Aktivna vloga učitelja pri pripravi e-gradivTeacher's active role in preparing e-learning material

Monika Cerinšek in Gabrijela HladnikSkupina NAUK, www.nauk.si

monika.cerinsek@student.fmf.uni-lj.si

Povzetek

V svetu papirnatih učbenikov učitelj na enostaven način izpolnjuje svojo aktivno vlogo pri prilagajanju gradiv konkretni didaktični situaciji v razredu, saj mu je na razpolago enostavna tehnologija: škarje, lepilo, kopirni stroj. V nasprotju s tem obstoječa e-gradiva pogosto zahtevajo veliko tehničnega znanja, če jih učitelj želi prilagoditi svojim potrebam ali pa iz več delov sestaviti svoje gradivo.

Učiteljem smo želeli tudi v svetu e-gradiv ponuditi enostavna orodja in taka gradiva, ki jih je mogoče enostavno spreminjati v skladu z njihovimi potrebami. Nastal je portal NAUK (http://www.nauk.si), ki združuje tako e-gradiva kot tudi orodja za njihovo izdelavo ter spreminjanje. Prvi odzivi učiteljev na ta gradiva so izjemno pohvalni, zato upamo, da je naš pristop res pravi.

V prispevku bomo predstavili portal, orodja in njihovo uporabo.

Abstract

By modifying existing paper textbooks, teachers perform an active role in the process. They are supported by simple technology such as scissors, glue and copying machines. Conversely, existing e-learning material frequently requires a plethora of technical knowledge if they are to be modified to accommodate the teaching situation at class or merged to form customized teaching material.

Our goal has been to provide the teachers e-learning material and simple to use tools that empower them to change, modify and create. As a result the web portal NAUK (http://www.nauk.si) has been created, containing new e-learning material as well as tools for their development. Initial teachers' responses have been overwhelmingly positive, leading us to believe that our method is indeed the functional one.

This article will present the web portal, tools provided therein and their usage.

Ključne besede: e-gradiva, e-izobraževanje, aktivna vloga učitelja, sodobno poučevanje, IKT, uporabniški vmesnik, učna priprava

Keywords: e-learning material, e-learning, teacher's active role, modern teaching, ICT, user interface, learning material preparation

1

Uvod

Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF) in Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) se že vrsto let ukvarjamo tudi s področjem uporabe tehnologije v izobraževalnem procesu. Sodelovali smo (in še sodelujemo) na več EU projektih, povezanih z gradnjo e-učnih gradiv in z repozitoriji učnih gradiv (npr. Batagelj et al., 2007 in 2009) in s Slovenskim izobraževalnim omrežjem – SIO. V zadnjih letih smo sodelovali pri več projektih izdelave e-gradiv, ki so potekala v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) Republike Slovenije.

Že v sklopu projektov UPAM (»Učenje Programiranja« ter »Aktivna Matematika«, Orbanić in drugi (2008), Lokar in drugi (2008)) smo namenili poudarek pripravi takšnih gradiv, ki jih je mogoče spreminjati in kombinirati. Na ta način smo hoteli v prakso prenesti ključno spoznanje, ki smo ga tekom let pridobili pri pripravi in uporabi e-učnih gradiv, tj. da učitelji želijo gradiva, ki jih je mogoče enostavno spreminjati in ponovno uporabiti v različnih učnih situacijah. Raziskave, opravljene v zadnjih letih (Lokar, 2006; van Assche, Voukari, 2006; Hwang 2008) so namreč pokazale, da učitelji obstoječa e-gradiva kljub njihovi vedno večji dovršenosti in možnostih, ki jih ponujajo (interaktivnost), uporabljajo manj, kot bi to lahko pričakovali. Pri tem je bila kot ena ključnih ovir izpostavljena nezmožnost spreminjanja gradiv. Kot trdi Hwang (Hwang 2008), učitelji za večjo uporabo e-gradiv potrebujejo občutek, da lahko na gradivo aktivno vplivajo. Gradiva, ki so sestavljena kot zaključene celote, iz katerih se ne da vzeti samo del vsebine ali npr. spremeniti vrstnega reda ipd. (denimo taka, pripravljena kot ena sama velika flash datoteka), so veliko manj privlačna za uporabo, saj jih ne moremo prilagoditi trenutni učni situaciji.

