AVEMARIA

ŠT. 8 — LETNIK 108 — AVGUST 2016

ŠTEVILKA 8LETNIK 108

AVGUST 2016Mesečnik AVE MARIA izdajajo

slovenski frančiškani v ZDA14246 Main Street,

Lemont, IL 60439-0608, USANaročnina:

30 US$; 39 CAN$; 28,80 evrovUrednik in upravnik:

P. Bernardin Sušnik, OFMTel.: (630) 257-3106

e-mail: bernardin@susnik.siwww.avemaria-izlemonta.com

Tisk in distribucija:DORINA D. O. O., Dermotova 25

1000 Ljubljana, SlovenijaSpremembe naslovov in vse dru-

ge dopise pošiljajte na naslov:Ave Maria

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Kot se spodobi za avgust, je na naslovni strani MARIJINO VNEBOVZETJE, slika, ki jo hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Njen slikar je navadno označen kot Mojster HGG. Ta kratica pomeni Hans Georg Geiger a Geigerfeld. Ozna­čujejo ga kot slikarja plastične monumentalnosti. Njegova dela in dela njegove delavnice so ohranjena v Sloveniji na območju Mirenske doline in Ribniške kotline. Njegovo ime se pojavlja v različicah Ioannes, Jörg Gaiger, a Gaigerfeld, Geigersfeld, Geiger, Geigerfelder. Nista nam znana ne kraj ne čas njegovega rojstva. Večino svojega življenja je preži­vel v Novem mestu. Leta 1641 se je podpisal z monogramom H:G:G na eno od treh oltarnih slik v kapeli sv. Jurija na gradu Ortnek, umrl pa je leta 1681 v Zagrebu. Center slike zavzema Marija, ki se na oblakih vzdiguje v nebo, apostoli ob praznem sarkofagu pa so komaj opazni v spodnjem levem kotu. To kaže kompromisno rešitev vprašanja, ki so ga nekateri naročniki slik Vnebovzete v času protireformacije zastavili kardinalu Paleottiju, namreč ali so bili apostoli sploh priče vnebovzetja. Vprašanje je kajpak ostalo brez odgovora, saj v Svetem pismu nimamo o tem nobenega poročila.

AVGUST ima kar nekaj Marijinih praznikov in spominov. Začenjamo ga s porciunkulo (2.), ki je spomin posvetitve bazilike sv. Marije Angelske v Assisiju. Za staro kapelico, ki je pod kupolo bazilike, je sv. Frančišek pri papežu izprosil popolni odpustek, ki je bil v začetku omejen samo na ta kraj, zdaj pa ga je mogoče pod običajnimi pogoji prejeti v vseh frančiškanskih in župnijskih cerkvah. Naslednji Marijin spomin je obletnica posvetitve bazilike Marije Snežne (S. Maria Maggiore) v Rimu (5.). Glavni Marijin praznik je veliki šmaren ali Marijino vnebovzetje (15.). Ta dan se začenjajo tradicionalne šmarne maše, ki trajajo do malega šmarna, praznika Marijinega rojstva (8. septembra). Teden dni po velikem šmarnu je še spomin Marije Kraljice (22.). Drugi godovi: škof in cerkveni učitelj Alfonz Ligvorij (1.); arški župnik Janez Marija Vianney (4.); Jezusova spremenitev na gori (6.); kapucinska mučenca Agatangel in Kasijan (7.); Frančiškov prijatelj in ustanovitelj reda pridigarjev Dominik (8.); Judinja, univerzitetna profesorica in pozneje karmeličanka, naci­stična žrtev v Auschwitzu Edith Stein – s. Terezija Benedikta od Križa – (9.); diakon in mučenec Lovrenc (10.); Frančiškova učenka in ustanoviteljica reda klaris Klara Asiška (11.); poljski minorit in nacistična žrtev v Auschwitzu Maksimilijan Kolbe (14.); francoski spokornik in zavetnik zoper nalezljive bolezni Rok in kralj Štefan Ogrski (oba 16.); cistercijan in cerkveni učitelj Bernard (20.); papež Pij X. (21.); prva svetnica Južne Amerike Roza iz Lime (23.); apostol Jernej (24.); francoski kralj in tretjerednik Ludvik IX. (25.); škof in cerkveni učitelj Avguštin (28.) in njegova mati Monika (27.) ter mučeništvo Janeza Krstnika (29.).

VSEBINA – AVGUST 2016 225 KOLEDAR UREDNIK VAM 226 NEMIRNOJENAŠESRCE,DOKLERNEPOČIVAVTEBI–sv. Avguštin INVESAVGUST–p. Vladimir Kos 227 NEDELJSKEMISLI–p. Bernardin Sušnik 228 BRALISMO...–razni viri 230 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič 231 MOLITEVKMARIJI–sv. Janez Pavel II. 232 METEV–Niko Kuret 233 KAŠAVLITERATURI 234 svetazgodovina:EVANGELIJINZGODOVINA–Henri Daniel-Rops 235 NAJDBAUTRDBEOMENJENEVKNJIGIMAKABEJCEV 236 desetzapovedi:NEŽELISVOJEGABLIŽNJEGABLAGA–p. Anselm Grün 237 POKLICANIKSVETOSTI–Jože Pucelj 238 papeževverouk:SVETIRED–Frančišek 239 PORCIUNKULSKIODPUSTEK KAJSOODPUSTKI 240 DABISIUPAL–Romano Guardini MOLITVENINAMENIZAAVGUST2016 241 UČITELJICAKRŠČANSTVA–Salvatore M. Perella 242 MARIJA–KRALJICAVESOLJSTVA–sv. Janez Pavel II. 243 KAKOTOREJŽIVETI?–Helena Breitfuss-Valeško SVETADEŽELA–poročilo 244 ZGODOVINABREZTABUJEV–Sandro Oblak 245 OBNOVAJEZUSOVEGAGROBA 246 našakultura:OČEROMUALDMARUŠIČŠTANDREŠKI–Silvester Čuk 247 ISIS,GENOCIDINNAŠČAS–George Weigel 248 preganjanjekristjanov:KENIJA–Porte Aperte 250 misijoni:NINUJNO,DAJEGOSTSAMMORSKIPES–p. Vladimir Kos 251 “zanarodovblagor”:EPPURSIMUOVE–PASELEPREMIKA– p. Bernardin Sušnik 255 NAJUTROVEM–Jurij Trunk 4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI2016 SAJNIRES...PAJE! DAROVI

2016 – AM – AVGUST 225

Skrivnost trpljenja postane v krščanski perspektivi milost. Še več: postane privilegij.Snov, ki se po nadnaravni kemiji spreminja v slavo vstajenja.

Alojz Rebula

Če se megla zjutraj vzdiguje,slabo vreme napoveduje.

Lovrenc (10.) deževen nam vino sladiin ajda moč po njem dobi.

Veliki šmaren (15.) brez dežja,sladko vince bo doma.

Po vremenu sv. Jerneja (24.)rada vsa jesen se nareja.

AVGUST – VELIKI SRPAN 1 P AlfonzLigvorij,šk.,c.uč.;Makabejskibrat­

je;Ethelwold,red.;Nada,muč.;2 T DevicaMarijaAngelskavPorciunkuli;3 S PeterJulijanEymard,duh.;4 Č JanezM.Vianney,arškižupnik;5 P PRVIPETEK;PosvetitevbazilikeMarije

Snežne(Nives);Ožbalt,kralj,muč.;6 S PRVASOBOTA;JEZUSOVASPREMENITEV

NAGORI;SikstII.,pap.,muč.;

7 N 19. NAVADNA NEDELJA;KajetanTienski,duh.;AgatangelinKasijan,red.,muč.;

8 P Dominik,red.ust.;AltmannPassauski,šk.;9 T EdithStein,red.;PeterFaber,red.;10S Lovrenc,diakon,muč.;Pavla,muč.;11Č Klara(Jasna),red.ust.;Tiburcij,muč.;12 P IvanaFrančiškaChantal,red.ust.;13S JanezBerhmans,red.;Radegunda,red.;

14 N 20. NAVADNA NEDELJA;MaksimiljanKolbe,red.,muč.;Evzebij,muč.;

15 P VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE (VELIKI ŠMAREN);Tarzicij,muč.;16 T Rok,spok.;ŠtefanOgrski,kralj;17S HiacintPoljski,red.;Liberat,op.,muč.;18Č Helena(Jelka,Alenka),cesarica;19 P LudvikToulouški,šk.;20S Bernard,op.,c.uč.;Samuel,prerok;

21 N 21. NAVADNA NEDELJA; PijX.,pap.;Fidel,muč.;Sidonij(Zdenko),šk.;

22 P DevicaMarijaKraljica;23 T RozaizLime,dev.;FilipBenicij,red.;24S Jernej(Bartolomej),ap.;25Č LudvikIX.,francoskikralj;JožefKalasancij,

red.ust.;GregorizUtrechta,duh.;26 P Rufin,šk.;BernardizOffide,red.;27S Monika,matisv.Avguština;

28 N 22. NAVADNA NEDELJA;Avguštin,šk.,c.uč.;Hermes,muč.;Pelagij,muč.;

29 P MučeništvoJanezaKrstnika;Sabina,muč.;30 T FeliksinAdavkt,muč.;Pamahij,spok.;31S Rajmund(Rajko)Nonat,red.;Pavlin,šk.;

p. Bernardin

UREDNIK VAMLeto se je že krepko prevesilo v drugo polovico, tudi

dan se je že občutno skrajšal. Pred nami je še zadnji mesec poletnih romanj, ki jih bomo zaključili z “Medenim pikni­kom” 28. avgusta. Tisti, ki še niste poslali kuponov srečk za žrebanje na medenem pikniku, imate še nekaj časa, torej ne pozabite.

V začetku julija nas je obiskal p. Janez Papa, dosedanji gvardijan v Novem mestu in provincialni tajnik. “Potres”, kot šaljivo imenujemo kapitularni kongres, ki po provincial­nem kapitlju nastavlja in prestavlja redovnike po redovnih hišah, ga je “stresel” s stolčka provincialnega tajnika in ga “pritresel” v Maribor, kjer mu je naložil kup služb – upajmo, da ne bo na kakšno pozabil.

V našem Kulturnem centru v Lemontu je bilo 19. junija na pobudo vodstva doma dobrodelno kosilo. Izkupiček $1,140.00 je bil namenjen podpori listu Ave Maria. Vsem velikodušnim darovalcem kot tudi organizatorjem želim po tej poti izreči iskren »Bog povrni!« Sicer je bil pa edini po­seben dogodek v tem času je bil, da smo v sredo, 13. junija zvečer ostali brez elektrike kar 25 ur – posledica nevihte.

Slovenska frančiškanska provinca ima letos enega novomašnika. To je p. Boštjan Horvat, ki je bil posvečen v ljubljanski stolnici na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Rojstni Beltinci so mu pripravili lepo novomašno sloves­nost. Služboval bo kot kaplan na Viču v Ljubljani, kjer je deloval že preteklo leto kot diakon. Isti dan je bil posvečen v koprski stolnici newyorški Slovenec dr. Janez Arnež, ki bo služboval v koprski škofiji, ni pa še znano kje. Njegova rodbina izvira iz Goriških Brd, tam, v Gradnem je imel tudi novo mašo. Seveda je svojo novo mašo ponovil tudi v New Yorku v krogu svojih prijateljev in znancev.

“Potres”, ki sem ga omenil zgoraj, se slovenskih franči­škanov v Združenih državah ni dotaknil. Tako bo kot doslej p. Bernard Karmanocky vodil župnijo sv. Terezije v Johns­townu (PA), p. Krizolog Cimerman župnijo sv. Cirila v New Yorku, obe hiši pa sta podružnici lemontskega samostana, kamor poleg stalne zasedbe (p. Metod Ogorevc, p. Blaž Chemazar in p. Bernardin Sušnik) spada tudi p. Atanazij Lovrenčič, ki uživa svoj pokoj v domu Alvernia Manor v naši neposredni bližini.

Rojstni dan praznuje avgusta p. Bernard Karmanocky (25. avgusta 1946).

Goduje avgusta p. Bernard Karmanocky (20. avgusta).Umrli so v avgustu: p. Krištof Sedlak (10. avg. 1973); p.

Inocenc Feryan (12. avg. 1985); p. Pelagij Majhenič (13. avg. 1994); p. Pij Petrič (14. avg. 1965); p. Kerubin Begelj (17. avg. 1964 na Kostanjevici v Novi Gorici); p. Hieronim Sellak (25. avg. 1987) in p. Hiacint Podgoršek (27. avg. 1954). Naj jim sveti večna luč!

AVGUST – AM – 2016226

Velik si Gospod, in velike hvale vreden; velika je tvoja moč in tvoji modrosti ni mere.Intebehočehvalitičlovek,kijeledrobectvojegastvarstva,človek,kinosisvojoumrljivostokoli,kinosipričevanjesvojegagrehain pričevanje, da se ti, Bog, prevzetnimustavljaš. Invendar–tebehočehvalitičlovek,kijeledrobectvojegastvarstva.Tinasspodbujaš,danamjevradosttebehvaliti,za­

kajksebisinasustvarilinnemirnojenašesrce,doklernepočijevtebi.DajmiGospod,daspoznamindoumem,kajjepoprej:

tebeklicatialitebehvaliti?Zvedetizatepoprejalitebeklicati?Todakdotekliče,čezateneve?Sajbilahkokajdrugegaklicalnamestotebe,kdorzateneve.Alipasedašklicati,dabizvedelizate.Kako naj ga vendar kličejo, v kogar niso verovali? Ali kako naj verujejo, če jim nihče ne oznanja?

Hvalili bodo Gospoda tisti, ki ga iščejo;čegaiščejo,ganajdejo,inčeganajdejo,gabodohvalili.NajteiščemGospod,medtemkokličemktebi,innajkličemktebi,medtemkoverujemvate,zakajtisinambiloznanjen.Kličetemojavera,Gospod,kisimijodal,kisimijo

vdahnilpoljudomilostisvojegaSina,poslužbinjega,kiteoznanja.InkakonajkličemsvojegaBoga,Boga inGospodasvojega?Sajgabomvendarvaseklical, kadarbomnjegaklical. Inkje jeprostorvmeni,kamornajpridevamemojBog?KamornajpridevamemojBog,Bog,kijenaredilneboinzemljo?Alinitorejvendarlenekajvmeni,Gospod,mojBog,karbitemoglozajeti?Toda–martenebozajameinzemlja,kisijutinaredilinkisimenevnjimanaredil?Alipa,kerbreztebenebivanič,karje,iztegaizhaja,datebezajemavse,karje?Kertorej tudi jazsem,čemuprosim,dapridivame,kibi

menitinebilo,kobitebenebilovmeni?Sajnisemševkrajihsenc,invendar–tuditamsiti.Inče se spustim na dno pekla, si ti pričujoč.Nebimetorejbilo,mojBog,splohbimenebilo,kobinebivalvmeni.Alibolje:nebilobime,kobinebivalvtebi,iz kogar je vse, po komer je vse, v komer je vse.Takoje,da,Gospod,takoje.Kamnaj tekličem,sajsem

vendarvtebi.Aliodkodnajpridešvame?Kamnajseumaknemizvennebainzemlje,dabiprišelodtamvamemojBog,kijerekel:Nebo in zemljo napolnjujem.Kdomibodal,dasevtebiumirim?Kdomibodal,daprideš

vmojesrceingaopojiš,dapozabimnasvojezloinseoklenemtebe,svojeedinedobrote?Kajsitimeni?Usmilise,danajdembesede!Kajsemjaztebi,damivelevaš,najteljubim,insesrdiš,četeneljubim,inmizbrezmejnimgorjemgroziš?Alinižesamotonemajhnogorje,četebeneljubim.Gorjemi!Povejmiposvojemusmiljenju,Gospod,mojBog,kajsimi

ti?Govori moji duši: Jaz sem tvoja rešitev.Govoritako,dabomslišal!Glej,ušesamojegasrcasopredtabo,Gospod:odprijihin govori moji duši. Jaz sem tvoja rešitev.Tekelbomzatvojimglasominprijelsetebom.Neskrivajsvojegaobličjapredmenoj:najumrem,samodaneumrem,ampakdavidimtvojeobličje.

P. Vladimir Kos

IN VES AVGUSTIn ves avgust s cvetlicami na polju,s popevkami čebelic ringaraj,in s školjk veseljem v bisernatem kolju –s telesom, z dušo stopa Márjam v raj!

Kako je vse to večno čudovito!Z ljubeznijo to utripa, kar je zrak.In vse, kot snov v resničnost je razvito,svetló je, kjer doslej je vladal mrak.

Ljubečemu Umetniku vsa hvalaza sveto Márjam, našo Mamico!In ves avgust zveni: Na veke zala,ki si nosila – nas, z ljubeznijo!

sv. Avguštin, škof(354-430)

NEMIRNO JE NAŠE SRCE,DOK LER NE POČIVA V TEBI

Izpovedi 1; 1-2,2.5,5

2016 – AM – AVGUST 227

NED ELJSKE7. avgust19. navadna nedeljaPRAVIČNI SO ZAUPALI BOGUHeb 11,1-2.8-19SporočiloPismaHebrejcemjenamenjenokrist­

janom, katerih vera je slabotna – kotmarsikdajnaša.Zatoapostolodgovarjanavprašanje:kajjeresničnavera?Odgovorjekratekinjasen:verajereči‘Amen’,karvprevodupomeni:‘Takoje!’Posle­dicateugotovitvepaje:stopitinapot.StopitinapotkotjestopilAbraham,kisejeprepustilBožjemuvodstvu,čepravsejezdelanjegovaselitevnespa­metna. Stopiti na pot, kot so po prvih binkoštihstopiliapostoli,kisoslediliBožjemunavdihu,nedabivedeli,kamjihbonjihovooznanjevanjepripeljalo.ZapustitivsonavideznogotovostzaupanjavaseinvsvojesposobnostiinstopitinapotiskanjatervsesvojezaupanjeusmeritivTistega,brezkatereganepadenevrabecsstrehenitilaszglave.Tonilahko,posebnovnašemčasu,kosiželimobodočnostza­gotovitinavsemogočenačine,karpastojinakajmajavihnogah.Želimosinov,boljšisvet,novoinboljšobodočnost.Taježetukajinensamključje,kinamodprevratadonje:tistiAmen,kijeobenemtudizagotovilo,dasezavedamo,danasBogposluša.Neobotavljajmosetorej,povedatimuvse,karnasteži,nezahtevajmopa,dauresničinašekratkovidnerešitve.Pustimo,najonrazvozlanašeprobleme.14. avgust20. navadna nedeljaPOTRPEŽLJIVA VZTRAJNOSTHeb 12,1-4Pogostomislimo,dasmosaminapoti,kijomora­

moprehoditiindanihčenevidinanjejovir,kinampovzročajotrpljenje.PismoHebrejcempravidruga­če:mnogojeprič,kisožezmagoslavnozmagalepreizkušnje.Čejebilomnogopričževčasu,kojenastaloPismoHebrejcem,kolikojihješeledanes,kojezanamitisočletnazgodovinapričevalcev,kijihimenujemosvetnikiinblaženi.Čehočemouspešnodosečiciljvtekmisčasom,jihjetrebanajprejpo­snematiinodložitinepotrebnobreme.Tobremejegreh,kinaszapletevsvojemrežeinprepreči,dabistopalinaprej.Prisvetnikihjebiltojasenmejnikv življenju, ki ga označujemo kot spreobrnjenje.Tákospreobrnjenjejepotrebnotudinam.Sevedajestvarvsakegaposameznika,daugotovi,katerijetanjegovosebnigreh(alijihjemordaceloveč).Naslednjastopnjaje:upretisvojpogledvKristusa,nepazijatilevoindesno.Zdrugimibesedami:nebriganas,kajbodoreklialimislilidrugialičenasboobsojaladružba,sajtahočepovprečneže,daznjimiopravičujesvojopovprečnostalicelopodpov­prečnost.Vendarsenjenitiranijinesmemopustitipodvreči.Takoposameznikomkotdružbinikolinebomoustregli,zatoseprisvojihodločitvahnespra­šujemo,češ,kajbodopadrugirekli.Edinovažnoje,daustrežemoBogu:vtemjenašabodočasreča.

21. avgust21. navadna nedeljaOČIŠČEVANJE S TRPLJENJEMHeb 12,5-7.11-13Zgodovina izvoljenega ljudstva nas uči, da je

bilo vse trpljenje, kimuga jeBognalagal, izraznjegove ljubezni: skušal jih je spraviti na pravopot.Tegasredstvaseposlužuješedanesvodnosudonas,saj je toedinapot,danamneodvzamesvobode,kinasodlikujeinpostavljanadvsadrugaustvarjena bitja. Na žalost pa tega velikokrat nerazumemo. Smo sposobni druge poučevati, kakonaj gledajo na svoje preizkušnje, sami pa svojihlastnihnasvetovneznamouresničiti.Obtrpljenjusejetorejtrebavprašati:kajmihočeBogstempovedati,kajhočestemprimenidoseči?Istočasnopatonalagavelikoprevidnosttistim,kisoposvo­jempoložajuupravičeninalagatikazni,panajbotooblastdovseh,posameznikdopodrejenih,alistaršidootrok.Izvajanjeteoblastisepravlahkoizrodivzlorabo,očemerpričazgodovina.Trebajeostrorazlikovatimedzdravilnokaznijoinmedkaznijo,kijeposledicauveljavljanjaoblasti.Zdravilnakazen,kotjonaprimerizvajajostaršinadotroci,dabijihpoboljšali,jevbistvupodaljšekBožjeroke,kazen,kijeposledicauveljavljanaoblastipajezloraba.Respaje,datuditakevrstepreizkušnjalahkoprinesedobreposledice,čejočloveksprejmekotopozoriloizBožjihrok,posebnokadarnimamožnosti,dabiuveljavilsvojepraviceporedniinpoštenipoti.28. avgust22. navadna nedeljaKRISTJANI SMO BOGU BLIZUHeb 12,18-19.22-24PribližalismoseBogu.Približatise jebistvena

oblikanašegabivanja:danestojimoprimiru,dasenepustimovlečinaprej,danedrvimonekamnaslepo,ampakdakorakamokdoločenemucilju,alibolje,kdoločenemusrečanju.Kotnidovoljpustitisamodrugemu,kinaskliče,dasenampribližuje,ampakmu je treba stopiti naproti, tako je trebastopitinaprotitudiBogu.Kerpanjegovklicprihajaizonostranstva,kinamnidosegljivo,jepribliževanjezapleteno:trebajeiskati,poslušati,spraševati,bitistalnoodprtinnarazpolago.VtemjeravnosmiselBožjegarazodetja,kisenamdajeponjegoviBese­di:vnjejinnjenirazlagijetrebaiskatismernicezaživljenje.Temuninamenjenasamonedeljskapridi­ga,kimorabitirazlagaBožjebesede.Tajenamrečsamorešilnipas,kinasšedrži,dasenepotopimo.Trebajeveč,predvsembranjeSvetegapisma,pričemersoneobhodnopotrebniuvodi inpripombe,ki razlagajonejasnostarobesedilo.Polegtega jerazodetjevSvetempismutakobogato,danamtudiprivečkratnembranjuvednoodkrivanekajnovega.SepaBograzodevatudivsakemuposameznikuvvsakdanjihdogodkihinokoliščinah.Vkristjanovemživljenjunislučajnosti–slučajjevsehnorcevbog.Vvseh“slučajih”jetrebagledatisporočilo,torejjevednonujnovprašanje:kajmihočeBogstempo­vedati,panajbozameprijetnoaliboleče.

