DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri pripravi in izdelavi diplomskega dela, vendar jih nisem posebej izpostavila

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Ime in priimek kandidatke: Tamara Kovačič

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

INTEGRIRAN INFORMACIJSKI SISTEM GS1 V SEGMENTU OSKRBNE VERIGE

(študija primera)

Mentor: Kandidatka: mag. Andrej Rihter Tamara Kovačič Lektor: prof. Anita Zupanc

Celje - Krško, 2008 (Oktober)

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of

Professional Higher Education Programme

INTEGRATED INFORMATION SYSTEM GS1 IN SUPPLY CHAIN SEGMENT

(Study of an example)

by

Tamara Kova čič

Supervisor: M. Sc. Andrej Rihter Proofreader: prof. Anita Zupanc

Celje – Krško, (Oktober, 2008)

ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri pripravi in izdelavi diplomskega dela, vendar jih nisem posebej izpostavila. Predvsem pa bi se zahvalila mentorju gospodu mag. Andreju Rihterju za vso pomoč, vodenje in strokovne nasvete, ki mi jih je dajal pri pripravi diplomskega dela. Zahvalo bi namenila tudi vodstvu podjetja Impol PCP d. o. o., ki mi je omogočilo pisanje diplomskega dela in priskrbelo vse potrebne informacije in podatke.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tamara Kovačič, roj. 09. 02. 1987 v Mariboru, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Integriran informacijskih sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) pri mentorju mag. Rihter Andreju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.

_________________________ Celje – Krško, _____________

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) VI

POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige je študija primera podjetja Impol PCP d. o. o. iz Slovenske Bistrice. Diplomsko delo vsebuje teoretična in praktična (analitična) izhodišča, ki se nanašajo na ključne besede, uporabljene v začetku tega dela. To pomeni, da je povezana teorija s prakso, v teoriji pa je opisano tisto, kar je bilo potrebno za boljše razumevanje prakse. Teorija zajema predvsem opisovanje pojmov kot so oskrbna veriga, logistika, označevanje in sledenje izdelkom, materialom z opisovanjem sistema črtne kode GS1-128, tehnologijo RFID in tehnologijo Rubee. Praktični oziroma analitični del pa vsebuje predvsem predstavitev podjetja Impol d. d., s podrobnejšo predstavitvijo podjetja Impol PCP d. o. o., v okviru tega analizo dejanskega stanja proizvodnega procesa Profili, nato sintezo spoznanj in predlagano rešitev predhodno zastavljenega problema. Kot rešitev zastavljenega problema o označevanju in sledenju izdelkom je naveden predlog uvedbe črtne kode sistema GS1-128, nadaljnja uvedba in razvoj tehnologije RFID in nato izboljšana tehnologija Rubee.

KLJUČNE BESEDE

• Oskrbna veriga • Logistika • Označevanje in sledenje • GS1-128 tehnologija • RFID tehnologija • Rubee tehnologija


Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) VII

ABSTRACT The diploma thesis titled Integrated information system GS1 in supply chain segment is a study based on Impol PCP d. o. o. company from Slovenska Bistrica. The thesis consists of theoretical and practical (analytical) views in connection with key words listed in the beginning. That means that theory and practice are connected in such a way that what is needed to understand practice is described in theory which consists of describing different expressions like supply chain, logistics, labeling and tracking products and materials by describing the system of the bar code GS1-128, RFID technology and RuBee technology. The practical / analytical part on the other hand presents the Impol d. d. company by precise presentation of its part Impol PCP d. o. o. , within it analyzing the current state of affairs in the production process and finally by summarizing and suggesting solutions. As a solution of the problem of labeling and tracking products the bar code system GS1-128 and further introduction and development of RFID technology and later the improved RuBee technology are suggested.

KEYWORDS

• Supply chain • Logistics • Labeling and tracking products • GS1-128 technology • RFID technology • RuBee technology


Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) VIII

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................... 12

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ......................12 1.2 Predstavitev okolja ..........................................................................................12 1.3 Cilji in teze diplomskega dela ..........................................................................12 1.4 Predpostavke in omejitve raziskovanja............................................................12 1.5 Predvidene metode raziskovanja ....................................................................13

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ..................................................................... 14

2.1 Pomen teoretičnih pojmov...............................................................................14 2.1.1 Teorija oskrbne verige .................................................................................14 2.1.2 Pomen pretoka informacij v oskrbni verigi....................................................14 2.1.3 Pojem logistika ............................................................................................14 2.1.4 Kaj je logistika?............................................................................................15 2.1.5 Pojem informacijske logistike.......................................................................15 2.1.6 Pojem notranje logistike...............................................................................15 2.1.7 Pojem proizvodnje .......................................................................................15 2.1.8 Pojem pakiranja...........................................................................................16 2.1.9 Pojem neposredne kontrole.........................................................................17 2.1.10 Pojem manipulacije .....................................................................................17 2.1.11 Pojem skladiščenja......................................................................................17

2.2 Predstavitev družbe Impol d. d. .......................................................................19 2.2.1 Organizacijska struktura družbe Impol d. d. .................................................20 2.2.2 Zgodovina podjetja Impol d. d......................................................................22 2.2.3 Lokacija podjetja Impol d. d. ........................................................................23 2.2.4 Izdelki ..........................................................................................................25 2.2.5 Organizacijska struktura Impol PCP d. o. o..................................................26 2.2.6 Proizvodni proces Profilarna........................................................................27

2.3 Pojem označevanja in sledljivosti ....................................................................29 2.3.1 Kaj je označevanje ......................................................................................29 2.3.2 Kaj je sledljivost? .........................................................................................30

2.4 Predstavitev črtne kode sistema GS1-128, RFID in Rubee tehnologije............30 2.4.1 Predstavitev črtne kode GS1-128 ................................................................30 2.4.2 Predstavitev tehnologije RFID .....................................................................32 2.4.3 Predstavitev tehnologije Rubee v povezavi z tehnologijo RFID....................32

2.5 Oprema za identificiranje črtnih kod ................................................................33

3 ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA......................................... ............. 35

3.1 Opis procesa delovanja obstoječe oskrbne verige...........................................35 3.1.1 Dobavitelji aluminijastih drogov....................................................................36 3.1.2 Vhodno skladišče ........................................................................................36 3.1.3 Medfaza ......................................................................................................36 3.1.4 Izhodno - končno skladišče .........................................................................51 3.1.5 Odprema .....................................................................................................52

3.2 Označevanje in sledljivost v podjetju Impol PCP d. o. o. .................................52 3.2.1 Označevanje in sledljivost vhodnih materialov.............................................53 3.2.2 Označevanje in sledljivost proizvodov v medfazi - proizvodni proces...........53 3.2.3 Označevanje in sledljivost izdelkov..............................................................53

3.3 Primer postopka odpreme izdelkov v obstoječi oskrbni verigi..........................54 3.4 Kritična analiza obstoječe oskrbne verige .......................................................55


Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) IX

3.4.1 Ishikawa – ribja kost ....................................................................................55

4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA V OBSTOJE ČI OSKRBNI VERIGI ................................................................................................................. 57

4.1 Razlogi za označevanje transportne embalaže po sistemu črtne kode GS1-128 v podjetju Impol PCP d.o.o. ...............................................................................57

4.2 Prenovljena obstoječa oskrbna veriga v načinu označevanja z črtno kodo sistema GS1 - 128 ...................................................................................................59

4.2.1 Prenova prevzem vhodnega materiala od dobaviteljev................................61 4.2.2 Prenova poteka označevanja v medfazi ......................................................61 4.2.3 Prenova poteka označevanja paketov v končnem skladišču........................62 4.2.4 Prenova poteka odpreme blaga za naročnika..............................................62

5 ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV ........................ .............................. 63

5.1 Swot analiza sistema GS1 ..............................................................................63 5.2 Swot analiza tehnologije RFID ........................................................................64 5.3 Swot analiza tehnologije RuBee......................................................................64

6 ZAKLJU ČKI............................................................................................. 66

6.1 Ocena oziroma analiza učinkov.......................................................................66 6.2 Pogoji za uvedbo.............................................................................................66 6.3 Možnost nadaljnjega razvoja...........................................................................67

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV......................... ................................. 68


Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) X

KAZALO SLIK Slika 1: Logotip podjetja ......................................................................................... 19 Slika 2: Podjetje Impol d.d. Slovenska Bistrica ....................................................... 20 Slika 3: Organiziranost Impola d. d......................................................................... 21 Slika 4: Lokacija podjetja Impol d. d. ...................................................................... 23 Slika 5: Podrobnejša lokacija podjetja Impol d. d.................................................... 24 Slika 6: Količinski delež posamezne vrste izdelkov................................................. 25 Slika 7: Aluminijasti profili za izdelavo koles ........................................................... 27 Slika 8.: Diagram poteka PP Profili......................................................................... 28 Slika 9: Sistem standardov GS1............................................................................. 31 Slika 10: Črtna koda GS1-128................................................................................ 32 Slika 11: Primer bočnega viličarja na akumulatorski pogon .................................... 38 Slika 12: Primer nadtalnega transportnega sredstva za prenos bremen – stropno

mostno dvigalo. ............................................................................................... 38 Slika 13: Primer pakirnega mesta, kjer z stropnim mostnim dvigalom zamenja

prazen železni okvir za polnega. ..................................................................... 39 Slika 14: Primer pakirnega mesta, profili naloženi v kartonsko embalažo. .............. 39 Slika 15: Primeri načina pakiranja .......................................................................... 41 Slika 16: Končna slika paketa pakiranih profilov ..................................................... 41 Slika 17: Načrt pakiranja ........................................................................................ 42 Slika 18: Končna slika pakiranih profilov................................................................. 42 Slika 19: Načrt pakiranja ........................................................................................ 43 Slika 20: Končna slika pakiranih profilov v paketu .................................................. 43 Slika 21: Načrt pakiranja ........................................................................................ 44 Slika 22: Končna slika pakiranih profilov................................................................. 44 Slika 23: Načrt pakiranja ........................................................................................ 45 Slika 24: Končna slika pakiranih profilov................................................................. 45 Slika 25: Načrt pakiranja ........................................................................................ 46 Slika 26: Konča slika pakiranih profilov................................................................... 46 Slika 27: Načrt pakiranja ........................................................................................ 47 Slika 28: Končna slika paketa pakiranih profilov ..................................................... 47 Slika 29: Načrt pakiranja ........................................................................................ 48 Slika 30: Načrt pakiranja kratkih dolžin ................................................................... 48 Slika 31: Pakirna linija (pakiranje na zahtevo kupca) .............................................. 49 Slika 32: Zlaganje profilov v kartonsko embalažo ................................................... 49 Slika 33: Primer kontrolnega lista, nalepljenega na paket....................................... 50 Slika 34: Tehtni list ................................................................................................. 50 Slika 35: Primer avtomatskega izpisa črtne kode ................................................... 60 Slika 36: Nalepke ................................................................................................... 60 Slika 37: Primer fiksni čitalniki Metrologic MS3580 QuantumT ............................... 61 Slika 38: Izdajnica .................................................................................................. 62

KAZALO TABEL Tabela 1: Zgodovina podjetja Impol d. d................................................................. 23 Tabela 2.: Organizacijska struktura Impol PCP d. o. o............................................ 26 Tabela 3: Dobavitelji aluminijastih drogov............................................................... 36


Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) XI

KAZALO GRAFOV Graf 1: potreben čas odpreme izdelkov v obstoječem stanju.................................. 55 Graf 2: potreben čas odpreme izdelkov v prenovljenem stanju............................... 58

KRATICE IN AKRONIMI

• PCP – palice, cevi, profili, • PP – proizvodni proces, • TSE – transportno skladiščna enota: paleta, naložena s proizvodi, ustrezno

označena in pripravljena za izvedbo skladiščne operacije, • FIFO – first in - first out (prva vhodna enota je prva izhodna enota),

• GS1 – globalni sistem 1,

• RFID – radio frekvenčna identifikacija,

• PIS – poslovni informacijski sistem.


Tamara Kovačič: Integriran informacijski sistem GS1 v segmentu oskrbne verige (študija primera) Stran 12 od 69

1 UVOD

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predme t raziskovanja Problem: na čin ozna čevanja in nato sledenje kon čnim paketom V diplomski nalogi bomo poskušali podati učinkovito rešitev predhodno zastavljenega problema, to je način označevanja in nato sledenja končnim paketom. Nanaša se na organiziranje procesa oskrbne verige: dobavitelj – vhod – medfaza – izhod (označevanje in sledenje materialom v obstoječi oskrbni verigi). Problem kako primerno označevati in slediti materialu na vhodnem skladišču, v medfazi, v končnem skladišču, ter pri odpremi paketov je v diplomski nalogi izpostavljen kot glavni in najpomembnejši, vendar v okviru tega problema nastajajo tudi drugi, manjši problemi, ki jih bomo sproti spoznavali in jih poskušali tudi rešiti.

