Embed Size (px)
Citation preview
Marjana Ahačič
Lesce - Leško letališče je ko-nec maja dobilo uporabnopa tudi veljavno gradbenodovoljenje. Potem, ko jebilo v začetku maja v za-dnjem hipu preklicano ženapovedano odprtje letališ-ča, je upravna enota Radov-ljica vendarle izdala upo-rabno dovoljenje za rekon-struirano asfaltno vzletno-pristajalno stezo in z odloč-bo odredila enoletno po-skusno obratovanje letališ-ča. V tem času bosta po pri-dobitvi obratovalnega dovo-ljenja s strani Direktorataza letalstvo in skladno zokoljevarstvenim dovolje-njem izvedena prvo ocenje-vanje in obratovalni moni-toring hrupa, ki morata iz-kazati, da emisije pri obra-tovanju letališke steze nepresegajo predpisanih mej-nih vrednosti in da so izpol-njeni parametri glede vpli-vov na okolje. Kot je pove-dal radovljiški župan JankoS. Stušek, na podlagi odlo-čitve upravne enote že vprihodnjih dneh pričakuje-jo tudi obratovalno dovolje-nje, ki jim ga bo izdal Di-rektorat za civilno letalstvo.Z družino Vovk, ki imahišo tik ob stezi, se občinaza selitev na nadomestnolokacijo še vedno dogovar-ja, a kot pravi župan, spre-
jetje dogovora ne vpliva nasamo obratovanje. Z odločitvijo upravne enoteje zadovoljen tudi direktorAlpskega letalskega centraLesce Pavel Škofic, ki po-udarja, da bodo na prenov-ljeni stezi lahko vzletala inpristajala hitrejša, tišja inokolju bolj prijazna letala terda je leško letališče registri-rano kot turistično in šport-
no, zato da je strah pred pri-stajanjem velikih potniškihletal odveč. "Na leto je na le-tališču opravljenih približno12 tisoč operacij, večina včasu med aprilom in sep-tembrom. Okoljevarstvenapravila so jasna: število ope-racij bomo lahko povečali le,če bomo ob tem zmanjšalihrup," še poudarja Škofic.Razpleta pa se tudi konflikt
med ALC in AeroklubomLesce. Letala, ki jih uporab-ljajo piloti leškega aeroklu-ba, namreč zaradi nepodpi-sane pogodbe med ALC inklubom že več kot dva mese-ca ne letijo. "Dogovora še ni,smo se pa po dolgem časuvendarle začeli konstruktiv-no pogovarjati," je optimisti-čen podpredsednik klubaAndrej Kolar.
Zelena luč za letališče Lesce Upravna enota Radovljica je za novo vzletno-pristajalno stezo na leškem letališču izdala uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje je pravnomočno.
Izredna seja občinskega sveta
Radovljiški občinski svet je na izredni seji v drugem poskusu vendarle imenoval
Natašo Mikelj za direktorico novoustanovljenega Zavoda
za turizem.
stran 3
VDC v novihprostorih
V nove, sodobno opremljenedelavnice Varstveno delovnegacentra v Radovljici, vsak dan prihaja 75 uporabnikov.
stran 6
Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.siOdgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice
Nova vzletno-pristajalna steza na letališču v Lescah je tudi formalno pripravljena na obratovanje. / Foto: Anka Bulovec
Marjana Ahačič
Radovljica - Izhodišče poti jetako po novem prav tako namakadamski cesti Radovlji-ca-Mošnje, le pomaknjenonekaj sto metrov naprej odstarega. Od središča Radov-ljice je oddaljeno 1,5 kilome-tra. Krožna pot, po kateri vo-dijo usmerjevalne oznake,je dolga 3240 metrov, 1.500metrov so jo postavili nanovo. Teče po lahko prehod-nem ravninskem gozdu nanadmorski višini 480 me-trov ter na 52 točkah s tabla-mi predstavlja številne gozd-ne vrste, lovsko tematiko ingozdarstvo. "Gozdna učne pot v Radovlji-ci je namenjena predvsem ti-stim, ki se morajo zaznava-nja in občutenja gozda šelenaučiti. Pomeni prve korake
v svet najbogatejšega ekosi-stema na Zemlji. Pomenivstop v svet, ki nam daje življenje," pravi avtor vodni-ka in vodja projekta prestavit-ve poti, gozdar Igor Lampe.Osnovni namen poti je torejizobraževanje, zato bodo tu-di v prihodnje njeni najpo-gostejši obiskovalci učenci in dijaki, pa tudi študentjenaravoslovja, gozdarji, lovci,čebelarji in drugi ljubiteljinarave. Sredstva za obnovopoti - 75 tisoč evrov - je zagoto-vil DARS, upravljanje in vod-niško službo na njej pa oprav-lja blejska enota Zavoda zagozdove, ki je ob tej priložno-sti izdala tudi novi vodnik po poti. Radovljiška gozdnaučna pot je druga najstarejšav Sloveniji, že leta 1977 jo je zasnoval znani radovljiškigozdar Nikolaj Lapuh.
Prenovljena gozdnaučna potSlabi dve leti, potem ko je mimo Radovljicestekel promet po novi avtocesti, ki je odrezala velik del stare gozdne učene poti, so odprli prenovljeno učno pot po gozdu.
Stoletnica rojstva Antona DermotePrav na današnji se je predsto leti v Kropi rodil tenoristAnton Dermota. Drevi bo vkulturnem domu jubilejuposvečen vokalni koncert.
OBČINSKE NOVICE VARNOST KULTURA MLADI
Novo vodstvo Društva invalidovRadovljica in BledZa novo predsednico soizvolili Valerijo Keršič. Orga-nizacijo je vrsto let vodilaVida Rozman.
Policisti za enodopoldneUčenci leške in radovljiškeosnovne šole so se za endan postavili v vlogo policis-tov.
Nov uspeh mladih čebelarjevNa 33. Državnem tekmova-nju mladih čebelarjev je so-delovalo kar 532 krožkarjev iz vse Slovenije, med njimitudi devet učencev OŠ FranaSaleškega Finžgarja Lesce.
stran 5 stran 6 stran 12 stran 14
Prenovljena gozdna učna pot v Radovljici je namenjenapredvsem izobraževanju, zato so se na pot po njej prvi podali radovljiški četrtošolci. Po ozkih gozdnih poteh sohodili zbrano, umirjeno in radovedno. / Foto: Gorazd Kavčič
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 14, 4. junija 2010, številka 6
Konec mandataŽupan do konca mandata na-črtuje le še eno redno sejo dooktobra. V mandatu bo takopredvidoma 31 rednih in 10 iz-rednih sej. Po mojem grobemizračunu je vsak svetnik prese-del na sejah blizu tristo ur. Pasmo naredili kak rezultat?V delo občinskega svetnika, iz-voljenega na listi LDS (bilismo zmagovalci na volitvah),sem zakoračil z veliko volje de-lati v korist občanov, zlasti šepri enakomernem razvoju ob-čine kot celote. Podpiral semprogram razvoja in tudi reali-zacijo ključnih projektov. Pre-pričan sem bil, da bom pripo-mogel k uresničevanju vsehobljub, danih pred volitvami.Toda že na polovici mandatasem opazil, da se program neuresničuje skladno z volilnimiobljubami ter da nekateri svet-niki v okviru koalicije, posebejtisti s samo enim glasom,uspešno uresničujejo svoje par-cialne interese. Imam občutek,da se dogovorijo kar neposred-no z županom in občinskoupravo. In še zanimivost: zavsaj dva svetnika in svetnico jebilo gradivo za odločanje nasejah tako dobro pripravljeno,da jim praktično v vsem man-datu ni bilo potrebno nastopi-ti za govornico! Nekaj moram reči še o kulturidialoga in odnosov med svetni-ki in odnosom svetnikov do žu-pana in obratno. Bilo je velikonastopaštva. Z vseh strani.Včasih so bile izrečene tudi ne-resnice ali še večkrat polresnice.Bilo je premalo strpnosti. Tudiodnos nekaterih svetnikov dožupana in podžupanov ni bilvedno korekten (zato sta vlože-ni celo dve tožbi). Domalavsem svetnikom primanjkujedel obče človeških vrednot, zla-sti še spoštovanja do sočloveka,resnicoljubnost, poštenost, ...Še nekaj besed o uresničevanjupredvolilnega programa. Ures-ničuje se nekaj projektov še iz
prejšnjega mandata: letališkasteza, izgradnja športnih inotroških igrišč, v izdelavi jepločnik v Lipniški dolini, ki bimoral biti narejen že pred dve-ma letoma (!!!), povezava lip-niške ceste s staro magistralko,itd. Ni pa izgrajen kare H(knjižnica, poslovno stano-vanjski objekt - Vurnikov trg...), ni dokončana Cesta svo-bode, ni zgrajen pločnik vPodnartu, nista obnovljenadoma na Lancovem in SrednjiDobravi, niso zgrajena social-na kot tudi ne varovana sta-novanja pri domu dr. Benedi-ka (še iz predpreteklega man-data!!!), še vedno čaka na ob-novo izredno nevaren odsekdržavne ceste na lancovškemklancu in most čez Savo vPodnartu (tudi državni), ....Čez nekaj mesecev so volitve.Ali prihaja čas za drugačenpristop? Morda tudi za kakš-no zamenjavo v svetniških intudi v uradniških vrstah.Kakšna pesem se pač izpoje ...Redke pa so večne ...
LDS, Samostojni svetnikTone Kapus
Razvojna politikaObčine mora postati bolj aktivna! V obdobju, ko iščemo izhod izgospodarske krize, je potrebnoaktivirati vse razpoložljive po-tenciale, ki bodo omogočilivnovičen zagon investicij.Prav na tem področju imaObčina pomembno vlogo,tako glede aktivnosti na po-dročju urejanja prostora kotkomunalnega urejanja stavb-nih zemljišč. Vendar se žalaktivnosti po tej fazi, s kateroje lastnikom zagotovljenanova vrednost zemljišč, prepo-gosto končajo. Zato pozivamobčinsko upravo, naj določikoordinatorje, ki bodo stalnospremljali in usmerjali reali-
zacijo posameznih projektov.O stanju naj obveščajo občin-ski svet, ki po potrebi lahkoustrezno reagira s svojimi sta-lišči, dopolnitvami aktov ali zdrugimi ukrepi. Med sprejeti-mi akti, za katere ocenjujem,da je potrebno pospešiti njiho-vo aktiviranje, so zlasti: po-slovna cona Lesce - jug, po-slovna cona na vhodu v Ra-dovljico, poslovna cona zaCentralno čistilno napravo vRadovljici, turistično območjeMivka, turistično nakupoval-ni center Lesce II. Faza, grad-nja oskrbovanih stanovanj vPredtrgu.Kot enega pomembnih razvoj-nih potencialov občine vidimtudi Alpski letalski center Les-ce. Prav zaradi tega me moti-jo nesoglasja med akterji na le-tališču. Zato si bom prizade-val, da se znova vzpostavi ak-tivno sodelovanje med javnimzavodom kot upravljavcem inleškim aeroklubom, saj me-nim, da je ustrezno vlogo leta-lišča v lokalnem okolju možnozagotoviti le z ustvarjalnimprepletom ljubiteljske športnedejavnosti in profesionalnimupravljanjem letališča. Oce-njujem, da je stroga "tržnausmeritev" v celoti prevelik za-logaj in bi vodila v omejevanješportne dejavnosti in njeno po-stopno usihanje. Kot primerdobre prakse na tem področjulahko izpostavim radovljiškibazen.
Darko Marolt, svetnik ZARES - nova
politika
Štirim letom na rob K pričujočemu pisanju me jespodbudil članek občinskesvetnice SDS Mateje Grčar.Podobno kot ona sem tudisam doživljal svoj mandat vobčinskem svetu, zato se stri-njam z vsem, kar je napisala.Čeprav sem na začetku man-data tega občinskega svetaupal, da bo župan v času svo-jega vladanja uporabil "pa-met" vseh svetnikov, se to ni
zgodilo. Izbral je ubogljivo ko-alicijo, ki je poslušno potrjeva-la vse njegove načrte. Bil semrazočaran, kajti moja priča-kovanja, moje želje, da bomlahko tudi jaz kaj prispeval knapredku moje občine, so spla-vala po vodi. Počutil sem sekot "demokratični okras", kotdrugorazredni svetnik, ki imasicer pravico govoriti, predla-gati, kritizirati, vendar vse toizzveni v prazno, kajti vse ježe vnaprej določeno in vsakžupanov predlog bodo njegovibrez besed potrdili. In kljubnasprotnim argumentom pre-ostalih svetnikov potrdili.Neposvečenim svetnikom takone ostaja drugega, kot da kriti-zirajo vsako županovo odloči-tev, tudi dobro, da se pokažejoza govornico, kjer jih bodomorda opazili mediji ali pa da več ali manj vdani v uso-do sedijo na seji ob misli nasejnino. Kot piše g. Grčarjeva, je Komi-sija za volitve in imenovanja vsvete zavodov izbirala po na-čelu "samo, da je naš". Lep do-kaz za "strokovnost" te komi-sije je zavrnitev Jožeta Andre-jaša v Svet zavoda TurizemRadovljica. Če kdo, bi on sodilv ta svet. S svojimi originalni-mi idejami v svojo gostilnoLectar privablja v Radovljicoštevilne turiste, zato bi tudikot član turističnega zavodalahko prispeval marsikaterokoristno zamisel, vendar pomnenju občinske komisije nidovolj strokoven.Bližajo se nove lokalne volitvein bodočim svetnikom bi želelžupana, ki bo znal uporabitivso "pamet", ki jo bo imel narazpolago.Politične barve na nivoju ob-čin morajo zbledeti. Tukaj nipomembnih ideoloških oprede-litev, so le ceste, pločniki, kole-sarske steze, kulturne in šport-ne prireditve, razmišljanja,kako z malim denarjem velikonarediti, in podobne praktičneodločitve.
Avgust Mencinger, občinski svetnik N.Si
2 Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Občinske novice
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
UREDNIŠTVO:
Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Simon Habjan, Ana Hartman, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:
Marjan Butorac (predsednik), Elvisa Halačević, Darko Marolt, Srečko Sitar, Simon Zore
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica,Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice izdaja-telja izvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, fax 04/201-42-13, [email protected], oglasno trženje 04/201-42-48).
Deželne novice izhajajo enkrat na mesec v nakladi 23.400 izvodov, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan,(Št. Vid na Glini) Avstrija. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane v Razvid medijev pod zaporedno številko 315. Nenaročenih prispevkovin pisem bralcev ne honoriramo. Pisma bralcev so omejena na največ 2.500 znakov spresledki. Prispevke za naslednjo številko, ki bo izšla v petek, 16. julija 2010, morateoddati najkasneje do srede, 7. julija 2010.
Mnenja občinskih svetnikov
Občina RadovljicaŽUPAN
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 04/537 230, faks 04/531 46 84
OBJAVA"Priznanje in nagrada odličnim dijakom
Občine Radovljica"
Ob prazniku Občine Radovljica 5. avgustu 2010 bo občina nagradilaizredno uspešne dijake srednjih šol, ki so v šolskem letu 2009/2010zaključili srednješolsko šolanje z odličnim uspehom v vseh štirih letnikih, in dijake - zlate maturante, ki so na maturi dosegli izjemen uspeh.
Prejeli bodo knjižno darilo in denarno nagrado v višini 220 EUR zasvoje nadaljnje izobraževanje.
Pogoji:- na objavo se lahko javijo dijaki, ki imajo stalno prebivališče v občini
Radovljica, kar dokazujejo s fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta,
- vlogi je potrebno kot dokazilo za odličen uspeh v vseh štirih letnikihpriložiti fotokopije spričeval vseh letnikov srednje šole, vključno z zaključnim 4. letnikom v šolskem letu 2009/2010,
- vlogi je potrebno kot dokazilo za izjemen uspeh na maturi priložiti fotokopijo maturitetnega spričevala s pohvalo (zlati maturanti).
V primeru, da je dijak odličen v vseh štirih letnikih hkrati tudi zlati maturant, je upravičen do enega darila in nagrade.
Kandidati morajo predložiti pisne vloge z zahtevano dokumentacijodo petka, 23. 7. 2010, zaradi svečane podelitve ob občinskem prazniku.
Vloge se posredujejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Radovljica,Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica s pripisom "Odličnjaki 2010".Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 04/537 23 08, MonikaSluga.
Številka: 094-3/2010-1Datum: 25. 5. 2010
JANKO S. STUŠEK, l. r.ŽUPAN
ww
w.r
adov
ljica
.si
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Radovljica
Volišče tokrat v stavbi obrtne zborniceKot so sporočili z Okrajne volilne komisije, bodo volivci izRadovljice, ki tradicionalno volijo na volišču v prostorihSrednje gostinske in turistične šole na Kranjski cesti 24, vnedeljo volili v stavbi Območne Obrtne-podjetniške zborni-ce na Gorenjski cesti 20. "Volišče smo tokrat preselili v stav-bo obrtne zbornice, ker so na dan izvedbe zakonodajnegareferenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazu-ma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrva-ške, v nedeljo, 6. junija, prostori Srednje gostinske in turi-stične šole zasedeni zaradi državnega prvenstva v plesu," jespremembo pojasnila predsednica Okrajne volilne komisijeBarbara Nastran. M. A.
Pelik
an d
.o.o
., K
ranj
, vod
opiv
čeva
ulic
a 12
, 40
00
Kra
nj
Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Občinske novice
3
Marjana Ahačič
Radovljica - Nataša Mikelj jeprofesorica ekonomije in tu-rističnega poslovanja nasrednji gostinski in turistič-ni šoli v Radovljici, doma izLipniške doline. Občinskakomisija za volitve in ime-novanja je imenovanje Mik-ljeve za direktorico javnegazavoda za turizem predlaga-la že na marčevski seji ob-činskega sveta, a je župantočko umaknil z dnevnegareda, razpis pa so ponovili. Tokrat se je na razpisano de-lovno mesto prijavilo enajstkandidatov, devet jih je raz-pisne pogoje tudi izpolnje-valo. Kot je povedal pred-sednik komisije Primož Je-glič, se je komisija po razgo-vorih z njimi - dva sta kandi-daturo umaknila zaradi pre-nizke plače - odločila, da ob-činskemu svetu v potrditev
ponovno predlaga prav Mik-ljevo, ki jo je nato na tajnemglasovanju z 12 glasovi za in10 proti tudi potrdil. Kot je na kratki predstavitvi vobčinskem svetu poudarilaNataša Mikelj, vidi priložno-sti radovljiškega turizmapredvsem v povezavi z dru-gimi prepoznavnimi turi-stičnimi destinacijami v re-giji, predvsem z Bledom, tervzpostavitvi in promociji šte-vilnih tematskih poti v obči-ni. "Glede na to, da je Radov-ljica od Bleda oddaljena lesedem kilometrov, bi k nammoral priti tako rekoč vsaktamkajšnji turist," je pouda-rila, in dejala, da je ključne-ga pomena pri promocijipredvsem izdelava kvalitet-nega kataloga informacij ovsej turistični ponudbi v ob-čini. Verjame, da lahko za-vod za začetek zagotovi 30odstotkov sredstev za svoje
delovanje, med drugim tudis trženjem baročne dvoranev radovljiški graščini. Ker seje dosedanji vršilki dolžnosti
direktorice decembra laniustanovljenega zavoda MojciVnučec Špacapan polletnimandat iztekel prejšnji te-den, bo do nastopa petletne-ga mandata Nataše Mikeljnaloge vršilca dolžnosti di-rektorja zavoda opravljalmag. Boris Marčetič, direk-tor občinske uprave.Občinski svet je na seji spre-jel še dva osnutka prostor-skih aktov. Spremembe indopolnitve zazidalnega na-črta za Turistično nakupo-valni center Lesce - 1. faza senanašajo na objekt trgov-skega centra investitorja Gicgradnje, d. o. o., za potrebetrgovine Eurospin. S spre-membami zazidalnega na-črta Center Lesce pa je naobmočju med Dežmanovoin Alpsko cesto na obstoječigaraži predlagana izgradnjaenostanovanjske hiše zaseb-nega investitorja.
Izredna seja občinskega svetaRadovljiški občinski svet je na izredni seji v drugem poskusu vendarle imenoval Natašo Mikelj za direktorico novoustanovljenega Zavoda za turizem.
Občinski svet je na izredniseji 27. maja Natašo Mikeljimenoval za direktorico Zavoda za turizem Radovljica.
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Marjana Ahačič
Nacionalno združenje zgo-dovinskih mest Slovenije,katerega članica je ObčinaRadovljica, je v sodelovanjus Slovensko turistično orga-nizacijo izdalo nov turistič-ni katalog Slovenija - mestakulture, je sporočila MajdaOdar z Občine Radovljica. Vslikoviti publikaciji, obli-kovani v skladu z enotno celostno podobo slovenske-ga turizma, je na 44 stranehpredstavljenih petnajstmest, med njimi tudi Ra-dovljica z okolico. Izšel je v
nakladi 7000 izvodov, v pe-tih svetovnih jezikih. Tuje-mu turističnemu trgu je bilaprila predstavljen na sej-mu BIT v Milanu, domačijavnosti pa na prireditvi Po-deželje in slovenska folklorav mestu preteklo soboto vKopru. Združenje zgodovinskihmest Slovenije je 18. maja vsodelovanju s Fakulteto za ar-hitekturo in Državnim sve-tom pripravilo zanimiv stro-kovni posvet z naslovom Me-sta - urbani izziv prihodnosti.Referati, predstavljeni števil-nim udeležencem, bodo izšli
v posebnem priročniku, pravtako pa tudi dobre prakse, kiso jih predstavili župani po-sameznih mest članic. "Radovljica je predstavilasanacijo starega mestnegajedra, Linhartovega trga vminulih 40 letih kot primernačrtnega in vztrajnega vla-ganja javnih sredstev v pre-novo kulturnih spomeni-kov, ki je nekoč zanemarje-no in marginalizirano staromesto spremenilo v zanimi-vo turistično destinacijo. Vprostor, kjer meščani radiživijo, kjer je sedež kulturein dobro obiskan prireditve-
ni prostor, kjer turisti obču-dujejo zgodovinske hiše-muzej na prostem in so vmestu odlično postreženi,ter v njem tudi prespijo. Odjunija dalje je v radovljiškiGraščini tudi sedež Javnegazavoda turizem Radovljica.Zavarovano območje sekaže kot nova kvaliteta inprednost, ki posameznikomin občini omogoča pridobi-vanje dodatnih finančnihevropskih in državnih virov,brez katerih sanacija stare-ga mestnega jedra Radovlji-ce ne bi bila mogoča," jeprepričana Majda Odar.
Radovljica v katalogu mest kulture
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v petih svetovnih jezikih izdalo katalog, v katerem je medpetnajstimi mesti predstavljena tudi Radovljica.
Marjan Butorac
Združenje borcev za vred-note NOB Radovljica je 21.maja v baročni dvorani ra-dovljiške Graščine skupaj zmešanim pevskim zboromiz Vrtojbe pri Gorici in mo-škim pevskim zborom Tri-glav Lesce počastilo 65. ob-letnico zmage nad fašiz-mom. Več kot zmaga je bilto poklon in izraz spoštova-nja vsem tistim, ki so zatako želeno svobodo daliživljenja, svobode zaznamo-vane s trpljenjem in stiskovsega slovenskega naroda.Prireditev je povezoval igra-
lec Franci Černe. Veličast-no, zgodovinsko dejanjeSlovencev za svoj obstoj raz-kriva globlji pomen, ki ga jetežko ubesediti, treba ga ječutiti. Še več, je neslišna go-vorica narodove duše, nje-gove vesti, popisane z usodočasa in spokojne tišine,pomnika "nekega" naroda. Slavnostni govornik ToneKapus, predsednik Združe-nja borcev za vrednote NOBRadovljica je skozi kratekzgodovinski oris podal po-men prireditve. Poudaril ječas po letu 1943, na vzajem-no delovanje primorskih ingorenjskih brigad pri osvo-
bajanju slovenskega ozem-lja. Zato s ponosom ugotav-lja neizbrisen spomin natrpljenje slovenskega naro-da, posebej pa še primorske-ga ljudstva, ki je prav v no-vejši zgodovini Slovencev ssvojo trdno in neomajno na-rodno zavednostjo dalo pe-čat in čvrsto vez vsemu slo-venstvu. S krvjo in bolečinotlakovana pot male, neodvis-ne države nas uvršča medvelike evropske narode. Ubrano petje slovenskih na-rodnih pesmi, ki je bil hkra-ti tudi spomin na skladate-lje, kot so: D. Jenko, B. Ipa-vec, K. Pahor, J. Aljaž, D.
Bučar, R. Simoniti, R. Go-bec, M. Kozina in drugi, seje ob skupnem druženjupevcev in občinstva v avli ra-dovljiške Graščine nadalje-valo pozno v noč. Združeniv srcih in radosti smo serazšli s pesmijo "vstajenjeprimorske", ki je prisotnepovezala v skupno željo, dase še snidemo. Prihajajočim generacijampa v poduk, če smo bilizdruženi in čvrsti v neizpro-snem boju za obstoj sloven-skega naroda, bodimo slož-ni in poenoteni tudi v miru,predvsem pa ponosni, dasmo Slovenci.
Petinšestdeset let od zmage nad fašizmom
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica je v radovljiški Graščini pripravilo slovesnost.
