Cikasti zvonček · 2018. 2. 7. · nega oskrbnika. Poleti se je na planini pasla živina. Dekle so hodi-le na Lipovc molsti krave, mleko pa so nosile v graščino v dolini. Pozimi

Cikasti zvonček1

Cikasti zvonček2

PROGRAM:

- PREDSTAVITEV PRVESNIC PO BIKU SLAP-u

- PREDSTAVITEV TELIC PO BIKU SLAP-u

- PREDSTAVITEV TELIC PO BIKU COL-u

- PREDSTAVITEV POSAMEZNIH TIPOV CIKASTEGA GOVEDA

- PREDSTAVITEV PLEMENSKIH BIKOV

- LICITACIJA

Program obeh prireditev bo popestren z mnogimi zanimivimi igrami.

V A B L J E N INA

4. STROKOVNO DELAVNICOCIKASTEGA GOVEDA

V OKVIRU

8. PASTIRSKEGA PRAZNIKAPrireditvi se bosta odvijali v nedeljo 27. avgusta 2006 s

pričetkom ob 11. urina planini LIPOVC nad Špitaličem.

V OKVIRU

8. PASTIRSKEGA PRAZNIKAPrireditvi se bosta odvijali v nedeljo 27. avgusta 2006

s pričetkom ob 11. urina planini LIPOVC nad Špitaličem.

LIPOVC je nižje ležeča planina, ki leži na odrastkih Šipka nad Špi-taličem na nadmorski višini 847 m, v smeri proti Trojanam. Ustnoizročilo pravi, da je bila tu nekoč kmetija, ki jo je lastnik zapravil vgraščinski gostilni. Prvi pisni viri navajajo, da je bila planina v lastišpitala in hospica Sv. Antona (zavetišča za popotnike), ki je bil us-tanovljen leta 1228 pod Kozjim hrbtom (današnji Špitalič) in muje leta 1229 vojvoda Oto Andechs - Meranski določil in potrdil mejeposesti, ki je na jugu segala preko Lipovca in Šipka do Trojan.Lipovc je bil v zgodovini v rokah mnogih gospodarjev, od 17. sto-letja naprej pa je bil v lasti baronov Apfaltrern. Med prvo svetov-no vojno in do konca druge je bil zadnji posestnik graščine in tudiLipovca baron Leopold Apfaltrern. Baron je imel na Lipovcu stal-nega oskrbnika. Poleti se je na planini pasla živina. Dekle so hodi-le na Lipovc molsti krave, mleko pa so nosile v graščino v dolini.Pozimi so imeli na Lipovcu graščinske konje, s katerimi so sprav-ljali les iz Šipka.

Po drugi svetovni vojni so bila vsa baronova posestva nacionalizi-rana, tudi Lipovc. Z njim sta nekaj časa upravljali Kmetijska zadru-ga Motnik in Lovska družina Motnik. Na Lipovcu so pasli živinogovedorejci iz Zgornjega Motnika in nekaj let je imel planino v na-

jemu rejec Ivan Učakar iz Špitaliča. Po osamosvojitvi Slovenije jebil Lipovc po postopku denacionalizacije vrnjen baronovi nezakon-ski hčerki Lei Čmak, ki je pašnik leta 1998 za deset let oddala vnajem Vidu Piršu iz Zgornjega Tuhinja, ki ima obljubljenih tudi na-slednjih deset let najema. Vid Pirš pase na Lipovcu predvsem cika-sto govedo in konje posavske pasme. V čredi ima licenciranega ple-menskega žrebca posavca in bika cikaste pasme.Pašnik je lepo urejen, prav tako tudi pastirski dom. Oskrbnika Mariin Ivo Prah iz Hrastnika z veseljem sprejmeta pohodnike, jim po-nudita čaj ali prigrizek. Najemnik Vid Pirš skupaj z družino in os-krbnikoma vsako leto v mesecu avgustu pripravi pastirski praznikz različnimi pastirskimi igrami: sestavljanje in razstavljanje lojtrni-ka, pokanje z bičem, kravja ruleta, kuhanje oglja, tekmovanje vaškihharmonikarjev in podobno. Vedno se dobi nekaj za pod zob, mo-goče pa si je tudi poplakniti grlo s šilcem domačega ali zaplesatiob zvokih narodnozabavne glasbe. Pastirski praznik je vedno do-bro obiskan, saj je na Lipovc urejen dostop z večih smeri. Tako jemožna pot po cesti s Trojan kot tudi iz Špitaliča, z vseh strani pamimo vodijo prijetne pešpoti.

Marinka Mošnik

PLANINA LIPOVC NAD ŠPITALIČEM

Cikasti zvonček3

V S E B I N A

UVODNIK – NAŠA CIKA 3

CIKA V PRIHODNOSTI 4

PODELITEV PRIZNANJ ZA OHRANJANJE SLOVENSKE

NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V OBLIKI IZVORNE

REJE AVTOHTONE PASME CIKASTO GOVEDO 5

IZVORNI REJCI IZ OBMOČJA GORENJSKE 6

IZVORNI REJCI IZ OBMOČJA KAMNIKA 11

IZVORNI REJEC IZ OBMOČJA SEVNICE 15

TRIGLAVSKI NARODNI PARK 16

PRAVILNIK O OHRANJANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

V ŽIVINOREJI 19

BIOLOŠKO – DINAMIČNO GOSPODARJENJE 22

BIODINAMIČNO GOSPODARJENJE, KAJ JE TO? 24

»VSE OB PRAVEM ČASU« 25

SEME BIKOV CIKASTE PASME 26

SEZNAM BIKOV CIKASTE PASME V NARAVNEM PRIPUSTU

V LETU 2006 28

SEZNAM BIKOV CIKASTE PASME V ALTERNATIVNI VZREJI 30

BOLEZEN IBR-IPV – PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽBE

V ČREDAH GOVEDI CIKASTE PASME 32

OB SMRTI ARHITEKTA VLASTA KOPAČA 34

OB SMRTI STROKOVNJAKA PETRA KUNSTLJA 35

V SPOMIN – FRANC KLAVŽ 35

V SPOMIN – ANTON MERTELJ 36

V SPOMIN – JOŽE KUMER 36

V SPOMIN – ANDREJ URH 36

V SPOMIN – STANE ZAMLJEN 37

ZGODOVINA – GOVEDOREJA V TOMINSKI OKOLICI 37

VELO POLJE – RAJ POD TRIGLAVOM

NAJVIŠJE LEŽEČA PLANINA NA SLOVENSKEM 39

st ran

Povabljen sem bil, da napišem uvodnik za Cikastizvonček. Naj se držim tega, kar sem obljubil;naši predniki so rekli, da je treba biti »mož

beseda«. To pomeni, da za kar si dal besedo, tudiizpolniš.

Že kot otrok se spominjam, da smo imeli poleg ovc in koz tudigovejo živino. Seveda so bile to cike, saj drugih pasem goveditakrat nismo poznali. Z novostjo novih pasem govedi se je pri-čelo nekako po letu 1960. Ko sem bil na kmetijski šoli v Polj-čah, leta 1953, so imeli tam same cike (vsaj meni se je takozdelo), vendar se mi je zdelo čudno, da so bile precej večje odnaših, ki smo jih imeli v hribih. Pri živinoreji smo se učili, da jeta pasma govedi prišla iz Avstrije, iz kraja Pinzgau, in da se ime-nuje pincgavsko govedo. O tem, da je cika povsem nekaj dru-gega, ni bilo govora. Šele iz prejšnjih številk Cikastega zvonč-ka se da razumeti, da prava cika ni pincgavka, ampak avtoh-tono govedo naših krajev. Tako mi je stvar razložil tudi nek-do, ki je bil med 2. svetovno vojno prav v Pinzgavu na delu inje dejal, da so bile tam tako obarvane krave precej večje odnaših bohink. Šele v zadnjem času, odkar imamo Društvo zaohranjanje cikastega goveda v Sloveniji, mi je znano, da so medobema vojnama na kranjsko uvažali pincgavske bike. To mi jepotem razjasnilo, zakaj so bile cike v Poljčah zares večje.

Samo po sebi je umevno, da človek strmi za napredkom, ven-dar je težava v tem, da ima vsak napredek tudi »slabo stran«,ki se kasneje pokaže v praksi. Napredek uvažanja pincgavskihbikov in njihovega semena se je pokazal v tem, da se je izgu-bila prava cika.

Cika je prilagojena za naše kraje in tiste živali, ki so odstopaleod »normalnih«, so odpadle. Če cika ne bi imela rogov, se nebi mogla braniti in ne bi mogla biti v čredi. Vsako živo bitjemora imeti kakšen obrambni sistem in prava cika ima prav za-radi obrambe rogove obrnjene naprej. Odlikuje jo posebnomajhna telesna teža, da se lahko povzpne na strma pobočja,kjer pokaže vso svojo vztrajnost in sposobnost za pašo. Po-sebno vrednost ji daje odpornost in prilagojenost na skrom-ne razmere. Ena njenih največjih dobrih lastnosti pa je ta, daima skrajno trde, črne in hitro rastoče parklje. Zato je sposob-na hoditi po kamnitih poteh in kot posledica ne obstaja ne-varnost šepavosti. Najbolj zaželene so cike, ki imajo lepo pri-peto in primerno veliko vime, ker v tem primeru je nevarnostpoškodb vimena ob hoji skozi vrsto zaprek bistveno manjša.Tudi pozimi prihaja v hlevih do manj poškodb, kjer bi ena drugipoškodovala seske. Mlečnost pri ciki nikar ne primerjajmo zzato izbranimi pasmami. Cika je sposobna preživeti pri manj-ši in slabši krmi (velja pa tudi zanjo, da »pri gobcu molze«),ne da daje vse od sebe, da bi shirala (kot bi se to zgodilo priizrazitih molznicah, če ne bi imele močnih krmil). To je tistaprednost cike, ki ji je omogočila, da je preživela dolga stolet-ja.

UVODNIK

Andrej Demšar(spisal 2. Velikega travna l. Gospodovega 2006 na Studenem vSelški dolini)

NAŠA CIKA

CIKASTI ZVONČEK 4.

Glasilo Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji

AVGUST 2006

Glasilo izdalo: Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji,

Groblje 3, 1230 Domžale

Telefon: 01 – 721-7995

Urednik: Rafko Rokavec

e-mail: [email protected]

Fotografije: požrtvovalni člani društva

Fotografija na naslovnici: Krava MAVRA SI 1292105, ki se pase po

gozdnati planoti Pokljuke. Rejec: Jakob Korošec iz Koprivnika v Bohinju.

Oblikovanje: Špes grafika, NM

Tisk: Utrip, Brežice

Naklada: 700 izvodov

PIŠITE TUDI VI, VAŠI PISPEVKI BODO OBJAVLJENI V

PRIHODNJI ŠTEVILKI.

POKONČNO IN VZTRAJNO NAPREJ!

Cikasti zvonček4

Njena živahnost in trdnost izvirata iz naravnega okolja oziro-ma naravnega pripusta, o čemer ni dvoma. Pri naravnem pri-pustu bik osemeni plemenico z milijoni semenčic, od katerihse najspretnejša prebije do jajčeca in ga oplodi, vsa druga od-padejo. Kakšen je tukaj izbor, če pri tem pomislimo na razred-čeno seme umetnega oplojevanja. Če bi Društvu za ohranja-nje cikastega goveda uspelo, da bi bilo čim več bikov v na-ravnem pripustu, bi se življenjska in plodna doba cike zelo po-večali. Tisto žilavost in trdnost imam v spominu, ki je bila pri-sotna pri vpregah pri oranju strmih in kamnitih njiv. Sevedavoli za vprego niso bili vzrejeni v enem ali poldrugem letu, am-pak so morali biti stari po več let. Če pa so bili volički še prem-ladi ali premajhni, oranja ledine niso zmogli, zato smo k enemparu pripregli še dodatno moč, še enega voliča, kravo ali teli-co, včasih pa še kar en par. Pogosto smo menjali, tako je bilodraščen vol vprežen ves čas oranja, k njemu pa se je menjajepripregala druga žival in če se je utrudila, smo k volu pripeljalidrugo. Starejši vol je bil ponavadi pameten, zato se je moraladruga žival ravnati po njem. Pri takem oranju njiv je bilo po-trebno več ljudi in spomini na tovrstno delo so izredno zani-mivi.

Danes redite kmetje cike v večjem številu, za kar vam ne božal, saj je primerna tudi za današnji čas. Upajmo, da bo drža-va ohranila podporo zanje, četudi bodo manjše, sami pa ve-ste, da so za planine in hribovite pašne terene te še tolikoprimernejše, kot pa težje in zahtevnejše govedo. Tudi tisti, ki imatemanjše kmetije naj bi jo redili. Malo bo pojedla, a za eno družinobo v času laktacije sigurno imela dosti mleka, ob letu pa telička.Cika je zelo plodna žival in zgodaj dozori. Kdor ne bo mislil samona to »več je več, in, »na vrat na nos«, kot so temu rekli že nekočter želel čim prej obogateti, bo sčasoma spoznal, da ni za pravnič prikrajšan, če se je spet oprijel reje cik.

Ob tem pisanju mi je prišel na misel spomin na čas med voj-no, v leto 1942, ko je bilo licenciranje bikov. Bike smo moralignati na zborno mesto. Sosedov bik, ki je bil večji in bolj tem-no rdeče barve, je bil potrjen. Šele sedaj ugotavljam, da je bilmogoče bolj pincgaver. Naš bik, ki je bil bolj blede dlake, pani bil potrjen. Sedanja komisija za odbiro bikov cikaste pasmebi sigurno odločila drugače. Mislim pa da, če bi se posrečilo,tudi pred Evropsko skupnostjo prikazati našo avtohtono žival,da bi jo lahko izvažali tudi v hribovite kraje drugih držav. To-liko bi pa gotovo bile pomembne, kakor so medvedi.

V preteklosti se je žival bolj cenila kot se sedaj, saj so bile živalikakor člani družine. Na paši smo se posebno jeseni skupno grelina soncu in mokri stali pod smrekami; dež in točo, lepe in hudečase smo doživljali skupaj z živalmi. Le človeških imen ni imelaživina, kot se to včasih dogaja danes. Imena bikov in volov sobila najpogostejša: Črnuh, Jelen, Mandelj, Murko, Nagelj, Šekin podobno; imena krav pa: Breza, Detelca, Gvatraža, Jagoda,Mavra, Pisana, Rdeška, Roška, Šeka, Štirnca, in podobno.

Kot sem omenil, naš bik Šek ni bil licenciran, zato smo ga mo-rali dati na odkup in je šel v nemško vojsko. Drugih devet go-vedi in en koštrun so kasneje morali oditi v partizane. Kako ža-lostni smo gledali za odhajajočo živino, ki je v oboroženemspremstvu morala oditi v temni gozd…

Danes redimo pri nas samo eno telico in da ne bi bili v dvo-mih ali res lahko živi in se redi le ob senu in vodi, jo priditepogledat. Zelo lepa je! Vabljeni!

CIKA V PRIHODNOSTIMarjan Zupančič

V bližnji prihodnosti je zelo težko govoriti operspektivi kmetijstva v slovenskem prosto-ru in še težje o prihodnosti pasme, kakršna

je cikasto govedo. Če priznamo ali ne, neusmiljenoprihaja tržno gospodarstvo in z njim huda konku-renca velikih zahodnih držav z neprimerljivimi mož-nostmi cenejše pridelave hrane. Razmere pri nas sos tega vidika zelo slabe, saj je veliko kmetijskih povr-šin hribovitih in njena razdrobljenost precejšna. Po-sebej je potrebno poudariti, da je hribovit teren ledelno primeren za strojno obdelavo, včasih le s spe-cialno, seveda z dražjo kmetijsko mehanizacijo. Raz-lični programi sofinanciranja, o katerih se toliko go-vori in piše, so še vedno težko dostopni ravno zapovprečne slovenske kmetije, ki so za svoj obstoj tak-šne pomoči najbolj potrebne.

Zelo težko je najti formulo, kako v takšni Evropi pre-živeti oziroma dostojno živeti od kmetijstva. In kak-šna je torej možnost cikastega goveda?Spet seveda ne morem mimo dejstva, da samo od govorov o nje-ni pomembnosti z vidika ohranjanja slovenske kulturne dediščinein patriotskega zanosa pasma ne more preživeti. Že večkrat se jenamreč jasno pokazalo, kako se zatika pri financiranju programov,ki so povezani s to pasmo, oziroma kakšne pozornosti je deležnav primerjavi z drugimi pasmami pri nas in podobnimi po drugihevropskih državah….

Marjan Zupančič s kravo Brezo SI E0392864 narazstavi v Cerknem, 30. aprila 2005.

Cikasti zvonček5

Verjetno je nesmiselno pri njej strogo tehtati priraste (ni velika kom-binirana ali mesna pasma) in meriti količine mleka (nima velikegaokvirja današnjih mlečnih pasem). Zanesljivo pa ima relativno (gle-de na svoj okvir in težo) veliko mlečnost in zelo kvalitetno meso.Sposobna je v težkih razmerah in iz neugodnih terenov za kme-tijstvo pridelati nekaj mesa in mleka. Seveda ta teren ohranja tudiobdelan in s tem relativno pomemben za kmetijstvo in turizem.Če dodamo še njen pomen z vidika biotske raznovrstnosti in pri-mernosti mleka za sirjenje, nekaj perspektive le obstaja. Seveda pabo treba ugotoviti v kakšnem oziroma s kakšnim načinom reje bibila najbolj ekonomična. Gotovo je tukaj nujno pomisliti na raz-lične ekološke programe pridelave in ne na klasično proizvodnjo.V rejskem smislu se je v zadnjih letih kljub zelo majhnemu številuprimerkov pokazalo, da potomci bikovskih mater oziroma krav, kise po fenotipu približujejo rejskemu cilju, izražajo v večji meri že-lene lastnosti kot ostali del populacije. Dejstvo pa je, da je večinapotomcev večjega okvirja od staršev (kar z vidika rejskega cilja nizaželeno), in kaže na prisotnost velikega deleža pincgavske krvi,predvsem pri plemenskih bikih, in s tem na napake zadnjih deset-letij v selekciji.

V prihodnosti bo treba verjetno največ pozornosti posvetiti odbiriplemenskih bikov in v njih iskati čim večji delež želenih lastnosti (zbudnim spremljanjem potomstva). Izogibati se bo potrebno ince-stu (velika nevarnost zaradi majhnega števila primerkov) in mo-goče v doglednem času razmišljati o osvežitvi krvi. Genetsko delopa razumljivo zahteva visoko strokovno raven.

Ob vprašanju cikasto govedo v prihodnosti, da ali ne?Da, a le ob tesnem sodelovanju zavednih rejcev, stro-kovnih služb in države.

PODELITEV PRIZNANJ ZAOHRANJANJE SLOVENSKENARAVNE IN KULTURNEDEDIŠČINE V OBLIKIIZVORNE REJE AVTOHTONEPASME CIKASTO GOVEDO

Metka Žan Lotrič, univ.dipl.inž.zoot.

V mesecu decembru 2005 je potekal 4. redni občni zbor »Druš-tva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji«. Občnega zbora,ki se je odvijal v Kulturnem domu v Gornjem Gradu se je udeležilookoli 95 udeležencev, ki so jih predstavljali člani društva, strokov-njaki s področja živinoreje in drugi ljubitelji cikastega goveda. Pro-gram se je odvijal pod vodstvom delovnega predsedstva (delovnapredsednica Metka Ž. Lotrič ter člana delovnega predsedstva AloisPrestor in Albin Šest) in je trajal do zgodnjih popoldanskih ur, pozaključku občnega zbora pa so se zbrani udeležili skupne malicev sosednjem gostišču.

Zadnji občni zbor »Društva za ohranjanje cikastega goveda vSloveniji« je poleg običajnih točk dnevnega reda vključeval tudi po-sebno točko, s katero se je razlikoval od prejšnjih občnih zborov.Preden jo omenimo, naj k temu dodamo krajšo obrazložitev. Mi-nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto podelinagrado vzornim rejcem govedi po posameznih pasmah. Za leto2005 je bil z njihove strani podan predlog, da se nagrade podelirejcem cikastega goveda, in sicer v okviru rednega občnega zbo-ra društva. Ustaljena praksa pri podeljevanju nagrad je, da nagra-do običajno prejmejo do največ trije rejci, ki se po izbranih krite-rijih najbolj približajo točki, ki jih ločuje od ostalih rejcev. To je prav-zaprav razumljivo tudi s praktičnega stališča, saj je celotna višinazneska nagrade fiksna, kar pomeni, da na več delov, ko se ta sreds-tva delijo, manj ostane posamezniku. Vseeno pa smo člani Repub-liške delovne skupine za odbiro in ocenitev bikov cikaste pasmeza osemenjevanje in pripust, razmišljali drugače. Enotni smo si bilinamreč v mnenju, da izmed rejcev cikastega goveda nikakor ni mo-goče izpostaviti samo enega, dveh ali treh, ki bi jim podelili na-grado. Do nagrade oz. priznanja za rejo so namreč upravičeni vsirejci cikastega goveda. Vsi rejci, ki so se kdajkoli odločili za rejo teedine slovenske avtohtone pasme govedi imajo zaslugo za ohra-njanje tega dragocenega genetskega materiala, ki je pomembnovpeto v mozaik oblikovanja slovenske identitete. No, kakorkoli že,priznanja žal vseeno nismo mogli zagotoviti vsem rejcem, zato jebilo potrebno za njihovo določitev uporabiti sistem »ozkega grla«.Pri odločanju komu podeliti priznanja smo menili, da bo še naj-bolj pravično, če se priznanja razdelijo med izvorne rejce cikaste-ga goveda. Tako je na občnem zboru društva po pozdravnem go-voru in imenovanju organov društva sledila druga točka dnevne-ga reda: »Podelitev priznanj izvornim rejcem cikastega goveda«. Priz-nanja, ki so bila oblikovana in pripravljena na Odd. za zootehnikoBiotehniške fakultete, je posameznim izvornim rejcem podelil vod-ja Sektorja za zootehniko z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano, g.Viktor Krek. Ob prihodu vsakega rejca na oder, kjermu je bilo izročeno priznanje, je potekala njegova kratka predstavi-tev, obogatena s slikovnim gradivom. Posamezna predstavitev je tudinepoznavalce prepričala, da gre ravno tem ljudem v največji merizasluga in zahvala za ohranitev avtohtonega tipa cikastega gove-da. Priznanja so bila razdeljena 8- izvornim rejcem z območnegaKGZ Kranj, 5-im izvornim rejcem z območnega KGZ Ljubljana in ene-mu izvornemu rejcu z območnega KGZ Novo mesto. V nadaljeva-nju sledijo njihove kratke predstavitve, ki so jih pripravili rejci s po-sameznih območij v Sloveniji.