1.2 Predstavitev okolja Naziv podjetja: IMPOL d. d, industrija metalnih polizdelkov. Skrajšan naziv podjetja: Impol d. d. Opisovanje podjetja IMPOL PCP d. o. o. – palice, cevi in profili. Sedež podjetja: Slovenija, 2310 Slovenska Bistrica, Partizanska 38. Dejavnost poslovne skupine Impol: predelava aluminija v valjane, stiskane, vlečene, kovane in druge vrste izdelkov.

1.3 Cilji in teze diplomskega dela Glavni cilj diplomskega dela je predvsem poskušati podati primerno rešitev zastavljenega problema, nato pa predstaviti in opisati potek delovanja in organiziranost podjetja Impol PCP d. o. o. Slovenska Bistrica. Poleg opisovanja je namen diplomskega dela tudi ta, da se ob uspešni in za podjetje primerni rešitvi problema ta tudi začne uporabljati v samem podjetju Impol PCP d. o. o., in nato morda tudi v drugih proizvodnih procesih in skladiščih. Teze ki jih predpostavljamo ob pisanju diplomskega dela, pa so naslednje:

• uvedba sistema GS1-128 lahko pripelje do pomembnih izboljšav pri logističnih operacijah, predvsem v nadaljnjem razvoju RFID-ja in v nadgradnji tehnologije Rubee,

• zmanjšalo bi se število zaposlenih delavcev v skladišču, • delo bi potekalo bolj organizirano.

1.4 Predpostavke in omejitve raziskovanja Predpostavljamo, da ob trenutnem načinu označevanja paketov, ki je že zastarel, prihaja do odtujitve in založitve paketov. Ker paketi ostanejo tudi po nekaj mesecev v skladišču, prihaja do poškodb na embalaži in nato na materialu, takšni paketi pa potem tudi niso primerni za prodajo.



Menimo, da bi bila predlagana rešitev zelo učinkovita, predvsem pri sledenju paketov. Sledenje in označevanje bi potekalo enotno v celotni oskrbni verigi: dobavitelj – vhod – medfaza – izhod. Pri pisanju diplomskega dela pa nam bodo nekatere omejitve predstavljali podatki, ki so morda poslovna skrivnost podjetja.

1.5 Predvidene metode raziskovanja Predvidene metode raziskovanja diplomske naloge bodo predvsem metoda povzemanja podatkov, kjer bomo povzete podatke v večini našteli v izbrani literaturi. Uporabili bomo metodo intervju, ker bomo nekaj podatkov pridobili iz samega podjetja Impol PCP d. o. o. Slovenska Bistrica, posluževali pa se bomo tudi opisovalne – deskriptivne metode, s katero bomo opisovali ugotovljena dejstva in trenutno stanje.



2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Pomen teoreti čnih pojmov

2.1.1 Teorija oskrbne verige

Celotno zaporedje poslovnih operacij, ki se opravljajo od uresničitve (npr. s sklenjenim poslom) do zaključka posla, opisujemo s pojmom oskrbna veriga. Pri tem pa ločimo dve vrsti oskrbnih verig, in sicer:

• oskrbne verige znotraj podjetja in • oskrbno distribucijske verige, ki se oblikujejo zunaj podjetja. (Rihter, 2007, 3) [10]

2.1.2 Pomen pretoka informacij v oskrbni verigi

Temeljni del integrirane oskrbne verige je pretok informacij. Za uspešno koordinacijo izdelkov, finančnih ter podatkovnih tokov morajo imeti podjetja vzdolž oskrbne verige (ali drugače, po horizontali ali po posameznem členu oskrbne verige, od izvora do ponora) dostop do točnih in pravočasno dobljenih informacij o stanju v oskrbni verigi. Pomen pretoka informacij se nanaša na izmenjavo informacij med posameznimi členi oskrbne verige, pri tem je mišljen katerikoli tip podatkov, ki bi lahko vplival na dejanja in izvedbo dela drugih členov oskrbne verige. Nekateri primeri vključujejo podatke o:

• povpraševanju, • stanju zalog, • načrtnih zmogljivostih, • načrtu proizvodnje in • odpreme. (Rihter, 2007, 13) [10]

Navedena struktura oskrbne verige je sistem. Množica oziroma kompozicija elementov - delov, kjer medsebojni odnosi temeljijo na določenih zakonitostih – principih, imenujemo sistem, vsi pa so v neposredni zvezi z okolico sistema. (Rosi, 2006, 4) [11]

2.1.3 Pojem logistika

Običajno pojem logistike (angleško – logistics) povezujemo tudi s pojmom loger, ki v francoščini pomeni nastanitev, stanovati ali s pojmom logos, ki v grščini pomeni pamet, ter logistikos, kar v grškem jeziku pomeni logično razmišljanje. (Rosi, 2006, 1) [11]



2.1.4 Kaj je logistika?

Množica aktivnosti, ki jih proučuje logistika, je povezana s spreminjajočimi dejavnostmi pri prenosu blaga iz ene v drugo točko, pri planiranju, implementaciji in kontroli toka blaga, oseb, informacij, idej in finančnih tokov, kjer je glavni cilj zagotoviti elemente teh tokov v pravem času, ustrezni količini in kvaliteti, ter na pravem mestu. Planiranje mora ustrezati vnaprej določenim kriterijem optimalnosti, ki so lahko npr.: minimalni stroški delovanja sistema, maksimalna neto sedanja vrednost donosov, dodanih vrednosti ali še bolje profita. Moč doseganja ciljev pa je možna ob pozornem upravljanju dejavnosti v oskrbovanih sistemih. (Rosi, 2006, 1) [11]

2.1.5 Pojem informacijske logistike

Podsistem logističnega procesa, ki v osnovi skrbi za tako imenovano pametno povezavo med informacijskimi in materialnimi, tokovi imenujemo informacijska logistika. Uporabnosti te tehnologije v logističnih sistemih je botrovalo elektronsko povezovanje logističnih podjetij med sabo in z zunanjim svetom. Brez nje ne bi bila tako učinkovita in verjetno tudi ne bi mogla eksistrirati kot je. (Rihter, 2007, 3) [10]

2.1.6 Pojem notranje logistike

Eden izmed logističnih podsistemov je tudi notranja logistika, ki se, kot je navedeno v (Capuder Vrečar 2006, 34) [1], nanaša na gibaje in mirovanje blaga v skladišču in znotraj skladišča. V proizvodnih in drugih organizacijah je pomembna optimalna usklajenost vseh postopkov premeščanja blaga, da bi se stroški čim bolj znižali. »Dejavnosti notranje logistike so naslednje:

• nakladanje, • razkladanje, • premeščanje, • paletizacija, • kontejnerizacija, • proizvodni proces (postavitev strojev, linij…), • notranji transport, • skladiščenje, idr.« (Rihter, 2007,3) [9]

2.1.7 Pojem proizvodnje

Proizvajanje nečesa koristnega je zavestno dejanje, ki ga imenujemo proizvodnja. To koristno je proizvod, ki je lahko:

• materialni (fizični) izdelek ali • nematerialna storitev. (Jeraj, 2006, 1) [2]

PROIZVODNJA VHOD - material - energija

- informacije

IZHOD -izdelek in/ali proizvod

- odpadki



»Vsak delovni sistem je ciljno usmerjen. Cilje pa razumemo kot rezultate, ki naj jih sistem doseže. Cilji proizvodnega sistema pa so naslednji:

• kakovost izdelkov, • tehnični napredek, • izraba kapaciteta, • znižanje stroškov, • varnost pri delu.

Osnovni cilj pa je: živeti in uspeti. Definicija proizvodnega procesa: Proizvodni proces je dinamično povezovanje delovnih operacij v logično zaporedje, ki naj omogoči racionalno pretvarjanje inputa v izhod. Zahteva zagotovitev materialnih, energetskih in informacijskih pogojev za nemoten potek.« (Jeraj, 2006, 1) [2]

2.1.8 Pojem pakiranja Pripravo in opremljanje blaga z embalažo oziroma sredstvi za pakiranjem blaga, imenujemo pakiranje. (Rihter, 2007,16) [10] »Ločimo dve skupini pakiranja in to:

• transportno pakiranje, (ki ima dva glavna namena: zaščititi blago pred poškodbami, okvarami, razsipanjem in onesnaževanjem in omogočiti in olajšati prekladne manipulacije, skladiščenje in transport) in

• potrošniško pakiranje (marketing, ki ima namen približati proizvod potrošniku).

Sredstva za pakiranje se ločijo in razlikujejo po naslednjih različnih kriterijih:

• Na materialno: � leseno, � kovinsko, � stekleno, � tekstilno, � papirno, � plastično.

• Na združljivost z blagom: � ločljivo in � neločljivo.

• Na namen:

� trdna (sodi, zaboji), � poltrda (košare) in � mehka (vreče, mreže).

• Na uporabnost:

� specialna, � univerzalna,



� večkratna ali enkratna uporaba.

• Na vrsto prevoza: � za prekomorski transport, � za zračni promet in � za kopenski promet.« (Rihter, 2007, 17) [10]

2.1.9 Pojem neposredne kontrole Najenostavnejši in najhitrejši način kontrole opravlja pojem neposredne kontrole. Kontrolo kakovosti predhodne operacije in naprej do konca proizvodnega procesa opravlja izvrševalec naslednje operacije. Zelo naglo se prenašajo informacije o kakovosti proizvoda oziroma obdelovanca do mesta nastajanja morebitne napake. Obstajata dve pomanjkljivosti tega načina. Prva je ta, da tisti, ki kontrolira, istočasno na svoji operaciji naredi napako. Posledica tega so nekritične ocene kakovosti dela sodelavca na predhodni operaciji. Druga pomanjkljivost pa je v tem, da se napaka lahko pojavi v sami kontroli, ker kontrolor ni ustrezno usposobljen za kontrolo kakovosti oziroma ni objektiven izvajalec. (Jus, 2002, 112) [3]

2.1.10 Pojem manipulacije Nemoten potek v procesu transporta zagotavljamo z manipulacijo, s katero se zagotovi, da ne prihaja do zastojev; zagotovljen pa je najhitrejši, varnejši in cenejši transport. (Rihter, 2007, 16) [9] »Manipulacije povezujejo tri glavne elemente fizične distribucije in to:

• notranji transport, • skladiščenje in • zunanji transport.

Sredstva notranjega transporta delimo na:

• talna transportna sredstva in • nadtalna transportna sredstva (vertikalni in nepretrgani transport).« (Rihter, 2007, 3) [9]

2.1.11 Pojem skladiš čenja Pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji je skladiščenje, ki zagotavlja normalen potek materialnih tokov. S tem je omogočeno delovanje drugih funkcij, kot npr.: nabave, proizvodnje in prodaje, kar pa zagotavlja nemoteno oskrbo ob planiranem času. Skladiščenje pomeni tudi vzdrževanje zalog, to povzroča velike stroške, kar pa vpliva na celotno gospodarnost podjetja. Skladiščenje je vedno prekinitev materialnega toka, služi pa dvema namenoma:

• pravočasni pripravi pričakovanih potreb po materialu in • vzdrževanju neke rezerve za nihanje v proizvodnji. (Jeraj, 2006, 24) [2]



Cilj skladiščenja Razvrstitev skladiščnega blaga kot npr.: surovine, materiale, dele, sklope, izdelke itd., po skladiščnem prostoru znotraj skladišča je cilj skladiščenja. Pomemben cilj je tudi, da potreben izdelek hitro najdemo. Skladiščenje je področje znotraj načrtovanja in vodenja proizvodnje. Obsega določanje gibanja po skladišču, vodenje zalog, pravilno uporabo skladiščnega prostora in samega skladišča, kontrolo skladišča in inventure. (Polajnar, 1998, 135) [6] Osnovna naloga skladiščenja Spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga je osnovna naloga skladiščne službe. Poleg tega pa v skladiščih poteka tudi naslednje:

• urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetimi in izdanim blagom, • namestitev blaga v skladišča in • pakiranje, če je potrebno.

Druge storitve ki jih opravljajo skladiščna podjetja in se običajno opravljajo skupaj z osnovno dejavnostjo, so:

• pretovor, • odpravljanje in dostavljanje pošiljk (v lokalnem transportu), • pripravljanje blaga za tržišče (sortiranje, čiščenje, merjenje, označevanje…), • plačevanje storitev na podlagi predujma (carinskih, prevoznih in drugih

stroškov), • poravnanje drugih stroškov za uskladiščeno blago in • posredovanje prodaje.

