DIPLOMSKO DELO

Organiziran kriminal v Italiji-Camorra

Februar, 2012 Lea Bizjak

Mentor: izr. prof. Dr. Bojan Dobovšek

2

Zahvala

V tej priložnosti se zahvaljujem mentorju dr. Bojanu Dobovšku za

mentorstvo, svetovanje in usmerjenje pri diplomski nalogi.

Zahvaljujem se tudi družini ter partnerju za nesebično podporo in

zaupanje ter spodbujanje, ki so mi ga nudili v času študija.

Zahvala gre tudi vsem sošolcem in prijateljem ter ostalim , ki so mi

v času študija stali ob strani in mi nesebično pomagali pri študiju.

Še enkrat se vsem iz srca zahvaljujem, ker brez vas mi ne bi

uspelo.

3

Kazalo

Povzetek ........................................................................................... 5

Organized crime in Italy- Camorra-Summary ................................................. 6

1 Uvod .......................................................................................... 7

1.1 Nameni in cilji diplomske naloge.................................................... 8

1.1.1 Cilji diplomske naloge ......................................................... 8

1.1.2 Namen diplomske naloge ...................................................... 8

1.2 Hipoteze ................................................................................ 8

2 Organizirana kriminaliteta................................................................. 9

2.1 Vrste organiziranega kriminala v Italiji ........................................... 11

2.2 Boj proti organiziranemu kriminalu ................................................ 12

2.2.1. EU in boj proti organiziranemu kriminalu ................................. 13

2.2.2. Unated Nations Oficce on Drugs and Crime (UNDOC) in organiziran

kriminal ......................................................................... 16

2.2.3. UNDOC in projekt Transnational Organited Crome ( TOC)............... 16

2.3 Mednarodno sodelovanje ............................................................ 17

2.4 Italija in boj proti organiziranemu kriminalu ................................... 19

2.4.2. Italijansko Ministrstvo za notranje zadeve in Direzione Investigativa

Antimafia ( DIA) ............................................................... 20

3 Camorra v Italiji ............................................................................ 21

3.1 Zgodovina .............................................................................. 21

3.2 Ponovni začetek delovanja Camorre .............................................. 22

3.3 Organiziranost Camorre ............................................................. 23

3.4 Razlogi ljudi za vključitev v Camorro ............................................. 25

3.5 Ženske v Camorri ..................................................................... 26

3.5.1. Naloge žensk v Camorri ....................................................... 27

3.5.2. Razlogi žensk za vključitev v Camorro. .................................... 28

3.6 Umori Camorri ........................................................................ 30

4

3.7 Umori v Secondiglianski vojni ....................................................... 31

3.8 Vpletenost Camorre v politiko ...................................................... 34

4 Camorra in ilegalni trg .................................................................... 35

4.1 Povezava z drogo ..................................................................... 36

4.2 Povezava z orožjem .................................................................. 38

4.3 Povezava z ponarejanjem znamk .................................................. 40

4.4 Povezanost okoljevarstvene kriminalitete z Camorro ........................... 41

4.4.1. Proces odvoza odpadkov ...................................................... 43

4.4.2. Preiskave ........................................................................ 44

5 Zaključek .................................................................................... 47

5.1 Sprejem ali zavrnitev hipoteze ..................................................... 48

6 Literatura in viri ........................................................................... 51

Kazalo tabel

Tabela 1: Umori v Camorri ........................................................... 30

5

Povzetek

Organizirani kriminal v Italiji se je začel pojavljati v 19. stoletju. V Italiji

obstaja tudi več skupin organiziranega kriminala: sicilijanska mafija ali La

Costra nostra – »naša stvar«, je najstarejša organizirana združba v Italiji, ki

deluje tudi v Ameriki; Ndrangheta, ki se imenuje tudi Calabrina mafija; pa

Sacra Corona Unita-SCU »sveto združena krona«, ki jo poznajo tudi pod

imenom Puglia mafija ter Camorra oziroma neapeljska mafija.

Organizirane skupine se ukvarjajo s tihotapljenjem orožja, tihotapljenem ter

izdelava droge, ponarejanjem blagovnih znamk, trgovino z ljudmi,

ugrabitvami, prostitucijo, odlaganjem jedrskih snovi. Nadzorujejo tudi

gradbeništvo in turizem. So zelo nasilne in ko enkrat postaneš del skupine, je

zelo težko izstopiti iz nje.

Organizirani kriminal oziroma organizirane skupine v Italiji so nastale tako, da

so se ljudje začeli upirati državi. Prvi upori proti državi so bili neplačevanje

davkov ter manjše kraje. Kasneje so se ljudje začeli združevati v kriminalne

skupine. Tako je v Italiji nastajalo vse več kriminalnih skupin, vse več ljudi se

je vključevalo v njih. Razlogi ljudi, da so se vključili v kriminalno skupino so

veliki in hitri zaslužki z ilegalnimi dejavnostmi, kot pa ukvarjanje z

legalnimi dejavnostmi.

Organizirani kriminal ima vpliv tudi na lokalne politike, visoke državne

uradnike, kakor tudi na sam vrh politike. Policija redko aretira šefe

organiziranih združb, večinoma aretirajo na primer preprodajalce drog, saj so

šefi zelo zaščiteni in se dobro skrivajo v svojih skrivališčih.

Ključne besede: organizirani kriminal, Italija, kriminalne skupine, Camorra

6

Organized crime in Italy- Camorra-Summary

Organized crime in Italy began to emerge in the 19th century. In Italy are

several groups of organized crime: the Sicilian Mafia or La Costra nostra –

"our thing", is the oldest organized groups in Italy that works well in America;

Ndrangheta, also known as Calabrina mafia; Sacra Corona Unita -

SCU "holy united crown" also known as the Puglia Mafia and the Camorra also

know as the Naples mafia.

Organized groups are involved in smuggling arms, smuggling and making drugs,

kidnapping, prostitution, disposal of nuclear materials, human trafficking.

They also have controls to in constructions and tourism. They are very violent

and for people who become part of organized group is difficult leave.

Organized crime in Italy is emigrated in such a way that people have resisted

the country. The first rebellions against the state were non-payment

of taxes and smaller places.

Later, people started to join the criminal group. This in Italy caused an

interceding number of criminal groups and people who were involved in

criminal groups. The reasons people are getting involved in a criminal group

whew large and rapid benefits to illegal activities, rather that with lawful

activities. Organized crime was an impact on local politics, high raking civil

servant, as well as top policy. Police really arrest the chief of organized

gangs. Mostly arrested drug traffickers, for example the bosses, are very well

protected and hidden in their hideouts.

Key words: organized crime, Italy, criminal group, Camorra

7

1 Uvod

Camorra je le ena izmed mnogih organiziranih skupin v Italiji. Ukvarja se z

različnimi ilegalnimi dejavnostmi, s katerimi pridobi tudi veliko denarja. Sem

štejemo preprodajo droge in orožja, trgovino s človeškimi organi, jedrskimi

snovmi itd. Njihov dobiček je lahko celo večji, kot pa državni proračun

nekaterih najbolj razvitih držav na svetu, kot je na primer Amerika. Camorra

je zelo kruta ilegalna organizacija, saj je zagrešila veliko umorov.

Organizirane kriminalne skupine delujejo večinoma nemoteno. Camorra

deluje že vrsto let, a je počasi začela izgubljati svojo moč, a jo je v letu 1960

začela pridobivati nazaj. Od takrat pridobiva na njej, čeprav se nekateri tega

ne zavedajo in mislijo, da ni več tako močna kot je bila. Problem camorre je,

da deluje na skoraj na vseh področjih organiziranega kriminala, kot je

izdelava droge ter predprodaja droge, tihotapljenje orožja, ponarejanje

blagovnih znamk, vpletenost v okoljevarstveno kriminaliteto - problem s

smeti v Neaplju (Saviano, 2010).

V Evropski uniji ( v nadaljevanju EU) je problem organiziranega kriminala, da

zmanjšuje zakonitost podjetij in gospodarstva, omogoča korupcijo,

onesnažuje in uničuje okolje, krši človekove pravice in omejuje pravno

državo. Poleg tega je velik problem tudi v tem, da mafijske združbe

ustvarjajo vedno večji dobiček. Evropska komisija je priznala, da je

zaskrbljujoč evropski problem postala prisotnost in zakoreninjenost italijanske

mafije ( ndrangeheta, camorra , costra nostra , sacra conora unita) v skoraj

vseh državah EU ter mreže, ki so jih ustvarile evropske in neevropske

kriminalne organizacije, kot so ruska, kitajska, albanska in nigerijska mafija,

kriminalne organizacije iz Turčije in severne Afrike, kolumbijski in mehiški

narko karteli ( Alfano, 2010).

Problem Camorre v Italiji je v tem, da deluje na vseh področjih. Mislim, da je

njen glavni problem v tem, da se ukvarja z odpadki. S temi odpadki Camorra

ne ravna okolju prijazno, ker jih zakopava v zemljo. Zaradi teh dejanj je

8

zemlja onesnažena in prepojena z strupenimi snovmi, kar posledično vpliva na

rodnost zemlje ter zdravje ljudi. Problem Camorre je tudi, da zasluži več

denarja, kot pa ga ima država sama ( Saviano, 2010).

1.1 Nameni in cilji diplomske naloge

1.1.1 Cilji diplomske naloge

Cilji diplomske naloge so:

- predstaviti delovanje Camorre in vpletenost v ilegalni trg,

- ugotoviti ali Camorra deluje samo v Neaplju ali deluje tudi drugje po

svetu,

- ugotoviti, kako se EU in Italija borita proti organiziranemu kriminalu,

- ugotoviti razloge, zakaj se ljudje odločijo, da se vključijo v organiziran

kriminal in kako lahko izstopijo iz organizirane združbe,

- ugotoviti ali je Camorra vpletena samo v lokalno politiko, ali deluje

tudi v samem vrhu politike.

1.1.2 Namen diplomske naloge

Namen diplomske naloge je, da pobližje predstavi Camorro in njeno

delovanje, in da bralci diplomske naloge vidijo, da ne gre za nedolžno skupino

organiziranega kriminala v Italiji - kot nekateri mislijo.

1.2 Hipoteze

Postavila sem dve hipotezi, ki jih bom v zaključku diplomske naloge potrdila

ali pa zavrgla.

Hipoteza I

9

Camorra večina premoženja dobi od trgovanja z drogo.

Hipoteza II

Camorra ni prisotna v Sloveniji.

V diplomski nalogi bom najprej opisala pojem 'organiziran kriminal' in

opredelila vrste organiziranega kriminala v Italiji. Pisala bom tudi o boju proti

organiziranemu kriminalu, začetku delovanja Camorre, o njeni zgodovini,

kako je prišla ponovno na oblast, kako je organizirana, zakaj se ljudje

odločijo za vključitev vanjo, kakšno vlogo imajo ženske v njej, o njeni

krutosti, umorih, s katerimi ilegalnimi trgi se ukvarja, o njeni vpletenosti v

politiko, o tem kako se Italija in EU borita proti organiziranemu kriminalu in

katere ukrepe sta uvedli za boj proti njem.

2 Organizirana kriminaliteta

Organizirani kriminal je popularen in široko uporabljen izraz, ki ni definiran v

naši zakonodaji. Prav tako ni mednarodno priznane definicije. Natančna

definicija ne bi pomagala direktno boju zoper organiziran kriminal, temveč bi

pomenila temeljna izhodišča za nadaljnje delo in za poenotenje

mednarodnega boja proti organiziranemu kriminalu. ( Dobovšek, 2009).

V vseh mednarodnih prizadevanjih za definiranje organiziranega kriminala

lahko ugotovimo nekatere bistvene značilnosti, ki se odražajo v vseh poskusih

definiranja organiziranega kriminala. Te značilnosti se kažejo v skupnih

aktivnostih, katerim je bistven dobiček skozi daljše obdobje, dejavnost, ki jo

opravljajo pa presega državne meje ( Dobovšek, 2009).

Za razumevanje organiziranega kriminala v Italiji, je lahko predhodno

razlikovanje koristno. Obstajajo organizacije, ki se v glavnem ukvarjajo s

konvencionalnim nezakonitim poslovanjem, kot so prostitucija, igre na srečo,

tihotapljenje, ponudbe drog in tako naprej. Te organizacije so zakonita

podjetja ali sindikati, ki delujejo na nezakonitem trgu - v tako imenovanem

10

podzemlju, kjer spodbujajo ali se odzovejo na povpraševanje po

prepovedanem blagu. Po drugi strani pa obstajajo organizacije, ki ne

omejujejo njihovega poslovanja na trgih s prepovedanimi stvarmi, so

dostopne svetu celo na uradnem gospodarskem in političnem področju. Te

vrste organizacij s svojo prisotnostjo v zakonitih in nezakonitih področjih

izvajajo teritorialni nadzor in so moč sistemov, ki presegajo običajne

kriminalitete (Ruggerio, 2009).