Leta 2009 smo ustanovili neformalno raziskovalno skupino imenovano NAUK (NApredne Učne Kocke). Ta se ukvarja s celovitim razvojem tako e-gradiv kot tudi e-storitev, povezanih z e-učenjem. O samih izhodiščih priprave gradiv je več moč najti v prispevkih (Lokar, 2009; Lokar, Lukšič, Horvat, 2010). Skupina nadaljuje in nadgrajuje paradigmo, ki je bila predstavljena v projektih UPAM, vendar v širšem kontekstu. Tako razvijamo e-gradiva iz matematike (SŠ), logike, fizike (OŠ in SŠ) ter računalništva in informatike (vse ravni). V prejšnjih projektih izpostavljene pomanjkljivosti poskušamo odpraviti, do sedaj omenjene koncepte in e-gradiva še nadgraditi ter jih izboljšati.

V sklopu projektov NAUK smo izvedli tudi več seminarjev. Komentar ene od udeleženk seminarjev:

»Na spletu je mogoče najti veliko podobnih strani, tako v slovenskem jeziku kot tujih jezikih, vendar je vedno težava v tem, da so gradiva sicer dobra, vendar ne ustrezajo mojemu načinu poučevanja, kar je prav gotovo specifika vsakega učitelja. Gradiva projekta Napredne učne kocke pa omogočajo, da jih učitelji uporabljamo takšna, kot so že pripravljena, ali pa jih preoblikujemo po svoje.« Simona Pustavrh, Srednja elektro šola in tehnična gimnazija, Novo mesto.

Učitelji si po eni strani želijo vnaprej pripravljenih vsebin, vendar pa hkrati hočejo imeti možnosti, da to vsebino spremenijo. S tem jo lahko prilagodijo konkretnemu učnemu procesu, ki se spreminja od razreda do razreda, od dneva do dneva. Več podrobnosti o samih idejah in konceptih skupine NAUK-a si lahko preberete v (Lukšič, Lokar, Horvat, 2009).

2

V sklopu projekta NAUK smo si zato zastavili dva cilja. Primarni cilj je oblikovati množico e-gradiv, a hkrati ta gradiva ponuditi v taki obliki in podprta s takimi orodji, da jih bodo učitelji lahko enostavno spreminjali, kombinirali, popravljali ali celo ustvarili svoje gradivo.

»Gradiva so dobra ravno zato, ker jih lahko vsak od nas brez prevelikega truda prilagodi svojemu pouku in svojim dijakom. Hvala, ker nam pomagate in nam sledite tudi na fakultetah.« Vesna Kralj, Srednja elektro šola in tehnična gimnazija, Novo mesto.

Predstavitev portala

Obiskovalci portala imajo na voljo množico gradiv, ki so glede na vsebino razdeljena v štiri sklope: Matematika, Fizika, Logika, Računalništvo (Slika 1).

Slika 1: Vstopna stran portala

Znotraj posameznega vsebinskega sklopa so gradiva razvrščena po temah, ki ustrezajo veljavnemu učnemu načrtu v slovenskih šolah. Tako je iskanje primernega gradiva olajšano tistim obiskovalcem portala, ki želijo gradivo iz točno določenega dela učne snovi. Gradiva, ki ustrezajo iskalnim kriterijem, lahko uredimo po ustreznosti, naslovu, datumu vnosa ter datumu posodobitve. Če želimo, recimo, najti gradivo za temo notranja energija, uporabno pri pouku fizike v srednjih šolah, najprej izberemo področje Fizika, nato Srednja šola ter nazadnje Notranja energija in toplota (Slika 2).

3

Slika 2: Iskanje po taksonomiji

Če obiskovalec išče gradivo s točno določeno vsebino, je omogočeno tudi iskanje preko ključnih besed. V portal je namreč vključeno iskalno okno, ki se nahaja v desnem zgornjem kotu spletne strani.

Orodja za spreminjanje gradiv

Marsikdaj se zgodi, da obiskovalcu portala določeno gradivo ustreza, vendar bi rad spremenil del tega gradiva. Vsak registriran uporabnik ima možnost ustvariti svojo kopijo kateregakoli gradiva. To stori tako, da pod imenom gradiva izbere možnost V moja gradiva (Slika 3).

