Embed Size (px)
Citation preview
Trump & Brexit: Ekonomski dejavniki populizma
Jože P. Damijan University of Ljubljana University of Leuven
Filozofska fakulteta, Ljubljana, 14.12.2016
Struktura
• Splošen trend k populizmu • Ekonomski & sociološki dejavniki • Skupni imenovalec
• Erozija gospodarske & socialne stabilnosF • V mnogih pojavnih oblikah
• Vzroki za Trumpa & Brexit • Dva izhoda iz populizma
• Vojna ali • Vrnitev stabilnosF
Vzpon populisFčnih strank v Evropi
Drastičen porast političnega ekstremizma tudi v “bolj socialnih” državah
Splošen trend k populizmu
• Značilnost vseh velikih kriz: Splošen trend k populizmu • Velika depresija (1930): nacizem & fašizem kot ekstremni obliki • Velika recesija (po 2008): v razvitih državah • Evro kriza: v večini evrskih držav
• Vendar populizem na pohodu tudi drugod • “Arabska pomlad”, ki se sprevrže v militantni islamski fundamentalizem
• Vzroki: • Lokalno specifični • Vendar imajo skupni imenovalec
• Vzpon populizma je odgovor na spremembe v okolju • Odgovor na povečano anksioznost in frustracije prebivalstva
Sodobni populizem v razviFh državah
• Za vzpon populizma je treba razumeF spremembe v okolju
• Potrebno je razumeF vzroke za frustracije & povečano anksioznost
• Ekonomski in sociološki dejavniki • Predvsem:
• Erozija gospodarske & socialne stabilnosF • Percepcija izgube nacionalne suverenosF
Vzroki za frustracije & povečano anksioznost
A: Ekonomski dejavniki • Erozija gospodarske & socialne stabilnosF
• Globalni padec deleža dela v razdelitvi BDP • Globalizacija & izguba delovnih mest • Deunionizacija (zmanjšana moč sindikatov) • Povečana neenakost • Migracije • Kriza
B: Sociološki dejavniki • Percepcija izgube nacionalne suverenosF z globalizacijo
Kriza kot “trigger” populizma
• Kriza po 2008 je sprožila val populizma • ...vendar so bili temelji krize položeni daleč nazaj
• Accident waiFng to happen
• Finančna kriza iz 2008 je kumulaFvna posledica dolgoročnih procesov • Globalizacija po 1980, relokacija proizvodnje • Zmanjšanje vloge sindikatov (Reagan, Thatcher) • Zmanjšanje dohodkov, izvotlitev srednjega razreda • Zmanjšanje stabilnosF povpraševanja • Finančni sektor zapolni vrzel s poceni krediF
• Kriza je bila neizogibna
Erozija gospodarske & socialne stabilnosF
• Globalni padec deleža dela v razdelitvi BDP • Globalizacija & izguba delovnih mest • Deunionizacija (zmanjšana moč sindikatov) • InsFtucionalne spremembe na trgu dela • Neenakost
Upadanje deleža dohodka dela v BDP
Source: Stockhammer (ILO, 2013)
Padec deleža dela v BDP med 1975 in 2010 za 10 – 15%
Zmanjšanje deleža dohodka dela v BDP
Source: AMECO; lastni preračuni.
-‐15.4
-‐12.4 -‐11.9
-‐10.3 -‐9.3
-‐8.5 -‐8.4 -‐7.4 -‐7.1 -‐6.8
-‐5.8 -‐5.7 -‐5.5 -‐5.3 -‐5.0 -‐4.6 -‐4.2
-‐2.4
-‐18.0
-‐16.0
-‐14.0
-‐12.0
-‐10.0
-‐8.0
-‐6.0
-‐4.0
-‐2.0
0.0
2.0
Padec deleža dela v BDP, 1980-‐2015 (v %)
Padec deleža dela v BDP je globalni fenomen
Razlogi za upad deleža prihodkov dela
• Tehnološke spremembe: ruFnizacija poklicev, zamenjava delavcev s stroji, avtomaFzacija
• Globalizacija: • Vpliv poceni uvoza na zmanjšanje domače proizvodnje • Relokacija proizvodnje v tujino in zmanjšanje pogajalske moči delavcev
• Deunionizacija: zmanjšanje deleža sindikalnega članstva • Spremembe v regulaciji trga dela:
• Zaostajanje minimalne plače, zmanjšanje zaščite dela, zmanjšanje nadomesFl za brezposelnost
• Liberalizacija kapitalskih tokov: • Povečanje gosp. volaFlnosF (krize), ki prizadene predvsem delavce
• ... vendar ... polarizacija na trgu dela • U-‐oblika polarizacije -‐ glede na višino plače v ZDA (podobno v EU)
