Novo mesto, 25. decembra 1953

Itev. 51 Leto i v .

CasCniki ta Imdajate-tjl; Okrajni odbori 8ZDL. CmomcIJ Ko. Cevjo lo Novo mesta. — Izhaja vsak petek. — Ureja uređoi&k] odbor. — uredništvo ln oprava i Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 21. — Poitm predal 33. — Telefon arednIStva In oprav« 1*7. — TekoCl rafim pri Narodni banki v Novem mesta ClILTdtl. — Letna naročnina soo din, poUetaia SSO din, Četrtletna 12S dta. — Tiska tiskarna .Slo.

venskega poročevalca« v LJubljani

Dolenjski Tednik okrajev Č r n o m e l j , Kočev je in Novo mesto

Cena O «t»

Premalo izkoriščeni naravni zakla ŠMARJEŠKIH TOPLIC Š m a r j e š k e t o p l i c e so drugo

p o m e m b n o z d r a v i l i š č e l n l e t o ­v i š č e n a š e D o l e n j s k e . M o č n i v r e l c i z m e r n o top le z d r a v i l n e v o d e p r i v a b l j a j o l z l e t a v le to v e č l j u d i , p o t r e b n i h z d r a v j a i n p o č i t k a . V s e d m i h l e t i h p o v o j n i se j e š t e v i l o gos tov v t e m p r i j a z n e m z d r a v i l i š č u p o ­v e č a l o za v e č k o t š e s t k r a t , t e m u p r i m e r n o pa t u d i p r o m e t z d r a v i l i š č a . Z l a s t i v e l i k o g o ­s tov p r i v a b l j a v p o l e t n i h m e ­sec ih o d p o m l a d i do j esen i , m i s l i m o t a k i h p r e h o d n i h i n s t a l n i h , o d p r t p l a v a l n i b a z e n n a p ros t em, k i j e v r e s n i c i n e ­k a j ed in s tvenega za n a š e d o ­l e n j s k e r a z m e r e . V s a k o l e to je t u d i v e č l j u d i , k i t u p r e ž i v e svo j l e t n i dopust . P o s e b n o v v e l i k e m š t e v i l u p r i h a j a j o gost i i z sosedne r e p u b l i k e H r v a š k e . O b n e d e l j a h je v p o l e t n i h m e -

š e z d a l e č n i s o i z k o r i š č e n e . T u so v s i pogo j i , da se k r a j z z d r a ­v i l i š č e m v r e d r a z v i j e v eno n a j ­m o č n e j š i h t u r i s t i č n o - z d r a v i l i ­š k i h cen t rov . V e č i n a top le z d r a v i l n e vode o d t e k a n e i z k o ­r i š č e n a . S e v e č . S e d a n j i v r e l c i n a p o v r š j u i m a j o z m e r n o top lo v o d o i n p r i t e k a j o n a p o v r š j e h a v e č k r a j i h . K e r t e č e v b l i ­ž i n i t u d i p o t o k z m r z l o v o d o , se t a m r z l a v o d a m e š a s t o p l o i n s t e m z n i ž u j e n j eno t e m p e ­r a t u r o . P r a v go tovo je v o d a v g l o b i n i m n o g o t o p l e j š a l n v z d r a v i l n e m p o g l e d u i n p o m e n u t u d i č i s t e j š a , z v i š j i m ods to t ­k o m r a d i o a k t i v n o s t i . P o t r e b n o je z v r t a n j e m te v r e l c e za je t i v g l o b i n i . N e d v o m n o b i s t e m

H o t e l Š m a r j e š k e t o p l i c e

t e c i h v e č k r a t t o l i k o gos tov l z v s e h k r a j e v n a š e d o m o v i n e , d a g o s t i š č e k o m a j z m a g u j e p r o ­met . K d o r p r i d e e n k r a t i n se o k o p i je v t o p l i č i s t i v o d i v v e ­l i k e m z u n a n j e m o d p r t e m b a ­z e n u s r e d i t i he p r i j e t n e n a r a v e , t a p r i d e š e v e č k r a t . P o v o j n i o b n o v l j e n h o t e l n u d i gos tom p o l e « ko*>anja v zdravi lni voda t u d i os ta le gos t inske u g o d n o s t i o b s k r b n i p o z o r n o s t i vsega k o ­l e k t i v a z d r a v i l i š č a .

T o d a vse n a r a v n e ugodnos t i , k i j i h l a h k o d a to z d r a v i l i š č e ,

S r e č a v n e s r e č i D r ž a v n i zavarovalni zavod je i z p l a č a l zavarovalnino n a r o č ­niku D O L E N J S K E G A L I S T A

N a r o č n i k i Dolenjskega lista ne dobijo v roke vsak teden le polno zanimivega in koristnega branja, ampak imajo š e drugo, pomembno korist — zavarova­nje za primer smrti in nezgode.

Traktorist S T A N E U R E K iz Mokronoga št . 30 se je 8. avgu­sta p o n e s r e č i l pr i m l a č v i . Č i ­stil je mlatilnico, pa ga je zgra­bilo za desno roko in mu od­trgalo tri prste.

Zaradi te nezgode je zdrav­n i š k a komisija priznala Ureku 26.6% invalidnine. Po pogodbi med upravo Dolenjskega lista in D r ž a v n i m zavarovalnim za­vodom je Ureku D O Z i zp lača l 5320 dinarjev invalidnine, ko­likor mu pripada od 20.000 din zavarovalnine pr i Dolenjskem listu, kjer je njegova invalid­nost ocenjena na 26 .6%.

B r e z p l a č n o nezgodno zava­rovanje je velika ugodnost za vse n a r o č n i k e Dolenjskega l i ­sta. Sleherni n a r o č n i k , k i ima vnaprej p l a č a n o n a r o č n i n o , je zavarovan za primer smrti vsled n e s r e č e za 10.000 dinar­jev, za primer trajne invalid­nosti pa za 20.000 dinarjev!

N e s r e č a nikoli ne p o č i v a , pravi n a š pregovor. N i h č e ne ve, kdaj ga lahko doleti. In ta­krat zavarovalnina veliko po­meni. Ce Se niste n a r o č n i k , po­stanite č i m p r e j in poravnajte n a r o č n i n o . Zgodilo se je ž e , da n a š n a r o č n i k ob nezgodi samo zato ni bil d e l e ž e n Izp lač i l a zavarovalnine, ker je dolgoval n a r o č n i n o .

ReSen spor z madžarskimi železnicami

V e č let se je v l e k e l spor med n a š i m i ln m a d ž a r s k i m i že lezn i ­c a m i za rad i dolga m a d ž a r s k i h že l ezn i c n a š i m . S lo je za i z k o r i ­š č a n j e n a š i h ž e l e z n i š k i h vagOeBfv v le tu 1947 ln 1948. Na svojem zadnjem sestanku je komi t e Medna rodne organizaci je soglaša no reš i l ta spor v n a š o kor is t .

p r i d o b i l i t u d i š e m o č n e j š i iz­v i r vode .

Nova avtocesta bo zvišala t u r i s t i č n i pomen z d r a v i l i š č a

Č e ž e zdaj u g o t a v l j a m o , d a je z m o g l j i v o s t g o s t i š č a v p o l e t ­n i h m e s e c i h p r e m a j h n a , se bo ta p r e m a j h n a z m o g l j i v o s t š e toliko bolj pokazala, k o bo zg ra j ena n o v a a v t o m o b i l s k a cesta Z a g r e b — L j u b l j a n a , k i bo š l a v n e p o s r e d n i b l i ž i n i z d r a v i ­l i š č a . T a cesta b o n e v e r j e t n o p o v e č a l a p o m e n tega z d r a v i l i ­š k o - t u r i s t i č n e g a k o t i č k a i n p r i ­b l i ž a l a d o m a č i m i n t u j i m g o ­s tom. K e r &e b o v e r j e t n o z a č e l a g r a d n j a ceste ž e p r i ­hodn je le to , j e t r e b a t a k o j m i s l i t i n a p o v e č a n j e z m o g ­l j i v o s t i z d r a v i l i š č a . T u r i z e m j e v a ž n a p o s t a v k a v gospoda r s tvu , s a m o t r e b a ga j e z n a t i p r a v i l n o u s m e r j a t i i n za n jegov r a z v o j t u d i n e k a j ž r t v o v a t i . N a r a v n e k r a s o t e i n d r u g e ugodnos t i so p redpogoj , t o d a t o š e v e n d a r n i d o v o l j . P o l e g n j i h je t r e b a

u s t v a r i t i š e m a t e r i a l n e pogoje . Š m a r j e š k e t o p l i c e l a h k o p o s t a ­ne jo dobe r v i r d o h o d k o v , obe ­n e m p a p r i j e t e n o d d i h d e l o v ­n i m l j u d e m i n p o m e m b n o z d r a ­v i l i š č e .

D e s e t l e t n i p e r s p e k t i v n i n a č r t , k i g a b i m o r a l i p r e j u r e s n i č i t i

D e s e t l e t n i p e r s p e k t i v n i n a ­č r t n o v o m e š k e g a o k r a j a p r e d ­v i d e v a u r e s n i č i t e v gorn je z a ­m i s l i g l ede r a z v o j a Š m a r j e š k i h t o p l i c . T a k o g r a d n j o r e s t a v r a ­c i j e za 200 gos tov i n r a z š i r i t e v ho t e l a za 80 l e ž i š č , d a l j e g l o ­b i n s k o v r t a n j e z a r a d i d v i g a t op lo t e v o d e i n p o j a č a n j a v r e l ­cev . P r e d v i d e v a g r a d n j o z a p r ­tega b a z e n a i n p r e u r e d i t e v p r o s t o r o v za f i z i k a l n o t e r a p i j o t e r š p o r t n e g a b a z e n a v i z m e r i 2 5 X 5 0 m e t r o v . Z d r a v i l i š č e j e t u d i b r e z d o b r e p i t n e vode , za to j e g r a d n j a v o d o v o d a n u j ­n a z a d e v a . N e p o s r e d n a o k o l i c a z d r a v i l i š č a j e z e lo p r i p r a v n a n a p o s t a v i t e v l e s e n i h w e e k e n d h i š i c za goste. G r a d n j a t a k i h h i š i c vsa j z a 40 pos te l j j e v n a č r t u , p r a v t a k o g r a d n j a g a ­r a ž i n d r u g i h p o m o ž n i h o b j e k ­tov. K e r b o š l a n o v a a v t o m o ­b i l s k a cesta v b l i ž i n i z d r a v i l i ­š č a , je p o t r e b n o a s f a l t i r a t i o d ­sek ceste do z d r a v i l i š č a .

S t e m i n u j n i m i g r a d n j a m i l a h k o pos tane jo Š m a r j e š k e top l i ce p o m e m b n a i n p r i v l a č n a z d r a v i l i š k o - t u r i s t i č n a t o č k a , k a m o r bodo r a d i p r i h a j a l i d o ­m a č i i n t u j i gos t i . Z u r e s n i č i t ­v i j o tega n a č r t a b i se z m o g l j i ­vos t sedanjega g o s t i š č a i n z d r a ­v i l i š č a p o v e č a l a n a j m a n j za d v a k r a t . O d l a š a t i s t e m i p o ­t r e b n i m i g r a d n j a m i b i p o m e ­n i l o , o d r e k a t i se p o m e m b n e m u v i r u d o h o d k o v i n p u š č a t i v n e ­

m a r r e d k e n a r a v n e u g o d n o s t i k i se n a m ponu ja jo s a m e o d sebe. K o n č n o m o r a m o t u d i ž e e n k r a t p r e l o m i t i z t r a d i c i o n a l ­no t u r i s t i č n o zaosta los t jo D o ­l e n j s k e i n n j e n i m t o p o g l e d n i m z a p o s t a v l j a n j e m n a r a č u n v t u r i s t i č n e m i n g o s p o d a r s k e m p o g l e d u r a z v i t e j š i h p r e d e l o v d r ž a v e . P r i u s t v a r j a n j u p o g o ­j ev za t u r i z e m n a D o l e n j s k e m p a j e t r e b a na jpopre je r a z v i t i i n d v i g n i t i ž e o b s t o j e č a z d r a v i -l i š k o - g o s t i n s k a podjetja k o t so D o l e n j s k e i n Š m a r j e š k e top l ice , k i i m a j o ž e o snovo i n dobre p o ­goje za r a z v o j , obenem p a je t r e b a d e l a t i n a o s t v a r i t v i o s n o v n i h pogo jev za t u r i z e m v v e č j i h s r e d i š č i h vse D o l e n j ­ske , ko t N o v o mesto , M e t l i k a , Č r n o m e l j , K o č e v j e , R i b n i c a , vsa K o l p s k a d o l i n a i n d r u g i k r a j i . T o d a k o t v v s a k e m p r i ­m e r u , v e l j a t u d i za t u r i z e m : č i m p r e j b o m o z a č e l i te pogoje u s t v a r j a t i , p re j b o i m e l t u r i ­z e m t u d i n a D o l e n j s k e m tisto v a ž n o p o s t a v k o v gospodars tvu

22. decembra je bil praznik JLA

T a n k i n a p a d a j o

Profesor Janko Jarc petdesetletnih; Kar natihoma je prišel Živ-

Ijenski jubilej moža, katerega neumorno delovanje je naj­tesneje zraščeno z Novim me­stom in Dolenjsko. Njegova skromnost in nesebičnost ne

ki jo ima lahko in za katero j dovoljuje sicer, da ga razkn-imamo vse naravne pogoje. I j e m o pred javnostjo, pa tudi

Prosvetni delavci Bele krajine obsojajo Društvo učiteljev okraj JI

Črnomelj je bilo na svojem rednem zborovanju 14. XI. 1953 obveščeno, <U je gospod Lončarič Leopold, župnik v Dragatušu, na grob način in poslužujoč se metod", ki s o v

opri'kuz načeli naše ustave IJ .oktobra 1953 / 0 l i l učitelj­ski zbor osnovne šo le v Dra­gatušu, mu jemal ugled pred otroci, ki so ga po vseh za­konitih in ustavnih načelih prepuščeni v uk in vzgojo draga ruškemu učitelj st v u sejal v mlada srca šoloobvez-n i h otrok nezaupanje do svo­jih vzgojiteljev — učiteljev šole Dragatuš in z vsem tem dejansko in z namernim ci­ljem rušil pri otrocih ugled učiteljatva, šel v svoji predr­

to in kulturo, sklicujoč se \ svojem pismu, da je član CMp, patriot in da se ne do­voljuje dajati takšnih opozo­ril kakršne je sprejel, Češ da so zlagana in plod domišljiji dragatuškega učiteljstva.

Obveščeni smo, da je bih dejanje župnika Lončariča \ zadevi grobega vtikanja v de lo dragatusRega učiteljstva resnično takšno, kakor gn na vaja pismo načelnika Tajni­štva prosvete gospodu Lonca riču, saj je danes dragatušk« učiteljstvo javno na našem zborovanju prikazalo v so za­devo.

Odločno protestiramo zoper metode župnika Lončariča. protestiramo, da bi bil takšen duhovnik član CMD, protesti-

K A 5 H H E T n P E T C E d M U K * P £ n i r 4 « n ( H

e<»Xl» . , «§_••»«-, 6 E O r P A 4

y 3 O B O J *ap • «ecT>TK7 o flaaj Peoy<Ja«M «a*e Ban Apyr

o p , a « a no-apar... J y»epeay «a h«

sero.or i t y « « f n p a i - " " J™roJ« • C B ° 3 " O B O T O * . paze« « t . Aoaroja- y r « A o.ojoj O K O - . H . .

C«PT *aa«3«y - c-oooaa Bapo*yi rSHEPAJlHH C E K P E T A P

I I P E T C E J I H S I K A . BSDVEJIHKB

Visoki boter je č e s t i t a l d r u ž i n i J o ž e t a Kra l ja iz Verduna pri Gor. S u š i c a h

SLOVO ZVEZNEGA POSLANCA AVGUSTA JAZBINŠKA OD KOLEKTIVA

Vreme za č a s od 25. do 31. XII .

V d r u g i p o l o v i c i t e k o č e g a t edna , a z l a s t i p r o t i k o n c u t e d ­n a , pa do z a č e t k a nas l edn jega t e d n a p o n o v n e p a d a v i n e , d e ­l o m a v o b l i k i d e ž j a , p r o t i k o n ­c u t e d n a o h l a d i t e v s snegom. V n a d a l j n j e m p o t e k u s u h o z m r a ­z o m , a v z a d n j i h d n e h d e c e m ­bra zopet s n e ž n e p a d a v i n e .

K o t j e ž e znano, j e b i l tov. A v g u s t J a z b i n š e k p r i z a d n j i h v o l i t v a h i z v o l j e n V Z v e z n i z b o r p r o i z v a j a l c e v . K e r se bo m o r a l k o t z v e z n i pos lanec v c e l o t i p o s v e t i t i n o v i o d g o v o r n i na log i , j e m o r a l o p u s t i t i svo jo doseda ­njo s l u ž b o p r i S e k c i j i z a v z d r ­ž e v a n j e p roge v N o v e m mse tu . D e l o v n i k o l e k t i v S e k c i j e j e s v o j e m u p r i l j u b l j e n e m u č l a n u p r i p r a v i l l e p p o s l o v i l n i v e č e r . Se f sekc i j e t o v a r i š R o l i h je ob s l o v e s u p o d č r t a l de lo n j i h o ­vega dosedanjega pe r sona lnega r e fe ren ta A v g u s t a J a z b i n š k a -I k o t a , n j egov k l e n l i k s l o v e n ­skega p r o l e t a r c a , n j egovo de lo v Času N O B i n u s p e š n o u d e j -s t v o v a n j e po v o j n i v p o l i t i č n i h

o r g a n i z a c i j a h i n p r i ž e l e z n i c i . P o u d a r i l j e š e enk ra t , da je ves k o l e k t i v p r e p r i č a n o p r a v i l n i i z b i r i t o v a r i š a J a z b i n š k a za o d g o v o r n o na logo Z v e z n e g a po­s l a n c a K o l e k t i v m u j e i z r o č i l t u d i d a r i l o v z n a k v e l i k e g a to­v a r i š t v a i n s p o š t o v a n j a .

V e s g in jen se je t o v a r i š J a z ­b i n š e k z a h v a l i l za v e l i k o p o ­zornos t ž e l e z n i š k e g a k o l e k t i v a i n p o u d a r i l , da se b o m e d svoje d rage ž e l e z n i č a r j e v e d n o r a d v r a č a l i n d a se bo sedaj z vso odgovornos t jo p o s v e t i l n a l o ­g a m Z v e z n e g a p o s l a n c a za b l a ­g in jo n a š e d r ž a v e t e r g o s p o d a r ­ski napredek © k r a j e v , katero

b o z a s t o p a l v Z v e z n i L j u d s k i s k u p š č i n i . V p r i s r č n e m t o v a r i -š k e m r a z p o l o ž e n j u n a p o s l o v i l ­n e m v e č e r u so se o d J a z b i n š k a p o s l o v i l i t u d i z a s t o p n i k i k u r i l ­n i c e i n ž e l e z n i š k e posta je . ,

D r a g i G u s t l ! K o p r e v z e m a š t a k o o d g o v o r n o mesto , smo ž e ­l e z n i č a r j i k a r u p r a v i č e n o p o ­n o s n i na te . B o d i , k a k o r s i b i l v e d n o dos le j , m o ž k l e n e g a z n a ­č a j a , t o v a r i š l n u č i t e l j , v o d n i k i n b r a t V e d n o p a b o š n a š , k e r si z n a m i z r a s e l , n a n o v e m o d ­g o v o r n e m s l u ž b e n e m m e s t u p a t i ž e l i m o č i m v e č u s p e h o v v d o b r o b i t n a š e s o c i a l i s t i č n e d o ­m o v i n e i n n a š i h d o l e n j s k i h o k r a j e v , k i BO t i n a v o l i t v a h z a u p a l i to o d g o v o r n o n a l o g o .

