DECEMBER 2011 LETO 27, ŠT. 12

-2-

vsebina

iizz uurreeddnniikkoovvee sskkrriinnjjee --33--BBOOGG,, EEDDEENN OODD NNAAJJUU NNII ZZVVEESSTT??!! PPEETTEERR GGOOLLOOBB

ppooggrrnnjjeennaa mmiizzaa --44--NNAAJJTTEEŽŽJJEE JJEE VVEERROOVVAATTII VV BBOOŽŽJJOO LLJJUUBBEEZZEENN DDRR.. DDAANNIIEELL BBRRKKIIČČ

ppoožžiivviitteevv dduuššee --88--OOČČEETTOOVVOO LLJJUUBBEEZZEENNSSKKOO PPIISSMMOO MMEEDDMMRREEŽŽJJEE

GGoossppooddoovvaa ddoobbrroottaa --1100--ZZ BBOORRBBEENNIIMM DDUUHHOOMM RRIICCKK BBAAKKEERR

GGoossppooddoovvaa ttoollaažžbbaa --1122--SSKKRRBB ZZAA OOSSTTAARREELLEE NNEEZZNNAANNII AAVVTTOORR

oolljjee mmaazziilljjeennjjaa --1144--

PPRREEŽŽIIVVEELLEE ŽŽRRTTVVEE PPOOSSIILLSSTTEEVV NNEEZZNNAANNII AAVVTTOORR

bbeesseeddee mmooddrriihh --1166--SSKKRRIIVVNNOOSSTT TTRRPPLLJJEENNJJAA LLUUDDWWIIGG SSCCHHNNEEIIDDEERR

sskkrriittii zzaakkllaaddii --1177--KKRRŠŠČČAANNSSKKAA PPSSIIHHOOLLOOGGIIJJAA NNEEZZNNAANNII AAVVTTOORR

GGOOSSPPOODD,, GGOOSSPPOODD,, AALLII NNIISSMMOO ......?? LLUUDDWWIIGG SSCCHHNNEEIIDDEERR

nnaa zzeelleenniihh ppaaššnniikkiihh --2200--MMOOLLIITTEE ZZAA SSOOVVRRAAŽŽNNIIKKEE MMAAGG.. GGAARRYY CCAARRLLSSOONN

pprreeppoollnnaa ččaaššaa --2233--MMAAZZIILLJJEENNJJEE MMAARRIIJJAA BBAARRBBOORRIIČČ

GGoossppoodd jjee mmoojj ppaassttiirr --2266--ZZIIMMSSKKAA OOTTOOŽŽNNOOSSTT NNEEZZNNAANNII AAVVTTOORR

pprraavvee sstteezzee --2277--MMEEŠŠAANNEE DDRRUUŽŽIINNEE NNEEZZNNAANNII AAVVTTOORR

pprriippoovveedd zzaa mmllaaddee --2288--PPOOGGOOVVOORRII VV KKNNJJIIŽŽNNIICCII ((66)) MMIIRRAA GGRRAAHHEEKK

-3-

Bog, eden od naju ni zvest?!

Bog, eden od naju je izgubil vero: ali jazvate, ker te ne iščem več, ali ti vame, kerme ne iščeš več?!

Bog, eden od naju je v depresiji: ali jaz,ker ničesar več ne čutim do tebe, ali ti,ker ničesar več ne čutiš do mene?!

Bog, enemu od naju je zmanjkalo veseljado druženja: ali meni, ker na mojemurniku ni več tebe, ali tebi, ker na tvojemurniku ni več mene?!

Bog, eden od naju ima težave z medse-bojnim zaupanjem: ali jaz, ker nezaupam tebi, ali ti, ker ne zaupaš meni?!

Bog, na enega od naju se ne da zanesti:ali sem to jaz, ker spreminjam svojeodločitve, ali si to ti, ker spreminjaš svojeodločitve?!

Bog, eden od naju ne goji občutkapripadnosti do drugega: ali sem to jaz,ker sem ob tebi čisto brezvoljen, ali si toti, ker si ob meni čisto brezvoljen?!

Bog, eden od naju ne sprejema drugega:ali jaz, ker nekaterih tvojih lastnosti neprenesem, ali ti, ker nekaterih mojihlastnosti ne preneseš?!

Bog, eden od naju drži zamero dodrugega: ali jaz, ker ne pozabim, kdaj sime ti razočaral, ali ti, ker ne pozabiš,kdaj sem te jaz razočaral?!

Bog, eden od naju gleda samo nase: semto jaz, ker ne izpolnjujem tvojih želja, alisi to ti, ker ne izpolnjuješ mojih želja?!

Bog, eden od naju nekaj skriva preddrugim: ali sem to jaz, ker sem v zadregipred tabo, ali si to ti, ker si v zadregi predmano?!

Bog, eden od naju se bo moral vzeti vroke: ali jaz, ker v najin odnos ne vlagamdovolj, ali ti, ker v najin odnos ne vlagašdovolj?!

Bog, eden od naju ne hrepeni več podrugem: ali jaz, ker si se ti oddaljil odmene, ali ti, ker sem se jaz oddaljil odtebe?!

Bog, eden od naju je v tem odnosupreveč: ali jaz, ker v meni narašča jeza dotebe, ali ti, ker v tebi narašča jeza domene?!

Bog, eden od naju si ne zaslužinaklonjenosti od drugega: ali jaz netvoje, ker ti ne odpuščam in te trpinčim,ali ti ne moje, ker mi ne odpuščaš in metrpinčiš?!

Bog, eden od naju je preobčutljiv: ali jaz,ker ti ves čas očitam, da si tiran, ali ti, kermi ves čas očitaš, da sem tiran?!

Bog, eden od naju se bo moralodpovedati sebi: ali bom to jaz, ker somoje želje pomembnejše od tebe, ali bošto ti, ker so tvoje želje pomembnejše odmene?!

Bog, eden od naju ne razume prijatelj-stva: jaz, ker te izkoriščam za svoje cilje,ali ti, ker me izkoriščaš za svoje cilje?!

Bog, eden od naju je postal prazen: alijaz, ker me je premagal občutek krivdedo tebe, ali ti, ker te je premagal občutekkrivde do mene?!

Bog, eden od naju se noče prilagajatidrugemu: ali jaz tebi ali ti meni?!

Bog eden od naju je izgubil upanje vnaju: ali jaz vate ali ti vame?!

Bog, eden od naju ne ljubi več drugega.Jaz tebe ne ali ti mene ne?!

iz urednikove skrinje

Človek išče. In tako kotčlovek tudi Bog išče. Vsakdan, vedno znova, četudiisto stvar. Skratka vsiiščemo, eden srečo, drugizdravje, tretji zadovoljstvo,četrti mir, peti smiseltrpljenja, šesti prijatelja,sedmi drugega človeka,osmi pravo vero, devetiživega Boga, deseti iščesebe. Vse pa nas povezujeena skupna želja: da bi to,kar iščemo, našli.

Tudi Bog išče, in v tem namje zelo podoben. Tukaj selahko poistovetimo z njim.Ne moremo pa se poisto-vetiti z njim v tem, da onvedno najde, kar išče, saj jevendar Bog.

Zato je modro iskati skupajz Bogom, ker je možnostuspeha veliko večja ...

Peter Golob,

doktorski študent na

Teološki fakulteti v

Ljubljani in urednik

revije Vode počitka

-4-

Najtežje je verovati vBožjo ljubezendr. Daniel Brkič

Svet lahko napravi katerokoli stvar enakodobro ali celo bolje kot Cerkev. Človekuni treba biti kristjan, da lahko gradi hišeza uboge brezdomce, hrani lačne, zdravibolne, tolaži žalostne, ljubi zavržene,pošteno živi, ne preklinja in odpuščasovražnikom. Samo ene stvari ta svet nemore narediti. Ne more ponuditimilosti!Milost je edini in najpomembnejšiprispevek Cerkve. Kje drugje naj bičlovek našel milost, razen pri Bogu?To je jedro evangelija in bistvenooznanilo krščanske Cerkve. Milosti nič nemanjka. Milost je dovolj, ker je tudimilostni Bog zadosten.

Razumeti Božjo milost kot dar ljubezni jetežko, ker prihaja od Boga, ki jeskrivnost. Bog je drugačna ljubezen kotrazumemo mi. Mi jo živimo na čustveniravni, Sveto pismo pa govori o ljubeznina drugačen način. Ni povezana s čustviin z besedami, ampak z žrtvijo, strpljenjem.Nietzsche in ostali filozofi so imeli pravzaradi tega problem povezati ljubezen intrpljenje. Zato je najtežje verovati vBožjo ljubezen. Lažje je verovati, da jeBog ustvaril svet in da se je učlovečil, daje Jezus delal čudeže in bil obujen odmrtvih ... Lažje je verovati v Božjopravico kot v Božjo ljubezen. Zato zelomalo vernikov razume Boga in Svetopismo. Pravzaprav so ravno tistikristjani, ki se obnašajo kakor angeli,najmanj prepričljivi.

Božjo ljubezen, ki je milost sama, težkorazumemo tudi v največji zapovedi, kipravi, naj ljubimo Boga z vsem srcem,vso dušo in z vsemi mislimi. Tega v

resnici nihče ne (z)more. Čeprav gre zasemitsko izražanje, kljub temu ostajamopred to zapovedjo zatečeni. Navprašanje, zakaj pravzaprav moramoBoga ljubiti, so že zdavnaj odgovorilicerkveni očetje, patristi. Boga moramoljubiti zato, da lahko delamo karkolihočemo. In spet smo ujeti, ker se namob tem porajajo nova vprašanja. Pri temnas običajno osramotijo ateisti, ki nimajocerkvenih predsodkov in predpisov.Misliti nam da dejstvo, da se (lahko) zBogom bolj resno ukvarjajo ateisti kot vsiverniki skupaj in da se vprašanju gledeBožje ljubezni in milosti ni moč izogniti.Navsezadnje me lahko ateist osramoti,kajti tisti, ki Boga taji, verjame več kot simisli. Nekdo je zapisal, da se ateistnahaja na vrhu lestve, na predzadnjistopnici, ki vodi k popolni veri v Boga.

Ko ljudje pomislijo na Cerkev, ko slišijo zaBoga Cerkve, se jim naježi koža, namestoda bi ob tem najprej pomislili na Božjomilost in se v tem veselili. Pomislijo namoralo, ne pa na milost. Grška skovankaza milost pa označuje radost in veselje.Cerkev, ki v svojem oznanilu ostaja le primorali, ni novozavezna krščanskaCerkev, kajti o morali govorijo tudi drugeustanove, o milosti pa ne.

Jaz pomislim najprej na to, kaj lahkoBožja milost naredi iz največjegagrešnika. Če bi pomislil najprej namoralo, potem Odrešenik in Cerkev ne bibila potrebna. Cerkev ni nastala naosnovi religioznih izkustev, doživetij alipa dokazov o obstoju Boga, ampak naosnovi srečanja z Jezusom iz Nazareta.Jezus je njen Bog. Zato krščanstvo nidogodek, ampak je oseba. (T. Ivančić)

S to osebo, ki je Jezus, se je nekoč srečaltudi zelo moralen človek. »Ko se jeodpravljal na pot, je nekdo pritekel,padel pred njim na kolena in ga vprašal:»Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom

pogrnjena miza

dr. Daniel Brkič,

evangelijski

duhovnik iz Novega

mesta,

superintendent

Evangelijske Cerkve

v Sloveniji in

profesor na

protestantski

Teološki fakulteti

Univerze v Zagrebu

-5-

deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mipraviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega,Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Nekradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta inmater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval žeod svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil inmu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in dajubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdiza menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel;imel je namreč veliko premoženje.« (Mr 10,17-22)

Mladenič je bil moralen, pretirano pravičen in brezhibenv izpolnjevanju postave; že od svoje mladosti, aizgubljen, nič manj kot t. i. levi razbojnik. Hvali se, da neubija, ne prešuštvuje, ne krade, ne pričuje po krivem, daspoštuje očeta in mater in celo ljubi svoje bližnje kakorsamega sebe. Z eno besedo povedano: on verjame, daživi po Pismu. Jezus pa ga posvari: »Eno ti še manjka!«In vedno mu bo manjkalo. Tudi čez tisoč milijonov let.Ko bo vse naredil in izpolnil, mu bo spet nekaj manjkalo... Po Pismu ne more živeti nihče, kajti Beseda je Jezussam. Samo on je izpolnitev Pisma.

Ker se je smatral za popolnega, dovršenega in dobrega,ga Jezus postavi pred dejstvo. Pouči ga, da je samo edendober – in to je Gospod Bog. Njegov bog pa je očitno»mamon« (heb. »ma'amun«, Mt 6,24), nekaj, v karzaupamo in verujemo in na čemer temeljimo svojobstoj. Zato mu Jezus predlaga, naj naredi tisto, karpresega pravičnost oz. moralo, kajti on je malikovalec,saj je pohlep po bogastvu začetek vsega hudega in jetoliko kot malikovanje. Same besede so ga, zato najsvojo moralo, če jo lahko, udejanji. Pa še vedno mu bonekaj manjkalo. On potrebuje odrešenje po milosti, nepa po morali. Jezus mu hoče dokazati, da mu je spodle-telo, čeprav se hvalisa, da vse to izpolnjuje že od svojemladosti. Sedenje v cerkvi od otroštva ne odrešuje.

Mladenič sploh ne hodi za Jezusom, sploh ni svoboden,kajti človek nima toliko, kolikor je nakopičil, ampakkolikor je dal. Jezus ga povabi, naj konkretno izpolnisvojo moralo. Naj bogastvo proda, ga razdeli ubogim ingre za njim. To pa ga spravi v globoko krizo, zato v srcunastane boj (S. Fausti). Žalosten odide, ker jenesposoben ljubiti Boga in bližnjega.

evangelijski namig

-6- pogrnjena miza

Pred nami je opis človeka, ki je hotel izkusiti polnostBožjega blagoslova in imeti kvaliteten odnos z Bogom.To je razlog, zaradi katerega je prišel k Jezusu. Zato jepritekel za njim. Zato je padel na kolena pred njim. Zatoga je vprašal, kaj naj stori, da bi bil deležen večnegaživljenja. A kaj, ko ljudje kljub vsemu Boga zavračamo.Znan judovski pregovor pravi: Če bi Bog živel na zemlji,bi ljudje razbili okna na njegovi hiši in ga s hišo vredzažgali.

