DELOVEN PLAN I RAZVOJNA POLITIKA NA STOPANSKA BANKA … 11 - delovna politika biz plan... · - 1 - Deloven plan i razvojna politika na Stopanska banka AD - Skopje za periodot 2012-2014

S T O P A N S K A B A N K A AD – S K O P J E

DELOVEN PLAN I RAZVOJNA POLITIKA NA STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

za periodot 2012-2014 godina

Skopje, April 2012 godina

- 1 -

Deloven plan i razvojna politika na Stopanska banka AD - Skopje za periodot 2012-2014 godina - rezime

Ekonomsko opkruùvawe – skromno zakrepnuvawe

o Blago zakrepnuvawe na ekonomskite aktivnosti;

o Inflacijata bazirana na Indeksot na potro{uva~ki ceni (IPC) da se zadrì na nivo pod 3.0%;

o Bankarskiot sektor se o~ekuva da ostane dobro kapitaliziran, finansiran od depoziti i posledovatelno da zadrì nizok profil na rizik;

o Pointenzivni reformi za zgolemuvawe na konkurentnosta i pristapuvaweto vo EU.

Glavni celi – silna kapitalna baza, prudentno upravuvawe so rizicite i normalizirawe na nagraduvaweto na akcionerite

o Prodolùvawe so davaweto na odli~ni uslugi na klientite;

o Poddrùvawe na novi dinami~ni sektori;

o Da se bide doverliv partner na klientite preku obezbeduvawe superioren kvalitet na uslugite i seopfatni paketi na bankarski proizvodi i uslugi;

o Disperzirawe na bazata na korporativni depoziti so direktna vkrstena proda`ba i voveduvawe na novi konkurentni proizvodi;

o Zajaknuvawe na merkite za naplata;

o Prodolùvawe so efikasnata politika za namaluvawe na tro{ocite kako postojana vrednost na Bankata;

o Podobruvawe na proda`nite ve{tini na mreàta na filijali i kanalite za proda`ba preku treti lica;

o Implementirawe na prudentnite barawa za adekvatnost na kapitalot.

Glavni finansiski rezultati

o Dobivkata pred odano~uvawe vo 2014 godina }e dostigne 23,8 milioni EUR;

o Povratot na kapital }e bide na nivo od 12.2%;

o Neto kamatnata margina }e iznesuva 3.5%;

o Koeficientot na rashodi vo odnos na prihodi }e zabeleì pad na 52%;

o Koeficientot na rizi~nite plasmani }e iznesuva 8.1%;

o Sostojbata na krediti (bruto) }e se zgolemi za 24.0% (za periodot 2012-2014);

o Sostojbata na depoziti }e se zgolemi za 27.0% (za periodot 2012-2014);

- 2 -

Finansiski indikatori EUR 000

2011 ostvareno

2012 B 2013 DP 2014 DPIndeks

2014/2012

Prose~na stapka na

porast

Bilans na uspeh

Neto prihodi od kamata 33,427 36,114 41,059 48,505 134.3 13.3%Neto prihodi od provizii i nadomestoci 13,748 14,521 15,726 17,188 118.4 7.7%

Bruto operativni prihodi 50,841 54,318 60,595 69,684 128.3 11.1%

Operativni tro{oci (32,092) (31,747) (33,670) (35,968) 113.3 3.9%

Dobivka pred odano~uvawe 12,869 14,686 17,976 23,778 161.9 22.9%

Bilans na sostojba

Vkupna aktiva 1,155,839 1,253,180 1,387,946 1,566,799 125.0 10.7%

Vkupno krediti (bruto) 798,347 864,869 955,046 1,072,379 124.0 10.3%

Krediti na naselenie 462,392 495,856 545,442 613,622 123.8 9.9%

Krediti na firmi 335,955 369,012 409,604 458,756 124.3 10.9%

Vkupno depoziti 922,080 1,000,854 1,116,983 1,271,241 127.0 11.3%

Depoziti na naselenie 735,662 794,607 885,987 1,005,595 126.6 11.0% Depoziti na firmi 186,418 206,246 230,996 265,645 128.8 12.5%

Povratok na kapital 9.3% 9.3% 10.3% 12.2%Koeficient na rashodi vo odnos na prihodi 63% 58% 56% 52%

Neto kamatna margina 3.1% 3.2% 3.3% 3.5%

Koeficient Krediti/Depoziti 87% 86% 86% 84%Koeficient na nefunkcionalni krediti 9.5% 9.1% 8.8% 8.1%

- 3 -

I. Ekonomsko opkruùvawe Zaostruvaweto na Evropskata dol`ni~ka kriza vo vtorata polovina na 2011 godina go zagrozi globalnoto zakrepnuvawe preku zajaknuvawe na pritisocite i slabostite na evro zonata. Branot na nadolna korekcija na dràvniot dolg na odredeni evropski dràvi ja zgolemi zagriènosta okolu zagubite na bankarskiot sektor i posledovatelno rezultira{e vo namalen rejting na bankite koi imaat zna~itelna izloènost kon problematичните sredstva. Jakiot moment na recesija koj se sozdade, dopolnitelno se pro{iri so zgolemena neizvesnost i dopolnitelni merki na predostro`nost vo nekoi EU zemji. Значителни namaluvawa za kratko vreme, bez dvoumewe, }e imaat mnogu pojako vlijanie vrz ekonomskata aktivnost i vrabotenosta vo EU otkolku {to be{e prethodno predvideno, osobeno vo onie zemji najmnogu pogodeni od dol`ni~kata kriza. Iako pod tekovnite ekonomski okolnosti industrijata se ~ini nema da se soo~i so povtoruvawe na scenarioto od 2009 godina, izgledite na EU ekonomiite vo 2012-2014 se seu{te relativno povolni. Kompaniite se o~ekuva da gi zajaknat svoite bilansi i bankite se o~ekuva da ja zgolemat svojata kapitalna sila vo tekot na ovoj period. Vo tek na se pogolemite o~ekuvawa za bavnoto zakrepnuvawe na stranskata direktna pobaruva~ka, porastot na doma{nata ekonomija se o~ekuva da ostane pod potencijalot vo tekot na 2012-2014 godina. Imeno, o~ekuvame blago zabavuvawe na doma{noto ekonomsko zakrepnuvawe vo 2012 godina, so porast na BDP od 2.4% i nezna~itelno zajaknuvawe na porastot do 3.3% vo 2013 i do 4.3% vo 2014 godina. Sepak, srednoro~no i dolgoro~no, restruktuiraweto na industriite }e stane neizbe`no so cel da se zgolemi konkurentnosta i da se zabrza pristapuvaweto kon EU. Prose~nata godi{na stapka na inflacija, merena preku indeksot na potro{uva~kite ceni, se o~ekuva da bide okolu 2% vo 2012 godina i da ostane pod 3% vo tekot na 2013 i 2014 godina. Ova go preslikuva o~ekuvanoto olesnuvawe na nadvore{niot inflatoren pritisok, primarno poradi porastot na zagriènosta vo vrska so slabata ekonomska aktivnost vo EU vo tekot na 2012-2014 godina. Vo 2012 godina, optekot na pari~nata masa (M4) se o~ekuva da dostigne 9.0% godi{en porast, vo o~ekuvawa za ponatamo{en porast na denarskite i depozitite vo stranska valuta. Vo uslovi na vlo{en kapacitet za generirawe prihodi na privatniot sektor, kreditnata aktivnost vo 2012 godina se o~ekuva da bide umerena so 7.6% godi{en porast. Vo idnina, monetarniot i kreditniot porast se o~ekuva da dostigne 10% do krajot na 2014 godina, dodeka kamatnite stapki se o~ekuva da prodolàt so trendot na pripojuvawe kon kamatnite stapki na Evro Zonata. Vo takvi uslovi, doma{niot bankarski sektor se o~ekuva da ostane so dobra kapitalizacija, finasiran od depozitite i posledovatleno da go zadrì niskiot profil na rizik. Devizniot kurs se o~ekuva da ostane stabilen i fiskalnata i monetarnata politika da go zadrì soodvetniot balans pome|u

