LETO XXXII, tevilka 5, maj 2015

v obrti in podjetnitvu

Narava nam ponuja lepe monosti preivljanja prostega asa - kakne monosti preivetja nam ponuja drava?

Ob mednarodnem dnevu druine - realnostLetos bo pod geslom Ali so moki glavni v druini? Enakost spolov in pravice otrok v sodobnih druinah potekal e 21. mednarodni dan druin.

Tega praznujemo od leta 1994, ko je Generalna skupina Zdruenih narodov 15. maj razglasila mednarodni za dan druin. Mednarodna skupnost eli ob tem dnevu opozoriti na pomen in vpliv, ki ga imajo druine v sodobnih drubah. Pri nas je 15. maj zgolj uvod v teden druin, ki bo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Zvezo druin ponudil brezplane vstope v muzeje in galerije, zvrstili pa se bodo tudi dogodki, namenjeni druinam.

Druina se prilagaja asuV zadnjih desetletjih so druino doletele mnoge spremembe, a to ne pomeni, da se je njen vpliv zmanjal, ravno nasprotno, v asu gospodarske krize se je pomen druin celo okrepil. Sicer dri, da se je v preteklih desetletjih zmanjalo tevilo zakonskih zvez na raun drugih oblik ivljenjskih skupnosti, vendar je treba poudariti, da se druine nenehno razvijajo, spreminjajo in prilagajajo asu in drubi.Povealo se je predvsem tevilo enostarevskih druin, vse ve je tudi reorganiziranih druin, kjer ima vsaj en partner otroka iz prejnjega partnerskega razmerja, v zadnjih letih naraa tudi tevilo istospolnih druin. Vse oblike druin so med seboj enakovredne, vendar so zaradi pomanjkanja zakonske podlage nekatere druine v Sloveniji enakopravneje od drugih.

Revina in nasilje v druini povezanaDruina ima veliko socializacijsko vlogo, v asu hitrih sprememb in vse vejih pritiskov pa tudi veliko terapevtsko vlogo. Vendar vse druine za otroke ne pomenijo varnega in ljubeega okolja, je opozorila tudi predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin: "Revina prinaa celo vrsto problemov, ki jih sistem, v katerem ivimo, e poglablja. Ugotavljamo, da je pogostnost nasilja povezana z revino. Ko nekdo nima ve za osnovno preivetje, za to ie razloge, ki jih najlaje najde pri partnerju. Revina pogosto unii kakrne koli spodbudne odnose znotraj druine. Slab medosebni odnos odraslih pa mono vpliva na otroke, ki ne zmorejo razumeti taknih odnosov."

Preobremenjenost enostarevskih druinV zadnjih dveh desetletjih se je povealo tevilo enostarevskih druin, ki predstavljajo kar etrtino vseh druin. Ravno te so socialno najbolj ogroene, pred tirimi leti jih polovica s svojimi prihodki ni mogla preiveti. Da se je stiska enostarevskih druin v zadnjih letih e poglobila, je za MMC potrdila tudi Ogulinova: "Enostarevka druina je socialno bolj ogroena, ker ljudje preprosto ne zmoremo vsega, kar nam druba nalaga, ne zmore biti uinkoviti na delovnem mestu, pri vzgoji, e ne zmore poskrbeti niti za osnovno eksistenco."

Otroci v revnih druinah izgubili obutek varnostiNajveje poslabanje druinske dinamike so v ZPMS-ju ugotovili v druinah, kjer so stari zaradi narave svojega dela veliko odsotni. "Stari, ki imajo odgovorna delovna mesta, so praktino cele dni zdoma, kar pomeni, da so otroci prikrajani za druinsko ivljenje. Vse ve je tudi prekarnih delavcev, ki morajo, e hoejo preiveti, pogosto za minimalne plae garati no in dan, delajo tudi, ko so bolni," je povedala Ogulinova. Priakovano so dale najslabi odnosi v druinah, v katerih ni zaposlen nihe in so odvisne od socialnih transferjev. Otroci so v takih druinah izgubili obutek varnosti, zaradi druinskega poloaja nimajo enakih monosti kot njihovi sovrstniki, najhuje pa je, poudarja Ogulinova, da jih vse pogosteje izkljuujejo vrstniki, ki prihajajo iz druin z vejimi ekonomskimi zmonostmi.

Ljubljana - MMC RTV SLO

3 5/2015

Stanje na trgu dela, mesec april

V steklarstvu je bodonost, a le z dobrim vodstvom

Spoznajte generacijo Y

1ravni kotiek

v obrti in podjetnitvu

Meseno informativno glasilo SOPS t. 5 maj 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna sluba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

Razpisi za evropska sredstva

Prihodnja tevilka izide junijaIz vse bi ne: Konkurenca 2

4

5

6

8

11

Sindikalni boj za ustreznejo minimalno plao

Davne blagajne - kazni za kupce ?

9

10

15. maj, obeleujemo mednarodni dan druine pa tudi uvod v teden druin.

