Cena 1,54diabetes-zveza.si/wp-content/uploads/files/revija/pdf/SB... · 2017-09-07 · – Že drugo leto je članom in drugim na voljo DIA-FON. – Obiskov na spletni strani je iz

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 93 • marec 2012Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

AKTUALNO:

Pismo ministru za zdravjeKaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom

AKTUALNO:

Pismo ministru za zdravjeKaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom

OSREDNJA TEMA:

Pomen samokontrole pri zdravljenju

Merilniki glukoze v krvi

OSREDNJA TEMA:

Pomen samokontrole pri zdravljenju

Merilniki glukoze v krvi

Sladkorna bolezen 3MAREC 2012

Spoštovane bralke, dragi bralci!

Kar nekaj časa sem razmišljal, kaj naj napišem in za-želim našim zvestim bralkam in bralcem v svojem zadnjemprispevku našega glasila Sladkorna. Moj dvojni mandat2004–2012 se počasi izteka. Na skupščini Zveze društev dia-betikov Slovenije konec marca letos bomo izvolili novovodstvo. Prepričan sem, da bomo sladkorni bolniki, pove-zani v naših društvih in zvezi, tudi v prihodnje znali inzmogli dogovorjene naloge in zastavljene cilje, ki smo jihsprejeli z Nacionalnim programom za obvladovanje slad-korne bolezni 2010–2020, ki so sestavni del programov, tudiuresničiti.

V praksi se pogosto dogaja, še zlasti se to neredko zgodinašim politikom, da obljubljajo marsikaj, v praktičnem ži-vljenju in konkretnih rešitvah pa zelo hitro pozabijo na daneobljube. Da se tudi meni ne bi očitalo kaj podobnega, semsi priskrbel svoj prvi uvodni prispevek v našem glasilu izleta 2004, št. 54, v katerem sem takole opredelil naše skup-ne prednostne naloge: – pomoč in sodelovanje z društvi pri njihovih nalogah. Gla-

silo Sladkorna in priprava drugih obvestil in publikacijostane ena osrednjih nalog zveze.

– Skupaj z društvi ustvarjati možnost za kakovostno in sa-mostojno življenje sladkornih bolnikov.

– Uspehi naših prizadevanj so odvisni tudi od dobrega so-delovanja z diabetološko stroko. Ta povezanost je nuj-na, zato jo uvrščamo med prednostne naloge.

– Delo z mladimi je iz leta v leto bolj množično. Tudi v pri-hodnje jim bomo namenjali vsestransko pozornost.

– Pripravo strokovnih smernic in nacionalnega programaza diabetike še naprej uvrščamo med svoje prednostnenaloge. Tega cilja ne bomo mogli doseči brez medicin-ske stroke in ministrstva za zdravje.To je nekaj osnovnih nalog, ki sem jih zapisal v omenje-

ni izdaji glasila. Vedno je mogoče storiti še več in bolje. Kdornima tega cilja, nazaduje. Zato smo svoje skupne progra-me vsako leto na skupščini vsebinsko dopolnjevali in kon-kretizirali.

Danes, po osmih letih našega skupnega dela v organi-zaciji, ki ima »status humanitarne organizacije posebne-ga družbenega pomena na področju zdravstva« in kateretemeljno poslanstvo je izobraževanje, ozaveščanje, infor-miranje, lahko z odgovornostjo ugotavljamo, da smo vokviru danih kadrovskih in materialnih možnosti uspešnoizpolnili dane obljube in obveznosti. Upam, da tudi našihzvestih partnerjev: Ministrstva za zdravje, Diabetološke-ga združenja Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarova-nje in drugih nismo razočarali s svojim delom.

Spoštovani! Danes je minilo že drugo leto, odkar se iz-vajajo aktivnosti iz Nacionalnega programa za obvlado-vanje sladkorne bolezni. V pripravi je zaključno poročiloo aktivnostih v zadnjih dveh letih. Krajši povzetek tega po-ročila bomo objavili v našem glasilu.

– Število mladih, ki se udeležujejo tekmovanja iz znanjao sladkorni bolezni, se je v letih 2004–2011 povečalo zamalo manj kot sto odstotkov: leta 2004 jih je tekmovalo5480, leta 2011 pa že 10.560.

– Sodelovanje z Diabetološkim združenjem, Ministrstvomza zdravje, ZZZDS, Inštitutom za varovanje zdravja,Lekarniško zbornico, Zbornico zdravstvene nege in dru-gimi, ki so sodelovali pri pripravi nacionalnega progra-ma, je zelo dobro in uspešno.

– O našem glasilu Sladkorna slišimo čedalje več pohval.Vedno več je poznanih strokovnih osebnosti, ki glasiloobogatijo s svojimi prispevki.

– Že drugo leto je članom in drugim na voljo DIA-FON.– Obiskov na spletni strani je iz leta v leto več.– Ob 50-letnici naše organiziranosti smo pripravili pose-

bno obširno publikacijo, ob 55-letnici pa posebno števil-ko Sladkorne.

– Za udeležence tekmovanja mladih je vedno poskrbljenoz ustrezno strokovno literaturo.

Pogoji za naše delo so se nam pomembno izboljšali, sajsmo s sredstvi Fiha pridobili več kot 110 kvadratnih me-trov lastnih prostorov. – Našim članom v društvih smo omogočili nakup knjige

Sladkorna bolezen tipa 2 po ugodni ceni. Še bi se dalo naštevati, vendar naj bo dovolj. Vse, kar

smo dosegli v zadnjih letih na področju skrbi za sladkor-ne bolnike, je rezultat naših skupnih prizadevanj. Sleher-no društvo ima pri tem svoj delež. Brez akterjev, s kateri-mi smo se povezali v pripravi Nacionalnega programa, intudi posameznikov v tej združbi vsega tega ne bi zmogli.

Po nekaj manj kot desetih letih (pred prevzemom pred-sedniške funkcije sem bil podpredsednik) aktivnega inodgovornega dela v Zvezi društev diabetikov Slovenije bise rad iskreno zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem,članicam in članom izvršnega odbora v obeh mandatih,vsem predsednicam in predsednikom društev sladkornihbolnikov za dobro in uspešno sodelovanje, še posebej vsemprostovoljkam in prostovoljcem, mentoricam in mentorjemna osnovnih in srednjih šolah, ki nam pomagajo pri na-ših tekmovanjih z mladimi. Brez dobrega in uspešnega so-delovanja z Diabetološkim združenjem Slovenije bi bilimanj uspešni. Zato še posebna zahvala tudi njim. Zahva-la velja tudi članom uredniškega odbora.

Brez sredstev Fiha in pomoči sponzorjev bi bili naši pro-grami močno okrnjeni. Tudi na tem področju želimo do-bro in uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Tudi v prihod-nje skrbno spremljajte naše glasilo, saj je namenjeno pravvam. V vsaki številki se bo našlo kaj novega, kar vam bov pomoč pri vodenju vaše sladkorne bolezni. S primernimznanjem, našo lastno odgovornostjo in voljo lahko velikostorimo za našo bolezen.

Lepe pozdrave od vašega večletnega predsednika zveze Janka Kušarja

UV

OD

NIK

® Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

Razpoznavnost in ugled lahko nastaneta samo z delom

4 Sladkorna bolezen MAREC 2012

VSEBINA

OSREDNJA TEMA: Samokontrola in samozdravljenje

6 Pomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni

8 Vloga medicinske sestre edukatorke

10 Opolnomočen bolnik v referenčni ambulanti

12 Samokontrola je veščina

14 Kontinuirano (neprekinjeno) merjenje glukoze

15 Merilniki glukoze v krvi

18 Nacionalni program in merjenje krvnegasladkorja

20 Pasti pri samourejanju sladkorne bolezni

26 Samokontrola v enoti FIT

AKTUALNO

18 Pismo ministru za zdravje

22 Obnovljivi recept

27 Kaj pokrije zdravstveno zavarovanjediabetikom

30 Nosečnost in povišan krvni sladkor

ZA NAŠE ZDRAVJE

32 Rak debelega črevesa in danke

36 Priprava na obisk pri zdravniku

36 Klopi so oživeli

38 Osteoporoza in sladkorna bolezen

OSEBNA ZGODBA

24 Misli starejšega diabetika in diabetologa o samovodenju

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

39 Zdrava prehrana

8

14

10

36

26

27

22

24

39


Obvladovanje bolezni – življenjska pot

Tokratno številko revije smo posvetili lastnemu obvladovanju sladkornebolezni. Namen samokontrole in samovodenja je preprečiti akutne in kro-nične zaplete bolezni. Samokontrola je pri tem sestavni del zdravljenja. Ko-risti merjenja krvnega sladkorja ima vsak bolnik s sladkorno boleznijo. Napodlagi izvidov lahko bolnik izboljša urejenost krvnega sladkorja z ustrez-nimi ukrepi. Zato je samovodenje sestavni del bolezni. Je del oskrbe slad-kornega bolnika in pomeni sposobnost določanja koncentracije glukoze vkrvi ter ustrezno prilagajanje odmerkov zdravil za doseganje ciljnih vred-nosti brez hipoglikemij. Samovodenje lahko izvaja bolnik sam, svojci alipatronažna sestra. Pomembno je normaliziranje glikemije na tešče in tudipo obrokih.

Samovodenje pomeni tudi beleženje dejavnikov tveganja sladkorne bo-lezni, kot so krvni tlak in maščobe v krvi. Je pomembna pot k samostoj-nosti pri skrbi za lastno bolezen, kajti le dobro obvladovanje bolezni pri-naša samozavest in samozaupanje. Na poti k visoki stopnji samokontrolepomaga zdravstveni tim, pri izvajanju posameznih metod sodelujejo diplo-mirane medicinske sestre edukatorke.Kajti pogoj za uspešno samovodenjeje primerna poučenost bolnika, da zna pravilno ravnati glede na razmerein izvide. Tudi pri bolnikih, ki ne uporabljajo inzulina, se je izkazalo, daima samokontrola pozitiven učinek samo, če je bolnik ustrezno poučen otem, kaj naj naredi na podlagi izvida, kako si lahko sam pomaga s pravil-no prehrano in zdravim življenjskim slogom. Zato je samovodenje življenj-ski projekt, ki vključuje razvijanje znanja, veščin in strategij. Pri tem so te-stni trakovi in merilniki sladkornemu bolniku orodje za merjenje krvnegasladkorja doma.