Naše predstave o Bogu so zelo nevarne, zato Boga nikoline spoznamo v vsej resnici. Naše zmaličene predstaveso ovira. Tudi za druge, katerim govorimo. Če pridemopred Boga ali v cerkev z že vnaprej izdelanimi informiranimi stališči, koncepti in predstavami, potemsmo na zelo nevarni poti. Potem se nimamo več kajučiti. Naglašam, da je Sveto pismo zelo »nevarna knjiga«in če ga napačno tolmačimo, hodimo stalno po robu.

Ta mladenič ni prišel iskat opravičenja za stvari, ki jih jepočel. On je prišel po pohvalo, potem šele po nasvet.Zato je Jezus uporabil ravno zakon, postavo, da bi gapripeljal do streznitve, do zavedanja o grešnosti. Jezusmu je navedel pet zapovedi, ki se nanašajo na odnos zbližnjim. Kajti če zares ljubi svojega bližnjega, naj todokaže tako, da proda svoje bogastvo in ga razdelibližnjim.Jezus ni učil, da se lahko (od)rešimo s prodajo svojegaimetja. Kajti za odrešenje je samo en način – vera vJezusa, odrešenje pa je milostni dar. Mladenič bi moralpriznati, da je grešnik. Zato je največji grešnikov greh ta,da ne prizna, da je grešnik. Morali bi reči: »Gospod, čevse to Božji zakon od mene zahteva, potem sem grešnik.Sam se ne morem rešiti, zato te prosim za milost.« Ko jeJezus rekel, naj vse proda, s tem ni mislil, da je to načinza odrešenje. Nasprotno, dokazal mu je, da jeprestopnik postave, ki potrebuje odrešenje.

Mladenič je odšel izgubljen v svoji moralnosti, misleč, daživi po Pismu. In če ni odrešen on, ki je tako popoln, kdopotemtakem sploh je? Zaradi tega so se celo učencičudili: »Gospod, kdo bo potemtakem sploh rešen?« Oniso, kot vsi Judje, verjeli, da je bogastvo znak blagoslova.Mojzesov zakon je obljubljal vsem, ki izpolnjujejopostavo, blagostanje. Mislili so, da če bogat človek nemore vstopiti v Kraljestvo, kdo drug potem sploh lahko?Ne gre toliko za resnico, da se bogataši težko odločijo zaBoga, ker imajo raje svoje bogastvo kot Boga. Gre za

dokaz, kako nevarno je živeti v zmoti postavnosti.Resnica je, da v stari zavezi bogastvo označujeblagoslov, v novi zavezi pa izpit človekove predanosti.Zato Jezus celo pretirava, ko pove, da je težko, da bi setak rešil, takoj za tem pa, da je celo nemogoče, da bi setak rešil. Jezus celo zviša merilo, čeprav so se učencispraševali in čudili, ko pravi, da gre lažje kamela skozišivankino uho kakor bogataš v Božje kraljestvo. Če jetako, potem nima nihče možnosti, niti upanja. Za kajtorej gre? Možno je, da gre pri tem za zapis »kamélos«,kar pomeni »kamela, velblod«. S tem bi Jezusnamenoma vzel za primer največjo žival, ki je živela vJudeji. Lahko gre tudi za zapis »kamílos«, kar pomeni»debela vrv«, ne pa nitka. S tem bi Jezus namenomapretiraval, kajti debela vrv res ne more iti skozi tankošivankino uho. So se morda prepisovalci zmotili v samoeni črki? Ne vemo. Vemo pa, da je Jezus uporabil zvezomed velblodi in komarji, ko je govoril o farizejskemprecejanju. (Mt 23,24) Obstaja še tretja možnost. Enaizmed vrat v Jeruzalemu s se tudi imenovala »šivankinouho«, kajti bila so tako ozka in nizka, da je moralakamela poklekniti, da bi lahko vstopila skozi njih. In tudives tovor so morali sneti z nje, da bi se lahko prerinilaskozi. Pri tem pa bi šlo za Jezusov »midraš«, ki so gaJudje radi uporabljali pri poučevanju.

Kakorkoli, Jezus preplašene učence pomiri, ko gavprašajo: »Gospod, potem se ne more nihče rešiti?«Pove jim, da je to pri ljudeh nemogoče, pri Bogu pa jevse mogoče. Zakaj? Ker je na delu vedno Božja milost.Človek, ki je prišel k Jezusu, je bil v resnici ubogibogataš, kajti ni spoznal, da je vse, kar je potrebno zaodrešenje, samo milost.

Šele ko zrušimo svoje razmisleke, pridobljena verskanačela, versko tradicijo, lastne stereotipe in koncepcije,smo lahko prosti in svobodni v Duhu. Spoznati moramo,da je morala zato, da zapreš usta ljudem, milost pa jezato, da odpre vrata pri Bogu! Gospod bo slej ali prej sprstom pokazal natanko na tisto, kar nam še manjka. Nezato, da bi nas frustriral, ampak da nam pokaženezmožnost odrešenja po morali. Slaviti moramo milostin biti Bogu hvaležni zanjo. Kaj pomaga izpolnjevanjezapovedi in kaj pomaga citiranje Svetega pisma,angelska svetost in čistost, če se izmikamo milosti? ZatoJezus raje sedi za isto mizo z javnimi grešniki. Vidnohoče pokazati, da Bog tudi takšnim ponuja svojoskupnost.

-7-

zato moramo tudi mi živeti v občestvu. Kajti vsakoločevanje je od hudiča, vsako povezovanje pa je odBoga. To je sporočilo božiča. Bog je povezal zemljo znebesi, grešnika s sabo. Zdaj sta Bog in človek v objemu.Vsa zgodovina odrešenja dokazuje, da nam Bog neobrača hrbta, ampak se obrača k nam (C. Sorč). Kdo ve,ali se Bog ne bi učlovečil, tudi če Adam ne bi zgrešil, kerBog preprosto ne more drugega kot ljubiti? Hoče imetinekoga, ki ga lahko ljubi izven sebe.

Zato ne sme prevladovati učenje, ki kaže na Boga, ki gaje treba ljubiti, ampak na Boga, ki ljubi. Kajti Bog niegoist, ne ljubi iz interesa. Njegova ljubezen je ljubezendajanja, ne pa sprejemanja. Kajti večja sreča je dajati,kakor prejemati. Več veselja je v dajanju ljubezni kakor vprejemanju ljubezni.

Bogati mladenič tega ni spoznal. Odšel je. A zunajKristusa ni milosti in ni odrešenja.

pogrnjena miza

Kriza vere v Boga je odraz krize Cerkve. V Cerkvi pamora biti viden milostni Kristus. Pri tem moramosodelovati vsi, kajti Cerkev sem najprej jaz, ne pa drugi.Bog more biti spoznan samo preko Boga (Karl Barth).Zato se je Bog samorazodel v Jezusu, ki je Bog sčloveškim obrazom (C. Sorč). Bog je sestopil k nam, danam dokaže, koliko nas ljubi in da nam pokaže, kako najljubimo. Jaz sem, ker sem ljubljen. Nismo ustvarjenipredvsem zato, da bi mi ljubili Boga, ampak da on ljubinas (Lewis). Človek je tako dragocen Bogu, da je on sampostal človek. Za človekom gre celo v smrt, kajti ljubeznipristaja trpljenje. (Caritatis est passio, Origen) Ljubezense nahaja v sami notranjosti Svete Trojice, torej je tudikriž - trpljenje, izraz ljubezni v sami notranjosti SveteTrojice. To je milost, ne pa naša zasluga. To je dar, ne panaše delo. Bog sam se je približal k nam in nas kot beračprosjači, naj se spravimo z njim po Sinu Jezusu. Na prvibožič je troedini Bog prišel k nam. Razlika med Bogom inostalimi bogovi je v tem, da je krščanski Bog občestvo,

-8-

Očetovo ljubezensko pismo

Mogoče me ne poznaš, ampak jaz vem vse o tebi, Ps 139,1

vem, kdaj sedaš in kdaj vstajaš, Ps 139,2

poznam vsa tvoja pota … Ps 139,3

Celo vse lase na tvoji glavi imam preštete, Mt 10,30

zakaj ustvaril sem te po svoji podobi. 1 Mz 1,27

V meni živiš, se giblješ in obstajaš, Apd 17,28

saj izhajaš iz mene. Apd 17,28

Poznal sem te, še preden si bil spočet, Jer 1,4-5

izbral sem te že, ko sem načrtoval stvarstvo. Ef 1,11-12

Nisi bil ustvarjen po pomoti,Ps 139,15-16

zakaj vsi tvoji dnevi so bili zapisani v moji knjigi.Določil sem čas tvojega rojstva in kraj, kjer boš živel. Apd 17,26

Ustvaril sem te čudovito in s strašljivo popolnostjo. Ps 139,14

Stkal sem te v telesu tvoje matere Ps 139,13

in že od rojstva te varujem. Ps 71,6

Napačno sem ti bil predstavljen od teh, ki me ne poznajo. Jn 8,41-44

Nisem oddaljen in jezen,1 Jn 4,16

ampak sem odraz popolne ljubezni.Moja želja je, da izlijem nate vso svojo ljubezen,

1 Jn 3,1preprosto zato, ker si ti moj otrok in jaz tvoj Oče.

Ponujam ti več kakor tvoj zemeljski oče, Mt 7,11

saj sem popolni Oče. Mt 5,48

Vsak dober dar, ki ga prejmeš, prihaja iz moje roke. Jak 1,17

Poznam vse tvoje potrebe in skrbim zate. Mt 6,31-33

Moj načrt za tvojo prihodnost je bil vedno izpolnjen z upanjem, Jer 29,11

saj te ljubim z večno ljubeznijo. Jer 31,3

Moje misli nate so tako številnePs 139,17-18

kakor pesek na morski obali.Od veselja nad teboj vriskam,

Sof 3,17prepevam in medlim od ljubezni.

Nikoli si ne bom premislil, da bi ti ne delal dobro, Jer 32,40

saj si moja posebna lastnina. 2 Mz 19,5

Z vsem svojim srcem in vso dušo te želim utrditi Jer 32,41

in ti razodeti velike in nedoumljive stvari. Jer 33,3

Če me boš iskal z vsem svojim srcem, me boš našel. 5 Mz 4,29

Razveseljuj se v meni,Ps 37,4

pa ti bom izpolnil hrepenenje tvojega srca,zakaj jaz polagam hrepenenje vate. Flp 2,13

Želim ti dati več, kot si lahko sploh predstavljaš ali prosiš. Ef 3,20

Vedno te opogumljam. 2 Tes 2,17

Sem Oče, ki te tolaži v vseh tvojih stiskah, 2 Kor 1,3-4

ob tebi sem in te rešujem strahov. Ps 34,18

poživitev duše

-9-

Kakor pastir nosi jagnje,Iz 40,11

tako te jaz nosim v svojem naročju.Nekega dne bom obrisal vse solze s tvojih oči

Raz 21,3-4in odvzel vse bolečine, ki si jih pretrpel.

Sem tvoj Oče in te ljubim z enako ljubeznijokot ljubim svojega sina Jezusa, Jn 17,23

po katerem sem ti razodel, kako te ljubim. Jn 17,26

On je popoln odtis mojega bitja. Heb 1,3

Prišel je, da bi ti razodel, da sem s teboj in ne proti tebi Rim 8,31

in da ne štejem tvojih grehov. 2 Kor 5,18-19

Jezus je umrl, da bi bil ti lahko spravljen z menoj. 2 Kor 5,18-19

Njegova smrt je bila popoln odraz moje ljubezni do tebe. 1 Jn4,10

Odpovedal sem se vsemu, kar sem ljubil,Rim 8,31-32

da bi si lahko pridobil tvojo ljubezen.Če sprejmeš dar mojega sina Jezusa, sprejmeš mene 1 Jn 2,23

in nič več te ne bo moglo ločiti od moje ljubezni. Rim 8,38-39

Pridi domov in naredil bom zabavo,Lk 15,7

kot je nebesa še niso videla.Jaz sem vedno bil Oče in vedno bom Oče. Ef 3,14-15

Sprašujem pa, ali želiš biti ti moj otrok? Jn 1,12-13

Čakam te. Lk 15,11-32

vir: medmrežje

pogrnjena mizapoživitev duše

-10-

Z borbenim duhomRick Baker

Zgodil se je res čudež, ko je Rickova vnukinja s pomočjomolitve in pozitivnega razmišljanja premagala raka.

Ko se je njegova dveletna vnukinja borila z rakom, se jekošarkarski trener Rick Baker naučil, da je vse mogoče,ko so nebo in angeli na tvoji strani.

Zmagovati je bilo moje delo. Ko treniram ekipo, ki seimenuje Lady Bulldogs iz srednje šole La Plata, jimgovorim, da ni važno, če trenutno igraš slabo, kajti strudom in z veliko napora lahko to hitro spremeniš.Nikoli nisem videl nekoga, ki bi se boril bolj kot mojadveletna vnukinja Lily. Imela je maligni tumor namožganih. Ta tip raka ima 90-odstotno smrtnost vpopulaciji otrok njenih let. Kako lahko majhna deklicapremaga takšno statistiko?

»Postati moramo bolj agresivni v njenem zdravljenju«,je rekel zdravnik, ko sem sedel v njegovi pisarni s svojohčerjo Kaci in njenim možem Timom.

»Bolj agresivni?« sem si mislil. V zadnjih šestih mesecihje Lily prestala veliko operacij in kemoterapij. Skoraj niimela energije sedeti v mojem naročju. Njenih blond lasni bilo več, bila je tako suhcena, da jo je bolelo tudi, čejo je nekdo držal. Kljub temu to ni bilo dovolj.

