Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Petra Dominika Perko
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
OTROCI POD SONCEM Mentorica: Kandidatka: viš. pred. mag. Milica Lahe Petra Dominika Perko
Maribor, 2013
Lektorica: Bojana Samarin, prof. slov. Prevajalka: Zvezdana Marija Kompara, prof. slov. in angl.
ZAHVALA
Velika zahvala velja mojim dragim staršem, ki so verjeli vame, mi zaupali in
vedno stali ob strani ter mi omogočili uresničiti mojo veliko željo, da bi postala
vzgojiteljica predšolskih otrok.
Zahvaljujem se viš. pred. mag. Milici Lahe, pedagoški profesorici zdravstvene
vzgoje, ki je sprejela odgovornost mentorice ter je z zaupanjem, nasveti in
usmeritvami pripomogla k nastanku mojega diplomskega dela.
Hvala vsem strokovnim delavkam in delavcem v vrtcih po Sloveniji, ki so mi
pomagali pri izpolnitvi anketnih vprašalnikov za izvedbo empiričnega dela
diplomskega dela.
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA Podpisana PETRA DOMINIKA PERKO, roj. 28. 10. 1984, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer PREDŠOLSKA VZGOJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom OTROCI POD SONCEM pri mentorici viš. pred. mag. MILICI LAHE avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
_________________________
(podpis študentke) Maribor, _____________________
POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom ”Otroci pod soncem” je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali zvezdo Sonce ter ozon in ozonsko luknjo, ki ima velik pomen pri sončnih žarkih. Prav tako smo predstavili negativen vpliv sončne svetlobe in pozitiven vpliv sončne toplote ter pojasnili, kako vse to vpliva na človeško kožo, tako pri starejših kot tudi pri otrocih, glede na različne fototipe in kakšno nalogo ima koža pri zaščiti pred soncem. Vključili smo tudi pravila varnega sončenja, uporabo zaščitnih sredstev pred soncem ter opisali posledice prekomernega izpostavljanja soncu, ki smo jih razdelili na zgodnje in pozne posledice sončenja. V empiričnem delu smo predstavili izobraževalni projekt ”Otroci sonca”, ki je bil izveden pod okriljem podjetja dm drogerie markt d.o.o. Slovenija in se je v obdobju 2010–2011 odvijal prvo leto – v njem je sodelovalo 125 vrtcev iz Slovenije. Namen raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, v kolikšni meri je bil projekt koristen, uspešen in učinkovit za otroke ter posledično tudi za starše pri ozaveščenosti o ustrezni preventivni zaščiti pred škodljivimi vplivi sončnega sevanja. S podatki anket smo lahko preverjali in ovrednotili zastavljene hipoteze, pri čemer smo ugotovili, da so otroci prek omenjenega projekta spoznali pomembne preventivne ukrepe pred škodljivimi vplivi sončnega sevanja, da so v praksi otroci, stari 5–6 let, na igrišču najpogosteje uporabili zaščitna pokrivala in da je bil projekt po oceni vzgojiteljic za otroke koristen.
Ključne besede: sonce, ozon, koža, otrok, zaščita pred soncem, posledice prekomernega sončenja.
ABSTRACT
The diploma thesis bearing the title ”Children under the Sun” consists of both a theoretical and an empirical study. In the theoretical section, we have described the Sun star and discussed the importance of the ozone layer and the effects of the ozone holes on insolation. We have also outlined the negative effects of sunlight and positive health effects of solar radiation. We described its influence on the skin of older people and children with respect to the different skin phototypes, as well as discussing the protective function of the skin against solar radiation and the early and late effects of excessive tanning. We have also included guidelines for safe suntanning and the use of sunscreen products. In the empirical section, we have presented the educational project “Children of the Sun” which was sponsored by the company dm drogerie markt d.o.o. Slovenia. The project was carried out for the first time during the years 2010–2011 with participation of 125 Slovenian kindergartens. Survey-based research was carried out in order to assess to what extent the project was useful, successful, and effective for raising the awareness of children, and consequently that of their parents, regarding preventive protection against the harmful effects of solar radiation. Data from the surveys helped us to examine and evaluate the hypotheses we had set up, and to find out that children had learned through the project about preventive measures against the harmful effects of solar radiation. The data showed that children aged from 5 to 6 years had worn protective headgear on the playground, and that the educators assessed the project as useful for the children.
Key words: the sun, skin, child, sun protection, consequences of excessive tanning.
KAZALO
1 UVOD...................................................................................................................1
2 SONCE..................................................................................................................3
2.1 OZON IN OZONSKA LUKNJA.......................................................................4
2.2 SONČNA SVETLOBA.....................................................................................6
2.2.1 UV-INDEKS...................................................................................................8
2.2.2 UV-ŽARKI...................................................................................................10
2.3 SONČNA TOPLOTA......................................................................................12
2.3.1 INFRARDEČI ŽARKI..................................................................................12
2.4 KOŽA...............................................................................................................13
2.4.1 ZGRADBA KOŽE........................................................................................13
2.4.2 NALOGE KOŽE...........................................................................................15
2.4.3 FOTOTIPI KOŽE.........................................................................................16
2.5 SONČENJE......................................................................................................17
2.5.1 PRAVILA VARNEGA SONČENJA...........................................................18
2.6 ZAŠČITA PRED SONCEM............................................................................21
2.6.1 IZOGIBANJE SONCU IN ZADRŽEVANJE V SENCI..............................22
2.6.2 ZAŠČITA Z OBLAČILI...............................................................................23
2.6.3 ZAŠČITA S POKRIVALI............................................................................25
2.6.4 ZAŠČITA S SONČNIMI OČALI.................................................................26
2.6.5 ZAŠČITNA SREDSTVA.............................................................................28
2.6.6 PITJE TEKOČINE........................................................................................32
2.7 POSLEDICE PREKOMERNEGA SONČENJA.............................................33
2.7.1 ZGODNJE POSLEDICE .............................................................................33
2.7.1.1 RDEČINA KOŽE......................................................................................33
2.7.1.2 SONČNE OPEKLINE...............................................................................35
2.7.2 POZNE POSLEDICE ..................................................................................37
2.7.2.1 KOŽNI RAK..............................................................................................38
2.7.2.2 MALIGNI MELANOM.............................................................................39
2.8 PROJEKT ”OTROCI SONCA”.......................................................................40
3 EMPIRIČNI DEL................................................................................................44
3.1 NAMEN...........................................................................................................44
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV..........................................44
3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA...............................................................44
3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE....................................................................44
3.3 METODOLOGIJA...........................................................................................45
3.3.1 RAZISKOVALNE METODE......................................................................45
3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC........................................................................45
3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV........................................................45
3.3.3.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV...........................................45
3.3.3.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV..46
3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV......................................................46
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA.............................................................47
3.4.1 PREVERJANJE IN OVREDNOTENJE ZASTAVLJENIH HIPOTEZ.......63
3.5 SKLEP..............................................................................................................64
LITERATURA.......................................................................................................66
PRILOGA A: Anketni vprašalnik
KAZALO SLIK IN TABEL
Slika 1: Prerez sonca................................................................................................3
Slika 2: Sonce...........................................................................................................6
Slika 3: Elektromagnetni spekter.............................................................................6
Slika 4: Zaščita pred soncem....................................................................................8
Slika 5: Shema kože...............................................................................................13
Slika 6: Pet pametnih nasvetov za sončenje..........................................................22
Slika 7: Opekline....................................................................................................36
Slika 8: Kožni rak...................................................................................................39
Slika 9: Otroci sonca..............................................................................................40
Tabela 1: Tip kože in priporočeni SPF..................................................................16
1
1 UVOD
Sonce je naša najbližja zvezda. Je vir življenja, brez katerega si je nemogoče
predstavljati razvoj ter obstoj rastlin, živali in ljudi.
Zemlja sprejema samo majhen del sončnih žarkov, saj različni sloji atmosfere
zaustavljajo emisije, ki so za človeka najbolj škodljive. Tako predstavlja ozonski
sloj za Zemljo nujno potreben ekološki ščit, ki preprečuje vdor zelo škodljivih
žarkov. Kljub temu pa do nas prihaja energija, ki je sestavljena iz infrardečih (IR)
žarkov, vidnega spektra svetlobe in ultravijoličnih (UV) žarkov. Vsa ta energija
ima na nas in naše telo tako pozitivne kot tudi negativne učinke (Fiala, 2011).
Prijetni sončni dnevi blagodejno vplivajo na naše počutje, blažijo stres, nas
prijetno grejejo in navdajajo z občutkom ugodja. Koristni so tudi za tvorbo
vitamina D, ki je skupaj s kalcijem pomemben za zdravje naših kosti. Po drugi
strani pa sonce poleg za nas prijetnih toplotnih žarkov in vidne svetlobe oddaja
tudi nevarne žarke UV-sevanja, ki jih delimo na UVA-, UVB- in UVC-žarke
(Žvikart Zaveri, 2010).
Kratkovalovne UVC-žarke in del UVB-spektra zadrži atmosfera, del UV-žarkov,
ki doseže površje Zemlje, pa za našo kožo predstavlja precejšnjo nevarnost, saj so
tako UVA- kot UVB-žarki pomemben dejavnik za nastanek kožnega raka.
Dolgovalovni UVA-žarki prodirajo globlje skozi kožo kot UVB-žarki in so glavni
krivec za njeno pospešeno staranje, saj vodijo do poškodb elastina in kolagena,
povzročajo pa tudi poškodbe dedne zasnove celic. UVB-žarki so žarki srednjih
valovnih dolžin in prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo opekline in
vnetja, torej zgodnje škodljive posledice delovanja sončnih žarkov. Pozne
posledice sončenja se kažejo kot suha, stanjšana in ohlapna koža, kot gube in
sončne pege, najhujša posledica pa je kožni rak. Najnevarnejši rak kože je maligni
melanom, katerega najpomembnejši dejavnik tveganja je prav prekomerna
izpostavljenost soncu v otroštvu (Žvikart Zaveri, 2010).
2
Koža v določeni meri že naravno ščiti notranjost organizma pred škodljivimi
vplivi UV-sevanja, toda porjavitev in drugi zaščitni mehanizmi kože še zdaleč
niso dovolj učinkoviti, da bi nas obvarovali pred kratkotrajnimi ali dolgotrajnimi
posledicami sončenja (Lisjak, 2010a).
Učinki delovanja UV-žarkov se seštevajo vse življenje in vsako namerno ali
naključno izpostavljanje UV-sevanju je škodljivo. Zdrave zagorelosti ni.
Zagorelost je znak poškodbe kože, saj se koža s tvorbo kožnega barvila brani pred
škodljivimi učinki UV-sevanja (Gantar Kšela, 2009).
Koža je tako najbolj vsestranski organ, svoja občutja pa nam sporoča na tisoč in
en način. Pogosto podcenjujemo njena sporočila ter premalo pozornosti
namenjamo njeni negi in zaščiti (Zavod Med.Over.Net., 2011d).
Skrb za lastno zdravje naj bi bila ena izmed najpomembnejših človeških vrednot,
zato ravnajmo s svojim telesom in seveda tudi s svojo kožo odgovorno ter
premišljeno. Zaščitimo jo, ko je to potrebno, negujmo jo in bodimo preudarni z
njo – navsezadnje je del nas in skrb zanjo nas spremlja skozi vse življenje (Cafuta
Hlušička, 2012).
Projekt ”Otroci sonca” je projekt ozaveščanja javnosti o učinkih škodljivega
sončnega sevanja in informiranja o preventivnih ukrepih za preprečevanje novih
kožnih obolenj v Sloveniji (Zavod Med.Over.Net., 2011b).
3
2 SONCE
V sončnem sistemu ali Osončju vlada Sonce, naša lokalna zvezda (Galičič,
Majaron in Repič, 2001). Sonce je zvezda tipa rumene pritlikavke (Tola, 2004). Je
zvezda srednje starosti, stara približno 4,6 milijarde let. Sonce je sestavljeno iz
približno 74 odstotkov vodika, 25 odstotkov helija in 1 odstotka drugih
elementov, kot so železo, ogljik, svinec in uran (Aguilar, 2008). Sončevo površje
imenujemo fotosfera. Njegova temperatura je približno 5500 0C. Nad površjem je
bolj vroča plast atmosfere, ki jo imenujemo kromosfera, s temperaturo 15.000 0C.
Najbolj zunanje plasti atmosfere imenujemo korona. Ta je dolga milijone in
milijone kilometrov, njena temperatura blizu sonca pa je 1 milijon 0C. Iz korone
se dvigujejo plini v prostor kot Sončev veter. Globoko v notranjosti temperatura
žge pri 15 milijonih 0C. Pri tako visoki temperaturi delci plina, ki tvorijo sonce,
vzajemno reagirajo in pretvarjajo vodik v helij in energijo (Mitton in Mitton,
2005).
Sonce oddaja približno 50 % energije v obliki IR-sevanja, 40 % kot vidno
svetlobo in preostalih 10 % kot UV-sevanje (Karalič, Galičič, Jejčič, Klemenčič in
Varšek, 2000). Energija, ki jo sonce oddaja v okolico, pripotuje tudi do Zemlje in
omogoča življenje na njej (Tola, 2004).
Slika 1: Prerez sonca (Moore, 1999)
4
2.1 OZON IN OZONSKA LUKNJA
Zemlja vsega sevanja, ki ga prejema od sonca, ne vrača v vesolje, temveč ga nekaj
zadržijo plini v ozračju. Ti plini učinkujejo kakor steklo v topli gredi in
preprečujejo, da bi vse sevanje ušlo nazaj v vesolje. Ta pojav imenujemo učinek
tople grede. Ogljikov dioksid je med plini, ki povzročajo učinek tople grede,
najpomembnejši. V ozračju pa so v manjših količinah še drugi plini, ki prav tako
močno vplivajo na zadrževanje sevanja. Ti plini so fluorokloroogljikovodiki
(CFC), metan, dušikov oksid in ozon tik nad zemeljskim površjem (Walker,
1996a).
Ozon je oblika kisika, kjer so skupaj vezane tri molekule (O3) in ne le po dve kot
pri večini kisika v zraku. Je bledomodrikast plin ostrega vonja, ki draži oči in
dihala (Batagelj idr., 1995). Na višinah 19–50 kilometrov nad zemeljsko površino
je tanka plast plina, ki ga imenujemo ozon (Asimov, 1996). Največ ozona je na
višini 20–30 kilometrov nad zemeljskim površjem (Walker, 1996b).
Koncentracije prizemnega ozona so visoke predvsem poleti, ob večdnevnem
jasnem vremenu z močnim sončnim sevanjem in visokimi temperaturami
(Lovinčič, 2008).
V Sloveniji koncentracija ozona včasih presega opozorilne, ciljne in v nekaterih
primerih celo alarmne vrednosti. Če so otroci izpostavljeni ozonu, se poveča
tveganje za pogosta akutna vnetja dihal, pri dolgoročnem vplivu pa se trajno
upočasni razvoj pljuč. Tudi pri odraslih kratkotrajna izpostavljenost ozonu
povzroča poslabšanje bolezni dihal (Lovinčič, 2008).
Treba je poznati splošna priporočila, ki veljajo za vroče, jasne in sončne dni,
predvsem od maja do vključno avgusta: zračenje prostorov v jutranjih urah in delu
dopoldneva, zadrževanje v zaprtih prostorih (tam so koncentracije ozona nižje),
predvsem med 11. in 16. uro (Lovinčič, 2008).
5
Ozonska plast v stratosferi nastaja pod vplivom UV-sevanja sonca in ga tudi
močno vpija ter nas tako ščiti pred premočnim tovrstnim sevanjem. Na nastanek
in razpad stratosferskega ozona vplivajo dušikovi oksidi in CFC-ji, ki jih
proizvaja človek. Pospešujejo razpad ozona in nastanek tako imenovanih
ozonskih lukenj v ozonski plasti ter s tem nevarno povečanje UV-sevanja
(Batagelj idr., 1995).
Znanstveniki so na različnih točkah po vsem svetu izmerili količino ozona v
zgornjih plasteh atmosfere. S pomočjo satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, so
posneli fotografije ozonskega plašča. Meritve in slike kažejo, da se ozonski plašč
tanjša in zelo hitro izginja (Asimov, 1996). Velikost »luknje« se spreminja z
letnimi časi. Poleti, ko se zrak segreje, oblaki iz ledenih kristalov izginejo in v
ozračju je več ozona – »ozonska luknja« se zapre (Allaby, 1996).