Delovni kolektiv Sekcije za v z d r ž e v a n j e

proge.

/n\ in državljana socialistične Jugoslavije nevredni taktiki tako daleč, da je grozil uči-teljstvu celo z intervencijo milice, posredno po otrocih, ki so njegove sugestije izražali v nahujskanern borbenem raz­položenju proti učiteljstvu.

Obveščeni smo, da je bil (rospod župnik zaradi svojega protisociaJističnega in proti-humanega ter duhovnika, ki se sklicuje, da je vč lanjen v društvo katoliških duhovni­kov CMD, nevrednega deja­nja, pismeno opozorjen od Tajništva za prosveto in kul­turo pri O L O Črnomelj . Po­šten človek bi pričakoval, da se bo gospod Loncarič opravi­čil za svoj izpad, a iz urad­nih dopisov med Tajništvom in njim smo obveščeni , da je srospod Lončarič, namesto as bi se pokesal in svoje dejanje obžaloval, ponovno grobo žalil načelnika TajuiJtva za prosve-

ramo, da bi Lončarič še nada­lje sejal v miselnost dragatu­škega prebivalstva in tamoš­nje mladine svoje protidržav-ne, protisooialistične in proti-vzgojne misli. Zahtevamo za­radi zaščite našega svobodne-ga pedagoškega in .političnega poslanstva, da-se župnika Lon­čariča odstrani iz D raga tuša iz kraja, ki je v času M / n dal vse za našo svobodo, da se uvede zoper njega kazenski postopek in da se da s tem uritoljstvu šole v Dragatušu popolno priznanje za njegovo pravilno vzgojno delo pri ta­mošnji mladina, ki raste v za­vedne socialistične državljane Titove Jugoslavije in ji meto­de župnika Lončariča ne mo­rejo biti všeč, kakor niso ram, ki vzgajamo mladino partizanske Bele krajine.

S, F. — S. NI Tajnik: Muc Dušan

Predsednik: Svigelj Viktor

Sestala se je novoizvoljena ljudska skupščina 15. decembra so se sestali l jud­

ski poslainci obeh Republ i šk ih zborov na prvo zasedanje po i z ­vo l i tv i . T o p rvo zasedanje je bilo posvečeno formiranju skupščinskih organov, i z v o l i t v i predsednika Ljudske skupščine, predsednikov Republ iškega zbora in zbora pro­izvajalcev in podpredsednikov ter i zvo l i t v i novega Izvršnega sveta, predsednika Izvršnega sveta, se­kretarja in podpredsednika ter ostalih organov ljudske oblasti.

Zbora sta naprej zasedala lo­čeno. K o so ugotovili pravilnost izvol i tve vseh č lanov , so vsi po­slanci položi l i prisego, nakan so i zvo l i l i predsednika zborov pod­predsednika in zapisnikarje. Z a predsednika zborov proizvajalcev j« b i l izvoljen t o v a d š Mavrioilj Bore, za podpredsednika tovar i -šica ing. Vilma Pirkovič, za za­pisnikarje pa Pepca Jež , M i l a n Laako i n ing. Boris Pipan. Repub­liški zbor ie izvolili svojega pred­sednika tov. V l a d a Majh-n«, ta

podpredsednika tov. Angelo Oce-pek, za zapisnikarja pa Dušana Boleta, A n č k o Globačraikovo in Antona Peternela.

Po ločeni seji obeh zborov in zaprisegi ljudskih poslancev sta imela oba zbora skupno sejo, k a" teti je predsedoval najstarejši ljudska poslanec Jože Petejan. Po­slanci so najprej poslušali poročilo o delu izvršnega sveta, k i so ga v celoti oddobr i l i . Takoj nato so bile volitve predsednika Ljudske skupščine L R S . Predlog ljudske^ ga poslanca Jože ta Vidmarja , naj bi na to izredno odgovorno mesto i zvo l i l i poslanca Miho Marinko, je skupščina sprejela z dolgotraj­nim in navdušenim odobrava­njem. Z a podpredsednika Ljudske skupščine so i z v o l i l dr . Ferda K o z a k a in Jakoba M o j š k r c a . z a sekretarja pa Alberta Jakopiča . Tako j nato so i z v o l i l i nov 13 č lan­ski izvršni svet v katerega so bil i izvoljeni:

Z a p«dsediniika Bejis Kraigher,

za člane pa: dr . Mari jan Brecelj J o ž e Borštnar, M i l k o Gors ič , Stane Kavčič. Franc Kimovec , Boris Koojančič, A d a K r i v i c . M a -tiija Maležic, Zoran Poiiič, Franc Popit, N i k o Šilih in Janez V i -potnik. V smislu ustavnega zakona so nato poslanci Republiškega zbora s tajnim glasovanjem i zvo ­l i l i deset poslancev v »vezno skupščino. Izvoljeni BO bito« J o ž e Borštnar, dr. Marijam _ Brecelj, Boris Kraigher, V lado K r i v i c . Ivan Maček, V l a d o Majhen, Zoran Polič, N i k o Šilih. Josip V i d m a r in Olga VrabiČ.

Takoj po seji obeh domov se je sestal k prvi šefi novoizvoljeni izvršni svet Ljudske skupščini L R S . Seja je bila posvečena kon srituiranju sveta. Z a podpredsed' nika sveta so i zvo l i l i dr. Marijana Breclja, za sekretarja pa Borisa Kocijančiča.

V četrtek 24. decembra pa se je v Beogradu sestala novoizvoljena Zvezna ljudska skupščina.

njegov mladostni Sar in ne-umornost ne izdajata petero križev, ki mu jih je življenje, čestokrat hudo trdo, n a l o ž i l o na pleča. S tem, da je jubilant tako globoko posegel v dejan­je in nehanje ljubljen* d o m a ­č i j e , t tem, da je prežet z ljubeznijo do nje pojasnjeval in vrednotil preteklost ter da je končno posegel, okrepljen

globokim znanjem, v so­dobnost in nakazoval pota V, bodočnost, je nujno pos ta l tvorec naše skupnosti in je tudi prijateljem ob tem živ-jenjskem prazniku nemogoče

molčati.

Jubilantov duševni profil je klesalo že v rani mladosti navdušenje za resnico in le­poto. Ze v zgodnjih dijaškili letih ga je omamila poezija. Tanki posluh za vse plemenito in lepo, kar je mogoče izra-

iti najneposredneje prav v umetnosti, se je ves čas rasti krepil in je prepojil končno tudi vse njegovo delo in pri­zadevnost v zgodovinopisju. Na trdnih temeljih širokega, ikoro bi rekli univerzalnega znanja je pričel negovati do­mačo zgodovino, odkrival je kopreno davnih minulih ča­sov ter je pronicljivost znan­stvenika blagodejno dopolnil z velikim lepotnim čutom, ki ga odkriva njegov slog. S tem se je uvrstil med tiste drago­cene kulturne delavce, ki sto­je trdno zasidrani sredi živ­ljenja in prenašajo svoje znanstvene izsledke v vsako­dnevno dejavnost. To prak­tično delo je mnogo težje in često nehvaležnejše od kabi­netnega znanstvenega dela. Razočaranja i n n e r a z u m e v a ­n ja so zvesti spremljevalci, a zato je temvečje zadovolj­stvo, ki ga daje zavest dobro in pošteno opravljenega dela

Po težkih preizkušnjah v predvojnem času od strani reakcionarnih sil, ki so ga kot profesorja peljale iz kraja

kraj, preko italijanske in­ternacije, se je profesor Jarc prerodil v osvobodilni vojni in je pričel z neslutnim raz-mahom postopno razvijati svoje sposobnosti. Z dnem, ko je p r i s l u h n i l svoji notranjo­sti in prišel v ljubljeno Novo mesto, »e }e pričel razmah

njegove dejavnosti in se j f njegovo delovanje pričelo od* ražati v s e p o v s o d n a š i r o k e m p o l j u k u l t u r n e g a življenja. Nemogoče je v tem kratkem sestavku odkriti delež njego­vega delovanja, saj polena

jubilant z enako zavzetnottjo v komunalna vprašanja novo­meške občine, v naloge mu­zeja, v skrb za kulturne sper menike preteklosti* v odkri* vanju domače zgodovine in v občutljiva vprašanja estetsko ustrezne urbanizacije in ob­nove zapuščenega mesteca, ki hrani neminljive vrednote v svojem sestavu. In uspehi ni­so i z o s t a l i . — Ob 5 0 - l e t n i c i naj mu bo dovoljena prijetna zavest, da je mnogo dobrega in lepega, kar je bilo v zad» njih letih dopolnjenega v Novem mestu, tesno vezano na njegovo osebnost in delo* vanje.

Na nadaljni življenjski poti mu c e l i m o vso srečo *n zdrav je, a tudi izpolnitev vseh nje* govih idea ln ih , želja m načr­tov, ki so nerazdruini z a o -b r o b i t o m l n kulturnejSim li* cem Novega mesta in Dolenj* ske.

Na mnoga leta, dragi Jankol Marjan Mušič

Profesorju Jarcu, ki tako vneto skrbi za estetsko podo­bo Novega mes ta , isfcreno če* stita k življenjskemu j u b i l e j u tudi Dolenjski Ust v i m e n u Novomeščanov, prijateljev bn znancev po vsej Dolenjski! Na mnoga leta — za procvit No­vega mesta i n odkriv a dolenjske zgodovine!

Občani Prečne bi radi kaj več vedeli o delu ljudskega obdora

Ze več kot leto je m i n i l o , od- . l l v c e v r azde l j eva l i d a v č n a bre-kar smo i z v o l i l i svoje zastopr . i -J mena i n z las t i p re t resa l i do*

k o n č n o odmero d a v k o v za leto ko v o b č i n s k e l judske odbore K o t povsod, so tud i v o b č i n i P r e č n a v o l i v c i s o d i l i , da so Izvo­l i l i v o b č i n s k i l j u d s k i odbor na jbo l j š e l j ud i , k i fcodo de la l i v duhu s o c i a l i s t i č n e demokrac i ­je l n sprot i seznanjal i v o l i v c e o svojem delu l n s k u p n i h o b č i n ­sk ih zadevah. 2e po z a k o n u o l judsk ih o d b o r i h so o d b o r n i k i do lžn i od ča sa do Čara polagat i o b r a č u n svojega de la p r e d vo­l i v c i . Toda č e se to Izvaja po­vsod, 2a P r e č n o ne d r ž i . Po enem le tu obs to j - novega ob­č i n s k e g a l judske* i odbora po­stajajo v o l i v c i r a z o č a r n l , ke r na zboru v o l i v c e v je niso t l l sa t l o delu v o l i v c e v odbora , z v e d e l i za njegove sklepe.

J a v n a tajnost Je, da }e b tvJa b l a g a j n l č a r k a na o b ć l n l poneve-r l l a v e č j o vsoto denar ja ln ta­ko na r a č u n p l a č a n i h d a v k o v r a z k o š n o ž ive la . O b č i n s k i l jud­ski odbor doslej še n i ču t i l po­trebe, da b i o tej zadevi p o r o ­čal s v o j i m v o l i v c e m ln tudi po ­jasn i l , k a k o je p r i š l o do pone­verbe. P r i t akem neutemeljenem m o l č a n j u o b č i n s k e g a l judskega odbora nI č u d n o , da sltstmo pr ipombe, čeS da namerava jo vso zadevo s k r i t i j avnos t i . P o d rug ih o b č i n a h so n a z b o r i h vo-

1953. O b č i n s k i l j u d s k i odbor P r e č n a , k i je o t em sk l epa l n a zadnji sej i , j e b i l mnen ja , da to nI potrebno o b r a v n a v a t i TJ* zbor ih v o l i v c e v , č e š da v o l i v c i tako ne morejo n i č e s a r spreme­n i t i . K a ž e , da se odbor boji j av ­ne r azprave l n k r i t i k e . Res jo posameznim d a v č n i m zavezan­cem m o r d a nel jubo, da b i se o n j i h o v i z a d o l ž i t v i j a v n o r az ­p r a v l j a l o , p r av zato pa že l i ve*

l k a v e č i n a zavezancev o d k r i t pomer.ek o d a v č n i h p r e d p i s i h .

O b č i n s k i l j u d s k i odbor je tu* d i s k l e n i l uves t i pasjo takso po 500 d in od psa - č u v a j a , r a z e a t is t ih , k a t e r i h l a s t n i k i ž i v e n a samot i . O d d a l je tud i precej zeml j i š ča v na jem l n Ima od te­ga Izredne dohodke . Po leg tega je Se vse p o l n o d r u g i h p rob le ­mov 1n zadev, o ka te r ih s« b i bilo pot rebno p o g o v o r i t i a v o ­l i v c i .

Dosedanje delo obč . L O k a ž e , da ta nI Sel po pot i p r ave l j ud ­ske demokraci je , p a č p a n e k a m v nasprotno 3mer p reko zakon i -tth do loč i l , k i j i h pa l judje do­bro poznajo. Cas je, da doseda­nje pomanjk l j ivos t i p o p r a v i č trnprej.

S. &

Strm t D O L E N J S K I O I S D Š t e v . 51

NOVOLETNA JELKA Se n e k a j dni — i n Dedek

M r a z bo s s v o j i m p r i h o d o m r a z v e s e l i l nase c i c i b a n e i n p i o ­n i r j e . D r u š t v o p r i j a t e l j e v m l a ­d i n e bo t u d i le tos p o s k r b e l o , d a bodo n a s i o t r o c i p r a z n o v a l i svoj v s a k o l e t n i p r a z n i k č i m l e p š e .

V d n e h 28., 29. i n 30. d e c e m ­b r a bodo c i c i b a n i g l e d a l i v D o m u l j u d s k e p rosve t e Cigier-j e v o i g r i c o » D e d e k M r a z p r i ­h a j a z G o r j a n c e v « . P o v s a k i p r e d s t a v i j i h bo t u d i o b d a r o v a l Da ne bo p r e v e l i k e g n e č e i n p r e r i v a n j a v d v o r a n i , ž e l i D e ­d e k M r a z , d a naj bodo o t r o c i z b r a n i po t e r e n i h . C a s p r i r e ­d i t v e za v s a k teren bo D e d e k Mraz j a v i l na p l a k a t i h . Z a t o p r o s i , da se d r ž i t e t o č n e g a raz­p o r e d a . C i c i b a n i g r edo k p r e d ­s t a v i zas tonj , s t a r š i f»a p l a č a j o 20 d i n .

T u d i za p i o n i r j e o s n o v n e Sole in g i m n a z i j e bodo p r i r e d i t v e v D o m u l j u d s k e p rosve te , o b d a ­r o v a l o p a j i h bo g r a d b e n o p o d ­jetje » P i o n i r « lz B r s l j i n a , naj ­b r ž e k a r v š o l i .

S a m o po seb i je r a z u m l j i v o , d a bodo n a š e m a l č k e r a z v e s e ­l i l i l u t k a r j i n a u č i t e l j i š č u i n j i m p r i p r a v i l i i o v o i g r i c o .

Z a vse s k u p a j bo p r o s t o r o k o l i V r t c a zopet ba jno u re j en . V i s o k a N o v o l e t n a j e l k a bo vsa v l u č k a h . P r a v l j i č n i g r a d v g o z d i č k u n a d V r t c e m b o l e p o r a z s v e t l j e n - Z a j č k i , s rn ice , č u k i , č a p l j e , zma j i n d r u g e ž i ­v a l i bodo p o s t a v l j e n e po v s e m v r t u P r i p a v i l j o n i h bos ta J a n ­k o i n M e t k a , k i bos ta pos t r eg l a m a l č k o m i n p i o n i r j e m s p e c i ­v o m i n d r u g i m i d o b r o t a m i . M o r d a se bo p o k a z a l a t u d i c o -p r n i c a . . .

D e d e k M r a z n a m je t u d i s p o ­r o č i l , d a se bo p r i p e l j a l z b o ­g a t i m s p r e m s t v o m v N o v o m e ­sto — k a j p a k , č e bo i m e l dos t i dena r j a . Vse, je r e k e l , b o n a p i -

V NOVEM MESTU DruStvo prijateljev mladine bo letos razveselilo naše

ntalžki i sa l n a p l a k a t e ! N e bo p o z a b i l o t r o k i z b l i ž n j e n o v o m e š k e o k o l i c e .

I z l o ž b e v Novem m e s t u bodo p r a z n i č n e d n i v z n a m e n j u N o ­v o l e t n e j e l k e . T e k m u j m o , k d o bo n a j l e p š e o k r a s i l o k n o i z l o ž ­be i n s t e m d o k a z a l , d a mu l epa d o ž i v e t j a n a š i h m a l č k o v n i so deve t a b r i g a l

L e t o š n j a N o v o l e t n a j e l k a naj bo tudi d o m a č i p r a z n i k v d r u ­žini . D o l ž n o s t s k u p n o s t i pa je da p o l e g ddma t u d i ona s k r b i za n a š e o t r o k e in j i h za n j i h o v

p r a z n i k dos to jno n a g r a d i . D r u ­š t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e je v s e m v e č j i m pod je t j em v N o ­v e m m e s t u pos l a lo p r o š n j e za p o m o č . U p a m o , d a n a š e p r o ­š n j e ne bodo odb i t e . D a j m o v teh d n e h n a š i m n a j m l a j š i m , c i c i b a n o m l n p i o n i r j e m č i m v e č l e p i h d o ž i v e t i j .

T u d i n a n a š o d o r a š č a j o č o m l a d i n o m i s l i m o i n b o m o p o ­s k r b e l i , d a bo č i m l e p š e p r a z n o ­v a l a N o v o l e t n o j e l k o , t a k o g i m ­n a z i j c i , u č i t e l j i š č n i k i i n v a j e n ­c i — a m .

Taborniki so zborovali Rod Gorjanskilh tabornikov i z

Novega mesta je irael v nedeljo 20, decembra svoj redni letni ob­čni zbor. V gimnazijski risalnici »o polagali obračun za enoletno delo rodu. Med gosti je bila tudi članica s tarešinske uprare Z T S tov. š tebi Andreja.

V predavanju tov. prof. Jan-kovičeve o vzgojnih metodah ta* bornii tva smo slišali marsikaj koristnega in zanimivega za vz«ojo naše mlad-ne. Organizacijsko po­ročilo je izpr iča lo , da novomeški taborniki našo počival i na lovo­rikah lanskega leta, ko so zasedli prvo mesto kot najboljši taborniški rod Slovenije in dobi l i lepo na­grado — kuhinjsko posodo, k i so jo koristno uporabili na letošnjem letnem taboru. Razveš« . ' / vo j«, da so t abo r r : k i letos izvedli lepo število uspe.Miiih izletov. Delo po vodiih cudj ni počivalo. V o d i so umeli redne sestanke in taborniki so vestno palagali izpite, p rv i in drugj izp i t so starejša večinoma že

KDAJ ZASTARAJO TERJATVE 30. s e p t e m b r a letos je stopil

v v e l j a v o nov zakon o terjat­vah. P r a v je, da se tudi n a š i bralci s e z n a n i j o z nj im.

