CPZT PE Požarni inženiring 4240 Radovljica :(04) 530-30-20 ... · • organizacijske ukrepe varstva pred požarom, kot so pooblaščena oseba za VPP, požarni red, načrt evakuacije,

CPZT Center za prenos znanja in tehnologij

Ljubljana

PE Požarni inženiring Triglavska 38

4240 Radovljica :(04) 530-30-20

fax: (04) 530-30-21

Naročnik: Ministrstvo za obrambo

Uprava RS za zaščito in reševanje Kardeljeva ploščad 21 1000 Ljubljana

Izdelek: ANALIZA IZVEDENIH UKREPOV POŽARNEGA VARSTVA V STAVBAH IN PREDLOG NADZORA VGRADNJE PROIZVODOV - 1. faza KONČNO POROČILO Razvojno-raziskovalna naloga financirana s strani požarnega sklada (pogodba MO št. 404-09-32/200-1 z dne 04-02-2002)

Delovni nalog: 07/2002

Izdelali: mag. Bojan Grm, univ.dipl.inž.kem.tehn. mag. Aleš Jug, univ. dipl. oec, var. inž.

Datum: November 2002

Direktor: mag. Bojan Grm, univ.dipl.inž.

Analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva v stavbah in predlog nadzora vgradnje proizvodov - 1. faza

Št. projekta: 07/2002 November 2002

VSEBINA 1. PROJEKTNA NALOGA ..........................................................................................................3 2. OPIS OBJEKTOV IN IZVEDENI POŽARNOVARNOSTNI UKREPI ......................................7 3. ANALIZA NAČRTOVANIH IN IZVEDENIH POŽARNOVARNOSTNIH UKREPOV ..............8

3.1. UVOD.......................................................................................................................................8 3.2. ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI............................................................................................8

3.2.1. Študija požarne varnosti .......................................................................................................9 3.2.2. Upoštevani tehnični predpisi...............................................................................................10 3.2.3. Ocena požarne varnosti .....................................................................................................11

3.3. ODMIKI OD SOSEDNJIH OBJEKTOV..................................................................................19 3.4. DELITEV OBJEKTA NA POŽARNE SEKTORJE IN POŽARNE LASTNOSTI GRADBENIH

ELEMENTOV IN MATERIALOV............................................................................................21 3.5. EVAKUACIJA.........................................................................................................................29 3.6. POŽARNO JAVLJANJE IN ALARMIRANJE .........................................................................35 3.7. IZVEDBA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN STRELOVODNA ZAŠČITA................................41 3.8. VARNOSTNA RAZSVETLJAVA............................................................................................42 3.9. OGREVANJE, PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA .......................................................47 3.11. NAPRAVE IN SREDSTVA ZA GAŠENJE .............................................................................54

3.11.1. Ustreznost vrste in števila gasilnikov ....................................................................................55 3.11.2. Zunanje hidrantno omrežje ...................................................................................................56 3.11.3. Notranja hidrantna mreža .....................................................................................................58 3.11.4. Avtomatske naprave za gašenje...........................................................................................62 3.11.5. Dovozne poti in postavitvene površine za gasilsko intervencijo z vozili ...............................65

3.12. ORGANIZACIJSKI UKREPI ..................................................................................................69 4. POVZETEK IN ZAKLJUČKI .................................................................................................78

4.1. Splošno ..................................................................................................................................78 4.2. Povzetki po analiziranih sklopih.............................................................................................79

5. PRILOGE...............................................................................................................................85 5.1. Zapisniki o ogledih objektov...................................................................................................85 5.2. Pregled proizvodov za požarno zaščito v objektih.................................................................85

CPZT Požarni inženiring Radovljica, tel/fax:04/530-30-20 stran 2



1. PROJEKTNA NALOGA Slovenski predpisi in standardi, ki določajo izvedbo posameznih požarnovarnostnih ukrepov v posameznih skupinah zgradb so nepopolni in zastareli. Požarno varnost v večjih objektih, v katerih se zbirajo ljudje, posredno in neposredno obravnavajo samo naslednji slovenski pravilniki in smernice: • Pravilnik o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega akta,

pri projektiranju, graditvi, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85) • Pravilnik o tehničnih predpisih in normativih za varstvo visokih objektov pred požarom (Ur. list

SFRJ, št. 7/84) • Smernica SZPV 101/99 - Klasifikacija zgradb po namembnosti z vidika požarne varnosti, Požar, št.

1, Letnik 5, 1999 • Smernica SZPV 102/99 - Požarna varnost v gradbenih objektih, Požar, št. 1, Letnik 5, 1999 • Smernica SZPV 103/99 - Požarnovarnostne lastnosti gradbenih proizvodov, Požar, št. 1, Letnik 5,

1999 • Smernica SZPV 203/99 - Preprečevanje širjenja požara po zunanji strani stavb, Požar, št. 2, Letnik

5, 1999 • Smernica SZPV 204/99 - Požarnovarnostni odmiki med stavbami, Požar, št. 2, Letnik 5, 1999 • Smernica SZPV 303/96 - Minimalne tehnične zahteve za požarno varnost v hotelih, Požar, št. 2,

Letnik 2, 1996 Zato se pri izdelavi projektne dokumentacije za požarno varnost poleg slovenskih uporablja tudi tuje predpise in standarde, največkrat nemške, švicarske in ameriške. Nekateri tuji pravilniki in smernice: • NFPA 1, Fire Prevention Code, 2000 Edition, National Fire Protection Association, ZDA • NFPA 72, National Fire Alarm Code, 1999 Edition, National Fire Protection Association, ZDA • NFPA 80A, Recommended Practice for Protection of Buildings from Exterior Fire Exposures, 1996

Edition, National Fire Protection Association, ZDA • NFPA 99, Standard for Health Care Facilities, 1999 Edition, National Fire Protection Association,

ZDA • NFPA 101, NFPA 101, Life Safety Code, 2000 Edition, National Fire Protection Association, ZDA • NFPA 101B, Code for Means of Egress for Buildings and Structures, 1999 Edition, National Fire

Protection Association, ZDA • NFPA 102, Standard for Grandstands, Folding and Telescopic Seating, Tents, and Membrane

Structures, 1995 Edition, National Fire Protection Association, ZDA • NFPA 105, Recommended Practice for the Installation of Smoke-Control Door Assemblies, 1999

Edition, National Fire Protection Association, ZDA • NFPA 780, Standard for the Installation of Lightning Protection Systems, 1997 Edition, National Fire

Protection Association, ZDA • 2000 International Building Codes, The International Code Council, 1999, Building Officials and

Code Administrators International, ZDA • Muster einer Verordnung über den Bau und Betrieb von Garagen, Fassung Mai, 1993 • Muster - Verordnung über den Bau und Betrieb von Verkaufsstätten, Fassung September, 1995 • Muster für Richtlinien über die bauaufchtliche Behandlung von Hochhäusern, Fassung Mai, 1981 • Muster einer Verordnung über den Bau und Betrieb von Krankenhäusern, Fassung Dezember,

1976 • Richtlinien über den Bau und Betrieb von Gaststätten, Hessen, 1991 • Muster - Verordnung über den Bau und Betrieb von Versammlungsstätten, Fassung März, 1978 • Firecode HTM 83: Fire safety in healthcare premises, NHS Estates, HMSO, 1997 • Firecode HTM 85: Fire precautions in existing hospitals, NHS Estates, HMSO, 1994 • Firecode HTM 81: Fire precautions in new hospitals, NHS Estates, HMSO, 1997 Pogosto pa se projektira tudi “po občutku”. Koncept požarne varnosti in s tem tudi predpisi se od države do države razlikujejo. Splošno uveljavljena praksa uporabe samo posameznega tujega predpisa ali samo dela tega predpisa ali delov predpisov različnih držav namesto vseh veljavnih tehničnih predpisov in standardov posamezne države lahko privede do napačnih, pogosto tudi dragih, in neučinkovitih rešitev. Posledica takega načina dela je pogosto zelo različna stopnja požarne varnosti v objektih enake namembnosti in velikosti.


V Sloveniji razen preko rednih inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajajo inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nezgodami, nimamo podatkov o izvedenih požarnovarnostnih ukrepih



v objektih različne namembnosti. Zato tudi ne vemo, kakšne posledice imajo pomanjkljivi in zastareli slovenski predpisi in hkratna mešana uporaba slovenskih predpisov in predpisov drugih držav. Namen naloge, ki je bila izvedena v dveh delih: 1. del v letu 2000/2001, 2. del pa v letu 2002/2003 je:

1. Pridobiti boljši vpogled v stanje pri: - načrtovanju požarne varnosti (študija požarne varnosti), - projektiranju posameznih gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov (drugi projekti), - izvedbi gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, - nadzoru izvedbe gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, - potrjevanju skladnosti vgrajenih gradbenih proizvodov z vidika požarnih lastnosti, - izdaji soglasij za požarnovarnostne ukrepe v objektih, - vzdrževanju gradbenih elementov, sistemov in naprav za požarno varnost v objektih, - izdelavi dokumentov za organizacijske požarnovarnostne ukrepe, - izvajanju organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov,

2. Ugotoviti potrebe za: - spremembo in izdelavo novih tehničnih predpisov na področju požarne varnosti v objektih, - izdelavo tehničnih specifikacij in smernic za projektiranje požarne varnosti ter projektiranje in

izvedbo posameznih požarnovarnostnih ukrepov in naprav. Pri analizi in oceni so bili zajeti tako izvedeni gradbeno-tehnični ukrepi aktivne in pasivne požarne zaščite kot tudi organizacijski ukrepi. Analizo požarne varnosti smo izvedli za večje objekte iz naslednjih skupin objektov, kjer se zbira večje število ljudi (po klasifikaciji smernice SZPV 101: Klasifikacija zgradb po namembnosti z vidika požarne varnosti, revija Požar, št. 1, Letnik 5, februar 1999:

• nastanitvene stavbe za nego in zdravljenje (skupina 4); • poslovne stavbe (skupina 6); • šolske stavbe (skupina 7); • trgovski objekti (skupina 8); • druge stavbe, kjer se zbere večje število ljudi (skupina 9).

V sklopu naloge smo v tem letu izdelali posnetek in analizo izvedenih gradbeno-tehničnih in organizacijskih ukrepov v desetih stavbah, v dveh letih pa skupno v dvajsetih stavbah, kjer se zbirajo ljudje:

1. Trgovsko-nakupovalni center Mercator Hipermarket (1) 2. Trgovsko-nakupovalni center Leclerc(1) 3. Dvorana Hala Tivoli(1) 4. Ambasada Gavioli (Disco klub) (1) 5. Poslovna stavba BTC (Piramida) 6. Poslovna stavba WTC(1) 7. Biotehnična fakulteta(1) 8. Pravna fakulteta(1) 9. Očesna klinika Ljubljana(1) 10. Hotel Lev Intercontinental(1) 11. HIT-Perla, Nova Gorica(2) 12. Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 13. Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 14. Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 15. Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 16. Trgovski center Europark, Maribor(2) 17. Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 18. Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 19. Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 20. FDV, Ljubljana(2)

(1) v letu 2000/2001; (2) v letu 2002 Glede na razdelitev stavb iz vidika požarne varnosti po smernici SZPV 101 smo v nalogi obravnavali 35% objektov, kjer se zbere lahko večje število ljudi (dvorane, zabavišča), 20% trgovskih centrov, 20% poslovnih stavb in 15% izobraževalnih ustanov. Za izbrane objekte smo dobili na vpogled projektno dokumentacijo in požarni red ter dovoljenje za ogled (s pomočjo IRSVNDN). Pri ogledu objektov je sodelovalo več strokovnjakov različnih profilov, ki so ocenjevali zahteve študije požarne varnosti in dejansko izvedene gradbeno tehnične požarnovarnostne




ukrepe, kot so ločitev na požarne sektorje, požarnoodporne gradbene elemente in obložne materiale, evakuacijske poti, prezračevanje, električne inštalacije, požarno javljanje, sisteme in naprave za gašenje, dostope in dovozne površine za gasilska intervencijska vozila, ter dejansko izvajane organizacijske požarnovarnostne ukrepe, kot so požarni red s prilogami, pooblaščena oseba, usposabljanje, vaje evakuacije. Pri ogledih in oceni dokumentacije so sodelovali:

• Milada Fabjan, univ.dipl.inž.kem.teh. (IRSNDN) • Jernej Kavčič, univ.dipl.inž.grad. (IRSNDN) • Milan Hajduković, univ.dipl.inž.str. (ZAG, Požarni laboratorij) • Mateja Bajde, dipl.inž.varstva pri delu (ZAG, Požarni laboratorij) • Leon Pajek, univ. dipl. oec. (Promat) • Velko Celarc, univ.dipl.inž.str. (Piroterm) • Božidar Kladnik, univ.dipl.inž.str. (Zavarovalnica Triglav) • Tine Vahen, oec. (Zavarovalnica Triglav) • Stane Špehar, inž.str. (Zavarovalnica Triglav) • mag. Bojan Grm, univ.dipl.inž.kem.teh. (CPZT Požarni inženiring) • mag Aleš Jug, univ. dipl. oec., var. inž. (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo)

Pri oceni projektne dokumentacije smo ocenjevali izdelano oceno požarne nevarnosti, uporabljene predpise in računske metode, ki jih je projektant požarne varnosti uporabil pri izdelavi študije požarne varnosti, izdelan koncept požarne varnosti in načrtovane požarnovarnostne ukrepe. Pri samem ogledu izvedenih ukrepov požarne varnosti smo ocenjevali dejansko izvedene požarnovarnostne ukrepe in način izvedbe ter dejansko izvajane organizacijske ukrepe. Pri posnetku in analizi izvedenih ukrepov smo zajeli naslednje elemente: • nevarnost nastanka in posledice požara/eksplozije glede na:

- namembnost objekta, - arhitekturo in konstrukcijo objekta, - število obiskovalcev, - lokacijo objekta,

• gradbeno-tehnični ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje požara na sosednje objekte (odmiki, fasade),

• gradbeno-tehnični ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje požara po objektu, • požarna odpornost konstrukcijskih in predelnih gradbenih elementov, • požarne lastnosti notranjih in zunanjih obložnih materialov, toplotne izolacije, strešna kritina,

prehodov električnih in ostalih instalacij, • evakuacijske poti (število, lokacija, dimenzije in izvedba), • oznake za evakuacijske poti in izhode, • sistem požarnega javljanja in alarmiranja, • sistem za kontrolo dima v primeru požara, • sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, • električne napeljave in naprave, • požarno bolj nevarne prostore, • sistem gašenja: voda za gašenje, ročni gasilni aparati, zunanja in notranja hidrantna mreža,

avtomatske naprave za gašenje, • dostopne poti za intervencijska gasilska vozila, • organizacijske ukrepe varstva pred požarom, kot so pooblaščena oseba za VPP, požarni red, načrt

evakuacije, usposabljanje, vaje evakuacije, • ostali za požarno varnost pomembni gradbeno-tehnični in tehnološki ukrepi (varnostna služba).




Pri ogledih objektov smo dobili na vpogled izdelane požarne rede, ki smo jih nato ocenili in podali mnenje o pravilnosti zahtev in upoštevanju veljavnih predpisov v njih. Podrobnejša analiza požarnih redov je predstavljena in obdelana na koncu tega poročila. Študij požarne varnosti nismo dobili pri ogledu dveh objektov (Fakulteta za družbene vede - Ljubljana, Dvorana Leona Štuklja – Novo Mesto), požarnega reda pa nismo dobili v Dvorani Tri lilije - Laško. Analiza ogledov desetih objektov, ki so bili pregledani med izvajanjem naloge v letu 2000/2001, je podana v poročilu "Analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva v novejših zgradbah", CPZT Požarni inženiring Radovljica, št. projekta 37/00, oktober 2001. V tem poročilu so: - podani zapisniki ogledov in ocene požarne varnosti za 10 izbranih objektov, ki smo jih pregledali v času izvajanja 2. dela naloge v letu 2002/2003; - analiza rezultatov, ki zajema vseh dvajset objektov, ki so bili pregledani med izvajanjem 1. in 2. dela naloge v letih 2000/2001 in 2002/2003.




2. OPIS OBJEKTOV IN IZVEDENI POŽARNOVARNOSTNI UKREPI Zapisniki o ogledih objektov, ki smo jih pregledali v prvem delu naloge so objavljeni v Končnem poročilu razvojno - raziskovalne naloge (pogodba MO št. 404-08-84/2000), objavljenim septembra 2001. Zapisniki o ogledih objektov, ki smo jih pregledali v drugem delu naloge so priloženi v prilogi tega poročila. Drugi del naloge je zajel ogled in analizo objektov:

- HIT-Perla, Nova Gorica - Dvorana hotela Union, Ljubljana - Dvorana Tri Lilije, Laško - Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto - Multi kino Kolosej, Ljubljana - Trgovski center Europark, Maribor - Trgovski center Merkur, Ljubljana - Poslovna stavba NKB, Maribor - Poslovna stavba NLB, Ljubljana - FDV, Ljubljana




3. ANALIZA NAČRTOVANIH IN IZVEDENIH

POŽARNOVARNOSTNIH UKREPOV 3.1. UVOD Analiza načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepov zajema dvajset v nalogi obravnavanih objektov. Cilj naloge je bil zajeti predvsem novejše in nedavno rekonstruirane objekte, kjer se zbira večje število ljudi. Pregledane objekte smo v celoti razdelili v 6 sklopov:

- 1. sklop (športne dvorane, kinematograf, zabaviščni centri) Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana Diskoteka Gavioli, Izola HIT-Perla, Nova Gorica Dvorana hotela Union, Ljubljana Dvorana Tri Lilije, Laško Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto Multi kino Kolosej, Ljubljana

- 2. sklop (trgovsko nakupovalni centri) Hipermarket Mercator, Ljubljana Hipermarket Leclerc, Ljubljana Trgovski center Europark, Maribor Trgovski center Merkur, Ljubljana

- 3. sklop (poslovni objekti, visoke stavbe) Poslovna stavba BTC City, Ljubljana Poslovna stavba WTC, Ljubljana Poslovna stavba NKB, Maribor Poslovna stavba NLB, Ljubljana

- 4. sklop (izobraževalne ustanove) Biotehnična fakulteta, Ljubljana Pravna fakulteta, Ljubljana FDV, Ljubljana

- 5. sklop (hotel) Hotel Lev, Ljubljana

- 6. sklop (bolnišnica) Očesna klinika, Ljubljana

Oglede objektov smo opravili v času od septembra 2001 do septembra 2002. Delo je potekalo tako, da smo pred ogledom objektov od uporabnikov ali lastnikov objekta pridobili študijo požarne varnosti in požarni red. S takšnim načinom dela smo se še pred ogledom objekta vsaj delno seznanili z bistvenimi elementi vgrajene aktivne in pasivne požarne zaščite. 3.2. ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI Izdelava študije požarne varnosti je na temelju Pravilnika o študiji požarne varnosti (Ur.l. RS, št. 13/1998). Pravilnik določa vrsto in vsebino študije požarne varnosti pri projektiranju novih objektov oziroma rekonstrukciji objektov, pogoje za pridobitev in odvzem pooblastila za izdelovalce študije ter objekte, za katere je obvezna izdelava študije. Pri izdelavi študije požarne varnosti za posamezni objekt se najprej izdela oceno požarne nevarnosti, v kateri se opredeli možnosti za nastanek in potek požara. Pri oceni se upošteva namembnost objekta, vrsta in količina požarno nevarnih snovi, tehnološki postopek/delovne operacije, število uporabnikov/obiskovalcev, načrtovana izvedba objekta itd.




