C E N A 4 0 d i n - L e t o X X X V I I I - Š t . 8 9 K R A N J , p e t e k , 2 2 . 1 1 . 1 9 8 5

GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

>pZi°^.raza zgodnjega snega — Zgodnji sneg je prinesel veselje in jezo. Snežne odeje so veseli smučarji, saj je tako prjnja fniuka pri nas zadnja leta redkost. V Planici je vzdušje takšno, kot sredi sezone. Če bo vse po sreči, bo jutri ŽaP?avtiena z a vadbo tudi stara Bloudkova velikanka. Urejevati so jo začeli v torek (na sliki). Sneg in zmrzal pa sta

1 tudi pustošila. Žled je povzročil po gorenjskih gozdovih nepopravljivo škodo. Več o dveh obrazih zgodnjega sne-

V SREDIŠČU POZORNOSTI

Ogroženi gozdovi

Vihar, kakršnega na Gorenjskem še ne pomnimo, je februarja lani polomil in izruval blizu pol milijona kubikov gozdnega drevja in razen tega omajal ali kako drugače poškodoval še na tisoče dreves. Prejšnji teden je pod težo žledu in snega v gozdovih Gozdnega gospodarstva Kranj, predvsem v kranjski in škofjeloški občini, klonilo približno sto tisoč kubikov bukve, hrasta, bora, macesna, smreke..., na stotine dre­ves je ostalo brez vrhov.

Že tri desetletja se iz neznanih vzrokov suši jelka. Kostanj propada, ker ga je napadel rak. Javor in jesen objeda divjad. Macesen ogrožajo določene vrste žuželk. Nekatere bukove gozdove je prizadel spomladan­ski mraz. Na Jelovici in Pokljuki so v zadnjih letih opazili pri smreki presvetlene krošnje in porumenele iglice, v Bohinju so že 1981. leta na­sekali 12 tisoč kubikov sušic. Bil bi pravi čudež, pravi Marjan Šolar z Bleda (ki že sedmo leto preučuje vpliv onesnaženega zraka na gozdove), če bi se »zelena kuga«, kot nekoliko senzacionalistično imenujemo umiranje gozdov, izognila Gorenjski in Sloveniji. Škodljivci so na po­hodu: letos poleti je prišlo do doslej najhujšega napada lubadarja na smrekove gozdove. Čeprav so gozdarji nastavili pasti, jim je »ušel« po gmajni. Samo v Gozdnem gospodarstvu Kranj so odkrili 365 žarišč in odkazali za posek 14.625 kubikov smrek-lubadark.

Precejšnja škoda nastaja zaradi paše živine v gozdovih, zavoljo gradnje daljnovodov in cesta, ki vsevprek sekajo gozdove, se rušijo na­ravna ravnotežja, ob tem prihaja še do napak pri gospodarjenju ...

Se bomo zamislili nad taksnim stanjem gozdov? Skrajni čas bi bil. Že zdaj sekamo veliko, če že ne preveč; glad po lesu pa spričo prevelikih zmogljivosti lesno-predelovalnih obratov še narašča. Rane, ki so nasta­le v gozdovih lani in letos, ter nevarnosti, ki jim pretijo z vseh strani, .opozarjajo, da morajo obnova, varstvo in nega gozdov dobiti osrednje mesto v načrtih za naslednje petletno obdobje.

C. Zaplotnik

n a srednjih straneh današnjega Gorenjskega glasa, (jk) — Foto: F. Perdan

t e l e f o n i b o d o z a z v o n i l i č e z d v e l e t i

S o d e l o v a n j e s K a n a l s k o d o l i n o

V § k f).a Poslopja za vozliščno avtomatsko telefonsko centralo p 0 JJ9> Loki gre h koncu, pred tednom dni pa so podpisali P s e ć i h Z I S k r ° T e l e m a t i k o ' k i b o c e n t r a l ° dobavila v 18

škofi0!^*. L o I t a — P o torkovi seji J W r ^ ° e a i zv i rnega sveta lahko Škof - T

V e ^ napovemo, da bodo v is?,)1 in okolici novi telefoni s 0 ^ ° m l i čez dve leti. M inu l i petek Tei e . č podpisali pogodbo z Iskro v 0 2 i i ^ a t ^ 0 , k' s e J e obvezala, da bo Ce n t

S C n o avtomatsko telefonsko ^es -Z d o b a v i l a i n montirala v 18 ^red V d v Q h I e t i n b o b r e z d v o m a

ž a . U a "i krajevna telefonska mre-$i£ Jv1 v krajevnih skupnostih Gode-

*Wra-ateČe i n S v - D u n ž e neka>> č a s a

p r iwV.° denar za gradnjo telefonskih K 1 Jučkov Seveda pa nova centra­

la ne bo pomembna le za mesto Š k o f j a L o k a in okol iška naselja, temveč predstavlja pogoj za šir i tev telefonskega o m r e ž j a tudi v drugih predelih občine.

Pogodbena vrednost centrale je nekaj več kot 481 mili jonov dinarjev. Polovico zneska bosta škof je loška občina in P T T K r a n j poravnala do konca januarja prihodnje leto, drugo polovico po namestitvi centrale, zanj pa bo veljala 4-odstotna mesečna po­draž i tev , ki se bo letno le seštevala. Torej bo končna vrednost centrale nekaj večja. Pr i prvem plači lu bo

večj i delež prispevala škof je loška občina, pri drugem P T T K r a n j , k i zdaj n ima dovolj prostih na ložben ih sredstev. 76-odstotni delež škofjelo­ške občine pri prvem plači lu je edina pot, da v že zgrajeno poslopje č im­prej namestijo centralo in tako omo­gočijo p r i k l juč i tev novih telefonskih naročnikov.

Gradnjo objekta na Trat i končuje ­jo, če bi bilo rešeno tudi ogrevanje poslopja, bi ga lahko odprli konec ja­nuarja prihodnje leto. Sprva so na­m r e č računa l i , da bodo poslopje ogrevali s kotlovnico pri novih stano­vanjskih blokih, vendar so njene zmogljivosti premajhne.

M . Vo lč jak

K r a n j — Gorenjsko gospodarstvo je že nekaj let vk l jučeno v sodelova­nje z gospodarskimi organizacijami Slovencev na K o r o š k e m . Sedaj ima ponujeno roko sodelovanja s Sloven­ci v Kanalsk i dolini v Italiji. Medob­č inska gospodarska zbornica je s tem seznanila gorenjsko združeno delo. Pobuda prihaja iz K l u b a kanal­sk ih Slovencev v Italiji, medobčinsk i zbornici pa jo je posredovala občin­ska konferenca S Z D L Jesenice.

Slovenci v Kana lsk i dolini už iva jo v italijanski republiki najmanj pra­vic med vsemi pr ipadniki naše na­rodnostne skupnosti v sosednji drža­vi . Povrhu vsega ž iv i jo v manj .razvi­tem delu Italije. Lastna gospodarska dejavnost pa je pogoj za obstoj m a n j š i n e in za zaustavitev asimila-

s e n n a j b o

g o r e n j s k i d o g o v o r Kran j — Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo dogovor o skupnih te-

ko Planov gorenjskih občin med letoma 1986 in 1990 sprejet do ji ^ C a ] e t a a n najkasneje v zače tku leta 1986, so povedali na sredini se-s , l z v r š i l n e g a odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenj-r ° ; Osnutek dogovora je sedaj v razpravi. Pripombe bo strnil svet go-

Jskih občin, pripravil predlog in ga predloži l v razpravo in sprejem. _ Po razpravi na i z v r š i l n e m odboru zbornice sodeč je pri osnutku S e , e n J s k e g a dogovora še marsikaj nejasnega. Gre za vprašan je , če je S d

a n J i predlog podpisnikov pravšn j i . Sestavl ja la osnutka se tudi S a ^ujejo. če je osnutek dovolj opt imist ičen v primerjavi z republ išk i -dr ,J?* a n skimi dokumenti , vendar pravijo, da so za sestavo osnutka pač U O b l l i takšne podatke. r e G lavna razprava se je sukala okrog vprašan ja , kaj v takšen go-

Jski dokument sploh sodi. Zanesljivo ne deklarativne besede bomo, d r n ! v m o ' Prizadevali si bomo in podobno. Prav tako bi morala biti po­pis Q e n a k o v r e d n a , ne pa tako, da na pr imer pri gozdarstvu osnutek p ? skoraj o vsakem posekanem kubiku posebej, nekaterim drugim le h ^ e m ' n a P r i m e r stanovanjski gradnji , pa so namenjene le načel-Vor l f s e . d e - Prevladalo je mnenje, da mora biti skupni gorenjski dogo-> k r a j š i , obvezujoč, predvsem pa mora govoriti predvsem o stvareh, Uj ' V l « j s i , obvezujoč, predvsem pa muia guvonu preuvsem ^ : . S o skupne Gorenjsk i , in o nač in ih , da bo zapisano u r e s n i č orv! k a ž e predsedniku zbornice Bojanu Urlepu: Goren jska i

Ceno. Pritr-ma veliko

Jrtvenih faktorjev, od prostora, delavcev in surovin do investicij

okr? a - d i n & saj za naložbe ostaja brez Ž e l e z a r n e in Telematike le ^ \ r ° g 3 mili jarde dinarjev. N i m a pa intenzivnih razvojnih programov, §J5? lahko akumulaci ja , ki je na Gorenjskem v iš ja kot drugje, odteče

^ g a m . -j k

Tržič — V sklopu ureditve križišča Lepenka-Jelendol-Lom na Sla­pu so se delavci SGP Tržič najprej lotili razširitve dela ceste, ki je do­slej predstavljala izrazito ozko grlo. Tovornjaki so težko zavijali v Le­penko pa tudi vozilom Gozdnega gospodarstva in avtobusom je vož­nja delala preglavice. Gradbnici so se s posebnim strojem zazrli v skalnato področje, saj minirati ne smejo zaradi bližine tovarne in sta­novanjske hiše, ki je na vrhu hriba. Stroj za razbijanje skale bo delal predvidoma še prihodnji teden. Če bo zginil sneg, bodo z urejanjem ceste takoj nadaljevali. Predračun za naložbo, ki je v programu občin­ske komunalne skupnosti, znaša deset milijonov dinarjev. — H. Jelov-čan

cije. Imajo sicer razvito kulturno de­javnost, vendar je samo to premalo. Gorenjska ima pri sodelovanju s Slo­venci na K o r o š k e m že nekaj izku­šenj , zato pripadniki naše narodno­stne skupnosti v Kana lsk i dolini pri ­čaku je jo , da njihova pobuda pri nas ne bo naletela na gluha ušesa.

Ta cesta je smrtno nevarna

Š K O F J A L O K A - »Lasje so m i šli pokonci , ko sem videla, kaj bi se lahko zgodilo, pa se še n i . T a cesta je smrtno nevarna! Kje v Slovenij i je še tako nevaren ce­stni odsek? N i m a m več pametne­ga predloga, tolikokrat smo že zahtevali , da je treba cesto po­pravit i ,« je na torkovi seji škofje­loškega izvršnega sveta ostro de­jala predsednica Ida F i l i p i č - P e -če l in , ko so obravnaval i sobotno prometno nesrečo na F u ž i n a h , na cesti Trebi j a — Ž i r i . Pr i sreča­nju dveh tovornjakov se je vdr l spodnji rob ceste in Tehnikovo vozilo za prevoz betona je zgrme-lo po strmini , šofer in sopotnik pa sta k sreči pravočasno i zskoč i -la. Res, kaj bi bilo, če bi namesto h r u š k e v globino zgrmel avtobus! Po cesti od Ž i rov proti Škof ji L o ­ki pa vsak dan pelje trinajst avto­busov.

Zdaj nameravajo uvesti eno­smerni promet, uro tja in uro n a ­zaj. T o je seveda elegantna r e š i ­tev, vendar pa je zelo n e ž i v l j e n j -ska, saj je ta cesta najpomemb­nejša prometna povezava Ž i rov . Č i m p r e j bi bilo torej treba cesto popraviti , kar pomeni zgraditi oporni z id . Uspelo j im je zagoto­viti 50 mili jonov dinarjev iz sred­stev za odpravo č r n i h cestnih točk, vendar to ne bo zadoščalo, k v e č j e m u za začetek del .

M V

R E K R E A C I J S K O D R S A N J E

v prostorih gorenjskega sejma

SREDA od 16 -18* SOBOTA od 10 - 1 2 h

ČETRTEK od 16 - 1 8 h od 14 - 1 6 h

PETEK od 16 " 1 8 h

NEDELJA od 10 _ 1 2 h

W .

od 19 - 2 1 h od 15 od 18

- 1 7 h

- 2 0 *

poceni sprostitev in zabava

poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj j

G L A S 2. STRAN N O T R A N J A P O L I T I K A PETEK, 2 2 . NOVEMBRAJ98!

S t r o k o v n o i z o b r a ž e v a n j e o d r a s l i h v g o r e n j s k i h š o l a h

S e p r e s k r o m n o

Gorenjske srednje šole bodo vpi­sovale odrasle v sk ra jšane in sred­nje programe v e č i n o m a še do nove­ga leta ali celo do zače tka drugega šolskega polletja, ko se bodo začele posamezne i zobraževa lne oblike.

Zato tudi število vpisanih za to šolsko leto še ni primerl j ivo z lan­sk im. Lan i se je v gorenjskih sred­nj ih šolah in v delavskih univerzah v K r a n j u in Radovlj ici učilo 847 lju­di. N a j v e č v trgovinski usmeritvi , v srednji tekstilni in obutveni šoli, v Iskrinem centru in škof je loški ko­v inarski in cestno-prometni šoli. »Učencev« je bilo za št i r i odstotke manj kot p re jšn je leto, še bolj zani­miv pa je podatek, da je bil vpis v primerjavi z razpisanimi mesti u resn ičen le 68-odstotno. Nezapol-njeni so ostali predvsem s k r a j š a n i progami i zobraževan ja v kovinar­ski in m e t a l u r š k i usmeritvi na Je­senicah in v. Škof ji L o k i , v tekstilni v K r a n j u ter v družboslovno- jez i -kovni v Škof j i Lok i . Na jveč udele­žencev se je izobraževalo za stroj­nega tehnika, kar 121, v petih šo­lah v š t i r ih gorenjskih občinah.

M e d 847 odrasl imi , ki so lani iz­redno obiskovali sk ra jšane ali srednje programe strokovnih šol, je bilo 311 samoplačn ikov . Na jveč razumevanja za strokovno izobra­ževan je svojih delavcev imajo v Sa­v i , v teksti lnih in obutvenih tovar­nah, v gostinstvu, g radben iš tvu in že lezars tvu . T e panoge so že tradi­cionalno dobro povezane s šo lami . Več povezanosti pa ne bi škodilo še Iskri in prometnim organizaci jam, saj se zlasti v Ško f j i Lok i več ina odrasl ih i zobražu je še na lastne stroške. T o kaže , da njihovi kolek­tivi nimajo pr imerne kadrovske politike. S t rošk i šo lan ja so v lan­skem i z o b r a ž e v a l n e m letu znaša l i okrog 30.000 dinarjev. Letos so za pr ib l ižno 10.000 dinarjev v iš j i .

Srednje šole imajo za izobraže­vanje odraslih dobre materialne in kadrovske pogoje. Na jveč težav je

z učben ik i , k i j ih za posamezne programe ni ali pa niso prilagojeni s a m o i z o b r a ž e v a n j u . U č b e n i k i bi moral i biti p isani na kožo odra­sl im, k i večino snovi š tudi ra jo sa­mi , ali pa bi moral i redni učben ik i vsebovati navodila ^ a tako učenje .

Kakovost i z o b r a ž e v a n j a odrasl ih bi bilo dobro izbol jšat i . Uč i te l j bi moral najprej spoznati oziroma ugotoviti njihovo strokovno pred­znanje in nato za vsako skupino iz­delati poseben učn i načr t , prilago­jen predznanju in delu, ki ga kan­didati opravljajo oziroma ga name­ravajo opravljati. T e m u pr imerno bi moral razdeliti tudi potrebno ko­l ičino splošnega in strokovnega i zobraževan ja .

V trgovinski usmeritvi v Kranju se je lani izobraževalo 92 odraslih, v tekstilni in obutveni šoli 77, v gumar­ski 28, v mlekarski in kmetijski šest, v gradbeni 24, v Iskrini 112, v delav­ski univerzi Kranj 151 in v Radovljici 37, v gostinski šoli na Bledu 32, v je­seniškem centru 35, v škofjeloški ko­vinarski in cestnoprometni šoli 207 in v lesarski 46.

Po številu samoplačnikov so pre­vladovale naslednje šole: trgovinska 41, prav toliko delavska univerza Kranj, Iskra 34, kovinarska in cest-noprometna pa kar 151.

Razen tega ni še nič narejenega za i zobraževan je odrasl ih za pri­hodnost, za tehnologijo, ki prihaja. Razloga sta predvsem dva; prvič, takega i z o b r a ž e v a n j a ne spodbuja­jo v delovnih kolektivih, drugič pa, v šolah ni predavateljev, ki bi ga ponudil i in posredovali .

Oboje, tako i zobraževan je po po­sebnih učn ih n a č r t i h kot izobraže­vanje za prihodnost, bi od uč i te l jev terjalo ogromno dela, inovatorstva. Nanj ob sedanjem nač inu nagraje­vanja vsekakor niso pripravljeni.

H . Je lovčan

Z g r a j e n o j a v n o

z a k l o n i š č e

74 milijonov din Je veljalo prvo javno zakfonišče v kranjski občini, zgrajeno na nekdanjem prostoru Mer-kurjeve Gradbinke (stara Sava) — Občani si ga lahko ogledajo v sredo, 27. novem­bra, ob 14.30

K R A N J — V kranjski obč in i so te dn i zgradil i prvo javno zaklo­nišče — tam, kjer je bila tovarna Sava. Z a k l o n i š č e , investitor je Svet za S L O in D S skupščine ob­č ine K r a n j , je stalo 74 mili jonov d in . v njem pa bo prostora za 400 oseb. Sedanja lokaci ja zak lon išča je bi la izbrana po več kriteri j ih, prevladala pa je gostota l judi, k i je v tem delu mesta na jveč ja : tu sta dve k inodvorani , veleblagov­nic Globus, zgradba skupščine obč ine , S D K itd.

Zak lon išče je bilo grajeno tako, da ga bo m o ž n o v m i r n e m času uporabljati tudi kot skladišče, za­to obiskovalci ne bodo videli n iz ­k ih prostorov, z n a č i l n i h za tak­šne objekte. Prostore bodo ponu­dil i v najem delovnim organiza­ci jam, na jemnina pa se bo steka­la v sklad za gradnjo zaklonišč .

Z doslej zgrajenimi zak lonišč i v delovnih organizaci jah in k ra ­jevnih skupnost ih v kranjski ob­č i n i se lahko na o g r o ž e n e m ob­m o č j u (mesto in območje letal i­šča) lahko v vojni nevarnosti za ­klanja 33 odstotkov prebivalstva. Pr i tem je treba povedati, da so pred dvema letoma v K r a n j u usposobil i tudi rove pod mestom; morda usposobitev teh zak loni l ­nikov brez ventilacije ni ravno prava beseda, vendar pa bo že očiščenje rovov in vgraditev vrat prepreč i lo nadaljnje propadanje teh zak lon išč .

V sredo, 27. novembra, ob 14.30 bo novozgrajeno javno zak loni ­šče odprto za ogled vsem obča ­n o m . Do zak lon išča se pride iz Gregorč ičeve ulice (za stavbo S D K ) , po cesti, ki je vodi la proti nekdanj im prostorom Gradbinke Merkur . L M

O d m e v :

Da bo informacija popolna

V večini komentarjev o dveurni prekini­tvi pouka 8. novembra letos na Srednji šo­li pedagoške, računalniške in naravoslo-vno-matematične usmeritve v Kranju na­našajo komentatorji, da delavci šole niso izrabili vseh samoupravnih poti in da je bila s tem skrajnim ukrepom povzročena velika pedagoška škoda. Ker ob tem ne povedo, katere poti so bile v enem letu in pol vse napravljene in kakšna škoda se za­radi neurejenih razmer v srednjem šol­stvu dejansko dogaja, si bo nepoučeni bra­lec ustvaril o dogodkih napačno sliko. Ne bomo se spuščali v razpravo, kakšen je na­men nepopolnih informacij, ne želimo po­lemizirati, želimo pa povedati tisto, česar iz sedanjih poročil ni bilo mogoče razbra­ti, povedati želimo, katere poti smo opra­vili, na kaj smo opozarjali in kaj dosegli.

— Več kot pred letom dni smo poslali RS ZS Slovenije pismo, kjer smo opozar­jali, da osebni dohodek delavca brez zah­tevane strokovne izobrazbe ne dosega niti 70 % zagotovljenega minimalnega osebne­ga dohodka. Odgovora ni bilo, storjenega še manj;

— 25. 12. 1984 je skupščina ISS sprejela sklep o predlogu amandmaja k predlogu resolucije o politiki uresničevanja usmeri­tve družbenega plana SRS za leto 1985. rast sredstev za vzgojo in izobraževanje ter raziskovanje bo enak rasti dohodka. Na zasedanju vseh zborov skupščine SRS je bil ta amandma brez soglasja skupščine ISS umaknjen. Sredstva 136 starih mili­jard, kolikor je bila cena umaknjenega amandmaja, so se prelila v pretežni meri drugam, le v izobraževanje zelo malo, če­prav je bilo to z uresničenim 10 % zaosta­janjem najbolj prizadeto;

— 7. 2. in 6. 3. 1985 so naši delegati na sejah skupščine ISS ob oceni materialnih možnosti usmerjenega izobraževanja za leto 1985 in razpravi o uresničevanju svo­bodne menjave dela v družbenih dejavno­stih ponovno opozarjal na težavne razme­re v srednjem šolstvu ter predlagali reši­tve. Njihove pobude niso prišle niti v za­pisnik zasedanja;

— junija 1985 smo skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata kranjskih sred­njih šol opozorili merodajne dejavnike v občini, regiji in republiki o skrajno za­ostrenem položaju v srednjem šolstvu. Od skupščine ISS smo zahtevali, da je treba

sprejeti program, kako bomo uskladili di­namiko gibanja OD v primerjavi z dinami­ko v gospodarstvu, kako bomo dosegli, da bo najnižje vrednoteno delo v srednjem šolstvu enako vsaj zagotovljenemu mini­malnemu osebnemu dohodku in kako bo­mo odpravili zaostajanje OD v šolstvu za OD v gospodarstvu, pri čemer je treba upoštevati kvalifikacijsko strukturo;

— junija 1983 smo v pogovoru s pred­stavniki občinskega sindikalnega sveta in skupščine občine Kranj ponovno opozorili na situacijo v šolstvu;

— 25. septembra letos smo na posvetu v okviru MS SZDL za Gorenjsko ponovno opozorili na neurejene razmere v šolstvu, zaradi česar nastaja že občutna pedagoška škoda. Ukrepov na to ni bilo;

— na seji ZI skupščine ISS dne 17. ok­tobra letos smo postavili zahteve za uredi­tev materialnega položaja v srednjem šol­stvu;

— na seji skupščine ISS 7. novembra letos smo ponovno postavili delegatsko vprašanja, kako bodo realizirani sklepi ju­lijskega zasedanja. Delegatka je ostala brez odgovora, čeprav je omenila, da bomo morah vprašanje postaviti posebnemu .so­dišču združenega dela;

— probleme, na katere so opozarjali naši delegati na skupščini ISS in skupšči­nah PIS, smo posredovali delegatom Go­renjske, da bi tudi oni podprli naše zahte­ve in prizadevanja;

— problematiko materialnega stanja v srednjem šolstvu smo obravnavali v pri­spevkih v Delu. Prosvetnem delavcu, Vzgoji in izobraževanju.

Kaj smo z vsem tem dosegli? To, da v si­stemu svobodne menjave dela dobimo za OD čistilke okoli 16.000,— dinarjev, za uči­telja z visokošolsko izobrazbo pa okoli 50.000,— dinarjev. S sklepom zadnje seje skupščine ISS naj bi se dohodek šol pove­čal za 4 do 4,5 %, kar predstavlja poveča­nje-OD čistilke za okoli 720,— dinarjev in OD učitelja za okoli 2.250,— dinarjev me­sečno. Znano pa je. da so samo oktobra narasli stroški za 11 %. Koliko samouprav­nih poti nam je ob vsem tem še ostalo?

Skoraj ni komentarja o dogodku na naši šoli, ki ne bi omenjal pedagoške škode. Nihče ne komentira, kaj si pod tem sploh predstavlja. Zavedamo se. da predstavlja prekinitev dela, tudi prekinitev pouka, prej škodo kot korist, zato take postopke tudi obsojamo in odklanjamo, če so mož­nosti, da se Stvari urede po ,-ugi poti. Ve­čina nas je ocenila, da možnosti ni in odlo­čili smo se za skrajnost. Z vsemi navede­nimi prizadevanji m tudi z našim zadnjim ukrepom smo opozarjali na razmere, zara­di katerih se v šolstvu m naši družbi res

nično dela nepopravljiva škoda. Skoda se kaže v naslednjem:

— učiteljevo delo je do skrajnosti raz­vrednoteno;

— zaradi takšne podcenjenosti šolske­ga dela je velika fluktuacija; 30 % ur pou­ka je neustrezno zasedenih;

— zaradi neuspelih razpisov (čeprav večkrat ponovljenih) manjka v začetku šolskega leta vrsta učiteljev, odpade veliko število ur in snov ostane nepredelana;

— zaradi pomanjkanja števila učiteljev za posamezne stroke opravljajo posame­zni delavci delo, ki presega normalne ob­veznosti; eden izmed razlogov je tudi ta, da si zagotove eksistenčni minimum;

— zaradi odhajanja učiteljev v druge delovne organizacije učenci pogosto me­njajo učitelje, kar neugodno vpliva na šol­sko delo;

— zaradi omejenih sredstev je le težko izboljševati učno tehnologijo in ustrezno opremljati učilnice;

— zaradi omejenih sredstev je omejeno strokovno izpopolnjevanje učiteljev; osiro­mašen je njihov delovni standard (prehra­na, dnevnice, regresi), kar negativno vpli­va na delovno vzdušje;

— zaradi nizkih OD v pron/Vjti so pokoj­nine upokojenih kolegov tako nizke, da upokojenci že predstavljajo socialni pro­blem.

To je škoda, ki jo /aradi neurejenega si­stema čuti naša šolajoča se generacija in z njo vsa družba. Skoda je dolgotrajna, po­sledice so in bodo občutne. Z vsemi našimi prizadevanji smo se borili proti razme­ram, ki to škodo povzročajo. Skoda, ki je nastala z dveurno prekinitvijo pouka, s prej omenjeno ni primerljiva.

Kljub navedenim primerom, ki resnično ustvarjajo slabo vzdušje v šolstvu, smo kvalitetno delali, kar se kaže v uspehih absolventov naše šole na sprejemnih izpi­tih za visokošolski študij. Naši učenci so dobili 17 nagrad na republiških tekmova­njih, deset se jih je udeležilo zveznih tek­movanj, trije so sodelovali na mednarod­nih olimpijadah srednješolcev oz. na med­narodnih seminarjih. Omenjeno delo potr­juje, da naša prizadevanja niso mezdno gibanje, gibanje za plače, temveč prizade­vanja, da uredimo razmere v šolstvu ne le materialno, ampak predvsem sistemsko, da se bo delavec lahko uveljavil kot samo-upravljalec, da bo lahko odločal o svojem delu in rezultatih dela. S temi mislimi končujemo na£ prispevek in prepričani smo. da smo povedali tudi listo, česar dru­gi niso, in kar se nam zdi bistveno. Dogod­kom Mimo dali celovito |mkIoI>o.

Delavci S Š P R N M U Kranj

Kranj — V ponedeljek je bila na obisku v Iskrini Telematiki delegact~ ja Komunistične partije Italije iz dežele Furlanija-Julijska kraji™*: Gostje so si ogledali tovarno in se z vodstvom tovarne in predstavni* tovarniške konference ZKS pogovarjali o sodelovanju. Foto: F. Perdan

V n e d e l j o

g a s i l s k i k v i z

K R A N J — Pre jšn jo soboto in ne­deljo so se na m e d d r u š t v e n e m gasil­skem kvizu pomeri l i mladi gasilci iz 16 društev kranjske Obč inske gasil­ske zveze. 25 ekip se je z 80 odstotki znanja uvrstilo na f inalni, občinski kviz, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 8. ur i v dvorani gas i lsko- reševa l ­ne s lužbe v K r a n j u . Pokrovitelj tek­movanja, na katerem bo merilo zna­nje 8 ekip m l a j š i h pionirjev, 14 ekip s ta re jš ih pionirjev in 3 ekipe mla­dincev, je kranjski Tekst i l indus. Mlad i gasilci vabijo č i m števi lnejše občinstvo, da j ih pride bodrit v odlo­č i ln ih tekmovalnih trenutkih.

R a d o v l j i š k o p o s t a j o

b o d o p o p r a v i l i

Radovlj ica — Avtobusno postajo v Radovlj ici bo Alpetour začel spomla­di popravljati, menijo da bo nared do 1. maja. Poolopje, ki Je staro dvajset let, ne ustreza več vse v e č j e m u pro­metu. Sprva so nameraval i zgraditi novo, z zazidalnim n a č r t o m so celo do­ločili novo lokacijo. Vendar z novo postajo ne bo nič, zato bodo staro za silo popravili . M e d stebri bodo zgra­dili nove prostore, v katerih bodo uredili čakalnico, prodajalno vozov­nic in sanitarije, česar zdaj ni . Pove­čal i bodo tudi peron, da bodo avtobu­si lahko čaka l i pod streho, potnikom pa v slabem vremenu pri vstopu ali izstopu iz avtobusa ne bo treba odpi­rati dežnikov.

• M V

Delovni gasilci v Britofu

K r a n j — Gasi lsko društvo Britof si je začrta lo v mesecu varstva pred požar i obsežen program dela. Ž e ko­nec septembra je predalo namenu novo črpa lko s 3200-litrsko cisterno, nad katero je prevzela pokrovitelj­stvo delovna organizacija Cre ina . Razen pokrovitelja so pri zbiranju denarja za pomembno gasilsko pri­dobitev pomagali krajani in občin­ska gasi lska zveza. O b slovesnem prevzemu vozila so prikazali vajo v uporabi č rpa lke , žal pa si jo je ogle­dalo malo ljudi.

Z a č e t e k oktobra je društvo organi­ziralo tekmovanje dvojic iz občine Kran j . O b pomoči sodnikov O G Z je prireditev lepo uspela. N a tekmova­nju je bila na juspešnejša dvojica Oljarice iz Britof a, drugo in tretje mesto pa so zasedli domači gasilci. Posebej števi lni so bili tekmovalci iz Naklega in z Goln ika .

Delo so gasilci v Britofu nadalje­vali s pregledi gasilnih aparatov in hidrantnega o m r e ž j a po naselj ih krajevne skupnosti . Pripravil i so tu­di predavanja o gašenju z ročn imi gasi lnimi aparati in nevarnostih pri uporabi pl ina v gospodinjstvu. Zave­dajo se n a m r e č , da je v gasilstvu naj­bolj pomembna uč inkovi ta preventi­va.

J . Bogataj

G L A S O b 3 5 - l e t n i č i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

G l a v n i u i c d n i k : M i l a n B a j ž e l j

O d g o v o r n i u r e d n i k : J o ž e K o š n j e k Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Skofja I^ka in Irzič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj -Novinarji: I^opoldina Hogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej Marija Volčjak Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-2lebir - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Samostojni oblikovalec: Igor Pokom - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj - Predsednik izdajateljskega sveta Mir­ko Hirk (Radovljica) - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pljadejn t - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni- direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega dnvka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1 250din

S k l i c l o š k e i n

t r ž i š k e s k u p š č i n e

Škof ja L o k a — V torek, 26. bra, bo ob 13.30 zasedal družbe l i t ični zbor, naslednji dan ob l 6 - f

pa še zbor združenega dela in z .j. krajevnih skupnosti skupščine o \ ne Skofja Loka . Delegati bodo ta drugim obravnavali uresničeva družbenega plana občine v prvi" . vetih mesecih letos, poročilo je za družbeno nadzorstvo o nad ^ njem ugotavljanju odgovornost1

tozdu T G A Iskra Reteče, stanje usmeritve za pospeševanje r a ^ $ drobnega gospodarstva v nasledAl^ petih letih, osnutek programa 0

zborov skupščine občine Š k o f j a

ka v prihodnjem letu in drugo- A Sestali se bodo tudi delegati J J J

ške skupščine. V torek bo z a S # družbenopol i t ičn i zbor, v sredo P zbor združenega dela in zbor kr»J nih skupnosti . Obravnaval i bodo ^ katere spremembe in dopolnitve flV

činskega statuta ter osnutka od J o , o določitvi delegatskih mest v z ^ j , združenega dela in zboru kra j e

skupnosti . H-

P r i z n a n j e

k r a n j s k e m u

Z d r u ž e n j u š o f e r j e v

i n a v t o m e h a n i k o v

leti Kran j — Pred šest imi — 5, srbski časopisi Polit ika eksp r

Republ išk i svet za varnost P meta Srbije, Zavarovalnica % nav, Zveza voznikov in Avto m . zveza Jugoslavije spodbudili 9 $ jo Srečan put, ki si pr izadev^ preventivo z m a n j š a t i žrtve krvni davek naš ih cesta. N»J^ s lužne jš im vsako leto P o £ *f Jo priznanje. Letos so zlato p l a ' 1 jp prisodili Z d r u ž e n j u šoferje^. s, avtomehanikov iz Kran ja , ^ ^ zadnja leta zavzeto prizadeva preventivo.

Kran jsko združen je je z ' r , i plaketo, ki jo podeljuje d r u z ^ v

svet akcije Srečan put, prej e | a torek, slovesnosti ob pode l i^ 1 £ so poleg odlikovancev priso* J vali še predstavniki nekake ij družbenopol i t ičn ih organi 2 *^ občine, notranjih zadev, o s n o % šol, s katerimi združen je aoo• f

je, Zveze Z Š A M Slovenije, W ve za notranje zadeve, RSNZ. „r varovalne skupnosti Triglav. ~j ta za preventivo in varnost ^ nega prometa občine Kranj ' n £ ; budnika akcije, srbskega čas 1 1

Polit ika ekspres. jj Kot so poudarili č lani k l ,ii

skega združen ja , je zlata P l £ tf t# veliko priznanje njihovemu ti' f Podobno priznanje imajo v S' / niji še celjsko, mariborsko, n J meško in ptujsko z d r u ž e n j a \f brno plaketo pa je pred dve' 1 1'^ toma prejela tudi občina K'' 9*

n v

G O S P O D A R S T V O _ 3 . STRAN © Q ) I M S S g c J J © I E S G L A S

J a v n e r a z p r a v e o p l a n i h . . .

* • . Ž e l e z n i k i h

E n a k o m e r e n

i n u s k l a j e n r a z v o j Predvidevanjem, da bo do leta 2000 število P ^ ™ ^ ^ k r t k i h naraslo s 3700 na 4175 naj ta s le&B [ f * *?™**? »adnja, razvoj preusmerjene industrije in druge dejavnosti

Železniki — D v e m a osnovnima u ]ema so načr tova lc i podredil i v

^danjem osnutku, k i je pravkar v r i i * r a z P r a v i v škof je loški občin i ,

S ° r o č n i d r u ž b e n i P l a n d o l e t a

u"0. To sta prestrukturiranje go­spodarstva in kvaliteta ž i v l j e n j a . V gospodarstvu so to č imcene jša po-• a b a energije in surovin ter uskla­jeno in enakomerno zaposlovanje z p r a v n i m prirastom. T a k o je načr­p a n o tudi razvijanje obstoječih Jjaselij oziroma sedanjih središč s P°udarkom na i zenačevan je social­nega standarda, varstvo naravne

n kulturne dediščine in varstvo okolja.

