DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si · Paraolimpijsko gibanje samo po sebi predstavlja in daje možnost tistim, ki jih je življenje, bodisi zaradi bolezni, prirojenih napak, nesree ali

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

TINA BOLTA

LJUBLJANA 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja

Prilagojena športna vzgoja

PARAOLIMPIJSKE IGRE IN SLOVENCI

DIPLOMSKO DELO

MENTOR Doc. dr., Tomaž Pavlin Avtorica dela RECENZENT TINA BOLTA Doc. dr., Stanislav Pinter KONZULTANT red. prof. dr. Bojan Jošt

LJUBLJANA 2016

ZAHVALA

Vsej družini, predvsem pa možu Robiju za potrpljenje in vsa dodatna opravila. Hčerki Zoji, da mi je posodila študijsko sobo in me motivirala, Barbari za lektoriranje, bratoma za vse nasvete.

POSVETILO Klemen! Ne samo, da si s svojim zgledom in neskončno karizmo vplival na to, kaj želim študirati in postati po poklicu, pač pa tudi na to, kakšna želim postati kot človek. Življenje sicer teče svojo pot, ampak glede na to, da tebi ta poklic tudi po desetih letih ni ušel, tudi jaz verjamem, da se vse postavi na mesto in ta študij ni bil zaman.

KLJUČNE BESEDE: paraolimpijske igre, Slovenci, tekmovalci, specifikacije poškodb, zgodovina

PARAOLIMPIJSKE IGRE IN SLOVENCI Tina Bolta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Specialna športna vzgoja, prilagojena športna vzgoja Število strani 50, število tabel 13, število slik 11, število virov 31.

IZVLEČEK

Slovenci smo na paraolimpijskih prizoriščih prisotni že od leta 1972, takrat še pod jugoslovansko zastavo, od leta 1992 pa kot samostojna država. Ne minejo paraolimpijske igre brez vrhunske uvrstitve ali medalje slovenskih športnikov invalidov, zato sem tudi v diplomskem delu izpostavila nekaj vidnejših športnikov in njihovih dosežkov. Žal še vedno ne obstaja seznam, kjer bi bili omenjeni vsi slovenski udeleženci paraolimpijskih iger do sedaj, vendar sem v dveh poglavjih diplomskega dela zajela večino. Paraolimpijsko gibanje samo po sebi predstavlja in daje možnost tistim, ki jih je življenje, bodisi zaradi bolezni, prirojenih napak, nesreče ali drugega, prikrajšalo za “normalnost”. Sedaj ni več nihče presenečen, če invalid živi bolj polno življenje ali dosega vrhunske rezultate, ki so primerljivi svetovnim rekordom športnikov brez pomanjkljivosti. A bolj ko sem raziskovala, bolj se mi je odkrivala temnejša plat paraolimpijskih iger in z njimi povezane prevare, doping, težave pri klasifikacijah, neenakih možnostih za športnike iz manj razvitih držav itd. Najbolj odmevne dogodke ali osebe ter njihov vpliv na paraolimpijske igre sem opisala. Zaenkrat ti dogodki niso zasenčili pravega pomena paraolimpijskih iger, in verjamem, da se vse organizacije, vključno s čelno organizacijo IPC trudijo, da bi bile igre poštene ter enake za vse.

ABSTRACT

Slovenians have been present in the Paralympic games since 1972, then still under the Yugoslav flag, and since 1992 as an independent state. Slovenian athletes do not attend the Paralympic Games without bringing back medals or top ranking or personal best, that’s why highlighted all the more prominent athletes and their achievements. Unfortunately, there is still no list, which would encluded all participants, who atteded Paralympics so far, but in two chapters, I covered the majority. Paralympic movement itself represents and provides an opportunity for those who are disadvantaged, either because of illness, altered defects, accidents or other handicaps. Its no surprise that the disabled live now more fulfilling lives or achieves superior results that are comparable to world records from athletes without imparements. But the more I researched, more I discovered the dark side of the Paralympic Games and to them related fraud, doping, classification problems of unequal opportunities for athletes from less developed countries, etc. The most high-profile events from Paralypic games or Paralympic athletes that leaves marks, as well their effects, are described in this thesis. So far, these events did not overshadow the true meaning of the Paralympic Games, and I believe that all organizations, including the frontal organization IPC are trying to make the game fair and equal for all athletes.

KAZALO

1. UVOD ....................................................................................................................... 1 2. METODE DELA ........................................................................................................ 1 3. RAZPRAVA .............................................................................................................. 2 3.1. ZGODOVINA PARAOLIMPIZMA ........................................................................... 2 3.2. KLASIFIKACIJA ŠPORTNIKOV ............................................................................ 3

3.2.1. Kategorije invalidnosti ......................................................................................... 4 3.2.1.1. Športniki s telesno invalidnostjo ................................................................ 4

3.2.1.2. Športniki z okvarami vida .......................................................................... 6 3.3. ŠPORTNE PANOGE NA LETNIH PARAOLIMPIJSKIH IGRAH ............................ 6 3.3.1. Atletika ................................................................................................................ 9 3.3.2. Namizni tenis .................................................................................................... 10 3.3.3. Golbal ............................................................................................................... 10

3.3.4. Streljanje .......................................................................................................... 11

3.3.5. Sedeča odbojka ................................................................................................ 12 3.3.6. Kolesarjenje ...................................................................................................... 12 3.3.7. Košarka na vozičkih .......................................................................................... 13

3.3.8. Paratriatlon ....................................................................................................... 14 3.3.9. Parakajak ......................................................................................................... 15

3.4. ŠPORTNE PANOGE NA ZIMSKIH PARAOLIMPIJSKIH IGRAH ........................ 15 3.4.1. Alpsko smučanje, snowboard, tek na smučeh ter biatlon ................................. 17

3.5. PARAOLIMPIJSKI REKORDI IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI REKORDI ............. 18 3.5.1. Naraščanje gledanosti in večja prodaja vstopnic .............................................. 19 3.6. DOPING, PREVARE IN DRUGE ZANIMIVOSTI ................................................. 20

3.6.1. Sebastian Rodriguez Velos .............................................................................. 21 3.6.2. Največji pretres paraolimpijskih iger in njegove posledice ................................ 21

3.6.3. Oscar Pistorius ................................................................................................. 23 3.6.4. Povečevanje krvnega tlaka ............................................................................... 23 3.6.5. Prereča vprašanja, ki pestijo IPC...................................................................... 24

3.6.6. Fair play in oprema paraolimpijcev ................................................................... 24 3.7. SLOVENCI NA PARAOLIMPIJSKIH IGRAH ....................................................... 26 3.7.1. Pavla Sitar ........................................................................................................ 27 3.7.2. Franc Pinter ...................................................................................................... 27

3.7.3. Dragica Lapornik .............................................................................................. 28 3.7.4. Mateja Pintar .................................................................................................... 29 3.7.5. Dejan Fabčič .................................................................................................... 29 3.7.6. Žiga Breznik ..................................................................................................... 30 3.7.7. Gal Jakič ........................................................................................................... 31

3.8. SLOVENSKI NASTOPI NA PRIZORIŠČIH PARAOLIMPIJSKIH IGER ............... 32 3.8.1. Rio 2016 ........................................................................................................... 32

3.8.2. Soči 2014 ......................................................................................................... 32 3.8.3. London 2012 .................................................................................................... 33 3.8.4. Vancouver 2010 ............................................................................................... 34

3.8.5. Peking 2008 ..................................................................................................... 34 3.8.6. Torino 2006 ...................................................................................................... 35

3.8.7. Atene 2004 ....................................................................................................... 36 3.8.8. Sydney 2000 .................................................................................................... 36

3.8.9. Atlanta 1996 ..................................................................................................... 37 3.8.10. Barcelona 1992 ............................................................................................. 37 3.9. MEDALJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV ........................................ 38 3.10. DOSEDANJI ŠPORTNIKI LETA MED INVALIDI OD 1994 DO 2015 ............... 40 4. SKLEP .................................................................................................................... 47

5. VIRI ........................................................................................................................ 48

KAZALO TABEL Tabela 1: Prizorišča letnih paraolimpijskih iger ................................................................ 8

Tabela 2: Prizorišča zimskih paraolimpijskih iger .......................................................... 17 Tabela 3: Slovenske medalje po paraolimpijskih panogah ............................................ 20 Tabela 4: Kandidati za paraolimpijske igre v Rio de Janeru 2016 ................................. 32

Tabela 5: Udeleženci paraolimpijskih iger v Londonu 2012 ........................................... 33 Tabela 6: Udeleženci paraolimpijskih iger v Pekingu 2008 ............................................ 35 Tabela 7: Udeleženci paraolimpijskih iger v Atenah 2004 ............................................. 36

Tabela 8: Udeleženci paraolimpijskih iger v Sydneyu 2000 ........................................... 37 Tabela 9: Udeleženci paraolimpijskih iger v Atlanti 1996 ............................................... 37

Tabela 10: Medalista s paraolimpijskih iger v Barceloni 1992 ....................................... 38

Tabela 11: Zlate medalje s paraolimpijskih iger ............................................................. 38

Tabela 12: Srebrne medalje s paraolimpijskih iger ........................................................ 39 Tabela 13: Bronaste medalje s paraolimpijskih iger ...................................................... 40

KAZALO SLIK Slika 1: Vratar pri golbalu, paraolimpijski disciplini ........................................................ 11 Slika 2: Košarka na vozičkih, paraolimpijska disciplina ................................................. 14

Slika 3: Španska košarkarska reprezentanca na POI v Sydneyu 2000 ......................... 21 Slika 4: Oscar Pistorius.................................................................................................. 23

Slika 5: Pavla Sitar, jugoslovanska in slovenska paraolimpijka v atletiki ....................... 27 Slika 6: Franc Pinter, udeleženec 7. paraolimpijskih iger............................................... 28

Slika 7: Draga Lapornik, paraolimpijka v atletiki ............................................................ 28 Slika 8: Mateja Pintar, najuspešnejša slovenska namiznoteniška paraolimpijka ........... 29 Slika 9: Dejan Fabčič, paraolimpijec v plavanju in parakajaku ....................................... 30 Slika 10: Žiga Breznik, paraolimpijski veleslalomist ....................................................... 31 Slika 11: Gal Jakič, paraolimpijski slalomist in veleslalomist ......................................... 31

KAZALO KRATIC CP – cerebralna paraliza.................................................................................................13 POI – okrajšava za paraolimpijske igre. Kadar se omenja poletne olimpijske igre, pa so poletne napisane z besedo.............................................................................................................................15 OI – olimpijske igre..........................................................................................................15 IPC – mednarodni olimpijski komite..................................................................................2

1

1. UVOD

Glavna tema diplomske naloge so paraolimpijske igre. V nalogi bom predstavila zgodovino in športne panoge, ki potekajo v okviru letnih in zimskih iger. V drugem delu naloge pa se bom posvetila slovenskim reprezentantom in njihovim uspehom na igrah. Ljudje se lahko prav ob najhujših življenjskih preizkušnjah izoblikujejo v najdragocenejše osebnosti! Z njimi prepoznaš, da nas na življenje ne vežejo dosežki in materialne dobrine, ampak še neuresničene sanje, želje in načrti. Ljudje s posebnimi potrebami niso posebna skupina. So celotne osebnosti in kot takšne jih moramo tudi obravnavati. Razvoj na področju športa invalidov je v veliki meri odvisen od odnosa institucij in strokovnjakov, ki na tem področju delajo. Razlikujemo šport kot metodo medicinske rehabilitacije in šport tekmovalnega značaja. Razvoj športa za ljudi s posebnimi potrebami je povzročil zahteve po mednarodnih srečanjih, kasneje tudi tekmovanjih. Pojavila se je ideja, da bi na olimpijskih igrah lahko sodelovale tudi osebe s posebnimi potrebami. Mednarodni olimpijski komite je idejo sprejel in leta 1960 so bile v Rimu prve svetovne igre invalidov, danes poznane pod imenom paraolimpijske igre. Paraolimpijske igre potekajo vzporedno z olimpijskimi igrami, od leta 1988 pa se odvijajo na istih prizoriščih. Igre so prav tako deljene na zimske in letne in športniki se med seboj pomerijo v različnih športnih panogah. Športne panoge so prilagojene telesni, senzorni in mentalni prizadetosti športnikov in se med seboj razlikujejo v posameznih elementih, prilagojena so tudi pravila. Določene športne panoge so enake kot v športu neinvalidov, nekatere so bolj ali manj prilagojene, najdemo pa tudi panoge, ki so razvite prav za invalide in jih izven športa invalidov ne najdemo. Športniki so klasificirani v posebne kategorije in sicer tako, da so telesne, senzorne ali mentalne sposobnosti tekmovalcev v določeni kategoriji čim bolj primerljive.

2. METODE DELA

Diplomska naloga je monografskega tipa. Uporabila sem deskriptivno metodo dela. Kot vir podatkov in informacij sem uporabila različno razpoložljivo domačo in tujo literaturo, predvsem internetne vire, ter znanje in izkušnje strokovnih delavcev in lastno znanje.

2

3. RAZPRAVA

3.1. ZGODOVINA PARAOLIMPIZMA

Šport je v Sloveniji razvit, saj se z njim stalno ali občasno ukvarja kar 64 % prebivalstva, to pa nas uvršča tik za skandinavske države. Lahko trdimo, da je šport del slovenske narodne identitete. Vendar pa se slovenski šport ni začel z ustanovitvijo samostojne države Slovenije. Bogato športno izročilo izvira iz obdobij narodnega prebujenja in spremljanja zgledov iz razvitega sveta v drugi polovici devetnajstega stoletja. To je bilo tudi obdobje panslovanskega navdušenja in zlasti posnemanja čeških zgledov. Velika pozornost je bila namenjena telovadnim zletom. Zaradi tega je bila v začetnih obdobjih v Sloveniji nosilni šport orodna telovadba, zdaj poimenovana športna gimnastika. Prav v tem športu so slovenski predstavniki osvojili prav vse olimpijske medalje (8), ki jih je med dvema svetovnima vojnama dobila Kraljevina Jugoslavija. Prvo olimpijsko medaljo (srebrno) za Slovence pa je še pred tem (v okviru avstrijskega moštva) prisabljal v času Avstro-Ogrske slovenski častnik vojske te države Rudolf Cvetko. (OKS, 2011) A naj začnem na začetku. Olimpijske igre in paraolimpijske igre so dobile, ali bolje rečeno nasledile, ime po svetišču, kjer so že v 8. stoletju pr. n. št. potekala tekmovanja, podobna današnjim atletskim olimpijskim disciplinam. Govorimo o svetišču Olimpija. Leta 1894 je bil ustanovljen Mednarodni olimpijski komite (International Olympic Committee – IOC), leta 1896 pa so bile organizirane prve olimpijske igre v Atenah v Grčiji. Igre olimpijade so letne (prve 1896) in zimske (prve 1924) olimpijske igre ter se prirejajo na vsaka štiri leta. Od leta 1994 naprej zimske igre niso več v istem letu kot letne, ampak se igre izmenjujejo na vsaki dve leti. Slovenci so se prvič pod samostojno državo udeležili XXV. letnih olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Le nekaj dni kasneje pa so se začele IX. paraolimpijske igre, prav tako v Barceloni. Mednarodni paraolimpijski komite – MPK (angl. IPC) je bil ustanovljen 22. septembra 1989 v Düsseldorfu v Nemčiji. Zdaj ga sestavljajo štiri osrednje svetovne federacije za posamezne vrste invalidov: IBSA – za slepe in slabovidne, IWAS – za telesne invalide, tudi za invalide na vozičkih, CPISRA – za osebe s cerebralno paralizo in INAS-FID – za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Poleg teh je vključeno še 5 kontinentalnih zvez in 165 nacionalnih športnih zvez za invalide, sodelujejo pa seveda tudi predstavniki športnih svetovnih zvez. Na začetku tega gibanja so bili vsi športi za invalide povezani v osrednje, zgoraj navedene svetovne federacije, zdaj pa si, v skladu s priporočili MPK in MOK, prizadevajo za čim večje vključevanje športov za invalide v osrednje svetovne športne federacije. Tudi v Sloveniji in tedaj tudi Jugoslaviji se je začel šport invalidov razvijati pravzaprav iz enakih pobud in skoraj v istem času kot na mednarodni ravni. Leta 1949 je bila ustanovljena športna komisija pri ljubljanskem odboru vojaških vojnih invalidov (VVI). Leta 1951 je bila tovrstna komisija ustanovljena pri republiškem odboru. Prevladujoči športi so bili kegljanje, namizni tenis, streljanje in šah in v teh športnih panogah so