3.2.1. Študija požarne varnosti

3.2.1. Študija požarne varnosti Objekt izdelana ni izdelana ni bilo Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1)

1

Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 19 0 1

3.2.1. ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI

95%

0%

5%

izdelanani izdelanani bilo

Opombe: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve:

• Za vse objekte je po zagotovilu uporabnikov ali lastnikov objektov izdelana študija požarne varnosti. Do priprave končnega poročila naloge nismo prejeli na vpogled študij požarne varnosti za nov del Fakultete za družbene vede in za Dvorano Leona Štuklja v Novem mestu.

• Med pregledom izdelanih študij smo zasledili nekaj študij, ki so bile izdelane neposredno pred našim ogledom in niso obravnavale dejanskega stanja v objektu. Projektanti študije v teh primerih niso v celoti opredelili ali so elementi aktivne in pasivne varnosti v objektu že izvedeni ali jih bo treba šele izvesti.

• Študije so bile od primera do primera različne kakovosti. Veliko je bilo terminoloških napak, ki so nanašale v glavnem na pasivno požarno varnost. Citirani so bili neveljavni ali neobstoječi pravilniki oz. je bila raba pravilnikov neustrezna. Pri nekaterih študijah smo zasledili veliko citiranih virov literature, očitno pa je bilo, da jih projektant pri delu ni uporabljal.

• Večina študij požarne varnosti ni imela izdelanega jasnega koncepta zagotavljanja požarne varnosti v objektu.




3.2.2. Upoštevani tehnični predpisi

3.2.2. Upoštevanje predpisov Objekt ustrezno

upoštevani premalo

upoštevani ne upošteva predpisov

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 9 5 5

3.2.2. UPOŠTEVANJE PREDPISOV

48%

26%

26%

ustreznoupoštevapredpisepremaloupoštevapredpisene upoštavapredpisov

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve:

• Pregled študij kaže, da je samo približno polovica projektantov požarne varnosti uporabila in ustrezno upoštevala predpise. V večini primerov so projektanti v isti študiji uporabili predpise več držav (npr. slovenski, nemški in ameriški predpisi), le redko pa so v isti študiji uporabili večje število nacionalnih predpisov ene države. Takšen način projektiranja pogosto pripelje do »lukenj« v izvajanju ukrepov požarne varnosti.

• Približno 30 % vseh študij je bilo izdelanih na osnovi obstoječih slovenskih predpisov in smernic.

• Pri objektih, kjer se zbira večje število ljudi (športne dvorane), smo pogosto zasledili da projektanti ne upoštevajo predpisov, kar še posebej velja pri ukrepih za evakuacijo iz objekta.




3.2.3. Ocena požarne varnosti V splošnem lahko metode za opredelitev požarne nevarnosti razdelimo v štiri osnovne skupine:

1. pripovedne metode, 2. metode kontrolnih listov, 3. metode nizanja podatkov in 4. verjetnostne metode.

Za oceno požarne nevarnosti se pogosto uporabljajo naslednje metode za oceno povečane nevarnosti:

1) Pravilnik o metodologiji za oceno požarne ogroženosti (Ur. list RS, št. 70/96) 2) DOW metoda (DOW΄S Fire & Explosion Index Hazard Classification Guide, 7th Edition, New

York 1994) 3) SIA metoda

Metoda po Pravilniku o metodologiji za oceno požarne ogroženosti spada med t.i. “univerzalne točkovne sheme” in se uporablja za izbrano področje, ki vsebuje eno ali vsa okolja, od posameznega objekta do celotnega naselja. Za posamezni objekt, postrojenje ali naselje se predvideva pet možnih okolij in sicer:naravno, bivalno, industrijsko z nevarnimi snovmi, industrijsko brez nevarnih snovi, prometno. Požarno ogroženost po tej metodologiji razvrstimo v šest stopenj, ki jih lahko označujemo številčno in opisno tekstovno. Poudarek pri DOW metodi je predvsem na ugotavljanju indeksa požarne in eksplozijske nevarnosti kot obliki numeričnega kazalca nivoja požarnega ogrožanja ter na določanju nujnih varnostnih ukrepov. Neodvisno od tega se izračunava tudi indeks toksičnosti, ki je numerični kazalec nivoja nevarnosti procesa pri okvarah na napravah, ki imajo za posledico uhajanje in razlivanje. Metoda obravnava posamične obrate ali delovne operacije ločeno. Ključna značilnost metode je opredelitev prevladujoče gorljive snovi v obratu ali delovni operaciji in ocena termodinamičnih lastnosti te snovi.




3.2.3. Ocena požarne varnosti Objekt izdelana ni izdelana ni bilo Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 11 6 2

3.2.3. OCENA POŽARNE VARNOSTI

57%32%

11%izdelanadelno izdelanani izdelana


• V študijah požarne varnosti je ustrezno izdelana ocena požarne varnosti samo pri približno polovici (57%) študij požarne varnosti. Ocena požarne varnosti je temelj za izdelavo koncepta požarne varnosti in bi morala biti narejena pri vsaki študiji požarne varnosti.

• Ocena požarne varnosti ni bila izdelana pri treh od štirih pregledanih poslovnih objektov. • V večini študij je ocena požarne varnosti izdelana po Pravilniku o metodologiji za oceno

požarne ogroženosti. Ker metoda ni primerna za projektiranje požarne varnosti, so rezultati izračuna večinoma neuporabni in pogosto tudi zavajajoči.

• Nekaj študij je imelo več deset listov prilog z izračuni požarne varnosti po SIA metodi. Takšne priloge in sklepi, dobljeni z metodo SIA niso realno merilo za načrtovane požarnovarnostne ukrepe. Služijo za predvsem za primerjavo posameznih požarnovarnostnih ukrepov. Prav tako smo pri nekaj ocenah požarne varnosti opazili nerealne predpostavke o razvoju požara ter količini toplote, ki se sprošča pri gorenju.




3.2.4. Ustreznost ocene požarne nevarnosti

3.2.4. Ustreznost ocene požarne varnosti Objekt ustrezna neustrezna Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 8 11

3.2.4. USTREZNOST OCENE POŽARNE VARNOSTI

42%

58%

ustreznoneustrezno


• Le 42% vseh pregledanih objektov je imelo ustrezno oceno požarne varnosti. Ocena požarne varnosti je bila najbolje pripravljena pri trgovskih centrih, kjer le pri enem od štirih pregledanih objektov ni bila ustrezna.

• V večini študij je ocena požarne varnosti izdelana po Pravilniku o metodologiji za oceno požarne ogroženosti. Ker metoda ni primerna za projektiranje požarne varnosti, so rezultati izračuna večinoma neuporabni in pogosto tudi zavajajoči.

• Med pregledom študij požarne varnosti smo našli študijo za visok poslovni objekt, kjer je projektant požarne varnosti navedel na osnovi Pravilnika o metodologiji za oceno požarne ogroženosti drugo stopnjo požarne ogroženosti, kar je imelo za posledico, da požarni načrt za objekt ni bil izdelan (požarni načrt je potrebno izdelati, če je stopnja požarne ogroženosti večja ali enaka 3).

• Nekaj študij je imelo več deset listov prilog z izračuni požarne varnosti po SIA metodi. Takšne priloge so za uporabnika neprimerne, naloga izdelovalca študije je, da izsledke kratko in jedrnato povzame. Prav tako smo pri nekaj ocenah požarne varnosti opazili nerealne predpostavke o razvoju požara ter količini toplote, ki se sprošča pri gorenju.




3.2.5. Uporaba računskih metod Računske metode so v požarni varnosti orodje za napoved obnašanja požara in vgrajenih sistemov aktivne in pasivne požarne zaščite v objektu. Najbolj znane metode se nanašajo na izračun časa do požarnega preskoka, razvoj vroče plasti dima, oceno časa umika, čas aktiviranja javljalnika ali sprinklerja, itd. Za projektiranje elementov aktivne požarne zaščite (javljalniki, sprinkler) se uporabljajo računske metode in računalniški modeli za izračun odzivnosti toplotnih, plamenskih in dimnih javljalnikov, kot so enačbe za izračun časa aktiviranja, izračun višine sloja brez dima, debeline sloja dima ipd. in računalniški programi za opis nastanka in širjenja požara in dima (CFAST, JET ipd.), ki tudi omogočajo izračun čas aktiviranja.

3.2.5. Uporaba računskih metod Objekt da ne Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 4 15

3.2.5. UPORABA RAČUNSKIH METOD

21%

79%

DANE


• Približno 80% študij požarne varnosti je bilo izdelanih brez uporabe računskih metod. To kaže na nezadostno uporabo računskih metod, ki so sestavni del predpisov in smernic, ki jih navajajo posamezni projektanti in na nepoznavanje metod požarnega inženirstva (izračun parametrov, ki se navezujejo na razvoj požara, čas evakuacije, aktiviranje javljalnikov itd.).

• Izračuni evakuacijskih časov v večini primerov niso bili narejeni. V primerih, ko so bili računi narejeni, so bili le ti neustrezni in celo zavajajoči (npr. čas evakuacije iz 8 nadstropnega poslovnega objekta je 4 minute).




3.2.6. Koncept požarne varnosti Koncept požarne zaščite objekta se izdela na osnovi:

• ocene požarne nevarnosti • zahtev tehničnih predpisov • izračunov

Glede na rezultate ocene požarne nevarnosti, zahteve tehničnih predpisov in rezultate izračunov z inženirskimi metodami, mora projektant požarne varnosti opredeliti koncept požarne zaščite objekta. V konceptu požarne zaščite so opredeljeni požarnovarnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in izvedbi obravnavanega objekta z vidika požarne varnosti. Koncept požarne varnosti mora opredeliti več možnih »scenarijev«, po katerih se bo lahko investitor odločil, katere elemente požarne varnosti bo v objekt vgradil. Koncept požarne varnosti mora glede na namembnost in velikost objekta obravnavati in predlagati rešitve: • preprečiti nastanek požara (splošni preventivni požarnovarnostni ukrepi); • zagotoviti naprave za začetno gašenje požara (ročni gasilniki, notranji hidranti); • preprečiti hitro širjenje požara po objektu (požarna ločitev delavnice in stopnišča); • zagotovitvi varno evakuacijo obiskovalcev in zaposlenih (požarna ločitev stopnišča, oznake,

varnostna razsvetljava), • preprečiti širjenje požara na sosednje objekte (odmiki in izvedba fasade). • zagotoviti naprave za gašenje požara na objektu in reševanje (dostopi za gasilska intervencijska

vozila in zunanja hidrantna mreža), • zagotoviti varno evakuacijo vseh, ki se nahajajo v prostorih objekta (zadostno število izhodov,

označevanje), • zagotoviti varnost za gasilce in reševalce (dostopi, dovozi, hidrantno omrežje). Pri pregledu študij požarne varnosti smo dali velik poudarek prav konceptu požarne varnosti.




3.2.6. Koncept požarne varnosti Objekt izdelan deloma

izdelan ni izdelan


3.2.6. KONCEPT POŽARNE VARNOSTI

58%16%

26% izdelandeloma izdelanni izdelan


• V 40% študij požarne varnosti je bil koncept pomanjkljiv ali pa ni bil izdelan. • Med pregledom študij požarne varnosti smo našli nekaj primerov študij, kjer je bil koncept zelo

pomanjkljiv in nepregleden in ga je bilo iz študije težko izluščiti. Domnevamo, da bi drugi projektanti, ki uporabljajo zahteve študije, koncept našli še težje od nas. Velja tudi, da so bili nekateri koncepti napačni ali narejeni preveč površno.

• Nekateri projektanti požarne varnosti so se v konceptu požarne varnosti lotili samo posameznih ukrepov kot npr. javljanje požara, namestitev gasilnikov, hidrantov itd. Ukrep nadzora dima v večini primerov ni bil zajet.




3.2.7. Ustreznost koncepta požarne zaščite

3.2.7. Ustreznost koncepta požarne zaščite objekta Objekt Izdelan

ustrezno izdelan deloma

ustrezno

ni izdelan ustrezno


3.2.7. USTREZNOST KONCEPTA POŽARNE ZAŠČITE OBJEKTA

37%

26%

37%

izdelan ustrezno

izdelan delomaustrezno

ni izdelan ustrezno


• Koncept požarne zaščite je bil povsem ustrezen le pri 37% vseh objektov. • Približno 28% vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov ni imelo ustreznega koncepta

požarne varnosti. • Izdelovalci študij so pri izdelavi koncepta in opredelitvi zahtev za požarno zaščito uporabljali

predvsem slovenske predpise, ki so pomanjkljivi in zastareli. • Veliko projektantov je določena področja požarne varnosti povsem izpuščalo. V večini primerov

je bil v konceptu požarne varnosti zapostavljen dim in nadzor nad njim. Nekaj projektantov ni upoštevalo namembnosti objekta in s tem dejstva, da se lahko v objektu hkrati nahaja veliko število ljudi. Primer pomanjkljivega koncepta je obravnavanje evakuacijskih poti v velikih trgovskih centrih, kjer so nameščena drsna vrata. Le redki projektanti so avtomatsko odpiranje vrat od izpadu električne energije upoštevali kot varnostni ukrep.

• Analiza konceptov požarne varnosti je pokazala površnost pri določitvi požarnih sektorjev, kjer so nekatere odprtine ostale nezaščitene in odprte kljub temu, da je bil sektor ločen z elementi pasivne požarne zaščite in 60 minutno požarno odpornostjo.




3.2.8. Ustreznost izdelane študije

3.2.8. Ustreznost izdelane študije Objekt ustreza deloma

ustreza ne ustreza


3.2.8. USTREZNOST IZDELANE ŠTUDIJE

53%21%

26% ustreza

delomaustreza neustreza


• Skupna ocena izdelanih študij kaže, da samo dobra polovica študij (52%) v celoti izpolnjuje zahteve.

• Objekti s slabše izdelanimi študijami so dvorane in zabaviščni objekti kjer je pričakovati večje število ljudi. Pomanjkljivo izdelane so bile tudi študije za poslovne stavbe, ki so v večini primerov tudi visoki objekti in bi potemtakem morali biti obravnavani še posebej resno. Pri pomanjkljivo izdelanih študijah je bil vedno pomanjkljiv tudi koncept požarne varnosti. Predlogi in rešitve so bile skope in težko je pričakovati, da bi izvajalci del lahko na podlagi študije požarne varnosti povsem dobro in varno izvedli objekt.




3.3. ODMIKI OD SOSEDNJIH OBJEKTOV 3.3.1. Izračun odmikov od sosednjih objektov V 22.členu zakona o varstvu pred požarom je navedena zahteva, da je potrebno pri prostorskem planiranju zagotoviti potrebne odmike med stavbami. Odmike obravnavanih objektov, od sosednjih objektov lahko ocenimo po Smernici SZPV 204/99 - Požarnovarnostni odmiki med stavbami, ki upošteva: • namembnost objekta, • vgrajene naprave za avtomatsko gašenje, • požarno odpornost zunanjih sten ter požarne lastnosti fasadnih oblog, • velikost zunanjih fasadnih sten (L in H), • velikost nezaščitenih fasadnih odprtin (%). Pri oceni izračunov odmikov smo pregledovali predvsem skladnost izračunov s smernico SZPV 204/99 ali uporabo druge metode oz. inženirskega postopka.

3.3.1. Izračun odmikov od sosednjih objektov Objekt da ne Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 10 10

3.3.1. IZRAČUN ODMIKOV OD SOSEDNJIH OBJEKTOV

50%50%DANE

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 CPZT Požarni inženiring Radovljica, tel/fax:04/530-30-20 stran 19



Ugotovitve:

• Potrebni odmiki od drugih objektov so bili izračunani ali ocenjeni samo pri polovici objektov. • Pri 75% odstotkih pregledanih trgovskih centrov je bil izračun odmikov narejen. • Nekateri obravnavanih objektov (novejši trgovski centri) so prostostoječi in zadostno oddaljeni

od drugih sosednjih objektov, zato odsotnost izračuna ni vplivala na stanje požarne varnosti v objektih.

• Pri nekaterih objektih pa so dejanski odmiki neustrezni. V teh primerih nezadostni odmiki vplivajo na požarno varnost, zato bi bil potreben izračun odmikov.

• Nekaj projektantov požarne varnosti je v literaturi navedlo smernico SZPV 204, ki obravnava odmike, izračuna ali ocene odmikov pa niso podali.