T a z a k o n p o d r o b n o n a v a j a kdaj n a s t o p i č a s zas t a ran ja za posamezne t e r j a tve in kda j u p n i k po zakonu izgubi pravi ­co te r ja tve . Terjatve p r a v i l o ­m a zastarajo v desetih letih, v kolikor n i so z zakonom do­l o č e n i d r u g a č n i z a s t a r a l n i roki.

Terjatve gospodarskih orga­n i z a c i j , o b r t n i k o v in I m e t n i ­k o v d r u g i h p o s l o v a l n i c , k i i z ­v i r a j o i z b l a g o v n i h d o b a v i n pogodb o d e l u i n s t o r i t v a h , zas ta ra jo v t r eh l e t i h . V i s t e m Času zas ta ra jo t e r j a tve za z a ­k u p n i n e i n n a j e m n i n © zA ne p r e m i č n i n e i n p r e m i č n i n e , naj 6e p l a č u j e j o e n k r a t n a ali o b ­č a s n o v e n k r a t n e m z n e s k u . O š k o d n i n s k e te r ja tve z a s t a r a -ra jo v t r e h l e t i h , o d k a r Je o š k o d o v a n e c z v e d e l za š k o d o i n za t i s tega, k i Je n a p r a v i l š k o d o . P r a v i c a do v z d r ž e v a ­n ja , po z a k o n u , ne more z a ­s t a r e l i .

V dveh letih zastarajo vse t e r j a tve i z o b r t n i h i n u s l u ž -n o s t n i h s to r i t ev , t e r j a tve go ­s t i n s k i h pod je t i j , a d v o k a t o v za o p r a v l j e n e s to r i tve , t e r ­j a t v e v z g o j n i h , o s k r b o v a l n i h i n pa z d r a v s t v e n i h zavodov , z d r a v n i k o v , zoba r j ev , b a b i c i n v e t e r i n a r j e v za n a p r a v l j e n e S tor i tve , da l j e te r ja tve k m e t o v za d o b a v l j e n e k m e t i j s k e i n go­z d n e p r o i z v o d e za po t rebe d o l ­ž n i k o v e g a g o s p o d i n j s t v a i n d ruge te r ja tve .

V enem l e t u zas ta ra jo t e r ­j a tve p r o t i z a s e b n i m gospo­d i n j s t v o m za p l a č i l o d o b a v ­l j e n e e l e k t r i č n e s l ie , plina, vo­de, d i m n i k a r s k e s to r i tve , ter­j a t v e r a d i j s k i h posta j , p o š t e , t e l egra fa -in te le fona , t e r j a tve za ' n a r o č n i n o p u b l i k a c i j , ra ­č u n a j o č o d t a k r a t , k o je po­t e k e l č a s , za k a t e r e g a je b l l u p u b l i k a c i j a n a r o č e n a .

Z a k d n t u d i t o č n o d o l o č a , kda j z a s t a r an j e ne n&stopi , kda j se p r e k i n e i n kdaj g a ni m o g o č e u v e l j a v i t i .

* Uradni list L R S * dne 29.

o k t o b r a š t e v . 37 p a p r i n a š a odredb j o p r o m e t n e m d a v k u na g l a v n e gozdne p r o i z v o d e i n o d r e d b o o k o l i č i n i v i n a i n Ž g a n j a , k i ga smejo p r o i z v a ­j a l c i p o r a b i t i d o m a v eni p r o ­i z v o d n i dobi b rez p l a č i l a pro­metnega d a v k a .

O d r e d b a o prometnem dav­ku n a g l a v n e p r o i z v o d e i z k o ­r i š č a n j e gozdov d o l o č a enot­no t a r i f o p r o m e t n e g a d a v k a n a te p r o i z v o d e na o b m o č j u S l o v e n i j e . P r o m e t n i d a v e k zu vse v r s t e hlodov z a ž a g a n j e hrasta in v s e h v r s t i g l a v c e v , d r o g o v , p i l o t o v , p r a g o v , tra­m o v , dog i n š k o d l j e z n a š a 700

d i n a r j e v o d k u b i k a . O d j a m ­skega l e sa i g l a v c e v , h l o d o v za Ž a g a n j e l i s t a v c e v , r azen b u k o ­v i h se p l a č a 500 d i n od k u b i ­k a . O d h l o d o v za ž a g a n j e b u ­k o v i h h l o d o v za f u r n i r , l u š č e -nje i n š i b i c e se p l a č a 300 d i n od k u b i k a . Z a t r d a d r v a A i n B, l e sa z a v o l n o , t e h n i č n i h tepanje z a k l a n j e se p l a č a 200 d i n o d k u b i k a , o d t a n i n -' ;kega lesa p a 100 d i n o d k u ­b i k a . O s t a l i g o z d n i s o r t i m e n t i so o p r o š č e n i p l a č i l a p r o m e t ­nega d a v k a .

opravi l i . K temu študijti je največ pripomogel letni tabor na Otočcu . T u d i vajeniški mladini «o posve­t i l i vso skrb, saj so zanje s pomočjo Druš tva prijateljev mladine p r i ­pravi l i taborjenje na Otočcu . Ven­dar ne morejo dobiti na sestanke večjega števila vajeniške mladine ker so vajenci prezaposleni i n tudi stanujejo po večini ixven mesta.

S pomočjo naše ljudske oblasti so si taborniki izpopolni l i tvojo taborno opremo, tako da so p r i ­pravljeni cudE za večja taborjenja

T e ž a v a je pa še zmerom « ta­bornimi krovj kraj ima le petnajst č lanov. Poz i veti ibo treba 'Budi k lub tabornikov, to so člani stari nad osemnajst let. S pohoda in izlet i bomo pr ivabi l i v naše vrste še nekaj starejših č l anov , l jubi­teljev prirode.

Delo novomeških tabornikov bi vsekakor b i lo uspešnejše, če b i imeli svoje primerne prostore za sestanke in shrambo Šotorov ter orodja. Kuhin ja v kletnih prosto­rih osnovne šole gotovo ne ustreza tabornikom za njih potrebe, en­krat na teden pa se celo v tej kuhinfi pere perilo.

Ka j res ni mogoče za nase ta­bornike v N o v e m mescu dobiti primernega prostore? A l i naj v tej kuhinji zamre n : ;fo delo, š te­v i ln i šotori pa streh ne po pod­strešjih? Delavni 'rod Gorjanskih tabornikov tega gotovo ne zaslu­ži , saj si je t svojim delom v letošnjem letu pridobiil naljveoje priznanje — trideset tabornilkov K Novega mesta bo drugo leto zastopalo vso Slovenijo na prvem zveznem zleru tabornikov, k i bo L maja 1954 v Beogradu.

J. G.

Vzgledno podjetnost mestne pekarne

Kolektiv mestne pekarne Novo mesto se je v kratkem času uvcsoil med naijlxiijše delovne kolektive Novega mesta. Z last­nimi sredstvi si jc uredil pekarno in delovne prostore, da sedaj ustrezajo vsem higijenskim pred­pisom. Kolek t iv sii tudi resno prizadeva, da zadovolji vse po­t rošnike in naročnike ter v tem tudi uspeva.

Pred kra tk im je kolektiv sklenili, da prevzame pod svojo upravo bivšo inval idsko s laščičarno na Glavnem trgu in se v teh prostorih uredi podjetje Pekarna in slašči­čarna . Otvori tev novega obrata bo 31. decembra in L januarja zd ružene s prireditvijo Novoletne jelke i n razstavo pekanekih in silašiSčarsikih i zde lkov . V s i raz ­stavljeni predmeti bodo tudi na prodaj po 20 °/» zn ižan ih cenah od običajnih. Vsak 25 kupec pa bo poleg tega deležen lepega do­bitka v ob l ik i pekarskega al i slaščičarskega izdelka. Kolekt iv pa tudi že razmi.vl.ja, da bi pozneje v teh prostorih uredil še zajtr-kovalnico, katera bi b i la v Novem mestu res potr

Pismo iz Žalovd:

Uodouod si gradimo O d k a r Izhaja Do len j sk i l i s t se

Z a l o v č a n l še n ismo og las i l i v njem. S ice r smo b i l i n eko l iko -krat omenjeni , ćeš da n i smo p la ­ćal i č l a n a r i n e O F , kar seveda nI b i l o res, d r u g i č p a , da se p r i ­prav l jamo na gradnjo vodovoda. D a ne bi b ra lc i Dolenjskega l i ­sta m i s l i l i , da smo Izg in i l i s po­vršja zemeljske oble, se danes o g l a š a m o t d a l j š i m pismom.

K o t pove naslov, v n a š i vasi gradimo vodovod, k i nam je lz gospodarskih in zd ravs tven ih oz i rov nujjio potreben. Pr lčeJI smo z zajetjem dveh Izv i rov do­b r i h 700 metrov nad vasjo. To sta dva I zv i ra , imenovana »Ok­no« ln » O r e h o v j e « , drug od d ru­gega oddaljena 100 metrov. Ta dva studenca nam dajeta vodo, ka tera pa t e č e po odprtem jarku l n je tako izpostavl jena vsako­v r s tn i o k u ž b i , v s u š n i h mesecih pa se celo r azgubl v peščeni zemlj i ln niti ne pride do vas i .

Poizkusi s tobakom v Beli krajini Z a l e t o š n j o p o s k u s n o go j i t ev

t o b a k a j e b i l a d a l a T o b a č n a t o v a r n a v L j u b l j a n i s emena od 10 v r s t c i g a r n e g a i n c i g a ­re tnega t o b a k a , d a se u g o t o v i , k a t e r a v r s t a t o b a k a bo t u k a j š ­n j i z e m l j i u s t r e z a l a .

T o b a k j e b i l sa jen v V i n o -

Ijo, sve t lo v i r ž i n i j o , z r e n j a n i n a i n s m i r n a

P o s t r o k o v n i o c e n i t v i r a v n a ­t e l j a t o b a č n e g a i n š t i t u t a v P r i -l e p u i n g . G o r n i k R u d o l f a , k i se je m u d i l t u o d 23. do 25. 9., so v B e l i k r a j i n i d o b r i p o g o j i z a p r i d e l a v o a m e r i k a n s k e g a t i p a

Tobak (sorta burlev) na okrajnem posestvu v Okl juku

katoliških duhovnikov na Po lepo uspelih proslavah

Dneva r epub l ike , k i j ' h je p r i r e ­dilo C M D po vsej S l o v e n i j i , je bi la 26. novembra seja G O CiVID v L j u b l j a n i , na kateri so pre­gledali dosedanje uspehe' in spre­jeli delovni program za leto 1954. O b tej p r i l i k i je poslalo d r u š t v o svojo poslanico' »Vsem

žili tudi mnog i d u h o v n i k i Izven n a š e g a d r u š t v a .

Zabe lež i l i smo ve l i k uspeh v le tošn j ih i d e o l o š k i h t e č a j i h C M D v P tu ju , V i p a v i l n na Brez j ah . T u d i kolegi lz H r v a t s k e so se rvam p r i d r u ž i l i . T e č a j u v P tu ju smo p r i d r u ž i l i k u l t u r n i v e č e r v

i ptujskem g leda l i šču , kjer so med s lovensk im k a t o l i š k i m d u h o v n i - [ p e v s k i m koncer tom n a š e g a d ru -kotn« č l a n o m C M D In r a z l o ž i l o I š t v a r ec i t i r a l i naš i knjLževnik'1

K R A T K E V E S T I T o v a r n a olja v V r b a s u bo d ru ­

go leto p ro izva ja la dvakra t v e č ol ja kot letos. P r o i z v o d n j a to­va rne bo z n a š a l a 10.000 ton je­d i lnega ol ja ln 120.000 ton teh­n i č n i h m a š č o b ,

V L j u d s k i r e p u b l i k i S r b i j i Je p r i š l o po z a k o n u o z e m l j i š k e m m a k s i m u v zeml j i šk i sk l ad že dosedaj 201.317 hektar jev zem­lje. Za to zemljo bodo dosedanji l a s t n ' k l dob i l i v k r a t k e m Izpla­č a n o nad U-5 m i l i j a r d d inar jev .

ter ocr ta lo svoje v e l i k e uspehe od zadnjega o b č n e g a zbora lan­sko leto, kri je tako si jajno po­tekel In razgibal vse duhovel V e ­l i k i uspehi , k i j i h beleži n a š e d r u š t v o v l e t o š n j e m letu, so vzpodbuda k r ada l jnemu delu . G l a v n i l n I zv r šn i odbor sta bud­no spreml ja la delovanje osnov­n i h d r u š t v e n i h edinic ln s k u š a l a b i t i vse leto va ren k a ž i p o t p r i vseh v p r a š a n j i h , k i so se poja­v i l a v dnevnem ž i v l j e n j u . No­vice o m o ž n o s t i zbli ižaoja med C e r k v i j o fp l judsko oblastjo v F L R J so razgiba le v z a č e t n i h mesecih l e t o š n j e g a leta ne samo l u h o v n i k e , ampak tudi prepro­ste v e r n i k e po naš i d o m o v i n i .

V j un i j u je Izšel Z a k o n o p ravnem po loža ju ve r sk ih skup­nosti v P L R J , k i je precej upo­š t e v a l n a š e predloge k Osnu tku . D e l o v n i p r o g r a m je b i l povsod izpel jan , ponekod pa še dodana razna predavanja . V l e to šn j i h ok tob r sk ih dnev ih so bile duhov­n i š k e vrs te razgibane v enotnem gledanju ln presojanju k r i v i c e , k i je b i l a nam in vsem n a š i m narodom storjena od s t rani za­padnih zavezn ikov glede Trs ta ln s lovenskega ozemlja cone A . T u d i duhovn ik i so obsodi l i po­h lepni i t a l i j an sk i i m p e r i a l ! j e m ter p rav tako v k r e p k i reso luc i j i Izrabljanje vere l n v e r s k i h ču ­stev v p o l i t i č n e namene. T e m n a š i m protestom so se p r l d r u -

svoja dela. Nabi to polna dvora ­na ln n a v d u š e n j e l judstva sta dokaza la , da smo svojo nalogo dobro o p r a v i l i . Nadal je smo ure­di l i soc ia lno zavarovanje duhov­n ikov l n pokojn ino celo z v i š a l i na 8000 d in , ka r so č l a n i p r i re­ferendumu sami že le l i . L j u d s k a oblast nam je š la p r i tem kar najbolj na roko . V s a zahva la j i naj vel ja tudi na tem mestu, k a ­kor smo se of ic le lno z a h v a l i l i predsedniku I z v r š n e g a sveta dne 26. novembra , ko je b i l a 13-člar.-ska delegacija p r i njem sprejeta v avdlenco.

N a š e d r u š t v o se Je po svoj ih delegatih u d e l e ž i l o r a z n i h k o n ­gresov s tanovsk ih d r u š t e v du­h o v n i k o v S r b i j e v Beogradu, Makedon i j e V S k o p l j u , C rne go­re v T l togradu , H r v a t s k e v Z a ­grebu Itd., ter tako manifesti­ra lo brats tvo ln enotnost jugo­s lovansk ih narodov. Dolenjsk i d u h o v n i k i pa smo Imel! svojo sejo P O Dolenjske 11. decembra v N o v e m mestu, kjer smo potr­d i l i enoglasno delo G O ln nje­govega vodstva ln si obenem Iz­dela l i de lovni p rogram za bodo­če delo. Sejo je v o d i l predsed­n ik pokra j inskega odbora C M D za Dolenjsko č r n o m a l j s k i ž u p n i k t o v a r i š Lojze Z a b k a r , k ! Je t kolegi . o d b o r n i k i ugotovi) med drugim, da j« dolenjska duhov­šč ina ponekod premalo zainte­res i ran* na d r u š t v e n e m živl je-

2 E V E S T E da s m o n a r o č n i n o za » D O L E N J S K I L I S T « za le to 1954 p o c e n i l i o d 500 na 480 dinarjevl «— P o s a m e z n a š t e v i l k a bo v p r o d a j i po 10 d i n dos le j je b i l a 12 d i n . V s a k n a š n a r o č n i k , k i im :< v r e d u p l a č a n o n a r o č n i n o , je z a v a r o v a n za p r i m e r s m r t i (kot pos led ice n e s r e č e ) z a 10.000 d i n . za p r i m e r t r a j ne I n v a l i d n o s t i (pos led ico nezgode) pa za 20.000 d i n I

m e r u , G r i b l j a h , T r i b u č a h , v D r a g a t u š u , O k l j u k u , G r a d a c u i n na K r a s i n c u . O d c i g a r n i h v r s t smo g o j i l i b r a z i l , h a v a n o i n Javo, o d c i g a r e t n i h p a b a r -le j (bu r l ev ) , i s t r o , r a v n j a k , o t -

d%uitVQ DoSeniskem

nju. T r e b a bo v n o v e m poslov­nem letu k repko dela t i , da bodo še t i s t i d u h o v n i k i , k i sedaj sto­je Izven n a š i h d r u š t v e n i h vrst , p r i š l i med p a t r i o t l č n e dut iovni-ke l n de la l i za b lag in jo n a š e g a naroda .

D a se bo d r u š t v o l ep še r a z v i ­ja lo , je nujno pot reben lasten ioka l v cent ru Dolenjske . P red ­sednik je predlaga l , da b i se na O L O N o v o mesto v lož i l a p r o š ­nja, v ka t e r i bi z ap ros i l i mero-dajne za dodel i tev pr imernega prostora - k lubske sobe, kjer bi Imel i redne m e s e č n e sestanke, seje, pros lave i n podobno. T a m bi names t i l i tud i razne knj ige in revi je l n bi se tako p o č a s i for­m i r a l š t u d i j s k i k r o ž e k , v kate­r em b i š t u d i r a l i d u h o v n i k i da­n a š n j o d r u ž b e n o prob lemat iko . Z l a s t i bo to v a ž n o sedaj, ko so vsi č lan i C M D o b v e z a n i , da se­stavijo do m a r c a lt>I>4 reierat : »Pe t let obstoja C M D — kako gledam jaz na d r u š t v o « .

N a koncu seje je b i l a s p r o ž e ­na m i s e l , da naj bi predsednik obiska l vse kolege duhovn ike na Dolenjskem ln tako v osebnem s t iku z n j i m i r a z p r a v l j a l o vseh v a ž n i h d r u š t v e n i h l n i zven dru­š t v e n i h p rob lemih d a n a š n j e jugoslovanske s tvarnos t i .

Cas je že , da se dolenjska du­h o v š č i n a otrese razne r eakc io ­narne in b e l o g a r d i s t i č n e n a v l a ­ke, da z a č n e trezno gledat i na vse d a n a š n j e po jave v n a š i so­c ia l i s t i čn i domov in i i n da že en­krat p o k a ž e , da jt vendar nI vseeno, kako se vrti ko lo zgo­dovine.