3

prirejali tudi republiška prvenstva. Jugoslovanska reprezentanca se je letnih paraolimpijskih iger prvič udeležila leta 1972 v Heidelbergu, zimskih pa leta 1976 v Örnsköldsviku na Švedskem. Udeležba na letnih igrah je od tedaj redna, z izjemo V. iger v Torontu (1976), na katerih jugoslovanska reprezentanca zaradi navzočnosti športnikov iz Južnoafriške republike oziroma rasistične politike njene vlade protestno ni sodelovala. (OKS, 2011) Osamosvojitev je prinesla tudi spremembo pomena in nalog osrednje slovenske Zveze za šport in rekreacijo invalidov. Iz republiške je postala nacionalna/državna zveza, ki pa je za svojo mednarodno potrditev potrebovala še nekaj časa. Najteže je bilo prodreti v MPK, še posebej zaradi bližnjih paraolimpijskih iger v Barceloni (1992). Prepričevanja so navsezadnje le uspela, Slovenija se je iger vendarle lahko udeležila, vendar le s peščico športnikov. So pa naši športniki bili kljub temu zelo uspešni – osvojili so kar tri kolajne. Žal pa je skoraj zamrla udeležba na zimskih igrah, saj nekaj časa nismo imeli dovolj kakovostnih športnikov. (OKS, 2011) Slovenski športniki invalidi so prvič nastopili na četrtih poletnih paraolimpijskih igrah v Heidelbergu leta 1972. Od takrat dalje so sodelovali v reprezentanci Jugoslavije, od leta 1992 pa kot reprezentanca Slovenije nastopajo na večini mednarodnih tekmovanj. V času nekdanje Jugoslavije so bile odprave številnejše, v njih je bilo veliko slovenskih predstavnikov. Kot samostojna država so prvič skupaj nastopili na letnih igrah v Barceloni 1992, medtem ko so se prve zimske paraolimpijade udeležili leta 1998 v Naganu na Japonskem. Poudariti je potrebno, da so poletne paraolimpijske igre veliko bolj obiskane kot zimske. (Železnikar 2000, v Harej 2007)

3.2. KLASIFIKACIJA ŠPORTNIKOV

Na paraolimpijskih igrah tekmujejo športniki in športnice z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti. Če želimo zagotoviti, da tekmujejo med seboj s sebi čim bolj enakimi, jih je potrebno razvrstiti v različne kategorije. To delo opravljajo (ocenjevanje in razvrščanje) posebej usposobljeni strokovnjaki medicinske stroke, pa tudi trenerji in športni pedagogi, ki jih imenujemo klasifikatorji. Športnike in športnice vrednotijo z različnimi preizkusi in po različnih postopkih, glede na funkcionalno sposobnost posameznika ugotavljajo njegovo zmožnost opravljati določena opravila ali vaje, ki so specifične za posamezno športno panogo. Na ta način se zagotovi, da imajo športniki in športnice, ki nastopajo znotraj posamezne kategorije, enake ali vsaj približno enake funkcionalne sposobnosti. S tem se hkrati zagotavlja, da je uspeh posameznika predvsem odvisen od posameznikove treniranosti, ne pa od njegove funkcionalne sposobnosti oziroma vrste in stopnje invalidnosti. Trenutno je tak način klasificiranja uveljavljen v večini športnih panog. Funkcionalna klasifikacija pomeni, da bodo vsi športniki in športnice v isti kategoriji imeli enake ali podobne sposobnosti kar zadeva obseg mobilnosti, koordinacije in motorike ter ravnotežja. Skladno s temi razvrstitvami v kategorije lahko med seboj tekmujejo tudi

4

športniki in športnice z različnimi vrstami invalidnosti, če imajo vsaj približno enake funkcionalne sposobnosti. Kategorije v paraolimpijskih disciplinah so označene s črkami (ponavadi z začetnicami) glede na športno panogo in s številkami (na primer S5 v plavanju, T44 v atletiki – izhaja

iz angleške besede »track«, ki pomeni steza). Nižja številka praviloma pomeni višjo

stopnjo invalidnosti. (Klasifikacija invalidnosti športnikov, 2005)

3.2.1. Kategorije invalidnosti

Športniki in športnice, ki tekmujejo na paraolimpijskih igrah so na splošno razvrščeni v naslednje kategorije:

3.2.1.1. Športniki s telesno invalidnostjo

športniki z amputacijami,

športniki z okvarami hrbtenice,

športniki s cerebralno paralizo,

»Les Autres«, francoska beseda za ostalo, športniki z ostalimi okvarami: multipla skleroza, pritlikavost, mišična distrofija.

Športniki z amputacijami:

razred A1 – dvojna amputacija nog, nadkolenska,

razred A2 – enojna amputacija nog, nadkolenska,

razred A3 – dvojna amputacija nog, podkolenska,

razred A4 – enojna amputacija nog, podkolenska,

razred A5 – dvojna amputacija rok, nadkomolčna,

razred A6 – enojna amputacija rok, nadkomolčna,

razred A7 – dvojna amputacija rok, podkomolčna,

razred A8 – dvojna amputacija rok, podkomolčna,

razred A9 – kombinirane amputacije.

Športniki z okvarami hrbtenice:

razred F1 – tetraplegiki (kvadriplegiki) značilnosti: zgornje vratne poškodbe,

razred F2 – tetraplegiki (kvadriplegiki) značilnosti: spodnje vratne poškodbe,

5

razred F3 – tetraplegiki (kvadriplegiki) značilnosti: spodnje vratne poškodbe, dobra moč komolčnih in zapestnih mišic,

razred F4 – paraplegiki značilnosti: težave z ravnotežjem pri sedenju, ohranjena funkcija rok,

razred F5 – paraplegiki značilnosti: slabe spodnje trebušne mišice, razmeroma dobro ravnotežje pri sedenju,

razred F6 – paraplegiki značilnosti: štiriglava stegenska mišica ne deluje, razmeroma dobro trebušno in hrbtno mišičje,

razred F7 – paraplegiki značilnosti: razmeroma dobra gibljivost spodnjih okončin,

razred F8 – paraplegiki značilnosti: minimalna okvara, ki omogoča samostojno hojo. Kot posebna skupina se pojavlja le pri tekmovanjih v plavanju, v drugih športnih panogah pa so tekmovalci vključeni v skupino F7.

Športniki s cerebralno paralizo:

Razred CP1 – v tem razredu so športniki z najhujšimi okvarami, ki vplivajo na gibanje celega telesa, pogosto ne morejo uporabiti ročnega invalidskega vozička, poškodbe spodnjih okončin jim onemogočajo uporabo le-teh za gibanje, za premikanje rok in glave uporabljajo trup, težave jim povzroča koordinacija zgornjih okončin.

Razred CP2 – tudi v tem razredu so športniki, ki so na invalidskih vozičkih, ker jim gibanje povzroča težave. Za premikanje vozička uporabljajo roko ali nogo, odvisno od poškodbe, ponavadi imajo kontrolo nad trupom, več težav pa imajo z nadzorom rok in ramenskega obroča.

Razred CP3 – športniki so na vozičkih in imajo poškodbo zgornje okončine, navadno imajo omejen kot gibanja v ramenskem obroču, kar jim otežuje upravljanje vozička, slabo ravnotežje trupa, če niso podprti, med izvedbo giba z roko si pomagajo z dvigom bokov in iztegnejo kolena.

Razred CP4 – tekmujejo na invalidskih vozičkih in nimajo poškodb zgornjih okončin, imajo dobro ravnotežje in sposobnost premikanja v sedečem položaju in dobro moč rok za upravljanje vozička.

Razred CP5 – športniki imajo poškodovani spodnji okončini, pri stoji nimajo težav z ravnotežjem, medtem ko jim hoja povzroča težave, ravnotežje ohranjajo z rotacijo bokov in ramenskega obroča, če imajo preveč težav z vzdrževanjem ravnotežja v pokončni stoji, lahko tekmujejo v razredu CP4, kjer tekmovalci nastopajo sede.

Razred CP6 – poškodovane imajo vse štiri ude, kar povzroča pomanjkljiv nadzor med gibanjem, problemi z ravnotežjem, krožno gibanje glave med tekom.

Razred CP7 – športniki imajo poškodovana uda na eni strani telesa, kar jim onemogoča normalno gibanje, zato si pri izvajanju nalog močno pomagajo s trupom, ki jim omogoča stabilizacijo.

6

Razred CP8 – v tem razredu so športniki z minimalnimi poškodbami, imajo dobro razvito ravnotežje, težave jim povzroča koordinacija, to pa je najbolj opazno med naporom.

3.2.1.2. Športniki z okvarami vida

B1: v tej skupini so športniki, ki so popolnoma slepi, ne zaznavajo svetlobe in imajo manj kot 3 stopinje vidnega polja.

B2: v tej skupini so športniki z ostrino vida manj od 20/400 oziroma do 5 stopinj vidnega polja.

B3: v tej skupini so športniki z ostrino od 20/400 do 20/300 ali 5–20 stopinj vidnega polja.

(Olimpijski komite Slovenije, 2009)

3.3. ŠPORTNE PANOGE NA LETNIH PARAOLIMPIJSKIH IGRAH

Tako kot olimpijske igre tudi paraolimpijske igre potekajo vsaka štiri leta in se od leta 1988 odvijajo na istih prizoriščih. Glavna razlika med klasično olimpijado in olimpijado športnikov invalidov so seveda športne panoge. Na letošnjih letnih igrah v Riu bodo športniki nastopali v 23 športnih panogah. Petnajst športnih panog je skupnih tako olimpijskemu kot paraolimpijskemu programu (z določenimi modifikacijami). Te so:

lokostrelstvo,

atletika,

kolesarjenje (na stezi in zunaj),

košarka,

jahanje,

sabljanje,

nogomet (5 na 5),

nogomet (7 na 7),

judo,

jadranje,

streljanje,

plavanje,

namizni tenis,

tenis,

sedeča odbojka,

veslanje,

boccia,

golbal,

dviganje uteži,

ragbi na vozičkih

7

parakajak (debitira)

triatlon (debitira).

LETO KRAJ ŠT.

DRŽAV ŠT.

TEKMOVALCEV

SLOVENCI

ŠT. ŠPORTOV

KATEGORIJE INVALIDNOSTI

NOVOSTI

M Ž Sk.

1960 Rim 23 400 8 poškodbe hrbtenjače

1964 Nagano 21 375 9 poškodbe hrbtenjače

Nov šport: šprint na 60 m

1968 Tel Aviv 29 750 10 poškodbe hrbtenjače

Novi športi: balinanje, ženska košarka na vozičkih, šprint na 100 m moški ter plavanje

1972 Heidelberg 43 984 10 poškodbe hrbtenjače

1976 Toronto 40 1657 13

poškodbe hrbtenjače, amputacije, poškodba vida

Prvič so POI prenašali dnevno

1980 Arnhem 43 1973 13


Dodali so sedečo odbojko

1984

Stoke Mandeville

in New York

41 1100 (VB)

1800 (ZDA) 18

poškodbe hrbtenjače, amputacije, poškodba vida (ZDA), poškodbe hrbtenice (VB)

ZDA je organizirala lastne POI

1988 Seul 61 3057 18


POI in OI izvedene na istem prizorišču. Judo debitira na POI

1992 Barcelona 83 3001 7 1 8 16


Največ gledalcev je obiskalo dvoranski nogomet

1996 Atlanta 104 3259 13 1 14 19


Demonstracija 2 novih športov: konjeništvo in rugby

8

2000 Sydney 122 3881 15 2 17 18


Nov šport: rugby

2004 Atene 135 3808 14 14 28 19


Nova športa: judo in ženska sedeča odbojka

2008 Peking 146 3951 14 16 30 20


Nov šport: veslanje

2012 London 164 4237 7 15 22 20


Prodanih rekordnih 2,7 milijona vstopnic

2016 Rio 176 4350 20*


Nova športa: taekwondo in parakajak

Tabela 1: Prizorišča letnih paraolimpijskih iger

Navedeni športi pa so bolj ali manj izpeljanke klasičnih olimpijskih športov. Športniki z motnjami v gibanju se merijo v sedeči odbojki. Športniki na invalidskih vozičkih tekmujejo v globalno najbolj znani košarki na vozičkih, v sabljanju, rugbyju in tenisu na vozičkih. Slepi in slabovidni športniki igrajo tudi nogomet 5 na 5, judo ter golbal. Posebnost nogometa za slepe in slabovidne je v tem, da imajo štirje igralci v slogu fair playa prevezane oči, medtem ko vratarji vidijo povsem normalno ali imajo manjše okvare vida. Njihova naloga pa je poleg branjenja gola tudi usmerjanje igralcev. Šport, rezerviran za tekmovalce s cerebralno paralizo, pa je nogomet 7 na 7 igralcev, ki ga prav tako igrajo na manjšem igrišču kot klasični nogomet. V ostalih športih, atletiki, plavanju, konjeništvu, lokostrelstvu, namiznem tenisu, streljanju, kolesarstvu, pa so športniki invalidi razdeljeni v kategorije, in sicer tako, da so telesne, senzorne ali mentalne sposobnosti tekmovalcev v določeni kategoriji čim bolj primerljive. V jadranju tekmujejo v posamičnem razredu 2.4 mR in v razredu sonar s po tremi tekmovalci. Slednji dobijo glede na stopnjo svoje okvare število točk (popolnoma slepe osebe recimo tri točke), skupna vsota vseh treh tekmovalcev pa ne sme presegati 14 točk. V Riu bosta debitirala dva športa, in sicer paratriatlon ter parakajak. Pri parakajaku bo šprint na 200 m, tako za moške kot tudi ženske. Nastopali bodo športniki s poškodbo hrbtenice, ki jim še omogoča veslanje. V paratriatlonu pa bodo nastopali športniki z različnimi poškodbami udov ali oslabitvijo mišic ter amputacijami. Tekmovali bodo v 3 kategorijah, in sicer v razredu PT1, PT2, PT4 moški ter PT2, PT4 in PT5 ženske. Štiri športne panoge pa so povsem specifične in v njih športniki nastopajo le na paraolimpijskih igrah. V balinanju – bocca tekmujejo športniki na invalidskih vozičkih in

9

športniki s cerebralno paralizo. Dvigovanje uteži je dviganje uteži, kjer tekmovalci ležijo na klopi. Tako kot pri klasičnem dviganju uteži pa so tudi tu športniki razdeljeni po kilogramskih kategorijah. Golbal je igra z zvenečo žogo za slepe športnike. Ragby na invalidskih vozičkih pa je najbrž najbolj groba moštvena igra na paraolimpijadi. Igra poteka na igrišču za košarko, žoga je podobna tisti za odbojko, cilji igre pa so takšni kot pri ragbiju. (Cerar, 2004)

3.3.1. Atletika

Atletika je kraljica športov in je verjetno prav zaradi tega tudi ena najpopularnejših paraolimpijskih športnih panog. V program paraolimpijskih iger je bila atletika vključena že na prvih igrah leta 1960 v Rimu. Zato ne preseneča, da med vsemi paraolimpijskimi športi prav atletika vključuje največ športnikov invalidov ter zajema tudi največ disciplin, v Riu jih bo kar 177. Udeleženci atletskih tekmovanj na paraolimpijskih igrah so ženske in moški s cerebralno paralizo, poškodbami hrbtenice, z amputacijami in raznimi drugimi telesnimi invalidnostmi, pa tudi slepi in slabovidni. Tekmovalni program obsega tako tekmovanja na atletskih stezah kot tudi mete in skoke, maraton in peteroboj. Atleti in atletinje tako tekmujejo na vozičkih ali pa z uporabo protetičnih pripomočkov (roka ali noga), medtem ko slepi tekmujejo ob spremstvu videčega vodnika. Športniki so razvrščeni v različne kategorije glede na stopnjo njihove invalidnosti:

Atleti s cerebralno paralizo so razvrščeni v kategorije F32–F38 (tekmovalci na invalidskih vozičkih) in T32–T38.

Atleti s poškodbami hrbtenice in drugimi oblikami telesne invalidnosti so razvrščeni glede na stopnjo njihove mobilnosti v kategorije T51–T54 za atletske discipline na stezi ter F51–F58 za mete. Ti atleti nastopajo v posebno pritrjenih stolih.

Atleti z amputacijo ene ali več okončin in atleti z vsemi drugimi vrstami invalidnosti (Les Autres), ki tekmujejo v stoječem položaju, so razvrščeni v kategorije F40–F46, T42 ,T44 in T46.

Slepi in slabovidni atleti in atletinje so razvrščeni v naslednje kategorije: F11– F12 in T11–T13.

Atleti in atletinje, pritlikavi zaradi okvare hrustanca (»achondroplasia«) tekmujejo samo v metalnih disciplinah v kategoriji F40.

v kategorijah F20, T20 nastopajo intelektualno prizadeti. Črka F pred številko pomeni tehnične discipline, črka T pa pomeni vožnje z invalidskimi vozički oziroma teke.

