Embed Size (px)
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo
Analiza zadovoljstva s policijskim delom v občini Maribor
Februar 2014 Gregor Škerget
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo
Analiza zadovoljstva s policijskim delom v občini Maribor
Februar 2014
Avtor: Gregor Škerget
Mentor: višji pred. dr. Darko Anželj
Somentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar
Kazalo vsebine
Povzetek .......................................................................................... 5
Summary - Survey of satisfaction with police work in the municipality of Maribor 6
1 Uvod ............................................................................................. 7
1.1 Namen in cilji diplomskega dela .......................................................... 8
1.2 Opredelitev predpostavk ................................................................... 8
1.3 Predvidene metode diplomske naloge ................................................... 10
2 Organizacija Slovenske policije .......................................................... 11
2.1 Organiziranost ............................................................................... 11
2.1.1 Državna raven ....................................................................... 11
2.1.2 Regionalna raven.................................................................... 13
2.1.3 Lokalna raven ....................................................................... 14
3 Funkcija, poslanstvo in cilji slovenske policije ...................................... 16
4 Policijsko delo v skupnosti ................................................................ 18
4.1 Policijsko delo v skupnosti v občini Maribor ............................................ 21
4.1.1 Preventivna dejavnost PU Maribor in primerjava z ostalimi PU .............. 21
5 Etika in integriteta pri delu policije ..................................................... 23
5.1 Policijska etika .............................................................................. 23
5.2 Integriteta ................................................................................... 23
6 Nadzor nad policijo ......................................................................... 26
6.1 Pritožbeni postopek zoper delo policistov .............................................. 26
7 Metodologija raziskovanja ................................................................ 29
7.1 Namen in cilji diplomskega dela ......................................................... 29
7.2 Opis vprašalnika in postopka anketiranja ............................................... 29
7.3 Opis vzorca .................................................................................. 29
8 Rezultati ankete ............................................................................ 31
8.1 Kakovost stikov policistov z ljudmi ...................................................... 31
8.2 Percepcija kriminalitete in nereda ...................................................... 35
8.3 Strah pred viktimizacijo ................................................................... 39
8.4 Skupnostna povezanost .................................................................... 44
8.5 Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti v občini Maribor ..................... 48
9 Interpretacija ................................................................................ 49
9.1 Hipoteze in predpostavke ................................................................. 50
10 Zaključek ................................................................................... 52
11 Viri in literatura ........................................................................... 56
Priloge ........................................................................................... 59
Kazalo tabel
Tabela 1: Osnovne razlike med tradicionalnim in sodobnim pristopom policijskega
dela v skupnosti ................................................................................. 19
Tabela 2: Število preventivnih dejavnosti po vseh PU ..................................... 22
Tabela 3: Pritožbe nad delom policije ....................................................... 28
Tabela 4: Anketiranci glede na starost. ..................................................... 29
Tabela 5: Anketiranci glede na izobrazbo ................................................... 30
Tabela 6: Anketiranci glede na status ....................................................... 30
Tabela 7: Anketiranci glede na kraj bivanja ................................................ 30
Tabela 8: Kakovost stikov policistov z ljudmi .............................................. 31
Tabela 9: Percepcija kriminalitete in nereda .............................................. 35
Tabela 10: Strah pred viktimizacijo ......................................................... 40
Tabela 11: Skupnostna povezanost. .......................................................... 44
Tabela 12: Rezultati posameznih sklopov vprašalnika .................................... 48
Kazalo grafikonov
Grafikon 1: Kako dobra je pomoč policistov v vašem območju ljudem, ki so bili žrtev
kaznivih ravnanj? ................................................................................ 32
Grafikon 2: Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno) policisti do ljudi, s katerimi
izvajajo postopke? .............................................................................. 33
Grafikon 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v pomoč ljudem na
vašem območju? ................................................................................. 34
Grafikon 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, nepristranski, ko
obravnavajo posameznike v vašem okolju? .................................................. 34
Grafikon 5: Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri vzpostavljanju in
ohranjanju reda in miru na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju? ............ 35
Grafikon 6: Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem okolju? ... 37
Grafikon 7: Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na javnih mestih v
vašem okolju? .................................................................................... 37
Grafikon 8: Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in pretepi s
strani neznancev v vašem okolju? ............................................................ 38
Grafikon 9: Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine
denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju? ............................................... 39
Grafikon 10: Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje ničvrednega blaga in
smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju? ............................................ 39
Grafion11: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati ali ukrasti kaj
vašega, ko ste v vašem okolju izven vašega doma? ........................................ 41
Grafikon 12: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko je
nekdo doma? ..................................................................................... 41
Grafikon 13: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj svojega doma v
vašem okolju napadel ali pretepel?........................................................... 42
Grafikon 14: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali
poškodoval vaš avtomobil? ..................................................................... 43
Grafikon 15: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko
nikogar ni v vašem domu? ...................................................................... 43
Grafikon 16: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame
opravili nakup v trgovini, šli zame po zdravila v lekarno in podobno… ................. 45
Grafikon 17: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj
dom, oziroma na morebitne težave. ......................................................... 46
Grafikon 18: Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil. ........................... 46
Grafikon 19: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše
skupne probleme. ............................................................................... 47
Grafikon 20: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko
prosil za uslugo. ................................................................................. 47
Povzetek
Teoretičen del diplomske naloge smo namenili predstavitvi policije kot organizacije,
opisali smo način njenega delovanja in funkcijo, ki jo opravlja v naši družbi. Opisali
in primerjali smo preventivno dejavnost med slovenskimi policijskimi upravami. Kot
temeljni preventivni način dela smo opisali policijsko delo v skupnosti, ga primerjali s
tradicionalnim načinom dela ter predstavili aktivnosti policijske uprave Maribor na
tem področju. Ker predstavlja velik del dobrega delovanje policije tudi nadzor,
visoka etika ter integriteta pri delu, smo v teoretičnem delu predstavili policijsko
etiko in integriteto, opisali potek in vrste nadzora policije ter opisali pritožbeni
postopek zoper dela policije.
V empiričnem delu naloge smo opravili analizo zadovoljstva z delom policije v občini
Maribor. Analizo smo opravili s 110 anketnimi vprašalniki, katere smo razdelili med
naključno izbrane občane Maribora. Vprašalnik sestavljen iz štirih področji, in sicer:
kakovost stikov policistov z ljudmi, percepcija kriminalitete in nereda, strah pred
viktimizacijo ter skupnostna povezanost v občini. Po opravljeni analizi smo v
nadaljevanju naloge navedli rezultate in ugotovitve analize ter preverili postavljene
hipoteze.
Občani menijo, da je kakovost stikov s policijo dokaj dobra. Precej slabše pa
dojemajo področje kriminalitete in nereda v občini ter jo ocenjujejo kot dokaj slabo.
Glede na dokaj slabo percepcijo kriminalitete bi pričakovali tudi prisotnost strahu
pred viktimizacijo, vendar po analizi pridobljenih mnenj lahko trdimo, da občane ni
strah da bi postali žrtve nepridipravov in področje ocenjujejo kot dobro.
Prav tako dobra je tudi skupnostna povezanost. Občani se zanašajo na sosede, z njimi
sodelujejo in rešujejo skupne probleme.
Ključne besede: Policija, policijska uprava, policijska postaja, občina, skupnost,
policijsko delo v skupnosti, preventivna dejavnost, zadovoljstvo z delom policije,
varnost in kriminaliteta.
Summary - Survey of satisfaction with police work in the
municipality of Maribor
The theoretical part of the thesis contains a presentation of the police as an
organization, its operation and functions it performs in the society. Furthermore, it
contains a description and comparison of preventive activities of Slovenian police
administrations. In addition, we described police work in the community, which is a
fundamental preventive police activity, and compared it to the traditional methods.
Since a large part of the efficient functioning of a police organization is based on
good surveillance, high ethical standards and integrity at work, we included a
presentation of the theoretical part of police ethics and integrity, and a description
of the appeal process against the police.
The empirical part of the thesis contains a survey on satisfaction with police work in
the Municipality of Maribor. The survey was conducted with 110 survey
questionnaires, which were distributed among randomly selected residents of
Maribor. The questionnaire consists of four areas, namely: quality of police contacts
with citizens, perception of crime and disorder, fear of victimization and community
cohesion. Based on analysing the answers we then present the results and findings of
the analysis and verify the hypotheses.
Citizens believe that the quality of contacts with the police is quite good. However,
they had a much lower opinion of the field of crime and disorder in the community,
which is considered to be fairly bad. Given the relatively strong unhappiness
regarding crime levels, one would expect more fear of victimization, but according
to the survey findings, citizens do not seem to be afraid of becoming victims of
crooks and assessed this area as positive. Community cohesion is also considered to
be good. Citizens rely on neighbours and work together to solve common problems.
Keywords: police, police administration, police station, municipality, community,
community policing, preventive activity, satisfaction with police work, safety and
crime.
1 Uvod
Do danes so se razvili različni zgodovinski pogledi na nastanek in obstoj države in
prisile. Staro zgodovinski teoretiki pa kljub temu enotno ocenjujejo, da je za
obrambo skupnih vrednot potrebna organizacija, ki lahko v skrajnem primeru in po
potrebi tudi s silo doseže politične cilje. Že v času rimske države se je oblast
magistrata izvajala po t. i. Coerticijih, v katerih lahko zaznamo zametke državne
prisile. (Žaberl, 2009)
Veliko teoretikov in avtorjev skozi zgodovino se strinja, da je država in represija
potrebna za delovanje in obstoj civilizirane družbe. ''Tudi Aristotel in Platon sta
menila, da je država nujna tvorba za zagotovitev sožitja v neki skupnosti. Takšno
sožitje je mogoče doseči zgolj z uporabo sile proti takšnim, ki takšno sožitje
kvarijo''. (Bayer v Žaberl, 2009: 35) Organizirane državne sile, ki skrbijo za zunanjo in
notranjo varnost, nujno potrebujejo monopol nad prisiljevanjem. V zgodovini si je
država vse bolj podrejala institucije prisile. S prepovedmi, na primer prepoved
dvobojev, krvnega maščevanja ipd., in z nadzorom, na primer oboroževanja,
pravnega reguliranja pravice do samoobrambe si je država v celoti podredila pravico
do prisile. Od začetne nehumane in ne regulirane državne prisile je država v obdobju
približevanja t.i. vladavini prava vse bolj oblikovala in dopolnjevala pravne norme, ki
dovoljujejo uporabo sile. To velja za uradno nasilje, ki dovoljuje uporabo sile
državnim uradnikom, in za preostanek možnosti uporabe sile, ki dovoljuje (samo)
obrambo vsem drugim ljudem. Danes je vprašanje uporabe sile in prisile predvsem
normativno vprašanje. (Žaberl, 2009)
Vloga policije v moderni demokratični družbi, pa že dolgo ni omejena zgolj na
prisilno in represivno zagotavljanje pravnega reda in miru. Vse večji poudarek se
daje na preventivno preprečevanje in v tako imenovani novi način filozofije dela
moderne policije, policijsko delo v skupnosti. Izvor te filozofije je iz sedemdesetih
let prejšnjega stoletja in kot velik del delovanja moderne policije je uspešnost tega
načina delovanja policije v veliki meri odvisna od javnega mnenja in podpore
skupnosti, v kateri policija deluje. Večja kot je povezanost, podpora ljudi, podjetji,
ustanov … v skupnosti, bolje je sodelovanje med skupnostjo in policijo pri
zagotavljanju skupnih ciljev.
''Le kadar policija in skupnost delata skupaj za skupno dobro, lahko državljani
policiji zaupajo. Ko ji bodo zaupali, ji bodo tudi pomagali z informacijami in nudili
pomoč pri preprečevanju kriminala in aretiranju večjega števila kriminalcev.''
(Ferreira, 1998: 61)
V tej nalogi bomo prikazali in opisali moderno strukturo slovenske policije, njeno
vlogo, formalne zadolženosti, predstavili nov način delovanja policije v skupnosti in
ga primerjali s tradicionalnim načinom dela. Prav tako bomo predstavili poklicno
etiko in integriteto pri delu policije, predstavili vrste in načine nadzorovanja
policijske organizacije ter opisali pritožbeni postopek zoper delo policije, skupaj s
nekaterimi statističnimi podatki s tega področja. Kot temeljni cilj naloge bomo
ugotavljali javno mnenje in mišljenje občanov občine Maribor o delu policije v
občini. Ugotavljali bomo: kakovost stikov med občani in policijo, mnenje občanov o
kriminaliteti in stopnji nereda v občini, v koliki meri je občane strah, da bi lahko
postali žrtve kaznivega dejanja, ter kolikšna je skupnostna povezanost občanov v
občini. Z analizo pridobljenih podatkov bomo skušali sestaviti celotno sliko o
zadovoljstvu z delom policije v občini Maribor.
1.1 Namen in cilji diplomskega dela
Namen naloge je na splošno predstaviti slovensko policijo kot organizacijo, njeno
organizacijsko strukturo, funkcijo, predstavit novo filozofijo delovanja policije v
skupnosti, predstaviti moralna vodila policijskega dela na področju etike in
integritete, opisati načine nadzora nad delom policijske organizacije, ter navesti in
opisati pritožbeni postopek zoper dela policije. Temeljni cilj analize pa je ugotoviti
in predstaviti javno mnenje občanov Maribora o delu policije v občini, ugotoviti
kakovost stikov policistov z ljudmi, stopnjo strahu pred viktimizacijo, percepcijo
kriminalitete in nereda v občini ter ugotoviti skupnostno povezanost občanov
Maribora.