Briljantni mislec in iskrivi sogovornik v pogovoru zradovljiškim županom Jankom Sebastijanom Stuškom inpredsednikom zgornje-gorenjskega veteranskega združenjaJanezom Koseljem I Foto: Gorazd Kavčič
Radovljica
Veterani gostili akademika Borisa PahorjaObmočno združenje veteranov vojne za Slovenijo/ZgornjeGorenjske je v ponedeljek medse povabilo tržaškega pisate-lja in borca za človekove pravice, akademika Borisa Pahorja.Na predavanju z naslovom Slovenci skozi čas je v Linharto-vi dvorani predstavil svoj pogled na pretekle in aktualne do-godke na Slovenskem. "Morda smo edini narod na svetu, kise je obdržal ob tako velikih sosedih, zvest svojemu jeziku,"je med drugim dejal Pahor in opozoril, da mladim pogostomanjka nekaj zdrave nacionalne zavesti, s pomočjo katerebi se lahko dobro in samozavestno počutili v Evropi. M. A.
Poljče
Simpozij veteranske organizacije Zveza veteranov vojne za Slovenijo in območno združenjeVVS Zgornja Gorenjska sta v začetku maja v Poljčah pripra-vila simpozij. Na njem so s perspektive tistih enot tedanjeTeritorialne obrambe, ki niso izvršile ukaza o premestitviorožja in streliva v skladišča JLA, predstavili svoj prispevekk organiziranju narodne zaščite. Srečanja v Poljčah so seudeležili predstavniki šestnajstih občinskih štabov (od Go-renjcev iz občin Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice) ter ne-kdanji načelnik zaščitne brigade iz Kočevske Reke. "Odloči-li smo se, da je dvajseta obletnica tisti pravi čas, ko lahkoširše predstavimo svoje aktivnosti. Poudarili bi namreč radi,da 16 občinskih štabov teritorialne obrambe in zaščitna bri-gada v Kočevski Reki ni ubogala ukaza o premestitvi orožjain streliva v skladišča JLA," je namen srečanja pojasnil JanezKoselj, predsednik območnega združenja Veteranov vojneza Slovenijo. "Želimo, da slovenska javnost izve, da teri-torialna obramba kljub ukazu, izdanem 17. maja, ni bila po-polnoma razorožena in o tem želimo zbrati vse ohranjenogradivo, potem pa naj zgodovina ovrednoti ta čas." M. A.
Foto
: An
ka B
ulo
vec
Foto
: An
ka B
ulo
vec
Mošnje
Že deseto srečanje gorenjskih izgnancevPetinšestdeset let po koncu druge svetovne vojne so se ne-kdanji izgnanci že desetič srečali v Mošnjah. Okoli sto nekda-njih gorenjskih izgnancev z družinami se je zbralo na srečanjuv vasi, ki so jo aprila leta 1944 Nemci popolnoma izpraznili,delno pa tudi požgali. "Vojna ni prizanesla nikomur”, je na slo-vesnosti opozoril Tone Pristov, predsednik Društva izgnancevRadovljica, "je pa konec druge svetovne vojne maja 1945 vsemprinesel novo upanje." Slavnostni govornik na prireditvi je biltokrat poslanec državnega zbora Franc Žnidaršič. M. A.
4 Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Občinske novice
Podnart
Minister Vlačič o cestah in arbitražiRadovljiški socialni demokrati so minulo soboto na minis-trskem večeru gostili prometnega ministra Patricka Vlači-ča. Ministra so pripeljali v Podnart, da ga opozorijo na cest-noprometno problematiko v občini, ki je posebej perečaprav v Lipniški dolini. "Peljali smo ga na ogled kritičnihtočk v občini, to so most čez Savo v Podnartu, cesta Lan-covo-Lipnica, prehod čez železniško progo v Lescah, ozkogrlo v starem delu Lesc pri novem Sparu in cesta skozi Be-gunje," je povedal predstavnik občinskega odbora SD Klav-dij Lukežič. Minister je sicer obljubil pomoč, a opozoril:"Država ima 6 tisoč kilometrov cest, od katerih jih je polovi-ca v približno takšnem stanju kot vaše. Po obstoječem si-stemu jih bomo prenavljali zelo počasi, zato iščemo popol-noma nove načine financiranja, ki bi bistveno pospešiliprocese prenove." Na srečanju je na alarmantno stanje vprometu skozi Lipniško dolino opozorila tudi predsednicaKS Podnart Darija Bešter, ki je ministra spomnila še na dejstvo,da se po cesti skozi Lipniško dolino dnevno pelje do 300težkih tovornjakov, oglasil pa se je tudi Slavko Resman,lastnik hiše ob državni cesti v Podnartu, ki že štiri leta čakaz obnovo hiše zato, ker mu država še ni odgovorila, ali jobodo za namen širitve cestišča odkupili ali ne. Seveda se jeminister dotaknil tudi bližnjega referenduma o arbitražnemsporazumu s Hrvaško. "Sporazum je dober, ker je usmer-jen v prihodnost, ker zagotavlja vse strateške interese Slo-venije in ker jemlje veter iz jader sovraštva med ljudmi zobeh strani meje," je o razlogih za podporo sporazumu de-jal minister in poudaril, da arbitraža ni rešitev temveč na-čin, po katerem bo do rešitve problema meje prišlo. M. A.
Pogovor z ministrom Vlačičem, ki ga je vodila članica predsedstva občinskega odbora SD Mariana Rebernik, jemed domačini vzbudil veliko zanimanja. I Foto: Gorazd Kavčič
6.6.2010 ZA arbitražni sporazum
Veè informacij kmalu v vaših poštnih nabiralnikih.
za zmage slovenske nogometne reprezentance
na svetovnem prvenstvu v nogometu 2010
navijajmo skupaj
Simon Habjan
Radovljica - Pretekli petek sona zboru zbor članov občin-skega odbora LDS Radovljicažupana Janka S. Stuška potr-dili za uradnega kandidata naprihajajočih županskih volit-vah. Janko Stušek je predsta-vil dosedanje delo v občin-
skem svetu, izpostavil doseže-no delo in nakazal načrte zaprihodnost. "Pomembno je,da ohranjamo delovna mestav občini in da nadaljujemo zinvesticijami, ki bodo bogatilenašo občino," je povedal Stu-šek. Zbora se je udeležil tudigeneralni sekretar LDS Slove-nije Uroš Petohleb, ki je izpo-
stavil dobro delo občinskegaodbora v Radovljici. Med dru-gim je pojasnil tudi razloge začim večjo udeležbo na priha-jajočem referendumu o arbi-tražnem sporazumu. "Glasza sporazum bo pomembnoprispeval k normalizaciji od-nosov s sosednjo Hrvaško," jepoudaril Petohleb.
Simon Habjan
Mateja Rozman Amon jevodenje Ljudske univerzeRadovljica prevzela prvegajanuarja letos. Na ljudskiuniverzi je sicer zaposlenaže deset let; doslej je delala vprogramu Projektno učenjeza mlajše odrasle.
Kakšne programe ponujaLjudska univerza Radovlji-ca?"Ljudem se trudimo ponu-diti široko paleto izobraže-valnih programov. V pro-gramih formalnega izobra-ževanja tako lahko pridobijorazlične stopnje izobrazbe(osnovna šola, različni sred-nješolski programi, višješol-ska in visokošolska izobraz-ba). Pri neformalnem izob-raževanju (tečaji in semi-narji) pa naši udeležencipridobivajo številna uporab-na znanja, ki so jim v po-moč pri osebnostnem in po-klicnem razvoju. V projektaRačunalniška pismenost zaodrasle in Center vseživ-ljenjskega učenja imamovključenih veliko slušate-ljev, ki s pridom pridobivajorazlična znanja popolnomabrezplačno."
Kdo so vaši potencialni slu-šatelji?
"Vsi odrasli, od mlajših odra-slih pa vse do upokojencev.Med drugim bomo ob zados-tnem številu kandidatov za-čeli z izvajanjem pedagoško-andragoške izobrazbe za vsediplomante nepedagoškihštudijev, ki želijo poučevati všoli. Leta 2011 pa bomo zače-li izvajati prvostopenjski štu-dij predšolske vzgoje po bo-lonjskem sistemu, pri kate-rem bodo študenti imelimožnost prehoda na magi-sterij in kasneje tudi doktoratiz tega področja."
Kaj ljudi najbolj zanima?"Najbolj aktivno poteka uče-nje tujih jezikov. Odrasli seučijo angleško, nemško,francosko, špansko in ru-sko. Nekateri se odločijo zaosnovno, drugi za nadalje-valno stopnjo ali za obnovit-vene tečaje. Novost je uvaja-nje tečajev za otroke naosnovnošolski stopnji. Pote-kata tudi tečaja učenja ma-saže in izdelave spletnihstrani. Poleg tega pripravlja-
mo Poletne urice za otroke,ki bodo namenjene krajša-nju dolgih poletnih dni."
Kaj ponujate starejši gene-raciji?"Med drugim smo prijavilievropski projekt Grundt-wig, kjer bomo sodelovali zMadžarsko, Belgijo in Por-tugalsko. Šlo bo za izmenja-vo starejših ljudi na podro-čju neformalnega izobraže-
vanja. Naslov projekta bo"Povezava med generacija-mi", gre torej za medgene-racijsko sodelovanje, pri ka-terem bodo mlajši organizi-rali delavnice za starejše inobratno. V dveh letih se bo vprojekt lahko vključilo 30ljudi. Program je financiraniz evropskih sredstev, karpomeni, da je za naše udele-žence sodelovanje v projek-tu brezplačno.
Mateja Rozman Amon, direktorica LUR
Stušek tudi uradni kandidat LDS
Petdeset let izobraževanjOb okrogli obletnici - petdeset let so praznovali lani oktobra - smo se pogovarjali z novo direktoricoLUR Matejo Rozman Amon.
Marjana Ahačič
V Uradnem listu (21. maj)so objavljeni trije razpisi zanepovratne finančne spod-bude občanom za naložberabe obnovljivih virov ener-gije in večje energijskeučinkovitosti stanovanjskihin večstanovanjskih stavb, jesporočil energetski svetova-lec Andrej Svetina. "Prvirazpis 3SUB-OB10 je za žeizvedena dela med 9. okto-brom 2009 in 21. majem2010, velja pa za naslednjeinvesticije: vgradnja solar-nega ogrevalnega sistema,vgradnja kurilne naprave zacentralno ogrevanje na les-
no biomaso (polena, sekan-ci in peleti), toplotna izolaci-ja celotne fasade pri obnovistanovanjske stavbe in za-menjava zunanjega stavb-nega pohištva pri obnovistanovanjske stavbe."Drugi razpis 4SUB-OB10 jeza neizvedene nove naložbestanovanjskih stavb, kot sovgradnja solarnega ogreval-nega sistema, vgradnja kuril-ne naprave za centralno ogre-vanje stanovanjske stavbe nalesno biomaso, vgradnja to-plotne črpalke za sanitarnotoplo vodo in/ali centralnoogrevanje, vgradnja sistemacentralnega ogrevanja pri ob-novi stanovanjske stavbe v
primeru priključitve na da-ljinsko ogrevanje na obnov-ljiv vir energije, zamenjavazunanjega stavbnega pohiš-tva pri obnovi stanovanjskestavbe, toplotna izolacija fasa-de, toplotna izolacija streheoziroma podstrešja, vgradnjaprezračevanja z vračanjemtoplote odpadnega zraka,vgradnja ali nakup nizkoe-nergijske in pasivne stano-vanjske stavbe in nakup sta-novanjske enote v večstano-vanjski stavbi, zgrajeni aliprenovljeni v pasivnem ener-gijskem razredu.Tretji razpis 5SUB-OB10 pa jeza neizvedene nove naložbevečstanovanjskih stavb.
Razpisi za finančne spodbude
Mateja Rant
Strateški interes Slovenije,je med drugim poudaril Di-mitrij Rupel, je ohraniti ne-posredno povezavo z odpr-tim morjem. Sporazum panaj bi bil bolj pisan na kožoHrvaški, pri čemer je hrva-ški strateški interes, je šedodal, preprečiti Slovenijidostop do odprtega morja.Argumente proti arbitraž-nemu sporazumu je na jav-ni tribuni radovljiške SDSpoleg Dimitrija Rupla pred-
stavil še Dragutin Mate, kimeni, da nas sporazum vnajboljšem primeru pušča vnegotovosti. "Če bo arbitražni sporazumsprejet, bodo zadeve nepo-pravljive. Zato je treba spo-razum zavrniti in začetitam, kjer smo končali predto neverjetno naglico, ki joje pokazala sedanja vlada,"je med drugim pozval Ru-pel in dodal, da je v sloven-skem interesu, da ohranimostik z odprtim morjem ozi-roma teritorialni izhod iz
slovenskih teritorialnihvoda v mednarodne. "Stik,kot je omenjen v arbitraž-nem sporazumu, pa je zelozamegljen pojem," je obtem opozoril Rupel, kar ponjegovem dokazuje tudi to,da ga celo pravni strokov-njaki različno razlagajo.Prepričan je tudi, da pri temne gre zgolj za stališča posa-meznih strank, ampak gretu za vprašanje naše države,zato bi morali v zvezi s spo-razumom zavzeti neko naci-onalno stališče.
Sporazum bolj koristi Hrvaški
Tako prepričanje je na javni tribuni občinskega odbora SDS Radovljicaizrazil nekdanji minister Dimitrij Rupel.
SO
CIA
LNI D
EM
OK
RAT
I, LE
VSTI
KO
VA 1
5,
LJU
BLJ
ANA
Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Občinske novice
5
Marjana Ahačič
Radovljica - "Dolgo sem ča-kala doma, zdaj sem srečna,ker lahko delam," je na slo-vesnosti ob odprtju čisto no-vih prostorov Varstveno de-lovnega centra strnila misliDarja Vrhunc, ki je v začet-ku letošnjega leta vendarlelahko začela prihajati nadelo v Radovljico. Do takratnamreč za vse, ki bi se žele-li vključili v delavnice zadelo pod posebnimi pogoji,enostavno ni bilo prostora.Zadovoljstvo vseh, tako upo-rabnikov kot zaposlenih vcentru, ki deluje v sklopuCUDV Matevža Langusa, jebilo zato toliko večje.V centru Radovljice so takona 1.300 kvadratnih metrihuredili sodobno opremljenedelavnice, kamor na delovsak dan prihaja 75 uporab-nikov, tudi tistih z najvišjostopnjo invalidnosti. Doslejso gostovali v prostorihDoma dr. Janka Benedikain v CUDV Matevža Langu-sa. Denar za novi center, kideluje pod okriljem Centraza usposabljanje, delo invarstvo Matevža Langusa, jev celoti zagotovilo ministr-stvo za delo, družino in so-
cialne zadeve, gradnja pa jestala 1,2 milijona evrov."Prve delavnice pod poseb-nimi pogoji smo v okvirutedanjega zavoda MatevžaLangusa odprli pred 30 leti.Tja je na delo prihajalo se-dem uporabnikov. Natosmo tri desetletja postavlja-li pogoje za novi center; ve-
seli smo, da smo v Radovlji-ci toplo sprejeti," je na slo-vesnosti dejala direktoricaCUDV Matevž Langus TeaBeton.Minister za delo, družino insocialne zadeve Ivan Svetlikpa je poudaril, da je v Slove-niji stanje storitev varstvenodelovnih centrov na zelo vi-
soki ravni. Kot je še dejal, seje država zavezala, da bo dokonca letošnjega leta v vseslovenske varstveno delovnecentre vključenih 3.153 ljudis statusom invalida - trenut-no jih je vanje vključenih3117, ministrstvo pa vsakoleto zagotovi denar za uredi-tev vsaj enega centra.
VDC v novih prostorihV nove, sodobno opremljene delavnice Varstveno delovnega centra v Radovljici vsak dan prihaja 75 uporabnikov.
Nove prostore radovljiškega varstveno delovnega centra sta skupaj odprla minister zadelo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in Slavko - Slavči Jan, ki si je v delavnicah podposebnimi pogoji nabral že trideset let delovne dobe. I Foto: Anka Bulovec
Marjana Ahačič
Radovljica - Uporabnikioskrbovanih stanovanj soljudje, ki so upravičeni dostoritev institucionalnegavarstva v oskrbovanih stano-vanjih: to so lahko starejši,ki z organizirano pomočjoohranjajo zadovoljivo počutjein samostojnost v bivalnemokolju, zakonec oziroma zu-najzakonski partner osebe,ki izpolnjuje pogoje po pra-vilniku o standardih in nor-mativih socialnovarstvenihstoritev, osebe, katerih seda-nje bivališče zaradi arhitek-tonskih ovir, neustreznostistanovanjskih prostorov inbivalnega okolja ni primer-no za bivanje starejših, ose-be mlajše od 65 let, ki izpol-njujejo druge pogoje. Dva investitorja, radovljiškipodjetji Remand, d. o. o., terIGR, d. o. o., bosta po načr-tih v Radovljici tik ob Domudr. Matevža Langusa zgradi-la 38 stanovanj v treh objek-tih. Prvega, največjega, loci-ranega za stavbo nekdanje-
ga Gozdnega gospodarstvaBled, naj bi začeli graditi žeta mesec. V njem bo 26 sta-novanj, 18 enoposteljnih inosem dvoposteljnih, velikihod 28 do 47 kvadratnih me-trov. Trinadstropna stavbabo imela v kletnih prostorihgaražo s 24 parkirnimi me-sti. Stanovanja bodo grajenaglede na potrebe starejše ge-neracije: s širšimi vrati inhodniki ter dvigali. Vsakostanovanje bo opremljenotudi z SOS tipko.Družba IGR, d. o. o., bo zaoskrbovana stanovanja gra-dila dva objekta. Prvi bo naprostoru pred stavbo nekda-njega GG Bled, tik ob Šer-cerjevi ulici, graditi pa naj biga začeli septembra. V eno-nadstropni stavbi z izdelanomansardo bo osem stano-vanj, v objektu, ki ga bodonekaj kasneje začeli graditiza obema stanovanjskimahišama v bližini, pa še do-datna štiri. Nekaj stanovanjbo eno in nekaj dvosobnih,med bolj zanimivimi pa boprav gotovo stanovanje z
dvema spalnicama, saj se,kot so povedali investitorji,za skupno bivanje v jeseniživljenja pogosto odločajoljudje, ki niso zakonci, a siželijo družbe in zasebnostiobenem. Oskrba in zdravstvena negabosta lastnikom oziromanajemnikom na voljo v so-sednjem domu dr. Janka Be-nedika. "Seveda se bomo po-trudili, da čim bolj zadosti-mo potrebam ljudi, ki bodoživeli v teh stanovanjih," jepovedala Sonja Resman, di-rektorica Doma dr. JankaBenedika. "Koristili bodolahko prav vse naše kapacite-te, vključno s knjižnico, ka-pelo in preddverjem, kjerimamo bogato družabnoživljenje. V prihodnje pa siželimo, da bi na prostor, kjerže zdaj živi veliko starejših,prišli tudi mladi. Zanimanjeza to okolje je pokazal wal-dorfski vrtec, kar se nam zdiimenitno, saj je medgenera-cijsko sodelovanje tista kva-liteta, ki jo pri nas ves časpoudarjamo."
Gradijo oskrbovanastanovanjaNa Šercerjevi ulici, tik ob Domu dr. Janka Benedika, bodo poleti začeli graditiprva oskrbovana stanovanja.
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEVOBČINE RADOVLJICA
Komisija za stanovanjska vprašanja
R A Z P I SZa zbiranje prošenj za rešitev stanovanjskega vprašanja
upokojencev, borcev in invalidov
Najemno stanovanje v lasti Nepremičninskega sklada Ljubljanalahko dobi prosilec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:1. je oseba s statusom upokojenca ali druga starejša oseba,
praviloma stara nad 65 let;2. mu ni bila zaradi krivdnih razlogov, navedenih v stanovanj-
skem zakonu, odpovedana najemna pogodba za neprofitnostanovanje oz. stanovanje z najemnino, določeno v višini neprofitne najemnine;
3. je njegovo zdravstveno stanje takšno, da mu omogoča samostojno bivanje v stanovanju;
4. je glede na svoje ekonomsko stanje sposoben plačevati najem-nino in druge stroške, ki so vezani na najem stanovanja.
Zaradi pregleda zainteresiranih za ta stanovanja z neprofitnonajemnino pošljite svojo prošnjo na naslov: Zveza društev upokojencev Občine Radovljica, Komisija za stanovanjskavprašanja, Radovljica, Ljubljanska ul. 4.
Rok za prijavo je en mesec po objavi v Deželnih novicah.
Predsednica komisije MINKA UDIR
Marjana Ahačič
Od sedemsto članov, ki priha-jajo iz občin Radovljica, Bledin Gorje, se je zbora udeleži-lo 120 invalidov, je povedaladosedanja predsednica druš-tva Vida Rozman, ki je orga-nizacijo vodila vrsto let. Zdajjo je zamenjala RadovljičankaValerija Keršič. "Nadaljevalabom zastavljeno smer dela,bolj pa bomo aktivni pri pro-mociji društva z namenom,da se vanj vključijo predvsemzaposleni invalidi. Njihovpoložaj je pogosto zelo težak.Kljub temu da imajo določe-na zakonska varstva, se doga-ja marsikaj. Upam in želim,da bomo vsi vpleteni proble-me reševali strpno in v oboje-stransko zadovoljstvo," je po-vedala Keršičeva, ki ocenjuje,da položaj invalidov v radov-ljiški občini ni slab. "ObčinaRadovljica je od leta 2005vključena v projekt Občina pomeri invalidov, kot tretja ob-čina v Sloveniji in edina naGorenjskem. Od tedaj se jepredvsem v grajenem okoljumarsikaj spremenilo - dobilismo dvigala, prehodi na ploč-nikih so prilagojeni, še vednopa se dogaja, da se pri novo-gradnjah ponavljajo stare na-pake. Dokler tisti, ki odločajo,
ne bodo opozarjali izvajalcev,smo mi tisti, ki to opravljamo."Kot pravi, so v društvo vklju-čeni pretežno delovni invali-di, že upokojeni, ki imajoskromne pokojnine. "Ti sosvoje zdravje pustili v podjet-jih, ki jih danes ni več. Pogo-sto občutijo izrinjenost izdružbe, nevarno je, da se za-prejo v svoj svet skromnosti.Tudi zato je naloga Društva,da organizira druženje v obli-ki enodnevnih izletov. Mnogiživijo sami, tudi osamljeni inzato je to še bolj pomembno.Zaposleni invalidi se verjetnosrečujejo s težavami iz delov-nega razmerja, uveljavljanjastatusa invalida in podobno.Upam, da bomo vsaj nekate-rim lahko posredovali po-moč. Društvu je tovrstno po-moč ponudila prav dolgolet-na socialna delavka na ZPIZ-uOlga Grm. Njena pomoč insodelovanje bo zagotovo pri-neslo novo svežino v deloDruštva, ker pa je tudi zeloaktivna na športnem podro-čju, bo organizirala tudi kraj-še, invalidom primerne po-hode," je še povedala Keršiče-va, ki pričakuje, da ob potre-be in želje članov bolje spo-znala tudi skozi neposrednestike, predvsem ob sredah, vdruštveni pisarni.
Novo vodstvo Društva invalidov Radovljica in Bled
Za novo predsednico so izvolili Valerijo Keršič.
Dolgoletna predsednica društva Vida Rozman (na sredini),ob Valeriji Keršič (desno) in Olgi Grm, ki je kot strokovnavodja posebnih socialnih programov letos zamenjala Milošo Kos Ovsenik. Na srečanju so invalidom z večerjopostregli dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljicapod vodstvom profesorja Borisa Lindiča.
Spet panjske končnice Osnovna šola Antona Janšeje skupaj z Lions klubomBled in Občino Radovljicana Linhartovem trgu žeenajstič priredila tradicio-nalno majsko likovno delav-nico na temo panjskih konč-nic. Moto letošnje delavni-ce, ki ga je izbrala likovnicaz Janševe šole Tadeja Peter-nelj, je bil: Brez potu nimedu, dopolnjeval pa ga jeznani gorenjski rek: Po bu-čelah se vižej. Tokrat somladi likovniki pisali kot vdavnih časih, saj je bila iz-razno sredstvo za poslikankranjič kaligrafija. Delavnicoje vodila mojstrica kaligrafi-je Katarina Rojc. Nagajal jesamo dež, ki je ustvarjalcesredi dela prepodil v varenpokriti graščinski atrij. Zbra-ne mlade likovnike je naj-prej nagovoril A. T. Linhart,ki mu glas in stas ob takšnihpriložnostih rade volje po-soja Franci Černe. Polegmladih likovnikov iz občinBohinj, Bled, Gorje in Ra-dovljica so sodelovali tudiučenci s šol s prilagojenimprogramom iz kranjske,škofjeloške in jeseniške ob-čine. Mentorica KatarinaRojc je po splošnem uvodu,kaj je to kaligrafija, spodbu-jala in svetovala zavzetim"lepopisnikom", kako izpol-niti zakonitosti lepe pisave.Vsi so na koncu prejeli ličnapriznanja, organizacija, ki jebila v rokah Janševe šole, paje bila vzorna. A. B. V. Zv
eza
druš
tev
upok
ojen
cev
Obč
ine
Rad
ovlji
ca,
Ljub
ljans
ka c
esta
4,
Rad
ovlji
ca
6 Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Varnost
Valerija Keršič
Za radovljiškimi gasilci jenaporno leto. Lani so sode-lovali kar na 77 intervenci-jah in številnih vajah teropravili več kot 8 tisoč urprostovoljnega dela, ob temso se ves čas izobraževali."Štirje naši člani so postaligasilci, dva sta napredovalav čin gasilca I. stopnje, ne-kaj članov je naredilo tečajza strojnika in tako imamoskupaj opravljenih kar 198specialnosti," je povedalpredsednik PGD RadovljicaIgor Marijan. Štirje članidruštva so bili nagrajeni:priznanje gasilske zveze III.
stopnje je prejel Igor Mari-jan, Cvetka Goričan prizna-nje gasilske zveze I. stopnje,gasilsko plamenico III.stopnje Dejan Praprotnik ingasilsko plamenico I. stop-nje Ciril Tomše.Tekmovanje Fire combatpoteka v slovenskem prosto-ru kratek čas, vendar je izleta v leto bolj popularno. Zekipo članic, v kateri sta biliŠpela Grilc in Alenka Za-plotnik, so poželi pravozmagoslavje, saj sta bili edi-ni, ki sta se upali postavitipo robu moškim močem. IzKranja sta Anže Habjan inCiril Tomše v društvo pri-nesla pokal.