Tega globalnega problema se zavedamo in ukrepi za zaščito ozonske plasti
zajemajo tako zakonodajno kot strokovno področje. Prvi del predstavljajo
mednarodni dogovori, konvencije in pravni akti, katerih glavni cilj je zmanjšanje
in postopna ukinitev proizvodnje halogeniranih ogljikovodikov. Drugi del pa
zajema proizvajalce in uporabnike teh snovi, pri čemer so napori usmerjeni
predvsem v iskanje takih halogeniranih ogljikovodikov, ki v okolju ne puščajo
neželenih posledic (Marinko, 2002).
Ob odkritju ozonske luknje nad Antarktiko so se Združeni narodi odločili za
skupno akcijo za zaustavitev tanjšanja ozonske plasti. V ta namen so oblikovali
Montrealski protokol, po katerem bi postopoma ukinjali uporabo sredstev, ki
uničujejo ozonsko plast. Doslej ga je ratificiralo veliko držav, med njimi leta 1990
tudi Slovenija. Slovenija je v skladu s protokolom opustila uporabo ozonu
škodljivih freonov v industriji, leta 2003 pa sprejela tudi pravilnik o ravnanju z
odpadnimi, ozonu škodljivimi snovmi (Skrb za zaščito ozona, 2006).
6
2.2 SONČNA SVETLOBA
Sončna svetloba je elektromagnetno valovanje (Ostrov, 2001). Sestavljena je iz
spektra različnih vrst žarkov – tako vidnih kot tudi nevidnih (Spekter sončnih
žarkov, 2007).
Najkrajše valovne dolžine imajo gama žarki (γ-žarki) in x- ali rentgenski žarki,
nato pa se vrstijo: UV-svetloba, ozek pas vidne svetlobe in IR-valovi (toplotni).
Človek s svojimi čutili zaznava le vidne žarke (svetlobo) in toploto (Infrardeče
sevanje, b. l.).
Slika 2: Sonce (Avene Solaire, b. l.)
Astronomi z napravami, imenovanimi spektroskopi, razklanjajo svetlobo z zvezd
v spektre (Stott, 2003). Vsaka barva v mavrici ima svojo valovno dolžino, celoten
razpon valovnih dolžin pa se imenuje elektromagnetni spekter (Mahoney, 2006).
Slika 3: Elektromagnetni spekter (The electromagnetic spectrum, 2010)
7
UV-svetloba (UV-žarki)
UV-žarki so tisti žarki, ki v največji meri učinkujejo na našo kožo. So majhnih
valovnih dolžin, tako da jih ne vidimo. Glede na različne valovne dolžine lahko na
koži povzročajo različne učinke. Delimo jih v tri skupine: UVC, UVB in UVA
(Marinko, 2002).
UV-žarke delimo na (Cegnar, 2006):
o kratkovalovne UVC-žarke (valovna dolžina 100−280 nm), ki se
popolnoma vpijejo že v zgornjem delu ozračja in nas ne dosežejo;
o srednjevalovne UVB-žarke (valovna dolžina 280−315 nm), ki se
večinoma vpijejo v višjih plasteh ozračja in le manjši del doseže tla – ta
del UV-žarkov nam je najbolj nevaren;
o dolgovalovne UVA-žarke (valovna dolžina 315−400 nm), ki povzročijo
porjavelost kože.
Vidna svetloba
Vidna svetloba je spekter svetlobe, ki ga zaznajo človeške oči. Zajema žarke
valovne dolžine približno 400–760 nm. Predstavlja okoli 50 % energije sončnih
žarkov. Kljub temu da lahko tudi vidna svetloba povzroči nekatere učinke na kožo
ter celo sproži določene alergične in toksične reakcije, je njena vloga manjšega
pomena (Marinko, 2002).
IR-svetloba
IR-svetloba predstavlja približno 40 % energije sončne svetlobe. Ker jo sestavljajo
žarki velikih valovnih dolžin, večjih od 700 nm, je človeško oko ne zaznava –
občutimo jo kot toploto. Ker te žarke najbolj občutimo, po navadi ocenjujemo
»moč« sonca prav po njihovi intenziteti (Marinko, 2002).
8
2.2.1 UV-INDEKS
UV-indeks (tudi UVI) je mednarodno sprejeta mera za moč UV-sevanja ter se
vedno podaja za določen kraj in čas. Odvisen je od geografskega položaja,
nadmorske višine, letnega časa in oblačnosti (Združenje slovenskih
dermatovenerologov, 2010a). Model upošteva tudi spremembe v debelini
zaščitnega ozonskega plašča (Cegnar, 2006).
UV-indeks povezuje energijo oz. moč UV-sevanja z občutljivostjo kože in nam
napove verjetnost okvar kože zaradi izpostavljenosti soncu. Pri določanju UV-
indeksa je upoštevana povprečna občutljivost bele kože. Poznavanje tega indeksa
nam omogoča prilagoditev zaščite pred UV-žarki. Vrednosti UV-indeksa so
označene s številkami od 1 do 16. Višja vrednost UV-indeksa izraža intenzivnejše
UV-sevanje in potrebo po intenzivnejši zaščiti. UV-zaščito priporočamo vedno,
kadar je UV-indeks večji od 3. Podatke o UV-indeksu za posamezna področja
naše države je pomladi in poleti mogoče pridobiti v medijih (Združenje slovenskih
dermatovenerologov, 2010a). Napovedi UV-indeksa se objavljajo dnevno in so
sestavni del splošne biovremenske napovedi. Vzrok za objavljanje je želja po
ozaveščanju ljudi o načelih zdravega sončenja (Cegnar, 2006).
Slika 4: Zaščita pred soncem (Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, 2009)
9
Za javnost so bolj kot izmerjene vrednosti uporabne napovedi moči UV-žarkov z
napotki, kako naj se obnašamo, da se bomo izognili škodljivim učinkom UV-
sevanja (Cegnar, 2006).
Glede na vrednosti UV-indeksa strokovnjaki svetujejo izvajanje naslednjih
ukrepov (Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2010a):
o UV-indeks 10 in več – ekstremna izpostavljenost
Tveganje za okvare kože in oči je zelo veliko, saj je izpostavljenost UV-
žarkom zelo močna. Med 10. in 16. uro se svetuje strogo izogibanje
sončnim žarkom. Če se ljudje morajo zadrževati na soncu, je treba
obvezno uporabiti vsa zaščitna sredstva − zaščitna oblačila, pokrivalo,
očala, kreme z zaščitnim faktorjem SPF vsaj 20.
o UV-indeks med 7 in 9 − velika izpostavljenost
Izpostavljenost UV-žarkom in verjetnost okvare kože z UV-žarki sta
veliki. Med 10. in 16. uro se svetuje izogibanje sončnim žarkom. Če se
ljudje morajo zadrževati na soncu, je treba uporabiti vsa zaščitna sredstva
− zaščitna oblačila, pokrivalo, očala in kreme z zaščitnim faktorjem SPF
vsaj 20.
o UV-indeks 5 in 6 − srednja izpostavljenost
Izpostavljenost in verjetnost okvare kože sta srednji. Svetuje se izogibanje
sončnim žarkom med 10. in 16. uro ter se priporoča uporaba zaščitnih
sredstev − zaščitna oblačila, očala, kapa, kreme z zaščitnim faktorjem SPF
vsaj 20.
o UV-indeks 3 in 4 – nizka izpostavljenost
Izpostavljenost je nizka, vendar so še možne okvare kože, predvsem pri
bolj občutljivih. Zaščita je zato še vedno priporočljiva za ljudi z občutljivo
kožo in za otroke. Priporoča se uporaba zaščitnih sredstev − zaščitna
oblačila, očala, kapa, kreme z zaščitnim faktorjem SPF vsaj 20.
o UV-indeks med 0 in 2 – minimalna izpostavljenost
Izpostavljenost in tveganje okvar sta zelo nizka. Zaščito pred UV-žarki bi
morali uporabiti predvsem zelo občutljivi.
10
Dermatologi priporočajo, da se ob načrtovanju bivanja na prostem ljudje seznanijo
s podatki o UV-indeksu in temu prilagodijo zaščito pred soncem. Še posebej
skrbno bi morali navodila upoštevati ljudje s svetlejšo in za sonce občutljivejšo
kožo ter otroci. UV-indeks je namreč izračunan za povprečno UV-občutljivost
bele kože, zato sta našteti skupini ljudi še nekoliko bolj ogroženi za nastanek
okvar kože že pri nižjih vrednostih UV-indeksa (Združenje slovenskih
dermatovenerologov, 2010a).
2.2.2 UV-ŽARKI
UV-žarki so tisti žarki, ki igrajo največjo vlogo pri učinkih na našo kožo. So
majhnih valovnih dolžin, tako da jih ne vidimo. Glede na različne valovne dolžine
lahko na koži povzročajo različne učinke (Žgavec, 2007).
Delimo jih v tri skupine (Žgavec, 2007):
o UVC-žarki: so najmanjših valovnih dolžin (100–290 nm). Zaenkrat se ti
žarki v celoti absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja in ne dosežejo
površine Zemlje, zato v vsakodnevnem življenju ne vplivajo na našo kožo.
Če pa se izpostavimo delovanju UVC-žarkov (npr. dezinfekcijske luči v
zdravstvenih ustanovah itd.), se po približno šestih urah na koži pojavi
rdečina, ki izgine v nekaj dneh. Porjavitev je neznatna. Bolj nevarno je, če
nam žarki zadenejo oči, saj lahko povzročijo vnetje očesne veznice ali celo
zamotnitev roženice, kar ima lahko za posledico trajno motnjo vida. UVC-
žarki ne prehajajo skozi navadno steklo;
o UVB-žarki: so valovnih dolžin 290–320 nm. Ti žarki so glavni
povzročitelji večine učinkov na našo kožo. Ob dovolj veliki količini
(odmerku), ki jo sprejme koža, povzročijo nastanek eritema (rdečine), ki se
razvije po približno 12–24 urah po izpostavitvi, če pa je količina velika, se
rdečina lahko pojavi že po nekaj urah. Rdečini sledi pigmentacija
(porjavitev) – običajno 24–48 ur po izpostavitvi. UVB-žarki so glavni
povzročitelji sončnih opeklin, dražijo pa tudi očesno veznico in roženico.
11
Vplivajo na nastajanje vitamina D v koži ter lahko sprožijo nekatere
fotoalergične in fototoksične reakcije. So tudi najbolj odgovorni za s
soncem povzročeno staranje kože in druge poznejše posledice sončenja,
med njimi za nekatere vrste kožnega raka. UVB-žarki ne prehajajo skozi
navadno steklo, prehajajo pa skozi vodo;
o UVA-žarki: so valovnih dolžin 320–400 nm. V manjših odmerkih ne
povzročajo niti rdečine niti pigmentacij (porjavitve) – običajno pa so
odmerki dovolj veliki, da povzročijo porjavitev, ki nastane tudi brez
predhodne pordečitve. Porjavitve, povzročene z UVA-žarki, so lahko
zgodnjega ali poznega tipa. Ob višjih odmerkih lahko tudi UVA-žarki
povzročijo sončne opekline. Na očesu lahko zaradi njihove absorpcije v
leči povzročijo katarakto (zamotnitev leče ali siva mrena). Čeprav so v
preteklosti mislili, da so UVA-žarki pretežno neškodljivi, novejše
raziskave kažejo, da pomembno sodelujejo pri staranju kože in nastajanju
kožnega raka. Posebno pomembna je njihova vloga pri razvoju malignega
melanoma. So pogosti povzročitelji fotodermatoz (fotoalergičnih,
fototoksičnih itd.). UVA-žarki prehajajo skozi navadno steklo. UVB- in
UVA-žarki pomembno zmanjšujejo imunski odgovor.
Sončna svetloba ima tako pozitivne kot tudi negativne učinke na naše telo:
Pozitivni vplivi sončnih žarkov (Sončenje, 2011):
o omogočijo nastanek vitamina D;
o krepijo obrambno sposobnost proti infekcijskim boleznim;
o izboljšajo oskrbo tkiva s kisikom;
o ugodno vplivajo na krvni obtok.
Škodljivi vplivi sončnih žarkov (Sončenje, 2011):
o UVA-žarki pospešujejo staranje;
o UVA-žarki povečajo tveganje za nastanek kožnega raka;
o UVB-žarki povzročajo nastanek opeklin;
o pogoste so alergije na sonce, ki jih še dodatno lahko izzovejo nekatera
zdravila, mila ali dišave v kozmetičnih izdelkih.
12
2.3 SONČNA TOPLOTA
Večina energije, ki jo oddaja sonce, je prav v IR-spektru, Zemljina atmosfera pa
jo filtrira in nanjo spusti le IR-svetlobo dolžine 7−14 mikronov. To svetlobo
občutimo vsakič, ko nas obsije sonce (Flickstein, b. l.).
2.3.1. INFRARDEČI ŽARKI
Sonce je glavni vir IR-žarkov, ki pa so za naše oko nevidni. Šele ko moč sončnih
žarkov doseže določeno raven, jih zaznamo kot toploto (termoreceptorji v koži).
IR-sevanje je vrsta energije, ki s konverzijo ogreva snovi – to pomeni, da ogreva
neposredno, ne da bi ogrevalo zrak, ki je vmes. IR-sevanje spada v
elektromagnetni spekter svetlobne energije. IR-žarki so oblika svetlobne energije,
katere elektromagnetni valovi se nahajajo v barvnem spektru med rdečo barvo
vidne svetlobe in tako imenovanimi Herzovimi valovi (valovna dolžina med 760
nm in 1 mm). Sam elektromagnetni spekter je glede na dolžino valov razdeljen na
tri dele in se nahaja pod (ali ˝infra˝) rdečo svetlobo kot najbližjim energijskim
spektrom. Ta svetlobni spekter človeškim očem ni viden, lahko pa ga posnamemo
s posebnimi kamerami, ki IR-svetlobo pretvorijo v nam vidne barve. Človek IR-
svetlobo zaznava kot toploto (Flis, 2011a).
13
2.4 KOŽA
Koža je naš največji organ oz. čutilo, saj pokriva skoraj celotno površino
človeškega telesa. Koža ščiti druge organe v telesu. Po površini je največji organ,
po teži pa najtežji. Pri odraslem človeku meri povprečno 1,6 m2 (1,2–1,8 m2), kar
je približno 16 odstotkov telesne teže. Debelina kože je v povprečju 2 mm.
Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Zgrajena je slojevito in kljub temu da
se značilnosti posameznih slojev na določenih predelih telesa nekoliko razlikujejo,
je zgradba v osnovi podobna (Flis, 2011b).
2.4.1 ZGRADBA KOŽE
Koža je sestavljena plastno. V ožjem pomenu ločimo vrhnjico (epidermis) in
debelejšo usnjico (cutis ali dermis). Koži pripada še podkožje (hypodermis,
subcutis), ki veže kožo na podlago in je z njo v tesni povezavi. H koži prištevamo
še lase in dlake, nohte (to so poroženeli deli kože) ter žleze lojnice, znojnice,
dišavnice in mlečne žleze (Flis, 2011).