1.2 Opredelitev predpostavk
Prva predpostavka: Policijska uprava Maribor v primerjavi z drugimi
policijskimi upravami posveča premalo aktivnosti k preventivnemu delovanju.
Opravili bomo statistično analizo števila preventivnih aktivnostih vseh policijskih
uprav za zadnja tri leta. V kolikor bo policijska uprava Maribor po povprečnem številu
teh aktivnosti med zadnjimi štirimi upravami, bo predpostavka potrjena.
Druga predpostavka: Občani Maribora imajo pozitivno mnenje o policiji v
občini. Policija dobro in profesionalno opravlja svoje delo, ter zadostno pomaga
občanom in žrtvam kaznivih dejanj v občini.
Predpostavko bomo potrdili, v kolikor bo indeks razvitosti policijskega dela v
skupnosti za sklop vprašaj ''kakovost stikov policistov z ljudmi'', preseglo srednjo
vrednost 15.
Tretja predpostavka: Občina Maribor v slovenskem prostoru spada med občine
z, za slovenski prostor, visokim številom populacije, hkrati pa spada med manj
razvite občine. Percepcija kriminalitete in nereda pri občanih je negativna.
Predpostavko bomo potrdili, v kolikor indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti
za sklop vprašanj ''percepcija kriminalitete in nereda'' ne bo presegel srednjo
vrednosti 15.
Četrta predpostavka: Kot posledica negativne percepcije kriminala in nereda
je pri občanih prisoten tudi strah, da bodo postali žrtve nepridipravih. Ljudje so
zaskrbljeni za svoje premoženje in domove, kakor tudi za svoje zdravje. Mnenje
občanov na tem področju je negativno.
Predpostavko bomo potrdili, v kolikor indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti
za sklop vprašanj ''strah pred viktimizacijo'' ne bo presegel srednjo vrednosti 15.
Peta predpostavka: Skupnostna povezanost v občini je pozitivna. Občani
poznajo ljudi v svoji soseski, na njih se lahko zanesejo za pomoč in skupaj z njimi
rešujejo skupne probleme.
Predpostavko bomo potrdili, v kolikor bo indeks razvitosti policijskega dela v
skupnosti za sklop vprašanj ''skupnostna povezanost'' presegel srednjo vrednosti 15.
Za namen ocenjevanja pridobljenih rezultatov raziskave (2 do 4 predpostavka) ter za
mejnik potrditve ali zavrnitve omenjenih predpostavk smo uporabili indeks razvitosti
policijskega dela v skupnosti kateri predstavlja vsoto vseh odgovorov pri
posamezniku. Najmanjše možno število točk posameznega sklopa vprašalnika znaša 5,
največ pa 25. Ker pa se nam ne zdi dovolj, da vse kar je pod aritmetično sredino
indeksa (5 do 14,9) opisno označimo kot slabo in vse kar je nad njo (15 do 25) pa kot
dobro, smo opisne ocene posameznih sklopov vprašalnika razdelili na šest ocen.
5—9,9 točk (zelo slabo)
10—12,4 točk (slabo)
12,5—14.9 točk (dokaj slabo)
15—17,4 točk (dokaj dobro)
17,5—19,9 točk (dobro)
20—25 točk (zelo dobro)
1.3 Predvidene metode diplomske naloge
Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni študij
knjižnih virov, oziroma strokovne literature, strokovnih člankov, internetnih virov ter
poročil.
Za empirični del diplome bomo uporabili metodo statistične analize podatkov
pridobljenih z anketnim vprašalnikom.
2 Organizacija Slovenske policije
Z Zakonom o policiji je 18. julija 1998 leta slovenska policija postala organ v sestavi
Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (v nadaljevanju MNZ). Postala je
moderna in po evropskih merilih oblikovana policijska organizacija, ki je sposobna
učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega življenja in zagotoviti visoko stopnjo
varnosti. Pridobila je tudi na samostojnosti in neodvisnosti. (Naloge in cilji, 2012)
Organizacijsko policija danes opravlja svoje naloge na treh ravneh: na državni,
regionalni in lokalni ravni. Sedež policije je v Ljubljani. Sestavljajo jo Generalna
policijska uprava (v nadaljevanju GPU) v Ljubljani, osem policijskih uprav s sedeži v
večjih mestih po Sloveniji ter 111 policijskih postaj na lokalni ravni. (Seznam
policijskih postaj, 2012)
2.1 Organiziranost
Slovenija se uvršča med države s centralizirano nacionalno policijo, ki je strogo
hierarhično oblikovana in kot organ v njegovi sestavi institucionalno podrejena MNZ.
Ta ima v razmerju do policije kot organa v njegovi sestavi nadzorstvena in
usmerjevalna pooblastila. Zaradi centraliziranosti lokalne skupnosti praktično nimajo
pomembnejšega vpliva na njeno delovanje. Policijo vodi generalni direktor, ki je
javni uslužbenec. Policijske uprave, ki na regionalni ravni opravljajo naloge policije,
ne uživajo samostojnosti in tako ne pomenijo decentralizacije policije. Znotraj njih
na določenem območju ali za določeno področje dela neposredno opravljajo naloge
policije policijske postaje, ki so območne organizacijske enote policije. (Nadzor nad
policijo …, 2004)
2.1.1 Državna raven
GPU je najvišja organizacijska raven policije. Njene pristojnosti so strateškega
pomena za delovanje policijskega sistema in uresničevanje policijskih nalog.
(Kečanović, Klemenčič, Zidar in Pavlin, 2006)
Zakon o organiziranosti in delu v policiji v osemnajstem členu določa, da GPU
opravlja naslednje naloge:
1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške
načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju
izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam
policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti
sistema in metod dela, izvaja ukrepe za zakonito in učinkovito delovanje
policije;
2. usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete,
varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih
v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno
delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo zmožnosti policijskih uprav;
3. izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa,
nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v
predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
4. vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev,
delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju
varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
5. izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave;
6. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
7. sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z
uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije;
8. izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in
izrednem stanju;
9. skrbi za podatke s področja dela policije, ter za informacijski in
telekomunikacijski sistem policije;
10. sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije;
11. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o
aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
12. izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost;
13. sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov
pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav,
investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
14. sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih
tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove
opreme;
15. izvaja, usmerja in načrtuje notranje varnostne postopke in ukrepe za notranjo
varnost policije;
16. opravlja kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in
izvaja vzdrževalne naloge indikatorskih merilnikov;
17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug
predpisi. (Zakon o organiziranosti in delu v policiji, 2013)
Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog
ali te ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske
uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi
ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi. Če direktor policijske uprave ne
ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska
uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave. (Zakon
o organiziranosti in delu v policiji, 2013)
2.1.2 Regionalna raven
Na regionalni ravni policijske naloge opravlja 8 policijskih uprav (v nadaljevanju PU),
katere vodijo direktorji, ki jih imenuje in razrešuje minister za notranje zadeve na
predlog generalnega direktorja policije. (Kolenc, 2002)
PU so srednja organizacijska raven zgradbe policije. Po zakonu so pristojne za
opravljanje nalog policije na širšem, regijskem območju. PU vodi direktor, ki
predstavlja in vodi upravo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje
dela v notranjih organizacijskih enotah uprave in na policijskih postajah, jim daje
strokovna navodila, zagotavlja zakonito in učinkovito opravljanje nalog, odreja
ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese generalni
direktor policije. Za svoje delo in delo PU je odgovoren generalnemu direktorju
policije. V uradu direktorja so tako kot v uradu generalnega direktorja službe,
pristojne za notranje varnostne in nadzorstvene dejavnosti za potrebe PU.
(Kečanović et al., 2006)
Naloge PU:
1. usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja
nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih
dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3. zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno
delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
4. zagotavlja in izvaja določene naloge s področja urejanja in nadzora prometa, ko
je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb in objektov;
6. zagotavlja in izvaja določene naloge za mejno kontrolo in varovanje državne
meje;
7. izvaja postopke s tujci;
8. sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih držav;
9. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;
10. opravlja določene naloge s področja delovanja policije v izrednem stanju ali v
vojni;
11. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega
sistema policije;
12. opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja, finančnih in materialnih zadev, tekočega
vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev;
13. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug
predpis, izdan na podlagi zakona. (Zakon o organiziranosti in delu v policiji,
2013)
Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah. Vodje teh enot
so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni
direktorju policijske uprave. Če policijska uprava ugotovi, da policijska postaja ne
izvršuje svojih nalog pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja
policijske postaje in mu naložiti, da odpravi ugotovljene nepravilnosti v določenem
roku. Policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog
iz pristojnosti policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno. (Zakon o
organiziranosti in delu v policiji, 2013)
2.1.3 Lokalna raven
Policijske postaje (v nadaljevanju PP) so mikro raven policijske organizacije. Njihova
dejavnost je neposredno povezana z življenjskim okoljem in varnostnimi problemi
ljudi, ki v tem okolju bivajo in delajo. Je območna organizacijska enota policije,
ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju, ali za
določeno področje dela PU. Vodi in predstavlja jo komandir PP, kateri načrtuje,
organizira, usmerja in nadzoruje opravljena dela iz pristojnosti PP, zagotavlja
zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v
skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor PU. Za svoje delo, stanje
na PP in delo le te je odgovoren direktorju PU. (Kečanović et al., 2006)
Kakorkoli je že razvejana policijska organizacija, temelji policijskega dela so vedno
na terenu, med ljudmi. Na PP kot osnovnih organizacijskih enotah na lokalni ravni, se
opravi dobrih 90 % vseh policijskih nalog. Te naloge se v primerjavi z nalogami
nekdanjih orožnikov in miličnikov v osnovi niso veliko spremenile, še vedno je
temeljna naloga PP varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja, spremenili
pa so se koncept in metode dela. Naloge so postale številčnejše in kompleksnejše.
Danes se policija sooča tudi s situacijami, ki poleg klasičnih zahtevajo tudi povsem
specifična znanja, sposobnosti in opremo, zato so zraven splošnih ustanovljene tudi
specializirane policijske postaje. (Kolenc, 2002)
PP s splošnim delovnim področjem (splošne PP): Je enota za neposredno
opravljanje nalog javne varnosti, kot so: varovanje ljudi in premoženja, vzdrževanje
javnega reda in miru, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj … (Anželj, 2001)
PP s posebnim delovnim področjem: Lahko se ustanovi za neposredno opravljanje
nalog na določenem področju in območju: PP prometne policije, PP obmejne
policije, PP pomorske in PP letališke policije, PP konjeniške policije in PP postaje
vodnikov službenih psov ter PP za izravnalne ukrepe. (Anželj, 2001)
3 Funkcija, poslanstvo in cilji slovenske policije
Slovenska policija, kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, ima temeljni cilj
zagotoviti visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije
tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem, človekove pravice in
temeljne svoboščine ter druge ustavnopravne vrednote. (Kolenc, 2002)
Prevzema svoj del odgovornosti za nacionalno in svetovno varnost, za nadzor zunanje
meje Evropske unije, širjenje območja svobode, varnosti in pravic v Evropski Uniji ter
za izpolnjevanje drugih mednarodnih obveznosti. (Poslanstvo, vizija, 2012)
Formalno zadolženosti policije navaja Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 4.
členu. (2013)
Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti so:
1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov,
odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali
pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter
raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki
izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,
3. vzdrževanje javnega reda,
4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in ne kategoriziranih cestah, ki so
dane v uporabo za javni promet,
5. nadzor državne meje,
6. naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,
7. varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z
zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti
podatkov državnih organov,
8. naloge ob naravnih in drugih nesrečah,
9. druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.
Policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja
preventivno dejavnost.