Pgotovitev je, da ima industri ja •.^eleznikih že danes preveč delov-]fh mest, zato bi v prihodnje mora-* Upoštevati, da bi se število prebi-**lcev od sedanjih 3700 povečalo J a 4175. K a r zadeva kmetijstvo, l ? V b i č i m b o l J izkoristi l i razpo-

zljivo zemljo, z gozdarstvom pa * bo potrebno sporazumeti , kako Ziviti nekatere površ ine, k i so se

f ° yojni zarasle- Ocena je, da je c ^ u i h . zaraščen ih zeml j išč kar g W hektarov. S preselitvijo obsto­ječih kmetij b i v centru Že lezn ikov . r edil i banko, pošto in trgovino.

edanja industri ja pa je hkrat i tu-s n ? f n 0 V a z a r a z v 0 J drobnega go­z d a r s t v a oziroma us lužnostn ih j a v n o s t i . Možnos t i sp na tem po-, 0 c J u tudi za razvoj turizma, ven-p v e č j i posegi za zdaj na Sor išk i

tan in i niso predvideni. * w zadeva energetiko, bo treba

* a Železnike zgraditi dvojno napa­d e in razšir i t i o m r e ž j e toplarne, ^edvidena je razš i r i tev sedanjega P O k o p a u š č a za en hektar in čist i lne n a P r a v e od 2500 na 5000 enot. T u d i

do leta 2000 je v občini načr tovana centralna deponija odpadkov v Dragi , do katere pa bo potrebno or­ganizirati odvoz.

Povprečno 43 stanovanj naj bi na tem območju zgradili vsako leto oz i roma do leta 2000 v Se lšk i dolini 760, kar pomeni gostoto med 50 in 90 prebivalci na hektar. Z a to pa bi potrebovali okrog 39 hektarov zem­lj išč. Poleg nadaljnjega poseljeva-nja hribovitih predelov naj bi naj­prej gradili na K r e s u in izkoristil i vse možnost i v samih Ž e l e z n i k i h oziroma v starem delu. M a n j š e po­vrš ine so tudi v Smolevi . Prav tako je predvidena poselitev T r n j a in Dašn j ice . Šele nazadnje naj bi pri­šla na vrsto poselitev med Dolenjo vasjo in Š e v l j a m i . Industrija naj bi se razvijala na področju Alplesa* ter med Iskro in N ikom. K a r pa za­deva prometno povezavo sta pred­videni dve varianti ceste. Vendar so varianto skozi Ž e l e z n i k e opustili in predvideli varianto ob Sori ozi­roma ob T rn ju do Tehtnice ter most na jezu.

Še največ pr ipomb je bilo v raz­pravi zaradi načr tovane gradnje Tehtnice in Domopreme na sedanji lokacij i . Obe delovni organizaciji bosta morali upoštevat i neposred­no bl iž ino stanovanj oziroma nase­ljenost. Predvsem Tehtn ica bo mo­rala računat i morda celo z nado­mestno gradnjo za stanovalce. Po­sebej pa so tudi poudari l i , da bo treba č impre j razš i r i t i obstoječo šolo v Ž e l e z n i k i h , s tem v zvezi pa v prihodnje načr tovat i usklajeno razš i r j an je špor tn ih naprav tako v Ž e l e z n i k i h kot v Selcah in Š e v l j a h .

A . Ž a l a r

Železniki

Z i r e h

Š e v e d n o n e u s k l a j e n i Žirovska javna razprava o prostorskem planiranju do leta 2000 je ostala brez sklepne besede

Ž i r i — K a k o pereč je problem stanovnajske gradnje tudi v Ž i r e h in okolici , je p r iča la polna dvorana d r užbenega doma Partizan v torek, 19. novembra zvečer. V krajevno skupnost je že prej pr iš la vrsta pi­smenih pr ipomb glede prostorske­ga planiranja in pozidave Ž i rov . Kra jane zanima, kje bodo lahko gradil i , katero področje naj ven­darle ostane za kmetijstvo, kdaj bo začetek gradnje blokov in individu­alne gradnje na predvidenih zazi­dalnih področj ih , pripomnil i pa so tudi, da v novem prostorskem na­čr tu še vedno ni predvidenih zem­ljišč za v r t i č k a r j e , da ponekod do­kumenti kaže jo kmetijsko zeml j iš ­če, ki je v resnici že pozidano, da bi se v Ž i r e h še vedno lahko precej zi­dalo, če bi pozidali velike vrtove po Ž i r e h , zakaj pozidati kmetijsko zeml j išče na Jezer ih, če je to kme­tijsko zeml j išče in podobno.

K a k š e n je splošni d ružben i inte­res v Ž i r e h , se še ne ve. Kot se je videlo iz razprave, so interesi oboj­ni . Radi bi zidali , hkrat i pa ohranil i nedotaknjene zeml j i ške površine. Vendar bo eno in drugo težko dose­či. Varovanje kmeti jskih površin je nujno, ker imajo Ž i r i le še malo

kmeti jske zemlje v svojem okol išu , zelo malo predvsem v ravnini , in pozidati še to bi bilo več kot lahko­miselno. Najti n e k a k š n o vmesno reši tev, da bi bi l i zadovoljni indivi­dualni graditelji in zakonodaja, pa bo težko.

Načr tova lec , Projektivno podje­tje Idrija, je sicer predvidel dolgo­ročni razvoj Ž i rov in zazidalne so­seske tudi začr ta l v načr t ih , a kaj ko to ni usklajeno s kmeti jsko z e m l j i š k i m i interesi. Nekako je bi­lo čut i t i , da bo dal jš i konec potegnil tisti, ki bo glasnejši . Če bo več ar­gumentov za pozidavo, bodo Ž i r i pozidane, sicer pa bodo ohranile zelene površine. A kot nalašč ta ve­čer ni bilo načrtovalca iz Idrije, ki bi se na tej javni tr ibuni potegoval za gradenj že l jne Žirovce.- Še en­krat se bodo dobili predstavniki Kmet i jsko zeml j i ške skupnosti, načrtovalec in predstavniki kraje­vne skupnosti in Zavoda za družbe­ni razvoj ter ugotavljali splošni d ružben i interes za Ž i r i , pa kaj je možno pozidati in česa ne. Morda bodo po naslednjem zboru kraja­nov žel je ljudi bolj usklajene z m o ž n o s t m i .

D. Dolenc

l r a l n i c a m l e k a v G o z d u M a r t u l j k u

^ l ^ r t u l j e k Kmetje iz Goz-Mia s J k a - z Belce in Srednjega ^ r adi l° S a m i s Prostovoljnim delom ° b cest- m o d e r n o zbiralnico mleka ^ a n V G o z d u Martul jku. Nekaj ^ c i J a R 6 p r i s P e v a l a K Ž K - koope-f ^t i p a d o v l J i c a in kmetje-koope-

^ozdnega gospodarstva Bled.

Kmetje so pr ib l i žno 700 ur prosto­voljno delali , pri organizacij i pa se je najbolj izkazal Mar jan Robič. Zbi­ralnico je bilo treba zgraditi, ker je sanitarna inšpekc i ja prepovedala oddajo in zbiranje mleka v stari zbi­ralnici .

D. S.

Mestu

J o b r o ,

fla s e m

° s t a l a

S v o j i s t r o k i

, r l r a v s konča la srednjo šolo Juni ja lani je Ne-

0 ^ e . d i c i n s k e sestre na Jesenicah. r e n i

e J je iskala delo po vsej Go­lobi *' v e n d a r ustrezne službe ni ^i, \ p e n e r a c j a , ki je konča la la-Wra S i c e r več inoma dobila delo v So o r t ^ 6 ™ 1 1 "stanovah, nekatere n iSo h 6 n a P r e J v s o l e > rnnoge, ki to V a dobile zaposlitve, pa so šle v sila F n e ' N e v e n k a Š t ravs je zapro-d t > 2 a delo v domu upokojencev s P i V n k a Benedika in bila takoj

-leta kot negovalka.

s e ^ e P . r a v to ni delo, k a k r š n e g a Vlj e . s i Predstavljala kot svoj ži-$ern i s k ' poklic, sem vesela, da P o v e , ? s t a ' a vsaj v svoji stroki,« je * HeL^ la" b i s e n a m r e č zaposli-

^ V t o v a r n i ' b i s e strokovno 8a v

J e sčasoma porazgubilo, tu pa Q

e n d a r l e ohranjam. V domu so vni ^ g o č i l i opravljati tudi stroko-Ije^P't. Sicer pa se moje tuka jš -v bo) ° . n e r a z l i k u J e veliko od dela % h i š n i c i ali zdravstvenem do-^ j , r & v tako imam veliko oprav­ki don n ' k i . ostarele pa je treba tu-^ so n ° n e g ° v a t i . S ta re jš i , zlasti

jj n epokretn i , potrebujejo veli­j o , , Z ° r n ° s t i . Delo je precej teža-? s t a r

e . n d a r sem z nj im zadovoljna. e $e Z n a J ° pokazati hvaležnost ,

^jii^i u k v a r j a š z nj imi. Pri delu z Sj s o ^ 0 1 ^ b i t ' predvsem človek, v $ c < (

v e d a tudi zdravstveni dela

Nevenka Št ravs ni edina iz gene­racije medicinskih sester, ki se je zaposlila v r a d o v l j i š k e m domu upo­kojencev kot negovalka. Še nekaj j ih je, dve od njih so kasneje spre­jeli kot medicinski se6tri. Če se bo tudi zanjo pokazala ta n ^žnost, bo rada ostala v domu. Če pa bo drug­je našla delo, ustrezno njeni sred­nješolski izobrazbi, pojde pač dru­gam, najraje v bolnišnico ali zdrav­stveni dom.

»Sicer pa tam na jb rž ni dosti drugače,« razmiš l j a . »Osebni doho­dek je povsod v zdravstvu pičel . T u imam okoli 40 tisoč dinarjev osno­ve, z nočn im, nedeljskim in prazni­č n i m delom dobim nekaj več. De­lam v treh turnusih, najbolj utruja­joča je seveda nočna izmena. K e r pa nam ta prinese nekaj več pro­stih dni , se ne pr i tožujem.«

D. Z. Ž leb i r

E n g i n e e r i n g u g r e v s e

s l a b š e Zaradi slabih osebnih dohodkov delavci zapuščajo Engineering, še posebej pa projektanti, tako da bo očitno treba to vzporedno dejavnost, projektiranje, opustiti — Lani novi prostori očitno ni ­so pomenili tudi preobrata za boljše gospodarjenje — Izhod bo treba najti v povezovanju z drugimi organizacijami

K r a n j — Č e p r a v kranjski Engine­ering v tem čet r t le t ju še ni zabelež i l poslovne izgube, pa vsi gospodarski kazalci vendarle kaže jo , da se ji vztrajno pr ib l i žu je . Slab gospodarski položaj v tej delovni organizacij i , ki po proizvodnji sodi deloma v gradbe­ništvo deloma pa v projektiranje, ni nastal nenadoma. Ž e lani je bil po­slovni rezultat slabši kot leto prej, s labšanje pa se je nadaljevalo tudi v tem letu. Zaradi skromnih gospodar­skih rezultatov so se poslabšal i tudi osebni dohodki zaposlenih. Letos so se le malo povečal i , tako da ni bilo možnost i , da bi letos poračunal i po d r u ž b e n e m dogovoru lani preveč iz­p lačane osebne dohodke. Še bolj kot iz osebnih dohodkov pa je gospodar­ski položaj razviden iz padajočega deleža akumulaci je v dohodku; lani je dosegel še 14 odstotkov, v polletju letos 7,5 odstotka, v devetih mesecih pa je zdrsnil na 4 odstotke. Povečal se je tudi delež dohodka za obresti in sicer je v deve tmeseč ju porastel na 20 odstotkov z lanskih 3,5 odstotka za vse leto.

Zaradi slabih gospodarskih rezul­tatov — zanje naj bi bilo vzrok po­manjkanje dela za proizvodne zmo­gljivosti, ki j ih Engineer ing ima — so začeli delavci odhajati in to v ta­kem števi lu , da se morajo zdaj ukvarjati celo s problemom številčno okrnjenih samoupravnih organov. Odhod je napovedalo tudi 15 projek­tantov, tako da bo verjetno treba vzporedno dejavnost, projektiranje, opustiti. S labim gospodarskim rezul­tatom se je p r id ruž i l a še vrsta dru­gih problemov, kot so slabi medse­bojni odnosi, slaba organizacija de­la, neposlovnost, itd.

Izhod iz sedanjega stanja so v E n ­gineeringu že iskali v povezovanju z gospodarstvom kranjske občine, to­da doslej brez posebnega uspeha. Zdaj se pogovarjajo o možnost i po­vezovanja s sozdom Astra , kjer načr­

tujejo združ i tev proizvajalcev čisti l­n ih naprav. S povezovanjem proiz­vajalcev čist i ln ih naprav in kemič ­n ih sestavin za te naprave, ki bi kranjskemu Engineer ingu verjetno odprla drugačno prihodnost, se stri­nja tudi kranjski izvršni svet.

L. M .

K a j p r a v i A l p e t o u r o s e r v i s u n a B l e d u

N a

l o k a c i j o

č a k a j o

ž e t r i l e t a

Š K O F J A L O K A - »Pro jekt za ob­novo našega servisa na B ledu n a m že tri leta lež i v predalu, krajevna skupnost B led je bi la proti r a z š i r i t v i -in posodobitvi servisa. Zato je bi la kasneje predvidena nova lokaci ja ob blejskem mostu, med B l e d o m in Lescami . Projekt za postavitev ser­visa na tej novi lokaciji bo narejen do konca tedna, obljubili smo, da bo nared za javno razpravo o d r u ž b e ­nem planu radovl j iške občine . T o d a zdaj v Radovlj ici predlagajo spet no ­vo lokacijo, ob cesti za L a n c o v o v Lescah. T a lokacija za nas ni spre­jemljiva, preda leč od Bleda je, zara ­di komunalne opreme zeml j išča pa tam ne bomo mogli graditi še naj­manj pet, šest let. Najbolj n a m ustreza stara lokacija, saj je naš ser­vis namenjen tudi turistom na B l e ­d u , č iščenju in m a n j š i m popravi lom tu r is t i čn ih avtobusov. M i s l i m , da tu ­r is t ičn i B led servis potrebuje, seve­da ne takšnega kot je zdaj, t emveč sodobno opremljenega in urejenega. Lokaci ja ob blejskem mostu je še sprejemljiva, saj je ob cesti na B led . Najbolj nesprejemljivo pa je seveda to, da v Radovlj ici že tri leta iščejo lokacijo za naš servis, m i pa njegovo posodobitev prestavljamo iz p lana v plan.« Tako nam je stališče Alpetou-ra do odprtega vprašan ja lokacije servisa predstavil M a t e v ž O m a n , ki je kot pomočn ik glavnega direktorja posebej zadolžen za naložbe.

K a k o se bodo v tej z m e š n j a v i na zasedanju občinske skupščine, ki bo 27. novembra, odločili delegati, je težko napovedati. Lokaci ja Alpetou-rovega servisa namreč prihaja na zasedanje skupščine kot povsem odprto vprašanje . Občinski izvršni svet kot predlagatelj dolgoročnega družbenega plana vztraja, naj servis dobi novo lokacijo ob obvozni cesti za Lancovo v Lescah, medzborovska skupina, ki je usklajala pripombe, pa podpira prvotno stališče, da bi servis ostal na Bledu, razš i r i l i bi ga le toliko, da bi ga lahko posodobili.

Pr i vsem tem je najbolj čudno, da se tako krajevna skupnost Bled kot krajevna skupnost Lesce otepata servisa, kot da ga ljudje ne bi potre­bovali. Znano je, da blejski servis tja do Kran ja in Ljubljane slovi kot zelo dober in ljudje od daleč vozijo svoje avtomobile popravljat na B led . Z a krajevno skupnost Bled pa je dva ­krat čudno, ker se upi ra posodobitvi servisa, saj vendar sodi v tur is t ičn i kraj. Na Bled pripelje veliko turisti­č n i h avtobusov, ki j ih morajo nekje oprati , zamenjati okolje ali odpraviti m a n j š e okvare. T u d i turisti, k i se pripeljejo s svojimi avtomobil i , često na servisu iščejo pomoč. A l i torej tja v en dan nenehno govor ič imo, da tu­r is t ičn i kraj poleg hotelov potrebuje tudi dobre trgovine in servise?

M . Vo lč jak

Prihranjeni kilometri Odkar deluje v Kranju od­delek deviznodokumentacij-ske kontrole Narodne banke Slovenije, je bilo prihranje­no marsikatero potovanje v Ljubljano zaradi urejevanja zunanjetrgovinskih poslov

Kran j — V začetku letošnjega leta je bil na pobudo gorenjske gospodarske zbornice, temeljne banke in kranjske izpostave Car i ­narnice Ljubl jana v Kran ju usta­novljen oddelek deviznodoku-mentarne kontrole Narodne ban­ke Slovenije. Oddelek se je soraz­merno hitro usposobil za ureja­nje vseh zadev s področja zuna­njetrgovinske menjave, obenem pa so njegovi delavci znali sveto­vati z d r u ž e n e m u delu, kako rav­nati v posameznih primerih. Mar­sikatera druga pot v Ljubljano je bila prihranjena. Vel iko pove po­datek, da je oddelek v Jetošnjih devetih mesecih potrdil 2375 iz­

voznih in 5927 uvoznih poslov. Po obsegu zunanjetrgovinskih po­slov predn jač i jo Sava K r a n j , Pla­nika K r a n j , Merkur Kran j , Peko Trž ič , E lan Begunje in Ž e l e z a r n a Jesenice. Predstavniki teh orga­nizacij so izjemno zadovoljni z delom oddelka.

M e d o b č i n s k a gospodarska zbornica pa je letos začela izdaja­ti dokumente o izvoru blaga — iz­vorna spričevala. Na osnovi teh spričeval je Gorenjska izvozila za 35 mili jonov a m e r i š k i h dolarjev blaga.

Zanimiv je tudi podatek, v ka­tere države je romalo največ iz­delkov gorenjskega gospodar­stva. To so Zvezna republika N e m č i j a , Avstr i ja , Italija, Nizo­zemska, Vel ika Britanija, Švica, Švedska, Z d r u ž e n e države A m e r i ­ke, Irska, Franci ja , Danska, Bel­gija, F inska , Norveška , G r č i j a in Japonska.

® ® 3 M g S 9 o I J © I E S G L A S 4. STRAN O B P R A Z N I K U R E P U B L I K E Č E S T I T A J O PETEK. 2 2 . NOVEMBRAJ9?5

K e m i č n a č i s t i l n i c a

i n p r a l n i c a

< 3 i 6 t c a

Š k o f j a L o k a p . o . S p o d n j i t r g 2 7

t e l . : ( 0 6 4 ) 6 0 - 3 1 7

/skrene čestitke vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november

ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ K R A N J . J E Z E R S K A C. 20 • T E L . 26 861

T O Z D V Z D R Ž E V A N J E IN V A R S T V O C E S T , T O Z D G R A D N J E , D S S S DO

Upravljamo, v z d r ž u j e m o , rekonstruiramo in gradimo ceste.

Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale.

Čestitamo za praznik republike — 29. november.

N E O P f a N T R

Industri ja m e s a , m e s n i h p r e r a d ž e v i n a i konzervi N o v i S a d , p r e d s t a v n i š t v o in s k l a d i š č e Kranj

čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za praznik republike — 29. november

v sk lad išču v Kranju, Cesta Staneta Žagar ja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267

Nudi: s v e ž e meso, trajne in poltrajne k lobasičarske proizvoae, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se p r i p o r o č a m o za trajne izdelke visoke kvalitete.

ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER

Ž I V I L A T r g o v s k a i n g o s t i n s k a D O

K r a n j

SOZD MERCATOR NT

MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE

n. so l . o. , KRANJ, JLA 2

T O Z D K M E T I J S T V O K R A N J

T O K R A D O V L J I C A

T O Z D M L E K A R N A K R A N J

T O Z D T O V A R N A O L J A B R I T O F

T O Z D K O M E R C I A L N I S E R V I S K R A N J

T O Z D A G R O M E H A N I K A K R A N J

T O Z D M E S O I Z D E L K I Š K O F J A L O K A

T O Z D K L A V N I C A J E S E N I C E

i n D E L O V N A S K U P N O S T S K U P N I H

S L U Ž B

ČESTITA OBČANOM GORENJSKE ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER

«

O k r e p č e v a l n i c a

ČEBELICA L i n h a r t o v t r g . R a d o v l j i c a

V s e m s v o j i m g o ­

s t o m , d e l o v n i m l j u ­

d e m i n o b č a n o m

G o r e n j s k e č e s t i t a

z a d a n r e p u b l i k e .

© L I P A P O H I Š T V O

S A L O N V

K R A N J U V p r i z i d k u v e č n a m e n s k e d v o r a n e P P C G o r e n j s k i s e j e m

"P? IE T E K S T I L I N D U S

s svoj imi

T E M E L J N I M I O R G A N I Z A C I J A M I

Z D R U Ž E N E G A D E L A

T O Z D P R E D I L N I C A

T O Z D T K A L N I C A

T O Z D P L E M E N I T I L N I C A

T O Z D P R E H R A N A I N O D D I H

t e r D E L O V N O S K U P N O S T J O

S K U P N I H S L U Ž B

Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitke ob dnevu republike

m o d a

KRANJ

P r o d a j a l n e v K r a n j a

Š k o f j i L o k i ,

K a m n i k u

i n n a J e s e n i c a h

Čestitamo delovnim ljudem in našim zvestim kupcem za praznik republike ter vas vabimo, da obiščete naše dobro založene trgovine.

K O M U N A L N O , O B R T N O

IN G R A D B E N O P O D J E T J E

K R A N J , n . s o l . o . — T O Z D G R A D N J E , K R A N J — b . o .

— T O Z D K O M U N A L A , K R A N J — b . o .

— T O Z D O B R T , K R A N J — b . o .

— T O Z D O P E K A R N E , K R A N J — b . o .

— IN D E L O V N A S K U P N O S T S K U P N I H

S L U Ž B K R A N J

delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november.

O D E J A s r

je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializ'^% za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstni proizvodov.

- P R E Š I T E O D E J E - O K R A S N A P R E G R I N J A L A - N A D V L O Ž K I - V Z G L A V N I K I - S P A L N E V R E Č E

so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rah' 0

kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni.

Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dat1

republike — 29. november.

7 . s l o v e n s k i k n j i ž n i s e j e m

P r a z n i k s l o v e n s k e k n j i g e

S slavnostnim govorom predsednika R K SZDL Franca Šetin­ca in z akademijo Neznano slovensko pesništvo upora so v po­nedeljek zvečer odprli 7. slovenski knjižni sejem.

Ljubljana — Geslo le tošnjega, sedmega slovenskega k n j i ž n e g a sejma, ki so ga slovesno odprli v Ponedeljek zvečer, je kn j iga v 40 letih. Zato letos založbe, za razl iko °d p re jšn j ih sejmov, poleg k n j i ž n i h novosti v zadnj ih dveh letih pr ika­ž e j o tudi k n j i ž n o produkcijo pr­vih dveh let. V prv ih dveh letih so slovenske založbe izdale 505 k n j i ž ­nih naslovov, v zadnj ih dveh letih J l h je bilo 2214 v nakladi prek 13 trilijonov izvodov. V 40 letih smo knj ižno zakladnico v Slovenij i obo­gatili za 68 tisoč k n j i ž n i h naslovov v skupni nakladi 300 mili jonov *nj ig. Več ina k n j i ž n e produkcije v štir ih desetletjih po svobodi gre na račun štva. kov

neorganiziranega založni -saj je 21 slovenskih za ložni -

y v teh letih izdalo le okoli 25 ti­soč naslovov, medtem ko njihova naklada obsega dve tretjini celot­ne.

Če bi založbe hotele razstaviti v s e , kar so izdale prvi dve leti ž i ­vljenja in novosti zadnjih dveh let, P1 Cankarjev dom, gostitelj največ­je k n j i ž n e razstave na Sloven­skem, postal pretesen. Knj ige in ostale publikacije na sejmu pred­stavlja 21 za ložb, deset ostalih or­ganizacij, k i j i m je založništvo stranska dejavnost, šest časopis­en hiš (med n j imi tudi naša) in se­meni t iskarn. Razstava pa tudi t r ž n i °-el sejma sta mnogo bogate jša kot Pred dvema letoma, isto pa vel ja tudi za prireditve, k i spremljajo Praznik slovenske knjige.

2e akademija, k i je v ponedeljek zvečer naznani la kul turni dogodek

Č e t r t s t o l e t j a

b r a l n e z n a č k e

. Neprecenljive zasluge za knjigo ima bralna značka, ki letos slavi ^- letnico. V Sloveniji je 32 raz l ičnih b r » l n i h značk, ki združujejo tisoče "»[»dih bralcev. Doslej je v branju tekmovalo 150 tisoč mladih. To je do-k®.2« da ima slovenska knjiga obilo Privržencev in upanje, da jo v večji m e r i kot doslej ohranijo tudi kot odrasli.

v Cankar jevem domu, je bila nekaj posebnega. Dr . Bor is Paternu je uredil zbir do zdaj neznanih pesmi iz N O B , ki j ih namerava v nasled­nj ih letih tudi publicirati. Vsako­dnevne prireditve v Cankar jevem domu, ki spremljajo na jveč jo knj i ­žno razstavo na Slovenskem, zdru­žu je jo za ložnike , ustvarjalce, knj i -gotržce, knjigarnarje in druge, ki imajo opraviti s knjigo. V Srednj i dvorani Cankar jevega doma se mladi bralci lahko vsako dopoldne srečajo s s lovenskimi mladinsk imi k n j i ž e v n i k i in ilustratorji mladin­skih knjig. V torek je M lad inska knj iga skupaj z Geodetsk im zavo­dom predstavila novost, At las Slo­venije. Popoldne so na s rečan ju mladih k n j i ž e v n i k o m podelili letoš­nje nagrade za na jbo l jš i k n j i ž n i pr­venec. M e d 15 mladimi ustvarjalci so se odločili za pesnika Š t e f a n a Remica . Društvo Slovenskih pisa­teljev je zvečer pripravilo razgovor o položa ju slovenske knjige.

V sredo se je predstavilo nekaj založb, tako Za ložništvo t r žaškega t iska iz Trsta in Za ložba Drava iz Celovca, k n j i ž n e novosti je pr ika­zala Cankarjeva založba, Za ložba Obzorja pa program k n j i ž n e zbirke Znamenja . Začelo se je posvetova­nje kn j igotržcev , podelil i pa so tudi

K n j i g a s t o l e t j a

Na letošnjem kn j i žnem sejmu sta Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije predstavila letošnjo knji­žno novost, Atlas Slovenije. Izšel je v rekordni nakladi 60 tisoč izvodov, 48 tisoč jih je že prodanih prednaro-čnikom. V njem je Slovenija prikaza­na na 109 kartah v merilu 1:50.000, v registru je 45.000 imen naselij, zasel­kov, rek, potokov, gora, vrhov . . .

Schweintnerjeva priznanja za po­speševanje plasmaja knjige. T V Ljubl jana je v sredo prikazala epi­zodo iz nove slovenske nadaljevan­ke Rodna letina, osrednji projekt igranega izvirnega u m e t n i š k e g a programa slovenske T V ob 40-letni-ci osvoboditve. Popoldne so se sre­čal i slovenski k n j i ž e v n i k i jubilanti, Josip V idmar , Bratko Kreft , Fi l ip K u m b a t o v i č Branko Rudolf, Jože Dular , Branka Jurca , D u š a n Lud­vik, Vi tomi l Zupan, M i lan Šega, M a r i č k a Žn idarš ič in Bogomil Fa -tur. Za ložb i iz Trs ta in Celovca sta zvečer pripravil i pogovor o sloven­ski kn j i ževnost i v tujem, a sosed­njem svetu.

V čet r tek je Mlad inska knjiga predstavila antologijo sodobnega jugoslovanskega pesništva za otro­ke Roža čudotvorna, Pomurska za­ložba nova leposlovna in znanstve­na dela, D D U Univerzuum kn j i žno novost, dan pa je zaokrož i l večer slovenskih pesnikov in pisateljev.

Danes se predstavlja Državna^ za ložba Slovenije s k n j i ž n i m pro­gramom za prihodnje leto, sešli se bodo delegati bralne značke , Mla ­d inska knjiga pripravl ja literarno

ft^AZAlOZBA

^ * 7. slovenskem knjižnem sejmu se predstavlja 21 založb z bogatim raz--~i*}n*im in prodajnim programom. Foto: F. Perdan

»V 40 letih smo dosegli občudovanja vreden razvoj, saj smo založili več knjižnih naslovov in v višji skupni nakladi kot prej v štirih stoletjih od popolne teme pred Trubarjem do najsvetlejših luči kulture v časih NOB,« je med drugim dejal slavnostni govornik Franc Šetinc. Na sliki z založni­ki Marjanom Javornikom, Borutom Ingličem in Ivanom Bizjakom.

matinejo (iz le tošn j ih novih lepo­slovnih del bodo brali na jv idne jš i mladinski ustvarjalci), znova se bo­sta predstavili za ložbi iz Celovca in Trsta , Za ložba Obzorja pabo opozo­rila na na jnovejšo ploščo.

Ju t r išn je dopoldne bo namenje­no n a j m l a j š i m , ki si bodo v Srednji dvorani lahko ogledali musical Ma­ček Mur i . Popoldne bo Breda Smoln ikar spregovorila o novi bi­bliofilski izdaji trilogije Gospa + Z Stobovske balade. Z vokalno-in-strumentalno ož iv i tv i jo slovenskih l judskih pesmi bodo sodelovali M i ­ra Omrzel -Tr lep, Mat i ja Tr lep in Beti Jenko.

Praznik slovenske knjige bodo v ponedeljek zaokrož i l i s predstavit­vijo Muzikal i j D r ž a v n e založbe Slovenije, nove znanstveno fanta­stične knjige T e h n i š k e založbe Slo­venije in založbe Mohorjeva dru-ž b a - D. Z . Ž leb i r

• H ? 1

V e č e r p e s m i i z » Š k a t l j i c e «

KULTURNI KOLEDAR R A D O V L J I C A — V Šivčevi hi-

S l v Radovljici bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave J U L I J S K E A L -jjE V P R V I S V E T O V N I V O J N I . Razstava bo odprta do 15. decem-

. K R a n j — Galer i ja in l ikovna spla N O V A K r a n j (vhod 6, Delav­ci dom) vas vabi na otvoritev in gled razstave risb akademskega

?J[Karja in graf ika Iva M r š n i k a . j-'tvoritev bo v torek, 26. novem-J r a , ob 18. uri . Razstavo bo odprl a r ^ M i r k o Jut ršek . j s K O F J A L O K A — V kn j i žn ic i jvana T a v č a r j a v Škof j i Lok i bo v

26. novembra, ob 17. uri ^ R A P R A V L J I C . V sredo, 27. no-^ernbra, ob 18. uri pa bo V E Č E R c g l A P O Z I T I V I . v Ž E L E Z N I K I — V salonu pohi-tva Alples v Ž e l e z n i k i h je na gled razstava del slikarja Stane­

jo ° h l a k a iz Škof je Loke. Razsta­va bo

odprta do 6. decembra. l . ^ K O F J A L O K A — V Homanovi J f 1 v Škof j i Lok i razstavlja aka-

ernski slikar F ranc Novine. Raz-l S o a b o o d P r t a do 15. januarja

D O M Ž A L E V petek 22. novembra, ob 20.

ur i bo v Kinodvorani v D o m ž a l a h nastopil pantomimik A N D R E S V A L D E S in J A N A K O V A Č .

V soboto, 23. novembra, ob 20. uri bo v Part izanskem domu v M o r a v č a h nastopil z monodramo Z L A T K O Š U G M A N - M . M ike ln Fraklova vrnitev.

V nedeljo, 24. novembra, ob 19. uri bo v Galer i j i Janeza Rešan-ška na Rudniku gostovalo Eks -preimentalno gledališče G L E J iz Ljubljane.

K A M N I K — V razstavišču Ve­ronika v K a m n i k u je odprta knj i ­žna razstava ob 200-letnici roj­stva Franca Pirca (1785—1880) sadjarja in prosvetitelja ameri­šk ih Indijancev.

L J U B L J A N A - V dvorani E 2 v prvem preddverju Cankarjeve­ga doma v Ljubl jani bo drevi ob 18. uri predstavitev knjige Florja­na L ipuša J A L O V P E L I N .

J E S E N I C E - V petek, 22. no­vembra, ob 18. uri bodo v salonu Dol ika odprli skupinsko razstavo slik članov likovnega kluba Do-lik. Nastopil bo pevski /.bor Mi lko

T e d e n

k u l t u r e

v N a k l e m

Naklo — K U D Dobrava in družbe­nopol i t ične organizacije Naklo bodo ob dnevu republike pripravile deveti Teden kulture v Naklem. V soboto, 23. novembra, ob 18. uri bo v klub­skih prostorih Doma k o k r š k e g a ba­taljona otvoritev razstave ročnih del aktiva k m e č k i h žena pri Kmet i jsk i zadrugi Naklo. Ob 19. uri bo nastopi­la folklorna skupina Iskra Kran j . V nedeljo, 24. novembra, ob 10. uri bo lutkovna igrica Grd i raček v izvedbi kulturnega društva iz Besnice. V to­rek, 26. novembra, ob 18. uri bo kra­jan Metod Pavl in imel predavanje Potepanje po Evropi , prikazal bo tri­sto diapozitivov. V sredo, 27. novem­bra, ob 16. uri bodo v osnovni šoli ci­cibane sprejeli v pionirsko organiza­cijo. V čet r tek , 28. novembra, ob 19. uri bo imel celovečerni koncert Iskr-ški m e š a n i pevski zbor. V soboto, 30. novembra, ob 18. uri se bodo pred­stavili mladi glasbeniki. V nedeljo, 1. decembra, ob 10. uri bo za otroke na­stopil Cveto Sever. V soboto, 7. de­cembra, ob 18. uri bo domača dram­ska sekcija uprizorila burko Jezični dohta- Petelin.

V petek, 15. novembra, smo v avli kranjske gimnazije lahko prisostvo­vali l i terarnemu večeru Potovanje — poezija, ki so ga pripravi l i D u š a n Grobovšek , M a t e v ž K o š i r in M a r k o Studen skupaj s sodelovanjem ob­č inske Z K O . Večer , ki so ga avtorji že nekaj časa obljubljali, je imel na­men združ i t i sliko in glasbo s poezi­jo, vse troje v nekem komplementar­nem smislu znotraj tematsko zao­kroženega motiva — potovanja. Vsaj tako je obljubljal plakat, ki je vabil na večer. Poslušali pa smo dobre pol ure interpretacijsko slabo recitirane pesmi , obenem videli nekaj privla­čn ih diapozitivov s potepanj naokoli ter ob tem poslušali sumljive zvoko­vne etude. Sinteza vseh treh prenos-n i š k i h območi j mladim avtorjem ni uspela, tako da je bil večer daleč od enovite celote, prej lapidaren in na trenutke, po premisleku o posamez­n ih pesmih, celo neokusen. Čisto osebni občutek je, da so se avtorji na t ihem zavedali izpovednih slabosti svojih pesmi, in so j ih skušal i prese­či z v izualnim u č i n k o v a n j e m . Le-to je v t a k š n e m pr imeru namenjeno zgolj samemu sebi in s sporočilnost­jo dogodka n ima n i k a k r š n e uteme­ljene zveze (mogoča je le nak l jučna ) . A vendarle je bilo v, petkovem povr­šno insceniranem in rež i jsko (?) ne­dodelanem happeningu nekaj razve­seljivega: javnosti se je predstavil že pred letom zasnovani in zdaj končno natisnjeni pesniški »a lmanah« v m a n j š e m obsegu — Škat l j ica pesmi.

N a petintridesetih listih, ki j ih najdemo v škat l ic i podobnem majh­nem paketu, so natisnjene pesmi šti­r ih mladih kranjskih avtorjev.

