d o g o d k i - os-bozidarjajakca.siTomaž Žigon, 8. a 35 Bronasto priznanje Tim Ulčar Pertot, 8. a 35 Bronasto priznanje Marina Pejanović, 9. a 34 Bronasto priznanje Jan Žonta,

V torek, 10. novembra so se učenci7., 8. in 9. razreda udeležili priredi-tve Z glavo na zabavo, ki je potekalav dvorani ljubljanskega Koloseja. Naprireditvi so si naši učenci ogledalikratek film o posledicah prometnihnesreč in zakaj je pomembno, da nepijemo alkohola in vozimo. Udeležiliso se raznih nagradnih iger in dose-gli naslednje nagrade:

12

d o g o d k i u r e j a Elvira Sušec

Z glavo na zabavop r i r e d i t e v

■ Adnan Golubović, 9. a je prejelnagrado za pogum: obisk adre-nalinskega parka in kapo

■ Urban Kobal, 9. a je po žrebanjuanketnih vprašalnikov prejel glav-no nagrado dneva: Ogled tekmo-vanja v smučarskih skokih, ki bov Planici prihodnje leto. Ogledase bo udeležil z ekipo.

■ V nagradni igri NAJ FACA sodelu-jejo naslednji učenci:

• Ožbej Ferkov, 8. b• Jaka Pogačar, 8. b• Nejc Lavrič, 8. bUčenci in učenke naše šole so seob koncu prireditve pridružili Gene-raciji 00 (nula, nula alkohola) naodru ter zapeli nekaj pesmi in vese-lo plesali. Elvira Sušec

■ Merjenje reakcijskega časa1. mesto: David Tabaković, 9. a2. mesto: Klemen Sagadin, 7. b3. mesto: Anže Hlebš, 9. aZa nagrado so učenci prejeli kole-sarsko čelado.

Bronasto priznanje dobi tekmovalec, ki na šolskem tekmovanju doseže najmanj 31 možnih točk. Učenca Ka-tarina Beton in Peter Kastelic sta v četrtek, 15. 10. 09 pisala dodatna vprašanja iz znanja o sladkorni bolezni za-radi enakega števila točk na šolskem tekmovanju. Na državno tekmovanje so se uvrstili naslednji učenci: Neža Geč, Tanja Gavranić in Peter Kastelic.

Ime in priimek učenca/ke Doseženo št. točk Doseženo priznanjeNeža Geč, 9. b 38 Bronasto priznanjeTanja Gavranić, 9. b 38 Bronasto priznanjePeter Kastelic, 9. a 37 Bronasto priznanjeKatarina Beton, 8. b 37 Bronasto priznanjeNika Hribernik, 8. a 36 Bronasto priznanjeSaša Spasojević, 9. b 36 Bronasto priznanjeAnja Banjanac, 9. a 35 Bronasto priznanjeMonika Pust, 8. b 35 Bronasto priznanjeNastja Milošević, 9. a 35 Bronasto priznanjeTomaž Žigon, 8. a 35 Bronasto priznanjeTim Ulčar Pertot, 8. a 35 Bronasto priznanjeMarina Pejanović, 9. a 34 Bronasto priznanjeJan Žonta, 8. a 33 Bronasto priznanjeAnja Hren, 8. a 32 Bronasto priznanjeHelena Kranjc, 9. b 32 Bronasto priznanjeLea Erzar, 9. b 31 Bronasto priznanjeBoštjan Čerin, 9. a 31 Bronasto priznanjeNina Mislej, 8. b 31 Bronasto priznanje

Mentorica Elvira Sušec

13

d o g o d k i u r e j a Elvira Sušec

Znanje o sladkorni bolezni

tekmovanjeUradni rezultati 11. šolskega tekmovanja

Novoletni bazar

Ljubljana, 9. 10. 2009 ob 13. uri

Vsem tekmovalcem za dosežene rezultate čestitam!

Letos smo izdelke za dobrodelni bazar naredili s pomočjo materiala, ki smo ga dobili od našega sponzorja, trgovskega podjetja BAUHAUS.

Ob tej priložnosti bi se jim radi še enkrat zahvalili.

Rezultati 11. državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, ki je potekalo 7. 11. 2009 so sledeči:

Tanja Gavranić iz 9. b je s 37 točkami dosegla zlato priznanje, Neža Geč iz 9. b in Peter Kastelic iz 9. a pasta s 34 točkami osvojila srebrno priznanje.Iskrene čestitke!!!

❄ ❄❄

❄❄❄

Učenci 2. a in 2. b razreda smo so-delovali pri humanitarni akciji»Nivea – podajte nam roko!« Vsakučenec 2. a razreda je poslikal odtissvoje dlani, učenci 2. b pa so z odti-si oblikovali sonce ali metulja. Z od-tisom dlani so prispevali v Učnisklad Nivea. Zbrana sredstva bodonamenjena štipendiranju posamez-nih otrok.Nina Bernard

Bili smo v muzeju v Bistri. Ogledalismo si stare avtomobile in star vlak,ki mu rečejo lokomobil. Pokazali sonam tudi, kako so nekoč mlelimoko. Tam smo delali tudi zapestni-ce iz volne. Meni je bilo najbolj všeč,ko je zapiskal vlak in ko se je iz dim-nika pokadil črn dim.Nal Pungerčar, 3. b

14

d o g o d k i u r e j a Nina Bernard

tehniški dan

humanitarna akcija

Srce na dlani

Muzej Bistra Pri čebelarjuZjutraj smo se zbrali pred šolo, kjernas je že čakal avtobus. Odpeljalnas je v muzej Bistra. Tam smo siogledali vlakomobil, mletje žita, iz-delavo vozov, različne avtomobile inživljenje v gozdu. Stkali smo tudi za-pestnico. Izlet mi je bil zelo všeč. Domen Slana, 3. a

Najprej smo se spoznali z Natašo.Nataša je bila zelo prijazna. Potemsmo si ogledali čebelarsko opremo.Ogledali smo si tudi čebele in poi-skali matico. Imela sem se zelolepo.Aleksandra Jug, 3. a

Šolski muzejDrugi razredi smo oktobra obiskališolski muzej, v katerem smo spoz-navali, kako je potekal pouk predveč kot stotimi leti. Najprej smo siogledali film, nato rekonstrukcijoučilnice in predmete iz tistega časa(torba, tabla …). Temu je sledil naj-boljši del, ko se je čas zavrtel nazajin smo se znašli v učilnici, pred gos-podom učiteljem. Tudi me, učitelji-ce, smo postale ponavljavke, sede-le vzravnano, z rokami na hrbtu ingospodu učitelju odgovarjale zgoljstoje. Bilo je zabavno in poučno.

9. 10. smo šli na čebelarsko razsta-vo. Ogledali smo si čebelarske pri-pomočke in čebele. Videli smo mati-co, ki je imela na hrbtu številko.Potem smo izdelali svečke iz voskain poskusili med. Najbolj všeč mi jebil hojev med.Klara Križnič, 3. a

Sodelovali so učenci dramskega krožka, in sicer gre posebna zahvalaPetri Vidrih, ki je povezovala program, Daši Duc za vlogo babice inLeonu Bedjaniču za vlogo Mihca v dramski igrici Tajno društvo PGC,Žigi Vehovcu za nastop s harmoniko ter Leonu Bedjaniču, ki nam je zai-gral na klavir. Vsi sodelujoči so učenci 6. a razreda. Zahvala gre tudi ga. Mariji Šarec, ki nam je za obogatitev odra posodilasvoja ročna dela – vezenje v tehniki križci. mentorica dramskega krožka in vodja prireditve Romana Šarec Rojc

15


p r e d s t a v eV ozvezdju postelje

Predstava Leteti

Vezenje

Bili smo v lutkovnem gledališču.Predstavo smo si ogledali v tednuotroka. Obiskali smo jo učenci odprvega do tretjega razreda. Bila mije zelo všeč. Videli smo zvezdicoZvezdono, Zvezdino in Zvezdano.Najbolj mi je bila všeč Zvezdana.Nastopal je tudi Komet. Bili sta tudi

ozvezdji Mize in Omare. OzvezdjeOmare je bil nekakšen hotel. V oz-vezdju Mize je živela zvezdica Zvez-dana, preden jo je Komet pregnalod doma. Najbolj smešen mi je bilpaznik, ki se je slekel do spodnjihhlač.Laura Končina, 3. b

Danes smo se z avtobusom odpelja-li v Šentjakobsko gledališče. Ogle-dali smo si predstavo z naslovom Vozvezdju postelje. V predstavi so na-stopili igralci. Ko so končali, smo jimzaploskali in se odpravili nazaj všolo. Domen Slana, 3. a