»Rad bi poskusil kombinacijo kemoterapije inradioterapije,« je rekel zdravnik. »Vendar po obsevanjumislim, da njeno telo ne bo preneslo več ničesardrugega. Ne bomo imeli več drugih možnosti.« »Naredilibomo to,« je rekla Lilyjina mama. Naša družina ni nikoliobupala, kadar je bila pred izzivom.

Tim in Kaci sta se preselila v hišo Ronalda McDonalda, kije bila blizu otroške bolnice St. Louis. Pet dni na teden,skupaj trideset dni, vsakič je Lily položila svoj obražček vposebno oblikovan kalup in se držala pri miru, medtemko so stroji usmerjali sevanje v njeno telo. Potem je biloše več kemoterapije. Skušal sem jo spodbujati na edininačin, ki sem ga poznal: »Borite se, Buldogi, borite inbomo zmagali tekmo,« sem ji nežno pel.

To je bila bojevniška pesem ekipa iz La Plate, ki so jo pelinavijači na naših košarkarskih tekmah. To, s čimer se jeLily spopadala, je bilo veliko hujše kot pritisk polnedvorane navijačev Scotland County Tigers, vendar se mije pesem še vedno zdela pravilna. »Kdo se bori? Mi seborimo! Rdeče-beli borite se, borite!« Lily je bila prevečšibka za petje, vendar je bil njen polovični nasmešekmala zmaga zase.

Ko se je terapija končala, smo na učinke čakali trimesece. Zgodaj julija smo se vrnili nazaj v bolnišnico namagnetno resonanco. Med potjo sem skušal ostatioptimističen, vendar so mi zdravnikove besedeodzvanjale v glavi: »Če to ne bo delovalo, drugihmožnosti več ni.« Na košarkarskem igrišču sem vednoznova našel način, da so moja dekleta lahko udarilanazaj. Vendar mi nobeden izmed trikov sedaj ni mogelpomagati, da bi premagal tega sovražnika. Bil semnemočen.

Zazvonil je Kacijin telefon. »Bolnišnica je prestavilamagnetno resonanco na popoldne«, je povedala inprekinila.

Težko bo čakati do takrat. Lily je sedela v avtu polegmene v svojem sedežu z majhno bombažno kapico, ki jepokrivala njeno glavico, in se zastrmela ven. Na

besede modrihGospodova dobrota

-11-

košarkarskem igrišču sem vedno rekel svojim igralkam,naj si v mislih predstavljajo zmago. »Če jo vidite, jolahko dosežete,« ponavadi rečem. Skušal sem sipredstavljati Lily kot majhno zdravo deklico, ki bi teklapo igrišču, da bi čestitala moji ekipi po zmagi, živahno inspretno, kot da je kakšna močna napadalka iz ekipe.Zdelo se mi je nemogoče. Zdravnikove besede so jemalevse upanje. Vendar brez upanja ni ničesar, za kar bi seborili. Nič ne morem storiti, da bi se kaj zgodilo. Bog,prosim, pomagaj Lily.

Ustavili smo se v restavraciji poleg avtoceste. Naparkirišču je bil kombi, na katerem je bilo na oknu spasto za čevlje napisano: Bog je čudovit. Nič ninemogoče.Če bi to le lahko verjel, sem razmišljal, in vstopil vrestavracijo. Lily je sedela ob meni in vzela kapo iz glave.Nek mož je pristopil k mizi. Ni bil natakar, ampak nekastranka, športni navijač. Imel je kapo in majico ekipeCardinals. »Lahko vprašam, kaj je narobe z deklico?« jevprašal.

»Lily je imela tumor na možganih,« je rekla Kaci. »Imelaje kemoterapijo in obsevanje.« Tujec je pokazal na svojodružino, ki je sedela le nekaj miz od nas, ženska in nekajmalih otrok. »Moja žena je imela četrti stadijlevkemije,« je rekel. »Zdravniki so rekli, da pozdravljenju ne bova mogla več imeti otrok. Vendar doBoga ta sklep ni prišel, ker sva ravnokar dobilanajmanjšega, ki ga vidite tam.«

Nihče za našo mizo se ni oglasil, vendar sem vedel, davsi razmišljamo tole: Če so se zdravniki zmotili pri tistiženski, so se morda zmotili tudi glede možnosti našeLily. Čutil sem, da se vrača tisti stari bojevniški duh.»Lahko molim za Lily«? je vprašal.»Nikoli ne zavrnemo molitve.«

»Bog, jaz vem, da ti ljubiš Lily,« je rekel mož, medtemko je okoli njega ropotala posoda za zajtrk. »Pomagaj jipremagati njeno bolezen.«

Mož je z družino odšel ravno, ko smo mi na mizo dobilisvojo hrano. Skozi okno sem videl, kako so se spravljali vkombi, ki je imel na oknu tisti napis s pasto za čevlje.»Nič ni nemogoče,« sem pomislil. Dal sem svojo roko naLilyjino. »Kdo se bori? Mi se borimo! Hura hura hura!«

Ko so poklicali iz bolnice, smo odpeljali Lily na pregled.Korakal sem po hodnikih kot hodim po igrišču, koimamo pred sabo težko tekmo. Ko sem se vrnil včakalnico, sta moja žena Stephanie in moja hči Kaciihteli. »O, ne,« sem pomislil.

Stephanie me je objela. »Ni raka!« je rekla. Z dvomomsem pogledal medicinsko sestro. »Ničesar nismo našlimed pregledom,« je rekla. »Vaši družini je bil dan velikčudež.« Točno tako se je tudi zgodilo.

Prihodnost Lily je še vedno negotova. Še vedno moraveliko stvari nadoknaditi v svojem razvoju. Rak se lahkovrne. Vendar, karkoli se bo zgodilo v njeni prihodnosti,se bo pripravljena boriti in jaz tudi. Ker zahvaljujočnavijaču ekipe Cardinals vem, da se ne borim sam. Nič ninemogoče »z angeli v domači ekipi«.

Prevod: Tabita Jovanovićvir: http://www.guideposts.org/stories-faith/grandfather-witnesses-power-

prayer-during-his-granddaughters-struggle-cancer?page=0,0

Gospodova dobrota

-12-

Skrb za ostarele

Skrb za ostarele – Kdo pravzaprav so to?Skrb za ostarele je pomembna stvar, s katero se sooča»baby-boom« generacija ljudi (ki so bili rojeni v obdobjupo 2. svetovni vojni, ko se je število rojstev močnopovečalo, up. ured.), danes starih med petinštirideset inpetinšestdeset let. Trenutne statistike kažejo na to, dabo večina sedanje delovne sile živela precej dlje, kot jebilo to običajno včasih. Ameriška zvezna agencija, ki seukvarja s preučevanjem staranja prebivalstva,predvideva, da bo leta 2050 v Združenih državahAmerike približno dvajset milijonov upokojencev, kibodo stari nad petinosemdeset let. Če leto 2050primerjamo z letom 2000, v katerem je živelo približnotri milijone upokojencev, se bo njihovo število povečaloza sedemnajst milijonov. V začetku 20. stoletja je manjkot pet milijonov Američanov doseglo starostpetinšestdeset let. V začetku 21. stoletja pa je skorajštirideset milijonov moških in žensk doživelo vsaj tolikolet ali pa še več. Podobne trende staranja bi lahkougotovili tudi za Evropo.

Skrb za ostarele – Kaj vključuje?Skrb za ostarele je raznolika in v večini primerov zanegovalca čustveno naporna. Zahteva svobodnoodpuščanje in ozdravljenje starih ran. Negovalec(največkrat sin ali hči) mora biti tisti, ki je sposoben»preboleti« čustvene ovire in iti naprej z zagotavljanjemkvalitetne pomoči za ostarelega starša. Malo verjetnoje, da bo do soočenja s problemi, ki se niso rešili skoziključna in najbolj produktivna leta življenja, prišlo včasu, ko se starši spopadajo z množico zadev povezanihs starostjo. Skrb za ostarele večinoma vključujenaslednje:

- zagotavljanje bivališča in domovanja,- nudenje pravne pomoči in podpore,- pomoč glede finančnih odgovornosti,- urejanje pomoči na domu,- soočanje z mentalnimi in telesnimi boleznimi, ki

so povezane s staranjem, kot so na primerdemenca, Alzheimerjeva bolezen itd.,

- prepoznavanje socialnih potreb,- pomoč pri odločitvah, tudi glede umiranja,

oporoke, pooblastil za zastopanje itd.

Kako boš prevzel to veliko odgovornost? Ali boš zmoženvideti preko starih bolečin, ko nudiš oskrbo svojimstaršem? Kako boš pomagal ostarelemu članu družinepri spopadanju z oslabelim zdravjem in z ostalimiproblemi, ki so povezani s starostjo ter ob tem še vednoohranjal spoštovanje in dostojanstvo? Kako se bošsoočil z izzivi, ki jih ponuja skrb za starejšega?

Skrb za ostarele – Kje začeti?Moji mami je bila junija 2005 postavljena diagnozamalignega tumorja na možganih. Zdravniki sonapovedali, da bo živela še eno leto, če se bo odločila zaobsevanja, in samo dva meseca, če ne bo sprejelazdravljenja. Izbrala je prvo možnost.Kot njena glavna negovalka sem bila odgovorna za skrbglede obiskovanja obsevanj in zdravnika. Prav tako semji pripravljala obroke in čistila njeno hišo, ker ona tega nizmogla. Sčasoma ni mogla več hoditi in nadzirati desneroke, zato se je zanašala name skoraj glede vsehdnevnih opravil. Januarja je doživela možgansko kap, kije spremenila preostanek njenega življenja. Ni moglaveč vstati iz postelje. Morala sem jo hraniti, preoblačitiin skrbeti za njeno osebno higieno. Vse dneve, razenvikendov, ko je bil moj oče doma, sem samo jaz skrbelaza njene potrebe.

Kakšne nasvete bi dala človeku, ki se je znašel v vloginegovalca?

Če ima ljubljena oseba, za katero skrbiš,smrtonosno bolezen, bi te rada opogumila, dastopiš v stik z društvom Hospic (z istim nazivomtudi pri nas obstaja Slovensko društvo Hospic, kinudi celostno oskrbo neozdravljivo bolnih oseb inpomoč njihovim svojcem na domu; op. ured.). To ječudovita organizacija. Iz svoje lastne izkušnje vem,da niso skrbeli samo za mojo mamo, ampak soskrbeli za celotno našo družino.

Drugo pomembno dejstvo o negovanju je, da sivzameš nekaj prostih dni, ko je to mogoče. Skrb zaljubljeno osebo je velika odgovornost in potrebuješodmor od vseh obveznosti oziroma zahtev osebe,za katero skrbiš. Za svojo mamo sem skrbela sedemmesecev, brez da bi si vzela počitek. Ne priporočamti tega. To delo ni naporno samo fizično, ampaktudi umsko in čustveno.

Gospodova tolažba

-13-

Zanesi se na Boga, da ti bo dal moč. Nanj sem sezanašala vsak dan in naučila sem se, da sem živelaza vsak dan posebej. Kot negovalec ali negovalkanikoli ne veš, kaj bo prinesel nov dan. Bili so dnevi,ko sem sedela ob postelji svoje mame, brala Svetopismo ter molila. To nama je vzbujalo zadovoljstvo.Ko se ni mogla več sporazumevati, sem se zanašalana Boga, da bi mi pomagal razumeti, kaj mi jeposkušala povedati. Vse, kar sem lahko storila, jebilo to, da sem prosila za razumevanje, kako bi jilahko najbolje pomagala. Brez Boga tega ne binikoli zmogla.

Moli. Včasih nisem mogla reči ničesar drugega kotsamo: »O, Bog, pomagaj nam!« Bog je lahko tuditvoje zavetje in moč; vse, kar moraš storiti, je, daprosiš.

Osredotoči se na večnost. Ko je mama umrla, semimela mir, saj je bila v Božjih rokah. To sem vedela,ker je sprejela Jezusov dar odrešenja.

Ker sem sama izkusila težko obdobje oskrbe innegovanja druge osebe, je najboljši nasvet, ki ga lahkodam, ta: dovoli Bogu, da bo on vse v vsem. On ti lahkopomaga iti skozi kakršnekoli okoliščine, ne glede na to,kako težka je situacija. Samo pokliči ga. Le Bog lahkoumiri tvoje skrbi in ti ponudi mir in zagotovilo življenjapo smrti. V Janezovem evangeliju beremo: »Vaše srcenaj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte!V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako,ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Koodidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vasvzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. Mir vamzapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakorga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«(Jn 14,1-3.27)

Bog te želi tudi skozi najtežje okoliščine navdihniti znjegovo obljubo o miru.

Prevod: Ema Vitekvir: http://www.allaboutlifechallenges.org/caring-for-the-elderly.htm

Gospodova tolažba

-14-

Preživele žrtve posilstev – Ko grerazgovor za zaposlitevpopolnoma narobeŽrtve posilstev delijo svoje zgodbe.Upoštevajte osebno noto.

Bil je čas po zimi. Cvetje je začelo počasi poganjati iz talpo zimskem počitku. Ptiči so se vračali, sijalo je sonce inveter je nežno pihal vonjave letnega časa. Odpravljalasem se na razgovor za zaposlitev, pri kateri bi čistiladomove za višjo plačo kot v dosedanji službi v eni izmedverig hitre prehrane. Zelo sem bila navdušena, saj semmislila, da je to zaposlitev zame. Odgovorila sem naoglas iz časopisa, poklicala avtorja oglasa in sedogovorila za čas in prostor razgovora.

Z avtom svojih staršev sem prišla na dogovorjenomesto. Dobila sva se pred trgovino sladoleda, kjer semtudi parkirala in on naj bi me odpeljal do tistega doma.Rekel je, da bi sama težko našla lokacijo. Šla sem vnjegov avto in nemudoma sva se odpeljala. Govorila svao več stvareh in sploh nisem bila pozorna na to, kje sepeljeva. Spraševala sem o naravi dela in o številu ur, kibodo zahtevane. Povedala sem mu, da sem še vedno všoli, zato so moje šolske obveznosti imele prednost in bilahko delala samo s polovičnim delovnim časom.Odgovori na moja vprašanja so bili kratki.

