DOLENJSKI LIST Št, 39 (810) Leto X V I .

NOVO MESTO, č e t r t e k ,

30. septembra 1965

Za človeka in človečnost gre

P r i n a s n i množičnega odpuščanja de l a v c e v z a r a ­d i u k r e p o v , k i j i h j e p r i ­n e s l a r e f o r m a . K l j u b t e m u v p o s a m e z n i h k o l e k t i v i h v e n d a r l e odpuščajo p o ne­k a j l j u d i . Odločbe o od­p o v e d i v s e b u j e j o v takšnih p r i m e r i h z a k o n i t e p r e d p i ­se i n ze lo k r a t k o u t eme ­l j i t e v , k i p o v e , d a j e de­lavec d o b i l o d p o v e d »zara­d i zmanjšanja o b s e g a p o ­slovanja« a l i p a »zaradi u k i n i t v e d e l o v n e g a mesta« .

D e l a v e c , k i d o b i odpo ­ved , j e p r i z a d e t , m o r d a še t o l i k o b o l j t u d i za to , k e r r h u o d p o v e d v t e m času (čeprav neho t e ) da je pe­čat »najslabšega« d e l a v c a . V o d p o v e d i to n i rečeno, t o d a odpuščeni de l a vec j e čustveno t a k o p r i z a d e t , d a tb ve. R a z e n t e ga člani D S p r i z a d e t e m u n e m a l o ­k r a t p o v e d o , d a D S n i s k l e n i l d a t i o d p o v e d , t o d a v p o s t o p k u je b i l o to vse­eno i z p e l j a n o . U p a n j e n a uspešnost tožbe p r e d so-sodiščem je ze lo m a j h n o .

P r i o d p o v e d o v a n j u za­to re j ne b i s m e l i p o z a b l j a ­t i n a več p o m e m b n i h s tva ­r i . R e f o r m e v p o d j e t j u ne h o m o uresničili zgo l j s t e m , če se rešimo deseto­r i c e d e l a v c e v ! Za t egade l j j e n a s p r o t j e m e d z a k o n i e k o n o m i k e i n s o c i a l n o s t j o v takšnih p r i m e r i h s a m o n a v i d e z n o . R e z e r v e n a m ­reč n i s o s a m o v številu z a p o s l e n i h , pač p a p red ­v s e m v o r g a n i z a c i j i d e l a .

P o d v e h dese t l e t j i h , k o s m o živeli v prepričanju, d a i m a v s a k d o s k o r a j ne­o m e j e n o p r a v i c o do de la , so o d p o v e d i v s e k a k o r presenečenje. Čustvena p r i z a d e t o s t l j u d i , k i so d o b i l i o d p o v e d , je za to to­l i k o b o l j u m e v n a . Za t ega ­del j b i m o r a l e b i t i odpo­v ed i za res s a m o z a d n j a rešitev z a k o l e k t i v . K e r so maloštevi lne, p a b i m o r a l e °d ločbe v s e b o v a t i obširno obrazložitev, k i na j delav­c u k a r se d a natančno po­ve, z a k a j j e d o b i l o d p o v e d . D o k a j čudno namreč zve-tti, če j e v o d p o v e d i na ­p i s a n o : »Odpoveduje se d e l o v n o r a z m e r j e z a r a d i u k i n i t v e d e l o v n e g a me ­sta«, natančnejše p o i z v e d ­b e v k o l e k t i v u p a p o v e d o , d a je p r i z a d e t i d e l a v e c b i l n e d i s c i p l i n i r a n , d a n i n i ­k d a r dosege l n o r m e i t d . Z a k a j m u ne b i t ega od­k r i t o p o v e d a l i ?

M I L O Š J A K O P E C

Predsednica glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije tovarišica V ida Tomšič sprejema šopek nageljnov, s katerim so jo pozdravili pionirji na konferenci za družbeno aktivnost žensk v Sevnici.

Z OBČINSKE K O N F E R E N C E Z A DRUŽBENO A K T I V N O S T ŽENSK V S E V N I C I

Prednost otroškemu varstvu! Delegatke I. občinske konference za

družbeno akt ivnost žensk v Sevn ic i so 23. 9. polnoštevilno napolni le dvorano gasilskega doma, zavedajoč se pomembnos t i prob lemov, o ka t e r ih je na konferenc i s tek la beseda-M e d gosti je b i l a p r i so tna tud i predsednica glavnega odbora S Z D L Slovenije tov. V i d a Tomšič. Kon fe renco je toplo pozdrav i la glo­boko vzdradoščena nad tem, da je Socialistič­na zveza našla v t em o k v i r u p r imerno ob l iko za učinkovito reševanje perečih prob lemov sodobne družine.

t r e n u t n o z a p o s l e n i h le 69,3 o d s t . moških i n 40,7 ods t . žensk. Udeležba žensk v družbeno politič­n i h o r g a n i h i n s a m o u p r a v ­n i h t e l e s i h p a z a seda j žal še n i v s o r a z m e r j u z o d s t o t k o m v s e h z a p o s l e n i h tovarišic i n znaša k o m a j 24,6 ods t . V z r o k o v z a t o n i težko u g a n i t i . Zapos l e ­ne tovarišice so p r e o b r e ­m e n j e n e z dolžnostmi v družini, k a r j e ze lo j a s n o p o k a z a l a a n k e t a m e d n j i ­m i . N a p r a v l j e n a je b i l a l a n i v n o v e m b r u .

Rešitve z a u r e d i t e v t e h

vprašanj so a n k e t i r a n k e povečini n a k a z a l e s a m e . P o v e d a l e so , d a j e eko­n o m s k o o s a m o s v o j e n o ženo t r e b a p r e d v s e m raz­b r e m e n i t i g o s p o d i n j s k i h d e l , razširit i o t roško v a r ­s tvo i n j i m d a t i več mož­n o s t i z a d o p o l n i l n o s t r o ­k o v n o i n družbeno i z o b r a ­ževanje. T a k o se b o d o m n o g e h i t r e j e o t r e s l e do­sedan je p a s i v n o s t i i n za­čele v o k v i r u s a m o u p r a v ­n i h o r g a n o v z v s o odgo ­v o r n o s t j o soodločati p r i reševanju naštetih zadev .

(Nadaljevanje na 11. str.)

K o m i s i j a z a družbeno a k t i v n o s t žensk v S e v n i c i j e p r i p r a v i l a z a to prilož­n o s t obširen p r e g l e d n a d položa jem žena v občini i n n a n i z a l a v r s t o p r e d l o ­gov z a n j i h o v o r a z b r e m e ­n i t e v z bol jšo o r g a n i z a c i ­j o otroškega v a r s t v a , druž.

V r e m e

OD 30 S E P T E M B R A DO 10. O K T O B K A

V splošnem bo nestal­no vreme s pogostnimi padav inami predvsem okrog 2., 3., 7. i n 8. okto b ra . Okrog 2. oktobra močna ohladitev s sne­gom skoraj/do nižin.

bene p r e h r a n e i n r a z n i h s e r v i s o v . O t eh s t v a r e h so člani k o m i s i j e večkrat r a z p r a v l j a l i , v e n d a r p a s k l e p i n i s o našli p o t i iz­ven m e j a tega o z k e g a ki*o-ga . N u j n o j e t o r e j b i l o ' sprožit i t o v r s t n a vpraša­n j a ob p r i s o t n o s t i večje­ga števila občanov i n k o n ­f e r e n c a z a družbeno a k t i v ­nos t žensk j e b i l a z a t o u g o d n a pri ložnost.

S e v n i c a j e v z a d n j e m dese t l e t j u doživela svoje­v r s t e n r a z v o j , p o v s e m drugačen k o t o s t a l i d ve p o s a v s k i občini. S k r o m n o z a s n o v a n i k o n f e k c i j s k i p o d j e t j i J U T R A N J K A i n L I S C A s t a i z r e d n o h i t r o p r e r a s l i p r v o t n e o k v i r e i n p r i t e g n i l i v d e l o v n i o d n o s v s a k o l e t o več d e l a v k o d b l i z u i n daleč. V občini j e

Udeležba občin je povečana Republiška skupščina je

sprejela zakonite predpise o spremembi udeležbe občin v pr ispevk ih iz osebnih dohod­kov od delovnega razmerja. Od 1. avgusta dalje se je ude­ležba občin od obračunanih 3,8 odst. povečala na 5. odst. D rug ih sprememb v del i tv i zaenkrat n i . Stanje v občin­sk ih proračunih se bo sicer s tem izboljšalo, k l jub temu pa bo še vedno slabše kot p r e d re formo. Do reforme so namreč občinske skupšči­ne bi le udeležene s 6,8 odst. v p r i spevk ih iz osebnih do­hodkov od delovnega razmer­j a . Ce lotn i proračunski do­

hodk i so k l jub malo prej omenjeni večji udeležbi zdaj ?a 400 mi l i jonov d in nižji. V zvezi s tem bo treba v ob­čini sprejeti rebalans prora­čuna.

Vida Tomšič v Brež icah

Predsednica glavnega odbo­r a S Z D L Slovenije tov. V i d a Tomšič je 22. septembra ob­iska la Brežice. Odzvala se je povabi lu občinskega odbo­r a Socialistične zveze i n vo­d i l a razgovor s političnim akt ivom brežiške občine. V s a pozornost razgovora je b i l a osredotočena na probleme go­spodarske reforme. Pregled nad njenim uresničenjem v občini je pedal v uvodu se­kretar obč. komite ja V i n k o J u r k a s . d l an i ko lekt iva so tov. Tomšičevi zastavi l i pre­cej vprašanj, na katera je ob­širno odgovarjala. S potekom razgovora so b i l i navzoči za­dovol jni .

DINAMIČNI PLAN IZVOZA PRESEŽEN

ZA 4 ODST. 28. septembra je b i l v No­

vem mestu področni posvet o izvozu za občine Črnomelj, Me t l i ka , Novo mesto, R ibn i ­ca i n Trebnje. Udeležili so se ga tud i republiški pred­stavniki . V razpravi so ugo­tov i l i , da je dinamični p lan celotnega izvoza presežen za 4 odst., medtem ko izvoz na konvert ib i lno področje zao­staja za 2. odst. za p lanom, izvoz za klirinško podredje pa je za 14 odst. nad p lanom. Oceni l i so, kako bo do kon­ca leta uresničen celotni p lan izvoza i n spregovor i l i tudi o težavah. Ob koncu po­sveta so udeležencem posre­dova l i in formaci jo o mož­nost ih za nakup deviz, po­trebnih za repromater ia l v 1966.

Ekipa TV snemala v Starem trgu

Pred k r a t k i m je ek ipa R T V Ljubl jana končala večdnevno snemanje dveh f i lmov v Sta­r em trgu ob K o l p i - V dalj­šem f i lmu z naslovom »Mlini ob K o l p i umirajo« so nasto­p i l i razen pok l i cn ih igralcev studia R T V tud i domačini, celo v večjih, dokaj zahtev­n ih vlogah. N a drug i , krajši dokumentarni f i lm, pa so posnel i domačo fo lk lorno skupino, tkanje, prediee, sto­pe in l judske običaje teh krajev.

Zaradi vajencev nas bo še bolela glavo Kolektivi » v a r č u j e j o « tudi pri vajencih: novih ne sprejemajo v e č ! N a d i n a se u č i obrtnih poklicev na svoje s t r o š k e - V n o v o m e š k i vajenski š&!i no­beden izmed novih vajencev nima u č n e pogodbe - š o l a potrebuje delavni­ce! Zgrajena je bila pred 6 leti, a ž e ne ustreza v e č !

Namesto , da b i b i l i učenci v gospodarstvu veseli 147. Člena novega zakona o delov­n i h ramer j ih , k i določa do­kaj v isoko vajensko nagra­do, so pr izadet i . Gospodar­ske organizacije i n tud i za­sebni delodajalci nov ih va­jencev enostavno ne spreje­majo več (izjeme so, a red­ke-) Meni jo namreč, da b i j i m mora l i preveč plačati.

Nič ko l iko m lad ih l jud i z dokončano osemletko b i b i lo torej n a cesti, če ne b i našli "vsaj zasilne rešitve. Vajen­

ske šole so začele sprejema­t i učence za razne obrtne po­k l i ce brez sklenjenih učnih pogodb s podjet j i ! Va jenc i so tako postala šolarji ko t na vseh drug ih srednj ih šo­lah, vendar je še mars ika j narobe.

D a b i izvedeli , kako je z vajensko mlad ino i n njeni­m i p rob l emi na področju do­len jsk ih občin, smo pros i l i za razgovor ravnatel ja novo­meške vajenske šole B o r i s a Savn ika

» V s i novi vajenci brez u č n i h pe^odb"

— V sedanji i zmeni prve­ga le tn ika je 50 kov inarsk ih i n 25 avtomehaničnih vajen­cev, a nihče izmed n j ih n i ­m a sklenjene učne pogodbe s podjetjem. V delovnih or­ganizacijah so naenkrat ugo­tov i l i ( da vajencev ne potre­bujejo, medtem ko vemo, da j i h ne sprejemajo zaradi po zakonu določenega plačila. Dosegl i pa smo to, da bodo naše učence sprejel i na ob­vezno učno prakso .

K a r je otrok iz Novega mesta i n okol ice, še zmorejo stroške šolanja sami , pač pa je mnogo teže za fante z brežiškega konca, za tiste iz Mi renske doline i n iz Bele kraj ine, k i mora jo v Novem mestu plačevati še hrano i n stanovanje.

— Mora jo prispevat; tudi za šolanje?

— Zaenkrat ne. Šolanje je brezplačno, ker dobivamo sredstva za vzdrževanje od medobčinskega sk lada za šole II. stopnje. Dotok teh sredstev pa je si lno nereden. Letos smo dob i l i le 80 odst. pogodbenega zneska, a že ta je b i l skromno zastavljen.

(Nadaljevanje na 12. str.)

Za jub i l e jn i občinski p razn ik KOČEVJA iskre­no čestitamo vsem občanom in j i m želimo t u d i v bodoče mnogo uspehov p r i de lu za izgradnjo lepšega jutrišnjega dne! — Več o občini K o ­čevje i n n jen ih l judeh beri te na 5. i n 6. s t ran i

današnje številke!

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED »SI FUNKCIONAR?« Stopil sem za njimi v

sobo z oblazinjenimi stoli okoli podolgovate mize. Oni so sedli, in ko sem hotel sesti še jaz, me je ukazovalno ustavil moški glas:

»Kaj si tudi ti kakšen funkcionar?«

»Nisem,« sem rekel. »Prišel sem, ker me je tovariš Z. povabil.« .»Da, jaz sem želel, da

bi bil pri našem pogovoru navzoč novinar,« je do­povedoval Z., predsednik organizacije slepih.

»Prosim te, da greš,« je vztrajal moški z ukazoval­nim. • glasom.

»Tpda jaz za problem vem •..«

»Rekel sem, pojdi. Boš že zvedel, kar bo treba.«

»Če je tako, tovariš taj­nik ...«

Pobral sem šila in ko­pita, zaprl vrata in stopil na ulico.

Lepo popoldnć je bilo in septembersko sonce je stalo še visoko. Na sveže zakrpani asfaltirani cesti sem srečal nekaj znancev, pa mi ni bilo do pogovo­ra z njimi. Hotel sem biti sam in razmišljati.

Razmišljal sem, o čem neki govorijo tam gori, kjer jaz kot nefunkcionar nisem bil zaželjen. Se bo predsedniku Z. posrečilo prepričati tajnika T-olči-ne, kako nujno je treba zaposliti slepega pravni­

ka, ki je doma iz te obči­ne, ali bo vsako prizade­vanje zaman? V mislih sem sešteval sredstva, ki jih je družba dala, da se je slepi invalid iz T-občine redno izšolal in končal študij celo prej in z bolj­šim uspehom kot mnogo zdravih študentov. Teh sredstev ni bilo malo, a kaj so proti volji človeka, ki je (slep in poleg tega še brez obeh rok!J preho­dil pot, na katerih še toli­ko in toliko zdravih oma­ga? Vendar to ni najhuje. Najhuje je pač, da družba nenadoma nima delovne­ga mesta zanj, da bi se redno zaposlil in ji vrnil vsaj delček njene pomo­či. Toda družba, ki jo za­stopajo ljudje,^kot je taj­nik iz T-občine, ima gluha ušesa za probleme slepih občanov. Pomislil sem, da me je uradni predstavnik prav zavoljo tega tako hi­tro odslovil, da bi ne zve­del in ne zakričal javno­sti, po čigavi zaslugi so njena ušesa tako gluha...

Med tem so oni tam go­ri končali, seveda brez ugodnega sporazuma. •.

Ko sem odhajal iz T-ob­čine, so se mi, sam ne vem kdaj, v spominu og­lasili Prešernovi verzi:

»Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj'fijami, ležami...«

JANEZ ZORAN

POPRAVKI TISKARSKIH NAPAK

Poprav l jamo glavne i n naj­bol j grobe t iskarske napake iz zadnje številke našega ted­n i k a , k i k a z i j o s m i s e l n e k a ­te r ih člankov oz. odstavkov.

Šesti stavek drugega od­stavka uvodn ika P R E K I N I M O V E R I G O ! b i se mora l prav i lno glasit i takole: »Ima­mo pa še dost i že znanih bol­n ikov , iščemo še nove bol­n ike i n j i h čimprej i n ka r najbol j dosledno zdrav imo, d a se tako izognemo usod­n i m pos led icam nedoslednega zdravl jenja — rezdstenci.«

V drugem odstavku uvod­n i k a »SZDL O URESNIČEVA­N J U REFORME« je b i l a po k r i v d i korektor ja izpuščena besedica »ugodno« ocenjujejo izvajanje gospodarske refor­me, k a r spreminja smise l na­pisanega.

Zadnj i odstavek pod l i s tka N E K A J M I S L I O L I K O V N I V Z G O J I V P O S A V J U b i se mora l prav i lno glasit i tako, da gre za » . . . obl ikovno šib kost izdelkov« i n ne za »ob­likovano« šibkost, ka r spet spreminja smisel napisanega sestavka. — M i s e l VV. Chur­ch i l la na 5. trani D L b i se mora la prav i lno glasit i tako­le: »Velika življenjska pred­nost je, če napake, na kate­r i h se učimo, zagrešimo kar se da zgodaj.«

N a 7. strani b i se mora l glasit i prav i len naslov v K O C E V S K I K R O N I K I takole: »KO S E SPREHAJAŠ po me­stu . . . «

N a 8. s t ran i b i mora lo b i t i v 6. s tavku članka N O V O MESTO—ČRNUČE 1:3 zapi-

Predsednik Tito se je vrnil s še enega uspešnega državniškega po­tovanja. Pretekli teden je bi l v so­sednji Bolgariji, kjer so ga nadvse prisrčno sprejeli tako, da je sam dejal, da take topline, neposredno­sti in prisrčnosti »ni moč organizi­rati«. Kamorko l i je prišel s svojim spremstvom, povsod so jugoslo­vanske goste z navdušenjem spre­jeli ter kar tekmovali v tem, kako bi vidno izrazili prijateljstvo, ki ga goji bolgarsko ljudstvo do ju­goslovanskega. V nagovorih niso izpustili priložnosti, da ne bi na­glasili, kako je prijateljstvo med deželama tradicionalno, da nas veže skupni boj proti izkoriščanju in zdaj za zgraditev socialistične družbe.

Odtod tudi soglasje glede vseh pomembnih vprašanj sodobnega sveta, zlasti ker sta Jugoslavija kot Bolgarija trdno prepričani, da lahko socializem in človeštvo po­polno Uspevata le v razmerah traj­nega miru, prijateljstva in sode­lovanja med narodi. Obe podčrtu-jeta svojo privrženost načelom mi­roljubne koeksistence med različ­n imi družbenimi sistemi. No, glede tega so seveda razločki v stališčih, ker pojmujemo mi miroljubno koeksistenco dosti širše kot pa le golo koeksistenco med državami z različnimi družbenimi sistemi, se pravi več kot pa zgolj obstajanje drugega ob drugem. Menimo nam­reč, da je za ohranitev mi ru po­trebno več kot samo priznanje, da drugi tudi obstaja, ampak da brt> mir najbolj varno zagotovljen, če bomo uporabili vsako priložnost za to, da se razvije mednarodno sodelovanje, da narodi navežejo med seboj čimtesnejše stike, da se državniki čimpogosteje srečujejo na raznih ravneh in sproti pogo varjajo ter odpravljajo ne le ne­sporazume ampak že možnosti za nesporazume in da z neposrednim dogovarjanjem urejajo medseboj­

ne spore. Istovetna stališča imamo glede kolonializma in neokolonia-lizma, do imperialističnega vmeša­vanja v zadeve drugih dežel, glede tega, naj bo svetovna organizacija čimbolj univerzalna, da b i lahko odigrala vlogo instrumenta v ob­rambi miru na svetu.

V današnjem svetu je poudarja­nje takega soglasja še bolj potreb­no, ko pa si politika sile spet pri­dobiva nekdanjo veljavo iz časov izpred druge svetovne vojne. Za­slugo za to imajo pač tiste sile, k i so izzvale tako imenovano finanč­no krizo v organizaciji združenih narodov ter s tem ohromile sve­tovno organizacijo, da celo leto ni

Titov obisk v Bolgariji

mogla uveljaviti svoje vloge kot instrumenta miru . Prav to pa j im je bilo potrebno in prav to je bi l namreč njihov resnični namen. Ta­ko so lahko nemoteno posegli v Vietnam, v Dominikano in tako se politika sile uveljavlja še na dru­gih geografskih področjih. V takih razmerah so bile sile m i ru para lizirane, skraja celo presenečene ter so iskali izhod v proceduralnih rešitvah, dokler se niso jasno za­vedle, da pomeni kriza svetovne organizacije ohrabritev nasprotni­kov miru, in dokler niso spoznale, da pasivno ne morejo več opazo­vati naraščanja mednarodnih za­pletov. Ce je lani vladal strah pred tem, da b i generalna skupščina O Z N glasovala o tistem 19. členu ustanovne listine, po katerem iz­gubi glasovalno pravico tista čla­nica, ki ne poravna svojih finanč­nih obveznosti do O Z N , so zdaj

prišli do sklepa, da je treba o tem glasovati in s tem presekati gor­dijski vozel »finančne« krize, pa naj se pokaže, kdo je pravzaprav tisti, k i hromi svetovno organiza­cijo in izziva umetne zaplete z ne­kakšnimi proceduralnimi vpraša­nji. Tako je nastal potlej preplah v nasprotnem taboru in izjava ZDA, da ne bodo več vztrajale p r i 19. členu. •—

Tako se je torej lahko začelo jubilejno dvajseto zasedanje ge­neralne skupščine O Z N . Človeštvo se je z novimi upi zazrlo v prihod­nost. Optimizem pa vzbuja še ne­kaj drugega. Varnostnemu svetu je uspelo ustaviti spopad med Indi­jo in Pakistanom, se pravi, da je svetovna organizacija lahko selo učinkovito orodje miru. Sklenjeno je premirje, k i sicer n i preveč trdno, ker še vsak dan beremo o praskah in spopadih, vendar voj­ne na široki fronti ni več. Zdaj b i se bilo treba dogovoriti, kako bo s spornim Kašmirom,-zaradi katere­ga se je vojna tudi začela. Paki­stan vztraja na tem, da je treba izvesti plebiscit, ker računa na muslimansko večino v Kašmiru in že grozi varnostnemu svetu, da bo izstopil iz OZN , če svetovna orga­nizacija ne bo kmalu zadovoljivo rešila tega problema, se pravi, da bi morala pritisniti na Indijo ter izvesti plebiscit. Slišimo že tudi take glasove, da je »varnostni svet osramotil mirovne sile OZN « , pa­kistanski zunanji minister pa se je v generalni skupščini javno zahva­lil Kitajski in Indoneziji za »nese­bično podporo v hudih urah«. In­dija pa vztraja pr i tem, da je Ka ­šmir sestavni del Indije.

Naj bo kakorkol i že, eno je go­tovo: o Kašmiru se bosta moral i sporazumeti le Indija in Pakistan. Vsak drug lahko le pomaga p r i tem sporazumevanju, spora pa re­šiti ne bo mogel.

suno »ena najslabših ekip« in ne »najboljših« ekip.

N a 10. s trani gre v č 1 k u »O G R E N K A , S L A D K A ČO­K O L A D A . . .« za slovensko kand i i o rsko i n ne za »kandi-datorsko« industr i jo , kakor je b i lo t iskano.

B ra l c em se opravičujemo tud! za zalomljene vrstice v sestavku »KOMET: vztraja­mo na pot i navzgor!« i n v članku »So obsojeni gostinci ah metliška črnina?«

Večina t i skarsk ih napak je nastala zaradi malomarnega branja naših rokopisov oz. odtisov v t i skarn i v Ljubl ja­ni o r i kater i smo se zaradi

ponovnih grobih podobnih nepotrebnih napak osebno ostro pritožili.

P r i zade t im avtorjem sestav­kov in bralcem l ista se opra­vičujemo zarad; nel jubih na­pak, do kater ih pr iha ja brez Vsake kr ivde našega uredni­štva In uprave!

UREDNIŠTVO

POPRAVEK SKLEPA št. 244 v Uradnem vestrtiku Dolenjske N a opozori lo Komuna lne

skupnost i za socialno zava­rovanje delavcev v Novem

mestu, popravl jamo sklep št. 244 iz zadnje, 21. številke U R A D N E G A V E S T N I K A DO­L E N J S K E , v katerem je po k r i v d i t iskarne groba napaka. V drugem odstavku I. člena cit. od loka b i mora lo b i t i pra­vi lno zapisano takole:

»Stopnja osnovnega pr i ­spevka za zdravstveno zava­rovanje se določi za čas od 1. ju l i j a 1965 do 31. j u h j a 1965 v višin: 8,50 odstotka, od 1. avgusta 1965 do 31. decembra 1965 pa v višini 8 odstotkov.«

Popravek cit. sklepa bo iz­šel tudi v prihodnjii , nov i šte V i lk i U R A D N E G A V E S T N I ­K A D O L E N J S K E .

UREDNIŠTVO

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED P R E D S E D N I K T I T O V P I R O T L . Na po­

vratku iz Bolgarije se je predsednik Tito ustavil v Pirotu, kjer je zbranim občanom, ki so ga prišli pozdravit, povedal svoje vtise z obiska v Bolgariji, povedal pa je tudi nekaj misl i o problemih iz našega notranje­političnega življenja. Predvsem nam je na­ročil, naj varujemo bratstvo in enotnost, naj ne dovolimo, da bi bila enotnost okrnje­na. Narodi Jugoslavije se lahko nadalje razvijajo le, če bodo složni, če bodo imeli enotne poglede na vsa vprašanja tudi našega notranjega življenja. Jugoslavija se je lahko uprla okupatorju, zahvaljujoč enotnosti svo­jih narodov, a če smo bil i enotni takrat, ko je tekla- k r i in ko so ugašala življenja, smo lahko tudi zdaj, ko ustvarjamo boljše Tazmere za življenje, je dejal tovariš Tito.

Razumljivo je, da so nastala v tem buj­nem razvoju po vojni tudi nesorazmerja, da so se dogajale napake. Toda gospodarska reforma ni rezultat kakšnih naših napak, ampak je posledica bujnega razvoja gospo­darstva, zato je treba zdaj postaviti stvari na pravo mesto. P r i nas pa so ljudje, je dejal tovariš Tito, k i ne verjamejo, da bomo uspeli. laz pa spet pravim, da ne verjamem, da ne bi uspeli. Premagali smo še večje težave pa bomo tudi te.

Potlej je govoril med drugim tudi o na­grajevanju po delu in o tem, da je bilo glede tega veliko poskušanj in da so se nam taki poskusi pogosto maščevali. Pred­vsem pa je poudaril, da ne b i smeli biti ve­liki razponi v osebnih dohodkih. Seveda mo­rajo biti razlike, vendar mora imeti tudi navaden delavec nekaj od svojega dela.

Glede kooperacije pa je dejal, da jo zdaj uresničujemo s tujimi podjetji, zakaj potlej ne bi mogli uresničiti take kooperacije tudi med domačimi podjetji, da bi proizvajali hitreje in ceneje. Vse te zapletene probleme moramo urejati, je dejal, p r i čemer morajo vsi sodelovati, da bi šli naprej, ć e nam uspe to doseči — to pa je po Titovem mnenju prava revolucija — potlej bo ugled Jugosla­vije v svetu še bolj zrasel, je zaključil pred­sednik Tito svoj govor.

Proizvajajmo hitreje in ceneje!

K O N G R E S Z Z B NOV . V Sarajevu se je začel V . kongres Zveze združenj borcev na­rodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, k i se ga udeležuje 650 delegatov in članov zvezne­ga odbora ter številne tuje delegacije. Pred­sednik republike Tito pa je poslal kongresu pozdravno brzojavko, v kateri med drugim pravi, da mora biti vse naše prizadevanje vedno navdihnjeno z interesi delovnega člo­veka, ker je to smisel vseh naših revolucio-narnih teženj. Zveza združenj borcev je do­segla v dosedanjem delu velike uspehe, naši borci pa so bili vedno v prvih vrstah gra­diteljev socializma. »To pričakuje naša skup-nost od vas tudi v prihodnje,« je zapisal predsednik Tito.

Predsednik zveznega odbora Ranković pa je v obširnem referatu govoril o problemih zveze in posebej o socialno ekonomskem položaju borcev. P r i tem je opozoril, da vse prepogosto naletimo na mnenje, da je treba vse probleme borcev reševati iz zveznih sred­stev in z zveznimi predpisi. V naših razme­rah pa je večina družbene dejavnosti osre­dotočena v komunah in delovnih skupnostih in te rešujejo ne le bistvene zadeve vsak­danjega življenja temveč tudi največje go­spodarske, socialne in druge probleme na­šega razvoja. Celo vrsto aktov, k i j ih ni mo­goče enotno urejati za vso državo, lahko re­šijo delovne organizacije i n komune, pr i tem gre zlasti za reševanje materialnega položa­ja osebnih in družinskih invalidov, k i pre­težno živijo od invalidskih dohodkov. Po­tlej je še opozoril na to, da je zdravstveno stanje borcev in invalidov slabo, vsekakor slabše kot drugih oseb iste starosti in da se bo treba bolj zavzeti za njihovo polnejšo zdravstveno zaščito. In še vedno je 25.000 borcev in njihovih družin brez stanovanja ali brez ustreznega stanovanja. Ob koncu je posebej govoril o tem, da je treba sedanjim rodovom znanstveno natančno nakazati naš narodnoosvobodilni boj, da bo nova genera­cija čimbolj pripravljena nadaljevati revo­lucionarno spreminjanje naše družbe.

O M E J I T E V POTROŠNJE E L E K T R I Č N E E N E R G I J E . Zvezni sekretar za industrijo je izdal uredbo, po kateri bo omejena potroš­nja električne energije industriji, organizaci­jam, k i skrbe za razsvetljavo ulic, in tistim, Id jo uporabljajo za ogrevanje. Za gospo­dinjstva ni omejitev.

3 O G N J E N I K J E ZAČEL B R U ­HAT I . N a F i l i p i n i h je začel po več kot 50 let ih bruhati ognjenik Taal . Po prv ih vesteh je izgubilo življenje okrog dva tisoč l jud i . Najprej je bi lo slišati močno bob­nenje, potlej pa so se kak ih osem minut vrsti le eksplozije druga za drugo. Pod nebo je šinil vel ikan­ski p lamen, iz žrela pa je p lan i la lava, k i je v h ipu za l i la vse vaj i v podnožju ognjenika. Prizadet i so b i l i is t i kra j i kot leta 1911, ko je ta ognjenik zadnjič bruha l . Ljudje so na tiste strahote takrat že pozabi l i i n se spet nasel i l i v ist ih kra j ih ter postavi l i celo po­čitniške hiše. Takrat je izgubilo življenje okrog 1200 l jud i .

S B O S C H S E J E V R N I L V DO­M I N I K A N O . Bivši predsednik Do­minikanske republike Juan Bosch se je pretekl i teden v rn i l v Santo Domingo, kjer ga je pričakala ve­l ika množica pristašev. Ob tej p r i ­ložnosti je prišlo tudi do nemi­rov in je pol ic i ja streljala v mani-festante. Bosch je ob pr ihodu v Santo Domingo dejal, da ne bo kandid ira l za predsednika repub­like na bližnjih vol i tvah. Izjavil je tudi , da b i morale ZDA povr­nit i škodo, k i so jo povzročilo Domin ikansk i republ ik i s svojo oboroženo intervencijo. Predstav­nik ZDA pa je precej povedal, da o tem sploh ne more b i t i govo­ra, pač pa bi bile ZDA priprav­ljene pomagati Domin ik in i p r i premagovanju gospodarskih težav. Očitno pa je, da Združenim drža­vam n i preveč všeč, da se je Bosch v rn i l domov.

E3 T H O M S O N P R E D Z A P R T I M I VRAT I . Br i tansk i minister Thom­son je prišel v Ka i r o , da bd se pogovoril i o marsičem, kar mot i odnose med Vij l iko Br i tani jo in Združeno arabsko republ iko. On je prv i br i tanski minister, k i je prišel v Z A R po napadu Vel ike Britani je , Francije in Izraela n a Suez. Čeprav je bi lo prej dogovor­jeno, da bo britanskega min is t ra sprejel tudi predsednik republike Naser, so ta sprejem odpovedali , Thomson pa je odšel iz K a i r a na nafrlo tako, da še novinarjev n i utegnil sprejeti i n so mora l i že sklicano tiskovno konferenco od­povedati. Thomsonu so povedali , da se z n j im ne nameravajo več pogovarjati, ker je Ve l i ka Br i t a ­nija prav med njegovim obiskom v ZAR suspendirala adensko usta­vo, razpusti la vlado i n zakonodaj­ni svet. Vso oblast v tej br i tansk i koloni j i je prevzel br i tanski v isok i komisar, češ da je b i l a vlada na­klonjena osvobodilnemu gibanju.

2 D O L E N J S K I L I S T Št. 39 (810)

SLOVENIJA - VINO odgovarja 2. septembra letos smo

v našem tedn iku objav i l i članek o metliški v insk i k l e t i pod nas lovom: »SRBSKA V I N A V M E ­TL IŠK I V I N S K I KLET I « . Izvozno podjetje S L O V E -N I J A - V I N O , L jubl jana, k i uprav l ja v insko klet v M e t l i k i , nam je na članek poslalo naslednj i odgovor:

O razvoju vinogradništva na območju Bele kra j ine i n še prav posebno na območju Met l i ke je v povojnem ob­dobju bi lo vel iko govora i n razprav. K o t rezultat teh razgovorov i n določene pol i ­t ike v razvoju kmet i jstva je b i l a v M e t l i k i zgrajena v inska klet, k i naj b i zajela v insko pro izvodnjo s tega območja.

Ob gradnj i k l e t i naj b i ure­d i l i , obnov i l i i n na novo za­sad i l i vinograde, k i naj b i glede proizvodnje omogočili polno izkoriščanje nove kle­t i . Medtem ko se je gradnja k le t i pričela razmeroma hit­ro , je obnova vinogradniških površin močno zaostala, tako da so šele v obdobju po letu 1960 zabeleženi p r v i rezultat i .

V tak ih pogoj ih je seveda postala nedokončana v inska klet v M e t l i k i gospodarski prob lem, k i ga je b i lo težko reševati tako glede potreb po nadal jn j ih invest ic i jskih sred­stv ih , k i j i h n i b i lo , i n z oz i rom n a surovino, t o je grozdje i n vino, k i ga v mno­žični pro izvodnj i n a ožjem območju tud i n i . Uprav l javc i so b i l i pr is i l j en i izkoriščati klet v raznih ob l ikah .

Dejstvo je, da m o r a mo­derna v inska klet n a leto vsaj t r ikrat obrn i t i s

v ° J e zaloge, če hoče b i t i rentabi lna v sklo­pu trgovskega proizvodnega Podjetja. K o l i k o r je taka klet v sk lopu čiste proizvodne or­ganizacije, pa mora b i t i vsaj enkrat na leto napolnjena, a proizvodnja i n predelava mo­rata v takem p r ime ru b i t i mehaniz i rani , da b i b i l račun poslovanja rentabi len. Vse to se i z zgoraj navedenih razlo­gov n i uresničilo i n je zaradi tega klet več a l i manj živo­tar i la i n b i la prej breme kot aktiven gospodarski činitelj.

