DigitalNA KulturNA PISMENOST KOT SREDSTVO ZA …

DigitalNA KulturNA PISMENOST KOT SREDSTVO ZA VKLJUČEVANJENOVIH EVropSKIH DRŽAVLJANOV

Vodmik iz učnega načrtaPROIZVODNJA 2

Številka projekta: 2017-1-IT02-KA204-036678

Ta priročnik je preveden z eTanslation Service of the European Union (Connecting Europe), ki temelji na angleški izvirni različici. Opravičujemo se za nevšečnosti.Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki odraža samo stališča avtorjev, Komisija pa ne more biti odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Co-funded by theErasmus+ Programmeof the European Union

DigitalNA KulturNA PISMENOST KOT SREDSTVO ZA VKLJUČEVANJE NOVIH EVROPSKIH DRŽAVLJANOV

Vodnik iz učnega načrtaPROIZVODNJA 2

Številka projekta: 2017-1-IT02-KA204-036678

Ta priročnik je preveden z eTanslation Service of the European Union (Connecting Europe), ki temelji na angleški izvirni različici. Opravičujemo se za nevšečnosti.

Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki odraža samo stališča avtorjev, Komisija pa ne more biti odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Co-funded by theErasmus+ Programmeof the European Union

2

VODNIK IZ UČNEGA NAČRTA

KAZALO VSEBINE

0 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

1 Osnov digitalne kulturne pismenosti kot sredstva za vključevanje novih evropskih državljanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.1 Usmerjenost in usposabljanje beguncev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.1.1 Ključni pogoji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51.1.2 Osnov usposabljanja: Znanje, spretnosti in odnosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.2 Ozaveščenost kulture in medkulturno komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . 7

1.2.1 Razvijanje kulturne ozaveščenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71.2.2 Uporaba kulturne ozaveščenosti za učinkovito usposabljanje . . . . . . . . . . . 91.2.3 Obravnava kulturnih prilagoditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91.2.4 Kultura šok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

1.3 Načela učenja in usposabljanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

1.3.1 Ustrezna preiskava: Pozitiven pristop k kulturnemu razumevanju . . . . . . . 121.3.2 Usposabljanje učitelja s središčem proti učiteljem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131.3.3 Razumevanje različnih slogov učenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

2 Nastavitev programa usposabljanja D-CULT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

2.1 Proces načrtovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

2.2 Opredeliti potrebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

2.2.1 Ocene potrebe udeležencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

2.3 Vsebina načrta in metode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

2.3.1 Opredeliti cilje in cilje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192.3.2 Določanje ciljev in ciljev na podlagi ocene potreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192.3.3 Vsebina načrta na podlagi ciljev, ciljev in želenih rezultatov . . . . . . . . . . . . . 192.3.4 Izključno, oblikovanje in načrtovanje usposabljanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

2.4 Oblikovanje načrta za oceno učencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

2.4.1 Razlogi za oceno učenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.4.2 Vrste ocen učenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.4.3 Primeri ocen učenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.4.4 Časovni roki ocenjevanja učencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

3


3 Izvajanje in ocenjevanje usposabljanja: metode, materiali in orodja 27

3.1 Ustvarjanje okolja pozitivnega učenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3.1.1 Razvrstna pričakovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273.1.2 Pregled glavnih ciljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283.1.3 Pravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283.1.4 Ustvarjanje varnega prostora za spodbujanje vključujočega učenja . . . . . . 293.1.5 Dobro komuniciranje in spretnosti za olajševanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

3.2 Usposabljanje virov, materialov in metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

3.2.1 Vključiti obstoječe vire v program usposabljanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333.2.2 Materiali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333.2.3 Metode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

3.3 Usposabljanje in olajševanje: Posamezniki, skupine in različne potrebe po delih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

3.3.1 Več o skupini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363.3.2 Delovanje s skupinami različnih velikosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363.3.3 Upravljanje izzivov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

4 Dostava vsebin usposabljanja D-CULT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

4.1 Modul 1: Kulturna pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

4.1.1 Podmodul 1: Večkulturna ozaveščenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 454.1.2 Podmodul 2: Obogatite svoje novo okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.1.3 Podmodul 4: Živeti skupaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4.2 Modul 2: Osebne spretnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

4.2.1 Podmodul 1: Izražajte se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 614.2.2 Podmodul 2: Sposobnost preiskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 654.2.3 Podmodul 3: Obveščanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 694.2.4 Podmodul 4: Sodelovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

4.3 Modul 3: Digitalna pismenost in virtualni muzej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

4.3.1 Podmodul 1: Digitalna pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 804.3.2 Podmodul 2: Gibanje v digitalnem svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 814.3.3 Podmodul 3: Delovna platforma d-CULT in Virtualni muzej . . . . . . . . . . . . . . 82

4


Namen tega kurikuluma je zagotoviti inštruktorjem in nadzornikom orodje, ki se lahko uporabi za izboljšanje zasnove in zagotavljanja usposabljanja in usmeritve beguncev in priseljencev na podlagi koncepta D-CULT. Praktiki lahko uporabljajo ta učni načrt, da bi povečali svoje zmogljivosti za:

– Učinkovito izvajanje ocen potreb;– Delo z različnimi skupinami ljudi in skupinami s posebnimi potrebami;– Vključitev različnih metod usposabljanja v orientacijo;– Vodje usposabljanja za vlake.

Sodelovanje s partnerji pri oblikovanju in izvedbi orientacije.

Ta kurikulum ni namenjen uporabi kot samostojno orodje, temveč je namenjen uporabi, skupaj s platformo za e-učenje D-CULT in priročnikom D-CULT, kot dodatni vir za strategije in orodja, ki jih nadzorniki in trenerji lahko prilagodijo potrebam svojih različic koncepta D-CULT. Ta priročnik je namenjen za pomoč izvajalcem:

– Ugotovite, kaj dobro deluje v njihovih programih usposabljanja;– Zapolnite vrzeli, ki obstajajo v njihovih orientacijskih programih;– Okrepiti kulturno vključevanje priseljencev z njihovo „ponovno izgradnjo“

evropske kulturne dediščine z uporabo digitalnih komunikacijskih tehnik in orodij.

UVOD0

5


1.1 Usmerjenost in usposabljanje beguncev

1.1.1 Ključni pogoji

V skladu s Konvencijo Združenih narodov iz leta 1951 in Protokolom iz leta 1967 o statusu beguncevje begunecnekdo, ki „je zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, članstva v določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja zunaj države, katere državljan je, in zaradi tega ne more ali pa zaradi tega strahu ni pripravljen uporabiti zaščite te države“ (Visoki komisar Združenih narodov za begunce, 2010).

V tem kurikulumu se izraza usposabljanje in orientacija uporabljata izmenično tako za orientacijo kot usposabljanje, ki ju begunci prejmejo v celotnem procesu vključevanja. Zamenljiva uporaba usposabljanja in orientacije poudarja filozofijo, poudarjeno v tem kurikulumu: ta orientacija, usposabljanje ter priprava beguncev in priseljencev na vključevanje so stalen proces.

V tem okviru izraz orientacija običajno zajema kulturno usmerjenost in usmerjenost v skupnost, ki sta praksa vključevanja beguncev v njihovo novo okolje.

Kulturna pismenost je izraz, ki ga je skoval E. D. Hirsch in se nanaša na sposobnost tekočega razumevanja določene kulture in sodelovanja v njej. Kulturna pismenost je analogija pismenosti, tj. sposobnosti branja in pisanja pisem. Kulturno pismen človek pozna znake in simbole določene kulture.

Digitalna pismenost se nanaša na posameznikovo sposobnost iskanja, ocenjevanja in sestavljanja jasnih informacij na različnih digitalnih platformah. Medtem ko se je digitalna pismenost na začetku osredotočala na digitalne spretnosti in samostojne računalnike, je pojav interneta in uporaba družbenih medijev povzročil, da se je nekaj pozornosti preusmerilo na mobilne naprave. Digitalna pismenost temelji na spretnostih, ki so temelj tradicionalnih oblik pismenosti.

Usposabljanje je izraz, ki se uporablja za opis zagotovljene vsebine in tega, kar se begunci naučijo med procesom orientacije. Usposabljanje obravnava znanje, spretnosti in odnos, ki so potrebni za nemoteno in uspešno vključevanje v novo okolje.

Osnov digitalne kulturne pismenosti kot sredstva za vključevanje novih evropskih državljanov

1

6


1.1.2 Osnov usposabljanja: Znanje, spretnosti in odnosi

Ta učni načrt presega področje uporabe D-CULT, saj zagotavlja okvir za spodbujanje kulturnega vključevanjabeguncev in njihovo pripravo na njihovo novo življenje, ki temelji na znanju, spretnostih, stališčih, prepričanjih in vedenjskih spremembah, ki vodijo do samozadostnosti in uspešnega vključevanja. To poglavje obravnava znanje, spretnosti in odnos do vodij usposabljanja in udeležencev.

SkillsAbility to do something

or perform a task

AttitudesThoughts and beliefs

KnowledgeInformation,

typically factual in nature

Znanje Zananja in spretnosti Stališča

Informacije, običajno dejanske narave.

Beton.

Učenje med orientacijo.

Pridobljene med učenjem osnovnih informacij o preselitvi v državi gostiteljici.

Primer: Informacije o pozdravnem vedenju in vedenju.

Umska, ročna ali verbalna sposobnost nekaj storiti.

Dovoli nekomu, da opravi nalogo.

Primer: Med orientacijo lahko udeleženci razvijejo veščine iskanja ravnovesja med domačo kulturo in kulturo v državi gostiteljici.

Misli in prepričanja, ki so pogosto neraziskana.

Naslavljanje stališč lahko udeležencu omogoči, da upošteva ali sprejme nove vrednote ali perspektive.

Primer: Priznavanje, da je uravnoteženje različnih kultur lahko zahtevno in zahteva čas.

7


1.2 Ozaveščenost kulture in medkulturno komuniciranje

1.2.1 Razvijanje kulturne ozaveščenosti

Kulturna ozaveščenost je bistvena usposobljenost za usposabljanje in pomemben element učinkovitega usposabljanja beguncev in priseljencev. Vloga vodje usposabljanja je zagotoviti, da udeleženci razumejo in se učijo iz informacij in spretnosti, ki se uvajajo in razpravljajo, ter da zagotovijo smernice pri razvijanju odnosa do teh novih izkušenj. Vendar priseljenci prihajajo iz različnih kultur in zato na stvari gledajo drugače.

Vodje usposabljanja, ki lahko uporabijo lastno razumevanje kulturnih razsežnosti in učinkovitih spretnosti medkulturnega komuniciranja pri oblikovanju in izvajanju usposabljanja, so veliko bolj učinkoviti. Kulturni objektiv, skozi katerega trener gleda na svet, usposabljanje in udeležence, vpliva na to, kako razume učenje, dinamiko usposabljanja in vlogo trenerja. Z razvijanjem in črpanjem iz svoje kulturne ozaveščenosti in usposobljenosti lahko vodje usposabljanja okrepijo izvajanje vseh tem, tako da lahko udeleženci bolje razumejo in izkoristijo znanje, spretnosti in odnos, ki jih obravnava usposabljanje. Prav tako z uvajanjem različnih vidikov kulturne ozaveščenosti udeležencem pomagajo razumeti svoje poglede na svet, pristope k učenju in na koncu njihovo prilagajanje in intgracijo v novo okolje, ki ga pogosto gosti.

Za razvoj kulturne ozaveščenosti morajo biti vodje usposabljanja najprej sposobni razumeti, kaj je kultura. Trenerji bi se morali zavedati lastne kulture, kdo so in kaj verjamejo. Končno je trener pripravljen začeti spoznavati novo kulturo.

Koraki pri učenju o novi kulturi:

Razumevanje kulture Kulturna zavest o sebi Spoznajte novo kulturo

Učinkovito usposabljanje beguncev in priseljencev hkrati upošteva vsaj dve, včasih pa tudi več kultur: kulturo ali kulture udeležencev in kulturo države gostiteljice. Zato se morajo vodje usposabljanja seznaniti s kulturami, ki so vključene v usposabljanje.

Razumevanje kultureKultura je sestavljena iz skupnega znanja, prepričanj, vrednot in zgodovine, ki podpirajo vzorce obnašanja znotraj določene skupine ljudi. Morda je najpreprostejši način gledanja na kulturo kot način življenja skupine ljudi: način, kako komunicirajo, častijo, skrbijo za svoje zdravje, preučujejo, sprejemajo odločitve, se družijo in skrbijo zase in za svoje družine. Za temi običaji so določene ideje, vrednote in prepričanja. Člani neke skupine se pričnejo učiti o teh načinih obnašanja in razmišljanja ob rojstvu in to družbeno učenje se nadaljuje skozi vse življenje.

Spoznavanje nove kultureNa področju medkulturne komunikacije je kultura pogosto opisana kot ledena gora. Le majhen del ledene gore je takoj viden. Večja masa ledene gore je pod površjem in je za večino opazovalcev nevidna, vendar vemo, da obstaja.

8


The Cultural Iceberg

Food

Music Language

Virtual arts Festivals Performing arts

Literature Holiday customs Flags

Games Dress

Nature of friendship Religious beliefs Body language Importance of space Values

Notions of beauty Etiquette rules Notions ofmodesty Gender roles Expectations

Learning styles Leadership styles Attitudes toward social status Norms

Views on riasing children Notions of “self” Perceptions

Notions of cleanliness Concept of fairness

Attitudes towards age Importance of time

Assumptions Thought processes

Approaches to problem solving

Kot je prikazano na zgornji sliki, so vidna vedenja ali značilnosti kulture prikazani v delu ledene gore nad vodo. Bolj očitni vidiki kulture in tradicije temeljijo na mnogo globljih kulturnih prepričanjih in vrednotah, ki jih ima določena skupina, in se razvijajo iz njih. Novinec, ki nekaj časa preživi v neznani kulturi, izve več o nevidnih vidikih kulture skozi izkušnje znotraj te kulture skozi čas.

Izkazovanje spoštovanja in razumevanjaVodje usposabljanja, ki razumejo kulturno ozadje in pričakovanja udeležencev, lahko izvajajo učinkovitejše usposabljanje. Še pomembneje je, da vodje usposabljanja razumejo in spoštujejo izkušnje beguncev ter obravnavajo njihove skrbi, skrbi in upe za njihovo novo življenje v evropski državi gostiteljici. Da bi bolje razumeli kulturne vrednote in dojemanje udeležencev, lahko trenerji opazujejo vedenje in med sejami zastavljajo vprašanja.

Medtem ko trenerji spoznavajo skupino udeležencev in odkrivajo stvari, ki jih imajo udeleženci skupnega, si morajo zapomniti, da še vedno delajo s posamezniki, od katerih mnogi prihajajo iz zelo različnih krajev in izkušenj. Med ljudmi, ki pripadajo isti kulturni skupini, obstajajo razlike in vodje usposabljanja morajo biti previdni in se zavedati stereotipov. Čeprav lahko velja veliko posplošitev, je vsaka oseba edinstvena. Mnogi begunci so preživeli travmatične izkušnje pred prihodom v Evropo. Z učenjem o udeležencih bodo trenerji lahko bolje prilagodili sejam tako, da bodo ustrezali potrebam in perspektivam udeležencev.

9


Dober način prepoznavanja posameznikov in izogibanja posploševanju je, da se od ljudi zahteva, da govorijo samo zase in ne za druge. Če je primerno, lahko vodje usposabljanja prosijo udeleženca, ki je kot begunec prišel v Evropo, da se pogovori o svojih izkušnjah. Vodje usposabljanja bi morali biti zelo jasni, da se od posameznikov ne zahteva, da govorijo v imenu celotne etnične, kulturne, jezikovne ali verske skupine, temveč raje o svojih osebnih izkušnjah.

1.2.2 Uporaba kulturne ozaveščenosti za učinkovito usposabljanje

Vodjeusposabljanja, ki sodelujejo s konceptom D-CULT, razvijajo specializirana znanja, spretnosti in odnose, povezane s kulturo, kulturnim prilagajanjem in medkulturno komunikacijo. Trener, ki razume kulturne razsežnosti in kulturo udeleženca, lahko predvidi, kako bi lahko udeleženčevo dojemanje življenja v Evropi vplivalo nanjo ali na njegove odzive na teme usposabljanja. Na primer, udeleženec, ki mu je neprijetno postavljati vprašanja na tečaju usposabljanja, lahko pride iz kulture, v kateri ni primerno dvomiti v avtoritete. Trenerji lahko razširijo svoje znanje o kulturi, tako da udeležencem pomagajo razumeti kulturne vrednote in dimenzije, se prilagajati in graditi močnejše odnose.

Vsaka kultura ima različne norme in pričakovanja. Trenerji (in drugi) se bodo tega naučili skozi čas, z delom in interakcijo z ljudmi iz različnih kultur ter s poslušanjem in opazovanjem drugih. Tu je nekaj premislekov, ki jih je treba imeti v mislih, ko se učimo o novi kulturi:

– Ali lahko postavim neposredna vprašanja ali je bolj primerno opazovati vedenje?– Ali je primerno, da to vprašamo?– Ali je primerno vprašati v mešanem podjetju?– Ali lahko najdete te informacije, ne da bi jih neposredno vprašali?– Ali morajo te informacije priti neposredno od osebe, ali lahko izvem od koga

drugega?

1.2.3 Obravnava kulturnih prilagoditev

Pri usposabljanju beguncev in priseljencev bi morali vodje usposabljanja upoštevati kulturno prilagoditev glede na vsako temo in razpravo. Velik del integracije je kulturna prilagoditev. Posledično bi bilo treba kulturno prilagajanje in kulturni šok predstaviti kot teme sej v usposabljanju, in sicer tako, da se ta vprašanja med usposabljanjem D-CULT med seboj prepletajo. Za vključitev kulturnih prilagoditev v teme sej lahko vodje usposabljanja uporabijo nekatere od naslednjih metod:

– Prosite udeležence, naj primerjajo pretekle in aktualne izkušnje v dani temi (na primer, kako imajo zgodovinske spomenike v svoji domovini in kako vidijo sedanjost);

– Prosite udeležence, naj razmislijo, kako bi lahko kaj storili, ko so prišli iz tujine v Evropo (na primer prilagoditev njihove kulinarične prehrane);

– Pogovorite se o procesu kulturne prilagoditve z udeleženci, kako lahko to vpliva nanje in kako se lahko počutijo o tem.

10


Ne glede na to, kako bo obravnavano kulturno prilagajanje, bi morali vodje usposabljanja upoštevati, da bo vse usposabljanje za begunce in priseljence vključevalo kulturno prilagoditev, ne glede na to, ali je bilo predvideno ali ne, ker vključevanje neposredno vključuje proces kulturne prilagoditve.Eden od najpogostejših načinov za predstavitev procesa kulturne prilagoditve je U-curve kulturne prilagoditve. To hipotezo je predlagal že leta 1955 Sverre Lysgaard, norveški sociolog. Opisuje skupne faze kulturne prilagoditve in vizualno prikazuje različne stopnje prilagajanja skozi čas. Ukrivljenost kulturne prilagoditve vključuje štiri različne faze, ki se pogosto pojavijo ob vstopu v novo kulturo, bodisi na počitnicah ali selitvi v nov kraj.

Faza medenih tednov: Občutki vznemirjenja in sreče, ko je vse novo, razburljivo in dobro. To se pogosto zgodi kmalu po prihodu v nov kraj.

Faza šoka zaradi kulture: Občutek zaskrbljenosti, zmedenosti in jeze, ko novinec skuša delovati na neznanem in pogosto nenavadnem kraju.

Faza nastavitve: Čustva se umirijo, ko novinec pride iz kulturnega šoka in se začne počutiti bolj udobno in samozavestno v novem kraju.

Nadzorna faza: Občutek udobja z novim življenjem in kulturo, čeprav so včasih še vedno težavna obdobja.

Vodje usposabljanja bi morali udeležence seznaniti s procesom kulturne prilagoditve in razpravljati o tem, kaj lahko storijo, da bi preživeli težke čase, se spoprijeli s kulturnim šokom in prehodom na začetno prilagoditveno fazo.

1.2.4 Kultura šok

Kulturni šok je del procesa prilagajanja, skozi katerega gredo ljudje ob obisku ali selitvi v novo kulturo. Novinci lahko občutijo izgubo nadzora, ko pride do okvar v komunikaciji, nesporazumov ali ko vedenje drugih nasprotuje njihovim kulturnim normam ali vrednotam. Prav tako lahko občutijo notranje spore, ko jih prilagajanje zahteva, da so odvisni od drugih ali da se vedejo na nov in neznan način. Kulturni šok so reakcije in občutki, ki jih ima človek, ko manjka znanih kulturnih pokazateljev. Doživljanje kulturnega šoka je normalen del prilagajanja, vendar je pogosto najtežji del zaradi občutkov.

11


D-CULT trenerji bodo udeležencem pomagali prepoznati nekatere skupne simptome kulturnega šoka. Ti vključujejo razdražljivost, depresijo, odtegnitev, težave z želodcem, težave s kožo, paranojo, slabo koncentracijo, slabo zmogljivost in celo zlorabo substanc. Medtem ko so občutki kulturnega šoka za večino ljudi neizogibni, obstajajo načini za upravljanje procesa prilagajanja v tej fazi, da bi bilo malo lažje. Ti načini se razlikujejo glede na osebo. Za nekatere ljudi je vadba (kot so hoja, plavanje ali kolesarjenje) zelo koristna. Drugi se raje pogovarjajo z nekom, najsibo z zaupnim družinskim članom ali prijateljem, strokovnjakom ali delavcem/vodja primera. Spet drugim se zdi koristno, če se vključijo v kakšen hobi ali dejavnost v skupnosti.Tu bo koncept D-CULT, v katerem bodo udeleženci izkopavali, zbirali ali izdelovali kulturne predmete, povezane z zgodovino in kulturo novega življenjskega okolja, podprl njihovo boljše razumevanje evropske preteklosti, zmanjšal kulturne spopade in jih podpiral pri razumevanju in sprejemanju naših evropskih vrednot.

Pomoč novincem najti zdrav način za upravljanje njihovih izkušenj kulturne šoka je zelo pomembno. Medtem ko nekateri menijo, da je izogibanje občutkom kulturnega šoka v pomoč, pa to večini ljudem ne pomaga, da se spoprimejo s svojimi občutji, ki so izzivajoči, in gredo naprej k uspešnemu prilagajanju. Trenerji bi morali udeležencem povedati, da so ti občutki zelo pogosti. Udeležence je treba spodbujati, da najdejo nekaj, kar jim ustreza, in se z nekom pogovorijo o njihovih občutkih.

12


1.3 Načela učenja in usposabljanja

Spopadanje z etnično in kulturno heterogenostjo je eden najpomembnejših izzivov, s katerimi se danes srečujejo evropske družbe. Model D-CULT za kulturno integracijo odraslih priseljencev s tem, da jih pripelje v „ponovno izgradnjo“ evropske kulturne dediščine, bo povečal njihovo razumevanje evropske zgodovine in kulture ter hkrati njihove komunikacijske in informacijske kompetence. Vendar pa je ta cilj mogoče doseči le, če vodja usposabljanja razume načela učenja in usposabljanja, ki bosta povzeti spodaj.

1.3.1 Ustrezna preiskava: Pozitiven pristop k kulturnemu razumevanju

Hvaležna preiskava (AI) je teorija in praksa, osredotočena na ustvarjanje učinkovitih sprememb z raziskovanjem, razumevanjem in vrednotenjem pozitivnih vidikov v ljudeh in organizacijah. V nasprotju s pristopom reševanja problemov, ki se osredotoča na primanjkljaje, umetna inteligenca najbolje deluje pri ljudeh in se osredotoča na vrednotenje kulturnih prednosti udeležencev, pri čemer se zanaša na njihove dejavnosti pri prepoznavanju, izkopavanju ali izdelavi predmetov za Virtualni muzej.

Za usmeritev se lahko uporabijo naslednje predpostavke in postopek umetne inteligence:

– V vsaki skupini, organizaciji ali kulturi nekaj dobro deluje.– Ljudje na splošno verjamejo, da je njihov način razmišljanja ali delanje stvari

najboljši način. Na ta način so se učili že od zgodnjega otroštva in jih uporabljajo kot referenco za njihovo identiteto in resničnost. Pomembno je najti nekaj znotraj kulture, skupine ali organizacije, da bi razumeli ali spoštovali. To pomaga tujcem, da spoznajo drugo obliko, način bivanja in spoštovanje do druge kulture.