Prvi med njimi je Gorazd Sire, ki se predstavlja s sedmimi pr imerki , stilno in izpovedno zelo podobnimi. Njegova najbolj znač i lna je uvodna pesem Dejstva I: v njej gre za pre­prosto ugotavljanje dejstev, banal­nih, resničnih in i zmiš l j en ih . Nani ­zana so tako, da eno ob drugem učin­kujejo edinole kot kontrast, celota v tem smislu računa edinole na šok, uč inek , ki ga takšen konstrukt nare­di na bralca, medtem ko je njegova izpovedna resničnost vpraš l j iva , iz­razna moč pa nezadostna. Ob posa­meznih bizarnih verzih se zdi, da av­tor pozna tudi Kosovela, še posebej njegov konstrukt iv is t ičn i opus.

Števi lčno je najbolj zastopan M a r ­ko Studen, ki je naslednji avtor v Ška t l j i c i . Od vseh oblikovno najbolj pretanjen, s p rece jšn j im smis lom za pomenske odtenke posameznih be­sed in zdi se, da tudi dovolj iskren, da njegovim pesmim lahko verjame-

F i l m i i z s k r a j n o s t i

mo, saj je za verzi čut i t i Studnov iz­povedni jaz. Po čisto osebni presoji se zdita najbol jš i Mojim pesmim i n Moji bogom so moji strahovi (11).

Studnovim sledijo pesmi D u š a n a Grobovška , ki se j im pozna avtorjev ustvarjalni napor; medtem ko v po­sameznih verzih včas ih zmoti izra­zna prenasičenost, pa po tematskem zamahu in izpovedni silovitosti nje­gove pesmi presegajo pesmi ostalih treh v Škat l j ic i , le oblikovne umirje­nosti mu še manjka, tiste, ki jo pre­more Studen. Oba pa sta pesniško predvsem bolj samostojna in zato so njune pesmi kva l i te tne jše , česar se je zagotovo zavedal tudi šestavl ja lec »a lmanaha«, saj je prav tema avtor­jema prepustil največ prostora.

Ko t poslednje so v Š k a t l j i c i pesmi M i č a M r k a j i č a . Pet j ih je in zanje je gotovo najbolj znači lno izbrano be­sedišče, ki hoče imponirati , in s tem ozirom se razkrije tudi obzorje pol-sodobne slovenske poezije v Mrka j i -č e v e m pesnenju. Njegov n a č i n se je v m a r s i č e m že pokazal za nezadost­nega, samemu sebi namenjenega, zgolj igrivega in izpraznjenega, zato je v tem primeru samo eden od mno­goštevi ln ih plagiatov te vrste na Slo­venskem.

Poezija št i r ih avtorjev, izbrana v Ška t l j i c i , razpade na dva dela — osrednjega, ki ga tvorita Studen in Grobovšek, ter marginalnega, kjer so pesmi Si rca in M r k a j i č a . V prvem pr imeru je to poezija, k i nekako za-sleduje,tendence sodobne slovenske poezije, v drugem pr imeru pa, kot že rečeno, za nač in pesnenja, ki smo ga 'že) presegli, ker nam preprosto ne zadošča (več).

Ob vsem povedanem pa še dve stvari, k i neprijetno bodeta v oči in kvarita sicer ugodni videz: Najprej sama beseda »škatljica« — po Slo­venskem pravopisu 1962 se ta bese­da piše brez »7«, torej škatlica. In drugo: v posameznih besedil ih je do­sti nepotrebnih s lovničnih (mislim na tiste pesmi, ki slovnico in pravo­pis upoštevajo) in t ipkarskih napak.

Izid Škat l j ice pesmi je dejanje, ki smo ga lahko veseli, še posebej, če kranjsko izdajo primerjamo s po­dobnimi samoza ložn išk imi podvigi drugod po Sloveniji in kranjska Z K O za to zasluži vso pohvalo. V pri­hodnje pa seveda upamo na občutl j i ­ve jš i in kva l i te tne jš i izbor pesem-skih besedil.

Ška t l j i ca pesmi je izšla z letnico 1984 v sto izvodih, l ikovno jo je opre­

mil Matej Mihe lč ič , f inančno pa jo je omogoči la Z K O v Kran ju .

M . Pušavec

' Spet smo dva večera spremljal i na jbol jše amaterske a lpinist ične fil­me. Prek 750 ljudi je videlo fi lme, posnete na himalajskih odpravah, v Centralnih A l p a h in v domač ih go­rah.

Izbira, vzeti s seboj na plezalno tu­ro kamero ali več hrane, je za navdu­šene snemalce-alpiniste izziv, ki se konča navadno s prvo izbiro. Obi l ­ne jša večer ja doma ali v baznem ta­boru nadomesti izgubo. Ostane pa f i lmski material, ki po obdelavi nudi už i t ke ne le snemalcu, ampak tudi š tev i ln im ljubiteljem gora. Tud i do­ž iv l jan je lepote ali mraza in viharjev je lepše z rokami v toplih rokavicah, kot s premrzl imi prsti na sproži lcu kamere, zato pa je zadovoljstvo ob f i lmu večje. Občutek , da boš ta svet lahko predstavil š i ršemu krogu, od­tehta napore in premaga lagodnost. F i n a n č n a plat je pri tem drugotnega pomena, ker se stroški teh projektov nikoli ne povrnejo. Dejavnost je lju­biteljska. Zače tk i prodora v javnost pa so tu.

S f i lmom laže dopoveš l judem, da je tudi alpinizem šport, za katerega se je treba resno pripravljati in tre­nirati, ki zahteva celega č loveka in tudi znatna denarna sredstva. Ljubi­teljem planin pr ičaraš vzdušje , ki vlada na odpravah, v t e ž k i h stenah, pa tudi v r o m a n t i č n i h stenah juga, kjer je na jveč ja di lema — plezati ali plavati.

Vse to smo spremljali v teh dveh večer ih v kranjskem kinu Center. Videl i smo št ir i naše odprave v naj­v iš ja gorstva sveta. Začelo se je z Makalu jem, kjer smo prek deviške j u ž n e stene splezali na naš prvi osemtisočak. K a m e r a v roki T o m a ž a J a m n i k a je pokazala boj za prvo ve­liko steno v Himalaj i .

S tem, ko smo jo zmogli, smo do­kazali sebi in drugim, da poti na naj­v iš je vrhove vodijo tudi prek sten. Dosežek, ki je v tujini odmeval celo bolj kot doma. T o je sploh znači lnost velikih dosežkov malih narodov. Če bi to uspelo Francozom ali Avstr i j ­cem, bi o tem č ivka l i celo vrabci na strehah, pri nas pa je o tem govoril le malokdo. Spremljal i smo gotovo našo naibolj skromno in požrtvoval ­no odpravo — t rž išk i Hidden Peak.

T o je bil začetek naš ih žepn ih od­prav. Skromna f i n a n č n a sredstva, kratek čas plezanja in neskončna požrtvovalnost članov odprave so nam prinesle drugi osemtisočak. T o je sedaj obrazec, po katerem deluje­jo števi lne naše in tuje odprave.

V j u ž n i steni Lotseja smo začel i z obdobjem," v katerem smo plezali stene, za v rh pa nam je zmanjkalo moči . Isto nam je kasneje še dvakrat uspelo na Daulagiri ju. Postalo je že kar naša posebnost. Sreča za druge, ki potem v bistveno bol jš ih razme­rah po naših sledeh dosežejo vrh in poberejo popolno slavo, in smola za nas, ki nas gora ne mara vedno.

Popoln uspeh, torej steno in vrh, smo videli pri f i lmu o Yalung K a n g u . Ž a l ne le uspeha, ampak tudi trage­dijo, saj je v objemu gore za vedno ostal č lan odprave.

Nič m a n j š i h už i tkov nam niso pri­pravili avtorji f i lmov o plezanju stol­pov v Meteori , tik nad mestom. Divji in pr iv lačni stolpi nudijo plezalcu po­poln už i tek , gledalcem pa ob tem za­staja dih.

Lepoto domač ih gora smo s tem pregledom malo zanemari l i , a smo jo vseeno doživel i v polni meri v edi­nem f i lmu z naš ih hribov. Bitenc nam sporoča: kdor je pogumen, ne ve, kaj je samota.

Prehod med naš imi hr ibi in H ima­lajo so Centralne Alpe. Prek divjega grebena smo šli s kamero M a t j a ž a Dolenca. Stena, cilj mnogih, se nam predstavi v enkratni lepoti ob razpo­loženjsk i glasbi. Prav glasbena opre­m a je bila na jveč j i korak naprej v primerjavi z lanskim pregledom. Ž i ­ri ja je letos zahtevala popolno glas­beno opremo filmov s posnetim ko­mentarjem vred. Odstopila je le v pr imerih, ko bi bil posnet komentar le bleda sl ika živega.

Vs i , ki so videli te fi lme že v Can­karjevem domu, pa prisegajo, da je bil kranjski prikaz mnogo boljši po tehničn i plati. To nam je pohvala, spodbuda in obveznost za drugo leto. To smo dolžni š tev i lnm ljubiteljem filmov, ki so kljub petkovim Trnov-kam in sobotni nogometni tekmi dodobra napolnili kranjsko kino-

.dvorano. P. M a r k i č

G L A S 6. STRAN

ALKOHOLIZEM V HOVEMBRII?

K a r nerodno se je oglašati z današnj im prispevkom, ker s tem dajemo vtis, da se na to težko socialno bolezen spomnimo le novembra, v mesecu boja proti alkoholizmu. Pa vseeno ne­kaj misli in nasvetov!

Toliko je že napisanega in rečenega o pripravi alkoholika na zdravljenje, da je težko razumeti, zakaj se jih tako malo zdravi. Vzrok je naslednji: alkoholika se v družini bojijo, ne­rodno je priznati najbl iž j i okolici, da naš(a) preveč pije (sra­mota, če se gre zdravit, ker bodo drugi zvedeli, da preveč pi­je), pijejo tudi drugi v družini , med sorodniki,«prijatelji, znan­ci. V delovni organizaciji so strpni glede pitja alkoholnih pijač in ne silijo alkoholikov k zdravljenju: ker pijejo tudi predpo­stavljeni, pijejo drugi delavci, smatrajo, da alkoholik ne pije toliko, da bi bilo zdravljenje že potrebno, ker alkoholik zelo uslužno in ponižno sprejema razna neljuba dela tudi v nad­urah, da s tem pokrije plave šihte, je torej »nepogrešljiv« dela­vec v očeh drugih. Med prijatelji je alkoholik družaben, poma­ga v stiski, plačuje pijačo tudi drugim (dokler ima kaj pod pal­cem, pa čeprav doma trpijo pomanjkanje).

Edina rešitev za alkoholika je čimprejšnje zdravljenje. Prisiliti ga moramo, hkrati družina, delovna organizacija in njegov zdravnik, da se bo sam odločil za zdravljenje. Ne se ba­ti njegovih groženj s samomorom! Le malokateri poseže po svojem živl jenju zaradi pritiska, praktično nihče. Seveda mu je pri pritiskih in ultimatu treba na stežaj odpreti vrata v zdravo, boljše, trezno živl jenje brez odvisnosti od alkohola. Iz­kušnje kažejo, da morajo svojci pri zdravljenju sodelovati in da šele večletno resno sodelovanje obeh, bolnika in svojca, v klubu zdravljenih alkoholikov zagotavlja uspešno zdravljenje in rehabilitacijo. Sodelavca pri zdravljenju izberemo med naj­bl iž j imi svojci in treznimi prijatelji ter sodelavci. Če so naj­bližj i svojci (zakonski partner, starši, otroci) alkoholiki, ne morejo odigrati pozitivne vloge svojca. Pride pa v poštev, da se dva družinska člana zdravita hkrati in sta eden drugemu v oporo.

Jemanje tablet proti pitju (tetidis) je lahko nevarno, če se ne zavedamo nujnosti hkratne stroge abstinence, vzdržnosti alkoholnih pijač. Dokazano je, da same tablete brez hkratne­ga zdravljenja v skupini ali bolnišnici ne pozdravijo nobenega alkoholika.

Naš prispevek vzemite le kot opozorilo, kot nasvet. Spom­nite se nanj v stiski katerikoli mesec v letu, ne le novembra, v mesecu boja proti alkoholizmu.

Tone K O Š I R

Z A D O M IN D R U Ž I N O PETEK, 2 2 . N0VEMBRAJ1SL

KLOBIIK IH PLEŠA Pravijo, da »tesen klobuk

povzroči plešavost«. Za tak­šno trditev ni nobenega do­kaza. Prav nasprotno, vsa po­krivala varujejo lase. Pleša­vosti so pri človeku različne, pri moških je povezana pred­vsem z dednostjo in z moški­mi spolnimi hormoni. Ven­dar je nekaj le še treba doda­ti. Pretesno pokrivalo lahko včasih zavira pretakanje krvi v lasišču. To pa bi lahko po­spešilo izpadanje las. Če se to zgodi, bodo lasje nehali iz­padati, ko boste zavrgli pre­tesni klobuk in nosili pravš­nje pokrivalo.

ALI SE LAHKO OBVARUJEMO PRED AHGIHO?

Pravzaprav lahko. Če pozimi ne hodimo ob največjem mrazu z razgaljenim vratom po svetu, ampak se zavijemo v topel volnen šal, kadar zunaj prav mrzlo brije in se hoče zima še posebej izkazati. Če pa kljub temu staknemo angino, po­tem se lahko obvarujemo pred tem, da bi pokazala vse svoje moči in nas položila v posteljo, tako da večkrat na dan grgra-mo žajbljev čaj, raztopino hipermangana ali samo toplo vodo, v kateri smo raztopili veliko žlico soli. Če pa so se angini pri­družile še visoka vročina, hujše bolečine v vratu in težave pri poziranju, se lahko nadaljnjih težav obvarujemo le tako, da stopimo k zdravniku, ali pa ga, kadar so težave res velike, prosimo, naj nas obišče doma.

r VRT V HIŠI Lončnice novembra

Sobna smrečica se enako­merno razvija, če jo redno obračamo. Obračati pa jo mo­ramo vse leto, nekako v te­denskih presledkih. Tako de­lamo tudi pri mnogih drugih sobnih rastlinah. Za primer naj navedemo kraljevsko be-gonijo in difenbahijo. Sobna smrečica mora rasti v hlad­nem prostoru, kvečjemu v zmerno toplem, ker je to v njeni naravi.

Kdor ima kemelijo, ki je obložena s popki, naj jo nika­kor ne postavlja v toplo sobo. V močno kurjeni sobi je zrak večinoma zelo suh. V takem popki kaj hitro odpadejo. Najbolje za kamelije je, če je temperatura nekaj stopinj

nad ničlo. V hladnem prosto­ru cveto sicer pozneje, zato pa gotovo. Važno je, da se ko­reninska gruda nikoli popol­noma ne presuši.

Konec novembra postavi­mo na toplo prve hijacinte in tulipane. Pri tem pa je po­trebno, da so cvetni poganjki že vidni, da so iz čebule do­volj pognali. Mesto mora biti še vedno temno ali pa posa­mezne lonce pokrijemo s klo­bučkom. V tem času je po­trebno redno zalivati, sicer se rado zgodi, da poženejo samo listi, cvetja pa ne doča­kamo.

P O U K V S1NDELF1NGNU Tudi letos poteka v mestu

Sindelfingen slovenski do­polnilni pouk. Z mladimi se dobimo enkrat na teden, spo­znavamo lepote naše domovi­ne in našega jezika, pojemo, pišemo, beremo in še kaj za­nimivega počnemo. Učenci se vozijo od daleč vse od Magstadta pa do Weil der Stadta. Okoli petdeset jih je, radi obiskujejo našo šolo in ne pozabijo, da so Slovenci. Letos smo organizirali pouk v treh skupinah. Prvi, drugi in tretji razred naj bi se sre­čeval v ponedeljek, četrti , pe­ti in šesti v četrtek, starejši, to je sedmi, osmi in deveti, pa v petek. Žal so nastopile težave z nemškimi urniki, ker prihajajo otroci iz razli­čnih šol. Tako imamo zdaj kljub lepi zamisli vse tri dni mešane skupine, to pomeni učence od prvega do devete­ga razreda.

Res pa je tudi, da letos nemškim oblastem ne sme­mo očitati brezbrižnosti. Šol­ske oblasti se trudijo, da bi tako uskladili svoje urnike, da bi mogli vsi zdomski otro­ci k dopolnilnemu pouku ma­terinščine. Na naših sreča­njih poročamo o problemih, na katere naletimo pri vsako­dnevnem delu. Vedno znova se spopadamo s preobreme­njenostjo učencev, izolira­nostjo, ki smo je deležni v šo­li, kjer poučujemo, pomanj­

kanjem diaprojektorjev, ka­setofonov, s premagovanjem posebnega statusa, ki ga imamo kot »nemško govoreči tujci«.

Podobne probleme kot slo­venska dopolnilna šola imajo tudi srbohrvaška šola, grška, turška, španska . . .

Na sestankih, ki jih imamo vsi zdomski učitelji skupaj"; se trudimo, da bi tudi sodelo­vali med seboj in resnično dali našim otrokom vse naj boljše.

Ne smemo namreč pozabi­ti, da je za otroke dopolnilna šola velikokrat tudi dodatna obremenitev, ki pa je nujno potrebna, da se bodo lahko čimprej vrnili v svojo pravo domovino in se uspešno vkl juči l i v vzgojnoizobraže-valni proces ali v delo. Vse to zahteva znanje, privrženost, ljubezen, kar gojimo v naših dopolnilnih šolah.

Zato je ta oblika toliko po­membna kot redni pouk v nemških šolah. Tega se zave­dajo tudi tukajšnje šolske oblasti, ravnatelj, socialni de­lavci in nam skušajo poma gati. Vendar moramo kljub vsemu levji delež bremena nositi sami. Predvsem pa se moramo zavedati velikega pomena slovenske dopolnil­ne šole v tujini in podpirati njeno delovanje na vsakem koraku.

Nana Požun, učiteljica

M O J A — D R U Ž I N A

Moja družina je velika. Atek Štefan, mamica Ma­

rinka, moj starejši brat Šte­fan, najmlajši bral Danijel in jaz, Klavdija.

Moj atek gre zjutraj zgo­daj od doma in pride pozno zvečer nazaj. Vozi tovornjak v Mannheim, Karlsruhe, Darmstadt, Stuttgart in po vsej Nemči j i .

Ko z bratom prideva iz šo­le, je kosilo kuhano. Popol-dan se igrava z Danijelom ali pa smo zunaj.

V četrtek obiskujem slo­venski dopolnilni pouk.

Moja mamica doma pomi­va posodo, šiva obleke, po­spravlja stanovanje, pere pe­rilo, čisti in se igra z mojim mlajšim bratom.

Poleti se vedno odpeljemo v našo domovino Slovenijo. Tam tekamo po gozdu, se igramo s prijatelji in hodimo na kopališče.

Kmalu se nameravamo vr­niti v Slovenijo.

Klavdija Zakelšek, Freiburg

K U H A R S K I R E C E P T

Iz slovenske narodne kuhinje Belokranjski ž l ikrof i

Za testo potrebujemo 50 dag moke, 3 jajca in za 2 jajci vode, za nadev pa 20 do 25 dag perutnine (jetra, srce, meso), sesekljano čebulo, 1 jajce in sol.

Iz moke, jajc in vode ume-simo gladko testo, ga razdeli­mo na tri dele, vsakega pose­bej obdelamo in oblikujemo v hlebčke. Površino hlebčkov premažemo z oljem in pusti­mo, da testo počiva pol ure.

Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev: jetrca, srčke in meso sesekljamo in na hitro prepražimo na sese­kljani čebuli. Meso ohladi­mo, povežemo z jajcem v ma­so in solimo.

Testo na tenko razvaljamo, premažemo s stepenim jaj­cem in 2 cm narazen polaga­mo nanj kupčke mesa. Nato ga pokrijemo z drugo krpo testa. Med vrstami testo pritisnemo s prsti, da se zle­pi, in z obodom izrezujemo kroge.

Žl ikrofe skuhamo v slani vodi, odcedimo in zabelimo z maslom ali mastjo.

Žl ikrofe uporabimo tudi kot jušni vložek; v tem pri­meru jih skuhdmo manj.

Letos nas je sneg kar hitro presenetil. Predvsem pa nas opozarja na bližajoče se no­voletno praznovanje. Včasih smo na veliko silvestrovali po hotelih, danes pa večina to noč preživi kar doma. A

ZA OBČUTLJIVO KOŽO Maska iz pšenične moke

Žlico pšenične moke in žli­co jogurta mešajte, dokler mešanica ni voljna kot majo­neza. Pokrijte s to blagodej­no mešanico ves obraz in še vrat povrhu. Ležite za pet­najst minut in se dodobra sprostite. Ko se zmes na obrazu strdi, jo sperite s to­plo vodo, nato še oprhajte obraz in vrat z mrzlo vodo. T a m a s k * je zelo priljubljena na Nemškem, posebno pri ljudeh, katerih koža je zelo občutljiva na milo in deter-gente.

mlade še vedno vleče v ves lo družbo, v plesne dvorane-Ena izmed njih je tudi Joiaj. da iz Hotemaž. Pravi, da rada imela bluzo, primern i

za svečane priložnosti, ki jo lahko nosila h krilu in tu» k hlačam. Ker Jolanda pravj da s svojo postavo n* 1 1 1 8 . , ,^ žav in da je tudi precej V»?j ka, sem ji narisala model, je primeren predvsem z f l

soke, sloke postave. k 0

Bluza je malo daljša, ta* da jo lahko nosimo čez hJa^ s pasom. Zapenja se P0^!^ dolžini na desni strani. C/vr tnik je dvojni, zgornji, benJ krajši od spodnjega, črneg,^ Manšete so precej visoke se zapenjajo s tremi SutCi^. Na ramenih je guba, ki se W novi na zadnjem delu. R° , Q

va so na zgornjem šivu jB nabrana. Svetujem tudi k° binacijo, ki je narisana. Q

ko pa izberete enobarvj^ blago, a se bojim, da ne pravega učinka. Bluzo d ° p

a S i

raznimi dodatki (P '• šal, * •

nite z ogrlica, uhani). Tudi sem ga narisala, je le tek.

doda'

Strnili smo nekaj izsekov iz dela in živl jenja učiteljev ter učencev, ki v Zahodni Nemči j i obi­skujejo slovenski dopolnilni pouk. Naj bo to njihov in naš prispevek k počastitvi praznika d°' movine Jugoslavije.

Zaljubljena mačka je narisala Tatjana Jejčič,

Stuttgart- Wangen

O M I R U N A S V E T U

Robi, 13 let: Da ne bi delali bomb, tankov, raket in da ne bi bilo nikoli več vojne.

Ksenija, 14 let: Denar, ki ga namenjajo oborožitvi, naj raje dajo lačnim ljudem; naj se takoj prenehajo vse vojne na svetu in naj bodo vsi lju­dje srečni!

Robi, 14 let: Veliko prijaz nosti, prijateljstva je potreb­no na svetu in naj takoj raz­pustijo vse vojske!

Manuela, 10 let: Da ljudje ne bi umirali v vojni. Da bi vsi otroci v miru hodili v šolo in se učili!

Suzi, 12 let: Moja mama je preživela vojno. To so bili strašni časi. Naj se nikoli ne vrnejo!

Mihaela, 8 let: Rada bi, da bi bili vsi zadovoljni. Le če je mir na svetu, se da živeti.

Učenci slov. dopolnilnega pouka v Calwu

M O J O D N O S D O N A R A V E Živ im sredi velikega me­

sta. Obdajajo me samo viso­ke hiše. V prostem času in počitnicah grem rada v nara­vo. Rada jo opazujem. Pre­mišl ju jem o njenih lepotah in nastanku ter koncu. Veli­ko se govori in piše o umaza­nem zraku in umirajočih goz­dovih. Velikokrat se tolažim, da se bom kmalu odselila v Slovenijo. Bežati pred pro­blemom ni dobra rešitev.

Človek mora znati naravo razumeti, se od nje učiti . Ves čas jo opazujem, kaj mi daje.

Gozdovi nam dajejo svež zrak, plodove. Polja nam da­jejo hrano, ljudem in živa­lim. Čudovit alpski svet prav vsak rad obišče. Morje in njegovo lepoto še niso do konca odkrili in ga že zastru­pljajo. Žalostna sem, ko vi­dim ob cestah, na polju, ob morju, ob gozdu prave smet­njake. V šoli imamo organi zacijo »ščiti naravo«. Njena članica sem tudi jaz. Upam, da smo drugim dober zgled.

Martina Trebar, Feuerbach

S T R Ž I Č A N I V PINETI Učiteljica Mira Turk piše, da je letovanje na morju z vrst­

niki iz Tržiča za učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Reutlingna že prav tradicionalno. Letos so bili skupaj že še­stič. Skoraj tri tedne so preživeli v Pineti pri Novigradu.

Dekleta in fantje so se pomešali med Tržičane in rojake s Koroškega; pri delu, športu in zabavi. Spoznali so nove prija­telje, nove znance in seveda, kot se za prave počitnice v domo­vini spodobi, tudi drobne »simpatije«. Sodelovali so pri vseh skupnih prireditvah, zelo uspešno tudi v večeru Skupine se predstavijo. Monika Strmljan, ki že več let pridno sodeluje v folklorni skupini S K U D Triglav Reutlingen, je prijateljice iz skupin Čenč, Mišk in Muc naučila dva moderna plesa, s kate­rima so navdušile gledalce. Robert Sladic pa je za dobro voljo večkrat raztegnil svojo harmoniko.

Ko so ocenjevali te počitnice, so učenci povedali, da so po njihovi presoji morali prezgodaj v posteljo, da so za nekatere kuharice prevečkrat skuhale mlečni riž, za druge pa premalo-krat, da bi lahko imeli še več plesov, da je bilo celo morje pre slano, da je tovariš Bojan zelo v redu, da sta očka in mamica premalokrat pisala, da so Tržičanke »fejst punce« . . . A vse to prav gotovo niso pripombe, ki bi pomenile slabe počitniške dni. Nasprotno, ostalo je polno lepih spominov in za večino obljuba ob slovesu v Tržiču: drugo leto se spet srečamo!

Ž I V L J E N J E J E T R P L J E N J E

V različnih krajih sveta ljudje živijo in trpijo. Njih res ni mogoče spregledati. Po nerazvitih deželah vidimo različne načine živl jenja in trpljenja. Ponekod so otroci od malega lačni in bolni. To trpljenje jih spremlja celo življenje. Drugod se vojsku­jejo in preganjajo ljudi tako, da nimajo svojih domov in stanovanj. Ob bombardira­nju ali streljanju jih dosti ostane brez nog in rok. T' so celo živl jenje invalidi in trpi­jo.

Tudi tukaj v Evropi je mnogo ljudi, ki še trpijo. Biti daleč od rojstnega kraja, v tujini, tudi to življenje je trpljenje.

Jeanete Rantuša, Stuttgart-Gablenberg

Ko je prišla svoboda — J Aleksandra Tičar, Reutliri*

P L E Š E M J: V F O L K L O R N I SEKCIJI

Sem učenka sedmega r a

v ' reda dopolnilnega P o U * 3

h ( r

Wangenu. Vsako soboto *lp dim s prijateljicami v SK Triglav, kjer imamo folk 1°^, V folklori nas je sedem

Plešemo gorenjske rodne P' C

X /, štajerske narod Imam svojo gorenjsko nO Sešila mi jo je mamica, gim je klub kupil obleke

Nastopamo na razl i* 1 «, prireditvah. Imamo dve u y teljici, ki nas učita plesati folklori je zelo lepo, čep i ' t l v r

včasih tudi zelo naporno. ^ ni je všeč in mislim, da ie

d i drugim všeč. „kj|i Plešemo tudi na hn/aS*

in nemških prireditvah. Andreja Mušič, Wang« f l 1

. . Z L O Č A N I PA V FAZANI Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Sindellinga s?

letos že tretjič taborili pod platnenimi strehami v Fazan)-Tam ima svoj tabor Zveza tabornikov Škofja Loka. Svoje vti' se je povedala tudi Nataša Cepec:

Končala sem šesti razred. Prvič taborim s skupino. V šoto/ ril sem skupaj z Andrejo. Spoznala sem tudi številne nove p1"1' jatelje iz Škofje Loke.

Nekega popoldneva smo imeli orientacijski tek. Za nas ) e

bilo to novo. Beli listki na drevesih so nam kazali pot. Pri P0" sebnih znakih je bilo skrito sporočilo z geslom. Tega smo m 0 ' rali prepisati na list. Pred startom smo bili radovedni, kak° bo šlo. V skupini nas je bilo pet. Nismo bili vsi enako hitr)-Dva fanta sta tekla naprej in iskala gesla. Jaz sem jih PreP\ sala. Medtem so ostali prišli za nami. Tako smo našli vseh pe

skritih sporočil. Potem je bilo treba čimprej priti v tabor. K 0 ' maj smo ga našli in smo izgubili nekaj minut. Zadnji del P°r smo tekli in skupaj prišli na cilj. Čeprav smo prvič tako te^ movali in nismo poznali gozda, nismo bili zadnji. Tega smo b r

li veseli. Drugo leto se bomo gotovo še bolje odrezali. V I ažani mi je zelo všeč in bi drugo leto spet rada priš'f'

Mogoče bodo v isti izmeni tudi moji novi prijatelji iz Škofih Loke

2 2 NOVEMBRA 1985 R A D I O , T E L E V I Z I J A , K I N O , N O V O V K I N U .7. STRAN <mMmm^iCdJiS

I V S P O R E D S O B O I A

«05 Prgj 23. novembra

8. 8.25 A.

9.10

9.40 9.55

-oila jišče priljubljenih

pravljic: Lenuh Poležuh, ° del lutkovne nanizanke

Vučo: Prigode skupine 'etpetelinčkov«, 3. del

Janke TV Beograd oglaša se klopotec »da Breda

injžep. Miličniki,

»Pet fjanizanke Zeog' " Mlad; Pede otroci M Mii miti krat

10.10

10.25

]0.55 11.25

11.50

liličniki otroci in . . . liti in legende: Biblijski "ti - zadnji sodniki in prvi -Iji, nanizanka TV

Beograd Pesmi in zgodbe za vas -A. S. Puškin: Bajka in o ribicu in ribici, oddaja TV Zagreb L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik, - Narobe svet, 4 del nadaljevanke Periskop Mladostnik: V zagati, ponovitev 2. dela izobraževalnega niza Nastanek človeške vrste. Majhen korak, ponovitev 2. dela angleške dokumentarne serije Ljudje in zemlja. Ponovitev Dežela mustangov, ameriški mladinski film Tuzla: PJ v košarki (Ž) -Jedinstvo Aida : CZ, prenos

•35 Zgodbe iz življenja rastlin: Dogovor z žuželkami, 8. del francoskega niza 12 + 1, francoski film Zrcalo tedna

* Koncert Tereze Kesovije, oddaja TV Zagreb

.00

I* 22.00

r>-Oddajniki II. TV mreže:

H s5 Na prelazu ni dovoljeno l R streljati, sovjetski film

Mala princesa, predstava lutkovnega gledališča iz Bjalistoka na bienalu v

18 Kn B u 9° i rw "•SO Mestni ključi,

češkoslovaški mladinski film

0 Retrospektiva dram A. I9nn P ° P o v ' c a : Ančika Dumas •J® Narodna glasba B9 Mini show portret Kjr ?°kumenti "ašega časa iVsn športna sobota '• O HenrikXIII. Katarina

Aragonska, 1. del j j . angleške nadaljevanke

Poezija (do 23.50)

^--^VZajreb 1. program:

Sig 7TVdni 1r 5° Narodna glasba I6to številke in črke - kviz ^ T V koledar

17.00 Košarka (ž) - jedinstvo Aida : CZ, prenos

18.30 To je to, dokumentarna oddaja

20.00 Oči Laure Mars, ameriški film

22.05 Za konec tedna

N E D E L J A ,24. novembra

8.50 Živ žav: Risanka, Smrkci II 9.45 Sokoli, ponovitev 4. dela

angleške lutkovne nadaljevanke

10.10 M. de Cervantes: Cervantes, 4. del španske nadaljevanke

11.05 XVI. Festival narodne glasbe - Ptuj 85, 3. oddaja

11.35 525, oddaja za stik z gledalci

12.00 Kmetijska oddaja 14.40 Prisluhnimo tišini, oddaja

za slušno prizadete 15.30 C. McCulIough: Pesem

ptic trnovk, ponovitev 6. dela avstralske nadaljevanke

16.20 Mozaik kratkega filma: Morje - iskanje naše prihodnosti, ameriški film

17.15 Mladi mladim (B. Smetana: VLTAVA)

17.30 Pasja zmeda, kanadski film

20.00 J. Vipotnik - J. Drozg: Rodna letina, 1. del nadaljevanke

20.55 Športni pregled 21.45 Beseda da besedo -

pogovor z učiteljem Janezom Prestorjem

Oddajniki II. TV mreže: 13.05 Test 13.20 Mladi talenti: Pianist

Kemal Gekič • 13.55 Boj za obstanek,

dokumentarni film 14.15 G. Rossini: Pepelka,

komična opera 15.30 Jugoslovanski pokal v

športno ritmični gimnastiki reportaža

16.00 Zlata pirueta, prenos mednarodnega prvenstva Jugoslavije v umetnostnem drsanju

17.30 PJ v rokometu (ž), Halas Jožef : Radnički (BG), vključitev v prenos v odmoru . ..

18.25 Udeleženec in priča: Vladimir Pogačic

19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu

20.00 Spomini, jugoslovanska dokumentarna serija

20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Somrak bogov, italijanski

film (do 22.45)

TV Zagreb I. program:

13.00 14.00 14.15

15.25 16.50

20.00

20.55 21.40

Jugoslavija dober dan Mali koncert Obale, 6. del sovjetske nadaljevanke Nedeljsko popoldne Tolpa angelov, ameriški film Kako se je kalilo ljudstvo gornjega Jaukovca, 2. del nadaljevanke Športni pregled Morje, ljudje, obale -dokumentarno-zabavna reportaža

P O N E D E L J E K

, 25. novembra 8.50 TV v šoli

17.30 Poročila 17.35 Postojnska jama 17.50 Vsak petek nov začetek -

1. del nanizanka TV Sarajevo

18.25 Podravski obzornik 18.45 Slovenska ljudska pesem:

Gorenjska (poje Koroški akademski oktet)

20.10 P. Andreota: Neuničljiva Marija, 3. del francoske nanizanke

21.05 Aktualno: »Je davek sklep za miljarde?«

21.45 Glasbeni večer: Jakob Petelin Gallus in njegov čas

Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski TV program 18.55 Košarka (m) - sprint:

Cibona, vključitev v prenos

20.00 Znanost 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija, 74. del ameriške

nadaljevanke 22.05 Hit meseca

TV Zagreb I. program: 16.15 Videostrani 16.25 TVvšoli 17.35 TV koledar 17.45 Mali šlager, otroška

oddaja 18.15 Zdravje otrok 18.45 Mladi upi 20.00 D. Sušič: Džemila, drama 21.00 Meridiani,

zunanjepolitična oddaja 21.30 Izbrani trenutek 21.55 En avtor en film

T O R E K , 26. novembra

10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja

10.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -veleslalom (ž), prenos 1. teka

12.25 Sestriere. Svetovna serija v alpskem smučanju - ž -prenos 2. teka,

15 30 Šolska TV 16.40 Svetovna serija v alpskem

smučanju - veleslalom (ž), posnetek iz Sestriera

17.40 Jesenska serenadav Trubarjevem antikvariatu V. Projan: Cesarjev slavec

18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Savel in David, nanizanka TV Beograd

18.25 Koroški obzornik 1J.40 Rdeči cvet, dokumentarni

film 20.05 J . Hubač: Ptice selivke,

drama češkoslovaške TV

Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodni pesmi naproti,

glasbena oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Čas podvigov,

dokumentarna oddaja 21.50 B rezkončnost sveta:

Življenje iztrgano pesku -Maroko (do 22.20)

TV Zagreb I. program: 9.00 TVvšoli

10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 16.00 Videostrani 16.10 TVvšoli: Dan republike.