Kle t v Me t l i k i je večkrat me­njala lastnika i n n i t i eden izmed *}jh j i n i mogel zagotoviti do­končne oblike m jo v celoti us­posobit i za namene, za katere je p i l a zgrajena. Zaradi tega so ob­lastni kakor tudi gospodarski or­gani i ska l i razne rešitve. Znano nam je na pr imer , d a je l i k v i ­daci jska uprava p r i Okrožnem go­spodarskem sodišču v Cel ju za bivf;e podjetje V I N O B R E Z I C E vložila mnogo truda, da b i ta klet ostala oziroma prešla v sklop Kmet i jske zadruge v M e t l i k i . Zna­no nam je tudi , da je Občinska skupšonia občine Brežice kot niatična občina bivšega podje ' ja V I N O B R E Z I C E intenzivno sode­lovala p r i tem, da b i to klot lah­ko prevzela Kmet i j ska zadruga Met l ika oz i roma .podjetje v Met­l i k i , k; b i bi lo na tem zaintere­sirano.

P r i iskanju najugodnejše finanč­ne rešitve ob l ikv idac i j i bivšega Podjetja V I N O B R E Z I C E je Ob­činska skupščina Brežice podjet­ju S L O V E N I J A V I N O , L jubl jana,

Do konca avgusta 48.2 odst. proračun­

skih dohodkov Do konca avgusta je bi lo

ustvarjenih v novomeški ob­čini le 48,2 odst. proračun­sk ih dohodkov. Največji iz­pad je v pr i spevk ih iz oseb­nega dohodka od delovnega razmerja, k i predstavljajo v P lanu skoraj polovico prora­čunskih dohodkov. Doseženi so b i l i le z oko l i 54 odst. Davk i (prometni davek) prav tako niso doseženi več kot 47.3 odst., največji i zpad pa je v prometu blaga na drob­no, k i je b i l dosežen le 31,4 odst. Takse so bi le dosežene s 85 odst., ka r pomeni , da so bile presežene. Ostal i do­hodki proračuna so doseženi 26,3 odst., kar je zelo malo. Vz rok je v tem, ker delovne organizacije niso prispevale Pričakovanih zneskov za stro­kovno šolstvo (p laniranih je bi lo loo mi l i jonov, real iz ira­n ih pa je 18 mi l i jonov pr i ­spevkov za strokovno šol­stvo)

na osnovi ustrezne pogodbe pre­dala vsa pripadajoča osnovna sredstva. K e r takrat n i bi lo dru­gega interesenta, k i b i lahko ugo­d i l zahtevam Občinske skupščine Brežice, je podjetje S L O V E N I J A V I N O prevzelo tud i metliško klet.

K le t , ka jo je podjetje S L O V E ­N IJA V I N O prevzelo v Me t l i k i , je v zelo slabem stanju, slabo je vzdrževana, vinske kad i pa so propadle, čemur je predvsem vzrok izredno slaba venti laci ja k le t i . Propadla je tudi električna na­peljava, v slabem stanju pa je tudi večina prostorov, k i so v kle t i . K le t je zolo ponesrečeno konstruirana — vsaj to, kar je dosedaj zgrajenega. Morda so na­črti boljši, vendar so potrebna znatna sredstva, da se klet sploh očuva pred raspadom, in še več­ja , da se dokončno dogradi.

Podjetje S L O V E N I J A V I N O je v prv i faza opravi lo najnujnejša vzdrževalna dela i n klet usposo­b i lo za normalno vskladiščenje v in . Podjetje ima predvsem namen odkupovati v ina od proizvajalcev s tega območja i n s tem dati impulz za nadaljnje razširjenje proizvodnje na tem območju. Do­kler pa proizvodnja na tem ob­močju ne bo dosegla dovolj viso­k ih količin, je podjetje prisi l jeno vklet i t i tudi v ina z drugih območij Jugoslavije, ker sicer n i zagotov­ljeno rentabilno izkoriščanje klet­n ih kapacitet, k i j ih v tej klet i S L O V E N I J A V I N O povečuje.

Nobene bojazni n i , da pod­jetje S L O V E N I J A V I N O pre­ko te k le t i ne bo v stanju prevzeti kval i tetna v ina od proizvajalcev n a območju te klet i . Popo lnoma jasno pa je, da v pogojih, k i j i h narekuje gospodarski razvoj, zahteva­

mo od vsakega, pa četudi najmanjšega gospodarskega obrata, rentabi lno poslova­nje, ke r le v tak i ob l i k i nu­d imo tud i vinogradiiiški pro­izvodnj i rentabil i teto i n in ­teres za nadaljnje razširjanje.

Glede lastništva k le t i v Me­t l i k i je stvar jasna i n ureje­na. K l e t je last splošnega družbenega premoženja, k i jo uprav l ja kolekt iv S L O V E ­N I J A V I N O . Stvar uprav­l javca k le t i i n pro izvodnih organizaci j na tem območju, je, kako bodo organiz i ra l i p lodno sodelovanje, k i naj b i zagotovilo polno izkoriščanje kapacitet k le t i v Me t l i k i ter da l i pobudo i n možnost za dograditev tega objekta ter dvig proizvodnje v ina na ob­močju Bele kraj ine.

S L O V E N I J A V I N O L jubl jana

Na novomeškem sejmišču

N a ponedel jkovem sejmu za prašiče je bi lo kupcem na voljo 1460 pujskov, medtem ko so j i h k u p i l i le 836. Razen domačih kupcev so prišli na sejem tudi živinorejci iz so­sednjih občin. Cene: manjši prašički 6000 do 11.503 d in, večji 12.00D do 22.000 d in .

»Kisel bo, kisel, tale naš letošnji cviček — mežnarji bodo moral i ponoči vsaj dvakrat zvoniti, da se bodo ljudje v spanju obrnil i na drugo s t r a n . . . « pravijo te dni kmetje, ko gledajo v oblačno nebo, k i noče s pravo jesensko toploto 'ogreti vinogradov, da bi jagode zorele. Prvo portugalko smo poskusili v nedeljo v Kostanje­vici ; po 400 dinarjev jo prodaja tamkajšnje gostinsko podjetje. Nasploh pa tarnajo o slabem vremenu po vsej naši pokrajini, saj je grozdje skoraj povsod še trdo in brez potrebne sladkobe. »Ko bi bilo vsaj 20 sončnih dni, pa bi letino še nekako rešili!« menijo ljudje. Morda pa nas jesen zdajle vendarle še prese­

neti? (Foto: Polde Miklič).

U p r a v n i o d b o r K o m u n a l n e b a n k e N o v o me­s to j e n a s e j i d n e 17. 7. 1965 s p r e j e l s k l e p , d a p r e v z a m e p o določi l ih 173. i n 174. člena z a k o n a o b a n k a h i n k r e d i t n i h p o s l i h ( U r . 1. S F R J št. 12-65) položaj u s t a n o v n e g a o d b o r a nov e b a n k e i n s k l i c u j e p o s k l e p u seje z d n e 22. 9. 1965

ustanovni zbor banke k i b o d n e 25. j a n u a r j a 1966 v p r o s t o r i h D o m a l j u d s k e p r o s v e t e v N o v e m m e s t u ob 9. u r i do­p o l d n e p o določil ih 3. o d s t a v k a 47. člena Z a k o ­n a o b a n k a h i n k r e d i t n i h p o s l i h z n a s l e d n j i m d n e v n i m r e d o m :

1. poroč i lo u s t a n o v n e g a o d b o r a ;

2. s p r e j e m začasnega s t a t u t a i n a k t o v o u s t a n o v i t v i b a n k e ;

3. določitev s m e r n i c začasne k r e d i t n e po -l i t i k e ;

4. r a z n o .

B a n k a bo s v o j o o r g a n i z a c i j o i n p o s l o v a n j e p r i l a g o d i l a t a k o , d a b o p o s l o v a l a k o t k o m e r ­c i a l n a b a n k a N o v o m e s t o v s m i s l u 39. člena z a k o n a o b a n k a h i n k r e d i t n i h p o s l i h .

Sedež b a n k e b o v N o v e m m e s t u , T r d i ­n o v a 2.

U s t a n o v i t e l j i b a n k e so de l o vne i n d r u g e or­gan i zac i j e t e r družbeno polit ične s k u p n o s t i .

P r a v i c o n a e n g las v z b o r u i n p r a v i c o so­u p r a v l j a n j a p r i d e l u b a n k e p r i d o b i , k d o r se p i s m e n o obveže, d a b o v r o k u , k i ga bo določi l z b o r b a n k e , v loži l v b a n k o d e l s v o j i h s r eds t e v n a sledeče možne načine:

a) d a vplača v k r e d i t n i s k l a d b a n k e 2 m i ­l i j o n a d i n a r j e v ,

b ) d a oroči z a oročitev s p o s o b n i h s r eds t e v z a d o b o :

p r e k o 5 le t 4,000.000 d i n , o d 3 do 5 le t 6,000.000 d i n , o d 1 do 3 le t 10,000.000 d i n ,

c ) d a i m a n a s v o j i h računih p r i Službi druž­benega k n j i g o v o d s t v a s t a l n o l e tno 25,000.000 d i n s reds tev , k a t e r e vključi v p o s l o v a n j e te b a n k e .

D e l o v n e i n d r u g e o r g a n i z a c i j e i n družbeno­polit ične s k u p n o s t i p r i d o b e p r a v i c o z a t o l i k o g lasov , k o l i k o k r a t i z p o l n i j o enega i z m e d gor­n j i h pogo j e v s t e m , d a i m a p o s a m e z n a o rga ­n i z a c i j a l a h k o največ 10 odst . , vse družbeno­polit ične s k u p n o s t i s k u p a j p a 20 odst . , s k u p ­nega števila g lasov .

P i s m e n e p r i j a v e z a v p i s u s t a n o v n i h dele­žev z a u s t a n o v i t e v b a n k e v s m i s l u g o r n j i h pogo j e v j e t r e b a vložit i vsa j 10 d n i p r e d s k l i ­c e m z b o r a p r i u p r a v i K o m u n a l n e b a n k e N o v o m e s t o .

V s e i n f o r m a c i j e v z v e z i s p r i j a v a m i us t a ­n o v n i h deležev, s k l e p a n j a p o g o d b z a t r a j n i po ­s l o v n i o d n o s , s k l e p a n j a p o g o d b z a vezavo s red ­stev , k a k o r t u d i vse os ta l e i n f o r m a c i j e d o b i t e p r i u p r a v i K o m u n a l n e b a n k e N o v o m e s t o , T r d i ­n o v a 2.

Brežiški vodoyod obnavljajo Cevi v brežiškem vodovo­

du so imele do zdaj premer 125 m m , zategadelj pa je šlo v izgubo 48 odstotkov vode. Ob večji potrošnji je vode že v p rv ih nadstropj ih pr i ­manjkovalo. Pred nedavnim so začeli vodovod obnavl jat i i n Brežičani so občudovali poseben bager, k i skoplje 300 m dolg jarek na dan. Za obnovo vodovoda bodo letos porab i l i 28 mi l i jonov d in , dela pa opravl ja Vodna skupnost iz Novega mesta. Sredstva za obnovo so pr i ­speval i ObS Brežice i n po­dročni garnizon J L A . V izko­pane jarke bodo položili 250 m m cevi i n ostale napra­ve. Dosedanja črpalka bo za­doščala nov im zmogl j ivost im

vodovoda, izguba vode bo za 30 do 40 odstotkov manjša, pr i t isk pa se bo povečal za tol iko, da bodo tudi v dru­gem nadstropju stavb po­trošniki ime l i vodo. Po oprav­ljeni rekonstrukc i j i bo zmog­ljivost vodovoda za 10 do 15 odstotkov večja, ka r bo za­doščalo za približno 5 let. V bodoče nameravajo spelja­ti vodovod iz Pišečkega du­pla, kjer i zv i ra Gabernica. Iz­vir daje 70 l i t rov vode na se­kundo, vodovod pa bo lahko nato oskrboval z vodo 20 do 25 tisoč prebivalcev. Nanj bodo priključili vse vasi ob poti od Pisec preko Globo­kega do Brežic, pa tud i B i -zeljsko in Dobovo.

Na Bizeljskem bodo sami popravili

razsvetljavo Kra jevna skupnost na B i ­

zel jskem je že lani zaprosi­la podjetje D E S za poprav i lo javne razsvetljave. Letos so njeni predstavnik i ponov i l i želje prebivalstva ustno, ven­dar doslej še n i bi lo niko­gar, k i b i se lo t i l poprav i la .

Polet i razsvetljave skoraj n iso pogrešali, zdaj pa so večeri daljši i n temnejši. Ljudje nočejo hod i t i po tfc-m i poleg t o l i k ih sveti lk. K r a ­jevna skupnost se je zaradi tega odločila, da bo zaupala popravi lo javne razsvetljave domačim električar jem. Vaš-čanom sporočamo, da bo v kra tkem gorelo na Bize l j ­skem vseh 15 svetil jk. M e d n j im i bo zdaj 5 živosrebrnih.

m/r H v •

B U .

V B • • • B •

življenjska stroški!

Po iz javi zveznega zavo­da za stat ist iko so različ­ne navedbe o tem, kako so po gospodarski refor­m i naras l i življenjski stroški, v javnost i precej netočne. Zvezni zavod za stat ist iko iz javl ja nasled­nje:

Indeks življenjskih stro­škov, sestavljen iz indek­sa cen, proizvodov i n sto­ritev, k i j i h potrebuje povprečno mestno gospo­dinjstvo v Jugoslavi j i , je bi l v avgustu v primerja­vi z ju l i j em (pred refor­mo) naslednj i : skupno so se povečali življenjski stroški v avgustu 1965 v pr imer jav i z ju l i j em 1965 po indeksu 124 (to pome­ni , da so se celotni živ­l jenjski stroški povečali za 24 odstotkov) . Posa­mezni stroški so se p r i tem povečali po nasled­njem indeksu: — hrana 120 — tobak in pijače 137 — obleka in obutev 166 — stanovanje 164 — kurjava in razsvetljava

155 — oprema 118 — higiena in zdravstvo

131 — ku l tu ra in razvedri lo

120 — promet i n P I T 121

Indekse so obračunava­l i tako, da so upoštevali tudi cene, k i so povišane, vendar j i h gospodinj­stvom še n i bi lo treba plačati po novem.

K e r so očitali statistič­n i službi, da so metode obračunavanja življenj­sk ih stroškov sporne, po­udarjajo, da je obračuna­vanje življenjskih stro­škov v vseh svoj ih sestav­n ih de l ih pri lagojeno na­šim razmeram. Zavodi za statist iko stremijo za tem, da b i bi le cene, k i jih- zbirajo, ka r najbolj v sk ladu s tržiščem, tako da pomeni indeks živ­l jenjskih stroškov v Jugo­slavij i ponderirano sredi­no, izračunano na teme­l ju več kot 100 tisoč po­datkov v cenah.

MKTTISKA DELAVNICA PODOBARJEV JEREBOV Be lokran j sk i muzej , k i

skuša zadnja leta na svoj ih občasnih razstavah pr ikaza t i med d rug im tud i podobo be­lokran j sk ih l i kovn ih umetni­kov (Alojz Gangl , M ihae l Kambič, Ju l i j Papič), je to­kra t posegel v neko l iko niž­jo umetnostno zvrst, katere pomena i n vrednosti pa k l jub temu ne moremo podcenje­vat i : v svoj i ga ler i jski sob i je razstavi l del bogate zapuš­čine metliških podobarjev Jerebov. Res je, da ta dru­žina pr izadevnih podobarjev ni zrasla čisto iz belokranj­ske zemlje, saj je očetu Jer­neju Jerebu (1838-1929) ste­k l a zibel na V r h u prj žireh, i n tud i počiva ne v Me t l i k i , sni ;e našel . . ' dn j i dom do l i na jugu na otoku H v a r u , k jer je u m r l , star več kot devetdeset let. Toda čez šest-dese let njegovega neutrud­nega podobarskega in s l i ­karskega dela je raztresene­

ga širom po B e l i k ra j in i , po Dolenjskem, Kočevskem i n Hrva t skem, največ seveda po razn ih podružnih cerkvah, kjer bo njegova preprosta umetnost še desetletja i n sto­letja živela v številnih oltar­j i h i n živopisanih k i p i h i n podobah.

B i l je preprost kmečki fant, k i sta ga tradic i ja i n zgled mnog ih gorenjskih po­dobarjev zvabi la n a nj ihovo pot, k i jo je začel p r i idr i j ­skem s l ikar ju i n podobarju J u r i j u Tavčarju. Tr inajst let se je učil i n delal p r i tem mojs t ru , se mimogrede za­pos l i l še p r i rezbarju Ozbi-ču v K a m n i k u , potem pa ga je pr i tegni la Be l a kra j ina. Z ženo Ivanko Novak, doma iz Jame p r i Žužemberku, sta s i v M e t l i k i ustvar i la dom i n družino, iz katere je zraslo šest otrok, od kater ih so se vsi tr i je s inov i opr i je l i oče­tovega pok l i ca . B i l i so to

S (ovitek bo razstavl ja l oktobra Razstava enega izmed dveh

slovenskih kiparjev — me-daljerjev Vladimirja Stovič-ka iz Leskovca pri Krškem, ki bi morala biti odprta 15. septembra v Dolenjski gale­riji v Novem mestu, bo za­radi tega, ker nekatere pla­kete še niso odlite, postavlje­na šele prve dni oktobra. Umetnik je pripravil za. to razstavo 3 plastike v bronu in blizu 40 plaket. Medaljer-stvo, ki je v zahodnem svetu zelo cenjena umetnost, pri nas še ni našlo pravega me­sta; morda prav zato, ker je mojstrov te zahtevne, natanč­ne in potrpljenske veščine tako malo. Stovičkova raz­stava bo urejena v spodnjih prostorih Dolenjske galerije, obiskovalce pa bomo pravo­časno obvestili o začetku razstave.

V galeriji je zdaj postav Ijena razstava »Slikarstvo 19. in 20. stoletja« iz jonda Do­lenjskega muzeja, za zimsko sezono pa pripravljajo raz­stavo starih mojstrov, ki bo odprta sredi oktobra.

V bivši Ropasovi hiši pre­urejajo muzealci te dni zgor­nje nadstropje, kamor bodo začasno preselili zbirko NOB. ki je v osrednji stavbi že ze lo na tesnem. Ko bodo pro stori te zbirke izpraznjeni, bodo v njih v drugi polovici oktobra odprli občasno raz stavo »Pota pomorščaka An tona Dolenca«, ki je prepoto­val skoraj ves svet. Razstava bo še posebej zanimiva za šolsko mladino, ki niti ne ve, da smo tudi Slovenci imeli takega svetovnega potnika.

Jernej (r. 1877), k i je pozne­je odšel čez morje i n se ne­znano kje izgubi l v široki Amer ik i , V incenc (1880 — 1951). k i je v M e h i k i prev­zel očetovo delavnico, i n naj­mlajši Rafael (1884-1916), k i je b i l med bra t i najbolj na­darjen, a je na žalost skoraj vseh zadnj ih deset let pre­živel v umobo ln i c i na Stu­dencu p r i L jub l jan i , k jer je tudi u m r l .

V M e t l i k i je star i lernej Jereb s am i n kasneje s svo­j i m i s inovi razpre del široko delavnost. Dela l je za Suhor , Semič, Radovico, Met l iko , T r i fare, Lokv ico , Grabrovec, Vidošiče, Kras inec , Gr ib l j e , K los ter , Adlešiče, Črnomelj, Dragatuš, Pre loko. Zi l je, P lan ino nad Semičem i td . Segel je na Dolenjsko v To­plice, Podgrad, H in je , Hmel j -nik, Novo Štifto, Drago p r i R ibn i c i , na Notranjsko , pa na Kočevsko v K o p r i v n i k in okol ico, v Nemško 'loko, Rajhenau i td . Dela l je na Hrva tskem v čabru Žakanju in oko l i c i , na V i vod in i , v Radatovičih, v Sošicah in še drugod, čez 160 sl ik. r i sb , skic in "načrtov ter precej rezbarsk ih del iz Jerebove podobarske i n s l ikarske de­lavnice danes hran i Belo­k ran j sk i muzej , k i je po smr t i V incenca Jereba leta 1951 prevzel to zanimivo in bogato zapuščino.

Oče Jernej Jereb je delal Še v v isoki starost i . K o je dive let i pred smrt jo kup i l v Me t l i k i hišo na H r i b u i n jo še isto leto izročil s inu V incencu, je p isa l najmlajši hčeri J u s t : n i Japel j , k i je z možem živela v' Igranih bl i ­zu Makarske , da b i p r i njej rad preživel večer svojega življenja. Hči in zet sta res prišla ponj. Sprva mu je bilo skoraj .žal zapustit ' Met l iko . n a t 0 Pa je le odšel z n j ima v Igrane in nato v Drvenik P r i mor ju se je polev skora ; vsak dan kopa l , češ da se v tišti vročini ne da živeti L j u

M i k l o v a Z a l a v K o s t a n j e v i c i ! V soboto, 9. oktobra, bo

ob 19.30 v Kostanjev ic i dolgo pričakovana premiera Zižko ve l judske igre M ik l o va Za la . Igro je režiral Lado Smre-kar (to je njegova 26. režija), sceno je zasnoval--arh. V lado Rijavec, z i l jske obredne ple 6e je kot gost naštudiral Mar j an K r a l j , scensko glasbo pa je pr ip rav i l Mar j an Vo-dopivec. Zelo zahtevno scene-r i jo je izdelalo tehnično oseb je Slovenskega l judskega gle dališča iz Cel ja. P r i tej pred stavi sodeluje 76 izvajalcev, med n j i m i je najmlajšemu šest let, najstarejšemu pa sedemdeset. Igro so začeli študirati letos v januar ju in jo torej pr ipravl ja jo vzdrže-m a že osem mesecev — štu­di j so namreč za deset dni prek in i l i samo v ju l i ju . Do

premiere bodo torej porab i l i b l i zu sto celovečernih skušenj, k i so bi le vso delovno dobo

med 19. in 23. uro, mnogo krat pa tudi dlje.

Za predstav: vlada izredno zanimanje. K e r bo igra več­krat na sporedu, bo lahko vsakdo dob i l vstopnico, zato je vsaka mrz l i ca odveč. Vod­stvo Dolenjskega kulturnega festivala doslej n i prevzelo nobene rezervacije i n bodo vse vstopnice na voljo v red­n i prodaj i . Res pa je, da bo­do p r i prodaj i za premiero upoštevali predvsem tiste obiskovalce i z Kostanjevice in drugod, k i stalno priha­jajo na pr ireditve i n pa svoj­ce nastopajočih, saj j i m bo ta prednost p r i nakupu vstopnic bržčas edina nagra da za dolgotrajno delo.

Za to predstavo bo izšel tudi poseben gledališki l ist, v katerem bo več člankov o tej popularn i l judsk i i g r i .

dje so se čudili temu devet-desetletnemu kopa lcu . K o je b i l njegov zet službeno pre­stavljen i z D r v e n i k a v V r -bosko n a otok Hva r , je šel tja tudi Jernej Jereb. T u je 22. februarja 1929 u m r l za špansko. Pokopan je n a po­kopališču med v inograd i v grobu št. 7, k i je vsekan i n zabetoniran v skalo .

V M e t l i k i je njegov s i n Vincenc delal do zadnj ih dn i življenja, vendar se obsežnej­ših del po očetovi smr t i n i več loteval. Oženjen n i b i l i n je zadnja leta živel pre­cej samotarsko i n čudaško življenje. U m r l je v 73. letu svoje starost i 10. maja 1951 kot zadnji be lokran jsk i po-dobar i n je tako z n j im pre­nehala 80-letna tradic i ja me­tliškega podobarstva.

V be lokranjskem muzeju bo razstava podobarjev Jere­bov odprta do 20. oktobra, tako da bo mars ika te remu l jubi te l ju podobarske i n s l i ­karske umetnost i omogočeno, da si ogleda to zanimivo raz­stavo. J . D. J e r e b o v a hiša n a H r i b u v M e t l i k i

Stoletna šola v spominih 90-Ietnice $ K r i s t i n a Petrič, rojena

© Bregant, upokojena učite-@ Ijica iz Studencev p r i Ma-@ r iboru, k i bo letos stara £ devetdeseL let, se bo 100-$ le tnic i šole v Gorenjem 3D Leskovcu pr i Senovem ta 9 kole spominja:

Do jeseni 1864 v Gor . Le­skovcu še n i bilo šole. Jur i j Bregant je ko : prvi učitelj prišel to leto k Sv. Antonu (zdaj Gor . Le~kovec) i n za čel poučevati v stari mežna r i j i . V njej je b i la zasi lna učilnica in stanovanje za uči­telja.

Leta 1865 je premožen po­sestnik Alojzi j Lenček s svo­j i m i sredstvi sezidal novo šolsko sobo. Pozneje so zgra. d i l i novo šolo. v kateri je Jur i j Bregant poučeval še precej let.

Zanimivo je življenje usta novitel ja . leskovške šole — Jur i j a Breganta. Po konča­nem šolanju na učiteljišču v Mar i bo ru je Bregant prišel v Gor . Leskovec. K o je služ­boval v tem kra ju , je opravi l še posebni učiteljski tečaj z

Brežiška gimnazija ima novega ravnatelja

Delovna skupnost brežiške gimnazije je m i n u l i teden iz­vo l i la za ravnatel ja prof. Mar jana Gregoriča, doseda­njega načelnika oddelka za družbene službe p r i občin­sk i skupščini v Brežicah. Profesor Bogo Javornik , k i je opravl ja l ravnateljske dol­žnosti zadnj ih 14 let, pa se poslavl ja od Brežic in odhaja na novo službeno mesto v Ljubl jano.

najboljšim uspehom, zato so m u ponud i l i službo v M a r i ­boru. Bregant, zvest ob l jub i , da se vrne v Gor . Leskovec, pa ponujenega mesta n i spre­jel , še nekaj let je učitelje-val v Gor . Leskovcu, tedaj pa že v nov i šoli.

Ta, izredno zavedni, zgled­no mar l j i v i prosvetni delavec je s icer pozneje odšel iz Gor . Leskovca ter služboval v raznih s lovenskih mest ih, povsod so ga ime l i rad i . Vzgo j i l je vel iko učencev, kasnejših inteligentov. i n znal z besedo i n delom tudi kmetom pomagati v težavah K a m o r k o l i je prišel službo­vat, je vaščanom prinesel izobrazbo in prosvetno živ ljenje. O tem vedo povedati tudi v Gor . Leskovcu.

Ob 100-letnici šole, k i so jo

nedavno praznoval i , saj je b i l to dogodek za vso občino, je prav, da smo se spomni l i tudi ustanovitel ja te leskov-ške ustanove.

R A D O K O Z O L E

šolstvo dobilo 51,1 odst. sredstev Občinski družbeni sk lad za

šolstvo občine Novo mesto je do konca avgusta dob i l 51,1 odst. p lan i ran ih sredstev, strokovno šolstvo pa samo 40 odst. sredstev, p lan i ran ih za 1965. Celotni proračun je bi l v občini Novo mesto v izdatk ih rea l i z i ran z 48,4 od­stotki, proračunski dohodk i pa z 48,2 odst. T 0 pomeni , da je občinska skupščina na­meni la šolstvu ko l i ko r je le največ mogla.

Kulturno ogledalce Loškega potoka V Loškem potoku, k i ima

približno 1900 prebivalcev, je 1254 naročnikov raznih dnev­nih časopisov, tednikov, stro­kovnih i n drug ih revij . V omenjeni številki pa niso vračunani m lad insk i l i s t i , k i j ih otroci naročajo i n preje­majo v šoli. Iz tega je mogo­če sklepati , da ima v povpreč­ju vsaka hiša približno t r i časopise.

P red nedavnim je b i lo v Loškem potoku 315 rad i j sk ih sprejemnikov. T u d i televizija si počasi u t i ra pot. N a stre­hah potoških hiš stoj i zaen­krat le 15 televiz i jskih anten; če pa pr imer jamo kako krat­ko obdobje je od takrat , k o je b i l kupl jen p r v i televizor, si lahko mis l imo , da bo šte­vilo hi tro naraščalo.

L judska knjižnica ima 3000 knj ig , odprta pa je v nedeljo dopoldne. M e d temi kn j igami so predvsem moderna dela, nekaj pa j i h je tud i že moč­no zastarel ih. Knjižnica je do­bro obiskana le v z imskem času, ka r je razumlj ivo spr i ­čo dejstva, da se v poletnih mesecih večina tudi v indu­str i j i zaposlenih l jud i ukvar­ja s kmet i js tvom.

Z a drugo ku l turno raz­vedri lo Potočanov sk rb i K U D Ivan Vrtačnik, k i i m a v se­stavi poleg že omenjene knjiž­nice tud i dramsko, pevsko in k lubsko sekcijo ter stalni k i ­no. V k i n u in na drug ih pred­stavah pa je vzporedno z vedno hitrejšim naraščanjem motorizaci je i n razvoja tu­r i zma obisk vedno manjši.

V . K .

Nova š o l a - p a to je salon! m S p e t se p o t r e s a j o šolski z v o n c i . Z a začetek i n

k o n e c p o u k a . Učenci p r i h a j a j o i n o d h a j a j o . D a n z a d n e m , z v e d n o več k n j i g a m i v t o r b i . E n i d o p o l d n e , d r u g i p o p o l d n e . I n č im b o l j " se čas u m i k a v j esen , t e m b o l j s o r e s n i t i o b r a z i .

[S Se j e že začelo. » K j e v A f r i k i p r i d o b i v a j o n a f t o ? K a k o j e p r a v : ,išče se Urša P l u t ' a l i .iščemo Uršo P l u t ? ' Z a k a j t a k o n e r o d n o skačeš čez k o z o ? B i t t e , e n t s e h u l d i g e n s ie . . . «

• č l o v ek t o l i k o ve l j a , k o l i k o r z n a .

Šolski upravitel j Adolf G r u m je na steni po i ska l sti­kalo i n pr i t i sn i l . B r r r -b r in -b r i n so zapele male e lektr i­čne napravice v razred ih . »Dobiti moramo še uro , k i bo sama sprožila ta zvončni mehanizem«, je omeni l u p r a vitel j i n m i sedel nasprot i .

Ob iska l sem ga, ko je po­tekala zadnja šolska u ra v dopo ldansk i i zmeni v Treb­n jem.

»Nismo se še znašli. N i še prave domačnosti. N i maj­hna stvar p r i t i kar tako čez noč iz hleva v salon,« je za uvod pogovora o p rv ih dneh v tem salonu preudarno, sko­raj z logoma povedal tovariš G r u m , še vedno pod močnim vp l i vom pri jetne razburjeno­st i , k i je vse po vrs t i napad­la ob sel i tv i . K a k o le ne b i bi lo tako, saj so mora l i še pred t remi meseci tekat i od

učilnice do učilnice, k i so bile razmetane kar v pet ih stavbah. P a so b i l i t i prostor i v pr imer jav i s tem, ka r ima­jo učitelji i n učenci zdaj, res prave učilnice? Ne, b i l je izhod v s i l i , ker drugega niso ime l i . Med učilnicami ni b i lo raz l ike, naj so bi le v gradu, župnišču, bank i a l i v stavbi, k i je b i l a leta 1857 zgrajena za šolo! Starost se je zazr la v z id in opremo i n skoraj nesmiselno b i b i lo m is l i t i , da je v teh propada­jočih pros tor ih mogoč kak­šen sodoben pouk.

»Na to, ka r imamo zdaj, smo mora l i čakati leta i n leta. K o l i k o učiteljskih ge­neraci j je upalo, toda vse so dočakale upokoj i tev v t i s t ih podrt i jah, šele sedanji se je odpr l a možnost, da zadnj i

dan svojega učiteljevanja spodobno konča.«

Spomnimo se samo, da je bi lo v potrebi z idanja nove šole v Trebnjem govora pr­vič menda na pre lomu stole­tja nato pa v pres ledkih 1928, 1952. Od 1952 dalje pa vse pogosteje Resneje se je 0 gradnj i šole začelo govorit i v let ih 1955 in 1956, ko je b i l izdelan p rv i načrt za sedanjo lokaci jo. Načrt za šolo pavi-1 jonskega t ipa pa n i b i l odo­bren. Spet se je zavleklo. Načrte za šolo, k i so jo od­p r l i letošnjega 4. septembra, je izdela l inž. arh . Navinšek.

šola je prav i ponos sodob­ne arhi tekture. Omogoča vse tisto, za ka r so se v Treb­njem to l iko in tol iko let po­tegovali. Omogoča sodoben pouk. V ve l ik ih in svetl ih učilnicah, k i so opremljene po zadnj i m o d i , je prostora za 720 učencev v obeh izme­nah, torej za precej več, kot je letos vp isan ih (577). Do­

poldne i m a pouk 11 oddel­kov nižjih razredov. Dopol­dne je zasedena tudi f i z ikal­na soba. če b i dob i l i še vse učence iz višjih razredov po­družničnih šol, b i se število oddelkov povečalo in b i že imel i st isko s prostorom. Trenutno pa ne kaže, da se bo to zgodilo kaj kma lu , ker niso zagotovljeni prevozi otrok iz Dobrniča, Knežje vasi in s Čateža.

K A K O J E Z Z A S E D B O D E L O V N I H M E S T ?

»Manjka predmetni učitelj za slovenščino i n srbohrva­ščino. Drug i učitelji so obre­menjeni z nadurami . Pov­prečno pr ide na posameznika 5 do 9 nadur . To pa še n i tako hudo i n pouk ne bo manj kvaliteten.«

H Nag l ica ob presel i tv i se gg že maščuje. Začel je pu-• ščati* vodovod, k l op i v r i -Bg sa lnic i so samo enovrst-9 ne. še nekaj drug ih po­

l i manjk l j i vost i je vendar |g niso tako hude, da b i Q ovirale delo šole in j i h gjj bodo lahko zlahka odpra-M v i l i .

»Zavedamo se, kakšno dru­žbeno vrednost predstavl ja stavba i n vse, kar je v njej . Dolžni smo to čimdlje ohra­n i t i tako, kot je. Za učence smo uvedl i poseben režim, da b i zavaroval i inventar. Sprva je b i l red strožji, p a smo kasneje malo popust i l i , ker moramo le vedeti, da so učenci, za katere velja, sre­di rast i i n morajo b i t i spro­ščeni. Do določene meje smo j im več dovolili.«

S spoštovanjem prihajajo v šolo učenci i n učitelji, s spoštovanjem gredo m i m o nje ostal i občani. Nova šola — to je kot spomenik. In v resnic i je tud i spomenik. Če je to, potem je verjetno po­svečen naporom, s ka t e r im i je b i l a šola zgrajena.

I V A N Z O R A N

Komunisti o reformi

Preteklo soboto so komunis t i ko­čevske občine na razširjeni seji občinskega komite ja Z K spet raz­pravl ja l i o gospodarski re formi i n njenih posledicah. Najprej so ugo­tov i l i , da je b i l a reforma nujna, ker bodo v bodoče gospodarske or­ganizacije poslovale pod bolj izena­čenimi pogoji , razen tega pa j i m bo ostalo več sredstev p r i del i tv i s skupnostjo. Men i l i so tud i , da je nujno, da se prav komunis t i zavze­majo za še doslednejše izvajanje reforme i n aktivneje tolmačijo njen namen.

V začetku razprave so komunis t i poudar i l i , da posledic reforme v občini, vsaj resnejših, n i čutiti. Nujno pa se je na težave oziroma posledice, k i lahko nastanejo v zvezi z reformo, že zdaj pr ipra­v i t i oz iroma j i h preprečiti. Tako je treba racionalno razporedit i stro­kovne kadre, temeljito izboljšati organizacijo dela, urejat i serijsko proizvodnjo, razvijati kooperacijo i n integracijo, osebne dohodke

zviševati le v skladu z višjo pro­duktivnostjo, upravo i n strokovne delavce je tudi nagrajevati po učinku, i t d .

Nadalje so komunis t i poudar i l i , da smo v občini občutno razv i l i in še razvijamo podjetja, za katere moramo surovine uvažati iz drugih krajev in celo držav (kemična i n kovinska industr i ja ) . Lesno indu­stri jo pa smo zapostavi l i , čeprav imamo zanjo potrebno surovino doma.