Ravno pri kakovostni samokontroli ste veliko storili prav bolniki sami.Zveza društev diabetikov Slovenije je skupaj z zdravstvenim timom omo-gočila, da sta kakovost samovodenja in dostopnost merilnih trakov pri nasše vedno dobri.

Pri tem se lahko za ves trud na področju zagotavljanja pravic kroničnihbolnikov zahvalimo tudi predsedniku zveze Janku Kušarju. V osmih letihje veliko prispeval k prepoznavanju sladkorne bolezni kot težave družbein ne le kot problem posameznika. V letih njegovega predsedovanja se jespremenil širši odnos do sladkornih bolnikov, bolezen pa je zveza skupajz društvi ljudem približala. Kot je Janko Kušar večkrat poudaril, pomem-bno je sodelovanje tako s stroko kot z zdravstvenimi politiki, da ustvarimomožnosti za kakovostno obravnavo in preventivo. Sodelovanje pa bo v pri-hodnje še posebej pomembno, saj se nam napovedujejo težki časi, ki jihbomo lahko premagovali le skupaj.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),

Maruša Pavčič, Dominik Soban, Val ne a Ju re čič (čla ni)

Uredniški odbor:Živa Janež

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Tomo Šajn, Aleš Skvarča, dr. med.,Ksenija Šperanda Vidoševič (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava:BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.850 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za

kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zen

je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo

zdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje

SlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočila

FIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

V sklopu zdravljenja je redno merje-nje koncentracije glukoze v krvi, ki gaopravlja bolnik (kar imenujemo tudi sa-mokontrola), zelo pomembno. Glikemi-ja je odvisna od številnih dejavnikov:vrste in količine zaužite hrane, telesnedejavnosti, morebitne prisotnosti akut-ne bolezni ali druge vrste stresa itd. Se-veda na glukozo v krvi vplivamo tudi zvrsto in količino inzulina in drugih an-tidiabetičnih zdravil. Vsi ti in še števil-ni drugi dejavniki v vsakem trenutkuvplivajo na bolnikov krvni sladkor. Mo-goča so torej velika nihanja v krajših ča-sovnih intervalih (dnevi, ure itd.). Zatoje zaželeno, včasih pa tudi nujno, da jebolnik sposoben v vsakem trenutku samdoločiti koncentracijo glukoze v krvi inustrezno ukrepati (govorimo o samovo-denju).

Ciljne vrednosti koncentracije gluko-ze v krvi so individualne in so odvisnetudi od trenutnega načina zdravljenja. Onjih se je treba pogovoriti s svojim zdrav-nikom. Načeloma pa velja, da naj bi sekoncentracija krvnega sladkorja na teš-če in pred obroki gibala med 4 in 6mmol/l, 90–120 minut po obrokih panaj ne bi presegla 8 oz. 9 mmol/l.

Na voljo so testni lističi za optično do-ločanje glukoze v krvi ali urinu. V zad-njem času se čedalje bolj uporabljajoelektronski aparati za merjenje glukozev krvi. Ti so čedalje manjši, hitrejši in na-tančnejši. Bolniku omogočajo reden nad-zor glikemije večkrat na dan.

Koristna povratna informacijaPri sladkorni bolezni tipa 2 so osnova

zdravljenja nefarmakološki ukrepi, torejzdrava prehrana, zadostna telesna dejav-nost in vzdrževanje primerne telesne

teže. Že za začetno stopnjo bolezni je za-želeno, da bi bolniki izvajali vsaj obča-sno samokontrolo. Tako bi lahko s pri-lagoditvijo življenjskega sloga še preduvedbo zdravil ugodno vplivali na raz-voj bolezni in upočasnili njen potek.

Znanje samovodenja bolezni pa ob-vezno potrebujejo bolniki, ki se zdravi-jo z inzulinom. Pri njih so namreč mo-goča največja oz. najhitrejša nihanjakrvnega sladkorja. Treba je znati tudi raz-brati rezultate in ustrezno ukrepati. Bol-niki potrebujejo znanje o načinu delo-vanja zdravil in posameznih pripravkovinzulina. Na podlagi rednih meritev spo-znajo osnovne zakonitosti gibanja glike-mije pri sebi in se lahko v poznejši pod-obni situaciji ustrezneje odzovejo. Naprimer: nekdo vsako jutro uživa pribli-žno podobno sestavljen in obilen zajtrk.Z rednimi merivami pred obrokom in ponjem lahko določi odmerek inzulina, kinajustrezneje prepreči preveliko zviša-nje krvnega sladkorja po obroku, hkra-ti pa po obroku ne povzroči hipoglike-mije, torej prenizke vrednosti glukoze vkrvi.

Dnevnik samokontroleZapisovanju meritev glukoze je name-

njena priročna knjižica , imenovana»dnevnik samokontrole«. Vanjo bolniksproti zapisuje meritve in odmerke inzu-lina. Dnevnik ni namenjen le zdravnikuali edukatorju ob kontrolnem pregledu(kamor ga je sicer nujno redno nositi sseboj!), temveč predvsem bolniku sa-memu. Omogoča lažji pregled nad do-gajanjem in lahko dobro prikaže vzro-čno-posledične odnose med odmerkominzulina in meritvijo glukoze. Tudi vsehizrednih dogodkov (morebitnih hipogli-

kemij ob telesni dejavnosti, porastov gli-kemije ob dietnih prekrških itd.) si člo-vek niti ne more zapomniti, zato jih jepametno sproti zapisovati v dnevnik.Na podlagi pridobljenih izkušenj bol-nik lahko napreduje v znanju samovo-denja bolezni.

Nove tehnologijeV zadnjem času se čedalje bolj širi

uporaba računalniške tehnologije prianalizi podatkov, ki jih bolniki dobijo zrednim merjenjem. To je nadgradnja pi-sanja dnevnika samokontrole in omogo-ča še bolj plastičen vpogled v gibanjekrvega sladkorja in iskanje trendov. Zla-sti mlajši bolniki tako rekoč rastejo zrazvojem tehnologije in si z njo radi po-magajo. Tudi številni starejši bolniki, kijim računalnik ni tuj, se z veseljem po-služujejo tovrstnih pripomočkov.

Pomen dobre urejenostisladkorne bolezni

Poleg akutnih zapletov sladkorne bo-lezni, ki jih ponavadi srečujemo ob od-kritju bolezni, so največji problem kro-nični zapleti. Ti se razvijajo počasi, večlet. Bolniki nanje sprva niso pozorni,saj jim v začetku morda ne delajo te-žav. »Previsok krvni sladkor me ne boli,«pravijo. Nekateri celo zatrjujejo: »Ob viš-jih vrednostih glikemije se bolje poču-tim.« Ravno tu pa tiči glavni problem. Nadolgi rok stanje stalne hiperglikemijelahko vodi v razvoj kroničnih zapletov.Za sladkorno bolezen značilne so spre-membe na očesni mrežnici (diabetičnaretinopatija), ledvicah (diabetična ne-fropatija) in živčevju (diabetična nevro-patija). Glavni vzrok obolevnosti insmrtnosti pri sladkornih bolnikih pa so

Pomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni

Pri zdravem človeku brez sladkorne bolezni je koncentracija glukoze v krvi (glikemija) vesčas uravnavana znotraj ozkega območja. To je pomembno za normalno delovanje vsehorganov, predvsem pa možganov. Za primerno urejenost glikemije skrbi trebušna slinavka,ki glede na potrebe izloča hormon inzulin. Pri sladkorni bolezni pa zaradi pomanjkanjainzulina oziroma njegovega nezadostnega delovanja pride do zvečanja glikemije.

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samozdravljenje


foto

: B. B

.

® asist. Aleš Skvarča, dr. med.


spremembe na velikih žilah, ki vodijo vrazvoj srčno-žilnih bolezni (aterosklero-za, srčni infarkt, možganska kap, peri-ferna arterijska bolezen itd.). In ker tovemo, je treba ukrepati, še preden tespremembe nastanejo ali se poslabšajo.

Raziskave so pokazale, da sta pri tistihbolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, kiredno nadzirajo svoj krvni sladkor, obo-levnost in umrljivost pomembno manj-ši kot pri bolnikih, ki samokontrole neizvajajo. Spremljanje glikemije se je iz-kazalo kot zelo pomembno edukacijsko(učno) orodje, saj sproti daje povratnoinformacijo. Izkazalo se je tudi, da lah-ko dobro samovodenje bolezni zlasti nadaljši rok pomembno zmanjša stroškezdravljenja. Tudi pojavnost hipoglike-

mij, ki so sicer najpogostejši zaplet zdra-vljenja sladkorne bolezni, se z redno sa-mokontrolo lahko zmanjša.

Ozaveščenost bolnikovČeprav imamo danes na voljo široko

paleto merilnikov glukoze, je še vednoveliko bolnikov, ki ne izvajajo dobregasamovodenja. Velik problem je tudi mo-tivacija, saj je cilj, to je preprečiti kroni-čne zaplete, dolgoročne narave. Zato ne-kateri bolniki menijo, da se njihov trudne izplača, oz. rezultate pričakujejo pre-hitro. Rezerve so torej predvsem v oza-veščanju bolnikov in v čim boljši eduka-ciji. Bistvo uspeha samokontrole krvne-ga sladkorja je, da celotni zdravstvenitim, ki se ukvarja z bolnikom, slednje-

ga pri tem spodbuja. Poučen in motivi-ran bolnik je svoj najboljši terapevt.

Sklepna miselDiabetologi in edukatorji si želimo, da

sladkorni bolniki merjenja krvnega slad-korja ne bi dojemali kot nekakšno breme.Poučeni bolniki, ki izvajajo redne meri-tve, tako dobijo pomembno povratno in-formacijo o urejenosti glikemije. Zmožniso ugotoviti vpliv določene hrane, telesnedejavnosti in drugih dejavnikov na nji-hovo glikemijo in ustrezno ukrepati. Natej podlagi lahko spremenijo svoj načinrazmišljanja: namesto da svoj življenjskislog prilagodijo bolezni, zdravljenje bo-lezni prilagodijo svojemu življenjskemuslogu in postanejo bolj neodvisni!