3.3.2. Ustreznost odmikov

3.3.2. Ustreznost odmikov od sosednjih objektov Objekt ustrezni niso ustrezni deloma

ustrezni Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 17 2 1

3.3.2. USTREZNOST ODMIKOV

85%

10% 5%ustrezniniso ustreznideloma ustrezni


• Dejanski odmiki obravnavanih objektov od sosednjih zgradb le v treh primerih ne ustrezajo.




3.4. DELITEV OBJEKTA NA POŽARNE SEKTORJE IN POŽARNE LASTNOSTI

GRADBENIH ELEMENTOV IN MATERIALOV

V obravnavanih objektih, v katerih se zbira večje število ljudi veljajo glede na namembnost in velikost naslednje splošne zahteve:

1. Objekti morajo biti praviloma ločeni v več požarnih sektorjev in od prostorov z drugo namembnostjo. Požarna odpornost gradbenih predelnih elementov med požarnimi sektorji (stene, stropi) je med 60 in 90 minut (nosilni elementi: REI 60 - 90; nenosilni elementi: EI 60 - 90). Zahteve za ločitev in požarno odpornost mejnih elementov so odvisne od namembnosti objekta, namembnosti in velikosti prostorov, nosilne konstrukcije, pričakovanega požara in načrtovanih požarnovarnostnih ukrepov (predvsem vgradnja avtomatskih naprav za javljanje požara in gašenje požara).

2. Požarna stopnišča, ki služijo za umik ljudi ob požaru, morajo biti izvedena kot zaprta, s stenami in stropi s požarno odpornostjo najmanj 60 minut (REI 60) in vrati s požarno odpornostjo 30 minut (EI 30) in samozapiralom.

3. Požarno bolj nevarni prostori kot so: • plinske kotlovnice, • elektroenergetski prostori, kot so trafo postaje, prostori s krmilnimi elektro omarami, • strojnice dvigal, • strojnice prezračevanja, ogrevanja in klima naprav • prostori za čistila • večja skladišča morajo biti od drugih prostorov ločeni s stenami in stropi s požarno odpornostjo najmanj 60 minut (REI 60 za nosilne in EI 60 za nenosilne elemente). Enako požarno odpornost morajo imeti tudi preboji električnih in strojnih instalacij na mejah teh konstrukcij. Vrata v teh stenah morajo imeti požarno odpornost 30 minut (EI 30) in samozapiralo.

4. Ker morajo strojnice in prostor agregatov delovati tudi ob požaru vsaj 1 uro, morajo biti od

drugih prostorov požarno ločeni s stenami in stropovi s požarno odpornostjo REI 60 (nosilni) in EI 60 (nenosilni). Enako požarno odpornost morajo imeti tudi preboji električnih in strojnih instalacij na mejah teh konstrukcij. Vrata v teh stenah morajo imeti požarno odpornost 30 minut (EI 30) in samozapiralo.

Objekte smo analizirali glede na razpoložljivo dokumentacijo in stanje ob ogledu objekta. Izkazalo se je, da bi za oceno požarnih odpornosti nosilnih in nenosilnih gradbenih elementov pogosto potrebovali načrte armatur, saj je bilo na licu mesta težko oceniti ali ima določeni element res požarno odpornost REI 120.




3.4.1. Zahteve za delitev na požarne sektorje

3.4.1. Zahteve za delitev na požarne sektorje Objekt ustrezne deloma

ustrezne neustrezne


3.4.1. ZAHTEVE ZA DELITEV NA POŽARNE SEKTORJE

47%

32%

21%ustreznedelomaneustrezne


• 21% vseh študij požarne varnosti ne zahteva delitve na požarne sektorje. Večina nepravilnosti se nanaša na preveliko število predvidenih sektorjev oziroma prevelike požarne sektorje (trgovski center).

• Zahteve za delitve na požarne sektorje so bile najboljše pri pregledanih trgovskih centrih in poslovnih objektih.

• V nekaterih primerih izdelovalci študij požarne varnosti zahtevajo delitev objekta v požarne sektorje, ne zahtevajo pa požarne odpornost prehodov instalacij.

Opombe: V Hitu so ob upoštevanju dejstva, da je objekt opremljen s sprinklerskim sistemom pojavlja vprašanje primernosti tolikšnega števila požarnih in dimnih sektorjev. Smiselno bi bilo upoštevati izvedene sprinklerje in s posameznimi ukrepi, kot so vgradnja avtomatskih požarnih loput v ventilacijskih kanalih, požarnih in/ali dimnih pregrad na posameznih horizontalnih in vertikalnih delih komunikacij, ki se ob požaru avtomatsko aktivirajo na signal javljalnikov požara (dimni detektorji).




3.4.2. Izvedba delitve na požarne sektorje

3.4.2. Izvedba delitev na požarne sektorje Objekt izvedena deloma

izvedena ni izvedena

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 7 7 6

3.4.2. IZVEDBA DELITVE NA POŽARNE SEKTORJE

35%

35%

30% izvedenadeloma izvedenani izvedena


• Delitev na požarne sektorje je izvedena le pri 35% objektov. • Povsem brez delitve v požarne sektorje je slaba tretjina pregledanih objektov. • Izvedba požarnih sektorjev v obravnavanih objektih je v primerih, ko je v študiji zahtevana,

večinoma tudi izvedena, vendar pa sama izvedba v večini primerov ne ustreza v celoti. • Pri nekaterih objektih (npr. Pravna fakulteta) je bilo očitno, da je naročnik naročil in plačal

materiale z požarno odpornostjo, izvajalec pa mu je vgradil cenejše -"enakovredne" materiale in elemente.

• Razdelitev v požarne sektorje v splošnem ne ustreza zaradi naslednjih pomanjkljivosti: − Vsi prehodi na mejah med požarnimi sektorji niso izvedeno z zahtevano požarno

odpornostjo, npr. tovorna dvigala. − Požarna ločitev je v študiji požarne varnosti zahtevana, izvajalci pa so namesto

elementov s požarno odpornostjo vgradili elemente brez požarne odpornosti. − Požarna odpornost vgrajenih elementov ni potrjena z ustreznim certifikatom ali

poročilom o preizkusu.




− Prehodi električnih instalacij so izvedeni brez požarne zaščite (videli smo primer

transformatorskega prostora z izvedenimi požarnimi vrati EI 60 in odprtino dimenzij 100 cm x 200 cm nad vrati.

− Pogosto neustrezno izvedena ločitev na mejah požarno bolj nevarnih elektro-energetskih prostorov. Vgrajena so ustrezna požarna vrata, prehodi električnih instalacij skozi stene pa so izvedeni kot odprti in brez izvedene požarne odpornosti (slika 1).

− Prezračevalni sistem, ki povezuje celoten objekt, ni izveden povsem v skladu z zahtevami: na mejah požarnih sektorjev niso izvedene požarne lopute ali pa požarne lopute niso pravilno vgrajene.

− Pogosto so požarna vrata neustrezno izvedena (E klasifikacije namesto EI ali brez oznak o požarni odpornosti itd.) ter v nekaterih primerih pa tudi neustrezno vgrajena.

− Vgrajena požarna vrata so slabo vzdrževana in se ne zapirajo (v nekaterih primerih so bila požarna vrata podložena z lesenimi zagozdami).

− Kljub temu, da študija požarne varnosti zahteva požarno ločitev stopnišč od drugih prostorov, pogosto prostori kot npr. prostori za čistila, restavracije, elektroenergetski prostori itd. niso požarno ločeni od stopnišč.

− Izvedena vrata v stopniščih in prehodih med požarnimi sektorji evakuacijskih poti v več primerih ne ustrezajo zahtevam za požarno odpornost vsaj 30 minut (EI 30).

− Pogosti so primeri, ko vrata, ki vodijo iz garaž v kleti na glavno evakuacijsko stopnišče niso izvedena kot požarna (slika 2).

Slika 1: Prehodi kablov na meji požarnega sektorja

Slika 2: Vrata iz garaže na evakuacijsko pot




3.4.3. Zahtevana požarna odpornost nosilne konstrukcije

3.4.3. Zahtevana požarna odpornost nosilne konstrukcije Objekt opredeljena deloma

opredeljena ni

opredeljena Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 14 3 2

3.4.3. ZAHTEVANA POŽARNA ODPORNOST NOSILNE KONSTRUKCIJE

73%

16%11% opredeljena

delomaopredeljenaneopredeljena


• Požarna odpornost nosilne konstrukcije je v večini objektov (74%) zahtevana. • Veliko projektantov podaja zahteve za požarno odpornost nosilne konstrukcije 90 minut, pri

čemer ne upošteva, da je takšno izvedbo tudi pri AB konstrukciji v večini primerov nemogoče ali težko izvesti.




3.4.4. Izvedba požarne odpornosti nosilne konstrukcije

3.4.4. Izvedba požarne odpornosti nosilne konstrukcije Objekt izvedena deloma

izvedena ni izvedena


3.4.4. IZVEDBA POŽARNE ODPORNOSTI NOSILNE KONSTRUKCIJE

10%

70%

20%izvedenadeloma izvedenani izvedena


• Požarna odpornost nosilne konstrukcije je izvedena le pri 10% pregledanih objektov. • Brez izvedbe požarne odpornosti nosilne konstrukcije je kar 20% objektov. • Izvedeno požarno odpornost nosilne konstrukcije je na objektu težko oceniti brez ustreznih

certifikatov ali izračunov. Projektanti požarne varnosti v primeru AB konstrukcije v večini primerov "na hitro ocenijo", da ima konstrukcija požarno odpornost vsaj 90 minut, pri čemer ne upoštevajo ali je konstrukcija montažna, prednapeta, debeline prekrivnega sloja betona na armaturi, spojnih elementov in detajlov. Po naši strokovni oceni dejanska požarna odpornost ne ustreza zahtevam.




3.4.5. Ustreznost zahtev za požarno odpornost predelnih elementov

Objekt zahteve ustrezne

zahteve neustrezne

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško

3.4.5. Ustreznost zahtev za požarno odpornost predelnih elementov na mejah požarnih sektorjev

(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 14 5

3.4.5. USTREZNOST ZAHTEV ZA POŽARNO ODPORNOST PREDELNIH ELEMENTOV NA

MEJAH POŽARNIH SEKTORJEV

74%

26% zahteve ustrezne

zahteveneustrezne

(2)


• Pri 74% pregledanih objektov so zahteve za požarno odpornost predelnih elementov na mejah požarnih sektorjev ustrezne.

• Vse pregledane študije za poslovne stavbe so imele ustrezne zahteve. • Pri zahtevah za požarno odpornost predelnih elementov smo opazili neustrezno označevanje požarne

odpornosti predelnih elementov. Projektanti pogosto uporabljajo klasifikacijo po nemških predpisih, čeprav je že nekaj časa v Sloveniji uveljavljeno označevanje požarne odpornosti gradbenih elementov z oznakami R, E in I.

• Pri zahtevah za požarno odpornost sten projektanti podajajo zahteve za požarno odpornost predelnih elementov, vključno z vrati, ne podajajo pa zahtev za požarno odpornost prehodov instalacij.




3.4.6. Izvedba požarne odpornosti predelnih elementov na mejah požarnih sektorjev

3.4.6. Izvedena požarna odpornost predelnih elementov na mejah požarnih sektorjev

Objekt izvedena deloma izvedena

ni izvedena


3.4.6. IZVEDENA POŽARNA ODPORNOST PREDELNIH ELEMENTOV NA MEJAH

POŽARNIH SEKTORJEV

30%

25%

45% izvedenadeloma izvedenani izvedena


• Kljub dokaj dobrim zahtevam za izvedbo požarne odpornosti predelnih elementov na mejah požarnih sektorjev je pri 25% objektov požarna odpornost deloma izvedena, pri 45% pa ni izvedena. Med ogledi objektov smo našli nekaj primerov vgradnje stekel brez požarne odpornosti v sicer stene s požarno odpornostjo.

• Enake pomanjkljivosti, ki veljajo za izvedbo požarne odpornosti nosilnih elementov, veljajo tudi za izvedbo požarne odpornosti predelnih elementov. Pomanjkljivosti se pojavljajo pri istih objektih tako za nosilne, kot tudi za nenosilne gradbene elemente.

Opombe: V številnih primerih smo našli neustrezne rešitve izvedbe požarnoodpornih elementov, npr. požarna vrata z izvedenimi žaluzijami, požarne lopute z zapiranjem na taljivi člen namesto na signal iz dimnih javljalnikov.




3.5. EVAKUACIJA V Sloveniji nimamo predpisov, ki bi določali minimalne gradbeno-tehnične zahteve za požarno varnost v objektih, kjer se zbira večje število ljudi. Prav tako nimamo predpisov, ki bi določali minimalne požarno-varnostne ukrepe za izvedbo prireditev. Za izvedbo evakuacijskih poti objektih, kjer se zbere večje število ljudi (po NFPA 101) veljajo splošne zahteve, ki se nanašajo na: 1. najmanj dva ločena izhoda, ki vodita v nasprotnih si smereh na prosto ali do zaprtega oz.

varnostnega stopnišča za vse etaže in za vse večje prostore v objektu, 2. skupno dolžino poti, 3. stopnišča, ki niso požarna stopnišča in povezujejo posamezne etaže znotraj požarnega sektorja, 4. požarna stopnišča, 5. glavne izhodne poti iz objektov, kjer se zbira večje število ljudi, morajo biti široke najmanj 2 m. in

ne smejo biti založene, 6. vratna krila na glavnih delih evakuacijskih poti (stopnišča, hodniki, izhodi iz objektov) ne smejo biti

ožja od 90 cm. Krilna vrata na glavnih delih evakuacijskih poti in na izhodih iz večjih prostorov se morajo odpirati v smeri izhoda.

7. vrteča in drsna vrata na glavnih evakuacijskih poteh, 8. obloge sten in dekoracije na evakuacijskih poteh, 9. varnostno razsvetljavo, 10. smeri evakuacije in izhode. Izdelovalci študij ne navajajo natančnih zahtev za izvedbo evakuacijskih poti in izhodov. Ta ugotovitev velja tudi za požarna stopnišča, ki se jih ne uvršča med požarne sektorje. Morajo pa biti zaprta in ločena s požarno odpornimi gradbenimi elementi (stene, strop) od ostalih prostorov (minimalno REI 60 za nosilne elemente in EI 60 za nenosilne elemente). Potrebno je določiti tudi zahteve za izvedbo obložnih materialov glede požarnih lastnosti (slika 3).

Slika 3: Vrata na evakuacijski poti




3.5.1. Ustreznost zahtev za evakuacijske poti (število, lokacija, dimenzije)

3.5.1. Zahteve za število, lokacijo in dimenzije evakuacijskih poti oz. izhodov

Objekt ustrezne deloma ustrezne

neustrezne


3.5.1. ZAHTEVE ZA ŠTEVILO, LOKACIJO IN DIMENZIJE EVAKUACIJSKIH POTI OZ.

IZHODOV

63%

32%5%

ustreznedelno ustrezaneustrezne


• Zahteve za število, lokacijo in dimenzije evakuacijskih poti oz. izhodov so bile ustrezne pri 63% pregledanih objektov.

• V nekaj primerih so bile neustrezno izvedene evakuacijske poti: vrata imajo napačno smer odpiranja (navznoter namesto navzven), poti potekajo skozi nezavarovana mesta, poti so založene (včasih z gorljivim materialom) ali so na koncu ob izhodu celo zaklenjene.

• Ob ogledih objektov smo našli veliko vrat na evakuacijskih poteh, ki kljub zahtevam v študiji požarne varnosti ni imelo ustrezne požarne odpornosti. Namesto zahtevanih EI 30, je večina izvedenih vrat klasifikacije E 30. Nekatera vrata so tudi brez ustreznih oznak certifikacijskega organa.

• Malo projektantov požarne varnosti je v študiji požarne varnosti opredelilo dva potrebna izhoda iz objekta.

Opombe: Zahteve za izvedbo evakuacijskih poti so v študiji požarne varnosti za objekt WTC pomanjkljivo zajete, saj projektant zahteva požarno odpornost samo za vrata v evakuacijskem stopnišču omenjenega objekta. Na splošno pa zahteve za evakuacijske poti v študijah požarne varnosti ustrezajo.




V objektu HIT – Perla je odpiranje izhodov na poteh umika vezano na sprinkler (aktiviranje sprinklerja pošlje signal v požarno centralo, ki odpre izhode iz objekta). Izvedba je po našem mnenju vprašljiva, saj nastane ob aktiviranju sprinklerja lahko dodatna panika, ki bi otežila varen umik ljudi iz objekta. 3.5.2. Izvedba evakuacijskih poti (število, lokacija, dimenzije)

3.5.2. Izvedba evakuacijskih poti in izhodov - število, lokacije in dimenzije

Objekt ustrezne deloma ustrezne

neustrezne


3.5.2. IZVEDBA EVAKUACIJSKIH POTI IN IZHODOV - ŠTEVILO, LOKACIJE IN

DIMENZIJE

70%

25%5%

ustreznodelno ustreznoneustrezno


• Izvedba evakuacijskih poti je ustrezno izvedena pri 70% pregledanih objektov. • Evakuacijska stopnišča v številnih objektih niso izvedena kot požarna stopnišča. • Pogosti so primeri, ko so na požarnem stopnišču nameščene tudi elektro omarice, zaprte s

požarno neodpornimi vrati ali loputami. • Požarna vrata na evakuacijskih poteh v celoti ne ustrezajo zahtevam požarne odpornosti. V

nekaterih primerih ne ustreza celotna izvedba, v drugih primerih pa izvedba stekla, ključavnic, profilov, naprav za zapiranje ipd. Vrata pogosto nimajo certifikata.

• Vrata, ki so deklarirana kot požarna vrata so pogosto slabo vzdrževana (povešena krila, slabo tesnjenje). V veliko primerih požarna vrata niso povezana s centralo požarnega javljanja.