Organizirani kriminal je pritegnil pozornost mednarodnih organizacij, državnih

institucij ter širše javnosti v letu 1990. Nenadoma je postal »vroča tema« v

javnih razpravah po vsem svetu in eden izmed najbolj zaskrbljujočih pojavov,

saj lahko ogroža skoraj vse države, še posebej tiste, ki so še v razvoju in jih je

potrebno zaščititi ravno pred njim ( Paoli, 2002).

Še najmanj sporna je definicija, ki pravi, da se v kriminalnih organizacijah

združujejo osebe zaradi ukvarjanja s kriminalnimi dejavnostmi. Njihovo

delovanje je povezano s poslovnim kriminalom, in sicer v smislu pridobivanja

nezakonitega blaga in storitev ali zakonitega blaga, ki je pridobljeno na

nezakonit način. Na primer s krajo ali goljufijo (Dobovšek, 2009).

Organizirani kriminal je kontinuirano, najpogosteje hierarhično organizirano

kriminalno delovanje večjega števila ljudi, ki načrtno delujejo na širokem

prostoru, po načelu delitve dela in tržne ekonomije - vendar prikrito, po

potrebi pa izvajajo pritisk oziroma nasilje (navznoter in navzven) (Dvoršek,

2008).

Zaradi vseh nejasnosti pri definiranju pojma organiziranega kriminala je bolje

kot togo definirati organiziran kriminal govoriti o značilnostih, ki ga

označujejo. Te značilnosti so moč, dobiček, načrtovan kriminal, strukturna

organiziranost, samoohranjevanje, uspeh, dostop do dobrin s kriminalom,

trajajoča dejavnost, tajnost dela, kontrola, korupcija, zapletenost odkrivanja,

prizadevanje za imunost, zastraševanje in sili v neimpulzivnost (Dobovšek,

2009).

11

2.1 Vrste organiziranega kriminala v Italiji

V Italiji poznamo več skupin organiziranega kriminala.

Obstajajo štiri velike skupine: Mafija, Camorra, Sacra corona unita,

Ndrangheta.

Mafija je nastala v Italiji, od koder se je z izseljenci prenesla v Ameriko, kjer

se je razvijala do neslutenih možnosti. Mafija se ni razvila po celotni Siciliji,

temveč le v določenih mestih. Je najbolj razvila na zahodu Sicilije, predvsem

v mestu Palermo. Osrednja oseba v mafiji je capo, okoli njega se zbirajo

moški prijatelji z določenimi sposobnostnimi in ugledom, ki skupaj tvorijo

skupino cosca. Vsaka vas pa ima eno ali več cosc, ki skupaj tvorijo mafijo

(Dobovšek, 2009).

Camorra je sestavljena iz različnih neodvisnih kriminalnih združb in

tolp. Nekateri izmed njih so dobra uveljavljena družinska podjetja, ki tako kot

sicilijanske in kalabrijske mafijske skupine izražajo zahtevo po uveljavljanju

politične oblasti nad njihovo sosesko in vasmi ter načrtno vstopajo v občinske

organe, na neki točki uživajo celo varstvo na visoki ravni nacionalnih politikov.

Druge Camorrine skupine so manj tajne formacije, ki so se razvile okoli

karizmatičnega vodja, ponavadi je to uspešni gangster. Obstajajo tudi ohlapne

tolpe mladih in/ali odraslih storilcev kaznivih dejanj, ki pa po policijskih virih

ne spadajo na področje skupin organiziranega kriminala. Da bi okrepili njihovo

legitimnost in kohezije, veliko naštetih skupin, pogosto uporablja simbole in

obrede devetnajstega stoletja Camorre. Camorra deluje večinoma v Neaplju (

Paoli, 2004)

Sacra corona unita je najnovejša kriminalna organizacija. Ukvarja se s

klasičnimi posli, kot so droge in predprodaja orožja. Njihova prisotnost se

kaže na Balkanu in ob obalah Jadranskega morja, kar pomeni potencialno

nevarnost za našo državo. V osemdesetih letih je ta skupina oslabela, vendar

se je ponovno okrepila z delovanjem v gradbeništvu, industriji in hotelskem

turizmu (Dobovšek, 2009).

12

Ndrangheta ali bratstvo, se je razvila v Kalabriji, kot opozicija državni prisili,

ki so jo podpirali separatistično naravnani veljaki. Ima zelo arhaično

strukturo, ki je podobna federaciji. V tej organizaciji veljajo stroga pravila in

zgodovinsko obarvani ceremoniali pri sprejemanju novih članov. Je zelo

nasilna organizacija, kar se kaže v brutalnih ugrabitvah in v izsiljevanjih.

Obvladuje trgovino s sadjem, zelenjavo in kmetijskimi proizvodi (Dobovšek,

2009)

2.2 Boj proti organiziranemu kriminalu

Skoraj vse države na svetu imajo organiziran kriminal, zato se tudi poskušajo

boriti proti njemu. Borijo se tako, da sprejmejo zakone, akte, na svoj način

pa se proti organiziranemu kriminalu bori tudi policija.

Države, ki se bojujejo proti organiziranemu kriminalu imajo težko nalogo, saj

ta v nekaterih državah obstaja že stoletja in jim ga še ni uspelo izkoreniniti.

Problem pri boju proti organiziranemu kriminalu je tudi v tem, da je zelo

težko priti do organiziranih združb. ( Paoli, 2007).

Na primer policist ali kriminalist, ki dela pod krinko in bi v nekem določenem

trenutku želel vstopiti v organizirano združbo, bi to težko storil. Namreč, v

določenih okoljih mora nekdo, preden vstopi v njihov krog, prestati nekatere

preizkušnje, da vidijo, če je iz pravega testa. Sploh pa je težko vstopiti v

organizacije, ki temeljijo na družinskih vezeh, zato bi se na primer morala

oseba, ki bi hotela vstopiti v organizacijo poročiti. Problem pa nastane spet,

ko bi policist, ki dela pod krinko hotel izstopiti iz te družbe, saj je izstop iz

organiziranih združb zelo težaven. Ljudi oziroma članov organizacije, ki so

postavljeni na najnižja »delovna mesta«, na primer osebe, ki prodajajo drogo,

policija hitro ulovi in jih kaznuje. Šefi organizacije se s tem ne

obremenjujejo, pač takoj na njihovo mesto postavijo novo osebo. Policija zelo

težko pride do samih šefov, saj so dobro varovani in se znajo skrivati pred

roko pravice.

13

Organizirani kriminal lahko najdemo v vseh slojih družbe, tako v srednjem ,

nižjem kot višjem sloju. Mislim, da se še največ organiziranega kriminala

dogaja prav v višjem sloju družbe, saj ima ta sloj lahko vpliv na policijo,

sodne organe, politiko, itd. Imajo tudi največ denarja, kar pomeni, da lahko

podkupujejo ljudi. Ponavadi ti ljudje, tudi če jih odkrijejo, niso kaznovani .

Tudi v Sloveniji se z zakonom borimo proti organiziranemu kriminalu.

Kazenski zakonik Republike Slovenije določa, da je hudodelska združba

skupina najmanj treh oseb, ki so se združile za izvrševanje kaznivih dejanj, za

katere se sme izreči kazen več kot tri leta zapora. Opredeljuje tudi kaznivo

dejanje hudodelskega združenja, ki stori tisti, ki v kaki združbi sodeluje, in pa

tisti, ki tako združbo vodi in organizira ( Dobovšek, 2009).

Menim, da tudi, če nam uspe izkoreniniti eno vrsto organiziranega kriminala,

da se bo pojavil drug, v drugačni obliki. Nikoli pa ga ne bo mogoče dokončno

izkoreniniti, sploh, če se bo organiziran kriminal dogajal tam, kjer se ne bi

smel, oziroma, da bodo v organiziran kriminal vpleteni ljudje, ki bi se morali

boriti proti njemu.

2.2.1. EU in boj proti organiziranemu kriminalu

Za EU je značilna prisotnost organiziranih kriminalnih skupin (mafije) iz

Italije, vendar ne samo v Italiji, ampak tudi v Franciji in Nemčiji, deloma pa

tudi v Avstriji in Veliki Britaniji ter porast »domačih« organiziranih

kriminalnih združb, ki so dejavne predvsem na področju države in manj izven

nje ( Dobovšek, 2008).

Najpomembnejši dokument s področja boja proti organiziranemu kriminalu

predstavlja Konvencija Organizacije združenih narodov. Njen glavni cilj je

krepitev sodelovanja za učinkovitejše preprečevanje in zatiranje

mednarodnega organiziranega kriminala, ki pa temelji na preventivno

represivnem pristopu. Konvencija vsebuje določila, ki jih države podpisnice

sprejmejo za inkriminacijo sodelovanja v organizirani kriminalni združbi,

14

inkriminacijo pranja protipravno pridobljenih premoženjskih koristi,

inkriminacijo podkupovanja in vseh ostalih hujših kaznivih dejanj ( Dobovšek,

2008).

Evropska unija je na čelu boja proti organiziranemu kriminalu vse od

Amsterdamske pogodbe in Evropskega sveta v Amsterdamu dne 16. in 17.

junija 1997, na katerem je bil sprejet prvi akcijski načrt boja proti

organiziranemu kriminalu ( Komisija evropskih skupnosti, 2005).

Leta 1998 je Svet sprejel Skupni ukrep o udeležbi v hudodelski združbi.

Hudodelska združba je opredeljena kakor strukturirano združenje, več kot

dveh ljudi, ki traja določeno obdobje, deluje usklajeno z namenom storiti

kazniva dejanja, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti z maksimalnim

trajanjem vsaj štiri leta ali s še hujšo kaznijo, ne glede na to, ali so takšna

kazniva dejanja sama sebi namen ali pa sredstvo za pridobitev premoženjske

koristi in, če je ustrezno, za protipravno vplivanje na delovanje javnih

organov ( Komisija evropskih skupnosti, 2005).

Nazadnje je Komisija v svojem poročilu z dne 29. marca 2004 o ukrepih, ki jih

je treba uvesti v boju proti terorizmu in proti drugim oblikam hudih kaznivih

dejanj, menila, da je treba povečati razpoložljive zmogljivosti za boj proti

kriminalu na ravni EU.

Navedla je, da bo pripravila okvirni sklep, ki bo nadomestil Skupni ukrep

98/733/PNZ, ki mora zlasti:

– dejansko uskladiti opredelitev kaznivih dejanj in kazni v zvezi s

fizičnimi in pravnimi osebami,

– predvideti posebno kaznivo dejanje 'vodenja hudodelske združbe',

– opredeliti posebne oteževalne okoliščine (storitev kaznivega dejanja v

povezavi s hudodelsko združbo) in olajševalne okoliščine (zmanjšanje

kazni za tiste, ki v preiskavi sodelujejo s policijo),

vključiti določbe za lažje sodelovanje med sodnimi organi in za uskladitev

njihovega ukrepanja ( Komisija evropskih skupnosti, 2005).

15

Preoblikovanje Skupnega ukrepa o članstvu v hudodelski združbi v okvirni

sklep bo omogočilo določeno primerljivost, potrebno pri boju proti

hudodelskim združbam, naj gre za teroristične ali za organizirane hudodelske

združbe.

Novo besedilo tudi upošteva parametre, ki so se spremenili po letu 1998:

– Amsterdamska pogodba, ki je nasledila Maastrichtsko pogodbo, je

uvedla nove instrumente, ki so bolj učinkoviti kakor 'skupni ukrep';

okvirni sklep je sedaj pravi instrument za približevanje kazenskega

prava v Uniji.

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,

poznana kot Palermska konvencija, zagotavlja mednarodni okvir, ki podrobno

opredeli kazniva dejanja, povezana z udeležbo v organizirani hudodelski

združbi; Evropska skupnost je Konvencijo odobrila 21. maja 2004( Komisija

evropskih skupnosti, 2005).

Evropski svet je dne 28. april 1997 sprejel Akcijski načrt za boj proti

organiziranemu kriminalu. Ta načrt zelo natančno določa obveznosti držav in

evropskih institucij, ki se nanašajo predvsem na učinkovito izvajanje določb

mednarodnih dokumentov tako za boljše sodelovanje znotraj države kot

mednarodno sodelovanje in povečano vlogo Europola, kot centralnega organa

za boj proti organiziranemu kriminalu. Na podlagi Akcijskega načrta je bil

leta 1998 med državami članicami in državami kandidatkami - tudi s Slovenijo,

podpisan Predpristopni pakt o organiziranem kriminalu. Njegov namen je bil

predvsem povabiti države kandidatke za vstop v EU, da sodelujejo pri

izboljšanju sodelovanja med kontaktnimi osebami, specializiranimi enotami

ter multidisciplinarnimi organi, ki so pristojni za boj proti organiziranemu

kriminalu.

