Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

Oddelek za psihologijo

Uporaba vprašalnikov FACES IV in MAC za ocenjevanje

družinske povezanosti pri mladostnikih

(Seminarska naloga pri predmetu Razvojnopsihološka diagnostika)

Avtorja: Goran Damčevski in David Murko

Mentorica: prof. dr. Maja Zupančič

Ljubljana, maj 2016

Kazalo

Povzetek.....................................................................................................................................3Opredelitev problema.................................................................................................................4Lestvice družinske prilagodljivosti in povezanosti FACES IV.................................................4

Teoretična izhodišča..............................................................................................................4Splošen opis in razvoj vprašalnika.........................................................................................5Merske značilnosti.................................................................................................................7

Veljavnost..........................................................................................................................7Zanesljivost........................................................................................................................8

Uporaba..................................................................................................................................8Kritika....................................................................................................................................9

Mere mladostniške povezanosti Hemingwayev MAC.............................................................10Teoretična izhodišča............................................................................................................10Splošen opis in razvoj vprašalnika.......................................................................................10Merske značilnosti...............................................................................................................12

Veljavnost........................................................................................................................13Zanesljivost......................................................................................................................13

Uporaba................................................................................................................................14Kritika..................................................................................................................................14

Sklep.........................................................................................................................................15Literatura..................................................................................................................................16Priloga - izroček.......................................................................................................................17

2

Povzetek

Družinska povezanost je konstrukt, ki je zelo pomemben v mladostništvu, saj deluje kot

varovalni dejavnik pred razvojem neprilagojenih vedenj. Osredotočila sva se na pripomočke

ocenjevanja družinske povezanosti pri mladostnikih. Preučila sva samoocenjevalna

pripomočka Lestvice družinske povezanosti in prilagodljivosti FACES IV (Family

Adaptability and Cohesion Evaluation Scale; Olson, Gorall in Tiesel, 2006) ter

Hemingwayev MAC (Measure of Adolescent Connectedness; Karcher, 2011), pri čemer je le

prvi preveden v slovenščino. V seminarski nalogi predstaviva teoretična ozadja vprašalnikov

in njun razvoj, predstaviva merske značilnosti in uporabo ter ju primerjava med seboj.

FACES IV je eden izmed najbolj uporabljanih pripomočkov za merjenje družinskih odnosov,

medtem ko je MAC novejši pripomoček z manj razširjeno uporabo. Prvi izhaja iz sistemske

družinske teorije in ocenjuje povezanost kot lastnost družinskega sistema, medtem ko drugi

izhaja iz teorije navezanosti in teorije pripadnosti ter ocenjuje zaznano povezanost

mladostnika z drugimi člani družine. Pripomočka poleg družinske povezanosti merita še

druge dimenzije. FACES IV se uporablja za družinsko in razvojnopsihološko svetovanje in

raziskave, medtem ko se MAC uporablja predvsem v šolskem okolju. Oba pripomočka imata

zadovoljivo zanesljivost, a ima MAC vprašljivo veljavnost. Uporabnost posameznih

vprašalnikov je odvisna od konteksta in ciljev.

3

Opredelitev problema

V seminarski nalogi naju je zanimalo, kateri pripomočki se uporabljajo pri merjenju

družinske povezanosti pri mladostnikih. Po pregledu literature sva se odločila, da predstaviva

Lestvice družinske prilagodljivosti in povezanosti (FACES IV), ki je eden najbolj

uporabljanih vprašalnikov na področju družinskih odnosov, ter Hemingwayev MAC

(Measure of Adolescent Connectedness), ki se osredotoča na več vidikov povezanosti pri

mladostnikih. V nalogi želiva opisati kako sta bila vprašalnika razvita in iz katerih teoretičnih

izhodišč izhajata, kakšne so njune merske značilnosti, kako se uporabljata in za kakšne

namene ter kakšne so njune pomankljivosti. Na koncu še primerjava vprašalnika ter oceniva

njuno uporabnost v diagnostičnih postopkih.

Lestvice družinske prilagodljivosti in povezanosti FACES IV

Teoretična izhodišča

Vprašalnik FACES IV temelji na cirkumpleksnem modelu, ki izhaja iz sistemske

družinske teorije (Olson, 2000). Model zajema tri ključna področja družinskega delovanja, ki

so bila oblikovana s kategorizacijo in združevanjem več kot 50 konceptov: prilagodljivost,

povezanost in komunikacijo.

Olson povezanost (ang. cohesion) opredeljuje kot čustveno povezanost med člani

družine, ki zajema meje in koalicije med člani, deljenje prostora, časa in zanimanj, skupne

prijatelje in skupinsko odločanje (Olson, 2000). Dimenzija družinske povezanosti se razteza

od razpuščenosti (najnižje) do zlitosti (najvišje). Za Olsona osrednji problem predstavlja

zmožnost uravnotežiti bližino in zasebnost, večje odstopanje v katerokoli skrajnost pa naj bi

bilo problematično (Olson, 2011).