Priporočeno število rednih meritev glukoze v krvi pri odraslih diabetikih glede na predpisano terapijo

Pogostost Število meritev Število meritev na 3 mesece,meritev krvnega HbA1c Osnova za izračun na mesec zaokroženo na 25, oziroma

Oblika sladkorja (KS) manj kot števila meritev (upoštevajoč hipo - 50 glede na standard zdravljenja na dan 6,5 % na mesec ali hiperglikemije) pakiranj testnih trakov

Inzulin več kot 4x na dan KS 7x na dan - 30 dni x 7 meritev = 210 231 700

Inzulin KS 3x na dan - 26 dni x 3 meritev = 783x na dan 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 112 350

Inzulin KS 2x na dan - 26 dni x 2 meritev = 522x na dan 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 83 250

Inzulin 1x na danali inzulin KS 2x na dan NE 26 dni x 2 meritev = 52(skupaj z zdravili) 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 83 250

Inzulin 1x na dan ali inzulin KS 2x na dan NE 26 dni x 1 meritev = 26(skupaj z zdravili) 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 55 175 (200)

KS 1x na dan NE 26 dni x 1 meritev = 26Zdravila 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 55 175 (200)

KS 1x na danZdravila 1 profil na teden DA 1 profil x 6 meritev = 6 7 25 (50)

Brez zdravil 1x profil na mesec NE 4 profili x 6 meritev = 24 26 75 (100)

Brez zdravil 1x profil na mesec DA 6 7 25 (50)

Strokovna priporočila glede pogostnosti meritev glukoze v krvi in s tem povezana priporočila o predpisovanju testnih lističev za meritev glukoze pri odraslih diabetikih

V tabeli je navedeno priporočeno število potrebnih meri-tev krvnega sladkorja glede na vrsto zdravljenja sladkorne bo-lezni in posebna obdobja zdravljenja z inzulinom, ki zahte-vajo drugačno obravnavo. Pri posameznih bolnikih je po-gostnost meritev po presoji zdravnika lahko manjša od pred-lagane. V primeru klinično pomembnega dolgotrajnega pro-blema hipo- ali hipergikemije je lahko pogostost meritev več-

ja po posebni obrazložitvi diabetologa, v vsem obdobju tra-janja problema.

Število meritev oziroma testnih trakov na mesec upoštevapovečanje količine za 10 odstotkov, kar zagotavlja primernoraven varnosti v primeru hipo- ali hiperglikemije. Število zatrimesečno obdobje je zaokroženo na 25 ali 50 zaradi stan-dardnih pakiranj testnih trakov.

Stro

kovn

a pr

ipor

očila

so

potr

jena

s s

tran

i Klin

ične

ga o

ddel

ka z

a en

dokr

inol

ogijo

, dia

bete

sin

bol

ezni

pre

snov

e U

nive

rzite

tneg

a kl

inič

nega

cen

tra

Ljub

ljana

.

Da je vprašanje o razumevanju samo-kontrole res pereče, potrjuje primer bol-nice, ki si je nekaj minut po zaužitem ja-bolku pri sosedi pomerila raven krvnegasladkorja. Zaradi visoke vrednosti (17mmol/l) ni nikoli več jedla jabolka. JanaKlavs: »To je povsem napačno, naravnostteror nad njeno prehrano. Jabolko vendarsvetujemo kot dobro živilo. Ta bolnica nivedela, kaj se je v njenem telesu dogaja-lo pred tem. In tovrstno neznanje skuša-mo razjasniti na naših edukacijah.«

Škodljive naključne meritveBolniki, ki si raven sladkorja v krvi iz-

merijo le občasno, naj bodo še posebnopozorni, opozarja sogovornica. Dva re-zultata v okviru zdravniškega pregledain še kakšen mimogrede v lekarni nepokažejo resničnega stanja. Še več, bol-niku lahko dajo lažen občutek, da jenjegova sladkorna bolezen urejena. Po-sledično se stanje lahko korenito po-slabša. Jana Klavs: »Enkratna meritevje le podatek o trenutnem stanju. In tegase bolnik mora zavedati!«

Kdo naj meriSladkornim bolnikom, ki potrebujejo

inzulinsko zdravljenje, vsi pripomočki zasamokontrolo sladkorne bolezni pripa-dajo v okviru zdravstvenega zavarovanja.Druga skupina so bolniki, ki se pripra-vljajo na uvedbo inzulina. Jana Klavs:»Tovrstna predpriprava nekaj mesecevprej je nadvse smiselna, saj bolnik prekrednih meritev sam lahko preveri, danjegov krvni sladkor resnično niha, terse tako prepriča, da je inzulinska tera-pija zanj nujna. Neredko bolniki šele v

tem obdobju razumejo, zakaj je trebauvesti inzulinsko zdravljenje.«

Najprej je na vrsti aparatZa uspešno samokontrolo mora bolnik

najprej obvladati uporabo merilnika ra-vni sladkorja v krvi. »V uvodni edukaci-ji se z bolnikom pogovorimo o njegovemživljenjskem slogu in zdravstvenem sta-nju. Oba namreč narekujeta izbiro glu-kometra, teh pa je danes resnično veli-ko vrst. Tisti, ki jih morda že pestijokakšni pozni zapleti sladkorne bolezni,bodo izbiro prilagodili glede na ohra-njen vid (torej potrebujejo velik zaslon)

ali glede na zmožnosti rokovanja (sve-tovali bi jim aparat s čim manj funkcij-skimi tipkami). Zelo aktivni, ki so veli-ko zdoma, bodo morda najraje vzeli apa-rat, ki ima poseben bobnič za shranje-vanje več merilnih lističev hkrati. Takojim ne bo treba vsakokrat sproti pripra-viti novega. Pomembno je, da si vsakbolnik s sladkorno boleznijo sam izbe-re aparat po meri. To je njegova pravi-ca,« razlaga med. sestra edukatorka.

Uporaba in higienaEdukatorke bolnika poučijo o upora-

bi glukometra, predvsem pa je pri njih po-udarek na svetovanju o pravilnem hi-gienskem minimumu pri samokontroli.Jana Klavs: »Bolnike učimo, kako najpripravijo roke za odvzem krvi. Nemalobolnikov se skuša zgledovati po zdrav-stvenih ustanovah in si mesto odvzemapred vbodom razkužuje. Pri tem pravi-loma konico prsta popršijo in nato v ševlažno kožo zapičijo lanceto. Tak načinje napačen, saj ostanek razkužila vplivana rezultat meritve.« Kot je pojasnila so-govornica, so doma edini pripomočki,ki jih potrebujemo, voda, milo in čista bri-sača. Morda so še večja in pogostejša te-žava čistilni vlažilni robčki. »Tudi te od-svetujemo, saj snovi, ki ostanejo na roki,prav tako popačijo rezultat meritve.«

Umazano in čisto ne spada skupaj!

Nekateri bolniki imajo težave s higie-no pripomočkov. Pri vseh spodbujajoredno menjavo iglic, pojasnjuje eduka-torka, ki naj jih ne shranjujejo skupaj sčistimi. »Navodilo, da je treba sproti od-metavati umazane pripomočke, je nad-vse pomembno. Prav tako opozorilo, da

Sama številka brez ukrepov ne zadostuje

»Neredko pridejo na edukacijo bolniki, ki sedejo za mizo, ponosno pokažejo vestno vpisane meritve ravni krvnegasladkorja in se pohvalijo, kako pridni so bili. Ko pregledamo vse skupaj in ugotovimo, da so vsak dan opravili na primer sedem meritev, jih vprašam, kaj menijo o rezultatih. In slišim odgovor – ja, tega pa ne vem, kar boste vi rekli … Je torej smiselno, da si kar naprej merijo raven krvnega sladkorja, če to – torej brez uvedbe ukrepov –razumejo kot dobro samovodenje svoje sladkorne bolezni?« opozarja na pomanjkljivo razumevanje prednosti inpomena samokontrole višja medicinska sestra edukatorka Jana Klavs.

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - vloga medicinske sestre


® Tina Kralj

Višja medicinska sestra edukatorka JanaKlavs s Kliničnega oddelka za

endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC in iz diabetološke ambulante

Poliklinike v Ljubljani: Obstajajo bolniki, ki vsvojem življenju ničesar ne storijo za svojo

sladkorno bolezen, a si redno trikrat na danmerijo sladkor. Brez ukrepanja je to

zapravljanje časa in denarja.

Družina naj živi v duhu sladkornegabolnika, vendar naj drugi člani neprevzemajo bolnikovih odgovornosti privodenju njegove sladkorne bolezni,razen če ni to res nujno.

Včasih se bolnik pohvali, da ima vesmesec eno iglico. To ni prav!

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


se je treba zbadati v vse prste, ne le v ene-ga, in da edino mesto vboda ni konicaprsta. Kožo je treba razbremeniti, zatonaj se bolniki zbadajo tudi ob blaziniciin pod njo.« Ustrezno shranjevanje za-gotavlja ustrezne rezultate, tudi ves časodprte škatlice z merilnimi lističi so po-gosta velika napaka. »Taki lističi spada-jo v smeti, saj se preveč navlažijo!« Si-cer, kot ugotavlja, uporabniki ne gledena starost praviloma nimajo težav z upo-rabo merilnikov: »Včasih imajo ob me-njavi aparata nekaj začetnih težav bol-niki »inzulinski veterani«. Predvsem jihpesti drugačna tehnika nanosa krvi namerilni listič, zato naj bodo pozorni nanavodila, ki se lahko razlikujejo od doz-dajšnjih.«

Komu lahko zaupamoMerilniki, ki jih bolniki dobijo na na-

ročilnico, so vsi preverjeni in ustrezni.Na kaj naj bodo pri nakupu glukome-tra pozorni tisti, ki se za merjenje slad-korja v krvi odločijo sami? »Varno jemerilnik kupiti v lekarni, z znanim di-stributerjem. Večina jih ima vzposta-vljen center za pomoč uporabnikom,prek katerega uporabnikom neposred-no svetujejo, če imajo težave ali kak-šno vprašanje. Kupcem glukometra sve-tujem veliko previdnost pri nakupu preksvetovnega spleta ali v prosti prodaji vtehničnih trgovinah.« Ne glede na to, aliste merilnik dobili prek zavarovanja aliga kupili sami, spravite vse garancijskekartice in ne zavrzite kontaktnih poda-tkov. »Najdražji del merjenja sladkorjav krvi so namreč merilni lističi. Upo-rabnik naj zato pred nakupom preveri,ali so na voljo tudi ustrezni merilni li-stiči za njegov aparat. Pri večini apara-

tov v lekarnah na načrtovani umik me-rilnih lističev s trga opozarjajo že pod-jetja sama.«