"eprav bi moral biti to teden veselja, je poloaj za mnoge druine v Sloveniji brezizhoden."

Zveza prijateljev mladine

Sindikalna lista 16

Delavci - dobro je vedeti

Kako posluje Gorenje

13

15

45/2015

Stanje na trgu dela, ZRSZ

V primerjavi z lanskim aprilom za 7 % manj brezposelnihGibanje brezposelnosti

Brezposelnost se je aprila e naprej zmanjevala. Konec aprila 2015 je bilo registriranih 114.923 brezposelnih oseb, kar je 3.176 oseb oziroma 2,7 % manj kot marca, v primerjavi z aprilom 2014 je bila brezposelnost manja za 7,0 %. V prvih tirih mese-cih letonjega leta je bilo na Zavodu v povpreju prijavljenih 119.963 brezposelnih oseb, kar je 5,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2014.

V letu 2015 je trend zmanjevanja brezposelnosti bistveno veji kot v letu 2014: konec aprila letos je bilo za 3,8 % manj brezposelnih kot konec leta 2014, v primerljivem mesecu lani pa za 0,3 % manj, kar kae na bolj ugodna gibanja na trgu dela.

Na novo se je aprila na Zavodu prijavilo 6.532 brezposelnih oseb, kar je 7,6 % manj kot marca in 8,8 % manj kot aprila 2014. Med novoprijavljenimi je bilo 753 iskalcev prve zaposlitve, 1.306 trajno presenih delavcev in steajnikov ter 3.550 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za doloen as.

V prvih tirih mesecih leta 2015 se je na Zavodu na novo prijavilo 34.397 brezposelnih oseb, kar je 7,8 % manj kot lani v tem asu. Najve oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za doloen as (19.908), prijavilo se je e 4.212 iskalcev prve zaposlitve ter 5.928 trajno presenih delavcev oz. steajnikov. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je na Zavodu prijavilo za 19,6 % manj iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih po izteku zaposlitev za doloen as se je prijavilo za 0,8 % manj, trajno presenih delavcev in steajnikov pa za 18,2 % manj.

Od 9.708 brezposelnih oseb, ki jih je aprila Zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 7.334 oseb, kar je 18,6 % manj kot marca in 3,8 % manj kot aprila leta 2014. V letonjih prvih tirih mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 38.932 brezposelnih oseb, od teh 29.103 zaradi zaposlitve, kar je 2,8 % ve kot v primerljivem obdobju leta 2014.

V strukturi brezposelnosti so se delei posameznih kategorij brezposelnih spremenili. Najbolj so se glede na marec poveali delei dolgotrajno brezposelnih, ensk ter starih 50 let ali ve; porasli so tudi delei brezposelnih s srednjo in terciarno izobrazbo ter trajno presenih delavcev in steajnikov. Dele starih od 30 do 39 let se ni spremenil, pri vseh ostalih kategorijah pa beleimo medmeseno zmanjanje. Najbolj se je zmanjal dele starih do 29 let, in sicer za pol odstotne toke. Delei dolgotrajno brezposelnih oseb, brezposelnih ensk in brezposelnih, starih 50 let ali ve, so se najbolj poveali tudi medletno.

Vir: ZRSZ

5 5/2015

Razpisi za evropska sredstva

Slovenijo ponovno prehiteva soseda - HrvakaSprejemanje zakonodaje, ki bi omogoila rpanje evropskih sredstev je pri nas ele v teku, medtem pa so se Hrvati e lotili prvih razpisov. Slovenski birokrati so ponovno zaspali. Kdaj bodo na voljo prvi razpis, ni povsem znano, naj bi bili poleti. V novi finanni perspektivi rpanja evropskih strukturnih sredstev 2014-2020 ima Slovenija na voljo tri milijarde evrov. Trenutno jih e ni mogoe rpati, ker za to e ni zakonske podlage.

Alenka Smerkolj, ministrica brez listnice za evropsko kohezijo, je pred asom dejala, da bodo prvi razpisi objavljeni predvidoma poleti. Dejala je tudi, da bomo pravi frajerji, e bomo letos porpali sto milijonov evrov. Medtem pa so v zaetku aprila nai sosedje Hrvati e zaeli prve razpise, med temi e tee program za podjetnike in podjetja, ki elijo vlagati v veanje poslovne konkurennosti na tujih trgih.

Kaj bo novega pri rpanju ?

Po novem bosta mogoi hitreje odzivanje in ukrepanje, e v projektu ne bodo izpolnjeni cilji, pojasnjujejo na slubi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Ob morebitnih nepravilnostih in goljufijah pri posameznih projektih bo mogoe uvesti jasneje in hitreje sankcije. Od posamezne pogodbe pa bo odvisno, kako in ali bo lahko drava denar vzela nazaj. Na SVRK bodo tako pripravili vzorce razlinih pogodbenih doloil, ki bodo definirala odvzem ali vrailo denarja.Po novem bo iz prorauna vnaprej mogoe dobiti le toliko sredstev, kolikor jih bo pri posameznem projektu dejansko predvidenih, in sicer za 120 dni vnaprej. Porabo bo treba tako dokazati v tem roku, e tega ne bo, bodo upraviencu zadrali nadaljnja izplaila.