Cikasti zvonček6

Izvorni rejci iz Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Izvorni rejci iz

PRIZNANJE ZA OHRANITEV PASMECIKASTO GOVEDO

KmetijaKOROŠEC,p.d. BajderKorošec JakobKOPRIVNIK V BOHINJU

Korošec Jakob, po domače Bajdrov Jaka, seje rodil leta 1929 v idilični vasici Koprivnikv Bohinju. Že od malih nog sta z očetomplanšarila na planini Goreljek. Leta 1962 semu je pridružila žena Anica.Zmerom so redili cikasto govedo. Z obvez-nim umetnim osemenjevanjem pa se je čre-da skoraj izrodila, tako da je ostalo samoše nekaj pravih živali te pasme. Trenutno re-dijo 24 glav govedi, od tega 13 krav. Dopred leti so oddajali mleko v mlekarno, ka-tera je propadla in pustila po bohinjskemvelike posledice. Razmere so se slabšale,pogoji za kmetovanje pa zaostrovali, zatosta bila Jaka in Anica prisiljena preusmeritirejo krav molznic v krave dojilje. Zato v zad-njem času kupujeta teleta za nadaljnjo rejo.Ponos Bajdrove domačije je krava Mavra, kije potrjena bikovska mati, uvrščena v elitnirazred. V čredi imajo kar tri njene potom-ke. Na prvi državni razstavi v Cerknem jeprejela zvonec za tretje mesto v skupini sta-rejših krav. Ljubitelji bohinjske cike pravijo,da je Mavra »kraljica pokljuške planote«.V poletnem času se čreda pase po obron-kih Pokljuke, kar je bila stalnica že od nek-daj. Paša v poletnem času po gozdnati pl-anoti Pokljuke pomeni pravo osvežitev. Alije ta s stališča varstva narave neprimerna?

Ne preveč oddaljeni časi iz preteklosti vsepovedo. Toda zadnjih nekaj let gozdarskainšpekcija preganja planšarje, ki prosto pa-sejo po gozdnati planoti. Skoraj zagotovobodo s tem zatrli vso planšarijo na Poklju-ki.Jaka in Anica sta vse življenje predana kme-tiji in živini. Obdelane kmečke roke pričajoo velikem naporu, ki ga vlagata v obstoj innapredek Bajdrove kmetije. Kljub letom ševedno obdelujeta 7 ha veliko kmetijo, če-prav brez mlade pomoči ne gre več.

Stanka Arh


KmetijaMLAKAR,p.d. MlakarMlakar IvanaBOHINJSKA ČEŠNJICA

Mlakarjeva domačija se nahaja v strnjenivasi Češnjica v zgornji bohinjski dolini. Vdružini je bilo trinajst otrok. V tistih časihje bilo življenje težko, toda pristno in vese-lo. Kmetija je bila vseskozi usmerjena v rejocikastega goveda s poudarkom na plan-šarstvu. K tej dejavnosti so bili predanipredvsem Cilka, v pomoč pa pokojni bratNiko in sestra Ivana. Cilka Mlakar je že odleta 1969 glavna majerica, prva leta samona planini Zajamniki, približno dvajset letpa tudi na planini Krstenica, kjer je poma-gala prejšnjemu majerju Martinu Hribarju.Na Krstenici je v času pašne sezone na po-čitnicah veliko otrok, ki pomagajo pri mol-ži, predelavi mleka in drugih opravilih. Takopreživljanje počitnic ima tudi veliko vzgoj-no nalogo. Po končani paši na Krstenici seživina vrne v dolino, medtem ko Mlakarje-vi svojo odženejo na planino Zajamniki.Tudi naj tej planini Cilka nadaljuje s prede-

Bajdrov stan na Goreljeku

Krava MAVRA SI 1292105

Jakob Korošec z ženo Anico

Planina Zajamniki

Cikasti zvonček6

Cikasti zvonček7

območja GORENJSKE območja GORENJSKE

lavo mleka v sir, skuto, mohant in maslo.Pri delu ji pomaga sestra Ivana in do predletom dni še brat Niko, ki je pustil sledovesvojega dela tudi zadnje ure življenja. Pou-dariti je potrebno, da ima Cilka ogromno

zaslug pri ohranjanju planšars-tva na bohinjskem, za kar jeprejela »Častni znak ObčineBohinj«.Mlakarjevi redijo okoli desetglav goveje živine. Včasih sobile same cike, potem pa soprišli časi načrtnega iztrebljanjapasme. Kmalu so se pokazaleslabe strani zamenjave cikastepasme v lisasto, predvsem vodpornosti in plodnosti. S čr-nim pripustom je bilo močohraniti še kakšno ciko po Bo-hinju. Na ta način izhaja praviz črede Mlakarjevih trenutnonajstarejša cika na slovenskemin sicer krava Detova, ki počasikoraka proti dvajsetemu letu.Na prvi državni razstavi v Cerk-nem je prejela zvonec za naj-lepšo kravo v svoji skupini.

Za prejeto priznanje, prisrčne

čestitke.

Marjana Hribar


KmetijaNOČ,p.d. NočNoč AlojzijJAVORNIŠKI ROVT NAD JESENICAMI

Domačija pri Noču v Javorniškem rovtu, nakateri gospodarita Alojz in Mira, leži nanadmorski višini 1000 m in je tipična gor-ska kmetija. Alojz je upokojenec ŽelezarneJesenice, žena Mira pa ves čas pridno gos-podinji doma na kmetiji. Površina kmetijeje 26 ha, od tega je 14 ha travnikov in pa-šnikov, ostalo pa je gozd. Trenutno imajosedem krav cikaste pasme, od tega sta 2 bi-kovski materi: Mavra in Cika. Iz njihove čre-de sta bili kupljeni še dve bikovski materi,kar pomeni, da je ve-liko rejcev prav tu do-bilo osnovo za svojočredo. Za potrebenaravnega pripustasta bila odbrana ple-menska bika Taster inPlamen. Avtohtonačreda se je ohranilapo zaslugi naravnegapripusta, ki je priso-ten še dandanes.Krave cikaste pasmeje na kmetiji redil ženjegov oče, eno cikopa je na kmetijo pri-peljala žena Mira zadoto od njenegadoma.Alojz in Mira gospo-darita vsestransko.Redita še ovce, koko-ši, kunce in dva žlaht-na konja. Čepravkmetija leži že visoko,na njivah še vednosadita krompir in pri-delata ostalo zelenja-vo za domačo upora-bo. Imata izdelan čutza naravo, zato ima-jo naravne zakonito-sti v njunem življenjuposebno mesto. Izdelavnosti in pre-prostosti vedno vliva-ta optimizem.

Alojz je ustanovni član Društva za ohranja-nje cikastega goveda v Sloveniji in aktivenčlan strokovne delovne skupine izmed iz-vornih rejcev.Poleg dela na svoji kmetiji, pa je Alojz večlet pasel živino iz sosednje vasi na planiniKočna. Rejci radi povedo, da je bil vestenpastir, ki dobro skrbi za živali in pozna vseskrite kotičke na bližnjih planinah.

Mira Žvan

Krava MAVRA SI 1534428

Bik PLAMEN 851960

Alojz Noč z ženo Miro,ob kravi ŠMARNA SI 62361893

Mlakarjevi na Zajamnikih,z leve: Niko, Ivana, vnučka David inŽiga, Cilka in Franc.

Krava DETOVA SI 2044279

7

Cikasti zvonček8

Izvorni rejci iz Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Izvorni rejci iz


KmetijaODAR,p.d. FerjanOdar LovrencijSTUDOR V BOHINJU

Kmetija Ferjan se nahaja v Studorju podmogočnim istoimenskim hribom. Delu nakmetiji sta že vseskozi predana gospodarVoranc, ki bo dopolni 73 let, in njegova trileta mlajša žena Minka, ki je prišla pod Stu-dor iz Podjelja. Že v trpki mladosti sta bilapastirja, Voranc na planini Ovčarija, Min-ka pa na planini Zajavornik in na Velem po-lju. Do leta 1970 so bile v hlevu samo cike,ki so prinašale skromni zaslužek, pa vendardovolj za preživetje. Dolga leta so imeli včredi plemenskega bika. Začelo se je pre-tapljanje v lisasto pasmo, tako, da imamodanes le še v manjši meri odtenek tistih pra-

vih bohinjskih cik. Na 5 ha lastne zemlje innekaj v najemu, redijo sedem krav molznic.Iz njihove črede je bila odbrana bikovskamati Cika, ki je bila predstavljena na drugistrokovni delavnici v Srednji vasi leta 2003.Ferjanova Minka nadaljuje domačo tradici-jo planšarstva. Čeprav so ji leta in težko živ-ljenje na kmetiji upognila hrbet, je v svojemhlevu ohranila bohinjske cike in se letos znjimi že dvaindvajseto leto odpravila ma-jarit na planino Laz na višini 1560 m nad-morske višine. Z vsem spoštovanjem lahkotrdimo, da je Minka klena bohinjska maje-

rica, pastirica in odličnaizdelovalka mlečnih do-brot. Izdeluje sire, sku-to, kislo mleko in maslo,in vse to ponudi pohod-nikom po bohinjskihplaninah. Kvaliteto nje-nih izdelkov potrjujejomnoga priznanja, ki jihje prejela na mednarod-nem Kmetijsko živil-skem sejmu v GornjiRadgoni in na razstaviDobrote slovenskihkmetij leta 1997 na Ptu-ju. Dobila je znak kako-vosti za sirarsko albu-minsko skuto, ki je nje-na specialiteta.Ferjanova kmetija nimanikogar, ki bi nadaljevaltradicijo planšarstva insirarstva. Minka otožnopove, da jo stisne prisrcu, kako propadajobohinjske planine.

Ferjanovim čestitamoza dobljeno priznanje injim želimo obilo zdrav-ja in veselja z njeno ži-vino.

Ludvika Šest

Minka Odar pri novem koritu na planiniLaz

Lovro Odar s kravo CIKA SI 1614560 na drugi strokovnidelavnici v Srednji vasi leta 2003

Visoko ležeča planina Laz


KmetijaSMUKAVEC,p.d. ZgornjiKrucmanSmukavec IztokPODJELJE V BOHINJU

V objemu Pokljuke in bohinjskih planin le-ži na nadmorski višini 900 m vas Podjelje shribovito lego nad zgornjo bohinjsko doli-no. Kmetija Krucman je velika 14 ha, odtega je travnikov in pašnikov 9 ha. Vsesko-

Krava CIKA SI 1614325 na Velem Polju

Bik SATURN 851820

Cikasti zvonček8

Cikasti zvonček9

območja GORENJSKE območja GORENJSKE

zi je usmerjena v govedorejo s tradicijoplanšarstva. Po prvi svetovni vojni ima kme-tija že četrtega gospodarja. Po Florjanu jeprevzel kmetijo Tone Smukavec. Po njego-vi smrti leta 1977 je kmetija prešla v roke

njegovi ženi Minki, ki pa jo je pri-pustila Iztoku. Vsi našeti imajo za-sluge za obstoj domačije in ohra-nitev bohinjskega cikastega gove-da do današnjih dni. Vseskozi jeplanšarstvo na planini Velo poljenjihova spremljevalka, kjer Iztokovoče Franc že dolga leta majari in iz-deluje sir, skuto, kislo mleko in dru-ge izdelke.Krucmanova kmetija redi cikastogovedo že od nekdaj. Vse živali sodoma vzrejene, kar pomeni, da jihniso nikoli kupovali. Tudi v časihzamenjave pasme, so jo ohranjaliz biki v naravnem pripustu. Trenut-no redijo 7 krav cikaste pasme innekaj plemenskih telic. V čredi jepotrjena bikovska mati Cika, ki jeimela že 10 telet. Izmed njih stabila dva bika odbrana za pleme. BikSaturn je bil odbran za umetnoosemenjevanje, s katerim seme-nom se osemenjuje plemenice poširni Sloveniji.Iztok in njegov oče Franc sta s svo-jimi cikami sodelovala na mnogihrazstavah, med drugim na kravjembalu v Bohinju, na razstavi v Kra-nju in na Bledu, ter na drugi stro-kovni delavnici v Srednji vasi. Takoje kmetija prejela že dva zvonca inpriznanje Ministrstva za kmetijstvoza ohranitev pasme cikasto gove-do.Za ohranitev pasme se vsem rodo-vom Krucmanove domačije zahva-ljujemo in želimo še veliko uspehapri rejskem delu.

Marija Soklič

Pred domačo hišo v Podjelju,z leve: Gregorčkova Minka, gospodarIztok in Krucmanova Minka


KmetijaSMUKAVEC,p.d. SpodnjiKrucmanSmukavec JožefPODJELJE V BOHINJU

Kmetija Spodnji Krucman se nahaja na nad-morski višini 900 m. Velika je 30 ha. Odtega je 7 ha travinja, nekaj je v zaraščanju,ostalo je gozd. Vsa kmetija je na zelo str-mem terenu, tako da je veliko ročne koš-nje, zato je pridelovanje krme kar precej te-žavno.Trenutno je v hlevu 5 goved cikaste pasme,od tega tri dojilje in dva teleta. Krava Jele-na je priznana bikov-ska mati. Od nje iz-vira bik Mesec, ki jev naravnem pripustuna Primorskem. V le-tošnjem letu pa je bilvključen v alternativ-no vzreje še en poto-mec bikovske mate-re.Včasih je bilo na tejkmetiji do 20 glavgoved in še vozna ži-vina, bilo pa je tudiveč delovne sile. Kotdrugje po Bohinju,so bile včasih tudi vKrucmanovem hlevusame cike. Potem soprišli časi, ko cika poocenah nekaterihstrokovnjakov ni bilaveč produktivna ži-val. V tistem času jecika skoraj izginila,razen posameznihprimerov.Za ohranitev ci-kastega goveda inkmetije nasploh imanajveč zaslug gos-podar Jože, ki se jemoral že v rani mla-dosti spoprijeti s te-žavnim kmečkim de-lom, saj mu je vojnavihra vzela očeta.

Pri spravilu sena z Javornice

Bik MESEC 851955

Smukavec Jože s kravo JELENO SI1614335

Gospodar Jože je bil dolgo vrsto let vzorenpredsednik pašne skupnosti za Podjelje. Jo-že upa, da bi se cika z veliko zavzetostjo rej-cev, stroke in države, morda le ohranila.

Matej Smukavec

Cikasti zvonček9

Cikasti zvonček10

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano


KmetijaSOKLIČ,p.d. BeretavcSoklič Marija

PODJELJE V BOHINJU

V zgornjem Podjelju leži kmetija Beretavc,ki obsega 21 ha, od tega je 5 ha travnikovin pašnikov. Kmetiji je neumorno predanaMinka, ki je dopolnila 75 let, ki z vso vne-mo ohranja tudi govedo cikaste pasme. Odrane mladosti skrbi za živino pod prelepi-mi bohinjskimi gorami. Planšarstvo je bilastalnica skozi vse življenje in še danes. Za-četki segajo kot pastirica v Krmi in na Ve-lem polju. Od leta 1958 do današnjihdni je njena planina Konjska dolina ssvojim stanom, kjer nekaj mleka pre-dela v sir in skuto.V preteklosti je bilo pri Beretavčevihpo 10 krav čiste bohinjske pasme,med njimi pa vedno bik plemenjak.Na ta način so imeli sezonski pripustin seveda teleta vsako leto. Z oseme-njevanjem se je ta način podrl, le šekakšen bik »na črno« je stvar popra-vil. Na tak način se je ohranila še kak-šna primerna bohinjka tudi do danes.Med njih prav gotovo sodi krava Kos-tanja, ki ima status bikovske materein je stara toliko kot naša draga do-movina. Ta krava je dala bika Miška,ki je bil odbran za naravni pripust. IzBeretavčeve črede izhaja mnogo pra-vih cik po bohinjskem, kjer so rejcidobili osnovo za svoje črede.Beretavčeva Minka je klena bohinjskakmetica, ki trdno voljo za delo inskromnost, z veseljem pokaže tudidrugim. S svojimi živalmi je sodelo-vala na kravjem balu v Bohinju, narazstavi na Bledu leta 2000 ob kon-gresu ICAR, na strokovni delavnici vSrednji vasi leta 2003 in na prvi dr-žavni razstavi cikastega goveda vCerknem. Krava Kostanja je prejelazvonec za drugo mesto v svoji skupi-ni.Minka pravi, da jo zelo pritegne, kakoso ljudje včasih spoštovali planine. Topa zato, ker so imeli ljudje radi živi-no in naravo, ki jim je bilo kmetijstvoedina možnost za preživetje. Čepravje cikasto govedo manjša pasma, jihmoramo prav tako kot naše predni-ke upoštevati. Uspelo jih je obdržati

vse do danes, toda danes so časi zelo dru-gačni, zato bo potrebno na ciko še bolj pa-ziti, da se bo ohranila. Na koncu Minkadoda, da si želi, da bi nekaj utrinkov iz pla-nin ostalo tudi za naslednje rodove.

Minka Smukavec

Marija s kravo KOSTANJO SI 1613509 narazstavi v Cerknem leta 2005

Minka pred stanom v Konjski dolini

Kravi KOSTANJA SI 1613509 inJELENA SI 1847041 na razstavi na Bleduleta 2000


KmetijaŠEST,p.d. MežnarŠest AlbinSREDNJA VAS V BOHINJU

Ko sta se Albin in Ludvika pred 18 leti od-ločala za skupno pot sta se odločila, da bo-sta poletja preživljala kot planšarja na pla-nini Praprotnica. Vzgled so jima bili plan-šarji, ki so takrat v poletnem času pasli ži-vino in izdelovali sir in skuto na tej planini.Za osnovo jima je bilo manjše posestvo vSrednji vasi v Bohinju po domače pri Mež-narju, ki ga je Albin podedoval po sorod-

Kravi MURKA SI 1673480 inJAGODA SI 1772727

Krava MUZA SI E0746207, matibikovskih mater Murke in Jagode. Vospredju Polona in Katka Šest leta 1995.

Izvorni rejci iz območja GORIzvorni rejci iz območja GOR

Cikasti zvonček10

Cikasti zvonček11

nikih in v sklopu katerega je tudi planšarijana planini Praprotnica. Albin je bil takrat za-poslen na Kmetijski zadrugi Srednja vas nažagi, Ludvika pa v hotelu Jezero kot vodjakuhinje. Ko sta se odločala, kakšno kravobosta kupila sta vedela, da bo najbolj pra-va bohinjska cika, ki je vajena pogojev v tehplaninah, saj so Bohinjci dolga leta izbiraliživali, ki so bile skromne, vajene hoje po hri-

bovitem in skalnem terenu, po-leg tega pa so dajale dovolj mle-ka za izdelavo sira, moški potom-ci pa so imeli tudi zelo dobre last-nosti kot vprežne živali. V tistemčasu so bile cike v Bohinju že red-ke in kar nekaj časa sta potrebo-vala, da sta našla 9 let staro kra-vo z imenom Muza, ki jima jezvesto služila še 14 let. Od nje staodredila 13 telet in obe bikovskimateri Murko in Jagodo, ki jihimata sedaj in sta prav njeni po-tomki. Ko je prišlo do ustanovi-tve Društva za ohranjanje cika-stega goveda v Sloveniji in je bilopravljen pregled populacije kravcikaste pasme, so bile v njihovemhlevu izbrane kar tri bikovskematere. Vse skozi pozorno skrbi-ta za nakup v tipu primernegaplemenskega bika za naravni pri-pust. Iz njihove črede izhaja večplemenskih bikov, med njimi stabila bika Dule in Brin odbrana zaumetno osemenjevanje.Planšarstvo jima sedaj pomenivir preživetja in njihova čredašteje 14 odraslih živali in širi te-leta, ki so vse v cikastem tipu. Žeod ustanovitve dalje vestno so-delujeta v organih našega druš-tva. Ker je dela na planšariji veli-ko, poleg tega pa je potrebnopripraviti še krmo za zimo, jimapridno pomagata hčerki Polonain Katka, ki jima planšarija po-meni drugi dom.

Mira Žvan

Ludvika in Albin Šest pred hlevom naplanini Praprotnica

ENJSKEENJSKE Izvorni rejci iz območja KAMNIKAIzvorni rejci iz območja KAMNIKA


KmetijaBALANTIČ,p.d. BavančBalantič JožefaŽUPANJE NJIVE

Na kmetiji Bavančevih redijo šest krav cika-ste pasme. V čredi sta priznani dve bikov-ski materi Breza in Rdeška. Iz njihove čre-de je odbran bik Tom za potrebe umetne-ga osemenjevanja, trenutno pa je v narav-nem pripustu na najvišje ležeči planini Velopolje pod Triglavom. Ena izmed najlepšihkrav cikaste pasme v Sloveniji, bikovska

mati Roža, izhaja iz Bavančeve črede, njenzdajšnji lastnik pa je Franc Galin iz Kališ vČrni.Na kmetiji je do leta 1985 potekala repro-dukcija z naravnim pripustom, po tem letupa se je začelo umetno osemenjevati. Takose je tudi pri Bavančevih v večji meri ohra-nila cika v avtohtonem tipu.

Za ohranjanje pasme je najbolj za-služna lastnica Pepca, ki je v težkihrazmerah držala kmetijo pokonci zvso svojo delavnostjo in skromnost-jo. V veliko pomoč ji je bodoči prev-zemnik kmetije Janez Kemperl ml.,brat Franc in sestra Angela. Nasled-niku kmetije veliko pomagata očeJanez in mati Mari, ki že šestnajstoleto paseta čredo na Mali planini.Vsi omenjeni so ljubitelji in zago-vorniki slovenske cike. To pa zago-tavlja, da bo tudi v prihodnje osta-lo v hlevu govedo te pasme.

Anton Burja

Pepca Balantič

Krava BREZA SI 1450863

Na Mali planini,z leve: Franc Balantič, Mari Kemperl, Janez Kemperl ml. in Janez Kemperl st.

Cikasti zvonček11

Cikasti zvonček12

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Izvorni rejci iz Izvorni rejci iz


KmetijaDROLC,p.d. DrolcDrolc AntonČEŠNJICE V TUHINJSKI DOLINI

Drolčeva kmetija leži na 670 m nadmorskevišine v vasi Češnjice. Sklenjena vas z leposončno lego leži v Tuhinjski dolini pod Me-nino planino, kjer Drolčevi poleti pasejosvojo čredo. Imajo samostojen pašnik samoza svojo čredo.Na kmetiji redijo večje število govedi cika-ste pasme, skupno 18, od tega 10 krav. Izte črede izhajata dve bikovski materi Jago-da in Risa. Od krave Jagode je bil odbranprvi bik avtohtonega tipa Slap. Poleg tegasta bila za potrebe naravnega pripusta od-brana bika Mik in Miško. V svoji čredi ima-jo tudi bika v naravnem pripustu.Leta 1959 je bil rejski cilj počasi pretopiticiko v simentalsko pasmo. Drolčevi še ved-no hranijo odločbo Občinskega Ljudskegaodbora Kamnik, s katero prepovedujejo

Bik SLAP 151255

Krava JAGODA SI 1454370

Oče Anton in mama Jožefa

Anton Drolc

uporabo plemenskega bika cikaste pasmein zahtevajo takojšnjo kastracijo. Tej zah-tevi se niso uklonili in še naprej »na črno«pripuščali doma vzrejene bike. To je omog-očilo ohranitev govedi cikaste pasme dodanašnjih dni.