Kipar Ivo Lozica, Japonska

17.30 Poročila 17.45 Mali svet 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba 20.00 Dialogi, notranjepolitična

oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Filmi J. P. Melvilla: Vojska

v senci, francoski film

S R E D A , 27. novembra 10.25 Sestriere: Svetovna serija

v alpskem smučanju -veleslalom (m), prenos 1. teka

12.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -veleslalom (m), prenos 2. teka

16.20 Poročila 16.30 Svetovna serija v alpskem

smučanju - veleslalom posnetek iz Sestriera

17.30 Prgišče priljubljenih pravljic: Ostržek, 1. del; 9. del lutkovne nanizanke

17.50 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik - Veseli robot, 5. del nadaljevanke

18.25 Pomurski obzornik 18.40 ščepec širnega sveta:

Začimbe Indije, 7. del angleškega izobraževalnega niza

20.05 Svet na zaslonu 21.00 Trije možje, finski film

Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Družinski magazin 18.45 Za razvedrilo, glasbena

oddaja 20.00 Športna sreda

TV Zagreb I. program:

8.40 9.05

10.35 17.20 17.35 17.45 18.15 18.45

20.00

Flipper, otroška serija TVvšoli: Poštni nabiralnik. Izbrali smo za vas. Makedonščina, Računalniki, Poročila TV v šoli Videostrani TV koledar Flipper, otroška serija Družinski magazin Za razvedrilo, zabavna oddaja Športna sreda

Č E T R T E K , 28. novembra

9.55 Beogra: Slavnostna seja ob 40-letnici skupščine Jugoslavije

11.50 Svetovna serija v alpskem smučanju - slalom ž, posnetek 1. teka iz Sestriera

12.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -slalom ž, prenos 2. teka

15.25 Šolska TV: Rokomet, odbojka; Poklici v elektrogospodarstvu. Rdeče, zeleno pa tudi rumeno

16.25 Poročila 16.30 Propagandna oddaja 16.35 Svetovna serija v alpskem

smučanju - slalom (ž), posnetek iz Sestriera

17.35 V. VVinkler: Petelinje pero 17.50 Paul Stroyer: Pepe s

trobento 18.05 Zakaj, zakaj - oddaja TV

Zagreb 18.25 Posavski obzornik 18.40 Čas, ki živi: Slovenci,

domovina kliče 20.10 Festival revolucija in

glasba, prenos osrednje republiške prireditve iz Žalca

21.05 Tednik 22.10 C. P. Snow: Tujci in bratje,

5. del angleške nadaljevanke

Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 Tass lahko objavi, 6. del

sovjetske nadaljevanke 18.40 Avnojski dnevi, 1. del

dokumentarne serije 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer:

Partizansko gledališče 22.05 Revolucija - kar ostane je

človek, slavnostni spored jugoslovanskih TV centrov ob Dnevu republike

23.05 Pesmi naših narodov

TV Zagreb I. program:

8.30 TV koledar

9.15 TV koledar 9.25 Lutkomendija, otroška

serija 9.55 Beograd: Slavnostna seja

ob 40-letnici skupščine Jugoslavije

11.00 Izobraževalni program 16.10 Videostrani 16.20 TV v šoli: Ne pozabi

17.35 TV koledar 17.45 Lutkomendija, otroška

serija 18.15 Drevesnica znanosti,

poljudnoznanstveni film 18.45 Goli z evropskih

nogometnih igrišč 20.00 Jugoslavija,

dokumentarna oddaja 21.05 Pot v središče znanja -

kviz 22.10 Razžarjenje, jugoslovanski

film

29. novembra 8.35 Praznični zvoki z rudarsko

godbo iz Titovega Velenja 9.05 Živ žav: Risanke, Smrkci II

10.00 Bolnišnica Franja, oddaja za otroke

10.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju -" slalom (m), prenos 1. teka

11.50 Sokoli, 5. del angleške lutkovne nadaljevanke

12.25 Sestriere: Svetovna serija v alpskem smučanju - . slalom (m), prenos 2. teka

13.15 Lucija strah in trepet ulice, 1. del češkoslovaškega mladinskega filma

14.30 Iz sporeda dnevov JRT '85:

15.30 Nastanek človeške vrste: Nova doba, 3. del angleške dokumentarne serije

16.25 Gala koncert ob kulturnem forumu v Budimpešti, posnetek

17.25 Posladkana vodica, jugoslovanski film

20.00 S. Pavić: Odhod vojaka, 1. del drame TV Beograd

21.55 Ne prezrite 21.10 C. McCulIough: Pesem

ptic trnovk, 8. del ' avstralske nadaljevanke

23.05 Petrijin venec, jugoslovanski film

Oddajniki II. TV mreže: 12.25 Test 12.40 Prvi dnevi miru,

dokumentarna oddaja 13.25 Avnojski dnevi, 2. del

dokumentarne serije 14.15 Šele pozneje smo začeli

rasti, otroška oddaja 14.45 Mali koncert 15.00 Boks - turnir prvakov,

prenos 17.45 Mali koncert 18.00 »Pozdravljena, moja

domovina: Rasti in se razvijaj I« oddaja za otroke vseh TV studiov

20.00 Koncert opernih prvakov 21.05 Partizanska

kinematografija, dokumentarni film

22.10 13 stolov, francoski film

TV Zagreb I. program: 9.45 Poročila 9.55 TV koledar

10.05 Praznični zvoki z rudarsko godbo iz Titovega Velenja

10.35 Republiki iz srca, otroška oddaja

11.05 Pozdravi Marijo, jugoslovanski film

12.35 Zlati Slavček, posnetek otroškega festivala

13.50 Zgodbe iz nepričave, otroška serija

14.20 To kar ostane v nas, glasbena oddaja

14.50 TV dnevnik 15.05 Bajka o carju Saltanu,

sovjetski film 16.10 Jubilej republike,

dokumentarni film 16.40 Dan, ki je združil svet -

zabavnoglasbena oddaja 17.10 Rezbarka, zadnji del

ameriške nadaljevanke 18.00 »Pozdravljena, moja

domovina: Rasti in se razvijaj)«, oddaja za otroke vseh TV studiov

20.00 Odhod bojevnika, vrnitev Maršala -1. del dokumentarne drame

21.50 Bilečanka, dokumentarno-glasbena oddaja

22.25 Politika je stvar delovnih ljudi, dokumentarna oddaja

23.40 Poje Mireille Mathieu - 2. del koncerta

SOBOTA 20.00 12 + 1. film Italijanski frizer Mario Beretti

(Vittorio Gassman), ki se je izse­lil v ZDA, je na robu propada, ko pride vest, da je dedoval po stari teti iz Anglije. Odpotuje v Lon­don, da bi prevzel dediščino, na veliko razočaranje pa je od vse­ga ostalo samo trinajst stolov, ki jih proda starinarju. Potem pa najde tetino pismo, v katerem piše, da so v enem od stolov skriti dragulji, vredni 100.000 do­larjev. Toda stole so medtem prodali. Tako se Mario skupaj z lepo Pat (Sharon Tate), tajnico starinarja, odpravi na lov za sto­li, ki ga vodi na vse konce Ev­rope.

NEDELJA 20.00 Rodna letina Nadaljevanka je narejena po

istoimenskem romanu Janeza Vipotnika, dodane pa so ji sno­vne prvine iz nekaterih njegovih drugih pripovednih del. Rodna letina (v treh delih) želi prikazati notranjo rast glavnega junaka med NOB, ki se iz sprva neos-veščenega partizana preoblikuje v zavestnega borca za nove od­nose, in medsebojna razmerja junakov v izjemnih vojnih razme­rah leta 1943.

TOREK 20.05 Ptice selivke Gre za nadaljevanje televizij

ske igre Ikarov padec, ki obrav­nava problem alkoholika in nje­gove družine. V Pticah selivkah se Kara odloči za prostovoljno zdravljenje, vendar je njegov boj za ponovno pridobitev dostojan­stva dolg in naporen.

U d i o

A^U. novembra

°'?sba R

J ^ t r » n i ' Program Sck » 5 P'onirski tednik

matineja - 10.05 °ite >avi i? a m L 1 105Spot i po Ju

U JalciV 12-10-14.00 Naši po-i I4.05 r ? t , t a ' ° i n Pozdravljajo

1 Q-15X o b e n a panorama -J 6 00 v/i^/OPoldanski mozaik 1° ob i 7 ^ k i n EP - 17.00 Stu-

a9azin 1. " Zunanjepolitični 18 3n 0 0 škatlica z godbo

Mladi mladim -

20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči

NEDELJA, 24. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 še pomnite, tovariši... -10.05 Nedeljska matineja -11.00-13 00 Naši poslušalci česti­tajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humo­reska tega tedna - 15.30 Nedelj­ska reportaža - 17.50-18.35 Zaba­vna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna

PONEDELJEK, 25. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmi­co - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za . . . - 1135 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Kulturni globus - 21.05 Državni simfonični orkester Sovjetske zveze - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Zimzelene melodije

TOREK, 26. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji

glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate - 14.05 V korak z mladimi - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16 00 Vrti­ljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Ljudska medicina -20.35 Koncert mladinskega sim­foničnega orkestra »Paščan« iz Beograda - 21.05 Radijska igra -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe

SREDA, 27. novembra

program Prvi program

j 4.30-8.00 Jutranji program

glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate . . . -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski moza­ik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Ob ot­voritvi doma Radia Maribor -20.00 Koncert za besedo - Pes­nik - 20.25 S slovenskimi inter­preti - 21.05 Bedrich Smetana: Odlomki iz opere »Prodana ne­vesta« - 22.30 Zimzelene melodi­je 23.05 Jazz za vse

ČETRTEK, 28. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za vi­šjo stopnjo - 9.05 Glasbena ma­tineja - 10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate... - 14.05 Za mlade radovedneže - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrti­ljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 Pre­nos zvezne proslave ob dnevu republike - 22.30 Večerna po­doknica - 23.05 Paleta popevk ju- j goslovanskih avtorjev

PETEK, 29. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Posebna oddaja -9.05 Praznična glasbena matine­ja - 10.05 Posebna oddaja -12.10 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo - 13.30 Zvoki za oddih - 14.05 Posebna oddaja (DFR) -15.00 Proti morju . . . - 15.45 Za­bavna glasba in obvestila - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Posebna oddaja (IPP) - 17.35 Za vsakogar nekaj -20.00 To imamo radi - 21.05 Od­daja o morju in pomorščakih + glasba - 22.15 Iz naših spore­dov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje

mL i um »&0reH P r a z n i c n i i n praznični t tr? p r , r , aša na veliki ekran H Ql e m i B r skih filmov. Za zače >f> fc^nimo domači film Rdeči ^ M * a katerega je scenarist­ice. a n ia Peakić-Mikuljan rekla V abW 8 z a f i , m i 8 b i l a z a m e

i.cla D r Gdvsem zavoljo zave-1* dr? 9 r e z a dogodek, ki je nje-V | <>bi0c l'ekn i , Predvsem kot pr W 0 rpženi spopad s fašisti v H»m a b i n s k a Republika je v S^srn is lu naša Pariška ko

% n ° ^ U n «* Bondove ulice je % , ° n s k a pustolovska Kome % k V n i i u nak je iznajdljivi S v " 9 - K i P« naročilu britan Sliu. 1^ službe išče izgubljene

N i ^ 0 l vratolommh akcijah in I n ' n zasukih.

S d l ° l 0 v s k i h»m Roparji At [%*.Pa so posneli Italijani. a Do i° skupino pustolovcev. >o A^aključju odkrijejo misti ; V e " a n t i d o . Seveda do nje ne jHj , kar tako. Komaj se rešijo I ^ W 6 r s k i m i z a r k i ' Atlantida

*one na dno oceana

* S a

l a - obogatena z glasbo, je JJ« rv! *načilnost ameriškega hI V ^ l e n e ulice. Gre za ugra­b e 0 l*ovskfi zvezde, ki jo S j osvoboditi njen nekdanji 1 , 1 e v e netno hladnokrven.

S ^ * 1 Pa mTia tudi puško, ki

bljuje ogenj. Konec je seveda srečen.

Tudi film Zadnja vojakova na­loga je akci|ski Junak je policaj, vojni veteran iz Vietnama, ki ga napade skupina kriminalcev ter mu ubije ženo in otroka. Pri ma­ščevanju ne izbira sredstev in ta­ko nima nasproti le kriminalcev, ampak tudi policijo in narodno stražo.

in še novica za najmlajše gle dalce. V matineji si bodo lahko ogledali slovenski film Pastirci. za njim pa še Kalo. Ena redna predstava je rezervirana tudi za vedno lep film Cvetje v jeseni.

KRANJ CENTER 22. novembra: amer. astronav. film POT V VESOUE ob 16. in 19. uri, 23. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. pust. filma ROPARJI ATLANTI­DE ob 22. uri, 24. novembra: slov. mlad. film PASTIRCI ob 10. uri, amer glasb, film ŠKR­LATNI DEŽ ob 15.. 17. in 19. uri, premiera hongk. akcij, komedije VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 21. uri, 25. in 26. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 16.. 18. in 20. uri, 27. novem­bra: hongk. akcij, komedija VO­HUN IZ BONDOVE ULICE ob 16. in 20. uri, 28. novembra: hongk. akcij komed. VOHUN IZ BON DOVE ULICE ob 16. uri, amer. ljub. film MARIJINI LJUBIMCI ob 18. in 20. uri

KRANJ STORŽIĆ 22. novembra: franc komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 16., 18. in 20. uri, 23. novembra: amer. pust. film CABOBLANCO ob 16 in 20. uri, ital srhljivka OČI ZLA ob 18 uri, 24. novem­bra: amer. pust. film SUPER VOHLJAČ ob 14 in 18 uri, amer. akcij, film NEW YORK 1997 ob 16. uri, premiera jugosl zgod fil ma RDEČI IN ČRNI ob 20 uri, 25. novembra: amer. thriller NO­ČNI MORILEC ob 16. 18 in 20 uri, 26. novembra: amer.

! —

barv. film BELI PES ob 16., 18 in 20. uri, 27. novembra: amer. pust film CABOBLANCO ob IG. in 20. uri, amer. glasb, film ŠKR­LATNI DEŽ ob 18. uri, 28. no­vembra: amer. akcij, film NEVV YORK 1997 ob 16., 18. in 20. uri

TRŽIČ 22. novembra: amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16.30 in 19.30, 23. novembra: amer. astron film POT V VESO LJE ob 16. in 19. uri, premiera franc. erot. filma KONVOJ ŽENSK ob 22. uri, 24. novembra: amer. astr. film POT V VESOUE ob 15. in 18. uri, premiera ital. barv. filma OČI ZLA ob 21. uri, 25. novembra: franc. erot. film ŽENSKI KONVOJ ob 17. in 19. uri, 26. novembra: amer ljub. film MARIJINI UUBIMCI ob 17 in-19. uri, 28. novembra: franc. pust film VELIČASTNI ob 17. in 19. uri

KAMNIK DOM 22. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18. in 20. uri, premiera amer. filma ŠKRLATNI DEŽ ob 22. uri, 23. novembra: amer. glasb, film MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16. in 19 uri, premiera hongk. filma VOHUN IZ BONDOVE ULI­CE ob 22. uri, 24. novembra: amer. glasb film MOJE PESMI MOJE SANJE ob 15 in 18. uri, premiera amer. akcij, filma PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 21 uri, 25. novembra: amer. ljub. film MARIJINI UUBIMCI ob 17. in 19 uri, 26. novembra: jugosl komedija KAMIONARJI ZOPET VOZIJO ob 18. uri. pre­miera amer astron. filma POT V VESOLJE ob 20. uri. 28. novem

bra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 18. in 20. uri

DUPLICA 23. novembra: angl. komedija GARDEROBER ob 20 uri, 24. no­vembra: jap. risani film PALČI­ČA ob 15. uri, franc. erot. film ŽENSKI KONVOJ ob 17. in 19. uri, 27. novembra: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 20. uri, 28. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 20. uri

J.SENICE RADIO 22. novembra: jugosl. komedija KAMIONARJI ZOPET VOZIJO ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke OBSEDENOST ob 21. uri, 23. novembra: amer. srh­ljivka OBSEDENOST ob 17. in 19. uri, 24. novembra: franc. pust. film VELIČASTNI ob 17. in 19. uri, 25. novembra: franc. erot film EMANUELA II. - AN-TIDEVICA ob 17. in 19. uri, 26. novembra: franc. krim. dra­ma ČAO, MALI ob 17. in 19. uri, 27. novembra: amer. ljub. drama MARIJINI UUBiMCI ob 17. in 19. uri

JESENICE PLAVŽ 22. in 23. novembra: franc. pust. film VELIČASTNI ob 18. in 20. uri, 24. novembra: jugosl. ko­medija KAMIONARJI ZOPET VOZIJO ob 16. in 18. uri, amer. srhljivka OBSEDENOST, ob 20. uri, 25. novembra: franc krim. drama ČAO, MALI ob 18. in 20 uri, 27. novembra: amer. thriller NOČNI MORILEC ob 18. in 20. uri . 1

-r-r

KRANJSKA GORA 22. novembra: amer. pust. film SUPER VOHUAČ ob 18. uri, 23. novembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 20. uri, 26. novembra: franc. pust. film VELIČASTNI ob 20. uri

DOVJE 24. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 19. uri

SVOBODA ŽIRI 22. in 23. novembra: amer. ko­medija POLICIJSKA AKADEMI­JA ob 20. uri, 24. novembra: amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 17.10 in 20.30, 26. no­vembra: amer. krim. film DVO­RIŠČNO OKNO ob 20. uri

ŠKOFJA LOKA SORA 22. novembra: jug. drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU oh 18. in 20. uri, 23. in 24. no­vembra: ital. akcij, film GANG STERJI Z NEŽNIM SRCEM ob 18 in 20. uri, 26. in 27. novem­bra: amer. melodrama ZGODBE O LUTKAH ob 18. in 20. uri, 28. novembra: avst. drama LETA NEVARNEGA ŽIVUENJA ob 20. uri

POUANE 22. novembra: nem. erot film ŠAMPIONI POSTEUE ob 19. uri, 24. novembra: amer. film KO ZAZVONI TELEFON ob 17. uri, 26. novembra: austr drama LE­TA NEVARNEGA ŽIVUENJA ob 19. uri

ŽELEZNIKI OBZORJE 22. novembra: ital. akcij, film GANGSTERJI Z NEŽNIM SR CEM ob 20. uri, 23. novembra:

T *> 1 v> aln • *iA.f CU)^ !

nem. erot. film ŠAMPIONI PO­STELJE ob 20. uri, 27. novem­bra: amer. film KO ZAZVONI TE­LEFON ob 20. uri

RADOVUICA 22. in 26. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 20. uri, 23. novembra: franc. film RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ob 18. uri, braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 20. uri, 24. novembra: amer. film ŠAM­PION NEŽNEGA SRCA ob 18. uri, amer. film ČEJENI V BO­JU ZA ŽIVUENJE ob 20. uri, 25. novembra: braz. film BLA­ŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 20. uri, 27. novembra: franc. film RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ob 20 uri, 28. novembra: ital. pust. film OBRAČUN NA ZLATI JA­DRNICI ob 20. uri

BLED 22. novembra: amer. film HO KUS POKUS ob 20. uri, 23. no­vembra: franc. film OPERACIJA BANZAI ob 18. fn 20. uri, 24. no­vembra: amer. film HOKUS PO­KUS ob 18. uri, amer. film PSI­HO II ob 20. uri, 25. novembra: amer. barv. film ČEJENI V BOJU ZA ŽIVUENJE ob 20. uri, 26. no­vembra: braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI pb 20 uri, 27. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 20. uri, 28. novembra: franc. film RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ob 20. uri

BOHINJ 23. novembra: amer. film PSIHO II ob 20. uri, 24. novembra: franc. film OPERACIJA BANZAI ob 18. in 20. uri, 28. novembra: amer. film ČE.JENi V BOJU ZA ŽIVUFNdF ob *:0, uri

G L A S 8. STRAN. O G L A S I , O B V E S T I L A PETEK. 2 2 . NOVEMBRA 1? A 1985

A B C P O M U R K A , L O K A , proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o., Škofja Loka

objavlja prosta dela oziroma naloge

V T O Z D P R O D A J A N A D R O B N O 1. V E C P R O D A J A L C E V Pogoj: — K V prodajalec za prodajalne na območjih Škofje Loke, Medvod in Ljubljane.

2. M E S A R J A - S E K A Č A za delo v blagovnici v Že leznik ih

Pogoj: — K V mesar ali P K V mesar

V T O Z D J E L E N - G O S T I N S T V O 3. D E L A V K E V K U H I N J I G O S T I L N E S T A R I M A Y R

4. V E C K U H A R J E V Pogoj: — K V kuhar

Kuharje iščemo za delo v obratih Stari Mayr in Restavracija Podlubnik.

Poskusno delo za delavko v kuhinji traja 30 koledarskih dni, za kuharje, prodajalce in mesarja pa 45 koledarskih dni.

Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: A B C Po-murka, L O K A , DSSS, Kidričeva 54, Skofja Loka. Informacije pa lahko dobite po telefonu 61-461.

T E K S T I L I N D U S

K R A N J Tekstilna industrija T E K S T I L I N D U S K R A N J

razglaša prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe:

- K O M CIALNI S E K T O R 1. P R O D O N J E B L A G A ZA IZVOZ Pogoji: vi i ' šola tekstilne, ekonomske ali organizacijske

(s prejšnjo izobrazbo tekstilnega tehnika), • — lovnih izkušenj na strokovnih delih v pro-

! In ji tkanin ali na prodajnem področju, ;• trgovinska registracija,

akti up znanje nemškega ali angleškega jezika, 111111 sečno poskusno delo.

- E K O N O M S K I S E K T O R 2. P R O G R A M I R A N J E II Pogoji: — višja šola organizacijske ali ekonomske smeri,

— poznavanje informacijskega sistema, banke po­datkov, računalniške opreme in dveh programskih jezikov,

— 2 leti delovnih izkušenj v tekstilni industriji ali strojni obdelavi podatkov,

— trimesečno poskusno delo.

- K O N T R O L N I S E K T O R 3. O P H A V I J A N J E D O P O L N I L N I H K E M I J S K I H A N A L I Z Pogoji: višja šola tekstilno-kemijske smeri,

eno leto delovnih izkušenj na področju analiz ali tehnologije plemenitenja,

- - pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in uprav­

ljanje z gasilnimi aparati, — trimesečno poskusno delo.

4. K O N T R O L I R A N J E K V A L I T E T E I Z D E L K O V V DO Pogoji: — srednja tekstilna šola (tkalska smer),

— tri leta delovnih izkušenj na področju kontrole kvalitete proizvodov,

— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upra­vljanje z gasilnimi aparati,

— trimesečno poskusno delo.

5. O B R A T N A K O N T R O L A K V A L I T E T E T K A N I N — 3 delavci

Pogoji: — srednja tekstilna šola, — dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v

proizvodnji tkanja, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in uprav­

ljanje z gasilnimi aparati, •* — delo se opravlja v dveh izmenah,

. — trimesečno poskusno delo.

- K A D R O V S K I S E K T O R 6. O P R A V L J A N J E V R A T A R S K I H P O S L O V Pogoji: — dokončana osnovna šola,

— da nfbi l obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakšno drugo dejanje, stor­jeno iz koristoljublja,

— da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja,

— dvomesečno poskusno delo. Delo je za določen čas — za šest mesecev.

- V Z D R Ž E V A L N O E N E R G E T S K A S L U Ž B A I 7. K L J U Č A V N I Č A R S K A D E L A II Pogoji: — poklicna šola strojne smeri (strojni mehanik, klju­

čavničar), — eno leto delovnih izkušenj na kl jučavničarskih

delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upra­

vljanje z gasilnimi aparati, — dvomesečno poskusno delo.

Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasne­je v 8 dneh od dneva objave.

Industrijski kombinat P L A N I K A K R A N J

Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge

- V O D E N J E O B D E L A V E P O D A T K O V - O P R A V L J A N J E E L E K T R I K A R S K I H D E L - Z E L O Z A H ­

T E V N O

Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: Pod 1. — visoka strokovna izobrazba tehnične, ekonomske

ali organizacijske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj , — organizacijske sposobnosti, — znanje ustreznega programskega jezika (PL 1, CO­

B O L , A S S E M B L E R ) , — trening tečaji za operaterje in za vodje operative, — znanje angleškega jezika, — uspešno opravljeni psihološki IBM test, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo

pod 2. — 4-letna srednja strokovna izobrazba elektro smeri, — 2 leti delovnih izkušenj , — sposobnost hitrega ukrepanja, iznajdljivost, pozna­

vanje strojev in naprav, — poskusno delo traja tri mesece

Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijske­ga kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bo­do kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav.

O D E J A , tovarna prešitih odej, p. o. S K O F J A L O K A , Kidr ičeva 80

Poslovni odbor objavlja dela in naloge

1. D E L A V C A ZA V Z D R Ž E V A N J E S T R O J E V 2. V E C D E L A V C E V Z A D E L A V PROIZVODNJI

Pogoji: pod 1.: — srednja šola strojne ali elektro smeri z znanjem

elektronike (IV. ali V. stopnja), — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja tri mesece;

pod 2.: — poklicna šola šiviljske smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo traja en mesec.

Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s pol­nim delovnim časom.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov­ska služba DO Odeja, tovarna prešitih odej, Skofja Loka, K i ­dričeva 80, 15 dni po objavi.

Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.

SERVISNO P O D J E T J E K R A N J , p. o. Tavčarjeva 45

Komisija za DR in DS za O D objavlja prosta dela in naloge

— P O M O Č N I K A S K L A D I Š Č N I K A

Pogoji za sprejem na delo so: — poklicna šola trgovske stroke, — tečaj za skladiščnika, — delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim

časom, — poskusno delo traja 60 dni.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kan­didate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.

SOZD MERCATOR KIT

MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE

n . s o l . o , KRANJ, JLA 2

oglaša prosta dela in naloge

Z A T O Z D T O V A R N A O L J A OI J A R I C A BRITOF - S T R O J N E G A T E H N I K A ali K L J U Č A V N I Č A R J A

za vzdrževanje strojev in naprav v polnilnici Cekin

Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj

za T O K R A D O V L J I C A - delovišče Poljče - K M E T I J S K E G A T E H N I K A , K M E T I J C A ALI

Ž I V I N O R E J C A za molžo krav na delovišču Poljče

Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik

- E K O N O M S K E G A T E H N I K A za delo v hranilno-kreditni službi za določen čas za nado­meščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu

Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator - K Ž K Gorenjske, Kranj , J L A 2, v 8 dneh po objavi.

K O K R A , Trgovska DO, n. sol. o., K R A N J , Poštna ulica 1

Kranj-objavlja za potrebe T O Z D Veleblagovnica Globus n. sub. o. prosta dela in naloge:

1. P O S L O V O D J E . Posebni pogoji: — šola za trgovske poslovodje,

— pet let delovnih izkušenj na zahteva izobrazbo;

2. N A M E S T N I K A P O S L O V O D J E Posebni pogoji: — šola za trgovske poslovodje ali šola za P

dajalce in Q

— tri leta delovnih izkušenj na zahtev izobrazbo;

3. P R O D A J A L C A N A M E S T N I K A II Posebni pogoji: — šola za prodajalce,

— eno leto delovnih izkušenj na zahtev izobrazbo;

4. 6 P R O D A J A L C E V T E K S T I L N O - G A L A N T E R I J S K E S T R O K E

Posebni pogoji: — šola za prodajalce tekstilno-galantenj stroke.

Vsa mesta so za oddelek obutve. 5. V O Z N I K A E L E K T R I Č N E G A V O Z I Č K A (skladiščnega

delavca) Posebni pogoji: — priučen delavec; 6. Č i s t i l k e Posebni pogoji: — priučena delavka. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v 15 Q n f ^ ^ objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh od dn izbire.

ino

p o d j e t j e z a p t t p r o m e t k r a n j ^ t o z d z a p t t p r o m e t k r a n j i n t o z d z a p t t p r o m i l S k o f j a l o k a

i n o d p r a v l j a N J *

po 1.:

pod 2.:

pod 3.:

ptt maniPu'

e Va-

objavljata prosta dela in naloge:

1. D O S T A V L J A N J E PTT P O Š I L J K — 3 delavci za tozd Kranj, — 2 delavca za tozd Škofja Loka

2. P R E V Z E M A N J E , P R E D E L A V A P O Š T N I H P O Š I L J K — 2 delavca (moška nad 18 let)

3. U S M E R J A N J E PTT P O Š I L J K — 2 delavca (moška nad 18 let)

Pogoji: — končano usmerjeno izobraževanje —

lant, — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraz'

nje; . v a . končana osemletka ali osnovnošolsko izobraz nje in vozniški izpit B kategorije; končana srednja šola, osemletka ali končano ^ . osnovnošolsko izobraževanje in vozniški izpit p tegorije.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Posku ^ delo traja pod 1. tri mesece, pod 2. dva meseca in pod mesec. Vse informacije in prijave sprejema za vsa objavljena ^ T O Z D ptt Kranj, Kranj, Poštna ulica 4, vsak dan od o-14.30; za drugo alineo prve točke pa bo sprejemala prijav* ^ misija za delovna razmerja T O Z D za ptt promet Škofja jga 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveS najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.

kra Commerce K ! S F f l l l i i i n i v a

• • i "

ISKRA C O M M E R C E I J U B I J A N A T O Z D Zunanji trg

a & vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog nedoločen čas C A R I N S K E G A D E K L A R A N T A (delo je v Kranju) Pogoji: — ekonomski tehnik ali elektrotehnik,

- - 6 mesecev delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — dvomesečno poskusno delo.

Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev P jo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Commerce Ljublja1^ Kadrovski sektor, Topniška 58.

G IDOR G O R E N J A V A S . „ /

objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja r sta dela in naloge V O D E N J E K O M E R C I A L N I H O P R A V I L

Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali str smeri, jt<T

— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področj mercialnih opravil, t

— organizacijske sposobnosti in komunikativno^ ' — pasivno znanje nemškega ali angleškega j e » *

Delavec bo imenovan za 4 leta.

Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati P°^jj' jo v 15 dneh po objavi na naslov: Gidor, Gorenja vas, k 0 1 ] !^ za delovna razmerja. O izidu izbire bodo kandidati obv<? v 15 dneh po končanem razpisu.

N

2 2 ^ - 2 2 . N O V E M B R A 1 9 8 5 OGLASI IN OBVESTILA 9 . S T R A N ( ^ 3 E ® K y j © I E S G L A S

S P A R ® RESTAVRACIJA IN ČRPALKA

^ v a r o v a l n a s k u p n o s t T r i g l a v

s e n j s k a o b m o č n a s k u p n o s t K r a n j s v e t u j e

E v r o p s k o p o r o č i l o

o p r o m e t n i n e z g o d i J * n i ie na cestah za voznike ničkoliko pasti - ^ ^ ^ C e s t * in megla nista krivi za škodo. Pred n,o vas lahko obvaruje le smerno zavarovanje vozila.

2irna je letos pohitela, z njo "Ki i pasti na cesti . Sneg,

J2J*"Ca. megla . in če ob

Previd*3 t r e n u t e k P ° P u s t i t a

akš °9ibna. Pa ne velja to sa

"a takv in pripravljenost he j i Q

s[* e razmere, je nesreča r n o 9ibna. Pa ne velja to sa­bora? V o z n i k e - Tudi pešci bi v t a J 1 "Poštevati, da vozniki hitrr, razmerah ne morejo

0 "stavit..

ra 2 f r^ S e v teh slabih cestnih * ustr n * e o d P r a v i t e n a P o t

lorn p f 2 0 0 opremljenim vozi ko ~r1? p o * a o i t e , da vam lah-fc'lo o P r a v E v r ° P s k o P ° r ° -s e b e n

P r ° m e t n i nezgodi . Po v°*nii< ° D r a z e c . ki je enak za *avah . V v s e h e v r ° P s k i h dr Po$| c/ l a n k o dobite na vseh

'°vnih mestih Zavarovalne U H n 'solili jLavafv/vuin& | H j f f ^ J Triglav. Ob nesreči k oha poročilo izpolni > i ri

VOZnika- T o š e n e p o " krivg< °končnega priznanja ^eijj ' Marveč gre le za opis ^teVe 9 a dogodka, zaradi L 6 J6r * r b o P ° t e m škoda hI-' taki , J V a Predvsem pa naj

^ • n S k 0 P° r oči lo izpolnili ob S W a h š k o d a h . Ob večjih je Sev !P t e l e s n i h poškodbah % e d a treba poklicati mi-

r a t 6 ° ^ o d o v a n o vozilo pa mo Popeljati tudi na ogled in

ocenitev Zavarovalna skup nost Triglav Gorenjska obmo čna skupnost Kranj ima orga nizirano ocenjevanje škod v Kranju in na Jesenicah vsak dan v tednu, razen ob sobo tah in nedeljah: ob ponedelj­kih pa še v Radovljici in ob sredah v Škofji Loki. Upošte vajte tudi, da so cenilci škod pozimi pogosto precej obre menjeni, posebno ob nenad nih spremembah vremenskih razmer. Zato le v skrajnem primeru, ko vozila ni mogoče prepeljati na poslovno mesto Zavarovalne skupnosti Tri glav, Gorenjske območne skupnosti Kranj pokličite ce nilca na kraj nesreče.

V Gorenjski območni skup­nosti v Kranju poznajo ničkoli­ko primerov, ko različnih drobnih škod zaradi poledice, snega in megle ni moč uvelja­viti. Velikokrat že zaradi majh­nega zanašanja pride do ško­de. Takrat se seveda ni moč sklicevati na povzročitelja. Cesta ali megla pač ne more­ta biti krivi za škodo. V takš­nih primerih boste povrnitev škode lahko uveljavili le s ka-sko zavarovanjem. Kako lahko uredite takšno kasko zavaro­vanje, vam bodo razložili na vsakem poslovnem mestu Za­varovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupno­sti Kranj.

In še tole opozor i lo: doga ja se, da vozniki ob nesrečah neradi izročijo kupon o zava­rovanju vozila, ker so prepri čani, da bodo s tem izgubili benefikacijo. Ali veste, da iz­ročitev kupona še ne pomeni priznanje krivde? Kupon je le dokaz, da je vozilo res zavaro vano V kasnejšem postopku pa se lahko izkaže, da voznik, ki je izročil kupon, ni bil kriv. V takšnem primeru zavarovalni ca vozniku kupon vrne.

Z a v a r o v a l n a s k u p ­

n o s t T r i g l a v , G o r e n j ­

s k a o b m o č n a s k u p ­

n o s t K r a n j v a m s v e t u ­

j e , d a r a z m i s l i t e o z a ­

v a r o v a n j u v a š e g a v o ­

z i l a . H k r a t i p a v a m ž e l i

s r e č n o v o ž n j o .

J== zavarovalna skupnost triglav G O R E N J S K A O B M O Č N A S K U P N O S T K R A N J

K r a n j

V ponedeljek, 25.11. 85 bomo na Kokrici odprli komisijsko prodajalno

P O S R E D N I K

V njej bomo SPREJEMALI in PRODAJALI

rabljene premičnine, ki se še delno ali v celoti lahko uporabljajo.

Nekaj primerov: športna oprema, obutev in oblačila akustični aparati gospodinjski aparati kolesa in njihovi deli ter slično.

Prodajalna bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure.

ZAUPAJTE NAM V PRODAJO STVARI, KI SO ŠE UPORABNE IN JIH NE POTREBUJETE.