Sprejeli so tudi ukrepe, ki se nanašajo na mednarodno sodelovanje na

področju pravosodja, predvsem na boj proti mobilnosti organiziranega

kriminala. Najpomembnejši ukrepi pa so poenostavitev postopkov izročanja

osumljencev in obdolžencev, vzpostavitev mehanizma evropskega naloga za

prijetje in predajo, bilateralno sodelovanje med državami članicami EU,

16

možnost vzpostavitve sodnikov za zvezo in potreba po tehnični harmonizaciji

in nujnost harmonizacije predpisov ( Dobovšek, 2008).

2.2.2. Unated Nations Oficce on Drugs and Crime (UNDOC) in

organiziran kriminal

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

je glavni mednarodni instrument v boju proti organiziranemu kriminalu.

UNODC pomaga državam pri uporabi konvencijskih določb pri ustavljanju

domačih kaznivih dejanj, pomaga pri preprečevanju tega problema, da

sprejmejo nove okvire za medsebojno pravno pomoč, za olajšanje izročitve,

da sodelujejo na področju kazenskega pregona, nudi jim tehnično pomoč in

usposabljanje ( UNDOC,2011).

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,

ki je začela veljati septembra 2003, je glavni mednarodni instrument v boju

proti organiziranem kriminalu. Konvencija zavezuje države, da uvedejo vrsto

ukrepov, vključno z oblikovanjem notranjih kaznivih dejanj, za preprečevanje

tega problema, sprejetje novega okvira za medsebojno pravno pomoč,

izročitev, sodelovanje na področju kazenskega pregona, tehnično pomoč in

usposabljanje

( UNDOC,2011).

UNODC tesno sodeluje z nacionalnimi vladami, organizacijami in civilno

družbo za krepitev mednarodnega sodelovanja pri boju proti organiziranem

kriminalu in trgovini z drogami. Je kontaktna točka za podatke, ki se zbirajo

o mednarodnem organiziranem kriminalu. Ti podatki so zbrani na spletih

straneh UNDOCA( UNDOC,2011).

2.2.3. UNDOC in projekt Transnational Organited Crome (

TOC)

17

Projekt TOC nudi državam članicam pomoč v ratifikaciji in pri izvajanju

konvencije TOC. Konvencija TOC govori o razvoju in spodbujanju najboljših

praks v boju proti organiziranemu kriminalu po vsem svetu. Izboljšuje

izmenjavo informacij pri pravosodnem sodelovanju in medsebojni pravni

pomoči med uslužbenci organov kazenskega pregona in določa najbolj

učinkovit način za zbiranje informacij o organiziranem kriminalu iz regionalne

in globalne perspektive in zagotovi, da so ti podatki na voljo za pomoč politiki

in tehnične projekte ( UNDOC,2011).

2.3 Mednarodno sodelovanje

Na mednarodni ravni je bistvenega pomena boj proti nedovoljeni trgovini z

drogami, boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter kazenski

pregon. Enota za boj proti organiziranemu kriminalu pomaga državam

donatorkam in bilateralnimi državami donatork pri prepoznavanju potreb pri

zagotavljanju kazenskega pregona za usposabljanje. Poleg tega skrbi za

povezovanje z mednarodnimi partnerji, kot so to Interpol, Europol in Svetovna

carinska organizacija, kakor tudi z regionalnimi partnerji, kot delovanje

Iniciative (SECI) v jugovzhodni Evropi , Regionalni center za boj proti

čezmejnemu kriminalu. Oddelek za boj protu organiziranemu kriminalu prav

tako prispeva h konferenci mednarodnemu kriminalu, srečanju in

specializiranim delavnicam, spodbuja izvajanje mednarodnih konvencij proti

drogam in nadzoru kriminala ter tehnično delo UNDOCA ( UNDOC,2011).

Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni slad financirata

Nacionalni operativni sklad v Italiji. Nacionalni operativni sklad je namenjen

varnosti in razvoju južne Italije. Njegov splošni cilj je ustvariti varnostne

razmere v južni Italiji, primerljive s tistimi, ki so v centru Italije, ter

spodbuditi gospodarski in socialni razvoj v južnih regijah Italije. Bolj določeni

cilji vključujejo nadaljnjo širjenje nove tehnologije za zagotavljanje varnosti,

učinkovit nadzor nad ozemljem, zaščito kulturnih in okoljskih virov. Cilj

18

prvega Nacionalnega operativnega sklada je hitrejši odziv in ukrepanje

policije in sodišča ( Paoli, 2007).

19

2.4 Italija in boj proti organiziranemu kriminalu

V desetih letih - od leta 1982 pa do leta 1992, je Italija sprejela 114 zakonov

v zvezi z organiziranim kriminalom. Ti zakoni so bili uvedeni posredno ali

neposredno.

Prvo splošno italijansko pravo, tako imenovan Rognoni-La Torrov zakon, ki je

dobil ime po podporniku demokrata Virginia Rognoni ter komunističnemu

vodju Pio La Torru, umorjenem 30. aprila 1982, ali »Antimafijsko pravo«, je

bilo odobreno 13. septembra 1982, po umoru generala DallaChiesa. Takrat je

bila tudi mafija prvič opredeljena kot posebna vrsta organiziranega kriminala

(Santino, 2003).

Septembra leta 1982 je bilo ustanovljeno Alto Commissario oziroma Visoki

komisariat za boj proti mafiji. Sedež prvega Visokega komisariata je bil v

Palermu, a je bil neuporaben in leta 1992 ukinjen. Njegova vloga je bila boj

proti mafiji v Italiji (Santino, 2003).

Leta 1978 so v italijanskem kazenskem zakoniku pod kazniva dejanja začeli

šteti tudi pranje denarja. Leta 1990 so bili sprejeti še drugi ukrepi proti

organiziranemu kriminalu v Italiji. Ti ukrepi so se nanašali na osumljence

hujših kaznivih dejanj kot predprodaja drog, ugrabitve, umori, za člane

mafijskih združb. Osebam, ki so bile osumljene hujših kaznivih dejanj, so

podaljšali pripor iz šestih mesecev na eno leto – spremenili so zakon o priporu,

zmanjšali kazni za tiste osebe, ki so sodelovale pri preiskavi. Osumljenci

hujših kaznivih dejanj so morali pripor prestajati v zaporu in ne doma

(Santino, 2003).

Italijanski premier Silvio Berlusconi je med redno sejo vlade dejal: »Če želimo

premagati mafijo, ki je najhujša oblika patologije naše države, je treba

napasti premoženje njenih šefov«. Dejal je tudi, da bo vlada poenotila

zakonodajo za boj proti mafiji, preiskovalni organi bodo dobili večja

pooblastila, žrtve oderuštva pa pomoč ( Mrevlje , 2010).

20

Od leta 2008, ko je Silvio Berlusconi začel svoj tretji mandat je bilo

aretiranih že 5300 pripadnikov mafije, kar pomeni povprečno osem oseb na

dan. Med rešetkami se je znašlo tudi 24 najbolj nevarnih mafijcev, ob tem pa

so zasegli imetje v vrednosti enajst milijard evrov ( Berllusconi aretiral 5300

mafijcev, 2011)

V Italiji deluje tudi Urad za nadzor Camorre. Urad za nadzor Camorre je leta

1989 v poročilu zapisal, da je delež razpečevalcev drog glede na število

prebivalstva na območju severno od Neaplja med najvišjimi v Italiji. Petnajst

let pozneje je postal najvišji v Evropi in je sedaj že med prvimi petimi na

svetu ( Saviano, 2010).

2.4.2. Italijansko Ministrstvo za notranje zadeve in Direzione

Investigativa Antimafia ( DIA)

Ministrstvo za notranje zadeve je leta 1993 začelo izdelovati letno poročilo o

organiziranem kriminalu. Poročilo zagotavlja kvalitetno analizo položajev

organiziranega kriminala v različnih italijanskih regijah, še zlasti v južni

Italiji.

Več splošnih informacij o kriminalu in njegovem nadzoru, lahko pridobimo v

poročilu o stanju varnosti v Italiji, ki ga je prav tako objavilo Ministrstvo za

notranje zadeve. Od leta 1992 objavljajo tudi dvoletna poročila, ki jih objavi

DIA oziroma anti-mafijski oddelek za preiskave. DIA je policija, ki je

specializirana za boj proti organiziranemu kriminalu, ki deluje v okviru

ministrstva za notranje zadeve ( Paoli, 2004).

Novembra 2006 je Ministrstvo za notranje zadeve v Italiji uzakonil varnostni

pakt za Neapelj. Pakt vsebuje krepitev lokalnih policijskih sil, ki so se

zavezale k popolnemu nadzoru ozemlja ( Paoli, 2007).

21

Dobra pri tem , je da države sodelujejo med seboj tako da sprejemajo skupaj

pakte in zakone. Slab stran tega pa je, da kljub zakonom in paktom ne

kaznujejo oziroma zaprejo veliko članov mafije novo je predvsem to , da

imajo v Italijo urad za boj proti Camorri.

V nadaljevanju bom pisala podrobno o Camorri, kar je tema diplomske naloge.

3 Camorra v Italiji

3.1 Zgodovina

Neapeljska Camorra je italijanska organizirana skupina, ki izvira in ima sedež

v regiji Kampanja. Ne obstaja samo ena Camorra , ampak je sestavljena iz več

klanov Camorre po vsej regiji. Vsak klan odraža svoj geografski, socialni,

gospodarski in politični kontekst v katerem deluje ( Allum, 2008).

Organizirana skupina Camorra sebe imenuje Sistem. Izraz je v Neaplju znan

vsem. Camorra je neobstoječa beseda, policijska beseda. To besedo

uporabljajo sodniki, novinarji in scenaristi. Člani Camorre zase pravijo:

Pripadam Sistemu iz Secondiglina. Sistem je zelo močan, na primer, nadzira

že vse stopnje procesa izdelave oblačil, obrobje Neaplja pa je pravo

industrijsko območje, pravcato podjetniško središče ( Saviano,2010).

Sicilijanska mafija in neapeljska Camorra nista ista stvar, čeprav je jasno, da

imata ena na drugo vpliv. Recimo leta 1970 sta bili povezani z trgovino z

drogami. Camorra je še en zastrašujoči del italijanske zgodovine. Nekateri

zgodovinarji so mnenja, da je začela delovati že v 16. stoletju in da je precej

starejša od sicilijanske mafije ( Allum, 2008).

Spet drugi pa so mnenja, da je Camorra začela delovati in tudi nehala v 19.

stoletju (Paoli, 2004).

22

Leta 1950 je Camorra začela delovati z lažjimi kaznivimi dejanji, ki so jih

navajali kot strategija preživetja. Leta 1982 je bilo ocenjeno, da v mestu

Kampanja obstaja dvanajst klanov. Deset let kasneje naj bi obstajala že 102

klana s približno pet tisoč člani. Leta 1993 pa naj bi v Kampanji delovalo že

111 klanov s približno 6700 člani.

V Kampanji naj bi med letoma 1983 in 1993 delovala dva klana, ki sta živela

drug ob drugem in sta imela različni strukturi. Prvi klan je bil vpleten v

politiko, drugi pa v gospodarstvo. Politična Camorra Alfiela je prevladovala

med letoma 1983 in 1993. Potem je izgubila na moči in je delovala le še v

zaledju. Kmalu jo je nasledila gospodarska Camorra ali Licciardi-Contini-

Mallardov kartel. Ta je bil prevladujoč naslednjih pet let( Allum, 2008).

3.2 Ponovni začetek delovanja Camorre

Camorra je začela ponovno delovati oziroma se je ponovno rodila leta 1960

zaradi tihotapljenja tobaka, kasneje je začela tihotapiti mamila. Leta 1980 se

je pojavila nova Camorra ali Nouva Camorra Organizzata ter nova družina ali

Nouva Famiglia. Ti dve organizirani skupini sta dobili veliko bogastva ter moč

iz sredstev javnega denarnega toka, ki je bil pridobljen iz vložkov za obnovo

po potresu v Kampanji leta 1980 ( Paoli, 2004).

Camorra je doživela pomembno preobrazbo v povojnem obdobju med leti

1946 in 1993.

Leta 1990 je Camorra postala prefinjena, začela se je vpletati v politiko.

Postala je glavna referenčna točka v lokalni skupnosti, zagotavljala je delovna

mesta, pomoč in zaščito.

Med leti 1970 in 1980 Camorra doživi veliko prelomnico. S pomočjo sicilijanske

mafije uporabi svoje tihotapske poti in dobi pomembno vlogo v trgovini z

drogami (Allum, 2008).

Camorra se je po letih tišine vrnila nenadoma. Ker pa v vmesnem času ni

stalne medijske pozornosti so podatki o njej stari, prastari (Saviano, 2010).

