DIPLOMSKO DELO

Ukrepanje policije v amok situaciji

Junij, 2012 Rok Cuder

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varstvoslovje

Ukrepanje policije v amok situaciji

Ljubljana, junij 2012 Rok Cuder

Mentor: viš. pred. mag. Srečko F. Krope

2

Zahvala

Za strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem

mentorju mag. Srečku F. Kropetu in Vladimirju Iliču.

Družini, ki mi je v času študija stala ob strani.

3

Kazalo

1 UVOD ............................................................................................ 8

2 METODOLOŠKI OKVIR ....................................................................... 10

2.1 Predpostavke diplomske naloge .................................................... 10

2.2 Uporabljene metode .................................................................. 10

2.3 Namen in cilji diplomske naloge .................................................... 11

3 PREDSTAVITEV AMOK SITUACIJE – SPLOŠNO ........................................... 12

3.1 Zgodovina amoka ...................................................................... 12

3.2 Statistika amok situacij – Evropa in svet ......................................... 12

3.3 Psihološki dejavniki, ki vplivajo na nastanek amok situacij ................. 14

3.4 Odmevni primeri amok situacij po svetu ......................................... 15

3.4.1 Columbine ZDA .................................................................... 15

3.4.2 Kauhajoki Finska .................................................................. 17

3.4.3 Utøya Norveška .................................................................... 18

4 AMOK INTERVENCIJA – SLOVENIJA ...................................................... 21

4.1 Pravna podlaga za interveniranje v amok situaciji ............................ 21

4.1.1 Ustava R Slovenije ................................................................ 21

4.1.2 Zakon o Policiji .................................................................... 21

4.1.3 Pravilnik o policijskih pooblastilih .............................................. 22

4.1.4 Ostali podzakonski akti in strokovna navodila ................................ 23

4.2 Tehnična sredstva in osebna oprema policistov ................................ 24

4.2.1 Oborožitev ......................................................................... 24

4.2.2 Taktična in zaščitna oprema .................................................... 24

4.2.3 Komunikacijska sredstva ......................................................... 25

4.3 Taktika delovanja in izvedba intervencije v amok situaciji ................. 26

4.3.1 Sprejem obvestila o amok situaciji – prvi nujni ukrepi OKC PU ............ 26

4.3.2 Prihod policistov na kraj amok situacije – organiziranje izvedbe

intervencije ............................................................................... 27

4.3.2.1 Intervencijski tim............................................................ 28

4.3.2.2 Reševalni evakuacijski tim ................................................. 28

4.3.2.3 Koordinator ................................................................... 28

4.3.2.4 Zunanje varovanje – varovanje okolice .................................. 28

4.3.3 Tehnika in taktika približevanja objektu, kjer poteka amok situacija .... 29

4.3.4 Tehnika in taktika vstopa v objekt in pregled območja oziroma prostorov,

v katerih poteka amok situacija ....................................................... 30

4

4.3.4.1 Vstop v objekt ............................................................... 30

4.3.4.2 Gibanje policistov v objektu ............................................... 31

4.3.4.3 Vstopanje v prostore in pregled prostorov objekta .................... 34

4.3.4.4 Konfrontacija policistov s storilcem ..................................... 38

4.3.5 Zaključek intervencije ........................................................... 40

4.3.6 Zagotovitev psihosocialne pomoči in oskrbe udeleženih policistov po amok

situaciji .................................................................................... 40

4.4 Usposabljanje policistov za amok situacijo v R Sloveniji ..................... 41

4.5 Postopek ukrepanja policistov v amok situaciji – diagramski prikaz ...... 42

5 PREVENCIJA AMOK SITUACIJ .............................................................. 43

5.1 Preventivno delovanje v skupnosti – zgodnje zaznavanje možnih amok

situacij in potencialnih storilcev ........................................................ 43

5.2 Izdelava načrtov objektov, kjer obstaja možnost, da pride do amok

situacije ...................................................................................... 44

5.3 Nadzor nad posestjo orožja in eksploziva ....................................... 45

5.4 Preventivno delovanje na nivojih izobraževalnih ustanov ................... 46

6 VERIFIKACIJA HIPOTEZ ..................................................................... 48

7 NAPOTKI ZA PRAKSO........................................................................ 50

8 ZAKLJUČEK ................................................................................... 51

9 UPORABLJENI VIRI .......................................................................... 53

5

Kazalo slik

Slika 1: Gibanje števila amok situacij v svetu .............................................. 13

Slika 2: Gibanje števila amok situacij v Evropi ............................................. 14

Slika 3: Približevanje policistov objektu in varovanje policistov na daljavo ........... 29

Slika 4: Približevanje policistov vhodu v objekt in gibanje ob objektu 30

Slika 5: Vstop policistov v objekt ............................................................. 31

Slika 6: Gibanje policistov v objektu – dva policista ....................................... 32

Slika 7: Gibanje policistov v objektu – štirje policisti...................................... 33

Slika 8: Gibanje policistov v objektu – štirje policisti...................................... 33

Slika 9: Vstop v prostor in pregled prostora – dva policista ............................... 35

Slika 10: Vstop v prostor in pregled prostora – štirje policisti ............................ 36

Slika 11: Vstop v prostor in pregled prostora – dva policista .............................. 37

Slika 12: Vstop v prostor in pregled prostora – štirje policisti ............................ 38

Slika 13: Stik policistov s storilcem ........................................................... 39

Slika 14: Diagram ukrepanja policistov v amok situaciji .................................. 42

6

Povzetek

Izbruhi nemotivirane nasilnosti z uporabo orožja niso nov pojav. Ker je prvi

zapisani primer takega vedenja znan z območja Indonezije, so tako obliko vedenja

poimenovali amok (kar v malajščini pomeni »norost z neobvladljivo jezo«, v

Indoneziji pa »besno popasti«). V širši javnosti so amok situacije postale znane ob

pokolu na ameriški srednji šoli Columbine, kjer sta dva storilca pobila 13 dijakov

in učiteljev, preden sta naredila samomor. Ta primer je postal mejnik v taktiki

delovanja policije v takih specifičnih situacijah. Ker gre pri amok situaciji za

izbruh nemotiviranega nasilja, namen storilca ni znan, prav tako ne obstaja

logična povezava med žrtvami in storilcem. Ker gre za besno, nekontrolirano,

brezciljno uničevanje in pobijanje, v taki situaciji klasično policijsko delovanje z

blokado, zavarovanjem območja in čakanjem na prihod specialnih enot ne pride v

poštev. Storilca je treba namreč čim hitreje onesposobiti in s tem preprečiti

nadaljnje žrtve. To pa zahteva od policistov primerno pripravljenost in znanje

taktike delovanja v primeru amok situacije.

Slovenska policija se z amok situacijo do sedaj še ni srečala, svetovni trendi pa

kažejo, da pogostost amok situacij iz leta v leto narašča, kar pomeni, da obstaja

velika verjetnost, da bo v Sloveniji do take situacije v prihodnosti tudi prišlo.

Trenutno slovenska policija nima izdelanega posebnega načrta, kako ravnati v

primeru amok situacije. Obstajajo sicer splošna navodila, kako ravnati v situacijah

s talci, ta pa še zdaleč niso dovolj za uspešno reševanje amok situacij.

V diplomskem delu smo opredelili trenutno usposobljenost in opremljenost

slovenskih policistov za ravnanje v amok situacijah, izdelali smo strokovno

gradivo, ki je lahko podlaga za izdelavo priročnika za ukrepanje slovenske policije

v amok situaciji. Prav tako smo v diplomskem delu proučevali pojavnost dejanj, ki

imajo znake amok situacij, ter načine, tehnike in taktike, katerih se tuje policije

poslužujejo v primerih, ko so soočene z amok situacijo.

Ključne besede: policija, amok situacija, takojšnje ukrepanje, policijska taktika.

7

Summary

Police action in an amok situation

Outbreaks of unmotivated violence with the use of weapons are not a new

phenomenon. Because the first written case of such behaviour is known from the

area of Indonesia, this form of behaviour was called amok (which means »madness

with uncontrolled anger« and in Malay »furious rage«). Amok situations became

known to the general public with the massacre at Columbine High School in the

US, where two perpetrators killed 13 students and teachers before they

committed suicide. This case became the milestone for police action tactics in

such specific situations. Because amok situations represent an outbreak of

unmotivated violence, the aim of the perpetrator is not known, as there is also no

logical link between the victims and the perpetrator. Since this is a furious,

uncontrolled and aimless act of destruction and killing, classic police operations

with blocking, securing the area and awaiting the arrival of special forces are not

an option. The perpetrator needs to be quickly disarmed in order to prevent

further victims. This requires adequate preparedness of police officers and

knowledge on tactics for action in the case of an amok situation.

The Slovenian police never faced an amok situation, but the world trends show,

that the frequency of amok situations is yearly increasing meaning that it is highly

likely that in the future such a situation will also occur in Slovenia. Currently the

Slovenian police have no specific plan of how to proceed in the case of an amok

situation.

In the thesis we defined the current skills and equipment of Slovenian police

officers for actions in amok situations, we produced expert material, which can be

used as the basis for a manual for actions of the Slovenian police in an amok

situation. We also studied the incidence of offences which have characteristics of

amok situations, and methods, techniques and tactics which are being used by

foreign police in cases of amok situations.

Keywords: police, amok situation, immediate actions, police tactics.

8

1 Uvod

Amok situacija je izjemen varnostni pojav, ko eden ali več storilcev brezciljno ali

sistematično, z orožjem, orodjem ali drugimi nevarnimi predmeti in sredstvi

poškodujejo ali ubijejo eno ali več oseb ali so to poskušali storiti, pri čemer

storilci nadaljujejo s tem dejanjem ali je očitno, da bodo s tem dejanjem

nadaljevali. Storilci kot sredstvo napada najpogosteje uporabljajo strelno orožje,

lahko pa uporabljajo tudi razstrelivo ali hladno orožje, kar je odvisno tudi od

zgodovinskega, sociološkega in drugega pomena posamezne vrste orožja v

posamezni družbi (Ilič, 2010).

Amok storilcev ne moremo primerjati s storilci običajnih kaznivih dejanj, saj imajo

izključno namen ubijati oziroma poškodovati ljudi in se pri tem sprijaznijo tudi z

izgubo lastnega življenja. Izkušnje tujih policij kažejo na nujnost takojšnje

intervencije vseh razpoložljivih policistov. Strategija iz preteklosti, ko so redne

policijske sile kraj dejanja blokirale in čakale na prihod specialnih policijskih

enot, ni več družbeno sprejemljiva. Pokazala se je kot neučinkovita in pogosto

tudi smrtonosna, saj sleherno čakanje na specialne policijske enote dopušča

storilcu neovirano nadaljevanje ubijanja in poškodovanja ljudi (Ilič, 2010).

Zaradi kompleksnosti in dinamičnosti amok situacije tuje policije nimajo natančno

izdelanih predpisov o ravnanju v tovrstnih situacijah, temveč varnostni organi

ravnajo po nekih smernicah – redne policijske enote morajo v amok situacijah

intervenirati le, če bi pričakovane prednosti takojšnjega posredovanja prevladale

nad nevarnostjo, ki bi nastala zaradi neprimernega ukrepanja v posebnih

okoliščinah. V amok situaciji izhajamo iz tega, da je takojšnje interveniranje

nujno potrebno, ker je treba pod vsakim pogojem končati ubijanje ali

poškodovanje ljudi, zato se morajo policisti na kraju odločiti, ali je nevarnost, ki

bi jo lahko povzročile njihove napake, večja kot nevarnost, ki bo še naprej

obstajala, če bi čakali na prihod specialnih policijskih enot. Načelno so policisti

primerni in dolžni, da v takih primerih opravijo zaščitniško funkcijo države. Pri

tem pa je treba v okviru tipičnih nevarnosti policijskega poklica vzeti v zakup tudi

ogrožanje lastnega življenja pod določenimi pogoji. V primeru neposredne

nevarnosti za življenje ene ali več oseb je treba od policista zahtevati povečano,

vendar izračunljivo tveganje. Iz tega ne izhaja, da mora policist žrtvovati svoje

življenje (Ilič, 2010).

9

Amok situacije postajajo globalni problem. Njihova pojavnost se iz leta v leto

veča, širijo se tako v razvitejše države z visoko stopnjo varnosti kot tudi v manj

razvite države, zato ne moremo napovedati, kdaj se bo slovenska policija srečala z

amok situacijo. Čeprav so bila organizirana usposabljanja na temo amok situacij,

predvsem na taktičnem področju, ne moremo trditi, da je slovenska policija v

celoti usposobljena za ravnanje v amok situacijah.