Discipline:

10

Tekmovalni program v Riu 2016 bo zajemal kar v 177 disciplin, v katerih se bo za medalje borilo kar 1100 atletov:

teki (100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m, 4 x 100 m štafeta in 4 x 400 m štafeta),

skoki (višina, daljina in troskok),

meti (suvanje krogle, met diska, met kopja),

peteroboj,

maraton. Peteroboj je edina kombinirana disciplina na programu paraolimpijskih iger. Sestavljena je iz petih disciplin, ki pa se po kategorijah in po spolu udeležencev nekoliko razlikujejo. Tekmovalčev dosežek se točkuje za vsako disciplino posebej, zmagovalec peteroboja pa je atlet ali atletinja, ki zbere največje skupno število točk – ne glede na dosežek oziroma uvrstitev v posamezni disciplini. (Športne panoge, 2016)

3.3.2. Namizni tenis

Namizni tenis je bil vključen že na prvih paraolimpijskih igrah leta 1960. Trenutno se z njim ukvarja veliko število športnikov iz več kot 100 različnih držav. Športniki vseh vrst invalidnosti (z izjemo športniki z okvaro vida) sodelujejo in tekmujejo ločeno po spolu posamično, v dvojicah in ekipi. Skupine, v katere so razvrščeni tekmovalci, se delijo na stoječe in sedeče. Tekmujejo ločeno po spolu. Tekma obsega 5 setov po 11 točk. Zmagovalec je igralec ali par, ki doseže prvi tri dobljene sete. Upravni organ za namizni tenis je Mednarodna namiznoteniška zveza. Pravila Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF) se uporabljajo prav tako za tekmovanja invalidov v namiznem tenisu. Nekaj manjših sprememb v pravilih je pri tekmovalcih, ki tekmujejo sede na invalidskem vozičku. (Harej, 2007)

3.3.3. Golbal

Golbal je igra z žogo, ekskluziven paraolimpijski šport in spada med ekipne športe. V golbalu nastopajo le športniki in športnice, ki imajo okvaro vida. Ta zanimiva športna disciplina zahteva dobro tehnično in taktično podkovanost športnika – ekipe, hitrost, moč, hitre reflekse, gibljivost, dobre orientacijske sposobnosti in ne nazadnje tudi ekipni duh. Igra je še najbolj podobna rokometu in se odvija na igrišču, ki je po velikosti enako odbojkarskemu. Igrišče je razdeljeno na tri dele. Na podlagi tega delimo igrišče v osnovi na tri igralne prostore oziroma igralne tretjine (obrambna, napadalna in nevtralna tretjina). Na vsaki strani je gol, dolg devet metrov.

11

Igro z zvenečo žogo igrata dve ekipi, sestavljeni iz treh igralcev in največ treh rezervnih igralcev. Namen igre je, da vsaka ekipa poskuša z metom po tleh skotaliti žogo preko gol linije nasprotnika, ki poskuša to preprečiti. Igralci imajo prelepljene oči, poleg tega pa morajo nositi posebna očala, skozi katera se popolnoma nič ne vidi. Obramba posluša let žoge in poskuša preprečiti žogi pot v mrežo. Vsi trije igralci se s celotno dolžino telesa uležejo na tla, s čimer po možnosti pokrijejo pravi del gola in preprečijo zadetek. Znotraj tega je veliko pravil, ki napravijo igro zanimivejšo. Igralci se orientirajo z golom in črtami, ki so v ta namen poudarjene. (Marton, 2004)

Slika 1: Vratar pri golbalu, paraolimpijski disciplini

3.3.4. Streljanje

Streljanje je eden bolj popularnih športov na svetu. Zahteva tehnično dovršenost in dobro mentalno pripravljenost. Leta 1976 so se športniki in športnice v njem pomerili prvič. Od takrat naprej je na sporedu na vseh letnih paraolimpijskih igrah, pravila in zahteve pa so praktično enake kot na olimpijskih igrah. Imamo dve glavni disciplini: puško in pištolo (zračno na 10 m in malokalibrsko na 25 ali 50 m) ter tri glavne tekmovalne razrede: SH1, SH2 in SH3 (SH kot shooting). Tekmovalci so glede na vrsto invalidnosti razdeljeni v podrazrede A, B in C, ki se določijo glede na ravnotežje in funkcionalnost hrbtenice in trupa, kar vpliva na višino naslona hrbta v primeru sedečih tekmovalcev (brez naslona, nizek naslon ali visok naslon). Razen pravil, ki so prilagojena strelcem invalidom, veljajo pravila ISSF (mednarodne strelske organizacije), kar pomeni, da se uporablja enako orožje in tudi oprema z določenimi prilagoditvami zaradi invalidnosti. Tekmovalci so razdeljeni v naslednje tekmovalne razrede:

SH1 tvorijo tekmovalci, ki lahko samostojno držijo orožje. Tu so torej strelci s puško in pištolo, ki imajo funkcionalne roke, s katerimi lahko samostojno ravnajo z orožjem.

SH2 tvorijo tekmovalci s puško, ki zaradi nefunkcionalnosti rok (amputacije ali upad mišične moči) ne morejo samostojno držati puške in v veliki večini niso sposobni samostojno ravnati z orožjem. Ti tekmovalci streljajo s posebnim stojalom, ki ima natančno določene mere in vzmet, ki v veliki meri nadomesti roko oziroma gibanje roke pri neinvalidnih tekmovalcih.

12

SH3 pomeni slepe tekmovalce oziroma tekmovalce z okvaro vida, ki streljajo s posebno optično napravo na puški, ki gleda na odboj svetlobe na tarči in daje zvočni signal o položaju puške. Ko je signal najvišji, se strelec giblje v krogu desetke in takrat tudi sproži strel.

Tarča: na paraolimpijskih igrah so tarče elektronske, tako da se rezultat takoj po streljanju projicira na zaslon, kar omogoča obiskovalcem lažje spremljanje tekmovanja. Obleka: tekmovalci nosijo posebno obleko, ki je sestavljena iz jope, hlač, rokavic in obutve in je narejena po predpisih mednarodne strelske zveze. (Harej, 2007)

3.3.5. Sedeča odbojka

Ko govorimo o skupinskih športih, je sedeča odbojka lep prikaz tega, kaj potrebuje ekipa pri doseganju dobrih rezultatov. Visoko mero skupinske predanosti, spretnost, strategijo in moč. Pojavila se je leta 1956, na paraolimpijskih igrah pa je od leta 1980. Sedeča odbojka je zelo dinamičen in predvsem tudi za gledalce zanimiv šport. Na igrišču, ki je veliko zgolj 10 x 6 metrov, je na ekipo 6 tekmovalcev, ki sedijo na tleh. Eno od pomembnejših pravil pri sedeči odbojki je to, da morajo igralci konstantno obdržati stik s podlago. Dovoljene so blokade ob mreži, ki je seveda locirana nižje (višina mreže za moške je 1,15 m, za ženske pa 1,05 m), kar tudi omogoča lažjo in hitrejšo postavitev igralne površine in s tem sedečo odbojko vedno bolj popularizira. Pravila so preprosta; vsaka od ekip si prizadeva, da bi žogo spravila čez mrežo in da bi se le-ta dotaknila nasprotnikovega dela igrišča. Za tekmovanje v sedeči odbojki morajo tako moški kot ženske predstavnice izpolnjevati minimalne kriterije invalidnosti. Vsak tekmovalec mora imeti svojo osebno klasifikacijsko karto, ki jo dobi pred tekmovanjem. To karto podpiše zdravnik – klasifikator. Na podlagi tega se izda stalen ali začasen klasifikacijski list. (Turk, 1999) Upravičeni do tekmovanja so športniki in športnice z naslednjimi poškodbami:

športniki z amputacijami,

športniki s cerebralno paralizo,

športniki s poškodbami hrbtenice,

Les Autres.

3.3.6. Kolesarjenje

Kolesarstvo je za športnike invalide dokaj nova športna panoga. Na začetku so med seboj tekmovali le športniki z okvaro vida, kasneje, leta 1984, pa so nastopili tudi športniki s cerebralno paralizo in amputacijami. Vsi tekmovalci morajo na tekmah obvezno nositi čelado, njena barva pa je odvisna od tega, v kateri klasifikacijski razred spada posamezen tekmovalec. Športniki so razdeljeni v naslednje kategorije:

13

Športniki z okvaro vida so razdeljeni v tri razrede:

B1: v tej skupini so športniki, ki so popolnoma slepi, ne zaznavajo svetlobe in imajo manj kot 3 stopinje vidnega polja.

B2: v tej skupini so športniki z ostrino vida manj od 20/400 oziroma do 5 stopinj vidnega polja.

B3: v tej skupini so športniki z ostrino od 20/400 do 20/300 ali 5–20 stopinj vidnega polja.

Športniki s cerebralno paralizo so razdeljeni v štiri skupine:

CP1: v tej skupini so tekmovalci z najhujšo obliko CP, tekmujejo na triciklih, ker imajo oslabljene mišične skupine trupa ter spodnjih in zgornjih okončin.

CP2 in 3: tekmovalci v teh dveh skupinah se lahko sami odločijo, ali želijo tekmovati s kolesom (skupina 3) ali s triciklom (skupina 2). Na podlagi tega so razdeljeni v določeno skupino. Športniki iz skupine 2 in 3 imajo težave z ravnotežjem in kontrolo vožnje.

CP4: v to skupino sodijo športniki z lažjo obliko CP in tekmujejo na kolesih, težave jim povzroča nekoordiniranost rok ali nog.

Športniki s poškodbami lokomotornega aparata so razdeljeni v štiri razrede:

LC1: v ta razred sodijo športniki z minimalnimi nezmožnostmi (razlika v dolžini nog 7–12 cm, amputacija polovice noge, deformacija hrbtenice).

LC2: v tem razredu so tekmovalci, ki imajo poškodovano eno nogo in nastopajo s protezami ali brez njih, vendar za kolesarjenje uporabljajo obe nogi (razlika v dolžini nog je večja od 12 cm, amputacija noge pod ali nad kolenom).

LC3: v tem razredu so tekmovalci s poškodbami spodnjih okončin (ene ali obeh), za kolesarjenje pa uporabljajo samo eno nogo (amputacija noge pod ali nad kolenom brez uporabe proteze, amputacija obeh nog pod kolenom, uporaba proteze).

LC4: v ta razred spadajo športniki s hujšimi poškodbami spodnjih in zgornjih okončin (amputacija obeh nog pod kolenom, nastop z eno ali dvema protezama, amputacija noge nad kolenom in amputacija zgornje okončine, pri tem upravlja kolo samo z eno roko).

Paraolimpijski program kolesarjenja vključuje dve disciplini, to sta cestno kolesarstvo ter kolesarjenje v dvorani (velodrom). Cestno kolesarstvo se odvija po javnih ulicah oziroma cestah, kolesarjenje na dirkališču pa se odvija na prav posebnih objektih, ki se imenujejo velodrom. (Harej, 2007)

3.3.7. Košarka na vozičkih

Prvo neuradno svetovno prvenstvo za moške je potekalo v Belgiji leta 1973, kjer pa so sodelovale samo evropske ekipe in je z zmago slavila ekipa Izraela. Zelo velik uspeh je

14

košarka na vozičkih požela na paraolimpijskih igrah in je trenutno najhitreje rastoči šport za športnike z invalidnostjo. Slika 2: Košarka na vozičkih, paraolimpijska disciplina Vir: http://www.eljubljana.si/category/sport/ (22.8.2016)

Vsak igralec košarke na vozičkih ima določeno število točk, ki jih dobi po mednarodni klasifikaciji. Tekmovalci so lahko ocenjeni od 1 do 4,5 točke, odvisno od

njihove telesne okvare (invalidnosti). Seštevek peterke, ki igra na igrišču, pa ne sme presegati skupne vsote 14,5 točk. Pravila igranja košarke na vozičku so skoraj identična pravilom košarke hodečih. Razlikujejo se le v nekaterih detajlih, kot so koraki, kjer se lahko vsak igralec dotakne obročev za poganjanje le dvakrat (pravilo dveh korakov pri košarki hodečih), v primeru, da se igralec dvigne s sedežne podlage med tekmo, se ekipi odvzame žoga, prepovedano je namerno zaletavanje z vozički, prepovedana je vožnja nazaj, če pri tem oviraš nasprotnega igralca in še bi lahko naštevali. Obstajajo tudi omejitve pri vozičkih, kot je maksimalna dovoljena meja pri višini sedišča, ki je 53 cm.

3.3.8. Paratriatlon

Krovna organizacija triatlona za športnike invalide, ITU se je zavzela in podpira razvoj paratriatlona že več kot 15 let. Trenutno športniki invalidi tekmujejo v 5 športnih razredih, in sicer glede na klasifikacijo poškodb med TRI 1 do TRI 6b. Tekmujejo v šprint paratriatlonu, ki vsebuje 750m plavanje, 20km kolesarjenje (ročno kolo / tandem), 5km teka (na invalidskih vozičkih / tandem). Paratriatlon, kot že napisano je debitant na paraolimpijskih igrah v Rio de Janeiru 2016. Razlogi, zakaj je prav, da je triatlon postal del paraolimpijskih iger, so zagotovo v dinamičnosti in dostopnosti ter je redek šport, v katerem lahko z ramo ob rami tekmujejo tako športniki invalidi kot tudi neinvalidi. V Riu bodo športniki invalidi tekmovali v 3 kategorijah, in sicer v razredu PT1, PT2, PT4 moški ter PT2, PT4 in PT5 ženske. (Paratriathlon, 2016)

http://www.eljubljana.si/category/sport/

15

3.3.9. Parakajak

Kajake so prvotno uporabljali za lov in ribolov. Izdelani so bili iz živalskih krzn, raztegnjenih čez lesen okvir. V začetku 20. stoletja je postal priljubljen med športniki rekreativci in tako je leta 1936, na olimpijskih igrah v Berlinu doživel svoj uradni prvenec. Od takrat naprej je redno na programu olimpijskih iger. Discipline za paraolimpijske igre pa so se prvo predstavile na svetovnem prvenstvu na Poljskem 2010. Šport je rezerviran za športnike invalide s fizičnimi poškodbami. Paraolimpisjke discipline bodo samo v kajaku, in sicer v šprintu na 200 m v treh razredih, glede na poškodbe KL1 – KL3. (Canoe sprint, 2016)

3.4. ŠPORTNE PANOGE NA ZIMSKIH PARAOLIMPIJSKIH IGRAH

Od iger v Torinu, leta 2006, tekmovalci nastopajo v petih športnih panogah. Te so:

alpsko smučanje,

tek na smučeh,

biatlon,

curling na vozičkih,

hokej na vozičkih.

LETO KRAJ ŠT.

DRŽAV ŠT.

TEKMOVALCEV SLOVENCI ŠT.

ŠPORTOV KATEGORIJE

INVALIDNOSTI NOVOSTI

Moški Ženske Skupaj

1976 Örnsköldsvik

(ŠVE) 17 250* 2 amputacija, okvara vida

Demonstracijski šport: sankanje

1980 Geilo (NOR) 18 350 3

okvara hrbtenice, amputacija, okvara vida, cerebralna paraliza, Les Autres

Demonstracijski šport: Downhill Sledge Racing

1984 Innsbruck

(AVS) 21 457 3

okvara hrbtenice, amputacija, okvara vida, cerebralna paraliza, Les

Na igrah v Sarajevu prvič na sporedu veleslalom

16

Autres

1988 Innsbruck

(AVS) 22 397 4


V alpskem smučanju in teku na smučeh dodajo sedeče discipline

1992

Tignes-Alberville

(FRA) 24 475 0 0 0 4


Dodajo nov šport: biatlon. Demonstracijski šport: alpsko smučanje in tek na smučeh za duševno prizadete

1994 Lillehammer

(NOR) 31 492 0 0 0 5


Dodajo nov šport: hokej na saneh (prilagojenih vozičkih)

1998 Nagano (JAP) 32 571 1 0 1 5


Vedno večje zanimanje gledalcev za POI

2002 Salt Lake City (ZDA) 36 416 0 0 0 4


Povečati so morali število vstopnic zaradi večjega povpraševanja.

2006 Torino 39 477 1 0 1 5


Dodajo nov šport: curling na invalidskih vozičkih

2010 Vancouver 44 502 1 0 1 5


12 % porast gledanosti od prejšnjih iger

17

2014 Soči 45 547 1 0 1 5


Dodajo nov šport: deskanje na snegu

2018 Pyeongchang

Tabela 2: Prizorišča zimskih paraolimpijskih iger Vir: Predstavitev in potek paraolimpijskih iger ter pregled uspehov slovenske reprezentance na zadnjih letnih in zimskih igrah (Diplomsko delo, 2007)

3.4.1. Alpsko smučanje, snowboard, tek na smučeh ter biatlon

Tekači na smučeh in biatlonci tekmujejo v različnih športnih razredih, odvisno od funkcionalnih omejitev dejavnosti, njihove oslabitve in njenih vzrokov:

LW 1: poškodovani obe nogi, na primer amputacija obeh nog nad kolenom ali oslabljena mišična moč obeh nog.