Intervencije, tekmovanja in šola
Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica šteje129 članov, lani se je včlanilo devet novih. Članise stalno izobražujejo.
Gasilci so imeli letos prvič na praznik sv. Florjana, 4. maja,sveto mašo v zahvalo svojemu zavetniku. Prišli so v slovesnihuniformah in z društvenim praporom.
Lani so radovljiški gasilci sodelovali na 77 intervencijah in opravili 8.400 ur prostovoljnegadela. Opravili so 18 operativnih vaj, od tega 13 samostojnih vaj za člane društva, pet vaj paskupaj z drugimi društvi na meddruštvenih vajah.
prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom
velika izbira krst in žar
ureditev vseh potrebnih dokumentov
organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bohinj, Bled, Radovljica in Gorje
Marjana Ahačič
Radovljica - Kot že nekaj letzapored so policisti Policij-ske postaje Radovljica tudiletos predstavnike učencevvseh treh osnovnih šol v ob-čini Radovljica povabili napolicijsko postajo v okviruakcije "Otrok, policist za endan". Tako teoretično kotpraktično so jih seznanili znalogami in delom polici-stov. Na policijski postaji jihje najprej pozdravil BoštjanLenček, nekdanji vodja ra-dovljiškega policijskega oko-liša, po novem pa pomočnikkomandirja policijske posta-je. Vsi trije vodje policijskihokolišev - Andrej Ristič, pri-stojen za Lesce z okolico,Jožko Kralj, pristojen za Lip-niško dolino, in novi vodjaradovljiškega okoliša AlešPaplar, pa so jim na kratkopredstavili delo policistov,pokazali službeno opremo inpostopke ter jih odpeljali naogled policijske postaje. Naj-bolj zanimiv del dneva pa jebil seveda čas, ko so si otrocinadeli policijske majice inčepice in se skupaj s policistiodpravili na teren. Policist Aleš Paplar se je to-krat mladim prvič predstavilkot vodja radovljiškega policijskega okoliša. Polegsplošnih policijskih nalog,ki jih opravlja večino časa, jezadolžen za spremljanje do-gajanja v Radovljici in okoli-ških vaseh: Novi vasi, Vrb-njah in Gorici. "Sem nekak-šen vezni člen med občaniin policijo; skrbim za čimboljšo komunikacijo tako na
področju preventive kot tudisicer," je opisal svoje delo.Pravi, da se večina ljudi vprimeru, ko potrebujejo po-moč policije, obrne na inter-ventno številko tudi takrat,ko takojšen odziv policistovni nujen. Zato Aleš Paplarobčanom svetuje, da v pri-meru, da imajo težavo, zakatero menijo, da je v pri-stojnosti policije, pokličejona policijsko postajo Radov-ljica, povejo, da imajo pro-blem, ki ni nujen, in prosi-jo, da se policist oglasi prinjih. To lahko storijo tuditako, da se osebno oglasijona policijski postaji, ali poelektronski pošti na [email protected].
Policisti za eno dopoldneUčenci leške in radovljiške osnovne šole so se za en dan postavili v vlogo policistov.
Marjana Ahačič
Hlebce - Prostovoljno gasil-sko društvo Hlebce letospraznuje okroglo obletnico,90 let delovanja. Visoki ju-bilej bodo obeležili posebejslovesno; praznovanje sebo začelo že v soboto, 12.junija, ko bodo v Hlebcahpripravili medobčinskovajo, nekaj dni za tem, v če-trtek, 10. junija, pa sreča-nje veteranov Gasilskezveze občine Radovljica, terv petek, 18. junija, še slo-vesno sejo. Sledil bo, kot se za gasilcespodobi, še zabavnejši delpraznovanja. V soboto, 19.junija, se bo namreč ob 21.uri začela veselica s skupinoMambo Kings, v nedeljo,20. junija, pa bodo ob 15. uri
pripravili mimohod gasilcevskozi vas in proslavo, na ka-teri bodo najzaslužnejšimpodelili priznanja. Takoj zatem, ob 17. uri, se bo začelaveselica z ansamblom Mo-drijani; gasilci iz Hlebc ob-ljubljajo tudi posebej bogatsrečelov.Prostovoljno gasilsko druš-tvo Hlebce ta čas šteje 115članov, kar je, kot pravipredsednik Jože Zima, veli-ko za tako majhno skup-
nost. "Med našimi gasilci jeveliko prostovoljnega dela;skrbimo za dom in opremo,gasilski dom je center dru-žabnega življenja na vasi.Zadovoljni smo tudi, dasmo med najuspešnejšimidruštvi na gasilskih tekmo-vanjih: imamo močno član-sko ekipo in podmladek, kije najboljši v občini. Leta1999 smo ustanovili tudižensko ekipo, ki je zelo po-živila delo društva."
Učenci 6. razredov OŠ F. S. Finžgarja Lesce: Tine, Jošt, Vanesa in Amina so skupaj s svetovalnodelavko Mojco Gašparič prišli na obisk na Policijsko postajo Radovljica. I Foto: Anka Bulovec
Aleš Paplar, novi vodja policijskega okoliša v Radovljici, je doma iz Tržiča, na policijski postaji Radovljica pa je zaposlen že skoraj deset let. Na delovnem mestu vodje radovljiškega policijskega okoliša je nadomestil policistaBoštjana Lenčka. I Foto: Anka Bulovec
Gasilci iz Hlebc praznujejo90-letnico delovanja
Praznovanje 90-letnice delovanja PGD Hlebce se bo z medobčinsko vajozačelo že prihodnjo soboto, 12. junija.
Gasilci iz Hlebc so 90-letnico društva obeležili tudi z novo streho na 55 let staremgasilskem domu, kamor bodo postavili tudi novkip svojega zavetnika sv. Florjana, delo IgorjaVizoviška.
Radovljica
Regijsko preverjanje za ekipe prve pomoči Izpostava Uprave RS za za-ščito in reševanje Kranj inObmočno združenje Rdeče-ga križa Radovljica bosta ju-tri, v soboto, 5. junija, od 9.do 13. ure na območju Ob-čine Radovljica izvedla XV.regijsko preverjanje uspo-sobljenosti ekip prve pomo-či Civilne zaščite in Rdeče-ga križa. Vzporedna priredi-tev bo Gorenjski dan zašči-te in reševanja, na kateremse bodo predstavili organi,enote, službe in druge orga-nizacije, ki sodelujejo v si-stemu varstva pred naravni-mi in drugimi nesreča-mi. Preverjanje ekip prvepomoči ob prikazih različ-nih nesreč bo v Radovlji-ci potekalo pred Sparom,Osnovno šolo Antona Jan-še, pri zdravstvenem domu,pred Linhartovo dvorano, všportnem parku in v Lescahna parkirišču pred trgovinoMerkur. Najboljšim ekipambodo priznanja podelili po13. uri pred osnovno šoloAntona Tomaža Linharta vRadovljici. V. K.
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
127,
4. j
un
ija
2010
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi 7
. čl
ena
Odl
oka
o po
moč
i za
novo
roje
ne o
troke
v O
bčin
i Ra-
dovl
jica
(Dež
elne
nov
ice,
Ura
dne
obja
ve O
bčin
e R
adov
ljica
, št
. 12
5/1
0)
je ž
upan
Obč
ine
Rad
ovlji
ca s
prej
el:
SK
LEP
O S
PR
EM
EM
BI V
IŠIN
E V
RE
DN
OS
TI B
ON
A Z
A P
RV
EG
A
NO
VOR
OJE
NE
GA
OT
RO
KA
1. č
len
S te
m s
klep
om s
e sp
rem
eni d
osed
anja
viš
ina
pom
oči v
obl
iki v
redn
ostn
e-ga
bon
a za
prv
ega
novo
roje
nega
otro
ka iz
7.
člen
a O
dlok
a o
pom
oči z
ano
voro
jene
otro
ke v
Obč
ini R
adov
ljica
(DN
UO
, št.
125
/10
). Vi
šina
pom
o-či
se
povi
ša iz
dos
edan
jih 1
00
,00
EU
R n
a 13
0,0
0 E
UR
. Vi
šina
vre
dnos
tibo
na z
a dr
ugeg
a, tr
etje
ga in
za
vsak
ega
nada
ljnje
ga n
ovor
ojen
ega
otro
kaos
taja
nes
prem
enje
na.
2.
člen
Ta s
klep
se
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu O
bčin
e R
adov
ljica
- U
radn
eob
jave
in p
rične
vel
jati
nasl
ednj
i dan
po
obja
vi.
Z dn
em p
ričet
ka v
elja
ve te
ga s
klep
a pr
eneh
a ve
ljati
dose
danj
a vi
šina
po-
moč
i za
prve
ga n
ovor
ojen
ega
otro
ka iz
7.
člen
a O
dlok
a o
pom
oči z
a no
-vo
roje
ne o
troke
v O
bčin
i Rad
ovlji
ca (D
N U
O,
št.
125
/10
).
Šte
vilk
a: 0
07-0
010
/201
0-1
Dat
um:
25
. 5
. 2
010
Jank
o S
. S
tuše
k, l.
r.ŽU
PAN
2.
Na
podl
agi 5
7. in
96
. čle
na Z
akon
a o
pros
tors
kem
nač
rtov
anju
(Ur.
l. R
S,
št. 3
3/0
7, 7
0/0
8 -
ZVO
-1B
in 1
08
/09
) ter
30
. čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
a-do
vljic
a (U
VG,
št.
23
/99
, 19
/00
) je
župa
n O
bčin
e R
adov
ljica
spr
ejel
S K
L E
Po
zač
etku
pri
pra
vesp
rem
emb
in d
op
oln
itev
Ob
čins
keg
a lo
kaci
jske
ga
načr
taza
po
slo
vno
co
no n
a vh
od
u v
Rad
ovl
jico
(Trg
ovs
ko s
red
išče
TU
Š R
ado
vljic
a)
1. č
len
(pre
dm
et s
klep
a)S
tem
skl
epom
se
podr
obne
je d
oloč
i:-
ocen
o st
anja
in ra
zlog
e za
prip
ravo
spr
emem
b in
dop
olni
tev
Obč
insk
e-ga
loka
cijs
kega
nač
rta
za p
oslo
vno
cono
na
vhod
u v
Rad
ovlji
co (T
rgov
-sk
o sr
ediš
če T
UŠ
Rad
ovlji
ca) (
v na
dalje
vanj
u sp
rem
embe
in d
opol
nit-
ve O
LN)
- ob
moč
je s
prem
emb
in d
opol
nite
v O
LN,
- na
čin
prid
obitv
e st
roko
vnih
reš
itev,
- ro
ke z
a pr
ipra
vo s
prem
emb
in d
opol
nite
v O
LN te
r po
sam
ezni
h fa
z,-
drža
vne
in lo
kaln
e no
silc
e ur
ejan
ja p
rost
ora,
ki p
redl
ožijo
sm
erni
ce z
ana
črto
vanj
e in
mne
nja
gled
e na
črto
vani
h pr
osto
rski
h ur
edite
v iz
njih
o-ve
pris
tojn
osti,
- ob
vezn
osti
v zv
ezi
s fin
anci
ranj
em p
ripra
ve s
prem
emb
in d
opol
nite
vO
LN,
- ob
javo
skl
epa.
2. č
len
(oce
na s
tanj
a in
raz
log
i za
pri
pra
vo)
Pre
dmet
izde
lave
so
spre
mem
be in
dop
olni
tve
Obč
insk
ega
loka
cijs
kega
načr
t za
pos
lovn
o co
no n
a vh
odu
v R
adov
ljico
(Tr
govs
ko s
redi
šče
TUŠ
Rad
ovlji
ca),
ki je
bil
izde
lan
v le
tu 2
00
6 (D
N U
O, š
t. 6
4/2
00
6).
Obm
očje
je v
cel
oti n
amen
jeno
nov
ogra
dnji
obje
ktov
za
posl
ovno
trgo
vske
dej
avno
-st
i ozi
rom
a trg
ovsk
i cen
ter,
hkra
ti se
ure
di u
stre
zno
štev
ilo p
arki
rnih
mes
tte
r 3
par
kiriš
ča z
a tu
ristič
ne a
vtob
use.
Dos
top
je p
redv
iden
z o
dsek
aG
radn
ikov
e ce
ste,
za
kate
rega
je n
ačrt
ovan
a re
kons
truk
cija
.In
vest
itor
želi
spre
mem
bo d
oloč
il O
LN,
ker
so p
ogoj
i za
grad
njo
v sp
reje
-te
m d
okum
entu
pril
agoj
eni t
ehno
logi
ji in
kon
cept
u trg
ovsk
ih s
redi
šč T
UŠ
.P
odje
tje T
UŠ
se
je o
dloč
ilo,
da o
d na
črto
vane
inve
stic
ije o
dsto
pi in
zem
-lji
šče
prod
a, p
ri če
mer
pa
je p
otre
bna
tudi
urb
anis
tična
pril
agod
itev
tehn
o-lo
škim
reš
itvam
nov
ih in
vest
itorje
v in
sic
er m
ožno
st g
radn
je d
isko
ntne
tr-
govi
ne in
dod
atno
del
a s
spec
ializ
irano
pon
udbo
.P
redl
agan
a sp
rem
emba
ne
vpliv
a na
mej
o ob
moč
ja.
3. č
len
(ob
mo
čje
spre
mem
b in
do
po
lnite
v)U
redi
tven
o ob
moč
je ∼
90
00
m2
je n
atan
čno
defin
irano
v p
rost
orsk
ih s
e-st
avin
ah d
olgo
ročn
ega
in s
redn
jero
čneg
a dr
užbe
nega
pla
na O
bčin
e R
a-do
vljic
a in
obs
ega
zem
ljišč
e om
ejen
o na
sev
eroz
ahod
u z
najb
oljš
imi k
me-
tijsk
imi p
ovrš
inam
i, na
sev
erov
zhod
u z
regi
onal
no c
esto
Vrb
a-Č
rniv
ec o
zi-
rom
a z
Drž
avni
m lo
kaci
jski
m n
ačrt
om z
a av
toce
sto
na o
dsek
u Vr
ba-P
e-ra
čica
(Črn
ivec
), na
jugo
vzho
du s
Kra
njsk
o te
r na
jugo
zaho
du z
Gra
dnik
o-vo
ces
to.
Obr
avna
vane
spr
emem
be in
dop
olni
tve
vpliv
ajo
na d
oloč
be v
obm
očju
ce-
lotn
ega
OLN
, m
eja
obm
očja
OLN
pa
se n
e sp
rem
inja
.O
bmoč
je s
prem
emb
in d
opol
nite
v O
LN o
bseg
a ze
mlji
šča
v k.
o. P
redt
rg.
4. č
len
(nač
in p
rid
ob
itve
stro
kovn
ih r
ešite
v)S
troko
vna
reši
tev,
kot
pod
laga
za
izde
lavo
spr
emem
b in
dop
olni
tev
OLN
,se
prid
obi s
pre
verit
vijo
vse
h do
sed
aj iz
dela
nih
stro
kovn
ih p
odla
g, p
ripra
-vo
var
iant
nih
reši
tev
in iz
boro
m n
ajus
trezn
ejše
var
iant
e.S
troko
vna
reši
tev
mor
a bi
ti pr
esoj
ana
s fu
nkci
onal
nega
, va
rstv
eneg
a in
ekon
omsk
ega
vidi
ka te
r z v
idik
a nj
ene
spre
jem
ljivo
sti v
loka
lnem
oko
lju. O
izbo
ru s
troko
vne
reši
tve
odlo
či p
ripra
vlja
vec.
V pr
imer
u po
trebn
osti
izve
dbe
celo
vite
pre
soje
vpl
ivov
na
okol
je (
CP
VO)
se iz
dela
tudi
oko
ljsko
por
očilo
.
VS
EB
INA
:
1.
SK
LEP
o s
pre
mem
bi v
išin
e vr
edno
sti b
ona
za
prv
ega
novo
ro-
jene
ga
otr
oka
2.
SK
LEP
o z
ačet
ku p
rip
rave
sp
rem
emb
in d
op
oln
itev
Ob
čins
ke-
ga
loka
cijs
keg
a na
črta
za
po
slo
vno
co
no n
a vh
od
u v
Rad
ovl
ji-co
(Tr
go
vsko
sre
diš
če T
UŠ
Rad
ovl
jica)
3.
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO
O J
AV
NI
RA
ZG
RN
ITV
I IN
JA
VN
I O
BR
AV
-N
AV
I sp
rem
emb
in d
op
oln
itev
Zaz
idal
neg
a na
črta
za
cent
ral-
no o
bm
očj
e R
ado
vljic
e4
. JA
VN
O N
AZ
NA
NIL
O O
JA
VN
I R
AZ
GR
NIT
VI
IN J
AV
NI
OB
RA
V-
NA
VI
Ob
čin
ske
ga
po
dro
bn
eg
a p
rost
ors
keg
a n
ačrt
a za
ob
-m
očj
e T
NC
3 (
Turi
stič
no n
akup
ova
lni c
ente
r Le
sce
3)
5.
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO
O J
AV
NI
RA
ZG
RN
ITV
I IN
JA
VN
I O
BR
AV
-N
AV
I Ob
čins
keg
a p
od
rob
neg
a p
rost
ors
keg
a na
črta
za
stan
o-
vanj
sko
gra
dnj
o ”
za M
erku
rjem
” v
Lesc
ah6
. JA
VN
O N
AZ
NA
NIL
O O
JA
VN
I R
AZ
GR
NIT
VI
IN J
AV
NI
OB
RA
V-
NA
VI O
bči
nske
ga
po
dro
bne
ga
pro
sto
rske
ga
načr
ta z
a re
kon-
stru
kcijo
Žel
ezni
ške
ulic
e v
Lesc
ah7.
JA
VN
O N
AZ
NA
NIL
O O
JA
VN
I R
AZ
GR
NIT
VI
IN J
AV
NI
OB
RA
V-
NA
VI s
pre
mem
b in
do
po
lnite
v O
bči
nske
ga
loka
cijs
keg
a na
čr-
ta z
a p
osl
ovn
o c
ono
na
vho
du
v R
ado
vljic
o (
Trg
ovs
ko s
red
iš-
če T
UŠ
Rad
ovl
jica)
8.
NA
ME
RA
o o
dd
aji z
emlji
šč v
naj
em9
.JA
VN
I R
AZ
PIS
ZA
DO
DE
LIT
EV
NE
PR
OF
ITN
IH S
TAN
OV
AN
JO
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
V N
AJE
M1
0.
JAV
NI R
AZ
PIS
ZA
SO
FIN
AN
CIR
AN
JE N
AD
AR
JEN
IH M
LAD
IH V
LET
U 2
01
0
UO
, st
ran
8U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
Ašt
. 12
7,
4.
juni
ja 2
010
Kom
isija
si l
ahko
sta
nova
njsk
e ra
zmer
e ud
elež
ence
v ra
zpis
a tu
di o
gled
ain
sic
er n
a na
slov
u st
alne
ga b
ival
išča
ozi
rom
a za
časn
ega,
če
bo iz
vlo
gera
zvid
no,
da p
rosi
lec
živi
na
nasl
ovu
zača
sneg
a bi
vališ
ča.
Ogl
ed s
e op
ra-
vi n
enap
oved
ano.
Če
se v
pos
topk
u ug
otov
i, da
je
pros
ilec
poda
l ner
esni
čne
poda
tke,
ni
upra
viče
n do
dod
elitv
e ne
prof
itneg
a st
anov
anja
v n
ajem
in s
e ne
uvr
sti n
apr
edno
stno
list
o.
Po
prou
čitv
i vse
h ok
oliš
čin
in o
ceni
tvi s
tano
vanj
skih
in d
rugi
h ra
zmer
bod
oup
ravi
čenc
i do
naje
ma
nepr
ofitn
ega
stan
ovan
ja u
vršč
eni n
a pr
edno
stno
li-
sto
gled
e na
šte
vilo
zbr
anih
točk
. S
ezna
m u
prav
ičen
cev,
ki s
e bo
do u
vr-
stili
na
pred
nost
no li
sto
za d
odel
itev
nepr
ofitn
ih s
tano
vanj
v n
ajem
, bo
jav-
no o
bjav
ljen
na e
nak
nači
n ko
t raz
pis.
Sez
nam
upr
avič
ence
v po
pos
amez
-ni
h ka
tego
rijah
pro
silc
ev,
ki n
iso
zave
zanc
i za
plač
ilo la
stne
ude
ležb
e in
varš
čine
(lis
ta A
), bo
obj
avlje
n lo
čeno
od
sezn
ama
osta
lih u
prav
ičen
cev
(li-
sta
B).
Ude
leže
ncem
razp
isa
bodo
vro
čene
odl
očbe
o u
vrst
itvi o
ziro
ma
neuv
rstit
-vi
na
pred
nost
no li
sto
upra
viče
ncev
, in
sice
r v ro
ku 6
mes
ecev
po
zakl
juč-
ku ja
vneg
a ra
zpis
a. Z
oper
odl
očbo
je d
ovol
jena
prit
ožba
. R
ok z
a vl
ožite
vpr
itožb
e je
15
dni
po
prej
emu
odlo
čbe.
O p
ritož
bi o
dloč
i v ro
ku 6
0 d
ni ž
u-pa
n O
bčin
e R
adov
ljica
. O
dloč
itev
župa
na o
prit
ožbi
je d
okon
čna.
Po
reši
tvi p
ritož
b bo
javn
o ob
javl
jena
dok
ončn
a pr
edno
stna
list
a. I
zpra
z-nj
ena
in n
a no
vo p
ridob
ljena
sta
nova
nja
se b
odo
dode
ljeva
la p
o vr
stne
mre
du s
klad
no s
pre
dnos
tno
listo
odv
isno
od
velik
osti
druž
in in
vel
ikos
ti ra
z-po
ložl
jivih
sta
nova
nj. Z
usp
elim
i upr
avič
enci
bod
o sk
lenj
ena
naje
mna
raz
-m
erja
za
nedo
loče
n ča
s in
z n
epro
fitno
naj
emni
no,
in s
icer
gle
de n
a št
e-vi
lo r
azpo
ložl
jivih
sta
nova
nj.
Upr
avič
enec
, ki
bo
neup
ravi
čeno
zav
rnil
do-
delje
no p
rimer
no s
tano
vanj
e al
i ki s
e na
pon
ovni
poz
iv k
skl
enitv
i naj
emne
pogo
dbe
ne b
o od
zval
, bo
črt
an z
dok
ončn
e pr
edno
stne
list
e.
V pr
imer
u, d
a ed
en a
li ve
č pr
osilc
ev d
osež
e en
ako
štev
ilo to
čk g
lede
na
ocen
o st
anov
anjs
kih
in s
ocia
lnih
raz
mer
, se
pre
dnos
t pri
dode
litvi
nep
ro-
fitne
ga s
tano
vanj
a do
loči
gle
de n
a uv
rstit
ev p
rosi
lcev
v p
redn
ostn
e ka
te-
gorij
e pr
osilc
ev o
b up
ošte
vanj
u na
sled
njeg
a vr
stne
ga re
da: p
rosi
lci z
dal
j-šo
dob
o st
alne
ga b
ivan
ja v
obč
ini
Rad
ovlji
ca,
mla
de d
ruži
ne,
druž
ine
zve
čjim
šte
vilo
m o
trok,
inva
lidi i
n dr
užin
e z
inva
lidni
m č
lano
m.
Pre
d sk
leni
tvijo
naj
emne
pog
odbe
bo
Obč
ina
Rad
ovlji
ca p
onov
no p
reve
-ril
a, č
e ud
elež
enec
raz
pisa
še
izpo
lnju
je m
erila
za
upra
viče
nost
do
dode
-lit
ve n
epro
fitne
ga s
tano
vanj
a v
naje
m.
V pr
imer
u bi
stve
nih
spre
mem
b, k
ivp
livaj
o na
upr
avič
enos
t, se
lahk
o po
stop
ek o
bnov
i in
pros
ilca
črta
s p
red-
nost
ne li
ste.
Vse
doda
tne
info
rmac
ije la
hko
dobi
te o
sebn
o na
sed
ežu
Obč
ine
Rad
ovlji
-ca
na
Odd
elku
za
gosp
odar
stvo
v č
asu
urad
nih
ur:
- po
nede
ljek
in to
rek
8.0
0 -
12.0
0 in
13
.00
- 15
.00
- sr
eda
8.0
0 -
12.0
0 in
13
.00
- 16
.00
- pe
tek
8.0
0 -
12.0
0te
r na
tele
fons
kih
štev
ilkah
537
-23
-02
in 5
37-2
3-0
1.