• V več primerih so bile neustrezno izvedene evakuacijske poti: vrata imajo napačno smer odpiranja

(navznoter namesto navzven), poti potekajo skozi nezavarovana mesta, poti so založene (včasih z gorljivim materialom) ali so na koncu ob izhodu celo zaklenjene.

• Ob ogledih objektov smo našli veliko vrat na evakuacijskih poteh, ki kljub zahtevam v študiji požarne varnosti ni imelo ustrezne požarne odpornosti. Namesto zahtevanih EI 30, je večina izvedenih vrat klasifikacije E 30. Nekatera vrata so tudi brez ustreznih oznak certifikacijskega organa.

Opombe: V študiji požarne varnosti je evakuacijska pot v Očesni kliniki načrtovana dobro, pri ogledu objekta pa smo ugotovili, da so evakuacijske poti založene z raznim sanitetnim materialom, vozički z umazanim perilom,... V objektu HIT – Perla je odpiranje izhodov na poteh umika vezano na sprinkler (aktiviranje sprinklerja pošlje signal v požarno centralo, ki odpre izhode iz objekta). Izvedba je po našem mnenju vprašljiva, saj nastane ob aktiviranju sprinklerja lahko dodatna panika, ki bi otežila varen umik ljudi iz objekta. 3.5.3.Zahteve za izvedbo požarnih stopnišč

3.5.3. Zahteve za izvedbo požarnih stopnišč Objekt ustrezne deloma

ustrezne neustrezne


3.5.3. ZAHTEVE ZA IZVEDBO POŽARNIH STOPNIŠČ

78%

11%11%

ustrezneneustreznedeloma ustrezne

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 CPZT Požarni inženiring Radovljica, tel/fax:04/530-30-20 stran 32



Ugotovitve:

• V 78% objektov so požarna stopnišča zahtevana. Delno izstopajo dvorane in zabaviščni objekti, kjer je bila problematična predvsem postavitev požarnih stopnišč. Projektanti se premalo zavedajo pomena požarnih stopnišč, saj so le ta pogosto načrtovana in izvedena kot odprta stopnišča. Med ogledi objektov smo našli nekaj požarnih stopnišč, ki so bila povezana s preostalimi deli objekta, kar je bilo tudi načrtovano v študiji požarne varnosti.




3.5.4. Ustreznost izvedbe požarnih stopnišč

3.5.4. Ustreznost izvedbe požarnih stopnišč Objekt ustrezna deloma

ustrezna neustrezna


3.5.4. USTREZNOST IZVEDBE POŽARNIH STOPNIŠČ

15%

60%

25%ustrezna v celotideloma ustrezane ustreza


• Požarna stopnišča so bila ustrezno izvedena le pri 15% objektov. • Povsem neustrezna požarna stopnišča so bila pri treh od sedmih dvoran in zabaviščnih objektov.

Med ogledi objektov smo ugotovili, da med objekti ki imajo izvedeno požarno stopnišče predvsem objekt Mercator ne izpolnjuje predpisanih zahtev za izvedbo požarno odpornih vrat. V Hotelu Lev so bila evakuacijska vrata zaklenjena z obešanko, ključa ni bilo.

• Med ogledi objektov smo našli nekaj požarnih stopnišč, ki so bila povezana s preostalimi deli objekta, kar je bilo tudi načrtovano.

• Kljub zahtevam v študijah požarne varnosti, da morajo biti požarna vrata, ki vodijo na požarna stopnišča požarne odpornosti EI je dejansko stanje pokazalo nekaj izvedb vrat požarne odpornosti E.

• Nekaj požarnih stopnišč je povezanih s kletjo, saj vgrajena požarna vrata ne zadostujejo zahtevam. • V nekaterih objektih (tudi visoki objekti) smo naleteli na odprta požarna stopnišča, ki so bila povezana

s preostalim deli objekta.




3.6. POŽARNO JAVLJANJE IN ALARMIRANJE

V objektih, kjer se zbirajo ljudje, velja, da mora biti v večini primerov izveden avtomatski sistem javljanja požara in alarmiranja. Priporoča se sistem popolne zaščite, razen "mokrih prostorov”. Sistem požarnega javljanja in alarmiranja mora biti izveden v skladu z naslednjimi zahtevami: 1. V vseh prostorih, razen v “mokrih” prostorih, naj se vgradi avtomatske javljalnike požara.

Avtomatski detektorji morajo biti nameščeni na stropu. Izbrani naj bodo točkovni optični dimni javljalniki in termični javljalniki. Avtomatski javljalniki morajo biti vgrajeni tudi v prostorih s spuščenim stropom. Opomba: Nad vhode v posamezne prostore, kjer so nameščeni javljalniki požara, naj bodo nameščeni paralelni svetlobni indikatorji s pripadajočimi oznakami trajnejšega značaja. V primeru adresibilnih avtomatskih javljalnikov paralelni svetlobni indikatorji niso potrebni.

2. Ročni javljalniki morajo biti nameščeni ob vhodih v stopnišča in iz objekta. 3. Prenos signala je potrebno izvesti do centrale požarnega javljanja. 4. Centrala naj se nahaja na dobro vidnem mestu. Če to ni mogoče, se mora display centrale

nahajati na dobro vidnem mestu, npr. v bližini glavnega vhoda. 5. Izveden naj bo avtomatski prenos signala iz centrale do poklicne gasilske brigade ali do podjetja s

stalno 24 urno dežurno službo za požarno varnost. 6. Požarna centrala naj krmili tudi:

• vklop sistema za alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih ob požaru, • zapiranje vrat, za katera se ob požaru zahteva avtomatsko zapiranje, • odpiranje električnih drsnih vrat, • deblokiranje vrat na evakuacijskih poteh, ki so zaradi preprečevanja pristopa od zunaj blokirana, • izklop sistema prezračevanja prezračevanje in klimatizacije, • vklop sistema za kontrolo dima (nadtlak v stopniščih in jaških dvigal, če je predviden), • zapiranje požarnih loput v prezračevalnih kanalih, • vklop naprav za odvod dima in toplote, če so predvidene, • prenos alarma na stalno zasedeno dežurno mesto v primeru aktiviranja sprinkler naprav,

7. Na glavnih evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča, avle) je treba namesti naprave za alarmiranje (sirene, zvonci ali ozvočenje), ki se ob požaru v objektu avtomatsko aktivirajo na signal centrale požarnega javljanja. Priporoča se obveščanje ob požaru z govornim sporočilom.

8. Električne napeljave za sistem požarnega javljanja in alarmiranja morajo biti tako izvedene, da delujejo tudi ob požaru. Zagotovljeno mora biti tudi rezervno napajanje, ki zagotavlja delovanje sistemov tudi v primeru izpada javnega elektro omrežja.

9. Po končani montaži sistema požarnega javljanja si mora investitor pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju tega sistema.

V Sloveniji prihaja v zadnjem času v objektih z izvedenim avtomatskim sistemom gašenja do pogostega opuščanja izvedbe sistema požarnega javljanja. Glede na to, da se v teh objektih običajno projektira in izvede sprinklerje, ki imajo daljši odzivni čas (RTI nad 80), visoko višino prostorov, so te rešitve sporne. Ker bo do proženja sprinkler naprave prišlo razmeroma pozno in glede na dejstvo, da se v večini primerov pozablja na izvedbo učinkovitega sistema alarmiranja obiskovalcev in zaposlenih ob požaru (govorna sporočila in usmerjanje umika) ob požaru ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega umika.




3.6.1. Zahteve za izvedbo javljanja požara

3.6.1. Zahteve za izvedbo javljanja požara Objekt zahtevano ni zahtevano Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 12 7

3.6.1. ZAHTEVE ZA IZVEDBO JAVLJANJA POŽARA

63%

37%zahtevanoni zahtevano


• Avtomatsko javljanje požara je v pregledanih študijah požarne varnosti zahtevano v približno 36%, kar je glede na pomembno funkcijo sistema javljanja in alarmiranja premalo.

• Projektanti, ki ne zahtevajo izvedbe požarnega javljanja v obravnavanih objektih, opravičujejo svoje stališče s tem da so v objektih nameščene stabilne gasilne naprave - sprinkler, ki ob aktiviranju prožijo sistem obveščanja za primer požara. V primeru počasnega poteka požara in požara z veliko dima, pride do prevelike zakasnitve. Delujoči sprinkler lahko povzroči dodatno paniko in s tem manjšo možnost varnega umika za ljudi.

• Avtomatsko javljanje ni zahtevano predvsem v nekaterih dvoranah in zabaviščnih objektih (57%) in polovici trgovskih centrov. Ker so to objekti, kjer se lahko zbere večje število ljudi, menimo, da bi bil vgrajen sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara obvezen.




3.6.2. Izvedba javljanja požara

3.6.2. Izvedba javljanja požara Objekt avtomatsko

in ročno samo ročno ni izvedeno


3.6.2. IZVEDBA JAVLJANJA POŽARA

75%

10%15%

avtomatski inročnisamo ročni

ni izvedeno


• Približno 75% objektov ima izvedeno ti. avtomatsko in ročno izvedbo javljanja požara. • Javljanje je slabo izvedeno v dvoranah in zabaviščnih objektih, kjer je kombinacija avtomatskega in

ročnega javljanja izvedena le v 42% pregledanih objektov te namembnosti. • V nekaterih objektih avtomatsko odkrivanje in javljanje požara ni zahtevano a je kljub temu izvedeno

javljanje požara z ročnimi javljalniki. • Med ogledi objektov smo naleteli na nekaj javljalnikov, ki so bili zastrti z cevmi prezračevanja. Pozorni

smo bili na namestitev javljalnikov in našli smo nekaj primerov, kjer javljalnik ni bil nameščen povsem na stropu, temveč je pod stropom visel na posebnem nosilcu ali je bil nameščen na spodnji strani police za električne instalacije. Takšna vgradnja ni primerna, saj podaljša čas odzivnosti javljalnika.

• Nekaj pregledanih objektov je imelo zelo redko mrežo javljalnikov. Pogost je bil primer, ko so bili po objektu, kjer je sicer bilo nameščeno avtomatsko javljanje, nekateri prostori izpuščeni in povsem brez javljalnikov.




3.6.3.Prenos signala do gasilske enote ali 24-uren službe za varovanje

3.6.3. Prenos signala do gasilske enote Objekt zahtevan ni zahtevan Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 11 8

3.6.3. PRENOS SIGNALA DO GASILSKE ENOTE

58%

42%

zahtevanni zahtevan


• Le dobra polovica (58%) projektantov študij požarne varnosti obravnavanih objektov je zahtevala prenos signala do gasilske enote ali do podjetja za varovanje objektov.

• Pri 71% pregledanih dvoranah in zabaviščnih objektih prenos signala do gasilske enote ni zahtevan. • Signal je najpogosteje vezan do interne varnostne službe ali do varnostne službe, ki ima sedež nekje

v kraju, kjer je objekt. Rešitev ni smotrna, saj je čas do prihoda gasilcev in začetka reševanja ob požaru tako veliko daljši.




3.6.4. Zahteve za izvedbo sistema alarmiranja

3.6.4. Zahteve za alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih

Objekt Zahtevano ni zahtevano Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 11 8

3.6.4. ZAHTEVE ZA ALARMIRANJE OBISKOVALCEV IN ZAPOSLENIH

58%

42% zahtevanoni zahtevano


• Alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih je zahtevano pri 58% pregledanih objektov. • V objektih, ki imajo "pomanjkljivo" izdelano študijo požarne varnosti, smo opazili, da namesto

izvedenega sistema za avtomatsko alarmiranje (govorno sporočilo, sirena) pogosto uporabljajo "druge" ukrepe (ustna obvestila varnostnikov in zaposlenih) za zagotovitev ustreznega alarmiranja ob požaru. Seveda so taki ukrepi večinoma neprimerni za zbirališča, kjer ljudje objekt malo poznajo, je ponavadi veliko ljudi in je prisoten moteči hrup. Med pregledom študij in objektov smo spoznali, da je alarmiranje dobro urejeno v velikih trgovskih centrih.




3.6.5. Izvedba avtomatskega sistema za alarmiranje

3.6.5. Izvedba sistema za alarmiranje zaposlenih in obiskovalcev

Objekt izvedeno ni izvedeno Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 11 9

3.6.5. IZVEDBA SISTEMA ZA ALARMIRANJE ZAPOSLENIH IN OBISKOVALCEV

55%

45% izvedenoni izvedeno


• Sistem za alarmiranje zaposlenih in obiskovalcev je izveden pri 55% pregledanih objektov, v študiji požarne varnosti pa je zahtevan za 58% objektov. To kaže, da pri več kot 40% obravnavanih objektov ni bil ne zahtevan in ne izveden avtomatski sistem alarmiranja obiskovalcev in zaposlenih.

• V nekaterih primerih smo ugotovili, da je bilo v objektih, kjer ni bilo po študiji požarne varnosti zahtevano avtomatsko alarmiranje le to izvedeno. V nekaterih primerih je bilo v študiji požarne varnosti alarmiranje zahtevano, dejansko pa ni bilo izvedeno. Slaba polovica objektov, ki so namenjeni zbiranju večjega števila ljudi, nima izvedenega ustreznega alarmiranja zaposlenih in obiskovalcev.

• Alarmiranje je bilo glede na zahteve študije požarne varnosti bolj pogosto izvedeno v dvoranah in zabaviščnih objektih, v velikih trgovskih centrih je alarmiranje v polovici pregledanih objektov izpuščeno.

Opombe: Zaradi zasedenosti objektov delovanja alarmiranja nismo preizkušali ampak smo ga preizkušali zgolj vizualno. Predlagamo praktični preizkus delovanja sistema alarmiranja v vseh objektih, kjer se zbira večje število ljudi. CPZT Požarni inženiring Radovljica, tel/fax:04/530-30-20 stran 40



3.7. IZVEDBA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN STRELOVODNA ZAŠČITA Za primer požara mora biti na dostopnem mestu, npr. v bližini glavnega vhoda ali energetskega prostora, za potrebe gasilske intervencije izvedeno glavno stikalo, ki omogoča izklop elektrike za celoten objekt in posamezne dele objekta. Stikalo mora biti ustrezno označeno. Vsi varnostni sistemi, kot so požarno javljanje, avtomatsko gašenje, varnostna razsvetljava in krmiljenje požarnih sistemov, morajo delovati tudi v primeru izpada javne električne mreže in požara v sosednjih prostorih oz. sektorjih. Električne napeljave morajo biti v ta namen izvedene kot požarno odporne ali požarno ločene z gradbenimi elementi z ustrezno požarno odpornostjo. Elektroenergetski prostori, kot so trafo postaje in prostori z električnimi komandnimi in razdelilnimi instalacijami in napravami morajo biti od ostalih prostorov ločeni s stenami, stropom, podom s požarno odpornostjo najmanj 60 minut (REI 60 za nosilne in EI za nenosilne). Vrata v te prostore morajo imeti požarno odpornost najmanj 30 minut (EI 30) in samozapiralo. Vsi prehodi električnih instalacij skozi stene in stropove, ki predstavljajo meje požarnih sektorjev, morajo biti izvedeni s požarno odpornostjo najmanj 60 minut. 3.7.1. Izvedba glavnega stikala

3.7.1. Izvedba glavnega stikala Objekt izvedeno ni izvedeno Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 10 10

3.7.1. IZVEDBA GLAVNEGA STIKALA

50%50%izvedenoni izvedeno

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002




Ugotovitve:

• Glavno stikalo je izvedeno samo pri 50% pregledanih objektov, kar kaže na neupoštevanje osnovnih varnostnih zahtev za vgradnjo električnih instalacij.

• Od vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov je bilo glavno stikalo izvedeno le pri enem objektu.

• V večini objektov prehodi kablov skozi meje požarnih sektorjev niso bili izvedeni kot požarno odporni. To pomeni, da bo v primeru večjega požara, v večini obravnavanih objektov kljub izvedeni požarni ločitvi sten, vrat, stropov in prehodov prezračevanja, prišlo do prenosa požara po objektu skozi prehode električnih instalacij.

• V tistih objektih, kjer je na splošno slabše urejena požarna varnost, smo opazili, da običajno nimajo izvedenega izklopa električne energije na enem, dobro označenem in dostopnem mestu. V nekaterih objektih predstavniki podjetij, ki so nas vodili po objektu, niso vedele, kje se nahaja glavno stikalo. V nekaterih objektih je bilo več »glavnih stikal« za izklop elektrike. Vsa tudi niso bila vrisana na požarnem načrtu. Opazili smo tudi, da tam, kjer bilo glavno stikalo nameščeno, le-to pogosto ni bilo vrisano v požarnem načrtu.

3.7.2. Strelovodna zaščita Objekti morajo imeti izvedeno strelovodno zaščito v skladu s pravilnikom za strelovode (Ur. list SFRJ, št. 13/68) in SIST IEC 61024-1, SIST IEC 61024-1-1 in SIST IEC 61024-1-2. Ugotovitve:

• Vsi obravnavani objekti imajo izvedeno strelovodno zaščito, izjema je le Hala Tivoli. Opombe: Izvedbe strelovodnih napeljav nismo pregledovali. 3.8. VARNOSTNA RAZSVETLJAVA Na glavnih evakuacijskih poteh (stopnišča in hodniki) v obravnavanih objektih, mora biti izvedena varnostna razsvetljava, ki zagotavlja osvetljenost evakuacijskih poti in se samodejno vklopi po izpadu javne električne mreže. Smeri evakuacije in izhodi morajo biti označene s predpisanimi in osvetljenimi znaki po SIST 1013. Notranje ali zunanje osvetljeni znaki zagotavljajo dvakrat večjo razdaljo vidnosti znaka ter osvetljenost tudi v primeru izpada električne energije (vezava na zasilno razsvetljavo ali vgrajene baterije). Nameščeni morajo biti tako, da so dobro vidni; na vertikalni ravnini neposredno nad izhodnimi vrati ali pod stropom, na steni ali podobno.