Ko sva se tako peljala, sem se začela spraševati, kje je tahiša. Zapeljal je na parkirišče lokalne črpalke. Bila semzmedena in se začela počutiti nelagodno. Vprašala semga, kaj počneva tam. Nič ni odgovoril, samo parkiral jeavto. Ugasnil je motor in se obrnil k meni. Vprašal me jenekaj vprašanj seksualne narave. Takoj sem vedela, dasem v težavah. Pogledala sem naokoli in nikjer ni bilonikogar. Parkirišče je bilo obkroženo z drevesi in skritopogledom s ceste. Skušala sem odpreti vrata avta,vendar neuspešno. On se mi je pa samo nasmehnil, in tone z veselim nasmehom ampak z zlobnim.

Stvari, ki so se zgodile po tem nasmešku, se ne bi smelezgoditi mlademu, naivnemu, sramežljivemu, nedolžne-mu dekletu, ki je šele dopolnilo 16 let. Ko je mož dobil,kar je hotel, je prišel okoli avta, odprl moja vrata, me

potegnil ven in me pustil na asfaltu, ihtečo, zraztrganimi oblačili. Skušala sem se čim bolj zbrati inzačela hoditi proti avtomobilu svojih staršev. Tolikovožnje, pa sva bila le 2,4 kilometra od začetne točke.Zdelo se mi je, da to razdaljo hodim že celo večnost. Bilasem popolnoma otrpla. Bila sem v šoku.

Končno sem prišla do avta in se odpeljala domov.Hvaležna sem bila, da ni bilo doma nikogar. Šla sem podtuš in drgnila, dokler voda ni bila mrzla. Nisem se moglaočistiti. Nikoli nisem nikomur povedala. Zaprla sem sevase. Nadaljevala sem s svojim življenjem, vendar samonavzven. Moje telo je bila le lupina. Varovala sem svojodušo. Nikoli več ne bom dovolila, da me nekdo izkoristina tak način.

Biblija, Bog in poezija so bili moji prijatelji. Ko nisem bilav šoli, sem bila sama v svoji sobi. Prosila sem Boga, dame ozdravi do največjih globin mojega bitja. Delov, ki jihje le on poznal. Kljub temu pa ozdravljenja nisem čutila.

Zabava z nesrečnim koncem

Šla sem na fakulteto in svojo bolečino utapljala valkoholu. Po študiju sem se pridružila vojski, ker sempotrebovala nekakšno strukturo. Morala sem odkritikdo sem. Bila sem in sem še vedno zelo domoljubna inpripravljena umreti za svojo državo, če bi bilo topotrebno. Osnovni trening je bil zelo lahek zame.Postala sem najboljša vojakinja kot le lahko. Sledila semukazom. Upoštevala sem detajle, marširala, ko je bilopotrebno marširati, tekla, ko je bilo potrebno teči.Osnove sem z lahkoto obvladala. Sledilo je naprednoindividualno izobraževanje (angl. Advanced IndividualTraining – AIT), kjer je bilo več svobode, več izbire, manjstrukturiranosti.

Tam je bil tudi klub, kamor sem zahajala in plesala sprijatelji iz mojih barak. Veliko sem plesala, ker je bila toizvrstna sprostitev od bolečine, ki je še vedno gorela vmeni. Neko noč, ko se je klub zaprl, sem šla po bližnjiciskozi gozd nazaj proti barakam. Tako bi prihranila 15minut hoje. Bila pa je tam tudi skupina pijanih vojakov,ki so vzeli isto bližnjico. Očitno je ženska, ki je šla samaskozi gozd, nekaj, kar je bilo preveč, da bi se šlo mimonje.

olje maziljenja

-15-

Nikoli nisem videla njihovih obrazov. Ko sem ležala tammed napadom, sem se zatekla v svet, ki me je ščitil predtem, kar se mi je dogajalo. Ko so odhajali, sem slišalasamo njihov demonski smeh. Ta zvok ostaja z mano še26 let kasneje.

Zdravljenje bolečine

Morda mislite, da imam, ker sem bila dvakrat žrtevposilstva, dovolj velik razlog biti jezna glede vsega, karsem izkusila kot žrtev posilstva, in da sem zapustilasvojo vero in Boga. Vendar nič ne bi bilo dlje od resnice.Bog je bil vedno z mano. Nimam odgovora, zakaj se mije vse to zgodilo v mojem življenju. Vem pa, da Bog vseuporabi v življenju za njegovo dobro. Čeprav ne bi nikoliizbrala, da bi šla še kdaj skozi te težke izkušnje mojegaživljenja, so me prav te izkušnje naredile takšno, kot

olje maziljenja

sem danes. Bog je vsadil željo vame, da lahko z njegovoBesedo, ljubeznijo, odpuščanjem in milostjo tolažimženske.

Ko nekdo izbere, da bo živel za Jezusa Kristusa, izberetežjo pot, na kateri bodo preizkušnje in trpljenje. Tomoramo pričakovati. Vendar imamo upanje in vemo, danismo sami. Vemo, da na koncu zmaga Bog. Tudi mizmagamo.

Že dolgo je, kar sem odpustila svojim napadalcem.Prosim Boga, da na svojih življenjskih poteh srečajokoga, ki bi jim razkril Božjo slavo. Da bi sprejeli njegovklic, zapustili roko zlobnega in se mi pridružili v večnosti.

Prevod: Tabita Jovanovićvir: http://www.allaboutlifechallenges.org/rape-survivors.htm

-16- besede modrih

Skrivnost trpljenjaLudwig Schneider

Jobova knjiga spada k največjim delomsvetovne literature, kajti odkar obstajačloveštvo, obstaja vprašanje o smislutrpljenja in iskanje, kako je moč razumetitrpljenje bogaboječega človeka glede naBožjo pravičnost. Jobova knjiga nas uči,da trpljenje ni neposredna kazen za stor-jene grehe, ampak je lahko tudi trpljenjezaradi poboljšanja ali preizkušnje.

Ime Job (hebr. Ijjob) pomeni »osovraže-ni«. Job ni, kot trdijo nekateri kritikiSvetega pisma, izmišljena oseba, ampakčlovek, ki je res živel. Določeni izrazi izJobove knjige kažejo, da je moral živetipred Mojzesom. Job je, skladno zzapisom iz knjige Ezekijela 14,14, polegNoeta in Danijela vzorčni primer »živepravičnosti«. Tudi apostol Jakob hvalinjegovo zdržljivo stanovitnost (Jak 5,11).

Vse se začne na nebeškem kolegiju, koBog pohvali krepost in pravičnost Joba, kije kot vzor pobožnosti služil Bogu, čepravje bil zelo premožen patriarh v deželi Uc.»Kdor je tak srečnež, je lahko pobožen«,ga je kritiziral satan in zahteval od Bogadovoljenje, da lahko Jobu vzame, kar muje ljubo, in na tak način ugotovi, ali bopotem še ljubil Boga in mu služil. Najprejje Job izgubil svoje bogastvo, potem somu umrli ljubljeni otroci in na koncu je šesam zbolel za bolečo kužno boleznijo.

Tedaj pa so se še pojavili njegovi prijateljiElifaz, Bildad, Cofar in Elihu kot duše-brižniki in filozofirali z njim o vzrokunjegovega trpljenja. Vendar, namesto dabi ga potolažili, so ga s svojimi slepimipredsodki privedli na rob obupa.

Prijatelji niso opravili pastorale, ampakso doktrinalno zagovarjali njim ljubo

dogmatiko. Elifaz je nastopil kotpravoverni, Bildad kot filozof, Cofar kotošabnež in Elihu kot samozavestnež. Kottaki dušni pastirji so hoteli potrditi samisebe in so Joba skoraj pahnili v verskoresignacijo, obup. Vendar vsakič, ko je bilz njihove strani nagovorjen, je iz njegazavpilo: »Toda jaz vem, da mojOdrešenik živi!« (19,25). Samo ta misel jeJoba napravila imunega za vse napade –in to že v času, ko še ni vedel, da mu boBog na koncu vse povrnil in vse uredil. 38poglavij je bilo Jobu pridigano, dokler nivse dušebrižnike poslal proč, da bi sam vtišini iskal Božje obličje in končno prišeldo tam, kjer ga je Bog z dopuščenimtrpljenjem želel imeti, kajti šele »vnevihti« je Bog sam hotel govoriti zJobom.

Tedaj je Job zaklical: »Z ušesom semslišal o tebi, a zdaj te je videlo mojeoko!« (Job 42,5)

Koliko pridig smo že slišali, koliko verskihkonferenc že obiskali in s koliko dušebri-žniki smo se že posvetovali? Iskreno:vsepovsod smo le slišali o Bogu, vendarBoga samega nismo doživeli, ker smomislili, da ga lahko doživimo le prekopridig, pastorale in slavljenja. Tako jeverjel tudi Job vse do spoznanja: »Sedajso te videle moje oči!« In kaj je napravilJob po svojem srečanju z Bogom? Molilje za svoje v svoj prav zaverovanedušebrižnike, kajti nobena pastorala nemore nadomestiti neposrednega sreča-nja z Bogom!

Ni potrebno, da nas Bog same odvleče vpuščavo. Bog nas želi srečati tudi v našitihi sobi in tam spremeniti naš odnos donjega.

Prevod: Vida Dergancvir: Izrael danes (Israel Heute), rubrika Beseda iz

Jeruzalema, november 2011

Ludwig Schneider,

v Jeruzalemu živeči

nemški novinar

in pisec večih

knjig na temo

Božje delovanje

v svetu,

ter izdajatelj

in urednik

krščanske revije

»Izrael danes«

(nem. Israel heute)

-17-

Krščanska psihologija

Morda besedna zveza »krščanska psihologija« zveniparadoksalno. Sploh tisti, ki so preučevali marksistične,humanistične in postmoderne psihologe in morda šekakšno teorijo sekularne psihologije, morda smatrajopsihologijo za vedo, ki ni vredna njihove pozornosti.William Kirk Kilpatrick je drzno naznanil: »Če govorimo okrščanstvu, je treba reči, da sta psihologija in religijakonkurenčni veri. Če se želite resno oprijeti enegasistema vrednot, boste logično morali drugega zavreči.«

Kilpatrickove besede so resnične. Pri tem ima, ko govorio psihologiji, v mislih sekularno psihologijo. Njegovaposplošitev je umestna, saj sekularne smeri psihologije,ki slonijo na delih Freuda, Skinnerja, Pavlova, Rogersa,Maslowa, Fromma in Lacana, pravzaprav pokrijejo vsomoderno psihologijo.

Laži, ki so se okrepile v sferah psihologije, kot je npr.prepričanje, da je človek zgolj fizično bitje brezživljenjskega bistva, duše in duha, ali pa da je um samodrugo ime za možgane, pa še niso razlog, da bikrščanstvo zavrglo vso psihologijo. Kristjani morajo vpopačeno vedo vnesti Božjo resnico. Psihologija seukvarja s preučevanjem duše in noben svetovni nazornima boljšega vpogleda v področje duhovnosti kotkrščanstvo. Kot pravi Kilpatrick: »Če povzamem: Kljubtemu da je krščanstvo več kot psihologija, je topsihologija, ki je boljša od psihologije same.«

Krščanstvo in psihologija gresta lepo skupaj, sajsvetopisemsko krščanstvo vsebuje psihologijo. CharlesL. Allen pravi, da je samo bistvo religije uravnati um indušo človeka. Človeka pozdraviti tako pomenivzpostaviti pravi odnos s fizičnimi, duševnimi induhovnimi Božjimi zakoni. Po Božji podobi ustvarjenimožje in žene potrebujejo nazor, ki priznava pomemb-nost duhovnega. Krščanstvo uči, da je Bog oseba in da jenaša osebnost povezana z njegovo. Plantinga pravi:»Kako naj gledamo na človeka, na osebo? Kaj je človek,kaj ga naredi človeka? Kaj pomeni biti človek, kajpomeni biti oseba, kako naj razumemo človekovoosebnost? Najprej moramo spoznati, da je v krščanskishemi Bog prva oseba, da je on prvi in glavni zgled inideal osebnosti. Lastnosti, ki so najpomembnejše za

razumevanje svoje osebnosti, so lastnosti, ki jih delimo znjim, z Bogom«. Moreland in Rae to povzameta v sta-vku: »Na Bogu je nekaj, kar spominja na nekaj na nas.«

Božje čudovito stvarstvo je terjalo premislek,načrtovanje, umetelnost in izvršitev, to vse pa so vrline,ki si jih možje in žene delijo s svojim Stvarnikom. Ko Bograzkrije večji del sebe in iz stvarnika postane odkupitelj,spoznamo osebo z značajem, ljubeznijo, milostjo inusmiljenjem. In tudi to so vrline, ki so v omejenihkoličinah razdeljene med ljudi.

Krščanstvo priznava obstoj nadnaravnega, vključno zzavestjo, ki nam je dana in je več kot zgolj proizvodmožganov. Svetopisemske izjave glede telesa, dihaživljenja, duše, duha, srca in uma napeljujejo kdualistični ontologiji (nauk o biti in bivanju), ki jeprepričanje, da človeško naravo sestavljata dve temeljnimateriji: telesna (materialna, naravna) in duhovna(nadnaravna). Kristusova izjava, naj se bojimo tistega, kilahko pogubi dušo in telo (Matejev evangelij 10,28), inPavlova izjava o telesu, duši in duhu (1. PismoTesaloničanom 5,23) potrdita razkorak medmaterialnimi in duhovnimi vrlinami. Sveto pismo nezanika telesa, ampak preprosto pravi, da smo več kotsamo fizično telo.