– Posamezniki in skupine so močnejši, če v prihodnost prenašajo najboljše dele preteklosti in sebe.

– Če udeleženci sanjajo ali si zamislijo, kaj bi lahko bilo idealno za prehod na novo kulturo ali državo, lahko udeleženci in trenerji sodelujejo v smeri teh sanj.

– Udeleženci in vodje usposabljanja lahko z ugotavljanjem in nadgrajevanjem individualnih in kolektivnih prednosti prepoznajo možnosti za nemoten prehod in omogočijo, da se stvari uresničijo.

– S tem ko udeleženci ostanejo pozitivni, odklenejo sposobnost sanjanja, komuniciranja, ukrepanja, prispevanja in doseganja ciljev.

Umetna inteligenca lahko pomaga pri premagovanju vsakršnega kulturnega primanjkljaja, ki ga imajo trenerji pri zagotavljanju orientacije. Umetna inteligenca pomaga vodjem usposabljanj poudariti prednosti in potencial udeležencev, namesto da bi svojo pozornost usmerili na tisto, česar se udeleženci ne morejo naučiti zaradi različnih izkušenj domače države (razlika v izobraževanju itd.).Trener, ki razume teorijo umetne inteligence, bo lahko bolje pokazal spoštovanje do udeležencev iz različnih kultur in jim bo lahko pomagal razumeti zakone, kulturo in vrednote družbe prejemnice, kar je za državljane tretjih držav ključnega pomena, da razumejo odgovornosti, povezane z njihovim novim življenjem.

13


1.3.2 Usposabljanje učitelja s središčem proti učiteljem

Obstajata dva pristopa k poučevanju in usposabljanju, o katerih bomo razpravljali tukaj: usposabljanje, osredotočeno na učitelje, in usposabljanje, osredotočeno na učence.

Usposabljanje učiteljev na srediniUsposabljanje, osredotočeno na učitelje,predpostavlja, da ima učitelj (ali trener) pomembno znanje za prenašanje učenca (ali udeleženca) in da udeleženec pasivno uči, ne da bi prispeval svoje znanje. Usposabljanje, osredotočeno na učitelje, predstavlja več izzivov pri usmeritvah in usposabljanjih v učilnicah.

Učenjeje osredotočeno na trenerja. Udeleženci so omejeni na učenje ali spominjanje, kaj trener predstavlja. Omejena je tudi možnost za razpravo ali nesoglasje. Ta način učenja ni samo nezanimiv; to je manj učinkovito. Udeleženci, ki razvijajo nova znanja in spretnosti, morajo obdelati, razumeti in prakticirati koncepte, ki se prenašajo.

Poudarek učenja je na zagotavljanju pravilnega odgovora. Vendar pa vključevanje beguncev in usposabljanja pogosto obravnavajo teme in vprašanja, ki imajo lahko veliko pravih odgovorov in so običajno zelo specifična za posamezne primere.

Udeleženci se ne ukvarjajo z učnim procesom. Metoda poučevanja vodi v učenje kot pasivni proces za udeleženca.(idealna) predpostavka je, da se bodo begunci in priseljenci naučili, kako se bodo sami učili, se zavzemali zase in postali samozadostni.

Udeleženci ne morejo povezati tega, kar se naučijo v resničnem življenju, saj prejemajo informacije zunaj kontekstov, v katerih bi se to lahko uporabilo.

Očitno je, da koncept D-CULT ne temelji na metodologiji, osredotočeni na učitelje.

Usposabljanje na sredini učencaPristop k usposabljanju, osredotočen na učence, omogoča udeležencem, da usmerjajo svoje učenje in se osredotočijo na to, kar želijo in morajo vedeti. Zasnovan je tako, da pritegne udeležence in pritegne njihove prispevke, namesto da omejuje poučevanje na enosmerni prenos znanja od trenerja do učenca.

Usposabljanje, osredotočeno na učence, predpostavlja, da imajo vodje usposabljanja in udeleženci dragoceno znanje in predhodne izkušnje za izmenjavo. Z uporabo tega pristopa udeleženci in vodje usposabljanja medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo izkušnje, vprašanja, znanje, analize in strategije. Ta odprta izmenjava informacij in perspektiv omogoča udeležencem, da se učijo od trenerja in tudi od soudeležencev.

Metode, osredotočenena učence, poudarjajo pomen komunikacijskih spretnosti (vključno s pomenom postavljanja vprašanj in dela v skupinah), hkrati pa vključujejo samousmerjene učne dejavnosti, ki omogočajo čas za razmislek in individualno delo. Usposabljanje, osredotočeno na učence, uči pomen sodelovanja, prevzemanja iniciativ in prizadevanj za učenje. To je še posebej učinkovito za udeležence, ki se učijo živeti, sprejemati dobre odločitve in postati samozadostni v novi državi.

14


Koncept D-CULT torej temelji na usposabljanju, osredotočenem na učence. Učinkovito se uporablja pri vključevanju in usposabljanju beguncev, ker:

– Trenerji spodbujajo udeležence k iskanju odgovorov in reševanju problemov. Namesto usmerjanja udeležencev usposabljanja spodbujajo proces dela z evropsko zgodovino in s tem z evropskimi vrednotami, kar bo spodbudilo zanimanje priseljencev za razumevanje temeljnih pravil evropske družbe.

– Vodje usposabljanja vključujejo udeležence v popravljanje informacij ali predpostavk. Namesto da bi trenerji zgolj posredovali dejstva ali pravilne informacije, lahko udeležence vprašajo, kakšni so po njihovem mnenju odgovori, preden jim preprosto dajo informacije.

– Udeleženci prakticirajo ali razpravljajo o tem, kako lahko to, kar se učijo, uporabijo v resničnih situacijah. V D-CULT trenerji uporabljajo simulacije, igranje vlog ali ekskurzijo na terenu, da bi udeležencem pomagali, da se vključijo v kulturo svoje nove države gostiteljice.

– Vodje usposabljanj uporabljajo tudi študije primerov in kritične incidente, da bi spodbudili razpravo in razmislek.

Pristop, osredotočen na učence, na katerem temelji projekt D-CULT, ohranja udeležence bolj angažirane, bolj verjetno, da bodo obdržali več tega, kar so se naučili, in bolj verjetno, da bodo želeli nadaljevati učenje

1.3.3 Razumevanje različnih slogov učenja

Kako se ljudje učijoVsak se uči drugače. Ključni dejavniki, ki vplivajo na izobraževanje odraslih, zlasti v zvezi z usmerjanjem in vključevanjem beguncev, vključujejo naslednje:

– Starost;– Kulturno ozadje;– Kulturne učne preference in slogi;– Stopnja pismenosti prvega jezika;– Čustvena in psihološka vprašanja;– Individualne učne preference in slogi;– Jezikovno ozadje;– Raven predhodne izobrazbe;– Motivacija za učenje;– Osebne situacije in stresorji;– Fizično dobro počutje.

Priznavanje vpliva teh dejavnikov in njihovo upoštevanje v procesu usposabljanja D-CULT, kadar je to mogoče, krepita učenje in ohranjanje.

Učni slogiČeprav je aktivno sodelovanje udeležencev vedno koristno, bi morali vodje usposabljanja priznati dvoje:

15


– Različni ljudje se učijo na različne načine ali pa imajo različne načine učenja.– Udeleženci so lahko bolj seznanjeni z enim posebnim načinom učenja (kot je

učenje na pamet ali s predavanjem) in se lahko počutijo manj komfobilne glede učenja na nove in različne načine.

Ker se D-CULT Concept zaveda različnih učnih stilov, bodo seje zasnovane tako, da bodo ustrezale individualnim potrebam različnih vrst učencev znotraj skupine. Z identifikacijo, izkopavanjem ali izdelavo predmetov za Virtualni muzej, ki udeležencem omogočajo, da se učijo z gledanjem, sluhom in delom, lahko trenerji običajno pritegnejo najpogostejše učne sloge (vizualne, slušne in kinestezije).Vodje usposabljanja morajo vedno uporabljati različne metode za povečanje razumevanja in zadržanja udeležencev.

16


To poglavje obravnava pomen priprave na usposabljanja na splošno in zlasti D-CULT ter različne elemente načrtovanja, ki vključujejo opredelitev ciljev in ciljev ter oblikovanje, opis in načrtovanje usposabljanja.

Uspeh programausposabljanja se lahko neposredno pripiše dobremu načrtovanju. Tudi pomanjkanje usposabljanja je pogosto posledica nezadostnega načrtovanja. Trenerji želijo, da se udeleženci osredotočijo na učenje in dosežejo svoje učne cilje med programom, tako da sta čas in energija, ki se porabita vnaprej za pripravo, da bi zagotovili nemoteno delovanje programov, vredna naložbe trenerja.

Nastavitev programa usposabljanja D-CULT2

17


2.1 Proces načrtovanja

Obstaja veliko različnih načinov za pristop k razvoju usposabljanja ali programa. To poglavje je bilo razvito za pomoč vodjem usposabljanja pri načrtovanju usposabljanj ali tečajev, ki so posebej namenjeni pridobivanju komunikacij in drugih mehkih znanj in spretnosti, ki udeležencem omogočajo aktivnejše sodelovanje v družbi in razumevanje evropske kulture, zgodovine in vrednot. Zato ta oddelek vključuje smernice za pripravo akcijskega načrta, pripravo, opredelitev, kaj se mora zgoditi med usposabljanjem, in opis nadaljnjih nalog, ki pridejo po zasedanju ali tečaju.

Spodaj prikazani proces načrtovanja usposabljanja in časovni načrt usposabljanja lahko pomagata vodjem usposabljanja predstaviti njihov akcijski načrt.

Pred usposabljanje

Med usposabljanje

Po usposabljanje

Korac 1:Ocena potreb

Korac 2: Vsebina načrta

in metode

Korac 3: Izvajanje

usposabljanja

Korac 4: Po oceni

Opredelitev zainteresiranih strani

Identificirajte udeležence

Ocena potreb udeleženca

Razmislite o potrebah zainteresiranih strani in udeležencev

Opredeliti cilje, cilje in vsebino na podlagi ocene potreb

Opis usposabljanja

Zasnovati usposabljanje

Določi trajanje

Udeleženci skupine

Razviti načrt ocenjevanja učencev

Ustvarjanje in ohran-janje pozitivnega učnega okolja

Postavi jasna pričakovanja

Uporaba dobrih komunikacijskih orodij

Pregled ciljev

Uporaba različnih virov, materialov in metod

Obvladovanje skupnih izzivov med usposabljanjem

Izvajanje ocen učencev

Distribucija udeleženčevih potrdil

Ocena usposabljanja

Postavke za nadaljevanje naslova

Uporabi ocene učencev

Uporaba možnosti in orodij za samorefleksijo trenerja

18


2.2 Opredeliti potrebe

Trener mora ugotoviti, kdo se bo udeležil usposabljanja. Udeleženci se lahko določijo s programom vključevanja beguncev ali določenim virom financiranja. Ker v vsaki od držav, ki sodelujejo v strateškem partnerstvu D-CULT, obstajajo različni predpisi, bomo dali le splošen pregled, ki ga je mogoče opredeliti in prilagoditi pogojem v posamezni državi. Ko trener ve, kdo se bo udeležil zasedanja, je treba zbrati informacije o udeležencih v skupini, kot so:

– Kaj udeleženci vedo;

– Kakšne vrzeli obstajajo;

– Kultura in etnična pripadnost;

– Jezikovne sposobnosti;

– Običaji in prepričanja neke skupine;

– Kakšno je bilo življenje v matični državi ali državi azila udeležencev;

– Starost udeležencev;

– Invalidnost udeležencev;

– Sposobnosti.

2.2.1 Ocene potrebe udeležencev

Vodje usposabljanja stalno ocenjujejo potrebe po celotnem orientacijskem kontinuumu. Ta razdelek se osredotoča na to, kdo naj oceni, kaj oceniti in kako ga oceniti pri načrtovanju seje in hkrati omogočati sejo.

Ko vodja usposabljanja ugotovi, kdo so udeleženci, je pripravljen oceniti potrebe udeležencev. To vključuje ugotavljanje trenutnega stanja udeležencev (kaj vedo, kaj lahko storijo in kaj menijo o stvareh); njihovo želeno stanje (kaj se želijo naučiti, biti sposobni delati in upati, da bodo o stvareh čutili); in vrzeli med njihovim trenutnim stanjem, njihovim želenim stanjem in uveljavljenimi učnimi cilji (znanje, spretnosti in odnos).

Ocenapotreb pomaga trenerju razviti ustrezne vsebine in pristope, vzbuditi zanimanje udeležencev (ker se udeleženci zanimajo za učenje tega, kar morajo vedeti) in ohraniti udeležbo (ker so udeleženci aktivno vključeni v svoje učenje). Namen ocene potreb je opredeliti izhodiščno točko: kaj udeleženci vedo in katere vrzeli obstajajo.

Ocenapotreb posameznega učenca vključuje zbiranje informacij o njegovem ozadju, kot so na primer, koliko izobrazbe ima, kaj vedo o posebnih orientacijskih temah in kaj želi vedeti o življenju v državi gostiteljici. Nekatere osnovne informacije je mogoče najti v primerih datotek, vendar trenerji običajno potrebujejo dodatne informacije o posameznikih in skupinah. Predhodne izkušnje trenerja, ki delajo z begunci, so dragocene, vendar ne morejo v celoti priznati posameznikov v katerem koli posameznem usposabljanju.

19


Za zbiranje teh informacij pred usposabljanjem se lahko uporabijo različni instrumenti za zbiranje podatkov. Ocena se lahko izvede celo z diskusijo, dejavnostjo, igro, pisno raziskavo ali uporabo slik.

Ocena potreb ustvarja tudi partnerstvo med izvajalci usposabljanja in udeleženci, tako da udeležence spodbuja k:

– Delite učne cilje in pričakovanja ali sprožite vprašanja ali skrbi, ki jih morda imajo o integracijskih temah ali orientaciji same;

– Seznam uspehov ali izzivov, ki so jih doživeli na katerem koli od področij, o katerih se bo razpravljalo v orientaciji;

– Raziščite njihova mnenja in stališča o integraciji in individualnih orientacijskih temah;

– Delite bogate izkušnje, ki jih prinašajo s seboj.

Sodelovanje v teh praksah udeležencem pomaga čutiti slišane in po drugi strani ceniti učno izkušnjo. Udeleženci se zavedajo, da trenerji obravnavajo svoje najbolj pereče potrebe. Te metode ocenjevanja potreb pomagajo tudi vzpostaviti dialog med vodjem usposabljanja in udeleženci namesto enosmernega pretoka informacij od vodje usposabljanja do udeležencev. To lahko ustvari spodbudno vzdušje pri razpravljanju o temi, ki je pogosto vzrok za zaskrbljenost in razočaranje udeležencev.

20


2.3 Vsebina načrta in metode

Drugi korak do priprave na program usposabljanja je načrtovanje vsebine in metod usposabljanja na podlagi opredeljenih potreb.

2.3.1 Opredeliti cilje in cilje

Oseba, ki načrtuje usposabljanje D-CULT, mora uporabiti informacije, zbrane na podlagi ocen potreb, za določitev jasnih in dosegljivih ciljev usposabljanja. Cilji usposabljanja so izjave, ki določajo, kaj bo udeleženec vedel ali bo sposoben narediti kot rezultat učne dejavnosti. V orientaciji se ti izrazijo kot znanje, veščine ali odnos. Določitev ciljev omogoča vodjem usposabljanja, da:

– Določitev želenega rezultata in pojasnitev, kaj je treba pridobiti iz izkušenj;– Zagotoviti časovni načrt za oblikovanje programa;– Določiti, kam naj se udeleženec osredotoči;– Služi kot temelj za analizo poučevanja in učenja.

2.3.2 Določanje ciljev in ciljev na podlagi ocene potreb

Z uporabo ocene potreb in ustreznih zahtev integracijskega programa vodje usposabljanja opredelijo cilje in cilje za usposabljanje in učence. Vodja usposabljanja bi moral pregledati vse informacije, ki jih zberejo ali prispevajo vsi viri, da bi ugotovil, katere cilje bi bilo treba doseči med usposabljanjem, pri čemer bi se osredotočil na glavne točke, cilje in potrebe. Nato trenerji določijo osnovno vsebino za doseganje teh ciljev. Ena seja ali program se ne more odzvati na vse potrebe, vendar bi se morali vodje usposabljanja truditi, da se odzovejo na večino potreb in pokrivajo večino osrednjih vsebin.

2.3.3 Vsebina načrta na podlagi ciljev, ciljev in želenih rezultatov

Ko bodo določeni cilji in cilji, bi moral vodja usposabljanja določiti vsebino, ki bo zajeta. Kadar je vsebina ustrezno obravnavana, je običajno razširitev ciljev. Nato, kot je prikazano v zgornjem primeru, lahko trener gradi na osrednji vsebini z uporabo razpoložljivih sredstev za okrepitev dane teme. Trenerji lahko uporabijo tabele in druga orodja za načrtovanje za zajetje ciljev, ciljev, želenih rezultatov in osrednje vsebine programov usposabljanja ali sej.

21


2.3.4 Izključno, oblikovanje in načrtovanje usposabljanja

Naslednji korak je načrtovanje seje ali usposabljanja na podlagi ocene potreb, zastavljenih ciljev in ciljev, osnovne vsebine, drugih uveljavljenih zahtev programa ter trajanja ali pogostosti sej. Proces načrtovanja se običajno začne z iskanjem obstoječih virov.

2.3.4.1 Usposabljanje za usposabljanje

Ko je vsebina določena, je treba določiti trajanje in pogostost usposabljanj. Trajanje in pogostnost se razlikujeta od mesta do mesta, od nekaj ur na en dan do več ur v nekaj tednih, mesecih ali celo letih. To je običajno odvisno od nacionalnih shem financiranja za vključevanje beguncev, zato v tem kurikulumu D-CULT ni bilo upoštevano.

TrajanjeTreningi se lahko razlikujejo od nekaj dni do nekaj tednov ali mesecev in lahko vključujejo formalni pouk v učilnici, ena na ena orientacijska izvedba, ali oboje. Glede na potrebe institucije za financiranje se lahko trajanje usposabljanja nastavi na različne načine.

PogostnostPodobno kot trajanje se tudi pogostost usposabljanj D-CULT razlikuje glede na dejavnosti, ne glede na to, ali gre za zunanjo fazo zbiranja gradiva za Virtualni muzej ali notranjo fazo za usposabljanje mehkih spretnosti ali spretnosti IKT. Celoten tečaj

Conduct a needs assessment to

determine what information should

be addressed.

Identify what tools and resources already

exist, such as handouts, a lesson plan, curricula,

or guest speakers.

Identify gaps that exist or topics that could be

addressed better.

Review resources and choose what will fill

the gaps.

After conducting the training, evaluate

the flow and how the new resources fit in.

Revise as needed.

22


D-CULT se lahko porazdeli na več sej in več dni, tednov ali mesecev. Glede na izkušnje v fazi validacije bi lahko bil dober model, da se zagotovi standardna začetna orientacijska seja dveh ali treh dni, ki ji sledijo tedenski tekoči tečaji o temah, za katere so udeleženci izrazili zanimanje za več informacij o temah in/ali da je drugo osebje navedlo, da bi udeleženci lahko imeli več časa. Takšna nastavitev je lahko še posebej koristna, saj programi lahko prilagodijo informacije, ki jih zagotavljajo, da ustrezajo tistim, ki sodelujejo v procesu vključevanja. To inštruktorjem omogoča tudi več časa za ponovitev kritičnih sporočil, tako da lahko udeleženci bolje ohranijo informacije.Čeprav je morda mamljivo, da bi večino usposabljanja opravili na enem zasedanju, se priporoča več sestankov. To udeležencem omogoča, da se hkrati osredotočijo na manj informacij in jim omogočijo obdelavo pridobljenih informacij. Ker udeleženci morda ne bodo mogli obdržati vseh informacij, ki so jim bile posredovane na eni seji, več sej inštruktorjem omogoča, da pregledajo informacije in udeležencem omogočijo, da na naslednjo sejo vnesejo nadaljnja vprašanja.Eden od izzivov z usmeritvijo, ki se izvaja na več sejah, pa je ohranjanje stalne udeležbe udeležencev. Zagotoviti udeležencem, ki prihajajo na orientacijske sestanke, je lahko izziv.

Vključevanje različnih metod za primerjanje učnih slogovUdeleženci se lahko bolje odzovejo na nekatere zbirke virtualnih muzejev kot na druge. Nekatere udeležence morda zanima arhitektura, druge pa se morda osredinjajo na modo, hrano ali glasbo. Pomembno je pri načrtovanju prepoznavanja različnih metod, ki se uporabljajo v programu usposabljanja pred časom, tako da celoten program zagotavlja raznolikost in privlačnost za različne nastavitve slog učenja. Medtem ko se nekateri udeleženci morda ne navadijo na metode, ki zahtevajo aktivno sodelovanje, ali pa se ne počutijo udobno, imajo drugi raje participativne seje. Na primer, udeleženci z bolj formalnimi izobraževalnimi izkušnjami lahko pokažejo prednost učenju s predavanjem. Udeleženci z manj formalnim izobraževanjem in stopnjo pismenosti se lahko počutijo bolj udobno odzivajo na praktične dejavnosti. Vendar pa so raziskave pokazale, da na dejavnosti temelječe, praktično izobraževanje, čeprav se je včasih upiralo, vodi v večjo zadržanost kot pasivno poslušanje. Vodje usposabljanja bi morali spodbujati aktivno učenje, saj se udeleženci naučijo več, ko prevzamejo aktivno vlogo pri lastnem učenju.

Pri načrtovanju in zaporedju sej ne pozabite, da se bodo udeleženci že prilagodili številnim razlikam med državo gostiteljico in njihovo matično državo. Bodite prepričani, da uvajajo nove načine učenja postopoma. Prilagajanje evropskemu načinu izobraževanja je lahko sprva izziv, vendar bo sodelovanje v aktivnem usposabljanju, osredotočenem na učence, dolgoročno koristilo udeležencem.

Trenerji bi morali tudi načrtovati uporabo različnih metod na različnih točkah programa, da bi določili ton za različne seje, ustrezali časovnim omejitvam ali sprostili udeležence in preprosto naredili učenje bolj zabavno. Ledolomilci in seje, ki so usmerjene v udeležence ali celo pod vodstvom udeležencev, lahko naredijo učenje bolj interaktivno in relevantno.

23


Udeleženke v združenjuV nekaterih usposabljanjih bodo imeli vodje usposabljanja možnost ločevanja udeležencev, da bi lahko ponudili ločena zasedanja o isti temi usposabljanja. V tem primeru se lahko udeleženci razdelijo na več različnih načinov z različnimi premisleki. V nekaterih okoljih lahko usposabljanje razdeli udeležence po jezikovnih skupinah, da bi pomagali pri učinkovitejšem upravljanju jezikovnih sposobnosti, medtem ko se lahko na drugih tečajih udeleženci sami izberejo za sejo glede na časovni razpored, razpoložljivost in tako naprej. Druge stvari, ki jih je treba upoštevati pri razvrščanju udeležencev, vključujejo starost udeležencev, stopnjo izobrazbe ali zagotavljanje izpostavljenosti raznolikosti znotraj skupine. Pri sodelovanju s srednje velikimi ali večjimi skupinami na enotnem integracijskem tečaju bodo vodje usposabljanja verjetno imeli korist pri delitvi udeležencev v manjše skupine, ki bodo vodili razprave in dejavnosti. Tako kot delitev udeležencev za usposabljanje, je lahko združevanje naključno ali strateško (na podlagi spola, starosti, potreb, kulturnih interesov, jezikovnih sposobnosti, ravni izobrazbe itd.). Manjša skupina v okviru usposabljanja zagotavlja varnejše okolje za udeležence, ki niso tako udobni v večjih skupinah, in omogoča več udeležencev, da imajo možnost deliti. Manjše skupine lahko pomagajo tudi pri obravnavi številnih osebnih in specifičnih vprašanj, ki bi sicer lahko podaljšala trajanje zasedanja. Namesto da bi se udeleženci ukvarjali z vsemi vprašanji naenkrat v veliki skupini, lahko delijo svoje skrbi, se pogovarjajo o izzivih, ponujajo informacije o prejšnjih izkušnjah in rešitve za razmišljanje v svojih majhnih skupinah.Poleg samoizbire udeležencev in predizbora trenerja za združevanje je na voljo veliko interaktivnih načinov, da se udeleženci med usposabljanji uvrstijo v skupine. Te metode združevanja lahko prihranijo čas, udeležencem omogočijo, da se raztegnejo in premaknejo, zagotovijo pregled zajetega gradiva in udeležencem ali trenerjem omogočijo, da uvedejo ali delijo novo gradivo. Pri delitvi udeležencev v skupine je treba upoštevati nekaj premislekov in strategij:

– Razmislite o raznolikosti, ki jo udeleženci prinašajo skupini. To vključuje stvari, kot so kulturne razlike, raven udobja in pričakovanja. Čeprav ni vedno slabo, da se udeleženci umaknejo iz območij udobja, je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati, saj lahko to pomembno vpliva na to, kako se udeleženci učijo in kaj obdržijo na seji.