23

3.3 Organiziranost Camorre

Organizirana združba Camorra je sestavljena iz več posamičnih klanov, ki

iščejo moč preživetja preko združenj. Neapeljska Camorra se imenuje tudi

mafijska združba. Camorra je združenje lokalnih organizacij, ki si sicer

nasprotujejo, ampak še vedno se skušajo poenotiti in biti enotni. Njihov

skupen cilj pa je nadzor nad vsemi nezakonitimi dejavnostmi v Kampanji. V

Camorri obstajajo tudi specializirani klani, ki se ukvarjajo z izsiljevanjem,

tihotapljenjem cigaret, prepovedanimi drogami in nezakonito loterijo. Potem

so tu še klani, ki so vpleteni v gospodarski kriminal in se vpletajo v javna

naročila in politično naravnani klani, ki se vpletajo večinoma v lokalno

politiko. Struktura Camorre je prožna in svobodna, saj hoče vedno uveljaviti

hierarhijo s strani konkurentov. V Camorri se klani in karteli združujejo med

seboj. Tako obstajajo družine, klani, karteli in združenja, ki skušajo preživeti.

Zaradi preživetja pa se nekateri klani in karteli, odločijo za združitev. V

smislu delovanja so se v Camorri zgodile tudi spremembe. Camora je recimo

uvedla jasno »anti-petito« strategijo za varovanje samih sebe pred državo.

Ta strategija temelji na zastraševanju ali umorih pomembnih uradnikov in

podobno ( Allum, 2008).

Zaradi združenja je Camorra ranljiva od znotraj, notranjih napadov. Ne glede

na njeno centralizirano naravo se mora prilagoditi različnim situacijam in biti

pripravljena na vse, da se lahko ukvarja z vsemi oblikami nezakonitega

ravnanja. Da taka kriminalna organizacija preživi, deluje na ustrahovanju

drugih, se ukvarja z korupcijo in mora imeti visoko stopnjo odpornosti.

Camorra je odvisna tudi od tihe podpore lokalne skupnosti, ki temelji na

zakonu Ometra ali zakonu molka.

Za Camorro je značilno, da je skrajno nasilna, vendar ima tudi kodeks

obnašanja. Glavni cilj Camorre je pridobivanje denarja. Vodstvo Camorre ni

dedno, niti ni osnovano na krvni pripadnosti. Tisti, ki hoče postati šef Camorre

oziroma hoče prevzeti njeno vodenje, mora dokazati da je najbolj nasilen,

24

močan in sposoben voditi tako organizacijo. Camorra je enakopravna

organizacija, ki nima postavljenih meja za prevzem vodenja organizacije. Ni

starostne, ni krvne omejitve, vodstvo lahko prevzame tako moški kot ženska.

Camorrino nasilje je usmerjeno proti tekmecem klanov ali proti notranjim

sovražnikom. Camorra ne ubija samo tekmece klanov in njihovih ožjih

družinskih članov, ampak ne priznaša niti svojim prijateljem in znancem.

Temelje Camorre predstavljajo nasilje, orožje in javni prikaz moči. Camorra

svoje dejavnosti izvaja na očeh javnosti (Bartolucci, Kanneworff, 2010).

Camorra je organizacija, ki ponuja različne storitve, kot so dostop do poceni

posojil, stopnjo konkurence med podjetji ter izvrševanj gospodarskih

sporazumov. Pri izvajanju teh storitev ne upoštevajo pravičnosti, svobodne

izbire, lastninske pravice ter družbenih odnosov (Varese , 2009).

Camorra je kljub prestrukturiranju klanov po številu svojih članov največja

evropska kriminalna združba. Ima trikrat do štirikrat več članov, kot druge

kriminalne organizacije. Glavni posli camorrističnih skupin potekajo zunaj

Neaplja. Klani dandanes prej kot z diplomatskimi zavezništvi in s stabilnimi

pakti, delujejo kot poslovni odbori. Danes se klanom ni več treba združevati v

velike organizacije. Skupina oseb lahko sklene, da bo skupaj ropala, vlamljala

v trgovine, kradla, ne da bi ji zaradi tega -tako kot v preteklosti, grozilo, da

jo bodo pobili ali pripojili v klan. Camorro sestavljajo skupine, ki se prisesajo

kot pijavke in zavirajo vsak ekonomski in druge razvoje. V Neaplju je surovost

najbolj zapletena in priročna strategija , če hočeš postati uspešen podjetnik

( Saviano, 2010).

Za primer organiziranosti Camorre bom opisala klan Di Lauro, ki je bil vedno

odlično organiziran. Mafijski šef ga je strukturiral po zgledu več nivojskega

podjetja. Na prvem nivoju so voditelji klana. Kot organizatorji in financerji

po svojih pripadnikih nadzirajo trgovanje z mamili in njihovo razpečevanje.

Na drugem nivoju so tisti, ki se neposredno pečajo z mamili, jih nabavijo,

pakirajo ter vodijo razpečevalcem. Na tretjem nivoju so vodje posameznih

trgov z mamili oziroma člani klanov, ki so v stiku z razpečevalci, postavljajo

25

straže, načrtujejo poti pobega in skrbijo za varnost skladišč z mamili in

krajev, kjer mamila pakirajo. Na četrtem in najbolj izpostavljenem nivoju pa

so razpečevalci sami.

Vsak nivo je sestavljen še iz nižjih nivojev, tako da so posamezniki v stikih le

z lastnim vodjem in ne s celotno strukturo. Takšna organizacija zahteva

petsto odstotni dobiček glede na začetni vložek ( Saviano, 2010).

3.4 Razlogi ljudi za vključitev v Camorro

Ljudje smo različni, prav tako so tudi naši interesi različni. Tako so tudi

razlogi, da se nekateri ljudje odločijo, da se bodo ukvarjali z organiziranim

kriminalom oziroma, da se bodo pridružili organizirani kriminalni združbi,

različni.

Klani skoraj nobenega iz mlade generacije ne sprejmejo medse. Večina teh

fantov dela zanje, vendar nikoli ne postanejo pravi mafijci, camorristi. V

klanih teh fantov nočejo, ampak jih izkoriščajo kot poceni delovno silo. Ti

fantje nimajo trgovske žilice, zato jih rabijo za kurirje. Nosijo polne

nahrbtnike hašiša v Rim, na primer. Za plačilo dobijo motorno kolo, kar je

eden od razlogov, da postanejo kurirji (Saviano,2010).

Eden med razlogi, da se dečki pridružijo klanu, je tudi popoldansko delo, tako

da lahko zjutraj še vedno hodijo v šolo. Po prvih mesecih dela za klan jih že

oborožijo, da zaščitijo sebe in da pridobijo veljavo. To pa pomeni

napredovanje in obljublja možnost vzpona proti vrhu klana. Njihova

oborožitev so polavtomatske ali avtomatske pištole, ki se jih naučijo

uporabljati na odlagališčih odpadkov, na podeželju ali pa v tufskih votlinah

pod mestom. Ko se da na te dečke zanesti, si prislužijo zaupanje območnega

vodja in lahko dobijo vlogo stražarja. Klanom pridruženi dečki imajo enake

odgovornosti, kot odrasli camorristi in se tako tudi vedejo. Stari pa so od

dvanajst in sedemnajst let, marsikdo je sin ali brat pripadnika klana drugi pa

so iz družin, ki le občasno delajo zanj.

26

Razlog , da se dečki odločijo pridružiti camorri je tudi ta , da v camorri

zaslužijo več. Za delo v baru zaslužijo dvesto evrov z napitnino, v camorri pa

recimo za prodajo hašiša dobijo od tristo do štiristo evrov ( Saviano,2010).

3.5 Ženske v Camorri

Ženske so že od nekdaj udeležene v dinamiki moči klanov. Vsakič, ko se na

ulici pojavi kakšna televizijska kamera, dekleta tečejo k njej. Dekleta se

nastavljajo objektivom, se smehljajo, popevajo in želijo, da se jih intervjuva.

S temi dejanji iščejo priložnost, da bi jih povabili v kakšno oddajo. Tako se

obnašajo tudi do fantov, nič ne prepustijo naključju, borijo se za vsako

priložnost. Vsako osvajanje, tesne kavbojke in oprijete majice, vse je

podrejeno temu, da zapeljujejo fante. Če dekle postane punca fanta , ki dela

v Camorri, pomeni, da če bo njen fant pristal v ječi, bo dobivala mesečno

plačo, ki jo dajejo klani družinam svojih pripadnikov. Če ima pripadnik klana

stalno punco bo šel denar k njej, da bo o tem zares prepričana, pa je bolje da

je noseča. Poroka ni pogoj za mesečno plačo, zadostuje otrok, pa čeprav je

na poti. Dejansko pa sta zakon ali rojstvo otroka zagotovilo, da bo dekle

prejela plačo, ki jo skoraj vedno izplačujejo na roko, tako da ne pušča preveč

sledov na tekočih računih. V primeru, da bi se pojavilo še eno dekle in trdilo,

da je v vezi z istim zaprtim camorristom, bi plačo dobilo dekle, ki je zanosilo

oziroma je že poročeno z njim. Da pa gre samo za dekleti, potem denar

dobijo matere zaprtega fanta.

Poroka s camorristom je za marsikatero žensko, kakor da bi dobila posojilo ali

prisvojila kapital. Ženske s svojimi telesi jamčijo ohranjanja zavezništev, v

javnosti jih prepoznaš po črnih tančicah na pogrebih, po kričanju med

aretacijami, po poljubih, ki jih pošiljajo skozi rešetke med sodnimi

obravnavami. (Saviano, 2010).

Kot voditeljica camorre se je v zgodovino nedvomno zapisala Anna Mazza.

Anna je bila med prvimi ženskami v Italiji, ki so jo kot šefinjo ene

najmočnejših kriminalnih in podjetniških združb obsodili zaradi kaznivih

27

dejanj mafijskega združenja. Anna Mazza ali »črna vdova Camorre« - kakor so

jo prekrstili, ja bila vodja klana Moccia več kot dvajset let. Svoj klan

organizirala kot strogo hierarhično podjetje in je ostro nasprotovala

vojaškemu reševanju težav. V osemdesetih in devetdesetih letih je družino

popeljala v izboljšanje svojih podjetij, z odločno vztrajnostjo je omogočila

njihov vzpon na področju gradbeništva. Predlagala je tudi, naj se camorristi

odrečejo Sistemu, saj bi se tako izognili nevarnosti, ki jim je grozila.

Anna Mazza je še gradila nekakšen camorristični matriarhat. Ženske so pravo

središče moči, moški pa kot vojaki, posredniki in menedžerji po ženskem

nareku. Ženske so postale voditeljice, njene telesne stražarke, podjetnice

klana. Leta 2004 pa se je vladanje Anne Mazza zaključilo. Eksekucijo so

izvedli, ko je bila brez spremstva. Ko je zaslutila, da ji grozi nevarnost se je

podala v beg, tekla je do prodajalne in še preden se je skrila za pult, so ji na

tilnik naslonili pištolo in jo z dvema streloma pokončala. Tako se je vladanje

Anne Mazzi končalo, in razlike med moškimi in ženskimi ni bilo več (Saviano,

2010).

3.5.1. Naloge žensk v Camorri

Ženske v Camorri imajo različne naloge. So telesne stražarke, lahko postanejo

menedžerke, podjetnice in generalke. Menedžerke se na primer ukvarjajo

izključno s podjetništvom in financami.

Če so zaprli mafijskega šefa, so vodenje lahko prevzele žene ali hčerke, tudi

druge ženske klana. Tako se je zgodilo v primeru aretacije mafijskega šefa

Biagio Cava.

Ženske v kriminalu vidijo le trenutno dejanje, menjavo stopnice, ki se je samo

dotakneš in že si čeznjo.

Ženske camorre se zelo jasno izkazujejo. Če jim kdo reče da so camorristke,

zločinke, so užaljene in osramočene. V nasprotju z moškimi se še nobena

šefinja Camorre ni pokesala.

28

Obraz absolutne moči camorrističnega sistema ima vedno več ženskih potez.

Na pogrebih imajo ženske prav posebno vlogo. Ko nekdo iz družine umre,

hčerka, mati in sorodnice padejo v jok, kričijo, se udarjajo po prsih, se

zibljejo naprej in nazaj s predirnimi kriki; ko pa neha mati jokati, vse

utihnejo. Tudi prijateljice oponašajo mater umrlega dekleta. Dekleta čutijo,

da jim je zaupana pomembna naloga, da tolažijo. Pogreb žrtve camorre je

zanje iniciativa, ki je enakovredna prvi menstruaciji ali prvemu spolnemu

odnosu (Saviano, 2010).

3.5.2. Razlogi žensk za vključitev v Camorro.

Glavni razlog, da ženske postanejo članice camorrističnih klanov, je predvsem

denar. Lahko postanejo menedžerke, podjetnice. Če njihovi možje ali očetje

umrejo oziroma jih zaprejo lahko prevzamejo vodstvo Camorre (Saviano,

2010).