Lutkovna predstava

Predstava Leteti mi je bila zelo všeč.Ne samo zaradi scenarija, ampaktudi zaradi veliko dobre energije, kista nam jo pokazala italijanskaigralca. Gotovo sta se morala zelopotruditi, saj sta v predstavi upora-bila veliko slovenskih besed, čepravprihajata iz tujine. Predstava me jeveliko naučila. Vsi smo različni in čeželiš v življenju uspeti, moraš bitivztrajen ter včasih tudi kaj žrtvovati.Predstava se mi je zdela tudi sme-šna in zabavna. Na koncu sem zav-

pila še v italijanščini hvala. To mi jepomenilo zelo veliko, pa čepravsmo izmenjali le nekaj besed.Ariana Pavlič Dolgan, 4. a

5. oktobra, smo si ogledali predsta-vo Leteti. Nastopala sta dva igralca.Enemu je bilo ime Gustavo, druge-mu pa Gioacchino. Gioaccino želi le-teti brez motorjev v smeri vetra. Gu-stavo pa misli, da se brez motorja neda leteti. Zato želi izumiti motornovozilo, ki bo poletelo kot letalo. Pre-

pirata se in eden trdi, da se leti brezmotorja, drugi pa, da to ni mogoče.Tako se prepričujeta, kako letiš inkako ne. Na koncu predstave skupajsestavita neko vozilo in se dvigneta50 m nad zemljo. Predstava mi je bila zelo smešna,lepa, vesela in zabavna. Všeč mi jebilo, da sta bila oba igralca Italijanain nista znala dobro govoriti sloven-sko. Trajala je celo uro, meni pa seje zdela zelo kratka, saj mi je čashitro minil. Katja Mačešić Šulterer, 4. a

Življenje naših prednikov je bilomočno prepleteno z vezenjem. Zleti zanimanje za vezenje ni po-vsem usahnilo. Ker je del kulturnedediščine, je potrebno znanjeumetniških ročnih del prenašati izroda v rod. Navdušeno in z velikimveseljem to že vrsto let počne go-spa Matilda Mlakar. Pod njenimvodstvom je na naši šoli potekaloizobraževanje za učitelje – mentor-

je vezenja. Gospa Matilda Mlakar jetudi avtorica prvega slovenskegaučbenika za vezenje z naslovomVezenje v osnovni šoli.V četrtek, 12. 11. 2009, je na našišoli potekala kulturna prireditev, kjerje avtorica predstavila učbenik inželjo ter pomen prenašanja znanja ovezenju na mladi rod. Ob tej priložno-sti so tečajnice prejele potrdilo oopravljenem izobraževanju za pouče-

vanje izbirnega predmeta Vezenje inkrožka Vezenje v osnovni šoli. Hkratipa je bila tudi otvoritev razstavevezenin mentoric vezenja.Dogodek so s kulturno prireditvijopopestrili učenci dramskega krožka6. a razreda in mentorica RomanaŠarec Rojc. Posebna zahvala vsemsodelujočim.

Nadja Korelc in Lili Pesek

V razred je prinesla jesenske plodo-ve, semena, dobrote, obarvane listedreves … in vse to zato, da učencespomni na čudovita jesenska us-tvarjanja z naravnimi materiali. Zučenci smo v okviru podaljšanegabivanja izdelovali sončnice (trgan-ka). Kako so sončnice okusne, soposkusile črne vrane iz papirja. Dane bi vrane pojedle preveč sončnič-

16

E K O k o t i â e k u r e j a Nina Bernard

ustvarjalnost

Jesensko ustvarjanje1. b je obiskala gospa Jesen

nje so učenci nizali pri likovni vzgojiz učiteljico Lidijo in vzgojiteljicoMirko.Pano pred razredom so popestrili iz-delki iz ličkanja – okrog jesenskegadrevesa si veverice nabirajo ozimni-co, ptice se zbirajo v jato, mušniceso prikukale na plano ...Zanimivost so bile tudi družabneigre z jesenskimi plodovi in s seme-

nih semen, smo naredili tudi živopi-sana strašila na paličici. V jesenires ne gre brez strašil in kako pono-sno so na jesenski razstavi na hod-niku klicala po ogledu. Naredili smo tudi poučno razstavoLISTJE ODPADA. Učenec Arne se jes svojo družino odpravil po jesenskeliste v Botanični vrt. Prinesel jeogromno različnih vrst jesenskoobarvanih listov. Le te smo z učenciprilepili na kartončke, napisali imedrevesa na katerih so listi rasli in jihz veseljem pokazali tudi drugimučencem na razstavi.Razred smo okrasili z odtisi listja terverižicami iz jesenskih plodov. Sled-

ni. Nekaterim igram smo zamenjalifigurice s koruzo, fižolom, kostanji, zželodi in z bučnimi semeni. Učen-cem je bila igra zabavna, zanimiva,na trenutke razburljiva, predvsemkadar je ponagajal fižol in se odko-talil na nepravo mesto. Pika na i ... že kaj diši? Kostanjevpiknik in to v razredu, ker se nam jesonce ta dan skrilo. Gospod kuharnam je skuhal kostanj. Hvala gos-pod Srečko! Mi pa smo si, razen ti-stih, ki kostanja ne marajo, dobronapolnili želodčke. Pa naj še kdoreče, da v šolo hoditi ni zabavno.Biserka Novak

Ogrožene živaliUčenci 4. b razreda pri ustvarjanjuplakata Ogrožene živali pri nas in posvetu v okviru Eko bralne značke.Ob delu so spoznali, kdo vse ogrožaživali, zakaj izginjajo iz našega oko-lja in katere živali so ogrožene.

Mali žabec Kvak Učenci 3. a in 3. b so poustvarjalipo slikanici Mali žabec Kvak pisate-ljice Neže Verdonik v okviru Ekobralne značke. Plakata predstavlja-ta čisti ribnik z zdravimi žabicami, kiga je oblikoval 3. b razred, ter one-snažen ribnik z bolnimi žabicami, kiga je oblikoval 3. a razred.

Eko bralna značkaV okviru Eko bralne značke so učen-ci 2. b razreda poustvarjali po slika-nici Listko in njegova življenja pisa-teljice Helene Kraljič in ob njej spoz-nali pomen recikliranja papirja.pripravila Sabina Grabljevec

17


ustvarjalnost

Ker otroke učimo življenja v sožitju z naravo, sva se z učiteljico ValentinoOvnič odločili, da bomo izdelali drevesa iz gozdnih plodov in stvari, ki jihnajdejo v naravi. Prinesli so veliko stvari in veselo ustvarjali, kar se je poz-nalo tudi na čudovitih izdelkih.Nina Bernard

Drevesa iz gozdnih plodov

Delfin EkoV morju je živel delfin po imenu Eko. Delfin Eko je pla-val v vodi in se je zagozdil v gumi. Začel je klicati na po-moč. Mimo je prišla hobotnica, ki ga je hotela izvleči. Iznje je v vodo padla nafta, ki je hobotnico skoraj oslepi-la. Mimo je priplaval morski pes Mark in pregriznilgumo, tako da se je delfin Eko rešil iz nje. Nato je pokli-cal sinjega kita, kralja morja. Kit je odplaval na površje,kjer so se zmenili z ljudmi, da ne bodo več metali smetiv vodo. Mark Ravšl, 4. b

Kako je svet umazan Nekoč je živel zajec, ki je rad skakal po travniku. Kotvsak dan je prišel na travnik in povsod je bilo vse polnoodpadkov. Zato ni mogel skakati po travniku. Nenado-ma se je domislil, da bi on in njegovi prijatelji pospravilivso nesnago, seveda z zaščitnimi rokavicami in s po-sebno obleko. Zdaj imajo vse lepo in zajec lahko spet skaklja po trav-niku in ljudje ne mečejo več smeti po tleh.Sonja Grilj, 4. b

Moja EKO zgodbicaNekega dne je šla veverica Pika malo naokrog in ko jeprišla do nekega drevesa, je videla okrog njega polnosmeti. Takoj je šla po svoje starše. Povedala jim je, koli-ko smeti je videla. Pika in njeni starši so takoj vzeli ro-kavice in odhiteli v gozd. Zatem so pobrali smeti in odš-li domov. Naslednje jutro je na njihova vrata potrkal zaj-ček in se jim zahvalil, da so pobrali smeti.Tina Nikolič, 4. b

Moja EKO zgodbaNekega dne je rak užival v morski gladini. Potem jenanj skoraj padla konzerva. Rekel je: »Tole moramo oči-stiti!« S hobotnico sta vse očistila. Potem je prišla sme-tarska ladja. Hobotnica je naložila smeti na ladjo.Oba so nagradili z EKO medaljo in bila sta slavna.Jan Kupnik, 4. b

18


eko zgodbice

Dogodivščine ribe LenkeNekoč je riba Lenka plavala v potoku. Kar naenkrat jezagledala konzervo. Malo je manjkalo, da bi se ujelavanjo, a se na srečo ni. Ozrla se je na površje in zagle-dala polno smeti. Šele takrat je ugotovila, zakaj nimogla spati. To je bilo zato, ker so prišli ljudje. Razmiš-ljala je, kaj lahko stori. Zagledala je netopirja Strahca,ki je še spal. Zadrla se je in ga zbudila. Nato ga je prosi-la, če bi lahko ponoči stražil potok. Netopir je rekel, dalahko. Ko se je znočilo, je Strahec prišel na stražo. Karnaenkrat je zagledal ljudi. Še preden so začeli smetiti,jih je prestrašil. Od takrat naprej jih ni bilo več.Tine Flis, 4. b