MIS LI

AVGUST – AM – 2016228

BRA LI VATIKAN — NarazstaviznaslovomPeregrinatiosanctavPalazzodelVicariatoVecchiosoprvičpo­stavilinaoglednekaterezelostarepatudinovejšelistine.NajstarejšajebulapapežaBonifacijaVIII.(1294-1303),skaterojeleta1300napovedalprvosvetoleto,najmlajšapapapežasv.JanezaPavlaII.(1978-2005)izleta2000.VELLETRI — ZapornikivVelletrijupriRimusobilizelopresenečeni,kosodobilipismopapežaFran­čiška.Vnjemjimjeodgovorilnapismo,kisomugaposlali prek albanskega škofaMarcella Semerara.Papežsejezapornikomzahvalil,dasokljubštevil­nimosebnimtežavampomislilinanj,obenempajihjepovabil,najnebodoujetnikipreteklosti.Bogjihljubinegledenato,karsozagrešili,inlahkonjihoveizkušnjespremeniv“potrasti,vereinusmiljenja”.PRAGA — PraškinadškofkardinalDukajevočitkunemški kanclerki AngeliMerkel poudaril, da ima­jo evropski katoličani in papež Frančišek različnepoglede na begunsko vprašanje: »ObčutljivostFrančiška za družbeno problematiko je drugačnakotnašavEvropi.«Takoje,kerpapežizviraizLa­tinskeAmerike,kjerjeprepadmedubogimiinbo­gatimi veliko večji kot pri nas.Spomnil jena to,da je Evropa zadnjih 20 letih sprejela skoraj polmilijonanovihdržavljanov.BUDIMPEŠTA — Madžarski škofje so obsodili vparlamentusprejetizakon,kidovoljuje,dasotr­govineodprtetudiobnedeljah.Dejaliso,dajetovrnitevnastaro,kliberalnizakonodajivdevetde­setihletihprejšnjegastoletjainudarecevropskimprizadevanjemzanedeljeprostedela.ZAGREB — ĐakovskinadškofĐuroHranićjenatiskovnikonferenci,nakaterisopredstavilisnovi,obravnavanena spomladanskem zasedanju Hrvaške škofovskekonference,povedal,daboprvasejahrvaško­srbskekomisije pod pokroviteljstvom Svetega sedeža okardinalu Alojziju Stepincu (1898–1960) še predpoletjem.Komisijanajbinedelovalavečkotletoalidve.KÖLN — NizozemkaLotVekemansjeprejelade­narno nagrado nemškega gledališča Ludwig­Mül­heimzadelazverskosnovjo.PredsednikžirijeJo­sefSauerbornjevutemeljitvipoudaril,daavtoricavečinomaobravnavalike“vsencijunakov”.Nagra­jenkajevzahvaliomenilasedanjokrizovEvropiinvprašala,katerovlogoželimoodigrativnjej.LA PAZ — BolivijskilevičarskipredsednikEvoMo­ralesjeposrečanjuspapežemdovladekritičnemudelukatoliškeCerkvepredlagal,najustanovilastnostranko.Vnjejbolahkozastopalasvoja“proimpe­rialističnainprokapitalističnastališča”,seglasinje­gov odgovor kritičnim besedam iz cerkvenih vrstgledepovečanjatrgovinezmamilivdržavi.CELOVEC — KrškiškofAloisSchwarzjenasejiško­fijskegasvetavTinjahopozoril,dapapežFrančišekvposinodalniapostolski spodbudiRadost ljubeznispodbujaknovemunačinudušnegapastirstva.Vnjembimorali prevladovati: razumevanje, odpu­ščanje,spremljanje,upanjeinvključevanje.

NEW YORK — VerskipredstavnikizvsegasvetasopredsedujočemugeneralneskupščineZNMogensuLykketoftuizročiliskupnoizjavo,vkaterisopozvalikodločnemuizvajanjunapariškipodnebnikonfe­rencidogovorjenihukrepov.IzjavojepopodatkihorganizacijeOurVoicespodpisalo270verskihvodi­teljev,4.970posameznikovin176verskihskupin.INNSBRUCK — Uradzadušnopastirskopomočpotelefonuvtejavstrijskiškofijijelanizabeležilvečkot16.000klicev,njegoviprostovoljnisodelavcipasoopravilivečkot3.000urpomoči.Ljudjevstiskiso v glavnem klicali zaradi osamljenosti, težav vodnosihdodrugihterpsihičnihobolenj.VoditeljicauradaAstridHöpperger je izjavila:»Nevemo,alinajseveselimo,danastolikokratpokličejo,alinajobžalujemo,dajeduševnastiskatakovelika.«BURGOS — PrefektKongregacijezazadevesvet­nikovkardinalAngeloAmatoje23.aprilavšpan­skem mestu Burgos povzdignil med blažene petmučencev,žrtevsovraštvadoCerkvemedšpanskodržavljansko vojno. Ti so: škofijski duhovnik Va­lentinPalenciaMarquina, rojen leta1871, innje­govimladilaiškisodelavcivglasbenemzavodusv.Jožefa:Donato RodriguezGarcia,GermanGarciaGarcia,ZacariasCuestaCampoinEmilioHuidobroCorrales. Vse so ubili januarja 1937. Očividec jepoznejepovedal,dasodonValentinaubili,kerjebilduhovnik,mladepa,kersobranilisvojovero.HONG KONG — Najmanj110.000prebivalcev je1. julijasodelovalona tradicionalnemprotestnempohodu. Namen je bil pokazati nezadovoljstvo spolitičnimindružbenimstanjemnaozemljutebiv­šebritanskekolonijeinposledičnovseKitajske.LJUBLJANA — Javnaupravaspetcveti.Plačesozaposlenimvzadnjemletuzrasletrikratbolj,kotjepovprečjevdržavi.Povprečnabrutoplačavjavniupravi jezdaj1.844evrov.Napovedpaje,dasebodošezvišale.Ničudnotorej,česesprašujete,kdovSlovenijidelazakoga.NAIROBI — Kenijskavladanameravazapretinaj­večjebegunskotaboriščenasvetuvDadaabu,kjerjeokrog600.000beguncevizSomalijeinEtiopije,kisopobegnilipredmuslimanskimnasiljem.Škof­je se temuupirajo in se sklicujejonaKonvencijoZdruženihnarodov1951inOrganizacijozaedinostAfrikeizleta1968.BAGDAD — Kaldejski patriarh zavrača kot nekajnajslabšega zamisel ameriškega Kongresa, da biposlalorožjesamooklicanim“krščanskimmilicam”,kisenaravniniobNinivahboreprotiskrajnežem“Islamskedržave”.CARACAS — Nadškof Gallagher, tajnik za odno­sedržav sSvetimsedežem, jemoral odpovedatisvojprihodvVenezuelo,kjernajbiposvetilvškofanoveganuncijazaKongo.VzrokodpovedijehudanotranjakrizavVenezueliinspopadimedpredsed­nikomMaduroteropozicijo.BRATISLAVA — Iz skupine 149 krščanskih be­guncevizIraka,kisobilidecembra2015sprejetinaSlovaško,sejihjenajmanj20odločilovrnitisenazajv Irakzaradidomotožja in zaradi težavpriprilagajanjukulturnemuokoljunaSlovaškem.

SMO...

2016 – AM – AVGUST 229

JERUZALEM — PodročjeQasral­Yahudna zahod­nembregu Jordanablizu Jerihe, kjer je po tradicijikraj Jezusovegakrsta, bodoočistilimin in drugegaeksploziva,kijeostaltampo“šestdnevnivojski”.Pod­ročjeokrog6hajenedostopnoodleta1967.NUAKCHOT — Od3.5milijonovprebivalcevMavre­tanije jih44%živiv resskrajni revščini.PosebejstaprizadetaskupinaHarratini,potomcinekdanjihsužnjev,kisojihssilonaredilizaArabce,inafriškičrnci.Obojisodoslednoizključeniodvsakegavo­dilnegamestainpravtakoizdoločenihdelovdruž­benegaingospodarskegaživljenja.KARACHI — Vtempakistanskemmestuživiokrog20milijonovljudi,odkaterihjihjeskorajpolovicapodpragomrevščine.Zapomočsejezavzelaskupi­namladih,kizbirapreostalohranoporestavracijahinjorazdelipotrebnim.Začeloje6ljudi,zdajjihježe70,hranopadelijov25revnihmestnihčetrtih.LAHORE — Vtempakistanskemmestustakapucinp.FrancisNadeeminislamskivoditeljŠafaatRasoolorganiziralavmaju2016seminar,kijebilusmer­jen na skupne vrednote v krščansktvu in islamu.MuslimanisošeposebejpohvaliliodločitevpapežaFrančiškazarazglasitev“Letausmiljenja2016”,kinajbipomagalorazumevanjuobojihvernikov.GRADEC — VcerkvenemizobraževalnemsrediščuAugustinumbodojeseniodprliškofijskiinternatzadekleta.Ordinariatgraško­sekovskeškofijeje11.majanapovedal,daboCerkevstemdejanjempo­gumnozačela “novepoti”, s katerimibo tudide­kletomomogočilaobiskovanjeodličnihmestnihšol,duhovnospremljanjeinkrščanskovzgojo.HAMBURG — Evangeličanskiteologinnekdanjibo­reczadržavljanskepravicevNDR,FriedrichSchor­lemmer,jevpogovoruzarevijoZeitizjavil,dajepapežFrančišekzanj“resničnikristjan”.Občudujega,kerponižnoopravljasvojoslužbo,priznava,dajelečlovekindanibreznapak.DolgoježečakaltakšnegavoditeljaCerkve.KAIRO — Koptski pravoslavni patriarh TawadrosII.invelikiimamuniverzeAl­AzharšejkAhmedalTayyeb sta podpisala izjavo, da se bosta koptskipravoslavnipatriarhatinomenjenauniverzaskupajborilazoperzlorabootrokindeklet.HOMS — NadškofPhilippeBarakatjeEvropiočital,dazaradigospodarskihkoristizamolčujeosrednjovlogoSavdskeArabijevvojnivSiriji.Evropejcejeposvarilpredislamskimiskrajneži,kinisoprišlinastarocelino,dabinanjejživeli,marvečizvajalite­rorističnenapade.BAGDAD — KaldejskipatriarhMarLouisSakojevpogovoru zaAsiaNews iraškovladopozval,najpozadnjihatentatihzvelikimštevilomžrtevboljepo­skrbi“zaživljenjeinvarnostnedolžnihdržavljanov”tersprejmenujnopotrebnereformneodločitve.Irakje namreč v globoki politični, gospodarski in eko­nomskikrizi,kijošezaostrujejonotranjerazprtije.KÖLN — Begunskičoln,kisoganatelovouporabilizaoltarnabližnjemRoncallijevemtrgu,bovpri­hodnjevposebnemprostorustolniceopozarjalnatragedijebeguncev.»Natosenesmemonavaditi,«jepoudarilstolniproštGerdBachner.

PORTLAND — VečkotstopastorjevZdruženeme­todističnecerkvejevodprtempismuobgeneralnemzasedanjuteverskeskupnostivOregonuvZDApri­znalohomoseksualnaindrugaspolnanagnjenja.Spismomsohotelidoseči,dabi800delegatovza­sedanjaodpravilouradnoprepoved tovrstnespol­neusmerjenosti indejanjzapastorje,zapisanov“BookofDiscipline”,karpajezelomaloverjetno.MANILA — PredsednikFilipinskeškofovskekonfe­rencenadškofSocratesVillegasjeobizvolitvispor­nega kandidata Rodriga Duterteja za filipinskegapredsednikanapovedal“čuječesodelovanje”.PARIZ — Trgsv.Ambrožav11.mestnemokrožju,ki je bil leta 2015 prizorišče napadov islamskihskrajnežev, bodo preimenovali v Vrt tibhirinskihmenihovvspominsedmihtrapistov,kisobili leta1996umorjenivistoimenskemsamostanuvAlžiriji.PARIZ/VATIKAN — PapežFrančišeksejevpogo­voruzafrancoskikatoliškidnevnikLaCroixizrekelzoperodstopfrancoskegaprimasaPhilippaBarbari­na,kigadolžijo,daseniodzvalnaspolnezlorabevCerkvivFranciji.Njegovumikbibil“nespameten”inbigalahkorazumelikotpriznanjekrivde.Name­stotegajenajbolje,dakardinalBarbarinpočakanaugotovitvedržavnihpoizvedovalnihoblasti.DUNAJ — AgencijaKathpressjevtehdnehpose­bejopozorilanaokrožnicoRerumnovarum(Onovihstvareh),temeljnidokumentkatoliškegadružbene­ganauka, »mater vseh socialnih okrožnic«, ki jojepred125letiizdalpapežLeonXIII.Znjojeleta1891postavilnovamerilaodpiranjaCerkvesodob­nemu svetu, prebil njeno “trdnjavskomiselnost”,poudaril pomen reševanja perečega “delavskegavprašanja”inoznanjevanjacerkvenegasocialneganauka.BONN — Teolog FriedrichWilhelmGraf je v pri­spevkuzaSüddeutscheZeitungopozoril,dajetre­bapri integraciji beguncev inmigrantov, posebejmuslimanskih,upoštevatietničnoporeklo,poklicnoizobrazboinsocialnistatus;podpiratiučenjejezikainmožnostnadaljnjegaizobraževanja.SAN JOSE — Dnevnik Nacion poroča, da je Ko­starika “zamrznila” prizadevanja za sklenitev dr­žavnepogodbesSvetimsedežem,kernajbibilepomembnejše druge zunanjepolitične zadeve, sajzatevrstesklepanjapogodbpotrebujeveččasainskrbnejšepriprave.JERUZALEM — FrančiškanskaKustodijaSvetede­želessedežemvJeruzalemujedobilanovegaku­stos.P.FrancescoPattonizsevernoitalijanskepro­vincesv.Antonajenasledildosedanjegakustosap.PierbattistaPizzaballa,kijebilimenovanzaškofa—apostolskegaadministratorjalatinskegaobredavJeruzalemu.MANILA — Novi filipinski predsednik RodrigoDu­terteježenaprvitiskovnikonferenciškofešokiralzizjavo,dasovdanikorupcijiindaso“pasjisinovi”terzahtevaluvedbosmrtnekazni.NadškofRamonArguelles (Lipa)mu ni ostal dolžan: Če nameravapredsednikuvestismrtnokazen,jepripravljen,kotsv.MaksimilijanKolbe,umretinamestozapornikov.»AlinebiKristusnaredilenako?«jevprašalnadškof.

AVGUST – AM – 2016230

Franc Jaklič

IGNA CIJ KNOB LEHARLETO 1855

S seboj so vozili trimajhne zvonove, ulite priSamassivLjubljanizagondokorskocerkev.ImelisojihobešenenaladjiinsozvoniliznjimivnemajhnopresenečenjeArabcev in črncev,ki kaj takegašenikolinisoslišali.Vsejehitelokladji,daodblizuslišitemočne,ubraneglasove.Ssebojsopeljalitudikokoši,purane,goskeingolobe,dajihbodoredilinamisijonskipostaji.Knobleharjajespetskrbelo,kakogabodosprejeli

vGondokoru.Mordasomohamedanskitrgovcizelonaščuvaličrnceinbodotizdajsovražnonastopilizo­pernje;mordajihsplohnebodopustilikmisijonskihiši.Čimbližesobili,temtežemujebiloprisrcu.Približalasejevelikanoč.Überbacherje13.aprila

pisalizGondokoraMitterrutznerju:»Dnevevelikegatednasmopreživelinaladji.Navelikonočnonedeljonasjenavsezgodajzbudilklicaleluje.Nataveselidannasjeobiskalasilnanevihtazbliskom,gromominnalivom.ČimbližesmoprihajaliGondokoru,temlepša jebilapokrajina.Naobehstranehveletokaserazprostirakrasnaravan,pokritaspašnikiinnji­vami.Brhkipastirpaseštevilnočredokravinovacinprepevazdaj,včasumladetrave,obeli lilijskicvetlici,kitukajnapovedujepomlad,tojenastopdeževnegačasa,novesetve,svežetraveinveselegapastirskegaživljenja.Severnikjepopolnomaprenehal,ladjarjisomo­

ralikrepkoveslatialipasamirinitiladje.Dne11.aprilajenaposledpočilladijskitopinoznanil,dasebližamocilju.Popoldnesonamprišlinaprotislužab­nikiiz(bivše)misijonskešolezdvemadečkoma.Ssebojsoprignalinekajoslov.Jazsemhotelbitišeistivečernacilju,zatosemjahalvspremstvudvehslužabnikovinobehdečkovprotiGondokoru.Menja­jesmopelipsalm‘HvaliteGospodavsinarodi’.HotelsempritivGondokoromedpetjeminmolitvijo;zBogom,zaBoga,podMarijinimvarstvom.Kosemzagledalmisijonskoposajo,smozačelipetilitanijeMaterebožje.Komajsmojihizpeli,senamjepribli­žalsprevoddečkovvbelihoblačilihinzbanderom,kisotudipeli‘HvaliteGospoda’.Natapozdravsmoodgovorilizenakimpozdravom;shvalnicoBogusmosesrečali.Veseljeinžaloststaminapolnilisrceobpogledunatedečke.IzusttehprvencevštevilnegaroduBarijcevsemslišalslavospeveBogu.Pravzatosemprišeltakodaleč,dabisrcaprebivalcevtede­želevosrčjuAfrikespoznalaBogaindabimunjihovjezikpelslavo.Videlsempa,dabomstomladino,kisemsejetakorazveselil,imelmnogotruda,delainbridkosti.Srcemijereklo,dabodelovGondokoruzahtevalomnogoznoja;dametukajčakajodnevi,kobommoralnosititežaveinbremena.Todatahipjezmagaloveselje,sajsembilsredimladine,kijeslavilaBoga.Inti,kotoglječrnidečkisosetrudili,dabibelegatujca,kijeprišelknjim,karnajprijaz­nejepozdravili.Nisobiliplašni;pozdravljalisome

kotsvojegaočeta inklicali: ‘Baba,ababaAntun,dodoto?Doapo?’Toje:‘Oče,ojočeAnton,tigredobro?Sitorejprišel?’Drugzadrugimsomiprije­malidesnico,jopoljubljaliinsijopritiskalinačelo.Peljalisomenaravnostvmisijonskokapelo.Oltarjebilsevedabrezvsakegaokraska,tabernakeljprazen,kerjebilmisijon(skorajenoleto)zapuščen.SstenemejepaprijaznogledalanašanebeškaZavetnicazBožjimDetetom.Dečkisopoklekniliokrogoltarja.«Knobleharsejepočasivozilzladjo.Srcesemu

ješiriloodveselja,kojevidel,dajebilanjegovabojazengledeGondokorcevspetpopolnomaodveč.Gledalje,kakosohiteliobrekiladjinaproti.Spetsoklicali»Našaladjaprihaja.LadjaBarijcevprihaja.Bržkreki!«Žeoddalečsogapozdravljalispesmimi.Dečki,ki sobilipeljaliÜberbacherjavmisijonskokapelo,sosevrnilik ladji inpeliMarijinelitanije.Potemsoklicali:»Našočeprihaja.Našočenasimarad.«Knobleharjihjepoklicalnaladjo.Iskrenosogapozdravili.Sprejeljihjessvojoveliko,očetov­sko,žrtvujočoseljubeznijodonjihindovsečrnemladine.NatosovsiskupajšlivladijskokapelicointuditamspesmimipozdravljaliMarijo.Oskrbnik,kimujebilKnobleharlaniobodhodupoverilskrbzamisijonskopostajo,mujeotehdečkihpoznejepravil,dasomnogitudivodsotnostimisijonarjevprihjajalissvojihdomovvmisijonskokapelokju­tranjiinvečernimolitvi.NaladjojeprišeltudiMugà,spetoblečenvškr­

latnoobleko,kisomujobilimisijonarjipredštirimiletipodarilivAleksandriji.KnobleharjedalladjopomaknitidoGondokorain

jezanekajčasastopilnasuho.VsakizmednavzočihBarijcevgajehotelosebnopozdraviti,mustisnitirokoinmuznekajbesedamiizrazitiveselje,dasejesrečnovrnilknjim.VmisijonskohišojepaKnob­leharhotelitišeledrugidan.Naslednjidan,12.aprila,sejezbralomnogolju­

di,dagaslovesnospremijovmisijonskohišo.KojeÜberbacheruvrščalnadvoriščudečkezasprevod,sejepaodigralnelepprizor:velikačrna,pošastnapostava z lokom, puščicami in sulico je stopilamednje inzačelamahatipodečkih.TudiÜberba­cherjabibiludaril,čebinebilnekdopojasnil,kdojetabelimož.PodivjanecjebilizGondokorainjebilmisijonuvednosovražen.Tudišepotemmujenekajčasaostal.NekočgajeÜberbachersrečalnasamemintrdoprijel.Zagrozilmuje,dasebošelpritožitkbarijskimpoglavarjem,kigabodogotovokaznovali,misijonarjisebodopadrugampreselili.Tojezaleglo.Misijonarjeimelposlejmirprednjim.Kljubtemuneljubemudogodkusopasrcavašča­

novinokoličanovostalavesela.Vslovesnemspre­vodusošlipoprovikarjaingapeljalivmisijonskokapelo,kjersobivšigojencispetzapeli,Knobleharjepadalblagoslov.

2016 – AM – AVGUST 231

O sveta Mari ja, Devica vseh začetkov,v zaupanju ti izročamo negotov korak

v tretjem tisočletju živl jenja Kristusove Cerkve.Ti sama si že Cerkev, ponižni šotor Besede.

Sam dih Duha te je spremenil.Polna usmil jenja,

spreml jaj naše korake na poti proti mejnikomodrešenega in umirjenega človeštva.

Razveseli in utrdi naše srce v gotovosti,da zmaj ni močnejši od tvoje lepote.

Krhka in večna žena,prva odrešenih in pri jatel jica vsega stvarstva,

ki v tem svetu še ječi in upa.Amen.

sv. Janez Pavel II.

AVGUST – AM – 2016232

Prosenakašanisamo“otroškapaša”,ampakenaizmednajstarejšihobrednihjedi.Prososouporabljalizakašožestarinarodi,mednjimitudiSlovani.Mleč­naprosenakašajebilaobveznajednaženitovanjih,kersojoimelizasimbolrodovitnosti.Prosenokašokuhajonamlekualipajedózabeljenozmastjo,“nasuhem”,pečeno.PovsemSlovenskemjokuhajotudizzeljeminrepo,naGorenjskemssuhimičešpljamiinkrompirjem.

Vprejšnjihstoletjihjebilakašaprehranapod­ložnikov, zato je ni bilo treba oddajati. Danes niveč tako cenjena kakor svoje čase, čeprav jo šepridelujejo.Metevalimencanjeprosajeposebnopomembno

kmečkoopravilo.Ohranilesosepritemzanimivestarešege.OMarjeti(20.julija)sevidiprosulatje,oJerneju

(24.avgusta)paježepotica,takopravipregovor.OJernejevemjetorejčasmetve,naDolenjskempamanejoprosošelesrediseptembra.ŽeValvasorjeporočal,danaKranjskemprosa

nemlatijokakordrugožito,postavimržinpšenico,temvečgamanejo,sepravi,gaznogamiteptajointarejo.Intodeloopravljajonavadnoponočipriluči.MancaKomanovanamjeizlastnegadoživetjanaGorenjskemopisaladogajanje“nakopici”.»Nigamenda...veselejšegaopravila,«pravi,»kakorjespravljanjeprosa.Kdornizraselnakmetih,nimapojmaotem.Sprosomravnajovsedrugačekakorzdrugimžitom.Pšenico,ajdo,ječmenspravijotakoj,kojepožeto,vkozolec,dasesušidotlej,kojego­dnozacepce.Anetakosprosom.Prosomorabititakojprvidanpodstreho.Inčekmetnimadovoljdružine,dabisedovečeravsepoželo,pridejonapomoč tudi sosedneženske,kar jimpotemkmetsevedaobsvojemčasuvrne.Požetoprosovozijosprotidomov.Ej,skakšnočastjovzamepotemdomazvozahlapecprvisnoptergapostavivpopolnomaizpraznjeniskedenj.Zatemzačnodrugi,ponajvečotroci,segatipoostalihsnopihterjihnositihlapcu,

kijihpostavljatrdoinpokoncuokrogprvegasnopa.Totrajatakodolgo,doklernivseprosovskednju.Kakolepojevidetizlatorumenoprosovmogočnem,večkratvesskedenjobsegajočemkrogu!Tojetorejprosenakopica.Natopriženenakopico

parkonjterjihgonipocelidveurivednonaokoli,datežkakonjskakopitaodločijoinizluščijoslednjezrnoizlatovja...«Povečerjipridejomenceinmencéleproso“otre­

sat”.MancaKomanovanadaljuje:»Kosebližavečer,hiti družina opravljat živino, ker ve, da bo nocojnekolikoprejvečerja.Kadarjekjekopica,vezatovsavasinzvečer

pridejo sosednji fantje in dekleta na pomoč.Go­spodaringospodinjasedelavskednjupovečerjinavadnoneudeležita,kervesta,dabodrugihitakvečkotdovolj.Inres,kosebližadružinassvetilkamiskednju,jožepozdravljaglasenvriščmladihljudi,kisosemedtemzbralivskednju.Atudipozneješevednodohajajonoviprišleci.Natozavriskajofantjevsivprek,daserazlega

dalečpovasi.Stemjedanoznamenje,dajekopicaodprta.Sedajsedekletapostavijokroginkrogkopiceter

pričnoprivzdigovatiinraztresatislamo,kijopotempodajajofantom.Fantjedelajoizteslamesnope,kijimpravijo‘berači’(mendazato,kersooropanivsegazrnja).Beračemečejonavoz,kijezapeljantikskednja.Mladenič, ki ima nagnjenje do katere izmed

navzočihdeklet, se vstopi tako, daveže samo iznjenihrok.Tonavzočihitroopazijoindrugidansežeprijetnošepečepovasi:‘Beračajijevezal,medtemadvemasebonekajspletlo.’Raztresanje in vezanje slame traja tri do štiri

ure,avendarsezdivsemtačasprekratek.Kjejepačmladiniboljpogodukakorravnonakopici,kjerprepeva,seradujeinšali,kolikorjijeljuboindrago!