Slika 5: Shema kože (Flis, 2011b)
Plasti kože so:
o Vrhnjica je tanka zunanja plast, v kateri poteka nepretrgan proces
odmiranja starih in nastajanja novih celic. Vrhnja plast je sestavljena iz
sploščenih poroženelih celic. Te celice, imenovane keratinociti,
14
predstavljajo pomembno zaščitno prevleko. V vrhnjici so tudi melanociti:
celice, ki proizvajajo melanin – pigment, ki varuje telo pred UV-žarki in
daje koži barvo (Ostrov, 2001).
o Usnjica je debelejša in globlja plast kože. V njej je tudi nekaj vode,
pretežno pa je iz čvrste vlaknaste beljakovine, imenovane kolagen. V
usnjici je tudi veliko prožnih vlaken, ki vsebujejo beljakovino elastin,
zaradi katerega je koža mehka, raztegljiva in voljna. Tako kolagen kot
elastin se sčasoma poškodujeta in razkrojita, zato postane koža v starosti
ohlapna in zgubana. V usnjici so lasni mešički – žepki, v katerih so lasne
korenine, in vsak las izrašča skozi odprtinico v usnjici. Mišice, povezane s
posameznim lasnim mešičkom, omogočajo, da se las postavi pokonci. V
usnjici so tudi žleze lojnice, ki vsebujejo loj (sebum) – zaradi njega je koža
voljna in vodotesna. In nazadnje so tu še žleze znojnice, ki pomagajo
uravnavati telesno temperaturo in izločati iz telesa nekatere odpadne snovi
(Ostrov, 2001).
o Podkožje je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo,
debelejše žile in živci ter večji ali manjši skupki maščobe. V skupkih so
maščobne celice, žile, živci. Količina in porazdelitev maščobe sta odvisni
od prehrane, telesne aktivnosti, metabolizma, delovanja žlez, spola,
starosti itd. Maščevje je slab prevodnik toplote, zato preprečuje oddajanje
toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi (udarci
ipd.) (Flis, 2011b).
Zgradba otroške kože
Otroška koža ima enako število slojev kot koža odraslega. Otroška koža je debela
približno za eno petino kože odraslega in je zato manj odporna. Zaradi bistveno
manj izrazite poroženele plasti, katere celice so tudi manj gosto razporejene, je
zaščitna funkcija zelo omejena. Po 4. letu starosti se koža počasi razvija v obliko,
ki je značilna za kožo odraslega človeka. S puberteto, natančneje okrog 12. leta
starosti, otroška koža po svoji strukturi in funkciji ustreza koži odraslega (Otroška
koža, 2007).
15
2.4.2 NALOGE KOŽE
Naloge kože so zelo številne in raznovrstne. Osnovna naloga kože je, da
zagotavlja stalne pogoje za zapletene procese, ki omogočajo optimalno delovanje
človeškega telesa. Koža nudi zaščito pred mehaničnimi, termičnimi, biološkimi in
kemičnimi škodljivostmi. Pri zaščiti delujejo različne strukture kože, kot so
lojnice, znojnice in lasje. Maščobe na površini kože, ki jih izločajo žleze znojnice,
so pomembne, ker dajejo prožnost roženi plasti in s tem zavirajo nastanek razpok
ali lusk. Z znojenjem in roženo plastjo kože sestavljajo zaščitno površinsko plast
kože s pH-jem v kislem območju, ki zaviralno vpliva na rast bakterij. Koža je
pomembno varovalo proti izhlapevanju vode, kar ji omogočajo celice rožene
plasti in maščobe v povrhnjici. Zaradi svoje izjemne sestave nas koža varuje pred
mehanskimi vplivi, kot so pritisk, padci, udarci. To je mogoče zaradi kolagenskih
in elastičnih vlaken v usnjici ter podkožnega maščevja, ki deluje kot blažilec vseh
mehaničnih vplivov. Nepoškodovana rožena plast in melanin omogočata zaščito
pred UV-žarki. Koža je del imunskega sistema, zato v njej velikokrat pride do
pojava preobčutljivostnih reakcij. Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature.
Pri povišani telesni temperaturi se žile v usnjici razširijo, hkrati se poveča
izhlapevanje znoja. S tem se iz telesa oddaja toplota in se niža telesna
temperatura. Pri ohlajanju telesa pride do ravno obratnega procesa. V koži se pod
vplivom sončnih žarkov sintetizira vitamin D, v njej pa se uravnava celo krvni
tlak. Koža je največje čutilo in omogoča osebno prepoznavo. V njej so prosti
živčni končiči, ki nam posredujejo občutek za bolečino in dotik. Posebna čutna
telesca v koži nam posredujejo občutek za pritisk in toploto (Debeljak, 2011a).
Otroška koža
Za razliko od odrasle je otroška koža še posebej občutljiva na kemične, fizikalne
in mikrobiološke vplive. Zaščitena funkcija je omejena, funkcija hidrolipidnega
sloja in kislinsko zaščitnega plašča pa je zaradi manjšega izločanja lojnic in
znojnic relativno šibka, zato je uravnavanje temperature manj izrazito, zaradi
majhne pigmentacije pa je povečana tudi občutljivost na UV-žarke (Otroška koža,
2007).
16
2.4.3 FOTOTIPI KOŽE
Ljudje imajo različne tipe kože, ki so različno občutljivi na UV-žarke. S
poznavanjem svojega tipa kože in UV-indeksa vemo, kdaj in kako se zaščititi pred
soncem. S tipom kože sta povezana posameznikovo tveganje za sončne opekline
kože in tveganje za kožnega raka. Splošno pravilo je: svetlejša, kot je koža, bolj
previdni morajo biti ljudje na soncu. Strokovnjaki poznajo več različnih tipov
kože. Znotraj posameznega tipa je lahko precej razlik v barvi in tonu kože (Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije. Center za zdravstveno ekologijo,
2007).
Tip kože določajo barva kože, barva oči, barva las in nagnjenost k sončnim
opeklinam. Belce razdelimo na štiri fototipe (Blejc, 2004).
Tip kože I II III IV Otroci Barva kože zelo svetla svetla svetlo
rjava rjava zelo svetla
Barva oči modre modre, zelene, sive
zelena, rjava
rjava vse barve
Barva las rdečkasti svetli svetlo rjavi
temni vse barve
Nastanek sončne opekline
takoj
hitro
redko
skoraj nikoli
zelo hitro
Čas lastne zaščite (v minutah)
5–10
10–20
15–25
20–30
maks. 10
Priporočen SPF
30–50+ 20–50 15–30 15 ali več 30 ali več
Tabela 1: Tip kože in priporočeni SPF (Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije, Center za zdravstveno ekologijo, 2007).
Večina Evropejcev spada v skupino II in III, zato pri izpostavljanju soncu
potrebujejo precej visoke zaščitne faktorje pred UVA- in UVB-žarki (Blejc,
2004).
17
2.5 SONČENJE
Nekoč je bila bleda koža eden izmed statusnih simbolov višjih slojev. Dandanes
modne smernice narekujejo zagorelost kože. Navkljub velikemu prizadevanju
dermatovenerologov, da bi ozavestili ljudi, kako škodljivo je sončenje, in da je
rjava polt nezdrava ter pravzaprav posledica obrambnega mehanizma kože, ki
varuje pred nadaljnjimi poškodbami zaradi UV-sevanja, se še vedno mnogo ljudi
pretirano sonči in s tem dolgoročno nehote dela veliko škodo svojemu zdravju. Že
nekajkrat opečena koža v mladosti lahko namreč vpliva na kasnejši razvoj
kožnega raka, saj se škoda, ki jo povzroča izpostavljenost UV-sevanju, vse
življenje sešteva (Debeljak, 2011b).
Zelo enostransko bi bilo govoriti samo o škodljivih učinkih sončnih žarkov in pri
tem ne omeniti, da je sončenje v razumnih mejah za naš organizem tudi koristno.
Izboljša obrambno sposobnost, povečuje fizično zmogljivost, izkazuje ugodne
psihološke učinke in pospešuje nastanek vitamina D v koži (Marinko, 2002).
Pri sončenju je torej pomembno spoznanje, da se zavedamo škodljivih učinkov
sončnega sevanja na kožo. Da bi lahko čas zadrževanja na soncu podaljšali brez
pretiranega tveganja, se je treba zaščititi (Marinko, 2002).
Otroci in sončenje
Pri otrocih je potrebna veliko večja previdnost glede sončenja kot pri odraslih. Do
tretjega leta starosti namreč njihov sistem naravne zaščite še ni povsem razvit. Ker
njihove celice ne proizvajajo dovolj melanina, obstaja velika nevarnost opeklin.
Znanstveniki so ugotovili, da vzroke za nastanek melanoma lahko najdemo prav v
sončnih opeklinah v prvih letih življenja. Prav zato veljajo za otroke posebno
stroga pravila varnega sončenja (Tavčar Prelog, 2007).
18
2.5.1 PRAVILA VARNEGA SONČENJA
Dermatologi že nekaj časa opozarjajo na škodljive učinke sonca in pomen
zaščitnih ukrepov, kadar smo na soncu, še zlasti za dojenčke in otroke.
Ljudje bi morali poznati pravila zaščite, saj šteje vsak dan, vsaka ura, ki jo
preživimo na soncu. Učinki delovanja UV-žarkov se v koži seštevajo prek celega
življenja, zato je vsako namerno ali dodatno izpostavljanje soncu nepotrebno in
škodljivo (Benedičič, 2006).
Priporočila za zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki (Sušnik in Adamič,
2010):
o rekreativna dejavnost v naravi se načrtuje izven najbolj aktivnega
sončnega sevanja;
o med 10. in 16. uro se je treba izogibati sončnim žarkom;
o upoštevati se mora ”pravilo sence”: kadar senca telesa postane krajša od
telesa, naj se poišče naravna ali umetna senca;
o izpostavljanje sončni svetlobi se zmanjša z rednim pokrivanjem telesa s
primernimi, gosto tkanimi oblačili, klobuki s širokimi krajci, dolgimi
hlačami in majicami z dolgimi rokavi;
o otroke je treba zaščititi pred sončnimi žarki;
o priporočljiva je uporaba zaščitnih očal, ki ponujajo 99- ali 100-odstotno
zaščito pred UV-žarki;
o izpostavljene dele telesa na prostem je treba zaščititi s primernimi
zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB-žarki ter so na ovojih
označena z oznako SPF (Sun Protection Factor) najmanj 20 in obenem
zaščitijo pred UVA-žarki, kar je običajno označeno s PFA (angl.
Protection Factor UVA);
o na kožo je treba nanesti dovolj zaščitnega sredstva (2 ml ali 2 mg na
kvadratni centimeter kože), in sicer že 30 minut pred izpostavljanjem UV-
žarkom, nato pa vsaki dve uri oz. takoj po kopanju ali obilnem znojenju;
19
o uporaba kemičnih zaščitnih sredstev se ne namenja nadomeščanju naravne
zaščite in podaljšanju izpostavljanja UV-sevanju;
o zaščita pred UV-sevanjem se mora prilagajati krajevnim dnevnim
vrednostim UV-žarčenja. (Podatke o tem je mogoče dobiti v dnevnem
tisku ali drugih medijih, kjer so navedeni UV-indeksi za posamezna
območja naše države. Vrednosti UV-indeksa so označene s številkami 1–
10. Višja vrednost UV-indeksa izraža intenzivnejše UV- sevanje in
potrebo po intenzivnejši zaščiti.)
Priporočljivo je, da se zgoraj navedeni ukrepi upoštevajo vedno, kadar je
UV-indeks večji od 3.
Napotki, ki bi jih morali upoštevati starši za zaščito otrok pred UV-žarki
(Zaščita pred sončnimi žarki, 2012):
o po 6. mesecu starosti je treba otroke zaščititi tudi z izdelkom za zaščito
pred soncem z najvišjim zaščitnim faktorjem, predvsem na delih telesa, ki
niso pokriti z obleko;
o UV-žarki so najmočnejši med 10. in 16. uro, zato se je takrat treba z otroki
umakniti v zaprte prostore ali v senco dreves, senčnika, šotora ipd.
Umakniti se je treba pravočasno, da se prepreči pojav opeklin;
o otroke je treba navaditi na preprosto ˝pravilo o senci˝: če je otrokova senca
krajša od njegovega telesa, se mora takoj umakniti v senco;
o otroke je treba obleči v lahke, a gosto tkane tkanine, majčke ter hlačke z
daljšimi rokavi in hlačnicami ali kopalne plašče. Obleko je treba izbirati
tako, da je pokrita čim večja površina otrokovega telesa;
o otrokom je treba na glavo nadeti klobuček ali čepico. Najprimernejši so
klobučki, ki imajo široke krajce, čepice naj bodo izdelane v legionarskem
kroju (s pokritim tilnikom). Le tako se namreč doseže popolna zaščita
obraza, uhljev in vratu;
o pomembna so tudi sončna očala z najvišjo UV-zaščito, ki varujejo oči tako
pred UVA- kot pred UVB-žarki;
20
o uporabljati je treba izdelke za zaščito pred soncem z najvišjimi zaščitnimi
faktorji. Izdelki morajo vsebovati UV-filtre proti UVA- in UVB-žarkom
ter morajo biti odporni proti vodi in pesku. Zaščitna sredstva je treba
nanesti 30 minut pred izpostavljanjem soncu, nato pa vsaj vsaki dve uri oz.
po vsakem kopanju;
o otroke je treba zaščititi tudi takrat, kadar so odrasli z njimi v senci, saj se
UV-žarki odbijajo od površin, kot so voda, pesek, beton in trava. Prav tako
je treba otroke zaščititi tudi ob oblačnem vremenu, saj UV-žarki prodirajo
tudi skozi oblake.
Dermatologi starše opozarjajo, naj se do svojih otrok vedejo odgovorno. Že v
otroštvu namreč dosežemo kar 80 odstotkov celotne življenjske izpostavljenosti
soncu! Izpostavljenost soncu v otroštvu in mladosti se bo zelo poznala na otrokovi
koži v odrasli dobi, vsekakor po tridesetem letu. Če želimo otroke zavarovati pred
poškodbami kože, prezgodnjim staranjem in pojavom kožnega raka, bi jih morali
že takoj, ko so to sposobni razumeti, tudi poučiti o zaščiti pred soncem
(Benedičič, 2006). Začnejo lahko že pri treh letih starosti, najpomembnejši pa je
pozitiven vpliv odraslih. Vsi nasveti ne bodo dosegli zaželenega učinka, če jih ne
bodo upoštevali tudi starši (Mervič, 2010).
21
2.6 ZAŠČITA PRED SONCEM
Človekova koža se pred škodljivimi učinki UV-žarkov brani na več načinov.
Najbolj znan obrambni mehanizem je tvorba kožnih pigmentov, zaradi česar na
soncu porjavimo (Zaščita pred sončnimi žarki, 2012).
Pigmentacija kot odziv kože na UV-žarke se kaže v dveh stopnjah (Marinko,
2002):
o takojšnja pigmentacija ali zgodnja porjavitev: sprožijo jo predvsem
UVA-žarki, pokaže pa se s pojavom blage porjavelosti kože, ki nastane že
v nekaj minutah po izpostavitvi žarkom, a začne v naslednjih 15 minutah
izginjati in popolnoma izgine prej kot v 8 urah;
o pozna pigmentacija ali zapoznela porjavitev se pokaže po 24–48 urah.
Sprožijo jo UVB- kot tudi UVA-žarki. Ta tip pigmentacije je trajnejši in
lahko traja nekaj mesecev.
Zagorelost je obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki, nastali melanini
pa delujejo kot naravni UV-filtri (Zaščita pred sončnimi žarki, 2012). Sposobnost
kožnih celic, da na soncu tvorijo melanin, je genetsko pogojena. Pri temnejših
ljudeh (pri tistih, ki imajo temne lase in oči) je obrambna sposobnost kože večja
(Bone, 2009). Rdečelasi in zelo svetlolasi ljudje, ki imajo svetlo polt, tvorijo
minimalno količino kožnih barvil. Njihova koža po izpostavljanju soncu le
pordeči, nikoli ali le minimalno pa porjavi (Zaščita pred sončnimi žarki, 2012).
Ob pogostejšem izpostavljanju UVB-žarkom v jakosti, ki povzroča rdečino kože,
se postopno zadebeli rožena plast povrhnjice, kar zmanjša nadaljnje prodiranje
UV-žarkov v globlje plasti kože (t. i. sončni otiščanec). Proces je intenzivnejši po
2−3 tednih izpostavljanja sončnim žarkom, po prenehanju izpostavljenosti UVB-
žarkom pa izzveni v nekaj mesecih (Lisjak, 2012b). Ker pa so sončni žarki vedno
močnejši in zaradi tega tudi nevarnejši, naravni mehanizem zaščite pred soncem
temu ritmu težko sledi. Skoraj vsi se že zavedamo, da moramo to naravno zaščito
še dodatno podpreti (Bone, 2009). Prav zato je pomembno, da se pred sončnimi
žarki ustrezno zaščitimo (Fiala, 2011).