Samo skladišče naj bo pregledno, zahtevani material hitro dosegljiv, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi zaradi preprečitve kraje in poškodb. Blago so zaloge ki so uskladiščene v skladiščih nekega podjetja. (Logožar, 2004, 79-80) [4] Skladiščne strategije Blago, ki je uskladiščeno v skladiščih, mora biti vedno na razpolago zahtevam proizvodnje in povpraševanja odjemalcev. Pri tem velja, da mora biti blago, ki ima velik koeficient obračanja, praviloma uskladiščeno bližje izdajnemu mestu in obratno. Izdajanje v skladišče poteka po metodi FIFO (first in – first out), ki omogoča zagotavljanje kratkega časa ležanja blaga v skladišču (npr. hitro pokvarljivo blago). V paletnem regalnem skladišču uskladiščenega blaga poznamo naslednje strategije skladiščenja:

• »Strategija naključnega polnjenja in praznjenja skladišč: � TSE1 je lahko uskladiščena ali odpremljena kjerkoli v skladiščnem

regalu, � regalna okna morajo biti prilagojena TSE (dimenzija, masa), � dober izkoristek skladišča,

1 TSE – transportno skladiščna enot: paleta, naložena s proizvodi, ustrezno označena

in pripravljena za izvedbo skladiščne operacije.



� zaradi kaotičnega načina moramo zagotavljati sledljivost transportno skladiščnim enotam.

• Strategija namenskega polnjenja in praznjenja skladišča

� TSE je uskladiščena ali odpremljena na točno določenem mestu v skladiščnem regalu,

� regalna okna morajo biti prilagojena TSE (dimenzija, masa), � manjši izkoristek skladišča v primerjavi s strategijo naključnega

polnjenja, � zagotavljanje sledljivosti TSE.

• Strategija uporabe skladiščnih con ABC (ang. class-based storage)

� TSE je uskladiščena ali odpremljena v določeni skladiščni coni A, B ali C,

� regalna okna morajo biti prilagojena TSE (dimenzija, masa), � manjši izkoristek skladišča v primerjavi s strategijo naključnega

polnjenja, � zagotavljanje sledljivosti TSE.« (Potrč, 2007, 10) [8]

2.2 Predstavitev družbe Impol d. d. Naziv podjetja: IMPOL d. d., industrija metalnih polizdelkov. Skrajšan naziv podjetja: Impol d. d.

Slika 1: Logotip podjetja Vir: http://www.impol.si [15]

Zaradi svoje proizvodne kapacitete podjetje Impol sodi med srednje velike evropske proizvajalce. Večina njihovih največjih konkurentov se pojavlja na domačih tržiščih, kar je dokaz njihovim konkurenčnim sposobnostim. Vendar Impol večino svoje proizvodnje izvaža na najzahtevnejše evropska tržišča. (http://www.impol.si) [15]



Slika 2: Podjetje Impol d.d. Slovenska Bistrica Vir: http://www.impol.si [15]

2.2.1 Organizacijska struktura družbe Impol d. d.

»Podjetje je delniška družba, ki s povezanimi in pridruženimi družbami tvori poslovno skupino Impol. Podjetje je holdinško - koncernska organizacija, v kateri so družbe, ki so prikazane v spodaj prikazani tabeli.« (Časopis skupine Impol: Metalurg, 2008, 2) [21]



Slika 3: Organiziranost Impola d. d.

Vir: Časopis skupine Impol: Metalurg [21]



2.2.2 Zgodovina podjetja Impol d. d.

Letnica Dogodki

1915-1945 ustanovitev industrije kovanih bakrenih izdelkov

1915 - 1945 po popolnem zastoju obratovanja med prvo svetovno vojno sledi ponovno širjenje dejavnosti na področju valjanih izdelkov ter žic iz bakra, medenine in brona

1946 - 1952 zadnje obdobje izključne proizvodnje bakrenih in medeninastih izdelkov

1952 - 1960 postopna preusmeritev proizvodnje s predelave bakra na predelavo aluminija zaradi rasti porabe aluminija in ocen o njegovi perspektivnosti, k čemur je pripomogla tudi zgraditev tovarne aluminija v Kidričevem

1966 - 1970 prenova in posodobitev stiskalniškega obrata ter žičarne

1971 - 1980 postavitev obrata za izdelavo in oplemenitenje folij

1976 - 1992 obdobje formalne združitve s sosednjo družbo TALUM v organizacijo UNIAL

1981 - 1990 namestitev dveh hladnih kvarto-valjarn gradnja nove dvorane za finalizacijo aluminija prenova in posodobitev livarne z ureditvijo ustrezne površinske in toplotne obdelave ulitkov priprave na uvedbo sodobne tehnologije za izdelavo visoko kakovostnih stiskanih in vlečenih izdelkov

1991 - 1995 na področju valjarništva prestrukturiranje programa v izdelavo zahtevnejših izdelkov (rondel, rebrastih pločevin) podjetje postane pretežno izvozno usmerjeno Impol začne ustanavljati družbe v tujini in postane mednarodno podjetje pridobitev standarda ISO 9001

1996 - 1999 posodobitev izdelave stiskanih izdelkov (profili, palice, cevi). preoblikovanje v delniško družbo

2000 pridobitev certifikata za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001

2001 modernizacija livarne z novimi kapacitetami popolnoma nov folijski obrat nova stiskalnica za palice in profile iz trdih zlitin



2003 evropski patentni urad zaščiti Impolovo zlitino D90 podjetje postane tretji največji izvoznik v države Evropske unije in deveti največji čisti izvoznik uspešna izveda potrebne dejavnosti za pridobitev standarda kakovosti za avtomobilsko industrijo ISO TS 16964 kot nadgradnjo standarda ISO 9001:2000.

2005 reorganizacija proizvodnih programov z delitvijo na divizijo valjanih in divizijo stiskanih programov

2006 program notranje reorganizacije družbe kot holdinško-koncernsko povezavo družb

Tabela 1: Zgodovina podjetja Impol d. d.

Vir: http://www.impol.si [15]

2.2.3 Lokacija podjetja Impol d. d.

Slika 4: Lokacija podjetja Impol d. d. Vir: http://www.impol.si [15]



Slika 5: Podrobnejša lokacija podjetja Impol d. d Vir: http://www.impol.si [15]

Dejavnost družbe Proizvodnja izstiskanih in vlečenih izdelkov, okroglih, kvadratnih, ploščatih, šestoglatih palic, cevi in profilov iz aluminija in aluminijastih zlitin je osnovna dejavnost družbe Impol. Obseg prodaje znaša cca. 54000 ton izdelkov na letno, ki jih realizirajo s povprečno 450 zaposlenimi. Letno izdelajo v PP Profili 23000 ton izstiskanih izdelkov, medtem ko v PP Cevarna izdelajo 13000 ton vlečenih in 18000 izstiskanih izdelkov letno. Poslovanje družbe pa je zelo odvisno od zagotovitve potrebne količine kakovostne surovine v obliki okroglic, ki jim jih za potrebe PP Cevarna 100 % dobavlja družba LLT d.o.o., za PP Profili pa okroglice nabavljajo preko procesa strateška nabava na osnovi potrjenih prevzemno – tehničnih pogojev. (Poslovnik skupine Impol d. d., 2007, 5) [24] Poslanstvo »Predelava lahkih kovin, zlasti aluminija v izdelke, ki kupcem zagotavljajo zanje najvišjo mogočo vrednost (razmerje med ceno in kakovostjo). Vizija Ostati neodvisen, srednje velik predelovalec aluminija. Temeljne vrednote poslovne skupine Impol d. d. so naslednje:

• prilagodljivost in hitrost, • zanesljivost in zaupanje – usmerjenost h kupcu z osebnimi stiki, • stalno izobraževanje in inventivnost vseh zaposlenih, • pripadnost podjetju in timsko delo, • kakovost (od ideje do poprodajnih dejavnosti), ter • varovanje okolja in zdravja zaposlenih.« (http://www.impol.si) [15]



2.2.4 Izdelki

S postopki litja, valjanja, izstiskanja in vlečenja izdeluje Impol proizvode iz aluminija in njegovih zlitin. Celotna proizvodnja je naročniška - svojim kupcem zagotavljajo sprejemljivo mero prilagodljivosti ter izdelke v določenih nišah. Pomembnejše skupine izdelkov so:

• pločevine ter trakovi, • izsekovane rondele, • folija, • izstiskani profili, • izstiskane ter vlečene palice in cevi, • v odvisnih in povezanih družbah izdelujejo še kovane in dodatno površinsko

dodelane ter barvane pločevine. (http://www.impol.si) [15]

Slika 6: Količinski delež posamezne vrste izdelkov Vir: http://www.impol.si [15]

»Kupci Impolovih izdelkov so proizvajalci izdelkov za:

• avtomobilsko in drugo industrijo transportnih sredstev, • gradbeno industrijo, • elektroindustrijo, • industrijo toplotnih izmenjevalcev, in • industrijo gospodinjskih pripomočkov.

Značilnosti aluminija:

• je lahek, • izdelki imajo lep lesk (svetla površina), • je korozijsko obstojen (anodizacija), • dobro varljiv, • preoblikovalen,… » (http://www.impol.si) [15]



2.2.5 Organizacijska struktura Impol PCP d. o. o.

Dejavnost družbe obvladujejo s procesi vodenja, prodaje, procesnim inženiringom, planiranjem in logistiko, s proizvodnima procesoma cevarna in profili, ter podpornim procesom vzdrževanje. (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 6) [23]

SKUPŠČINA

Vodenje IMPOL PCP d. o. o.

Direktor: Miro Slatinek Tajništvo:Mojca Vidmar

Prodaja Procesni inženiring

Planiranje in logistika PP Profili PP Cevarna Vzdrževanje

Vodja prodaje Tehnični direktor

Vodja planiranja in logistike

Vodja proizvodnega procesa

Vodja proizvodnega procesa

Vodja vzdrževanja

Petra Pristavnik

Vukašin Dragojevič

Stanka Kamenik Janez Ferk Marjan

Čretnik Henrik Flis

Tabela 2.: Organizacijska struktura Impol PCP d. o. o.

Vir: Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o. [23] »Vsebina odgovornosti in pooblastila vodja planiranja in logistike v podjetju Impol PCP2 d. o. o.:

• planira, organizira in vodi proces planiranja in logistike (planira naročila in oskrbo z aluminijem, organizira planiranje proizvodnje in prodaje po odjemalcih in proizvodnih programih,

• nadzira obvladovanje rokov, • nadzira obvladovanje dokumentov in podatkov v okviru procesa, • planira in nadzira izvajanje korektivnih in preventivnih ukrepov, • posreduje in prejema informacije v notranjem in zunanjem okolju, • vodi zaposlene v procesu planiranje in logistika in • je neposredno odgovoren za upoštevanje politike kakovosti, okoljske politike

ter politike poklicnega zdravja in varnosti in vsakomur razumljivih zahtev politik v procesih, ki so v njegovi pristojnosti. To velja tako za zaposlene kot za zunanje ljudi.«

(Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 30) [23] Uporaba palic, cevi in profilov za naslednja področja:

• avtomobilska in letalska industrija, • strojegradnja, • transport, • notranje oblikovanje,

2 PCP – palice, cevi, profili.



• električna industrija, • gradbeništvo, ipd. (http://www.impol.si) [15]

2.2.6 Proizvodni proces Profilarna

Slika 7: Aluminijasti profili za izdelavo koles Vir: http://www.impol.si [15]

Proizvodna hala profili je objekt velikosti cca 10.000 m2 in jeklene konstrukcije. Pri izvajanju posameznih proizvodnih operacij uporabljajo naslednjo strojno opremo:

• tri hidravlične stiskalnice z vso pripadajočo opremo, • štiri plinske peči za termično obdelavo, • peč za nitriranje orodij, • lužilne in izpiralne kadi za luženje orodij.

V južnem delu hale se nahaja skladišče končnih izdelkov v velikosti 1200 m2. Z postopkom iztiskanja aluminijastih zlitin oblikujejo profile, palice in cevi v različne oblike, različnih debelin sten in dimenzij. Ti izdelki so namenjeni za uporabo v:

• procesni industriji, • transportnih sredstvih (nadgradnja kamionskih prikolic), • gradbeništvu, • pohištveni industriji, • kot profile za kolesne obroče, • proizvodnji gradbenih elementov – stavbnega pohištva (vrata, okna, ipd.), • notranjem oblikovanju in • toplotni tehniki (radiatorji).

V diagramu poteka PP3 Profili je prikazan potek proizvodnega procesa Profili. (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 37) [23]

3 PP – proizvodni proces.



»Legenda: N41 - 12,5 MN stiskalna linija N42 - 20 MN stiskalna linija N43 - 28 MN stiskalna linija N44 - Priprava orodij N45 - Zaprt hladilni sistem Z41 - izpust v zrak - peč za staranje 12,5 MN liniji Z42 - izpust v zrak - peč za segrevanje drogov na 20MN liniji Z43 - izpust v zrak - peč za staranje na 20 MN liniji Z44 - izpust v zrak - peč za segrevanje drogov na 28 MN liniji Z45 - izpust v zrak - peč za staranje na 28 MN liniji Z46 - izpust v zrak - priprava orodij (Nitriranje) V3 - izpust vode« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 72-73) [23]

Slika 8.: Diagram poteka PP Profili Vir: http://www.impol.si [15]



Profile delijo glede na uporabo na polne in votle oziroma na: • profile standardnih oblik, • polne profile, • polvotle, • standardne in profilirane cevi • ter cevi z zunanjim ali notranjim profiliranjem.