Pridite na posvetZa edukacijo o samokontroli se lahko

dogovorijo tudi bolniki, ki so si sami ku-pili merilnik, poudarja naša sogovorni-ca: »Glede pouka o rabi merilnikov so-delujemo z lekarniško zbornico – apa-rate naj bi jim predstavili v lekarnah obnakupu. Pri nas jih opozorimo na žeomenjeni higienski vidik, predvsem pajim skušamo razjasniti pomen rednihmeritev sladkorja v krvi.«

Najpomembnejša edukacijska ura vpovezavi s samokontrolo sledi približnoteden dni po uvedbi domačega merjenja.»Z bolnikom pregledamo prve rezulta-te in se o njih temeljito pogovorimo.Skušamo ugotoviti, kaj vpliva na niha-nja ravni glukoze in – predvsem – kak-šni ukrepi bi bili potrebni. To zadnje jeključno, le merjenje in zapisovanje šte-vilk je veliko breme za bolnika brez pra-vega učinka.« Zakaj se torej preštevilnibolniki kljub opozorilom še vedno zado-voljijo le z vpisovanjem rezultatov vdnevnik merjenj? Jana Klavs: »Mordaniso vajeni odločanja o svoji terapiji. Lemalo je bolezni, pri katerih bolnik takozelo enakovredno soodloča pri zdravlje-nju. Ta pristop morda nekoliko bolje ra-zumejo mlajše generacije, ki to priča-kujejo že od začetka bolezni. Tovrstne-ga partnerskega odnosa starejši nikoliprej niso imeli, morali so le upoštevatinatančna navodila. A sodoben bolnikmora prevzeti več odgovornosti za svo-je zdravje!«

Svojci za podporoKdaj naj se samokontrole priučijo svoj-

ci sladkornega bolnika? »Pri tistih, ki sosami sposobni samokontrole in samovo-denja, edukacija svojcev ni potrebna.Zelo pa je uporabno, da še nekdo v bol-nikovi bližini zna izmeriti krvni slad-kor, še zlasti pri tistih, ki jih ogroža hi-poglikemija. Največkrat jih uporabe me-

rilnika in pripomočkov nauči bolniksam.« Sicer edukatorke pomoči svojcevpri samokontroli ne predvidevajo, saj jeprelaganje odgovornosti na svojca dodat-no breme za oba z bolnikom, je odločnasogovornica: »Bolezen ima bolnik insam naj skrbi zanjo.« Nekateri vendar-le ne zmorejo sami oziroma imajo večtežav. »Na edukacijo vedno povabimobližnje tistih sladkornih bolnikov, kiimajo slabše kognitivne sposobnosti alitežko rokujejo z aparati. Včasih potrebu-jejo le več časa in mirno domače okolje,pa tudi njim steče. Včasih pa resničnopotrebujejo pomoč svojcev.«

Samokontrola – samovodenjeBolnikom, ki jemljejo peroralne anti-

diabetike, v okviru zdravstvenega zava-rovanja pripadajo posebni optični me-rilni lisiči. Ti bolniki meritev pravilo-ma ne izvajajo tako pogosto, a zadosti,da lahko – če je treba – ukrepajo. JanaKlavs: »Seveda ne morejo v enaki merivplivati na terapijo, lahko pa pomembnovplivajo na življenjski slog.« In prav ta– življenjski slog osebe s sladkorno bo-leznijo – je tudi del samokontrole. V oz-kem medicinskem pomenu je samokon-trola res jemanje krvi in merjenje ravnikrvnega sladkorja. V vsakdanjem življe-nju pa mora sladkorni bolnik sam pa-ziti na več dejavnikov, če želi svojo bo-lezen imeti na vajetih. Jana Klavs: »Bol-nik naj si zapomni, da mora vsako letoopraviti celovit pregled v diabetološkiambulanti. Naj sam ve, da mu morajonajmanj enkrat na leto pregledati oče-sno ozadje in stopala.« S tega vidika sa-mokontrola pomeni tudi redno vsako-dnevno samopregledovanje stopal.»Vsak bolnik je lahko pozoren na svojaobčutenja in tako hitreje prepozna dia-betično nevropatijo. In, ne nazadnje,samokontrola je v tem pomenu tudiskrb za zdrav življenjski slog z nadzo-rom prehrane.«

Kdor meri krvni sladkor, naj ve tudipovedati, kaj početi z rezultati!

Danes večina bolnikov nima težav zuporabo merilnika sladkorja v krvi inpripomočkov. Večina sodobnihaparatov za pravilno delovanje nepotrebuje več kod, uporabnik moraznati uporabljati lancetnik z lanceto,aparat in merilni listič.

Brezplačni svetovalni telefon za sladkorne

bolnike DIA-FON je že na voljo.

Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjaki

vsako sredo med 18. in 22. uro.

Uvedba referenčnih ambulant je po-membno spremenila predvsem možnostodkrivanja bolj ogroženih za razvoj ka-tere izmed kroničnih bolezni, med temisladkorne bolezni tipa 2, na področju dia-betesa pa omogočila kakovostno labora-torijsko obravnavo in sodelovanje razšir-jenega zdravstvenega tima pri skrbi zapacienta. »Že več kot desetletje se števil-ni sladkorni bolniki na dieti in peroral-ni terapiji zdravijo pri osebnih zdravni-kih. Strogega pravila ni, a tudi danes, pouvedbi referenčnih ambulant, te bolni-ke obravnavamo na primarni ravni, vsiz inzulinsko terapijo pa odidejo k spe-cialistom diabetologom,« razlaga sogo-vornica.

Edukacija tudi v referenčnih ambulantah

V minulih tednih je intenzivno dodat-no izobraževanje za celostno oskrbobolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2končala še tretja skupina diplomiranihmedicinskih sester. »Torej naj bi imeleustrezno dodatno znanje zdaj vse dipl.med. sestre, ki sodelujejo v doslej vzpo-stavljenih referenčnih ambulantah. Toomogoča tudi kakovostnejše svetova-

nje bolnikom glede pomembnih spre-memb življenjskega sloga, kar je temeljzdravljenja sladkorne bolezni.« Pred-vsem pa prijaznejši pogled v prihod-nost omogoča odslej občutno bolj struk-turirana obravnava sladkornih bolni-kov z veliko aktivnejšim pristopom. Dr.Davorina Petek: »Ključno je, da iščemobolj ogrožene in skušamo bolezen pre-prečiti, bolnike pa zdravimo po smer-nicah za obravnavo sladkorne bolezni.Dipl. med. sestre v referenčnih ambu-lantah vzpostavljajo registre kroničnihbolezni, hkrati so skrbnice letnih poro-čil vseh vidikov obravnave za vsakegakroničnega bolnika posebej. Poskrbi-jo, da le-ti pridejo na vse potrebne pre-glede, izvajajo edukacijo in so uspos-obljene tudi za pouk bolnikov o samo-kontroli.«

Meritve ob letnih pregledihSladkorni bolnik s predpisano peroral-

no terapijo oziroma tisti, ki še ne potre-buje zdravil, mora tudi sam vedeti, da jeza dober nadzor bolezni nadvse pomem-ben vsakoletni pregled s preverjanjemvseh stanj. »Bolnike s primernim gliki-ranim hemoglobinom in brez zapletovznova naročimo čez leto dni. Medtem selahko posvetujejo z diplomirano medi-cinsko sestro. Če kakšna vrednost niustrezna, ga povabimo prej. Načrt obrav-nave naredi zdravnik v sodelovanju zdiplomirano medicinsko sestro. V refe-renčnih ambulantah sestre tudi pregle-dujejo noge, česar prej nismo mogli iz-vajati.« Sladkornim bolnikom, ki še nepotrebujejo inzulinskega zdravljenja, za-varovalnica ne plača pripomočkov zasamokontrolo. Nekateri jih kupijo sami.

Želimo opolnomočenega bolnika

Sladkorni bolniki, katerih zdravljenje vodijo v ambulantah družinske medicine skupaj z referenčnimi, samokontrolev ožjem pomenu besede, torej samostojnega rednega preverjanja ravni sladkorja v krvi, praviloma (še) ne izvajajo.»Samokontrolo pri nas bolj razumemo v pomenu samooskrbe,« pojasnjuje prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med.,s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, spec. splošne medicine v Zdravstvenem zavoduZdravje, »kar pomeni, da bolnika učimo, kako ustrezno živeti s svojo boleznijo in se odzvati ob morebitnihzapletih.«

OSREDNJA TEMA Samokontrola v referenčnih ambulantah


® Tina Kralj

Prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. splošne medicine: Z možnostmi, ki jih prinašareferenčna ambulanta, pričakujemo izboljšanje in spremljanje kakovostne obravnavebolnikov. Ti imajo zdaj na voljo strokovni tim z dodatno izobraženo medicinsko sestro.

Povzeto iz smernic Samokontrola pomeni predvsemsamomeritve glukoze v krvi, lahko patudi samomeritve glukoze v urinu inketonov v krvi ali v urinu.

Samovodenje pomeni bolnikovoukrepanje na podlagi izvidovsamokontrole. Samooskrba pomeni bolnikovo uspešnosamovodenje glikemije, nadzor naddrugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, odkrivanje kroničnihzapletov sladkorne bolezni in skrb zasplošno zdravstveno stanje.

