DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo

Analiza zadovoljstva s policijskim delom v občini Maribor

Februar 2014 Gregor Škerget

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo

Analiza zadovoljstva s policijskim delom v občini Maribor

Februar 2014

Avtor: Gregor Škerget

Mentor: višji pred. dr. Darko Anželj

Somentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar

Kazalo vsebine

Povzetek .......................................................................................... 5

Summary - Survey of satisfaction with police work in the municipality of Maribor 6

1 Uvod ............................................................................................. 7

1.1 Namen in cilji diplomskega dela .......................................................... 8

1.2 Opredelitev predpostavk ................................................................... 8

1.3 Predvidene metode diplomske naloge ................................................... 10

2 Organizacija Slovenske policije .......................................................... 11

2.1 Organiziranost ............................................................................... 11

2.1.1 Državna raven ....................................................................... 11

2.1.2 Regionalna raven.................................................................... 13

2.1.3 Lokalna raven ....................................................................... 14

3 Funkcija, poslanstvo in cilji slovenske policije ...................................... 16

4 Policijsko delo v skupnosti ................................................................ 18

4.1 Policijsko delo v skupnosti v občini Maribor ............................................ 21

4.1.1 Preventivna dejavnost PU Maribor in primerjava z ostalimi PU .............. 21

5 Etika in integriteta pri delu policije ..................................................... 23

5.1 Policijska etika .............................................................................. 23

5.2 Integriteta ................................................................................... 23

6 Nadzor nad policijo ......................................................................... 26

6.1 Pritožbeni postopek zoper delo policistov .............................................. 26

7 Metodologija raziskovanja ................................................................ 29

7.1 Namen in cilji diplomskega dela ......................................................... 29

7.2 Opis vprašalnika in postopka anketiranja ............................................... 29

7.3 Opis vzorca .................................................................................. 29

8 Rezultati ankete ............................................................................ 31

8.1 Kakovost stikov policistov z ljudmi ...................................................... 31

8.2 Percepcija kriminalitete in nereda ...................................................... 35

8.3 Strah pred viktimizacijo ................................................................... 39

8.4 Skupnostna povezanost .................................................................... 44

8.5 Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti v občini Maribor ..................... 48

9 Interpretacija ................................................................................ 49

9.1 Hipoteze in predpostavke ................................................................. 50

10 Zaključek ................................................................................... 52

11 Viri in literatura ........................................................................... 56

Priloge ........................................................................................... 59

Kazalo tabel

Tabela 1: Osnovne razlike med tradicionalnim in sodobnim pristopom policijskega

dela v skupnosti ................................................................................. 19

Tabela 2: Število preventivnih dejavnosti po vseh PU ..................................... 22

Tabela 3: Pritožbe nad delom policije ....................................................... 28

Tabela 4: Anketiranci glede na starost. ..................................................... 29

Tabela 5: Anketiranci glede na izobrazbo ................................................... 30

Tabela 6: Anketiranci glede na status ....................................................... 30

Tabela 7: Anketiranci glede na kraj bivanja ................................................ 30

Tabela 8: Kakovost stikov policistov z ljudmi .............................................. 31

Tabela 9: Percepcija kriminalitete in nereda .............................................. 35

Tabela 10: Strah pred viktimizacijo ......................................................... 40

Tabela 11: Skupnostna povezanost. .......................................................... 44

Tabela 12: Rezultati posameznih sklopov vprašalnika .................................... 48

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Kako dobra je pomoč policistov v vašem območju ljudem, ki so bili žrtev

kaznivih ravnanj? ................................................................................ 32

Grafikon 2: Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno) policisti do ljudi, s katerimi

izvajajo postopke? .............................................................................. 33

Grafikon 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v pomoč ljudem na

vašem območju? ................................................................................. 34

Grafikon 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, nepristranski, ko

obravnavajo posameznike v vašem okolju? .................................................. 34

Grafikon 5: Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri vzpostavljanju in

ohranjanju reda in miru na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju? ............ 35

Grafikon 6: Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem okolju? ... 37

Grafikon 7: Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na javnih mestih v

vašem okolju? .................................................................................... 37

Grafikon 8: Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in pretepi s

strani neznancev v vašem okolju? ............................................................ 38

Grafikon 9: Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine

denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju? ............................................... 39

Grafikon 10: Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje ničvrednega blaga in

smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju? ............................................ 39

Grafion11: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati ali ukrasti kaj

vašega, ko ste v vašem okolju izven vašega doma? ........................................ 41

Grafikon 12: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko je

nekdo doma? ..................................................................................... 41

Grafikon 13: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj svojega doma v

vašem okolju napadel ali pretepel?........................................................... 42

Grafikon 14: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali

poškodoval vaš avtomobil? ..................................................................... 43

Grafikon 15: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko

nikogar ni v vašem domu? ...................................................................... 43

Grafikon 16: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame

opravili nakup v trgovini, šli zame po zdravila v lekarno in podobno… ................. 45

Grafikon 17: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj

dom, oziroma na morebitne težave. ......................................................... 46

Grafikon 18: Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil. ........................... 46

Grafikon 19: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše

skupne probleme. ............................................................................... 47

Grafikon 20: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko

prosil za uslugo. ................................................................................. 47

Povzetek

Teoretičen del diplomske naloge smo namenili predstavitvi policije kot organizacije,

opisali smo način njenega delovanja in funkcijo, ki jo opravlja v naši družbi. Opisali

in primerjali smo preventivno dejavnost med slovenskimi policijskimi upravami. Kot

temeljni preventivni način dela smo opisali policijsko delo v skupnosti, ga primerjali s

tradicionalnim načinom dela ter predstavili aktivnosti policijske uprave Maribor na

tem področju. Ker predstavlja velik del dobrega delovanje policije tudi nadzor,

visoka etika ter integriteta pri delu, smo v teoretičnem delu predstavili policijsko

etiko in integriteto, opisali potek in vrste nadzora policije ter opisali pritožbeni

postopek zoper dela policije.

V empiričnem delu naloge smo opravili analizo zadovoljstva z delom policije v občini

Maribor. Analizo smo opravili s 110 anketnimi vprašalniki, katere smo razdelili med

naključno izbrane občane Maribora. Vprašalnik sestavljen iz štirih področji, in sicer:

kakovost stikov policistov z ljudmi, percepcija kriminalitete in nereda, strah pred

viktimizacijo ter skupnostna povezanost v občini. Po opravljeni analizi smo v

nadaljevanju naloge navedli rezultate in ugotovitve analize ter preverili postavljene

hipoteze.

Občani menijo, da je kakovost stikov s policijo dokaj dobra. Precej slabše pa

dojemajo področje kriminalitete in nereda v občini ter jo ocenjujejo kot dokaj slabo.

Glede na dokaj slabo percepcijo kriminalitete bi pričakovali tudi prisotnost strahu

pred viktimizacijo, vendar po analizi pridobljenih mnenj lahko trdimo, da občane ni

strah da bi postali žrtve nepridipravov in področje ocenjujejo kot dobro.

Prav tako dobra je tudi skupnostna povezanost. Občani se zanašajo na sosede, z njimi

sodelujejo in rešujejo skupne probleme.

Ključne besede: Policija, policijska uprava, policijska postaja, občina, skupnost,

policijsko delo v skupnosti, preventivna dejavnost, zadovoljstvo z delom policije,

varnost in kriminaliteta.

Summary - Survey of satisfaction with police work in the

municipality of Maribor

The theoretical part of the thesis contains a presentation of the police as an

organization, its operation and functions it performs in the society. Furthermore, it

contains a description and comparison of preventive activities of Slovenian police

administrations. In addition, we described police work in the community, which is a

fundamental preventive police activity, and compared it to the traditional methods.

Since a large part of the efficient functioning of a police organization is based on

good surveillance, high ethical standards and integrity at work, we included a

presentation of the theoretical part of police ethics and integrity, and a description

of the appeal process against the police.

The empirical part of the thesis contains a survey on satisfaction with police work in

the Municipality of Maribor. The survey was conducted with 110 survey

questionnaires, which were distributed among randomly selected residents of

Maribor. The questionnaire consists of four areas, namely: quality of police contacts

with citizens, perception of crime and disorder, fear of victimization and community

cohesion. Based on analysing the answers we then present the results and findings of

the analysis and verify the hypotheses.

Citizens believe that the quality of contacts with the police is quite good. However,

they had a much lower opinion of the field of crime and disorder in the community,

which is considered to be fairly bad. Given the relatively strong unhappiness

regarding crime levels, one would expect more fear of victimization, but according

to the survey findings, citizens do not seem to be afraid of becoming victims of

crooks and assessed this area as positive. Community cohesion is also considered to

be good. Citizens rely on neighbours and work together to solve common problems.

Keywords: police, police administration, police station, municipality, community,

community policing, preventive activity, satisfaction with police work, safety and

crime.

1 Uvod

Do danes so se razvili različni zgodovinski pogledi na nastanek in obstoj države in

prisile. Staro zgodovinski teoretiki pa kljub temu enotno ocenjujejo, da je za

obrambo skupnih vrednot potrebna organizacija, ki lahko v skrajnem primeru in po

potrebi tudi s silo doseže politične cilje. Že v času rimske države se je oblast

magistrata izvajala po t. i. Coerticijih, v katerih lahko zaznamo zametke državne

prisile. (Žaberl, 2009)

Veliko teoretikov in avtorjev skozi zgodovino se strinja, da je država in represija

potrebna za delovanje in obstoj civilizirane družbe. ''Tudi Aristotel in Platon sta

menila, da je država nujna tvorba za zagotovitev sožitja v neki skupnosti. Takšno

sožitje je mogoče doseči zgolj z uporabo sile proti takšnim, ki takšno sožitje

kvarijo''. (Bayer v Žaberl, 2009: 35) Organizirane državne sile, ki skrbijo za zunanjo in

notranjo varnost, nujno potrebujejo monopol nad prisiljevanjem. V zgodovini si je

država vse bolj podrejala institucije prisile. S prepovedmi, na primer prepoved

dvobojev, krvnega maščevanja ipd., in z nadzorom, na primer oboroževanja,

pravnega reguliranja pravice do samoobrambe si je država v celoti podredila pravico

do prisile. Od začetne nehumane in ne regulirane državne prisile je država v obdobju

približevanja t.i. vladavini prava vse bolj oblikovala in dopolnjevala pravne norme, ki

dovoljujejo uporabo sile. To velja za uradno nasilje, ki dovoljuje uporabo sile

državnim uradnikom, in za preostanek možnosti uporabe sile, ki dovoljuje (samo)

obrambo vsem drugim ljudem. Danes je vprašanje uporabe sile in prisile predvsem

normativno vprašanje. (Žaberl, 2009)

Vloga policije v moderni demokratični družbi, pa že dolgo ni omejena zgolj na

prisilno in represivno zagotavljanje pravnega reda in miru. Vse večji poudarek se

daje na preventivno preprečevanje in v tako imenovani novi način filozofije dela

moderne policije, policijsko delo v skupnosti. Izvor te filozofije je iz sedemdesetih

let prejšnjega stoletja in kot velik del delovanja moderne policije je uspešnost tega

načina delovanja policije v veliki meri odvisna od javnega mnenja in podpore

skupnosti, v kateri policija deluje. Večja kot je povezanost, podpora ljudi, podjetji,

ustanov … v skupnosti, bolje je sodelovanje med skupnostjo in policijo pri

zagotavljanju skupnih ciljev.

''Le kadar policija in skupnost delata skupaj za skupno dobro, lahko državljani

policiji zaupajo. Ko ji bodo zaupali, ji bodo tudi pomagali z informacijami in nudili

pomoč pri preprečevanju kriminala in aretiranju večjega števila kriminalcev.''

(Ferreira, 1998: 61)

V tej nalogi bomo prikazali in opisali moderno strukturo slovenske policije, njeno

vlogo, formalne zadolženosti, predstavili nov način delovanja policije v skupnosti in

ga primerjali s tradicionalnim načinom dela. Prav tako bomo predstavili poklicno

etiko in integriteto pri delu policije, predstavili vrste in načine nadzorovanja

policijske organizacije ter opisali pritožbeni postopek zoper delo policije, skupaj s

nekaterimi statističnimi podatki s tega področja. Kot temeljni cilj naloge bomo

ugotavljali javno mnenje in mišljenje občanov občine Maribor o delu policije v

občini. Ugotavljali bomo: kakovost stikov med občani in policijo, mnenje občanov o

kriminaliteti in stopnji nereda v občini, v koliki meri je občane strah, da bi lahko

postali žrtve kaznivega dejanja, ter kolikšna je skupnostna povezanost občanov v

občini. Z analizo pridobljenih podatkov bomo skušali sestaviti celotno sliko o

zadovoljstvu z delom policije v občini Maribor.

1.1 Namen in cilji diplomskega dela

Namen naloge je na splošno predstaviti slovensko policijo kot organizacijo, njeno

organizacijsko strukturo, funkcijo, predstavit novo filozofijo delovanja policije v

skupnosti, predstaviti moralna vodila policijskega dela na področju etike in

integritete, opisati načine nadzora nad delom policijske organizacije, ter navesti in

opisati pritožbeni postopek zoper dela policije. Temeljni cilj analize pa je ugotoviti

in predstaviti javno mnenje občanov Maribora o delu policije v občini, ugotoviti

kakovost stikov policistov z ljudmi, stopnjo strahu pred viktimizacijo, percepcijo

kriminalitete in nereda v občini ter ugotoviti skupnostno povezanost občanov

Maribora.