Slika 3: Ustvarjanje lastne kopije gradiva

S tem si v razdelku Moja gradiva ustvari kopijo gradiva, ki jo lahko ustrezno popravi. Pomembno je poudariti, da z urejanjem gradiva, ki je v razdelku Moja gradiva, ne spreminjamo originalnega gradiva, temveč le lastno kopijo.

Ko gradivo uvrstimo med lastna gradiva, se preko izbire Moja gradiva preselimo v seznam lastnih gradiv. Tam imamo pri vsakem gradivu na desni strani na voljo več funkcij (Slika 4).

4

Slika 4: Možnosti za urejanje gradiva

Za vsako izmed lastnih gradiv lahko določimo, ali je to gradivo namenjeno le naši osebni uporabi ali pa je na voljo tudi ostalim uporabnikom portala. To določimo s pomočjo funkcije Objavi/Umakni . Za urejanje gradiva izberemo funkcijo Uredi kodo . Odpre se stran z izvorno kodo gradiva.

Slika 5: Urejanje gradiva

Osrednji del strani zavzema izvorna koda gradiva (Slika 5). Pod njo sta gumba Shrani in Prevedi. Z izbiro gumba Shrani narejeno spremembo le shranimo, z izbiro gumba Prevedi pa se ustvari nova verzija gradiva z vključenimi spremembami. Spremenjeno gradivo si ogledamo z izbiro zavihka Prikaži.

5

Na levi strani so glavni ukazi za oblikovanje gradiva. Ti so razdeljeni v več sklopov, glede na to, na kateri del kode se nanašajo. V razdelku Organizacija so ukazi za delitev gradiva na prosojnice ter oblikovanje videza prosojnic. Besedilo samo oblikujemo s pomočjo ukazov v predelu Besedilo. Povezave med posameznimi prosojnicami gradiva ustvarimo v predelih Gumbi ter Povezave, v Tabele oblikujemo tabele. Vse vrste kvizov najdemo v razdelku Vprašanja, v razdelku Multimedija pa se skrivajo ukazi za vključitev multimedijskih datotek. Za popoln pregled funkcionalnosti, ki jih lahko vključimo v gradivo, so na voljo gradiva v kategoriji Pomoč.

Osnovni podatki o gradivu so zapisani v zavihku Uredi. Gradivu lahko spremenimo naslov ter avtorje. Po potrebi uredimo še:

kratek opis gradiva, učne cilje, ki jih gradivo zajema, tip gradiva, kategorije glede na učno snov, v katero spada vsebina gradiva, ključne besede za lažje iskanje gradiva, dodatne podatke – med drugim lahko avtorsko zaščitimo gradivo z različnimi vrstami

licence.Vse slike in ostale multimedijske datoteke, ki so vključene v gradivo, so zapisane v

zavihku Datoteke.

Primera uporabe

Oglejmo si dva primera, kjer bomo pokazali, kako enostavno je prilagoditi gradiva učiteljevim potrebam.

Učitelj fizike v srednji šoli je našel naslednje gradivo (Slika 6), ki bi bilo primerno za učence, ki jih poučuje.

Slika 6: Primer naloge (Gabrovec, 2010)

6

Po premisleku ugotovi, da bo njegove učence pri šestnajsti nalogi zmedlo preveliko število ponujenih odgovorov. Zato bi rad zmanjšal njihovo število na le tri. Poglejmo, kako to storimo.

Najdeno gradivo uvozimo med lastna gradiva. Ker želimo spremeniti šestnajsto nalogo, jo najprej poiščemo. Moti nas preveliko število podanih odgovorov v kvizu z eno izbiro, zato izberemo dva napačna ter ju izbrišemo. Gradivo prevedemo in si ogledamo novo verzijo (Slika 7).

Slika 7: Rezultat spreminjanja gradiva

In še drugi primer.

Učitelju fizike pri spodnjem gradivu (Slika 8) ni všeč obstoječa slika, saj ima sam boljšo. Zato bi rad uporabljeno sliko zamenjal.

Slika 8: Primer naloge (Gabrovec, 2010)

7

Najdeno gradivo spet najprej uvozimo med lastna gradiva. Kot v prejšnjem primeru izberemo funkcijo Uredi kodo. V zavihek Datoteke dodamo svojo sliko. V izvorni kodi ime prejšnje slike zamenjamo z imenom nove slike ter gradivo prevedemo (Slika 9).