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


Dr. Davorina Petek: »To je koristno pred-vsem ob odkritju sladkorne bolezni, dase bolnik natančneje nauči, kakšen jeučinek prehrane in telesne dejavnostina njegov sladkor. Predvsem so to ose-be, ki želijo od začetka razumeti in nad-zorovati svojo sladkorno bolezen. Sa-mokontrola je smiselna tudi ob neure-jeni sladkorni bolezni ali drugih poslab-šanjih zdravja. Pomembno je, da jimpojasnimo namen in način domačih me-ritev in jih naučimo, kako se odzvatiglede na rezultat.« Kadar rezultati poka-žejo več težav, se družinski zdravnikivedno lahko posvetujejo s kolegi diabe-tologi. Kaj pa optični čitalni trakovi, kakopogosto jih predpisujejo? »Redkeje, sajje informacija glede ravni sladkorja vkrvi veliko manj natančna kot pri apa-ratih. Če bolnik izrazi željo in se naučisamokontrole, mu omenjene trakovelahko predpišemo.«

Sodelovanje svojcev je pomembno

Družinski zdravniki seveda še naprejskrbijo za svoje paciente, tudi za tiste,ki zaradi sladkorne bolezni obiskujejospecialiste. Sogovornico smo povpraša-

li, glede česa ti najbolj tožijo, kaj se jimzdi na poti do opolnomočenja najtežje.»Zagotovo redukcijska prehrana oziromacelotna sprememba življenjskega sloga.Sladkornim bolnikom – večina jih je pre-težkih – sicer takoj po diagnozi pogostouspe izgubiti nekaj odvečnih kilogra-mov, a se jim ti hitro povrnejo. K temupripomorejo nekatera zdravila, zagoto-vo pa je eden izmed razlogov za to tudipomanjkanje obnovitvene edukacije vpreteklosti. Ta je zdaj na voljo.« In edu-kacijo o sladkorni bolezni – vsaj posred-no – potrebujejo tudi svojci številnihsladkornih bolnikov. »Sistem prehraneje namreč vzpostavljen znotraj druži-ne, zato je dobro, da tisti, ki skrbi zahrano, izve, kakšne spremembe so po-trebne. Zato včasih tudi njih povabimona posvet v ambulanto,« dodaja prim.Davorina Petek.

Povzeto iz smernicUčinkovitost samokontrole glukoze vkrvi pri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 2, ki se zdravijo z dieto ali speroralnimi hipoglikemiki, je glede naobjavljene rezultate še vedno manjjasna. Prav gotovo je smiselna pri vsehna novo odkritih sladkornih bolnikih,pri posameznikih, ki imajo dinamičenživljenjski slog, se pogosto srečujejo shipoglikemijo, in predvsem pri tistih, kiso močno motivirani za doseganjedobre metabolne urejenosti.

Za večjo varnost sladkornih bolnikov je odslej poskrblje-no s kartico eReševalec, ki vam ponuja možnost hitre iden-tifikacije in dodatno varnost. Zgodi se lahko, da zaradi ne-zavesti ali zmedenosti v kritičnem položaju niste zmožnireševalcem posredovati podatkov o svojem zdravstvenemstanju, terapiji, ki jo prejemate, alergijah in podobno.Takšnih trenutkov se ne da predvideti, ne morete jih na-črtovati, lahko pa ste nanje pripravljeni. Ko boste imeli prisebi kartico eReševalec, bodo vaše informacije zdravstve-nemu osebju na voljo takrat, ko bo to najbolj potrebno. Re-ševalci bodo ukrepali hitreje in učinkoviteje.

Kartica eReševalec vsebuje naslednje podatke: • vaše osnovne podatke (ime in priimek, naslov, datum roj-

stva)• telefonske številke oseb, ki bodo obveščene, če se vam

kaj zgodi• bolezenska stanja (alergije, sladkorna bolezen, koronar-

na bolezen …)• zdravila, ki jih prejemate, in njihove učinkovine• krvno skupino• zapis o morebitni nosečnosti• podatke o nalezljivih boleznihPodatki so zapisani v angleščini in latinščini, zato je karti-ca uporabna tudi v tujini.

Kartica je bila razvita v sodelovanju z reševalci

Ti se pri delu soočajo s pomanjkanjem hitrih in ključnih in-formacij, ki jih nujno potrebujejo. Te informacije bi po nji-

hovih besedah rešile mar-sikatero življenje, omogoči-le kakovostno oskrbo pa-cienta in olajšale njihovodelo. Ključnega pomena soza reševalce verodostojnipodatki, za katere bo po-skrbel vaš izbrani zdrav-nik. Dodatne informacije:www.smartsciencesolu-tions.si ali po telefonu: 064162 986.

eReševalec organizira nastrani Facebook nagradnoigro, za sodelovaje se lah-ko prijavite tudi po telefo-nu. Nagradna igra bo traja-la do 30. marca 2012.

ŽJV

eReševalec vam lahko reši življenje

Kot poudarja sogovornica, samokon-trola namreč nima nikakršnega smisla,če se na njene izsledke bolnik ne odzo-ve. Bolnik mora biti pri svoji bolezniopolnomočen za samooskrbo, kar pome-ni, da mora obvladati tako samokontro-lo krvnega sladkorja kot samovodenjebolezni, torej da zna ustrezno ukrepatioziroma se odzvati na izsledke meritevkrvnega sladkorja.

Vsi na novo odkriti bolnikiSamokontrola je smiselna za vse na

novo odkrite bolnike sladkorne boleznitipa 2 kot sestavni del izobraževanja zasamovodenje svoje bolezni. Priporočlji-va je za tiste, ki so se je sposobni nauči-ti in ki razumejo izmerjene vrednostisladkorja ter se nanje znajo tudi ustre-zno odzvati. Merjenje krvnega sladkor-ja samo po sebi brez ustreznega odziva-nja na rezultate nima nikakršnega smi-sla. Samokontrola je nujna pri bolnikih,ki se zdravijo z inzulinom. Dajanje in-zulina brez samokontrole je lahko zelonevarno. Izvajanje samokontrole je pri-poročljivo tudi za nosečnice, ki imajo ge-stacijski tip sladkorne bolezni, za mlaj-še bolnike, za ljudi z dinamičnim ži-vljenjskim slogom, za bolnike, ki prebo-levajo akutno bolezen, za bolnike, kiimajo pogoste epizode hipoglikemije alijih ne čutijo.

Samokontrola krvnega sladkorja je pobesedah sogovornice zelo pomembnapredvsem za spremljanje urejenosti inboljšo trajno urejenost sladkorne bole-zni, saj urejenost glikemije vpliva naboljšo kakovost življenja. Samokontro-la je pomembna za oceno vpliva spre-membe življenjskega sloga, pomembnaje, kadar bolnik spremeni način zdravlje-nja, če zboli za katero drugo boleznijo,z njo pa lahko tudi prepreči hipoglike-mijo ali jo potrdi.

Pogostnost odvisna od zdravljenja

Kako pogosto naj si bolnik nadziravrednosti krvnega sladkorja, je odvisnopredvsem od načina zdravljenja. Bol-niki, ki si bolezen urejajo z inzulinom,imajo predpisano inzulinsko shemoin s tem tudi število odmerkov inzuli-na, zato je svetovano število meritevkrvnega sladkorja različno od bolnikado bolnika in pogojeno s to shemo,pojasnjuje sogovornica. Ljudje, ki so nanefarmakološkem zdravljenju, ki sezdravijo z zdravo prehrano in giba-njem, vsakodnevnih kontrol krvnegasladkorja ne potrebujejo. Bolniki, kise zdravijo s tabletami, tudi ne potre-bujejo tako pogostih meritev. Rednemeritve nam dajo vpogled v dinamikospreminjanja vrednosti krvnega slad-korja.

Bolniki si lahko merijo krvni sladkorpred obroki in zvečer pred spanjem.Lahko pa si merijo krvni sladkor po obro-kih. »Bolnika moramo opozoriti, da jemeritev po obroku časovno omejena injo mora izvesti uro in pol do dve poobroku. Ciljne vrednosti krvnega slad-korja v plazmi kapilarne krvi so 4–7mmol/l pred obroki in 5–10 mmol/l dveuri po njih. Vrednosti pa zelo prilagaja-mo individualno glede na sposobnostposameznika, da si uredi bolezen, gle-de na njegovo starost, druge bolezni …Kolikor je mogoče, si želimo, da se vred-nosti približajo ciljnim vrednostim. Sve-tujemo meritev krvnega sladkorja ved-no ob slabem počutju.

Ko govorimo o pogostnosti meritevkrvnega sladkorja za nosečnice, svetu-jemo meritve na tešče in 90 minut poglavnih obrokih. Dovoljene vrednosti sodo 5,3 mmol/l na tešče in do 6,6 mmol/po hrani.

Zelo pomembno pa je, da bolnik vsemeritve in rezultate beleži. Čeprav ima-jo vsi sodobni merilniki spomin izmer-jenih vrednosti, je za lažje spremljanjeurejenosti bolezni bistveno primernejšidnevnik samokontrole v obliki knjiži-ce. Dnevnik ni v pomoč samo edukator-ju in zdravniku, ampak tudi bolniku,saj na podlagi vrednosti iz njega ugota-vlja, ali bolezen vodi pravilno ali ne. Ve-čina merilnikov ima možnost računalni-ške povezave. A ker je večini naših bol-nikov računalnik še precej tuj in ga neznajo uporabljati, je bolje, da si vredno-sti zapisujejo v knjižico, ki naj jo vednoprinašajo na kontrolne preglede, da jotam skupaj ovrednotimo in na podlagirezultatov iz nje tudi načrtujemo zdra-vljenje. Tovrstno zapisovanje in sprem-ljanje vrednosti krvnega sladkorja bol-niku daje več kot potrebne izkušnje,znanje in iz tega izhajajočo samozavest,saj postane nekakšen “sam svoj zdrav-nik”. To je pomembno, saj so redni pre-gledi v ambulanti le dvakrat na leto,«pravi sogovornica.

Kdaj k edukatorkiMerilnik za redno samokontrolo

krvnega sladkorja potrebujejo vsi bolni-ki, ki so na inzulinu, priporočljiva pa ježe v fazi, ko je jasno, da bo bolnik pre-šel na inzulin. »Vsi, ki delamo s sladkor-nimi bolniki, pa zelo poudarjamo, da jesmiselna redna samokontrola krvnegasladkorja pri vseh na novo odkritih bol-nikih,« pravi sogovornica in pojasnjuje,da zavarovalnica tistim bolnikom, ki soše na nefarmakoloških ukrepih, ne pri-zna merilnika krvnega sladkorja, zato gamorajo kupiti sami. »Če je posameznikpripravljen kupiti merilnik, to zelo po-zdravljamo in vsakomur tudi ponudi-mo možnost izobraževanja o pravilniuporabi merilnika, pogostnosti izvajanja

Samokontrola je veščina

Dobro urejena sladkorna bolezen je prvi pogoj za preprečevanje ali odložitev razvoja kroničnih zapletov sladkornebolezni in srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok za zbolevnost in umrljivost sladkornih bolnikov.Samokontrola krvnega sladkorja je veščina vodenja sladkorne bolezni in za bolnike pomeni glavno orodje za dobro urejenost bolezni, pravi Ranka Đurđević Despot, medicinska sestra edukatorka s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Samokontrola je del samovodenja bolezni inzaobjema ukrepanje posameznega bolnika glede na izvide samokontrole. Sposobnost za samokontrolo se pridobis kakovostno zdravstveno vzgojo.