V letu 2000 je Impol povečal zmogljivosti z namestitvijo direktne stiskalnice. Proizvajajo profile z največjim zunanjim premerom oz. očrtanim krogom 250 mm. Minimalna debelina sten znaša 1,2 mm, po dogovoru lahko tudi 1mm. (http://www.impol.si) [15]

2.3 Pojem ozna čevanja in sledljivosti

2.3.1 Kaj je ozna čevanje

Pojem označevanja lahko povežemo s pojmom sledljivosti. Če je blago označeno, ga lahko identificiramo oziroma izsledimo. Sledljivost je pomembna tam, kjer jo je potrebno zagotavljati, ko se na primer pri oddaji pošiljk katera izgubi. Če gre za distribucijsko verigo, je zagotavljanje prav tako zelo pomembno: kje se je pošiljka nazadnje identificirala in od kod naprej naj jo iščemo. Zagotavljanje sledljivosti močno zniža stroške, ko pride do okvar. Če se v okviru proizvodnje izdelkov eni od serij primeri, da imajo izdelki znotraj nje napako, jih je potrebno čim prej odstraniti iz trga. Če proizvajalec ne zagotavlja sledljivosti, je v takšnem primeru praktično nemogoče, da bi izdelke identificirali pravočasno, ne da bi s tem obveščali javnost in si uničili ugled. Nepopolno označevanje pomeni tudi nepopolno logistiko! Vse se začne z oznako Da bi lažje identificirali in sledili nekemu blagu, ga moramo primerno označevati. Označevanje sodi v dejavnost priprave blaga za transport, ima pa več namenov:

• služi za identificiranje blaga, • omogoča točno odpravo in predajo prejemniku ter • posreduje vse pomembne podatke o blagu.

Tisti, ki pojma logistike ne poznajo dovolj dobro, bi menili da iskanje blaga ne predstavlja neke večje težave. V skladišču neko blago enostavno poiščeš, zato pa pač porabiš nekaj več časa. Ne pomislijo pa na velika skladišča z 10 in več nadstropji. Ko gre za oskrbovalno verigo je to še bolj opazno, saj je tam dostavljanje pošiljk ključnega pomena in se morda tudi zaradi sikanja pošiljk prepozno odpremi. Zato je 100% natančnost v logistiki neizogibna, temelj uspešne logistike pa je natančno označevanje. (http://www.leoss.si) [17]



Uporaba črtne kode Enako pot, po kateri so hodila velika podjetja, opravljajo tudi majhna in srednje velika podjetja. Vodenje proizvodnje poteka s pomočjo računalnika, uvajajo standarde kakovosti, tiskajo črtno kodo in se priključujejo na internet. Sodobna ureditev skladišča so si zamislila predvsem velika podjetja, ki so prišla do spoznanja, da lahko strošek logistike (dovoz repromateriala, notranji transport, skladiščenje in dostava kupcu) v ceni izdelka predstavlja celo polovico cene izdelka. Pri tem pa se znesek spreminja glede na organizacijo in vrsto izdelka, izdelki z nizko prodajno ceno in enostavno proizvodnjo pa so še bolj izpostavljeni (npr.: izdelki prehrambene industrije, široke porabe, gradbenega materiala in drugih masovnih proizvodov). Najprej je potrebno ugotovi, katere največje napake se pojavljajo pri delu v skladišču, potrebno si je zastaviti želene cilje, ki jih želimo doseči z novimi postopki. V praksi se pojavlja velikokrat predvsem težava, da za razpored skladišča ve samo en uslužbenec – skladiščnik, ki pa je v tem primeru nenadomestljiv. Posledica tega so stroški, ki nastajajo zaradi napak, škodujejo ugledu točnega in zanesljivega izvajalca. (Požar, 1998, 33-34) [7]

2.3.2 Kaj je sledljivost?

Zmožnost ugotavljanja, kaj se dogaja s posamezno enoto, imenujemo sledljivost. Pri izvajanju sledljivosti moramo zagotoviti ustrezno povezavo fizičnega toka dobrin in toka podatkov, ki se nanašajo nanje. To zahteva upravljanje zaporednih povezav med tem, kaj je prejeto, izdelano, pakirano, hranjeno in odposlano preko celotne oskrbne verige. Zato je spremljanje od točke do točke najpogostejši način zagotavljanja sledljivosti. Običajno se sledljivost izvaja na osnovi skupine izdelkov, ki je bila podvržena enakemu načinu transformacije, transporta in skladiščenja. Minimum podatkov, ki je za komunikacijo potrebe so št. serije in/ali oznaka logistične enote. (http://www.leoss.si) [17]

2.4 Predstavitev črtne kode sistema GS1-128, RFID 4 in Rubee tehnologije

2.4.1 Predstavitev črtne kode GS1-128

»Ker je svet postal globalna vas, globalna trgovina pa lokalna vaška prodajalna, mora biti vse blago označeno na način, ki ga razumejo vsi, ki so v logistični proces vpleteni. Označevanje mora tako potekati skladno s standardi GS1, kar pomeni, da je blago označeno s črtno kodo. V nekaterih panogah in na nekaterih področjih dela pa se vse več podjetij odloča za naprednejšo obliko označevanja. Obstaja več tipov oziroma simbologij črtnih kod. Vsaka od njih ima določene prednosti in slabosti. Nekatere vrste so se razvile zaradi zgodovinskih in političnih razlogov, druge zaradi dejanskih tehničnih prednosti uporabe, kot so gostota zapisa,

4 RFID – radio frekvenčna identifikacija.



velikost, zanesljivost pri odčitavanju, možnost kodiranja raznovrstnih znakov, tako števil kot črk in simbolov.« (http://www.leoss.si) [17]

GS1 – globalni sistem 1 GS1-128 je izjemno prilagodljiva simbologija in omogoča, da se lahko v simbolu črtne kode poleg identifikacijskih podatkov zapišejo tudi atributivni podatki. To imenujemo sestavljanje. Atributivni podatki se nanašajo na posamezno enoto in prikazani samostojno nimajo nobenega pomena.« (http://www.gs1.org ) [16] »Simbologija GS1-128 je varianta originalne kode 128, ki se primarno uporablja v aplikacijah za identifikacijo produktov. Za razliko od kode 128 ne uporablja določenih posebnih funkcijski znakov, prav tako se zadnji - kontrolni znak izračunava na drugačen način. Je edina simbologija EAN.UCC, ki omogoča kodiranje dodatnih informacij poleg identifikacije. Ni namenjena za označevanje artiklov v maloprodaji. Možno je dvosmerno odčitavanje simbola tako s fiksnimi kot tudi s prenosnimi čitalniki. Dolžina kode se spreminja glede na število in vrsto zapisanih znakov, kot tudi širino najtanjše črtice v kodi, ki nadalje definira celotno širino kode.« (http//www.leoss.si) [17]

Slika 9: Sistem standardov GS1 Vir: (Voda, S., Voda, A., Gerečnik, N.: Uvedba čitalca črtne kode v skladišču

Silkem d.o.o. (praktikum), Fakulteta za organizacijske vede, Ptuj, 2007) [13]

Videz logistične nalepke »Logistična nalepka, katere priporočena velikost je format A5 (105x148 mm), je sestavljena iz treh delov.



Zgoraj je glava nalepke, ki je poljubno sestavljena in običajno vsebuje logotip in podatke o podjetju. V sredini najdemo podatke, zapisane v človeku berljivi obliki. Te podatke uporabljamo, kadar je črtna koda tako poškodovana, da je ne moremo odčitati, vendar tudi za to obstaja rešitev. Ročni terminali omogočajo odčitavanje tudi delno poškodovanih črtnih kod, ter takrat, kadar partner v oskrbovalni verigi ne uporablja naprav za avtomatsko identifikacijo. V spodnjem delu pa je kodni zapis, pri čemer velja, da je SSCC koda povsem spodaj.« (http://www.leoss.si) [17]

Slika 10: Črtna koda GS1-128 Vir: http://www.leoss.si [17]

2.4.2 Predstavitev tehnologije RFID

Kaj je RFID in kako deluje? »Je sistem majhnih elektronskih oznak, sestavljenih iz majhnega čipa in antene, ki oddajajo radijski signal, ter sprejemnikov radijskega signala in s tem povezane programske in strojne opreme. Oznake ali oddajniki so lahko nameščeni kjerkoli, da omogočijo učinkovito spremljanje izdelkov na poti do kupca: na kontejnerjih, paletah, zabojih ali celo na individualnih izdelkih.

Oznake RFID prepozna čitalnik, ko te pridejo v njegov domet. Programska oprema določa, kakšne aktivnosti prehod sproži. Lahko samo popravi zalog ali celo poskrbi za samodejno novo naročilo in obnovo zalog.« (http://e-izdaja.comtron.si/Izdaja1/RFID.htm) [18] Tipi RFID sistemov »V osnovi se delijo glede na način napajanja oddajnika (aktivni in pasivni RFID) ter glede na način prenosa informacij prek radijskih valov (induktivni in elektromagnetni RFID).« (http://sl.wikipedia.org/wiki/RFID) [18]

2.4.3 Predstavitev tehnologije Rubee v povezavi z t ehnologijo RFID

»Razvijajoča se tehnologija RuBee lahko postane alternativna tehnologija RFID, posebno tam, kjer ima RFID velike pomanjkljivosti. Sanje o poceni trajnih nalepkah, ki bi jih lahko prebrali in sledili z razdalj do 30 m brez ročnega dela, brez težav



zaradi kovinskih polic, alu folij in elektromagnetnih motenj, se bodo morda uresničile z novo tehnologijo RuBee. Tehnologija RuBee ima mnogo prednosti pred črtno kodo, ima pa tudi več slabosti in pomanjkljivosti. Slabosti:

• visoka cena radio frekvenčnih nalepk, ki še vedno vztraja malo pod 0,5 EUR na kos,

• radio frekvenčne nalepke opravljajo varnostno funkcijo slabše od magnetnih nalepk,

• pregledovanje gradiva na policah z mobilnim čitalnikom nepraktično, ker se mora knjižničar gibati sorazmerno blizu gradiva, motnje pa so zlasti zaradi kovinskih palic.

Tehnologija, ki bo omogočila odpravo teh pomanjkljivosti tehnologije RFID, bo verjetno tehnologija RuBee, vendar pa še ni razvoj končan. RuBee je komercialno ime za identifikacijsko tehnologijo dolgih valov LWID (ang. Long Wavelenght ID). Medtem, ko tehnologija RFID uporablja elektromagnetno valovanje visokih radijskih frekvenc, uporablja tehnologija LWID elektromagnetno valovanje dolgih valov pod 450 kHz z večinoma magnetno energijo. Zaradi nižjih frekvenc so ti signali manj moteni od raznih materialov, kot so voda ali kovine in manj moteni od drugih elektromagnetnih šumov. Delujejo približno na razdaljah od 3 do 30 m. Slabosti tehnologije pa je počasnost pri hitrosti branja, ki je nekje med 6 do 10 enot na sekundo, kar 20 krat manj kot pri RFID.« http://www.ctk.uni-lj.si/users/zaucer/rubee.pdf) [14]

2.5 Oprema za identificiranje črtnih kod

Tiskalniki »Primarno gre za termične tiskalnike, ki zagotavljajo profesionalni tisk linearnih črtnih kod, 2D kod ter pametnih nalepk (RFID). Tiskalnike pa lahko razvrstimo v naslednje skupine:

• namizni, • industrijski, • mobilni in • tisti za pametne nalepke (RFID).