Kojevsaslamaspravljenasskednja,porinejoinpometejozrnjesplevamivredvkot,kjerpočakadrugegadne,daseizveje...«Okoli Kamnika se dekleta prepirajo, katera bo

Niko Kuret

METEV

Proso na njivi

Prosena kaša

2016 – AM – AVGUST 233

pometala.Tista,kipôdtakopomete,daneostanenanjemnobenoprosenozrno,sebovtistemletuomožila.Navadnopaprosanemanejoskonji,ampakga

mencajo z nogami.VtanamenimajookoliVelikihLaščvšupciobskednjunastenipritrjendrog,zaka­teregasedržemenci,komanejoproso.VSodražicisospravilisnopenajprejnapodvkopico,dasoseugreli.Pustilisojihtakoendan.Zvečersoprišlivsisosedjemet.Melistanavadnopodveženskiskupaj,enanaprosu,druganaslami.Kojebilsnopomet,sogadališenarešeto,kjersogašeomeli.Vkamniškiokolici(Radomlje)pripravijočezdankopicoprosa,ob steno pa privežejožrd.Zažrdseprimejovparihmoški in ženske,drugimoškipamencempolagajosnopeizkopicepod žrd. Navadno se vvrstimenjavajofantjeindekleta,kisedržedrogaob steni, včasih pa tudidrugdrugegazrokočezpas(Vrhnika).NaGomil­skemmorabitimenicnapare,kerpridenavsakparpoenstresač.NaRobupriVelikihLaščahmanejoženskebose,

moškipaobuti;vGrahovemsovsiobuti.Tudimenci ali kopičaji imajo svoje znamenje.

Ponavadijetošopek,“pušeljc”.NaDolenjskemgaprinesedomačahčerka,predenpričnometi,ingapritrdivskednjupodstrop.Kojedelokončano,gasnamejoinpostavijovlončkunamizo,kjerimajo“povečernik”.Pokončanivečerjiinzabavigavza­menajstarejšifantingaobesinažico,kijorazpnosredivasioddrevesadodrevesaaliodhišenahišo.Čimvišeje,temboljezanj,kerjemanjnevarnosti,dabigaodnesli.Čimvečšopkovvisinavasi,tem

večjijeponosvaškemladine.Sevedamorajovaškifantjevesčasmélapaziti,dajimfantjeizsosednjihvasipušeljcevneodnesejo.Najlažesetozgodimed“povečerkom”.Mnogokrat se zavoljo tega stepo.Pušeljcivisijo,doklerseneposušijo.Tudimenceradipodražijo.VGrahovemjimna

skrivajpotisnejopolenoali ročicovsnope.VSo­dražicidenejovkaksnoppolenoaličeveljalikonecmetle,damencelanevededrgneponjem;nekočsopotisnilidekletuživegaježavsnop;kerjemelazgoliminogami, jekmaluzačutilaostrebodicevpodplatih,dajezačelapresunljivovpiti,vsidrugipasoplanilivburensmeh...

Gospodarnastavimen­cem “babo”. “Baba” jenagradazatistega,ki joodkrije. Podnekim sno­pom v kopici skrije na­mrečpehar, napolnjen zjabolki, svinino, kruhomin pijačo. Kdor je odkril“babo”, so bile dobrotenjegove.NaGrosupljemjev“babi”tudistarabre­zovametla.VOrtnekuje

skrilagospodinjavzadnjisnopvrečkoorehovinhrušk,večkratpatudi lepoleno; to imenujejo“štrukelj”.ZadnjemusnopuprosapravijonaKoroškem“koklja”.Razumljivoje,dajebilozmeromvelikopričakovanje,kdoboodkril“babo”.Nihčenivedel,nakaterikrajjegospodarpoložilprvesnope;“baba”jebilakajpakzmerommed njimi. Ponekod se na koncumetvemenciinmencéleza“babo”stepo.NaDolenjskem(okoliTržišča)sepulijokarzadvazadnjasnopa,za“babo” in za “dedca”.VRibnicinaDolenjskemsedekletabojeposebnegasnopa,kimupravijo“vdo­vec”.Vnjemjeskritoostrorobopoleno.Dekle,kinametvidobi“vdovca”,sevtistemletuneboomožilo.

Zapečena kaša s slanino

Al’ prav se piše kaшa ali ka∫ha,se šola novočrkarjev srdítaz možmi prepira starega kopita;kdo njih pa pravo trdi, to se praša.

Po pameti je taka sodba naša:če je od ka∫he kaшa bolj’ga žita,in boljš’ obdelana in bolj polita,naj se ne piše ka∫ha, ampak kaшa.

Če pa po črki boljši jed ne bode,in zavolj črke ne trpi nič škode;obhaja taka misel nas Slovence,

da pravdajo se ti možje mor’biti,za kar so se nekdanji Abderitiv sloveči pravdi od oslove sence.

Da je kaša, ki je bila v preteklosti vsakdanjaslovenskajed,zašlav literaturo, imazaslugenašnajvečjipesnikFrancePrešeren.Ko jeonzačelsslovenskopoezijo,jebilavveljavipisava,kakorjojeuporabljalv16.stoletjuprotestantskislovničarAdamBohorič(1520­1598).Ponjemsejepisavaimenovalabohoričica.Viskanjuznakovzač,šinž,staFrancMetelkoin

PeterDajnkoposkušalauvestiznakeizcirilice,karjepaučinkovalopopolnomatujeincelogrdo.Med“novočrkarji” inzagovornikistaregačrkopisa(bo­horičiceiz16.stoletja)sejevnelahudarazprava:črkarskavojskavletih1831do1833.Kersezadevanipremaknilanaprej,stavmesposeglaMatijaČopinFrancePrešeren.Ponjunizaslugijebilasprejetakotosnovagajicaintačrkopisuporabljamošedanes.Prešernusejepatažolčnarazpravazdelaneko­

likoodveč,zatosijeobojihprivoščilvposmehljivemsonetuintakojekašaprišlavliteraturo.Sonetlahkopreberetevdesnemstolpcu.

KAŠA V LITERATURI

AVGUST – AM – 2016234

sveta zgodovinaHenri Daniel-Rops

JEZUS V SVOJEM ČAS UODKOD POZNAMO JEZUSA?

E VA N G E L I J I N Z G O D O V I N ATaki, kot smo jih opisali v dveh prejšnjih šte­

vilkah,soštirjeglavnidokumenti,kijihimamozaspoznavanjeJezusa.Pakakorsoneprecenljivi,sovendarlesamodokumenti,karpomeni,dajetrebavedetikakosejihposluževati.Čejezapisanjezgo­dovinenekegačasa,nekedežele,nekegačlovekanarazpolagodelonekegasočasnegazgodovinarja,zadoščapreveritiresničnostnjegovihpripovedi.Kojetoenkratpreverjenomujemogočesledititakodaleč,kolikormudovoljuje itinjegovametoda innjegovidokumenti.TodavvečiniprimerovmodernazgodovinanerazpolagaskakimTacitom,kakimTu­kididom,nitiskakimJožefomFlavijem.ZaobnovitevinsosledjedogodkovinvidikovcivilizacijeEgiptavsrednjemkraljestvualipriHetitihjetrebauporab­ljati dokumente – besedila, arheološke predmete–, katerih namen v duhu njihovih avtorjev ni bilpravničzgodovinski.Vendarsepogostozgodi,danekonezgodovinskobesedilonudidragocenopomočzgodovini.Ep o Rolandunas,naprimer,zelodobropouči o fevdalizmuprvih časov, kakornamepskipesnitvi Iliada in OdisejaodpirataedinstvenvpogledvArijcevAhajiinvobširnosredozemskotrgovino12.stoletjapredKristusom.

Op. ur.:PojmaArijecnesmemomešatiznacistič­nozlorabotebesede.VstrokovnemjezikusoArijciljudstva,kisopripadalaindo­iranskiskupini,tajepavsorodstvuzLatinci,Kelti,Slovani,GermaniinGrki.Arijci, ki jih obravnavata omenjeni epski pesnitvi,sosenaselilinaobalahEgejskegamorja(današnjaGrčijainTurčija)predensozanjimiprišlipredhodnikidanašnjihGrkov.

Evangelijiočitnonisoromani,patudizgodovinskeknjigeniso.P.Hubypripominja:»Evangelistomniprišlonakrajpameti,dabipisaliživljenjepis,kotgapoznamovmodernemčasu,zvsotankovestnostjopriporočanjuočasovnihalizemljepisnihpodatkih.NjihovaglavnaskrbjebilaosvetlitiverskovrednostJezusovegaživljenja.Zatosoizbiraliprizore,kisobilipoučnivtemsmislu.«Če pomislimo na pogoje, pod katerimi so se

evangelijiširilimedzelogorečimiskupnostmi,kisoodtakegapoukapričakovalehranozavero,bomorazumeli,kakozelorazličenjebilcilj,kisogaimelievangelisti,odciljamodernihzgodovinarjev.Topanikakornepomeni,dabibili evangelijinekakšnestrankarskebrošurealipropagandnispisi.Kotsmovideli,sopobesedahJustina“Spominiapostolov”inohranjajoprvotniznačaj,čudovitočistostsvojeganamena.Nobeno“Jezusovoživljenje”,nobenoteolo­škodelosevvsehdvatisočletihninikolipovzpelodotakesvežine,dotakopreglednepreprostosti.

Pravniččudnoni,daimabralec,kisejihlotiznavadamiizobraženca20.stoletja,dostimožnosti,daostanezmeden.Brezdvomanajdepodrobnosti,kigavodijovzgodovino,kotjetozačetektretjegapoglavja,kismogažeomeniliinvkateremsvetiLukanatančnopove,dajeJanezKrstnikpridigal»vpetnajstemletuvladanjacesarjaTiberija,kojebilPoncijPilatupraviteljJudejeinHerodčetrtnioblast­nikGalileje, njegovbrat Filip pa četrtni oblastnikIturejeinTrahonítideterLizanijačetrtnioblastnikAbileneinkostabilavélikaduhovnikaHanainKajfa...«(Lk3,1­2)intakodalje.Podrugistranipajeraz­poredJezusovedejavnostiskrajnonedoločen.Medkratkimodlomkomootroštvuinodvanajstletnikuvjeruzalemskemtemplju,padozačetkaapostolataodraslegamožapretečeosemnajstlet,okaterihnevemonič.Nakoncu9.poglavjanamLukapokažeJezusa,ki»sejetudisamtrdnoodločilitivJeruza­lem«(Lk9,51),kmaluzatempapostavizgodbo,kisegotovodogajavBetaniji.Zatemsepazdi,dakardvakratnapovesvojodhodvmesto,kamorpanakoncukoncevneprideprejkotdokajpozneje.PritemjepaLukašenajboljšiinnajbolj“dosleden”odvsehštirih.Časovniredinzemljepis,kistaposlavnem pregovoru glavna opora zgodovine, staenakonejasna;težkojujeizpopolniti.Šemanjjepričakovatiizraznodoslednost,zakateronobenegastarihpisateljevnibila skrb.Zaprimerjavoštirihevangelistovlahkoslužinapisnatablici,kjerjePilatdalzapisatiposmehljivinaslov,zaradikateregajebil Jezusobsojennasmrt:»TajeJezus, judovskikralj«priMateju(27,37);»Judovskikralj«priMarku(15,26);»Tajejudovskikralj«priLuku(Lk23,38),ki postane »JezusNazarečan, judovski kralj« priJanezu(19,19).Sevedatepodrobnostinisovažne,dokazujejo pa, da niti namen piscev niti njihovatehnikanistabilipoklicnozgodovinarski.Jetorazlog,dabiposumilivzgodovinsko vred-

nostevangelijev?Splohne.Medsebojnaprimerjavanjihovihpričevanjomogoča,dasedokajpribližamozgodovinski resnici.Žesamodejstvo,da izhajajoiz različnih tradicij, namzagotavlja, da jemožnavelikanatančnosttam,kjerseujemajo.Kmaluseje oblikovala podmena, da jemoralo biti njihovobesedilo pozneje spremenjeno, vstavljeno, todakakegatakegapreoblikovanjanikolinibilomogočedokazati.Delo,kijetakorazširjenoinodkateregaimamotolikoprastarihizvodov,nebimoglobititakoponarejeno,nedabisetotakojpokazalo.Včasihljudjenasprotujejoevangelijuzrazlogom,

zakateregasezdi,daimasvojotežo:kersovnjihpogosto navedene prerokbe Stare zaveze, trdé,

2016 – AM – AVGUST 235

da ti navedkinisopotrjevali pripovedi, ampak sonanjosamonamigovali.Evangelistbimoralverjetialitrditi,dasejeizpolnilo,karjebilonapovedano.Tarazlogjevelikošibkejši,kotsezdi.Čejeres,dajesklicevanjenaStarozavezopogosto,jemogočeverjetisamovredkihprimerih,dagrezanamigo­vanje,inšetolevpodrobnostih.Battifolpravi:»Zanobenopripoved,onobenemdogodkuevangeljskezgodovine nimogoče dokazati, da je skrivnostniodsevnekeprerokbe.Preroškidokazjeizmajhnihbesedil,zakaterelahkosamostvarnostnamigne,dajihjetrebazdružiti.«Trebajebitizelonezaupljivdonekekritike,kijeizrednozahtevna,kadargrezadokazovanjezgodovinskevrednostievangelijainradazalaseprivlečedokaze,česezdinenaklonjenasvetemubesedilu.Zgodovinskavrednostevangelijanisosamoopa­

žanja,kisenanašajonazunanjostinjopotrjujejo.Tojetudinjenaanaliza,notranjespoznanje.Kdorbereštirievangelijebrezpredsodkov,jasnoobčuti,dajeJezusovaosebnostživa,da“sedrži”,kotbirekliv literarnikritiki,kipravvsvojihnavideznihnasprotjihpokažeresničnostbitjaizmesainkrvi.InAlfredLoisydodaja:»ŽiviJezusnagovarjaživeljudi;«svet,kigajevidetiokrognjega,jeresničensvet; osebnosti, ki se tammotajo, so otipljive vsvojembivanjuinvsvojemedinstvenemznačaju;povsod je življenje in znjim resnica zgodovinskepredstave.PristnostJezusovepodobejetakošeboljjasna,

kottista,kijeorisanavevangelijuinsekottaka

pokaženasprotnatisti,kijojezasnovalojudovskookoljetistegačasa.Videlibomo,dasoJezusovisodr­žavljanipričakovalisijajnegaMesija,kiboIzraeludalnazajnjegovomoč.OrisatitrpečegaMesija,kipotikrvavipotvoljčnemgaju,kiumrekotrazbojnik–tojebiloprotitradiciji,nakaterosobilivezaniceloJezusoviučenci,karjevečkratomenjeno.Mogočejepostavitišeendokaz.BesedJezusa

innjegovihbranilcev,patudipotinjegovegaozna­njevanjanimogočeposnemati.Poudarili smože,dasenitiapostolivsvojihspisih,kijihimamo,nedelajonjemuenakega.“Kristusovebesede”sobilegotovopredanenaprejbrezzmote.Besedekot»Po­glejtelilijenapolju...«ali»Dajtecesarju«sodovoljoznačeneinnisomoglebitiizmišljenekarnacelem.Vseimajoistiton,istislog,imajo»vrstoprebliska,ki jehkratimehak in strašen,«okateremgovoriRenan.Jezuskotgadojamemoskozievangelije,jeenasamaskala.Tákojetudinjegovoučenje,karnimanjvažno.

Pogosto so trdili, da je bilo krščanstvo rezultatpotrpežljivega dela Učiteljevih učencev, še pose­bejPavla.Todaspremenitevnagori,vstajenje innastarejšapričevanjasožetam.VerskeresniceoučlovečenjuinodrešenjuniiznašelPavel;onjejseberevštirihevangelijihinsamotalahkorazložitistiizrednipojav,okateremnimogočedvomiti,namrečrojstvoCerkve,tadružbeniodsevživevereprvihkristjanov.NisimogočezamislitikrščanstvabrezKristusa: zanj jamči tudiCerkevkot zgodovinskodejstvoinkotpriča.

Postotihletihiskanjasoarheologinaposledna­šliostankestarodavnegršketrdnjave,osrednjegabranikaJeruzalemavčasu,kosejetazoperstaviljudovskivstaji,popisanivknjigiMakabejcev.Zgodovinarjisosedolgaletapričkaliokrogtega,

kjenatančnojestalaAkra(Trdnjava),kijojedalpredvečkotdvatisočletipostavitiAntiohEpifan,kraljheleniziranegaselevkidskegacesarstva.Šte­vilnisotrdili,dajestalanaobmočju,kijedaneszaobzidjemstaregaJeruzalema,mordapodbazilikoBožjegagrobaalipaobvznožjuhriba,kjerstane­kočstaladvajudovskatemplja,danespakraljujemošejaAlAksa.Todaruševine,kijihjeizraelskiuradzaantikvi­

tetenedavnorazkriljavnosti,sonazunanjistranijeruzalemskegazidu,obrnjeneprotidolininajugu,kjersejevčasuvladavinebibličnegakraljaDavida­takozgodovinarji­tudinajvečgradilo.Antioh(175­164pr.n.š.)jelokacijozaAkroizbral

tako,dabilahkokarnajboljenadziralmestoinobe­nemnadzorovaldogajanjevjudovskemtemplju,jeprepričanDoronBen­Ami,kivodiizkopavanja.Poslop­je,kijemerilodo250metrovvdolžinoin60metrovvširino,jenajverjetnejekraljevalonadsvojookolico.

Naparceli,kjerjebilošepreddesetletjemas­faltirano parkirišče, je Ben­Amijeva ekipa počasiprekopala umeten grič, ki so ga za seboj pustiladolgastoletjarazličnihcivilizacij.Najprejsoizkopalikamne,kisobilinekočdelmasivnegaobrambnegazidu,bazostolpainpaobrambninasip–sodečpoartefaktih, izkopanihvbližini,vse tekonstrukcijedatirajovAntiohovoobdobje.Polegkovancevindelcevvrčevsoodkopalitudi

bronaste osti puščic iz istega obdobja;morda sotamostalešeizčasabitkmedgrškimisilamiinju­dovskimiuporniki,kisoskušalizavzetitrdnjavo. »To je redek primer tega, da so nam kamni, kovanci in zemlja skupaj razkrili zgodbo, ki bo pojasnila speci-fična zgodovinska dejstva v zvezi z Jeruzalemom,« jezadovoljenBen­Ami.LokacijoAkrenedoločnoomenjatavsajdvastaro­

davnateksta–knjigaMakabejcev,kipopisujevstajo,in pisanje zgodovinarja Jožefa Flavija. Zgodovinapriča,dasoupornikipodvodstvomJudeMakabejcaJeruzalem iztrgali Grkom; to zgodovinsko zmagoJudjedaneszaznamujejospraznikomhanukà.Akrajepritiskzdržala,doklerjeupornikipodvodstvomJudovegabrataSimonanisoprisililivvdajo.

NAJDBA UTRDBEOMENJENE V KNJIGI MAKABEJCEV

AVGUST – AM – 2016236

ZAPOVEDIP. Anselm Grün

D ESET ZAPOV EDIvodnik v svobodo

I X . NE ŽELI SVOJEGA B LIŽNJEGA B LAGAHVALEŽEN SEM

VPetiMojzesoviknjigijedesetazapovedopisanatakole:»Nebodipohlepenpohišisvojegabližnjega,ponjegovempolju,hlapcu,dekli,volu,oslualičemerkoli,karpripadatvojemubližnjemu«(5Mz5,21).Tuditugrezavarovanjelastnineinčlovekovega

zasebnegaobmočja.Karsiječlovekpridobil,karsijeuredil,najmupripada.ZaIzraelcatonepome­ni,danipripravljensvojelastninedelitizdrugimi.Gostoljubje jebilo zatov Izraeluvisokocenjeno.Vendarlahkodrugegapovabimvsvojohišoinmuponudimsvojedobrinele,čečutim,dasemzava­rovan.Desetazapovedželiustvaritivarenprostor,vkateremlahkozaupljivoživimzdrugimi,nedabisebal,damibododrugiodreklimojolastnino.Tedajminitrebazaklepatihiše.Vednojeodprtaza ljudi.»Enanajvečjih dragocenosti življe­njaje,dalahkodrugdrugemuzaupamoindanamdrugpreddrugim ni treba zaklepati nitivratnitisrca,«praviSteffensky.Čejetémasedmezapovedi

predvsemkrajaljudioziromaiz­koriščanječloveka,pasedesetazapovedukvarjaskrajostvari.Najprej govori o poželjivosti.Todatojepoželjivost,kiuporabivse zvijače, dabi dosegla cilj.Zapovednaštevapredvsemto,kar človekpotrebujeza življe­nje.Potrebujehišo,vkaterilah­kodomuje.Kokdovdrevhišodrugega,muodvzameobčutekvarnosti.Nekiduhovnik,včigaržupniščesovlomili,mijepripovedoval,kakonemirnointujeseposlejpočutivhiši.Lastninamujebilaodtujena,vlomilecjojeoskrunil.Hišanedajevečobčutkavarnosti,zavetja.Zdise,daobčutekdóma,občutek,dasidomà,nivečmogoč,kerjenekdodrugvsvojipoželjivostivdrlvtohišo.Vlomjekršitevintimnosti.Prinekidružinivlomilcinisosamokradli,vdnevni sobi soopravili tudipotrebo.Psihološkaškodavdružini jebilavečjaodmaterialne.To jebilažalitevčlovekovegadostojanstva.Tam,kjersosepočutilidoma,sopoteptalinjihovodostojanstvo.Poljepomeničlovekovoeksistenčnoosnovo.Kmet

potrebujepolje,dagaobdelujeinsizagotovisred­stvazapreživljanje.Komikdovzamekrajmojegadela,mivzamebistveno.Danespoznamonatisočeprimerov,kokomuodvzamejodelo.Želelibidelati,

animamopolja,nakaterembilahkodelali.Zaži­vljenjebiželelizaslužitizdelomlastnihrok,vendarnimamomožnosti. Družba namne nudi delovnihmest.Našepoljesipoželinekdo,kinasspodlimi,nečistimiposliizrivaizlastnehiše.Poznamžensko,kisevsvojimajhnihišinepo­

čutivečdobro,kerskušabrezobzirenbogatsosednarediti vse, da bi se sama od sebe odselila. Taženskasečutinezavarovana.Tudidržavnizakonijenevarujejo.Starozaveznezapovedisoželelevarovatiposa­

meznika,danebiizgubilpolja,kigajepotrebovalza svoje življenje. Seveda sože takrat obstajala poželenja,kisopovzročalakrivice,kotnaprimer pri omenjenem kraljuAhábu,kisijenavsaknačinho­telprisvojitiNabótovvinograd.Vendarjejudovskopravonudiloposamezniku dovolj varnosti,takodatudikraljniimelpravnepodlage,dabimuvzelpoljealivinograd.Jezabelinazvijačnostinzlobamujekončnopriskrbelavinogradstem,dajedalaubitiNabóta.Vprašanjeje,alidovoljvarujemopremoženjedržavlja­nov.Alidanesnimogočesšpe­kulacijamitakorazvrednotitinašezemljiškeposesti,daizgubimoosnovozapreživljanje?Zapovedvarujetudisodelav­

cevmojihiši(kotsobilinekočsužnjiinsužnje)predpoželenjidrugih. Bog nemara pravice

močnejšega.Varovatihočepravšibke.Danesjedo­voljpoželenj,protikaterimbisezapovedpostavilavbran.Naprimerpoželenjepodjetja,kisvojemukonkurentu spelje najboljše delavce. Nogometnadruštva,kiimajonajvečdenarja,lahkokupijonaj­boljšeigralceintakouničijomajhnadruštva.Kdorimadovoljdenarjainvpliva,misli,dasilahkoizpolnivseželje.Kogarželivzetivslužbo,gatudidobi,celočejetažepogodbenovezanskomdrugimingajetrebaodtamiztrgati.Govedoinoselpomenitatakorekočpremičnine.

Kar sempridobil, najmi pripada.Govedo in oselpomenitapoenistranidelovneživali,patudiživali,kimissvojimmlekominmesomdajejopotrebnohrano.Judovskaverajezakrajonalagalakrutekazni.TakopiševDrugiMojzesoviknjigi:»Kadarkdoukrade

Lahko si izmislite kakršnoko-li noro botaniko ali geologijo hočete. Lahko si mislite de-mantne gozdove z briljantnimi listi. Lahko si mislite, da je luna višnjeva, en sam ogromen sa-fir. Toda nikar si ne umišljajte, da bi ta divje nora astrono-mija v razumu in pravičnosti, ki vodita življenje, napravila najmanjšo razliko. Na opalnih ravninah, pod pečinami, izse-kanimi iz biserov, boste še ve-dno našli tablo z napisom: “Ne kradi!” G. K. Chesterton

2016 – AM – AVGUST 237

volaaliovcoinživalzakoljealiproda,najpovrnepetgovedzavolainštiriovcezaovco«(2Mz21,37).Danesnavadnonekradejogovedaaliovac–če­

pravsetoobčasnošezgodi–temvečavtomobile,kolesa,orodjenagradbiščih,oblekeinpredvajalnikevveleblagovnicah.Krajaporajačedaljeobsežnejševarovalnestrategije,vzdušjestrahuinnegotovosti.Širisenezaupanjeinsožitjejeoteženo.Psihologinampripovedujejooljudeh,kinimajo

občutka za lastnino drugega. Ne poznajomeja.Mislijo,dajimpripadavse.Pogostosetaki ljudjemaščujejo,kersokototrociprejelipremaloalikersejimzdi,dasobilivednoprikrajšani.Zdajnajbi

imelipravico,dasivzamejo,karpotrebujejoinkarjihzamika.Stakimiljudmijetežkoživeti.Psihologjimnemorepriskrbetinitistanovanjskeskupnosti(kotnadzorovanobivanje)nitidelovnegamesta.Stakimiljudmisožitjenimogoče.Pritejprimerihvidimo,kakopomembnesoBožje

zapovedizadobrosožitje.Vzbudijozdravobčutekza to,kar jemoje inkar je tvoje.Takoustvarijovzdušje,vkateremljudjelahkoživijoskupajinso­delujejo.Čutijosezavarovane.Intakolahkoodprejosrcadrugim.Kdorsevednočutiogroženegazaradiljudi,kibimuhoteliukrasti,karjenjegovo,bopreddrugimizaprltudisrce.