Družine lahko razvrstimo v štiri skupine glede na raven povezanosti: razpuščene,

razdeljene, povezane in zlite. Srednji dve skupini imata uravnoteženo povezanost, a se

razlikujeta glede na zaznano pomembnost individualnih nasproti skupnim interesom, skupaj

preživetem času ter pogostosti delitve istega prostora. Razpuščene družine imajo zelo nizke

ravni čustvene bližine in opore, malo skupnih interesov ter redko preživljajo čas skupaj ali se

nahajajo v istih prostorih. Mladostniki v takih družinah lahko izkusijo visoko raven svobode,

a ne dobivajo zadostne mere čustvene bližine in opore. Po drugi strani zlite družine veliko

svojega prostega časa preživljajo skupaj, imajo malo individualnih interesov ter iražajo zelo

visoke ravni čustvene bližine in opore. Člani so zelo odzivni in odvisni drug od drugega,

zahtevajo visoke ravni zvestobe ter imajo omejen osebni prostor in zasebnost. Mladostniki v

4

takih družinah pogosto nimajo dovolj zasebnosti in možnosti za svobodne odločitve. Po drugi

strani nekateri avtorji pojmujejo zlitost kot samostojno dimenzijo in ne kot skrajni pol

povezanosti (glej Barber in Buehler, 1996).

Prilagodljivost predstavlja kvaliteto v vodenju in organizaciji družine, odnosih med

vlogami in odnosih med družinskimi pravili. Uravnotežene družine uspešno usklajujejo

stabilnost in spremembe, ohranjajo določena pravila in strukturo, ki jih glede na kakršnekoli

spremembe tudi spreminjajo. Družine z zelo nizko prilagodljivostjo (tudi toge družine) imajo

strogo določena pravila, vloge so jasne in stabilne, odločitve sprejema ena oseba in so na

splošno zelo zaprte za spremembe in tako pogosto slabo pripravljene na pomembne

življenske dogodke, ki zahtevajo take spremembe. Družine z zelo visoko prilagodljivostjo

(tudi kaotične družine) nimajo stalnih in jasnih vlog in pravil, odločanje je nepremišljeno in

impulzivno, družinski člani pa ne vedo, kaj lahko pričakujejo od drugih v določeni situaciji.

Komunikacija vključuje vidike kot so kakovost poslušanja in govorjenja,

samorazkrivanje, oblike in obsege pogovorov in drugih vrst komunikacije. Predstavlja

spodbujevalno dimenzijo, ki omogoča spremembe na drugih dveh dimenzijah in je nujen

pogoj za funkcionalno družino.

Dimenzije se pri normativnim družinah spreminjajo skozi čas kot odziv na pomembne

življenske dogodke kot so npr. rojstvo in odraščanje otrok, soočanje in spoprijemanje z

boleznijo ali smrtjo v družini, nesreče ipd.

Splošen opis in razvoj vprašalnika

Lestvice družinske prilagodljivosti in povezanosti FACES (Family Adaptability and

Cohesion Evaluation Scales) so prvič izšle leta 1979 (Olson, Sprenkle in Russell). Do leta

2000 so bile uporabljene v več kot 1200 raziskavah in disertacijah (Kouneski, 2000), deležne

pa so bile tudi več sprememb in prilagoditev. So samoocenjevalni pripomoček za ocenjevanje

družinskih odnosov, primeren za posameznike, starejše od 12 let (nekaj posameznikov pod to

starostjo je namreč imelo težave z razumevanjem postavk) (Svetina, Zabret, Bajec, 2009).

Preveden je bil v vsaj 9 jezikov, tudi v slovenščino.

Najnovejša izdaja FACES IV (Olson, Gorall in Tiesel, 2006) je nastala na podlagi 84

postavk, ki so bile vzete iz vprašalnikov FACES I (37 postavk) in II (23 postavk) ter lestvic

neuravnoteženih dimenzij, ki jih je oblikoval Tiesel (24 postavk) (1994, v: Olson, 2011). Po

opravljeni eksploratorni faktorski analizi je Gorall (2002; v: Olson, 2011) izbral 42 postavk,

ki so imele nasičenost nad ,30 in so del končne oblike vprašalnika (Gorall, 2002; v: Olson).

5

Postavke likertovega tipa se ocenjujejo pri petstopenjski lestvici (od 1 - Sploh ne opisuje naše

družine do 5 - Zelo dobro opisuje našo družino) in se vežejo na šest podlestvic, dve

uravnoteženi (prilagodljivost in povezanost) in štiri neuravnotežene (razpuščenost, zlitost,

kaotičnost in togost) (Olson, 2011). Neuravnotežene lestvice so nastale v odziv na kritike in

empirične študije, ki kažejo na linearen odnos med fleksibilnostjo in povezanostjo ter

zadovoljstvom v družini – več je bolje. Te lestvice tako obsegajo postavke, ki se vežejo na

problematične lastnosti družinskih odnosov. Sklop vprašalnikov FACES IV vsebuje še dve

lestvici z dodatnimi 20 postavkami, ki ocenjujejo komunikacijo in zadovoljstvo z družino.

Leta 2009 je bil pripomoček preveden tudi v slovenščino (Svetina idr 2009).

Primeri postavk:

1. povezanost – Družinski člani so del življenj drug drugega. (orig. Family members are

involved in each others lives.)

2. prilagodljivost – Predlogi otrok so pri reševanju problemov upoštevani. (orig. In

solving problems, the children’s suggestions are followed.)

3. razpuščenost – Družinski člani se počutijo bližje ljudem izven družine kot drugim

družinskim članom (orig. Family members feel closer to people outside the family

than to other family members.)