3.8.1. Zahteve za izvedbo varnostne razsvetljave

3.8.1. Zahteve za izvedbo varnostne razsvetljave Objekt zahtevano ni zahtevano Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 17 2

3.8.1. ZAHTEVE ZA IZVEDBO VARNOSTNE RAZSVETLJAVE

89%

11%

zahtevanoni zahtevano

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve: • Zahteve za varnostno razsvetljavo so bili podane za 89% pregledanih objektov. Izjema je ena od

večjih športnih dvoran in en večji poslovni objekt, kjer ni bila zahtevana varnostna razsvetljava. • Izvedba varnostne razsvetljave je bila neprimerna pri nekaterih objektih. Število svetil je bilo

premajhno, da bi bila zagotovljena zadostna osvetljenost. Opombe: Izvedbe in delovanja varnostne razsvetljave med ogledom objektov nismo pregledovali.




3.8.2. Zahteve za oznake na evakuacijskih poteh

3.8.2. Zahteve za oznake na evakuacijskih poteh Objekt zahtevane niso

zahtevane Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 14 5

3.8.2. ZAHTEVA ZA OZNAKE NA EVAKUACIJSKIH POTEH

74%

26%zahtevane niso zahtevane

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve: • Oznake na evakuacijskih poteh niso bile zahtevane kar v 25% študij požarne varnosti, kar je

presenetljivo glede na to, da so oznake osnovni element za zagotovitev varne evakuacije. Najslabše stanje je pri dvoranah, zabaviščnih objektih in nekaterih izobraževalnih ustanovah, kjer je stopnja zagotovljene požarne varnosti že tako bila nižja kot pri ostalih objektih.




3.8.3.a. Izvedba oznak na evakuacijskih poteh - osvetljenost

3.8.3.a. Izvedba oznak na evakuacijskih poteh - osvetljenost Objekt osvetljeni

vsi znaki osvetljeni

samo nekateri

znaki niso osvetljeni


3.8.3.a. IZVEDBA OZNAK NA EVAKUACIJSKIH POTEH - Osvetljenost

40%

50%

10%osvetljeni vsi znaki

osvetljeni samonekateriznaki nisoosvetljeni

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve: • Manj kot polovica objektov (40%) ima znake na evakuacijskih poteh izvedene z vgrajenimi svetili, ki ob

izpadu javnega električnega napajanja omogoča vsaj še 1 urno delovanje. V ostalih objektih pa oznake niso osvetljene ali pa so osvetljene le nekatere.

• Največ osvetljenih znakov je izvedenih v trgovskih centrih. Najmanj osvetljenih znakov je vgrajenih v dvoranah in zabaviščnih objektih, znaki so osvetljeni le pri 40% vseh pregledanih objektov.




3.8.3.b. Izvedba oznak na evakuacijskih poteh - ustreznost

3.8.3.b. Izvedba oznak na evakuacijskih poteh - ustreznost Objekt ustrezni deloma ustrezni neustrezni Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 SKUPAJ 1 7 2

3.8.3.b. IZVEDBA OZNAK NA EVAKUACIJSKIH POTEH - Ustreznost

11%

67%

22%ustreznideloma ustreznineustrezni

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve: • Nameščeni znaki so bili glede na izvedbo, velikost in namestitev ustrezni samo v 11% pregledanih

objektov, neustrezni pri slabi tretjini objektov in deloma ustrezni pri 67% objektov. • Najpogostejše napake, ki smo jih pri pregledih znakov zasledili so bile:

• znaki so bili nameščeni na neprimernem mestu – niso bili dovolj vidni, • znaki so bili premajhni ali je bila oddaljenost med posameznimi znaki prevelika, • znaki niso bili osvetljeni, zato niso bili dovolj vidni, • znaki so bili narobe obrnjeni – izstopa poslovna stavba v Ljubljani, kjer nekaj sicer novih in

osvetljenih znakov zaradi želje arhitektov ni bilo pravilno obrnjenih. Opombe: Ustreznost znakov smo spremljali samo v drugem delu naloge.




3.9. OGREVANJE, PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

Za sistem prezračevanja in klimatizacije v objektih, kjer se zbere večje število ljudi, veljajo naslednje splošne zahteve: 1. Sistem prezračevanja, ogrevanja in klimatizacije mora biti izveden tako, da ob požaru ne pride do

širjenje požara po objektu. 2. Sistem prezračevanja se mora ob požaru avtomatsko izklopiti, razen v primeru izvedene conske

kontrole dima. 3. Posamezni požarni sektorji in prostori različne namembnosti morajo imeti ločene sisteme oz. veje

za klimatizacijo ali požarne lopute na prehodih iz strojnice klima naprav in na prehodih med požarnimi sektorji.

4. V dovodnih in odvodnih kanalih v stenah strojnice klimatov morajo biti nameščene avtomatske požarne lopute, ki imajo požarno odpornost najmanj 60 minut (EI 60) in se morajo ob požaru avtomatsko zapreti na signal iz centrale požarnega javljanja.




3.9.1. Zahteve za ločitev prezračevanja po sektorjih 3.10.1. Zahtevana ločitev prezračevanja po sektorjih

Objekt zahtevana ni zahtevana Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 11 8

3.10.1. ZAHTEVANA LOČITEV PREZRAČEVANJA PO SEKTORJIH

58%

42% zahtevan ni zahtevan


• V študiji požarne varnosti požarna ločitev prezračevanja po požarni sektorjih ni bila zahtevana pri 42% pregledanih objektov.

Ugotovitve:

• Pri cca 70% objektov oz. pri petih od sedmih pregledanih objektov ločitev prezračevanja po sektorjih ni zahtevana.




3.10.2. Zahteve za izklop prezračevanja ob požaru

3.10.2. Zahteve za izklop prezračevanja ob požaru

Objekt zahtevano ni zahtevano Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 12 7

3.10.2. ZAHTEVE ZA IZKLOP PREZRAČEVANJA V PRIMERU POŽARA

63%

37%zahtevanni zahtevan


• Zahteve za izklop prezračevanja ob požaru so podane pri 63% objektov. • Najslabše je stanje v dvoranskih in zabaviščnih objektih, kjer zahteve za izklop prezračevanja

ob požaru niso podane pri cca 70% objektov oz. pri petih od sedmih pregledanih objektov.




3.10.3. Zahteve za vgradnjo požarnih loput

3.10.3. Zahteve za vgradnjo požarnih loput ni zahtevano

1 1 1 1 1 1

Objekt zahtevano Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana (1) Diskoteka Gavioli, Izola (1) HIT-Perla, Nova Gorica (2) Dvorana hotela Union, Ljubljana (2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško (2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto (2) Multi kino Kolosej, Ljubljana (2) Hipermarket Mercator, Ljubljana (1) Hipermarket Leclerc, Ljubljana (1) 1 Trgovski center Europark, Maribor (2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana (2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana (1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana (1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 12 7

3.10.3. ZAHTEVE ZA VGRADNJO POŽARNIH LOPUT

63%

37%zahtevanoni zahtevano

(1)

Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve: • Zahteve za vgradnjo požarnih loput niso podane v 36% pregledanih objektov. • Izstopajo dvoranski in zabaviščni objekti, kjer zahteve za izklop prezračevanja ob požaru niso

podane pri petih od sedem pregledanih objektov oz. cca 70% objektov. Opombe: Projektant požarne varnosti za trgovski center Mercator opravičuje svojo odločitev, da ne zahteva izvedbe vgradnje požarnih loput z dejstvom, da je v objektu vgrajen sprinkler. Po strokovni plati vgradnja sprinklerskega sistema ne pomeni, da ni potrebna kontrola dima, kot so npr. požarne lopute.




3.10.4. Izvedba požarnih loput

3.10.4. Izvedba požarnih loput Objekt izvedeno ni izvedeno delno

izvedeno Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 9 6 5

3.10.4. IZVEDBA POŽARNIH LOPUT

45%

30%

25%izvedenoni izvedenodelno izvedeno


• Kljub temu, da se za 63% pregledanih objektov zahteva vgradnja loput, so lopute vgrajene le v 45%.

• 43% vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov nima vgrajenih požarnih loput, medtem ko ima 57% objektov vgrajene samo posamezne požarne lopute. Noben objekt nima vgrajenih vseh potrebnih požarnih loput.

• Požarne lopute so vgrajene v vseh poslovnih objektih, v 75% oz. v treh od štirih pregledanih objektov so vgrajene vse potrebne lopute, v 25% pa samo posamezne.




3.10.5. Zahteve za naprave za odvod dima in toplote

3.10.5. Zahteve za naprave za odvod dima in toplote Objekt zahtevano delno

zahtevano ni

zahtevano Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 4 6 9

3.10.5. ZAHTEVE ZA NAPRAVE ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE

21%

32%

47%zahtevanodelno zahtevanoni zahtevano


• Naprave za odvod dima in toplote niso zahtevane v 47% vseh pregledanih objektov, zahtevane pa so v 53% objektov.

• V 32% študij so zahteve omejene le na nekaj prostorov v objektu in samo v 21% za vse prostore.




3.10.6. Izvedba naprav za odvod dima in toplote

3.10.6. Izvedba naprav za odvod dima in toplote Objekt izvedeno izvedeno v

nekaterih prostorih

ni izvedeno


3.10.6. IZVEDBA NAPRAV ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE

0%

55%45%

izvedeno

izvedeno v nekaterihprostorihni izvedeno


• Noben od pregledanih objektov nima izvedenih požarnih loput na vseh potrebnih mestih v sistemu prezračevanja. Pri tem je treba upoštevati podatek, da je bilo le za 21% vseh pregledanih objektov zahtevana vgradnja naprav za odvod dima in toplote.




3.11. NAPRAVE IN SREDSTVA ZA GAŠENJE V obravnavanih objektih kjer se zbira večje število ljudi, prevladujejo trdni gorljivi materiali celuloznega izvora (papir, les, tekstil) in plastika, zato je največja možnost požarov razreda A. Začetne požare razreda A se gasi z vodo ali univerzalnim ABC praškom. Prostori v objektih morajo biti opremljeni z ročnimi gasilniki tipa S-6 kg ali S-9 kg na ABC gasilni prašek, v elektroenergetskih prostorih pa z gasilniki na ogljikov dioksid. Ročni gasilniki morajo biti fiksno nameščeni na lokacijah, ki so vrisane na požarnem načrtu. Ročni gasilniki morajo biti nameščeni v bližini izhodov iz posameznih prostorov in ob evakuacijskih poteh. Nad gasilniki morajo biti tudi ustrezne opozorilne oznake, ki kažejo točno mesto ročnega gasilnika. Višina namestitve ne sme biti višja od 1,5 m. Zaposlene se mora seznaniti z njihovo uporabo tudi na praktičnih vajah.




3.11.1. Ustreznost vrste in števila gasilnikov

3.11.1. Ustreznost vrste in števila gasilnikov Objekt ustrezna ne ustreza deloma

ustreza Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 15 2 3

3.11.1. USTREZNOST VRSTE IN ŠTEVILA GASILNIKOV

75%

10%15%

ustrezane ustrezadeloma


• Stanje števila gasilnikov na ustreza v 10% objektov, v celoti ustreza v 75% in deloma v 15% objektov.

• Najslabše stanje glede števila in namestitve gasilnikov je v dvoranah, kjer v 57% oz. v štirih od sedmih dvoran stanje ne ustreza.

• V vseh pregledanih objektih načeloma tipi gasilnikov glede na kapaciteto in gasilno sredstvo ustrezajo, vendar smo pogrešali več gasilnikov na vodo namesto gasilnikov na prašek.




3.11.2. Zunanje hidrantno omrežje Vse pregledani objekti morajo imeti izvedeno zunanje hidrantno omrežje, ki mora ustrezati zahtevam Pravilnika o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). 3.11.2.1. Izvedba zunanjih hidrantov

3.11.2.1. Izvedba zunanjih hidrantov Objekt ustrezna ni ustrezna deloma

ustreza Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1

(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1

(1) (2) 1

Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1

(1) 1 1

Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 15 2 3

Hipermarket Leclerc, Ljubljana

Poslovna stavba WTC, Ljubljana 1 Poslovna stavba NKB, Maribor

Pravna fakulteta, Ljubljana FDV, Ljubljana(2)

3.11.2.1 ZVEDBA UNANJIH HIDRANTOV

75%

10%

15%

ustrezane ustrezadeloma ustreza

. I Z


• 75% vseh pregledanih objektov ima ustrezno izvedene zunanje hidrante. • Hidranti so neustrezno izvedeni pri 50% pregledanih poslovnih objektov in pri 28% dvoran in

zabaviščnih objektov. • Pregled objektov je pokazal, da je izvedba hidrantov ne ustreza v 50% primerov objektov , ki se

nahajajo v mestnih središčih, kjer je dostop do objektov z gasilskimi vozili že tako oviran zaradi prometa in neustreznih dostopov do objektov.




3.11.2.2. Vrsta zunanjih hidrantov

3.11.2.2. Vrsta zunanjih hidrantov Objekt talni nadzemni kombinacija

(1) 1 (1) 1

HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 (2) 1

Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1

(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1

(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 7 10 3

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana Diskoteka Gavioli, Izola

Dvorana hotela Union, Ljubljana

Trgovski center Merkur, Ljubljana

FDV, Ljubljana

3.11.2.2. VRSTA ZUNANJIH HIDRANTOV

35%

50%

15%talninadzemnikombinacija


• Iz strokovnega vidika bi za pregledane objekte bila najbolj ustrezna izvedba nadzemnih hidrantov vendar ima polovica, to je 50% obravnavanih objektov, zunanje hidrante izvedene kot talne.

• Talna namestitev hidrantov lahko v neugodnih vremenskih razmerah ali v primeru, ko so le ti nameščeni na prometnih površinah (nedostopnost zaradi parkiranih vozil) podaljša čas do začetka gašenja.

Opombe: V večini primerov nam uporabniki ali lastniki objektov niso dostavili poročil o preizkušanju zunanjega hidrantnega omrežja, zato ni mogoče oceniti ustreznost oskrbe z vodo (tlak, pretok).




3.11.3. Notranja hidrantna mreža V vsakem objektu mora biti izvedeno notranje hidrantno omrežje, ki mora biti v skladu z zahtevami iz Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, št. 30/91).

Hidrantna omarica se označi z oznako za hidrant (rdeča omarica z belo črko "H"). Če je omarica z hidrantom slabo vidna, se jo mora označiti z ustreznim dodatnim opozorilnimi znaki.

Razporeditev zidnih hidrantov mora biti takšna, da je možno prekrivanje vseh površin v objektu z najmanj enim curkom, pri tem pa se upošteva dolžina cevi in kompaktni curek dolžine 5 m (po pravilniku) oz. 10 m (po podatkih proizvajalca). Hidranti morajo biti nameščeni na vidnih in dostopnih mestih. Priporočljivo je, da so hidrantne omarice nameščene ob izhodih oz. vhodih. Višina namestitve priključkov od tal naj ne bo višja od 1,5 m.




3.11.3.1. Izvedeni notranji hidranti

3.11.3.1. Izvedeni notranji hidranti Objekt da ne deloma Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1

(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1

(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1

(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1

(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1

(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 18 0 2

3.11.3.1. IZVEDENI NOTRANJI HIDRANTI

95%

0%

5%

da

ne

deloma


Hipermarket Mercator, Ljubljana

Poslovna stavba WTC, Ljubljana

Biotehnična fakulteta, Ljubljana

FDV, Ljubljana


• Notranji hidranti so izvedeni v vseh objektih. • Ustrezno so izvedena v 90%. Samo v 10% oz. v dveh objektih namestitev ni ustrezna. • V enem od pregledanih objektov smo v zaprti garaži naleteli na suhi hidrant (slika 4). Izvedba

suhih hidrantov s strokovnega vidika ne ustreza.

• Pri pregledih notranjih hidrantov smo pogosto opazili tudi naslednje pomanjkljivosti:

o založeni hidranti, o neustrezno označeni, o neustrezna lokacija, o neustrezna izvedba hidrantnih

omaric, npr. omarice so bile prekrite s stenskimi oblogami in so se težko odpirale,

o nepregledani hidranti, o pri klasičnih hidrantih s C cevjo

ročnik ali cev nista bila spojena, Slika 4: Suhi hidrant v garaži o hidranti brez ročnika.




3.11.3.2. Vrsta hidrantov glede na izvedbo cevi

3.11.3.2. Vrsta hidrantov glede na izvedbo cevi Objekt Ø 25 mm-

gibljiva cev Ø 52 mm-

platno kombinirano

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1

(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1

(1) 1 (2) 1

(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1

(2) 1 (1) 1

(1) 1 SKUPAJ 10 8 2

3.11.3.2. VRSTA HIDRANTOV GLEDE NA IZVEDBO CEVI

50%40%

10%O 25 mm-gibljivacevO 52 mm-platno

kombinirano


Poslovna stavba WTC, Ljubljana Poslovna stavba NKB, Maribor Poslovna stavba NLB, Ljubljana

FDV, Ljubljana Hotel Lev, LjubljanaOčesna klinika, Ljubljana


• Polovica, to je 50% pregledanih objektov je bila opremljena z novejšimi hidranti z gibljivim priključkom in poltogo gumijasto cevjo.

• Sedaj večina projektantov zahteva v študijah požarne varnosti notranji hidrant z gibljivim priključkom in s trdo gumijasto cevjo Ø 25 mm na kolutu. Ta način izvedbe je primernejši za zagotovitev začetnega gašenja, za potrebe gašenja objekta pa so v večjih objektih potrebni samo priključki za gasilce (DN 50 in DN 75) in ne notranji hidranti.

• V večini novejših in v zadnjem času rekonstruiranih objektov so izvedeni notranji hidranti s poltogo gumijasto cevjo na kolutu dolžine 20 - 30 m in notranjim premerom 25,4 mm ter ročnikom, ki ima šobo premera 8 mm namesto po pravilniku zahtevanih klasičnih priključkov z gasilskimi tekstilnimi cevmi premera 2" in dolžine 15 m.

• Vsi pregledani trgovski centri so imeli vgrajene notranje hidrante s poltogo gumijasto cevjo, debeline 25 mm na kolutu.