1.2 Opredelitev predpostavk

Prva predpostavka: Policijska uprava Maribor v primerjavi z drugimi

policijskimi upravami posveča premalo aktivnosti k preventivnemu delovanju.

Opravili bomo statistično analizo števila preventivnih aktivnostih vseh policijskih

uprav za zadnja tri leta. V kolikor bo policijska uprava Maribor po povprečnem številu

teh aktivnosti med zadnjimi štirimi upravami, bo predpostavka potrjena.

Druga predpostavka: Občani Maribora imajo pozitivno mnenje o policiji v

občini. Policija dobro in profesionalno opravlja svoje delo, ter zadostno pomaga

občanom in žrtvam kaznivih dejanj v občini.

Predpostavko bomo potrdili, v kolikor bo indeks razvitosti policijskega dela v

skupnosti za sklop vprašaj ''kakovost stikov policistov z ljudmi'', preseglo srednjo

vrednost 15.

Tretja predpostavka: Občina Maribor v slovenskem prostoru spada med občine

z, za slovenski prostor, visokim številom populacije, hkrati pa spada med manj

razvite občine. Percepcija kriminalitete in nereda pri občanih je negativna.

Predpostavko bomo potrdili, v kolikor indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti

za sklop vprašanj ''percepcija kriminalitete in nereda'' ne bo presegel srednjo

vrednosti 15.

Četrta predpostavka: Kot posledica negativne percepcije kriminala in nereda

je pri občanih prisoten tudi strah, da bodo postali žrtve nepridipravih. Ljudje so

zaskrbljeni za svoje premoženje in domove, kakor tudi za svoje zdravje. Mnenje

občanov na tem področju je negativno.

Predpostavko bomo potrdili, v kolikor indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti

za sklop vprašanj ''strah pred viktimizacijo'' ne bo presegel srednjo vrednosti 15.

Peta predpostavka: Skupnostna povezanost v občini je pozitivna. Občani

poznajo ljudi v svoji soseski, na njih se lahko zanesejo za pomoč in skupaj z njimi

rešujejo skupne probleme.

Predpostavko bomo potrdili, v kolikor bo indeks razvitosti policijskega dela v

skupnosti za sklop vprašanj ''skupnostna povezanost'' presegel srednjo vrednosti 15.

Za namen ocenjevanja pridobljenih rezultatov raziskave (2 do 4 predpostavka) ter za

mejnik potrditve ali zavrnitve omenjenih predpostavk smo uporabili indeks razvitosti

policijskega dela v skupnosti kateri predstavlja vsoto vseh odgovorov pri

posamezniku. Najmanjše možno število točk posameznega sklopa vprašalnika znaša 5,

največ pa 25. Ker pa se nam ne zdi dovolj, da vse kar je pod aritmetično sredino

indeksa (5 do 14,9) opisno označimo kot slabo in vse kar je nad njo (15 do 25) pa kot

dobro, smo opisne ocene posameznih sklopov vprašalnika razdelili na šest ocen.

5—9,9 točk (zelo slabo)

10—12,4 točk (slabo)

12,5—14.9 točk (dokaj slabo)

15—17,4 točk (dokaj dobro)

17,5—19,9 točk (dobro)

20—25 točk (zelo dobro)

1.3 Predvidene metode diplomske naloge

Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni študij

knjižnih virov, oziroma strokovne literature, strokovnih člankov, internetnih virov ter

poročil.

Za empirični del diplome bomo uporabili metodo statistične analize podatkov

pridobljenih z anketnim vprašalnikom.

2 Organizacija Slovenske policije

Z Zakonom o policiji je 18. julija 1998 leta slovenska policija postala organ v sestavi

Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (v nadaljevanju MNZ). Postala je

moderna in po evropskih merilih oblikovana policijska organizacija, ki je sposobna

učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega življenja in zagotoviti visoko stopnjo

varnosti. Pridobila je tudi na samostojnosti in neodvisnosti. (Naloge in cilji, 2012)

Organizacijsko policija danes opravlja svoje naloge na treh ravneh: na državni,

regionalni in lokalni ravni. Sedež policije je v Ljubljani. Sestavljajo jo Generalna

policijska uprava (v nadaljevanju GPU) v Ljubljani, osem policijskih uprav s sedeži v

večjih mestih po Sloveniji ter 111 policijskih postaj na lokalni ravni. (Seznam

policijskih postaj, 2012)

2.1 Organiziranost

Slovenija se uvršča med države s centralizirano nacionalno policijo, ki je strogo

hierarhično oblikovana in kot organ v njegovi sestavi institucionalno podrejena MNZ.

Ta ima v razmerju do policije kot organa v njegovi sestavi nadzorstvena in

usmerjevalna pooblastila. Zaradi centraliziranosti lokalne skupnosti praktično nimajo

pomembnejšega vpliva na njeno delovanje. Policijo vodi generalni direktor, ki je

javni uslužbenec. Policijske uprave, ki na regionalni ravni opravljajo naloge policije,

ne uživajo samostojnosti in tako ne pomenijo decentralizacije policije. Znotraj njih

na določenem območju ali za določeno področje dela neposredno opravljajo naloge

policije policijske postaje, ki so območne organizacijske enote policije. (Nadzor nad

policijo …, 2004)

2.1.1 Državna raven

GPU je najvišja organizacijska raven policije. Njene pristojnosti so strateškega

pomena za delovanje policijskega sistema in uresničevanje policijskih nalog.

(Kečanović, Klemenčič, Zidar in Pavlin, 2006)

Zakon o organiziranosti in delu v policiji v osemnajstem členu določa, da GPU

opravlja naslednje naloge:

1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške

načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju

izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam

policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti

sistema in metod dela, izvaja ukrepe za zakonito in učinkovito delovanje

policije;

2. usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete,

varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih

v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno

delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo zmožnosti policijskih uprav;

3. izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa,

nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v

predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;

4. vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev,

delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju

varovanja in zaščite kritične infrastrukture;

5. izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave;

6. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;

7. sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z

uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije;

8. izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in

izrednem stanju;

9. skrbi za podatke s področja dela policije, ter za informacijski in

telekomunikacijski sistem policije;

10. sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije;

11. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o

aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;

12. izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost;

13. sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov

pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav,

investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;

14. sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih

tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove

opreme;

15. izvaja, usmerja in načrtuje notranje varnostne postopke in ukrepe za notranjo

varnost policije;

16. opravlja kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in

izvaja vzdrževalne naloge indikatorskih merilnikov;

17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug

predpisi. (Zakon o organiziranosti in delu v policiji, 2013)

Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog

ali te ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske

uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi

ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi. Če direktor policijske uprave ne

ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska

uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave. (Zakon

o organiziranosti in delu v policiji, 2013)

2.1.2 Regionalna raven

Na regionalni ravni policijske naloge opravlja 8 policijskih uprav (v nadaljevanju PU),

katere vodijo direktorji, ki jih imenuje in razrešuje minister za notranje zadeve na

predlog generalnega direktorja policije. (Kolenc, 2002)

PU so srednja organizacijska raven zgradbe policije. Po zakonu so pristojne za

opravljanje nalog policije na širšem, regijskem območju. PU vodi direktor, ki

predstavlja in vodi upravo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje

dela v notranjih organizacijskih enotah uprave in na policijskih postajah, jim daje

strokovna navodila, zagotavlja zakonito in učinkovito opravljanje nalog, odreja

ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese generalni

direktor policije. Za svoje delo in delo PU je odgovoren generalnemu direktorju

policije. V uradu direktorja so tako kot v uradu generalnega direktorja službe,

pristojne za notranje varnostne in nadzorstvene dejavnosti za potrebe PU.

(Kečanović et al., 2006)

Naloge PU:

1. usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja

nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;

2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih

dejanj in jih izroča pristojnim organom;

3. zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno

delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;

4. zagotavlja in izvaja določene naloge s področja urejanja in nadzora prometa, ko

je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;

5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb in objektov;

6. zagotavlja in izvaja določene naloge za mejno kontrolo in varovanje državne

meje;

7. izvaja postopke s tujci;

8. sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih držav;

9. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;

10. opravlja določene naloge s področja delovanja policije v izrednem stanju ali v

vojni;

11. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega

sistema policije;

12. opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega

usposabljanja in izpopolnjevanja, finančnih in materialnih zadev, tekočega

vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev;

13. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug

predpis, izdan na podlagi zakona. (Zakon o organiziranosti in delu v policiji,

2013)

Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah. Vodje teh enot

so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni

direktorju policijske uprave. Če policijska uprava ugotovi, da policijska postaja ne

izvršuje svojih nalog pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja

policijske postaje in mu naložiti, da odpravi ugotovljene nepravilnosti v določenem

roku. Policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog

iz pristojnosti policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno. (Zakon o

organiziranosti in delu v policiji, 2013)

2.1.3 Lokalna raven

Policijske postaje (v nadaljevanju PP) so mikro raven policijske organizacije. Njihova

dejavnost je neposredno povezana z življenjskim okoljem in varnostnimi problemi

ljudi, ki v tem okolju bivajo in delajo. Je območna organizacijska enota policije,

ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju, ali za

določeno področje dela PU. Vodi in predstavlja jo komandir PP, kateri načrtuje,

organizira, usmerja in nadzoruje opravljena dela iz pristojnosti PP, zagotavlja

zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v

skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor PU. Za svoje delo, stanje

na PP in delo le te je odgovoren direktorju PU. (Kečanović et al., 2006)

Kakorkoli je že razvejana policijska organizacija, temelji policijskega dela so vedno

na terenu, med ljudmi. Na PP kot osnovnih organizacijskih enotah na lokalni ravni, se

opravi dobrih 90 % vseh policijskih nalog. Te naloge se v primerjavi z nalogami

nekdanjih orožnikov in miličnikov v osnovi niso veliko spremenile, še vedno je

temeljna naloga PP varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja, spremenili

pa so se koncept in metode dela. Naloge so postale številčnejše in kompleksnejše.

Danes se policija sooča tudi s situacijami, ki poleg klasičnih zahtevajo tudi povsem

specifična znanja, sposobnosti in opremo, zato so zraven splošnih ustanovljene tudi

specializirane policijske postaje. (Kolenc, 2002)

PP s splošnim delovnim področjem (splošne PP): Je enota za neposredno

opravljanje nalog javne varnosti, kot so: varovanje ljudi in premoženja, vzdrževanje

javnega reda in miru, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj … (Anželj, 2001)

PP s posebnim delovnim področjem: Lahko se ustanovi za neposredno opravljanje

nalog na določenem področju in območju: PP prometne policije, PP obmejne

policije, PP pomorske in PP letališke policije, PP konjeniške policije in PP postaje

vodnikov službenih psov ter PP za izravnalne ukrepe. (Anželj, 2001)

3 Funkcija, poslanstvo in cilji slovenske policije

Slovenska policija, kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, ima temeljni cilj

zagotoviti visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije

tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem, človekove pravice in

temeljne svoboščine ter druge ustavnopravne vrednote. (Kolenc, 2002)

Prevzema svoj del odgovornosti za nacionalno in svetovno varnost, za nadzor zunanje

meje Evropske unije, širjenje območja svobode, varnosti in pravic v Evropski Uniji ter

za izpolnjevanje drugih mednarodnih obveznosti. (Poslanstvo, vizija, 2012)

Formalno zadolženosti policije navaja Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 4.

členu. (2013)

Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti so:

1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,

2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov,

odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali

pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter

raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki

izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,

3. vzdrževanje javnega reda,

4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in ne kategoriziranih cestah, ki so

dane v uporabo za javni promet,

5. nadzor državne meje,

6. naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,

7. varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z

zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti

podatkov državnih organov,

8. naloge ob naravnih in drugih nesrečah,

9. druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

Policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja

preventivno dejavnost.