Za primerno usposobljenost policistov je namreč treba ravnati proaktivno. Začeti

je treba usposabljati vse policiste, ki bi se s tako situacijo lahko srečali, še preden

do take situacije pride. Značilno za vse države, v katerih je do amok situacije

prišlo, je, da do prvega srečanja s tem izrednim varnostnim dogodkom sploh niso

imele izdelanih postopkov oziroma smernic za ukrepanje v takih situacijah.

Celotna družba se mora zavedati nevarnosti pojava amok situacije v R Sloveniji,

zato bo v prihodnosti k temu problemu treba pristopiti celovito in sistemsko,

začenši z nadzorom odklonskih ravnanj že v osnovnih in srednjih šolah ter s

preprečevanjem tako psihičnega kot fizičnega nasilja med otroki in mladostniki, ki

je bilo v mnogih primerih povod za nastanek amok situacije.

10

2 Metodološki okvir

2.1 Predpostavke diplomske naloge

V diplomski nalogi bomo potrdili ali ovrgli naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Policisti v R Sloveniji niso dovolj usposobljeni za reševanje amok

situacije, zaradi česar bi bila potrebna dodatna izobraževanja in usposabljanja.

Hipoteza 2: Trend pojavnosti amok situacij v svetu narašča, s čimer narašča tudi

potreba po usposobljenosti policistov za ukrepanje v primeru amok situacije.

Hipoteza 3: Amok situacija je specifična situacija, v kateri klasična taktika

policijskega delovanja z zavarovanjem območja ni uporabna, potreben je takojšnji

pristop k rešitvi situacije.

Hipoteza 4: V R Sloveniji ni primernega priročnika oz. izdelanega postopka za

ukrepanje policistov v amok situaciji, ki bi bil predpogoj za uspešno izobraževanje o

ukrepanjih v amok situaciji in reševanje amok situacij.

2.2 Uporabljene metode

Z metodo zbiranja virov smo zbrali vso dostopno literaturo na temo amok situacij,

strokovne usmeritve in navodila za delo slovenske policije ter vso zakonodajo, ki

se dotika obravnavane tematike. Prav tako smo na enak način izdelali statistični

prikaz naraščanja amok situacij v Evropi in svetu.

V diplomsko nalogo smo vključili praktična spoznanja s področja policijskih

intervencij tako domače kot tudi tujih policij ter s primerjalno metodo izbrali

najprimernejši, najvarnejši in najučinkovitejši način taktike ter tehnike

interveniranja v amok situaciji.

Za opis in pojasnjevanje temeljnih pojmov smo uporabili opisno metodo, s katero

smo obdelali dostopne podatke in spoznanja tujih in domačih avtorjev.

V diplomski nalogi smo prikazali tudi pomembnost usposobljenosti policije za

delovanje v primeru amok situacije.

11

2.3 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je skozi proučevanje amok situacij, ki so se zgodile v svetu,

in delovanja tujih policij v njih, prikazati pomembnost usposobljenosti policistov za

ukrepanje v amok situaciji, probleme pri usposabljanju policistov za take situacije

ter prikazati poglavitne elemente za uspešno spopadanje policistov z amok

situacijami. Reševanje amok situacij želimo obdelati s psihološkega, taktičnega in

tehničnega vidika ter podati rešitve pri tem zaznanih problemov. Namen naloge je

podati pravno podlago in tudi praktične postopke, ki bi jih policisti morali obvladati

za uspešno rešitev amok situacije. Prav tako je namen diplomske naloge prikazati

pomembnost preventivnega ravnanja za zgodnje zaznavanje potencialnih storilcev

amok situacij ter pomembnost ustrezne pripravljenosti policije na amok situacije.

Ena ključnih nalog policije je varovanje življenja ljudi, kar je prioriteta vsakega

policista. Zato je glavni cilj te diplomske naloge podati strokovno podlago za izdelavo

navodila oziroma priročnika za ukrepanje slovenske policije v amok situacijah. V njej

bomo predstavili tehniko in taktiko delovanja policistov v amok situaciji, pri čemer se

bomo opirali na strokovna gradiva tujih varnostnih organov (Amerika, Avstrija,

Finska, Nemčija), ter s primerjavo in analizami izbrali najboljše elemente

posameznih načinov interveniranja. Izdelali bomo optimalen, predvsem pa učinkovit

in varen način za ukrepanje slovenske policije v amok situacijah. To bo lahko

pripomoglo k temu, da bodo policisti amok situacijo rešili na tak način, da bo število

žrtev minimalno, hkrati pa bodo policisti izpostavljeni čim manj nevarnostim, ki

nastanejo v takšnih situacijah.

12

3 Predstavitev amok situacije – splošno

3.1 Zgodovina amoka

Izraz amok izhaja iz malajščine, pomeni pa »norost z neobvladljivo jezo«. Prvi

znani zapisani primer amoka izhaja iz leta 1770, ko je kapitan James Cook med

malajskimi plemeni naletel na pojav, ko je eden od članov plemena nenadoma

brez povoda/razloga pričel pobijati ljudi okoli sebe, dokler sam ni bil ubit oziroma

onesposobljen (Saint-Martin, 1999).

Kmalu zatem so podobne pojave pričeli opisovati tudi ostali antropologi, ki so

raziskovali svet, predvsem tihomorske otoke in otočja Srednje in Južne Amerike. S

pojavom se je pričela ukvarjati psihološka znanost, vendar je zanimanje za pojav

kaj kmalu usahnilo, kajti s prihodom civilizacije na omenjena območja se je

pojavnost amok situacij bistveno zmanjšala in tako rekoč izginila. V začetku 20.

stoletja se na območju celotnega sveta ponovno prične pojavljati in povečevati

število amok situacij (Saint-Martin, 1999).

Tako od leta 1900 do 2011 skupno beležimo okoli 52 večjih amok dogodkov, v

katerih je bilo ubitih skupaj 794 ljudi (Wikipedia, 2012). Kot je razvidno iz

statistike, ki smo jo izdelali, so amok situacije v svetu v velikem porastu. To nas

pripelje do zaključka, da se je treba na tovrstne dogodke dobro pripraviti, da bi v

tovrstnih situacijah prišlo do učinkovitega ukrepanja in s tem posledično

manjšega števila žrtev.

3.2 Statistika amok situacij – Evropa in svet

Na podlagi znanih podatkov o amok situacijah smo izbrali dogodke, ki v veliki meri

ustrezajo opisu amok situacije. Izdelali smo statistiko amok situacij, iz katere je

razvidno, da je pojavnost amok situacij v svetovnem merilu v močnem porastu.

Prav tako tudi območje Evrope kljub visoki stopnji gospodarske, socialne in

predvsem družbene razvitosti ni nobena izjema v trendu naraščanja amok situacij

v svetu. Tako se je v zadnjih 100 letih v svetu po nam dostopnih podatkih zgodilo

najmanj 52 večjih morilskih napadov, ki imajo značilnosti amok situacije. Za

prikaz trenda naraščanja amok situacij smo si izbrali obdobje zadnjih 60 let (1951

13

– 2011) (Wikipedia, 2012), ga razvrstili v petletna obdobja ter izdelali graf (graf

1), ki nam prikazuje naraščanje pojavnosti amok situacij. Zaskrbljujoče je, da se

število amok situacij v zadnjih 10 letih močno povečuje (graf 1).

Slika 1: Gibanje števila amok situacij v svetu

Tudi območje Evrope pri tem ni nikakršna izjema, saj se število amok situacij

oziroma morilskih napadov tudi na tem območju močno povečuje; tako se je v

zadnjih 100 letih na območju Evrope po dostopnih podatkih zgodilo 17 amok

situacij, od tega v zadnjih 20 letih 14 (Wikipedia, 2012). Za prikaz trenda

naraščanja amok situacij v Evropi smo si izbrali krajše 20-letno obdobje, ga

razvrstili v 2-letna obdobja ter izdelali graf (graf 2), ki nam prikazuje močno

naraščanje pojavnosti amok situacij na območju Evrope.

14

Slika 2: Gibanje števila amok situacij v Evropi

3.3 Psihološki dejavniki, ki vplivajo na nastanek amok situacij

Psihološki dejavniki, ki vplivajo na nastanek amok situacij, so lahko psihopatološko

stanje zatemnitve zaznavanja stvarnosti, ki ga lahko povzročijo psihična obolenja,

zdravila, prepovedane droge (Maršič in Čuček, 2011), predvsem fenciklidin ali

krajše PCP, med uporabniki znan kot angelski prah, in alkohol. Storilec se dejanj

ne zaveda, zunanji svet zaznava v delcih kot nevarnost zase in zato napada

vsakogar, ki mu prekriža pot. Sploh v primeru, da je nastanku amok situacije

botrovala prepovedana droga PCP, je napad lahko izredno nasilen in brez uporabe

najhujših prisilnih sredstev praktično neustavljiv. Velik problem namreč

predstavlja delovanje prepovedane droge PCP, ki povzroči, da storilec ne čuti

bolečine niti se ne zaveda okolice. V primeru, da storilec preživi, se dogodka

navadno ne spominja – doživi popolno amnezijo.

Drugi možni razlog je psihopatološko stanje maničnega besa oziroma disocialna

osebnostna motnja (Maršič in Čuček, 2011), ki ni bolezen, temveč prirojena

brezčutnost, impulzivnost in zelo nizek tolerančni prag za sprostitev agresivnosti.

Takim osebam lahko kot sprožilec amok situacije služi tudi igranje nasilnih

15

prvoosebnih videoiger in poistovetenje z liki le-teh. Vse to še potencira stalen vir

stresa, ki se ga storilec ne zna ubraniti. To pri storilcu povzroči iskanje rešitve v

nasilju in uničenju vira stresa. Treba je poudariti, da se storilec ne zaveda, kaj

sploh je izvir njegovega stresa oziroma se izvora zaveda le delno. V situaciji

besnila zapade v stanje delirija, v katerem se ne zaveda ne sebe ne okolice,

temveč samo išče način razbremenitve utesnjenosti in stresa.

Tretji možni vzrok pa je narcistično maščevanje (Maršič in Čuček, 2011). Storilec

je v tem primeru popolnoma introvertirana osebnost, ki hoče biti priznana s strani

družbe, vendar je vsak njegov poskus uspeti v množici neuspešen. Zato si storilec

izbere način, kako postati »nesmrten« z dejanjem, ki bo tako nasilno, da ne bo

nikoli pozabljeno. Storilec gre v dejanje zavestno in načrtno – v večini primerov se

tovrstni storilci na dejanje pripravljajo veliko časa – s svojim dejanjem pa želijo

»zlobnemu zunanjemu svetu« pokazati, da obstajajo. V večini primerov nato

poskrbijo, da jih družba ne more procesuirati in pred prijetjem s strani policije

oziroma drugih varnostnih organov storijo samomor. Tem vrstam storilcev policisti

niso primarni cilj napada in v primeru stika z njimi storijo samomor oziroma se

predajo, napadejo pa v primeru, če jih policisti poskušajo zaustaviti, preden

dokončajo svoj načrt.

Tako smo na kratko prikazali tri najbolj pogoste psihološke dejavnike, ki vplivajo

na pojav amok situacij. Obstajajo tudi drugi dejavniki, kot so maščevanje zaradi

nekega dogodka iz preteklosti ter politični in verski dejavniki, ki pa so redki in kot

taki zanemarljivi, posegajo pa tudi že izven področja amok situacije in se bolj

nagibajo k terorizmu ali klasičnemu kriminalu.

3.4 Odmevni primeri amok situacij po svetu

3.4.1 Columbine ZDA

Amok situacija, ki se je zgodila dne 20. 4. 1999 na gimnaziji Columbine v zvezni

državi Colorado, ZDA, je prelomnica v načinu interveniranja in taktike policije v

primerih amok situacij.

Storilca Eric Harris in Dylan Kelbold sta v strelskem napadu, ki je trajal

oseminštirideset minut, ubila 12 študentov in 1 učitelja, ranila pa še 21 študentov.

16

Oba sta bila dijaka omenjene šole, predhodno obravnavana za manjša kazniva

dejanja. Poznejša preiskava policije je pokazala, da sta bila Harris in Keybold

popolnoma različni osebnosti. Tako je bil Dylan Keybold dober, celo nadarjen

učenec, po naravi sramežljiv in plašen, v šoli uspešen in priljubljen, hkrati pa zelo

vodljiva osebnost. Erik Harris prav tako ni bil izstopajoč. V šoli je bil uspešen,

samozavesten učenec, ki je zlahka navezoval stike z ljudmi. Oba sta izhajala iz

urejenih, dobro situiranih družin. Imela sta podporo staršev in bila priljubljena tudi v

skupnosti (Wikipedia, 2012).