Na travniku smetiNekega dne je medved Brundo na tleh našel vstopniceza kino. Poklical je prijatelje in skupaj so se zmenili, dabodo šli v kino. Pobiralca kart so vprašali, kateri filmigra v kinu. Odgovoril jim je, da bo na sporedu film oonesnaževanju okolja. Med potjo do kina so videli veli-ko injekcijskih igel. O tem so obvestili svoje starše. Og-ledali so si film o okolju in sklenili, da svojega gozda nebodo nikoli umazali!Una Haznadar, 4. b

O veverici Lojzki, ki je počistila gozdNekega dne so mimo morja prišli štirje prismuknjenifantje. Ker so bili pijani, so v vodo vrgli plastične vreč-ke, smeti in konzerve. Veverica Lojzka je opazila, kajpočnejo fantje. Hitro je stekla povedati staršem. A biloje prepozno, v morju se je morski kit Pepe ujel v plastič-no vrečko. Skoraj bi poginil, če mu ne bi pomagal rakecJakec. Na kopnem pa so tisti trenutek starši vevericeLojzke izvedeli to novico.Hitro so razglasili sestanek, da poberejo smeti. Ko sovse počistili, so naredili plakat, na katerem je pisalo:NE ONESNEŽUJ OKOLJA!!! Postavili so ga na palčko,kjer še danes stoji. Ne spreglejte ga tudi VI!Nika Modic, 4. b

MISLI O ŽIVALIHMoja najljubša žival je osa. Živi v osirju na drevesu.Je črno-rumena. Na zadku ima želo, s katerim te piči.Hrani se s sladkimi stvarmi. Mladiči so ličinke. Poz-namo več vrst os: samotarska osa, ki izleže jajčeca vdruge živali, večje ali celo manjše od sebe. Ne ubogazaradi tega, ker je divja.Kaja Matjaž, 3. b

Moja najljubša žival je bil pes. Imel je rjavo-belodlako. Ime mu je bilo Tači. Živel je pri dedku in babi-ci, dokler ga ni povozil avto. Hranil se je z ostankihrane in z briketi. Pil je umazano in čisto vodo. Zeloje bil prijazen in ubogljiv.Laura Končina, 3. b

Izgleda zelo lepo. Ima tudi dolgo grivo. Živi na kmeti-ji. Hrani se s travo. Lahko ima mladičke. Poje čistovodo. To je konj.Vladimir Točkov, 3. b

Moja najljubša žival je pes. Psi so zelo igrivi. V Litijiimamo psa, ki mu je ime Timi. Pse imam rada, ker seradi igrajo in spijo. Lana Tomić, 3. a

Polžek Tone dobi svoj poklicNekega dne je šel polžek Tone na nedeljski sprehod.Ravno ko je prav ponosno lezel med listjem, se je nabo-del na injekcijsko iglo. Polžek Tone je takoj začel klicatina pomoč, pa so ga slišale tri male ptičice, ki so imeleravno čistilno akcijo. Polžka Toneta so rešile in mupredlagale, naj se jim pridruži, da se to ne bo zgodilo ni-koli več. Polžek Tone se jim je res pridružil. Nadel si jezaščitno obleko in rokavice. Tako je polžek Tone dobilzanj dišeč poklic smetar. Polžek je bil zelo presenečenin ponosen na svoj poklic. Prej ni nikoli niti pomislil nasmeti. Če pa je zdaj zagledal kakšno smet, je takoj po-klical ptičice in skupaj so jo odnesli. Tako so Tonetovisprehodi potekali kot po maslu. Lia Hribernik, 4. b

19


jesen na pohodu

Gospa JesenJeseni začne odpadati listje. Pripravlja se na zimo. Pri-pravljajo se tudi različne živali, kot sta medved in veve-rica. Jeseni postaja zelo mrzlo. Jesen mi je zelo všeč,ker drevju odpada listje. Takrat lahko tudi pograbimolistje in se mečemo vanj. Jeseni je avto povozil Tačija,kužka moje babice in dedka. Jeseni se tudi obmetava-mo z listjem.Laura Končina, 3. a

JESENJESEN JE ZELO VESELA IN LEPA. JESENI ODPADAJOLISTI. TAKRAT SO NA NJIVI PRIDELKI. KO POGRABIMOLISTJE NA KUP, SE VRŽEM VANJ. S PRIJATELJICOTIJANO SE JESENI OBMETVAVA Z LISTJEM. PRIDE TUDIK MENI IN GREMO Z MOJO MAMICO NA VRT. NA VRTUOKOPAVAMO, GRABIMO IN POBIRAMO PRIDELKE, KISO ŽE DOZORELI. JESEN MI JE ZELO LEPA TUDI ZARADITEGA, KER JE POVSOD POLNO PISANIH BARV.Manca Škrbec, 3. b

Jaz VranKra, jaz sem pa vran. Po polju iščem zrna, da bi se na-hranil. Potem me pa spodijo, a jaz sem bolj pametenkot oni! Po oreh grem in nato ga pri rdeči luči vržem nacesto. Se usedem na bližnji drog in počakam na zelenoluč, pri kateri se avtomat za drobljenje orehov aktivira.Počakam na rdečo luč in nato grem pobrat oreh. Ko senahranim, grem na zabavo. Ta zabava je res kra. Nanjej plešemo po vransko. Danes bomo plesali vranskopolko. Po njej se grem sprostit na drevo. Po končanemdnevu grem spat ob dimnik, kjer je toplo.Jan Žibert, 6. c

Mala veverička ne more spatiMala veverička je pojedla svojo večerjo in odšla v po-steljo. Oblekla si je pižamo in umila zobke. Ko se je ule-gla v posteljo, ni in ni mogla zaspati. Potem je poklicalamamo. Veverička ji je povedala, da ne more zaspati.Mama jo je uspavala: »Psssst, zdaj pa zaspi.«Jasna Čarman in Taša Kušter, 1. PŠH

Piiip piiiiiiiip piririppip.... To je vesoljski pozdrav!

Naša šola je bila v začetku letošnje-ga šolskega leta izmed številnihevropskih šol izbrana za sodelova-nje na mednarodnem ekološkemprojektu z naslovom »Europeanschools for a living planet« (Evrop-ske šole za živi planet). Skupaj zučenko Leo Erzar iz 9. b razredasem se v mesecu oktobru udeležilaenotedenskega izobraževalnega se-minarja v Avstriji. Vsak učitelj je pri-šel v spremstvu enega učenca aliučenke, kar pomeni, da se je semi-narja udeležilo 60 učiteljev in učen-cev iz številnih držav: Avstrija, Slove-

20


sodelovanje

Eko vesoljček

Sodelovanje na mednarodnem EKO projektu v Avstrijinija, Hrvaška, Srbija, Romunija, Bol-garija, Češka, Slovaška, Madžarskain Ukrajina. Vsak dan je bil zapol-njen s skrbno načrtovanimi in izvrst-no organiziranimi predavanji in de-lavnicami na temo ekologije in ohra-nitve našega okolja. Vse aktivnostiso potekale v angleščini in so bileinteraktivne narave, kar pomeni, dasmo tako učitelji kot učenci aktivnosodelovali pri izvedbi posameznihdejavnostih. Ker smo bili nastanjeniznotraj avstrijskega nacionalnegaparka Neusiedler See, smo se več-krat o pravili v naravo in neposred-

no opazovali tamkajšnje živalstvo inrastlinstvo. Na koncu te na smo do-bili okvirna navodila za izdelavo ekoprojekta, ki ga bo tekom šolskegaleta izvajala vsaka šola udeleženkas svojimi razredi. Dobili smo velikonovih zamisli, kako lahko učitelji vrazredu vzpodbujamo mlajše gene-racije pri vzpostavljanju odgovorne-ga odnosa do našega planeta. Vsi skupaj smo pridobili veliko novihprijateljev, izmenjali svoje izkušnjein ponovno ugotovili, kako dinami-čen in zanimiv je lahko učiteljski po-klic. učiteljica Eva Gril

Mi, ki ne živimo na Zemlji, že vrstolet občudujemo vaš planet. Kerpoznamo tehnologijo svetlobe,lahko v tisočinki sekunde z vesolj-sko ladjo prepotujemo ogromendel vesolja. In povem ti, da nikjer vvesolju ni tako čudovitega in lepe-ga planeta, kot je vaša Zemlja. Vendar nas v zadnjem času še po-sebej skrbi dejstvo, da z vašim pla-

• čim več hodi peš, vozi kolo aliuporabljaj javni prevoz;

• ločuj odpadke;• ne kupuj plastičnih izdelkov

(vrečke, plastične steklenice ...);• ko greš na izlet s starši ali sošol-

ci, upoštevaj bonton narave;• spodbujaj svoje prijatelje, naj se

obnašajo eko. Upam, da boste čim prej spoznali,da morate ukrepati hitro. Zemljanima več časa, da ohrani svojo le-poto.Vaš prijatelj! Piiiiriiip(tako rečemo adijo)!