Osnovno vodilo slovenske policije je opravljanje policijskih dejavnosti v skupnosti. Pri
tem izhaja iz:
poslanstva, da pomaga ljudem, skrbi za njihovo varnost in za varnost
premoženja;
vrednot, ki se kažejo zakonitem in strokovnem delu, spoštovanju človekovih
pravic in svoboščin, poštenosti, nepristranskosti, nediskriminatornosti in
odgovornosti ter
vizije, ki z razvojem kadrov, organizacije in stroke, ter z vzpostavljanjem
partnerskega odnosa s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varnost. (Virtič,
Gorenak, 2008)
4 Policijsko delo v skupnosti
Policijsko delo v skupnosti, ali s tujko Community policing, pomeni novo filozofijo
oziroma način policijskega dela, in je skozi dolgo obdobje prilagajanja in
uveljavljanja naredilo dolgo tranzicijsko pot. Od obljubljenega obstoječega načina
dela je postalo stalna praksa v nekaterih državah. (Mikulan, 1997)
Po nastanku resnih težav, ki so se kazale kot povečanje kaznivih dejanj in hujše
kršitve reda in miru v ZDA v sedemdesetih ter v Veliki Britaniji v osemdesetih letih,
so ti dogodki sprožili razmišljanje o drugačnem policijskem delu, ki ne bi bilo le
gasilsko odzivanje na probleme, ampak bi bilo proaktivno in izvajano v skladu s
interesi skupnosti, katerim policisti služijo. (Meško, 2001)
Po mnenju številnih avtorjev je temeljni element policijskega dela v skupnosti
sodelovanje policije z občani v skupnosti. Policija naj bi v tem smislu sodelovala s
skupnostjo, ki jo tvorijo posamezni prebivalci, skupine prebivalcev, poslovneži, uradi
in institucije (npr. bolnišnice, inšpektorati ...). Te skupine prebivalcev je treba
pritegniti k sodelovanju zlasti pri reševanju problemov. To reševanje problemov je
najpomembnejši del policijskega dela v skupnosti. Je dejavnost, ki sledi klasičnemu
policijskemu delu, za katerega je značilno odkrivanje in preiskovanje kriminalitete
ter vzdrževanje reda. Policisti izvajajo tako proaktivne kot reaktivne naloge, s
poudarkom na prvem. Kriminaliteta in drugi problemi so le simptomi, ki kažejo, da je
nekaj narobe v skupnostih, v katerih se pojavljajo. Reševanje problemov pomeni v
tem smislu iskanje in odpravljanje vzrokov za kriminaliteto in nered. (Meško in
Lobnikar, 2005)
Pomemben dejavnik policijskega dela v skupnosti je tudi decentralizacija policijske
dejavnosti. Policijsko delo v skupnosti pomeni zaposlitev in stalna prisotnost
policistov v določeni soseski, za katero so odgovorni, in hkrati prenos odločanja na te
policiste. Najbolj značilne so manjše policijske postaje ter policijske pisarne v
soseskah, peš patrulje ipd. Zaposlitev policista na takem območju je dolgoročna, saj
se od njega pričakuje, da bo natančno spoznal okoliš, probleme in prebivalce, ki tam
živijo. Policijsko delo v skupnosti temelji na bližini in tesnih stikih s predstavniki
skupnosti in prebivalcih v soseski. (Meško in Lobnikar, 2005)
Še en pomemben element policijskega dela v skupnosti je ponovna opredelitev ciljev
policijske dejavnosti in je v tesni zvezi z idejo o identifikaciji in odpravi temeljnih
vzrokov varnostnih problemov v skupnosti. To pomeni tudi spremembo ocenjevanja
policijskega dela. Namesto tradicionalnega (št. prijav in aretacij, izrečenih denarnih
kazni ...), sodelovanje s skupnostmi zahteva drugačne standarde ocenjevanja
uspešnosti dela policije. Ker je ta filozofija dela policije usmerjena v cilje, so poleg
števila rešenih primerov za oceno uspešnosti pomembni tudi pokazatelj zmanjšanja
kriminalitete, zmanjšanja problemov, povečan občutek varnosti, manj nereda v
soseskah ipd. (Meško in Lobnikar, 2005)
Tabela 1: Osnovne razlike med tradicionalnim in sodobnim pristopom policijskega dela v
skupnosti. (Meško in Lobnikar, 2005)
VPRAŠANJA TRADICIONALNI PRISTOP
POLICIJSKO DELO V SKUPNOSTI
Kaj je policija?
Policija je vladna
ustanova, ki je odgovorna predvsem za uveljavljanje
zakonov.
Policija je del javnosti, policisti pa so osebe. Njihova posebna dolžnost je opravljati tista varnostna opravila, ki so
sicer dolžnost vsakega prebivalca.
Kakšno je razmerje
med policijo in ostalimi državnimi
organi?
Prioritete različnih državnih organov so
mnogokrat konfliktne.
Policija je samo ena izmed strokovnih služb, ki lahko skupaj zagotovijo boljšo
kakovost življenja prebivalcev.
Kako razumemo vlogo policije?
Prvenstvena naloga policije je preiskovanje
KD in prijemanje osumljencev le-teh, ostala opravila so tej dejavnosti
podrejena.
Policijske naloge so zasnovane širše: naloga policije je
reševanje problemov. Delo na področju preiskovanja
kriminalitete je le del takšne policijske dejavnosti.
Kako merimo policijsko učinkovitost?
Policijsko učinkovitost merimo s pomočjo števila
policijskih ukrepov, predvsem na področju kriminalitete, javnega
reda in mira ter prometa.
Končni cilj policijskega dela je odsotnost kriminala in nereda; policijsko delo je učinkovito, če so rešeni problemi, ki jih
zaznava skupnost.
S čim konkretno se policija ukvarja?
Policija se ukvarja s
posameznimi dogodki: s KD, s prometno nesrečo, s kršitvijo javnega reda in
miru.
Prioriteto imajo tisti dogodki oz. problemi, ki vznemirjajo
skupnost.
Kaj je tisto, kar določa policijsko učinkovitost?
Reakcijski čas: hitreje kot se policija odzove na klic, bolj se ima za učinkovito.
Policijske učinkovitosti ne določa v tolikšni meri čas, v
katerem policisti odgovorijo na klic, temveč predvidljivost policijskega ravnanja oz.
reakcije ter stopnja zadovoljstva prebivalcev z
opravljenim postopkom policista.
Kakšno je stališče policije do klicev, ki
zahtevajo neke storitve (ne kriminal)?
Na tovrstne klice policija odgovori samo, če oceni,
da nima nujnejšega opravila; v veliki meri je odgovor na tovrstne klice odvisen od dobre volje
policista.
Odziv na takšne klice občanov je zelo pomembna funkcija policije in zanjo predstavlja veliko priložnost za navezavo pristnih stikov z ljudmi in za spoznavanje skupnosti, kjer
policisti opravljajo svoje delo.
V zgornji tabeli so prikazane razlike med tradicionalno filozofijo policijskega dela in
policijskega dela v skupnosti. Iz nje je razvidno, da v primerjavi s starim modelom
reaktivnega delovanja policije in merjenju njene uspešnosti s številom izdanih
plačilnih nalogov je filozofija policijskega dela v skupnosti usmerjena predvsem v
preprečevanje pojava kriminala in njenih povzročiteljev. Policija je predvsem servis
državljanom in jim je dostopna tudi pri vsakodnevnih težavah in problemih. Njena
uspešnost je merljiva predvsem v zmanjšanju pojava, kot npr. kriminalitete, nereda
itd. v skupnosti.
V Sloveniji je bila na tem področju že 1992 leta sprejeta zamisel o projektu javne
varnosti. Že poskusni projekt javne varnosti, kasneje projekt Policija, je pomembno
mesto namenjeno preventivnemu delovanju. Projekt je preventivo postavil za eno od
osnov policijskega dela, in bil uspešno preizkušen, ter kot takšen uveljavljen za
celotno območje Slovenije. Zakon o policiji iz 1998 leta določa, da policija v okviru
svojih pristojnosti sodeluje z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na
izboljšanje varnosti v lokalnih skupnostih, pri čemer je poudarjeno partnersko
sodelovanje med policijo in posameznimi subjekti. Tudi v Pravilih policije iz leta
2000 ima sodelovanje policije z organi samoupravnih lokalnih skupnosti posebno
mesto, tako kot ga imajo policijski okoliši in vodje policijskih okolišev, ki so
uresničujejo novo filozofijo policijskega dela, tako imenovano, policijsko delo v
skupnosti. (Zgodovinski razvoj …, 2012)
Policijsko aktivnost v skupnosti omenja tudi trenutno veljavna Resolucija o
nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012—
2016. Eden izmed ciljev resolucije za to obdobje je ''izboljšati sodelovanje med
organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter sodelovanje med državnimi organi,
samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, raziskovalnimi in nevladnimi organizacijami''.
(Resolucija o nacionalnem …, 2012)
Z letom 2013 je pričela veljati nova strategija policijskega dela v skupnosti, ki
predstavlja srednjeročni načrt razvoja in dela policije za obdobje 2013—2017.
Strategija predvideva več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo in civilno
družbo, več vidnosti in prisotnosti policistov v lokalni skupnosti, večji občutek
varnosti, zaupanja in zadovoljstva s delom policije. Pomemben del nove strategije je
samostojnost policijskih postaj, ki svoje aktivnosti na področju varnosti prilagajajo
potrebam in interesom lokalne skupnosti in tako določajo svoje prednostne naloge v
lokalni skupnosti. Nova strategija kot delo v skupnosti smatra tudi represivne ukrepe,
ter poudarja strokovnost in vljudnost pri delu policistov v skupnosti. (Smolej, 2013)
4.1 Policijsko delo v skupnosti v občini Maribor
Vodstvo PU Maribor daje prednost novejšim pristopom opravljanja policijske
dejavnosti pred tradicionalnimi načini. Virtič in Gorenak (Virtič, Gorenak, 2008) v
svoji raziskavi ugotavljata, da so ljudje na območju PU Maribor pripravljeni pomagati
policiji pri opravljanju svojega dela v skupnosti, kar je temeljni pogoj za delovanje
takšnega načina dela policije in vliva optimizem za nadaljni razvoj sodelovanja. Prav
tako ugotavljata, da so občani zadovoljni z pristopom in odnosom policistov, ter da
60 % ljudi pozna vodijo policijskega okoliša.
Partnersko sodelovanje policije z državljani v občini Maribor se najaktivneje odvija
znotraj policijskih okolišev. Policijski okoliši so deli območja policijske postaje za
neposredno opravljanje določenih nalog policije in za sodelovanje policistov z
državljani, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugimi pri zagotavljanju
varnosti. Območji policijskih postaj Maribor I in Maribor II sta zaradi lažjega in
učinkovitejšega obvladovanja varnostne problematike v mestni občini Maribor
razdeljeni na več policijskih okolišev, ki praviloma obsegajo območje ene ali več
mestnih četrti ali krajevnih skupnosti. Najvidnejše mesto pri sodelovanju s
skupnostjo ima vodja policijskega okoliša. Njegova naloga je spremljanje dogodkov,
ki ogrožajo varnost, analiza dogodkov, ugotavljanje vzrokov, ki privedejo do njih. Pri
tem je njegovo glavno orožje komuniciranje, poslušanje in svetovanje. Vedno je na
razpolago preko policijske postaje, v kateri je zaposlen, preko vodstev krajevnih
skupnosti ali mestnih četrti, s katerimi sodeluje v okviru varnostnih sosvetov ali tudi
neposredno na terenu. (Partnersko sodelovanje …, 17. 9. 2013)
4.1.1 Preventivna dejavnost PU Maribor in primerjava z ostalimi PU
Preventivna dejavnost policije je usmerjena v preprečevanje in odvračanje škodljivih
ravnanj in nevarnosti, ki ogrožajo ljudi npr. kazniva dejanja in hujši prekrški, nesreče
itd. Ta oblika policijskega dela je nepogrešljiva povsod, kjer je povečana možnost
teh pojavov ter grožen ljudi in premoženja. Policisti se v okviru preventivnega dela
odločajo predvsem na podlagi presoje o stanju varnosti in taktične ocene, katera
sredstva in ukrepi bi bili v posameznem primeru najučinkovitejši. Med njimi so
denimo patruljiranje z vozilom ali peš, poostren nadzor, opozarjanje, svetovanje …
(Klemenčič, Kečanović, Žaberl, 2002)
Preventiva je eden od najboljših pristopov, ki preprečuje številne negativne pojave v
družbi z odpravo njihovih povzročiteljev. Pri tem gre za odpravljanje, odvračanje in
preprečevanje nevarnosti, ki so lahko posledica naravnih dejavnikov ali pa človeka. S
tem posredno policija manjša njihove posledice in varčuje z davkoplačevalskim
denarjem. Načrtovanje preventivnih projektov zajema postavljanje ciljev, s katerimi
določimo, kaj želimo doseči na določenem območju ali področju, izbira metod z
katerimi bomo cilj dosegli, ter na zadnje izbira vrednostnega sistem, s katerim lahko
ocenimo uspešnost preventivnega projekta. (Mikulan, 1997)
Tabela 2: Število preventivnih dejavnosti po vseh PU. (Letno poročilo o delu vseh PU 2007,
2008, 2009, 2010, 2011)
Povprečno št. preventivnih
dejavnosti na leto
Povprečno št. preventivnih dej.
na leto na 100.000 prebivalcev
PU Novo Mesto 1829 919
PU Maribor 2412 731
PU Nova Gorica 839 640
PU Ljubljana 3637 627
PU Koper 1028 584
PU Murska Sobota 747 545
PU Celje 1883 535
PU Kranj 773 375
Zgornja tabela prikazuje povprečno število preventivnih dejavnosti vseh PU v
obdobju od 2007 do konca leta 2011. V tretjem stolpci je povprečno število teh
dejanj na leto preračunano na 100.000 prebivalcev. Najbolj številčne preventivne
dejavnosti v vseh PU so bile na področjih varnosti cestnega prometa, javnega reda in
miru ter kriminalitete. Najpogostejša uporabljena sredstva pa svetovanje in
opozarjanje, neformalno druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in
odraslih. (Letno poročilo vseh PU 2007, 2008, 2009, 2010, 2011)
5 Etika in integriteta pri delu policije
Pri svojem delu se policist vsak dan srečuje z ljudmi. Narava njegovega dela zahteva,
da posredno ali neposredno deluje na ljudi. Kadarkoli je policist v službi, ima njegov
odnos do ljudi in njegovo ravnanje javnopravni značaj. Državljani ga vidijo kot
predstavnika države ter celotne organizacije policije, kar tudi je. (Žaberl, 2006)
5.1 Policijska etika
Etično ali neetično ravnanje policistov ima velik vpliv na mnenje, ki si ga o policiji
kot organizaciji ustvarijo državljani. (Žaberl, 2006)
Policijska etika je zvrst uporabne etike, aplicirana na policijsko delo oziroma na
policijsko profesijo. (Pagon, 2003)
Vseh možnih situacij v policiji ni mogoče normirati. Določena dejanja policista so
takšne narave, da jih je mogoče urejati le z usmerjevalnimi napotili. Zato so takšne
situacije podobno kot v nekaterih drugih poklicih urejene s policijsko etiko. Vrednote
in morala morajo zavezovati policista pri njegovem delu in prav tako v zasebnem
življenju. Veliko teh vrednot je zapisanih in urejenih v zakonih, ki urejajo delovanje
policije, še več pa je takšnih, ki niso zapisani, ker jih enostavno ni mogoče normirati.