LW 2: poškodovana ena noga, na primer poškodba nog od rojstva. Smučajo le z eno smučjo.

LW 3: zmerna okvara obeh nog. Smučajo z obema smučema in protezo. Sem spadajo tudi smučarji z omejeno koordinacijo ali oslabelostjo mišic obeh nog ali amputacijo pod kolenom obeh nog.

LW 4: poškodovana ena noga, na primer podkolenska amputacija ene noge. Uporabijo obe smuči.

LW 5/7: poškodbe na obeh rokah, na primer amputacija, zmanjšana mišična moč ali koordinacija. Ne uporabljajo smučarskih palic.

LW 6/8: poškodba ene roke in uporaba ene smučarske palice.

LW 9: poškodba nog in rok, zmanjšana koordinacija, kot je spastičnost ali izguba nadzora nad eno stranjo telesa. Odvisno od sposobnosti smučajo z eno ali dvema smučema/palicama.

Sedeči smučarji

LW 10: smučar nima ali ima minimalno kontrolo nad trupom, na primer poškodbe hrbtenjače ali spina bifida. Večino opore imajo v rokah, na posebnih berglah s smučmi in s temi manevrirajo sedež.

LW 11: omejena kontrola spodnjega dela trupa, od bokov navzdol.

LW 12: smučarji z normalno ali malo slabšo koordinacijo trupa ter poškodbo nog. Podoben razred kot LW 1–4, le da športniki na začetku določijo, ali bodo smučali stoje ali sede.

Smučarji s poškodbo vida:

18

B1: slepi ali smučarji z nizko ostrino vida (na primer športnik ne more prepoznati črke "E" v velikosti15 x 15 cm z razdalje 25 cm). Med tekmo nosijo pokrivalo za oči ter imajo vodnika spremljevalca.

B2: sem spadajo športniki z višjo ostrino vida kot v razredu B1, vendar ne morejo prepoznati črke "E" z razdalje 4 m ter športniki z vidnim poljem manj kot 10 stopinj.

B3: upravičeni športniki imajo omejeno vizualno polje s premerom manj kot 40 stopinj ali nizko ostrino vida.

3.5. PARAOLIMPIJSKI REKORDI IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI REKORDI

Svetovni rekordi paraolimpijcev so prav tako primerljivi z dosežki športnikov olimpijcev – primer:

olimpijski rekord v teku na 100 m (rekorder je Jamajčan Asafa Powell) je 9,77 s

paraolimpijski rekord v teku na 100 m (rekorder je Nigerijec Ajibola Adoye z amputirano roko), pa je 10,72 s.

»Kategorije v atletiki so določene glede na vrsto invalidnosti. Med sabo tekmujejo tisti, ki so, recimo, brez noge, ki imajo nekatere bolezni ... Pri teku na 100 metrov je, mislim, več kot deset kategorij. Izidi pa so neverjetni, še posebej, če jih primerjamo z izidi zdravih vrhunskih športnikov. Nekateri atleti brez noge tečejo na 100 metrov že okoli 11.00, kar je šokantno,« pravi trikratni vodja slovenske paraolimpijske reprezentance Branko Mihorko. Neka ameriška tekmovalka na 200 metrov, ki je v prometni nesreči izgubila obe nogi, je, denimo, tekla na 200 metrov okoli 28 sekund, to je le nekaj sekund slabše od zdravih kolegic. Pri tekmovalcih vlada tolikšna vnema, da so pri tekih vozičkarjev doživeli številne karambole. Mihorku se je pri atletiki najbolj vtisnil v spomin kenijski tekač na 5000 metrov, to je razdalja, kjer Kenijci poleg Etiopijcev tako ali tako kraljujejo. »Slepi tekmovalci na 5000 metrov imajo zraven spremljevalca, ki teče poleg njih in jih usmerja po progi. Tekač iz Kenije je držal tako strahovit tempo, da ga spremljevalec ni mogel vzdržati. Povezana sta s polmetrsko elastično vrvico, vendar ne smeta vleči drug drugega. Slepi tekač je spodbujal svojega spremljevalca, ta se je nazadnje vlekel že po tleh in se na cilju zgrudil s peno na ustih. Slepi tekač je postavil nov olimpijski rekord in nato še nekaj časa tekel brez spremljevalca.« (Cerar, 2000) Najboljše dosežke v slovenski para-atletiki je dosegel Franjo Izlakar, ki je na olimpijadi v Barceloni 1992 postavil svetovni in paraolimpijski rekord v metu krogle ter paraolimpijski rekord v metu diska.

19

Medtem ko so nekatere športne panoge odprte za praktično vse kategorije (ali vsaj večino), pa so druge panoge takšne, da dopuščajo (in dovoljujejo) nastopanje le 17

športnikom s točno določeno invalidnostjo. V judu, na primer, nastopajo le športniki z okvaro vida.

3.5.1. Naraščanje gledanosti in večja prodaja vstopnic

V Londonu 2012 na letnih paraolimpijskih igrah je bilo prodanih rekordnih 2,7 milijona vstopnic. Zadnje letne paraolimpijske igre so privabile rekordnih 4.236 športnikov iz 164 držav, prenašali so jih v več kot 100 državah in dosegli ogled kar 3,8 milijarde ljudi. Zanimanje medijev je bilo brez primere, saj so že v nekaj dneh prodali milijon vstopnic za ogled paraolimpijskih iger. Prvič v zgodovini so bile igre organizirane z organizacijskim odborom medijev, televizijskih mrež in poslovnih partnerjev, ki so ustvarili pompozen in odmeven športni dogodek. Skoraj vsak svetovni olimpijski partner se je prijavili tudi kot paraolimpijski sponzor in mnogi paraolimpijci so nastopali v televizijskih in drugih kampanjah. Zimske paraolimpijske igre v Sočiju 2014 so prav tako kot letne, že po dveh tekmovalnih dneh postregle z novimi rekordi na področju gledanosti in prodaje vstopnic. Kot je sporočila krovna organizacija za šport invalidov, Mednarodni paraolimpijski komite (IPC), so v Sočiju prodali 287.000 vstopnic, prav tako v nekaj dneh. S prodanimi vstopnicami so že zdaj krepko podrli prodajne številke iz Vancouvra 2010, kjer so gledalci kupili skupno 57.000 vstopnic. Vodstvo IPC je zelo zadovoljno tudi z obiskom svoje uradne spletne strani www.paralympic.org, ki jo je v 24 urah po začetku tekmovanj obiskalo že več ljubiteljev športa kot na celotnih igrah v Kanadi pred štirimi leti. “Veseli smo, da smo prestavili dva mejnika že tako zgodaj na igrah v Sočiju. Prireditelji so opravili odlično delo, pri obisku naše spletne strani pa opažamo podoben trend kot na poletnih igrah v Londonu 2012. Takrat smo tudi vsak dan imeli več obiskovalcev kot v celotnem Pekingu 2008,” je lepe številke za IPC pospremil vodja oddelka za komunikacije Craig Spence. (Times.si, 2014) Največ zanimanja je bilo za plavanje, zanj je po besedah udeležencev vladalo celo večje zanimanje kot na OI, to je potrdilo tudi končno število obiskovalcev. Ti so po nekaj ur stali v vrsti, da bi prišli do vstopnic. Spektakel je bila tudi košarka na vozičkih, kjer je bila prav tako razprodana dvorana za 18.000 gledalcev. Kraljica paraolimpijade pa je, enako kot pri športu zdravih, atletika. In prav tu imamo Slovenci tudi največ medalj, saj smo do sedaj osvojili kar 23 kolajn.

atletika 23 medalj

plavanje 9 medalj

http://www.paralympic.org/

20

streljanje 5 medalj

namizni tenis 4 medalje

alpsko smučanje 1 medalja Tabela 3: Slovenske medalje po paraolimpijskih panogah

3.6. DOPING, PREVARE IN DRUGE ZANIMIVOSTI

Paraolimpijske igre še zdaleč niso več le športno druženje. Življenje paraolimpijcev postaja vse bolj podobno življenju profesionalnih športnikov. Trener slovenskih atletov, ki so nastopili na POI v Atenah, Ivan Markež, je ob prihodu v domovino povedal, da je konkurenca v atletiki postala tako velika, da morajo tekmovalci trenirati praktično dvakrat dnevno, če hočejo držati korak z najboljšimi. POI ne minejo brez dopinških afer, raznih spletk in nenavadnih zgodb. Protidopinška komisija je na POI v Londonu 2012 odvzela več kot 600 vzorcev in sedem paraolimpijcev je bilo pozitivnih (v glavnem kolesarji, atleti in dvigovalci uteži). »Vsak športnik skuša doseči maksimum v svoji disciplini in nekateri pri tem uporabljajo tudi prepovedana sredstva. Dopinška kontrola je bila v Sydneyju zelo stroga. Že prvi dan, ko smo prišli v vas, je bil neki naš športnik izžreban za dopinško kontrolo. Prvi trije v vsaki disciplini so morali na obvezno kontrolo, in to z istimi merili in z isto ekipo kot na pravi olimpijadi. Doping se je tudi najpogosteje pojavljal, prav tako kot na OI, v dviganju uteži, kjer so bili najhujši primeri,« pravi Mihorko. (Cerar, 2000) Veliko število kategorij pa je tudi kot nalašč za različne namerne ali nenamerne prevare. V eno takšnih zgodb je bila vpletena tudi Slovenka Tatjana Majcen. V suvanju krogle je tretje mesto osvojila češka tekmovalka, nato pa so ugotovili, da bi morala zaradi uporabe določenih gibov soditi v drugo kategorijo. Po uradni pritožbi so ji odvzeli medaljo in jo podelili Tatjani. Češka tekmovalka pa se je s svojim rezultatom znašla na dnu svoje prave kategorije. Še bolj kontroverzna zgodba se je zgodila v kategoriji pritlikavih ljudi, ki na paraolimpijadi tekmujejo samo v metih. Tekmovalke so se pritožile zaradi tunizijskih atletinj, ki sta osvojili zlato in srebro v metu kopja in diska, za nameček pa še postavili svetovna rekorda. Tekmovalki pa nista bolehali za pritlikavostjo, temveč sta bili zgolj nizki in drobni, s povsem normalnim telesnim razmerjem. Le v višino sta merili zgolj 125 centimetrov. Kljub vsemu pa sta bili za deset in več centimetrov višji od tekmic. Na igriščih so padali tudi resni udarci. Med nogometaši s cerebralno paralizo je zavrel južnoameriški temperament in na polfinalni tekmi med Brazilijo in Argentino je izbruhnil množični pretep. Epilog tekme so bili trije izključeni Brazilci in en Argentinec. Brazilija pa se je kljub temu uvrstila v finale, kjer je kasneje klonila proti Ukrajini.

21

3.6.1. Sebastian Rodriguez Velos

Najbolj nenavadna zgodba na POI pa se je razpletala okoli španskega plavalnega šampiona Sebastiana Rodrigueza Velosa. Španci so bili po poročanju britanskega Guardiana v veliki dilemi, ali naj častijo športne uspehe dobitnika zlatih odličij na paraolimpijskih igrah ali naj ga ignorirajo zaradi njegove precej burne teroristične preteklosti. 47-letni Rodriguez je bil nekoč pripadnik levičarske teroristične skupine Prvi oktober (Grapo) in je 1983 sodeloval pri uboju pomembnega poslovneža Rafaela Padure in še v nekaterih drugih terorističnih akcijah. Dve leti za tem so ga aretirali in ga obsodili na 84 let zapora. Pozneje je v zaporu gladovno stavkal kar 432 dni, zaradi česar je postal paraplegik, saj ni mogel več uporabljati obeh nog. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so ga izpustili iz zapora in se je preživljal kot prodajalec srečk. Športno slavo je doživel že na POI v Sydneyju, kjer je osvojil kar pet zlatih medalj. Toda tedaj je javnosti prodajal zgodbo, da je za njegovo invalidnost kriva prometna nesreča. (Controversies at the 2012 summer paralymics, 2016)

3.6.2. Največji pretres paraolimpijskih iger in njegove posledice

Leta 2000 je španska košarkarska ekipa zmagala na paraolimpijskih igrah. Španski novinar Carlos Ribagorda je nato razkril, da je deset igralcev popolnoma 'normalnih' in da so se le izognili testom, ki določajo kvalifikacije za tovrstne igre. Kasneje so ugotovili, da so Španci goljufali tudi v drugih kategorijah, namreč pri namiznem tenisu, tekih in plavanju. Trdil je tudi, da je Španska zveza športnikov z motnjami v duševnem razvoju (FEDDI) namerno odločila in prijavila športnike, ki niso bili intelektualno onemogočeni zato, da bi pridobila več sponzorskih sredstev. (Nešportne prevare, 2010)

Slika 3: Španska košarkarska reprezentanca na POI v Sydneyu 2000 Vir: http://www.dailymail.co.uk/sport/othersports/article-2459172/Spanish-basketball-team-pretended-disabled-win-Paralympic-gold-guilty-fraud.html (15.06.2016)

http://www.dailymail.co.uk/sport/othersports/article-2459172/Spanish-basketball-team-pretended-disabled-win-Paralympic-gold-guilty-fraud.html

http://www.dailymail.co.uk/sport/othersports/article-2459172/Spanish-basketball-team-pretended-disabled-win-Paralympic-gold-guilty-fraud.html

22

Dva tedna kasneje je bila skupina uradno diskvalificirana in zlate medalje so jim bile odvzete. IPC je napovedal, da zaradi resnih težav pri ugotavljanju upravičenosti športnikov do nastopanja in uradne klasifikacije začasno ukine vse uradne športne dejavnosti, ki vključujejo motnje v duševnem razvoju. Od takrat je IPC poskušal razviti revidirani sistem za testiranje za motnjo v duševnem razvoju, vendar pa so kasneje napovedali, da bodo s 1. februarjem 2003 vsi dogodki, ki vključujejo učne težave, izpuščeni na letnih paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Vendar je bil šele leta 2009 uveden nov strog sistem za preverjanje intelektualne invalidnosti, tako da so lahko športniki z intelektualnimi pomanjkljivostmi ponovno nastopili šele v Londonu 2012. Vendar pa so se lahko pomerili le v treh športih:

Atletika – skok v daljino, krogla, 1500 m (športni razred T/F 20)

Plavanje – 200 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno (športni razred 14)

Namizni tenis (športni razred 11). Vsi tekmovalci v teh športnih razredih morajo izpolnjevati zahteve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki opredeljuje motnjo v duševnem razvoju:

IQ pod 75

težave v prilagajanju – na primer v socialnih in komunikacijskih sposobnostih

invalidnost je morala nastati pred 18. letom starosti. Številne države imajo standardno merilo, ki ocenjuje stvari, kot so sposobnost uporabe javnega prevoza, upravljanje z denarjem in ustrezno odzivanje na vremenske razmere. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) s pomočjo svojih psihologov preveri, ali tekmovalec izpolnjuje merila, ki jih je opredelil IPC, nato pa jih preverita še dva ali trije neodvisni psihologi iz odbora INAS (mednarodna federacija za parašportnike z motnjami v duševnem razvoju). Toda to je šele začetek. Ko je športnik priznan v kategorijo z intelektualno pomanjkljivostjo, opravijo še športno razvrstitev. Tik pred začetkom paraolimpijskih iger v Londonu 2012 je mednarodni paraolimpijski komite (IPC) prerazvrstil 17-letno plavalko Victorio Arlen. Ugotovili so, da Victoria ni bila pravilno klasificirana in zato ni upravičena do tekmovanja v svoji kategoriji. Po uspešni pritožbi so Victorii dovolili tekmovanje v njenem prvotnem S6 razredu. Njen komentar na nastalo situacijo: »To je rollercoaster, vendar imam srečo, da imam neverjetno ekipo ZDA, ki me podpira. To prihaja s športom in vesela sem, da sem še vedno tukaj, z veseljem bo plavati in zastopati svojo državo.« Osvojila je srebrno medaljo v S6 400 m freestyle. Jody Cundy je pritegnil kritike zaradi njegovega izbruha na diskvalifikacijo pri 1 km kronometer v razredu C4/C5. Ko se mu na štartu niso odprla vrata, je začel kričati na svoje trenerje. Kasneje je svoje dejanje komentiral: »Padel sem ven, ker se prekleta vrata niso odprla. Vsi ostali so dobili prekleto ponovno vožnjo ... Ne razumete niti polovice! Ali veste, zakaj mi to ni všeč? Štiri leta mojega življenja. Eno minuto in vse se

23

lahko uniči, vse ... In to pred šest tisoč domačimi navijači. Nikoli, nikoli več ne bom dobil te priložnosti. » Kasneje se je vrnil v areno in se javno opravičil množici: »Rad bi se opravičil za moj izbruh. Čestitke vsem konkurenčnim kolegom.«

3.6.3. Oscar Pistorius

Oscar Pistorius je postavil nov svetovni rekord – 21,30 s na 200 m. Bil je nepremagljiv do finala, ko ga je premagal Alan Oliveira iz Brazilije. Pistorius se je pritožil zoper drugo mesto in nato ustvaril polemiko s pritožbo glede dolžine protez svojega nasprotnika Oliveira.