– Uporabite dejavnost „Missel-pair-share“, da bi vključili udeležence in se udobneje pogovarjali s tistimi okoli njih. Pari se lahko nato združijo z dvema ali tremi drugimi majhnimi skupinami, da si izmenjajo ideje in razpravljajo o obravnavanih temah.

– Postavite več prevladujočih udeležencev skupaj v eni skupini in tišjih udeležencev skupaj v drugi in prelomijo vzorec dominacije s strani nekaj ljudi s tišjimi udeleženci, ki se jim prepustijo. Druga koristna taktika je distribucija prevladujočih udeležencev med več skupinami. Trenerji, ki niso seznanjeni s temi taktikami, bodo morda želeli poskusiti na obe poti in videti, kaj se zdi najbolj učinkovito, pri tem pa upoštevati, da se to lahko spremeni pri vsaki skupini udeležencev.

24


– Z nekaterimi temami za Virtualni muzej, kot so moda, hrana ali glasba, lahko skupine, razdeljene po spolu ali starosti, olajšajo bolj odprto in povezano razpravo ali učno okolje. V nekaterih kulturah lahko ženske prosto in bolj odprto sodelujejo v skupini drugih žensk. Starejši udeleženci so lahko manj zadržani in bolj verjetno, da se odprejo, če njihovi mlajši vrstniki niso prisotni. In mladina je lahko manj zavrta in bolj verjetno, da se bo odprla, kadar njihovi starejši vrstniki niso prisotni.

Vendar pa se oblikujejo skupine, vedno je dobra zamisel, da majhne skupine poročajo celotni skupini. To vsaki skupini omogoča, da dobi perspektive drugih: Da bi moški slišali od žensk, starejši najstniki slišijo, kaj imajo povedati mlajši mladostniki, in bolj zgovorni udeleženci, da ugotovijo, kaj mislijo tišji, in obratno.

25


2.4 Oblikovanje načrta za oceno učencev

Razvoj načrta ocenjevanja učencev je pomemben pri pripravi programa usposabljanja. Ocena učencev mora temeljiti na oceni potreb, ciljih učencev in vsebini programa usposabljanja.

2.4.1 Razlogi za oceno učenja

S preučevanjem informacij, ki jih pretekli udeleženci niso obdržali, lahko vodje usposabljanja razmislijo, kako prilagoditi prihodnje usmeritve. Vodje usposabljanja lahko na primer uporabljajo različne učne dejavnosti ali razmišljajo o tem, ali bi se lahko posamezne teme bolj uporabljale za udeležence na drugi točki procesa vključevanja. Informacije, pridobljene iz ocene prejšnjih udeležencev, pomagajo vodjem usposabljanja strateško razmišljati o kakršnih koli spremembah, ki bi jih morda želeli narediti pri tem, kaj učiti, kaj poudariti, kdaj jo učiti in kako.

2.4.2 Vrste ocen učenja

Večina ljudi pozna formalne ocene učenja, kot so pisni testi in ustni razgovori, ki zagotavljajo oceno ali oceno. Obstajajo pa tudi drugi manj formalni načini za izvedbo ocene učenja.

Formalne metode na enak način postavljajo enaka vprašanja vsem udeležencem, neformalne metode pa temeljijo na odločitvah na kraju samem o tem, katere informacije naj zberejo ali uporabljajo nestandardizirane postopke. Neposredna metoda omogoča udeležencem, da dokažejo znanje ali spretnosti, neposredno povezane s tem, kar so se naučili med usposabljanjem, medtem ko posredna metoda vključuje razmislek udeležencev o njihovem učenju in oceno, kako dobro se koncepti in spretnosti, pridobljeni med usposabljanjem, uporabljajo zunaj usposabljanja.

Vodje usposabljanja lahko pogosteje ocenjujejo usposabljanje z uporabo metod, ki so neformalne, hitre, enostavne in brez stresa (za trenerje in udeležence).Mnogi trenerji menijo, da je bolj učinkovito uporabljati ustne ali slikovne ocene kot pisne, še posebej pri ocenjevanju manj pismenih udeležencev. Vodjem usposabljanja se lahko zdijo ocene, ki temeljijo na sliki, ustreznejše in učinkovitejše, kadar se uporabljajo za ocenjevanje konkretnih konceptov (npr. ugotavljanje, kaj je nekaj) namesto abstraktnih konceptov. Ocenjevanje se lahko izvaja med učno dejavnostjo in po njej.

2.4.3 Primeri ocen učenja

Obstaja veliko različnih primerov učinkovitega ocenjevanja učencev. Vsak ima koristi in slabosti. Formalne ocene, na primer, ki se izvajajo ena na ena in udeležencem omogočajo, da zagotovijo odprte odzive, zagotavljajo najbolj bogate in uporabne informacije o tem, kar smo se naučili, vendar pa so tudi zamudne za upravljanje in analizo. Resnična/lažna vprašanja so enostavna za uporabo, vendar velika verjetnost pravilnega ugibanja (50%) pomeni, da rezultati morda niso zanesljivi ali veljavni. Vprašanja z več izbiro so težje dobiti prav z ugibanjem, vendar so težko zagotoviti

26


ustno, saj je lahko težko zapomniti vprašanja in odgovore izbire. Neformalne ocene so lahko manj prepoznavne, lahko pa zagotovijo tudi bogate informacije in se počutijo bolj kot pogovor kot preizkus, zaradi katerega je vzdušje za udeležence bolj sproščujoče.

Tukaj je nekaj primerov ocen, ki so se izkazale za koristne in učinkovite pri zagotavljanju usposabljanja beguncev in priseljencev:

– Naj udeleženci opravijoformalni kviz. To je lahko v resničnem/lažnem, večkratnem izboru, odprtem ali ujemajočem formatu (aliv kombinaciji). Običajno se kvizi zaključijo v pisni obliki. Vendar pa se lahko izvajajo ustno za manj pismene udeležence. Kadar je mogoče, sistem odzivanja javnosti omogoča velikim skupinam udeležencev, da hkrati opravijo kviz ustno. Udeleženci so pozvani, da pritisnejo gumb na krmilniku, ki pomeni njihov odgovor.

– Ocenite odnos in prepričanja udeležencev tako, da od udeležencev zahtevajo, da uporabijo bonitetno lestvico, da pokažejo, kajmenijo o nečem (npr., se močno strinjajo, strinjajo, se ne strinjajo, močno nasprotujejo) ali kako se je njihovo vedenje spremenilo ali vplivalo nanje (npr. vedno, včasih, redko, nikoli).

– Izvajaopazovanje spretnosti udeležencev, ki opravljajo nalogo. Ta vrsta učenja pogosto poteka zunaj učilnice in v skupnosti. Razlikuje se od takojšnje ocene učenja in bi se lahko pojavila pozneje in v daljšem časovnem obdobju (kar bi pokazalo tudi dolgoročni učinek ocene).Udele enka lahko postane udobna, da sama opravi neko nalogo, na primer obisk zdravnika ali z avtobusom nakupovat.

– Preveri za razumevanje. Ustno postavljajte odprta vprašanja o tej temi. To se lahko navede kot razmislek ali poročanje o zasedanju.

– Preverite aktivnosti udeležencev v njihovih prispevkih VirtualMuseum. Udeležencem bo dala priložnost, da pregledajo in aktivno izvajajo spretnosti in znanja, ki so se jih naučili.

Vsaka zgoraj navedena metoda trenerjem omogoča, da preverijo razumevanje in zadrževanje, poslušajo nesporazume ali napačne informacije ter ocenijo, koliko učenja se izvaja in s kakšnim tempom. Vsaka od teh oblik ocenjevanja se lahko izvede z rubriko ali rezultatom ali ne. Neformalno ocenjevanje je lahko preprosto informacija, ki si jo trener zapomni, ali pa jo je mogoče dokumentirati z uporabo rubrike ali rezultata. Na podlagi rezultatov ocenjevanja bi morali vodje usposabljanja še naprej pregledovati novo gradivo, dokler ne bi menili, da je bilo gradivo ohranjeno.

2.4.4 Časovni roki ocenjevanja učencev

Formativno ocenjevanje se izvaja med poučevanjem, da bi se odločalo o tem, kako prilagoditi tempo ali vsebino poučevanja učencem.Zbirne ocene, podane po pouku, so končane (ali včasih po vsaki enoti ali vsebinskem področju) lahko zagotovijo informacije o kratkoročnih rezultatih ali spremembah v znanju, spretnostih in vedenju udeležencev neposredno po usposabljanju ali programu. Zbirno ocenjevanje se lahko zbere tudi mesece ali leta po usposabljanju, da se določijo dolgoročni rezultati, ki dokazujejo spremembe v družini, skupnosti in sistemih v določenem

27


časovnem obdobju. Zbirne ocene se lahko uporabljajo za sledenje informacij o učinkovitosti programa in se lahko uporabljajo za spremembe programa ali kurikulum skozi čas.

Ocene učencev, opravljene takoj po usposabljanju, zagotavljajo informacije o kratkoročnih rezultatih. Prikazani kratkoročni rezultati lahko vključujejo znanje ali spretnosti, pridobljene na podlagi usmeritve ali znakov novega odnosa, ki so ga udeleženci razvili kot rezultat usposabljanja. Kratkoročni rezultati inštruktorjem pomagajo vedeti, da so bile informacije, ki so jih posredovali, razumljene. To je prvi korak pri ugotavljanju učinkovitosti usposabljanja, saj če informacije sploh niso bile razumljene, ni verjetno, da bi to dolgoročno vplivalo na udeležence.

Ocena dolgoročnih rezultatov je namenjena presoji, ali je bilo usposabljanje učinkovito. To se običajno zgodi z raziskavami, razpravami enega na enega ali razpravami fokusnih skupin. To bi bilo mogoče doseči tudi s povezovanjem sodelovanja v usposabljanju z dolgoročnimi kazalniki vedenja ali spremembe odnosa ter uspehom v procesu vključevanja. Ocene, ki se uporabljajo za merjenje dolgoročnih rezultatov, se lahko izvajajo kjer koli od enega meseca do več let po usposabljanju. Izvajanje teh ocen dolgo po usposabljanju zagotavlja dragocene informacije o dolgoročni uporabnosti usposabljanja; vendar pa so lahko zamudni, zahtevni za upravljanje in od trenerja zahtevajo, da upošteva druge zunanje dejavnike (na primer to, kar se je udeleženec naučil od delodajalca, soseda ali iz življenja v skupnosti) v zvezi s tem, kar se je naučilo med usposabljanjem.

28


Učinkovito usposabljanje je rezultat dobrega oblikovanja usposabljanja, dobro izvedene logistike in kvalificiranih olajšav. To je umetnost in znanost. Za ustvarjanje uspešnega usposabljanja ni niti enega samega pristopa ali metode, ki bi ustrezala vsem. Vendar pa so najbolj učinkoviti programi integracije beguncev delijo pomembne lastnosti: Zasidrane so v trdne učne cilje, uporabljajo široko paleto metod, izvajajo pa jih odprti, navdušeni in ustvarjalni trenerji. Vodje usposabljanja se pogosto zanašajo na svoje preizkušene metode in vire, vendar si kot vseživljenjski učenci tudi prizadevajo razširiti svoje zbirke orodij.

V tem poglavju bomo kot pregled ali uvod zajeli nekatere učinkovite metode usposabljanja in ocenjevanja, nasvete in orodja, ki so lahko koristni pri ukrepih vključevanja, ki temeljijo na konceptu D-CULT.

3.1 Ustvarjanje okolja pozitivnega učenja

Dobro vodenje učilnic je ključ za ustvarjanje pozitivnega učnega okolja. Vodenje učilnice se nanaša na proces zagotavljanja, da se udeleženci lahko zberejo in učijo. Trenerju in udeležencem omogoča, da se osredotočijo na obravnavano temo in ne na druge, bolj moteče stvari, ki se lahko pojavijo med usposabljanjem. Učinkovito upravljanje učilnic in izleti v kraje, kjer udeleženci zbirajo predmete za svoj Virtualni muzej, ustvarjajo okolje, v katerem udeleženci razumejo pričakovanja in pravila, se počutijo varne in vključene ter lahko komunicirajo odprto.

3.1.1 Razvrstna pričakovanja

Odpiranje dneva treninga ali seje z določitvijo jasnih pričakovanj ustvarja strukturo in omogoča, da seja teče bolj gladko. Vodje usposabljanja lahko posredujejo pričakovanja glede vsebine, učnih ciljev, uporabljene metode usposabljanja, časovnega razporeda, komunikacije, udeležbe in morebitnega nadaljnjega spremljanja ali s tem povezanih dejavnosti ali sestankov. Vodje usposabljanja lahko udeležence vključijo tudi v oblikovanje učnih ciljev in pričakovanj za sejo.Pri določanju pričakovanj so koristne naslednje strategije:

– Pojasnite način usposabljanja, ki se uporablja in kaj se pričakuje od udeležencev na seji. Če se pričakuje visoka stopnja udeležbe na celotnem zasedanju, vključite udeležence že od samega začetka, da bi ugotovili to pričakovanje in zagotovili, da bo zasedanje ustrezalo njihovim interesom.

– Bodite jasni o glavnih učnih ciljih in ciljih ter jih vključite v postavljanje teh ciljev.

Izvajanje in ocenjevanje usposabljanja: metode, materiali in orodja3

29


– Poudariti, da udeleženci ne bodo dobili niza odgovorov, temveč spretnosti in informacije, ki jim bodo omogočile, da se bodo še naprej učili in postali samozadostni.

– Priznajte, da so nekatere stvari pri usposabljanju morda težavne (jezik, razumevanje, občutljive teme), vendar se udeleženci ne bi smeli počutiti osamljene.

3.1.2 Pregled glavnih ciljev

Odrasli se bodo pogosteje učili, ko se informacije in glavna sporočila pogosto pregledujejo in uporabljajo na različne načine. V D-CULT usposabljanjih so teme večkrat pregledane in okrepljene, da bi ustvarili občutek pripadnosti družbi gostiteljici in medsebojno razumevanje. Ta refleksivni pristop komuniciranja in usposabljanja deluje dobro, kadar se ljudje, ki oblikujejo usposabljanje in usposabljajo, osredotočajo na glavne učne cilje in znanje, spretnosti in odnos. Predstavite jih na začetku vsakega zasedanja in povzemite glavne točke, ki sledijo dejavnostim. Stalni pregled temeljnih vsebin in glavnih sporočil udeležencem pomaga razumeti, da so to ključni odjemi od usposabljanja. Pomaga tudi vodjem usposabljanja pri ocenjevanju učenja udeležencev.

3.1.3 Pravila

Vodje usposabljanja lahko določijo tudi pravila za sejo in od udeležencev zahtevajo, da določijo skupinske norme, bonte ali pravila obnašanja. Določanje pravil pomaga:

– Ustvariti varen, spoštljiv, zaupljiv prostor za vse.– Določi referenčno točko, če so udeleženci moteči ali nespoštljivi.

Pri določanju pravil upoštevajte naslednje:– Pravila so najprimernejša na začetku programa usposabljanja.– Pravila so najučinkovitejša, če jih predlagajo in potrdijo tako trener kot

udeleženci. Trener bi moral uvesti nekaj osnovnih pravil, kot so „spoštovanje drugih“, „poslušaj drugim“ in „Vzdigni roko, da spregovori.“ Trener lahko nato od udeležencev zahteva, da razširijo seznam in določijo pravila za svojo skupino, medtem ko jih snema na flipchart papir. Trener lahko vedno ponudi končne predloge, če ni bilo omenjeno pomembno pravilo.

– Pravila je mogoče enostavno navesti in upoštevati, če so objavljena v prostoru za celotno orientacijo.

Med zasedanjem poiščite načine za sklicevanje ali okrepitev pričakovanj in pravil:– Pogosto se prijavite pri udeležencih, da jih opozorite, naj sodelujejo in merijo

interesne ravni skupine. Če udeleženci izgubljajo zanimanje, bodite pripravljeni vstaviti odmor ali energizatorsko aktivnost ali spremeniti dejavnosti ali teme, če je to potrebno. Vsakega projekta ali naloge ni treba dokončati, odvisno od potreb skupine in poteka razprav.

– Model pravil in norm za skupinsko/individualno vedenje (npr. omogočiti drug drugemu, da govori brez prekinitve) za reševanje izziva. Spodbuditi udeležence, da to storijo tudi pri zagotavljanju povratnih informacij sovrstnikom.

30


– Zagotoviti jasna pričakovanja glede komunikacije in priznati udeležence in njihove prispevke s pogostimi povratnimi informacijami.

3.1.4 Ustvarjanje varnega prostora za spodbujanje vključujočega učenja

Udeleženci se najbolje učijo v varnem okolju, kjer se počutijo udobno in angažirano. Brez varnega prostora je manj verjetno, da bodo udeleženci sodelovali, in manj verjetno, da se bodo naučili novega znanja, spretnosti in odnosa. V varnem in pozitivnem učnem okolju se udeleženci udobno izražajo in se pogosteje učijo iz gradiva, trenerja in drugih udeležencev.

Vzpostavitev zaupanja je bistvenega pomena za vzpostavitev varnega prostora za učenje. Brez zaupanja v razred, razprave ne morejo biti odprte in udeleženci se ne počutijo udobno postavljati vprašanj in se odkrito izražati. Vzpostavitev zaupanja v orientacijo je pomembna odgovornost vodje usposabljanja.

Tukaj je nekaj strategij za vzpostavitev varnega prostora:– Vabimo udeležence v vadbeni prostor ali sejo na način, ki jim je znan.– Preživite dovolj časa za uvode in spoznavanje.– Prosite skupino, da določi pričakovanja in pravila za usposabljanje ali program.– Opomnite udeležence, da je to varen prostor in da so vsi v sobi pomembni.– Vključitev ledolomilcev na začetku seje in čez dan, ki pomagajo udeležencem

prepoznati podobnosti, razviti zaupanje in spodbujati teambuilding in sodelovanje.

– Uravnotežiti udeležbo in morebitno prevlado bolj samozavestnih udeležencev s spodbujanjem tišjih udeležencev, da govorijo in delijo.

– Obvladovanje še posebej motečih situacij s prošnjo nespoštljivim udeležencem, da zapustijo sejo.

– Govoriti o strpnosti in raznolikosti kot pomembnih evropskih vrednotah in opozoriti udeležence, da sovražni govor in nasilje v državah članicah EU nista sprejemljiva. Nekateri vodje usposabljanja to vključijo v razpravo o tem, kaj je pravno in družbeno sprejemljivo v Evropi.

– Pokažite spoštovanje do vseh pogledov in spodbujajte udeležence, da pokažejo enako spoštovanje.

– Opolnomočiti udeležence, ki bi lahko izstopali kot drugačni.

Odnos med udeležencem usposabljanjaNaslednje strategije bodo pomagale vodjem usposabljanja pri vzpostavljanju stikov z udeleženci:

– Naučite se imena udeležencev in jih pogosto uporabljajte.– Delo v majhnih skupinah, da se omogoči zaslišanje vseh udeležencev. Pomaga

skupinam pri izbiri vodje ali tiskovnega predstavnika, da skupine vodijo na delo in pomagajo pri poročanju večjim skupinam. Občasno spremenite skupine.

– Poskrbite, da se udeleženci aktivno ukvarjajo z zbiranjem kulturnih predmetov za predstavitev v Virtualnem muzeju.

31


– Spodbujajte udeležence, da se družijo in spoznajo ljudi, ki jih ne bi nujno poznali drugače. To pomaga udeležencem, da bolje razumejo svoje raznolike skupnosti in se jim prilegajo.

– Spodbujaj razmislek. Zagotoviti čas in prostor za udeležence, da sami odkrijejo, razmislijo, kako se počutijo, in razmišljajo o tem, kako bi se spopadli z različnimi situacijami.

– Ohraniti vlogo trenerja in posrednika. Vodi razpravo in spodbuja k raziskovanju, pri tem pa se ogibaj oznanjevanja, pridiganja ali vbrizgavanja lastnih načinov razmišljanja.

3.1.5 Dobro komuniciranje in spretnosti za olajševanje

Učinkovita komunikacija je pomemben dejavnik pri uspešnih programih usposabljanja. Vodje usposabljanja ne le prenašajo informacije udeležencem pri zagotavljanju orientacije, temveč tudi modelirajo vedenje in spretnosti. Udeležence usposabljanja usmerja k evropskim kulturnim normam, ki bi jih trenerji morali upoštevati pri vzpostavljanju svojih predstavitvenih slogov in načinov komuniciranja. Vodje usposabljanja bi morali svoje udeležence obvestiti, da so jim na voljo primeri spoštljivih komunikacijskih metod v evropskem okviru ali natančneje v okviru zadevne države gostiteljice.

Vsaka oseba ima drugačen način komuniciranja in vsakdo ima možnost, da spremeni način pošiljanja sporočil. Pri orientaciji je zelo pomembno upoštevati različne vidike komunikacije, saj komunikacija močno vpliva na odnos udeleženca do posredovanih informacij.

Vodja usposabljanja, ki dokaže dobre komunikacijske sposobnosti, prenaša pričakovane komunikacijske prakse za usposabljanje in komunikacijske vzorce, ki bodo koristni za udeležence v njihovem vsakdanjem življenju. To pričakovano vedenje lahko ali pa ne sovpada z odnosom, vrednotami in vedenjem, ki jih učenci prinesejo s seboj iz svojih držav izvora. Tukaj so dobre komunikacijske strategije, ki udeležencem pomagajo razumeti in razumeti:

– Razmislite o glasu in tonu in o tem, kako se pojavi sporočilo. Morda je primerno spremeniti ton, pregibanje ali glasnost, da se izrazi pomen in pomen. To še posebej velja, ko govorimo o občutljivih ali zahtevnih temah, izražamo navdušenje ali skušamo narediti sporočila bolj pozitivna.

– Vključuje neverbalno komunikacijo ali govorico telesa. Trenerji bi morali pokazati ustrezne neverbalne komunikacijske vzorce in sloge ter priznati, da na začetno razumevanje neverbalnih znakov udeležencev neposredno vplivajo njihove kulturne norme. Drža trenerjeve drže, izrazov obraza, kretnje in celo oblačenja ali sprejemljivosti k vnosu drugih modelov obnašanja v kontekstu in posreduje informacije o kulturi in normah.

– Pokažite dobre slušne spretnosti in se odzivajte na čustva udeležencev.

– Podajte povratne informacije, ki so pozitivne in konstruktivne.

32


– Skupini omogočijo, da prepozna rešitve za posameznikov problem ali izziv. To pomaga udeležencem razmišljati o različnih načinih reševanja problema in pomaga graditi skupnost znotraj skupine.

– Naj udeleženci smeh, ko tema omogoča. Pravočasen humor je lahko zelo učinkovit, če ne daje napačnih informacij.

– Prilagodite vprašanja z uporabo resničnih primerov in kritičnih incidentov, vendar spremenite podrobnosti, kot so imena, narodnosti, kraji, ali katere koli druge prepoznavne značilnosti ali podrobnosti v primeru.

– Po potrebi izmenjujejoosebne podatke. Mnoge teme usposabljanja od udeležencev zahtevajo, da razmislijo o tem, kaj menijo o stvareh. Udeleženci se počutijo udobneje, ko spoznajo svoje trenerje kot ljudi.

