Diplomska naloga - Sabina Selimović · ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Mitju Krajnčanu , za vso strokovno pomoč in usmerjanju pri izdelavi diplomske naloge. Posebej

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SABINA SELIMOVIĆ

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

INDIJANCI V VRTCU SKOZI DOŽIVLJAJSKO

PEDAGOGIKO

Sabina Selimović

Koper 2016

Mentor: prof. dr. Mitja Krajnčan

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Mitju Krajnčanu, za vso strokovno pomoč in

usmerjanju pri izdelavi diplomske naloge.

Posebej se zahvaljujem tudi svojemu partnerju Mateju, ki mi je omogočil študij in

mi ves čas stal ob strani, ter svoji družini in prijateljem, ki so verjeli vame in me

spodbujali.

Hvala tudi vsem sodelavkam, ki so mi pomagale pri uresničitvi mojega projekta, in

vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli h končni obliki diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Sabina Selimović, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Indijanci v vrtcu skozi doživljajsko pedagogiko:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:______________________

V Kopru, dne _____________

POVZETEK

Vzgojitelji predšolskih otrok skrbimo za otrokov celostni razvoj. Ustvarjamo in

zagotavljamo možnosti za razvoj kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Z

različnimi metodami, projekti ter igrami razvijamo otrokovo samostojnost,

samoiniciativnost, radovednost, komunikacijo, sposobnost razmišljanja, ustvarjalnega

izražanja in pozitivno samopodobo. Vse to je tudi poslanstvo doživljajske pedagogike.

Namen diplomske naloge je predstaviti projektno delo, v okviru katerega se otroci

skozi doživljajsko pedagogiko seznanjajo z indijansko kulturo na vseh področjih

vzgojnega programa. Pomembno je zavedanje, da so vzgojitelji otrokom zgled na

vsakem koraku in da je učenje dvosmerna komunikacija. Cilji omenjenega projektnega

dela je, da otroci razvijejo naklonjen in spoštljiv odnos do narave, saj nam ta s svojimi

razsežnostmi omogoča pridobivanje izkušenj in znanja. Vse dejavnosti temeljijo na

etičnih merilih doživljajsko-pedagoškega polja. Doživljajska pedagogika je

predstavljena kot vesela in spodbudna znanost, kot odhod na prosto in je privilegij

pogumnih. Njena naloga je znova priklicati tiste oblike in načine življenja, ki nam jih

jemlje moderno vsakodnevno življenje (Ziegenspeck, Fischer in Bitz, 2005, v Krajnčan,

2007).

V prvem, teoretičnem delu bomo predstavili pojem doživetje, v mejah osnovnega

razumevanja razložili pedagogiko kot vedo in podrobno opisali doživljajsko pedagogiko.

Predstavili bomo kurikulum za vrtce ter se dotaknili vseh kurikularnih področij in

razvojnih značilnosti otrok med 3. in 4. letom starosti. V drugem, praktičnem delu pa

bomo opisali načrte, izvedbe ter evalvacije sedmih dejavnosti, ki smo jih izvedli v

enomesečnem projektu. Zanimalo nas bo, kje se otroci najraje igrajo in kako tempo

življenja staršev vpliva na vzgojo otrok. Rezultate ugotovitev bomo ob pomoči

slikovnega prikaza predstavili v sklepnih ugotovitvah.

Ključne besede: doživljajska pedagogika, projektno delo, indijanska kultura,

kurikulum za vrtce, narava.

ABSTRACT

American Indians in a kindergarten through experiential pedagogy

Educators have the responsibility to take care of children's integrated

development. We create and ensure possibilities for cognitive, emotional and social

skills. Child's autonomy, sense of initiative, curiosity, communication skills, capability of

thinking, creative expression and positive image of them self are developed through

various methods, projects and games. This is an important part of experiential

pedagogy or experiential education.

The main aim of this dissertation is to present a project work, which defines

education of children based on foundations of Indian (from indigenous people of the

Americas) culture through experiential pedagogy. It is essential to outline the

awareness that educators stand as examples (models) in everything they do and that

educating is a two-way process. Goals of afore mentioned project work are based on

children’s developing a positive and respectful approach towards nature, because it

ensures us to gain valuable experiences and knowledge. Its groundwork is presented

by ethical standards of experiential-pedagogical field. Experiential pedagogy is

presented as a happy and incentive science, it can be compared with freedom and is a

privilege of the brave ones. Its mission is to recall all ways and forms of living, which

are veiled from us by modern everyday life. (Ziegenspeck, Fischer in Bitz, 2005, v

Krajnčan, 2007).

In the first, theoretical part, we will present the subject of experience, define

pedagogy as a science and in details describe and confront different definitions of

experiential pedagogy. We will define curriculum for kindergartens and all curricular

areas, as well as developmental characteristics of children aged between 3 and 4

years of age. In the second, empirical part we will describe drafts, action plans and

evaluations of seven activities, which have been executed in 1-month time. We will be

interested in where children prefer to play and how parents' lifestyle influence on

children's education. Results will be presented with visual tools in conclusions.

Key words: experiential pedagogy, project work, Indian culture, curriculum for

kindergartens, nature.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................... 1

2 Teoretični del ........................................................................................................ 3

2.1 Kaj razumemo pod pojmom doživetje? ....................................................... 3

2.2 Kaj je pedagogika? ..................................................................................... 3

2.3 Kaj je doživljajska pedagogika? .................................................................. 4

2.3.1 Izkustveno učenje ......................................................................... 5

2.3.2 Realne situacije ............................................................................ 6

2.3.3 Prostovoljnost ............................................................................... 8

2.3.4 Jasnost pravil zagotavljanja varnosti ............................................ 8

2.3.5 Kreativno reševanje problemov .................................................... 8

2.3.6 Zaupanje in spoštovanje ............................................................... 8

2.3.7 Timsko delo .................................................................................. 9

2.3.8 Povratne informacije ..................................................................... 9

2.3.9 Sprotno reševanje konfliktov ......................................................... 9

2.4 Elementi doživljajske pedagogike v izvedbenem kurikulu vrtca .................12

2.5 Kurikulum v vrtcu.......................................................................................13

2.5.1 Gibanje ........................................................................................13

2.5.2 Jezik ............................................................................................14

2.5.3 Umetnost .....................................................................................15

2.5.4 Družba.........................................................................................16

2.5.5 Narava.........................................................................................17

2.5.6 Matematika ..................................................................................18

2.6 Razvojne značilnosti otrok, starih 3–4 leta ................................................18

3 Praktični del .........................................................................................................25

3.1 Problem, namen in cilji ..............................................................................25

3.2 Raziskovalna vprašanja/raziskovalne hipoteze .........................................25

3.3 Načrt in izvedba dejavnosti .......................................................................25

3.3.1 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja družbe ........................26

3.3.2 Izvedba dejavnosti s področja družbe ..........................................27

3.3.3 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja umetnosti – likovna

dejavnost .....................................................................................30

3.3.4 Izvedba dejavnosti s področja umetnosti – likovna dejavnost ......31

3.3.5 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja jezika ..........................32

3.3.6 Izvedba dejavnosti s področja jezika ...........................................33

3.3.7 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja narave ........................36

3.3.8 Izvedba dejavnosti s področja narave ..........................................36

3.3.9 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja umetnosti – učenje

nove pesmi s kretnjami ................................................................40

3.3.10 Izvedba dejavnosti s področja umetnosti – učenje nove pesmi

s kretnjami ...................................................................................41

3.3.11 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja gibanja .......................45

3.3.12 Izvedba dejavnosti s področja gibanja .........................................46

3.3.13 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja matematike .................50

3.3.14 Izvedba dejavnosti s področja matematike ..................................51

4 Razprava in evalvacija .........................................................................................56

4.1 Evalvacija prve dejavnosti .........................................................................56

4.2 Evalvacija druge dejavnosti .......................................................................57

4.3 Evalvacija tretje dejavnosti ........................................................................57

4.4 Evalvacija četrte dejavnosti .......................................................................58

4.5 Evalvacija pete dejavnosti .........................................................................58

4.6 Evalvacija šeste dejavnosti .......................................................................59

4.7 Evalvacija sedme dejavnosti .....................................................................60

5 Sklepne ugotovitve ...............................................................................................61

6 Literatura in viri.....................................................................................................64

KAZALO SLIK

Slika 1: Plakat s slikami različnih ljudstev sveta ...........................................................28

Slika 2: Izdelava miselnega vzorca pred spoznavanjem ..............................................29

Slika 3: Miselni vzorec pred začetkom projekta ...........................................................29

Slika 4: Spoznavanje Indijancev prek aplikacij .............................................................30

Slika 5: Miselni vzorec po spoznavanju Indijancev ......................................................30

Slika 6: Poslikava oblačil s tekstilnimi barvami ............................................................32

Slika 7: Skupinska slika plemena Orli ..........................................................................32

Slika 8: Pripovedovanje zgodbe Mali Indijanček Padajoči sneg ...................................34

Slika 9: Risanje lastne zgodbe ....................................................................................34

Slika 10: Naslovnice dokončanih zgodb ......................................................................34

Slika 11: Knjiga: »Mala Indijančica Hitri slon in Oncav« ...............................................35

Slika 12: Avtorica pripoveduje zgodbo .........................................................................35

Slika 13: Miren vstop v gozd ........................................................................................37

Slika 14: Tiho opazovanje narave ................................................................................38

Slika 15: Zahvala drevesu ...........................................................................................38

Slika 16: Raziskovanje dreves z vsemi možnimi čutili ..................................................38

Slika 17: Skrivanje za drevesi ......................................................................................39

Slika 18: Posnemanje gibanja medvedov ....................................................................39

Slika 19: Ponazarjanje dreves .....................................................................................40

Slika 20: Izmenjavanje izkušenj s prijatelji ...................................................................40

Slika 21: Rajanje ob tipiju ............................................................................................44

Slika 22: Spoznavanje nove pesmi Ole majole ............................................................44

Slika 23: Petje nove pesmi in njeno gibalno ponazarjanje ...........................................44

Slika 24: Prva postaja: hoja po hribu navzgor s pomočjo vrvi ......................................48

Slika 25: Druga postaja: spust po toboganu ................................................................48

Slika 26: Tretja postaja: kotaljenje po blazini ...............................................................49

Slika 27: Četrta postaja: hoja po lestvi .........................................................................49

Slika 28: Peta postaja: skakanje v vrečah ...................................................................49

Slika 29: Napihovanje balona – umiritev ......................................................................50

Slika 30: Spoznavanje likov .........................................................................................52

Slika 31: Razvrščanje likov po barvi ............................................................................53

Slika 32: Štetje likov po obliki ......................................................................................53

Slika 33: Sestavljanje slike ..........................................................................................53

Slika 34: Sestavljanje konstrukcije iz geometrijskih teles .............................................54

Slika 35: Izrezovanje likov ...........................................................................................54

Slika 36: Barvanje likov ...............................................................................................54

Slika 37: Igra: Ustvarjaj s kladivom ..............................................................................55

Slika 38: Kje se najraje igraš? .....................................................................................61

Slika 39: Katera dejavnost je bila otrokom najbolj všeč? .............................................62

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Razvoj grobe motorike pri otrocih, starih 3 leta ....................................19

Preglednica 2: Razvoj grobe motorike pri otrocih, starih 4 leta ....................................19

Preglednica 3: Razvoj fine motorike pri otrocih, starih 3 leta ........................................19

Preglednica 4: Razvoj fine motorike pri otrocih, starih 4 leta ........................................20

Preglednica 5: Razvoj sposobnosti zaznavanja pri otrocih, starih 3 leta ......................20

Preglednica 6: Razvoj sposobnosti zaznavanja pri otrocih, starih 4 leta ......................20

Preglednica 7: Razvoj intelektualnih sposobnosti pri otrocih, starih 3 leta ...................20

Preglednica 8: Razvoj intelektualnih sposobnosti pri otrocih, starih 4 leta ...................21

Preglednica 9: Govorni razvoj pri otrocih, starih 3 leta .................................................21

Preglednica 10: Socialno-čustveni razvoj pri otrocih, starih 3 leta ................................21

Preglednica 11: Socialno-čustveni razvoj pri otrocih, starih 4 leta ................................21

Preglednica 12: Refren pesmi s plesnimi motivi ..........................................................43

Selimović, Sabina (2016). Indijanci v vrtcu skozi doživljajsko pedagogiko. Diplomska naloga. Koper: UP

PEF.

1

1 UVOD

»Življenje doživljamo skozi svoje zaznave,

obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se sami odločimo.«

Greg Anderson (Pregovor.com, 2015)

Živimo v času, ko je tempo življenja vse hitrejši in posvečamo veliko pozornosti

stvarem, ki za nas niso osnovnega pomena. Do slednjega nas je pripeljal družbeni

razvoj in okolje, v katerem živimo. Človek zmore le stežka prisluhniti sočloveku, še

težje pa samemu sebi. Zaradi zapolnjenega vsakdana sčasoma postajamo

nezadovoljni in si vedno znova in znova izmišljujemo nove potrebe, ki jih zadovoljujemo

z dobrinami, ki izhajajo iz potrošniške družbe. To vedenje postopoma zavedno ali

nezavedno prenašamo tudi na svoje otroke, ki so naša prihodnost. Namesto da bi se z

njimi odpravili v naravo na sprehod, izlet ali taborjenje, jih učimo, da svoj prosti čas in

sredstva zapravljajo v nakupovalnih središčih. Namesto da bi jih naučili spoštovati in

ceniti naravo, ker smo del nje, jih spodbujamo k cenjenju tehnologije. Mi, starši,

sorodniki in vzgojitelji smo voditelji otrok in mi smo tisti, ki jim omogočamo, da si

naberejo izkušnje ter doživetja in se pripravijo na odraslo življenje. Zatorej je

pomembno peljati svoje otroke v naravo, jih naučiti poslušati samega sebe, jih naučiti

ceniti samega sebe in jim pokazati, da smo zelo pomemben del narave. S tem, ko se

skupaj z njimi odpravimo v naravo, naredimo nekaj zase, za svojo dušo, prisluhnemo

sebi in svojim potrebam.

Doživljajska pedagogika je v zadnjih dveh desetletjih predstavila mnogo idej velikih

pedagogov. Slednji so svojo ponovno realizacijo doživeli skozi metodo in miselnost

doživljajske pedagogike, ki želi narediti vzgojo in izobraževanje pisano na kožo potreb

mladih. Z metodo doživljajske pedagogike lahko zagotovimo možnosti in pogoje za

življenje, učenje, delo, kulturno izrabo prostega časa in nemoten psihofizični razvoj.

Doživljajska pedagogika je vzgoja za življenje, ki se vrača nazaj k preprostim,

preglednim in obvladljivim situacijam, v katerih je prepoznaven neposreden smisel, ki

nam daje možnost, da posameznik ob doživetem občuti samega sebe. Doživljajsko

pedagogiko obravnavamo kot možnost v tradicionalni vzgoji, s katero se prelomijo

zakrnele strukture, da bi se vsebine in metode znova formulirale, da bi se presegla

pedagogika moraliziranja in pridiganja ter se začela uveljavljati pedagogika doživetja in

ravnanja (Benčič, 2010a).


PEF.

2

Zaradi velike želje po tem, da bi otrokom predstavila novo izkustveno doživetje, pri

čemer bi si nabrali novih izkušenj, sem se odločila izpeljati projekt Indijanci v vrtcu

skozi doživljajsko pedagogiko. Cilj projekta je bil otrokom približati naravo in jih skozi

dejavnosti ter igre navajati na spoštljiv in odgovoren odnos do nje. S tem projektom

sem v otrocih želela prebuditi tisto vez, ki nas spomni, da smo vsi otroci narave in se

lahko vedno zatečemo k njej po nasvet ali ko potrebujemo mir.