Odlok o kastraciji bika cikaste pasme iz leta 1959

12

Za ohranitev tako številne črede cikaste pasmeimata največ zaslug oče Anton in njegova ženaJožefa, oba žal že pokojna. Tradicijo sedaj nada-ljuje njun sin Anton in njegova naklonjenost slo-venski ciki daje upanje, da se bo tudi v prihod-nje ohranila na kmetiji.

Anton Burja

Cikasti zvonček13

območja KAMNIKAobmočja KAMNIKA


KmetijaKEMPERL,p.d. CesarKemperl FrancŽUPANJE NJIVE

Kmetija pri Cesarju leži v Županjih njivah nanadmorski višini 670 m. Oče Franc, žal žepokojni, in njegova žena Ivanka sta ves čassvojega gospodarjenja redila govedo cika-ste pasme. Na kmetiji je večja reja govedate pasme. Vse do leta 1985 so ohranjali na-ravni pripust, po tem letu pa se je posto-poma začelo umetno osemenjevanje ple-menic. Poleti tudi Cesarjevi pasejo svojočredo na Mali planini, kjer je skupna paša,

Franci Kemperl

zato ne smejo imeti plemenske-ga bika na planini. Tudi v temobdobju, ki ni oddaljeno, so se posluževa-li naravnega pripusta predvsem zaradi se-zonskega termina telitev. Prav dolgotrajnoohranjanje naravnega pripusta je pomaga-lo ohraniti cikasto govedo v prvobitnemtipu.Redijo po devet krav, ki v veliki meri spo-minjajo na avtohtoni tip cikaste pasme. V

njihovi čredi je bila odbrana bikovska matiGavtraža. Za naravni pripust sta bila odbra-na bika Ciko in Cmok.Kaže, da bo tudi v prihodnje cika ostala v nji-hovem hlevu, saj tudi sin Franci, novi nasled-nik kmetije, goji ljubezen do te pasme.

Anton Burja

Oče Franc in mama Ivanka pred stanom na Maliplanini

Bik CIKO 851962 Krava GAVTRAŽA SI 1895710

Cikasti zvonček13

Bik CMOK 851963

Člani Društva zaohranjanje

cikastega goveda vSloveniji se

zahvaljujemoizvornim rejcem za

ohranitev slovenskecike.

Cikasti zvonček14

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Izvorni rejci iz Izvorni rejci iz


KmetijaKUHAR,p.d. GornjiSlatenšekKuhar AndrejKLEMENČEVO

Kmetija Gornji Slatenšek leži ob gornjemtoku reke Bistričice v naročju planine Osre-dek. Poleti pasejo čredo na Veliki planini vokviru pašne skupnosti. Kuharjevi ne ohra-njajo samo cikasto govedo, temveč tudi tra-dicijo odgona živine na planino. Krave s te-leti ne pripeljejo na planino, temveč jo že-nejo peš krepkih 25 km. Odgon je v noč-nih urah, prihod pa v dopoldnevu, kar tra-ja približno 7 do 8 ur.V čredi imajo plemenskega bika. Med pa-šno sezono na Veliki planini je plemenjakdoma zaradi različnih pasem govedi v sku-pinski paši. Po končani paši, ko preostali rej-ci odženejo svoje živali v doli-no, Slatenškovi nadaljujejo spašo do zime. Takrat lahkolastnik pripelje na planino ple-menjaka v svojo čredo.Na tej kmetiji je največja rejacikastega goveda v Sloveniji.Njihovo čredo sestavlja 18krav cikaste pasme, vse so vavtohtonem tipu, med njimiso tri bikovske matere. KravaCika je na državni razstavi vCerknem dosegla drugo me-sto. Iz njihove črede sta bikaŠvajc in Mandelj odbrana za

potrebe umetnega osemenjevanja. Odbra-nih je bilo več bikcev za naravni pripust. Nakmetiji je ves čas potekala reprodukcija znaravnim pripustom.Andrej Kuhar je predsednik Društva za ohra-njanje cikastega goveda v Sloveniji, poleg tegatudi aktivno sodeluje v strokovni delovni sku-pini. Zasluga za ohranitev tako številne čredegre prav njemu in predvsem njegovemu bra-tu Antonu, ki že dolgo vrsto let pase kuharje-vo čredo na Veliki planini.

Anton Burja

Krava CIKA SI 1780399, mati bikov Švajc in Mandelj Anton Kuhar pred stanomna Veliki Planini

Čreda cik pred Kuharjevo domačijo v Slatni

Na Veliki planini,z leve: gospodar Andrej, brat Anton invnuk Gregor


KmetijaURH,p.d. JernejcUrh AndrejŽUPANJE NJIVE

Jernejčeva kmetija leži v Županjih njivah, vsotočju Kamniške Bistrice in Bistričice v hri-bovitem pobočju. Poleti so svojo čredo ved-no pasli na Mali planini. Alpski svet ni pre-

več radodaren, na take razmere pa se jenajbolje prilagodila cika, to je tudi bil raz-log, da se je na tej in ostalih kmetijah tegaobmočja ohranila.Zaradi pomanjkanja pastirjev pri Jernejče-vih prevladuje hlevska reja. Mleko domapredelujejo v sir in druge mlečne izdelke.Med izvornimi rejci ima umetno osemenje-vanje prav na njihovi kmetiji najdaljšo tra-

Jernejčev stan na Mali planini

Bik SMOKI 851957

Cikasti zvonček14

Cikasti zvonček15

območja KAMNIKAobmočja KAMNIKA

Andrej Urh

Naslednika Jernejčeve kmetije:Roman in Marta Poljanšek

Mama Ana

dicijo. Trenutno redijo tri krave cikaste pa-sme, ena od teh je bikovska mati Rdeška.Od te izhaja tudi bik Smoki, ki se uporab-lja za naravni pripust v Logarski dolini.

Največ zaslug za ohra-nitev cikaste pasmeimata mama Ana insin Andrej, oba žal po-kojna. Nova prevzem-nika kmetije sta An-drejeva sestra Martain njen mož Roman.Oba imata veselje doohranjanja cikastegagoveda, to pa zago-tavlja, da bo ta pasmav hlevu tudi ostala.

Anton Burja


KmetijaZUPANČIČZupančič MarjanLEDINA PRI SEVNICI

Kdor ne pozna Marjana, se vpraša, kako to,da je prištet med izvorne rejce cikastega go-veda v Sloveniji. Obrazložitev je nadvse za-nimiva, ki daje upanje, da ljubezen do pa-sme goveda lahko zraste tudi v okolju, kjerto govedo ni izvorno domače. Iskanje pr-vobitnega iz preteklosti je interesantno tudidandanes, posebno če je povezano s kul-turnim izročilom podeželja v naši domovi-ni. Korenine preteklosti dajo pouk današ-njemu času, ki kot narod išče svojo identi-teto. Takšno identiteto je iskal tudi Marjanže desetletja nazaj in čakal na trenutekohranjanja ogroženega cikastega goveda vslovenskem prostoru. Ko smo Slovenci iznaroda naredili državo, je prišlo na obzor-je tudi naše kulturno izročilo, kamor uvrš-čamo tudi slovensko ciko.Marjanu je bila cika všeč že iz časov, ko sije v učnih klopeh nabiral znanje. Pogostoomeni, da so ga pasme domačih živali naj-bolj zanimale. Prvo soočenje s cikasto pa-smo seže v leto 1977, ko je pohajkoval pobohinjskih gorah med »Hudičevim mo-stom« in planino Uskovnica. Cika se mu jeprirasla k srcu in začel iskati primerne živa-

Izvorni rejec iz območja SEVNICEIzvorni rejec iz območja SEVNICE

li po Bohinjskem kotu, nato po Kamniškemin nazadnje še v Trenti. Prvo kravo z ime-nom Murka je kupil v Podjelju, ki je bila sta-ra čez 15 let. Imena lastnika se ne spomi-nja. Krava je bila težka pod 300 kg, izred-no nežne konstitucije, srednje temne pig-mentacije, s komaj zaznavno belo liso nakorenu repa in pod trebuhom. Dala je šesttelet z bikom kupljenim prav tako nekje nadBohinjem. Predzadnja telitev je bila telička,ki je ostala v reji, in zadnja telitev je bil bi-kec, ki je dal kasneje s kravo Pisana iz Ba-lantičevega hleva iz Županjih njiv plemen-

Marjan z ženo Darjo in sinova Tilen inLuka (v naročju)

Krava ROŽA SI 2101294

15

Cikasti zvonček16

skega bika Jablan. Tega bika v tistem času ni mogel licencirati,ker razmere do obuditve pasme še niso dozorele. Iz hleva Balan-tičevih je par let kasneje kupil še eno kravo in te so skupaj s po-tomko Murke predstavljale osnovo njegove reje. Po pripovedo-vanju Marjana, je bilo tipično za krave Balantičevih, ki naj bi bilepripeljane prav iz Bohinja, presenetljiva podobnost z Murko.Skupna značilnost teh krav je bil nekoliko višje nasajen rep. V rejije poleg bika Jablana in njegovega očeta plemenil še bik kupljeniz hleva Drolčevih iz Češnjic v Tuhinjski dolini; prav tako poto-mec krave, ki je bila po pripovedovanju gospodinje pripeljana izBohinja. Vmes je bilo tudi nekaj osemenitev z bikom Fant in Solo.Tako se je ob prodaji razširila reja še na nekaj okoliških kmetovin oblikoval se je majhen otok cikastega goveda na Sevniškem.

Marjan pravi, da cike v njegovi čredi v različni meri izražajo last-nosti tistih prvih, ki so bile po zunanjosti bolj mlečnega kot kom-biniranega tipa. Kot dosežek v reji in prispevek k ohranjanju pa-sme predstavljajo štiri bikovske matere, vzrejene v njegovem hlevuod Pisane, Breze, Rože do Lipe, in plemenski bik Jablan, ki je očevseh štirih krav.V reji je vsa leta v 80% uporabljal t.i. črni pripust, ker se v tehčasih iz že znanih razlogov ni dalo licencirati plemenskih bikov.Edino merilo pri selekciji mu je predstavljala skladnost telesa, ti-pična majhna glava z velikimi izrazitimi očmi, nežno okostje inostala znamenja dobre mlečnosti. Manjši poudarek je namenjalbarvi pigmenta in razporejenosti belih lis, kar se odraža še na ne-katerih živalih sevniškega območja.

Marjan Zupančič je ustanovni član Društva za ohranjanje cika-stega goveda v Sloveniji, ki že od samega začetka aktivno sode-luje v organih društva. Kot strokovni tajnik je postavil temelje rej-skega cilja in rejskega programa za cikasto govedo. Poudariti jepotrebno, da Marjan živi s kmetijo in od nje, ki včasih reže tankerezine vsakdanjega kruha. Poleg cikastega goveda redi še skupi-no krav dojilj mesnih pasem. Pri delu mu pomagajo predvsemžena Darja in dva nadebudna sinova.

Nedvoumno je Marjan začetnik ohranjanja cikastega goveda naslovenskem, ki je postavil smernice rejskega dela. Za velik pris-pevek se mu rejci zahvaljujemo in želimo uspeh pri rejskem delu.Za prejeto priznanje pa iskrene čestitke.

Rafko Rokavec

Bik JABLAN SI 1450845

Izvorni rejec iz območja SEVNICEIzvorni rejec iz območja SEVNICETRIGLAVSKI

NARODNI PARKDavorin Koren

Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slo-venski gori, ki leži skoraj v središču parka.Triglavski narodni park (TNP) leži na območju

severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp.

Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja pose-

ben naravovarstveni režim. Na območju parka pre-

vladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je zna-

čilno alpsko, vendar so zaradi vpliva sredozemskega

podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi

rastline iz tega območja. Park po površini meri

83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864

m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.

Triglavski narodni park je javni zavod, ki upravlja Triglavski na-rodni park, predvsem z njeno naravno in kulturno dediščino.

Dejavnosti zavoda se opravljajo v naslednjih organiza-cijskih oblikah:- Služba za načrtovanje, upravljanje in razvoj parka- Služba za posege v prostor- Znanstveno raziskovalna služba- Služba za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja- Služba za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo- Služba za odnose z javnostmi, informiranje in založništvo- Naravovarstvena nadzorna služba- Služba za varstvo in upravljanje prosto živečih živali- Oddelek za administrativne in splošne zadeve

Služba za kmetijstvo, gozdarstvo in razvojpodeželjaDelo službe temelji na tesnem sodelovanju z lokalno skupnost-jo in organizacijami, ki predstavljajo podporno okolje za skla-

Davorin Koren

TRIGLAVSKI

NARODNI PARK

Cikasti zvonček17

den in trajnosten razvoj podeželja na vplivnem območju Tri-glavskega narodnega parka. Prednostne naloge so svetovanjein pomoč lokalnemu prebivalstvu na področju kmetijstva inrazvoja podeželja ter priprava in izvajanje razvojnih programovna lokalni, regionalni in mednarodni ravni.

Triglavski narodni park - razvojnapriložnost podeželjaVključevanje zahtev in potreb naravovarstva, družba praviloma pre-poznava kot pomembno potrebo in pomemben del družbenegarazvoja, po drugi strani pa je to konfliktno področje, saj iz izku-šenj ocenjujemo, da je dejanska vključitev naravovarstvenih zah-tev v razvojne programe praviloma težavna. Ideja vključevanja na-ravovarstva v razvojne programe je pogosto obremenjena s slabi-mi izkušnjami iz preteklosti, nepopolnimi in poznimi informacija-mi o naravovarstvenih ukrepih in njihovih ciljih. Razen tega so efekti

Foto

: Sta

ne K

lem

enc

naravovarstvenih ukrepov znotraj razvojnih programov težko mer-ljivi, o njihovih pozitivnih efektih se praviloma dvomi, ali se jih pri-piše drugim faktorjem.

Podeželje Triglavskega narodnega parka se sooča s podobnimi raz-vojnimi problemi kot vse slovensko podeželje. Te probleme sku-šamo do neke mere reševati z različnimi regionalnimi razvojnimiprojekti, ki jih podpira država. Za TNP pa je pomembno, da po-skrbimo za rešitve, ki bodo hkrati sprejemljive tudi za uresničeva-nje ciljev varovanja narave.

Na območju TNP je kmetijstvo eden pomembnejših virov dohod-ka prebivalstva. Z nekaterimi programi uvedenimi v zadnjih letih -zlasti uvedba primernih subvencij za območja manj primerna zakmetovanje (LFA) ter kmetijsko okoljski programi ob hkratni na-črtni podpori planinskemu pašništvu ter razvoju sirarske dejavno-sti, je bil dosežen določen napredek ali bolje stabilizacija te pano-ge. Vendar se zmanjševanje staleža živine in opuščanja rabe tistihpovršin, ki so težja za obdelavo, nadaljuje. S tem izgubljamo kul-turno krajino, prizadeta pa je tudi agro-biodiverziteta.

Nadaljnji problem je zagotavljanje delovnih mest na območju TNPzlasti v tistih delih, ki so oddaljeni od turističnih središč, predvsemv visokogorskih vaseh. Tu bi z primernim programom razvoja de-lovnih mest s povezovanjem kmetijstva, turizma in varstva naravelahko bistveno pripomogli k izboljšanju ekonomskega položajaprebivalstva in zlasti zaustavili izseljevanje.

Povezovanje in reševanje problemov naravovarstva in ohranjanjakulturne krajine se torej deloma steka tudi v reševanju problemakmetijstva in delovnih mest na podeželju. Zato je potrebno po-skrbeti za boljše razumevanje soodvisnosti ohranjanja kulturne kra-jine ter kmetovanjem tako s strani lokalnega prebivalstva in kme-tov kot tudi s strani širše javnosti.

Izhodišča razvoja podeželja na širšemvplivnem območju TNP• uspešno varovanje narave je možno le, če so naravovarstveni

ukrepi primerno integrirani v proces razvoja podeželja;• zaželen endogen, integralen razvoj ima za vodilo vključevanje,

povezovanje in izrabo predvsem regionalnih potencialov inizhaja iz naravnih (ekoloških) danosti, ob upoštevanju socio-kulturne in gospodarske raznolikosti prostora;

• na podeželju se morajo uveljaviti novi pristopi, ki jih prinašaevropska kmetijska politika. Ta vse bolj poudarja celovit pristopk razvoju podeželja in preusmerja finančna sredstva iz proizvod-no naravnanih plačil v plačila ukrepov z okolje varstveno in na-ravovarstveno vsebino;

• primarna kmetijska in gozdarska proizvodnja morata biti pod-prta z ustreznim razvojem dopolnilnih dejavnosti tako, da je

Območje Triglavskega narodnega parka

Krava MIŠA SI 1731336 na planini ZAPRIKRAJ v Posočju.Rejec: Emil Skočir iz Drežnice(foto: Davorin Koren)

Cikasti zvonček18

kmetijam zagotovljena primerna ekonomska osnova za na-daljnji obstoj in razvoj;

• pri razvoju kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavno-stih na kmetijah v TNP imajo prednost ekološke metodegospodarjenja;

• kakovost kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev je osnovaza uspešno trženje na lokalnih in drugih trgih ter uspešnepovezave med kmetijstvom in turizmom.

Eden izmed pomembnih ciljev dela vjavnem zavodu Triglavski narodni parkje tudi ohranjati avtohtone pasmedomačih živaliTNP predstavlja izvorno območje za kar tri slovenske avtoh-tone pasme in sicer: cikasto govedo, bovška ovca in drežniš-ka koza.Na območju TNP imajo avtohtone pasme domačih živali velikpomen predvsem zaradi svojih genetskih lastnosti. Predstav-ljajo namreč »banko« nekaterih, za rejo pomembnih, a pri vi-soko selekcioniranih pasmah že domala izginulih lastnosti.Zaradi svoje prilagojenosti so te pasme praviloma najbolj pri-merne za svoje okolje in s tem najboljši ohranjevalec kulturnekrajine in so istočasno živ dokaz dolgotrajnega in uspešnegarejskega dela več generacij rejcev določenega območja in s temvelika kulturno – etnološka dragocenost.

Drežnica,v ozadju krnsko pogorje

Telica MUZA SI 12834387, potomka bika SLAP-a,na Pokljuki leta 2005.Rejec: Albin Šešt iz Srednje vasi v Bohinju. fo

to: P

lani

nska

kar

ta, P

lani

nska

zve

za S

love

nije

Cikasti zvonček18

Cikasti zvonček19

UVODV zadnjih letih vse pogosteje slišimo ali beremo pojme: biotska raz-novrstnost, biodiverziteta ali raznolikost (pestrost) življenja na zem-lji. Z vsemi zgoraj naštetimi izrazi označujemo raznovrstnost vsehoblik življenja na Zemlji. Preprosto gre za število različnih vrst or-ganizmov (rastlin, živali, gliv, bakterij), ki poseljujejo določen pro-stor in raznolikost ekosistemov nekega območja. Leta 1992 je bilapodpisana Konvencija o biološki raznovrstnosti, kjer so zapisananačela ohranjanja različnosti vseh vrst življenja. Posebej so v temdokumentu zapisane »udomačene ali gojene vrste«, ki pomenijovrste, na katerih evolucijski proces je vplival človek, da bi zadovo-ljil svoje potrebe. Sem štejemo tudi številne pasme domačih živa-li, ki so svoje lastnosti razvile v okolju, kjer so nastale.

Osnovni biološki kapital, potreben za razvoj živinoreje, so pasme si-cer maloštevilnih udomačenih živalskih vrst. Več kot 90% živalskeprireje izvira samo od 14 vrst in od tega samo 9 vrst redijo po vsemsvetu. Vrednost velike večine teh živalskih genskih virov je slabo poz-nana. Ocene kažejo, da je v rejo vključenih še 4000 pasem domačihživali. Samo za 400 pasem (10 %) pa se izvajajo rejski programi, ve-činoma v razvitih državah. Te pasme so ekonomsko bolj zanimive inpogosto z njimi nadomestijo manj produktivne lokalne pasme ali jihpretopijo. Po vsem svetu se je razvoj v zadnjih desetletjih prejšnjegastoletja osredotočil na rejo maloštevilnih pasem, pogosto brez upo-števanja njihovih naravnih sposobnosti za preživetje, razmnoževa-nje in rejo, prilagojeno krajevnim razmeram. S takšnim načinom rejeizgubljamo gensko raznovrstnost domačih živali in prednosti lokal-no prilagojenih pasem. FAO je v letu 2000 sporočil, da vsak tedenizumreta dve pasmi domačih živali, zaradi česar izgubljamo drago-ceno biotsko raznovrstnost in da smo v zadnjih 100 letih izgubili okoli1000 pasem domačih živali ter da tretjina pasem domačih živali izu-mira, številne pa so tik pred izumrtjem.

Za kmetijske namene je v Sloveniji pomembnih 49 pasem doma-čih živali. Od tega jih je 29 lokalno prilagojenih (avtohtone in tra-dicionalne), 20 pa je tujerodnih pasem. Med lokalno prilagojeni-mi pasmami je 15 ogroženih, 12 razširjenih; od tujerodnih pa jerazširjenih 8 pasem. Število drugih pasem, ki jih redimo v manj-šem obsegu, je 12. V zadnjih desetletjih je zaradi velike intenziv-nosti prireje pri govedu, prašičih in perutnini naraščal pomen tu-jerodnih pasem. Za prirejo hrane in kmetijstvo so pri drobnici inkonjih najpomembnejše avtohtone in tradicionalne pasme. Tre-nutno narašča pomen lokalno prilagojenih pasem pri govedu, ne-koliko manj pa tudi pri prašičih in perutnini.

ZAKON O ŽIVINOREJI (Ur.l. RS 18/2002)V zakonu o živinoreji smo ohranjanju biotske raznovrstnosti v ži-vinoreji namenili posebno pozornost in zakonska določila zapisa-li v 6. poglavju, ki smo ga poimenovali: OHRANJANJE GENETSKEVARIABILNOSTI IN GENETSKE REZERVE DOMAČIH ŽIVALI.

Po posameznih členih je prepisano:

Ohranjanje genetske variabilnosti (66. člen) - določeno je, da Re-publika Slovenija zagotavlja in vzdržuje genetske rezerve za posa-mezne vrste, pasme in linije domačih živali v obliki minimalnegaštevila domačih živali, doz živalskega semena, jajčnih celic ali za-rodkov. Obseg genetskih rezerv ter način in postopek zagotavlja-nja in vzdrževanja le-teh predpiše minister.

PRAVILNIK O OHRANJANJU BIOTSKERAZNOVRSTNOSTI V ŽIVINOREJIProf. dr. Šalehar Andrej, zaslužni profesor

Rejski programi morajo zaradi ohranjanja pasem in linij, ter zago-tavljanja zadostne prireje živalskih proizvodov, zagotavljati genet-sko variabilnost domačih živali. Sredstva za te namene se zagoto-vijo iz proračuna Republike Slovenije.