G L A S 10. STRAN REPORTAŽA P E T E K , 2 2 . N O V E M B R A

G N E Č A N A P L A N I Š K I H S K A K A L N I C A H

N a s t u j c i u č i j o

s p o š t o v a t i P l a n i c o

P L A N I C A - »Ko so lani v tem času v evropskih d r ž a v a h , kjer načr t ne je negujejo s m u ­čarske skoke, zvedeli , da je v Planic i sneg in da s k u š a m o uredit i skakalnice s pomoč jo s n e ž n i h topov, so deževa la v p r a š a n j a , če je mogoče pr i nas v Planic i vadit i ,« je v to­rek v zimsko odeti dolini pod Poncami pripovedoval naš ne­kdanj i odl ični smučarsk i ska­kalec, nesojeni svetovni rekor­der v s m u š k i h poletih in seda­nji trener B d r ž a v n e reprezen­tance Jugoslavi je v smučar ­sk ih skokih , Bogdan Norčič . »Letos se je zanimanje za v a d ­bo v P lan ic i povečalo, saj so razmere izjemne. Skakaln ice razen dveh na jveč j ih so ureje­ne. Ve l iko smo naredi l i s k a ­kalc i sami , pomagal i so delav­ci kranjskogorskih ž ičnic in vojaki z Bohin jske Bele. Sedaj je na urejenih p l a n i š k i h ska ­ka ln icah prava gneča. Verjel i al i ne, devet reprezentanc je tukaj. T o so prva moštva A v ­strije, Bolgari je, Zvezne repu­

blike N e m č i j e , Franci je , Č e ­škoslovaške in Jugoslavije, r a ­zen nj ih pa še druga reprezen­tanca Jugoslavije, mlad inska reprezentanca Jugoslavije in mlad inska reprezentanca A v ­strije. P r i č a k u j e m o še eno re­prezentanco Češkoslovaške, Poljake in najverjetneje še Italijane, k i so že spraševa l i , če je mogoče trenirati v P l a n i ­c i . M a r n i to dokaz, kako ce­njena je P lan ica v svetu in k a ­ko jo m i znamo še vedno za ­nemarjati . "Nikjer na svetu n i sedaj na enem mestu zbranih toliko kvali tetnih skakalcev kot v Planic i .«

• • • Planica je s m u č a r s k a idila.

Njena iz jemna lega ji zagota­vlja zgodnji sneg, sorazmerno lahek dostop, povrhu vsega pa se tu sneg obdrž i dolgo v po­mlad. Pritrdit i velja Norč iču , ki je sedaj še zaposlen v kranj­ski Iskri Te lemat ik i , honorar­no pa pomaga reprezentan­cam (trenerjev za reprezen-

Jutri tudi na Bloudkovi mojstrovini

V torek so vojaki z Bohinjske Bele pod vodstvom Lojzeta Mertela začeli urejevati tudi nekdanjo Bloudkovo velikanko. Če bo vreme ugodno, bo skakalnica nared že jutri. Tako kma­lu planiška lepotica še ni bila nikdar urejena. Uradna tekmo­valna sezona pa se bo v Planici začela okrog 29. novembra, ko bodo naši skakalci začeli s preglednimi tekmami.

Vojaki z Bohinjske Bele radi pomagajo pri urejevanju skakal­nic. Tudi tokrat niso odrekli. V torek so se lotili urejevanja Bloudkove naprave

tančne vrste je še vedno pre­malo), da imamo Planice pol­na usta ob več j ih prireditvah, potlej pa nanjo kar pozabimo. Prah se nabira na n a č r t i h za njeno izpopolnitev, da bi bila mikavna pozimi in poleti. Pod Poncami je dovolj prostora za na j raz l i čne jša igr išča in dru­ge, za šport in rekreacijo nuj­ne objekte. Gostinstva v dolini skakalnic ne bo reši l osamlje­ni zasebnik (sedaj p l a n i š k i dom upravl ja Vojko Korošec iz Ljubl jane, ki že r a z m i š l j a , da bi vse skupaj pustil in od­šel, čeprav je v objekt že veli­ko vloži l ) , ampak bo treba naj­ti denar za sodobnejši objekt, primereri zahtevam turizma, športa in rekreacije.

Predvsem bo treba z imski Planic i , v času, ko ni ve l ik ih tekmovanj , reši t i najosnovnej­še stvari. Ne sme se, na p r i ­mer, dogajati, da je cesta do skakalnic s p l u ž e n a pozno, če pa je sp lužena , tako kot je bilo v torek, pa povsem preozko in brez lopate peska al i soli na cestišču. Prav tako se ne sme dogajati, da v dneh, ko na ska ­ka ln icah skoraj ves dan vadi polovica evropskih reprezen­tanc v s m u č a r s k i h skok ih , brez predhodnega obvestila zmanjka elektrike. Skaka lc i morajo tudi po desetkrat na dan pešačit i na vrh zalet išča (to že sicer natrpan čas upora ­be skakaln ic še skra jša) , brez elektrike pa so neuporabne naprave za sodoben trening. T a k š n e stvari meče jo na sicer doma in po svetu opevano Planico zelo slabo luč.

O s a m l j e n i g a r a č i

Povsem pravo ime za ljudi, k i skrbijo za skakalnice ta­krat, ko v Planici ni vel ik ih prireditev. Takra t se pod Pon-ce zgrne vel ikanski organiza­cijski in delovni stroj, potlej pa ostane vse delo le breme peščice zagnancev.

»Pomaga jo n a m vojaki z Bo­hinjske Bele,« pripoveduje ob Dani lu Pudgarju drugi trener naše prve skakalne vrste L u ­ka Kopr ivšek . »S srcem sta vsak trenutek z nami Martul j -č a n a Lojze Merte l in F r a n c Gregor i . Ne vem, kako bi šlo brez nj ih. Delata, ko nista v službi , vendar v nedogled to ne more trajati. T a k š n e ljudi bo treba redno zaposliti v Pla­nici . Drugje po svetu imajo to drugače, bolje urejeno. Mertel je hotel ob zadnji veliki plani­ški prireditvi vse skupaj pusti­ti, vendar se je zaradi l jubezni do Planice in skakalcev premi­slil.«

V krog t a k š n i h zagnancev sodi tudi S i lva A b r u č iz M o j ­strane. Skrb i za prehrano de­lavcev, ki urejujejo skakalni -

Naši skakalci pred začetkom torkove vadbe v Planici. Na levi prvi trener A reprezentance Danilo Pudgar in njegov pomočnik Luka Koprivšek

ce. Skoraj 30 let že vztraja, pa pravi, da še ne misli odnehati.

P l a n i c o p r o d a j a m o

p r e p o c e n i

Planico prodajamo prepoce­ni, sodi L u k a K o p r i v š e k . Tol i ­ko reprezentanc je sedaj tu­kaj, da se moramo vsak dan posebej dogovarjati, kdaj bo kdo treniral, pa tujci p lačajo le minimalne stroške. Za doma­ča moštva je sicer vadba doma cenejša, tujci pa bi morali pla­čati več. V tujini znajo t a k š n e usluge veliko bol jše zaračuna­ti. Tud i na tem pr imeru se ka­že naša nerodnost, naša to­gost. Dobesedno branimo se deviz, k i bi pr iš le prav naši smučar i j i .

»Če bo v soboto urejena tudi 120-metrska skakalnica, se bo zanimanje za Planico še pove­čalo. V tem času vaditi na tako veliki skakalnici je prava red-

Kdo so v naših reprezentancah

V A reprezentanco sta tre­nerja Danilo Pudgar in Luka Koprivšek izbrala Tepeša, Ulago, Žagarja, Dolarja, Pel j -hana, brata Debelaka, Golo­ba in Mura. V B reprezen­tanci pod vodstvom trenerjev Bogdana Norčiča in Jelka Grosa vadijo Baje, Globo-čnik, Lotrič, Dolenc, Verdev, Jani Kešar in Gašpirc. V mladinsko reprezentanco, trener je Janez Poljanšek iz Žirov, pa so izbrali Zupana, Zorana Kešarja, Robija in Pr imoža Kopača, Zupaniča, Eggerja, Mihe l iča , Pušnika in Tanšeta.

Silva Abruč

kost. Planica to omogoča. Pri­tisk za vadbo pri nas bo v tuji­ni še večji,« pravi Kopr ivšek .

J . K o š n j e k Slike: F. Perdan

Ž L E D J E POVZROČI

T E L E F O N S K E M OM

N e k a t e r i

e l e k t r i k i Žled je v gozdovih kranj*J Na električnem omrežju je škode in na telefonskihd J 60 milijonov dinarBJv.nJ naseljih na žirovskem kon«

^7sW Razdejanje je najhujše ju je klonilo okrog 70 tisoč škode za 37 milijonov 0£1 ki jih vzdržuje Elektro ^ jonov, škoda pa je P r e < * ^ tostnem omrežju v zg° jj koncu, kjer skrbi za nJP^ j škoda pa bo verjetno s« ^ člani škofjeloškega , z V \ ^ zus, ki je določen za u ™ darnostnega sklada-

K r a n j , Škof ja L°k» ^ letošnj i sneg se je sp a. žled na območju m e

devetsto metri nad^A

šine (predvsem v k j . , .^ škof je loški občini)- v™ . le temperature že to« ^ da je padel suh sneg. ^ ko je n iž je deževalo del moker sneg- P° zapadlega snega se J ^ lomilo ali se ruvalo ^ nami vred, veliko "^fjAb v tej naravni katasu h brez vrhov, . p(

Škoda je tako k°* ^ skem viharju tudi to ^ več ja v gozdovih. Sa*1 \ m o č j u Gozdnega

gos? K r a n j je minuli tede» ž ledu in snega klo" sto tisoč kubikov drevja, od tega 70 odsH škof je loški občini- škO' in večja v zasebnih &-^m katerih so najbolj P j L ^ j stoji listavcev, °& jo je najbolj »skupu« J. dar j i v teh dneh n i,

Lojze Mertel

Luka Koprivšek Ml • mi i i

Bogdan Norčič

pregledujejo *?ZS«*£ ugotavljajo, na k a ^ ' ^ r

j ih bo treba zaradi sv t

škodovanega dreVJ* gozdne ceste in tral^ , ke; že zdaj pa je J a S

g jjdofj hlodovine malo in v) na lesa iz pr izadet '^) ' šla v predelavo za ' v >v č e > na Drevje je padlo 1 1 ^ ne daljnovode in n y & s

petostno omrežje- J^. Ljubl jana - nadzofj t ri so nam poveda | pre jšn jo sredo in le brez elektrike <*°J vasi in hiše v okol i j

leži jo nad šeststo j i | Janez Poljanšek morske v iš ine naj

P o š t a r j i n o č e j o n a v a s V Podjetju za ptt promet Kranj nimajo denarja za naložbe — Krajevne telefonske mreže bodo lahko gradili le s pomočjo delovnih organizacij — Poštarji delajo v slabih delovnih razmerah

K r a n j — Ekonomsk i položaj Podjetja za ptt promet K r a n j se je v zadnjih dveh letih tako zelo poslabšal , da letos ne bodo mogli pokrivati niti obveznosti iz poslovnega skla­da. Z a naložbe bo na razpolago le 72 milijo­nov dinarjev. K a j to pomeni , se vidi iz pri­merjave cene za opremo za centralo Škof ja L o k a , ki za 3000 p r i k l j u č k o v znaša 487 mili­jonov dinarjev. V pr ihodnjem letu zatorej ne bo niti ene naložbe, razen v škof je loški obči­ni , kjer bodo delovne organizacije in občin­ska skupščina prispevali za telefonsko cen­tralo 76 odstotkov denarja.

»Bi l i smo v dvomih , kaj bo z n a š i m i p lansk imi d o k u m e n t i , « pravi direktor Pod­jetja za ptt promet K r a n j inžen i r M a r k o T a v ž e l j . »Naposled smo skleni l i , da j ih ne bomo spreminjal i , vendar opozarjamo vse obč ine , da brez širše d r u ž b e n e pomoč i ne bo šlo. Če ne bo pomagalo z d r u ž e n o delo tako, kot pomaga v Škof j i Lok i , potem bomo na Goren jskem ostali pr i sedanjih 27.000 tele­fonskih n a r o č n i k i h .

K r a j e v n i h t e l e f o n s k i h m r e ž

n e b o

Po novem zakonu krajevne skupnosti ne morejo biti več investitorji telefonske mre­že, zato bo treba podpisovati posebne spora­zume. Telefone bodo zaradi akcij v minul ih letih dobili še v Cerk l jah , Britofu, Predos-l iah in Gor icah , Gorenj i vasi , Bukovic i in Ž e l e z n i k i h , na Bledu, v Ribnem in Bohinju ter j esen išk i P o d m e ž a k l i , povsod drugje pa se bodo srečeval i s hudimi f i n a n č n i m i zaga­tami. Vemo, da je telefonov premalo v Straž išču, na Zlatem polju, v Davč i , Sorici pri Sv. Duhu , v K r i ž a h , domala vsej Rado-vli i t i in Bohin ju , Mojstrani , Martul jku, na

Marko Tavželj, direktor Podjetja za ptt pro­met Kranj

H r u š i c i , v Besnic i , Dupl jah in drugje, a da­nes je povprečna cena telefonskega priklju­č k a že 580.00 dinarjev. Ver jamemo, da bodo ljudje iskali vse m o ž n e vire, ker izredno že­lijo telefon, vendar naše pomoči nikakor ne bodo mogli biti de ležn i .

Samo v K r a n j u je petnajst krajevnih skupnosti , ki žel i jo telefonsko o m r e ž j e . V naslednjih letih ga bodo dobili le, če bodo pomagale delovne organizacije in občinske skupščine, akcije pa naj bi vodili izvršni sve­ti. Zgledovati se bodo morali po Škof j i Lok i , ki že zahteva, naj tudi ostale občine poma­gajo napeljati telefonske p r i k l j u č k e , tako da prispevajo delovne organizacije izdatna sredstvu.

Poštarjeva torba je vse težja, zato se mladi branijo dostave po vaseh .

T e ž k a p o š t n a t o r b a

Zaradi razkoraka med ekonomskimi ce­nami in odobrenimi cenami poštnih storitev se vedno več denarja preliva i/ telefonije v

poštno dejavnost za njeno redno nje. Prihodki v poštnem prometu P°J le 65 odstotkov lastne cene, pri časoP. mo 34 odstotkov. Vsa sosednja Hrva računa dostavo paketa, denimo, 1° ;pS| jev, pri nas r a č u n a m o 20 dinarjev, s t r ,č$f)Q nezadržno rastejo. Poštar j i ° d n a V l r \ zdaj ne več toliko zaradi osebnih do^Jpi temveč zardi t ežk ih delovnih razmej i? f več noče na vas, saj mora na dan P r

f l u e

kilometre in kilometre in nositi t e ž k ° F 'o< torbo paketov knjig, časopisov . - • . J ^ ^

Ž e trikrat smo dali v s r e d n j e r o 1 ^ vs razvoja gradnjo poštnega centra v M upamo, da bomo v naslednjih treh » eJ ^ darle uredili prostore nekdanje (še s-f lk. kranjske pekarne. Zdaj delajo pošt** ci v nemogočih delovnih razmerah- ^

N a l o ž b e s k u p n e g a p o m e * 1 * iojj

Podjetje za ptt promet Kranj m 0 ^ 0

lovati pri na ložbah slovenskih i ° . n ( fv V ' vanskih poštar jev. T o so prenosni w \ m\ tni sistemi, povezava glavnih c e n t r a l j <U be. Mednje sodi polaganje medna J s< kabla od K r a n j a do predora K a r a v ^ j *v je iz Ljubljane do Kran ja že n a p ^ c nj im bo vsa Jugoslavi ja veliko b o l j e t \ ^ na z Evropo. &f\^

Po novem zakonu o planiranju ^ fi javnost n a m r e č velja, da morajo V» L ganizacije najprej združ i t i denar z a ^ ^ zmogljivosti v zveznem meri lu, nat°^;i jejo denar za republ iške potrebe in jj| H zadnje namenijo denar za zahte^ kf 3 dročju občine. ji ^ v

V takšn ih razmerah, ko nam dol ^ r zvezni izvršni svet in ko nikakor f^-CDj ' mo stroškov, je razumljivo, da o d S ' ^ % J remo postaviti niti ene javne- tele'°. t,v jj I vorilnice več. Stane že mil i jon d i n * ; ^ ^ ' j ih bodo v krajevnih skupnostih 2 A , N bodo morali sami tudi kupiti . N ° v ' <j ^ j' bodo zvonili vse redkeje in le težk. ^ stavljamo, da bi na leto pr ik l juči ' ' J i i čno po tisoč novih naročnikov kot i e

" ' K

S ŠKODO V G O Z D O V I H T E R N A E L E K T R I Č N E M IN

f s e š e v e d n o b r e z

feoč°SPpf8rStVa p o , o m i l i n i z r u v a l o k o l i s t 0 t i s o č k u b i k o v d r e v J a -. ^.tlektra Kranj po prvih ocenah za 95 milijonov dinarjev

jhur V k r a n J s k i , škofjeloški in tržiški občini za blizu »nek V P o ! l a n s k i d o l i m ' v o k o , ' c i Škofje Loke in v hribovskih

K atere hiše dobile elektriko šele ob koncu tega tedna.

N a S i t e ž ° ž l e d u ™

vesa in povzročal škodo na o m r e ž j u , k i so ga ob koncu pre jšn jega tedna zasilno zakr­pali .

Na telefonskem o m r e ž j u je po prvih ocenah za 60 milijo­nov dinarjev škode: v škofjelo­ški občini 37 mili jonov (Javor­je 6, Sovodenj 5, Gorenja vas 3, Ž i r i 6, Ž e l e z n i k i 3, Selca 2, Dražgoše 4, Bukovica 4, Lub-nik 4), v kranjski 17 (Čepul je 6, Besnica 2, vasi pod Krvav­cem 6, Preddvor 1,5 ter ostalo Mavč iče , Šenčur in Jezersko), v t r ž i š k i za pet mili jonov (Ve­trno, Gozd , K r i ž e ) ter ostalo v jesen išk i in radovl j išk i občini . » M e d k r a j e v n o omrež je smo že

Se l e k t a r i ? e f o n s k e m omrežju je oid piS e r8 e t skih napravah, »u ^ektro Kranj —««-taovoHii^ * . x l 4 t n ^ z a 6 9 m i I i -N t e T r n i n n a nizkonape-

f Mublia° i n n a ž i r o v s k e m jK°t ' a n a - To so prve ocene, # sku« " a torkovi seji ocenili

sredcf V s o t a Posegla cen-I bistev republiškega soli-

' £ n a območju Ž i rovskega 7 a m Rovt. Drevje je tod i n g o r n j e m delu Pol janske l £ e podrlo št i r ideset kilo-4?°. v nizkonapetostnega J e z i a in pet ki lometrov Jjjovoda. Ž e od srede dalje h ^ U t r a d o n o č i delalo na te-^ dvanajst ekip, skupno 94 ) f a r j e v . V Sovodnju so , t * o t je povedal vodja nad-»TJstva, veliko pomagal i tu-5 1 ^mačini . K je r niso mogl i

^ e stiti žic, so potegnili ka -rPo tleh ali so ga pr ičvrs t i l i

' k ! r ? V e s a - P r v e dn i so imel i At t e ž a v z neprehodnimi

precej materiala so jfc Z n o s i t i n a ramenih , ta •T^ so se ubadali s poledico L ^ovim snegom, v ponede-

T 1 « celo vlekel veter. V to-hribovska naselja na

K i m k o n c u še vedno ni -5CI-a e l e k t l " i k e , v nadzorni-

Y ^ l r i Pa so obljubili , da bo 'V°Svetila

t a konec tedna V v vseh h išah ,

če j i m le ne M ) i e t i r a n o n a g a j a l o vreme. H ^ e d J e n a območju , kjer gfc&je elektroenergetske

*ve Elektro Gorenjske -Elektro K r a n j , povzroči l

Prvih ocenah za 95 milijo-'v ^vnarjev škode: n a j v e č v y e l o š k i občini (69 milijo-JJMajmanj v t r ž i š k i (1 mil i - , % * v kranjski za 25 milijo-i> t>e P ° v e d a l direktor tozda >m k o v e c - > > N a škofjelo-l ^ < ? b m o 6 i u 3e najhuje v K , 1 C l ' n a L u b n i k u , v okoh-'>aK 6 g a v r h a ter P ° o b e h d 0 " P ' Selški i n Pol janski . V

kranjski občini je ž led najbolj prizadel e lek t r ične vode na ob­m o č j u Jošta, v hr ibovskih va­seh nad Besnico, v K o k r i in na Jezerskem, v vaseh pod K r ­vavcem ( Š t e f a n j a , Š e n t u r š k a gora . .), v t r ž i š k i občini pa o m r e ž j e na Ljubel ju in v K r i ­ž a h . Več ina prizadetih krajev je dobila e lek t r ičn i tok že v pe­tek, ostali v soboto in nedeljo, danes, v torek, pa je v temi le še nekaj hiš v Sopotnici. Pr i popravilu e lek t r ičnega omrež ­ja v škof je loški občini so poleg naš ih delavcev sodelovali tudi delavci Dalekovoda iz Zagre­ba, krajani , vojaki iz Škof je Loke , delavci gozdnega gospo­darstva ter planinci in gorski reševalci . Hiteli smo, kolikor se je dalo, saj vemo, da je da­nes le redka hribovska doma­či ja , ki n ima vsaj ene zamrzo­valne skrinje.«

»Cesta proti Lubn iku je bi la vsevprek prepredena z drev­jem. E lek t r i čn i vod proti tele­viz i jskemu pretvorniku in do­m u je bil v celoti podrt in za­sut z drevesi. T u in še ponekod drugod smo si pomagali s sno-pastim kablom,« je povedal Peter Lavtar, vodja obratova­nja v tozdu Elektro Kran j , in dodal, da je žled tudi še v za­četku tega tedna podiral dre-

popravil i . V večin i vasi, kjer je ž led pretrgal in poškodoval napel javo, je telefon že zabr* nel. Preden pa se bo oglasil v vsaki hiš i , bo verjetno mini l še teden dni,« je povedal Janez Potočn ik , vodja PTT- jevega tozda Telekomunikaci je . '

V krajevni skupnosti Buko-vica-Bukovščica so enofazni elektrici tok sicer dobili že dva dni po naravni ujmi, vendar v torek še vedno niso mogli pri­k l juč i t i na omrež je elektromo­torjev in drugih naprav, ki po­trebujejo trifazni tok. Ceste v hribovske vasi so bile dva dni neprevozne, polovica sadnega drevja je izruvana ali polom­ljena. »Ve l ika škoda je nastala na telefonskem omrež ju , k i ga krajani gradimo sami,« je po­vedal V iktor Potočnik , pred­sednik skupščine krajevne skupnosti . »Večina napeljave poteka po gozdu. Kabel je na več mestih pretrgan ali poško­dovan, domala vsi drogovi so omajani. Upamo, da nepredvi­dena nezgoda ne bo zavlekla del in da bo telefon ob krajev­nem prazniku decembra pri- , hodnje leto zabrnel tudi v na­ših hišah.«

C . Zaplotnik D. Papler

" O l g o s e d e n j e in s l a b a m a l i c a

k r e p i t a z d r a v j a

,ria že G j k ? J0°daj navajamo na slabe zdravstvene navade: malo gibanja zaradi vse daljšega sedenja pri jo*novn v^'flah, zraven še neprimerna prehrana — Tudi zato je skoraj tretjina gorenjskih

t v n°šolcev slabše telesno razvita z očitnimi znaki manj kvalitetne prehranjenosti

hd° s e n ? ° S o l c i s i c e r ne mali-k P r l V l , C e v P ° cestah in ne

» e a kioski. '^kcT^ K 1 0 s k i , da bi kupil i l H si 1 J e v r e d e n - h o t d ° g ' v S e ^abe hrenovke), imajo

• % i i ° Z n o s t i > d a č e z n e k a J N o t i 0 / * P o t . k i Jo že zdaj *. t J r e d n J e š o l c i . Zanje pa <U s * ° Pravijo strokovnja-

,'*cij a. n a J b o l j ogrožena ge-?abo p r e m a } o se gibljejo,

1 .ftSenJ** h r a n i j o , bivajo v

Jr slik S o l c e m (še) ne gre ^%lho- Vsa i - - -~ tria fthb

leta so bila osnovnošolska po-

i K L b o l J š a , higiena večja , 4 $<T a b o l J urejena. Toda ,

m 0 _ l V e n e m stanju? A l i ima-f° n<w n °vnošolci izpolnjene

ip^ P°goje za živl jenje? i ( K n j S ° : svetloba, prehrana, ' i N v s p a n J e . sonce, čustva,

5 j K o r „ f e a l i vsaj večino nj ih * i n i l o t r o c i dobiti doma, v

"~ te pa pravzaprav v O e m smislu n i več: starši

M ^ ° V i c [ slovenskih dru-1 - ^ e s t n e m področju pa

Ve? č e t r t i n a h d r u ž i n .

i ^ S e h n H K V 0 J i h ž i v l J e n J " A^Z • U - b e otroci v vrtcu ?A7brx a .kšne na so možnost i

zaposleni in to oba

pa so možnost i ^uje zunaj d ruž ine — v

v (C , V a rstvenih in izobra-"VRJJJ ustanovah? Idealne ^ t o v 0 ne. Zato ni čudno, v ^ h r a n a zunaj d ruž ine ,

^ j i i a obveznost šolar ja , časa za gibanje

in sprostitev — telovadnih ur je pač premalo, neustrezna šolska oprema in še bi lahko našteval i — odraža na zdrav­stvenem stanju slovenskih šo­larjev: le tri če t r t ine j ih je do­bro telesno razvitih in le dve tretjini dobro hranjenih. Tak­šni so podatki, zbrani na siste­m a t i č n i h šolskih pregledih.

G o r e n j s k i š o l a r j i

m a l o n a b o l j š e m

Gorenjske občine so res raz­v i te jše od slovenskega po­vpreč ja , zato bi tudi pr ičako­vali , da generacije gorenjskih šolar jev od takšne slovenske slike zdravstvenega stanja tu­di občutno odstopajo. Pa ni ta­ko. Podatki celo kaže jo , da se delež šolskih otrok, pregleda­nih na s is temat ičn ih pregledih pred št i r jmi leti, glede telesne razvitosti poslabšuje. V šol­skem letu 1981/82 je bilo na­m r e č od več, kot 8700 pregleda­nih otrok kar 85 odstotkov do­bro telesno razvit ih, v prete­k lem šolskem letu pa je ta de­lež zdrsnil na 78 odstotkov. Po­dobno se dogaja tudi pri oce­njevanju prehranjenosti šolar­jev. Še pred š t i r i m i leti je bilo dobro prehranjenih 71 odsto­tkov pregledanih šolar jev, v minulem šolskem letu pa le še 67 odstotkov. Drugače poveda­no, padajoči ž i v l j en jsk i stan­dard se sicer pri gorenjskih otrocih nekoliko manj pozna,

ne gre pa m i ž a t i pred tem, da se hitro slabša. Če gre verjeti meri lom ocenjevanja prehra­njenosti, se je ta izredno po­slabšala pri kranjskih osnov­nošolcih, kjer je bila lani na pregledih kar če t r t ina otrok ocenjena kot slabo prehranje­na. K e r pa tako zbrani podatki s s is temat ičn ih pregledov niso sami sebi namen, bi bilo po­vsem uprav ičeno pr ičakova t i ukrepe za izbol jšanje .

P r e d l o g i p e d i a t r o v

»Žal se pri tem ustavi: šolski zdravnik dobro ve, kaj bi bilo

P E T K O V P O R T R E T

Dr. Alenka Pokorn: »Šolsko obdobje je za otroka najbolj občutljivo,' zato ni vseeno, v kakšnih pogojih raste in se razvija.« — foto: L. M.

J o ž e Š t u c i n Je prvi i zšo lan i vajenec v

stoletni zgodovini t r ž iške Lepenke. Je pa tudi prvi , k i se je s svojim strokovnim znanjem, organizaci jskimi sposobnostmi in delavnostjo od vajenca povzpel do direk­torja tovarne.

Njegova pokl icna pot se je strmo dvigala. Iz petnajst­letnika sta šola in praksa n a ­pravi l i laboranta. Kasneje, po strojni t e h n i č n i šol i , k i jO je k o n č a l ob delu , je postal p o m o č n i k obratovodje. K o so 1970. leta montiral i nov papirni stroj — takrat je bi la Lepenka že št i r i leta pr ik l ju­č e n a K a r t o n a ž n i tovarni Ljubl jana — je bi l vodja m o n t a ž e , nato obratovodja papirnega oddelka. In ko je proizvodnja v njem nemote­no stekla, so ga pokl ical i d rugam; bil je vodja nabave, kontrole, laboratorija in transporta. Februarja 1977. leta pa je na žel jo delovne organizacije prevzel mesto vrši lca dolžnost i direktorja tozda; pol leta je bil razen te­ga še t e h n i č n i vodja tovarne. Takrat je bilo na j tež je ob­dobje zanj. Vse dneve je bi l zavzet s tovarno.

Kot direktorski zače tn ik je imel vel iko podporo v ta­kratnem vodstvu delovne or­ganizacije v Ljubl jani . T a k o so se že prvo leto začel i ka ­zati spodbudni rezultati v poslovanju in po preteku ve-dejevstva se je prijavil na razpis za direktorja. Zdaj je že tretji mandat direktor L e ­penke.

V tem času je na mestu stoletne tovarne zrasla prak­t ično nova tovarna sodobnih objektov in strojev. Nj ihova tehnologija za izdelavo sive lepenke je v rhunska , pri iz ­delavi toaletnega papirja pa še zaostajajo za vodi ln imi tovarnami te vrste. Poskrbel i so za boljše delovne pogoje vseh, ne le ljudi za proizvod­n imi stroji, in tudi za dotlej precej zapostavljen d r u ž b e n i standard. Z a malice, na pr i ­mer, delavci Lepenke n iče ­sar ne prispevajo iz svojih žepov. Tovarna , ki ne more zagotoviti zastonj mal ic , naj č i m p r e j zapre vrata, pravi Jože Š tuc in .

Gospodari jo dobro, tudi zas lužk i so dobri . Po uspeš­nosti so v K a r t o n a ž n i tovar­ni med devetimi tozdi na če­trtem mestu. Kolekt iv je zdrav, navezan na tovarno in

koristno za otroka, od tu dalje pa ne gre,« pravi dr. A l e n k a Pokorn, specialistka šolske medicine v škof je loškem di­spanzerju za otroke in mladi­no. Škof je lošk i šolar j i so po tehpodatk ih , ki j ih za Gorenj ­sko zbira Zavod za socialno medicino in higieno K r a n j , v zlati sredini. Toda še zdaleč ni­so t a k š n i , da bi.bili lahko z nji­hovim zdravstvenim stanjem zadovoljni. Lahko pa bi bili verjetno še bol jš i , če bi v tej občini hoteli in znali pr isluhni­ti predlogom za zaščito zdrav­ja otrok, ki j ih daje dispanzer in j ih je med drugim sprejela tudi "občinska skupščina. B i ­stvenega napredka pa v zad­njih treh letih ni bilo.

»Raste nam generacija, za katero je znač i lna slaba drža; krivo se drž i kar ena petina šolarjev,« razlaga dr. Pokorno-va. »Če k temu dodamo še slabši vid, deformacije hrbte­nice in stopal, še nismo pri kraju seznama. Za telesni raz­voj otroka ima velik pomen pravi lna prehrana. T o pa je zadnja leta problem, ki ga tež­ko rešu jemo. O t r o š k a prehra­na se prenaša iz d r u ž i n e v šo­lo, tu pa kalor ično še, biološko pa ne ustreza več — s slabša­njem materialnega po loža ja šol pa sploh. M a n j k a tudi zna­nja o prehrani — tako otro­kom kot s taršem. Lan i smo v preventivna predavanja po osnovnih šolah vk l juč i l i tudi prehrano, toda tudi starši bi moral i vedeti več o tem, kako šolsko prehrano dopolnjevati doma. Tudi po šolah nimajo povsod komisi j , kamor bi vk l jučeva l i tudi otroke, češ naj povtilo, kaj bi radi jedli. Osno-

p lače , tako da niti zaže lene fluktuacije n i .

K l j u b obsežni gradnji , k i so jo skleni l i pred dvema le­toma in katere ceno še drago p lačuje jo , pa nj ihovi n a l o ž ­beni apetiti še niso potešeni . V naslednj ih petih letih bi radi i zbol jša l i pripravo snovi ter č i m več papirja in lepen­ke predelal i v končne izdel ­ke. Hrani jo tudi prostor za nov objekt, v katerega bi vpeljali proizvodnjo papirja i z k l j u č n o za potrebe K a r t o -n a ž n e tovarne Ljubl jana i n za izvoz. Vendar je to dolgo­ročnejš i načr t , saj še nekaj časa ne bodo sposobni za no ­ve velike na ložbe .

A l i je za direktorja bolje, da postopno napreduje v to­varni in tako spozna vse dele proizvodnje, a l i pa je bolje, da kar sede na direktorski stol? K a k o r se vzame, meni Jože Š tuc in . Delo direktorja je zelo odvisno od velikosti tovarne. V majhni kot je L e ­penka , mora biti direktor povsod prisoten, opravljati dela, k i j ih direktorju v vel i ­k i tovarni z m o č n o stroko­vno rež i jo n i treba. Zato je za majhen kolektiv dobro, če direktor spozna celo proiz­vodnjo. Razen tega i m a 130-č lanska Lepenka tudi svoje posebnosti; dela v š t i ­r ih i zmenah, stroji se ustavi­jo samo ob več j ih praznik ih . Organizaci ja proizvodnje je v tem pr imeru zahtevnejša kot v kolekt ivu, kjer v petek popoldne zaklenejo. Skrb n i ­kol i ne neha, tudi d o m a ne. Delavci so ob takem n a č i n u dela tudi bolj obremenjeni in včasih je treba iz čiste č lo ­večnost i spregledati njihove drobne muhe. Razen tega p a p i r n i š k e g a kadra n i , če ­prav razpisujejo vsako leto po deset š t ipendi j in imajo

za t r ž iške razmere mamlj ive zas lužke .

Samoupravl janje je bilo v Lepenk i vedno n a pr imer ­n e m nivoju. Vendar pa bi mora l imeti direktor v p r i ­mer ih , ko b i bilo nujno in d r u ž b e n o koristno, večje pravice za ukrepanje kot j ih ima . T o bi bi la podpora sa ­moupravl janju, ne ovira al i prisvajanje pravice od loča­nja. Naša zakonodaja je ta­ka , da se zakoni preveč kre­šejo, trdi Jože Š tuc in . Še vedno smo veliko premalo naredi l i za več ino delavcev, k i so dobri , pa veliko preveč za tiste, k i se ne vk l juču je jo v delovni in samoupravni utrip kolektiva.

Je direktorski posel p r i ­v lačen? Izredno n e h v a l e ž e n , odgovarja Jože Štuc in . N a splošno je v d r u ž b i premalo cenjen, zato se ljudje tudi ne tepejo preveč zanj. S a m je pred z a č e t k o m tretjega m a n ­data resno r a z m i š l j a l , ali naj se še prijavi a l i pa poišče drugo, ž ivčno manj naporno, pa zato nič slabše p lačano , mesto. Če ne bi šlo za dolo­čeno kontinuiteto dela oz i ro­m a tehno loškega dograjeva­nja tovarne, bi gotovo odsto­pi l . Tako pa ga spodbuja na eni strani zadovoljstvo zara­di uspele na ložbe , za katero se je trudil dolga leta, na drugi strani pa spoznanje, da delovna organizacija, k i je zainteresirana za nadal j ­nji razvoj Lepenke, še r a č u ­na nanj .

Direktor je lahko ustvarja­len. Posebno v majhni tovar­n i , kjer je več al i manj glava vsega in kjer se uspešnost mer i predvsem po njegovih sposobnostih. Prav to pa je d r a ž , k i ji je podlegel tudi Jože Š tuc in .