To ne normirano področje policijskega delovanja ureja kodeks policijske etike,
katerega namen je vnesti več humanosti, pravičnosti in strokovnosti v policijsko delo.
(Žaberl, 2006)
Slovenska policija ima svoj kodeks policijske etike. Predstavljal bi naj voljo in
spoznanja vseh policistov o nujnosti zakonitega, pravičnega, humanega in vljudnega
ravnanja pri njihovem delu. Kodeks zraven urejanja in usmerjanja delovanja policije
predpisuje tudi odgovornost in postopek za ugotavljanje odgovornosti za kršitev
kodeksa. (Žaberl, 2006)
5.2 Integriteta
Integriteta pomeni popolnost, skladnost, nedeljivost, stalnost, poštenost, čistočo
duše, enotnost. Pomeni nasprotno od korupcije, moralne perverznosti pokvarjenosti,
podkupljivosti in podkupovanja. Je najbolj zaželena odlika neke organizacije in
posameznika in pomeni, da ti upoštevajo pravila in norme, ki urejajo pravila
njihovega delovanja. (Pagon, Meško, Lobnikar, 2003)
Integriteta pri policijskem delu pomeni, da policist resnično sprejema vrednote in
moralne standarde policijskega dela, da posreduje vrline, zahtevane za policijski
poklic, in da konsistentno ravna po svoji volji v skladu s temi vrednotami, standardi
in vrlinami, tudi v primeru zunanjih pritiskov. (Pagon, 2003)
Policijska integriteta je torej vrsta konceptov in prepričanj, katerih kombinacija je
okvir za delovanje policijske organizacije in poklicne in osebne etike policistov, ki
med drugim vključujejo poštenost, čast, moralnost, vdanost, načelnost in predanost
poslanstvu. V praksi to pomeni predvsem: odsotnost koruptivnega vedenja,
incidentov zaradi prekomerne uporabe sile, rasizma, sebičnosti, nelojalnosti idr. Zato
policijsko integriteto znotraj organizacije vzdržujejo s preiskovanjem in
discipliniranjem napačnega ravnanja policistov. Ta pristop je po mnenju nekaterih
avtorjev napačen. Menijo da je pravilen način povečanja integritete s stimulacijo,
torej nagrajevanjem zaželenega vedenja. (Kampanakis, 2003)
Policijska organizacija v skoraj vseh družbah je že doživela kakšen škandal,
korupcijo, odklonskost ali kršitev integritete. Celo policijske organizacije, ki so
služile kot model profesionalizma, niso prestale te preizkušnje. Kaže, da je
pomanjkanje integritete v policiji neke vrste pritiklina policiji kot organizaciji in
instituciji. Problem policijske odklonskosti, kljub ponovnem opredeljevanju vloge
policije in prizadevanjem za preiskovanje kršitev policijske integritete, ostaja in se
celo krepi. (Kappler, Fields, 2003)
Zakaj jo je tako težko doseči? Becler (1998 v Pagon, 2003) ponuja tri najpogostejše
razloge. Prvič, ni vsakdo racionalen. Integriteta zahteva disciplino smisla in
dolgotrajne aktivnosti, izbiranje in vztrajno uresničevanje ustreznih ciljev, previdno
izbiro sredstev za dosego ciljev in celovito uporabo posameznikovega znanja. Drugič,
posamezniku lahko manjka integritete zaradi želja, ki niso v skladu z moralnimi
vrednotami. Tretji, najverjetneje najpogostejši razlog, zakaj posamezniku manjka
integritete, pa je, da popusti socialnim pritiskom. Oseba z visoko integriteto ne bo
dovolila, da bi želja po priljubljenosti premagala njena razumska prepričanja.
Pri nas je po oceni v poročilu Društva Integriteta (2012), integriteta organov pregona
zakonsko izredno dobro zagotovljena, tako s predpisi o nezdružljivosti funkcije,
prepovedjo sprejemanja daril, kot tudi drugimi normami integritete in etičnim
kodeksom policije. Disciplinski postopki za kršitve integritete organov pregona so po
mnenju društva ustrezno urejeni. Njihova ocena mehanizmov integritete v pravnem
smislu je znašala 75 točk od možnih 100. V praktičnem pogledu je ocena društva bila
slabša s 50 od 100 možnih točk in še navaja ''policistom so bili najpogosteje očitani
nestrokovnost, nekorektnost, neprofesionalen odnos do stranke v postopku,
nepravilna ugotovitev dejanskega stanja, žaljiv postopek, nepravilna odločitev in ne
ukrepanje''. Prepogosto nastajajo problemi in očitno nepravilna razumevanja pravil o
delu policije (in ne le pri izvajanju teh v praksi).
6 Nadzor nad policijo
Vladavina prava zahteva, da nikogar ni nad pravom. To velja za državljane, prav tako
pa tudi za državne organe. Prav zaradi tega je nadzor nad delom policije zelo
pomemben. V demokratičnih državah se nadzor nad policijo in njenim izvajanjem
pooblastil kaže v različnih oblikah, ki so medsebojno prepletene. Razdelili bi jih
lahko na naslednje ravni:
Politični – parlamentarni nadzor: Izvaja se preko parlamenta. Poslanci opravljajo
nadzor s postavljanjem poslanskih vprašanj ministru za notranje zadeve. Za nadzor
nad občutljivimi zadevami kot so prekriti preiskovalni ukrepi ali pa preverjanje
politično odgovornosti, pa lahko parlament ustanovi posebno parlamentarno komisijo
za nadzor. (Žaberl, 2006)
Sodni in nadzor državnega tožilstva: Se izvaja v fazi predkazenskega postopka in to
predvsem s preverjanjem odredb in z njimi pridobljenih dokazov v fazi preiskave.
Tako se nezakonito pridobljene dokaze izloči iz nadaljnega postopka. (Žaberl, 2006)
Notranji nadzor: Nadzor nad delom policistov in lastnih organizacijskih enot v prvi
vrsti prevzema policija sama in MNZ. Notranji nadzor je vpet v policijsko hierarhijo,
ki določa odgovornosti znotraj policije. Tako nadzor nad delom policistov prevzemajo
predvsem njihovi neposredni predstojniki, izvajajo pa ga tudi delavci policijske
uprave in generalne policijske uprave. (Nadzor nad policijo …, 2004)
Zunanji (državljanski) nadzor: Izvaja se predvsem z reševanjem in preverjanjem
utemeljenosti pritožb zoper policijo. Vera Institute of Justice (v Nadzor nad policijo
…, 2004) navaja ''Državljanski nadzor nad policijo vključuje ljudi izven policije, ki se
jim omogoči dostop do prej ne-javnih ali skrivnih procesov v policiji z namenom
zagotavljanja odgovornosti za njene ukrepe, politiko in prioritete.'' Nadzor te vrste
opravljajo nevladne organizacije in predvsem varuh človekovih pravic. Namen te
vrste nadzora je zagotavljanje: zunanjega nadzora nad policijo, vpliva interesov
lokalne skupnosti na policijsko delo, okrepitev policijske profesionalnosti in
zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. (Nadzor nad policijo …, 2004)
6.1 Pritožbeni postopek zoper delo policistov
Vsak posameznik, ki meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja
kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel
za domnevno kršitev pritoži na MNZ, ali katerokoli organizacijsko enoto policije.
Pritožba je lahko pisna, ustna na zapisnik ali posredovana po elektronski pošti na
uradni elektronski naslov ministrstva oziroma policijske enote. Pritožba mora biti
razumljiva, izpolnjena z zahtevanimi podatki, in priložena z morebitnimi dokazi, ki
se nanašajo na pritožbo. (Klemenčič et. al., 2002)
Vložene pritožbe zoper policiste se rešuje na dveh ravneh:
Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote
policije:
Vodja organizacijske enote policije najprej preveri vsa dejstva v zvezi s pritožbo.
Vodja nato povabi pritožnika na razgovor, na katerem ga seznani z ugotovitvami in
morebitnimi ukrepi v zvezi z njegovo pritožbo. Če se pritožnik strinja z njegovimi
ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek lahko zaključi s podpisom zapisnika.
(Pritožbe nad policisti, 2012)
Reševanje pritožbe na senatu:
Kadar se pritožnik ne odzove vabilu na razgovor pri vodji organizacijske enote
policije in pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu ali v
primeru, ko se ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku ali v
primeru, če iz pritožbe izhaja sum kaznivega dejanja policista, ki se preganja po
uradni dolžnosti, se pritožbeni postopek nadaljuje na senatu. Pritožbo tedaj rešuje
tričlanski senat, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti
katera imenuje minister za notranje zadeve. (Pritožbe nad policisti, 2012)
V postopku reševanja pritožbe na senatu se pritožbena zadeva najprej dodeli v
reševanje pooblaščencu ministra za reševanje pritožb, ki zadevo temeljito prouči. Če
ugotovi, da je bil postopek pri vodji organizacijske enote korektno izpeljan, predlaga
takojšnjo obravnavo pritožbe na senatu. Če pa ministrov pooblaščenec oceni, da je
za razjasnitev posameznih dejstev treba zbrati še dodatne dokaze, določi
poročevalca, ki je lahko iz policije ali ministrstva. Ta preveri pritožbo in pripravi
poročilo za obravnavo na senatu. Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu, ta z
glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Vodja senata pripravi in podpiše pisni
odgovor pritožniku. (Pritožbe nad policisti, 2012)
Tabela 3: Pritožbe nad delom policije. (Poročila PU Maribor, in poročila policije za celotno
Slovenijo: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012).
PU Maribor Povprečje v preostalih 7 PU
Št sprejetih pritožb 117,4 77,1
Št. pritožb obravnavanih pri vodji
organizacijske enote 45,9 34,2
Delež ravnanj neskladno s predpisi 3,4 2,6
Št. pritožb obravnavanih na seji senata 40,3 20,9
Delež utemeljenih 3,7 2,6
Št. sankcioniranih policajev 11,2 5,5
Zgornja tabela prikazuje povprečne podatke iz obdobja od 2006 do 2012. Prikazuje
število prejetih pritožb zoper delo policistov, kolik teh pritožb je bilo obravnavanih
in na katerem nivoju, ter kolikšen delež obravnavanih pritožb je bil spoznan kot
utemeljen. Prikazan je tudi podatek koliko policajev je bilo v sankcioniranih zaradi
vloženih pritožb, ter število odkritih in prijavljenih kaznivih dejanj znotraj PU.
Najpogostejša sankcija policajev je bilo opozorilo ter uvedba disciplinskega postopka.
7 Metodologija raziskovanja
7.1 Namen in cilji diplomskega dela
Namen naloge je na splošno predstaviti slovensko policijo kot organizacijo,
predstaviti njeno organizacijsko strukturo, funkcijo in sredstva za opravljanje te
funkcije. Temeljni cilj analize pa je ugotoviti javno mnenje občanov Maribora o delu
policije v občini ter ugotoviti skupnostno povezanost občanov Maribora.
7.2 Opis vprašalnika in postopka anketiranja
Podatke za raziskovalni del bomo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki bo
sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Za odgovore na vprašanja bomo zaprosili
občanke in občane Maribora. Udeleženci bodo seznanjeni z namenom in ciljem
raziskave, da imajo pravico odkloniti sodelovanje, ter da je sodelovanje v raziskavi
prostovoljno, neobvezujoče in ni plačano. Upoštevali bomo tudi vidik anonimnosti.
Za pridobitev podatkov za analizo bomo opravili 110 anket, katere bomo za izpolnitev
razdelili naključnim občankam in občanom Maribora, na način deljenja anket na
terenu. Pridobljene podatke bomo statistično analizirali in iz rezultatov pridobili in
predstavili zastavljene cilje za diplomsko delo.
7.3 Opis vzorca
Anketni vprašalnik smo porazdelili med 110 naključno izbrane osebe. Med
sodelujočimi je bilo nekaj manj moških z 48,2 %, ter 51,8 % žensk. Starostna
porazdelitev sodelujočih je neenakomerna z večino sodelujočih 75,5 % pod 35 let.
Najmlajši sodelujoči je imel 18 let, najstarejši pa 62.
Tabela 4: Anketiranci glede na starost.
Spol/
starost
Do 25 let 26—35 36—45 46—55 Od 56 let SKUPAJ/%
MOŠKI 14 28 5 3 3 53 (48,2 %)
ŽENSKE 19 22 11 3 2 57 (51,8 %)
SKUPAJ/% 33 (30 %) 50 (45,5 %) 16 (14, 5%) 6 (5,5 %) 5 (4,5 %) 110 (100 %)
Izobrazba velike večine sodelujočih (več kot 97 %) je med končano srednjo šolo ter
končano visoko šolo oz. univerzo. Največ jih je končalo srednjo šolo 61,8%, sledi
visoka šola/univerza z 22,7 % ter višja šola 12,7 %. Več kot univerzitetno izobrazbo
imata le dva (1,8 %) sodelujoča, končano samo osnovno šolo pa le eden (0,9 %).
Stopnja izobrazbe je med spoloma dokaj enakomerna.
Tabela 5: Anketiranci glede na izobrazbo.
Spol/izobrazba Osnovna
šola
Srednja
šola
Višja šola Visoka šola,
uni.
Več
MOŠKI 1 34 5 12 1
ŽENSKE / 34 9 13 1
SKUPAJ/% 1 (0,9 %) 68 (61,8 %) 14 (12,7 %) 25 (22,7 %) 2 (1,8 %)
Kot je razvidno iz spodnje tabele, je velika večina sodelujočih delovno aktivnih. Tudi
pri statusu ni opaziti velike razlike med moškimi in ženskami.