Mnogidanesmenijo,daKristusniprišelozna­njatmoralneganauka,ampakleljubezen.Niprišeloznanjatvisokihmoralnihnačel,ampaksejedajalza nas. Če ga sprejmemo, bomo prejeli življenjevobilju.Podobnetrditvesodaneszelorazširjene.NekateriCerkviceloočitajo,daoznanjaKristusavsprevrženiobliki,kovimenuKristusaodljudizah­teva,najbododobriinpošteni.

Zakaj zapovedi?Vokrožnici “Sijaj resnice” (SR)sv.papež Janez

PavelII.poudarja,damerilzanravnodobroinslabonemoremonajtivsebi,ampakvBogu,kijeedinidober.Čehočečlovekdelatinravnodobro,najsedržizapovedidekaloga.»Tezapovediosvetljujejobistvenedolžnosti.Neposredno torej tudi temeljnepravice,neločljivopovezaneznaravočloveškeosebe«(SR13).Izpolnjevanjezapovedijeprvastopnjaksvobodi.

»Prvasvoboda,«pišesv.Avguštin,»obstajavtem,daječlovekbrezhudodelstev...kotsonpr.uboj,prešuštvo,nečistost,tatvina,goljufija,bogoskrun­stvoitn.Kokdozačenjabitibreztehhudodelstev(innobenkristjanjihnesmeimeti),začenjadvigatiglavoksvobodi,vendartoješelezačeteksvobode,nepapopolnasvoboda...«(SR13).Govornagoripa jedopolnitev zapovedi, sajKristuspravi:»Nemislite,dasemprišelrazvezatpostavoalipreroke;ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel« (Mt5,17).Vokrožnicipapežpoudari,»dazapovedinesmemorazumetikotnajmanjšomejo,kijenido­voljenoprekoračiti,marvečkotcesto,kijeodprtazanravnoinduhovnopottakšnepopolnosti,kateredušajeljubezen«(prim.Kol3,14)(SR15).Torejjenapačnatrditev,daKristusnioznanjal

moralnihnačel.Kristussicerresželi,»dabi imeliživljenjeingaimelivobilju«(Jn10,10),vendarpotkživljenjuvodiprekzapovedi.

Značilnost krščanske etikeHojazaKristusompapresegazgoljspoštovanje

zapovedi.BlagrivgovorunagorisoKristusovalast­napodobainsopravzaraditegapovabilokhojizanjim(prim.SR16).Takokristjandosežepopolnosvobodo,hkaterijeposv.Pavlupoklican.Seveda

panatejpotičloveknemorehoditisam,ampaklespomočjobožjemilosti.Vera v Jezusa Kristusa torej bistveno oblikuje

nravnoživljenjekristjana.Kristjansezaveda,dagaJezussprejemavceloti.Ve,dajenjegovonravnoprizadevanjeodgovornabožjoljubezen.Zatozanjnravnenormenisolenekisuhiinhladnipredpisi,ampakpot,nakaterisepoveri,upanjuinljubeznisrečujezosebnimBogom.Zavestkrivdelahkočlovekavelikokratohromido

temere,danivečsposobenpopadcuvstatiinitinaprej.Kristjanveruje,dajeBogrekelsvojdokončni»da«človeku,karpomeni,damujevednoznovapripravljenodpuščati,česeskesa inpriznasvojokrivdo.Veravbožjeodpuščanjekristjanuomogoča,dajepripravljenzačetivednoznovaindanikdarnenaredičrtečezsvoježivljenjekotzavoženo.»Evan­gelijodkrivacelotnoresnicoočloveku...,oznanjausmiljenjeBoga,kinenehnodeluje,...spominjanaveseljenadodpuščanjemgrehov,kiedinodaje,damoremovnravnipostaviprepoznatiosvobajajočoresnico,milostupanjainpotživljenja«(SR112).

Je dovolj le ena stopnica?Kolikorhočemosebidobroinpostatizreleoseb­

nosti,sinesmemoprinravnemživljenjudajati“po­pustov”oziromasezadovoljitizenostopnico,drugostopniščepaprepustitidaljniprihodnostialidrugim.Kajtivtakemprimerubomopolagomazdrsnilišestestopnice.Vžeomenjeniokrožnicipapežpriznava,da»izpolnjevanjebožjepostavemorebitivdoločenihsituacijahtežko,zelotežko,nikolipanemogoče«(SR102).Zavračadaneszelorazširjenomišljenje,»dajenorma,kijoučiCerkev,posebisamo‘ideal’,kigamoramopotem,kakorpravijo,prilagoditi,razporeditiinustreznostopnjevativskladuskonkretnimičloveko­vimimožnostmi«(SR103).Vsakkristjanjepoklicankpolnostiživljenja,ksvetosti.Počasisestavljakamenč­kesvojegaživljenjskegamozaika.Včasihsekamenčkiraztresejo...Mordamozaikanebodokončal.Ničzato!Kristusgaboenkratsestavilvvsejpolnostiinsijaju.»Česarokonivideloinuhonislišalo...,karjeBogpripraviltistim,kigaljubijo«(1Kor2,9).

Jože Pucelj

POK LICA NI K SV ETOSTIkrščanska etika: spoštovanje zapovedi in hoja za Kristusom

AVGUST – AM – 2016238

papežev verouk

Frančišek

ZAKRAMENTI

SV ETI REDImeli smo že priložnost videti, da trije zakra­

menti,krst,birmainevharistijaskupajsestavljajoskrivnost“krščanskeiniciacije”,edinivelikidogodekmilosti,kinasprerodivKristusu.Tojetemeljniklic,

kinasvsezdružujevCerkvikotučenceGospodaJezusa.Stapašedvazakramenta,kiodgovarjatadvemaposebni­ma poklicema: sveti red insveti zakon.Tadvastadvepoti,pokaterihkristjanlahkosvoježivljenjenaredizadarljubeznipozgleduinvimenuKristusaintakosodelujeprigradnjiCerkve.Svetired,kinastopavtreh

stopnjah,škofovstvu,duhov­ništvuindiakonatu,jezakra­mentkiomogočiopravljanjeslužbe, ki jo je Gospod

Jezuszaupalapostolom:pastinjegovočredovmočinjegovegaDuhainpozgledunjegove­gasrca.PastiGospodovočredonessiloinčloveškomočjoalizlastnomočjo,ampakzmočjoDuhainponjegovemsrcu,posrcuJezusa,kijesrceljubezni.Duhovnik,škofindiakonmorapastiGospodovočredozljubeznijo.Četeganepočnezljubez­nijo,nesluži.Vtemsmisluslužabniki,kisoizbraniinposvečenizatoslužbo,podaljšujejovčasuJezusovonavzočnost,če jo opravljajo zmočjo SvetegaDuha vimenuBogainljubezni.Prvividik.Tisti, ki soposvečeni, sopo­

stavljeninačeloskupnosti.Sosicerres“načelu”, toda po Jezusu to pomeni postavitisvojooblastvslužbo,kotjeonsampokazalinnaučilučencestemibesedami:»Veste,davladarjigospodujejonadnarodiindajimvelikašivladajo.Medvamipanajnebotako,ampakkdorhočepostatimedvamivelik,najbovašstrežnik,inkdorhočebitimedvamiprvi,najbovašslužabnik,takokottudiSinčlovekovniprišel,dabimustregli,ampakdabistregelindalsvoježivljenjevodkupninozamnoge«(Mt20,25­28;Mr10,42­45).Škof,kinivslužbiskupnosti,nedeladobro;duhovnik,kinivslužbiskupnostinedeladobro,semoti.Drugaznačilnost,kivednoizhajaiztezakramen­

talnezvezesKristusom,jenavdušenaljubezendoCerkve.LepomislimonaPismoEfežanom,vkateremsvetiPavelpravi,daje»KristusvzljubilCerkevindalzanjosamsebe,dabijoposvetil,kojojeočistilskopeljovodezbesedo,takodabisampostavilpredse veličastnoCerkev, brezmadeža, gube ali

česapodobnega«(5,25­27).Vmočisvetegaredaslužabnikposvečujesebevsegasvojiskupnostiinjo ljubi z vsem srcem: je njegova družina. Škof,duhovnikljubitaCerkevvsvojiskupnosti,joljubitamočno.Kako?KakorKristusljubiCerkev.IstopovesvetiPavelozakonu:mož ljubisvojoženokakorKristusljubiCerkev.Tojevélikaskrivnostljubezni:ljubezniduhovniškegasluženjainzakona,dvehza­kramentov,kistarednapot,pokateriljudjegredohGospodu.Zadnjividik.ApostolPavelpriporočaučencuTi­

moteju,najnezanemarja,ampaknajvednopoživljaduha,kijevnjem.Duhmujebildanspolaganjemrok(prim.1Tim4,14;2Tim1,6).Kadarseslužbaškofaaliduhovnikanehranizmolitvijo,sposlu­šanjemBožje besede, z vsakdanjim obhajanjemevharistije,patudispogostimzakramentompoko­re,seneizogibnokončazizgubopristnegasmislalastnegasluženjainveselja,kiizhajaizglobokegazdruženjazJezusom.

Škof,kinemoli,škof,kineposlušaBožjebesede, ki ne obhaja evharistije vsak dan,kinehodirednokspovedi–inistoveljazaduhovnika,kinedelaistihstvari–sčasomaizgubi združenje z Jezusom in postanepovprečnež,kizaCerkevnenarediničdobrega.Zatomoramopomagatiško­fom in duhovnikommoliti, poslušatiBožjobesedo,ki je vsakdanjahrana,obhajatievharistijovsakdan inrednohoditikspovedi.Tojetakovažnozato,kerzadevasvetostškofovinduhovnikov.Radbikončalsstvarjo,kimiprihajana

misel:kakopostatiduhovnik,kjesonaprodajpotrebnasredstvazadostopkduhovništvu?Ne,nijihnaprodaj.

Tukaj prevzame ini­ciativo Gospod. Gospodkliče. Kliče vsakogar odtistih,zakatereonhoče,da postanejo duhovniki.Mordasomednamimla­di, ki so čutili v svojemsrcutaklic,voljo,postatiduhovniki, voljo služitidrugimvstvareh,kipri­hajajoodBoga,voljobitivseživljenjevslužbipou­čevanjavere,krščevanja,odpúščanja, obhajanjaevharistije, zdraviti bol­nike...vseživljenje.Bogjepostaviltaklicvsrcatistih,kigačutijo.Taklicjetrebanegovatiinmoliti,dazrasteindasvojsadvsejCerkvi.

2016 – AM – AVGUST 239

➧

Frančiškanskiviripripovedujejo,dajenekenočileta 1216, ko je bil Frančišekzatopljenvmolitev,zažarelavcer­kvicipriPorciunkulivelikasvetlobain jevidelnadoltarjemKristusaz njegovo najsvetejšo Materjo,obdanazmnožicoangelov.Vprašali so ga, kaj si želi za

zveličanjeduš.Frančišek je nemudoma od­

govoril: »Prosim te, da bi vsispokorjeniinspovedani,kibodoobiskalitocerkev,prejeliobširnoin velikodušno odpuščanje vsehkrivd.«»Velikojekarprosiš,bratFran­

čišek,«mujerekelGospod,»todaševečjihstvarisivredeninjihboštudiprejel,vendarpodpogojem,dazataodpustekprosišmojeganamestnikanazemlji.«Frančišek je takoj stopil pred papežaHonorija

PORCIU NKU LSKI ODPUSTEKIII.(tedaj se je zadrževal v Perugii; op. ur.)Papež

gajepozornoposlušalinnjegovoprošnjoodobril.Vprašalgajepa:»Frančišek,zakolikoletpahočeštaodpustek?«nakarmujeFran­čišek odgovoril: »Sveti oče, neprosimzaleta,ampakzaduše.»Onje2.avgusta1216skupaj

sškofiUmbrijenaznanilljudstvu,kisejezbralovPorciunkuli:»Bra­tjemoji,vsebivasradposlalvnebesa!«Tako je nastal porciunkulski

odpustek, ki je veljal v začetkusamo za 2. avgust in za franči­škanskecerkve.DanespaveljavPorciunkulivsednivletu,vvsehfrančiškanskihinžupnijskihcerk­vah pa 2. avgusta. Nakloniti gajemogočerajnim.Podrobnostioodpustkih pa razlaga Katekizem

katoliškeCerkve(1471­1479).

Nauk in praksa odpustkov v Cerkvi sta tesnopovezanazučinkizakramentapokore.

Kaj so odpustki?»OdpustekjeodpuščenječasnekaznipredBo­

gomzatistegrehe,katerihkrivdaježeodpuščena.Prejmega kristjan, ki je pravilno pripravljen poddoločenimipogojiobpomočiCerkve,kateravslužbiodrešenjazoblastjorazdeljuje innaklanjazakladzadostitevKristusainsvetnikov.«»Odpustekjedelenalipopolnvtemsmislu,da

nas delno ali popolnoma reši časnih kazni, ki jihdolgujemozagrehe.«Odpustkemoremonaklanjatialiživimalirajnim(PavelVI.,ap.konst.“Indulgen­tiarumdoctrina”).

Kazni za grehDarazumemotanaukinravnanjeCerkve,jetre­

bavedeti,daimagrehdvojnoposledico.VelikigrehnamodvzameobčestvozBogominnasstemstorinezmožnezavečnoživljenje,kateregaodvzemseimenuje“večnakazen”zagreh.Podrugistranipaimavsakterigreh,tudimali,zaposlediconezdravonavezanostnastvari,navezanost,kipotrebujeoči­ščenjabodisinatemsvetubodisiposmrti,vsta­nju,kigaimenujemovice.Toočiščevanjeosvobodi

od tega, kar imenujemo “časna kazen” za greh.Tehdvehkazninesmemoumevatikotnekevrstemaščevanje,kigaBognaložiodzunaj,ampakkotizvirajočeizsamenaravegreha.Spreobrnjenje,kiizhaja izgoreče ljubezni,moredosečigrešnikovopopolnoočiščenje, takodanebiostajalanobenakazen.Odpuščanje greha in vzpostavitev občestva z

Bogomprinašaodpuščanje večnih kazni zagreh.Todačasnekaznizagrehostanejo.Kristjansimoraprizadevati–stemdapotrpežljivoprenašatrpljenjeinpreizkušnjevsakevrste,inkopridetistidan,ve­drosprejmesmrt–dasprejemakotmilosttečasnekaznizagreh;zdeliusmiljenjainljubezni,kottudizmolitvijo in različnimi oblikami pokore simoraprizadevati,dapopolnomasleče“staregačloveka”inobleče“novegačloveka”.

V občestvu svetihKristjan, ki se trudi, da bi se očistil svojega

greha in se s pomočjo božjemilosti posvetil, niosamljen.»ŽivljenjeposameznihbožjihotrokjevKristusuinpoKristusupovezanozživljenjemvsehdrugihkrščanskihbratov s čudovitovezjovnad­naravniedinostiskrivnostnegaKristusovegatelesakakorvenisamiskrivnostniosebi«(PavelVI.,ap.

Bistvo odpustkov je zelo natančno opredelil Katekizem Katoliške Cerkve, ki je disciplino glede odpust-kov poenostavil. Do II. vatikanskega koncila je pri odpustkih veljala določena omejitev: 100 dni, 300 dni, 7 let ... kar naj bi izražalo mero odpuščanja časnih kazni. Koncil je vse te drobnjakarske razdelitve odpravil. Pozna samo popolne in nepopolne odpustke. Pri nepopolnih se nam časne kazni delno odpu-ste, pri popolnih pa v celoti. Sicer naj pa spregovori kar katekizem

KAJ SO ODPUSTKI

Kapelica “Porziuncola”

AVGUST – AM – 2016240

konst.“Indulgentiarumdoctrina”5).Vobčestvusvetih,tosepravi»medverniki,kiso

ževnebeškidomovini,tistimi,kisevvicahpokorijozasvojegrehe,intistimi,kišepotujejonazemlji,obstojineprestanavezljubezniinobilnaizmenjavavsehdobrin«(pravtam).Vtejčudoviti izmenjavisvetostenegakoristidrugimmnogobolj,kakorpajegrehenegamogelpovzročitiškododrugim.Tako

omogočazatekanjekobčestvusvetihskesanemugrešniku,dajehitrejeinučinkovitejeočiščenkaznizagreh.Teduhovnedobrineobčestvasvetihimenujemo

tudizakladCerkve,»kininekavsotadobrinkakornekakšnosnovnobogastvo,kibiseskozistoletjakopičilo,marvečjetoneskončnainneizčrpnavred­nost,kakršnoimajopriBoguzadostitveinzasluženjaKristusaGospoda,darovanegazato,dabisevsečloveštvorešilogrehainprišlovobčestvozOčetom.TazakladjesamKristusOdrešenik,vkateremse

nahajajozadostitveinzasluženjanjegovegaodre­šenja«(prim.Heb7,23­25;9,11­28).»Polegtegaspadaktemuzakladuzaresneizmer­

na,neprecenljivainvednonovavrednost,kakršnoimajopredBogommolitveindobradelablaženeDe­viceMarijeinvsehsvetih,kisospomočjoKristusovihmilostihodiliponjegovihstopinjah,seposvetiliindovršilidelo,kisogaprejeliodOčeta.Kosodelali

za svoje zveličanje, so prispevalitudi k zveličanju svojih bratov vedinostiskrivnostnegatelesa«(Pa­velVI.,ap.konst.“Indulgentiarumdoctrina”5).

Pridobitev odpustkaod Boga po CerkviOdpustekdobimotako,daCer­

kevzoblastjozavezovatiinrazve­zovati, kakršno ji je podelil JezusKristus,posredujevkoristkristjanainmuodprezakladzasluženjKri­

stusainsvetnikov,dabidobilpriOčetuusmiljenjaodpuščanječasnihkazni,dolgovanihzasvojegrehe.Cerkevhočenesamopritinapomočkristjanu,am­pakgatudispodbuditikdelompobožnosti,pokoreinljubezni(prim.PavelVI.,n.m.8;Trid.konc.:S1835).Kersorajnivernikinapotiočiščevanjatudičlani

istegaobčestvasvetih,jimmoremopomagatimeddrugimspridobivanjemodpustkovzanje,dabibilioproščeni časnih kazni, ki jih dolgujejo za svojegrehe.

Bazilika Marije Angelskev ozadju Assisi

Splošni:Dabibilšportpriložnostzabratskosrečevanjeljudstevinbipodpiraluresničenjemirunasvetu.Misijonski:Dabikristjanivživljenjusledilievangelijuinstempričevalizavero,poštenostinljubezen

dobližnjega.

MO LITV ENI NAMENI ZA AVGUST 2016

Gospod Jezus, daj mi spoznati, kdo si.Daj čutiti mojemu srcu svetost, ki je v tebi.

Daj, da bi videl slavo tvojega obličja.Iz tvojega bitja in tvoje besede, tvojega delovanja in tvojega načrta naj izide gotovost,

da sta resnica in ljubezen v mojem dosegu, da me rešita.Ti si pot, resnica in življenje.

Ti si začetek novega stvarstva.Nakloni mi pogum, da bi si upal.

Naj se zavedam potrebe po spreobrnjenju in dopusti,da ga z vedrino uresničim v stvarnosti vsakdanjika.

In če priznam, da sem nevreden in grešnik, se me usmili.Podari mi zvestobo, ki vztraja in zaupanje, ki začenja vedno znova,

vsakokrat, ko se zdi, da je vse spodletelo.

Romano Guardini

DA BI SI UPA L

2016 – AM – AVGUST 241

➧

Žeod8.stoletjapraznujevsekrščanstvodogodekvnebovzetjaMarijeizNazareta,matereKrižanega­­Vstalega,simboltistih,kisprejemajoverovBožjoobljubonekebodočnostiin“bivališča”vlučiinmiru.Vprimerjaviznamijebilataobljubaizpolnjenaževnaprej.Zatobogoslužjena tadanuporabljakotzačetniodpevznaniodlomekizRazodetja:»Nanebusejeprikazalovelikoznamenje:žena,ogrnjenassoncem,inlunapodnjeniminogami,nanjeniglavipavenecdvanajstihzvezd«(12,1)(nas to kaj spo-minja na zastavo Evropske unije, katere člani smo? op. ur.)Vmašnembogoslužjuberemotaodlomek,kiga

okrepihkoncučasausmerjeniodlomekizPrvegapismaKorinčanom(15,20­27).TapredstavljaKri­stusakot»prvencatistih,kisozaspali«:ponjegovizaslugi in zaslugi njegove velikonočne skrivnostismrtnivečstrašilo,nivečzadnjabeseda,sajtisti,kiumrovKristusu,ponjemprejmejonjegovone­smrtnoživljenje,življenje,kiimaneminljivoobzorjeskupnostisvetihvBogu.NatadanMarijaspodbuja,najbisvojoveronaredilitrdnoinupanjeneomajno.Vsi,kiso,kotOna,“Kri­stusovi”,bodoznjimvedno.To“veselooznanilo”pagreskozi“želosmrti”(prim.1Kor15,55).Medtemkojezamnogeodnassmrtdrama,nesreča,uniče­njenašegabitja,zaMarijonibiloinnitako.OnajeBrezmadežna,neomadeževanazaradiljubezniSveteTrojice, in jeponaukusv.JanezaPavlaII.njenosmrtpovzročiloto,dajebilačlovek,obsojennapot,kineizbežnovodivsmrt,katerisejeprostovoljnopodvrgelsamJezus.Zanjojesmrtali“zaspanje”,kotjooznačujekrščanskiVzhod,uresničilaponov­notrdnopovezavozljubljenim,zBogomzavezeinobljube.ZatojebiloMarijinoumrljivotelooblečenovneumrljivostinsejevnjejizpolnilasvetopisemskabeseda:»Smrtjepoužitavzmagi.(…)HvalatorejBogu,kinamdajezmagoponašemGospoduJezusuKristusu«(1Kor15,54b.57)Zvnebovzetjemsejevnjenemživljenjupopol­

nomauresničil proces prilagajanjaKristusu, ki jebil neopazno, pa odločilno delo velikega slikarja,SvetegaDuha.NazareškoŽeno,ki se jeveselila,kerjevresniciposlušalaBesedoinjiverjela(prim.Lk.11,28),jezaradiKristusaSvetiDuhnaredilzanovobitje,kijedoseglokonecsvojegazemeljskegaživljenjaobdarjenozvečnopreoblikovaniminpoveli­čanimtelesom,izkateregasijelučinobstretlepote,kijelastnasvetim,prijateljemBožjegaJagnjeta.PraznikVnebovzetjajetorejspodbuda,dabivro­

čeželelibiti,alibolje,znovasepovezatiznadvseLjubljenim,kijeresničnizakladvernegasrca.PapežFrančišekjeobangelovemčeščenjunanedeljo11.avgusta2013obponovnembranjudnevnegaevan­gelija(prim.Lk12,32­48)rekel,da»namgovoriohrepenenju po dokončnem srečanju s Kristusom,ohrepenenju,kinasdelasčuječimduhomvedno

pripravljene, da pričakujemo to srečanje z vsemsrcem,zvsemsvojimbitjem.Tojetemeljnividikživljenja.Tohrepenenje,očitnoaliskrito,imamovsivsrcu.VažnojevidetituditaKristusovnauk,kakorgajeposlal:dejansko,življenjsko.VtemprimerunamevangelistLukakažeJezusa,kistopassvojimiučenciprotiJeruzalemu,protisvojivelikinočismrtiinvstajenja,injihnatejpotivzgajatako,dajimzaupa,karsamnosivsrcu,globokeusmeritvesvo­jegaduha.Medtemiusmeritvamijeravnodušnostdo zemeljskih dobrin, zaupanje vOčetovo skrb,notranjabudnostindejavnopričakovanjeBožjegakraljestva. Za Jezusa je to pričakovanje vrnitvevOčetovo hišo. Za nas je pričakovanje Kristusasamega,kinasboprišel iskat,dabinasodpeljalnapraznovanjebrezkonca,kotježestorilssvojonajsvetejšoMaterjo:ssebojjojevzelvnebesa.Taevangelijnamhočepovedati,dajekristjantisti,kinosivsebivelikohrepenenje,globokohrepenenjesrečatisvojegaGospodaskupajzbrati,stovarišinapotovanju.Vseto,karnamJezuspravi,jepovzetovznaniJezusoviizjavi:»Kjerjenamrečvašzaklad,tambotudivašesrce«(Lk12,34).