4. zlitost – Družinski člani se počutijo krive, če želijo preživeljati čas ločeno od družine

(orig. Family members feel guilty if they want to spend time away from the family.)

5. kaotičnost – V naši družini ni vodstva (orig. There is no leadership in this family.)

6. togost – V naši družini se kršenje pravil strogo kaznuje (orig. There are strict

consequences for breaking the rules in our family.)

Testne vrednosti se izračunajo s seštevanjem vrednosti pri posameznih podlestvicah,

seštevki pa se nato pretvorijo v percentilne vrednosti. Kljub temu, da Svetina in sodelavci

(2009) navajajo, da so percentilne norme dostopne na strani www.facesiv.com, jih tam nisva

našla. S pomočjo testnih vrednosti lahko nato izračunamo razmerje izraženosti družinske

patologije in sicer po formuli uravnotežena lestvica/povprečje neuravnoteženih lestvic, za

vsako dimenzijo posebej ter za vse lestvice skupaj. Tako dobimo splošne ocene povezanosti

in prilagodljivosti ter skupni cirkumpleksni indeks. Bolj kot je razmerje večje od 1, bolj je

družina uravnotežena in obratno. Za klinične in svetovalne namene lahko te vrednosti

vrišemo v zemljevid v obliki 5x5 matrice z dimenzijama prilagodljivosti in povezanosti. To

6

nam omogoča nazoren pregled nad značilnostmi družine in primerjavo med ocenami

različnih članov družine in ocenami ob različnih časih.

Merske značilnosti

Študije veljavnosti in zanesljivost na vzorcu v ZDA je opravil Olson (2011). Vzorec

je zajemal 469 posameznikov (približno tretjina moških) starih med 18 in 59 let (M = 28),

zbranih po metodi snežne kepe. Od tega jih je bilo 15 % drugih družinskih članov. Večina (80

%) jih je bilo belcev, z manjšimi deleži azijskih (7 %), afriških (6 %), latinskih (2 %) in

domorodnih američanov (2 %).

FACES IV je bil preveden v slovenščino in standardiziran na slovenskem vzorcu med

letoma 2006 in 2007 (Svetina idr, 2009). Vzorec je obsegal 965 udeležencev (21 % moških),

starih od 11 do 83 let (M = 34,06 in SD = 17,95), od tega 33 % mladostnikov (11-20 let),

opravljeni sta bili tudi konfirmatorna faktorska analiza in analiza zanesljivosti.

Veljavnost

Na vzorcu v ZDA je bila veljavnost preverjena tako s konfirmatorno faktorsko analizo

(KFA) kot tudi s korelacijami z lestvicami treh različnih pripomočkov, ki se navezujejo na

kakovost/zdravje družinskega delovanja oz. zadovoljstvo z družino (Self-Report Family

Inventory (SFI), Family Assessment Device (FAD) in Family Satisfaction Scale (FSS)

(Olson, 2011). Tudi na slovenskem vzorcu je bila opravljena KFA (Svetina idr, 2009).

Rezultati obeh KFA podpirajo šestfaktorsko strukturo, po drugi strani pa nizke korelacije

med zlitostjo in togostjo ter kriterijskimi lestvicami dajejo možnost dvoma v povezanost med

zdravim družinskim delovanjem in zgornjimi skrajnostmi prilagodljivosti in povezanosti.

Problem predstavlja tudi visoka korelacija med razpuščenostjo in kaotičnostjo (r = ,60)

(Olson, 2011).

Tabela 2. Korelacije med podlestvicami FACES IV in kriterijskimi lestvicami na vzorcu v ZDA (Olson, 2011)FACES IV SFI FSS FADpovezanost ,98 ,89 ,95prilagodljivost ,99 ,91 ,95razpuščenost -,90 -,84 -,93Zlitost -,16 -,20 -,31Kaotičnost -,71 -,67 -,71Togost -,11 -,17 -,25

7

Zanesljivost

Zanesljivosti podlestvic (računane s Cronbachovim α) na vzorcu v ZDA so bile dokaj visoke in sicer ,89 za povezanost, ,84 za prilagodljivost, ,87 za razpuščenost, ,77 za zlitost, za ,86 kaotičnost in ,82 za togost.

Tabela 2. Zanesljivost podlestvic slovenske različice (Svetina idr., 2009)Podlestvica Cronbachov αur. povezanost ,84ur. prilagodljivost ,73razpuščenost ,83zlitost ,65kaotičnost ,76togost ,68

Uporaba

FACES IV je uporaben predvsem v kliničnem delu z družinami in pari, kjer služi

diagnosticiranju trenutnega stanja, oblikovanju intervenc in spremljanju napredka obravnave.