Apliciranje etiket lahko izvajamo ročno, kar je bolj zamudno, lahko pa tudi enostavneje in avtomatizirano.« (http://www.leoss.si) [17] Vrste medijev – nosilci podatkov Mediji oz. nosilci podatkov so nalepke, na katerih so podatki o izdelku, blagu, materialu. »Vrste tiskalnih trakov:

• tiskalni trakovi na osnovi voska, • tiskalni trakovi na osnovi smole, • tiskalni trakovi na osnovi mešanice obeh (voska in smole),



• papirnate nalepke, • sintetične nalepke, • kartončki in obeski, • všivni trakovi…

Trakovi so izdelani iz tankih plastičnih trakov/filmov, ki so prekriti z več plastmi različnih snovi. Ena od teh je barvilo, ki se pod vplivom segrevanja s tiskalno glavo tiskalnika sprosti in veže na sprejemni material, ta je lahko papir ali nek sintetični material.« (http://www.leoss.si) [17] Čitalci črtnih kod Omogočajo nam:

• lažjo sledljivost izdaje materiala, saj nam v trenutku izdaje pokaže stanje oziroma zalog,

• omogoča nam tudi kasnejša analizo in takojšen vpogled v stanje. Glede na to, da so stroški skladiščenja sorazmerno visoki, lahko z uvedbo čitalca črtne kode nadziramo zaloge in imamo minimalno zalogo izdelkov in s tem nižje skladiščne stroške. Čitalci se uporabljajo tako za priročna skladišča, kakor tudi za glavno skladišče. Mobilne čitalci so še posebej priročni v večjih skladiščih, kjer je ponavadi otežen dostop do izdelkov. S stališča nabave materiala in spremljanja stroškov, si danes težko predstavljamo sledljivost nad izdelki. Bistvo čitalcev je v tem, da lahko celotno poslovanje skladišča vodimo preko računalnika. Identificiranje je v odčitavanju podatkov, ki so zapisani na nosilcu oz. mediju. To torej storimo z ustreznimi čitalniki (ročni, fiksni, režni, industrijski…), brez katerih ne moramo izkoriščati glavnih prednosti črtne kode (hitrega in natančnega vnosa ter odčitavanja podatkov). Kadar gre za zahtevnejše aplikacije, je priporočljivo uporabiti ročne računalnike z vgrajenim čitalnikom in spominom - ročni terminali, ti pa omogočajo naprednejšo rabo vseh tipov črtnih kod in pametnih nalepk (RFID) v enostavnejših in globalnih sistemih sledenja ter izsledovanja. (http://www.leoss.si) [17]



3 ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA

3.1 Opis procesa delovanja obstoje če oskrbne verige Opis procesa delovanja obstoječe oskrbne verige se nanaša na oskrbno verigo znotraj podjetja Impol PCP d. o. o. Struktura oskrbne verige znotraj obravnavanega podjetja zajema naslednje tokove:

Delovanje obstoječe oskrbne verige, poteka po naslednjem vrstnem redu: 1-faza (dobavitelji): uvažanje aluminijastih drogov za potrebe proizvodnega procesa Profili 2-faza (vhod): sprejem uvoženih aluminijastih drogov v skladiščenje na zalogo za nemoten proizvodni proces 3-faza (medfaza): naročilnica, stiskanje, oblikovanje v profile in nato pakiranje 4-faza (izhod): skladiščenje (paketi v končnem skladišču, pripravljeni za odpremo) 5-faza (odprema): izvoz iz skladišča za naročnike Proces poteka naročila od kupca do izdelave: Status 0 – vnos naročila Status 1, 2, 3 – obdelava tehnologije Status 4 – določitev termina dobave Status 5 – izpis pogodbe (ki se najprej pošlje kupcu) Status 6 – potrjena pogodba s strani kupca Status 7 – materiali v proizvodnji

VHOD (skladiščenje) - Al drogovi

Legenda: Materialni tok Tok informacij Denarni tok

DOBAVITELJI – Al drogov

IZHOD – skladiščenje paketov

ODPREMA – izvoz iz skladišča

MEDFAZA – naročilnica, stiskanje, oblikovanje v profile,

pakiranje



3.1.1 Dobavitelji aluminijastih drogov

1- faza (dobavitelji): uvažanje aluminijastih drogo v za potrebe proizvodnega procesa Profili Dobavitelji aluminijastih drogov (za proizvodni proces Profili) so uvozniki iz naslednjih držav:

Ime podjetja Država uvažanja Talum Slovenija

Slovalco Romunija Airo Romunija

Hydro-aluminium Romunija Aluminij Mostar BIH

AGN Nemčija

Tabela 3: Dobavitelji aluminijastih drogov Vir: Vodja planiranja in logistike

Našteti uvozniki aluminijaste drogove pripeljejo s kamioni do mesta skladiščenja, kjer skladiščnik opravi vhodno kontrolo. Ti drogovi so različnih zlitin (A30, A31, AC10, AC22, AC30) in različnih dimenzij (Φ152, Φ203 in Φ229). (Vodja planiranja in logistike) [22]

3.1.2 Vhodno skladiš če

2 - faza (vhod): sprejem uvoženih aluminijastih dro gov v skladiš čenje na zalogo za nemoten proizvodni proces. »Proizvodni proces Profili za proizvodnjo profilov, palic in cevi uporablja vhodni material – aluminijaste drogove, kjer se opravi prevzem. Osnova za prevzem vhodnih materialov je eksterno naročilo, na osnovi katerega odgovorne osebe za količinski prevzem preverijo, ali se dobavljena količina ujema z naročeno količino in s spremno dokumentacijo dobavitelja (dobavnica, certifikati…) Kakovostni prevzem izvajajo po izvedenem količinskem prevzemu, na osnovi vzorčnega pregleda ali po potrebni s 100 % kontrolo. Organizator skladiščenja ali skladiščnik potrdi kakovostni prevzem z žigom prevzeto in podpisom na dobavnico ali drugi spremni dokument.« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 50) [23]

3.1.3 Medfaza

3 - faza (medfaza):

• naročilnica, • stiskanje, • oblikovanje v profile in nato • pakiranje



Naročilnica – pregled zahtev v zvezi z proizvodom: »Zahteve odjemalca morajo biti pisno izražene. Odgovorni komercialist v družbi pridobi od odjemalca vse potrebne podatke za obdelavo naročila, kar omogoča preverjanje in potrjevanje izvedljivosti naročila v skladu z odjemalčevimi zahtevami. Nejasne in dvoumno izražene zahteve komercialist in procesni inženir družbe preverita pred potrditvijo naročila. Pri pregledu pogodbe sodelujejo zraven komercialistov procesa prodaje tudi odgovorne in pooblaščene osebe iz ostalih procesov posamezne družbe (procesni inženiring, planiranje in logistika,). Pregled pogodbe poteka preko informacijskega sistema. Odgovorna oseba v procesu prodaja preveri in potrdi naročilo glede na splošne pogoje prodaje in ceno, odgovorne in pooblaščene osebe v ostalih procesih družbe pa potrjujejo naročilo glede na možnost izvedbe naročila (možni rok izdelave, izpolnjevanje kakovostnih zahtev in zahtev, ki se nanašajo na varovanje okolja). Pogodbo pregleda in podpiše vodja procesa prodaja oziroma od njega pooblaščena oseba v družbi. Odjemalec lahko zahteva določene spremembe od vsebine pogodbe. Zahtevane spremembe morajo biti dokumentirane. V primeru spremembe pogodbe se postopek pregleda pogodbe ponovi.« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 41) [23] Stiskanje in oblikovanje v profile: »Potrjeno odjemalčevo naročilo sproži postopek proizvodnje, saj so vsa naročila v proizvodnji pokrita z naročili zunanjih odjemalcev. Pri razvoju proizvodov pa je njihov osnovni moto zadovoljevanje odjemalčevih potreb.« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 41) [23] Profili se oblikujejo na treh hidravličnih stiskalnicah:

• indirektna (mala), ki stiska aluminijaste drogove dimenzije Φ152, • indirektna (srednja), ki stiska aluminijaste drogove dimenzije Φ203, in • direktna (velika), ki stiska aluminijaste drogove dimenzije Φ229.

Pri stiskanja aluminijastih drogov se oblikujejo aluminijasti profili, ki so zelo različnih oblik, dolžin, dimenzij, teže idr. Profili, ki prihajajo iz stiskalnic, se na žagi režejo v različne dolžine (glede na zahteve kupca), in se nato:

• »strojno« na direktni (veliki) in indirektni (srednji) stiskalnici zlagajo v železne okvirje,

• na indirektni (mali) stiskalnici pa razrezane profile nalagajo in zlagajo v železne okvirje ročno.

Naloženi železni okvirji so namenjeni za proces staranja v peči (mala, srednja in velika peč). To poteka določen čas, običajno je to 8 ur, lahko pa tudi več ali manj, odvisno od zahtev določenega profila in kupca. Po procesu staranja pa se morajo ohladiti in šele nato so pripravljeni na pakiranje. Nadtalna transportna sredstva za premeščanje železnih okvirjev (praznih in polnih) so stropna mostna dvigala.



Talna transportna sredstva pa omogočajo manipulacijo npr. paketov, pri čemer uporabljajo bočne viličarje na akumulatorski pogon, za manipulacijo zunaj proizvodnega procesa pa uporabljajo čelne hidrodinamične viličarje na dieselski pogon.

Slika 11: Primer bočnega viličarja na akumulatorski pogon Vir: Avtor sam

Slika 12: Primer nadtalnega transportnega sredstva za prenos bremen – stropno mostno dvigalo.

Vir: Avtor sam



Slika 13: Primer pakirnega mesta, kjer z stropnim mostnim dvigalom zamenja prazen železni okvir za polnega.

Vir: Avtor sam Pakiranje profilov: »Pakirajo se samo tisti izdelki, pri katerih je bil predhodno izveden kakovostni prevzem, in je po tem ugotovljeno, da ustrezajo kakovostnim zahtevam.« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 57) [23] »Proizvodni proces Profili ima za pakiranje določenih 9 pakiranih mest. Na enem mestu pakirata dva delavca oz. delavki, ki vsak iz svoje strani dviguje (iz kovinskega okvirja) in pri tem zlaga profile v različna sredstva za pakiranje - embalažo.«

Slika 14: Primer pakirnega mesta, profili naloženi v kartonsko embalažo. Vir: Avtor sam

Izmed predhodno naštetih sredstev za pakiranje pa v podjetju Impol PCP d. o. o. pri pakiranju profilov uporabljajo naslednja sredstva:

• glede na material, uporabljajo lesena, kovinska, papirna in plastična sredstva za pakiranje,

• glede na trdnost uporabljajo trdna sredstva za pakiranje, • glede na vrsto prevoza, pa uporabljajo sredstva za pakiranje za prekomorski

transport in kopenski transport.



Kdo je kupec neke količine iztiskanjih profilov je razvidno iz delovnega naloga, po katerem je tudi določen potek načina pakiranja.« »Ko se izdelki pakirajo v tovorne enote so dimenzije tovornih enot omejene zaradi več dejavnikov:

• zaradi dimenzij in nosilnosti transportnih sredstev, • zaradi vrste in zmogljivosti pretovorne mehanizacije, • zaradi vrste, oblike in kakovosti embalaže, • zaradi vrste skladišč, • zaradi zahtev kupcev.« (Vodja skladišča PP Profili) [25]

»Pakiranje pa se loči po naslednjih načinih:

• standardni način pakiranja, • posebni način pakiranja in • pakiranje glede na zahteve kupca.

Kjer pa v pogodbi ni posebej definiranega načina pakiranja, se izdelki pakirajo tako, da se jih zaščiti pred mehanskimi poškodbami in korozijo.« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 57) [23] »Primer standardnega načina pakiranja profilov v paketu: A – profili, zloženi v paket brez vmesnega papirja B – vsaka vrsta profilov v paketu je ločena z vmesnim papirjem C – vsak profil v paketu je ločen s papirjem D – vsaka vrsta profilov v paketu je ločena z lesenimi letvami E – vsaka vrsta profilov v paketu je ločena s kartonskimi vložki F – profili, oviti z streč folijo v šobe (2-4 krat na dolžini profila) Vsaki drugi način pakiranja profilov v paket je potrebno posebej navesti v pogodbo (po možnosti skica pakiranja profilov) in ga preveriti pri tehnologih in vodji pakirne linije. Papir med profili je lahko krep ali beli ovojni.



Slika 15: Primeri načina pakiranja Vir: Vodja PP Profili [25]

Način pakiranja št. 1: standardni na čin pakiranja profilov

Slika 16: Končna slika paketa pakiranih profilov Vir: Vodja PP Profili [25]



Slika 17: Načrt pakiranja Vir: Vodja PP Profili [25]

Opomba: Pakiranje profilov s kartonsko embalažo širin od 300 do 730 mm, dolžin od 2000 do 7000 mm in višin od 300 do 500 mm. Način pakiranja št. 2

Slika 18: Končna slika pakiranih profilov Vir: Vodja PP Profili [25]




Opomba: Pakiranje profilov brez kartonske embalaže širin od 300 do 730 mm, dolžin od 2000 do 7000 mm in višin od 300 do 500 mm. Način pakiranja št. 3

Slika 20: Končna slika pakiranih profilov v paketu

Vir: Vodja PP Profili [25]




Opomba: Pakiranje na leseno podlogo širin od 300 do 730 mm, dolžin od 2000 do 7000 mm in višin od 300 do 500 mm. Način pakiranja št. 4

Slika 22: Končna slika pakiranih profilov


LESENA PODLOGA




Opomba: Pakiranje na leseno podlogo širin od 300 do 730 mm, dolžin od 2000 do 7000 mm in višin od 300 do 500 mm. Način pakiranja št. 5

Slika 24: Končna slika pakiranih profilov Vir: Vodja PP Profili [25]

LESENA PODLOGA




Opomba: Pakiranje profilov s kartonsko embalažo širin od 300 do 500 mm, dolžin od 3000 do 6000 mm in višin od 300 do 500 mm. Način pakiranja št. 6

Slika 26: Konča slika pakiranih profilov





Opomba: Pakiranje profilov brez kartonske embalaže širin od 300 do 500 mm, dolžin od 3000 do 6000 mm in višin od 300 do 500 mm. Način pakiranja št. 7: poseben na čina pakiranja

Slika 28: Končna slika paketa pakiranih profilov Vir: Vodja PP Profili [25]




Opomba: Pakiranje profilov v leseni zaboj. Tak način pakiranja je primeren za zahtevne profile na željo kupca. Leseni oboj varuje profile pred poškodbami (možnost z ali brez oboja). Način pakiranja št. 8

Slika 30: Načrt pakiranja kratkih dolžin Vir: Vodja PP Profili [25]

Opomba: Pakiranje profilov kratkih dolžin. Višina paketa cca. 1000 mm.« (Vodja PP Profili) [25]



Način pakiranja št. 9: primer pakiranja glede na zahte ve kupca

Slika 31: Pakirna linija (pakiranje na zahtevo kupca) Vir: Avtor sam

Slika 32: Zlaganje profilov v kartonsko embalažo Vir: Avtor sam



Opomba: Pri tem načinu pakiranja se vsak posamezni profil ročno nalaga na pakirno linijo (uporaba tračnega transporterja), kjer se obleče s PVC folijo, nato pa se zloži v za to posebej pripravljeno kartonsko škatlo. Posamezne vrste se med seboj ločijo s kartonskimi vložki, nato se paket zapre, stehta, nanj pa se prilepi tehtni list. Ob koncu vsakega pakiranja se na pakirnem mestu na paket prilepi kontrolni list, na katerem je številka delovnega naloga.