Biotska raznovrstnost v živinoreji (67. člen) - določa, da biotskoraznovrstnost v živinoreji predstavljajo vse pasme domačih živaliv Republiki Sloveniji, varstvo le-te pa se izvaja kot javna služba na-log genske banke v živinoreji v skladu s programom, ki ga za ob-dobje sedmih let sprejme minister.

Avtohtone pasme (68. člen) - določa, da so avtohtone pasme do-mačih živali pod posebnim varstvom države in so te po vrstah na-vedene. Poleg teh navedenih avtohtonih pasem domačih živali, sekot avtohtone pasme štejejo tudi tiste pasme domačih živali, ki jihprizna minister z odločbo na podlagi vloge priznane organizaci-je. Republika Slovenija v skladu z ratificiranimi mednarodnimi po-godbami in sporazumi ime in avtohtono pasmo mednarodno za-varuje. Ministrstvo vodi register avtohtonih pasem, katerega vse-bino in način vodenja predpiše minister, ki predpiše tudi natanč-nejše pogoje glede reje in prometa z avtohtonimi pasmami do-mačih živali.

Spremljanje in analiziranje biotske raznovrstnosti v živinoreji (69.člen) - določa, da se monitoring t.j. sistematično spremljanje inanaliziranje stanja biotske raznovrstnosti, izvaja kot javna službanalog genske banke v živinoreji. Način izvajanja monitoringa biot-ske raznovrstnosti v živinoreji predpiše minister.

Posebno varstvo avtohtone pasme čebel Apis Mellifera carnica(70. člen) - navaja, da so zaradi varovanja obstoja Kranjske čebe-le na območju Republike Slovenije zaradi nenačrtnega razmnože-vanja čebel prepovedani reja in paša drugih pasem čebel ter pro-met s čebelami in plemenskim materialom drugih pasem čebel.Reja, paša, premiki in promet s čebelami in drugim čebeljim ple-menskim materialom Kranjske čebele so dovoljeni le v skladu spredpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo čebel ter pod pogoji iz tegazakona. Minister predpiše natančnejše pogoje glede reje, paše, pre-mikov in prometa s čebelami in drugim čebeljim plemenskim ma-terialom Kranjske čebele.

PRAVILNIK O OHRANJANJU BIOTSKERAZNOVRSTNOSTI V ŽIVINOREJI(Ur.l. RS 90/2004)Določa osnovna pravila ohranjanja kmetijskih živalskih genskih vi-rov v Sloveniji.Po poglavjih, skupaj s poglavjem Končne določbe jih je osem, jepo posameznih členih določeno:

SPLOŠNE DOLOČBE (1. in 2. člen)V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, opisovanje, zbi-ranje in rabo genskih virov v kmetijstvu in o razveljavitvi Uredbe(ES) št. 1467/94 (UL L št. 162 z dne 30. 4. 2004, str. 18) pravilnikureja način sistematičnega spremljanja in analiziranja stanja biot-ske raznovrstnosti kmetijskih živalskih genskih virov, način izvaja-nja monitoringa in mednarodnega sodelovanja na področju ohra-njanja biotske raznovrstnosti v živinoreji ter pogoje za ustanavlja-

Cikasti zvonček19

Cikasti zvonček20

nje in delovanje genskih bank in naloge genskih bank v živinorejiza ohranjanje pasem domačih živali izven okolja, v katerem so na-stale (v nadaljnjem besedilu: ohranjanje ex situ) oziroma v okolju,kjer so nastale (v nadaljnjem besedilu: ohranjanje in situ).”Pravilnik ureja tudi vsebino in način vodenja registra stanja pa-sem, postopke za izračunavanje stopnje ogroženosti in stanja rabepasem, način izvajanja programa ohranjanja biotske raznovrstnostiv živinoreji, ki se nanaša na vzgojo in usposabljanje ter na ozaveš-čanje javnosti, spremljanje in izračunavanje genetske variabilno-sti, postopek zagotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv na pod-lagi zootehniške in molekularno genetske karakterizacije pasemin linij domačih živali, spremljanje in izračunavanje stopnje inbri-dinga in stopnje sorodstva, postopke izračunavanja, določanja, za-gotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv po vrstah plemenske-ga materiala, natančnejše pogoje za priznavanje in preverjanje no-vih pasem in linij domačih živali in za promet s plemenskim mate-rialom avtohtonih pasem domačih živali, pogoje in način za ohra-njanje in rejo slovenskih avtohtonih pasem ter način zagotavlja-nja sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in genetskih re-zerv v živinoreji.Pojasnjenih je 36 strokovnih pojmov.

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V ŽIVINOREJI(3. – 14. člen)Biotska raznovrstnost v živinoreji je osnova za prirejo hrane žival-skega porekla ter ohranjanje krajinske raznovrstnosti, vir dohod-kov za preživljanje na kmetijah in del naravne ter kulturne dediš-čine. Predpisano je, da ministrstvo (MKGP) redno in stalno spremljastanje biotske raznovrstnosti v živinoreji. V ta namen je vpeljan Re-gister pasem z zootehniško oceno, ki ga izpolnjujejo vsako leto vmesecu decembru.

Na podlagi podatkov v registru je za vsako pasmo enkrat letnoocenjena stopnja ogroženosti. Za ocenjevanje se uporablja števi-lo čistopasemskih plemenic, vpisanih v rodovniško knjigo. Za vsa-ko pasmo je enkrat letno na podlagi podatkov o deležu genov po-samezne pasme v celotni populaciji določene vrste v Republiki Slo-veniji ocenjena stopnja rabe pasme.

Na osnovi sprejetih in potrjenih rejskih programov, uradnih stra-tegij in programov svetovnih organizacij, EU in Slovenije je trebaizdelati kratkoročni in dolgoročni programa varstva biotske raz-novrstnosti v živinoreji. Na osnovi sprejetega programa so vpelja-ni sprotni rejski ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti v živi-noreji.

Za spremljanje biotske raznovrstnosti v živinoreji je potrebno vzpo-staviti v Republiki Sloveniji enoten informacijski sistem, ki je znans-tveno primerljiv s podobnimi informacijskimi sistemi v svetu ter jeprilagojen za potrebe v Republiki Sloveniji. Predpisano je sodelo-vanje na področju mednarodnih zbirk in baz podatkov in zah-tevano, da so podatki, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, pra-vilni in ažurni. V programu mora biti skladno s predpisi oprede-ljeno, kako se na srednjih kmetijskih šolah, kmetijskih višjih in vi-sokih šolah, kmetijskih fakultetah in oddelkih biotehniške fakultetena dodiplomski in podiplomski stopnji izvajajo vzgoja, izobraže-vanje in usposabljanje o biotski raznovrstnosti v živinoreji v oblikiposebnega predmeta ali neposredno v predmetih na področju ži-vinoreje. Zaradi ozaveščanja in obveščanja javnosti je predpisanoletno objavljanje podatkov o pomenu in stanju ohranjanja biot-ske raznovrstnosti v živinoreji. Predpisano je tudi sodelovanje napodročju biotske raznovrstnosti v živinoreji z mednarodnimi or-ganizacijami ter z drugimi državami članicami EU in na ravni Evrop-ske unije.

GENETSKA VARIABILNOST (15. – 23. člen)Genetska variabilnost pasme je zadostna, kadar je v populaciji to-likšno število živali, da je omogočeno izvajati parjenja živali, ki nisov sorodu. Pri kvantitativnih lastnostih in značilnostih je izračuna-

vanje genetske variance po preizkušenih matematično znanstve-nih metodah na podatkih iz preizkusov. Pri izračunu pa upoštevaporeklo, stopnjo inbridinga in molekularne informacije. Osnovaza izračunavanje stopnje inbridinga in stopnje sorodstva je pore-klo do osnovne populacije. Za preverjanje porekla plemenskih ži-vali je potrebno uporabljati mednarodno primerljive in uveljavlje-ne biokemijske in molekularno biološke metode, pri katerih je po-trebno upoštevati specifične zahteve posameznih populacij, če sotovrstne informacije na voljo.

V vsaki generaciji mora biti najmanj toliko plemenskih živali, da jeefektivna velikost populacije vsaj 50. Rezerve semena plemenja-kov, ki pomenijo zagotavljanje razmnoževanja in oplojevanja ple-menic v času izrednih razmer, so sestavni del genetskih rezerv inmorajo po posamezni pasmi pokrivati potrebe za osemenitev naj-manj dveh generacij plemenic. Genetski material se lahko ohra-nja v različnih oblikah: živali, seme, oocite, embriji, telesne (somat-ske) celice ali DNK (dezoksiribonukleinska kislina). Prednost imajov praksi že uveljavljene metode ohranjanja. Za genetske rezervese mora zagotoviti najmanj 25 plemenjakov in 50 plemenic, ki nisov sorodu. Genetske rezerve živalskih genskih virov, pomembnih zakmetijstvo je treba stalno spremljati in nadzorovati.

V programu morata biti posebej opredeljena sistem in plan parje-nja, ki omogočata ohranitev proizvodnih in drugih pasemskih zna-čilnosti, vzdrževanje minimalne spremembe stopnje inbridinga nageneracijo, vzdrževanje heterozigotnosti in ohranjanje genetskevariabilnosti znotraj pasme. Če je v ogroženo populacijo iz kate-rega koli razloga vnešen tuj genetski material in še obstajajo živa-li, ki izkazujejo značilnosti stare pasme, se določi izhodiščna sku-pina živali, ki se jo razmnoži. Iz razmnožene populacije se odbira-jo živali z značilnostmi stare pasme in izločajo živali z značilnost-mi tuje, vnešene populacije. Rejski programi za male populacijemorajo zagotoviti, da se pri malih populacijah v najkrajšem mož-nem času doseže minimalna efektivna velikost populacije 50 ple-menskih živali, in jo nato vzdrževati. Rejski programi za male po-pulacije morajo vsebovati načrt za zagotovitev in vzdrževanje us-trezne efektivne velikosti populacije in metode za preprečevanjeinbridinga in zastopanosti izvornih linij.

PRIZNAVANJE NOVIH PASEM IN LINIJDOMAČIH ŽIVALI (24. – 30. člen)Za priznavanje novih pasem in linij domačih živali je predpisano,kateri pogoji morajo biti izpolnjeni (proizvodne lastnosti, videz,geografska določitev in omejitev, prilagojenost, genetske razda-lje do drugih pasem in velikost populacije). Za preverjanje novihpasem in linij domačih živali je predpisano izvajanje preizkusov (pri-merjalna analiza telesnih mer, telesnih mas in oblik (morfologije)telesa in značilnosti pasem najmanj treh zaporednih generacij, ana-liza proizvodnih lastnosti (nivo, potek, variabilnost), proučitev pri-lagojenosti na okolje, klimatske razmere in sezonske ekstreme, bio-

Cikasti zvonček20

Krava MURKA SI 1489116 na strokovni delavnici v Srednji vasileta 2003.Rejka: Matilda Taler iz Studora

Cikasti zvonček21

kemijske in imunološke razlike mlečnih, krvnih in drugih protei-nov in identifikacija za pasme in linije značilnih alelnih variant zmolekularnimi metodami).

Zootehniška karakterizacija novih pasem in linij domačih živali: Opispasme mora vključevati telesne mere, telesno maso, opis in morfo-logijo telesa in značilnosti, proizvodne lastnosti (plodnost, pitovnein klavne lastnosti, lastnosti mlečnosti, količina in kakovost volneoziroma krzna, preživitvena sposobnost in življenjska prireja) ter pri-lagojenost okolju. Opis mora vsebovati tudi habitat, krmno bazo,klimatske pogoje, sezonske ekstreme, tehnologijo reje kot tudi zgo-dovinski izvor pasme, če je znan. Če sta si dve populaciji blizu, mo-rajo biti opravljene dodatne raziskave, ki potrdijo oddaljenost ali so-rodnost populacij. Opisa populacij se morata zadostno razlikovati.

Molekularno genetska karakterizacija obsega popis značilnih (privat-nih) alel za vse lokuse, ki so zajeti v pasemskem (linijskem) standardu.

Proizvodne in druge lastnosti, molekularno genetsko karakteriza-cijo novih pasem ali linij domačih živali meri oziroma ocenjuje napredlog in stroške prijavitelja pristojna organizacija iz 98. člena za-kona.

Vlogo za priznanje novih pasem in linij domačih živali vloži na mi-nistrstvo rejska organizacija v skladu z zakonom. Novo pasmo ozi-roma linijo domačih živali prizna minister na osnovi mnenja Svetaza živinorejo. Za priznanje nove pasme in linije je potrebno po priz-nanju sprejeti rejski program v skladu z zakonom in zootehniški-mi predpisi za določeno vrsto domačih živali.

AVTOHTONE PASME DOMAČIH ŽIVALI(31.- 37. člen)Za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali (ohranjanje insitu)je potrebno izdelati ukrepe, ki vključujejo zlasti: – vzdrževanje populacij živih živali v njihovem naravnem (izvor-

nem) okolju, – tradicionalne tehnologije reje po načelih trajnostnega razvoja, – vzdrževanje velikosti populacije, ki omogoča izvajanje osnov-

nih rejskih ukrepov, – pogoje za izvajanje rejskih in selekcijskih ukrepov, – raziskovanje in odkrivanje zootehniških in molekularno biološ-

kih karakterizacij avtohtonih pasem, – prirejo in pridelavo domačih tradicionalnih živalskih proizvo-

dov in izdelkov.

Za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali ex situ je potreb-no izdelati ukrepe za sistematično ureditev, ki zagotavljajo preglednad obveznimi rezervami genskega materiala pri posameznih pa-smah domačih živali.

Vse avtohtone pasme iz zakona in tiste pasme, ki se priznajo nanovo v skladu z zakonom za slovenske avtohtone pasme, je po-trebno prednostno ohranjati v izvornem okolju. Načini reje živalimorajo biti pretežno v skladu s tradicionalno tehnologijo. Pri rejiimajo prednost proizvodni sistemi z majhnim vložkom.

Za priznanje nove avtohtone pasme morajo biti izpolnjeni pogoji(tradicionalna pasma, populacija pasme zaprta, načrten vnos ge-nov iz tujih pasem v populacijo pasme je dovoljen samo za pre-prečevanje inbridinga in je jasno določen v rejskem programu). Zapriznane nove avtohtone pasme mora priznana rejska organiza-cija vložiti vlogo za priznanje rejskega programa v skladu z zako-nom in zootehniškimi predpisi za določeno vrsto domačih živali.

S programom mora biti določen način zagotavljanja sledljivosti ple-menskega materiala v primeru prodaje plemenskega materiala av-tohtonih pasem in opredeljen tudi dovoljen maksimalni letni ob-seg odprodaje plemenskega materiala posamezne pasme v gen-ski banki. Register avtohtonih pasem domačih živali je sestavni delregistra pasem v Republiki Sloveniji.

TRADICIONALNE PASME (38. – 39. člen)Za priznavanje tradicionalnih pasem domačih živali morajo biti iz-polnjeni pogoji (pasma je prilagojena na podnebne in druge po-goje reje določenega geografskega območja na območju Repub-like Slovenije, efektivna velikost populacije je vsaj 50, zaprta po-pulacija in pasma je v reji v Sloveniji predpisano dobo). Vlogo zapriznanje tradicionalnih pasem vloži na ministrstvo rejska organi-zacija. Tradicionalno pasmo prizna minister na osnovi mnenja Sve-ta za živinorejo.

GENSKA BANKA KMETIJSKIH ŽIVALSKIHGENSKIH VIROV (ŽGV) (40. – 41. člen)Osnovni kriterij za določitev obsega genske banke (ohranjanjein situ) in vivo je število plemenic po posameznih vrstah iz raz-reda stopnje ogroženosti »ogrožena«. Ustanovljene genske ban-ke delujejo po programu v skladu z načeli ohranjanja in zaščiteter karakterizacije pasme in morajo biti rejsko ter selekcijsko os-krbovane. Od vsake slovenske avtohtone pasme je v genski banki(ohranjanje in situ) vsaj toliko plemenic, kot je to zapisano v raz-redu »ogrožena« po vrstah. Število in razmerje plemenice:ple-menjaki mora omogočati nesorodstvena parjenja oziroma ka-dar to ni mogoče, zagotavljati najmanjši obseg parjenja v sorods-tvu. V gensko banko slovenskih avtohtonih pasem so vključenevse avtohtone pasme navedene v zakonu in tiste pasme, ki sepriznajo v skladu z zakonom za slovenske avtohtone pasme. Zatradicionalne pasme s stopnjo ogroženosti »kritična« in »ogro-žena«, veljajo enaka določila, kot so določena za avtohtone pa-sme. Od tujerodnih pasem praviloma ni v genski banki (ohra-njanje in situ) nobena pasma; izjema so pasme, ki jih zaradi ve-terinarskih (zdravstvenega stanja) in zootehniških razlogov (in-briding, ipd) ni mogoče dokupiti. Osnova za odločitev o vključi-tvi posamezne pasme v gensko banko (ohranjanje in situ) je let-na zootehniška ocena pasem.

Genska banka (ohranjanje ex situ) in vivo (kmetije izven izvornegaokolja predvsem na zaščitenih območjih in v nacionalnih parkih,šolska in raziskovalna posestva) je ustanovljena za posamezne av-tohtone in druge pasme v primeru, kadar je število plemenskih ži-vali v genskih bankah in situ manjše od predpisanega števila ple-menic.

Genska banka (ohranjanje ex situ) in vitro je ustanovljena za po-samezne avtohtone in druge pasme, ki imajo oceno stopnje ogro-ženosti »ogrožena« ali »kritična« in v skladu z določili o genetskihrezervah.

ZAKLJUČEKRepublika Slovenija je v letu 2004 na osnovi določil v zakonu oživinoreji sprejela PRAVILNIK O OHRANJANJU BIOTSKERAZNOVRSTNOSTI V ŽIVINOREJI. Zapisana pravila določajo sodob-no in strokovno ohranjanje živalskih genskih virov, ki jih uporab-ljamo v slovenskem kmetijstvu za prirejo hrane živalskega poreklain v druge namene. V pravilnik so vključena aktualna znanja v skla-du z zootehniško doktrino.

Na zadnjem posvetovanju »Stanje živalskih genskih virov v slo-venskem kmetijstvu v letu 2005«, ki je bilo 31.5.2006 na oddel-ku za zootehniko Biotehniške fakultete na Rodici, je bila prestav-ljena uspešna realizacija posameznih določil tega Pravilnika. Po-stopoma bo treba pravilnik nadgraditi z novimi znanji in ga pri-lagoditi novim predpisom, če bodo sprejeti na tem področju v ok-viru EU.

In čisto na koncu: Živalske genske vire v slovenskem kme-tijstvu moramo ohranjati tudi za čase, ko bo le spoznan inpriznan POMEN HRANE IZ OKOLJA, V KATEREM ŽIVIMO.

Cikasti zvonček21

Cikasti zvonček22

Temelj biološko dinamične metode so predavanja filozofa in znans-tvenika dr. Rudolfa Steinerja iz leta 1924. Če se danes povrnemov ta čas, menimo, da je bil svet takrat vendar še popolnoma v redu.Toda ta duhovni velikan je že takrat opozoril na težave v kmetijs-tvu, katerih razlog je odtujenost človeka od skrivnosti »ki svet vtemeljih držijo skupaj« in predvsem dejstvo, da človek ne zna večdelati z energijami kozmosa. V davnih časih naj bi človek v globo-ki notranji povezanosti z naravo in kozmosom ter v globoki reli-gioznosti, to intuitivno zmogel. Iz sklopa osmih Steinerjevih pre-davanj, namenjenih pretežno veleposestnikom in plemstvu tiste-ga časa, se je rodilo tako imenovano Demeter gibanje. To je želeta 1928 sprejelo svoje smernice, ki so bile hkrati prve ekološkesmernice na Zemlji.V več kot 80 letih praktične uporabe v vseh klimatskih conah Zem-lje, tudi v puščavah, ter v več kot 20 let trajajočih znanstvenih pri-merjalnih poizkusih v Švici, je metoda dokazala svojo odličnost.Dokazano je, da je biodinamika edina metoda kmetovanja, ki omo-goča v današnjih razmerah ohranjanje in povečevanje humusa vtleh, ki zmore zemljo in rastline tudi zdraviti.

Biodinamika je danes razširjena po vsem svetu.Pridelovalci, ki delajo biološko dinamično, se lahko vključijo v kon-trolo za dodelitev blagovne znamke DEMETER. Ta blagovna znam-

BIOLOŠKO – DINAMIČNO GOSPODARJENJEMeta Vrhunc

Že sam izraz »gospodarjenje« namesto poljedelstvo, vrtnarstvo ali kmetovanje, je nenavaden in osami metodi že tudi veliko pove. Biodinamika, kot skrajšano imenujemo biološko - dinamično meto-do, si namreč prizadeva doseči več kot samo visoke in zdrave pridelke. Prizadeva si za vse tisto, česar

morda ne gledamo v neposredni zvezi z visokimi in zdravimi pridelki, ki jih omogoča: za ohranjanje plod-nosti njiv, ohranjanje kakovosti in pestrosti semen, raznolikosti in zdravja živali ter nego kulturne krajine, kije odraz kulture človeka. Gre za prevzemanje vloge »gospodarja«. Kmet in vrtnar biodinamik naj bi bil v eniosebi gospodar in čuvaj tistega, kar je temelj našega življenja in smo prejeli v čuvanje od naših prednikov,da v enaki kakovosti ohranimo za naše otroke. Pri tem naj bi na svoji kmetiji s praktičnimi merami metoderazvil vse sposobnosti, ki so kot potencial tam mogoče. Glavna naloga je pridelati taka živila, ki »ne polnijosamo želodcev«, temveč predstavljajo živalim in ljudem vir obilice energij, ki omogočajo zdravje in življenjeiz polnosti.

ka je pojem živil najodličnejše kakovosti in je zaščitena po vsemsvetu. Živila z blagovno znamko Demeter so potrošniku zagoto-vilo najvišje kakovosti in dosegajo visoke cene.

Kaj pa so posebnosti biološko-dinamične metode?Če je rekel dr. Rudolf Steiner v svojih predavanjih, da so težave ute-meljene v tem, da ne znamo delati s silami kozmosa, bo poseb-nost v zvezi s kozmosom. Tako je.Kaj o kozmosu vemo danes? Na splošno bolj malo. Vemo, da izkozmosa, od Sonca, prejemamo svetlobo in toploto. Ko toplotein svetlobe ni, rastline ne rastejo. Torej vemo, da od Sonca dobi-vamo energijo dveh vrst, ki je za rastlinsko rast, pa tudi za življe-nje na splošno, življenjsko pomembna. Če pogledamo naprej kLuni, na splošno vemo, da Luna s svojimi ritmi povzroča na Zemljiogromne premike vode, plimo in oseko in da lunine faze, npr. pol-na Luna ali mlaj vplivata tako na živali kot na človeka. Pri polni Luniso Alpe baje 5 cm višje kot sicer. Energij Lune ne vidimo in ne ču-timo kot »vidimo« in čutimo sončne energije in vendar povzroča-jo tako silne premike na Zemlji. Dr. Rudolf Steiner pa trdi, da nistale Sonce in Luna. Pravi, da pošiljajo na Zemljo svoje energije tudiostali planeti in celo ozvezdja, pred katerimi se premikajo okoli Son-ca: Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn. Te z Zemljo in Lunoter Soncem šteje h »klasičnim« nebesnim telesom. Postavil je trdi-

Cikasti zvonček22

Cikasti zvonček23

tev, da rastline na Zemlji za oblikovanje dobro kaljivega semena,nujno potrebujejo energije, ki pritekajo od tako imenovanih pod-sončnih planetov Merkurja, Venere in Lune. Če teh energij rastli-na ne dobi dovolj, je seme slabo kaljivo in zaradi pomanjkanja takoimenovanih reproduktivnih energij taka rastlina v prehrambeni ve-rigi povzroča sterilnost pri živali in človeku. Dr. Rudolf Steiner jepostavil tudi trditev, da pritekajo od nadsončnih planetov Marsa,Jupitra in Saturna energije, ki jih lahko imenujemo energije vital-nosti in so pogoj za zdravje rastlin, v prehrambeni verigi pa tudiza zdravje živali in človeka.