Vera torej ni samo zaupanje in sprejemanjeGospoda in njegove besede, ampak je predvsempopolnavsajenostvneskončnoBožjoljubezen,kisepopolnomaindokončnokaževJezusu,takodapostopomapovzročavkristjanusvetnemir,kigajemogočepomiritisamospovratkomtja,odkodersmovzačetkuprišlizato,kersmobilizaželjeni,inkamor

Salvatore M. Perella

UČITELJICA KRŠČA NSTVA

Župnijska cerkev TrebnjeMatevž Langus (1792–1855)

AVGUST – AM – 2016242

moramo iti,kernaspričakujejo:vodprtonaročjeBoga,kiljubiživljenje.Toprepričanjevere,kinanjopozarjapapežFrančišek,nažalostnivednoočitnoinvidnovvernihljudeh,vkolikorsoprevečvezaninazemljoinčustvacelovdnevih,kisopolninapora.TakozadnjidantukajšnjegabivanjanizaželjeninnepredstavljakoncanekegapotovanjaprotidomovinivdružbiCerkve,učencevinučenk,karjavnooznanjasvetu,dasmopopotnikiiniskalciLjubezni.Polegtegagrepogostovpozabo,karpravisvetiPavel:»Zane­sljivajetalebeseda:Česmoznjimumrli,bomoznjimtudizaživeli.Čeznjimvztrajamo,bomoznjimtudizakraljevali.Čepagabomozatajili,botudionnaszatajil.Česemiizneverimo,onostanezvest,kajtisebenemorezatajiti«(2Tim11­13)­UmretivKristusupomeni,dasmovresniciživeliznjiminzanj.Kristusovoobljubo,kitemeljinaOčetovivolji,jeimelavmislihMati,kinaskotučiteljicakrščanstvaspominjanadansvojegaveselja,naSinovebesede:»Vse,karmidaOče,boprišlokmeni;inkdorpride

kmeni,ganikolinebomzavrgel,kajtinisemprišeliznebes,dabiuresničilsvojovoljo,ampakvoljotiste­ga,kimejeposlal.Voljatistega,kimejeposlal,paje,daneizgubimničodtega,karmijedal,marvečvse toobudimposlednji dan.VoljamojegaOčetajenamreč,daimavsak,kdorgledaSinainverujevanj,večnoživljenje,injazgabomobudilposlednjidan«(Jn6,37­40).VerskaresnicaoMarijinemvnebovzetjujezanas

kristjanezastavnilistekinznamenje,daso»velikereči,kijihjeMogočnistorilvnjej«(prim.Lk1,49),tolažilnaresnicazavse,kiverujejo, istočasnopajeresnica,katereseCerkevzrazglasitvijonebojipredložitikotsvojnauk inhvalitiBogatersemuzahvaljevatinarojstnidanMatereSinaNajvišjega.Našamolitevnajbo:»Oče,najžarivnašihsrcihtistavera,kijeAbrahamuinMarijidalaživetinazemljikotpopotnikom,innajneugasnenašasvetilka,dabomočuječivpričakovanjutvojeurevstopiliktebivvečnodomovino.«

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor trdi, dajeDevicoMarijo,potemkojebilazdušointelesomvzetavnebo,»GospodpovišalzaKraljicovesoljstva,dabibilavpopolnejšimeriupodobljenaposvojemSinu,Gospodugospodovinzmagovalcunadgrehominsmrtjo«(Dogm.konst.oCerkvi,59).Krščanskoljudstvoseobračananjostemnaslovomžeodpetegastoletjanaprej,približnoodistedobe,kojojeefeškikoncilraz­glasilza“BožjoMater”.Podobennaslovnajdemoževprvipolovi­citretjegastoletjavhomiliji,kijopripisujejoOrigenu.V evangeliju po Marku je

rečeno,dajebilJezusobvne­bohodu»vzetvneboinjesedelnaBožjodesnico«(Mk16,19).Izraz»sedetinabožjidesnici«pomeni biti z BogomOčetomdeležennjegovenajvišjeoblastiinuresničitiBožjekraljestvo.KojebilaMarijavzetavnebo, jepostaladeležnaoblastisvojegaSinainsodelujeprirazširjanjuBožjega kraljestva po širjenjuBožjemilostivsvetu.Izpodob­nostimedKristusovimvneboho­dominMarijinimvnebovzetjemsklepamo, da jeMarija, v odvisnosti odKristusa,Kraljica,kiimainizvršujenadvesoljemsuverenost,katerojijepodelilnjenSin.NaslovKraljicanedvomnonezamenjujenaslova

Mati,marvečpostavljavospredjematerinskorazsež­nostnjenegaposlanstva.Sedečnadesnicisvojega

SinaJezusaKristusaonazagotovodoseže,karkoliprosissvojomaterinskopriprošnjo,jezatrdilpapežPijXII.KristjanisezatozzaupanjemobračajonanjokotnaKraljico.Tanaslovsamokrepinjegovosinovskovdanostvodnosudonje,kijemativredumilosti.Njena skrb za ljudi je vpolnosti učinkovita zaradistanja,vkateremjepovnebovzetju,jerazlagalže

sv.GermanCarigrajski.Lahko torej sklepamo, da

vnebovzetje utrjuje Marijinopopolno občestvo ne samo sKristusom,ampaktudizvsakimčlovekom:onanamjeblizu,kerjinjenomestovslaviomogo­ča,danasspremljananašemvsakdanjemzemeljskempopo­tovanju.Istisv.Germannamrečpiše:»Tiduhovnoprebivašprinas; veličina tvoje čuječnostinadnamipostavljavospredjetvoje življenjsko združenje znami.«Marijino prebivanje v slavi

torejnikakorneustvarjanekerazdaljemednamiinnjo,am­pak je razlog trajne zavzetebližine.Marijavezavse,karsedogajavnašemživljenjuinnas

ssvojomaterinskoljubeznijopodpiravživljenjskihpreizkušnjah.Vzetavnebeškoslavo,seMarijacelo­stnoposvečadeluodrešenja,dabivsakemučlovekuposredovalasrečo,kijijebiladana.OnajeKraljica,kirazdajavse,karima,predvsempaKristusovoži­vljenjeinljubezen.

sv. Janez Pavel II.

MARIJA – KRA LJICA V ESO LJSTVA22. AVGUST

2016 – AM – AVGUST 243

Vpridigiprinedeljskimašisemslišala,dasoseciljiživljenjaspremenili.Vpreteklihčasihsoljudjeodgovarjalinavprašanjepoosebnemciljuživljenja–pritivnebesa,dandanesimajoljudjecilje,kisoboljalimanjtostranski–dasenamdobrogodinazemlji.Otemsmopremišljevaliindiskutiralitudivdružinskemkrogu,namrečkakotovključitivpri­dobljenikonceptživljenja.Vprvemtrenutkusemčutilakotočitek,česikristjanipostavimocilje,kisousmerjeni v izboljšanje življenjske situacije.Vsvojiiskrenostisemsimoralapriznati,dasemtakozasidarnanazemlji,davsesvojeciljeusmerjamvto,dasepočutimdobronazemlji,topapomeni,davsvojemokolju–vdružini,vslužbiinsoseščini–namenjamsvojopozornostenakosrečikottudinesreči.Ko semv zadnjih tednihpovprašala tudidrugeznance,semugotovila,davmojigeneracijiinvgeneracijinašihotrokprevladujeusmerjenostvto,dabibilisrečninazemlji.Dejstvo je, da živimo v napetostimed dvema

svetovomaindvemaverskimasistemoma,tudičeseskupnoznajdemovisticerkvipribožjislužbi.VoznanjevanjuevangelijajeCerkevzeloprepričljivoposredovalaveromeddrugimtudispomočjonačelaplačila,namreččeseljudjedržijobožjihzapovedi–kivsebujejotudimnogeprepovedi–bodoprišlivnebesa,čepane,papridejovpekel.Čeposlušamljudiizgeneracijemojihstaršev,dobimvtis,daselahko tisti, ki na zemlji veliko trpijo,potroštajo stem,dajihposmrtičakalepšeživljenje...vsmisluodrešenjaodvsegazemeljskegatruda.Tusemivsiljujejomnogavprašanja...Kakotorej

živeti?Alisrečnoživljenjenazemljinitakovažnokakornebesaposmrti?Včasihslišimoodgovornato,čepripovedujemo,dasenamdobrogodiindanamjetoinonouspelo–»Tipaimašnebesanazemlji...«–kotdanamtosedajšenepripada.Nekisorodnikjeprinekiveselicimenil:Čepažesedajdoživimovčasihnebesanazemlji,namtokardobrode!Ko

bi npr. v pogovoru s klientomv akutni življenjskiborbiposredovalato,daboimelmorebitivnebesihboljše,biverjetnoimelobčutek,daganejemljemresno,dagacelozafrkavam.Čepaznjimaktiviramnjegovosposobnost,dapremagasvojokrizostem,daselotireševanjasvojihproblemov,bospetlahkodvignilsvojpogledprotinebesom,topapomenivkonkretnemprimeruupanje, da sedajo problemirešiti,čelehoče...vpridvseh,kiznjimživijo.Morda je ravno ta razpravaoživljenjskihciljih

odgovornazato,dasevsevečljudi–mednjimipredvsemmladoletniki – oddaljujejo od Cerkve.Cerkevargumentira,dasenemore“obračati”poprevladujočihdružbenihtežnjah–kotstanagnjenjekuživanjuinhrepenenjeposrečnemživljenju.Menisezdi–dovolite,danekolikoprovokativnoizrečemsvojomisel–datakoimenovano“nebeškozavaro­vanje”–vtempomenu,kotsemgaprejrazložila–danesnivečprivlačnoinsetudinedaintegrirativdanašnjiživljenjskikoncept.Podobnokotmnogipsihologiinstrokovnjakisotudimnogivernikiprišlidospoznanja,daseznaravnanostjov reševanjeproblemovdalažeživetikotzvečnimpomirjevanjemintolaženjem,češnapotrpimoinneizgubiloupanjanaplačilovnebesih.Hočemkončatitorazmišljanjesslikomavrice,ki

jovidimosamozatrenutek,kopodežjualinevihtiposijesonce–mavricakotpovezavamedzemljoinnebom–inčlovekom,kičutisvojozasidranostnazemlji...spogledomvnebo,kisepriklonipredspočetjeminsezahvali,dajeprejelmeddrugimtudisposobnostbitisrečenindelitisrečozdrugimi.Izrek“Vsakjesvojesrečekovač”moramosevedarelativizirati,kersmoodvisniodpolitičnegainsocial­negadogajanjavlastnidržaviinklimatskotudiodvsegavesoljstva.Vseenopanam“nebesa”dajejožesedajkotnadomestilozavsetežaveživljenjatričrpalke–upanje,dobrospanjeinsmeh...inverjetnošekaj...topanajvsaksamodkrije.

Helena Breitfuss-Valeško

KAKO TOREJ ŽIV ETI

ČepravseIzraelrazglašazademokratskolaičnodržavo,sevresniciobnašavednoboljkotjudovskivojaškoverskirežim.TakojelatinskijeruzalemskipatriarhFuadTwaloznačilsedanjinačindelovanjahebrejskedržave.IzjavepoglavarjakatoliškeCerkvelatinskegaobredavSvetideželioznačilnostihizra­elskepolitikejepatriarhizrazilvbogatemindobrourejenemporočilu,kigajeimel14.aprilavRimunaPapeškiuniverzisv.Križa,posvečenopajebilosedanjemupoložajukristjanovvSvetideželi.»Tojeprvič,«poudarjapatriarhvporočilu–agen­

cijaFidesjedobilabesedilo–»danekakrščanskamanjšina, ki živi v hebrejski državi, doživlja vse

SV ETA D EŽELAporočilo latinskega patriarha v Jeruzalemu

posledice,kisovezanenato,dajemanjšina.Jepatudiprviprimervzgodovini,daimahebrejskavečinadržavo.Todatavečina,«poudarjapatriarh,»sevesčasobnašainpredvsembrani,kotbibilavresnicimanjšinavskušnjavi,dabiživelakotbogovladna,odSvetegapismanavdihnjenadržava,nepakotlaičnadržava.«Vseeno pa patriarh poudarja, da »Cerkev tudi

vIzraeludelujevokolju,kijevglavnemarabsko­­palestinsko, in se sooča zmuslimani ter izzivihebrejskegasveta.Tapoenistranirespredstavljasvetkoreninnaševere,podrugi,političnistranipapredstavlja‘okupatorja’,tistega,kiimaoblast.«

AVGUST – AM – 2016244

Zločin nad IndijanciLeto1492,kojebilaodkritaAmerika,vsekakor

veljazamejnikvzgodoviničloveštva.ČejezaEvro­pejcedogodekpoenistranipomenilpobegizkletke(gledenato,dasoevropskedeželezjugainvzhodaogro­žalimuslimani),bitežkorekli,dajekajdobregapomeniltudizaameriškestaroselce.Zaradi nasilja osvajalcev,

suženjstva in bolezni, ki sojihssaboprinesliprišleki,jevprvihpetdesetihletihumrlo75milijonov Indijancev. Vtistemčasusta tolikoprebi­valcevšteliEvropainKitajskaskupaj.Okrogleta1500jebilona

Karibskihotokihprisotnihže6.000 Špancev. Ob prihodunaotok,kisogapoimenovaliHispaniola (današnji Haiti inDominikanskarepublika),sovmanjkot40letihiztrebilivsedomačine–milijonIndijancev.ObtemsosiŠpancileta1511sstraniCerkveprislužiligrajo.Dalajimjevedeti,dasosessvojimikrutostmimočnopre­grešili.Takritikapanikajdostiprizadelanadaljnjihosvajalcev(čepravsoseštelizakristjane),kisobilinasledizlatu.MednjimijebilHernandoCortez,kijesesulazteškiimperijnaobmočjudanašnjeMehike.Domorodcisobilitakopodvrženivelikemunasilju,kisogakritiziralinekaterimisijonarjiinceločlanišpanskevlade.OsvajalecFranciscoPizzarojemedInkisprožildržavljanskovojsko,kijijesledilrazpadinkovskega kraljestva. Španski raziskovalci so seviskanjuzlata,sužnjevinzemljerazpršilipovsejjužnoameriškicelini.VSeverniAmerikisoseprvizastalnonaseliliBri­

tanci.Razlogjebilvtem,dasejevEvropinašeltrgzanovuvozniproizvod–tobak.Zaradizemlje,kisojopotrebovalizaplantaže,sejezačelavrstanapadovinpobojev,kisoskozivsozgodovinonaseljevanjakolonialistovzaznamovaliodnosezIndijanci.Tudivameriškiustavileta1787zastaroselcenibilopo­skrbljeno,njihovpregonnazahodsejenadaljeval.Kopajenaseljevanjebelcevdoseglotudizahodnoameriškoobalo,soIndijancezačelipotiskativgete.Nedvomnojeres,dasobiličlaniCerkvesokrivi

nasilja,kisejezgodilonadIndijanci(zgoljto,dasoseimelizakristjane,šenizagotavljalo,dasoživelipoevangeljskihnaukih).Nekateriosvajalcisobilišeposebejnasilni,sajsobiliveteraniosvobajanjaŠpanijeizpodoblastimuslimanov.TudipapežJanezPavelII.jepriznal:»KarsetičeCerkve,priznavasoodvisnost,kijebilamedkrižeminmečemmed

prvimmisijonskim prodiranjem.« Vendar pa biCerkvisposploševanjemdelalikrivico,kajtivelikomisijonarjevjebilostrpnihinzelonaklonjenihprebi­valcem.Tososezavzemalizamiroljubnooznanjanje

vere.MednjimisobilifrančiškanskimenihBernardinodeSahagún,kije živelmed Azteki in raziskovalnjihovenavade,dominikanecAn­tonioMontesionos,ki jezostrimipridigaminastopalprotitrpinčenjudomačinov,našegorelistFriderikI.Baraga,kijemisijonarilmedse­vernimiIndijanci,terbivšikoloninveleposestnik,dominikanecinškofBartolomeodeLasCasas.SlednjijepostalvelikbranilecIndijancev,tako da so ga slednji imenovaliZbiralecnašihsolz.NapisaljetudiknjigootrpljenjuIndijancev,ven­dar je bila v Španiji zelo hladnosprejeta. Las Casas je opozarjaltudinabulopapežaPavlaIII.izleta1517“SublimisDeus”,kjerjele­taprotestiralprotimučenjuIndijancevin nasilnemu pokristjanjevanju.

Španijanihotelapotrditiveljavetegadokumentanasvojemozemlju(doklerdržavanisprejelapapeš­kegadokumenta,tananjenemozemljuniveljal).Zanimivo,dajetabuladandanesprecejprezrta,kojegovoraozločinskostiCerkve…

20. stoletje20.stoletjejebilossvojimi“­izmi”gotovonajbolj

krvavoizmedvsehstoletij,sajjeprineslookrog200milijonovžrtev.Naslednjimiselnivzorecslužilažjimedsebojniprimerjavivsehtrehuničujočihideologijinnjihovesimbolike.

Snop šib s sekiro (fascio)–SimbolizviraodEtruščanov,uporabljalipasogatudiRimljani.VFrancijijebilvčasujakobinskediktaturesimbolrepublikanizma,zasvojegagajefašizemvzelleta1926,kojepostaldržavnisimbol.

Utemeljitelja:BenitoMussolini,Gio­vanniGentile.

Svete knjige:MussolinijevaoziromaGentilejeva “La dottrina del fascismo(Naukfašizma)”.

Glavna mesta spominjanja: državiEtiopijainSomalija(genocidnaddomačini),koncentracijso taborišče na otoku Rabu, vGonarsu…

Krvni davek:fascioinsvastikaskupaj20­40milijonovmrtvih.

Glavne zmote:nacionalistično­imperialistič­natežnja:ustvarisi imperijpolastniželjinaračunsosednjihnarodov.

Sandro Oblak

ZGODOVINA BREZ TABUJEVnadaljevanje in konec

2016 – AM – AVGUST 245

Kljukasti križ (svastika) – Žeodnajstarejšezgo­dovine mitično­­versko zname­njevEvropi,AzijitertudivAfriki inSrednji Ameriki.Odkonca19.sto­letjasogakotarij­ski simbol upora­bljaleantisemitskeskupine vNemčiji

inAvstriji.Nacistisoobrnjenegaprevzelikotznaksvojestranke.

Glavni utemeljitelj:AdolfHitler.Sveta knjiga:Hitlerjev“MeinKampf(Mojboj”).Glavna mesta spominjanja:koncentracijskata­

boriščaAuschwitz,Dachau,Buchenwald…Krvni davek: fascio in svastika skupaj: 20­40

milijonovmrtvih.Glavne zmote:antisemtisko­rasistična,k iztre­

bljenju celega sveta usmerjena težna: ustvari siimperijpolastniželjiinnaračunsosednjihnarodov,potemjihiztrebi.

Srp in kladivo – Izvor simbola jeneznan, prvič paje bil uporabljen voktobrski revolucijileta 1917. Prekri­žanasrpinkladivo(kmečko in delav­sko orodje) pred­stavljata enotnostkmetovindelavcev.Simboljebiluradnovrabiodleta1922.

Glavni utemeljitelji:KarlMarx,FriedrichEngels,VladimirIljičLenin,JosipVisarionovičStalin,MaoZedong.

Svete knjige:MarxovinEngelsov“Komunističnimanifest”,Marxov “Kapital”, Leninova “Država inrevolucija”.

Glavna mesta spominjanja:gulagivSibiriji,Ka­tyn,Kočevskirog,Teharje,Hudajama…

Krvni davek:100milijonovmrtvih.Glavne zmote:razredniboj,kisevednosprevrže

inobrneprotilastnimljudem–revolucijažrelastneotroke.

Glavne skupne točke:–enostrankarskisistem,–popolnnadzornadposameznikom,–terornaddrugačemislečimi,–antisemitizeminprotiverskanaravnanost,–izključitevpolitičneopozicije,–zavezujočsvetovninazor(ideologija).

SKLEPZgodovinske dogodke, pa naj bodo takšni ali drugačni, je vedno treba vrednotiti v luči časa,

v katerem so se dogajali. Nikakor ne bomo trdili, da je Cerkev v vseh zgodovinskih obdobjih ravnala pravilno, vendar pa je bila v 20. stoletju njena vloga večinoma pozitivna, sploh če se ozremo na pogorišče, ki so ga za sabo pustili trije totalitarizmi.

Vzroki za uspeh:Vsemtrem“­izmom”innjihoviutrditvistabotro­

valagospodarskakrizainrazočaranjeljudinaddote­danjimipolitičnimisistemi.Obljubljalisostabilnost,avtoriteto občutek pripadnosti nacionalni državi/brezrazrednidružbi.Vprašanjeje,četudivsedanjikrizinimožennastanekkakeganovega“­izma”.

FrančiškanskakustodijaSvetedeželejeobjavilanovico,dasosekrčanskecerkvevJeruzalemuspo­razumele,dabodoskupajobnovilekapelovbazilikiBožjegagrobavJeruzalemu,eneganajboljobiskanihromarskihkrajevvSvetideželi.Dozačetkapriho­dnjegaletanajbikoszakosomočistilializamenjalidotrajanemarmorneploščetakoimenovaneedikulenadJezusovimgrobomterutrdilipozidavopodnjo.Sporazumcerkva,dabodotonaredile,jepresene­čenje,sajtakoimenovanistatusquoizleta1852,kiurejapraviceposedovanjainuporabenajsvetejšihkrajevkrščanstva,takorekočnedopuščanobenihspremembdnevnihpotekov.Tudiprejšnjigradbeniukrepisobilistežavodoseženialipasplohne.Nazačetkumarcapasojeruzalemskigrškopravoslav­ni patriarh Theophilus III., katoliški frančiškanski

OBNOVA JEZUSOV EGA GROBAkustosPierbattistaPizzaballainarmenskipatriarhNourhanManougian izuststrokovnjakovnastro­kovnemsrečanjuvAtenahzvedeli,vkakozaskr­bljujočemstanjujeBožjigrob.RaziskavatehniškeuniverzevAtenahjepokazala,dajeogroženanje­govastatika.Vzrokzatosopolegpomanjkljivostiizčasazidavepredokrogdvestoletitudiromarji,sajjezaradipovečanevlažnostinačetamaltakotvezivomedmarmornimibloki,poškodbepapovzročajotudištevilneprižganesvečeinsaje.Edikulasedvigujenadkrajem,kisogaženazačetku4.stoletja,kojebilazgrajenabazilikaBožjegagroba,romarjičastilikotkrajJezusovegapokopa.Pozidavanadantičnimistenami jebilaževečkratvnevarnosti,dasebozrušila;dabitopreprečili,sojoleta1947utrdilizoklepomzjekleniminosilci.

AVGUST – AM – 2016246

Kapucinisonajmlajšavejarodovitnegadrevesa,kigajezasadilsv.FrančišekAsiški(obfrančiškanihinminoritih).RedjepotrdilpapežKlemenVII.leta1528.PrinassonajprejzačelidelovatinaGoriškem.Njihovepostnepridigeleta1583vGoriciso»vkrat­kemčasuobrodileobilnesadove«,zatosomeščaniželeli,dabitepridigarjeimelistalnovsvojisredi.20.oktobra1591sokapuciniresprišlivGoricoinustanovilisvojprvisamostannaslovenskihtleh.StaljesredipoljamedGoricoinŠtandrežem.Kapucinisobilipriljudehzelopriljubljeni,zatosovsvojevrsteprivabilimnogemladeizGoriceinokolice.MednjimijebiltudiLovrencMarušičizŠtandreža,sinAndrejainUršule,rojen9.avgusta1676.PoopravljenemnoviciatuvCelju,kamorsoka­

pucini prišli leta1609, je13.marca1700položilslovesnezaobljubekotbratRomuald.Pomašniš­kem posvečenju je oče Romuald postal pridigarštajerskekapucinskeprovince,podkaterojetedajspadaltudigoriškisamostan.Žepredletom1720jebilprestavljenhkapucinomvŠkofjoLoko,kisose tamnaselili keta 1707. Leta 1720 so namrečloškikapucinidobilidovoljenje,dasmejopripravitispokornoprocesijovoblikidramskeigre,kakršnosovodilinavelikipetekkapucinivLjubljaniinNovemmestu.Tamsobilevnemškemjeziku,besedilozaškofjeloškopajeočeRomualdprelilvslovenščino–samaliobpomočiTolminca,očetaAgatangela.»Kersovbesediluposebnostiloškegainkraškeganarečja, vprašanje Romualdovega pomočnika nirazrešeno,mordajebilobesedilonalaščprilagojenopreprostemupredstavljalcu«(MartinJevnikar).Ce­lotnobesedilojeohranjenovknjižniciškofjeloškegakapucinskegasamostana.Rokopisnosilatinskina­slovInstructio pro processione locopolitana in die pa-rasceues Domini(Navodilozaškofjeloškoprocesijonavelikipetek).OčeRomualdjenaprvihstranehrokopisavlatinščinipovedal,dasejeprocesijaza­čelaleta1721naprošnjobaronaEckerja,namest­nikabrižinskegaškofainpredstojnikabratovščinesv.Rešnejgatelesa.Le­tajeprocesijoprirejalainplačala,ksodelovanjujepritegnilašebratovščineraznihmestnihobrtnikov,kapucinipasopriskrbelireditelja.RežiserskeopombevŠkofjeloškempasijo­nu,kakorjetoprvodramskobesedilovslovenščini

krstilaliterarnazgodovina,sovnemščini,latinščiniinslovenščini.OočetuRomualdu,kijebilvoditeljoziromareditelj,nevemoveliko;znanojele,dasejenjegovoživljenjeizteklo22.aprila1748vGorici.