H . Je lovčan

\

Šolsko kosilo — Ne koliko, bolj je važno,kaj dobi šolar na krož­nik. — Foto: F. Perdan vno pa je, da tisto, kar otrok dobi za šolsko malico ali kosi­lo, ni kvalitetna hrana. Otroci imajo prav, če mečejo proč star kruh in plesniv sir. Sole kupijo vse, kar j im trgovina ponudi, to ni prav. Vsak raje ugrizne v svežo in dišečo žem­ljo kot pa v presušeno mlečno štručko.«

Ž e pred leti so pediatri škof­je loškega dispanzerja predla­gali, naj bi v šolah poiskali možnost i za več gibanja, za več sprostitve. Otroka n a m r e č od vrtca naprej navajamo na sedenje in mirovanje v šolski klopi. Otrok pa bi se moral gi­bati najmanj tri ure na dan, eno uro na dan bi moral imeti telovadbo, v šoli bi poleg od­mora za malico moral i imeti še odmor za rekreiranje; vsa­ka šolska ura bi morala imeti minuto za sprostitev, enkrat na teden naj bi plavali. Tako

zdravniki , praksa pa n a j b r ž drugače.

»Zdravstveno stanje škofje­loških šolarjev morda res še ne potrebuje znaka za pre­plah, ni pa mogoče zanikati , da otroci občutno odraža jo po­sledice negodnih razmer za razvoj,« meni dr. Po k o m o v a . »Če bi nas, zdravnike, vsaj vpraša l i ob novi šolski opremi, k a k š n e so dobre klopi in stoli, osvetlitev, z račen je ; pa tudi do tega ne pride. Zdravnikov ni v šolskih komisi jah za prehra­no, n ihče nas ne vpraša , zakaj šolar j i v n i ž j i h razredih še ra­di telovadijo, kasneje pa manj . Ne smemo n a m r e č pozabljati, da se neugodne razmere, v ka­terih rastejo in se razvijajo šo­larji, najbolj poznajo prav v tem najbolj ranl j ivem obdobju in včasih je posledice zelo tež­ko ali celo nemogoče odprav­ljati.«

L. M .

(mmmšMMGLAS 12. STRAN . šport in rekreacija

P o g o v o r z n o g o m e t a š e m N K T r i g l a v

B o r i s o m G r o s o m

P o t r e t j e m k o l u p o k a z a l i

p r a v o v r e d n o s t KRANJ—Člansko moštvo Triglava,

ki igra v letošnji enotni slovenski članski ligi, najmočnejši v zadnjih petnajstih letih, je svojo pravo vred­nost pokazalo šele po tretjem kolu re­publiške lige. Do takrat so bili na re­pu lestvice brez zmage in z veliko ra­zliko golih. Toda to j im ni odvzelo kril, nadaljevali so s svojo igro in uspeli. Po zmagi doma so nato na go­stovanjih osvojili šest točk in sedaj so v zgornji razpredelnici lige. Med njimi je tudi šestindvajsetletni zaseb­ni avtoprevoznik Boris Gros. Začel je pri pionirjih Triglava kot vratar, se pri mladincih preselil v vrste napa­dalcev in po dveh operacijah meni­skusa ga je trener Triglava Hasan Ibrašimovič dal v vrste branilcev.

»Nogometno kariero pri Triglavu sem začel leta 1968 kot pionir pod vodstvom trenerja Toneta Brezarja-Bakija. Pri mladincih sem imel nato več trenerjev in ko sem se preselil v članske vrste kot napadalec, so bili moji trenerji Matovič, Koban, Jova-novič in sedaj Hasan Ibrašimovič. Od napadalcev so me v vrste branilcev spravile poškodbe, saj sem imel dve operaciji meniskusa.

Letošnjo sezono smo res začeli kaj klavrno, saj smo prvo prvenstveno tekmo v Ljubljani s Slovanom izgubi­li kar s 5:0. Nato je v Kranju gostoval Maribor, izgubili smo s 6:0. Tretje srečanje smo igrali v Titovem Vele­nju in ga izgubili z izidom 3:1. Vse je že kazalo, da bomo tonili. Toda nismo se vdali v usodo in po treh kolih smo doma v četrtem prvič zmagali. Pozna­lo se je, da smo v pripravljalnem ob­dobju res zavzeto in ostro trenirali. V četrtem kolu smo doma premagali tr­boveljski Rudar in nato nesrečno iz­

gubili z Muro. Nato je prišla naša se­rija petih zmag doma in v gosteh. Najbolj razveseljivo je, da smo v go­steh dobili točke z Vozili v Novi Gori­ci, s Kladivarjem v Celju in z Alumi­nijem v Kidr ičevem. Doma pa smo vse štiri točke iztržil i z ljubljansko Olimpijo in Železničarjem iz Maribo­ra.

V nedeljo igramo v zadnjem jesen­skem kolu doma z ljubljansko Ilirijo. To je za nas neugoden nasprotnik, a vseeno pričakujemo novo zmago in upamo, da se bomo povzpeli na četrto mesto prvenstvene lestvice. To bo uspeh, ki ni bil pričakovan. Za te uspehe so zaslužni vsi tisti, ki igrajo v prvem članskem moštvu. Zahvala gre tudi trenerju, ki nas je znal pri­praviti, in upravi kluba ter seveda tu­di našim zvestim gledalcem. Hvala j im za pomoč.«

V nedeljo bo Triglav na stadionu Stanka Mlakarja gostil ljubljansko Ilirijo. Srečanje bo ob 13.30.

D. Humer

P r v i m e d n a r o d n i p l a v a l n i m i t i n g v C e l j u

P r v i p r e g l e d n i r e z u l t a t i C E L J E - Plavalni klub Kl ima

Neptun iz Celja je bil v svojem 25-me-trskem bazenu organizator prvega mednarodnega plavalnega mitinga za /se starostne kategorije. To je bil nkrati tudi prvi pregled rezultatov na­ših plavalcev v pripravljalnem obdob­ju. Nastopilo je sto sedemdeset plavalk in plavalcev iz šestih tujih in iz štiri­najstih domačih klubov. Še največ so pokazali plavalci in plavalke kranjske­ga Triglava, ki so osvojili moštveni mednarodni pokal.

Med posamezniki je bil spet najbolj­ši Kran jčan Darjan Petrič, ki je z re­zultatom 4:04,66 na 400 m kravi osvojil lep pokal in s tem najboljši rezultat mi­tinga. Težko je bilo pričakovati že re­kordne rezultate, a le Triglavanu Bra­cu Vojičiču je uspelo, da je na 200 m pr­sno dosegel nov državni rekord za mlajše pionirje A. Več rekordov tudi ni

Šahovsko prvenstvo Radovljice

iAisce — S prvim kolom, ki bo na sporedu danes ob 17. uri v družbenem centru v Lescah, se bo začelo letošnje člansko šahovsko prvenstvo radovi j i ške občine. Tekmovanje bo potekalo po švicarskem sistemu, odigrali bodo devet kol, igralni čas bo dve uri za pet­deset potez in ura za 25 potez v nada­ljevanju. Prireditelj sprejema prijave pred začetkom turnirja.

Tržiški šahisti gorenjski prvaki

Tržič — Ekipa šahovskega društva Tržič je v odločilnem dvoboju za naslov članskega ekipnega prvaka Gorenjske s 4:2 premagala Savo Iz Kranja. V trži-škem moštvu sta se najbolj izkazala Boris Kogoj in Tomaž Kavar.

J . Kikel

bilo pričakovati , saj je za plavalkami in plavalci šele prvo pripravljalno ob­dobje. Vseeno pa so vsi dokazali, da so priprave za novo zimsko sezono po­vsod v polnem teku.

Vrstni moštveni red — 1. Triglav (Kranj) 4.543, 2. Ljubljana 4.374, 3. Fu-žinar (Ravne) 4.368, 4. Neptun (Celje) 4.291, 5. Jeklo Branik (Maribor) 4.267.

Rezultati — moški — 100 m kravi: Bučar (Ljubljana 54,99, 3. Petrič (Triglav) 55,69, 100 m prsno — 1. Prohaska (Do-nau-Dunaj) 1:10,67, 2. Šolar (Triglav) 1:11,08, 400 m kravi — 1. Petrič (Tri­glav) 4:04,66, 200 m prsno — 1. Šolar 2:32,44, 3. Jocič (oba Triglav) 2:39,65, 200 m delfin — 1. Petrič (Triglav) 2:10,17, 200 m mešano — 1. Ambrož (Fužinar) 2:11,50, 2. Petrič 2:14,20, 3. Šo­lar (oba Triglav) 2:15,90; ženske - 100 m delfin — 1. Czermak (Donau) 1:07,21, 2. Kalan (Triglav) 1:07,30, 200 m delfin — 1. Kalan (Triglav) 2:25,06, 200 m me­šano - 1. Kop (Fužinar) 2:29,24, 2. Ka­lan (Triglav) 2:29,65.

D. Humer

V prvem kolu Vatrostalna

Jesenice — Kegljali na ledu so zače li novo tekmovalno sezono. V prvem kolu slovenskega ekipnega prvenstva na drsališču Podmežakl ja se je pomeri­lo 14 moštev, predvsem z Gorenjske. Zmagala je Vatrostalna (Peric, Bazo, Šapek, Železnikar) pred Murko, HV Jesenice, Pibrom Bled in Železarno. Drugo, zadnje kolo bo na sporedu de­cembra. Po prvem kolu posamičnega prvenstva, na sporedu jih bo šest, pa vodi Vlado Sodja pred Francijem Kra­ljem (oba Murka Jesenice), Janežem Benedetom (HV Jesenice), Rudijem Plesničarjem (Murka Jesenice) in An-tem Bazom (Vatrostalna Jesenice).

€> K O M P A S

H o k e j n a l e d u

Zmaga Kranjske gore in poraz Jesenic

Kranj — Končal se je prvi krog le­tošnjega državnega hokejskega prven­stva. Po osemnajstih kolih je največ iz­trži l Partizan iz Beograda, ki je pred nadaljevanjem prvi s št ir imi točkami prednosti. S tremi točkami so na dru­gem mestu Jeseničani, ki so izgubili obe srečanji s Partizanom, Crvena zvezda je tretja in ima dve točki, eno pa četrta, Kompas Olimpijac

Največ so v tem, osemnajstem ko'u iztrži l i Kranjskogorci, ki so na Jeseni­cah premagali neugodnega nasprotni­ka Crveno zvezdo. Jeseničani so gosto­vali v Beogradu, kjer jih je zasluženo premagal Partizan. V preostalih sreča­njih je Kompas Olimpija z lahkoto pre­magala Bosno iz Sarajeva, Cinkarna iz Celja je v Novem Sadu dobila srečanje z Vojvodino, medtem ko je bilo sreča­nje Avtoprevoz : Medveščak preloženo.

Izidi — Kranjska gora : Crvena zvezda 7:4 (4:1, 3:3, 0:0), Partizan : Je ­senice 4:0 (1K), 3:0, OH)), Kompas Olim­pija : Bosna 15:1 (4:1, 7:0, 4:0), Vojvodi­na : Cinkarna 6:8 (2:2, 2:4, 2:2). -dh

KITAJSKI NAMIZNOTENIŠKI TRENER V KRANJU - V preteklem tednu je v Kranju z najboljšimi igralci in igralkami namiznega tenisa pet dni delal in vadil kitajski namiznoteniški trener Li Xien Hue. Pod njegovim vodstvom so kranjski namiznoteniški igralci veliko pridobi­li. Na sliki kranjski igralki Sonja Marinkovič in Polona Frelih s kitajskim trenerjem Li Xien Huem.(-dh) — Foto: F. Perdan

I z b r a n i Š k o f j e l o š k i d v i g a l c i u t e ž i

r e p f e z e n t a n t j e I z p a d l i i z p r v e z v e z n e l i g e K R A N J — Jugoslovanska hokej

ska reprezentanca se bo v okviru pri­prav na svetovno prvenstvo skupine B, ki bo marca na Nizozemskem, v to­rek in sredo v Ljubljani in Zagrebu pomerila v prijateljskih srečanjih z izbrano vrsto Madžarske.

Zvezni trener Dušan Ilič in njegov pomočnik Jeseničan Ciril Klinar sta že izbrala kandidate za našo repre­zentanco. Igrali bodo: D. Lomovšek, Prusnik (vratarja-rezerva Tičar) . bra­nilci: Burnik, N. I l ič, Kovač, Kozar, Mlinarec, M. Pajič, Vidmar (rezerva Lajovec) in napadalci: D. Horvat, Hafner, Klemene, Beribak, I. Kosa-nović, M. Gorenc, Borse, Šuvak, K o ­pitar, Jovanović, B. Lomovšek ter Se-kelj (rezerva Bratina). Mustafa Be-šič, ki igra v Italiji, bo za reprezen­tančni dres na voljo po 15. decembru. Upajmo le, da bo naša reprezentanca igrala bolje kot na prijateljskih tek­mah s Francozi, ko so izgubili obe srečanji.

-dh

O b č i n s k o

p r v e n s t v o v

s t r e l j a n j u z

z r a č n o p u š k o

K R A N J — Športno društvo OŠ Franceta Prešerna iz Kranja je bilo or­ganizator letošnjega občinskega pr­venstva v streljanju z zračno puško. Iz vseh devetih šol v občini Kranj se je tekmovanja udeležilo 209 učenk in učencev, ki so bili razdeljeni v osem kategorij.

Vrstni red — ekipno mL pionirji — 1. OŠ F. Prešeren 497, 2. OS M. Valja-vec 361, 3. OŠ J . S. Mlakar 352; st. pio­nirji letnik 1971—72 1. OŠ F. Prešeren 689, 2. OŠ J . S. Mlakar 603, 3. OŠ J . Broz Tito 589; ml. pionirke — 1. OŠ F. Prešeren 432, 2. OŠ Bratstvo in enot­nost 422, 3. OS M. Valjavec 338, st. pio­nirke letnik 1971-72 — 1. OŠ Bratstvo in enotnost 664, 2. OŠ S. Jenko 656, 3 OŠ F. Prešeren 559.

Občinski prvaki za šolsko leto 1985—86 — mL pionirji letnik 1974 -1. Belšak (OŠ F. Prešeren) 112, letnik 1973 - 1. Aljančič (OŠ F. Prešeren) 99, st. pionirji letnik 1972 — 1. Zupan (J. Broz Tito) 126, letnik 1971 - 1. Ma­lovrh (OŠ S. Žagar) 128; ml. pionirke letnik 1974 - 1. Feranovič (OS F. Pre­šeren) 134, letnik 1973 — 1. Žarn (OŠ Bratstvo in enotnost) 120, st. pionirke letnik 1972 - 1. Šparovec (OŠ Bratstvo in enotnost) 128, letnik 1971 — 1. G a šperič (OŠ S. Jenko) 156.

B. Holy

J A

KONČANE PRIPRAVE V KRANJSKI GORI - Zatf di vključitve v televizijske prenosi' se bo tekmovanje za svetovno serijo v Sestrieru v Italiji začelo že v to­rek. Najprej bodo startali moški v veleslalomu, v sre­do bo na sporedu ženski veleslalom, V četrtek bodo slalom vozili moški in v petek ženske. Naši alpttu i in

alpmke so imeli pred to pno predstavo v svetovnem alpskem smučanju še sklepne snežne -priprave v Kranjski gori. Vsi člani A reprezentance so tako opravili načrtovani snežni trening, dolg šestdeset dni. V Sestrieru bodo nastopili naši najboljši alpinci in alpinke. (-dh) — Foto: F. Perdan

Škofja Loka — Škofjeloški dvigalci uteži, člani težkoatletske sekcije Parti­zana L T H , so v drugem letu nastopa­nja v prvi zvezni ligi izpadli iz tega tek­movanja. Medtem ko so lani z osvojit­vijo tretjega mesta prekosili same sebe in presenetili tudi najboljše poznaval­ce razmer v tem športu, so letos zbrali vsega štiri točke in zasedli osmo mesto med devetimi ekipami. Prihodnjo sezo­no bodo spet tekmovali v slovenski ligi, kjer bo njihov najnevarnejši tekmec moštvo iz Domžal .

»Moštvo je letos nastopalo oslab­ljeno, veliko so ga pestile tudi poškod­be,« je nazadovanje in izpad iz lige po­jasnil trener in tekmovalec Slavko Foj-kar. »Naš zastopnik v kategoriji do 60 kilogramov Borut Bobnar je odšel 1

na služenje vojaškega roka. zanj pa ni­smo našli ustrezne zamenjave. Janez Sušnik, teki valeč v kategoriji do 82,5 kilogram.., si je med prvenstvom

Tržiški športniki za dan republike

T r ž i č — Komis i ja za šport in re­kreacijo pri obč inskem sindikalnem svetu prireja v počastitev dneva re­publike več športn ih tekmovanj za člane osnovnih sindikalnih organiza­cij. Rezultate s tega tekmovanja bo­do upošteval i tudi pri točkovan ju za najbol jšo sindikalno organizacijo na delavskih špor tn ih igrah. Tekmova­nje v keg l j ašk ih borbenih p'artijah za šestčlanske moške in ženske eki­pe bo potekalo vsak dan od 16. do 20. ure na kegl j išču pri avtobusni po­staji vse do 27. novembra. Namizno-ten iška sekcija T V D Partizan K r i ž e bo pripravi la v nedeljo, 24. novem­bra, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole K o k r š k e g a odreda turnir v na­miznem tenisu za t r ič lanske moške in dvočlanske ženske ekipe. Strelska d ruž inu Š A K T r ž i č bo na strel išču na C impru izvedla v torek, 26. no­vembra, med 12. in 17. uro tekmova­nje v streljanju z vojaško puško za t r ič lanske ženske in moške ekipe. Istega dne bo v prostorih doma Pe tra Uzarja Šahovski turnir, začel se bo ob 17. uri. Pr i javnina znaša za posamezna tekmovanja od 100 do 300 dinarjev. J . K ike l

porezal prst. Državni rekorder i"./"6

prezentant Darko Polajnko si je P°*|*£ val koleno in zapestje, v drugem del" sezone pa je verjetno tudi premalo tre­niral. Mene je pestila poškodba rame-Ker imamo premajhen izbor tekmova1' cev, smo morali nastopati tudi poško^ dovani, vendar so bili zato tudi rezulta-ti slabši kot v pretekli sezoni. Misli 0*: da že to pove dovolj, da letos nihče o° nas ni dosegel novega osebnega rekor-da«

Škofjeloški dvigalci uteži so k? 4 0

premagali le Simpo iz Vranje, po e t l

točko pa so iztržil i proti Herkulesu & Bača in Slavoniji iz Osijeka. Najhujša poraza v dveletnem nastopanju v P1^ zvezni ligi so doživeli prav pred nedav nim doma, v športni dvorani Poden Škofji Loki. kjer so z 8:0 izgubili z dr­žavnim prvakom Bosno iz Sarajeva > s 7:1 z Radničkim iz Sombora. Ed» n

točko za domačine je osvojil Peter K f l

lan mlajši v kategoriji do 82,5 k i l o g £ * ma. najbolj pa je razočaral Darko " ° \ lajnko, ki v kategoriji do 75 k i l o g r a 0 ^ ni uspel v potegu dvigniti začetne tez 110 kilogramov. q zaplotnik

Smučarska izkaznica

Kranj — Če postanete član Smučaj, ske zveze Slovenije, boste delez^ 10-odstotnega popusta pri n a k u ? e

športne opreme Toper, Univerza' < Yassa in Rašica in pri nabavi dnevO> smučarskih kart za odrasle ter Pe}°-u stotnega popusta pri nakupu tekaš* 1

in alpskih smuči Elan, vezi Marker » smučarskih čevljev Alpina. SmučarsK izkaznico, s katero boste lahko uveU vili navedene ugodnosti, lahko dob«, vsak dan, razen v nedeljo, v slaščičar Šink v Kranju. Članarina za odras (nad 15 let) znaša 1000 dinarjev i ° ostale polovico manj. j javornik

Smučarski sejem v Radovljici

Radovljica — Smučarski klub M dovljica bo tudi letos priredil seje 0 1

rabljene smučarske opreme. Seje« 0

se začne danes popoldne in bo traj^ vse do nedelje. Smučarski sejem S» Radovljica bo v prostorih srednji ekonomske šole v Radovljici.

-dh

S p r e m e m b a obrestnih mer

in minimalnega zneska

za 3 - m e s e č n o vezavo V a r č e v a l c i , o d 2 0 . 1 1 . 1 9 8 5 d a l j e v e l j a j o n o v e o b r e ­

s t n e m e r e z a v e z a n a d i n a r s k a s r e d s t v a :

l e t n a o b r . m e r a

6 3 % z a v l o g e , v e z a n e n a d 12 m e s e c e v

6 6 % z a v l o g e , v e z a n e n a d 2 4 m e s e c e v

L e t n e o b r e s t n e m e r e z a 3 - m e s e č n e d e p o z i t e je n e s p r e m O ' n j e n a (61 % ) . K e r b a n k a o b r a č u n a in i z p l a č a o b r e s t i p r e d p o t e k o m e n e g a l e t a , u p o r a b l j a d i s k o n t i r a n o o b r e s t n o m e r o , ki z n a š a 50,57 % .

O d 2 0 . 1 1 . 1 9 8 5 d a l j e je m i n i m a l n i z n e s e k z a 3 m e s e č n i d e ­p o z i t 50.000 d i n .

l j u b l j a n s k a b a n k a T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k a

z5"

SGPGRADBINEC

SGP GRADBINEC n. sol. o. KRANJ, Nazorjeva 1

jI*5* n

i l i

-;. J i !

Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike

uko kropa

čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike.

V a b i m o v a s ,

d a n a s o b i š č e t e

v n a š i t r g o v i n i

v K r o p i .

6 4 2 4 5 K r o p a te l . (064) 79-481

SERVISNO PODJETJE KRANJ T a v č a r j e v a 4 5

klovne enote: ^~ nnizarska — k l j u č a v n i č a r s k a — s l i k o p l e s k a r s k a r" Q r a d b e n a — k r o v s k o - k l e p a r s k a — e l e k t r i č a r s k a

v o d o i n s t a l a t e r s k a in c e n t r a l n o o g r e v a n j e

Graditelji, vsega tudi ne morete narediti samu ^ 3 voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi , fasadersk i -2f« tesarskimi , krovsko-k leparsk imi , inštalaterskimi, p le-S k a r s k i m i t lakovsk imi , mizarskimi in k l jučavničarskimi U s | u g a m i .

V z a m e m o tudi kompletno izvedbo objekta. S t e s e o d l o č i l i z a p r e u r e d i t e v p o d s t r e š j a v b i v a l -* e P r o s t o r e ?

f a u p a j t e j o n a m , s a j i m a m o t u d i v t e m b o g a t e ' k u š n j e !

°9 las i te se, pripravi l i vam bomo konkurenčno ponudbo !

^ f o r m a c i j e na te l . . 21 282.

Čestita vsem občanom in poslovnim Prijateljem za praznik republike — ^ f t november

Z l a t a r s k a d e l a v n i c a

Levičnik Živko K r a n j , M a i s t r o v trg 9 (naspro t i D e l i k a t e s e )

Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za praznik republike — 29. november

A L P E T O U R

S e s t a v l j e n a o r g a n i z a c i j a

z d r u ž e n e g a d e l a

Š k o f j a L o k a

Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november

G o s t i l n a L o v e c

G O R I C E , te l . 57 -033

čestitamo za dan republike Sprejemamo rezervacije za zakl jučene družbe.

Priporočamo se za obisk.

S l o v e n s k e

ž e l e z a r n e

Iskrene čestitke za dan republike — —29. november

V E R I G A L E S C E i n . s o l . o .

J U G O S L A V I J A

T o v a r n a v e r i g , v i j a k o v ,

o d k o v k o v ,

o r o d i j ,

p n e v m a t s k o - h i d r a v l i č n i h

n a p r a v , i n d u s t r i j s k e

o p r e m e i n m e r i l

želi delovna organizacija vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem, in jim želi v prihodnje veliko poslovnih uspehov.

SOZD K E M A CD MARIBOR

M) h e m i č n a tovarna p o d n a r i,

Čestitamo za dan republike N u d i m o v a m : — p r e p a r a t e z a kemično

i n g a l v a n s k o nanašanje n e p l e m e n i t i h i n p l e m e n i t i h k o v i n n a k o v i n e i n p l a s t i k o v tehnične i n d e k o r a t i v n e n a m e n e ,

— p r e p a r a t e z a o b d e l a v o t i s k a n i h v e z i j ,

— p r e p a r a t e z a f o s f a t i r a n j e k o v i n ,

— p r e p a r a t e z a kemično i n e l e k t r o l i t s k o b a r v a n j e k o v i n ,

— r a z n e l a b o r a t o r i j s k e * k e m i k a l i j e ,

— pomožno g a l v a n s k o o p r e m o ,

— s e r v i s n o u s l u g e . Svetu jemo v a m izbiro n a j u s t r e z n e j š i h t e h n o l o š k i h p o s t o p k o v !

K O V I N S K O

P O D J E T J E

K R A N J Šuceva 27

Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november

/ KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD »JELPLAST« Kamna gorica

Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike

Slovenske železarne tovarna vijakov

p l a m e n kropa

Za praznik republike — 29. november — čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem

KARTONAŽNA TOVARNA UUBUANA

\ T O Z D L E P E N K A T R Ž I Č

čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike.

(mmmmMGLAS u. stran OBVESTI LA,*OGLASI

K O K R A K R A N J K O K R A K R A N J K O K R A K R A N J

VELEBLAGOVNICA KRANJ

n I a K i i c

l o b u s I V / K / U O I V M

^ / K / VI ^ I j j l U M U O

globus m a l o

d r u g a č e

N O V O V I Z B I R I

v e č j a i z b i r a m o d n e m o š k e i n

ž e n s k e k o n f e k c i j e

v e č j a i z b i r a ž e n s k i h p l e t e n i n ,

p e r i l a i n b l u z

v e č j a i z b i r a m e t r s k e g a b l a g a i n

t a l n i h o b l o g

v e č j a i z b i r a m o d e z a m l a d e

N O V O V P O N U D B I

— p o s e b n o p r o d a j n o

m e s t o z a b l a g o !

v U G O D N I P O N U D B I

N O V O V O P R E M I

o p r e m e z a ž e n s k o , m o š k o i n

k o n f e k c i j o z a m l a d e

o p r e m a z a b l u z e i n p l e t e n i n e

o p r e m a z a p o s e b n o p r o d a j n o

m e s t o p r i g l a v n e m v h o d u

d e s n o

o p r e m a z a m e t r s k o b l a g o i n

t a l n e o b l o g e

N O V O N O V O N O V O N O V O N O V O N O V O N O V O

5 ? K , 22. NOVEMBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI .15. stran (mmmm^GiLAs

K 4 I V ? J ALPETOUR

v novem BRIONI, za zaključene skupine tudi bru in decembru ANTENINA KARAVANA, Tuheljske Toplice, 4 dni, odhod 28.11. SALZBURG 1 dan, avtobus, odhod 29.11. in 14.12 BENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 29.11. in 14.12. ANDREJEV SEJEM V GORICI, odhod 30.11. NOVO LETO V TUHEUŠKIH TOPLICAH, 6 dni, avtobus, odhod 31.12. SMUČANJE V SCHLADMINGU, odhod 11.. 18. '•n 25.1.1986 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turi­stičnih poslovalnicah.

, ^ c r > > p v T U R I S T I Č N A A : / - ^ A G E N C I J A

Izleti za praznik republike . • FIRENCE z avtobusom - 29. in 30 11. • VERONA m PADOVA s posebnim zelenim vlakom - 29 m 3U. ' •. w BENETKE s posebnim zelenim vlakom - 29.11. .r. 30.1\Y• GRČIJA z vlakom in avtobusom - od 25.11. do 1.12. 198b

Male počitnice za 29. november Kranjska gora, Pohorje, Gornji grad, Bohinj, Medijske Topli­ce, Zgornja Soška dolina in Vagar na Bohinjskim jezerom

Smučarske počitnice Bovec, Kobarid, Tolmin, Kranjska gora, Gozd Martuljek, Bo hinj. Bled, Medijske Toplice, Pohorje, Jahor.na, Bjelašnica, sabljak, Val Gardena, Papeago

Program ZIMA '86 je na voljo v vseh poslovalnicah T T G !

PRIPRAVLJAMO - S POSEBNIM V L A K O M N A NOVOLETNO P R A Z N O V A N J E V K A N A L

K O M P A S

JUGOSLAVIJA K O M P A S O V A ZIMA 85/86 Doslej najbogatejši katalog s ponudbo 7-dnevnih smučar­skih aražmajevv JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in FRAN­CIJI. . Namestitev v hotelih, zasebnih sobah in apartmajih.

J E S E N - ZIMA - P O M L A D Sezite po katalogu s ponudbo 7-dnevnih aranžmajev v hote­lih ob morju, na kontinentu in v zdraviliščih. Organiziramo avtobusne prevoze v ISTRO in KVARNER ter letalske prevoze vsako nedeljo v DUBROVNIK.

NOVO: SENIOR KLUB v hotelu Kompas v Dubrovniku in ho­telu Park v Rovinju (7-dnevni aranžmaji s posebnim progra­mom, aktivnosti za starejše in organiziranim prevozom).

PRAZNIČNI PROGRAMI OB DNEVU REPUBLIKE

Z organiziranim prevozom

BRIONI 28. 11. -1 . 12. DUBROVNIK — en dan 1. 12. in vsako nedeljo KOMPASOVO SREČANJE - DOBIMO SE V NOVEM -4 dni - Novi Vinodolski 28. 11.-1.12.; CENA: 9.999 ZA DAN REPUBLIKE NA BRIONE - 30. 11.

Z lastnim prevozom SLOVENSKO PRIMORJE (Koper, Portorož), ISTRA (Poreč, Rovinj, Brioni, Pula), KVARNER (Lovran, Opatija, Crikvenica, Novi Vinodolski) JUŽNA DALMACIJA (Neum, Dubrovnik), ČRNOGORSKO PRIMORJE (Igalo), KONTINENT (Bled, Bo­hinj, Kranjska gora, Lipica, Ljubelj, Plitvička jezera, Slovenj Gradec, Kobarid), ZDRAVILIŠČA v Sloveniji,

NAZDRAVIMO N O V E M U LETU

Zahtevajte nov Kompasov novoletni program 3, 5, in 7-dnev­nih prazničnih aranžmajev v hotelih OB MORJU z lastnim prevozom ali z organiziranim letalskim prevozom, NA KON­TINENTU (Slovenija) ter v ZDRAVILIŠČIH (lastni prevoz).

V PRIPRAVI:

posebni novoletni programi izletov s silvestrovanji v VOJVO­DINI, BOSNI, ČRNI GORI, SLOVENIJI (Dolenjske Toplice in Kranjska gora) ter na BRIONI.

P R I P O R O Č A M O

»Ml ZA MIR« — Slovenj Gradec — posebna ponudba eno­dnevnih izletov za šolske, sindikalne in druge skupine. Ogled razstav ob 40-letnici ustanovitve OZN.

ODHODI: po dogovoru.

H O T E L C R E I N A V A B I :

v s a k d a n , r a z e n

n e d e l j e , o d 1 0 . d o

2 4 . u r e

g l a s b a o d 1 7 . d o

2 4 . u r e

p e t e k i n s o b o t a

P L E S o d 1 9 . d o

1. u r e

p e t e k i n s o b o t a o d

2 1 . d o 2 . u r e

n e d e l j a o d 1 7 . d o

2 2 . u r e

v s a k d e l a v n i k o d 13 .

d o 2 0 . u r e

s o b o t a o d 7 . d o

1 4 . u r e

P - K R A N J S K I Z I M S K O - Š P O R T N I S E J E M G O R E N J S K I S E J E M

2 1 . - 2 4 . N O V E M B R A 1 9 8 5

P R O D A J A R A B L J E N E Z I M S K O - Š P O R T N E O P R E M E

2 1 . i n 2 2 . n o v e m b r a o d 1 4 . d o 1 9 . u r e

2 3 . i n 2 4 . n o v e m b r a o d 9 . d o 1 9 . u r e

ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 31. decembra 1985

10 % NOVOLETNI POPUST

ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE

IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa.

VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH

O J E L O V I C A lesna industrija SKOFJA LOKA

Poslovalnic«: Skolja Loka Šibenik Otifefc Kidričeva 56 Ul Bratstva 1 jedinstva 98 Cepinskab b tel (064)61-185.61-361 tel (059) 23 876 tel (054)31-922.31-456

/«<]'«(> l.l>".v(iK' Saraievo-Ra|lovac * Split Zagrebačka 164 Ul 21 maja 147 Kavan|inova 1 tel (041)253-259 tel (071)542-200.542-391 tel (058) 48-780*

Nova Gradiška Stara Puova Bar Krajačiceva 31 Kameniarova 29 Btotehn obraz centar D Vlah tel (055) 62-428 tel (022)311-530. 311-561 ekonomsko dvorište centra

tel (085) 22-189 Pula Nis Fižela 7a (na Stoji) Ul Nikodiie Stojanovića (Tatka) Skopie-Madjan tel (052) 48 877 23-976 tel. (018) 65-930 Ul 821 br 3

tel (091)515-214 Crikvenica Kragujevac Vinodol »ka 31 Naselje litcevo Peć tet (061)78-115 tel (034) 64-324 66-235 Ul Pavt|ane b b 1 skladište Oecam

tel (039)21-861 61-350 Zadar Valjevo Biogradska b b Kolubarska b b. tel (057)23-815 tel (014)24-222.22-225

Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure.

U G O D E N P R E D P R A Z N I C N I N A K U P •

v r s t a b l a g a p r o i z v a j a l e c

k o c k e v a f e l 2 0 0 g K O E S T L I N

p r a l i n e č o k o l . 1 / 2 K A N D I T

č o k o l . r i ž k o c k e b u l i 1 0 0 g Ž I T O

s a r d i n e R o v i n j 1 1 5 g M I R N A

r a z d e l i l n a n a p r a v a

p u h a l n i k

v e n t i l a t o r

p o d a j a l n a m i z a

p o d a j a l n i t r a k

M A V V E K A V S T R I J A

Z A S T O P A N J E , I Z D E L A V A N A Č R T O V I N M O N T A Ž A

M E R C A T O R C O N T A L , K r a n j , C e s t a J L A 4 ( v b a n k i

n a s p r o t i a v t o b u s n e p o s t a j e ) t e l . : 2 4 - 8 7 1 i n 2 5 - 3 7 4

1 6 . S T R A N O B V E S T I L A — O G L A S I P E T E K . 2 2 . N O V E M B R A J 5 5

i n e x a d r i a a v i o p r o m e t Z I M S K I R E D L E T E N J A

IZ LJUBLJANE V: b e o g r a d D U B R O V N I K S A R A J E V O S K O P J E S P L I T T I T O G R A D

L J U B L J A N A - L A R N A C A - v s a k č e t r t e k

L J U B L J A N A — M U N C H E N - v s a k p o n e d e l j e k , s r e d o , p e t e k

L J U B L J A N A , K u z m i č e v a 7

t e l . : 3 1 3 - 3 6 6

N a v o l j o s o v a m d r u ž i n s k i , s k u p i n s k i i n o s t a l i p o p u s t i .

P o d r o b n e j š i r e d l e t e n j a d o b i t e v v a š i t u r i s t i č n i a g e n c i j i

M E S E C B R E S T A

V M U R K I P O H I Š T V O L e s c e

i n e x a d r i a a v i o p r o m e t

b r e s t

v s a k o d n e v n o ž r e b a n j e p r i n a k u p u i z d e l k o v B R E S T C e r k n i c a

o b e n e m V A M Č E S T I T A M O O B D N E V U R E P U B L I K E

ODKUPUJEMO SVINJSKE IN VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE

K O T O

K o t e k s t o b u s in z b i r a l n i c a k m e t i j s k i h z a d r u g

S P A R

M A R K E T

R A K U Š E K

i z S e l , 4 k m p r o t i

Ž e l e z n i K a p l i ,

t e l . :

9 9 4 3 - 4 2 2 7 - 7 1 7 0

P r i j e t n o s k o r i s t n i m ,

i z l e t z

n a j u g o d n e j š i m

n a k u p o m v

s l o v e n s k i t r g o v i n i .