Ena izmed mojih osrednjih hipotez pred začetkom praktičnega dela je bila, da se

otroci raje igrajo zunaj, na igrišču, kot pa v igralnici. Hipoteza je bila pozneje zavrnjena,

saj so otroci kot razlog navedli, da so raje v igralnici, ker je tam več igrač. Ta ugotovitev

le še bolj utrjuje prepričanje v dobrobit delovanja in uporabljanja doživljajske

pedagogike v vzgojno-izobraževalne namene. Saj smo pri naslednji hipotezi

predvidevali, da bo otrokom najbolj všeč dejavnost s področja gibanja, ki je potekala na

vrtčevskem igrišču, in hipoteza je bila potrjena. To dokazuje, da dobra motivacija in

skrbna izbira iger/dejavnosti ter neposreden stik s pedagogom/vodjo v zunanjem

prostoru blagodejno delujejo na otrokov razvoj.


PEF.

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Kaj razumemo pod pojmom doživetje?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem »doživetje« opredeljen kot nekaj,

kar posameznik doživi in občuti s čustvi (SSKJ, 1994, v Benčič, 2010a). Gre torej za

nek subjektiven dogodek, ki ga vsak posameznik občuti drugače, in je zato pomemben.

Z lastnim doživetjem pridobimo neko izkušnjo, ki se oblikuje skozi vsoto doživetih

deležev (Krajnčan, 2008 v Benčič, 2010b). Novak doživetje opredeljuje kot nekakšno

ozaveščanje, zavedanje in zaznavanje tako telesnih kot tudi duševnih stanj. Pri tem pa

pravi, da gre za psihične procese, ki so emocionalne in afektivne narave in so posebno

neposredni ter enkratni (Ziegenspeck, 1993, v Krajnčan, 2007). Pri doživljanju so

udeležena predvsem močna čustva, poglobljeno zavedanje in pomembne vsebine

(Krajnčan, 2004).

2.2 Kaj je pedagogika?

»Pedagogiko lahko najširše opredelimo kot znanost, ki se ukvarja z raziskovanjem

vzgoje.« (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2011, str. 17). Predmet raziskovanja pri

pedagogiki je precej širok in kompleksen. Deli se na zakonitosti in odnose med vzgojo

in družbo, različne metode in oblike dela ter na odnose, ki nastajajo v samem

vzgojnem procesu. Prav tako pa pedagogika preučuje dejavnike, ki človeku omogočajo

njegov osebni razvoj, osebnostno rast in vseživljenjsko učenje (Retuznik Bozovičar in

Krajnc, 2011).

Zgodovina pedagogike sega globoko v preteklost. Pedagogika se je kot

samostojna znanstvena disciplina pričela oblikovati šele v 17. stoletju. Ker se je v tem

času pojavilo množično izobraževanje in empirizem, se je izkazalo, da potrebujemo

samostojno znanstveno disciplino, ki bo raziskovala različne pojave, povezane z vzgojo

in izobraževanjem (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2011).

»Do danes se je oblikovalo kar nekaj pedagoških znanstvenih disciplin. Vsaka

izmed njih raziskuje posamezna področja pedagogike:

- Obča pedagogika preučuje temeljne zakonitosti in probleme vzgoje.

- Zgodovina pedagogike in šolstva se ukvarja z razvojem vzgoje in izobraževanja

skozi zgodovino.


PEF.

4

- Družinska pedagogika raziskuje vzgojo, ki poteka v družini.

- Predšolska pedagogika se ukvarja z vzgojo predšolskih otrok v družini in vrtcih.

- Didaktika preučuje zakonitosti izobraževanja in pouka.

- Andragogika se ukvarja z izobraževanjem odraslih.

- Specialna pedagogika raziskuje vzgojo otrok in mladine s posebnimi

potrebami.« (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2011, str. 18).

2.3 Kaj je doživljajska pedagogika?

Doživljajska pedagogika je vedra pedagoška disciplina, ki je ne smemo dojemati s

predsodki in strahom, temveč z lastno, naivno otroško radovednostjo. Če bi jo dojemali

tradicionalno in konzervativno, bi bila ta mlada veda v nevarnosti. Doživljajska

pedagogika je predstavljena kot vesela in spodbudna znanost, kot odhod na prosto, in

je privilegij pogumnih. Njena naloga je ponovno priklicati tiste oblike in načine življenja,

ki nam jih jemlje moderno vsakodnevno življenje (Ziegenspeck idr., 2005, v Krajnčan,

2007).

Skalar (2000) pravi, da je doživljajska pedagogika lahko dopolnilo vzgojno-

izobraževalnemu procesu, ki vključuje življenje v naravi, odmaknjeni od ustanov, lastne

dejavnosti in izkustva ter nove, zanimive in resnične življenjske situacije, ki so privlačne

za mlade in zahtevajo štiriindvajseturno dejavnost ter oblikujejo osebnost v celoti.

Dejavnosti, ki oblikujejo telesno, duševno in duhovno sfero.

Krajnčan (1994) pravi, da lahko z doživetjem in udeležbo v procesih skupnega

delovanja ter ravnanja pedagogi usmerijo razvojni proces na prave poti. Pravi, da

projekti povzročajo spremembe vedenja, fleksibilnost vlog in razvoj samoiniciative in

občutka za delovanje in interakcijo s skupino. Končni rezultat projektov je sestavljen v

transformaciji pridobljenih vedenjskih znanj in naravnanosti v situacijo »back – home«.

Doživljajska pedagogika je sestavljena iz določene indirektne vzgoje otrok na

način doživljajskega dela. Poslanstvo doživljajske pedagogike temelji na neposrednem

doživljanju z vsemi človeškimi čutili. Temeljno vodilo doživljajske pedagogike je doživeti

na lastni koži, njen moto pa s srcem, glavo in rokami.

Ziegenspeck (2000, str. 10) pravi: »Srce, roka in razum spadajo skupaj in tvorijo

celostnost človekovega življenja in socialnih odnosov, pri čemer služi srce za življenje

in ljubezen, roka za ravnanje in opravljanje, razum za učenje in usmerjanje in v celosti

treh elementov bi svet naj imel smisel, saj podaja posamezniku zavest in emancipacijo

za vse.«


PEF.

5

Kot pravi Krajnčan (2004), je doživljajska pedagogika vzgoja za življenje, ki pomeni

holističen pristop in ne izključuje nobene bistvene komponente človekovega učenja.

Prav tako ne zanemarja čustvene, fizične in duhovne plati otrokovega učenja. Njeno

poslanstvo je usmerjeno v naravo, v skupinsko soustvarjanje projektov in reševanje

konfliktov v skupini, da mladim omogočimo prave, doživete izkušnje, spoznavanje

samega sebe in dvigovanja samopodobe. To poslanstvo posledično izzove

soodgovornost za izpeljavo projekta in mlade postavi v drugačno vlogo, kot jim jo

ponuja moderno življenje.

Na kaj se osredotoča metoda doživljajske pedagogike, bi lahko podrobneje

predstavili z etičnimi merili v doživljajsko pedagoškem polju. Merila, ki zajemajo

doživljajsko pedagoško polje in bodo bolj natančno predstavljena v nadaljevanju

naloge, so naslednja (Senninger, 2000; Reiners, 2005, v Krajnčan in Krajnčan, 2011):

- izkustveno učenje,

- realne situacije,

- prostovoljnost,

- jasnost pravil zagotavljanja varnosti,

- kreativno reševanje problemov,

- zaupanje in spoštovanje,

- timsko delo,

- povratne informacije in

- sprotno reševanje konfliktov.

2.3.1 Izkustveno učenje

»Izkušnja ni tančica, ki bi človeku zakrivala naravo, ampak je sredstvo

neprestanega prodiranja v srce narave.« (Dewey, 2000, v Marentič Požarnik, 2000, str.

123)

» najširšem smislu je vsako učenje izkustveno, saj smo se že uvodoma srečali z

opredelitvijo, da je učenje vsako progresivno spreminjanje posameznika na osnovi

izkušenj (v smislu interakcije z okoljem)« (Marentič Požarnik, 2000, str. 123).

Tomažin (2004) pravi, da je izkustveno učenje, učenje iz življenjskih izkušenj,

učenje z opazovanjem narave in učenje na samem mestu v okolju ob neposrednem

stiku. Začetke izkustvenega učenja lahko zasledimo v petdesetih in šestdesetih letih

20. stoletja. Začetniki izkustvenega učenja so bili J. Dewey, K. Lewin in J. Piaget.

Izkustveno učenje ima v današnjem času velik pomen za razvijanje sposobnosti


PEF.

6

prilagajanja, osebne avtonomije, skrbi za sebe in druge, sposobnosti komunikacije,

vsesplošnega razumevanja ter sodelovanja, zmožnosti celovitega dojemanja in

integracije. Pri tem gre predvsem za zmožnosti reševanja problemov v nepredvidljivih,

kompleksno socialnih situacijah, za katere nimamo vnaprej določenega odgovora

oziroma rešitve.

»Izkustveno učenje ima naslednje glavne značilnosti:

- To učenje je cikličen (krožen) proces, v katerem se razrešujejo konflikti med

dialektično nasprotnimi načini spoznavanja. Ni pomembno, na kateri stopnji

začnemo, pomembno je, da dosežemo vse, da na nobeni ne obstanemo, npr. le

na stopnji abstraktne konceptualizacije.

- Izkustveno učenje je holističen (celosten) način prilagajanja svetu. V njem se

povezujejo procesi zaznavanja, čustvovanja, razmišljanja in delovanja v

neločljivo celoto, medtem ko jih drugi modeli učenja obravnavajo ločeno.

- Ne gre le za sprejemanje gotovih spoznanj od zunaj, ampak za proces

ustvarjanja znanja, za stalno preoblikovanje znanj, pojmov, idej v soočanju

osebne izkušnje in teoretičnih, znanstvenih spoznanj.« (Marentič Požarnik,

2000, str. 124).

Narava nam v vseh svojih razsežnostih omogoča, da se naučimo spoštovati njene

posebnosti, in nam tako pomaga pri pridobivanju izkušenj in znanj. Izkušnja je najboljša

učiteljica življenja, ki nam pove, ali je naša izbrana pot prava. Če želimo čutiti, moramo

znati videti in opazovati. Metode izkustvenega učenja, ki so nam znane, so:

posnemanje, mimika, modeliranje, izkustveno pisanje, igre vlog, metode telesnega

gibanja in metode sproščanja ter meditacije. Otroke je predvsem treba znati motivirati

in navdušene otroke usmeriti v dejavnost. Otroci svojo navdušenost tako lahko

udejanjijo in se iz aktivnosti veliko naučijo. Vsako doživljanje naj preveva občutek

veselja, odprtosti in sprejemljivosti. Zavedati se moramo, da smo učitelji otrokom zgled

na vsakem koraku ter da je učenje dvosmerna komunikacija, zato naj učitelj svoje

občutke spoznanj deli z učenci ter jih uči kvalitetno in ne kvantitetno (Tomažin, 2004).

2.3.2 Realne situacije

Najvišja etična zahteva je izločitev objektivnih nevarnosti v učnih situacijah z

neresničnim karakterjem. Pri učenju oziroma vzgoji, ki vsebuje tveganja in preizkušnje,

gre za insceniranje subjektivnih izzivov, ki jih potem človek samostojno predela


PEF.

7

oziroma izkusi skozi zahteve tujih neznanih situacij. Pri projektih nikoli ne sme obstajati

nobena možnost tveganja, zato je zelo pomembno to, da ima vsak posameznik

možnost soodločanja ter sodeluje pri soustvarjanju in da lahko sam oceni, kdaj in kako

se bo vključil in se bo pri tem počutil varno. Eden od najpomembnejših namenov

doživljajske pedagogike je usmeriti posameznike k razvijanju vpogleda vase oziroma

samozavedanja, znanj in veščin, ki jih potem lahko prenesejo v svoje realno življenje

(Luckner in Nadler, 1997). Za učinkovitost transferja pa je pomembno upoštevati

naslednje zakonitosti (Luckner in Nadler, 1997):

˗ Posamezniki morajo zaznati podobnosti in povezave med situacijami, ki so se

zgodile med izkušnjo ter situacijami, ki nanje vplivajo v drugih življenjskih izkušnjah

(npr. reševanje konfliktov s pogovorom in ne z impulzivnim odzivanjem ali umikom

in posledično tlačenjem čustev).

˗ Posamezniki, ki se zavedo, da nova znanja ali oblike vedenja prinašajo koristne

rezultate, so bolj motivirani za uporabo novo pridobljenih znanj (npr. govoriti o

svojih strahovih, prositi za pomoč in deliti svoja občutja ipd.).

˗ V veliko pomoč je, če posameznik prepozna priložnosti za uporabo novih znanj,

kar spodbujajo realistično povezane izkušnje s preteklimi in morebitnimi

prihodnjimi situacijami na posameznikovi življenjski poti.

˗ Znano je, da polnopomensko učenje izzove boljši transfer kot pa frontalno učenje.

˗ Številčnost in različnost doživetih primerov za vajo lahko povečata obseg

možnosti, pri katerih lahko znanja in veščine uporabimo v na novo nastalih

situacijah.

˗ Možnost transferja se lahko zmanjša, če časovni interval med originalno nalogo in

preneseno nalogo naraste.

Skozi metodo doživljajske pedagogike si uporabniki nabirajo izkušnje, ki jih potem

lahko prenesejo v svoje realno življenje. Bistveno torej je, da naučenega ali doživetega

ne obdržimo kot »last spomina« samo v času projekta, temveč da to znanje uporabimo

tudi kasneje v vsakdanjem življenju. Posamezniki se torej morajo naučiti, da znanje

prenesejo, ga prevedejo in uporabijo v različnih situacijah (Krajnčan, 2007). Eden

izmed osnovnih ciljev doživljajske pedagogike je namreč pomnjenje skozi izkušnjo oz.

doživetje.


PEF.

8

2.3.3 Prostovoljnost

Pomembno je, da udeleženci prostovoljno pristopijo k dejavnosti oziroma projektu

in sodelujejo pri soustvarjanju. Posameznikova samoiniciativnost je ključnega pomena.

Za samo izpeljavo projekta pa morata biti prostovoljna udeležba in samoodločanje kot

glavna gradnika motivacije za izpeljavo slednjega. Pri projektih gre za možnosti, ki si jih

mladi želijo tudi v šolah, ker pa jih niso vajeni v tolikšni meri, so v trenutkih, ko morajo

sami sprejeti odločitve, zmedeni, zato je pomembno, da se nanje odgovornost prenaša

postopoma in se pogosto preverja ter evalvira (Reiners, 2005; Senninger, 2000, v

Krajnčan in Krajnčan, 2011).

2.3.4 Jasnost pravil zagotavljanja varnosti

Zelo pomembna je natančna predhodna priprava, kjer vodja načrtuje dejavnosti, ki

morajo biti primerne razvojni stopnji udeležencev in njihovim sposobnostim, hkrati pa je

treba nujno zagotoviti osnovne življenjske potrebe. Pri vseh dejavnostih so nujna

absolutno jasna pravila, predvsem pravila, ki zagotavljajo tako fizično kot tudi psihično

varnost udeležencev (Reiners, 2005; Senninger, 2000, v Krajnčan in Krajnčan, 2011).

2.3.5 Kreativno reševanje problemov

Izzivi učenja pri projektih so sestavljeni iz nalog, za katere učenci po navadi nimajo

posebne strategije reševanja, zato morajo zapustiti poznane ustaljene vzorce.