- 4 -

poddrùvawe na ekonomskoto zakrepnuvawe i zadrùvawe na makroenonomskata stabilnost.

II. Deloven plan i Razvojna politika za periodot 2012-2014 godina

1. Celi na Delovniot plan

Primarni celi na Delovniot plan na Bankata za periodot 2012-2014 godina se slednive:

• Normalizirawe na nagraduvaweto na akcionerite so prezemawe

prifatliv rizik, stabilen porast na kapitalot, adekvatno nivo na kapitalni investicii vo Bankata i dolgoro~na stabilnost vo raboteweto;

• Bankata }e ostane dobro kapitalizirana so cel da go poddrì proektiraniot porast i da gi aпsorbira potencijalnite {okovi vo nesigurnoto i promenlivo opkruùvawe;

• Pazarnata pozicija na Бankata }e se zadrì vo bliska povrzanost so rizikot i profitabilnosta na Бankata;

• Uspe{na i navremena usoglasenost so zakonskite propisi za finansisko izvestuvawe kako del od reformite vo bankarskiot sistem na земјата;

• Razvoj i usovr{uvawe na informatiчка tehnologija; • Upravuvawe so ~ove~kite resursi vo Bankata so cel da se zadrì

ugledot na Bankata, prepoznatliva po profesionalniot odnos kon komitentite;

• Kako nositel na platniot promet vo zemjata i so stranstvo, Bankata aktivno }e se angaìra vo sproveduvawe na re{enija {to obezbeduvaat brzi i kvalitetni uslugi na klientite.

Sepak, vo uslovi na nesigurno ekonomsko opkruùvawe, a zaradi zadrùvawe na mestoto kako edna od najdobrite banki vo zemjata, za periodot 2012-2014 godina se proektirani slednite dopolnitelni celi:

• Prevzemawe soodvetni merki i aktivnosti za uspe{no rabotewe i prilagoduvawe kon novite pazarni uslovi, imaj}i gi predvid barawata na postoe~kite i potencijalnite klienti;

• Natamo{no podobruvawe i modernizacija na raboteweto, voveduvawe na novi bankarski proizvodi i uslugi, osvojuvawe na novi pazarni segmenti, zajaknuvawe na konkurentnata pozicija na Bankata, kako osnovni karakteristiki na sekoja moderna i univerzalna banka;

- 5 -

• Sproveduvawe na metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite pozicii i izgotvuvawe na finansiskite izve{tai;

• Usovr{uvawe na elektronskoto bankarstvo i informati~kata tehnologija vo site segmenti na raboteweto na Bankata.

• Vo uslovi na zgolemena konkurentnost, Bankata }e se potpira vrz svojata strategija preku zacvrstuvawe na odnosot so postoe~kite klienti i pro{iruvawe kon uspe{nite ekonomski sektori.

2. Управување со ризици

Stopanska Banka AD - Skopje }e prodolì da se stremi kon prudentna politika na upravuvawe so rizikot preku promovirawe na balansiran pristap kon rizikot i povrat vrz osnova na umeren profil na rizik. Osnovnata cel na upravuvaweto so rizici na Bankata e da se osigura deka site rizici se predvideni i upravuvani na najdobar moèn na~in, obezbeduvaj}i uslovi za bezbeden porast i prиdonesuvaj}i kon efektivnа alokacija na sredstva na Bankata i pogolema profitabilnost. SB ja usvoi sevkupnata strate{ka nasoka vospostavena od Strategijata za upravuvawe so rizici na SB, koja gi postavuva osnovite za idnite inicijativi na upravuvawe so rizici i politikite za upravuvawe so rizici, procesite, nasokite i upatstvata (na pr. za krediten, pazaren i operativeн rizik). Osnovnata cel na funcijata na upravuvawe so rizici na SB e da go ograni~i potencijalnite negativni efekti kako vrz kapitalot taka i vrz finansiskite rezultati. Bankata e ve}e dobro kapitalizirana za razlika od situacijata vo Evro Zonata.

Upravuvaweto so rizici ima za cel: za~uvuvawe na stabilnosta na bankata kako i za{tita na reputacijata na Bankata kako vode~ka i ceneta finansiska institucija vo zemjata, vospostavuvaj}i visoki standardi za korporativno upravuvawe i eti~ki standardi; transparentnost vo upravuvaweto so rizici preku podдrùvawe na procesite za donesuvawe na odluki na nivo na banka so obezbeduvawe na potrebnata perspektiva povrzana so rizicite; odgovornost na menaxmentot imaj}i predvid deka sekoj organizacionen del e odgovoren za postignatite rezultati vo svojot delokrug na raboteweto kako i za rizicite povrzani so istite aktivnosti. Funkcijata upravuvawe so rizici ovozmoùva podobruvawe na koristeweto, alokacijata i povratot na kapitalot koregiran za rizikot preku inkorporirawe na rizikot vo merkite za delovni performansi; osiguruvawe na konzistentnost so primena na najdobrite praktiki i usoglasenost so regulatornite, kvantitativni i kvalitativni barawa na nivo na бankata, no i na grupno nivo.

Vo vrska so neodamne{nite dvièwa na me|unarodnite finansiski krizi, SB }e go sledi nivnoto vlijanie vrz ekonomijata i }e gi ima predvid pri utvrduvawe na nivoto na krediten rizik koe e prifatlivo za Bankata.

- 6 -

3. Stopanska banka i korporativna op{testvena odgovornost

Cenej}i ja vistinski globalnata priroda na inicijativata na Globalnata spogodba, glavna cel na SB }e ostane pra}awe jasni signali do razli~nite zainteresirani subjekti so koi Bankata e vo interakcija, odnosno vrabotenite, akcionerite, klientite, dobavuva~ite, dràvnite organi i konkurencijata, da se pridrùvaat kon Desette principi za korporativna op{testvena odgovornost.

Kako ~lenka na Mreàta na Globalnata spogodba od noemvri 2004 godina, SB }e prodolì da gi poddrùva Desette principi na Globalnata spogodba {to se odnesuvaat na ~ovekovite i rabotni~kite prava, ekolo{kite standardi i borbata protiv korupcijata.