– Vodite z zgledom in se izogibajte „šef“ sliki. Namesto tega skušajte pokazati priložnosten in vključujoč način vodenja. Na primer, komentarji, kot so „Začnimo“ in „Bomo zaviti v dveh minutah“ kažejo bolj sproščen pristop, medtem ko „Utihni in bomo začeli“ in „Čas je gor“ kažejo bolj formalno sejo.

Z dobrimi tehnikami poslušanja lahko trenerji pridobijo dragocene povratne informacije od udeležencev, ocenijo njihovo razumevanje, prilagodijo pouk glede na njihova vprašanja in potrebe ter si pridobijo zaupanje. To je pomembno zato, ker se udeleženci naučijo več, ko se zanimajo za poučne teme, in nasprotno, se manj pozornosti posvečajo, kadar niso zainteresirani. V nadaljevanju so na orientacijskih sejah lahko trenerji dobre slušne spretnosti, ki jih lahko uporabljajo:

– Aktivno poslušajte udeležence z vzdrževanjem očesnega stika.– Ponovite, kar so slišali udeleženci.– Prosite za pojasnilo, če niste prepričani o udeleženčevi pripombi ali vprašanju.– Prisluhniti in spoštovati mnenja udeležencev s priznavanjem njihovih

prispevkov; na primer, z besedami: „Hvala, da ste to delili z nami.“

Vodje usposabljanja lahko ugotovijo, da je lahko vključitev „poslušanja drugim“ na seznamu pravil zelo učinkovita, še posebej, če se udeleženci med seboj pogosto prekinjajo.

Učinkovito sporočanjePri delu z udeleženci iz različnih kulturnih okolij, ki imajo različne ravni angleščine, je lahko uporaba vizualnih in drugih oblik realije ključ do učinkovitega orientacijskega srečanja.

Če so udeleženci pismeni, je koristno tudi zagotavljanje gradiva v jeziku, ki ga lahko preberejo. Nekatere teme so primerne za uporabo osebnih predmetov udeležencev. Kadar je to mogoče, bi morali vodje usposabljanja vključevati vizualne ali realije, da bi prikazali uporabo v kontekstu in da bi orientacija postala bolj realistična.

Vendar pa se morajo vodje usposabljanja zavedati, da je učinkovitost vizualnih prikazov in resničnosti odvisna od kulture udeležencev in tega, kako razumejo ali dojemajo ta sporočila. V raznoliki skupini trenerji morda ne bodo imeli priložnosti razumeti perspektive vsakega udeleženca, lahko pa si prizadevajo posredovati Europan kontekst.

33


Tukaj je nekaj strategij, ki lahko trenerji razmislijo za učinkovito komunikacijo z udeleženci:

– Razumeti cilje usposabljanja in glavna sporočila ter biti jasna glede predstavljenih sporočil. Vodje usposabljanja bi morali premisliti, preden spregovorijo, predstaviti specifična in jasna sporočila ter po potrebi pojasniti.

– Predstavite posamezne ideje naenkrat in uporabite logična zaporedja.– Vključiti udeležence in postavljati vprašanja, da bi spodbudili njihovo

sodelovanje.– Ponovite vprašanje, ki ga je zastavil udeleženec, preden odgovorite na vprašanje,

tako da lahko celotna skupina sliši, kaj je bilo zastavljeno.– Svetujete na podlagi preteklih izkušenj drugih, vendar bodite previdni, da ne

vodite ali sprejemate odločitev za udeležence. Delali bodo napake in se morali naučiti postati samozadostni. Trenerji bi morali najti ravnotežje.

– Opišite koncepte različno z uporabo različnih izrazov in razmislite o razčlenitvi izrazov, če udeleženci nečesa ne razumejo.

– Kadar je mogoče, komunicirajte, kadar so udeleženci razpoloženi za poslušanje, ne pa takrat, ko so zaskrbljeni, razočarani, jezni ali vznemirjeni.

– Zberi povratne informacije in jih uporabi za krepitev vsebine in sporočil v prihodnjih sejah ali programih usposabljanja.

– Biti na voljo udeležencem pred in po pouku. To bo pomagalo zmanjšati število osebnih vprašanj, zastavljenih med sejo, ki morda niso pomembna za druge.

34


3.2 Usposabljanje virov, materialov in metod

Z uporabo različnih virov, materialov in metod lahko vodje usposabljanja učinkoviteje dosežejo udeležence v raznoliki skupini. Različne dejavnosti so privlačne za različne stile učenja in trenerji, ki krepijo glavne ideje z različnimi materiali in metodami, pomagajo udeležencem učiti se na različne načine.

3.2.1 Vključiti obstoječe vire v program usposabljanja

Sredstva za tečaje D-CULT za begunce in priseljence bi morala vključevati številne od naslednjih značilnosti:

– Uporabniku prijazni načrti in materiali za uporabo.– Skladnost v vseh načrtih ob zagotavljanju možnosti, ki omogočajo prožnost.– Vsebina, ki je jasna, jedrnata, ustrezna in posodobljena, z jasnimi cilji in

osnovnimi informacijami za vodjo usposabljanja.– Različne podporne materiale, vključno z vizualno spodbudnimi tiskarskimi

materiali.– Vidiki kulturne prilagoditve, vključeni v celotno.– Načrti dejavnosti, ki obravnavajo znanje, spretnosti in odnos do ciljev usposabljanja.– Prevod ključnih besednega zaklada.– Interaktivni načrti, ki vključujejo načela izobraževanja odraslih in opredelitev

potreb udeležencev.– Spremembe pri delu s posamezniki ali različnimi velikostmi in sestavami skupin.– Možnosti za prilagajanje načrtov, da bi ustrezali potrebam usposabljanja,

vključno z razlikami za različne ravni pismenosti, dolžine sej ter potrebami in interesi udeležencev.

– Opisuje, kaj je potrebno, potrebno ali neobvezno na podlagi potreb in interesov udeležencev.

– Kulturno pomembne in ustrezne slike.

3.2.2 Materiali

Spodaj so nekatere strategije za uporabo različnih materialov, zlasti vizualnih:– Uporaba vizualnih virov (npr. slike, simboli, emotikoni) za posredovanje

pomembnih točk.– Vključujejo različne vrste dejavnosti, ki aktivno vključujejo udeležence (npr.

študije primerov z zgodbami, vaje primerjanja konceptov z vizualnimi podobami, videoposnetki s časovnicami, vloga z rekviziti).

– Prevajajte plakate in slike ali pa napišite imena na predmete v učilnici.– Uporabite tako slike kot besede v materialu.– Vključi realijo, kadar je to mogoče in ustrezno.– Pred ogledom videoposnetkanavedite cilj, uvod v znake ali celo besedišče. Nato

prosimo udeležence, naj povzamejo videoposnetek in njegova glavna sporočila.

35


– Uporabite pripovedovanje zgodb v kombinaciji z vizualnimi (npr. pripovedujte zgodbo, ko razpravljate o U-krivu kulturne prilagoditve ali prosite udeležence, naj pripovedujejo zgodbo o kulturnem šoku).

3.2.3 Metode

Dejavnosti usposabljanja, osredotočene na udeležence, interaktivne in izkustvene dejavnosti pomagajo vodjem usposabljanja pri izpolnjevanju ciljev orientacije in vključevanja. Obstajajo številne interaktivne metode, ki privlačijo različne udeležence, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih, kulturnih in socialno-ekonomskih okolij. Da bi udeležence učinkovito pripravili na vključevanje v nove skupnosti, trenerji skušajo stvari videti skozi oči udeležencev. Z boljšim razumevanjem pogledov in ozadja udeležencev lahko trenerji začnejo razumeti, kako razmišljajo in kakšne povezave bodo lahko vzpostavili med svojim preteklim življenjem in življenjem v Evropi. Če na primer trener ve več o prejšnjih življenjskih razmerah udeležencev - od podeželskega okolja ali okolja v kampu do mestnih središč - lahko bolje ugotovi, kakšna podpora ali usposabljanje bo morda potrebno, da se bodo lažje prilagodili na svoje nove domove.

Pomoč udeležencem, da se povežejo med svojimi prejšnjimi izkušnjami in izkušnjami, ki jih bodo imeli v evropski državi gostiteljici, je pomembna za krepitev zaupanja, saj vsak posameznik z njimi prinaša znanja, ki bodo koristna in koristna v različnih situacijah. Vodje usposabljanja bi morali prav tako poskušati pritegniti vzporednice in povezave med znanjem udeležencev in novimi predstavljenimi informacijami, med tem, kar udeleženci že vedo, in tem, kar se morajo naučiti. Uporaba različnih dejavnosti in vključevanje razmisleka med sejo je zelo učinkovita pri doseganju tega.

Izbira metode je odvisna od ciljev posamezne seje, značilnosti udeležencev ter razpoložljivega časa in sredstev. Vsaka dana metoda se lahko uporabi za več vrst učenja, vsaka vrsta učenja pa se lahko doseže z več kot eno metodo. Na primer, kratka predavanja in razprave velikih skupin so primerne tehnike za uvajanje teme in posredovanje znanja; demonstracije, igranje vlog in izleti na terenu so lahko koristnejši za pedagoške spretnosti; študije primerov in simulacije so primerne za raziskovanje odnosa. Vendar je vse usposabljanje dejansko integrirano. Skupinske razprave in vloge se lahko na primer uporabijo za prenašanje znanja, poučevanje spretnosti ter opazovanje in analiziranje stališč.

Različne metode usposabljanjaUporaba različnih učinkovitih tehnik usposabljanja omogoča trenerju, da:

– Čim bolj povečati udeležbo udeležencev.

– Zmanjšanje zahtevnega vedenja udeležencev.

– Zagotoviti, da so udeleženci zaslišani.

– Povečati samospoštovanje udeležencev.

– Povečanje osredotočenosti seje na razumevanje udeležencev.

Obstaja veliko različnih stvari, ki jih lahko trener naredi za različno usposabljanje, nekatere strategije pa so učinkovitejše od drugih z določenimi skupinami. Trenerji bi si morali zapomniti, da je vse potrebno vaditi in sčasoma postati boljše.

36


3.3 Usposabljanje in olajševanje: Posamezniki, skupine in različne potrebe po delih

D-CULT trenerji so lahko inštruktorji (tisti, ki predstavijo informacije in učne veščine) in povezovalci skupin (tisti, ki vodijo udeležence v procesih odkrivanja), odvisno od tega, kaj je najboljše za določeno skupino, program ali sejo. Skupinska olajšava vključuje izbiro najboljših možnih metod za doseganje največjega števila udeležencev v skupini. Zato morajo vodje usposabljanja dobro poznati velikost skupine, sestavo skupine in dinamiko skupin, da bi bili učinkoviti spodbujevalci skupin.

3.3.1 Več o skupini

To je vedno koristno, ko trenerji vedo in se pripravljajo na različne skupine, za katere bodo izvajali D-CULT usposabljanje ali drugo usposabljanje in usmerjanje. To je mogoče doseči z naslednjim:

– Seznanite se z ozadjem udeležencev v skupini in cenite razlike med udeleženci.– Pogovorite se z delavci/upravljavci primerov ter drugimi sodelavci in partnerji,

da bi izvedeli več o skupini. To lahko pomaga trenerju prepoznati težave, ki se lahko pojavijo.

3.3.2 Delovanje s skupinami različnih velikosti

Usposabljanje za vključevanje se izvaja v različne velikosti skupin, odvisno od posameznega nacionalnega programa. Orientacija je običajno namenjena posameznikom, majhnim skupinam ali večjim skupinam. Ne glede na velikost skupine lahko vodje usposabljanja izvajajo dobre spretnosti za spodbujanje, in sicer z različnimi metodami, zmanjševanjem obsega predavanj in pogostim ocenjevanjem potreb.

PosameznikiTrenerji, ki izvajajo D-CULT usposabljanje beguncev ali priseljencev lahko znajdejo redko delajo s posamezniki, ali skupino le dveh ali treh ljudi. Izzivi, ki jih prinaša sodelovanje z enim posameznikom ali le nekaj, vključujejo naslednje:

– Pri posredovanju informacij enemu ali nekaj posameznikom je težje prilagoditi dejavnosti.

– Seje se lahko končajo prej ali pa so lahko daljše, odvisno od potreb, interesov in skrbi udeleženca.

– Udeleženci nimajo priložnosti, da bi se učili od drugih ali delili ideje z drugimi, kar lahko poveča vznemirjenje in zaupanje.

– Udeleženci se lahko obotavljajo sodelovati na začetku, saj se lahko en sam udeleženec počuti ranljivega.

Prednosti, ki pridejo z delom z eno osebo ali le nekaj vključujejo naslednje:– Vodje usposabljanja lahko zagotovijo informacije, ki se neposredno nanašajo na

potrebe posameznika in jim ni treba čakati na večjo skupino.

37


– Delo s samo enim jezikom omogoča trenerju in udeležencu, da se bolje spoznata in ustvarita varen prostor, kjer se udeleženec počuti bolj udobno izražanje vprašanj ali mnenj.

– Lahko je manj časa za pripravo trenerja ali več časa seje za obravnavo vprašanj ali tem, s katerimi se posameznik morda bori.

– Udeleženec je bolj verjetno, da se udeležijo in usposabljanje zahteva malo prostora.

Tudi v sejah s samo enim udeležencem lahko trenerji zagotavljajo vsebino na interaktivne načine, ki ustrezajo potrebam in interesom udeleženca. Z malo truda lahko trenerji premagajo vse neprijetne občutke glede obešanja slik na steni majhnega vadbenega prostora ali pa hodijo okoli in gledajo na material, kot bi lahko trener v veliki učilnici s skupino. Nagrade in rezultati uporabe interaktivnih dejavnosti za vključitev udeleženca v lastno učenje daleč odtehtajo enostavnost in udobje samo ustnega zagotavljanja vsebine. Ne glede na velikost skupine udeleženci pridobijo veliko globlje razumevanje gradiva z interaktivnimi metodami.

Majhne skupineNekateri trenerji lahko majhno skupino opredelijo kot tri do pet ljudi, medtem ko lahko drugi, ki so navajeni delati s 40 do 50 ljudmi, določijo majhno skupino s 10 do 15 udeleženci. Velikost skupine je relativno glede na program in skupne izkušnje trenerja, ljudi v skupini, kot tudi sejo, ki poteka. Majhna skupina, ki razpravlja o študiji primera, je na primer lahko sestavljena iz štirih ali petih ljudi, medtem ko lahko majhna skupina, ki sodeluje v timski dejavnosti, vključuje osem ali celo deset ljudi. Zato lahko nekatere strategije za delo s posamezniki (zgoraj) veljajo tudi za manjše skupine, nekatere druge strategije za delo z velikimi skupinami (spodaj) pa se lahko uporabljajo tudi. Na splošno se lahko informacije iz tega kurikuluma uporabijo za manjše skupine s povprečno velikostjo do dvanajst udeležencev.

Izzivi sodelovanja z majhno skupino vključujejo naslednje:– Potencialna raznolikost med udeleženci in kjer udeleženci sodelujejo v procesu

vključevanja, zahteva, da vodje usposabljanja več razmišljajo o svojih materialih, zgledih in zasnovi.

– Nekateri udeleženci se morda počutijo neprijetno, če sodelujejo v različnih skupinah.

– Dinamika skupin in raven udeležbe lahko povzroči, da trenerji čutijo, da morajo neposredno zaprositi udeležence za sodelovanje, odzivanje ali izmenjavo idej. Zaradi tega se lahko udeleženci v mirni skupini počutijo izločene.

Prednosti, ki pridejo z delom z majhno skupino, vključujejo naslednje:– Za koncept D-CULT se majhne (in srednje) skupine štejejo za idealne, saj so

pogosto sestavljene iz podobnih jezikovnih skupin in tako omogočajo več časa za razpravo in interakcijo.

– Manjše skupine inštruktorjem omogočajo, da bolje spoznajo udeležence (ter njihove interese in skrbi).Udeleženci imajo tudi priložnost, da se bolje seznanijo z drugimi udeleženci.

38


– Majhne skupine zagotovijo trenerjem čas za obravnavo vprašanj ali tem, s katerimi se posamezni udeleženci morda borijo.

– Navodila se lahko prilagodijo potrebam vsakega udeleženca.

Velike skupineV idealnem primeru lahko trener dela z manjšimi skupinami, da se omogoči večja individualizirana pozornost. Vendar so velike skupine pogosto nujne zaradi pomanjkanja sredstev. Izzivi, ki jih prinaša sodelovanje z veliko skupino, vključujejo naslednje:

– Trenerji se morda počutijo preobremenjeni z izzivi, povezanimi z nadzorovanjem velike seje in veliko skupino udeležencev.

– Raznolikost udeležencev (prejšnje znanje, raven pismenosti, jezikovne sposobnosti, učni slogi, podeželske/kampe/urbane izkušnje ter različne potrebe in pričakovanja) otežuje načrtovanje in omogočanje usposabljanja.

– Težko je najti dovolj velik prostor za veliko skupino.

– Upravljanje ravni zvoka v sobi pri delu z velikimi skupinami. Večje skupine so lahko glasne, še posebej v sobah s slabo akustiko.

– Pogovori med kulturami in jeziki.

– Morda se je lažje zanašati na predavanje, namesto da bi uporabljali različne metode.

– Težko je obravnavati potrebe vseh.

– Sodeluje lahko manj ljudi.

– Preverjanje razumevanja med udeleženci je lahko težavno.

– Skupina se morda počuti bolj neorganizirano.

– Udeležencem se lahko zdi velikost skupine zastrašujoča.

Odsvetujemo izvajanje koncepta D-CULT v velikih skupinah. Vendar pa bi bilo v nekaterih primerih morda treba začeti postopek intehracije z veliko skupino, ki se bo delno razdelila na več manjših skupin. Za tako začetno fazo so prednosti, ki izhajajo iz dela z veliko skupino, naslednje:

– Večje skupine trenerjem omogočajo uporabo dinamičnih, interaktivnih dejavnosti, ki lahko delajo le z večjim številom ljudi. S tem se odpravi potreba po spreminjanju številnih sej za manjše skupine.

– Udeleženci imajo priložnost, da izboljšajo svoje družbene sposobnosti in sodelujejo z mnogimi različnimi ljudmi ter da delijo, poučujejo in se od njih učijo. Udeleženci lahko iz prve roke vidijo tudi raznolikost okolij drugih na svojem območju.

– Predstavitev večjim skupinam omogoča trenerjem, da lahko naenkrat posredujejo glavna sporočila in koncepte vsem udeležencem, na primer s predavanjem ali demonstracijo. Trenerji lahko tudi popravijo lažne informacije in mite naenkrat.

39


3.3.4 Upravljanje izzivov

Trenerjise pogosto srečujejo z izzivi z udeleženci. Vodje usposabljanja lahko ohranijo pozitivno učno okolje, če se s temi situacijami ukvarjajo profesionalno, kar ne odvrača drugih udeležencev. Vodje usposabljanja bi morali biti seznanjeni z obema stranema spornih in nasprotujočih si vprašanj, da bi lahko zlahka reševali izzive in pomisleke. Trenerji bi si morali tudi zapomniti, da pri ravnanju z ljudmi, ki so lahko nepredvidljivi, ni pravega načina za obvladovanje razmer.

Obvladovanje pričakovanj, mitov in govoricObravnavanje nerealnih pričakovanj je ključni del usmeritve in usposabljanja za begunce in priseljence. Trenerji se srečujejo z miti, govoricami in nerealističnimi pričakovanji najpogosteje v začetnem obdobju sprejema in umestitve, preden imajo udeleženci veliko izkušenj v svoji novi kulturi.

Sčasoma se širijo govorice in lažne predpostavke, ko udeleženci pridobijo več lokalnega znanja in izkušenj o realnosti njihovega integracijskega procesa. Pomembno je, da vodje usposabljanja in drugi ne pozabijo, da udeleženci zbirajo informacije o svoji novi evropski državi gostiteljici in njihovi novi skupnosti iz najrazličnejših virov ter da so ta sporočila lahko v nasprotju ali pa so zelo netočna. Mnogi trenerji menijo, da je to pomemben cilj orientacije je odpraviti mite ali govorice in zagotoviti, da udeleženci dobijo prave informacije.

Obravnavanje občutljivih temMed orientacijskimi sejami se lahko pojavijo zelo osebne in občutljive teme. Na primer, že samo omemba vprašanja spolov lahko udeležencem in trenerjem povzroči, da se počutijo neprijetno, vendar je pomembno, da udeležencem zagotovimo točne informacije o tej temi. Vodja usposabljanja morda tudi meni, da je treba opraviti nekaj raziskav, preden udeležencem posreduje informacije. Predvsem je zelo pomembno, da trener zagotovi točne informacije. Če trener ne ve, bi moral to odkrito povedati in ponuditi, da bi dobili informacije ali se obrnejo na koga drugega za točne informacije.

Da bi udeleženci lažje razpravljali o občutljivih vprašanjih znotraj skupine, ko se pojavijo, bi moral trener začeti usposabljanja z manj tveganimi temami in razpravami, da bi povečali udobje in zaupanje. Pri razpravljanju o potencialno občutljivi temi, kot so starševske vloge ali uporaba nasilja, lahko trener zagotovi splošen pregled teme, ki bo udeležencem pomagala, da se počutijo udobnejše, nato pa dodali podrobnejše informacije. Vodje usposabljanja bi morali udeležence pogosto opazovati, kadar se pojavijo občutljive teme, tako med usposabljanjem kot zasebno med odmori, da bi ocenili raven udobja udeležencev. Vodje usposabljanja bi morali tudi zagotoviti, da udeleženci razumejo ključne informacije, vendar bi morali omogočiti nekaj prožnosti pri obravnavi tem, da bi pomagali vzpostaviti varen in zaupljiv prostor. V nekaterih primerih, ko se pojavi občutljiva tema, ki je še posebej pomembna, se lahko trener odloči, da se premakne na drugo temo in ponovno obišče občutljivo temo, potem ko so udeleženci imeli čas za razmislek. Pri zavlačevanju ali ponovnem določanju prednostnih nalog bo trener morda želel teme postaviti na flipchart „parkirnega lota“, da bi udeležencem pokazal, da bodo njihova vprašanja obravnavana.

40


Glavni udeleženci, ki izzivajoVečina usposabljanj bo verjetno vključevala enega ali več zahtevnih udeležencev. To je lahko posledica kulturnih razlik, ozadja, osebnosti ali ravni zanimanja. Obstajajo različni načini za obvladovanje teh izzivov in različne taktike delujejo glede na trenerja, zahtevne udeležence in druge udeležence.V naslednjih paragrah bomo predlagali strategije, ki se ukvarjajo s težavnimi udeleženci.

Nepazljivi, nesodelujoči, moteči ali nezainteresirani udeleženci:– Pomagati udeležencem ohraniti zanimanje, ostati pozoren in vključen, in

bolje poslušati. Medtem ko nezainteresirani udeleženci morda niso moteči ali izstopajo, je lahko sodelovanje z njimi še posebej zahtevno ali zagotoviti, da ti udeleženci pridobijo informacije iz usposabljanja.

– Upočasni govor, če udeleženci težko razumejo, kaj se govori.– Razlikujejo govorni slog, biti jedrnata, in organizirati ali kategorizirati

informacije.– Uporabite zvočne namige, da pritegnete pozornost udeležencev. To lahko

vključuje glasnejše ključne besede, ki se redko uporabljajo, ploskajo, kličejo po imenu, postajajo zelo tiho ali pa v to, kar se govori, spuščajo nekaj neumnega. Drug pristop je distribucija govornih in pavznih kartic. Tisti z govornimi kartami lahko prispevajo k razpravi. Če je kaj nujnega, lahko tisti s pavzo napišejo sporočilo.

– Izzovejo vprašanja in povratne informacije, da bi pridobili več informacij s spodbujanjem udeležbe. Če se udeleženci ne odzovejo, poskusite reči: „Prosim, vprašajte tri vprašanja o tej temi, preden gremo naprej.“

– Kontrolirajte stranske pogovore tako, da prosite, da samo ena oseba govori naenkrat.

– Začni govoriti tiho. V idealnem primeru bodo drugi udeleženci prosili tiste, ki so moteči, naj bodo tiho, da bodo lahko vsi slišali.

– Pogosto pregleduje informacije.– Dodelite nezainteresirane udeležence z nalogo. Na primer, vodenje diskusije

majhne skupine, začetek in ustavitev glasbe za neko dejavnost ali razdeljevanje virov.