Slika 33: Primer kontrolnega lista, nalepljenega na paket Vir: Avtor sam

Ta paket se nato z viličarjem odpelje na mesto, kjer se stehta. Istočasno se iztiskata dve etiketi – tehtna lista. Enega se prilepi na paket, ki je namenjen skladiščenju, drugega pa obdrži skladiščni voznik viličarja, ki nanj napiše odlagalno mesto v skladišču - regal. Ko prispe material v skladišče, ga voznik z bočnim viličarjem odloži v predviden regal ali na predvideno prosto mesto (strategija naključnega polnjenja in praznjenja skladišča) ter preveri skladnost podatkov na tehtnem listu s podatki na izdelkih. Na tehtni list vpiše številko regala in ga preda vodji odpreme ali skladiščniku, ki je dolžan preveriti skladnost podatkov na tehtnem listu s podatki na izpisu »Pregled pakiranja«. S tem je opravljen prevzem materiala v skladišče. Primer tehtnega lista, kjer je bil paket odložen v skladišče, nanj pa je ročno napisano mesto odložišča.

Slika 34: Tehtni list Vir: Avtor sam



Ko v skladišču gotovih izdelkov prevzemajo blago, prične vodja odpreme ali skladiščnik voditi evidenco materiala glede na izpis »Pregleda pakiranja«. Vsako vrsto materiala skladišči voznik na tisto mesto, kjer je trenutno razpoložljiv prostor. Tehtne liste zbira skladiščnik gotovih izdelkov po pogodbah. Takoj, ko je material odložen v določen regal, vpiše voznik viličarja na tehtni list številko regala, kjer je material skladiščen.

3.1.4 Izhodno - kon čno skladiš če

4 - faza: skladiš čenje (paketi v kon čnem skladiš ču, pripravljeni za odpremo) Regalno skladišče je namenjeno za skladiščenje Al-profilov, ki so pakirani v tovorne enote (pakete). Stojala regalov imajo več konzol in so postavljena zaporedno in v več vrstah (nizih). Med vrstami je prostor za vožnjo bočnega viličarja, s katerim se vrši polnjenje in praznjenje skladišča. Skladišče ima več nizov, ki imajo različne tipe stojal in različne dopustne obtežbe (nosilnosti) posameznih konzol. Dopustna obtežba (nosilnost) po konzoli posameznega stojala je označena na napisni tabli, ki je nameščena nad nizom konzol. V skladišču sta dva tipa nizov posameznih stojal:

• stojala z enostransko nameščenimi konzolami – nahajajo se ob stenah skladišča,

• stojala z dvostransko nameščenimi konzolami – nahajajo se v vmesnem prostoru skladišča.

Stojala so oštevilčena z zaporednimi številkami, ki so napisana z oranžno barvo na tleh skladišča. Vsaka konzola stojala je oštevilčena. Regale tvorita najmanj dva ali več stojal v skladišču. Pri polnjenju in praznjenju regalov lahko regale obtežimo z bremenom, ki ne presega nosilnosti posamezne konzule, ki je navedena za posamezen niz regalov. Primer: paket (breme) je naložen na tri konzole nosilnosti 470 kg. Dopustna teža bremena 3 x 470 kg = 1410 kg. Polnjenje in praznjenje regalov z dvostranskimi konzolami je potrebno izvajati tako, da sta obe strani regalov obteženi čim bolj enakomerno. Največja dopustna neenakomerna obtežba posameznih dvostranskih regalov je omejena na 45 %. Odgovorne osebe v skladišču odgovarjajo, da so:

• skladiščeni materiali pravilno označeni in prepoznavni in • skladišča označena z opozorilnimi oznakami in odpremljena s sredstvi za

požarno varnost v skladu s predpisi Stanje proizvodov v skladišču preverjajo z nadzornimi pregledi izdelkov, ki jih v planiranih mesečnih intervalih izvajajo pooblaščeni izvajalci. Izdelke, ki so skladiščeni dlje kot devet mesecev, obravnavajo kot neskladne ter jih pred odpremo ponovno pregledajo. Za nadzor nad zalogami in ukrepanje v primeru povečanih zalog sta odgovorna vodja procesa prodaje in vodja procesa planiranja in logistike.« (Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 57) [23]



3.1.5 Odprema

5 - faza (odprema): izvoz iz skladiš ča za naročnike »Skladišče gotovih izdelkov, kjer dobavnico odda skladiščniku gotovih izdelkov. Skladiščnik na podlagi interne dobavnice izpiše novo dobavnico, ki je bolj pregledna, ter pripravi tehtne liste. Pripravljeno dobavnico za odpremo skupaj s tehtnimi listi odda odpremniku, ki je odgovoren za pravilen naklad izdelkov na kamion. Odpremnik mora pregledati kamion, če ustreza nakladalnim pogojem (varnostni trakovi, nakladalna površina ne sme biti mokra …) in se dogovori z voznikom kamiona, po kakšnem vrstnem redu bo nakladal glede na razkladalna mesta, ter kako bosta razporedila težo na kamion. Odpremnik na podlagi tehtnih listov sortira tehtne liste glede na material, ki se nahaja pod to etiketo. Pri sortiranju mora odpremnik biti pozoren na:

• vrsto materiala, • obliko pakiranih profilov (ali so profili v obliki cevi, kocke, palic, profilov …), • debelino stene profila (npr. 0,5 mm, 1 mm, 1,5 mm …), • dolžino profila (npr. 2 m, 2,5 m, 6 m, 9 m, 12 m), • volumen paketa, • vrsto embalaže (tara), • težo tovora (bruto, neto).

Ko odpremnik sortira tehtne liste, jih preda viličaristu, ki vozi pakete iz skladišča po enakem zaporedju, kot ga je določil odpremnik. Odpremnik kontrolira, ali je blago količinsko in kakovostno ustrezno naloženo, kar potrdi s podpisom na interno dobavnico. V slučaju, da pride do poškodbe materiala pri manipuliranju, se ta vrne na pakirno linijo, kjer se poškodovane izdelke odstrani iz tovorne enote. Po končanem nakladanju šofer kamiona zavaruje tovor z varnostnimi trakovi ter plastičnimi vogalniki ter odide v EXPEDIT po dokumente potrebne za prevoz tovora.« (Smogavec, 2007, 38 - 40) [12]

3.2 Označevanje in sledljivost v podjetju Impol PCP d. o. o. »Z vzpostavljenim postopkom zagotavljajo nadaljnjo uporabo vhodnih materialov, proizvodov v fazi proizvodnje in predajo tistih izdelkov v končno skladišče, ki so jih pregledali in ugotovili skladnost z zahtevami. Kot dokaz preverjanja so:

• oznake na materialih, proizvodih in izdelkih, • zapisi v spremljajoči delovni dokumentaciji in • zapisi v informacijskem sistemu.

Od dobaviteljev zahtevajo, da vhodne materiale ustrezno označijo in zagotovijo njihovo prepoznavnost in sledljivost. Prepoznavanje in sledljivost proizvodov v proizvodnem procesu in končni kontroli zagotavljajo z označevanjem proizvodov s podatki ter z vzporednim vodenjem spremnih dokumentov in zapisov. Na ta način omogočajo prepoznavanje preteklih aktivnosti in lažje ugotavljanje vzrokov za nastanek morebitnih neskladnosti.



Glavni elementi sledljivosti proizvodov so: livarniška šarža, transportna enota, delovni nalog in pogodba (naročilo). Statusne oznake pa so naslednje:

• barvne oznake ali etikete, • žigi, • lokacijske oznake.

Barvne oznake ali etikete Barvne oznake ali etikete potrjujejo oziroma označujejo status kontroliranja vhodnih materialov, proizvodov v proizvodnem procesu in končnih izdelkih: Zelena barvna oznaka ali zelena etiketa pomeni – ustrezno – sproščeno za nadaljnjo uporabo. Rumena barvna oznaka ali rumena etiketa pomeni – uporabno za določen delovni nalog ali namen. Rdeča barvna oznaka ali rdeča etiketa pomeni – neustrezno (prepoved uporabe). Žigi Žige uporabljajo kot označevanje statusa kontroliranja in preskušanja vhodnih materialov na spremni dokumentaciji (dobavnica ali drug spremni dokument): Prevzeto Pogojno prevzeto Reklamirano Lokacijske oznake Status kontroliranja in preiskušanja je v določenih primerih prepoznaven z lokacijo – npr. prostor za neustrezne izdelke označen z rdečo tablo – neustrezno.

3.2.1 Označevanje in sledljivost vhodnih materialov

Vhodni materiali so označeni tako, da je zagotovljena njihova prepoznavnost. Vhodni aluminijasti formati so fizično označeni s številko šarže, vrsto zlitine in statusno barvno oznako – ročno označevanje z zelenim sprejem v primeru ustreznosti. Sledljivost livarniške šarže skozi proces je omogočena z zapisom podatkov o šarži v informacijski sistem.

3.2.2 Označevanje in sledljivost proizvodov v medfazi - proizv odni proces

Sledljivost in prepoznavanje proizvodov v proizvodnem procesu zagotavljajo z označevanjem proizvodov in vodenjem zapisov. Na etiketo, s katero označujejo proizvode skozi proizvodni proces, vpišejo številko delovnega naloga – ročen vpis, številko livarniške šarže, transportno enoto ter oznako materiala. Na željo kupca lahko proizvode dodatno označijo.

3.2.3 Označevanje in sledljivost izdelkov

Embalažne enote končnih izdelkov so označene z etiketo. Na etiketi so prepoznavni naslednji podatki:

• naziv izdelka z dimenzijami, • oznaka materiala,



• livarniška šarža, • transportna enota, • številka pogodbe oziroma delovnega naloga, • datum pakiranja, • podatki o teži (bruto, neto, tara) in • ostali podatki na zahtevo odjemalca.

Zapisi, ki spremljajo končne izdelke:

• dobavnica, • račun, • certifikat o pregledu in • ostala dokumentacija na zahtevo odjemalca.«

(Poslovnik skupine Impol PCP d. o. o., 2007, 55-56) [23]

3.3 Primer postopka odpreme izdelkov v obstoje či oskrbni verigi Postopek odpreme desetih paketov poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. Skladiščnik na izhodnem skladišču glede na naročilnico poišče vse tehtne liste, na katerih so delovni nalogi, in jih izroči vozniku viličarja.

2. Skladiščnik fizično išče paket, ki je odložen v proizvodnji ali na tleh, in na paket označi X.

3. Voznik viličarja glede na označene pakete vozi pakete na odpremo mesto, kjer se ti potem z stropnim mostnim dvigalom naložijo na kamion.

Takšen postopek se opravlja pri vsaki odpremi in je grafično prikazan v grafu številka 1, kjer je za:

• zbiranje tehtnih listov predviden čas 20-ih minut, • za iskanje paketov je predviden čas 30-ih minut, • ter za manipulacijski čas paketov je predviden čas 20-ih minut.

Slabosti:

• izgubljen čas za iskanje tehtnih listov, saj so na njih napisana odlagalna mesta,

• hoja po skladišču in fizično iskanje paketov, kjer se zopet zelo izgubi na času,

• nepotrebna vožnja viličarja po istih poteh (višji stroški vzdrževanja viličarja), • obstaja možnost napačnega tehtnega lista, prilepljenega na nekem paketu

(to se lahko vidi glede na delovni nalog in odlagalno mesto), • voznik viličarja predstavlja strošek in višek v obstoječem stanju.