Mateja Broš

Če bi rad z menoj delil svojeideje, kaj še lahko storiš, da bi izboljšal zdravje vašegaplaneta, piši na naslov: [email protected]

netom tako grdo ravnate. Moj dragiprijatelj, povem ti, da boš že zelo ve-liko naredil, če se boš držal nasled-njih navodil:• popolnoma izklopi vse naprave v

stanovanju, ki jih ne uporabljaš;• varčuj z vodo;• pozimi zmanjšaj temperaturo v

stanovanju in se raje dobro oble-ci;

SREČASreča je nekaj po čemer hrepenimo,da spremljajo nas lepe stvari,da se nam zmeraj dobro godi.Kamor koli gremo, sreča se nasmiha mi,to si želimo.

Ni sreča le zadetek na lotu in izžreban nov avto,sreča je veliko več.Da ne sedimo žalostni v kotu,temveč nasmeh, ki ti na obrazu gori,ki ga delimo s svojimi najbližjimi.

Nekateri pa v srečo ne verjamejo,ne verjamejo v srečne prigode.Prično verjeti, ko se jim zgodi kaj slabega,ob slabih trenutkih,ki jih prinesejo časi usode.

Sreča je vedno na naši strani,če se za to le dovolj potrudimo.Tako so lahko nekateri trenutki z rožicami postlani,če verjamemo vase in mislimo pozitivno,ter pozabimo na grde čase.

Nastja Milošević, 9. a

PALČEK SANJALČEKSpi, spi, spi.Palčku se mudi.

Spi, spi, spi,palček v sanje hiti.

Palčku se mudi, da otroke v sanjah razveseli.

Palček sanjalček, on že v sanjah spi,ko pa jutro pride, hitro odhiti.

Katja M. Šulterer, 4. a

21

literarni kotiâek u r e j a Nina Bernard

p o e z i j aNaši otroci – pesniki

JESENPomlad je zdaj zbežala in jesen se prikazala,zdaj v šale, rokavicehitro se zavijte.

Kape držite, liste lovite, uživajte, kerkmalu bo sneg.

Anita Tara, 5. a

PTIČICA SINIČKAPtičica sinička kaj si naredila?Jajčka sem zvalila.Kje si jih pustila?Pustila sem jih tam,kjer mir je super sam.

Ptičica sinička poje malim ptičkom.Čiv čiv čiv,čiv čiv čiv,ptiček je igriv.

Ptički pa odvrnejo lonec,mi pa rečemo KONEC.

Katja M. Šulterer, 4. a inSara Janevski, 4. a

POČITNICEVsako leto na šoli završi, ko čas lenarjenja se bliža.Učenci domov zdrvijo in knjige v kot zabrišejo.Ta dan je tako vesel, da še ptiček bi zapel.Kovčke pripravljamo in se na počitnice odpravljamo.

Polona Smrekar, 3. b

URATika taka, tika taka,kaj res nikoli ne počaka?

Tika taka, tika taka,včasih je res prava spaka.

Ko se nam mudi, kazalce še hitreje vrti.

Ko pa kaj čakaš, pa stoji.Vsaj tako se nam zdi.

Tika taka, tika taka,ura je pač taka.


ZAJČEKHopsasa, hopsasa,zajček skače sem ter tja.

Hopsasa, hopsasa,zajček res lepo se igra.

Nato pa medved pricapljain zagodrnja.Le kaj tu ropota?

Zajček poje, ojla la, ojla la,plešiva oba!


PRVI APRILKdo je stric, ki smeh vam prinaša? To je seveda prvi april.Vsako leto kozolce prevrača in v smeh sili milijone ljudi.Takoj ko zjutraj odprem oči, mami mi reče, da pouka danes ni.Na žalost vse je samo šala, ker prvi april nagaja.

Laura Končina, 3. b

ČEŠNJE CVETIJOV daljavi vidim lepo drevo, ki svoje veje k nebu steguje,vsako vejo ponosno krasina tisoče belih oči.Iz vsakega cveta rdeč sadež bo nov, ki ga raje pohrustam kot slasten bonbon.

Eva Tusič, 3. a

SPET V ŠOLOVsako leto pride čas,ko šolar mora v svojo »vas«.Ta vas je za odličnjake špas, polna zvezkov, zanimivih knjigin veselih stvari.

Prvošolci z velikimi očmi,nasmejani hitijo v prve klopiin spoznavajo nove stvari.Mi smo pa že stari mački,vsega že navajeni,zato imamo manj skrbi.

Nika Simšič, 2. b

NARAVANarava ima bujne gozdove in na svojih pisanihjesenskih drevesih plodove.

Narava je velikain zato nas strašno mika,da podali bi se vanjo.

Ko pa dež se ulije,vsa polja, vsa drevesain še cvetlice pisane umije.

V gozdovih zrastejo zelenice in na njih se ženijo ptice.Ko pa priletita črni krokar in pa vrana,brž vsi zbežijo in odletijo do Pržana.

Ko pa se zvečer na livado pridejo pasti srne,se ena zvezda utrne in kot utrinek pada na zemljo.

Kaja Vrakelja Ljuboja, 4. a

22


p o e z i j a

Srečna sem, ko sije sonceOsrečijo me lahko že malenkosti. Sreča je tudi velikovečja, kadar na vse stvari in dogodke gledam pozitiv-no oziroma kot pravi pregovor: »Na vse je treba gleda-ti s kančkom humorja.«Srečna sem, ko sije sonce, ko me mami za zajtrk ženavsezgodaj zjutraj, preseneti s palačinkami, srečnasem, ko mi babica speče potico kar tako, ker me imarada. Te majhne stvari mi vsakič polepšajo dan, pačeprav lahko sonce sije prav vsak dan ter se veliko-krat posladkam z domačimi dobrotami mamice in ba-bice, sreča nikoli na zbledi. Take vrste srečo ponavadipokažem s širokim nasmehom ter željo, da bi osreči-la še vse ljudi okoli sebe. Srečna sem tudi vsakokrat,ko pomislim na moje prijatelje in družino, ki me imajoradi ter me podpirajo.Tudi ko igram badminton sem velikokrat srečna. Ob-čutek, da bi skakala do stropa, je še posebno velik ponaporni tekmi, ko vem, da sem igrala dobro ter da sotrenerji in starši ponosni name. Takrat res ni pomem-bno, ali sem igro dobila ali ne, saj razmišljam le otem, kako sem vesela, da sem začela trenirati ta ču-dovit šport. Ta občutek velike sreče pa je navadno pri-soten tudi proti koncu šolskega leta. Seveda ne zato,ker bi tako težko pričakovala konec pouka, pač paker sem zadovoljna, da sem uspešno zaključila šeeno leto, se naučila veliko novega ter se udeležila šte-vilnih zanimivih tekmovanj. Predvsem pa sem vesela,da je ves stres za mano. Malce drugačna sreča, lahko bi ji rekli tudi sreča olaj-šanja pa je, ko le za las ujamem avtobus ali pa ko po-zabim napisati domačo nalogo in jo ravno tisti danučitelj ne pregleda. Po takih dogodkih se čez čas sku-paj s prijatelji dobro nasmejimo ter modrujemo, kak-šno srečo sem imela.Če sem srečna, se mi zdi tudi življenje veliko lepše,ljudje prijaznejši, šola pa manj naporna. Sreča res po-lepša življenje.

Katarina Beton, 8. b

mentorica Romana Šarec Rojc

TRGATEVVsako leto novembra je čas, ko trgatve se vrstijo.Takrat odpada listje zlato in trga se grozdje mlado.Veter, veter, piha, piha in drevesa šumijo, vrtnarji pa ponosno nad trgatvijo lebdijo.

Katarina Ilić, 5. a

To pesem posvečamvsem svojim dobrim prijateljem.

PRIJATELJSTVOPrijateljstvo je preplet močnih vezi,je lep občutek,ki ga lahko ustvarite le vi, najboljši prijatelji.Prijatelji so tisti,ki ti stojijo ob strani,niso zaprti vase,so tu ne glede na dobre ali slabe čase.

Enostavno mi pomenite vse.Brez vas nikakor več ne gre,vse bi bilo drugačno,moje srce vaše ljubezni lačno.Brez vašega smeha, smeh skoraj nemogoč.Brez vas bi bil svet popolnoma dolgočasen in otežujoč.

Brez vašega pogledaje vse črno belo.Brez vašega glasuje vse brez lepih besed.Brez vas sem nič, ker pravo prijateljstvo gradi neskončen svet.