– Spodbujajte voljne udeležence k delu z drugimi, ki se manj zanimajo za usposabljanje.

– Premikajte se po prostoru, da boste lažje pritegnili pozornost udeležencev. Pogosto obiščite tiste, ki so moteči ali ki niso tako pozorni.

– Pritegnejo pozornost udeležencev z uporabo njihovih imen. Postavljajte vprašanja o tej temi, da bi jih spomnili, zakaj so tam.

– Vzpostaviti posledice za nesodelovanje, kot so neizpolnjevanje ključnih informacij ali zadržanje spodbud.

– Povej udeležencem, da so pomembni. Naj vedo, da je njihovo mnenje pomembno, in poudarjajo, da morajo posamezniki izražati svoja mnenja v

41


Evropi. Spodbudite udeležence, da začnejo v razredu!Vzpostaviti izhodiščno točko, ki udeležencem sporoča, da je to interaktivna seja in da se od vseh pričakuje, da bodo prispevali.

Tihi ali sramežljivi udeleženci: Veliko zgoraj navedenih rešitev za sodelovanje z nezainteresiranimi udeleženci se nanaša tudi na sramežljive ali tihe udeležence. Poleg tega je tu še več strategij:– Spremenite nastavitev sobe ali razdelite udeležence. Včasih se lahko s

spreminjanjem udeležencev, ki sedijo poleg njih, odprejo, na primer ločevanje družinskih članov ali umestitev ljudi istega spola skupaj. Poleg tega se lahko udeleženci z majhno skupino počutijo bolj udobno, da se odprejo, ne pa v učilnici za veliko skupino.

– Postavite lažja vprašanja sramežljivega udeleženca, da bi ji pomagali pridobiti zaupanje v sodelovanje na seji. Pohvalite sramežljive prispevke k seji.

– Vprašajte sramežljive udeležence, da napišejo ali narišejo kaj v odgovor na zastavljeno vprašanje.

– Vprašajte udeležence, naj spregovorijo o tem, kar slišijo od drugih. Zaradi tega je manj osebno in lahko pomaga nekomu, ki je sramežljiv, da odpre več.

– Uporabite ključne besede v jeziku tišjih udeležencev ali vključite kulturno specifične reference.

– Izberite udeležence za igranje vlog, ki dajejo sramežljive vloge udeležencev.

Strategije za pomoč pri umirjanju konverzualistov:– Ko udeleženci nenehno sodelujejo v stranskih pogovorih, najprej uporabite

neverbalno komunikacijo (npr. zapiranje razdalje med trenerjem in govorci, dvigovanje glasnosti glasu, stik z očmi) za odvračanje pogovora.

– Enega od govorcev vprašajte po imenu in vprašajte kakšno vprašanje ali za povzetek tega, o čemer smo pred kratkim razpravljali. Uporabite glasen hrup (kot je ploskanje), da bi pritegnili pozornost raztresenih udeležencev.

– Razdiralnega udeleženca kot mentorja prepustite drugim ali pa ga prosite, naj poskrbi, da bodo sodelovali tudi drugi.

– Če govorci nadaljujejo, ločite motilne udeležence tako, da jih premaknete v različne dele sobe. To je mogoče doseči s štetjem udeležencev, da bi pomešali vse ali oblikovali majhne skupine. Če udeleženci še naprej motijo sejo, vzemite govorce na stran in se pogovorite o tem vprašanju. V idealnem primeru bi ta razprava potekala med načrtovanim odmorom; ustvari enega, če je potrebno.

Strategije za omejitev prevladujočih udeležencev:– Če udeleženec prevladuje nad pogovori, razmislite o določitvi časovnega roka

za komentarje (30 sekund, minuta) ali diplomatskega vdora (“Postavite zanimivo vprašanje. Naj vas ustavim in dobim informacije od nekaterih drugih”) in zbrati prispevke dveh ali treh drugih udeležencev.

– Ostanite vljudni, povzemite, kar je rekel udeleženec, priznajte, da je točka veljavna in pomembna, nato pa navedite: „Skupino moramo obdržati na nalogi, zato se lahko o tem še naprej pogovarjamo med odmorom?“

42


– Uporabite da ali ne vprašanje s prevladujočim govorcem („Ali to doživljate veliko?“) in nato vprašajte druge odprta vprašanja, da zberete svoje prispevke ali predloge o tej temi.

– Če sodeluje s soustvarjalcem, lahko en trener nadaljuje s sodelovanjem s skupino, medtem ko drugi odstrani razdiralnega udeleženca, da se pogovori o situaciji.

Strategije za spodbujanje drugih udeležencev k reševanju vprašanj:– Zavedajte se interakcij med težavnim udeležencem in drugimi v skupini. Se

zdi, da drugi podpirajo udeleženca?Bolj pogosto kot ne, so tudi drugi udeleženci razočarani zaradi težavnega udeleženca in bodo ukrepali, da bi ga utišali.

– Uporabite dejavnosti majhnih skupin z „naključno“ izbranimi voditelji, da utišate glasnejše udeležence.

– Par problematičnega udeleženca z nekom, ki mu lahko pomaga, da se obnaša bolj primerno.

– Uporaba parkirišča za nepovezana vprašanja v razpravah, ki potekajo predolgo.

Strategije za deaktiviranje agitatorja:– Če udeleženec nadleguje skupino z glasnim izražanjem svojega znanja,

vprašaj druge za mnenje o tej temi.– Razdelite skupino za delo v parih. Trener se lahko poveže s težkim

udeležencem, da si izmenjujejo stališča, medtem ko preostali del skupine ostane produktiven.

– Razdelite skupino v manjše skupine za razpravo ali razglasite odmor, nato pa vzemite posameznika na stran. Mirno opišite izzive, ki jih povzroča njegovo vedenje, in prosite osebo, naj odide.

Strategije, ki ne omogočajo negativnosti, da bi iztirile razpravo:– Kadar so udeleženci še posebej negativni ali odporni na ideje, prisluhnite

njihovi utemeljitvi in skušajte razumeti njihovo stališče.– Prosite druge v skupini, da izrazijo svoja stališča, potem ko je bil udeleženec

še posebej kritičen ali negativen.– Ohranite optimističen pogled in pozitivno osvetlite razmere.

43


Celoten tečaj D-CULT je sestavljen iz desetih podmodulov, ki pokrivajo široko področje priprave beguncev in migrantov na njihovo vključevanje v kulturo njihove nove države gostiteljice. Teme teh modulov so:

Modul 1 Kulturna pismenost

Podmodul 1 Večkulturna ozaveščenost

Podmodul 2 Obogatite svoje okolje

Podmodul 3 Živeti skupaj

Modul 2 Osebne spretnosti

Podmodul 1 Izražajte se

Podmodul 2 Sposobnost preiskovanja

Podmodul 3 Obveščanje

Podmodul 4 Sodelovanje

Modul 3 Digitalne spretnosti

Podmodul 1 Uvedba v IKT

Podmodul 2 Gibanje v digitalnem svetu

Podmodul 3 Delovna platforma & Virtualni muzej

Oblikovanje vseh prihodnjih tečajev D-CULT bo odvisno od različnih organizacijskih parametrov, ki bodo med drugim določali velikost skupine, lokacijo in zlasti trajanje tečaja. Zato so v tem priročniku predstavljeni primeri, kako je mogoče zgraditi most med učnimi vsebinami in končnim ciljem tečaja D-CULT, tj. uvajanje državljanskih in kulturnih kompetenc ter spodbujanje demokratičnih vrednot, ki temeljijo na razumevanju evropske kulture, zgodovine in vrednot z delom v virtualnem muzeju. Te predstavitve, od katerih so bile nekatere izvedene v obdobju testiranja in potrjevanja, bodo dale živahne slike, kako se lahko bistvo naše filozofije D-CULT prenese v prakso.

Naj ti primeri spodbudijo vašo motivacijo in vas navdihujejo, da podobno trenirate s svojo skupino migrantov!

Dostava vsebin usposabljanja D-CULT4

44


4.1 Modul 1: Kulturna pismenost

4.1.1 Podmodul 1: Večkulturna ozaveščenost

Če pogledamo razvoj večine naših evropskih družb, ki so v zadnjih desetletjih postale bolj raznolike in barvitejše v večkulturnem smislu, lahko vidimo, da je večkulturna ozaveščenost še posebej pomembna. Vrednote, prepričanja, pa tudi medsebojno spoštovanje in priznavanje, ki jih vsebujejo, se na eni strani sporočajo v vsakodnevni interakciji. Begunci in migranti bodo to doživeli zelo hitro. Lahko pa jih tudi poučujemo, ta modul pa govori o tem, kako lahko ta učni proces sprožijo in vodijo učitelji, svetovalci in osebje v organizacijah za podporo beguncem.

V zvezi s tem se modul „večkulturno zavedanje“ osredotoča na pedagoške spretnosti, ki olajšujejo premagovanje različnih vrednot in pogledov migrantov v svojem novem okolju ter njihovo ozaveščanje.

Didaktično ozadje in cilji učenjaKultura je eden najpomembnejših konceptov v sociologiji, saj igra ključno vlogo v našem družbenem življenju. Pomembno je, da oblikujemo družbene odnose, ohranjamo in izzivamo družbeni red, določamo, kako razumemo svet in svoje mesto v njem, ter da oblikujemo naša vsakodnevna dejanja in izkušnje v družbi. Kultura se odraža v naši zgodovini, naši dediščini in vedenju. Pogosto se uporablja kot pojasnjevalno ozadje za določanje superiornosti skupine ali za izključitev in izkoriščanje.Cilji didaktičnega učenja so:

Ozaveščanje o večkulturnosti;

Razumeti, kako ravnati z raznolikostjo;

Za pedagoško obravnavo občutljivih vprašanj.

To je primer, kako strokovnjaki na področju izobraževanja (učitelji, mladinski svetovalci in osebje begunskih organizacij) razvijajo seminarje in tečaje za begunce in migrante, da bi jih senzibilizirali na večkulturna vprašanja. Del takšne priprave je tudi to, da se učitelji sami zavedajo, kako razumejo multikulturnost, ali imajo dovolj znanja, da ocenijo ozadje učencev in kakšne praktične korake lahko sprejmejo, da bi kar najbolje izkoristili izkušnje svojih učencev.

Zelo priporočljivo je, da se oblikujejo scenariji za različne učne skupine:

Velikostskupine: Za katero sestavo je primerna velikost skupine?

Vrsta skupine: Ali bi morale biti učne skupine homogene glede na starost, spol in državo izvora? Ali bi morale biti bolj mešane skupine za predvideni učni proces?

Spolna porazdelitev: Kakšne so prednosti in slabosti za istospolne skupine in skupine mešanih spolov?

Sporočilo: Kako je mogoče premagati jezikovne ovire tako pri komuniciranju z učenci kot pri temah, ki jih je treba obravnavati?Kateri formati so primerni za ljudi,

Primer primera

45


ki so morda nepismeni? Kako je treba sestaviti učne skupine, da bi se lahko spopadle z različnimi ravnmi jezikovnega znanja?

Teme: Ali obstajajo teme, ki se jim je mogoče bolje izogniti ali pa jih je mogoče obravnavati zelo previdno? Ali obstajajo teme, ki so še posebej primerne v okviru večkulturnega ozaveščanja? Ali obstajajo učenci, ki lahko svoje multikulturne izkušnje vnesejo v učni proces, na primer zato, ker prihajajo iz družbenega okolja, kjer je multikulturnost samoumevna?

Vodstvo skupine: Kdo bi moral voditi takšno skupino - pedagoško usposobljenega specialista ali enega od učencev? Ali ne bi bilo smiselno, da bi umetnik ali kulturni delavec prevzel vlogo posrednika pri kulturnih vprašanjih?

Delo v naslednjih enotah je tesno povezano s temami, povezanimi z multikulturnostjo.

ENOTA 1 Kaj je kultura?Učni cilji te enote so:

Razumeti vlogo kulture pri gradnji posameznikove identitete; Ozaveščanje o raznolikosti in večkulturnosti na lokalni ravni; Opredelitev skupnih vidikov kultur migrantov in države gostiteljice.

Ta primer je namenjen učiteljem, mladinskim svetovalcem in osebju begunskih organizacij, ki se zberejo na pripravljalnem seminarju. Udeleženci morajo najprej ugotoviti, kakšno je njihovo lastno razumevanje kulture v multikulturni družbi:

Ali vidijo svojo lastno kulturo kot dominantno ali raje kot „enako med mnogimi“?

Ali na multikulturnost gledajo na pozitiven, čakaj in viden, negotov, kritičen, nevtralen ali diferenciran način?

Ali imajo izkušnje s tem iz lastne zgodovine, od družinskih članov, prijateljev in znancev?

Najprej sestavijo seznam vprašanj, ki jih nato predstavijo v obliki predstavitve (na pinboard ali digitalno) skupini, da bi spodbudili diskusijo in samorefleksijo. Ta vaja je namenjena beleženju lastnega odnosa do kulture v multikulturnosti. Nato skupina odseva lastne vrednosti, ki izhajajo iz snemanja.

Naslednji korak je ugotoviti - na primer z uporabo zemljevida - od kod prihajajo prihodnji udeleženci na tečajih begunca ali migrantov in kaj učitelji vedo o kulturi v teh državah. Zlasti je pomembno ugotoviti, ali prihajajo udeleženci tečaja iz držav, kjer so multikulturne družbe norma, ali prihajajo iz kulturno homogenih družb.

V tej enoti predlagamo naslednje dejavnosti. Podroben opis lahko najdete v zbirki orodij.

Primer primera

46


Dejavnost 1 Prižiganje in prihodCilji:

Omogočiti učiteljem, da se s samorefleksijo seznanijo s tem, kaj za njih pomeni razpad in prihod;

Spoznavanje osnovnih izkušenj in zaznavanje, katerim pozitivnim in negativnim izkušnjam so učenci z migracijskim ozadjem in begunci izpostavljeni.

Dejavnost 2 Vprašajte strokovnjakeCilji:

Povezati učitelje s strokovnjaki, ki so usposobljeni in izkušeni pri soočanju z izzivi v večkulturnem kontekstu;

Koristiti obstoječim izkušnjam ter „pripraviti se in pripraviti“ za delo v večkulturnem okolju.

Dejavnost 3 Kulturni okviriCilji:

Odpraviti subjektivne predsodke, ki jih je mogoče povezati z besedo „kultura“.

ENOTA 2 Človekove pravice in vrednoteUčni cilji te enote so:

Uvesti in spodbujati splošno spoštovanje in spoštovanje človekovih pravic; Seznaniti se z vodilnimi načeli sodobne družbe in vrednotami različnih kultur; Naučiti se, kako se spoprijeti z medkulturnimi konfliktnimi situacijami.

Svoboda pomeni nadvlado človekovih pravic povsod. Leta 1941 je predsednik Združenih držav, Franklin D. Roosevelt, nagovor na 77. kongres v okviru svojega javnega zborovanja, da bi ameriško javno mnenje opustil svoje nevtralno stališče do WW2 in opisal svojo vizijo o svetu, ki temelji na štirih bistvenih človekovih svoboščinah:

1. svoboda govora in izražanja;2. svoboda čaščenja;3. osvoboditev od želje;4. osvoboditev pred strahom.

Ta naslov je bil navdih za Eleanor Roosevelt, ki je igrala ključno vlogo pri razvoju Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

V tem primeru bodo učitelji, mladinski svetovalci in osebje begunskih organizacij analizirali in razpravljali o načelih, na katerih temelji naša družba. Udeleženci bodo povabljeni, da razmislijo o tem, ali je Rooseveltova zapuščina prestala preizkus realnosti, časa in - predvsem - kulturne raznolikosti. Cilj je zagotoviti splošen okvir v zvezi s človekovimi pravicami v različnih državah ter zlasti z življenjskim stanjem migrantov in beguncev.

Primer primera

47


Primer primera

Ali imajo te kategorije ljudi enake pravice kot drugi državljani? Ali so se njihove življenjske razmere v novi državi izboljšale? Ali uspejo postati del družbe gostiteljice ali pa so izključeni in marginalizirani? Ali obstajajo namenske službe za njihovo zaščito?

Udeleženci, ki se zavedajo težav, s katerimi se soočajo migranti, so vabljeni, da razmislijo o tem, kakšne spremembe bi bilo treba narediti glede na naš čas in multikulturne družbe, da bi jim zagotovili enake možnosti in obravnavo.


Dejavnost 1 Ljudje imajo človekove praviceCilji:

Seznaniti se z vodilnimi načeli sodobne družbe; Spodbuditi razpravo o pojmih in razlagah individualnih in družbenih svoboščin,

ki so jih doživele partnerske države v projektu (Italija, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Španija) in v državah izvora končnih upravičencev, da bi osvetlili notranje pristranskosti, ki so tudi del tega, kar menimo, da je „splošni način razmišljanja“.

Dejavnost 2 Vrednote, ki si jih delimoCilji:

Seznaniti udeležence z dinamiko, ki je vključena v spodbujanje evropskega državljanstva, ki temelji na vrednotah, nadomeščanje zastarelih jus soli in jus sanguinis ter zagotavljanje socialno varnega okolja rezidentom za daljši čas in priseljencem.

Dejavnost 3 Vrednote, ki jih morda ne delimoCilji:

Da bi udeleženci razumeli, kako odpraviti medkulturne konfliktne situacije in/ali ublažiti neželene učinke.

ENOTA 3 Podobnosti in razlikeUčni cilji te enote so:

Razumeti, kako delujejo naši miselni procesi in kako kultura oblikuje znanje; Naučiti se prepoznati, nadzorovati in uporabljati čustva; Preučiti vpliv kulture na človekovo vedenje.

Reševanje problemov je pomembna spretnost, ki aktivira več kompetenc, povezanih s procesom razmišljanja: vpogled, odločanje, ocena tveganja, domišljija in ustvarjalnost.

48


V tem primeru se bodo morali udeleženci udeležiti dejavnosti, katere cilj je poglobljeno poznavanje tega, kaj pomeni preseliti se v drugo državo in ki bo sestavljena iz 3 glavnih korakov:

1. Opredelitev problema in določitev cilja;2. Ocenjevanje možnih rešitev in tveganj;3. Simulacija možnih scenarijev.

Opredelitev problema pomeni, da je konkreten, analizira in opisuje vse njegove značilnosti: kaj je to, kdo so vpleteni subjekti, v kakšnem kontekstu in trenutku se to zgodi. V tej fazi bodo analizirane konkretne potrebe, ki bodo sledile odločitvi o selitvi, posebna pozornost pa bo namenjena problemom, s katerimi se srečujejo migranti in begunci, ter oceni, kako ljudje, ki pripadajo različnim kulturam, dojemajo te probleme ter posredujejo med različnimi stališči in odpirajo nove perspektive. Zato bo razmišljanje prispevalo tudi k opredelitvi jasnega končnega cilja.

Drugi korak se bo osredotočil na strategije, ki jih je treba izvajati za rešitev obravnavanega problema, pa tudi na posledice, ki jih vključuje vsaka strategija, in predvsem na možne povezave med njimi in kulturo, v kateri živi.

V tretjem koraku bo problem sprejet, poskuša simulirati možne rešitve in izboljšave.

Poudarek dejavnosti je vedno na tem, kako deluje miselnost, zato se morajo subjekti nenehno spraševati:

Kaj mislim in zakaj? V kolikšni meri moja kultura vpliva na to misel?


Dejavnost 1 Kultura in misliCilji:

Povečati poznavanje naših miselnih procesov s primerjavo z drugimi načini kognitivnega delovanja, na katere vplivajo kulture, drugačne od naših lastnih;

Za izboljšanje razvoja metakognitve.

Dejavnost 2 Kultura in čustvaCilji:

Spodbujanje čustvene pismenosti in čustvenega izboljšanja; Izboljšati čustvene sposobnosti s prikazovanjem podobnosti in razlik med

kulturami.

Dejavnost 3 Kultura in ukrepiCilji:

Preučiti vpliv kulturnih vidikov na način ravnanja ljudi, poudariti možne podobnosti in razlikemed različnimi kulturami.

49


Primer primera

4.1.2 Podmodul 2: Obogatite svoje novo okolje

Povezovanje je težaven proces, ki zahteva čas, poglobljeno poznavanje kulture in tradicije države gostiteljice ter odnos do odprtosti in sprejemanja sprememb s strani ljudi, ki pripadajo tej državi. Izobraževanje in usposabljanje lahko resnično pomagata. Migranti in begunci imajo pravico do izobraževanja, saj jim bo to omogočilo boljšo zaposlitev, boljše življenje in tudi postati del družbe. Izobraževanje je ključno tudi zato, ker se morajo migranti seznaniti z zakoni in vrednotami države prejemnice, prav tako pa jim je treba dati vse informacije o svojih dolžnostih in pravicah ter storitvah, ki so jim namenjene in jim lahko pomagajo in jih podpirajo v procesu prilagajanja in vključevanja.

Didaktično ozadje in cilji učenjaSelitev v drugo državo pomeni, da se prilagodimo novemu načinu življenja, novim tradicijam, navadam, hrani in tako dalje. Potreba, da se počutijo del države gostiteljice ter da so sprejeti in povezani z domačini, lahko predmet postavi pod vprašaj njegovo identiteto in izgubi stik s svojimi kulturnimi koreninami in ozadjem. Oseba lahko v celoti sprejme novo kulturo na račun svojega izvora ali zavrne prilagajanje novi kulturi ali integracijo nekaterih njenih elementov na račun integracije. Kulturni šok je lahko tudi posledica neskladij med pričakovanji osebe in dejansko realnostjo. V zvezi s tem je cilj podmodula „Obogati svoje novo okolje“ končnim upravičencem omogočiti potovanje, osredotočeno na ponovno odkrivanje svoje preteklosti in projiciranje v prihodnost. Cilji didaktičnega učenja so:

Da se končni upravičenci ponovno povežejo s svojimi izvornimi koreninami tako, da komunicirajo in delijo z drugimi ljudmi;

Da bi razumeli, kaj želijo biti in kaj želijo postati;

Krepitev socializacije in vključevanja.

Komunikacija je zelo pomembna, tako za nas, ker je priložnost, da se povežemo z najglobljim jazom in da v celoti razumemo naša čustva in čustva, pa tudi za poslušalce, da jim damo nove poglede in nove poglede na svet. Obstaja več dejavnosti, zaradi katerih lahko ljudje odsevajo in izražajo svojo identiteto in mnenja; udeleženci bodo vabljeni k pogovoru o sebi z uporabo naslednjih izraznih sredstev:

ustna ali pisna produkcija; skupinske razprave; javno nastopanje; dramatizacija.

Z gestami, govorico telesa in besedami bodo delili svoje zgodbe in razumeli, kakšna je njihova prihodnost. To bo spodbudilo samorazumevanje in odnos do sočutja do drugih.

50


Primer primera

ENOTA 1 Deli svojo zgodboUčni cilji te enote so:

Olajšati postopek ponovne prilastitve kulturnih, družinskih in antropoloških korenin migrantov;

Naučiti se, kako se prilagoditi novemu kontekstu in novim okoliščinam;

Biti sposoben načrtovati nove cilje.

Da bi se prilagodili novemu okviru in hkrati ohranili svojo kulturo, je lahko pomembno, da migranti razmislijo o kulturnih vidikih, ki jih imajo za bolj reprezentativne za svojo identiteto. Izmenjava zgodbe o njihovem prenosu, od takrat, ko so bili v domovini, do prihoda v Evropo, jim lahko pomaga, da ostanejo povezani s svojimi koreninami in ozadjem.

V drugi fazi tega procesa ponovne opredelitve kulturne identitete se morajo teme osredotočiti na svoje sedanje življenje in na razloge, zakaj so se preselile v drugo državo, ter primerjati svoja pričakovanja in upe z dejanskimi razmerami, v katerih živijo.

Šele takrat se lahko migranti odločijo, kaj želijo spremeniti v svojem življenju in kaj želijo doseči v prihodnosti. Višja raven ozaveščenosti jim lahko da priložnost in orodja za oblikovanje uspešnih strategij za doseganje svojih ciljev.


Dejavnost 1 Ime mi je in bilo mi je imeCilji:

Pokazati učiteljem, kako pomagati končnim upravičencem deliti svoje preteklo in sedanje življenje, da bi se ponovno povezali s svojimi koreninami;

Pokazati učiteljem, kako pomagati končnim upravičencem pri združevanju različnih kulturnih vidikov in elementov.