Slika 4: Oscar Pistorius Vir: http://www.sickchirpse.com/oscar-pistorious-shoots-girlfriend/ (15.08.2016)

Kasneje se je opravičil za neprimeren čas svojih pripomb, vendar pa ne za vsebino svoje pritožbe. IPC je potrdil, da je dolžina Oliveirinih protez sorazmerna z njegovim telesom in v skladu s pravili in da vsem finalistom proteze izmerijo pred tekmo. IPC je tudi potrdila, da je Pistorius vprašanje o dolžini protez postavil že šest tednov pred tekmo. Olimpijski komite Južne Afrike je podal izjavo, v kateri se je Pistorius opravičil za svoj izbruh in izrazili polno podporo Pistoriusu in obljubil, da mu pomaga pri pogovorih z IPC o dolžini protetike po zaključku iger. IPC je izrazil pripravljenost za sodelovanje s Pistoriusom. Pistoriusu so izrazili podporo tudi avstralski tekač Jack Swift, Jerome Singleton iz ZDA ter drugi športniki. (Controversies at the 2012 summer paralymics, 2016)

3.6.4. Povečevanje krvnega tlaka

Drugo obliko »varanja« se je ugotovilo pri nekateri športnikih s poškodbami hrbtenjače, ki želijo povečati svoj krvni tlak v zameno za izboljšanje zmogljivosti. Zaradi narave poškodbe hrbtenjače nekateri športniki ne čutijo delov svojega telesa. Če je telo

http://www.sickchirpse.com/oscar-pistorious-shoots-girlfriend/

24

poškodovano na območjih, kjer nimajo nobenega občutka, se sproži fiziološki odziv, znan kot avtonomna disfleksija. Da bi pospešili ta odziv, se nekateri športniki namerno samopoškodujejo. Samopoškodbe so recimo zlom prstov zaradi zelo oprijetih oblačil, preobremenitev mehurja ali pri moških preveč stisnjena moda. To so zelo skrajna vedenja, vendar pa kažejo na to, kaj vse so parašportniki pripravljeno narediti za želen rezultat oziroma uspeh.

3.6.5. Prereča vprašanja, ki pestijo IPC

Nedavne raziskave so pokazale, da medtem ko so bile olimpijske igre kritizirane zaradi pomanjkanja možnosti udeležbe obema spoloma v številnih državah in v vseh športih, je na drugi strani na paraolimpijskih igrah precej bolj kritično pomanjkanje športnic na splošno. To spolno nezastopanost dodatno zapleta majhna udeležba ljudi s posebnimi potrebami, kot so na primer športniki s cerebralno paralizo. Potrebno si je zastaviti vprašanje, kako to, da na paraolimpijskih igrah, kjer je invalidnost v ospredju in se daje možnost športnikom, ki so drugačni, dobijo več nastopov, več mest v tekmovalni skupini tisti, ki so bolj neodvisni in ne potrebujejo podpore. Na paraolimpijskih igrah pa lahko nastopi tako rekoč le elita, deseterica najboljših v vsaki kategoriji. »V bistvu bi v Atenah lahko sodelovalo več kot 20.000 športnikov, če ne bi bile tako ostre norme. Za nastop ni bila dovolj niti dosežena A-norma. Tako smo morali doma pustiti Franja Izlakarja, ki je imel izpolnjeno A-normo v atletiki. Organizatorji so naredili omejitve, ker niso hoteli financirati večjega števila tekmovalcev. Pri sedeči odbojki je recimo lahko nastopilo le 6 ekip. Prve tri ekipe s svetovnega prvenstva in tri najboljše iz posamičnih regij. Ekip pa bi bilo lahko precej več. Če bi upoštevali A- in B-norme, bi Slovenija imela precej večjo reprezentanco,« pravi vodja slovenske atenske odprave Branko Mohorko. (Cerar, 2004) Kako je lahko športnik invalid ter tekmuje tako na olimpijskih kot tudi paraolimpijskih igrah in seveda dosega rezultate primerljive s svetovnimi rekordi? Torej gre za bolj zapletena vprašanja paraolimpijskega športa in recimo temu temnejša stran iger, ki jih obravnava mednarodno paraolimpijsko gibanje ter njihov razplet spremljamo vsi mi. (Doping, boosting and other forms of cheating at the Paralympics, 2012)

3.6.6. Fair play in oprema paraolimpijcev

Na obrobju naselja, kjer so nastanjeni športniki med tekmami na paraolimpijskih igrah,se tekmovalci sprostijo med dogodki in prav tam najdemo kup razstavljenih umetnih nog oziroma protez, ki štrlijo ven. Orodja, kot so umetni udi, bionične komponente za kolena,

http://theconversation.com/doping-boosting-and-other-forms-of-cheating-at-the-paralympics-9228

25

invalidski vozički, pnevmatike in platišča, razbite opornice prenašajo ali prevažajo športnike invalide z vsega sveta. Toda prav tako lahko tekač s popolnoma delujočo nogo natrga mišice ali zvije ligament. Včasih invalidski voziček v rugbyju dobi grd udarec in postane v trenutku neuporaben. Zato je mednarodni olimpijski komite določil skupino 80 mednarodnih strokovnjakov iz družbe Otto Bock, da je pri roki, ko je potrebno “ozdraviti” ali popraviti opremo paraolimpijcev. Njihova prisotnost je velikokrat ključnega pomena, a prav tako igrajo kontroverzno vlogo zaradi svoje mobilnosti. Tak primer se je zgodil, ko je že prej omenjeni Oscar Pistorius izjavil, da se mu zdi zmaga njegovega nasprotnika sporna, in sicer zaradi dolžine njegovih protez. Oliveirine prostetične noge so bile po merilih, ki jih določi mednarodni paraolimpijski komite. To je glede na višino športnika invalida. A ta fenomen, da so športniki amputiranci popolnoma mobilni in konkurenčni mnogi poimenujejo TEHNODOPING.

Zaradi razlik v vrstah umetnih udov, invalidskih vozičkov in pomoči, ki je na voljo za invalide v njihovih državah, so pogoji zelo nekonkurenčni. Največje razlike prihajajo pri športnikih iz držav v razvoju. Mnogi športniki, ne samo da ne morejo tekmovati oziroma konkurirati večjim državam, ampak tudi živijo z domačimi protetičnimi udi, izdelanimi iz odpadne kovine. Naprave, kot so umetne noge, imenovana rezila iz ogljikovih vlaken, ki jih uporabljata Pistorius in Oliveira, so pogosto predragi za ljudi iz revnih držav. Rezila znamke OSSUR na primer stanejo več tisoč dolarjev in ne vključujejo opreme za pritrjevanje, ki je nujno potrebna, da jih športniki sploh lahko uporabljajo. High-tech proteze, kot so računalniške C-noge družbe Otto Bock, zahtevajo servisiranje, ki je nemogoče v nekaterih državah.

Osmi dan tekmovanja v Londonu 2012 je delavnica oskrbela skupaj 1.753 športnikov, popravila okoli 156 invalidskih vozičkov in 27 protez. Donna Fisher, 41, protetična tehnica iz Dublina, je dejala, da so naprave, ki jih nosijo paraolimpijci iz revnih držav pogosto dotrajane in včasih boleče za nošenje. Sama je izdelala umetno nogo za haitskega amputiranca, katerega lastna proteza je bila tako boleča, da ni mogel hoditi brez bergel. Na svojem telefonu ima fotografijo invalidskega vozička egiptovskega športnika, pripeljanega v popolnoma rjavečih kosih. Nigerijski dvigovalec uteži je imel oporo za poškodovano nogo narejeno iz živalske kože, kosov kovine za vodovodno napeljavo ter vrvi. »To je srednji vek,« je dejala Fisherjeva. Sklicujoč se na športnike, je dodala: »So zelo nadarjeni, ampak so se znašli v zelo neugodnem položaju.« Heinrich Popow, 29-letni nemški tekač ki je v mladosti izgubil nogo v boju z rakom, pa je dejal, da je oprema važna le do neke mere. »Vsi govorijo o tehnodopingu in prednosti tehnično boljših,« pove. »Ti si oseba, ki nosi proteze. Če kupiš kolo, kot ga ima Lance Armstrong, še ne pomeni, da boš zmagal na Tour de France.« Uspeh nigerijskih dvigovalcev uteži podpira to idejo. Mnogi so imeli poškodbe od otroške paralize in so prišli na tekmo z zastarelimi opornicami. Vendar pa so vseeno osvojil šest zlatih medalj in postavili več svetovnih rekordov.

http://topics.nytimes.com/top/reference/timestopics/subjects/t/tour_de_france_bicycle_race/index.html?inline=nyt-classifier

26

Skupaj skovana oprema ni vedno znak zanemarjanja ali težav. Telesa športnikov so tako različna, da včasih ročno izdelani pripomočki delujejo najbolje. Grant Patterson, 23, avstralski plavalec, ki ima zaradi bolezni zmanjšano mobilnost v celem telesu, plava s pomočjo aluminijastega skuterja, ki ga je na srednji šoli izdelal njegov mlajši brat. Nekateri tekmovalci, kot je Richard Whitehead, šprinter, ki je osvojil zlato medaljo za Veliko Britanijo, raje teče z opremo, ki jo pozna in uporablja že dlje časa kot novejšo tehnologijo. Športnik z nadkolensko amputacijo raje teče na ravnih protezah kot na novi opremi z vgrajenimi umetnimi koleni. (Maslin Nir, 2012) Napačne predstave o paraolimpijskih igrah niso pomagale njihovi popularnosti. Veliko ljudi paraolimpijske igre zamenjuje s specialno olimpijado. Oba dogodka sta za invalide, vendar se specialne olimpijade udeležujejo tisti, katerim osebni dosežek veliko pomeni, ne glede na njihovo sposobnost. Paraolimpijske igre pa bolj stremijo k vrhunskemu športu, kjer gredo športniki skozi strog postopek kvalifikacij in klasifikacij, tako da lahko tekmujejo na igrah. Paraolimpijske igre so postale elitni športni dogodek, kjer se najbolje usposobljeni športniki borijo za zlato, srebro in bron. (Rivera, 2015)

3.7. SLOVENCI NA PARAOLIMPIJSKIH IGRAH

Statistika slovenskih udeležencev na paraolimpijskih igrah je zelo dobra. 22 Slovencev je do sedaj prejelo vsaj eno paraolimpijsko medaljo in kar 12 Slovencev je do sedaj prejelo več kot eno paraolimpijsko medaljo. Najboljša med njimi sta do sedaj:

atlet Franjo Izlakar s 6 medaljami (3 zlate, 2 srebrni, 1 bronasta) ter

plavalec Jožef Banfi s 6 medaljami (3 zlate, 1 srebrna, 2 bronasti). Slednji je medalje priplaval še za Jugoslavijo.

Ostali prejemniki so:

Franc Pinter: 4 (3 srebrne, 1 bronasta)

Marjan Peternelj: 4 (1 zlata, 3 bronaste)

Franc Šimunič: 3 (2 zlati, 1 srebrna)

Danijel Pavlinec: 3 (1 srebrna, 2 bronasti)

Dragica Lapornik: 3 (3 bronaste)

Rudolf Kocmut: 2 (1 zlata, 1 srebrna)

Rajko Kopač: 2 (1 zlata, 1 bronasta)

Mateja Pintar: 2 (1 zlata, 1 bronasta)

Tatjana Majcen: 2 (1 srebrna, 1 bronasta)

Jože Okoren: 2 (1 srebrna, 1 bronasta)

Janez Roškar: 2 (2 bronasti). Prav je, da omenim nekaj slovenskih paraolimpijcev. Za moje lažje razumevanje in kot že sam nasov diplomske naloge napoveduje, sem opisala tiste, ki so spisali slovensko

27

zgodovino paraolimpizma. Ne vseh, le nekatere, katerih zgodba je dopolnila in obogatila nalogo Paraolimpijske igre in Slovenci. Franjo Izlakar, kot prejemnik največ paraolimpijskih medalj, Franc Pinter, udeleženec kar 7. paraolimpijskih iger, pa Draga Lapornik, kot nauspešnejša atletinja, ter mlaše generacije, kot sta plavalec in tekmovalec v parakajaku, Dejan Fabčič ter edina predstavnika na zimskih paraolimpijskih igrah, Gal Jakič in Žiga Breznik.

3.7.1. Pavla Sitar

Vrhunski rezultati Pavle Sitar segajo v sedemdeseta leta, ko je bila v svoji skupini v hitrostnih vožnjah na krajše proge v Evropi skoraj nepremagljiva. Vrednost njenih uspehov pa je še večja, saj so v tistih časih slovenski atleti v hitrostnih vožnjah tekmovali na veliko slabših, težjih in bolj okornih vozičkih. Pavla Sitar je zablestela na

paraolimpijskih igrah leta 1972 v Heidelbergu, ko je v hitrostni vožnji na 60 metrov osvojila zlato kolajno. To je bila prva zlata kolajna na tako velikem in odmevnem tekmovanju, ki so jo osvojili slovenski paraplegiki. Paraolimpijce, ki so osvojili kolajne (Pavla Sitar, Slovenija, Jože Okoren Slovenija, Milka Milinković, Hrvaška) je sprejel takratni predsednik Jugoslavije maršal Josip Broz – Tito in jim podaril zlate ure. To je bila za tiste čase izjemna čast in zelo veliko priznanje.

Slika 5: Pavla Sitar, jugoslovanska in slovenska paraolimpijka v atletiki Vir: http://www.drustvo-para-lj.si/naslovnica/sport-in-rekreacija/nasi-paraolimpijci (10.06.2016)

3.7.2. Franc Pinter

Franc Pinter − Ančo je eden izmed najuspešnejših športnikov invalidov v Sloveniji in eden izmed najboljših strelcev na svetu. V mladosti se je preizkušal v vseh športih, ki mu jih je domače okolje omogočalo. V aprilu leta 1977 je prišel usodni dan, ki mu je za vedno spremenil ţivljenje. Postal je paraplegik. Vrhunec njegove športne poti pa poteka od leta 1994 in vse do danes. V teh letih je postal sedemkrat športnik leta med invalidi, osemnajstkrat državni prvak, pristreljal si je sedem medalj na evropskih prvenstvih, pet medalj na svetovnih prvenstvih in štiri medalje na paraolimpijskih igrah. V vrhunskem športu je prisoten že 18 let in že večkrat je razmišljal o tekmovalni upokojitvi, vendar ga vsakoletni dobri rezultati in želja po žlahtni medalji na paraolimpijskih igrah ženejo naprej. Ančo živi za šport in se hkrati sprošča ob njem. Je oseba, ki ga najbolje opišejo besede njegove trenerke Polone Sladič: »Danes ga dajem za vzor vsem športnikom, s katerimi imam opravka. Invalidom ali neinvalidom. Zato ker je res pravi vzor, kakšen mora biti pravi, profesionalen pristop k športu. In da je le takšen pristop pravilen, dokazujejo vsi njegovi uspehi.« (Maček, 2009)

http://www.drustvo-para-lj.si/naslovnica/sport-in-rekreacija/nasi-paraolimpijci

28

Slika 6: Franc Pinter, udeleženec 7. paraolimpijskih iger Vir: http://www.vecer.com/puska-mu-je-vrnila-zivljenje-6215625 (16.08.2016)

3.7.3. Dragica Lapornik

Najstarejša med slovenskimi paraolimpijci je 48-letna metalka krogle Dragica Lapornik, ki je na štirih olimpijadah osvojila tri bronaste kolajne, in sicer 1984 v Stoke Mandevillu (Velika Britanija), 1992 v Barceloni (Španija), 2000 v Sydneyu (Avstralija). Leta 1996 je v Atlanti osvojila nehvaležno četrto mesto. V letu 2010 je za izjemne športne dosežke prejela Bloudkovo plaketo. Že od mladih nog je bila predana športu. Njeni začetki v metanju krogle so bili povsem amaterski. Pomagala si je tako, da je okoli krogle navila klobko volne, da jo je nato lahko povlekla nazaj. »To so bili časi, ko še nismo imeli trenerjev, težava je tudi bila, kako jih plačati. Težko je najti primerne ljudi, saj morajo biti strokovno podkovani, zraven pa imeti še nekaj človeškega čuta. Trening invalidov se ne konča s strokovnim delom, ampak je treba ponuditi še posebno pomoč, pomagati invalidom pri treningu, uporabljamo namreč

posebne metalne stole. Zaradi vseh teh zadev se že sam trening močno podaljša,« pripoveduje Dragica. Za njen prvi bron je zadoščalo 5,20 metra, v Sydneyju je morala za isti dosežek kroglo vreči že 6,94 metra. Paraolimpijska zmagovalka Nemka Marianne Buggenhagen, le leto mlajša od Dragice, je kroglo zalučala kar 9 metrov. V svoji bogati športni karieri je v atletskih disciplinah (suvanje krogle, met kopja, met diska, hitrostne vožnje) na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter paraolimpijskih igrah dosegla vrhunske rezultate. Slika 7: Draga Lapornik, paraolimpijka v atletiki

Vir: http://www.drustvo-para-lj.si/naslovnica/sport-in-rekreacija/nasi-paraolimpijci (10.06.2016)

http://www.vecer.com/puska-mu-je-vrnila-zivljenje-6215625

http://www.drustvo-para-lj.si/naslovnica/sport-in-rekreacija/nasi-paraolimpijci

29

3.7.4. Mateja Pintar

Pred petnajstimi leti se je Mateja Pintar na družinskem izletu spotaknila ob skalo. Padec je bil usoden, od takrat ne more več hoditi. Danes, ko je stara trideset let, je Mateja priznana slovenska paraolimpijka. Lahko se pohvali z dvema olimpijskima kolajnama v namiznem tenisu, na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 je osvojila zlato, štiri leta pozneje v Pekingu je bila še bronasta. Pred kratkim je naznanila, da končuje svojo športno pot.