Šte
vilk
a: 3
52
30
-00
01/2
010
-1D
atum
: 2
8.
05
. 2
010
Ja
nko
S.
Stu
šek,
l. r.
ŽU
PAN
10
.
JAV
NI R
AZ
PIS
ZA
SO
FIN
AN
CIR
AN
JE N
AD
AR
JEN
IH M
LAD
IH
V L
ET
U 2
01
0
1. N
AM
EN
JA
VN
EG
A R
AZ
PIS
A:
Obč
ina
Rad
ovlji
ca v
skl
adu
s pr
orač
unom
Obč
ine
Rad
ovlji
ca o
bjav
lja ja
v-ni
razp
is z
a so
finan
cira
nje
nada
rjeni
h m
ladi
h v
Obč
ini R
adov
ljica
za
doda
t-no
izob
raže
vanj
e oz
irom
a iz
popo
lnje
vanj
e.
2. U
PR
AV
IČE
NC
I: O
bčin
a R
adov
ljica
obj
avlja
raz
pis
za d
odel
itev
pror
ačun
skih
sre
dste
v, z
aso
finan
cira
nje
nada
rjeni
h m
ladi
h. N
a ra
zpis
za
sofin
anci
ranj
e na
darje
nih
mla
dih
se l
ahko
prij
avijo
vla
gate
ljice
/vla
gate
lji,
ki i
zpol
njuj
ejo
nasl
ednj
eob
vezn
e po
goje
: 1
. da
so
vlag
atel
jice/
vlag
atel
ji dr
žavl
jani
RS
s s
taln
im p
rebi
vališ
čem
vO
bčin
i Rad
ovlji
ca,
2.
da s
e vl
agat
eljic
e/vl
agat
elji
redn
o al
i iz
redn
o iz
obra
žuje
jo i
n ni
sost
arej
ši o
d 27
let,
3.
da n
iso
zapo
slen
i, 4
.da
ima
vlag
atel
jica/
vlag
atel
j zak
ljuče
no s
redn
jo g
lasb
eno
ali s
red-
njo
glas
beno
in b
alet
no š
olo,
5
. da
ima
vlag
atel
jica/
vlag
atel
j prip
oroč
ila r
efer
enčn
e or
gani
zaci
je a
lior
gani
zato
rja a
li m
ento
rja o
usp
ehih
vla
gate
ljice
/vla
gate
lja n
a po
-dr
očju
, pov
ezan
im s
ple
som
, pet
jem
, ali
inst
rum
enta
lno
glas
bo (n
aj-
man
j dva
prip
oroč
ila)
6.
da
je p
rilož
ena
pisn
a iz
java
vla
gat
eljic
e/vl
agat
elja
, d
a je
prip
rav-
ljen/
a so
delo
vati
pri p
rired
itvah
, ki j
ih o
rgan
izira
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
v na
sled
njih
2 le
tih,
7.
da j
e vl
agat
eljic
a/vl
agat
elj
že i
mel
/a s
amos
tojn
e na
stop
e na
ple
s-ne
m,
pevs
kem
ali
inst
rum
enta
lno
glas
bene
m p
odro
čju
v tu
jini
ali
dom
a,
8.
da s
e je
vla
gate
ljica
/vla
gate
lj do
datn
o iz
obra
ževa
l/a
in iz
popo
lnje
val/
a:
- al
i na
med
naro
dnih
sem
inar
jih o
ziro
ma
orga
nizi
rani
h pr
ogra
mih
od
3do
10
mes
ecev
ali
- na
dom
ačih
sem
inar
jih z
med
naro
dno
udel
ežbo
naj
man
j en
sem
este
r, 9
. ud
elež
ba i
n do
seže
ni u
speh
i vl
agat
eljic
/vla
gate
ljev
na m
edna
rod-
nih
ples
nih,
pev
skih
ali
inst
rum
enta
lno
glas
beni
h te
kmov
anjih
.
Na
razp
is s
e la
hko
prija
vijo
kan
dida
ti, k
i izp
olnj
ujej
o vs
e ra
zpis
ne p
ogoj
e.
Den
arne
nag
rade
se
dode
lijo
v ok
viru
raz
polo
žljiv
ih s
reds
tev
tistim
vla
ga-
telje
m, k
i izp
olnj
ujej
o vs
e za
htev
ane
pogo
je. Č
e bo
vla
gate
ljic/
vlag
atel
jev,
ki iz
poln
juje
jo n
aved
ene
razp
isne
pog
oje
več,
kot
je p
redv
iden
ih s
reds
tev,
se s
reds
tva
pora
zdel
ijo m
ed v
laga
telji
ce/v
laga
telje
po
razp
isan
ih m
erili
h.P
redn
ost p
ri do
delje
vanj
u sr
edst
ev b
odo
imel
i vla
gate
lji,
ki s
e iz
obra
žuje
-jo
na
podi
plom
skem
štu
diju
v tu
jini a
li do
ma,
ki p
a ni
obv
ezen
pog
oj z
a pr
i-ja
vo n
a ra
zpis
. Vi
šina
raz
polo
žljiv
ih s
reds
tev
je 6
.80
0 e
vrov
.N
ajvi
šji z
nese
k, k
i ga
lahk
o pr
ejm
e vl
agat
eljic
a/vl
agat
elj j
e 2
.50
0 e
vrov
.Vl
agat
eljic
a/vl
agat
elj l
ahko
uve
ljavl
ja le
indi
vidu
alni
sam
osto
jni i
zjem
ni d
o-se
žek.
3. Z
AH
TE
VAN
A D
OK
UM
EN
TAC
IJA
IN D
OK
AZ
ILA
: R
azpi
sno
doku
men
taci
jo la
hko
prev
zam
ete
v G
lavn
i pis
arni
Obč
ine
Rad
ov-
ljica,
Gor
enjs
ka c
esta
19,
Rad
ovljic
a al
i na
sple
tni s
trani
ww
w.r
adov
ljica.
si
Vlog
a na
raz
pis
mor
a bi
ti iz
poln
jena
izkl
jučn
o na
prij
avni
h ob
razc
ih,
ki s
ose
stav
ni d
el r
azpi
sne
doku
men
taci
je in
mor
a vs
ebov
ati v
se z
ahte
vane
pri-
loge
ozi
rom
a do
kazi
la,
ki s
o na
vede
ne v
raz
pisn
i dok
umen
taci
ji.
4. M
ER
ILA
ZA
IZB
OR
: V
roku
pris
pele
vlo
ge b
odo
ovre
dnot
ene
v sk
ladu
z m
erili
, ki s
o na
vede
nav
razp
isni
dok
umen
taci
ji.
5. O
BV
ES
TIL
O O
IZB
IRI I
N R
OK
ZA
PR
IJA
VO:
Kom
isija
, ki
jo im
enuj
e žu
pan
na p
odla
gi s
klep
a, b
o na
osn
ovi p
rispe
lihvl
og p
ripra
vila
pre
dlog
e za
dod
elite
v pr
orač
unsk
ih s
reds
tev
za s
ofin
anci
ra-
nje
mla
dih
in n
adar
jeni
h na
ple
snem
in g
lasb
enem
pod
ročj
u v
Obč
ini R
a-do
vljic
a v
letu
201
0 v
okv
iru k
riter
ijev
za iz
bor.
Svo
jo v
logo
poš
ljite
na
pred
pisa
nem
obr
azcu
s p
rilog
ami,
v 3
0 d
neh
oddn
eva
obja
ve,
v za
prti
kuve
rti n
a na
slov
: O
bčin
a R
adov
ljica
Gor
enjs
ka c
esta
19
, 4
240
Rad
ovlji
ca,
s pr
ipis
om”s
o-fin
anci
ranj
e m
ladi
h in
nad
arje
nih
v le
tu 2
010
”.
V ra
zpis
nem
roku
pris
pele
vlo
ge s
pril
ogam
i in
doka
zili
bodo
ovr
edno
tene
po to
čkov
nem
sis
tem
u v
skla
du z
mer
ili te
r fin
ančn
imi s
reds
tvi.
Upr
avič
en-
ci b
odo
o do
delje
nih
sred
stvi
h ob
vešč
eni n
ajpo
znej
e v
roku
30
-ih d
ni p
oro
ku z
a od
dajo
vlo
g.
Vse
doda
tne
info
rmac
ije d
obite
na
e-po
šti:
mon
ika.
slug
a@ra
dovl
jica.
si a
lite
lefo
nski
šte
vilk
i: 0
4/5
37 2
3 0
8,
kont
aktn
a os
eba:
Mon
ika
Slu
ga.
6. S
KLE
NIT
EV
PO
GO
DB
EO
bčin
a R
adov
ljica
bo
z up
ravi
čenc
i skl
enila
pog
odbe
.
Šte
vilk
a: 0
94
-4/2
010
-1D
atum
: 2
8.
5.
201
0Ja
nko
S.
Stu
šek,
l. r.
ŽU
PAN
UO
, stran2
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 127
, 4. junija 2
010
Sprem
embe in dopolnitve O
LN m
orajo biti izdelane v skladu z veljavno za-konodajo in podzakonskim
i predpisi. Hkrati s sprem
embam
i in dopolnitva-m
i OLN
se pripravi tudi prečiščeno besedilo in prečiščen grafični delO
LN. P
rostorskega načrtovalca izbere pobudnik oziroma investitor pred-
lagane prostorske ureditve.
5. člen
(roki za p
ripravo
sprem
emb
in do
po
lnitev akta ter p
osam
eznih faz)S
kladno z 61.a. členom Zakona o prostorskem
načrtovanju se v postop-ku priprave sprem
emb in dopolnitev O
LN rok za predložitev sm
ernic inm
nenj skrajša na 15 dni, enako pa se skrajša trajanje javne razgrnitve.
Sprem
embe in dopolnitve O
LN se izdelajo po naslednjem
okvirnem ter-
minskem
planu:-
začetek - sklep o pripravi in objava v Deželnih novicah, glasilu O
bčineR
adovljica - Uradne objave ter na spletnih straneh občine
- priprava osnutka sprem
emb in dopolnitev O
LN, 15
dni-
smernice nosilcev urejanja prostora, 15
dni-
priprava dopolnjenega osnutka spremem
b in dopolnitev OLN
, 15 dni
(priprava eventualnih variantnih rešitev)-
javna razgrnitev dopolnjenega osnutka spremem
b in dopolnitev OLN
,sodelovanje javnosti, javna obravnava, 15
dni-
proučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek spre-
mem
b in dopolnitev OLN
, priprava stališč, priprava predloga, 15 dni
- m
nenja nosilcev urejanja prostora, 15 dni
- sprejem
usklajenega predloga spremem
b in dopolnitev OLN
na občin-skem
svetu -
objava odloka spremem
b in dopolnitev OLN
, objava prečiščenega be-sedila ter izdelava končnega elaborata, 15
dni,-
v primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se v po-
stopek priprave spremem
b in dopolnitev OLN
ustrezno vključi tudi ce-lovita presoja vplivov na okolje:
- priprava okoljskega poročila, 15
dni-
preveritev okoljskega poročila s strani ministrstva pristojnega za var-
stvo okolja-
ministrstva se opredelijo o sprejem
ljivosti vplivov spremem
b in dopol-nitev O
LN na okolje
- m
inistrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov
izvedbe spremem
b in dopolnitev ZN skladno z zakonom
, ki ureja var-stvo okolja.
6. člen
(državni in lo
kalni nosilci urejanja p
rosto
ra)N
osilci urejanja prostora, ki v postopku priprave spremem
b in dopolnitevO
LN sodelujejo s posredovanjem
smernic za načrtovanje, strokovnih pod-
lag urejanja prostora ter mnenj k predlogu akta so:
1. M
inistrstvo za okolje in prostor, Sektor za C
PVO
, Dunajska 4
8, 10
00
Ljubljana2
. M
inistrstvo za obrambo, U
prava RS
za zaščito in reševanje, Oddelek
za prostorske, urbanistične in druge tehnične ukrepe, Vojkova 61,10
00
Ljubljana3
. M
inistrstvo za obrambo, D
irektorat za obrambne zadeve, U
rad za ci-vilno obram
bo, Vojkova 55
, 100
0 Ljubljana
4.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija R
S za okolje, U
rad za uprav-ljanje z vodam
i, sektor za vodno območje D
onave, Oddelek obm
očjaZgornje S
ave, Mirka Vadnova 5
, 40
00
Kranj
5.
Ministrstvo za prom
et, DR
SC
, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in
varstvo cest, OE
Kranj, Jezerska 2
0, p. p. 27
5, 4
00
0 K
ranj6
. D
ARS
, d. d., Dunajska 7
, 100
0 Ljubljana
7. Zavod R
S za varstvo narave, P
C P
lanina 3, 4
00
0 K
ranj 8
. Telekom
Slovenije, d. d., C
enter za vzdrževanje omrežja K
ranj, Mirka
Vadnova 13, 4
00
0 K
ranj9
. E
lektro Gorenjska, d. d., M
irka Vadnova 3, 4
00
0 K
ranj10
. Kom
unala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska 27
, 424
0 R
adovljica11. U
PC
Telemach, d. o. o., C
esta ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana12
. Petrol plin, d. o. o., D
unajska 50
, 100
0 Ljubljana
13. G
eoplin plinovodi, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p. p. 37
20
,10
01 Ljubljana
14. O
bčina Radovljica, G
orenjska 19, 4
240
Radovljica (O
ddelek za infra-strukturo)
Če se v postopku priprave osnutka sprem
emb in dopolnitev akta ugotovi,
da je potrebno pridobiti smernice in m
nenja nosilcev urejanja prostora, kiniso našteti v prejšnjem
odstavku, se le-ti pridobijo v postopku.
Občina pošlje osnutek sprem
emb in dopolnitev O
LN nosilcem
urejanjaprostora ter jih pozove, da ji v roku 15
dni od prejema poziva dajo sm
er-nice. Č
e nosilci urejanja prostora v roku 15 dni ne dajo sm
ernic, se šte-je, da jih nim
ajo, pri čemer pa m
ora pripravljavec upoštevati vse zahteve,ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavnipredpisi.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 15
dni tudi pisno sporočiobčini, ali je za sprem
embe in dopolnitve O
LN potrebno izvesti celovito
presojo vplivov na okolje. Če je za sprem
embe in dopolnitve O
LN potreb-
no izvesti celovito presojo vplivov na okolje, investitor spremem
b in dopol-nitev O
LN za dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo, ki se ga sku-
paj z dopolnjenim osnutkom
spremem
b in dopolnitev OLN
pošlje ministr-
stvu, pristojnemu za varstvo okolja.
Pripravi se predlog sprem
emb in dopolnitev O
LN, ki se ga posreduje no-
silcem urejanja prostora, da v roku v 15
dni predložijo mnenja k predlogu.
Če jih ne predložijo, se nadaljuje s pripravo sprem
emb in dopolnitev O
LN.
Če je za sprem
embo in dopolnitev O
LN potrebno izvesti celovito presojo
vplivov na okolje, se pristojna ministrstva v m
nenju opredelijo tudi o spre-jem
ljivosti vplivov spremem
b in dopolnitev OLN
na okolje s stališča svojepristojnosti in ga pošljejo m
inistrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.
Na podlagi m
nenj ministrstev, m
inistrstvo pristojno za varstvo okolja, odlo-či o sprejem
ljivosti vplivov izvedbe spremem
b in dopolnitev OLN
skladnoz zakonom
, ki ureja varstvo okolja. O
bčina predloži občinskemu svetu usklajen predlog sprem
emb in dopol-
nitev OLN
v sprejem, če je iz m
nenj nosilcev urejanja prostora razvidno,da so v predlogu sprem
emb in dopolnitev O
LN sm
ernice upoštevane inče je m
inistrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja
varstvo okolja, izdalo potrdilo, da so vplivi izvedbe na okolje sprejemljivi.
7. člen(o
bvezno
sti v zvezi s financiranjem)
Izdelavo spremem
b in dopolnitev OLN
in vseh potrebnih strokovnih pod-lag financira pobudnik ozirom
a investitor predlagane prostorske ureditve.
8. člen
(ob
java sklepa)
Ta sklep začne veljati z dnem sprejem
a in se objavi v Deželnih novicah,
glasilu Občine R
adovljica - Uradne objave ter na spletnih straneh O
bčineR
adovljica.
Številka: 3
50
5-0
00
6/2
010D
atum: 2
6. 5
. 2010
Janko S. S
tušek, l. r.ŽU
PAN
3.
Na podlagi 5
0. in 6
0. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur l. R
S,
št. 33
/07, 7
0/0
8 - ZVO
-1B
, 108
/09
) ter 30
. člena Statuta O
bčine Ra-
dovljica (UVG
, št. 23
/99
, 19/0
0) je župan O
bčine Radovljica sprejel
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO O
JAV
NI R
AZ
GR
NIT
VI IN
JAV
NI O
BR
AV
NA
VI
sprem
emb
in do
po
lnitevZ
azidalneg
a načrta za centralno o
bm
očje R
ado
vljice
1. členJavno se razgrne dopolnjen osnutek sprem
emb in dopolnitev Zazidalnega
načrta za centralno območje R
adovljice.O
bmočje sprem
emb in dopolnitev ZN
zajema naslednje parc. št. ali njiho-
ve dele: -
30
6/4
, 30
6/5
, 30
6/24
, 30
6/2
6, 3
06
/33
, 30
6/3
4, 3
06
/35
, vsek.o. R
adovljica -
114/1, 114
/2, 115
/2 in 115
/3, vse k.o. R
adovljica(podatki G
UR
S m
aj 2010
).
2. člen
Javna razgrnitev traja od 11. junija 2010
do vključno 12. julija 2
010.
3. člen
Dopolnjen osnutek bo razgrnjen v prostorih občine R
adovljica, Gorenjska
cesta 19, 4
240
Radovljica in v prostorih K
rajevne skupnosti Radovljica,
Prešernova 2
b, 424
0 R
adovljica v času uradnih ur ter na uradni spletnistrani O
bčine Radovljica (http://w
ww
.radovljica.si).
4. člen
Javna obravnava dopolnjenega osnutka bo v sredo, 23
. junija 2010
, ob18
. uri v prostorih Krajevne skupnosti R
adovljica.
5. člen
V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnu-tek dajo pripom
be in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in po-
UO
, stran7
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 127
, 4. junija 2
010
Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo
določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B
), pred oddajo stano-vanja v najem
.
6. Z
AM
EN
JAV
E N
EP
RO
FIT
NIH
STA
NO
VAN
J
Občina bo v okviru svojih m
ožnosti omogočala m
enjave najemnih stano-
vanj in pri tem upoštevala sprem
enjene potrebe najemnikov neprofitnih
stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nad-
stropje) in višini najemnine in drugih stroškov za uporabo stanovanja. Za
upravičence do zamenjave stanovanj bo sestavljen poseben seznam
A inB
z enako opredelitvijo kot pri dodelitvah.
7. RA
ZP
ISN
I PO
STO
PE
K
7.1 O
brazci
Pr osilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v
najem, lahko dvignejo obrazec vloge, s katerim
se prijavijo na razpis od0
4. 0
6. 2
010 do vključno 0
5. 07. 2
010 v sprejem
ni pisarni Občine R
a-dovljica, G
orenjska 19, R
adovljica, vsak delovni dan od 8. do 15
. ure, obsredah od 8
. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13
. ure. Obrazec vloge bo
na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine R
adovljicaw
ww
.radovljica.si.
7.2 U
pravna taksa
Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 5
0 točk za
vlogo in 20
0 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1
in 3 taksne tarife Za-
kona o upravnih taksah (ZUT-U
PB
3, U
radni list RS
, št. 42
/07, 12
6/07
),kar znaša 17
,73
EU
R. U
pravna taksa se plača v gotovini ali s plačilno kar-tico v sprejem
ni pisarni Občine R
adovljica ali s plačilnim nalogom
na računštevilka: 013
02
-50
20
30
9137, sklic na št. 11
760
23
-711100
2 - O
bčinskeupravne takse, katerega fotokopijo nalepijo na vlogo.
Taksni zavezanci lahko zaradi slabih premoženjskih razm
er zahtevajooprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 2
5. členu
Zakona o upravnih taksah, s tem da status upravičenca dokažejo s pra-
vnomočno odločbo centra za socialno delo.
7.3. R
ok za o
dd
ajo vlo
ge
Vlo
go
s prilo
gam
i in do
kazilom
o p
lačani upravni taksi m
orajo
pro
-silci p
oslati v času o
d 0
4. 0
6. 2
01
0 d
o vključno
05
. 07. 2
01
0 s p
ri-p
oro
čeno p
ošiljko
na naslov: O
bčina R
ado
vljica, Go
renjska cesta19
, 42
40
Rad
ovljica - s p
ripiso
m ”R
AZ
PIS
ZA
NE
PR
OF
ITN
A S
TAN
O-
VAN
JA”. V
log
o s p
rilog
ami lahko
od
dajo
pro
silci tudi o
sebno
v glav-
ni pisarni O
bčine R
ado
vljica v času:
- p
oned
eljek, torek in četrtek
8.0
0 - 15
.00
- sred
a8
.00
- 17.00
- p
etek8
.00
- 13.0
0.
7.4 P
redložitev listinskih d
okazil
K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem
morajo prosilci in
polnoletni člani gospodinjstva priložiti dokazila, navedena pod tč. 1, 2, 3
in 4, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V
primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posam
eznih kriterijih,ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Č
e vloge ne bo do-polnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk.
1. izpolnjen obrazec vloge z opisom
stanovanjskih in socialno zdrav-stvenih razm
er, izjavo o premoženjskem
stanju prosilca in ožjih dru-žinskih članov, izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani go-spodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugihupravljavcih zbirk podatkov;
2.
dokazilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1. 1.
20
09
do 31. 12. 2
00
9 (za dohodek se štejejo vsi prejem
ki, ki so virdohodnine: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela prek štu-dentskega servisa, invalidnina, itd.), potrdilo delodajalca o delovnidobi. K
ot dohodek se nešteje dodatek za pom
oč in postrežbo indrugi prejem
ki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego
otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom
, štipendije,dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucional-no varstvo, sredstva za odpravo posledic elem
entarne nesreče;
3.
v primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njego-
vega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega
družinskega člana (izda Zavod za zaposlovanje);4
. veljavno dokazilo o stanovanjskem
statusu: opis bivalnih razmer, če
je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajem
na pogodba, po-godba o bivanju v delavskem
domu; dokazilo o bivanju pri starših ali
sorodnikih: potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti
za starše oziroma sorodnike; prosilec, ki je lastnik stanovanja, doka-
zilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige, prodajna pogodba;
5.
izjavo o vseh plačanih obveznostih, če je prosilec že imel v najem
uneprofitno stanovanje;
6.
če je prosilec najemnik bivalne enote v lasti razpisnika, dokazilo o
poravnanih obveznostih iz naslova najemnine in obratovalnih stro-
škov;7.
če je prosilec nezakoniti uporabnik stanovanja v lasti Občine R
adov-ljica, dokazilo o poravnanih obveznostih iz naslova uporabe stanova-nja in obratovalnih stroških;
8.
v primeru bivanja v neprim
ernem stanovanju dokazilo o kvaliteti biva-
nja (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje,vlažno, kletno, dotrajane inštalacije ipd.);
9.
v primeru utesnjenosti - navedba stanovanjske površine z opisom
po-sam
eznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, kiim
ajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in posam
ezneprostore uporabljajo;
10.
kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju zunajzakon-
ske skupnosti;11.
potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15
let;12
. zdravniško potrdilo o nosečnosti (zdravniško izkazana nosečnost seupošteva kot že rojeni otrok - ožji družinski član);
13.
odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in m
ladoletnihotrok zaradi neprim
ernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji
družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razm
ere);14
. dokazilo o statusu roditelja, ki sam
preživlja otroka (samohranilec) -
dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločba o prejem
anjupreživnine iz preživninskega sklada. N
eizterljivost se izkazuje z izvršil-nim
predlogom ozirom
a sklepom o izvršbi zoper zavezanca;
15.
dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Za-voda za zdravstveno zavarovanje R
S);
16.
potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinskičlan, ki bo z njim
stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno veza-na na uporabo invalidskega vozička ali trajno pom
oč druge osebe;17.
odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali m
lajše polnoletne osebeglede na zm
erno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali
izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podalj-
šanju roditeljske pravice; 18
. dokazilo o družinskem
nasilju - strokovno mnenje centra za socialno
delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski dom
ovi, zatočiš-ča - varne hiše, zavetišča, centri za pom
oč žrtvam kaznivih dejanj), ki
nudijo žrtvam psihosocialno pom
oč ob nasilju;19
. odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja;
20
. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne sm
ejo biti starejša od 30
dniod objave razpisa.
Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem
prebivališču, potrdila o številučlanov gospodinjstva, odločbo o odm
eri dohodnine, kakor tudi določenadokazila o prem
oženjskem stanju, bo občina pridobila neposredno od pri-
stojnega državnega organa.
Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka
udeležencem razpisa ne vrača.
8.S
PLO
ŠN
E D
OLO
ČB
E
Strokovna služba občine bo preverjala pravočasnost prispelih vlog, njiho-
vo popolnost ter stanovanjske in druge razmere prosilcev.