Dejavnost 2 Moje ime je in semCilji:

Usmerjanje učiteljev v proces določanja končnih upravičencev:1. analizirajte in se seznanite z njihovim trenutnim stanjem v novem kulturnem

kontekstu ter ga primerjajte z njihovimi začetnimi pričakovanji in upi;2. preuči, kako in če so spremembe v kulturnem kontekstu spremenile naravo

njihove identitete;3. razumeti, kako ohraniti svoje tradicije in kulturo v novem okolju.

51


Primer primera

Dejavnost 3 Ime mi je in bomCilji:

Usmerjanje učiteljev v proces določanja končnih upravičencev:1. razmislite o njihovih pričakovanjih in načrtih za prihodnost, o ciljih, ki jih

želijo doseči, in o spremembah, ki jih želijo narediti v svojem življenju;2. razmislite o tem, kaj morajo storiti, da bi dosegli svoje cilje.

ENOTA 2 Gradnja mostovUčni cilji te enote so:

Opredelitev pozitivnih vidikov in podobnosti med kulturo gostiteljice in kulturo migrantov;

Priznanje pomena tradicije in praznovanja; Ustvariti most z gostiteljsko kulturo, čeprav poznavanje arhitekturne dediščine.

Tradicije so pomemben del naše identitete in tudi kulture nove države. Zato je treba posebno pozornost nameniti obredni kulturi ozemlja gostitelja, torej ob vseh slavnostnih priložnostih, ki jih je mogoče povezati z evolucijskimi koraki osebe, normativnimi in paranormativnimi dogodki v družini, vsakoletnimi ponavljajočimi se dogodki, z lokalnimi praznovanji, s poudarkom zlasti na tradicijah, navadah, folklori, običajih, kuhanju in simbolih, ki so značilni zanje.

To bo spodbudilo ne le radovednost do teh slavnostnih trenutkov, temveč tudi spomin in poznavanje lastne kulture in zgodovine vsakega posameznika.

Tej fazi, ki temelji na izmenjavi znanja, lahko sledita delavnica in faza načrtovanja, v kateri morajo udeleženci razmisliti o tem, kako bi lahko praznovali spremembo, ki je posledica migracijskega procesa, tako z vidika gostiteljev kot tudi z vidika gostitelja; prav tako je mogoče ustvariti podskupine, od katerih bo vsaka opravila posebno nalogo, da ustvari (in morda dejansko organizira) dogodek za praznovanje „prehoda“.Medsebojno zaupanje in sodelovanje sta ključna, saj bo vsaka podskupina poskrbela za nekaj: hrana in pijača, oblačila, glasbene in zabavne oddaje, aktivnosti in rituali, lokacija in dekoracije itd., kreativno združevanje osebnih izkušenj z novimi stvarmi, ki so se jih naučili v prvi fazi delovanja.


Dejavnost 1 Kakovostna opekaCilji:

Usposobiti učitelje o tem, kako pripraviti končne upravičence do razvoja samoučinkovitosti in empatije, da bi podrli obrambne zidove, ki preprečujejo, da bi videli, kaj je znano in lepo v tem, kaj je novega in kaj pripada predmetom.

52


Dejavnost 2 PraznovanjaCilji:

Priznati pomen lastne in tuje tradicije ter dati nov pomen spreminjanju in prehodu v nov družbeni in kulturni kontekst.

Dejavnost 3 Arhitekturni mostoviCilji:

Ustvariti most z gostiteljsko kulturo z izmenjavo arhitekturne dediščine.

ENOTA 3 FuzijaUčni cilji te enote so:

Olajšati medkulturna srečanja in socializacijo v vsakdanjem življenju; Da bi evropski novinci razvili komunikacijske spretnosti; Razviti globalno in odgovorno državljanstvo.

Fuzijska kuhinja je opredeljena kot kuhinja, ki združuje elemente različnih kulinaričnih tradicij, ki izvirajo iz različnih držav, regij ali kultur. Hrana je ena najpomembnejših oblik kulturne identitete in izražanja, dejansko so izbire hrane različnih kulturnih skupin pogosto povezane z etničnim vedenjem in verskimi prepričanji. Mešanica različnih etničnih skupin na istem ozemlju lahko pripelje tudi do mešanice okusov, sestavin in receptov iz njihovih kulinaričnih tradicij.

Udeleženci bi morali razmisliti o glavnih okusih svojih kulinaričnih tradicij in receptih, ki jih najbolje krepijo. Nato pa bodo eksperimentirali recept, ki ne pripada njihovi lastni dediščini, potem pa bodo prosili za povratne informacije domačinov in oceno jedi. Recept lahko obogatite tudi s kulinaričnim prispevkom druge kulture (na primer sestavina).


Dejavnost 1 Fuzijska dediščinaCilji:

Olajšati kulturno izmenjavo z analizo arhitekturnih elementov, spomenikov in urbanih pokrajin.

Dejavnost 2 Plovila za fuzijoCilji:

Spodbujati medkulturni dialog z razmišljanjem o možnostih, ki izhajajo iz združevanja različnih kultur, pri čemer je treba za primer vzeti ustvarjanje artefaktov, izdelanih z materiali in tehnikami, ki pripadajo različnim državam.

Primer primera

53


Primer primera

Dejavnost 3 Fuzijska hranaCilji:

Poudariti pomen kulinaričnih tradicij in okusov kot dela naše kulture; Spoznavati kulture z raziskovanjem njihove hrane.

4.1.3 Podmodul 4: Živeti skupaj

Didaktično ozadje in cilji učenjaMirno sobivanje ni lahka stvar, še posebej, ko se srečajo številne različne etnične skupine, kulture in ljudje. Vsakdo ima dobre in manj dobre primere tega v svojem krogu prijateljev in znancev. Življenje skupaj postane še posebej jasno, kje neposredno vpliva na nas v vsakdanjem življenju: v družini, v kulturni povezanosti, v družbi, v naših socialnih odnosih na splošno in v naših družbenih odnosih s starejšimi in z nasprotnim spolom. Učni cilji so:

Zavedati se, kakšno vlogo imajo družinski odnosi v skupnostih migrantov; Zavedanje pomena in teže izobraževanja; Zavedanje družbenih in kulturnih odnosov, povezanih s spolom in starostjo; Zavedati se je treba, da je državljanska udeležba pomembna vrednota in pravica

državljanov v demokratičnih družbah.

V skupini je 15 žensk, ki so pobegnile iz matične države. Večinoma prihajajo muslimani iz Afganistana, Iraka in Irana. Štirje so iz Sirije, dva sta kristjana. Star je od 18 do 25 let, od tega jih je 2 poročenih in imajo otroke. Stopnja izobrazbe je zelo različna, od osnovne stopnje izobrazbe do visoke stopnje diplome. Trije od njih so imeli šolsko izobrazbo, ki ni presegala osnovne izobrazbe v branju, aritmetiki in pisanju. Trije od njih poskušajo biti sprejeti za vstop na univerzo.

Razlogi za njihov pobeg so različni: v nekaterih primerih so morali zapustiti svojo domovino zaradi vztrajnih neuspehov pridelka, ker družine niso več mogli nahraniti s terenskim delom. V nekaterih primerih so morali pobegniti zaradi vojne in izgona.

Sporočilo: To je deloma težko, ker jezikovno znanje države gostiteljice še ni razvito. Deloma imajo dovolj znanja angleškega jezika za sporazumevanje. Vendar pa ženske organizirajo komunikacijo prek prevajalske aplikacije, tako da je komunikacija mogoča, tudi če je dolgotrajna.

Ženske se strinjajo, da bodo svoje življenje prikazale na slikah, kot to še vedno počnejo v svojih domovinah, npr. s tiskanjem na oblačilnih tkaninah. Radi bi poskušali ustvariti slike svojega preteklega življenja in svojega sedanjega življenja, da bi jih povezali.

Delo v naslednjih enotah je tesno povezano s to temo. Skupno življenje in organiziranje vsakdanjega življenja se po eni strani razlikujeta v vseh znanostih in kulturah, po drugi strani pa obstajajo osnove, ki so enake (organiziranje hrane in oblačil, skrb za družinske člane, sodelovanje v družabnih dejavnostih).Ženske, ki delajo skozi naslednje enote tečaja, identificirajo te osnove in ugotovijo podobnosti in razlike z njihovim prejšnjim življenjem.

54


ENOTA 1 DružinaUčni cilji te enote so:

Razumeti, da so družinske vezi lahko bolj ali manj močne v primerjavi z lastnimi izkušnjami;

Razumite, da ima „družina“ lahko zelo različne pomene, od družine enega otroka do klanov več sto ljudi;

Razumeti ključno vlogo patriarhov, spola in starosti.

Ženske najprej slikajo svoje življenjsko okolje, ki so ga zapustile, in nato slike, ki prikazujejo njihov trenutni življenjski položaj. Pouči jih trener, naj zajamejo resnične in ponavljajoče se situacije in dejavnosti na sliki. V naslednji razpravi udeleženci najprej predstavijo svoje slike in iščejo skupne značilnosti - z izkušnjami drugih žensk, pa tudi tistih, ki so jih naredile na novo v svojem novem domu. Obravnavajo naslednja vprašanja:

Katere dejavnosti skupnega življenja so ostale enake? Katere dejavnosti so se spremenile? Katere dejavnosti so postale lažje in zakaj? Katere dejavnosti so postale težje in zakaj? Katere dejavnosti bi radi razširili?


Dejavnost 1 Družinske slikeCilji:

Prepoznati kulturne podobnosti z družinskimi podobami, ki jih udeleženci spodbujajo, da s seboj prinesejo;

Prepoznavanje kulturnih razlik, ki so vidne v neposredni primerjavi s prejšnjim življenjem in tekočim življenjem v drugem kulturnem okolju.

Dejavnost 2 Družina in pobegi v umetnostiCilji:

Pokazati, da so bile in so upodobljene družine na begu v umetnosti; Pokazati, da sta pobeg in migracija ponavljajoča se tema v umetniških kreacijah,

ne glede na to, ali so to slike v muzeju ali npr. narejene kot odtisi na doma narejenih oblačilih.

Dejavnost 3 Družinsko kuhanje in pekaCilji:

Pokazati, da imajo družinska srečanja v različnih državah podobne postopke (priprava obrokov, skupna večerja, plesni dogodki po obrokih);

Primer primera

55


Primer primera

Pripovedovati zgodbe o družinskih obrokih in njihovih pripravah; Identificirati družinsko kuhanje in peko, dodeljeno za posebne dogodke z

različnimi zahtevami.

ENOTA 2 Kulturno izobraževanjeUčni cilji te enote so:

Da bi se zavedali, da izobraževanje morda ni vrednota na splošno;

Razumeti, da je morda težko komunicirati z izobraževanjem kot predpogojem za socialno vključenost;

Da bi vedeli, da je treba izobraževalne vsebine prilagoditi predpogojem, ki segajo od nepismenosti, zavračanja in pomanjkanja zanimanja do motivacije, navdiha in veselja učenja.

V prejšnji enoti so ženske spoznale številne podobnosti in razlike v osnovnih nalogah, da bi ohranile življenje. V tej enoti razpravljajo o vlogi kulturne vzgoje zase in za svoje sorodnike ter o tem, kaj to pomeni za vso družino: identiteta, varnost v skupnem kontekstu, lastna estetika za kulturne dobrine. Izkušnje migracij in pobega raztrgajo kulturne identitete in otežujejo vključevanje v nov kulturni kontekst. Naslednji razmisleki bodo osredotočeni na te vidike:

Kako se počutijo povezane s kulturo, ki so jo pustili za sabo? Kako se njihovi prijatelji, možje in otroci počutijo povezane s kulturo, ki so jo pustili za seboj?

Ali imajo drugačne izkušnje z ljudmi iz drugih držav, s katerimi živijo skupaj v nastanitvah?

Obredi družinskega življenja - ali so enaki v nastanitvah, ki jih sedaj živijo? Ali gre za izobraževanje ali za drugačno socializacijo? Kaj pa šolanje v starih in novih državah? Kako pomembno je izobraževanje na splošno - zdaj in kako je bilo v preteklosti?

V tej enoti predlagamo naslednje dejavnosti. Podroben opis lahko najdete v zbirki orodij. Tam so osredotočeni na mlade, vendar jih lahko za vse starostne skupine prilagodi usposobljeno izobraževalno osebje.

Dejavnost 1 Filozofiranje z mladimi odraslimiCilji:

Obravnava individualna in aktualna družbeno-politična vprašanja; Beguncem in migrantom omogočiti, da najdejo svoj odnos v novem kulturnem

okolju; Za usposabljanje retorike in argumentacije spretnosti, povezanih s kulturnimi

temami.

56


Primer primera

Dejavnost 2 Raziskovanje knjižnicCilji:

Raziskovanje novega okolja z različnimi mediji, ki jih lahko najdete v javnih knjižnicah (knjige, videoposnetke, igre);

Izvedeti, kje in kako najti učno gradivo v različnih medijih.

Dejavnost 3 Pokaži ti kulturo!Cilji:

Spodbujanje beguncev in migrantov k oblikovanju in izvedbi muzejskega obiska za vrstnike;

Da bi begunce in migrante spodbudili k iskanju eksponatov, povezanih z njihovo domovino ali domovino njihovih staršev in starih staršev;

Da bi begunce in migrante spodbudili k uporabi eksponatov, da bi pojasnili in razmislili o svoji zgodovini ter jo povezali z zgodovino svoje nove domovine.

ENOTA 3 Socialni odnosiUčni cilji te enote so:

Razumeti, da so socialni odnosi lahko tesno povezani s spolom in starostjo;

Da bi dobili osnovno razumevanje, kako obvladovati situacije, ki izhajajo iz različnih družbenih odnosov;

Odsevati, da socialni odnosi vplivajo na razumevanje kulturnih del.

Držimo se primera s skupino mladih žensk iz različnih držav. Vsi imajo družbene odnose - z družino, prijatelji, sosedi in ljudmi, ki jih srečajo. Lahko so odprti in prisrčni, vendar tudi oddaljeni in zavračajo. Oblikujejo jih spol, starost, pripadnost skupini, pa tudi izobrazba, politično razumevanje in izkušnje. Družbena razmerja lahko ustvarijo vezi, ki bogatijo naša življenja. Te ženske so se naučile, da lahko socialni odnosi privedejo tudi do draženja in nerazumevanja, ko se pojavijo kulturne razlike, zlasti v odnosih z drugimi spoloma in starejšimi ljudmi.

V naslednji razpravi se ženske osredotočajo na nekatera vprašanja in jih rešujejo: Ženske prepoznajo njihove znane vzorce obnašanja do moških in kaj to pomeni za njihovo življenje;

Prepoznajo svoje znane vzorce do starejših ljudi in kaj to pomeni za njihovo življenje;

Razpravljajo o tem, v katerih kulturnih izrazih se ti vzorci odražajo: v pesmih, slikah, videih, filmih, na družbenih omrežjih;

Ustvarjajo sezname primerov teh vzorcev; Odražajo, kateri od teh vzorcev so enaki v njihovi novi domovini in če menijo, da je to korist ali grožnja za njihovo življenje.

57


Primer primera

V tej enoti predlagamo naslednje dejavnosti. Podroben opis lahko najdete v zbirki orodij:

Dejavnost 1 VzornikiCilji:

Iskanje vzornikov žensk in moških v umetniških delih; Da bi ugotovili, kako so se spremenili v stoletjih; Ugotoviti, kateri vidiki vzornikov so pomembni v njihovem življenju.

Dejavnost 2 Art Age &Cilji:

Iskanje predstavitev starejših ljudi o umetnosti in disuss umetniških izjav, ki so zadaj;

Dvomiti o odnosu med mladimi in starejšimi v različnih družbah; Razmisliti o svojem kanonu vrednot do starejših ljudi v nekdanji in novi domovini.

Dejavnost 3 TipičnoCilji:

Opredelitev „tipičnih“ vzorcev vedenja moških in žensk v različnih kulturah in družbah;

RO zbira te vedenjske vzorce in razpravlja o razlikah znotraj skupine in v primerjavi z njihovim novim življenjskim okoljem.

ENOTA 4 Sodelovanje državljanovUčni cilji te enote so:

Razumeti, da je civilna udeležba demokratična pravica za vse državljane; Pridobiti temeljno razumevanje raznolikosti participativnih dejavnosti; Odražati, da je državljanska udeležba ključ do vključevanja v družbo.

Naša ženska skupina se zbere na drugem zasedanju in nas prosi, da pojasnijo svoje izkušnje z državljansko udeležbo v matičnih državah in v novem okolju. Sprašujejo se o institucionaliziranih priložnostih, kot so volitve v dejanja tako imenovane „civilne neposlušnosti“, kot izraz protesta.

Pozvani so tudi, naj pojasnijo svoje mnenje o prostovoljnem delu, saj je prostovoljstvo eden od stebrov državljanske udeležbe. V zahodnih kulturah je to zelo pogosto neposredno povezano s kulturno zavezanostjo: v muzejih in zbirkah, v ohranitvenih ukrepih v kulturni dediščini in v kulturni krajini. Prostovoljstvo ustvarja identiteto s kraji in ljudmi.

Ženske so pozvane, da se pogovorijo o: Kako se državljanska udeležba obravnava v njihovih državah, ali je to cenjeno ali neželeno?

58


Ali obstajajo razlike v njihovem novem okolju? Ali želijo postati dejavni v smislu političnega, kulturnega ali družbenega angažmaja?

Kakšen prispevek bi lahko dali?

V tej enoti predlagamo naslednje dejavnosti. Podroben opis lahko najdete v zbirki orodij:

Dejavnost 1 Zakaj prostovoljstvoCilji:

Organizirati razprave s predstavniki civilne družbe wo se ukvarjajo s prostovoljnimi nalogami (npr. s prostovoljnim osebjem v muzejih);

Da bi ugotovili, kaj motivira ljudi, da se zavežejo zlasti kulturi; Ugotoviti individualne koristi prostovoljstva.

Dejavnost 2 Poglej to!Cilji:

Ugotoviti, kakšna delovna mesta so na voljo v kulturnem sektorju, vključno z ustvarjalnimi industrijami;

Ugotoviti, ali so lahko tudi delovna mesta in dejavnosti na kulturnem področju vir dohodka;

Priti v stik z ljudmi, ki so že dejavni na tem področju.

Dejavnost 3 Dobro se počutim!Cilji:

Iskanje posebnih krajev v novem okolju, kjer se oseba počuti posebej udobno; Da bi ugotovili, da lahko kraji imajo atmosfero, ki pomaga telesu in duši, da se

regenerira; Naučiti se, da so čustva do krajev lahko zelo različna glede na individualno

razpoloženje, čas dneva, spomine itd.

59


Primer primera

4.2 Modul 2: Osebne spretnosti

Veščine posameznika, ki se odražajo v medosebnih odnosih, se imenujejo socialne veščine. Vključujejo različne sposobnosti posameznika o tem, kako pristopi, integrira in deluje v posebnih okoliščinah, ali lahko sodeluje in sledi pravilom v okolju ali rešuje probleme, ki se pojavljajo na učinkovit način, in če lahko z drugimi odločno komunicira.

Modul Osebna znanja se osredotoča na spretnosti, ki so potrebne za zagotavljanje podpore ciljni skupini v procesu izboljševanja njihovih socialnih spretnosti v okviru trenutnih sprememb in izzivov, s katerimi se soočajo v novem okolju.

4.2.1 Podmodul 1: Izražajte se

Didaktično ozadje in cilji učenjaOsebnost je niz duševnih, vedenjskih in fizičnih značilnosti, v skladu s katerimi se posameznik razlikuje od drugih. To je vrsta mnogih značilnosti ali osebnostnih lastnosti. Osnovne dimenzije osebnosti vključujejo moč čustev, temperament, kot tudi človeške vrednote in osebne potrebe. Učni cilji so:

Prepoznati in spoznavati osebne vrednote ter razumeti njihovo pomembnost v načinu življenja;

Da bi razumeli, kakšne so naše človeške potrebe v vse bolj zapleteni družbi;

Da bi razumeli, kakšna čustva so čustva, se o njih učili in prepoznali odnose med čustvi, razpoloženjem, telesom in umom.

Skupina je sestavljena iz desetih moških migrantov. Pet jih prihaja iz Afganistana, trije iz Sirije in dve iz podsaharskih afriških držav. Vsi so stari od 18 do 27 let. Njihove izobrazbene ravni so zelo različne: Medtem ko ima večina le osnovnošolsko stopnjo, imata dva udeleženca tehnično izobrazbo kot inženirja.

Sporočilo: Udeleženci so v prvih mesecih po prihodu v Avstrijo pridobili zelo osnovno znanje nemščine. Večina jezikov med njimi in trenerji je v osnovni angleščini. Še posebej med afganistansko skupino tisti z boljšimi spretnostmi pomagajo svojim tovarišem pri prevajanju.

Tema, ki je izbrana v začetni uvodni fazi, je „podeželsko stanovanje“.Končni cilj skupine je izdelati razstavo, kako ljudje na podeželju gradijo svoje hiše. Razstava bo pokazala tudi podobnosti in razlike med bivališči v državah migrantov.

Delo v naslednjih enotah je tesno povezano s to temo. Na osebnostne značilnosti vpliva okolje, v tem primeru arhitekturno okolje in obratno. Udeleženci, ki se ukvarjajo z naslednjimi učnimi enotami, povezujejo vidike svojega prejšnjega življenja z arhitekturo in gradbenimi spomeniki.

60


Primer primera

ENOTA 1 Osebne vrednote, učni ciljiZnanje o ciljih te enote je:

Razumeti, kaj so osebne vrednote;

Spoznati močno povezavo med okoljem, vrednotami in vedenjem;

Razumeti, da čeprav so osebne vrednote precej stabilne, nimajo strogih meja in omejitev.

Udeleženci pripravijo predstavitev hiš, v katerih so živeli. Če slike niso na voljo, poiščejo podobne ponazoritve po internetu. Trener pripravlja primere drugih konstrukcij, zlasti primere monumentalne arhitekture iz različnih zgodovinskih obdobij. Slike prikazujejo Versailles Palace in Eremitage v Sankt Peterburgu, palačo Topkapi v Istanbulu, Mogulsko palačo v Indiji, monumentalne stavbe iz tretjega rajha in luksuzne vile iz Hollywooda.

Med naslednjimi dejavnostmi se razprave skupin osredotočajo na te vidike: Kako na identiteto posameznika vpliva okolje? Kako bi se spremenile vaše osebne vrednote, če bi odraščali na enem od teh veličastnih krajev?

Ali je skupinska identiteta omejena na podobne življenjske pogoje ali ne? Ali je mogoče ohraniti svoje kulturne vrednote, če se preselite v drugo arhitekturno okolje?

Ali ta vrsta domov vpliva na kulturne vrednote?


Dejavnost 1 Definiranje vaših vrednotCilji:

Identificirati in opredeliti osebne vrednote, Odkriti, kaj je resnično pomembno v življenju posameznika; Spoznavati lastne vrednote ter prepoznati in sprejemati vrednote drugih.

Dejavnost 2 Konstrukcija naše identitete Cilji:

Določiti razvojni proces individualne in družbene identitete; Da bi ugotovili, kako nas občutek pripadnosti skupini vodi k temu, da ohranimo

togo podobo naše identitete; Da bi se zavedali, kako precenjujemo razlike in podobnosti znotraj in med

skupinami ter kako poudarjamo prednosti naše skupine in napake drugih ljudi.

61


Dejavnost 3 Kultura in vrednoteCilji:

Posameznikom dati čas, da razmislijo o svojih in domačih kulturnih vrednotah; Udeležencem (študentom) omogočiti, da imenujejo, opredelijo in razpravljajo o

razlikah v vrednotah znotraj in med kulturami; Začeti hipotezo o vrednotah kulture gostiteljice.

Dejavnost 4 Izjava o osebnem poslanstvu Cilji:

Najti formulacijo vaše osebne izjave o poslanstvu; Usmerjati pot vašega življenja v soodvisnosti z vašimi osebnimi vrednotami.

Dejavnost 5 ZnačilnostiCilji:

Razumeti različne načine reševanja konfliktov; Spoznavanje lastnega značaja in osebnih lastnosti; Spodbujati razmišljanje o pozitivnem reševanju konfliktov; Prepoznati lastne pozitivne in šibke osebne lastnosti/značilnosti.