Slika 8: Mateja Pintar, najuspešnejša slovenska namiznoteniška paraolimpijka Vir: http://www.zsis.si/rio-2016/medalje-na-paraolimpijskih-igrah/ (10.06.2016)

Ob koncu svoje športne kariere je izjavila: »Lahko rečem, da sem bila v konec kar malce prisiljena. Po igrah v Londonu sem prenehala tekmovati zaradi poškodbe, zaradi hude okužbe, ki me je skoraj za dve leti priklenila na posteljo. Takrat sem se sicer še vedno osredotočala na to, da čim prej okrevam, z mislijo, da igranje namiznega tenisa nadaljujem. A ker je vse skupaj tako dolgo trajalo, sem vmes že ugotovila, da tudi zaradi starejše poškodbe rame in roke moje telo ne bo več zdržalo vseh naporov, ki bi jih potrebovala za rezultate in si jih tudi želela. Ne nazadnje tudi finančne podpore, kot je štipendija oziroma zaposlitev na račun športa, ni bilo. Imela sem le štipendijo, ki sem jo dobivala za študij in nekaj denarja od sponzorjev, kar pa za vsakdanje življenje in kariero ne bi zadoščalo. Zato se mi je zdelo, da je prišel čas, da to zgodbo tudi uradno končam, še preden pridejo nove olimpijske igre. Igre v Riu sem še vedno imela v mislih, toda ker zadnjo sezono, ko se je delala norma, nisem igrala, je postalo jasno, da bo treba tudi javno sporočiti, da je z namiznim tenisom konec, da ni možnosti, da bi se vrnila tja, kjer sem bila, in da nameravam po novem energijo posvetiti stvarem, ki so bile doslej zanemarjene, vendar me prav tako veselijo in bom v njih prav tako lahko uspešna.« (Mateja Pintar je končala bogato športno kariero..., 2015)

3.7.5. Dejan Fabčič

Med potniki na paraolimpijske igre v Rio, ki se bodo odvijale septembra po končanih olimpijskih igrah, je tudi Dejan Fabčič. Zanj bo to že drugo največje tekmovanje za športnike invalide, zanimivo pa je, da je v Pekingu 2008 nastopal kot plavalec, zdaj se bo prvič preizkusil v parakajaku. Rodil se je brez golenic na obeh nogah, in ker druga kost, mečnica, ne more nositi teže telesa, in so sklepi v gležnju in kolenu nefunkcionalni, so v takih primerih noge amputirali

http://www.zsis.si/rio-2016/medalje-na-paraolimpijskih-igrah/

30

v višini kolena. Po srednji šoli je bila študij medicine njegova edina želja in izbira. Za interno medicino se je odločil precej racionalno, saj je moral izločiti vse tiste veje medicine, kjer bi njegovo zdravje zaradi invalidnosti trpelo. S plavanjem je začel, potem ko je rekreativno plaval ob rehabilitacijah. Prijatelji so ga povabili na državno prvenstvo invalidov v plavanju; tam je dobro odplaval, predvsem pa so ga opazili ljudje iz Zveze za šport invalidov Slovenije in tako je postopoma začel

trenirati. Vrhunske rezultate je v plavanju dosegel šele s sodelovanjem s trenerjem dr. Borom Štrumbljem. Plavalno kariero je zaključil, po vrhuncu na paraolimpijskih igrah v Pekingu 2008, kjer je osvojil šesto mesto na 100 m prsno in sedmo mesto na 100 m hrbtno. Zaradi začetka stažiranja, specializacije in družine ni bilo več časa za plavanje na vrhunski ravni.

Slika 9: Dejan Fabčič, paraolimpijec v plavanju in parakajaku Vir: http://www.primorske.si/Novice/Sport/Parakajakas-Dejan-Fabcic-do-brona-na-evropskem-prv (16.8.2016)

Po končanem plavanju je hitro ugotovil, da brez športa ne more. Začel je veslati, sprva zgolj za rekreacijo. Ko so izvedeli, da je parakajak sprejet med paraolimpijske športe in bo prvič na programu prav v Riu, pa je počasi dozorela ideja o nastopu na igrah. Pred nastopom v Riu pove: »Procese treninga sem poznal že iz plavanja in veliko stvari prenesel v kajak, poleg tega pa imam ob sebi odlične strokovnjake na tem področju: Jernej Zupančič Regent skrbi za pripravljenost in napiše treninge, Nina Mozetič pa je z mano na treningih in poskrbi, da so pravilno opravljeni. Vsi smo k treniranju resno pristopili, imamo cilj in ni nobenega popuščanja.« (Sam se moraš odločiti, ali se boš smilil samemu sebi ali pa boš iz sebe kaj naredil..,. 2016)

3.7.6. Žiga Breznik

Žiga Breznik je na zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006 v Torinu nastopil v veleslalomu. Zaradi visoke vročine in hudih bolečin vidnejšega rezultata ni dosegel, toda že sam nastop na tako velikem tekmovanju pomeni velik uspeh. Žiga je naš prvi smučar, ki je začel tekmovati v evropskem smučarskem pokalu in je dosegal dobre rezultate.

http://www.primorske.si/Novice/Sport/Parakajakas-Dejan-Fabcic-do-brona-na-evropskem-prv

31

Slika 10: Žiga Breznik, paraolimpijski veleslalomist Vir: http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/nacrtovali-tri-docakali-le-en-nastop/111575 (16.8.2016)

3.7.7. Gal Jakič

Gal Jakič na zimskih paraolimpijskih igrah leta 2006 v Torinu zaradi premajhnega števila točk na tekmah evropskega pokala ni tekmoval, nastopil pa je kot predtekmovalec. To je bila za mladega in perspektivnega smučarja izjemna priložnost in spodbuda za nadaljnja tekmovanja. In tako je nastopil na naslednjih paraolimpijskih igrah v Vancouvru. V slalomu je osvojil 29. mesto, v veleslalomu pa, žal, odstopil. Največji uspeh je dosegel v letu 2011 na severnoameriškem tekmovanju v NorAm, ko je v slalomu osvojil srebrno kolajno.

Slika 11: Gal Jakič, paraolimpijski slalomist in veleslalomist Vir: http://www.slovenskenovice.si/sport/drugi-sporti/gal-jakic-brani-slovensko-cast (16.8.2016)

http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/nacrtovali-tri-docakali-le-en-nastop/111575

http://www.slovenskenovice.si/sport/drugi-sporti/gal-jakic-brani-slovensko-cast

32

3.8. SLOVENSKI NASTOPI NA PRIZORIŠČIH PARAOLIMPIJSKIH IGER

3.8.1. Rio 2016

Po neuspešnem poskusu ženske reprezentance v odbojki sede bo Slovenija v Riu predvidoma nastopila v petih športnih panogah: strelstvu, plavanju, kolesarstvu, parakajaku in atletiki.

Ime Priimek Šport

Franc Pinter strelstvo

Damijan Pavlin strelstvo

Gorazd Tiršek strelstvo

Veselka Pevec strelstvo

Darko Đurić plavanje

Primož Jeralič kolesarstvo

Sandi Novak atletika

Dejan Fabčič parakajak

Tabela 4: Kandidati za paraolimpijske igre v Rio de Janeru 2016 Vir: http://www.slovenskenovice.si/sport/rio-2016/paraolimpijci-pilijo-formo-za-uspesne-nastope-v-riu (10.08.2016)

3.8.2. Soči 2014

Slovenijo je predstavljal le en aktiven udeleženec, Gal Jakič, ki je tekmoval v alpskem smučanju z monoskijem. Za 25-letnega športnika so bile to tretje paraolimpijske igre. Tekmovalni debi je doživel v Vancouvru 2010, ko je bil 29. v slalomu, v veleslalomu pa je odstopil. Leta 2006 je bil na igrah v Torinu, a je ostal brez aktivnega nastopa, ker je, ko je že bil na prizorišču, IPC ugotovil, da nima dovolj točk za nastop, zato je dobil priložnost le kot predtekmovalec. V Sočiju 2014 se mu ni izšlo vse po načrtih, saj je oba nastop končal predčasno in ostal brez uvrstitev. V slalomu je na precej uničeni progi z visoko startno številko odstopil na prvi progi, v veleslalomu pa je v drugi vožnji doživel tehnično okvaro, saj se mu je odpela vez smučke na monoskiju in je končal v snegu.

http://www.slovenskenovice.si/sport/rio-2016/paraolimpijci-pilijo-formo-za-uspesne-nastope-v-riu

33

3.8.3. London 2012

Slovenski predstavniki v Londonu (22 aktivnih udeležencev) so bili:

Ime Priimek Šport Dosežek

Tanja Cerkvenik atletika

Jože Flere atletika SREBRNA medalja

Tatjana Majcen Ljubič atletika

Henrik Plank atletika

Roman Pongrac kolesarstvo

Andreja Dolinar namizni tenis

Mateja Pintar namizni tenis BRONASTA medalja

Darko Đurić plavanje

Damjan Pavlin streljanje

Franc Pinter streljanje BRONASTA medalja

Franček Gorazd Tiršek streljanje

Alenka Iršič sedeča odbojka

Anita Goltnik Urnaut

sedeča odbojka

Bogomira Jakin sedeča odbojka

Danica Gošnak sedeča odbojka

Jasmina Zbil sedeča odbojka

Lena Gabršček sedeča odbojka

Marinka Cencelj sedeča odbojka

Regina Roudi Terbuc sedeča odbojka

Saša Kotnik sedeča odbojka

Štefka Tomič sedeča odbojka

Suzana Ocepek sedeča odbojka

Tabela 5: Udeleženci paraolimpijskih iger v Londonu 2012

»Konkurenco poznam, treniral sem sicer dobro in sem tudi pripravljen dobro. Na igre grem dirkat najbolje, kot zmorem, pa bomo videli. V velikih kolesarskih državah ostanejo doma zelo dobri kolesarji, ker ni mest za vse, Slovenija pa ima samo eno mesto. Moja

34

boljša disciplina je cestna dirka, a moram poudariti, da bom najbrž edini, ki bom imel samo eno kolo, cestno, ki si ga bom sam priredil še za kronometer,« je pričakovanja pred svojimi prvimi paraolimpijskimi igrami strnil kolesar Roman Pongrac.

3.8.4. Vancouver 2010

Leta 2010 sta normo za Vancouver izpolnila dva smučarja, a nastopiti je smel le eden. Komisija za tekmovalni šport je za nastop določila Gala Jakiča, ki je v slalomu dosegel 29. mesto, v paradnem veleslalomu pa je imel težave že na štartu in nato odstopil s proge. »Razliko med olimpijskimi in paraolimpijskimi igrami bi morda zaznali po tem, da boste o slednjih poslušali pol minute ali prebrali nekaj vrstic med 7. in 16. marcem.« Gal o svoji veji: »V alpskem smučanju fantje in punce nastopamo skupaj, vsakemu spolu podelijo tri komplete kolajn, glede na poškodbo.Pomerijo se slepi in slabovidni, stoječi, ponavadi gre za amputirance, in sedeči. Tekmujejo v slalomu, veleslalomu, superveleslalomu, smuku, superkombinaciji. Vas to na kaj spominja? Mene na običajne alpske discipline. In za lažjo predstavo, razlika v hitrosti med nami in zdravimi je približno 10 odstotkov. Če zdravi drvi 70 kilometrov na uro, je hitrost invalida okoli 63 km/h. Razlika ni očitna«. (Kališnik, 2014)

3.8.5. Peking 2008

Slovenska odprava na paraolimpijskih igrah v Pekingu je štela 53 članov – 30 športnikov in 23 spremljevalcev. Slovenski športniki in športnice so v Pekingu nastopili v atletiki, golbalu, kolesarstvu, namiznem tenisu, plavanju, sedeči odbojki in streljanju. »Priprave naših športnic in športnikov so potekale po programu, vsi so dobro pripravljeni in prepričan sem, da bodo na Kitajskem vsi dali od sebe vse, kar zmorejo in znajo. Kolajn od njih ne zahtevamo, zadovoljni bomo, če bodo nastopili po svojih močeh in dostojno zastopali Slovenijo,« je na predstavitvi reprezentance v Laškem dejal Branko Mihorko, vodja slovenske paraolimpijske odprave. Slovenci na paraolimpijskih igrah Peking 2008:


Henrik Plank, atletika

Tatjana Majcen Ljubič atletika

Jože Flere atletika SREBRNA medalja

Tanja Cerkvenik atletika 5. mesto

Gorazd Dolanc golbal

Boštjan Vogrinčič golbal

35

Ivan Vinkler golbal

Matej Ledinek golbal

Dejan Pirc golbal

Simon Podobnikar golbal

David Kuster kolesarstvo

Bojan Lukežič namizni tenis

Mateja Pintar namizni tenis BRONASTA medalja

Andreja Dolinar namizni tenis

Jolanda Belavič namizni tenis

Ivan Lisac namizni tenis

Dejan Fabčič plavanje

Saša Kotnik sedeča odbojka

Danica Gošnak sedeča odbojka

Alenka Šart sedeča odbojka

Marinka Cencelj sedeča odbojka

Emilie Gradišek sedeča odbojka

Boža Kovačič sedeča odbojka

Bogomira Jakin sedeča odbojka

Ana Justin sedeča odbojka

Suzana Ocepek sedeča odbojka

Anita Goltnik Urnaut

sedeča odbojka

Štefka Tomič sedeča odbojka

Franc Pinter strelstvo BRONASTA medalja

Damjan Pavlin strelstvo Tabela 6: Udeleženci paraolimpijskih iger v Pekingu 2008

3.8.6. Torino 2006

Leta 2006 sta v Torino potovala Žiga Breznik in Gal Jakič, zaradi birokratskega zapleta je nastopil le eden, Breznik je bil boljši, Gal pa je bil predtekmovalec, bival je v olimpijski vasi, začutil, kaj pomeni hitreje, više in tako naprej.

36

3.8.7. Atene 2004

Slovensko zastopstvo je bilo številčno, saj je v sedmih panogah nastopilo skupno 29 športnic in športnikov, ki so nastopili v sedeči odbojki, golbalu, atletiki, kolesarstvu, plavanju, namiznem tenisu in strelstvu. Skupno so se za medalje potegovali v 27 disciplinah ter osvojili kar štiri medalje. Osvojili so jih:


Mateja Pintar namizni tenis ZLATA medalja

Franc Pinter strelstvo SREBRNA medalja

Tatjana Majcen atletika dvakrat SREBRNA medalja

Tabela 7: Udeleženci paraolimpijskih iger v Atenah 2004

3.8.8. Sydney 2000

Slovenijo je v Sydneyu zastopala 17-članska reprezentanca športnikov invalidov. Vsi so izpolnili zahtevne domače in mednarodne norme, večina med njimi so že bili nosilci medalj z velikih mednarodnih tekmovanj. Nastopili so v atletiki, golbalu, namiznem tenisu, plavanju in streljanju. Uvrstitve slovenskih športnikov invalidov v Sydneyu:


Franc Pinter streljanje SREBRNA

medalja ter 4.,9.in 12. mesto

Ernest Jazbinšek streljanje 7. in 16. mesto

Srečko Majcenovič streljanje 9. in 12. mesto

Franjo Izlakar atletika SREBRNA

medalja ter 6. mesto

Janez Roškar atletika BRONASTA medalja in 7.

mesto

Dragica Lapornik atletika BRONASTA

medalja

Janez Hudej atletika dvakrat 5. ter 8.

mesto

Marko Sever atletika 28. mesto

Andreja Dolinar namizni 4. mesto

37

tenis

Sašo Šuligoj namizni

tenis 5. –8. mesto

Danijel Pavlinec plavanje dvakrat 6. ter 8.

mesto

Ivan Vinkler

golbal

6. mesto

Erlend More

Vojko Štor

Boštjan Vogrincic

Igor Žagar

Zlatko Mihajlovic Tabela 8: Udeleženci paraolimpijskih iger v Sydneyu 2000 Vir: http://www.glasslovenije.com.au/acrobat/para-OI-priloga2000.pdf (10.06.2016)

3.8.9. Atlanta 1996

V Atlanti so naši paraolimpijci nadaljevali uspešne nastope in tako priborili Sloveniji še dodatnih 5 paraolimpijskih medalj.