22
Zaščita pred soncem temelji na treh stebrih (Fiala, 2011):
o prvi steber je, da se ne izpostavljamo sončnim žarkom v času, ko so ti
najmočnejši, to je med 10. in 16. uro;
o drugi steber so zaščitna oblačila, klobuk in sončna očala;
o tretji steber so zaščitna sredstva (kreme, geli, pene, spreji, losjoni ipd.).
Slika 6: Pet pametnih nasvetov za sončenje (Welch, 2012)
2.6.1 IZOGIBANJE SONCU IN ZADRŽEVANJE V SENCI
Časovna omejitev izpostavljanja soncu je najpomembnejša v opoldanskem delu
dneva, ko je UV-sevanje najmočnejše. Okrog 60 % dnevnega UVB-sevanja
doseže zemeljsko površino v štirih urah okrog lokalnega poldneva. Prav zato je
zelo odgovorno izogibanje aktivnostim na prostem v štirih opoldanskih urah in
dveh podaljšanih urah v popoldanski čas, torej med 10. in 16. uro. V tem času
upoštevamo pravilo sence: ko senca telesa postane krajša od telesa, poiščemo
senco. Poiščemo lahko naravno senco pod gostimi krošnjami dreves, ali
ustvarimo umetno senco s šotorom, markizo ali vsaj senčnikom, seveda pa smo
najbolj zaščiteni v zaprtih prostorih (Združenje slovenskih dermatovenerologov,
2010b).
Otroci v senci
Dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo
soncu ter jih zaščitimo z obleko in senco. Večje otroke pa zadržimo v senci zlasti
med 10. in 16. uro, ko sta vpadni kot in škodljivost UV-žarkov največja.
Aktivnosti na prostem organiziramo v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in pozno
23
popoldanskih urah. Otroke učimo upoštevati prej omenjeno pravilo sence
(Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2010b).
2.6.2 ZAŠČITA Z OBLAČILI
Strokovnjaki ocenjujejo, da dobra zaščitna obleka zniža UV-sevanje na površini
kože za vsaj 95 odstotkov. Poleg tega je pri obleki v primerjavi z zaščitnimi
preparati mogoče enostavno določiti pokrito (zaščiteno) površino telesa, hkrati pa
praktično ni stranskih učinkov v obliki draženj in alergij. Dobro krojena ohlapna
oblačila iz lahkih materialov, ki naj pokrivajo čim večji del telesa in zagotavljajo
zadostno gibanje zraka, delujejo na koži celo hladneje, kot če kožo golo
izpostavljamo soncu. Posploševanje, da oblačila iz naravnih materialov ščitijo
bolje kot oblačila iz umetnih, ne drži vedno. UV-sevanje prehaja prek por med
vlakni in s presevanjem skozi njih. Različna vlakna imajo različen absorpcijski
spekter (absorbirajo žarke različnih valovnih dolžin), zato je UV-prehodnost
tkanine odvisna tudi od vrste vlaken (Združenje slovenskih dermatovenerologov,
2010b).
Pri oblačilih dodatno vplivajo na zaščito pred soncem še (Združenje slovenskih
dermatovenerologov, 2010b):
o barva tkanine: svetlo obarvane tkanine so načeloma bolje prehodne od
temnejših in živo obarvanih. Tekstilu pa dodajo tudi že posebne UV-
absorberje oz. »brezbarvna barvila«, tj. snovi, ki imajo najvišjo
absorpcijsko sposobnost v območju UV-sevanja;
o teža tkanine: tkanine z večjo težo na površino nudijo višjo zaščito, vendar
so v poletnem času manj udobne;
o vsebnost vode: mokra istovrstna oblačila imajo običajno nižji zaščitni
faktor kot suha, ker voda med vlakni zniža odbojnost materiala. Vlažnim
oblačilom iz viskoze in svile pa se zaščitni faktor zviša, ker ob nabrekanju
vlaken pride do manjšanja por med vlakni;
24
o starost oz. obraba tkanine: pri bombažnih tkaninah se zaradi krčenja
zaščitni faktor praviloma zviša po prvem pranju, vendar lahko
pričakujemo njegovo padanje ob dolgotrajni uporabi tkanine.
Zaščitna sposobnost oblačil je bolj kot od vrste tkanine odvisna od gostote tkanja
tkanine: gosto tkani materiali ščitijo bolje. Zaradi številnih medsebojnih vplivov
zaščitnega UV-faktorja oblačil (angl. »ultraviolet protection factor«, UPF) ni
mogoče predvideti glede na lastnosti tkanin, temveč ga je treba izmeriti, podobno
kot je to ustaljeno za SPF kemičnih zaščitnih sredstev. Oblačila, ki ščitijo pred
UV-sevanjem, imajo po priznanem avstralskem standardu na etiketi označen
UPF, ki se nanaša na izmerjeno zaščitno sposobnost nove tkanine. Na tej osnovi
je bila predlagana podobna razdelitev tudi v Evropi. Za razliko od avstralskega
standarda, ki najvišjo zaščito označuje z oznako UPF 50+, je v evropskem najvišji
označeni zaščitni faktor 40+, kar odraža stališče, da višji zaščitni faktorji
pomenijo le neznatno znižanje prehajanja UV-žarkov in ni pričakovati biološkega
pomena tega dodatnega znižanja. Seveda lahko dobi ustrezno oznako zaščite le
oblačilo, ki pokriva večji del telesa (Združenje slovenskih dermatovenerologov,
2010b).
Oblačila za otroke
Oblačila predstavljajo dobro zaščito pred soncem. Izbrati je treba lahka oblačila,
ki imajo visoke ovratnike in pokrijejo čim več telesa. Starši se morajo zavedati, da
vsi materiali ne zaščitijo kože enako. Načeloma pred UV-žarki bolje ščitijo
oblačila iz gosto tkanega materiala, ki so temnejše barve. Obstajajo tudi oblačila,
ki odbijajo UV-žarke in imajo označen UPF. Dobro zaščito pred soncem
zagotavljajo oblačila, ki imajo UPF vsaj 30, najvišja možna oznaka pa je UPF 50+
(Gantar Kšela, 2009).
25
2.6.3 ZAŠČITA S POKRIVALI
Večina dermatologov priporoča nošenje pokrival, ki dodatno ščitijo pred sončnimi
žarki ter nudijo kakovostno zaščito naši glavi, vratu, ušesom in obrazu. Vendar pa
vsa pokrivala ne nudijo enake zaščite, poleg tega nas ščitijo le, ko smo
izpostavljeni neposrednim žarkom, in ne, ko je vreme oblačno in je svetloba bolj
razpršena. Kapice, slamniki, klobučki itd. Izbira pokrival je izjemno pestra,
vendar pa je dobro vedeti, katera pokrivala nudijo najboljšo zaščito pred soncem.
Ne nazadnje je to osnovni namen pokrivala (Kateri poletni klobučki nudijo
največjo zaščito?, 2011).
Najprimernejša pokrivala so (Kateri poletni klobučki nudijo največjo zaščito?,
2011):
o slamniki: v spomladanskih in poletnih mesecih so izjemno priljubljeni, saj
so narejeni iz lahkih materialov in so poleg tega zračni. Če slamnik na
notranji strani nima tanke bombažne obloge, žal ne nudi potrebne zaščite
pred vplivom sončnih žarkov, zato je treba izbrati kakovosten slamnik z
notranjo oblogo;
o kapa s ščitom: čeprav so udobne in estetske, kape s ščitom ne nudijo
zaščite ušesom in zadnjemu delu vratu. Seveda pa niso povsem
neuporabne, saj ščitijo tako lasišče kot tudi nos. Če jih uporabimo, je treba
vrat in ušesa zaščititi z ustrezno kremo;
o kapa z zaščito za obraz: te kape imajo poleg ščita tudi dodatno blago, ki
nudi zaščito za vrat, in so izjemno koristne. Nekatere imajo tudi posebno
zaščitno zavesico, ki se lahko potegne čez nos in lica ter tako zaščiti
celotno glavo – od vratu, ušes, lasišča in nosu pa do lic. Slaba stran teh kap
je, da niso prav estetske, vendar pa dermatologi pravijo, da so najbolj
popolne glede učinkovitosti;
o kavbojski klobuki: postajajo vedno bolj priljubljeni, še posebej med
mladimi. Ti klobuki nudijo dokaj solidno zaščito, saj krajci klobuka ščitijo
ušesa, čelo in vrat. Izpostavljene dele glave je treba dodatno zaščititi s
kremami za zaščito pred soncem;
26
o klobuček: nudi podobno zaščito kot kape z zaščito za obraz, a v manjši
meri. Občutljivejše dele telesa je treba pri nošnji te kape vseeno zaščititi s
kremo za zaščito pred soncem.
Otroci in pokrivala
Staršem se svetuje nakup dobrega klobučka, da bo otrok imel občutek, kot da ga
sploh nima. Če otrok občuti, da mu je pod klobučkom vroče, da ga tišči pod
bradico ali okoli čela, ali če občuti pretrdo blago ali našitek proizvajalca, ga bo
skušal sneti ob vsaki priložnosti. Bolje je, da starši v tem primeru kupijo drugi
klobuček. Najboljši so zelo lahki klobučki iz mehke svetle tkanine, ne smejo pa
biti preveč pisanih barv, saj to privlači čebele in ose. Krajce morajo imeti velike,
da senčijo otrokove oči, uhlje in tilnik, po možnosti pa tudi rame. Kapice s
ščitnikom sicer ščitijo oči, žal pa ničesar drugega. Klobučki, ki imajo zadaj
podaljšano zavesico za tilnik, so zelo uporabni. Dobro je, če se klobuček mehko
zaveže pod bradico, ker se v klobuček s širokimi krajci upre veter in ga odnese.
Slamniki se za otroke praviloma ne obnesejo, ker jih ni lahko obdržati na glavi
med igro in ker občutljive otroke draži pletenje (Otrok na soncu in v vročini,
2008).
2.6.4 ZAŠČITA S SONČNIMI OČALI
Pri nakupu sončnih očal je najpomembneje, da nam ta nudijo ustrezno zaščito. Pri
tem moramo biti pozorni na njihovo velikost, obliko in ustrezno zaščito pred
UV-žarki. Stekla morajo biti dovolj velika in dovolj zaprta, da preprečujejo vdor
UV-žarkov do očesa, steklo pa mora ponujati 100-odstotno zaščito pred UVA- kot
tudi pred UVB-žarki. Pomembno je vedeti, da zatemnjene leče ne pomenijo UV-
zaščite, saj imajo lahko tudi nezatemnjena stekla dobro UV-zaščito. Zatemnjena
očala brez UV-zaščite nam lahko celo bolj škodujejo, kot če sončnih očal ne
nosimo, saj povzročijo razširitev zenice in s tem še večji vdor škodljivih UV-
žarkov v oko. Indeks zatemnitve nam pove, koliko vidne svetlobe prepuščajo
sončna očala. V gorah in na morju se priporočajo čim manj prepustne leče, na
27
soncu ali ob oblačnem vremenu pa se nosijo bistveno manj zatemnjene leče.
Proizvajalci označujejo indeks zatemnitve s števili od ena do štiri, pri čemer so
leče z indeksom tri in štiri najbolj zatemnjene ter primerne le za na morje ali za v
gore. Leče, ki imajo indeks zatemnitve ena, prepuščajo največ vidne svetlobe in so
primerne za vsakdanjo uporabo (Združenje slovenskih dermatovenerologov,
2010b).
Sončna očala in otroci
Vsekakor je otroku treba zaščititi oči, kadar je izpostavljen soncu, še posebno v
gorah, na snegu in na morju, ob jezeru ali reki. UV-sevanje je tam namreč
močnejše, ker se odbija od bleščečih površin – od vode, snega in golega kamenja.
Ni vseeno, kakšna sončna očala starši izberejo otroku. Prvo pravilo je varnost.
Izbrati je treba nelomljive ali plastične okvirčke in varna stekla, ker otroci pogosto
padejo ali se zaletijo v kakšno trdo površino. Pri padcu ali udarcu bi lahko razbito
steklo ali okvir poškodoval njegove oči. Priporočljivo je, da otrok ne nosi sončnih
očal, ki jih starši lahko kupijo na stojnici. Njegov vid je preveč dragocen za
nekakovostna očala. Bolje je, da je brez očal, kot da nosi slaba. Najbolje je otroku
izbrati sončna očala pri optiku, ki bo staršem svetoval tudi glede zatemnitve
stekel. Zatemnitev stekel namreč ne pomeni največje zaščite pred UV-sevanjem.
UV-zaščito imajo lahko celo povsem neobarvana stekla. Zatemnjena stekla ščitijo
otroka predvsem pred premočno vidno svetlobo in bleščanjem. Pri mlajših otrocih
povsem temna stekla niso priporočljiva, ker se zenica za pretemnimi stekli močno
razširi in je tako še bolj dojemljiva za nevarne žarke. Pri sončnih očalih je
pomembna stopnja UV-zaščite, ki je lahko 99- do 100-odstotna. Označba 100-
odstotna UV-zaščita pomeni, da stekla branijo prodor večine UV-sevanja v oko.
Pri tem sploh ni nujno, da so stekla močno zatemnjena, prav tako ni pomembno,
ali je barva stekel zelena, rjava ali siva. Za otroke se ne izbira modrih, rožnatih,
oranžnih ali rumenih stekel, ker spremenijo razlikovanje barv. Stranska zaščita je
še posebno pomembna v gorah in ob morju. Izbrati je treba model s širšimi
ročkami okvirja. Pomembno je tudi, da se okvir primerno tesno prilega obrazu, da
ne štrli naprej (Sončna očala za otroke, 2012). O otrokovem zdravju in varnosti
odločajo starši in ne otrok (Otrok na soncu in v vročini, 2008).
28
2.6.5 ZAŠČITNA SREDSTVA
Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem so dostopni v zelo različnih
oblikah in teksturah, npr. v obliki emulzij (t. i. kreme in mleka), oljnih raztopin,
hidrogelov, sprejev, stikov (Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2010b).
Vrste varovalnih pripravkov (Marinko, 2002):
o emulzije so oblike, ki so med varovalnimi pripravki najpogosteje
zastopane. Glede na konsistenco so tekoče (mleka) ali poltrdne (kreme).
Bolj primerne so emulzije tipa V/O, kjer je zunanja faza oljna, ker so
vodoodbojne. Glede njihove sestave je zaželeno, da je zaznaven čim
manjši vpliv temperaturnih nihanj na konsistenco in stabilnost. S
tehnološkega stališča so zelo primerne, ker vanje lahko vgradimo tako tiste
UV-filtre, ki so topni v vodni fazi, kot tiste, ki so topni v olju. Praviloma
so učinkovitejše tiste emulzije, ki imajo UV-filter vgrajen v zunanjo fazo.
Splošne lastnosti, ki jih pričakujemo od emulzij kot oblik varovalnih
pripravkov za sončenje, so:
– kožo, izsušeno od vetra in vode, bogato namastijo, ne smejo pa
delovati lepljivo;
– temperaturna nihanja okolice naj čim manj vplivajo na pripravke
(iztiskanje kreme iz tube z enako lahkoto poleti na morju kot
pozimi na smučanju);
– pripravki morajo biti stabilni ob povišani temperaturi (tudi do 50 0C poleti v avtomobilu, na obali itd.);
o oljne raztopine so ene prvih oblik varovalnih pripravkov. V ustrezni
sestavi so najpogostejši tekoči parafin, silikonska olja, jojoba olje, sinteza
in rastlinska olja (arašidovo, sezamovo, sončnično, mandljevo, olivno), ki
vsebujejo dispergiran UV-filter. Tehnološko so precej nezahtevni, saj je
večina UV-filtrov topnih v oljih. Njihova slabost je, da kljub visoki
vsebnosti UV-filtrov dosegajo sorazmerno nizke vrednosti sončnega
zaščitnega faktorja, verjetno zaradi majhnega optičnega sipanja;
29
o hidrogeli kot varovalni pripravki pridejo v poštev le pri ljudeh z zelo
mastno kožo in pri tistih, ki ne prenesejo emulgatorja. Sestavljeni so iz
vodne ali etanolno-vodne raztopine UV-filtra, polimernega tvorilca gela
(poliakrilati, ksantan, derivati celuloze), vlažilca (glicerol, propilenglikol)
in konzervansa. Kože ne mastijo in se po njej dobro razmažejo. Sipanje
svetlobe je dokaj izrazito, kar omogoča izdelavo učinkovitih izdelkov z
visokim zaščitnim faktorjem. Slaba lastnost je, da niso vodoodbojni in da
pri povečanem potenju na koži delujejo lepljivo;
o sprej – aerosoli so oblika varovalnih pripravkov za sončenje. To so
disperzni sistemi s tekočo ali trdno dispegirano fazo v plinu kot
disperznem sredstvu. Njihova prednost je predvsem v lažjem nanašanju na
kožo;
o stiki se uporabljajo kot varovalni pripravki za ustnice in omejene dele
obraza. Sestavljeni so iz zmesi trdnih in tekočih maščob in voskov, v
katerih so raztopljeni UV-filtri. Dodatek ZnO ali TiO2 omogoča izdelavo
pripravkov z visokim SPF-jem, medtem ko se z barvili doda dekorativna
komponenta.