Vemo, da je v današnjem času problem kaljivosti semen velik. Kmetne more ponovno sejati ali saditi svojih pridelkov. Kaljivost je zeloupadla. Tudi pri živalih in človeku je problem sterilnosti vedno večji.Vemo, da so rastline vse manj odporne. Sadjarji škropijo svoje na-sade po 15 krat in več. Vrtnarji škropijo svoje jagode, kumarice,paradižnik… nič kolikokrat, sicer bi bolezen rastlino uničila.

Naj omenim, da biodinamika uči večslojnost živih bitij. Tako, daso živa bitja »narejena« iz dveh komponent. Na eni strani iz snovi,na drugi strani pa iz bioenergij, ki jih imenujemo sile oblikovanjaživljenja. Te so snovem nadrejene in snovi v bistvu uporabijo, dauresničijo neko davno definirano idejo. Pri da-našnjem problemu slabe kaljivosti in slabegazdravja gre za slabost bioenergij. Energije ob-likovanja življenja so na tako nizkem nivoju, dase pojavi na snovnem, fizičnem nivoju bole-zen in manjša kaljivost.

Sprašujemo se, kako je bilo to v starih časih.Rastline so ljudje dolgo ohranjali pri neverjet-ni pestrosti sort in vrst. Kmet je stoletja lahkouporabljal doma pridelana semena, ki so od-lično kalila. Rastline so bile takrat očitno v večjimeri kot danes prežete z energijami zdravja inenergijami za reprodukcijo. Zakaj pa danes ničveč tako? So krivi sateliti, radijske, televizijskein poštne antene, radarji, letala in umazanija

naše atmosfere? So krivi umetni oblaki proti segrevanju Zemlje?Prav gotovo tudi vse to.

Tehničnega napredka in posledic neodgovornega onesnaževanjaplaneta posameznik ne more ignorirati in se posledicam težkoizogne. Onesnaženost atmosfere vseh mogočih vrst je dejstvo, kineposredno negativno vpliva na vso živo naravo. Predvsem kot fil-ter in zadrževalec energij iz kozmosa, ki jih nujno potrebujemo.

Pravijo, da je najdragocenejša zapuščina visoko cenjenega filozo-fa in znanstvenika dr. Rudolfa Steinerja nasvet, da za izboljšanjezdravja ter za izboljšanje reproduktivnih sposobnosti rastlin, izde-lujemo t.i. preparate. Te delimo v dve skupini. Ena skupina t.i. kom-postni preparati, se dodajajo v kompostni kup, drugo skupino papredstavljata gnoj iz roga in t.i. kremen iz roga, ki se uporabljatakot škropivi. Kompostni preparati predstavljajo koncentrate ener-gij vitalnosti nadsončnih planetov Marsa, Jupitra in Saturna in kon-centrate reproduktivnih energij podsončnih planetov Venere, Mar-sa in Lune. Preparat gnoj iz roga omogoči, da se rastlina bolje po-veže s »silami Zemlje«. Spodbudi tvorbo korenin, tako da se znarastlina bolje sama oskrbovati in je v primeru suše manj ranljiva.Kremen iz roga omogoči, da rastlina bolje obvladuje svetlobo, zelo

povečuje zdravje rastlin in pridelke, tako gle-de na količino kot posebej glede na odličnostsnovi.

Razen uporabe preparatov je značilnost bio-dinamike upoštevanje kozmičnih ritmov. Zadelo v skladu z ritmi kozmosa se uporablja za-nesljiv Setveni koledar nemške Steinerjanke,raziskovalke Marije Thun, ki se z znanstvenimraziskovanjem delovanja kozmosa na rastlineukvarja že več kot 50 let.

Biološko dinamične kmetije ni brez živali. Zna-čilen je odnos do živali. Žival je kot partnerspremljala človeka skozi tisočletja. Brez živaline bi mogli govoriti o kulturni zemlji. Zato si

Cikasti zvonček23

Cikasti zvonček24

žival zasluži naše prijateljstvo in spoštovanje. Za živali smo dolžniskrbeti tako, da se bodo dobro počutile. Le tako bodo lahko člo-veku tudi še naprej v pomoč in podporo, ki se ji ni mogoče odre-či. Pestrost živali na kmetiji predstavlja energetsko gledano bogas-tvo posebne vrste, v katerem so avtohtone živali pravi biseri.

Pri nas v Sloveniji širi biološko-dinamično metodo društvo AJDA.Od leta 1985 organizira predavanja tujih strokovnjakov s področ-ja kmetijstva, vrtnarstva, sadjarstva in živinoreje, pa tudi drugih vejzapuščine dr. Rudolfa Steinerja. Društev AJDA je v Sloveniji že de-vet. Vsa izdelujejo za svoje člane tudi vse Steinerjeve preparate.

Društvo AJDA je pogodbeni partner zveze DEMETER Internatio-nal in prvi nosilci blagovne znamke Demeter so bili v Sloveniji želeta 1997. Tako imenovana Demeter iniciativa pri AJDI Vrzdenecje imela pred našim vstopom v Evropo že 47 članov. Po našemčlanstvu v EU morajo kmetje, ki želijo pridobiti blagovno znamkoDEMETER opravljati kar dve kontroli: slovensko ekološko kontro-lo in nemško DEMETER kontrolo. To je povezano s stroški in vo-denjem evidenc. Število v DEMETER kontrolo vključenih kmetov seje bistveno znižalo in ne presega števila 30. Na drugi strani seve-da velja, da tisti, ki začno delati po biološko - dinamični metodi,metodi ostanejo zvesti. Metoda je preveč dobra, da bi jo zapuš-čali.

Zanimiva postaja biodinamika in blagovna znamka DEMETER po-sebej za tiste, ki izvažajo. DEMETER je v svetu pojem. In DEMETER

pobira na svetovnih razstavah vin prva mesta. Brez stroškov pro-mocije dosega vinar z blagovno znamko DEMETER najodličnejšecene. Vrata v svet so odprta. Kdo bi si tega ne želel? Toda ne leproizvajalci. Tudi potrošniki so tisti, ki ozaveščeni o pomembno-sti zdrave prehrane vse bolj iščejo pridelke z blagovno znamkoDEMETER. Več jih kupijo kot jih pridelamo doma. Hrano kakovo-sti DEMETER Slovenija uvaža. Škoda. Prav slovenska krajina s svo-jo razgibanostjo je idealna za pridelovanje najodličnejše hrane znajveč vitalnih energij. Slovensko kmetijstvo s svetovnim trgom nemore konkurirati glede količin in cen. Kar se tiče kakovosti, pa smolahko v samem svetovnem vrhu. Samo zavedati se moramo tegain s hvaležnostjo sprejeti pogoje, ki nam jih nudi naša rodna gru-da.

Med biodinamiki sem slišala trditev, da bela halja ne pripada zdrav-nikom temveč kmetu. Da je pravzaprav kmet tisti, ki odloča o zdrav-ju ali bolezni. To je preprosto res. Potrebno je, da se tega zavemoin kmetu vrnemo veljavo, ki mu gre in mu zagotovimo primernecene pridelkov in kakovost življenja, kot si jo zasluži. Pogoj je se-veda, da tudi kmet zmore to preobrazbo. Da ne bo še naprej kotpartner smrti naše drage zemlje z zastrupljanjem, da ne bo še na-prej zanemarjal naših semen in delal z živalmi tako, kot bi bile nje-govi ujetniki, temveč se bo lotil svojega dela tudi z vso odgovor-nostjo. Upajmo, da dan, ko bo kritično število Slovencev sprejeloto kot svojo pot, ni več daleč. Ker zagotovo velja: »Kdor svoje zem-lje ne spoštuje, jo izgubi.« Pri nas se to že dogaja.

Skrb za zemljo, za zdravo prehrano, iskanje rešitev zanaše preživetje in še več. Je že skoraj osemdesetletnoprizadevanje, da bi popravili, kar kemija in različna se-vanja vztrajno uničujejo. Je skrb za humus, kateregaplast se vztrajno tanjša, je najuspešnejši način pridelo-vanja hrane brez umetnih gnojil in kemije. Je dokaza-no uspešna zaščita pred radioaktivnim sevanjem.

V čem se razlikuje od biološke metode?Posebnost tega pridelovanja je delo v skladu s kozmičnimi ritmiin uporaba naravnih biodinamičnih preparatov, ki varujejo in ob-navljajo rodovitno plast zemlje, ščitijo rastline in dajejo živilomvitalno energijo, kar zagotavlja polnovredno hrano za človeka inživali.

Komu je namenjeno?Vrtičkarjem, vrtnarjem, malim in velikim kmetom, tudi gorskimkmetijam, vinogradnikom… In predvsem potrošnikom.

Kako prepoznamo zdravo hrano?Društvo Ajda je vključeno v svetovno gibanje, ki prodaja svoje iz-delke pod blagovno znamko Demeter. Člani Ajde, ki imajo blagov-no znamko Demeter, so podvrženi domači in tuji kontroli. Kon-trole sicer dvigujejo ceno pridelkom, zagotavljajo pa kontrolirano

Okoli 70% hrane uvažamo iz tujine. Neodvisnost v preskrbi s hrano je tudi temelj vsake druge

neodvisnosti. Njive zanemarjamo. Kmet je na robu preživetja. Ljudje so vsak dan bolj bolni. Obr-

nimo krmilo! Biodinamika je pot zdravja in življenja v polnosti. Za vse. Kmete in potrošnike.

Verjemite mi. To vam povem iz svojih izkušenj.

BIODINAMIČNO GOSPODARJENJE,KAJ JE TO?Frančiška Pirnar

najodličnejšo kakovost. To var-nost potrošnik nujno potrebuje.Odraz zdravega kmetovanja najbi bila zdrava zemlja in pokrajina.Odraz zdrave hrane naj bi bil zdravčlovek. Ekološki kolaps zemlje in oko-lja, depresije, alergije, sterilnost, utrujenost,mentalna prizadetost in rak pri človeku so znak, da je z današnjimnačinom življenja in prehranjevanja nekaj zelo narobe, da je obi-čajen način pridelovanja hrane s kemijo uničevalen in da tako pri-delana hrana ruši zdravje.

Biološko-dinamična metoda je v praksi in teoriji temeljito raziska-na. V 80 letih njene uporabe v svetu se je potrdila kot metoda, kiohranja in gradi zdravje narave in človeka. Kot taka je v prihodnjeedina praktična metoda dela z zemljo in pridelovanja res zdravehrane.

Kako in kje do potrebnega znanja?V Sloveniji je že devet društev AJDA. Vsa so si za svojo temeljnonalogo zastavila posredovati biološko-dinamično metodo zainte-resiranim posameznikom. Založba AJDA izdaja vsakoletni Setve-ni koledar, v katerem najdete osnovne napotke za biološko-dina-mično delo in naslove, tudi Vam najbližjega društva AJDA. Več naspletnih straneh pod naslovom: www.ajda-vrzdenec.si.

Cikasti zvonček24

Cikasti zvonček25

NAKUP HLEVSKIH ŽIVALIZa nakup hlevskih živali je najustreznejše obdobjelune v dviganju. Živali ostajajo takrat rade v hlevu,niso nemirne in ne silijo ven. Tudi tu upoštevajmododatno še dan v tednu: prodana ali kupljena ži-val naj ne bi nikoli zamenjala hleva ob torkih, če-trtkih in nedeljah. V teh dneh je prav tako neugod-no prevezovanje živali iz enega predela hleva v dru-gega.

BREJOSTČe je krava breja okoli Novega leta, teli v okto-bru. To so najbolj zdravi telički in prisotnost živi-nozdravnika pri rojstvu skoraj nikoli ni potrebna.Važno je samo, da pazimo, da krava ne posta-ne zopet breja v kratkem času po telitvi.

ODVAJANJE TELIČKOV ODSESANJANa žalost danes ni več »moderno«, če pustimo telička sesati prikravi. Morda tudi zato, ker smo pozabili pravi čas za to. Podobnoje tudi pri ljudeh. Že nekaj časa imajo ljudje industrijsko priprav-ljeno hrano za dojenčke za najvišjo stopnjo znanosti. Danes se zo-pet uveljavlja spoznanje, da je materino mleko, v katerem so sle-dovi onesnaženja okolja in hrane, še vedno več vredno kot stekle-nička.Pravi čas: tik pred polno luno začnemo z odvajanjem telička, kiga na dan polne lune zadnjič pripustimo h kravi, da pije.Na splošno je neustrezna polna luna na Leva, Raka ali Devico. NaLeva bo zaradi tega veliko mukanja, pri Raku bo silil teliček vednoznova nazaj, če se to dogodi v dnevih Device postane tele zelo jez-ljiva žival, ki bo kasneje nemirna in bo iskala kar naprej pretep zdrugimi kravami, kar lahko povzroči škodo v celi čredi, še posebejna hribovskih pašnikih.

KDAJ ŽENEMO ŽIVINO NA PAŠODan prve paše odločilno vpliva na obnašanje živine na pašniku.Če izberemo dan lune v padanju (posebej dneve Tehtnice), osta-jajo živali rade na paši in ne silijo domov, dokler niso site. Istoča-sno naj bi bil ta dan tudi ponedeljek, sreda, petek ali sobota.Nikoli ne ženemo živine prvič na pašnik ob torkih ali četrtkih!

Še danes se to upošteva posebej pri prigonu in odgonu živine splaninskih pašnikov. Prav tako sta dneva neu-godna za kakršno koli menjavanje mesta biva-nja za živali ali nakup živali. Take živali dajejomanj mleka in čestokrat kasneje tudi ne breji-jo. Izogibati se moramo tudi dnevom Leva inRaka. Če jih ženemo na pašo na dneve Leva, soživali divje in jih težko krotimo. Ob Raku se ved-no znova vračajo k hlevskim vratom celo planin-ske krave.V rastoči luni v jeseni naj bi gnali krave na pa-šnik zadnjič.

KORISTNI NASVETI PRI REJI GOVEDA

»VSE OB PRAVEM ČASU«(povzetki po istoimenski knjigi iz leta 1995, ki jo je izdala založba Mavrica iz Celja)

Uspeh našega delovanja ni odvisen samo od tega, koliko smo za to usposobljeni in opremljeni, ampak

odločilno vpliva nanj čas, v katerem delujemo. Ljudje so nekoč za ta pravila zvedeli z opazovanjem. Odkrili so,

da je način in uspeh številnih vsakodnevnih opravil v veliki meri določen z vsakokratnim položajem Lune.

Naslovna stranknjige “Vse obpravem času”

Alojz Noč pri kravi SRNI SI 1534427

Sestavke povzela Alojzij Noč iz Javorniškega rov-

ta nad Jesenicami in Ivan Cindrič iz Mojstrane.

Poskrbimo za naravo in ona nam bo plemeni-

to povrnila zdravo in prijazno okolje!

TERME SNOVIK - Kamnik d.o.o.Molkova pot 5, 1241 KamnikT (01) 83 08 6 17, F (01) 83 08 620S http://www.terme-snovik.si

Ivan Cindrič pri kravi VESNA SI E0369202

Cikasti zvonček25

Cikasti zvonček26

TOM 851817(SI 72838093)

Cikasti zvonček26

Mag. Jože Bergant, dr.vet.med.

Na Osemenjevalnem centru Preska je na zalogi seme bikov cikaste pasme, ki so bili odbrani s strani Republiške delovneskupine za cikasto pasmo. Uporabljajo se za plemenice, vključene v program genske banke. Vse bolj je potrebno paziti naporeklo, da ne pride do parjenja v sorodstvu. V preglednici so navedene telesne mere v različnem obdobju starosti, kiponazarjajo rastno krivuljo oziroma doseganje končne velikosti bikov. Na predvideni strokovni delavnici bodo v živo pred-stavljeni biki, zato si jih velja ogledati.

SEME BIKOV CIKASTE PASME

ŠVAJC 851809(SI 12838037)

IZVORNI REJEC: KUHAR ANDREJKLEMENČEVO 4, 1242 STAHOVICA

ROJEN: 22.08.2003OČE: CIK SI 62175902MATI: CIKA SI 1780399

TELESNE MERE:V starosti Višina vihra: Dolžina telesa: Teža:14 mesecev 117 cm 112 cm 278 kg25 mesecev 126 cm 127 cm 472 kg32 mesecev 126 cm 130 cm 580 kg

Bik je skladnih telesnih oblik, ima korektne noge inslabo izražene bele lise. Ni v sorodstvu z biki, ki sose do sedaj uporabljali za osemenjevanje. Zaželenoje osemenjevanje plemenic z močno izraženo beloliso.

IZVORNI REJEC: BALANTIČ JOŽEFAŽUPANJE NJIVE 21, 1242 STAHOVICA

ROJEN: 20.11.2003OČE: TOB 151176(O. OČE: TOBI 750406 + O. MATI: MURKA SI 1801561)MATI: RDEŠKA SI 2095379 (M. MATI: BREZA SI 1450863)

TELESNE MERE:V starosti: Višina vihra: Dolžina telesa: Teža:16 mesecev 115 cm 115 cm 301 kg22 mesecev 122 cm 120 cm 400 kg28 mesecev 126 cm 127 cm 457 kg

Bik je primernega okvirja, lepih telesnih oblik, tipičnecikaste obarvanosti z dobro izraženimi belimi lisami.Je potomec bika TOB in vnuk bika TOBI, ki sta seuporabljala v osemenjevanju zadnja leta. Zaželeno jeosemenjevanje plemenic s slabo izraženo belo liso.

CIKA SI 1780399 RDEŠKA SI 2095379

Cikasti zvonček27

SATURN 85182O (SI 52645451)

IZVORNI REJEC: SMUKAVEC IZTOKPODJELJE 13, 4267 SREDNJA VAS V BOHINJU

ROJEN: 17.0.2004OČE: SLAP 151255 (O. MATI: JAGODA SI 1454370)MATI: CIKA SI 1614325

TELESNE MERE:V starosti: Višina vihra: Dolžina telesa: Teža:12 mesecev 114 cm 113 cm 294 kg19 mesecev 126 cm 127 cm 387 kg23 mesecev 127 cm 131 cm 487 kg

Bik je skladnih telesnih oblik, ima slabo izražene bele lise in je nekoliko svetlejše barve. Je potomec bika SLAP, kise je uporabljal v osemenjevanju zadnji dve leti. Zaželeno je osemenjevanje plemenic z dobro izraženo belo liso.

MANDELJ 851959 (SI 92932085)

IZVORNI REJEC: KUHAR ANDREJKLEMENČEVO 4, 1242 STAHOVICA

ROJEN: 20.07.2004OČE: MIŠKO 851551 (O. OČE: MIL 151146 + O. MATI: KOSTANJA SI 1613509)MATI: CIKA SI 1780399

TELESNE MERE:V starosti: Višina vihra: Dolžina telesa: Teža:15 mesecev 117 cm 115 cm 335 kg19 mesecev 121 cm 119 cm 376 kg

Bik ima kratke in tanke rogove, prekinjeno hrbtno liso, srednje izražene pase in skladne telesne oblike. Je vprimernem cikastem tipu, čeprav izvira iz linije bika MILL. Mati bika je ista kot pri biku Švajc.

NAGELJ 151418 (SI 22965295)

IZVORNI REJEC: CINDRIČ IVANDOVJE 38, 4281 MOJSTRANA

ROJEN: 13.04.2005OČE: MIŠKO SI 62525194 (O. MATI: VESNA SI E0369202)MATI: VESNA SI E0369202

TELESNE MERE:V starosti: Višina vihra: Dolžina telesa: Teža:11 mesecev 113 cm 103 cm 278 kg

Bik je svetlo pigmentiran. Ima neizraženo hrbtno liso, pase na stegnih in golenih ter je skladnih telesnih oblik.Bik ni v sorodu z ostalimi biki in predstavlja v populaciji novo linijo. Zaželeno je osemenjevanje plemenic, ki sotemnejše barve in imajo slabo izraženo belo liso.

Cikasti zvonček27

CIKA SI 1614325 CIKA SI 1780399 s teletom Mandeljna Veliki planini nekaj dni po rojstvu

VESNA SI E0369202

Cikasti zvonček28

SEZNAM BIKOV CIKASTE PASME V NARAVNEM PRIPUSTUV LETU 2006

Cikasti zvonček28

Rafko Rokavec

Cikasti zvonček29

Cikasti zvonček29

Cikasti zvonček30

SEZNAM BIKOV CIKASTE PASME V ALTERNATIVNI VZREJIRafko RokavecAlternativna vzreja bikov na kmetijah omogoča racionalnejšo in bolj preprosto vzrejo plemenskih bikov. Opravlja se natistih kmetijskih gospodarstvih, ki so izbrana za ta namen in pogodbeno sodelujejo s priznano rejsko organizacijo inorganizatorjem alternativne vzreje. Strokovni tajnik pregleda teleta – bikca o primernosti uvrstitve v program alternativnevzreje in izpelje vse potrebne aktivnosti pri tehnični izvedbi vzreje. V sodelovanju s strokovno delovno skupino se vsako letopripravi program alternativne vzreje in morebitne izboljšave tovrstne vzreje bikcev. Trenutni sistem alternativne vzreje senadgrajuje, saj le ta vsebuje prednosti kot slabosti.