3.11.3.3. Označevanje notranjih hidrantov

3.11.3.3. Označevanje notranjih hidrantov Objekt ustrezno ni ustrezno

1 1

HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1

(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 18 2

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) Diskoteka Gavioli, Izola(1)

Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto

3.11.3.3. OZNAČEVANJE NOTRANJIH HIDRANTOV

90%

10%

ustreznoneustrezno


• V 90% vseh obravnavanih objektih je višina namestitve in označevanje notranjih hidrantov ustrezno.

• V 10% oz. v dveh pregledanih objektih so vrata hidrantnih omaric označena z drugo barvo ali pa so oblečena v dekorativne obloge. Tako označevanje ima za posledico slabo razpoznavnost, izvedeno je bilo na zahtevo arhitekta.

• V primerih, ko so bili hidranti na neustreznih mestih ali založeni, je bilo le redko, da so bili označeni z dodatnimi oznakami po SIST 1013.




3.11.4. Avtomatske naprave za gašenje Glede na namembnost, velikost in arhitekturo objektov se za objekte, kjer se zbirajo ljudje pogosto vgrajuje naprave za avtomatsko gašenje, večinoma sprinklerske sisteme. Sprinklerski sistemi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ustrezajo zahtevam po NFPA 13, VdS 2092 ali CEA 4001. Pri projektiranju in izvedbi sprinklerskih sistemov je potrebo upoštevati sledeče:

- RTI - Temperaturno področje delovanja - Računska površina v m

- Ščitena površina enega sprinklerja v m

- Način oskrbe z vodo

- Požarna nevarnost dejavnosti - Vrsta sprinkler naprave - Vrsta sprinkler glave

2

- Čas obratovanja v minutah - Načrtovan pretok vode skozi sprinkler na površinsko enoto v l/min/m2

2

- Razdalja med sprinklerji v m - Razdalja šprinklenrskih glav od zidu v m - Razdalja sprinklerja od stropa ali strehe v mm

- Količina vode v m3

- Velikost tlačnega rezervoarja v m3

- Izvedba črpalk - Izvedba napajanja




3.11.4.1. Izvedba sprinklerskih sistemov

3.11.4.1. Izvedba sprinklerskega sistema Objekt izveden ni izveden Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1

(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1

(2) 1 (2) 1

Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1

(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1

1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1

(1) 1 SKUPAJ 6 14

3.11.4.1. IZVEDBA SPRINKLERSKIH SISTEMOV

30%

70%

izvedenni izveden


Trgovski center Europark, Maribor Trgovski center Merkur, Ljubljana

Poslovna stavba NKB, Maribor

Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1)

Očesna klinika, Ljubljana


• V 30% pregledanih objektov je nameščen sprinkler sistem. Vsi objekti, kjer je izveden sprinkler imajo veliko površino ali so visoki, posamezne etaže in prostori pa so povezani z odprtimi horizontalnimi in vertikalnimi komunikacijami.

• Pri posameznih objektih nismo pregledovali projektne dokumentacije in preverjali karakteristik in sprinklerskega sistema ampak smo ocenjevali izvedbo na osnovi dosedanjih izkušenj posameznih članov pri projektiranju sprinklerskih sistemov.

• Med pregledi smo pri izvedbi sprinklerskih sistemov opazili naslednje pomanjkljivosti: o vprašljiva oskrba z vodo in zagotavljanje tlaka v sistemu (velikost bazena, uporaba

"jockey" črpalk namesto tlačnih rezervoarjev), o prenizka gostota sprinkler glav na površinsko enoto, o neustrezen izbor sprinkler glav, npr. RTI indeks, o neustrezna namestitev sprinklerjev:

- namestitev sprinklerjev nad prezračevalnimi kanali in drugimi ovirami, - prevelika razdalja med sprinkler glavo in stropom, - previsoka namestitev (npr. v trgovskih centrih, kjer bi bila potrebna izvedba

spuščenih stropov),




- izvedba viseče in pokončne sprinkler glave na isti vertikali, - namestitev sprinkler glav v odprtine za odvod dima, - prenizka namestitev,

o neustrezno proženje pričetka alarmiranja s sprinkler sistemom,

o neustrezna uporaba sprinklerja v funkciji požarne stene.




3.11.4.2. Oskrba sprinklerskega sistema z vodo

3.10.4.2. Oskrba sprinklerskega sistema z vodo Objekt bazen vodovod HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1

(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1

6 0

Trgovski center Europark, Maribor

SKUPAJ Opomba: (1) – objekti, pregledani v letu 2000/2001, (2) - objekti, pregledani v letu 2002 Ugotovitve:

•

•

• Pri enem objektu je bila oskrba z vodo za hidrantno omrežje vezana na bazen za gašenje s sprinklerskim, ki je imel kapaciteto cca 110 mustrezajo niti za sprinkler.

Vsi objekti, ki imajo vgrajen sistem sprinkler, se z vodo oskrbujejo preko posebnega bazena kapacitet od 120 do 350 m3, kar naj bi po izračunih projektantov zadostovalo za 60 minutno gašenje. Pri trgovskih centrih se pojavlja vprašanje, kako je mogoče pri objektih enake namembnosti in enake velikosti načrtovati dimenzije bazenov od 120 m3 do 350 m3.

3. Dimenzije bazena po vsej verjetnosti ne

• V nekaterih objektih so bile namesto tlačni rezervoarjev izvedene "jockey" črpalke, ki so v sistemu namenjene vzdrževanje stalnega tlaka in ne zagotavljanju potrebne količine vode ob aktiviranju sistema.

3.11.5. Dovozne poti in postavitvene površine za gasilsko intervencijo z vozili

Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in manipulativnih površin. Postavitvene površine so namenjene gašenju, reševanju in postavljanju dvižnih reševalnih naprav, to je vozil z lestvijo ali lestvijo s košaro, zgibnim dvigalom s košaro ali teleskopskim dvigalom s košaro. Interventne poti in površine za gasilsko intervencijo morajo biti ustrezno označene in vedno proste. Izvedene morajo biti skladno z zahtevami SIST DIN 14090. Pri oceni dovoznih poti in postavitvenih površin smo upoštevali v študijah požarne varnosti navedene podatke ter izjave lastnikov in uporabnikov objektov.




3.11.5.1. Zahteve za dovozne poti

3.11.5.1. Zahteve za dovozne poti (število, dimenzije, nosilnost)

Objekt da ne Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 15 4

3.11.5.1. ZAHTEVE ZA DOVOZNE POTI (ŠTEVILO, DIMENZIJE, NOSILNOST)

79%

21%

dane


• Pri 75% objektov so v študijah požarne varnosti podane zahteve za dimenzije in potrebno nosilnost dovoznih in dostopnih poti za gasilsko intervencijo. Pri 25% objektov pa v študijah niso podane zahteve za dovozne poti, ampak projektanti samo ugotavljajo, da so le te ustrezno izvedene.

• V nekaterih primerih projektant navaja namesto osne obremenitve le maso vozil, kar ne ustreza.




3.11.5.2. Izvedba dovoznih poti

3.11.5.2. Izvedba dovoznih poti Objekt izvedene delno

izvedene niso

izvedene

3.11.5.2. IZVEDBA DOVOZNIH POTI

70%

20%10%

izvedenedelno izvedeneniso izvedene

Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana Diskoteka Gavioli, Izola

Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto Multi kino Kolosej, Ljubljana

(1) 1 (1) 1

HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana (2) Dvorana Tri Lilije, Laško (2)

1 (2) 1

Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana (1) 1

(2) 1

(1) 1

1 1

(2)

Trgovski center Europark, Maribor 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana (2)

Poslovna stavba BTC City, Ljubljana Poslovna stavba WTC, Ljubljana (1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor (2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana (2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana (1) Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1

(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) SKUPAJ 14 2

Ugotovitve: • Dovozne poti so ustrezno izvedene pri 70% objektov, neustrezno pa pri 30% objektov. Pri 10%

oz. dveh visokih objektih dovoz do objekta ni mogoč. • Niti pri enem od 20 objektov niso dovozne poti pravilno označene ali sploh niso označene.

Glede na ugotovitve predlagamo označevanje površin za gasilce okoli objektov.

1

FDV, Ljubljana

1 4





3.11.5.3. Izvedba postavitvenih površin

3.11.5.3. Izvedba postavitvenih površin Objekt izvedene niso

izvedene Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana (1) 1

1 (2) 1

Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) Dvorana Tri Lilije, Laško (2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto (2) 1

1 (1) 1

Hipermarket Leclerc, Ljubljana (1) 1

delno izvedene

Diskoteka Gavioli, Izola HIT-Perla, Nova Gorica

Multi kino Kolosej, Ljubljana

(1)

1

(2)


Trgovski center Europark, Maribor (2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana (2) Poslovna stavba BTC City, Ljubljana 1

Poslovna stavba NKB, Maribor 1

1 1 1

FDV, Ljubljana 1 1 1

8 4

Ugotovitve: • Postavitvene površine so bile ustrezno izvedene le pri 40% vseh pregledanih objektov, pri 60 %

objektov pa niso bile ustrezno izvedene. Delno so bile izvedene pri 40% in pri 20% sploh niso bile izvedene. To pomeni, da pri dobri polovici objektov gasilci ne bodo mogli priti z gasilskimi vozili v neposredno bližino objekta, kar pomeni, da ne bodo mogli gasiti in reševati ljudi iz višjih nadstropij.

• Postavitvene površine v večini primerov niso izvedene ali so le deloma izvedene zaradi parkirišč in stoječega prometa.

• Postavitvene površine pri nobenem objektu niso bile označene. V nekaterih primerih so bile samo vrisane v požarnem načrtu.

• Nekatere objekte smo si ogledali v urah, ko je bil obisk majhen. Postavitvene površine so bile v času ogleda proste. Le upamo lahko, da so površine, ki so namenjene postavitvi gasilsko reševalnih vozil tudi v času maksimalnega obiska proste.

1

(1) Poslovna stavba WTC, Ljubljana 1 (1)

(2)

Poslovna stavba NLB, Ljubljana (2)

Biotehnična fakulteta, Ljubljana Pravna fakulteta, Ljubljana

(1) (1)

(2)

Hotel Lev, Ljubljana(1) Očesna klinika, Ljubljana(1) SKUPAJ 8

3.11.5.3. IZVEDBA POSTAVITVENIH POVRŠIN

40%

40%

20%izvedenedelno izvedeneniso izvedene


• Postavitvene površine imajo pri vseh objektih po zagotovilih lastnikov ali uporabnikov objekta vedno zadostno nosilnost.




• Pri nekaterih objektih ima redarska služba nalogo, da prepoveduje parkiranje na postavitvenih

površinah. • Glede na ugotovitve predlagamo označevanje površin za gasilce okoli objektov.

Za objekte, v katerih se zbira večje število ljudi, veljajo naslednje zahteve za organizacijo požarnovarnostnih ukrepov:

- imenovanje odgovorne oz. pooblaščene osebe za varstvo pred požarom;

- prikaz namestitev znakov za izhode in smeri evakuacije;

5. V posameznih prostorih v objektu naj se nahajajo samo materiali, za katere so prostori namenjeni. Ostali materiali naj se ne nahajajo ali skladiščijo v teh prostorih.

3.12. ORGANIZACIJSKI UKREPI

1. Vsak objekt mora imeti določeno pooblaščeno osebo za varstvo pred požarom.

3. Za objekt mora biti izdelan požarni red, ki mora vsebovati naslednje točke: - organiziranost, pristojnost in naloge ob požaru;

- načrt javljanja požara in alarmiranja ob požaru; - načrt evakuacije;

- naloge zaposlenih in varnostnikov ob požaru. 4. Izobešen mora biti izvleček požarnega reda in načrt evakuacije. Redno je treba izvajati vaje

evakuacije.

6. Dostopi do kabelskih kinet, gasilnikov in hidrantov morajo biti vedno prosti. 7. Evakuacijske poti morajo biti vedno proste.

9. Zaposleni morajo biti usposobljeni za gašenje začetnih požarov in evakuacijo iz objekta.

2. Izdelati je potrebno navodila za obiskovalce in zaposlene.

8. Dostopne poti in površine za gasilsko intervencijo z vozili morajo biti vedno proste.




3.12.1. Organizacijski ukrepi - Požarni red

3.12.1. Organizacijski ukrepi – požarni red Objekt izdelan ni izdelan Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola (1)

(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana (2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško (2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2)

1 HIT-Perla, Nova Gorica

1 Multi kino Kolosej, Ljubljana (2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana (1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana (1)

(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1)

(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana (2) Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1

(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana 1 SKUPAJ 16


1 Trgovski center Europark, Maribor

1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana

(2)

1 1

Hotel Lev, Ljubljana

(1)

4

3.12.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI - POŽARNI RED

70%

30%

izdelanni izdelan

• Požarni red je kljub zakonski obvezi izdelan pri 70% pregledanih objektov, pri 30% objektov pa ne. Požarnega reda nima ena dvorana, eno zabavišče in dve visokošolski ustanovi. •

Opombe: Lastniki in uporabniki objektov so bili ob dejstvu in opozorilu, da morajo imeti požarni red presenečeni.




3.12.2. Načrtovana organizacija varstva pred požarom v objektu 3.12.2. Načrtovana organizacija varstva pred požarom

v objektu Objekt da ne Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana (1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola (1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica (2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana

(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško (2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 13 7


• 60% pregedanih objektov ima opredeljeno organizacijo varstva pred požarom. • 40% pregledanih objektov nima opredeljene organizacije varstva pred požarom za objekt. Med

objekte, ki nimajo načrtovane organizacije varstva pred požarom izstopajo dvorane, kjer je med pregledanimi skoraj dve tretjini takšnih, ki nimajo načrtovane organizacije varstva pred požarom. Podobno stanje je tudi pri izobraževalnih ustanovah.

3.12.2. NAČRTOVANA ORGANIZACIJA VARSTVA PRED POŽAROM

60%

40%DANE

Ugotovitve:




3.12.3. Imenovanje pooblaščene osebe za varstvo pred požarom

3.12.3. Imenovana pooblaščena oseba za varnost pred požarom

imenovana ni imenovana Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1

(1)

Objekt

1 1

Diskoteka Gavioli, Izola 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) Dvorana hotela Union, Ljubljana (2)

(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 12 8


• 60% pregledanih objektov, kjer se zbira večje število ljudi, ima pooblaščeno osebo za varnost pred požarom, 40% vseh pregledanih objektov pa nima. Ta podatek nazorno kaže, kakšen odnos imajo lastniki in upravitelji omenjenih objektov do požarne varnosti in do varnosti obiskovalcev in zaposlenih.

• Med objekti, ki nimajo pooblaščene osebe za varstvo pred požarom izstopajo dvorane, kjer je med pregledanimi skoraj dve tretjini takšnih, ki nimajo pooblaščene osebe. Podobno stanje je tudi pri izobraževalnih ustanovah.

Dvorana Tri Lilije, Laško

3.12.3. IMENOVANA POOBLAŠČENA OSEBA ZA VARNOST PRED POŽAROM

60%

40% imenovanani imenovana




3.12.4. Navodila za zaposlene in obiskovalce

3.12.4. Navodila za zaposlene in obiskovalce Objekt Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana (1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola (1) 1

izdelana niso izdelana

1

HIT-Perla, Nova Gorica (2)

Dvorana hotela Union, Ljubljana (2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško (2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1

1 1 1 1

Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ

Ugotovitve: • Navodila za zaposlene in obiskovalce so izdelana pri 50% pregledanih objektov. • Med objekti, kjer navodil za obiskovalce in zaposlene ni, izstopajo dvorane in zabavišča, kjer

več kot 70% oz. pet od sedmih pregledanih objektov nima navodil.

• Stanje pri izvedbi navodil za obiskovalce in zaposlene je podobno stanju o imenovani pooblaščeni osebi za varstvo pred požarom. V večini objektov, kjer nimajo določene pooblaščene osebe za varnost pred požarom, prav tako nimajo izdelanih navodil za ukrepanje ob požaru za zaposlene in za obiskovalce.

• Med objekti, ki nimajo navodil za zaposlene in obiskovalce za primer požara izstopajo dvorane, kjer je med pregledanimi skoraj dve tretjini takšnih, ki nimajo navodil. Podobno stanje je tudi pri izobraževalnih ustanovah.

(2)

(2)

(2)

(1)

(1)

Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) Pravna fakulteta, Ljubljana(1) FDV, Ljubljana(2) Hotel Lev, Ljubljana(1)

10 10

3.12.4. NAVODILA ZA ZAPOSLENE IN OBISKOVALCE

50%50%izdelananiso izdelana





3.12.5. Izvleček iz požarnega reda

3.12.5. Izvleček iz požarnega reda Objekt izdelan ni izdelan Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1

(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 14 6

3.12.5. IZVLEČEK IZ POŽARNEGA REDA

70%

30%izdelanni izdelan



• Izvlečki požarnih redov so izdelani v 70% pregledanih objektov. • Objekti, ki nimajo požarnega reda večinoma tudi nimajo izvlečkov požarnega reda. Če izvleček

imajo, je le ta kupljen pri podjetju, ki izdeluje univerzalne izvlečke. • Za večino izvlečkov požarnih redov velja, da niso prilagojeni dejanski požarni nevarnosti in

stanju požarne varnosti v objektu.




3.12.6. Načrt evakuacije

3.12.6. Načrt evakuacije Objekt izdelan ni izdelan Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1

(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 12 8

3.12.6. NAČRT EVAKUACIJE

56%

44% izdelanni izdelan

Pravna fakulteta, Ljubljana


• 56% pregledanih objektov ima izdelan načrt evakuacije, 44 % objektov pa ne. • V objektih, kjer načrt evakuacije imajo, so grafične priloge tudi izobešene na ustreznih mestih

pri izhodih iz objektov. • V 44% objektov, kjer načrt evakuacije ni izdelan, lahko ob požaru pričakujemo težave pri

evakuaciji, kar ima ob požaru lahko za posledico poškodbe in smrtne žrtve. • Načrt evakuacije ni izdelan v 75% oz. treh od štirih nakupovalnih centrov, ki smo jih obiskali.