K o so komunis t i »pometli pred svoj im pragom«, so kritično pre­sodi l i nekatere pojave v zvezi z re­formo. Tako so na pr imer meni l i , da so b i l i predpisi v zvezi s pro­metnim davkom pripravl jeni površ­no in so nepraktični. Nekatera do­ločila o davku namreč še vedno niso povsem jasna, razen tega pa zahteva zapleten obračun promet­nega davka vsaj v nekaterih vejah gospodarstva občutno več kadra (uradnikov) .

Nadalje so komunist i opozor i l i , da je administraci je p r i nas res preveč, vendar so temu k r i v i tudi veljavni predpisi i n birokratska Praksa višjih organov do nižjih. Vse preveč je raznih formularjev, evidenc, anket, analiz, zahtevkov, Poročil in drugega. Vsa ta papirna vojna dela vtis, kot da si neke skupine l jud i z njo zagotavljajo le dobro nagrajeno delo.

Komun is t i so meni l i , da je med Klavnimi nameni reforme nedvom­no predvsem večja produktivnost. Erav zaradi tega niso mogl i ra­zumeti , da trenutno n i deviz za odpravo ozkih gr! v industr i jskih podjetjih i n nabavo reprodukcij­skega materiala. K r i t i z i r a l i =o tu-« ! da je trgovina dobi la devizna sredstva za reševanje svojih težav 'desortiranost blaga) v o b l i k i ' do­tacije, industr i ja pa j i h ne more dobit i nit i kot posoj i lo. Omeni l i so še, da smo v reformo šli nedvom­no z večjimi finančnimi rezervami, k i pa j i h sploh n i čutiti.

Nadal jnja ugotovitev komunistov je b i l a , da vsa podjetja niso v enakopravnem gospoda r j em polo­žaju, kar je eden izmed namenov reforme. Men i l i so, da so nekatera naša ve l ika podjetja še vse preveč zaščitena. Poudar i l i so, da b i b i l a zaščita morda opravičljiva le v Primeru, če b i tudi ta podjetja Postopoma le mora la preit i na enake pogoje gospodarjenja. V re­formi moramo namreč čutiti, da je nujno bolje gospodarit i .

.TOŽE P R I M C

T u l e r a s t o t e m e l j i n o v e kočevske o s n o v n e šole: d o p r i h o d n j e j e s e n i b o d o z g r a d i l i 12 učilnic, k a b i n e t e , d e l a v n i c e z a tehnični p o u k i n še n e k a t e r e p r o s t o r e . T o b o s t a l o 230 m i l i j o n o v d i n a r j e v , o d tega p a j e p o l o v i c a k r a j e v n e g a s a m o p r i ­

s p e v k a občanov i n p o l o v i c a republiškega k r e d i t a .

Občani hočejo samo dejanj »Manj besedičenja, p a več dela,« z ah t e va j o občani n a Kočevskem čedalje

b o l j , k a d a r n a s e s t a n k i h i n d r u g o v r s t n i h z b o r i h p r e t r e s a j o vprašanja perečih področ i j . Z a t o j e težko t i s t e m u p r e d s t a v n i k u , k i p r i d e m e d l j u d i n e p r i p r a v l j e n . Vprašanja so n e p o s r e d n a , v z e t a i z življenja, o d g o v o r i n a n j e p a m o r a j o b i t i z e lo k o n k r e t n i , p r e d v s e m p a u s t r e z n i , d a požanje jo z a d o v o l j s t v o .

S seje občinske skupščine

Rebalans občinskega pro­računa in nova sistematizaci­ja de lovnih mest v občinski Upravi sta b i l i g lavni točki torkove občinske skupščine v Kočevju. Več o seji berite v p r ihodn j i Številki n "šega l i s ta !

Kočevska občina praznuje 2. i n 3. o k t o b r a b o d o občani kočevske obči­

ne p r a z n o v a l i 22- le tn ico z a s e d a n j a Kočevskega z b o r a ( o z i r o m a S N O O ) i n h k r a t i s vo j občin­s k i p r a z n i k .

Spored prireditev Sobota 2. oktobra:

ob 15. u r i : športne p r i r e d i t v e v Kočev ju ; ob 16. u r i : r a z s t a v a urbanističnega p r o g r a m a

z a m e s t o Kočev j e v š eškovem do­m u , r a z s t a v a o u s m e r j a n j u v po ­k l i c e ( g i m n a z i j a ) ;

ob 18. u r i : A k a d e m s k i p e v s k i z b o r i z L j u b l j a ­n e p o j e p r e d s p o m e n i k o m v K o ­čevju;

o b 20. u r i : K o n c e r t A k a d e m s k e g a p e v s k e g a z b o r a v šeškovem d o m u , d r a m a S l a v k a K o l a r j a »Sedmor ica v k le t i « v L i v o l d u , v i z v e d b i d r a m . ske s ekc i j e »Svobode « i z Kočev ja .

Nedelja 3. oktobra: o b 9. u r i : s l a v n o s t n a se j a občinske skupšči­

ne v šeškovem d o m u . o b 11. u r i : p r o s l a v a z o d k r i t j e m s p o m e n i k a

i n s k u l t u r n i m p r o g r a m o m v L i ­v o l d u . Popoldne zabava v Livolđu, v K o ­čevju športne prireditve!

I Praznični obračun Jože B e n c i n a , načelnik o d d e l k a z a

g o s p o d a r s t v o občinske skupščine Kočev­je , n a m j e o d g o v o r i l n a vprašanji: Kakš­ne u s p e h e oz . n a p r e d e k j e d o s e g l a obči­n a o d p r e t e k l e g a občinskega p r a z n i k a p a do danes? i n Kakšni so načrti občine z a p r i h o d n j e l e t o? n a s l e d n j e :

— N a področ ju i n d u s t r i j e j e p o m e m b n o 1 p r e d v s e m , d a j e eno naših največj ih p o d j e t i j , i I T A S , končno l e d o b i l o montažno h a l o i n s i s § t e m občutno izboljšalo pogo j e d e l a . P r i o s t a l i h 1 i n d u s t r i j s k i h p o d j e t j i h , k i v g l a v n e m v s a do­l i sega jo z a d o v o l j i v e u spehe , p a kaže o m e n i t i § p r e d v s e m , d a n o v a Kemična t o v a r n a l e tos za ­l i d o v o l j i v o i z p o l n j u j e p l a n s k e n a l o g e ( l a n i j e 1 i m e l a namreč občutne težave ) i n d a s i b o 1 o b r a t I N L E S v Kočev ju k m a l u u r e d i l o b r a t n o § m e n z o i n s t e m v g l a v n e m rešil vprašanje 1 t o p l i h o b r o k o v z a svo j o k o l i 400 članski k o ­l i l e k t i v .

T u d i d e l o vne o r g a n i z a c i j e i z d r u g i h po-1 dročij g o s p o d a r s t v a so s i v p r e t e k l e m l e t u I p r i z a d e v a l e z a svo j i n splošni n a p r e d e k . T a k o 1 j e K m e t i j s k o g o z d a r s k o p o s e s t v o v z a d n j e m I l e t u v l a g a l o n a p o r e p r e d v s e m z a i z g r a d n j o n o j

1 ve k l a v n i c e , k i b o začela p r e d v i d o m a o b r a t o . I v a t i že v p r v i h m e s e c i h p r i h o d n j e g a l e t a — p s e v eda le, če se ne b o spet k a j z a t a k n i l o . P r o -j m e t n o pod j e t j e »Av t o « j e l e t os k u p i l o 24 tež-I k i h t o v o r n j a k o v O M - T i t a n o , 15 c i s t e r n z a pre -| v o z g o r i v i n še n e k a j d r u g i h v o z i l t e r t a k o § občutno izboljšalo s vo j o p r o m e t n o s p o s o b n o s t .

N a področ ju t r g o v i n e i n g o s t i n s t v a j e b i l o 1 l e tos o b n o v l j e n i h več l o k a l o v v m e s t u i n n a I podežel ju. R a z e n tega je T r g o p r o m e t z g r a d i l I že d r u g o c e n t r a l n o skladišče ( t o k r a t z a p i j a -§ če ) i n začel u r e j a t i 8 s a m s k i h s t a n o v a n j .

N a področju k o m u n a l n e g a u r e j a n j a pode­l i želja so b i l i l e t o s s i c e r doseženi n e k a t e r i uspe-I h i ( j a v n a r a z s v e t l j a v a v F a r i i n S t a r i c e r k v i , § k a n a l i z a c i j a v F a r i i t d . ) , v e n d a r se p o n e k o d g k o m a j u s t a n o v l j e n e k r a j e v n e s k u p n o s t i p r i de-I l u še n i s o znašle. D o k o n c a a v g u s t a so n . p r . g k r a j e v n e s k u p n o s t i i z k o r i s t i l e l e o k o l i 13 od-1 s t o i k o v s r eds t ev , k i so zan je p r e d v i d e n e l e tos , i V e n d a r p a n i t i n i b i l o pričakovati , d a b o d o I vse k r a j e v n e s k u p n o s t i v s e s t r a n s k o zaživele i že v p r v i h m e s e c i h o b s t o j a .

Največj i u s p e h , dosežen l e tos , k i j e p l o d I p r i z a d e v a n j a v s e h občanov, p a j e n e d v o m n o I d o g r a d i t e v n o v e g a z d r a v s t v e n e g a d o m a v K o -| čevju. Občutna s r e d s t v a z a n j egovo i z g r a d n j o I ( k a k o r t u d i z a i z g r a d n j o n o v e o s e m l e t k e v I Kočev ju, k i se r a z v e s e l j i v o o d v i j a ) s o namreč 1 p r i s p e v a l i občani v o b l i k i d o p o l n i l n e g a p r o -I '—računskega p r i s p e v k a oz . s edan j e ga k ra j e v -| nega s a m o p r i s p e v k a . V občini j e b i l o zgraje-m n i h v z a d n j e m l e t u t u d i 60 n o v i h s t a n o v a n j , I 70 s t a n o v a n j p a še g r a d i j o .

V p r i h o d n j e m l e t u b o n u j n o t r e b a v g o s p o . I d a r s t v u še n a d a l j e izboljševati p r o d u k t i v n o s t I d e l a , s čimer b o d o t u d i u s t v a r j e n i p o g o j i ga

naraščanje o sebnega i n družbenega s t a n d a r ­d a . D e l o v n e o r g a n i z a c i j e na j b i ne dv i ga l e o s e b n i h d o h o d k o v n a račun ugodnejše de l i t ­ve družbenega p r o i z v o d a , a m p a k p r e d v s e m n a p o d l a g i bol jše p r o d u k t i v n o s t i . V g o s p o d a r s t v u t u d i n i pričakovat i večj ih i n v e s t i c i j v s tavbe , a m p a k l e z a n a b a v o n o v i h i n bol jš ih s t r o j e v .

JOŽE P R I M C

K o n č a n e so javne tribune v P r e d g r a đ u , Vimolju, Koprivniku, Dragi in Poiomu. O b č a n i so na teh tribunah razpravlja!; o p o l o ž a j u kmetijskih organizacij

v novih gospodarskih pogojih. Javne tribune so bile samo za p o d e ž e l j e

Občani so poudar i l i , da so sikaj pričakujejo. Pr ipomnje-se cene potrošniških predme- no pa je bi lo , naj b i refor-tov povečale bol j kot so mo dosledno izvajal i na pričakovali, zato je tudi živ- vseh ravneh, ker se bodo l jenjski standard okrnjen prizadevanja sicer izprevrgla bolj kot so predvidel i . Po i n ne bomo zadel i žebljice nj ihovem mnenju b i b i lo v glavico. Izmaličena refor-treba usk lad i t i odkup lesa m a pa b i pomeni la korak na-i n kmet i j sk ih pr ide lkov z ra- zaj i n ne b i b i l a v sk ladu z zmerami , k i so prišle z re- nujo, da postavimo gospo-formo. darsko poslovanje slednjič

T u d i te javne tr ibune so na t rdna t la . potrdi le , da občani odobra- Podeželani so nadalje spre-vajo reformo in od nje mar- govor i l i o ve l ikanski škodi,

k i jo na nj ihov ih posevkih naredi div jad. Medvedov, je­lenov i n srnjadi je vsako le­to več, pr irastek teh pa je večji kot letni odstrel . Pr iza­deti kmetova lc i so meni l i , da b i morale lovske družine bolj skrbet i za to, da se div­j ad ne bo prehudo razmno­žila i n uničevala kmetov t rud .

Preb iva lc i podeželskih kra ­jev so spregovori l i tud i o šol­stvu. K e r n i prevozov, osta­jajo učenci višjih razredov še nadalje v nepopolnih šo­lah. T u pa ustreznih učnih moči n i dovolj . Ve l i ko se zdaj ne da pomagati , pouk se je pričel i n v glavnem ne­moteno teče dalje.

Družbeno politična aktiv­nost v kočevski občini je b i ­la letos zelo razgibana. B i l a je pestra, vsestranska in ne­nehna. Občani so se je zado­voljivo udeleževali. Od kan­didac i jsk ih zborov volivcev, če posežemo samo do teh, je bi lo skoraj vsak dan_ kaj sklicanega. Zdaj so imel i na rešetu ta in zdaj oni pro­blem. Včasih prob lem širše­ga, včasih ožjega pomena. K a d a r je b i l problem samo domač, se je zbralo več lju­d i , razprave so bile bolj buč­ne i n zahtevne. Drug druge-

U r b a n i s t i č n i program K o č e v ­

ja v razpravi Osnutek urbanističnega pro­

grama za vpl ivno območje Kočevja bo razstavljen v av l i šeškovega doma vsak dan od 3. oktobra do 3. novembra: dopoldne od 9.—12. ure ter po­poldne od 16.—18. ure. Skup­ščina občine Kočevje, k i bo osnutek razstavi la, želi, da s i ga ogleda čimveč občanov in da nanj konstrukt ivne pr i ­pombe. V s a potrebna dodat­na pojasni la o razgrnjenem osnutku dobe zainteresirani občani vsak dan od 7. do 14. ure v sobi 28 občinske skupščine Kočevje.

ga so občani v razpravah do­polnjevali , se med seboj spodbujal i in tako redoma vpisal i v zapisnike pomemb­ne sklepe.

Meščani Kočevja in okol i-šani so se nekajkrat sestali, da b i se pomeni l i o gradnj i šole. Stoodstotno so b i l i za samoprispevek, k i so ga ka­sneje uvedl i in tako da l i te­melj novi osnovni šoli. Ta odločitev je spodbudi la ob­činsko skupščino in družbe­no politične organizacije, da so pravočasno preskrbele sredstva in danes šolo že z i ­dajo, će bo šlo vse po sreči, bo pr ihodnje leto šola delo­ma že služila svojemu name­nu. Podobnih del, k i so j i m občani u t rd i l i temelje, je b i ­lo v tem času še več. K a r so skleni l i , so tudi uresničili, će česa niso zmogl i a l i če so zvedeli, da se je nekje zataknilo brez njihove ved­nosti , so postal i pozorni , za­dovolj i lo pa j i h je lahko sa­mo konkretno pojasnilo.

V zadnjem času je izvaja­nje reforme osrednje torišče dejavnosti prebivalstva na Kočevskem. Mnenja so s i istovetna, nasprotujoča, osno­vana i n neosnovana. N a splošno občani pozdravljajo

10 LET TISKALE

J u t r i bo praznoval kolektiv ĆZP Kočevski t isk 10-letnico obstoja svojega podjetja. V desetih let ih se je število čla­nov kočevske t iskarne pove­čalo od G na 54, število stro­kovn ih delavcev pa se je od leta 1956 do danes potroj i lo . Podjetje je prizadevno skr­belo za vzgojo lastn ih ka­drov i n je doslej izšolalo na indust r i j sk i grafični šoli 13 učencev, prav to l iko pa j i h Se šola. Povprečna starost članov ko lekt iva je 26 let, z učenci pa celo samo "24 let. Doslej je kolekt iv k u p i l oz. zgradi l za svoje člane 4 dru­žinska i n 4 samska stanova­nja, potreboval pa b i še 3 družinska stanovanja.

V počastitev 10-letnice ob­stoja je kolekt iv p r i p r a v i l tekmovanja v nogometu i n odbojk i , k i so se začela v ponedeljek, končana pa bo­do prav danes. P r i p r a v i l i so tudi razstavo o razvoju pod­jetja. J u t r i popoldne bo ime l de lavski svet podjetja slav­nostno sejo, na kater i bo navzoč ves kolekt iv , nanjo p a so povabi l i tud i nekatere Člane podjetja. N a seji bodo pode l i l i d ip lome i n pr iznanja štirim članom kolekt iva , k i so v ko lek t i vu že 10 let.

ukrepe, k i naj spodbudijo upravljavce, da bodo počisti­l i za seboj in pred seboj in odprav i l i stranpoti v gospo­darstvu. Socialistična zveza se je znova izkazala kot po­budnik neštetih zborov, na kater ih so izvedenci pojas­njevali namen in pomen re­forme.

Gospodarsk ih organizacij re forma n i zatekla nepriprav­l jenih, zato je izvajanje ukre­pov nekol iko lažje. Vsem pa le ne gre enako in so se ne­kater i ko lekt iv i znašli v pre­cejšnjih težavah. Toda, kot rečeno, volja je b i l a tu i n zagriz l i so. K o je b i l nevaren vrtinec m i m o in ko so vsaj deloma ured i l i razmere v proizvodnj i in na trgu, so se ko lekt iv i l o t i l i temeljite­ga urejanja notranj ih zadev. Tako so mnogi sk len i l i oseb­n i dohodek, k i ga je bi lo treba povečati zavoljo večjih življenjskih stroškov, vezati na stori lnost i n kakovost de­la. Me r i l a za nagrajevanje so si v tem precej podobna. Niso pa še ustaljena. Neka­tere delovne organizacije so ubrale p r i nagrajevanju de-gresivno smer. Se prav i , da so dale več t i s t im, k i so do zdaj manj dobival i . Bo j i jo pa se že, da tak način nagra­jevanja morda ne bo dobro plačeval dela strokovnjakov, spričo česar bodo tudi raz­poni med osebnimi dohodki delavcev i n strokovnjakov lahko resneje narušeni. Vsaj za zdaj pa je ta bojazen odveč.

Priprave na občinsko konferenco SZDL

Včeraj d o p o l d n e j e b i l v Kočev ju s e s t anek v s e h p r e d s e d n i k o v k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j Socialistične zveze, k i ga j e s k l i c a l ob­činski o d b o r S Z D L . Raz ­p r a v l j a l i s o o uresničeva­n j u g o s p o d a r s k e r e f o r m e , o p r i p r a v a h n a k o n f e r e n -ce k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j S Z D L i n d e l u p r e d občin­

s k o k o n f e r e n c o Socialistič­ne zveze . Več b o m o o se­s t a n k u poročal i p r i h o d n j i t eden .

N a ok tobrsk ih konferencah bodo krajevne organizacije S Z D L obravnavale aktualno družbeno problemat iko in ta­ko pr iprav i l e gradivo za ob­činsko konferenco, k i bo v decembru. N a krajevnih kon­ferencah bodo i zvo l i l i tud i delegate za občinsko konfe­renco Socialistične zveze.

NAPREDEK TELESNE VZGOJE že p r i sestavljanju letošnje­

ga občinskega proračuna za telesno vzgojo se je pokaza­lo, da gremo v leto, v kate­r em bo potrebno zelo varče­vati z denarjem i n dobro go­spodar i t i . Takrat , ko smo pro­račun sestavljal i , žal še n i ­smo vedeli , da bo pozneje to­l iko sprememb v organizaci-

KOČEVSKE

j i telesne kul ture ter v go­spodarstvu i n občinskem pro­računu. K l j u b temu vse to n i kdove kako vpl ivalo n a raz­voj telesne kul ture v občini. Že vrsto let je skrb za grad­njo i n vzdrževanje športnih objektov polagoma prehajala na občinski proračun i n ta­ko je b i l p r v i del celotnega programa za razvoj telesne ku l ture uresničen. Potrebni športni objekt i (razen baze­na) so zgrajeni, uprav l jamo pa j i h s sredstv i iz občinskega proračuna po upravnem od­b o r u doma, k i ga je imenova­l a občinska skupščina Kočev­je. To je v Sloveni j i redek p r i m e r pravega gospodarjenja 8 športnimi objekt i .

Še vse premalo pa znamo vrednot i t i i n cenit i ta vel ik pr ispevek družbe i n razume­vanje občinskih i n političnih delavcev za pomembno šport­no področje. P rav je, da se ob občinskem prazn iku , ko poudar jamo tud i druge p r i ­dobitve, spomnimo še tega. Imamo celo športnike, k i ce­nijo delež družbe za telesno vzgojo samo po zneskih, k i jih dobi jo društva i n k l u b i za funkcionalne izdatke, ozi­r o m a kva l i te tn i šport, šele potem se posameznik i spom­ni jo tud i n a pomembnost

množične i n temeljne teles­ne vzgoje, za zdrav razvoj doraščajoče mladine.

Le dobr i poznavalc i telesne vzgoje lahko cenijo, kako ogromne naloge i n odgovor­nost i so prešle ' na občinske zveze za telesno ku l turo zla­sti po odpravi okra jn ih zvez, nekater ih podzvez i n tekmo­valnih centrov. Po Sloveni j i je nastal zelo nejasen polo­žaj, če nekater ih negativnih pojavov v športu sp loh ne omenjamo; občinske zveze so precej prepuščene same se­b i . Ne b i navajal podrobno­st i . V glavnem lahko t rd imo, da je telesna ku l tu ra v ob^ čini Kočevje napredovala, ven­dar je še vel iko načelnih na­log, k i j i h bo treba nujno in brez odlašanja rešiti. N i mo­goče enako obravnavati sko­raj 15 športnih panog, k i j i h gojimo v občini i n želeti po­vsod tekmovalne uspehe. Za množične občinske nastope in tekmovanja, kjer b i -mora la nastopit i večina domačih športnikov, težko dobimo za­govornike, organizatorje i n možnosti. K l u b i i n društva namreč vsa sredstva izčrpajo za višja tekmovanja, čeprav uspehi niso povsod v soraz­mer ju s porab l jen im denar­jem. T reba bo organizaci jsko u t rd i t i občinsko zvezo i n raz­širiti njen odbor z delavoljni-m i športniki, k i bodo gledal i na razvoj telesne kul ture bol j kot na celoto, ne pa enostran­sko s k l u b s k i h i n društvenih gledišč. T u d i m lad inska orga­nizaci ja b i mora l a nud i t i iz­datnejšo mora lno pomoč te­lesni ku l tu r i v občini. Gre za pravo razmerje med re­kreac i j sk im športom, tekmo­va ln im športom in temeljno telesno vzgojo.

Lep napredek v tem pogle­d u so letos pokazala društva, k i se pretežno bavi jo z vzgo­jo mladine, predvsem T V D

Južni del doma telesne kulture v Kočevju

DROBNE IZ KOČEVJA • IZ F I L M S K E G A L ISTA , ka­

terega že tretje leto izdaja kočev­s k a Delavska univerza je razvidno, d a so tud i letos začeli z rednimi Jesenskimi f i l m s k i m i predstavami V okoliških vaseh. V K o p r i v n i k u , F a r i , Kos te lu i n Kužiju se zbere ve l iko s tar ih i n mlad ih gledalcev, k i z zanimanjem sledijo progra­m u . Predstave so ob sobotah zve­čer i n ob nedeljah. Doslej so pred­va ja l i mehiški f i lm »Mati, poslu­šaj mojo pesem« i n »Bitko za Sta-lingrad«. Pr ihodnj i teden bodo predvajal i »Desant n a Drvar«. Po­tujoči k ino opravl ja vel iko kul tur­no poslanstvo na področju občine.

B M I N U L O N E D E L J O J E S K L I ­C A L odbor mladinskega k luba prv i sestanek, da b i se pogovori l i o de­l u za zimsko sezono. Sestanka pa n i b i l o , ker je prišlo v dom teles­ne kul ture od 180 vabljenih samo 15 l jud i ! Ponavl ja se pesem prejš­nje sezone. Takrat je b i l a sicer ob otvor i tv i prav lepa i n posrečena prireditev, potem je dejavnost po­lagoma plahnela. Celo ples je po treh nedeljah prenehal, ker n i bi lo mladine. Letos je torej že začetek bolj k lavrn . Pleše samo majhna skup ina . Vse preveč na raznih se­stankih in konferencah iščemo vzroke i n dokazujemo, da mlad in i »premalo nudimo« za razvedri lo. Prav b i b i lo , da b i stvar dokončno razčistili. Ve l iko mlad ih se lepo zabava s športom, šahom, v igral­sk i skup in i , p r i taborn ik ih , na izle­t ih i t d . če pa ne uspe ples, Se n i vse propadlo, treba je le po iskat i vzroke tam, kjer dejansko so!

čja lovstva, k i se ga je udele­žilo preko 250 delegatov i z 27 držav. P r v i del kongresa je b i l v Beogradu, drug i del p a 27. i n 28. septembra v L jub l jan i .

V Kočevju so razstav i l i najlepše trofeje s kočevske­ga lovskega področja ter sl i ­kovn i i n statistični mater ia l . Razstava je v domu telesne kul ture , ogledali pa si jo bo­do tudi l ovsk i s t rokovnjak i po kongresu v L jub l jan i . Raz­stava bo potem odprta tudi za občinski prazn ik

-ko

Obisk tujih lovcev

Septembra je b i l v Jugo­s lav i j i kongres mednarodne zveze znanstvenikov s po dro-

Zamenjajte honorarce!

V delovnih organizaci jah kočevske občine opravljajo več poslov honorarn i upoko­jenci i n osebe, k i bodo vsak čas upokojene. P r i izmenja­vi mišljenj so tisti, k i j i m gre za dosledno izvajanje re­forme, že večkrat poudar i l i , kako b i b i lo prav i n ceneje, ko b i namesto honorarcev in drug ih , za delo že manj zmožnih oseb, prišli mlajši in se redno zaposl i l i . T u d i v kočevsko občino pr ide vsa­ko leto iz šol več sposobnih l jud i , s t ipendiranih in nešti-pendiranih, ne dobi jo pa ve­dno dela, k i so ga najbolj sposobni opravljati.

Par t i zan i n šolska športna društva. T u je vel iko pr ipo­mogel dom telesne kul ture , kjer se je močno razmahni la obvezna šolska vadba. V d o m u vadi g imnazi ja 28 ur , osnovna šola Jožeta šeška 37 u r i n osnovna šola M i r k a Bračiča 35 ur , ka r je skupno 100 ur , na teden, a l i povprečno 16 ur na dan. Možnost, da imamo lahko po šolskem u r n i k u to­l iko ur vadbe, nud i d inami­čen razpored telovadnih in stransk ih prostorov doma ter zadostna količina telovadne­ga orodja. K e r so prostor i dovolj ve l ik i , lahko vadi po več razredov hkra t i v raznih te lovadnih prostor ih , če je vreme lepo, vadijo tud i na igriščih poleg doma in na športnem stadionu. Čeprav ni­so to vse ure po programu, ker odpadejo skoraj vse ure nižjih razredov osnovnih šol, se že močno pozna dvig kva­litete po zaslugi obvezne šol­ske vadbe. To ugodno vpl iva tudi na članstvo športnih dru­štev in klubov. S šolsko vad­bo vzgajamo kvaliteto, čeprav se tudi šole bore za finanč­na sredstva.

P r i sestavljanju občinskega proračuna smo ugotovi l i , da je občinska zveza za telesno ku l turo z vsemi svo j imi k lu ­b i i n društvi edina amaterska družbena organizaci ja v ob­čini, k i n ima n i t i profesional­n ih strokovnjakov n i t i admi­nistratorjev. Zavoljo tega ne­davno zmanjšanje proračuna za telesno vzgojo n i b i lo tra­gično tako kot drugod, ker n i

b i l osebno nihče prizadet. V ko l i ko r b i nastala tu kaka škoda, bo to na stvar i sami , česar pa prekal jen i telesno vzgojni delavci ne bodo do­pust i l i . K l j u b vsemu gredo pogumno naprej , ker vedo, da gre za mladino. Tako je prav in v tem je zagotovilo, da smo p r i vzgoji moralnega l i ka občana in državljana na prav i pot i .

Vsem, k i so k temu pripo­mogl i , v imenu mladega ro­du za občinski praznik iskre­na hvala !

A N D R E J A R K O

V zadnjem desetletju je Kočevje močno spremenilo svojo zunanjo podobo in se danes ponaša z vrsto sodobno in okusno zgrajenih stavb, k i so mestu res­nično v ponos. Med njimi je tudi leta 1963 odprto novo

poštno poslopje, ki ga kaže naša razglednica.

0 skriti skrinji v TEKSTILANI V kočevski T E K S T I L A N I je bi l lani povprečni

mesečni zaslužek 36.000, letos do reforme 49.000, v avgustu (po reformi) pa že 59.000 dinarjev. Zakaj v slabem letu kar za 23/>00 dinarjev večji zaslužek? So denar hranili v kakšni skrinji in z njo prišli na dan kot s skrito notranjo rezervo ob reformi? Da in ne. Zakaj, bomo videli? ^

Skladov niso načeli, še po­večali so j i h in to znatno, kar sodimo po spremenje­nem delitvenem odnosu. La ­n i so 10 odstotkov čistega dohodka odmer i l i za sklade, letos pa že 35 odstotkov. K e r so osebne dohodke letos po­večali, so mora l i do sredstev p r i t i , oz i roma odpret i sk r i ­to skr in jo . K a k o so to sto­r i l i?

Že ob začetku leta je T E K -S T I L A N A uvedla specializaci­jo v pro izvodnj i . Vse, ka r n i šlo, so opust i l i , kar so lah­

ko proda l i , pa so sk len i l i prodat i kot kval i teten i n ne predrag izdelek. Začeli so vedno manj delati iz uvože­nega in čedalje več iz doma­čega reprodukci jskega mate­r ia la . Zdaj je v nj ihov ih iz­de lk ih le še kakšnih 20 od­stotkov tuj ih surov in . Ob pr i ­mernem organizaci jskem po­segu v delo i n tehnologijo se je stopnjevala stori lnost in se povzpela zelo visoko. Ob malenkostno povečanem številu zaposlenih je predil­nica naredila za 48 odstot­

kov, tkalnica 72 in pletilni-ca za 52 odstotkov več kot lani! M i l i j a rdno vrednost pro­izvodnje, k i so jo lan i ust­varjal i vse leto, so letos -do­segli že v p r v ih osmih mese­c ih . Dobra prpdaja izdelkov na domačem trgu, k i se m u je T E K S T I L A N A p r i k u p i l a 3 cenami, z vzorc i i n s kako­vostjo, je ugodno vpl iva la na poslovno bi lanco. Dohodek je dotekal i n se sčasoma tol i ­ko povečal, da so lahko po­m i s l i l i tud i na večje osebne prejemke.

@ TEKSTILANA je v resni­ci polnila skrito skrinjo, ven­dar s svojim denarjem, s sredstvi, ki jih je ustvaril njen kolektiv z delom mar­ljivih rok. S svojim pa lah­ko vsak gospodari, kakor hoče'.

Z A P I S K I S S E J E OBČINSKE SKUPŠČINE R I B N I C A

Za pet odstotkov nižji proračun Svet za blagovni promet o novih cenah - P r o r a č u n s k i dohodki bodo n i ž j i predvidoma za 5 odstotkov - 0 usodi stanovanjskega sklada - Novi i n š p e k ­torji in 30 novih sodnikov porotnikov - Sistemizacija delovnih mest v o b č i n ­ski upravi, torej vendarle notranje rezerve? - U r b a n i s t i č n i n a č r t š e vedno neznanka - O b č i n a soustanoviteljica poklicne kovinske š o l e v K o č e v j u -

N i č v e č razreza lesa!

To je le nekaj problemov, o ka­terih so razpravl jal i odbornik i ob­činske skupščine R ibn ica na seji sredi septembra. 2e ob začetku se je videlo, da skupščinska dejav­nost šele oživlja po dokaj pičlih počitnicah, saj je precej odborni­kov manjkalo, kar pa sklepčnosti n i ogrozilo.

V času, ko so se oblikovale no­ve cene številnim (v resnici vsem) ar t ik lom, je uspešno nadomestoval skupščino razširjeni svet za bla­govni promet, predsednica sveta Fan i Gelze pa je odbornike na seji seznanila z delom, k i ga je v nj i ­hovem imenu oprav i l svet. Pred­vsem velja omenit i , da so vel ik i nakup i raznovrstnega blaga zadnje minute pred reformo vp l iva l i , da je promet s temi a r t i k l i (moka, s ladkor, olje, mesni izdelki ) avgu­sta znatno padel. Zaradi višjih cen se je p r i nekaterih a r t i k l i h spre­meni la tud i s truktura potrošnje, se prav i , da so ljudje bolj segali po cenejših i n morda slabših iz­de lk ih . Ka r zadeva kruh , je men­da R ibnica eden redkih krajev, kjer so obdržali stare cene še več kot mesec dn i po re formi , zdajš­nje cene pa so v skladu s cenami v sosednjih občinah. Mleko je po 110 d in l i ter, vendar n i pasterizi­rano. Skupščina je sprejela odlok o najvišjih prodajnih cenah na drobno za razna živila i n kurjavo ter določila najvišje marže za ne­katere proizvode.

N a tej seji je bilo še prezgo­daj govorit i konkretneje o reba­lansu občinskega proračuna po re­formi, -vendar je že bi lo jasno, da bodo proračunski dohodki manjši za 5 odstotkov. Po tem se bo na­bralo v občinski blagajni 433 mi ­li jonov, marsikatere postavke pa bo treba močno skrčiti. Predvi­doma se bo proračun zmanjšal za 35,5 mi l i j ona , sredstva pa bo moč dobi t i le s skra jn im varčevanjem in celo z ukini tv i jo nekaterih iz­datkov. Predlog rebalansa bodo obravnaval i na pr ihodnj i seji . Se­veda Šolstvu namenjenih sredstev n i mogoče zmanjševati, saj so že tako pičlo odmerjena, šoli v Rib­nic i i n Loškem potoku bosta ne­kako zvozi l i z denarjem, v Sodra-žici p a pravi jo , da j i m bo zmanj­kalo za decembrske osebne dohod­ke. Prosvetni delavci so se sprijaz­n i l i tudi s tem, da OD letos ne bodo zviševali!

Z nov im letom i n z ustanovitvi­jo zavoda za stanovanjsko gradnjo bo prenehal poslovati občinski sta­novanjski sk lad . Skupščina Je imenovala l ikv idaci jsko komis i jo , stanovanjski sk lad pa pooblast i la, naj opravi do 30. novembra reva­lorizaci jo stanovanj. Odborn ik i so tudi sprejeli odlok o novih stana­rinah, k i bodo glede na leto iz­gradnje stanovanja višje za 25 do 100 odstotkov.

2e doslej je imela ribniška ob­čina nekatere inšpekcijske službe skupno z Nov im mestom, odslej pa bosta pr ihajala v Ribnico še gradbeni in kmet i jski inšpektor. Odborn ik i so meni l i , da mora b i t i tržni inšpektor iz Ribnice, saj ga čaka dovolj dela. Za tržnega in­špektorja so imenovali Franceta Košoroka, dosedanjega uslužbenca ObS. N a seji so imenoval i še nov upravni odbor sklada za šolstvo in potrd i l i predloge za 30 sodni­kov porotnikov sodišča v Kočev­j u .

Ce smo že skleni l i varčevati, varčujmo povsod, tudi v bbčinski uprav i . Tud i tu so številne notra­nje rezerve, v organizacij i dala, zasedbi delovnih mest, delovni d i ­sc ip l in i i t d . Po novi sistemizaciji delovnih mest občinske uprave bo­do verjetno nekatera delovna me­sta ukinjena, kar predstavlja, po­leg drugega, tud i nekaj prihranje­nih sredstev.

Urbanistični načrt za občino bi mora l b i t i že davno narejen, pa je še vedno le v osnutkih. Skoro na vsakem zasedanju skupščine razpravljajo o njem a l i pa o vpl ivnih gradbenih območjih. Po­časna izdelava urbanističnega pla­na močno zavira stanovanjsko gradnjo ne le v R ibn i c i , pač pa tudi v drugih kra j ih . Nujno je tre­ba čimprej uredit i dokumentaci­jo; vsako odlašanje je lahko le škodljivo a l i vsaj nepotrebno.

Skupščina je dala soglasje za

V »Žičnih pleteninah« 42 ur

Z boljšo organizaci jo dela, predvsem pa po prese l i tv i v nove delovne prostore je ko­lekt iv žičnih pletenin v So-dražicd dosegel pogoje za uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Pomembn i korak so pr iprav l ja l i več mesecev, šte­vi lne analize pa so pokazale, da bodo v krajšem delovnem času z .izkoriščanjem števil­n i h notranj ih rezerv lahko nared i l i prav to l iko kot do­slej. S presel i tvi jo v sodob­ne delovne prostore i n zaradi ugodne prodaje izdelkov bo­do lahko še bolj napredoval i . Občinska skupščina v R ibn i ­c i je na zadnj i seji razprav­l jala o predlogu o prehodu na 42-urnd tednik i n ga tud i po t rd i l a .

ustanovitev pokl icne kovinarske šole v Kočevju, k i jo bodo obi­skova l i tudi učenci iz ribniške ob­čine, će bo tu dovolj kandidatov, bo p r i Kov inskem podjetju pose­ben oddelek šole.

Letos je skupščina obravnavala že številne prošnje za razrez le­sa — posameznikov a l i režijskih odborov za gradnjo vodovodov, popravi lo pot i i n druga dela. Z a razrez je b i lo letos predvidenih 3000 kubičnih metrov lesa, vendar je p lan že močno presežen. K o so obravnaval i prošnjo P G D Pr igor i -ca za razrez lesa (nakup V W mo­torne brizgalne) , je predsednik skupščine odločno naglasi l , da je bi lo letos razreza dovolj i n da je treba poslej vse prošnje odložiti do prihodnjega leta.

-00<XXXXXX«3000C>OCO<XXX>0̂

Pred konferencami krajevnih organizacij

SZDL V ribniški občini bodo do

konca oktobra oprav i l i letne konference kra jevnih orga­nizacij S Z D L . Razprav l ja l i bodo o dosedanjem delu, i zvo l i l i nova vodstva krajev­n ih organizaci j , delegate za občinsko konferenco S Z D L ter razprav l ja l i tudi o pred­logu za sestav novega občin­skega odbora S Z D L . Občin­ska konferenca S Z D L bo najbrž decembra letos. N a njej bodo i zvo l i l i nov občin­sk i odbor, pa tud i delegate za republiški i n zvezni kon­gres S Z D L . V kra tkem se bo­sta sestala izvršni odbor i n občinski odbor S Z D L t e r razpravl ja la o nalogah v zvezi z konferencami krajev­n i h organizaci j S Z D L .

— r

K K S E T O

»Ce pa lučka ne gori, mi pa lunca sveti...« E l e k t r i k o smo i zumi l i zato, da n a m kor i s t i n a različne

načine, še kasneje so ljudje i z u m i l i javne luči, k i naj nadomeščajo ponoči sonce i n medlo lun ino svetlobo. Vse to — luč doma i n na u l i c i — pošteno (zadnje čase tud i do­kaj zasoljeno) plačujemo . . .

V Dolenj i vas i p r i R i b n i c i so ljudje pr ispeval i precej­šnja sredstva za ureditev javne razsvetljave. Ponoči no­čejo več hod i t i po temnih cestah, n a nekater ih k ra j ih p a so potrebne luči tud i zavoljo varnejšega, prometa. Toda, od desetih j avn ih luči po vasi že nekaj mesecev gor i le ena, m o r d a dve!

S tole javno razsvetl javo, pravi jo l judje (pa ne samo v Dolenj i vasi , tud i v R i b n i c i i n mars ik je drugje) so vedno večje težave. V dobr ih s ta r ih časih, ko še n ismo vsako s tvar i ka r naprej reorganiz i ra l i , Si pok l i ca l električarja, pa je nadomest i l neuporabno žarnico i n luč je spet sveti la. Zdaj , zdaj je vse drugače. Prosiš i n prosiš, pa n i nihče-pr isto jen za zamenjavo pregorele žarnice, če Pa slučajno naletiš na takega človeka, ga zlepa ne pregovoriš za to tako enostavno delo. I n tako v Do len j i vasi že nekaj me­secev svetd le ena javna svet i lka . . .

P r i vsem tem je zanimivo, da že nekaj mesecev ne sve­t i luč tud i poleg hiše električarja, k i p a p r i stvar i n i nič kr i v . O n n i pr is to jen za to delo, pač p a električarji i z Sodražice. Sodražica pa je oddal jena 15 k i lometrov !

Luči bodo, ko bodo slučajno popravljene, verjetno svetile tud i podnevi , da b i nadoknad i l i zamujeno. L judje se le vprašujejo, kdaj bo to. Sprašujejo se tud i , zakaj so pr ispeval i denar, če je vas vseeno zatemnjena in pa. če m o r d a luči niso odveč. Luči a l i p a kdo drug?

F. G.

G I M N A Z I J A I M A N O V E P R E D A V A L N I C E I N K A B I N E T E

Ali bo gimnazija verificirana? 1. septembra je črnomalj­

s k i g imnaz i j i potekel rok, do katerega b i mora l a ured i t i vse pomanjk l j i vost i , zaradi ka t e r ih šola n i b i l a veri f ic i­rana.

K l j u b težavam (predvsem finančnega značaja) so med letošnjimi počitnicami pre­cej nared i l i . K sreči je stavba tako ve l ika, da so s prezida­vo prostorov i n smotrnejšo razporeditv i jo učilnic lahko ured i l i predavalnico z labora­tor i j em za pouk f iz ike i n ke­mije, predavalnico za biolo­gijo, pr imerno za mikrosko-piranje ter predavalnico za pouk zemljepisa i n zgodovine. Poleg predavalnic so tud i ka­binet i za shranjevanje po­trebn ih učil. V s i p ros to r i so zelo lepo urejeni , svet l i , ima­jo sodobno opremo ter po­

trebno vodovodno i n elektri­čno instalaci jo.

Vse stroške, oko l i 13 m i l i ­jonov dinarjev, je k r i l druž­beni sk l ad za šolstvo p r i ob­činski skupščini Črnomelj. Medtem, k o je zahtevam gle­de prostorov zadoščeno, pa kadrovske problemat ike niso mog l i rešiti. R edn ih profe­sorjev za biologijo, kemi jo ,

NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE

angleščino i n tehnično vzgo­jo niso dob i l i , čeravno sta bi­l a dva razpisa v časopisih. Te

predmete poučujejo honorar­n i predavatel j i , s icer strokov­n j ak i i z podjeti j , vendar to za šolo n i trajna rešitev. Z a nove, sodobne kabinete i n učila b i mora l stalno skrbet i posamezni predavatel j , med­tem ko od honorarn ih učite­ljev tega n i mogoče zahtevati, ker so polno zaposleni v pro­izvodnj i .

Kom i s i j a , pr is to jna za veri­f ikaci jo, je v Črnomelj prišla že 2. septembra, ko so b i l a dela še v teku. G imnaz i j a je zato pros i la za podaljšanje roka za ureditev pomanjkl j i ­vosti . Računajo, da bodo do

• konca septembra nove preda­valnice nared za pouk - i n upajo, da bo komis i j a za veri f ikaci jo ob ponovnem obi­s k u z oprav l jen im de lom zadovoljna.

Hvala vam, tovarišica Marka! Jutri, i. oktobra, mineva

20 let, kar je medicinska se­stra MARICA HUDELJA pr­vič prišla na Vinico. Kot mlado dekle je prišla iz Ljub' Ijane na prvo službeno me­sto, o katerem je pred leti zapisala: »Z ljubeznijo do poklica vztrajam pri svojem težkem delu in naporu«. In še: »Poklic me močno obre­menjuje, tako da nimam časa niti za dom niti za otroka«.

2e v ljubljanski šoli je bi­la tovarišica Marica sodelav

Novice iz A d l e š i -čev in okolice

ka narodnoosvobodilnega gi­banja in zaradi izdajstva aretirana decembra 1942. Pet mesecev je bila zaprta v belgijski kasarni, nato pa za­radi pomanjkanja dokazov izpuščena.

Vse od 1. oktobra 1945 da­lje, ko je prvič prišla na Zu­pančičevo Vinico, se je z vso

• Podjetje Gorjanci je prve dni septembra uvedlo novo avtobusno Progo Črnomelj— Adlešiči—Zuniči. Ke r je bi la cesta na nekaterih k ra j ih med Mar indo lom i n 2uniči bol j slaba, so vašcani i z 2unicev, Miličev in Paunovičev organiz iral i prostovoljno delo. Oprav i l i ! so 260 prostovol jnih delovnih ur , iz­kopa l i , prepeljali i n vgradi l i 37 kubičnih metrov kamna, medtem ko je M i h a Starešnič s svoj im vo­z i lom prepeljal 21 kubičnih me­trov materiala. Tako delovno akci­jo bodo Se organiz ira l i .

B Člani gasilskega društva Zu-niči so kup i l i televizi jski spre­jemnik, za katerega je 40.000 d in prispevala tudi krajevna organiza­c i ja S Z D L Adlešici. Televizor so postavi l i v dvorani gasilskega do­ma, koder se bodo v jesenskih i n z imsk ih večerih shajal i prebi­valci tega kra ja .

• V nižinskih predelih Adlešič, kakor tudi v oko l i c i , je letos sad­je dobre obrodi lo . Zadruga je od­kup i l a tod že čez 50 ton Jabolk, odkup pa še traja. Kmet dobi za ki logram industr i jsk ih jabolk 40 d i n , se pravi precej več kot lan i , zato so ljudje zadovol jni . A C .

ljubeznijo, predanostjo in mladimi močmi posvetila zdravstvenemu delu med Be-

lokranjci. Podnevi in ponoči jo lahko srečujemo na sa­motnih belokranjskih in tu­di sosednjih hrvaških stezah, ko hiti s čutom odgovornosti k bolnikom. Ob vsakem vre­menu, v mrazu in soncu! Ves čas bivanja na Vinici, kjer si je ustvarila dom in druži­no, aktivno deluje tudi v vseh družbeno-političnih or­ganizacijah, zlasti pa v RK, kjer je prejela že več pri­znanj. Uspešno je vsa leta delovala tudi v svetu za so­cialno varstvo, zdravstvo in v nekaterih odborih.

Delovni kolektiv Zdravstve­nega doma Črnomelj, občin­ske skupščine in vse družbe-nn-politične organizacije ji želijo, da bi svoje nadvse uspešno in požrtvovalno delo med Belokranjci še dolgo nadaljevala tudi v novih pro­storih ambulante na Vinici, ki bo odprta za krajevni praznik 21. oktobra.

M. F.

V TršbušfflSš je živahn 11. septembra so ime l i v

Tribučah razširjeno sejo kra­jevne organizacije S Z D L . Razprav l ja l i so o vseh vaš­k i h p rob l emih i n sk len i l i po­živiti dejavnost kra jevnih or­ganizaci j . Tako bo R K zbra l pomoč za poplavljence že do 25. septembra, s prostovolj­nimi de lom bodo poprav i lli vaška pota i n ured i l i okol i ­co gasilnega doma. Razen te­ga bodo poskrlbel i , d a bo k l u b s k i prostor , v katerem

je televiz i jski sprejemnik, poslej redno ;>dprt vsak pe­tek i n soboto zvečer ter ob nedeljah popoldne. N a seji so odločili tud i rok, do ka­terega bodo krajevne orga­nizacije pobrale članarino.

Obravnaval i so še gdspodar-sko reformo. O nalogah de­lovnih l jud i i n kra jevnih or­ganizacij p r i uresničevanju reforme je govor i l F r anc štajdohar, predsednik občin­skega odbora S Z D L .

' 33 fantov je izučil obrti Jožetu Pezd i rcu iz Trnovca 9 p r i Me­

t l i k i b i p r i sod i l kvečjemu dobr ih šestde­set let, v resnic i pa i m a osem križev i n še dve leti povrhu. V ide la sem ga pred

hišo, v njegovi pod napuščem urejeni de­lavnic i , kako je u r n i h kretenj nameščal in zabi jal obroč na novem sodu. P r i 82

let ih še opravl ja ko larsko i n sodarsko obrt, sicer pa se s tem ukvar ja že 60 let.

Pezd i rc m i je potožil, d a zadnja leta zmanjkuje dela. Drugega kot manjših poprav i l sp loh ne delajo več.

— Največ se je zaslužilo takoj po prv i svetovni vojni , je povedal. — Vsak malo trdnejši kmet je hotel imet i za-pravljivčka, da se je družina ob nedeljah pel jala k maši. Danes kupujejo kmetje avtomobile. Jaz se takrat n isem upal p r i ­kazat i med l jud i , posebno pa ne v Me­t l iko , tako so me stranke nadlegovale. P a je b i lo v M e t l i k i tedaj 5 kolarjev, zdaj je samo še eden.

— A l i se še kdo v vaši družini ukvar­ja s ko larsko obrtjo?

— S i n je ko lar , vnuk je tud i izučen, a je šel raje za skladiščnika. Izučil sem 33 fantov. Veste, ko l i ko j i h še dela v stroki? Samo eden! Naš pok l i c i zumi ra .

— K o l i k o časa nameravate še delati kolesa i n sode?

— Dok l e r b o m mogel . Vse življenje se s t em ukvar jam i n kadar b o m odne­ha l , b o m za vselej. Z a zdaj še lahko de­lam, samo oči m i mal«e nagajajo. Ne vi­d i m več dobro . . .

Mb.

Samo gostilničar še manjka... Prelesje p r i S ta rem trgu je manjša

vas ob K o l p i , v do l in i , obkroženi od viso­k i h hr ibov i n nepreglednih gozdov. K d o r i zrednih lepot teh krajev še n i v idel , je veliko zamudi l . Medtem ko mnogi Belo­

kranjc i i n Dolenjc i tod še niso hod i l i , več Ljubljančanov kakor tud i tujcev redno zahaja v Prelesje lovit r ibe a l i divjad.

— Pole t i je pred mojo hišo tud i po 20 avtomobilov, — je povedal m l ina r Peter Madronič. — Ljudje sprašujejo, kje se do­b i kaj za pod zob, če imamo prenočišča i td . Žal smo j i h mora l i več let odklanjat i . V vasi n i b i lo ne gostišča, ne prenočišč, dokler n isva s sosedom Kapšem uredi la vsak po dve turistični sob i . Trenutno imam na stanovanju dva Nemca, k i sta prišla na lov. r

— Gas i l sko društvo, je nadaljeval tov. Madronič, predsednik gasilcev, — se je zaradi tolikšnega zanimanja za naše k ra ­je pred t remi let i odločilo za gradnjo tu­rističnega doma. Največ s prostovo l jn im delom i n pr ispevk i je v vasi zrasla lepa nova stavba, h kater i je občinska skupšči­na že med gradnjo pr ispevala 2,5 mi l i jo­na dinarjev za dograditev štirih tu jsk ih sob. P red dnevi so pr ipe l ja l i tud i vso po­trebno opremo za gost inski l oka l i n sobe. Tako bo turistični dom v nekaj dneh p r i ­pravl jen za otvoritev. M a n j k a le še gosti l­ničar oz i roma oskrbn ik . Tega še n ima­mo. K a k o r sem slišal, se za nov i d o m za­n ima nek gostinec iz Brežic. K d o r k o l i že, samo da b i nekdo čimprej gostišče pre­vzel, da b i ga lahko odpr l i ! G lavna sezona je sicer že m imo , za lovce i n oddiha želj­ne l jud i pa bodo tud i jeseni naši k r a j i privlačni. M b

»Delovnim kolektivom gre zahvala.. A % Za gradnjo nove osemletke so kolektivi gospodarskih organizacij v % Č r n o m l j u zbrali v e č kot 41 milijonov - Prve dni oktobra se gradnja nove % š o l e v Loki d o k o n č n o p r i č n e

Z gradnjo nove šole v Čr­noml ju je nekaj časa, poseb­no po gospodarski re formi , že zelo slabo kazalo. N i bi lo upanja, da bi lahko občinska skupščina iz proračuna pr i ­spevala sredstva za lastno udeležbo p r i najetju republi­škega posoj i la. In vendar so v septembru, kar natiho, vse uredi l i - Ko l ek t i v i gospodar­sk ih organizaci j so za priza­devanja občinske skupščine pokazal i najlepše razumeva­nje ter v nekaj dneh zbra l i 41 mi l i jonov dinarjev de loma iz sredstev za izobraževanje kot prispevek, deloma kot posoji lo občini.

K l j u b temu, da so ukrep i gospodarske reforme močno vp l iva l i na vse tovarne i n podjetja, od kater ih nobeno n i v rožnatem položaju, so delavski sveti naslednj ih go­spodarskih organizacij odo­b r i l i pr ispevke:

Be l t 11,600.000 d in , Rudn ik Kanižarica 5,000.000 d in ; Ope­karna 5,500.000 d in ; Be l sad 2,000.000 d in ; Lesna industr i ­j a Zo ra 2,000.000 d in ; Sploš­no trgovsko podjetje Potroš­nik 2.100.000 d in ; Beti-obrat Črnomelj 5,000.000 d in ; Me­snica 1,150.000 d in ; Komuna l ­no podjetje 1,500.000 d in ; Gradbeno podjetje Begrad 3,000.000 d in ; Kov ina r 500.000

d in ; Valjčni m l i n 800.000 d i n ; Litoželezna industr i ja LIC 1,000.000 d in ; P e k a m a 150.000 dinarjev.

P o iz javi predsednika ob­činske skupščine inž. Rada Dvoršaka i n ta jn ika M a r t i n a Tomca n i nobene ovire več, d a ne b i že prve dn i ok tobra domače podjetje Begrad za­čelo v L o k i novo šolo g r a d i t i Poudar i la pa sta, da bi brez tolikšnega razumevanja de­l ovn ih kolekt ivov do gradnja letos ne moglo pr i t i - V t em pr imeru b i propadlo tud i re­publiško posoj i lo in Črno­melj še nekaj let na novo šolo ne b i mogel m i s l i t i .

Gradnja lila v litliki svečano začeta 22. septembra se je ob 10.

u r i na planot i pod Vesel ico zbra la vsa domača šolska mladina s prosvetnimi delav­c i , predstavnik i metliških kolektivov, občinske skupšči­ne, družbeno - političnih or­ganizaci j , zastopnik i podjet­ja S G P P i on i r iz Novega me­sta i n drug i gostje, nakar se je začela slovesnost ob pr i -četku gradnje nove metliške osemletke.

Tako predsednik občinske skupščine F ranc Vrviščar kot l judsk i poslanec N i k o Belo-pavlovič sta v govoru po­udarja la, kako velikega po­mena bo nova šola za mlado generacijo ter še posebej podčrtala lepo razumevanje gospodarskih organizaci j . Z 'dokaj v i sok im i pr i spevk i so domači delovni ko lekt iv i omogočili, da se je dolgolet-

Sedem uslužbencev manj

Posebna komis i j a že nekaj časa proučuje, ko l iko delov­n i h mest b i se dalo uk in i t i oz i roma združiti v uprav i občinske skupščine, četudi so nekater i uslužbenci že do zdaj opravl ja l i več poslov.

Zaenkrat menijo, da b i lahko število delovnih mest zmanjšali za pet, razen tega bosta šla dva uslužbenca v pokoj , tako da bo do konca letošnjega leta n a občini se­dem uslužbencev manj .

Preden bo prišlo do zdru­ževanja delovnih mest pa bo o odločitvi komis i je raz­prav l ja l še delovni ko lekt iv občinske uprave.

na želja Metličanov po nov i šoli vendarle začela uresni­čevati.

Poslanec N i ko Belopavlovič je nato z nekaj zamahi s k rampom gradnjo simbolično pričel, buldožerji podjetja P i on i r iz Novega mesta, k i

je gradnjo prevzelo, pa so te­dn i že prišli na delovišče.

Pr ihodnje leto bo na t em prostoru stala nova osemlet­ka z vsemi po t rebn imi delav­n icami , s kab inet i i n z dru­g imi pros tor i , kakršne zahte­va sodoben pouk.

Gradnjo nove osemletke je slovesno pričel po­slanec Niko Belopavlovič, za njim pa so nekajkrat zasadili lopate v zemljo tudi predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar in drugi (Foto: K. Bacer)

^ŠENI BILA!"

20. septembra je Radešca n a i z v i ru v Pod turnu p r i Do­len jsk ih Top l i cah spet počr­nela. Nenadoma i n katastro­falno — čeprav smo na to nadlogo, odkar s m o ' letos 18. februarja tako obširno pisa­l i o njej — že skoraj poza­b i l i . V dneh pred 20. sep­t embrom n a . tej s trani Roga n i b i lo večjih padavin — Ra­dešca pa je navzl ic temu na­ras la i n spet pr ines la s se­boj črni kočevski premogov prah !

L judem, k i so na izv ir Ra-dešce življenjsko navezani, ostane samo še tarnanje:

» že od ponedeljka je ta­ka,« je povedala Jožefa Žu­pančič, ml inar jeva žena iz P o d t u m a št. 11, ko ̂ smo v soboto prišli tja. »Človeku se gnusi že če jo pogleda. K o se ustavi , se na dnu vedra nabere za prst na debelo čr­nega blata — kot b i ga od oglja n a s t r g a l . . . Tako grda kot je zdaj še n i b i la n iko l i k a r pomnimo!«

Mar i j a Avguštin iz Meni-ške vasi 10 pa prav i : »Pred tremi tedni je b i la tudi ve­l i k a , ampak še zmeraj zelen­kasta — zdaj pa je bi lo tu­kaj malo dežja, Radešca pa je že spet taka . . . Pravi jo , da pride to od kočevskega mesta.«

Jože Teršar, d ip l . inž. ke­mije i n šef novomeškega ži­vilskega laborator i ja , je v so­boto vzel vzorec na i z v i ru v Podturnu. K o je obrn i l sve­že natočeno steklenico pro t i svetlobi, je samo zmajal z glavo:

»Taka pa menda res še n i b i l a . . . «

Naš dopisnik Drago Gre-gorc iz Dolenjsk ih Top l i c nam poroča:

»V zadnjem času je voda i z topliškega vodovoda, k i ima zajetje na i zv i ru Ra-dešce v Podturnu, črna i n n i pi tna , čeprav p r i . nas že dal j časa n i bi lo izdatnega dežev­ja , je voda iz vodovoda kar

(Ž IV INSKI S E J M I ) v 55 okra ju Rudol fovo so b i l i ob-EJ iskani , kakor s ledi : na ve l ik i 2 sejem Novomesto dne 30. 11 avgusta so pr igna l i 1200 glav

goveje živine i n 30 konj ; na j mesečni sejem 5. septembra I pa 420 glav. 14. septembra v I Žužemperk 1230, 17. sept. v j Brusn ice 340 in v M i r n o peč I 29. septemb. 650 glav goveje ! živine. Kupčija je na vseh j se jmih slaba, cena živine jako I n izka, vk l jub temu pa cena I mesa v Novemmestu nepri-] merno visoka.

( N O V E POŠTE) v Št. Pe-I t ru p r i Novem mestu i n v j Leskovcu p r i Krškem odpro j se s 1. oktobrom.

( T R G A T E V ) , k i se te dni j po Dolenjskem pričenja, obe-I ta še kaj lep pridelek, četudi I je moče letos pr imanj kovalo r

J z lasti ju l i j a i n avgusta me-I seca in še celo do 20. sept. \ Ju l i j je b i l letos dosta to-I plejši 0 d lanskega; avgust i n i september sta b i la sicer su-| ha, a ne tako topla, kakor j lansko leto. — V krškem I okra ju je b i l a letos na trtah i sem ter tje strupena rosa;

vsled tega se je listje prej posušilo.

( P R E S V E T L I C E S A R ) so daroval i za točo poškodova­n i m v Trebnjem 500 gold., za one v Starem logu tudi to l iko. Nabra lo se je letos za vse po toči poškodovane Dolenjce oko l i 3000 gld.

( Z A D N J I ČAS) so ime l i v T R S T U jako imenitne goste: prišlo je tjekaj iz Benetk vojno brodovje angležko, osem ve l ikansk ih ladi j z grozn imi topovi. Tako n . pr . ima ena on ih ladi j top, p r i katerem se potrebuje samo za eden stre l 500 k i l smodni­k a ! Znamenito je b i l o to obiskanje še zlast i za to, ker so b i l i na teh ladi jah s inovi ,

hčere, zetje i td . angležke kra­l j ice. Ob i ska l i so imen i tn i gostje tud i znamenito jamo postonjsko. Iz Trs ta je odri­n i lo brodovje v Zader, od to-d : veslja p ro t i Črnej gori , k jer bodo ob iska l i imeni tn i gostje črnogorskega knjeza N ik i t o .

( C E S A R ) je po ogrskem pregledoval vojaške vaje. Povsodi je b i l navdušeno sprejet. Prišel je v Pešto, kjer se je 26. sept. začelo min is te rsko posvetovanje za vojaški proračun za 1. 1888. Skleni lo se je tudi , da dobe odslej vo jaki večerjo, vsak mož za 4 krajcarje. Dobro !

(1.oktobra 1887)

p o l e n a atomska Podmornica

T e a n i ie mora la V e l i k a B r i t a : - ' a izločiti i z sestave svoje Mornarice svojo prvo podtip-nico na a tomsk i po­gon p r e a<biought, k i je ne­varno Poškodovana. N a m e n a I l g iei[s vlade, da b i opremi­ta 0W štirih a tomsk ih pod-jnofl^' °boroženih z ameri­ških t e t a m i po lar is , je s t e r n 5 1 zdaj padel v vodo. počU^co Dreadnought bodo Popravljali najmanj eno p u-

Manija po^ifc Nobelove nagrade

z a Kovnos t F ranco i s M a -uriacJ°ži v članku v par i -s l t e m?Saru o in f lac i j i v l i -

„pi?«je j e postalo mani ja . VsaK^ bi r a d p i s a i knj ige in J 5 ? ? 1 9 1 Piše. L i t e ra tu ra s e šif.̂ akor rakava bolezen.«

MLADINA PTT: koristno s pjetnim

28 kilometrov do šole in nazaj F r a n c k a Verderber je do­

m a iz B i lpe , odročne vasi na Kočevskem. K e r v bliži­n i n i druge osemletke, mo­ra od 5. razreda dalje hodi­ti v šolo v S tar i t rg ob K o l ­p i . O d doma do šole je 14 ki lometrov pot i ! Peš gotovo

pot i , je povedala F rancka . — K o smo šli nekoč v šolo, tedaj sem hodi la še v Laze, smo naenkrat k a k i h 20 me­trov p red seboj zagledali ve­likega medveda. Bežala sem nazaj i n kričala na ves glas. K sreči medved n i šel za rae-

zdravje otrok, k l jub temu v letošnjem šolskem letu še n i začela delovati mlečna ku­hinja .

— Zakaj ne? — Ekonomske cene za ma­

lico nihče ne b i zmogel, zato čakamo na pomoč

K o se F r a n c k a i n V l a d o v s a k d a n v o z i t a p r e k o razsežnih kočevskih g o z d o v v šolo, k i je 14 k i l o m e t r o v daleč, n i k o l i ne ves ta , kakšno presenečenje j u čaka n a p o t i

ne b i zmogla naredi t i vsak dan 28 k m , zato se v šolo in domov vozi s kolesom. A tudi vožnja n i k ra tka ! Večji del pot i gresta z njo še V la ­do Ferderber i z D o l . Lama­ne Drage i n starejša dekl i ­ca, k i ' hod i že v 8. razred, četudi so trije skupaj , se n i pri jetno vozit i po samot­n ih poteh čez gozdove i n redko naseljene kraje.

— N i k o l i ne vemo, kakš­no presenečenje nas čaka na

Napad na pornografijo

Pol ic i ja glavnega mesta Danske je nedavno nenado­m a prišla v neki ant ikvar iat in zapleni la vse reči iz nje­gove izložbe: 89 časopisov, k i so ime l i na naslovni strani fotografije gol ih moških' i n žena. Lastn ik je protest ira l , tako da je prišlo do spora, a l i je b i l postopek pol ic i je za­koni t . Če bo sodišče to po­trdi lo , bodo s podobnimi akc i jami preseneti l i številne knjigarne, k i prodajajo tak tisk.

Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v

tujini in hvaležni vam bodo za pozornost!

VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA P0Ml*D * VIHARNA POMLAD *

153. — Ko je čoln zadel ob obalo, je Noč z brzostrelko v rokah skočil na breg in negibno obstal. »Nikogar ni,« je šepnil čez čas, »počakaj tu! Našel bom pripraven kraj, da skrijeva čoln.« Izginil je v temi. Rud i je stopil iz čolna in počepnil na prod. Bi lo je hladno in drgetal je od mraza. Noč se dolgo ni vrnil, vsaj Rudiju se je tako zdelo. Ka j naj stori, če ga ne bo nazaj —• je s strahom pomis l i l

154. — Končno je med grmovjem zašumelo in Noč je stopil k čolnu. »Pojdiva,« je dejal, »petdeset metrov niže sem našel skrivališče za čoln.« Stopila sta v ziba­joči se čoln, odveslala navzdol po reki in skrila čoln pod gosto grmovje, k i je viselo čez breg v vodo. Trdno sta ga privezala, potem pa sta se previdno splazila do ceste. »Nazaj do hiše ne moreva, tam so gotovo pustili zasedo.«

155. — »Morava čez cesto in železnico,« je šepetal Noč. »Tu še nisem hodil čez. Pa bo vseeno šlo — mora it i ! Skočil bom čez cesto. Nekaj trenutkov počakaj in če bo vse mirno, steci čez, kol ikor hitro in tiho moreš.« — »Da,« je šepnil Rudi . Noč se je dvignil i n sključen stekel čez cesto. S tremi dolgimi skoki je bi l čez in izignil v temi na oni strani. Rud i m u je naglo i n tiho sledil.

V n e Zarn n J c a , < < j e z a m r m r a l N ° č - »Pazi na žice, ?a Vgo. k v a n J e J < < N ° č s e J e pripravil , da skoči

^erjuf£, «*e 2 a ovinkom zažvižgal vlak. V nasled-nJ eLl*la i^}1 s t a kakih dve sto metrov pred seboj z ajja Ctegovi lokomotive. »Hitro . . . « je šepnil Noč, t 0 i f o ^ ^ v a • J e u t o n ' ' 1 v vzbuhu strašne eksplozije.

8 6 Je vzpela kot ranjen konj in prevrgla po p

noj , a od takrat se vedno bo j im.

— K a k o pa poz imi , ko po zasneženih poteh n i mogoče vozit i s kolesom?

— M e d najhujšo z imo sta­nujem v Starem trgu p r i znancih.

Oddaljenost učencev do šo­le je sploh eden največjih problemov starotrške osem­letke, je povedal tud i ravna­telj šole tov. Kobe .

— Mnog i i zmed 153 šolar jev stanujejo po več kilome­trov daleč. V šolo morajo hodi t i peš, v najboljšem pri­meru s kolesom, če ga ima jo. Za enega a l i dva učenca iz posameznih oddaljenih krajev se namreč ne izpla­ča organiz irat i avtobusni pre­voz.

— A l i dobe otroci v šoli vsaj toplo mal ico? smo se pozanimal i .

— Res je mal i ca na naši šoli skoraj nepogrešljiva za

od mednarodne organizacije C A R E . Preko občinskega od­bora R K v Črnomlju smo v pretek l ih let ih vedno dobi­l i pomoč v živilih zato upa­mo, da bomo nekater ih ugo­dnost i tud i letos deležni.

M . B .

Izšla je nova številka zabavnega mesečnika

H<KOS<or Ce ga v vašem kra ju ne dobite, nam sporo­

čite na naslov: »P A V L I H A« — Ljubl jana, Gradišče 4-1, da vas uvrst imo med na­ročnike!

pill!liil!lllllll!lttilll!llll!llllll!lllliM

J SMEH STOLETIJ | K o j e b i l R u b e n s še začetnik, je n a s l i k a l I

1 z n a n i p l e m k i n j i n j e n o psičko. \ i » čudov i t o ste j o naslikali,« j e r e k l a b a r o n i - S

1 ca.» K o b o psička i m e l a m l a d e , v a m b o m d a l a S I enega mladiča k o t p o s e b e n h o n o r a r . — Seda j 1 I p a želi m o j mož, d a i zde l a t e še m o j portret . « i

»Prav r a d , spoštovana gospa , t o d a b r e z po- i I s ebnega honorarja,« s m e h l j a j e o d g o v o r i R u - f§ I b ens .

V P e r z i j i j e v 18. s t o l e t j u v l a d a l k r u t i šah N a d i r . T a se j e n a s p r e h o d u z a p l e t e l v razgo­v o r z možem, k i j e počival p o d d r e v e s o m . N a ­z a d n j e ga j e vprašal:

»Pove j m i , a l i j e v l a d a r te dežele t r i n o g a l i pravičen mož? «

M o ž m u t a k o j o d g o v o r i : »Strašen t r i n o g je . « »Al i ga poznaš?« ga vpraša šah začuden. »Ne , ne p o z n a m ga.« »Ka j p a boš r e k e l , če t i p o v e m , d a s e m j a z

v l a d a r te dežele?« Mož se j e prestrašil, a se j e brž zavede l i n

vprašal šaha: »A l i p a t i m e n e poznaš?« »Ne . « , -r » N o , j a z s e m p a s i n n e k e g a t r g o v c a i n s e m

v s a k m e s e c t r i d n i n e u m e n . D a n e s je p o nesre­či e d e n i z m e d t e h t r e h dni.«

šah, k i t ega dne n i b i l b o j e v i t o razpoložen, se j e z a s m e j a l i n šel da l j e .

M e d t e m k o se j e u m i v a l i n oblačil, ga je z m o t i l a d v a k r a t , prvič za to , d a se j e prepriča­l a , a l i i m a m i l o , drugič d a m u j e p r i n e s l a še eno skode ­l i c o kav e , k i j e n i naročil . Po ­t e m m u j e p r i n e s l a o b l e k o , s u h o i n z l i k a n o . B i l a j e s u h a ženska s p l o s k i m i p r s m i , b i l o j e v i d e t i , d a n i p o v s e m z d r a ­v a , v e n d a r j e m o r a l a b i t i t r d ­n a k o t železo.

P o m i s l i l je , d a je p r e b r a l a n j e govo i m e n a p r i g l a s i l n i c i spoda j i n d a j e to ženska, k i navdušeno p r e b i r a p o časopi­s i h r a z n e n o v i c e .

B i l o j e p o l d e s e t i h d o p o l d ­ne . O b o t a v l j a l se je i n s a m n i vede l , čemu n a k l j u b t i s t e m u , k a r j e i m e l z a z a r o t o usode .

K o se j e s p u s t i l p o s t o p n i ­c a h z rdečo p r e p r o g o , ga j e nosač, k i se j e v z p e n j a l m i ­m o n jega , spoštl j ivo p o z d r a ­v i l :

— D o b e r d a n , g o s p o d M a i g r e t .

R a z u m e l je , k o j e prišel v vežo, k j e r j e b i l n a o k r o g l i m i z i r a z g r n j e n časopis Ques t -E c l a i r z n j egovo f o t o g ra f i j o n a p r v i s t r a n i .

B i l a j e f o t o g r a f i j a , p o s n e t a v t r e n u t k u , k o se j e s k l o n i l n a d G o b i l l a r d o v o t r u p l o . N a d t r e m i s t o l p c i j e d v o j n i n a s l o v n a z n a n j a l :

»Komisar M a i g r e t se u k ­v a r j a s f o n t e n a v s k i m i h u d o ­delstvi.«

»Tret ja žrtev je p r o d a j a l e c zajčjih kož.«

še p r e d e n je u t e g n i l članek p r e l e t e t i , se m u je z e n a k o p r i z a d e v n o s t j o k o t s o b a r i c a približal r a v n a t e l j h o t e l a .

— U p a m , d a ste s p a l i do­b r o i n d a vas številka 17 n i preveč m o t i l a ?

— Kakšna številka 17? — N e k i t r g o v s k i p o t n i k , k i

se j e včeraj zvečer preveč na ­p i l i n je v z d i g n i l h r u p . N a ­z a d n j e s m o m u d a l i d r u g o sobo , d a b i v a s ne z b u d i l .