Tabela 6: Anketiranci glede na status.
Spol/status Dijak, študent Zaposlen,
samozaposlen
Nisem
zaposlen
Upokojenec
MOŠKI 11 33 8 1
ŽENSKE 11 34 11 1
SKUPAJ/% 22 (20 %) 67 (60,9 %) 19 (17,3 %) 2 (1,8 %)
Skupaj ima 70,9 % sodelujočih anketirancev kraj bivanja v mestu, preostalih 29,1 %
pa v krajih v okolici mesta.
Tabela 7: Anketiranci glede na kraj bivanja.
Spol/kraj bivanja Vas Mesto Trg
MOŠKI 16 36 1
ŽENSKE 16 40 1
SKUPAJ/% 32 (29,1 %) 76 (69,1 %) 2 (1,8 %)
8 Rezultati ankete
8.1 Kakovost stikov policistov z ljudmi
V prvem sklopu vprašanj smo ugotavljali kakovost stikov policistov z ljudmi v občini
Maribor. V tem sklopu je postavljenih pet vprašanj, vsak s petimi možnimi odgovori
od 1 do 5. 5 predstavlja najboljše mnenje, 1 pa najslabše. V tem sklopu smo pridobili
550 mnenj.
Tabela 8: Kakovost stikov policistov z ljudmi.
ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST
STANDARDNI ODKLON
1 Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč
policistov v vašem območju ljudem, ki so bili
žrtev kaznivih ravnanj?
2,98 1,06
2 Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno),
policisti do ljudi, s katerimi izvajajo
postopke?
3,11 1,11
3 V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na
splošno, v pomoč ljudem na vašem območju?
3,26 1,07
4 V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na
splošno, nepristranski, ko obravnavajo
posameznike v vašem okolju?
3 0,88
5 Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri
vzpostavljanju in ohranjanju reda in miru na
ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju?
3,17 0.99
Rezultati analize prvega sklopa kažejo na dokaj neenaka mnenja sodelujočih, saj so
deviacije od srednjih vrednosti dokaj visoke, pa čeprav so skupno gledano najnižja od
vseh sklopov vprašanj.
Občani so najmanj zadovoljni s pomočjo, ki jo policisti nudijo žrtvam kaznivih
dejanj. Vprašanje je edino v tem sklopu, ki ima srednjo vrednost pod sredino, kar
kaže na nezadovoljstvo občanov. Ne precej boljše mnenje imajo tudi o
nepristranskosti policistov, saj lahko po zgoraj prikazanem trdimo, da so občani s
svojim mnenjem razdeljeni na dva enaka nasprotujoča si pola. Zadovoljstvo na
področju vljudnosti policistov do ljudi, s katerimi izvajajo postopke, je s srednjo
vrednostjo nekoliko nad sredino prav tako povprečno, kar kaže na dokaj slabo
mnenje občanov na tem področju. Ker so razlike v srednjih vrednostih pri tem sklopu
vprašanj najmanjše, je tudi na področju vzpostavljanja reda in miru mnenje občanov
dokaj povprečno in tudi tukaj kaže na določeno nezadovoljstvo. Najboljša ocena v
stikih policije z občani je na področju (splošne) pomoči policije občanom, vendar
glede na srednjo vrednost, ki znaša 3,26 od možnih 5, tudi na tem področju splošno
mnenje ni pretirano dobro.
Iz prikazanega lahko sklepamo, da je kakovost stikov policistov z ljudmi v občini
Maribor po mnenju občanov povprečna in da ima policija v občini na tem področju še
veliko rezerve za izboljšanje. Povprečna ocena pri vseh vprašanjih je dokaj nizka in
skupno znaša le 15,52 od 25 možnih.
Analiza posameznih vprašanj:
Vprašanje številka 1: Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov v vašem
območju ljudem, ki so bili žrtev kaznivih ravnanj?
Grafikon 1: Kako dobra je pomoč policistov v vašem območju ljudem, ki so bili žrtev kaznivih
ravnanj?
Zgornji grafikon prikazuje dana mnenja sodelujočih v anketnem vprašalniku. Iz
podatkov, ki jih prikazuje je razvidno, da je 12,7 % (14) mnenja, da je pomoč
policistov žrtvam kaznivih dejanj zelo slaba, 11,8 % (13) pa jih meni, da je slaba.
Največ sodelujočih, 47,3 % (52) trdi da je pomoč policistov v občini primerna, da je
dobra pa meni 20,9 % (23). 7,3 % (8) anketirancev je prepričana, da je pomoč
policistov zelo dobra.
Vprašanje številka 2: Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno) policisti do ljudi,
s katerimi izvajajo postopke?
Grafikon 2: Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno) policisti do ljudi, s katerimi izvajajo
postopke?
Grafikon dva daje odgovore na drugo zastavljeno vprašanje. Da so policisti zelo ne
vljudni, je mnenje 7,3 % (8) sodelujočih, da so ne vljudni le včasih meni 29,1 % (32),
14,5 % (16) pa nima mnenja na to vprašanje. 43,6 % (48) trdi, da so policisti vljudni,
da so zelo vljudni pa je mnenja 5,5 % (6) sodelujočih.
Vprašanje številka 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v
pomoč ljudem na vašem območju?
Grafikon 3: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v pomoč ljudem na vašem
območju?
Pri vprašanju tri so sodelujoči naslednjega mnenja. Da sploh niso v pomoč je mnenja
6,4 % (7) sodelujočih, 20,9 % (23) meni, da niso preveč v pomoč, brez mnenja na to
vprašanje pa je 20 % (22) sodelujočih. 45,5 % (50) jih meni, da so policisti na
njihovem območju dokaj v pomoč, da so zelo v pomoč pa je prepričanih 6,4 % (8)
sodelujočih.
Vprašanje številka 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno,
nepristranski, ko obravnavajo posameznike v vašem okolju?
Grafikon 4: V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, nepristranski, ko obravnavajo
posameznike v vašem okolju?
Rezultati na vprašanje štiri so sledeči. Da so policisti zelo pristranski pri obravnavi
posameznikov meni 2,7 % (4), včasih pristranski 25,5 % (28), brez mnenja pa je 40,9 %
(45) sodelujočih. 27,3 % (30) jih meni, da so policisti nepristranski, 3,6 % (3) pa trdi
da so zelo nepristranski. Pri tem vprašanju izstopa število sodelujočih brez mnenja,
ki je najvišje izmed vseh vprašanj.
Vprašanje številka 5. Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri
vzpostavljanju in ohranjanju reda in miru na ulicah in drugih javnih mestih v
vašem okolju?
Grafikon 5: Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in
miru na ulicah in drugih javnih mestih v vašem okolju?
Da so policisti zelo neuspešni meni 8,2 % (9), neuspešni 11,8 % (13), primerni pravi 40
% (44) ljudi. Policisti so pri tem delu svojih nalog uspešni, pravi 34,5 % (38) ljudi, red
in mir je zelo dobro zagotovljen pa je mnenja 5,5 % (6) sodelujočih.
8.2 Percepcija kriminalitete in nereda
V tem sklopu vprašanj smo ugotavljali mnenje in dojemanje stopnje kriminalitete in
nereda v občini Maribor. S pridobljenimi 550 mnenji v petih vprašanjih smo ugotovili
slednje.
Tabela 9: Percepcija kriminalitete in nereda.
ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST
STANDARDNI ODKLON
6 Kako velik problem je po vašem mnenju
vandalizem v vašem okolju?
2.85 1,2
7 Kako velik problem je po vašem mnenju
pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju?
2.99 1,25
8 Kako velik problem so po vašem mnenju
napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v
vašem okolju?
3,26 1,09
9 Kako velik problem so po vašem mnenju
roparski napadi oz. tatvine denarja, torbic ali
denarnic v vašem okolju?
3,12 1,1
10 Kako velik problem je po vašem mnenju 2,58 1,19
kopičenje ničvrednega blaga in smeti na
praznih javnih mestih v vašem okolju?
Rezultati tudi v tem sklopu vprašanj kažejo na neenakost mnenj na vprašanja, saj je
standardni odklon od srednje vrednosti pri vseh vprašanjih velik. Razlike v srednjih
vrednostih so v tem sklopu vprašanj največje in segajo od 3,26 do najnižje v
celotnem vprašalniku 2,58.
Po analizi pridobljenih odgovorov lahko sklepamo, da je percepcija kriminalitete in
nereda precej različna in neenaka.
Če se sprva osredotočimo na področje nereda lahko ugotovimo, da je po mnenju
sodelujočih kopičenje ničvrednega blaga in smeti na javnih mestih zelo velik
problem. S srednjo vrednostjo, le 2,58, je ta tematika najslabše ocenjena v celotni
anketi. Nekoliko boljše, a skupno še vedno povprečno mnenje, imajo občani na temo
pijančevanja na javnih mestih. Odgovori na to vprašanje so bili najbolj raznoliki v
tem sklopu vprašanj.
Nadaljujemo na področju kriminala, kjer občani menijo da je najbolj kritičen
problem vandalizem. Nekoliko bolje, vendar spet povprečno, ocenjujejo stanje na
področju roparskih pohodov in tatvin v občini, medtem ko najbolje, a s skupno oceno
3,26, še vedno dokaj povprečno, ocenjujejo velikost problema napadov na ljudi in
pretepov s strani neznancev.
Skupno gledano je percepcija nereda v občini dokaj slaba, enako lahko po videnem
trdimo za percepcijo kriminalitete. Skupna vrednost vprašanj je pri tem sklopu
najnižja in znaša le 14,8 od 25 možnih.
Analiza posameznih vprašanj:
Vprašanje številka 6. Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem
okolju?
Grafikon 6: Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem okolju?
Šesto vprašanje nam je dalo odgovore na percepcijo vandalizma v občini. 13,6 % (15)
sodelujočih meni, da je vandalizem v občini zelo velik problem, 32,7 % (36) pravi, da
je vandalizem delno problem. Brez mnenja na to vprašanje je 14,5 % (16)
sodelujočih, 32,7 % (36) pa jih je mnenja, da je vandalizem v občini majhen problem.
Sploh ni problem pravi 6,4 % (7).
Vprašanje številka 7. Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na
javnih mestih v vašem okolju?
Grafikon 7: Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na javnih mestih v vašem
okolju?
Rezultati na sedmo vprašanje so na videz podobni rezultatom predhodnega
vprašanja. Da je pijančevanje zelo velik problem, je mnenja 11,8 % (13) sodelujočih,
delno problem pravi 31,8 % (35). Mnenja na to vprašanje se je zadržalo 13,6 % (15),
30,9 % (34) pa jih pravi, da je pijančevanje na javnih mestih majhen problem. 11,8 %
(13) anketirancev pijančevanje na javnih mestih sploh ne vidi kot problem v občini.
Vprašanje številka 8. Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in
pretepi s strani neznancev v vašem okolju?
Grafikon 8: Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in pretepi s strani
neznancev v vašem okolju?
Rezultati na vprašanje št. osem so sledeči. Da je problem zelo velik, je mnenja 6,4 %
(7) sodelujočih, delno je problem pravi 21,8 % (24) anketirancev, medtem ko okroglih
20 % (22) na vprašanje nima mnenja. Napadi in pretepi s strani neznancev je majhen
problem, je mnenja največ sodelujočih, 42,7 % (47), 9,1 % (10) pa pravi, da to v
občini Maribor sploh ni problem.
Vprašanje 9. Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine
denarja, torbic ali denarnic v vašem okolju?
Grafikon 9: Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine denarja,
torbic ali denarnic v vašem okolju?
Na vprašanje, ki zadeva tatvine in roparske napade v občini, so sodelujoči odgovorili
precej različno. 7,3 % (8) jih meni, da so ti zelo velik problem v občini, 24,5 % (27) pa
pravi, da so le delno problem. Zelo veliko sodelujočih, 26,4 % (29) se je pri tem
vprašanju vzdržalo mnenja, medtem ko jih 32,7 % (36) pravi, da so tatvine in roparski
pohodi majhen problem. Sploh niso problem, je prepričanih 9,1 % (10) sodelujočih.
Vprašanje številka 10. Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje
ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih v vašem okolju?
Grafikon 10: Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje ničvrednega blaga in smeti na
praznih javnih mestih v vašem okolju?
Tudi pri desetem vprašanju so mnenja precej deljena. Srednja vrednost, torej skupno
mnenje sodelujočih, je pri tem vprašanju najslabše in znaša le 2,58. Rezultati so
sledeči: 22,7 % (25) jih je mnenja da je problem zelo velik, 29,1 % (32) je mnenja, da
je problem delno velik, 18,2 % (20) pa na to temo nima mnenja. 27,3 % (30) meni da,
je zadeva majhen problem, le 2,7 % (3) pa, da sploh ni problem.
8.3 Strah pred viktimizacijo
S pomočjo 550 mnenj, pridobljenih v sklopu petih vprašanj, smo ugotavljali, v
kolikšni meri so v ljudje v občini Maribor zaskrbljeni, da bi postali žrtve kaznivih
dejanj. Rezultati so objavljeni v tabeli 9.
Tabela 10: Strah pred viktimizacijo.
ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST
STANDARDNI ODKLON
11 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo
skušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste v
vašem okolju izven vašega doma?
3,59 1,18
12 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v
vaš dom, medtem ko je nekdo doma?
3,96 1,08
13 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo
zunaj svojega doma v vašem okolju napadel
ali pretepel?
3,87 0,99
14 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v
vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš
avtomobil?