»Poglej, kaj tvojega Odrešenikakošta tvoja dušica«Škofjeloškapasijonskaprocesija,zakaterošeni

znanapisnapredloga–povsejverjetnostijenastalanaBavarskem–jeobsegala13prizorov,kisoseodigravalivsaknasvojemvozu.Sprevodjeodšelizpredkapucinskecerkvenavelikipetekobštirihpopoldnepopridigi.Najboljpoznamoprocesijo izleta1721,izpričanistašeprocesijivletih1727in1728,zadnjajebilanajbržokolileta1780.»Obsežnapesnitevzvečkot1.000verzi,znapot­

kizaposamezneskupine,kisosepomikalepešalinakonjihalijihjenavečjihalimanjšihodrihnosilodoločeno številomož, je edinstvena priča verskevnemeinspektakularnostibaročnegačasa,«piševsvojizgodovinislovenskedramatikeFranceKoblar.Vsakprizorsopredstavilivaščaniokoliškihvasi,kisohodilihkapucinomvLoko,kjerjihjeočeRomualdtedneintedneučil,da»sosizapomnilibesedilo,dasogaznalipravpovedati,sepravkretatinanosilualinavozu,sepravnositivnevajenihoblekah,kijihjebilo278insojihhranilivloškemsamostanu«.PrizoriŠkofjeloškegapasijonaočetaRomualdaso

naslednji:Paradiž,Smrt,Zadnjavečerja,SprevodJezusovihsovražnikov,Krvavipot,Bičanje,Krona­nje,Spokorniksv.Hieronim,Glejte,človek,Kristusnakrižu,Matisedemžalosti,Skrinjazaveze,Go­spodovgrob.»ZatistečaseintedanjoLokojebilatovelikanskaprireditev,kijineprejnepoznejenemoremopostavitiobstrannobenedrugepodobne.Ssodelovanjemvsehokoliškihvasisosikapucinizagotoviliudeležbobližnjeindaljneloškeokolice.Lahko si predstavljamo, da se je na veliki petekpopoldnevLokitrloljudi«(NikoKuret).MirkoRupelv“Zgodovinislovenskegaslovstva”

(Ljubljana1956)priznava:»Slovenskaškofjeloškaprocesijajesvojevrstnobaročnodramatičnodelo,spretnozgrajenozaučinkovitoizvedboobmnožič­nemsodelovanjupreprostegaljudstva.Odlikujesezobsegom,uspeloverzifikacijoinnaživorecitiranje

naša kulturaSilvester Čuk

Oče ROMUA LD MARUŠIČ ŠTA N DREŠKI9. AVGUST 1676 – 22. APRIL 1748

V dobi katoliške obnove po reformaciji so bili na Slovenskem najbolj de-javni redovniki: ob jezuitih predvsem kapucini. Pri svojem prenoviteljskem delu so segali po sredstvih, ki so tedaj veljala za sodobna. Eno od teh so bile pasijonske procesije – dramatični prikaz Kristusovega trpljenja.

Najbolj znamenita je škofjeloška procesija iz leta 1721, ker je bila v slovenskem jeziku. Škofjeloški pa-sijon, prvo ohranjeno slovensko dramsko besedilo, je po nemški predlogi priredil oče Romuald Štandreški.

Vabljiva navzočnost kapucinov

2016 – AM – AVGUST 247

preračunanodikcijo ter se tako ugodno razločujeod večine slovenskih slovstvenih izdelkov tistegačasa.Važnajetudikotprvapisanapričaorazvojuslovenskegledališkeumetnosti.«France Koblar pa poudarja, da besedilo ško­

fjeloškega pasijona v poučnemnamenu »odkrivazgodovinočloveškegagrehainnjegoveposledice,v spodbudnem spremlja Kristusovo trpljenje inodrešenje,vvsempaobujavestlahkomiselnemugrešnikuingaopominjahpokori.«

NadfilmomVaruhizapuščinesembilprecejraz­očaran,kljubtemupamiedenizmednajsrhljivejšihprizorovizfilmakarnegreizglave,sajmenenehnospominja na grozote, ki se trenutno dogajajo naBližnjemVzhodu.VfilmuesesovskipoveljnikWegnernadzirauni­

čenjeumetnin,kisojihnaropalinacisti:zakladov,namenjenih za “Führerjevmuzej” v avstrijskemLinzu,okateremjesanjalHitler.Kopazaveznikileta1945obkolijoNemčijo,seHitlerodloči,dačeoninnjegovizvestipodanikinemorejoobdržativsehmojstrovin,jihnebodoimelinitinjihovipravilastni­kinitiprihodnjirodovi.IntakoseWegnerssvojoesesovskočetico,oboroženozmetalciognja,spravinapožigslikezasliko,vključnozRafaelovimPortre­tommladeniča.Kotizvemokasneje,jebilpoveljnikWegner,predensejeprelevilvuničevalcaumetnin,višjinadzornikvkoncentracijskemtaborišču.Nacističnouničevanjenakradenihumetninjebilo

dejanjeneupravičljiveganasiljaprotievropskikul­turnidediščini,služilopajevpodporoizprijeniide­ologiji–kotdodatek,napodročjukulture,dostiboljizprijenemunacističnemupobijanjuJudov,Slovanov,Romov,duševnobolnihinvsehtistih,kisosodilivkategorijo“lebensunwertesLeben”:“življenje,ne­vrednoživljenja”.Podobnoneupravičljivouničevanjestarodavnihkulturnihsrediščinpredmetovsedanesdogajatam,kjervIrakuinSirijivihračrnazastava“Islamskedržave”.Pravtakosedogajatudidrugigenocid,tokratnadkristjani.Džihadisti“Islamskedržave”rutinskouničujejo

križeinropajozvonoveizkrščanskihcerkvanaob­močjih,kijihnadzorujejo,meljejovprahkrščanskepodobeinkipe,skrunijokrščanskegroboveinpočne­jovsemogoče,dabiuničiliumetninekrščanskecivi­lizacije,kisegavobdobjeapostolov.Toda,podobnokotprinacistih,nadljudmiizvajajošehujšegrozo­te.Naobmočjihpodnadzorom“Islamskedržave”kristjane,kisenisopripravljenispreobrnitivislam,pobijajozobglavljanjemaliskrižanjem.Posilstvo,kigaponorelidivjakirazumejokotverski“bonus”,predinponasilnemdejanjunadkrščanskimižrtvamipa“molijo”ksvojemuStvarniku,jerutinskosredstvonadzoravtehenklavahislamskegaskrajništva,odkoderkristjaneprodajajovsuženjstvo,tudispolno.Zadnjikulturniizgredislamskihskrajnežev,kije

dvignilvelikoprahu, jebilouničenjeveličastnegakamnitegasamostanasv.ElijevMosulu.Kotjeza­

pisalaneutrudnaborkazačlovekovepraviceNinaShea,sosamostan,tisočletjeinpolsrediščekrščan­skegačeščenja,»spremenilivkupkamenja«z»od­ločnimizamahimacol,ritjembuldožerjevinuporaborazstreliva.«Sheajevašeugotavlja,kakojenamernouničenjesvetegakrajatudimetaforaza»genocidnadiraškimikristjaniinnjihovocivilizacijo.«Mučeništvojevsakdanjiprizorpovsodtam,kjer

nanebunadMezopotamijovihračrnazastava“Is­lamskedržave”.Kristjani,kisoselahkozzasedene­gaobmočjaumaknili,sototudistorili.InvendarsenemorejozatečivbegunskataboriščapodupravoZdruženihnarodov,kjersopravtakopogostotarčenasilja islamistov. Ameriško zunanjeministrstvoiraškekristjane,kipredteroristi“Islamskedržave”bežijo v avtonomnoKurdsko republiko, označujekot“notranjerazseljeneosebe”,kinimajopravicedonaselitvenadrugihobmočjih.Intakosoiraškikristjani obtičali v razpadajočih taboriščih, brezsvojedomovineinbrezzakonov,insepogrezajovvseglobljiobup:vKurdskirepublikinamrečnimajozakonitepravicezadelo,zavožnjoavtomobilaalizaodprtjebančnegaračuna.Kardobesednopomeni,danimajoprihodnosti.Voditelji iraških kristjanovmoledujejo zahodne

države,najsprejmejonjihoveljudiskupajzduhov­niki,dabisitikristjanilahkoznovazgradiliživljenjeinohranilisvojokulturo.Odzivzahodajebildoslejstrahopeteninkrut:nadškofBasharWardaizErbilajezaskrbljenimameriškimkatoličanomzaupal,dasoštevilninjegoviljudje,kisozaprosilizaameriškevizume,močno razočarani nad sistemom, saj ponjihovem krivično nagrajujemuslimane, njihovetlačitelje,alipaneobsojapreganjanjakristjanov.KarnasvračavobdobjeVaruhovzapuščine.Fran­

klinRoosevelt inWinstonChurchillstatakratobazavrnilaprednostnozaščitojudovskihbeguncevprednacizmom,kerstasebala,dabostastemužalilaprotisemitskedejavnikevpolitičnikoaliciji,kistajovodila.Danessezahodnipolitikiočitnobojijo,dabonjihovaobsodbagenocidanadkristjanialipomočkrščanskim beguncem razumljena kot znamenjenespoštovanjadoislama.Intojesramota.Senca,kijoodločitvev30.in40.

letihprejšnjegastoletjadanesmečejonazgodovin­skislovesRooseveltainChurchilla,bimoralaveljatikotopozorilovsemzahodnimpolitičnimvoditeljemdanašnjegačasa.

George Weigel

ISIS, GENOCID IN NAŠ ČASGeorge Weigel je katoliški teolog in eden izmed vodilnih ameriških komentatorjev o vprašanjih vere in

javnega življenja. Svoja razmišljanja redno predstavlja na blogu First Things, v tokratnem zapisu pa vleče vzporednice med grozodejstvi islamskih skrajnežev in Hitlerjevih privržencev v času druge svetovne vojne.

AVGUST – AM – 2016248

Obseg raziskave1.november2014–31.oktober2015

Mesto na World Watch ListZ68točkamijeKenijana16.mestunaWorld

WatchListizaleto2016.Lanijemedvsemiposkočilanajveč;imelajesamo63točkinjebilana19.me­stu.Toposlabšanjejepripisatipredvsemvelikemušteviluumorovzaradivereinpritiskanakristjaneskorajpovsodvdeželi.Umor148študentovnauni­verziGarissajebiledenoddogodkov,kijepretreseldeželoinvessvet.

Viri preganjanjaVKenijipovzročajopreganjanjekristjanovislam­

skiekstremizem,vmanjšimerirodovniprepiri,palaičnanestrpnostinorganiziranakorupcijaterzločin.

Islamski ekstremizem:ČepravjeKenijavečinskokrščanska(82%prebivalstvajekristjanov),je is­lamskiekstremizemnajmočnejšivzrokpreganjanja.Odkenijskegaprebivalstvaje10­15%muslimanov,večinaodnjihsosuniti.Muslimanskoprebivalstvo,ki jevglavnemnaseverovzhodu inobalnempo­dročjuKenije,jeparaztresenotudipovsodpode­želi,jezačeloreagiratinarazkrojkenijskedružbe.So pod vplivom radikalnih islamistov iz Somalijeinmuslimanskih politikov, ki zastopajo pretežnomuslimanskavolilnaokrožjavKenijitersehočejoznebitiCerkve iz svojihokrožij.Naseverovzhoduse kenijskimmuslimanompridružujejomilitantniislamistiizSomalije,kinačrtnopreganjajokristjane

insoodgovornizastotineumorovzgoljzaradivere.Rodovni prepiri:VKenijijedomavečkotštiride­

setrodov.Naseverudeželegrestaislamskiesktre­mizeminrodovniprepirizrokovroki.Dopreganja­njanajvečkratpride,kosečlaniroduspreobrnejovkrščanstvo,lahkosopananarodniravniposledicapolitikov,kipoudarjajotradicionalnevrednoteve­rovanj. Tak je bil primer kenijske zakonodaje, kidovoljujemnogoženstvo.Zakonprviženinedajeniti “pravice do soglasja”, čemož hoče drugo alivečžena.Kernobenaoblikakrščanstvanepriznavamnogoženstva,tolahkovodivmnogihprimerihdoločitev.Stempazakonodajaslabivrednoteinnačelakrščanstvainpovzročarazkrojkrščanskihdružin.

Laična nestrpnost:Tojevkenijskidružbinovde­javnik.Vladarinevokvirnoveustavesvojopolitikoglede javnih ustanov in civilne družbe. Nekatereoblike politike, na primer načrtovanje družine invzgoje,neupoštevajoverskihozirov.

Organizirana korupcija in zločin:korupcijasevKenijibohoti.PomednarodniocenijeKenijamed175državamina145.mestu.Kotprimer:poročajo,dakenijskivojaki,kisebojujejovSomaliji,sodelujejopritihotapljenjuogljainsladkorjainstemzaslužijomilijonedolarjevnaleto.Sotudikrajevnaporoči­la,dajeal­ŠababuspelaprimorilskemnapadunauniverzoGarissa,ker jepodkupilavarnostnikezavnosorožjainmunicije.Naseverovzhoduporočajotudioal­Šababinnjenihpodpornikih,daslužijozuvažanjemsladkorjaindrugihdobrinprekoprista­niščaKismayotako,daplačujejomilijonešilingovdržavnimuradnikom.Vtejlučijetrebagledatitudinapreganjanjekristjanov.Podkupljeniuradnikinepostopajoprotitistim,kipreganjajokristjane,topapovzročanovadejanjapreganjanja.

DogajanjeTrebajepoudariti,dapreganjanje,kigaizvaja

islamskiekstremizemvsebujeelementeetničnegačiščenja,sopašedrugadejstva,kijihjetrebapo­znati za razumevanjepreganjanja,ki jevozadjukenijskedružbe.NajprejimaKenijazelozamotanoetnično sestavo, ki igra svojo vlogo v vsakdanjipolitikidržave.Kenijajeimatudikrščanskovečinoinobčutnomanjšinomuslimanskegaprebivalstva.Okrog82%kenijskegaprebivalstvaseimazakri­stjane,medtemkojemuslimanov10­15%.Jepamuslimanskamanjšinapostalapolitičnoaktivnainmočnanamnogihpodročjihvdeželi.Edenodkenij­skihpolitičnihvoditeljev,podpredsednikWilliamRutojetrenutnoobtoženecmednarodnegakriminalnegasodiščavHaaguzaradivodenjapovolilneganasiljavčasusplošnihkenijskihvolitev2007­2008.DodatnoKenija trpi še zaradi občasnih izbruhovetničnegaalirodovneganasilja.Toimapogostopolitičnoraz­sežnost;nasiljepovolitvah2007­2008(zakatere

preganjanje kristjanov

KENIJAPorteAperte

t

2016 – AM – AVGUST 249

kaže,dasobilehudopogoljufane),jedoberprimer.Trebajetudiupoštevativlogo,kijoimavera.Še

donedavnegaKenijaniimelazgodovinemedverskihspopadov.Kristjanisozasilosobivalivrelativnemmiru.Tosejevzadnjihletihpopolnomaspremeni­lo.Predvsemseverovzhodnainobalnapodročjasopostalažariščeradikalneislamskedejavnosti,kijeglavnivzrokverskeganasilja.KenijaimadolgomejosSomalijo,tampaniosnovnegamiruintrdnosti.Polegtegasokenijskeoboroženeenotevmešanevsomalijskezadeve.Velikoštevilobeguncevizra­znihsosednihdržav,tudiizSomalije,jenašlosvojepribežališčevKeniji.NapolitičnempodročjujebilvKeniji leta2010referendum,ki jeodobrilnovoustavoznovooblikovanovlado.Vpreteklemletujevladapoostrilasvojnestrpnisekularizem,nedabidalaprostorinsvobodokristjanom.Vtemozirusivlada izmišljanoveoblikepolitike in jih izvaja,čeprav nekatere od njih nasprotujejo nekaterimosnovnimkrščanskimnačelom.Klasičenprimerjenačrtizobraževanja,naspolutemelječapolitikainnjenedrugeoblike,kibihoteleCerkveuklonitialijihuničiti.Važnajetudirazširjenostkorupcije.VKenijisebohotikorupcijavjavnihustanovahinnjenvplivnavarstvodržavljanovjemočan.PolegtegajetukajšeMombasaRepublicanCouncil,skupinakidelazaodcepseverovzhodainobalnegapodročjaodKeni­jeinjokenijskeoblastipovezujejosterorističnimiskupinami,kotjeal­Šabab.Naobalnempodročjusoporušilivečcerkvainmnogokristjanovjebiloprisi­ljenihzapustititopodročje.VsetojeKenijipovečalonegativnetočkevWorldWatchListe.

Vrste preganjanih kristjanovVKenijisotrivrstekristjanov:Zgodovinske Cerkve:TevrsteCerkvajemogoče

najtivraznihdelihdržave.Preganjanjejeodvisnoodkraja,kjeržive.Napodročjih,kjerprevladujeislamjepreganjanjeislamskihekstremistovzelohudo.

Spreobrnjenci:(predvsemizislama):Tikristjanisovečinomanapodročjih,kjerjeislamvvečini,torejpredvsemnaseverovzhoduinobobali.Preganjanje,kigaobčutijo,jedrugačnoodtistega,kijenaperjenoprotiostalimkristjanom.

Netradicionalne protestantske skupnosti(binkošt­ne inkarizmatičneCerkve):najti jih jepovsodvdeželi.Taskupinajenajboljdejavnavdeželi,zatosetudisoočaznajostrejšimipreganjanji.

Življenjska področjaZasebno področje:karzadeva islamskiekstre­

mizem,čutijovzasebnemživljenjunajvečpritiskaspreobrnjenciizislama,vendarnesamooni.Spreo­brnjencivvečinskomuslimanskemseverovzhodneminobmorskemdeludeželesesoočajossmrtnone­varnostjo,čeodkrijejonjihovospreobrnjenje.

Družinsko področje: tudi tukaj je najhujši pri­

tisknaspreobrnjenceizislama,pritiskpaobčutijotudi druge vrste kristjanov. Nekateri od skupnihproblemovso:odrekanjepravicedogroba,prisilnemožitve,nadlegovanjekrščanskihotrok.

Skupnostno področje:Naobmočjih,kjersomu­slimani v večini, je skupinsko življenje kristjanovveliko težje kot drugje.Glavni preganjalci so pritemneposredničlanidružinealičlaniširšedružine(zaspreobrnjenceizislama),patudinekrščanskiinetničniskupinskivoditelji.

Narodno področje:preganjanjevokviruvseganarodajeskupnovsemoblikamkrščanstva.Podpi­hovalcitehprocesovsovladniuslužbenci,političnestrankemuslimanskega značaja in zveza verskihvoditeljevinnjihovihposnemovalcevtakoimenova­nihfanatičnihskupin.Natempodročjujevidnatudivlogaorganiziranekorupcijeinzločina.

Cerkveno področje:cerkvenopodročjeobčutivKenijipreganjanjepredvsemtam,kjerjeproblemislamskega ekstremizma. Kot rezultat je postalonevarno zidanje cerkva in dejavnost v cerkvah.Kombiniranvplivislamskegaekstremizma,rodovnihprepirov,laičnenestrpnostiinorganiziranjekorup­cijeterzločinajezaCerkvenarediloživljenjeboljkomplicirano,kotjebiloprejšnjaleta.Organiziranakorupcijainzločinstajavnimustanovamonemogo­čilavarovatikristjane.

NasiljeVčasu,kigazajematoporočilo, jebilaraven

umorov zaradi vere visoka. Islamisti so pobili nastotinekristjanov.Primeri:28kristjanovjebiloubi­tihnaavtobusuizMandere22.novembra2014;36delavcevvkamnolomujebiloumorjenihvManderi2.decembra2014;nakrščanskiuniverivGarissijebiloumorjenih147študentov2.aprila2015;vkamnolomuvManderi jebiloponovnoumorjenih14kristjanov7.julija2015.Večinaodtehjebilaumorjenanačrtno,sajsonajprejločilikristjaneodmuslimanov.

Bodočnost?Včasu,kigazajematoporočilo,ješteviloumorov

izverskihrazlogovdramatičnonaraslo.Niupanja,dabikenijskavladalahkozaščitilakristjane.Temujevzrok,dajevdeželipriznanakorupcija.Vvečiniprimerovzločinovpolicijaniizvedlapreiskave.Kr­ščanskidelkenijskedružbejerazočarannadtem,damuslimanskeskupnostineobsodijojasnonasiljanadkristjani.Vprihodnjihletihnividetimožnosti,dabivsiljivonasiljenadživljenjemkristjanovponehaloinbinekaterikristjanizapadliskušnjavibranitisessilo.Bodočnostbibilomogočepovzetitakole:1.kaže,dabodomuslimanišenaprejnapadalikristjane;2.odnosmedkristjaniinmuslimanisebošeposlabšal;3.rodovniprepiri,laiškanestrpnostinorganiziranakorupcijaterzločinbodošehujši.

Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel:Služabnik ni večji kot njegov gospodar. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.

Jn 15,20

AVGUST – AM – 2016250

Ne vem, če vam je znano naslednje dejstvo:japonsko otočje se vije kakormorska kača protivelikemu južnemu otokuKjúšu (po naše pisano)in–zemljepisnorečeno–neravnodalečodnjegajemednizkehribeinotočkerazpredenoozemlje,kigaJaponciimenujejoOzemljeKinki.MedtemihribisesvetlikatakoimenovanoNotranjemorje,poan­gleškoInlandSea,pojaponskoSetonájKai(MorjeSetonáj).Letainletasovtemmorjuribarili,iskalidragoceneškoljke,zladjamiohranjalitrgovskestikemedotoki–skratka:bilojemirno.Todapredletijenaenkratneopaznopriplaval–pribelemdnevu–morskipesinnapadelničhudegaslutečegaribičaingatakoobžrl,daodnjeganiostalodosti,adovoljzarekonstrukcijotragedije.BajejebilkrivnenadendvigtemperaturevodevTihemoceanu,kijepove­zanzNotranjimmorjem.OdtlejstražijotoNotranjemorjenočindanžezaraditakovelikihgospodarskihinteresov,amoralbirečinajprej:zaradigostonase­ljenihmestinnaselij,kijimjemorjeneizčrpenvirdohodkov–pravzaraditoplegainsuhegapodnebja,kiomogočabogatopoljedelstvo.Še en “odtlej”: kjerkolime ob japonski obali

mirnomorjepovabi,daga“okusim”splavanjeminpredenseodločimzaplavanjevprašamblizuživečeljudi:»Oprostitevprašanju:alijeobalavarnapredmorskimipsi?«Ponavadimeskrbnopreletijozočmi,alisemdovoljdebelzatovrstnokosilo,potem–tudiponavadi–rahlosmehljajeodgovorijo:»Ninevarno–uživajtemorje!«Intuditokrathočemuživati.Zdisemi,dajemor­

ječudovitamojstrovinanašegaljubegaStvarnika.Počasisespuščamvvalove;prvič,dasenavadimnatemperaturo,kisevčasihrazlikujeodobaledoobaleinmedplavanjemven.Telosehitrosprijaznizmorskovodo–vsajmenise takozdi,ačlovekmorapoznatisvojovzdržljivostinsezanestinanjo.Oh,kakoprijetnojeplavati!Telonivečtežko,ne

privlačigavečzemljavtejalioniobliki,čutiseenozvalovi–topaseveda“večalimanj”zavisiodnačinaplavanja.Vseeno:izvalovsesvetzdidrugačen.Nekajmespeče,rahlo,aobčutljivo.Predočmiso

samivalovi.Tudisemseprevidnospuščalvneznanomorje,danetrčimobskalealitrnovogrmičevje,kigajevčasihkardostiobobali,vendarleposkritega,karzadevatrne.Pamordajeleensamneznanob­čutek,kigabomorskasoloprala...Aspetmenekajspeče.Talpodsebojnečutim,avpopoldanskemsoncu,kiprodiravvalove,seozremvglobinoinokolisebe.Izglobineplavajo–nekevrstemeduze.Nisovelike,avsesenamerijovmojtrebuh.Otepamsejih,ajihjevednoveč.Rdečkastebarveso;morda

ponaravi,mordavodsevupopoldanskegasonca.Otepamsejih.Pečeme.Nemoremsejihotresti.Zdisemi,damenapadajozvelikimveseljem.Mordaleznaravnimveseljem,amenepeče.Kmalusemspetnaobali.Prsaintrebuhsokrasnordečainpečekotvrag ...Proti tovrstnibolečininibilonaobalizdravila,vsajnihčenivedelzanj.Lekarnajebilavprecejoddaljenemmestecu.Zmrzlosladkovodosemsiskušalomilitipekočino;malcejepomagalo,akaketriuresemmoralpotrpeti.Poznejejepovedalististariribič,kisemgabil

vprašalzamorskepse,dasevakdanpoštirihpopol­dnevsajnatemdeluobalepojavijomeduze.Njihovstrupdaninevaren,aboli.Inpripomnilje:»Vprašalistemezamorskepse;moralibimevprašatitudioribahdrugačnesorte.Menilsem,datoveste,kergovoritetakorazumljivojaponščino.«Priklonimse,dasemuzateprijaznebesedevidnozahvalim.Tosozadnjidneviseptembra,taprijaznatoplota,

kinasvseobdaja,azavečinoJaponcevjemorježepremrzlozaplavanje.Zdajlahkopovem,česarnisemhotelomeniti takojnazačetku:bilonas ješest:oče,mati,njunahčiinsininsorodnica.Slednjajenaenkratodkrilaprijateljico–mendapodolgemčasu–inčistonaravnosenamjezdelo,dastaseponekajprijaznihbesedahnapotilinagrič,kjerjeprijateljicamendaimelasvojohišico.Predplavanjemsmosezmenili,dasedobimonakoncunaseljainsicervljubkičajniciobboruzvejaminadstreho.Trijesmoostali–sinjemoralnavajezarugby.Čaj­nicajeprecejoddaljenaodobale,jepazatopolnaprijetnedomačnostiinnudisobe,kjerselahkomirnoporazgovorimo,nedabinasposlušalitudiljudjeprisosednjimizi–sobaimalastnavrata.Takosenamlahkopridružijotudidragibralciindragebralke.Gospodovoosebnoime(okrstnemlahkogovori­

mosamoprikristjanih)jeTákaši(ponašepisano),gospejeimeNášiko(ponašepisano)innjunuhčeri,edinikatoličankivdružini,jeimeÁiko,skrstnimime­nompaTomazína(manjšalnicasv.TomažaAkvin­skega).JevzadnjemletnikunašekatoliškeuniverzevTokiuinbiradanadaljevalaštudijkristalografije.Šedanesnevem,kateradeželavzhodneAzije

jevzgojilačaj,kismogapili;dehteljeinjebiltakočajnegaokusa,daganibilomogočeprimerjatissicerdobrimičaji,kijihnaJaponskempijemotakorekočvsakdan.Stropnasvetilkasejedrobilanalučkevčaju,vsajtakosenamjezdelo.Tomazinosomikaliodsevivčaju,očeinmatipastačajskorajsrkala;skušalsemjuposnemati.GospodTákašimenagovoris“profesorjem”;nekatoliškiJaponcimendarajena­slavljajo“gospodtointo”kotpa“gospodmisijonar”.