Osnovno vodilo slovenske policije je opravljanje policijskih dejavnosti v skupnosti. Pri

tem izhaja iz:

poslanstva, da pomaga ljudem, skrbi za njihovo varnost in za varnost

premoženja;

vrednot, ki se kažejo zakonitem in strokovnem delu, spoštovanju človekovih

pravic in svoboščin, poštenosti, nepristranskosti, nediskriminatornosti in

odgovornosti ter

vizije, ki z razvojem kadrov, organizacije in stroke, ter z vzpostavljanjem

partnerskega odnosa s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varnost. (Virtič,

Gorenak, 2008)

4 Policijsko delo v skupnosti

Policijsko delo v skupnosti, ali s tujko Community policing, pomeni novo filozofijo

oziroma način policijskega dela, in je skozi dolgo obdobje prilagajanja in

uveljavljanja naredilo dolgo tranzicijsko pot. Od obljubljenega obstoječega načina

dela je postalo stalna praksa v nekaterih državah. (Mikulan, 1997)

Po nastanku resnih težav, ki so se kazale kot povečanje kaznivih dejanj in hujše

kršitve reda in miru v ZDA v sedemdesetih ter v Veliki Britaniji v osemdesetih letih,

so ti dogodki sprožili razmišljanje o drugačnem policijskem delu, ki ne bi bilo le

gasilsko odzivanje na probleme, ampak bi bilo proaktivno in izvajano v skladu s

interesi skupnosti, katerim policisti služijo. (Meško, 2001)

Po mnenju številnih avtorjev je temeljni element policijskega dela v skupnosti

sodelovanje policije z občani v skupnosti. Policija naj bi v tem smislu sodelovala s

skupnostjo, ki jo tvorijo posamezni prebivalci, skupine prebivalcev, poslovneži, uradi

in institucije (npr. bolnišnice, inšpektorati ...). Te skupine prebivalcev je treba

pritegniti k sodelovanju zlasti pri reševanju problemov. To reševanje problemov je

najpomembnejši del policijskega dela v skupnosti. Je dejavnost, ki sledi klasičnemu

policijskemu delu, za katerega je značilno odkrivanje in preiskovanje kriminalitete

ter vzdrževanje reda. Policisti izvajajo tako proaktivne kot reaktivne naloge, s

poudarkom na prvem. Kriminaliteta in drugi problemi so le simptomi, ki kažejo, da je

nekaj narobe v skupnostih, v katerih se pojavljajo. Reševanje problemov pomeni v

tem smislu iskanje in odpravljanje vzrokov za kriminaliteto in nered. (Meško in

Lobnikar, 2005)

Pomemben dejavnik policijskega dela v skupnosti je tudi decentralizacija policijske

dejavnosti. Policijsko delo v skupnosti pomeni zaposlitev in stalna prisotnost

policistov v določeni soseski, za katero so odgovorni, in hkrati prenos odločanja na te

policiste. Najbolj značilne so manjše policijske postaje ter policijske pisarne v

soseskah, peš patrulje ipd. Zaposlitev policista na takem območju je dolgoročna, saj

se od njega pričakuje, da bo natančno spoznal okoliš, probleme in prebivalce, ki tam

živijo. Policijsko delo v skupnosti temelji na bližini in tesnih stikih s predstavniki

skupnosti in prebivalcih v soseski. (Meško in Lobnikar, 2005)

Še en pomemben element policijskega dela v skupnosti je ponovna opredelitev ciljev

policijske dejavnosti in je v tesni zvezi z idejo o identifikaciji in odpravi temeljnih

vzrokov varnostnih problemov v skupnosti. To pomeni tudi spremembo ocenjevanja

policijskega dela. Namesto tradicionalnega (št. prijav in aretacij, izrečenih denarnih

kazni ...), sodelovanje s skupnostmi zahteva drugačne standarde ocenjevanja

uspešnosti dela policije. Ker je ta filozofija dela policije usmerjena v cilje, so poleg

števila rešenih primerov za oceno uspešnosti pomembni tudi pokazatelj zmanjšanja

kriminalitete, zmanjšanja problemov, povečan občutek varnosti, manj nereda v

soseskah ipd. (Meško in Lobnikar, 2005)

Tabela 1: Osnovne razlike med tradicionalnim in sodobnim pristopom policijskega dela v

skupnosti. (Meško in Lobnikar, 2005)

VPRAŠANJA TRADICIONALNI PRISTOP

POLICIJSKO DELO V SKUPNOSTI

Kaj je policija?

Policija je vladna

ustanova, ki je odgovorna predvsem za uveljavljanje

zakonov.

Policija je del javnosti, policisti pa so osebe. Njihova posebna dolžnost je opravljati tista varnostna opravila, ki so

sicer dolžnost vsakega prebivalca.

Kakšno je razmerje

med policijo in ostalimi državnimi

organi?

Prioritete različnih državnih organov so

mnogokrat konfliktne.

Policija je samo ena izmed strokovnih služb, ki lahko skupaj zagotovijo boljšo

kakovost življenja prebivalcev.

Kako razumemo vlogo policije?

Prvenstvena naloga policije je preiskovanje

KD in prijemanje osumljencev le-teh, ostala opravila so tej dejavnosti

podrejena.

Policijske naloge so zasnovane širše: naloga policije je

reševanje problemov. Delo na področju preiskovanja

kriminalitete je le del takšne policijske dejavnosti.

Kako merimo policijsko učinkovitost?

Policijsko učinkovitost merimo s pomočjo števila

policijskih ukrepov, predvsem na področju kriminalitete, javnega

reda in mira ter prometa.

Končni cilj policijskega dela je odsotnost kriminala in nereda; policijsko delo je učinkovito, če so rešeni problemi, ki jih

zaznava skupnost.

S čim konkretno se policija ukvarja?

Policija se ukvarja s

posameznimi dogodki: s KD, s prometno nesrečo, s kršitvijo javnega reda in

miru.

Prioriteto imajo tisti dogodki oz. problemi, ki vznemirjajo

skupnost.

Kaj je tisto, kar določa policijsko učinkovitost?

Reakcijski čas: hitreje kot se policija odzove na klic, bolj se ima za učinkovito.

Policijske učinkovitosti ne določa v tolikšni meri čas, v

katerem policisti odgovorijo na klic, temveč predvidljivost policijskega ravnanja oz.

reakcije ter stopnja zadovoljstva prebivalcev z

opravljenim postopkom policista.

Kakšno je stališče policije do klicev, ki

zahtevajo neke storitve (ne kriminal)?

Na tovrstne klice policija odgovori samo, če oceni,

da nima nujnejšega opravila; v veliki meri je odgovor na tovrstne klice odvisen od dobre volje

policista.

Odziv na takšne klice občanov je zelo pomembna funkcija policije in zanjo predstavlja veliko priložnost za navezavo pristnih stikov z ljudmi in za spoznavanje skupnosti, kjer

policisti opravljajo svoje delo.

V zgornji tabeli so prikazane razlike med tradicionalno filozofijo policijskega dela in

policijskega dela v skupnosti. Iz nje je razvidno, da v primerjavi s starim modelom

reaktivnega delovanja policije in merjenju njene uspešnosti s številom izdanih

plačilnih nalogov je filozofija policijskega dela v skupnosti usmerjena predvsem v

preprečevanje pojava kriminala in njenih povzročiteljev. Policija je predvsem servis

državljanom in jim je dostopna tudi pri vsakodnevnih težavah in problemih. Njena

uspešnost je merljiva predvsem v zmanjšanju pojava, kot npr. kriminalitete, nereda

itd. v skupnosti.

V Sloveniji je bila na tem področju že 1992 leta sprejeta zamisel o projektu javne

varnosti. Že poskusni projekt javne varnosti, kasneje projekt Policija, je pomembno

mesto namenjeno preventivnemu delovanju. Projekt je preventivo postavil za eno od

osnov policijskega dela, in bil uspešno preizkušen, ter kot takšen uveljavljen za

celotno območje Slovenije. Zakon o policiji iz 1998 leta določa, da policija v okviru

svojih pristojnosti sodeluje z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na

izboljšanje varnosti v lokalnih skupnostih, pri čemer je poudarjeno partnersko

sodelovanje med policijo in posameznimi subjekti. Tudi v Pravilih policije iz leta

2000 ima sodelovanje policije z organi samoupravnih lokalnih skupnosti posebno

mesto, tako kot ga imajo policijski okoliši in vodje policijskih okolišev, ki so

uresničujejo novo filozofijo policijskega dela, tako imenovano, policijsko delo v

skupnosti. (Zgodovinski razvoj …, 2012)

Policijsko aktivnost v skupnosti omenja tudi trenutno veljavna Resolucija o

nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012—

2016. Eden izmed ciljev resolucije za to obdobje je ''izboljšati sodelovanje med

organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter sodelovanje med državnimi organi,

samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, raziskovalnimi in nevladnimi organizacijami''.

(Resolucija o nacionalnem …, 2012)

Z letom 2013 je pričela veljati nova strategija policijskega dela v skupnosti, ki

predstavlja srednjeročni načrt razvoja in dela policije za obdobje 2013—2017.

Strategija predvideva več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo in civilno

družbo, več vidnosti in prisotnosti policistov v lokalni skupnosti, večji občutek

varnosti, zaupanja in zadovoljstva s delom policije. Pomemben del nove strategije je

samostojnost policijskih postaj, ki svoje aktivnosti na področju varnosti prilagajajo

potrebam in interesom lokalne skupnosti in tako določajo svoje prednostne naloge v

lokalni skupnosti. Nova strategija kot delo v skupnosti smatra tudi represivne ukrepe,

ter poudarja strokovnost in vljudnost pri delu policistov v skupnosti. (Smolej, 2013)

4.1 Policijsko delo v skupnosti v občini Maribor

Vodstvo PU Maribor daje prednost novejšim pristopom opravljanja policijske

dejavnosti pred tradicionalnimi načini. Virtič in Gorenak (Virtič, Gorenak, 2008) v

svoji raziskavi ugotavljata, da so ljudje na območju PU Maribor pripravljeni pomagati

policiji pri opravljanju svojega dela v skupnosti, kar je temeljni pogoj za delovanje

takšnega načina dela policije in vliva optimizem za nadaljni razvoj sodelovanja. Prav

tako ugotavljata, da so občani zadovoljni z pristopom in odnosom policistov, ter da

60 % ljudi pozna vodijo policijskega okoliša.

Partnersko sodelovanje policije z državljani v občini Maribor se najaktivneje odvija

znotraj policijskih okolišev. Policijski okoliši so deli območja policijske postaje za

neposredno opravljanje določenih nalog policije in za sodelovanje policistov z

državljani, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugimi pri zagotavljanju

varnosti. Območji policijskih postaj Maribor I in Maribor II sta zaradi lažjega in

učinkovitejšega obvladovanja varnostne problematike v mestni občini Maribor

razdeljeni na več policijskih okolišev, ki praviloma obsegajo območje ene ali več

mestnih četrti ali krajevnih skupnosti. Najvidnejše mesto pri sodelovanju s

skupnostjo ima vodja policijskega okoliša. Njegova naloga je spremljanje dogodkov,

ki ogrožajo varnost, analiza dogodkov, ugotavljanje vzrokov, ki privedejo do njih. Pri

tem je njegovo glavno orožje komuniciranje, poslušanje in svetovanje. Vedno je na

razpolago preko policijske postaje, v kateri je zaposlen, preko vodstev krajevnih

skupnosti ali mestnih četrti, s katerimi sodeluje v okviru varnostnih sosvetov ali tudi

neposredno na terenu. (Partnersko sodelovanje …, 17. 9. 2013)

4.1.1 Preventivna dejavnost PU Maribor in primerjava z ostalimi PU

Preventivna dejavnost policije je usmerjena v preprečevanje in odvračanje škodljivih

ravnanj in nevarnosti, ki ogrožajo ljudi npr. kazniva dejanja in hujši prekrški, nesreče

itd. Ta oblika policijskega dela je nepogrešljiva povsod, kjer je povečana možnost

teh pojavov ter grožen ljudi in premoženja. Policisti se v okviru preventivnega dela

odločajo predvsem na podlagi presoje o stanju varnosti in taktične ocene, katera

sredstva in ukrepi bi bili v posameznem primeru najučinkovitejši. Med njimi so

denimo patruljiranje z vozilom ali peš, poostren nadzor, opozarjanje, svetovanje …

(Klemenčič, Kečanović, Žaberl, 2002)

Preventiva je eden od najboljših pristopov, ki preprečuje številne negativne pojave v

družbi z odpravo njihovih povzročiteljev. Pri tem gre za odpravljanje, odvračanje in

preprečevanje nevarnosti, ki so lahko posledica naravnih dejavnikov ali pa človeka. S

tem posredno policija manjša njihove posledice in varčuje z davkoplačevalskim

denarjem. Načrtovanje preventivnih projektov zajema postavljanje ciljev, s katerimi

določimo, kaj želimo doseči na določenem območju ali področju, izbira metod z

katerimi bomo cilj dosegli, ter na zadnje izbira vrednostnega sistem, s katerim lahko

ocenimo uspešnost preventivnega projekta. (Mikulan, 1997)

Tabela 2: Število preventivnih dejavnosti po vseh PU. (Letno poročilo o delu vseh PU 2007,

2008, 2009, 2010, 2011)

Povprečno št. preventivnih

dejavnosti na leto

Povprečno št. preventivnih dej.

na leto na 100.000 prebivalcev

PU Novo Mesto 1829 919

PU Maribor 2412 731

PU Nova Gorica 839 640

PU Ljubljana 3637 627

PU Koper 1028 584

PU Murska Sobota 747 545

PU Celje 1883 535

PU Kranj 773 375

Zgornja tabela prikazuje povprečno število preventivnih dejavnosti vseh PU v

obdobju od 2007 do konca leta 2011. V tretjem stolpci je povprečno število teh

dejanj na leto preračunano na 100.000 prebivalcev. Najbolj številčne preventivne

dejavnosti v vseh PU so bile na področjih varnosti cestnega prometa, javnega reda in

miru ter kriminalitete. Najpogostejša uporabljena sredstva pa svetovanje in

opozarjanje, neformalno druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in

odraslih. (Letno poročilo vseh PU 2007, 2008, 2009, 2010, 2011)

5 Etika in integriteta pri delu policije

Pri svojem delu se policist vsak dan srečuje z ljudmi. Narava njegovega dela zahteva,

da posredno ali neposredno deluje na ljudi. Kadarkoli je policist v službi, ima njegov

odnos do ljudi in njegovo ravnanje javnopravni značaj. Državljani ga vidijo kot

predstavnika države ter celotne organizacije policije, kar tudi je. (Žaberl, 2006)

5.1 Policijska etika

Etično ali neetično ravnanje policistov ima velik vpliv na mnenje, ki si ga o policiji

kot organizaciji ustvarijo državljani. (Žaberl, 2006)

Policijska etika je zvrst uporabne etike, aplicirana na policijsko delo oziroma na

policijsko profesijo. (Pagon, 2003)

Vseh možnih situacij v policiji ni mogoče normirati. Določena dejanja policista so

takšne narave, da jih je mogoče urejati le z usmerjevalnimi napotili. Zato so takšne

situacije podobno kot v nekaterih drugih poklicih urejene s policijsko etiko. Vrednote

in morala morajo zavezovati policista pri njegovem delu in prav tako v zasebnem

življenju. Veliko teh vrednot je zapisanih in urejenih v zakonih, ki urejajo delovanje

policije, še več pa je takšnih, ki niso zapisani, ker jih enostavno ni mogoče normirati.