Različne strukture omogočajo izbiro kozmetično sprejemljivejšega pripravka
glede na tip in občutljivost kože, poraščenost oz. lokacijo telesa. Omogočajo pa
tudi izboljšanje zaščitnih sposobnosti v določenih klimatskih in drugih zunanjih
pogojih (Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2010b). Odrasli moramo za
zaščito svoje kože izbrati kakovosten in učinkovit izdelek za sončenje, ki naj bo
fotostabilen (se na sončni svetlobi ne spreminja), termostabilen (stabilen in
kemijsko nereaktiven pri visokih temperaturah) in hipoalergen (ne povzroča
alergij) (Žvikart Zaveri, 2010).
Ustrezno zaščitno sredstvo mora vsebovati zadovoljivo zaščito pred UVA- in
UVB-žarki. Vsebnost zaščitnih faktorjev je označena s SPF-jem za UVB-spekter
in PFA-jem ali PPD-jem za UVA-spekter (Lisjak, 2012c).
30
Oznake pri zaščitnih faktorjih:
o sončni zaščitni faktor (angl. »sun protection factor«, SPF) je v obliki
številke označen na embalaži izdelka in opredeljuje zaščito pred UVB-
žarki. Zaščitni faktor poveča lasten zaščitni čas kože, torej maksimalno
izpostavljenost soncu, ne da bi dobili opekline. Lasten zaščitni čas kože je
odvisen od tipa kože in moči sonca (Združenje slovenskih
dermatovenerologov, 2010b);
o kratica PFA (angl. protection factor UVA) ali PPD (angl. permanent
pigment darkening) se uporablja za oznako zaščite pred UVA-sevanjem
(Lisjak, 2012b).
Po evropskih standardih naj bi ustrezno zaščitno sredstvo vsebovalo vsaj tretjino
zaščite UVA v razmerju z UVB-zaščito. Prav zato je smiselna uporaba zaščitnih
sredstev, ki imajo SPF 20 ali več, sicer bi bila zaščita pred škodljivimi UVA-žarki
premajhna in zanemarljiva. V praksi naj bi SPF 20 pomenilo, da bi se lahko ob
uporabi omenjenega zaščitnega sredstva 20-krat dlje zadrževali na soncu (Lisjak,
2012c). Zaščitni faktorji so lahko kemični ali fizikalno-mineralni (titanov
dioksid, cinkov oksid). Kemični filtri se vpijejo v kožo in delujejo v globljih
plasteh kože, fizikalni pa tvorijo neviden zaščitni film in delujejo kot na tisoče
majhnih ogledalc, ki odbijajo svetlobo (Fiala, 2011). Sredstva, ki vsebujejo samo
fizikalne filtre, ne povzročajo alergij, zato so priporočljiva za ljudi z občutljivo
kožo in alergijami ter za majhne otroke (Lisjak, 2012c). V posebnih pogojih je
treba izbrati pogojem uporabe prilagojene varovalne kemične pripravke. Zaščiti
pri plavanju in drugih vodnih športih so namenjeni prilagojeni pripravki z
označeno odpornostjo na delovanje vode – oznaki »waterresistant« in
»waterproof« pomenita, da mora sredstvo zadržati označeni SPF v vodi 40 oz. 80
minut, kar pa včasih v močno klorirani vodi ne velja. Podobno na predvidene
okoliščine uporabe izbiramo pripravke z dodatnimi izboljšavami, npr. odpornost
na znojenje (angl. »sweatproof«), drgnjenje (angl. »rubproof«), dodane repelente
ipd. (Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2010b). Zelo pomembno je, da
kremo, ki nas ščiti pred soncem, nanesemo pravilno. To pomeni, da jo moramo
nanesti v dovolj bogatem sloju, nato pa počakati, da se vpije v kožo. Na etiketi
31
kreme je treba preveriti, koliko časa za to priporoča proizvajalec. Varovalni
pripravek praviloma nanašamo na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu,
zaščito pa obnovimo vsaj vsaki dve uri oz. po vsakem kopanju, obilnem znojenju
ali brisanju z brisačo. Na kožo jih nanašamo enakomerno in v debeli plasti (vsaj
eno čajno žličko na vsako okončino in prednji oz. zadnji del trupa ter na glavo z
vratom – skupno za celo telo približno 35 ml), saj bomo le tako dosegli, da bo
zaščitni faktor na naši koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. Ob tem
ne smemo pozabiti še dodatno zaščititi ustnice, veke in uhlje (Benedičič, 2006).
Rok trajanja varovalnih kemičnih pripravkov je praviloma enako kot pri ostalih
kozmetičnih izdelkih, ki niso bili odprti, označen na embalaži. Po prvi uporabi, ko
pride vsebina v stik z zrakom, pa tudi ob pravilnem shranjevanju (npr.
preprečevanje segrevanja), varovalni kozmetični izdelki za zaščito pred soncem
postopno izgubljajo svojo zaščitno sposobnost. Varna raba je omejena na nekaj
mesecev po odpiranju embalaže (Združenje slovenskih dermatovenerologov,
2010b).
Zaščitna sredstva pri otrocih
Pomembno je, da se za otroka izbere res dobra zaščitna krema. Ta krema mora biti
fotostabilna, termostabilna in vodoodporna. Če jo uporabljajo za otroka, mora na
njej pisati, da je primerna za otroke. Imeti mora zelo visok faktor zaščite, in sicer
SPF več kot 15, poleti najbolje od 25 do 50. Svetlobni filter naj ščiti pred UVA- in
UVB-sevanjem, krema pa naj zaščiti kožo v roženi plasti, ker takšne kreme kožo
ščitijo dolgotrajno. Faktor svetlobne zaščite oz. SPF je merilo za UVB-zaščito.
Višji ko je SPF, bolj se podaljša lastna zaščita kože z nanašanjem zaščitnega
sredstva proti soncu. Za otroke je še posebno priporočljivo, da uporabljajo kremo,
ki je vodoodporna. Otroci se radi igrajo z vodo in se pri tem velikokrat zmočijo.
Krema, ki ni vodoodporna, se bo med takšno igro sprala, otrok pa bo ostal brez
zaščite. So pa razlike v kakovosti tudi med vodoodpornimi kremami. Za otroka je
smiselno izbrati takšno, ki ima še posebno dobro odpornost in ki ne vsebuje
parfuma. Dobro je, če krema hkrati kožo tudi vlaži in neguje, saj sonce, veter in
slana voda kožo izsušijo. Običajno za kreme za sončenje velja, da starši z njimi ne
smejo skopariti ob nanosu. Ker otroci pri nanosu niso pri miru, jih je dobro kmalu
32
za tem namazati še enkrat, da zagotovo zavarujejo vse predele kože. Koža mora
imeti približno 15 minut časa, da se krema vpije in prodre v kožo. Paziti je treba,
da otroku ob mazanju ne vnesemo kreme v oči – sicer pa se to pogosto zgodi, ko
si otrok pomane oči, ko pride iz vode. Prve dni uporabe kreme morajo starši
opazovati otrokovo kožo, saj ni izključeno, da v kremi ni kakšne sestavine, ki je
koža otroka ne prenaša, čeprav je krema sicer dermatološko preizkušena. Starši
opazijo izpuščaje ali reakcijo, podobno opečenosti, že po kratkem sončenju. Drugi
možni vzroki so še mivka na obali, vročinski izpuščaji, krema proti komarjem,
klor v vodi itd. Seveda pa velja, da otrok ne sme biti neomejeno dolgo na soncu,
četudi uporablja najboljšo kremo za sončenje, še posebno pa ne sme biti na soncu
čez poldan (Otrok na soncu in v vročini, 2008).
2.6.6 PITJE TEKOČINE
Odrasel človek mora za normalno delovanje organizma popiti 2–3 litre tekočine
na dan, količina potrebne tekočine pa je odvisna od fizične aktivnosti, telesne teže,
klimatskih pogojev, kulture, zdravstvenega stanja in starosti posameznika.
Tekočino vsekakor moramo piti, saj je izguba vode za več kot 15 odstotkov
telesne teže lahko že smrtno nevarna (Zavod Med.Over.Net., 2011c).
Otroci in pitje tekočine
Otrok na soncu in vetru hitro lahko dehidrira, česar starši ne bodo opazili, ker ne
bo dajal opozorilnih znakov, posledice pa so lahko zelo hude. Prav zato je zelo
pomembno, da otrok veliko pije po majhnih požirkih. Malček in otrok bi morala
piti vodo ali nesladkan čaj ali močno razredčen nesladkan sadni sok. Nikakor pa
mu ni primerno ponujati sladkih gostih sokov ali gazirane pijače. Da bi vedeli, ali
otrok dovolj pije, bi morali starši opazovati barvo otrokovega urina. Ta mora biti
zelo svetel, skoraj prozoren, sicer otrok ni pil dovolj. Če otrok pove, da je žejen, je
običajno že pozno, ker je že dehidriran. Seveda mu je treba pijačo ponuditi takoj,
v prihodnje pa paziti, da bo pil večkrat po malem (Otrok na soncu in v vročini,
2008).
33
2.7 POSLEDICE PREKOMERNEGA SONČENJA
Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati
pred škodljivimi posledicami UV-žarkov (Frumen, 2002).
Ločimo (Frumen, 2002):
o akutne ali zgodnje;
o kronične ali pozne posledice sončnih žarkov.
2.7.1 ZGODNJE POSLEDICE
Zgodnje posledice sončenja se pojavijo neposredno po pretiranem sončenju
(Bartenjev, 2002). Običajno se razvijejo kmalu, v času 24 ur po izpostavljenosti
sončnim žarkom, ter so odvisne od prejetega odmerka, valovne dolžine žarkov in
tipa kože. Sem spadata rdečina kože kot posledica vnetja, ki ga povzročijo UV-
žarki, in sončne opekline, ki so posledica delovanja UVB-žarkov. Poleg vnete
kože se lahko pojavijo tudi mehurji (Frumen, 2002).
2.7.1.1 RDEČINA KOŽE
Sončne opekline so opekline, ki nastanejo po daljšem izpostavljanju soncu zaradi
delovanja UVB-žarkov. Lahko so različnih stopenj – od blage rdečice do hudih
opeklin z mehurji in prizadetostjo celega telesa. Hude oblike so lahko tudi smrtno
nevarne. Nastanejo z zamikom, tj. 4–6 ur po sončenju oz. izpostavljenosti soncu,
tako da se stanje po prenehanju izpostavljanja soncu še kar nekaj časa slabša
(Šterbenc, 2011).
Rdečina, ki jo spremlja občutek bolečine, je odvisna od (Šterbenc, 2011):
o tipa kože: najobčutljivejši so rdečelasci z velikim številom peg ter
svetlopolte, svetlolase in svetlooke osebe;
34
o stopnje zaščite: uporaba sredstev z visokimi zaščitnimi faktorji ter
primernih oblačil in pokrival;
o letnega časa: žarčenje je najmočnejše v poletnih mesecih oz. med 11. in
15. uro;
o vremena: čeprav je večja verjetnost za nastanek opeklin v jasnih, sončnih
dneh, ne smemo pozabiti, da sončni žarki prodirajo tudi skozi oblake,
meglo in smog;
o trajanja izpostavljenosti soncu.
Še večja verjetnost za pojav sončnih opeklin obstaja pri odboju žarkov s snega,
peska ali vode oz. na višjih nadmorskih višinah, kjer je zaščitni ozonski plašč
tanjši (Šterbenc, 2011).
Prva pomoč
Zaradi opeklin se je treba umakniti v senco. Blažje opekline, ki se kažejo le z
blago rdečico in blagim pekočim občutkom, se pokrijejo z mrzlim obkladkom,
koža pa se lahko namaže s kremami ali losjoni. Opečeno kožo je treba prekriti s
svetlimi in ne pretankimi oblačili, tudi predele, ki si jih posamezniki sicer ne
pokrivajo (npr. vrat, dekolte, obraz). Dokler opekline ne izginejo oz. ne pride do
pigmentacije prizadetega predela, se svetuje, da se vztraja v senci. Hujše opekline,
kot so močna rdečica, obsežnejše luščenje, napredovanje rdečine, pojav mehurjev,
splošno slabo počutje, je treba pokriti s hladnim obkladkom in se čim prej
odpraviti k zdravniku (Šterbenc, 2011).
Otroci in rdečina kože
Otroci ne čutijo, da jim sonce škodi, niti tedaj, ko imajo že opečeno, pordelo kožo.
Otroci sami ne bodo pazili nase, niti ne bodo opazili, da je kaj narobe. Prav zato je
varovanje otroka pred škodljivimi vplivi sonca naloga staršev (Otrok na soncu in
v vročini, 2008).
35
Prva pomoč pri otrocih
Opekline hladimo s hladno vodo, dokler bolečina ne poneha. Priporočljivo je, da
starši ne uporabljajo mazil, temveč da mehurje prekrijejo s sterilno gazo. Pri hudih
in obsežnih opeklinah je treba poiskati zdravniško pomoč (Kopač, 2012).
2.7.1.2 SONČNE OPEKLINE
Sončne opekline so posledica čezmerne izpostavljenosti UVB-žarkom. Odvisno
od tipa kožne pigmentacije in količine žarkov postane koža v obdobju od ene ure
do enega dneva rdeča, oteče in boli. Pozneje se lahko naredijo mehurji in koža se
lahko olupi. Pri osebah, ki jih opeče sonce, se včasih pojavijo vročina, mrzlica in
šibkost, v primeru zelo hudih sončnih opeklin pa se lahko razvije celo šok
(Andoljšek idr., 2000).
Stopnje opeklin (Lajovic, Neubauer, Strdin in Kozjek, 2000):
o opekline prve stopnje prizadenejo vrhnjo plast kože, vrhnjico. Takšne
opekline po navadi niso nič resnega in se hitro zacelijo. V dveh dneh se
koža z opeklino prve stopnje odlušči. Simptomi: rdeča, boleča na pritisk in
včasih otekla koža, prekrita z mehurji (kakršna je lahko tudi sončna
opeklina);
o opeklina druge stopnje prizadene vrhnjico in nekaj plasti pod njo ležeče
usnjice. Če opeklina druge stopnje ne prikriva velikega področja in ni
sekundarne okužbe (ki se ji lahko z ustreznim zdravljenjem izognemo), to
ni nič resnega in se koža kmalu zaceli. Simptomi: rdeča, boleča in
mehurjasta koža (kakršna je lahko tudi huda sončna opeklina);
o pri opeklinah tretje stopnje je stanje vedno resno, saj so zajete vse tri
plasti kože. Področje je lahko videti belo ali črno in ožgano. Takšne
opekline prizadenejo maščevje in živce. Simptomi: zelo boleča, opekla
koža je videti bela ali požgana, viden so tudi krvne žile, lahko pa je
poškodba živcev tako huda, da sploh ni občutiti nobene bolečine.
36
Prva pomoč
Za katerokoli vrsto opekline je bistveno takojšnje, temeljito zdravljenje, bodisi
konvencionalno bodisi alternativno, da se pospešita celjenje in okrevanje (Lajovic,
Neubauer, Strdin in Kozjek, 2000).