Pri obravnavi vloge se upoštevajo razm
ere, ki so obstajale v času oddajevloge in so navedene v vlogi. K
asnejših spremem
b se NE
upošteva. Vdvom
u se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo
vloge.K
omisija, ki jo im
enuje župan občine, bo proučila pravočasne in popolnevloge na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne listeza oddajo neprofitnih stanovanj, in dokum
entiranih poizvedb, ki jih boopravila pri pristojnih organih ter organizacijah in posam
eznikih.
UO
, st
ran
3U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
Ašt
. 12
7,
4.
juni
ja 2
010
sam
ezni
ki. P
ripom
be in
pre
dlog
e se
lahk
o po
da p
isno
ali
ustn
o na
javn
i ob-
ravn
avi,
na m
estih
javn
e ra
zgrn
itve
kot z
apis
v k
njig
o pr
ipom
b in
pre
dlog
ov,
posr
eduj
e pi
sno
na n
aslo
v O
bčin
e R
adov
ljica,
Gor
enjs
ka c
esta
19,
424
0R
adov
ljica
ali
pošl
je n
a el
ektro
nski
nas
lov:
obc
ina.
rado
vljic
a@ra
dovl
jica.
si(k
ot z
adev
a vn
esti
klju
čne
bese
de:
”spr
emem
be Z
N c
entra
lno
obm
očje
Rad
ovlji
ca”)
. Rok
za
posr
edov
anje
prip
omb
pote
če z
zad
njim
dne
m ja
vne
razg
rnitv
e.
6.
člen
To ja
vno
nazn
anilo
zač
ne v
elja
ti z
dnem
obj
ave
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
si-
lu O
bčin
e R
adov
ljica
- U
radn
e ob
jave
.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
5/2
010
Dat
um:
26
. 5
. 2
010
Jank
o S
. S
tuše
k, l.
r.ŽU
PAN
4.
Na
podl
agi 5
0. i
n 6
0. č
lena
Zak
ona
o pr
osto
rske
m n
ačrt
ovan
ju (U
r. l.
RS
,št
. 3
3/0
7,
70
/08
- Z
VO-1
B,
108
/09
) te
r 3
0.
člen
a S
tatu
ta O
bčin
e R
a-do
vljic
a (U
VG,
št.
23
/99
, 19
/00
) je
župa
n O
bčin
e R
adov
ljica
spr
ejel
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO
OJA
VN
I RA
ZG
RN
ITV
I IN
JA
VN
I OB
RA
VN
AV
IO
bči
nske
ga
po
dro
bne
ga
pro
sto
rske
ga
načr
ta z
a o
bm
očj
e T
NC
3(T
uris
tično
nak
upo
valn
i cen
ter
Lesc
e 3
)
1. č
len
Javn
o se
raz
grne
dop
olnj
en o
snut
ek O
bčin
skeg
a po
drob
nega
pro
stor
-sk
ega
načr
ta z
a ob
moč
je T
NC
3 (T
uris
tično
nak
upov
alni
cen
ter L
esce
3).
Obm
očje
OP
PN
zaj
ema
nasl
ednj
e pa
rc.
št.
ali n
jihov
e de
le:
1374
/2, 1
374
/3, 1
374
/4, 1
375
/2, 5
47/1
5, 5
47/1
6, 5
47/1
8, 5
47/1
9,
547
/20
, 5
47/2
1,
547
/22
, 5
47/2
3,
547
/24
, 5
47/2
5,
547
/26
,5
47/2
7,
547
/28
, 5
47/4
5,
547
/46
, 5
47/5
6,
547
/66
, 5
47/7
3,
547
/76
, 5
47/7
8,
55
2/3
, 5
65
/2,
56
6/2
, 5
67/2
, 5
68
/2,
56
9/2
,57
0/4
, 57
1/2
, 57
2/2
, 57
3/3
, 5
88
/2,
58
9/2
, 5
90
/2,
591
/2,
59
2/2
,5
92
/3, 5
93
/2, 5
93
/3, 5
93
/5, 5
94
/2, 5
95
/2, 5
95
/3, 5
96
/3, 5
96
/5,
597
, 5
98
, 5
99
, 6
00
, 6
01,
60
2,
60
3,
60
4,
60
5,
60
6,
65
4,
65
5,
65
6,
vse
k.o.
Hra
še(p
odat
ki G
UR
S m
aj 2
010
).
2.
člen
Javn
a ra
zgrn
itev
traja
od
28
. ju
nija
201
0 d
o vk
ljučn
o 2
8.
julij
a 2
010
.
3.
člen
Dop
olnj
en o
snut
ek b
o ra
zgrn
jen
v pr
osto
rih o
bčin
e R
adov
ljica
, Gor
enjs
kace
sta
19,
424
0 R
adov
ljica
in v
pro
stor
ih K
raje
vne
skup
nost
i Les
ce,
Alp-
ska
cest
a 5
8,
424
8 L
esce
v č
asu
urad
nih
ur te
r na
ura
dni s
plet
ni s
trani
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (h
ttp:/
/ww
w.r
adov
ljica
.si).
4.
člen
Javn
a ob
ravn
ava
dopo
lnje
nega
osn
utka
bo
v sr
edo,
7. j
ulija
201
0, o
b 16
.ur
i v p
rost
orih
Kra
jevn
e sk
upno
sti L
esce
.
5.
člen
V ča
su ja
vne
razg
rnitv
e in
obr
avna
ve la
hko
na ra
zgrn
jen
dopo
lnje
n os
nute
kda
jo p
ripom
be in
pre
dlog
e vs
i zai
nter
esira
ni o
rgan
i, or
gani
zaci
je in
pos
a-m
ezni
ki. P
ripom
be in
pre
dlog
e se
lahk
o po
da p
isno
ali
ustn
o na
javn
i obr
a-vn
avi,
na m
estih
javn
e ra
zgrn
itve
kot z
apis
v k
njig
o pr
ipom
b in
pre
dlog
ov,
posr
eduj
e pi
sno
na n
aslo
v O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0R
adov
ljica
ali
pošl
je n
a el
ektro
nski
nas
lov:
obc
ina.
rado
vljic
a@ra
dovl
jica.
si(k
ot z
adev
a vn
esti
klju
čne
bese
de:
”OP
PN
TN
C3
Les
ce”)
. R
ok z
a po
sre-
dova
nje
prip
omb
pote
če z
zad
njim
dne
m ja
vne
razg
rnitv
e.
6.
člen
To ja
vno
nazn
anilo
zač
ne v
elja
ti z
dnem
obj
ave
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
si-
lu O
bčin
e R
adov
ljica
- U
radn
e ob
jave
.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
3/2
010
Dat
um:
27.
5.
201
0Ja
nko
S.
Stu
šek,
l. r.
ŽUPA
N
5.
Na
podl
agi 5
0. i
n 6
0. č
lena
Zak
ona
o pr
osto
rske
m n
ačrt
ovan
ju (U
r. l.
RS
,št
. 3
3/0
7,
70
/08
- Z
VO-1
B,
108
/09
) te
r 3
0.
člen
a S
tatu
ta O
bčin
e R
a-do
vljic
a (U
VG,
št.
23
/99
, 19
/00
) je
župa
n O
bčin
e R
adov
ljica
spr
ejel
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO
OJA
VN
I RA
ZG
RN
ITV
I IN
JA
VN
I OB
RA
VN
AV
IO
bči
nske
ga
po
dro
bne
ga
pro
sto
rske
ga
načr
taza
sta
nova
njsk
o g
rad
njo
”za
Mer
kurj
em”
v Le
scah
1. č
len
Javn
o se
raz
grne
dop
olnj
en o
snut
ek O
bčin
skeg
a po
drob
nega
pro
stor
-sk
ega
načr
ta ”
za M
erku
rjem
” v
Lesc
ah.
Obm
očje
OP
PN
zaj
ema
nasl
ednj
e pa
rc.
št.
ali n
jihov
e de
le:
- 19
3/2
, 19
4/3
, 5
5/2
, 5
6/0
, 6
6/0
, 6
9/1
, 6
9/4
, 6
9/8
, 7
5/4
, 7
5/5
,7
5/6
, 75
/7, 7
5/8
, 75
/9, 5
5/1
, 58
/1, 5
8/2
, 59
/1, 5
9/2
, 63
/1, 6
3/4
,6
5/1
, 6
5/3
, 6
8/1
, 6
8/2
, 6
8/3
, 6
8/4
, 6
9/7
, vs
e k.
o. H
raše
(p
odat
ki G
UR
S m
aj 2
010
).
2.
člen
Javn
a ra
zgrn
itev
traja
od
11.
juni
ja 2
010
do
vklju
čno
12.
julij
a 2
010
.
3.
člen
Dop
olnj
en o
snut
ek b
o ra
zgrn
jen
v pr
osto
rih o
bčin
e R
adov
ljica
, Gor
enjs
kace
sta
19,
424
0 R
adov
ljica
in v
pro
stor
ih K
raje
vne
skup
nost
i Les
ce,
Alp-
ska
cest
a 5
8,
424
8 L
esce
v č
asu
urad
nih
ur te
r na
ura
dni s
plet
ni s
trani
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (h
ttp:/
/ww
w.r
adov
ljica
.si).
4.
člen
Javn
a ob
ravn
ava
dopo
lnje
nega
osn
utka
bo
v sr
edo,
16
. ju
nija
201
0,
ob17
. ur
i v p
rost
orih
Kra
jevn
e sk
upno
sti L
esce
.
5.
člen
V ča
su ja
vne
razg
rnitv
e in
obr
avna
ve la
hko
na ra
zgrn
jen
dopo
lnje
n os
nute
kda
jo p
ripom
be in
pre
dlog
e vs
i zai
nter
esira
ni o
rgan
i, or
gani
zaci
je in
pos
a-m
ezni
ki. P
ripom
be in
pre
dlog
e se
lahk
o po
da p
isno
ali
ustn
o na
javn
i obr
a-vn
avi,
na m
estih
javn
e ra
zgrn
itve
kot z
apis
v k
njig
o pr
ipom
b in
pre
dlog
ov,
posr
eduj
e pi
sno
na n
aslo
v O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0R
adov
ljica
ali
pošl
je n
a el
ektro
nski
nas
lov:
obc
ina.
rado
vljic
a@ra
dovl
jica.
si(k
ot z
adev
a vn
esti
klju
čne
bese
de: ”
OP
PN
za
Mer
kurje
m L
esce
”). R
ok z
apo
sred
ovan
je p
ripom
b po
teče
z z
adnj
im d
nem
javn
e ra
zgrn
itve.
6.
člen
To ja
vno
nazn
anilo
zač
ne v
elja
ti z
dnem
obj
ave
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
si-
lu O
bčin
e R
adov
ljica
- U
radn
e ob
jave
.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
2/2
010
Dat
um:
26
. 5
. 2
010
Jank
o S
. S
tuše
k, l.
r.ŽU
PAN
6.
Na
podl
agi 5
0. i
n 6
0. č
lena
Zak
ona
o pr
osto
rske
m n
ačrt
ovan
ju (U
r. l.
RS
,št
. 3
3/0
7,
70
/08
- Z
VO-1
B,
108
/09
) te
r 3
0.
člen
a S
tatu
ta O
bčin
e R
a-do
vljic
a (U
VG,
št.
23
/99
, 19
/00
) je
župa
n O
bčin
e R
adov
ljica
spr
ejel
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO
OJA
VN
I RA
ZG
RN
ITV
I IN
JA
VN
I OB
RA
VN
AV
IO
bči
nske
ga
po
dro
bne
ga
pro
sto
rske
ga
načr
taza
rek
ons
truk
cijo
Žel
ezni
ške
ulic
e v
Lesc
ah
1. č
len
Javn
o se
raz
grne
dop
olnj
en o
snut
ek O
bčin
skeg
a po
drob
nega
pro
stor
-sk
ega
načr
ta z
a re
kons
truk
cijo
Žel
ezni
ške
ulic
e v
Lesc
ah.
Obm
očje
OP
PN
zaj
ema
nasl
ednj
e pa
rc.
št.
ali n
jihov
e de
le:
138
8/1
, 13
88
/2,
138
8/3
, 13
88
/5,
139
0/1
, 13
94
/1,
139
4/2
,13
94
/5,
1407
, 14
09
, 14
10,
20
/10
, 2
0/1
3,
20
/2,
20
/4,
23
, 2
5,
32
5/1
, 3
25
/2,
32
5/3
, 3
25
/5,
32
5/7
, 3
25
/8,
32
6/3
, 3
26
/8,
32
9/1
,3
29
/2,
32
9/3
, 3
29
/4,
32
9/5
, 3
32
/1,
33
2/2
, 3
32
/4,
33
4/1
, 3
34
/2,
33
4/3
, 3
34
/4,
33
4/5
, 3
36
/2,
34
5/3
, 3
46
/6,
40
3/1
0,
40
3/1
1,4
03
/3,
40
3/4
, 4
03
/7,
40
3/8
, 41
1/5
, 41
1/6
, 41
2/2
, 41
3/1
2,
413
/2,
413
/3,
413
/4,
413
/7,
413
/9,
416
/10
, 41
6/2
, vs
e k.
o. H
raše
(pod
atki
GU
RS
maj
201
0).
UO
, st
ran
6U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
Ašt
. 12
7,
4.
juni
ja 2
010
2.4
. Po
seb
ne m
ožno
sti u
del
ežb
e
2.4
.1 M
ožn
ost
ud
elež
be
za n
ajem
nike
v s
tano
vanj
ih,
od
vzet
ih p
op
red
pis
ih o
po
drž
avlje
nju
Do
dode
litve
nep
rofit
nega
sta
nova
nja
so u
prav
ičen
i tud
i naj
emni
ki v
sta
no-
vanj
ih,
odvz
etih
po
pred
pisi
h o
podr
žavl
jenj
u -
prej
šnji
imet
niki
sta
nova
nj-
ske
prav
ice,
če
izpo
lnju
jejo
spl
ošne
pog
oje
za u
prav
ičen
ost d
o do
delit
vene
prof
itneg
a st
anov
anja
po
prav
ilnik
u.
2.5
Ose
be,
ki n
e m
ore
jo s
od
elo
vati
na r
azp
isu
Na
razp
isu
ne m
orej
o so
delo
vati:
- os
ebe,
ki s
o že
imel
e v
naje
mu
ali s
o bi
le u
pora
bnic
e ne
prof
itneg
ast
anov
anja
in ji
m je
bila
naj
emna
pog
odba
iz k
rivdn
ega
razl
oga
ne-
plač
evan
ja o
bvez
nost
i odp
oved
ana,
raz
en v
prim
eru,
ko
pred
loži
jodo
kazi
lo,
iz k
ater
ega
je r
azvi
dno,
da
so p
orav
nali
vse
obve
znos
tivk
ljučn
o s
stro
ški s
odne
ga p
osto
pka;
- os
ebe,
ki n
ezak
onito
upo
rabl
jajo
sta
nova
nje
v la
sti O
bčin
e R
adov
-lji
ca in
ne
plač
ujej
o re
dno
obve
znos
ti za
sta
nova
nje,
raze
n v
prim
e-ru
, ko
pre
dlož
ijo d
okaz
ilo,
iz k
ater
ega
je r
azvi
dno,
da
so p
orav
nali
vse
obve
znos
ti vk
ljučn
o s
stro
ški s
odne
ga p
osto
pka.
2.6
Do
dat
ni p
og
oji
Obč
ina
dolo
ča v
skl
adu
s 4
. čle
nom
pra
viln
ika
pole
g sp
lošn
ih p
ogoj
ev š
edo
date
n po
goj s
taln
osti
biva
nja
na o
bmoč
ju o
bčin
e R
adov
ljica
, ki
ga
mo-
rajo
izpo
lnje
vati
pros
ilci,
da s
o up
ravi
čeni
do
točk
ovan
ja d
obe
stal
nega
bi-
vanj
a. Š
tevi
lo to
čk,
do k
ater
ih je
upr
avič
en p
rosi
lec
gled
e na
sta
lnos
t bi-
vanj
a, je
nas
ledn
je:
Sta
lnos
t biv
anja
pro
silc
aLi
sta
ALi
sta
B
v ob
čini
Rad
ovlji
ca
nad
5 d
o 10
let
20
20
nad
10 d
o 15
let
50
50
nad
15 d
o 2
0 le
t8
08
0na
d 2
0 le
t11
011
0
Sta
lnos
t bi
vanj
a se
toč
kuje
na
podl
agi p
otrd
ila u
prav
ne e
note
o s
taln
empr
ebiv
anju
na
obm
očju
obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Upo
štev
a se
šte
vilo
let
dopo
l-nj
enih
v le
tu r
azpi
sa.
V pr
imer
u pr
ekin
itve
biva
nja
se le
ta s
ešte
vajo
.
3.
KR
ITE
RIJ
I IN
ME
RIL
A Z
A O
CE
NJE
VAN
JE S
TAN
OVA
NJS
KIH
IN
SO
CIA
LNIH
RA
ZM
ER
PR
OS
ILC
EV
Sta
nova
njsk
e in
soc
ialn
e ra
zmer
e pr
osilc
a bo
do o
cenj
ene
skla
dno
s to
čkov
-ni
m v
redn
oten
jem
, ki g
a do
loča
pra
viln
ik, t
er n
a po
dlag
i toč
kovn
ega
vred
no-
tenj
a pr
edno
stni
h ka
tego
rij p
rosi
lcev
, ki s
o do
loče
ne s
tem
razp
isom
.
3.1
. Sp
lošn
e p
red
nost
ne k
ateg
ori
je p
rosi
lcev
Pri
dode
litvi
nep
rofit
nega
sta
nova
nja
imaj
o pr
edno
st m
lade
dru
žine
in m
la-
di, d
ruži
ne z
več
jim š
tevi
lom
otro
k, in
valid
i in
druž
ine
z in
valid
nim
čla
nom
,dr
užin
e z
najm
anj t
rem
i čla
ni,
v ka
teri
je z
apos
len
sam
o en
dru
žins
ki č
lan
oz.
nihč
e od
dru
žins
kih
član
ov n
i za
posl
en,
drža
vlja
ni z
dal
jšo
delo
vno
dobo
, ki
so
brez
sta
nova
nja
ali
so p
odna
jem
niki
, žr
tve
nasi
lja v
dru
žini
,os
ebe
s st
atus
om ž
rtve
voj
nega
nas
ilja,
kar
je iz
raže
no s
šte
vilo
m to
čk v
preg
ledn
ici p
od to
čko
3.3
.1.
3.2
. Do
dat
ne p
red
nost
ne k
ateg
ori
je p
rosi
lcev
Pol
eg p
redn
ostn
ih k
ateg
orij
pros
ilcev
, op
rede
ljeni
h v
prej
šnji
točk
i, bo
dov
skla
du s
6.
člen
om p
ravi
lnik
a up
ošte
vane
še
nasl
ednj
e pr
edno
stne
ka-
tego
rije
pros
ilcev
:-
pros
ilci,
z da
ljšo
dobo
sta
lneg
a bi
vanj
a na
obm
očju
obč
ine
Rad
ov-
ljica
;-
pros
ilci,
ki s
o vs
aj d
vakr
at s
odel
oval
i na
prej
šnjih
raz
pisi
h in
so
tudi
izpo
lnje
vali
razp
isne
pog
oje,
tak
o da
so
se v
saj d
vakr
at d
ejan
sko
uvrs
tili n
a pr
edno
stno
list
o up
ravi
čenc
ev,
vend
ar p
a ni
so p
ridob
ilipr
avic
e do
dod
elitv
e st
anov
anja
v n
ajem
gle
de n
a št
evilo
raz
polo
ž-lji
vih
stan
ovan
j. D
oloč
ilo n
e ve
lja z
a pr
osilc
e, k
i so
sode
lova
li na
raz-
pisi
h, p
a ni
so iz
poln
jeva
li ra
zpis
nih
pogo
jev
in n
iso
bili
uvrš
čeni
pa
pred
nost
no li
sto
upra
viče
ncev
. U
pošt
eva
se z
golj
udel
ežba
pro
sil-
ca,
ne p
a tu
di d
rugi
h čl
anov
gos
podi
njst
va;
- pr
osilc
i, ki
so
naje
mni
ki s
tano
vanj
in b
ival
nih
enot
v la
sti O
bčin
e R
a-do
vljic
a za
dol
očen
čas
, pod
pog
ojem
, da
imaj
o po
ravn
ane
vse
za-
padl
e ob
vezn
osti
iz n
aslo
va u
pora
be s
tano
vanj
a oz
irom
a bi
valn
een
ote.
3.3
. To
čko
vno
vre
dno
tenj
e p
red
nost
nih
kate
go
rij
3.3
.1 T
očko
valn
e vr
edno
sti
Pre
dnos
tne
kate
gorij
e, o
pred
elje
ne v
točk
i 3.1
in 3
.2,
se z
a po
sam
ezno
listo
pro
silc
ev A
ozi
rom
a B
točk
ujej
o z
nasl
ednj
im š
tevi
lom
točk
:
PR
ED
NO
ST
NE
KAT
EG
OR
IJE
PR
OS
ILC
EV
LIS
TA A
LIS
TA B
1.
mla
de d
ruži
ne (s
taro
st d
ruži
ne d
o 3
5 le
t)10
010
0in
mla
di (s
taro
st p
rosi
lca
do 3
0 le
t)5
05
0
2.
druž
ine
z ve
čjim
šte
vilo
m o
trok:
- naj
man
j trij
e ot
roci
50
50
- za
vsak
ega
nada
ljnje
ga o
troka
1010
3.
inva
lidi i
n dr
užin
e z
inva
lidni
m č
lano
m5
05
0
4.
druž
ina
z na
jman
j tre
mi č
lani
, v
kate
ri6
0-
je z
apos
len
sam
o en
dru
žins
ki č
lan
oz.
nihč
e od
dru
žins
kih
član
ov n
i zap
osle
n
5.
drža
vlja
ni z
dal
jšo
delo
vno
dobo
, ki
so
50
50
br
ez s
tano
vanj
a al
i pod
naje
mni
ki
(moš
ki 1
3 le
t, že
nske
12
let)
6.
žrtv
e na
silja
v d
ruži
ni
100
100
7.
oseb
e s
stat
usom
žrt
ve v
ojne
ga n
asilj
a6
06
0
PR
ED
NO
ST
NE
KAT
EG
OR
IJE
V S
KLA
DU
LIS
TA A
LIS
TA B
S
6. Č
LEN
OM
PR
AV
ILN
IKA
1.
uvrs
titev
pro
silc
a na
pre
dnos
tno
listo
na
pre
jšnj
ih r
azpi
sih
za d
odel
itev
nepr
of.
stan
ovan
ja v
naj
em:
- dve
uvr
stitv
i na
pred
nost
no li
sto
100
100
- tri
ali v
eč u
vrst
itev
na p
redn
ostn
o lis
to12
012
0
2.
naje
mni
ki s
tano
vanj
in b
ival
nih
enot
50
50
v
last
i Obč
ine
Rad
ovlji
ca z
a do
loče
n ča
s po
d po
goje
m,
da im
ajo
pora
vnan
e vs
e za
padl
e ob
vezn
osti
Vred
nost
i za
ocen
jeva
nje
stan
ovan
jski
h in
soc
ialn
ih r
azm
er te
r za
oce
nje-
vanj
e pr
edno
stni
h ka
tego
rij p
rosi
lcev
so
razv
idne
iz o
braz
ca o
bjav
ljene
gako
t pril
oga
prav
ilnik
u.
4. L
AS
TN
A U
DE
LEŽ
BA
Last
na u
dele
žba
so v
račl
jiva
dena
rna
sred
stva
naj
emni
ka,
nam
enje
na z
apr
idob
ivan
je n
epro
fitni
h st
anov
anj v
last
i naj
emod
ajal
ca. V
išin
a la
stne
ude
-le
žbe
lahk
o zn
aša
najv
eč 1
0 %
vre
dnos
ti ne
prof
itneg
a st
anov
anja
po
pra-
viln
iku
iz 1
16.
člen
a st
anov
anjs
kega
zak
ona
brez
vpl
iva
loka
cije
.
Pog
oje
v zv
ezi z
mor
ebitn
im p
lači
lom
in v
rači
lom
last
ne u
dele
žbe
ured
itana
jem
odaj
alec
in
upra
viče
nec
do d
odel
itve
nepr
ofitn
ega
stan
ovan
ja z
med
sebo
jno
pogo
dbo,
pri
čem
er s
e la
stna
ude
ležb
a na
jem
niku
nep
rofit
-ne
ga s
tano
vanj
a vr
ne n
ajka
snej
e po
10
letih
z 2
% o
bres
tno
mer
o.
Če
upra
viče
nec,
ki j
e za
veza
n pl
ačat
i las
tno
udel
ežbo
, pre
d od
dajo
sta
no-
vanj
a v
naje
m n
e sk
lene
pog
odbe
o la
stni
ude
ležb
i ali
v po
stav
ljene
m ro
kune
pla
ča la
stne
ude
ležb
e, s
e št
eje,
da
ne iz
poln
juje
pog
ojev
za
dode
litev
stan
ovan
ja.
5. V
AR
ŠČ
INA
Varš
čino
za
upor
abo
stan
ovan
ja la
hko
zaht
eva
naje
mod
ajal
ec k
ot d
enar
nasr
edst
va,
ki s
o ob
mor
ebitn
i izs
elitv
i naj
emni
ka iz
sta
nova
nja
potre
bna
zavz
post
avite
v st
anov
anja
v s
tanj
e ob
vse
litvi
, ob
upo
štev
anju
obi
čajn
e ra
best
anov
anja
. Vi
šina
var
ščin
e la
hko
znaš
a na
jveč
tri
mes
ečne
naj
emni
ne.