Vo periodot 2012-2014 godina, zna~ajno vnimanie }e se posveti na korporativnata op{testvena odgovornost na Bankata poradi nejzinite napori za odrùvawe na svojata reputacija na doverlivost i za da se prezentira sebesi kako prv izbor na makedonskite gra|ani i pretpriema~i. Za taa cel, Bankata }e dava finansiska poddr{ka za kulturni nastani, poznati sportski klubovi i sportski rabotilnici, nau~ni i istraùva~ki proekti, za podobruvawe na zdravstvenite i edukativni standardi, kako i za namaluvawe na zagadenosta preku upotreba na ~ista i obnovliva energija {to }e pridonese kon podobar kvalitet na op{testvenoto funkcionirawe. Isto taka, }e se doniraat humanitarni sredstva na socijalno zagrozeni kategorii na gra|ani, lica so posebni potrebi i gra|anski organizacii, so {to }e se potvrdi pridonesot na Bankata vo zgolemuvaweto na svesta na javnosta za odredeni problemi na gra|anite.

III. Finansiski proekcii za periodot 2012-2014 godina

Povratot na kapital (ROE) se planira da dostigne 12.2%, a pak efikasnosta }e prodolì da gi sledi pozitivnite tendencii {to }e se odrazat na koeficientot na rashodi vo odnos na prihodi od 52%.

1. Bilans na sostojba

Vkupnata aktiva na Bankata vo 2014 godina }e se zgolemi za 25.0% ili za 313,6 milioni EUR vo sporedba so 2012 godina, i }e dostigne iznos od 1.566,8 milioni EUR. Koeficientot na krediti vo odnos na depoziti }e iznesuva 84%.

- 7 -

1.1. Pasiva

Vkupnite depoziti na privatniot sektor se planiraat da se zgolemat za 27% ili za 270,4 milioni EUR i da iznesuvaat 1.271,2 milioni EUR.

Depozitite na naselenie }e se zgolemat za 26,6%, ili za 211,0 milioni EUR i }e dostignat iznos od 1.005,6 milioni EUR.

Korporativnite depoziti }e se zgolemat za 28.8%, ili za 59,4 milioni EUR i }e dostignat iznos od 265,6 milioni EUR na krajot na 2014 godina.

Osnovniot kapital na Bankata vo 2014 godina }e se zgolemi za 41,4 milioni EUR i }e dostigne iznos od 207,3 milioni EUR, odrazuvaj}i gi naporite na SB da ostane dobro kapitalizirana so cel da go poddrì proektiraniot razvoj.

1.2. Aktiva

Aktivnostite {to }e se prezemat vo periodot 2012-2014 godina }e bidat naso~eni kon konzervativen i restriktiven pristap vo kreditiraweto poradi potencijalnoto vlijanie na finansiskata i ekonomskata kriza vrz kvalitetot na kreditnoto portfolio.

Kreditite na klienti (bruto) }e dostignat iznos od 1.072,4 milioni EUR, odnosno }e se zgolemat za 24.0% vo periodot 2012-2014 godina. Vo isto vreme, izdvoenite rezervacii za kreditnoto portfolio }e se zgolemat za 15.1 % vo 2014 godina i }e iznesuvaat 75,4 milioni EUR.

Kreditite na naselenie (bruto) }e se zgolemat za 23.8% ili za 117,8 milioni EUR i }e dostignat iznos od 613,6 milioni EUR na krajot od 2014 godina.

Kreditite na kompanii (bruto) se planira da se zgolemat za 24.3% ili za 89,7 milioni EUR i da dostignat iznos od 458,8 milioni EUR.

Vo uslovi na seu{te nestabilno makroekonomsko opkruùvawe menaxmentot nastojuva da go odrì rastot i vo isto vreme da go namali rizikot so efikasno menaxirawe na istiot, {to vsu{nost e i osnoven prioritet na Bankata.

Soodvetnata politika na rezervirawe, zaedno so tretirawe na docneweto vo pla}awe vo ranite fazi na delikventnost, bi trebalo da osigura deka koeficientot na nefunkcionalni krediti na krajot na 2014 godina }e bide 8.1%.

2. Bilans na uspeh

Vo periodot 2012-2014 godina, neto operativnite prihodi (dobivka pred rezervacii i danoci) }e se zgolemat za 49.4 % i }e dostignat iznos od 33,7 milioni EUR vo 2014 godina.

- 8 -

Po izdvojuvawe na rezervacii vo iznos od 9,9 milioni EUR, dobivkata pred odano~uvawe vo 2014 godina }e iznesuva 23,8 milioni EUR.

Neto dobivkata se planira da se zgolemi na 23,6 milioni EUR vo periodot 2012 - 2014 godina.

Stabilniot kontroliran rast na klu~nite aktivnosti na Bankata vo periodot 2012-2014 godina }e dovede do podobruvawe na neto prihodite od kamati i prihodite od provizii. Taka, neto prihodite od kamati vo periodot 2012-2014 godina }e porasnat za 34.3 % na 48,5 milioni EUR. Se predviduva prihodite od kamati da se zgolemat za 27.5% odnosno za 20,5 milioni EUR i da dostignat nivo od 95,2 milioni EUR, so proektirano nivo na neto kamatna margina od 3.5%. Rashodite po kamati za periodot 2012-2014 godina se predviduva da se zgolemat za 21.0% odnosno za 8,1 milioni EUR kako rezultat na {irokata depozitna baza i da dostignat 46,7 milioni EUR.

Neto prihodite od provizii i nadomestoci se predviduva da iznesuvaat 17,2 milioni EUR, odnosno da se zgolemat za 18.4% kako rezultat na planiranoto zgolemuvawe na obemot i na novi inicijativi.

Bruto operativnite prihodi }e se zgolemat za 28.3%, odnosno za 15,4 milioni EUR i }e iznesuvaat 69,7 milioni EUR vo 2014 godina.

Vo segmentot na tro{ocite, operativnite tro{oci }e se zgolemat za 13.3% odnosno za 4,2 milioni EUR. Tro{ocite za vrabotenite }e se zgolemat za 9.1%, odnosno za 1,1 milioni EUR.

IV. Glavni celi i aktivnosti vo razvojot na SB za periodot 2012 – 2014 godina po organizacioni edinici

Razvojnite proekcii na SB vo periodot 2012-2014 godina, kako strate{ki celi, kako i pokazatelite na kvalitetot i kvantitetot, }e se realiziraat preku soodvetno dizajnirana organizaciona struktura bazirana i razviena vo soglasnost so evropskite bankarski moderni trendovi i postulati.

Utvrdenite strate{ki celi operativno }e se realiziraat preku klu~nite organizacioni funkcii: Bankarstvo na malo, Korporativno bankarstvo, ôve~ki resursi, Upravuvawe so rizici, Mreà na filijali, Vnatre{na kontrola, Sрedstva i likvidnost, IT, Buxetirawe i finansisko izvestuvawe, Kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite od bankarskoto rabotewe i spre~uvawe na perewe pari, Smetkovodstvo, imaj}i svoi odredeni celi i zada~i vo ramkite na celokupniot razvoj na Bankata.