ENOTA 2 Človeške potrebe in pričakovanjaZnanje o ciljih te enote je:

Spoznavati osnovne človeške potrebe; Da bi se naučili, kako zadovoljimo svoje potrebe; Razumeti, da se potrebe posameznika razvijajo (od osnovnih do bolj zapletenih,

npr. potreba po svobodi, potreba po samorealizaciji, potreba po izvrševanju itd.); Spoznavanje in razumevanje širšega konteksta človeških potreb v hitro

spreminjajoči se družbi.

V prejšnji enoti so udeleženci spoznali, kakšen vpliv ima arhitekturno okolje način razvoja osebnih vrednot.

V tej enoti razpravljajo o tem, kako vrsta nastanitve prispeva k izpolnjevanju njihovih potreb. V ta namen pripravlja gradivo, ki prikazuje zgodovino higiene skozi stoletja.

Med naslednjimi dejavnostmi se razprave skupin osredotočajo na te vidike: Kako je rimska civilizacija priskrbela sanitarne in ogrevalne naprave. Akvadukt v Pont du Garde;

Vloga vode v arabskem svetu: Andaluzija; Življenjski pogoji delavskega razreda v 19. stoletju. Delavci opeke na Dunaju; Ogrevanje in udobje; Čistoča in dezinfekcijska sredstva; Gospodinjsko delo: Kako so gospodinjski pripomočki skrajšali potreben čas: kuhanje, pranje in čiščenje pred 100 leti.

Primer primera

62



Dejavnost 1 Imam pravico do vsega, kar si želim?Cilji:

Identificirati in razlikovati med željami in osnovnimi človeškimi potrebami; Razumeti in se zavedati, da je za zadovoljitev osnovnih človeških potreb

nedvomno predpogoj za dostojanstveno življenje vsakega človeka.

Dejavnost 2 Družinsko orožje Cilji:

Povzeti in vizualizirati individualno družinsko zgodbo; Seznaniti se s skritimi viri; Razširiti perspektivo družine v družbeno-kulturnem kontekstu; Prikazati razliko med individualno vsakdanjo perspektivo in perspektivo tretje

osebe; Zavedanje osebnih potreb v primerjavi z družbenimi potrebami in pričakovanji.

Dejavnost 3 Raziskovanje temeljnih vrednot, potreb in lastnosti Cilji:

Spodbujati udeležence, da raziščejo in izpodbijajo svoje dojemanje in odnos; Razviti razumevanje načinov, kako lahko naši odnosi vplivajo na naše odnose s

tistimi, ki prihajajo iz drugih kultur, sistemov prepričanj in okolij; Spodbujati individualno in skupinsko razmišljanje o tem vprašanju; Razjasniti mite in stereotipe z razumevanjem potreb in pričakovanj.

Dejavnost 4 Prakse sočutja Cilji:

Spodbujanje ozaveščenosti v določenem družbenem okviru; Razviti zavest; Raziskovanje in izzivanje lastnega dojemanja; Postati bolj občutljiv v uglašeni osebi glede potreb drugih; Razumeti in sprejeti drugačnost in ceniti razlike; Najti sočutno prakso.

ENOTA 3 ČustvaZnanje o ciljih te enote je:

Spoznati osnovna čustva in se seznaniti z njimi; Spoznati najpogostejše čustvene reakcije; Razumeti medsebojno povezanost čustev, uma in telesnega odziva; Spoznajte spretnosti upravljanja s čustvi.

63


Primer primera

Zdaj, ko so udeleženci občutljivi na vpliv, ki ga ima arhitekturno okolje na osebne vrednote in izpolnjevanje človeških potreb, skupina ugotovi, da se lahko tudi čustva sprožijo skozi arhitekturo.

Trener pripravlja slike cerkva, vhodnih dvoran do palač, bank, prijetnih restavracij, bolnišnic, sodišč itd.

Med naslednjimi dejavnostmi se razprave skupin osredotočajo na te vidike: Kako arhitektura vpliva na naša čustva in kakšne oblike sprožijo ta čustva? Katera arhitektura se lahko čustveno poveže s svojimi stanovalci? Vloga različnih materialov na naših čutilih in občutkih. Kateri dizajn lahko združuje ustvarjalnost in funkcionalnost vpliva na razpoloženje ljudi?


Dejavnost 1 Medena tortaCilji:

Prepoznati osnovna čustva in osebnostne poteze; Za izboljšanje razvoja samoopazovanih tehnik in oblikovanje dojemanja naše

osebnosti.

Dejavnost 2 Čustvena vloga Cilji:

Odkrivati različne vrste čustev in hkrati odkrivati in prepoznati čustva drugih.

Dejavnost 3 Sem asertiven?Cilji:

Razumeti odločnost in kako deluje samozavestna oseba; Izboljšati lastne čustvene izraze; Spodbujati pozitivne izraze lastnih misli in občutkov; Videti razliko med odločnim in agresivnim izrazom.

Dejavnost 4 Besedišče občutkov Cilji:

Dvigovanje čustvene inteligence; Izboljšati posameznikov čustveni besednjak; Spoznavanje družbenih in čustvenih kod (emo protokolov) v določenih družbah; Spodbujati sposobnost prepoznavanja občutkov v drugih.

64


4.2.2 Podmodul 2: Sposobnost preiskovanja

Pojem raznolikosti zajema sprejemanje in spoštovanje. Da bi nekaj zaznali, ali nekoga, kot „raznoliko“, pomeni, da obstajajo nekatere značilnosti, ki jih imamo za „normalne“ in ki se uporabljajo kot standard za ocenjevanje in razvrščanje tega, kar je okoli nas. Toda ta proces je globoko prepleten z našo kulturo, ki nam zagotavlja leče, skozi katere vidimo svet in ki nam daje specifične vrednote, prepričanja, stališča, pa tudi stereotipe in predsodke. Naš način razmišljanja je odvisen od našega kulturnega ozadja in našega jezika, ki določa in vpliva na naše misli, in nas sili, da stvari razvrstimo drugače. Torej so okolje, kultura in jezik trije glavni dejavniki, ki lahko ovirajo ali okrepijo vključevanje in vključevanje.

Didaktično ozadje in cilji učenjaLjudje so družabna bitja, ki morajo komunicirati in komunicirati z drugimi ljudmi. Da bi razumeli, da raznolikost ni ovira ali nekaj, česar se je treba bati, je pomembno, da se naučimo, kako doživljamo realnost, katere duševne in zaznavne procese uporabljamo, da bi razumeli naše družbeno in naravno okolje, pa tudi da oblikujemo sodbe in sklepamo o značilnih vzorcih misli, občutkov in vedenja drugih ljudi. Zavedanje, da naše ideje včasih niso rezultat naših misli, ker so filtrirane z mentalnimi shemami, ki jih nudi naša kultura, nas lahko prisilijo, da na stvari gledamo drugače in nas prisilijo, da sprejmemo tisto, kar štejemo za „raznoliko“.Učni cilji so:

Razumeti mehanizme, na katerih temelji človekovo dojemanje; Okrepiti komunikacijske sposobnosti in sposobnost povezovanja z drugimi

ljudmi; Naučiti se, kako ravnati z raznolikostjo in kako se prilagoditi novim situacijam

in kontekstom.

V tem primeru bodo udeleženci izbrali skulpturo ali spomenik, ki ga bodo morali opazovati in fotografirati (vsaj 2 kotov za vsakega udeleženca).

Fotografije bodo nato prenesene na računalnike, nastale bosta dve datoteki za vsakega udeleženca, ena s fotografijo skulpture/monumenta in njen opis, čim bolj objektivna, druga z drugačno fotografijo in subjektivnim opisom.

Kakšni so skupni/različni elementi rezultatov? Kateri so osebni in kulturni razlogi, ki so vplivali na opisne odločitve? Kakšni so rezultati primerjave med objektivnimi in subjektivnimi opisi?

ENOTA 1 Kako izgledati in poslušatiUčni cilji te enote so:

Razumeti, v kolikšni meri kultura vpliva na našo mentalno shemo in dojemanje; Razumeti, kako jezik oblikuje naš način razmišljanja; Razumeti povezavo med zvoki in čustvi.

Primer primera

65


Primer primera

Dejavnost bo potekala v dveh fazah (zjutraj in popoldne), v katerih se bodo iste faze izvajale na istih mestih, vendar v različnih obdobjih. V prvi fazi se bosta oblikovali dve skupini, ki ju bosta spremljali v različnih krajih mesta (ceste, trgi, naravni parki in vsi konteksti, ki lahko spodbudijo zaznavanje zvokov in hrupa); med sprehodi bodo udeleženci vzpodbujali čim več slušnega čuta, ob določenih trenutkih pa se bodo za nekaj minut ustavili z zaprtimi očmi ali zavezanimi očmi, da bi olajšali proces. Nato jih bodo prosili, naj si ogledajo ali posnamejo zvoke in zvoke, ki so jih posebej opozorili, da jih bodo lahko ponovno poslušali in v drugi fazi razpravljali o njih v krožnem času, pri čemer bodo upoštevali:

motivacije, ki so privedle do njihove izbire;

zvočni spomini, povezani s krajem izvora;

vsi elementi, ki lahko nekoga povežejo z okoljem, kot so opazovanja, misli in čustva, ki jih vzbuja dejstvo poslušanja zvokov/hrupov, vplivi slušnega zaznavanja na vsakodnevne aktivnosti.

Domneva se, da bo za ponovitev popoldanske aktivnosti potrebno manj časa, ker bodo skupine že usposobljene za to, pa tudi zato, ker bo sestavljeno predvsem iz analize sprememb v zedinjenosti okolja ob drugem času in ocene vpliva, ki ga imajo na teme. Preostali čas bi lahko uporabili za združitev udeležencev v eni sami skupini, da bi jih primerjali in izmenjali obe izkušnji, ki se razlikujeta pri izbiri krajev ter za nastale posnetke in zvoke.


Dejavnost 1 Objektivni in subjektivni opisi Cilji:

Razviti večjo ozaveščenost v zvezi z opredelitvijo in krepitvijo sposobnosti opazovanja in opisovanja, saj te sposobnosti temeljijo na postopkih odločanja, izbire in ukrepanja.

Dejavnost 2 Sledi hrupuCilji:

Prepoznati in razviti nekatere veščine, kot so pozornost, poslušanje in razmišljanje, med izkustvenim vajo.

Dejavnost 3 Sledi glasuCilji:

Identificirati različne načine komuniciranja, ki so odvisni od uporabe glasu, jih povezati z osebnimi opazovanji in se po potrebi naučiti prilagajati osebne navade fonetičnemu produkciji zvokov.

66


Primer primera

ENOTA 2 Sprašujete drugeUčni cilji te enote so:

Razumeti pomen družbenih odnosov za duševno in telesno zdravje, ne da bi tehnologija prevzela naše življenje;

Biti radoveden o drugih ljudeh in drugih kulturah; Prepoznati kulturne vidike, ki se odražajo v veri.

Po kratkem uvodu na temo bi morali udeleženci razpravljati o svojih izkušnjah v zvezi s tem, kako spoznati nekoga novega: kako pristopiti k nekomu, katera vprašanja postaviti in kako, kakšne metode običajno uporabljajo, kako so se drugi ljudje v preteklosti obrnili k njemu ali z njim prišli v stik, kakšne so norme v njihovi kulturi in kako kultura vpliva na ta proces. Strategija krožnega časa se bo uporabljala za boljše obvladovanje čustvenih posledic, ki se lahko pojavijo, in če bo mogoče, bodo udeleženci morali zapisovati, ki bodo uporabljeni pozneje. Udeleženci bodo v parih, vsaka skupina pa bo izvedla simulacijo. En par naenkrat bo uprizoril drugo priložnost, v kateri je mogoče srečati nekoga (na ulici, v šoli, na delovnem mestu, v telovadnici, med zabavo itd), medtem ko so drugi spodbujeni, da opazujejo in sodelujejo z vprašanji, nasveti in predlogi o vprašanjih, ki jih je treba vprašati novemu znancu, glede na njihove sposobnosti, nagnjenja, prioritete, ampak tudi ocenjevanje in upoštevanje stvari, ki jih želijo vedeti o drugi osebi. Po tej prvi fazi bosta vsakemu udeležencu na voljo dva prazna lista: na eni strani bodo s podporo zapiskov, ki so bili narejeni prej, povezali imena drugih udeležencev z besedo, ki jih nekako predstavlja (lahko je tudi nekaj, kar so se naučili med simulacijami, nekaj, kar so čutili, čeprav to ni bilo izrecno navedeno, ali nerešena radovednost); na drugi strani pa bodo narisali sliko, ki predstavljajo se in to jim bo olajšalo njihovo predstavitev drugim. Končno bodo o vaji razpravljali skupaj, tako da lahko vsak udeleženec poda povratne informacije o tem, kar se je naučil in prejel od drugih udeležencev.


Dejavnost 1 Najdi krajCilji:

Da bi se naučili, kako najti mesto na malo znanem področju, prosite za informacije za lokalne prebivalce;

Izboljšati komunikacijske spretnosti, ne da bi se zanašali na podporo tehnologije.

Dejavnost 2 Nikoli te še nisem srečal!Cilji:

Spodbujati in krepiti komunikacijske spretnosti, ki se uporabljajo pri spoznavanju novih ljudi, z boljšim samorazumevanjem in konstruktivnim medkulturnim vidikom, ki se osredotoča na skupno rabo.

67


Dejavnost 3 Sestavite molitevCilji:

Razširiti medkulturno znanje in ustvarjalne spretnosti pisanja za spoznavanje in primerjanje različnih kultur in osebnosti.

ENOTA 3 Zavedanje o razmerahUčni cilji te enote so:

razumeti, kakšna je situacija; razumeti zavedanje razmer kot sposobnost sprejemanja odločitev za kritično

razmišljanje; razviti sposobnosti zaznavanja.


Dejavnost 1 Skeniranje in opazovanjeCilji:

Glavni cilj je razviti veščine namernega opazovanja in perifernega opazovanja.

Dejavnost 2 Pozor proti opazovanjuCilji:

Cilj je spodbujati sposobnost opazovanja in pozornosti kot dva pomembna elementa pri razvoju osveščenosti o razmerah.

Dejavnost 3 Buden danCilji:

Naučite se zavestno oditi namesto na avtomatskem pilotu; Zavejte se stvari okoli nas; Povečanje zmogljivosti za pozornost.

4.2.3 Podmodul 3: Obveščanje

Didaktično ozadje in cilji učenjaVsaka država ima svojo kulturo, zato je lahko način razmišljanja, bivanja, življenja, povezovanja itd. drugačen. V današnjih družbah, kjer je večkulturnost realnost, nas lahko združitev različnih načinov življenja pripelje do priložnosti za učenje z razširitvijo naših referenčnih točk.

Komunikativne spretnosti so skupek jezikovnih procesov, ki jih razvijamo skozi vse življenje, da bi lahko učinkovito in spretno sodelovali na vseh področjih komunikacije in človeške družbe.

Po zaključku tega modula mora bralec vedeti/mora biti sposoben: Razumeti pomen spoštovanja v družbeni komunikaciji; Zavedati se razlik v komunikaciji med državami; Preberite si, kako se lahko komunikacija pridruži različnim kulturam.

68


Primer primera

Primer primera

Skupino sestavlja deset migrantov (6 moških in 4 žensk). Štirje prihajajo iz Marocca, dva iz Venezuele, eden iz Paragvaja, eden iz Ukrajine in dva iz Nigerije. Večina jih je starih med 19 in 30 let, obstaja pa tudi 43-letna ženska in 51-letni moški. Njihove izobrazbene ravni so različne: Medtem ko ima večina le osnovnošolsko stopnjo, so trije udeleženci študirali v visokem šolstvu.

Sporočilo: Razen treh udeležencev, katerih materni jezik je španščina, so udeleženci v prvih mesecih po prihodu v Španijo pridobili osnovno znanje španščine. Obiskujejo začetniške tečaje španščine, ki jih ponujajo različne nevladne organizacije, in komunicirajo v osnovni španščini, angleščini in francoščini.

Tema, ki je izbrana v začetni uvodni fazi, je „Določanje značilnosti vaše kulture“. Cilj dejavnosti je v razpravi prepoznati, katere vrste komunikacije prevladujejo v njihovi državi (verbalno, neverbalno, obstoj tabujev, pomembnost digitalne komunikacije...), vzpostavljanje razlik in podobnosti. Delo v naslednjih enotah je tesno povezano s to temo. Kot temeljni steber teh enot se ukvarjamo z organizacijo Festivala kultur.

ENOTA 1 Verbalno komuniciranjeVerbalna komunikacijaje vrsta ustne komunikacije, v kateri se sporočilo prenaša z izgovorjenimi besedami. Ljudje izražajo njegove občutke, misli, ideje in mnenja ter jih izražajo v obliki govorov, razprav, predstavitev in pogovorov.

V tej enoti za verbalno komunikacijo je cilj združiti kulture s komunikacijo v vidikih, ki zanimajo vse kulture: hrana, igra in glasba. Prosti čas in užitki.

Učni cilji te enote so: Delite in se učite različnega načina komuniciranja v multikulturni družbi v

različnih situacijah vsakodnevne rutine; Glej skupne značilnosti in razlike v komunikaciji med družbo; Bodite pozitivni, ko se učite, kaj lahko druge kulture pokažejo o svojih.

Povezovalci organizirajo družabni dogodek, imenovan Festival kultur, katerega namen je promovirati komunikacijo in izmenjavo kulinaričnih in glasbenih doživetij. Dogodek poteka čez dva dni. Prvi dan, morajo udeleženci kuhati tipično jed iz svoje države ali obrok, ki obudi spomine na njihov kraj izvora. Priporočljivo je kuhati glavne jedi, predjedi in sladice. Če udeleženci nimajo sestavin ali pripomočkov za kuhanje, lahko uporabijo slike jedi, ki se nahajajo na internetu. Poleg kuhanja morajo udeleženci pripraviti tudi kratko predstavitev, v kateri povedo ime jedi, opišejo, kako so jo skuhali in katere sestavine so bile uporabljene. Ko je predstavitev končana, si vsi udeleženci delijo obrok.

Čez ta dan se pojavijo naslednje okoliščine: V medkulturnih odnosih ljudje morda ne govorijo istega jezika, ali lahko hrana nadomesti besede?

69


Ali je srečanje z ljudmi iz drugih držav in okušanje njihove hrane spremenilo vaše osebne vrednote?

Ali vrsta hrane vpliva na kulturne vrednote? Ali lahko hrana gradi mostove razumevanja in sobivanja? Ali je mogoče ohraniti svoje kulturne vrednote, če se preselite v državo z različnimi gastronomskimi običaji?


Dejavnost 1 Multikulturni mojsterCilji:

Cilj tega cilja je spodbujati in spodbujati verbalno komunikacijo med udeleženci s temo splošnega interesa enostavnega dialoga, kot je gastronomska kultura vsake države. Z izmenjavo informacij se spodbujajo kulturne vrednote vsake države udeleženke.

Dejavnost 2 DariloCilji:

Cilj te učne enote je spodbujati verbalno interakcijo kot obliko družbenega vključevanja udeležencev. Hkrati si prizadeva za spodbujanje dovzetnega jezika in izraznega jezika med priseljenci in domačini. Ta vaja tudi spodbuja spomin, izboljšuje moč koncentracije in kognitivne pozornosti.

Dejavnost 3 Glasba, univerzalni jezikCilji:

Vzpostaviti povezave med kulturami države izvora in posvojenimi državami prek glasbe in pesmi vsakega kraja - razumeti glasbo kot element povezovanja in medkulturnega znanja, ki je sposobno graditi mostove med kulturami. Ta cilj je dvojen;

Poznati tradicije, folkloro (glasbeno, ljudsko petje...) posvojene dežele, tako da lahko priseljenci in begunci poznajo te kulturne izraze in njihovo označevanje ter sodelujejo v njih;

Deliti tradicijo in folkloro držav izvora priseljenskega in begunskega prebivalstva s posvojenim prebivalstvom države, jih predstaviti;

Poznati jezik posvojene države z besedili pesmi; Interpretirajte čustva, ki jih pesmi prenašajo skozi glasbo.

ENOTA 2 Neverbalna komunikacijaNeverbalna komunikacija vključuje tiste vidike komunikacije, kot so kretnje in obrazni izrazi, ki ne vključujejo besedne komunikacije, ampak lahko vključujejo neverbalne vidike govora (pospešitev, ton glasu, hitrost govora itd.).Ima večjo komunikacijsko moč kot sama verbalna komunikacija, zato je pomembna za poglobljeno poznavanje razlik med kulturami.

70


Primer primera

Učni cilji te enote so: Delite in se učite različne načine neverbalne komunikacije v multikulturni

družbi v različnih situacijah vsakodnevne rutine; Glej skupne značilnosti in razlike v neverbalni komunikaciji med družbo; Pokažite pozitivno stališče pri učenju, kaj lahko druge kulture pokažejo o svojih.

Drugi dan Festivala kultur, glasbe, plesa in plastičnih umetnosti so protagonisti dogodka. Dogodek se začne z glasbenimi in plesnimi nastopi. Priporočljivo je izbrati tipične pesmi iz držav izvora udeležencev. Po možnosti bodo pesmi v živo izvajali udeleženci ali glasbena skupina. Če ni mogoče ustanoviti odra in najeti zasedbe, bo glasba predvajana na ozvočnem sistemu. Priporočljivo je izbrati glasbeni repertoar, tako da lahko udeleženci plešejo. V plesih bodo pari ali skupine sestavljeni iz ljudi, rojenih v različnih državah.

V drugem in zadnjem delu dneva morajo udeleženci replicirati sceno slike slavnega slikarja iz države izvora (lahko je splošne teme ali posebej gastronomske in praznične).Na primer, španski udeleženci lahko uprizorijo Las meninas iz Velázquez (Prado Museum).Udeleženci morajo uganiti ime slikarja in slike. Fotografije prizorov bodo posnete in objavljene na spletni platformi s kratkim opisom.

V tem času se bo spodbujala verbalna in neverbalna komunikacija: Ali lahko glasba, ples in plastična umetnost odpravijo jezikovne ovire? Ali so glasbeni, plesni in plastični elementi integracije zmožni graditi mostove med kulturami?

Ali čustva, ki jih izraža pesem, ples ali umetniško delo, prispevajo k sočutju z občutki ljudi, rojenih v drugih državah?

Ali pesmi in plesi vzpostavljajo povezave med kulturami izvorne države in državo posvojitve?


Dejavnost 1 Ples, univerzalni jezik Cilji:

Vzpostaviti povezave med kulturami države izvora in posvojene države s plesi vsakega kraja - razumeti ples in glasbo kot elemente integracije in medkulturnega znanja, ki lahko gradi mostove med kulturami. Ta cilj je dvojen;

Poznati tradicije, folkloro (glasba, ljudski ples...) posvojene dežele, tako da lahko priseljenci in begunci poznajo te kulturne izraze in njihovo označevanje ter sodelujejo v njih;

Deliti tradicijo in folkloro držav izvora priseljenskega in begunskega prebivalstva s posvojenim prebivalstvom države, jih predstaviti;

Poznati ples posvojene dežele skozi ljudski ples; Interpretirajte čustva, ki jih ples prenaša skozi plesne korake in gibe telesa.

71


Primer primera

Dejavnost 2 RokeCilji:

Cilj te vaje je poznati, deliti in odkrivati razlike in podobnosti pri uporabi rok za komunikacijo.

Dejavnost 3 Pozdrav in kretnjeCilji:

Vzpostaviti povezave med kulturami države izvora in posvojene države s pozdravi in gestami v vsakdanjem življenju;

Interpretirajte različne vrste pozdravov, odvisno od konteksta. Opredelitev primernih in neprimernih gest ali vedenja.

ENOTA 3 TabuBeseda tabu označuje moralno nesprejemljivo vedenje družbe, človeške skupine ali religije. To je upravičeno zaradi socialnih predsodkov, ki vplivajo na družbene skupine endogeno in tudi v zvezi z drugimi skupinami. Predlagamo aktivnosti, ki poskušajo dvomiti o dodelitvi vlog spolov, fizičnem stiku med neznanimi ljudmi ter odnosih moči in avtoritete.