Slika 7: Opekline (The New York Times, 2007)
Otroci in sončne opekline
Sončna opeklina je vnetje kože, ki je nastalo zaradi pretirane izpostavljenosti UV-
žarkom. Vedno je posledica napačne presoje ali brezbrižnosti staršev. Najboljše
zdravilo je preprečevanje. Celo odrasli, razen tisti, ki imajo olivno ali črno barvo
polti, bi se morali na sončne žarke privajati postopno. Pri otrocih moramo biti
dosledni, saj ti nevarnosti sončnih žarkov ne znajo oceniti. Opeklina na otrokovi
koži se kaže kot občutljivost in sprememba na koži, ki postane svetleča, posuta z
mehurčki in se naposled začne luščiti. Četudi sončni žarki niso močni, se njihova
moč poveča, če smo blizu vode, na snegu ali pesku, ker se odbijajo od svetle
površine. Sončna opeklina je lahko nevarna, če je opečen velik del kože. Koža
lahko izgubi svojo sposobnost uravnavanja telesne temperature, zaradi česar se
otroku telesna temperatura poviša, posledica pa je sončarica. Opekline povečajo
tveganje za kožnega raka v prihodnosti (Stoppard, 2003).
37
Prva pomoč pri otrocih (Stoppard, 2003):
o otrokovo kožo naj starši navlažijo s hladilnim mazilom ali hladnimi
obkladki, ki jih položijo na predel, ki je napet ali pordel. Tako bodo kožo
ohladili in draženje zmanjšali;
o če je otrok v stanovanju, naj ima opečene dele kože odkrite in
izpostavljene zraku; če pa je zunaj, naj ga starši pred soncem dobro
zavarujejo;
o če se pojavijo mehurji, ki otroka pečejo, naj mu starši dajo sirup, ki
vsebuje paracetamol;
o otroku naj starši izmerijo vročino. Če je ta višja od 39 0C, naj takoj
pokličejo zdravnika, medtem pa naj skušajo znižati vročino z mlačnimi
obkladki.
o otrok naj ne gre na sonce najmanj 48 ur.
Starši morajo takoj odpeljati otroka k zdravniku, če je ta dobil opeklinske
mehurje, vročino in se slabo počuti. Takoj morajo poklicati zdravnika, če je
njegova koža suha, če je zmeden in zaspan. To bi namreč lahko bil znak
sončarice, pri kateri morajo starši hitro ukrepati (Stoppard, 2003).
2.7.2 POZNE POSLEDICE SONČENJA
Pozne posledice sončenja so nevarnejše in težko popravljive, pojavijo pa se šele
po več letih izpostavljanja UV-žarkom. Celice seštevajo v več letih povzročeno
škodo, ki je lahko velika (Bartenjev, 2002). Nevarno je zlasti izpostavljanje soncu
v otroštvu. V to skupino spada tudi kožni rak, ki je najhujša posledica sončenja
(Frumen, 2002).
38
2.7.2.1 KOŽNI RAK
Kožnih rakov je več vrst, vendar so trije najpogostejši (nemelanomski)
bazalnocelični karcinom (bazaliom), ploščatocelični karcinom (spinaliom) in
(melanomski) melanom (maligni melanom) (Kočevar Glavač in Zvonar, 2012).
Nemelanomska raka:
o Bazaliom je najpogostejša oblika kožnega raka lokalno sicer raste
invazivno in destruktivno, vendar praviloma ne metastazira. Njegova
stroma se namreč ne razseje skupaj z malignimi celicami in te na
oddaljenih mestih zaradi pomanjkanja potrebnih rastnih faktorjev ne
morejo rasti ali se razmnoževati. Pogosteje se razvije pri belcih, predvsem
pri fototipih 1, 2, vendar še ni povsem dorečeno, ali ima pomembnejšo
vlogo pri razvoju bazalioma izpostavljanje soncu čez celotno življenje ali
močno izpostavljanje soncu in sončne opekline v otroštvu.
Zdravljenje je operativna odstranitev, elektrokoagulacija, energično
zmrzovanje s tekočim dušikom in obsevanje z rentgenskimi žarki –
odločimo se glede na obliko in mesto spremembe ter glede na starost
bolnika (Marinko, 2002).
o Spinaliomi so redkejši od bazaliomov, na njihov nastanek pa praviloma
vplivajo zunanji karcinogeni dejavniki: ionizirajoče žarčenje, arzen, UV-
svetloba. Za razliko od bazalioma in melanoma, kjer obstajajo različna
mnenja, za spinaliom splošno velja, da je tveganje za njegov razvoj
neposredno povezano s celokupnim kumulativnim odmerkom UV-žarkov.
Najbolj ogrožene so seveda osebe fototipa 1 in 2. Dokazali so tudi, da
uporaba ustreznih lokalnih zaščitnih pripravkov značilno zmanjša
incidenco spinalioma. Spinaliomi se praviloma razvijejo iz prekanceroze
ali intraepitelijske neoplazije, rastejo invazivno in lokalno destruktivno,
lahko pa tudi metastazirajo.
Zdravljenje je kirurško, redkeje pa se karcinom obseva z rentgenskimi
žarki (Marinko, 2002).
39
2.7.2.2 MALIGNI MELANOM
Melanomski rak:
o Maligni melanom je najbolj maligen tumor, ki pa se lahko pojavi tudi
drugod. Sestavljajo ga maligno spremenjeni melanociti, značilni zanj pa
sta lokalna agresivnost ter relativno zgodnje limfogeno in hematogeno
metastaziranje. Mnenje strokovnjakov je, da nastanek malignega
melanoma ni toliko povezan s kumulativnim UV-obsevanjem kot z
incidenco sončnih opeklin v otroštvu (do 15. leta). Razvije se iz
nevoceličnih nevusov, malignega lantiga ali na zdravi koži.
Zdravljenje je operativno (melanom in po potrebi tudi bezgavke), glede na
stadij tumorja (debelina, mitotična aktivnost, metastaziranje) pa se
odločimo tudi za dodatno pomožno zdravljenje (Marinko, 2002).
Slika 8: Kožni rak (Exter hospital, 2012)
40
2.8 PROJEKT ”OTROCI SONCA”
Slika 9: Otroci sonca (Zavod Med.Over.Net, 2011a)
Nosilec humanitarno-izobraževalnega projekta je podjetje dm drogerie markt
d.o.o. Slovenija, in sicer v sodelovanju s strokovno podporo strokovnjakov iz
Med.Over.Net. Sam projekt je bil zasnovan na podlagi skrb vzbujajočih podatkov
Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker letno za različnimi oblikami
kožnega tumorja oboli 2–3 milijone ljudi, od tega jih kar 132.000 oboli za
malignim melanomom. Otroška koža je še bolj občutljiva kot koža odraslih, zato
še hitreje utrpi sončne opekline in druge dolgoročne poškodbe kože. Prav zato so
strokovnjaki podali mnenje, da z ustrezno preventivo lahko kljubujemo škodljivim
vplivom sončnega sevanja in preprečimo negativne posledice, ki jih ima
prekomerno izpostavljanje soncu (dm drogerie markt, 2011a). Vsi pa so mnenja,
da v najbolj občutljivo in ogroženo skupino spadajo otroci, in to tako na
izobraževalni ravni v okviru interaktivnega ustvarjalnega izobraževanja o
preventivnih ukrepih kot tudi o ustrezni zaščiti kot naložbi za prihodnost. Prav
zato je bila ideja projekta vključiti slovenske vrtce v projekt ter otrokom s
pomočjo poučnih pravljic ”Kenga in Uru na obisku po Sloveniji” približati
potrebne ukrepe pri ustrezni preventivni zaščiti proti škodljivim učinkom
sončnega sevanja (Zavod Med.Over.Net, 2011b).
Namen projekta (Zavod Med.Over.Net, 2011b):
o aktivno se boriti proti posledicam škodljivega sončnega sevanja in s
preventivo pomagati pri preprečevanju oz. zmanjševanju novih kožnih
obolenj v Sloveniji;
41
o povečati ozaveščenost ljudi o pomembnosti ustrezne preventivne zaščite
pred soncem;
o poučiti otroke v vrtcih, kako se zaščititi pred škodljivimi vplivi sonca ter
poskrbeti za zdravo prihodnost skozi interaktivne ustvarjalne dejavnosti in
športne aktivnosti v okviru projekta ”Otroci sonca”;
o ozavestiti otroke, da za svoje zdravje skrbijo sami in si sami postavljajo
temelje za prihodnost;
o ozavestiti javnost, predvsem starše in pedagoške delavce, ki so še posebej
vključeni v vzgojo in izobraževanje otrok, o pravilni preventivni zaščiti
pred soncem s pomočjo strokovnih informativnih brošur, izobraževanj,
posvetovanj s strokovnjaki;
o donirati zaščitna sredstva za sončenje vsem otrokom slovenskih vrtcev, ki
sodelujejo v projektu ”Otroci sonca”;
o strokovno izobraževati ter informirati starše in pedagoško osebje s strani
dermatologov v okviru strokovnih srečanj in razprav;
o distribuirati informativne brošure s strokovno in uporabno vsebino,
zasnovane s pomočjo strokovnjakov na področju kožnih bolezni in
preventive zaščite ter namenjene ozaveščanju javnosti, pri čemer je
poudarek na starših in pedagoškem osebju.
Potek projekta
Po prijavi za sodelovanje v projektu ”Otroci sonca” je podjetje dm drogerie markt
d.o.o. Slovenija vsem vrtcem posredovalo pakete z materialom. V paketu so bila
navodila oz. smernice za izvajanje projekta ter pravljice, informativne brošure z
nasveti za pedagoško osebje, plakat in kreme za sončenje. Vsak vrtec naj bi se
držal navodil, ki jih je predlagal izvajalec projekta – da pedagoško osebje prebere
otrokom vsak dan novo pravljico iz knjižice pravljic ”Kenga in Uru na obisku po
Sloveniji”. Po prebrani zgodbi naj bi otroci poskušali našteti, kaj vse potrebujemo
oz. moramo početi, da se ustrezno zaščitimo, kot povzetek prebrane pravljice.
Naslednji dan naj bi pedagoško osebje pred branjem druge izmed pravljic s
pogovorom poskusilo preveriti, kako so otroci doživljali prvo zgodbo, koliko se je
42
še spomnijo in kaj so z njeno pomočjo spoznali o zaščiti pred soncem. Nato naj bi
prebrali novo zgodbo in se o njej pogovorili ter tako nadaljevali do zadnje
zgodbice. Poleg pogovorov o zgodbah so v omenjeni družbi svetovali, da lahko
pedagoško osebje vključi risanje in ustvarjanje o zgodbah ali na temo o zaščiti
pred soncem. Za dodatno popestritev projekta pa naj bi se otroci naučili poučno in
zabavno pesmico z naslovom ”Sonce in kenguru”, ki je v knjižici pravljic. Za
utrjevanje znanja so posredovali tudi plakat ”Otroci sonca”, kjer naj bi otroci prek
simpatičnega kengurujčka utrjevali vseh pet ključnih preventivnih ukrepov pri
zaščiti pred soncem, zato so svetovali, da ga vrtci namestijo na vidno mesto, kjer
bo otroke spominjal, kako se pravilno zaščitimo. Glede na humanitarno-
izobraževalni projekt so v podjetju dm drogerie markt d.o.o. Slovenija posredovali
tudi sončne kreme za mazanje otrok in informativne brošure z nasveti, kako
zaščititi sebe in otroke pred soncem (dm drogerie markt, 2011b).
Zaključek projekta
Celoten projekt se je zaključil na zanimiv, izobraževalen in ozaveščevalen način s
projektom ”Otroci sonca”, ki ga je ob pomoči strokovnih nasvetov zdravnikov za
najmlajše pripravilo podjetje dm drogerie markt d.o.o. Slovenija. Projekt se je
izvajal v obdobju 2010–2011 in je bil v Sloveniji organiziran prvič, vanj pa je bilo
vključenih 12.000 radovednih malčkov iz kar 125 vrtcev oz. enot vrtcev iz vse
Slovenije, ki so poleg pravljic prejeli še številne brošure, plakate in zaščitne
kreme. Skrbno pripravljene pravljice, ki jih je organizator zasnoval s pomočjo
strokovnih delavcev vrtca Jelka v Ljubljani, pa niso bile poučne le za otroke, ki so
prek petih pravljic spoznali pet najpomembnejših ukrepov zaščite pred škodljivimi
sončnimi žarki, temveč tudi za njihove vzgojitelje in starše (DM, 2011). Knjižica
pravljic je bila popestrena tudi s poučno in zabavno pesmico ”Sonce in kenguru” z
notnim zapisom, ki je bila otrokom v več vrtcih zelo všeč. S pomočjo zdravnikov,
spcializiranih za področja dermatologije, pediatrije in oftamologije so pripravili
informativne brošure z nasveti, namenjene ravnateljicam in ravnateljem ter
pedagoškemu osebju, saj so poleg informacij vsebovale tudi praktične nasvete,
kako zaščititi sebe in otroke pred škodljivim sončnim sevanjem. Plakat ”Otroci
43
sonca”, ki so ga prejeli v vseh vrtcih, je prek simpatičnega kengurujčka
predstavljal pet ključnih preventivnih ukrepov pri zaščiti pred soncem, ki so
otroke spominjali, kako se pravilno zaščititi. Vrtci, ki so bili vključeni v projekt,
so prejeli tudi zaščitne kreme za sončenje, ki so bile namenjene za mazanje otrok
v vrtcih. Količine krem za sončenje so glede na število prijavljenih otrok po vrtcih
prilagodili glede na priporočila strokovnjakov s področja ustrezne zaščite in
dermatologije ter se na tak način izognili nepotrebni izgubi krem in embalaže, saj
naj bi v prihodnjem letu projekt ponovili (dm drogerie markt, 2011b).
44
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je projekt ”Otroci sonca” dodatno
pripomogel k ozaveščenosti otrok in posledično tudi staršev o ustrezni preventivni
zaščiti pred negativnimi posledicami sončnih žarkov.
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV
3.2.1 Raziskovalna vprašanja
o Ali so otroci prek pravljic ”Kenga in Uru na obisku v Sloveniji” spoznali
preventivne ukrepe pred škodljivimi sončnimi žarki?
o Katero preventivno zaščito so otroci med 5 in 6 letom starosti najpogosteje
uporabili v praksi zunaj na igrišču?
o Ali je bil projekt ”Otroci sonca” koristen za otroke?
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
H1: Predpostavljamo, da so otroci prek projekta ”Otroci sonca” spoznali
pomembne preventivne ukrepe pred škodljivimi vplivi sončnega sevanja.
H2: Predpostavljamo, da so otroci, stari 5−6 let, v praksi zunaj na igrišču
najpogosteje uporabili zaščitno pokrivalo.
H3: Predpostavljamo, da je bil projekt ”Otroci sonca” po oceni vzgojiteljev
koristen za otroke.
45
3.3 METODOLOGIJA
3.3.1 RAZISKOVALNE METODE
Glede na uveljavljeno klasifikacijo smo uporabili deskriptivno metodo
empiričnega raziskovanja.
3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC
Vzorec iz konkretne populacije anketnih vprašalnikov ”Otroci sonca ” v šolskem
letu 2010/2011 iz vrtcev po Sloveniji je predstavljalo 40 vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 3−4 leta, 30 vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let in 30
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
Podatke za empirični del diplomskega dela smo zbrali s pomočjo kvantitativne
tehnike. Kvantitativne podatke smo pridobili z instrumentom (anketo oz.
anketnim vprašalnikom), ki je zajemal 16 vprašanj zaprtega tipa.
3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Anketni vprašalnik smo sestavili na osnovi razpoložljive vsebine o projektu
”Otroci sonca”. Kljub dogovoru z vodstvom podjetja dm drogerie markt d.o.o.
Slovenija, ki je vodilo ta humanitarno-izobraževalni projekt, nam kasneje niso
mogli posredovati podatkov 125 enot vrtcev, ki so v projektu sodelovali v
šolskem letu 2010/2011, ker naj bi bili to zaupni podatki. Prav zato smo na spletni
strani dobili evidenco zavodov in programov vrtcev z enotami po Sloveniji. Po
seznamu 1042 vrtcev z enotami smo poklicali uprave vrtcev in jih povprašali, če
so bili udeleženi v projektu ”Otroci sonca”. Po dogovoru z ravnateljicami vrtcev,
ki so sodelovali v projektu in so bili pripravljeni izpolniti anketne vprašalnike,
smo jim po pošti posredovali ankete. Vzgojitelji v skupinah otrok, starih 3−6 let,
46
ki so sodelovali v tem projektu, so imeli en mesec časa, da vrnejo izpolnjene
ankete.