1. Tehnološke spremembe ...
Vir: Autor, Katz and Kearney (2006), Autor (2010)
12
Polarizacija predvsem po l. 1989
• Po poklicih: ZDA, 1979-‐2009 (Autor, 2010)
U-‐oblika polarizacije
• Zmanjšuje se delež “srednjih” poklicev, ki jih je mogoče rutinizirati
• Povečuje se delež poklicev z visoko izobrazbo
• … poklicev z nizko kvalifikacijo (trgovina, gostinstvo, nega, “dela za bogate”
2. Vpliv globalizacije na globalno prerazdelitev dohodkov Elephant Graph: Global Growth Incidence Curve
2. Vpliv globalizacije na globalno prerazdelitev dohodkov
A
B
C
D
Paradoks globalizacije:
• Dobra za države v razvoju & rušilna za srednji razred na Zahodu
Učinek globalizacije na delovna mesta: US manufacturing employment & import share
- 5.7 mio
- 7.9 mio (=42%)
2001: China’s entry into WTO
3. Deunionizacija
Source: AMECO; lastni preračuni.
-‐22.4 -‐21.7 -‐21.0
-‐18.1 -‐18.1
-‐15.2 -‐14.8
-‐12.6 -‐12.3
-‐7.8 -‐7.7 -‐7.6 -‐7.3 -‐6.8 -‐6.6 -‐6.3
-‐4.8 -‐4.4 -‐2.4 -‐1.9
-‐28.0
-‐23.0
-‐18.0
-‐13.0
-‐8.0
-‐3.0
2.0
Delež sindikalne vključenost; 1991-‐2013 (v %)
• V ZDA in V. Britaniji že od 1970-ih let
Sindikalna vključenost in delež dela v BDP
Source: AMECO; lastni preračuni.
• Večja sindikalna vključenost je povezana z večjim deležem dela v BDP
• So pa izjeme, kjer družbene pogodbe (norme) zagotavljajo boljši status delu
Australia
Austria
Belgium
Canada
Czech Republic
Denmark
Finland
France Germany
Greece
Hungary Ireland
Italy
Japan
Mexico
Netherlands
New Zealand
Norway Poland
Portugal Spain
Sweden
Switzerland
Turkey
United Kingdom United States
20.0
25.0
30.0
35.0
40.0
45.0
50.0
55.0
60.0
65.0
70.0
0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0 70.0 80.0
Delež d
ela v BD
P (v %)
Delež sindikalne vključenosU (v %)
Sindikalna vključenost in delež dela (2013)
Vpliv deunionizacije na delež dela v BDP
Source: AMECO; lastni preračuni.
• Negativna povezava:
• Zmanjševanje sindikalnega članstva povezano z znižanjem deleža dela
Australia
Austria
Belgium
Canada Denmark Finland
France
Germany
Greece
Italy
Japan Netherlands
New Zealand
Norway
Poland
Portugal
Spain
Sweden
Switzerland
Turkey
United Kingdom
United States
-‐25.0
-‐20.0
-‐15.0
-‐10.0
-‐5.0
0.0
5.0
-‐12.0 -‐10.0 -‐8.0 -‐6.0 -‐4.0 -‐2.0 0.0 2.0 4.0
Spremem
ba deleža de
la v BDP
(v %)
Sprememba deleža sindikalne vključenosU (v %)
Sprememba sindikalne vključenosU in delež dela (1991-‐2013)
4. Upadanje minimalne plače (OECD države)
Source: Jaumotte & Osorio-Buitron (IMF, 2015)
• Zaostajanje min.plače za povprečno za 5%
• Ponovno povečanje šele po krizi
5. Liberalizacija kapitalskih tokov
Source: Loungani & Furceri (IMF, 2015)
• Povečuje neenakost za 1.5 Gini točk v 5 letih po liberalizaciji
• Vendar občutno šele zaradi kriz, ko tuji kapital zbeži in pusti opustošenje:
• + 3.5 Gini točk (ki jo vedno plačajo najšibkejši)
+1.5 %
Dodatni učinek krize: +2 %
Posledice
• Povečana neenakost • Izvotlitev srednjega razreda • Zmanjšana socialna mobilnost
Povečanje neenakosF: Rast top 1%
• Zmanjšanje neenakosti po Veliki depresiji in v “zlati dobi” kapitalizma
• Ponovno, drastično povečanje po 1980
• Vpliv Reagonomike in Thatcherizma v ZDA in VB
Zakaj? Znižanje davkov na najvišje prihodke
Source: Dabla-Norris, et al (IMF, 2015)
ZDA in VB:
• Prepolovitev zgornje davčne stopnje povečala delež top 1% za 6 – 10%
IzFskanje srednjega razreda
Source: Dabla-Norris, et al (2015)
• Pridobiva zgornjih 20%
• Srednji razred izgublja povsod
IzFskanje srednjega razreda
• V treh desetletjih izginilo 3 – 7 % točk srednjega razreda
Second Kuznets curve
• Kuznets napovedal razvoj neenakosti v obliki narobe obrnjene črke U
• Dejansko pa gre za horizontalno S-krivuljo
Source: Branko Milanovic (2016)
Vpliv TOP • Taxes • Openness • Policies
Je visoka neenakost problemaFčna ?