3,27 1,09
15 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v
vaš dom, medtem ko nikogar ni v vašem
domu?
3,55 1,16
Tudi pri analizi tretjega sklopa vprašanj ugotavljamo, da je deviacija od srednje
vrednosti dokaj velika. Srednje vrednosti v tem sklopu vprašanj so v primerjavi z
ostalimi visoke.
Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da so občani najbolj zaskrbljeni za možnost
kraje ali poškodbe njihovega avtomobila. Nekoliko manj jih skrbi za možnost vloma v
njihovo stanovanje, ko nikogar ni doma. Mnenja na to vprašanje so bila sicer zelo
različna, vendar s srednjo vrednostjo 3,55 dokaj dobra. Z malenkost višjo srednjo
vrednostjo in visoko deviacijo lahko z dokaj dobro označimo tudi odgovore na enajsto
vprašanje. Občani niso pretirano zaskrbljeni za možnost ropa ali kraje v njihovem
okolju izven njihovega doma. Še manj so zaskrbljeni, da bi jih v njihovem okolju
izven njihovega doma kdo napadel ali pretepel, saj lahko percepcijo na tem področju
z visoko srednjo vrednostjo in dokaj nizkim odklonom označimo kot dobro. Z najvišjo
povprečno oceno v celotni anketi 3,96 lahko kot dobre označimo tudi odgovore na
dvanajsto vprašanje. Občane Maribora ne skrbi možnost vloma v njihov dom, medtem
ko je nekdo doma.
Skupno lahko trdimo, da strah, da bodo postali žrtve kaznivega dejanja v občanih ni
pretirano prisoten. Skupna ocena pri tem sklopu vprašanj najvišja in znaša 18,24.
Analiza posameznih vprašanj:
Vprašanje številka 11. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati
ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven v vašem okolju izven vašega doma?
Grafion11: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko
ste v vašem okolju izven vašega doma?
Vedno sem zaskrbljen trdi 7,3 % (8) sodelujočih, 10 % (11) pravi, da jih skrbi pogosto,
24,5 % (27) pa pravi, da samo včasih. Glede možnosti ropa in tatvine sem redko
zaskrbljen, pravi 32,7 % (36) anketirancev, 25,5 % (28) pa trdi, da jih ta zadeva ne
skrbi nikoli.
Vprašanje številka 12. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom,
medtem ko je nekdo doma?
Grafikon 12: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko je nekdo
doma?
Skupno gledano so v primerjavi z ostalimi, rezultati na dvanajsto vprašanje dobri, saj
je le 5,5 % (6) na vprašanje odgovorilo z vedno in le 3,6 % (4) s pogosto. 16,4 % (18)
sodelujočih je zaskrbljenih le včasih, 38,2 % (42) pa le redko. Število pet je bilo pri
tem vprašanju obkroženo največkrat od vseh vprašanj. 36,4 % (40) je na vprašanje
odgovorilo z nikoli. Srednja vrednost pri tem vprašanju je najvišja in znaša 3,96.
Vprašanje številka 13. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj
svojega doma v vašem okolju napadel ali pretepel?
Grafikon 13: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj svojega doma v vašem
okolju napadel ali pretepel?
Tudi pri trinajstem vprašanju prevladujejo pozitivni odgovori. Le 3,6 % (4) je na
vprašanje odgovorilo z vedno, 6,4 % (7) pa s pogosto. 15,5 % (17) je zaskrbljenih le
včasih, 48,2 % (53) pa redko. Možnost napada ali pretepa nikoli ne skrbi 26,4 % (29)
sodelujočih.
Vprašanje številka 14. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju
ukradel ali poškodoval vaš avtomobil?
Grafikon 14: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval
vaš avtomobil?
Odgovori na vprašanje številka štirinajst so sledeči. Da so vedno zaskrbljeni je
odgovorilo 7,3 % (8) sodelujočih, 12,7 % (14) pa pravi, da pogosto. Največ
sodelujočih, 40 % (44), trdi da so zaskrbljeni le včasih, 25,5 % (28) pa le redko. Da
niso nikoli zaskrbljeni trdi 14,5 % (16) anketirancev.
Vprašanje številka 15. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom,
medtem ko nikogar ni v vašem domu?
Grafikon 15: Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko nikogar ni v
vašem domu?
Kot že pri nekaterih prejšnjih vprašanjih v tem sklopu je tudi pri vprašanju številka
petnajst večina sodelujočih odgovorila pozitivno. Rezultati: Vedno sem zaskrbljen
trdi 7,3 % (8) sodelujočih, 9,1 % (10) pravi, da so zaskrbljeni pogosto medtem ko je
29,1 % (32) anketirancev odgovorilo z včasih. Največ, 30 % (33), jih trdi le redko,
nisem nikoli zaskrbljeni pa 24,5 % (27) vprašanih.
8.4 Skupnostna povezanost
Kot pri prejšnjih sklopih smo tudi pri ugotavljanju skupnostne povezanosti občanov
Maribora pridobili mnenja s petimi vprašanji, kar je skupaj 550 mnenji. Tudi v tem
primeru so podana mnenja od ocene ena do pet. Ena je najslabše, pet najboljše
mnenje. Rezultati so v sledeči tabeli.
Tabela 11: Skupnostna povezanost.
ŠT. VPRAŠANJA SREDNJA VREDNOST
STANDARDNI ODKLON
16 Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih
sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini,
šli zame po zdravila v lekarno in podobno …
3,66 1,14
17 Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede,
da bodo pazili na moj dom, oziroma na
morebitne težave.
3,63 1,17
18 Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed
posodil.
3,43 1,26
19 Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo
skupaj in rešujemo naše skupne probleme.
3,32 1,21
20 V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj
dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo.
3,63 1,24
Zadnji sklop vprašanj je dal odgovore na skupnostno povezanost v občini Maribor. Kot
pri prejšnjih sklopih so tudi pri tem mnenja zelo različna. Deviacija od srednje
vrednosti je v tem sklopu vprašanj najvišja, kar kaže na različno percepcijo
skupnostne povezanosti. Med srednjimi vrednosti posameznih vprašanj ni velikih
razlik.
Najslabše ocenjeno področje skupnostne povezanosti je reševanje skupnih problemov
s stanovalci iz okoliša. Mnenja na to temo so precej različna. Nekoliko bolje je
mnenje občanov na področju med soseske finančne pomoči v stiski, vendar so tudi na
to temo mnenja precej deljena. Kot dokaj dobro, vendar na meji dobrega lahko
ocenimo tudi podana mnenja na trditvi sedemnajstega in dvajsetega vprašanja.
Večina sodelujočih meni, da se lahko zanese na svoje sosede ko jih ni doma, in da
pozna v svoji soseski dovolj ljudi dovolj dobro, da jih lahko prosi za uslugo. Kot dobro
lahko ocenimo skupno mnenje na trditev pomoči sosedov v primeru bolezni.
Povprečna ocena na to trditev je najvišja v tem sklopu.
Skupno gledano lahko s 17,67 od možnih 25, ocenimo skupnostno povezanost kot
dokaj dobro.
Analiza posameznih vprašanj:
Vprašanje številka 16. Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi
zame opravili nakup v trgovini, šli zame po zdravila v lekarno in podobno …
Grafikon 16: Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup
v trgovini, šli zame po zdravila v lekarno in podobno …
Iz zgornjega grafikona je razvidno, da je pri šestnajstem vprašanju 3,6 % (4)
obkrožilo številko ena in se z izjavo sploh ne strinjajo, 16,4 % (18) trdi, da se ne
strinjajo, prav tako 16,4 % (18) pa na izjavo nima mnenja. 37,3 % (41) se z
izjavljenim ne strinja, 26,4 % (29) pa se močno strinja.
Vprašanje 17. Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj
dom, oziroma na morebitne težave.
Grafikon 17: Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj dom,
oziroma na morebitne težave.
Z zgornjo izjavo se splon ni strinjalo 5,5 % (6) anketirancev, medtem ko se jih 14,5 %
(16) ne strinja. 18,2 % (20) sodelujočih se je mnenja zadržalo, največ, 35,5 % (39), pa
se z izjavo strinja. Z izjavo se močno se strinja 26,4 % (29) anketirancev.
Vprašanje številka 18. Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil.
Grafikon 18: Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil.
Z trditvijo se sploh ne strinja 10 % (11) anketirancev, 14,5 % (16) pa trdi, da se ne
strinjajo. Brez mnenja na to vprašanje je 20,9 % (23) sodelujočih, medtem ko se z
izjavo strinja 31,8 % (35) sodelujočih. 22,7 % (25) vprašanih se z izjavo močno strinja.
Vprašanje številka 19. Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in
rešujemo naše skupne probleme.
Grafikon 19: Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne
probleme.
Pri devetnajstem vprašanju nas je zanimala povezanost skupnosti sodelujočih.
Rezultati so sledeči. Z izjavo se sploh ne strinjam je odgovorilo 7,3 % (8), da se z
izjavo ne strinjajo pa 20,9 % (23) anketirancev. Mnenja nam ni zaupalo 24,5 % (27)
sodelujočih, 27,3 % (30) pa se z izjavo strinja. Močno se strinjam, trdi 20 % (22)
vprašanih.
Vprašanje številka 20. V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi
jih lahko prosil za uslugo.
Grafikon 20: V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za
uslugo.
Rezultati na zadnje vprašanje so dokaj dobri. Da ne pozna dovolj ljudi dovolj dobro,
trdi 6,4 % (7) sodelujočih, ki so obkrožili sploh se ne strinjam. 15,5 % (17) trdi, da se
z izjavo ne strinjajo, brez mnenja na to temo pa je 18,2% (20) vprašanih. Da se z
izjavo strinjajo, trdi 29,1 % (32) ljudi, močno se strinjam pa 30,9 % (34)
anketirancev.
8.5 Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti v občini
Maribor
Indeks razvitosti policijskega dela v skupnosti predstavlja vsoto vseh odgovorov pri
posamezniku. Njegova najnižja možna vrednost je lahko 20, najvišja pa 100. Srednja
vrednost indeksa je 60.
Tabela 12: Rezultati posameznih sklopov vprašalnika.
SKLOPI VPRAŠALNIKA ŠTEVILO
ANKETIRANCEV
POVPREČNA
VREDNOST
Kakovost stikov policistov z ljudmi 110 15,52
Percepcija kriminalitete in nereda 110 14,8
Strah pred viktimizacijo 110 18,24
Skupnostna povezanost 110 17,67
INDEKS 66,23
V vsakem sklopu vprašalnika smo sodelujočim postavili pet vprašanj s možnimi
odgovori od ena do pet. Najnižja možna ocena posameznega sklopa vprašanj je 5,
najvišja 25, srednja vrednost pa je 15. Iz zgornje tabele je razvidno, da so trije od
štirih sklopov vprašanj ocenjeni z oceno nad povprečjem, eno pa malenkost pod
srednjo vrednostjo. Kakovost stikov policistov s ljudmi so sodelujoči ocenili z skupno
oceno 15,52. Percepcijo kriminalitete so sodelujoči z 14,8 ocenili kot najslabše
področje v anketnem vprašalniku, medtem ko so z oceno 18,24, kot najboljše ocenili
področje Strahu pred viktimizacijo. Skupnostno povezanost so anketiranci ocenili z
oceno 17,67 od možnih 25. Iz zgoraj prikazanega je razvidno, da sta kakovost stikov
policistov z ljudmi in percepcija kriminalitete in nereda ocenjena z dokaj slabo in
celo z oceno pod srednjo vrednostjo, medtem ko sta področji strahu pred
viktimizacijo in skupnostna povezanost ocenjeni kot dobri. Indeks policijskega dela
znaša 66,23 točk in je le dobrih šest točk nad srednjo vrednostjo. Iz tega lahko
zaključimo, da je indeks policijskega dela v skupnosti v občini Maribor dokaj visok.
9 Interpretacija
Namen diplomske naloge je bil predstaviti slovensko policijo kot organizacijo in
predstaviti njeno vlogo in način delovanja. Temeljni cilj pa je bil ugotoviti in
primerjati dejavnosti PU na področju preventivnih dejanj ter ugotoviti mnenje
občanov o delovanju policije v občini Maribor. V ta namen smo opravili analizo
statističnih podatkov na področju preventivnih dejan PU in opravili anketo, v kateri
je sodelovalo 110 občanov Maribora. V štirih sklopih anketnega vprašalnika smo
ugotavljali kakovost stikov policije z ljudmi, percepcijo kriminalitete in nereda v
občini, strah pred viktimizacijo in skupnostno povezanost občanov.
Z analizo policijskih poročil za obdobje od 2007 do 2011 in primerjavo podatkov vseh
PU smo ugotovili, da je PU Maribor med dejavnejšimi na področju preventive. Po
povprečnem številu preventivnih dejanj na 100.000 prebivalcev, v analiziranem
obdobju zaostaja le za PU Novo mesto.
Na področju opravljene analize mnenja občanov smo ugotovili naslednje:
Kakovost stikov policistov z ljudmi so sodelujoči ocenili s 15,52 točk. Na podlagi tega
lahko to področje ocenimo kot dokaj dobro. Večina sodelujočih je področje dela
policije ocenila kot pozitivno, vendar to, da je rezultat le 0,52 točke nad srednjo
vrednostjo kaže tudi, da je veliko ljudi s policijo na tem področju nezadovoljna.
Kakovost stikov policistov z ljudmi je področje, kjer ima policija v občini prostor za
izboljšave. Po mnenju občanov so najbolj kritična področja pomoč policistov žrtvam
kaznivih dejanj, nepristranskost pri delu in vljudnost do ljudi v postopku.