V tem primeru se ga združuje z uporabo CRS (Clinical Rating Scale), ocenjevalno lestvico za

terapevte, saj se tako dobi tako “zunanjo” kot “notranjo” oceno delovanja družine. Uporaben

je tudi za razvojnopsihološko diagnostiko, predvsem pri družinah, ki se neprimerno

spoprijemajo s spreminjajočimi odnosi, ki pridejo do večjega izraza, ko se otrok razvije v

mladostnika. Takrat družinska povezanost lahko predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na

razvoj mladostnikovih socialnih sposobnosti, in predstavlja varovalni dejavnik pred

neprilagojenim vedenjem. Henry, Sager in Plunket (1990; v: Kouneski 2000) poročajo, da so

mladostniki iz bolj povezanih družin bolj empatični, King (1989; v prav tam) pa navaja, da

imajo višjo karierno zrelost, fanti tudi višjo stopnjo notranjega mesta nadzora. Visoka

povezanost korelira tudi z uporabo prilagojenih načinov spoprijemanja s stresom, vezanim na

mladostništvo, in z očetovo brezposelnostjo (Marotz-Baden in Colvin, 1989; v prav tam). Po

drugi strani večina mladostniških urabnikov drog izvira iz nizko povezanih družin (Volk,

Edwards, Lewis in Sprenkle, 1989, Kang, Kleinman, Todd, Kemp in Lipton, 1991; v prav

tam), podobno pa navajo tudi v raziskavi o mladostniškem kajenju, kjer nizka povezanost

družine v povezavi z vsaj enim staršem kadilcom napovedujeta višjo možnost kajenja

mladostnika (Doherty in Allen, 1994).

8

Kritika

Vprašalnik FACES IV ima dolgo zgodovino uporabe v raziskavah in klinični praksi,

zaradi česar sta bila tako vprašalnik kot tudi cirkumpleksni model izčrpno kritizirana in

posledično nadgrajevana. Najodmevnejša je bila kritika hipoteze odnosa v obliki črke u med

glavnima dimenzijama in splošnim družinskim delovanjem, ki pa je bila naslovljena v

najnovejši obliki vprašalnika s pomočjo neuravnoteženih lestvic, ki se negativno povezujejo z

merami družinskega zadovoljstva in splošnega delovanja (Craddock, 2001; v: Olson, 2011).

Po drugi strani so te povezave dokaj šibke, kar sproži več pomislekov. Prvič, v določenih

primerih, npr. v prvi generaciji priseljenih družin sta lahko visoki togost in zlitost

funkcionalni za družino in njene člane (Kouneski, 2000). Drugič, dojemanje družine in

skupnosti se lahko zelo razlikuje glede na etnično pripadnost in kulturo. V državah Evrope in

Severne Amerike so vrednote individualizma in osebne svobode bolj čislane kakor npr. na

Kitajskem ali Japonskem, kjer ponavadi prednjačijo kolektivne vrednote in je bolj izrazita

delitev družinskih, spolnih in socialnih vlog, zato imajo lahko tamkajšnji prebivalci višje

rezultate pri lestvicah zlitosti in togosti normativni. Tretjič, prav tako deloma vezano na

kulturni kontekst, je dejstvo, da so visoki rezultati problematični le, če to članom družine ne

ustreza. Tako lahko nekatere družine kljub nenormativnosti glede na okolje delujejo

normalno. Zaradi teh razlogov je o družinskem delovanju nemogoče sklepati le na podlagi

rezultatov pri vprašalniku, temveč je potrebno razumevanje ozadja družine. Olson (2011)

tako kot glavne omejitve modela navaja, da je področje povezanosti med različnimi

demografskimi spremenljivkami, dimenzijami cirkumpleksnega modela in družinskim

delovanjem in zadovoljstvom premalo raziskano. Nadaljne študije naj se tako usmerjajo

predvsem na to področje.

Družinsko delovanje je kompleksen pojav, ki ga ni mogoče zadovoljivo opisati, zato

je za natančne in izčrpne ocene potrebna in priporočljiva uporaba večih pripomočkov

(Kouneski, 2000). Priporočljivo je pridobiti tudi odgovore več članov družine, saj se njihove

ocene pogosto razlikujejo in ocene enega člana ne dajejo nujno stvarne slike stanja.

Pomankljivost na tem področju je, da ni splošnih vodil, temveč je potrebna kvalitativna

interpretacija za posamezno družino, kar je smiselno za klinično in svetovalno delo, a lahko

predstavlja večji problem pri raziskovalnem delu.

Po drugi strani FACES IV predstavlja zanesljiv in veljaven pripomoček, ki nam lahko

prikaže široko sliko družinske povezanosti, ne le s perspektive mladostnika, temveč celotne

družine. Zaradi široke uporabe je bil deležen mnogih posodobitev in razprav, ki so vodile do

9

boljše teoretične utemeljenosti. Uporaben je za različne namene, od kliničnega dela, razvojno

psihološkega svetovanja do raziskav, tako pri parih in družinah kot tudi pri profesionalnih

timih.

Mere mladostniške povezanosti Hemingwayev MAC

Teoretična izhodišča

Lastnosti povezanosti (ang. connectedness) vidimo v zorenju sebstva, uspešnem

ohranjenju vezi in potrebi po pripadnosti tistim objektom, ki ne ogrožajo samospoštovanja in

samopodobe posameznikovega jaza, ter v zmožnosti samozavestnega čustvovanja v skupini

prijateljev, v družini in širšem socialnem okolju. Občutje povezanosti se prične pojavljati

okoli mladostništva in se dalje razvije skozi odraslo obdobje življenja (Karcher, Holcomb in

Zambrano, 2006; v: Lee in Robbins, 1995).