Ženska dejavnost, ki zelo izstopa je že omenjeno plačilo ob zaprtju njihovega

moškega camorrista, saj so s tem denarno preskrbljene. Izstopajo tudi po tem

da so dobre menedžerke in dobro vodijo podjetja (Saviano, 2010).

Domnevam, da bodo ženske v Camorri vedno imele pomembno drugače pa

vsaj svojo vlogo. Vprašanje sicer, kaj bo prinesla prihodnost, se bodo morda

moralne vrednote spremenile na bolje ali slabše, bo roka pravice posegla tudi

v njihovo življenje. V zgodovini Camorre se še ni zgodilo, da bi kakšna njihova

vplivna ženska klonila, svoj klan so branile celo z življenjem. Problem pa

vidim v tem, da, ko pridejo ženske na oblast, hočejo vse največje posle voditi

one in nepomembne prepuščajo moškim. V okviru njihove družbe je to lažje

sprejemljivo v obratni smeri, da je moški glavni. Žensko vodstvo dejansko

lahko vodi v matriarhat. Mogoče je zato dejansko malo žensk doseglo šefovski

stastus v Camorri, ker se za to najverjetneje poskrbi že znotraj klanov, glede

na njihovo naklonjenost, pripadnost. Mogoče je žensko vodstvo celo posledica

naključij, ki jih v tovrstnih združbah ni ravno veliko.

29

30

3.6 Umori Camorri

Da bi dojeli poslovanje Camorre in njeno krutost, nam ni treba preštevati

mrtvih. So najmanjši primerljiv element stvarne moči, umori so najbolj vidna

sled. Zaradi Camorre je bilo umorjenih več kot 3600 ljudi.

Tabela 1: Umori v Camorri

Leto Umorjenih

1979 100

1980 140

1981 110

1982 264

1983 240

1984 155

1985 107

1986 168

1987 127

1988 168

1989 228

1990 222

1991 223

1992 160

1993 120

1994 115

1995 148

1996 147

1997 130

1998 123

1999 91

2000 118

2001 80

31

2002 63

2003 83

2004 142

2005 90

Od leta 2005 pa do leta 2011 nisem nikjer našla podatkov , zato jih nisem

zapisala v zgornjo razredelnico.

Camorra jih je pobila več kot sicilijanska mafija, več kot ndragrethra, več kot

ruska mafija, več kot albanske družine, več kot jih je pobila v atentatih v

Španiji ETA in na Irskem IRA, več kot Rdeče brigade, skrajno desničarski NAR

- Nuclei Armatii Rivoluzionari- oborožene revolucionarne celice, ter več kot

jih je atentatih pobila tajna obveščevalna služba ( Saviano , 2009).

3.7 Umori v Secondiglianski vojni

Vojno je začela in hotela družina DI Lauro.

26. aprila 2004 so v hotelu Villa Giullia ubilI Bizzara, člana klana Di

Luro, ker je hotel razdreti zavezništvo, prekiniti poslovne dogovore.

Ubili so ga z dvema rafaloma krogel.

20. oktobra 2004 so s štirinajstimi streli ubili Fulvia Montania in Claudia

Salerna. Umorili naj bi ji zato, ker sta delala na razpečevalskem kraju,

kjer je bil ubit sin šefa klana Di Luro.

2. novembra 2004 po pomoti ubijejo Massima Galdiera. Tarča je bil

njegov brat Gennaro.

6. novembra 2004 ustrelijo Antonia Landierija, ki je bil pripadnik klana

Gennara McKaya.

9. novembra 2004 Camorra umori tri ljudi. Njihova trupla so našli v

belem fiat puntu. To so bili Stefana Maista, Maria Maista in Stefana

Mauriella.

20. novembra 2004 Di Laurini možje ubijejo Biagia Miglaccia. Ubit je

bil v delavnici. Ustrelili so ga v prsi, prikazali uboj kot rop.

32

21. novembra 2004 v kiosku ubijejo Dimenca Riccia in Salvatoreja

Gagliardija. Še isti dan s strelom v glavo pokončajo Raffaela

Abbinanteja. Njegovo truplo odvržejo na obrobje Casavatoreja.

Vojna se je nadaljevala 24. novembra 2004 ko so ubili Salvatorja

Abbinanteja. Ubili so ga s strelom v glavo. Bil je eden od vodij Špancev

z Marana.

25. novembra 2004 ubijejo Antonia Esposita. Ubili so ga v njegovi

prodajalni.

27. in 28. novembra 2004 so ubili Giusepperija Bencivegno in Massima

de Feliceja.

5. decembra 2004 pa so ubili Enrico Mazzarella.

19. januarja 2005 umorijo Pasqaleja Palandija. Z osmimi steli v prsi in v

glavo. Nekaj ur kasneje so ubili še Antonia Auletta.

21. januarja 2005 se je zgodil preobrat. Aretirali so Cosima Di Laura.

Vodja, ki je bil po obtožnici neapeljskega protimafijskega tožilstva

naročnik umorov, po izjavah skesancev pa vrhovni poveljnik klana.

24. januarja 2005 so ubili Attilio Romano.

29. januarja 2005 umorijo Vincenza De Gennara in tri dni kasneje še

Vittoria Bevilacquo.

1. februarja 2005 ustrelijo Giovannija Orabona, Giuseppeja Pizzoneja i

Antinia Patrizia.

5. februarja 2005 je prišel na vrsto Angelo Romano.

3. marca 2005 v Maletu ubijejo Davideja Chiarolanzo. Ustrelili so ga ,

ko je bežal proti svojemu avtomobilu. Svoje morilce je poznal.

27. januarja 2005 pride do mirovnega sporazuma med Španci in družino

Di Lauro, ki je bil podpisan s posredovanjem klana Liccardi.

Sporazuma ni čez noč sestavil kakšen karizmatični mafijski šef v jetniški

celici, niso ga razširili na skrivaj, ampak so ga javno objavili v dnevniku

Chronache di Napoli.

33

Točke sporazuma so bile naslednje:

1. Razkolniki zahtevajo vrnitev stanovanj, ki so jih v Secondiglianu

in Scampii izpraznili med novembrom in januarjem, bojne enote

družine Di Lauro so namreč približno osemsto oseb prisilile

zapustiti svoja domovanja.

2. Družina Di Lauro nima več monopola nad trgovino z mamili. Poti

nazaj ni več. Ozemlje se mora pravično razdeliti. Podeželje naj

pripada Razkolnikom, Neapelj družini Di Lauro.

3. Razkolniki lahko uporabljajo lastne poti uvoza mamil, ne da bi se

jim bilo treba še vedno opirati na posredništvo družne Di Lauro.

4. Osebna maščevanja so ločena od poslov oziroma posli so

pomembnejši od osebnih zadev. Če pride do krvnega

maščevanja, povezanega z vojno, to ne bo znova povzročilo

sovražnosti, temveč bo ostalo na osebni ravni ( Saviano, 2009).

Med žrtvami Camore pa niso bili samo moški, ampak tudi ženske. O tem smo

že govorili v enem prejšnjih poglavij. Namreč, Anno Mazzi iz Immacolati

Capone so umorili marca 2004 v Santˇantimu. Bila je brez spremstva umor se

je zgodil v središču kraja, morilci so prišli peš. Ko je ugotovila, da ji sledijo,

se je podala v beg. Tekla je v prodajalno perutnine in še predenj se ji je

uspelo skriti za pult, so ji na tilnik prislonili pištolo. Umrla je zaradi dveh

strelov v tilnik. Anna Mazzi je bila vodja ženske skupine oziroma ženskega

klana. Ubita je bila zaradi tega, ker je hotela postati glavna med klani. Hotela

je, da zavlada matriarhat. Druga ženska žrtev je bila Annalisa Durante. Ubili

so jo 27. marca 2004 v Forcelli. Stara je bila šele štirinajst let. Ubita je bila

med streljanjem na Salvatora Giuliana. Krogla, ki je bila namenjena Giulianu,

je zadela Annaliso in ta je na licu mesta umrla

( Saviano, 2009).

34

Umori v Kampaniji so se zmanjšali predvsem v letih 1990 in v 21. stoletju.

Danes, pa se polovica vseh umorov, ki so povezani z organiziranim kriminalom,

zgodi v Kampaniji ( Paoli, 2007).

Po zgoraj napisanem lahko sklepam , da je Camorra zelo kruta organizirana

skupina. Lahko bi zatrdila, da je najkrutejša od vseh organiziranih skupin , ki

jih poznamo v Italiji. Po podatkih o umorih, ki jih je zagrešila Camorra , lahko

vidimo da ne pozna milosti, da je kruta do vseh enako ne glede na to ali so v

sorodu ali ne. Zardi tega bo po mojem mnenju postajala vse močnejša in še

bolj kruta saj ne pozna milosti.

3.8 Vpletenost Camorre v politiko

Mestna in regionalna politika je mislila, da se bo lahko bojevala proti Sistemu.

Bojevati se je mislila tako, da ne bi sklepala poslov s klani. Zaradi tega je

Kampanija dosegla prvenstveno število občin, ki so jih dali pod neposredno

upravo države, zaradi inflacije je Camorra prevzela vodstvo v regionalni

politiki.

Od leta 1991 pa do danes so v Kampaniji razpustili kar 71 občinskih uprav. 44

na Siciliji, 34 v Kalabriji in sedem v Apuliji. Klani Camorre ne potrebujejo

politike. Politika je tista, ki potrebuje Camorro. Na podeželju so stiki med

camorrorističnimi družinami in politiko tesnejši. ( Saviano, 2009).

Politika je zelo skorumpirana, ampak tega ne priznava. Raje trdi, da

organizirani kriminal izkorišča korupcijo in neučinkovit politični sistem. Za

primer poglejmo javno financiranje političnih strank. Ta način financiranja so

uvedli potem, ko je bilo dokazano, da so poslovneži prejemali usluge politikov

v zameno za denar. Z novim zakonom o javnem financiranju političnih strank

naj bi bili stroški političnih strank bolj pregledni. Ampak to ne drži. Politiki in

gospodarski akterji so nadaljevali s financiranjem drug drugega. Organizirani

kriminal je pri vsem tem le eden od akterjev. Politika se z organiziranim

kriminalom na skrivaj dogovarja tudi za nadzor glasov na volitvah, še zlasti na

lokalnih (Ruggero, 2010).

35

Mafija je bila med leti 1960 in 1970 vključena v politiko večinoma na lokalni

ravni. Leta 1970 je bilo veliko moških, ki so bili člani mafije in so vključeni v

politično življenje. Imeli so pomembne politične položaje v mestu ter na

regionalni, celo nacionalni ravni. Novembra leta 2000 je bil Vincenzo Inzerillo,

nekdanji senator, krščanski demokrat, podžupan Palermosa, obsojen na devet

let zapora, ker naj bi bil član mafijske družine (Paoli, 2002).

Mafija v južni Italiji nujno potrebuje podporo politike za svoje delovanje. Če

nima potrebne podpore politike ne more sodelovati v poslih, ki so povezani z

javnimi deli. V tem primeru se mafija ukvarja le z drogami, ponarejanjem

znamk in podobnim; kot ostala evropska mafija (Paoli, 2004).

4 Camorra in ilegalni trg

Definicija trga: trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci,

da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Ilegalni trg

imenujemo tudi črni trg ali prepovedani trg. Tako ga imenuje tudi ilegalna

ekonomija. Definicija ilegalne ekonomije pa je odvisna predvsem od

zakonodaje posameznih držav. V večini držav se ilegalna ekonomija oziroma

ilegalna proizvodnja nanaša na zakonsko prepovedane dejavnosti, ki ne

morejo postati v nobenem primeru zakonite glede na obstoječo zakonodajo.

V ilegalno ekonomijo spadajo trgovina z mamili, prostitucija, trgovina z

orožjem, ilegalno kopiranje programske opreme (Rožanec, 2003).

Ilegalno ekonomijo imenujemo tudi siva ekonomija. To je pojav , ki ga

najdemo v vseh gospodarskih in političnih sistemih. Četudi obstaja v vseh

državah, so razlogi zanjo različni. Njen cilj je enak, to pa je izogibanje plačilu

davkov in prispevkov ter pridobivanje potrebnih dovoljenj za legalno

opravljanje neke dejavnosti ter na ta način obogateti, bolje živeti in

preživeti. Področje sive ekonomije je zelo široko in raznovrstno. Vidimo in

odkrijemo jo v gospodarstvu, negospodarstvu, legalnih kot nelegalnih

36

dejavnostih, gre za poudarek na pridobivanju prihodkov sive ekonomije s

kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete, ki so najbolj tipična

za obdobje tranzicije ( Dobovšek, 20009).