0

5

10

15

20

25

30

35

zbiranje tehtnihlistov

iskanje paketa manipulacijaviličarista

dejavnost

potre

ben čas

(m

in)

Graf 1: potreben čas odpreme izdelkov v obstoječem stanju

3.4 Kriti čna analiza obstoje če oskrbne verige

3.4.1 Ishikawa – ribja kost

Ročno ozna čevanje: Nalepka:

vhodnih Al profilov avtomatsko odčitavanje izključeno pisanje delovnih nalogov odčitavanje z ročnimi terminalni izključeno mesto odložišča napisano ročno na nalepko dolgotrajen proces možnost napak način ozna čevanja in sledenje paketom Sledenje izdelkom: Potrditev – paket na kamion skladiščnik hodi po skladišču in pisanje na odpremi list skladiščnik možnost odtujitev išče pakete ročno označevanje paketov za odpremo iskanje fizično nedostopnih paketov prelaganje paketov dolgotrajen proces Kot je razvidno iz prikaza primera ribje kosti, glede na zastavljen problem – označevanje in sledenje paketom poteka označevanje predvsem v ročni obliki, kar je pa že zelo zastarel način in dolgotrajen postopek. Ko pripelje dobavitelj aluminijaste drogove na mesto za skladiščenje, skladiščnik opravi vhodno kontrolo in te drogove ročno z zelenim sprejem označi. V elektronski obliki se podatki pojavijo šele, ko jih skladiščnik preko računalniškega programa vnese v sistem, ki je enoten za celotno podjetje Impol d. d.



V naslednji fazi so ti drogovi namenjeni stiskanju in nato oblikovanju v profile. Voznik viličarja fizično poišče drog, ki ga potrebuje za stiskanje. Ko se ti drogovi stiskajo na stiskalnicah in se nato oblikujejo v profile, se zlagajo v kovinske okvirje. Zaposleni na stiskalnici nato ročno izpolni delovni nalog, ki se namesti med posamezni dve vrsti profilov, naloženih v kovinski okvir. Že tukaj lahko vidimo, da lahko pride do težav v primeru, da delovni nalog pade iz mesta, kjer je bil nameščen, ter obstaja možnost napak pri izpolnjevanju delovnega naloga. Nato so profili namenjeni pakiranju. Zaposleni na pakirani liniji na delovni nalog napiše pakirno mesto, nato ji vodja izmene s pomočjo računalniškega programa »razloži« način pakiranja. Na zapakiran paket se prilepi delovni nalog, na katerem je ročno napisana številka delovnega naloga. To opravi kontrolor. Ko se paket stehta, se nanj prilepi tehtni list, na katerem so različni podatki. Na njem je tudi črtna koda, ki pa v bistvu nima pomena, saj ne omogoča avtomatskega odčitavanja in identificiranja. Voznik viličarja odpelje paket v skladišče in odlagalno mesto zopet ročno napiše na tehtni list. Pri opremljanju skladiščnik najprej poišče tehtne liste in si izpiše odlagalna mesta za delovne naloge, ki bodo odpremljeni. Nato hodi po skladišču in označuje pakete – ročno pisanje na pakte. Pri nalaganju paketov na kamion skladiščnik kontrolira in si na odpremni list označuje pakete, ki so bili nameščeni na kamion. Če je skladiščnik nepošten, lahko pride do možnosti odtujitve paketov.



4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE STANJA V OBSTOJEČI OSKRBNI VERIGI Zaradi stalnega razvijanja, izpopolnjevanja, nadgrajevanja že obstoječih tehnologij in z razvojem novih tehnologij ima podjetje Impol PCP d. o. o. pri prenovi obstoječe oskrbne verige v načinu označevanja izdelkov možnost uvedbo ene izmed naslednjih tehnologij ali črtne kode:

• označevanje po načinu, kot ga opredeljuje sistem črtne kode GS1-128, • tehnologija RFID ali • tehnologija Rubee.

Izmed naštetih predlogov rešitve problema, podjetje Impol PCP d. o. o. uvede način označevanja transportne embalaže po sistemu črtne kode GS1-128.

4.1 Razlogi za ozna čevanje transportne embalaže po sistemu črtne kode GS1-128 v podjetju Impol PCP d.o.o. Primer: postopek odpreme izdelkov v prenovljeni oskrbni verigi poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. skladiščnik v prenosni čitalec črtne kode – dlančnik, vnese deset delovnih nalogov, ki so navedeni na naročilnici,

2. za vsak delovni nalog se mu izpišejo odlagalna mesta, kupec, ter vse druge informacije o izdelkih v paketu,

3. s pomočjo informacijskega programa se izpiše najkrajša pot za vožnjo po skladišču,

4. delo lahko opravlja samo skladiščnik, zato ni potrebnega voznika viličarja.

Kot je razvidno iz primera, se s prenovo veliko pridobi predvsem na času. Zmanjšajo se nekateri stroški, kot na primer stroški plač za vsaj enega zaposlenega – voznika viličarja. Zmanjša se amortizacija delovnega sredstva – viličarja, zaradi programa v informacijskem sistemu, ki omogoča izpis najkrajših prevoznih poti. Glede na te prednosti in spodaj navedene novosti, podjetje Impol PCP d. o. o. v pozitivni smeri bistveno spremeni način označevanja izdelkov in nato sledenje izdelkom. Novosti s prenovo uvedbe črtne kode sistema GS1-128:

• naprednejše poslovanje – zbiranje podatkov za prevzem in izdajo blaga z namenom zagotavljanja sledljivosti,

• hitrejši pretok informacij, • zmanjšanj papirne dokumentacije, • zmanjševanje stroškov manipulacije blaga, • izničenje napak pri vnosu podatkov, • elektronsko izmenjavanje podatkov, • hitro dostopni podatki, • avtomatska identifikacija, • če so na embalaži v skladišču nalepljene etikete s šiframi artiklov, se olajša

delo pri inventuri,



• črtne kode na embalaži lahko krmilijo interne avtomatizirane transportne sisteme,

• manjše število zaposlenih na vhodnem in izhodnem skladišču – finančna pridobitev,

• bolj organizirano delo, • pomembne izboljšave pri logističnih operacijah, predvsem v nadaljnjem

razvoju RFID-ja in nadgradnjo tehnologije Rubee.

0

5

10

15

20

25

30

35

vnos delovnih nalogov manipulacija po najkrajšihpoteh

dejavnost

potre

ben čas

(m

in)

Graf 2: potreben čas odpreme izdelkov v prenovljenem stanju

Graf prikazuje potreben čas odpreme, ko vnesemo deset delovnih nalogov v prenosni čitalec črtne kode – dlančnik, kjer je za en vnos predviden čas 12 s kjer se isto časno prikaže izpis najkrajših možnih poti do paketov, in manipulacijski čas paketov do mesta nakladanja.



4.2 Prenovljena obstoje ča oskrbna veriga v na činu ozna čevanja z črtno kodo sistema GS1 - 128

V obstoječi oskrbni verigi v prvi fazi dobavitelji uvažajo aluminijaste drogove, s katerimi zadovoljujejo potrebe proizvodnega procesa Profili. Sprejem aluminijastih profilov v vhodno skladišče se identificira preko ročnega čitalca črtne kode – dlančnika. Izpolnjen mora biti predpogoj, da tudi dobavitelji uporabljajo enaki način označevanja aluminijastih drogov po sistemu črtne kode GS1-128, kot ga v prenovi uporablja podjetje Impol PCP d. o. o. Vhod v delovni proces je v naslednji fazi, ko se ti aluminijasti drogovi skladiščijo na zalogo, da so na voljo ob pravem času in potrebni količini, kar zagotavlja nemoten proizvodni proces. Aluminijasti drog, vzet iz vhodnega skladišča, namenjen za uporabo v proizvodnem procesu, se na mestu, ko gre v stiskalnico, takoj identificira s pomočjo čitalca črtne kode sistema GS1-128, ki je nameščen na stiskalnici. Medfazno delovanje procesa obstoječe oskrbne verige predstavlja naročilnica, kjer po potrjeni naročilnici s strani kupca komercialist v informacijski sistem vnese naročilo. Prične se stiskanje in oblikovanje v profile in na koncu tega procesa pakiranje. Kontrolor s čitalcem črtne kode identificira oblikovane profile, kjer dobi podatek o kupcu in načinu pakiranja. Informacije o načinu pakiranja posreduje do zaposlenih na pakirnih mestih.

VHOD (skladiščenje) - Al drogovi

Legenda: Materialni tok Tok informacij Denarni tok

DOBAVITELJI – Al drogov

IZHOD – skladiščenje paketov

ODPREMA – izvoz iz skladišča

MEDFAZA – naročilnica, stiskanje, oblikovanje v profile,

pakiranje



Izhod predstavlja skladiščenje paketov v končnem skladišču, ki so namenjeni za odpremo. Voznik viličarja v ročni terminal vnese podatke o mestu skladiščenja paketa. V zadnji fazi se odpremljajo izdelki, ki so namenjeni naročniku. Tukaj poteka identifikacija paketov. Ko je paket naložen na kamionu, se avtomatsko z ročnim čitalcem črtne kode identificira.

Potrebna oprema prenovljenega označevanja v podjetju Impol PCP d. o. o. s sistemom črtne kode GS1-128:

• tiskalniki za izpisovanje črtnih kod, • nosilce podatkov – nalepke, • čitalci črtnih kod (točni čitalci – dlančniki in fiksni čitalci), ter • enoten informacijski sistem med čitalci črtnih kod (dlančniki) in računalniškim

sistemom.

Slika 35: Primer avtomatskega izpisa črtne kode Vir: http//www.leoss.si [17]

Slika 36: Nalepke Vir: http//www.leoss.si [17]



Slika 37: Primer fiksni čitalniki Metrologic MS3580 QuantumT Vir: http//www.leoss.si [17]

4.2.1 Prenova prevzem vhodnega materiala od dobavit eljev Ob predpostavki, da dobavitelji uporabljajo enak način označevanja izdelkov, kot ga v prenovi uporablja podjetje Impol PCP d. o. o., prenova prevzema vhodnih aluminijastih drogov poteka tako, da pri prevzemu delavec - skladiščnik uporablja ročni računalnik z integriranim čitalnikom črtne kode, s katerim zajema podatke, ki so človeškim očem skriti v črtnih kodah. Kot ročni računalniku je mišljen robustni terminal, ponekod tudi dlančnik. V črtni kodi GS1-128 so poleg unikatne številke izdelka še teža pakiranja, šarža, serijska številka in rok uporabnosti, lahko pa tudi druge informacije. V celotnem formacijskem sistemu je na voljo informacija o stanju zalog na vhodnem skladišču.

4.2.2 Prenova poteka ozna čevanja v medfazi Medfaza predstavlja naročilnico kupca, stiskanje in oblikovanje v profile in nato pakiranje profilov v proizvodnem procesu. Potrjena kupčeva naročilnica preko prenovljenega informacijskega sistema daje informacijo za pričetek izdelave profilov. Informacija se pridobi na takšen način, da komercialist vnese naročilo, na stiskalnici pa se preko prenovljenega informacijskega sistema prikaže potrjeno naročilo. Na naročilu so podatki o šarži, zlitini, kupcu, ter drugi. Glede na podatke iz naročilnice si voznik viličarja izbere aluminijasti drog iz vhodnega skladišča in se na mestu ko gre v fazo stiskanja in oblikovanja, takoj identificira. Čitalec črtne kode je nameščen na stiskalnici. Celotna informacija o zmanjšani zalogi je na voljo v celotnem informacijskem sistemu, kjer podatke lahko posreduje čitalec črtne kode, ki je istočasno računalniški sistem, ter računalnik. Ti podatki so dostopni na vhodnem in izhoden skladišču ter pri odpremi. Po procesu stiskanja in oblikovanja so profili namenjeni pakiranju. Kontrolor s čitalcem črtne kode identificira profile, kjer dobi podatek o načinu pakiranja. Informacije o načinu pakiranja posreduje do zaposlenih na pakirnih mestih.



4.2.3 Prenova poteka ozna čevanja paketov v kon čnem skladiš ču Izhod predstavlja skladiščenje paketov v končnem skladišču, ki so namenjeni za odpremo. Voznik viličarja v ročni terminal vnese podatke o mestu skladiščenja paketa. Informacija o mestu skladiščenja paketa je dostopna na vhodnem skladišču, v medfazi in tudi zaposleni osebi v komercialni službi.