Naj
emod
ajal
ec in
upr
avič
enec
do
dode
litve
nep
rofit
nega
sta
nova
nja
opre
-de
lita
v na
jem
ni p
ogod
bi m
edse
bojn
e ob
vezn
osti
v zv
ezi z
vpl
ačilo
m,
vra-
čilo
m in
ohr
anja
njem
vre
dnos
ti va
ršči
ne z
a up
orab
o st
anov
anja
upo
štev
a-je
nač
elo
ohra
njan
ja v
redn
osti
varš
čine
v E
UR
. Va
ršči
no z
a up
orab
o st
a-no
vanj
a la
hko
ob p
opre
jšnj
em s
ogla
sju
naje
mod
ajal
ca u
prav
ičen
ec d
o pr
i-do
bitv
e ne
prof
itneg
a st
anov
anja
por
avna
tud
i obr
očno
. Va
ršči
na s
e vr
neal
i por
ačun
a ob
pre
neha
nju
naje
mne
ga r
azm
erja
, pri
čem
er je
naj
emod
a-ja
lec
dolž
an v
rniti
var
ščin
o, k
i ust
reza
dej
ansk
i vre
dnos
ti va
ršči
ne o
ziro
ma
mor
ebitn
emu
preo
stan
ku v
aršč
ine
ob p
rene
hanj
u na
jem
nega
raz
mer
ja v
EU
R. V
aršč
ina
se z
adrž
i in
se n
e vr
ne, č
e na
jem
nik
nepr
ofitn
ega
stan
ova-
nja
ni u
spos
obil
stan
ovan
ja o
b iz
selit
vi a
li če
ni
pora
vnal
naj
emni
ne a
liob
rato
valn
ih s
trošk
ov.
UO
, stran4
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 127
, 4. junija 2
010
2. člen
Javna razgrnitev traja od 14. junija 2
010 do vključno 13
. julija 2010
.
3. člen
Dopolnjen osnutek bo razgrnjen v prostorih občine R
adovljica, Gorenjska
cesta 19, 4
240
Radovljica in v prostorih K
rajevne skupnosti Lesce, Alp-ska cesta 5
8, 4
248
Lesce v času uradnih ur ter na uradni spletni straniO
bčine Radovljica (http://w
ww
.radovljica.si).
4. člen
Javna obravnava dopolnjenega osnutka bo v sredo, 16. junija 2
010, ob
19. uri v prostorih K
rajevne skupnosti Lesce.
5. člen
V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutekdajo pripom
be in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posa-m
ezniki. Pripom
be in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obra-vnavi, na m
estih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov,
posreduje pisno na naslov Občine R
adovljica, Gorenjska cesta 19
, 424
0R
adovljica ali pošlje na elektronski naslov: [email protected]
(kot zadeva vnesti ključne besede: ”OP
PN
Železniška”). Rok za posredo-
vanje pripomb poteče z zadnjim
dnem javne razgrnitve.
6. člen
To javno naznanilo začne veljati z dnem objave v D
eželnih novicah, glasi-lu O
bčine Radovljica - U
radne objave.
Številka: 3
50
5-0
011/2
00
9D
atum: 2
8. 5
. 2010
Janko S. S
tušek, l. r.ŽU
PAN
7.
Na podlagi 5
0. in 6
0. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. l. R
S,
št. 33
/07, 7
0/0
8 - ZVO
-1B
, 108
/09
) ter 30
. člena Statuta O
bčine Ra-
dovljica (UVG
, št. 23
/99
, 19/0
0) je župan O
bčine Radovljica sprejel
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO O
JAV
NI R
AZ
GR
NIT
VI IN
JAV
NI O
BR
AV
NA
VI
sprem
emb
in do
po
lnitev Ob
činskega lo
kacijskega načrta
za po
slovno
cono
na vhod
u v Rad
ovljico
(Trgo
vsko sred
išče TU
Š R
ado
vljica)
1. členJavno se razgrne dopolnjen osnutek sprem
emb in dopolnitev O
bčinske-ga lokacijskega načrta za poslovno cono na vhodu v R
adovljico (Trgovskosredišče TU
Š R
adovljica).O
bmočje sprem
emb in dopolnitev O
LN zajem
a naslednje parc. št. ali nji-hove dele: 10
9/3
, 109
/4, 2
83
/2, 2
84
/2, 2
84
/4, 2
85
/1, 28
5/4
, 28
5/5
, 28
5/8
,2
86
/1, 28
6/2
, 287
/2, 2
87/4
, 287
/5, 2
87/9
, 32
8/7
, vse k.o. Predtrg
(podatki GU
RS
maj 2
010).
2. člen
Javna razgrnitev traja od 18. junija 2
010 do vključno 2
. julija 2010
.
3. člen
Dopolnjen osnutek bo razgrnjen v prostorih občine R
adovljica, Gorenjska
cesta 19, 4
240
Radovljica in v prostorih K
rajevne skupnosti Radovljica,
Prešernova 2
b, 424
0 R
adovljica v času uradnih ur ter na uradni spletnistrani O
bčine Radovljica (http://w
ww
.radovljica.si).
4. člen
Javna obravnava dopolnjenega osnutka bo v sredo, 23
. junija 2010
, ob16
. uri v prostorih Krajevne skupnosti R
adovljica.
5. člen
V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutekdajo pripom
be in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posa-m
ezniki. Pripom
be in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obra-vnavi, na m
estih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov,
posreduje pisno na naslov Občine R
adovljica, Gorenjska cesta 19
, 424
0R
adovljica ali pošlje na elektronski naslov: [email protected]
(kot zadeva vnesti ključne besede: ”OLN
na vhodu v Radovljico”). R
ok zaposredovanje pripom
b poteče z zadnjim dnem
javne razgrnitve.
6. člen
To javno naznanilo začne veljati z dnem objave v D
eželnih novicah, glasi-lu O
bčine Radovljica - U
radne objave.
Številka: 3
50
5-0
00
6/2
010D
atum: 2
8. 5
. 2010
Janko S. S
tušek, l. r.ŽU
PAN
8.
Občina R
adovljica, Gorenjska cesta 19
, Radovljica, na podlagi 57. člena
Uredbe o stvarnem
premoženju države, pokrajin in občin (U
r. l. RS
, št.8
4/2
007
, 100
/09
) in 5. člena P
ravilnika o oddajanju zemljišč v lasti O
b-čine R
adovljica v najem (D
eželne novice, Uradne objave št. 12
3/10
; v na-daljevanju P
ravilnik) objavlja
Nam
ero o
od
daji zem
ljišč v najem
Občina R
adovljica daje v najem naslednja zem
ljišča:
1.Zem
ljišče, parc. št. 142
/2, k.o. P
redtrg, travnik v izmeri 216
m2,
za zelenjavni vrt;
2.
Zemljišče, parc. št. 17
3/2
, k.o. Predtrg, v izm
eri 60
0 m
2- za šest
vrtičkov po 100
m2, ležeče za Volčjim
hribom v R
adovljici, kjer sezem
ljišče že koristi za intenzivno obdelavo;
3.
Zemljišče, parc. št. 2
87/1, k.o. R
adovljica (za avtobusno postajoR
adovljica ob lokalu Mini m
arket - Pogačnik), in sicer na zahodni
strani lokala v izmeri 4
0,0
0 m
2, na južni strani lokala v izmeri 15
,50
m2, skupno 5
5,5
0 m
2. Zemljišče bo nam
enjeno dodatni dejavno-sti - priprava obrokov hitre prehrane, nam
en uporabe je trgovskadejavnost;
4.
Zemljišče, parc. št. 2
94
/1, k.o. Radovljica (pred kavarno P
reše-ren, P
rešernova 9, R
adovljica) v izmeri 15
m2, nam
enjeno gostin-ski dejavnosti;
5.
Zemljišče, parc. št. 3
80
/14, k.o. K
ropa, v izmeri 2
8 m
2, namenje-
no kmetijski dejavnosti.
S prosilci bodo najm
anj 15 dni po objavi v D
eželnih novicah, uradnem gla-
silu Občine R
adovljica, sklenjene najemne pogodbe v skladu z določili
Pravilnika, po cenah, določenih v C
eniku najema zem
ljišč v lasti Občine
Radovljica. V kolikor bo za najem
istega zemljišča več interesentov, se bo
zemljišče oddalo v najem
po postopku iz 8. člena P
ravilnika.
Številka: 47
80
0-2
8/2
010D
atum: 27. 5
. 2010
Janko S. S
tušek, l. r.ŽU
PAN
9.
Na podlagi 87. člena S
tanovanjskega zakona (Ur. l. R
S, št. 6
9/0
3,
18/0
4, 47
/06
, 45
/08
, 57/0
8, 9
0/0
9), P
ravilnika o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem
(Ur. l. R
S, št. 14
/04
, 34
/04
, 62
/06
in 11/0
9)
Občina R
adovljica objavlja
JAV
NI R
AZ
PIS
ZA
DO
DE
LITE
V N
EP
RO
FIT
NIH
STA
NO
VAN
JO
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
A V
NA
JEM
1. P
RE
DM
ET
RA
ZP
ISA
1. 1
. Pred
met razp
isa
Občina R
adovljica (v nadaljevanju: občina) razpisuje oddajo neprofitnihstanovanj v najem
, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena,zgrajena ali na novo pridobljena v letih 2
010 in 2
011 ozirom
a v času do iz-vedbe novega javnega razpisa.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: -
”LISTA
A”
za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem
,ki glede na socialne razm
ere po 9. členu P
ravilnika o dodeljevanjuneprofitnih stanovanj v najem
(Uradni list R
S, št. 14
/04
, 34
/04
,6
2/0
6, 11
/09
v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilolastne udeležbe in varščine;
UO
, stran5
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 127
, 4. junija 2
010
- ”LIS
TA B
”za stanovanja, predvidena za oddajo v najem
prosilcem,
ki so glede na dohodek zavezanci za plačilo lastne udeležbe in var-ščine.
Prosilci bodo uvrščeni na ločeni listi in sicer na listo A (niso zavezanci za
plačilo lastne udeležbe in varščine) in listo B (zavezanci za plačilo lastne
udeležbe in varščine), odvisno od dohodka gospodinjstva.
Glede na to, da točnega števila razpoložljivih stanovanj v letih 2
010 in
2011
oziroma v času do izvedbe novega javnega razpisa ni m
ogoče vna-prej predvideti, se bodo stanovanja v odvisnosti od števila upravičencevna prednostnih listah pravilom
a dodeljevala glede na primerno stanovanj-
sko površino in višino najemnine.
1.2
. Nep
rofitna najem
nina
Najem
nina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagiU
redbe o metodologiji za oblikovanje najem
nin v neprofitnih stanovanjihter m
erilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (U
radnilist R
S, št. 131
/03
, 142
/04
in 99
/08
) oziroma na podlagi predpisa, ki bo
veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Najem
niki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico dosubvencionirane neprofitne najem
nine v skladu z uredbo, navedeno vprejšnjem
odstavku te točke, oziroma predpisom
, veljavnim v času najem
astanovanja.
Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 5
5,0
0 m
2, točkovanos 3
20
točkami, znaša najem
nina v mesecu m
aju 2010
, izračunana napodlagi sedaj veljavnih predpisov 18
0,5
2 E
UR
.
Najem
odajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od na-
jemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobi-
tev neprofitnega stanovanja. Če najem
nik ni več upravičen do neprofitne-ga stanovanja, se najem
na pogodba lahko spremeni v najem
no pogodboza tržno stanovanje po m
erilih in postopku, določenim s pravilnikom
.
Če se socialno stanje najem
nika, ki plačuje tržno najemnino za stanova-
nje po prejšnjem odstavku sprem
eni, lahko najemnik zahteva preveritev
svojega socialnega stanja in ponovno spremem
bo tržne najemnine v ne-
profitno najemnino.
1.3
. Po
vršinski norm
ativi
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem
bodo upoštevani naslednji povr-šinski norm
ativi:
Število članov
Površina stanovanja brez
Površina stanovanja s
gospodinjstvaplačila lastne udeležbe
plačilom lastne udeležbe
in varščine - lista Ain varščine - lista B
1-člansko
od 20
m2
do 30
m2
od 20
m2
do4
5 m
2
2-člansko
nad 30
m2
do 45
m2
nad 30
m2
do5
5 m
2
3-člansko
nad 45
m2
do 55
m2
nad 45
m2
do7
0 m
2
4 člansko
nad 55
m2
do 65
m2
nad 55
m2
do8
2 m
2
5-člansko
nad 65
m2
do 75
m2
nad 65
m2
do9
5 m
2
6-člansko
nad 75
m2
do 85
m2
nad 75
m2
do 105
m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega ingornjega razreda povečajo za 6
m2.
Najem
odajalec lahko odda v najem tudi m
anjše stanovanje, če se upravi-čenec do dodelitve s tem
strinja ali če to želi.N
ajemodajalec lahko odda v najem
tudi večje stanovanje, če se upraviče-nec do dodelitve s tem
strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m
2 ob-
računa kot prosto oblikovana najemnina (profitna najem
nina).
2. R
AZ
PIS
NI P
OG
OJI
2.1
. Sp
lošni p
og
oji
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem
so državljani Re-
publike Slovenije in, ob upoštevanju vzajem
nosti, državljani ostalih članicE
vropske unije. Za oboje velja, da morajo im
eti stalno prebivališče na ob-m
očju občine Radovljica.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem
so tudi:-
žrtve nasilja v družini, ki imajo na obm
očju občine Radovljica začas-
no bivališče v materinskih dom
ovih in zatočiščih-varnih hišah, zave-tiščih in centrih za pom
oč žrtvam kaznivih dejanj;
- invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali traj-no pom
oč druge osebe, če imajo v občini R
adovljica možnosti za
zaposlitev ali imajo zagotovljeno pom
oč druge osebe in zdravstve-ne storitve.
2.2
. Do
hod
kovni kriterij
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če m
esečnidohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1. 1. 2
00
9 do 31. 12
. 20
09
ne presegajo zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto pla-
če v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 9
30
,00
evrov. Maksim
al-ne vrednosti so opredeljene v spodnji tabeli v stolpcu LIS
TA B.
Gospodinjstva, katerih dohodki ne presegajo odstotkov in vrednosti, ki so
v spodnji tabeli opredeljene v stolpcu LISTA A
, niso zavezanci za plačilolastne udeležbe in varščine.
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje sprištevanjem
po 20
odstotnih točk za zgornjo mejo liste A in spodnjo m
ejoliste B
ter 25
odstotnih točk za zgornjo mejo liste B
.
2.3
. Prem
oženje pro
silca
Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem m
orajo polegnavedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
- da prosilec ali kdo izm
ed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stano-
vanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najem
nik neprofit-nega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno na-jem
nino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjskestavbe, ki ne presega vrednosti 4
0 %
primernega stanovanja. N
a-vedena om
ejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jihm
orajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za ne-
profitno najemnino;
- da prosilec ali kdo izm
ed članov gospodinjstva ni lastnik drugegaprem
oženja, ki presega 40
% vrednosti prim
ernega stanovanja;-
da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanova-nja v najem
, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega na-jem
nega razmerja ter m
orebitne stroške sodnega postopka.
Kot osnova za določitev vrednosti prim
ernega stanovanja se upošteva sta-novanje točkovano s 3
20
točkami po vrednosti točke 2
,63
evra in povr-šinskim
i normativi, predvidenim
i za stanovanja s plačilom lastne udeležbe
in varščine. Površina je odvisna od števila družinskih članov, ki se nam
e-ravajo vseliti v najem
no stanovanje.
Vrednost stanovanja in vrednost drugega premoženja ob upoštevanju šte-
vila članov gospodinjstva ne sme presegati naslednjih zneskov:
Število
Največja površina
Najvišja vrednost prem
oženja članov
lastniškega stanovanja- 4
0%
primernega
gospodinjstvav m
2stanovanja v E
UR
1-članska
45
15.14
8,8
0 E
UR
2-članska
55
18.515
,20
EU
R3
-članska 7
02
3.5
64
,80
EU
R4
-članska 8
227.6
04
,48
EU
R5
-članska 9
531.9
80
,80
EU
R6
-članska 10
53
5.3
47,2
0 E
UR
VelikostLIS
TA Agospod.
niso zavezanci za plačilolastne udeležbe in varščine
%m
eja neto dohodka
1-člansko
90
%do
837
,00
EU
R2
-člansko 13
5 %
do 1.25
5,5
0 E
UR
3-člansko
165
%do 1.5
34
,50
EU
R4
-člansko 19
5 %
do 1.813,5
0 E
UR
5-člansko
22
5 %
do 2.0
92
,50
EU
R6
-člansko 2
55
%do
2.371,5
0 E
UR
VelikostLIS
TA B
gospod.S
o zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine
%m
eja neto dohodka
1-članskood
90% do 200 %
od837,00 E
UR
do 1.860,00 EU
R2-člansko
od135%
do 250 %od
1.255,50 EU
R do 2.325,00 E
UR
3-člansko od
165% do 315 %
od1.534,50 E
UR
do 2.929,50 EU
R4-člansko
od 195% do 370 %
od1.813,50 E
UR
do3.441,00 E
UR
5-člansko od 225%
do 425 %od 2.092,50 E
UR
do 3.952,50 EU
R6-člansko
od 255% do 470 %
od2.371,50 E
UR
do4.371,00 E
UR
Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Krajevne novice
11
Marjana Ahačič
Na nekdanjem travnikumed vasema Vrbnje in Gori-co je bilo na tretjo majskonedeljo živahno kot že dolgone. Krajani so namreč ob za-ključku urejanja 50-metrskeganogometnega igrišča pripravi-li veliko športno-družabno pri-reditev, ki je pritegnila večinodomačinov in marsikateregaokoličana. Novo nogometnoigrišče je zraslo na občinskizemlji; občina je za namesti-tev lovilnih mrež ob igriščunamenila 2 tisoč evrov, kraja-ni pa so v izdelavo vložili veli-ko ur volonterskega dela patudi precej sredstev."Nogomet se v obeh vasehigra že zelo dolgo, vsaj od za-četka sedemdesetih. Dobrourejenega igrišča do sedajnismo imeli, a ga potrebuje-mo tako za odrasle rekreativ-ce kot za številne mlade izobeh vasi in širše okolice, kise tu družijo ob športnih de-javnostih" je odločitev, da seresno lotijo obnove, pojasnil
predsednik športnega dru-štva Vrbnje-Gorica TadejGomboc. "Krajani so projek-tu res predani, zato se ob tejpriložnosti iskreno zahvalju-jem vsem, ki so kakorkoli po-magali." Podjetni krajani imajo načr-tov še veliko, saj si želijo, dabi se prostor, kjer sta zdajigrišči za košarko in nogo-met, razvil v nekakšno vaškosredišče, ki ga sedaj, kljubtemu da se je v Vrbnje v za-
dnjih letih priselilo velikopredvsem mladih družin, ni-majo. "Radi bi imeli otroškoigrišče, pa igrišče za odbojkona mivki in seveda prostor zastarejše, ki bi tu lahko balina-li in igrali šah. Potrebujemomanjši večnamenski objekt;ne nazadnje krajani Vrbenjin Gorice celo volimo v zaseb-ni hiši!Zasnovali ga bomotako, da bo glede stroškovvzdrževanja samozadosten.Idejno projektno dokumenta-
cijo, ki je osnova za gradbenodovoljenje, imamo že pri-pravljeno, čakamo le še na to,da občina sprejme novi pros-torski red, potem pa bomozaprosili za gradbeno dovolje-nje."Realizacija ideje pa je sevedaodvisna od denarja. A že dej-stvo, da nastajajoče športno-družabno stičišče obeh vasipodpira vedno več krajanovz obeh strani igrišča, vlivaupanje.
Novo nogometno igriščeSredi marca so na travniku med Vrbnjami in Gorico odprli novo nogometno igrišče. Na prireditvi seje zbralo staro in mlado iz obeh vasi.
Ste nezadovoljni s trenutnim bančnimposlovanjem in iščete alternativne ponud -be? V UniCredit Bank v Radovljici pokri -jemo želje in potrebe celotne družine. Vširoki paleti osebnih bančnih paketovboste zagotovo našli pravega zase, patudi na najmlajše nismo pozabili. Pred -stavite svet denarja najmlajšim članomdružine in jih naučite gospodarnega rav -
UniCredit Bank v Radovljici
nanja že z njihovimi prvimi prihranki. Obodprtju bančnega paketa Palček ali Carza otroka in bančnega paketa Master zavas, bomo otroka nagradili s privlačnimdarilom – v okviru paketa Palček bomoza spodbudo k varčevanju na varčevalniračun dodali kar 40 evrov, vašega naj -st nika pa bomo v paketu Car obdarili zMP3 predvajalnikom Sony! Paket Palček je namenjen otrokom do11. leta starosti, Car pa najstnikom od11. do 18. leta. Poslovanje pa je popol -no ma brezplačno. Z bančnim poslovanjem v UniCredit Bankboste lahko starši z najrazličnejšimi obli -ka mi varčevanja poskrbeli tudi za var -nejšo prihodnost vaših otrok. Oglasite sev poslovni enoti UniCredit Bank Radov -ljica vsak delovnik med 8:30 in 16:30 tersi oglejte ostalo našo ponudbo nawww.unicreditbank.si.
Poskrbite za svoje bančnoposlovanje in obenem nagradite svojega otroka
Brigita Šterman, vodja PE UniCreditBank v Radovljici: »Poslovanje z otroš -kim in mladinskim računom je vUniCredit Bank brezplačno, več o našiponudbi lahko preverite na Gorenjskicesti 24. Veselimo se vašega obiska.«
Dodatne informacije:
UniCredit Bank PE RadovljicaGorenjska cesta 24, 4240 Radovljica
Telefon: 04/5971 633
E-pošta: [email protected]
Oglasno sporočilo
Marjana Ahačič
Praznik krajevne skupnostiRadovljica - 1. junij, Vurnikovdan - tokrat Radovljičanipraznujemo že tretje leto za-pored. Prireditve ob praznikubo krajevna skupnost organi-zirala jutri, v soboto, 5. junija,ko se bodo med 9. in 13. uro vŠportnem parku športnikipomerili v košarkarskih troj-
kah, badmintonu, šahu inrolkanju. Med 16. in 20. urose bodo na Linhartovem trguna stojnicah predstavljala ra-dovljiška društva. Osrednjaslovesnost ob stari trti na vrtugostilne Kunstelj, kjer bostazbrane ob 17. uri nagovorilapredsednik KS RadovljicaZvone Prezelj in predsednikdomačega Vinogradniškegadruštva Šparon Ciril Globoč-
nik, Linhartov oder pa se bopredstavil s predstavo Birtnein pivci. Ob 18. uri bo na Lin-hartovem trgu ali v desnematriju graščine gostoval Smehteater - KUD Brezje z igroFranceta Ankersta Skok čezplot, ob 20. uri pa bo v graš-činski avli nastop mešanegapevskega zbora A. T. LinhartRadovljica, ki ga vodi zboro-vodja Peter Novak.
Jutri slovesno ob krajevnem prazniku
Opt
ika
Ber
ce d
.o.o
., Ti
tova
50
, Jes
enic
e
BREZPLAČNI PREGLED VIDALesce, torek: 15 - 17 / telefon: 04 531 89 34Jesenice, četrtek: 15 -18 / telefon: 04 586 2416
■ potrdila za vozniški izpit ■ zdravniška
spričevala ■ zdravljenje očesnih bolezni
■ predpisovanje očal ■ kontaktne leče
Vsak četrtek in petek specialistični okulistični pregledi! www.optika-berce.si
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Jelena Justin
Pozdravljene,gore II
188 strani, mehka vezava Redna cena: 20 EURČe knjigo kupite ali jo naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 15 EUR.Ceni knjige prištejemo še poštnino.
Knjigo lahko kupite na sedežu Gorenjskega glasa, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali po e-pošti: [email protected].
Po razprodanem prvem delu knjige Pozdravljene, gore je pred nami še drugi del uspešnice.
V knjigi so predstavljene poti za vsakega planinca, ki jih Jelena Justin opisuje na prijeten način
in vam hkrati ponuja veliko idej za obisk gora.
Knjigo lepo dopolnjujejo čudovite fotografije,
dodani so tudi zemljevidi.
12 Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Kultura
Abonmajski koncert v glasbeni šoli
V četrtek, 20. maja, je bil v dvorani Glasbene šole Radovlji-ca še zadnji, 6. abonmajski koncert v tem šolskem letu."Predstavili so se dijaki Konservatorija za glasbo in baletLjubljana, ki so bili pred nekaj leti še učenci radovljiške glas-bene šole. Večji del večera je oblikoval trobentač Martin Zu-panc, maturant KGB Ljubljana, sodelovala pa sta še hornistAnton Mikelj in flavtistka Aleksandra Pleterski. Svoje obvla-dovanje inštrumentov so pokazali s skladbami, nastalimipretežno v 20. stoletju," je povedala pomočnica ravnateljiceradovljiške glasbene šole Maja Gogala Dvoršak. Pri klavirjuje nastopajoče spremljala Karmen Semič. M. A.