M a i g r e t n i t ega nič slišal. — Sa j res , d a v i se j e ogla­

s i l L o m e l , d o p i s n i k časopisa Q u e s t - E c l a i r , d a b i v as ob i ­s k a l . K o s e m m u p o v e d a l , d a še sp i t e , j e r e k e l , d a se ne m u d i i n d a vas b o p o i s k a l oo zne j e n a sodišču. T u d i ne k o p i s m o j e z a vas .

P o c e n i o v i t ek , kakršne p ro ­da j a j o v špecerijah v za­vojčkih p o šest različnih bar­v a h . T a j e b i l z e l enkas t . K o ga j e o d p r l , j e M a i g r e t ugo­t o v i l , d a z u n a j m e d p a l m a ­m i v sodčkih k a k i h šestero oseb p r i t i s k a o b r a z e n a s t e . k l e n a v r a t a .

»N ikar ne da j t e nič n a to , k e r v a m p r a v i v i s o k a gospo­da.«

L j u d j e , k i s o n a pločniku čakali n a n j , m e d n j i m i dve ženski v v s a k d a n j i o b l e k i , so se r a z m a k n i l i , d a je l a h k o šel m i m o , i n p o g l e d a l i so ga ne­k a m z a u p l j i v o , p r i j a t e l j s k o , ne t o l i k o i z r a d o v e d n o s t i , ne t o l i k o za t o , k e r j e s l a v en , pač pa , k o t d a se n a n j zanese jo .

E n a o d žensk je r e k l a , ven­d a r se n i u p a l a pribl ižati :

— V i ga bos t e že našli, go­s p o d M a i g r e t !

I n n e k i mladenič, k i j e b i l po v i d e z u raznašalec, je v i s t e m k o r a k u k o t o n s t o p a l po n a s p r o t n e m pločniku, za to d a s i ga j e b o l j e o g l eda l .

P r e d hišami so se ženske m e n i l e o z a d n j e m h u d o d e l ­s t v u i n z a h i p u m o l k n i l e , d a so se o z r l e z a n j i m . I z ka ­v a r n e p r i pošti j e prišla g ru­ča i n t u d i v p o g l e d i h l j u d i j e r a z b r a l n a k l o n j e n o s t . K a z a l o je , d a ga hoče jo s p o d b u d i t i .

K r e n i l j e m i m o C h a b o t o v e hiše, k j e r j e R o z a s k o z i o k n o v p r v e m n a d s t r o p j u o t r e s a l a c u n j e , nič se n i u s t a v i l , pač p a se je n a p o t i l čez V i e t o v t r g i n p o R a b e l a i s o v i u l i c i , k j e r j e n a l e v i s t r a n i s t a l o v e l i k o z a s ebno p o s l o p j e z gr­b o m n a d v r a t i , k i j e b i l o go­tovo hiša V e r n o u x o v i h . Z a za­g r n j e n i m i o k n i n i b i l o nobe­nega z n a m e n j a življenja. H i ­šica n a d r u g i s t r a n i u l i c e , t u ­d i s t a r a , z z a p r t i m i n a o k n i c a -m i , j e b i l a najbrž t i s t a , v k a ­t e r i j e dokončal svo j e samo t ­n o živl jenje R o b e r t de C o u r -c o n .

T u i n t a m j e z a p i h a l vlažen ve ter . P o n e b u , k i j e b i l o m o t n e b a r v e , s o se n i z k o po­m i k a l i t e m n i o b l a k i i n , i z ro­b o v so j i m p a d a l e vodene k a p l j e . Rešetke n a jetnišnici so b i l e o d m o k r o t e v i d e t i b o l j črne. K a k i h deset oseb j e s t a l o p r e d sodiščem, n a k a t e r e m n i b i l o nič mogoče­ga : b i l o j e p r a v z a p r a v m a n j ­še o d hiše V e r n o u x o v i h , vse­eno p a ga j e k r a s i l o stebrišče i n p r e d v h o d o m n e k a j s top­n i c .

L o m e l , k i j e še z m e r o m i m e l čez r a m e s v o j a d v a apa­r a t a , j e p r a v p l a n i l k n j e m u i n n i t i n a n j e g o v e m svežem o b r a z u n i t i v s i n j e m o d r i h očeh n i b i l o s l e d u s l abe v es t i .

— A l i m i b o s t e z a u p a l i svo­j e v t i se , p r e d e n j i h poves t e m o j i m tovarišem i z P a r i z a ?

K o p a m u j e M a i g r e t z n a . grbančenim čelom p o k a z a l n a časopis, k i m u j e m o l e l i z že­p a , se j e mož n a s m e h n i l .

— S t e h u d i ? — M i s l i m , d a s e m v a m po­

v e d a l . . . — Poslušajte k o m i s a r . D o l ­

žan s e m o p r a v l j a t i častnikar-s k i p o k l i c . V e d e l s e m , d a se bos t e n a z a d n j e zadeve le lo­t i l i . S a m o z a neka j u r s e m p r e h i t e l . . .

— Drugič ne p r e h i t e j v a j t e . — G r e s t e k s o d n i k u C h a -

b o t u ? V gruči s t a b i l a že d v a a l i

t r i j e poročevalci i z P a r i z a i r i M a i g r e t se j i h j e z n e b i l s te­žavo. B i l o j e t u d i n e k a j ra ­dovednežev, k i so b i l i očitno odločeni, d a b o d o ves d a n n a straži p r e d sodiščem.

H o d n i k i so b i l i mračni. L o m e l , k i se m u je v s i l i l z a vodiča, j e s t o p a l p r e d n j i m , m u k a z a l po t .

B R E Z B E S E D

Jožefa Župančič, mlinarjeva žena iz Podturna.j je kaj slabe volje. Ka j ne bi bila, saj je voda, k i i jo zajema na izviru, tako črna, da niti zajemalkine-|

ga ročaja ni videti skoznjo . . .

stalno enako umazana i n za nobeno porabo.

Ureditev vodovoda v Topl i ­cah je nujno potrebna. Ne samo za domačine, tud i bol­n i k i iz zdravilišča i n letovi-ščarji se bodo začeli izogi­bat i našega kra ja . . . «

Povprašali smo načelnika "za gospodarstvo novomeške občinske skupščine Mar jana Simiča kako daleč je stvar z vodovodom. Takole prav i :

»Načrt za novo zajetje v Obrhu je že narejen i n lah­ko b i začeli z del i . Ustavi lo se je p r i denarju. Stroški bodo okrog 53 mil i jonov. 18 mil i jonov naj b i dala novo­meška skupščina (k i pa tre­nutno tudi ne razpolaga s sredstvi za ta namen), /ne­kaj topliška podjetja, nekaj različne republiške ustanove in zavodi, svoj delež pa naj b i p r i m a k n i l i tud i občani . . . «

Občanom pa se zdi 70 t i­sočakov, ko l i ko r naj b i pr i ­spevala vsaka družina, le pre­cejšen denar in za tak samo­prispevek niso nič kaj nav­dušeni.

Tako~ n i t i vprašanje vodo­voda še n i rešeno, kaj šele vprašanje K r k e i n dolenj­skega tur i zma sploh. Febru­arja smo vel iko p isa l i o či­st i ln ih napravah v r u d n i k u Kočevje, k i b i najbrž le omi­

l i le p r i t i sk črne brozge na Dolenjsko.

Franc Kore l c , d i rektor rud­n ika v Kočevju, prav i o tem:

»Pričakovali smo, da bo b is t r i ln ik v Zel jnah zgrajen že do letošnjega ju l i j a . Ven­dar so se dela okrog projek­ta zavlekla in projekt še zdaj n i narejen. To je ogrom­n a invest ic i ja i n če bomo imel i ugodno jesen, bomo lahko pričeli z gradnjo še le­tos. N i pa nobenega upanja, da b i b i l b is t r i ln ik narejen pred pr ihodn j im poletjem.

Akumulac i jskega jezera, k i bi nam vzporedno s sekun­darn im usedaln ikom zelo ko­ristilo, ker b i dajalo retur-no vodo za separacijo, pa ne moremo zgradit i , ker je komis i ja ugotovila, da je te­ren porozen i n ne ustreza. Tam b i nam vsa voda ušla.. .«

Ponov imo še kar je izja­vil F ranc Jenčič, d ip lomira­ni inženir i n šef centralne­ga i rudniškega laborator i ja rudn ika rjavega premoga Tr­bov l je—Hrastn ik :

»Sedanji sekundarn i usedal-nik služi res samo za očišče­nje vode do take stopnje, kot je potrebna za ponovno uporabo v separaci j i . Anal i ­ze kažejo, da v Zel jnske ja­me odteče še vedno vsak

dan 25 ton t rdn ih delcev . . .«j Res je zanimivo, da se je j

skr ivnostno roško podzemlje (al i pa morda t ist i zmaj? ) ! na intervencijo D O L E N J S K E - j GA L I S T A , D E L A , T O V A R I - j ŠA in R T V po tr i le tnem stra-1 hovanju nenadoma ustrašilo j i n za 10 mesecev (dokler sej ni stvar spet malo pozabi la ) ! prenehalo s pošiljkami ko-j čevskega premoga na to , stran Roga. Vendar so n a m i na R u d n i k u , ko smo podvo- ] m i l i v delovanje njihovega, sekundarnega usedalnika, i zadnje postaje pred željn-j s k i m i j amami , zatrjevali , da , je delovanje te naprave ves| čas nespremenjeno i n da jo j izpraznijo le kadar nalagajo premogov p rah za kurjavo i v e lektrarnah.

Ver jemimo torej n j ihov i iz- i j av i i n verjemimo še napre j !

v zmaja, vendar n ika r ne iz-J gubljajmo časa z razn im i se­stanki , pro jekt i i n ugibanj i .

Sicer bomo izgubi l i K r k o ! M . MOŠKON

Popust N e k i amsterdamski avto­

mob i l sk i trgovec je ob otvori tv i nov ih prostorov da l kupcem takšenle popust: kdor je k u p i l fiat 2300, je do­b i l zastonj še fiat 500.

Nedel jsko srečanje mladi­ne P T T podjetja N o v 0 mesto je v Kostanjev ic i združilo kor is tno s pr i j e tn im i n se­znani lo mnogo m lad ih deklet i n fantov, k i se z delom si­cer vsak dan tako al i druga­če srečujejo, osebno p a se mnogi med seboj n i t i ne po­znajo. Od Starega trga ob K o l p i do Studenca nad Sev­nico je le precej desetin k i ­lometrov, aktiv mladine p r i P T T podjet ju p a združuje mlade poštne uslužbence 7 občin.

P r e d spomenik žrtev iz N O B so zjutraj udeleženci srečanja najprej položili cve­tje, na dvorišču v gradu pa

j j i h je zatem pozdrav i la j predsednica akt iva p r i P T T I podjetju Rez ika M i r t . Opisa la j je namen letošnjega srečanja J i n predlagala, da b i se pr i -! hodnje leto sešla mlad ina j do lenjskih pošt v B e l i k ra j in i .

Za njo je pozdrav i la zborova­nje pokrov i te l j i ca I I . zbora Drag ica Rome, d i rektor ica P T T podjetja Novo mesto. Poudar i l a je namen tekmo­vanj m lad ih poštnih usluž­bencev, p r i čemer je z last i podčrtano strokovno izpopol­njevanje, delovni polet i n do­b r i medsebojni odnosi . Po­drobneje je obrazložila tud i ukrepe upravnega odbora podjetja v re formi , 0 čemer bomo v k ra tkem poročali kaj več.

E k i p e posameznih pošt i n s ind ika ln ih podružnic posa­meznih samostojnih P T T enot iz vseh občin so se nato pomeri le v razn ih tekmova­nj ih . Objavl jamo vrs tn i red zmagovalcev:

1) Poznavanje poslovnega poročila PTT podjetja za I. polletje i n plana za 1965: 1. ek ipa pošte Krško 12 točk, 2. Novo mesto 11, 3. Sevnica

10 tfiv^nomelj 5 točk. 2) boja pismonoš: 1.

ekiP3 n°melj — 4 6 - 1 m i n -> o ^ 0 mesto 47,1, 3. Bre­j c e j 4 M in 4 . Krško -50,3

3) 1. Novo mesto 3,5 točK,"1 K rško 1,5, 3. Sevni­ca

4) Valjanje: i . Novo me­sto i j ^ogov 2 Brežice 86, 3 ?4, 4. Črnomelj 60 i n Sevnica 5 7 k r o g o v .

5) o l r a n j a povezava avto­mat - e 7 f - aparata: 1. Novo m e s t ' ( L u d v i k i n L i l i j ana Zoie ,A ) 9 0 točk, 2. Krško — n e 0 r ? ] e n o zaradi neizvršene

po " k o v a n j u s 0 razde l i l i ni*? 1 1 1 Pohvale, nakar

j? povila v pros to r ih re-«sta^? e Pr i jetna zabava. %B fcilra3 so s i udeleženci ! L 0 r^S l eda l i tud i Gorjupo-

£5riJo s l i k i n k ipov v ^ o s t ^ k i so l i .

Sošolki in prijateljici Vida Hlede in Slavica Sušin iz Pisec pišeta domačo nalogo kar na prostem. Toplo jesensko sonce ju je zvabilo na prazne klopi pred

Lovskim domom.

Na lastno pest zaprl vodo!

9. septembra dopoldne je Domin ik Pezdirc, zaposlen p r i komuna lnem podjetju v Brežicah, zapr l vodo v hiši ob Cest i bratov Mi lavcev, kjer stanuje in kjer obnavljajo tr­govino podjetja P E K O . V tej hiši je tudi m i zarska delavni­ca D. Rožmanr K l j u b zago­tovi lu podjetja C E P I N , k i iz­vaja z idarska dela, da bo pla­čalo vso porabljeno vodo, in kl jub zahtevam mizarskega mojstra Rozmana, da se vo­da odpre zaradi požarne var­nosti , Pezdirc ni odnehal. Še­le ob uradni intervenci j i so zidar j i in ; v a r spet prišli do vode. Prav b i bi lo , da bi s a m o " 'ineža kaznoval i !

Lovski dom v Pišecah vabi V obnovljenem lovskem

domu nad Pišecami pr i re ja tamošnja lovska družina v nedeljo, 3. t oktobra, »vinsko trgatev« in vabi nanjo bliž­nje i n daljne goste. V veli­ko zadovoljstvo slehernega Pi-šečana so domači lovci i n tu­ristični delavci končno le uresničili večletne načrte za ureditev prijetne postojanke na hribčku sredi vinogradov.

Za iz letnike doslej v kra­ju niso ime l i javnega lokala , v katerem b i se t i lahko za­držali dalj časa. D o m še n i dokončno urejen in treba bo še precej denarja in po­žrtvovalnega dela za uredi­tev k le t i , prenočišč, okol ice i n ceste, će bodo domačini tudi v naprej pokazal i toli­ko volje do dela kot doslej, potem bo potrebno za izpe-

/ ljavo začrtanega programa le kratko obdobje.

Leta 1964 so vložili v stav­bo 226.000 d in in naprav i l i 389 prostovol jnih delovnih ur v vrednosti 77.800 d in . Leto

R E Z I S K V E S T I

dni prej so invest iral i 440.000 d in i n naprav i l i 1.134 delov­n ih ur, vrednih 227.000 d in . Ve l iko dela je zahtevala ce­sta, k i ni b i la pr imerna za prevoz. M inu l o nedeljo so jo spet ureja l i , da se bodo gost­je za trgatev brez s k r b i pr i ­peljali do Lovskega doma.

Dosedanja naložba v cesto in dom znaša dva in pol mi­lijona d in . Občinski turistič­

ni zvezi, Kmeti jsko-gozdarske-mu podjetju Brežice, turistič­nemu društvu v Pišecah i n Lovsk i zvezi v Krškem so Pišečani hvaležni za denar­no pomoč, k i so jo s pr i ­dom uporab i l i . Tud i inž. K a r l u Filipčiču se za brez­plačno napravljene načrte le­po zahvaljujejo. Zelo so po-nr.sni na svojo turistično po­stojanko, k i so jo postavi l i z vel iko mero dobre volje in jo zaradi tega še to l iko bolj cenijo.

V s i gostje,' k i so do sedaj ob iska l i L ovsk i dom v Piše­cah, so se navdušili nad iz­redno lepo lego, nad skrb­no postrežbo in so zagotav­l ja l i , da se bodo še vrn i l i . Jesenski dnevi so med gori­cami še posebno lepi, zato pričakujejo Pišečani v nede­ljo velik obisk.

Po bližnjici z Bizeljskega v Pišeoe Otvoritev nove ceste napovedano za praznik b r e ž i š k e o b č i n e - Te dni so d o k o n č a l i most č e z Dramljo in cesta bo v kratkem prevozna - Turistom bo

odkrivala vabljive pokrajinske lepote

Nova cesta, k i bo povezo- čah most čez Draml jo . V vala Pišece z B i z e l j sk im , bo strugi tega potočka trenut-v k ra tkem prevozna. V sobo- no res n i vel iko vode, ob to, 23. septembra, so dokon- jesenskem in pomladanskem

Most čez Dramljo bo dokončan v soboto, 23. septem­bra, so obljubili delavci, dva dni pred tem, ko smo jih povprašali za rok. Prav nič niso dvomili v to, da bo le še dober teden potreben za prevoznost nove ceste

z Bizeljskega v Pišece.

BI V ZAČETKU SEPTEMBRA Z A S T A V L J E N A D E L A PRI UREJA­NJU M E S T N E G A VODOVODA hi­tro napredujejo. Nov i cevovod, k i bo speljan od zajetja v Brez in i do vodovodnega stolpa, bo dolg 2.500 metrov. Obrat Vodne skupnosti je v treh tednih izkopal 1.500 metrov jarka in položil prav to l iko me­trov cevi. VeČino del so opravi l i s stro j i . Vreme zadnjih dni one­mogoča napredovanje del i n tudi-napoved za naprej ne obeta izbolj­šanja.

Delo se bo zdaj pričelo na za­htevnejših odsekih skozi mesto, kjer bo treba prekopavati ceste, pr i tem pa bo polno ovir — od kanalizacije do vodovodnih pr i ­ključkov, telefonskih kablov in po­dobno. Če bo vreme ko l ikor to l iko ugodno, lahko pričakujemo, da bo pr i tek la voda po novem cevovodu okrog 15. novembra.

D D A N E S BO V M A L I DVORA­N I P R O S V E T N E G A DOMA Z A S E ­D A L SPLOŠNI ZBOR. Obravnaval po poročilo o problemat ik i oseb­n ih dohodkov v občini in razprav­l ja l o predlogu za povečanje pr i ­spevka za zdravstveno zavarovanje.

B SPLOŠNEMU Z B O R U B O S L E D I L A S E J A OBČINSKE S K U P ­

ŠČINE. Najprej bo sklepala o do­datnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, nato pa bo sprejela več odlokov. Na dnevnem redu je sprememba odloka o priznavanju olajšav samoplačnikom p r i plače­vanju zdravstvenih storitev, spre­memba odloka o družbeni pomoči nepreskrbljenim, dopolnitev odloka o preživninskem varstvu kmetov, odlok o čiščenju in pregledova­nju kur i l n ih naprav in d imnikov in dopolnitev odloka o prispevkih in davkih občanov Skupščina bo na seji potrdi la tudi statute kra­jevnih skupnosti Artiče, Bizel jsko in Krška vas.

£3 LETOŠNJA S A D N A L E T I N A V OBČINI JE ZELO S K R O M N A , to pa potrjuje tudi kratek spre­hod med stojnicami na živilskem trgu. V soboto so bile naprodaj samo slive, drugega sadja pa sploh nič. Zabeležili smo tele cene: pa­radižnik in papr ika 250 d in kg, krompi r 90 in 110 din kg, zelje 80 din kg, slive 140 dni kg, endivi ja pa celo že 400 d in kg . Jajca so zdaj po 60 d in . Trg je b i l dobro založen s perutnino. Piščance s p i -tališča v Mokr l cah so prodajal i po £50 d in kg in so se torej pocenil i za 100 d in .

deževju pa je prinaša Dram-^Ija s seboj ka r precejšnje količine. Brez mostu torej n ikakor ne b i šlo.

Ljudje na Bize l j skem in v Pišecah so zelo veseli nove ceste. S leherni domačin ve povedati, da dela lepo na­predujejo, ob tem pa nihče ne zamolči velike želje po čimprejšnji dograditv i . Naj­bolj neučakani že zdaj vo­zijo po njej, čeprav b i pone­kod laže prišli peš. Gramoz je navožen, vendar ga niso še povsod nasul i .

Nove ceste pa ljudje ne cenijo samo zaradi povezave pišečkega in bizeljskega pre­dela, ampak tudi zaradi te­ga, ker je zbližala s promet­n i m i žilami mars ikatero od­ročno kmeti jo tam okol i . Ce­sta je zelo lepo speljana in bo kor i s t i l a tud i tu r i zmu. Iz­le tn ikom, k i se bodo voz i l i po njej, bo odkr i l a oekaj pr i jetnih pogledov na pokra­j inske lepote.

Z a cesto Pišece—Bizeljsko so domačini rade volje od­stopi l i zemljišča i n žrtvovali prenekatero ur ico prostovolj­nega dela. Do sedaj so vlo­žili vanjo okrog 17,000.000 ko­munalnega denarja, resnična vrednost pa je seveda nekaj­krat večja.

Otvoritev napovedujejo za 28 oktober, ko bo brežiška občina s lav i la svoj praznik. Domačini menijo, da se bo­do lahko voz i l i po novi ce­sti že pr ihodnj i teden, če le ne bo slabo vreme zavleklo normalnega dela. — E Y

!3 R A D A K R I S N A N OBIŠČE J U ­G O S L A V I J O — Predsednik indi j ­ske republike Radakr iJnan je že odpotoval na obisk v Jugoslavijo. V indi jskem glavnem mestu pr i ­pisujejo obisku velik pomen, saj gre za prv i obisk šefa indijske države Jugoslavij i v času, k i je za Indijo izredno važen.

E3 PAPEŽ P R I D E NA SEDEŽ K O Z N . V ponedeljek bo prišel po­glavar katoliške cerkve papež Pa­vel V I . v New York na obisk v O Z N . Papeža bo na letališču spre­jel generalni sekretar O Z N U Tarit.

S 5. S E J E OBČINSKE SKUPŠČINE V KRŠKEM

0 GOSPODARJENJU IN CENAH — — j -

Samo moderna proizvodnja in kvalificirani kadri lahko zagotove uspeh -Cene podobne drugim v dolenjskih o b č i n a h - Novi odloki o davkih in nova

premija za kravje mleko

N a 5. skupn i seji občinske­ga zbora i n 6. seji zbora de­lovnih skupnost i občine K r ­ško so v torek, 21. septem­bra , odborn ik i najprej raz­prav l ja l i o pol letni realizaci­j i družbenega načrta in pro­računa ter o izvajanju go­spodarske reforme. Z anali­zo gospodarstva za prvo pol­letje 1965, k i pove, da so planske naloge uresničene le s 46 odstotki , niso b i l i zado­vol jni , čeprav je družbeni pro izvod letos skoraj za 12 odstotkov večji. Upoštevati pa jp treba, da je zmrzova­nje cen pomanjkanje repro­dukc i j sk ih materialov, zmanj­šanje obratn ih sredstev i n invest ic i jsk ih naložb močno vpl ivalo na to, da načrti ni­so uresničeni.

Skupščina je poudar i la , da uspehov tudi v bodoče n i pričakovati, če podjetja ne bodo moderniz i ra la proizvod­nje i n če ne bodo pritegni­la sposobnih kadrov. Prilago­di t i se je treba potrebam trga, specia l iz i rat i proizvod­njo i n sodelovati v medna­rodni del i tv i dela.

Osebne dohodke v delov­n ih organizaci jah naj pove­čujejo v sk ladu s poveča­njem produkt ivnost i . Število zaposlenih naj se zmanjša predvsem v upravnih orga­nih i n pr i zavodih, ne da b i se zaradi tega zmanjšal uči­nek, v gospodarskih organi­zacijah pa je treba p r i istem številu zaposlenih doseči bolj­ši uspeh. Poučen pr imer je tovarna celuloze, kjer se pro­izvodnja n i zmanjšala, čeprav

KRŠKE a G R A D B E N O P O D J E T J E PIO­

NIR je na" predlog občinske zveze za telesno kul turo asfaltiralo roko­metno in odbojkarkso igrišče na letnem kopališču. Delo je bi lo opravljeno tako, da igrišče že leto dni n i uporabno in je še slabše kot je bi lo prej . Vrhn ja plast asfalta je položena tako, da je igranje nevarno in bi vsak padec lahko povzročil težjo telesno po­škodbo. Vodstvo kopališča name­rava izpeljati do konca to, česar podjetje P ionir n i moglo naredit i za 5 mil i jonov d in .

• P L V V A L C I C E L U L O Z A R J A so letos komaj obdržali članstvo v I I . zvezni p lavalni Ligi. N a pretekli se­j i je plavalni k lub razpravl jal o neuspehih. Ugotovljeno je b i lo , da je razen denarnih sredstev manj­ka la tudi d isc ip l ina pr i posameznih plavalc ih. Da bodo svoj ugled, ka­kršnega so krški plavalci že ime l i , obdržali, bodo- mora l i vsekakor resneje delat i . Očitno je, da b i mora l i imeti veščega trenerja za mlade igralce. Trenersko delo bo ponovno prevzel športni učitelj N i ­ko Zibret, tako da bodo v krat­kem pričeli z rednimi treningi v telovadnici .

O V A L V A Z O R J E V A KNJIŽNICA IN ČITALNICA ima vedno več obi­skovalcev. Izbira knj ig je dokaj bogata ter zadovoljuje velik krog bralcev. Da pa b i b i la i zb ira knj ig še bolj pestra, je s indikalna po­družnica tovarne Djuro Salaj od­stopi la vso svojo zbirko knj ig či­ta lnic i .

Q P B E B I V A L C I N A S E I J A p r i hotelu Sremič, kjer nastaja novo središče Krškega, se sprašujejo, kdo je odgovoren za zunanjo ure­ditev stanovanjskih blokov. Pogled med te zgradbe je prav žalosten. Neurejenost okol ja pa ne mot i le stanovalcev, temveč tubi goste v hotelu. Stanovalci blokov so že mnogo naredi l i s prostovol jnim de­lom, vendar vsega ne zmorejo sami .

OBČINSKI O D B O R S Z D L KRŠKO p r o d a

TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK

Ogled 4. i n 5. oktobra od 10. do 12. ure na ob­činskem odboru S Z D L v Krškem.

je precej delavcev odšlo iz tovarne.

Potem so razprav l ja l i o maloprodajnih cenah in mar­žah za prehrambene proiz­vode in kur ivo . Cene za mo­ko različnih tipov so po no­vem od loku od 130 dinar­jev (za moko C 1000) do 238 dinarjev (za moko B 400). B e l k r u h bo po 200 d in za kilo­gram, črn pa po 135 d in . S ladkor 260, olje 466 in mle­ko 125 d in . Različni premo­gi stanejo od 7315 do 11.754 dinarjev za tono, drva pa od 5346 do 7106 d in za prostor­s k i meter.

Od lok o občinskem promet­nem davku je ostal v glas­nem nespremenjen. Novo je plačevanje davka od gradbe­n ih storitev v višini 15 od­stotkov, od tovornih avtomo­b i l sk ih prevozov 20 odstot­kov in od taksijev 10 odstot­kov

Prometn i davek od nepre­mičnin in pravic bodo obča­n i plačevali od 5 odstotkov

za vrednost do 200.000 dinar­jev pa tja do 15 odstotkov za kupčijo nad 5 mi l i jonov dinarjev. T a odlok velja tu­di za odplačni prenos pra­vic, kot na pr imer za pravi ­co užitka, pravico do rente, pravico do modela in po­dobno.

Skupščina je tudi sprejela zvišanje premije za kravje mleko, k i je do 1. jun i ja 1965 znašala 7,5 dinar ja za liter, od tega dne dalje pa znaša 10 dinarjev.

Razprav l ja l i so še o obrest­n ih merah na poslovne skla­de in usk lad i l i nekatere od­loke z zakonom o splošnem upravnem postopku in s te­mel jn im zakonom o prekr­ških. V dveh dodatnih toč­kah k dnevnemu redu so pre­nesl i sredstva stanovanjskega sk lada, k i je prenehal obsta­ja t i , v novomeško Komuna l ­no banko in povečali stop­nje dodatnega pr ispevka za zdravstveno zavarovanje za dve tret j ini .

Kako bo z regresi v k r š k i občini? Ko l i ko skupnih sredstev gre v

podjetjih za malice, vozarine in druge regrese, ko l iko za tehnična zaščitna sredstva? Kolikšni so bi­l i izdatki za te reči pred refor­mo in kolikšni bodo po njej?

Taka in podobna vprašanja sto­je v anket i , k i jo občinski sin­d ika ln i svet iz Krškega izvaja po delovnih organizacijah. Odgo­vori bodo podlaga za razpravo na enem prvih plenarni« sej ObSS.

Ko lekt iv i naj bi zlasti odgovo­r i l i , kako nameravajo reševati vprašanja regresiranja in tehnič­ne zaščite na delovnem mestu v bodoče. Gre za to, kdo naj plača podražitev vlakov in avtobusov, s kater imi sc zaposleni v07i.jo na delo, in kdo podraženc tople ob­roke zdaj, ko so začela podjetja iskati notranje rezerve in varče­

vati . Za malice je dve tretj ini izdatkov plačala delovna organi­zacija in le tretjino delavec. Po­trebna je tudi odločitev kolekt i ­vov, a l i bodo še regresirali letne dopuste in s tem omogočili upo­rabo počitniških domov a l i ne.

Zelo napačno bi bilo škrtarje-nje s sredstvi za tehnično zaščito delovnih mest. če hočemo pove­čati stori lnost, je varnost na de­lu prvi pogoj, zakaj dokazano je, da nesreče pri delu in obolenja znatno zmanjšujejo stori lnost, če­sto pa povzroče nenadomestljiv izpad v proizvodnji .

Vsekakor pa gre za to, da bi se zvedelo, kako bodo delovni kolekt iv i prebrodi l i težave pri re­ševanju manj pomembnih vpra­šanj; od katr r ih pa je zelo pogo­stokrat odvisen uspeh v proiz­vodnji .

Novca trgovina v Brestanici V pritličju novega stano­

vanjskega bloka poleg pošte je te dni Agrokombinat iz Krškega odprl sodobno ure­jeno zelenjavno trgovino in ures7iičil Brestanici dolgolet­no željo. Zanimanje za to tr­govino je veliko, zato smo obiskali poslovodjo Tonija Grilca, ki ]e ravno razkladal hladilne vetrine. Zanimalo nas je, kaj vse bodo prodaja­li.

— Razen precejšnje zaloge sadja in zelenjave bomo nu­dili potrošnikom kvalitetno blago z oznako Merx Celje. Trudili se bomo, da bo tudi ta vetrina vedno polna deli-kates.

— A l i boste prodajal i tudi k ruh?

— Res je, prodajali bomo priznan Kadivnikov kruh! Ta­ko bomo ustregli številnim kupcem iz zgornjega dela Brestanice.

— Znano je, da vaše pod-jejte prodaja tudi morske ribe in žive piščance; kako bo z nj ihovo prodajo?

— Zaradi otežkočenega pre­voza bomo ribe začeli proda­jati šele novembra, piščanci pa bodo naprodaj čez en me­sec, ko bomo odpravili teh­nične zadržke.

— In delovni čas? — Po želji prebivalcev: od

6. do 18. ure, ob nedeljah pa od 7. do 9. Lahko povem, da se bomo potrudili, da bomo kupce hitro in solidno po­stregli!

Pogled na stavbo, v katere pritličju so lepo ure­dili nove poštne prostore (levo), v sredini pa je nova zelenjavna trgovina, katere so brestaniške gospodinje najbolj vesele.

NOVO V Iff ŽICAH

Prednost otroškemu varstvu (Nadaljevanje s L strani)

Zmogljivost obeh vrtcev je premajhna

Konferenca v Sevnici je dala prednost ureditvi otroškega varstva pred potrebami zdravstva v ob­čini. V kraju sicer že ima­jo dva otroška vrtca, ven­dar je to glede na veliko zaposlenost žensk veliko premalo. Iz ankete je raz­vidno, da je 32 otrok od 172 med zaposlitvijo star­šev brez varstva. Družine si pomagajo na različne načine, ponekod s starimi starši, z vrtcem ali pa s tuj imi l judmi na domu. Najteže je tam, kjer ima­jo dojenčke in j ih resnič­no nimajo kam oddati, za varstvo pa marsikdaj od­štejejo tudi po 10 tisoča­kov na mesec.

Največja pomanjkljivost dosedanje varstvene usta-

našli prave poti do uve­ljavitve. Trenutno sta v največji zagati pralnica s krpalnico in obrat družbe­ne prehrane. Gospodinje se premalo poslužujejo zlasti pralnice in izreče­nih je bilo že veliko p i ­kr ih pr ipomb na račun slabo opravljenega dela in visokih cen. V razpra­vi so delegatke ugotovile, da so servisi potrebni ve­dno bolj, da bo pa treba temeljito proučiti njihovo organizacijo p r i delu.

Veliko besed je bilo na­menjenih tudi skrbi za varstvo šolskih otrok. Za­nje n i še dovolj poskrb­ljeno, čeprav imajo v Sev­nici lepo novo šolo. T u

gre predvsem za varstvo vozačev v času, ko čakajo na odhode vlakov in av­tobusov. Prosvetne delav­ke so same načele to vpra­šanje in se bodo med pr­vimi zavzele za njegovo ureditev.

Tov. V ida Tomšičeva in republiški poslanec tov. Bogo Gorjan sta prisotne opozorila na to, naj pr i sprejemanju sklepov do­bro pretresejo vse mož­nosti za začasne rešitve s cenejšimi sredstvi, kajti pot do uresničenja novih investicij je dolga in dra­ga, čeprav je treba ob tem razmišljati tudi o dol­goročnejših načrtih.

JOŽICA T E P P E Y

Danes seja skupščine

S E V N I Š K I V E S T N I K

Danes se bo v Sevnici spet sestala občinska skupščina. N a dnevnem >edu je vrs ta odlokov, razpravl ja l i pa bodo tudi o dopo ln i ln i stop -.ji za zdravstveno zavarovanje de­lavcev. M e d drug im bodo na seji sprejel i odlok o povpreč­n i ceni najemnine za stano­vanjske i n poslovne prosto­re i n odlok o načinu popisa ter ^ocenjevanja teh prosto­rov. N a dnevnem redu je tu­d i odločanje o spremembi proračuna za leto 1965.

POJASNILO V 36. številki našega tedni­

k a smo objav i l i na sevniški s t ran i novico o »Obnovi naj­starejše kapele v Loki«, v katero pa se je vt ihotapi la napaka glede letnice. Cerkev v L o k i n i b i l a zgrajena leta 1700, temveč oko l i leta 700 in je zategadelj ena najsta­rejših cerkva daleč naokrog.

UREDNIŠTVO

Lesa je škoda za kurjavo*

V Jugotaninu v Sevnic i so trenutno v kritičnem položa­ju , iz katerega so že našli iz­hod. Tan in smejo podražiti le za 5 odst., medtem ko se je cena lesu i n d rug im su­rov inam povečala za 35 odst. To raz l iko bodo skušali pr i ­dobi t i n a ta način, da bodo izluženi les prodaja l i , za kur­javo pa bodo namesto njega uporabl ja l i mazut. Te dn i ve­l iko razpravl jajo tud i o mož­nost ih za povečanje osebnih dohodkov. Računajo, da j i h bodo lahko povečali za 12 odst., vendar to povečanje ne bo za vse enako.

Bodo podjetja zdaj širokogrudnejša?