Keybold in Harris sta se spoznala v srednji šoli in postala velika prijatelja. Skupaj sta

delala v bližnji piceriji. Ob prehodu v adolescenco, je Harris zapadel v depresijo ter

imel v tem času tudi samomorilna nagnjenja in zato bil zdravljen z psihoaktivnimi

zdravili. Keybold pa je zapadel pod Harrisov vpliv, kar je imelo za posledico občutno

spremembo v njegovem obnašanju in značaju. Postal je nasilen, v šoli nesramen do

učiteljev, kar je imelo za posledico tudi kratkotrajno izključitev iz šole. Zanimivo je,

da sta oba ob približno istem času pričela igrati različne prvoosebne spletne igre z

nasilno vsebino, kar je imelo občuten vpliv na njuno obnašanje. To so opazili tudi

njuni sošolci; fanta sta namreč postajala vedno bolj nasilna in neobčutljiva na kritiko

okolice. V tem času, približno leto dni pred napadom, sta pričela s pripravami za

dejanje. S pomočjo znancev in prijateljev sta nezakonito kupila orožje in izdelala

cevne bombe ter pridobila velike količine streliva, ki sta ga ob napadu uporabila.

Očitno je, da sta se že pred izvršitvijo napada odločila, da se živa ne bosta predala

in da ju država ne bo mogla procesuirati. Oba sta namreč v trenutku, ko ju je

obkolila policija in je bilo jasno, da ne bosta mogla pobegniti, storila samomor z

ustrelitvijo (Erickson, 2001).

Ta amok situacija je zanimiva predvsem z vidika načina in taktike delovanja policije.

Izkazalo se je namreč, da je klasična taktika talske situacije, ki jo je policija izvedla

na kraju dogodka (zavarovanje območja, čakanje na prihod specialne enote SWAT),

popolnoma neprimerna. Trajalo je namreč skoraj dve uri, preden je prva skupina

specialne enote SWAT vstopila v stavbo in pričela z iskanjem storilcev, zatem pa

zaradi počasnega pregleda vseh prostorov, nepoznavanja objekta in uporabe taktike

temeljitega pregleda vseh prostorov porabila še dodatni dve uri, da je prišla do

žrtve, ki je zaradi prepozne zdravniške pomoči tri ure po napadu podlegla

poškodbam, čeprav bi lahko ob pravočasni evakuaciji preživela. Storilca sta namreč

17

po slabi uri od začetka napada storila samomor, tako da bi lahko policija ob pravilni

taktiki preprečila še najmanj eno smrtno žrtev napada (Erickson, 2001).

Vse naštete napake oziroma slabosti intervencije so botrovale koreniti spremembi

delovanja ameriške policije v amok situacijah. Tako je ameriška policija takoj pričela

usposabljanja policiste po programu pod imenom IARD (Immidiate Action Rapid

Deployment), ki je taktika takojšnjega odziva na aktivnega strelca. To pomeni, da

policisti ob prihodu na kraj amok situacije takoj, brez nepotrebnega čakanja

vstopijo v objekt, lokalizirajo in čim prej zaustavijo storilca.

Prav tako so šole spremenile svojo varnostno politiko in uvedle strožje varnostne

ukrepe za preprečitev vnosa orožja na območje šol. Uvedle so programe za

preprečevanje nasilja med dijaki in ničelno toleranco do vsakršnega nasilja ter

izdelale varnostne načrte za ukrepanje in obnašanje v primeru amok situacij.

3.4.2 Kauhajoki Finska

Dne 23. 9. 2008 je v zdravstveni šoli v mestu Kauhajoki na zahodu Finske prišlo do

amok situacije, in sicer je dvaindvajsetletni študent Matti Juhani Saari vstopil v

prostore srednje zdravstvene šole Kauhajoki in v strelskem napadu ubil deset

študentov in profesorjev. Zatem je prostore šole zažgal in po prihodu ter pričetku

interveniranja policistov naredil samomor (Wikipedia, 2012).

Storilec Mati Juhani Saari, dvaindvajsetletni študent zdravstvene šole v

Kauhajokiju, je bil v času pred dogodkom v stiku s skupino v finskem socialnem

omrežju, omrežju IRC in YouTube, v kateri so si člani omrežja, ki so prihajali iz

Finske, Nemčije in ZDA izmenjavali posnetke in podatke o strelskih napadih na

šolah. Matti Saari je bil dober, komunikativen študent, nikoli obravnavan s strani

policije in socialno neproblematičen, kar kaže, da je lahko storilec tudi povsem

normalna nevpadljiva oseba (Wikipedia, 2012).

Finska policija je bila o amok situaciji obveščena ob 10.46, šest minut po pričetku

streljanja, in je na kraj dogodka prišla ob 10.51 ter se takoj pričela približevati

objektu, iz katerega je bilo slišati strele. Ob 11.06 je nanje pričel skozi okna

streljati storilec. Skupina policistov je poskušala skozi glavni vhod vstopiti v

prostore šole, vendar jim to zaradi ognja in dima ni uspelo in so se umaknili na

18

izhodiščni položaj. Ob 11.39 je v prostore šole skozi stranski vhod vstopila prva

skupina treh policistov ter se premaknila v smeri, od koder so se slišali streli. Ob

12.09 so policisti prišli v neposredni stik s storilcem, ki se je takoj zatem umaknil

v bližnjo sobo in storil samomor (Härkönen in Turunen, 2011).

Iz dogajanja in časovne razporeditve dogodkov je razvidno, da je finska policija

kljub pomanjkljivi usposobljenosti za interveniranje v amok situacijah, do katere

je pri njih prišlo že leta 2007, primerno ukrepala.

Policijska patrulja, ki je prva prišla na kraj dogodka, je takoj pričela z

interveniranjem. Svoje delovanje je neposredno usmerila v takojšnje iskanje in

lociranje storilca ter mu s tem preprečila, da bi s pobijanjem žrtev nadaljeval.

Tudi osebje šole je ob zaznavi streljanja pravilno ukrepalo. Pravočasno so zaznali,

da gre za amok situacijo, in dosegli, da so se študentje in ostalo osebje zaklenili

v učilnice, s tem preprečili storilcu dostop do njih ter posledično preprečili

dodatne žrtve.

Pokazale pa so se tudi slabosti, in sicer slaba opremljenost policistov s sredstvi za

zveze. Ugotovljeno je bilo, da je najboljša neposredna komunikacija med

intervencijskimi timi. Vse odločitve so namreč sprejemali vodje intervencijskih

timov in bili pri tem uspešni, krizni štab s poveljnikom je bil s situacijo seznanjen

šele, ko je bila intervencija že končana. Policijske sile niso imele na voljo opreme

za ukrepanje v zadimljenih prostorih niti niso bili za tako ukrepanje usposobljene.

Policija v trenutku dogodka ni imela dostopa do načrta razporeda prostorov šole,

zato ni bila mogoča neposredna podpora intervencijskim timom z informacijami o

njih, zaradi česar je bilo onemogočeno učinkovitejše in hitrejše interveniranje.

Finska policija je po tej amok situaciji nadgradila svoja usposabljanja policistov za

interveniranje v amok situacijah. Postala je ena vodilnih držav po stopnji

usposobljenosti policistov za izvajanje intervencije v amok situaciji.

3.4.3 Utøya Norveška

Dne 22. 7.2011 je Anders Behring Breivik pred vladno stavbo v Oslu na Norveškem,

pred pisarno premierja Jensa Stoltenberga, nastavil avtomobil bombo, ki je ob

eksploziji ubila 8 naključnih ljudi. Čez dve uri je Breivik na otoku Utøya izvršil

19

poboj 69 ljudi, članov in simpatizerjev norveške politične stranke AUF. Ob prihodu

policijskih sil na otok se je Breivik predal policiji brez odpora (Wikipedia, 2012).

Anders Breivik, dvaintridesetletni norveški državljan, je odraščal v ločeni družini.

Dokončal je poslovno-trgovsko šolo v Oslu. Med sošolci je bil znan kot prijeten,

skrben, komunikativen in zaščitniški študent, še posebej pripravljen pomagati

žrtvam nasilja v šolah. Pri šestnajstih letih je Breivik postal uporniški, postal je

član ene od tolp, ki je po Oslu pisala grafite in izvajala vandalizem. Tako je bil

kmalu prijet in procesuiran s strani policije, kmalu zatem pa je zapustil tolpo in se

umaknil v osamo. Pri devetnajstih je bil na naboru za vojsko zavrnjen kot

neprimeren, zatem se je ukvarjal s trgovino, delal kot posrednik in na splošno ni

izstopal iz povprečja. Breivik je leta 2002 pričel z načrtovanjem napada na tujce.

Kot ekstremni desničar je sovražil vse v zvezi z priseljenci, predvsem muslimani,

za katere je trdil, da bodo zavzeli Norveško. Svoje misli je zapisal v manifestu,

katerega je pred napadi poslal v svet in v njem opisal sebe kot novega vodjo

Norveške. Prav tako je v dokumentu podrobno opisal priprave na napade ter

načine, kako očistiti Norveško pa tudi Evropo in svet muslimanov in priseljencev.

Po Breivikovi aretaciji je bilo izdelano izvedensko mnenje norveških psihiatrov, v

katerem ugotavljajo, da je bil Breivik v času dogodka neprišteven. Breivik ima

namreč duševno bolezen paranoidno shizofrenijo, ki je povzročila nekontrolirano

in nehotno obnašanje v času dogodka (STA, 2011).

V tej amok situaciji so se pokazale slabosti norveške policije. Ukrepanje je bilo

prepočasno, problem je povzročala komunikacija med policijskimi enotami,

obveščanje o napadu ter transport policijskih enot na kraj amok situacije. Ob

eksploziji bombe v Oslu je bil uničen eden od centrov sistema zvez, tako da so bile

pristojne službe o dogodku prej obveščene preko socialnih omrežij (Facebook) kot

po uradni poti. Prav tako se policija ni primerno odzvala na napad in poostrila

varnostnih ukrepov, predvsem na krajih, kjer se je zbiralo večje število ljudi – na

otoku Utøya se je namreč zbralo okoli 600 ljudi – udeležencev zborovanja politične

stranke. Glede na to, da je bila napadena stavba vlade, bi lahko sklepali, da gre

za terorističen napad in da obstaja možnost, da bo do podobnega napada prišlo

tudi na krajih, kjer je zbranih večje število ljudi.

20

Za transport neposredno na kraj amok situacije norveška policija ni imela

možnosti uporabe helikopterja kot najhitrejšega prevoznega sredstva, tako da se

je morala specialna protiteroristična enota, ki se je nahajala v bližnjem Oslu,

pripeljati po cesti do obale, kjer so se nato s premajhnim policijskim čolnom

odpravili na kraj napada. Sredi poti na otok se jim je čoln pokvaril in so jih na

otok prepeljali lastniki bližnjih plovil, ki so se nahajali v bližini. S tem so se

izgubljale dragocene minute in življenja, kajti storilec je s pobijanjem nadaljeval,

dokler ga policisti niso obkolili in pozvali k predaji.

Glede opisanega dogodka je treba poudariti, da ni šlo za situacijo, ki jo lahko

opišemo kot popolno amok situacijo. Strokovna javnost si še vedno ni enotna v

tem, ali je bil Breivik v času storitve prišteven ali ne. Deloma jo lahko uvrstimo

tudi med teroristična dejanja, kakor jo bo po zadnjih podatkih norveško sodstvo

tudi obravnavalo, saj je bil storilec poleg tega, da je dejanje dokazano storil v

stanju zmanjšane prištevnosti, tudi politično in versko motiviran za storjeni

napad. Tako v svetu ta dogodek nekateri opisujejo kot amok situacijo, nekateri pa

kot teroristično dejanje. Med primere amok situacij smo ga uvrstili predvsem

zaradi odmevnosti primera, števila žrtev in napak oziroma pomanjkljivosti, ki so se

pokazale pri policijski intervenciji.

21

4 Amok intervencija – Slovenija

4.1 Pravna podlaga za interveniranje v amok situaciji

4.1.1 Ustava R Slovenije

Ustava Republike Slovenije v 17. členu določa, da je človekovo življenje

nedotakljivo. Prav tako ustava določa, da se sme človekove pravice omejiti samo s

pravicami drugih, kar pomeni, da sme policist kot represivni državni organ,

izhajajoč iz ustavne določbe, poseči v pravico do življenja, kadar mora zavarovati

življenje druge osebe ali svoje lastno življenje (Ustava RS, 1991).