Zaznana povezanost omogoča ljudem, da imajo občutje “biti človek med ljudmi” in

tudi poistovetiti se s tistimi, ki jih zaznavajo kot drugačne od sebe (Kohut, 1984, str. 200; v

prav tam). Oseba, ki ima težave s povezovanjem oz. razvojem občutja povezanosti, se

verjetno počuti drugačno in oddaljeno od drugih. Takšni osebi se je verjetno težko

spoprijemati s socialnimi vlogami in obveznostmi, kar skoraj neizogibno privede do še večje

izolacije. Ob poskusih druženja in spoznavanja drugih se morda počuti nejevoljno in

neprijetno ter lahko obupa zaradi svojih neuspešnih poskusov razumeti se z drugimi. Obenem

je stalno v iskanju mesta, na katerem se bo v družbi počutila sprejeto, hkrati pa verjetno

zavrača bolj stvarne vloge in intimne odnose.

Pri povezanosti srečujemo še eno dimenzijo, tj. običajnost. Izhaja iz problemsko

vedenjske teorije (Jessor, 1993; 1984; v: Karcher 2011) in teorije socialnega nadzora

(Hirschi, 1969; v prav tam). Obe teoriji predpostavljata, da višja povezanost znotraj

nekonvencionalnih zvez obratno kot pri konvencionalnih, zvišuje možnost delinkventnega

obnašanja.

Splošen opis in razvoj vprašalnika

Hemingwayeve mere mladostniške povezanosti MAC (Measure of Adolescent

Connectedness; Karcher, 2011) obsegajo 78 postavk na 15 podlestvicah. Podlestvice

vključujejo postavke, ki merijo povezanost z vero, intimnimi partnerji, starši in vrstniki

drugih kultur. Obstaja tudi alternativna oblika pripomočka, ki je krajša in vsebuje 57 postavk.

Karcher (2011) na vzorcu v ZDA jo je razvil, ker nekatere šole in druge ustanove niso hotele

10

izpostaviti udeležencev vprašanjem o veri, intimnih zvezah, rasi in ločenim vprašanjem za

vsakega starša posebej. Uporabljene postavke so oblikovane na podlagi empičnih raziskav

(Karcher, 2001). Lestvice so bile normirane po različnih regijah v ZDA z namenom

oblikovanja standardov za mladostnike glede na spol, starost in etnično pripadnost.

Vprašalnik zajema štiri glavna področja mladostniške povezanosti: biti socialen, biti

izobražen, biti v sorodu, ter postajati (ang. being social, being academic, being related in

becoming). Ta terminologija (biti in postajati) odraža konceptualizacijo, da je povezanost

stanje in ne osebnostna lastnost (Karcher, 2011). Avtor, povezanost pojmuje izkustveno in

kot odraz časovne usmeritve človeka - povezanost npr. posamezniki dojemajo kot stanje v

sedanjosti in o njej ne razmišljajo kot o stanju v prihodnosti (Nakkula in Selman, 1991; v:

Karcher, 2011). Ta štiri področja povezanosti lahko z drugimi besedami opišemo kot

povezanost s prijatelji, s šolo, z družino in s samim seboj. Izdelane so na podlagi

Baumeisterjeve in Learyeve (1995) hipoteze o mladostniški pripadnosti. Znotraj teh štirih

omenjenih območij vsako vključuje več kot eno podlestvico (npr. družinska lestvica je

zgrajena na podlagi podlestvice o starših in podlestvice o sorojencih. Kljub temu, veliko

avtorjev dojema povezanost kot socialno ali medosebno prvino pripadnosti in bližine) (Lee in

Robbins, 1998; v: Karcher, 2011). Osrednji konstrukti tega vprašalnika izhajajo iz idej, da se

posameznik lahko počuti povezanega s samim sabo, z drugimi in z družbo ter ustanovami v

njej (Bronfenbrenner, 1979; Hagerty, Lynch Sauer idr,. 1992; Hagerty, Williams idr, 1996; v

prav tam). Tako teorija kot tudi empirične raziskave kažejo na to, da medosebnih povezanosti

ni mogoče razumeti izven družbenih ali institucionalnih kontekstov (Karcher, 2001).

Faktorske analize so namreč pokazale, da sta povezanost z drugimi in z družbo med seboj

povezani (Baumeister, 1995; v: Karcher, 2011).

Karcher (2011) je opredelil 15 podlestvic, ki zajemajo tri dimenzije povezanosti: do

sebe, do drugih in do družbe. Dimenzija povezanosti do sebe zajema tri podlestvice: (1)

pozitivna občutja o sebi (DuBois, 1993; Harter, 1999; v: Karcher, 2011) in dosledno občutje

o sebi v času in med razmerji (Erikson, 1967; v prav tam); (2) zmožnost biti sam in prenašati

zavrnitev ter kritiko (Kohut in Elson, 1987; v prav tam); in (3) občutje o sebi v

prihodnosti (Nakkula in Selman 1991; v prav tam). Dimenzija povezanosti z drugimi

vključuje 5 podlestvic: (4) starši; (5) mati; (6) oče; (7) prijatelji; (8) učitelji; (9) sorojenci; ter

(10) vrstniki. Podlestvica o vrstnikih je bila oblikovana v 5. različici Hemingwayevega MAC-

a. Dimenzija povezanosti z družbo vključuje podlestvice: (11) šola, (12) soseska; (13)

kulturna različnost drugih; (14) branje - ki je sicer tudi del lestvice povezanosti s seboj; (15)

11

vera. Vprašalnik torej meri povezanost v družini s pomočjo 21 postavk, kar predstavlja 29,92

% vseh postavk.