To ne normirano področje policijskega delovanja ureja kodeks policijske etike,

katerega namen je vnesti več humanosti, pravičnosti in strokovnosti v policijsko delo.

(Žaberl, 2006)

Slovenska policija ima svoj kodeks policijske etike. Predstavljal bi naj voljo in

spoznanja vseh policistov o nujnosti zakonitega, pravičnega, humanega in vljudnega

ravnanja pri njihovem delu. Kodeks zraven urejanja in usmerjanja delovanja policije

predpisuje tudi odgovornost in postopek za ugotavljanje odgovornosti za kršitev

kodeksa. (Žaberl, 2006)

5.2 Integriteta

Integriteta pomeni popolnost, skladnost, nedeljivost, stalnost, poštenost, čistočo

duše, enotnost. Pomeni nasprotno od korupcije, moralne perverznosti pokvarjenosti,

podkupljivosti in podkupovanja. Je najbolj zaželena odlika neke organizacije in

posameznika in pomeni, da ti upoštevajo pravila in norme, ki urejajo pravila

njihovega delovanja. (Pagon, Meško, Lobnikar, 2003)

Integriteta pri policijskem delu pomeni, da policist resnično sprejema vrednote in

moralne standarde policijskega dela, da posreduje vrline, zahtevane za policijski

poklic, in da konsistentno ravna po svoji volji v skladu s temi vrednotami, standardi

in vrlinami, tudi v primeru zunanjih pritiskov. (Pagon, 2003)

Policijska integriteta je torej vrsta konceptov in prepričanj, katerih kombinacija je

okvir za delovanje policijske organizacije in poklicne in osebne etike policistov, ki

med drugim vključujejo poštenost, čast, moralnost, vdanost, načelnost in predanost

poslanstvu. V praksi to pomeni predvsem: odsotnost koruptivnega vedenja,

incidentov zaradi prekomerne uporabe sile, rasizma, sebičnosti, nelojalnosti idr. Zato

policijsko integriteto znotraj organizacije vzdržujejo s preiskovanjem in

discipliniranjem napačnega ravnanja policistov. Ta pristop je po mnenju nekaterih

avtorjev napačen. Menijo da je pravilen način povečanja integritete s stimulacijo,

torej nagrajevanjem zaželenega vedenja. (Kampanakis, 2003)

Policijska organizacija v skoraj vseh družbah je že doživela kakšen škandal,

korupcijo, odklonskost ali kršitev integritete. Celo policijske organizacije, ki so

služile kot model profesionalizma, niso prestale te preizkušnje. Kaže, da je

pomanjkanje integritete v policiji neke vrste pritiklina policiji kot organizaciji in

instituciji. Problem policijske odklonskosti, kljub ponovnem opredeljevanju vloge

policije in prizadevanjem za preiskovanje kršitev policijske integritete, ostaja in se

celo krepi. (Kappler, Fields, 2003)

Zakaj jo je tako težko doseči? Becler (1998 v Pagon, 2003) ponuja tri najpogostejše

razloge. Prvič, ni vsakdo racionalen. Integriteta zahteva disciplino smisla in

dolgotrajne aktivnosti, izbiranje in vztrajno uresničevanje ustreznih ciljev, previdno

izbiro sredstev za dosego ciljev in celovito uporabo posameznikovega znanja. Drugič,

posamezniku lahko manjka integritete zaradi želja, ki niso v skladu z moralnimi

vrednotami. Tretji, najverjetneje najpogostejši razlog, zakaj posamezniku manjka

integritete, pa je, da popusti socialnim pritiskom. Oseba z visoko integriteto ne bo

dovolila, da bi želja po priljubljenosti premagala njena razumska prepričanja.

Pri nas je po oceni v poročilu Društva Integriteta (2012), integriteta organov pregona

zakonsko izredno dobro zagotovljena, tako s predpisi o nezdružljivosti funkcije,

prepovedjo sprejemanja daril, kot tudi drugimi normami integritete in etičnim

kodeksom policije. Disciplinski postopki za kršitve integritete organov pregona so po

mnenju društva ustrezno urejeni. Njihova ocena mehanizmov integritete v pravnem

smislu je znašala 75 točk od možnih 100. V praktičnem pogledu je ocena društva bila

slabša s 50 od 100 možnih točk in še navaja ''policistom so bili najpogosteje očitani

nestrokovnost, nekorektnost, neprofesionalen odnos do stranke v postopku,

nepravilna ugotovitev dejanskega stanja, žaljiv postopek, nepravilna odločitev in ne

ukrepanje''. Prepogosto nastajajo problemi in očitno nepravilna razumevanja pravil o

delu policije (in ne le pri izvajanju teh v praksi).

6 Nadzor nad policijo

Vladavina prava zahteva, da nikogar ni nad pravom. To velja za državljane, prav tako

pa tudi za državne organe. Prav zaradi tega je nadzor nad delom policije zelo

pomemben. V demokratičnih državah se nadzor nad policijo in njenim izvajanjem

pooblastil kaže v različnih oblikah, ki so medsebojno prepletene. Razdelili bi jih

lahko na naslednje ravni:

Politični – parlamentarni nadzor: Izvaja se preko parlamenta. Poslanci opravljajo

nadzor s postavljanjem poslanskih vprašanj ministru za notranje zadeve. Za nadzor

nad občutljivimi zadevami kot so prekriti preiskovalni ukrepi ali pa preverjanje

politično odgovornosti, pa lahko parlament ustanovi posebno parlamentarno komisijo

za nadzor. (Žaberl, 2006)

Sodni in nadzor državnega tožilstva: Se izvaja v fazi predkazenskega postopka in to

predvsem s preverjanjem odredb in z njimi pridobljenih dokazov v fazi preiskave.

Tako se nezakonito pridobljene dokaze izloči iz nadaljnega postopka. (Žaberl, 2006)

Notranji nadzor: Nadzor nad delom policistov in lastnih organizacijskih enot v prvi

vrsti prevzema policija sama in MNZ. Notranji nadzor je vpet v policijsko hierarhijo,

ki določa odgovornosti znotraj policije. Tako nadzor nad delom policistov prevzemajo

predvsem njihovi neposredni predstojniki, izvajajo pa ga tudi delavci policijske

uprave in generalne policijske uprave. (Nadzor nad policijo …, 2004)

Zunanji (državljanski) nadzor: Izvaja se predvsem z reševanjem in preverjanjem

utemeljenosti pritožb zoper policijo. Vera Institute of Justice (v Nadzor nad policijo

…, 2004) navaja ''Državljanski nadzor nad policijo vključuje ljudi izven policije, ki se

jim omogoči dostop do prej ne-javnih ali skrivnih procesov v policiji z namenom

zagotavljanja odgovornosti za njene ukrepe, politiko in prioritete.'' Nadzor te vrste

opravljajo nevladne organizacije in predvsem varuh človekovih pravic. Namen te

vrste nadzora je zagotavljanje: zunanjega nadzora nad policijo, vpliva interesov

lokalne skupnosti na policijsko delo, okrepitev policijske profesionalnosti in

zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. (Nadzor nad policijo …, 2004)

6.1 Pritožbeni postopek zoper delo policistov

Vsak posameznik, ki meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja

kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel

za domnevno kršitev pritoži na MNZ, ali katerokoli organizacijsko enoto policije.

Pritožba je lahko pisna, ustna na zapisnik ali posredovana po elektronski pošti na

uradni elektronski naslov ministrstva oziroma policijske enote. Pritožba mora biti

razumljiva, izpolnjena z zahtevanimi podatki, in priložena z morebitnimi dokazi, ki

se nanašajo na pritožbo. (Klemenčič et. al., 2002)

Vložene pritožbe zoper policiste se rešuje na dveh ravneh:

Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote

policije:

Vodja organizacijske enote policije najprej preveri vsa dejstva v zvezi s pritožbo.

Vodja nato povabi pritožnika na razgovor, na katerem ga seznani z ugotovitvami in

morebitnimi ukrepi v zvezi z njegovo pritožbo. Če se pritožnik strinja z njegovimi

ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek lahko zaključi s podpisom zapisnika.

(Pritožbe nad policisti, 2012)

Reševanje pritožbe na senatu:

Kadar se pritožnik ne odzove vabilu na razgovor pri vodji organizacijske enote

policije in pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu ali v

primeru, ko se ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku ali v

primeru, če iz pritožbe izhaja sum kaznivega dejanja policista, ki se preganja po

uradni dolžnosti, se pritožbeni postopek nadaljuje na senatu. Pritožbo tedaj rešuje

tričlanski senat, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti

katera imenuje minister za notranje zadeve. (Pritožbe nad policisti, 2012)

V postopku reševanja pritožbe na senatu se pritožbena zadeva najprej dodeli v

reševanje pooblaščencu ministra za reševanje pritožb, ki zadevo temeljito prouči. Če

ugotovi, da je bil postopek pri vodji organizacijske enote korektno izpeljan, predlaga

takojšnjo obravnavo pritožbe na senatu. Če pa ministrov pooblaščenec oceni, da je

za razjasnitev posameznih dejstev treba zbrati še dodatne dokaze, določi

poročevalca, ki je lahko iz policije ali ministrstva. Ta preveri pritožbo in pripravi

poročilo za obravnavo na senatu. Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu, ta z

glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Vodja senata pripravi in podpiše pisni

odgovor pritožniku. (Pritožbe nad policisti, 2012)

Tabela 3: Pritožbe nad delom policije. (Poročila PU Maribor, in poročila policije za celotno

Slovenijo: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012).

PU Maribor Povprečje v preostalih 7 PU

Št sprejetih pritožb 117,4 77,1

Št. pritožb obravnavanih pri vodji

organizacijske enote 45,9 34,2

Delež ravnanj neskladno s predpisi 3,4 2,6

Št. pritožb obravnavanih na seji senata 40,3 20,9

Delež utemeljenih 3,7 2,6

Št. sankcioniranih policajev 11,2 5,5

Zgornja tabela prikazuje povprečne podatke iz obdobja od 2006 do 2012. Prikazuje

število prejetih pritožb zoper delo policistov, kolik teh pritožb je bilo obravnavanih

in na katerem nivoju, ter kolikšen delež obravnavanih pritožb je bil spoznan kot

utemeljen. Prikazan je tudi podatek koliko policajev je bilo v sankcioniranih zaradi

vloženih pritožb, ter število odkritih in prijavljenih kaznivih dejanj znotraj PU.

Najpogostejša sankcija policajev je bilo opozorilo ter uvedba disciplinskega postopka.

7 Metodologija raziskovanja

7.1 Namen in cilji diplomskega dela

Namen naloge je na splošno predstaviti slovensko policijo kot organizacijo,

predstaviti njeno organizacijsko strukturo, funkcijo in sredstva za opravljanje te

funkcije. Temeljni cilj analize pa je ugotoviti javno mnenje občanov Maribora o delu

policije v občini ter ugotoviti skupnostno povezanost občanov Maribora.

7.2 Opis vprašalnika in postopka anketiranja

Podatke za raziskovalni del bomo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki bo

sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Za odgovore na vprašanja bomo zaprosili

občanke in občane Maribora. Udeleženci bodo seznanjeni z namenom in ciljem

raziskave, da imajo pravico odkloniti sodelovanje, ter da je sodelovanje v raziskavi

prostovoljno, neobvezujoče in ni plačano. Upoštevali bomo tudi vidik anonimnosti.

Za pridobitev podatkov za analizo bomo opravili 110 anket, katere bomo za izpolnitev

razdelili naključnim občankam in občanom Maribora, na način deljenja anket na

terenu. Pridobljene podatke bomo statistično analizirali in iz rezultatov pridobili in

predstavili zastavljene cilje za diplomsko delo.

7.3 Opis vzorca

Anketni vprašalnik smo porazdelili med 110 naključno izbrane osebe. Med

sodelujočimi je bilo nekaj manj moških z 48,2 %, ter 51,8 % žensk. Starostna

porazdelitev sodelujočih je neenakomerna z večino sodelujočih 75,5 % pod 35 let.

Najmlajši sodelujoči je imel 18 let, najstarejši pa 62.

Tabela 4: Anketiranci glede na starost.