Samoiniciativnost in kreativno reševanje problemov se morata razvijati na individualni

in skupinski ravni. Ravno zaradi tega pride do izhoda iz ustaljenih vzorcev oziroma iz

okvirjev ter spodbujanja ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, hkrati pa tudi do

prilagajanja skupini in sodelovanja (Reiners, 2005; Senninger, 2000, v Krajnčan in

Krajnčan, 2011).

2.3.6 Zaupanje in spoštovanje

Pri projektih mora biti zagotovljena osebna integriteta tako udeležencev kot tudi

njihovih vodij in moramo jo spodbujati, razvijati, varovati ter zagotavljati v vsaki fazi. Pri


PEF.

9

učenju v resničnih situacijah se med udeleženci spletejo prijateljske vezi, nakopičijo se

čustvena stanja, ki so pomembna pri oblikovanju skupine, in tako pride do

medsebojnega zaupanja in varnosti. Vsak posameznik skupini prispeva svojo osebno

noto, spoznavanje lastne meje in meje ostalih udeležencev skupine. Čeprav so

udeleženci odvisni drug od drugega, mora vsak posameznik najti svoje mesto v skupini

(Reiners, 2005; Senninger, 2000, v Krajnčan in Krajnčan, 2011).

2.3.7 Timsko delo

Pri timskem delu je pomembno, da vodje pri projektu ponujajo vzajemno podporo

ter skupno refleksijo, v pripravi pa morajo biti zasnovane različne tehnike in ravnanja.

Zavedati se morajo, da uspešna porazdelitev vlog in nalog med posamezniki vodi v

odlično sodelovanje in vzajemno učenje (Reiners, 2005; Senninger, 2000, v Krajnčan

in Krajnčan, 2011). Uspešno skupinsko delo je tisto, ki omogoča razvoj posameznika,

obenem pa poudarja pomembnost njegove vloge v skupini ali timu.

2.3.8 Povratne informacije

Skupinski feedback (povratna informacija) igra veliko vlogo pri ocenjevanju

doživljajsko-pedagoških učinkov. Skozi povratne informacije se lahko prenesejo

pridobljena doživetja in izkušnje, ki jih lahko ovrednotimo ter uporabimo v vsakdanjih

situacijah ali pa ugotovimo prejšnje primanjkljaje in povečamo odnosne navezave, tj.

odnose med posameznimi subjekti. Takšen način delovanja lahko vodi v osebno rast in

razvoj skupine (Reiners, 2005; Senninger, 2000, v Krajnčan in Krajnčan, 2011).

2.3.9 Sprotno reševanje konfliktov

Različnost spolov in vidikov skupine spremenljivo vplivata na učne pogoje, zlasti z

vidika motivacije in učnih pogojev. Ker so med potekom projekta vsi udeleženci aktivno

vpleteni v situacije, je variabilna dinamika neizbežna. Zaradi nerazdružljivosti in

časovne komponente, ki vpliva na tesen odnos med udeleženci skupine, prihaja do

raznovrstnih konfliktov in nesporazumov in slednje je treba konstruktivno reševati

sproti, pri čemer se mora ohraniti pozornost na značilnosti skupine (Reiners, 2005;

Senninger, 2000, v Krajnčan in Krajnčan, 2011).


PEF.

10

Kultura skupine temelji na sobivanju in sodelovanju, pomemben pa je tudi aspekt

individualizacije posameznega člana. Slednji je postavljen v različne vloge življenjskih

izzivov, ki so lahko pozitivne ali negativne narave. Omenjeni izzivi pa naj bi bili

osnovani na igri, zabavnem druženju, aktivnem preživljanju prostega časa in na

dejavnostih, ki so ključnega pomena za preživetje.

»Doživljajska pedagogika je usmerjena v konstruktivno pozitivistično pedagogiko,

ki inscenira pozitivna doživetja z veliko vzgojno močjo.« (Krajnčan in Krajnčan, 2011,

str. 12) Opisana vrsta pedagogike temelji na pozitivnem pristopu, interaktivnosti in

sodelovanju.

Tehnike doživljajske pedagogike se običajno implementira z realizacijo

deskriptivno-praktičnih projektov, ki so lahko srednje dolge in dolgoročne narave.

Predpriprava je pri tem ključnega pomena, saj je zelo pomembna natančna opredelitev

ciljev, od česar je neposredno odvisna vsebina projektov. Cilji namreč določajo

dejavnosti. Učne metode doživljajske pedagogike izvirajo iz standardne pedagogike,

ključna razlikovalna prednost doživljajske pedagogike pa je posredovanje znanj skozi

fizično aktivnost. Člani skupine tako pridobijo določene sposobnosti skozi aktivno

razreševanje izzivov in nalog. Tovrstna tehnika se imenuje tudi učenje »iz rok v glavo«.

Cilji učenja so odvisni od različnih dejavnikov skupine, kot je npr. program dela (Breß,

1985, v Krajnčan, 2007).

Pomembno je torej, kakšni so člani skupine, s katero delamo, in kakšen je osnovni

namen pripravljenega projekta. Velik vpliv na dinamiko dela s skupino pa ima tudi

starost uporabnikov, kot strokovno imenujemo kliente v socialno-pedagoškem polju. Od

starosti je odvisno psihosocialno stanje posameznika, s tem pa njegove fizične in

osebnostne značilnosti, sistem vrednot in stopnja čustvene inteligence.

Za uspeh projekta pa je zelo pomembno, da vodilni pred začetkom opredelijo

jasne cilje, ki postanejo sredstvo, od katerega sta odvisni tako vsebina kot tudi podoba.

Učne cilje je možno razdeliti na štiri večja področja, in sicer cilji na osebnem,

socialnem, motoričnem oz. spretnostnem in kognitivnem področju (Ziegenspeck, 1990,

v Krajnčan, 2004).

»Cilji na osebnem področju

- Krepitev samozaupanja in pripravljenosti na sodelovanje s posredovanjem,

doživetij, uspeha;

- Spodbujanje izkustva in odkritja samega sebe;

- Podpiranje izgradnje identitete;

- Učenje, kako potrebe odložiti za poznejše priložnosti;


PEF.

11

- Gradnja vzdržljivosti;

- Spodbujanje kreativnosti in zmožnosti improviziranja (socialna in spretnostna

fantazija);

- Pridobitev sposobnosti povezovanja in zaupanja drugih oseb;

- Spodbujanje komunikacijskih spretnosti (kako posredovati veselje in bojazen,

izraziti potrebe, sodelovati pri skupinskih odločitvah);

- Prevzemanje odgovornosti nase in za druge;

- Spoznavanje in motivacija za drugačno preživljanje prostega časa;

- Vnovično vzpostavljanje pozitivne naravnanosti do učenja;

- Spodbujanje samoiniciative (razvoj občutka za kompetentno delovanje);

- Posredovanje vtisov in lepih doživetij, ki ostajajo.

Cilji na socialnem področju

- Razvijanje občutka za skupino in občutka pripadnosti;

- Solidarnost;

- Pripravljenost pomagati;

- Sodelovanje;

- Razvijanje pravil in njihovo upoštevanje;

- Odkrivanje konfliktov in razvoj kompromisov;

- Razumevanje in tolerantnost do šibkejših, drugačnih;

- Sprejemanje nalog in odgovornosti za skupino;

- Razvijanje senzibilnosti za občutke in probleme drugih;

Cilji na motoričnem oz. spretnostnem področju

- Posredovanje izkušenj, znanj;

- Razvijanje grobe in fine motorike z različnimi športnimi aktivnostmi in ročnimi

dejavnostmi;

- Učenje tehnik različnih športov (predvsem naravnih, kot so jadranje, kajakaštvo,

smučanje, plezanje);

- Posredovanje telesnih izkušenj;

- Razvijanje sposobnosti za smiselno preživljanje prostega časa;

- Motivacija za športne in ročne dejavnosti, ki naj traja tudi po končanem

doživljajsko-pedagoškem procesu;

Cilji na kognitivnem področju

- Pred izpeljavo projekta ali med njegovim trajanjem se vedno posredujejo tudi

vsebine nekih znanj, ki nastanejo iz vprašanja ali ob situaciji. Prav neposredna

zveza vsebin s praktično uporabo se je izkazala kot najugodnejši učno-


PEF.

12

psihološki faktor. V nadaljevanju je navedenih nekaj znanj, ki jih je možno

pridobiti:

- Gospodinjska znanja (nakupi, računanje in priprava za oskrbovanje);

- Ročna znanja in spretnosti;

- Vremenoslovje;

- Prometna oz. navtična znanja;

- Orientiranje z zemljevidom in kompasom;

- Biološke, geografske, geološke vsebine.« (Krajnčan, 2004, str. 235–236).

»Torej je doživljajska pedagogika pomembna pri doseganju kompenzacijskih in

korektivnih ciljev. Na področju odnosa do sebe viša občutek lastne vrednosti,

pomaga pri večanju percepcije lastnega vedenja, podpira izgradnjo lastne

identitete, veča sposobnost zaupanja in odgovornosti. Na področju medsebojnih

odnosov razvija občutke pripadnosti, solidarnosti, upoštevanje pravil, poda nove

načine reševanja konfliktov, izboljša komunikacijo, viša toleranco in prispeva k

razvoju empatije. Na motoričnem področju pa ponudi mnoge izkušnje lastnega

telesa, razvije sposobnosti za smiselno preživljanje prostega časa, ponuja

konkretne tehnike in vzpostavlja motivacijo. Poleg tega pa pomembno prispeva

tudi na kognitivnem področju, saj se poslužuje učenja preko izkušenj, ki zajema

vsa področja življenja.« (Benčič, 2010a, str. 17).

2.4 Elementi doživljajske pedagogike v izvedbenem kurikulu vrtca

»Doživljajska pedagogika se je približala tudi do vrtcev, saj je v času reformske

pedagogike pri nas prišlo do razmaha različnih gibanj in vzgojnih konceptov, ki so

bila usmerjena v različna področja. V vrtcih smo povzeli ideje oz. posamezne

elemente različnih pedagoških konceptov in do danes smo v okviru nacionalnega

kurikuluma vnesli mnogo sprememb pri pristopih in metodah dela s predšolskimi

otroki.« (Šetor in Berčnik, 2010, str. 19).

V izkušnjah na področju predšolske vzgoje lahko prepoznamo elemente

predšolske vzgoje. Prve izkušnje, ki smo jih z otroki doživeli zunaj vrtca, so bili različni

pohodi in sprehodi do bližnjega gozda ali reke ter plavalni tečaji in izleti z vlakom ali


PEF.

13

avtobusom. Prav tako pa učno okolje iz igralnic širimo na vrtčevsko dvorišče in igrišče,

kjer si vsi skupaj nabiramo nova doživetja.

2.5 Kurikulum v vrtcu

Opredelitev pojma

»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem: je dokument, ki ob

rabi strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno

načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega

kurikula razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredna odzivanja otrok v

oddelku, organizacijo življenja v vrtcu, vpetost vrtca v širše okolje.« (Bahovec,

2013, str. 8).

Kurikulum za vrtce dejansko pomeni tudi strokovno podlago za delo v vrtcih, za

dosego kakovostne predšolske vzgoje pa je pomembno tudi, kako se izvede v praksi

oz. t. i. izvedbenem kurikulu. Praktična izpeljava zapisanih ciljev v kurikulu lahko s

svojo raznolikostjo, vpetostjo v socialni kontekst, aktualnostjo ter izbiro različnih metod

in načinov dela pomembno prispeva k razumevanju predšolske vzgoje v vrtcu, njeni

povezavi z družino, izobraževanju in ostalim ravnem vzgoje (Bahovec, 2013).

Področja dejavnosti v vrtcu

»Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja:

gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika.« (Bahovec, 2013, str. 25)

2.5.1 Gibanje

»Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je

pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne


PEF.

14

obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje,

dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest.« (Bahovec, 2013, str. 25)

Gibalni razvoj ima glavno funkcijo predvsem v prvih letih življenja in poteka od

naravnih, preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek itn.) do sestavljenih,

kompleksnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci ob igri pridobivajo

raznovrstne gibalne izkušnje, ob katerih čutijo zadovoljstvo in veselje. Zato je zelo

pomembno, da vrtec otrokom vsakodnevno omogoči različne dejavnosti v prostoru in

na prostem, saj tako otroci spoznajo in razvijajo gibalne sposobnosti ter usvojijo

nekatere gibalne vzorce. Z gibanjem otroci poleg gibalnih razvijajo tudi intelektualne

sposobnosti, prav tako pa imata gibanje in igra pomembno vlogo tudi pri socialnem in

emocionalnem razvoju.

Cilji za področje gibanja morajo biti prilagojeni različnim potrebam, interesom ter

sposobnostim otrok, tako da optimalno prispevajo k njihovem razvoju in zdravju

(Bahovec, 2013).

Globalni cilji (Bahovec, 2013):

- Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok;

- Zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju;

- Omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti;

- Razvijanje gibalnih sposobnosti;

- Pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;

- Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov;

- Postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti;

- Spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti.

2.5.2 Jezik

»Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje za

razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi,

otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne

in svetovne književnosti – lastne in tuje kulture. Otroci se v tem obdobju učijo

izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti so

povezane z vsemi jezikovnimi ravninami: s fonološko, morfološko, skladenjsko-

pomensko (in pragmatično), razvoj jezika pa je naravno vpleten v vsa področja

dejavnosti. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj

predpisalnih in predbralnih sposobnosti.« (Bahovec, 2013, str. 31).


PEF.

15

Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov, pripovedovanju

literarnih besedil in poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem,

opisovanjem, ob rabi jezika v simbolnih igrah, dramatizacijah, ob izmišljanju zgodb in

pesmi, ob učenju otrok od otrok v različnih socialnih igrah, pravljica, izštevankah,

ugankah itn. (Bahovec, 2013). Jezik je za otrokov razvoj izjemnega pomena, saj ga

izoblikuje v celovito in avtonomno osebnost, ki je pripravljena za delovanje v vsakdanjih

interakcijah z drugimi posamezniki in/ali skupinami.

Globalni cilji (Kurikulum za vrtce, 2013):

˗ Jezik kot objekt igre;

˗ Zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur;

˗ Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika;

˗ Doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke;

˗ Razvijanje jezika z vidika moralno-etične dimenzije;

˗ Spodbujanje ustvarjalnosti;

˗ Razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti;

˗ Spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija

...);

˗ Spoznavanje simbolov pisnega jezika;

˗ Doživljanje statusa slovenskega jezika kot državnega jezika.

2.5.3 Umetnost

»Umetnost otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v

otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir

inspiracije, motivacije in vsebin na vseh področjih dejavnosti.« (Bahovec, 2013, str. 37)

Otrok je na vseh kurikularnih področjih dejavnosti izumiteljski in ustvarjalen, nekaj

posebnosti pa je vezanih tudi na področje umetnosti. Otrok v umetnosti izumlja in

ustvarja, medtem ko odkriva različne jezikovne strukture, ko izdeluje sliko, pesem, si

zamišlja novo igro, ples in izdeluje nove predmete. S pomočjo umetniških del razvijamo

občutek za red in lepoto in prav zaradi tega občutka umetniška dela preraščajo

običajne tehnične izdelke. Ravno zaradi tega lahko govorimo o otroški dejavnosti na

področju umetnosti, kot o umetniški dejavnosti otroka in o otroških umetniških delih.

Takšna dela nastanejo takrat, ko ima otrok pri delu svobodo in se od njega pričakuje

izvirnost ter drugačnost. Prav to pa so odlike otroške umetnosti, ki jih gojimo,


PEF.

16

spoštujemo in po katerih jo tudi vrednotimo. Otrokova ustvarjalnost je izrazito osebne

narave, zato se jo vedno opazuje, razume in presoja v okviru njegovega celostnega

razvoja in življenjskega okolja.

Otrok lahko svojo ustvarjalnost kaže v različni meri in pridobiva izkušnje na

različnih umetniških področjih, ki so zelo pomembne za njegov uravnotežen razvoj

(Bahovec, 2013).

Globalni cilji (Bahovec, 2013):

˗ Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti;

˗ Razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti;

˗ Spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti;

˗ Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo;

˗ Razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti.

2.5.4 Družba

»Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci

sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo

postopoma spoznati bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družinsko

življenje, delovna okolja in poklice, kulturno življenje, javno življenje itn.) in hkrati

dobivati vpogled v širšo družbo. Otroci spoznajo svoj domači kraj in se seznanijo s

tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih časih, hkrati pa se postopoma seznanjajo z

zgodovinskimi spremembami v širši družbi in svetu. Vključevanje v širše okolje

pomeni tudi vključevanje v kulturo, v kateri živimo. Poleg vključevanja v lastno

kulturo in nacionalno tradicijo je potrebno že zgodnje seznanjanje z drugimi

kulturami in civilizacijami (življenjskimi navadami, tradicijami, praznovanji itn.), ki

ponuja osnovo za vzgajanje medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti.«

(Bahovec, 2013, str. 48).

Globalni cilji (Bahovec, 2013)

˗ Doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti za vključevanje v

dejavnosti in vsakdanje življenje ne glede na spol, telesno in duševno konstitucijo,

nacionalno pripadnost, kulturno poreklo, veroizpoved itn.;

˗ Spoznavanje samega sebe in drugih ljudi;

˗ Oblikovanje osnovnih življenjskih navad in spoznavanje razlik med življenjskimi

navadami naše in drugih kultur ter med različnimi družbenimi skupinami;


PEF.

17

˗ Spoznavanje ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja ter spoznavanje

medkulturnih in drugih razlik;

˗ Spodbujanje občutljivosti za etično dimenzijo različnosti;

˗ Oblikovanje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb; spoznavanje, da se

ljudje in okolje, družba in kultura v času spreminjajo;

˗ Možnost seznanjanja z raznimi kulturami in tradicijami;

˗ Seznanjanje z varnim in zdravim načinom življenja.

2.5.5 Narava

»Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti

za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje

zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju

izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju.

Področje postopno razvija naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje,

zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez,

klasificiranja, iskanja in povzemanja bistva in pomena ter oblikovanja konceptov. Ti

procesi pri otroku potekajo nezavedno, vendar so hkrati osnovne znanstvene

metode v naravoslovju.« (Bahovec, 2013, str. 55).


˗ Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,

stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;

˗ Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive

narave;

˗ Spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina

življenja;

˗ Spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe;

˗ Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in

tehnologije;

˗ Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.


PEF.

18

2.5.6 Matematika

»Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima

na primer pregled nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih

prešteva, meri, primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje in

»prešteje«, opisuje, se o njih pogovarja. Tako navedeno področje vključuje

najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka spodbujajo, da v igri ali vsakodnevnih

opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in znanja o tem, kaj je veliko, kaj majhno,

česa je več in česa manj, v čem so si stvari različne in v čem podobne, kaj je

celota in kaj del, kakšne oblike so ..., kaj je notri in kaj zunaj, kaj je zdaj, prej in

potem, kaj so simboli ... Otrok ob pridobljenih izkušnjah in znanju spoznava, da je

moč nekatere naloge, vsakodnevne probleme rešiti učinkoviteje, če uporablja

»matematične« strategije mišljenja. Vesel je, ko najde rešitev, zato praviloma išče

še nove in nove situacije, ki so vsakič znova izziv za preizkušanje njegove rešitve

problema in potrditve njegovega načina in smeri razmišljanja.« (Bahovec, 2013,

str. 64).


˗ Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju;

˗ Razvijanje matematičnega izražanja;

˗ Razvijanje matematičnega mišljenja;

˗ Razvijanje matematičnih spretnosti;

˗ Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

2.6 Razvojne značilnosti otrok, starih 3–4 leta

V nadaljevanju bom v preglednicah nanizala razvojne značilnosti otrok, starih 3 in

4 leta, na različnih področjih (Ivič, 2002).


PEF.

19

Preglednica 1: Razvoj grobe motorike pri otrocih, starih 3 leta

OTROCI, STARI 3 LETA

˗ Nekaj hipov stoji na eni nogi.

˗ Teče stabilno in hitro.

˗ Nenehno v gibanju, hiperkinetičen.

˗ Motorično nespreten, spotika se in pogosto pada.

˗ Preskoči oviro, visoko 5 cm.

˗ Nekaj hipov stoji na eni nogi.

˗ Teče stabilno in hitro.

Preglednica 2: Razvoj grobe motorike pri otrocih, starih 4 leta


˗ Koraka v ritmu glasbe.

˗ Hodi po ravni črti, z eno nogo pred drugo, z razširjenimi rokami.

˗ Vozi tricikel.

˗ Sestopa po stopnicah, nogo pred nogo.

˗ Skoči z druge stopnice.

˗ V teku brcne žogo.

˗ Preskoči oviro, visoko 20 cm.

Preglednica 3: Razvoj fine motorike pri otrocih, starih 3 leta


˗ Je z vilico.

˗ Naredi harmoniko iz papirja.

˗ Gradi stolp iz osmih kock.

˗ Oponaša risanje križa.

˗ Riše z vodenimi barvicami.


PEF.

20

Preglednica 4: Razvoj fine motorike pri otrocih, starih 4 leta


˗ Zgradi stolp iz desetih kock.

˗ Oponaša risanje diagonalne črte.

˗ Preriše kvadrat.

˗ Preriše nekaj tiskanih črk.

˗ Papir prepogne po diagonali.

Preglednica 5: Razvoj sposobnosti zaznavanja pri otrocih, starih 3 leta


˗ Razlikuje hladno od toplega.

˗ Štiri različne like pravilno razporeja po obliki (krog, kvadrat, trikotnik in

pravokotnik).

˗ Razvršča okrogle ploščice po barvi ali velikosti.

Preglednica 6: Razvoj sposobnosti zaznavanja pri otrocih, starih 4 leta


˗ Razvršča žetone po barvi ali velikosti.

˗ Ustrezno razvršča osem različnih oblik.

˗ Opazi manjkajoče podrobnosti na risbi.

˗ Razume odnos med delom in celoto.

˗ Sestavi sestavljanko iz dvanajstih delov.

˗ Prepoznava predmete po otipu brez gledanja (predmete v vrečki).

Preglednica 7: Razvoj intelektualnih sposobnosti pri otrocih, starih 3 leta


˗ Na zahtevo izroči dva predmeta.

˗ Pogosta je simbolna igra, igra pretvarjanja.

˗ Igra vloge (vzgojiteljice, prodajalke, zdravnice).

˗ Opaža količino malo – veliko.

˗ Prepozna najdaljšo izmed treh črt in največjo izmed treh žog.

˗ Ponovi tri številke ali poved iz štirih besed.

˗ Postavlja vprašanja: »Kaj je to?, »Kdo je to?«, »Kako?«, »Zakaj?«.


PEF.

21

Preglednica 8: Razvoj intelektualnih sposobnosti pri otrocih, starih 4 leta


˗ Ponovi štiri številke ali poved iz šestih besed.

˗ Sestavi sliko iz dveh delov.

˗ Nadaljuje nedokončano zaporedje (določeno zaporedje velikosti ali oblik).

˗ Zgradi most iz treh kock po vnaprej danem modelu.

Preglednica 9: Govorni razvoj pri otrocih, starih 3 leta


˗ Uporablja zaimke in množino.

˗ Uporablja zaimek »jaz«.

˗ Zahteva, da mu pripovedujemo priljubljene zgodbice.

˗ Pripoveduje svoja doživetja.

˗ Neprestano postavlja vprašanja (kdo, kaj, zakaj).

˗ Uporablja od 600 do 800 besed.

Preglednica 10: Socialno-čustveni razvoj pri otrocih, starih 3 leta


˗ Pove svoj spol in starost.

˗ Uporablja vljudnostne fraze: prosim, hvala, oprosti.

˗ Igro pogosto spremlja z govorom.

˗ Poskuša pospraviti igračke.

˗ Dobi napade besa, če ga omejujemo, onemogočimo pri aktivnosti.

Preglednica 11: Socialno-čustveni razvoj pri otrocih, starih 4 leta


˗ Kooperativna igra z vrstniki.

˗ Začenja sprejemati preprosta pravila igre.

˗ Samoiniciativno pozdravlja odrasle.

˗ Samostojno se pripravi za spanje.

˗ Začne se čustveno navezovanje.

˗ Pojav čustev: sramu, zavisti, upanja in ponosa; prvi estetski občutki.


PEF.

22

Spremembe v človekovem razvoju se kažejo na različnih področjih razvoja, ki so

medsebojno povezana. Temeljna področja razvoja so telesni, spoznavni, čustveno-

osebnostni in socialni razvoj. Telesni razvoj zajema telesne spremembe in razvoj

zaznavnih ter gibalnih sposobnosti in spretnosti. Spoznavni razvoj zajema spremembe

v razvoju spomina, sklepanja, reševanja problemov, govora, učenja in presojanja.

Čustveno-osebnostni razvoj zajema spremembe v doživljanju, izražanju, uravnavanju

čustev in enkratnih načinov, po katerih se posameznik odziva na okolje. In pa socialni

razvoj, ki zajema razvoj komunikacije, medosebnih odnosov, socialnih spretnosti,

socialnega razumevanja in moralnih vidikov vedenja.

Ne glede na razvojno področje pa poteka človekov razvoj po določenih

zakonitostih. Med zakonitosti razvoja sodijo vplivi notranjih in zunanjih dejavnikov ter

smer razvoja. Na telesnem in gibalnem področju ločimo potek razvoja v dveh smereh,

in sicer cefalokavdalno in proksimodistalno smer razvoja. Prva pomeni, da razvoj

poteka od glave do spodnjih okončin, druga pa označuje potek od hrbtenice na obe

strani (Nemec in Krajnc, 2011).

Značilnosti sprememb in doslednosti človekovega delovanja na posameznih

področjih razvoja so tipične za določeno starostno obdobje, zatorej razvoj delimo na

osem razvojnih obdobij:

˗ predrojstveno obdobje (od spočetja do rojstva),

˗ obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh let),

˗ zgodnje otroštvo (od treh do šestih let),

˗ srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete),

˗ mladostništvo (med začetkoma pubertete in 22.–24. letom),

˗ zgodnja odraslost (med 22.–24. in 40.–45. letom),

˗ srednja odraslost (med 40.–45. in 65. letom),

˗ pozna odraslost (od 65. leta do smrti).

Delitev ni ostro starostno omejena, saj je odvisna od telesnih in socialnih kriterijev,

ki se od posameznika do posameznika razlikujejo (Marjanovič Umek in Zupančič,

2009).

Zgoraj smo omenili, da na razvoj posameznika vplivajo zunanji in notranji

dejavniki, ki jih je v različnih razvojnih obdobjih čedalje več in so različni. Med zunanje

dejavnike štejemo različne družbene ustanove (vrtec, šola, družina, delovne

organizacije), ki z različnimi metodami, igrami, dejavnostmi ali aktivnostmi vplivajo na

celostni razvoj otroka.


PEF.

23

Ena izmed mnogih metod vplivanja na otrokov celostni razvoj je metoda

usmerjanja k delovanju in lastni aktivnosti, ki je groba definicija doživljajske

pedagogike. Slednja je metoda, pri kateri so v ospredju vzgojni trenutki, ki nam jih

ponujajo skupinska doživetja. Kot taka je idealno dopolnilo tradicionalnim in

uveljavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam (Krajnčan, 2007).

Kot pravi Krajnčan (2007), doživljajska pedagogika ponuja številne možnosti za

učenje veščin, ki so pomembne za življenje in so ciljno usmerjene k dvigovanju občutka

lastne vrednosti, razvijanju občutka pripadnosti in pa razvijanju samoodgovornosti.

Poleg vodila »s srcem, glavo in rokami« ta vedra pedagoška disciplina opredeljuje še

deset načel:

˗ Celostnost: V povezavi s posameznikom gre pri tem načelu za povezovanje telesa,

duše in duha na konceptualni ravni za odpravo ločevanja med teorijo in prakso.

˗ Naravnanost k delovanju: Doživljajska pedagogika s svojimi metodami spodbuja

posameznika v samoaktivnosti.

˗ Naravnanost k skupini: Člani skupine so medsebojno povezani in odvisni ter imajo

skupen cilj, ki ga lahko dosežejo le s sprotnim reševanjem težav in sodelovanjem.

˗ Naloge in odnosi: Skupina gre med projektom skozi različne stopnje (oblikovanje,

vodenje, izvrševanje) in glede na to se spreminjajo skupne naloge ter odnosi med

posamezniki.

˗ Stil vodenja: Vodenje naj bi izhajalo iz modela pogojne teorije vodenja skupine, ki

napoveduje primeren stil vodenja na osnovah zanimanja vodje za nalogo, odnos in

pogojeno naklonjenost.

˗ Soodločanje in sooblikovanje: Pomembno je, da vodje otrokom, mladostnikom ter

odraslim omogočijo, da sodelujejo in sooblikujejo projekt od samega začetka. Ker

se tako hitro poistovetijo s projektom in postanejo zanj soodgovorni.

˗ Nove možnosti odnosov: Odmik iz formalne šolske situacije v manj formalne oblike

druženja, ki jih ponuja doživljajsko pedagoški projekt omogoča veliko novih

izkušenj v odnosu otrok – vodja. Tako so vsi udeleženci projekta v takšnih

situacijah bolj sproščeni, neposredni in odprti, kar gotovo prispeva h kvaliteti

odnosov, tudi ko se vrnemo v šolski vsakdan.

˗ Naravnanost na potrebe mladih: Aktivnosti in doživetja v varnem spodbudnem

okolju so tisto, kar je otrokom in mladostnikom pisano na kožo.

˗ Naravnanost k naravi: Narava nam s svojimi razsežnostmi omogoča pridobivanje

izkušenj in znanja.

˗ Ven iz vsakdana: Stran od dnevne rutine, medijev, obveznosti in samoumevnosti v

pridobivanje novih izkušenj in doživetij.


PEF.

24

Kot pravi Krajnčan (2004), je doživljajska pedagogika vzgoja za življenje, ki ne

zanemarja čustvene, fizične in duhovne plati otrokovega učenja. Njeno poslanstvo je

usmerjeno v naravo, v skupinsko soustvarjanje projektov in reševanje konfliktov v

skupini, da mladim omogočimo prave, doživete izkušnje, spoznavanje samega sebe in

dvigovanje samopodobe. To poslanstvo posledično izzove soodgovornost za izpeljavo

projekta in mlade postavi v drugačno vlogo, kot jim jo ponuja moderno življenje.


PEF.

25

3 PRAKTIČNI DEL

V današnji družbi je življenje otrok nasičeno s plastičnimi igračami in raznimi

videoigrami, ki otroka za trenutek zadovoljijo, vendar ga hkrati tudi prikrajšajo za

občutenje narave. Otroci so sproščeni, saj so del narave, zato jih ne utesnjujmo s

plastično civilizacijo, saj tako ostajajo nenehno zvedavi. Tisti, ki jih zasipamo z

materialnimi dobrinami naše potrošniške družbe (z igračami, učili), pa postanejo

naveličani in zdolgočaseni (Divjak Zalokar, 1996).

3.1 Problem, namen in cilji

Zaradi hitrega tempa življenja in dolgih delavnikov ima vse več staršev vse manj

prostega časa, ki bi ga lahko z otroki preživeli v naravi. Zato je namen projekta otrokom

približati naravo in jim pokazati, kako čudovita je in da se lahko igramo ter zabavamo

tudi brez igrač.

Cilj:

˗ Razvijanje naklonjenega in spoštljivega odnosa do narave.

˗ Ugotoviti, kje se otroci najraje igrajo (v igralnici, na igrišču ali v gozdu).

3.2 Raziskovalna vprašanja/raziskovalne hipoteze

Hipoteze, ki sem si jih zastavila v diplomski nalogi, so naslednje:

˗ Predvidevam, da se otroci radi našemijo.

˗ Predvidevam, da se otroci najraje igrajo na igrišču.

˗ Predvidevam, da bo otrokom najbolj všeč gibalna dejavnost.

3.3 Načrt in izvedba dejavnosti

Z otroki se bomo našemili v Indijance in skupaj prek aplikacij, bajk in pravljic

spoznali njihovo kulturo in življenje. Izvedli bomo sedem dejavnosti, ki bodo zajemale

vsa kurikularna področja (gibanje, jezik, umetnost, družbo, naravo in matematiko).

Izdelali si bomo oblačila in perjanice, poslušali indijansko glasbo in jo poskušali izvesti


PEF.

26

s pomočjo ritmičnih instrumentov, z gibalnimi dejavnostmi pa bomo razvijali različne

sposobnosti (koordinacijo, moč, gibljivost, ravnotežje). Predvsem pa se bomo poskušali

zabavati v naravi in razvijati spoštljiv odnos do nje. Po končanem projektu bomo

izdelali preglednice, v katere bomo zapisali ugotovitve. Zbrane podatke bomo na koncu

uredili in jih slikovno oz. grafično prikazali. Omenjene dejavnosti bomo izvedli v vrtcu

Polzela, in sicer v igralnici, na igrišču in v bližnjem gozdu Šenek. Pri dejavnostih bo

sodelovalo 19 otrok, starih od 3. do 4. leta. Projekt »Indijanci v vrtcu skozi doživljajsko

pedagogiko« je trajal od 22. aprila. 2015 do 22. maja. 2015.

3.3.1 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja družbe

Najprej bomo izvedli dejavnost s področja družbe. Projekt bomo začeli 22. 4. 2015,

ko bomo praznovali svetovni dan Zemlje. Najprej si bomo prek aplikacij ogledali naš

planet Zemlja in se pogovorili o njenih lastnostih, potem bomo s pomočjo knjige Otroci

vsega sveta (Barnabas in Anabel Kindersley) raziskali, kdo vse živi na Zemlji in kakšni

ljudje živijo na njej. Praznovanje svetovnega dneva Zemlje in spoznavanje ljudstev

sveta pa bo samo iztočnica za naš projekt »Indijanci v vrtcu skozi doživljajsko

pedagogiko«. Za lažje razumevanje in utrjevanje bomo izdelali plakat ljudstev, med

katerimi bodo tudi Indijanci. Ko bodo otroci izvedeli glavne značilnosti posameznega

ljudstva, jim bom zastavila vprašanje, če bi se želeli spremeniti v Indijance. Če se bodo

strinjali, bomo sprva s pomočjo miselnega vzorca preverili, koliko znanja o Indijancih

imajo, nato pa prek aplikacij spoznali njihovo kulturo, način življenja in tradicijo. Po

končanem projektu bomo spet izdelali miselni vzorec in tako preverili, koliko informacij

o Indijancih so otroci osvojili.

Globalni cilji:

˗ Spoznavanje razlik med življenjskimi navadami naše in drugih kultur ter med

različnimi družbenimi skupinami in spoznavanje, da se ljudje in okolje ter družba in

kultura v času spreminjajo.

Cilji:

˗ Otrok razvija interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega

okolja ter si pridobiva konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti (glede na


PEF.

27

spol, nacionalno in kulturno poreklo, veroizpoved, telesno in duševno konstitucijo

itn.).

˗ Otrok si glede na starost ustrezno oblikuje predstavo o planetu Zemlja.

Medpodročne povezave:

˗ jezik,

˗ narava.

Didaktični pripomočki:

˗ knjiga Atlas sveta,

˗ knjiga Otroci vsega sveta (Barnabas in Anabel Kindersley),

˗ slike s spleta,

˗ plakat,

˗ lepilo.

3.3.2 Izvedba dejavnosti s področja družbe

V sredo, 22. 4. 2015, je bil svetovni dan Zemlje, ki ga v našem vrtcu nikoli ne

pozabimo, zato dejavnosti prilagodimo temu dnevu. Prvo dejavnost našega projekta

smo izvedli v igralnici. Vključenih je bilo 19 otrok. Z otroki smo se zbrali v tako

imenovanem »krogu prijateljstva«, kjer smo se seznanili z našim planetom. Najprej

smo ga opazovali prek aplikacij in ugotavljali, kakšen je. Ugotovili smo, da je okrogel

ter modro-zelene barve. Potem smo še skupaj določili, kaj je modro in kaj zeleno.

Spoznali smo, da modra barva predstavlja vodo – morje, oceane – zelena barva pa

kopno. Nato smo s pomočjo knjige Atlas sveta ugotavljali, kaj vse predstavlja kopno, in

skupaj poiskali našo državo. Potem smo ugotovili, da naša država leži v Evropi in tako

imenovali še ostale kontinente. Nove informacije so nas pripeljale do vprašanja »Ali

smo si vsi ljudje na Zemlji podobni«? S pomočjo knjige Otroci vsega sveta (Barnabas

in Anabel Kindersley) smo ugotovili, da se ljudje razlikujemo po velikosti, barvi kože in

kulturi. Za utrjevanje pridobljenih informacij smo izdelali plakat, kjer smo na sredino

prilepili sliko planeta, okoli njega pa slike različnih ljudi, ki smo jih potem imenovali (npr.

Indijanci, kavboji, Kitajci, Afričani, itd.) in se seznanili s tem, kje živijo, ter ugotovili

značilnosti njihove kulture.


PEF.

28

Na koncu smo se odločili, da bomo eno izmed ljudstev bolje spoznali, in izbrali

smo si Indijance. Sprva smo z miselnim vzorcem preverili, kaj vemo o indijanskem

ljudstvu, nato pa smo prek aplikacij spoznali značilnosti tega ljudstva. Seznanili smo se

s tem, da je osnovno bivališče Indijancev bil šotor, imenovan tipi. Bil je okrogel in v

obliki stožca. Na sredini je bilo ognjišče, okoli ognjišča pa nekaj prostora, kjer se je

jedlo in pogovarjalo. Na robovih so imeli ležišča. Pred šotorom je gorel ogenj, ki je

naznanjal, da tam živijo Indijanci, če ogenj ni gorel, je pomenilo, da jih ni več in so se

najverjetneje preselili. Značilnost indijanskega ljudstva so bili tudi totemi. Spoznali smo,

da so imeli Indijanci drugačna imena kot mi in bili zelo povezani z naravo. Ugotovili

smo, da so bili njihova prevozna sredstva poniji in kanuji ter da so nosili perjanice,

obleke iz živalske kože ter imeli obute mokasine. Glavna hrana Indijancev so bili bivoli,

ribe in srne, ki so jih lovili z loki, ter različna zelišča, s katerimi so se tudi zdravili.

Ugotovili smo, da so se Indijanci delili na različna plemena, ki so jih vodili poglavarji.

Spoznali smo tudi, da so si Indijanci izdelovali lovilce sanj, saj so verjeli, da v svoje

mreže privlačijo sanje. Dobre sanje se po peresih spustijo na posameznika, slabe

sanje pa se zadržijo v mreži. Na koncu spoznavanja smo v miselnem vzorcu zapisali

pridobljene informacije, ki so se razlikovale od prvotnih. Prek miselnih vzorcev in

aplikacij smo utrjevali pridobljeno znanje. Za konec pa smo skupaj dorekli ime našega

plemena in določili poglavarje ter pravilo. Naše pleme se bo imenovalo Orli, poglavarki

sva vzgojiteljici, pravilo plemena, ko se bomo morali sestati, pa bo, da dvignemo eno

roko, vpijemo aaaaaaaa, z drugo roko pa tapkamo po ustnicah.

Slika 1: Plakat s slikami različnih ljudstev sveta


PEF.

29

Slika 2: Izdelava miselnega vzorca pred spoznavanjem

Slika 3: Miselni vzorec pred začetkom projekta


PEF.

30

Slika 4: Spoznavanje Indijancev prek aplikacij

Slika 5: Miselni vzorec po spoznavanju Indijancev

3.3.3 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja umetnosti – likovna

dejavnost

Druga dejavnost se bo nanašala na področje umetnosti. Skupaj z otroki bomo

izdelali indijanska oblačila in perjanice. Vsak otrok bo dobil svojo obleko in si jo poslikal

po lastni želji. Prav tako pa si bodo po lastni želji izbrali peresa različnih barv, ki jih

bomo speli na trakove in tako izdelali perjanice. Ko bodo oblačila izdelana, si bomo

poslikali še obraze.


PEF.

31

Globalni cilji:

˗ Razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti in spoznavanje

posameznih umetnostnih zvrsti.

Cilji:

˗ Negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja,

zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških

dejavnosti.


˗ družba.


˗ zaščitna obleka,

˗ zaščita za mizo,

˗ čopiči,

˗ tekstilne barve,

˗ oblačila iz prevlek,

˗ trakovi iz blaga,

˗ peresa različnih barv,

˗ spenjač,

˗ barve za obraz.

3.3.4 Izvedba dejavnosti s področja umetnosti – likovna dejavnost

V drugo dejavnost je bilo vključenih 19 otrok, izvedli smo jo v svoji igralnici. Ker

smo želeli biti čim bolj podobni Indijancem, smo si izdelali podobna oblačila. Vsak otrok

je dobil belo obleko, ki je bila izrezana iz prevlek, in si jo je poslikal po lastni želji.

Likovna dejavnost je potekala individualno. Vsak posameznik si je sam poslikal obleko

ter izbral peresa, ki smo jih skupaj pripeli na trak. Poslikana oblačila smo obesili na

stojalo, kjer so se posušila. Naslednji dan so bila oblačila suha, tako da smo jih lahko

oblekli in si za konec poslikali še obraz, in smo bili videti kot pravi Indijanci.


PEF.

32

Slika 6: Poslikava oblačil s tekstilnimi barvami

Slika 7: Skupinska slika plemena Orli

3.3.5 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja jezika

Skupaj bomo prebrali knjigi pisateljice Géraldine Elschner z naslovom Mali

Indijanček Padajoči sneg in Mala Indijančica Plešoči list. Z gledanjem slikanic bodo

otroci spoznali življenje Indijancev, njihove spretnosti in izvor njihovih imen. Dejavnost

bomo izvedli v igralnici v tako imenovanem »krogu prijateljstva«. Po končanem

pripovedovanju si bo vsak izbral svoje indijansko ime. Nato se bodo otroci posedli za

mizo in narisali svojo zgodbo.


PEF.

33

Globalni cilji:

˗ Zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter spodbujanje jezikovne zmožnosti

(artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija ...).

Cilji:

˗ Otrok se uči samostojno pripovedovati in ustvarjalno izražati v jeziku.


˗ umetnost.


˗ knjiga Géraldine Elschner, Mali Indijanček Padajoči sneg,

˗ knjiga Géraldine Elschner, Mala Indijančica Plešoči list,

˗ knjiga s praznimi listi,

˗ barvice.

3.3.6 Izvedba dejavnosti s področja jezika

V tretjo dejavnost je bilo vključenih 15 otrok. Z otroki smo sedli v »krog

prijateljstva«, kjer smo poslušali zgodbi o Malem Indijančku Padajoči sneg in Mali

Indijančici Plešoči list. Otroci so bili nad knjižnima junakoma in njunimi sposobnostmi

povsem fascinirani. Po prvem branju smo imeli malo predaha, da se je prebrana

vsebina usidrala v naše možgane. Nato pa smo knjigi še enkrat preleteli in skupaj

pripovedovali ob ilustracijah tako, da smo preverili, ali smo vsi razumeli prebrano

vsebino. Ko smo z vprašanji preverili, da prebrano razumemo vsi, smo sklenili, da si bo

vsak izmislil svoje indijansko ime. Vsak posameznik je povedal svoje ime in ime svoje

živali. Večina otrok je izbrala konja in orla, ena deklica pa kačo. Nato sem jih povabila

za mize, kjer je vsak dobil prazno knjigo. Spodbudila sem jih k risanju svoje lastne

indijanske zgodbe. Ko so otroci končali, smo skupaj napisali naslove pravljic, ki so jih

otroci naslednji dan tudi predstavili.


PEF.

34

Slika 8: Pripovedovanje zgodbe Mali Indijanček Padajoči sneg

Slika 9: Risanje lastne zgodbe

Slika 10: Naslovnice dokončanih zgodb


PEF.

35

Slika 11: Knjiga: »Mala Indijančica Hitri slon in Oncav«

Slika 12: Avtorica pripoveduje zgodbo


PEF.

36

3.3.7 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja narave

Ker so bili Indijanci zelo povezani z naravo, bomo četrto dejavnost izvedli v

bližnjem gozdu, ki mu pravimo Šenek. Z otroki se bomo oblekli v svoja indijanska

oblačila in se odpravili na pot, kjer se bomo prelevili v »tihe opazovalce«. Naš cilj bo

opazovati naravo in biti zanjo čim bolj nemoteči. Pred vstopom v gozd bom otroke

seznanila z namenom te dejavnosti. Povedala jim bom, da so bili Indijanci izvrstni

mojstri opazovanja, zato se bomo najprej posedli na mogočne drevesne korenine, kjer

se bomo umirili in opazovali okolje, ki nas bo obdajalo. Otroke bom spodbudila k

opazovanju dreves, živali, poslušanju ptičjega petja, šumenja drevesnih vej ter

občutenja vetra in sončnih žarkov. Ko bo koncentracija upadla, se bomo odpravili

globlje v gozd, kjer bomo opazovali naravo v vsej njeni razsežnosti. Igrali se bomo

različne igre posnemanja in na koncu predstavili svoje vtise in občutke vsem

prijateljem.

Globalni cilji:

˗ Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave ter razvijanje naklonjenega,

spoštljivega in odgovornega odnosa do nje.

Cilji:

˗ Otrok odkriva, spoznava povezanost in soodvisnost z naravo in jo doživlja z vsemi

možnimi čutili.


˗ gibanje.

3.3.8 Izvedba dejavnosti s področja narave

V četrti dejavnosti s področja narave je sodelovalo 18 otrok. Skupaj z otroki smo

se oblekli v svoja indijanska oblačila, si nadeli perjanice in odpravili v bližnji gozd

Šenek. Naš cilj je bil preleviti se v tihe mojstre opazovanja, kot so to bili Indijanci. Z

otroki smo se seznanili s pravili igre. Glavno pravilo je bilo to, da smo bili čim bolj tiho.

Pred vstopom v gozd sem jim povedala, da so Indijanci zelo radi opazovali naravo. To

so počeli tako, da so povsem mirno prišli na kraj, kjer so želeli opazovati. Ko so našli


PEF.

37

svoj kotiček, so se usedli in mirno opazovali, pri tem niso premaknili niti glave, saj niso

želeli prestrašiti živali, ki so bile v njihovi bližini. Povem jim, da se bomo v gozdu

premikali počasi in ne bomo kričali. Ko so vsi doumeli pravila, smo vstopili v gozd.

Najprej smo si izbrali kraj, kjer bomo opazovali, in to so bile mogočne korenine

rdečelistne bukve. Z otroki smo se tiho posedli na drevesne korenine in začeli

opazovati naravo. Spodbudila sem jih k opazovanju dreves, živali, poslušanju ptičjega

petja, šumenja drevesnih vej ter občutenja vetra in sončnih žarkov. Ko sem opazila, da

je koncentracija otrok upadla, sem dejavnost prekinila. Najprej sem jih vprašala, če so

kaj opazili. Nekaj otrok je pritrdilo, nekaj pa jih je bilo kar tiho. Potem sem jih seznanila

s tem, da je drevo, na katerem sedimo, tudi živo bitje, in jih spodbudila k temu, da smo

se mu zahvalili in ga pobožali, zato ker smo lahko sedeli na njegovih koreninah. Nato

smo se odpravili globlje v gozd, kjer smo opazovali vsa mogočna drevesa, se skrivali

za njimi, jih objeli in se pogovarjali z njimi. Po klancu navzgor smo posnemali gibanje

različnih živali (medvede, metulje, ptice ...), po klancu navzdol pa smo tekali in se

kotalili. Čez čas smo prispeli do jase, kjer smo se usedli na travo in si malo odpočili.

Potem je stekel pogovor o tem, kako se počutijo v naravi, kaj so opazili, in svoja

občutenja so delili z vrstniki. Vsak otrok je pred drugimi zaigral nekaj, kar je videl ali

občutil med opazovanjem. Ko smo vsi predstavili svoja občutenja, smo se odpravili do

starega drevesa, pred katerim je postavljena klop, in se okrepčali z jabolki in odžejali z

vodo.

Slika 13: Miren vstop v gozd


PEF.

38

Slika 14: Tiho opazovanje narave

Slika 15: Zahvala drevesu

Slika 16: Raziskovanje dreves z vsemi možnimi čutili


PEF.

39

Slika 17: Skrivanje za drevesi

Slika 18: Posnemanje gibanja medvedov


PEF.

40

Slika 19: Ponazarjanje dreves

Slika 20: Izmenjavanje izkušenj s prijatelji

3.3.9 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja umetnosti – učenje nove

pesmi s kretnjami

Peto dejavnost bomo izvedli na podlagi presenečenja. Otroci bodo ob prihodu v

vrtec presenečeni, saj jih bo na igrišču čakal nov dom, šotor tipi, na katerem bo narisan

simbol našega plemena – orel. Pred šotorom bo postavljeno ognjišče, ki pa ne bo

gorelo, in totem. Po zajtrku bom otroke spodbudila, da se preoblečejo in gremo skupaj

pogledat postavljen tipi. Ko si ga bomo ogledali, bomo njemu (šotoru) v čast rajali.


PEF.

41

Naučili se bomo novo pesem Ole majole, katere avtor ni znan, saj je pesem ustno

izročilo. Ko jo bomo osvojili, jo bomo še gibalno upodobili.

Globalni cilji:

˗ Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.

Cilji:

˗ Otrok se nauči novo pesem.


˗ gibanje,

˗ jezik.


˗ boben.

3.3.10 Izvedba dejavnosti s področja umetnosti – učenje nove pesmi s

kretnjami

Pri izvajanju pete dejavnosti je sodelovalo vseh 19 otrok. Za motivacijo sem izbrala

presenečenje. Ob prihodu otrok v vrtec smo imeli v igralnici žaluzije na oknih spuščene

tako, da otroci niso vedeli, kaj jih čaka na igrišču. Presenečenje sem razkrila šele po

zajtrku, ko so se otroci posedli v »krog prijateljstva«. V krogu prijateljstva smo se sprva

dogovorili, da se najprej preoblečemo v indijanska oblačila, nato pa bomo šli na igrišče.

Ko smo bili pripravljeni, smo se z bobnom odpravili na igrišče in sledilo je veliko

presenečenje. Otroci so zagledali tipi in totem ter živahno stekli k njima. Tipi so najprej

raziskali, se usedli vanj, si ga ogledali z vseh strani, šele potem se jim je porodilo

vprašanje, kdo ga je postavil. Povedala sem jim, da so ga mogoče postavili Indijanci,

saj nihče ni opazil, da bi ga kdo od nas, vendar niso vsi otroci verjeli odgovoru.

Nekateri so jasno povedali, da sem ga postavila jaz, ker sem poglavarka. Potem smo

se vsi skupaj usedli v šotor, kjer smo utrdili znanje o tem, kaj vse so Indijanci počeli v

šotoru. Otrokom sem povedala, da so Indijanci znali s pesmijo pregnati temne oblake

in z njo priklicati sonce. Spodbudila sem jih k pozornem poslušanju. Sprva sem pesem


PEF.

42

le pripovedovala in izgovarjala glasove, ki so otroke sprostili in ogreli njihova govorila.

Nato sem pesem še zapela. Otrokom sem pojasnila, da če je bilo na nebu prisotnih

veliko temnih oblakov, so Indijanci pesem zapeli večkrat in z njo priklicali sonce. Otroke

sem po tretjem petju spodbudila, da se mi pridružijo. Ko smo pesem večkrat zapeli, so

jo nekateri otroci delno že osvojili. Najbolj zanimiv se jim je zdel refren, zato sem refren

pri četrtem petju že gibalno ponazorila. Nato sem otroke povabila, da se postavijo v

krog okoli totema, kjer smo pesem še večkrat ponovili in gibalno ponazorili.

Besedilo pesmi:

OLE MAJOLE (ustno izročilo)

Refren: Kili kili kili jaka zaka,

joko ama bum bum bum.

Kili kili kili jaka zaka,

joko ama bum.

Ole majole, kili kili kili bum bum bum.

Ole majole, kili kili kili bum.

Ko so vstali indijančki,

zjutraj sonca ni bilo.

Brž so zlezli iz šotorov

in zapeli pesmico.

Refren: Kili kili kili …

Sonce se ni prikazalo,

oblaki črni so ga skrili.

Dež bo, dež je že kazalo,

na ves glas so kar zavpili.

Refren: Kili kili kili …

So timpančke v roke vzeli,

bobnali so, še bolj peli.

Sonce se je prikazalo,

in bili so vsi veseli.

Refren: Kili kili kili… 2x


PEF.

43

Preglednica 12: Refren pesmi s plesnimi motivi

BESEDILO GIBALNI, PLESNI MOTIV

Kili, kili, kili, Stojimo v krogu. Iztegnemo kazalca in

izmenično mahamo z obema rokama

gor in dol.

jaka zaka, S kazalcem kažemo izmenično levo in

desno.

joko ama Z rokama naredimo mlinček.

bum, bum, bum. Trikrat plosknemo.

Kili, kili, kili, Iztegnemo kazalca in izmenično

mahamo z obema rokama gor in dol.

jaka zaka, S kazalcem kažemo izmenično levo in

desno.

joko ama bum. Z rokama naredimo mlinček in enkrat

plosknemo.

Ole majole, Obračamo dlani v levo in desno stran in

se s prestopanjem enkrat zavrtimo.

kili, kili, kili,

Iztegnemo kazalca in izmenično

mahamo z obema rokama gor in dol.

bum, bum, bum. Trikrat plosknemo.

Ole majole, Obračamo dlani v levo in desno stran in

se s prestopanjem enkrat zavrtimo.

kili, kili, kili, bum. Iztegnemo kazalca in izmenično

mahamo z obema rokama gor in dol in

nato enkrat plosknemo.


PEF.

44

Slika 21: Rajanje ob tipiju

Slika 22: Spoznavanje nove pesmi Ole majole

Slika 23: Petje nove pesmi in njeno gibalno ponazarjanje


PEF.

45

3.3.11 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja gibanja

Šesta izvedena dejavnost bo s področja gibanja in bo potekala na vrtčevskem

igrišču. Na poligonu bodo otroci razvijali različne gibalne sposobnosti (koordinacijo,

ravnotežje, moč in gibljivost). Najprej se bomo dobro ogreli z naravnimi oblikami

gibanja. Sprva bodo otroci tekli okoli hriba dva kroga, nato bodo en krog hodili in se

kasneje postavili v krog, kjer bomo izvedli gimnastične vaje. Gimnastične vaje bomo

izvajali skupno, tako da ogrejemo celotno telo (od glave do peta). Nato se bodo otroci

postavili v kolono in prisluhnili navodilom za glavni del vadbene ure – poligon. Z otroki

si bomo ogledali posamezno postajo. Na vsaki postaji bom vajo demonstrirala in

podala navodila ter preverila njihovo razumevanje. Ko bodo navodila jasna, bodo otroci

začeli izvajati vajo. Vadbena ura bo vsebovala uvodno pripravljalni del, glavni del in

zaključni del.

Uvodno pripravljalni del ure:

˗ Uvodno ogrevanje z naravnimi oblikami gibanja (tek, hoja, trajanje 5 min),

˗ Gimnastične vaje (ogrevanje celotnega telesa, trajanje 8–10 min).

Glavni del ure – POLIGON (30 min):

˗ 1. postaja: hoja po hribu navzgor s pomočjo vrvi,

˗ 2. postaja: spust po toboganu,

˗ 3. postaja: kotaljenje,

˗ 4. postaja: hoja po lestvi,

˗ 5. postaja: sonožni poskoki v vrečah.

Zaključni del – umirjanje – napihovanje balona (10 min):

˗ Z otroki se bomo prijeli za roke in sklenili krog. Stisnili se bomo čisto skupaj in

navidezno napihovali balon, pri tem pa se bo krog vse bolj širil. Ko bo krog že zelo

velik in se ne bomo več mogli držati za roke, bo balon »počil« in se bomo vsi

skupaj požgečkali.

Globalni cilji:

˗ Razvijanje gibalnih sposobnosti (koordinacija, moč, ravnotežje in gibljivost).


PEF.

46

Cilji:

˗ Razvijanje koordinacije oziroma skladnost gibanja (koordinacija gibanja celega

telesa, rok in nog) in ravnotežje.

˗ Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje ...).

˗ Spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in

»športnega obnašanja«.


˗ jezik,

˗ družba.


˗ debela vrv,

˗ blazine,

˗ lestev in

˗ dve vreči iz jute.

3.3.12 Izvedba dejavnosti s področja gibanja

Pri šesti dejavnosti je aktivno sodelovalo 16 otrok. Z otroki smo se odpravili na

vrtčevsko igrišče, kjer smo najprej tekli dva kroga okoli hriba, da smo se ogreli, nato pa

še en krog hodili, da se je naše telo umirilo. Postavili smo se v krog in se ogreli z

gimnastičnimi vajami. Začeli smo z glavo, nadaljevali z rameni, rokami, boki, koleni in

končali s stopali. Ko je bilo naše telo pripravljeno za glavni del vadbene ure, smo se

postavili v kolono, kjer sem otrokom razložila, da je pred nami poligon, ki je sestavljen

iz petih postaj/vaj. Povem jim, da se bomo na poligonu gibali kot Indijanci, ko so iskali

hrano. Poligon sem pripravila sama pred prihodom otrok na igrišče, in sicer v obliki

kroga. Skupaj smo si ogledali posamezno postajo. Otroke sem spodbudila k pozornem

poslušanju navodil in posamezno vajo tudi demonstrirala. Pri prvi postaji so se morali s

pomočjo vrvi povleči na vrh hriba, tako kot Indijanci, ko so zasledovali bivole. Pri tej vaji

so si razvijali moč rok. Ključnega pomena pa je bilo tudi sodelovanje med otroki, saj so

morali napeti vrv, da so se lahko vlekli. Tisti, ki vrvi ni napel, se ni mogel povleči na vrh,

zato so si morali govorno pomagati med sabo. Posamezno vajo sem demonstrirala in

povabila otroke k izvedbi. Ko so nalogo opravili vsi, smo se pomaknili k naslednji

postaji, vajo sem zopet demonstrirala, otroci pa izvedli. Naslednja, druga postaja je


PEF.

47

povezovala prvo in tretjo postajo. Pri tej so se otroci spustili po toboganu, tako da so se

z rokami držali za kolena. Pri tretji postaji so se kotalili po blazinah. Otroci so se ulegli

na blazino in roke stegnili nad glavo, paziti so morali, da se kotalijo naravnost. Pri tej

vaji sem otroke dodatno spodbudila s primerjavo, da so se Indijanci včasih morali

prebiti skozi poraščene gozdove, v katerih so se morali kotaliti in plaziti, da so prišli do

hrane. S to vajo so si otroci razvijali orientacijo v prostoru. Naslednja, četrta postaja je

bila hoja po lestvi, pri kateri so otroci razvijali ravnotežje. Vajo sem pokazala tako, da

sem hodila po klinih, roke pa sem imela v odročenju. To vajo sem primerjala s hojo po

skalah, saj so Indijanci radi jedli ribe, vendar so morali hoditi tudi po skalah, da so prišli

do reke, in pri tem paziti, da niso padli v vodo. Pri zadnji, peti postaji pa so nas čakale

vreče iz jute. Otrokom povem, da so se Indijanci, potem ko so našli hrano, tudi

zabavali. Zabave so potekale tako, da so skakali v vrečah. In tako sem stopila v vrečo

in odskakljala do totema in nazaj. Pri tej vaji so si otroci razvijali sposobnost gibljivosti

hrbtenice in sklepov ter tekmovalnosti, saj so tekmovali v parih in navijali drug za

drugega. Po končani demonstraciji in izvedbi smo se postavili v kolono, kjer sem otroke

seznanila s tem, da žvižg pomeni začetek in konec vaje. Ko zaslišijo žvižg, se

postopoma pomikajo naprej po pripravljeni stezi. Otroci so vadbo izvajali na različnih

mestih, zato da smo se izognili začetnemu zastoju. Ko so bila navodila vsem

popolnoma jasna, smo vajo začeli. Vsi otroci so poligon obšli v petih minutah, kar

pomeni, da smo izvedli šest ponovitev. Ko so se otroci naveličali vaj, smo se prijeli za

roke in sklenili krog. Stopili smo čisto skupaj in začeli navidezno napihovati balon. Ko je

bil krog dovolj velik in se nismo več mogli držati za roke, je balon »počil« in smo se

med sabo požgečkali. Igro smo ponovili trikrat. Ko so bili otroci povsem umirjeni, smo

skupaj pospravili pripomočke, ki smo jih potrebovali za poligon, in se odpravili v

igralnico.


PEF.

48

Slika 24: Prva postaja: hoja po hribu navzgor s pomočjo vrvi

Slika 25: Druga postaja: spust po toboganu


PEF.

49

Slika 26: Tretja postaja: kotaljenje po blazini

Slika 27: Četrta postaja: hoja po lestvi

Slika 28: Peta postaja: skakanje v vrečah


PEF.

50

Slika 29: Napihovanje balona – umiritev

3.3.13 Načrtovanje in opis dejavnosti s področja matematike

Zadnja, sedma dejavnost bo s področja matematike. Pri tej dejavnosti bodo otroci

spoznavali like, utrjevali osnovne barve (modro, zeleno, rumeno, oranžno in rdečo) in

šteli. V tako imenovanem »krogu prijateljstva« bomo poimenovali posamezne like

(krog, kvadrat in trikotnik). Like, ki bodo izrezani iz papirja, bom prilepila na tla, tako da

jih bodo vsi otroci dobro videli. Ko bodo usvojili imena posameznih likov, jim bom

podala posodo, v kateri bodo iste oblike iz penaste gume, te pa bodo razvrstili po barvi.