Franc Pinter streljanje SREBRNA

medalja

Franjo Izlakar atletika SREBRNA

medalja

Janez Roškar atletika BRONASTA

medalja

Danijel Pavlinec plavanje, 100

m prosto BRONASTA

medalja

Danijel Pavlinec plavanje, 200

m prosto BRONASTA

medalja

Dragica Lapornik atletika 4. mesto

Janez Hudej atletika 4. mesto

Danijel Pavlinec plavanje BRONASTA

medalja

Tabela 9: Udeleženci paraolimpijskih iger v Atlanti 1996

3.8.10. Barcelona 1992

Slovenski športniki so že petič nastopali na paraolimpijskih igrah, tokrat prvič pod slovensko zastavo. Franjo Izlakar je v katalonski prestolnici za Slovenijo osvojil 2 zlati

http://www.glasslovenije.com.au/acrobat/para-OI-priloga2000.pdf

38

medalji, in sicer v atletiki (suvanje krogle in met diska, C7). Prvo žensko medaljo pa je osvojila Dragica Lapornik, in sicer bronasto, prav tako v atletiki (suvanje krogle, THW5).


Franjo Izlakar atletika dvakrat ZLATA medalja

Dragica Lapornik atletika BRONASTA

medalja

Tabela 10: Medalista s paraolimpijskih iger v Barceloni 1992

3.9. MEDALJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV

ZLATA MEDALJA

Ime Šport - disciplina Igre Zastopal

Pavla Sitar

Atletika – 60 metrov voziček 2 ženske Heidelberg 1972

Jugoslavija

Jožef Banfi

Plavanje –100 metrov prsno D1 moški

Arnhem 1980 Plavanje – 3 x 50 metrov posamično mešano E1 moški

Franc Šimunič

Namizni tenis – moštvo E moški

Franjo Izlakar

Atletika – suvanje krogle C7 moški

Stoke Mandeville, New York 1984

Rudolf Kocmut

Atletika – 400 metrov moški

Marjan Peternelj

Atletika – met kopja 3 moški

Jožef Banfi

Plavanje – 4 x 50 metrov prosto štafeta moški

Franc Šimunič

Namizni tenis – posamično L5 moški

Rajko Kopač Golbal – moški Seul 1988

Franjo Izlakar

Atletika – suvanje krogle C7 moški

Barcelona 1992 Slovenija Atletika – met diska C7 moški

Mateja Pintar Namizni tenis – posamično 3 ženske Atene 2004

Tabela 11: Zlate medalje s paraolimpijskih iger Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_prejemnikov_olimpijskih_medalj (10.06.2016)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_prejemnikov_olimpijskih_medalj

39

SREBRNA MEDALJA


Jože Okoren Atletika – met diska 2 moški Arnhem 1980

Jugoslavija

Franc Šimunič

Namizni tenis – posamično E moški

Jožef Banfi Plavanje – 100 metrov hrbtno A1 moški

Stoke Mandeville, New York 1984

Rudolf Kocmut

Atletika – 1500 metrov C7 moški

Seul 1988 Danijel Pavlinec

Plavanje – 100 metrov prosto L3 moški

Franjo Izlakar Atletika – suvanje krogle F36 moški Atlanta 1996

Slovenija

Franc Pinter Streljanje – stoje zračna puška cevna spirala SH1 moški

Franjo Izlakar Atletika – suvanje krogle F37 moški

Sydney 2000 Franc Pinter

Streljanje – stoje zračna puška cevna spirala SH1 moški

Tatjana Majcen Atletika – met kopja F54/55 ženske

Atene 2004

Franc Pinter Streljanje – stoje zračna puška cevna spirala SH1 moški

Jože Flere Atletika – met diska F32/51 moški Peking 2008

Gorazd Franček Tiršek

Streljanje – stoje zračna puška SH2 moški London 2012

Tabela 12: Srebrne medalje s paraolimpijskih iger Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_prejemnikov_olimpijskih_medalj (10.06.2016)

BRONASTA MEDALJA


Jože Okoren Atletika – met diska 2 moški Heidelberg 1972

Jugoslavija

Franjo Izlakar Atletika – suvanje krogle CP D moški

Arnhem 1980

Marjan Peternelj Atletika – met kopja 4 moški

Igor Dubrovski Odbojka sede moški

Jožef Banfi

Jože Žgajnar

Franc Prelog

Franc Komar Alpsko smučanje – alpska kombinacija LW6/8 moški Innsbruck

1984 Dragica Lapornik Atletika – suvanje krogle 4 ženske


40

Marjan Peternelj Atletika – suvanje krogle 3 moški

Darko Kisovec Golbal – moški Rajko Kopač

Jožef Banfi Plavanje – 100 metrov prsno A1 moški

Brigita Galičič Plavanje – 100 metrov prosto L5 ženske

Marjan Peternelj Atletika – met kopja 3 moški Seul 1988

Danijel Pavlinec Plavanje – 200 metrov prosto L3 moški

Dragica Lapornik Atletika – suvanje krogle THW5 ženske

Barcelona 1992

Slovenija

Danijel Pavlinec

Plavanje – 100 metrov prosto S6 moški

Atlanta 1996 Plavanje – 200 metrov prosto S6 moški

Janez Roškar Atletika – met kopja F54 moški

Dragica Lapornik Atletika – suvanje krogle F55 ženske

Sydney 2000

Janez Roškar Atletika – met kopja F55 moški

Tatjana Majcen Atletika – suvanje krogle F54/55 ženske Atene 2004

Franc Pinter Streljanje – zračna puška stoje SH1 moški Peking 2008

Mateja Pintar Namizni tenis – posamično 3 ženske Tabela 13: Bronaste medalje s paraolimpijskih iger Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_prejemnikov_olimpijskih_medalj (10.06.2016)

3.10. DOSEDANJI ŠPORTNIKI LETA MED INVALIDI OD 1994 DO 2015

Vsi dobro poznamo prireditev športnik leta, ki jo vsako leto priredijo člani Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Gre za odmevni dogodek, ki ponavadi nagradi najboljšega športnika, športnico in športno ekipo, ki je skozi sezono dosegala najboljše rezultate. Malo manj odmeven in žal tudi medijsko pokrit je letni izbor športnika invalida. Vsako leto, od leta 1994, ga priredi krovna Zveza za šport invalidov – paraolimpijski komite (ZŠIS – POK) Slovenije. Prav tako gre za podelitev nagrad najboljših uvrstitev in dosežkov športnikov invalidov. Tukaj se pojavijo športniki, ki že vrsto let uspešno konkurirajo na športnih igrah na evropskem, svetovnem in paraolimpijskem nivoju ter specialni olimpijadi.

2015

– športnica: Anja Drev, ki je na 18. olimpijskih igrah gluhih, najpomembnejšem tekmovanju za gluhe športnike, v smuku osvojila tretje mesto.


41

– športnik: Franček Gorazd Tiršek, ki je na treh strelskih tekmah svetovnega pokala osvojil po eno prvo, drugo in tretje mesto v svoji kategoriji, ima pa tudi že paraolimpijsko kvoto za Rio 2016. – ekipi:

– ženska reprezentanca sedeče odbojke Lena Gabršček, Senta Jeler, Nadja Ovčjak, Regina Terbuc Roudi, Marinka Cencelj, Jasmina Zbil, Suzana Ocepek, Danica Gošnak, Bogomira Jakin, Jana Ferjan, ki so pod vodstvom trenerja Simona Božiča in pomočnika Branka Mihorka na domačem EP v Podčetrtku osvojile bron. – moška ekipa slepih in slabovidnih kegljačev Tomaž Furlan, Marjan Žalar, Mitja Žalar, Safet Baltič, Mitja Osolnik, Jakob Vodušek, Miro Rus, Darjo Vogrič, Jože Lampe, Igor Žagar, ki so na letošnjem SP osvojili 2. mesto.

2014

– športnica: Veselka Pevec: 1. mesto na svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu, padajoče tarče v kategoriji SH2 ter 2. mesto ekipno z zračno puško stoje (SH2), – športnik: Franček Gorazd Tiršek. – ekipi:

– moška strelska ekipa – ženska ekipa v odbojki sede v postavi Lena Gabršček, Jasmina Zbil, Suzana Ocepek, Danica Gošnak, Bogomira Jakin, Marinka Cencelj, Saša Kotnik Hren, Regina Terbuc Roudi in Jana Ferjan, ki je bila sedma na svetovnem prvenstvu v odbojki sede v poljskem Elblagu.

2013

– športnica: Jana Führer, – športnik: Darko Đurić, – ekipi:

– ženska reprezentanca v odbojki sede v postavi Saša Kotnik, Marinka Cencelj, Lena Gabršček, Regina Terbuc Roudi, Jasmina Zbil, Simona Satošek, Danica Gošnak, Bogomira Jakin in Ana Justin za tretje mesto na evropskem prvenstvu na Poljskem in šesto mesto na mednarodnem turnirju Moskve ter – moštvena zasedba v showdownu Peter Zidar, Simon Podobnikar, Miha Susman za prvo mesto na SP v Kamniku.

2012

– športnica: Tatjana Ljubič Majcen, – športnik: Franček Gorazd Tiršek, – ekipi: – moška košarkarska reprezentanca gluhih in – ženska kegljaška ekipa slepih in slabovidnih.

42

2011 – športnica: Tatjana Ljubič Majcen, – športnik: Jože Flere, – ekipi: – ženska namiznoteniška reprezentanca, – moška strelska reprezentanca.

2010

– športnica: Jana Führer, -– športnik: Jože Flere, – ekipi: – ženska namiznoteniška reprezentanca in – moška strelska reprezentanca.

2009

– športnica: Jana Führer: 1. mesto v posamični konkurenci in sodelovanje v ekipi, ki je prav tako osvojila prvo mesto na svetovnem prvenstvu v showdownu, različici namiznega tenisa za slepe in slabovidne, v švedskem Handnu. – športnik: Rudolf Centrih: 2. mesto na svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem v Ponte de Soru. – ekipi:

– moška reprezentanca v športnem ribolovu: Rudolf Centrih, Branko Zelič, Boštjan Javernik, Franc Štefanič in Karel Zimšek. – ženska reprezentanca v sedeči odbojki, ki je na EP v poljskem Elblagu osvojila 3. mesto. V ekipi so bile Anita Goltnik Urnaut, Bogomira Jakin, Marina Cencelj, Alenka Šart, Danica Gošnak, Štefka Tomič, Ana Justin, Jasmina Zbil, Suzana Ocepek in Lena Gabršček.

2008

– športnica: Mateja Pintar, paraolimpijske igre Peking: 3. mesto posamično v namiznem tenisu, – športnik: Jože Flere, paraolimpijske igre Peking: 2. mesto v metu diska, kategorija F51, - ekipi:

– ženska reprezentanca v sedeči odbojki (Anita Goltnik Urnaut, Marinka Cencelj, Danica Gošnak, Bogomira Jakin, Saša Kotnik, Boža Kovačič, Suzana Ocepek, Alenka Šart, Štefka Tomič, Emilie Gradišek), paraolimpijske igre Peking: 4. mesto,

43

– moška reprezentanca gluhih v košarki (Saša Lukić, Miha Jakofčič, Domen Starc, Damjan Šebjan, Nejc Drekonja, Aleksandar Perić, Matija Makuc, Miha Fabijan, Petar Ranković, Miha Zupan, Roman Krajačić in Jan Orešnik), EP Bamberg, 2. mesto.

2007

– športnica: Marija Fras, SP v kegljanju za slepe in slabovidne, Košice: 1. mesto in svetovni rekord, – športnik: Damjan Pavlin, EP v streljanju, Suhl: 1. mesto zračna puška stoje in sodelovanje v ekipah, – ekipa: Mateja Pintar, Andreja Dolinar, Barbara Meglič, EP v namiznem tenisu, Kranjska gora: 1. mesto ekipno.

2006

– športnica: Mateja Pintar, SP v namiznem tenisu, Montreux: 3. mesto posamično, – športnik: Franc Pinter, SP v streljanju, Sargans: 3. mesto trojni položaj 3 × 40 strelov MK puška, 2. mesto padajoče tarče, – ekipa: ženska reprezentanca v sedeči odbojki (Anita Goltnik Urnaut, Danica Gošnak, Emilija Gradišek, Štefka Tomič, Boža Kovačič, Bogomira Jakin, Alenka Šart, Saša Kotnik), 3. mesto EP v sedeči odbojki, Roermond.

2005

– športnica: Mateja Pintar, EP v namiznem tenisu, Jesolo: 3. mesto open, 1. mesto v kategoriji 3, – športnik: Franc Pinter, EP v streljanju, Wroclaw: 2. mesto 60 strelov stoje, 1. mesto MK puška 3 × 40 strelov trojni položaj, 1. mesto padajoče tarče, – ekipa: košarkarska reprezentanca gluhih (Domen Starc, Simon Grošelj, Miha Jakofčič, Christian Alexander Budelli, Saša Lukić, Damjan Šebjan, Albert Bijol, Petar Ranković, Aleksander Perić, Nejc Drekonja, Miha Zupan), 2. mesto olimpijske igre gluhih, Melbourne.

2004

– športnica: Mateja Pintar, paraolimpijske igre Atene: 1. mesto namizni tenis posamezno, – športnik: Franc Pinter, paraolimpijske igre Atene: 2. mesto strelstvo, zračna puška stoje, – ekipa:

44

košarkarska reprezentanca gluhih (Damjan Šebjan, Miha Jakofčič, Aleksander Perić, Peter Potočnik – Hönigsman, Christian Alexander Budelli, Roman Krajačič, Domen Starc, Peter Ranković, Saša Lukić, Miha Zupan, Simon Grošelj, Nejc Drekonja): 1. mesto EP Ljubljana.

2003

– športnica: Sabina Hmelina, zimske olimpijske igre gluhih, Sundsvall: alpsko smučanje, 2. mesto paralelni slalom, – športnik: Samo Petrač, zimske olimpijske igre gluhih, Sundsvall: alpsko smučanje, 2. mesto smuk, – ekipa: Andreja Dolinar, Mateja Pintar, EP v namiznem tenisu, Zagreb: 1. mesto ekipno.

2002

– športnica: Marija Fras, EP v kegljanju za slepe, Trstena: 1. mesto posamično, – športnik: Franc Pinter, SP v streljanju, Seul: 1. mesto zračna puška stoje, 3. mesto 3 × 40 MK puška proste izbire, – ekipa: ženska reprezentanca v sedeči odbojki (Marinka Cencelj, Anita Goltnik Urnaut, Andreja Gosak, Danica Gošnak, Emilie Gradišek, Mira Jakin, Katja Kokol, Saša Kotnik, Boža Kovačič, Alenka Šart, Štefka Tomič): 2. mesto SP v sedeči odbojki, Kamnik.

2001

– športnica: Eva Zorko, SP gluhih v borilnih veščinah, Ostia Lido: 1. mesto judo (do 57 kg), – športnik: Franc Pinter, EP v streljanju, Vejle: 1. mesto zračna puška stoje, 4. mesto MK puška 3 × 40, – ekipa: košarkarska reprezentanca gluhih (Nejc Drekonja, Simon Grošelj, Roman Krajačič, Peter Potočnik, Saša Lukić, Petar Ranković, Miha Zupan, Domen Starc, Christian Alexander Budelli, Damjan Šebjan, Miha Jakofčič), 2. mesto, poletne svetovne igre gluhih, Rim.

2000

– športnica: Dragica Lapornik, paraolimpijske igre Sydney: 3. mesto suvanje krogle, – športnik: Franc Pinter, paraolimpijske igre, Sydney: 2. mesto zračna puška stoje, 4. mesto MK puška proste izbire 3 × 40, – ekipa: reprezentanca v sedeči odbojki (Anita Goltnik Urnaut, Emilie Gradišek, Boža Kovačič, Marina Cencelj, Veronika Triplat, Alenka Šart, Danica Gošnak, Štefka Tomič, Saša Kotnik, Andreja Gosak, Bogomira Jakin), 3. mesto SP v sedeči odbojki, Maastricht.