Povezanost z drugimi vsebuje 5 podlestvic v krajši različici vprašalnika in še dodatne

4 podlestvic v daljši različici. Temelji na Baumeisterjevi in Learyevi (1995) teoriji

pripadnosti, ki opredeljuje čustveno navezanost in soočanje z drugimi kot del primarnih

človekovih potreb. Zaupanje, ponos ter čas, preživet skupaj, sestavljajo konstrukt “socialne

povezanosti”.

Lestvica starši vsebuje 6 postavk in obravnava dimenziji vključenost in skrbnost

staršev. Postavke merijo čas, ki ga mladostnik preživlja s starši, kakovost odnosa in raven

skrbnosti za starše. Postavke niso specifične za posameznega starša.

Lestvica sorojenci vsebuje 5 postavk in meri mladostnikovo vpletenost v življenje in

skrbnost do sorojencev. Način, na katerega mladostnik preživlja čas s sorojenci je ponavadi

neobičajen, ampak se zaradi umeščenosti v družino, močno se povezuje z bolj običajnimi

načini povezanosti s starši in vrstniki. Pri tem se ponavadi pojavljajo tudi nizke korelacije s

povezanostjo s prijatelji in sosedi.

Lestvica mati vsebuje 5 postavk in se osredotoča na mladostnikov odnos glede

povezanosti z njegovo materjo. Struktura postavk je taka, da vprašalnik čim bolje meri

dimenziji starševstva, za kateri je bilo odkrito tudi, da napovedujeta uspešnost

mladostnikovega razvoja, torej se ta lestvica osredotoča na: komunikacijo s staršem,

omejenost konfliktov in bližino s starši.

Lestvica oče vsebuje pet postavk ter je enako kot lestvica mati namenjena čimboljši

oceni lastnosti povezanosti očeta in mladostnika glede na komunikacijo s staršem, njuno

medsebojno bilžino ter omejenostjo konfliktov.

Merske značilnosti

Hemingwayev MAC je bil razvit z uporabo trdne teoretične podlage, teorije odgovora

na postavko ter faktorskimi analizami (Karcher, 2001). Avtor opisuje razvoj vprašalnika

skozi pet študij, ki jih je uporabil pri oblikovanju in validaciji vprašalnika. Na splošno je

Karcher predvideval, da je povezanost specifična glede na kontekst, opredeljena s “pogostimi

interakcijami in stalno skrbnostjo”, ki naj bi bila različna za otroke in mladostnike, ter je

opredeljena kot konvencionalna povezanost. V petih študijah o merskih in veljavnostnih

lastnostih vprašalnika je avtor sklepal, da vsebino povezanosti odraža pogosta dejavnost in

skrb za druge pri mladostnikih, kar je v skladu z ugotovitvami Baumeisterja in Learyja

12

(1995). Za zrele socialne kognicije se je izkazalo, da niso vpliven faktor v mladostnikovi

samoporočani povezanosti. Namesto tega se je v različnih kontekstih izkazalo, da se

povezanost odraža kot vključitev v skrb, ter sama skrb za odnose, v katerih se mladostniki

znajdejo in odkrivajo mešanje oz. soodnos med dvema potrebama: potrebo po pripadnosti ter

potrebo po osebnem razvoju (ang. becoming) (Karcher, 2001).

Veljavnost

Povezanost se je izkazala kot kritični dejavnik v mladostnikovem socialnem razvoju,

nekatere raziskave kažejo tudi, da lahko napoveduje psihološko identiteto in razvoj ter celo

telesno zdravje (Bony idr., 2001; Cooper idr., 1983; Hendry in Reid, 2000; Resnick idr.,

1997; v: Karcher, 2011). Povezanost se je izkazala tudi za odločilni dejavnik pri tveganem

vedenju (Bogenschneider, Wu, Raffaelli, in Tsay, 1998; Bonny idr., 2000; Dryfoos, 1991;

Hawkins, Catalano in Miller, 1992; v prav tam), pri depresivnosti (Jacobson in Rowe, 1999; v

prav tam) in nasilnem vedenju (Karcher, 2002, v prav tam).

Karcher (2001) je raziskoval uporabnost merskih lestvic povezanosti, predvsem

konvencionalne in nekonvencionalne, pri raziskovanju vzorcev zlorabe psihoaktivnih

substanc med delinkventnimi in ne-delinkventnimi mladostniki. Preverjal je ali lahko tvegano

vedenje, npr. zlorabo drog, pojasnimo z vključenostjo posameznika v šolo, družino in

prijateljske alianse.

Avtor je na podlagi rezultatov sklepal, da je povezanost pri heterogenih skupinah

mladostnikov na vzorcu v srednjih šolah v ZDA, pomemben napovednik uporabe drog,

vendar se specifične povezave med povezanostjo in uporabo drog med skupinama

delinkventnih in nedelinkventnih mladostnikov razlikujejo. Konvencionalna povezanost je

zmanjšala verjetnost uporabe drog pri obeh skupinah, medtem ko je pri delinkventnih

mladostnikih povezanost s prijatelji pojasnila samo uporabo marihuane. Pri mladostnikih s

podeželja povezanost s prijatelji ni imela pomembne napovedne moči pri uporabi marihuane,

namesto tega jo je imela konvencionalna povezanost (Karcher, 2001).