4.1 Povezava z drogo

Italijanske kriminalne združbe so že več desetletij vključene v mednarodni trg

z drogami. V letih 1970 so se Costra Nostra, Ndrangethra in Camorra

dokončno uveljavile v poslovanju uvoza heroina v Italijo. Med leti 1950 in 1960

je bila trgovina z heroinom v rokah francoskih kriminalnih združb. Kasneje so

se italijanske kriminalne združbe začele ukvarjati s proizvodnjo morfija, za

kar so potrebovale dobavitelje in kemike, zato so navezale stike s turškimi

dobavitelji in francoskimi kemiki. Laboratorije so imeli na Siciliji. Leta 1980

so v Palermu odkrili štiri laboratorije za proizvodnjo heroina, vsak od njih pa

je lahko na teden pridelal do petdeset kilogramov heroina.

Analiza vpletenosti Italijanov in tujcev v trgovino z drogami je pokazala velike

spremembe. Gre za leta med 1991 in 2002. Vključevanje ljudi v prodajo drog

je padlo iz 22 813 na 18 774, medtem, ko se je število obtožencev za promet

z drogo povečalo iz 1280 na 2184, obtoženih kaznivih dejanj za proizvodnjo in

trgovino z drogami se je ravno tako povečalo - iz 1587 na 2184, pa tudi

obtoženih tujcev krivih za promet z drogami je naraslo iz 4238 na 7371

(Beccuci, 2004).

Trgovina z mamili ima v zadnjih letih natanko določeno pot . Kokain pride in

južne Amerike v Španijo, kamor pridejo ponj ali pa ga po kopnem prepeljejo v

Albanijo. Heroin prihaja iz Afganistana v Italijo preko Bolgarije, Kosova in

Albanije. Hašiš in heroin dovažajo v regijo Magreba, v Sredozemlju pa ga

razpečujejo Turki in Albanci. Organiziranost razpečevalcev z mamili je zelo

dobra. Njihovo delo poteka v dveh izmenah: prva traja od treh popoldne pa

do polnoči, druga pa od polnoči do štirih zjutraj. Vsi imajo tudi en prost dan

v tednu. Če pridejo na kraj razpečevanja z zamudo, jim od tedenske plače

odtrgajo petdeset evrov za vsako zamujeno uro. Stranke pridejo, plačajo,

37

vzamejo in odidejo. Vsak dan prodajo v povprečju štiristo odmerkov

marihuane ter kokaina. Ko pridejo policisti, razpečevalci dobro vedo, kam se

morajo skriti, da jih ne dobijo. Kadar aretirajo več razpečevalcev, območni

vodje vpokličejo rezervo, večinoma zasvojence ali običajne uporabnike, ki

privolijo, da bodo razpečevali v nujnih primerih.

Če bi bila mamila namenja na le uživalcem iz Neaplja in Kampanje, bi bila

statistika zelo bizarna. Tako rekoč bi bila v vsaki neapeljski družini dva

zasvojenca s kokainom in eden s heroinom, ne da bi upoštevali hašiš,

marihuano, kobret, mehke droge ter tabletke, tako imenovani ekstazi, ki pa

jih je v resnici kar 179 vrst.

Po podatkih Vrhovnega državnega zdravstvenega urada se je poraba kokaina

povzpela na zgodovinski maksimum, in sicer se je v obdobju med leti 1999 in

2002 povečala za osemdeset odstotkov ( Saviano, 2009).

Za primer trgovanja z drogami poglejmo camorristično družino Nuvoletta in

njen sistem trgovanja z drogami, natančneje s kokainom.

Družina Nuvoletta je v povezavi s pod klanoma Nettuno in Polverino

prenovila mehanizem vlaganja v trgovino z mamili. Zasnovala je pravi pravcati

sistem ljudske delnice za kokain. Neapeljska proti mafijska enota je v

preiskavi leta 2004 ugotovila, da je klan po posrednikih vsem dovolil

sodelovati pri nabavi pošiljk kokaina. Če so svojo šesto evrov visoko pokojnino

vložili v kokain, so čez en mesec dobili dvakrat tolik . Ta naložba se je redko

izkazala za nedobičkonosno. Slabosti tega sistema so bile organizacijske

narave, saj so vrečke s kokainom dajali v varstvo malim vlagateljem, s čemer

so razpršili zaloge in tako onemogočili policijsko zasego. Dobičke iz trgovine z

mamili so nato po slamnatih možeh vlagali v nakupe stanovanj, hotelov,

delnic storitvenih podjetij, v zasebne šole, celo v umetnostne galerije

(Saviano, 2009).

Največji kokainski uvozniki v letu 1990 niso bili člani mafije, niti tujci, ampak

Italijani, ki so zgolj pripadali področju belega gospodarskega kriminala. Prvi so

bili Minalesi, ki so uvozili šesto do osemsto kilogramov kokaina iz Kolumbije,

38

sledil pa jim je nekdanji manager iz Neaplja, ki je bil odgovoren za štiristo do

sedemsto kilogramov kokaina uvoženega z ladijskim prometom (Paoli, 2002).

V Italiji se je trg s konopljo razvil pozno v letu 1960. V naslednjih desetletjih,

se je razširil trg z heroinom, kokainom in v zadnjem času trg z ekstazijem. Trg

z drogami predstavlja Italiji najverjetneje največji nezakoniti trg.

Glede na ocene so v letu 1990 prihodke od prodaje heroina na trgu presegle 3

500 milijonov evrov v trenutnem menjalnem razmerju. Trgovina s kokainom

domnevno proizvede prihodke od prodaje v razponu od 600 do 24 000

milijonov evrov. Vrednost konoplje je bila ocenjena na 190 milijonov evrov.

Poraba kokaina in konoplje se je znatno povečala, kar pomeni, da so sedaj

vsote prodaje znatno večje (Paoli, 2004).

Povezava z drogo je zanimiva tudi, če pogledamo verske objekte.

V Neaplju so porušili verski objekt, v katerem s zasvojenci kupovali kokain in

heroin. Ta objekt je bi v lasti Camorre. Pred tremi leti je bilo v Neaplju

skoraj enkrat več na črno postavljenih sakralnih objektov. V teh objektih so

imeli člani mafije skladišče mamil in orožja. Te objekte so dale mestne

oblasti in inšpekcije podreti. Leta 2006 je policija po naključju odkrila na črno

zgrajeno 36 kubičnih metrov veliko fontano, v njej pa so našli tri kilograme

kokaina, dober kilogram heroina, deset kilogramov marihuane, osem pištol,

tri avtomatske puške in nekaj vojaškega eksploziva (V kapelici so prodajali

drogo, 2011).

4.2 Povezava z orožjem

Ko Camorra dobi novo pošiljko pušk kalašnikov, jih morajo testirati in to

storijo tako, da z njimi streljajo v izložbena okna. Testirajo jih zato, da

ugotovijo ali je cev pravilno nameščena, preverijo, da se nabojniki ne

zatikajo, da dobijo zaupanje v puško. Pridobijo jih iz vzhoda iz Makedonije.

Pot poteka iz Skopja v Gricignano d Aversa in konča v camorrističnih

skladiščih. Ko je padla železna zavesa so camorristi hitro navezali stike z

39

voditelji razpadajočih komunističnih režimov. Orožje so začeli kupovati v

državah vzhoda - v Romuniji, na Poljskem, v nekdanji Jugoslaviji. Kupili so

cela skladišča orožja. Za leta naprej so plačali čuvaje, stražarje, častnike,

odgovorne za ohranjanje vojaškega arzenala. Orožje so skrili v vojašnice. Tako

se mafijskim šefom - kljub menjavanju voditeljev, ni bilo treba zanašati na

črni trg. Brzostrelke so natovorili na tovornjake z napisom NATO, te so ukradli

iz ameriških garaž, zaradi napisa pa so orožje orožje prevažali v Italijo, ne da

bi jih kdo ustavil in preverjal. Camorra poleg kalašnikov tihotapi oziroma

uporablja tudi barette 92 FS, ki jo poznamo pod imenom M9.

Kot zanimivost: s kalašnikom so pobili več ljudi kot z atomskima bombama, ki

sta bili odvrženi na Hirošimo in Nagasaki; več kot jih je ubil virus HIV; več od

bubonske kuge, malarije; več kot vsi napadi islamskih skrajnežev. Zaradi

kalašnika je umrlo oziramo bilo pobitih ogromno število ljudi, številke si niti

ne moremo predstavljati. Camorra AK-47 uporablja zaradi svoje zanesljivosti,

je preprosta za uporabo, lahka za prenašanje in prevažanje, strelja tako

učinkovito, da je z njo mogoče ubijati brez kakršne koli vaje. Camorra, ki

nadzira velik del mednarodne trgovine z orožjem, bi lahko postavila kakršno

koli ceno za kalašnikove in bi s tem postala razsodnik o položaju na področju

varovanja človekovih pravic na zahodu. Camorra je teroristični organizaciji Eti

v zameno za kokain pošiljala kalašnikove. Marca 2005 so v SantˇAnastasii

odkrili veliko količino orožja z veliko ognjeno močjo. Do odkritja so prišli po

naključju.

V skladiščih Camorre hranijo bazuke, ročne bombe, mitraljeze, protitankovske

mine, vendar ona uporablja izključno kalašnikove, uzuje in polavtomatske in

avtomatske pištole. Policijski agentje so v Neaplju leta 2004 našli v luknji,

skopani v zemlji in pokriti s šopi trave, nenavadno puško, zavito v bombaž in

prepojeno z oljem. Na črnem trgu jo lahko kupiš za 250 evrov. To orožje bilo

sestavljeno iz dveh cevi, ki ju je bilo mogoče ločiti, če si ju sestavil pa sta

postali smrtonosna puška z odrezanima cevema. Polnil si jo s šibrami ali z

naboji (Saviano, 2009).

40

V Italiji so v sklopu policijske akcije aretirali pripadnike mafijskih združb

Costre Nostre in Camorre. Pri tem so našli veliko količino orožja, ki so jo

dobili od trgovcev z orožjem iz Bosne in Hercegovine, kateri so se takoj po

vojni v Bosni in Hercegovini povezali s kalabrijsko mafijsko družino

Ndraghetra, kasneje pa so začeli delati še z šefi Camorre in Costre Nostre

( Agencija, 2010).

Tu pa naletimo tudi na Slovenijo.

Po besedah Roberta Saviana naj bi člani Camorre v Sloveniji živeli tudi do

devet mesecev in naj bi iz Slovenije upravljali z denarjem, ljudmi ter

orožjem. Orožje naj bi kupovali od Srbov, Hrvatov ter ga preko Slovenije vozili

v Italijo (Klemenčič, 2011).

4.3 Povezava z ponarejanjem znamk

Sistem oziroma Camorra oskrbuje tudi velik mednarodni trg oblačil.

Secondiglianski Sistem nadzira že vse stopnje procesa izdelave oblačil,

obrobje Neaplja pa je pravo industrijsko območje. Klani so na noge postavili

vse vrste tekstilnih, čevljarskih in usnjarskih industrijskih obratov, v katerih

izdelujejo čevlje, obleke, suknjiče in srajce. Ti izdelki pa so popolnoma enaki

izdelkom velikih italijanskih modnih hiš. Camorra se lahko zanaša na visoko

kvalificirano delovno silo, z več kot deset let delovnih izkušenj v visoki modi.

Delavci, ki so včasih delali na črno za visoko modo, sedaj delajo za klane.

Izdelke ki jih uporabljajo so enaki originalom. Za materiale uporabljajo tiste,

ki jih znane modne hiše pošiljajo tovarnam na črno. Oblačila , ki jih

izdelujejo secondligianski kalni niso običajni ponaredki, cenene imitacije,

nekaj izvirniku podobnega, kar bi prodajali kot pristno, temveč so popolni

dvojniki izvirnikov. Tem izdelkom manjka le avtorizacija modne hiše, njen

zaščitni znak, ki pa si ga klani prisvojijo, ne da bi vprašali.

Klani so ustvarili trgovsko mrežo po vsem svetu, kupili so cele trgovske verige

ter zavladali mednarodnemu trgu z oblačili. Klani so tudi lastniki tako

41

imenovanih 'outlet' trgovin, kjer prodajajo oblačila s slabšimi kakovostmi

materiala. Klani ničesar ne zavržejo. Neapeljska protimafijska enota je z

izpovedjo skesanca in s pomočjo prisluškovanja razkrila vse trgovske verige

klanov, od skladišč do prodajaln. V Nemčiji so tako imeli skladišča in

prodajalne v Hamburgu in Dortmundu, v Frankfurtu prodajalne. Prav tako so

imeli prodajalne v Španiji in Barceloni, pa v Belgiji, Bruslju, na Portugalskem,

v Avstriji na Dunaju. V Angliji je bila prodajalna suknjičev v Londonu, na

Irskem v Dublinu. Prodajalne so imeli še na Nizozemskem, Finskem, Danskem,

v Sarajevu in Beogradu. Prav tako so njihove lovke segle na drugo stran

Atlantika: v Kanado, ZDA in Južno Ameriko. Na milijone oblačil iz džinsa so

prodali v New Yorku, Miami Beachu, New Jearsyju ,Čhicagu in skoraj

monopolizirali floridski trg.