4.2.4 Prenova poteka odpreme blaga za naro čnika

Izhod predstavlja skladiščenje paketov v končnem skladišču, ki so namenjeni za odpremo. Voznik viličarja – skladiščnik v ročni terminal vnese delovni nalog in podatek o mestu skladiščenja paketa, in se z viličarjem odpelje do tega mesta, naloži paket in ga odpelje na odpremno mesto, ter ga z stropnim mostnim dvigalom naloži na kamion. Prenovljen informacijski sistem omogoča predvsem pri odpremljanju paketov to možnost, da program sam izračuna in določi najkrajšo pot do nekega paketa. Na ta način se skrajša pot do iskanega paketa in pridobi se na času. Primer izdajnice »Razni (predvsem interni) dokumenti se potem, ko so bili izpisani in dopolnjeni s spremenljivimi podatki (količina, porabljen čas…), vnašajo v računalnik. Poleg spremenljivih podatkov se mora vnesti še povezovalne podatke, ki so izpisani na dokumentu in že v neki datoteki. Če se ti povezovalni podatki izpišejo kot črtna koda na dokument, se pospeši vnos podatkov in zmanjša možne napake. Primer takih dokumentov sta izdajnica (dokument za dvig potrebnih delov za realizacijo delovnega naloga) in poročilo o opravljenem delu (kdo je delal, koliko je naredil, koliko časa je porabil…). Na sliki je primer izdajnice. Ko bo del dvignjen iz skladišča, se bo na dokument napisala izdana količina. Ob zajemanju izdaje mora skladiščnik vnesti samo izdano količino.

Slika 38: Izdajnica

Vir: http//www.wikipedija.com [19]



5 ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV

5.1 Swot analiza sistema GS1

Prednosti: večja sledljivost

elektronsko izmenjavanje podatkov hitro dostopni podatki

točnost podatkov dvosmerno odčitavanje simbola (fiksni in

prenosni čitalniki) možnost zapisa atributivnih podatkov –

sestavljanje

Priložnosti: za podjetje – konkurenčna prednost,

dvig kakovosti

Slabosti: nameščene na vidnem mestu

fizično dostopnost za odčitavanje sledenje le celi skupini izdelkov na nivoju

palete

Nevarnosti: konkurenca na trgu

uvedba naprednejših tehnologij

Označevanje s črtno kodo sistema GS1 nam omogoča hitrejšo in bolj točno izmenjavo elektronskih podatkov. Označevanje na takšen način zagotavlja večjo sledljivost izdelkom, ki jih lahko s fiksnimi ali prenosnimi čitalniki odčitavamo tudi dvosmerno. Sistem nam daje možnost zapisa atributivnih podatkov – sestavljanje. Pri tem pa nam lahko povzroča težave nameščanje nalepk, saj morajo biti nameščene na vidnem mestu, zato da so fizično dostopne za odčitavanje. Sledenje pa lahko zagotavljamo le celi skupini izdelkov na nivoju palete. Kljub temu pa lahko takšen način označevanja za podjetje pomeni konkurenčno prednost, saj bi se dvignila kakovost samega označevanja in sledenja. Negativno nevarnost temu sistemu pa lahko povzroči konkurenca na trgu in uvedba naprednejših in izboljšanih tehnologij.



5.2 Swot analiza tehnologije RFID

Prednosti: večja sledljivost izdelkom, materialu,

blagu hitrost branja podatkov

avtomatsko identificiranje podatkov mobilno zajemanje podatkov

implementiranost znotraj embalaže

Priložnosti: zmanjšanje stroškov poslovanja

vodenje evidenc zalog v »vsakem trenutku«

večji nadzor nad zalogami

Slabosti: visoka cena radio frekvenčnih nalepk radio frekvenčne nalepke opravljajo

slabšo varnostno funkcijo kot magnetne nalepke

motnje pregledovanje na kovinskih policah

Nevarnosti možnosti odtujitve ali založitve

materiala, izdelkov, blaga

Tehnologija RFID – radio frekvenčna identifikacija omogoča hitrost branja podatkov, ki jih lahko avtomatsko identificiramo in mobilno zajamemo, pri tem pa ni pomembno, kje je nalepka RFID nameščena, torej se lahko nahaja tudi na notranji strani embalaže. S to tehnologijo pa zagotavlja večjo sledljivost izdelkom in hitrejšo identifikacijo. Vendar visoka cena radio frekvenčnih nalepk, ki opravljajo slabšo varnostno funkcijo kot pa npr. magnetne nalepke, ter možnost motenj v primeru pregledovanja in identificiranja na kovinskih policah predstavljata slabosti te tehnologije. Možnost odtujitve ali založitve materialov, izdelkov, blaga zaradi alu folije in elektromagnetna valovanja, pa za podjetje predstavljata tudi nevarnost, saj lahko pride do velikih finančnih izgub. Kljub slabostim, pa lahko uvedba te tehnologije prinese zmanjšanje stroškov poslovanja, saj omogoča večji nadzor nad zalogami in vodenje evidence zalog »v vsakem trenutku«. To za podjetje predstavlja velike pozitivne priložnosti poslovanja, olajšano delo in prihranek časa.

5.3 Swot analiza tehnologije RuBee

Prednosti: poceni trajne nalepke

pasivne nalepke delovanje na razdaljah od 3 do 30 m

dolga življenjska doba baterije večja varnost in zasebnost podatkov

Priložnosti: inovativnost

Slabosti: počasnost pri hitrosti branja (približno 6

do 10 enot na sekundo)

Nevarnosti: konkurenca tehnologije RFID



Uvedba novejše in naprednejše tehnologije RuBee z nevarno konkurenco tehnologije RFID daje prednosti v poceni trajnostnih pasivnih nalepkah, ki delujejo na razdalji od 3 do 30 metrov, pri tem pa je zagotovljena visoka varnost in zasebnost podatkov. Ena izmed pomanjkljivost te tehnologije pa je počasnost pri hitrosti branja. Vendar bo kljub temu ta tehnologija še zelo napredovala in se izpopolnila v pomanjkljivostih. Z swot analizami izpostavljenih tehnologij in črtne kode, smo predstavili njihove prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Na podlagi teh analiz, pa predlagamo, da podjetje Impol PCP d.o.o. v prvi fazi prične z označevanjem izdelkov na način, kot ga opredeljuje sistem črtne kode GS1 – 128.



6 ZAKLJU ČKI Velik problem za področje logistike predstavlja označevanje blaga. Dokaz tej problematiki je dejstvo, da se vsaka literatura oziroma priročnik prične z odpiranjem ravno te problematike, saj je označevanje v logistiki zares ena od temeljev uspešnega logističnega procesa. Od logističnih procesov je predvsem odvisna proizvodnja. Vodstva proizvodnih podjetij se dnevno srečujejo z vprašanji, kot so: kdo, kdaj, kje in kako zagotoviti določen proizvod ali izdelek, da bo proizvodnja optimalna. Za učinkovito proizvodnjo pa je potrebno zagotoviti sledljivost izdelkom, pravočasno oskrbo proizvodnje s surovinami, ustrezno evidenco surovin in polizdelkov na proizvodnem delovnem mestu, označenost surovin, popoln nadzor nad zalogo in pretokom materiala v proizvodnji in na koncu točno in natančno izdajo blaga. Torej bi proizvodno logistični sistem moral zagotavljati sledenje in nadzor nad pretokom materiala na celotni poti od prevzema surovin, do proizvodnje, in prodaje izdelka. In kar je najpomembnejše, zagotoviti mora takšen informacijski sistem, ki zagotavlja informacije vsem uporabnikom sistema v realnem času.

6.1 Ocena oziroma analiza u činkov Mnoga podjetja od svojih dobaviteljev zahtevajo, da so izdelki in transportne enote označeni v skladu s standardom GS1. Proizvodno podjetje, ki pa želi ugoditi vsem tem zahtevam, pa mora imeti učinkovito organizacijsko in ustrezno informacijsko podporo. Upravljanje zaporednih povezav med proizvodnimi serijami in logističnimi enotami vključuje tudi sistem GS1. Najpogosteje se izdelkom sledi v okviru skupine izdelkov, za katero velja enak način transformacije, transporta in skladiščenja. Glede na trenutno analizo obstoječega stanja, označevanja in sledenja izdelkom, ocenjujemo, da bi uvedba črtne kode sistema GS1-128 v podjetju Impol PCP d. o. o. pripeljala do mnogih sprememb in izboljšav. Prenova obstoječe oskrbne verige predstavlja pozitivne učinke predvsem pri hitrosti branja podatkov in točnosti le-teh. V predhodno podanem primeru identifikacije desetih paketov se lahko število identificiranih paketov poveča tudi do desetkrat. Ocena nadzora nad zalogami je večja, tako imamo minimalno zalogo izdelkov in s tem nižje skladiščne stroške.

6.2 Pogoji za uvedbo Učinkovito organizacijsko in informacijsko podporo, pa bi ob predhodni uvedbi črtne kode sistema GS1 – 128 moralo vzpostaviti tudi podjetje Impol PCP d. o. o., kar bi zagotovilo kvalitetne pogoje za uvedbo.



Za podjetje Impol PCP d. o. o. bi bila uvedba črtne kode sistema GS1 – 128 pozitivna in napredna inovativnost, saj bi se izboljšalo označevanje in sledljivost njihovim izdelkom. Kot poglavitni predpogoj za uvedbo možne rešitve izpostavljamo predvsem razpoložljiva finančna sredstva. Najprej je za uspešno delovanje potrebno vzpostaviti primeren informacijski sistem. Nato je potrebno zagotoviti primerna tehnična sredstva, ki so namenjena čitanju in tiskanju črtnih kod. Potreben je nakup fiksnih in mobilnih čitalce črtnih kod v primeru težko dostopnega skladišča. Za celotno upravljanje takšnega sistema je potreben za to primerno izobražen kader, kar pa predstavlja tudi nekaj finančnih stroškov.

6.3 Možnost nadaljnjega razvoja Nadgradnja črtne kode sistema GS1 - 128 bila uvedba tehnologije RFID v povezavi z najnovejšo tehnologije RuBee. Obstoječa tehnologija RFID ima določene slabosti, ki pa jih tehnologija Rubee lahko v večini odpravi. Z razvojem in izpopolnjevanjem tehnologije RFID in Rubee oziroma s skupnim povezovanjem in nadgrajevanjem lahko prineseta v podjetje Impol PCP d. o. o. veliko novosti in s tem prednosti predvsem v proizvodnjo, saj bi se lahko znižali stroški poslovanja podjetja, pri tem pa bi se zagotovil večji nadzor nad zalogami. Razvijanje, inovativnosti, izpopolnjevanje, uvajanje sprememb na različnih področjih ter drugo je lahko za podjetje Impol PCP d. o. o. izziv, ki lahko prinese pozitivne spremembe.



7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV [1] Capuder Vrečar, D. (2006) Osnove organiziranja in logistike trgovinskega poslovanja, Družba za višješolsko izobraževanje – Center višjih šol d.o.o.. [2] Jeraj, M.: Logistika v proizvodnji (zbrano gradivo), Fakulteta za logistiko, Celje, 2006. [3] Jus, B. (2002) Organizacija in vodenje proizvodnje, Visoka strokovna šola za podjetništvo. [4] Logožar, K. (2004) Poslovna logistika: elementi in podsistemi, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana. [5] Oblak, H., Mulej, M. (1998) Organiziranje poslovanja prometnih podjetij, Univerza v Mariboru : Društvo za poslovno logistiko : Studio Linea. [6] Poljanar, A. (1998) Priprava proizvodnje, Založniško – tiskarska dejavnost TF Maribor. [7] Požar, D. (1998) Notranja logistika v podjetju – njeno mesto v transportni verigi, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. [8] Potrč, I.: Skladiščno poslovanje (zbrano gradivo), Fakulteta za logistiko, Celje, 2007. [9] Rihter, A.: Logistična tehnologija (zbrano gradivo), Fakulteta za logistiko, Celje, 2007. [10] Rihter, A.: Oskrbne verige (zbrano gradivo), Fakulteta za logistiko, Celje, 2007. [11] Rosi, B.: Osnove teorije sistemov (zbrano gradivo), Fakulteta za logistiko, Celje, 2006. [12] Smogavec, M.: Načrtovanje prevozov aluminijevih izdelkov v Impolu, d. d., (diplomsko delo), Višja prometna šola, Maribor, 2007. Elektronski viri: [13] http://iposipis7.fov.unimb.si/ipos/Ipos_06_07/Presentacije/IPOS_0607_predstav itev_SK503.ppt julij 7, 2008. [14] http://www.ctk.uni-lj.si/users/zaucer/rubee.pdf. [15] http://www.impol.si, marec 28, 2008. [16] http://www.gs1.org, april 3, 2008. [17] http://www.leoss.si, junij 6, 2008.



[18] http://e-izdaja.comtron.si/Izdaja1/RFID.htm, 11. 08. 2008. [19] http://www.wikipedija.com. [20] http://www.ctk.uni-lj.si/users/zaucer/rubee.pdf. Ostala literatura – interni akti podjetja: [21] Časopis skupine Impol – Metalurgov poročevalec, februar 2008. [22] Intervju z vodjo planiranja in logistike podjetja Impol PCP d. o. o.. [23] Poslovnik Impol PCP d. o. o.. [24] Poslovnik skupine Impol d. d.. [25] Vodja skladišča PP Profili. [26] Vodja PP Profili.

Documents

DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri pripravi in izdelavi diplomskega dela, vendar jih nisem posebej izpostavila