misijoniP. Vladimir Kos

iz mojega ne več lepega misijonskega cekarja

NI NUJNO,DA JE GOST S AM MORSKI PES

2016 – AM – AVGUST 251

➧

»Zženosvahvaležnazatemeljitovzgojo,kijonudivašauniverza.Najinproblemje,«tusezazrevTomazino,kispovešenoglavostrmivčaj,»porokanašeljubljenehčere.«Molčejuzačudenpogledam.»Študent druge tokijske univerze, rojen v eni

izmeddržavzahodneAzije,jesrečalTomazinonameduniverzitetnihplesihinkojeodkril,dasodragikamnizaTomazinonekevrstestrast,jijeizpovedal,daimatudisampodobnostrast.Intakostaseodlo­čilazaporoko.Biljepripravljen,čepravnekristjan,dasesTomazinopripravinaporokostedenskimiobiskipriduhovnikuvcerkvipoleguniverze.Jazde­lamnaObrambnemministrstvuinvečkratpotujemvinozemstvo,posebnovAmeriko.Skušamustva­ritinekajčistonovega,zakar imamvsopodporonadrejenih. Ko sem se pred enimmesecemvrnils tovrstnega potovanja, nisem v svoji sobi našelnekajsilnozaupnihskic–izginileso.IzginiljetudiTomazininbodočimož...Innajinaljubljenahčiganemorepozabiti.«ObrnemsekTomazini:

»GospodičnaTomazina!Takokotvitudijazljubimdragocenekamne,naprimersmaragde...Ensampristensmaragdmenapolnisčudovitimveseljem.MojznanecvEvropijekupilsmaragd,kipasejeizkazalzasintetičenproizvod.Obpravemsmaragdusejepodlučjošeboljsvetlikalkotpravismaragd,ampaknevtistihbarvah,kisobiletakoznačilneinprikupnevizvirnemsmaragdu.GospodičnaToma­zina–alisiželitemoža,kiboizžarevalnepristnost,čepravvmnogihbarvah?Alivamboprisrcumož,čigarljubezenjepristna,vsakdanosrečujoča,pre­prostavprimerishlinjenoljubeznijo,atrdnakotdiamant?Veselitese,daniprišlodoporoke–davasšečakapravismaragd,takodragocen,dagaskušajoposnematisintetično,sajveste–sintetičnaljubezenostanesintetična.«Nevem,alisemTomazinozarespotolažil.Našemu

nebeškemuMisijonarjusemjošeposebejpriporočil.Inšedanesupam,dategaprispevkavAveMarianebonihčebralvpovezavizjaponskimObrambnimministrstvom–sonamrečprecejnervozni.

leti in bi ga jaz imenoval »desant na osamosvojitev«.Komuniste je vedno skrbela sodba zgodovine. Zelo skrbijo, da v

zgodovino ne bodo zapisani kot pristaši zločinske ideologije. Skrbi jih, da se o njihovih zločinih ne govori in da se pozabijo. V zgodovino hočejo biti zapisani kot “oh in sploh” ljudje. Nič čudnega, če režimski zgodovinar v “stroko” uvede novo literarno zvrst “avtorizirana biografija”. To je knjiga, v kateri piše samo tisto, kar slavljenec želi, da se o njem zapiše in služi samo temu, da počaščenega predstavi kot zgodovinsko velepomembno osebo.

Desant na osamosvojitev je proces, ki ga skozi medije in režimske pravljičarje peljejo kontinuitetniki z namenom, da se predstavi le-te kot ključne akterje naše samostojnosti. Po četrt stoletja, ko je vsakomur ja-sno, celo jugonostalgikom(!), da Jugoslavije več ne bo in da bo Slovenija samostojna tudi ostala, je potrebno očistiti in na novo napisati vlogo komunistov, kontinuitete. Brez sramu to delajo po starem receptu laži, laži, laži, bo že nekaj ostalo. Narod, ki ni premogel niti toliko spomina, da bi se spomnil kdo mu je dolga desetletja kratil svobodo, kdo mu je

Ovadba zoper zadnjega partijskega sekretarja Milana Kučana, ker je razorožil vojsko, ki ji je bil poveljnik, ne sme pustiti nikogar nepri-zadetega. Smo namreč edina država na svetu, ki je na začetku svoje demokratične poti na čelo postavila človeka, ki si samostojne države ni želel. Smo tudi edini, ki bivšemu partijskemu sekretarju dovolimo, da se je povzpel na stolico “učitelja demokracije, kar je samo po sebi nesmisel. Kučan je namreč večkrat javno povedal, da Slovenija ni njegova izbira, zato pravilno sklepa vsak, ki trdi, da je bil proti osamosvojitvi. Glede na to Kučan tudi ni dvomil, ko je podpisal ukaz, ki je koristil njegovi, t. j. okupatorski vojski, ki je na svojih čepicah imela isto partizansko rdečo zvezdo kot krvniki slovenskega naroda. JLA je namreč bila naslednica in varuhinja partizanske dediščine. Nihče ne dvomi, tudi tožitelji ne, da bo krivosodni sistem obtožbo zavrgel. Sistem, ki je še globoko v totali-tarizmu, sistem, ki preganja osamosvojitelje, ker so se bojevali za našo državo, za našo domovino, ne bo preganjal partijskega sekretarja, ki je razorožil našo vojsko. Kljub vsemu mislim, da je obtožnica potrebna, ker tako ne bo prišlo do zaključka procesa, ki so ga zagnali pred nekaj

“za narodov blagor”P. Bernardin Sušnik

EPPUR SI MUOV E –PA SE LE PREMIKA!

Tako je zagodrnjal Galileo Galilei, ko so ga prisilili, da je preklical svojo trditev na podlagi astronomskega opazovanja. Tako sem zagodel tudi jaz, ko sem si “od blizu” ogledoval stanje v Sloveniji. Na videz imajo še vedno vse v rokah komunisti, se jim pa vedno bolj izvija iz rok, tako da so že kar panični. Kot smo rekli včasih: na vse, kar naredijo bodisi v gospodarstvu bodisi v politiki, pritisne hudič svoj rep. Prvi jih je dobil po glavi tisti, ki se je vedno kril v ozadju, čeprav se k njemu stekajo vse niti – Kučan. Bil je svojevrsten užitek videti ga na proslavi 25-letnice osamosvojitve 24. junija letos sedeti v prvi vrsti, ko je črnogledo buljil v tla in ni niti enkrat zaploskal ob govoru tistega, ki ga je sam zrinil za predsednika vlade.

Tako je to popisal dr. Andrej M. Poznič na spletni strani Časnik.si pod naslovom “Kučanu se je tresel glas”.

AVGUST – AM – 2016252

Petindvajsetletnica osamosvojitve Slovenije je primeren trenutek za analizo preteklega obdobja, še bolj pa za strateški premislek o pri-hodnosti. Čeprav ne spadamo med “stare” države, smo uspeli prestopiti mejo polnoletnosti in nam zato romantična naivnost v razmišljanjih ne pritiče več.

Že poenostavljen pogled pokaže, da smo Slovenci še vedno ponosni na osamosvojitev, ne pa na stanje v državi. Po četrt stoletja je povsem jasno, da smo od lastne države (ne samo v ekonomskem smislu) pričakovali bistveno več. Eden najbolj problematičnih signalov zadnjega obdobja je množično izseljevanje mladih in izobraženih, skratka najbolj perspektivnih kadrov. Njihovo sporočilo je jasno: “Ker v Sloveniji ne vidimo več svoje prihodnosti, jo zato iščemo v tujini.” Po nekaterih najbolj pesimističnih ocenah gre za kadrovsko katastrofo enake dimenzije, kot jo je v devetde-setih doživljala Srbija. Odhajajoči intelektualni potencial kot najpogostejši razlog za izselitev navaja brezizhoden položaj, saj zaradi klientelističnega

modela, kljub nesporni strokovnosti, ne more napredovati.Nastanek rdečega plemstva

Plemstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije. V Evropi je doživelo svoj vrhunec od srednjega veka vse do poznega 18. stoletja. Z razvojem meščanstva po francoski revoluciji je plemstvo izgubilo prejšnje privilegije in moč, čeprav si je v številnih evropskih državah do danes ohranilo veljavo, zagotovilo koeksistenco in pomemben položaj v družbi. V preteklih letih smo v Sloveniji dokončno ustoličili tako imenovano rdeče plemstvo. Začetek negativne selekcije se je pričel že precej prej in je svoj cilj dosegel v desetletja dolgem procesu, v katerem so bili najbolj vneti nagrajevani za svoja gnusna ravnanja s slovensko poslovno in intelektualno elito. Njihova vloga pa se je v slovenski družbi – ob spoznanju, da do lustracije nikoli ne bo prišlo – trajno utrdila šele desetletja po osamosvojitvi.

V svojem bistvu gre za eno najbolj perverznih iger slovenske po-

Kadar je na človeku dovolj umazanije, se na njem zarede uši in drugi zajedalci. Tako se je tudi na komunistični umazaniji Slovenije zaredila mno-žica zajedalcev, ki jih je Edvard Ofentavšek na NOVA24TV označil kot “rdeče plemstvo” in objavil pod naslovom “Slovensko ‘rdeče plemstvo’ in njegove perverzne igre”. Pa ne plemstvo zaradi plemenitega rodu, ampak kot tisti sloj, ki izkorišča in izsesava svoje podložnike.

pobil najboljše fante in može, kdo ga je pahnil v gospodarsko bedo in zaostalost ter je postavil sebi na prvo mesto partijskega sekretarja, danes, po totalni prevladi udbomafije ali levičarstva, ne zmore spomina na svoje junake, ki so pamet in življenje zastavili za svobodno in de-mokratično Slovenijo. Vlada je bila Demosova ali Peterletova, krščanski ljudje so prispevali kritično maso in nosili breme odpora, Janša je bil obrambni in Bavčar notranji minister, oba sta kot prijatelja garala za našo samostojnost. Komunisti, t. j. Kučan in njegovi, so ves čas le ovirali to delo in pogojevali svobodo s totalitarno dediščino. Njihova vloga je bila povsem primerljiva vsaki peti koloni. Njihova drža je bila (in še vedno je) sovražna do Slovenije in slovenstva. Njihov internacionalizem je povsem ponotranjen, zato pa tudi zdaj, ko nenehoma vladajo naši državi, le-to pojmujejo kot plen, ki ga je potrebno izropati. In točno to delajo. Mediji so se že naveličali pisati o novih in novih milijardnih zadolžitvah, ki jih ponavljajo leve vlade. Pa kaj bi, saj vse tiste milijarde potem pretočijo v svoje žepe in jih re-investirajo v projekt »večno ostati na oblasti«. Mi pa, državljani, ki vdani v svojo usodo, na vsakih volitvah ponovimo izvirni greh naše demokracije: večinsko volimo kontinuiteto in potem hočemo nove čase in nove ljudi. Opazovalec bi upravičeno vzklikal: »Saj so zmešani!«

Ne, spoštovana javnost, Kučan ni maral samostojne, neodvisne in demokratične Slovenije, a je kljub temu hotel postati njen predsednik. Kaj ni to absurdno? Še bolj pa je žalostno, da mu je uspelo trikrat! Jo pa izkorišča in si je dal izglasovati, prav po partijsko, dosmrtno pokoj-nino za svoje zasluge. Katere zasluge že? Pošteno bi bilo, da bi se vsem privilegijem odpovedal, saj je bistvo demokracije tudi v tem, da se državni funkcionarji vrnejo na svoja delovna mesta in postanejo spet eden izmed državljanov. In državljan Kučan se lahko mirno vrne na svoje partijsko mesto … Ah, pozabil sem, da je to na smetišču zgodovine.

Da, upokojenec Kučan, ki je bil partijski sekretar in h kateremu se je stekala vsa udbovska dejavnost, je bil prvi predsednik naše države. Funk-

cija, ki jo je zaradi svoje partijske preteklosti drugače opravljal, kakor se bo to dogajalo v prihodnosti. Predsedniško mesto je namreč prazna lupina in bi mirno lahko shajali brez nje. Funkcija ima namreč smisel, če si Kučan in hočeš delal v ozadju s tajnimi dosjeji o sodržavljanih in podjetjih, ki ti jih dostavlja zloglasna partijska organizacija. Če nisi bivši partijski sekretar, pa se, ker kandidiraš na smrt bolan, zapreš v kvazi duhovnost ali na stroške državljanov potuješ v najbolj eksotične države in izgubiš stik z realnostjo ali pa postaneš neke vrste ljudski klovn, ki vsaj sovraštva in delitev ne spodbujaš. In zato imamo trenutno najboljšega od vseh predsednikov, ker si prav takega zaslužimo.

Obtožnica torej uspešno posega v javni prostor in nas sili, da ob četrt stoletnici veličastnih dogodkov obnovimo spomin na Slovenijo, ki je ležala pomorjena v Kočevskem Rogu, Teharjah in Hudi Jami, se je z nesluteno življenjsko silo prebudila, odplaknila komunizem in Slovenijo osamosvojila. Takrat smo si bili edini na nekomunističnih temeljih. Zato zdajšnje sklicevanje zadnjega partijskega sekretarja na “enotnost” zveni kot labodji spev. Ne, tovariš, ne bomo več nasedali na usmiljenje in lepe oči. Ne bomo več edini in enotni pod partijskimi pogoji, ko smo vsi morali isto govoriti ali biti tiho, isto misliti ali pa smo pristali v zaporu. Zdaj hočemo resnico in ne partijskih manipulacij. In resnica tudi tokrat ni naklonjena komunistom.

Tožitelji so potegnili dobro politično potezo. S svojo obtožnico so onemogočili, da bi komunisti dosegli svoj namen, da se samo-predsta-vijo kot osamosvojitelji. V bistvu so rešili naš narodni in državni spomin pred desantom levice. In Kučanu se je spet tresel glas, ko je moral odgovarjati na nepredvidljiva in nenaročena novinarska vprašanja in gledalci smo lahko videli, da od njegove samozavesti ni ostalo nič. Bodo že režimski mediji poskrbeli za serijo intervjujev, srečanj in reportaž, ki ga bodo poskusili oprati. A kakor dobro vedo mojstri komunikacije, težko je popraviti, kar sporočajo tresoč glas, rdečica na obrazu in momljanje pri odgovorih.

2016 – AM – AVGUST 253

➧

V teh dneh je bilo precej prireditev, na katerih so sodelovali Slovenci, ki živijo zunaj meja naše države. Včeraj je bilo v slovenskem parlamentu vseslovensko srečanje, poimenovano Praznujmo s slovensko domovino, prejšnji teden koncert v Slovenski filharmoniji in tabor Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava, kjer je bogat kulturni program pripravilo civilno društvo Slovenija v svetu in kjer so nastopili tudi Slovenci, ki živijo ali so živeli v tujini, predvsem v Argentini.

Naj iz te kulturne poslastice omenim samo odlična operna pevca Bernardo in Marka Finka ali mlade slovenske maturante iz Argentine,

ki so te dni v Sloveniji. Veliko Slovencev zunaj meja naše države sem srečal tudi na prireditvi Za mojo Slovenijo.Domoljubju in domovini se posmehujejo tisti,katerih edina himna je Internacionala

Prišli so med nas v letu, ko proslavljamo srebrni jubilej države, do katere imajo ljudje, ki jih je (njih ali njihove prednike) komunistični režim pregnal na tuje, povsem drugačen odnos kot mi, ki stalno živimo v Sloveniji. Slovenski jezik, slovenska kultura, slovenska država in do-movina so jim vrednota. Pri nas se ob omenjanju teh atributov mnogi

Ob tem se človek vpraša, kaj sploh počne slovenska vlada. Na prvi pogled nič, saj se ukvarja le s seboj in personalnimi problemi. Če bi bilo samo to? Toda ta vlada (kot vse prejšnje leve) je v rokah tistih, ki so si prilastili državo, jo okradli in si jo prizadevajo spraviti pod svojo oblast v upanju, da bi tako šlo najprej brez konca. Kdo so tisti, ni danes nobena skrivnost. Slovenski mediji jih navajajo kar po njihovih bivših službah: predsednik “socialistične” Slovenije v Jugoslaviji in prvi sekretar komunistične partije; poglavar slovenske udbe, poglavar jugoslovanske udbe in še kup njim podobnih, jugoslo-vanski oficirji, ki so poveljevali napadu na Slovenijo leta 1991, pa imajo danes mastne slovenske pokojnine. Vsi ti se mirno sprehajajo po Ljubljani in kljub temu, da jim že drsa pripeva, grabijo in grabijo. In kako vlada skrbi za njihov obstoj in vodstveno vlogo? Na NOVA 24TV je to popisal Miro Petek pod naslovom “Tiha vladna podpora novodobnemu eksodusu mladih Slovencev”.

litične in gospodarske scene. V maniri Severne Koreje smo vzpostavili nasledstveni sistem krvave elite. Gre namreč za potomce tistih ljudi, ki so zavirali ali se odkrito borili proti slovenski samostojnosti. Največkrat za sinove in hčere tistih, ki so odgovorni za sistematično uničenje resnič-nega slovenskega intelektualno-gospodarsko-kapitalskega potenciala. Svoj status so si pridobili z režiranimi sodnimi procesi, disciplinskimi preganjanji, onemogočanjem akademskih karier, medijskim uravnava-njem prostora … Njihovi očetje so morili z orožjem, tretja generacija pa za svoje mračno poslanstvo uporablja predvsem medije in upravljanje z državnim premoženjem. Z zvrhano mero cinizma lahko trdimo, da je opisano rdeče plemstvo pomembno prispevalo k procesu naše “osvobo-ditve”. Sistematično in zelo učinkovito so nas osvobodili tradicionalnih slovenskih vrednot, kulture in – enako pogubno – naše lastnine.

Pravi plemiški naziv je, poleg z dedovanjem, mogoče pridobiti z izrednimi vojaškimi sposobnostmi, podjetnim grajenjem ekonomske moči in drugimi zaslugami za državo in vladarja. Vstop v rdeče plemstvo se pridobi v času vladanja trde levice (in z njeno pomočjo) ter seveda na račun davkoplačevalskega denarja. Skupna značilnost rdeče aristokracije je, da se nihče od njih za preživetje nikoli ni pomeril na resničnem trgu! Čeprav javno radi citirajo Pikettyja, v vsakodnevnem življenju počnejo nasprotno – svoje nekorektno pridobljene privilegije želijo za vsako ceno zadržati in jih prenesti na naslednjo generacijo. Pri tem uporabljajo model tristopenjskega kolobarjenja med politiko, državnimi podjetji in/ali javnim šolstvom ter športnimi zvezami.

Večina klanov ima v “igri” že tretjo generacijo. Če jim bo prenos tudi drugič uspel, bo to z veliko verjetnostjo prva generacija, ki bo čez nekaj časa smela pokazati realno finančno moč in premoženje svojih družin. Nekako v slogu ameriških mafijskih družin iz časov prohibicije: “Ne sprašuj me, kako sem zaslužil svoj prvi milijon, in pošlji vnuke na pravno fakulteto!” Bogastvo slovenskega rdečega plemstva je plen, prisvojen v netransparentnih krogih razvlečene slovenske tranzicije – od kraje zlatnine, ur, pohištva in slik preganjanih po drugi svetovni vojni, do “privatizacije” na račun poceni kreditov iz državnih bank.

KvoteV širši javnosti in z obilno pomočjo medijev se zaradi opravičevanja

statusa omenjenih družin drži neupravičena podoba svetovljanstva. Večina teh “strokovnjakov” si je svoje mednarodne reference nabirala po svetu v času socializma. V tujino so odšli kot predstavniki (delegati) bivše države na delovna mesta v mednarodnih organizacijah (Svetovna banka, IMF…). Položajev torej niso pridobili na podlagi selektivnega pristopa, temveč zaradi kvotnega sistema in notranjih odločitev takratnega poli-tičnega vrha. Te vrste kadrovska politika je izbirala kandidate z jasnim (največkrat udbovskim) poreklom in relativno solidnim intelektualnim potencialom. Zaradi dolgoletnega službovanja v mednarodnih organi-zacijah in največkrat zgolj zaradi znanja tujih jezikov se je iz njih pričelo oblikovati strokovnjake in jim tlakovati pot na vrhove v domovini. To sistematično produciranje lažnega svetovljanstva se nadaljuje še danes. Stopnja družinskega nasledstva je povsem primerljiva s srednjeveškim sistemom vladanja. Nedavno dogajanje v Cancunu, o katerem smo pisali v prejšnji kolumni, je zgolj sarkastična predstava treh družin, ki spadajo v vrh slovenskega rdečega plemstva.Kako nazaj v prihodnost?

Kako se iz srednjega veka vrniti v 21. stoletje? Ker se bojim, da je za proces lustracije prepozno, bi bilo resno razmisliti o širšem projektu “crowdsourcing” razgrnitve podatkov o ljudeh, ki nam dejansko vladajo. Tako kot v Cancunu je kvazi elite najlaže razkrinkati tako, da se jim prepusti oder pred očmi javnosti. Prav zato se slovenski sodniki, aktivni upokojeni politiki in nečaki iz ozadja kot hudič križa bojijo javnih na-stopov. Nihče namreč ne zna ljudem predstaviti njihove nesposobnosti tako dobro kot oni sami!

Warren Bufett je v provokativnem slogu opisal problem učinkovitosti upravljanja velikih, mednarodnih podjetij v družinski lasti: »Prenos pravice vodenja na temelju dedovanja, ne pa sposobnosti pomeni isto, kot da bi ekipo za olimpijske igre leta 2020 sestavljali iz najstarejših sinov olimpijskih zmagovalcev leta 2000.« Opazka, ki sodi v aktualni slovenski vsakdan – kot da bi bila po meri narejena zanj.

AVGUST – AM – 2016254

Tako je. Človeška zloba tega ne more razložiti. V ozadju je “oče laži”, ki hoče biti gospodar tega sveta. Govorim o hudiču in njegovih sodelavcih. Na nas, kristjanih, pa je, da se zavedamo Kristusove besede: »Ta rod se lahko izžene le z molitvijo« (Mr 9,29).

Velika premoč vladne stranke v vladni koaliciji postaja zanjo vse večji problem. Prezira sostranke, sovraži opozicijo. To ni demokratična drža. Že primer nekdanje Jankovićeve večine bi lahko bil zanjo trajno opozorilo. Dejstvo je, da se iz zgodovine ničesar ne naučimo.

Gotovo je, da vladati ni preprosto. Še zlasti, če to razumemo kot služenje državljanom, ne pa svojim pristašem. S tem ima Slovenija zaradi izkušenj po drugi svetovni vojni očitno velike probleme. Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Temeljno načelo služenja državi je spo-štovanje državljanov. Izkazovati prezir do njih, jih žaliti z “ulico”, in to s strani vlade, ki je v resnici zavladala s pomočjo ulice, pa je nerazumljivo početje. Slovenija je vsa v znamenju boja proti sovražnemu govoru. Ko človek posluša vladne funkcionarje, se sprašuje, ali ločijo med sovražnim in žaljivim govorom. Vse bolj postaja jasno, da je sovražni govor tisto, kar imenujemo kritika, žalitve pa so dovoljene. In to vsak dan hujše. Tisto, kar smo bili kot drugorazredni državljani vajeni v nekdanji državi, vstopa v Slovenijo, ki se je osamosvojila tudi zaradi tega, da nas lastna

država ne bi več žalila, skozi glavna vhodna vrata.Vladajoča stranka očitno ne loči prava od pravičnosti. Po pravu je

mogoče marsikaj, tudi ubijati. Po načelih pravičnosti nikoli. Red mora biti, vendar zaradi tega ne smemo trajno zanemariti pravičnosti. In prav to se v Sloveniji dogaja.