45

1999

– športnica: Sabina Hmelina, svetovne zimske igre gluhih, Davos: alpsko smučanje, 2. mesto superveleslalom, – športnik: Samo Petrač, svetovne zimske igre gluhih, Davos: alpsko smučanje, 1. mesto smuk, – ekipa: reprezentanca v sedeči odbojki (Anita Goltnik Urnaut, Emilija Gradišek, Boža Kovačič, Marina Cencelj, Veronika Triplat, Alenka Šart, Danica Gošnak, Štefka Tomič, Saša Kotnik, Andreja Gosak), 1. mesto EP v sedeči odbojki, Sarajevo.

1998

– športnica: Dragica Lapornik, svetovno prvenstvo v atletiki, Birmingham: 4. mesto suvanje krogle, 5. mesto met diska, – športnik: Franjo Izlakar, svetovno prvenstvo v atletiki, Birmingham: 1. mesto suvanje krogle, 4. mesto met diska, – ekipa: reprezentanca v golbalu (Erlend More, Drago Potočnik, Vojko Štor, Ivan Vinkler, Igor Žagar, Boštjan Vogrinčič), 1. mesto svetovne igre slepih, SP v golbalu, Madrid.

1997

– športnica: Jožica Vrbančič, svetovne igre gluhih, Kopenhagen: streljanje, 6. mesto zračna puška, – športnik: Danijel Pavlinec, EP v plavanju: 2. mesto 50 m prosto, 2. mesto 100 m prosto, 2. mesto 400 m prosto, – ekipa: ženska ekipa v sedeči odbojki, 2. mesto evropski pokal za klubske ekipe, Jurmala, in reprezentanca v golbalu (Erlend More, Vojko Štor, Ivan Vinkler, Igor Žagar, Boštjan Vogrinčič), 1. mesto EP v golbalu, Stockholm.

1996

– športnica: Lojzka Meglič, EP gluhih v alpskem smučanju, Sundsvall: 1. mesto smuk, 3. mesto veleslalom, – športnik: Franc Pinter, paraolimpijske igre Atlanta: strelstvo, 2. mesto zračna puška stoje, – ekipa: košarkarska reprezentanca gluhih (Janez Kocjan, Damjan Šebjan, Alfred Pevcin, Aleš Podlogar, Peter Potočnik, Kristijan Alexander Budelli, Roman Krajačič, Petar Ranković, Danijel Levstek, Sašo Lukić, Šime Mrša, Jože Jelen), 3. mesto EP v košarki za gluhe, Krakov.

46

1995

– športnica: Sabina Hmelina, zimske svetovne igre gluhih, Yllas: alpsko smučanje, 1. mesto smuk, 3. mesto superveleslalom, 2. mesto veleslalom, – športnik: Ernest Jazbinšek, EP v streljanju, Järvenpää: 1. mesto zračna pištola, – ekipa: reprezentanca v sedeči odbojki (Anita Goltnik Urnaut, Boža Kovačič, Mira Jakin, Olga Gutman, Marinka Cencelj, Emilie Gradišek, Veronika Triplat, Alenka Šart), 3. mesto EP v sedeči odbojki, Ljubljana.

1994

– športnica: Dragica Lapornik, SP v atletiki, Berlin: 2. mesto suvanje krogle, 3. mesto met kopja, 3. mesto met diska, – športnik: Franjo Izlakar, SP v atletiki, Berlin: 1. mesto suvanje, 2. mesto met diska, – ekipa: reprezentanca v golbalu (Erlend More, Ivan Vinkler, Miran Nimac, Drago Potočnik, Venčeslav Rejec, Pavle Ribič), 3. mesto SP v golbalu, Colorado Springs. (Dosedanji športniki leta med invalidi, 2016)

47

4. SKLEP

Šport ima pri osebah z gibalno oviranostjo velik pomen. Športna vadba, ki je ustrezna in primerno izbrana, predstavlja pomemben del okrevanja in razvijanja prizadetih motoričnih funkcij. Šport invalidov ni samo vrhunski, kot ga diplomsko delo v večini opisuje, pač pa daje možnost rehabilitacije ter ponovnega vključevanja v družbo. Prav zaradi interdisciplinarnosti je šport invalidov prepleten z različnimi družbenimi področji, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Paraolimpijske igre so prisotne že od leta 1976. Na paraolimpijsko pot se podajajo športniki invalidi. Pomanjkljivost, naj si bo to amputacija, bolezen, prirojene pomanjkljivosti ali prepogosto nesreče, jim obrne »normalno« življenje na glavo. A za opazovalca so vsi, ki so se kdaj podali na pot športnih tekmovanj, treninga, priprav ter so s tem lovili paraolimpijsko normo, to pomanjkljivost kar preskočili. A vsi športniki invalidi se soočajo z veliko fizično, kot tudi psihično obremenitvijo. Že samo življenje in vsakdan včasih predstavljata velik izziv, kaj šele treningi in športne aktivnosti. Zato vsi, ki se podajo na pot vrhunskega športnika invalida, lahko dobijo le globoko spoštovanje. Paraolimpijske igre dajejo možnost doseganja vrhunskih rezultatov s prilagoditvijo tekmovalnih disciplin. Namesto košarke imamo košarko na vozičkih. Namesto paradne discipline v atletiki, tek na 100 in 200 m, imamo tek z vozički, tek s protezami in jeklenimi »rezili«, tek s spremljevalcem itd. Paraolimpijske igre dajejo torej neskončno možnosti. A skozi pisanje in oblikovanje tega diplomskega dela sem odkrila in raziskala še temnejšo plat iger. Paraolimpijske igre so postale igre vrhunskih športnikov, razvitih držav ter močnih sponzorjev. Spuščajo pa športne uspehe tistih, ki so res specialni, recimo za duševno prizadete, kot so športniki z downovim sindromom. So dobili svojo olimpijado, ki se imenuje specialna olimpijada. A mediji pokrivajo večinoma paraolimpijske igre. Naslednja ugotovitev je neenakost med državami udeleženkami. Opisani primer (glej str. 37 in 39), ko irska strokovnakinja za protetične nadomestke, Donna Fisher, oskrbi nigerijskega dvigovalca uteži, katerega umetna noga je bila sestavljena iz kovine in živalske kože, medtem ko južnoafriški tekač Oscar Pistorius dosega z dvema podkolensko umetnima nogama – reziloma, rezultate primerljive z olimpijskimi in svetovnimi rekordi. Nepredstavljive prevare, kot je to naredila španska košarkarska ekipa (glej str. 20), ali moralno spornega Sebastiana Rodrigueza Velosa (glej str. 20). In najpomembnejše med vsemi, ki najbolj buri duhove, je klasifikacija športnikov. Lep primer, ki zagotovo ni osamljen, je doživela naša paraolimpijka v atletiki, Tatjana Majcen (glej str. 19). Vsekakor je bilo to diplomsko popotovanje odkrivanje nepredstavljivih podatkov, ki so zasenčili psihofizično sposobnost in motivacijo vseh slovenskih in tujih športnikov in paraolimpijcev. Če bi lahko diplomo skrčila v en stavek, bi zapisala naslednje: paraolimpijske igre so same po sebi zmaga in poklon za vsakega udeleženca le-teh, a tako kot dajejo možnost prikrajšanim, tako dajejo možnost tudi pomanjkljivostim, ki jih še olimpijske igre ne premorejo.

48

5. VIRI

1. Canoe sprint. (1.9.2016). Rio 2016 paralympic games. Pridobljena s

https://www.rio2016.com/en/paralympics/canoe-sprint

2. Cerar, G. (6. 11. 2000). Moč telesa in volje. Mladina. Pridobljeno s http://www.mladina.si/95872/moc-telesa-in-volje/Gregor Cerar

3. Cerar, G. (4. 10. 2004). Na robu človeških meja. Mladina, 40. Pridobljeno s: http://www.mladina.si/tednik/200440/clanek/nar--sport-gregor_cerar/

4. Concerns and controversies at the 2010 Winter olymics. (2016). The free

encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Concerns_and_controversies_at_the_2010_Winter_Olympics

5. Controversies at the 2012 summer paralymics. (2016). The free encyclopedia.

Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Controversies_at_the_2012_Summer_Paralympics

6. Doping, boosting and other forms of cheating at the Paralympics. (2. 9. 2012).

The Conversation. Pridobljneo s http://theconversation.com/doping-boosting-and-other-forms-of-cheating-at-the-paralympics-9228

7. Dosedanji športniki leta med invalidi. (2016). Zveza za šport invalidov

Slovenije. Pridobljeno s http://www.zsis.si/2008/12/09/dosedanji-portniki-leta-med-invalid/

8. Führerjeva in Đurić najboljša športnika med invalidi. (10. 12. 2013). Žurnal 24.

Pridobljeno s http://www.zurnal24.si/fuehrerjeva-in-duric-najboljsa-sportnika-med-invalidi-clanek-215074

9. Harej, M. (2007). Predstavitev in potek paraolimpijskih iger ter pregled

uspehov slovenske reprezentance na zadnjih letnih in zimskih igrah (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

10. Kališnik, G. (2. 3. 2014). Paraolimpijec Gal Jakič: Prijatelj nezlomljivih kril.

Delo. Pridobljeno s http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/paraolimpijec-gal-jakic-prijatelj-nezlomljivih-kril.html?iskalnik=Gal%20Jaki%C4%8D

11. Klasifikacija invalidnosti športnikov. (11. 5. 2005). Zveza za šport invalidov

Slovenije. Pridobljeno s http://sport.si21.com/sport-invalidov/paraolimpiade/atene2004/klasifikacija.htm

https://www.rio2016.com/en/paralympics/canoe-sprint

http://www.mladina.si/95872/moc-telesa-in-volje/

http://www.mladina.si/tednik/200440/clanek/nar--sport-gregor_cerar/

https://en.wikipedia.org/wiki/Concerns_and_controversies_at_the_2010_Winter_Olympics

https://en.wikipedia.org/wiki/Concerns_and_controversies_at_the_2010_Winter_Olympics

https://en.wikipedia.org/wiki/Controversies_at_the_2012_Summer_Paralympics

https://en.wikipedia.org/wiki/Controversies_at_the_2012_Summer_Paralympics



http://www.zsis.si/2008/12/09/dosedanji-portniki-leta-med-invalid/

http://www.zsis.si/2008/12/09/dosedanji-portniki-leta-med-invalid/

http://www.zurnal24.si/fuehrerjeva-in-duric-najboljsa-sportnika-med-invalidi-clanek-215074

http://www.zurnal24.si/fuehrerjeva-in-duric-najboljsa-sportnika-med-invalidi-clanek-215074

http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/paraolimpijec-gal-jakic-prijatelj-nezlomljivih-kril.html?iskalnik=Gal%20Jaki%C4%8D

http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/paraolimpijec-gal-jakic-prijatelj-nezlomljivih-kril.html?iskalnik=Gal%20Jaki%C4%8D

http://sport.si21.com/sport-invalidov/paraolimpiade/atene2004/klasifikacija.htm

http://sport.si21.com/sport-invalidov/paraolimpiade/atene2004/klasifikacija.htm

49

12. Maček, A. (2009). »S ciljem se vse začne« športna pot Franca Pinterja

(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana 13. Mateja Pintar je končala bogato športno kariero. »Moje težave se sicer vidijo

na zunaj, številnih težav, ki si jih drugi ustvarijo v glavi, pa jaz sploh nimam«. (7. 12. 2015). RTV Slovenija. Pridobljeno s http://www.rtvslo.si/dostopno/novica/321

14. Maslin Nir, S. (8. 9. 2012). Paralympians’ Equipment Raises Debate on

Fairness. The New York Times. Pridobljeno s http://www.nytimes.com/2012/09/09/sports/equipment-used-by-disabled-athletes-fuels-debate-on-fairness.html?_r=0

15. Nešportne prevare. (4. 5. 2010). Podružnica. Pridobljeno s

http://www.podruznica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=314:nesportne-prevare&catid=30:port&Itemid=69

16. Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez 1991-2011.(2011).

Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev. Ljubljana, OKS-ZŠZ, zanj dr. Janez Kocijančič.

17. Panoge z našo udeležbo. (2015). Zveza za šport invalidov Slovenije.

Pridobljeno s http://sport.si21.com/sport-invalidov/paraolimpiade/atene2004/panoge.htm

18. Paratriathlon. (1.9.2016). Rio 2016 paralympic games. Pridobljeno s

https://www.rio2016.com/en/paralympics/triathlon 19. Paraolimpijske igre v Sočiju že rekordno gledane (9.3.2014). Times.si.

Pridobljeno s http://www.times.si/sport/ostali-sporti/paraolimpijske-igre-v-sociju-ze-rekordno-gledane--12184dad6499a451875c58cfef593b95234298b7.html

20. Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v

Republiki Sloveniji (2009). Olimpijski komite Slovenije. Pridobljeno 10. 08. 2016, iz http://issuu.com/olmypicslo/docs/kriterijiregkat/148?zoomed=&zoomPercent=&zoomX=&zo omY=&noteText=&noteX=&noteY=&viewMode=magazine

21. Rivera, D. (2015). Breaking muscle. Pridobljeno s

http://breakingmuscle.com/sports/the-paralympic-games-changing-perceptions-popularity-still-challenged

http://www.rtvslo.si/dostopno/novica/321

http://www.nytimes.com/2012/09/09/sports/equipment-used-by-disabled-athletes-fuels-debate-on-fairness.html?_r=0

http://www.nytimes.com/2012/09/09/sports/equipment-used-by-disabled-athletes-fuels-debate-on-fairness.html?_r=0



http://sport.si21.com/sport-invalidov/paraolimpiade/atene2004/panoge.htm

http://sport.si21.com/sport-invalidov/paraolimpiade/atene2004/panoge.htm

http://www.times.si/sport/ostali-sporti/paraolimpijske-igre-v-sociju-ze-rekordno-gledane--12184dad6499a451875c58cfef593b95234298b7.html





50

22. »Sam se moraš odločiti, ali se boš smilil samemu sebi ali pa boš iz sebe kaj naredil...«. (5. 8. 2016). RTV Slovenija. Pridobljeno s http://www.rtvslo.si/dostopno/novica/530

23. Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj. (2016). Wikipedia. Prosta

enciklopedija. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_prejemnikov_olimpijskih_medalj

24. Slovenija v Sydneyu 2000. Novice. (2016). Veleposlaništvo v Canberri,

Avstralija. Pridobljeno s http://www.sydney2000.gov.si/slo/novice/2000-08-24.html

25. Športne panoge. (2016). Zveza za šport invalidov Slovenije. Pridobljeno s http://www.zsis.si/rio-2016/sportne-panoge/

26. Športniki leta med invalidi, smučarka, strelec, kegljači in odbojkarice. (2015).

Ekipa 24. Pridobljeno s http://ekipa24.si/clanek/drugi-sporti/ostalo/56672c1093efa/sportniki-leta-med-invalidi-smucarka-strelec-kegljaci-in-odbojkarice

27. Športniki leta med invalidi Tiršek, Pevčeva, odbojkarska in strelska ekipa.

(8. 12. 2014). RTV Slovenija. Pridobljeno shttp://www.rtvslo.si/sport/novice/sportniki-leta-med-invalidi-tirsek-pevceva-odbojkarska-in-strelska-ekipa/353120

28. Turk, S. (1999). Model igre sedeče odbojke pri izbranih udeležencih Evropskega prvenstva 1995 (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

29. Vse medalje. (2016). Zveza za šport invalidov Slovenije. Pridobljeno s http://sport.si21.com/sport-invalidov/medalje/vse_para_medalje.htm

30. Zalaznik, M. (2013). Paraolimpijski šolski športni dan (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

31. Znani športniki leta med invalidi. (8. 12. 2011). Šport TV. Pridobljeno s

http://www.sport-tv.si/d153555/Drugo/Ostalo/Znani_sportniki_leta_med_invalidi.html

http://www.rtvslo.si/dostopno/novica/530



http://www.sydney2000.gov.si/slo/novice/2000-08-24.html

http://www.sydney2000.gov.si/slo/novice/2000-08-24.html

http://www.zsis.si/rio-2016/sportne-panoge/

http://ekipa24.si/clanek/drugi-sporti/ostalo/56672c1093efa/sportniki-leta-med-invalidi-smucarka-strelec-kegljaci-in-odbojkarice



http://www.rtvslo.si/sport/novice/sportniki-leta-med-invalidi-tirsek-pevceva-odbojkarska-in-strelska-ekipa/353120

http://www.rtvslo.si/sport/novice/sportniki-leta-med-invalidi-tirsek-pevceva-odbojkarska-in-strelska-ekipa/353120

http://sport.si21.com/sport-invalidov/medalje/vse_para_medalje.htm



Documents

DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si · Paraolimpijsko gibanje samo po sebi predstavlja in daje možnost tistim, ki jih je življenje, bodisi zaradi bolezni, prirojenih napak, nesree ali