Velike italijanske modne hiše so začele protestirati proti velikemu trgu

ponaredkov, šele takrat je protimafijska enota razkrila celoten mehanizem.

Težko je razumeti, zakaj se velike modne hiše niso nikdar javno izrekle proti

klanom. Preiskava iz leta 2004 je pokazala, da klani uvažajo iz kitajske in prek

svoje trgovske mreže distribuirajo po Evropi različne izdelke visoke

tehnologije. Evropa je pri tem imela zunanjost - to pomeni blagovno znamko,

ugled in oglaševanje; Kitajska pa vsebino, torej sam izdelek, poceni delovno

silo ter smešno poceni materiale.

Klani ponarejajo blagovne znamke kot so Armani, Versace, Valentino, Ferre in

jih prodajajo po vsem svetu (Saviano, 2009).

4.4 Povezanost okoljevarstvene kriminalitete z Camorro

V letih 1990 je Camorra vedno bolj sodelovala pri poslovanju odvoza

odpadkov. Camorra je to dejavnost opravljalo v celoti ali pa le delno. Po

mnenju parlamentarnega odbora za raziskavo odpadkov, naj bi od 108

milijonov ton proizvedenih odpadkov letno v Italiji - od tega jih 35 milijonov

odstranijo nepravilno ali pa nezakonito, mafija s tem zaslužila sedem milijard

evrov. Država pa ima davčno izgubo v višini milijarde evrov. Devetdeset

42

odstotkov vseh združb, ki so vključene v zbiranje odpadkov in prevoz v

Neaplju pa je povezanih z organiziranim kriminalom (Paoli, 2002).

Nezakonite smetarske posle so preiskovalci odkrili v finančnem obsegu

poslovanja enega samega podjetja, ki so ga ocenili na več kot 35 milijonov

evrov. Italijanski jug je zadnja postaja vseh strupenih odpadkov. Če bi vse

odpadke, ki uidejo uradnemu nadzoru, nakopičili na enem kraju, velikem tri

hektarje, bi po poročanju okoljevarstvene organizacije Legambiete dobili

goro, težko štirinajst milijonov ton, in visoko 14 6000 metrov. Na območju

Casestre so v zadnjih tridesetih letih odložili na tone strupenih in navadnih

odpadkov. Zaradi odloženih strupenih in nestrupenih odpadkov na območju

Grazzanise, Cancello Armone, Santa Maria La Fossa, Caltervoltura, Casal di

Principein, Neaplja je v štirih letih v žep klanov steklo za okoli 44 milijard

evrov. Nezakonito trgovanje z odpadki se je v zadnjem času povečalo na 29,8

odstotka. V poznih devetdesetih letih so klani Camorre postali vodilni v

odvozu smeti in drugih odpadkov v celinski Evropi. V poročilu, ki ga je leta

2002 podalo notranje ministrstvo v Italiji, je zapisano, da je prišlo pri

odstranjevanju odpadnih snovi do čedalje večjega dogovarjanja med

podjetniki in nekaterimi uslužbenci pristojnih služb, z namenom, da bi se

dokopali do popolnega nadzora nad celotnim ciklusom. Na območju Giuglina

so recimo odkrili opuščen peskokop, ki je bil polen smeti. Odkrili so, da bi te

smeti lahko naložil na 28 tisoč vlačilcev. Največji del prometa s strupenimi

odpadki poteka v eno smer: iz severa proti jugu Italije. Od konca devetdesetih

let so osemnajst tisoč ton strupenih odpadkov iz Brescie odložili med

Neapljem in Caserto, v samo štirih letih pa je milijon ton odpadkov končalo v

Santa Marii Cupi Vetere. Med smetmi so ljudje našli tudi človeške ostanke, ki

zaidejo tja tako, da grobove, ki so stari več kot štiideset let prekopljejo in

ostanke groba, nagrobnikov in človeških ostankov prepeljejo na smetišča. Za

te prevoze bi morala poskrbeti specializirana podjetja, ker pa so predraga, za

to poskrbijo klani. S človeškimi ostanki nekateri ljudje tudi služijo. Na primer

lobanje prodajajo na bolšjem sejmu. Za take z belimi zobmi lahko dobijo tudi

sto evrov, s počrnelimi zobmi pa so vredne petdeset evrov. Za prsni koš, ki je

še lepo ohranjen, lahko zaslužijo tudi do okoli tristo evrov.

43

Klani iz severa Italije na jug prepeljejo vse. Tudi žlindro iz proizvodnje

aluminija, nevernega prahu, ki nastane pri čiščenju dima, iz železarn,

termoelektrarn in sežigalnic smeti. Tja peljejo tudi usedline lakov, odpadnih

tekočin, ki so kontaminirane s težkimi kovinami, azbestom, onesnaženo

zemljo z melioracijam, odpadke iz stare pirotehnične proizvodnje (Saviano,

2009).

4.4.1. Proces odvoza odpadkov

Proces nezakonitega odvoza in odlaganja odpadkov se začne pri lastnikih

velikih tovarn, v malih podjetjih, ki se radi odpadnih snovi znebijo za zelo

nizko ceno. Naslednji v procesu so lastniki zbirnih centrov. Sprejemajo

strupene odpadke, ki jih velikokrat pomešajo z navadnimi odpadki. Te

odpadke potem uvrstijo po katalogu EKO (evropski katalog odpadkov), v nižjo

stopnjo nevarnih odpadkov. Ključno vlogo v procesu imajo kemiki, ki lahko

zagotovijo ponarejen identifikacijski formular z lažnimi izidi analiz. Naslednji

so prevozniki, ki odpadke prepeljejo na izbrano odlagališče, potem tisti, ki

odobrijo ali dovolijo odlaganje. To so lahko upravniki zakonitih odlagališč ali

kompostarn, kjer te odpadke predelujejo v gnojilo; lahko lastniki opuščenih

peskokopov, kamnolomov ali kmetijskih zemljišč, spremenjenih v črna

odlagališča. Ključni v tem procesu pa so javni uslužbenci, ki ne preverjajo ali

potrjujejo različnih postopkov ali pa dajejo peskokope, kamnolome in

odlagališča v upravljanje osebam, ki so odkrito povezani z organiziranim

kriminalom. Glavni pri tem pa so stakeholderji (posredniki) pri poslu. So pravi

zločinski um odlaganja nevarnih odpadkov na črno. Najboljši delujejo med

Neapljem in Salernom ter Caserto. V poslovnem žargonu so podjetniki, ki so

vpleteni v poslovni projekt in lahko s svojim delovanjem posredno ali

neposredno vplivajo na njegov izid. Vsak dober stakeholder mora znati

katalog EKO na pamet in vedeti, kako se znajti v njem. Tako izvedo kako

ravnati s strupenimi odpadki, kako se izogniti uredbam in kako po skrivnih

bližnjicah vzpostavljati stik s podjetniki. Stakeholderji posel sklepajo tako, da

pristopijo k lastnikom kemičnih tovarn, strojarnic, podjetji za izdelavo

44

plastike in jim pokažejo cenik. Njihova pisarna je njihov avto. Z mobilnim

telefonom in prenosnikom prepeljejo na sto tisoče odpadkov. Njihovo plačilo

so odstotki pogodb, ki jih sklenejo s podjetji, izračunani na število kilogramov

odpadkov za odvoz katerih so se dogovoili. Resnična moč stakeholderjev, ki

delajo s Camorro, je ta, da so spodobni zagotoviti popolne storitve.

Stakeholderji ne postanejo nikoli člani klana in ravno to je obema stranema v

korist (Saviano,2009).

4.4.2. Preiskave

Izidi vsaj treh preiskav (Kralj Midas, Muha in Biološko kmetijstvo) so pokazali,

da se različne poti nezakonitega ravnanja z odpadnimi snovmi, od njihove

produkcije do posredništva, stekajo. Iz Toskane ne prihajajo samo ogromne

količine na črno odloženih smeti. Toskana je prava operativna baza številnih,

ki se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi. Stakeholderji, kemiki, lastniki

tovarne.

Preiskave so pokazale, da se tovrstni procesi odvijajo tudi v deželah, ki so bile

dolgo imune. Na primer Umbrija in Malezija. V preiskavi Muha so leta 2004

odkrili, da so v Umbriji na črno odložili 120 ton posebnih odpadnih snovi iz

metalurške in železarske industrije. V preiskavi Kralj Midas iz leta 2003 pa so

recimo odkrili, da odstranjevalci odpadnih snovi pletejo stike z Albanijo in

Kostariko, da bi jih odvažali tja.

Klani odpadke odvažajo v vzhodno Romunijo, v afriške države Mozambik,

Somalijo in Nigerijo. Klani odlagajo odpadke tudi v morje. To storijo tako, da

ladje napolnijo z odpadnimi snovmi, zaigrajo nesrečo in ladjo potopijo.

Tu je dvojen zaslužek, saj dobijo denar od zavarovalnice za nesrečo, odpadki

pa ostanejo globoko na morskem dnu.

V preiskavi so ugotovili, da je na območju Neaplja petnajst smetarskih

podjetji, ki so povezani s cmorrističnimi klani (Saviano, 2009).

Podobna odlagališča, jame, peskokopi, kamnolomi postajajo za tiste, ki živijo

v njihovi bližini, vedno bolj stvarna in očitna prispodoba za smrtno nevarnost.

45

Ko so odlagališča polna jih sežgejo. Območjem v trikotniku med kraji

Giugliano, Villariaca in Qualiano v bližini Neaplja že pravijo Ognjena zemlja. V

tem trikotniku najdemo 39 odlagališč, med njimi kar 27 z nevarnimi snovmi

(Saviano, 2009).

Okoljski problem v južni Italiji je dosegel epsko razsežnost in je povezan s

povečanjem stopnje rakavih obolenj.

Konec junija 2004 so protestniki blokirali železniško povezavo med severom in

jugom Italije. Pritožili so se nad ponovnem odprtjem in obtožili smetarje za

smeti v južni Italiji. V zadnjih nekaj letih je obdelava komunalnih in

industrijskih odpadkov postala veliko okoljsko in politično vprašanje Italije.

Recikliranje in odlaganje odpadkov na varno, na stroškovno učinkovit način, je

postalo skoraj nemogoče. Stalno večanje količin odpadkov, tako ekoloških kot

strupenih, postaja veliko breme. Potreba po odstranjevanju odpadkov se je

pokazala v zadnjih dvajsetih letih, saj je organizirani kriminal dobil

priložnost, da izkoristi prenatrpana smetišča in odpre črna odlagališča ter s

tem služi. Veliko odlagališč dela danes s polno paro, a ne morejo obdelati

vseh odpadkov po okoljskih predpisih. Zaradi tega prejemajo finančna

sredstva, ki jih dobijo od lokalnih in regionalnih uprav za financiranje

programov za recikliranje, za izgradnjo novih, tehnološko naprednih objektov

za obdelavo odpadkov. Evropska komisija je Italiji poslala pisma s približno 28

primeri kršitve okoljske zakonodaje EU. V Italiji je pet tisoč nezakonitih ali

nenadzorovanih odlagališč. Evropska komisija je Italijo že dvakrat opozorila

pri neupoštevanju direktive o nevarnih odpadkih in direktive o odlagališčih.

Zaradi teh neupoštevanj bo ukrepalo Evropsko sodišče.

Ljudje, ki živijo blizu sežigalnic, imajo več možnosti za različna rakava

obolenja. Študije iz leta 1990 so pokazale, da imajo ljudje, ki živijo v bližini

komunalnih odlagališč v Montrealu, več možnosti za nastanek raka na jetrih,

ledvicah, trebušni slinavki. Študije v Firencah, Pisi, Milanu, Rimu in Torinu, so

pokazale, da je onesnaženi zrak povezan z otroškimi bolezni dihal. Poročilo iz

februarja leta 2002 pove, da je umrljivost zaradi raka na debelem črevesju,

jetrih in zaradi levkemije višja. Ta umrljivost se dogaja v okrožju, v vzhodni

46

regiji Kampanje. Kampanja je tako regija, ki je postala znana kot »trikotnik

smrti«. Glavne tri točke so v mestih Nola, Marigliano in Acerra (Senior; Mazza,

2004).

Kot vidimo je Camorra aktivna skoraj v vseh ilegalnih poslih. Za Camorro je to

dobro saj z ilegalnimi dejavnostmi zasluži veliko denarja. Slabost tega pa je,

da Italija s tem izgubi veliko denarja, ki bi ga lahko zaslužila z davki.