Spol/

starost

Do 25 let 26—35 36—45 46—55 Od 56 let SKUPAJ/%

MOŠKI 14 28 5 3 3 53 (48,2 %)

ŽENSKE 19 22 11 3 2 57 (51,8 %)

SKUPAJ/% 33 (30 %) 50 (45,5 %) 16 (14, 5%) 6 (5,5 %) 5 (4,5 %) 110 (100 %)

Izobrazba velike večine sodelujočih (več kot 97 %) je med končano srednjo šolo ter

končano visoko šolo oz. univerzo. Največ jih je končalo srednjo šolo 61,8%, sledi

visoka šola/univerza z 22,7 % ter višja šola 12,7 %. Več kot univerzitetno izobrazbo

imata le dva (1,8 %) sodelujoča, končano samo osnovno šolo pa le eden (0,9 %).

Stopnja izobrazbe je med spoloma dokaj enakomerna.

Tabela 5: Anketiranci glede na izobrazbo.

Spol/izobrazba Osnovna

šola

Srednja

šola

Višja šola Visoka šola,

uni.

Več

MOŠKI 1 34 5 12 1

ŽENSKE / 34 9 13 1

SKUPAJ/% 1 (0,9 %) 68 (61,8 %) 14 (12,7 %) 25 (22,7 %) 2 (1,8 %)

Kot je razvidno iz spodnje tabele, je velika večina sodelujočih delovno aktivnih. Tudi

pri statusu ni opaziti velike razlike med moškimi in ženskami.

Tabela 6: Anketiranci glede na status.

Spol/status Dijak, študent Zaposlen,

samozaposlen

Nisem

zaposlen

Upokojenec

MOŠKI 11 33 8 1

ŽENSKE 11 34 11 1

SKUPAJ/% 22 (20 %) 67 (60,9 %) 19 (17,3 %) 2 (1,8 %)

Skupaj ima 70,9 % sodelujočih anketirancev kraj bivanja v mestu, preostalih 29,1 %

pa v krajih v okolici mesta.

Tabela 7: Anketiranci glede na kraj bivanja.

Spol/kraj bivanja Vas Mesto Trg

MOŠKI 16 36 1

ŽENSKE 16 40 1

SKUPAJ/% 32 (29,1 %) 76 (69,1 %) 2 (1,8 %)

8 Rezultati ankete

8.1 Kakovost stikov policistov z ljudmi

V prvem sklopu vprašanj smo ugotavljali kakovost stikov policistov z ljudmi v občini

Maribor. V tem sklopu je postavljenih pet vprašanj, vsak s petimi možnimi odgovori

od 1 do 5. 5 predstavlja najboljše mnenje, 1 pa najslabše. V tem sklopu smo pridobili

550 mnenj.

Tabela 8: Kakovost stikov policistov z ljudmi.

ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST

STANDARDNI ODKLON

1 Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč

policistov v vašem območju ljudem, ki so bili

žrtev kaznivih ravnanj?

2,98 1,06

2 Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno),

policisti do ljudi, s katerimi izvajajo

postopke?

3,11 1,11

3 V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na

splošno, v pomoč ljudem na vašem območju?

3,26 1,07

4 V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na

splošno, nepristranski, ko obravnavajo

posameznike v vašem okolju?

3 0,88

5 Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri

vzpostavljanju in ohranjanju reda in miru na

ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju?

3,17 0.99

Rezultati analize prvega sklopa kažejo na dokaj neenaka mnenja sodelujočih, saj so

deviacije od srednjih vrednosti dokaj visoke, pa čeprav so skupno gledano najnižja od

vseh sklopov vprašanj.

Občani so najmanj zadovoljni s pomočjo, ki jo policisti nudijo žrtvam kaznivih

dejanj. Vprašanje je edino v tem sklopu, ki ima srednjo vrednost pod sredino, kar

kaže na nezadovoljstvo občanov. Ne precej boljše mnenje imajo tudi o

nepristranskosti policistov, saj lahko po zgoraj prikazanem trdimo, da so občani s

svojim mnenjem razdeljeni na dva enaka nasprotujoča si pola. Zadovoljstvo na

področju vljudnosti policistov do ljudi, s katerimi izvajajo postopke, je s srednjo

vrednostjo nekoliko nad sredino prav tako povprečno, kar kaže na dokaj slabo

mnenje občanov na tem področju. Ker so razlike v srednjih vrednostih pri tem sklopu

vprašanj najmanjše, je tudi na področju vzpostavljanja reda in miru mnenje občanov

dokaj povprečno in tudi tukaj kaže na določeno nezadovoljstvo. Najboljša ocena v

stikih policije z občani je na področju (splošne) pomoči policije občanom, vendar

glede na srednjo vrednost, ki znaša 3,26 od možnih 5, tudi na tem področju splošno

mnenje ni pretirano dobro.

Iz prikazanega lahko sklepamo, da je kakovost stikov policistov z ljudmi v občini

Maribor po mnenju občanov povprečna in da ima policija v občini na tem področju še

veliko rezerve za izboljšanje. Povprečna ocena pri vseh vprašanjih je dokaj nizka in

skupno znaša le 15,52 od 25 možnih.

Analiza posameznih vprašanj:

Vprašanje številka 1: Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov v vašem

območju ljudem, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj?

Grafikon 1: Kako dobra je pomoč policistov v vašem območju ljudem, ki so bili žrtev kaznivih

ravnanj?

Zgornji grafikon prikazuje dana mnenja sodelujočih v anketnem vprašalniku. Iz

podatkov, ki jih prikazuje je razvidno, da je 12,7 % (14) mnenja, da je pomoč

policistov žrtvam kaznivih dejanj zelo slaba, 11,8 % (13) pa jih meni, da je slaba.

Največ sodelujočih, 47,3 % (52) trdi da je pomoč policistov v občini primerna, da je

dobra pa meni 20,9 % (23). 7,3 % (8) anketirancev je prepričana, da je pomoč

policistov zelo dobra.

Vprašanje številka 2: Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno) policisti do ljudi,

s katerimi izvajajo postopke?

Grafikon 2: Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno) policisti do ljudi, s katerimi izvajajo

postopke?

Grafikon dva daje odgovore na drugo zastavljeno vprašanje. Da so policisti zelo ne

vljudni, je mnenje 7,3 % (8) sodelujočih, da so ne vljudni le včasih meni 29,1 % (32),

14,5 % (16) pa nima mnenja na to vprašanje. 43,6 % (48) trdi, da so policisti vljudni,

da so zelo vljudni pa je mnenja 5,5 % (6) sodelujočih.

Vprašanje številka 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v

pomoč ljudem na vašem območju?

Grafikon 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v pomoč ljudem na vašem

območju?

Pri vprašanju tri so sodelujoči naslednjega mnenja. Da sploh niso v pomoč je mnenja

6,4 % (7) sodelujočih, 20,9 % (23) meni, da niso preveč v pomoč, brez mnenja na to

vprašanje pa je 20 % (22) sodelujočih. 45,5 % (50) jih meni, da so policisti na

njihovem območju dokaj v pomoč, da so zelo v pomoč pa je prepričanih 6,4 % (8)

sodelujočih.

Vprašanje številka 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno,

nepristranski, ko obravnavajo posameznike v vašem okolju?

Grafikon 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, nepristranski, ko obravnavajo

posameznike v vašem okolju?

Rezultati na vprašanje štiri so sledeči. Da so policisti zelo pristranski pri obravnavi

posameznikov meni 2,7 % (4), včasih pristranski 25,5 % (28), brez mnenja pa je 40,9 %

(45) sodelujočih. 27,3 % (30) jih meni, da so policisti nepristranski, 3,6 % (3) pa trdi

da so zelo nepristranski. Pri tem vprašanju izstopa število sodelujočih brez mnenja,

ki je najvišje izmed vseh vprašanj.

Vprašanje številka 5. Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri

vzpostavljanju in ohranjanju reda in miru na ulicah in drugih javnih mestih v

vašem okolju?

Grafikon 5: Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in

miru na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju?

Da so policisti zelo neuspešni meni 8,2 % (9), neuspešni 11,8 % (13), primerni pravi 40

% (44) ljudi. Policisti so pri tem delu svojih nalog uspešni, pravi 34,5 % (38) ljudi, red

in mir je zelo dobro zagotovljen pa je mnenja 5,5 % (6) sodelujočih.

8.2 Percepcija kriminalitete in nereda

V tem sklopu vprašanj smo ugotavljali mnenje in dojemanje stopnje kriminalitete in

nereda v občini Maribor. S pridobljenimi 550 mnenji v petih vprašanjih smo ugotovili

slednje.

Tabela 9: Percepcija kriminalitete in nereda.

ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST

STANDARDNI ODKLON

6 Kako velik problem je po vašem mnenju

vandalizem v vašem okolju?

2.85 1,2

7 Kako velik problem je po vašem mnenju

pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju?

2.99 1,25

8 Kako velik problem so po vašem mnenju

napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v

vašem okolju?

3,26 1,09

9 Kako velik problem so po vašem mnenju

roparski napadi oz. tatvine denarja, torbic ali

denarnic v vašem okolju?

3,12 1,1

10 Kako velik problem je po vašem mnenju 2,58 1,19

kopičenje ničvrednega blaga in smeti na

praznih javnih mestih v vašem okolju?

Rezultati tudi v tem sklopu vprašanj kažejo na neenakost mnenj na vprašanja, saj je

standardni odklon od srednje vrednosti pri vseh vprašanjih velik. Razlike v srednjih

vrednostih so v tem sklopu vprašanj največje in segajo od 3,26 do najnižje v

celotnem vprašalniku 2,58.

Po analizi pridobljenih odgovorov lahko sklepamo, da je percepcija kriminalitete in

nereda precej različna in neenaka.

Če se sprva osredotočimo na področje nereda lahko ugotovimo, da je po mnenju

sodelujočih kopičenje ničvrednega blaga in smeti na javnih mestih zelo velik

problem. S srednjo vrednostjo, le 2,58, je ta tematika najslabše ocenjena v celotni

anketi. Nekoliko boljše, a skupno še vedno povprečno mnenje, imajo občani na temo

pijančevanja na javnih mestih. Odgovori na to vprašanje so bili najbolj raznoliki v

tem sklopu vprašanj.

Nadaljujemo na področju kriminala, kjer občani menijo da je najbolj kritičen

problem vandalizem. Nekoliko bolje, vendar spet povprečno, ocenjujejo stanje na

področju roparskih pohodov in tatvin v občini, medtem ko najbolje, a s skupno oceno

3,26, še vedno dokaj povprečno, ocenjujejo velikost problema napadov na ljudi in

pretepov s strani neznancev.

Skupno gledano je percepcija nereda v občini dokaj slaba, enako lahko po videnem

trdimo za percepcijo kriminalitete. Skupna vrednost vprašanj je pri tem sklopu

najnižja in znaša le 14,8 od 25 možnih.

Analiza posameznih vprašanj:

Vprašanje številka 6. Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem

okolju?

Grafikon 6: Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem okolju?

Šesto vprašanje nam je dalo odgovore na percepcijo vandalizma v občini. 13,6 % (15)

sodelujočih meni, da je vandalizem v občini zelo velik problem, 32,7 % (36) pravi, da

je vandalizem delno problem. Brez mnenja na to vprašanje je 14,5 % (16)

sodelujočih, 32,7 % (36) pa jih je mnenja, da je vandalizem v občini majhen problem.

Sploh ni problem pravi 6,4 % (7).

Vprašanje številka 7. Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na

javnih mestih v vašem okolju?

Grafikon 7: Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na javnih mestih v vašem

okolju?

Rezultati na sedmo vprašanje so na videz podobni rezultatom predhodnega

vprašanja. Da je pijančevanje zelo velik problem, je mnenja 11,8 % (13) sodelujočih,

delno problem pravi 31,8 % (35). Mnenja na to vprašanje se je zadržalo 13,6 % (15),

30,9 % (34) pa jih pravi, da je pijančevanje na javnih mestih majhen problem. 11,8 %

(13) anketirancev pijančevanje na javnih mestih sploh ne vidi kot problem v občini.

Vprašanje številka 8. Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in

pretepi s strani neznancev v vašem okolju?

Grafikon 8: Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in pretepi s strani

neznancev v vašem okolju?

Rezultati na vprašanje št. osem so sledeči. Da je problem zelo velik, je mnenja 6,4 %

(7) sodelujočih, delno je problem pravi 21,8 % (24) anketirancev, medtem ko okroglih

20 % (22) na vprašanje nima mnenja. Napadi in pretepi s strani neznancev je majhen

problem, je mnenja največ sodelujočih, 42,7 % (47), 9,1 % (10) pa pravi, da to v

občini Maribor sploh ni problem.

Vprašanje 9. Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine

denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju?

Grafikon 9: Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine denarja,

torbic ali denarnic v vašem okolju?

Na vprašanje, ki zadeva tatvine in roparske napade v občini, so sodelujoči odgovorili

precej različno. 7,3 % (8) jih meni, da so ti zelo velik problem v občini, 24,5 % (27) pa

pravi, da so le delno problem. Zelo veliko sodelujočih, 26,4 % (29) se je pri tem

vprašanju vzdržalo mnenja, medtem ko jih 32,7 % (36) pravi, da so tatvine in roparski

pohodi majhen problem. Sploh niso problem, je prepričanih 9,1 % (10) sodelujočih.

Vprašanje številka 10. Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje

ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju?

Grafikon 10: Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje ničvrednega blaga in smeti na

praznih javnih mestih v vašem okolju?