Svet se v teh dneh spominja konca druge svetovne vojne. Tudi Slovenija, ki ima poseben praznik boja proti okupatorju. Čeprav je tako poimenovanje sprejel v zakonski obliki državni zbor, njegov predsednik vzklika njegovi drugačni, totalitarni vsebini. Po njem bi se morali spominjati predvsem tistega, kar nas je peljalo v zlorabo boja proti okupatorju, kar nas je peljalo v povojne poboje. Zanj so ti napaka in ne zločin! Vzklika politiki tlakovanja poti v totalitarizem. Ni čudno, da se številni državljani sprašujejo, ali ni naša demokracija v temeljih ogrožena. Njene vrednote ne veljajo nič!

Napuh je bistvo izvirnega greha. Zanemarjati in potvarjati zgodovinska dejstva, še zlasti, če se jim očita revizionizem, pa je pot v totalitarizem.

Ob tem si človek ne more kaj, da ne bi pritrdil temu, kar je dr. Stane Granda pred tedni objavil v Družini pod naslovom “Napuh ali kaj hujšega”.

posmehujejo, češ da je to predmoderno, nazadnjaško in preživeto. To govorijo predvsem tisti, katerih edina himna je Internacionala.

Med rojaki v zamejstvu in drugod po svetu sem kot poslanec preživel precej časa in vse te ljudi združuje ter odlikuje res neverjetna ljubezen do Slovenije. Tako zamejstvo kot naši ljudje v diaspori – mnogi tega izraza sicer nimajo radi – so pripomogli k samostojni Sloveniji in k njenemu priznanju ter uveljavljanju v svetu. S samostojno državo Slovenijo se je tudi v državah, kjer sedaj živijo, spremenil odnos do njih samih. Slovenija je stopila iz komunizma v klub demokratičnih držav, čeprav naša demokracija še zdaleč ni na ravni starih uveljavljenih demokracij, in ta preskok so te države pozdravile ter ga spremljale s simpatijami.Andrej Bajuk je bil najboljši finančni ministerv samostojni Sloveniji

Mnoge primitivne slovenske glave ne razumejo ali nočejo razumeti pomena slovenskega življa zunaj njenih meja. Po nekaterih ocenah zu-naj meja Slovenije živi okoli pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami. Komunizem je s svojo indoktrinacijo še vedno tako močno zasidran, da so ljudje, ki jih je režim pregnal na tuje, velikokrat označeni kot sovražniki ljudstva. Udba jih je v tujini mnoga desetletja zasledovala, v zamejstvu pa je komunistična oblast tako ali tako imela svoje, kot bi rekel Alojz Rebula, režimske izpostave, ki so kontrolirale dogajanje med Slovenci, jih delile in razdvajale ter na ta način vladale tudi zunaj Jugoslavije.

Andrej Bajuk, ki je bil gotovo najboljši finančni minister v samo-stojni Sloveniji, je bil tudi prvi slovenski predsednik vlade, ki je prišel iz izgnanstva. Spomnimo se, kakšno je bilo zgražanje javnosti in medijev, ko je Andrej Bajuk stopil v slovensko politiko in kako so našo javnost krmili z nebulozami, češ Argentinec ali celo belogardist pa nam že ne bo vladal. To, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že nekaj let vodi minister, ki je bil partijski sekretar, pa je seveda cinizem prve vrste

in posmeh Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.Mladi Slovenci v tujino, pri nas prostora za 200 tisoč migrantov

Sedaj pa smo priča ponovnemu eksodusu Slovencev, tokrat mladih in izobraženih. Iz države jih ne preganjajo komunisti ali Udba, vendar se iz Slovenije selijo tudi zaradi posledic, ki jih je na narodu pustila več de-setletij trajajoča diktatura kompartije. V raznih variantah so dve tretjini časa samostojne Slovenije na oblasti njihovi dediči v različno obarvanih političnih izdajah. Srebrni jubilej je resda čas za praznovanje in manj za črnoglede napovedi, kljub temu pa je treba opozoriti na vsakoletni eksodus od 10 do 15 tisoč mladih in izobraženih ljudi, ki gredo iz države.

Cerarjeva vlada je do tega vprašanja povsem indiferentna in najbrž ni daleč od resnice, da levičarski politiki to ustreza. Iz države pošiljajo ljudi, ki znajo misliti z lastno glavo, ki ne nasedajo njihovim praznim obljubam in sprevrženi ideološki podstati. Ta novodobni eksodus mladih Slovencev doma ustvarja prostor za nove državljane, ki prihajajo iz muslimanskih držav. Slišimo medijske in politične izjave, da bi Slovenija z lahkoto sprejela od 50 do 200 tisoč migrantov.Desetkanje Slovencev

S tem praznjenjem slovenskega prostora s Slovenci in z demografsko sliko, ki je tudi posledica neučinkovite demografske politike, bomo res prišli do točke, ko bo ostarel in zdesetkan narod potreboval večje število priseljencev. Tako kot so med vojno in takoj po njej komunisti brutalno pobijali meščanstvo in inteligenco, elito slovenskega naroda, da so lahko več kot pol stoletja v miru vladali, tako sedaj s tihim odobravanjem opazujejo, kako se izseljuje najbolj vitalni del slovenskega naroda.

Žal, ker je treba zadovoljiti roparski nagon novih političnih obrazov in njihovih satelitov, aktualna oblast ne premore dovolj energije in napora za razmislek, kako ustvarjati ustrezne pogoje, da bi mladi in izobraženi ljudje ostali v Sloveniji.

2016 – AM – AVGUST 255

➧

Jurij Trunk (1870-1973)

NA JUTROV EM

1. DEŽELA IN NJENI PREBIVALCIMarsikdobiradvedel,kakšnajeSvetadežela.V

kratkihstavkihsetotežkopove.Značaj dežele je bolj gorat, vendar se gore

našim nemorejo primerjati; podobne so večjimgričem.Nadmorjemsedvigajopolagomadovišine600–1.000m,najugucelodo1.400m.Kersopamedgoramiplanjaveindoline,višinenisoznatne.PolagomapadajozopetprotiJordanovidolini,kijepovprečnonižjaodmorskegladine.Najlepšikrajisonaseveru.Prijaznigričiseme­

njavajozneizrekljivokrasnimidolinami.Pokrajinskihlepotsečloveknemorenagledati.

Protijuguponehavapokrajinskalepota.Hribisovednoboljkamniti,pusti,dolinemanjprijazne.Patuditusenajdejomičnepokrajine,posebnovoko­liciJeruzalema.OdBetlehemanaprejpasezačnepuščava.Vsekakorsemorereči,dajedeželalepa,da,jakolepa.Manjkajisicertemnihgozdov,avišinenisogole.Okonajderaznemičnostituditam,kjernidostigrmičjainsekažegolikamen.Lepotavečjihdolinjepaprelestna.Ureinuresamažitnapolja,enasamapisananjiva,kisebleščivbujnihbarvah.Podnebjejeugodnoinzdravo.Prebivalcipoznajole

dvojeletnihčasov:zimoaličasdežjaodlistopadadomalegatravna,inpoletjealisuhičasdrugemesece.

3. V GOSTEH PRI DRUZIHnadaljevanje

Pravpogostomaseporabipšenicana tanačin,dasezrnjeskuha,potemposuši,nekolikostreterpostavinamizo.Ta“burul”sotudisestrepostavilenamizovsakpetekinjemočnatertečnajed.Razenteganikajdostidobitivarabskihiši.Pač

nemanjka,kakorprivdovivSarepti,vrčazoljeminkadarnipomanjkanja,pomakajosvežepečenkruhvolje,kerArabecljubimaščobo.Važnovlogoigrajotudizeliščaintehjevednodosti.

Arabecpravi,da“sevsakozeliščelahkopripravizajed”.Mlekojedobitilespomladi,patuditedajmalo­kdajpridenamizo,kersealiproda,alipaporabizasir.Gospodinjaprodajajajcainkuretino,kerjetodelnjenedote.Mesouživajoleredkokdaj.Obposebnihpriložnostih,ženitovanjuinpodobnem,zakoljejoovcoalikozoinspečejocelo,kakorsoIzraelcipeklinekdajvelikonočnojagnje.Muslimannadeželipijevodo. Častno semora prizna­ti, da je strog abstinent.Manjstrogi somuslimani vmestih.PačpaljubiArabecraznesladketekočine,kizaarabskeželodcenisoslabe.Evropskiželodecjihpatakojodklanja.VsakgostostanepriArabcu

lahkotridni;gospodarganebovprašalodkodinkam.Nisembilvoljeostatitakodolgo,akoravnomijebilaodkritosrčnagostoljubnostpravvšeč.Ogledamsivbližinivilonekegaangleškegaču­

daka,žeumrlegapisateljaOlifanta,potemsepo­slovim,zasedemoslainodjahampoistipotinazaj.Kadargostzapustihišoinprestopiprag,niveč

podgospodarjevimvarstvominsemulahkopripetinajhujše.Meniseteganibilobati,kerjezanasledkekakenadležnostiodgovorenvesrod.DruzisosicerboljdivjikotvsidrugiArabci,alitukajnaKarmeluimajovelikstrahpredturškimkorobačem.Zatosemjahalbrezskrbinazaj.

Prisvetemlogumalopostojiminobčudujemkra­senrazgled.TujeKarmelskorajnajvišjiinjerazglednavsestrani jakoobsežen.Soncese ježeprecejpribližalomorju,prijetenhladprihajaodzapada.OkozrepopokrajinahodSamarijetjagordosnežnobelihvrhovlibanonskih.Galilejaječudovitolepsvet,šelepši,kadarseblestivžarkihpopoldanskegasonca.Dolgopanisemsmelobčudovatitegakrasu.Moj

osliček,nakateregaDruzitudinisopozabili,jesicerpravpridnocapljalssvojimitankiminogami,alipotsevleče.Človekbisedolgočasil,kobinebiloprirod­nihkrasotpovsodvizobilju.MedpotjoselahkomalopomudimotudišepriDruzih.Druzisoposebnoarabskopleme,kiprebivaveči­

nomapolegMaronitovnalibanonskemgorovju.NakakšennačinsoprišlivtetrivasitusemnaKarmel,seneve.Čuditisetemunesmemo,zakajprebivalstvoje

vPalestinizelopomešanoinimaskorajvsakavasdrugopleme.VverskihnazorihseDruzimočnorazlikujejoodmuslimanov,dasiseprištevajoknjim.Splošnoveljajozabrezbožneže.Vsovraštvusoneizprosni,grozoviti,apolegtegatudihrabri,viteškiingostoljubni.NjihovfanatizemnepoznamejainznanisonjihneprestanibojiskrščanskimiMaroniti.Verski nauki so zelo skriv­

nostniinznanilenekaterim.Tivladajodrugeinjihimajohudo

zasužnjene.Družinskevezisozelo rahle;starši inotroci zapuščajodrugdrugega izničevih razlogov,nobenmožpanimavečžena.Sonceježezatonilovbleščečomorskoravanin

pokratkemmrakusosezalesketalenanebuprvezvezdice,kosebližamgostišču.Jusufmipridena­protiintudisestresobileradovedne,kakosemijegodilovgostehpriDruzih.Kopovem,dasemjakozadovoljen,zatrjujeJusuf:»Res,res,kakorsemtipravil:gostoljubnostjimjesveta,akljubtemusotatjein‘barufi–uporniki’«.

Burul

MED ARABCI V SVETI DEŽELI

AVGUST – AM – 2016256

Vročina v gorah ni prehuda niti v najtoplejšihmesecih.ObJordanujetropska.Poziminemanjkapravobčutnegamraza,dasijesneglemaloznan.Razlikameddnevominnočjojevelikovečjakotprinas,zatojetuprehladnadnevnemredu.Najlepšimesecisosvečan,sušecinmalitraven,

čedežprezgodajnepreneha.Vmajnikupripekasoncenaizsušenozemljo,daginevsezelenjeinseogrnetadolina ingorazrjavoodejo.Petdošestmesecev ne pade dež;pačpajenaravaobdar­jenavsakojutrozizdatnoroso, brez katere bi semoralo vse prezgodajposušiti.Malegainvelikegasr­

pana pripeka sonce danna dan s sinjega neba.Njegov blišč je za okobolesten,zrakkakorraz­topljensvinec.Akosepridružijošehudivročivetroviodvzhodaalijuga,ječlovekbrezmočiinsipoiščezaodmorkaksenčnatkotiček.Prijetenjeobvročiniveterodmorja,kiočistiinohladiozračje.

Prebivalci Svete dežele so jako pomešani. Okakemenotnemnarodusenemoregovoriti.Deželajebilavtekučasavoblastirazličnihnarodov,invsakjezapustilnekajsledu.GlavninotvorijoArabciinsicertakomeščanikot

kmetje–felahi.Njimsepridružijokotpastirskina­rodBeduini.Polegtehsozastopanirazličninarodi.OglejmosinekolikoArabce.Njihovetrivrste:meščani,kmetjeinBeduinini­

kakornetvorijoenotneganaroda,temvečsomedsebojprecejrazličnipošegahintudipojeziku.

Meščaniseimajozainteligenco,zarazumništvo,ingledajozaničljivonaneukegafelaha.Pečajosezraznimirokodelstvi,obrtmiinposebnoskupčijo.VdotikuzEvropejciizgubljajosvojarabskiznačaj,karkažejotudivsvojinoši.

Felah–kmet–jerevežintrpinkakorpovsod.Dolgoviindavkigatarejo;mnogisenikolineizko­pljejoizsvojihdolgov,zakateremorajoprimeščanu,

navadnoŽidu,plačati30do100odstotneobresti.Marsikogarešijohčere,kiseomože.Pravijopa,dabi bil felah brez dolga len, zapravljiv, uporen. Poštevilujefelahovnajveč.

Beduini so najzanimivejši, pravi potomci Iz­maelainMidianitov.Samisesponosomimenujejo“il­arab”, to jeArabci,ki zaslužijonajbolj to ime.VečkratsemprišelznjimivdotikoinjihobiskaltudionkrajJordana.Patuditetriskupinesomedsebojjakorazličnev

noši,značajuinobičajih.Vsakomesto,skorajvsakavasinvsakobeduinskoplemeimasvojeposebnosti.OprebivalcihmestaHaifepravijo,dasoprecej

nemirni ljdje, prebivalci Jafe so trgovci z dušo intelesom, Jeruzalemčani so dobičkaželjni, najboljinteligentni so Betlehemčani; Betlehemčanke seodlikujejoposvojinošiinčednosti.Hebrončanisozagrizeni,prebivalcimestaNablus,staregaSihema,somalotrčeni,pritempasuroviinoNazarečanihgrešedanesgovorica,daizNazaretanemoreničdobregapriti(prim.Jn1,46).Takojetudivselihinvaseh:različnenoše,različni

značaji,različnonarečje,vendarpazopetskupnavez: arabski jezik in večinoma tudimuslimanska

vera.Ozrimosenekolikona

značaj teh domačinov,ne oziraje se na drugevečalimanjštevilnena­rodnosti.Arabec ima, kakor

vsaknarod,dobreinsla­be lastnosti. Dobrih biimelgotovoševeč,kobineživelvtakožalostnihrazmerah.Arabskinarodima slavno zgodovino.Njegovavisokaomikajevplivala tudi na zapad,

njegovohrabrostjeobčudovalvessvet.Dandanesotejslavinivečsledu;narodjezasužnjenpodtežkimjarmomslabihsocialnihrazmer.Predvsemmanjkaljudemresnosti.Večinaživi

tjavendan,nimavztrajnostipridelu,živioddanesdojutri,pustivseiti,kakorpačgre.PaArabcinikakornisolenuhi,narobe:vmestihkakortudinadeželidelajopridno,mordašeboljmarljivokakorprinas,

Galileja z Genezareškim jezeromin Hermonom v ozadju

Judeja

Južno od Betlehema – puščava Negev

avečinomanezaradidela,ampakkermorajo.Mu­slimanimašedandanesdelozasramoto.Moški,pomestihpatudiženske,se,čejelemogoče,odteg­nejorednemudelu,alipasezadovoljijozvsakimpovršnimopravilom.Ureinure,danzadnemsedetivdružbiinsepogovarjati,tojeArabcuvrhunecve­seljainzabave.Krivesosevedatemutudirazmere,posebnomedfelahi:večkopridela,večmuvza­mejo.Arabecsemoradelanaučitiinvtemozirujakodobrovplivajokrščanskizavodi.Poleg resnosti manjka tudi

vztrajnosti.Vse je le za zuna­njost, da zadovolji oko. Če kdoznalekoličkaj,ježezadovoljeninseimazamojstra.Reklibi,dasepovsoduresničujerek:Zunajhuj,znotrajfuj!Jutrovecseopri­mekakerečizognjem,akmalujenavdušenjakonecinzopetgrepo starem tiru naprej. Umevnojetudi,dasoljudjevmarsičemprevečkonservativni, starokopi­tni,premalonapredni.SčasomnaJutrovemneznajo

računati,zatomanjkatočnosti.“Bukra”–jutri, in“baden”–potem...staArabcunajljubšibesedi.Akogakregaš,kerjenaprimerprišelprepozno,aličevidiškodo,kijojepovzročilonjegovoodlaganje,potemimaprirokahonisplošnijutrovskilek,kicelibojdavserane:“maleš”–kajbito(ali bolje:pravareč).ZastonjiščešpriArabcipoštenosti.Bratneza­

upabratu,vsakgoljufa,kjerinkogarlemore.NaJutrovcasenesmešzanašatinitivnajmanjšistvari;zvitjekottrta.ZatoArabecninikolimož­beseda.Znalepogo­

voriti, rabi imenitne primere in prispodobe, hvaliresničnostinpravičnost,avživljenjuotemnineduhanesluha.Omnogihselahkoreče,dašesaminevedo,kdajlažejo.Posebnomuslimanizatrjujejo,dagovoreresnico,inkličejoimebožjevpotrdilo.Alibesedesobrezpodlage,takovnavadi,daseslišijoprivsakempogovoru.“Nalláh–priBogu,pritvojemživljenju,priživljenjutvojihotrok,pritvojibradi...”

takogovorimusliman, intakojemoralobitiževZveličarjevemčasu,kerjeobsodiltakogovorjenje(Mt5,34):»Vašgovornajboda,da,ne,ne...,karjevečodtega,jeodhudega!«Imebožje se zlorabljapri raznih čarovnijah in

vražah,katerimjemohamedanecjakovdan.Tuditomorabitižestaranavada,kerjezopernjoBogizdalzapoved:»NeimenujponemarnemBožjegaimena!«Prisega nima nobene veljave.Musliman prise­

žeprivseminprekolnevse,karjedrugimsveto.Vzroktemujeislam,kiimazakrivoprisegolemaloobsodbe.Narod je vdanmnogim slabim strastem. Vse

merilenačasno,nadenar.BakšišseneterjasamoodEvropejca,temvečgamoradatitudipodložnikvišjemuprivsakipriložnosti.Pomestihsedepredkavarnamikrepkimožjedan

nadaninigrajobodisiskockamialiskartami.Karteimenujejo“knjigoubogihinberačev”–umevno,kertuditamjevsebinateknjigemnogokrat:»...str­ganrokav,pal‘caberaška,prazenbokav«(ValentinVodnik).

Meščanisovdanipijančevanjusicer bolj na skrivnem, ali ničmanjstrastno,kakorprinas, intotakomuslimanikakorkristjani.Felah inBeduinpa testrastinepoznata.Jakonaslabem je tudinrav­

nost.VerajenaJutrovemglavnareč,aimanavedenjejakomalovpliva.Prigovorusečujejosilnosurovi,nespodobniizrazi.Zdolo­čenimigrehi se seznanijootrociže v nežnimladosti;mnogokjeso s spolnimi boleznimi okuženiceliokraji.DamoraJutrovecpovsodvpiti

innaglasennačin izraziti svojemisli,tegamunezamerimo;imapačvročokri.Vročakrisešebolj

kaževnepotrebnemzmerjanjuinrobatikletvi.Vsimogočiizrazimorajonadan.»Tisipes,pasjisin,kateregaočejepes...«toslišišvedno,akovsajmalorazumeš arabsko. Še posebno nemarajo Žida inizraz“ibn­jehudi–čifutovsin”jepogostakletvica.

Beduin

Felah

Dolina Jordana

ROMA NJA IN POBOŽNOSTI V LETU 2016NEDELJA, 14. AVGUSTA – Romanje članov in članic Slovenskega katoliškega-kulturnega centra

v Lemontussv.mašoob11:00dopoldne.Pomašiinpetihlitanijahbopikniknahribu.NEDELJA, 28. AVGUSTA – samostanski, “Medeni piknik” Romarskamašaboob11:00dopoldne,po

mašipetelitanijeMatereBožje,obojeprilurškivotlini.Pikniškokosilobonahribu.NEDELJA, 25. SEPTEMBRA – praznovanje 90. obletnice kronanja slike Marije Pomagaj v Lemon-

tu in Slomškova nedelja.Ob11:00sv.mašainpetelitanijevcerkvi,potempakosiloinkratekprogramvSlovenskemkulturnemdomu.

OB NEDELJAH V OKTOBRU boob10:30dopoldnevcerkviskupnamolitevrožnegavenca.VES NOVEMBER bovsakdanenasv.mašazavsepokojne,kinamjihpriporočite,spominjamosejihtudi

vskupnihinzasebnihmolitvah. Spremembe bomo pravočasno objavili.

ZA SVETE MAŠE:$60:F.Kosir,V.Pfeifer;€60:I.Rejc;$50:L.Martincic(MI),A.Bucik,

M.Grum;$20:N.B.Kovacic;CAD20:J.Nosan.ZA CERKEV:$40:A.Bucik.ZA LUČKE:$10:A.Bucik.

ZA MISIJONE:CAD30:J.Nosan.DAR LISTU AM:

$1,140:dobrodelnokosilo19.junija;$100:M.Sever,A.Debevc;$50.J.Bizjak.

BOG POVRNI NAŠIM DOBROTNIKOM!

DAROVI JUNIJA 2016

S AJ NI RES . . . PA JE!IMA ŽE 35 OTROK, A JIH HOČE STO

Pakistanec,kiimastremiženami35otrok,iščešečetrto,dabimurodilaševečpotomcev.Družinobiradpovečalna100otrok.VPakistanu,konzervativnimuslimanskidržavi,jepoligamijasicerredka,aševednoprakticirana.46­letniSardarDžanMohamedHildživerjame,

dajenjegovaverskadolžnostimetitolikootrok,kotjemogoče.Trenutnojihima35,najstarejšiima15let,najmlajšipajestarnekajtednov.ZafrancoskotiskovnoagencijoAFPjezdravstveni

tehnik povedal, da redko zameša njihova imena,vsempaskušanamenitienakopozornosti.Zvseminadružinskedogodkenemore.Znjimiinsvojimitremiženamiseposkušaizmenjevati,kogredore­cimonakakšnoporoko.Pakistancemmuslimanskaveradovoljuje,daima­

jolahkotudištirižene,vendarmorajozatonajprejdobiti dovoljenje svoje prve žene in arbitražnegatribunala.VPakistanujesicerševednoredkost,daimajomoškivečžena.Aktivistizačlovekovepraviceopozarjajo,dasoženske inotroci tisti,kinajboljtrpijovpoligamnihzakonih.Študijekažejo,dapoligamija lahkoprivededo

“depresijeinobupa”medženami,otrocipasemed­temborijo,dabiboljepoznalisvojegaočeta,jeza

AFPpovedalaaktivistkazačlovekovepraviceRafiaZakaria.Dodalaje,daKoransicernarekuje,daimajomoškilahkovečžena,ampakletakrat,komednjimipravičnorazdelijočasinpozornost.Kerpajepopolnapravičnostnemogoča,poliga­

mijanikolinidobraideja,praviZakaria,kivoditudikampanjozoperpoligamneprakse.»Nekdovednotrpiinskorajvednosotoženskeinotroci.«Hildžijesvojimženamprepovedal,dabizaAFP

spregovorile o svojemnačinu življenja, zato nisodobilepriložnosti,dabiopisale,kakoskupajživijovpetsobniblatnikočinaobrobjuKvetevprovinciBalu­čistan.Vsetriženepodpirajonjegovnačinživljenja,praviHildžiindodaja,daskupajživijovharmoniji.Hildžitrdi,danikoliniimeltežavzdenarjeminda

jevednolahkoposkrbelzasvojoštevilčnodružino.Kakomutouspevalezvodenjemklinike,vkaterikotzdravstvenitehnikzdraviljudizmanjšimitegobami,kotsoglavoboli,panirazkril.Prvičsejeporočilpri26letih,zžensko,kisomu

jonašlistarši.Kmalusejeporočilšezdvema.ČetrtoženoposkušanajtiprekoFacebooka,sajjezaradizgodbe, ki se je pojavila v pakistanskihmedijih,prekosocialnihomrežijdobilžekupženitnihponudb.Nišeznano,čemujeuspelo.