Učni cilji te enote so: Morajo biti sposobni analizirati svoje predsodke do ljudi in skupin; Poznati bi bilo treba temelje običajev in družbenih uporab; Mora biti sposoben dvomiti o dodelitvi vlog spolov kot vzorcev neenakosti; Morajo poznati različne vzorce odnosov, ki označujejo zaupanje, spoštovanje in

avtoriteto.

Poznavanje kulture in običajev vsake države je ključnega pomena za razumevanje, katero vedenje, dejanja ali izraze šteje njena družba za tabu, ker se šteje za nespodobno, žaljivo ali neprimerno. Zanimivo je, da si mnoge družbe delijo tabuje - ki so univerzalni - čeprav obstajajo tudi bolj posebne, motivirane z lastnimi tradicijami, zgodovino ali verskimi prepričanji.

Znanje o tem, kaj nas združuje in kaj nas razlikuje, nam bo pomagalo, da se bomo bolje razumeli in razumeli stališče drugega ter vedeli, kje je izvor in razlog za naše strahove in fobije.

Eden od vzrokov problemov je pomanjkanje znanja med različnimi kulturami. Če prebivalstvo države gostiteljice ne pozna običajev in tabujev begunskega ali priseljenskega prebivalstva, begunsko in priseljensko prebivalstvo pa ne pozna prebivalcev države gostiteljice, je lahko kulturni šok zelo velik. Splošna smernica, ki bi morala služiti kot os za kulturni dialog, bi morala biti Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki zagovarja enakost vseh ljudi.

Ta dejavnost naj bi potekala po Festivalu kultur, ko se udeleženci že poznajo in sodelujejo v drugih skupnih dejavnostih. Potrebna je tudi minimalna raven znanja

72


jezika države gostiteljice ali angleščine. Poleg tega bo vrsta tabujev, ki bodo predlagani, da se zlomi led, bolj banalna in lažja - na primer praznoverje. Z boljšim poznavanjem celotne skupine bo mogoče raziskati dejavnost. Cilj je vedeti, katere tabuje delimo in kateri so značilni za vsak kraj. V ta namen bo potekala razprava med vsemi udeleženci dejavnosti:

Prvič, vsak od njih navaja svojo državo izvora;

Drugič, nadzornik države gostiteljice pojasni nekatere tipične tabuje družbe te države, da jih postavi v kontekst;

Tretjič, vsak udeleženec navede, ali ti tabuji obstajajo tudi v njihovi državi (če sta dva človeka iz iste države, bosta govorila v skupini);

Četrtič, vsak udeleženec govori o vedenju ali izrazih, ki se v svoji državi šteje za tabu, in pojasni, zakaj je tako (če obstajata dve osebi iz iste države, bo vsaka oseba navedla drugačen tabu);

Petič, drugi bi morali potrditi, ali se to šteje tudi za tabu v njihovi državi in zakaj. Če to ni tabu v njihovi državi, bi morali navesti, zakaj se ne razume kot tabu;

Nazadnje bi morali razpravljati o tem, ali tabu status takšnega ravnanja ali izražanja krši človekove pravice - na primer enakost med ženskami in moškimi, ki je v središču nekaterih dejavnosti te enote.

Ta dejavnost spodbuja dialog in pomaga bolje razumeti kulturo vsake družbe in države z razpravami in delitvijo podobnosti in razlik.


Dejavnost 1 Kaj je to? Mi smo!Cilji:

Namen je pokazati, kako ljudje dojemajo po spolu. In kot iz tega prvega biološkega napisa, njihovih okusov, življenjskih pričakovanj, želja in preferenc so družbeno in kulturno zgrajene. Tvoje sedanje življenje in prihodnost.

Dejavnost 2 MočCilji:

Cilj je poznati in ohranjati kritičen odnos do moči v domenskih odnosih. Dejavnost spodbuja razlikovanje med uvedbo in soglasjem. Določa tudi različne načine upravljanja skupin in modelov vodenja.

Dejavnost 3 Tweet-TweetCilji:

Cilj je olajšati fizični stik med tujci, moškimi in ženskami. Položaj nima predsodkov, če imaš zavezane oči. S to dejavnostjo poskušamo vzpostaviti pristop v sproščenem in igrivem okolju.

73


Primer primera

ENOTA 4 Digitalno vedenjeProizvodnja in razširjanje sporočil v digitalnem okolju sta eksponentno rasla: vsako minuto 100 ur videoposnetkov se naloži na YouTube. Tako pomembna količina je tudi ustvarila idejo, da je svobodna vizualizacija sinonim za uporabo brez nadzora ali spoštovanja do ljudi, dejstev in situacij, ki se pojavljajo in vsebine, ki se razširjajo. Internet je spremenil naše dojemanje zasebnosti in varnosti, pa tudi koncept avtorstva. V tej enoti predlagamo smernice za odgovorno in spoštljivo uporabo ljudi in vsebine na kateri koli način.

Učni cilji te enote so:

Komunicirati prek interneta – tako v zasebnih kot javnih komunikacijah –, varovanje zasebnosti in varnosti ljudi, ki sodelujejo;

Vedeti, da je treba vsebino, tudi če je dostopna, uporabljati v skladu z avtorjem in navajati vir, ki izvira iz nje;

Se zave, da morajo imeti soglasje ljudi, ki se pojavljajo v fotografijah in videoposnetkih (ali privolitev njihovih staršev - v primeru mladoletnikov), preden naložijo omenjeno vsebino na internet in jo delijo z drugimi ljudmi;

Svobodo izražanja izvajati spoštljivo in strpno, pri čemer se je treba izogibati kakršni koli nasilni ali ponižujoči vsebini.

Digitalno vedenje je del digitalne pismenosti državljanov. Tako imenovana netiquette nam daje smernice, ki so podobne tistim v resničnem svetu in temeljijo na spoštovanju in strpnosti. V digitalnem okolju ljudje v anonimnosti žalijo in grozijo drugim - ki se v primeru skupin, kot so priseljenci ali begunci, štejejo za zločin iz sovraštva. Ta projekt je spodbujal, da se tovrstni ukrepi nikakor ne dogajajo.

Pomembno je tudi, da priseljenci in begunci vedo, kako ravnati, ko delijo vsebino z drugimi, spoštujejo pravice do zasebnosti in podobe drugih ter pravice intelektualne lastnine.

Predlagana dejavnost, ki naj bi prebila led, je predstaviti različne resnične primere – objavljene v medijih – o digitalnem vedenju, začeti razpravo o njih in predlagati naslednja vprašanja:

Kako naj nekdo ukrepa, ko se sooča z žalitvijo ali grožnjo na družabnih omrežjih?

Je proti pravici nekoga drugega, da širi sliko ali videoposnetek?

Katere vsebine se lahko razširjajo po internetu brez kršenja avtorskih pravic?

Ta vprašanja bodo služila kot izhodišče za izvajanje predlaganih dejavnosti.


74


Primer primera

Dejavnost 1 MasterkopijaCilji:

Cilj je prepoznati vrednote umetniškega in intelektualnega ustvarjanja.

Dejavnost 2 Delite zavestCilji:

Da bi se zavedali potrebe po soglasju ljudi pred nalaganjem in izmenjavo vsebin o njih na internetu;

Da bi se zavedali potrebe po varovanju zasebnosti mladoletnikov in da na internetu ne objavljajo nobene podobe - video ali fotografije - otroka, če oseba nima privolitve svojih staršev.

Dejavnost 3 Zasebnost, varnost in spoštovanjeCilji:

Naučiti se komunicirati prek interneta - tako v zasebnih kot v javnih komunikacijah, ki varujejo zasebnost in varnost ljudi, ki komunicirajo;

Svobodo izražanja izvajati spoštljivo in strpno, pri čemer se je treba izogibati kakršni koli nasilni ali ponižujoči vsebini.

4.2.4 Podmodul 4: Sodelovanje

Didaktično ozadje in cilji učenjaSodelovanje je bistveno v skoraj vseh vidikih življenja in dela. Nanaša se na delovanje dela z nekom drugim, da bi ustvarili ali producirali nekaj. Sodelovanje in medsebojno spoštovanje sta predpogoj za uspešno sodelovanje. Učni cilji so:

Zavedati se, da so mehke veščine bistveni del medsebojnega sodelovanja;

Vedeti, da je na mnogih področjih življenja vse večje povpraševanje po razvijanju veščin sodelovanja;

Razumeti, da se lahko veščine sodelovanja naučijo in izvajajo v vsaki starosti ter različnih družbenih in kulturnih okolij;

Spoznati, da so veščine sodelovanja tesno povezane z osebno integriteto, npr. z vrednotami.

Skupina je sestavljena iz desetih moških migrantov. Pet jih prihaja iz Afganistana, trije iz Sirije in dve iz podsaharskih afriških držav. Vsi so stari od 18 do 27 let. Njihove izobrazbene ravni so zelo različne: Medtem ko ima večina le osnovnošolsko stopnjo, imata dva udeleženca tehnično izobrazbo kot inženirja.

Sporočilo: Udeleženci so v prvih mesecih po prihodu v Avstrijo pridobili zelo osnovno znanje nemščine. Vendar pa je večina komunikacije med njimi in trenerji v osnovni angleščini. Še posebej med afganistansko skupino tisti z boljšimi spretnostmi pomagajo svojim tovarišem pri prevajanju.

75


Tema, ki je izbrana v začetni uvodni fazi, je „podeželsko stanovanje“. Končni cilj skupine je izdelati razstavo, kako ljudje na podeželju gradijo svoje hiše. Razstava bo pokazala tudi podobnosti in razlike med bivališči v državah migrantov.

To delo zahteva veščine sodelovanja in tudi visoko raven osebne integritete. Udeleženci, ki delujejo preko naslednjih dveh učnih enot, se med svojim delom za razstavo zavedajo pomena veščin sodelovanja.

ENOTA 1 Veščine sodelovanja:Učni cilji te enote so:

Zavedati se, kako pomembne so dobre sodelovalne veščine v družbi 21. stoletja; Razumeti, da so mehke veščine pomemben del medsebojnega sodelovanja; Učenje in uporaba učinkovitih spretnosti sodelovanja v praksi.

Udeleženci izberejo največje stavbe na razstavi „podeželsko bivališče“ in načrtujejo proces realizacije te stavbe. V ta namen bodo člani skupine prevzeli različne vloge, npr.

vlagatelji, upravitelj banke, arhitekt, gradbeno podjetje oblasti za gradbeno dovoljenje, itd.

Trener predlaga različne ovire, ki bi se lahko zgodile med procesom gradnje, ki bi izvajale pritisk na skupino. Za te situacije so potrebne veščine sodelovanja.


Dejavnost 1 Narava umaCilji:

Cilj je, da se naučimo, kako sprostiti naše telo in čustveno napetost, izboljšati koncentracijo, razvijati čustveno odpornost in se naučiti usmerjati pozornost z uporabo naših čutov.

Dejavnost 2 ObrazložitevCilji:

Naučite se prepirati; Prepoznajte obe strani kovanca;

Primer primera

76


Primer primera

Da se naučiš razmišljati iz drugih perspektiv; Razumeti stališče drugih; Premagovanje omejujočih prepričanj.

Dejavnost 3 Konfliktni primerCilji:

Razviti in oceniti alternativne rešitve; Imeti globlje razumevanje konflikta; Za povečanje sposobnosti v vlogi mediatorja.

Dejavnost 4 LegomanCilji:

naučite se sodelovati; nauči se sodelovati; spoznajte strategije reševanja problemov; razumeti, da je uspeh posameznika vključen v uspeh skupine kot celote.

ENOTA 2 Poklicna etikaUčni cilji te enote so:

Razumeti pomen in osnovo delovne etike;

Razumeti izvor delovnih etičnih temeljev v štirih stebrih;

Ozaveščanje o vplivu kulture na delovno etiko;

Spoznati nekaj osnovnih delovnih etičnih vrednot - spodbuditi motivacijo za razvoj močne delovne etike;

Spodbujanje motivacije za razvoj močne delovne etike.

Fiktivni proces izgradnje, ki je sprožil vlogo v prejšnji enoti, služi tudi kot osnova za delo v tej enoti.

Gradbeni in gradbeni sektor ponujata široko priložnost za soočanje z etičnimi dilemi:

korupcija, podkupovanje, črni denar, nezakonito zaposlovanje, kraja gradbenih materialov ali opreme itd.

Udeleženci bodo z naslednjimi vajami razpravljali o teh primerih in jih primerjali z razmerami v svoji državi in novi državi gostiteljici.

77


Dejavnost 1 Razprava o etični dilemi

Dejavnost 2 Položaji vlog in odločilnih pogovorov

Dejavnost 3 Ustvari etične dileme

Dejavnost 4 Tehnološka etika Išči in najdiCilji:

Te štiri vaje so namenjene ozaveščanju udeležencev o etični dilemi, v kateri se lahko znajdejo.

78


4.3 Modul 3: Digitalna pismenost in virtualni muzej

Ker je glavni namen projekta ta, da učenci spoznajo ne le kulturo in zgodovino svoje države gostiteljice, temveč jih spodbujajo k ustvarjanju lastnega virtualnega muzeja, je potreben uvod v osnove IKT.Globina tega usposabljanja bo seveda odvisna od ravni znanja posameznih udeležencev.

4.3.1 Podmodul 1: Digitalna pismenost

Didaktično ozadje in cilji učenjaZaradi hitrega razvoja digitalne tehnologije posamezniki potrebujejo številna znanja, da bi lahko uporabljali različna orodja. Te spretnosti jim bodo omogočile opravljanje nalog in reševanje problemov v digitalnem okolju. Pomen teh spretnosti je v tem, da lahko vse od družinske komunikacije do iskanja zaposlitve ali plačevanja računov poteka na spletu v digitalni obliki.

Tehnične, kognitivne in sociološke sposobnosti, ki jih ljudje razvijajo za opravljanje nalog v digitalnem okolju, se imenujejo „digitalna pismenost“.

Učni cilji so:

razumeti, kako se tehnologija uporablja za posredovanje informacij in pomena;

uporaba različnih načinov obveščanja za pridobivanje ali pridobivanje znanja: vizualno ali besedilo;

varno in smiselno sodelovanje v digitalnih okoljih.

Skupino sestavlja deset migrantov (šest moških in štiri ženske).Štirje prihajajo iz Marocca, dva iz Venezuele, eden iz Paragvaja, eden iz Ukrajine in dva iz Nigerije. Večina jih je starih med 19 in 30 let, obstaja pa tudi 43-letna ženska in 51-letni moški. Njihove izobrazbene ravni so različne: Medtem ko ima večina le osnovnošolsko stopnjo, so trije udeleženci študirali v visokem šolstvu.

Sporočilo: Razen treh udeležencev, katerih materni jezik je španščina, so udeleženci v prvih mesecih po prihodu v Španijo pridobili osnovno znanje španščine. Obiskujejo začetniške tečaje španščine, ki jih ponujajo različne nevladne organizacije, in komunicirajo v osnovni španščini, angleščini in francoščini.

Tema, ki je izbrana v začetni uvodni fazi, je „Določanje značilnosti vaše kulture“.Cilj dejavnosti je v razpravi prepoznati, katere vrste komunikacije prevladujejo v njihovi državi (verbalno, neverbalno, obstoj tabujev, pomembnost digitalne komunikacije...), vzpostavljanje razlik in podobnosti. Na delo v Digital Literacy Module vpliva ta tema.

Učni cilji teh treh enot so: Poznati različne vrste računalnikov;

Primer primera

79


Primer primera

Razumeti, da imajo računalniki pomembno vlogo na večini področij našega vsakdanjega življenja;

Vedeti, kaj sta osrednja procesna enota in naključni pomnilnik dostopa;

Poznati dimenzije trdega diska;

Imajo pregled nad drugimi perifernimi napravami, ki se lahko priključijo na računalnik;

Razumeti, kaj je osnovna funkcija operacijskega sistema;

Poznati različne vrste operacijskih sistemov za namizne in prenosne računalnike;

Poznati različne vrste operacijskih sistemov fpr mobilni telefoni.

Skupino sestavlja deset migrantov (šest moških in štiri ženske). Štirje prihajajo iz Marocca, dva iz Venezuele, eden iz Paragvaja, eden iz Ukrajine in dva iz Nigerije. Večina jih je starih med 19 in 30 let, obstaja pa tudi 43-letna ženska in 51-letni moški.

Skupina ima ne le zelo raznolike izobrazbene ravni, ampak tudi velike razlike v njihovih IT kompetencah. Medtem ko dva starejša udeleženca nista nikoli delala z računalnikom, ima pet mlajših udeležencev nekaj osnovnega računalniškega znanja, trije pa imajo odlične IT kompetence. Zato bi lahko delovali kot (so)usposabljalci in pomagali svojim soudeležencem. Prav tako so lahko iskali učna gradiva in poučne videoposnetke v španščini in francoščini.

V tem modulu tema, ki jo je izbrala skupina („Določanje značilnosti vaše kulture“), ni imela pomembne vloge.

4.3.2 Podmodul 2: Gibanje v digitalnem svetu

Didaktično ozadje in cilji učenjaPri gibanju v spletnem svetu je treba upoštevati tudi pravila. Tako kot v realnem prometu lahko neupoštevanje določenih pravil povzroči nesreče, ki lahko v tem primeru povzročijo izgubo ali uničenje podatkov ali izgubo denarja zaradi goljufije.

Zato sta potrebna računalniška varnost in varstvo podatkov, zaradi spletnih bontonov pa je komunikacija z drugimi ljudmi po pošti ali internetu prijetnejša in uspešnejša.

Učni cilji so:

Razumeti, kaj so aplikacije;

Vedeti, kako zaščititi računalnik in podatke pred izgubo;

Poznati varna gesla;

Poznati in ne komunicirati z drugimi po pošti ali na spletnih sestankih.

80


V skupini je 15 žensk, ki so pobegnile iz matične države. Večinoma prihajajo muslimani iz Afganistana, Iraka in Irana. Štirje so iz Sirije, dva sta kristjana. Stara sta od 18 do 25 let, dva sta poročena in imata otroke. Stopnja izobrazbe je zelo različna, od osnovne stopnje izobrazbe do visoke stopnje diplome. Trije od njih so imeli šolsko izobrazbo, ki ni presegala osnovne izobrazbe v branju, aritmetiki in pisanju. Trije od njih poskušajo biti sprejeti za vstop na univerzo.

Obstajajo tudi velike razlike v njihovih informacijskih kompetencah. Medtem ko tri ženske z osnovnošolsko izobrazbo niso nikoli delale z računalnikom, imajo druge udeleženke osnovno računalniško znanje. Ena ženska bi lahko delovala kot so-usposabljalka in hep svoje soudeležence. Prav tako je lahko iskala učna gradiva in poučne videoposnetke v arabščini.

Vse ženske so se zelo želele naučiti računalniške osnove. Še posebej so se želeli pridružiti socialnim omrežjem in se poučiti o navigaciji na internetu. Poleg tega je enota za varnost podatkov med udeleženci vzbudila poseben interes.

Učni cilji teh treh enot so:

Razumeti, kaj so aplikacije;

Poznati razliko med vsemi prijavljenimi aplikacijami in tistimi, ki naredijo samo eno stvar;

Poznati razliko med namiznimi aplikacijami in mobilnimi aplikacijami;

vedeti, kaj so protivirusni programi in kako zaščititi računalnik pred zlonamerno programsko opremo;

Razumeti potrebo po redni rezervi podatkov;

Poznati pomen močnih gesel;

Bodite pozorni na računalniško prevaro, npr. lažno prevaro;

Razumeti potrebo po ohranjanju pravil vljudnosti in vljudnosti v vseh prostorih družbene interakcije;

Biti sposoben razlikovati vrste interakcij in z njimi različne načine upravljanja komunikacije;

Spoznajte pravila, ki izboljšujejo komunikacijo in zagotavljajo razumevanje.

4.3.3 Podmodul 3: Delovna platforma d-CULT in Virtualni muzej

Didaktično ozadje in cilji učenjaVirtualni muzej, povezan z delovno platformo, je digitalna dejavnost, kjer je mogoče deliti izkušnje, tradicije in kulturne korenine. Dejavnost je predstavljena kot digitalna referenca fizičnega muzeja, podobno kot institucionalno poslanstvo fizičnega muzeja, cilj virtualnega muzeja je tudi dostopen vsem, omogočiti dostop do znanja, povezanega z zbirkami, ter na skladen in sistematičen način organizirati predstavitev ter dolgo časa hraniti njegove predmete. Kot tradicionalni muzeji so virtualni lahko

Primer primera

81


narejeni iz pravih predmetov ali posebnih tem ali, kot v našem primeru, je lahko kolektivna razstava, ustvarjena iz nič za spodbujanje kulturne izmenjave med ljudmi iz različnih držav in različnih izvorov. Učni cilji so:

Uporaba besedil, slik in videoposnetkov kot vsebine za Virtualni muzej;

Učiteljem omogočiti vodenje, ustvarjanje in vodenje tečajev in vsebin.

ENOTA 1 Uporaba delovne platforme D-CULT CESMEDUčni cilji te enote so:

Uporabnikom omogočiti objavo besedilnih datotek z uporabo delovne platforme;

Uporabnikom omogočiti objavo slik z uporabo delovne platforme ter njihovo spreminjanje in urejanje;

Uporabnikom omogočiti objavo video datotek z uporabo delovne platforme ter njihovo spreminjanje in urejanje.

V tej enoti se bodo udeleženci naučili, kako uporabljati platformo in še posebej, kako dodati besedila, opise in naslove v gradivo, ki bo objavljeno v Virtualnem muzeju, tako da bo vsako vsebino mogoče prepoznati in spremljati z opisom, tako kot v fizičnem muzeju. Poleg tega se bodo naučili objavljati grafične vsebine, kot so slike in videoposnetki, z ustreznimi opisi, naslovi itd. in tudi kratkimi filmi, ki jih študentje razredov lahko naložijo, da bi imeli več orodij in manj omejitev pri pripovedovanju zgodbe svetu!


Dejavnost 1 Uredi besedilaCilji:

Omogočiti uporabnikom, tudi tistim z malo računalniškega znanja, da samostojno razumejo in uporabljajo delovno platformo.

Dejavnost 2 Uredi slikeCilji:

Da se uporabniku omogoči, da pošlje referenčnemu učitelju slike in vsebine, ki jih je treba objaviti, ustrezno urejene, ki jih je treba naložiti na platformo.

Dejavnost 3 Uredi videoposnetekCilji:

Da bi uporabniku omogočil objavo videoposnetkov in vsebin, ki jih je treba ustrezno urediti in naložiti na platformo.

Primer primera

82


ENOTA 2 Uporaba virtualnega muzeja D-CULT CESMEDUčni cilji te enote so:

Omogočiti učiteljem, da ustvarijo razrede uporabnikov;

Omogočiti uporabniku upravljanje prostorov in prostorov v muzeju;

Učiteljem omogočiti upravljanje vsebine učencev.

V tej enoti se bodo učitelji naučili, kako ustvariti in upravljati razrede v Virtualnem muzeju, da bi uporabnikom omogočili, da delijo svoje izkušnje, tradicije, kulturne korenine. Cilj je dopolniti, izboljšati, povečati muzejske izkušnje z oblikami personalizacije, interakcije in obogatitve vsebin, tudi s primerjavo med uporabniki različnih razredov. Poleg tega se bodo naučili, kako ustvariti in upravljati prostore muzeja ter kako upravljati in odobravati vsebino.


Dejavnost 1 Oblikujete razred uporabnikovCilji:

Učiteljem omogočiti ustvarjanje in upravljanje uporabniških razredov.

Dejavnost 2 Upravljajte svoje muzejske sobeCilji:

Učiteljem omogočiti, da ustvarijo in upravljajo sobe Virtualnega muzeja.

Dejavnost 3 Upravljajte vsebino svojega študentaCilji:

Usposobiti učitelje o tem, kako odobriti in upravljati najprimernejšo vsebino Virtualnega muzeja;

Standardizirati metodologijo za vstavljanje vsebin prek digitalnih orodij, kot je Virtualni muzej, ustvariti inovativen sistem vključevanja in/ali vključevanja priseljencev kot novih evropskih državljanov, vendar ob polnem spoštovanju kulture izvora.

Primer primera

Co-funded by theErasmus+ Programme

of the European Union

Documents

DigitalNA KulturNA PISMENOST KOT SREDSTVO ZA …