- 9 -

Delovнi aktivnosti

Bankarstvo na malo

Namaluvawe na zadolènosta vo sektorot doma}instva }e bide osnovna karakteristika vo zrelite pazarni ekonomii vo slednite nekolku godini. Porastot na kreditite na naselenie vo zemjite vo razvoj se o~ekuva da bide umeren. Planot na SB za periodot 2012-2014 godina, po aktivnosta vo 2011 godina, e da se za~uva jadroto na klientelata vo portfolioto na kreditirawe i na depoziti so zadrùvawe pa duri i podobruvawe na nivniot kvalitet. Vo periodot 2012-2014 godina, strategijata na depozitite od naselenie }e bide zadrùvawe na porastot so optimizirawe na tro{ocite i stabilizirawe na pazarnata pozicija, revizija na rabotnite procesi so cel da se podobri efikasnosta. Ro~nata i valutnata struktura na depozitite }e bide vo linija na strukturata na portfolioto na krediti na SB. Razvoj na seopfaten menaxment informativen proces }e pridonese za optimizacija na segmentacijта na klientite i podobro upravuvawe so dobro planiraniot razvoj na proizvodi koi go stimuliraat najva`niot segment na klienti SB Ekskluziv. Kako dominanten igra~ na pazarot na plate`ni karti~ki, SB planira voveduvawe na novi uslugi dostapni na imatelite na karti~ki koi }e ja zgolemat upotrebata i aktiviraweto na kreditnite i debitnite karti~ki. Goleminata na pazarot go limitira brojot na karti~ki koi moè da se izdadat na klientite, sepak novite uslugi i planovi za pla}awe }e ja podobrat lojalnosta na postoe~kite klienti i upotrebata na ve}e izdadeni karti~ki so obid da se zgolemi u~estvoto na klientite so pogolemi primawa. Preku izvr{uvawe na ovie aktivnosti celta e da se reducira stapkata na otkaùvawe i da se zadràt klientite so gradewe na dolgoro~ni odnosi.

So kompletno fokusiran tim, Bankata }e prodolì so razvoj na svojata mreà na partneri trgovci (vo koja se vklu~eni dileri na avtomobili, agencii za nedvi`nosti, grade`ni kompanii, trgovci na malo i.t.n) se so cel da gi dobliì svoite proizvodi do komitentite, da ja zgolemi proda`bata i vkrstenata proda`ba na seopfatni paketi za naselenie za korporativnite klienti. Strukturata na kreditni pрoizvodi }e go zadrì trendot na stabilen koeficient na krediti so obezbeduvawe nasproti krediti bez obezbeduvawe vo portfolioto, {to }e se stimulira so voveduvawe posebno kreiran - ~ador pristap za segmentot na klientite od portfolioto na krediti so obezbeduvawe, poddràni so stimulativni programi. Zadrùvaweto na postoe~kite klienti e so najvisok prioritet, preku obezbeduvawe na refinancirawe i top-ap programi koi }e pridonesat za konsolidacija na dolgovite, zadrùvawe na zadovolni klienti so Бankata na dolgi pateki so stimulativni kamatni stapki za klientite koi

- 10 -

primaat plati preku Бankata kako i osnovni proizvodi za zapo~nuvawe na izgraduvawe na odnosot. So vospostavuvaweto na konceptot vo ramki na Bankarstvo za mali kompanii, proizvodi i kreditni politiki, vo periodot 2012 – 2014 godina pointenzivnite aktivnosti niz mreàta na filijali }e pridonesat za stabilni depoziti i porast na kreditnoto portfolio, kapitalizirawe vrz osnova na sinergii i aktivnosti na vkrstena proda`ba kako za klientite od bankarstvo na malo taka i za korporativnite klienti. Alternativnite i-bank set na uslugi zbogateni so telefonskoto bankarstvo, ATM pla}awata, e-trgovijata i e-bankarstvoto ja zgolemija potrebata od 24-~asovnata usluga vo modernoto op{testvo. Potencijalot za porast na ovie alternativni kanali }e bide vo fokus so mo`nosta za lansirawe M-bankarstvo i M-pla}awa preku jaki edukativni i stimulativni napori za privlekuvawe na novi korisnici i stimulativna usluga me|u ve}e postoe~kite klienti. So zgolemuvawe na brojot na transakcii izvr{eni preku alternativnite kanali od edna strana }e se zgolemi efikasnosta na mreàta na filijali i uslugata na klientite a od druga strana }e se namalat tekovnite tro{oci. Kontrolata vrz koeficientot na nefunkcionalni krediti i upotrebata na postojani i prudentni politiki na rizik }e obezbedi SB vo periodot 2012-2014 godina da ima stabilno i profitabilno kreditno portfolio, vo isto vreme optimiziraj}i gi tro{ocite za naplata.

31.12.2011 ostvareno

31.12.2012 buxet

2013 DP 2014 DP

Krediti na naselenie 462,392 495,856 545,442 613,622

Nefunkcionalni krediti 25,213 29,600 31,074 30,757 Koeficient na nefunkcionalni krediti 5.5% 6.0% 5.7% 5.0%

Sevkupno, kreditite na naselenie }e porasnat za 23.8% ili za 117.8 milioni EUR i }e dostignat 613.6 milioni EUR do krajot na 2014 godina. U~estvoto na kreditite na naselenie vo vkupnoto kreditno portfolio }e dostigne 57.2% vo 2014 godina.


31.12.2012 buxet

2013 DP 2014 DP

Depoziti na naselenie 735,662 794,607 885,987 1,005,595

% na u~estvo vo vkupna aktiva 63.6% 63.4% 63.8% 64.2%

- 11 -

Depozitite na naselenie }e se zgolemat za 26.6% ili za 211.0 milioni EUR i }e dostignat 1,005.6 milioni EUR. U~estvoto na depozitite na naselenie vo vkupnite depoziti }e dostigne 79.1% vo 2014 godina.

Korporativno bankarstvo

SB }e ja iskoristi svojata jaka kapitalna baza za poddrùvawe na golemite proekti na privatniot sektor, proektite na regionalnite igra~i, a }e sozdade i {iroka baza на odnosи so srednite kompanii. SB }e prodolì so prudentna analiza na barawata na klientite vo uslovi na seu{te prisutni rizici vo realniot sektor koi moè da vlijaat vrz kvalitetot na kreditnoto portolfio na Bankata kako i so diverзifikacija na kreditnoto portfolio po delovni linii, greografska pripadnost i kvalitet na obezbeduvaweto na plasmanite vo soglasnost so Kreditnata politika na Bankata. Kreditnata aktivnost }e vklu~uva sindikalni pozajmici isto taka, kade rizikot i dobivkata se spodeleni. Aktivnostite }e bidat naso~eni kon ponuda na {irok dijapazon na uslugi na kompaniite: pla}awe, finansirawe na rabotni sredstva, proekti i finansirawe na trgovijata. Faktoring kako nov proizvod }e biде ponuden na klientite. Aktivnostite na Korporativnoto bankarstvo }e gi poddrùvaat sektorite orиjentirani kon izvoz. ]e se izdvoi tim za uslugi na golemite kompanii kako i za srednite kompanii. Korporativnite referenti }e davaat uslugi vo ramki na celokupnoto rabotewe na Bankata.