Kaj so prioritete obdobja 2014-2020 ?

V operativnem programu za obdobje 2014-2020, v katerem je Slovenija doloila, za kakne projekte bo namenjala evropski denar, je najve, 526 milijonov evrov, namenjenih spodbujanju dinaminega in konkurennega podjetnitva za zeleno gospodarsko rast, kar pomeni ukrepe za enostavneje financiranje in poslovanje podjetij. SVRK med podjetji trenutno opravlja anketo, da bi ugotovili, katere od zdajnjih finannih instrumentov bodo e izvajali in katere nove bodo uvedli. Za krepitev upravne zmogljivosti pri izvaja-nju strukturnih skladov je denimo name-njenih 119 milijonov evrov ali tiri odsto-tke vseh sredstev. Kot jara kaa se vlee zgodba s pripravo strategije pametne specializacije (SPS), ki je glavni pogoj za dodeljevanje sredstev iz prednostne osi 1 v operativnem progr-amu. Ta konkretno pomeni podporo nalobam podjetij v izboljanje infrastrukture za inovacije in raziskave. Vir : Finance

65/2015

V steklarstvu je bodonost - a le z dobrim vodstvom ter zadovoljnimi delavci

Ali se Steklarni Rogaka obeta enak uspeh kot Steklarni Hrastnik ?Veseli smo, da novi lastnik ni neki meetar, ki bi brez lastnega kapitala kupoval podjetje, je povedal tefan Krinik, predsednik sindikata v Steklarni Rogaka

Foto : Steklarna Hrastnik

Ameriki finanni sklad KPS je drubo WWRD, katere del je tudi Steklarna Rogaka, prodal finski drubi Fiskars. WWRD je v zadnjem letu ustvaril dober milijon, Fiskars 62,6 milijona evrov istega dobika.

Steklarna Rogaka je bila dolga leta v lasti sklada Zvon, ki je konal v steaju, delnice Rogake pa je zasegla druba Metropolitana, ki je steklarno dece-mbra 2013 za est milijonov evrov prodala skladu KPS oziroma njegovi drubi WWRD (Waterford Wedgwood Royal Doulton).

Waterford je bil e prej njen najveji kupec. Steklarna je bila takrat na kolenih, denarja je bilo v podjetju zelo malo, pei pa nujno potrebne prenove. WWRD je v zadnjem letu in pol v Rogaki v posodobitve vloil pet milijonov evrov. Podjetje je zdaj v precej bolji kondiciji, imajo novo pe za kristal, julija pa bodo postavili (oprema je e naroena) e novo pe za kristalinsko steklo.

Zaradi novega lastnika sprememb ne priakujejo

Uprava Steklarne Rogaka sprememb v lastnitvu ne komentira. tefan Krinik pravi: Uradno nas z novimi lastniki e niso seznanili, zaradi njih pa kratkorono ne priakujem prav nobenih sprememb. Fiskars je prevzel vse obveznosti WWRD, kar pomeni, da pogodbe, tudi nae dosedanje pogodbe o zaposlitvi, veljajo naprej.

Za WWRD bo Fiskars plaal 406 milijonov

Fiskars bo po pogodbi, ki je bila podpisana v nedeljo, za WWRD plaal 406 milijonov evrov. WWRD poleg Steklarne Rogaka sestavljajo e drube Waterford, Wedgwood, Royal Doulton in Royal Albert. Posel mora odobriti e ameriki urad za varstvo konkurence in bo predvidoma konal na zaetku julija. Fiskars je bil ustanovljen leta 1649 (Steklarna Rogaka po podatkih spletne strani WWRD leta 1665). Delnice Fiskarsa so uvrene na finsko borzo. To je ponudnik izdelkov za dom, vrtove in zunanjo ureditev, njegove najbolj znane blagovne znamke so Fiskars, Iittala in Gerber, ki jih prodajajo v ve kot 60 dravah. Za prevzem smo se odloili, ker elimo postati vodilno svetovno podjetje z globalnimi znamkami luksuznih izdelkov za dom s poudarkom na namiznih in dekorativnih izdelkih in darilih. Vse znamke WWRD bomo e naprej razvijali, je povedal Kari Kauniskangas, predsednik uprave Fiskarsa. Ta je lani ustvaril 768 milijonov evrov prihodka, 59,6 milijona evrov EBITDA in 62,6 milijona evrov istega dobika, zaposluje pa 4.800 ljudi v 20 dravah.

7 5/2015

WWRD je imel v zadnjem poslovnem letu, ki se je konalo aprila, 401,6 milijona evrov prihodka, 30,9 milijona evrov EBITDA, 1,1 milijona evrov istega dobika. Imajo 3.800 zaposlenih v 14 dravah.