Ta ustavna določba daje policistom pravico ukrepati v amok situaciji z vsemi

razpoložljivimi sredstvi s ciljem zagotoviti varstvo ustavne pravice človeka do

življenja, v najslabšem primeru tudi uporabiti strelno orožje zoper storilca amok

situacije z namenom onesposobiti ga in preprečiti dodatne žrtve njegovega napada

ter zaustavitev le-tega, seveda pod pogoji, določenimi v zakonu in podzakonskih

aktih.

4.1.2 Zakon o Policiji

Zakon o Policiji (v nadaljevanju ZPol 2009) v svojem 29. členu policistom določa

pooblastila, ki jih na predpisan način uporabljajo ob opravljanju svojih nalog in za

opravljanje svojih nalog pod zakonsko določenimi pogoji.

ZPol 2009 daje policistom pravno podlago in pooblastilo za uporabo prisilnih

sredstev, ki jih policisti lahko uporabljajo pri reševanju amok situacij. Ker vemo,

da je v amok situaciji neposredno ogroženo človeško življenje, varovanje

človekovega življenja pa je prva in temeljna naloga policije, so policisti

pooblaščeni, da v skladu z zakonom storijo vse, da se to zavaruje oziroma se od

njega odvrne grozeča mu nevarnost. Tako lahko policist v amok situaciji uporabi

vsa prisilna sredstva, ki so nujno potrebna za zavarovanje človekovega življenja.

To pa so (našteta od najmilejšega do najhujšega) :

� sredstva za vklepanje in vezanje,

� plinski razpršilec,

22

� fizična sila,

� palica,

� plinska in druga sredstva za pasivizacijo,

� vodni curek,

� konjenica,

� posebna motorna vozila,

� službeni pes,

� sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev,

� strelno orožje.

ZPol tudi določa, da morajo policisti pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati

sorazmernost, kar pomeni, da policisti lahko uporabijo samo prisilno sredstvo, ki

je sorazmerno načinu in moči upiranja ali napada (ZPol, 2009).

Ker pa je amok situacija specifična po svoji intenziteti, načinu storitve in

dejavnosti storilca, izredno nasilna in usmerjena predvsem na uničevanje

človeških življenj, nam izkušnje svetovnih policij kažejo, da je edino učinkovito

prisilno sredstvo, ki dovolj hitro in učinkovito zaustavi storilca, strelno orožje.

Policisti imajo pooblastilo za uporabo strelnega orožja v 52. členu Zpol, ki

policistom izrecno dovoljuje uporabo strelnega orožja v primerih, ko ne more

drugače zavarovati življenja ljudi ter odvrniti od sebe neposrednega protipravnega

napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje (ZPol, 2009).

4.1.3 Pravilnik o policijskih pooblastilih

Amok situacijo lahko v skladu z Pravilnikom o policijskih pooblastilih (Pravilnik o

policijskih pooblastilih [PPPo], 2008) označimo kot napad, ki je v 77. členu

opredeljen kot vsaka protipravna, neposredna aktivnost storilca s fizično silo,

orožjem, orodjem in drugimi predmeti ali sredstvi z namenom, da bi policista ali

koga drugega poškodoval ali mu vzel življenje (PPPo, 2008).

PPPo 2008 določa načine izvajanja policijskih pooblastil, del katerih je tudi

uporaba prisilnih sredstev. Tako PPPo 2008 v 97. členu določa, da sme policist za

zavarovanje življenja ljudi uporabiti strelno orožje, če je ogroženo življenje ene

ali več oseb, da prepreči ali odvrne začeti protipravni napad napadalca.

23

4.1.4 Ostali podzakonski akti in strokovna navodila

Policisti se pri svojem delu poleg ostalih zakonov in predpisov opirajo tudi na

pravilnike in strokovna navodila, ki določajo način izvedbe intervencij in ravnanja

v določenih situacijah. To sta navodilo o ukrepih policije ob ugrabitvah, zajetju

talcev, zasedbi objektov in podobnih situacijah (v nadaljevanju Navodilo o ukrepih

…, 1999) in usmeritve za izvajanje policijske intervencije (1998). Oba predpisa sta

že dokaj stara in potrebujeta korenito prenovo, kajti Navodilo o ukrepih …,

določa način delovanja policije v klasičnih talskih situacijah in predvideva za amok

situacijo neučinkovito taktiko zavarovanja širšega in ožjega območja ter s tem

blokiranja storilca do prihoda specialne enote, prihod policijskega pogajalca, v

samem začetku pa izgubljanje časa z ustanavljanjem operativnega štaba in

iskanjem odgovorne osebe kriminalistične službe. Prav tako ni časovno racionalno,

da se skupine za neposredno delovanje, zavarovanje območja in ostale določajo s

strani operativno-komunikacijskega centra policijske uprave (v nadaljevanju OKC

PU) oziroma odgovorne osebe kriminalistične službe, ki je ni na kraju dogodka.

Dejstvo je, da bodo policisti, ki prvi pridejo v stik s situacijo in so neposredno

seznanjeni z vsemi dejstvi in okoliščinami, mnogo bolje oblikovali skupine,

potrebne za učinkovito intervencijo, kot pa nekdo, ki ga ni na kraju dogodka in je

s situacijo seznanjen posredno.

Prav tako so za reševanje amok situacij neprimerne določbe usmeritev za

izvajanje policijske intervencije v delu, ki govori o obveščanju s kraja dogodka

med potekom intervencije. Iz izkušenj tujih policij lahko ugotovimo, da je

najpomembnejša komunikacija med potekom intervencije, komunikacija med

intervencijskimi in reševalnimi timi in koordinatorjem, ki se nahaja na območju

amok situacije. Določilo v usmeritvah, ki govori o stalni neposredni zvezi z

napotiteljem, v tem primeru OKC PU, je v primeru amok situacije lahko celo

nevarno za intervencijski tim, v katerem je načeloma tudi vodja intervencije.

Bistvena je namreč popolna koncentracija policistov ter odsotnost nepotrebnih

motenj in poročanj v času izvajanja intervencije. Komunikacija mora biti

zmanjšana na minimum in podrejena izključno potrebam timov, ki so vključeni v

intervencijo. Tako lahko zaključimo, da bi morale biti usmeritve za izvajanje

policijske intervencije prenovljene v smislu izdelave celotnega navodila za

ravnanje v amok situaciji.

24

4.2 Tehnična sredstva in osebna oprema policistov

4.2.1 Oborožitev

Klasična oborožitev policijske patrulje v sestavi dveh policistov, ki je najbolj

verjetna, da bo prišla prva na kraj amok situacije, sta dve kratkocevni orožji, v

večini primerov gre za pištolo znamke Beretta 92 FS kalibra 9 x 19mm z dvema

nabojnikoma po 15 nabojev s posebno ekspanzijsko kroglo, ki ima večjo zaustavno

moč od navadne klasične polnooplaščene krogle. V patruljnem vozilu imata

policista na voljo tudi dolgocevno orožje, in sicer vojaško avtomatsko puško

Crvena zastava model M70 AB2, kalibra 7,62 x 39 mm s 5 nabojniki po 30 nabojev

(1 nabojnik v orožju in borbeni komplet, v katerem so še 4 nabojniki) ali

avtomatsko puško Heckler & Koch model MP5 kalibra 9 x 19 mm z dvema

nabojnikoma po 30 nabojev.

Poudariti moramo, da nobeno od omenjenih dolgocevnih orožij ne sledi

trenutnemu varnostnemu trendu, kajti avtomatska puška M70 AB2 ima zelo močno

vojaško strelivo z veliko prebojno močjo, kar predstavlja nevarnost za okolico pri

prebitju zadete osebe ali predmeta, avtomatska puška H & K MP5, pa uporablja

pištolsko strelivo z majhno prebojno močjo in se zoper to strelivo storilec lahko

zaščiti z običajnim, splošno dostopnim neprebojnim jopičem. Za dolgocevno

orožje bi bilo najprimernejše orožje, ki bi imelo dokaj veliko prebojno moč, hkrati

pa bi se krogla ob zadetku tako deformirala oz. fragmentirala, da ob preboju ne bi

bila več nevarna okolici.

4.2.2 Taktična in zaščitna oprema

Policisti imajo v patruljnem vozilu na voljo tudi balistično zaščitno opremo, in

sicer neprebojne jopiče z zaščitnimi ploščami ter neprebojne čelade, ki pa so v

večini primerov zelo nepraktični. Starejši neprebojni jopiči so namreč po večini

velikosti L oz. XL, kar pomeni, da je v njih policist, ki je manjše rasti zelo omejen

v gibanju, prav tako so jopiči starejše izdelave krojeni tako, da v kombinaciji z

neprebojno čelado praktično onemogočajo uporabo dolgocevnega orožja,

predvsem policistke pa zaradi širine jopiča praktično ne morejo držati

kratkocevnega orožja z obema rokama in orožja učinkovito uporabljati.

25

Prav tako ima policija v uporabi neprebojne jopiče, ki jih je dobila pred leti od

ministrstva za obrambo. Ti so veliko bolj praktični kot policijski jopiči, omogočajo

boljšo in hitrejšo prilagodljivost posamezniku, hitreje so pripravljeni za uporabo in

nameščeni, vendar pa je težava v tem, ker je večina jopičev velikosti M (medium –

srednje), zato jih policisti ne morejo normalno uporabljati oz. je balistična zaščita

policistov zaradi premajhne velikosti jopiča zmanjšana.

Zaščitne neprebojne čelade, ki so prav tako v patruljnih vozilih policije, so prav

tako starejšega datuma izdelave in zelo nepraktične iz podobnih razlogov kot

zaščitni jopiči. V zadnjem času je bilo sicer nabavljenih nekaj novejših čelad, ki so

lažje in udobnejše za nošenje ter uporabo, omogočajo tudi boljšo pritrditev in

boljšo manevrsko sposobnost policista, vendar jih je bistveno premalo.

Iz vsega napisanega je razvidno, da je slovenska policija dokaj slabo opremljena

za učinkovito interveniranje v amok situaciji, kajti policisti ne morejo delovati v

skladu s taktiko, saj so pri svojem delovanju in predvsem gibanju omejeni z

okorno in nerodno zaščitno opremo, ki v mnogih primerih zanje pomeni prej

nevarnost kot zaščito. Rešitev bi bila zelo enostavna. Vsakemu policistu bi moral

biti ob nastopu delovnega razmerja osebno dodeljen neprebojni jopič in

neprebojna čelada, katere bi si policist nastavil po meri in bi bila v vsakem

trenutku takoj pripravljena za uporabo.

4.2.3 Komunikacijska sredstva

Trenutno se v slovenski policiji uporabljata dve vrsti komunikacijskih sredstev, in

sicer digitalni komunikacijski sistem Tetra, ki popolnoma zadostuje komunikaciji,

potrebni v amok situaciji, deluje pa v načinu simpleks, tako da uporabniki sistema

lahko stalno spremljajo dogajanje in obvestila vseh sodelujočih v primeru amok

intervencije, ter s tem omogoča realnočasovno prilagajanje sodelujočih trenutni

situaciji. Drugi sistem pa je analogni sistem zvez, ki ne omogoča neposredne

komunikacije med uporabniki, temveč samo preko posrednika, ki je v večini

primerov OKC PU, in sicer na način, da uporabniki zveze slišijo le komunikacijo

posrednika, ne slišijo pa komunikacije sosednjih oz. ostalih sodelujočih policistov

v amok intervenciji, in tako ne omogoča prilagajanja delovanja policistov situaciji

v realnem času.

26

Iz vsega tega lahko sklepamo, da je treba komunikacijske sisteme nadgraditi tako,

da bosta možni hkratna komunikacija in spremljanje komunikacij vseh

udeležencev v amok intervenciji.

4.3 Taktika delovanja in izvedba intervencije v amok situaciji

Bistvo intervencije v amok situaciji je v hitrem prihodu policistov na kraj amok

situacije, takojšnjem vstopu v objekt ali na območje ter pričetek interveniranja

brez nepotrebne izgube časa, takojšnje lociranje napadalca ali napadalcev,

konfrontacija z njim/-i ter zaustavitev protipravnega napada.

Zaradi hitrosti in učinkovitosti interveniranja morajo biti policisti primerno

usposobljeni, kar pomeni, da morajo dobro poznati taktiko in tehniko delovanja

policistov pri približevanju objektu, pregledu objekta in spopadu s storilcem. Vse

to zahteva taktiko in tehnike, ki morajo biti preproste, učinkovite, hitre in varne

tako za žrtve kot za policiste.