Nastja Milošević, 9. a

23


z g o d b e

POČITNICE MALO DRUGAČE1

Prišle so jesenske počitnice. Ana in Rok sta bila zelo dobra prijatelja, poleg tega paše soseda. Vse sta počela skupaj. Nista se bala, da bijima bilo med počitnicami dolgčas, saj sta se vedno za-bavala in tako so počitnice še prehitro minile. Že v soboto je Ana stekla k sosedovim, da bi Roku po-kazala svoj novi album z nalepkami. Še preden je uspe-la kaj reči, jo je Rok že prehitel z besedami o novemdaljnogledu. Hitel ji je razlagati o daljnogledu, češ kakoje lep in kako lahko vse vidiš, česar drugače ne moreš,Ana pa tudi ni skoparila z besedami o novem albumu.Kar deževalo je iz nje, kako je lep in kakšne nalepke sov njem … Oba sta bila presrečna, da sta lahko zopetskupaj, ker sta se med šolskim letom bolj redko videla. Bila sta že v petem razredu in prva kontrolna naloga izdružbe ju je čakala že takoj v torek po počitnicah. Asedaj so na vrsti brezskrbni dnevi, zakaj bi takoj razmiš-ljala o učenju! Presrečna, da imata še toliko časa, staskočila po žogo. Zabavala sta se, se igrala različne igri-ce, ki jih ni in ni zmanjkalo, nato pa sta se vsa utrujena

24


Dežela Lajlonija Dežela Lajlonija je dežela pravljičnih bitij. V njej pre-bivajo velikani, škratje, palčki, govoreče živali, živeigrače in drugi. Dežela Lajlonija je bila dolina, s stra-ni obdana z gorovjem. V njej je vedno sijalo sonce, leponoči se je skrilo, pa še to samo za kratek čas.Toda v trenutku, ko se je zgodilo kaj slabega, se jevreme poslabšalo. Zmaj, ki je živel pod največjo goro Veselje, pa soncain toplote ni maral, zato se je ves dan zadrževal vsvoji jami, le ponoči je pokukal ven, pa še to samo,če je bilo dovolj hladno. Zmaj namreč ni mogel gle-dati sončne svetlobe, saj ga je slepila in mu dražilaoči. Prebivalci dežele so sklenili, da tako ne gre večnaprej. Določili so, da se bo čarovnik Babara z njimsestal točno ob polnoči, ko zmaj najraje pride iz votli-ne. Čarovnik Babara je zmaja povprašal, zakaj pono-či razgraja, podnevi, ko ga potrebujejo, da bi premak-nil kaj težkega, pa ga nikjer ni. Zmaj mu je povedal,da podnevi ne more iz votline, ker ga svetloba slepi,zato skoraj nič ne vidi. Čarovnik ga je pozorno poslu-šal, nato mu je rekel, naj zakuri ogenj in nanj postavikotel. Čarovnik Babara je cel preostanek noči kuhalnapoj za zmaja. Zjutraj je zmaju naročil, naj popijenapoj. Zmaj je popil napoj. Nekaj časa ga je zvijalopo trebuhu, a na koncu je spoznal, da zaradi napojalahko zdaj gleda v sončno svetlobo in ga ta ne slepiveč. Od takrat zmaj vedno pomaga pri gradnji hiš le pod-nevi, ponoči pa kot ostali mirno spi.

Avguštin Kastelic, 6. c

z g o d b e

usedla na zid. Ana je Roka prosila, če ji pokaže novidaljnogled, da bi malo pregledala okolico. Rok ji ga jeseveda takoj odstopil. Ana ga je z veseljem vzela v rokein že je s pogledom raziskovala bližnji travnik, drevesain na enem od njih je odkrila še ptičje gnezdo in mla-dičke v njem. Še naprej si je ogledovala okolico in bilaje presrečna, da živi tu, kjer pojo ptički, šumi listje dre-ves in naokrog letajo metuljčki. »Mislim, da v mestu ne bi mogla živeti, saj je polno to-varn in dima,« je rekla. Rok se je z njo popolnoma stri-njal, ob tem pa listal njen album z nalepkami.

2Ana si je še naprej ogledovala okolico skozi daljnogled.Pogled se ji je ustavil v mestu, kjer v domu za starejšeobčane živita Rokov dedek in babica. »Rok, kaj misliš, kaj bi delala med počitnicami?« jevprašala Ana.Rok ji je odvrnil, da je imel v glavi sicer polno idej, aravno zdaj se ne spomni ničesar pametnega. Ani pa seje posvetila krasna zamisel. Roku je razložila, da bilahko pri domu za starejše uredila park. Posadila bidrevesa, rože, postavili bi še klopi … Ana je kar našte-vala in naštevala …»Tako bi starejši občani in tudi tvoja babica in dedeklahko ob lepih sončnih dneh posedali zunaj, se pogo-varjali in imeli bi občutek, da niso v mestu, ki je samosivo, njihov delček bi bil zelen!«Roku se je ideja zdela odlična, Ani pa tudi. Kar takojsta odšla v vrtnarsko podjetje Vse za vrt in si ogledaladrevesa in rože. »Moja mama dela v tem podjetju, zato bova rastlinenajbrž dobila zastonj,« je razmišljala Ana. Najbolje bi sebilo kar takoj naslednje jutro odpraviti k direktorjudoma, še prej pa načrt predstaviti mami. Nato bi s to-vornjaki pripeljali drevesa … Ana je ideje kar stresala izglave in Rok ji je komaj sledil. Za trenutek jo je prekinil.Predlagal ji je, naj se počasi odpravita nazaj protidomu, medtem pa mu bo vse razložila. Kar vesel je bil,ko sta se poslovila, saj se mu bodo do naslednjega dneušesa lahko malo odpočila.

3Že takoj zjutraj, ko sta mama in oče odšla v službo, jeAna pospravila zajtrk, nato pa odšla urejat svoj album znalepkami – kar v pižami. Vedela je, da mora še nekajpostoriti, a se nikakor ni mogla spomniti, kaj naj bi tobilo. Še naprej je urejala album, misli pa ji niso dale miru.Še včeraj je vendar vse natanko vedela, zdaj pa imaglavo čisto prazno. Ko je album uredila do konca, se jezazrla skozi okno. »Saj res,« je vzkliknila, »z Rokom bova uredila park zastarejše občane!«

Vedela je, da potrebujeta pomoč – odrasle bi bilo težkoprepričati, saj imajo že dopoldne naporno delo, sedajnaj bi pa delali še popoldne … Nato pa se je spomnilana svoj razred. Razmišljala je, če bi ji njeni sošolci po-magali, poleg tega pa še Rokovi in njena mama, ki delav vrtnarskem podjetju in bi priskrbela drevesa … Steklaje k Roku, saj se je spomnila, da sta se dogovorila zaobisk pri gospodu direktorju. Le kaj jima bo odgovorilna vprašanje, ali bi lahko zraven doma naredila park,kjer bi ljudje posedali, pili čaj in se pogovarjali?

4Že sta tekla proti mestu, napotila pa sta se naravnostproti domu za starejše. V kotičku za informacije stavprašala, če bi lahko govorila z gospodom direktorjem.Uslužbenka ga je poklicala in ker je imel ravno maloprostega časa, ju je bil pripravljen sprejeti. Čakal ju je všestem nadstropju v sobi številka šestinpetdeset. Karstekla sta po hodniku, a ker nista bila pazljiva, sta sezaletela v medicinsko sestro, ki je nesla pladenj z zdra-vili. Prestrašena ga je izpustila iz rok – vse se je polilo inzletelo po tleh. Ana in Rok sta se vljudno opravičila inpomagala pospraviti, nato pa sta se napotila naprej všesto nadstropje, tokrat bolj pazljivo in počasi.Prispela sta do pisarne, potrkala in vstopila. Direktor juje že pričakoval – prijazno ju je pozdravil in vprašal, kajmu imata povedati. Ana in Rok sta zavzeto in natančnopredstavila svoj načrt. Gospod direktor je poslušal, nakoncu pa je bil navdušen nad njuno idejo.

25


»Le ena sama samcata težavica je tu – denarja zanakup dreves, rož in klopi, žal, nimamo,« je žalostno od-vrnil.»Vsa sredstva smo namreč porabili za prenovo sob innakup novih postelj.« Ana in Rok sta se nasmehnila in razložila, da je to šenajmanjši problem. Ana je namreč že vse povedalamami in lahko bo priskrbela nekaj dreves, rož in klopi –zastonj. Direktor je bil navdušen.»No, potem pa kar veselo na delo,« je rekel.