Lani v Rogaki bolje od nartov

V Steklarni Rogaka je 870 zaposlenih. Po neuradnih informacijah so lani poslovali bolje od nartov. Predlanskim so imeli 32,4 milijona evrov prihodkov in 10,9 milijona evrov izgube, lani naj bi se prihodki pribliali 40 milijonom evrov, poslovali naj bi brez izgube. Vir : Finance

Kako pa medtem kae Steklarni Hrastnik, kjer na direktorskem stolku sedi t.i. "sindikalni direktor" ?V letu 2014 je Steklarna Hrastnik ustvarila 4,24 milijona evrov dobika.

Kje je razlog za uspeh, kaj pravi direktor Steklarne ?

Veste, steklarji so bili tukaj vasih moan in spotovan ceh, nisi

mogel biti kar tako steklar. Od vsega zaetka me je vodilo pri

mojem delu spotovanje do njih. Pri tem ne gre samo za to, da jih

vljudno pozdravi, ampak da spotovanje prakticira v resnici in

da to zautijo. In to je to, to je klju te nae spremembe.

Leta 2009, ko je priel sem, je imela Steklarna Hrastnik ogromno znanja, odline izdelke, celo veliko

naroil, ampak kljub vsemu temu izgubo, in bila je pred tem, da v estih mesecih bankrotira. Zaradi

krize, nemotiviranosti, slabih notranjih odnosov je bilo veliko izmeta, slaba proizvodnja, ljudje so bili

apatini, prestraeni, bilo jim je vseeno. Klju vsega, kar ponem, je, da je treba vedno s spremembami

zaeti zgoraj. Treba je poiskati in zbrati ljudi, ki e imajo znanje, predvsem pa iskrice v oeh. Vsi morajo

vedeti, kje smo, kaj se da narediti, emu se je treba odpovedati in kaj bo vsak imel, ko bo bolje. In vse to

je treba skomunicirati in tako ponovno vzpostaviti zaupanje.

Solidarnost in ne odpuanje. S kaknimi konkretnimi ukrepi je Andrej Boi prenesel svoje znanje in

konkretne izkunje na poslovanje Steklarne Hrastnik in dosegel priljubljenost, ki ji ni para? Najprej, ne z

odpuanjem, temve z borbo za vsako delovno mesto, za vsakega loveka.

Tukaj so delale mame samohranilke z majhnimi otroki, v nemogoih razmerah, veliko tudi ponoi, pa

so ob koncu meseca zasluile samo za minimalno plao. Tako ne gre! Kje je tu motivacija? Teko kaj

naredi s tako slabo plaanimi delavkami in delavci. Trdim, da si lahko samo tako uspeen in da se ti vse

tovrstne investicije v ljudi povrnejo. Pri nas je proizvodnja narasla za etrtino, bolnike so padle za dve

tretjini, imeli smo manj izmeta in reklamacij, pa tudi manj pokodb na delu in nadur.

Vir : Jana, Preverjeno

85/2015

Pomen medgeneracijskega sodelovanja

Ste pripravljeni na generacijo "Y" ?Do leta 2030 bo generacija Y pomenila 75 odstotkov globalne delovne sile

Generacija Y ne bo povsem pretresla delovnega procesa in ne bo postavila podjetja na glavo. elje in priakovanja generacije Y le niso tako zelo drugane od predhodnih generacij. Od svojih nadrejenih priakujejo transparentnost, potenost, odkritost. Res pa dri, da so bolj kot generacije pred njimi odprti za nove tehnologije.

Do leta 2030 bo generacija Y pomenila 75 odstotkov globalne delovne sile. A, kot je pokazala raziskava podjetja IBM med 1.784 zaposlenimi predstavniki generacije Y (rojenimi med letoma 1980 in 2000) iz 12 drav in estih razlinih panog, tektonskih sprememb ne bo prinesla. Gre za generacijo, ki je odraala ob spletu in ni navajena dela v tradicionalnem delovnem okolju, eli si potovati in delati v tujini, pravi Katie Axam, vodja trenja in komunikacij za srednjo in vzhodno Evropo v IBM. A njihovi karierni cilji niso ni drugani, je pokazalo pet mitov o generaciji Y, ki so jih pri IBM razbili.

Zanimivost54 % generacije Y ne razume povsem poslovne strategije svojega delodajalca.

62 % generacije X tri in prodaja izdelke svojega podjetja na zasebnih druabnih omrejih, pri generaciji Y pa je takih le 54 odstotkov njenih predstavnikov.

1.mit: Generacija Y ie nenehne pohvale

To ne dri povsem, je ugotovila raziskava IBM. Pohval priakujejo ravno toliko kot drugi, predvsem pa si od svojih efov elijo potenosti, transparentnosti in zanesljivosti. Pri generaciji X pa se je denimo pokazalo, da si od svojih nadrejenih tudi najbolj eli transparentnosti in jasno doloenih ciljev. Po drugi strani se je pokazalo, da ve kot polovica generacije Y ne razume dobro, kakno poslovno strategijo ima njihov delodajalec.

2. mit: Karierni cilji generacije Y so drugani od starejih generacij

Pripadniki generacije Y si elijo finanne stabilnosti tako mono kot generacija X ali babyboomerji, njihov najveji karierni cilj pa je, da v podjetju pustijo pozitiven vtis, je pokazala raziskava IBM. elijo delati z raznolikimi skupinami ljudmi, kar dri tudi pri predstavnikih starejih generacij.

3. mit: Generacija Y vse deli na spletu, ne glede na to, ali gre za posel ali zasebno ivljenje

Zagotovo dri, da je generacija Y bolj navajena na tehnologijo in splet, saj je ob tem odraala. A kljub temu znajo na druabnih omrejih dobro loiti zasebno in poklicno ivljenje. Tako slaba tretjina generacije Y svojih zasebnih druabnih omreij ne uporablja za svoje poklicno ivljenje. Pri tem so zelo podobni generaciji X, babyboomerji pa obe podroji veinoma zdruujejo, saj jih je le sedem odstotkov odgovorilo, da na zasebnih druabnih omrejih nikoli ne objavljajo ni iz poklicnega sveta.

4. mit: Sami se ne znajo odloati, zato pred sprejetjem odloitve generacija Y vpraa druge za mnenje

Ta mit dejansko dri, ugotavljajo raziskovalci IBM. A to ne pomeni, da je generacija Y kaj drugana od generacij pred njo. Dejstvo je, da tudi druge generacije, preden sprejmejo odloitve, za mnenje vpraajo

9 5/2015

ljudi okoli sebe. Generacija Y sicer svoje odloitve sprejema na podlagi raziskav, a preden sprejme konno odloitev, se o njej pogovori e z druino, prijatelji. Hkrati pa se ne boji izraati mnenj, ne glede na to, ali so dobra ali slaba, pravi Axamova. A to niti ni slabo, ugotavlja IBM, in podjetja bi to morala znati bolje izkoristiti.

5. mit: Generacija Y bo raje dala odpoved, e slubani njena strast

Glavni razlogi za zamenjavo slube so pri vseh treh generacijah isti: elja po vejem zasluku in bolj inova-tivnem, kreativnem okolju. Skratka, vse generacije iejo napredke v karieri, bolj kot starostna skupina pa so karierni cilji tisti, ki odloajo, kdaj je as za zamenjavo slube. Foto : Atmanco

Res pa je, da je 27 odstotkov predstavnikov generacije Y v raziskavi povedalo, da je e delalo za pet ali ve delodajalcev. A po drugi strani so tudi tri etrtine ipsiloncev odgovorile, da za trenutnega delodajalca delajo e ve kot leto dni, torej jih stabilnost prav ni ne ovira. Vir : TopJob - Finance

Minimalna plaa - sindikalni boj __________________________________________________________________________________

Ali se obeta sindikalna zmaga in sprememba Zakona o minimalni plai ?Predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central, med drugim tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, so 14.5.2015 v dravni zbor vloili predlog sprememb Zakona o minimalni plai s katerim spreminjajo definicijo minimalne plae.

Sindikati se zavzemamo za izvzem dodatkov za neugoden delovni as iz minimalne plae (gre za tri dodatke za nono delo, nedeljsko delo in delo ob praznikih) in bi bili poslej plaani posebej.

Sindikalne centrale so po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi zbirale dravljansko podporo in bodo po postopkih ljudske iniciative sproile zakonodajni postopek za izboljanje zakona o minimalni plae.

S tem se bo delno popravila veliko krivico, da delavci z minimalno plao, ki delajo ponoi, v nedeljo ali med prazniki, ne dobijo prav nobenega denarnega dodatka, medtem ko so vsi prejemniki vijih pla upravieni do teh dodatkov po kolektivni pogodbi.

Redefinicija minimalne plae in izvzem omenjenih dodatkov ne bo vodil v splono zvianje minimalne plae in ne bo ogrozil gospodarstva oziroma makroekonomskega poloaja Slovenije, so prepriani predlagatelji. Minimalna plaa sicer letos znaa 790,73 evra bruto, glede na lansko leto se poviala za 1,58 evra bruto, uradno pa jo prejema okoli 40 tiso delavk in delavcev, priblino est odstotkov zaposlenih.

105/2015

Absurdnost davnih blagajn

Kazni za kupce ?!e kupci ob odhodu iz trgovine ne boste zadrali raunov in jih pokazali inpektorjem, boste lahko kaznovani s 400 evri.

Vlada je v zaetku meseca potrdila zakon o davnem potrjevanju raunov, s katerim bo uvedla davne blagajne. Nart je, da bo z blagajnami, neposredno povezanimi z davkarijo oziroma finanno upravo (Furs), toliko udarila po sivi ekonomiji, da bo letno pobrala med 50 in 100 milijoni evrov davka. Predvidoma jih boste morali imeti vsi, ki poslujete z gotovino, od zaetka prihodnjega leta naprej, in ne od oktobra letos, kot je bilo sprva predvideno. Kupci pa boste morali zadrati raune in jih na zahtevo kazati inpektorjem.

Zakon morajo sicer potrditi e poslanci, plan je, da po rednem postopku. Dodajmo, da je nartovano tudi prehodno obdobje dveh let. To pomeni, da bodo nekaj asa lahko izdajali e raune na vezanih knjigah, ki se bodo morali potrditi v desetih dneh na davkariji. Gre za to, da nekateri sistemi, ki imajo veliko zaposlenih (denimo potarji), ne bodo mogli elektronskih naprav zagotoviti vsem. To pomeni: podatke iz rauna oziroma vezane knjige raunov bo odgovorna oseba morala v desetih dneh pretipkati in prek posebne aplikacije poslati na finanno upravo.

Sistem potrjevanja raunov (tudi prek davnih blagajn) bo sicer deloval e od 1. decembra letos, sporoajo iz vlade, obvezen pa bo od 2. januarja 2016. 1. januar se jim namre - zaradi praznika - zdi neivljenjski za uvajanje taknih sprememb.

Sicer pa dravna sekretarka Mateja Vraniar pravi, da ne bodo tako lovili le utajevalcev davkov, temve bodo nadzorovali tudi delo na rno. Vsak, ki bo izdal raun, se bo namre moral identificirati. Zlorabe bodo sicer e mone, pravijo poznavalci. Raunov se e ne bo izdajalo, identifikacijske tevilke zlorabljale. Torej - inpektorji bodo e hodili po terenu.

Kakno je stanje

Po ocenah Sursa je sive ekonomije v Sloveniji za 8,3 odstotka BDP, torej za dobre tri milijarde evrov. Podatki davnih nadzorov kaejo, da je siva ekonomija posebej teavna pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, ker ta promet pogosto ni prikazan v poslovnih knjigah. Nikjer zabeleeno gotovinsko poslovanje se iri po celotni dobavni in produkcijski verigi, saj se taknemu nainu poslovanja prilagodijo dobavitelji blaga in zaposleni, ki del ali celotno plao dobivajo kar v gotovini. Neevidentirano gotovinsko poslovanje tako omogoa tudi zaposlovanje na rno, ugotavlja vlada. Drugae od negotovinskega plaevanja prek transakcijskega rauna je preglednost pri gotovinskem poslovanju manja, prikrivanje prometa laje in zato bolj razirjeno, odkrivanje tega pa teje in manj uspeno. Medtem ko lahko davni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski raun davnega zavezanca preveri promet na podlagi denarnih prilivov, je nadzor pri gotovinskem poslovanju teji, saj ni verodostojnih kontrolnih podatkov o gotovinskih plailih. Vir : Finance

Foto: Xray-delta

11 5/2015

PRAVNI KOTIEK - s.p. kot ekonomsko odvisna oseba

Vidimo torej, da konkurenna prepoved na eni in konkurenna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega testa. Medtem ko se veina strokovnjakov strinja, da je konkurenna prepoved legitimno zakonsko doloilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da

mu vmes ne skae ez plot, pa so mnogi mnenja, da je konkurenna klavzula sporneja, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato

je prav, da se uporablja omejeno in le v upravienih primerih.

Kdaj je s.p. ekonomsko odvisna oseba, kaj zanj takrat velja in kdaj mora biti s.p. zaposlen?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je nekoliko uredil status samostojnih podjetnikov, ki so "zaposleni" pri svojemu delodajalcu.

Uvedel je namre pojem ekonomsko odvisne osebe in zanje doloi nekatere pravice, ki do tedaj niso pripadale.

Pri tem je potrebno vedeti, da so pogosti primeri, ko ekonomsko odvisna oseba ne bi smela imeti statusa s.p.-ja, ampak bi morala biti zaposlena. Dejstvo, ki ga velja preveriti, saj so inpekcijski nadzori na tempodroju zelo pogosti.

e ima s.p. status ekonomsko odvisne osebe, pa mu le-ta ne pripade avtomatsko.

O tem mora namre obvestiti delodajalca. e tega ne stori, ne more uveljavljati pravic, ki mu pripadajo, kljub temu, da ekonomska odvisnost obstaja.

Kdo je ekonomsko odvisna oseba?

Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba - s.p., ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plailo, samostojno in dlje asa opravlja delo za drugo podjetje.

Pri tem je pomembno opozoriti, da v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja, delavec ne sme dela opravljati preko s.p.-ja, ampak mora imeti z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Primeri, ko mora biti namesto s.p.-ja sklenjena pogodba o zaposlitvi:- s.p. opravlja isto dejavnost kot naronik,- delo se opravlja v delovnih prostorih delodajalca, s.p. pa nima sklenjene najemne pogodbe,- delo se opravlja v delovnem asu, ki velja za ostale zaposlene (8 ur dnevno),- s.p. uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja,- s.p. delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe delodajalca, ki mu omogoa delo pri svojih strankah, ...

Kakni so pogoji za uveljavljanje statusa ekonomsko odvisne osebe?

Podjetnik je lahko ekonomsko odvisna oseba e:- sam ne zaposluje nobenih delavcev,- najmanj 80% svojih letnih dohodkov pridobi od istega naronika.

Kakne pravice pripadajo ekonomsko odvisni osebi?

e s posebnim predpisom ni doloeno drugae, se za ekonomsko odvisne osebe uporabljajo dolobe ZDR-1 o:- prepovedi diskriminacijePrepoved diskriminacije glede na narodnost, raso ali etnino poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo koe, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali preprianje, starost, spolno usmerjenost, druinsko stanje, lanstvo v sindikatu, premoenjsko stanje, ...

125/2015

- zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov

Neutemeljeni odpovedni razlogi so:

- zaasna odsotnost z dela zaradi nezmonosti za delo zaradi bolezni ali pokodbe ali nege druinskih lanov ali zaradi izrabe starevskega dopusta po predpisih o starevstvu,

- vloitev tobe ali udeleba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kritev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitranim, sodnim ali upravnim organom,

- lanstvo v sindikatu,

- udeleba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega asa,

- udeleba v sindikalnih dejavnostih med delovnim asom v dogovoru z delodajalcem,

- udeleba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,

- kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,

- sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. lena ZDR-1,

- rasa, narodnost ali etnino poreklo, barva koe, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, druinske obveznosti, nosenost, versko in politino preprianje, nacionalno ali socialno poreklo,

- sklenitev pogodbe o prostovoljnem sluenju vojakega roka, pogodbe o opravljanju vojake slube v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o slubi v Civilni zaiti ter prostovoljno sodelovanje dravljanov pri zaiti in reevanju v skladu z zakonom.

- zagotavljanju plaila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upotevaje kolektivno pogodbo in splone akte, ki zavezujejo naronika ter obveznosti plaila davkov in prispevkov,

- uveljavljanju odkodninske odgovornosti (177. - 180. len ZDR-1).

Kako ekonomsko odvisna oseba uveljavlja svoj status?

Obstoj statusa ekonomsko odvisne osebe delavcu ne pripada avtomatsko.

Da je podjetnik upravien do statusa ekonomsko odvisne osebe (in s tem zgornjih pravic), mora po zakljuku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naronika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naroniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne zapresojo vpraanja obstoja ekonomske odvisnosti. Vir : Informiran.si

13 5/2015

Delavci - dobro je vedeti !

Na kaj so podjetniki pri zaposlovanju najbolj pozorni ?Izobrazba, znanja, izkunje, iznajdljivost, inovativnost, komunikativnost in druge osebne znailnosti. Novi zaposleni v podjetje lahko prinesejo marsikaj, a kaj podjetnike najbolj prepria?

Mali in srednje veliki podjetniki stavijo na energijo in prvi vtis !

145/2015

Napaka Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Do 29. junija bo moral Zavod za pokojninsko in invalidsko zavavarovanje (Zpiz) zaradi odloitve ustavnega sodia est do sedem tisoim upokojencem znova odmeriti pokojnino. Do novega izrauna so upravieni tisti, ki so bili z delom plae udeleeni v notranjemu odkupu delnic. eprav so bili od zneska plaani tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje, Zpiz nekaterim tega v pokojnini upoteval.Tisti zavarovanci oziroma upokojenci, za katere revizija ni bila opravljena, lahko do 29. junija zahtevajo revizijo podatkov o plaah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplaane delnice za notranji odkup, ter vnovino odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije.

Velika podjetja je treba prepriati e s prijavoIvan Papi, vodja kadrovske slube v podjetju Iskratel s priblino 900 zaposlenimi:

"Pri kandidatih, ki jih zaposlimo, najve teje meanica znanja, izkuenj in da sovpada s kulturo naega podjetja, to je, da ima pravi odnos do dela, da izstopa. Potrebujemo predvsem nadobudne posameznike, ki prinesejo nove ideje in novo razmiljanje ter s tem sveino v uteeno podjetje, kar pripomore k zavoju."

Petra Premzrl, kadrovika iz farmacevtske drube Bayer, ki zaposluje 113 tiso ljudi po vsem svetu:

"Pri nas se na razpis prijavi tudi 400 kandidatov, od tega jih vsaj polovica ustreza razpisanim pogojem. Vseh 200 ni mogoe povabiti na razgovor in e me vpraate, kaj je tisto, da nekoga povabim na razgovor, je odgovor CV.

Vir : Siol.net

15 5/2015

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnegadohodka v letu 2015:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajava v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje in ima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21za etrtega vzdrevanega otroka 515,65za petega vzdrevanega otroka 663,09 za vse nadalj nje vzdrevane otro ke se olajava gle de na viinoza pred ho dne ga vzdreva ne ga otro ka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplaa glavni delodajalec, se za leto 2015 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitvi olajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, t. 94/14

e znaa neto davna znaa dohod ni na osno va v evrih/meseno v evrih/mesenonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Kako posluje Gorenje ?Skupina Gorenje je v prvih treh mesecih leta ustvarilo 2,16 milijona evrov izgube, potem ko je utrpela zmanjanje prodaje v vseh treh regionalnih podrojih.

Gorenje je v prvih treh mesecih letos ustvarilo 266,4 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Iz Gorenja sicer sporoajo, da so prihodki v skladu z narti. Organski upad prodaje je znaal nekaj ve kot pet odstotkov. Gorenje je sicer e v zaetku leta napovedalo, da bodo prihodki od prodaje v celem letonjem letu 2,5 odstotka manji kot lani.

Ruska kriza udarila s polno mojo

Medletni upad prihodkov je skupina doivela v vseh regijah poslovanja. V Vzhodni Evropi so se prihodki od prodaje, predvsem zaradi teav v Rusiji in Ukrajini zmanjali za devet odstotkov. Rast so dosegli na ekem, Slovekem, Madarski, BiH, Romuniji, Bolgariji in Poljski, kar pa ni zadoalo za pokritje izpada v Rusiji. Realno se je prodaja na tem obmoju zmanjala za 1,3 odstotka. Spomnimo, da je druba zaradi manje prodaje v Rusiji, del zaposlenih v tovarni v Velenju ta mesec napotila na akanje.

Petino manj ez luo

V Zahodni Evropi so se prihodki od prodaje zmanjali za pet odstoktov, kar druba pojasnjuje z nartovanim cenovnim repozicioniranjem. V Gorenju pravijo, da je prodaja na teh trgih v skladu z narti. Najveji, kar 18 odstotni upad prihodkov je Gorenje doivelo izven Evrope. V Gorenju pojasnjujejo, da je zmanjanje posledica optimiranja zalog pri distributerju v Severni Ameriki.

Dolar podrail surovine

Druba ni uspela manjih prihodkov uskladiti s stroki poslovanja. Stroki blaga, materiala in storitev so se zmanjali za tiri odstotke. Druba je imela pri nabavi materiala teave tudi zaradi rasti vrednosti dolarja, kar je podrailo vhodne surovine. Stroki dela so ostali na ravni prvega lanskega etrtletja. S tem pa se je ve kot prepolovil dobiek iz poslovanja, ki je v prvih treh mesecih dosegel 4,9 milijonov evrov, medtem ko je lani v tem asu znaal 10,2 milijona evrov.

Vir : Finance

165/2015

SINDIKALNA LISTA - MAJ 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaa povrailo strokov prevoza zavsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavciin drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viinizneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:letnik dijak tudentprvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo

(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 613,92 460,44

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 920,05 767,40

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.232,06 1.074,44

b) 613,92

po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetnitvo ter KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva 3069,58 (oziroma v viini dveh povprenih mesenih pla delavca za pretekle tri mesece, e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1534,79

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 798,64- po KP med delavci indrubami drobnega gospodarstva najmanj 798,64

najve 1085,23

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v marcu bruto 1550,33 oziroma neto 1008,10, za obdobje I-III pa bruto 1534,79 oziroma neto 1000,51 .

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNITVO Skladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodina plaa od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 II. tarifni razred 635,42 III. tarifni razred 713,42 IV. tarifni razred 809,61 V. tarifni razred 897,36 VI. tarifni razred 1.070,16 VII. tarifni razred 1.215,08 VIII. tarifni razred 1.449,16 IX. tarifni razred 1.739,00

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasti cen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA: Minimalna plaa za zaposlenega, ki dela polni delovni as, je od 1. januarja 2015 naprej doloena v

viini bruto 790,73 .*

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

920,05

1232,06

586,92 610,17641,64656,37695,97797,83933,631046,79

Ker povprena letna inflacija v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, so najnije osnovne plae po tej kolektivni pogodbi in osnovne plae delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam je najblija:Osrednjeslovenska obmona organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SeanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

aleko-savinjski sindikati Preernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Obmona organizacija Spodnje Podravjeukova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNITVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so lani Zdruenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo reitev na sodiu, posluite mirnega reevanja sporov s posredovanjem ali arbitrao, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenijein

Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Za podrobneje informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davni zavezanec, ki plaa dohodnino, lahko delek te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v dravno blagajno za financiranje razlinih humanitarnih, kulturnih in drugih splono koristnih drutev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo in ga poslati na na-slov Davna uprava RS, p. p. 107, Davna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davno izpostavo.

DONACIJA VAS NI NE STANE!Vsi, ki se boste odloili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tnitva Slovenije, nam sporoite va naslov na tel. t.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo e izpolnjen obrazec, ki ga morate le e podpisati in poslati na omenjeni naslov davne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoi delav-cem, ki ivijo v tekih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesree. Za vao donacijo se vam v imenu delavcev e vnaprej zahvaljujemo!

Blank PageBlank PageNeimenovan