Kako občani Maribora dojemajo kriminaliteto in nered v občini je naslednja tema
sklopa. Sodelujoči so področje ocenili s podpovprečno oceno 14,8. Po rezultatih lahko
trdimo, da je percepcija kriminalitete in nereda v občini dokaj slaba. Večina
sodelujočih je mnenja, da sta stopnji kriminalitete in nereda v občini previsoka in s
tem izražajo nezadovoljstvo s preprečevanjem kriminalitete in zagotavljanje reda
policije v občini. Po mnenju občanov so kopičenje smeti in pijančevanje na javnih
mestih ter vandalizem veliki problemi v občini.
Tretji sklop vprašanj, strah pred viktimizacijo, so sodelujoči ocenili z najvišjo oceno
v opravljeni anketi, in sicer 18,24. Rezultat na tem področju lahko ocenimo kot
dober. Občane ne skrbi možnost vdora v njihovo stanovanje ter kraje njihovega
premoženja. Še najbolj jih skrbi možnost poškodbe ali kraje njihovega avtomobila.
Zadnji sklop vprašanj nam je dal oceno skupnostne povezanosti občanov v Mariboru.
Sodelujoči so tudi to področje s 17,67 točkami ocenili kot dobro. Večina sodelujočih
se počuti dobro med sosedi in ljudmi v njihovem okolišu ter menijo, da z njimi dobro
sodelujejo in da lahko na njih računajo za pomoč.
Stopnjo razvitosti policijske dela v skupnosti smo ocenili z indeksom razvitosti. Indeks
predstavlja povprečje vsote vseh odgovorov. Njegova najmanjša vrednost znaša 20,
srednja vrednost 60, najvišja vrednost pa 100. Z 66,23 je indeks razvitosti
policijskega dela v skupnosti v občini Maribor nadpovprečen. Kljub nadpovprečnemu
indeksu razvitosti, pa njegova vrednost znaša le 6,23 točk nad srednjo vrednostjo. K
tej nižji vrednosti prispevata predvsem slabše ocenjeni področji kakovosti stikov
policistov z ljudmi in slaba percepcija kriminalitete in nereda v občini.
Po opravljeni analizi lahko trdimo, da je indeks razvitosti policijskega dela v
skupnosti v občini Maribor dokaj dober.
9.1 Hipoteze in predpostavke
Prva predpostavka: Policijska uprava Maribor v primerjavi z drugimi
policijskimi upravami posveča premalo aktivnosti k preventivnemu delovanju.
Po pridobljenih podatkih vseh PU za zadnja tri leta, analizo in primerjavo teh smo
ugotovili, da PU Maribor v zadnjih letih po številu preventivnih dejanj zaostaja le za
PU Novo Mesto. Prvo predpostavko lahko zato zavrnemo.
Druga predpostavka: Občani Maribora imajo pozitivno mnenje o policiji v
občini. Policija dobro in profesionalno opravlja svoje delo, ter zadostno pomaga
občanom in žrtvam kaznivih dejanj v občini.
Drugo predpostavko lahko potrdimo. Po mnenju občanov je kakovost stikov s policijo
dokaj dobra. Pomoč policistov žrtvam so občani ocenili z dokaj slabo oceno, medtem
ko so področja nepristranskosti, vljudnosti, uspešnosti pri delu, ter splošne pomoči
ljudem dobila oceno dokaj dobro. Ocena sodelujočih znaša 15,52 od 25.
Tretja predpostavka: Občina Maribor v slovenskem prostoru spada med občine
z, za slovenski prostor, visokim številom populacije, hkrati pa spada med manj
razvite občine. Percepcija kriminalitete in nereda pri občanih je negativna.
Po analizi pridobljenih rezultatov lahko tretjo predpostavko potrdimo. Z oceno tik
pod srednjo vrednostjo, 14,8 so občani to področje ocenili kot dokaj slabo. Občani so
mnenja, da je kopičenje smeti na javnih mestih ter vandalizem v občini velik
problem. Tudi pijančevanje na javnih mestih občani ocenjujejo kot problem.
Področje napadov na ljudi in pretepov ter področje roparskih pohodov in tatvin v
občini ocenjujejo kot dokaj dobro.
Četrta predpostavka: Kot posledica negativne percepcije kriminala in nereda
je pri občanih prisoten tudi strah, da bodo postali žrtve nepridipravov. Ljudje so
zaskrbljeni za svoje premoženje in domove, kakor tudi za svoje zdravje. Mnenje
občanov na tem področju je negativno.
Četrto predpostavko lahko po opravljeni analizi zavrnemo. Kljub slabi percepciji
kriminalitete in nereda se občani ne bojijo pretirano za svoje domove, avtomobile in
ostalo premoženje. Tudi možnost napada in pretepa jih ne skrbi. Z 18,24 od 25 lahko
to področje ocenimo kot dobro.
Peta predpostavka: Skupnostna povezanost v občini je pozitivna. Občani
poznajo ljudi v svoji soseski, na njih se lahko zanesejo za pomoč in skupaj z njimi
rešujejo skupne probleme.
Zadnjo predpostavko lahko potrdimo. Splošna ocena občanov na tem področju je s
17,67 točkami dobra. Občani so z danimi odgovori izrazili mnenje, da lahko računajo
na svoje sosede za skupno reševanje problemov v okolišu, za pomoč, uslugo ter tudi
za finančno pomoč.
10 Zaključek
Policija kot monopolna organizacija legalne prisile, vzpostavljanja reda in miru, ter
vzdrževanje pravne države in demokracije, svoje temeljne naloge v novejšem
obdobju širi tudi na storitveno področje in kot servis državljanom, ter ostalim
subjektom, ki gradijo skupnost, nudi možnost soustvarjanja in vplivanja na njihovo
življenjsko okolje.
Slovenska policija je z vstopom v demokratično in pravno ureditev prešla na nov,
moderen način sestave in delovanja. Postala je del večje celote in prevzela
odgovornost za izpolnjevanje svojih temeljnih nalog in dolžnosti na ozemlju
Republike Slovenije. Z modernimi načini in sredstvi ohranja pravne in demokratične
vrednote v državi, ter skrbi za delovanje pravne države.
Njena organizacijska struktura je sestavljena iz treh hierarhično urejenih stopenj. Na
najvišji, državni ravni je Generalna policijska uprava, katera je samostojni organ v
sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Njene naloge so, da: nadzoruje, kadruje,
analizira, posreduje podatke in poročila, usklajuje zakonito delovanje, skrbi za
izvajanje kriminalistične, laboratorijske in druge specialistične dejavnosti,
sistemizacija, vsesplošno delovanje ter finance policije na nižjih ravneh … Na
regionalni ravni so GPU podrejene organizacijske enote regionalne policijske uprave.
Teh osem PU je zadolženih za delovanje policije na določenem regionalnem
področju. Hierarhično so podrejene in poročajo GPU, hkrati pa so nadrejene lokalnim
policijskim postajam na njihovem območju. Naloga PU je zagotavljanje delovanja
policije na njihovem območju, kakor tudi izvajanje določenih operativnih nalog.
Najnižja, hkrati pa najpomembnejša organizacijska enota policije, pa je na lokalni
ravni. Policijske postaje opravljajo večino dela za katerega je zadolžena policija in
predstavljajo stik policije z državljani. V Sloveniji je takšnih postaj 111, delijo pa se
na splošne in specializirane. PP so hierarhično podrejene PU, katerim tudi poročajo.
Njihova zadolžitev je predvsem, da operativno skrbijo za obveljavo zakonov in
prijetje kršiteljev, za javni red in mir, skrbijo za preventivo in sodelujejo s
skupnostmi, v katerih delujejo, in drugo.
Zelo pomemben del naloge, ki jo opravlja policija, predstavlja preventivna
dejavnost. Preprečitev vzrokov za nastanek pojavov manjša stroške in poveča
kvaliteto življenja državljanov. Po analizi statističnih podatkov tri letnega obdobja,
smo dosegli eden izmed zastavljenih ciljev diplome in ugotovili, da je PU Maribor na
tem področju med bolj aktivnimi upravami. Temeljni del preventive dejavnosti
policije pa predstavlja tudi nova filozofija dela policije, policijsko delo v skupnosti.
Predstavlja način dela policije na podlagi partnerskega sodelovanja in zaupanja ljudi
in ostalih pravnih subjektov v skupnosti. Policija tako zraven svojih tradicionalnih
nalog nase prevzema tudi naloge pomoči navadnim ljudem, pri reševanju
vsakodnevnih problemov. Ta nova filozofija dela je koncept, ki ga slovenska policija
od osamosvojitve postopoma in uspešno vpeljuje v njeno vsakdanjo delovanje. Pri
policijski upravi Maribor je ta način dela vpeljan s pomočjo policijskih okolišev in
vodij teh okolišev. Vodje so dolgoročno prisotni v svojem okolišu, poznajo okolje,
prebivalce, podjetja in ustanove (in obratno), z njimi sodelujejo in jim svetujejo pri
skupnih varnostnih ciljih in težavah.
Kot javni uslužbenci in predstavniki države so policisti konstantno pod drobnogledom
javnosti. Visoka etika in integriteta pri delu je zato še bolj pomembna in potrebna za
dobro in korektno opravljanje policijskega dela. Ker vseh področij dela policistov ni
mogoče normirati, vseeno pa ta zahtevajo delovanje v skladu z vrednotami policije in
visoko etiko pri delu, so ta področja urejena s kodeksom policijske etike. Slovenska
policija ima svoj kodeks, kateri za kršitve predpisuje tudi kazen. Nobeni policiji pa
ne pomaga še tako dobe etični kodeks, če ima ta v svojih vrstah nizko stopnjo
integritete. Integriteta v policiji je zelo zaželena vrednota, saj pomeni da policisti
pri svojem delu ne odstopajo od vrednot in načinov, ki jih zagovarja policija kot
organizacija. Večina policijskih organizacij želi doseči visoko stopnjo integritete s
predpisi in kaznovanjem odstopanja od zaželenega vedenja in delovanja svojih
uslužbencev, žal pri tem ni nobena povsem uspešna, niti najboljše policijske
organizacije.
Policija kot organizacija razpolaga s pooblastili, ki grobo posegajo v temeljne
človekove pravice in zaradi tega je nadzor nad policijo pomemben del zagotavljanja
pravilnega in korektnega delovanja policije kot organizacije in policistov kot
posameznikov. Nad policijo kot organizacijo nadzor poteka na več načinov.
Parlamentarni, sodni, notranji in zunanji nadzor. Prvi je na državni ravni in se izvaja
preko poslanskih vprašanj ministru za notranje zadeve. Sodni nadzor je sistemski in
se izvaja preko sodišč. Notranji nadzor opravljata policija in MNZ sama in je vgrajen
v notranjo hierarhično strukturo policije. Zadnji, zunanji način nadzora nad policijo,
se opravlja preko nevladnih organizacij, posameznikov in predvsem varuha človekovih
pravic. Je zelo pomemben in nepristranski način nadzora nad državo organizacijo.
Prav tako zelo pomembno sredstvo za zagotavljanje pravičnega in zakonitega
delovanja policistov je pritožba zoper delo policistov. Preverjanje pritožb na prvi
stopnji opravlja policija sama, na drugi pa MNZ z predstavniki javnosti. Prva stopnja
preverjanja se opravi pri vodji organizacijske enote. Kadar pa se na prvi stopnji
pritožba ne razreši, se pritožnik ne strinja z ugotovitvami, ali pa se ugotovi, da je
policist storil kaznivo dejanje, se zadeva preda na drugo stopnjo senatu. Senat
ponovno pregleda dejstva, ob potrebi odredi dodatno preiskavo in pritožbeni
postopek zaključi z odgovorom pritožniku.
Namen diplomske naloge je bil predstaviti slovensko policijo kot organizacijo, opisati
njeno vlogo v demokratični družbi, predstaviti njena moralna in etična vodila, opisati
nov način policijskega dela v skupnosti in primerjat dejavnosti na tem področju med
PU Maribor in drugimi PU. Prav tako je bil cilj diplomskega dela navesti sredstva in
načine nadzora policije, ter predstaviti možnosti nestrinjanja državljanov z delom
policistov preko pritožbenega postopka zoper delo policistov. Temeljni namen naloge
pa je bil ugotoviti dejavnost PU Maribor na preventivnem področju, ter pridobiti
podatke o zadovoljstvu z delom policije v občini Maribor. V ta namen smo z anketnim
vprašalnikom ugotavljali mnenja občanov Maribora na štirih področjih. In sicer:
kakovost stikov policije z občani, percepcija kriminalitete in nereda, strah pred
viktimizacijo in skupnostna povezanost v občini. Predpostavke naloge so se glasile:
Prva predpostavka: Policijska uprava Maribor v primerjavi z drugimi
policijskimi upravami posveča premalo aktivnosti k preventivnemu delovanju.
Druga predpostavka: Občani Maribora imajo pozitivno mnenje o policiji v
občini. Policija dobro in profesionalno opravlja svoje delo, ter zadostno pomaga
občanom in žrtvam kaznivih dejanj v občini.
Tretja predpostavka: Tretja predpostavka: Občina Maribor v slovenskem
prostoru spada med občine z, za slovenski prostor, visokim številom populacije,
hkrati pa spada med manj razvite občine. Percepcija kriminalitete in nereda pri
občanih je negativna.
Četrta predpostavka: Kot posledica negativne percepcije kriminala in
nereda je pri občanih prisoten tudi strah, da bodo postali žrtve nepridipravov.