Ljubica Jančar predstavila svojo knjigo
V baročni dvorani radovljiške graščine je bila v začetku majav okviru Torkovih večerov knjižnice predstavitev knjige Lju-bice Jančar z naslovom Vesela ... ponosna ... hvaležna! Zaprijeten uvod so nastopili učenci Glasbene delavnice Musi-ke pod vodstvom prof. Marije Kolar, odlomke iz knjige stabrala Darja Uršič in Franci Černe. Moderatorka večera je bilaRezka Šubic Pleničar, ki je knjigo tudi uredila in napisalaspremno besedo. Oblikovala in za tisk jo je pripravila LauraSterle, založila pa jo je Zveza paraplegikov Slovenije in Druš-tvo paraplegikov Slovenije. Ljubici je pripravil presenečenjepevec Stane Vidmar, ki jo je globoko ganil z eno od svojihlepih pesmi. Rezka Šubic Pleničar je tenkočutno vodila Lju-bičino pripoved od ranega otroštva skozi mnoge življenjskeprigode vse do današnjih dni. Poslušalcem sta predstavilibistvo vsebine - življenje je kljub težavam lepo in vredno gaje živeti. Sledili so pozdravni nagovori, v katerih so Ljubicičestitali in ji dali vse priznanje tako župan Janko S. Stušek,Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide Minis-trstva za delo, družino in socialne zadeve kot mnogi druginjeni prijatelji, sorodniki in člani Društva invalidov. Večer seje zaključil s pogostitvijo in prijetnim kramljanjem obisko-valcev z avtorico. I. K.
Srečanje s sonetomTako je zaključni Torkov večer v knjižnici naslovila AlenkaBole Vrabec. V goste je povabila Zvezdano Majhen, vse-stransko samostojno kulturno ustvarjalko. Zvezdana Ma-jhen je po poklicu vzgojiteljica in univ. dipl. psihologinja.Živi in dela v Ljubljani, objavlja poezijo in prozo v različnemrevijalnem tisku. Je avtorica številnih književnih del zaotroke, mladino in odrasle. Kot avtorica je prisotna tudi vštevilnih skupnih knjigah slovenskih pisateljev, podpisala seje tudi pod besedila na številnih ploščah za otroke, mladinoin odrasle, uglasbenih je okoli 130 njenih avtorskih besedil.Kritiki ji priznavajo mojstrstvo soneta, njeno pesnjenje pakot novo in živo dihanje pesniške klasike v čisto drugačnemnašem času. V njenih delih se odkriva ljubezen doslovenskega jezika, dežele in naroda, izraža pa tudi celopaleto občutkov in čustvenih stanj. Alenka Bole Vrabec jepredstavila nekaj njenih najpomembnejših pesniških zbirkin ji zastavljala zanimiva vprašanja, na katera je ZvezdanaMajhen odgovarjala iskrivo in doživeto ter nam tako razkri-la del svoje presunljive življenjske usode. Da, k omenjenimadamama bi morali stopiti v šolo retorike in javneganastopanja marsikateri politiki in drugi javni delavci! I. K.
Kaja Beton
Program v počastitev praz-nika je v Muzejih radovlji-ške občine potekal cel me-sec maj. V Kovaškem muze-ju v Kropi so v sodelovanju zZavodom za varstvo kultur-ne dediščine Kranj pripravi-li delo kranjske enote zavo-da. Domačinom so približa-li delo in naloge spomeni-ške službe, register kulturnedediščine Slovenije, posto-pek za vpis vanj in pomenvpisa, posebej pa tudi delorestavratorjev pri sanaciji vujmi poškodovanih fasad naobjektih kulturne dediščine.V petek, 14. maja, so v Čebe-larskem muzeju v Radovljiciodprli razstavo Slovenski če-belar 1898-2008, ki je bilana ogled do konca mesecamaja. Razstavo, ki jo je pri-pravila Čebelarska zvezaSlovenije ob 110-letnici izha-janja osrednjega čebelarske-ga glasila, je predstavil soav-tor Marko Borko, sedanji
urednik Slovenskega čebe-larja. Poudaril je, da je toedina strokovna revija naSlovenskem, ki neprekinje-no izhaja pod istim imenomže 112 let in je pričevalo raz-voja slovenskega čebelar-stva. V torek, 18. maja, so bile vpopoldanskem času vse eno-te muzejev odprte za brez-plačen ogled. Pripravili sotudi vodstva po občasni raz-stavi Slovenski čebelar1898-2008, po zbirki o An-tonu Tomažu Linhartu terKovaškem muzeju. V Gale-riji Šivčeva hiša pa so zvečerob glasbeni spremljavi odpr-li likovno razstavo v Kranjurojene akademske slikarkeAgate Pavlovec. Na razstaviso predstavljene slike izdveh ciklusov, slike na plat-no in slike na rjuhe, ki jihumetnica ustvarja vzpored-no. Razstava je na ogled šedo 16. junija.Radovljiški muzeji so majasodelovali tudi pri skupni
razstavi Muzejev radovljiškeobčine, Gornjesavskega mu-zeja Jesenice, Tržiškega mu-zeja, Gorenjskega muzeja,Loškega muzeja in Medob-činskega muzeja Kamnik znaslovom Izgnani z domov(Izgnanci 1941-1945), ki sojo v torek, 4. maja, odprli vKosovi graščini na Jesenicahin je bila na ogled do 28.
maja. Na razstavi sta bilimed zgodbami izgnancevpredstavljeni pričevanje Fra-ncke Brinšek, roj. Vidic, sSpodnjega Otoka in množi-čen izgon iz Mošenj aprilaleta 1944. V torek, 18. maja,sta bili obe zgodbi na sreča-nju ob spominu izgnancevpredstavljeni v Kosovi graš-čini na Jesenicah.
Praznično v muzejihOsemnajstega maja je bil mednarodni dan muzejev. Okrog tega dneva se tako v slovenskih kot tudisvetovnih muzejih odvija vrsta zanimivih dogodkov.
Kaja Beton
V soboto, 23. maja, je bilaCasa de kamna v Kamni Go-rici zaznamovana z literatu-ro in literati. Predstavili sonamreč dvojezično sloven-sko-špansko zbirko pesmitržaškega Slovenca, pesnika,pisatelja, esejista in prevajal-ca Marka Kravosa Poesias.Pesmi je v španski jezik pre-vedel v Argentini rojen pes-nik, pisatelj, esejist in preva-jalec Juan Octavio Prenz, kije pred leti v španščino pre-vedel tudi Prešernove poezi-je. Prireditve, na kateri stase o delu Marka Kravosa po-govarjala avtor in prevajalec
dela, sta se udeležila tudi Ci-ril Zlobec in Ervin Fritz s so-progama. Predstavitev po-ezij je bila prva od vrste pri-reditev v obnovljeni mansar-di Case da Kamna. Kot jepovedala Ana Prenz Kopu-šar, bo prostor namenjen se-minarjem o latinskoameri-škem gledališču, pisateljskimdelavnicam, koncertom, pre-davanjem, učenju španskegajezika in prebiranju literatureo južnoameriškem gledališ-ču. Prijazno vabijo vse, ki sejim želijo pridružiti, da jihobiščejo v njihovi hiši v sre-dišču Kamne Gorice. Poletniprogram dogodkov bodo na-daljevali 19. junija s prika-
zom argentinskega filma Lec-ciones de Tango, 10. julija bopredavanje o tradicionalnimedicini Majev, 24. julija se-
minar o latinskoameriškemin argentinskem gledališču,7. avgusta pa pisateljska de-lavnica.
Špansko-slovenski pesniški večer
Kaja Beton
Že lani je Kovaški muzej vKropi v sodelovanju z njego-vo hčerjo Jovito Dermotapripravil o njem občasnorazstavo; jeseni 2010 jobodo pripravili v Sloven-skem gledališkem muzeju vLjubljani. Danes, točno stolet po njegovem rojstvu, pase bo v Kulturnem domu vKropi odvil koncert iz med-narodnega vokalnega ciklu-sa Mojstri pevci z naslovomPoklon Antonu Dermoti, ki ga organizira ustanovaPoti kulturne dediščine Slo-venija.
Anton Dermota se je šolalna orglarski šoli v Ljubljaniin se kot organist zaposlilnajprej na Bledu. Leta 1930je postal zborist ljubljanskeOpere in hkrati študiral so-lopetje na državnem konser-vatoriju. Študij je s pomočjo
štipendije nadaljeval na Du-naju in leta 1936 prvič nasto-pil na festivalu v Salzburgu.Istega leta je postal redničlan dunajske Državne ope-re, ki ji je ostal zvest štiride-set polnih let, kolikor je traja-la njegova kariera opernega
pevca. Uveljavil se je kot ime-niten interpret Mozartovihdel (kot Don Ottavio v operiDon Juan, Ferrando v Cosifan tutte, Tamino v Čarobnipiščali) in bil gost številnihsvetovnih opernih odrov,mednarodnih festivalov, pelpa je tudi na koncertih in re-citalih. Od leta 1965 je skupajz ženo in pianistko HildoBerger - Weyerwald poučevalna Akademiji za glasbo ingledališko umetnost na Du-naju. V dunajski operi je peldo leta 1981, kot pevec samo-spevov pa je ob spremljavižene Hilde nastopal še doleta 1986.
Stoletnica rojstva Antona DermotePrav na današnji se je pred sto leti v Kropi rodil tenorist Anton Dermota. Drevi bo v kulturnem domujubileju posvečen vokalni koncert.
Avtorji razstave Slovenski čebelar 1898-2008 dr. Andrej Šalehar, Marko Borko in Janez Gregori v Čebelarskem muzeju.
Na koncertu, ki se bo začel ob 19. uri, bodo nasto-pili mladi glasbeniki: sopranistki Irma Mihelič inLiza Šparovec, mezzosopranistka Nuška Draš-ček, tenoristi Martin Sušnik, Sebastjan Podbre-gar in Žiga Kasagič, baritonist Darko Vidic, basistPeter Martinčič in pianistka Jelena Boljubaš.
Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Šport
13
TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOMAlpska 37, Lesce, tel.: 04/531-87-57
Delovni čas od 9.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00
Nudimo vam pestro izbiro:
❖ bombažev ❖ viskoze ❖ lanu ❖ jerseyja ❖ blaga za svečane priložnosti
❖ Poleg naštetega vas čaka velika izbira podlog, zadrg, sukancev, gumbov
in ostale pozamenterije.
Kar
is d
.o.o
., G
oren
jska
ces
ta 3
3c, R
adov
ljica
Balinanje
Odličen začetek leških balinarjevLeški balinarji letos nastopajo v 1. ligi vzhod. Štart po štirihkrogih je več kot uspešen, saj Leščani zasedajo sam vrh lestvice. V uvodni tekmi so doma gostili Brdo in zmagali z12:10. V drugem krogu so gostovali pri Centru. Tekma se jekončala z neodločenim rezultatom 11:11, v podaljšani igri paso izgubili in končni rezultat je bil 12:11. Sledila je še ena tes-na zmaga doma. Z 12:10 so premagali GIC Gradnje Roga-ška. V 4. krogu so v derbiju kola gostili Slogo in prepričljivozmagali s 14:8. Lestvica po štirih krogih: 1. Lesce 10, 2. Slo-ga 9, 3. Čirče Van-Den 7, 4. Center 7, 5. EIS Budničar 6, 6.GIC Gradnje Rogaška 4, 7. Bistrica 3, 8. Brdo 2. M. K.
Judo
Judoisti tekmovali v RaveniV začetku maja so se radovljiški judoisti udeležili tridnevne-ga mednarodnega tekmovanja oseb s posebnimi potrebamiv judu. Osvojili smo pet medalj: Melita Komac zlato, NikJerković srebrno, Irfet Vukalić, Nejc Vidic in Endi Pašić pabronasto. "Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki stes svojimi donacijami omogočili našo udeležbo, še posebejvoznici kombija Katji za vožnjo in vso pomoč," so poudarilitrener Jaka Kolbl in judoisti. M. A.
Odpisani še edini brez porazaV medobčinski malonogometni ligi se prvi del počasi pribli-žuje h koncu. Poglejmo si stanje po posameznih skupinah.V skupini A sta Jack Daniels in ŠD Ribno doživela po en po-raz. Ostaja odprto, kdo se bo boril za naslov in kateri dveekipi bosta prihodnjo sezono igrali v skupini B. Lestvica vskupini A: 1. Jack Daniels 15, 2. ŠD Ribno 15, 3. Lipce 12, 4.AC2400 12, 5. Calimero boys 11, 6. Donat 8, 7. AS Primožič4, 8. Prva jakostna 4, 9. Smola 3, 10. ŠD Lancovo 3. SkupinaB: Ekipa Odpisani je edina ekipa v vseh ligah s popolnim iz-kupičkom. Lestvica v skupini B: 1. Odpisani 18, 2. ŠD BrezjeStudio 86 15, 3. Kašarija team 12, 4. Adrijan 11, 5. Pegaz 9, 6.Cifra 7, 8. Mošnje Cometal 7, 8. NK Begne 6, 9. Oaza - ŠDKaravanke 3, 10. ŠD Vrbnje 0. Lestvica v skupini C: 1. ŠD A.Gašperin 16, 2. ŠD Ribno Mladi 15, 3. ŠD Podnart 12, 4.Zvezde Gorje 11, 5. TVD Partizan Žirovnica 7, 6. ČpinarjiLjubno 7, 7. NK Hom 6, 8. ŠD Kamna Gorica 6, 9. NK Posa-vec 5, 10. The Kobacay' 0. Lestvica v skupini D: 1. FC KOV 13(1 tekma manj), 2. ŠD Dvorska vas 13, 3. Polet Radovljica 13(-1), 4. KMN Utrip 10 (-1), 5. Lancovo mladi 10 , 6. Sokol bar6 (-1), 7. Lene kosti 3, 8. Ekstremi 3 (-1), 10. ŠD Brezje 0 (-1).M. K.
Matjaž Klemenc
Od kod nenavadno ime pr-stomet? "Prstomet je izvirna sloven-ska beseda, njen avtor je To-maž Travnik. Igra je marsi-komu bolj poznana kot ba-linčkanje ali ploščkanje, tek-movalno pa je prstomet kotpanoga mogoče še najbolj po-doben balinanju s kovinski-mi kroglami. Odločili smo seza čisto nov in svež izraz, kibo izražal originalnost in tra-dicijo prave slovenske igre.Po imenu je torej mlada, si-cer pa že dolgo poznana pa-noga, na Primorskem jo ime-nujejo škulje. Igranje z gumi-jastimi ploščki je na našemobmočju znano že vrsto let, vtekmovalnem smislu pa dljeod lokalnega - piknik-turnirjani prišlo. Za organizacijo tek-movanj je bil potreben resenpristop, poenotenje pravil,poimenovanja in rekvizitov.V ta namen smo julija 2008ustanovili Športno društvoBalinci - Prstomet. Prvi praviturnir smo odigrali že leta2006 kar na lastnem dvoriš-ču. Takoj pa je bilo jasno, daje zadeva zanimiva."
Kakšen je sistem tekmova-nja?"Poznamo različne sistemetekmovanja, predvsem to ve-lja za turnirje, kjer jih orga-nizator priredi glede na svo-je cilje in možnosti. V osno-vi so turnirska tekmovanjanamenjena posameznikom
in posameznicam, v ligi paje posameznik del ekipe. Vligaškem tekmovanju lahkonastopajo prijavljeni tekmo-valci, medtem ko se na od-prte turnirje lahko prijavikdorkoli. Na posameznemligaškem krogu dveh ekip semed sabo pomerijo po trijeposamezniki iz ekipe ter en-krat v dvojicah. Zanimivo indokaj unikatno je tudi vred-notenje doseženih rezulta-tov, saj največ štejejo zmagein osvojene točke. Polegtega se vodi razvrstitev posa-mezno in ob koncu ligaške-ga tekmovanja bomo polegekipnih zmagovalcev nagra-dili tudi najboljše posamez-nike. Pri ligaškem tekmova-nju je še posebej zanimivo,da se vse ekipe zberejo naenem mestu in med sebojodigrajo po tekmovalnemkoledarju določena srečanja.Glede na časovne omejitveje liga formirana enokrož-no."
Letošnja sezona je že dobrov teku. "Konec aprila se je začela žedruga ligaška sezona, 1. ligaCarlsberg/Tuborg v prsto-metu. V lanski sezoni se jemed seboj merilo štirinajstmoških ter pet ženskih ekip.V sezoni 2010 pa nastopakar devetnajst moških ekipter šest ženskih ekip, skupajpa je registriranih že blizu150 tekmovalk in tekmoval-cev. Prvi zgodovinski naslovprvakov 1. lige so tako v mo-
ški kot v ženski kategorijiosvojili člani in članice eki-pe K-PRINT iz Srednje vasipri Šenčurju. Največ ekip -društev (Adrijan Črnivec,Krčma pr'Vidmar, Leškicentraši 1, MD Begunje, Le-ški centraši 2, Sledarji ŠDLjubno, ŠD Podnart, TalentiŠD Kamna Gorica in Go-renjski Grafiti), ki nastopajov prvi ligi, pa prihaja prav izradovljiške občine in tudizato lahko trdimo, da je ra-dovljiška občina center temlade športne panoge. Eki-pe sicer prihajajo iz celotneGorenjske in tudi iz ljub-ljanske regije. Željo po igra-nju imajo tudi nove ekipe,zato nameravamo zmanjšatiprvo ligo in dodati še drugoligo. Ob koncu sezone načr-tujemo regijsko pokalnotekmovanje."
Pod katero zvezo bi lahkospadal prstomet?"V ustanavljanju je lastnazveza, saj le tako vsa skrb innapredek za to res množič-no in družabno športno pa-nogo dobi mesto, ki ji gre."
Kakšni pa so dolgoročni na-črti?"Naš cilj je prodor in uvelja-vitev te športne panoge tudizunaj meja Slovenije z origi-nalno slovensko tekmovalnopanogo, ki za spremembo niekstremna in nevarna. Ob tejpriložnosti se zahvaljujemštevilnim posameznikom inpodjetjem, ki so pokazali vo-ljo in pomagali, da prstometni več tako neznana besedakot je bila še nedavno."Več o prstometu si lahkopreberete na spletnem na-slovu www.prstomet.si.
Prstomet tudi zunaj SlovenijeIgor Dornik s Češnjice pri Podnartu je ustanovitelj in glavni organizator prstometa, balinanju podobne igre z gumijastimi ploščicami. V ligi nastopa že devetnajst ekip.
Igor Dornik s popularnimi balinčki
Begunje
V enem dnevu 27-krat na Sankaško kočoLetos smo bili priča že tretji ponovitvi 24-urnega pohoda zzačetkom v Krpinu in s ciljem na 867 metrov višine, naSankaški koči. Na prvih dveh pohodih se je rekordna znam-ka ustavila na 21 pohodov. Prvi zmagovalec je bil Klemen Erman, na lanskem pohodu pa se je zmage veselil SašoGrimšičar. Pred začetkom letošnje preizkušnje vreme ni naj-bolj držalo s tekmovalci. Na srečo se je, ko se je tekma za-čela, tudi vreme umirilo in razen nekaj vmesnega dežja je 32pohodnikov, kolikor jih je letos hodilo, imelo dobre pogoje.Tekmovanje je bilo na visoki ravni, tako v organizacijskemkot v rezultatskem smislu. Vsekakor najbolj veseli, da je vseminilo brez poškodb. Stari rekord, 21 pohodov, je bil letosmočno presežen. Tokrat se je številka ustavila na 27 po-hodih, spodaj pa se je podpisal Klemen Bizjak iz Begunj.Drugo mesto je pripadlo Toniju Kavčiču, tretje pa JožetuOkiču. Oba sta zbrala po 24 pohodov. Prejšnjo rekordnoznamko je prekosil tudi Beno Repinc s 23 pohodi. Rekord je
padel tudi v ženski konkurenci. Z okroglimi 20 pohodi je de-set minut pred koncem zaključila Dragica Stroj iz Begunj.Drugo mesto je s 13 pohodi pripadlo Tanji Bahun. TretjaUrška Ferjan je zbrala 8 pohodov. Podobno kot lani je biltudi letos najstarejši udeleženec pohodov Janez Hrovat, kise je 8-krat podal na Sankaško kočo. Ob razglasitvi priznanjje sramežljivo posijalo sonce, ob sproščenem pogovoru pase je največkrat porajalo vprašanje: se lahko letošnji rekordše izboljša? Na ta odgovor bo potrebno počakati leto dni, kobo na sporedu četrta izvedba 24 ur Sankaške koče. M. K
Irena Avbelj odprla sezono z zmagoNa Grobniku pri Reki je bila prva tekma padalcev za Svetovnipokal. Kot ponavadi, tudi tokrat leški padalci niso ostali brezstopničk. Na najvišjo stopničko je stopila Irena Avbelj, ki jev osmih serijah zbrala enajst kazenskih centimetrov. Ekipnose je dobro odrezala ekipa Elana, ki je nastopila v postaviRoman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Do-men Vodišek. Zbrali so 52 kazenskih centimetrov. Zmagalaje madžarska ekipa Cism. Med posamezniki je slavil Bansz-ki s tremi kazenskimi centimetri. Od Leščanov je bil najbolj-ši Erjavec na petem mestu s sedmimi kazenskimi centime-tri. Na šestem mestu najdemo Salkiča in Vodiška z deveti-mi kazenskimi centimetri. M. K
Se leški nogometaši še lahko rešijo?Še jutrišnji krog in pod streho bo letošnje tekmovanje nogo-metašev v 3. ligi -zahod. V zadnjih štirih krogih Leščani nisobili preveč uspešni. V 22. krogu so v gosteh premagali Jeze-ro Medvode. Po zaostanku 1:0 jim je uspel preobrat in z go-loma Djurkoviča in Gorišča so v zadnjih petih minutah pri-šli do zmage 2:1. Sledila sta dva prepričljiva poraza. Najprejso doma izgubili s Krko s 6:0, nato pa še v gosteh s Kranjem3:0. V 25. krogu so doma gostili Jadran Dekani, v tekmi, kjergledalci niso videli zadetka. Če se Leščani hočejo izogniti iz-padu, morajo v gosteh premagati Roltek Dob, ki se bori zavrh, na drugi strani pa mora Sava Kranj doma izgubiti sKamnikom. Leščani niso tako odvisni samo od sebe, a vse-eno pa upanje umre zadnje. M. A.
Na prireditvi je letos sodelovalo 32 pohodnikov, lanskirekord Saša Grimšičarja so presegli trije: Klemen Bizjak,Toni Kavčič, Jože Okič in Beno Repinc.
Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Mladi
14
Bled, Radovljica
Italijanski Casino v Evropski vasiŽe drugo leto zapored so v začetku maja na Bledu pripravilizaključek projekta "Evropska vas", na katerem so se predsta-vili tudi učenci OŠ Antona Janše. "Na naši osnovni šoli smose med šolskim letom z različnimi dejavnostmi ukvarjali zItalijo. Pred prireditvijo nam je učiteljica Nataša Modrič v šolidodobra približala to državo in izvedla kviz. Pod mentor-stvom likovnega učitelja Primoža Poklukarja so naši učenciizdelali igralni aparat in na prireditvi prikazali skeč z naslo-vom Casino, ki so ga ob pomoči učiteljic Valerije Robnik inJanje Urevc odigrali: Gašper Bohinc, Aleksandra Svetina,Kaja Mavrič, Janez Tonejec in Danica Vrankar," je povedalAndrej Jalen, učitelj na OŠ A. Janša. "Zelo smo ponosni naddostojno predstavitvijo na tej prireditvi. Tema letošnjega ev-ropskega leta je boj proti revščini in socialni izključenosti. Vtem duhu so bile države tudi predstavljene. Glede na ustrez-no vsebino, se je našemu povabilu prijazno odzvala ambasa-dorka Unicefa in igralka gospa Milena Zupančič, ki je otrokena omenjenem prostoru prijazno nagovorila k strpnosti inodnosu do revščine. Projekt bomo zaključili na šoli s pred-stavitvijo fotografij s prireditve, ponovitvijo skeča in pogostit-vijo italijanske specialitete, slaščice tirasmisu." M. A.
Radovljica
Mladi iz Kresničke med dirkači na Grobniku Otroci in mladostniki iz Kresničke, kriznega centra za mladev Lescah, so se konec aprila odpravili na znano hrvaško dir-kališče Grobnik, kamor jih je na Slovenski dan motociklizmapovabila družba Sava Tires. "Dogodka se je udeležilo dvaj-set otrok in mladostnikov, šest srečnežev iz naše skupiniceje nato čakalo prijetno presenečenje - po dirkaški progi so sezapeljali z rally voznikom Andrejem Jerebom. Dekletom jenekoliko vzelo dih, vsi pa so bili nad vožnjo izjemno navdu-šeni. Drugi smo si, z nekaj zavidanja v očeh, vožnjo ogleda-li s tribun," je povedala Martina Sodja s CSD Radovljica."Medtem ko so motoristi opravljali treninge, so bili našiudeleženci resno zaposleni na Dunlopovem prireditvenemprostoru. Za začetek so vsi prejeli majice in postali člani eki-pe. Nato pa jih je čakala težka naloga. Vsak posameznik jemoral prešteti pnevmatike na prireditvenem prostoru, nari-sati vzorce najmanj treh, nazadnje pa še skicirati svoj sanj-ski motor. Vsi so se odlično odrezali, nato pa je šest najbolj-ših risb prejelo Dunlopove nagrade," je dan opisala Sodje-va, ki se v imenu vseh udeležencev podjetju Sava Tires za-hvaljuje za izlet, prejete nagrade in fotografije. M. A.