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje


® Maja Južnič Sotlar


meritev, beleženju izmerjenih vrednostikrvnega sladkorja v dnevnik samokon-trole in ciljnih vrednostih. Bolnike, zla-sti tiste, ki prehajajo na inzulin, pa sku-šamo prepričati, kako zelo pomembnoje redno merjenje. Brez tega si ne mo-rejo dajati ustreznih odmerkov inzulina.Odmerjanje »na pamet« je škodljivo incelo nevarno,« razlaga sogovornica indodaja, da zaradi strahu pred zbada-njem ljudje pogosto na začetku odkla-njajo merjenje krvnega sladkorja, zlastiče se počutijo dobro. Pogosto ne vidijopravega smisla v rednem nadzoru krvne-ga sladkorja, če se počutijo do-bro. A to je lahko zelo nevarno, po-jasnjuje sogovornica, saj sladkor-na bolezen ne boli, je »tihi ubija-lec«. Ko nastanejo zapleti, pa ješkoda na zdravju praviloma žezelo velika. »Včasih jih tudi s sa-momeritvami prepričamo, da sonjihovi sladkorji previsoki in neu-rejeni in da to zanje ni dobro, če-tudi ne občutijo nikakršnih težavzaradi bolezni, in jih motiviramoza spremembe v zdravljenju. Pravilomaso zelo presenečeni, saj si niso mislili,da je njihov sladkor res tako neurejen.Ko samokontrola steče in vidijo, da ni hu-dega, pogosto obžalujejo, da so se jetako otepali in da je niso začeli prej.«

Pomen samokontroleRezultati samokontrole imajo pri bol-

nikih zelo velik izobraževalni pomen, po-udarja sogovornica. Ljudi ozavesti, kakona obnašanje in nihanje krvnega sladkor-ja vpliva hrana (velikost obroka, njego-va sestava), kako vplivajo telesna dejav-nost (trajanje in intenziteta), različnazdravila, sočasne akutne bolezni, stres… Na podlagi samoopazovanja in rednihmeritev lahko bolnik sčasoma dobi zelodober občutek za to, kako si mora ure-diti življenje in prehrano, da je bolezenpod čim boljšim nadzorom in urejena.

Bistvena je motivacijaUčenje najlaže steče, če so bolniki mo-

tivirani zanj. Seveda vsi bolniki te mo-tivacije ne premorejo, razlaga sogovor-nica, in to vedno upoštevajo. V takihprimerih ali če je bolnik slabše zmogljiv,če ima slabše motorične sposobnosti,slabši vid, sluh, je dementen ali duševnoprizadet, vedno v nadzor in vodenje bo-lezni pritegnejo bolnikove svojce, skrbni-ke. Včasih sodeluje tudi patronažna slu-

žba. To se je izkazalo za zelo uspešnoin pozitivno, saj si več glav več zapom-ni in samokontrola laže steče.

Strah pred bolečinoBolniki imajo proti merjenjem vredno-

sti krvnega sladkorja pogosto velik od-por, razlaga Ranka Đ. Despot. Odporpraviloma izhaja iz strahu pred zbada-njem, ki ga povezujejo z bolečino. »Zla-sti starejši bolniki imajo predstave izmladosti, da je zbadanje z iglo zelo bo-leče. Nekoč je res bilo, saj so bili pripo-močki bolnikom občutno manj prijazni.

Igle so bile debelejše in zagotovo je bilatudi bolečina hujša. Zdaj pa so iglicetanke, vbodljaj se komaj čuti. Ko bolnikpremaga ta strah in odpor, je vse velikolažje. Naslednja skrb, ki jo izražajo, jetudi, ali bodo morali krvni sladkor me-riti vse življenje. Veliko moramo delatina izobraževanju, da sami dojamejo, daje sladkorna bolezen kronična in neo-zdravljiva, a obvladljiva, a morajo bol-niki za to tudi sami kaj narediti in sode-lovati. Vedno jim pokažemo tudi mož-nost izbire globine vboda, svetujemomenjavo prstov, izogibanje zbadanju vsredino jagodice, da je odvzem manj ne-prijeten, in ko to usvojijo, so po navadizadovoljni in pomirjeni.«

Merilniki za vsakogar

Na trgu je zelo veliko različnih meril-nikov, ki so kakovostno vsi primerljivi,a med njimi obstajajo razlike v posa-meznih lastnostih. Kot pravi sogovorni-ca, vsakemu bolniku predstavijo vse me-rilnike, ki so na voljo na našem trgu,posameznik pa se nato glede na svoje že-lje in potrebe odloči za tistega, ki mu naj-bolj ustreza. Včasih se zgodi, da imajodoma dva različna merilnika. V tem pri-meru jim svetujejo, naj ju ne uporablja-jo sočasno, temveč naj se odločijo zaenega ali drugega. Med posameznimimerilniki so dovoljena določena odsto-

panja, ki bi lahko uporabnika zmedla. Čebolnik kadarkoli posumi, da je meritevnerealna ali celo netočna, lahko pride vambulanto, kjer mu naredijo primerja-vo meritev krvnega sladkorja z merilni-kom in laboratorijem in lahko takoj ugo-tovijo, ali merilnik dobro deluje.

Pravilno ravnanje z merilnikom

Kot še poudarja edukatorka Ranka Đ.Despot, bolnikom polagajo na srce, najz merilnikom ravnajo ustrezno inskrbno. Pomembno je, da imajo pri vsa-ki meritvi čiste roke. Razkuževanje vdomačem okolju ni potrebno, čistočapa vsekakor, pravi in dodaja, da je ena-ko pomembno tudi, da pri vsaki meritviuporabijo novo iglico. »Bolniki pogostomislijo, da je dovolj, če iglico samo raz-kužijo, češ, saj bodo z njo zbadali samosebe, a ni tako. Za njihovo varnost inmanjšo bolečino morajo uporabljati vsa-kič novo in sterilno iglico.«

Dobljene vrednosti redno zapisovati v dnevnik samokontrole

Za dober nadzor nad boleznijo je vse-kakor pomembno, da so vse dobljenevrednosti krvnega sladkorja zabeleže-ne v dnevniku. Sogovornica svetuje, daso bolniki pri tem čim bolj redni. »Naj-preprosteje je sproti beležiti rezultate vdnevnik samokontrole. Bolniki pogostomislijo, da morajo dnevnik pisati zato,da bomo mi zadovoljni. Naš cilj je nauči-ti jih, da si dnevnik vodijo zaradi sebein da bo za njihovo bolezen najbolje, čebodo vpisovali dobljene vrednosti spro-ti in takšne, kot so bile, čeprav jim nisovšeč. Zgodi se, da ljudje vpisujejo neto-čne vrednosti, ker si jih bodisi ne zapi-sujejo sproti ali pa si sladkorja ne meri-jo in v dnevnik vpišejo izmišljene vred-nosti. Na pregledu tako potem včasihvidimo, da se laboratorijska vrednostglikiranega hemoglobina, ki odraža pov-prečno vrednost krvnega sladkorja zadaljše obdobje, ne ujema z vrednostmi,ki so jih bolniki vpisovali v svoj dnevnik.Zato si štejemo za največji uspeh, kobolnik dojame, da dnevnik vodi zaradisebe in lastnega zdravja. Ko nam to uspe,je praviloma tudi bolezen bistveno bo-lje urejena,« poudarja Ranka Đ. Despot.

Ukrepi za doseganje dobre urejenostisladkorja v krvi so koristna naložba v bol-nikovo prihodnost.

Večinoma smo pri uravnavanju glike-mije uspešni z intenzivirano inzulinskoterapijo, pri kateri si bolnik vbrizga večodmerkov inzulina na dan. Pri urejanjusladkorne bolezni tipa 1 korak dlje po-meni inzulinska črpalka, s pomočjo ka-tere je odmerjanje inzulina še natan-čnejše in lahko bolnik sproti prilagajatudi bazalne odmerke. Seveda pa so zadobro urejenost še vedno potrebni po-goste meritve glukoze in zavzeto sode-lovanje bolnika.

Kot kazalec dolgoročne urejenosti gli-kemije (za dva do tri mesece) upora-bljamo raven glikiranega hemoglobina(HbA1c). Ta posredno kaže na povpre-čno vrednost krvnega sladkorja, vendarpa vseh nihanj ne razkrije. Merjenje glu-koze z glukometrom lahko dnevna niha-nja že bolje prikaže. Vendar pa nam vča-sih tudi pri več meritvah na dan ne uspevselej dobiti optimalnega vpogleda v do-gajanje. Med eno in drugo meritvijo selahko namreč krvni sladkor precej zvi-ša ali zniža, bolnik pa tega niti ne ve. Ce-lotno sliko lahko pokaže šele neprekinje-no merjenje glukoze.

SenzorjiSenzorji, ki so trenutno v širši upora-

bi, ne merijo koncentracije glukoze vkrvi, temveč v podkožju. Zaradi postop-nega sproščanja glukoze iz krvi v pod-kožje pride do približno 15-minutnegazamika med obema koncentracijama.Ob upoštevanju tega dejstva ima bolnikkljub temu lahko dober vpogled v doga-janje. Vsak senzor je treba na začetkuuporabe kalibrirati, torej umeriti z vred-nostmi glukoze, ki jih izmerimo v krvi.Natančna kalibracija je nujna za natan-čnost delovanja senzorja.

V določenem trenutku (na primer kma-lu po zaužitju sladkega živila) je tako lah-ko koncentracija glukoze v krvi že 15mmol/l, v podkožju pa po nekaj minutahše ni narasla in je še vedno npr. 8 mmol/l,

kolikor je bila pred posladkom tudi v krvi.Čez približno 15 minut naraste še kon-centracija glukoze v podkožju, kar poka-že tudi senzorski sistem. Ali povedanodrugače: v času hitrih sprememb koncen-tracije glukoze v krvi meritev v podkožjune pokaže trenutne vrednosti, ampak ti-sto izpred nekaj minut. Tedaj bolniku po-maga grafičen prikaz trendov višanja (alinižanja) vrednosti glukoze, ki ga opozo-ri na hitre spremembe. V času relativno sta-bilne vrednosti glukoze je seveda meritevs senzorjem primerljiva s ti-sto, ki je izmerjena iz prsta.