Tudi pri desetem vprašanju so mnenja precej deljena. Srednja vrednost, torej skupno

mnenje sodelujočih, je pri tem vprašanju najslabše in znaša le 2,58. Rezultati so

sledeči: 22,7 % (25) jih je mnenja da je problem zelo velik, 29,1 % (32) je mnenja, da

je problem delno velik, 18,2 % (20) pa na to temo nima mnenja. 27,3 % (30) meni da,

je zadeva majhen problem, le 2,7 % (3) pa, da sploh ni problem.

8.3 Strah pred viktimizacijo

S pomočjo 550 mnenj, pridobljenih v sklopu petih vprašanj, smo ugotavljali, v

kolikšni meri so v ljudje v občini Maribor zaskrbljeni, da bi postali žrtve kaznivih

dejanj. Rezultati so objavljeni v tabeli 9.

Tabela 10: Strah pred viktimizacijo.

ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST

STANDARDNI ODKLON

11 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo

skušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste v

vašem okolju izven vašega doma?

3,59 1,18

12 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v

vaš dom, medtem ko je nekdo doma?

3,96 1,08

13 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo

zunaj svojega doma v vašem okolju napadel

ali pretepel?

3,87 0,99

14 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v

vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš

avtomobil?

3,27 1,09

15 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v

vaš dom, medtem ko nikogar ni v vašem

domu?

3,55 1,16

Tudi pri analizi tretjega sklopa vprašanj ugotavljamo, da je deviacija od srednje

vrednosti dokaj velika. Srednje vrednosti v tem sklopu vprašanj so v primerjavi z

ostalimi visoke.

Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da so občani najbolj zaskrbljeni za možnost

kraje ali poškodbe njihovega avtomobila. Nekoliko manj jih skrbi za možnost vloma v

njihovo stanovanje, ko nikogar ni doma. Mnenja na to vprašanje so bila sicer zelo

različna, vendar s srednjo vrednostjo 3,55 dokaj dobra. Z malenkost višjo srednjo

vrednostjo in visoko deviacijo lahko z dokaj dobro označimo tudi odgovore na enajsto

vprašanje. Občani niso pretirano zaskrbljeni za možnost ropa ali kraje v njihovem

okolju izven njihovega doma. Še manj so zaskrbljeni, da bi jih v njihovem okolju

izven njihovega doma kdo napadel ali pretepel, saj lahko percepcijo na tem področju

z visoko srednjo vrednostjo in dokaj nizkim odklonom označimo kot dobro. Z najvišjo

povprečno oceno v celotni anketi 3,96 lahko kot dobre označimo tudi odgovore na

dvanajsto vprašanje. Občane Maribora ne skrbi možnost vloma v njihov dom, medtem

ko je nekdo doma.

Skupno lahko trdimo, da strah, da bodo postali žrtve kaznivega dejanja v občanih ni

pretirano prisoten. Skupna ocena pri tem sklopu vprašanj najvišja in znaša 18,24.

Analiza posameznih vprašanj:

Vprašanje številka 11. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati

ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven v vašem okolju izven vašega doma?

Grafion11: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko

ste v vašem okolju izven vašega doma?

Vedno sem zaskrbljen trdi 7,3 % (8) sodelujočih, 10 % (11) pravi, da jih skrbi pogosto,

24,5 % (27) pa pravi, da samo včasih. Glede možnosti ropa in tatvine sem redko

zaskrbljen, pravi 32,7 % (36) anketirancev, 25,5 % (28) pa trdi, da jih ta zadeva ne

skrbi nikoli.

Vprašanje številka 12. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom,

medtem ko je nekdo doma?

Grafikon 12: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko je nekdo

doma?

Skupno gledano so v primerjavi z ostalimi, rezultati na dvanajsto vprašanje dobri, saj

je le 5,5 % (6) na vprašanje odgovorilo z vedno in le 3,6 % (4) s pogosto. 16,4 % (18)

sodelujočih je zaskrbljenih le včasih, 38,2 % (42) pa le redko. Število pet je bilo pri

tem vprašanju obkroženo največkrat od vseh vprašanj. 36,4 % (40) je na vprašanje

odgovorilo z nikoli. Srednja vrednost pri tem vprašanju je najvišja in znaša 3,96.

Vprašanje številka 13. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj

svojega doma v vašem okolju napadel ali pretepel?

Grafikon 13: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj svojega doma v vašem

okolju napadel ali pretepel?

Tudi pri trinajstem vprašanju prevladujejo pozitivni odgovori. Le 3,6 % (4) je na

vprašanje odgovorilo z vedno, 6,4 % (7) pa s pogosto. 15,5 % (17) je zaskrbljenih le

včasih, 48,2 % (53) pa redko. Možnost napada ali pretepa nikoli ne skrbi 26,4 % (29)

sodelujočih.

Vprašanje številka 14. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju

ukradel ali poškodoval vaš avtomobil?

Grafikon 14: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval

vaš avtomobil?

Odgovori na vprašanje številka štirinajst so sledeči. Da so vedno zaskrbljeni je

odgovorilo 7,3 % (8) sodelujočih, 12,7 % (14) pa pravi, da pogosto. Največ

sodelujočih, 40 % (44), trdi da so zaskrbljeni le včasih, 25,5 % (28) pa le redko. Da

niso nikoli zaskrbljeni trdi 14,5 % (16) anketirancev.

Vprašanje številka 15. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom,

medtem ko nikogar ni v vašem domu?

Grafikon 15: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko nikogar ni v

vašem domu?

Kot že pri nekaterih prejšnjih vprašanjih v tem sklopu je tudi pri vprašanju številka

petnajst večina sodelujočih odgovorila pozitivno. Rezultati: Vedno sem zaskrbljen

trdi 7,3 % (8) sodelujočih, 9,1 % (10) pravi, da so zaskrbljeni pogosto medtem ko je

29,1 % (32) anketirancev odgovorilo z včasih. Največ, 30 % (33), jih trdi le redko,

nisem nikoli zaskrbljeni pa 24,5 % (27) vprašanih.

8.4 Skupnostna povezanost

Kot pri prejšnjih sklopih smo tudi pri ugotavljanju skupnostne povezanosti občanov

Maribora pridobili mnenja s petimi vprašanji, kar je skupaj 550 mnenji. Tudi v tem

primeru so podana mnenja od ocene ena do pet. Ena je najslabše, pet najboljše

mnenje. Rezultati so v sledeči tabeli.

Tabela 11: Skupnostna povezanost.

ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST

STANDARDNI ODKLON

16 Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih

sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini,

šli zame po zdravila v lekarno in podobno …

3,66 1,14

17 Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede,

da bodo pazili na moj dom, oziroma na

morebitne težave.

3,63 1,17

18 Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed

posodil.

3,43 1,26

19 Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo

skupaj in rešujemo naše skupne probleme.

3,32 1,21

20 V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj

dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo.

3,63 1,24

Zadnji sklop vprašanj je dal odgovore na skupnostno povezanost v občini Maribor. Kot

pri prejšnjih sklopih so tudi pri tem mnenja zelo različna. Deviacija od srednje

vrednosti je v tem sklopu vprašanj najvišja, kar kaže na različno percepcijo

skupnostne povezanosti. Med srednjimi vrednosti posameznih vprašanj ni velikih

razlik.

Najslabše ocenjeno področje skupnostne povezanosti je reševanje skupnih problemov

s stanovalci iz okoliša. Mnenja na to temo so precej različna. Nekoliko bolje je

mnenje občanov na področju med soseske finančne pomoči v stiski, vendar so tudi na

to temo mnenja precej deljena. Kot dokaj dobro, vendar na meji dobrega lahko

ocenimo tudi podana mnenja na trditvi sedemnajstega in dvajsetega vprašanja.

Večina sodelujočih meni, da se lahko zanese na svoje sosede ko jih ni doma, in da

pozna v svoji soseski dovolj ljudi dovolj dobro, da jih lahko prosi za uslugo. Kot dobro

lahko ocenimo skupno mnenje na trditev pomoči sosedov v primeru bolezni.

Povprečna ocena na to trditev je najvišja v tem sklopu.

Skupno gledano lahko s 17,67 od možnih 25, ocenimo skupnostno povezanost kot

dokaj dobro.

Analiza posameznih vprašanj:

Vprašanje številka 16. Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi

zame opravili nakup v trgovini, šli zame po zdravila v lekarno in podobno …

Grafikon 16: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup

v trgovini, šli zame po zdravila v lekarno in podobno …

Iz zgornjega grafikona je razvidno, da je pri šestnajstem vprašanju 3,6 % (4)

obkrožilo številko ena in se z izjavo sploh ne strinjajo, 16,4 % (18) trdi, da se ne

strinjajo, prav tako 16,4 % (18) pa na izjavo nima mnenja. 37,3 % (41) se z

izjavljenim ne strinja, 26,4 % (29) pa se močno strinja.

Vprašanje 17. Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj

dom, oziroma na morebitne težave.

Grafikon 17: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj dom,

oziroma na morebitne težave.

Z zgornjo izjavo se splon ni strinjalo 5,5 % (6) anketirancev, medtem ko se jih 14,5 %

(16) ne strinja. 18,2 % (20) sodelujočih se je mnenja zadržalo, največ, 35,5 % (39), pa

se z izjavo strinja. Z izjavo se močno se strinja 26,4 % (29) anketirancev.

Vprašanje številka 18. Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil.

Grafikon 18: Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil.

Z trditvijo se sploh ne strinja 10 % (11) anketirancev, 14,5 % (16) pa trdi, da se ne

strinjajo. Brez mnenja na to vprašanje je 20,9 % (23) sodelujočih, medtem ko se z

izjavo strinja 31,8 % (35) sodelujočih. 22,7 % (25) vprašanih se z izjavo močno strinja.

Vprašanje številka 19. Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in

rešujemo naše skupne probleme.

Grafikon 19: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne

probleme.

Pri devetnajstem vprašanju nas je zanimala povezanost skupnosti sodelujočih.

Rezultati so sledeči. Z izjavo se sploh ne strinjam je odgovorilo 7,3 % (8), da se z

izjavo ne strinjajo pa 20,9 % (23) anketirancev. Mnenja nam ni zaupalo 24,5 % (27)

sodelujočih, 27,3 % (30) pa se z izjavo strinja. Močno se strinjam, trdi 20 % (22)

vprašanih.

Vprašanje številka 20. V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi

jih lahko prosil za uslugo.

Grafikon 20: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za

uslugo.

Rezultati na zadnje vprašanje so dokaj dobri. Da ne pozna dovolj ljudi dovolj dobro,

trdi 6,4 % (7) sodelujočih, ki so obkrožili sploh se ne strinjam. 15,5 % (17) trdi, da se

z izjavo ne strinjajo, brez mnenja na to temo pa je 18,2% (20) vprašanih. Da se z

izjavo strinjajo, trdi 29,1 % (32) ljudi, močno se strinjam pa 30,9 % (34)

anketirancev.

8.5 Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti v občini

Maribor

Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti predstavlja vsoto vseh odgovorov pri

posamezniku. Njegova najnižja možna vrednost je lahko 20, najvišja pa 100. Srednja

vrednost indeksa je 60.

Tabela 12: Rezultati posameznih sklopov vprašalnika.

SKLOPI VPRAŠALNIKA ŠTEVILO

ANKETIRANCEV

POVPREČNA

VREDNOST

Kakovost stikov policistov z ljudmi 110 15,52

Percepcija kriminalitete in nereda 110 14,8

Strah pred viktimizacijo 110 18,24

Skupnostna povezanost 110 17,67

INDEKS 66,23

V vsakem sklopu vprašalnika smo sodelujočim postavili pet vprašanj s možnimi

odgovori od ena do pet. Najnižja možna ocena posameznega sklopa vprašanj je 5,

najvišja 25, srednja vrednost pa je 15. Iz zgornje tabele je razvidno, da so trije od

štirih sklopov vprašanj ocenjeni z oceno nad povprečjem, eno pa malenkost pod

srednjo vrednostjo. Kakovost stikov policistov s ljudmi so sodelujoči ocenili z skupno

oceno 15,52. Percepcijo kriminalitete so sodelujoči z 14,8 ocenili kot najslabše

področje v anketnem vprašalniku, medtem ko so z oceno 18,24, kot najboljše ocenili

področje Strahu pred viktimizacijo. Skupnostno povezanost so anketiranci ocenili z

oceno 17,67 od možnih 25. Iz zgoraj prikazanega je razvidno, da sta kakovost stikov

policistov z ljudmi in percepcija kriminalitete in nereda ocenjena z dokaj slabo in

celo z oceno pod srednjo vrednostjo, medtem ko sta področji strahu pred

viktimizacijo in skupnostna povezanost ocenjeni kot dobri. Indeks policijskega dela

znaša 66,23 točk in je le dobrih šest točk nad srednjo vrednostjo. Iz tega lahko

zaključimo, da je indeks policijskega dela v skupnosti v občini Maribor dokaj visok.