Mirna S p l o š n a kme t i j ska zadruga Je

letos znatno podpr l a e l e k t r i f i ­kaci jo o k o l i š k i h vas i in v ta namen dala 700.000 d i n . S to p o m o č j o i n p o m o č j o l judske ob­lasti ter p r izadevanjem v a š č a -nov samih je uspelo, da je v e č vasi dobi lo e l e k t r i č n o luč . P r e ­b i v a l c i teh vas i so h v a l e ž n i vsem, k i so J im p r ipomog l i do te pr idobi tve , E l e k t r i f i k a c i j sk i odbor i vas i T r b i n c , Sevn ica l n S e l a - C i r n l k , so pos la l i upravne­m u odboru K Z na M i r n i p i sme­no zahvalo za p o m o č in podpo­ro p r i e l e k t r i f i k a c i j i vas i . V z a ­h v a l i t rd i jo , da se je s tem iz­po ln i l a dolgoletna že l ja teh va­si. H k r a t i žel i jo , da bi bi le te ugodnosti odnosno napredka de­l ežne še vse ostale vasi l n do­m a č i j e , k i še danes nimajo e lek­t r i č n e g a toka. Zagotavl ja jo , da bodo še naprej de la l i v tem ozi ru pod parolo; »V vsako h i šo e l e k t r i k o «

b e r l e j a , k i m o r e d a t i p r i d o b r i o b d e l a v i z e m l j e d o b e r p r i d e ­l ek , r a z e n n a k i s l i h l n l a ž j i h t l e h . Z e l o dobe r p r i d e l e k b e r ­l e j a je letos dosege l k m e t o v a ­lec C r n i č M a t i j a v T r i b u č a h . N a s t e l j n i š k i h t l e h se bo p o ­n o v n o p o i z k u s i l a v r s t a sve t l e v i r ž i n i j e . O d c i g a r n i h v r s t t o ­b a k a s ta i m e l a le tos d o b r o ras t i n dozo re los t l i s t o v b r a z i l i n j a v a .

V s e os ta le v r s t e Is t ra , h e r c e ­g o v s k i r a v n j a k , m a l o a z i j s k a s m i r n a , m a k e d o n s k a o t l j a , b a ­n a t s k i z r e n j a n i n i n h a v a n a pa n i so p r i m e r n e za go j i t ev p r i nas, k e r j i m t u k a j š n j a k l i m a ne u s t r e z a za k v a l i t e t n o u s p e -van je .

D r . B u k o v e c , p e d o l o g i z Z a ­g reba , j e p r e i s k a l t u d i z e m l j o i n u g o t o v i l , da so t l a v B e l i k r a j i n i p o v e č i n i p r i m e r n a za go j i t ev t obaka , posebno je p r i ­m e r n o r e d n o o b d e l a n a r d e č a z e m l j a . T u k a j š n j e s redn je t e ž k e z e m l j e da jo p r i p r a v o č a s n i o b ­d e l a v i , d o b r i n e g i i n p r a v i l n e m s u š e n j u k o l i č i n s k o i n k a k o ­v o s t n o p r a v dobe r p r i d e l e k be r l e j a . P o n o v n i p o i z k u s s sve t lo b i r ž i n i j o n a k i s l e j š i h s t e l n i š k i h i n n a p l a v n i h t l e h bo p o k a z a l p r a k t i č n o v r e d n o s t te v r s te .

G l e d e n a n a v e d e n e s t r o k o v ­ne ocene je t o b a č n a t o v a r n a v L j u b l j a n i p r i p r a v l j e n a r a z š i ­r i t i go j i t ev t o b a k a v r s t e be r l e j i n p o s v o j e m s t r o k o v n j a k u d a t i n a t e r e n u p o t r e b n a n a v o ­d i l a .

Z a r a d i tega p r i p o r o č a m o k m e t o v a l c e m , d a se j a v i j o z a ­d r u g a m , o b č i n a m a l i o k r a j u l n s k l e n e j o p i s m e n o p o g o d b o za go j i t ev t o b a k a b e r l e j a v p r i ­h o d n j e m l e tu . V r e d n o s t p r i ­d e l k a tega t o b a k a z n a š a o k r o g 2500 d o 3000 d i n a r j e v n a 1 a r

M . B .

JANKO JOŽE, PRVI PARTIZAN NA GORNJIH SUŠICAH

2 e leta 1946 smo položi l i 300 m smrekov ih c e v i l n si z a č a s n o za­gotovi l i vodo, k i pa je b i l a vse­eno še Izpostavljena o n e s n a ž e ­nju.

O po t rebi gradi tve vodovoda v naš i vasi j e b i lo v e l i k o govo­ra že v s tar i Jugos lav i j i l n baje je bH že nakazan potreben de­nar . K e r pa v a š č a n l niso b i l i enotn i , je bil denar dan drugam, m l pa smo ostali brez dobre zdrave pi tne vode. Toda kar nI bi lo m o g o č e takrat , to smo se od loč i l i , da naprav imo danes v n o v i d r ž a v i , k i nam nudi vso m o ž n o p o m o č . T u d i vaščan l so spoznal i , da je le v skupn ih na­p o r i h z a j a m č e n uspeh l n napre . dek vsakega.

D e l a p r i zajetju so V glavnem k o n č a n a . P r i tem so v e l i k o po­magal i s p ros tovo l jn im delom ln v o ž n j a m i v a š č a n i sami , k i so o p r a v i l i 1536 p ros tovo l jn ih de­l o v n i h ur ln 80 v o ž e n j ter da l i 5 kub . me t rov smrekovega lesa za o p a ž e . O b a Izv i ra sta v str­mem bregu, kamor Je b i lo tre­ba sp rav i t i vso gradivo . D v a pa­r a ž iv ine sta zape l ja la komaj č e ­trt k u b i k a peska, do samega Iz­v i r a pa je b i lo t reba š e znosi t i na rokah . Pri de lu se je zlasti Izkazala m l a d i n a . Najbol j p r i d ­n i so b i l i A n t o n I n J o ž e P r e š e ­ren , Ivan Novak i n I v a n B r e -gant. Pohva lo z a s l u ž i t a tudi upo­kojen i oglar J o ž e M a r o l t , ki je n a v z l i c s tarost i o p r a v i l 53 de­l o v n i h U T In Feliks Zabukovec , k i je "a mesto sebe najel de­l a v c a l n ga sam plačal , samo da je I zpo ln i l svojo obveznost. O k r a j n a Z a d r u ž n a zveza v N o ­v e m mestu nam je s svoj im pr i ­s p e v k o m pr ipomogla , da smo najbolj p r i d n e l ahko nagrad i l i , za kar se ji gradbeni odbor i sk reno zahval juje .

Precej dela smo že o p r a v i l i , v e l i k o nas pa še čaka , predr.o bo tekla voda v vas. T reba bo izkopat i po ld rug meter globok jarek z« cevi v do lž in i 800m, ka r bo v k amen l t em svetu zelo t e ž a v n o . Tudi za rezervoar bo

treba ve l iko g rad iva , k i ga je ? n a š o h r ibovsko vas t e ž k o spra* v i t i . U p a m o , da nas bo ok ra jn i l j udsk i odbor podpr l tud i p r i nadal jnl gradnji vodovoda. L e ­tos nam je nakazal p o l m i l i j o ­na, potrebno pa bo še po ld rug m i l i j o n , da bo vodovod do k r a j a zgrajen. P r e d r a č u n gradnje z n a ­ša n a m r e č nad 2,808.000 d inar jev . Poleg vodovoda pa imamo Z a l o v ­čan l še eno v r o č o žel jo l n to j e e l ek t r ika . Upamo ln p r i č a k u j e ­mo, da nam bo n a l a l j udska ob»

Izvir » O k n o «

last pomagala tudi p r i tem pr i ­zadevanju ter nam šla n a roko, da bomo i m e l i v vas! č i m p r e j poleg vodovoda tud i e l e k t r i č n o luč l n indus t r i j sk i tok,

Miha Bregaoi

Pripis: H gornjemu dopisu smo d o b i l i na O L O N o v o mesto Se dodatno pojasni lo , da je že sklenjeno, da se vodovod podal j* še vse do G o r n j i h T o p l i c l n n » ta nač in o sk rb i z vodo predvL dena nova šola i n vsa vas. Ce­vi za ta p o d a l j š a n i vodovod «o že n a r o č e n e lz l e tošn j ih prora­č u n s k i h sredstev In bodo \kmalu dobavl jene.

Pazimo na svinjske kože » P R I S O S E D U B O D O P A

J U T R I K L A L I s tako gr« po z imi glas od hiše do liiise. ko se kmečki ljudje pripravljajo na svoj največ/i zamaka praznik. Po svojem leto in dan trajajočem trudepol-uoiii delu kmečki človek tudi za­služi nekoliko oddiha in pri hal j Sk a — Človek pa je vedno bolj na­gnjen k slabemu kot pa k dobre­mu im kadar mu dobro gre, rad pozabi na marsikaj. D a se to ne bi zgodilo i n da ne bi pozabil i na naijvaeneiise bi rad opozor i l naše kmetovalce, da klanje n i samo v a ž n o zaradi k o l i n i n masti, ampak da je treba vso pažnjo po­svečati tudi svinjski koli. Svinjska koža je pomembna surovina za našo usnjarsko industrijo, izdelano svinjsko usnje pa je v a ž n o za i zvoz , ker prejemomo zanj devize, nujno potrebne za nase gospodar­stvo.

C« rvonjska koži posvetimo vso potrebno pažnjo, je korist vsestran aka. Z a pravdno odrto svimijkko kožo brez zareze.dobite lepe de-narce, seveda samo za res prvo-virstno kožo. Potrebno je zato, da klavci koljejo in odirajo z vso skrbnostjo i n n« s t resočo roko.

Reči se mora, da v večini krajev Slovenije U od nekdaj prašMe odirajo i n k o ž o prodajo. So pa še ljudje, k i svinjsko k o ž o takore-koč zavrže jo . Deloma ponekod kože puste na jSpehu, k i je na­menjen za suJenje, deloma se koža

č « grel i z ToplSc na Gor. Su­šice se vrh klanca nad D o l . Su­ši cami odpre pogled na gornji del sušiške doline, z vel ičastno Rado-ho v ozadju. Pod novo cesto, k i so jo domačini zgradili takoj po vojni , se vije stara cesta, pod njo pa teče potok Sušica v lepem lo­ku mimo obnovljenega doma »Pri Malne rje vi h «. To \t dom z a d r u ž n i k a Janka Ivana.

V stari hižu, ki je stala na tem prostoru in so jo požgali Italijani v roški ofenzivi , se je rodi l Janko Jože , po d o m a č e »Malner jev Pope«, prva part izan v Sušiški dol in i .

2e od malega je bil bister in ukažeiljen ter je domov prinašal prav dobra spr ičevala . Kasneje se je pri mojstru Koščičku v Novem mestu izučil za kleparja. Tik pred vojno je bil kleparski pomočnik v Stični. M e d tovari&i je bili zelo priljubljen kot pošten značaj in razgledan človek. Ze tedaj je spre­videl, pa tudi občuri l , kriviČnost družbene ureditve. Ze pred vojno je navezal stike i K.P in bili 1939 tudi sprejet vanjo.

V p rv ih letih N O B , 1941 in 1942, je deloval v topl iškem ra­jonu kot izvirsten tn p r i vseh priljubljen aktivist, Njegova velika zasluga je, da se je večina pre­bivalstva v tern* kraju vključila v N O B in akt ivno sodelovala. Leta 1943 je deioval v rajonu M i r n a peč, kjer ga je tudi doletela pre­zgodnja smrt. V patrulji, v kateri je bila tudi tov. M a r a Rupena, je padel 9. aprila v Globodolu v spopadu z belogardisti.

Italijanom ni ostalo pr ikr i to njegovo delovanje, kakor tudi ne, da delajo za partizane njegova dva brata Ivan in Ka ro l ter sestra Enika . 15. avgusta 1942 so jim požga.Vi hiSo z vsem imetjem.

Janko Jože je bil l ik naprednega in borbenega človeka, aktivista v prvih najtežjih letih narodno osvobodilnega boja, spoš tovan in priljubljen pri ljudeh, k i jl'ih je navduši l za borbo in revolucijo. Mlad ina na Gor . S u vi cal i si ga je vzela za vzgled in po njem poimenovala svoj« ljudsko pro­svetno d r u š t v o .

R.

predela v klobase. K a r se ciČa slanim« s k o ž o , DO V »imfi še dfHBi* v poletju pa slanina ravno radii kože postane ža rka , ker naisropi raizkraijianje slanine J adi svet lob« in toplote. Ž a r k a slanina ije ne­prebavljiva i n zdravju sTkodJ jHiva. Vsekakor je v obeh primerih k o ­rist manjSa," ko t pa če p rav i lno odrto k o ž o odate.

Surove kože vseh vrst xbira K O T E K S d r ž . podjetje za promet s k o ž a m i in tekstUmimti surovina­mi. T o podjetje ima svoje odku-povallmice v vsdh veČ|j'.h kraljih SlovcinLje, pooblaščene zbitralce pa v vseh krajih. Obrnite se za o d ­dajo svinjskih kož do ns|jbliiijega zbirailca, pri katerem lahko dobite tudi vsa podrobna pojasnila tako glede prevzema kož , pa tudi po­trebna na vodij a glede kilam ja i a pravilnega odiranja pršičev.

Izsuševalna deta v Kožarjih pri

Šentjerneju Skoraj vsakoletne poplave K r ­

ke (včasih celo po dvakrat) so povzroča le velikansko šlkodo p r i Drami in vaseii prot i Kostanjevi­ci . Onemogoči le so promet na cesta med vasmi ter uničevale posevke in trarviniike na že tako dovoiLj močviirni zemlji. Nujno je balo treba netkaj ukreniti . N a pomoč je priskočil okrajni ljudski odbor v Novem mestu i n dal sredstva, da so lahko začeli z izsuševalnimi deli .

Delovodja Lojze Gruber md je na moje vprašan je dal naslednje podatke:

Delo se je začelo letos 6. jul i ja; doslej so izkopal i 7000 kubikov zemlje i n z njo spilanirali zemljišča kmetov in skupnega vaškega sveta, V 714 metrov dolgem i n 8 metrov širokem kanalu ter še v treh s t ran -

skih jarkih se zbira voda iz Šte­v i ln ih podzemskih »tudencev i n se izteka v K r k o . Bajor, k i se jo do nedavna svetlikal na tem zem-HiiiiŠču, je izginul. Zapodi eni« jjb J5 mar l j iv ih delavcev, k i imajo kaj t e žko delo: ir/kopavaiti je treba tudi drevesa, večidel jelše, l k o ­reninami vred, on stari v vodi« tako da škorenj često obtiči v blatu, ko hočeš potegniti nogo i z močvir ja . V pomoč imajo 1C0 m t račnic i n dva vagončka . K m a l u bo izsušene 15 ha zemlje i n čez nekaj let bo na grobelijiski gmajni va lov i la pšenica, kajt i z izsuše-vanjem bodo nadaljevali tudi po grobcljski gmajni (delno je zajeta žcflftoei) in dalje.

Kazen okraja, in seveda kmetov, se za ta izsuševalna dela zanima tudi republiški gospodarski svet, k i ima v nač r tu izsiuševanje na velikem področju . K e r je bi la po­moč okraja — 800 tisoč dinarjev — sredi septembra i zč rpana , f i ­nancira nadaljevanje del republi­ški gospodarski svet.

Zelo smo hvaležni vsem, k i «o nam to posredovali, zlasti pa pred­sedniku gospodarskega sveta v Novem mestu tov. Maksu Valetiu. Vse kaže , da bodo DramČana in drugi lahko kmalu spravili svoje čolne, k i jih imajo že od nekdaj pripravljene za poplave, in da jim kruh v zemlji ne bo več gnil. - inč

Novo mesto N e k e vrste makar t i zem aH ne­

kaj podobnega b i lahko imeno­v a l i v e l i k o radoznalost posa­m e z n i h m e š č a n o v v zadnjem č a s u . N i k a k o r j i m n a m r e č ne gre v glavo, da i m a lahko tud i pa r t i zansk i borec i n i n v a l i d svoj skromen dom i n morda še kaj drugega, ka r je za č l o v e k a , k i se Je med vojno t i š ča l dvorna a l i kje drugje, č i s to r azuml j ivo . V mestu je b i lo zadnja leta precej k u p č i j s s tanovanjskimi h i š a m i , k i so j i h k u p i l i posa­m e z n i k i r a z l i č n i h pok l i cev In za r a z l i č n e vsote, vendar se zaradi tega n i n i h č e vznemir ja l , saj to je normalen pojav. K o t smo že p i s a l i v n a š e m l i s tu , so se p r i gradnjah s tanovanjskih h i š oko­r i s t i l i z p r i spevkom d r ž a v e tud i l judje , k i niso i m e l i zato nobe­n i h zaslug, pa tud i za rad i tega se n i n i h č e p r e v e č razbur ja l . Nasprotno pa na p r i m e r posa­m e z n i k i z v e l i k i m zanimanjem s p r a š u j e j o , kako je p r i š e l do svoje h i š e v o j n i i n v a l i d J o ž e K o l e n c . Celo na sestanku Z K je b i lo postavljeno to v p r a š a n j e i n to od l j u d i , k i b i m o r a l i za sklenjeno pogodbo med mestno o b č i n o i n K o l e n c e m najbolj ve ­det i . Z odobr i tv i jo P redsed­s tva V L S je K o l e n c leta 1947 s k l e n i l z M L O kupno, oz i roma zamenjalno pogodbo, po ka t e r i je on prepus t i l svoje parcele v obč in i M i r n a M L O v zameno za stanovanjsko h i šo na Z a g r e b š k i cesti , r az l iko v ceni pa dop la ­ča l v gotovin i . Vrednost h i še je b i l a s t rokovno ocenjena po ta­k ra t v e l j a v n i h predpis ih ter op rav l j en z e m l j i š k o k n j i ž n i p re ­nos.

A H ne b i b i lo bo l j š e , da b i se vsak, k i ga zan ima k a k a stvar i n k i se t i če l judskega p remo­žen ja , o b r n i l neposredno n a l j u d s k i odbor mestne o b č i n e , k j e r b i lahko dob i l vse potreb­ne podatke, kot pa da taj instve-no p r i š e p e t u j e i n i z p r a š u j e , k a r m u n i jasno?

Obe s tavbi na G l a v n e m trgu (stavba Narodne banke i n D r ­ž a v n e g a zavarovalnega zavoda), k i Ju grad i mestno podjetje G O P , sta že pod streho. M l a d o mestno gradbeno l n obnovi tve­no podjetje je prt tej gradnj i pokazalo svojo sposobnost, saj j e dela na s tavbi d o k o n č a l o p r e d pos tavl jenim rokom. Obe stavbi , k i bosta dograjeni p r i ­hodnje leto, bosta i zpopo ln i l i stavbeno v r z e l G lavnega t rga .

Suha - krajino. G r a d b e n o podjet je » K r k a «

i z N o v e g a mes t a g r a d i v v a s i P r e v o l e m o d e r n o š o l s k o p o ­slopje , v k a t e r e m bodo i m e l i d o v o l j p r o s t o r a u č e n c i o s n o v ­ne š o l e i n d i j a k i n i ž j e g i m n a ­z i j e s u h o k r a j i n s k i h v a s i . Z d e ­l o m bodo n a d a l j e v a l i , d o k l e r j i m bo p u s t i l o v r e m e . P o t r e b a

po t a k e m Š o l s k e m p o s l o p j u je t u p r i nas res v e l i k a , saj se v s a leta po v o j n i š t e v i l n i š o l a r j i s t i ska jo v d v e h » u č i l n i c a h « , k i b i j i h m i r n e d u š e l a h k o i m e ­n o v a l i m u č i l n i c e , pa Še so d r u ga od d r u g e o d d a l j e n e eno uro . (Ena v R a t j u , ena v Z v i r č a h ) d o g r a d i t v i j o š o l s k e g a pos lop ja bodo d o b i l i S u h o k r a n j č a n i t u d i d v o r a n o z a k u l t u r n e p r i r e d i t v e .