Elementi sistema za neprekinjenomerjenje glukoze

Sistem za neprekinjenomerjenje glukoze je sesta-vljen iz več delov. Bolnik siv podkožje vstavi senzor, kinato deluje do šest dni. Tostori s pomočjo posebne

sprožilne naprave. Vstavljeni senzor natopoveže z oddajnikom, ki prek brezžičnepovezave vsakih nekaj minut posredujepodatke o meritvah v sprejemnik. To jelahko samostojna naprava ali pa je del in-zulinske črpalke in skupaj z njo pome-ni povezan sistem. Podatki o trenutnivrednosti glukoze v podkožju se izpisu-jejo na zaslonu sprejemnika in omogo-čajo sprotni nadzor in ukrepanje.

Eden sodobnejših tipov inzulinskečrpalke v povezavi s senzorskim siste-

mom že omogoča prehodnovarnostno zaustavitev do-vajanja inzulina. Ta mož-nost je zelo dobrodošla prinezaznani hipoglikemiji, kinajvečkrat nastane v no-čnem času. Tako sistem pre-preči dodatno poglabljanjehipoglikemije, ki bolnika(kljub hkratnemu predhod-nemu alarmiranju) ni zbu-dila iz spanja. Glukoza vkrvi se lahko v času odklo-

pa inzulinske črpalke postopoma norma-lizira, kar je za bolnika seveda izjemnopomembno.

AlarmiSenzorski sistem s pomočjo alarmov

bolnika sproti opozarja na previsoke aliprenizke vrednosti koncentracije gluko-ze. Vrednosti, pri katerih se sproži po-samezni alarm, se lahko nastavijo indi-vidualno, glede na posameznikove teža-ve. S spremljanjem trendov višanja ali ni-žanja lahko še pred dejanskim skokomkoncentracije glukoze sistem opozorina to nevarnost in se bolnik lahko šepravočasno odzove ter prepreči nežele-no prekoračitev vrednosti.

Analiza podatkovPoleg sprotne vrednosti podatkov o

koncentraciji glukoze pa so podatki okontinuiranem merjenju v veliko po-

Kontinuirano (neprekinjeno) merjenje glukoze

Pomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim boljša urejenost ravni glukoze v krvi (glikemije). Želimo se čimbolj približati fiziološkemu uravnavanju glikemije, kot to pri zdravem človeku počne trebušna slinavka s sprotnimprilagajanjem sproščanja inzulina. Na ta način lahko zmanjšamo tveganje za nastanek akutnih in kroničnihzapletov bolezni. Včasih je ta cilj težko doseči, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, kjer gre za tako rekočpopolno odpoved beta celic, ki izločajo inzulin. Nihanja glikemije so izrazitejša, pogosteje nastajajo hipoglikemije.



® asist. Aleš Skvarča, dr. med.

Vstavljen CGMS-senzor

Primer vstavitve senzorja

Vstavljena senzor in črpalka

vse

foto

: OSE

BNI

ARH

IVA

. S.


moč pri celotni analizi zdravljenja slad-korne bolezni. Pogosto jih skupaj s po-datki iz inzulinske črpalke in merilni-ka glukoze računalniško obdelamo intako dobimo vpogled v dogajanje priposameznem sladkornem bolniku. Napodlagi teh ugotovitev lahko diabetologše bolje svetuje bolniku in prilagodizdravljenje. Čedalje več bolnikov pa siomisli tudi svojo računalniško opremoza domačo analizo podatkov in podu-čeni lahko, če nastanejo težave, ukre-pajo že sami oz. po posvetu s svojim dia-betologom (večinoma kar po spletnipovezavi).

Včasih želi diabetolog dobiti le vpogledv dogajanje pri posameznem bolniku,ne da bi v času izvedbe merjenja senzorvznemirjal bolnika – takrat se lahko iz-vede “slepo” merjenje za diagnostičnenamene, na primer retrogradno ugota-vljanje sindroma nezavedanja hipogli-kemij ali potrditev “fenomena zore”.

IndikacijeDo sistema za kontinuirano merjenje

glukoze so upravičeni otroci do sedme-ga leta starosti s sladkorno boleznijo tipa1, odrasli s sladkorno boleznijo tipa 1 insindromom nezavedanja hipoglikemijeob hkrati prisotnih epizodah hude hi-poglikemije ter nosečnice s slabo ureje-no sladkorno boleznijo kljub intenzivi-ranemu inzulinskemu zdravljenju. Pogojje, da so bolniki na podlagi rezultatov me-ritev sposobni izboljšati urejenost glike-mije (več na strani: www.zzzs.si).

Mogoča je seveda tudi samoplačniškauporaba senzorskega sistema, vendarje smiselna le za primerno poučene bol-nike, ki se redno spremljajo pri diabe-tologu.

“Zaprti zanki” naprotiKontinuirani senzorski sistem ni pri-

meren za vse sladkorne bolnike. Potreb-ni sta nadgradnja edukacije in visokamotivacija bolnika z željo po optimalniureditvi glikemije. Kljub senzorju so ševedno potrebne redne meritve glukozeiz prsta, nujna je dobra kalibracija siste-ma. Senzorski sistem v povezavi z inzu-linsko črpalko v praksi še ni zmožen sa-mostojno nadzorovati glikemije, še ved-no je potrebno aktivno sodelovanje bol-nika. Pri nas in v svetu pa že razvijajonove sisteme, da bi sklenili krog in av-tomatizirali celoten sistem (sistem “za-prte zanke”).

Samokontrola omogoča preverjanjeravni glukoze v krvi in je ključna zaučinkovito vodenje sladkorne bolezni.Nepogrešljiva je pri zdravljenju sladkor-ne bolezni tipa 1 in 2 z inzulinom, po-membne prednosti pa prinaša tudi lju-dem s sladkorno boleznijo tipa 2, ki sezdravijo s tabletami in dieto.

Merjenje glukoze v krvi daje člove-ku neprecenljive podatke o vplivih hra-ne, zdravil, telesne aktivnosti, stresa,bolezni in drugih dejavnikov, ki vpli-vajo na nihanje glikemije, in je osno-va za ustrezno ukrepanje, da bi ravenglukoze čim bolj približali normalni.Zato je zelo pomembno, da so rezul-tati meritev točni in natančni. Dejavni-ke, ki vplivajo na točnost rezultatovmeritev, delimo na človeške, na kate-re lahko vpliva uporabnik, in tehnolo-ške, za katere je odgovoren izdelova-lec merilnika. Razložimo najpogostej-še: temeljni pogoj in prepogosto po-zabljen dejavnik je čistoča rok in s temmesta odvzema vzorca krvi. Sledi hra-ne, pijače, potu in druge umazanijeobčutno vplivajo na rezultat meritve zmerilnikom glukoze v krvi, zato je klju-čnega pomena, da pred meritvijo rokevedno umijemo z milom in toplo vodo,če to ni mogoče, pa pred vbodom oči-stimo roke in mesto vboda z alkohol-nim robčkom.

Pravilna tehnika meritve Postopek meritve je odvisen od vrste

merilnika. Pred začetkom merjenja semoramo naučiti pravilnega postopkaizvedbe meritve in po določenem časupreveriti, ali še vedno ravnamo pravil-

no. Pri tem lahko poiščemo pomoč priedukatorju, farmacevtu ali izdelovalcumerilnika.

KodiranjePomeni umerjanje elektronike meril-

nika z reaktivnostjo testnih lističev. Čemerilnik pozabimo kodirati ali ga ko-diramo nepravilno, lahko to povzročiveliko odstopanje rezultatov meritev.Pazimo torej, da svoj merilnik kodira-mo pravilno ali izberimo takšnega, kito izvede samodejno.

Vzdrževanje in hranjenjepripomočkov za samokontrolo

Vsaka naprava potrebuje vsaj osno-vno vzdrževanje, zato redno preverjaj-mo čistočo odprtine za testni listič terpo potrebi merilnik obrišimo z vlažnokrpo. Pripomočke za samokontrolohranimo v dovoljenem temperatur-nem območju, kar je še zlasti pomem-bno za testne lističe. Merilnik ni zeloobčutljiv in ga, če ga pregrejemo alipodhladimo, pustimo 20 minut predmeritvijo na sobni temperaturi. Če papregrejemo ali podhladimo testne listi-če, se lahko poškoduje reagent in po-sledično pride do odstopanja rezulta-tov meritev. Ne glede na to, ob kate-rem času in v kakšnih okoliščinah jemeritev izvedena, mora merilnik spo-ročiti čim točnejši podatek o trenutnikoličini glukoze v krvi. Izberimo torejzanesljiv merilnik, katerega uporabaje preprosta, ter in z njim in s testni-mi lističi ravnajmo skrbno in skladnoz navodili.

Vplivi na točnost rezultatovmeritev z merilniki glukoze v krvi

Pomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim boljša urejenostravni glukoze v krvi (glikemije). Želimo se čim bolj približati fiziološkemuuravnavanju glikemije, kot to pri zdravem človeku počne trebušnaslinavka s sprotnim prilagajanjem sproščanja inzulina. Na ta način lahkozmanjšamo tveganje za nastanek akutnih in kroničnih zapletov bolezni.Včasih je ta cilj težko doseči, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa1, kjer gre za tako rekoč popolno odpoved beta celic, ki izločajo inzulin.Nihanja glikemije so izrazitejša, pogosteje nastajajo hipoglikemije.