3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov
o Vsebinsko-formalne značilnosti
Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja, ki so se nanašala na projekt ”Otroci
sonca”, s katerim smo poskušali prek vzgojiteljev ugotoviti, v kolikšni meri je bil
projekt koristen, uspešen in učinkovit za otroke ter posledično tudi za starše pri
ozaveščenosti o ustrezni preventivni zaščiti pred škodljivim vplivom sončnega
sevanja, s katero preprečimo negativne posledice, ki jih ima prekomerno
izpostavljanje soncu.
o Merske karakteristike (veljavnost, zanesljivost, objektivnost)
Veljavnost anketnega vprašalnika je bila zagotovljena z izvedbo projekta, ki se je
odvijal prvo leto in se še ni začel odvijati drugo leto, tako da so podatki ankete o
projektu ”Otroci sonca” za obdobje 2010–2011 veljavni v celoti.
Zanesljivost anketnega vprašalnika je bila podkrepljena s temo in opisom ter
namenom anonimne ankete z vsebinsko določenimi vprašanji in podanimi
odgovori.
Objektivnost je bila v celoti dokazana z anketnimi vprašanji zaprtega tipa.
3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Za obdelavo podatkov smo glede na težnjo po posploševanju uporabili
deskriptivno statistiko, in sicer frekvenčno distribucijo. Vse zbrane podatke smo
prikazali kot grafični prikaz. Glede na število spremenljivk smo uporabili
univariatno analizo frekvenčne distribucije. Vse zbrane podatke smo prikazali
grafično. Po izboru statističnih metod je sledila računalniška kvantitativna
obdelava, ki je zajemala pogostost dobljenih rezultatov. Rezultate smo obdelali in
jih tudi interpretirali.
47
3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
GRAF 1: Starostne skupine sodelujočih otrok v projektu
Anketno vprašanje: V kateri starostni skupini se je projekt odvijal?
Iz grafa je razviden skupen prikaz odgovorov 100 anketiranih vzgojiteljev – v
projektu je sodelovalo 40 (40 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 30
(30 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 30 (30 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 5−6 let.
48
GRAF 2: Prikaz zanimanja otrok za projekt
Anketno vprašanje: Kako so otroci sprejeli projekt o soncu?
Rezultati so pokazali, da so otroci v večini projekt sprejeli z vidnim zanimanjem,
saj je tako odgovorilo 20 (50 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 24
(80 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 22 (73 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 5−6 let. Da so otroci projekt sprejeli s povprečnim
zanimanjem, je odgovorilo 20 (50 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4
leta, 6 (20 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 8 (27 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
49
GRAF 3: Sprejetost maskote pri otrocih
Anketno vprašanje: Kako so otroci sprejeli maskoto kenguruja?
Rezultati so pokazali, da so otroci sprejeli maskoto projekta zelo dobro, tako je
namreč odgovorilo 18 (45 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 16
(53 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 18 (60 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 5−6 let. Da so otroci maskoto dobro sprejeli je odgovorilo
22 (55 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 14 (47 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 4−5 let, in 12 (40 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
5−6 let.
50
GRAF 4: Vsebine pravljic
Anketno vprašanje: Ali so jim bile pravljice ”Kenga in Uru na obisku v Sloveniji”
zanimive?
Rezultati so pokazali, da so bile otrokom pravljice ”Kenga in Uru na obisku v
Sloveniji” zelo zanimive, kar je odgovorilo 10 (25 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 3−4 leta, 15 (50 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in
18 (60 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Da so bile pravljice
otrokom zanimive, je odgovorilo 30 (75 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
3−4 leta, 15 (50 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 12 (40 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
51
GRAF 5: Vtisi pravljic na otroke
Anketno vprašanje: Katera pravljica je naredila največji vtis na otroke?
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, saj so po mnenju vzgojiteljev
naredile pravljice več vtisov na otroke. Pravljica Pod pisanim klobukom je
naredila vtis na otroke po mnenju 18 (42 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
3−4 leta, 11 (29 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 6 (15 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Da je pravljica Kamela pod
Triglavom naredila vtis na otroke, so menili 2 (5 %) vzgojitelja v skupinah otrok,
starih 3−4 leta, 5 (13 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 7 (17 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Da je pravljica Zmajev ogenj
naredila vtis na otroke, je menilo 12 (28 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
3−4 leta, 5 (13 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 11 (28 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Da je pravljica Senca v Postojnski
jami naredila vtis na otroke, so menili 1 (2 %) vzgojitelj v skupini otrok, starih
3−4 leta, 7 (19 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 4 (10 %)
vzgojitelji v skupinah otrok, starih 5−6 let. Frajer na obali je naredil vtis na
otroke po mnenju 10 (23 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 let, 10 (26
%) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 12 (30 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 5−6 let.
52
GRAF 6: Pomen vsebine pravljic
Anketno vprašanje: Kateri pomen pravljice so si otroci najbolj zapomnili?
Tudi pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, saj so si otroci po mnenju
vzgojiteljev zapomnili več pomenov pravljic. Pomen nošenja primernih
zaščitnih pokrival so si po mnenju 29 (40 %) vzgojiteljev zapomnili v skupinah
otrok, starih 3−4 leta, 21 (33 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in
19 (29 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Pomen pitja tekočine so
si otroci zapomnili po mnenju 12 (16 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4
leta, 16 (25 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4–5 let, in 15 (23 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Pomen mazanja s kremo za
sončenje so si otroci zapomnili po mnenju 19 (26 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 3−4 leta, 14 (22 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in
16 (25 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Pomen izogibanja soncu
in zadrževanje v senci so si otroci zapomnili po mnenju 9 (12 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 3–4 leta, 10 (15 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
4−5 let, in 13 (20 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5–6 let. Pomembnost
zaščite oči in nošenja sončnih očal so si otroci zapomnili po mnenju 4 (6 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 3 (5 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 4−5 let, in 2 (3 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
53
GRAF 7: Ozaveščenost otrok o negativnih učinkih
Anketno vprašanje: Ali so otroci že bili ozaveščeni o negativnih učinkih sonca?
Rezultati so pokazali, da je na vprašanje o ozaveščenosti o negativnih učinkih
odgovorilo z da 33 (82 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 26 (87
%) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 30 (100 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 5−6 let. Z ne pa je odgovorilo 7 (18 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 3−4 leta, 4 (13 %) vzgojitelji v skupinah otrok, starih 4−5
let, med vzgojitelji v skupinah otrok, starih 5−6 let, pa ni bilo odgovorov.
54
GRAF 8: Posledice škodljivih sončnih žarkov
Anketno vprašanje: Katere posledice škodljivih sončnih žarkov so otroci
izpostavili?
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, saj so otroci po mnenju
vzgojiteljev izpostavili več posledic škodljivih sončnih žarkov. Med podanimi
odgovori so vzgojitelji izpostavili opekline, tako je namreč odgovorilo 26 (49 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 23 (57 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 4−5 let, in 26 (53 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
Med podani odgovori so vzgojitelji izpostavili tudi glavobol – 11 (21 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 5 (13 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 4−5 let, in 9 (18 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Med
podani odgovori so vzgojitelji izpostavili še dehidracijo, in sicer 11 (21 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 3 (8 %) vzgojitelji v skupinah otrok,
starih 4−5 let, in 3 (6 %) vzgojitelji v skupinah otrok, starih 5−6 let. Med podani
odgovori so izpostavili tudi sončarico, in sicer 5 (9 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 3−4 leta, 9 (22 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 11
(23 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
55
GRAF 9: Obveščenost staršev o projektu
Anketno vprašanje: Ali so bili starši obveščeni ali kakorkoli soudeleženi pri
seznanjanju njihovih otrok s tem projektom?
Vsi starši so bili obveščeni ali kakorkoli soudeleženi pri seznanjanju otrok, starih
3−6 let, s tem projektom.
56
GRAF 10: Uporaba pridobljenih znanj iz projekta
Anketno vprašanje: Ali ste pridobljena znanja iz tega projekta kasneje tudi
uporabljali pri zaščiti otrok zunaj na igrišču?
Vsi vzgojitelji v skupinah otrok, starih 3−6 let, so pridobljena znanja iz tega
projekta kasneje uporabljali pri zaščiti otrok zunaj na igrišču.
57
GRAF 11: Najpogostejša zaščita v praksi
Anketno vprašanje: Če ste odgovorili z DA, navedite, katero zaščito ste v praksi
najpogosteje uporabili?
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, saj so po mnenju vzgojiteljev v
praksi uporabili več zaščit pred soncem. Da so kot zaščito uporabili klobuk, je
odgovorilo 37 (32 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 26 (33 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 28 (31 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 5−6 let. Da so uporabili sončna očala, je odgovorilo 12 (11 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3–4 leta, 10 (13 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 4−5 let, in 13 (14 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Da
so uporabili sončno kremo, je odgovorilo 31 (27 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 3−4 leta, 20 (25 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in
25 (28 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Da so izkoristili
zadrževanje v senci, je odgovorilo 34 (30 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
3−4 leta, 23 (29 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 24 (27 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
58
GRAF 12: Primernost projekta za otroke
Anketno vprašanje: Ali ocenjujete, da je bil projekt primeren za otroke?
Po oceni vseh 100 (100 %) anketiranih vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−6
let, je projekt primeren za otroke.
59
GRAF 13: Koristnost projekta za otroke
Anketno vprašanje: Ali je bil projekt po vaši oceni koristen za otroke?
Projekt je bil po mnenju vseh anketiranih koristen za otroke.
60
GRAF 14: Uspešnost in učinkovitost projekta
Anketno vprašanje: Kako bi ocenili uspešnost in učinkovitost projekta?
Rezultati so pokazali, da je uspešnost in učinkovitost projekta ocenilo kot zelo
dobro 29 (72 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 20 (67 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 20 (67 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 5−6 let. Kot dobro je uspešnost in učinkovitost projekta ocenilo 11
(28 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 10 (33 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 4−5 let, in 10 (33 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
5−6 let.
61
GRAF 15: Ocena celotnega projekta
Anketno vprašanje: Kakšna je po vašem mnenju ocena celotnega projekta?
Rezultati so pokazali, da je celoten projekt ocenilo kot odličen 13 (32 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 12 (40 %) vzgojiteljev v skupinah
otrok, starih 4−5 let, in 13 (43 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let.
Kot zelo dober je projekt ocenilo 22 (55 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih
3−4 leta, 16 (53 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 16 (53 %)
vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 5−6 let. Kot dober je projekt ocenilo 5 (13
%) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 2 (7 %) vzgojitelja v skupinah
otrok, starih 4−5 let, in 1 (4%) vzgojitelj v skupini otrok, starih 5−6 let.
62
GRAF 16: Ponovno sodelovanje v tem projektu
Anketno vprašanje: Ali bi si želeli v obdobju 2011–2012 ponovno sodelovati v
projektu ”Otroci sonca”?
Rezultati so pokazali, da vzgojitelji želijo ponovno sodelovati v projektu, tako je
namreč odgovorilo 38 (95 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 28
(93 %) vzgojiteljev v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 27 (90 %) vzgojiteljev v
skupinah otrok, starih 5−6 let. Da ne želijo več sodelovati v projektu, so
odgovorili 2 (5%) vzgojitelja v skupinah otrok, starih 3−4 leta, 2 (7 %) vzgojitelja
v skupinah otrok, starih 4−5 let, in 3 (7 %) vzgojitelji v skupinah otrok, starih 5−6
let.
63
3.4.1 Preverjanje in ovrednotenje zastavljenih hipotez
Pri preverjanju zastavljenih hipotez smo prišli do naslednjih ugotovitev:
H1: Predpostavljamo, da so otroci prek projekta ”Otroci sonca” spoznali
pomembne preventivne ukrepe pred škodljivimi vplivi sončnega sevanja.
Za H1 smo preverili rezultate 14. vprašanja v anketi in ugotovili, da so rezultati
pokazali, da lahko potrdimo hipotezo, saj so vsi anketirani vzgojitelji odgovorili,
da je bil projekt v splošnem učinkovit in uspešen pri spoznanju o pomembni
preventivni zaščiti.
H2: Predpostavljamo, da so otroci, stari 5−6 let, v praksi zunaj na igrišču
najpogosteje uporabili zaščitno pokrivalo.
Za H2 smo preverili rezultate 11. vprašanja v anketi in ugotovili, da so rezultati
pokazali, da lahko potrdimo hipotezo, saj je kar 28 (31 %) vzgojiteljev skupin
otrok, starih 5−6 let, odgovorilo, da v praksi zunaj na igrišču za zaščito pred
soncem najpogosteje uporabljajo klobuk.
H3: Predpostavljamo, da je bil projekt ”Otroci sonca” po oceni vzgojiteljev
koristen za otroke.
Za H3 smo preverili rezultate 13. vprašanja v anketi in ugotovili, da so rezultati
pokazali, da lahko potrdimo hipotezo, saj so vsi anketirani vzgojitelji vseh
skupin otrok, starih 3−6 let, odgovorili, da je bil projekt primeren za otroke.
64
3.5 SKLEP
Dermatologi že nekaj časa opozarjajo na škodljive učinke sonca in pomen
zaščitnih ukrepov, kadar smo na soncu, še zlasti za otroke (Benedičič, 2006).
Sončenje škodi odraslim in otrokom. Zagorela koža ni zdrava. Dermatologi
opozarjajo, še zlasti starše, naj se do svojih otrok vedejo odgovorno. Že v otroštvu
namreč dosežemo kar 80 odstotkov celotne življenjske izpostavljenosti soncu!
Izpostavljenost soncu v otroštvu in mladosti se bo zelo poznala na otrokovi koži v
odrasli dobi, vsekakor po tridesetem letu. Epidemiološke študije dokazujejo, da
pogosto izpostavljanje soncu in pojav opeklin v otroštvu močno povečujeta
nastanek pigmentnih znamenj in možnosti za pojav kožnega raka v kasnejših letih
življenja. Če želimo otroke zavarovati pred poškodbami kože, prezgodnjim
staranjem in pojavom kožnega raka, bi jih morali že takoj, ko so to sposobni
razumeti, tudi poučiti o zaščiti pred soncem (Benedičič, 2006). Pomembno je, da
o nevarnosti in potrebi po zaščiti kože poučimo otroka že od malih nog naprej, da
se zaščiti sam, vendar je v teh najzgodnejših letih največja skrb na starših in
vzgojiteljih (Kolenc, 2010). Vsi naši nasveti ne bodo dosegli želenega učinka, če
jih ne bomo upoštevali sami. Najprej je treba sredi dneva, predvsem poleti, omejiti
aktivnosti na prostem. Otroka lahko hitro naučimo »pravila sence«. Nič manj ni
pomembna zaščita pred soncem. Otroci naj bodo oblečeni v lahka, vendar ne
preredko tkana oblačila, ki naj pokrivajo čim večjo površino kože, nosijo pa naj
tudi klobuček. Ne smemo pozabiti niti na sončna očala. Šele zadnja v vrsti po
pomembnosti je pravilna uporaba zaščitnih filtrov, tako imenovanih sončnih krem
(Mervič, 2010).
Pomembno je torej, da družina spremeni svoje navade na soncu in se primerno
zaščiti pred škodljivim sončnim sevanjem. Pri tem pomagajo tudi strokovni
projekti o ozaveščenosti v vrtcih, ki se začnejo izvajati pri otrocih, posledično pa
vplivajo na starše. Prav zato je izredno pomembno, da se projekti otrokom
približajo tako z vsebino kot s predstavitvijo, saj si otroci to najbolj zapomnijo.