4.3.1 Sprejem obvestila o amok situaciji – prvi nujni ukrepi OKC PU

V večini primerov je prva zaznava amok situacije vezana na prijavo neke osebe –

prijavitelja na interventno telefonsko številko. V R Sloveniji je to številka 113,

vezana na območni OKC PU, ki prijavo sprejme. Od prijavitelja mora dobiti čim

več podatkov o dogajanju na kraju dogodka, predvsem o številu

storilcev/napadalcev, njihovi oborožitvi, njihovem ravnanju, hkrati pa svetovati

prijavitelju, kako se zaščititi pred morebitno nevarnostjo. V kolikor je situacija

taka, da prijavitelj ni v nevarnosti, ima pa pregled nad dogajanjem, je treba

obdržati stalno komunikacijo z njim in z morebitnimi koristnimi podatki takoj

obveščati policijske patrulje, ki so vključene v intervencijo.

OKC PU mora nemudoma na kraj dogodka poslati vse razpoložljive policijske

patrulje ter jim določiti zbirno mesto, vendar samo v primeru, da se patrulje

zberejo v zelo kratkem času. V nasprotnem primeru se določi najbližjo patruljo, ki

naj takoj ukrepa s ciljem, da se konča protipravni napad in prepreči dodatne

žrtve. Prav tako OKC PU v tem času obvešča specialno enoto policije, ki se tekom

amok intervencije, v kolikor ta ob njihovem prihodu na kraj še ni zaključena,

27

vključi v intervencijo. Takoj se tudi organizira operativni štab, ki koordinira

ukrepe policije.

V R Sloveniji OKC PU ni posebej usposobljen za reševanje amok situacij, v veliki

meri zato, ker amok situacije v R Sloveniji še nismo imeli, bo pa nastal problem,

če bo do nje prišlo. OKC PU je namreč vezan na ukrepanje v skladu z navodili za

ukrepanje v različnih situacijah kot v primeru ugrabitve, zajetja talcev in

podobno, kjer prvi nujni ukrepi ne zahtevajo takojšnje konfrontacije s storilcem,

temveč zapovedujejo pomoč poškodovanim, blokado območja, zbiranje prvih

nujnih obvestil, čakanje na specialno enoto ter podobno, kar pa v amok situaciji ni

dopustno. Največja pomanjkljivost sistema je zaznavanje amok situacije. Policist,

vodja izmene, ki sprejme obvestilo o nekem dogodku, mora v trenutku iz obvestila

ugotoviti, za kakšen dogodek gre, ter ga ustrezno ovrednotiti. V primeru amok

situacije je to zaradi nujnega hitrega odziva še bolj pomembno. Zaradi

pomanjkanja izkušenj pri zaznavi amok situacij je treba v R Sloveniji takoj

pristopiti k izobraževanju policistov, ki nujne – interventne klice sprejemajo, da se

bodo v primeru amok situacije lahko nanje primerno odzvali ter izvedli vse

potrebne ukrepe.

4.3.2 Prihod policistov na kraj amok situacije – organiziranje izvedbe

intervencije

Policisti se morajo še pred prihodom na kraj amok situacije opremiti z zaščitno

opremo ter se ustrezno oborožiti v skladu z usmeritvami (Usmeritve za izvajanje

policijske intervencije, 1998), tako da ob prihodu na kraj amok situacije lahko

nemudoma pričnejo z intervencijo. Na kraj dogodka se policijske patrulje nujno

pripeljejo z uporabo zvočnih in svetlobnih signalov, tako da napadalec ve, da so

policisti prispeli. To lahko, po izkušnjah tujih policij, povzroči, da napadalec

preneha z napadom. Vemo namreč, da napadalci oziroma storilci v amok

situacijah v večini primerov ob neposrednem stiku s policijo, ko vidijo, da nimajo

možnosti za pobeg, storijo samomor ali prenehajo z napadom.

Pred pričetkom interveniranja se določi vodja intervencije, praviloma najbolj

izkušenega policista, ki je sposoben voditi intervencijo. Glede na razpoložljivo

število policistov se oblikujejo timi dveh ali štirih policistov, ki se taktično

približajo objektu in takoj pričnejo z iskanjem in lociranjem storilca, prijetjem

28

oziroma onesposobljenjem le-tega. Določijo se tudi timi za reševanje in

zavarovanje okolice.

4.3.2.1 Intervencijski tim

Intervencijski tim je najpomembnejši element intervencije policistov v amok

situaciji. Lahko je sestavljen iz dveh ali štirih policistov, ki vstopijo v objekt ali na

območje, kjer poteka amok situacija, ter takoj pričnejo z iskanjem storilca. To so

policisti, ki so prvi na kraju dogodka in so v intervenciji najbolj izpostavljeni, ker

se neposredno spopadejo oziroma soočijo s storilcem ter ga poskušajo čim hitreje

onesposobiti.

4.3.2.2 Reševalni evakuacijski tim

To je tim najmanj dveh policistov, katerih naloga je lociranje žrtev, nudenje

takojšnje prve pomoči, izvajanje triaže in evakuacija žrtev na varno območje, če

je to zaradi situacije potrebno. V primeru nepričakovanega stika s storilcem,

reševalno-evakuacijski tim seveda nemudoma prevzame naloge intervencijskega

tima. Reševalno–evakuacijski tim mora biti organiziran takoj, ko je to mogoče,

kajti pri reševanju žrtev je izredno pomemben čas. Poznani so namreč primeri iz

ZDA (Columbine), kjer je žrtev napada umrla ravno zaradi prepozne intervencije

in prepozne zdravstvene pomoči, saj reševalno-evakuacijskega tima ni bilo.

4.3.2.3 Koordinator

To je policist, odgovoren za določitev prvih intervencijskih ukrepov oziroma

oblikovanje intervencijskih timov, ki komunicira in koordinira delo ter ukrepe z

ostalimi enotami policije ter drugimi službami, ki se vključujejo v intervencijo

(gasilci, reševalci …). Prav tako je koordinator edini zadolžen za komuniciranje

med policisti, ki intervenirajo v amok situaciji in med ostalimi policijskimi silami.

4.3.2.4 Zunanje varovanje – varovanje okolice

Varovanje okolice je vzpostavljeno, ko pride na kraj amok situacije zadostno

število policistov, da lahko varujejo širše območje za primer, če bi storilec hotel

pobegniti, za preprečitev dostopa do območja nepoklicanim osebam ter za

zagotavljanje prostih dostopov in cestnih komunikacij, potrebnih za interveniranje

in reševanje.

29

4.3.3 Tehnika in taktika približevanja objektu, kjer poteka amok situacija

Policisti se morajo objektu, kjer poteka amok situacija približati v skladu z

usmeritvami za izvajanje policijske intervencije, kar pomeni, da se morajo z vozili

pripeljati čim bliže objektu, kjer se zadržuje storilec, vendar hkrati poiskati tako

mesto, ki zagotavlja kritje pred neposrednim napadom storilca. Določiti morajo

izhodiščno mesto intervencije, ki mora biti v primeru amok situacije čim bliže

objekta ali območja, kjer poteka amok situacija. Policisti se v primeru amok

situacije praviloma opremijo z zaščitno opremo že ob sprejetju obvestila o amok

situaciji, tako da ob prihodu na izhodiščno točko ne zapravljajo časa z

opremljanjem. Takoj po določitvi intervencijskih in reševalnih timov se pričnejo

policisti taktično v zaklonu približevati objektu oziroma vhodu v objekt ali na

območje. Praviloma en policist skrbi za varovanje na daljavo, s tem ko z

dolgocevnim orožjem nadzoruje vse možne točke - odprtine na objektu, od koder

bi storilec lahko napadel policiste, ki se približujejo objektu (slika št. 3).

Slika 3: Približevanje policistov objektu in varovanje policistov na daljavo

(Vir: Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek

II/2-intervencije)

30

Ob približevanju policistov vhodu v objekt morajo policisti še posebej paziti na

stalno varovanje v krogu 360°, tako da jih napadalec ne more presenetiti. Gibati

se morajo najmanj v parih, tako da policista drug drugega krijeta v krogu 360°.

Posebno pozornost je treba posvetiti raznim oknom in ostalim odprtinam v stavbi,

od koder bi napadalec lahko ogrožal policiste, ki se približujejo objektu (slika št.

4).

Slika 4: Približevanje policistov vhodu v objekt in gibanje ob objektu (Vir: Zvezno ministrstvo

za notranje zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek II/2-intervencije)

4.3.4 Tehnika in taktika vstopa v objekt in pregled območja oziroma

prostorov, v katerih poteka amok situacija

4.3.4.1 Vstop v objekt

Policisti se v kritju približajo vhodu v objekt, vstopijo v objekt in zavarujejo

izhodiščno točko (predprostor oziroma tak prostor v objektu, kjer ne morejo biti

tarča napadalca), od koder vodja intervencijskega tima določi smer gibanja in

preiskovanja objekta. Bistveno je, da so ukrepi hitri in odločni. Tako je treba

takoj usmeriti intervencijo v del objekta, kjer obstaja možnost, da se storilec

31

nahaja oziroma od koder prihajajo znaki, ki kažejo na to (streli, kričanje,

razbijanje …) (slika št. 5).

Slika 5: Vstop policistov v objekt (Vir: Delo 29. 9. 2011, foto Jože Pojbič/Delo)

4.3.4.2 Gibanje policistov v objektu

Policisti v objektu glede na njihovo število ter velikost in zahtevnost objekta

zavzamejo taktične položaje in takoj pričnejo s premikanjem v smeri

interveniranja ter sproti pregledujejo prostore objekta.

Tako se v primeru, da intervencijski tim obsega dva policista, policista postavita

eden ob drugega, tako da se dotikata z levima ramenoma in skupaj pokrivata

območje 360° (slika št. 6). V kolikor sta policista opremljena tudi z dolgocevnim

orožjem, je to vedno usmerjeno v smeri gibanja tima. Policista se gibljeta ob steni

tako, da sta čim manj izpostavljena morebitnemu napadu storilca, hkrati pa

nadzorujeta celotno okolico.

32

Slika 6: Gibanje policistov v objektu – dva policista (Vir: Zvezno ministrstvo za notranje

zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek II/2-intervencije)

V primeru, da intervencijski tim obsega štiri policiste, se prvi in drugi policist

postavita enako kot v primeru, da je tim sestavljen iz dveh policistov, s tem da se

dodatna dva policista postavita neposredno za prvega policista v smeri gibanja in z

orožjem varujeta desno stran (slika št. 7) (taktika avstrijske in nemške policije),

lahko pa se policisti postavijo v štirikotno obliko diamanta, v kateri policisti

gledajo vsak v svojo smer ter s tem varujejo kot 360°okoli formacije (taktika

finske in ameriške policije) (slika št. 8).

33

Slika 7: Gibanje policistov v objektu – štirje policisti (Vir: Zvezno ministrstvo za notranje

zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek II/2-intervencije)

Slika 8: Gibanje policistov v objektu – štirje policisti (Vir: Wilson Police Department, NC

Department of justice)

34

Policisti se morajo premikati hitro in odločno, vendar hkrati varno. Glede na

varnostni in praktični vidik obeh postavitev intervencijskih timov lahko ugotovimo,

da je z vidika varnosti in taktike veliko primernejši model nemške in avstrijske

policije, kajti formacija v obliki kolone, kakršno uporabljata, je mnogo manjša

tarča za morebitnega napadalca. Stalno je vzpostavljen stik med vsemi policisti v

timu, ki so tako popolnoma skoncentrirani na varovanje svojega varnostnega kota.

Finsko-ameriški model postavitve formacije je namreč zaradi svoje oblike, v kateri

so policisti razpostavljeni v obliki kvadrata oziroma diamanta tako, da vsak policist

pokriva svojo stran, dokaj velika tarča za morebitnega napadalca. Prav tako je s

praktičnega vidika zelo neprimerno dejstvo, da zadnji policist hodi vzvratno in s

tem tvega padec pri trčenju v oviro na tleh. Slabost omenjene formacije je tudi

pomanjkanje neposrednega stika med policisti, ki so med seboj oddaljeni nekaj

korakov in lahko se zgodi, da zadnji policist zaostane.

4.3.4.3 Vstopanje v prostore in pregled prostorov objekta

Za vstop v prostore in njihov pregled poznamo več taktik, ki jih uporabljajo

svetovne policije. Omejili se bomo na najbolj primerni taktiki vstopa, ki sta

odvisni od števila policistov v intervencijskem timu in sta hkrati tudi

najučinkovitejši in varni za policiste, uporabljata pa jih med drugimi tudi

avstrijska in ameriška policija.

Prvi način vstopa in pregleda prostora je taktika, ki jo uporablja ameriška policija.

V trenutku, ko intervencijski tim dveh policistov pride do vrat prostora, ki ga je

treba pregledati, prvi policist vstopi v prostor in se ob steni takoj pomakne v desni

vogal prostora ter varuje desno polovico prostora, takoj za njim pa v prostor

vstopi drugi policist, ki varuje levo polovico prostora ter se takoj pomakne v levi

kot prostora. Policista prostor varujeta iz smeri levega in desnega kota proti

sredini tako, da pri končni postavitvi nadzorujeta in obvladujeta celoten prostor

(slika št. 9).

35

Slika 9: Vstop v prostor in pregled prostora – dva policista (Vir: United States Army, Ranger

handbook 2006)

V primeru, ko intervencijski tim šteje štiri policiste, prvi policist vstopi v prostor

in se ob steni takoj pomakne v desni vogal prostora ter varuje desno polovico

prostora. Takoj za njim v prostor vstopi drugi policist, ki varuje levo polovico

prostora in se takoj pomakne v levi kot prostora. Za drugim policistom v prostor

vstopi tretji policist, ki ponovno vstopi na desno stran prostora ter ob steni varuje

desni osrednji del prostora, zatem pa v prostor vstopi tudi četrti policist, ki se

postavi na levo stran prostora ter ob steni varuje levi srednji del prostora (slika št.

10).

36

Slika 10: Vstop v prostor in pregled prostora – štirje policisti (Vir: United States Army, Ranger

handbook, 2006)

Drugi način vstopa in pregleda prostora je taktika, ki jo uporablja tudi avstrijska

policija. V trenutku, ko intervencijski tim dveh policistov pride do vrat prostora, ki

ga je treba pregledati, spremeni formacijo varovanja 360° kota v gibanju in se

postavi v formacijo za vstop in pregled prostora. Prvi policist vstopi v prostor ter

pahljačasto iz desne strani prostora proti levi pregleda in zavaruje prostor in se

pomakne v levo od vhoda v prostor. Drugi policist, ki prvemu tesno sledi, pa takoj

iz sredine proti desnemu kotu pahljačasto pregleda in zavaruje desno polovico

prostora ter se pomakne na desno stran od vhoda v prostor (slika št. 11).

37

Slika 11: Vstop v prostor in pregled prostora – dva policista (Vir: Zvezno ministrstvo za

notranje zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek II/2-intervencije)

V primeru, ko intervencijski tim šteje štiri policiste, se policista, ki varujeta 360°

kot formacije, zaustavita pred vhodom v prostor ter varujeta formacijo, druga dva

policista pa se pripravita za pregled prostora. Na dogovorjeni znak prvi policist

odpre vrata in vstopi v prostor ter pahljačasto iz desne strani prostora proti levi

pregleda in zavaruje prostor ter se pomakne levo od vhoda v prostor. Drugi

policist, ki prvemu tesno sledi, pa takoj iz sredine proti desnemu kotu pahljačasto

pregleda in zavaruje desno polovico prostora ter se pomakne na desno stran od

vhoda v prostor. Po pregledu prostora se policisti ponovno postavijo v formacijo za

premik in nadaljujejo s pregledom objekta in prostorov (slika št. 12).

38

Slika 12: Vstop v prostor in pregled prostora – štirje policisti (Vir: Zvezno ministrstvo za

notranje zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek II/2-intervencije)

Pomembno je, da policisti prostore pregledajo hitro in učinkovito, prostorov, ki so

zaklenjeni, se praviloma v fazi poteka intervencije ne pregleduje. Koristno je

tudi, da se pregledane oz. nepregledane prostore označi s primernimi sredstvi

(trakovi, pisala …), kar služi tudi kot pomoč reševalnemu timu.

4.3.4.4 Konfrontacija policistov s storilcem

Ko intervencijski tim lokalizira storilca in se z njim sooči, mora storiti vse

potrebno, da storilcu prepreči nadaljevanje napada. To pomeni, da v kolikor

razmere to omogočajo, policisti storilcu ukažejo, naj preneha z napadom in odloži

39

orožje ter ga opozorijo, da bodo zoper njega uporabljena prisilna sredstva, tudi

strelno orožje – v skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih. V primeru, da

storilec z dejanjem ne preneha, policisti zoper njega uporabijo vsa potrebna

prisilna sredstva, vključno s strelnim orožjem, da se protipravno ravnanje storilca

zaustavi (slika št. 13).

Slika 13: Stik policistov s storilcem (Vir: Police collage of Finland, 2008)

Ker vemo, da gre v amok situaciji večinoma za uporabo strelnega orožja s strani

napadalca, je bistveno, da so policisti ob stiku z njim na tako situacijo

pripravljeni. Bistvena je psihološka priprava policistov, ki se jo lahko pridobi z

izobraževanjem in usposabljanjem, kajti ne sme se zgoditi, da bi policist v

kritičnem trenutku otrpnil. V tem primeru bi lahko bilo ogroženo njegovo

življenje, življenje ostalih članov intervencijskega tima, drugih prisotnih oseb

(žrtve, priče …) ter uspešna izvedba intervencije. Osveščenost policistov, kaj se

lahko v dani situaciji zgodi, ima izjemen pomen za sam odziv policista na

soočenje s storilcem v amok situaciji.

40

4.3.5 Zaključek intervencije

Po prijetju storilca oziroma njegovem onesposobljenju se kraj amok situacije

obravnava kot kraj kaznivega dejanja. Policija zato postopa v skladu z Zakonom o

kazenskem postopku ( 2012) in Kazenskim zakonikom, v skladu z navodili in v

skladu z odločitvijo preiskovalnega sodnika opravi vsa preiskovalna dejanja ter

zagotovi vse nujne ukrepe, da se lahko storilec pozneje ustrezno sodno obravnava

na sodišču.

4.3.6 Zagotovitev psihosocialne pomoči in oskrbe udeleženih policistov po

amok situaciji

Policisti, ki sodelujejo v interveniranju v amok situaciji, so pod velikim psihičnim

pritiskom in stresom, kar terja takojšnjo psihosocialno pomoč. Pomembno je, da

so znaki, da je s policistom nekaj narobe in da potrebuje psihosocialno pomoč,

pravočasno zaznani in prepoznani. Znane so situacije iz tujine, ko je policist po

koncu spopada s storilcem nenadoma in brez razloga ustrelil nedolžnega

udeleženca dogodka, ker je v njem zaznal napadalca.

Ugotovitve nekaterih raziskovalcev (Uwe, 2003), ki so proučevali posttravmatski

stres ter njegovo preprečevanje pri policistih, ki so doživeli situacijo uporabe

strelnega orožja so, da imajo policisti največ težav z izgubo občutka neranljivosti.

Za preprečevanje tega predlagajo tako imenovano »cepljenje proti stresu«, to je

podajanje realnih informacij, ki osebo pripravi na to, da je ranljiva, iskanje

načina reševanja težav in iskanje načina, kako se v prihodnje takim občutkom

izogniti (Anzeljc, 2010).

S psihosocialno pomočjo psihologi policistom po kriznih intervencijah, kakršna

intervencija v amok situaciji nedvomno je, pomagajo pri razumevanju njihovih

reakcij, čustev, dojemanju zunanjega sveta in vzpostavitvi kontrole nad samim

seboj. V tem primeru je najustreznejši preventivni model, pri katerem psiholog

preprečuje, da bi težave sploh nastale (Umek, 1991).

V slovenski policiji so se v zadnjih letih bolj ali manj sistemsko ukvarjali s

psihološko pomočjo policistom. V Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006) je bila

vnešena določba, da mora policija v primeru hujših posledic ob uporabi prisilnih

41

sredstev policistu nuditi psihosocialno pomoč (Krope, 2011). V slovenski policiji je

od 1. 12. 2009 vzpostavljena tudi 24-urna psihološka interventna pomoč, ki jo

zagotavljajo v policiji in MNZ zaposleni psihologi, prav tako pa je vzpostavljen

sistem »policijskih zaupnikov«, to je policistov, ki jih policisti sami izberejo iz

svojega okolja.

Cilji psihosocialne pomoči so zmanjšati vpliv kritičnih situacij in drugih stresorjev

na policiste, pospešiti proces okrevanja ter okrepiti strategije obvladovanja

stresa. Zato je smiselno zaposlene v policiji napotiti na usposabljanja s tega

področja, izvajati program obravnave stresa zaradi kritičnih dogodkov z

intervencijami, ponuditi možnost psihološkega svetovanja in psihoterapije (Krope,

2011).

4.4 Usposabljanje policistov za amok situacijo v R Sloveniji

Trenutno se v Sloveniji pričenjajo ciljna usposabljanja vseh policistov za

interveniranje v amok situacijah. Osnovne taktike in tehnike interveniranja v

amok situacijah so že spoznali policisti posebne policijske enote. Izvedena pa so

že bila usposabljanja, na katerih so policisti inštruktorji avstrijske policije

prenašali znanja in veščine na slovenske policiste – inštruktorje. Usposabljanja so

bila zelo dobro sprejeta, policisti so na njih dobili predvsem vpogled v

pomembnost hitrega in učinkovitega ukrepanja v amok situaciji ter pomembnost

skupinskega dela in uigranosti policistov v taki intervenciji (Varnost 1/2011).

Zaradi vedno večje pojavnosti amok situacij v svetu pa tudi v Evropi slovenska

policija pristopa k sistemskemu učenju policistov za ukrepanje v amok situacijah,

vendar je tak način izobraževanja prepočasen in premalo intenziven. Glede na

trenutno situacijo je možnost pojava amok situacije tudi v R Sloveniji dokaj

velika, usposobljenost policistov za interveniranje v njej pa na dokaj nizki ravni,

kajti način usposabljanja policistov za amok situacijo, kakršen je trenutno

vzpostavljen, je dokaj neučinkovit. Vsi policisti so bili na rednem usposabljanju v

začetnih mesecih leta 2012 sicer res seznanjeni z amok situacijo, seznanjeni so

bili tudi z načinom, taktiko in tehniko interveniranja, vendar so bila znanja na njih

prenesena zgolj na teoretični ravni brez praktičnega izvajanja postopkov. Za

uspešno obvladovanje amok situacije bi policisti potrebovali daljše praktično

usposabljanje. Tega je bila deležna le posebna policijska enota (PPE), ki je

42

delovanje v primeru amok situacije pod vodstvom usposobljenih inštruktorjev

preizkusila tudi v praksi.

Edina rešitev trenutne situacije je takojšnji pričetek celovitih izobraževanj

policistov za ukrepanje v amok situacijah in priprava programa, ki bo to

izobraževanje omogočal.

Pri izvedbi izobraževanj je zelo pomembno, da so taktike in tehnike interveniranja

policistov poenostavljene na tako raven, da omogočajo hiter učni proces z

minimalnim številom operacij in taktik, ki jih morajo policisti obvladati, da bodo

policisti ne glede na to, ali se poznajo ali ne, lahko v primeru amok situacije hitro,

učinkovito ter varno tako za njih kot za ostale udeležene intervenirali v amok

situaciji.

4.5 Postopek ukrepanja policistov v amok situaciji – diagramski

prikaz

Slika 14: Diagram ukrepanja policistov v amok situaciji

43

5 Prevencija amok situacij

5.1 Preventivno delovanje v skupnosti – zgodnje zaznavanje

možnih amok situacij in potencialnih storilcev

Iz primerov amok situacij in analiz ter poročil o storilcih amok situacij v svetu

lahko zaključimo, da je preventivna dejavnost v skupnosti zelo pomemben del

preventivne dejavnosti za preprečevanje amok situacij. Vsi storilci amok situacij

so namreč pred storitvijo dejanja napovedovali svoje dejanje s pripravljalnimi

dejanji, kot so nenadno zanimanje za orožje, nakup snovi za izdelavo eksplozivnih

naprav, nakup taktične opreme in podobno. Prav tako so v veliki večini primerov

svoje namene zapisali v dnevnike, spise in jih preko svetovnega spleta celo

objavljali v spletnih socialnih omrežjih.

Okolje se na take jasne znake, da se dogaja nekaj neobičajnega, ni odzivalo, še

več, nekatere informacije, podane organom pregona, so bile sprejete celo neresno

in niso bile predmet obravnave, kar se je pozneje izkazalo kot velika napaka. S

primernim ukrepanjem ob prejeti informaciji bi se marsikatera amok situacija

lahko preprečila.

Preventivna dejavnost policije v skupnosti je zelo pomemben del prevencije amok

situacij. Pomembno je takojšnje ukrepanje ob zaznavi indicev, da se nekdo

ukvarja s pridobivanjem orožja, opreme in sredstev, ki bi lahko prišla v poštev pri

izdelavi eksplozivnih naprav. Treba je prisluhniti skupnosti, pridobljene

informacije pravilno ovrednotiti in v primeru verjetnosti za pojav amok situacije

takoj pričeti z ukrepi za njeno preprečitev, kar pomeni vključevanje vseh

potrebnih služb. Prav tako je treba lokalne skupnosti osvestiti o naraščajoči

pojavnosti amok situacij in ji predstaviti znake, indice, ki kažejo na možnost

pojava amok situacije z namenom pravočasnega zaznavanja morebitnih storilcev.