Camorra, po mojem mnenju, zasluži največ denarja s preprodajo in

proizvodnjo drog, takoj za tem pa z nezakonitimi smetarskimi posli. S tem

poslovanjem Camorra zasluži zelo veliko denarja, posledično pa onesnažuje

okolje. Mislim, da je okoljevarstvena kriminaliteta velik problem.

Slabost smetarskega posla je, da smeti ne predelajo ekološko, ampak jih

enostavno zakopljejo v jamo in jih pokrijejo z zemljo. S tem se posledično

zemlja zastruplja in ni več rodovitna (Saviano, 2009).

Predprodaja droge in proizvodnja droge pa izstopa, ker Camorra z drogo

zasluži skoraj polovico denarja. Izstopa tudi po proizvodnji novih drog, ki jih

testira tako, da jih pusti na kraju z zasvojenci. Tako Camorra vidi, kakšen je

učinek droge in ali bo oseba preživela (Saviano, 2009).

47

5 Zaključek

Po prebranih člankih in podatkih, ki sem jih pridobila, sem ugotovila, da so v

sam vrh politike v Italiji vpletene organizirane združbe kot Costra Nostra in

Sicilijanska mafija. Camorra je bolj vpletena v mestno politiko. V zameno, da

na regionalnih volitvah dobijo potrebne glasove, Camorri na primer regionalni

politiki pomagajo, da dobi neko javno naročilo.

Organiziran kriminal je razširjen skoraj v vseh državah EU in s tem

predstavlja, tako državam kot Uniji problem. Velik problem se kaže v tem, da

organizirane kriminalne organizacije zaslužijo zelo veliko denarja, kar lahko

posledično zamaje tudi gospodarski sistem države v kateri organiziran kriminal

deluje.

Camorra je ena najmočnejših organiziranih skupin v Italiji. Ne deluje samo v

Italiji, ampak tudi drugje v EU.

Camorra se je z leti širila in pridobivala na moči. Mislim pa da, bo Camorra z

leti še močnejša in da jo bo zelo težko uničiti. Iz leta v leto se širi in pridobiva

nove člane. Camorra je tudi iz leta v leto denarno močnejša. Zna se zgoditi,

da bo Camorra postala tako močna, da je sploh ne bo mogoče nikoli uničiti.

To pa mislim zato, ker je že doživela padec in se je tiho, ko so že mislili, da

ne deluje več, pobrala in nadaljevala s svojim delom, ter ponovno dobila na

moči in denarju.

Pravo pripadnost Camorri - po mojem mnenju, kažejo ženske, saj se še nikoli

niso skesale in izdale pripadnikov Camorre. Ženske so prav tako krute in

maščevalne kot moški.

Ljudje bi lahko organizirane skupine naredili šibkejše tako, da bi na primer

ilegalni trg z ponarejenimi izdelki preprečili oziroma uničili, ko ne bi več

kupovali njegovih izdelkov. Tako organizirani kriminal ne bi imel več

odjemalca in bi počasi propadel. Tovrstna situacija pa je ta trenutek skoraj

nemogoča, pa tudi prihodnost je verjetno še ne bo prinesla, ker ljudje s tem,

48

ko kupimo ponarejen izdelek ne razmišljamo o tem, da spodbujamo

organiziran kriminal, temveč gledamo na samo ceno izdelka.

Mislim, da se je proti organiziranemu kriminalu tudi zato težko boriti, ker so

vanj vpleteni tudi politiki, župani, tisti, ki bi organizirani kriminal pravzaprav

morali preprečevati.

Kriminal bo po mojem mnenju iz leta v leto naraščal, pridobival na moči. K

temu bo in je veliko pripomogla tudi svetovna recesija, propad podjetij in vse

večja brezposelnost. Ko so ljudje na robu obupa, se radi zatečejo h kriminalu.

5.1 Sprejem ali zavrnitev hipoteze

V diplomski nalogi sem na začetku postavila dve hipotezi.

HIPOTEZA I

Camorra večino premoženja dobi od trgovine z drogo.

To hipotezo potrjujem, saj je Camorra vpletena v preprodajo, izdelavo ter

poskuse novih drog na ljudeh.

Camorra preprodaja heroin, kokain, ekstazi, hašiš. Povezana je z Ameriko,

Španijo, Albanijo, Kosovom, Bolgarijo, Afganistanom, Turčijo in drugimi.

(Saviano, 2009). S to dejavnostjo zasluži zelo veliko, saj je zelo dobičkonosna.

Potrdim jo lahko tudi na podlagi naslednjih ugotovitev: glede na ocene so v

letu 1990 prihodki od prodaje heroina na trgu presegli 3 500 milijonov evrov v

trenutnem menjalnem razmerju. Trgovina s kokainom domnevno proizvede

prihodke od prodaje v razponu od šesto in 24 000 milijonov evrov. Vrednost

konoplje je bila ocenjena na 190 milijonov evrov. Poraba kokaina in konoplje

se je znatno povečala, kar pomeni tudi več denarja od prodaje (Paoli, 2004).

49

To hipotezo bom potrdila tudi na podlagi naslednji statističnih podatkov: Leta

1980 so v Palermu odkrili štiri laboratorije za proizvodnjo heroina, vsak od

njih pa je lahko na teden pridelal do petdeset kilogramov heroina.

Analiza vpletenosti Italijanov in tujcev v trgovino z drogami je pokazala velike

spremembe. Gre za leta med 1991 in 2002. Vključevanje ljudi v prodajo drog

je padlo iz 22 813 na 18 774, medtem, ko se je število obtožencev za promet

z drogo povečalo iz 1280 na 2184, obtoženih kaznivih dejanj za proizvodnjo in

trgovino z drogami se je ravno tako povečalo - iz 1587 na 2184, pa tudi

obtoženih tujcev krivih za promet z drogami je naraslo iz 4238 na 7371.

(Beccuci, 2004).

HIPOTEZA II

Camorra ni prisotna v Sloveniji.

Hipotezo bi lahko zavrnila ali potrdila. Če se ozrem na besede Roberta Saviana

potem hipotezo potrdim, saj je povedal, da naj bi v Sloveniji imeli člani

Camorre neke vrste štab, iz katerega so urejali zadeve z orožjem, ljudmi in

drogo. Po njegovih besedah, naj bi bila Slovenija raj za mafijo, saj so lahko

pri poslih uporabljali svoje prava imena. Po drugi strani bi lahko hipotezo

zavrnila, saj ni nobenih pravih dokazov, da je Camorra v Sloveniji res

delovala. Policija do takrat še ni sprožila nobene preiskave glede delovanja

Camorre v Sloveniji. Tudi skesanec Maurizia Prestierija ni predložil nobenih

dokazov, da je Camorra res delovala v Sloveniji. Hipotezo bom potrdila

oziroma sprejela v tej točki, da je mogoče, da je Camorra v Sloveniji

prodajala drogo, saj je v Sloveniji veliko uporabnikov drog oziroma se

ukvarjajo s preprodajo. Zato bi lahko bili tudi ti preprodajalci morda celo

člani Camorre. Gotovo pa Camorra uporablja Slovenijo za prevoz droge in

orožja v Italijo. Mislim, da morajo imeti svoje ljudi, ki delujejo v Sloveniji, da

njihove pošiljke pridejo varno čez mejo. V Sloveniji so že prijeli člane

Camorre, zato bi lahko delovali tudi v Sloveniji.

50

Hipotezo bi pa zavrnila v točki, ko govorim, da ni pravih dokazov, da Camorra

res deluje oziroma je delovala v Sloveniji. Če bi obstajali kakšni dokazi, bi

gotovo že pricurljali na dan, vsaj mediji bi se morda o njih razpisali. In spet se

znajdemo pred vprašanjem, ki zamaje pretekli stavek. Kaj pa, če tudi

slovenski mediji nekje v ozadju vseeno vedo, pa ne povedo. Po drugi strani pa

lahko tudi policija ima dokaze oziroma zbira dokaze ali pa dela pod krinko, ter

čaka, da bodo dobili in zaprli prave ljudi. V tem primeru pa je tajnost nujna.

51

6 Literatura in viri

Allum,F. in Allum, P. (2008). Revisiting Naples: clientelism and organized

crime. Pridobljeno na

http://www.informaworld.com/smpp/content~content=a901722867~db

=all~jumptype=rss

Afano,S.(2010).Evropski parlament. Pridobljeno na

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-

//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0333+0+DOC+XML+V0//SL

Agencija (2010). Camorra in Costra Nostra sta orožje dobivali tudi iz Bosne in

Hercegovine. Pridobljeno na

http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042358890

Becucci, S (2004). Old and new actors in the italian drug trade: ethnic

succession or functional specialization ?. European Journal on Criminal

Policy and Research (2004). Pridobljeno na

http://www.springerlink.com/content/t438jjx631856201/

Bartolucci,V. in Kanneworff,A. (2010). Armed Violence taking place within

societies: SALW and armed violence in urban areas. Pridobljeno na

http://www.prio.no/projects/a25cost/COST0308_Brussels/Bartolucci_

Kanneworff%20Armed%20Violence%20Taking%20Place%20Within%20Soc.

pdf

Berrlusconi aretiral 5300 mafijcev.(15.5.2010). Žurnal 24.si. Pridobljeno na

http://www.zurnal24.si/svet/berlusconi-aretiral-5300-mafijcev-

170805/clanek

Dobovšek,B.(2008):Korupcija v tranziciji. FVV, Univerza v Mariboru. Ljubljana

52

Dobovšek,B.(2009):Transnacionalna kriminaliteta. FVV, Univerza v Mariboru.

Ljubljana

Dvoršek, A. (2008) Kriminalistična strategija FVV, Univerza v Mariboru.

Ljubljana

Klemenčič, I. (2011). Grand Hotel Camorra. Pridobljeno na

http://www.obala.net/obala/grand-hotel-camorra-51850/clanek

Komisija evropskih skupnosti (2005). Pridobljeno na

http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/co

m/com_com(2005)0006_/com_com(2005)0006_sl.pdf

Mrevlje, A. (2010). Berlusconi najavil ostrejši boj proti mafiji. Pridobljeno na

http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042334071

Paoli,L. (2004). Italian Organised Crime: Mafia Associations and Criminal

Enterprises. Pridobljeno na

http://scholar.google.si/scholar?q=Italian+Organised+Crime:+Mafia+Ass

ociations+and+Criminal+Enterprises,&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1&oi=schol

art

Paoli,L. (2007). Mafia and Organised Crime in Italy:The Unacknowledged

Successes of Law Enforcement. Pridobljeno na

https://lirias.kuleuven.be/bitstream/123456789/202749/1/Mafia+and+

OC+in+Italy_Paoli_WEP_2007.pdf

Paoli,L. (2004). Organised Crime in Italy: Mafia and Illegal Markets –

Exception and Normality. Pridobljeno

http://books.google.si/books?id=iegCkMlnI_UC&pg=PA263&lpg=PA263&

dq=Organised+Crime+in+Italy:+Mafia+and+Illegal+Markets+–

+Exception+and+Norma

53

Paoli,L. (2002).The paradoxes of organized crime. Pridobljeno na

https://lirias.kuleuven.be/bitstream/123456789/202701/1/Paoli_Paradox

es+of+OC_2002.pdf

Ruggiero, V. (2009). Who corrupts whom ? A criminal eco-system made in Italy.

Pridobljeno na

http://www.springerlink.com/content/mm61m60806140623/

Rožanec, M. (2003). Ilegalna ekonomija: ocena ilegalnih dejavnosti za Slovenijo

za obdobje 1995-2002. Pridobljeno na

http://www.google.com/search?sourceid=chrome&ie=UTF-

8&q=ILEGALNA+EKONOMIJA%3A+OCENA+ILEGALNIH+DEJAVNOSTI+ZA+SLOVE

NIJO+ZA+OBDOBJE+1995

Saviano, R. (2010). Gomora: Potovanje v krvavi imperij Neapeljske Camorre.

Mladinska knjiga Založba d.d. Ljubljana

Santino, U.(2003). Law enfortcement in Italy and Europe against mafia and

organized crime. Pridobljeno na

http://www.centroimpastato.it/otherlang/mcdonald.php3

Senior, K. in Mazza, A. (2004). Italian » Triangle of death« linket to waste

crissis. Pridobljeno na http://www.uonna.it/lancet-journal-acerra.htm

UNDOC (2011). United Nations Office on Drugs and Crime and organized crime.

Pridobljeno na http://www.unodc.org/unodc/en/organized-

crime/index.html

V kapelici so prodajali drogo.(26.6.2011). Slovenske novice . si. Pridobljeno na

http://www.slovenskenovice.si/vsezivo/rahlocudne/v-kapelici-so-

prodajali-drogo.html

54

Varese,F. (2009). The Camorra closely observed. Pridobljeno na

http://www.ncjrs.gov/App/publications/Abstract.aspx?id=250723