* P r e t e k l o nede l jo Je b i l v š o l i

Ra t j e r o d i t e l j s k i sestanek. N a n j e m so se m e d d r u g i m s t a r š i s e z n a n i l i t u d i z z a k o n o m o o s e m l e t n e m o b v e z n e m š o l a n j u . U p a m o , d a bodo pos le j bol j r edno p o š i l j a l i o t r o k e v šo l o , č e ne z a r a d i d r u g e g a , p a vsa j z a r a d i p r e d v i d e n e k a z n i , k i j o z a k o n p redp i su j e .

* V b l i ž i n i R a t j a so o d k r i l i l e ­

ž i š č e k a o l i n a . S t r o k o v n j a k i so m n e n j a , da se bo z n a d a l j n i m r a z i s k o v a n j e m v e r j e t n o n a š l o dovo l j d o b r e g a k a o l i n a , i n d a bo v k r a t k e m o d p r t r u d n i k za i z k o r i š č a n j e te s i r o v i n e za i z ­d e l a v o p o r c e l a n a .

• Seda j , k o j e č a s a v e č k o t d o ­

v o l j , l j u d j e v e l i k o r a z p r a v l j a j o o e l e k t r i k i , o g r a d n j i v o d o v o d a i n ce lo o g r a d n j i ž e l e z n i c e . T o je v s e k a k o r p r a v , d a se l j u d j e z a n i m a j o i n ž e l i j o i m e t i t a k e s t v a r i , t oda k o č l o v e k h o d i m e d r a z t r e s e n i m i v a s i c a m i , b i s v e ­t o v a l , na j b i s i za p r v o s i l o vsa j p o p r a v i l i v a š k a po ta , k i so vse pre j k o t v ponos v a š č a n o m .

T o l e p a v vednos t v s e m S u h o -k r a n j č a n o m : k o n c e m n o v e m ­b r a so se z a č e l a n a š o l i v R a t j u r e d n a p r e d a v a n j a o k m e t i j ­s tvu . P r e d a v a n j a so v s a k č e t r ­tek, p r e d a v a j o k m e t i j s k i s t r o ­k o v n j a k i i z N o v e g a mes ta , n a ­m e n j e n a p a so v s e m k m e t o ­v a l c e m S u h e k r a j i n e . Doseda j so p r i h a j a l i n a p r e d a v a n j a n a j v e č s amo R a t j a n i . D a ne b i k d o m o r d a m i s l i l , d a p r e b i v a l ­c e m o s t a l i h v a s i t a k a p r e d a ­v a n j a ne b i k o r i s t i l a ? K a r p r i ­di te , ne bo v a m ž a l . T u d i i z -p r e h o d i v z i m s k e m č a s u so i z z d r a v s t v e n i h r a z l o g o v ze lo p o ­t r ebn i . T a k o boste i m e l i d v o j ­n o ko r i s t . P o t e m bo t u d i sede­nje na t o p l i p e č i p r i j e tne je , p a r a z g o v o r i » v e č e r n i h v a s o v a l ­cev« se bodo v m a r s i č e m s p r e ­m e n i l i . G . G .

Selo - Hinje M l a d i n s k i a k t i v S e l a - V r h je

i m e l 13. d e c e m b r a sestanek, n a k a t e r e m so si i z v o l i l i n o v o v o d ­s tvo o rgan izac i j e . S k l e n i l i so tud i , da bodo n a š t u d i r a l i i g r o » R a z t r g a n c i « . Z v a j a m i so t ako j p r i č e l i . N a t e m s e s t a n k u so n a novo bpre je l i v o r g a n i z a c i j o 6 č l a n o v .

M l a d i n a se ze lo z a n i m a za i z o b r a ž e v a l n o d e l o i n bo z i m ­

s k i č a s i z k o r i s t i l a zato, d a se kaj n a u č i , o b e n e m p a bo n u ­d i l a p r e b i v a l s t v u k u l t u r n o r a z ­v e d r i l o . N a v d u š e n o je t u d i spre je la v a b i l o , na j p o m a g a p r i p r i p r a v a h za N o v o l e t n o j e l k o , t ako , da bodo n a š i n a j ­m l a j š i č i m l e p š e p r e ž i v e l i ta d a n .

» 6. d e c e m b r a j e u p r a v l t e l j -

s tvo š o l e S e l a - H i n j e s k l i c a l o r o d i t e l j s k i ses tanke . Z a l je b i l a u d e l e ž b a ze lo s laba , k a r n i k a k o r n i v p o h v a l o n a š i m s t a r š e m . S t a r š i so v e n d a r d o l ž ­n i , d a se z a n i m a j o za v z g o j o i n delo s v o j i h o t rok , k a j t i l e t a ­k r a t b o v z g o j n o de lo v š o l i i n d o m a doseglo svo j c i l j .

Mladinka.

Z A G R A D E C K a k š n o zaves t i m a j o š e p o ­

s a m e z n i l jud je , k i so ce lo č l a n i

s p l o š n e k m e t i j s k e z a d r u g e k a ž e n a s l e d n j i p r i m e r :

P r e d k r a t k i m je k u h a r i c a v m e n z i z a p i r a l a v r a t a v g o s t i l n i k m e t i j s k e z a d r u g e v Z a g r a d c u V b l i ž i n i nje je s t a l J o ž e E r j a ­vec i z K i t n e g a v r h a . K e r j i je k l j u č p a d e l na t l a i n ga n i mogla n a j t i , se j e o b r n i l a na E r j a v c a , č e ga j e o n m o r d a v i ­del a l i p o b r a l . T a je n a v se n a č i n e z a t r j e v a l , d a k l j u č a n i v i d e l n i t i p o b r a l , k o p a se je k u h a r i c a o d s t r a n i l a , j e o d š e l v s t r a n i š č e i n v r g e l k l j u č v g r e z ­n ico , n a mesto , d a b i ga njej v r n i l . N e r a z u m l j i v o je, zaka j ie ra je v r g e l k l j u č v s t r a n i š č e , ko t da b i ga v r n i l k u h a r i c i , sa j e s t e m o š k o d o v a n a p r e d ­v s e m zadruga , k i bo m o r a l a k u p i t i drugega, on p a je ce lo č l a n zadruge. M i s l i m o , d a t a p r i m e r z a s l u ž i v s o grajo.

K Z Zagradec.

Zakaj imajo trgovine na Kočevskem premalo koruze naprodaj

Pismo iz Amerike N a r o č n i k i z A m e r i k e g. J o h n

L o k a r st., z n a n a k t i v n i č l a n n a p r e d n i h o r g a n i z a c i j v A m e ­r i k i n a m j e p o s l a l tole p i s m o :

C e n j e n o u r e d n i š t v o ! S p o r o č a m v a m , d a redno

p r e j e m a m v a š l i s t , k i m i zelo ugaja . R a d b e r e m n o v i c e iz moje drage D o l e n j s k e i n se p r i t e m s p o m i n j a m svo je m l a ­dos t i , k i s em j o p r e ž i v e l v S e n t v i d s k i f a r i P r t S t i č n i . R a d se s p o m i n j a m t i s t i h d r a ­g i h d o m a Č i h k ra j ev , a spo­m i n j a m se t u d i d r u g i h k r a j e v r a j n k e A v s t r i j e , k o d e r s em v a n d r a l z v e č d r u g i m i sebi e n a k i m i s t r e b u h o m za k r u ­h o m . P r i m a r s i k a t e r i h i š i ta­k r a t nI b i l o k r u h a za vse i n smo n e š t e t o k r a t s t r a d a l i . P r i nas d o m a je n a š a l j u b a m a ­m a d o s t i k r a t p r i n e s l a n a m i ­zo nerzabeljen m o č n i k , k a d a r s m o p a o t roc i d o b i l i k o š č e k t rdega č r n e g a k r u h a , j e b i l to / " nas v e l i k p r a z n i k . V e -

77-letni J o h a n L o k a r , st.

l i k o nas je b i l o t a k r a t t a k š n i h r e v e ž e v p o d c e s a r s t v o m F r a n ­ca J o ž e f a , za to s m o b i l i p r i ­s i l j e n i i t i po sve tu , d a smo z a s l u ž i l i k r u h a seb i i n s v o j i d r u ž i n i .

V e l i k o nas je o d š l o v n a š o sedanjo n o v o d o m o v i n o , pa t u d i t u k a j smo m o r a l i t rdo d e l a t i p o d k a p i t a l i s t i č n i m re­ž i m o m . D o s t i k r a t n i b i l o de la i n smo d e l a v c i t r p e l i p o m a n j ­k a n j e , č e p r a v se to z a na jbo l j

boga to d r ž a v o n a s v e t u ka j č u d n o s l i š i . C e s m o h o t e l i ka j p r i h r a n i t i , amo m o r a l i p r e k l e ­to t r d o d e l a t i . Z a d e l a v c e t u ­d i tu n i b i l o n i k o l i l a h k o . Res so s i p o s a m e z n i k i , k i so p r i š l i s e m » p r i s l u ž i l i « v e l i k o denar ja , toda n e ž d e l o m , p a č p a z r a z n i m i k u p č i j a m i i n t rgov ino , seveda n a r a č u n d e ­l a v s t v a . T a k i se r a d i bahajo , k o l i k o i m a j o d e n a r j a i n se o š a b n o nosi jo , n e zaveda jo pa se, d a so j i m to boga t s tvo u s t v a r i l i d e l a v c i i n d a s i b r e z i z k o r i š č a n j a t eh ne b i u s t v a ­r i l i bogas tva .

R e s , p a j e t u d i , da s m o sa ­m i d e l a v c i n a j v e č k r a t k r i v i , č e nas i z k o r i š č a j o r a z n i k a p i ­t a l i s t i , k e r p r i v o l i t v a h g l a s u ­j e m o za n a j v e č j e n a s p r o t n i ­ke d e l a v s t v a i n smo za to š e bol j t epen i . P r i z a d n j i h v o l i t -t ah so b i l i i z v o l j e n i s a m i m i -l i o n a r j i , za to se n a m d e l a v ­c e m ne obe ta n i č dobrega . T o r e j de l avec , k i s s v o j i m d e l o m u s t v a r j a p r e v e č d o b r i n , n i u p r a v i č e n , d a te d o b r i n e Ludi u ž i v a . P r i vas v J u g o s l a ­v i j i , k i j e p r a v z a p r a v š e r e v ­na d r ž a v a pa i m a j o d e l a v c i b r e z p l a č n o z d r a v n i š k o o s k r b o in to j e ž e ze lo v e l i k o . T u d i p r i nas s m o se z a č e l i potego­v a t i z a podoben z a k o n o so­c i a l n e m z a v a r o v a n j u , p o k a ­t e r e m b i i m e l i b r e z p l a č n o z d r a v n i š k o p o m o č v b o l e z n i aH z a r a d i b o l e z n i p r i d e l u , p a so r e a k c i o n a r j i z a k r i č a l i , da je to s o c i a l i z e m , zato t ak z a ­k o n n i b i l sprejet . Z a nas de lavce b i b i l t ak s o c i a l i z e m zelo k o r i s t e n , k e r b i b i l i z a ­š č i t e n i v č a s u n a j h u j š e s t i ske , to j e v b o l e z n i i n nezgod i .

N a j o m e n i m š e , k a k o se t i s t i b e l o g a r d i s t l č n i u b e ž n i k i , k i so m e d v o j n o p o m a g a l i o k u p a t o r j u i n f a š i s t o m t r p i n ­č i t i l a s t n i n a r o d , p o t e m p a so p o b e g n i l i p r e d p r a v i č n o s o d ­bo, n o r č u j e j o i z nas, č e š z a ­k a j s i n i s m o v e č p r i h r a n i l i , k o s m o ž e t o l i k o č a s a t uka j . T i n o č e j o r a z u m e t i , d a smo

I d o l g a l e t a g a r a l i k o t Črna ž i v i n a z a z e l o m a j h n e de­nar je . O k r o g l e t a 1900 i n Še pozneje smo d e l a l i z a 10 do 15 c e n t o v n a u ro .

L e p o p o z d r a v l j a m v s e b r a l ­ce D o l e n j s k e g a l i s t a !

Joh* Lokar $L

M a r s i k o d n a K o č e v s k e m p o ­r a b i j o l j u d j e p rece j k o r u z n e m o k e . T u d i g o z d n i m d e l a v c e m p o m e n i k o r u z n a m o k a v a ž e n d e l p r e h r a n e , saj so k o r u z n i ž g a n c i ( seveda d b r o zabe l jen i ) m o č n o h r a n i l o i n p a l a h k o j i h j e h i t r o p r i p r a v i t i . T o d a g o z d ­n i d e l a v c i k a k o r l j u d j e i z p a ­s i v n i h k r a j e v se zadn je č a s e ze lo p r i t o ž u j e j o , z aka j n i v t r ­g o v i n a h i n z a d r u g a h n a p roda j k o r u z e . P o n e k o d j o s i ce r p r o ­da ja jo v m a n j š i h k o l i č i n a h ( lansko) , j e p a k a r 54 d i n a r j e v k i l o g r a m .

M i s l i m o , d a b i m o r a l a t r g o v ­s k a m r e ž a p o s k r b e t i m a l o bo l j t u d i z a te p o t r o š n i k e i n s i p r i ­s k r b e t i ko ruze , seveda po z m e r ­n i h cenah . L j u d j e se r a z b u r j a j o k o s l i ž i jo , d a j e v sosednem n o v o m e š k e m o k r a j u v t r g o v i ­n a h d o v o l j k o r u z e — po 20 d i ­n a r j e v k g . N a j bo t u d i n a š a t r g o v s k a m r e ž a e l a s t i č n a i n naj p r i s l u h n e že l j i p o t r o š n i k o v .

Gasilsko društvo v Črnomlju je dobilo nov

avto T r i n a j s t e g a d e c e m b r a j e g a ­

s i l s k o d r u š t v o v Č r n o m l j u s l a ­v i l o p o m e m b e n dogodek : d o ­b i l o j e n o v , z v s e m i p o t r e b n i m i n a p r a v a m i o p r e m l j e n g a s i l s k i av to . N a t r g u so g a s i l c i v u n i ­f o r m a h i n z godbo p r i č a k a l i svo j t a k o z a ž e l e n i av to . G a s i l ­ce i n z b r a n o m n o ž i c o je n a g o ­v o r i l p o v e l j n i k g a s i l s k e b r i ­gade M a l e s i č J u l i j i z G r a d a c a . Z a h v a l i l se j e l j u d s k i o b l a s t i za v e l i k o s k r b i n p o d p o r o g a s i l ­s k i m d r u š t v o m ; z n o v i m a v t o m so g a s i l c i B e l e k r a j i n e v e l i k o

MALi OGLASI 10. d e c e m b r a 1953 j e n e z n a n

m o š k i odnese l s š o l s k e o m a r e v D r č i t eh tn i co , l a s t š o l e , v v r e d n o s l 6.000 d i n . O r g a n i L M i z Š e n t j e r n e j a so ž e nas l edn j i d a n i z s l e d i l i s t o r i l c a z u k r a ­deno t eh tn ico .

Upraviteljstvo šole se naj­lepše zahvaljuje postaji LM Šentjernej, posebno š e m i l i č ­n i k u tov. Movern Antonu z a n jegovo p o ž r t v o v a l n o s t i n t r u d .

Opremljeno ali neopremlje­no sobo iščem v N o v e m m e s t u a l i B r š l j i n u . P o n u d b e n a u p r a v o l i s t a .

Vzamem v dobro oskrbo otroka, s ta rega o d 8 mesecev n a p r e j , (naj ra je d e k l i c o ) . P l a ­ca p o d o g o v o r u . N a s l o v n a u p r a v i l i s t a .

OBVESTILO Trgovinska zbornica Novo

mesto o b v e š č a v s a t r g o v s k a podjet ja i n p o t r o š n i k e , d a je v s p o r a z u m u z G o s p o d a r s k i m s v e t o m O L O i n L O M O d o ­l o č e n o , d a se p r i č n e l e t n a i n ­v e n t u r a 3, j a n u a r j a 1954,

T i s t a t r g o v s k a podje t ja , k i ne bodo k o n č a l a i n v e n t u r e 3. j a n u a r j a 1954, s i na j p r e ­s k r b e dovo l j en j e za p o d a l j š a ­nje o d p r i s t o j n i h o r g a n o v .

V s e t r g o v i n e s p r e h r a m b e ­n i m i p r e d m e t i naj p o s p e š i j o i n v e n t u r n i pop i s i n m o r a j o na d a n 4. j a n u a r j a 1954 r e d n o p o s l o v a t i .

V s a t r g o v s k a podje t ja o p o ­z a r j a m o n a v a ž n e s p r e m b e g l ede l e t o š n j e i n v e n t u r e , O D -ja v i j ene v U r a d n e m l i s t u F L R J š t . 49/53 i n p o j a s n i l o v G o s p o d a r s k e m v e s t n i k u š t . 100/53.

p r i d o b i l i i n bodo poslej š e z v e č j o v n e m o p r e p r e č e v a l i i n z a t i r a l i p o ž a r e . A v t o je i z roč i l d r u š t v u sek re t a r O K Z K S M a r ­t i n Z u g e l j . P o u d a r i l je , d a s i l j u d s k a ob las t p r i z a d e v a č i m ­b o l j p o m a g a t i g a s i l s k i m d r u ­š t v o m , d a b o d o l a h k o res u s p e š n o o p r a v l j a l a svojo p l e ­m e n i t o n a l o g o za č u v a n j e i n r e š e v a n j e l j u d s k e g a ' p r e m o ž e ­n j a , v r h u tega p a so gas i l c i t u d i p o m e n l j i v č i n i t e l j v n a ­š e m d r u ž b e n e m ž i v l j e n j u .

N o v i av to , k i p reds t av l j a š t i -r i m i l i j o n s k o vrednos t , j e p r e ­v z e l p r e d s e d n i k d r u š t v a F r a n c M a l e r i č . P o z v a l j e gasi lce k š e v e č j i d i s c i p l i n i , d a bo n j i h o v o de lo č i m b o l j k o r i s t n o l j u d s t v u .

Suhor pri Metliki V Dolen j skem l i s tu sem b r a l

med d r u g i m tud i o poman jk l j i ­vost i uredbe glede sečnje z r e l i h i n s t a r ih dreves. K temu Še p r i ­pominjam, da Če se les ne po­seka kadar je z re l , se dela s tem v e l i k a š k o d a . Sam i m a m n a m r e č parcelo star ih kosta­njev, k i so b i l i pred 45 le t i p r av t a k i , ko t so zdaj. Takra t sem enega posekal , ke r m i je de la l senco na n j i v i i n na Istem š t o r u sem pozneje sekal še d v a ­krat . Če to p r e r a č u n a m , v i d i m , da sem s tem, ke r nisem posekal še os ta l ih kostanjev na škodi vsaj za dva vagona taninskega lesa. č u v a l sem j i h p a č za v e č ­jo s t isko In letos, ko b i nujno r a b i l denar, ke r Je bolezen v hiš i i n tudi za druge s tva r i je treba denarje, k o je v inograd popolnoma odpovedal , sem v l o žil p r o š n j o za s e č n o dovoljenje, pa ne dob im odgovora. N e vem, kaj Je t emu vzrok . K d o r ne verjame, da i m a m take kos ta ­nje i n da potrebujem denar, m u l ahko d o k a ž e m .