44

5.2 Izdelava načrtov objektov, kjer obstaja možnost, da pride

do amok situacije

Svetovne policije se pri reševanju amok situacij srečujejo s problemom

poznavanja konfiguracije objektov, kjer intervenirajo. Ravno zaradi nepoznavanja

načrtov objektov, v katerih se odvija amok situacija, je interveniranje policistov

počasnejše, kot bi lahko bilo. Načrtov policija ob interveniranju pogosto nima, saj

so v večini primerov v dokumentaciji ustanov, ki objekte uporabljajo, v primeru

starejših objektov pa takih načrtov sploh ni. Ameriška policija na območju šol

preizkuša program »Virtual Command«, ki je celovit sistem zgodnjega –

avtomatskega obveščanja o amok situaciji. Sistem je lahko sprožen kjer koli na

območju šole. Policija ima s pomočjo neposrednega dostopa do realnočasnega

videonadzora šole vgrajenih senzorjev gibanja in načrta šole v vsakem trenutku

nadzor nad dogajanjem v šoli, o številu, gibanju in lokaciji storilcev, tako da je

intervencija do potankosti racionalizirana in usmerjena v takojšnjo zaustavitev

storilcev. Prav tako je v sistem vgrajeno avtomatsko zvočno obveščanje vseh na

območju šole o amok situaciji ter avtomatsko zaklepanje vrat prostorov s

ključavnicami, odpornimi na vdor.

V vaji, ki jo je izvedla ameriška policija, so opravili primerjavo med klasičnim

sistemom obveščanja in sistemom »Virtual Command«. Ugotovitve vaje so, da bi v

primeru klasičnega obveščanja in intervencije v amok situaciji življenje izgubilo 23

ljudi, 24 pa bi jih bilo ranjenih. Od začetka napada pa do pričetka interveniranja

policistov bi minilo več kot sedem minut. V primeru obveščanja s sistemom

»Virtual Command« pa bi življenje izgubil 1 človek, 4 pa bi bili ranjeni, čas od

začetka napada pa do pričetka interveniranja bi bil občutno skrajšan na štiri

minute. Zaradi avtomatskega zaklepanja vrat manj kot minuto po napadu bi bil

storilcem preprečen dostop do možnih žrtev, zaradi vseh nadzornih sistemov pa bi

bile vse policijske sile takoj usmerjene k napadalcem, tako da bi intervencija in

onesposobljenje napadalcev trajalo občutno krajši čas kot pri klasičnem

interveniranju, kar bi ponovno imelo veliko vlogo pri zmanjšanju števila žrtev

(Virtual command, 2008).

Za uspešnejše reševanje amok situacij bi tako morala slovenska policija vzpostaviti

računalniško bazo načrtov stavb, v katerih bi potencialno lahko prišlo do amok

situacij, predvsem šol, večjih trgovskih centrov, večjih kulturnih ustanov in

45

zabaviščnih kompleksov ter ostalih stavb oz. območij, na katerih prihaja do večjih

zbiranj ljudi. Tako bi se v primeru amok situacije policisti, poslani v

interveniranje, lahko vsaj v osnovi seznanili z načrtom objekta in razporedom

prostorov v njem. Z ustrezno komunikacijsko opremo bi policiste lahko usmerjali

pri njihovem gibanju v objektu ter v realnem času posredovali potrebne

informacije o konfiguraciji objekta, v katerem intervenirajo. S tem bi se bistveno

skrajšal čas trajanja amok situacije in posledično tudi število žrtev, kajti policisti

ne bi po nepotrebnem preiskovali prostorov, temveč bi se lahko neposredno

usmerili v zaustavitev napadalca.

5.3 Nadzor nad posestjo orožja in eksploziva

Nabavo in posest orožja v R Sloveniji določa Zakon o orožju (Zakon o orožju

[ZoRO-1 UPB-1], 2009), ki eksplicitno določa pogoje, pod katerimi lahko

posameznik nabavi orožje. Tako mora biti po določbah Zakona o orožju

posameznik, ki nabavlja orožje, polnoleten, obstajati ne smejo zadržki javnega

reda, kar pomeni, da ne sme biti pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje ali

prekršek z elementi nasilja, biti mora zanesljiv, imeti upravičen razlog za nabavo

orožja, opravljen zdravniški pregled, ki obsega tudi psihološki pregled osebe,

imeti pa mora tudi opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem (ZoRO, 2009).

Policija s preventivnimi akcijami na območju R Slovenije opravlja nadzor nad

posestjo in nošenjem orožja. Je pomemben člen pri izdaji nabavnih dovoljenj,

čeprav se je v zadnjem času njena vloga zmanjšala zgolj na ugotavljanje, ali je

oseba v postopku za prekršek ali kaznivo dejanje z elementi nasilja ali ne,

medtem ko se je element zanesljivosti, katerega je nekoč preverjala policija,

odpravil in ga policija ne ugotavlja več.

Velik problem na območju R Slovenije še vedno predstavlja nelegalno strelno

orožje, ki izhaja iz časov osamosvojitvene vojne, in orožje, ki izvira iz ilegalne

trgovine z orožjem in ga je kljub danim možnostim legalizacije še vedno veliko.

Tako gre v večini primerov, ko pride do kaznivega dejanja z uporabo strelnega

orožja, za nelegalno orožje.

Nabavo in posest eksplozivov v R Sloveniji določa Zakon o Eksplozivih in

pirotehničnih izdelkih (Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih [ZEPI], 2008).

46

Zakon fizičnim osebam ne dovoljuje prostega prometa z eksplozivi, temveč samo

na podlagi dovoljenja pristojnega organa ter uporabo le-teh v skladu z omenjenim

dovoljenjem. Fizičnim osebam prepoveduje izdelavo novih vrst eksplozivov in

izdelavo že znanih vrst le-teh (ZEPI, 2008).

Na splošno je zakonsko promet in proizvodnja eksploziva v R Sloveniji zelo strogo

določena, tako da na legalen način posameznik kot fizična oseba eksploziva ne

more pridobiti. So pa enako kot pri ilegalnem orožju problem eksplozivi,

pridobljeni po nelegalnih poteh, predvsem ostanki iz osamosvojitvene vojne pa

tudi eksplozivi in eksplozivna sredstva, ki izvirajo iz še vedno zelo aktivne ilegalne

trgovine z orožjem.

Glede na število kaznivih dejanj, pri katerih je bilo uporabljeno orožje, lahko

rečemo, da ima R Slovenija dokaj dober način za nadzor nad orožjem in

eksplozivi, hkrati pa lahko ugotavljamo, da so pogoji, ki jih morajo fizične osebe

izpolnjevati za pridobitev orožja v zadnjem času milejši, nabava orožja je

preprostejša, kar pa zagotovo ni dobro.

5.4 Preventivno delovanje na nivojih izobraževalnih ustanov

Prevencija amok situacij se lahko začne že v dobi odraščanja, in sicer v procesu

izobraževanja. Dandanes so namreč že otroci podvrženi stalnemu bombardiranju s

strani industrije zabavne elektronike, videoiger in spletnih skupnosti. Eden

največjih problemov so zagotovo videoigre, katerih glavni cilj je pobijanje,

uničevanje in nasilje na splošno. Otroci in mladostniki se s takimi igrami velikokrat

poistovetijo, kar ima za posledico nasilno obnašanje tako do vrstnikov, učiteljev

pa tudi do staršev. Država bi morala zakonsko regulirati dostop do takšnih iger pa

tudi do spletnih vsebin z nasiljem, oz. tistih spletnih vsebin, ki nasilje

vzpodbujajo, predvsem govorimo o raznih nacionalističnih, neonacističnih in

ostalih ekstremističnih skupinah. Dokazano je namreč, da stalna izpostavljenost

nasilnim videoigram, predvsem prvoosebnim, kjer igralec sam odloča, kaj naj lik iz

videoigre stori, gre predvsem za raznorazne strelske igre in igre, katerih cilj je

pobiti čim več nasprotnikov na čim bolj krut način (DOOM, QUAKE …), povečuje

toleranco do nasilnih dejanj ter zmanjšuje čustveni odziv na nasilje osebe, ki te

igre uporablja.

47

Tako bi morale že izobraževalne ustanove od začetka izobraževalnega procesa

pristopiti k omenjenim problemom predvsem na področju strpnosti. V R Sloveniji

sicer potekajo projekti, ki naj bi zaznavali in preprečevali nasilje v izobraževalnih

ustanovah (projekt »Nasilje je out, mi smo in«, UNICEF-ov projekt »Povej!«,

projekt šole za ravnatelje »Nasilje v šolah: konceptualizacija, prepoznavanje in

modeli preprečevanja in obvladovanja«), vendar so to za zdaj šele bolj ali manj

raziskovalni oziroma pilotni projekti, ki bodo podali določene rešitve za

preprečevanje nasilja. Dejstvo je, da je nasilje in nestrpnost v šolah, dostop do

videoiger z nasilno vsebino ter neodzivnost izobraževalnega sistema na to

problematiko pomemben dejavnik za nastanek amok situacije. Kot vemo, so

storilci amok situacij, ki se zgodijo v izobraževalnih ustanovah, velikokrat tudi

sami žrtve vrstnikov in je to nasilje lahko povod za amok situacijo. Izobraževalne

ustanove bi morale že v izobraževalnem procesu predstaviti nevarnosti nasilja in

nasilnih vsebin, od njih odvračati otroke in mladostnike ter jih osveščati o

posledicah nasilja in nasilnih ravnanj, kar pa se v praksi še vedno premalo počne.

48

6 Verifikacija hipotez

Prva hipoteza se je glasila: »Policisti v R Sloveniji niso dovolj usposobljeni za

reševanje amok situacije.«

Slovenski policisti do konca leta 2011 niso imeli celovitega praktičnega usposabljanja

za izvedbo amok intervencije oz. delovanja v amok situaciji. Policisti bi morali v

primeru, da bi do take situacije prišlo, sami iskati način, kako izvesti intervencijo.

Večina policistov bi tako po vsej verjetnosti upoštevala navodila o ukrepih policije v

talskih situacijah, ki so z vidika hitrosti in taktike ukrepanja popolnoma neprimerna

za reševanje amok situacije. Vprašljiv bi bil že sprejem informacije o amok situaciji

in napotitev policistov na kraj dogodka ter ali bi policisti v operativno-

komunikacijskih centrih sploh prepoznali, da gre za prijavo amok situacije in temu

primerno brez navodil oziroma usmeritev za ravnanje v amok situaciji ukrepali. V

letu 2012 slovenska policija že pospešeno izvaja tudi praktična usposabljanja

policistov za ukrepanje v amok situacijah, še zdaleč pa policisti z enodnevnim

praktičnim usposabljanjem niso dovolj usposobljeni za reševanje amok situacije.

Tako lahko prvo hipotezo potrdimo.

Druga hipoteza se je glasila: »Trend pojavnosti amok situacij v svetu narašča,

zaradi česar narašča tudi potreba po usposobljenosti slovenskih policistov za

ukrepanje v primeru amok situacije.«

Iz izdelane statistike amok situacij tako za svet kot na območju Evrope je razvidno,

da so amok situacije v porastu. Kot smo ugotovili, pojav amok situacije ni vezan na

demografski položaj in razvitost države ter socialne razmere. To nam kaže na to, da

ne moremo zanemariti možnosti pojava amok situacije v R Sloveniji.

Tako lahko drugo hipotezo potrdimo.

Tretja hipoteza se je glasila: »Amok situacija je specifična situacija, v kateri

klasična taktika policijskega delovanja z zavarovanjem območja in čakanjem na

prihod specialne enote ni uporabna, temveč je potreben takojšnji pristop k

rešitvi situacije.«

Iz izkušenj tujih policij, ki smo jih uporabili pri preučevanju intervencij v amok

situacijah, je razvidno, da klasična policijska taktika s čakanjem na prihod

49

specialnih enot samo povečuje število žrtev amok situacije, zaradi česar je

popolnoma neuporabna. Ugotovili smo, da storilec amok situacije nima cilja oz.

zahtev, ki bi mu jih lahko s pomočjo pogajalcev izpolnili ter s tem rešili nastalo

situacijo. Edini cilj storilca v amok situaciji je pobiti čim več ljudi in povzročiti čim

večjo škodo. Zato vsako čakanje in odlašanje z ukrepanjem pomeni samo

povečevanje števila človeških žrtev. Bistvo interveniranja policije v amok situaciji je

hitrost – zmanjšanje odzivnega časa od zaznave amok situacije do onesposobljenja

storilca na minimum. To pomeni, da morajo policisti, ki so poslani na kraj dogodka

amok situacije takoj, ko je to mogoče, pričeti intervenirati ter zaustaviti in prijeti

storilca amok situacije, s tem pa zmanjšati število človeških žrtev na najmanjše

možno število.