Zanesljivost

Karcher in Sass (2010; v: Karcher, 2011) sta izvedla raziskavo zanesljivosti, v kateri

je sodelovalo 3598 posameznikov na vzorcu v ZDA, (2047 fantov), starih od 12 do 15 let

(glej tabelo 3.)

13

Tabela 3. Zanesljivost poddimenzij vezanih na družino v Hemingwayevem MAC-u (Karcher

in Sass, 2010; v: Karcher, 2011)

Cronbachov α

Poddimenzije Skupaj Fanti Dekleta

Starši ,81 ,80 ,82

Sorodniki ,90 ,88 ,90

Družina ,88 ,87 ,88

Konvencionalna ,91 ,91 ,92

Uporaba

Hemingwayev vprašalnik je bil razvit kot orodje za ocenjevanje učinka intervencij v

okviru šole, zlasti tistih, ki so namenjene promociji socialnega razvoja in zmanjševanju

neprilagojenenega vedenja. MAC je bil razvit tudi zato, da bi pomagal pri raziskovanju

posledic nepovezanosti (ang. disconnection), kot so npr. zloraba drog, nasilno vedenje in

depresivnost (Hawkins, Catalano in Miller, 1992; Karcher, 2002b, 2003; Karcher in Jensen,

2002; v: Karcher, 2011).

Kritika

Veljavnost Hemingwayevega MAC je vprašljiva. Karcher (2001) za izboljšanje

veljavnosti predlaga, da se mladostnikova povezanost ocenjuje tudi iz strani njegovih

sošolcev, staršev in učiteljev.

Še vedno ostaja neznano, v kakšni meri je povezanost stanje in ne osebnostna lastnost.

Naslednja pomanjkljivost je to, da še vedno ne vemo, če in koliko je uporabno razvijati in

uporabljati preventivne programe v šoli pri promociji mladostnikove konvencionalne

povezanosti ter tako poskušati zmanjšati posledice skrajnih oblik nekonvencionalne

povezanosti. Ostaja tudi vprašanje, ali povezanost posameznika neposredno odraža izkušnje

navezanosti v zgodnjem otroštvu, ali pa so morda poznejše izkušnje z vrstniki ravno tako

pomembne pri razvoju povezanosti. Vprašljiva je tudi posplošljivost povezanosti na

posameznike različnih kultur.

14

Sklep

FACES IV izhaja iz sistemske družinske teorije in cirkumpleksnega modela

družinskih odnosov, MAC pa iz sebstvene psihologije Kohuta (1984), teorije navezanosti

(Hirschi, 1969; v: Karcher, 2011), teorije problematičnega vedenja (Jessor, 1993; 1984; v

prav tam) ter hipoteze pripadnosti Baumeisterja in Learyja (1995). Čeprav izhajata iz

različnih teoretičnih izhodišč in uporabljata različne pojme za opis povezanosti (ang.

cohesion in connectedness), sta konstrukta zelo podobna: oba opredeljujeta čustveno

povezanost. Razlikujeta se le v perspektivi: prvi obravnava povezanost kot značilnost

družine, drugi pa kot občutje posameznika. FACES IV nam tako daje bolj celosten vpogled v

družinske odnose, saj nam omogča ocenjevanje družinskih odnosov iz perspektiv vseh

članov, kar nam omogoča bolj stvarno oceno družinske povezanosti. Postavke so oblikovane

tako, da se vedno ocenjuje družina kot celota, zato ni vpogleda v diadne odnose. MAC se po

drugi strani osredotoča na mladostnikovo dojemanje povezanosti z drugimi, pri čemer

vključuje postavke, ki se vežejo posebej na mater, očeta, oba skupaj in brate/sestre. Tako nam

nudi bolj podroben vpogled v to, kako mladostnik dojema svoje odnose s posameznimi

družinskimi člani. Cirkumpleksni model predvideva tudi negativno povezanost med zelo

visoko povezanostjo oz. zlitostjo in družinskim delovanjem in zadovoljstvom, zato FACES

IV nudi merjenje le-te, četudi ni raziskav, ki bi kazale na njeno povezanost z neprilagojenim

vedenjem mladostnikov. MAC po drugi strani predpostavlja linearno povezanost med

kakovostjo družinske povezanosti in prilagojenim vedenjem.

FACES IV ima dolgo zgodovino uporabe, zaradi česar so ga avtorji vseskozi

izpopolnjevali. Tako ima visoko veljavnost in zanesljivost in je uveljavljen pripomoček na

področju merjenja družinskih odnosov. Uporablja se ga predvsem pri družinski terapiji in

razvojnopsihološkem svetovanju, pa tudi pri raziskavah vplivov družinskih odnosov na

različne spremenljivke kot so npr. socialne veščine, soočanje in spoprijemanje s stresom in

neprilagojeno vedenje mladostnikov. MAC je razmeroma nov pripomoček s kratko

zgodovino raziskovanja, morda ima zato slabše merske značilnosti. Uporablja se ga predvsem

v šolskem okolju pri načrtovanju programov za preprečevanje, diagnostiko in izboljšanje

neprilagojenega vedenja. Uporaben je tudi za napovedovanje učne (ne)uspešnosti.

Odločitev za uporabo enega ali drugega pripomočka je odvisna od ciljev, ki jih želimo

doseči, kljub temu pa je pri ocenjevanju družinske povezanosti priporočljiva uporaba več

pripomočkov.