P r i sprejemanju vajencev v uk je b i lo v sevniški ob­čini opazit i vel ik zastoj. Pov. sod so j i h odklanja l i , pretež no z izgovorom, da nimajo dovolj sredstev za izplačeva­

nje mesečnih nagrad. K e r

temeljni zakon o delovnih razmer j ih res predvideva precejšnje zneske, je o tem razpravl ja la občinska skupš­čina i n določila povprečno plačo za nekval i f ic irane de­lavce na 27.000 dinarjev. Pod­jetjem je priporočila, naj vzamejo za osnovo ta znesek in j i m tako omogočila širo-kogrudnejše sprejemanje m lad ih l jud i v uk.

l!!UI«llil!!K«M

136 fantov in deklet v uk in šolanje

Doslej so podjetja v novo­meški i n trebanjski občini sk len i la 71 učnih pogodb s fanti i n deklet i , k i so kon­čali osnovno šolo. Lan i je bi­lo sklenjenih 148 takšnih po­godb. K e r je b i lo pr i jav pre­cej več kot razpoložljivih Ute lh mest, je novomeški za­vod 7& zaposlovanje rešil za­devo tako, da je 46 fantov in deklet odšlo na šolanje1 v nfcvo pok l i cno šolo razn ih strok v Novem mestu, 19 v gostinsko pokl icno šolo, 20 p a na priučitev v I M V . Za­vod je torej letos zagotovil uk a l i strokovno izobrazbo 136 fantom i n dekletom.

64 odpuščenih še brez zaposlitve

Zarad i zmanjšanja obsega poslovanja v zvezi z reformo je b i lo v avgustu v novomeš­k i in trebanjski občini bodi­s i z redno odpovedjo bod is i sporazumno, odpovedano de­lovno razmerje 54 delavcem, v septembru pa 6 delavcem. V Cestnem podjetju v Novem mestu še razpravljajo o od­povedi 16 delavcem, v Z T P 15 delavcem, v I S K R I 7 de­lavcem, v K r e m e n u pa 10 de­lavcem. Skupaj bo torej za­voljo reforme odpovedano v obeh občinah delovno raz­merje 108 delavcem. Zavod za zaposlovanje je uspel za­gotoviti zaposlitev 44 delav­cem, za 64 delavcev pa zapo­slitev še vedno iščejo.

Zemlja je razmejena, kaj pravi komisija? Predsednik Ivan Gole je vo­

d i l 23. septembra sejo obeh zborov občinske skupščine v Trebnjem, na kater i so ob­ravnaval i poročilo komis i je za razmejitev pro izvodnih okol i ­šev, problemat iko zaposlova­nja in higiensko tehnične var­nost i , šolsko reformo in spre­je l i več odlokov.

K o m i s i j a za razmejitev pro­izvodnih okolišev, k i so jo se­stavl ja l i inž. M i h a K r h i n i n Dragan K ran j c kot stalna čla­na i n krajevni predstavniki , najčešće odborn ik i , kot pr i ­ložnostni člani, je v času od 15. ju l i j a do 15. septembra obšla nad 70 pr ide lova ln ih ob­močij v občini i n poskušala začrtati meje med posamezni­m i pro i zvodn imi okoliši na kra ju samem. 2e po zajet­nem zap isn iku sodeč je ime­la komis i j a težko i n odgovor­no nalogo, ker je bi lo od nje­n i h odločitev odvisno, kdo bo plačeval večje i n kdo manjše davke in kdo bo teh opro­ščen, se prav i , k o m u bo pr i -sojena obdelovalna zemlja v četrti okoliš. Odborn ik i so poročilo komisi je sprejel i , nje­ne ugotovitve pot rd i l i in pred­lagali , da komis i ja do zborov volivcev, k i bodo znova spre­govor i l i o pro izvodnih okol i­ših, usk lad i moreb i tna neso­glasja ž de janskim stanjem.

Glavna mer i la , po kater ih je komis i j a ocenjevala i n raz­vrščala zemljišča v proizvod­ne okoliše, so predpisana z od lokom o pr ispevk ih i n dav­k i h občanov. K o m i s i j o je p r i njenih odločitvah vodilo raz­sojanje na podlagi možnosti obdelave, lege in oddaljeno­

st i od trga obdc-.o /kinih zem­ljišč. Težko se je odločala zlasti na obmejnih predel ih, kjer so zemljišča približno enake vrednost i v drug ih raz­redih. Dosledno pa je upošte­vala mnenje občanov, k i so svojčas že razpravl ja l i o pro­izvodnih okoliših.

i?aiesiei nezaželeni! Letos je dobi la trebanjska

občina le sedem vajencev: trije so se šli učit v družbe­ni in štirje v zasebni sektor. S tem se je število vajencev do 15. septembra povečalo na 69. V družbenem sektorju j i h je 47, p r i zasebnikih pa 22.

Največ vajencev je v trgov­sk i s t rok i (23), precej pa tu­di v kov insk i s t rok i , kjer se učijo za ključavničarje, stru-garje, kleparje in podobne po­kl ice. Kovači nimajo nobene­ga vajenca, po enega pa mi ­zarji (zasebnik), peki in drugi .

K a r je obveljal novi zakon o delovnih razmerj ih, k i predpisuje večje vajenske na­grade (od 6000 do 15.000 d in ) , so se gospodarske organizaci­je, posebno pa pr ivatn i obrt­n i k i začeli odpovedovati skle­panju učnih pogodb za vajen­ce, češ da je to predrago. Od-

TREBANJSKE IVERI H D O L E N — J E M E N D A NOV

NAZ IV za vlak, k i vozi iz Treb­njega prot i Sevnici , kar naj b i pomenilo dolenjski ekspres. Sam vlak pa ne bi b i l , tako zatrjujejo nekateri po tn ik i , tako zanimiv, če se na njem ne bi dogajale neres ne reči. Potnik i večernega vlaka na tej progi vedo povedati o sit nosti nekaterih okajenih konduk-terjev, k i radi ponagajajo nežne m u spolu. No, tudi tu so izjeme o lepem vedenju kondukterjev, k i le vedo, da je na vlaku dovoljeno sdipati samo vozovnice!

Prispevek za zavaro­vanje k m e č k e

mladine V trebanjski občini so s

posebnim od lokom predpisa­l i prispevek za razširjeno zdravstveno zavarovanje mla­dine z dežele. Plačevali ga bodo kmet i j sk i proizvajalc i , k i imajo zavarovane osebe, kot 1.3 odstotka od katastr­skega dohodka v letu 1965. Prispevek bo predpisala i n ga od kor is tn ikov izterjala uprava za dohodke. Občinska skupščina bo za vsako, tako zavarovano osebo, pr ispevala 822 dinarjev. Prenehal bo ve­ljat i s tar i odlok o posebni premi j i , k i so jo kmetovalc i plačevali v sk lad razširjene­ga zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine. S posebnim od lokom je občina uredi la tudi to vprašanje, i n sicer ta­ko, da bodo v letu 1965 kme­t i j sk i proizvaja lc i plačevali premi jo v višini 3,2 odstotka katastrskega dohodka, pred­pisanega v tem letu.

II ZAVOD ZA 1 Z M E R O IN KA­T A S T E R zemljišč, k i so ga 'us ta ­novi l i z letošnjim nov im letom, od 30. septembra dalje n i več sa­mostojni uporabnik družbenega premoženja. Sklep o tem je občin­ska skupščina sprejela prejšnji teden.

B CRNI OBČINSKI M E R C E ­D E S že precej časa n i viden na trebanjskih cestah. Poslal i so ga na popravi lo v Ljubljano, zdaj pa menda n i hrabrega moža, da bi sel ponj in ga pripel jal domov. Bojda so vmes še neplačani raču­ni ob nakupu, pa ne mara nihče pr i t i b l izu. Zgodi se.

13 ZA ČASTILCE P U S T N I H O S T A N K O V so nekateri kritični obiskovalci proglasi l i osebje GR­M A D E , k i je menda pozabilo od­stranit i s stene v lokalu nekaj obeskov od pustne zabave. Z lobni jeziki trdi jo, da bo G R M A D A v Času, ko vsi zahtevamo iskanje notranjih rezerv in varčevanje, s tem precej pr idobi la i n j i ob pr i ­hodnji maskeradi ne bo treba na zid pr ib i ja t i novih okraskov.

O O D B O R N I K I K O M U N I S T I •so prejšnji teden razpravl ja l i o tem, kako poživiti seje občinske skup­ščine, k i so tako često tihe. Zlast i v zadnjem času so se razpravi o nekaterih perečih vprašanjih od­borniki raje ogni l i , kakor o njih karko l i r ek l i .

H M L A D I N C I V O B R A T U L I ­TOSTROJA so se te dni pogovori l i o tem, o čem bodo razpravl jal i na letni konferenci svojega akt iva. Omeni l i so, da b i mladina lahko precej prispevala k izboljšanju di­scipline in odpravl janju pomanj­kl j ivost i .

B S K O R A J T R I C E T R T U R E PO­R A B I J O za izpovedovanje vicev in najnovejših dogodkov po šesti ur i zjutraj uslužbenci, k i se pripeljejo s sevniškim vlakom. To je smeha na voglu Špringerejeve gostilne, kjer se skupina navadno zbere, preden odrine v s lu ibo . Možakar­j i so zadnje čase zelo zaskrbl jeni, ker bodo za nekaj časa izgubil i enega najbolj vnetih komentator­jev Ponza, k i bo oblekel vojaško suknjo.

KJER SE PREPIRATA DVA... E n sam pr imer lahko osvetli stanje, k i je zavladalo

prve tedne reforme v tovarni šivalnih strojev na M i r n i . V dobr i ver i , da se bodo pametno pomenDi, so v tej tovarni sk l i ca l i sejo delavskega sveta. Pogovori t i b i se ime l i o čem. Tako o ukrep ih , k i j i h je treba sprejeti , dograditv i novih prostorov, p rav i l n iku o nagrajevanju, odkr ivan ju notranj ih rezerv i n podobnem. Seje žal niso končali, ker se nista mogla razumeti dva od vodi ln ih , čigava naj obvelja. Sestanek, s ka te r im so samo izgubi l i to l iko i n to l iko u r dragocenega časa, se je iz jalovi l i n še poostr i l osebne razprti je.

Do tega N pa v tem ko lek t i vu n i prišlo prvič. Ko lek t i v je b i l opeharjen, ker b i se mora l i na tem (al i drugem sestanku) dogovorit i , kako obvestit i o re formi i n ukrep ih slehernega zaposlenega. Ostalo je p r i starem, kar po­meni:, samo 50 odstotkov (!) zaposlenih je plačanih po delu; n imajo računovodje; izgovor vod i ln ih na preza­poslenost, kadar je treba pr iprav i t i podatke za organe upravl janja; sk rb za dograditev nov ih pro izvodnih pro­storov ima v rokah vodja tehničnega sektorja; posamično seznanjanje z reformo preko članov delavskega sveta i n oglasne deske. Toda doklej bo tako? Odborn ik iz te to­varne je na seji občinske skupščine odgovori l , da ni mo­goče pričakovati boljšega vse dotlej, dokler v samem vod­stvu ne bo enotnosti.

Žalosten pr imer , ko mora zavoljo dveh a l i treh trma­st ih glav trpet i nad sto zaposlenih.

tod tud i tako pičlo število sprejet ih vajencev v leto­šnjem letu!

Za občino, k i n ima razvite obr t i , tako stanje n i zavidl j i ­vo. K j e r n i naraščaja, je tu­d i tisto, kar je že, obsojeno na propad. K d o bo delal ko­lesa, kdo podkoval konja, kdo popravl ja l čevlje, če ne bo mlajših? Kaže, da se o tem premalo razmišlja i n da so tako zasebniki kot gospodar­ske organizacije preozko za­gledani v dinarje, k i b i j i h morale odšteti vajencem za nagrado, kot predpisuje zakon.

Pr ičakuj te nabiralcev!

V trebanjski občini bo te dn i stekla akci ja za po­moč poplavl jencem. Po­sebna komis i ja , k i jo se­stavljajo predstavnik i dru­žbeno političnih organiza­c i j , je ime la že nekaj sej, na kater ih so govor i l i o izvedbi nabiralne akci je. Denar, obleko, k r o m p i r i n druge pr ide lke bodo pobi­ra l i akt iv is t i kra jevnih or­ganizacij R K . V s i kra j i bodo o akc i j i obveščeni s p lakat i . Darovalc i bodo dob i l i posebna potrd i la , kaj in ko l iko so prispe­val i .

Krajevnih uradov ne bo manj

Krajevna urada na Trebel-nein in v Veliki Loki ostane­ta, n juna šefa pa bosta do­bi la dodatno delo, da bosta dovolj zaposlena. To so te dn i sporočili odborn ikom teh območij, k i so se svojčas na seji občinske skupščine v Trebnjem potegovali za to, da krajevnih uradov k l jub re formnim ukrepom ne b i u k i n i l i .

HTV komisija ne pozna reda

Občinska H T V komis i ja v Trebnjem je pregledala štiri gospodarske organizacije, u-gotovila vrsto pomanjkl j ivo­sti i n svetovala, kako j i h od­prav i t i . Z a l so njeni člani nedisc ip l in i rani , zato delo n i bi lo tako uspešno, kot b i lah­ko b i lo . T u d i gospodarske organizacije še nimajo izo­strenega čuta za varnost p r i delu, saj zanemarjajo H T V službo. Razen tega j i h še tre­t j ina n ima ustreznih komis i j in so s tem izigrale pripo­ročilo, naj b i vse gospodar­ske organizacije skrbele za to službo-

Zadolž i tve v TŠS podeljene

Pred k r a t k i m so mirensko tovarno šivalnih strojev obi­ska l i predstavnik i občinske skupščine in političnih orga­nizaci j i n se z n jen imi vodi l­n i m i uslužbenci pogovarjali o možnosti ter načinu izbolj­šav v gospodarjenju. Važno je predvsem, da so p r i tem odkr i t em pogovoru dognali , kdo je v tovarni za kaj za­dolžen in odgovoren. Meni jo , da bo odslej tudi konec raz­pr t i j am med posamezniki v vodstvu, ka r bo le v oporo izvajanju raznih ukrepov

V dvorani gasilskega doma v Sevnici med konferenco (Foto: M . Moškon)

nove je prekratek delovni čas. Veliko mater želi od­dati otroka v vrtec ob 5.30 u r i zjutraj in ga od­peljati med 14. in 15. uro popoldne. V tem pr imeru b i varovancem v vrtcu mora l i kuhati tudi kosilo.

Nasploh je med starši veliko interesentov za var­stveno ustanovo, v katero bi pošiljali svoje otroke. V dopoldanskem času j ih želi varstvo 140, v popol­danskem urah pa 90. Vse­kakor veliko več, kot je zmogljivost sedanjih vrt­cev. Oba skupaj lahko sprejmeta komaj 65 ot­rok. Te številke torej ka­žejo na izredno pereče varstvene probleme, k i j ih res n i kazalo več odlagati.

Na konferenci so dele­gatke spregovorile tudi o delu servisov, k i še niso

V Tržišču in Krmelju popravljajo šolske

stavbe 2e pred pričetkom šolskega

leta so pričeli poprav l jat i osnovno šolo v Tržišču. Dela so zdaj končana: vsak raz­red ima parket in je na novo prebel jen in prepleskan. N a šoli K r m e l j pa so podobna dela še v teku in bodo - za­ključena ob koncu oktobra. Občani Tržišča in K r m e l j a so hvaležni občinski skupšči­n i Sevnica, k i je k l jub pro­računskim težavam našla sred­stva za popravi lo obeh šol. Pr iznanje gr? tudi prizadev­n i m odborn ikom s tega pod­ročja. Prosvetni delavci bodo zdaj delal i v boljših pogoj ih, k a r bo vsekakor pr ipomoglo k boljšim učnim uspehom.

D. B .

Žarni! ajencevnasbošebolelaglava ( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r a n i )

Obetajo pa se nam še slabši časi, ker občinske skupščine ob rebalansih proračunov sredstva, namenjena medob­činskemu skladu, še zmanj­šujejo. Financiranje je v glavnem med najbolj pereči­m i prob lemi vseh vajenskih šol, z last i pa Dolenjske.

— Za katere stvari vam najbolj manjka denarja?

—- M o r a l i b i imet i delavni­ce, v n j ih opremo in orod­je. Potrebujemo vsaj dve stružnici, skobelnik i n rez-kaln i stroj , a l i povedano v denarju: oko l i 15 mi l i jonov -r.a najnujnejše

— T r p i kval i teta praktične­ga pouka na račun delavnic in problemov f inansiranja?

— Učitelji so dobr i i n po­žrtvovalni, saj so med letoš­n j imi počitnicami z učenci vred sami izdelal i opremo za

dve zas i ln i delavnic i , sicer sploh ne b i mog l i začeti s poukom v tem šolskem letu. Vendar so samo prizadeva­nja premalo ! Delavnice so pretemne, prenizke, pretesne i n povsem neustrezne, ker so v k le t i . Man jka pa še učil i n strojev. Če delavnic ne bomo ured i l i tako, kot je predpisano, šola ne bo veri­f ic irana.

» N i h č e nas ni v p r a š a l . . .<<

— šele pred 6 let i ste zgra­d i l i šolo, pa že pravite, da ne ustreza več. A l i tedaj ni­ste vedeli, da boste potrebo­val i delavnice?

— M i smo že vedeli, a se s šolniki iz zbora n i o načr­t ih nihče posvetoval. Vajen­sko šolo so s i zamis l i l i u rad n i k i na bivšem okra ju in zdaj je šola taka, kot je. Po­lomi ja je očitna!

M o j s t e r i n va j enec p r i praktičnem p o u k u

Novomeška kronika • ZE MESEC DNI so na Cesti

herojev vse od gostilne Pod Trško goro do tovarne zdrav i l v Ločni postavljeni drogovi za električno razsvetljavo, k i je b i l a tu res nuj­no potrebna. K e r se občani spra­šujejo, zakaj luč še ne gori , če­prav so drogovi že postavljeni, smo vprašali podjetje E l ek t ro , v čem so ovire. Zvedel i smo, da n i ­kjer ne morejo dobi t i navadne ži­ce. Imajo pa obljubljeno, tako da bo v nekaj dneh Cesta herojev v nočnih urah lepo razsvetljena.

B D A N E S ZVEČER ob 20. u r i je v k inu K r k a napovedano gosto­vanje rokohi trca Paradiža. V dve-urnem programu bo pr ikaza l eks­perimente iz sugestije, jasnovid­nosti , katalepsije, magije i n ročnih spretnosti. Cene: 400 , 300 , 200 d in za sedišča i n 120 d in za tiste, k i bodo sta l i .

B Z A S E B N E CVETLIČARNE na Cesti komandanta Staneta sicer ni mogoče zgrešiti, saj je v izložbi vedno dovolj cvetlic, vendar pa bi lahko poskrbel i tudi za malo lepši napis. Zdaj visi nad vrnti samo ne­kaj črk, So te pa bodo vsak čas odpadle.

H K O N C E R T Z A B A V N I M melo­di j bo 3. oktobra ob 1!). u r i v Domu JLA . Sodelovali bodo orke­ster garnizije i n pevci: Me tka Skok, Mi lena Podržnj, Janez Rast­j a , Stanko Zupančič, Predrag Glo-džale, Bogdan Pavlovič i n Fikret Kobasl ie . Vstopnice se po 200 in

150 d in . Prireditev bo v okv i ru tekmovanja orkestrov J L A .

B D V A P R E G L A S N A gledalca sta mora la v nedeljo zapustit i prvo popoldansko predstavo f i lma B E -C K E T , k i ga že nekaj Časa vrt i jo v k i n u K R K A . F i l m je eden naj­boljših, kar smo j i h v idel i zadnja leta na domačem platnu, zato re­darj i niso mogl i dovol i t i paglav-skega vedenja nergaskih obisko­valcev na ba lkonu. N a srečo zaide sem le več ku l turn ih kot nekultur­n i h l jud i .

B D V O D N E V N I A V T O B U S N I izlet v Budimpešto bo ob koncu oktobra in v novembru samostoj­no organizirala novomeška poslo­valnica K O M P A S . Za zaključek se­zone pa pripravl ja tr idnevni izlet po Avstr i j i , Morav?ki in Slovaški. Prijave zb ira poslovalnica. Šole in kolekt iv i imajo ugoden popust.

B RAZMEROMA DOBIU) Je b i l založen ponedeljkov živilski trg v Novem mestu. Peso so prodajal i po 140 d in kg, paradižnike po 200 dinarjev, solato po 250 d in , papri­ko po 250 d in , zelju po 30 d in , kar i io lo po 250 d in , gobe po 600 d in , fižol po 230 d in , slive po 1(>0 d in , smetano v skodelicah po 220 dinarjev, jabolka po 100 d in ki lo­gram i n jajca po 70 d in .

9 G I B A N J E P R E B I V A L S T V A — rodi l i sta: An ica Gašperšič iz Vr-hovčeve 2 — Petra, i n M a r i i a Zu­pančič z Adamičeve 16 — dečka.

KRKA T O V A R N A Z D R A V I L N O V O M E S T O

n u j n o p o t r e b u j e

opremljen ali neopremljeno sohe za svoje inženirje in tehnike i n pros i vse interesente, da javi jo ponudbe v splošni sektor podjetja: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta št. 19/a.

— Imate morda že predlog: kje zgradit i delavnice, pred­vsem pa, kje dobi t i sredstva?

— Delavnice b i mora l i gradi t i brezpogojno v bližini šole. T u n i kdo ve ko l iko prostora, saj grade še eno novo šolo komaj 15 korakov stran od naše. Vseeno b i se našel prostor na drug i s trani , a se bo j im, da bodo urbani­sti p ro t i . Denar? če b i b i la odobrena lokaci ja, sem pre­pričan, da b i ko lekt i v i go­spodarsk ih organizacij pr i ­spevali za gradnjo.

• Tako tore j ! V is t i sapi , B ko ob gospodarski refor-B m i ugotavljamo, da je B nujen pr i l i v delovne sile B v terciarne dejavnosti i n B obrtništvo, pehamo mla-B dino vstran od obr tn ih B poklicev. Podjetja ne B sprejemajo vajencev, va-B jenske šole nimajo pogo-H J e v za kvalitetno delo, za-B torej se ne čudimo, če B nam manjka obrtnikov B vseh pokl icev i n če z nj i -B hov im delom nismo zado-B vol jni . R i a BAČER

Pestro in zanimivo na seji o b č i n ­ske s k y p š č f n e v Movem mestu N a današnji seji obeh zbo­

rov občinske skupščine v No­vem mestu (prične se ob 9. ur i v dvorani kulturnega do ma) bodo predvsem obravna­vali poročila raznih delovni ' " organizaci j . M d drug im se bodo pogovarjal i o prob lema t i k i šol in učnih uspehih v minu lem šolskem letu, o če­mer je poročilo pr ip rav i l za vod za prosvetno pedagoško

Kaj pa m l a j š i oficirji?

red i la letos v vseh kra jevnih organizaci jah v 'Novo občini patrul jne orientaci jske pohode, kater ih se je udele­žilo oko l i 30 odst. članov. S t rokovn i pouk rezervnih oficirjev je letos spremlja lo predvajanje s t rokovnih fil­mov. Bivši borc i , člani Z R O P se predavanj radi udeležuje­jo, medtem ko mlajše ofi­cirje, k i so končali vojaške šole po vojni , na predavanj ih pogrešajo. K e r študij s po­močjo glasi la »Informator« rezervnemu of ic i r ju ne more nudi t i vsega, so predavanja vsekakor potrebna. V organi­zaci j i Z R O P menijo, da oni ne b i smel i b i t i edini , k i naj vabijo rezervne oficirje k študiju, pač pa b i mora la komis i j a za N O p r i ObS Novo mesto zavzeti bolj od­ločno stališče do teh, k i pre­davanj ne obiskujejo.

Pokošena otava gnije na travniku

Kmet i j ska zadruga v D o l . Topl icah ima že nekaj časa v najemu dokaj obsežen trav-n'k na župnijskem vrtu K a ­kor lani so zadružni kosc i tud i letos pokos i l i t ravnik ter posprav i l i seno, otava pa je ostala nepokošena. Res je si­cer, da je v času košn ;e na­gajal dež, vendar je bi lo le nekaj lepih dn i i n priložno­st i , da b i otavo posprav i l i . A je niso ! Otava je ostala na t ravn iku , k jer gnije, škode pa je precej. Čudno, saj za­druga n ima preveč živinske k r m e ! D. G.

službo. Matična Študijska knjižnica govori v predlože' nem poročilu o vprašanju knjižničarstva v občini. Do­lenjski muzej pa je pr ip rav i l poročilo o spomeniškem var­stvu. Grad i vu za sej.) je pr i ­loženo tudi poročilo poslova­nja o z i r o m i načrt za prehod na 42-urni delovni teden v N O V O T E K S U . Važno je ome­nit i tudi informaci jo o spre- Deve t a v t o b u s o v škofjeloškega t r a n s p o r t n e g a p o d j e t j a membi proračuna, k i b 0 da- je v nede l j o p r i p e l j a l o domače i z l e t n i k e n a D o l e n j s k o , na na seji i n predvideni od- Z a t r i u r e so se u s t a v i l i t u d i v Šentjerneju, o d k o d e r lok o razmej i tv i samouprav- j i h p r i k a z u j e naša f o t o g r a f i j a , p r e d t e m p a so o b i s k a l i n ih prav ic v upravi občin- s a m o s t a n P l e t e r j e i n se po k o s i l u p o d a l i še v Semič, ske skupščine. Ob koncu se čeprav gre s e zona g l a v n i h i z l e t o v počasi h kraju, nas bodo pomeni l i o sk l i cu zbo- domači i n t u j i gos t j e še v edno r a d i o b i s k u j e j o ( F o t o : rov volivcev. P o l d e M ik l i č ) .

Z A 56 O D S T O T K O V VEČJI I Z V O Z K O T L A N I

IM V: letos največji iifuznik 1'odatki o gibanju gospodar­

stva i n izvoza novomeške ob­čine v letošnjih osmih me­secih kažejo ugodno narašča­nje proizvodnje v vseh pano­gah gospodarstva. Samo in­dustr i ja je do konca avgusta real iz i ra la 15 mi l i j a rd 617 mi ­li jonov dinarjev bruto pro­dukta, ka r je za 19,4 odstot­k a več kot lani v tem času. Pr imer java proizvodnje in re­alizacije v zadnj ih mesecih kaže, da je v ju l i ju industr i j ­ska proizvodnja v novome­ški občini nekol iko padla, avgusta pa je začela spet na­raščati in je ob koncu avgu­sta pod letošnjimi p lansk imi predvidevanji le še za 8.3 od­stotka. Osemmesečni plan so za nekol iko odstotkov presegli N O V O L E S za 10,6 odstot., To­varna zdrav i l K R K A za 9,9 od­stotka i n I S K R A Žužemberk za 5,2 odstotka, vse druge in­dustri jske delovne organiza­cije pa nekol iko zaostajajo za p lanom. Neizpolnjevanje plan­sk ih predvidevanj je treba v glavnem pr ip i sa t i pomanjka­nju reprodukci jskega mate­r iala, tako domačega kot iz uvoza. To velja z last i še za kovinsko, lesno i n teksti lno industr i jo .

Podobno je z izvozom indu­s t r i j sk ih izdelkov. Do konca avgusta je industr i ja novome­ške občine izvozi la za 2,129.679 dolarjev svoj ih izdelkov, kar je za 56,1 odstotka več kot lani v ' o s m i h mesecih, še zla­st i močan porast izvoza je ču­t i t i v avgustu, saj so vsa iz­vozna podjetja povečala izvoz v tem mesecu v pr imer jav i z ju l i j em za 8 do 25 odstotkov. Zarad i manjšega izvoza v pr-veu pollet ju — na to so naj­več vplivale pozno odobrene devize za uvoz reprodukci j ­skega mater ia la — je letni plan izvoza ob koncu avgusta uresničen le s 53,3 odst. N

Največji izvoznik je letos In­dustr i ja motorn ih voz i l , k i je v pr imer jav i z lan i povečala izvoz za štirikrat i n izvozi la letos že za 860 tisoč dolarjev avtomobilov i n drugih izdel­kov. M e d najboljše izvoznike sodita še lesni kombinat NO­V O L E S in tekst i lna tovarna N O V O T E K S , k i sta letos iz­vozi la v glavnem na konvert i­bi lno področje za več kot mi ­l i jon dolarjev f ina ln ih izdel­kov. Lepo se uveljavljata na zunanjem tržišču tud i obrat Iskre v Šentjerneju in tovar­na zdrav i l K R K A v Novem

0b stoletnici rojstva Sgiaeija Hladnika V petek, 24. septembra, je

bila ob 19. uri v novomeški Glasbeni šoli spominska sve­čanost ob 100-letnici rojstva novomeškega skladatelja Ig­nacija Hladnika. O pomenu in življenju skladatelja je go­voril ravnatelj šole. Po govo­ru so gojenci Glabene šole iz­vajali program slovenskih skladateljev, dijakinji učite­

ljišča Zvonka Colarič in Dra­gica Zupančič pa sta brali od­lomke iz literarnih del in pi­sem skladatelja. Po progra­mu so si prisotni ogledali razstavo del in rokopisov.

V soboto dopoldne pa je bila komemoracija na grobu Ignacija Hladnika. Zbrani uči­telji in gojenci Glasbene šo­le so poslušali govor o pome-

I KRI, KI R E Š U J E Ž I V L J E N J A Pretekl i teden so daroval i k r i na novomeški transfuzijski

g' postaji: C i r i l I lu i l ok l ln in Avgust S ivak, člana kolekt iva g Sploitoe bolnice Novo mesto; V inko Urbanja , upokojenec iz M Novega mesta; Mar t in Pav l in , Igor Ma l i c , Nada Smole, Slav-B ko Sp l iha l , Mar jan Dobovšek, Črtomir Zidan, Andrej Dcž-g man. Edvard K ramar in V i l j em Lužar, d i jak i novomeške H gimnazije; Ana Hrovat , Jožica Bučar in Ivanka Fister, cla-g niče kolekt iva Dijaška kuhin ja Novo mesto; Slavol jub Fer-H janfiča, Jožica Zagore, Jožet Femec, Anica Vovko , Štefka g PursVu Mart ina Koračin, Majda Šivak, Vera Klobučar in

Ivanka Medved, člani ko lekt iva Novoteks Novo mesto; Ja-hex Govednik, član kolekt iva K r k a Novo mesto; Jožefa L jub i ,

g član kolekt iva K remen Novo mesto. _

nu in vlogi skladatelja za raz­voj glasbenega življenja v No­vem mestu. Po govoru je šentjernejski oktet zelo ob­čuteno zapel žalostinko, trije najmlajši gojenci šole pa so položili venec na grob. Ob tej svečanosti so gojenci in ričiteljski kolektiv šole oblju­bili, da bodo stalno skrbeli za skladateljev grob. Kome­moracije na novomeškem po­kopališča se je udeležila tudi tovmišica Irma Hladnik, pro­fesorica klavirja na Zavodu za glasbeno in baletno vzgojo v Ljubljani, ki je po svečano­sti obiskala tudi Glasbeno šo­lo, kjer se je zadržala, skora] eno uro. Ja.

mestu. I skra je izvozi la za 100.000 dolarjev več kot lan i , K R K A pa za 50.000 dolarjev več kot lani i n je letošnji plan izvoza za 55,5 odstotka že presegla. N a splošno je le­tos čutiti v industr i j i novo­meške občine povečano zani­manje za izvoz, kar kaže. da se večina podjeti j želi čim­prej uspešno vključiti tudi v mednarodno delitev dela.

Minule dni v mla­dinskih aktivih

V mlad insk ih akt i vil i na podeželju, v gospodarskih or­ganizacijah in šolah v novo­meški občini so se te dn" do­govori l i da bodo na bližnjih let iv ' konferencah Z M S od-k r i spregovori l n per: čili vprašanjih, Id j ih težijo. Kon ­ferenčno sezono so m e d tem že odpr l i . Tako so i m 1 si-noč konferenco mlad inc i v Straži.

V Dolenjskih Toplicah zbirajo pomoč

Odbor krajevne organiza­cije R K je na nedavni seji sk leni l začeti z zbira lno akc i ­jo za poplavijence. Posamez­n i člani odbora So prevzel i organizaci jo po vaseh, k jer bodo zb i ra l i denar, živila i n drugo. D. G .

Tudi vajenci bodo imeli aktiv

V novomeški vajenski šoli se že dalj časa pr iprav l ja jo na ustanovni sestanek mla­dinskega akt iva, čeprav ob­staja ta šola že vrsto let, svojega akt iva vajenci do zdaj niso ime l i .

P O P R A V E K V zadnj i številki D L smo

na tej s t ran i ob jav i l i s l iko nove šenfcjernejske k inoapa-rature i n njenega operaterja Antona H E C L A i n ne Antona P ic l ja , kot je b i lo pomotoma t iskano. Bra l ce pros imo, d a nam neljubo napako oproste.

NOVOMEŠKA KOMUNA'

Špor t minulega tedna v K o č e v j u

ŠAH — Pion i r j i so pr i red i l i tur­nir za dosego IV . kategorije. K e r se j i h je pr i jav i lo 28 iz obeh osnovnih šol, so igral i v dveh sku­pinah. Iz vsake skupine se je prv ih sedem uvrst i lo v IV . kategorijo po takem vrstnem redu: I. sk.: Bojan Levstik, Djordje Stjepić, Maks Vovk, Jože Zupančič, Vasja Ule, Ljubo Trobentar i n Jože Kole ta ; II. sk.: Stanko Podkor i tn ik i n Teo­dor Dobrič, Venčeslav Oberstar, Janez čampelj, Bo jan Bencina, Dragan Stjepić i n B u d i M i l e r . 9 j i ih je iz osnovne šole Jože Šeško, 5 pa i z OŠ M i r k o Bračič. Pričeli so že tudi p ion i rsk i turn i r za prvenstvo Kočevja, pozneje pa bo­do igra l i še turnir za III . kate­gorijo.

O D B O J K A — Zaradi slabega vre­mena je b i l a nedeljska tekma II. republiške lige z Brestanico v te­lovadnici doma. Domačini so na­stopi l i v postavi : Bižal, Kavčič, Murovič, Poje, Pogorele, čokori-lo, Koruzar in Klarič. Srečanje se je končalo z zmago domačinov 3:1. Po prvem izgubljenem nizu so do­mačini uredi l i svoje vrste i n za­služeno zmagali .

A. Ar k o

BREŽICE: za občinski praznik tekmujejo

Občinski s indika ln i svet v Bre­žicah prireja v počastitev občin­skega praznika delavske športne igre. Prijavljene ekipe se bodo pomerile v šahu, namiznem tenisu, strel janju, kegljanju i n dobojki Do zdaj je pri javl jenih 16 ekip

Iz naslednjih podjeti j : Obrtnega ko. vinskega podjetja Dobova, osnov­ne šole Cerkl je, Kmet i j sko gozdar­skega posestva Brežice, tovarne pohištva Brežice, gradbišča SGP Pionir , podjetja P R E V O Z , obrata IMV , občinske skupščine, postaje L M , Ljudske potrošnje, Opekarne, trgovskega podjetja K R K A , K Z Brežice, rudnika Goboko, Agroser-vLsa in Zavoda za kul turo . Za tekmovanje v šahu se je pri javi­lo 16 ekip, v strel janju 19, za od­bojko 5, za kegljanje i i n za na­mizni tenis 7 ekip. V petek so se že pomerile prve ekipe v šahu (vsak petek bodo igral i 4 kola ) , v soboto, 9. oktobra, pa bodo pri­čeli še s stre lskim tekmovanjem. Zmagovalne ekipe bodo prejele prehodne pokale.

Z D R A V N I K V A M S V E T U J E

Z nedeljskega četveroboja: skok v daljino za ženske (Foto: M . Moškon)

Ocenjevalna vožnja pionirjev

Občinska komis i ja za vzgojo in v a r n o s t v cestnem prometu je v sodelovanju z združenjem šofer­jev m avtomehanikov Novega me­sta ter Avto-moto društva Novo mesto organizirala v nedeljo oce­njevalno vožnjo iz cestno promet­n ih predpisov. Skoda je, da so se tekmovanja, ki je b i lo name­njeno vsem šolam v novomeški občini, udeležili le p ion i r j i iz No vega mesta, Dolenjskih Topl ic in Vavte vasi . Udeležba je bi la k l jub temu zadovolj iva: kar 51 pionir­jev je poskušalo znanje po cestah Novega mesta. Za zmagovalce so pr ip rav i l i praktične nagrade: kolo, fotografski aparat, uro in druga praktična dar i la . Zmagal je M i l a n Rotar iz Novega mesta pred Bog­

danom MaH.iem (,Novo mesto) in Gašperjem Pe lkom (Dolenjske To plice) .