Prav v takšnih centrih je pričakovati večje število ljudi, ki objekta ne poznajo in bi imeli pri umiku ob požaru težave.

• Načrt evakuacije ima 75% oz. tri od štirih pregledanih visokih stavb.




3.12.7. Požarni načrt

3.12.7. Požarni načrt Objekt izdelan ni izdelan Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1

(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1 Trgovski center Merkur, Ljubljana(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 11 9

3.12.7. POŽARNI NAČRT

58%

42% izdelanni izdelan



• Požarni načrt je izdelan pri 58% pregledanih objektih, pri 45% pa ne. Ta podatek kaže na neodgovoren odnos lastnikov in uporabnikov objektov do požarne varnosti.

• V objektih, kjer nimajo izdelanega požarnega načrta, lahko ob požaru pride do težav pri gašenju in reševanju kar ima za posledico poškodbe in večjo materialno škodo.

• Zahteva za izdelavo požarnega načrta je povezana s stopnjo požarne ogroženosti, ki se jo izračuna po Pravilniku o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti, Ur. list RS, št. 70/96. Po pravilniku je potrebno požarni načrt naredit samo za objekte s stopnjo požarne ogroženosti 3 ali več. Med pregledom študije enega od visokih objektov smo naleteli na stopnjo požarne nevarnosti 2, kar pomeni, da požarni načrt ni potreben. To kaže na neustreznost metode ali pomanjkljivo znanje izdelovalcev ocene.




3.12.8. Požarni red - končna ocena

3.12.8. Požarni red - končna ocena Objekt zelo

dobro dobro zadovoljivo slabo zelo

slabo ni

izdelan Dvorana Hala Tivoli, Ljubljana(1) 1 Diskoteka Gavioli, Izola(1) 1 HIT-Perla, Nova Gorica(2) 1 Dvorana hotela Union, Ljubljana(2) 1 Dvorana Tri Lilije, Laško(2) 1 Dvorana Leona Štuklja, Novo mesto(2) 1 Multi kino Kolosej, Ljubljana(2) 1 Hipermarket Mercator, Ljubljana(1) 1 Hipermarket Leclerc, Ljubljana(1) 1 Trgovski center Europark, Maribor(2) 1

(2) 1 Poslovna stavba BTC City, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba WTC, Ljubljana(1) 1 Poslovna stavba NKB, Maribor(2) 1 Poslovna stavba NLB, Ljubljana(2) 1 Biotehnična fakulteta, Ljubljana(1) 1 Pravna fakulteta, Ljubljana(1) 1 FDV, Ljubljana(2) 1 Hotel Lev, Ljubljana(1) 1 Očesna klinika, Ljubljana(1) 1 SKUPAJ 2 4 4 2 4 4

3.12.8. POŽARNI RED - končna ocena

6%18%

19%19%

19%

19%zelo dobrodobrozadovoljivoslabozelo slaboni izdelan



• Samo 6% od vseh pregledanih objektov ima zelo dobro izdelan požarni red. • V 19% pregledanih objektih požarni red ni bil izdelan. • Povprečna ocena izdelanih požarnih redov v obravnavanih objektih je med zadovoljivo do

slabo. Ta podatek je vsekakor zaskrbljujoč.




4. POVZETEK IN ZAKLJUČKI 4.1. Splošno Pri analizi in oceni so bili zajeti tako izvedeni gradbeno-tehnični ukrepi aktivne in pasivne požarne zaščite kot tudi organizacijski ukrepi. Analizo požarne varnosti smo izvedli za večje objekte iz naslednjih skupin objektov, kjer se zbira večje število ljudi (po klasifikaciji smernice SZPV 101: Klasifikacija zgradb po namembnosti z vidika požarne varnosti, revija Požar, št. 1, Letnik 5, februar 1999:

• nastanitvene stavbe za nego in zdravljenje (skupina 4); • poslovne stavbe (skupina 6); • šolske stavbe (skupina 7); • trgovski objekti (skupina 8); • druge stavbe, kjer se zbere večje število ljudi (skupina 9).

Pri izvedbi obeh faz naloge smo za izbrane objekte opravili pregled dokumentacije (ŠPV, požarni red) in opravili ogled objektov (strokovna komisija) v dvajsetih izbranih objektih. Namen naloge, ki je bila izvedena v dveh delih: 1. del v letu 2000/2001, 2. del pa v letu 2002/2003 je:

• neustrezno izvedenih drugih ukrepov, kot so: požarno javljanje (ni izvedeno v trgovskih centrih), alarmiranje, prezračevanje (ni ločenih sistemov, ni požarnih loput, ni predviden izklop prezračevanja), zunanja hidrantna mreža, sprinkler sistemi (pogosto neustrezno projektiran in izveden), dostopi in postavitvene površine za gasilska intervencijska vozila;

• objektov brez izdelanega požarnega reda;

pridobiti boljši vpogled v stanje pri: - načrtovanju požarne varnosti (študija požarne varnosti), - projektiranju posameznih gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov (drugi projekti), - izvedbi gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, - nadzoru izvedbe gradbenih in tehničnih požarnovarnostnih ukrepov, - potrjevanju skladnosti vgrajenih gradbenih proizvodov z vidika požarnih lastnosti, - izdaji soglasij za požarnovarnostne ukrepe v objektih, - vzdrževanju gradbenih elementov, sistemov in naprav za požarno varnost v objektih, - izdelavi dokumentov za organizacijske požarnovarnostne ukrepe, - izvajanju organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov.

Ugotoviti je potrebno izhodišča za: - spremembo in izdelavo novih tehničnih predpisov na področju požarne varnosti v objektih, - izdelavo tehničnih specifikacij in smernic za projektiranje požarne varnosti ter projektiranje

in izvedbo posameznih požarnovarnostnih ukrepov in naprav. Pri pregledu dokumentacije (študija požarne varnosti, požarni red) in pri ogledu izvedenih ukrepov požarne varnosti smo ugotovili veliko:

• neustrezno izdelanih študij požarne varnosti; • neustrezno izvedenih ukrepov za preprečevanje širjenja požara po objektu (predvsem

zasteklitve, vrata, električne napeljave in prezračevalni kanali in vertikalnih instalacijskih jaškov);

• neustrezno izvedene evakuacijske poti, predvsem zasteklitve in vrata v stopniščih;

• neustrezno izdelanih požarnih redov. Razčlenjeni povzetek je podan v točki 4.2. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih gradbeno-tehničnih in organizacijskih ukrepih, do katerih prihaja zaradi neustrezno izdelane študije požarne varnosti, neupoštevanja zahtev študije požarne varnosti v drugih načrtih projektne dokumentacije, neustrezno izvedenih požarnovarnostnih ukrepov, neustrezno izdelanih požarnih redov in neizvajanju organizacijskih požarnovarnostnih ukrepov, je dejanska stopnja požarne varnosti v večini pregledanih objektov kljub relativno visokim stroškom za "druge dejansko izvedene požarnovarnostne ukrepe" pri gradnji in obratovanju objektov neustrezna. CPZT Požarni inženiring Radovljica, tel/fax:04/530-30-20 stran 78



Glede na rezultate analize požarne varnosti v 20-tih izbranih objektih in ugotovljene pomanjkljivosti predlagamo naslednje aktivnosti:

- Izboljšanje nadzora izdelanih študij požarne varnosti. - Uvedbo oz. izboljšanje nadzora drugih načrtov projektne dokumentacije z vidika požarne

varnosti. - Uvedbo posebnega nadzora izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v objektih med gradnjo

objektov. - Izboljšanje nadzora izdelanih požarnih redov s prilogami in same organizacije požarne

varnosti v objektih, podjetjih in ustanovah. - Nadaljevanje razvojno - raziskovalne naloge "Analiza izvedenih ukrepov požarnega varstva

v stavbah". Večje število pregledanih objektov bo omogočalo natančnejšo opredelitev stanja in potrebnih aktivnosti za izboljšanje stanja požarne varnosti v objektih različnih namembnosti.

- Izvedbo razvojno-raziskovalne naloge "Stroški izvedenih ukrepov za požarno zaščito v stavbah", ki bo omogočila oceno stroškov izvedenih gradbeno-tehničnih požarnovarnostnih ukrepov ter organizacijskih in tekočih stroškov za požarno varnost v stavbah.

- Spremembo neustreznih obstoječih in izdelavo novih manjkajočih slovenskih gradbeno-tehničnih in organizacijskih predpisov in smernic na področju požarne varnosti v objektih.

Med ogledi smo bili v večini primerov dobro sprejeti, lastniki in upavljalci objektov so želeli izvedeti, kakšno je stanje požarne varnosti v njihovih objektih in kaj je potrebno spremeniti. Natančnejšo sliko o načrtovanih in izvedenih požarnovarnostnih ukrepih bomo dobili, če bo pregledano večje število objektov. Predlagamo da se v prihodnje naloga razširi še na analizo nekaterih do sedaj manj pregledovanih objektov, kot so:

• hotelski objekti, • izobraževalne ustanove (fakultete, šole in vrtci), • garažne hiše • bolnišnice.

4.2. Povzetki po analiziranih sklopih ad 1) Študija požarne varnosti - Za vse objekte je po zagotovilu uporabnikov ali lastnikov objektov izdelana študija požarne varnosti.

Do priprave končnega poročila naloge nismo prejeli na vpogled študij požarne varnosti za nov del Fakultete za družbene vede in za Dvorano Leona Štuklja v Novem mestu.

- Med pregledom izdelanih študij smo zasledili nekaj študij, ki so bile izdelane neposredno pred našim ogledom in niso obravnavale dejanskega stanja v objektu. Projektanti študije v teh primerih niso v celoti opredelili ali so elementi aktivne in pasivne varnosti v objektu že izvedeni ali jih bo treba šele izvesti.

- Študije so bile od primera do primera različne kakovosti. Veliko je bilo terminoloških napak, ki so nanašale v glavnem na pasivno požarno varnost. Citirani so bili neveljavni ali neobstoječi pravilniki oz. je bila raba pravilnikov neustrezna. Pri nekaterih študijah smo zasledili veliko citiranih virov literature, očitno pa je bilo, da jih projektant pri delu ni uporabljal.

- Pregled študij kaže, da je samo približno polovica projektantov požarne varnosti uporabila in ustrezno upoštevala predpise. V večini primerov so projektanti v isti študiji uporabili predpise več držav (npr. slovenski, nemški in ameriški predpisi), le redko pa so v isti študiji uporabili večje število nacionalnih predpisov ene države. Takšen način projektiranja pogosto pripelje do »lukenj« v izvajanju ukrepov požarne varnosti.

- Približno 30 % vseh študij je bilo izdelanih na osnovi obstoječih slovenskih predpisov in smernic. - Pri objektih, kjer se zbira večje število ljudi (športne dvorane), smo pogosto zasledili da projektanti

ne upoštevajo predpisov, kar še posebej velja pri ukrepih za evakuacijo iz objekta. - V študijah požarne varnosti je ustrezno izdelana ocena požarne varnosti samo pri približno polovici

(57%) študij požarne varnosti. Ocena požarne varnosti je temelj za izdelavo koncepta požarne varnosti in bi morala biti narejena pri vsaki študiji požarne varnosti.

- Ocena požarne varnosti ni bila izdelana pri treh od štirih pregledanih poslovnih objektov. - V večini študij je ocena požarne varnosti izdelana po Pravilniku o metodologiji za oceno požarne

ogroženosti. Ker metoda ni primerna za projektiranje požarne varnosti, so rezultati izračuna večinoma neuporabni in pogosto tudi zavajajoči.




- Približno 80% študij požarne varnosti je bilo izdelanih brez uporabe računskih metod. To kaže na

nezadostno uporabo računskih metod, ki so sestavni del predpisov in smernic, ki jih navajajo posamezni projektanti in na nepoznavanje metod požarnega inženirstva (izračun parametrov, ki se navezujejo na razvoj požara, čas evakuacije, aktiviranje javljalnikov itd.).

- V 40% študij požarne varnosti je bil koncept pomanjkljiv ali pa ni bil izdelan. - Med pregledom študij požarne varnosti smo našli nekaj primerov študij, kjer je bil koncept zelo

pomanjkljiv in nepregleden in ga je bilo iz študije težko izluščiti. Domnevamo, da bi drugi projektanti, ki uporabljajo zahteve študije, koncept našli še težje od nas. Velja tudi, da so bili nekateri koncepti napačni ali narejeni preveč površno.

- Nekateri projektanti požarne varnosti so se v konceptu požarne varnosti lotili samo posameznih ukrepov kot npr. javljanje požara, namestitev gasilnikov, hidrantov itd. Ukrep nadzora dima v večini primerov ni bil zajet.

- Koncept požarne zaščite je bil povsem ustrezen le pri 37% vseh objektov. - Približno 28% vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov ni imelo ustreznega koncepta

požarne varnosti. - Izdelovalci študij so pri izdelavi koncepta in opredelitvi zahtev za požarno zaščito uporabljali

predvsem slovenske predpise, ki so pomanjkljivi in zastareli. - Veliko projektantov je določena področja požarne varnosti povsem izpuščalo. V večini primerov je

bil v konceptu požarne varnosti zapostavljen dim in nadzor nad njim. Nekaj projektantov ni upoštevalo namembnosti objekta in s tem dejstva, da se lahko v objektu hkrati nahaja veliko število ljudi. Primer pomanjkljivega koncepta je obravnavanje evakuacijskih poti v velikih trgovskih centrih, kjer so nameščena drsna vrata. Le redki projektanti so avtomatsko odpiranje vrat od izpadu električne energije upoštevali kot varnostni ukrep.

- Skupna ocena izdelanih študij kaže, da samo dobra polovica študij (52%) v celoti izpolnjuje zahteve.

- Objekti s slabše izdelanimi študijami so dvorane in zabaviščni objekti kjer je pričakovati večje število ljudi. Pomanjkljivo izdelane so bile tudi študije za poslovne stavbe, ki so v večini primerov tudi visoki objekti in bi potemtakem morali biti obravnavani še posebej resno. Pri pomanjkljivo izdelanih študijah je bil vedno pomanjkljiv tudi koncept požarne varnosti. Predlogi in rešitve so bile skope in težko je pričakovati, da bi izvajalci del lahko na podlagi študije požarne varnosti povsem dobro in varno izvedli objekt.

ad 2) Odmiki od sosednjih objektov - Potrebni odmiki od drugih objektov so bili izračunani ali ocenjeni samo pri polovici objektov.

- Pri 75% odstotkih pregledanih trgovskih centrov je bil izračun odmikov narejen. - Nekateri obravnavanih objektov (novejši trgovski centri) so prostostoječi in zadostno oddaljeni od

drugih sosednjih objektov, zato odsotnost izračuna ni vplivala na stanje požarne varnosti v objektih. - Pri nekaterih objektih pa so dejanski odmiki neustrezni. V teh primerih nezadostni odmiki vplivajo

na požarno varnost, zato bi bil potreben izračun odmikov. - Nekaj projektantov požarne varnosti je v literaturi navedlo smernico SZPV 204, ki obravnava

odmike, izračuna ali ocene odmikov pa niso podali. - Dejanski odmiki obravnavanih objektov od sosednjih zgradb le v treh primerih ne ustrezajo.

ad 3) Delitev objekta na požarne sektorje - 21% vseh študij požarne varnosti ne zahteva delitve na požarne sektorje. Večina nepravilnosti se

nanaša na preveliko število predvidenih sektorjev oziroma prevelike požarne sektorje (trgovski center).

- Zahteve za delitve na požarne sektorje so bile najboljše pri pregledanih trgovskih centrih in poslovnih objektih.

- V nekaterih primerih izdelovalci študij požarne varnosti zahtevajo delitev objekta v požarne sektorje, ne zahtevajo pa požarne odpornost prehodov instalacij.

- Delitev na požarne sektorje je izvedena le pri 35% objektov. - Povsem brez delitve v požarne sektorje je slaba tretjina pregledanih objektov.

- Izvedba požarnih sektorjev v obravnavanih objektih je v primerih, ko je v študiji zahtevana, večinoma tudi izvedena, vendar pa sama izvedba v večini primerov ne ustreza v celoti.

ad 4) Evakuacija - Zahteve za število, lokacijo in dimenzije evakuacijskih poti oz. izhodov so bile ustrezne pri 63%

pregledanih objektov.




- V nekaj primerih so bile neustrezno izvedene evakuacijske poti: vrata imajo napačno smer odpiranja

(navznoter namesto navzven), poti potekajo skozi nezavarovana mesta, poti so založene (včasih z gorljivim materialom) ali so na koncu ob izhodu celo zaklenjene.

- Ob ogledih objektov smo našli veliko vrat na evakuacijskih poteh, ki kljub zahtevam v študiji požarne varnosti ni imelo ustrezne požarne odpornosti. Namesto zahtevanih EI 30, je večina izvedenih vrat klasifikacije E 30. Nekatera vrata so tudi brez ustreznih oznak certifikacijskega organa.

- Malo projektantov požarne varnosti je v študiji požarne varnosti opredelilo dva potrebna izhoda iz objekta. - Izvedba evakuacijskih poti je ustrezno izvedena pri 70% pregledanih objektov.

- Pogosti so primeri, ko so na požarnem stopnišču nameščene tudi elektro omarice, zaprte s požarno neodpornimi vrati ali loputami.

- V 78% objektov so požarna stopnišča zahtevana. Delno izstopajo dvorane in zabaviščni objekti, kjer je bila problematična predvsem postavitev požarnih stopnišč. Projektanti se premalo zavedajo pomena požarnih stopnišč, saj so le ta pogosto načrtovana in izvedena kot odprta stopnišča. Med ogledi objektov smo našli nekaj požarnih stopnišč, ki so bila povezana s preostalimi deli objekta, kar je bilo tudi načrtovano v študiji požarne varnosti.