Ljudje so zaskrbljeni za svoje premoženje in domove, kakor tudi za svoje
zdravje. Mnenje občanov na tem področju je negativno.
Peta predpostavka: Skupnostna povezanost v občini je pozitivna. Občani
poznajo ljudi v svoji soseski, na njih se lahko zanesejo za pomoč in skupaj z
njimi rešujejo skupne probleme.
V opravljeni raziskavi smo ugotovili, da je kakovost stikov policistov z ljudmi dokaj
dobra, vendar je na tem področju veliko prostora za izboljšave. Občani so mnenja,
da policisti ne pomagajo dovolj žrtvam kaznivih dejanj, ter da so na področju
nepristranskosti, splošne pomoči občanov ter uspešnosti pri delu le dokaj uspešni.
Pri preučevanju rezultatov na področju percepcije kriminalitete in nereda smo
ugotovil, da je ta dokaj slaba. S tem smo potrdili tretjo predpostavko. Občani so
mnenja, da so vandalizem, kopičenje smeti in pijančevanje na javnih mestih problem
v občini. Z oceno tik nad srednjo vrednostjo so občani prav tako izrazili, da je prostor
za izboljšave na področju napada na ljudi in pretepov ter roparskih pohodov in
tatvin.
Na področju strahu pred viktimizacijo smo ugotovili zanimivo dejstvo. In sicer kljub
dokaj slabi percepciji kriminalitete in nereda v občini so občani z oceno dobro ocenili
področje strahu pred viktimizacijo in s tem izjavili, da jih ni strah za svojo varnost
ter premoženje.
Prav tako lahko z dobro oceno označimo skupnostno povezanost v občini. Občani
poznajo ljudi iz njihove okolice, z njimi sodelujejo in na njih lahko računajo za
pomoč.
Če pogledamo na opravljeno raziskavo kot celoto lahko pridobljene rezultate strnemo
v naslednjo trditev. Zadovoljstvo z delom policije v občini Maribor lahko ocenimo kot
dokaj dobro. Trditev lahko potrdimo tudi z pridobljeno vrednostjo indeksa razvitosti
policijskega dela v skupnosti, ki za občino Maribor znaša 66,23 točk od možnih 100.
Policija v občini ima veliko prostora za izboljšave na področju kakovosti stikov
policistov z ljudmi in na področju percepcije kriminalitete in nereda. Za dosego tega
je potrebno več pomoči policistov žrtvam kaznivih dejanj, večja mera
nepristranskosti in vljudnosti pri obravnavi ljudi v postopku. Prav tako je potrebno
povečati in okrepiti boj proti vandalizmu, kopičenju ničvrednega blaga in smeti na
javnih mestih, ter odpraviti oz. zmanjšati pojavljanje pijančevanja na javnih mestih.
Področje strahu pred viktimizacijo in skupnostna povezanost v občini sta dobra. Kar
lahko po opravljeni analizi rezultatov raziskave izpostavimo za izboljšanje na teh
dveh področjih je predvsem bolj pogosto patruljiranje policijskih vozil na bivalnih
soseskah občine, ter večje spodbujanje občanov, da bi ti bolj sodelovali s stanovalci
iz njihovega okoliša pri reševanju svojih skupnih problemov. S pretvorbo teh dveh
ukrepov v prakso bi precej zmanjšali strah pred viktimizacijo, ter izboljšali
skupnostno povezanost, ki je temelj za partnersko sodelovanje te s policijo.
11 Viri in literatura
Anželj, D., (2001). Management v policiji. Ljubljana: Fakulteta za družbene
Vede. Politični Procesi in Inštitucije.
Društvo Integriteta - Društvo za etičnost javnega delovanja. (2012). Nacionalni
sistem integritete v Sloveniji - Ocena in analiza. Narodna in univerzitetna
knjižnica, Ljubljana.
Ferreira, B. R. (1998) Izvajanje in uspešnost policijskega dela v skupnosti v
demokratični družbi. V M. Pagon in A. Anžič. Proučevanje in primerjalni vidiki
policijske dejavnosti v svetu. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka
Policijsko Varnostna šola.
Kampanakis, J. (2003) Policijska organizacijska (sub) kultura in integriteta
policistov. V Pagom, M., Meško, G., Lobnikar, B. (2003). Etika, integriteta in
človekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za
notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.
Kappler, E., V., Fields B., C. (2003). Pojmovne ovire pri spopadanju s policijsko
korupcijo in pomanjkanjem integritete. V Pagom, M., Meško, G., Lobnikar, B.
(2003). Etika, integriteta in človekove pravice z vidika policijske dejavnosti.
Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.
Kečanović, B., Klemenčič, G., Zidar, K., Pavlin, P., (2006). Policijsko pravo in
pooblastila-splošni del. Ljubljana: Gv Založba.
Klemenčič G., Kečanović, B., Žaberl, M., (2002). Vaše pravice v policijskih
postopkih. Ljubljana: Založba Pasadena.
Kolenc, T., (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve
RS, Policija, Generalna policijska uprava.
Letna poročila o delu policijske uprave Maribor, Ljubljana, Celje, Kranj, Koper,
Novo Mesto, Nova Gorica ter Murska Sobota za leta 2007.(2008), 2008. (2009),
2009. (2010), 2010. (2011), 2011. (2012). (29. 4. 2012). Policija.si. Pridobljeno
na: http://www.policija.si/index.php/statistika/848
Letna poročila o delu Slovenske policije, Ljubljana, za leta 2006.(2007),
2007.(2008), 2008. (2009), 2009. (2010), 2010. (2011), 2011. (2012). (25. 5.
2012). Policija.si. Pridobljeno na:
http://www.policija.si/index.php/statistika/letna-porocila
Meško, G., (2001). V skupnost usmerjeno policijsko delo – izzivi za slovensko
policijo? (4. 4. 2012). Uni-lj.si. Pridobljeno na:
http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20012Mesko.PDF
Meško, G., Lobnikar, B., (2005). Policijsko delo v skupnosti: Razumevanje
uvoženih idej, njihova kontekstualizacija in implementacija. Izzivi sodobnega
varstvoslovja. let. 2005, str. 89—109.
Mikulan, M., (1997). Preprečujmo kriminal skupaj. Ljubljana: Založba Mihelač.
Nadzor nad policijo in reševanje pritožb zoper njeno delo. (2004). Ljubljana:
Amnesty International Slovenije.
Naloge in cilji. (1. 3. 2012). Policija.si. Pridobljeno na:
http://www.policija.si/index.php/o-policiji/naloge-in-cilji
Pagom, M., (2003). Policijska etika in integriteta. V, Etika, integriteta in
človekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za
notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.
Pagom, M., Meško, G., Lobnikar, B., (2003). Etika, integriteta in človekove
pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve,
Visoka policijsko-varnostna šola.
Partnersko sodelovanje policije z državljani. (17. 9. 2013). Policija.si.
Pridobljeno na: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=202
Poslanstvo, vizija in vrednote policije. (1. 3. 2012). Policija.si. Pridobljen na:
http://www.policija.si/index.php/o-policiji/naloge-in-cilji/212
Pritožbe nad policisti (7. 9. 2012). Policija.si. Pridobljeno na:
http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/pritozbe_nad_policisti/
Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za
obdobje 2012–2016. Uradni list RS, št. 83/2012 z (6. 11. 2012). Pridobljeno na:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=110390
Seznam policijskih postaj. (17. 1. 2012). Policija.si. Pridobljeno na:
http://www.policija.si/index.php/policijske-postaje
Smolej, D., (2013). Preprečevanje kriminalitete z novo strategijo policijskega
dela v skupnosti. 14 Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana. Fakulteta za
Varnostne Vede.
Virtič, F., Gorenak V. (2008) Varnost v lokalni skupnosti – študija primera.
Ljubljana: Lex Locals – Revija za lokalno samoupravo, Inštitut za lokalno
samoupravo in javna naročila Maribor.
Žaberl, M., (2009). Uporaba prisilnih sredstev. Ljubljana: Fakulteta za varnostne
vede, Univerza v Mariboru.
Žaberl, M., (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Univerza v
Mariboru, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (ZNNPol). Uradni list RS, št.
15/2013. (8. 7. 2013). Uradni-list-si. Pridobljeno na:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201315&stevilka=435
Zakon o organiziranosti in delu v policiji. (ZODPol). Uradni list RS, št. 15/2013.
(8. 7. 2013). Uradni-list.si. Pridobljeno na:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO6315.html
Zgodovinski razvoj v skupnost usmerjenega policijskega dela. (3. 2. 2012).
Policija.si. Pridobljeno na:
http://www.policija.si/index.php/dravljani-in-policija/zgodovina-in-
razvoj?format=pdf=
Priloge
ANKETA O POLICIJSKEM DELU V SKUPNOSTI
Prosimo vas, da odgovorite na vprašanja, ki se nanašajo na delo policije in policistov v vašem okolju (kraju,
vasi, soseski). Prosimo vas, če lahko pri vsaki trditvi poveste svoje mnenje. Svoj odgovor označite tako, da
obkrožite eno številko. Vsi vaši odgovori so zaupni in bodo prikazani zgolj v zbirni obliki tako da ne bo mogoče
razbrati vašega osebnega mnenja. Zato vas prosim za čim bolj iskrene odgovore.
KAKOVOST STIKOV POLICISTOV Z LJUDMI
1. Po vašem mnenju, kako dobra je pomoč policistov v vašem območju ljudem, ki so bili žrtev kaznivih
ravnanj?
5 4 3 2 1
Zelo dobra Dobra Primerna Slaba Zelo slaba
2. Kako vljudni so, po vaši oceni (na splošno), policisti do ljudi, s katerimi izvajajo postopke?
5 4 3 2 1
Zelo vljudni Vljudni Nimam mnenja Včasih nevljudni Zelo nevljudni
3. V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, v pomoč ljudem na vašem območju?
5 4 3 2 1
Zelo v pomoč Dokaj v pomoč Nimam mnenja Ne preveč v pomoč Sploh niso v pomoč
4. V kolikšni meri so policisti, po vaši oceni na splošno, nepristranski, ko obravnavajo posameznike v vašem
okolju?
5 4 3 2 1
Zelo nepristranski Nepristranski Nimam mnenja Včasih pristranski Zelo pristranski
5. Kako uspešni so policisti po vašem mnenju pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in miru na ulicah in
drugih javnih mestih v vašem okolju?
5 4 3 2 1
Zelo uspešni Uspešni Primerni Neuspešni Zelo neuspešni
PERCEPCIJA KRIMINALITETE IN NEREDA
6. Kako velik problem je po vašem mnenju vandalizem v vašem okolju?
1 2 3 4 5
Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem
7. Kako velik problem je po vašem mnenju pijančevanje na javnih mestih v vašem okolju?
1 2 3 4 5
Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem
8. Kako velik problem so po vašem mnenju napadi na ljudi in pretepi s strani neznancev v vašem okolju?
1 2 3 4 5
Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem
9. Kako velik problem so po vašem mnenju roparski napadi oz. tatvine denarja, torbic ali denarnic v vašem
okolju?
1 2 3 4 5
Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem
10. Kako velik problem je po vašem mnenju kopičenje ničvrednega blaga in smeti na praznih javnih mestih
v vašem okolju?
1 2 3 4 5
Zelo velik Delno je problem Nimam mnenja Majhen problem Sploh ni problem
STRAH PRED VIKTIMIZACIJO
11. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi vas kdo skušal oropati ali ukrasti kaj vašega, ko ste izven v vašem
okolju izven vašega doma?
1 2 3 4 5
Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli
12 Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko je nekdo doma?
1 2 3 4 5
Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli
13. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da vas bo nekdo zunaj svojega doma v vašem okolju napadel ali pretepel?
1 2 3 4 5
Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli
14. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bo nekdo v vašem okolju ukradel ali poškodoval vaš avtomobil?
1 2 3 4 5
Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli
15. Kako pogosto ste zaskrbljeni, da bi kdo vdrl v vaš dom, medtem ko nikogar ni v vašem domu?
1 2 3 4 5
Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli
SKUPNOSTNA POVEZANOST
16. Če bi zbolel, lahko računam na pomoč svojih sosedov, da bi zame opravili nakup v trgovini, šli zame po
zdravila v lekarno in podobno…
1 2 3 4 5
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam
17. Ko me ni doma, se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj dom, oziroma na morebitne težave.
1 2 3 4 5
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam
18. Če bi v stiski rabil 25 €, bi mi jih sosed posodil.
1 2 3 4 5
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam
19. Stanovalci v našem okolišu po potrebi stopimo skupaj in rešujemo naše skupne probleme.
1 2 3 4 5
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam
20. V svojem okolišu poznam dovolj ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za uslugo.
1 2 3 4 5
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Nimam mnenja Se strinjam Močno se strinjam
ZA POTREBE STATISTIČNE ANALIZE RABIMO NEKAJ VAŠIH PODATKOV:
Spol: M Ž Starost: ____________ let
Izobrazba: 1. Osnovna šola 2. Srednja šola 3. Višja šola 4. Visoka šola, univerza 5. Več
Status: 1. Dijak, študent 2. Zaposlen, samozaposlen 3. Nisem zaposlen 4. Upokojenec
Kraj bivanja: 1. vas 2. Mesto 3. Trg
![Miłość i odpowiedzialność — wyznaczniki kanonicznego ... · Wstęp Wielka moralna siła miłości leży [...] w pragnieniu szczęścia, czyli prawdziwego dobra dla drugiej](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/5c78080609d3f2a94e8c73e5/milosc-i-odpowiedzialnosc-wyznaczniki-kanonicznego-wstep-wielka.jpg?t=1701768908)