F r a n c K o š i r

V Ribnici pripravljajo novoletno jelko

V R i b n i š k i d o l i n i se z vso vnemo pr iprav l ja jo n a v e l i k i p razn ik n a j m l a j š i h — na N o v o ­letno j e lko . Dedek M r a z bo ob­daroval otroke posamezno, še v e č bo pa k o l e k t i v n i h d a r i l . V R i b n i c i bodo pr ispevala za ob­dar i tev podjetja i n o b č i n s k i l j udsk i odbor. N a J u r j e v i c i i n v S u š j u bodo dale za obdar i tev Kmet i j ske zadruge. Povsod bo­do ob času Novoletne j e lke t u ­d i ku l turne pr i redi tve za ot ro­ke . N a Ju r j ev i c i bodo ig ra l i i g r i co »Tinek i n T o n k a « .

Kronika nesreč C U R I L E P R I M E T L I K I . E l e k -

tromonter P a v e l Stare si je p r i de lu v službi z l o m i l levo roko.

B R S L J I N . S kolesa je padel i n s e pob i l na g lav i u s l u ž b e n e c podjetja » T r u d b e n i k « , L u k a J o z l č .

G O R N J E S U S I C E . P r i padcu s konja s i je z lomi l levo nogo posestnik V i k t o r Fabjar,.

B O L D R A Z P R I M E T L I K I . P r i razstrel jevanju ska l je p r i l e ­te l kamen v koleno desne no­ge posestnikovemu sinu Ivanu D r ž a j u .

D O L N J I V R H P R I V E L . L O K I . P r i padcu doma ob vodnjaku si je z lomila levo nogo po-sestr.ikova žena A n t o n i j a Pan-car.

P O T O K I P R I R O Ž N E M D O L U . H u d e p o š k o d b e po obrazu je d o b i l posestnik F ranc Rauh . V gozdu je pod i r a l drevje i n ga je oplazi la bukev.

IZPRED SODIŠČA OBSOJEN JE BIVŠI PODPREDSEDNIK OKRAJA KRSK0

po?t ta

^8 ^4 QJ4

G 0

»•*•• .•,.«..», .«..«.

Več kot tri dni je trajala razprava p.ed senatom okrož­nega sodišča v Novem mestu proti bivšemu podpredsedni­ku in predsedniku gospodar­skega sveta okrajnega ljud­skega odbora Krško Jožetu Papežu in dvema soobto/en-cema.

Jožetu Papežu je obtožnico Javnega to/ilstva očitala, da je grobo izrabljal svoj služ­beni položaj za osebno okori­ščanje; v celoti je imel na Vesti več kot deset kaznivih dejanj. Kot poverjenik za lo­kalno gospodarstvo je Papež tik pred odpravo nižjih enot­nih cen za gradbeni material kupil takega materiala za več ko sto tisoč din, ga vskladi-ščdl v Sevnici; za ta material je vedel samo on, osebno je izdajal nakazila zanj in sam tudi prejemal plačilo za izda no blago iz tega fonda, s pre­jetim denarjem pa seveda tu­di sam razpolagal. S tem ma­terialom se je pridno okori­ščal tudi pri gradnji svoje hi­še. Vse kaže. da je hotel prav 7. gradnjo hiše čim ceneje pri­ti »skozi«. Ni mu bilo dovolj, da je dobil brezplačno zemlji­šče, da je je dobil kot bivši direktor Jugotanina v Sevnici

zastonj precej gradiva, da je (jobil od države ugodno poso­jilo in še 8<)u/o popust na grad­beni material. Ce bi mu uspe­le vse mahinacije bi si prav­zaprav zastonj postavil hišo in morda bi mu še kaj denarja ostalo. V ta namen se je poslu­ževal vrste pretkanih goljufij in trikov ter tudi izrabljal svoj službeni položaj.

Poleg tega, da se je na raz­lične načine okoriščal z mate­rialom iz črnega fonda in z iz­kupički za ta material, je po­čenjal tudi druge nezakonito­sti, lako je na primer v Ko­pru kupil osebni avto za OLO. ker pa ga ta ni hotel sprejeti, je avto nato prodal OLO Dol­nja Stubica na Hrvaškem in pri tej kupčiji zaslužil 800.000 din. Od teh je dal 200.000 din posredovalcem, 600.000 din pa spravil v žep. Na sodišču je sicer zatrjeval, da mu je bil ta denar ukraden na vlaku, vendar mu lega nihče ni V ; T -jel. Na kako prebrisan način je hotel izkoristiti državo, ka­žejo njegovi triki pri nakupu gradiva za hišo. Od sorodni­kov je dobil zastonj 9 m 3 lesa za ostrešje. Ta les je prodal okrajnemu gradbenemu pod­jetju Krško za 61.000 din. Ta-

Pretepanje stare ženice je nečloveško In kaznivo »Meni so večkrat zmanjkale

razne drobne stvari pri posest­vu, ki sem ga oskrboval. To so bili razni kosi lesa, koli iz vinogradu, kokošja jajca iz gnezda in drugo. Večino tega «em spet dobil nazaj, razen jajc. Vem, da je to odnašala 69-letna Marija Antončič, za­to sem jo pretepel«. Tako je začel svoj zagovor pred sena­tom okrajnega sodišča v No­vem mestu kmečki delavec A l o j z Butara z Vinjega vrha pri Šmarje ti in s tem samo Joka/al, kako malo srčne tkul-lur<' ima. Fant mlad, star 29 let, močan, da bi se lahko ? bikom spoprijel, je pretepel skoraj 70 let staro ženico.

Letos 27. Februarja okrog 22. ure je prišel Butara pod okno Marije Antončič ter za. čel vpiti in razbijati po vratih in oknih. Vdrl je v hišo tako da je vrgel vezna vrata s teča­jev. V veži je takoj planil li« starko in jo pretepal s pole­nom. Ko mu je z b e ž a l a na prosto, jo je pretepal še zunaj toliko časa, da je omedlela. Prizadejal ji je hude telesne poškodbe zlasti na glavi, ime­la pa je sledove udarcev tudi po d mirili delih telesa, kot ie

to ugotovil uradni _ zdravnik dr. Saje v Šentjerneju.

Senat okrožnega sodišča je prisodil Butari za nečloveško pretenanje onemogle starke 6 mesecev zapora. Plačati mora tudi stroške sodnega postop­ka in 200 din povračnine.

Za skoraj enako kaznivo de­janje je tožil 78-letni posest­nik Gorše iz Krike pri Novem mestu svojega sina Antona češ da ga je sin ob neki prili­ki, ko sta se sprla, prijel za roke in mu jih zvil nazaj na hrbet, pni čemer mu je poško­doval sklep desne rame in sklepno mreno. To poškodbo je ugotovil zdravnik-izvede-nec. Očitno je, da med očetom in sinom ni takih odnosov, kot hi morali biti, vendar je zna­čilno, da je šel stari Gorile k zdravniku šele dobrih pet ted­nov po dogodku. Priče so po­vedale, da je hotel med pre­pirom oče udariti sina s kriv­cem, toda sin mu ga je vzel iz rok in vrgel vstran. Značil­no je bilo tudi, da je stari Gorše nagovarjal neko pričo, naj bi pričala ugodno zanj, čeprav ni bila zraven. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil Anton Gorše oproščen.

koj nato pa je isti les kupil nazaj za isto vsoto. Ko je les prodal, je denar spravil v žep, kupljeni les pa je predložil v plačilo Narodni banki, ker je pri tem dobil popust na ceno 80%. Iz istega razloga so mu v gradbenem podjetju izstavi­li račun za namišljeno doba­vo materiala za hišo v skup­nem znesku 273.090 din, po katerem je dobil z 80°/o popu­stom 220.000 din. Ta denar je pravzaprav dobilo gradbeno podjetje, da je potem z njim obračunalo druga dela na nje­govi stavbi. S tovarno pohi­štva v Brežicah je napravil kupčijo tako, da je dal tovar­ni opeko iz fonda za obnovo ali za komunalne gradnje, to­varna pa je njemu dala salo­nitne plošče za hišo.

Poleg Papeža sta se zago­varjala še Stanko Zigonta, gradbeni tehnik OGRADA v Krškem, in bivši upravnik te­ga podjetja Albin Vedenik. Zigonta jo bil tisti, ki je Pape­žu izstavljal lažne račune, si­cer na njegovo zahtevo. Zi­gonta je na sodišču odkrito priznal, da se Papežu kot ne­posredno nadrejenemu funk­cionarju in podpredsedniku okraja ni upal ugovarjati. Zi­gonta in Vedenik sta s Pape­žem tudi sklenila pogodbo, po kateri je bilo podjetje dolžno Papežu graditi hišo po predlo­ženem predračunu za ceno 150.000 din, delo pa je stalo seveda veliko več. Zanimivo je, da so se dogovorili, da bo­do dali za delo na Papeževi hiši samo samske delavce, ki nimajo družin, in da bodo te delavce pravzaprav Papežu samo posodili. On bi jih mo­ral plačati, prav tako tudi so­cialno zavarovanje, vendar tega zavarovanja ni nihče pla­čal. Papež se je na koncu iz­kazal velikodušnega do svoje domaČe občine Sevnica: nji je poklonil 110.000 din, ki jih je dobil kot izkopiček za proda­ni ostanek materiala iz črne­ga fonda po višjih tržnih ce­nah. Na sodišču je Papež na­redil vtis oblasineža in hude­ga diktatorja; vedel se je, kot da je še vedno oblastveni funkcionar. Toda vse to mu ni pomagalo.

Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je prisodil Pa­pežu tri leta strogega zapora, Stanku Zigonta pa pet in pol meseca zapora, pogojno za do­bo dveh let. Vedenik je bil oproščen, ker je javni tožilec ta del obtožbe umaknil.

flovcnte&fbi (paul$an ima Za uspehe v orodni telovadbi je po­

trebna večletna, vztrajna, redna itt načrtna vaja. Redki so, ki te napore vzdrže, ali ko premagajo najhujše, ko »e jim, kakor pravimo, odpre, po­tem jim poslane orodna telovadba vsakdanja potreba in najprijetuejše razvedrilo. Istočasno «e telo krepi, postava postaja skladnejša in lepša, mišice in telovadčeva volja jeklene, pred seboj imamo človeka, ki je spo­soben prenašati vse napore, bodisi pri tekmovanjih, bodisi na delovnih mestih. Tudi tekmovalni uspehi ne izostanejo.

oddate medja&e Novomeške telovadne vrste to se že

nekajkrat izkazale, zlasti mladinske, š tevi lne diplome in priznanja T dru­štveni pisarni pričajo o teh uspehih. Pred kratkim pa nas je zopet pre-seuetila mladinka Svet l ič ičeva, ki je pri izbirnih tekmah za seslavo mla­dinske vrste za telovadni dvoboj Slo­venija : Hrvatska izmed 17 nastopa­jočih tekmovalk zavzela nadvse čast­no 4. mesto in pustila za seboj /n-

M l a d i n k e P a r t i z a n a iz N o v e g a mes t a — d r ž a v n e p r v a k i n j e v o d b o j k i za le to 1953. — Od l e v e p r o t i d e s n i : F i n k E r n a , F i n k V e r a , K e g l e v i č S t a n k a , P e n c a C v e t k a , R o b a r E r n a ,

U r š i č Son j a i n P r i j a t e l j N u š a

stopnice iz krajev, ki so doslej da­jali največ vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk ter imaj* v orodni telo­vadbi lepo tradicijo Uspeh •kromn« Svetl ičičeve je tem večji, če pomisli­mo, da se je na to tekmovanje pri­pravljala pravzaprav sama, brez kon­kurence enakovrednih telovadk. Tek­movanje je obsegalo obvezne sestave na kroftih v gugu in preskoku čes konja ter poljubne sestave na dvovi-šinsfci bradlji, visoki frredi, p r M t i vaji in preskoku čez konja. Ker je SveuV'iceva Milena še zelo mlada, ima pred seboj Se veliko tekmovalno bodočnost, pa tudi uspeh ji je po­polnoma zasifruran, posebno še, ko bo pridobila na telesni moči in tek­movalni rutini.

Ob prvem nastopu v reprezentanci Slovenije dne 27. decembra leto« r Zagorju želimo naši Mileni kar naj­več uspehov.

ZA USPEHE - PRIZNANJE! Odbojkarska vrsta novomeških mla­

dink, ki si ie priborila državno pr­venstvo za leto 1053, uživa splošno pozornost. Te dni jo je sprejel pred­sednik T.OMO Novo mesto tov, Iva-netič Alojzij. Za dosežene uspehe je državnim prvakinjam iskreno čestital in jim v znak priznanja podaril kom­pletno tekmovalne drese. Društveni predsednik tov. Colarič Franc je mla-dinke pozival, naj ne zaspijo na do­seženih lovorikah, temveč naj stre­mijo k nadaljnjim uspehom. V ime­nu Okrožnega odbora Partizan j« prvakinjam čestital predsednik dr. Hočevar Tone. Za izkazano pozornost se je v imenu tekmovalne vrste za­hvali l« tov. Fink Erna in obljubila, da ta uspeh ri bil poslednji, ker so vse tekmovalke čvrsto odločene vztrafno trenirati in tekmovati ter naslov državnega prvaka braniti m ohraniti Novemu mestu. J, K.

Zcutonj l o h h o d o b i t e

žensko koto M J e ? Ž R E B A N J A ^ D ° B I T E K V E L I K E G A N O V O L E T N E G A N A G R A D N E G A

DOLENJSKEGA LISTA 150 t i s o č a T n a r ^ r n a a ^ ^ V ^ V r e d n 0 S t i n a d

k a m g a r n za m o š k o o b l e k o a l i k o s t i m , v o l n e n o b l a g o z a m o š k o o b l e k o - p l a š č j e d i l n i p n b o r z a 6 oseb (a lpaka) , k a v n i s e r v i s (porce lan) , r o č n i v o z i č e k z d v e m i k o l e s i p l e t ena ž e n s k a j o p i c a , t r i j e v o z i č k i s š t i r i m i k o l e s i , ž e n s k i č e v l i l 50 ks n a j b o l j š e be le m o k e , e l e k t r i č n i k u h a l n i k , d v e e l e k t r i č n i p e č i c i , pe t d r o b i l k z a o rehe 4 po rce lanas te sk lede , 12 p o r c e l a n a s t i h k r o ž n i k o v , 3 e m a j l i r a n e k o z i c e po 8 l i t r o v s e rv i s z a sadje i n opore z a k n j i g e ( k e r a m i k a ) , g a r n i t u r a ž e n s k e g a p e r i l a / s e rv i s z a l i k e r , d v e t r a j n i o n d u l a c i j i , v e č l e p i h k n j i g i t d .

V ž r e b a n j u bodo s o d e l o v a l i v s i n a š i stari In novi n a r o č n i k i , k i Imajo p o r a v ­nano v s o l e t o š n j o n a r o č n i n o i n k i bodo do 31. Januarja 1954 poravnali celoletno n a r o č n i n o za 1954 (480 din) ali vsaj polletno (240 din).

P O H I T I T E Z V P L A Č I L U Ž R E B A N J E B O F E B R U A R J A !

© a s u * ? s® K « mam Š t e v . fX

s i r o m a k (Ljudika pripovedka iz Hrvatskega Zagorja)

Živel jle nekoč sLromalk; imel je! okrog pa pozvedite. R a d bd Sel Kuda otrok, jesti že prej n ič , na I kam za t e ž a k a in si kaj zaslužil«, fcatdoje pa. Čedalje manj. Nekega Siromak je šel spraševa t in si dne je Žel v hosto d rva sekat; za. nažel delo p r i nekem grofu. Prišel jiesui 'je b i lo p r i hiži le še kra jček kruha. Siromak ni vedel, a l i bi ta krajček pustil doma alti vzel seboj. V z e l ga je. Prišel je v hosto i n tisti kruhek položil na neko drevo. Prišel je vrag, k i je hotdl drvarja sik ušati . Ukrade l mu je krajček, jo urno pobrisal v pekel p a dejal drugim vragom: » K r u h sem mu vze l . Jezes, k a k o bo k l e l ; tako ga bom pre; v kremplje dobili«.

P a so rek l i drugi v rag i : » T i kaj si pozabil , d a siromaku n i t i vrag ne srme ničesar ukrasti? T a kruh mu moraš talkoj nazaj nesti i n ga odsluži t i , 6icer te ne bomo več sipustili v pekel« .

V r a g je Šel nazaj v hosto; po­ložili je kruh na staro mesto, se spremenil v hlapca in stopil pred siromaka: »Ou-te . oče , bi me v s lužbo vzeli?« Odgovor i l je siro" mak: » H e , jaz te ne morem v 6lu/Jbo vzeti , če pa mi hočeš delati za božji Ion, os tani« .

D r u g i dan je vrag to l iko d rv nesekal i n domov znosil , da Jih je bilo dovol j za še tako dolgo z imo . Potlej }e rekel vrag siro­maku : »Čujte, oče, d rv sem vam dosti priprav mate takega

je domov i n povedal vragu, naj gre tja, bo ž i to mla t i l . V r a g je sel d rugi dan k grofu i n začel mla t i t i ; do noči je vse zmla t i l i n prepajtlal. Gro f je bili jtrailansko vesel pa mu je rekel : » N o , k o si b i l tako uren si lahko odneseš k o l i k o r boš na en pot mogel« .

V r a g je odšel k s i romaku pa mu naroči l , naj po vsej vasi pobere rjiuh ker jih bo on nekaj potre­bovali. Drug i dan m u je siromaik p)ninesel r juh. H l a p e c je šal h grofu, natrosil v rjuhe ž i ta in ga v culah odnesel. Gro fov i ljudje so ga opazulli šele, ko je bi l skozi vrata. Pa se eden hitro oglasi: » J a z vem, kako ž i to dobimo na­zaj! V e l i k sod zakotalimo za hlap­cem. Sod ga bo prevrnili, pa mu bomo ž i to lahko pobra l i« . V z e l i so sod im ga pokorailili za njim. K o se je sod pritrkljail da hlapca, ga je ta samo pobral pa na ramo virgel. Pa pravi d rug i : »Veste kaj , našega marjasca bomo spustili za njim pa ga bo .raztrgal«. K o je marjasec pridrjal do hlapca, ga je ta lepo pograbil pa na ramo vrgel. Oglasili se je še tretji :

jaz vem, da n i - i »Zlodja , v i nič ne veste! Spustimo deda zame, pojte; nažega starega bilka pa ga bo na

esevaicem i i 1

u N a g a n a g r a d n a k r i ž a n k a

» M e d v e d e k « j e m e d p i o n i r j i » v ž g a l a « , k o t se p r a v i . D o b i l i s m o č e z 300 p r a v i l n i h r e š i t e v , p a t u d i n e p r a v i l n i h j e b i l o p r e c e j .

K e r j e b i l o t o l i k o p r i d n i h r e š e v a l c e v , smo n a m e s t o s a ­m o t r e h n a g r a j e n c e v p o v e č a l i š t e v i l o n a pet . S e v e d a s m o b i l i r a d o v e d n i , k d o bo i z ž r e ­b a n i z ce lega k u p a r e š i t e v i n bo p r e j e l l e p o k n j i ž n o n a g r a ­do . V p o n e d e l j e k n a p r v i z i m ­s k i d a n , je s t o p i l a k l i s t o m m a l a Š a l i j e v a M o j c a , m a l o p o b r s k a l a , na to p a p o g u m n o p o t e g n i l a p r v i l i s t e k , p o t e m d r u g i i n t r e t j i i n č e t r t i i n š t p e t i .

S r e č a se Je n a s m e h n i l a pe ­t i m po te j le v r s t i :

1. Smrečnik Katica, N o v e mes to , d o b i poves t O fantu, ki je po suhem jadral. 2. R u s Ivanka, D o b r a v i c e 20 B e l a k r a j i n a j e z a s l u ž i l a V o d n i kove uganke. 3. Škrjanc Jožica, D o b r n i č , bo b r a l a M a z a l e k o v o poves t M u -rek.