Poimenovanje in preverjanje razumevanja bo potekalo individualno, klasificiranje po

barvah pa v skupinah po šest otrok. Ko bodo liki razvrščeni, bo vsak posameznik

preštel, koliko istih oblik je v eni posodi. Nato se bo dejavnost nadaljevala na petih

ravneh. Prva bo slikovna raven. Otroci bodo iz likov iz penaste gume sestavljali sliko.

Na drugi ravni se bodo seznanili z geometrijskimi telesi in iz njih sestavili konstrukcijo.

Na tretji ravni bodo razvijali fino motoriko. Ploskve geometrijskih teles bodo obrisali na

list papirja in jih izrezali. Na četrti ravni bodo izrezane like pobarvali z barvnimi svinčniki

z želeno osnovno barvo in jih razvrstili v plastične posode, na peti ravni pa bodo s

kladivom, žeblji in lesenimi liki ustvarili sliko na plutovini. Otroci bodo lahko sliko

ustvarjali po lastni želji ali pa po motivu. Pri tej igri bodo otroci utrjevali predloge za

položaj likov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno …), se

učili orientacije v prostoru in razvijali kreativnost ter fino motoriko.


PEF.

51

Globalni cilji:

˗ Razvijanje matematičnega mišljenja in spretnosti.

Cilji:

˗ Otrok spoznava geometrijska telesa in like.


˗ jezik.


˗ geometrijski liki iz papirja (krog, kvadrat, trikotnik),

˗ barvni liki iz gume,

˗ plastične posode osnovnih barv (modra, zelena, rdeča, rumena in oranžna),

˗ beli listi format A4,

˗ škarje,

˗ barvni svinčniki osnovnih barv,

˗ geometrijska telesa osnovnih barv in

˗ igra Ustvarjaj s kladivom.

3.3.14 Izvedba dejavnosti s področja matematike

Pri dejavnosti s področja matematike je sodelovalo 18 otrok. Otroke sem

spodbudila, da so pripravili stole in se usedli v »krog prijateljstva«. Nato sem na tla

prilepila krog, kvadrat in trikotnik ter jih povprašala, če vedo, kaj je to. Večina otrok je

prepoznala krog, nekaj pa tudi kvadrat, nihče pa ni znal poimenovati trikotnika. Povem

jim, da so Indijanci imeli pisavo, ki se je razlikovala od naše. Niso imeli črk, ampak

simbole oz. grafeme, ki so vsebovali takšne like, kot jih trenutno spoznavamo. Nato

smo skupaj imenovali vse like in individualno preverili, če so jih vsi usvojili. S

ponavljanjem so si jih otroci hitreje zapomnili. Potem sem jih povprašala, kakšne barve

je trikotnik, in so odgovorili: »Rumene.«. Enako sem jih povprašala za krog in kvadrat,

in so odgovorili, da je krog zelene barve, kvadrat pa modre. Zato sem jim predstavila

naslednjo nalogo. Pokazala sem jim posodo, v kateri je bilo veliko izrezanih likov iz

penaste gume. Liki so bili osnovnih barv, se pravi modra, zelena, rumena, oranžna,

rdeča. Skupaj z otroki smo najprej poimenovali vse barve, nato sem jih z izštevanko


PEF.

52

razdelila v tri skupine po šest otrok. Navodilo je bilo, da morajo vse like razvrstiti v

posodice, ki so na mizi, po barvah. Otroci so v skupinah razvrstili like in sproti

imenovali barvo tistega, ki so ga klasificirali. Ko so razvrstili vse like, so si izbrali eno

posodo in v njej prešteli, koliko je trikotnikov, koliko krogov in koliko kvadratov. Tako

smo utrjevali še štetje. Ko so prišli na vrsto vsi, smo stole pospravili za mizo in se

usedli. Otrokom sem pokazala geometrijska telesa – kroglo, kocko, piramido in stožec

– ter jih povprašala, če vedo, kaj jim kažem. Nekaj otrok je prepoznalo kroglo in kocko,

ostala telesa jim niso bila poznana. Da bi si lažje zapomnili, sem jim vsako telo

predstavila in primerjala s predmeti iz vsakdanjega življenja. Kroglo sem primerjala z

žogo, kocko z igralno kocko, piramido z goro in stožec s kornetom. Ko so vsi otroci v

celoti ali vsaj delno usvojili imena geometrijskih teles, sem pripravila naslednje

dejavnosti za utrjevanje barv, geometrijskih likov in teles. Pri prvi dejavnosti so lahko

otroci na tleh sestavljali sliko iz likov iz penaste gume in pri tem razvijali kreativnost. Pri

drugi dejavnosti so utrjevali geometrijska telesa in barve ter iz njih sestavili

konstrukcijo. Pri tretji dejavnosti so spoznavali povezavo med liki in telesi. Ugotovili so,

da če obrišemo stranico geometrijskega telesa, dobimo geometrijski lik. Tako so otroci

obrisali telesa in jih nato izrezali, pri čemer so razvijali fino motoriko. Pri četrti

dejavnosti so izrezane like pobarvali z želeno barvo in like razvrstili v plastične posode,

pri čemer so utrjevali barve. Pri peti dejavnosti so morali biti zelo spretni, saj sem jim

podala igro Ustvarjaj s kladivom. Igra je vsebovala kladiva, majhne žebljičke, lesene

like in deske iz plute. Pri tej igri so otroci ustvarjali slike po lastni želji ali pa po

priloženem motivu. Z dano igro so se učili orientacije v prostoru, razvijali kreativnost in

fino motoriko ter utrjevali predloge za položaj likov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj,

zgoraj, spodaj, levo, desno).

Slika 30: Spoznavanje likov


PEF.

53

Slika 31: Razvrščanje likov po barvi

Slika 32: Štetje likov po obliki

Slika 33: Sestavljanje slike


PEF.

54

Slika 34: Sestavljanje konstrukcije iz geometrijskih teles

Slika 35: Izrezovanje likov

Slika 36: Barvanje likov


PEF.

55

Slika 37: Igra: Ustvarjaj s kladivom


PEF.

56

4 RAZPRAVA IN EVALVACIJA

4.1 Evalvacija prve dejavnosti

Pri prvi dejavnosti je sodelovalo 19 otrok. Uvodna motivacija pri slednji je bila

informacija, da na današnji dan, 22. 4. 2015, naš planet Zemlja praznuje rojstni dan.

Otroci so bili zelo motivirani, saj niso vsi vedeli, »kdo je Zemlja« in o čem je govora.

Nato sem jim pokazala aplikacije planeta in jim povedala, da na tem planetu živimo mi.

Aplikacije sem dodatno podkrepila s knjigo Atlas sveta in otrokom na grobo razložila

lastnosti Zemlje. Skupaj smo ugotavljali, kakšne barve je in kaj določena barva

predstavlja. Otroci so pridobili veliko novih informacij o našem planetu. Večina otrok je

dejavnosti le sledila, dva izmed njih pa sta aktivno sodelovala. Menim, da sta

predhodno znanje dobila od staršev ali pa od starejših bratov/sester. Na vprašanje, kdo

vse živi na Zemlji, je znala odgovoriti večina otrok, ob vprašanju, ali smo si vsi ljudje

podobni, pa so vame strmeli le radovedni pogledi. S pomočjo knjige Otroci vsega sveta

sem jim predstavila različna ljudstva sveta in povedala, kje živijo (na katerem delu

Zemlje – s pomočjo knjige Atlas sveta). Ko smo spoznali vsa ljudstva, smo izdelali

plakat, na katerem smo ljudi na aplikacijah primerjali s sabo. Spraševali smo se, ali

imamo podobno barvo kože, ali smo podobno oblečeni, kakšna je njihova pričeska in

obraz itd. Otroci pri primerjavah niso imeli težav, saj sem vprašanja postavljala tako, da

so jih razumeli, kljub temu pa so bili deležni miselnega izziva. Ko smo se dogovorili, da

bomo za nekaj časa postali Indijanci, smo najprej izdelali miselni vzorec, s pomočjo

katerega smo ugotovili, kaj vemo o Indijancih in njihovi kulturi. Dva dečka sta o

indijanski kulturi že imela predhodno znanje, ki sta ga dobila skozi vsebino knjige o

Indijančku Yakariju. V miselnem vzorcu smo navedli, kdo so bili Indijanci, kje so spali in

se s čim so se greli, kaj so jedli in ali so imeli avtomobile. Otroci so večinoma navajali

naše lastnosti in nizali hrano, ki jo jedo sami. Dva dečka, ki sta imela predhodno

znanje, pa sta vedela, da so hrano lovili s sulicami, da so spali v šotorih in se greli ob

ognju ter da so imeli konje. Nato smo s pomočjo različnih fotografij spoznali njihovo

kulturo in nošnjo ter med potekom celotnega projekta pridobljeno znanje utrjevali tako,

da smo imeli fotografije obešene v igralnici. Tako so imeli otroci vsakodnevno možnost

opazovati fotografije in se ob njih pogovarjati. Po končanem enomesečnem projektu

smo spet izdelali miselni vzorec, ki je kazal, koliko znanja so otroci pridobili. Razlika

med miselnima vzorcema je bila velika, otroci so si zapomnili vse glavne lastnosti, ki

nas ločijo od Indijancev.


PEF.

57

4.2 Evalvacija druge dejavnosti

Tudi pri drugi dejavnosti je sodelovalo vseh 19 otrok. Otroci so bili zelo vznemirjeni

in so komaj čakali, da so prišli na vrsto in si poslikali svojo obleko. Motivi, ki so jih

naslikali, so bili podobni motivom na fotografijah, tako da lahko rečem, da so slikali po

predhodnem znanju, ki so ga pridobili pri dejavnosti s področja družbe. Največkrat se je

ponovil motiv Indijanca na konju, ogenj ali pa sam posameznik s perjanico. Otroci so

aktivno sodelovali tudi pri obešanju oblačil na stojalo za sušenje in pri razmišljanju, kje

bi se oblačila najhitreje posušila, v igralnici ali zunaj? Tako smo skupaj odnesli stojalo

na igrišče, kjer se je barva posušila v enem dnevu. Ko smo vsi poslikali svoja oblačila,

smo si še izdelali perjanice. Vsak otrok si je sam izbral barvo in število peres, ki jih je

želel imeti na perjanici. Naslednji dan smo si nadeli indijanska oblačila in perjanice ter

si poslikali obraz in odšli na obhod po vrtcu ter pozdravili vse otroke v njem.

4.3 Evalvacija tretje dejavnosti

Pri dejavnosti s področja jezika je sodelovalo 15 otrok. Med pripovedovanjem

zgodb o Malem Indijančku Padajoči sneg in Mali Indijančici Plešoči list so bili otroci

zelo motivirani, saj sta jim bili vsebini knjig zelo zanimivi. Knjigi sem otrokom že večkrat

prebrala pred počitkom, vendar se nikoli nismo poglabljali v vsebino prebranega. Po

prvem branju v krogu prijateljstva sem otrokom sprva pustila nekaj časa za razmislek in

šele nato začela drugo branje, ki je bilo podkrepljeno z vprašanji za razmislek in

utrjevanje. Med drugim branjem smo razjasnili, kako sta Indijančka dobila ime ter

kakšnih spretnosti in vrlin sta se morala naučiti. Otrokom se je zdelo najbolj fascinantno

to, da so Indijanci jahali konje in lovili ribe s sulico, imena pa so jim zvenela malo

smešno, zato smo se pri izbiri imen prav prisrčno nasmejali. Nekaj otrok je imelo

težavo z izbiro lastnega indijanskega imena, z izbiro imena svoje živali pa ne. Tistim, ki

so imeli težave, sem pomagala tako, da sem predlagala nekaj imen in so si potem

enega izbrali. Pri tej dejavnosti so bili otroci deležni miselnega izziva. Tisti, ki so bili

govorno in kognitivno naprednejši, pri tej igri niso imeli težav. Ko je koncentracija

začela pojenjati, sem otroke povabila za mize in jim podala novo navodilo. Spodbudila

sem jih k risanju svoje zgodbe. Deklice pri tej dejavnosti niso imele težav, saj rade

rišejo, dečkom se je pa kar mudilo k igračam in so želeli na hitro prenehati dejavnost.

Da so vsi otroci razumeli navodila, sem jim jih večkrat ponovila. Nastale so kreativne

ilustracije. Ko so nehali risati, sem na naslovno stran zapisala naslove knjig. Imena, ki


PEF.

58

sem jih zapisala, so se pri nekaterih otrocih razlikovala od tistih, ki so jih izbrali v krogu

prijateljstva. Menim, da je do tega prišlo, ker so se otroci med seboj pogovarjali in tako

slišali boljšo zamisel in ime spremenili. Naslednji dan smo svoje zgodbe predstavili

vsem prijateljem. Otroci, ki so samozavestnejši in nimajo težav z izpostavljanjem, so

zgodbe pripovedovali, štirje dečki pa tega niso želeli.

4.4 Evalvacija četrte dejavnosti

Pri četrti dejavnosti, dejavnosti s področja narave, sem otrokom želela vzbuditi čut

do narave. Želela sem, da začutijo naravo v vsej njeni razsežnosti, da dojamejo, da

narava tudi diha in živi in je za nas zelo pomembna. V tej dejavnosti sem skozi različne

igre otrokom razložila, da so rastline prav tako kot ljudje živa bitja in je treba skrbeti

zanje in jih negovati. Najbolj me je presenetilo to, da so otroci razumeli moje navodilo,

da moramo biti v gozdu čim bolj mirni in tihi, zato da ne prestrašimo živali, ki živijo v

njem. Preden smo vstopili v gozd, ki mu pravimo Šenek, smo se povsem umirili, se

usedli na korenine mogočne rdečelistne bukve in zavestno ter povsem tiho opazovali

naravo. Otroci so približno pet minut povsem zbrano opazovali dogajanje, kar me je

zelo presenetilo. Bili so povsem prevzeti in umirjeni. Po opazovanju sem jih seznanila s

tem, da drevo, na katerem sedimo, tudi živi in bi bilo lepo, če bi se mu zahvalili, ker

smo lahko sedeli na njegovih koreninah. Vsi otroci so pobožali korenine in izrekli tisto

čarobno besedo, hvala. Med nami je bilo čutiti prav prijetno, pozitivno energijo. Na

sprehodu po gozdu smo se ustavili pri številnih drevesih in jih ogovorili ter pobožali.

Nekatere smo poskušali objeti, spet druge posnemati, za nekaterimi smo se skrivali,

pod drugimi pa hladili v senci. Med sprehodom smo raziskovali, katere živali si najdejo

zatočišče med koreninami, v deblu in krošnjah ter ugotavljali, kaj drevesa potrebujejo

za rast. Igrali smo se različne igre, kot so posnemanje gibanja živali, vonjali in tipali

travo, cvetlice in lubje ter se sproščali v zvokih narave, ki smo jih navsezadnje tudi

ugotavljali. Otroci so bili v naravi zelo sproščeni in igrivi. Najbolj mi je bilo všeč to, da se

ni nihče prerekal zaradi igrač in so se znali igrati tudi brez njih. Pri tej dejavnosti sem

dojela, kako malo je potrebno, da otrokom narišemo nasmeh na obraz.

4.5 Evalvacija pete dejavnosti

Pri peti dejavnosti je sodelovalo vseh 19 otrok. Glavna motivacija za učenje nove

pesmi s kretnjami je bil postavljen šotor tipi in totem, ki sta otroke zelo razveselila. Ko


PEF.