Bankata }e gi prevzeme site potrebni aktivnosti i merki a so cel da go drì iznosot na novite nefunkcionalni krediti vo ramki na prifatlivo nivo i da postigne efektivnost vo procesot na docna naplata preku slednite aktivnosti:

• Zgolemeno sledewe na postoe~kite klienti i proaktivno odnesuvawe od strana na Bankata za rana identifikacija i naplata, odnosno reakcija pri prvite signali na predupreduvawe i mo`ni likvidnosni pra{awa preku iznao|awe navremeni izlezni re{enija;

• Za uspe{ni kompanii {to se soo~uvaat so kratkoro~ni likvidnosni problemi predizvikani od me|unarodnata ekonomska kriza, }e se prezemat aktivnosti za odloèna otplata kako i reprogramirawe na postoe~kata izloènost. Ova }e se izvr{i vrz osnova na detalni proekcii i stres test analizi. Zatoa, ve}e e formirana posebna Direkcija za iznao|awe izlezni re{enija za korporativni klienti (Workout Department) koja }e se fokusira samo na iznao|awe izlezni re{enija za takvi kompanii;

- 12 -

• Ponatamu, }e se intenziviraat aktivnostite za zadocneta naplata so efikasno aktivirawe na instrumentite za prisilna naplata vo slu~aj na zna~itelno vlo{ena finansiska sostojba na kompaniite.


31.12.2012 buxet

2013 DP 2014 DP

Krediti na firmi 335,955 369,012 409,604 458,756

Nefunkcionalni krediti 49,520 49,012 52,592 56,173 Koeficient na nefunkcionalni krediti 14.7% 13.3% 12.8% 12.2%

Kvantitativnite celi za korporativnite krediti (bruto) }e se zgolemat za 24.3% odnosno za 89,7 milioni EUR i }e iznesuvaat 458,8 milioni EUR na krajot na 2014 godina. U~estvoto na korporativnite krediti vo vkupnoto kreditno portfolio }e dostigne 42.8% vo 2014 godina.

Dolgoro~ni odnosi so kompaniite za site vidovi uslugi: FX, pla}awa, krediti i depoziti. Pri naporite za pribirawe depoziti, SB }e prodolì so inicijativite, od koi pove}eto se napori za zaedni~ka vkrstena proda`ba na Sektorite za korporativno bankarstvo, za бankarstvo na malo i za sredstva i likvidnost, so cel celosno da se iskoristi sinergijata za privlekuvawe na novi depoziti i ekspanzijata na krediti:

• Zajaknuvawe na Globalnite transakcioni uslugi i voveduvawe na novi kako i proizvodi nameneti za kompaniite (Finansirawe na trgovija, promotivna ponuda za upravuvawe so likvidnosta),

• Prodolùvawe so koordinirawe i obuka na menaxerite za odnosi so klienti za proda`ba na Globalnite transakcioni uslugi,

• Podobruvawe na uslugite na elektronsko bankarstvo za deviznite funkcionalnosti vo oblasta na deviznite transferi na sredstva,

• Dodavawe na deviznite pazarni operacii preku e-bank platformata,

• Zgolemuvawe na staratelski uslugi.


31.12.2012 buxet

2013 DP 2014 DP

Depoziti na firmi 186,418 206,246 230,996 265,645

% na u~estvo vo vkupna aktiva 16.1% 16.5% 16.6% 17.0%

Vo vrska so kvantitativnite celi za korporativnite depoziti, istite }e se zgolemat za 28.8% odnosno za 59,4 milioni EUR i }e iznesuvaat 265,6

- 13 -

milioni EUR na krajot na 2014 godina. U~estvoto na korporativnite depoziti vo vkupnite depoziti }e dostigne 20.9% vo 2014 godina.

Mreà na filijali

Vo periodot 2012-2014 godina, mreàta na filijali }e gi prevzeme slednive aktivnosti:

1. Namaluvawe na gotovinskite transakcii vo filijalite preku pro{iruvawe na mreàta na bankomati;

2. Zgolemuvawe na standardite za bezbednost;

3. Zgolemuvawe na proda`bata kako i sovetodavnata funkcija na filijalite;

4. Eksplicitnata re{itelnost na SB da go stavi zadovolstvoto na klientite i kvalitetot na uslugite vo fokus na delovnata strategija {to }e rezultira vo efikasna mreà na filijali;

5. Tehnikite na proda`ba, ve{tinite na pregovarawe, razbiraweto na potrebite na klientite i biznisite }e bidat glavnite temi na kursevite za obuka prilagodeni kon na{ite potrebi koi }e se sprovedat za personalot na filijalite vo tekot na periodot;

6. Mali adaptacii na delovnite prostorii }e bidat izvr{eni vo funkcija na pristap orиjentiran kon klientite i optimizacija na prostorot;

7. Spojuvawe na filijali so cel da se prodolì so efektivna politika za upravuvawe so tro{oci;

8. Podobruvawe na proda`bata na proizvodi za naselenie

- Zgolemuvawe na pazarnoto u~estvo vo segment na primateli na plata,

- Razvoj na podobra usluga i poaktivna proda`ba na SB ekskluzivnite klienti,

- Zgolemuvawe na bazata na klienti i brojot na proizvodi po klient za Bankarstvo za mali kompanii.

9. Zgolemuvawe na efikasnosta na mreàta na filijali so prevzemawe aktivnosti vo slednive domeni:

- îstewe na bazata na klienti,

- Poednostavuvawe na procedurite,

- Poednostavuvawe i namaluvawe na potrebnata dokumentacija,

- Centralizacija na odredeni aktivnosti;

10. Razvoj na alternativnite kanali preku:

- Zgolemuvawe na bazata na klienti i prometot preku e-bankarstvo i telefonsko bankarstvo,

- 14 -

- Zgolemuvawe na vidot na transakcii preku uslugite na bankomatot,

- Fokusirawe na zgolemuvawe na klu~nite posredni~ki proda`bi.

Sredstva i likvidnost

Glavnite celi {to treba da se realiziraat vo ovoj segment na raboteweto na Bankata vo pretstojniot trigodi{en period se odnesuvaat na upravuvaweto so denarskata i deviznata likvidnost na Bankata, podobruvaweto na kvalitetot na uslugite, zgolemuvawe na brojot na staratelski smetki, razvoj na novi aktivnosti i zgolemuvawe na udelot na Bankata na finansiskiot pazar vo zemjata. So cel da obezbedi efikasno upravuvawe so denarskata i deviznata likvidnost na na~in {to }e obezbedi izvr{uvawe na propi{anite, prezemenite i planiranite obvrski na Bankata, kako i za ispolnuvawe na potrebite na nejzinite klienti, Bankata }e gi prevzeme slednite merki i aktivnosti:

• Odrùvawe i upravuvawe so likvidnosta spored regulatornite obvrski i Delovniot plan na SB na na~in {to }e obezbedi postignuvawe na najgolema profitabilnost;

• Ispolnuvawe na site regulatorni barawa vo soglasnost so zakonskata regulativa i aktite na Bankata;

• Plasirawe na vi{okot denarski likvidni sredsтva vo zapisi na NBRM ili vo dràvni hartii od vrednost za celite na obezbeduvawe visokolikvidni sredstva {to bi gi ublaìle mo`nite naru{uvawa na likvidnosta i zavisnosta na likvidnosta na Bankata od odredeni sredstva;

• Kupoproda`ba na denarski i devizni depoziti vo zemjata i stranstvo;

• ûvawe na vi{ok devizni sredstva vo stranski banki, vo valuti i rokovi {to obezbeduvaat soodvetna sigurnost i prihodi od kamati;

• Voveduvawe na novi uslugi i proizvodi kako e-bankarstvo, m-pla}awa, plate`ni uslugi na naselenie i korporativni klienti itn.