5

26


pojedel na poti do Ane. V hladilniku in kuhinji pa je na-šel le kosmiče, mleko, marmelado in kakav. Prave izbi-re ni bilo, zato si je pripravil kosmiče. Sedel je za mizo,kjer je imel že pripravljen čarovniški klobuk, palico inzajčka. Kosmiči mu žal niso preveč teknili, zato se jekar preoblekel in se napotil k Ani. A ko je pogledal nauro, je videl, da je ura šele sedem. »Ups, ob tej zgodnji uri vendar še ne morem buditi Ane!Ona namreč rada med počitnicami dolgo spi in nato šelenari v postelji,« je glasno razmišljal.»Toda danes moramo vendar na delo, saj smo se dogo-vorili! Park nas čaka!« Sedaj ura ni bila več pomembna. Stekel je do Aninegadomovanja, pozvonil in prikazala se je Ana v pižami, šezelo zaspana. Začudeno ga je vprašala, zakaj vendarhodi naokrog tako zgodaj zjutraj. Odgovoril ji je, da jeverjetno pozabila na njun načrt – danes je vendar po-memben dan in čaka ju ogromno dela!Ani je bilo kar malo nerodno … Hitro se je preoblekla,nato pa sta z Rokom stekla proti kraju, kjer so se že zbi-rali tudi njuni prijatelji. Med potjo je vsak glodal svojopolovico sendviča, ki ga je Ana na hitro pripravila, pre-den sta odšla.

7

Ko sta se iz mesta vračala domov, sta razmišljala, kajbo s prebivalci v domu, medtem ko bodo s sošolci sadi-li rože, sejali travo, postavljali klopi … Rok se je domislil:»Kaj pa, če bi medtem, ko bomo vse to urejali, midvaprebivalce odpeljala na bližnji travnik in jih zabavala,medtem pa bo nastajal park?« Ana je bila navdušenanad Rokovo idejo. Spomnila se je, da v njihovi kletilahko poiščeta stvari, s katerimi bi jih zabavala. V kletista našla stare, a zanimive knjige. Nato pa se je Anizazdelo, da jim ne bosta mogla samo brati, zabavati bijih morala še kako drugače. Rok se je strinjal, zato jepridno brskal naprej – nenadoma je odkril čarovniškiklobuk.»Hej, jaz bom čarovnik, le še nekaj trikov se naučim!Gotovo se bodo zabavali!«Pametnih navodil za čarovniške trike ni bilo mogočenajti, zato sta se morala trikov domisliti kar sama. Šecel večer sta sedela v kleti, si izmišljevala take in dru-gačne, na koncu pa se jima je uspelo domisliti nekajodličnih.»Jutri začnemo! Še sošolke in sošolce obvestim,« je od-ločila Ana.

6Takoj zjutraj, ko je mama Rokovega bratca Jana odpe-ljala v vrtec in tudi sama odšla v službo, si je Rok hitelpripravljat zajtrk. Zaželel si je sendvič, da bi ga lahko

Na dvorišču pred domom za starejše so že čakali njuniprijatelji, pridružilo pa se jim je še precej stanovalcev izbližnjih blokov in stolpnic – dobre novice se namrečhitro širijo naokrog.Kmalu za tem pa je že prispel tovornjak z drevesi, znjimi pa še Anina mama. Ana je bila zelo vesela, saj jesedaj vedela, da je vse pod nadzorom in se bodo lahkoza nekaj časa umaknili na travnik. Ana in Rok sta nato razglasila začetek prav posebnegadne – gospe in gospodje iz doma za starejše namrečše niso vedeli za presenečenje, ki se je odvijalo na nji-hovem dvorišču.V spremstvu prijazne deklice in dečka so se počasi od-pravili proti bližnjemu travniku. Ob tem je gospod z ze-leno čepico pripovedoval zgodbice o časih, ko so bilimladi … Niso imeli ne televizije ne računalnika. Takrat,ko pa se je pojavila televizija, jo je imel le eden od vaš-čanov in vsak večer so se zbrali v njegovi hiši ter gleda-li poročila. Pred tem pa so se cele dneve lovili po travni-kih in si zvečer pripovedovali pravljice. To je bil najlepšidel njegovega življenja. Roku in Ani so bile takšne zgod-be že poznane, saj sta jima podobne pripovedovalatudi njuna babica in dedek. Rada sta jim prisluhnila.Kmalu so prispeli do travnika.

8

Predstava se je začela.Najprej je Rok pokazal svoje čarovniške trike. Ana jemorala priznati, da mu je kar dobro uspevalo. Trik s klo-bukom in zajčkom pa je bil res vrhunec predstave – naj-prej je zajca položil v klobuk, potem nad njim zaokrožils čarobno palico in že ga ni bilo več, nato pa ga je po-tegnil izpod ogrinjala. Po končanih čarovniških vragolijah so bile na vrsti zgod-be. Ana je glasno prebirala knjigo »Tisoč in ena zgod-ba«. Z veseljem so jim prisluhnili. Zgodbe so jim bilevšeč in prebrali so jih kar dvajset. Ena izmed njih je pri-povedovala o nekem pustem, sivem mestu. Umazanija,

27


vsepovsod dim, ki je prihajal iz tovarn … Nato pa se jenekemu meščanu utrnila zamisel o velikem zelenemparku ob mestu, kjer bi se vsi lahko nadihali svežegazraka …»Le na kaj me spominja tale zgodba?« se je v mislih po-tiho spraševala Ana. Nato so še malo pokramljali. Gospod s čepico je nada-ljeval s pripovedjo o tem, kaj se jim je dogajalo v mlado-sti. Rok je najbolj zastrigel z ušesi ob zgodbah iz časavojne. »Uf, še dobro, da so tisti časi mimo,« si je mislil.Dan je res hitro minil, a najboljše se še ni zgodilo. Anain Rok sta si pomežiknila, kar je pomenilo, da so delaverjetno končana in da je čas za vrnitev.Odpravili so se nazaj proti mestu.

9Stopili so na dvorišče, ki pa je bilo mnogo več kot to.Vsi so bili osupli, med njimi tudi Ana in Rok. Zahvalilasta se vsem po vrsti, ker so pomagali, še posebej pa seje Ana zahvalila svoji mami.Park je bil poln ljudi, ogledat so si ga prišli tudi ostalimeščani in vsi so bili navdušeni. Nekdo je v kotu parkacelo igral na klavir, na sredini pa se je bohotil vodnjak.Ana in Rok sta vedela, da je delo dobro opravljeno, sajsta videla velike nasmehe na obrazih ljudi. Zadovoljnasta opazovala meščane. »No, pa so počitnice mimo,« je rekla Ana. »Ojej, kaj pa učenje? Kontrolna naloga … Pohitiva, maločasa za učenje nama je še ostalo!« Zjutraj, ko sta prišla v šolo, sta izvedela, da kontrolnanaloga odpade, ker jo je učiteljica prestavila na nasled-nji teden. Rok in Ana sta si oddahnila, saj pri večernemučenju nista bila najbolj uspešna.Uspešno pa sta opravila nekaj precej pomembnejšega,kot je učenje – dobro delo.

Neža Bricelj, 6. razred

mentorica Janja Veldin

vsako jutro rad pridem na delo. Inpredvsem tudi za to, ker vem, dalahko samo s kakšno besedo aliglasbo komu polepšaš dan. In to jedobra plat tega dela.

Katero delo vam je težje, televizij-sko ali radijsko?Joj, težko bi odgovoril, je pa res, dase precej razlikujeta. Vsako delo jepo svoje težko, a ima tudi svojeprednosti. Na televiziji je prednost,da mora biti vse do minute priprav-ljeno vnaprej. Radio pa je, kot semže dejal, velika improvizacija, kjerlahko kakšno napako tudi prikriješali pa jo drugače skriješ.

Zahvaljujem se vam za intervju.

Mitja Lovrek, 8. b

28


Zakaj ste se odločili za poklic vo-ditelja?Že odkar pomnim, sem si želel bitinovinar in voditelj na radiu in takosem se prijavil na avdicijo in biltudi sprejet. No, potem ko sem senovinarskega dela na radiu izučil,so me povabili na televizijo za poli-tičnega novinarja in tako se mi jeponudila možnost tudi za voditeljatako na radiu kot tudi na televiziji.To je še višja stopnja kot biti le no-vinar. Vesel sem, da lahko počnemnekaj, kar me veseli.

Zakaj ste se odločili za delo naradiu?Že kot majhen sem ga poslušal intako sem si nekega dne rekel, daželim biti kot Pečo. Prišel sem naavdicijo, a so me sprva zavrnili, kersem bil enostavno premlad. Čezdve leti sem ponovno poskusil inzdaj sem tu.

Kako poteka delo na radiu?Zelo različno. Predvsem je velikopriprave, ki se je seveda ne sliši, a

i n t e r v j u

G R E G O R T R E B U Š A K

Znana osebnost

najboljši program je tisti, ki je pri-pravljen. Enako velja tudi za glasbo.Je pa precej sproščenosti. Takomora to biti. Radio je spremljevalecljudi v službi, avtu in doma. Poslu-šalca predvsem ne sme motiti. In zato je potrebno veliko dela, tako davsako jutro pridem na radio malopred programom, nato sem od 10.pa do 14. ure na programu in potemostanem tu še vsaj dobro uro alidve. Ta čas je namenjen pripravivsebine za prihajajoči dan in pregle-du dnevnega dogajanja. Vsak večerpa se pripravljam vsaj še dve uri naprihajajoči dan.