15

Literatura

Barber, B. K. in Buehler, C. (1996). Family cohesion and enmeshment: Different constructs, different

effects. Journal of Marriage and the Family, 58(2), 433–441.

Baumeister, F. R. in Leary, F. M. (1995). The need to belong: Desire for interpersonal attachments as a fundamental human motivation. Psychological Bulletin, 117(3), 497–529.

Doherty, W. J. in Allen, W. (1994). Family functioning and parental smoking as predictors of adolescent cigarette use: A six-year prospective study. Journal of Family Psychology, 8(3), 347–.

Karcher, M. J. (2001, avgust). The Hemingway: Measure of adolescent connectedness - validation studies. Prispevek predstavljen na Annual Conference of the American Psychological Association, San Francisco, CA.

Karcher, M. J. in Sass, D. (2010). A multicultural assessment of adolescent connectedness: Testing measurement invariance across gender and ethnicity. Journal of Counseling Psychology, 57(3), 274–289.

Karcher, M. J. (2011). The Hemingway: Measure of Adolescent Connectedness. Neobjavljeno delo.

San Antonio, Texas: University of Texas, College of Education and Human Development, sneto z

naslova: http://adolescentconnectedness.com/media/HemingwayManual2012.pdf

Kouneski, E. F. (2000). The family circumplex model, FACES II and FACES III: Overview of

reasearch and applications. Neobjavljeno delo. St. Paul, Minessota: University of Minessota,

Department of Family Social Science, sneto z naslova:

http://www.facesiv.com/pdf/faces_and_circumplex.pdf

Lee, R. M. in Robbins S. B. (1995). Measuring belongingness: The social connectedness and the social assurane scales. Journal of Counseling Psychology, 42(2), 232–241.

Olson, D. H. (2000). Circumplex Model of Marital and Family Systems. The Association for Family Therapy, 22, 144–167.

Olson, D. H. (2011). Faces IV and the Circumplex Model: Validation study. Journal of Marital & Family Therapy, 3(1), 64–80.

Olson, D. H, Gorall, D. M. in Tiesel, J. W. (2006). FACES IV: Administration manual. Različica 5/06. Minneapolis: Life Innovations.

Olson, D. H., Sprenkle, D. H. in Russell, C. (1979). Circumplex model of family and marital systems: I. Cohesion and adaptability dimensions, family types, and clinical implications. Family Process, 18, 3–28.

16

Svetina, M., Zabret, E. in Bajec, B. (2009). FACES IV: slovenska standardizacija testa za ocenjevanje družinskih odnosov. Neobjavljeno delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

17

Priloga - izroček

Uporaba Lestvic družinske povezanosti in pirlagodljivost (FACES IV) in Hemingwayevega MAC za ocenjevanje družinske povezanosti mladostnikov

FACES IV (Olson, Gorall in Tiesel, 2006)

Hemingwayev MAC (Karcher, 2011)

Teoretična podlaga

Sistemska družinska teorijaCirkumpleksni model družinskih odnosov - vključuje povezanost, prilagodljivost in komunikacijoDimenzijo povezanosti Olson opredeljuje kot čustveno povezanost med člani družine, ki zajema meje in koalicije med člani, deljenje prostora, časa in zanimanj, skupne prijatelje in skupinsko odločanje

Sebstvena psihologije Kohuta (1984), teorija navezanosti (Hirschi, 1969; v prav tam), teorija problematičnega vedenja (Jessor, 1993; 1984; v: Karcher 2011), ter hipoteza pripadnosti Baumeisterja in Learyja (1995).

Splošen opis Dve dimenziji: povezanost in prilagodljivostŠest podlestvic: uravnotežena povezanost, uravnotežena prilagodljivost, razpuščenost, zlitost, kaotičnost, togost42 postavk v 7 v vsaki poddimenziji

Zajema štiri glavna področja mladostniške povezanosti: biti socialen, biti izobražen, biti v sorodu, ter postajati. Vsebuje 78 postavk na 15 poddimenzijah. Družinska povezanost spada na področje biti v sorodu, zajema pa občutje povezanosti mladostnika s starši in sorojenci.

Uporaba Pri družinski in partnerski terapiji (za diagnostiko, načrtovanje, spremljanje napredka obravnave), razvojnopsihološkem svetovanju in raziskavah o napovedni vrednosti povezanosti

V šolskem okolju lahko strokovnjaki na podlagi vprašalnika načrtujejo strategije za zmanjšanje mladostnikovega delinkventnega vedenja, preprečevanje odtujenosti in depresivnosti ter premagovanje učnega neuspeha

Prednosti Holistični - sistemski pristopVeliko raziskav in kritik ter posledično nadgradenjDobra zanesljivost in veljavnost

Podrobna ocena posameznikovega občutja povezanostiDobra zanesljivost

Pomankljivosti Vprašljivost konstrukta zlitosti in njegove negativne povezanosti z družinskim delovanjemPotrebnih je več raziskav na področju odnosov med povezanostjo, družinskim delovanjem in demografskimi spremeljivkamiVprašljiva primernost za druge kulture

Vprašljiva veljavnostŠe vedno ne vemo, če in koliko je uporabno razvijati in uporabljati preventivne programe v šoli pri promociji mladostnikove konvencionalne povezanostiVprašljiva primernost za druge kulture

18