• Utvrduvawe na transferni ceni i proda`ba na likvidnost od naselenie na korporativni klienti;

• Voveduvawe devizna politika za rizik;

• Ramnoteà pome|u kamatonosnite plasmani i likvidnosta;

• Transformacija na sredstva.

Korespondentni odnosi so banki Vo svoeto dolgogodi{no rabotewe SB odrùva {iroko rasprostraneta mreà na korespodentni banki, na toj na~in obezbeduvaj}i ja svojata

- 15 -

reputacija i prepoznavawe vo ramkite na me|unarodnata bankarska zaednica sekoga{. So postojnata mreà na stranski korespodentni banki i nostro smetki kaj prvoklasni stranski banki, kako i loro smetki na banki, SB }e prodolì da obezbeduva brzi, efikasni, visokokvalitetni i poevtini uslugi za svoite klienti vo me|unarodnoto bankarsko rabotewe.

Upravuvawe so rizici

Vo periodot 2012-2014 godina, SB }e prodolì da vodi prudentna politika od aсpekt na upravuvaweto so rizici i kako ~lenka na NBG Grupacijata, rakovodstvoto na SB }e prodolì da obrnuva posebno vnimanie na razvojot i primenata na efektivna ramka, politiki i merki za upravuvawe so rizici koи{to gi postavuvaat uslovite za bezbeden rast i pridonesuvaat za efektivna raspredelba na kapitalot na Bankata i za nejzinata profitabilnost. Op{tite celi na upravuvaweto so rizici na SB }e bidat: osiguruvawe deka delovnite celi se postignuvaat na na~in pri koj se kontrolira rizikot i se celi kon odr`liv rast i profitabilnost, za{tita od neo~ekuvani zagubi i iskoristuvawe na mo`nostite za sozdavawe vrednost za akcionerite; sledewe na set klu~ni standardi za upravuvawe so rizici so cel da se postigne optimalen soodnos me|u profitabilnosta od raboteweto i soodveten rizik; podobruvawe na upotrebata, raspredelbata i povratot na kapital prilagoden na rizik preku inkorporirawe na rizikot vo mereweto na delovnite rezultati; poddrùvawe na procesot na donesuvawe odluki preku obezbeduvawe na neophodnata perspektiva za upravuvawe so rizici; obezbeduvawe na primena na najdobrite praktiki i usoglasenost so regulatornite barawa; kako i promovirawe na svesnosta za rizici na nivo na banka i na odnesuvawe orientirano kon upravuvawe so rizici. Vo tie ramki, SB kontinuirano go identifikuva merkite, go sledi i kontrolira nivoto na rizici na koi{to e izloèna. 1.1 Upravuvawe so krediten rizik

Bankata }e prodolì da ja primenuva politikata na prudentno kreditirawe koja stava akcent na detalnata procenka na rizicite pred da se donese bilo koja kreditna odluka i primena na op{ti minimum standardi za evaluacija, odobruvawe, obnovuvawe i sledewe na kreditnite izloènosti. Ramkata za upravuvawe so kreditniot rizik redovno se inovira kako vo procesot za navremeno identifikuvawe, monitorirawe i merewe na kreditniot rizik, taka i vo metodologijata, procesite i softverite za klasifikacija na rizik i presmetka na ispravkata. Bankata kontinuirano go sledi nivoto na prevzemen krediten rizik preku regulatornite i internite limiti i so toa osiguruva toj da ostane vo ramkite na rizi~nite apetiti na Bankata i buxetiranite

- 16 -

koeficienti na nefunkcionalnite krediti i koeficienti na pokrienost so rezervacii. Dvièwata na ovie koeficienti }e bidат vo fokusot na aktivnostite na Bankata, so cel navremeno da se prezemat site neophodni korektivni merki za uspe{no upravuvawe so kreditniot rizik. 1.2 Upravuvawe so operativen rizik

Vo periodot 2012-2014 godina procesot na pribirawe na podatoci za realizirani zagubi }e bide dopolnitelno intenziviran, a istovremeno }e se odvivaat i godi{nite procesi na samoocenuvawe na kontrolata na rizici. So cel da odrùva visoko nivo na zapoznaenost so OR, SB }e prodolì da organizira formalni i neformalni rabotilnici so OR korespodentite i }e prodolì da gi prezentira OR pra{awata i rezultatite do rakovodnite organi na Bankata. Ponatamu, implementacijata na softversko re{enie i ovozmoùva na Bankata zna~itelno da ja zgolemi efektivnosta od OR procesot vo konstruiraweto na visoko kvalitetna baza na izloènosti na rizik, realizirani zagubi, i planovi i alatki za sledewe na raboteweto i sledewe na aktivnosta. Ponatamu, softverskoto re{enie isto taka ovozmoùva implementacija na Klu~nite Indikatori za Rizik (trendovi/ variabli koi proizveduvaat signali na predupreduvawe pri rapidno eskalirawe na rizicite/ zagubite), koi SB planira da gi vospostavi vo 2012 godina. 1.3 Upravuvawe so valuten rizik

Vo vrska so valutniot rizik, Bankata prodolùva da ja sledi otvorenaта devizna pozicija i indikatorite za izloènosta kon ovoj rizik so cel istata da ostane na posakuvanoto i istovremeno zakonski odredenoto nivo. Zakonskite i internite limiti koi se definirani kako odnos pome|u otvorenata devizna pozicija i sopstvenite sredstva se ramkata vo koja Bankata se stremi da gi ostvari svoite delovni celi. 1.4 Upravuvawe so rizik od promena na kamatni stapki

Vo periodot 2012-2014 godina, Bankata }e bide vklu~ena vo ponatamo{no unapreduvawe na modelot za utvrduvawe na periodot na povtorno utvrduvawe na cenite za proizvodite na Bankata. Ponatamu, SB }e implementira metodologija na evaluirawe na nivoata za predvremeni pla}awa i predvremeno povlekuvawe na depozitite, za natamo{mo obezbeduvawe na sigurnost na distribucijata na finansiskite smetki vo soodvetnite vremenski ramki. Site ovie aktivnosti, kako i drugi minorni podobruvawa na Ramkata, }e bidat inkorporirani vo Procedurata za upravuvawe so izloènosta na Bankata na rizik od kamatni stapki vo Portfolioto na bankarski aktivnosti planirana za 2012 godina.