Prednosti alternativne vzreje: Slabosti alternativne vzreje:+ Prilagoditev pogojem reje – Različni pogledi na cikasto govedo+ Navezanost na rejca – Različne odkupne cena bikca+ Manjši stroški vzreje – Različni pogoji vzreje+ Pokritost z naravnim pripustom – Zdravstveni vidik vzreje

V letu 2005 so bili vključeni v alternativno vzrejo naslednji bikci:

+++++ —————

CVET SI 62958680 Rod.št. 851977 (odbran v marcu 2006)ROJ.: 05.12.04 O: COL 151263 M: CVETA 02562454IZVOR: Čevka Alojzij, Zakal 14, 1242 StahovicaVZREJA: PIRŠ OLGA, ZGORNJI TUHINJ 9, 1219 LAZE V TUHINJU

SOLUN SI 02936978 Rod.št. 851978 (odbran v marcu 2006)ROJ.: 10.12.04 O: SLAP 151255 M: ROŽCA 1454351IZVOR: Martinc Janez, Košiše 25, 1240 KamnikVZREJA: KOPITAR BOGOMIR, PAKA PRI VELENJU 61, 3320 VELENJE

JELCIN SI 92971420 Rod.št. 851979 (odbran v marcu 2006)ROJ.: 23.02.05 O: COL 151263 M: PIKA 32639283IZVOR: Povodnik Cilka, Podgorje ob Sevnični 12/a, 8292 ZabukovjeVZREJA: GREGORČIČ IVAN, VRSNO 43, 5222 KOBARID

CIKLAM SI 62921590 Rod.št. 851980 (odbran v marcu 2006)ROJ.: 06.03.05 O: COL 151263 M: SARA 52262977IZVOR: Hribar Jože, Bohinjska Češnjica 31, 4267 Srednja vas v BohinjuVZREJA: MLAKAR IVANA, BOHINJSKA ČEŠNJICA 19, 4267 SREDNJA VAS V BOHINJU

GAL SI 73004178ROJ.: 11.03.05 O: GALEB 851786 M: STRANA 02431356IZVOR: Gregorčič Ivan, Vrsno 43, 5222 KobaridVZREJA: ATELŠEK MILOŠ, TER 61, 3333 LJUBNO OB SAVINJI

GAMS SI 03004175ROJ.: 12.03.05 O: GALEB 851786 M: RDEČKA 1836594IZVOR: Gregorčič Ivan, Vrsno 43, 5222 KobaridVZREJA: KLEMENČIČ MARIJA, ZABORŠT PRI DOLU 15, 1262 DOL PRI LJUBLJANI

FELIKS SI 62666686ROJ.: 13.03.05 O: FILIP 851550 M: CIKA 1989958IZVOR: Zupančič Jožica, Javorniški rovt 24/a, 4270 JeseniceVZREJA: NOČ ALOJZIJ, JAVORNIŠKI ROVT 9, 4270 JESENICE

GVIDO SI 93004176ROJ.: 17.03.05 O: GALEB 851786 M: CIKA 1599347IZVOR: Gregorčič Ivan, Vrsno 43, 5222 KobaridVZREJA: POLESNIK ANA, PRIMOŽ PRI LJUBNEM 41, 3333 LJUBNO OB SAVINJI

DIM SI 32968091ROJ.: 24.03.05 O: DULE 851655 M: RDEČKA 02223513IZVOR: Šest Albin, Srednja vas 44, 4267 Srednja vas v BohinjuVZREJA: CINDRIČ IVAN, DOVJE 38, 4281 MOJSTRANA

SNOP SI 62670995ROJ.: 04.04.05 O: SLAP 151255 M: CIKA 1614325IZVOR: Smukavec Iztok, Podjelje 13, 4267 Srednja vas v BohinjuVZREJA: MRAK JANEZ, STUDENČICE 49, 1215 MEDVODE

CVET SI 62958680

FELIKS SI 62666686

Cikasti zvonček30

Cikasti zvonček31

ČARLI SI 63025415ROJ.: 04.04.05 O: COL 151263 M: MURKA 1895711IZVOR: Kemperl Franc, Županje njive 19, 1242 StahovicaVZREJA: BIZILJ BOGOMIR JOSIP, ŠMARTNO 26, 4207 CERKLJE NA GORENJSKEM

LABOD SI 32965294 Rod.št. 151415 ( odbran v marcu 2006 )ROJ.: 10.04.05 O: MIŠKO 62525194 M: MELONA 82268286IZVOR: Cindrič Ivan, Dovje 38, 4281 MojstranaVZREJA: LESJAK JANEZ, TROBELNO 4, 1240 KAMNIK

NAGELJ SI 22965295 Rod.št. 151418 ( odbran v marcu 2006 )ROJ.: 13.04.05 O: MIŠKO 62525194 M: VESNA E0369202IZVOR: Cindrič Ivan, Dovje 38, 4281 MojstranaVZREJA: MRČUN ANDREJ, PLES 1, 1251 MORAVČE

TUHINJ SI 42959975ROJ.: 22.04.05 O: TOB 151176 M: GAVTRAŽA 1780339IZVOR: Močnik Janez, Sidol 3, 1219 Laze v TuhinjuVZREJA: TRATNIK IVAN, ŠMIKLAVŽ 56, 3342 GORNJI GRAD

DOLFE SI 82965220ROJ.: 06.05.05 O: DULE 851655 M: SRNA 92223514IZVOR: Šest Albin, Srednja vas 44, 4267 Srednja vas v BohinjuVZREJA: PEROVŠEK JOŽE, AŠKERČEVA CESTA 2, 1293 ŠMARJE SAP

METULJ SI 53058052ROJ.: 22.05.05 O: MIŠKO 851659 M: JAGODA 1454370IZVOR: Drolc Anton, Češnjice v Tuhinju 2, 1219 Laze v TuhinjuVZREJA: KUHAR ANDREJ, KLEMENČEVO 4, 1242 STAHOVICA

BRAMOR SI 52679153ROJ.: 05.08.05 O: BRIN 851656 M: PISANA 62207764IZVOR: Golja Terezija, Podgorje ob Sevnični 15, 8292 ZabukovjeVZREJA: PUC MILAN, KOPRIVNA 25, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM

GALLILEO SI 23058079ROJ.: 14.08.05 O: GALEB 851786 M: CIKA 92175772IZVOR: Kuhar Andrej, Klemenčevo 4, 1242 StahovicaVZREJA: ČEVKA ALOJZIJ, ZAKAL 14, 1242 STAHOVICA

GRINTOVC SI 53058083ROJ.: 19.08.05 O: GALEB 851786 M: CIKA 92562479IZVOR: Kuhar Andrej, Klemenčevo 4, 1242 StahovicaVZREJA: POVODNIK CILKA, PODGORJE OB SEVNIČNI 12/A, 8292 ZABUKOVJE

SNOVIK SI 63058075ROJ.: 28.08.05 O: SLAP 151255 M:CIKA 1534426IZVOR: Pirš Olga, Zgornji Tuhinj 9, 1219 Laze v TuhinjuVZREJA: KOVAČ LEOPOLD, KOKRA 56, 4205 PREDVOR

BROD SI 33058047ROJ.: 10.09.05 O: BRIN 851656 M: CIKA 52597839IZVOR: Brojan Franc, Bistriška cesta 31, Šmarca, 1240 KamnikVZREJA: KRIVEC KAREL, LOGARSKA DOLINA 23, 3335 SOLČAVA

GOLOB SI 43058084ROJ.: 11.09.05 O: GALEB 851786 M: LISKA 1600452IZVOR: Kuhar Andrej, Klemenčevo 4, 1242 StahovicaVZREJA: SKOČIR EMIL, DREŽNICA 43/A, 5222 KOBARID

PUTIN SI 32685404ROJ.: 02.10.05 O: PLEM 851657 M: RUSA 92685408IZVOR: Alič Julijana, Blejska dobrava 117/A, 4273 Blejska dobravaVZREJA: VIDMAR LUKA, BELČJI VRH 32, 8343 DRAGATUŠ

DRIN SI 53063960ROJ.: 18.10.05 O: DULE 851655 M: MIKA 52777914IZVOR: Urh Roman, Motnik 28, 1221 MotnikVZREJA: KLEMEN FRANČIŠEK, ZGORNJI TUHINJ 10, 1219 LAZE V TUHINJU

BORČI SI 03058071ROJ.: 21.10.05 O: BRIN 851656 M: CIKA E0364859IZVOR: Lavrač Gregor Jernej, Trg svobode 10, 1251 MoravčeVZREJA: KAJZAR ALBIN, DVOR 5/B, 1210 LJUBLJANA-ŠENTVID

LABOD SI 32965294

SNOP SI 62670995

NAGELJ SI 22965295

Cikasti zvonček31

Cikasti zvonček32

mag. Zoran Klinkon dr.vet.med.

Bolezen povzroča goveji (bovini) herpes virusGHV-1. Glede na dejstvo, da povzroča bole-zenske spremembe na dihalih ali spolnih or-

ganih obeh spolov bolezen različno poimenujemo.Infekciozni bovini rinotraheitis (kužno vnetje nosuin sapnika govedi)-IBR in infekciozni pustularni vul-vovaginitis - IPV (kužno mehurčasto vnetje nožnicepri samicah) in infekciozni balanopostitis – IBP (vnetjeposcala pri samcih).

INFEKCIOZNI BOVINI RINOTRAHEITIS (IBR)To je kužna virusna bolezen zgornjih dihal, ki se pretežno po-javlja pri mladem govedu do pol leta starosti, v manjšem ob-segu pa tudi pri odraslih.

INFEKCIOZNI PUSTULARNI VULVOVAGINITIS(IPV)IPV in IBR, kjer naj bi bil isti povzročitelj je kužno vnetje nožni-ce, sramnice in poscala v obliki sivkasto belih mehurčkov veli-kosti bucikine glavice. Do infekcije pride le ob tesnem stiku, topomeni ob pripustu. Možno je tudi, da okužene živali z vnet-jem gornjih dihal – IBR s stikom (lizanje) prenesejo virus in pov-zročijo mehurčasti izpuščaj na rodilih. Doba od okužbe do pr-vih znakov bolezni je 3 do 7 dni.Telesna temperatura je lahko povečana na 40oC in več, opazi-mo neješčnost, zmanjša se mlečnost, pojavi se izcedek iz nož-nice, opazimo lahko razjede na sluznici nosu, oteženo je poži-ranje, živali lahko tudi abortirajo (zvržejo). Ob okužbi rodil opa-zimo oteženo uriniranje in na začetku mehurčast, kasneje zr-

nat izpuščaj. Na poškodovano sluznico se naselijo sekundarnoše bakterije, ki še poslabšajo klinično sliko. Obolevnost je niz-ka nekje okrog 10 %. Med obolelimi jih lahko pogine od 2 do12 %. Iz stališča veterinarske prakse so klinični znaki boleznislabo zaznavni ali jih sploh ni, zato pa je tako malo uradno po-trjenih primerov v Sloveniji. Zaradi slabo izraženih kliničnih zna-kov veterinarji težko posumijo na to bolezen, čeprav gre zaabortuse, ki so posledica okužbe z IBR-IPV.

DIAGNOSTIKA:V Sloveniji ugotavljajo protitelesa v mleku v rejah, kjer oddaja-jo mleko za javno potrošnjo, tako je bilo leta 2000 (april, maj,junij, julij) pregledanih 13.349 rej. To je 23,59 % vseh rej v Slo-veniji. V celotni Sloveniji so ugotovili 3,36 % pozitivnih rej, od-stopali sta gorenjska regija s 6,22 in ljubljanska regija s 4,41 %okužbo.Gospodarska škoda nastaja predvsem zaradi abortusov inzmanjšane pridelave mleka. Podaljša se doba med dvema teli-tvama, poveča se število osemenitev. Zmanjša se vrednost oku-ženih plemenskih živali, njihova prodaja je lahko pri obvešče-nih kmetih onemogočena. Države v Evropski uniji: Švica, Av-strija, Danska, Švedska, Finska so z izločanjem serološko pozi-tivnih živali izkoreninile infekcijo z virusom GHV-1. To pome-ni, da so bolezni proste. Nizozemska, Nemčija, Francija in Ita-lija pa so pričele bolezen izkoreninjati.

Za ugotavljanje bolezni ima največji pomen laboratorijska diag-nostika.Poznamo:- metode za ugotavljanje virusa, saj okuženo govedo posta-

ne doživljenjski nosilec virusa- metode za dokazovanje protiteles proti virusu GHV-1.

Govedo, ki je nosilec protiteles je možen izločevalec in prena-šalec virusa. Izkoreninjenje IBR-IPV izvajajo z izločanjem pozi-tivnih reaktorjev. To je možno v državah, z majhnim številomobolelih živali, ker nadomestilo za izločeno žival predstavlja velikstrošek.Drugi način je zatiranje z cepljenjem vseh živali. Možne so iz-jeme za serološko negativne črede.Zaželena je uporaba mrtvega cepiva, ker s tem preprečimo šir-jenje cepnega virusa. Društvo za ohranjanje cikastega avtoh-tonega goveda se preko strokovne delovne skupine za odbiroin ocenitev bikov za osemenjevanje in pripust prizadeva prido-biti čim večje število bikov v prvotnem tipu. Ob pregledu posa-meznih rej bikovskih mater je bilo v letu 2003 kar nekaj sero-loško pozitivnih živali. Biki namenjeni v karanteno in kasneje vumetno osemenjevanje so reagirali pozitivno na protitelesa IBR.Tako so bili izločeni iz programa umetnega osemenjevanja. Vrejah cikastih govedi ni bila opravljena nobena širša preiskavana prisotnost protiteles. Veliko je rej s skupno planinsko pašoz načrtovanim naravnim pripustom, ki zagotavlja genetsko raz-nolikost pasme. Vsi ti dejavniki omogočajo hiter prenos bolez-ni v čredi.

BOLEZEN BOVINI RINOTRAHEITIS IN INFEKCIOZNI PUSTULARNIVULVOVAGINITIS (IBR-IPV) – PREPREČEVANJE ŠIRJENJAOKUŽBE V ČREDAH GOVEDI CIKASTE PASME

Čreda cikastega goveda rejca Ivana Gregorčičana planini Vrsno - gmajna

Cikasti zvonček33

Republiška delovna skupina za odbiro in ocenitev bikov cika-ste pasme za osemenjevanje in pripust je skupaj z predstavnikiVeterinarske fakultete in veterinarskimi organizacijami: Veteri-narski dom Domžale, Veterinarska praksa Tenetiše, VeterinaKamnik, pripravila program preventivnih ukrepov proti IBR-IPVinfekcijam v rejah cikastega goveda. To so:- vhlevitev bikcev v alternativno rejo, ki je prosta IBR- odbrani biki za naravni pripust se cepijo z mrtvim označe-

nim cepivom- odbrani biki za umetno osemenjevanje se ne cepijo- redno doživljenjsko cepljenje bikov v naravnem pripustu na 5

- 7 mesecev.

Za organizirano zatiranje in preprečevanje novih okužb v rejahz naravnim pripustom smo formirali veterinarsko ekipo. Cepi-mo bike v naravnem pripustu z prej omenjeno vakcino po na-vodilih proizvajalca. Cepivo ustvari pri govedu odpornost protivirusu GHV-1, ki povzroča bolezen IBR-IPV. Odpornost na bo-lezen predstavlja prisotnost protiteles v krvi, ki so označena inse razlikujejo od protiteles, ki so posledica okužbe z divjim vi-rusom GHV-1.Pri odkrivanju in kasnejšem zatiranju bolezni je to zelo pomem-bno. V lanskem letu smo v Sloveniji trikrat cepili 15 bikov v na-ravnem pripustu. Stroški cepljenje je v celoti povrnila genskabanka pri Biotehniški fakulteti – oddelku za zootehniko. V le-tošnjem letu je v programu naravnega pripusta in cepljenja 32bikov. Cepivo pridobivamo s pomočjo Šekli & Kukovica veteri-narske ambulante in Iris Mednarodne trgovine d.o.o..Veterinarska uprava RS (VURS) je po proučitvi naše prošnje iz-dala soglasje za odstop, uporabo cepiva in predpisala dodat-

Po prihodu iz šole, dan po Miklavžu 7.12.2005, sem odšla v hlev.Videla sem, da je iz telice Lise že šel mehur s porodno vodo, ki jebila na 1. Državni razstavi cikastega goveda v Cerknem uvrščenana 3. mesto med potomkami bika Toba. Je temno rdeče barve,po nogah pa je bela. Lisa jo imenujemo zato, ker ima po vrhu hrbtadolgo belo liso.Poklicali smo sosede in vsi so z veseljem prišli pomagat. Stric Mat-jaž je zavihal rokave in z roko šel Lisi v trebuh. Privezal je vrv telič-ku za noge in vsi, tudi jaz, smo vlekli. Končno je prišel ven gobček

in stric Matjaž ga je odprl. Ko smo poteg-nili telička ven, smo ga vsi drgnili s senom.Mama je že skoraj zajokala, ko je videla,da ne diha. Takoj je pomislila, da bo tako,kot je bilo s prejšnjim od telice Belke. Tudisama sem bila zaskrbljena, saj ata ni bilodoma. Ko je teliček pomigal z glavo, smobili vsi veseli, da je živ. Dali smo ga k Lisi,da ga je polizala. Naš sosed Ciril je pogle-dal kaj je, bila je telička. Je svetlo rdečebarve, ima kratko glavo, zadnje noge paniso bele, kakor pri Lisi, ampak rdeče. Jemoja prva prava cika, potomka bika Cola.Ko sem šla ven iz hleva, je začel padati

sneg. Ujela sem snežinko in bila je tako lepa kakor telička. Zatosem ji dala ime Snežinka. Od skotitve ni vstala osem ur. Po trehurah je Lisa izpustila posteljico in Snežinko začela ponovno liza-ti. Zvečer ob 22h je prišel domov ata in telička je vstala. Ko jevstala, so se ji oči kar zasvetile.Stekla sem k njej in jo objela. To je bil zame zares čudovit dan, kimi bo ostal še dolgo v spominu.

Barbara Jernejčič

Rojstvo mojeteličke Snežinke

Rojstvo mojeteličke Snežinke

Cikasti zvonček33

ne pogoje koncesionarju, ki bo cepljenje izvajal. Cepivo upo-rabljamo po navodilih proizvajalca in samo pri živalih, ki so vnaravnem pripustu. Prepovedana je uporaba v rejah bikovskihmater, vzrejališčih in osemenjevalnih središčih. Voditi moramonatančno evidenco o uporabljenem cepivu.

Slovenija bo v bližnji prihodnosti morala pristopiti k programuizkoreninjenja bolezni. Glede na dosedanje preiskave lahko lesklepamo na razširjenost bolezni IBR-IPV. Potrebno bo preiskativso goved v državi starejšo od devetih mesecev. Država članicaEvropske unije ima obvezen nacionalni program izkoreninjenjabolezni. Odobritev programa potrdi Evropska komisija.

Sanacijski program v rejah cikaste govedi, bo najverjetneje šelv smeri cepljenja in izločanja. Avtohtone serološko pozitivne ži-vali ne smemo izločati, dokler od teh ne pridobimo dovolj ge-netskega materiala za ohranjanje populacije.Če se bo ob sprejetju programa omejil promet s serološko po-zitivnimi živali, bo onemogočena planinska paša in prodaja ple-menske živine, kar bo še dodatno obremenilo rejce govedi.Stroške programa predstavljajo: odvzem krvnih in mlečnih vzor-cev, laboratorijske preiskave vzorcev, cepljenje živali in vode-nje evidenc.Od sanacijskega programa lahko pričakujemo nemoten prometživali v Sloveniji in prosto prodajo slovenske živine v Evropskounijo in jugovzhodne države Evrope.

Literatura:Hostnik P, Grom J, Barlič-Maganja D: Perspektiva kontrole IBR,IPV kontrole v Slove-niji. Vet.nov. 2000;26:405-411.

Hostnik P. Možnosti izkoreninjenja IBR, IPV v Sloveniji. Kmečki glas 2005;62(40):8-9.

Cikasti zvonček34

DIPL. INŽ. ARH. VLASTO KOPAČ se je v slo-vensko zgodovino najbolj zapisal s svojimiarhitekturnimi dosežki, z grafično ustvar-jalnostjo in z alpinističnimi podvigi… Če-prav je kot planinec odkrival gorski svet tudidrugje, se je kot človek, arhitekt in zapiso-valec izročila zavezal predvsem kamniškimplaninam. Prav to območje mu je bilo na-mreč zaradi bližine Ljubljane najlaže do-stopno, hkrati pa je bilo dovolj odmaknjeno,da je ohranjalo izjemne posebnosti. Te po-sebnosti je zaslutil že v svojih prvih srečeva-njih z gorami in ljudmi tega območja, z dr-varji, lovci in logarji. In ta svet ga je naučil dr-že, ki bi lahko učila tudi etnologe. Njim je na-menil tri velike zgodbe svojega življenja.Njegova prva zgodba spoznavanja tegasveta je dobila prave razsežnosti na Velikiplanini med zadimljenimi ognjiščnicami, kiso mu kot študentu poleti nudile najcenej-še bivanje. Razgled z Grintovca, ki ga je leta1940 upodobil za Akademsko sekcijo SPD,je bil kljub svoji izpopolnjenosti samo gra-fični odsev tega, kar je spoznal med pastirji.Prav tako so zapisi več kot tisoč ledinskihimen z območja Kamniške Bistrice, ki so sev stoletjih udomačila med hribi in ravnmiKamniških planin, le del tega, kar je Kopačvedel o njih: z dialektološko natančnostjojih je zapisal za Planinski vestnik, kamor jeredno dopisoval, vendar so samo poimeno-vanje tega, o čemer je vedel pripovedovatizgodbe.Svet Velike planine se je začel spreminjati žepred prvo vojno. Vlasto Kopač je bil edenredkih, ki je razumel daljnosežnost teh spre-memb. Vedel je, da nadomeščanje nekda-njih odprtih ognjišč z zidanimi štedilniki za-čenja proces, ki bo spremenil notranjo struk-turo planinskega sveta. Zaradi prvih najem-nikov – smučarjev, ki so postali najemniki pa-stirskih bajt, se je začela spreminjati ne le pa-stirska bajta na Veliki planini, temveč pastir-ska kultura tega območja nasploh.