- Povsem neustrezna požarna stopnišča so bila pri treh od sedmih dvoran in zabaviščnih objektov. Med ogledi objektov smo ugotovili, da med objekti ki imajo izvedeno požarno stopnišče nekateri objekti ne izpolnjujejo predpisanih zahtev za izvedbo požarno odpornih vrat. V enem od hotelov so bila evakuacijska vrata zaklenjena z obešanko, ključa ni bilo.

- Evakuacijska stopnišča v številnih objektih niso izvedena kot požarna stopnišča.

- Požarna vrata na evakuacijskih poteh v celoti ne ustrezajo zahtevam požarne odpornosti. V nekaterih primerih ne ustreza celotna izvedba, v drugih primerih pa izvedba stekla, ključavnic, profilov, naprav za zapiranje ipd. Vrata pogosto nimajo certifikata.

- Vrata, ki so deklarirana kot požarna vrata so pogosto slabo vzdrževana (povešena krila, slabo tesnjenje). V veliko primerih požarna vrata niso povezana s centralo požarnega javljanja.

- V več primerih so bile neustrezno izvedene evakuacijske poti: vrata imajo napačno smer odpiranja (navznoter namesto navzven), poti potekajo skozi nezavarovana mesta, poti so založene (včasih z gorljivim materialom) ali so na koncu ob izhodu celo zaklenjene.

- Požarna stopnišča so bila ustrezno izvedena le pri 15% objektov.

- Med ogledi objektov smo našli nekaj požarnih stopnišč, ki so bila povezana s preostalimi deli objekta, kar je bilo tudi načrtovano.

- Kljub zahtevam v študijah požarne varnosti, da morajo biti požarna vrata, ki vodijo na požarna stopnišča požarne odpornosti EI je dejansko stanje pokazalo nekaj izvedb vrat požarne odpornosti E.

- Nekaj požarnih stopnišč je povezanih s kletjo, saj vgrajena požarna vrata ne zadostujejo zahtevam. - V nekaterih objektih (tudi visoki objekti) smo naleteli na odprta požarna stopnišča, ki so bila povezana s

preostalim deli objekta.

ad 5) Požarno javljanje in alarmiranje - Avtomatsko javljanje požara je v pregledanih študijah požarne varnosti zahtevano v približno 36%,

kar je glede na pomembno funkcijo sistema javljanja in alarmiranja premalo.

- Približno 75% objektov ima izvedeno ti. avtomatsko in ročno izvedbo javljanja požara.

- Nekaj pregledanih objektov je imelo zelo redko mrežo javljalnikov. Pogost je bil primer, ko so bili po objektu, kjer je sicer bilo nameščeno avtomatsko javljanje, nekateri prostori izpuščeni in povsem brez javljalnikov.

- Projektanti, ki ne zahtevajo izvedbe požarnega javljanja v obravnavanih objektih, opravičujejo svoje stališče s tem da so v objektih nameščene stabilne gasilne naprave - sprinkler, ki ob aktiviranju prožijo sistem obveščanja za primer požara. V primeru počasnega poteka požara in požara z veliko dima, pride do prevelike zakasnitve. Delujoči sprinkler lahko povzroči dodatno paniko in s tem manjšo možnost varnega umika za ljudi.

- Avtomatsko javljanje ni zahtevano predvsem v nekaterih dvoranah in zabaviščnih objektih (57%) in polovici trgovskih centrov. Ker so to objekti, kjer se lahko zbere večje število ljudi, menimo, da bi bil vgrajen sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara obvezen.

- Javljanje je slabo izvedeno v dvoranah in zabaviščnih objektih, kjer je kombinacija avtomatskega in ročnega javljanja izvedena le v 42% pregledanih objektov te namembnosti.

- V nekaterih objektih avtomatsko odkrivanje in javljanje požara ni zahtevano a je kljub temu izvedeno javljanje požara z ročnimi javljalniki.

- Med ogledi objektov smo naleteli na nekaj javljalnikov, ki so bili zastrti z cevmi prezračevanja. Pozorni smo bili na namestitev javljalnikov in našli smo nekaj primerov, kjer javljalnik ni bil nameščen povsem na stropu, temveč je pod stropom visel na posebnem nosilcu ali je bil nameščen na spodnji strani police za električne instalacije. Takšna vgradnja ni primerna, saj podaljša čas odzivnosti javljalnika.




- Le dobra polovica (58%) projektantov študij požarne varnosti obravnavanih objektov je zahtevala prenos

signala do gasilske enote ali do podjetja za varovanje objektov. - Pri 71% pregledanih dvoranah in zabaviščnih objektih prenos signala do gasilske enote ni zahtevan.

- Sistem za alarmiranje zaposlenih in obiskovalcev je izveden pri 55% pregledanih objektov, v študiji požarne varnosti pa je zahtevan za 58% objektov. To kaže, da pri več kot 40% obravnavanih objektov ni bil ne zahtevan in ne izveden avtomatski sistem alarmiranja obiskovalcev in zaposlenih.

- V nekaterih primerih smo ugotovili, da je bilo v objektih, kjer ni bilo po študiji požarne varnosti zahtevano avtomatsko alarmiranje le to izvedeno. V nekaterih primerih je bilo v študiji požarne varnosti alarmiranje zahtevano, dejansko pa ni bilo izvedeno. Slaba polovica objektov, ki so namenjeni zbiranju večjega števila ljudi, nima izvedenega ustreznega alarmiranja zaposlenih in obiskovalcev.

- Signal je najpogosteje vezan do interne varnostne službe ali do varnostne službe, ki ima sedež nekje v kraju, kjer je objekt. Rešitev ni smotrna, saj je čas do prihoda gasilcev in začetka reševanja ob požaru tako veliko daljši.

- Alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih je zahtevano pri 58% pregledanih objektov. - V objektih, ki imajo "pomanjkljivo" izdelano študijo požarne varnosti, smo opazili, da namesto izvedenega

sistema za avtomatsko alarmiranje (govorno sporočilo, sirena) pogosto uporabljajo "druge" ukrepe (ustna obvestila varnostnikov in zaposlenih) za zagotovitev ustreznega alarmiranja ob požaru.

ad 6) Izvedba električnih instalacij in strelovodna zaščita - Glavno stikalo je izvedeno samo pri 50% pregledanih objektov, kar kaže na neupoštevanje

osnovnih varnostnih zahtev za vgradnjo električnih instalacij. - Od vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov je bilo glavno stikalo izvedeno le pri enem

objektu. - V večini objektov prehodi kablov skozi meje požarnih sektorjev niso bili izvedeni kot požarno

odporni. To pomeni, da bo v primeru večjega požara, v večini obravnavanih objektov kljub izvedeni požarni ločitvi sten, vrat, stropov in prehodov prezračevanja, prišlo do prenosa požara po objektu skozi prehode električnih instalacij.

- V tistih objektih, kjer je na splošno slabše urejena požarna varnost, smo opazili, da običajno nimajo izvedenega izklopa električne energije na enem, dobro označenem in dostopnem mestu.

ad 7) Varnostna razsvetljava in oznake za evakuacijske poti - Zahteve za varnostno razsvetljavo so bili podane za 89% pregledanih objektov. Izjema je ena od

večjih športnih dvoran in en večji poslovni objekt, kjer ni bila zahtevana varnostna razsvetljava.

- Nameščeni znaki so bili glede na izvedbo, velikost in namestitev ustrezni samo v 11% pregledanih objektov, neustrezni pri slabi tretjini objektov in deloma ustrezni pri 67% objektov.

- Najpogostejše napake, ki smo jih pri pregledih znakov zasledili so bile:

o znaki niso bili osvetljeni, zato niso bili dovolj vidni,

- Izvedba varnostne razsvetljave je bila neprimerna pri nekaterih objektih. Število svetil je bilo premajhno, da bi bila zagotovljena zadostna osvetljenost.

- Oznake na evakuacijskih poteh niso bile zahtevane kar v 25% študij požarne varnosti, kar je presenetljivo glede na to, da so oznake osnovni element za zagotovitev varne evakuacije. Najslabše stanje je pri dvoranah, zabaviščnih objektih in nekaterih izobraževalnih ustanovah, kjer je stopnja zagotovljene požarne varnosti že tako bila nižja kot pri ostalih objektih.

- Manj kot polovica objektov (40%) ima znake na evakuacijskih poteh izvedene z vgrajenimi svetili, ki ob izpadu javnega električnega napajanja omogoča vsaj še 1 urno delovanje. V ostalih objektih pa oznake niso osvetljene ali pa so osvetljene le nekatere.

- Največ osvetljenih znakov je izvedenih v trgovskih centrih. Najmanj osvetljenih znakov je vgrajenih v dvoranah in zabaviščnih objektih, znaki so osvetljeni le pri 40% vseh pregledanih objektov.

o znaki so bili nameščeni na neprimernem mestu – niso bili dovolj vidni, o znaki so bili premajhni ali je bila oddaljenost med posameznimi znaki prevelika,

o znaki so bili narobe obrnjeni – izstopa poslovna stavba v Ljubljani, kjer nekaj sicer novih in osvetljenih znakov zaradi želje arhitektov ni bilo pravilno obrnjenih.

ad 8) Ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija -

- Pri ca 70% objektov oz. pri petih od sedmih pregledanih objektov ločitev prezračevanja po sektorjih ni zahtevana.

V študiji požarne varnosti požarna ločitev prezračevanja po požarni sektorjih ni bila zahtevana pri 42% pregledanih objektov.




- Zahteve za izklop prezračevanja ob požaru so podane pri 63% objektov. - Najslabše je stanje v dvoranskih in zabaviščnih objektih, kjer zahteve za izklop prezračevanja ob

požaru niso podane pri ca 70% objektov oz. pri petih od sedmih pregledanih objektov. - Zahteve za vgradnjo požarnih loput niso podane v 36% pregledanih objektov.

- Kljub temu, da se za 63% pregledanih objektov zahteva vgradnja loput, so lopute vgrajene le v 45%.

- 43% vseh pregledanih dvoran in zabaviščnih objektov nima vgrajenih požarnih loput, medtem ko ima 57% objektov vgrajene samo posamezne požarne lopute. Noben objekt nima vgrajenih vseh potrebnih požarnih loput.

- Noben od pregledanih objektov nima izvedenih požarnih loput na vseh potrebnih mestih v sistemu prezračevanja. Pri tem je treba upoštevati podatek, da je bilo le za 21% vseh pregledanih objektov zahtevana vgradnja naprav za odvod dima in toplote.

- Izstopajo dvoranski in zabaviščni objekti, kjer zahteve za izklop prezračevanja ob požaru niso podane pri petih od sedem pregledanih objektov oz. ca 70% objektov.

- Naprave za odvod dima in toplote niso zahtevane v 47% vseh pregledanih objektov, zahtevane pa so v 53% objektov.

- V 32% študij so zahteve omejene le na nekaj prostorov v objektu in samo v 21% za vse prostore.

ad 9) Naprave in sredstva za gašenje - Stanje števila gasilnikov na ustreza v 10% objektov, v celoti ustreza v 75% in deloma v 15%

objektov. - Najslabše stanje glede števila in namestitve gasilnikov je v dvoranah, kjer v 57% oz. v štirih od

sedmih dvoran stanje ne ustreza.

- Pregled objektov je pokazal, da je izvedba hidrantov ne ustreza v 50% primerov objektov , ki se nahajajo v mestnih središčih, kjer je dostop do objektov z gasilskimi vozili že tako oviran zaradi prometa in neustreznih dostopov do objektov.

- V 90% vseh obravnavanih objektih je višina namestitve in označevanje notranjih hidrantov ustrezno.

- V 10% oz. v dveh pregledanih objektih so vrata hidrantnih omaric označena z drugo barvo ali pa so oblečena v dekorativne obloge. Tako označevanje ima za posledico slabo razpoznavnost, izvedeno je bilo na zahtevo arhitekta.

- Dovozne poti so ustrezno izvedene pri 70% objektov, neustrezno pa pri 30% objektov. Pri 10% oz. dveh visokih objektih dovoz do objekta ni mogoč.

- Postavitvene površine so bile ustrezno izvedene le pri 40% vseh pregledanih objektov, pri 60 % objektov pa niso bile ustrezno izvedene. Delno so bile izvedene pri 40% in pri 20% sploh niso bile izvedene. To pomeni, da pri dobri polovici objektov gasilci ne bodo mogli priti z gasilskimi vozili v neposredno bližino objekta, kar pomeni, da ne bodo mogli gasiti in reševati ljudi iz višjih nadstropij.

- Postavitvene površine v večini primerov niso izvedene ali so le deloma izvedene zaradi parkirišč in stoječega prometa.

- 75% vseh pregledanih objektov ima ustrezno izvedene zunanje hidrante. - Hidranti so neustrezno izvedeni pri 50% pregledanih poslovnih objektov in pri 28% dvoran in

zabaviščnih objektov.

- Iz strokovnega vidika bi za pregledane objekte bila najbolj ustrezna izvedba nadzemnih hidrantov vendar ima polovica, to je 50% obravnavanih objektov, zunanje hidrante izvedene kot talne.

- Notranji hidranti so izvedeni v vseh objektih. - Notranji hidranti so ustrezno izvedeni v 90% objektov. Samo v 10% oz. v dveh objektih namestitev

ni ustrezna. Polovica, to je 50% pregledanih objektov je bila opremljena z novejšimi hidranti z gibljivim priključkom in poltogo gumijasto cevjo.

- Vsi pregledani trgovski centri so imeli vgrajene notranje hidrante s poltogo gumijasto cevjo, debeline 25 mm na kolutu.

- V 30% pregledanih objektov je nameščen sprinkler sistem. Vsi objekti, kjer je izveden sprinkler imajo veliko površino ali so visoki, posamezne etaže in prostori pa so povezani z odprtimi horizontalnimi in vertikalnimi komunikacijami.

- Pri 75% objektov so v študijah požarne varnosti podane zahteve za dimenzije in potrebno nosilnost dovoznih in dostopnih poti za gasilsko intervencijo. Pri 25% objektov pa v študijah niso podane zahteve za dovozne poti, ampak projektanti samo ugotavljajo, da so le te ustrezno izvedene.

- Niti pri enem od 20 objektov niso dovozne poti pravilno označene ali sploh niso označene. Glede na ugotovitve predlagamo označevanje površin za gasilce okoli objektov.




ad 10) Organizacijski ukrepi

- 60% pregledanih objektov ima opredeljeno organizacijo varstva pred požarom.

- Med objekti, kjer navodil za obiskovalce in zaposlene ni, izstopajo dvorane in zabavišča, kjer več kot 70% oz. pet od sedmih pregledanih objektov nima navodil.

- Izvlečki požarnih redov so izdelani v 70% pregledanih objektov. - Objekti, ki nimajo požarnega reda večinoma tudi nimajo izvlečkov požarnega reda. Če izvleček

imajo, je le ta kupljen pri podjetju, ki izdeluje univerzalne izvlečke.

- Požarni red je kljub zakonski obvezi izdelan pri 70% pregledanih objektov, pri 30% objektov pa ne.

- 40% pregledanih objektov nima opredeljene organizacije varstva pred požarom za objekt. Med objekte, ki nimajo načrtovane organizacije varstva pred požarom izstopajo dvorane, kjer je med pregledanimi skoraj dve tretjini takšnih, ki nimajo načrtovane organizacije varstva pred požarom. Podobno stanje je tudi pri izobraževalnih ustanovah.

- 60% pregledanih objektov, kjer se zbira večje število ljudi, ima pooblaščeno osebo za varnost pred požarom, 40% vseh pregledanih objektov pa nima. Ta podatek nazorno kaže, kakšen odnos imajo lastniki in upravitelji omenjenih objektov do požarne varnosti in do varnosti obiskovalcev in zaposlenih.

- Navodila za zaposlene in obiskovalce so izdelana pri 50% pregledanih objektov.

- 56% pregledanih objektov ima izdelan načrt evakuacije, 44 % objektov pa ne. - V objektih, kjer načrt evakuacije imajo, so grafične priloge tudi izobešene na ustreznih mestih pri

izhodih iz objektov. - V 44% objektov, kjer načrt evakuacije ni izdelan, lahko ob požaru pričakujemo težave pri evakuaciji,

kar ima ob požaru lahko za posledico poškodbe in smrtne žrtve. - Načrt evakuacije ni izdelan v 75% oz. treh od štirih nakupovalnih centrov, ki smo jih obiskali. Prav v

takšnih centrih je pričakovati večje število ljudi, ki objekta ne poznajo in bi imeli pri umiku ob požaru težave.

- Načrt evakuacije ima 75% oz. tri od štirih pregledanih visokih stavb. - Požarni načrt je izdelan pri 58% pregledanih objektih, pri 45% pa ne. Ta podatek kaže na

neodgovoren odnos lastnikov in uporabnikov objektov do požarne varnosti. - Samo 6% od vseh pregledanih objektov ima zelo dobro izdelan požarni red. - V 19% pregledanih objektih požarni red ni bil izdelan. - Povprečna ocena izdelanih požarnih redov v obravnavanih objektih je med zadovoljivo do slabo.




5. PRILOGE 5.1. Zapisniki o ogledih objektov Zapisniki o ogledih objektov, ki so bili opravljeni v drugem delu naloge:

- HIT-Perla, Nova Gorica - Dvorana hotela Union, Ljubljana - Dvorana Tri Lilije, Laško - Dvorana Leona Štukja, Novo Mesto - Multi kino Kolosej, Ljubljana - Trgovski center Europark, Maribor - Trgovski center Merkur, Ljubljana - Poslovna stavba NKB, Maribor - Poslovna stavba NLB, Ljubljana

5.2. Pregled proizvodov za požarno zaščito v objektih

- FDV, Ljubljana


Documents

CPZT PE Požarni inženiring 4240 Radovljica :(04) 530-30-20 ... · • organizacijske ukrepe varstva pred požarom, kot so pooblaščena oseba za VPP, požarni red, načrt evakuacije,