- 17 -

Administrativna poddr{ka

ôve~ki resursi

Stopanska banka AD – Skopje e uspe{na organizacija koja se razviva i napreduva preku naporite i talentite na svoite vraboteni. Bankata ja izgraduva svojata delovna strategija vrz osnova na dobri odnosi na vrabotenite i svoite odli~ni dostignuvawa vo pottiknuvawe na vrabotenite da gi postignuvaat svoite ambicii.

Vo periodot 2012-2014 godina, Sektorot za kadri }e prodolì da gi naso~uva svoite aktivnosti kon modernizacija na svojata organizacija, obuka, razvoj i motivacija, razvivaj}i liderski i ogranizacioni sposobnosti, gradej}i efikasen i efektiven sistem na ~ove~ki resursi, usoglasuvawe na aktite na Bankata so zakonskata regulativa i Kolektivnite dogovori i primena na propi{anata sigurnost i merki na za{tita za vrabotenite vo soglasnost so zakon.

Vo periodot koj sledi SB }e bide silno fokusirana na voveduvawe nov Sistem za upravuvawe so performansite koj za svoja orијentacija }e gi zema vrednostite i performansite. Sistemot za upravuvawe so performansite }e se stremi kon podobruvawe na celokupniot bankarski performans preku upravuvawe so performansot na svoite vraboteni so cel da se obezbedi postignuvawe na strate{kite celi, soodvetno nagraduvawe na vrabotenite i li~en razvoj i planovi za unapreduvawe.

Vnatre{na revizija

Osnovnata cel na vnatre{nata revizija na Bankata e da obezbedi nezavisno i objektivno mislewe na Odborot za revizija i na Nadzorniot odbor na Bankata, vo vrska so upravuvaweto so rizici, sistemot na vnatre{niа kontrolа i korporativnoto upravuvawe, preku merewe i ocenka na efikasnosta na gorenavedenite kontroli i sistemi pri postignuvaweto na targetite na Bankata definirani vo nejziniot Deloven plan. Primarnite celi na vnatre{nata revizija vklu~uvaat efikasno i efektivno ispolnuvawe na operativnite i finansiskite revizii, reviziite za usoglasenost so propisite od bankarsko rabotewe, posledovatelni revizii i posebni revizii i ispituvawa vo ramki na Godi{niot plan za revizija, preku konstantno podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na sprovedenite revizii. Vnatre{nata revizija isto taka se griì i za kontinuirano podobruvawe na kvalitetot na revizorskiot personal preku postojan profesionalen razvoj, kako i vrabotuvawe na visokokvaliteten profesionalen kadar, so {to se zgolemuva obemot i opsegot na oblasta {to se revidira. Pokraj gorenavedenite celi, vo sledniot period SVR }e se posveti na primena na novata Metodologija na Grupacijata i soodvetnite politiki

- 18 -

za planirawe, sproveduvawe i upravuvawe so vnatre{nata revizija, koi se baziraat na identifikacija i merewe na rizik najmalku na godi{no nivo (pristap na revizija baziran na rizik). Gorenavedenata Metodologija e se unificirana na nivo na vnatre{nata revizija na NBG Grupacijata. Metodologijata e poddràna so softverot za revizija na grupno nivo za planirawe i sproveduvawe na zada~ite na revizijata, kako i za sledewe na implementacijata na korektivni merki. Strate{ki celi na vnatre{nata revizija, kako del od vnatre{nata revizija na NBG Grupacijata, vklu~uvaat vospostavuvawe na kvalitativen proces za osiguruvawe koj }e ovozmoì funkciite na vnatre{nata revizija na Bankata da obezbedat op{toprifateno mislewe so Me|unarodnite standardi za profesionalna praktika vo vnatre{nata revizija (objaven od Globalniot institut za vnatre{na revizija).

Informati~ka tehnologija

Sledewe na modernata tehnologija. Investiraweto vo napredna tehnologija i IT re{enija }e ja istaknat konkurentnata prednost na SB, kako i liderskata uloga vo dolgoro~na perspektiva.

So cel da gi osigura svojot rast i pazarna pozicija {to se baziraat na inovativni bankarski proizvodi i uslugi, SB }e prodolì da prezema proekti naso~eni kon nadgraduvawe na svoite IT sistemi, {irewe na postoe~kata infrastruktura, razvoj na IT re{enija za raboteweto i pogolema informati~ka sigurnost.

Novata IT strategija na NBG Grupacijata go definira na~inot za obezbeduvawe integracija i konsolidacija na IT platformata, ~ie sproveduvawe e potrebno kaj site ~lenki na Grupacijata vo periodot 2012-2014 godina kako odgovor na bankarstvoto so pogolemi barawa i predizvici koe ima za cel da ja podobрi efikasnosta, da vovede novi moderni proizvodi, i implementacija na najdobrite praktiki prilagodeni na lokalnite karakteristiki.

Glavnite nasoki se slednite:

• Zaedni~kite IT dobavuva~i na nivo na Grupacijata se definirani i vospostaven e dogovor za sorabotka so NBG i site ~lenki na NBG Grupacijata,

• Formirawe na T24 i SAP Centri za nadle`nost kako poddr{ka na glavnite osnovni sistemi na nivo na Grupacijata, {to treba da obezbedi poprilagodeni i pobrzi uslugi za ~lenkite na Grupacijata:

o Sproveduvawe na konsolidacija na serverite vo Centarot za podatoci vo Atina za obnova vo slu~aj na katastrofa, {to }e obezbedi polesno i poevtino ispolnuvawe na novite moderni bezbednosni standardi,

• Lokalnoto zakonodavstvo vo sekoja zemja kompletno se po~ituva i primenuva. So drugi zborovi, dnevnite lokalнi sistemski repliki

- 19 -

vo SB primarna kompjuterska lokacija i bekap instalacii vo SB sekundarna kompjuterska lokacija se ovozmoèni kako {to e propi{ano od lokalnite vlasti,

• Proektot za implementacija na seopfatna delovna baza na podatoci na SAP, na lokalno nivo i na nivo na grupacija e vo tek, kako i MIS sistemot za izvestuvawe,

• Zajaknuvawe na alternativnite bankarski kanali kako pomalku rizi~ni, tro{kovno efikasni modeli za generirawe na prihodi od provizii,

• Implementacija na PCI DSS usoglasenost vo oblasta na karti~noto rabotewe,

• Razvivawe na proizvodi/uslugi so cel ispolnuvawe na planiranite aktivnosti na SB,

• Podobruvawe na infrastrukturata na lokalniot kompjuterski centar.