Med spremembami, ki jih jesprožilo posodabljanje bival-nega prostora pastirskihbajt, so bile najhitreje vidnespremembe v načinu prede-lave kislega sira, izjemno pre-poznavnem za Veliko plani-no. Prav zato je Vlasto Kopačs pomočjo domačinov pripastirjih zbral stare lesene»pisave« in nekaj posebnihprimerkov starih trničev. Stem se je začela druga Kopa-čeva zgodba, zgodba člove-ka, ki je skušal ohranitiopredmeteni spomin na izgi-njajočo kulturo. Zbiranjedrobnih lesenih spominov naizginjajoče izročilo je bilo samo prvi korakv Kopačevem prizadevanju,da bi ohranil vi-den spomin na življenje pastirjev na Velikiplanini. Kljub temu je njegova zbirka trni-čev, pisav za trniče, starih lesenih toril indrugih vsakdanjih predmetov pastirskegasveta najpopolnejša zbirka te vrste pri nas…Vlasto Kopač v opredmetenem svetu ni is-kal samo odgovorov, temveč je znal postav-ljati tudi prava vprašanja. Nekatera vpraša-nja pa so se postavljala sama. Sem sodi tudinajvečji dvom, ki se mu je pojavil na relacijimed človekom in njegovim bivalnim pro-storom, med etnološkim pogledom in po-gledom arhitekta. To je bil izziv konserva-torja. Zavedal se je razlogov in posledicspreminjanja velikoplaninske bajte, hkratipa se je zavedal tudi pomena te dediščine.Prav zato je z občutljivostjo pozornegaopazovalca, z ustvarjalno močjo arhitektain z vizijo urbanista leta 1957 preprečil, dabi pastirske bajte nadomestil zadružni hlevter ustvaril novo počitniško naselje na Ve-liki planini in pozneje rešil edino ohranje-no ognjiščnico na Velikem stanu kot mu-zej » in situ«…

Leta 1973 je Vlasto Kopač preprečil preu-reditev zadnje ognjiščnice na Veliki plani-ni, Preskarjeve bajte. S postavitvijo nado-mestne pastirske bajte je edini primerekbajte, postavljene na tradicionalen način,ohranil kot muzej na prostem. Preskarjevabajta je bila ob koncu leta 2004 razglaše-na za kulturni spomenik lokalnega pome-na. Moč, da je lahko preprečil preureditevzadnje ognjiščnice, pa mu je dala služba vspomeniškem varstvu pri okrajnem ljud-skem odboru Ljubljana…Vlasto Kopač je imel rad vesele ljudi, ljudi,ki so ga naučili peti svetu neznane pesmi,in ljudi, ki so molčali kot planinski svet okolinjih. Znal je vstopiti v svet, ki je verjel v »dov-je može« in uroke, hkrati je bil doma medtistimi, ki so razumeli njegova prostranstvaduha. O tem ponosno govorijo priznanja,ki jih je dobil kot planinec, kot arhitekt, kije sodeloval tudi pri obnovi največjih Pleč-nikovih mojstrovin, kot človek izjemne dr-že, ki je tudi priznanja ne morejo izmeriti.

dr. Marija Klobčar

RADI SE GA BOMO SPOMINJALI

OB SMRTI ARHITEKTA VLASTA KOPAČA

Pravka izdana knjiga

Vlasto Kopač (1913 - 2006)

V tretji številki Cikastega zvončka je bil ob-javljen zanimiv prispevek arhitekta VlastaKopača o Veliki planini - biseru kamniškihplanin. Avtor v svoji skromnosti ni omenil,da ima velike zasluge, da se je v povojnih

časih ohranila sta-rosvetna, edinstvenapodoba planine, ki ssvojo arhitekturo inharmonično ubra-nostjo z gorsko oko-lico privablja številneobiskovalce. S svo-jim raziskovanjemarhitekturnega, et-nografskega, zgo-dovinskega in jezi-kovnega izročilanam je ohranil ne-

precenljive dragocenosti. Umetnine, ki jihje ustvarjal »iz čistega veselja«, pa v svojipopolni ubranosti z dušo slovenske pokra-jine ostajajo v zakladnici naše kulture. Zatose rejci cikastega goveda z veliko hvalež-nostjo spominjamo spoštovanega arhitektaVlasta Kopača.

Vlasto Kopač se je rodil 3. junija 1913 inumrl letos 27. aprila 2006. V njegov spo-min objavljamo nekaj odlomkov spo-minskega članka dr. Marije Klobčar iz zbor-nika TRADITIONES (št. 35/1, 2006), ki sedotikajo kulturnemu biseru Velike planine.Dr. Mariji Klobčar se zahvaljujemo za do-voljenje za objavo utrinkov iz življenja Vla-sta Kopača v našem glasilu. Bolj kot častit-ljive besede poznavalcev Kopačevega delapa pričajo o liku nedavno umrlega arhitek-

ta njegovi članki, izšli posmrtno v knjigi»Iveri z Grintovcev«. Z njimi si je pisatelj po-stavil trajen spomenik v slovenskem kultur-nem krogu.

Hvaležni rejci

Velika planina v oblačnem popoldnevu

Cikasti zvonček34

Cikasti zvonček35

V nedeljo, 21. maja 2006 jeprenehalo biti srce mag. Pe-tra Kunstlja, enega najboljplodnih in cenjenih strokov-njakov na področju živinore-je v Sloveniji. Njegova prera-na smrt nas je vse preseneti-la, ki smo ga poznali in imelisrečo z njim sodelovati. V ne-kaj stavkih želim nanizati delutrinkov iz njegovega življe-nja.Peter Kunstelj se je rodil 9. fe-bruarja 1942 v Bohinjski Belina Gorenjskem. Že v mladihletih se je na domači kmetijispoprijel s kmetovanjem, predvsem z ži-vinorejo. Njegova navezanost na rejo go-vedi oziroma na širšo govedorejo, je bilaspremljevalka skozi vse življenje. Nabiral sije izkušnje in znanje, od gimnazije do bio-tehniške fakultete, pa tudi kasneje meddelom si je pridobil magisterij. Svoje bo-gato znanje je uspešno preliv v delo na far-

mi Poljče in doma na kmetiji. Leta 1967se je njegovo delo nadaljevalo na Živino-rejsko – veterinarskem zavodu Kranj, kjerje delal več desetletij, vse do upokojitve.Na območju Gorenjske je vodil kontroloproizvodnosti krav, rodovništvo in selek-cijo, ne samo v govedoreji, temveč tudi šir-še v živinoreji. Tudi po ostali Sloveniji jeopravljal delo na selekciji govedi črnobe-le pasme, za katero se je posebej specia-liziral. Bil je predsednik krovne komisije zaselekcijo goved in prvi strokovni tajnikDruštva rejcev govedi črnobele pasme vSloveniji. Na ta način je predstavljal pasmov domačem in svetovnem merilu.Peter Kunstelj je zapustil bogato strokov-no delo, ki ga je potrebno vpeti v rejsko

delo tudi danes. Podpiral jeskupno delo rejcev, živinorej-ske in veterinarske stroke, kije ključno za dosego rejskihciljev. Razstave živali na lokal-ni in državni ravni temu pri-čajo. Prav gotovo je bil PeterKunstelj najpogostejši oce-njevalec živali na razstavahpo Sloveniji. Radi smo ga po-vabili k temu delu, ker je bilhiter, preprost in odločen vsvojih odločitvah. Njegovavelika odlika je bila točnost inne dolgoveznost. Poleg tegamoram omeniti, da je Peter

Kunstelj dolgo vrsto let odbiral bikovskematere črnobele pasme po slovenskihkmetijah. Tudi tu je bil mojster odločitve,katere dajejo obilne sadove v današnjemčasu, pa tudi v prihodnosti.Tudi cika je imela v njegovem delu svojemesto. Na regijski razstavi leta 2000 v Ko-mendi je kot ocenjevalec živali rekel, da je

bila cika, govedo njene mladosti. Z razu-mevanjem je stremel k ponovnemu oživ-ljanju domače pasme iz njegove mladosti.Udeležil se je prve državne razstave v Cerk-nem, pa tudi drugih razstav, kjer se poka-žejo rezultati selekcijskega dela.Za plemenito strokovno delo in preprostosebnostni značaj, iskrena zahvala v ime-nu Društva za ohranjanje cikastega gove-da v Sloveniji.

Naj gorenjska gruda pod veličastnimi go-rami daje topel tihi dom.

Rafko Rokavec

OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU

OB SMRTI STROKOVNJAKAPETRA KUNSTLJA

Peter Kunstelj(1942 - 2006)

Mag. Peter Kunstelj pri ocenjevanju krav črnobele pasme na regijski razstavi vKomendi leta 2000 (skrajno desno)

V SPOMIN

FRANC KLAVŽ(18.10.1955 – 16.10.2004)

Franc je bil mojprijatelj. Tih, skro-men in preprost.Delo terenskegaveterinarja po-meni potovanjeod kmetije dokmetije. Pogostoje slišati, da so sega razveselile ce-lo živali. To sobesede, ki jih jenapisal Benja-min Kumprej,akademski sli-kar, ob otvoritvi»Pastirske bajteFranc«. Tem besedam se lahko pridružimovsi, ki smo Franca poznali. Mislim, da ni člo-veka, ki bi mu Franc, veterinar na območjuMežiške doline, odklonil pomoč. Ne gledena to ali je bil dežurni veterinar ali ne, je ve-čina kmetov predvsem v zgornji Mežiški do-lini, prosila za pomoč prav Franca.Ni človeka v celi dolini, ki bi tako dobro poz-nal zgodovinske, sorodstvene in ostale po-vezave v tej dolini, kot jih je prav Franc.Vedno je poleg strokovnih razlag vpletal vpogovor tudi razne prigode na svojevrsten,hudomušen način v tipični koroški govori-ci brez primesi, kakršna je tudi na podeže-lju že skoraj povsem izumrla. V teh pripo-vedih se je popolnoma izogibal vsem konf-liktom, kaj šele, da bi bil na kateri koli na-čin žaljiv. Le v primerih, ko je v poznih ve-černih urah pri zadnjem kmetu, preden jeodšel domov na svojo kmetijo, obsedel vpogovoru z zaupnimi prijatelji, se je izka-zalo, da za svojo brezskrbno in veselo krin-ko skriva tudi globlji pogled na dogajanja.Predvsem so ga skrbele razmere v domačiMežiški občini, kjer je bil vseskozi svetnik inpredsednik odbora za kmetijstvo. Prav ponjegovi zaslugi so bili kmetje v tej občini de-ležni največjih podpor s strani občine. Francse je boril za kmete, saj je bil tudi sam kmetin jih je najbolje razumel. Spremljal je raz-voj oziroma propadanje kmetijstva v zgor-nji Mežiški dolini in zanj odkrival vzroke terpo svojih najboljših močeh pomagal kme-tom v težkih situacijah.Že zelo hitro se je zavedal, da gre selekcijapri govedu v Sloveniji v smeri povečevanjaokvirja pri vseh pasmah. Ker je Koroška gor-sko hribovska dežela, ki je večinoma poraš-čena z gozdom, med temi gozdovi pa sokmetije v obliki celkov na sicer najbolj ugod-nih, pa kljub temu zelo strmih legah, sokmetijske površine v veliki večini zatravlje-ne. Predvsem najbolj strme površine so pa-šniki, ki so zaradi paše v deževnih obdob-jih zelo podvržene eroziji. Paša težkih kravna teh pašnikih povzroča pašne steze, ki

Franc Klavž(1955 - 2004)

Cikasti zvonček35

Cikasti zvonček36

onemogočajo strojno čiščenje teh površin,ki se zaradi tega zaraščajo.Franc je zaradi tega začel na gorskih kme-tijah začel z osemenjevati krave z biki cika-ste pasme, ki slovi poleg manjšega okvirja(telesne teže) tudi po veliki odpornosti insplošni prilagojenosti na težje okoljske raz-mere. Že od samega začetka je bil ljubiteljcikastega goveda in je bil vesel, ko je biloustanovljeno Društvo za ohranjanje cika-stega goveda v Sloveniji. V začetku so bilirejci dokaj nezaupljivi do osemenjevanja zbiki cikaste pasme, saj smo bili vsi prepoje-ni z novostmi, ki nam jih vsiljujejo sicer do-bro misleči strokovnjaki. Kljub temu je naobmočju, kjer je deloval Franc, sedaj že ve-liko goveda cikaste pasme. Od leta 2005 jezanimanje za to pasmo izredno naraslo,tudi zaradi podpor v okviru SKOP progra-ma za rejo avtohtonih in tradicionalnih pa-sem. Marsikateremu kmetu je tudi žal za-radi tega, da ni poslušal nasvetov veterinar-ja Franca, ki je gledal na ohranjanje cika-ste pasme poleg s čustvenega, tudi z gos-podarskega vidika.Franc je nedokončana zgodba. Ni mu bilodano, da bi užival sadove svojega dela, dabi dobil potrditev, da je delal prav. Šele ponjegovi smrti se vsi kmetje in ostali, ki so ka-korkoli povezani s kmetijstvom v dolini za-vedamo, da smo z njegovo prerano smrt-jo veliko izgubili.

Konrad Dihpol

V SPOMIN

JOŽE KUMER(08.08.1949 – 09.11.2004)

Med Uršljo goro, Peco in Raduho, so spetoživeli planinski pašniki. Prijazne cike hitemulit sočno travo, le kdaj pa kdaj kateraoblizne telička, ki se stisne k toplemu ma-terinemu telesu, saj se gore okrog še be-lijo v snegu.Kako nepopisno lep je pogled na te pre-lepe in mirne živali, v tem pogledu pa žalveč ne uživa pokojni gospodar Jože, ki seje v cike zaljubil, ko je pred leti na Gorenj-skem kupil prvo teličko in takoj spoznaldobre lastnosti te pasme. Navezal je stikz gospodom Rafkom Rokavcem, ki je bilpodpisan na dokumentu o označitvi te-leta. K sodelovanju sta pritegnila žal žeprekmalu pokojnega veterinarja FrancaKlavža in vsi skupaj so zaorali ledino ci-kastega goveda na Koroškem. »Ko bo na-ša čreda iz samih cik, bo moj cilj dose-žen«, si je vroče zaželel pokojni Jože Ku-mer, Kumrov gospodar iz Koprivne v Čr-ni na Koroškem. Pri 55 letih je po večlet-nem boju z boleznijo, ki ga je za vednoprivezala na voziček, umrl. Še tistega je-senskega jutra, ko je šel v bolnico, iz ka-tere se ni več vrnil, smo ga peljali na pa-

šnik, kjer so se pasle cike. Poklical jih jein ogledoval, kot da bi hotel za vedno od-nesti s seboj podobo teh plemenitih ži-vali, potem sta mu po licu zdrseli dve de-beli solzi. Dokler bom živa, bom nosila vsrcu ta njegov pogled. Razumela sem gabrez besed, saj če si ob nekom toliko let,noč in dan, besede niso potrebne, tu go-vori duša.Dragi mož – tvoj sin Marko, komaj 22 let-ni gospodar, nadaljuje tvoje začeto delo.Tudi on se je z dušo zapisal rdečim lepo-ticam, jaz pa mu po svojih močeh poma-gam. Tvoje seme je obrodilo bogate sa-dove.

Anica Kumer

Jože Kumer (1949 - 2004)

V SPOMIN

ANTON MERTELJ(02.07.1927 – 24.04.2006)

Spomladi letos nas je zapustil AntonMertelj iz Srednjega vrha, p.d. SmolejevTona. Gospodaril je na preko 200 ha ve-liki gorski kmetiji v Srednjem vrhu nadGozdom Martuljkom, v objemu Julijcevna eni strani in Karavank z državno mejona drugi strani. Vse njegovo življenje jebilo prepleteno z domačo zemljo, s kra-vami, ovcami, planino in gozdom. Odraš-čal je v številni družini in kasneje z ženoin družino nadaljeval delo na Smolejevikmetiji.Vseskozi je bil ljubitelj krav cikaste pasme.Le v najbolj sivih letih so bile zaradi prisi-le v hlevu privezane liske, potem pa je ta-koj spet vzredil svojo čredo cik. Še lani seje z veterinarjem pogovarjal o tem, kakobi dobil kakovostno seme cikastih bikovza osemenitev svojih krav. Vedel je, da jeza preživetje na domači planini Železni-ci ter za pašo na strmem pašniku za hi-šo, ta pasma krav najprimernejša.Ljudje smo ga poznali po lepih cikah več-jega okvira, kakor tudi po posebno veli-kem okviru jezersko solčavske ovce, ki jo

je plemenitil sam. Nikoli ni bil navdušennad vključevanjem v rejske programe, kiso prinašali križanje z drugimi, uvoženimipasmami, tako v govedoreji kot v ovče-reji.Še vedno je prav lepo pogledati trop ci-kaste govedi, ki se tudi letos pase naSmolejevi kmetiji in za katero zdaj skrbinjegova hči Renata in upamo, da bo na-prej tudi vnuk Maks, ki mu je ata Tonaže vcepil ljubezen do domačih cik in ovc.Ohranili ga bomo v spominu kotpokončnega vztrajnega kmeta in rejcakrav cikaste pasme, zaslužnega, da je kl-jub vsemu še ostalo nekaj živali te pasmedo danes. Hvala vam!

Tilka Klinar

Anton Mertelj (1927 - 2006)

V SPOMIN

ANDREJ URH(03.07.1952 – 16.03.2006)

Andrej Urh se je rodil v Županjih njivahpri Stahovici, na kmetiji, ki se ji po doma-če reče pri Jernejcu. Domačini so ga ime-novali Jernejčev Andrej in ga poznali kotkmetovalca, ki ve, kaj je najbolje za nje-govo kmetijo, in odločno vztraja na za-črtani poti. V njegovi mladosti je bila prinjih, tako kot tudi drugod na Kamniš-kem, v hlevu čista čreda cikastega gove-da. Leta 1959 pa so začeli uvajati drugepasme in ciki se je napovedala zelo ne-prijazna prihodnost – nameravali so jopretopiti v simentalsko. Na Mali planini,kjer so pasli Jernejčevi svojo čredo, je bildovoljen naravni pripust. Tam so se pa-sli biki različnih pasem, toda Jernejčevi sosklenili, da druge pasme ne sodijo v nji-hov hlev. Tudi po tem, ko se je na plani-ni uvedlo umetno osemenjevanje, sovztrajali pri naravnem pripustu, čeprav jebil prepovedan. Pripuščali so domačebike cikaste pasme. Po letu 1972 se jespet začelo osemenjevati z biki cikastepasme in Andrej se je med prvimi odlo-čil za osemenjevanje, ker je želel izbolj-

Cikasti zvonček37

šati svojo čredo. Kot eden redkih rejcevje dobil status izvornega rejca cikastegagoveda.Letos spomladi, ko se je narava komaj za-čela prebujati, je po hudi bolezni umrl.Za vsa prizadevanja pri ohranjanju pasmesmo mu člani društva zelo hvaležni.

Anton Burja

Andrej Urh (1952 - 2006)

V SPOMIN

STANE ZAMLJEN(05.02.1927 – 23.12.2005)

Stane Zamljense je rodil v Bi-stričici podp r e l e p i m ik a m n i š k i m iplaninami. Bilje najmlajši oddesetih otrok.Po osnovni šolise je izučil zaavtomehanikain poklic vestnoopravljal do upo-kojitve. Kasnejese je ves časposvetil reji cikastega goveda na kmeti-ji, kjer je bil tudi gospodar. Vrsto let jemed pašno sezono odhajal s svojo čre-do na Veliko planino, kjer je z velikim ve-seljem skrbel za živali. Pred božičnimiprazniki ga je med opravljanjem vsakod-nevnih opravil zadela neizbežna kap.Društvo je izgubilo rejca cik in člana druš-tva.

Andrej Kuhar

Stane Zamljen(1927 - 2005)

GOVEDOREJA V TOMINSKI OKOLICIPOGLEJMO V ZGODOVINO PISANE BESEDE O CIKASTI PASMI NASLOVENSKEM

T. Hitz, učitelj sirarstva v PolubinuOriginalni članek glasila »Gospodarski list«, listIV., dne 15. februarja 1871, izdan s strani c.k.kmetijske družbe goriške v Gorici.

Umna govedoreja je pod-laga vspešnega poljedel-stva in celega gospodars-

tva v kmetiji sploh. Ona zagotov-lja vedno bolj naraščajočo koristin plodonosnost njiv uže po velikivrednosti živine, ktera je danda-nes, v visoki ceni, kakor le malodrugih kmetijskih pridelkov. Ponjej pa se množi gnoj, ki je zopetprvi pogoj vspešnega poljedelstva.

Če tudi ni več sedaj večina kmetovalcevnasprotna živinoreji, ktero se nekdaj sma-trali kot potrebno zlo, ktero se mora ime-ti zarad pridelovanja gnoja, vendar jih ješe nekoliko, ki menijo, da je prvi namenživinoreje gnoj potem še le mleko dobi-vati po njej, kar ravno prouzročuje nekomalomarno oskrbovanje živine. A neved-ni gospodar ne preudari, da od slabo re-jene živine tudi ne bo dobil obilno pa do-brega gnoja. Gospodarji naši še niso do-stojno prepričani, da prav v umni gove-doreji imajo iskati naj gotovišo zaslom-bo svojo, da le v njej najdejo sigurne do-hodke, da jim donaša zemljišče s travo inkrmenskimi rastlinami zaraščeno večedobičke kakor pa njive.

Ako hočemo, da bo govedoreja donaša-la gotov dobiček, moramo izpolniti prvipogoj, to je, da odmerimo na naših po-sestvih dostojen del za pridelovanje živin-ske kerme. Ta prvi pogoj je tako važen,da ne more biti nikdar dovolj poudarjan.

Ne število živali ampak njih skrbno krme-nje in oskrbovanje zagotovlja čisti dobi-ček govedoreje. Moj glavni namen tegaspisa je podati popis govedoreje po To-minskem.

Tukajšni goveji rod nima do sedaj še no-benega stalnega in znanstveno opraviče-nega imena. Naj bolj je znan pod ime-nom »Bohinjska goveda«, ktera spadaprav tako, kakor Ziljska – Tirolska in Pu-sterdolska živina k kratkoglavnatemuglavnemu plemenu. Boje je Bohinjska ži-

vina navadno rujavordeče. Telesa je jakolepega ter se odlikuje posebno po svojihfinih kosteh. Mlečnosti je v primeri z ve-likostjo telesa prav velike. Živa teža Bo-hinjske krave ne presega 4 – 5 centov invendar se od take majhne kravice morena leto računiti 12 do 1500 litrov mle-ka. Jaz imenujem to pri tako majhni živi-ni ktera se tako silno slabo krmi, prav ve-liko. Pri boljšem krmenju bi se mlečnostgotovo še zdatno pomnožila. Sicer se iz-virni Bohinjski rod ne nahaja več popol-noma čist, ne v Bohinjskem, še manj papo Tominskem. V zadnjih desetletjih seje križem plemenil z Belanskim rodom.Lepe telesne lastnosti Belanskega rodu,veča teža života in obilniša mlečnost sopodale povod da se s subvencijami, kte-re daja c.kr. kmetijsko ministerstvo, na-kupovajo Belanski biki za zboljšanje Bo-hinjske in Tominske govedoreje.

To križem plemenenje mora se imenovatiprav umno in primerno kakor dosedanjivspehi dokazujejo. Po takem križem ple-menenji postala je živina veča, bolj mleč-na, posebno kder se bolje krmi n.pr. ka-kor v onih vaseh, kder se je skupno sirars-tvo vpeljalo. Radostno sem se mogel pre-pričati, da ondot, kder so se ustanovileskupne sirarije, gospodarji posebno pa-zijo na Belansko kri, ker prepričali so seživinorejci, da od take živine dobivajo ve-liko več mleka, potem pa tudi, da imataka živina lepša veča teleta ter sama užepo sebi dobi večo veljavo na trgu.