Sir John Eccles, svetovno poznan nevropsiholog,verjame, da je dvojnost uma in telesa edina razlaga zavečino pojavov, ki izhajajo iz zavesti. Eden odrazlogov,da Eccles pride do tega zaključka, jeposameznikova »enovitost identitete«. Paul Weissrazloži: »Čeprav vem, da se nenehno spreminjam – vsemolekule se spreminjajo, vse snovi v meni se obračajo inpreoblikujejo – vseeno ostajata moja identiteta, mojazavest nespremenjeni, isti danes kot pred dvajsetimileti. Če se še tako spreminjam, nič ne prekine stalnostimoje identitete.«Drugače povedano, ker se fizična snov možganovnenehno spreminja, enovitost identitete ne bi obstajala,če bi bila zavest v celoti odvisna od fizičnih možganov.Tako mora obstajati nekaj več od fizičnih možganov –nekaj duhovnega in nadnaravnega.

Spomin je še ena stran argumenta enovitosti identitete,ki pritrjuje obstoju nadnaravnega, duše, telesa, razuma.Arthur Custance je zapisal: »Dosedanje raziskave so

skriti zakladi

-18- skriti zakladi

pokazale, da ne obstaja enolična povezava meddelčkom spomina in živčnimi celicami, kjer naj bi bil taspomin zapisan.«

Brez koncepta duše humanisti, marksisti inpostmodernisti težko razložijo enovitost identitete inspomina. Vprašanje je tudi, kako razložiti svobodnovoljo z materialnega vidika. Samo stališče, ki polegvpliva materialnega okolja na telesnega človekadopušča tudi kaj drugega, lahko razloži svobodno voljo.Krščanski dualizem brani integriteto našega uma insvobodne volje in daje zato psihologiji boljšo osnovo.

Kar se tiče krščanske psihologije, se razumevanje člove-ške narave ne konča s potrditvijo obstoja duha, duše,srca in uma. Krščanski vidik opredeli človeško naravo kotprirojeno nepopolno zaradi Adamove in Evine nepo-slušnosti v Edenskem vrtu. Razumevanje nagnjenosti hgrešnosti je bistvenega pomena za razumevanječloveške narave in naših miselnih procesov.

Naš upor proti Bogu je razbil dotedanjo dinamiko inpovzročil dramatično spremembo v našem odnosu dovsega, kar obstaja, vključno z nami samimi. Tasprememba se razrašča v vseh aspektih resničnosti, tudiv psihologiji. Pravzaprav je po krščanski teoriji sodečnaša grešna narava oziroma želja, da se upremo Bogu insobitjem, vir vseh psiholoških težav. Francis A. Schaefferpravi: »Osnovni psihološki problem je v tem, da setrudimo biti nekaj, kar nismo, in nositi, česar nemoremo. Še najbolj je problem v tem, da nočemo bitito, kar pred Stvarnikom smo.« Raje bi bili Bog. Stvarstvoje preveč omejujoče, sploh kar se tiče pravil, kar je vveliki meri srž vse zadeve. Pomnite, srce je tisto, ki pravi,da ni Boga (Psalm 14,1). Srce je varljivo in hudobno(Jeremija 17,9).

Ta vidik je v krščanski teologiji bistvenega pomena, kernam pomaga razumeti našo velikansko potrebo poJezusovi odrešujoči moči. Bistven je tudi na nivojukrščanske psihologije. Da bi dobro razumel človekovonaravo, mora psiholog razumeti, da imamo naravnonagnjenost, da se upiramo zoper Boga in njegovezakone. Če je krščanski pogled na človeško naravopravilen, potem lahko le krščanstvo razvije pravo,smiselno in praktično psihologijo, ker samo krščanstvoprepozna problem srca, uma in volje, ki je v odnosu doBoga. Samo krščanstvo daje okvir, v katerem smoresnično odgovorni za svoje misli in dejanja. Paul Vitzpravi, da je velika korist doktrine greha, da nas vednoznova seznanja z odgovornostjo za svoja dejanja,odgovornostjo, da naše stanje spremenimo in mudajemo pomen.

Samo krščanska psihologija dojema človekovo naravo nanačin, ki je skladen z realnostjo in je zmoženspregovoriti našim najtežjim problemom – problemomgreha. Krščanska psihologija na moške in ženske gledane le s telesnega, ampak tudi z duhovnega vidika. Vidijih kot moralno odgovorne pred Bogom, ustvarjene poBožji podobi kot ljudi, ki so uporno obrnili hrbetsvojemu Stvarniku. Samo krščanstvo se je pripravljenosoočiti s problemom, ki izvira iz naše grešne narave, zobstojem krivde.

Krščanski pogled na človeško naravo in človeško bitje jekompleksen, saj vključuje dušo, duha, um, srce, voljo,zavest in intuicijo. Kristjani, ki dobro razumejo človeškonaravo, morda nikoli ne potrebujejo iskati strokovnepomoči, ker lahko sami vzdržujejo svoje duhovnoblagostanje tako, da ostanejo podrejeni Kristusu.Kristjani bodisi verjamejo Bogu, ko pravi, da je opravil sproblemom greha po žrtvi svojega sina, ali pa ne.

-19-prave steze

Schaeffer začrta enostaven pristop k tako imenovani»pozitivni psihološki higieni«: »Kot kristjan moram,namesto da bi v središče postavil sebe, narediti nekajdrugega. To ni samo pravilno, in če tega ne počnem, toni le greh. To je pomembno zame osebno v tem življe-nju. Misliti moram po Božje in uravnavati svojo voljo zBožjo.« Uravnavati svojo voljo z Božjo pa ne pomeniimeti visoko mnenje o sebi, ampak v ponižnosti imetidrugega za boljšega od sebe (Pismo Filipljanom 2,3).Pavlovi nasveti v Pismu Filipljanom lahko nadomestijomarsikateri obisk psihologa: ničesar ne delajte izprepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja. To mislite vsebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. Vse delajte brez

godrnjanja in preračunljivosti. Veselite se v Gospodu!Bojte se hudodelcev. Vaša dobrota naj bo znana vsemljudem. Mislite na to, kar je vzvišeno, pravično, čisto,ljubeznivo, častno, krepostno, hvalevredno.

Izbira med krščansko psihologijo in vsemi ostalimišolami psihologije je jasna. Kilpatrick pravi: »Izbira, ki jepred nami, je pravzaprav enaka izbiri, ki je bila predAdamom in Evo: Bomo zaupali Bogu, ali bomo verjelikači, da lahko za bogove napravimo sebe.«

Prevod: Mišo Pavlovićvir in reference: www.allaboutworldview.org/christian-psychology.htm

Gospod, Gospod, ali nismo ...?Ludwig Schneider

Vedno znova mi vzbujajo pozornost kristjani, ki stalnoomenjajo ime Jezus. To mi vzbuja sum. Nihče mi nemore očitati, da sem v svojih 52 letih krščanstva kdajJezusa zatajil. Preko judovskega kristjana ErichaWeinmanna sem se spreobrnil h Kristusu in ko sem vDüsseldorfu za srečevanje Svobodne krščanskeskupnosti kupil hišo, sem jo nazorno poimenoval»Jezusova hiša«. Vendar od takrat je ime »Jezus« zameveč kot razlog za proslavljanje, namreč v prvi vrsti jeresen izziv. K temu so me prisilile Jezusove besede,zapisane v Matejevem evangeliju 7,21-23, ki ne sodijo vnaše slavljenje, kakršnega smo navajeni. Tukaj Jezuspravi: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mipravi: Gospod, Gospod, ampak kdor uresničuje voljomojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tistidan: Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenuprerokovali in v tvojem imenu izganjali demone in vtvojem imenu storili veliko mogočnih del? In takrat jimbom naznanil (Jezus): 'Nikoli vas nisem poznal. Pojditeproč od mene, kateri ravnate nepostavno!'«

To je najostrejša beseda v Novi zavezi, ki je prišla izJezusovih ust in ni bila namenjena farizejem, ampaknjegovim učencem, se pravi nam. Sodba ob poslednjemdnevu se ne bo nanašala na naše izrekanje imena»Jezus«, ampak na to, ali smo izvrševali voljo nebeškegaOčeta. Apostol Jakob opominja: »Če vaša vera nima del,je mrtva.« (Jak 2,17)

Ni dovolj, da si nadenemo teološki delovni predpasnik,

ampak moramo Božjo voljo zares izvrševati, sicer nasBog ob dnevu sodbe ne bo prepoznal kot svoje učence.Toda, ali niso tukaj omenjeni učenci izvrševali njegovovoljo, s tem ko so prerokovali, izganjali hude duhove instorili veliko mogočnih del? Mar niso ti darovi duha (1Kor 12) najvišji cilj in pokazatelj? Očitno ne, kajti nebeškiOče bo ob dnevu sodbe pri nas iskal zvestobo dopostave, sicer ne bi Jezus rekel: »Pojdite proč od mene,kateri ravnate nepostavno!«

Kaj pa je »nepostavnost?« V Novi zavezi uporabljenagrška beseda anomia se po hebrejsko prevede vhefkerut in pomeni odsotnost Tore (postave). Z drugimibesedami bi nepostavnost oz. odsotnost Tore razložili:»Vi delate, kakor da ne bi bilo več Tore (postave)«.Vendar veliko kristjanov meni, da jih je Kristus osvobodilpostave in nadomestil Toro z duhovnimi darovi. Ne!Kristus nas je odrešil greha! Zato obsoja nepostavnost!Duhovni darovi spadajo v skupnost, vendar nas nesmejo zapeljati k nepostavnosti, kajti ob dnevu sodbe nebomo sojeni po darovih, ampak po tem, v kolikšni merismo upoštevali Božji zakon.

Zagotovo nas Tora ne odrešuje, ampak izpolnjevanje le-te je znak našega odrešenja. Če je prej nekdo ječal podbremenom postave, pa je sedaj odrešenim v veseljeizpolnjevati Božjo voljo z vsem srcem, z vso dušo in zvsemi močmi. Izvrševalci smo tako ali tako, najsi bomo»izvrševalci postave«, ki vstopajo v Božje kraljestvo, alipa »izvrševalci nepostave«, ki bodo od Jezusa slišali:»Pojdite proč od mene!«

Prevod: Vida Dergancvir: Izrael danes (Israel Heute), rubrika Beseda iz Jeruzalema, maj 2011

-20-

Molite za sovražnikemag. Gary Carlson

»Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubítesvoje sovražnike, delajte dobro tistim, kivas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vaspreklinjajo, in molíte za tiste, ki grdoravnajo z vami.« (Lk 6,27-28 )

Če bi mi kdorkoli, ki tega večera seditukaj v Cerkvi, rekel: »Veš, Gary, topopolnoma opisuje mene. Ljubim vsesvoje sovražnike, blagoslavljam tiste, kime preklinjajo, delam dobro tistim, ki mesovražijo, in molim za tiste, ki grdoravnajo z mano,« bi mu odvrnil, da jeboljši kristjan od mene, kar je zeloverjetno, ali pa bi rekel, da mordaenostavno ne govori resnice.

Jezusove besede so težke. Kajti zadnjastvar, ki si jo želimo narediti za našesovražnike, je moliti za njih. Zato mislim,da bi morali prebrati, kaj je Bog rekelsvojemu ljudstvu v knjigi Jeremije 29,4-7:»Tako govori Gospod nad vojskami,Izraelov Bog, vsem izgnancem, ki sem jihdal odpeljati iz Jeruzalema v Babilon:Zidajte hiše in prebivajte v njih, zasajajtevrtove in uživajte njihov sad. Ženite se inrodite sinove in hčere, oženite sinove inpomožite hčere, da bodo rodile sinove inhčere, da se boste tam množili in nemanjšali. Skrbite za blaginjo mesta,kamor sem vas izgnal, in molite zanj hGospodu; njegova blaginja je namrečvaša blaginja.«

Preden nadaljujemo, naj opišemzgodovinsko ozadje tega odlomka.Babilonci so napadli Jeruzalem in poslalivelik del Božjega ljudstva v izgnanstvo. Vtem dogajanju je bilo veliko Judov ubitihin kot narod je bil Izrael ponižan. To jebila kazen, ki je prišla »od Boga« zaradiIzraelskega upiranja. V tem smislu je

torej Božje ljudstvo dobilo, kar si jezaslužilo. 70 let ujetništva v tuji deželi, kiso ji vladali pogani, ki niso častili edinegapravega Boga.

Toda, niso bili vsi Judje odpeljani vBabilon. Jeremija je bil eden izmed tistih,ki so ostali. 29. poglavje dokumentiraobstoj pisma s sporočilom od Boga, ki jebilo poslano izgnancem v Babilon. In radbi, da si še enkrat preberemo, kaj je bilorečeno izraelskemu narodu: »Skrbite zablaginjo mesta, kamor sem vas izgnal, inmolite zanj h Gospodu; njegova blaginjaje namreč vaša blaginja.« (vrstica 7)

Vsak Jud je molil za Jeruzalem, toda zakajbi molili za Babilon?Kljub temu je bilo Božje sporočilonjegovemu ljudstvu zelo jasno: Skrbite zablaginjo Babilona. Z drugimi besedami:molite, da bom blagoslovil vašesovražnike. Zakaj? Odgovor je v besedah:»... Njegova blaginja je namreč vašablaginja.«

To je tudi duhovni princip, ki velja zakristjane danes. Nekateri od vas ste jeznizaradi tega, kar vam je nekdo storil.Morda v službi, šoli, doma ali v Cerkvi.Nekdo vas je globoko prizadel in želiteudariti nazaj. Bolj kot vse drugo si želite,da bi ta oseba trpela zaradi tega, kar jeon ali ona storila. Zadnja stvar, ki jo želitestoriti, je, da bi molili za svojegasovražnika. Ampak, Bog pravi, da tokljub temu storite. To je ves smisel 29.poglavja starozavezne knjige Jeremije.

Beseda »shalom«, hebrejska beseda zamir, je v prej citirani vrstici uporabljenatrikrat. »Shalom« pomeni blagoslov,celotnost, dovršenost, blaginjo inodsotnost konflikta.

Šokantna resnica za judovske izgnance jetorej bila: Bog je povezal njihov blago-

na zelenih pašnikih

mag. Gary Carlson,

evangelijski

duhovnik

v Novem mestu,

teolog, misijonar

in pastoralni

delavec

-21-

slov z blagoslovom Babiloncev. To se zdi popolnomanelogično, glede na to, da so bili Judje Božje ljudstvo,Babilonci pa pogani. Toda Bog jim je sporočil, da jih jeposlal v Babilon, in želi, da so Babilonu v blagoslov. To jestarozavezna različica Jezusovega klica vernikom, najbodo sol zemlje in luč sveta.