BREŽICE: dve točki s tujega

V tekmah četrtega ko la repu­bliške rokometne lige je moška ekipa Brežic premagala domačine iz Ajdovščine z rezultatom 17:16, ženske pa so bile poražene s 7:6. Breždčankam je igro močno otež-kočil pr is t ranski sodnik. Moška č e t ^ ~ tekrn'oVan'ja IVartna^pistola ekipa se po četrtem kolu nahaja utajila m a i o n e desetkrat! na četrtem, ženska pa na šestem mestu v republiški ligi. O-vič

Še pred tekmovanjem je tradi­cionalni atletski četveroboj repre­zentanc Dolenjske, Gorenjske, P r i -morske i n Zasavja izgubi l polovico svoje mikavnost i . Nekatere repre­zentance, k i so v Novo mesto pr i -s-pcle oslabljene (Gorenjska), so bile prot i temu, da b i tekmova­nje točkovali, ker so v nekaterih ekipah nastopi l i tudi tekmovalci , Ui sicer so s področij, za katere so tekmoval i , nastopajo pa v dru­gih k lub ih . Res nerazumljiva trdo-vratnost, posebno še, ker je bilo tako tudi v vseh prejšnjih tekmo­vanjih! Tako je lep pokal občin­skega odbora S Z D L , k i jc b i l tu­di pokrovitel j tega največjega le­tošnjega atletskega dogodka na Dolenjskem, ostal brez lastnika. Točke so bile seštete, vendar le neuradno. K l jub temu j ih objav-l jamo, da bodo gledalci imeli bolj-ši pregled: Dolenjska je zmagala pr i moških in pri ženskab ter se­veda tudi v skupni uvrst i tv i . E k i ­pa zmagovalcev je zbrala 181 točk (109 moški, 75 ženske), Gorenj­ska 176 (107 in 65), Pr imorska 125, Zasavje pa 83.

Nevzgojeni gledalci Na stadionu bratstva i n enot­

nosti smo tokrat videl i okrog 300 gledalcev. Na žalost pa naj takoj zapišemo, da so b i l i skrajno ne­vzgojeni in neposlušni. Res je si­cer, da so spodbujali domače mo­štvo in ploskal i tudi t ist im naj­boljšim, k i niso b i l i iz dolenjske ekipe. Res pa je tudi , da kl jub največjim naporom prireditel ja n i ­so hoteli zapustit i tekmovalne prostore. Kdo b i b i l na primer kr iv , če bi malo napačno zalu­čano kopje zadelo enega od gle­dalcev v glavo? K d o b i b i l kr i v , če b i se kaj podobnega zgodilo pr i metu krogle, diska a l i pa če b i kdo od tekačev neprevidno tekel in poškodoval kakega gledalca, k i so neprestano prečkali atletsko stezo? Ce smo se v organizacij i izkazali za odlične domačine, k i so res vzorno poskrbel i za to ve­liko prireditev, potem v tem po­gledu zaslužimo oceno nezadost­no! K o smo že pr i napakah: kar mučno je bi lo v idet i , ko je v za-

Krmelj : Zagorje 15:8 (6:5)

Prvenstvena tekma zasavske ro­kometne lige v K r m e l j u se je končala z zasluženo zmago doma­činov. Pred približno 100 gledalci je dobro sodi l Kozamernik iz Sev­nice. Vratar gostov je b i l odličen, pa tudi domači je ubrani l nekaj zelo nevarnih strelov. Z igro do­mačinov k l jub zmagi ne moremo bit i zadovoljni, ker je b i l a zlasti v prvem polčasu preveč raztrgana.

D. B .

Zalete!) in Močnikova Če n i b i l podeljen pokal naj­

boljši ek ip i , sta zato najboljša tekmovalca dobi la svoji da r i l i . V moški in ženski konkurenci sta ju pobrala domačina. Tine Zale­tel, sicer član Klad ivar ja , je b i l spet v reprezentativni f o rmi . Od­ličen čas v teku na 100 m na me­hk i progi — 10,9, zmaga v skoku v dalj ino in za konec še levji de­lež p r i zmagi za domače štafete, ko je kot zadnji tekač bliskovito prehitel zadnjega tekača gorenjske štafete, to je moralo bi t i dovolj za najboljše mesto! Pr i ženskah

VAJENSKA ŠOLA RAZNIH STROK f̂ OVO MESTO oddelek za zaposlene -

r a z p i s u j e

vpis kandidatov za šolsko leto 1965/66 za pokl ice:

- kovinoslrugar t

- orodjar - strojni k l j u č a v n i č a r - avtomehanik

Pogoji za vpis : starost nad 18 let, dokončana osem­letka, najmanj eno leto delovne prakse. Pri jave vložite na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. oktobra 1965. — Vse druge informaci je dobite v tajništvu šole v Novem mestu, U l i ca talcev 3.

Ravnatel jstvo

je mlada pionirka Močnikova še enkrat dokazala velik talent: na 600 m je drugoplasirana Bernikova zaostala za skoraj 5 sekund. S i ­cer pa, ne bi bilo pravično, če ne bi omeni l i dvojne zmage bivšega slovenskega rekorderja v metu krogle, Igorja Penka, k i že nekaj let n i treniral , je pa kl jub temu zanesljivo zmagal v metu krogle in d iska .

Prvi, drugi, tretji... R E Z U L T A T I : 100 m moški: Za­

letel (Dolenjska) 10,9, Kaštivnik 11,4, K u r a h (oba Gorenjska) 11,7; 100 m : Kleč (Go) 51,2, Istrnič (Do) 51,2, Pangerc (Go) 54,5: 1500 m : Pungeršič (Do) 4.14,2, Hanžič (Go) 4.17,0, Popovič (Do) 4.18,0; 3000 m : Mole (Do) 9.03,9, Sitar (Go) 9.13,9, Cv i rn (Go) 9.13,9. štafeta 4 x 100 m : Dolenj­ska 44,8, Gorenjska 45,5, Pr imor­

ska 46,9; dal j ina: Zaletel 682, Žorž (Pr imorska) 679, Jerman (Do) 633 (nov slovenski pionir­ski rekord! ) ; višina: Penca (Do) 183, Mi lek (Go) 180, Lašič (Go) 175. kopje: S lokar (Pr i ) 59,00, Me-iek (Go) 57,50, Istenič (Do) 54,60; krogla: Penko (Do) 14,21, Devetak (Pri ) 13,57, Satler (Go) 12,99; disk: Penko (Do) 39,76, Vajdič (Zasavje) 37,18, Kosec (Za) 36,15.

Ženske — 100 m: Habjanič (Go) 13,5, Trlep (Za) 13,6, Mohorič (Go) 13,7: fiOOm: Močnik (Do) 1.12.2, Bernik (Go) 1.48,8, Rogelj (Do) 1.51,2; 4 x 100 m: Gorenjska 55,2, Dolenjska 56,9, Pr imorska 59,3; dal j ina: Sajovec (Go) 506, Hude (Do) 459. Var i (Pri ) 422; višina: Rozman (Do) 138, Hude (Do) 138. Franko (Go) 135: kopje: Zver (Pri ) 31.40, Moložek (Za) 29,10. Savoren (Do) 26,40-, krogla: štiglic (Go) 8.47, Holešek (Za) 8,54, Novak (Do) 8,36.

J . S P L I H A L

Metličani so optimisti Kakor smo že poročali, bo v

nedeljo, 3. oktobra, v Me t l i k i ro­kometni turnir , o katerem m i je trener metliške rokometne ekipe povedal:

— Ljubite l j i rokometa v Met l i k i bodo v nedeljo prišli na svoj ra­čun, saj se bo na tekmovanju po­meri lo več ekip iz Dolenjske, razen novomeškega Part izana, k i tek­muje v conski l ig i . Nastopi l i bodo: Gimnazi ja Novo mesto, Part izan Črnomelj, Part izan Semič, B ekipa Partizana Novo mesto in moštvo metliškega Partizana. Za­četek tekmovanja bo ob 9. u r i do­poldne.

— N a katero mesto računajo Metličani? z

Kaj je z varstvom šolarjev?

čedalje bolj pereče posta ja v Me t l i k i varstvo šolar­jev. Mnogo se govori o otro­c ih , k i so v času zaposlitve staršev prepuščeni cesti, ven­dar je za organizacijo var­stva šolarjev tako malo inte­resentov, da se ga ne izplača uvesti.

Morda vzbuja strah cena? Lan i so plačevali starši min i ­ma ln i znesek, lako nizek kot nikjer v Sloveni j i , letos pa bo treba, razumlj ivo, odr ini ­t i nekaj več. Vendar to ne b i smela biti ov ira pr i orga­nizaci j i šolskega varstva, za katerega naj bi se bol j za­vzele tudi metliške organiza­cije.

Semiška mladino se razburja

V S&miču imamo mladin­s k i kotiček, v katerem se mlad i često sestajamo ob te­levizorju. Vse b i bi lo v re­du, če ne b i nekateri poseb­neži v ta prostor spravl jal i koles. Zarad i tega smo se že pritožili p r i o sk rbn iku mla­dinskega kotička, pa n i nič pomagalo, ker ima tud i on svoje kolo notr i . I n vendar s i bomo prizadeval i še, da b i b i l m lad insk i kotiček name­njen samo mlad in i , ne pa shranjevanju koles. Z. T .

— Metliški rokometaši so opti­mist i . E k i p a je postala znatno močnejša, kar sta se vrndla iz J L A igra lca Predovič i n Pavlovič, razen tega pa redno trenirajo. Upamo, da bomo prv i , če bo čr­nomaljska ekipa nastopi la v okr­njeni postavi i n če bodo za doma­če moštvo nastopi l i : Koba l I I , Pavlovič, Predovič, Udovičič, Koba l I., J . Matekovič, M . Matekovič, Br ine in Avguštin. Seveda pa bodo moral i domači zaigrati res borbe­no i n požrtvovalno, če bodo ho­teli zmagati. -ni

ENOTNOST : Novo mesto 3:3

Nogometaši novomeškega E lana so se iz Jevnice v rn i l i neporaže­n i . Z domačo Enotnostjo so igra­l i neodločeno 3:3 (2:3). Gole za domače so dosegli Ravnikar , Ram šek in M u r n (avtogol), za E l a n pa Bele, Mrvar Stane in Stokano-vič. Ce bodo nogometaša še naprej doma zmagovali , v gosteh pa ostajali neporaženi, potem imajo lepe obete za prvo mesto v pr­vem razredu l jubljanske nogomet­ne podzveze.

Medla igra CELUL0ZARJA

V IV. ko lu celjske nogometne podzveze je moštvo Celulozarja na stadionu Mati je Gubca pred 150 gledalci igralo neodločeno 3:3 (3:0) z ekipo Saleka iz Velenja. Rezultat pove, da je bi la igra v obeh pol­časih povsem različna. Domačini srečanj na domačem igrišču ne jemljejo resno, saj se je v jesen­skem delu tekmovanja že drugič ugodilo, da je slabšemu nasprotni­k u pr ipadla polovica izkupička. Kaže, da vodstvo v prihodnje ne bo smelo dovol i t i igre neresnim in »drogiranim« igralcem.

P A V K .

Novo mesto : Žirov­nica 3:2

Skorajda neverjetno! Novome-ščani so preteklo nedeljo na L o k i izgubil i s Črnučami, najslabšim moštvom v slovenski l ig i v tekmi , k i n i dajala spodbude za naprej Tokrat so se z vročega igrišča v Žirovnici, od kjer so se tud i ta­krat, ko io b i l i v odlični formi , večkrat vračali poraženi, v rn i l i z zmago. 3:2 je sicer tesen rezultat, pomeni pa razen točk, s kater imi so se učvrstili v sredini , tudi ve­l iko moralno spodbudo za n»prej. Seveda, če ne bo spet vse po sta­rem: enkrat zmaga, drugič slaba igra in razočaranje.

m- fi% F?l i I II H U I P2 1 P T

• bi M H K n M ,: k* F ' \

Že d o l g o v e m o , d a m o r a b i t i naša h r a n a p r a v i l ­n o s e s t a v l j e n a i n d a m o r a i m e t i d o v o l j k a l o r i j , če hočemo, d a s m o z d r a v i i n s p o s o b n i z a de l o . O s n o v n e s n o v i v h r a n i s o : v o d a , v k a t e r i j e vse r a z t o p l j e n o a l i vmešano, g r a d b e n e s n o v i a l i b e l j a k o v i n e , k i s lu ­ž i jo z a r a s t i n nadomeščanje c e l i c v t e l esu , energet­s k e s n o v i a l i s l a d k o r j i i n maščobe, k i so g o r i v o te­l e sa t e r v a r n o s t n e s n o v i , t o so v i t a m i n i i n r u d n i n s k e s o l i , k i vzdržuje jo zd rav j e . V s a k d a n j a h r a n a m o r a i m e t i d o v o l j t e h s n o v i , s i c e r n e k a j z našim t e l e s o m ne b o p r a v . S k u p n a h r a n a p a m o r a i m e t i t u d i p ra ­v i l n o množino k a l o r i j , se p r a v i ene rge t ske s n o v i v h r a n i m o r a j o d a t i t o l i k o t op l o t e , d a zadošča z a živ­l j en j e i n de l o . č e p o j e m o k a l o r i j preveč, j i h te lo s p r a v i z a r e z e r v o p o d kožo k o t m a s t . B o l j n e r o d n o p a je , če n a m k a l o r i j v h r a n i m a n j k a a l i p a če h r a ­n a v c e l o t i n i d o s t i v r e d n a , k e r n i m a v s e b i v s e h p r e d p i s a n i h s n o v i . T a k r a t t e l o načne s vo j e r eze rve . K o p a r e z e r v z m a n j k a , začne načenjati s vo j e l a s tne b e l j a k o v i n e , p r e d v s e m mišičje. P o j a v l j a se p o d ­h r a n j e n o s t a l i drugače rečeno: t e l o več a l i m a n j s t r a d a .

ž a l se p o d h r a n j e n o s t p o j a v l j a p o v s e m sve tu . O d t r e h m i l i j a r d l j u d i j e p o d h r a n j e n a n a j m a n j p o l o v i c a p r e b i v a l s t v a s ve ta . P o s e b n o v e l j a z a t r o p s k e p r ede l e , k j e r j e p o s t a t i s t i k a h S v e t o v n e z d r a v s t v e n e o r g a n i z a c i j e 75 ods t p r e b i v a l s t v a s t a l n o lačno. T u d i p r i nas , čeprav g o v o r i m o o p r i m e r n i p r e h r a n i , n i vse t a k o k o t b i na j b i l o . D o b r o v e m o , d a naše p r e b i v a l s t v o n a v i d e z n e s t r a d a , saj p o j e ce lo m n o g o preveč i z d e l k o v i z m o k e , maščob i n ze l en jave . K o l i činsko res j e m o d o s t i , še preveč. K a k o v o s t n o p a je p r e c e j drugače; v p r e h r a n i m a n j k a p r e d v s e m be l j a k o v i n .

Naše t e l o n e z n a n a r e d i t i b e l j a k o v i n s k i h osnov s a m o , p r a v t a k o ne v i t a m i n o v i n r u d n i n s k i h s o l i , vse t o m o r a d o b i t i s h r a n o , t o r e j o d z u n a j . P r a v t u p a grešimo. Naša h r a n a v sebu j e vse p r e m a l o b e l j a k o v i n v i t a m i n o v i n r u d n i n s k i h s o l i . č e v e m o , d a po t r ebu j e o d r a s e l č lovek n a 1 k g teže d n e v n o 1 g b e l j a k o v i n , nosečnice, o t r o c i v r a z v o j u i n r a s t i t e r doječe m a t e re p a še več, p o t e m s m o s i k m a l u n a j a s n e m . 70 k g težak človek r a b i p o t e m t a k e m 70 g m e s a , s i r a , f i ­žola, b o b a , g r a h a i n d r u g i h v i r o v b e l j a k o v i n n a d a n B e l j a k o v i n e so namreč živalskega i z v o r a , k a m o r s p a d a m e s o i n m e s n i i z d e l k i , s i r , m l e k o i n r a s t l i n s k e g a i z v o r a , k j e r so v stročnicah, črnem k r u h u i r še k j e . Z a n o r m a l n o p o t r e b o p o b e l j a k o v i n a h m o r a m o p o p r e d p i s i h p o j e s t i vsa j 1/3 živalskih.

P o d h r a n j e n o s t se k m a l u o p a z i . T e l e s n a teža p a de z a 15 ods t . P o j a v i se s l a b o k r v n o s t , mišična s l a bos t , vne t j e d l e s n i i n očesnih v e zn i c , u t r u j e n o s t v n e t j a živcev i n i z g u b a a p e t i t a , č e teža še pade , se p o j a v i j o o t e k l i n e , v r t o g l a v i c e , razdražl j ivost, a p a tičnost, popuščati začne i n t e l e k t u a l n a s p o s o b n o s t začno se z n a k i p o m a n j k a n j a v i t a m i n o v , č e t e l esnr teža še p a d a , se v s i t i z n a k i p o g l o b e , p o j a v i j o se št n o v i i n končna p o s l e d i c a j e s m r t . T a k e l a k o t e j e m a l o p o z n a l i s m o j o m e d v o j n o v taboriščih s m r t i i r v o k u p i r a n i h p o k r a j i n a h .

P r i p r a v i l n i mešani p r e h r a n i p o d h r a n j e n o s t i n i T u d i če se j e že začela r a z v i j a t i , j o l a h k o o z d r a v i m c z d o d a j a n j e m manjkajočih s n o v i v h r a n i . N e v a r n r p r i v se j te j s t v a r i je , d a p r i p o d h r a n j e n o s t i pad( o d p o r n o s t o r g a n i z m a z o p e r b o l e z n i , k i se l a h k o b u j n o r a z v i j e j o . N a d r u g i s t r a n i p a j e spe t res , d a s k o ra j v s a k a b o l e z e n povzroč i z a r a d i i z g u b e a p e t i t a in vročine v s e p o g o j e z a p o d h r a n j e n o s t .

Dr. B. O

Radeče : Novo mesto 13:8 Prvenstvena rokometna tekma

druge slovenske lige. Igrišče v Ra­dečah. Sodnik Zornik iz Ljubljane — odličen.

RADEČE: Zahrastnik, K r a l j , De­beljak, Mrežar II., Mrežar I. 7, Koren 5, Sotošek 1, Pergar, Go­spodaric, Matko . — N O V O M E ­STO: Perko, Bencina, Možina, Jaklič 1, Jončič, Gantar, V idmar 5, Fi fo l t , Kobe, Setina 2, M a m .

Še enkrat je bi lo potrjeno, da je kvaliteta moštev, k i nastopajo v drugi slovenski l i g i , močno ize­

načena. To pa hkrat i pomeni , t ; v gosteh najbrž nobeno moštv ne bo osvajalo točk. In še kaže da bo nekaj zmag v gosteh o) zmagah — razumlj ivo — doma zadostovalo za prvo mesto! Novo meščani so j i b i l i tokrat izredni b l i zu . V ve l ikem dežju so vodi l ves p rv i polčas i n ga tudi odlo čili v svojo korist, šele po rezu: tatu 8:8 v drugem delu so se do mači odlepi l i od nasprotnikov i r j ih zasuli s pet imi gol i , medterr ko gostje v tem času niso b i uspešni nobenkrat '

Prizorček z nedeljskega tekmovanja strelcev na II zboru mladine P T T podjetja Novo mesto, k i je bilo v Kostanjevici. Vrstni red ekip: pošta Novo mesto

Brežice, Krško, Črnomelj in Sevnica.

Zaletelj in Močnikova najboljša Odlični rezultati na četrtem četveroboju atletov - Dve zmagi Igorja Penka - Dolenjci najboljši na domačih tleh - Pokala kljub temu

niso podelili! - Tudi vreme nam je bilo naklonjeno

O B Č l « l € A SKUPŠČINA

KOČEVJE Občinski odbor S Z D L — Občinski komite

Z K S — Občinski odbor Z Z B — Občinski komite Z M S i n Občinski s ind ika ln i svet

pošiljajo za praznik domače občine vsem de lovnim organizaci jam prisrčne čestitke z najlepšimi željami za nadal jnj i napredek, prebiva lcem kočevske občine pa žele kar največ sadov skupnega dela!

TOVARNA SUKNA

TEKSTILANA

vošči za občinski praznik vsem ko l ek t i vom gospodarskih organizaci j i n občanom, hkra t i pa priporoča svoje kakovostne izdelke!

D E L O V N I K O L E K T I V P O D J E T J A

S T O R I T V E N I H O B R T I

KOVINAR KOČEVJE

S E ZA OBČINSKI P R A Z N I K PRIDRUŽUJE

ČESTITKAM I N M A N I F E S T A C I J A M

D E L O V N I H K O L E K T I V O V

Iskrene rudarske pozdrave pošiljamo vsem

ko lekt i vom na področju občine Kočevje i n j i m

želimo p r i nj ihovem de lu kar največ

nov ih uspehov!

RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE

Naši pozdrav i i n čestitke veljajo

vsem de lovnim l judem domače občine

za nj ihov prazn ik !

SKUPNOST

Delovni kolekt iv , organi samoupravl janja i n uprava O B R T N E G A P O D J E T J A

» O P R E M A« K O Č E V J E

ZA P R E S K R B O KOČEVJA I N R I B N I C E

pošiljajo za praznik Kočevja prisrčne čestitke!

Vsem vozn ikom in lastn ikom motorn ih vozi l

s področja občine Kočevje čestita in se priporoča

PETROL L J U B L J A N A

SKLADIŠČE

KOČEVJE

V s e m de lovn im l judem, k i radostni praznujejo občinski praznik, voščijo za 3. oktober

RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE L J U D S K A R E S T A V R A C I J A — »DUR«

R U D N I K — V R T N A R I J A — K I N O

»JADRAN« — V Z G O J N O V A R S T V E N I

Z A V O D — V U L K A N I Z A C I J A —

L J U D S K A KNJIŽNICA

D E L O V N I K O L E K T I V

ČASOPISNO ZALOŽNI­

ŠKEGA P O D J E T J A

KOČEVSKI TISK

KOČEVJE se svo j im s t rankam

priporoča tud i vnaprej ,

hk ra t i pa vsem občanom

vošči za praznik

občine Kočevje

V S E M I N V E S T I T O R J E M S E ZA N A D A L J N J A

NAROČILA PRIPOROČAMO,

H K R A T I PA POŠILJAMO T O P L A VOŠČILA

V S E M S V O J I M D O S E D A N J I M P O S L O V N I M

S T R A N K A M , P R I J A T E L J E M I N Z N A N C E M T E R

OBČANOM OBČINE KOČEVJE !

SPLOŠNO 7 i n A D I f n p i r i f i c GRADBENO PODJETJE II VAlf - AUbtV Jt

V I M E N U V S E H S V O J I H P O S L O V A L ­N I C ČESTITA ZA OBČINSKI P R A Z N I K T E R S E POTROŠNIKOM T U D I v BODOČE PRIPOROČA

kombinat lesne industrije Ribnica OBRAT KOČEVJE

proizvaja največ in najlepše šolsko pohištvo v Jugoslav i j i ! !

Za domači trg in izvoz nud imo:

žagan les iglavcev i n listavcev — stavbeno pohištvo — vrata i n okna — šolsko pohištvo: leseno, kov in­sko, šolske table i n opremo za otroške vrtce — galanteri jske proizvode: stružene palčke, stružene noge, ščipalke za per i lo in drugo — embalažo sekano in luščeno — kosovno pohištvo.

Z A H T E V A J T E P O N U D B E IN P R O S P E K T E ! PRIPOROČAMO S E ZA NAROČILA!

N E S R E Č E ŠE O S P O R U M E D OČETOM I N S I N O M

Sam proti vsem Preberi, preden podpišeš! f K o dobe p r e p r o s t i l j u d j e v p o d p i s u r a d n o j

l i s t i n o a l i ob ra z e c , so n a v a d n o m a l c e z m e d e n i 1 i n d o s t i k r a t s p l o h n e p r e b e r o , k a j p o d p i s u j e j o . §§ T o p a se l a h k o maščuje! U p o k o j e n k i N . B . s 1 S e n o v e g a se j e z g o d i l o t o l e : 1

O k t o b r a l a n i j i je pismonoša p r i n e s e l 2 de- 1 n a r n i n a k a z n i c i : eno z a 3.000 d i n i n d r u g o z a 1 80.062 d i n . N . B . j e n a k a z n i c i t a k o j p o d p i s a l a , 1 odšla v d r u g o s o b o p o 100 d i n a r s k i b a n k o v e c z a 1 n a p i t n i n o poštarju, m e d t e m p a j e o n našteval 1 d e n a r . P r a v i l n o j i j e izplačal 3.000 d i n , m e d t e m § k o je s t r a n k i n a m e s t o 80.062 d i n odštel le 8.062 t§ d i n a r j e v i n s i 72.000 d i n pridržal.

Oškodovanka n i v ede l a , d a j e k a j n a r o b e I vse d o t l e j , k o j e začela h o d i t i v K rško i n Ce l j e i n a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e spraševat, z a k a j j i n i - 1 so p o s l a l i p o k o j n i n e . T a m so j i p o k a z a l i odre- 1 zek, n a k a t e r e m je s p o d p i s o m p o t r d i l a pre - {j j e m p o k o j n i n e z a o k t o b e r . T a k o j e d o m a ugo to - 1 v i l a , d a t u d i n a n j e n e m o d r e z k u p r a v piše, le j§ d a ga n i p o g l e d a l a , k o j e p o d p i s o v a l a .

P ismonošo so zaslišali, a j e vse do g l avne i o b r a v n a v e , k i j e b i l a p r e d k r a t k i m v N o v e m me- j j s t u n a okrožnem sodišču, k r i v d o t a j i l . Težko b i §§ m u j o t u d i d o k a z a l i , če ne b i neka j d n i z a t e m , g k o j e žensko o g o l j u f a l , v domači t r g o v i n i na-- 1 k u p i l z a 45,000 d i n oblačil.

K o j e poštar p r e d sodiščem u v i d e l , d a i m a = laž k r a t k e noge, j e le p r i z n a l , d a s i j e 72.000 d i n I pridržal, skušal p a je n a t v e s t i z g o d b o o n e k e m i z n a n c u i z F r a n c i j e , k i d a ga je p r o s i l z a d e n a r . j Nepošteni pismonoša je prejel zasluženo kazen jf 6" mesecev zapora. 1

Zakaj so se nekateri Cigani zarotili proti Marjanu B r a j d i č u , ki se je o d l o č i l za civilizirano, kulturno ž i v l j e n j e in ž e 8 let neprekinjeno dela v n o v o m e š k i Industriji motornih vozil? - /Lenuhi in tatovi mu nagajajo in valijo nanj svoja slaba dela! Marjan B r a j d i č zida h i š o iz lastnih prihrankov in se m u č i kot č r n a ž i v i n a , drugi pa ga umazano obrekujejo in mu š k o d u j e j o - V a š č a n i sami so spoznali, s kako silnimi napori se trga Cigan iz zakletih spon preteklosti

Spoznal b i ga z zavezanimi očmi. Močne ličnice, g ladki , na­zaj počesani črna lasje, ravna dr­ža i n roke s kolenčastimi prs t i , kot b i j i h izklesal sam Michelan­gelo. Srečaia sva se pred kakš­n i m letom, na uradni dan v ob­činski p isarn i . Rok s i nisva po­dala, besede s i nisva rekla. Na­neslo je, da sva sedela za isto mizo (za stranke). Medtem ko se je pogovarjal z uslužbencem, sem gB pozorneje ogledoval, i n od takrat sem si ga zapomnil . K o sta z uslužbencem končala pogovor, je vljudno pozdravi l in hite l , češ da mora nazaj delat.

»Kako m i svetujete?« Teh nje­govih besed se spomnim. Lahko b i v pogovoru slišal tudi : »Dajte, kaj živeža i n obleke dajte, da ne bodo otroci zmrzoval i , da ne bodo stradali!« Tako sem slišal v tej pisarni neštetokrat. Cigane in Ciganke, on pa je prosi i samo za nasvet. Je sploh mogoče, da je prišel samo zavoljo tega? Daj­te no, saj je Cigan, kot so dru­gi! — b i kdo rekel. Ne, povem vam, tale, k i ga jaz poznam, n i več Cigan, noče biLi Cigan. »N i -s m o v s i e n a k i . Res se p i ­šem Brajdič, to pa je vse, kar imam še skupnega s ciganskim.«

Privoščil si je potovanje z letalom M . M . iz okol ice Novega-me-

sta s i je želel potovati , de­narja n i imel , zato se je do­mis l i l goljufije. L a n i novem­bra je F.L . iz Novega mesta Pripovedoval, da ima brata v Nemčiji, k i dobro zasluži, za­to ga je znanec pros i l , naj

preskrb i rezervne dele za av­tomobi l mercedes.

— Nič lažjega kot to, je de­jal M . M . — Samo denar mo­ram poslat i tja.

Tako je izvabi l od F.L. 30 tisočakov, da b i j i h poslal v Nemčijo, a M . M . v tuj in i

Ni bila kriva cesta! N a 1 mesecev zapora, po­

gojno za 2 let i , je b i l septem­bra letos obsojen na Okrož­nem sodišču v Novem mestu J.S. , šofer iz Ločne, ker je z nepravilno vožnjo na avtomo­b i l sk i cesti zagrešil hudo kaz-

fnivo dejanje zoper splošno varnost.

9. februarja letos je J .S .

Smrt je č a k a l a v potoku

26 septembra ob 19.45 se je smrtno ponesreči' F ranc K o r d a n 62-letni osebni upo­kojenec iz Zabrd ja p r i Mi r ­n i . V in jen se je vračal z M i r ­ne prot i domu i n k\ je šel Po mostu brez ograje čez po­tok Zabrdco, je padel dva nietra globoko na kamen. H u d i m , ranam je kasneje Podlegel.

vozil Pionir jev tovornjak po avtomobi lsk i cesti. P r i Otoč­cu je vozi l glede na spolzkost ceste prehitro i n kl jub opo­zor i lnemu znaku »spolzka ce­sta« i n znaku »delo na ce­sti« n i zmanjšal h i t ros t i . K o Je nasprot i pr ipe l ja l F ia t 1300, je J .S . tovornjak zavira l , p r i tem pa je na poledeneli cesti vozilo zaneslo v F iat 1300, od tam pa na desno v izven ce­stišča stoječi avtomobi l Po-moč-informacije ter ga zmeč­ka l . Mater ia lna škoda je b i l a vel ika, precej poškodb pa sta dobi la tudi voznik i n so-ootnik v F i a tu 1300.

N a sodišču je šofer tovor­njaka dejanje pr i zna l , kr ivde pa ne i n se je izgovarjal, da ga je zaneslo samo zaradi spolzke ceste. Ugotovljeno pa je b i lo , da je glede na okoli­ščine vozi l prehitro, zato ga je sodišče spoznalo za krive­ga ter ga bosodi lo.

sploh n ima brata i n s i je s tem denarjem privoščil poto­vanje z letalom do Beograda.

Oškodovanemu F.L. je 30 ti­sočakov povrn i l M . brat, k i živi bl izu Novega mesta; k l jub temu se je mora l M . M . zagovarjati na novomeškem okrožnem sodišču. Kazn ivo de­janje je sicer pr i zna l , vendar ga je skušal pr ikazat i v dru­gi luči. Rekel je, da je kot študent nujno potreboval de­nar in da ga je nameraval vr­n i t i . K e r pa M . M . že nekaj časa kaže znake lahkomišlje-nost i in ker je tudi sporn ih 30.000 d in zapravi l za prav nič nujno potovanje, m u ni­so mogl i verjeti. Obsojen je bi l na 1 mesec zapora, po­gojno za dobo dveh let.

Bratu je z a ž g a l poslopje

27. septembra oko l i 21.30 je i zb ruhn i l požar v Svibni-k u p r i Črnomlju v gospodar­skem poslopju Jožeta Planin­ca. Vaščani i n gasi lci so vztrajno gasil i in preprečili, da n i ogenj zajel še sosed­n j ih poslopi j , škodo cenijo na 4 mil i jone d in . Domneva­jo, da je ogenj podtakni l Pla­nincev brat iz maščevalnosti.

2e to, da je lepo, pravi lno izgo­varjal s, je tedaj reklo, da n i več eden t is t ih , o kater ih poje Zu­pančič: ». . brundice koval i , brundiee prodal i . . .« Ne, Mar­jan Brajdič v resnici n i več eden t is t ih .

Prav zato se je prot i njemu za-rot i lo vse, kar je še ciganskega na Dolenjskem. Celo njegov oče m u je začel metati polena pod noge. K a k o je Mar jana zabolelo,

Hotel je denar s ponarejeno srečko

21. septembra je uslužben­ka novomeške pošte ugon j . i la , da je prinesel M i l a n Jovič, doma iz Zaječara in zdaj de­lavec p r i komuna lnem pod­jet ju v Novem mestu, v iz­plačilo srečko Jugoslovanske loterije, na kater i je b i la po­pravl jena številka. Ugotovi l i so, da je Jovič pred tem že dvakrat tako prišel do de­narja (po 700 din) , srečka, k i jo je prinesel na pošto, pa naj bi zadela 30.000 d in . Pr i jav i l i so ga javnemu tožil­stvu.

Kolesar zapri pot kolesarju

27. septembra zvečer sta se pred železniško zapornico v Bršljinu za­letela kolesarja Anton Gorišek i n Mart in Slak. P r i srečanju je Go­rišek zavi l v levo i n S laku zaprl pot.

Sreča za šolarko, nesreča za voznika Dašan Košuta se je 27. septem­

bra ob 12.25 pripel jal v osebnem avtomobilu po cesti p r i Podzemlju, kar je zagledal pred seboj t r i šo­larke, k i so šle po desni strani . K o j ih je nameraval prehiteti , je eno izmed deklet skočilo prot i sre­d i ceste. Da je ne b i podr l , je Košuta zavrl in zavil v levo, pr i tem pa ga je hudo zaneslo na njivo, kjer se je prevrni l . Na srečo mu ni bilo nič, na vozi lu pa je za pol mi l i jona dinarjev škode.

ko je spoznal, da je s a m , x d a »lete vse krivde nanj , kako ga lovijo v pasti , da b i ga sprav i l i s pot i v napredek, v popolno civ i l izaci­jo. Umakn i l se je ne samo, da bi ustvari l svo j im otrokom sreč­no življenje. Pa tudi tu n i imel m i ru . Oni pa niso odnehali . Ko ­l ikokrat so ga sprav i l i na zatož­no klop, češ: m u bo že pravica povedala, da n i dobro zobati če­šenj brez nas. Pa je pravica po­vedala i n Mar jan je b i l vsako­krat oproščen. Zakaj pravica je dokazala resnico, ta pa je, da je treba t is t im Ciganom, ld nočejo vedeti le za pravice, temveč tudi z* d o l ž n o s t i v sodobni druž­b i , pomagati . B ran i t i j i h pred t is t imi , k i so trdovratno skleniti delati vse, kar b i moglo škodo­vati c i v i l i z i ran i družbi. K e r se je Marjan vanjo vključil in začel ži­veti po njenih zakonih, zarota proti njemu n i bi la m i l a .

Poglejte samo, kako je Marja­na hotel onemogočiti in oblat i t i njegov lastni oče, ko sta se spr­la i n pred sodiščem gnala prav­do, komu naj pripada otrok iz Marjanove družine. Oče M i h a je hitro pr iv ihte l v naše uredništvo z majhnim l is tkom, na katerem je velikodušno napisal (nekdo v njegovem imenu), kako je sodi­šče le spoznalo pravico i n otroka prisodi lo njemu. On da je boljši za otroka, da dekletcu pr i njem ne more boljše i t i kot gre, kako je s in baraba in hoče otroka na­zaj samo zaradi tega, da b i tako dobi l tudi dcklade in podobno. Vse to je kvasi l stari l is jak M i ­ha in nas prepričeval, da je s in Marjan najslabši človek, ko l ikor jih ie kdaj srečal v življenju. Toda starčeve namere so kma lu pokazale na vzrok: oče. zagrizen Cigan, k i bi prej dušo dal kot se odpovedal življenju, kakršnega je živelo to l iko in tol iko njego­vih prednikov, je na smrt zame­r i l s inu, k i je spoznal, da življe­nje Ciganov n ima prihodnosti in se mu je zato skleni l odoovedali z vso močjo!