Božidar, N o v o me-O snove fizike in

4. Pavlin sto d o b i tehnike. 5. Jericijo Polonca, B e o g r a d , d o b i k n j i g o F r a n c a B e v k a Začudene oči.

S m r e č n i k o v a i n P a v l i n naj p r i d e t a po n a g r a d o v u p r a v o Usta , o s t a l i j o bodo p r e j e l i po p o š t i .

P r a v i l n a r e š i t e v » M e d v e d ­k a « j e :

V o d o r a v n o : 1 m e d v e d , 6 u k a z , 7 r a k , 10 i n , 12 bob , 14 č a r , 16 L R S , 17 A l e n k a , 19 st, 20 be.

N a v p i č n o : 1 m u , 2 e k i p a , 3 dan , 4 v z , 5 d r , 8 ab, 9 k o l , 11 l a n , 13 b ra t j e , 14 č e , 15 R K ,

roge n a t a k n i l « . Spustili so bilka. T o d a hlapec je bika pograbil za roge, vrgel čez ramo in tudi njega odnesel. Prinesel je na skomakovo dvor i šče ž i ta , v ina , marjasca i n bika pa rekel: » T u imaš jesti in p i t i ; za vso zimo bo dovojj . Jaz sem ti bi l tisti ko&Ček kruha vzel . na ukaz drugih vragov sem ga moral pa odsluži t i . Veš jaz sem tudi v rag« .

VSEM, KI IMAJO SV0JCH V INOZEMSTVU!

Poleg Dolenjskega Usta. k i p r i n a š a ro jakom v zamejs tvu ob i lo n o v i c iz stare domovine , je zelo p r a k t i č n o m p r imerno da r i lo za vsakogar zelo dobro opremljen i n z nadvse z a n i m i v o vsebino I Z S E L J E N S K I K O L E ­D A R za leto 1954, k i ga je i z ­dala S lovenska izsel jenska ma­tica. Dob i t e ga l ahko tud i v u p r a v i Dolenjskega Usta v N o ­vem mestu. K o l e d a r pa tud i ne bi smel manjka t i v nobeni j a v ­ni a l i zasebni k n j i ž n i c i .

Medvedja statistika Rjav i medved je v E v r o p i sko­

raj i z u m r l in je na splošno ž e prava redkost. N a š a d r ž a v a je edina v E v r o p i , kjer so se že ohrani l i r javi b r u n d a č u K e r so pr i nas tudi zašči teni , so se po vojni nekoliko pomnož i l i . N e k o poroč i lo t rd i , da j ih je v naši d r ž a v i okrog 660. N a j v e č jih je v gorskih predelih Bosne in H e r ­cegovine, kjer j ih je oko l i 190. V Črn i gori in na Hrvatskem ra ­čunajo , d a jih je oko l i 300, doč im jtth je v Sloveniji komaj kak ih 30. V Makedoni j i in Srbilji jih je oko l i 140. Mis l imo , da bo stevnilo v Sloveniji nekoliko prenizko, ker jiih je po pr ibl ižnih računih samo na Dolenjskem v rezervatnem in pr ivatn ih l o v i M i h najltanj 20L Zelo verjetno pa je, da j ih je ravno na Dolenjskem sorazmerno največ,

Vo jna je »pokvar i l a« tudi med­vede. Akoravno je medved pred­vsem rasel!nojedec so se mrcine med vojno, ko je bilo vel iko trupel Ijiudi im žival i , navadi l i na mesno hrano. Zato imajo ponekod z njima precejšnje težave , ker setn

Ugrabitelja bosta usmrćena s plinom

K o t smo že poročal i sta neki C a r l Aust in Hailil in Bonie Heady ugrabila v amer iškem mestu K a n -sas C i t v 9-letnega siina bogatega trgovca, dobi la zanj 600.000 do­larjev odkupnine, ot roka pa vse­eno umorila . Porotno sodišče je oba ugrabitelja obsolilo na smrt s plinom. Izvrš i t ev smirtne obsodbe je bila do ločena na 1'8. december.

i n tja napadajo drobnico. Znan je primer medvedke, k i so jo ustrelili v okol ic i Loškega potoka pred dobr im letom, ker je pridno obiskovala svinjake im fz hjEh, vleklla svinje. N a splošno pa je medved d o b r o d u š n a gozdna žival , k i zllepa ne stori nikomur n ič želega, sloh pa ne človeku, pred kateriil vedno beži.

42 milijard dolarjev za »obrambo«

Ameriški obrambni tajnik W v l -son je sporoči l , d a bodo letos Z d r u ž e n e d r ž a v e Amer ike pora­bile za narodno obrambo najmanj 42 mi l i ja rd dolarjev (12.600 m i ­l i jard dinarjev I) Ogromne izdatke za »obrambo« dajejo tudi druge velesile. Toda proti komu se bo treba braniti, če vsi dajejo tako velike izdatke samo za obrambo? Svet narobe bi lahko rekl i rej tekmi v trošenj« denarja za obo­roži tev . Svet bo srečen, če se bo to vse konča lo res samo pr i obram­bi na lastnih tleh.

i Upajo, da bodo kmalu iznašli zdravilo proti raku

V N e w York<u je zdravnik dr . MRhael ShiUkiin rekel, d a bodo zdravnišk i strokovnjaki kmalu uspeli z izdelavo uspešnega zd ra ­v i la proti raku. Poizkus i z vb r i z ganjem raznih novih z d r a v i l ljudem, k i bojujejo na raku, so pokazali lepe uspehe. D r . ^SfoLm-k in je načelnik y laboratoriju za raziskovanje vz rokov rakastih obolenj.

Tri predstave na novomeškem odru >Okence*, »Pr i Hrasiooih* rn »Film

našega iioljenja< so t r i s tvar i , k i so j i h NovouteŠčami tadmji čas videl i na od ru v Domu ljudske prosvete. S češko veseloigro iz dija.škeya živ­ljenja »Okenoc« so gostovali l jub­l janski učitelijisčnikii in razsmejiili gledalce. Igro so skrbno n a š t u d i r a i i . V ide t i je, da imajo na uči te l j i šču nekaj dobr ih mlad ih igralcev, k i bo-

NOVICE Z NOVOMEŠKEGA UČITELJIŠČA OSTALA O R G A N I Z A C I J A L i l B O

N A Š O L I V z a č e t k u le tošnjega Šolskega leta

te je delo mladinske organizacije preneslo z uči te l j i šča na teren, kjer mladinci ž ive. Tako »o s« nekateri mlad inc i seveda lahko i zogn i l i delu, ker se v svojem okol i šu niso vk l ju ­čili v organizacijo! Nekater i , b i so «e vključil i , so pa k m a l u potoži l i , da nimajo kaj počet i in da po te­reni;) (/In.sti v Novem mestu) n i se­stankov. Zato je bilo nujno, d a se obnovi organizaci ja na Soli. To smo tudi s tori l i S. decembra. Konference Bta *e udeležila tov. ravnatelj Musar Erna in L u d v i k Kel>e, zastopnik O K Z M . Oba sta se str injala , da je najibnlie, da fe organizaci ja na šoli, k.ar so potrdi l i tudi lanski u«pehi Organizacije.

Tdejno po l i t i čno delo je f>ilo doslej p reve f zanemarjeno, ker ni bi lo se­stankov. Sedaj je pa že bolje. K u l ­turno dajo je precej razgibano. Na j ­bol j delaven je lu tkovni k rožek , ki ima redne predstave za na jmla j še , sledita inu prirodoslovni In pevski k rožek . Kmalu bodo ustanovljeni tu­di še ostali k rožk i . Sedaj je mladina na uč i te l j i šču vsa v pr ipravah ' a praznovanje Novoletne jelke. Na j ­l epša hvala D r u š t v u prijateljev mla­dine, k i nas je podprlo za novoletno pri reditev.

Zal je š« nekaj mladincev k i j i m delo organizacije ni mar. N a -Sa naR?a je, da jih p r e p r i č a m o in pritegnemo v svoj krog.

U P P T Z O R T L T S O C A N K A R J E V E H L A P C E

T a k o j ko fe b i l a osnovana mlad in­ska [»rganizaeija v D i j a š k e m domu v Smihelu , so ustanovil i tudi dra­

matski k rožek . Ima 30 mladincev in mladink, kii so po enomesečnem š tu­d i ju u p r i z o r i l i v Smihelu Cankarjevo dramo >Hlupci« — aa 35-letnico pisa­teljeve smrt i . Dvorana je bi.ln polna in m l a d i igra lc i »o imedi lep uspeh.

Zavedali so te, da je upr izor i tev drame t e ž a v n a stvar, vendar so «e pogumno odloči l i . Predstava seveda ni b i l a i z b m š e u a , toda vedeti je tre­ba, da je precej igralcev p rv i č na­stopilo na odru. Težko vlogo Jerma­na je dobro za igra l Avgust Posnvec. S >Hlapci« so že gostovali v Brš l j inu , misli jo pa še v Novem mestu, Čr­nomlju in drugod.

T E L O V A D N I D A N

DoI,<ro smo se pr ip rav l ja l i nanj, saj smo hoteli pokazat i , kaj znamo in da telovadbo jemljemo prav resno. Telovadni dan smo imeli 17. decem­bra. P r v i so začeli d i jak i višjih let­nikov. Po Štiri skupine so telovadile v telovadnici osnovne šole. O d 8. pa do 12. ure so se vsi zvrs t i l i , nato pa igral i odbojko. O d deklet so zmagale dnigoletnice, od fantov je pa prvi letnik pusti l *a seboj dragega in če-trtei'n, Najboljša sta bi la Harbifcvn in Bandek, dosegla sta vsak 40 točk (od 4fl možn ih ) .

Pazcn proste vaje, k i f« terjala precer napora in »posebnost i za lepo izvedbo, so b i l i Še preskoki , vaja moči in akrobat ika .

Po k o n č a n i h vajah v telovadnici •o dira l i ! odšli pa orientacijsko pot. Peljala je skozi mesto, čez G r m do kamnoloma v Gotn i vasi , od tam proti P o k n . nato po šmilielski cesti nazaj v Solo. Med potjo ie bilo tre­ba onravi t i več nalog. Telovadni dan je b i l prav dobro organiz i ran .

J. T>.

do svoj talent Inbfco koris tno upo­rab i l i v svojem pokl icu in pospeše­val i igralsko kul turo med naš imi de­žel ani .

Z Meškovo k m e č k o dramo »Pri Hras tov ih« so pr iš l i Smihe l j čan i . N j i ­hov K U D Janeza Trdine kaže vel i­ko vneme i u razgibanosti . Prav je, da se niso us t r a š i l i , recimo; zahtev­nejše novomeške publ ike , saj j im je tako gostovati je lahko le pobuda za č im resnejše in še bolj poglobljeno odrsko delo. Pred s t rož j imi očmi vidijo jasneje, ka j je treba obrusi t i , da bo i g r a č imbo l j zaž ive la in p r i ­tegnila. Za igra l i so kur dobro, žen­ske celo zelo dobro, moški se pa morajo potrudi t i , da svoje l ike moč­neje oživi jo (paziti tudi na čis to in jasno izgovorjavo, to je že pol uspe­ha). C i m tesnejš i s t ik i in samopo­moč med mestnimi, šmihc l j sk imi in br š l j i n sk imi igralc i b i b i l i v vel ik pr id novomeškemu g leda l i škemu udejstvovanju, saj »o vse t r i igra l ­ske d r u ž i n e pravzaprav v »eni h iš i« .

>Fi!m našejra življenja« so dajali č lani »Svobode« iz obrtne in trgov­ske šole. Tekst je napisal i n z rež i r a l Jože Zainl jcn. Mise l je kaj zanimiva in p r i v l a č n a — vrsta p r izorov : ig ra . deklamaci ja , petje, fo lk lora , k i naj b i zaporedno pr ikaza l i borbo našega naroda, zlasti delnvskesra razreda za svoje pravice, osvobodilno borbo In k o n č n o zmngo proletari jata. Tore j nekak dokumentarni f i l m , vendar je h i l a prireditev še da leč od tega, kaj t i kakor pr i tovrstnih f i lmih več­krat manjka povezave (pravimo da *e »trgn«l, je manjkala povezava tudi pr i tem fi lmu našega ž ivl jenja . Pe­smi in recitacije so posamezne pr i ­zore sicer poskuša l e pravi lno pove­dati, vendar to ni uspelo, ker so s« pr izor i vse prepočas i menjaval i .

7neetek prireditve fe b i l za oči kftf posrečen in je res obetal nekaj novega. Toda to m! dovolj . P r i z o r i sami so b i l i slabo n a š t n d i r a n i . zato tudi slabo izvedeni. O d vsetra »ril m a« so vide l i le *jrk. od kn 'e . rih je b i la zadnja, nnfslnbšn. Por treh part izanov, skr i t ih v k m e č k i hiš?, k i JO obkol i eeln čotfl domo­brancev, ie b i l popolnoma nemotroč In neprepr i č l j iv . Tz celotnetra pro­grama 5e b i lo s lut i t i , da bo tej toč­k i sledila vsaj z ak l i nčna sl ikar r>o-rnz okupatorjev In domač ih i zdn ia l -

mmw <rvw mm* » « » mmm

cev, ter polet ia zmaga delovnega l judstva. Toda n ič od tega. Po da l j šem odmoru, mod kater im sta izpred odra odš la reci taci jski i n pevski zbor, je eden od uč i t e l j skega zbora z nizkega o d r č k a fcisto tiho povedal, da je »s tem prireditev kon­čana« . Gledalcev sicer aa b i lo ve l iko , vendar smo se tfb tej objavi začu ­deno spogledali , namuzn i l i , vstal i in o d š l i . . .

Poizkus prirediteljev sprav i t i to­vrstno prireditev na oder je vsekakor zan imiv in vreden pohvale, terja pa nk rajno pretehtanega scenarija, po­drobne i zb rušenos t i to seveda m o č ­nih igra lsk ih moč i . Vajenci obeh šol, k i so samo z a č e t n i k i , so pokazal i dovolj dobre volje, ka r je sicer raz­veseljivo, in primerno za kak inte­ren nastop, no zadostuje pa za ja­ven nastop, zd ružen s precej visoko vstopnino, ob kalerri b i gledalec že frniel zahtevati nekaj bol j šega . O d ­govornosti za ta neuspeh seveda ne nosijo mlad) ig ra l c i , k i b i b i l i ob niofuejše.m reži jskem pri jemu 9tvar tudi bolje i zved l i . N i t i j ih ta ne­uspeh ne sme v poletu zaustavit i . V prihodnje j i m žel imo krepkega nn-predka in bol j š ih uspehov. -r-

Izprijenci in zločinci iz „uglednih" družin

V Amer ik i cenijo č loveka po tem, k o l i k o denarja a l i premoženja iima. Več i m a denarja, bolj je »ugleden«i d r žav l j an . Ć e kak človek i z take »ugledne« d r u ž i n e zagireši kak zločin a l i kakšen Skandal, kot temu radi pravi jo med visoko d rušč ino , to najraje za tuškajo ali na dirug način tajno spravijo iz sveta. Vendar je v A m e r i k i tudi dovol j smelih ljudli i n organizacij, k i take škanda l e spravjo v javnost, dasiravno to ni brez nevarnosti. Posebno na­predni delavski časopisi vse talke pojave v najvišji d r u ž b i javno razkrinkajo in obsodijo.

Časopisi v zadnjem času obrav­navajo nekega C a r l a A . H a i l a , k i je organiziral ugrabitev devetlet­nega sina bogatega trgovca z av-tomobidi. Dasi je od očeta izs i l i l 600.000 dolarjev odkupnine, je deroka s pomoč jo svojih pajdašev vseeno umoril . H a l i tudi izhaja iz bogate d ruž ine . Podedoval je naj . manj 200.000 dolarjev, kar pa je kmalu zapravili, iedaj pa postal zločinec najslabše vrste. Bogastv* ga n i vzgoji lo za koristnega člana človeške d r u ž b e , pač pa za razuz-danca in zločinca.

Delj Časa so napredni časopisi obdelovalli čudi življenje in početje miladega razuzdanca »Miakey<t Jelke sina Newyoršikega mul r imi -ilijonarja. Star j e 20 let, ko bo pa dopolniti 21 let, bo tudi on postal milijonar. Z a sedaj dobiva »le« po kakšnih 1000 do l . na mesec in vsaiko leto nov avrto. Šola mu ne dliši, delal pa tudi n i še nikdar . Pred k ra tk im je prišel i z zapora, ker so našli pri njem v avtomo­b i lu d v a samokresa, za katera ni imel dovoljenja. Obsojien j e b i l

Nasveti J a j č n e lupine so d o b r o z n a n o

s r e d s t v o za u m i v a n j e s t e k l e n i c , p r a v t a k o so z d r o b l j e n e i n z m e ­š a n e m e d p i č o i z v r s t n a h r a n a za k o k o š i . M a n j z n a n o je pa , d a so j a j č n e l u p i n e o d l i č n o pralno sredstvo. S l e h e r n a g o ­s p o d i n j a že l i , d a b i i m e l a l e p o be lo p e r i l o . Z a t o u p o r a b l j a j o r a z n a k e m i č n a s r eds tva , k i p e r i l o pogos to r a z j e d a K o l i k o b o l j e j e i n ceneje u p o r a b i t i j a j č n e l u p i n e . Z d r o b i m o j i h , d e n e m o v v r e č i c o i z p r o z o r n e t k a n i n e i n v r ž e m o v k o t e l , d a se k u h a j o s k u p a j s p e r i l o m . P e r i l o se bo o b e l i l o k o t sneg i n n o b e n e š k o d e o d k a k e u m e t ­ne s n o v i z a be l j en je ne bo u t r ­pe lo . Z l a s t i i z v r s t n e so j a j č n e l u p i n e za p r a n j e p e r i l a , k i je o d do lgega l e ž a n j a o r u m e n e l o .

* *

O S T E R J E Z I K M i n k a i n P e p e s ta se v R a -

g o v e m l o g u v n e t o p o l j u b o v a l a . D o m o v g rede p a s td se n a v z l i c b r e z m e j n i l j u b e z n i s p r l a i n P e p e j e h u d o j e z i k a l n a svo jo o b o ž e v a n k o , » L e k j e s i b r u s i l j e z i k , d a t i j e t a k o o s t e r ! « g a je n a h r u l i l a M i n k a . Z d a j c i se je P e p e m a l c e n a m u z n i l p a d e ­j a l : »I k je , n a t v o j i h z o b e h ! « K a j p a k s ta se t a k o j p o b o t a l a .

Obiščite Dolenjski muzej

pa tudii zaradi zapeljevanja deklet v prostitucijo. T r d i j o pa, da te kazni gotovo ne bo prestal. Znan je po vseh nočnih Jokalih, s seboj ima po navadi kopico deklet, ka­tere potem »posreduje« bogatim starcem za visoko nagrado. De ­kleta »dobavlja« tudi v razne ho­tele izbranim gostom. Njegov oče je imel svoječasno tovarno marga­rine, delavci so b i l i p r i njem zelo slabo p lačani , zato pa Je isova d r u ž i n a lahko Živi v razkoš ju .