Božjo besedo svojemu ljudstvu bi lahko povzeli tako: Čemolite, da blagoslovim Babilon, bom v odgovor blago-slovil tudi vas.

V trenutku si lahko začnemo predstavljati pomisleke, kibi jih Judje imeli: »Ti ljudje so vdrli v našo deželo inuničili naše mesto. Požgali so tempelj, ki smo ga zgradili,da bi častili Boga.«Tako si lahko živo predstavljate njihov odziv, ko soslišali, da Bog želi, naj molijo za Babilonce: »Zakaj bimorali moliti za njih? Oni si ne zaslužijo, da bi biliblagoslovljeni!«Zadnji stavek je vsekakor resničen. Pravzaprav, vsa tadejstva so bila resnična. Babilonci so bili zelo hudobnoljudstvo, kruto ljudstvo, ki jim ni bilo mar za nikogardrugega razen za sebe. Ampak, kljub temu je bilo Božjesporočilo judovskim izgnancem jasno: »Vem, da vam nivšeč tukaj. Ampak to ni pomembno. Ne ravnajte z njimitako, kot so oni ravnali z vami. Bodite blagoslov. Neglede na to, kako se poču te, molíte za babilonskoljudstvo. Ko mόlite, molíte, da jih bom blagoslovil. In koblagoslovim njih, boste tudi vi blagoslovljeni.«

Resnica je, da Bog kliče svoje ljudstvo, da se odzovemosvojim sovražnikov na načine, ki jih svet ne morerazumeti. Svetna miselnost pravi: »Razjezi se«. Toda Bogpravi: »Moli za njih«. Svet pravi: »Naredi, da bodotrpeli«. Ampak Bog pravi: »Delaj jim dobro«. Svet pravi:»Moral bi jih sovražiti«. Ampak Bog pravi: »Rad bi, da jihljubiš«.In ker nam to ni smiselno, se začnemo spraševati: Zakajbi Bog želel, da se tako obnašamo?

Morda lahko odgovorim na to vprašanje tako, dapostavim nekaj drugih vprašanj. Če mi ne molimo zasvoje sovražnike, kdo bo? Če mi ne molimo za svojesovražnike, kako se bodo spremenili? Če mi ne molimoza svoje sovražnike, kako bomo osvobojeni grenkobe?Tako imamo torej vsakič, ko smo soočeni s sovražniki, kigrdo ravnajo z nami, na voljo tri izbire. Prva, lahko jih

sovražimo. Toda, to bo uničilo našo duhovno vitalnost.Druga, svojo jezo lahko potlačimo. Ampak to nas boizmučilo čustveno in duhovno. Tretja, lahko molimo, dajih Bog blagoslovi. In to odpre vrata možnosti, da lahkoBog blagoslovi tudi nas.

Naj vam torej postavim vprašanje, o katerem bi moralirazmisliti: Od kje prihajajo naši sovražniki? Načloveškem nivoju je na to vprašanje veliko odgovorov.Nekateri ljudje nas ne marajo, ker smo jih užalili. Potemspet obstajajo ljudje, ki precej hitro postanejo užaljeni.Včasih pa preprosto ne vemo, zakaj nas ne marajo.

Toda na globlji ravni je resnica, da naši sovražnikidejansko prihajajo od Boga. S tem mislim naslednje: Bogdovoli sovražnikom, da vstopijo v naša življenja, ker imaneke skrite namene. Kot ilustracijo tega se lahkospomnimo biblijske zgodbe o Jožefu. Njegovi bratje soga izdali, ker so bili nanj ljubosumni. Faraonova žena gaje po krivem obtožila, ker je zavrnil njeno nemoralnopovabilo k varanju. Nato so ga vrgli v ječo, čeprav nistoril ničesar, da bi si zaslužil takšno kazen. V tistemobdobju Jožef nikakor ne bi mogel razumeti tega vsedokler niso minila mnoga leta in je vse postalo jasno.Takrat in šele takrat je Jožef v celoti razumel Božji načrt.Končno je Jožef rekel svojim bratom: »Hoteli ste mi sicerstoriti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro.«

Samo človek z globokim prepričanjem v Boga lahkospregovori take besede potem, ko so ga celo življenjezlorabljali. Na enak način so si hoteli Babiloncipodjarmiti Jude in jih ponižati. Toda Bog je to bolečoizkušnjo uporabil za dobro.Zato naj te ponovno vprašam: Od kje prihajajo tvojisovražniki? V Bibličnem smislu tvoji sovražniki v resniciprihajajo od Boga. Kajti Bog ima namen za vse invsakogar v tvojem življenju.

Naj postavim še eno vprašanje: Kako lahko ljubim svojesovražnike, ko bi jim Bog moral soditi? Judje, ki so živeliv izgnanstvu v Babilonu, bi takšno vprašanje povsemrazumeli. Kajti do Babiloncev so gojili veliko merosovraštva. Preberite, kaj je psalmist napisal o Babilonu:»Hči babilonska, uničevalka, blagor mu, ki ti poplačatvoje dejanje, ki si nam ga storila! Blagor mu, ki zgrabi intrešči tvoje otročiče ob skalo!« (Ps 137,8-9)Psalmist je izražal željo svojega srca, da bi Bog poslal

na zelenih pašnikih

-22- na zelenih pašnikih

sovražno vojsko, da stori Babiloncem to, kar so onistorili Jeruzalemu, ter da celo vzame njihove otroke injih ubije, s tem da jih trešči ob skalo. Očitno je, da je tobiblijski odlomek, ki ga nekako težko razumemo inprenesemo v današnji čas.

Kako uskladimo ti dve ideji, da bi morali ljubiti svojesovražnike in da bi jim moral Bog soditi?

Božji odgovor lahko preberemo v prerokbi v knjigi Izaije13. poglavje. Namreč, vrstice 15 do 19 tega poglavjajasno opisujejo, kako bo Bog nekega dne izpeljal sodbo:»Kdor bo ujet, bo preboden, kdor bo zajet, bo padel podmečem. Njihovi otročiči bodo pobiti pred njihovimi očmi,njihove hiše bodo izropane, njihove žene oskrunjene.Glej, razdražil bom proti njim Medijce, ki se ne menijo zasrebro in nimajo veselja nad zlatom. Njihovi loki bodopobijali dečke, ne bodo se usmilili sadu materinegatelesa, njihovo oko ne bo prizanašalo otrokom. Babilon,biser kraljestev, ponosno slavo Kaldejcev, bo Bog porušilkakor Sódomo in Gomóro.« (Iz 13,15-19)

Tudi če psalmist ni živel dovolj dolgo, da bi videl končnoizpolnitev Božje sodbe, je Bog kljub temu uslišal njegovklic, da bi obsodil Izraelove sovražnike, tako da je

uporabil eno pogansko kraljestvo, Medijce, da sodidrugemu poganskemu kraljestvu, Babiloncem.Tukaj je torej biblijska resnica, ki jo, upam, vidite: Tisti,ki grdo ravnajo z Božjim ljudstvom, bodo sojeni. TodaBog jim bo sodil ob svojem času in na svoj način.

Kar me vodi do zadnje resnice, ki bi jo morali razumeti,in sicer te, da se kristjani ne rabimo odločati med Božjozapovedjo, naj ljubimo svoje sovražnike, in med njegovoobljubo, da jim bo sodil. Če mi naredimo svoj del (jihljubimo), potem lahko Bog vsekakor poskrbi za prihod-nost. In resnica je, da Bog ve dosti več o naših sovražni-kih in o njegovi volji za njihova življenja, kot vemo mi. Čese jih torej odloči obsoditi, je to njegova odločitev. In čese jih odloči rešiti, je to tudi njegova odločitev.

Smisel, ki želim, da ga vidimo, pa je ta: Bog ve, kako seodzvati tistim, ki so nas prizadeli. In on ima načrt, ki jedosti večji kot karkoli, kar bi mi lahko kdaj razumeli.Medtem pa bomo blagoslovljeni, če se preprostonaučimo zaupati Bogu in odpustimo tistim, ki so nasprizadeli, tako da molimo za Božji blagoslov nadnjihovimi življenji.

Prevod: Lina Polenšek

-23-

MaziljenjeMarija Barborič

Tokrat bomo načeli temo, ki je mnogi kristjani nerazumejo in zaradi tega tudi ne spoštujejo, in sicer greza maziljenje. O maziljenju in maziljencih govori celotnoSveto pismo. Kako pomembno je razumeti, kaj pomenimaziljenje, lahko razberemo iz naslednjih Jezusovihbesed: »Duh Gospodov je nad menoj, ki me je mazilil,da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, daoznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustimzatirane na prostost.« (Lk 4,18)

»Gospod mu je rekel: 'Pojdi, vrni se po svoji poti protipuščavi Damaska; ko prideš tja, mazili Hazaela za kraljanad Aramom, Nimšijevega sina Jehuja mazili za kraljanad Izraelom, Šafatovega sina Elizeja iz Abel Mehole pamazili za preroka namesto sebe!'« (1 Kr 19,15-16)

Duhovni pomen maziljenjaSveto pismo govori o več vrstah maziljenja, npr.Jezusovo telo so mazilili, preden je bil pokopan, verujočiso se mazilili, kadar so se postili, in podobno. Vendar nebom govorila o teh maziljenjih, ampak o maziljenju zaslužbo, katere primer je citiran zgoraj, ko je Bog poslalElija, da mazili ljudi za kralje in preroke. Olje, ki ga jeuporabil Elija, je bilo sestavljeno iz drugačnih sestavinkot olja za druga maziljenja. To je bilo sveto olje, olje zaposvečevanje predmetov in ljudi, ki so bili izbrani zasluženje oz. za službo posvečeno Bogu. To olje se nismelo ponarejati, niti se ga ni smelo nanašati naposvetnega človeka. O tem govori starozavezni odlomek2 Mz 30,22-33. V teh vrsticah je zapisana sestava tegaolja in kaj so s tem oljem pomazilili: shodni šotor inskrinjo pričevanja, mizo in vse njene priprave, svečnik innjegove priprave, umivalnik in njegovo stojalo. TudiArona in njegove sinove, da so služili kot duhovniki. Stem oljem so mazilili tudi kralje. Spomnimo se Savla,Davida, Salomona. Kdor je bil maziljen s tem oljem, jepomenilo, da je izbran oz. posvečen Bogu. Maziljenjeposvečuje. Maziljenje je, da omogoči, usposobi inpooblasti neko osebo ali stvar za določeno funkcijopovezano z Bogom ali bogoslužjem. V Kristusovi Cerkviizbere in mazili Sveti Duh (Ef 4,11; 1 Kor 12; Apd 13,2).Sveto olje je simbol Svetega Duha. Maziljenje namomogoča, da opravljamo neko funkcijo v Božjem načrtu.

Vedno so obstajali ljudje s posebnim maziljenjem in tudidanes lahko vidimo nekatere usposobljene s temmaziljenjem, na žalost pa jih je pogosto samo nekaj, kiprejmejo takšno maziljenje. Zakaj tako malo? Ker jih jemalo, ki bi bili pripravljeni zapustiti vse in se popolnomapredati Bogu. Poglejmo nekaj primerov. Savel je bilmaziljen in Bog mu je spremenil srce (1 Sam 10,1-9).Bog je deloval skozi njega in lahko je delal to, česardrugi niso mogli. Na žalost pa Savel ni ostal zvest Boguin je to maziljenje odšlo od njega. Saj vemo, kako jekončal. Zato si je Bog izbral drugega. Izbral si je Davida.Preden je bil David maziljen s tem svetim oljem, je žeimel pristen odnos z živim Bogom. Bil je drugačnegasrca. Njegovo srce je hrepenelo po Bogu in njegovemdelovanju. V samoti, ko je pasel ovce, je lahko večkrattestiral svojo vero v Boga. Tam se je učil biti odvisen odBoga (1 Sam 17,24-37). Naslednji zapis je Davidovopričevanje kralju Savlu: »Tvoj služabnik je pobil takoleva kot medveda …« To je njegov življenjepis, ki gaomenja Sveto pismo. Zakaj je Bog izbral Davida? Bogljubi osebo, ki hrepeni po njem, stremi po njegovi močiin k njegovim ciljem. Bog je videl Davidovo hrepenenjein pripravljenost, zato ga je izbral in mazilil za kralja nadIzraelom. Tudi nam je potrebna lakota in hrepenenje zamaziljenjem. Maziljenje, ki tali, prodira in lomi jaremsuženjstva. Ko je David pasel ovce, je verjetno mnogopremišljeval o velikanih vere, kot jih opisuje pisecHebrejcem v 11. poglavju, o Abrahamu, Izaku, Jakobu,Mojzesu in drugih velikih možeh in tudi sam hrepenelpo takšni veri in zmagah. To so bili ljudje vere, ki so bili vBožji šoli, in so znova in znova hodili skozi puščavo in»plačevali ceno« maziljenja.Na začetku smo prebrali o Eliji, ki je mazilil Elizeja zapreroka namesto sebe. Tudi Mojzes je mazilil svojeganaslednika Jozueta. Tako Jozue kot Elizej sta bila leta inleta najprej strežnika, pomočnika. Tako Jozue Mojzesu,kot tudi Elizej Eliji, preden sta nastopila službo, za katerosta bila izbrana. Kadar si Boga želimo bolj kot karkoli nasvetu, smo ga resnično našli.