9 Interpretacija

Namen diplomske naloge je bil predstaviti slovensko policijo kot organizacijo in

predstaviti njeno vlogo in način delovanja. Temeljni cilj pa je bil ugotoviti in

primerjati dejavnosti PU na področju preventivnih dejanj ter ugotoviti mnenje

občanov o delovanju policije v občini Maribor. V ta namen smo opravili analizo

statističnih podatkov na področju preventivnih dejan PU in opravili anketo, v kateri

je sodelovalo 110 občanov Maribora. V štirih sklopih anketnega vprašalnika smo

ugotavljali kakovost stikov policije z ljudmi, percepcijo kriminalitete in nereda v

občini, strah pred viktimizacijo in skupnostno povezanost občanov.

Z analizo policijskih poročil za obdobje od 2007 do 2011 in primerjavo podatkov vseh

PU smo ugotovili, da je PU Maribor med dejavnejšimi na področju preventive. Po

povprečnem številu preventivnih dejanj na 100.000 prebivalcev, v analiziranem

obdobju zaostaja le za PU Novo mesto.

Na področju opravljene analize mnenja občanov smo ugotovili naslednje:

Kakovost stikov policistov z ljudmi so sodelujoči ocenili s 15,52 točk. Na podlagi tega

lahko to področje ocenimo kot dokaj dobro. Večina sodelujočih je področje dela

policije ocenila kot pozitivno, vendar to, da je rezultat le 0,52 točke nad srednjo

vrednostjo kaže tudi, da je veliko ljudi s policijo na tem področju nezadovoljna.

Kakovost stikov policistov z ljudmi je področje, kjer ima policija v občini prostor za

izboljšave. Po mnenju občanov so najbolj kritična področja pomoč policistov žrtvam

kaznivih dejanj, nepristranskost pri delu in vljudnost do ljudi v postopku.

Kako občani Maribora dojemajo kriminaliteto in nered v občini je naslednja tema

sklopa. Sodelujoči so področje ocenili s podpovprečno oceno 14,8. Po rezultatih lahko

trdimo, da je percepcija kriminalitete in nereda v občini dokaj slaba. Večina

sodelujočih je mnenja, da sta stopnji kriminalitete in nereda v občini previsoka in s

tem izražajo nezadovoljstvo s preprečevanjem kriminalitete in zagotavljanje reda

policije v občini. Po mnenju občanov so kopičenje smeti in pijančevanje na javnih

mestih ter vandalizem veliki problemi v občini.

Tretji sklop vprašanj, strah pred viktimizacijo, so sodelujoči ocenili z najvišjo oceno

v opravljeni anketi, in sicer 18,24. Rezultat na tem področju lahko ocenimo kot

dober. Občane ne skrbi možnost vdora v njihovo stanovanje ter kraje njihovega

premoženja. Še najbolj jih skrbi možnost poškodbe ali kraje njihovega avtomobila.

Zadnji sklop vprašanj nam je dal oceno skupnostne povezanosti občanov v Mariboru.

Sodelujoči so tudi to področje s 17,67 točkami ocenili kot dobro. Večina sodelujočih

se počuti dobro med sosedi in ljudmi v njihovem okolišu ter menijo, da z njimi dobro

sodelujejo in da lahko na njih računajo za pomoč.

Stopnjo razvitosti policijske dela v skupnosti smo ocenili z indeksom razvitosti. Indeks

predstavlja povprečje vsote vseh odgovorov. Njegova najmanjša vrednost znaša 20,

srednja vrednost 60, najvišja vrednost pa 100. Z 66,23 je indeks razvitosti

policijskega dela v skupnosti v občini Maribor nadpovprečen. Kljub nadpovprečnemu

indeksu razvitosti, pa njegova vrednost znaša le 6,23 točk nad srednjo vrednostjo. K

tej nižji vrednosti prispevata predvsem slabše ocenjeni področji kakovosti stikov

policistov z ljudmi in slaba percepcija kriminalitete in nereda v občini.

Po opravljeni analizi lahko trdimo, da je indeks razvitosti policijskega dela v

skupnosti v občini Maribor dokaj dober.

9.1 Hipoteze in predpostavke

Prva predpostavka: Policijska uprava Maribor v primerjavi z drugimi

policijskimi upravami posveča premalo aktivnosti k preventivnemu delovanju.

Po pridobljenih podatkih vseh PU za zadnja tri leta, analizo in primerjavo teh smo

ugotovili, da PU Maribor v zadnjih letih po številu preventivnih dejanj zaostaja le za

PU Novo Mesto. Prvo predpostavko lahko zato zavrnemo.

Druga predpostavka: Občani Maribora imajo pozitivno mnenje o policiji v

občini. Policija dobro in profesionalno opravlja svoje delo, ter zadostno pomaga

občanom in žrtvam kaznivih dejanj v občini.

Drugo predpostavko lahko potrdimo. Po mnenju občanov je kakovost stikov s policijo

dokaj dobra. Pomoč policistov žrtvam so občani ocenili z dokaj slabo oceno, medtem

ko so področja nepristranskosti, vljudnosti, uspešnosti pri delu, ter splošne pomoči

ljudem dobila oceno dokaj dobro. Ocena sodelujočih znaša 15,52 od 25.

Tretja predpostavka: Občina Maribor v slovenskem prostoru spada med občine

z, za slovenski prostor, visokim številom populacije, hkrati pa spada med manj

razvite občine. Percepcija kriminalitete in nereda pri občanih je negativna.

Po analizi pridobljenih rezultatov lahko tretjo predpostavko potrdimo. Z oceno tik

pod srednjo vrednostjo, 14,8 so občani to področje ocenili kot dokaj slabo. Občani so

mnenja, da je kopičenje smeti na javnih mestih ter vandalizem v občini velik

problem. Tudi pijančevanje na javnih mestih občani ocenjujejo kot problem.

Področje napadov na ljudi in pretepov ter področje roparskih pohodov in tatvin v

občini ocenjujejo kot dokaj dobro.

Četrta predpostavka: Kot posledica negativne percepcije kriminala in nereda

je pri občanih prisoten tudi strah, da bodo postali žrtve nepridipravov. Ljudje so

zaskrbljeni za svoje premoženje in domove, kakor tudi za svoje zdravje. Mnenje

občanov na tem področju je negativno.

Četrto predpostavko lahko po opravljeni analizi zavrnemo. Kljub slabi percepciji

kriminalitete in nereda se občani ne bojijo pretirano za svoje domove, avtomobile in

ostalo premoženje. Tudi možnost napada in pretepa jih ne skrbi. Z 18,24 od 25 lahko

to področje ocenimo kot dobro.

Peta predpostavka: Skupnostna povezanost v občini je pozitivna. Občani

poznajo ljudi v svoji soseski, na njih se lahko zanesejo za pomoč in skupaj z njimi

rešujejo skupne probleme.

Zadnjo predpostavko lahko potrdimo. Splošna ocena občanov na tem področju je s

17,67 točkami dobra. Občani so z danimi odgovori izrazili mnenje, da lahko računajo

na svoje sosede za skupno reševanje problemov v okolišu, za pomoč, uslugo ter tudi

za finančno pomoč.

10 Zaključek

Policija kot monopolna organizacija legalne prisile, vzpostavljanja reda in miru, ter

vzdrževanje pravne države in demokracije, svoje temeljne naloge v novejšem

obdobju širi tudi na storitveno področje in kot servis državljanom, ter ostalim

subjektom, ki gradijo skupnost, nudi možnost soustvarjanja in vplivanja na njihovo

življenjsko okolje.

Slovenska policija je z vstopom v demokratično in pravno ureditev prešla na nov,

moderen način sestave in delovanja. Postala je del večje celote in prevzela

odgovornost za izpolnjevanje svojih temeljnih nalog in dolžnosti na ozemlju

Republike Slovenije. Z modernimi načini in sredstvi ohranja pravne in demokratične

vrednote v državi, ter skrbi za delovanje pravne države.

Njena organizacijska struktura je sestavljena iz treh hierarhično urejenih stopenj. Na

najvišji, državni ravni je Generalna policijska uprava, katera je samostojni organ v

sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Njene naloge so, da: nadzoruje, kadruje,

analizira, posreduje podatke in poročila, usklajuje zakonito delovanje, skrbi za

izvajanje kriminalistične, laboratorijske in druge specialistične dejavnosti,

sistemizacija, vsesplošno delovanje ter finance policije na nižjih ravneh … Na

regionalni ravni so GPU podrejene organizacijske enote regionalne policijske uprave.

Teh osem PU je zadolženih za delovanje policije na določenem regionalnem

področju. Hierarhično so podrejene in poročajo GPU, hkrati pa so nadrejene lokalnim

policijskim postajam na njihovem območju. Naloga PU je zagotavljanje delovanja

policije na njihovem območju, kakor tudi izvajanje določenih operativnih nalog.

Najnižja, hkrati pa najpomembnejša organizacijska enota policije, pa je na lokalni

ravni. Policijske postaje opravljajo večino dela za katerega je zadolžena policija in

predstavljajo stik policije z državljani. V Sloveniji je takšnih postaj 111, delijo pa se

na splošne in specializirane. PP so hierarhično podrejene PU, katerim tudi poročajo.

Njihova zadolžitev je predvsem, da operativno skrbijo za obveljavo zakonov in

prijetje kršiteljev, za javni red in mir, skrbijo za preventivo in sodelujejo s

skupnostmi, v katerih delujejo, in drugo.

Zelo pomemben del naloge, ki jo opravlja policija, predstavlja preventivna

dejavnost. Preprečitev vzrokov za nastanek pojavov manjša stroške in poveča

kvaliteto življenja državljanov. Po analizi statističnih podatkov tri letnega obdobja,

smo dosegli eden izmed zastavljenih ciljev diplome in ugotovili, da je PU Maribor na

tem področju med bolj aktivnimi upravami. Temeljni del preventive dejavnosti

policije pa predstavlja tudi nova filozofija dela policije, policijsko delo v skupnosti.

Predstavlja način dela policije na podlagi partnerskega sodelovanja in zaupanja ljudi

in ostalih pravnih subjektov v skupnosti. Policija tako zraven svojih tradicionalnih

nalog nase prevzema tudi naloge pomoči navadnim ljudem, pri reševanju

vsakodnevnih problemov. Ta nova filozofija dela je koncept, ki ga slovenska policija

od osamosvojitve postopoma in uspešno vpeljuje v njeno vsakdanjo delovanje. Pri

policijski upravi Maribor je ta način dela vpeljan s pomočjo policijskih okolišev in

vodij teh okolišev. Vodje so dolgoročno prisotni v svojem okolišu, poznajo okolje,

prebivalce, podjetja in ustanove (in obratno), z njimi sodelujejo in jim svetujejo pri

skupnih varnostnih ciljih in težavah.

Kot javni uslužbenci in predstavniki države so policisti konstantno pod drobnogledom

javnosti. Visoka etika in integriteta pri delu je zato še bolj pomembna in potrebna za

dobro in korektno opravljanje policijskega dela. Ker vseh področij dela policistov ni

mogoče normirati, vseeno pa ta zahtevajo delovanje v skladu z vrednotami policije in

visoko etiko pri delu, so ta področja urejena s kodeksom policijske etike. Slovenska

policija ima svoj kodeks, kateri za kršitve predpisuje tudi kazen. Nobeni policiji pa

ne pomaga še tako dobe etični kodeks, če ima ta v svojih vrstah nizko stopnjo

integritete. Integriteta v policiji je zelo zaželena vrednota, saj pomeni da policisti

pri svojem delu ne odstopajo od vrednot in načinov, ki jih zagovarja policija kot

organizacija. Večina policijskih organizacij želi doseči visoko stopnjo integritete s

predpisi in kaznovanjem odstopanja od zaželenega vedenja in delovanja svojih

uslužbencev, žal pri tem ni nobena povsem uspešna, niti najboljše policijske

organizacije.

Policija kot organizacija razpolaga s pooblastili, ki grobo posegajo v temeljne

človekove pravice in zaradi tega je nadzor nad policijo pomemben del zagotavljanja

pravilnega in korektnega delovanja policije kot organizacije in policistov kot

posameznikov. Nad policijo kot organizacijo nadzor poteka na več načinov.

Parlamentarni, sodni, notranji in zunanji nadzor. Prvi je na državni ravni in se izvaja

preko poslanskih vprašanj ministru za notranje zadeve. Sodni nadzor je sistemski in

se izvaja preko sodišč. Notranji nadzor opravljata policija in MNZ sama in je vgrajen

v notranjo hierarhično strukturo policije. Zadnji, zunanji način nadzora nad policijo,

se opravlja preko nevladnih organizacij, posameznikov in predvsem varuha človekovih

pravic. Je zelo pomemben in nepristranski način nadzora nad državo organizacijo.

Prav tako zelo pomembno sredstvo za zagotavljanje pravičnega in zakonitega

delovanja policistov je pritožba zoper delo policistov. Preverjanje pritožb na prvi

stopnji opravlja policija sama, na drugi pa MNZ z predstavniki javnosti. Prva stopnja

preverjanja se opravi pri vodji organizacijske enote. Kadar pa se na prvi stopnji

pritožba ne razreši, se pritožnik ne strinja z ugotovitvami, ali pa se ugotovi, da je

policist storil kaznivo dejanje, se zadeva preda na drugo stopnjo senatu. Senat

ponovno pregleda dejstva, ob potrebi odredi dodatno preiskavo in pritožbeni

postopek zaključi z odgovorom pritožniku.