Slika 9: Rezultat spreminjanja gradiva

Na enak način bi lahko sliko zamenjali z animacijo ali video posnetkom.

Uporabnik lahko izdela popolnoma samostojna gradiva. Po prijavi izbere povezavo Novo gradivo (desno zgoraj) in izpolni osnovne podatke o gradivu. V urejevalniku (Slika 5) sestavi ustrezno vsebino ter v zavihku Datoteke doda morebitne datoteke. Gradivo lahko zadrži za lastno uporabo ali pa ga objavi na portalu. Gradivo lahko deli še s kom, ki mu dodeli pravice urejanja gradiv.

Omenimo še, da so v pripravi tudi različna orodja, ki bodo poenostavila sam postopek priprave gradiva, njegovega spreminjanja, »rezanja« na manjše gradnike in kombiniranja različnih gradiv v nove celote.

Uporaba gradiva v različnih sistemih

Eden od zelo pomembnih konceptov skupine NAUK je tudi ta, da naj bo gradiva moč uporabljati v različnih okoljih (Slika 10). Zato gradiva niso zasnovana tako, da bi uporabnika silila v uporabo zgolj preko našega portala.

Če želi uporabnik gradivo vključiti v svojo spletno stran, ima možnost, da ga izvozi v obliki HTML. Če bo gradivo uporabljal v spletni učilnici, je mogoč izvoz v obliki SCORM. V pripravi pa je tudi izvoz v novo, po mnenju mnogih boljšo obliko pakiranja gradiv, Common Cartridge. Prav tako je mogoče vsa gradiva natisniti. Določena gradiva lahko izvozimo tudi v druge oblike, npr. kvize v obliko Moodle XML ali QTI. Za vsa gradiva pa predvidevamo tudi možnost, da izvozimo njihovo vsebino v tekstovni obliki, bodisi v obliki golega besedila, bodisi v formatu Word (doc).

8

Slika 10: Možnosti izvoza gradiva

Zaključek

Cilj projekta NAUK je postaviti učitelja v odločujoče mesto pri izbiri in uporabi e-gradiv. Učitelj je namreč tisti, ki mora odločati, kakšna oblika gradiva za določeno vsebino je najbolj primerna za učence, ki jih poučuje. Zato je nujno, da ima možnost prilagajanja e-gradiv, ki jih predhodno pripravijo avtorji e-gradiv. Proces spreminjanja gradiva je zelo enostaven (Slika11). Uporabnik se ukvarja predvsem z vsebino, saj je oblika v večji meri že prednastavljena. S tem je omogočeno tudi lažje kombiniranje gradiv.

Slika 11: Potek spreminjanja gradiva

Trenutno so na portalu vsebine iz 4 sklopov. Želimo pa si portal razširiti z novimi vsebinami in področji. Pripravljena orodja namreč niso namenjena samo naravoslovnim vsebinam (matematiki, fiziki), ampak so uporabna za splošno delo z učnimi (ali drugimi) vsebinami. Zavedamo se tudi, da je za marsikaterega uporabnika prilagajanje gradiv z urejanjem kode še vedno pretežko ali pa se z njo enostavno ne želi ukvarjati. Zato načrtujemo razširitev portala z grafičnim vmesnikom za oblikovanje in spreminjanje gradiv. Po drugi strani pa ravno zaradi odprtega zapisa ni težko gradiva prilagoditi za prihodnost, za nove formate in izhodne naprave.

Za konec pa še dva komentarja udeležencev seminarjev:

»Veliko uporabnost sistema vidim v tem, da lahko hitro pripraviš recimo učno uro utrjevanja iz že obstoječih nalog ostalih učiteljev in jih prirediš za svoje trenutne potrebe. Upam, da bo projekt dobro sprejet tudi pri ostalih učiteljih in nam resnično olajšal naše delo.« Katarina Pavlakovič, OŠ Loka, Črnomelj

»E-gradiva NAUK.si so zelo dobro zastavljena. Za razliko od drugih gradiv, ki se že pojavljajo na spletu, bo lahko vsak učitelj, ki bo to želel, gradiva iz vnaprej pripravljenih manjših gradnikov sestavljal tudi sam.« Ana Oblak, Gimnazija Šiška, Ljubljana.