Buxetirawe i finansisko izvestuvawe

Planiranite aktivnosti vo finansiskoto rabotewe za periodot 2012-2014 godina }e se fokusiraat prvenstveno na podobruvaweto na vodeweto evidencija, sledeweto i informiraweto za finansiskoto i materijalnoto rabotewe na Bankata. Vo segmentot na buxetirawe i izvestuvawe }e se prezemat slednite aktivnosti:

• podgotvuvawe na Buxetot i Delovniot plan na Bankata;

• izgotvuvawe na mese~ni, kvartalni, polugodi{ni i godi{ni izve{tai za raboteweto na Bankata i nejzinite filijali;

• sledewe na realizacijata na planiranite aktivnosti i Buxetot za tekovnata godina so predlog-merki;

• izgotvuvawe analiza za pazarnoto u~estvo na Bankata vo bankarskiot sektor vo zemjata;

• mese~no sledewe na depozitite i plasmanite na pravni lica i naselenie i nivnoto pazarno u~estvo vo bankarskiot sistem;

• mese~no izvestuvawe za materijalnite i ostanati tro{oci na Bankata;

• mese~na analiza na prihodite od provizii i nadomestoci;

• izgotvuvawe izve{tai i podatoci spored odluka na NBRM za objavuvawe na izve{taite i podatoci od strana na bankite;

• izgotvuvawe izve{tai za nadvore{ni finansiski institucii;

• analiza na odredeni segmenti od raboteweto na Bankata moàt da bidat zasegnati pod vlijanie na promenite vo zakonskata regulativa i rabotnoto opkruùvawe;

- 20 -

Kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite od bankarskoto rabotewe i spre~uvawe na perewe pari

Planiranite aktivnosti za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so relevantnata zakonska regulativa glavno }e bidat naso~eni kon obezbeduvawe pravna primena na istite i za{tita od posledicite {to moè da se javat zaradi nepo~ituvawe na zakonskata regulativa. Se planira ova da se realizira glavno preku prezemawe na slednite aktivnosti:

• postojano implementirawe na efikasen sistem za kontrola na bankarskoto rabotewe, vo soglasnost so relevantnata doma{na i me|unarodna zakonska regulativa;

• vospostavuvawe efikasni vnatre{ni proceduri i organizaciski strukturi za soo~uvawe i upravuvawe so mo`nite rizici povrzani so usoglasenosta na bankata so postojnata regulativa;

• postojana sorabotka so soodvetnite nadvore{ni institucii vo sogolasnost so Zakonot za banki;

• redovno, najmalku edna{ mese~no i na kvartalna osnova, izvestuvawe na Upravniot odbor i na Nadzorniot odbor;

• aktivno u~estvo vo raboteweto na Odborot za spre~uvawe na perewe na pari i usoglasenost so propisite, kako i Pravniot odbor organiziran vo ramki na Zdruènieto na banki pri Stopanskata komora;

• obezbeduvawe dobra reputacija i kredibilitet na Stopanska banka AD - Skopje (SB) pred NBG Grupacijata, pred akcionerite, klientite, investitorite, regulatornite i nadzornite tela i drugite relevantni institucii;

• razvivawe na Kultura za usoglasenost so propisite kaj vrabotenite vo SB kako model za korporativno odnesuvawe i osnova za zacvrstuvawe na korporativniot identitet, itn.

Planiranite aktivnosti vo sferata na spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam }e bidat naso~eni kon:

• postojano sledewe na implementacijata na relevantnata doma{na i me|unarodna regulativa za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam;

• postojano usoglasuvawe na internite akti na Bankata so novite zakonski propisi vo sferata na spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam;

• postojano sledewe i analiza na transakciite i otkrivawe na somnitelni transakcii vrz osnova na pokazateli za somnitelnost;

- 21 -

• primena i ponatamo{no nadgraduvawe na MANTAS AML softverot i vr{ewe na interni kontroli za zasilena analiza na klientite.

• redovno izvestuvawe na Upravniot odbor, Nadzorniot odbor kako i na relevantnite nadle`ni organi i institucii za prevzemenite i predloènite merki i aktivnosti.

Smetkovodstvo

Planiranite aktivnosti vo finansiskoto rabotewe za periodot 2012-2014 godina }e se fokusiraat na podobruvaweto na finansiskoto smetkovodstvo, kako i na smetkovodstvoto na rashodi kako vitalna funkcija, pritoa imaj}i go predvid faktot deka vo smetkovodstvoto (finansisko kako i smetkovodstvo na rashodi) se prezentiraat podatoci na menaxmentot koi{to se klu~ni za tekovniot i strate{kiot proces na odlu~uvawe vo Bankata.

Soglasno toa, Bankata planira da gi prezeme slednive aktivnosti:

• kontinuirano sledewe na promenite vo regulativata za finansisko izvestuvawe i nejzina uspe{na implementacija;

• ispolnuvawe na barawata {to proizleguvaat od sekoja izmena i dopolnuvawe na Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI) i nivnata implementacija vo soodvetnoto finansisko izvestuvawe;

• postojana reorganizacija na rabotnite zada~i so cel uspe{na implementacija na promenite vo tekovnite aktivnosti i spravuvawe so predizvicite {to toa gi nosi.

BILANS NA SOSTOJBA

DELOVEN PLAN 2012-2014

(EUR 000)

2012 B 2013 DP 2014 DP

SREDSTVA

Pari~ni sredstva, pobaruvawa od banki i depoziti kaj NBRM 141,760 147,391 158,506

Krediti na banki 252,772 298,270 354,942

Krediti na komitenti (neto) 799,373 884,601 996,995

Dolgoro~ni hartii od vrednost 20,809 16,507 12,205

Materijalni sredstva 17,196 21,064 25,802

Nematerijalni sredstva 2,329 2,810 3,291

Ostanata aktiva 18,941 17,303 15,059

Vkupna aktiva 1,253,180 1,387,946 1,566,799

OBVRSKIDepoziti na banki i drugi finansiski institucii 8,784 9,047 9,364

Depoziti na komitenti 1,000,854 1,116,983 1,271,241

Obvrski po krediti 66,257 66,468 66,787

Ostanati obvrski 11,385 11,727 12,079

Vkupno obvrski 1,087,280 1,204,225 1,359,471

KAPITAL

Akcionerski kapital 57,140 57,140 57,140Rezervi 15,832 19,396 24,118Zadràna dobivka 92,928 107,185 126,071

Vkupno kapital 165,900 183,721 207,329Vkupno obvrski i kapital 1,253,180 1,387,946 1,566,799

BILANS NA USPEH

DELOVEN PLAN 2012-2014

(EUR 000)

2012 B 2013 DP 2014 DP

Prihodi od kamati 74,654 83,271 95,156

Rashodi od kamati (38,540) (42,212) (46,651)

NETO PRIHODI OD KAMATI 36,114 41,059 48,505

Prihodi od nadomesti i provizii 16,204 17,500 19,075Rashodi od nadomesti i provizii (1,683) (1,774) (1,887)Neto prihodi od nadomesti i provizii 14,521 15,726 17,188

Prihodi od dividendi 70 74 77

Prihodi od trguvawe 2,280 2,358 2,475

Ostanati operativni prihodi 1,333 1,378 1,439

Operativni tro{oci (31,747) (33,670) (35,968)

DOBIVKA PRED REZERVACIJA I DANOCI 22,571 26,925 33,716

Rezervirawe za potencijalni zagubi (7,885) (8,949) (9,938)

Dobivka pred odano~uvawe 14,686 17,976 23,778

Danoci (142) (155) (170)

DOBIVKA PO ODANOÛVAWE 14,544 17,821 23,608

Documents

DELOVEN PLAN I RAZVOJNA POLITIKA NA STOPANSKA BANKA … 11 - delovna politika biz plan... · - 1 - Deloven plan i razvojna politika na Stopanska banka AD - Skopje za periodot 2012-2014