Spoštovanje maziljenjaŽivimo v dnevih, ko se ničesar ne spoštuje. Otroci všolah ne spoštujejo več učiteljev, ni več spoštovanja dostaršev, ni spoštovanja do Božjih služabnikov, dostarejših ljudi. Zato so mnogi verniki postalineučinkoviti, ker ne spoštujejo maziljenja. So verniki, kisploh ne razumejo, kaj je maziljenje in njegov pomen.

prepolna čaša

-24- prepolna čaša

Zato Bog svojega maziljenja ne daje nekomu, ki nespoštuje maziljenja v tujem življenju. Niti ga ne dajenekomu, ki maziljenja ne ceni ali si ga sploh ne želi, alinekomu, ki ima napačne motive. Maziljenje pasprejmejo tisti, ki se ne bojijo biti prečiščeni z Božjimsvetim ognjem, ki se ne bojijo svojega lastneganeugleda, svoje majhnosti, samo da se Bog »sveti« in dase proslavi Bog. Takšni bodo zagotovo hodili v Božjemmaziljenju, bodo kakor Elizej, čigar kosti so dajaleživljenje celo po njegovi smrti.

Ko je kralj David zgrešil, ni šlo maziljenje stran od njega.Zakaj? Ker je noč in dan s celim srcem klical – molil kBogu. »Ne poženi me izpred svojega obličja, svojegaSvetega Duha ne vzemi od mene.« (Ps 51,13) Le kako sega ne bi Bog usmilil na takšno molitev, ko je noč in danklical in jokal pred njim, naj mu ne odvzame SvetegaDuha. David je pri Savlu videl, kaj se zgodi, ko od nekogaodstopi Sveti Duh. Videl je, da tak človek resničnopostane sedemkrat hujši, videl pa je tudi njegov konec.Zato se je tako ponižal, prosil in boril za Svetega Duha.Mnogi bi radi bili kot David, da bi bili sprejeti in da bi jimbilo odpuščeno kot njemu, vendar ne želijo poslušatitistih, ki jih podučijo, kot je Natan podučil Davida. Zakaj?Ker ne želijo izgubiti svojega položaja, koristi in časti. Neborijo se za Svetega Duha, ampak se borijo za posvetnočast in slavo, ne pa za slavo, ki jo daje Bog. Lahko sirazlagamo kakorkoli hočemo, vendar se ne slepimo.Kajti, ko molimo, pričujemo, oznanjamo, pridigamo,pojemo, igramo na glasbila, in tudi ko smo v tišini, jenujno potrebno, da širimo Kristusov vonj maziljenja.

Maziljen, pa ne biti v blagoslov

»Gospod mu je rekel: 'Pojdi, vrni se po svoji poti protipuščavi Damaska; ko prideš tja, mazili Hazaela za kraljanad Aramom, Nimšijevega sina Jehuja mazili za kraljanad Izraelom, Šafatovega sina Elizeja iz Abel Mehole pamazili za preroka namesto sebe!'« (1 Kr 19,15-16)

Ogledali smo si Savla, kako ni cenil maziljenja, ki je bilona njem, in kako je zapravil to maziljenje zneposlušnostjo in tudi kako tragično je končal. Poglejmopa si na podobnem primeru, na kralju Hazaelu, kajpomeni biti maziljen, pa ne biti v blagoslov in tudi kakoje končal. Bil je od Boga izbran in maziljen za kralja.(Preberimo si odlomek iz 2. knjige kraljev 8,7-15.)

Velikokrat lahko na električnih transformatorjihsrečamo napise: 'POZOR, VISOKA NAPETOST, SMRTNONEVARNO!' Isto bi morali prebrati tudi v povezavi zmaziljenjem, ki ga je Bog izlil na ljudi, ki jih uporablja vsvojem delu. Vsi lahko služimo Bogu, vendar nimamo vsiistega položaja v očetovem kraljestvu. Kar se tičeodrešenja, je za vse plačana ista cena, tukaj ni razlikmed vernimi. V službah Bogu pa obstaja drugačen red.(Ef 4,11; 1 Kor 12; Apd 13,2) Ko si Bog nekoga izbere inga mazili, želi, da to njegovo odločitev sprejmemo inspoštujemo.

»Ne dotikajte se mojih maziljencev, mojim prerokom nedelajte nič hudega.« (1 Krn 16,22; Ps 105,15) »Kajti kdorse vas dotakne, se dotakne punčice njegovega [Božjega]očesa.« (Zah 2,12)»Prosimo pa vas, bratje, zavedajte se, kdo so tisti, ki strudom delajo med vami in so vaši predstojniki vGospodu ter vas opominjajo; zaradi njihovega delaimejte do njih največje spoštovanje in ljubezen.« (1 Tes5,12-13)

David je leta bežal pred Savlom, ki ga je preganjal, da gaubije. Čeprav se je Savel zavedal, da je od njega SvetiDuh odstopil, je vztrajal, da vlada še naprej in se nimogel sprijazniti, da si je Bog našel drugega. David jevedel, da je Savel odpadnik, vendar si ni upal stegovatirok nad Savlom, čeprav je imel večkrat priložnost, da bise mu lahko maščeval. Mnogi so Davida nagovarjali, najSavla ubije, vendar je to misel vedno odbijal zaradispoštovanja, ki ga je imel do maziljenja, ki je bilo naSavlu. Še ko je odrezal košček od Savlovega plašča, ga jeto vznemirjalo, in tudi, ko je glasnik prinesel iz bitkevest, da je ta ubil Savla, ga je David vprašal: »Kako da senisi bal iztegniti svoje roke in ubiti Gospodovegamaziljenca?« (2 Sam 1,14).

David je občutil veliko žalost, ker je Savel umrl kotnekdo, ki ni bil maziljen. Ni težko sramotiti in napadatiživljenja svetih ljudi, zato pa mnogi tudi ne razumejo,zakaj gre v njihovih življenjih vse narobe, zakaj so bolniin zakaj nimajo želje iskati Boga. Vsakdo moraprepoznati svoje grehe na tem področju. Ko sta Ananijain Safira lagala glede cene prodanega zemljišča, ju Peterni vprašal: »Zakaj sta mi lagala?« ampak je dejal:»Lagala sta Svetemu Duhu.« Za mesenega človeka neobstaja maziljenje.

-25-prepolna čaša

Ko je Aramski kralj Ben Hadad zbolel, je poslal Hazaela kBožjemu možu Elizeju, da ga vpraša, ali bo ozdravel aliumrl. Elizej mu je povedal, naj sporoči, da bo kraljzagotovo ozdravel, hkrati pa mu je povedal, da bo sicerkralj umrl; in nato je začel jokati. Ne vem, ali je Elijapovedal Elizeju, da je mazilil Hazaela za kralja ali ne,vidimo pa, da je kar sam Bog Elizeju razodel, kolikohudega bo Hazael povzročil Izraelu. Zakaj je Hazael takokončal? Ker je prehiteval Boga. V njegovem umu je bilosamo to, da je maziljen za kralja in kdaj bo lahko sedelna kraljevi prestol. Toliko je hrepenel po tem, da ni iskalBožjega vodstva in ni mogel dočakati, da ga Bog postaviza kralja. Ni iskal, kako bi se Bog proslavil skozi njega,ampak samo, kako bi se čim prej povzpel na kraljeviprestol. Tako ga vidimo, kako je izkoristil prvopriložnost, da se na silo znebi kralja in zavzame njegovprestol. Več kot deset let je služil kralju in ko je kraljzbolel, se je že veselil, ker je mislil, da je končno prišelnjegov čas. Ko pa je slišal, da bo kralj ozdravel, se mu jevse upanje zrušilo. Tako se ga je kar sam znebil ter gaubil. Je bil Izraelu v blagoslov? Ne! Ampak v velikonesrečo. Kaj pravi Elizej? Pa si preberimo.

»Božji mož je planil v jok. Hazael je rekel: 'Zakaj joka mojgospod?' Pa je rekel: 'Ker vem, koliko hudega bošprizadel Izraelovim otrokom: njihove utrdbe boš poslal vogenj, mladeniče pobil z mečem, jim potolkel otročiče inrazparal nosečnice.'« (2 Kr 8,11-12)

Strašno! Nekdo, ki je bil maziljen, da bi bil blagoslov,zaradi pohlepa pade tako nizko in naredi toliko hudega.

Maziljen služabnik je blagoslov

Pa si poglejmo primer, ki je čisto nasprotje prejšnjemuprimeru, primer preroka Elizeja:

»Šafatovega sina Elizeja iz Abel Mehole pa mazili zapreroka namesto sebe!« (1 Kr 19,16)

Elizej je bil preprost in delaven človek, saj ga vidimo,kako orje z dvanajstimi voli, ko je prišel k njemu Božjislužabnik Elija in ga mazilil za preroka. Vidimo ga, kakozapusti vse in gre za Elijem. Je takoj nastopil službopreroka? Ne! Najprej je bil učenec in devet let stregelEliji. Ne vem, ali je kdaj Eliji prigovarjal, zakaj je moralvse pustiti samo zato, da mu streže? Vem le to, da je teh

devet let dobro izkoristil, da se je duhovno krepil, učil,opazoval Elija in vsako leto bolj hrepenel, da bi tudi onimel polnost Duha kot Elija. Ni razmišljal kot Hazael,kako bi Elija izpodrinil, ampak je čakal na Božji trenutekin zvesto služil kot strežnik do dne, ko se je Bog odločilvzeti Elija k sebi. In ta dan ju vidimo, kako skupajzapustita mesto Gilgal.

»Ko je Gospod že hotel Elija v viharju vzdigniti v nebo,sta se Elija in Elizej odpravila iz Gilgala. Elija je rekelElizeju: 'Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja vBetel.' Elizej pa je rekel: 'Kakor živi Gospod in kakor živišti, ne zapustim te!' Šla sta torej v Betel. Preroški sinovi,ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju in mu rekli: 'Ali veš,da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?'Rekel je: 'Tudi jaz vem; molčite!' Potem mu je rekel Elija:Elizej, ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja vJeriho.' Pa je rekel: 'Kakor živi Gospod in kakor živiš ti, nezapustim te!' Prišla sta torej v Jeriho. Preroški sinovi, kiso bili v Jerihi so pristopili k Elizeju in mu rekli: 'Ali veš,da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?'Rekel je: 'Tudi jaz vem; molčite!' Tedaj mu je rekel Elija:'Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja kJordanu.' Pa je rekel: 'Kakor živi Gospod in kakor živiš ti,ne zapustim te!' Šla sta torej oba. Tudi petdesetpreroških sinov je šlo; obstali so nedaleč stran, ona dvapa sta se ustavila pri Jordanu. Elija je vzel svoj plašč, gazvil in udaril po vodi. In razdelila se je na dvoje, da staoba lahko šla po suhem čez. Ko sta prišla čez, je Elijarekel Elizeju: 'Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzetod tebe!' Elizej je rekel: 'Naj mi pripade, prosim, dvojnidelež tvojega duha.' Pa je rekel: 'Težke reči prosiš. Če meboš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; čepa ne, se ne bo zgodilo.' Ko sta šla naprej in se gredepogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjenikonji ter so ju ločili; in Elija se je v viharju vzdignil v nebo.Elizej je to videl in je klical: 'Moj oče, moj oče, Izraelovobojno vozovje in njegovi konjeniki!' Potem ga ni večvidel; zgrabil je svoja oblačila in jih pretrgal na dva kosa.Pobral je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, se vrnil inobstal na bregu Jordana. Vzel je Elijev plašč, ki je zdrknilz njega, udaril po vodi in rekel: 'Kje je Gospod, ElijevBog?' In ko je udaril po vodi, se je razdelila na dvoje, daje Elizej lahko šel čez. Ko so ga z nasprotne strani videlipreroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so rekli: 'Elijev duhpočiva na Elizeju' (2 Kr 2,1-15).

Se nadaljuje ...

-26-

Jejte zdravo. Jejte naravno hrano, ki ima visokovsebnost vitamina D. Kot pri zdravljenju drugihdepresivnih motenj, se je tudi tu dobro posvetovati sstrokovnjakom, preden se odločite za kakršnokoliterapijo. V večini primerov zimska otožnost mine skupajz zimo in z nastopom pomladi.

Kaj naredimo, če se nam zdi, da zimska otožnostprerašča v depresijo? Najprej moramo to sprejeti.Depresija je realen in resen problem. Zavedati semoramo, da pri depresiji ni sramote. Morda bi bilaedina sramota, če se z njo ne bi spopadli in bi takodopustili, da prizadene nas in naše bližnje. Vedetimoramo, da nismo sami. Veliko ljudi se spopada spodobnimi težavami. Ko prepoznamo simptomedepresije, moramo poiskati pomoč. Duhovniki,usposobljeni svetovalci in zdravniki nudijo pomoč prispopadanju z vprašanji in skrbmi, ki jih nosi življenje.

V Svetem pismu najdemo vrstico, ki ponuja nasvettistim, ki se borijo z depresijo. V Pismu Filipljanom 4,6 jezapisano: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnostiizražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, zzahvaljevanjem.« Bog ve, kaj prestajate in hrepeni potem, da bi v molitvi govoril z vami. Morda ste že slišaliizraz »priznanje je dobro za dušo«. To je res.

Bog ponuja zaščito naših življenj. Ko se nad nas zgrinjajotemne depresivne misli, nam Sveto pismo svetuje:»Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, karje pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno,kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte vmislih« (Pismo Filipljanom 4,8).

Prevod: Vesna Pavlovićvir: http://www.allaboutlifechallenges.org/winter-blues.htm

Gospod je moj pastir

Zimska otožnost

Zagledan skozi okno v hladno sivo nebo in sneg, ki jevsepovsod, čutiš, kako se v tebi nabira žalost.Zavzdihneš, se umakneš od okna in se brezvoljno spustišna stol. Nimaš niti želje niti energije, da bi kaj dostinaredil. Če si eden tisočih, ki se tako počutijo, ko nastopizima, te morda muči zimska otožnost.

Zimska otožnost je prehodna čustvena motnja, ki sepojavi pri sicer duševno zdravih ljudeh, ki imajo obmenjavi letnih časov težave s spremenljivimrazpoloženjem.

Klasični simptomi zimske otožnosti so precej podobnisimptomom depresije:- sprememba spalnih navad – oseba spi preveč ali pa

premalo,- pomanjkanje energije,- želja po sladki in s škrobom bogati hrani,- občutki žalosti,- zmanjšanje aktivnosti,- pomanjkanje užitka pri izvajanju aktivnosti, ki so

sicer osebi v veselje,- občutki zmedenosti,- nihanje razpoloženja,- v hudih primerih se lahko pojavijo samomorilski

vzgibi.