9

Literatura

[1] Batagelj, V., Kavkler, I. in Lokar, M. (2007): Project CALIBRATE - calibrating elearning in schools. Organizacija (Kranj), 40(6): 279 - 287.[2] Batagelj, V., Kavkler, I. in Lokar, M. (2009): Mreža evropskih skladišč učnih gradiv - EdReNe = Educational Repositories network - EdReNe. Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT, SIRIKT 2009. Uredila: Orel, M. Kranjska Gora, 15.-18. april 2009. Ljubljana: Arnes, 209 - 214.[3] Lokar, M. (2006): Electronic teaching and learning resources in math teaching in Slovenia. Proceedings of the 3rd International Conference on the Teaching of Mathematics at the Undergraduate Level. Istanbul: John Wiley & Sons.[4] van Assche, F. Vuorikari, R. (2006): A framework for quality of learning resources. V U. Ehlers in J.M. Pawlowski (Eds.), European Handbook for Quality and Standardization in E-Learning. Springer, 2006, 443-456.[5] Hwang, D. (2008): EDUNET: The Core of Korea's Knowledge Bank, presentation at 2nd Strategic meeting EdReNe, Lizbona, June 2008[6] Lokar, M. in drugi (2008), Aktivno učenje matematike v obliki učnih listov in resnično interaktivnih kvizov, dostopno na http://am.fmf.uni-lj.si/index.html [7] Orbanić, A. in drugi (2008), Kako poučevati začetni tečaj programskega jezika - sklop interaktivnih gradiv, dostopno na http://up.fmf.uni-lj.si/index.html[8] Gabrovec, P. (2010): Naloge izbirnega tipa, 2. del. Dostopno preko http://www.nauk.si/materials/361/out/index.html (15. september 2010)[9] Horvat, B., Čepič, M., Planinšič, G. in drugi: NAUK – interaktivna e-gradiva iz fizike, Zbornik Mednarodne konference Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT – SIRIKT 2010, Kranjska Gora, Slovenija[10] Lukšič, P., Lokar, M., Horvat, B. (2009): NAUK - NApredne Učne Kocke za učitelje. V: Rajkovič, V. (ur.), Bernik, M. (ur.), Dinevski, D. (ur.), Urbančič, T. (ur.). Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi : zbornik konference. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Institut Jožef Stefan: Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, 2009, str. 235-242.

10

Kratka predstavitev avtorjev

Monika Cerinšek je diplomantka uporabne matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V sklopu skupine NAUK aktivno sodeluje na področju fizike. Predstavlja pomemben povezovalni gradnik med avtorji in oblikovalci ter je soavtorica množice gradiv. Na konferenci SIRIKT 2010 je sodelovala pri predstavitvi plakata NAUK.si – napredne učne kocke ter kratki predstavitvi NAUK – interaktivna e-gradiva iz fizike.

Gabrijela Hladnik je bodoča diplomantka pedagoške matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Je aktivna članica komisije za tekmovanje iz logike ter vodja in mentorica na poletnih šolah logike. Na projektu Nauk.si sodeluje pri pripravi gradiv iz matematike in logike ter pri organizaciji in izvedbi seminarjev. Na konferenci SIRIKT 2010 je sodelovala pri predstavitvi plakata NAUK.si – napredne učne kocke.

About the authors

Monika Cerinšek graduated in applicable mathematics on Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana. She actively participates in group NAUK in area of physics. She represents significant connection between authors and designers of materials, she is also co-author in amount of materials. She participated on conference SIRIKT 2010, where she presented poster, called NAUK.si – Advanced learning blocks, and cooperated in short presentation, named NAUK – Interactive e-learning content in physics.

Gabrjela Hladnik is a future pedagogical mathematics graduate of Faculty of Mathematics and Physics at the University of Ljubljana. She serves as a member of the executive commission of the national logic competion and organizes the national summer logic learning camp. At the Nauk.si project, she is an active participant in preparing e-learning material in the fields of mathematics and logc as well as organizing and speaking on various Nauk.si seminars. At the SIRIKT 2010 conference, she has participated in presenting the NAUK.si poster, named "advanced learning blocks".

11