Kadar se staro ^reča z novim, se vname neizprosen boj , v kate­rem hoče zmagati staro. Mar jan je sam b i l boj s star im, sam proti vsem, in zmagal. Živi kot nešteto drugih občanov, pošteno zasluži i n je dober oče svoj im otrokom. Sk len i l je, da bo že za­radi otrok drugačen, ker njegovi otroci ne smejo okusi t i življenja pod šotori, kjer je sam nekoč preživel zgodnjo mladost.

I V A N Z O R A N

Zadruga je posojala A. M . , bivši upravnik, in S. L.,

bivši blagajnik kmetijske zadru­ge K r m e l j , sta kaj čudno pošlo vala, kakor so ugotovil i inšpekcij­ski organi. Po naročilu upravnika je blagajnik izplačeval iz sredstev hrani lno kreditne službe posoji la zasebnikom: upravnik je vzel 960.000 d in , H . B . pa kar 2 mi l i ­jona dinarjev. Tud i redna sred­stva zadruge so izposojal i . Tako si je upravnik vnovič izposodil 1,300.000 d in za nabavo avtomo­bi la , stranka H . B . je dobi la spet 1.200.000 d in , medtem ko so tudi nekaterim drug im dajal i manjše zneske.

Posoj i l upravnik in blagajnik

nista vpisovala v knjige, pač pa sta znala dobro knjižiti lažne po­datke. Ugotovljeno je b i lo , da je bi l 19. 8. 1964 lažni saldo poslo­vanja za skoro 3 mil i jone dinar­jev višji od resničnega . .

Okrožno sodišče v Novem mestu je A. M . obsodilo na 6 mesecev zapora, S. L . pa na 5 mesecev za­pora, oba pogojno za dobo dveh let.

N a razpravi je bivši upravnik za­druge v glavnem vse pr iznal , med­tem ko se S. L . n i čutil krivega, češ da se je glede vsakega izpla­čila posvetoval z upravnikom i n da je on odgovoren za nepravilno poslovanje.

S sopotnico s ceste 26. septembra zvečer se je na

avtomobi lski cesti p r i Luterškem selu prevrni l motorist K a r e l Polak s sopotnico. Zmedle so ga luči ne­kega vozi la, k i je prihajalo naprot i po vzporedni cesti. Polak je zape­l jal na dvignjeno polovico cestišča, k i ga obnavljajo in od tam na ban-kino. Potn ika sta se lažje poško­dovala.

Neprevidna Francesca

K o je odprla okno, da b i od­vrgla cigaretni ogorek, je France­sca Centaro iz M i l ana pozabila, da vozi fička in je 25. septembra ob 10.40 v Krakovskem gozdu na av­

tomob i l sk i cesti komaj ušla ne­sreči. K o je zapeljala na bankino, je podr la obcestni smernik, nato pa v prisebnosti spet zavi la na ce­sto. Gmotno škodo so ocenil i na 40.000 dinarjev

Kolesar je obležal Pred metliškim hotelom se je

kolesar Džuka Badovinac iz hrva t ­ske vasi Grmake 25. septembra po­poldne zaletel v osebni avto, k i ga je vozi l Mar t in Jaršin. Nesreča se je pr ipet i la v trenutku, ko je kolesar precej hitro pr ipel ja l s stranske na prednostno cesto, po kateri je pripel ja l avtomobi l . Ba -dovinca je odbilo na levo stran ceste, kjer je obležal lažje poško­dovan, zdaj pa se zdravi v bolniš­n i c i . Škodo cenijo na 20.000 d i ­narjev.

V Čudnem selu v usek

N a četrtorazredni cesti pr i čud­nem selu nedaleč od Črnomlja se je prejšnji teden voznik osebnega avtomobila Mar t in Ivanetič na ovinku zaletel v desni usek i n se prevrni l . Voznik je vozi l na tem delu ceste neprevidno, škoda je precejšnja.

Motorist v mopedista Pred skladiščem ljubljanskega

podjetja 2 ITO v Bučni vasi se je 22. septembra dopoldne motorist Mar t in Jarc zaletel v spredaj vo-začega mopedista, ko je zavi jal s ceste. Vozn ika se nista poškodo­vala, gmotna škoda pa je majhna.

Oče in sin v vprežni voz

Pred železniško postajo v M i r n i peči sta se 21. septembra popoldne ponesrečila Janez Orehek i n njegov sin Janez, ko sta se na mopedu zaletela v vprežni voz Antona Ce­sarja. Potnika sta padla po cesti in se lažje poškodovala. N u d i l i so j ima zdravniško pomoč

Motorist podrl pešca 23. septembra ob 19.10 je moto­

rist Valent in Zupančič v Žužem­berku podr l C i lko Nahtigal iz No­vega mesta. Nesrečo naj b i zakr i v i l neki motorist , k i p r i srečanju z Zupančičem n i zasenčil luči. Na-htigalovo so odpeljal i v bolniš­nico.

Milijon na obcestni skali

N a oko l i mi l i j on dinarjev so oce­n i l i škodo na osebnem avtomobi lu Franca Hudelje, k i se je 23. sep­tembra oko l i polnoči na ovinkasti cesti p r i Pr imostku zaletel v ob­cestno skalo. Voznik je neprimer­no vozi l , n i se m u pa nič zgodilo.

»Za pe t r a n , ka j n a m je počet i ! « v z d i h n e Boječ, » č e b o m e s t n i s o d n i k o k r a d e n , službo i z g u b i m o v s i do enega. S a m i j i m n i s m o k o s , d r u g i čuvaji p a v e d i ga b o g k j e so.«

»Veste k a j , mož je ! Pok l ič imo g o s p o d a S i m o n a Grniščaka i n d r u g e sosede . O n je zet m e s t n e g a sodn i ­k a , g o t o vo n a m b o p o m a g a l . I n srčen mož j e i n t r i h l a p c e i m a . P a j i h b o m o p r e g n a l i i n še k a j i m e n a b o m o imeli ,« s ve tu j e Kolček.

»Dobro s i govor i l , « p r a v i Bo ječ i n brž gre po t r ­ka t s s v o j o s u l i c o n a o k n o g o s p o d a Grniščaka.

» K d o je? « zasliši se g las i z hiše. »Jaz s e m , j a z , Boječ, m e s t n i stražnik, i n Sušnja

i n P i r h s t a p r i m e n i i n Ko lček. T o l o v a j i so p r i s o d n i ­k u . T o l i k o j i h j e k o t r a ve . I d i t e n a m p o m a g a t i n h l a p c e pokličite.«

O k n o se z a p r e i n luč v Grniščakovi i z b i j e pričala, d a je b i l t a mož h i t r o p r i p r a v e n p o m a g a t i , z l a s t i k e r je šlo z a v a r n o s t i n premoženje m e s t n e g a s o d n i k a , k a k o r j e p o sporoči lu h r a b r i h nočnih stražnikov m i ­s l i l . K m a l u j e b i l s s v o j i m i t r e m i h l a p c i oborožen n a u l i c a h .

M e d t e m so b i l i Boječ i n n j e g o v a d r h a l t u d i n eka j d r u g i h m e s t n i h sosedov p r e b u d i l i i n precejšnje k rde ­l o se je v z d i g n i l o p r o t i v r t u m e s t n e g a s o d n i k a , k j e r so ba j e ta t j e s t a l i .

S i m o n Grniščak j e b i l eden m e d p r v i m i , Sušnja i n n j e g o v i v r s t n i k i so se b o l j s k r b n o o d z a d a j p o m i ­k a l i , n e k a j d r u g i h p a j e šlo n a s p r e d n j o s t r a n k sod­n i k o v i hiši, d a b i tega g o s p o d a r j a p o k l i c a l i i n namiš­l j ene t a t o ve t a m p r e s t r e g l i .

š t i r je n e z n a n i mož je so še t a m s t a l i z a p l o t o m s o d n i k o v e g a v r t a , d v a v k u p , d v a v k u p . K o so k r d e l o z a p a z i l i , sešli so se n a g l o n a m e s t u , k j e r j e p r e j Suš­n j a v i d e l p e t ega p l o t p r e p l e z a t i , i n eden se j e s p e l čez p l o t t e r j e g l a s n o zažvižgal.

» H o j ! K d o s te i n k a j hodite?« v p i j e Boječ, opriraši z o b e m a r o k a m a s u l i c o , d a s i r a v n o j e b i l m e d z a d n j i ­m i v k r d e l u .

»V i s te h u d o d e l c i , vda j t e se ! « z a v p i l j e n e k d o d r u g .

N a m e s t o o d g o v o r a so v s i štirje i z v l e k l i s vo j e me­če i z nožnic. S i m o n Grniščak j e b i l p r v i , k i se j i m j e t o l i k o približal, d a j e eden z a m a h n i l n a d n j i m , k o ga je ne r a v n o s p r i j a z n i m o d g o v o r o m p o z d r a v i l .

Ko lček se j e teda j t o l i k o s k a z a l , d a j e s s u l i c o u d a r e c p r e s t r e g e l , t a k o d a se je n a m e s t o Grniščaka t u j i možak h i p o m a z v r n i l p o t l e h .

P a n a s p r o t n i k i meščanov n i s o do l go o s t a l i s a m o t r i j e , k a j t i k a k o r d a b i b i l i z t a l z r a s e l , j e še eden o d n j i h , k i j e m a l o niže p l o t preskočil , s vo j d o l g i meč i z d r l i n tovar išem p o m a g a l i z zadrege . T e g a n o . vega j e s p o z n a l S i m o n , k a j t i brž je o b m i l s vo j e za­s t a r e l o p o očetu p o d e d o v a n o orož je p r o t i n j e m u i n v p i l :

»Ka j s i t i , laški maček?! « P a v i d e t i j e m o r a l S i m o n k o j , d a s v o j e m u na ­

s p r o t n i k u n i k o s , k a j t i d o b i l j e p r e k k o m o l c a desne r o k e r a n o , d a m u : j e meč od l e t e l , i n m o r d a b i se m u b i l a še hujša g o d i l a , k o se ne b i b i l o n a v i k i n k r i k že t o l i k o meščanov t u v k u p s t ep l o , d a so n e z n a n i po-nočnjakarji h i t r o p o b e g n i l i , pustivši s vo j e ga r an ­j e n c a .

K o so s i p o s v e t i l i i n o g l e d a l i n a t l e h ležečega, s p o z n a l ga je n e k d o i z m e d n j i h i n d e j a l : » T o j e h l a ­pec našega gospodar ja ! « I Z d a j c i b i b i l i m o r d a meščanje s v o j o j e z i c o ohla­

d i l i n a d u b o g i m možem, t e m b o l j , k e r so b i l i t u d i k a k i t r i j e i z m e d n j i h v tepežu d o b i l i k r v a v a zname­n j a s vo j e h r a b r o s t i , a l i p o sreči s o se o d p r l a v r a t a

p r i v r t u i n s o d n i k S u m e r e k j e prišel g l edat , ka j v i k i n k r i k p o m e n j a. Pač b i b i l težko k d o d r u g utolažil r a z j a r j e n o množico. N a n j e govo besedo p a se j e k m a l u vse m i r n o razšlo i n meščanje so n a p o t i v po­s te l j o u g i b a l i p o d v a i n d v a , k a j b i b i l i A u e r s p e r g o v i l j u d j e pač r a d i p r i m e s t n e m s o d n i k u .

S o d n i k j e d a l r a n j e n e g a h l a p c a i n enega mešča­n a , k i m u j e t a k o k r i t e k l a , d a n i m o g e l s a m do­m o v , v s v o j o hišo n e s t i . S i m o n se m u je nepovab ­l j e n pridruži l i n o b a g r e s t a v z g o r n j o s o b o , k j e r na j ­d e t a H e l e n o p o p o l n o m a o p r a v l j e n o . K o s t a s t o p i l a v i z b o , v s t a l a j e d e k l i c a i n n e k a k o b l e d e g a l i c a v p r a ­šala, k a j se j e z g o d i l o . V e s t očetova i n S i m o n o v a je , k a k o r b i se b i l o l a h k o s p r e v i d e l o , n i m o g l a p o p o l ­n o m a utolažiti. še le k o j e i z r a z g o v o r a slišala, d a tega, k i je r a n j e n , oče i n g o s p o d Grniščak ne p o z n a ­t a , o d d a h n i l a se j e v i d o m a m a l o i n j e r a d a poslušala očeta, k i j i j e ve l e l , na j g re spa t . Z d a j šele, k o s t a b i l a s a m a , p r i m a k n i l se j e S i m o n s o d n i k u bliže i n d e j a l : \

»Ka j meniš, d a so b i l i r es tat je?« »Jaz n e m o r e m s o d i t i . Hiša je b i l a z a p r t a i n n i ­

k o g a r n i s e m čutil. P a u p a m , d a se b o vse j u t r i izve­de lo . V s e k a k o p a se o g l a s i m k A u e r s p e r g u i n o n na j s v o j e l j u d i t o l i k a j v s t r a h v z a m e , d a n e b o d o me­ščanov t a k o čudno n a d l e g o v a l i k o nocoj , « o d g o v o r i s o d n i k .

»Jaz p a t r d i m , d a t a mož n i m a nič d r u g e g a p r i t e m , k a k o r d a j e s vo j e l j u d i z a s p r e m l j e v a l c e i n va­r u h e p o s o d i l malopridnežu, t i s t e m u L a h u Cirianiju.«

Rdečica j e s o d n i k a o b l i l a . N e k a j časa j e t i h o z r l v t l a , p o t e m p a vprašal:

»A l i se n e motiš? A l i s i g a v ide l?« »Tukaj imaš pričo,« j e d e j a l S i m o n i n k a z a l svo­

j o r a n o n a k o m o l c u »Za zda j m i j e ušel, p a b o v a že še v k u p prišla. P a l a h k o noč, m o r a m s i to reč obvezati .«

Rekši, v s t ane S i m o n .

V TEM TEDNU VAS ZANIMA / eden s k / koleda i

Petek, 1. oktobra — Ju l i j a Sobota, 2. oktobra — M i r a n Nedelja, 3. oktobra — V i t om i r

Ponedeljek, 4. oktobra — Franči­šek Torek, 5. oktobra — Marce l Sreda, 6. oktobra — Vera četrtek, 7. oktobra — Dan art i-lerije

ČESTITKA Dragemu očetu Antonu Pavl inu

iz Leskovca p r i Brusn icah želijo za 50-letnico vse lepo žena Frančiška, otroci Franci in Mar i ja z druži­nama, Jožica z možem in Jožko, vnučki pa mu pošiljajo koš po­ljubčkov!

ZAHVALA Ob br idk i izgubi dragega moža,

očeta in brata

JANEZA ŠIMCA iz Rateža

se najtopleje zahvaljujemo vsem, k i so ga spremil i na njegovi zadnji poti, mu pok lon i l i vence i n cvetje.

Žalujoči žena, bčerka Tončka, sin Jože in ostalo sorodstvo.

PREKLIC Prekl icujem vso pašo i n hojo po

zemljišču na Potovrhu. K d o r tega prekl ica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Luzar Anton, Po-tovrh 18, Novo mesto.

OPRAVIČILO Opravičujem se Čolnarju Edvar­

du iz Kočevja za besede, k i sem jih izrekel in za dejanje, k i sem ga stor i l dne 25. avgusta 1965 v Pr igor ic i Franccl j Jože, Kočevje, Ljubljanska 31

MALI OGLASI C E N I K : vsak oglas do 10

besed — 900 d in , vsaka na­daljnja beseda 100 d in . Za na­slov v upravi l ista: pribitek 100 d in — Redni tasebni na­ročniki Dolenjskega l ista ima­jo p n vseh mal ih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, prekl i ­cih i n podobnih objavah 20 % popusta

P R O D A M D V O S T A N O V A N J S K O hišo v oko l ic i Kočevja. Vlašič, Slovenska vas 15 pr i Kočevju.

V L J U B L J A N I p rodam novo dvo­sobno komfortno vseljivo sta­novanje. Naslov v upravi Do l . l ista (840/65).

L 'GODNO P R O D A M motor puch 175 ccm, letnik 1958. Gole An­ton, M i r n a peč 43.

O D D A M dvoje stanovanj. Zameš-ko 10. Trgovina v hiši, t ik av­tobusne postaje.

P R O D A M OTROŠKO posteljico in blazinico. Naslov v upravi l ista (832/65).

UGODNO P R O D A M moped Loč na 25, Novo mesto. Ogled v po­poldanskem času.

O D D A M S O B O v Birčni vasi . Kna-felc Mar i ja , Birčna vas 36, No­vo mesto.

O D D A M GARAŽO, Gubčeva 3, No­vo mesto.

HIŠO na Potovrhu prodam a l i dam v najem. Potovrh 18, No­vo mesto.

F IAT 750, prevoženih 21.000 k m , nujno prodam. Naslov v upra­v i l i s ta (849/65).

P R O D A M A V T O F IAT 750. Naslov v upravi l ista (844/65).

P O C E N I P R O D A M dobro ohra njeno vespo. Naslov v upravi l ista (!V45'65\

P R A L N I S T R O J Mariš Rondo ze­lo ugodno.prodam. Ko tn ik , Brš-l i n , Zadružni dom.

K U P I M majhen prenosni štedilnik. Mrvič Mar i j a , Podgrad 27, Sto-piče.

M I Z A R S K I POMOČNIK išče stal­nega mojstra v L jub l jan i . Po­nudbe na upravo Usta pod »No­vember«.

G O S P O D I N J S K O POMOČNICO — sprejmem k štiričlanski druži­n i . »Plača po dogovoru. Nastop možen takoj . Naslov v upravi l i s ta (833/65).'

P R I J E T N E M U ŠOFERJU tovorne ga avtomobila iz Črnomlja pr i ­srčen pozdrav — Mar i j a iz No­vega mesta.

MOŠKI, STAR 30 let, želi spozna­t i žensko staro od 20 do 30 let, k i i m a stanovanje. Ženska brez stanovanja ne pride v po-štev. Kajtazovič Sulejman, stroj­n ik , »Pionir« Novo mesto.

ŠIVILJA DOBI Z A P O S L I T E V p r i Petkovič, izdelovanje tekstilne galanterije v Me t l i k i . Nastop

službe takoj , plača po dogovo­r u , za hrano in stanovanje po­skrbljeno.

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI ­NA — Zakaj obupujete p r i zdravljenju svojega kroničnega želodca a l i jeter i n žolča, a l i ostal ih prebavi l ! Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravi lo, k i vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite p r i Trgovskem podjetju H M E L J N I K — telefon 21-129 in S T A N D A R D — telefon 21-158

KtJVO Met l i ka : 2. i n 3. 10. ameriški

f i lm »Šepetanje na blazini«. 6. i n 7. 10. ameriški f i lm »Fra Djavo-lo«.

D o l . Topl ice: 2. i n 3. 10. ame­riški f i lm »Presenečenje pretekle­ga leta«.

Kočevje »Jadran«: 1. in 3. 10. i ta l i janski f i lm »Gepard«. 4. i n 5. 10. angleški f i lm »Življenje za Rut«. 6. i n 7. 10. ameriški f i lm »Osamljeni so hrabri«.

Kostanjevica: 3. 10. ameriški barvni f i lm »Zadnji vlak iz Gun Hilda«.

Predgrad: 3. 10. ruski f i lm »Člo­vek gre za soncem«.

Sodražica: 2. i n 3. 10. ameriški f i lm »Ko zvonijo zvonovi«.

Sevnica: 2. i n 3. 10. francoski f i lm »Mačka proži kremplje«. 6. 10. i ta l i janski f i lm »Pojte z nami«.

R ibn i ca : 2. in 3. 10. i ta l i janski barvni f i lm »Dr&kut Maščevalec«.

St;ira cerkev: 2. in 3. 10. ameri­ški barvni f i lm »Pot okrog sveta za 80 dni«.

Straža: 2. i n 3. 10. argentinski f i lm »Vodja bande«.

Mokronog : 2. i n 3. 10. ameriški barvni f i lm »Razkošje v travi«.

Trebnje: 2. i n 3. 10 ameriški f i lm »Traper Kelly«.

Novo mesto »Krka«: od 1. do 4. 10. ameriški f i lm »Sojenje v Niirnbergu«. 3. 10. barvni f i l m »Kdo je rekel mijav«. Od 5, do 7. 10. ameriški f i lm »Amerika — Amerika«.

POTUJOČI KINO NOVO MESTO

Potujoči k ino Zavoda za kul tur­no dejavnost Novo mesto bo pred­vajal francoski f i lm »KAMIKAZE« — ŽIVA T O R P E D A :

v petek, 1. oktobra — v Stopičah ob 19 u r i ,

v soboto, 2. oktobra — v Brus-nical i ob 19. u r i ,

v nedeljo, 3. oktobra — v Prečni ob 16. u r i ,

v nedeljo, 3. oktobra — na Ma­lem S la tn iku ob 19. u r i ,

v ponedeljek, 4. oktobra — na Uršnih sellh ob 19. u r i ,

v torek, 5. oktobra — v šmar-jeti ob 19. u r i ,

v sredo, 6. oktobra — v Podgra-du ob 19. u r i .

RADIO LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.15,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. P isan glasbeni spored od 4.00—8.00 ure.

P E T E K , 1. oktobra : 3.05 Za­bavni zvoki , 9.30 Slovenske naro­dne pesmi. 10.15 Lepe melodije. 10.35 Naš podlistek — Simone de Beauvoir : Spomin i dobro vzgoje­nega dekleta — II. 11.00 Turistič­n i napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kme t i j sk i nasveta — Inž. Franjo Ur lep: Stro­kovno izobraževanje gozdnih de­lavcev. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Baročni pre ludi j . 15.20 Na­potki za turiste. 15.30 Partizanske i n množične pesmi "naših naro­dov. 17.05 Koncert po željah po ­slušalcev- 18.15 Zvok i iz s tudia 14 — popevke in ansambl i , 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahka glasba. 21.15 Oddaja o mor ju i n pomorščakih

SOBOTA , >. oktobra : 8.05 Do­mače pesmi i n napevi. 9.40 Igra p iha ln i orkester Ljudske mi l ice . 10.15 Pesmi i n plesi iz Jugoslavi­je. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. Rado Linzner: Priporočila s posvetova­nja agronomov družbenih pose­stev 12.40 Prek sončnih dobrav. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši paslušalci čestitajo i n po­zdravljajo. 15.20 Zabavni inter-mezzo. 15.30 Pojeta moški pevski zbor »Grafik;.« p. v. Franceta M i -leka m oktet bratov Pirnat iz

Mengša. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v k ino . 18.15 Popev­ka tega tedna. 20.00 Sobotni ve­čer s plesom. 22.10 Oddaja za naše izseljence.

N E D E L J A , 3. oktobra: 6.00—7.00 Dobro jutro ! 7.15 »Hit, h i t i le trte vit . . .« 8.05 Mlad inska radi j ­ska igra — Smi l j an Rozman: Most . 9.05 Naši poslušalci česti­tajo in pozdravljajo I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Andrej Pa-gon-Ogarev: Med roparja življenj in svobode. 19.20 Cu j , to naši part izani pCjO . . 11.00—11.15 Tu­ristični napotki aa tuje goste. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci .čestitajo i n po­zdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Pred domačo hišo. 15.05 Vedr i zvok i . 16.00—19.00 Ne­deljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Mo j ­strske part i ture. 21.10 Melodi je raznih narodov. 22.10 Godala v noči.

P O N E D E L J E K , 4. oktobra: 8.05 Vesel i planšnrji i n tr io Slak z voka ln im kvintetom »Fantje iz Praprotna«. 9.15 Pri l jubl jene otro­ške pesmi. 10 35 Naš podlistek — O. Henrv : Ohranjena svobo­d a — I . 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. Jo­že šile: Prav i lna i zb i ra i n zasno-va . posevkov ozimnega žita. 12.40 V narodnem tonu. i3.30 Pr iporo­čajo vam . . . 14.05 S pot i po Rus i j i . 14 35 Naši poslušalci če-

IZ B R E Ž I Š K E P O R O D N I Š N I C E

Pretekl i teden 30 v brežiški po­rodnišnici rodile: Pavla Filipčič iz Ključa — Ivico, Zof i ja Pacek iz Krškega — Alojza, Ana-Mari ja Jelčič iz Krškega — Benjamino, Mar i j a Prah iz Cerine — Mar i jo , Jul i j ana Božič iz Ardra — Stani­slava, Ladis lava šeško iz Sevnice — Marjano, K a r i i na Stopar iz Boršta — V i n k a , Mar i j a Omerzu iz Gor jan — Mari jo , Dušanka L i -pej iz Brežic — Davorja, Ivanka Mokrovič iz Kra ja Gornjega — Vesno, Draga Z igman iz Police — Ivana, Mar i j a Zivič iz Globokega — dečka, Stoja Frigel j iz Gaja — deklico, Pavla K i n k iz Kostanj-k a — deklico, Mar i j a Ajster iz Zupeče vasi — Sandija, A lb ina Knapič s Senovega — deklico, M i ­lena Popovič iz Podulce — Maj­do, Magdalena Stegne iz Sevnice — Sandi ja.

Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodi le: Mar i j a Grz in iz Mihel je vasi — Matejo, Štefka Gašper iz Uršnih sel — Mi rana , Frančiška škufca s P o l o m a " — Stojana, Mar i j a Fura r iz šmalčje vasi — Andreja, Jožica Kaste l ic iz Jame — Marjana, Zdravka Pe-čavar iz Črnomlja — Nevenko, Mar i j a Rešetič iz Kostanjevice — Tomaža, Hema Gore iz Gorenje vasi — Matejko, Jožefa Blažič z Velikega S la tn ika — Si lvestra,

Jožica Gričar iz Kočevja — Igor­j a , M i l k a Tramte iz Žabje vasi — Antona, Terezija Pire iz Dolnje Straže — Franja , Mar i j a Radovan iz Hrvaškega broda — Alojza, An­gela Ko r i tn i k iz Sevnice — Du­šana, Nada Tur k iz M i rne — M i ­

lana, Ivanka Oštir iz Vrbine — Jur i j a , Jul jana Udovč iz Klevevža — Draga, Mar i j a Smolič z V r h -trebnja — Božo, Tončka Jankovič iz Doijne Brezovice — dekl ico, Frančiška F i lak iz Gribel j — de­kl ico , Jožefa P i rnar iz Dolenje vasi — dekl ico, Ivanka B o k a l iz Radovi je — dekl ico.

B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č

Pretekl i teden so se ponesrečili In i ska l i pomoči v brežiški bol­nišnici: Franc Bevk, s in delavke iz Krškega, je padel s kolesom in s i poškodoval glavo; Valent ina Dečeka, osebnega upokojenca iz Krške vasi, je povozil avto i n m u prizadel poškodbe po glavi ; Te­rezija Metelko, upokojenka z Ra­ke, je padla na dvorišču i n s i poškodovala desno roko v r am i ; Stanko Račič, s in posestnika iz Cerkel j , s i je p r i žaganju drv poškodoval levo roko; Jože Ma-renčič, s in posestnika iz Orešja, s i je p r i žaganju drv v gozdu z lomi l levo nogo; Mar i j a Curha-lek, hči posestnika iz Mosteca, je padla v šoli in si poškodovala levo nogo; ZdravUo Šoštar, dela­vec iz Gredice, je padel s kole­som in s i izpahni l desno ramo; Adolf Tom.še, avtomehanik iz Rib­nice, je padel z motorjem l n s i z lomi l levo nogo pod kolenom.

GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE

o r g a n i z i r a

posvetovanje 0 ekonomskem položaju gostinstva za območje občin Cerknica , Črnomelj, Domžale, Gro­suplje, Hras tn ik , K a m n i k , Kočevje, L i t i j a , Ljubl ja-na-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Me­t l i ka , Novo mesto, R ibn i ca , Trbovl je , Trebnje, V r h ­n i k a i n Zagorje ob Savi

V S R E D O , 6. O K T O B R A 1965 O B 10. U R I V K L U B S K I H P R O S T O R I H H O T E L A »SLON« V L J U B L J A N I

K udeležbi vabimo vse predstavnike gost inskih go­spodarsk ih organizacij i n gostišč družbenega i n za­sebnega sektorja ter predstavnike turističnih druž­benih organizaci j .

GOSPODARSKA ZBORNICA SRS

RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO b o p r o d a l a

v ponedeljek, 4. oktobra

P0LT0V0RNI AVTOMOBIL FIAT 615 B na j avn i l i c i tac i j i ob 7. u r i zjutraj na Zagreb­ški cesti 10, Novo mesto, za družbeni sektor, ob 8. u r i p a za pr i va tn i sektor, v ko l i ko r ne bo interesentov družbenega sektorja. P r ed pričetkom je treba položiti 10 °/o izkl icne cene.

stitajo i n pozdravljajo. 15.20 Za­bavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 »Signali« (zabav-no-glasbena oddaja). 18.45 Novo v znanosti . 20.00 Izbral i smo vam. 22.10 S popevkami po sve­tu .

T O R E K , 5. oktobra: 8.05 Od melodije do melodije. 9.25 Po­zdravi najmlajšim. 10.15 Amilcare Ponchie l l i : Od lomki iz opere »La Gioconda«. 11.00 Turistični napot­k i za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasve­t i — Dr . V i l k o Masten: Sadni objedač nov sadni škodljivec. 12.40 Čez hr ib i n do l . 13.30 Pr i ­poročajo vam . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05 N a mednarodnih križpotjih. 20.00 Majhen recital f lavtista Fed-je Rup la . 20.20 Radi jska igra — Max Gundermann: Rokovn ik . 22.15 Skupn i program JRT-studio Beo­grad.

S R E D A , 6. oktobra: 8.05 Zabav­ne melodije. 9.00 Pisani svet pravl j ic i n zgodb. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Nimaš predno­st i ! 12.05 Aleksander K ipn i s v ru­sk ih operah. 12.30 Kmet i j sk i na­sveti — Jože Krogar: V r t v okto­b ru . 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Iz koncertov i n s imfoni j . 15.20 Zabavni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert ob 17.06. 1R 15 Tz f - v ' - ' : e Radia Koper, 19.05 Glasbene raz­glednice. 20.00 Mozaik zabavnih melodi j . 22.10 Od popevke do popevke.

ČETRTEK. 7. oktobra: 8.05 Do­mači peie-mele. 9.40 Od melodije do melodije. 10.15 Iz oper slo­venskih skladateljev. 11.00 Tur i -

Janez in reforma V : Preskočiva vse tisto, Janez, kaj si naku­

pil pred 26. julijem, ker si to z ozirom na tvo­jo povprečno plačo, oprosti, osebni dohodek lahko predstavljam. Povej m i raje, Janez, kaj misliš o gospodarski reformi?

O: Da je prišla najmanj 5 do 7 let prepo­zno, kakor lahko presodi moja povprečna glava.

V : Oprosti, ampak tega ne razumem, zakaj prej?

O: Tega od novinarjev niti nisem pričako­val. Prej bi morala priti , da b i že pred leti osta­jalo donosnim podjetjem več sredstev!

V : Še vedno ne razumem povsem.

O: Preprosto povedano: donosna podjetja so imela veliko preveč raznih davkov in druž­benih dajatev. T a denar, k i smo ga vzeli do­nosnim podjetjem, smo uporabili za izgradnjo novih podjetij po vsej domovini. Razvijali smo zaostala področja. To je do neke mere v redu, prepričan pa sem, da smo pr i nas s tem pre­cej pretiravali.

Zaradi takega gospodarjenja smo osiroma­šili donosna podjetja in tudi cele gospodarske panoge (kmetijstvo, rudarstvo i td ) . Stara pod­jetja in donosne panoge smo obrali, nova pa niso dajala tistega, kar smo od njih pričako­vali in precej novih gigantov ter pritlikavcev je moralo dobivati in še dobiva celo dotacije, se pravi sredstva, k i j ih spet prispevajo »do­bra, stara« podjetja, če bi gospodarili tako na­prej, bi morala kmalu vsa podjetja (celo seda­nja rentabilna) dobivati dotacije. Le kje bi vzeli denar zanje?

V: Zakaj pa tega pred leti nisi povedal?

O: Saj sem. pa sem bil zato, sicer res ne­uradno, proglašen za sumljivega in bebca. Še srečo sem imel, da sem letel le iz službe. No, potem, ko smo razpravljali o novi ustavi, sem pisal republiški in zvezni komisiji, k i sta pri­pravljali novi ustavi, da naj ostane podjetjem več sredstev, ker j ih bo kolektiv, k i je sredstva ustvaril in ki j ih je s krvavimi žulji prislužil, prav gotvo bolje porabil kot nekdo, k i dobi po­darjena. R a z e n tega naj se stara podjetja ob­navljajo, širijo in ustanavljajo obrate po do­movini. (To je tudi pomoč nerazvitim!) Stara podjetja imajo delovne izkušnje, sposobne ka­dre, poznajo trg, kar vse je porok, da bodo rentabilna. Tako pa smo ustanavljali podjetja brez kadrov, brez poznavanja trga itd. Rezultat (vsaj prvi ) je b i l lahko v večini primerov: po­lomljeni stroji, draga proizvodnja in klic za oprostitev dajatev ali celo za dotacijo. Zaradi takega gospodarjenja smo ustvarili velika ne­sorazmerja v gospodarstvu in negospodar­stvu, skratka: povsod.

V : Ka j meniš torej o novi reformi?

O: Da je bila nujna, zato jo pozdravljam! Menim tudi, da je treba v najnovejši reformi postopati človeško, vendar spet ne preveč, se pravi ne podpirati nespametne gospodarje, bi­rokrate in podobno golazen, k i je je p r i nas precej, morda več kot si mislimo. Bo j im se tudi, da bodo zaradi naše razmeroma slabe splošne razgledanosti, slabega znanja, prevzeli ponekod pobudo birokrati in spet »lovili čarov­nice«, da bi zaščitili sebe.

K a d r o v s k a komis i j a

ISKRE T O V A R N E USMERN1ŠKIH N A P R A V N O V O M E S T O

r a z p i s u j e prosto delovno mesto

VK elektro vari lca P O G O J I : K V vari lec a l i P K vari lec z daljšo prakso p r i e lektro varjenju.

Ponudbe pošljite kadrovsk i k o m i s i j i tovarne usmerniških naprav Novo mesto najkasneje do 15. 10. 1965.

DOLENJSKI UST LAST iN iK I i N I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S Z D L Bre­

žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Met l ika , Novo mesto, Rib­nica, Sevnica in Trebnje.

U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R : Tone Gošnlk (glavni l n odgovorni urednik) , R ia Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev i n Ivan Zoran.

IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 d in — Letna naročnina 2000 d in , polletna 1000 d in ; plačljiva je vna­prej Za inozemstvo: 3750 d in oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun p r i podružnici N B v Novem mestu: 606-11-608-9 — N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, G lavn i crg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov i n fotografij no vračamo — T I S K A : časopisno podjetje D E L O v L jubl jani .

stični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Dr . Stane Valentir.čič: Zavarovanje poLščin pred divjad­jo. 12.40 čez zelene trate. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja­jo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. — 18.15 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi i n napevov. 21.40 Glasbeni noeturno.

P E T E K , 1. oktobra: 20.00 — Obvesti la i n glasbena oddaja Iz­bra l i ste sami .

N E D E L J A , 3. oktobra: 10.20 — Poročila iz naše občine — Z zad­nje seje občinske skupščine Bre­žice — Zunanjepolitični pregled — Razgovor s predsednikom občin­skega odbora S Z D L — Iz novi­narjeve beiežnico — Obnašaj se spodobno: Moška moda i n oble­ka — Za naše kmetovalce: Vsk la -diščenje sadja — Domače viže vam igra ansambel bra 'ov Avse-nikov i n ansambel B o r k a F ranka s Kran j c i — Magnetofonski za­pis: Obisk v Kov incp las tu na Je­senicah na DOlenjskem — Pozor, nimaš prednosti ! — Turistične ve­st i — Pogovor s poslušalci — Obvestita in soored npšjh kine-m?ito;rraiov —- 13.05 — Občani če­stitalo i n pozdravljajo.

T O R E K , 5. oktobra: 20.00 — Ne smemo pozabit i — O d torka do tc^ka v brežiškem k i n u — Športni pregled — Obvesti la — Glasbena oddaja: Pojeta vam Jua-s i B jo r l ing i n Mar io Lanza .