59

so otroci na igrišču zagledali tipi in totem, so živahno in predvsem radovedno stekli k

njima in si ju ogledali od blizu. Zaradi vsega vznemirjenja sem potrebovala kar nekaj

časa, da sem spet pridobila njihovo pozornost. Ko je vznemirjenje upadlo, smo se

skupaj usedli v tipi in utrdili že znano, kaj vse so Indijanci počeli v šotorih. Nato sem jih

skozi zgodbo seznanila s tem, da so Indijanci znali pregnati temne oblake s pesmijo in

da so pred tipijem tudi rajali. Ko so otroci prvič slišali refren pesmi, se jim je ta zdel

smešen in pa predvsem zanimiv, saj jim je šel neverjetno hitro v uho. Pred tretjim

petjem sem otroke spodbudila, da lahko zapojejo z mano. Sprva sta se mi pridružili dve

deklici in en deček, pri refrenu pa skoraj vsi otroci razen dveh dečkov, ki sta pesem še

naprej samo poslušala. Pri četrtem petju sem refren že ponazorila z gibi. Pri vsakem

naslednjem petju se je sprostilo vse več otrok in začelo ponavljati gibe za menoj. Ko

smo gibalne motive usvojili, smo se postavili v krog okoli totema in še nekajkrat zapeli

pesem in gibno ponazorili refren. Med projektom smo pesem s kretnjami večkrat zapeli

v gibalnih minutah, krogu prijateljstva in na igrišču pred šotorom.

4.6 Evalvacija šeste dejavnosti

Pri dejavnosti s področja gibanja so otroci razvijali različne spretnosti, in sicer

koordinacijo, ravnotežje, moč in gibljivost. S pomočjo te dejavnosti in primerjave vaj z

Indijanci pa sem pri otrocih vplivala tudi na razvoj umetniške predstavljivosti z

zamišljanjem. Otroci so bili gibalno zelo spretni, zato so takšne ali drugačne poligone

preizkusili že večkrat. Niso jih pa bili vajeni zunaj – na igrišču. To je bilo zanje nekaj

novega, predvsem pa zanimivega, saj so tudi vaje bile izbrane tako, da bi jih motivirale.

Pri prvi postaji je bilo najbolj fascinantno to, kako si še tako majhni otroci znajo

pomagati med sabo. Nekaj časa so potrebovali, da so ugotovili, da mora imeti vsak

napeto vrv, da se bo lažje povzpel na vrh. Tisti, ki so bili pri tej vaji manj spretni, so

večkrat padli na tla in zdrsnili po hribu navzdol, vendar so si otroci med seboj pomagali

govorno in tudi fizično (so si podali roke ali pa potiskali vrstnika do vrha). Pri drugi vaji

nihče od otrok ni imel težav pri spustu, mogoče so nekateri imeli težave pri pristanku,

saj so se prekucnili na levo/desno stran. Pri tretji vaji je bilo najbolj pomembno to, da so

vsi razumeli navodila. Ko so usvojili tehniko kotaljenja, ni bilo nikakršnih zapletov. Pri

četrti vaji je bilo dano navodilo, da morajo z nogami hoditi po klinih, ker pa se v

predšolskem obdobju ravnotežni organ še razvija, nekaj otrok tega ni zmoglo. Znašli so

se tako, da so se izmenično po vseh štirih pomikali po lestvi (koordinacija rok-nog).

Tako so se izognili neprijetnim padcem in »prehodili« celo lestev. Na koncu je sledil

del, ki je bil otrokom najbolj všeč. Pri zadnji, peti vaji so razvijali sposobnost gibljivosti


PEF.

60

in negovali športnega duha s tekmovalnostjo. Zadnja vaja jim je bila najbolj všeč prav

zaradi tega, ker še nikoli niso sonožno skakali v vrečah iz jute, predvsem pa zato ker

so lahko navijali in bodrili vrstnike. Nekaj otrok je drugo in tretjo postajo v zadnjih treh

ponovitvah preskočilo, saj se jim očitno niso zdele tako zanimive kot prva, četrta in

peta. Otroci so poligon obšli šestkrat. Če bi nam čas dopuščal, bi na zadnji postaji

lahko izvedli več ponovitev, saj so otroci zelo uživali v skakanju. Na koncu smo se

prijeli za roke ter navidezno napihnili balon, ko je počil, smo se med sabo žgečkali. Ta

vaja je odlična za sproščanje in je otrokom narisala nasmeh na obraz. Po končani

dejavnosti, smo si razdelili naloge in pospravili pripomočke, ki smo jih potrebovali za

postavitev poligona, ter se odpravili v igralnico.

4.7 Evalvacija sedme dejavnosti

Pri zadnji dejavnosti je sodelovalo 18 otrok. Pri tej dejavnosti so otroci spoznavali

geometrijske like in telesa ter utrjevali osnovne barve, obenem pa so razvijali

matematično mišljenje in spretnosti ter fino motoriko. Pri spoznavanju in poimenovanju

geometrijskih likov je imelo večina otrok težave. Krog so prepoznali prav vsi, kvadrat le

štirje otroci, trikotnika pa ni znal poimenovati nihče. Zato smo njihova poimenovanja

utrjevali individualno, prav zaradi tega, da bi si jih otroci čim bolj zapomnili. Nato je

sledilo klasificiranje likov po barvah. Barve pozna večina otrok, le trije (od tega dva

najmlajša), so imeli težave pri poimenovanju oranžne barve, s štetjem likov pa ni imel

težav nihče, saj znajo vsi šteti vsaj do pet. Nato smo dejavnost razširili na višjo stopnjo,

se pravi spoznavanje geometrijskih teles in ustvarjanje s pomočjo likov in teles. Dve

deklici in en deček so prepoznali kroglo in kocko, ostala geometrijska telesa (piramida

in stožec) pa so jim bila neznana. Pri spoznavanju geometrijskih teles je bila primerjava

likov s predmeti iz vsakdanjega življenja otrokom lažja, saj so tako hitreje usvojili

pojme. Dejavnost je trajala kar uro in pol. Otroci so bili izredno motivirani in so želeli

preizkusiti prav vse igre. Pri dejavnosti, kjer so izrezovali like, je bila najbolj spretna

najmlajša deklica, saj je krog, ki ga je najtežje izrezati, izrezala najbolj natančno. Pri igri

Udarjaj s kladivom pa sta izstopali dve deklici, saj sta znali motiv iz slike popolnoma

preslikati.


PEF.

61

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Cilj »Razvijanje naklonjenega in spoštljivega odnosa do narave« je bil med

potekom projekta dosežen, saj se je izkazalo, da so otroci začeli opazovati naravo

drugače.

Na sprehodih smo opozarjali na nepravilno odvržene smeti, na živali v okolici,

ogovarjali smo drevesa in se jih ob priložnosti dotikali ter raziskovali, katerim živalim

dajejo zavetje. Uživali smo v vonjanju trave in nabiranju cvetlic, se kotalili po travnikih

ter se znali poigrati brez igrač.

Zanimalo nas je tudi, kje se otroci najraje igrajo; v igralnici, na igrišču ali v naravi.

Predvidevali smo, da se otroci najraje igrajo na igrišču, vendar so ugotovitve pokazale

drugače, da se najraje igrajo v igralnici. V slikovnem prikazu spodaj je ponazorjeno, kje

se otroci najraje igrajo.

Slika 38: Kje se najraje igraš?

Iz slike 38 lahko razberemo, da se kar 42 % (8) otrok najraje igra v igralnici, 26 %

(5) na igrišču in 32 % (6) v naravi.

Ob teh ugotovitvah lahko ovržemo hipotezo, da se otroci najraje igrajo na igrišču,

saj je raziskava pokazala, da jim je najljubši igralni prostor igralnica. Mnenja otrok so

bila ta, da je v igralnici več igrač kot zunaj.

Nato nas je še zanimalo, katera dejavnost je bila otrokom najbolj všeč.

Predvidevali smo, da dejavnost s področja gibanja – poligon.


PEF.

62

Slika 39: Katera dejavnost je bila otrokom najbolj všeč?

Iz slike 39 lahko razberemo, da dejavnost s področja družbe ni bila všeč

nobenemu otroku, dejavnost s področja jezika 16 % (3) otrok, dejavnost s področja

gibanja 37 % (7) otrok, dejavnost s področja matematike je bila všeč 10 % (2) otrok,

dejavnost s področja narave 16 % (3) otrok in pa dejavnost s področja umetnosti 21 %

otrok. Enemu je bila všeč likovna dejavnost, trem pa učenje nove pesmi s kretnjami.

S pomočjo te raziskave lahko potrdimo hipotezo, da je bila otrokom najbolj všeč

dejavnost s področja gibanja – poligon.

Pred začetkom projekta smo podali še hipotezo, da predvidevamo, da se vsi otroci

radi našemijo. Hipotezo potrdimo, saj se je večina otrok z veseljem našemila.

Med potekom projekta smo izvajali še mnogo drugih aktivnosti, ki pa niso opisane

v izbranih dejavnostih. Vsak dan smo v krogu prijateljstva ali pa pred počitkom

pripovedovali zgodbe iz knjige Indijanske pravljice in bajke avtorja Vladimirja Hulpacha,

seznanili smo se z mitom, kako je nastal lovilec sanj, in ga izdelali, izdelovali smo tudi

nakit in si ogledali pravo indijansko obleko. Med potekom projekta smo sadno malico

večkrat pojedli v naravi in se vsakodnevno večino časa zadrževali zunaj, kjer smo

uživali v soncu ali pa na vetru. Izvajali smo različne gibalne in rajalne igre ter rajali ob

indijanski glasbi, ki je bila stalnica v času tega projekta. Najbolj se je obneslo prvo

pravilo, ki smo si ga zastavili na začetku projekta, in to je bil znak, kdaj se moramo

sestati, ki je veljal do konca vrtčevskega leta – do avgusta.

Otroci so med celotnim projektom aktivno sodelovali, poleg njih pa so bili nad njim

navdušeni tudi njihovi starši, ki so dogajanje redno spremljali na oglasni deski in

prejemali informacije, ki smo jim jih podajali sproti. Starši so način učenja in


PEF.

63

spoznavanje sveta prek izkustvenega učenja in doživljanja pozitivno spodbujali. Najbolj

jim je bilo všeč, ker so bili otroci veseli in so z navdušenjem pripovedovali o aktivnostih,

ki smo jih izvajali med projektom, v veliko zadovoljstvo pa jim je bilo tudi zaradi tega,

ker smo se večino časa zadrževali zunaj, na svežem zraku, saj se zavedajo, da jim

ostane premalo časa, da bi se z otroki odpravili v naravo, jo raziskovali ter dojemali

življenje z vsemi svojimi čutili, kot so to počeli sami v otroških letih. Zavedajo se, da

današnji tempo življenja ponuja premalo prostega časa in preveč igrač, ki otroke

prikrajšajo za različne socialne igre. Starši nas tako spodbujajo, da bi morali izvajati

več dejavnosti v naravi, kjer bi si otroci nabirali nove izkušnje na doživet način.

Čeprav nam tovrstni doživljajski projekti vzamejo veliko prostega časa zaradi

organizacije skrbno načrtovanih priprav, menimo, da bi se jih morali vzgojitelji večkrat

lotiti, saj pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj.


PEF.

64

6 LITERATURA IN VIRI

Bahovec, E. D. (2013). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje,

znanost in šport, Urad za razvoj izobraževanja.

Benčič, U. (2010a). Doživljajska pedagogika za zavodsko mladino. V: M. Krajnčan in U.

Benčič (ur.), Festival doživetij: zbornik povzetkov 3. mednarodnega kongresa

doživljajske pedagogike, Bohinj, 7.–9. 10. 2010 (str. 16). Ljubljana: Društvo za

doživljajsko pedagogiko Slovenije.

Benčič, U. (2010b). Pomen doživetja v didaktiki. Bilten društva za doživljajsko

pedagogiko Slovenije, 13(16), 7–18.

Divjak Zalokar, Z. (1996). Vzgoja JE… NI znanost. Ljubljana: Educy.

Ivič, I. (2002). Razvojni koraki, pregled osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od

rojstva do sedmega leta. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Krajnčan, M. (1994). Dvoje projektov društva za doživljajsko pedagogiko Slovenije.

Bilten društva za doživljajsko pedagogiko Slovenije, 1(1), 44–67.

Krajnčan, M. (2004). Pedagoška vrednost doživetja šole v naravi (doživljajska

pedagogika). V Zbornik 1. strokovni posvet Didaktika v šoli v naravi, Tolmin, 4.–6.

11. 2004 (str. 227–248). Ljubljana: CŠOD.

Krajnčan, M. (2007). Osnove doživljajske pedagogike. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani.

Krajnčan, M. in Krajnčan, N. (2011). Igre v doživljajski pedagogiki. Ljubljana: Društvo

za doživljajsko pedagogiko.

Luckner, J. L. in Nadler, R. S. (1997). Processing the experience. Strategies to

Enhance and Generalize Learning. Montecito: Kendall/Hunt publishing company.

Marentič Požarnik, B. (2000). Izkustveno učenje. V B. Marentič Požarnik (ur.),

Psihologija učenja in pouka (str. 123). Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka, učbenik za

modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja.

Ljubljana: Grafenauer založba.


PEF.

65

Pregovor.com. (2015). Pregovori in verzi o življenju. Pridobljeno 26.12.2015,

http://www.pregovor.com/kategorije/zivljenje.html.

Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2011). Osnovni pedagoški pojmi. V A. Retuznik

Bozovičar in M. Krajnc (ur.), V krogu življenja, Pedagogika in pedagoški pristopi v

predšolskem obdobju, učbenik za modul Pedagogika in pedagoški pristopi v

predšolskem obdobju v programu Predšolska vzgoja (str. 17–18). Velenje: Modart.

Skalar, V. (2000). Doživljajska pedagogika – nova kvaliteta k teoriji vzgoje in k

pedagoški praksi. V M. Krajnčan (ur.), Umestitev doživljajske pedagogike kot

ustaljene oblike pomoči mladim: zbornik 1. slovenskega kongresa doživljajske

pedagogike z mednarodno udeležbo / 1. slovenski kongres doživljajske

pedagogike, Zreče, 1.–3. junij 2000 (str. 6–7). Ljubljana: Društvo za doživljajsko

pedagogiko Slovenije.

Šetor, J. in Berčnik, M. (2010). Elementi doživljajske pedagogike v izvedbenem

kurikulu vrtca. V M. Krajnčan in U. Benčič (ur.), Festival doživetij: zbornik

povzetkov 3. mednarodnega kongresa doživljajske pedagogike, Bohinj, 7.–9. 10.

2010 (str. 19–20). Ljubljana: Društvo za doživljajsko pedagogiko Slovenije.

Tomažin, A. (2004). Izkustveno učenje s posnemanjem, modeliranjem in biomimikrijo.

V: Zbornik prvega strokovnega posveta didaktika v šoli v naravi. Ljubljana: CŠOD,

str. 293.

Ziegenspeck, J. (2000). Doživljajska pedagogika – temeljne predpostavke k znanstveni

praksi in praktični znanosti. V M. Krajnčan (ur.), Umestitev doživljajske pedagogike

kot ustaljene oblike pomoči mladim: zbornik 1. slovenskega kongresa doživljajske

pedagogike z mednarodno udeležbo / 1. slovenski kongres doživljajske

pedagogike, Zreče, 1.–3. junij 2000 (str. 79–84). Ljubljana: Društvo za doživljajsko

pedagogiko Slovenije.

Documents

Diplomska naloga - Sabina Selimović · ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Mitju Krajnčanu , za vso strokovno pomoč in usmerjanju pri izdelavi diplomske naloge. Posebej