Zakaj vas delo na radiu veseli?Ker nikoli ni dolgčas, ker lahko poč-nem, kar želim in ker je bilo delo naradiu vedno moja velika želja. Tako

MADŽARSKAPrvi dan je bila kolona na cestiproti Mariboru. Drugi dan smo sezagozdili z avtodomom v blato. Poi-skali smo traktor, ki nam je poma-gal iz zagate. Tretji dan smo šli v ži-valski vrt. Videli smo spet našomoreno, vendar ni bila zelena,

ampak tigrasta. Videli smo tudi ka-melo, ki je polizala mojo sestro Tin-karo. Četrti dan smo šli na gradprincese Elizabete – Sisi. Peti dansmo šli v toplice, kjer smo se zelozabavali. Šesti dan smo spoznalidva Slovenca. Šli smo po trgovinah

in iskali spominke. Potem smo sevračali v Maribor, kjer smo vrniliavtodom. S svojim avtom smo seodpeljali domov in počitnic je bilokonec.

Polona Smrekar, 3. b

p o č i t n i c e

29


p o č i t n i c eDOMNOVE POČITNICEMed počitnicami sem se z družinoodpravil v ZDA. Z ljubljanskega leta-lišča smo se z letalom odpeljali doFrankfurta. Nato smo zopet stopilina letalo ter se po dolgih desetihurah pripeljali v zasnežen Denver.Čez dve uri smo prispeli v Las

Vegas, mesto luči, ki nikoli ne zaspi.Prvi dan smo odšli na sprehod pomestu ter si ogledali znamenitosti.Drugi dan smo se z avtobusom od-pravili na celodnevni izlet v GrandCanyon. Tretji dan smo odšli naku-povat ter si ogledali muzej voščenih

lutk Madame Tusauds. Pot smo na-daljevali v mesto San Francisco. Vi-deli smo znameniti most GoldenGate in otok Alkatraz. V nedeljo smopoleteli proti Ljubljani. To so bilemoje najlepše počitnice. Domen Slana, 3. a

Letos so bile počitnice zelo zabav-ne. Vsaj zame. Šli smo na morje, vgore, na bazen ali pa bili doma. Kosmo bili na morju v Puli, ni bilo dež-ja, zato smo se ves dan kopali. Celedneve smo lizali zelo, zelo okusen

sladoled. Poskusila sem tudi redbu-lov sladoled s kokakolo. Skakalismo s pomola in iskali školjke. Zmojim bratrancem sva plavala v glo-boki vodi in lovila ribe. Žal nisvaimela sreče, ampak se je splačalo,

ker sva videla lepe ribe in školjke.Bili smo tudi v mestu, kjer smo siogledali spomenike. Najbolj mi jebila všeč Arena. Počitnice so bilezelo lepe, ampak so hitro minile. Katarina Ilić, 5. a

KATARININE POČITNICE

EVINE POČITNICE

POLONINE POČITNICE – SARDINIJA

Med počitnicami sem bila pri babi-ci z Vrhnike. Tam sem se igrala ssestrico. Padla sem in si zlomilaroko. Na morju sem bila kar trikrat.Najprej sem bila na Krku, mestose je imenovalo Malinska. Potemsem šla s prijatelji na otok Lošinj.Kasneje smo prišli iskat dedka in

babico v Piran. Ostali smo še nekajdni. Kot vsako leto smo tudi letosodšli s teto Adi in teto Meto v Dolenj-ske toplice. Bila sem tudi v KranjskiGori. Tam sem se peljala s poletni-mi sankami. Zelo mi je bilo všeč. Zočkom in Ajdo smo odšli na štirid-nevni izlet v Avstrijo z vlakom. Vsak

dan smo se peljali z muzejskimvlakcem. Vlakec je vlekla parna lo-komotiva. Nekaj dni sem preživelapri drugi babici. Pri babici je bilatudi moja sestrična Nina. Skupajsmo se igrale. Počitnice so bile respestre.Eva Tusič, 3. a

Med poletnimi počitnicami sembila na Sardiniji. To je velik otok vSredozemskem morju in pripadaItaliji.Bilo je super. Zelo smo se zabavali.Šli smo v akvarij, kjer smo videli

ogromno živali v vodi. Med njimi jebila tudi nam najgrša zelena more-na, ki je imela 'bele štople' v nosu.Drugače smo opazovali še morskepse, piraje, želve in predvsem velikorib.

Videli smo tudi skate. Veliko smose potapljali in iskali razne školjke.Ko smo se vračali s Sardinije, smoobiskali Ferrarijev muzej v Italiji.Navdušen je bil predvsem očka, koje opazoval same rdeče avtomobi-le. Tudi jaz sem se usedla v formu-lo in jo malo 'vozila'.Polona Smrekar, 3. b

Zelo nama je bilo všeč, ampak nasredi oddaje sva morali jesti večer-jo. Sandra je jedla mlečni zdrob, jazpa, ker ne maram zdroba, sendvič.Naslednji dan smo mislili, da bomšla že domov, ampak, ko je prišelSandrin oči, je rekel, da če hočem,lahko ostanem še dva dni. Šli svaven in srečali prijateljico Pio. Igralesmo se z njenim psom Harlijem. Jezelo smešen in simpatičen. Imel je

posebno igračko, ki je bil pajek.Zelo rad se je igral z njim. Ko svazvečer prišli domov, sva se najedliin odšli v trgovino. Ko sva prišlinazaj, sva takoj zdrveli v sobo inzačeli igrati računalnik. Igrali svaigro Charlie the duck. Ko sta tadva dneva minila, sem odšladomov. Potem je Sandra prišla kmeni in sva uživali do konca počit-nic. Katarina Ilić, 5. a

30


p o č i t n i c eLANINE POČITNICEMed poletnimi počitnicami sem bilav Vodicah. V Vodice sem šla s prija-teljico Anjo. Skakala sem v vodo inplavala v morju. Zelo smo se zaba-vali. Na plaži je pripekalo sonce,zato smo veliko časa preživeli vsenci borovcev. Obiskali smo tudi

Zadar, kjer smo si ogledali najlepšisončni zahod. Odpravili smo se tudina enodnevni izlet na otok Pag.Bila sem tudi v Fiesi s prijateljem Al-jažem. Lovila sva ribe, skakala vvodo, nabirala školjke in plavala. Deset dni sem preživela na letova-

nju v Zambratiji, kjer sem spoznalanove prijatelje. Preživela sem zelolepe počitnice, ki mi bodo ostale vlepem spominu.Lana Tomič, 3. a

Jesenske počitniceMed počitnicami sem se imelazelo lepo. Skoraj cele počitnicesem preživela pri prijateljici San-dri. Bili sva tudi zunaj, toda bilo jezelo mrzlo. Vsaj zame. Ni mi bilovšeč, ker je rekla, da ni mrzlo. No,njej je lahko reči, ker ni bila prehla-jena. Ampak pozneje sva si bili»bot«, ker se je prehlada nalezla odmene.Gledali sva »As ti tud not padu?«.

POČITNICEMED POČITNICAMI SEM BILAVEČINOMA DOMA. ŠTIRI DNI SEMBILA BOLNA IN SEM MORALAPOČIVATI. KO SEM OKREVALA, SMOŠLI Z MAMICO IN OČIJEM V KINOGLEDAT RISANI FILM LEDENA DOBAIII. V NEDELJO PA SMO SI OGLEDALIHIŠO EKSPERIMENTOV. BILO JEZELO ZANIMIVO IN POUČNO.POČITNICE SO PREHITRO MINILE. Manca Škrbec, 3. a

MOJE POČITNICEV nedeljo popoldan sva z očijempospravljala avto, ko so prišli balo-narji. Hitro sem šla po bratca, da sijih je lahko še on ogledal. Balon jebil velik in veličasten. Bil nama jezelo všeč. Opazovala sva ga skorajpol ure.V torek smo odšli v Vivarij, Predjam-ski grad in v Postojnsko jamo. V

JESENSKE POČITNICEV ponedeljek sem bila pri babici iz Bežigrada. Tam je bila tudi moja se-strična Nina. Igrali sva se frizerje. Zelo mi je bilo všeč. Babi mi je kupilapravo sluzo. V torek sem bila pri drugi babici. Bila sem tudi na Blejskikoči pod Lipanco. Zgoraj je bil zelo dober čaj. Ob Blejski koči je polnomacesnov. Leži na nadmorski višini 1633 m. V četrtek smo se odpraviliz vlakom v Novo mesto. Tam smo se malo sprehodili. V petek sem šlapogledat hiško mojega bratranca in našo hiško. Tudi roko so mi osvobo-dili mavca. V soboto sem si ogledala še tekmo v ženskem rokometu.Eva Tusič, 3. a

sredo smo odšli v akvarij, kjer smovideli mladičke morskih psov, veli-kanske morske liste, morske zvez-de in morske konjičke. V četrtek smo odšli v Aquarium, kjersmo videli mladičke morskih psovin jih tudi božali. Videli smo tudi veli-kanske morske liste, zvezde in mor-ske konjičke. Morski psi so bili pravi

akrobati, skakali so iz vode in naspoškropili. Tudi pobožala sem jih,prav tako morske liste. Nato pa smoodšli v Fieso, kjer smo imeli piknikin smo se malo igrali na igralih. Biloje zelo toplo.Laura Končina, 3. b