Radovljica
LAS-ova prireditev za mlade Lokalna akcijska skupina za preventivo odvisnosti ObčineRadovljica vabi na prireditev za mlade z naslovom Mladostje letni čas veselja. Prireditev bo v športnem parku ob TVD-ju v Radovljici v petek, 11. junija 2010, z začetkom ob 18. uri.Vstop je prost. Program: koncerti mladih glasbenih skupin,raperji, žonglerji, mažorete, posebni gostje. Za udeleženceorganizatorji pripravljajo brezplačno pogostitev s carskimpražencem in majice za obiskovalce.
Gašper Bohinc, Aleksandra Svetina, Kaja Mavrič, JanezTonejec in Danica Vrankar so na Bledu odigrali skeč z naslovom Casino.
Ana Hartman
Učenci podružnične šoleOvsiše so na tretjem med-šolskem tekmovanju v zbira-nju odpadnih pločevink vsklopu ekološko-humani-tarnega projekta Podari plo-čevinko, ki ga je razpisaladružba Interseroh, med štiri-najstimi sodelujočimi šolamiosvojili drugo mesto. S 309kilogrami pločevink so si pri-služili nagrado v višini 300evrov. Zbiralni akciji so sepridružili že tretje leto, letospod mentorstvom HelenePrimc. S projektom Podaripločevinko so na začetku šol-skega leta seznanili učencein starše. Nekateri učenci soprazne pločevinke pobiralicelo ob cestah in na različnihprireditvah, v akcijo pa sovključili tudi sorodnike, pri-jatelje in okoliške prebivalce."Nekateri so zbrane ploče-vinke predali najbližjemušolarju, drugi so jih postavilina zbirno mesto za šolo,
tako da večkrat niti ne vemo,kdo vse nam je pomagal prizbiranju. Prav vsem se iskre-no zahvaljujemo," je pouda-rila Vilma Kravanja-Gosnik,vodja šole z 48 otroki od pr-vega do petega razreda.Na šoli pa ne zbirajo le ploče-vink, pač pa tudi plastične za-
maške, iztrošene baterije inkartuše. "Učence celo šolskoleto opominjamo, da je zbira-nje in ločevanje odpadkovnaša skupna dolžnost in od-govornost. Vreče, namenje-ne zbiranju prej omenjenihodpadkov, so se zelo hitropolnile," je vodja šole pohva-
lila učence ter dodala, da od-padke zelo vneto zbirajo inločujejo tudi učiteljice. "Po-nosni smo, da jih vsako letozberemo več in da nam pritem pomaga veliko krajanov,ki jim ni vseeno za našeokolje," je še dejala VilmaKravanja-Gosnik.
Nagrajeno zbiranje pločevink
Ana Hartman
Lesce - Na 33. Državnemtekmovanju mladih čebelar-jev, ki je v začetku maja po-tekalo v Cerkljah, je sodelo-valo kar 532 krožkarjev izvse Slovenije, med njimi tudidevet učencev Osnovne šoleFrana Saleškega FinžgarjaLesce. Na tem tekmovanju le-ški mladi čebelarji že tradicio-nalno uspešno sodelujejo, le-tos so se najbolj izkazali VidSlapničar, Januš Grm, MašaGrošelj in Zala Černič Bagari,ki so v nižji starostni skupiniosvojili vse možne točke in stem zlato priznanje. Za na-grado so prejeli s čebelaminaseljen panj. Jaka Bizjak inTimotej Grm sta imela le en
napačen odgovor in sta takoprejela srebrno priznanje.Slednjega so v srednji starost-ni skupini dobili tudi AjdaČop Jurman, Aljaž Mulej inVid Grašič. "Znanje našihmladih čebelarjev je na zelovisokem nivoju," je bila potekmovanju zadovoljna men-torica Helena Cilenšek, ki obpomoči čebelarja BranetaKozinca vodi čebelarski kro-žek v Lescah. Obiskuje ga 33učencev, razdeljeni pa so vtri starostne skupine. "Krož-karji so zares pridni in delav-ni. Zanimanje za čebelarskikrožek se povečuje, nove čla-ne pa skušamo pritegniti ssodelovanjem na različnihprireditvah," je dodala Cilen-škova.
Nov uspeh mladih čebelarjev
Marjana Ahačič
Osrednja tema projekta sodržavljanstvo in človekovetemeljne pravice. Letos paso želeli osvetliti tudi drugaglobalna vprašanja, kot sosocialna in ekonomska ko-hezija, varstvo okolja ter kul-turna raznolikost. "Na našišoli smo se odločili za tema-tiko Spoznavanje držav EU -za en dan učitelj, kjer si lah-ko svojo deželo predstaviltudi skozi kulturo in tradici-onalno hrano svojega okolja.Mi smo to s pomočjo učen-cev, ki so se za en dan prele-vili v učitelje, pokazali tudiučencem iz Nemčije, ki so knam prišli na izmenjavo inso izdelovali panjske konč-nice in medene kruhke," je
povedala mentorica MojcaGubanc."Tako smo projektu našihučencev dali naslov Kruh,med in medeni kruhki v slo-venskem ljudskem izročilu.S pomočjo odlične pozna-valke slovenskega ljudskegaizročila, gospe Dušice Kuna-ver, smo se orientirali pred-vsem na ohranjanje ljudske-ga izročila pri peki kruha(običaji ob setvi, žetvi inpraznična peka kruha). Pripridelavi medu skozi zgodo-vino pa smo se orientirali napanjske končnice, ki soeden največjih darov našekulturne in tudi umetniškedediščine. Medeni kruhki sologična posledica prej našte-tega. Poleg tega do zameša-ni iz medenega testa, so
prav tako nekaj posebnega vnašem ljudskem izročilu.Pri projektu so sodelovalištirje učenci. Gašper Drobun, 9. a: "Izvedel sem mnogo zani-mivih stvari, predvsem otem, kako so živeli nekoč.Imeli smo veliko poučnihizletov, ki so bili zaradi dru-ženja s prijatelji vedno tudizabavni."Sara Smolej, 9. b:"Projekt mi je bil všeč, kersmo si ogledali zanimivestvari, ki so name naredilevelik vtis. Če bi se to moraliučiti iz knjig, ne bi bilo takozanimivo."Toni Podobnik Rozman, 9. c:"Ta projekt mi je bil všečpredvsem zaradi družbe, ka-mor spada tudi mentorica,
gospa Mojca Gubanc. Naj-bolj mi je bilo zanimivo sre-čanje z gospo Dušico Kuna-ver, ki je zelo izobraženaoseba. Ni mi žal časa, kersem se poleg srečanja z za-nimivimi ljudmi tudi velikonaučil".Janez Zore, 8. c:"Nad delom v okviru projek-ta Pomladni dan v Evropisem navdušen, saj smo veli-ko izvedeli o slovenskih na-rodnih jedeh. Mi smo seosredotočili na kruh in med.Izdelovali smo Dražgoškekruhke in se naučili, kakojih pravilno narediti. Zelo jebilo poučno in hkrati zabav-no. Take dneve podpiram inse mi zdi, da bi jih bilo trebauvesti v šoli kot tehniškedneve."
Medeni kruhki za Pomladni danOŠ A. T. Linharta je v tem šolskem letu prvič sodelovala v projektu Pomladni dan v Evropi 2010.
Na podružnični šoli Ovsiše veliko pozornosti namenjajo zbiranju in ločevanju odpadkov.
Z zlatim priznanjem nagrajeni mladi čebelarji iz Lesc: MašaGrošelj, Januš Grm, Vid Slapničar in Zala Černič Bagari
Deželne novice, petek, 4. junija 2010
Prireditve
15
Knjižnica A. T. Linharta
ves mesec "POLETNO BRANJE"
Brati zunaj je užitek, zlasti v poletnih mesecih, zato vas letos znovavabimo na poletno branje pred knjižnico.
ves mesec "ANTON DERMOTA - OB STOLETNICI ROJSTVA"
Razstava kopij dokumentarnega gradiva iz osebnega arhiva Mari-je Peternel, sestre Antona Dermote, in knjig iz zbirke našeknjižnice.
sreda, 2. junija"IN MEMORIAM: JOŽE ŠIFRER"
Občinska knjižnica Jesenice in Knjižnica A. T. Linharta Radovljicaposvečata ob 19.00 literarni večer spominu na prof. Jožeta Šifrerja.Prireditev bo v Knjižnici Matija Čopa v Žirovnici.
ponedeljek, 21. junija, ob 18. uri
"DR. CENE AVGUŠTIN - SPOMINSKI VEČER"Kulturni večer v spomin častnemu občanu in muzealcu bo v organi-zaciji Muzejev radovljiške občine potekal v baročni dvoraniradovljiške graščine.
10. junija - 30. junija "RIBICA JE ZAPLAVALA"
Razstava likovnih izdelkov učencev 1. in 2. razreda OŠ A. T. Linhar-ta Radovljica, ki obiskujejo likovni krožek. Mladi likovniki so ustvar-jali pod mentorstvom Marjete Čop, Natalije Čuden in Katjuše Šte-fančič.
torek, 22. junija, ob 18. uri"RIBICA JE ZAPLAVALA"
Otroci 2. razreda likovnega krožka OŠ A. T. Linharta Radovljica nasbodo k ogledu razstave povabili s kulturnim programom v počastitevdneva državnosti.
Knjižnica Lesce
ves mesec "GREMO NA MORJE"
Razstava likovnih izdelkov učencev 3. A razreda OŠ F. S. FinžgarjaLesce, ki so ustvarjali pod mentorstvom Jane Ulčar.
Linhartova dvorana Radovljica
KARAVANA PLESA - PLESNA PREDSTAVA ORIENTALSKEGA PLESA. SALAM GHAZEEA.
4. JUNIJA OB 20. URI: Večplastna predstava, v kateri osem plesalk zigranimi deli, multivizijo in seveda plesnimi točkami nazorno pona-zori razvoj orientalskega plesa. Predstavljeni bodo folklorni, klasični inmoderni stili plesov Orienta v obliki zgodbe. ZA IZVEN Predprodajavstopnic na blagajni Linhartove dvorane (tel.: 537 29 11) od petka donedelje od 17. do 20. ure. Informacije in rezervacije po tel.: 537 29 00 od8. do 14. ure vsak delavnik.
POLETJE NA LINHARTOVEM TRGU 2010VEČER ULIČNEGA PLESA: Blejski plesni studio Linhartov trg Radovljica
24. JUNIJA OB 20. URI: Miha Krušič je v Blejskem plesnem studiu okrogsebe zbral tiste, ki hočejo, zmorejo in znajo. Ulični ples - breakdance je vZdruženih državah Amerike stalnica, pri nas pa vrhunska atrakcija, kinastopajočim po trdem treningu prinese sprostitev in zabavo. ZA IZVEN
VOKALNO POPEVKARSKO DOŽIVETJE: ZnamenjeLinhartov trg Radovljica
1. JULIJA OB 20. URI: Mlade pupe iz Tolmina so se zbrale v ženskempevskem zboru Znamenje in nam bodo četrtkov večer popestrile z naj-bolj spevnimi popevkami zadnjih let od slovenskih do tujih od mirnih inživahnih. ZA IZVEN
SEDEFLinhartov trg Radovljica
8. JULIJA OB 20. URI: Sedef se od svojega nastanka, leta 2004, posvečaglasbeni tradiciji sevdalink. V tem času so razvili lasten prepoznavenpristop do aranžiranja in izvajanja te glasbene zvrsti, kjer vpletajo ele-mente jazza, klasike, flamenka in sodobne glasbe. ZA IZVEN
BLUE ANGEL GANGLinhartov trg Radovljica
15. JULIJA OB 20. URI: Blue Angel Gang, čeprav v večini Italijani, pred-stavljajo največji ameriški izvozni artikel - blues. V njihovih skladbahse prepletajo stare note Memhisa s funk dodatki Jamesa Browna inMacea Parkerja, z diskretnim pridihom soula šestdesetih let. Njihovaglasba je doživetje za sladokusce in presenečenje za nepoznavalce.ZA IZVEN
Junij 2010
Uvod v poletne večereJure Kuralt, lastnik radovljiškega GP (grajski pub), je v petek,28. maja, pripravil zanimiv glasbeni večer. Ob otvoritvi letne-ga šanka na terasi je nastopil big band Bid Bang pod vod-stvom mag. Blaža Trčka. Glasbeniki so občinstvo - tako mla-do kot staro - zabavali do poznih ur. Nastopili so tudi prvi glasGorenjske Ana Mengeš, Klemen Černe, Nataša Artiček in Dar-ko Peterman. V prijetnih poletnih večerih boste lahko posede-li ob sladoledu ali različnih koktajlih in poslušali glasbo, saj jeJure obljubil, da bo še organiziral podobne večere in tako po-pestril zabavno in kulturno življenje v Radovljici. I. K.
Danes podirajo balon nad bazenomPrav danes bodo z radovljiškega bazena sneli napihljivi balon,ki že sedmo sezono zapored omogoča treninge in rekreacijskoplavanje tudi pozimi. Kopališče pa bodo za obiskovalce odprli14. junija. Do konca avgusta bo odprto od ponedeljka do pet-ka od 10. do 18. ure in od 21. do 22. ure, ob sobotah, nedeljahin praznikih od 10. do 19. ure. S predprodajo družinskih in pre-nosnih sezonskih vstopnic s popustom so začeli v torek, še do15. junija pa jih je moč kupiti med 10. in 12. ter 17. in 19. uro nablagajni kopališča. Kot je povedala Polona Rob, cene ostajajotakšne kot lani, torej 55 evrov za prvega in 33 za vsakega na-slednjega družinskega člana. Plavalni klub Gorenjka banka Ra-dovljica bo tudi med letošnjimi počitnicami organiziral plaval-ne tečaje za otroke, rekreacijsko plavanje (junija in julija od po-nedeljka do petka med 21. in 22. uro ter avgusta od 18. do 19.)in enkrat na teden vodno aerobiko. Sicer pa je letošnja novostna radovljiškem kopališču klančina, ki so jo speljali od vhodapa vse do bazena in omogoča dostop do bazena tudi gibalnooviranim. Obnovili so sanitarije pri bifeju in streho nad bife-jem, garderobo in sanitarijami. Izoliran je bil tudi kompenza-cijski bazen. V kampu so bile po evropskih standardih obnov-ljene električne omarice. V soboto, 26., in v nedeljo, 27. junija,bo na radovljiškem kopališču tradicionalni Mednarodni mitingMOBITEL 2010, ki je terminsko prilagojen evropskemu plaval-nemu prvenstvu avgusta na Madžarskem. M. A.
Torta in pomoč družini ob 5. obletniciV dneh med 16. in 18. junijem bodo v prodajalni čevljev Žilnikpraznovali peto obletnico poslovanja. Odločili so se, da bodoob tej priložnosti, tako kot je v navadi v mnogih trgovinahdružbe Žilnik po Sloveniji, z obutvijo obdarovali eno družino.Katera družina bo to, se bodo odločili na radovljiškem CSD. Zavse ostale v trgovini ob svojem prazniku pripravljajo posebnepopuste, v petek, 18. junija, pa tudi pogostitev s torto. M. A.
Knjižnica Kropaves mesec "ANTON DERMOTA - OB STOLETNICI ROJSTVA"
Razstava kopij dokumentarnega gradiva iz osebnega arhiva Marije Pe-ternel, sestre Antona Dermote, in knjig iz zbirke naše knjižnice.
ves mesec "POLETNO VESELJE"
Razstava likovnih izdelkov otrok iz Vrtca Kropa z mentoricama Tat-jano Rampre in Heleno Štular.
Knjižnica Begunjeves mesec
"POČITNICE SO TU"
Razstava likovnih izdelkov učencev 1. B razreda OŠ Begunje z men-toricama Sašo Hrovat in Simono Prek.
vse knjižnice "SUPERKNJIGA"
Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD ... in poglejte, kajpredlagajo drugi!
SOBOTA, 5. JUNIJA 2010 - PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTIRADOVLJICAOd 9. - 13. ure
Športni park Radovljica: športne igre: košarka-trojke, badminton, šah,rolkanje
Od 16. do 20. ureLinhartov trg Radovljica: Predstavitev radovljiških društev na stojni-cah TD Radovljica
Ob 17. uri Vrt gostilne Kunstelj - ob stari trti: nagovor predsednika Krajevneskupnosti Radovljica; nagovor predsednika Vinogradniškega društvaŠparon Radovljica; Linhartov oder: Birtne in pivci
Ob 18. uri Linhartov trg Radovljica ali desni atrij graščine: Smeh teater - KUDBrezje igra "Skok čez plot" (F. Ankerst)
Ob 20. uri Avla graščine Radovljica: MePZ A.T. Linhart Radovljica, zborovodja g.Peter Novak
Poletni urniki v knjižnicahOd 1. julija do 31. avgustabodo vse knjižnice v občinikot ponavadi delovale popoletnem urniku. KnjižnicaAntona Tomaža Linharta botako med počitnicami odpr-ta ob ponedeljkih od 8. do19. ure, v torek, sredo in pe-tek od 8. do 14. ure, v četrtekod 10. do 19. ure in v sobotood 8. do 13. ure. KnjižnicaBegunje bo odprta ob torkihod 14. do 19. ure, KnjižnicaBrezje ob petkih od 15. do19. ure, Knjižnica Kropa obsredah od 14. do 19. ure inKnjižnica Lesce ob ponedelj-kih in sredah od 14. do 19.ure ter ob petkih od 9. do 14.ure. M. A.
Invalidom prijazen pohodDruštvo invalidov občin Ra-dovljica Bled vabi svoje članepohodnike, da se pridružijoOlgi Grm, ki bo v torek, 8. ju-nija, organizirala invalidomprijazen pohod. Zborno me-sto je ob 9. uri pod lipo predEkonomsko gimnazijo v Ra-dovljici. S seboj naj pohodni-ki prinesejo nahrbtnik s hra-no in pijačo. M. A.
Fish
er in
tern
atio
nal,
d.o.
o., K
idri
čeva
36,
Cel
je
deželne noviceDeželne novice, petek, 4. junija 201016
Kamna Gorica
S slovensko pesmijo med Američane
Maja je dvomesečni obisk pri stricu v rojstni vasi v Kamni Go-rici zaključila osemdesetletna Barbara Buta, roj. Pogačnik, kisicer živi v mestu Phoenix na jugozahodu ZDA. Komaj pet-najstletna je skupaj s starši ter starejšima sestro in bratomspomladi leta 1945 bežala preko Ljubelja v neznano. Mama, kije bila že doma hudo bolna, je v taborišču na Koroškem umr-la, sama pa je z očetom in sorojencema odšla v Severno Ame-riko. Barbka, kot jo kličejo v Kamni Gorici, stike s slovenskimjezikom ohranja preko sorodnikov v Sloveniji ter s prepeva-njem. Iz Slovenije ji je namreč teta iz Kamne Gorice že predleti poslala note in besedila nabožnih pesmi, ki jih sedaj obspremljavi ameriške organistke prepeva vsako nedeljo predmašo v kraju, kjer živi. Kljub temu da njenih pesmi nihče drugne razume, pa ima pri tem vedno tudi precej poslušalcev. Kotpravi, na ta način slavi Boga in ohranja slovenski jezik. K. B.
Begunje
Očistimo Slovenijo, mesec dni kasneje
Takole je bil pred dvema tednoma, le mesec dni po akciji, vkateri smo vsi čistili Slovenijo, videti potok Blatnica v Krpi-nu. Pa ne, da smo se iz uspešne akcije naučili le to, da boprihodnjo pomlad že kdo počistil za nami? Fotografijo namje poslal bralec Tomaž, ki je povedal, da je nesnago opazil50 metrov pod vodnim zbiralnikom Mravljinc. "Dober me-sec po čistilni akciji nekaterim očitno še vedno nekaj ni jas-no ...," razočaran ugotavlja. M. A.
Begunje
Tudi letos so praznovali dan mladostiNa dan, ki smo ga nekoč praznovali kot dan mladosti, je potpo radovljiški in nekaterih sosednjih občinah zaključila štafe-ta mladosti. S Poljške planine, kjer je bil leta 1944 ustanovljenKokrški odred, so jo v petek, 21. maja, odnesli v Drago, odtam pa naprej proti Tržiču. V prihodnjih nekaj dneh je natopotovala iz rok v roke, pot pa je originalna "Jelovška štafeta"zaključila 25. maja v Krpinu, kjer so jo predali Titu. Organiza-torji, društvo Ejga, so tradicijo iz časov nekdanje države prvičobudili lani. "Da mlade zbudimo, ker so samo doma, se nedružijo in komunicirajo le še prek elektronskih medijev," jepojasnil eden od organizatorjev Franjo Pogačnik. A zaniman-je za obujanje tradicije štafete mladosti je bilo tako veliko, daso jo letos iz domače krajevne skupnosti Begunje nosili povsej radovljiški in še sosednjih občinah. M. A.
Takole je gospa Barbka skupaj s stricem Markom Pogačnikom zapela v cerkvi v Kamni Gorici.
Marjana Ahačič
Radovljica - Na Srednji go-stinski in turistični šoli Ra-dovljica je bilo sredi aprilazadnje izmed treh predtek-movanj najboljših mladih,obetavnih slovenskih kuhar-jev srednješolcev. Najboljšein najizvirnejše jedi sta pri-pravila Manuel Majerič izSrednje gostinske in turistič-ne šole v Izoli in Luka Erja-vec iz Srednje šole za gostin-stvo in turizem v Ljubljani,na enem od prejšnjih pred-tekmovanj pa se je med dva-najst finalistov uvrstila Ra-dovljičanka Simona Maček.Cilj projekta Tuševa kuhar-ska zvezda je bil spodbuditizanimanje mladih za poklickuharja in dvigniti ugledtemu, na trgu dela zelo iska-nemu poklicu.
Vsak tekmovalec je priprav-ljal v predtekmovanju pro-jekta Tuševa kuharska zvez-da glavno jed za dve osebi sprilogo in dekoracijo. Mladikuharji so bili razdeljeni vdve skupini, znotraj katerihso imeli enake sestavine, izkaterih so morali izdelatisvoje specialitete. Za nalogoso imeli 95 minut časa, v ka-terem so morali poleg pri-prave in serviranja jedi po-skrbeti tudi za pisanje recep-ture, pripravo delovnega me-sta in pospravljanje delovne-ga prostora. Simona se je vfinale prebila z odlično pura-novo rulado z avokadom tergratiniranim korenjem nakrompirjevem pireju.S projektom Tuševa kuhar-ska zvezda, v katerem so so-delovali dijaki srednjih šol zagostinstvo in turizem iz Ce-
lja, Ljubljane, Radovljice, Ra-dencev, Izole in Novega me-sta, želijo v Tušu, pobudnikuin organizatorju projekta,skupaj s partnerji spodbuditizanimanje mladih za poklickuharja in ob tem mlade,nadarjene in inovativne ku-harje predstaviti širši javno-sti ter bodočim delodajal-cem in kolegom iz stroke.Ravnateljica Srednje gostin-ske in turistične šole Radov-ljica Marjana Potočnik je ve-sela, da njihova šola gostipredtekmovanje mladih ku-harjev: "Projekt Tuševa ku-
harska zvezda je odlična pri-ložnost, da se najboljši mladikuharji predstavijo javnosti,potencialnim delodajalcemin svojim vrstnikom. Obe-nem pa je priložnost zapredstavitev tega zelo zani-mivega in dinamičnega po-klica mladim, ki se za kuhar-ski poklic še odločajo." Orga-nizatorji so na tekmovanjapovabili tudi dijake zaključ-nih razredov okoliškihosnovnih šol, ki so čare inrazburljivosti kuharskegapoklica spoznavali kot gle-dalci tekmovanja.
Radovljičani med najboljšimi kuharjiSimona Maček iz radovljiške Srednje gostinske in turistične šole je bila ena od finalistk na vseslovenskem kuharskem tekmovanju.
Ivanka Korošec
Lipnica - Na sam prazničnidan, v torek, 27. aprila, soslovesno odprli prenovljenolovsko kočo Lovske družineJelovica na Taležu. Koča ležiprav na obronku Jelovice navišini 725 metrov, izprednje je čudovit razgled navečino blejsko-radovljiškekotline. Lovska koča je pri-ljubljena izletniška točka inje že od vsega začetka služi-la kot planinski dom. NaTalež vodi več različnihpoti, od Ribenskega ali Bo-deškega mosta, iz Spodnje
Lipnice po cesti ali po raz-nih bližnjicah. Ena lepših jeiz odcepa pri "hvačah" čezLedinco. Jelovica in takotudi Talež sta vredna obiskav vseh letnih časih, saj jeplanota primerna za kole-sarjenje, pohodništvo, go-barjenje ali raziskovanjevsega neznanega. Novi naje-mnik Damijan Grilc bo združinsko ekipo poskrbel,da nihče ne bo lačen in že-jen, pred kočo pa lahko uži-vate v nepozabnem razgle-du. Koča bo odprta vsakdan, za večje skupine je se-veda potrebna najava.
Odprtje lovske koče na Taležu
Simona Maček iz Srednje gostinske in turistične šole Radovljica si je finale prikuhala s puranovo rulado z avokadomter gratiniranim korenjem na krompirjevem pireju.
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Eno od tekmovanj je bilo tudi v kuhinji radovljiške gostinske šole. I Foto: Anka Bulovec