M e r c a t o r

Kmet i jsko ž i v i l s k i kombinat Goren jska ,

TOZD Komerc ia ln i s e r v i s . Kranj

SKLADIŠČE G R A D B E N E G A M A T E R I A L A H RASTJE , t e l . : 26 -371

G R A D I T E L J I !

P o i z r e d n o u g o d n i h c e n a h

v a m n u d i m o :

— m o d u l a r n o o p e k o

— a r m a t u r n e m r e ž e

— b e t o n s k o ž e l e z o

N a z a l o g i i m a m o š e s a l o n i t p l o š č e , e t e r n i t i n v e s o s t a l i g r a d b e n i m a t e r i a l .

C e n j e n i k u p c i : 20 m i n u t p r e d v s a k o u r o p e l j e l o k a l n i a v t o b u s i z p r e d p r o d a j a l n e G L O B U S d o n a š e g a s k l a ­d i š č a v H r a s t j u in n a z a j l

S e p r i p o r o č a m o !

induMrija plastičnih izdelkov p q

I N D U S T R I J A P L A S T I Č N I H I Z D E L K O V J E S E N I C E S p o d n j i Plavž 6/d

n a pod lag i s k l e p a kom i s i j e z a d e l o vna r a z m e r j a i n določil 184. člena s ta tu ta de lovne o rgan i zac i j e ra zp i su j e p ros ta de l a i n na loge s p o s e b n i m i poob las t i l i i n odgovo rnos tm i

RAČUNOVODJE D E L O V N E O R G A N I Z A C I J E ( ree lekc i ja ) K a n d i d a t m o r a po leg splošnih, z z a k o n o m p r e d p i s a n i h pogo­jev i m e t i še: — na jman j srednješolsko i zobrazbo e k o n o m s k e s m e r i , — na jman j t r i l e ta d e l o v n i h izkušenj v kn j i govods tvu , — a k t i v e n odnos do s a m o u p r a v l j a n j a , spoštovati mora jo za­

kon i t o s t i n m o r a b i t i v es t en p r i de lu . P o s k u s n o delo t ra ja t r i mesece .

I zb ran i k a n d i d a t bo i m e n o v a n z a štiri leta. Nagra j evan je po p r a v i l n i k u o o snovah i n m e r i l i h z a razpore­jan je i n de l i tev s redstev z a osebne dohodke i n s k u p n o porabo.

D e l o v n a o r gan i z a c i j a s s t anovan j em ne razpo laga . K a n d i d a t i naj ponudbe z d o k a z i l i o s t r o k o v n i i z ob ra zb i z op i ­s om dosedan j i h de l i n na l og pošljejo v 15 d n e h po r a z p i s u n a nas lov : D O Indus t r i j a plastičnih i zde lkov Jesen i c e , S p o d n j i Plavž 6 d . O i z i d u r a z p i s a bodo k a n d i d a t i obveščeni v 15 d n e h po i z b i r i .

M o d n a k o n f e k c i j a

» K R O J «

Š K O F J A L O K A

Vsem delovnim ljudem

in poslovnim prijateljem

čestitamo za dan republike

— 29. november

ALPETOUR S O Z D A L P E T O U R S K O F J A L O K A T O Z D Mehanične de l a vn i c e Sko f j a L o k a

ob jav l j a n a pod lag i s k l e p a kom i s i j e za de l o vna ra zmer i 8

pros ta d e l a o z i r o m a naloge

A V T O L I C A R J A fi do

Pogoj i : — IV. s topn ja — p o k l i c n a šola, avtoličar ter " ^ 12 mesecev d e l o v n i h izkušenj n a avtoličarskin l i h .

P o s k u s n o de lo je t r i mesece, de lo v dveh i z m e n a h .

De lovno ra zmer j e bomo s k l e n i l i za nedoločen čas s pol* 1 ' " 1

d e l o v n i m časom.

P i s n e ponudbe z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogojev s P 1 ^ ^ m a k a d r o v s k a služba v Škofji L o k i , T i t ov t rg 4 b, 8 dn i r ob jav i .

K a n d i d a t e bomo o i z b i r i obves t i l i v 60 d n e h po i z t eku pr»J a V

nega r o k a .

A L . ALPETOUR A A L P E T O U R

D O C R E I N A Kranj O n n n n o n e m « m a n j

L / l i t l I t i T O Z D kmet i j ska mehanizaci ja

Z l a h k o t o b o s t e o č i s t i l i s n e g z d v o r i š č a z n a š i m t r a n s p o r t n i m p l a t °

j e m .

U p o r a b e n j e t u d i z a p r e v o z s o d o v , d r v i n r a z s u t i h t o v o r o v . I n f o r m ^

c i j e d o b i t e v v s e h t r g o v i n a h s k m e t i j s k o m e h a n i z a c i j o a l i p r i n a s P

t e l e f o n u ( 0 6 4 ) 2 3 - 8 5 7 , 2 8 - 1 6 1 .

2 5 | 0 2 . NOVEMBRA 1985 O G L A S I , O B P R A Z N I K U R E P U B L I K E Č E S T I T A J O 17. STRAN ©©SUSSiJMEIICiLAS

m i r a

R a d o v l j i c a

vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike

™ 1 I T E K S T I L N A

1 * | T O V A R N A

T Z V E Z D A K R A N J , S a v s k a c e s t a 4 6

Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike

T r i g l a v k o n f e k c i j a

K r a n j

čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo riaše izdelke

0 O b r t n o g r a f i č n o

p o d j e t j e

K n j i g o v e z n i c a

R a d o v l j i c a

Delovni kolektiv čestita občanom

in poslovnim prijateljem

za praznik republike

G O R E N J S K I

Z D R A V S T V E N I C E N T E R

K R A N J

s T E M E L J N I M I O R G A N I Z A C I J A M I

Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena G°renjske, Zobna poliklinika Kranj bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj

čestita občanom

*a praznik republike 29. november

IUUUL1 K O M U N A L N O

P O D J E T J E

T R Ž I Č

čestitamo

ob prazniku republike

D E L A V S K A U N I V E R Z A

. T O M O B R E J C " K R A N J

VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA O R G A N I Z A C I J A Z A O D R A S L E

Čestita slušateljem, sodelavcem

prebivalcem Gorenjske

za praznik republike,29. november

E L E K T R O T E H N I Š K O P O D J E T J E K r a n j , K o r o š k a c . 5 3

čestita vsem občanom in

poslovnim prijateljem

za praznik republike

i i ^ k t ' r a In i n s t a l i r a v s a elektromontažna d e l a j a k e g a in *«*9a t o k a

°bd '?* e *'* r a z d e , , , c e 8 a r i j s k o i n p o naročilu, o p r e m l j a k o v a l n e i n d r u g e n a p r a v e

^ r°daja elektrotehnični m a t e r i a l n a d e b e l o In d r o b n o

l * v e , 8 , r a , l d e , k e P r i z n a n i h f i r m : I S K R A , E l , R i z , E l i n d , Ča-° c . G r u n d i g in S e v e r

^ O J E K T I R A • P R O I Z V A J A • I N S T A L I R A « S E R V I S I R A

P R O D A J A

Z A Z D R A V O B A R V O M E S A

I N K L O B A S

T i s t i , k i n e k a j d a n a k a k o v o s t m e s n i h i z d e l k o v v e , d a m o r a j o b i t i z d r a v e rožnato rdeče b a r v e . Včasih s m o u p o r a b l j a l i čilski s o l i t e r . D a n e s i m a m o n a v o l j o S A L A M U R I N , že p r i p r a v l j e n o mešanico z a h i t r o r a z s o l j e v a n j e m e s a . Z d o d a t k o m S A L A M U R I N A i n začimb i z d e l a v a domačih k l o b a s , s a l a m t e r p r e k a j e n e g a m e s a n i več n o b e n a u m e t n o s t .

THI $ fflfflSTIIH 1 2 5 l e t

D O ŽIVILA T O Z D G O S T I N S T V O H o t e l B o r

— G r a d H r i b P r e d d v o r

— p r i r e j a v s a k o s o b o t o p l e s o d 20 — 2 4 . u r e v r e s t a v r a c i ­j i h o t e l a , i g r a a n s a m b e l T E N

— p o n o v n o o b r a t u j e o b n o v l j e n a s a v n a , o d p r t a N O N S T O P

— s p r e j e m a r e z e r v a c i j e z a 29. n o v e m b e r in s i l v e s t r o v a ­n je p o t e l e f o n u 4 5 - 0 8 0

H o t e l K a z i n a J e z e r s k o

— v s o b o t o , 23 . n o v e m b r a 1985, začne o b r a t o v a t i h o t e l K a z i n a

— 28. in 29. n o v e m b r a p r i r e j a p l e s v r e s t a v r a c i j i o d 20 — 2 4 . u r e , i g r a a n s a m b e l A M A D E U S

— s p r e j e m a r e z e r v a c i j e z a d a n r e p u b l i k e in s i l v e s t r o v a ­n je p o t e l e f o n u 4 4 - 0 0 7 .

Priporočata s e k o l e k t i v a

IZBR4LI S O Z M f t S

B r a u n M u t t i p r a c t i c P l u s eteciron.'

k o v i n o t e h n a

V blagovnici FUŽINAR Jesenice imajo na oddelku z gospodinjskimi aparati zelo iskane multipractike v dveh izvedbah. Cena večjega je 25.021,50, manjši pa stane 17.530. din

A B C P O M U R K A , H T D O G O R E N J S K A , n . s o l . o. J E S E N I C E , Prešernova 16

TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sol. o., Titova 53 Odbor za medsebojna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge

P R O D A J A L K E v k i o s k u p r i b o l n i c i Pogoji: — dokončana šola za prodajalce (IV. stopnja zahtev­

nosti), — 1 leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s

polnim delovnim časom Posebni pogoji: — delo ob nedeljah in praznikih

N A T A K A R J A v D o m u pod G o l i c o i n b i fe ju Žičnica španov v r h Pogoji: — dokončana gostinska šola ali z delom pridobljene

delovne zmožnosti, — delovno razmerje *bomo sklenili za določen čas s

polnim delovnim časom (čas zimske sezone) Posebni pogoji: — delo od 9. do 17. ure vsak dan N A T A K A R J A v g o s t i l n i K e p a i n b i fe ju Žičnica M o j s t r a n a Pogoji: — dokončana gostinska šola ali z delom pridobljene

delovne zmožnosti, — delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s

polnim delovnim časom (čas zimske sezone) Posebni pogoji: — delo od 9. do 17. ure vsak dan.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: H T D O Gorenjka Je­senice, Prešernova 16, Jesenice, Kadrovska služba.

G O R E N J S K A P R E D I L N I C A S K O F J A L O K A KIDRIČEVA 75, n . s o l . o.

razpisuje prosta dela in naloge

1. S T R U G A R J A

2. 4 T R A N S P O R T N I H D E L A V C E V

Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje po­goje: pod 1.: — poklicna kovinarska šola strojne smeri (strugar ali

rezkalec) in 3 leta delovnih izkušenj na delih in na­logah strugar j a;

pod 2.: — uspešno končana osnovna šola in opravljen izpit za voznika viličarja.

Poskusno delo traja tri mesece.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidriče­va 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pre­teku roka za sprejemanje prijav.

DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ

o r g a n i z i r a

SEMINAR O UPORABI RAČUNALNIKOV PRI STROKOVNEM IN POSLOVNEM DELU V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA

S e m i n a r j e n a m e n j e n p o s l o v o d n i m i n s t r o k o v n i m d e ­l a v c e m , k i s e želijo s e z n a n i t i z možnostjo u p o r a b e r a ­čunalnikov p r i s v o j e m d e l u i n možnostjo u p o r a b e raču­n a l n i k o v v s v o j i h o r g a n i z a c i j a h združenega d e l a . N a s e m i n a r j u b o d o p r e d a v a n j a združena s praktičnim d e ­l o m i n d e m o n s t r a c i j a m i u p o r a b e računalniških mrež.

S e m i n a r b o 16., 17. i n 18. d e c e m b r a v h o t e l u B o r v P r e d d v o r u .

Podrobnejša p o j a s n i l a l a h k o d o b i t e n a D e l a v s k i u n i ­v e r z i T o m o B r e j c K r a n j , S t a n e t a Žagarja 1 a l i p o t e l e ­f o n u 2 7 - 4 8 1 .

P r i j a v i t e s e l a h k o d o 7. d e c e m b r a 1985. Število p r i j a v j e o m e j e n o .

G L A S 1 8 . S T R A N M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A P E T E K , 2 2 . N O V E M B R A 1 9 8 5

M A L I O G L A S I tei.:27-960

• g g g j § 4 j g a p a i a f M f r o l I

Prodam starejši barvni TELEVIZOR gorenje. Polajnar, Binkelj 13, Škofja Loka 14920

Prodam črno-beli TELEVIZOR, znamke gorenje avtomatic. Telefon 33-040 14991

C O M O D O R E 64, disketa 1541, kase tnik in programe prodam ali menjam za HI-FI STOLP Telefon 21-845 14992

Dvoredni PLETILNI STROJ, znamke brother, prodam. Žagar, Zupančičeva 6, Domžale 14993

Nujno prodam 10% ceneje od trgo­vinske cene barvni TELEVIZOR iskra z daljinskim upravljanjem, star en me sec. Telefon 61-917 14994

Prodam novo M O T O R N O ŽAGO to-mos husgvarna. Telefon 23-006 14995

Prodam PLETILNI STROJ regina. Telefon 47-349 14996

Japonski avto RADIOKASETOFON z zvočniki in anteno, nov, ugodno pro dam Telefon 064/25-497 14997

MENJALNIK štore 404 ima 150 de­lovnih ur, ohišje je počeno, prodam Ludvik Pavlin, Senturška gora 23, Cer­klje 15161

RAČUNALNIK TEXAS instruments TI 66 programmable prodam. Informa-cije po tel. 33-577 15162

RAČUNALNIK comodore C-64 s ka-setofonom prodam. Telefon 35-197

15163 PIONNER PL 2 G R A M O F O N pro­

dam z urejeno dokumentacijo, cena 4 S M . Telefon 25-822 v petek od 15. do 18. ure 15164

Prodam starejši barvni TELEVIZOR in črno-belega. Telefon 28-321 15165

Prodam OBRAČALNIK za seno SIP 220 in rotacijsko KOSILNICO fella. Mirko Teran, Zg Duplje 4 15166

Prodam ŽAGO za razrez hlodovine (linderjev bočni gater). Mirko Teran, Zg. Duplje 4 15167

Prodam TRAKTOR universal 445, le­tnik 1982 in OBRAČALNIK za seno. Pi-panova 38, Šenčur 15168

Ugodno prodam vrhunski WALK MAN z dolbv ter avtoreversom, šest-kanalni mixer in equaliser 2 x 5 kanal ni. Telefon 28-436 15169

Ugodno prodam rabljen barvni TE­LEVIZOR Telefon 40-622 15170

«• Prodam tovarniško zapakiran 80-litr­ski BOJLER Franc Pogačar, Tenetiše 5, Golnik 15171

Prodam ZX spectrum 48 K z več kot 200 programi in literaturo Telefon 064/25 691 15172

Prodam barvni TELEVIZOR Telefon 47 625 15173

Prodam tridelno BRANO za traktor Lesce, Alpska 66 15174

Prodam HI-FI stolp znamke NIKO, 2 x 4 0 W , in GOLFA (bencin), letnik 1982, ohranjenega, zaščitenega za 115 S M . Telefon 25 741 15175

Prodam TRAKTOR, angleški MS , 35 KM, VENTILATOR za sušenje sena z elektromotorjem, 5,5 kW in drobni krompir Korenčan, Podbrezje 17, tel. 70-320 15176

g r a d b e n i m a l

Prodam BETONSKO ŽELEZO, pre­mera 12 in 6 mm, 10% ceneje. Telefon 61 316 14936

Prodam štiri PLOŠČE nerjaveče PLOČEVINE, 0,5 mm Bojan Zajec, Golnik 67 15011

GARAŽNA VRATA, rabljena, zidar-ske mere — višina 190 cm, širina 225 cm, prodam Peter Hribar, Teneti-Se46 15012

Ugodno prodam dvoje sobnih VRAT z okvirjem. Telefon 21 653 15013

Prodam GRADBENO O M A R O 210x200 cm. Telefon 39-016 15188

Prodam smrekov OPAŽ Pilar, Bele harjeva 24, Šenčur 15189

JESENOVE PLOHE, popolnoma su he, lepe, prodam Telefon 40 546 po poldan 15190

razno p r o d a m

Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA desire in igor Zg Bitnje 22 14907

Ugodno prodam novo ustrojeno LI­SICO. Jugovic, Sv Duh 2, škofja Loka

14970 Prodam ZLATO za zobe. Naslov v

oglasnem oddelku 14971 Prodam SPALNICO in tonski KINO

PROJEKTOR Marijan Keber, Kranj, Janeza Puharja 3, VII nadstropje

14972 Prodam fantovsko športno KOLO na

pet prestav Zg Brnik 29 14973

Prodam samonakladalno PRIKOLI­CO SIP 17, neškropljena J A B O L K A voščenke in jedilno KOLERABO. Stra-hinj 65, Naklo . 14974

Prodam jedilni, semenski in drobni KROMPIR. Cerklje, Janeza Bobnarja 8

14975 Prodam ZLATNIK - M E D A L J O N ,

22-karatni. Šifra: 70.000 - 14976 Prodam drobni KROMPIR. Telefon

70-311 14977 ZLATO ZAPESTNICO, težko 146 gra­

mov, 14-karatno zlato, poceni prodam. Šifra: Ugodno 14978

Prodam dolgo, svetlo-modro PORO ČNO OBLEKO z volanci in dolgimi ro­kavi, št. 40. Telefon 80-142 od 19. do 20 ure 14979

M i z a r s t v o i n p r o f i l i r a n j e l e s a

O V S E N I K A L O J Z K r a n j ,

J e z e r s k a c e s t a 1 0 8 c ,

t e l . : 2 4 - 0 3 4

Obiščite naš razstavni prostor!

N u d i m o v e č v r s t o g l e ­d a l , g a r d e r o b n e s t e n e , m i z i c e , k o t n e l e t v e .

I z d e l u j e m o s t e n s k e i n s t r o p n e o b l o g e .

čestita cenjenim stran­kam in občanom Gorenj­ske za praznik republike — 29. november in se priporoča.

Prodam otroško ZIBELKO, POSTE­LJICO z jogijem, STAJICO, STOLČEK PEG, žensko KOLO, otroško kolo PO-NY in barvni TELEVIZOR gorenje. Te-lefon 26-523 14980 J

SUZUKI 125 cem cross, letnik 1984 in GOBELIN zadnja večerja prodam. Zg. Duplje 20 15079

ProLam BRAKO prikolico SIESTA, ra­bljeno eno sezono in nemški ŠOTOR z dvema spalnicama Ažman, Gorenjska cesta 2, Naklo ' 15088

Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bit nje 23 15016

Prodam več metrov suhih, trdih DRV, FIŽOLOVKE in HARMONIKO B. ES. AS. , vse po dogovoru. Alojz Go-le, Praše 30, Mavčiče 15017

Prodam prozorni CELULOID, debeli ne 1 mm. Kranj, Vodopivčeva 10 15018

Prodam domač ŠPEH (zaseko). Po-ženik 34, Cerklje 15019

Prodam MIZO za NAMIZNI TENIS. Darko Štular, Podnart 8/A 15020

Prodam OTROŠKO KOŠARO z jogi jem in oblačilom. Telefon 38-405 15021

Prodam 13-colski GUMI VOZ, mo­žen za vprego ali traktor in OPEL KA-DETT karavan, letnik 1970, delno karamboliran černe, Krnica 14, Zg. Gorje 15022

Zelen DEKLIŠKI PLAŠČ za 16 let, spomladanske J A K N E — belo in drap št. 36 in zeleno št 38 ter MODRO KRI LO za 13 let Pretnar, Podbrezje 78, Duplje, tel. 70 208 po 15. uri 15023

Prodam drobni KROMPIR Dorfarje 17, Žabnica 15126

Prodam drobni KROMPIR. Pšata 1, Cerklje 15127

Ugodno prodam namizni steblni VRTALNI S T R O J , premera 16 mm, nov. Prodam MENJALNIK za kadetta C, Z A S T A V O 750, letnik 1975, neregi strirano in 10 ton CEMENTA Peter Boncelj, Britof 165 15128

Popolnoma novo zimsko rjavo, US­NJENO J A K N O št. 48, prodam za 3,5 S M Telefon 064/60 071 15129

Prodam OTROŠKI VOZIČEK, STAJI CO in H O J C O Milan Česen, Moše Pi jadeja 9, Kranj 15130

Prodam kitajsko ZELJE in ZELJE v glavah Škofjeloška 33,'Kranj 15131

Prodam salonski KLAVIR, starejši letnik Telefon 62 001 15132

Prodam SENO Trboje 7, Kranj 15133

Prodam dvodelno O M A R O , dva FO T E U A , globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠARO za otroka Kranj, Tuga Vid­marja 4, Planina II., stanovanje 13

15134 Prodam VERIGE za velikost gume

825 20, dve PLATIŠČI mercedes, z gu mami sava 175 14, cena 21 000 din, 5 kg svetlo zelene BARVE (glasurit), cena 25.000 din, in malo rabljeno zra čno PIŠTOLO za barvanje Telefon 70 511 15135

SOZD MEHCATOR WT

M E R C A T 0 R - K M E T I J S K O

Ž I V I L S K I K O M B I N A T , G O R E N J S K E {filt n . s o l . o , K R A N J , J L A 2

T O Z D M E S O I Z D E L K I Š K O F J A L O K A

Obvešča cenjene potrošnike, da bo 27. novembra ob 10. uri odprta nova mesnica z delikateso v Cerkljah pri Sajovicu Jožetu, Ulica Franca Barleta 3, to je ob cesti Cerklje — češn jevek. Lokal bo odprt vsak dan, razen v ponedeljkih Za obisk se toplo priporočamo.

M e s o i z d e l k i Š k o f j a L o k a

S a j o v i c J o ž e

Prodam ročne VOZIČKE z derco in »KIMPEŽ«. Kuhar, Predoslje 6 15136

Prodam RADIO, črno-beli TELEVI ZOR in JABOLKA. Telefon 50-183

15137 Prodam semenski KROMPIR in PRI­

KOLICO za avto. Telefon 42-093 - Po-ženik 39 15138

Prodam italijansko DIRKALNO KO­LO na 10 prestav za 4 S M in dve ZIM­SKI GUMI 135 x 13. Ivo Levstek, Moše Pijadeja 9, Kranj 15139

Prodam novo enoosno KIPER PRI­KOLICO »Tehnostroj« 410. Telefon 77-854 . 15140

ZLATO za zobe prodam Telefon 21-345 151421

Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rdeč žamet. Telefon 34-865 15142

Rabljen PRALNI STROJ gorenje za 3 S M in 100-kg novo TEHTNICO, za 2 S M , prodam. Milena Rozman, Reteče 7, Skofja Loka 15143

Prodam skoraj novo dolgo KRZNE­NO JAKNO (divji zajec), št. 42-44, ce-na 4 S M Telefon 74-515 15144

Prodam otroško POSTELJICO z jo­gijem in odejo in zložljivo otroško po­steljico. Telefon: 28 671 15194

Prodam električni harmoni KLAVIR, zelo dobro ohranjen. Toporiš, Sr. vas 19, Gorice, Golnik

v o z i l a

Prodam GS 1.2 (mala žaba), letnik 1978. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Skofja Loka 14943

Prodam MOTORNO KOLO 14 M, ce­na po dogovoru. Robert Oblak, Sv. Duh 142, Skofja Loka 15024

Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI GUMI 165 x 11. Jože Miklavčič, Virma-še 91, Skofja Loka 15025

Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Podlubnik 13, Škofja Loka 15026

Ugodno prodam zadaj karambolira-no školjko za J U G O 45, prednji del ne­poškodovan. Špenko, Praprotna poli-ca 1, Cerklje 15027

Prodam razne DELE za FIAT 850 special, odrezano streho, stekla in drobnarije ter G U M O 145 SR 13. Kranj, Savska c. 60 15028

Prodam sprednje BLATNIKE za OPEL KADETT, letnik 1968. Telefon 44-611 15029

Prodam VVV tip 113/021 1200, letnik 1969, karamboliran, celega ali po de­lih, cena po dogovoru, Kranj, Juleta Gabrovška 23, stanovanje 22, tel. 35-113 15030

Karamboliranega FIČKA, prodam po delih. Kranj, Mlekarska 10 15031

ZASTAVO 750, letnik 1976, registri­rano do junija 1986, prodam za 100 000 din ali menjam za večji avto z doplači­lom. Telefon 26-124 15032

Prodam 4 ZIMSKE G U M E 145x13, ma'o rabljene, za 25.000 din. Telefon 49 110 15033

Ugodno prodam ohranjeno ZASTA- • VO 750, vozno, registrirano, starejši le-tnik. Ribnikar, Zg. Brnik 141 15034

Prodam ZIMSKE G U M E 145 SR 15 s PLATIŠČI za GS ter avtoradio na kase­te Telefon 42-772 15035

ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, karambolirano, poceni prodam, lahko tudi po delih Brane Pajnič, Loj zeta Hrovata 9, Kranj 15036

VVV KOMBI tovorni, letnik 1974, odlično ohranjen, prodam. Telefon 21 845 15037

R o b n i k

F r a n c ,

u r a r

K r a n j ,

V o d o p i v č e v a 8

(Mohorjev klanec)

Cenjenim strankam in občanom Gorenjske če­stita za praznik republi­ke — 29. november

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 18,5 S M , registrirano do aprila 1986 Medetova 1, soba 60, Kranj

15038 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976.

Pogačnik, Pševska 3, Stražišče, Kranj 15039

Prodam 4 G U M E traval 165 x 13. Zg. Bela 14, Preddvor 15040

Prodam obnovljeno Z A S T A V O 750, na novo registrirano, letnik 1974 Tele fon 38 876 15041

Prodam dobro ohranjen FIAT 127, letnik 1978, 1050 cem Podnart, 70 060 po 12 uri 15042

Prodam dobro ohranjeno "ŠKODO 120 L, prevoženih 38 700 km. Jelka To man, Breg 68 Žirovnica 15043

Kupim ZASTAVO 101 mediteran Ponudbe po tel 40 142 15044

Prodam obnovljen KOMBI Z 430, le tnik 1977 za 25 S M Ogled Šport bife, Žabnica 34 15045

ŠKODO coupe, letnik 1978, prevoze nih 55 000 km, prodam za 340 000 din Telefon 77 316 15046

GOLF JOL, letnik 1982, nujno pro dam Porenta, Virmaše 54, Škofja Loka

15047 GOLF. letnik 1980. dodatno oprem

l|en in barvni TELEVIZOR iskra z da Ijinskim upravljanjem, star en mesec, prodam Telefon 61 261 škrjanec

1S048

Prodam karambolirano Z A S T A V O 101. letnik 1977. Bled, Ribno 56/A, 74-832 od 15. ure dalje 15049

Prodam dve ZIMSKI GUMI za fička, rabljeni eno sezono. Telefon 77-656

15050 Ugodno prodam ZASTAVO 750, le­

tnik 1972, s tri leta staro karoserijo. Drago Karbar, Kočna 16, Blejska Do-brava 15051

Ugodno prodam 4 OBROČE za gu me (feltne) za GOLFA. Telefon 33-364

15052 Prodam FORD ESCORT 1100, letnik

1970. registriran do oktobra 1986 Franc Urh, Ribno 91, Bled 15053

Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982 - avgust. Volčič, C. 1. maja, 63. Kranj

15054 Prodam vozno ZASTAVO 750 lux, le­

tnik 1976. Milan Česen, Moše Pijadeja 9, Kranj 15055

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Telefon 50-330 15056

Prodam LADO 1200 (plin, bencin), letnik 1985. Sašo Benedik. Trnje 25. Železniki 15057

Prodam 4 zimske GUME 165x13. Telefon 33-884 popoldan 15058

Kupim ŠKODO ali FIČKA. do 30 S M . Telefon 50-457 15059

Prodam dodatno opremljeno LADO 1500, letnik 1981. Telefon 81-608 15060

Zaradi službenih potreb menjam do­bro ohranjen 126-P, letnik 1978, za Z-101 SC, letnik 1979, z doplačilom. Telefon 064/45-481 15061

Prodam odlično ohranjenega GOL­FA JGL, letnik 1981. Telefon 44 683

15062 Prodam LADO 1300 S, rdeče barve,

letnik december 1982, 42.000 km. Ogled vsak dan po 16. uri. Bertoncelj, Bukovica 8, Selca 15064

Prodam LADO 1200 S. letnik 1984. Škofja Loka, Partizanska 27, tel. 60-357

15065 Prodam karambolirano Z A S T A V O

126-P, celo ali po delih. Ogled je mo­žen ves dan. Bešter, Dolenja vas 49, Selca nad Škofjo Loko 15066

Prodam CITROEN GS, letnik 1974, malo poškodovan Ogled vsak dan. Klopčič, Britof 138, Kranj 15067

Poceni prodam OPEL REKORD 1500, model C, letnik 1967 Telefon 24-357 15068

FORD ESCORT caravan. letnik 1970, prodam. Kranj, Smledniška 18 15069

Prodam 4 aluminijasta PLATIŠČA, J dve GUMI sava SR 155 x 13 in dve GU­MI blue-star 165x70 SR-13, vse za 7 S M , lahko tudi posamezno. Telefon 064/82 036 od 17. do 19. ure 15070

Prodam ali zamenjam za FIČKA 125 PZ, registriranega, v dobrem sta­nju. Prodam nove sprednje luči in zad­nji odbijač ter vse ostale dele za wart-burga. Borivoje Lazarevič, Virje 15, Tr­žič 15071

VVARTBURG karavan, letnik 1978, karamboliran, prodam celega ali po delih Telefon 061/578 409 dopoldan aji ogled na Krašnovi 8, Kranj od 16 ure dalje 15072

Po tovarniški ceni prodam novega GOLFA diesel. Smledniška 89, Kranj

15073

VVV 1200, letnik 1973, karamboliran, prodam Telefon 064/80 439 od 19. ure dalje J 5 0 7 4

Prodam rabljeni ZIMSKI GUMI 165 x 13 sava, komplet s platiščema, in nove letne G U M E 165 x 13 trayal Tele-fon 37-456 15075

* Ugodno prodam T O M O S APN 4. Štamcar, Tržič, tel. 064/50 826 15076 •• — " '.

Prodam FIAT 126-P, letnik decem ber 1978. Anton Kejžar, Studenčice 20, Lesce 15077

* Prodam R-4, letnik 1977 in ženska in moška zimska in spomladanska OBLAČILA št 36 -38 in 46 Telefon 62 031 v soboto 15078

Z A S T A V O 101 GTL 55, letnik avgust 1984, prevoženih 12 000 km, in velik rar diokasetofon philips, s carinsko dekla rar.ijo prodam. Telefon 21-920 15120

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974, za 9 S M Telefon 064/28-647 15121

Prodam FIČKA, po delih letnik 1975 Ogled v soboto. Voklo 70, Šenčur

15122

ZIMSKE G U M E za Z A S T A V O 101 prodam Telefon 25 919 po 18. uri

, 15123

Ugodno prodam dva zimska AVTO PLAŠČA 145 SR 13 D 741 Telefon 37 089 15124

Prodam OPEL KADETT, karamboli ran, starejši letnik, Prebačevo 37

15194

Prodam avtomobilsko PRIKOLICO. Telefon 40 590 15125

i f a n . o p r e m a

Zaradi selitve prodam starejšo SPALNICO. Šilar, Kidričeva 15, Kranj

14930 Ugodno prodam rabljen kombiniran

ŠTEDILNIK (plin. elektrika). ŠTEDIL NIK na trda goriva. POMIVALNO Ml ZO s pomivalnim strojem. Ogled v pe tek popoldan, soboto in nedeljo do poldan šlibar, Temniška 16 (Pivka), Naklo, tel. 47 149 14998

Litoželezno švedsko PEČ norraham mar, 35 000 Mcal/h, odlično ohranja no, prodam. Telefon 22 477 14999

Prodam rabljen PRALNI S T R O J go renje in G R A M O F O N iskra. Mujo Se feragič, Voglarjeva 4, Naklo 15000

Ugodno prodam dnevno SOBO in OTROŠKO SOBO z dvema ležiščema Ogled od 17 do 18 ure Danica Cerar, Langusova 56, Radovljica 16001

Prodam 80 litrski HLADILNIK Tele \on 16-076 popoldan _§0t2

v p r i h o d n j e m t e d n u :

V prihodnjem tednu v I. nad­stropju nudimo lepo izbiro mo­ških usnjenih rokavic z volneno podlogo po ugodnih cenah.

Opozarjamo poleg lepe opreme za smučarje tudi na brezplačno montažo pri nakupu smuči ali vezi.

HISA D O B R E G A N A K U P A

Prodam starejšo SPALNICO. KAVČ, trodelno O M A R O in novejšo SEDE­ŽNO GARNITURO. Telefon 50-048

15003 Prodam malo rabljeno termoakumu-

lacijsko PEČ A E G , 5 kW. Jože Ješe, Otoče 23, Podnart 15004

Prodam 5 let star PRALNI STROJ gorenje. Podobnik, Mlaka 76, Kranj

15005 Prodam 4 kW termoakumulacijsko

PEČ, rabljeno dve leti. Telefon 79-746 15006

Prodam PRALNI STROJ za 40.000 din. Telefon 33-249 15007

Prodam rabljena ŠTEDILNI KA gore­nje (4 plin. 2 elektrika) in EMO TOBI 4 na trda goriva. Kuralt, Reteče 34/A, Skofja Loka 15008

Nov PANTERM 12 kW, desni, pro­dam. Vraničar, Sorska 33, Škofja Loka, tel. 62-528 15009

Ugodno prodam novo PEČ z bojler-jem za centralno ogrevanje ter stad-ler, 30 kvV. Franci Košir, Podkoren 75/A, Kranjska gora, tel. 064/81-231 — int. 22-50 dopoldan 15010

Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNI-TURO. Informacije od 15—18. ure na telefon 33-340 15063

Prodam nov KUPPERSBUSCH za 5.000 din ceneje kot v trgovini. Jereb, Partizanska 45, Skofja Loka 15177

Prodam 1 leto staro 100-litrsko HLA DILNO O M A R O . Naslov v oglasnem oddelku 15178

Ugodno prodam 300-litrsko malo ra­bljeno SKRINJO LTH. Glinje 3, Cerklje

15179 Prodam nerabljeno, 1 leto staro

380-litrsko SKRINJO LTH. Telefon 41-139 15180

Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. Mlakar, Pivka 14, Naklo, tel 47-302

15181 Prodam termoakumulacijsko PEČ,

3kW. Dušan Zec, Zlato polje 3/A, Kranj . 15182

Zaradi selitve zelo ugodno prodam KOTNO O M A R O . KAVČ. dva FOTELJA in otroško POSTELJICO. Telefon 24 276 15183

Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mizico in črno-beli TELEVIZOR. Tele-fon 61 336 15184

•Prodam MIKROVALOVNO PEČICO. Informacije v nedeljo. Dobršek, Pot v Bitnje 28, Kranj 15185

Prodam 2,5 kW termoakumulacijsko malo rabljeno PEČ Kokalj, Srednja vas 2, Begunje 15186

Ugodno prodam nerabljeno PEČ ŠTEDILNIK za etažno centralno, tip TVT 17. Zvonko Peterlin, Gorenja vas 244 (novi blok), Gorenja vas 15187

s t a n o v a n j a

Dve mladi izobraženki najameta HI ŠO ali večje S T A N O V A N J E v Kranju. Tel.: 25 725 zvečer 14782

G A R S O N J E R O ali manjše STANO V A N J E za študij ob delu iščem, kasne je možen tudi odkup. Ponudbe pod: Mir 15080

Zamenjam enosobno STANOVA­NJE s centralno za dvosobno ali večje. Stojnic. Vrećkova 11, Kranj 15081

Mlad par brez otrok išče S T A N O V A NJE v Kranju ali okolici. Možnost predplačila za eno leto Telefon 25 120

15082

M KŽK G O R E N J S K E TOZD Komercialni servis Kranj

OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM!

V našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam nudimo po ugodnih cenah: krmila za nesnice, ostala krmi la, koruzo, ječmen, oves, pesne rezance — brikete, jajca, olje, itd. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14 ure, v sobotah od 7 do 12. ure. Informacije dobite po telefonu 21-652. Se priporočamo!

Iščem ogrevano STANOVANJE do

aprila 1986. Telefon 75-685 - z v e ^ Uslužbenka aerodroma ^ e

k l ^ ? ' SONJERO ali enosobno S T A N U J NJE v Kranju. Ponudbe pod: Aer° drom _-5-

Nujno rabim SOBO ali STANOVA­NJE za samskega moškega v Kranj ali bližnji okolici. Šifra: December

p o i e i i l

V centru Kranja proda zdomec zdomcu HIŠO z velikim vrtom, pnJjL no za vsako obrt. Šifra: Z d o m e c j j g g

Ob asfaltni cesti v Selški dolini rn«; njam starejšo HIŠO za GOZD v Seis» dolini ali na zahodnem delu Zg. Besn ce. Šifra: Menjava -^A

Kupim ali menjam lastniško GARA­ŽO v Vrečkovi za Šorlijevo ali za nebo­tičnikom - Vodovodni stolp. TeleW" 25-803

Zamenjam GARAŽO pri pekarni i» PARCELO. Ostalo po dogovoru. Te« fon 37-164 _ J _ 2 i

Kupim ZAZIDUIVO PARCELO •* staro HIŠO na relaciji Č r n i v e c - R * X vljica. Telefon 27-453 ____g5=

Iščem GARAŽO v severnem"*g Kranja za 4 mesece. Plačam 3 000o' na mesec. Vinko Verčič, Valjavcev« 13, Kranj, tel. 21-746 I^S*

Prodam dvostanovanjsko HIŠOz vr­

tom na Jesenicah z enim vseljivim st»' novanjem, oziroma po želji (šest-d»] setin idealnega deleža ter nepremicn" ne). Podrobnejše informacije P°J!!i 061/51-377 _J50?«

MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3,Kranj (v bližini gostilne Blažun)

Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjsl<e

čestitam za 29. november — praznik republike

Prodam 25 do 150 kg težke P « ^ ČE Posavec 123. Podnart _____—_ jj

Prodam dve leti starega PSA ^ \ fon 42 443

Prodam TELICO simentalko, ki % kratkem teletila. Mihelič, P o d b r e z ] ^

Prodam KRAVO s tretjim T E ^ j j e ali po izbiri Senturška gora 17, ^.qg3

Prodam teden dni starega B'^pgdo-mentalca Avsenek, Gorica H<

r-r1e!l<e Prodam tri PRAŠIČE za zakol,

140 do 160 kg. Bohinc, Zg. Brnik bAjjjjj

Prodam polovico mlade KRAV^^jj klo 44, Šenčur ---jcjjjf

Prodam 6 mesecev starega <* |„. ŠKEGA BOKSERJA z rodovnikom^ | formacije dopoldan razen sobo ^7 nedelje po tel. 27-161 -—<f^c

Prodam 7 tednov stare PRAS' .^A Mulej, Selo 20. Bled

9_L Prodam črno-belega BIKCA, 7 dni Zapoge 33, Vodice _ _ - < ^ ,

Prodam 8 mesecev brej mentalko Bernik, Žabnica 43

Prodam jalovo KRAVO. Žabnica

F o r m e ^

Prodam mlado KRAVO za z a * 0 ' ^ že Hafner. Trnje 9, Skofja L o k a _ _ _ ^

Prodam mlado jalovo KRAVO, JJLj 450 kg Puštal 19, Skofja Loka__J>^ I

Prodam KRAVO »manofanko«^, drugim teletom ali menjam za I , ^ ali BIKA. Zalog 42 Cerklje ._____Jjfe

Prodam PRAŠIČE, težke Dvorje 28, Cerklje

Prodam brejo TELICO Kranj

Bobov;

Prodam TELETA, starega 8 ted^. za pleme ali za zakol. Trstenik ''.gijij mk

Prodam breje TELICE po KRAVO menjam za jalovo g o v « 0 . ^ maše 42, Skofja Loka .—--^p

Prodam polovico KRAVE. l ^ j S l 17, Cerklje __—-<#

Prodam KRAVO, brejo 8 m 8 5 ^ Šenčur. Kuraltova 16 -<Jfi

Prodam TELIČKO simentalko, <H| 8 tednov. Sp. Bela 9. P r e d d v o r _ ^ r

Prodam KUNCE - modre dun»U ne Telefon 75 703 _ -<oV

Prodam OVCO z jagnjetom m ' pr starega BIKCA frizijca. Mošnje dovljica ___-->;rt»ft

Prodam BIKCA simentalca, Prjgij! nega za rejo ali zakol. Britof 3j_-<y>:

Prodam mlado KRAVO 8ime n j ( r ^ brejo 9 mesecev Škofjeloška 3J.jjj0.

Zamenjam najemniško dvosobno S T A N O V A N J E , 56 m*, na Planini II. za večje. Telefon 35 364 zvečer 15083

Oddam S O B O pridnemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. C. na Klanec 46, Kranj 15084

Ženska vzame v toplo STANOVA-NJE upokojenko Naslov v oglasnem oddelku 1508!>

Prodam TELETA, starega dni. Sp. Bitnje 19

Sprejemam naročila za naki JPl> TLIKAVIH ŠNAVCARJEV, barva PJ? in sol, odličnih staršev Mladič' A, godni za oddajo 20 12 1985 P / 8 V Zirkelbach. Hrastje 43, Kranj W° |J cije ob delovnikih dopoldan P.c)f 064/61 561

z a p o s l i t v e Sprejmem DELO, imam izp ( t 5fj '

tegorije. Šifra Popoldan - d o p T 1

!2LK, 2 2 . N O V E M B R A 1 9 8 5

P r o f e t " 1 D E L 0 n a d o m ^ oalacn« m a n l š o delavnico Nasiov v i;8|H£!l!irioc_delku 14791

M A L I O G L A S I — O S M R T N I C E .19. s t r a n ( m m m s & m G L A s

^ooS_?iTem ZAPOSLITEV na dom al, S *Š»f ° E L 0 P r o s t o r z a 9 0 t ° --^^ l l r i^Pg novem letu 15095 oglasni ° ! L 0 n a d ° m Naslov v ~*p3!!Lod_del_V 15096 PrecL«01? v z a m e ™ HONORARNO

5 @ 0 M ^ 8 ' " a k o r d n ° D ^ ° -15097 DELO na Duh 128,

15098

POPRAVILO termoakumulacijskih PEČI. Telefon 40-684 14958

OBLAGAM - TAPECIRAM jedilne kote in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, Kranj, tel. 35-240 15102

HARMONIKO IGRAM na svatbah in za zaključene družbe. Telefon 75-625 dopoldan; 35-337 popoldan 15103

Opravljam VRTANJE za centralne in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 15104

Želite p o l e p š a t i s t a n o v a ­l e ali p a je v a š e p o h i ­štvo pot rebno poprav i l a? Tapetnik-dekorater pr ide n * dom. T a k o j š n j e s tor i ­l e , pr iv lačne c e n e . T e l e ­fon: 74-954.

za b H m d v a MIZARJA in dva do Linf o' p°h'štveno mizarstvo La-4l.0Qft [; ? o ž n a "lica 39. Šenčur, tel. -^^lejavmca Lahovče 31 15100 lA (cp^ 0/ v aieno samostojnega DE-bro d^i'J$^e?a>' sprejmem takoj. Do-Ton«i* 0 P' a č i |o- Marija Kavčič, - ^ ^ j B j ^ r a n j 15101

Ponu k D E L 0 n a d o m l m a m prostor. ^f f i lPodjTakoj 15116 nudffk' ' Š č e Popoldansko DELO. Po-"-^ilgolJSliučavničar 15117 dom*?™6™ kakršnokoli DELO na pivfpu a s t n i m prevozom. Idič, Vodo-C-~^J_J$r_anj 15118

MLADINSKI PLESI V DELAVSKEM DOMU v Kranju ob PETKIH: ROČK -PUNK - REGGAE - HEAVY METAL - DISCO; ob SOBOTAH - POP -PLESNA GLASBA. Pričetek ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB! 14471

Ansambel S4BILA vabi v PETEK ob 20. uri na PLES v VODICE, v SOBOTO ob 19. uri na BRUCOVANJE v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 15105

GOSTIŠČE »DRAGA« v Đegunjah prireja ZABAVO s PLESOM vsako so­boto. Priredi tudi SILVESTROVANJE. Igra harmonika! Andrej PIVK (cesta je plužena). VABLJENI! 15106

Odbor za prireditve pri DPD SVO­BODA Stražišče vabi v SREDO, 27. 11., ob 17 uri na RAZSTAVO V GA­LERIJO DOMA KS, ob 18. uri pa na PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE. V četrtek, 28. 11., ob 20. uri vabi na večer DIXIELANDA v dvorano doma KS. Od­bor išče tudi ANSAMBEL za SILVE­STROVANJE. Ponudbe oddajte v pi­sarni KS Stražišče ali zvečer po tel. 21-503 15107

Z A H V A L A

O b prezgodnj i smr t i drage ž e n e , m a m i c e , h č e r k e , sestre in tete

M I C I P I N T A R roj . M R A K

se zahva l ju jemo v s e m s o r o d n i k o m , sosedom, pri jate­l jem in z n a n c e m za izraze s o ž a l j a in p o m o č , k i ste n a m jo nud i l i . P o s e b n o se zahva l ju jemo sode lavcem st rokovne s l u ž b e S IS obč ine Š k o f j a L o k a , K Ž K — tozd K m e t i j s t v o i n tozd M e s o i z d e l k i , D r u ž b o s l o v n e šole, L O K A — tozd P e k s i n K m e t i j s k e zadruge Š k o f j a L o k a . Z a h v a l a ve l ja tudi osebju O n k o l o š k e g a i n š t i t u t a . G o ­spodu ž u p n i k u , p e v c e m in g o v o r n i k u hva la za lep po­

grebn i obred .

Ž A L U J O Č I : m o ž T o n e , s in T o n i , h č e r k a M i l e n a z mo­ž e m , m a m a , sest ra M i r a in brat Izidor z d r u ž i n a m a

Š k o f j a L o k a , 18. n o v e m b r a 1985

Z A H V A L A

O b b o l e č i i zgubi drage ž e n e

P E P C E M I K U Š ro j . P O D K R I Ž N I K

se i sk reno z a h v a l j u j e m v s e m s o s e d o m , s o r o d n i k o m , pr i ja te l jem i n z n a n c e m , k i so m i v t e ž k i h t renu tk ih sta­li ob st rani i n m i k a k o r k o l i p o m a g a l i , i z raz i l i s o ž a l j e , darova l i cvetje ter jo v tako v e l i k e m š t e v i l u p o s p r e m i l i n a n jen i zadn j i pot i . Z a h v a l j u j e m se tudi D O A B C D E J E L E N K r a n j , p e v c e m D U K r a n j , godbi ; p o s e b n a h v a l a

g o v o r n i k o m a za ganl j ive besede ob o d p r t e m grobu .

Ž A L U J O Č I M O Ž J O Ž E

K o k r i c a , 18. n o v e m b r a 1985

iefDnPt£\d o 1 0 l e t star TRAKTOR. Te--12050^83 1 5 1 9 1

^748 PLINSKO PEČ. Telefon 15014

s»HUiPitn 8ERDA za tamburaški an-« « IA M a r k o Hladnik, Boška Dedei-^ '° . Idrija, tel. 065/71 -411 popoldan ~- 15015

Izgubljeno ^Ponedeljek, 18. novembra, sem j * đ t r90vino Živila na Klancu izgubila „ 2 * ° ZAPESTNO URO. Poštenega 5 p r o s i m , če se javi po tel. ^ i ^ « ^ ^ 15108

Iskreno se zahvaljujemo dobrim so C 0 " 1 Vurnikovim, Kocjančičevim in PonT* t o v i m z M l a k e pri Radovljici za <W„ p r i 9aŠenju požara in tudi za NA rVJ* P O m o č - HVALEŽNA DRUŽI-! : ^ 3 0 Š 15109 ne,f! , altoiemo Se veterinarjema Ja-Doirk " u i n Antonu Plestenjaku za

in POPRAVILO avto-ce-W PPRAVILO baldahinov in šoto-HQ; AVTOTAPETNIŠTVO RAUTAR,

t n » dolina 12, Lesce, tel. 74-972 > ^ 14796 StWAVUAM vse vrste ŠIVALNIH ^OjEVje lefon 064/42 805 15119

Občasno VARSTVO za 16 mesecev starega fantka iščem v bližini Luznar-jeve ulice. Plačam dobro. Telefon 25-687 15111

INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje. Telefon 40-105 15112

Iščem VARSTVO za 6 mesecev sta­ro punčko, na relaciji Hrastje—Čirče— Kranj. Šifra: December 15113

Iščem VARSTVO za 15 mesecev staro punčko na Planini, največ po 6 ur na dan. Telefon 33-321 15114

Iščem VARČEVALCA, ki odstopa NAMENSKO STANOVANJSKO VLO­GO do 20 SM Telefon 25-836 popol­dan 15115

Lastnik LADE KR-125-425 naj se čimprej javi Mihu, lahko pismeno

15193

4U»

V SPOMIN Ž e leto dn i te zeml ja kr i je , v t i h e m grobu m i r n o spiš , ne v id iš solz, ne ču ješ vzd ihov , zakaj m e d n a m i te več n i .

19. n o v e m b r a je min i lo ž a l o s t n o leto, odkar nas je za vedno zapust i l n a š drag i ati i n s i n

A L O J Z R A N T

N i č več n i p r i j a z n i h in topl ih besed, k i si j i h del i l z na ­m i . O s t a l je p r a z e n n a š d o m , ki ši ga s tako l jubezni jo grad i l . Ž i v e l s i k ra tko , p rekra tko ž i v l j e n j e , a polno in v e č n o z ^ n a s . V s e m , k i se ga spominja te , m u p r i n a š a t e

cvetje i n p r i ž i g a t e sveče, i s k r e n a hva la .

V S I N J E G O V I

S t i r p n i k , 20. n o v e m b r a 1985

Z A H V A L A

O b bo leč i i zgubi n a š e g a m o ž a , oče ta , deda in tasta

A L O J Z A Š T A J E R J A

se iskreno zahva l ju jemo v s e m s o r o d n i k o m , pr i ja te l jem i n z n a n c e m , posebno p a sosedom, k i so ga p o s p r e m i l i n a zadnj i pot i , darova l i cvetje ter n a m ustno ali p isno izrazi l i svoje s o ž a l j e . P r i s r č n a h v a l a n j e g o v i m o s e b n i m pr i ja te l jem, k i so m u za igra l i , p e v c e m K U D Ivan C a n ­k a r Sv . D u h , k i so m u zapel i v slovo ter g. k a p l a n u za lepo pogrebno svečanost . P r a v posebno p a se zahva l ju ­j e m o podjet ju K R O J Š k o f j a L o k a za cvetje i n tov. Sto-

par ju za poslovi lne besede.

V S I N J E G O V I

Š k o f j a L o k a , 18. n o v e m b r a 1985

D E Ž U R N I

V E T E R I N A R J I

o d 22. d o 29.11.1985 za o b č i n i K r a n j i n T r ž i č O d 6. do 22. ure Ž i v i n o r e j ­sko ve ter inarsk i zavod G o r e n j s k e , tel.: 25-779 a l i 22-781, o d 22. do 6. u re p a n a tel.: 21-798 z a o b č i n o Š k o f j a L o k a A N D R E J P I P P , d i p l . vet., Š k o f j a L o k a , P a r t i z a n s k a 37, tel .: 60-380 z a o b č i n i R a d o v l j i c a i n Jesen ice P A V L I C F R A N C , d i p l . vet., Z a s i p , Stagne 24, tel.: 77-639

Z A H V A L A

O b smr t i drage tete

I V A N E B R O L I H u p o k o j e n k e iz Š e n č u r j a

§e iskreno zahva l ju jemo d o b r i m sosedom za p o m o č , pr i ja te l jem i n z n a n c e m za podar jeno cvetje i n i z r e č e n o soža l j e . H v a l a g. k a p l a n u za oprav l jen pogrebni obred . H v a l a v s e m , k i ste jo pospremi l i n a n jeni zadnj i poti .

Ž A L U J O Č I : n e č a k L u d v i k z ž e n o A n i c o , D r a g i c a z d ru ­ž i n o in drugo sorodstvo

Š e n č u r , G o r e n j e , H o t e m a ž e , O l š e v e k , Sebenje , V i s o k o , P r e s k a , Š k o f j a L o k a , 19. n o v e m b r a 1985

Z A H V A L A

O b smrt i n a š e g a dragega m o ž a , očeta , s tarega o č e t a i n s t r ica

A N T O N A S N E D I C A

se iskreno z a h v a l j u j e m d o b r i m sosedom, s o r o d n i k o m , pr i ja te l jem in z n a n c e m za izraze s o ž a l j a i n podar jeno cvetje. Z a h v a l j u j e m se p e v c e m S a v s k e g a okteta, zdrav­s tvenemu osebju K r a n j , posebno dr . M a r i j i R a v n i h a r , g o v o r n i k u za pos lov i lne besede ob o d p r t e m grobu i n

g. ž u p n i k u za lep pogrebn i obred.

V S E M Š E E N K R A T N A J L E P Š A H V A L A !

Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I

Br i tof , 12. n o v e m b r a 1985

Z A H V A L A

O b smrt i dragega m o ž a , oče ta , s tarega očeta , bra ta , str ica in tasta

A L B I N A S V E T E L J A K a m p i ž o v e g a ata iz Š e n č u r j a

l s k r e n o zahva l ju jemo v s e m sosedom, s o r o d n i k o m , pr i ja te l jem, z n a n c e m , sodelav-Š r j g ^ o s a , Zvezde , A l p e t o u r a — tozd R e m o n t , Iskre K i b e r n e t i k e — tozd O r o d j a r n a ,

e n č u r , p e v c e m bra tom Z u p a n , gospodu ž u p n i k u za lepo opravl jen pogrebn i obred in v s e m , k i so ga v tako v e l i k e m š t e v i l u pospremi l i n a njegovi zadnj i poti .

V S E M Š E E N K R A T I S K R E N A H V A L A !

Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I

Z A H V A L A

O b bo leč i izgubi drage ž e n e , m a m e , stare m a m e , sestre i n tete

P A V L E T O M A Ž I Č ro, s t e b n U d a m i č e v e m a m e iz Z a l o g a pr i C e r k l j a h

se iskreno zahva l ju jemo s o r o d n i k o m , n a d vse d o b r i m sosedom, k i so n a m v teh t e ž k i h t renutk ih v e d n o bi l i ob s t rani , pr i ja te l jem i n z n a n c e m , sode lavcem T I T A N K a m n i k , P L A N I K A in P T T K r a n j za i z r e č e n a s o ž a l j a , podar jeno cvetje in spremstvo n a n jen i zadnj i poti . P o s e b n a hvala tudi dr. B o r u t u B e l e h a r j u za dolgoletno zdravl jenje i n

g. ž u p n i k u za pogrebn i obred . i

Ž A L U J O Č I : m o ž V l a d i m i r , s i n L a d o , h č e r k i P a v l a i n M i r a z d r u ž i n a m a

Z a l o g , M l a k a

O b boleč i izgubi drage m a m e , stare m a m e in sestre

M A R I J E T R E B A R U s k o v č e v e m a m e iz Br i to fa

se i zahva l ju jemo v s e m , k i so z n a m i del i l i ža los t in bo leč ino . H v a l a za p isna in

P o r v T e n a s o ž a l j a , podar jeno cvetje, d o b r i m sosedom in pr i jate l jem pa za n e s e b i č n o m ° ° . H v a l a govorn iku za poslovi lne besede. P o s e b n o zahvalo smo d o l ž n i gospodu

ž u p n i k u za lep pogrebni obred in p e v c e m bra tom Z u p a n .

V S E M Š E E N K R A T I S K R E N A H V A L A !

V S I N J E N I

Z A H V A L A

O b boleč i izgubi n a š e l jube ž e n e , m a m e , stare m a m e , sestre in tete

K R I S T I N E P E R Č I Č roj . P e g a m

se iskreno zahva l ju jemo v s e m , k i ste jo spremi l i n a n jen i zadnj i poti , j i darova l i cvetja in n a m izrekl i soža l j e . P o s e b n a zahva la D o r i Sa jov ic in d r u ž i n i B u n d e r l a za vsest ran­sko p o m o č v n a j t e ž j i h t renutk ih . L e p a hva la tudi d u h o v n i k u za lepo oprav l jen pogrebni

obred i n p e v c e m za zapete ž a l c s t i n k e .

V S E M Š E E N K R A T I S K R E N A H V A L A .

Ž A L U J O Č I V S I N J E N I

K r a n j , ?n n o v e m b r a 1985

!

Varstvo pri delu naj zajame tudi ekologijo

K R A N J — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Go­renjsko je v torek sklical po­svet, ki so mu poleg sindikal­nih aktivistov prisostvovali tudi ljudje, ki se v tovarnah, zdravstvu in inšpekcijah ukvarjajo z varstvom pri de­lu. Beseda je bila namreč o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, o katerih bo 24. decembra javna razprava, sredi marca prihodnjega leta pa naj bi spremenjeni zakon ugledal luč sveta.

Čeprav j e b i l p o s v e t bo l j p o d r o b ­n a o b r a v n a v a p r e d l a g a n i h z a k o n ­s k i h s p r e m e m b i n d o p o l n i t e v k o t p a p r o b l e m s k i p r e g l e d v a r s t v a p r i d e l u n a G o r e n j s k e m , k a k o r j e b i l o n a p o v e d a n o , p a so p r i s o t n i o p o z o r i ­l i n a števi lne s l a b o s t i . S k r b z b u j a ­joča a n a l i z a o nesrečah p r i d e l u , i n ­v a l i d n o s t i i n p o k l i c n i h b o l e z n i h , k i j o j e s i n d i k a t o p r l n a p o d a t k e R e ­publ iškega inšpektorata z a de l o , Z a v o d a z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o , Z a ­v o d a z a v a r s t v o p r i d e l u i n S k u p n o ­s t i p o k o j n i n s k e g a i n i n v a l i d s k e g a z a v a r o v a n j a i z l e t a 1983, d o k a z u j e , d a v a r s t v o p r i d e l u še n i r a z v i t o k o t

Nesreče pri delu L e t a 1983 se j e v S l o v e n i j i p r i ­

p e t i l o 45.105 nesreč p r i d e l u . 23 o d s t o t k o v v s e h nesreč se j e zgo­d i l o n a p o t i n a d e l o i n z d e l a . S s m r t j o se j e končalo 78 nesreč, k a r p o l o v i c a s m r t n i h nesreč n a p o t i n a d e l o i n d o m o v , 13 ods to t ­k o v p a n a službenih p o t e h . N a j ­več nesreč p r i d e l u beležita i n ­d u s t r i j a i n r u d a r s t v o , m e d ne-i n d u s t r i j s k i m i d e j a v n o s t m i p a g o z d a r s t v o .

Poklicne bolezni V letu 1983 je bilo v Sloveniji

registriranih 426 novih pr ime­rov pokl icnih bolezni, od leta 1979 se je njihovo število pove­čalo skoraj za dvakrat. Tega ne pripisujejo le slabim delovnim razmeram v zadnjih letih, tem­več tudi d rug im vplivom, zlasti dolgotrajnim škodljivim vp l i ­vom iz preteklosti.

b i b i l o t r e b a . O d b o r i z a v a r s t v o p r i d e l u n i s o p o v s o d zaživel i , p o n e k o d se čutijo odvečne, p r e m a l o so pove ­z a n i z d r u g i m i službami, k i j i h z a ­d e v a v a r s t v o p r i d e l u . P r a v i l n i k i , k i u r e j a j o to področje v združenem d e l u , so m n o g o k j e z a s t a r e l i , daleč z a tehnološkim n a p r e d k o m , k i r o ­j e v a t u d i t o v r s t n e p r o b l e m e . O c e ­n a m d e l o v n i h m e s t , z d r a v s t v e n i m , p r e v e n t i v n i m p r e g l e d o m , e k o l o ­škim m e r i t v a m je pogos t o f o r m a l ­no zadoščeno, a to še ne z a g o t a v l j a , d a j e d e l a v e c v a r e n p r e d poškodba­m i , i n v a l i d n o s t j o , b o l e z n i j o . V z a d ­n j i h l e t i h se p o r a j a n o v p r o b l e m — e k o l o g i j a . V a r s t v o p r i d e l u j e dos l e j z a j e m a l o m i k r o k l i m o n a de l o v ­n e m m e s t u , zda j p a č loveka v s e bo l j ogroža t u d i m a k r o k h m a b i v a l ­n e g a o k o l j a . V z a k o n u i n p r a k s i b i z a t o k a z a l o o p r e d e l i t i t u d i e k o l o g i ­j o i n v l o g o služb z a v a r s t v o p r i de-' l u .

V t o r e k so n a p o s v e t u o c e n j e v a l i t u d i službo m e d i c i n e d e l a , k i i m a p r i v a r o v a n j u z d r a v j a i n d e l o v n e s p o s o b n o s t i d e l a v c a p o s e b e n po­m e n . Žal j e m e d i c i n a takšna, k a k r ­šno s i l a h k o pr ivošč imo, i n d a b i l a h k o z a d o s t i l a p r e v e n t i v i , k i j i j e n a m e n j e n a , b i j o m o r a l i bo l j e op re ­m i t i . N a n j o b i m o r a l i g l e d a t i k o t n a n e k a j n u j n e g a , k a k o r , d e n i m o , n a vzdrževan je s t r o j e v v t o v a r n a h , n e p a k o t n a odvečno p o r a b o .

D . Ž.

Gimnazi jski zbornik Kranj — O b 175- l e tn i c i u s t a n o v i ­

t ve i n 85. m a t u r i j e i z d a l a G i m n a z i j a K r a n j , zda j S r e d n j a šola pedagoške, računalniške i n n a r a v o s l o v n o - m a t e -mat ične u s m e r i t v e , Z b o r n i k 85. V n j e m so p r e d s t a v i l i ž iv l jenje šole v z a d n j i h d e s e t i h l e t i h , p o s e b n a z a n i ­m i v o s t i n d o k u m e n t a r n a v r e d n o s t p a j e s e z n a m v s e h 5.042 m a t u r a n t o v k r a n j s k e g i m n a z i j e . V s i , k i j i h z b o r ­n i k z a n i m a , g a l a h k o dobe v šoli v K r a n j u , Ko roška 13.

DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA O d 7. do 18. ure : p r i Petrčku, K r a n j , p r i Nebotičniku, K r a n j , S P O s k r b a K r a n j , P C P l a n i n a I, K r a n j , P C P l a n i n a — center , K r a n j , P C Br i t o f , P C Labo r e , P C P reddvor , P C K o k r i c a ; . o d 7. do 13. ure : D i s k o n t K r a n j , od 8. do 12. ure : D i s k o n t N a k l o ; od 7. do 17. u re P C Šen­čur; od 7. do 19. u r e : H r i b Preddvor , K o -čna J e z e r s k o ; od 7. do 16. ure : K l e m e n -ček Dup l j e .

Skofja l o k a sp P o d i u b n i k

JESENICE Špecerija B l e d , s u p e r m a r k e t U n i o n , Jesen i c e , Rožca, samopostrežna t rg . B o k a l o v a 5, J e s e n i c e

TRŽIČ A B C L o k a , B i s t r i c a , Živila, J e l k a , Tržič i n M e r c a t o r Križe.

V nedeljo, 24. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: od 8. do 11. ure , G o r e n j k a Ce rk l j e , od J. do 11. ure : D e l i k a t e s a K r a n j i n N a k l o

Smučarsk i sejem odprt Kran j — Včera j p o p o l d n e so se n a

G o r e n j s k e m s e j m u v K r a n j u o d p r l a « v r a t a t r a d i c i o n a l n e g a , 11. z i m s k o -športnega s e j m a , n a k a t e r e m p o l e g r a b l j e n i h smuči, smučarskih čevl jev, oblačil, o k o v j a , d r s a l k i n o s t a l e g a p r o d a j a j o še novo z imsko-športno o p r e m o . S e j e m bo d a n e s o d p r t o d 14. do 19. u r e , j u t r i i n v nede l j o p a o d 9. do 19. V s t o p n i n a z a o d r a s l e j e 100 d i ­n a r j e v i n o t r o k e 50.

m SIS hote! V zadnjih letih se stanovalci v

nekdanjem hotelu tako hitro me­njajo, da bi bilo postavljanje napi­sa na stavbi proč vržen denar. Ni jasno, ali si bo novi lastnik nekda­njega hotela Evropa — strokovna služba Samoupravnih interesnih skupnosti Kranj—omislil poleg no­vih prostorov še kak lep napis. Predlagamo ravno pravšnjega — ne prevelikega ne premajhnega — v stilu vsaj enakega družbene ga standarda v prihodnjem sred­njeročnem odbobju.

Iz razprave na problemski konferenci socia l is t ične zveze o razvojnih načr t ih kranjske o b č i n e za prihodnjih pet let:

» B u d i m p e š t a ima šest mo­stov, Kranj pa tudi !«

Kovačeva kobila

Ke. s takim veseljem napičimo napake drugih, bomo priznali tudi naš spodrsljaj. Ko smo ob slovesnem odprtju slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu ogledo­vali (in ocenjevali) razstavljene knjige; časopise in druge pu­blikacije, so bile naše police še prazne. Zato pa so se toliko bolj potrudili kolegi iz Dolenjskega lista.

Za dobro telesno pripravlje­nost naših in tujih skakal­cev, ki so sedaj v Planici, očitno ne skrbijo samo za to usposobljeni strokovnjaki, ampak so se v krog skrbni­kov teh športnikov vključili tudi elektrikarji. V torek so jim odklopili tok in vlečnica ob skakalnicah je omagala. Kar peš hodite, dragi skakal­ci, saj vam to ne more ško­dovati. Boste imeli vsaj več

kondicije!

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

Rešitev nag radne križanke z dne 15. nov embra : M a t t e r h o r n agronomi ja , -me ta l , A n k M a l a v i , ogenj , IT, ko l ona , A n e , I lova, v l ak , t e r o r i s t & r u S Ma . ^ ' E v i a n . enakonočip fer i tni r>w T I „ — „ u „ J t< t _ , , ... : . 1 1 . , * i , ivuiuiia, /\iit;, n o v a , v iaK , t e ror i s t , Sar t re , " J

E v i a n , enakonočje, t e r i t a l , D K , L i a n o , obad, IO, L a d i n o , k s i l i t , let, A t ra to . •i K r i * * '

Prejeli smo 147 rešitev. Izžrebuni so bili: 1. nagrado (500 d in ) p re jme Mila ^ nik, Lesce , A l p s k a c. 49. a, 2. nagrado (300 din) p re jme Ludvik Glavač, Jarn Mavčiče, 3. nagrado (200 din) p r e jme Igor Kavčič, Mavčiče, B r e g ob Sav i 70-grade b o m o pos la l i po pošti. , Rešitev nagradne križanke pošljite do 4. decembra, do 9. ure, na naslov:y* ^ Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din. * grada 300 din in 3. nagrada 200 din. ^

TRŽNI PREGLED K R A N J — S o l a t a 200 d i n , špinača

180 d i n , cvetača 200 d i n , korenček 100 d i n , česen 300 d i n , čebula 70 d i n , fižol od 350 do 400 d i n , pesa 70 d i n , k u m a r e 80 d i n , paradižnik 110 d i n , p a p r i k a 120 d i n , s l i ve 200 d i n , j a b o l k a od 100 do 120 d i n , hruške 120 d i n , grozdje 220 d i n , pomaranče 460 d i n , l imone 420 d i n , aj­dova m o k a 180 d i n , k o r u z n a m o k a 100 d i n , kaša 170 d i n , surovo mas l o 1.000 d i n , s m e t a n a 400 d i n , s k u t a 300 d i n , s l adko zelje 80 d i n , k i s l o zelje i n r epa 160 d i n , o r eh i 2.600 d i n , k lobase 200 d i n , k r o m p i r od 60 do 70 d i n , jajčka od 30 do 32 d i n .

NESREČE

N A S P O L Z K I C E S T I G A J E Z A N E S L O

J e p r c a — V o z n i k o s e b n e g a - > m o b i l a , 20 - l e tn i S l a v k o Arnež z j e v s r edo , 20 n o v e m b r a , v o z i l iz A , b l j a n e p r o t i K r a n j u . N a zasnežen s p l o z k i c e s t i g a j e z a r a d i nepr j 1 ^ j e n e h i t r o s t i začelo zanašati. p r c i se j e n j egov o s e b n i av to z a s U y i i z a 90 s t o p i n j i n z a p e l j a l n a nasp 1 " 0 j v o z n i p a s . P o n j e m j e t eda j P ^ P 6 ^ o s e b n i av to , k i g a j e v o z i l J ° ž e . ^ r šmaš, s t a r 43 let,, z D r u l o v k e . m o b i l a s t a trčila. V nesreči j e b i l ^ a V

Varstvo okolja v škofjeloški občini

Skofja Loka — Občinska k o n ­f e r e n c a S Z D L Škofja L o k a b o v sobo to , 23. n o v e m b r a , ob 8. u r i v v e l i k i p r e d a v a l n i c i Šo lskega c e n ­t r a B o r i s a Z i h e r l a v Škofji L o k i p r i p r a v i l a problemsko konferen­co o varstvu okolja v škofjeloški občini. N a j p r e j b o d o s p r e g o v o r i l i o onesnaževanju z r a k a i n s i o v p l i v i h T e r m i k e , G r a d i s a i n J e l o ­v i c e t e r i n d i v i d u a l n i h kurišč. N a ­to bo s l e d i l a p r o b l e m a t i k a v z v e z i z onesnaževan jem v o d a , to re j v p l i v R u d n i k a u r a n a Žirovski v r h i n M a r m o r j a , v p l i v i o d p a d n i h vo­d a i n smetišč t e r p r o b l e m i o s k r b e s p i t n o vodo . N a k o n c u bodo sp r e ­g o v o r i l i še o v a r s t v u k m e t i j s k i h zemlj išč.

n i k Mišmaš hu j e r a n j e n , s opo tn 1 ^. A r n e ž e v e m a v t o m o b i l u , 36- le tna r a G r m , p a laže.

A V T O Z D R S N I L ČEZ S R E D O C E S T E ^

Sveti D u h - P r i S v e t e m D u h U J r j e v p o n e d e l j e k , 18. n o v e m b r a , zg ^ l a p r o m e t n a nesreča, k i j o j e zak^ f

domačin Jože D o l e n , s t a r 56 let. v < n i k se j e z a v t o m u m i k a l v des* 1 ^ d e s n i m a k o l e s o m a j e z a p e l j a l s ^ ste , z a r a d i česar g a j e z a n e s l o i n ^ 4 to j e z d r s n i l čez s r e d o ces te . Na$P ^ t i j e teda j p r i p e l j a l z o s e b n i m j/j j j f 50 - l e tn i F r a n c K e m p e r l e i z L o k e . N a p o l e d e n e l i c e s t i s t a m o b i l a trčila, p r i t e m p a j e b i l D o l e n hu j e r a n j e n , laže p a s o p o ^ M a r i j a D o l e n , s t a r a 45 let .

M A L I O G L A S I

s c i : 2 7 9 6 0

g o r e n j e D A N E S OTVORITEV P R O D A J N O - R A Z S T A V N E G A S A L O N A

GORENJE MERKUR M E R K U R

V V E L E B L A G O V N I C I G L O B U S , II. N A D S T R O P J E