Posledice visoke neenakosF • Zmanjšuje dolgoročno rast (IMF, 2014-‐2015), • Zmanjšuje socialno mobilnost in ruši temelje bodoče rasF, • Povečuje gospodarsko in finančno nestabilnost (Rajan, 2010) • Povečuje stopnjo kriminalitete – višji družbeni stroški (ZDA), • Ruši temelje demokracije – bogaF si kupujejo poliFčne elite, ki spreminjajo zakone v njihovo korist (SFglitz, 2012)
• Vpliv na poliFčno polarizacijo
Posledica: Vpliv neenakosF na rast
Source: Berg, et al (IMF, 2014)
• Povečana neenakost po redistribuciji znižuje dolgoročno gospodarsko rast
Zakaj? …ker bogatejši manj trošijo
Source: Dabla-Norris, et al (IMF, 2015)
Share of income by quintiles and impact GDP growth 159 countries, 1980 - 2012
A Povečanje deleža zgornjih-20 zmanjšuje rast za 0.08 % točk B Povečanje deleža spodnjih-20 zvišuje rast za 0.38 % točk
0.381
0.325
0.266
0.0596
-‐0.0837
-‐0.2
-‐0.1
0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
Bomom QuinFle 2nd QuinFle 3rd QuinFle 4th QuinFle Top QuinFle
A
B
Great Gatsby curve: Vpliv neenakosF na socialno mobilnost
Povečana neenakost znižuje socialno mobilnost
ZDA: Zmanjšana socialna mobilnost
Za rojene v 1980 le še polovična možnost, da bodo imeli enake dohodke kot starši
Vzroki za Trumpa & Brexit
Vzroki za Trumpa & Brexit
• Popularna razlaga: • Povečane frustracije bele moške populacije z nižjo izobrazbo • Zaradi izgube delovnih mest (globalizacije) in neenakosF
• Vendar ne nujno samo to • Anksioznost • Strah pred “izgubo prihodnosF” • Jeza zaradi izgube kontrole nad poliFko • Strah & jeza zaradi migracij • Glasovanje “iz obupa” proF elitam
Autor, Dorn & Hanson (2013, 2016a): • Regije bolj izpostavljene kitajski konkurenci doživijo večji ekonomski šok • Kitajski šok krizv za izgubo 1/4 delovnih mest
• Dolgotrajna depresija na trgu • Prilagajanje je izjemno počasno
• Podobne ugotovitve Španijo, Nemčijo, Norveško in Dansko • Donoso et al. (2014), Dauth et al. (2014), Balsvik et al. (2013), Keller & Utar (2016)
Autor, Dorn & Hanson (2016b): • V regijah, bolj izpostavljenim kitajski konkurenci, premik elektorata k esktremom • Trump & Sanders
“China shock”
Vendar: Trumpovi volilci
Source: Rothwell (Gallup, 2016)
• Mešani rezultati
Trumpovi volilci
• Miš-‐maš različnih osebnih značilnosF in značilnosF okolja: • so manj izobraženi • bodisi prihajajo iz družin z visokimi dohodki • ali pa so brezposelni in na socialni pomoči • prihajajo iz okolij, kjer je medgeneracijska mobilnost manjša • so manj izpostavljena trgovinski konkurenci, migrantom in bolj
izobraženim, • so bolj rasno homogena
• Torej: • v bolj izoliranih okoljih (od trgovine, sFkov s tujci ali bolj izobraženimi)
se stereoFpi o tujcih ojačajo • Povečane nacionalisFčne težnje
Brexit volilci
Brexit volilci
Becker & Fetzer (2016) • Glavni razlogi:
• v značilnosFh volilcev (starost in izobrazba), • v odvisnosF okraja od industrije, • v nizkih dohodkih • visoki brezposelnosF ter • v migracijah,
• Vendar: • samo v priseljencih iz Vzhodne Evrope, ne pa od drugod
• Razlog tudi v poliFki varčevanja britanske vlade
Izhod iz populizma
• Dva izhoda iz populizma • Vojna ali • Vrnitev stabilnosF
• Ključ je povrnitev stabilnosF in socialne varnosF • Konec evrske krize • Manj globalizacije ? • Več socialne države
Hvala za pozornost !