Namen diplomske naloge je bil predstaviti slovensko policijo kot organizacijo, opisati

njeno vlogo v demokratični družbi, predstaviti njena moralna in etična vodila, opisati

nov način policijskega dela v skupnosti in primerjat dejavnosti na tem področju med

PU Maribor in drugimi PU. Prav tako je bil cilj diplomskega dela navesti sredstva in

načine nadzora policije, ter predstaviti možnosti nestrinjanja državljanov z delom

policistov preko pritožbenega postopka zoper delo policistov. Temeljni namen naloge

pa je bil ugotoviti dejavnost PU Maribor na preventivnem področju, ter pridobiti

podatke o zadovoljstvu z delom policije v občini Maribor. V ta namen smo z anketnim

vprašalnikom ugotavljali mnenja občanov Maribora na štirih področjih. In sicer:

kakovost stikov policije z občani, percepcija kriminalitete in nereda, strah pred

viktimizacijo in skupnostna povezanost v občini. Predpostavke naloge so se glasile:

Prva predpostavka: Policijska uprava Maribor v primerjavi z drugimi

policijskimi upravami posveča premalo aktivnosti k preventivnemu delovanju.

Druga predpostavka: Občani Maribora imajo pozitivno mnenje o policiji v

občini. Policija dobro in profesionalno opravlja svoje delo, ter zadostno pomaga

občanom in žrtvam kaznivih dejanj v občini.

Tretja predpostavka: Tretja predpostavka: Občina Maribor v slovenskem

prostoru spada med občine z, za slovenski prostor, visokim številom populacije,

hkrati pa spada med manj razvite občine. Percepcija kriminalitete in nereda pri

občanih je negativna.

Četrta predpostavka: Kot posledica negativne percepcije kriminala in

nereda je pri občanih prisoten tudi strah, da bodo postali žrtve nepridipravov.

Ljudje so zaskrbljeni za svoje premoženje in domove, kakor tudi za svoje

zdravje. Mnenje občanov na tem področju je negativno.

Peta predpostavka: Skupnostna povezanost v občini je pozitivna. Občani

poznajo ljudi v svoji soseski, na njih se lahko zanesejo za pomoč in skupaj z

njimi rešujejo skupne probleme.

V opravljeni raziskavi smo ugotovili, da je kakovost stikov policistov z ljudmi dokaj

dobra, vendar je na tem področju veliko prostora za izboljšave. Občani so mnenja,

da policisti ne pomagajo dovolj žrtvam kaznivih dejanj, ter da so na področju

nepristranskosti, splošne pomoči občanov ter uspešnosti pri delu le dokaj uspešni.

Pri preučevanju rezultatov na področju percepcije kriminalitete in nereda smo

ugotovil, da je ta dokaj slaba. S tem smo potrdili tretjo predpostavko. Občani so

mnenja, da so vandalizem, kopičenje smeti in pijančevanje na javnih mestih problem

v občini. Z oceno tik nad srednjo vrednostjo so občani prav tako izrazili, da je prostor

za izboljšave na področju napada na ljudi in pretepov ter roparskih pohodov in

tatvin.

Na področju strahu pred viktimizacijo smo ugotovili zanimivo dejstvo. In sicer kljub

dokaj slabi percepciji kriminalitete in nereda v občini so občani z oceno dobro ocenili

področje strahu pred viktimizacijo in s tem izjavili, da jih ni strah za svojo varnost

ter premoženje.

Prav tako lahko z dobro oceno označimo skupnostno povezanost v občini. Občani

poznajo ljudi iz njihove okolice, z njimi sodelujejo in na njih lahko računajo za

pomoč.

Če pogledamo na opravljeno raziskavo kot celoto lahko pridobljene rezultate strnemo

v naslednjo trditev. Zadovoljstvo z delom policije v občini Maribor lahko ocenimo kot

dokaj dobro. Trditev lahko potrdimo tudi z pridobljeno vrednostjo indeksa razvitosti

policijskega dela v skupnosti, ki za občino Maribor znaša 66,23 točk od možnih 100.

Policija v občini ima veliko prostora za izboljšave na področju kakovosti stikov

policistov z ljudmi in na področju percepcije kriminalitete in nereda. Za dosego tega

je potrebno več pomoči policistov žrtvam kaznivih dejanj, večja mera

nepristranskosti in vljudnosti pri obravnavi ljudi v postopku. Prav tako je potrebno

povečati in okrepiti boj proti vandalizmu, kopičenju ničvrednega blaga in smeti na

javnih mestih, ter odpraviti oz. zmanjšati pojavljanje pijančevanja na javnih mestih.

Področje strahu pred viktimizacijo in skupnostna povezanost v občini sta dobra. Kar

lahko po opravljeni analizi rezultatov raziskave izpostavimo za izboljšanje na teh

dveh področjih je predvsem bolj pogosto patruljiranje policijskih vozil na bivalnih

soseskah občine, ter večje spodbujanje občanov, da bi ti bolj sodelovali s stanovalci

iz njihovega okoliša pri reševanju svojih skupnih problemov. S pretvorbo teh dveh

ukrepov v prakso bi precej zmanjšali strah pred viktimizacijo, ter izboljšali

skupnostno povezanost, ki je temelj za partnersko sodelovanje te s policijo.

11 Viri in literatura

Anželj, D., (2001). Management v policiji. Ljubljana: Fakulteta za družbene

Vede. Politični Procesi in Inštitucije.

Društvo Integriteta - Društvo za etičnost javnega delovanja. (2012). Nacionalni

sistem integritete v Sloveniji - Ocena in analiza. Narodna in univerzitetna

knjižnica, Ljubljana.

Ferreira, B. R. (1998) Izvajanje in uspešnost policijskega dela v skupnosti v

demokratični družbi. V M. Pagon in A. Anžič. Proučevanje in primerjalni vidiki

policijske dejavnosti v svetu. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka

Policijsko Varnostna šola.

Kampanakis, J. (2003) Policijska organizacijska (sub) kultura in integriteta

policistov. V Pagom, M., Meško, G., Lobnikar, B. (2003). Etika, integriteta in

človekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za

notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.

Kappler, E., V., Fields B., C. (2003). Pojmovne ovire pri spopadanju s policijsko

korupcijo in pomanjkanjem integritete. V Pagom, M., Meško, G., Lobnikar, B.

(2003). Etika, integriteta in človekove pravice z vidika policijske dejavnosti.

Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.

Kečanović, B., Klemenčič, G., Zidar, K., Pavlin, P., (2006). Policijsko pravo in

pooblastila-splošni del. Ljubljana: Gv Založba.

Klemenčič G., Kečanović, B., Žaberl, M., (2002). Vaše pravice v policijskih

postopkih. Ljubljana: Založba Pasadena.

Kolenc, T., (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve

RS, Policija, Generalna policijska uprava.

Letna poročila o delu policijske uprave Maribor, Ljubljana, Celje, Kranj, Koper,

Novo Mesto, Nova Gorica ter Murska Sobota za leta 2007.(2008), 2008. (2009),

2009. (2010), 2010. (2011), 2011. (2012). (29. 4. 2012). Policija.si. Pridobljeno

na: http://www.policija.si/index.php/statistika/848

Letna poročila o delu Slovenske policije, Ljubljana, za leta 2006.(2007),

2007.(2008), 2008. (2009), 2009. (2010), 2010. (2011), 2011. (2012). (25. 5.

2012). Policija.si. Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/statistika/letna-porocila

Meško, G., (2001). V skupnost usmerjeno policijsko delo – izzivi za slovensko

policijo? (4. 4. 2012). Uni-lj.si. Pridobljeno na:

http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20012Mesko.PDF

Meško, G., Lobnikar, B., (2005). Policijsko delo v skupnosti: Razumevanje

uvoženih idej, njihova kontekstualizacija in implementacija. Izzivi sodobnega

varstvoslovja. let. 2005, str. 89—109.

Mikulan, M., (1997). Preprečujmo kriminal skupaj. Ljubljana: Založba Mihelač.

Nadzor nad policijo in reševanje pritožb zoper njeno delo. (2004). Ljubljana:

Amnesty International Slovenije.

Naloge in cilji. (1. 3. 2012). Policija.si. Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/o-policiji/naloge-in-cilji

Pagom, M., (2003). Policijska etika in integriteta. V, Etika, integriteta in

človekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za

notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.

Pagom, M., Meško, G., Lobnikar, B., (2003). Etika, integriteta in človekove

pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve,

Visoka policijsko-varnostna šola.

Partnersko sodelovanje policije z državljani. (17. 9. 2013). Policija.si.

Pridobljeno na: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=202

Poslanstvo, vizija in vrednote policije. (1. 3. 2012). Policija.si. Pridobljen na:

http://www.policija.si/index.php/o-policiji/naloge-in-cilji/212

Pritožbe nad policisti (7. 9. 2012). Policija.si. Pridobljeno na:

http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/pritozbe_nad_policisti/

Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za

obdobje 2012–2016. Uradni list RS, št. 83/2012 z (6. 11. 2012). Pridobljeno na:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=110390

Seznam policijskih postaj. (17. 1. 2012). Policija.si. Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/policijske-postaje

Smolej, D., (2013). Preprečevanje kriminalitete z novo strategijo policijskega

dela v skupnosti. 14 Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana. Fakulteta za

Varnostne Vede.

Virtič, F., Gorenak V. (2008) Varnost v lokalni skupnosti – študija primera.

Ljubljana: Lex Locals – Revija za lokalno samoupravo, Inštitut za lokalno

samoupravo in javna naročila Maribor.

Žaberl, M., (2009). Uporaba prisilnih sredstev. Ljubljana: Fakulteta za varnostne

vede, Univerza v Mariboru.

Žaberl, M., (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (ZNNPol). Uradni list RS, št.

15/2013. (8. 7. 2013). Uradni-list-si. Pridobljeno na:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201315&stevilka=435

Zakon o organiziranosti in delu v policiji. (ZODPol). Uradni list RS, št. 15/2013.

(8. 7. 2013). Uradni-list.si. Pridobljeno na:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO6315.html

Zgodovinski razvoj v skupnost usmerjenega policijskega dela. (3. 2. 2012).

Policija.si. Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/dravljani-in-policija/zgodovina-in-

razvoj?format=pdf=

Priloge

ANKETA O POLICIJSKEM DELU V SKUPNOSTI

Prosimo vas, da odgovorite na vprašanja, ki se nanašajo na delo policije in policistov v vašem okolju (kraju,

vasi, soseski). Prosimo vas, če lahko pri vsaki trditvi poveste svoje mnenje. Svoj odgovor označite tako, da

obkrožite eno številko. Vsi vaši odgovori so zaupni in bodo prikazani zgolj v zbirni obliki tako da ne bo mogoče

razbrati vašega osebnega mnenja. Zato vas prosim za čim bolj iskrene odgovore.

KAKOVOST STIKOV POLICISTOV Z LJUDMI

1. Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov v vašem območju ljudem, ki so bili žrtev kaznivih

ravnanj?

5 4 3 2 1

Zelo dobra Dobra Primerna Slaba Zelo slaba

2. Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno), policisti do ljudi, s katerimi izvajajo postopke?

5 4 3 2 1

Zelo vljudni Vljudni Nimam mnenja Včasih nevljudni Zelo nevljudni

3. V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v pomoč ljudem na vašem območju?

5 4 3 2 1

Zelo v pomoč Dokaj v pomoč Nimam mnenja Ne preveč v pomoč Sploh niso v pomoč

4. V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, nepristranski, ko obravnavajo posameznike v vašem

okolju?

5 4 3 2 1

Zelo nepristranski Nepristranski Nimam mnenja Včasih pristranski Zelo pristranski

5. Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in miru na ulicah in

drugih javnih mestih v vašem okolju?

5 4 3 2 1

Zelo uspešni Uspešni Primerni Neuspešni Zelo neuspešni

PERCEPCIJA KRIMINALITETE IN NEREDA

6. Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem okolju?

1 2 3 4 5

Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem

7. Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju?

1 2 3 4 5

Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem

8. Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v vašem okolju?

1 2 3 4 5

Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem

9. Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine denarja, torbic ali denarnic v vašem

okolju?

1 2 3 4 5

Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem

10. Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih

v vašem okolju?

1 2 3 4 5

Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem

STRAH PRED VIKTIMIZACIJO

11. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven v vašem

okolju izven vašega doma?

1 2 3 4 5

Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli

12 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko je nekdo doma?

1 2 3 4 5

Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli

13. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj svojega doma v vašem okolju napadel ali pretepel?

1 2 3 4 5

Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli

14. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš avtomobil?

1 2 3 4 5

Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli

15. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko nikogar ni v vašem domu?

1 2 3 4 5

Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli

SKUPNOSTNA POVEZANOST

16. Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini, šli zame po

zdravila v lekarno in podobno…

1 2 3 4 5

Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam

17. Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj dom, oziroma na morebitne težave.

1 2 3 4 5

Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam

18. Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil.

1 2 3 4 5

Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam

19. Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne probleme.

1 2 3 4 5

Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam

20. V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo.

1 2 3 4 5

Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam

ZA POTREBE STATISTIČNE ANALIZE RABIMO NEKAJ VAŠIH PODATKOV:

Spol: M Ž Starost: ____________ let

Izobrazba: 1. Osnovna šola 2. Srednja šola 3. Višja šola 4. Visoka šola, univerza 5. Več

Status: 1. Dijak, študent 2. Zaposlen, samozaposlen 3. Nisem zaposlen 4. Upokojenec

Kraj bivanja: 1. vas 2. Mesto 3. Trg