Tako lahko tretjo hipotezo potrdimo.

Četrta hipoteza se je glasila: »V R Sloveniji ni primernega priročnika oziroma

izdelanega postopka za ukrepanje policistov v amok situaciji.«

V tem trenutku v R Sloveniji ne obstaja primeren priročnik oziroma celovito

strokovno navodilo za ravnanje policistov v amok situaciji, kar pomeni, da

izobraževanje poteka s pomočjo začasnih gradiv, prevodov gradiv tujih varnostnih

organov in na podlagi izkušenj, ki so si jih policisti inštruktorji pridobili na

izobraževanju za interveniranje policije v amok situacijah, ki so jih pri nas izvedli

tuji varnostni organi. Postopki niso dokončno poenoteni, kar lahko, kot smo ugotovili

iz izkušenj tujih varnostnih organov, negativno vpliva na izvedbo intervencije

policistov v primeru amok situacije.

Tako lahko četrto hipotezo potrdimo.

50

7 Napotki za prakso

Kot smo v diplomski nalogi ugotovili, slovenska policija ni zadostno pripravljena na

ukrepanje v amok situaciji, zato je nujno, da se že v program usposabljanja za poklic

policista vnese izobraževalni modul, ki bo omogočil, da bodo bodoči policisti ob

nastopu dela usposobljeni za ukrepanje v amok situacijah. Prav tako je treba vse že

zaposlene policiste ustrezno usposobiti za ukrepanje v amok situaciji. To pomeni, da

je treba policiste celovito usposobiti, in sicer tako s teoretičnega kot s praktičnega

vidika. Rezultat usposabljanja mora biti jasen. Policist mora biti ob soočenju z amok

situacijo nanjo pripravljen in mora znati v njej ukrepati.

Slovenska policija bi morala tudi celovitejše pristopiti k zbiranju informacij o

morebitnih pripravljalnih dejanjih posameznikov, ki bi kazala na to, da v ozadju

obstaja možnost pojava amok situacije, ter preko svojega preventivnega delovanja

osveščati predvsem izobraževalne ustanove pa tudi širšo lokalno skupnost o indicih, ki

bi kazali na to, da se pripravlja amok situacija.

Dopolniti bi bilo treba priročnik s standardi policijskih postopkov, in sicer bi bilo

treba izdelati standard za ukrepanje policistov v amok situaciji.

Slovenska policija bi morala izdelati celovit program oziroma priročnik, ki bo

policiste pripravil na ukrepanje v amok situacijah. S tem bi se poenotili

izobraževanje in postopki policistov, tako da bi policisti lahko učinkovito ukrepali v

amok situaciji, kljub temu da bi prihajali iz različnih enot in se med seboj ne bi

poznali.

51

8 Zaključek

Amok situacije so v svetu v velikem porastu. Dejstvo je, da obstaja velika možnost

pojava amok situacije tudi v R Sloveniji, zato je nujno, da je slovenska policija na

tako situacijo primerno pripravljena.

Pri zbiranju gradiva za diplomsko nalogo smo se spopadli s problemom

pomanjkanja strokovnih virov, saj se strokovna javnost z amok situacijami do

sedaj ni veliko ukvarjala. Tako smo uporabili navodila, priročnike in usmeritve, ki

jih pri izobraževanju in usposabljanju uporabljajo finska, ameriška, nemška in

avstrijska policija, ter iz njih na podlagi njihovih izkušenj sestavili strokovno

gradivo, ki je izbor najboljših načinov interveniranja v amok situaciji.

V diplomskem delu smo predstavili zgodovino amoka in vzroke, ki pripeljejo do

amok situacij. S pomočjo znanih podatkov smo izdelali statistiko amok situaciji za

svet in Evropo, ki nam je pokazala, da je pojavnost amok situacij tako v Evropi kot

v svetu v velikem porastu. Analizirali smo primere amok situacij, ki so se zgodile v

tujini, ugotavljali prednosti in slabosti ukrepanja tujih policij v njih in na podlagi

tega nakazali možne rešitve težav, s katerimi so se tuje policije pri interveniranju

spopadle. Ugotovili smo tudi, da je za preprečevanje amok situacij pomembno

tudi preventivno delovanje tako policije kot tudi izobraževalnih ustanov.

Z izdelavo diplomske naloge smo želeli pripomoči k boljši pripravljenosti slovenske

policije za interveniranje v amok situacijah. Zaradi naraščanja njihove pojavnosti,

se namreč zna v zelo kratkem času zgoditi, da do amok situacije pride tudi v R

Sloveniji. Takrat bodo morali policisti, ki bo poslani v intervencijo na kraj amok

situacije, znati ukrepati tako, da bodo s čim manjšo nevarnostjo za svoje lastno

življenje ter z največjo možno učinkovitostjo uspešno izvedli intervencijo ter s

tem zmanjšali število žrtev in materialno škodo na minimum. Ugotovili smo, da

zahtevnost in specifika interveniranja v amok situaciji narekujeta takojšnji

pričetek usposabljanj in priprave policistov na interveniranje v njih, kar obsega

usposabljanje na vseh področjih od zaznave amok situacije do interveniranja v

njej.

V diplomskem delu smo podali strokovno gradivo, ki je lahko podlaga za izdelavo

priročnika ali programa za usposabljanje slovenskih policistov za interveniranje v

amok situacijah.

52

Verjamemo, da slovenska policija ne bo šla po poti mnogih svetovnih policij, ki so

s celovitim usposabljanjem svojih policistov za amok situacije začele šele, ko je

do amok situacije prišlo in so plačale visoko ceno v človeških žrtvah. Zato bo treba

takoj pristopiti k celovitemu usposabljanju slovenskih policistov za ukrepanje v

amok situacijah ter s tem zagotoviti njihovo uspešno interveniranje ob njihovem

pojavu.

53

9 Uporabljeni viri

Andrea Norcia (2012). The Impact of Video Games on Children. Pridobljeno na:

http://www.pamf.org/preteen/parents/videogames.html

Anzeljc, M. (2010). Psihosocialna pomoč ob kriznih intervencijah (Diplomsko delo).

Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Erickson Chairman, William H. (2001). 'The Report of Governor Bill Owens',

Columbine Review Commission. Pridobljeno na

http://www.google.si/url?sa=t&rct=

j&q=columbine%20shooting%20full%20report&source=web&cd=1&sqi=2&ved=0

CBsQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.state.co.us%2Fcolumbine%2FColumbine_2

0Report_WEB.pdf&ei=hhkVT6_QH9CSswamgo0w&usg=AFQjCNFflRywiVjq6iGic

mogy17A8_4y0A&cad=rja

Grosinger, W. (. Intervencija v amok situacijah (strokovno gradivo Zveznega

ministrstva za notranje zadeve R Avstrije). Härkönen, P. in Turunen, T.

(2011). Kauhajoki school-murders (strokovno gradivo finske policije). Finska:

Kauhajoki police.

Ilić,V. (2011). Amok situacije kot izjemen varnostni pojav. Dnevi slovenskega

varstvoslovja 2011 (2011).

Kauhajoki school shooting on 23. september 2008, Report of the investigation

commission (2010). Pridobljeno na http://www.om.fi/ Satellite? blobtable=

MungoBlobs&blobcol=urldata&SSURIapptype=BlobServer&SSURIcontainer=Defa

ult&SSURIsession=false&blobkey=id&blobheadervalue1=inline; filename=OMSO

39 2010 Kauhajoki School Shooting 194s.pdf&SSURIsscontext

=SatelliteServer&blobwhere=1274105506854&blobheadername1=Content-

Disposition&ssbinary=true&blobheader=application/pdf

Kazenski zakonik. (2008). Uradni list RS, (55/08).

Krope, F. S. (2011). Zagotavljanje psihosocialne pomoči v slovenski policiji.

dkum.uni-mb.si. Pridobljeno na

http://www.fvv.uni_mb.si/dv2011/zbornik/socialno_psiholoski_vidiki_policijs

kega_dela/krope.pdf

Maršič, G. in Čuček, M. (2011). Amok – predstavitev, taktika in delovanje policije.

Gotenica: Pripomoček za izobraževanje slovenske policije.

Navodilo o ukrepih policije ob ugrabitvah, zajetju talcev, zasedbi objektov in

podobnih situacijah, RS MNZ (1999).

54

Nasilje na televiziji ali v računalniških igricah negativno vpliva na čustvovanje

najstnikov (2010). Dnevnik.si. Pridobljeno na http://www. dnevnik.

si/novice/zdravje/1042396520

Neprištevnost Breivika potrdila tudi komisija psihiatrov in psihologov Dnevnik.si

(22. 12. 2011). Pridobljeno na: http://www. dnevnik. si/

novice/svet/1042497436

Police collage of Finland (1999). Conducting emergency plan (621/1999). Finska:

Kauhajoki police.

Pravilnik o policijskih pooblastilih.(2006). Uradni list RS, (40/2006).

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o policijskih pooblastilih. (2008).

Uradni list RS, (56/08).

Projekt Nasilje je out. mi smo in. (2011). Za-nenasilje.si. Pridobljeno na

http://www.za-nenasilje.si/Vsebina/Oprojektu.aspx

Usposabljanje za ravnanje v amok situacijah (2011). Varnost 1/2011.

Saint Martin, Manuel L. (1999). Running Amok: A Modern Perspective on a Culture-

Bound Syndrome. Pridobljeno na http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/

articles/PMC181064/

Šola za ravnatelje. (2008). Nasilje v šolah: konceptualizacija, prepoznavanje in

modeli preprečevanja in obvladovanja. Solazaravnatelje.si. Pridobljeno na

http://www.solazaravnatelje.si/datoteke/File/IVI/crp_V5_0244_porocilo.pdf

UNICEF (2011). Projekt POVEJ! Spregovorimo o nasilju med otroki. Pridobljeno na

https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/documents/Povej-opis.pdf

United States Army (2006). Ranger handbook. Pridobljeno na http://www.fas.org/

irp/doddir/army/ranger.pdf

Usmeritve za izvajanje policijske intervencije. (1998). RS MNZ, (2008).

Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03,

69/04 in 68/06).

Nettalon. (2008). Virtual command, predstavitev sistema. Pridobljeno na

http://www.nettalon.com/videolibrary1/activeshootermitigation/as.html

Wikipedia (2011) Norway attacks. En.wikipedia.org. Pridobljeno na

http://en.wikipedia.org/wiki/2011_ Norway_attacks

Wikipedia (2011). Anders Berhing Breivik. En.wikipedia.org. Pridobljeno na

http://en.wikipedia.org/wiki/ Anders_Behring_Breivik

Wikipedia (2011). Columbine High School massacre. En.wikipedia.org. Pridobljeno

na http://en.wikipedia. org/wiki/Columbine_High_School_massacre

55

Wikipedia (2011). Kauhajoki school shooting. En.wikipedia.org. Pridobljeno na

http://en.wikipedia.org/wiki/ Kauhajoki_school_shooting

Wikipedia (2011). Running amok. En.wikipedia.org. Pridobljeno na

http://en.wikipedia.org/wiki/Running_ amok

Wikipedia (2011). Spree killer. En.wikipedia.org. Pridobljeno na http://en.

wikipedia. org/ wiki/ Spree_killer

Wilson Police Department, NC Department of justice, York county sheriffs office

(2010). Rapid deployment, Imediate response to the active shooter. Združene

države Amerike: Wilson Police Departement

Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. (2008). Uradni list RS, (35/2008).

Zakon o kazenskem postopku. (2012). Uradni list RS, (32/12).

Zakon o orožju. (2005). Uradni list RS, (23/05).

Zakon o policiji. (2009). Uradni list RS, (66/09).

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju. (2009). Uradni list RS, (85/09).

Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek

II/2-intervencije. DODATEK „G“ k smernicam za intervencijski trening Predpis

izobraževanja, Intervencija v primeru amoka (strokovno gradivo Zveznega

ministrstva za notranje zadeve R Avstrije).

Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, Generalna uprava za javno varnost oddelek

II/2-intervencije. Načelni pravni aspekti za intervencije v amok situacijah.

(strokovno gradivo Zveznega ministrstva za notranje zadeve R Avstrije).