Po svojem »uglednem« živl jen­ju je znan tudi Winthrop Rooke-feller, čflan najbogatejše d ruž ine v A m e r i k i . Življenje prebije na po-tovamjiiih, letoviščih i n v nočnih k lubih . O ž e n i se za nekaj dn i i n

ko se žene nave l iča , se ločfi i n poišče drugo. Predlkratkim se ]e poročil z mlado L i tvanko , hče rko nekega rudarja. Po enem tednu se

jo Je naveličal m Jk> mfisM odpra­v i t i z majhno oškodnino . T o d * ta ga je »maza la , ker se n i d ia l l odpravi t i kar rako. Ima z njim otroka i n Roakefeller j i je mora l plačaiti 5 mili jonov dolarjev on še j i mora p lača t i vsaik mesec lep znesek, dokler se ne bo v n o v i č poroči la . M o r a l jii je dati tudu drugih stvari v vrednosti mi l i jon dolarjev.

Sedatj ei pa predstavite m n o ž i c o delavcev skozi nekoliko generacij, k i so ustvarjali bogastvo vsem Rookefelleri'em i n podobnim d a -

našrjjirm »uglednim« magnatom ter tiisoči p r i .tem garanju omaga |1u "Jn umrl i v revščini . N i p rav ičen talk svet — njegove kr iv ice pa se bodo spet razgalile v p r v i gospodarski k r i z i , k i morda n i t i mi posebno daleč,

(Po amer išk i Prosveti)

0 delu ljudskih univerz v novomeškem okraju

a z g o d o v i n s k i odde lek

Okrajni odbor ljudske prosve­te v Novem mestu si je izvolil v pomoč petčlanski odibor za ljudske univerze. V odboru so zastopanj kmetijski tehniki in predstavniki nekaterih organi-zacij, ki bodo poskrbeli za pre­davatelje in organizacijo preda­vanj na podeželju.

V večjih krajih so postavljeni odbori ljudske univerze Za evo-je področje. Iz Amibrusa, Senit-r upe rta, Stopifč, Mirne, Dol. To­plic, Dobrniča, ZagTadca, Mo­kronoga ioi iz Brusnic »o že po­slali poročilo v delu teh odbo­rov. Zanimiv načrt predavanj v zimski sezoni so pripravili v

Dol. Toplicah. Predavanja so razdelili na več skutpin: poli-tično-družibenl problemi doma in v svetu, razvoj tehnika '«1 kemije, umetnost, vzgoja b 1

zdravstvo. Prvo predavanje Je imel predsednik Okrajnega od­bora ljudske univerze tov. Jože Zamljen, Zelo dobra udeležba

K R A N J S K A P I J A N O S T

C i č a i z P r o k u p l j a v S r b i j i j e b i l z a j a d r a l v n a š e k r a j e . K a j ­p a k j e o b i s k a l t u d i n a š e » k u l ­t u r n e u s t a n o v e « , k o t k r č m e , p i v n i c e i n p o d o b n o . G l e d a č i č a T r i f u n K r a n j c e , g l eda i n m a j e z g l a v o : » B o g a m i i sve tog S a v e , a la j so o v i K r a n j c i p i j a n i c e . P a o n i ž d e r e j o v i n o k a o m i r a k i j u ! «

•

Č R N O G O R E C O I T A L I J A N ­

S K E M Z E T U

R a j n o i t a l i j a n s k o v e l i č a n s t v o E m a n u e l M a l i j e b i l p o r o č i l C r n o g o r k a N e v e s t a j e b i l a o d k r a l j e v e v i s o k o s t i v i š j a vsa j za t r i p e d i ,

Emanuel j e b i l k a j p a k š e l n a o g l e d i k s v o j i i z v o l j e n k i v s k a l ­n o C r n o goro . K o je o d š e l n a ­zaj n a L a š k o , j e v p r a š a l n e v e ­s t i n o č e k n e z N i k i t a svo je C r ­nogorce , k a k o J i m ka j uga ja ž e n i n z o n s t r a n J a d r a n a . I n sog la sna sodba č r n o g o r s k i h k o r e n j a k o v j e b i l a :

»E, bogme , d a je C r n o g o r a c , ne b i m u n i p u š k e d a l i ! «

Popravek V 47. Š t e v i l k i n a š e g a l i s t a

s m o v č l a n k u » B e l o k r a n j s k i g o z d o v i p o t r e b u j e j o n e g o v a l -ce, ne p a u n i č e v a l c e « , m o d d r u g i m n a v e d l i , d a se j e l e s n i m a n i k n J a n t K Z P r e d g r a d do­g o v o r i l z neko posestndoo iz S r e d n j i h R a d e a c , d a b o o n se­k a l v n j e n e m g o z d u i n d a j e na to p o s e k a l b r e z d o v o l j e n j a 288 p r m . d r v . K o t n a m p o r o č a u p r a v n i o d b o r K Z P r e d g r a d . ni_ te n e z a k o n i t o s t i z a g r e š i l n j i h o v m a n i p u l a n t , p a č pa lesni m a n i p u l a n t K Z S t a r i t r g ob K o l p i .

je pokazala, da so Topličani po-življenega dela svoje univerza zelo veseli.

V Stopičah bodo imeli pred* vsem kmetijska in zdravstvena predavanja. Vrh tega bodo v S*oipičah organizirali še literar­ne večere, ki jih bodo vodili prosvetni delavci. V načrtu je tudi nekaj predavanj za pre­vzgojo staršev. Želijo si tudi filmskih predavanj s skioptiič-nimi slikami.

Dobre načrte z a e plosnat izobraževanje so si priipravili tudi v Suhi krajini. Sploh 60> Suholkrajnčaini postali močno razgibani. Pridno se udeležujejo sestairtkov in raznih predavanj, bedijo si predvsem kmetijskih strokovnih tpredsvanj. V Am-brusu je predavanje o poljedeL stvu obiskalo 85 ljudi, kar 14 zelo lepa udeležba. Prav tak uspeh so imela predavanja o kmečkih problemih v Zagradcu* ZuižemJberiku in Rat Ju. A . Z .

PRVI POLJUB Ona: »Ne verjamem, da je

bil to prvi t uo j pol jub. ' T i s i pokaza t pr t tem preveč prak­se!«

On: »Odkod pa ti to veš?*

L O V S K A S M O L A

L o v e c J a k a se je v n e d e l j o d o p o l d n e s t r a š a n s k o po t r t v r a ­č a l i z hoste . P a ga s r e č a M i ­h a , t a k i s t o » i z v r s t e n « Lovec, i n p o b a r a : »I , J a k a , ka j s i p a t a k o j es ihas te v o l j e ? «

» K a j b i n e b i l ! 2 en i s e m o b l j u b i l za jca . P r i z a j c i h i m a m p a s m o l o , v s a k m i u ide , p a naj š e t a k o d o b r o c i l j a m . Z a t o s e m za jca k a r k u p i l , n a s k r i v a j seveda, D a b i l a h k o m i r n e v e s t i r e k e l , d a s e m g a s a m u s t r e l i l , s e m p r i v e z a l m r c i n o n a v r v i c o k d r e v e s u , p o m e r i l i n . . . E h , saj v e š , vrag i m a p o v s o d svo je p a r k l j o v m e s ! Z a d e l n i s e m za jca , a m p a k v r v i c o s e m p r e s t r e i i l in d o l g o u š e c , p a š e p l a č a n i * j o j e p o b r i s a l v g r m o v j e . «

» K a j m i mar tekma — danes si ti na vrsti, da paziš otroka!«

LOJZE ZUPANC: 20

VELIKI DNEVI » K o m a j se d o t a k n e j o j e d i . V a š V l a d i j e š o l a r j e

o r g a n i z i r a l , d a so v s i e n i h m i s l i i n d e j a n j . K o se m e a s t r o B a s t i a n i u m a k n e v posebno sobo k o b e d u , o t r o c i v s i h k r a t i v s t a n e j o i n k a k o r n a p o v e l j e s t r e ­

se jo t i s t o j e d i z f a š i s t i č n e g a k o t l a v č e b e r za p o ­m i j e . . -«

» H a h a h a h a h a h a ! « » Š k a m b u r j e v a Z e f a se p a p o vse j v a s i h v a l i , d a

se b o d o n j e n i p r a s c i t a k o z r e d i l i o d p o m i j i z G I L L k u h i n j e , d a b o m o r a l a p o d z i m o k l a t i k a r v s v i ­n j a k u i n p r a s c a k a r t a m k a j r a z r e z a t i . . .*

» H a h a h a h a ! Z a k a j p a v s v i n j a k u ? « so v p r a š e v a l i b o r c i -

» Z a k a j ? I za to v e n d a r , k e r ž i v e g a p r a s c a , t a k o ep i tanega , ne b i m o g e l n i h č e p o t e g n i t i s k o z i o z K a v r a t a s v i n j a k a , « se je n a z a d n j e h a h l j a l š e s a m T i j Če.

V s i so se n a k r o h o t a l i do so lz . L o k a č e v a M e t k a p a j e m e d s m e h o m z a v r i s n i l a :

» S k a m b u r j e v a Z e f a na j se l e h v a l i In na j l e g o v o r i , k a r J i s l i n a p r i n e s e n a j e z i k . N a š a je ! P r e -n e k a t e r i l o n e c m a s t i m i je ž e p o s l a l a p o k u r i r j u G r e g o r j u z a n a š o k u h i n j o . A l i n i res, G r e g o r ? «

» C i s t a r e s n i c a ! « se j e G r e g o r ž e v e d n o h a h l j a l . » P a t u d i p r e k a j e n e g a m e s a o d n j e n i h p r a s c e v ,

Id se r e d e n a r a č u n G I L L k u h i n j e , so p a r t i z a n i p o j e d l i v e č k a k o r n j e n a d r u ž i n a . D o b r a ž e n s k a j« . . .«

» N o , č e je v a m p r a v , Je m e n i t u d i ! « j e vese lo k r i č a l T i j č e . » P o t l e j na j p a Z e f i n i p r a s e i k a r ž x o

» B r e z s k r b i b o d i z a m e , t o v a r i š k o m a n d i r . V s a pota i n v se steze, v s a k k a m e n i n d r e v o p o z n a m v t i s te m a k a r o n e . C i m d e b e l e j š i b o d o S k a m b u r j e v i p r a s c i , v e č bo l a h k o Z e f a o d r i n i l a p a r t i z a n o m . A m ­p a k v i se l e smej te ! T e g a p a zares n i s e m v e d e l , da v a m Z e f a da je h r a n o i n mas t . V G r a d a c u p a j i — t a k o n a m j e n e k o č p r i p o v e d o v a l a n a š a D a n i c a — n e k a t e r i ze lo z a m e r i j o , k e r h o d i v g r a d po p o m i j e i n o s t a n k e i z f a š i s t i č n e k u h i n j e . «

T a k o J i m j e m e d š a l j i v i m r a z g o v o r o m i n o b u j a ­n j e m s p o m i n o v p o t e k a l d a n p o č i t k a i n m i r u .

K o se j e z m r a č i l o , se j e p r i č e l k u r i r G r e g o r o d ­pravljati v vaa ,

» K a m , G r e g o r ? « so ga v p r a š e v a l i b o r c i . » D o l ž n o s t k u r i r j e v a j e , s k r b e t i za d o b r o z v e z o

m e d b o r c i , k a d a r so v b o r b i . K a d a r p a je o d m o r , m o r a k u r i r o b d r ž a t i z v e z o z vas jo , s i c e r bo n e k e ­ga d n e n a š k o t e l p r a z e n , « se j i m j e n a g a j i v o za­s m e j a l v o d g o v o r .

V s e je p o v e d a l i n n i č , k a m p r a v z a p r a v gre. P r a v p o k u r i r s k o j e ž d v o u m n i m o d g o v o r o m n a s i t i l njl<-h o v o r adovednos t . K o pa g a j e k o n č n o š e M i l e n a v p r a š a l a , k a m gre , j e o d v r n i l :

» V G r a d a c p o j d e m . R i b i č e v i so m l o b l j u b i l i v r e ­č o m o k e i n š k a t l o c iga re t . Z d a j j e n o č . P r a v i č a s za m o j a s k r i v n a p o t a . «

» P a z i se G r e g o r ! « ga je p o s v a r i l a . » G r a d a š k l ka­r a b i n j e r j i so n a o p r e z u , o d k a r so j i h n j i h o v i b r a t c i Iz g r a d u z a d n j i č i z k u p i l i ob p r o g i . . . «

U d a r i l je p o p u š k i i n se n a s m e h n i l : » N a t o l e se Eanesem, M i l e n a ! Ž i v e g a m e ne bodo d o b i l i v pest! Z a s k r a j n o s i l o i m a m p a t u d i n e k a j b o m b p r i sebi . N j i h o v i z d e l e k — p r i m a r o b a i t a l i a n a . . . N a b r a l s e m jih* v č e r a j , k o so n a m č r n o s r a j č n i k i p o d G o r ­j a n c i p o k a z a l i p o d p l a t e In t r o s i l i z a seboj b o m b e , k a k o r d a b i s e j a l i ž i t o , h a h a h a ! «

O d h a j a j o č j e ž e l m i m o P o t o č n i k a , k i g a Je p o ­n o v n o p o s v a r i l ;

» V r n i se p r e d zoro , G r e g o r ! « V e l i k i l o z i . N e b o m z a š e l , d a b i ves d a n t a v a l , k a ­k o r Je b l o d i l T i j č e , k i j e i s k a l n a š e t a b o r i š č e , h a h a ! K as v i d e n je, t o v a r i š i j a!«

M i l e n a j e š e z a k l i c a l a z a n j i m , na j n a r o č i R i b i ­č e v i m , d a bodo z b r a l i m o k o za pa r t i z ane .

» V s e b o m u r e d i l , n e boj se!« Je o b l j u b i l . » T u d i n a c i g a r e t e ne b o m p o z a b i l , f a n t j e ! «

O d š e l je . N i k o g a r n i b i l o , k i b i m u v t e m i k a ­z a l p o t P o z n a l j e v s e g o z d n e steze, saj j e š e p r e d v o j n o , k o je b i l k o t g o z d a r v s l u ž b i l a s t n i k a g r ada -š k e g a g r a d u , p r e h o d i l ta po ta sto i n s tok ra t . H o d i l j e p o z e m l j i , k i ga j e r o d i l a . N j e n s i n je b i l .

V e l i k a l o z a se j e p o g r e z a l a v t i š i n o n o č i . L e t u In t a m j e s f r fo t a l a z ve je na v e j o p r e b u j e n a p t i c a , k i so jo v s p a n j u p r e b u d i l i k u r i r j e v i k o r a k i . N e k j e v g l o b i n i s m r e k o v e g a gozda , k i se je r a z p r o s t i r a l ob t i h i L a h i n j i , v k a t e r o se j e r a d o v e d n o o g l e d o v a l p r v i k r a j ec , j e z a s k o v i k a l a sova . N j e n m r z l i s m e h je p r e p l a š i l s l a v č k a , k i je d r o b i l s v o j i s l a v u l j i z a ­l j u b l j e n e pesmice , da je u t i h n i l , k a k o r b i o d r e z a l .

M i r , p o v s o d m i r i n t i š i n a , k a k o r d a r a n j e n e be­l o k r a n j s k e z e m l j e n i s o n i k d a r p o g a z i l i t i s o č k r a t p r e k l e t i f a š i s t i , k i so z a n e s l i s t r a h i n o b u p v s r ca v s e h B e l o k r a n j c e v .

3. » O h , k a k š n a n e u m n i c a s e m ! C i s t o s e m p o z a b i l a

na te ! Saj s i go tovo l a č e n ! Z a k a j ne p r i d e š p o p re -ž g a n k o ? « j e nas l edn je j u t r o M e t k a z a k l i c a l a T i j -č e t u .

» M e n a ž k e n i m a m , « j e z a g o d r n j a l l n se n a m u z n i l , k e r j e o p a z i l , d a je n jegov o d g o v o r i z z v a l n a s m e h p r i v s e h o k o l i s t o j e č i h p a r t i z a n i h . » V s e g a v r a n č a s e m p r i n e s e l s seboj , m e n a ž k o s e m pa l e d o m a p o ­z a b i l . *

»NA, M e t k a , k a r v m o j o m e n a ž k o m u n a m e č i ! « j e P o t o č n i k p r i s k o č i l h k o t l u , ves z a r d e l o d p r i t a -j e v a n e g a s m e h a , » C e j e ž e v č e r a j j e d e l i z n je , n a j

š e d a n e « . D o k l e r n e n a j d e m o zanj v e l i k e s k l e d e , b o v a j e d l a k a r o b a i z ene p o s o d e . «

T o d a T i j č e t u n i b i l a danes v m i s l i h m e n a ž k a . S a m o n a p u š k o j e m i s l i l K a r u ž a l j e n j e b i l p o t i h o , d a m u dosle j nI 9« n i h č e p o n u d i l p u š k e .

» R a j š i b i i m e l p u š k o k o m e n a ž k o , « j e n e s t r p n o z a k l i c a i . » J e m l a h k o t u d i p o s l e d n j i . Sa j bo m e n d a t u d i s a m e k a j m a l e g a os ta lo v k o t l u . B o m pa k a * i z p o l n i k a j e d e l č e ne b o š l o d r u g a č e . . . «

S p e t so se zasme ja l ! , b u č n o , da j e o d m e v a l o o d v i s o k i h s m r e k v b l i ž i n i . P o t l e j , k o so p o j e d l i , so p o ­s e d l i n a poseko o k r o g v o t l i n e i n p r i č e l i č i s t i t i vsafe svoje o r o ž j e , v e s e l e č se l e p e g a s o n č n e g a dne.

» P u š k o b i r a d ? H m , p u š k e t i p a zares n e b o m o m o g l i da t i , T i j č e ! V s a k a ž e i m a svojega" b o r c a . . . « ga j e p o d r a ž i l P o t o č n i k .

» P r i b o r i t i s i j o b o š m o r a l , k a k o r s m o s i J i h prt* b o r i l m i ,« m u j e z a k l i c a l n e k i p a r t i z a n .

» P r i b o r i t i ? « » N o , k a k o p a m i s l i š , d a so n a m p u š k e p o s l a l i f a*

š i s t i v d a r ? « » P a k a k o p r i b o r i t i ? « Z d a j se j e o g l a s i l Ive , k i Je l e ž a l p r e d v o t l i n o ,

k a m o r so g a z a n e s l i s s l a m n j a č o v r e d , d a se je g r e l n a j u t r a n j e m soncu . P o d o b v e z a n o n o g o so m u p o d ­lož i l i p a n j i č e k ; s p l o h so m u v v s e m u g o d i l i , k a r j « ž e l e l , l e da s t ga č u t i l i b l i z u l n da se j e l a h k o ude ­l e ž e v a l n j i h o v e g a r a z g o v o r a .

» M l a d s i Se T i j č e , « j e z r e s n i m , t o p l i m g l a s o m o g o v o r i l n e u č a k a n e g a v n u k a d o b r a v š k e g a s t a rega k o v a č a . » N i h č e te Se ne s i l i , d a b i m o r a l i t i v b o r ­bo. L a h k o b o š os ta l k a r t u k a j , k a d a r bodo t o v a r i š i o d š l i n a f a š i s t e . P o m a g a l b o š M e t k i . N a p r a v i j a l b o š d r v a z a n a š o k u h i n j o , nos i ] v o d o . . . «

T i j č e j e k a r p o s k o č i l od u ž a l j e n o s t i . » N a k ! T o p a ž e ne !« j e v z k l i k n i l . »K v a m s e m p r i š e l , d a b i se b o r i l , n e p a v o d o n o s i l ! C e m e ne m a r a t e s p r e j e t i m e d b o r c e — — — «