Jana Bauer: DETEKTIVSKEPRIGODE FOKUSA IN KOLUMNE– V strašljivem hotelu

31

b e r e m o u r e j a Sabina Grabljevec

n a t e č j

PRISPEVKE ZA ŠOLSKI ČASOPIS POŠILJAJTE NA

[email protected]

Knjiga Detektivske prigode Fokusa in Kolumne – V strašljivem hotelu, vaspopelje v mesto, ki nikoli ne počiva – New York. Kolumna Mlin, Fokusovasestra, je stara štirinajst let in je najboljša detektivka na svetu, saj imaposebne sposobnosti. Po prikritih vonjih lahko na primer zazna lastnosti inskrite namene ljudi. Tokrat se s čudaškimi starši in radovednim bratcemna prošnjo gospe Monike Mesec, lastnice hotela odpravi v Ameriko. V nje-nem hotelu naj bi strašil že zdavnaj pokojni prednik in spravljal v panikozaposlene, kar škodi dobičku in ugledu hotela. Kolumni zada nalogo, danatančno razišče primer in skupaj z bratom se odpravita novim dogodiv-ščinam naproti. Hotel, poln skrivnih hodnikov in kleti ni edini, ki imaskrivnosti, nekaj jih skriva tudi ...Knjiga je polna skrivnosti in spletk, ki jih Kolumna in Fokus spretnorazrešujeta. Podajte se na pot po besedah v knjigi in skupaj z glavnimajunakoma odkrivajte skrivnosti tudi vi!S to knjigo lahko sodeluješ na nagradnem natečaju Jaz pa berem! in si zžrebanjem, ki bo 10. aprila 2009, zagotoviš izlet v park dinozavrov. Po večinformacij, o tem kaj moraš storiti, pridi v knjižnico.

Knjige, ki jih priporočam …… da hitreje mine zimski čas … … najmlajšim:1. Kokalj Tatjana: Polonca in prijatelji2. Uebe Ingrid: Muca Joli v mačji šoli3. Schwarz Branka: Ježek in ježek4. Spicher Armand: Resnična zgodba o Božičku

… starejšim:5. Koren Majda: Julija je zaljubljena LOL6. Bauer Jana: Detektivske prigode Fokusa in Kolumne – V strašljivem

hotelu7. Vrhovec Iztok – zbirka Dvojčka8. Sivec Ivan – Po bučelah se vižej9. Funke Cornelia – Kralj tatov10. Macdonald Beverly – Zapisano s krvjo

…. in ustvarjalnim:1. Prelepi Božični čas2. Božič prihaja3. Wilkes Angela – Moja prva velika ustvarjalna knjiga

Jaz pa berem! SODELUJ PRI

NAGRADNEM PROJEKTUJAZ PA BEREM!P R E B E R E Š ENO IZMED KNJIG

1. Jana Bauer / Detektivskeprigode Fokusa in Kolumne – v strašljivem hoteluZA NAGRADNI NATEČAJPRIPRAVI nalogo na temo:New York (Hotel Mesec, 7 nočitev z zajtrkom) Predstavljaj si, da te je najela turističnaagencija. Za svoje sošolce morašpripraviti literarno popotovanje po NewYorku. V potovanje vključi vsaj tri zna-menitosti, ki jih obiščeta Fokus inKolumna, in vsaj tri, ki jih v knjigi ni.Pomagaj si z vodniki po New Yorku, zinternetom in drugimi knjigami, ki opisu-jejo New York. Izdelaj plakat in na njempredstavi vseh šest znamenitosti. Privsaki opiši, zakaj jo predlagaš, poseb-nosti, zanimivosti, zgodovino … Lahko jotudi narišeš ali prilepiš fotografijo.

a l i2. Majda Koren / Julija jezaljubljena LOLZA NAGRADNI NATEČAJPRIPRAVI nalogo na temo:Scena in kostumi za film o JulijiPredstavljaj si Julijo v filmu. Nariši njenosobo (sceno) ali njena oblačila (kos-tume); dodaj čim več podrobnosti, ki so tipoznane iz knjige.

Vsak osnovnošolec lahko sodeluje z največ enim prispevkom.

Izdelke bomo poslali 10. aprila 2009 na

KUD Sodobnost International,komisija bo prispele prispevke

ocenila glede na njihovo izvirnost,poznavanje knjige, literarno

ter estetsko vrednost. Najboljšiizdelki bodo nagrajeni z

IZLETOM V PARK DINOZAVROV.Svojo odločitev za sodelovanje pri projektu sporoči učiteljici

Petri Tomažin ali knjižničarki Sabini Grabljevec

x

xx

xx

1. Kdo je na sliki? Napiši ime in priimek.

2. Dopiši naslove knjig! Pobrskaj po policah v knjižnici.

Pekarna ________Škrat________ dobi ________________ na leteči žlici

3. Iz katere knjige je odlomek?»Miška je zavpila od jeze in bolečine in se zgrabila za smrček. Zob!

Zob je bil nalomljen, levi od obeh sprednjih, snežno belih, ostrih zob.

In kako je bolelo!

»Ali ni to grozno?« je vprašala miška samo sebe in si odgovorila:

»Res, to je več kot grozno. To je gromozanska nesreča.«

Odlomek je iz knjige:

4. Napiši naslove treh pravljic ali pesmic, kjer nastopa lik miške!1. ________2. ________3. ________

32

nagradna izpolnjevanka u r e j a Sabina Grabljevec

Izpolnjevalko izpolni s priimki slovenskih književnikov; če boš pravilno rešil oz. izpolnil, boš v označenih kvadrat-kih dobil še enega slovenskega književnika. Geslo izreži in prinesi v šolsko knjižnico, da boš lahko sodeloval v na-gradnem žrebanju, ki bo 22. decembra 2009.

1. Avtor zbirke »Bajke in povesti o Gorjancih«, Janez ...2. Pesnik, avtor pesmi »Moja prva pesem«, Dane ...3. Znani mladinski pisatelj: »Pestrna«, »Tonček«, … France ...4. Pesnik, avtor: »Juri Muri v Afriki«, Maček na dopustu«, Tone ...5. Pisateljica, avtorica: Gregor Kobilica«, »Ko zorijo jagode«, Branka …6. Pisatelj in dramatik, avtor: »Kurent«, »Skodelica kave«, Ivan …

u č e n c i od 5.–9. razreda

u č e n c i od 1.–4. razreda

List z rešitvami oddaj v šolsko knjižnico do 22. decembra 2009!

NE POZABI PRIPISATIIme in priimek, razred

1.

List z rešitvami oddaj v šolsko knjižnico do 22. decembra 2009!

Geslo nagradne knjižne izpolnjevalke je:

Ime in Priimek, razred

Pegam in Lambergar

Cesar: Zdi se mi, da z našim kraljestvom ni primerjave!

Pegam: Vaši pogovori so plehki! Raje mi priskrbitejunaka, ki se bo bojeval z mano!

Mati: Sin! Videla sem odposlanca z Dunaja. Prišel je po tebe, da se spopadeš s Pegamom. Vendar ne pozabi! Ko se boš bojeval, ciljaj srednjo glavo, dragi sin!

Krištof: Hvala mama! Tako bom tudi storil!

Pegam: Te kaj skrbi Krištof? Saj veš, da me ni še nihčepremagal? Kajne?

Krištof: Samo za tvojo ženo me malo skrbi, ko bo takomlada vdova. Saj veš, da se bo, ko te premagam,poročila z mano?

Krištof: Premagal sem ga!

Cesar: Zdaj si junak! Kaj hočeš za nagrado?

Krištof: Na Kranjskem so trije gradovi. Prosim vas, če bimi jih dali!

Cesar: Kar hočeš naj se uresniči, kakor dolgo bo živeltvoj rod!

Mati: Vzemi našeganajboljšega konja. Jé in pije najboljše sestavine. Ni šeugledal sonca in bodober za to nalogo!

Krištof: Seveda mati!Ostani zdrava.

Pegam: Pozdravljen! Kar takoj mipovej kje in kdaj se bova borila!Jutri na trgu? Kaj praviš?

Krištof: Ne. Borila se bovadanes. Še včeraj sem bil naKranjskem in upam, da bom jutri tudi. Borila pa se bova na polju, da naju vsi vidijo. Za najino čast se vendar boriva!

Odposlanec: Jaz bom Krištofu Lambergarju odneselsporočilo o boju s Pegamom, dragi cesar.

NASLEDNJI

DAN

a v t o r i c a s t r i p a Vanja Gajič, 7. a

1 2

53 4

6 7

Documents

d o g o d k i - os-bozidarjajakca.siTomaž Žigon, 8. a 35 Bronasto priznanje Tim Ulčar Pertot, 8. a 35 Bronasto priznanje Marina Pejanović, 9. a 34 Bronasto priznanje Jan Žonta,