Da so pri začetku vpeljave Belanskih bi-kov bili naši gospodarji nasprotni a sajnezaupljivi, si tolmačim s tem, da so mi-slili, da velika živina ne more iti na plani-ne. To dvomljenje je res nekoliko opravi-čeno, kajti živina res ni tako povoljnovspeševala na planinah, kakor domača.To pa ni bilo prouzročeno po lastnostihBelanske krvi, ampak nasprotno po sla-bem, nemarnem kermenji živino uže vdolini. Če slavne kmetijske družbe skrbepo razširjanji dobrih plemenskih bikovzboljšati govedorejo, moramo jim bitihvaležni, pa še bolj vspešno bi bilo, akobi mej živinorejci prodrl poduk in prepri-čanje, da treba živino skrbno krmiti, karpa žalibog tu skoro povsod zelo pomanj-kuje. Kaj pomaga, če imam naj lepši go-

Cikasti zvonček37

Cikasti zvonček38

veji rod v hlevu, če ga pa ne umem pri-merno hraniti in oskrbovati. Večina tukaj-šnih živinorejcev še nima pojma o tem,kaj je umna živinoreja, oni poznajo sicerkrmenje, da se živina preživi, a ne tega,da bi živina jim dokaj koristila. Ob zim-ski dobi, ko se maslo in pusti sir dobiva,je krmenje vendar nekoliko vredno, aspomladi in jeseni, se živina zanemari.Posebno spomladi, ko navadno pomanj-kuje sena, naženo polno živine na pustepašnike, kder vboga živina komaj tolikonajde, da ne pogine. Pri tem zgubi živinana mesu in mlečnosti in vsa opešana pri-haja na planino, kder pogostoma tudipreveč živine naženo. Ni čuda potem, datožijo gospodarji o slabih dobičkih gove-doreje. Domače pleme zamore bolje pre-trpeti to »lakotno kuro«, ker je od mlado-sti privajeno lakoto trpeti in vsled tega kajzadostljivo i potrpešljivo.

To je istina, da taka majhna pa lehka Bo-hinjska krava skoro kakor koza spleza nanaj više in kamnite kraje. Pa naj bi plan-šarji le zboljšali in očedili pota in steze, intudi težja Belanska krava bo prav dobrozamogla priti na planine. Jaz sam semprav v tem oziru doživel prepričanje in si-cer na planini »Razor«, ktera leži 4500 nadmorjem.

Ta planina je jako velika in so nekteri kosi– pašniki od staj ali hlevov čez 1 uro od-daljeni. Planina je sploh jako kamnita insteze so še precej pomanjkljive. Leta 1874,sem prvikrat nastopil kot sirar službova-nje na Razoru. Prišle so krave na planinoprav revne, izstradane in zopet take so sevrnile jeseni iz planine, kajti planina dajakomaj toliko hrane, kolikor je treba zamolzne krave. Ko se je potem vstanovilosirarsko društvo v Polubinu, kder prebivajolastniki Razorske planine, in so se ti o ve-čem dobičku iz mlekarstva in sirarstva pre-pričali, začeli so skrbniše krmiti krave, nisedaj več videti na Razoru izstradanihkrav, tako da umnemu prijatelju živinorejesrce radosti bije, ko vide na tej planini vsodrugo bolje oskrbovano večo živino veči-noma cikasto, ki je po križem plemenenjidomačega z Belanskim rodom postala, terda vse še tako oddaljene in visoko ležečepašnike na tej planini vspešno preišče. Kajpač je vzrok tej veseli premembi? Umnokrmenje po zimi in spomladi! Živali so na-mreč v dobrem stanu prišle na planino, sobile čverste ter so bile v stanu vse težavnesteze pretrpeti. To so živi in neovergljividokazi, da zamore tudi težja živina na pla-ninah Tominskih dobro storiti, ako le v do-bri redilnosti prihaja za nje. Polubinjski ži-vinorejci in njih sosedje so pa tudi začeliskrbno izpodrejati težjo živino v domačihhlevih ter pri izbiri živine za pleme najraj-ši odločujejo cikaste bolj velike krave, ktereplemenijo z lepimi Belanskimi biki.

Znano je, da so krave iz križem pleme-nenja navadno dobre mlečnosti, pa daso manje sposobnosti za rejo. To pa jenavadno le, ko se križem plemenite dvesi popolnoma nasprotni plemeni. Če paparimo sicer dva različna rodova, kteraoba spadata v eno isto glavno pleme, te-daj da sta si saj nekoliko sorodne krvi,bomo gotovo dobro opravili. Bohinjskaživina je sicer iz glavnega plemena:»kratkorogastega« postala, ko je nas-protno Belanska živina še nedoločenegaglavnega plemena in se bi smela boljeprištevati širokočelnatemu glavnemuplemenu. Vsakako pa se sme trditi, daima Belanski goveji rod v sebi Pusterthal-sko in Pincgavsko kri. Iz tega vidimo večoali manjšo sorodnost v krvi, vsled kterese tudi mladiči iz križem plemenenja do-mačih krav z Belanskim bikom prav po-voljno sponašajo. Trdno verujem, da boiz takega križem plemenenja nastala ži-vina, ktera, če se bo skrbno krmila in od-gojevala, bo krajnim in zračnim razme-ram prav primerna in jake odlične vred-nosti. Jaz naslanjam to trditev na glavnitemelj znanosti, da za križem plemene-nje imajo se kolikor je le mogoče, sorod-na plemena rabiti. Iz vsega tega sledi, danaj slavno kmetijsko društvo le neutru-dljvo naprej za eno desetletje kupuje inrazširjuje po Tominskem pa izključljivo leBelanske bike. Pri nakupovanju Belanskihbikov naj bi se posebno pazilo, da so bikisicer kratkega pa gostega života in nepreveliki ter bolj nizkih nog.

Pri tej priliki naj izrazujem še željo, da bise iz državne subvencije nakupljeni bikivsi v Tominu razdelili po posebni odpredsedništva kmetijskega društvapooblaščeni komisiji.

Konečno omenjam še lepe čistokrveneBelanske govede, ktero odgojuje velepo-sestnik gosp. Ig. Kovačič pri Sv. Luciji.Krave se odlikujejo po veliki mlečnosti,ker pri krmenju le s senom dajo po 2000do 2300 litrov mleka na leto. Ko bi tekrave dobivale poleg sena še otrobov, la-nenih preš in krmenske pese, bi gotovoše dokaj več molzle, čeravno so tudi šte-vilke 2000 – 2300 litrov uže prav lepe.

O tej lepi čedi Belanski, kakor tudi oŠvicki – Unterwaldenski čedi, ktero jekmetijsko društvo izročilo v poskuše-vanje ter odgojevanje čistokrvene ži-vine, ktera se po izredni mlečnostiodlikuje, kajti od ene same krave Un-terwaldenske se je letos dosedaj uže2850 litrov mleka namolzlo, hočemv drugem spisu poročati, kakor obe-čam tudi o živinoreji sploh obširnišepisati.

Velo polje ravnina 1690 mvisoko, obkrožena z mo-gočnimi vrhovi Mišelj vrha,

Tosca, Vernarja, v ozadju Triglavin Šmarjetna glava. Ponoči meži-ka na tisoče luči na sinjem nebu,ob slabem vremenu pa je polnobliska in treska, da kar odmeva odskal. Ob velikem nalivu se Velo po-lje ravnina spremeni v eno samojezero, ki kmalu ponikne v poži-ralnikih na robu planine.

Ime planine Velo polje je še praslovanske-ga izvora, zato se sme sklepati, da so Slo-venci pasli svoje črede že zelo zgodaj ob pri-hodu v Bohinj. Morda pa so ime prevzeli šeod staroselcev. Nekdaj je bila planina Velopolje, kakor tudi sosednje planine Pod Mi-šelj vrhom, Jezerce in Krstenica v lasti Stu-dorske srenje. Živino so pasli kosezi (svobod-ni kmetje) iz Studora in Stare Fužine. V 16.stoletju so fevdalni gospodje dobili na mo-či, bile so vedno večje dajatve, začeli so sekmečki punti, takrat so planine prišle v lastin prehajale iz rok v roke zakupnikov Radov-ljiške in Blejske graščine. Leta 1579 je Stu-dorska srenja izgubila pravice do koriščenjain planine so prešle v roke Češenjske srenje,kamor spadajo tudi vasi Jereka, Podjelje inKoprivnik. Bilo je tudi več sporov med obe-ma srenjama glede koriščenja planin, a Stu-dorci niso uspeli in planine so še danes v lastiČešenjske srenje. Na Velem polju so pašnepravice dobili kmetje iz vasi Podjelje in Ko-privnik. Takrat so si zgradili značilne stano-ve iz macesnovega lesa, posekanega v bli-žini, ki je zelo odporen na gnitje in se ga tudimrčes ne loteva. Zgrajeni so tako, da je bi-valni del dvignjen od tal, en vogal je naslo-njen na steber, imenovan »kobiva«, tri stra-nice pa ležijo na kamniti škarpi. Spodnji del»vograda« je namenjen za molžo krav inograjen s kamnito ograjo. Notranjost bival-nega prostora je skromna: ognjišče, klop,pograd in posebej pregrajen prostor za

Velo poljenekoč

Cikasti zvonček38

Cikasti zvonček39

VELO POLJE – RAJ POD TRIGLAVOM

NAJVIŠJE LEŽEČA PLANINA NASLOVENSKE

shranjevanje mleka in hrane. Na vhodu vstan so »pomove«, to je predprostor za su-šenje perila in drv. V teh prostorih so dokonca 19. stoletja planšarji predelovali mle-ko v bakrenih kotličih nad ognjiščem. Polegstanu je svinjak. Ostrešja so grajena »na ka-što in šop«, pokrita z macesnovimi skodla-mi, starimi že stoletje, saj je nekaj skodel ševrtanih in pribitih na letve še z lesenimi cveki.V mapi iz leta 1826 je narisanih 10 stanov,iz leta 1869 pa 13 stanov. Danes sta dobroohranjena samo še dva: Krištanov in Orja-kov, Majdčov (Ukčov) in Orhov pa sta žeskoraj brez strehe in čakata na obnovo alipropad. Prav škoda da tako izginja kultur-na in stavbna dediščina naših davnih pred-nikov. Notranja oprema je ohranjena samoše v Krištanovem stanu, le mlečnica je bilaspremenjena v lepo kapelico. V tem stanu,ki je največji, je od približno leta 1873 de-lovala na pobudo Bistriškega župnika Jane-za Mesarja prva skupna sirarna. Orjakovstan je v celoti pokrit še s starimi macesno-vimi skodlami, ki bo z manjšimi popravilizdržala še več desetletij. Pred desetletji je bilše najbolje ohranjen Kocjančov stan, a je izneprevidnosti planincev pogorel. Po pripo-vedovanju starejših je pogorel tudi Cerkovni-kov, medtem ko je Brdarjovega podrl snež-ni plaz, za ostale stanove se lastništvo skri-va nekje v zapisih blejskih in radovljiškihgraščinskih urbarjev.

Leta 1910 so s pomočjo agrarnih operacijzgradili novo sirarno in odprt hlev za 100glav živine. A inženirji niso upoštevali svari-la planšarjev, določili so lokacijo in zgradilisirarno na zaradi snežnega plazu neprimer-nem mestu, kar se je čez nekaj let zgodilo,ko je plaz porušil zgornji stanovanjski del.Zato so čez pritličje naredili samo betonskoploščo in sirili v teh prostorih. Hlevi tudi nisoimeli sreče in sedaj samo še goli zidovi pri-

čajo o nekdanjem razcvetu planine. V tehhlevih so imeli še nekaj let po 2. svetovni vojnisvoje »vogradi« Anžič, Ukc, Blažk, ZgornjiKrucman, Groš, Podbregar in Spodnji Kruc-man. K spodnjemu delu zidu je bil prislonjenPodrobičarjev stan, sedaj je le še nekaj ostan-kov. Na sosednji Mišeljski planini pa so še sta-novi od štirih lastnikov iz Koprivnika: Jeklar-jev, Zg. Korošičev, Ukčov in Uršičnikov.

Leta 1938 se je sirarska družba iz Podjeljaodločila z izgradnjo nove moderne sirarne.V ta namen so dobili državno (banovinsko)podporo, za kar so se morali držati strogihnavodil. Načrte zanjo in nadzor je vodilagrarni komisar inž. Alfonz Pirc z odobritvijodr. Marka Natlačena, ki je zelo podpiral raz-voj po planinah in vaseh. Takrat se je po Bo-hinju naredilo zelo veliko uspešnih gradenj,le škoda, da se je začela vojna in njene po-sledice. Gradnja sirarne je zahtevala zelo ve-liko truda in težaškega dela, saj so skoraj vesmaterial in opremo povečini znosili na hrb-tih 6 ur hoda iz doline. Dogradili so jo v zelokratkem času do začetka vojne, opremili paše po vojni in se lepo vklopi v okolje. Les zaostrešje so posekali v Zagonu uro daleč inga zgodaj spomladi s samotežnimi sanmipo snegu zvozili na planino. Po pripovedo-vanju sta Krištan in Kocjanc nosila 380 l ba-kren kotel in težka vhodna vrata. Takrat jebila steza speljana po nevarnem predelu z60 stopnicami, ki so bile narejene iz mace-snovih okroglic. Potem se je Krištan zavzel,da so v letu 1958 s pomočjo Kmetijske za-druge višje v skalo usekali novo široko pot,ki služi tudi planincem, saj je to ena najboljuhojenih poti iz Rudnega polja na Triglav.

Planina pa tudi nekdaj ni vabila samo plan-šarjev in planšaric, divjih lovcev in iskalcevrude, ampak tudi znameniteže tistih časov.Nekje na Velem polju je stala koča botani-

ka Karla Zoisa, ki je skupaj z učenja-ki bratom Žigo Zoisom, Balthasar-jem Hacquetom, Franzom Hocher-wartom in Valentinom Vodnikom,proučeval rastlinstvo in triglavskopogorje koncem 18. stoletja. Dne24. in 25. avgusta 1778 so po sta-novih prenočevali štirje možje do-mačini, ki so prvi stopili na vrh Tri-glava. Dne 3. julija 1822 je avstrij-ski stotnik Bosio izbral sedem do-mačinov, da so ga spremljali na vrhTriglava. Bila mu je poverjena nalo-ga, da sestavi trigometrično omrež-je Kranjske. Orjakovega Šimna izPodjelja je določil za prenos zabo-

ja, v katerem je bilo težko merilno orodje,šotor in hrana, Kosovega Toneja iz Jereke inCerkovnikovega Toneja iz Koprivnika pa jedoločil za vodnika svoje odprave. Zaradi sla-bega vremena so do 5. julija ostali na Ve-lem polju. Tega dne so se povzpeli na vrhTriglava in Bosio je izmeril površino Triglavana 12 – 15 klafter dolžine in 2 – 3 klaftre ši-rine, višino pa na 9067 dunajskih čevljev nadmorjem. Popoldne se je začela približevati ne-vihta, nosači so se vrnili na Velo polje, med-tem ko so Bosio, Rothemmel in CerkovnikovTonej ostali na vrhu in zvečer ob 23. uri jestrela ubila Cerkovnikovega Toneja.

Leta 1895 so na vhodu na planino Velo po-lje zgradili Vodnikovo kočo, kjer je skozi po-tekala glavna steza na Triglav. Nemško pla-ninsko društvo je zaradi kljubovanja zgradilonovo pot višje pod Toscem, zato so kočo vletu 1910 prestavili višje poleg nove steze.Pred letom 1960 so zgradili novo večjo ko-čo. Nad Malim poljem stojita lovska koča inkoča Triglavskega narodnega parka, kjer jenekdaj nabiral novih moči in snoval ideje po-litik Edvard Kardelj.

Po drugi svetovni vojni so oblasti začele lju-di vabiti v industrijo, za planšarstvo ni bilorazumevanja, ta dejavnost je začela pešati

Lepo urejeno molzišče na Velem polju leta 2005

Pred stanom krava stare bohinjskepasme, v ozadju Mišelj vrh(poimenovan po Sv. Mihaelu).

Sirarna na Velem polju leta 2005.Nad njo znamenita Vodnikova koča.

Cikasti zvonček39

Matej Smukavec

Cikasti zvonček40

in pretrgale so se večstoletne vezi s tradici-jo. Po letu 1970 se je planšarstvo na plani-ni Velo polje opustilo. Dolgo časa je prete-klo do ponovne oživitve planine. Lansko letose je na obeh planinah pasla živina iz Pod-jelja od naslednjih lastnikov: Zelenar, Gre-gorčk, Blažk, Ukc, Krištan, Kocjanc, Orjak,Zg. Krucman in Ukc iz Koprivnika. Povečinise pase govedo cikaste pasme, kjer je tudiplemenski bik. Z vodo sta planini dobro pre-skrbljeni, saj je nikoli ne zmanjka. Paša naVelem polju ni tako bohotna, kot na nižjihplaninah, a je zelo sočna. Prevladujejo samedišeče rožice, pogosto je slišati »za eno rju-ho v dolini zadošča en klobuk v planini«. Je-seni se živina vrne v dobri kondiciji, utrjenain zdrava. Meso pašne živine s planin je zelokakovostno brez loja, mleko in njeni izdelkipa so nekaj posebnega.

Življenje na planini se začne ponavadi nadan sv. Petra in Pavla 29. junija, ko se živi-na prižene iz nižje ležečih planin Konjske do-line, Jelja in Goreljeka. Priprave (basenga) se

začne že zvečer, kose na krošnjo nave-že hrana in obleka,

včasih se je obložila z žehtarjem, pinjo, skle-dami in vsem, kar je planšar potreboval. Se-daj nošnjo na planino opravi helikopter. Žezgodaj ob 3. uri ponoči se živina zbere sku-paj in se odžene iz Konjske doline po bliž-njicah na Rudno polje, naprej po cesti protiKonjščici, potem po strmi stezi goram na-proti. Na Jezercu je postanek, kjer se malcepomalica, medtem ko se živina napase nasočnem pašniku. Nadalje pot vodi skozi naj-težavnejši del poti, navkreber večkrat še posnegu, to je, čez Studorski preval, ki pred-stavlja problem za mlado neutrjeno živino.Pot se nadaljuje po zložni stezi okoli Tosca,na odcepu za Vodnikovo kočo se spusti sko-zi »Ta ozko« proti planini. Po 6 urah se pri-žene v »Raj pod Triglavom«, živina se napasein po naporni hoji kmalu poleže. Ljudje seokrepčajo in odpočijejo, nakar se v sirarnizačne pomivanje, odmakanje škafov in vsepotrebno za obratovanje sirarne. Nanosijose drva, ki jih plazovi prinesejo na poljano,malo se poveseli ob harmoniki.

Delo sirarja in pastirja že več kot deset letopravlja Gregorčkov Francelj, že več let imapomočnika Slavota in jima gre dobro odrok. Molzeta 10 do 15 krav, izdelujeta 2 kgtežke hlebce sira, sirarsko skuto, maslo, pe-četa tudi kruh. Do leta 1960 so izdelovali 40kg težke hlebe ementalskega sira, ki so ganosili s krošnjami v dolino kupcem. Sedaj sevečino sira proda v sirarni planincem. Plan-šarija je vključena v sirarsko pot. Zadnja letase pase skupaj 40 do 60 glav živine, včasihso se prignali tudi prašiči, da so pojedli si-rotko in so se lepo poredili. Pred 2. svetov-no vojno in nekaj časa po njej se je prepa-slo okoli 120 glav živine, potem je začeloštevilo upadati. Delo planšarja se začne vzgodnjih jutranjih urah, ko se poišče in pri-žene molzne krave do na novo zgrajenegamolžišča na strojno molžo. Mleko se odne-se v sirarno in v hladilnem koritu počaka, dase od dveh ali treh molž usiri. Notranjost si-rarne je sedaj prenovljena. Kurišče za sirar-ski kotel je na vrtljivi osi, tako da lahko gre-je tudi kotel za sanitarno vodo. Krave se od-ženejo na dnino, vsak dan drugam. Včasihso se majarji po večerni molitvi dogovorili,kam bodo naslednji dan gnali na pašo. Po

Majarji in majarce pred sirarno na Velem polju leta 1934:leži s “trnačem” v roki Krištanov Tonej, za njim sede z leve:Kocjančov Franc, Gregorčkov oče in Krucmanov Tonej. Zanjimi stoje z leve: Bvažkova Franca, Podbregarjeva Mina,Ukčeva Mina in Tesova Franca

Majarji in majarce po maši 22. avgusta1924 na Velem polju. Liturgični obred vnaravnem gorskem okolju je posebnodoživetje, zato naj ostanejo zapisanaimena Bohinjcev, ki so majarili tistegaleta na Velem polju: Stoje z leve: sirarStare Franc, Blažkova Franca, StareMarija, Stare Frančiška, Stare Marija,neznani ministrant, Smokavc Terezija,Ivanka s Koprivnika, Francka Sodja,Smukavec Jožef

pripovedovanju Ukčovega Toneja, ki je 20let majaril na Velem polju, so prvi mesec go-nili na pašo skupaj, drugi msec pa vsak nasvojo dnino. Sedaj se največ pasejo po Ma-lem polju, po planini Pod Mišelj vrhom, podVodnikovo kočo, na Peči, po Pungratu, poVelski dolini proti Doliču, pod Miševko; česo mrzle noči pa najraje prenočujejo za Sod-jevcam v zavetju. Včasih ko je bilo več živi-ne, so gonili na Ledine uro daleč proti Pla-niki in na Konjsko planino proti Kredarici, azaradi nevarne poti so kmalu po 2. svetov-ni vojni pašo na tem delu opustili. Gonili sotudi v Zagon in na Razor 1 uro daleč navz-dol proti Vojam, posebno če je zapadelsneg, kar se je večkrat zgodilo. Nekdaj je Or-jakov Šimen pred nekako 150 leti naredilstezo na Tosc, da je svojo čredo gibčnih kra-vic gonil na pašo 2200 m visoko, kjer se se-daj pasejo ovce. Tej stezi pravimo Šimnova,ki je v zgornjem delu zaraščena z ruševjem.Do nekako leta 1965 je bilo še več planšar-jev, ki so prebivali po stanovih in molzli svo-je domače krave in tudi drugih kmetov. Mle-ko so nosili v sirarno, kjer je bil preko Kmetij-ske zadruge zaposlen sirar in so mu planšar-ji vsak dan pomagali glede na količino odda-nega mleka.

Včasih so ob sobotah domači od doma pri-nesli majarjem hrano (imenovano »kešt«) intudi novice, nazaj pa so odnesli sir in drugeizdelke. Nekdaj je tudi medved lomastil inmarsikdaj oklal živali. Živina je bila vznemir-jena, zato so ponoči kurili ogenj sredi po-ljane, da se ni upal približati.

Delo planšarja zahteva kar najbolj sposobne,pridne in odgovorne ljudi, saj se mora spo-pasti z različnimi nezgodami in boleznimi priživini, a kaj ko velja delo pastirja pri nas šenekaj manjvrednega. Zopet bi bilo treba po-klicati na pomoč strokovnjake iz Švice, kjer jeto delo bolj cenjeno in bi učil mladi rod.

Paša na planini se zaključi na dan MalegaŠmarna 8. septembra. Vsak lastnik pride posvoje živali in se skupaj odžene na nižje le-žeče senožetne planine, kjer ostanejo, do-kler je paša.

Pripis urednika:

Avtorju sestavka o Velem polju se najlepše

zahvaljujem za ves vložen trud.

Documents

Cikasti zvonček · 2018. 2. 7. · nega oskrbnika. Poleti se je na planini pasla živina. Dekle so hodi-le na Lipovc molsti krave, mleko pa so nosile v graščino v dolini. Pozimi