65
Iz prakse, pridobljene v projektu ”Otroci sonca”, smo prišli do rezultatov, da so
otroci projekt sprejeli v celoti, saj jim je bila všeč maskota kenguru, ki so ga takoj
sprejeli za junaka pravljic ”Kenga in Uru na obisku po Sloveniji”. Poistovetili so
se s kengurujem Urujem, ki je potoval po Sloveniji (na Bled, na Triglav, v
Ljubljano, v Postojnsko jamo in v Piran) ter prek živali (laboda, zmaja, človeške
ribice ter galeba) in rastline (planike) v pravljici spoznaval pet najpomembnejših
ukrepov zaščite pred škodljivimi sončnimi žarki (klobuk, vodo, sončno kremo,
senco in sončna očala). Ker je bila vsaka pravljica kratka, z zanimivimi naslovi in
napisana v njim razumljivem jeziku (slengu), so se otroci prav zabavali ob
poslušanju le-teh. Otroci so tako usvojili pomen pravljice in spoznali posledice
škodljivih sončnih žarkov. Utrjevanje znanj iz projekta je popestrila tudi pesmica
z naslovom ”Sonce in kenguru”, v katero so bili združeni vsi pomeni zaščite
pravljic. Na ta način sta bila povezana tako učenje in zabava, ki še dodatno
podkrepi rezultat projekta. Končna ocena je potrditev rezultatov ankete o
pridobitvi znanja in uporabi v praksi ter posledično seznanitvi staršev in s tem
širše javnosti o uporabi zaščitnih pokrival, mazanja s kremo za sončenje ter
zadrževanja v senci, prav tako pa je bila potrjena tudi pomembnost nošenja
sončnih očal, zato lahko samo potrdimo uspešnost, koristnost in učinkovitost
projekta ”Otroci sonca”, pri katerem so bili otrokom vzgojitelji dober zgled.
Takšni projekti so zelo dobrodošli in so v veliko pomoč staršem, vzgojiteljem in
učiteljem pri vzgoji otrok, saj pripomorejo k ozaveščenosti otrok in posledično
javnosti, ki jo lahko odrasli dodatno podkrepimo z zgledom.
Na ta način bomo zaščitili tako sebe kot otroke in jim podarili lepšo in boljšo
prihodnost.
66
LITERATURA
Aguilar, D. A. (2008). Planeti, zvezde in galaksije: ilustrirana enciklopedija
našega vesolja. Ljubljana: Rokus Klett.
Allaby, M. (1996). Šolska enciklopedija. Spoznavajmo okolje. Ljubljana:
Tehniška založba Slovenije.
Andoljšek, D., Bricelj, A., Černelč, P., Flis, V., Kamhi Kiauta, T., Kiauta, T. idr.
(2000). Veliki zdravstveni priročnik: za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Asimov, I. (1996). Kaj se dogaja z ozonskim plaščem? Ljubljana: Co Libri.
Avene Solaire – brošura. Sonce. (b. l). Pridobljeno 25. 9. 2012, iz
http://www.oktal-pharma.si/sl/zastupstva/file/234/104/.
Bartenjev, I. (2002). Sončni žarki in njihov vpliv na kožo. Okno: glasilo društva
onkoloških bolnikov Slovenije, 16 (1), 16–19.
Batagelj, V., Goriup, D., Košir, A, Krejan, A., Petkovšek, Z., Turel, I., Jaecks
Vidic, N. (1995). Oxfordova ilustrirana enciklopedija nežive narave. Ljubljana:
DZS.
Benedičič, A. (2006). Otrok na soncu. Moj malček, (7/8), 30−32.
Blejc, U. (2004). Je sonce res naš sovražnik? Zdravje, 26 (292), 53−56.
Bone, M. (2009). Brezskrbno poletje = Brezskrbno izpostavljanje soncu. Otrok in
družina, (6), 48−49.
67
Cafuta Hlušička, E. (2012). Tudi letos previdno na soncu. Naša lekarna, 6 (63),
72−77.
Cegnar, T. (2006). Vpliv UV sončnega sevanja na ljudi. Pridobljeno 25. 9. 2012,
iz
http://www.arso.gov.si/vreme/poročila%20in%projekti/državna%20služba/Vpliv_
UV_soncnega_sevanja_na_ljudi.pdf.
Debeljak, J. (2011a). Koža, čudodelni konstrukt narave. ABC zdravja, 6 (9),
24−25.
Debeljak, J. (2011b). Z glavo na sonce. Naša lekarna, 6 (53), 70−75.
DM (2011). Otroci sonca vedo ..., da se je treba s soncem previdno igrati!
Pridobljeno 30. 8. 2012 iz http://www.ringaraja.net/clanek/otroci-sonca-vedo-
_4749.html?page=.
dm drogerie markt (2011a). Doniram in uživam na soncu. Pridobljeno 30. 8. 2012,
iz http://www.dm-drogeriemarkt.si/novica.php?id=3586.
dm drogerie markt (2011b). Projekt Otroci sonca. Junij 2011. Navodila za
izvajanje projekta Otroci sonca. Pridobljeno 1. 6. 2011 iz otroci-sonca@dm-
drogeriemarkt.si.
Exter hospital. (2012). Skin cancer [Kožni rak]. Pridobljeno 12. 12. 2012, iz
http://www.exeterhospital.com/services/cancer-care/surgical-oncology/skin/.
Fiala, P. (2011). Kako preživeti poletje z alergijo na sonce? Naša lekarna, 6 (54),
42–49.
Flickstein, A. M. (b. l.). Infrared Thermal System. Pridobljeno 2. 10. 2012, iz
http://www.lineasnella.si/tema_meseca/ucinki_infrardecih_zarkov.pdf.
68
Flis, I. (2011a). O infrardečem sevanju. Pridobljeno 3. 10. 2012, iz http://dr-
flis.si/IR_sevanje.
Flis, I. (2011b). Pogovor s kožo. Pridobljeno 3. 10. 2012, iz http://www.dr-
flis.si/Pogovor_s_kozo.
Frumen, A. (2002). Zakaj je sončenje nevarno? Pridobljeno 9. 10. 2012, iz
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1778.
Galičič, M., Majaron I. in Repič, D. (2001). Najlepša knjiga o svetu. Tržič: Učila.
Gantar Kšela, M. (2009). Varno na sonce. Moj malček, (6) 22−24.
Infrardeče sevanje. (b. l.). Pridobljeno 18. 9. 2012, iz http://www.ir-
ogrevanje.si/content/6-kaj-je-infra-ogrevanje.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Center za zdravstveno
ekologijo. (2007). Zaščita pred soncem – tip kože, UV indeks in priporočljiv SPF.
Pridobljeno 10. 10. 2012 iz http://www.ivz.si/.
Karalič, A., Galičič, M., Jejčič S., Klemenčič, R. in Varšek, A. (2000). Nekaj
astronomskih tem. Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije za
Astronomsko društvo Javornik.
Kateri poletni klobučki nudijo največjo zaščito? (2011). Pridobljeno 18. 12. 2012,
iz http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/kateri-poletni-klobucki-nudijo-najvecjo-
zascito.html.
Kočevar Glavač, N. in Zvonar, A. (2012). Kozmetologija II: koža in sonce:
kozmetično aktivne sestavine: izdelki za zaščito in aktivno nego kože: strokovno
izobraževanje. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani.
69
Kolenc, S. (2010). Destinacija: plaža. Pridobljeno 7. 12. 2012, iz http://
www.ringaraja.net/clanek/destinacija-plaza_187.html.
Kopač, B. (2012). Varno na sonce. Mama, 7/8 (172), 22−23.
Lajovic, J., Neubauer, D., Strdin, A. in Kozjek, F. (2000). Družinski zdravstveni
vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Lisjak, M. (2010a). Najbolj varna je senca. Zdravje, 32 (364) 62−63.
Lisjak, M. (2012b). Koža in sonce nista par. ABC zdravja, 7 (6), 31−34.
Lisjak, M. (2012c). Ni lepšega, kot je poletje v senčki. Zdravje, 34 (389), 39−41.
Lovinčič, H. (2008). Podnebne spremembe vplivajo na naše zdravje. Otrok in
družina, (8) 13–15.
Mahoney, T. (2006). Astronomija. Ljubljana: Grlica, cop.
Marinko, P. (2002). Koža in sončenje. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za
preizkušanje zdravil.
Mervič, L. (2010). Sonce, zaščita pred soncem in pigmentna znamenja.
Pridobljeno 7. 12. 2012, iz http://www.ringaraja.net/clanek/sonce-zascita-pred-
soncem-in-pigmentna-znamenja_911.html.
Mitton, J. in Mitton, S. (2005). Astronomija. Radovljica: Didakta.
Moore, P. (1999). Atlas vesolja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ostrov, R. (2001). Kako odpravimo težave s kožo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
70
Otrok na soncu in v vročini. (2008). Moj malček, (7-8), 8−11.
Otroška koža. (2007). Pridobljeno 18. 9. 2012, iz
http://www.eucerin.si/skin_problems/sensitive_babyskin.asp.
The electromagnetic spectrum [Elektromagnetni spekter]. (2010). Pridobljeno 18.
9. 2012, iz http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/biobookps.html.
Skrb za zaščito ozona. (2006). Pridobljeno 12. 9. 2012, iz
http://www.24ur.com/novice/svet/skrb-za-zascito-ozona.html.
Sončenje. (2011). Pridobljeno 29. 9. 2012, iz http://www.gorenjske-
lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/soncenje.
Sončna očala za otroke. (2012). Moj malček, (7-8), 18.
Spekter sončnih žarkov. (2007). Pridobljeno 18. 9. 2012, iz
http://www.eucerin.si/skin/the_solar_spectrum.asp.
Stoppard, M. (2003). Mama je moja zdravnica. Ljubljana: Prešernova družba.
Stott, C. (2003). Najlepša knjiga o astronomiji. Tržič: Učila International.
Sušnik, A. in Adamič, M. (2010). Nepogrešljiv slovarček o sončenju. Pridobljeno
17. 10. 2012, iz http://www.viva.si/Počutje-in-lepota/599/Nepogrešljiv-slovarček-
o-sončenju.
Šterbenc, N. (2011). Sončne opekline. Pridobljeno 12. 12 2012, iz
http://www.lekarnaljubljana.si/si/farmacevti-za-vas/farmacevt-
svetuje/clanek/soncne-opekline#!artikli-stran/2.
71
Tavčar Prelog, A. (2007). Vse, kar je treba vedeti o sončenju. Otrok in družina,
(6), 16–17.
The New York Times. (2007). Burns [Opekline]. Pridobljeno 21. 12. 2012, iz
http://www.nytimes.com/imagepages/2007/08/01/health/adam/1078Burns.html.
Tola, J. (2004). Šolski astronomski atlas. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Zaščita pred sončnimi žarki. (2012). Moj malček, (6), 12–14.
Zavod Med.Over.Net. (2011a). Otroci sonca. Pridobljeno 30. 8. 2012, iz
http://zavod.over.net/otroci_sonca/.
Zavod Med.Over.Net. (2011b). Otroci sonca. Otroci sonca. Pridobljeno 30. 8.
2012, iz http://zavod.over.net/otroci_sonca/vec _o_projektu/.
Zavod Med.Over.Net. (2011c). Otroci sonca. Pravilna zaščita. Pridobljeno 30. 8.
2012, iz http://zavod.over.net/otroci_sonca/pravilna_zascita/.
Zavod Med.Over.Net. (2011d). Otroci sonca. Starši staršem. Pridobljeno 30. 8
2012, iz http://zavod.over.net/otroci_sonca/starsi_starsem/.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. (2009). Zaščita pred soncem. Moje
zdravje, 4. Pridobljeno 28. 9. 2012, iz http://www.zzv-lj.si/izobrazevanje-in-
strokovna-srecanja/enovicke-zascita-pred-soncem-junij-09.pdf.
Združenje slovenskih dermatovenerologov. (2010a). Dan zaščite pred soncem.
Sonce. Pridobljeno 28. 9. 2012, iz http://www.zascitapred soncem.si/?page=3.
Združenje slovenskih dermatovenerologov. (2010b). Dan zaščite pred soncem.
Zaščita. Pridobljeno 28. 9. 2012 iz http://www.zascitapred soncem.si/?page=5.
72
Žgavec, B. (2007). Vpliv UV-žarkov na kožo. Vita, 13 (59), 3−7.
Žvikart Zaveri, V. (2010). Pripravki za zaščito pred soncem. ABC zdravja plus,
(7/8), 24−25.
Walker, J. (1996a). Onesnaževanje ozračja. Ljubljana: DZS.
Walker, J. (1996b). Ozonska luknja. Ljubljana: DZS.
Welch C. (2012). 5 steps to be SunSmart [Pet pametnih korakov za sončenje].
Pridobljeno 12. 9. 2012, iz http://www.theozonehole.com/uvindex.htm.
PRILOGA A:
ANKETA O IZVAJANJU PROJEKTA ”OTROCI SONCA” PODJETJA DM
DROGERIE MARKT, D. O. O., SLOVENIJA
Sem študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja.
Glavna tema ankete je projekt ”Otroci sonca”. S pomočjo ankete želim ugotoviti,
ali je omenjeni projekt dodatno pripomogel k ozaveščenosti otrok in posledično
tudi njihovih staršev glede optimalne zaščite pred škodljivimi sončnimi žarki in
možnimi neugodnimi posledicami njegovega sevanja.
Rezultate ankete bom uporabila v empiričnem delu svojega diplomskega dela,
zato vas vljudno prosim za vašo pomoč.
Anketa je anonimna.
Na zastavljena vprašanja odgovarjajte tako, da vpišete znak x v ustrezen za
ustreznim odgovorom.
1. V kateri starostni skupini se je projekt odvijal? a) 3−4 leta. b) 4−5 let. c) 5−6 let.
2. Kako so otroci sprejeli projekt o soncu? a) Z vidnim zanimanjem. b) S povprečnim zanimanjem. c) Ni bilo zanimanja.
3. Kako so otroci sprejeli maskoto kenguruja? a) Zelo dobro. b) Dobro. c) Slabo.
4. Ali so jim bile pravljice ”Kenga in Uru na obisku v Sloveniji” zanimive? a) Zelo zanimive. b) Zanimive. c) Nezanimive.
5. Katera pravljica je naredila največji vtis na njih? a) Pod pisanim klobukom. b) Kamela pod Triglavom. c) Zmajev ogenj. d) Senca v Postojnski jami. e) Frajer na obali.
6. Kateri pomen pravljice so si otroci najbolj zapomnili? a) Pomen nošenja primernih zaščitnih pokrival. b) Pomen pitja tekočine. c) Pomen mazanja s kremo za sončenje. d) Izogibanje soncu in zadrževanje v senci, ko sonce močno sije. e) Pomembnost zaščite oči in nošenja sončnih očal.
7. Ali so otroci že bili ozaveščeni o negativnih učinkih sonca? a) Da. b) Ne.
8. Če ste odgovorili z DA, navedite, katere posledice škodljivih sončnih žarkov so otroci izpostavili.
a) Opekline. b) Glavobol. c) Dehidracija. d) Sončarica.
9. Ali so bili starši obveščeni ali kakorkoli soudeleženi pri seznanjanju njihovih otrok s tem projektom?
a) Da. b) Ne.
10. Ali ste pridobljena znanja iz tega projekta kasneje tudi uporabljali pri zaščiti otrok zunaj in na igrišču?
a) Da. b) Ne.
11. Če ste odgovorili z DA, navedite, katero zaščito ste v praksi najpogosteje uporabili.
a) Klobuk. b) Sončna očala. c) Sončna krema. d) Zadrževanje v senci.
12. Ali ocenjujete, da je bil projekt primeren za otroke? a) Da. b) Ne.
13. Ali je bil projekt po vaši oceni koristen za otroke? a) Da. b) Ne.
14. Kako bi ocenili uspešnost in učinkovitost projekta? a) Zelo dobra. b) Dobra. c) Slaba.
15. Kakšna je po vašem mnenju ocena celotnega projekta? a) Odlična. b) Zelo dobra. c) Dobra. d) Slaba.
16. Ali bi si želeli v obdobju 2011–2012 ponovno sodelovati v projektu ”Otroci sonca”?
a) Da. b) Ne.
Najlepša hvala za vaš čas in pomoč pri izvedbi ankete!
Petra Dominika Perko
![2017LÆSEKREDSE LÆSETIPS TIL - vejlebib.dk · Eduardo Muriel. Her bliver han vidne til et stormfuldt og hadsk ægteskab mellem instruktøren og hans kone Beatriz, [...] der lever](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/5bed128d09d3f26e698b7913/2017lasekredse-lasetips-til-eduardo-muriel-her-bliver-han-vidne-til-et.jpg)