Raziskovalci menijo, da je eden od možnih razlogovzimske otožnosti pomanjkanje serotonina, snovi alihormona, ki uravnava razpoloženje. Več serotonina vsplošnem pomeni večji občutek sreče in zadovoljstva.Pozimi, ko so dnevi krajši, telo v možganih izloča večproteina, ki vpije serotonin, zaradi česar nastopitabrezvoljnost in zimska otožnost.

Zdravljenje zimske otožnosti je različno. Nekateri seodločijo za selitev v toplejše kraje za čas zime. Drugidodatno osvetlijo bivalne prostore, da bi nadomestiliprimanjkljaj svetlobe, ki ga povzroči nagnjenost zemljeglede na sonce zlasti v času pred in po zimskemsolsticiju.Dnevno razgibavanje pripomore k dvigu nivoja hormonaserotonina, tako tudi to lahko zmanjša simptome zimskeotožnosti.

-27-prave steze

Mešane družine

Zdrav razumIzraz »mešana družina« je zgodovinsko gledanorelativno nov, v zadnjih petdesetih letih pa je postalvsakdanji. V svojevrstnem smislu je postal tudi sinonimza »disfunkcionalno« družino z zlobno mačeho aliočimom in z zlobnimi polsestrami ali polbrati.Spomnimo se. Prvi primeri mešanih družin, za kateresmo slišali, so bili slabi. En takšen ekstrem je bilapravljica o Pepelki. Poglejmo pa si stvari danes boljstvarno.Zdrav razum je eden izmed najboljših zaveznikov primedsebojnih odnosih. Do drugih se obnašajmo prijazno,s potrpežljivostjo in spoštovanjem – kot bi želeli, da sedrugi obnašajo do nas. Za vsako ceno se vzdržite grdegagovorjenja o pravih starših, ki niso več pri otrocih. Kodve različni družini prideta pod eno streho, bodo nastaliprepiri, vendar je pogovor in razumevanje drugih namestu in je nujno potrebno. Za grajenje odnosapotrebujemo čas, še posebej, če želimo, da naš odnos izvljudnosti preraste v družinsko ljubezen. Traja, dapridemo do tega, in ni lahko, vendar na koncu se splača.

Otroci in staršiPrvo in najpomembnejše pravilo v mešanih družinah je,da se starši ne prepirajo vpričo otrok. Ko se zakoncaprepirata o čemerkoli, se morata prepirati za zaprtimivrati. Zelo mamljivo se je postaviti v bran svojimotrokom in kazati s prstom na pastorke. Enako mamljivoje obtožiti soproga, da z vašimi otroci ne ravna enakokot s svojimi. Ne dovolite si, da bi delali iste napake koton ali ona. »Zapomnite si, da so otroci postavljeni podisto streho z neznanci in nenadoma lahko občutijo, dase morajo potegovati za vašo pozornost. Pogosto sepočutijo, da so bili zamenjani z drugimi,« pravita Tom inLori, starša štirih otrok.»Pomembno je, da otroci za spremembo vidijo trdenodnos in živijo v stabilnih razmerah. Najbolj pogostproblem je disciplina, ki lahko hitro zamaje harmonijo.«Tom in Lori sta trdo delala, da sta združila svoje lastneideje in stile discipline in vzgoje. »Že v začetku se morapozoren starš pogovoriti s svojimi otroci in zagotoviti, daima krušni starš nad njimi kontrolo in spoštovanje.Podprite svojega soproga! Ne glede na to, ali je otrokomstarš umrl ali pa so ga izgubili zaradi ločitve, se je

besede modrihprave steze

njihovo življenje spremenilo,« pravi Tom. »Ko so otrociže vnaprej vedeli, kaj se od njih pričakuje in ko mi jepodporo izrazil tudi njihov oče, so lažje sprejeli novodružino,« je dodala Lori.»Otroci potrebujejo reden čas, ki ga kvalitetnopreživljajo s svojimi pravimi starši. Če ste krušni starš,razumite. Mama gre na sinovo nogometno tekmo,medtem ko gre oče s svojo hčerko v kino. To daotrokom vedeti, da so še vedno pomembni in da jih neskušam ločiti od njihovega očeta. Pomembno je tudikombiniranje skupnih aktivnosti, ko se vsi zabavamo kotena družina.« Starši, ne pozabite na vas same.Planirajte si termin, ki bo samo za vas. Konec koncevnovoporočenci potrebujejo čas zase.

Dober načrtV novem gospodinjstvu mešane družine se pojavijo novikarakterji, običaji in spomini. Še vedno je osnova, da jeotrok otrok in odrasel odrasel. Otroci potrebujejoravnotežje med ljubeznijo in disciplino. Posvetite sevašim pastorkom in pastorkam, tako kot svojim lastnimotrokom. Tako boste poskrbeli za ljubeč odnos. Vlogavsakega starša je, da nosi odgovornost za vzgojo otroka,pa če je pravi ali krušni. Otroci pa so odgovorni, da svojestarše spoštujejo.Tom in Lori sta še povedala: »Otroci niso dovolj zreli, dabi razumeli dinamiko te nove družine in kako ljubeča jelahko, ampak smo zato odrasli. Tako, kot pari posvojijootroka, tako se odločimo poročiti in iti v novo družinovsak s svojimi otroci. Skrbite za njih, negujte in sprejmitejih, čeprav se zdi, da vas odrivajo stran. Veliko molite zanjih in tudi z njimi.«

V trenutkih, ko se zdi vzgajanje mešane družinenepremagljiva naloga, so vam lahko v pomočsvetopisemski citati, kot na primer:»Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust,

marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, dabi podelila milost tistim, ki poslušajo. Naj izginejo medvami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza,rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Boditedrug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drugdrugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostnoodpustil v Kristusu« (Pismo Efežanom 4,29.31-32).

Prevod: Petra Mahničvir: http://www.allaboutlifechallenges.org/blended-families.htm

-28-

Pogovori v knjižnici (6)Mira Grahek

V knjižnici je bilo tokrat vse v znamenju pesnika Toneta Pavčka. Učenci so dobili domačo nalogo, da poiščejo njegovepesniške zbirke, jih preberejo in si izberejo eno pesem, ki jim je najbolj všeč. To pesem bodo potem predstavili v šoli narecitalu. V knjižnici so potekale priprave zelo živahno.

Ana: »Tone Pavček je pesnik ljubezni. Ljubi besede, ljubi otroke, ljubi življenje. Zato ga bom predstavila kar z naslednjopesmijo:

DOBER DAN, ŽIVLJENJE!

Življenje, visoko, veliko, večno,kličem ti: Dober dan!

in ti ponujam roko za srečnoskupno vandranje v kdovekam.

Skozi solzenja, cvetenja, zorenja,na severni in na južni tečaj,

v dolino solz in na goro vstajenjain zmeraj znova k sebi nazaj.

Dober dan, možnosti in dolžnosti,dober dan, posvečena norost.

Dober dan, mila ptica mladostiin tvoja pesem: dar in skrivnost.

Dober dan, življenje! Silno in milo.Kot na praznik prihajam v tvoj hram

in ti šepečem na uho besedilozaljubljenih: Rad te imam!«

Blaž: »Tone Pavček je nekoč rekel, da se ni sam odločil, da bo pesnik, ampak je pesem prišla k njemu kot dar. 'Kajtipesem te pokliče in pride sama na vrata, potrka in reče: Tu sem. Taka, kot me vidiš. Napiši me.' O tem govori tudi vpesmi POKLICI, ki sem jo izbral za njegovo predstavitev:

Kakšen poklic imaš, je vseeno.Vsi poklici so enako visoko.

A važno je, da delaš poštenoin ne samo z levo roko.

Ne le na pol kakor polkovnik,ne le z duhom kakor duhovnik,ampak s častjo kakor častnikin s strastjo najsi kot najstnik.

A najlepši med vsemi poklicije tisti, ki sam te pokliče.

Tako gre v zrno bilka v pšeniciin pesem sama ogrli ptiče.«

Tadej: »V drobni pesmi iz cikla DROBTINICE pesnik pravi to, kar se meni zdi najlepše – vsi smo poklicani na pot zasoncem, za lučjo, da bi tudi sami svetili.

Na svetu si, da gledaš sonce.Na svetu si, da greš za soncem.

Na svetu si, da sam si soncein da s sveta odganjaš sence.«

Benjamin: »Največji ljubezni Toneta Pavčka sta beseda in zemlja. Zato ni čudno, da je nekoč dejal: 'Najbolj pomembnoje biti: otrok svoje dežele in tal.' Bil je otrok Dolenjske, kjer se je rodil, pa tudi Primorske, kamor se je preselil poupokojitvi. V obeh pokrajinah je obdeloval zemljo in gojil trto. Izkusil je, da je tako za delo z besedo kot za delo nazemlji potrebna vztrajnost. Morda se me je tudi zato najbolj dotaknila pesem POPOTNIK, ki je nekakšna pesnikovapopotnica za naše vztrajanje na poti življenja.

pripoved za mlade

-29-pripoved za mlade

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,poleti do zrele pšenice,jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,a v sebi - do rdečicečez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugičdo krova in pravega kova,

poskusivnovič

in zopetin znova.«

Katarina: »Meni pa je zelo težko izbrati le eno Pavčkovo pesem. Prebiram jih že od svojega otroštva in jih je veliko, ki somi pri srcu. Ker smo ravno v božičnem času, pa bom predstavila njegovo pesem POT:

Med otrokom in nebomje sinjina kot ocean.

Vanj spuščamo ladjiceves božji dan.

Med otrokom in pticoje daljnih skrivnosti klic.

V njem sta deveta deželain šum perutnic.

Med otrokom in Bogomje pot, s cvetjem zakrit.Po njem hodi k otrokomBog se mladosti učit.«

Ko smo slišali vse pesmi, smo se strinjali, da so naredili lep izbor. Zdaj so komaj čakali, da slišijo še vse druge pesmiToneta Pavčka, ki jih bodo izbrali njihovi sošolci.

-30- veselo srce

Kot kaže duhovniku ni uspelo pridobiti popolnepozornosti prisotnih, vendarle pa bo kasneje

njegova pridiga na razpolago na njihovihyoutubovih, flickrtovih, twitterjevih in facebookovih

računih.A sem kaj posebnega spregledal v

tej biblijski pripovedi?Mi hodimo po vodi ves čas ...

To somodri

možje?

Jezus! Samo poglej si ves ta nered?A si bil mogoče rojen v »šta ...«?

Ah, pozabi.

-31-

Izdajatelj:Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto

Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mestoMatična številka: 5811309000

Elektronski naslov: evc@siol.netUreja uredniški odbor:

Peter Golob, dr. Daniel Brkič, Irena Jerman Polenšek,Mira Grahek, Tabita Jovanović, Tjaša Golobič

Glavni urednik: Peter GolobOdgovorni urednik: dr. Daniel Brkič

Lektorica: Tabita JovanovićOblikovanje, izbor fotografij in slik: Peter Golob

Grafična priprava:Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto

Digitalni tisk:Špes, grafični studio, d.o.o.

Naslov uredništva in naročila:Revija Vode počitka

Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mestoTrdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto

Kontakt:07/334-13-41, 040/469-749

Elektronski naslov:

evc@siol.net

Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€.Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z darovi.

Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in vsa priprava zatisk so brezplačni.

Prostovoljne prispevke za stroške izdelave, tiskanja, distri-bucije, promocije in ostalih potreb lahko prispevate tudi na

transakcijski račun pri NLB št.: 0297 0009 2053 359,prejemnik Evangelijska cerkev Novo mesto, Trdinova ulica

27, 8000 Novo mesto, namen – dar za Vode počitka.

ISSN (tiskana izdaja): 1855-2854ISSN (spletna izdaja): 1855-2862

UDK: 274(497.4)

Revija Vode počitka je na voljo tudi v elektronski oblikina spletni strani Evangelijske cerkve Novo mesto:

www.evangelijska-cerkev-nm.si

leto 27, številka 9-10-11/2011

PPAAUULL VVOONN HHEEYYSSEE

KKaaddaarr ssii ggllaavvaa iinn ssrrccee nnaasspprroottuujjeettaa,,nnaa kkoonnccuu ooddllooččii ssrrccee.. UUbbooggaa ggllaavvaavveeddnnoo ppooppuussttii,, ssaajj jjee ppaammeettnneejjššaa..

GGEEOORRGGEESS CCLLEEMMEENNCCEEAAUU

PPookkooppaalliiššččaa ssoo ppoollnnaa lljjuuddii,, kkii ssoo sseeiimmeellii zzaa nneeppooggrreeššlljjiivvee..

ŠŠVVEEDDSSKKII

RReessnniiccaa iimmaa zzmmeerraajj oobbvveezzaannooggllaavvoo..

NNEEMMŠŠKKII

KKaajj ppoommaaggaa ppaammeettnnaa ggllaavvaa,, ččee jjooppaa nnooggee mmaahhaajjoo ppoo ssvvoojjee..

HHEENNRRYY BBAACCQQUUEE

OOttrrooccii vvaass iimmaajjoo ttoolliikkoo rraajjee,,kkoolliikkoorr ssllaabbššee jjiihh vvzzggaajjaattee..

SSAALLVVAADDOORR DDEE MMAADDAARRIIAAGGAA

SSvvoobbooddaa nnii vv tteemm,, ddaa ččlloovveekk ddeellaakkaarr hhooččee,, aammppaakk vv tteemm,, ddaa mmuu nniittrreebbaa ddeellaattii ttiisstteeggaa,, ččeessaarr nnooččee..

NNEEMMŠŠKKII IIZZRREEKK

HHuuddiičč iimmaa vveečč kkoott ddvvaannaajjssttaappoossttoolloovv..

Vode počitkarevija za

evangelijskoduhovnost

Navedek na zadnji strani je iz 3. Mojzesove knjige 19,18.

Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma(SSP). Copyright © 1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem.

Vse pravice pridržane. – Razen, če ni ob navedku zapisano drugače.

-32-

... ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe ...