Dediina – nae bogastvo: Ohranjanje nesnovne kulturne ... prisotnost ali vkljuenost zvrsti in vsebin nesnovne kulturne dediine v podjetnitvo, ki predstavlja

  • View
    215

  • Download
    3

Embed Size (px)

Text of Dediina – nae bogastvo: Ohranjanje nesnovne kulturne ... prisotnost ali...

  • Dediina nae bogastvo:

    Ohranjanje nesnovne kulturne dediine

    na lokalni in nacionalni ravni

    Zakljuki okrogle mize o nesnovni kulturni dediini v

    Slovenskem etnografskem muzeju, Ljubljana, 10. maja 2012

    Litija, maj 2012

    Projekt je podprt v okviru programa Srednja Evropa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj

  • 2

    Prof. dr. Janez Bogataj

    Nesnovna kulturna dediina kako v podjetnitvu in

    turizmu?

    Uvod

    O vlogi, pomenu in prisotnosti nesnovne kulturne dediine v podjetnitvu in turizmu se najprej

    postavlja vpraanje, kakna je vloga posameznih zvrsti in podzvrsti v teh okvirih. Poleg tega pa

    imata tako podjetnitvo kot turizem tudi v njunih neposrednih okvirih lastne zvrsti in podzvrsti

    nesnovne kulturne dediine, zlasti e na podroju znanj, vein idr.

    Ko razmiljamo o vlogi, pomenu in prisotnosti nesnovne kulturne dediine v podjetnitvu in

    turizmu, se seveda odpira iroko polje vpraanj, ki so povezana s t. i. pozitivno in negativno

    komercializacijo. To pa e navaja k naslednjim vpraanjem zaite in drugih varovalk, ki so za

    nesnovno dediino nujne in potrebne. Pod pojmom negativna komercializacija nesnovne

    kulturne dediine je treba razumeti najrazlineje vrste njene zlorabe v celoti ali le posameznih

    njenih zvrsti. Za to imamo vrsto primerov, tako v novejem asu kot tudi v bolj oddaljenih asovnih

    obdobjih. Enega takih primerov predstavlja delovanje slikarja Maksima Gasparija, zlasti pred in po

    koncu 1. svetovne vojne. Sluba v takratnem Etnografskem muzeju mu je omogoala irok dostop

    do gradiva s podroja nesnovne kulturne dediine, ki ga je uporabil v komercialne namene (npr.

    od izdajanja razglednic do aplikacij za reklame firm). Seveda lahko posamezne Gasparijeve primere

    zlorabe nesnovne kulturne dediine oznaimo tudi kot politine, v okvirih ideolokih usmeritev

    takratne meanske drube.

    Nesnovna kulturna dediina v podjetnitvu

    Na podjetnitvo se neposredno navezujejo gospodarska znanja in veine, ki jih predstavljajo

    naslednje podzvrsti: rokodelska in obrtnika znanja, trgovina, transport, tudi industrija,

    prehrana, kmetijska znanja idr. Pri tem moramo razlikovati:

    1. Neposredno prisotnost ali vkljuenost zvrsti in vsebin nesnovne kulturne dediine v

    podjetnitvo, kot sestavino podjetnikih identitet, razumevanje kontinuitete posameznih

    dejavnosti, predvsem pa zavedanja osnov, izvirov in bolj ali manj dosledne kontinuitete razvoja. To

    podroje je temeljno za oblikovanje identitete trnih znamk.

    2. Posredno prisotnost ali vkljuenost zvrsti in vsebin nesnovne kulturne dediine v podjetnitvo,

    ki predstavlja e bolj problematino podroje. Zato bo potrebno izdelati z vidika zaite sestavin

    nesnovne kulturne dediine dovolj trdna merila za njihovo uporabo in aplikacije. Ta skupina je

    namre zelo blizu zlorabam, banalizaciji in drugim pojavom, ki se lahko razvijejo ob nestrokovni

    uporabi zvrsti in podzvrsti nesnovne kulturne dediine v podjetnitvu, e posebej na podroju

    oglaevanja, reklame idr.

    V okvirih nesnovne kulturne dediine v podjetnitvu je zelo pomembno tudi izdelano izhodie,

    do katere mere in v kaknih oblikah se posamezne zvrsti in podzvrsti lahko uporabijo, npr. za

    imena podjetij, imena in nazive proizvodov, v reklamnih in oglaevalskih akcijah itn.

  • 3

    Zelo pomembno je nadalje vpraanje preraanja doloenih, npr. rokodelskih znanj in vein v

    podjetnike oblike. To je morda najbolj deficitarno vpraanje v teh okvirih. Temeljno je namre

    vpraanje vsebine in ne oblike (forme), ki jo predstavljajo posamezne sodobne podjetnike oblike.

    e je bila namre v 18. in 19. stoletju oblika dejavnosti rokodelska, je danes podjetnika(!). Temu

    vpraanju bo potrebno posvetiti e veliko strokovne in predvsem tudi drubene pozornosti. Tudi z

    vidika ustvarjanja primernih motivov za mlade. Nanje se navezuje neposredno tudi ustrezen prenos

    znanj, za kar imamo v Sloveniji izdelan sistem Rokodelskih centrov. al pa zadeva e ni zaivela v

    celoti, razen v Vereju, Seani, Ribnici, kofji Loki in Moravah.

    Tradicionalna obrtna znanja predstavljajo prilonost za podjetnitvo. Eden taknih mladih uspenih

    podjetnikov je evljar Mitja Hojak iz Litije, ki ustvarja unikatne evlje, Litija 2012 (foto Matej Pove)

    Nesnovna kulturna dediina v turizmu

    Posamezne zvrsti in podzvrsti nesnovne kulturne dediine so (lahko) zelo mono prisotne tudi v

    turizmu oz. v turistini ponudbi. Neposredno so v turizem vkljuene uprizoritve in predstavitve,

    ege in navade oz. ritualne prakse, nekatera gospodarska znanja (npr. rokodelska in

    obrtnika) ter znanja o naravi in okolju. V zgodovinskem razvoju turizma so postale tudi

    nekatere sestavine turizma zvrsti in podzvrsti nesnovne kulturne dediine. To e posebej velja za

    nekatere folklornike prireditve (imenovane folklorno-turistine prireditve), pri katerih moramo biti

    zelo previdni. Verjetno se bomo v prihodnje prav na podroju turizma in v zvezi z njim sreevali s

  • 4

    tevilnimi vpraanji zaite in zlorabe, komercializacije in stereotipizacije nesnovne kulturne

    dediine. (Eden od takih primerov so prireditve idana marela.)

    V zvezi s turizmom imamo opraviti s tirimi temeljnimi tipolokimi skupinami, ki vkljuujejo

    nesnovno kulturno dediino v turistine programe in proizvode:

    1. Kontinuiteta zvrsti in podzvrsti nesnovne kulturne dediine.

    2. Odigrani prikazi razlinih preteklosti (ivi muzej ali gledalie zgodovine), kamor uvram tudi

    skupine folklornikov.

    3. Parade in drugi prikazi zunaj izvirnih okolij (npr. potovanja in nastopi pustnih skupin zunaj

    njihovega primarnega kulturnega okolja).

    4. Lani prikazi, interpretacije kulturne dediine, stereotipne predstavitve. Na tem podroju, ki je

    najbolj mnoino zastopano, se zasnova prenaa tudi na mladino, zlasti e v okviru festivala

    Turizmu pomaga lastna glava, kar je e z naslovom festivala mono zgreeno(!). K razvoju te

    oblike uspeno prispevajo tudi mediji, zlasti e TV (npr. oddaja Na zdravje, razni resninostni

    ovi).

    SWOT analiza vloge in vkljuenosti nesnovne kulturne dediine v turizmu

    Prednosti:

    Posredovanje in dostopnost zvrsti in podzvrsti nesnovne kulturne dediine najiremu

    krogu ljudi (turistov).

    Slabosti:

    Razmeroma slabo poznavanje zvrsti in podzvrsti nesnovne kulturne dediine ter velika

    prisotnost stereotipov in ljubiteljskih interpretacij. Vse to je povezano z nizko ravnijo znanja

    v turizmu.

    Prilonosti:

    Trajnostni in sonaravni turizem sta dve od tevilnih drugih monosti za aktivno ohranjanje

    in strokovno usmerjen razvoj posameznih zvrsti nesnovne kulturne dediine. Poudarek je

    na razvoju, ne pa ne nekem muzeolokem konserviranju posameznih kulturnih oblik in

    zvrsti.

    Gronje ali nevarnosti:

    Nepravilna (negativna) komercializacija in zloraba zvrsti ter podzvrsti nesnovne kulturne

    dediine.

    Moan dele ljubiteljskih pristopov brez upotevanja strokovnega usmerjanja in vodenja.

    Prof. dr. Janez Bogataj je doktor etnolokih znanosti in profesor zgodovine umetnosti. Temeljno

    podroje njegovega raziskovalnega in pedagokega dela je etnologija Slovenije, raziskuje tudi nain

    ivljenja Slovencev v tujih deelah. Opravil je tevilne raziskave s podroja rokodelstva, prehrane,

    kulinarike in gastronomije, turizma, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, eg in navad,

    karakterologije in likovnega obzorja. Je avtor in soavtor 58 knjig, sodeluje pri tevilnih projektih z

    navedenih podroij.

  • 5

    Izr. prof. dr. Vito Hazler

    Veine in znanja za obnovo dediine in razvoj

    Pomen varstva nesnovne dediine najvekrat povezujemo z ohranjevanjem narodnih in

    narodnostnih identitet, vendar pa je njen pomen tudi povsem praktien, gospodarski in

    predvsem razvojni. Nesnovnost doloenega pojava (dediine) je namre zelo relativna, saj

    je v bistvu tudi snovna, ko jo doloena oseba, pevec, instrumentalist, plesalec, foklornik, ali

    ritualnik skozi svoje telo, sposobnosti in vsa razpololjiva utila in kljune organe (glas, mimika,

    spretnost rok in nog idr.) vizualizira oziroma osmisli v snovno. e bolj se nesnovnost izrazi na

    podroju obrtnikega ali umetnikega delovanja, ko nekdo z izjemno spretnimi rokami in lastnim

    ustvarjalnim umom replicira nekaj, kar je v preteklosti e bilo izdelanega oziroma ustvarjenega na

    podroju obrtnike ali umetnike dediine. Danes to znanje in veine le prenaa v sodobno

    oblikovalsko ali umetniko okolje in (si) gradi bodoo razvojno mo.

    Tokrat je na namen z nekaj primeri predstaviti pomen dediine znanj in vein za ohranjanje

    objektov kulturne dediine in monosti njihove uporabe v sodobnem, tehnoloko razvitem

    svetu. V mislih imamo razlina naravna gradiva in tudi naravne elemente, kot so zemlja, zrak, ogenj

    in voda, katere so ljudje znali e v preteklosti umno uporabljati v svojem vsakdanjem, prazninem

    in ritualnem ivljenju. Zadnja leta smo se zaradi pomanjkanja lastnih vrednost prepoznavanja

    okolja odtujili od teh naravnih vrednosti in izgubili ali pozabili marsikatero pomembno kulturno

    sestavino. Vse prevekrat smo postali odvisniki dravnih upraviteljev in industrijsko vodilnih

    tehnologij ter velikih trgovskih centrov in medijskih gigantov, ki zgolj zaradi dobikonosnih koristi

    elijo zadovoljiti vsem naim eljam in potrebam. V bistvu nas ta pot vodi v odvajanje od lastnega

    naravnega okolja, saj postajajo nekaterim (naim) ljudem prave vrednote le tuji tehnoloki,