® Polona Hvala

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - merilniki

Za merilnike krvnega sladkorja prej omenjena direktivazahteva tudi, da je v postopek ugotavljanja skladnosti vklju-čena še neodvisna institucija, tako imenovani priglašeni or-gan, katerega identifikacijsko številko je treba navesti pod ozna-ko CE. Priglašeni organ izda listino o skladnosti (certifikat),s katero zagotavlja, da proizvodni postopek oziroma medicin-ski pripomoček ustreza predpisom Evropske unije. Preden iz-delovalec označi pripomoček s CE, mora podpisati še izjavoES o skladnosti, s katero zagotavlja, da proizvodni postopekoziroma medicinski pripomoček ustreza predpisom Evropskeunije, ki urejajo medicinske pripomočke. Dolžnost izdeloval-ca oziroma njegovega pooblaščenega zastopnika je še, da po-skrbi za vpis merilnika krvnega sladkorja v register medicin-skih pripomočkov. Znak CE dokazuje skladnost izdelka z za-konodajo EU in omogoča prost pretok izdelkov na evrop-skem trgu.

Veliko različnih merilnikovČeprav imajo vsi merilniki isti osnovni na-

men, torej si z njimi sladkorni bolniki meri-jo količino glukoze v krvi, obstajajo med nji-mi nekatere razlike. Glede na predpise, kiurejajo to področje, med njimi ne bi smelo bitirazlik v kakovosti delovanja, se pa razlikuje-jo v metodah merjenja, umerjenosti, postop-

ku izvedbe meritve ter dodatnih funkcijah, ki jih ponujajo. Lo-gično vprašanje, ki sledi in ki utegne sladkornega bolnika tudizmesti, je seveda, katerega v tej pestri ponudbi izbrati. Kotpravita sogovornici, je pestrost v tem primeru zelo dobrodo-šla, saj imajo bolniki tako večjo možnost, da dobijo merilnik,ki je pisan na kožo prav njihovim potrebam. »Najbolje je – inv praksi po navadi tako tudi je, da merilnik svetuje edukator-ka v diabetološki ambulanti, kamor pridejo bolniki na posvetin izobraževanje o bolezni in tudi o merilnikih. Edukatorkapotem, ko se pogovori z bolnikom in ugotovi, kakšen je nje-gov življenjski slog, svetuje, med katerimi merilniki naj izbi-ra. Za tehnično spretnejše bolnike je primeren merilnik, ki imaključek USB, ki ga lahko priklopijo na računalnik in imajo takomožnost, da si ustvarijo računalniški dnevnik vodenja bole-zni in vrednosti krvnega sladkorja. Za bolnike s slabšim vi-dom pa je morda primernejši nekoliko večji merilnik, ki imavelike tipke in večje izpise številk na zaslonu, da laže razbe-

rejo izmerjene vredno-sti. Če bi morali pouda-riti, kaj je pri toliko ra-zličnih merilnikih naj-boljše, bi rekli, da je toprav pestra izbira,« ra-zlagata sogovornici.

Razlike med merilniki

V čem pa se merilni-ki potem razlikujejo?Vsi merijo krvni slad-

kor, nekateri pa ob tem še holesterol in trigliceride. Druge ra-zlike med njimi so v različni umerjenosti, saj so nekateriumerjeni na vrednosti glukoze v krvni plazmi, nekateri v pol-ni krvi in nekateri v povprečju med njima. Merilniki se razli-kujejo tudi v tem, koliko časa traja meritev krvnega sladkor-ja, v količini krvi, ki je potrebna za meritev, v načinu odvze-ma krvi in v dodatnih funkcijah, ki jih ima posamezen me-rilnik. Nekateri imajo namreč še dodatne funkcije, denimooznačevalnike za meritve pred obrokom in po njem, opom-nike za naslednjo meritev, vgrajen pomnilnik, ki shranjuje vred-nosti meritev krvnega sladkorja in omogoča izračunavanje ra-zličnih povprečij meritev, nekateri izdelovalci merilnikov paso razvili tudi dodatno programsko opremo za prenos poda-tkov o vrednostih meritev na osebni računalnik in s tem zaustvarjanje računalniškega dnevnika, ki shranjuje izmerjenevrednosti v daljšem času.

Merilniki krvnega sladkorja

Na trgu je zelo veliko merilnikov, na našem jih je več kot dvajset. Razvrščamo jih med in vitro diagnostičnemedicinske pripomočke za samotestiranje in so namenjeni nestrokovnjakom za osebno uporabo oziroma uporabona domu. Po predpisih morajo imeti oznako CE. To je oznaka, za katero mora poskrbeti izdelovalec in ki jezagotovilo, da je medicinski pripomoček skladen z bistvenimi zahtevami iz predpisov Evropske unije, ki urejajomedicinske pripomočke, v našem primeru z direktivo o diagnostičnih medicinskih pripomočkih in vitro, razlagataIrena Buzzolini in Polona Hvala.

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - merilniki



Katere so najpogostejše napake?• Merilnik upravljajo z neumitimi rokami ali

imajo umite, a ne dovolj obrisane, šemokre roke.

• Uporabniki ne shranjujejo testnih lističev pravilno(izpostavijo jih previsoki ali prenizki temperaturi).

• Merilnik pozabijo kodirati ali ga ne kodirajo pravilno inso zato meritve, ki jih dobijo, netočne.

• Neustrezno vzdrževanje merilnika (na merilniku ne smebiti na mestu, kamor se vstavijo testni lističi, nobenihostankov in sledov krvi).

• Ko se bolnik zbode, mora pridobiti kakovostno kapljokrvi. Biti mora dovolj velika, ne sme biti razlita in testnilistič mora biti v stiku s kapljo dovolj dolgo, da sepravilno napolni. Krvi ne sme stiskati iz prsta.

• če pri jemanju krvi bolnik uporablja alkoholne robčke, skaterimi si očisti roke, mora pred odvzemom krvipočakati, da ostanki alkohola izhlapijo, oz. mora prvokapljo obrisati in za meritev uporabiti naslednjo.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. S.

Merilnik mora biti čim natančnejšiMerilnik mora biti čim natančnejši, saj je od natančno-

sti meritve odvisen odmerek inzulina, ki si ga bolnik vbriz-ga, in s tem tudi kakovost vodenja bolezni. Naloga izdelo-valca je, da izdela čim natančnejši merilnik. Poleg tega jeprav, da je ta za bolnika čim bolj prijazen, kar pomeni, daje preprost za uporabo in je za izmero krvnega sladkorjapotrebnih čim manj korakov. Poleg tega, navajata sogovor-nici, mora biti trpežen, zaželeno pa je tudi, da je za natan-čno izmero potrebna čim manjša količina krvi, ki jo testnilistič odmeri sam s pomočjo kapilarnega vleka. Poleg tegaje zaželeno, da ima vgrajeno elektrodo za zaznavo ustre-zne količine krvi, dobrodošlo pa je še, da preostale sub-stance, denimo zdravila, ki jih bolnik še jemlje zaradi dru-gih bolezni, izniči.

Kodiranje in kalibracija sta ključna za točnost Bistvo merilnika sta torej njegova točnost in natančnost

merjenja. To je mogoče samo, če je merilnik pravilno ka-libriran oziroma kodiran. Kot pravita sogovornici, mora bitičisto vsak merilnik pred prvo uporabo pravilno in ustre-zno kodiran. To pomeni, da mora biti nastavljen na mer-jenje z ustrezno serijo testnih lističev. Nekateri merilnikiimajo za to vgrajen čip, drugi kodo, nekateri pa nimajo ko-diranja, kar pa ne pomeni, da ga ne potrebujejo, temveč topomeni, da je koda že vgrajena v testne lističe in uporab-niku ni treba kodirati merilnika, saj se izvede samodejnoz vstavitvijo testnega lističa v merilnik. Tak način je za upo-rabnike najbolj prijazen, saj jim ni treba misliti na kodira-nje. Zakaj je tako pomembno, da je merilnik kodiran? Kotpravita sogovornici, je to nujno za natančne meritve vred-nosti krvnega sladkorja. Napačno kodiran merilnik na-mreč lahko prikaže rezultat, ki močno odstopa od pravevrednosti. Žal veliko ljudi ne razume pomena kodiranja,opozarjata sogovornici.

Nepravilni rezultati praviloma posledicanapačnega ravnanja z merilnikom

Na nepravilne rezultate, dobljene z merilnikom, lahkovplivajo tehnične nepravilnosti, vendar je, kot pravi Polo-na Hvala, v praksi največkrat tako, da je vzrok uporabni-kovo napačno ravnanje. To z drugimi besedami pomeni,da bolniki z merilnikom ne ravnajo ustrezno.

Merilnik naj ima zaklenjene enoteVrednosti krvnega sladkorja so lahko izražene bodisi vmmol/l bodisi v mg/dcl krvi. V različnih delih svetauporabljajo ti dve merski enoti različno, zato je trebazaradi varnosti meritve vedno izvajati v eni ali drugimerski enoti. Med njima je namreč zelo velika razlika inpreklapljanje med merjenjem v eni ali drugi vrednosti jelahko za sladkornega bolnika zelo problematično in tudinevarno. Zato morajo imeti merilniki enote zaklenjene, karpomeni, da preklapljanje ni mogoče. Na to velja misliti, kose odločamo za nakup merilnika, ki je naprodaj v drugidržavi. Tedaj vedno preverimo, ali kupujemo merilnik, kiprikazuje izmerjene vrednosti v mmol/l, kakršen prikazuporabljamo v Sloveniji.

Tako radi rečemo, da mora biti bolnikusposobljen in voljan sprejemati dia-gnostične in terapevtske odločitve v vsa-kdanjem življenju. In vendar se v vašihskrbno izpolnjenih dnevnikih samokon-trole tako pogosto znajdejo visoke šte-vilke in visoke tudi ostajajo.

Pospremimo bolnika s sladkorno bolez-nijo na njegovi poti soočanja z boleznijo.Ob odkritju bolezni ne glede na to, da joje morda “pričakoval”, da jo “pozna”, gaje jasna diagnoza pretresla, bil je vznemir-jen, morda ga je postalo sram, dobil je ob-čutek krivde. Zaradi bolezni se je mordazačel počutiti drugačnega, umaknil se jeiz svoje družbe, otopelo je sledil navodi-lom zdravnika in medicinske sestre. Alije v tem obdobju sprejemanja bolezni ko-pičenje podatkov o krvnem sladkorju bol-niku v olajšanje? Sledi obdobje želje porazumevanju, hrepenenje po življenjubrez bolezni, jeza na bolezen, spraševa-nje in preverjanje informacij iz različnihvirov, preizkušanje različnih načinov zdra-vljenja ... Kakšne odgovore torej bolnikišče v izmerjenih vrednostih sladkorja?

Strah pred boleznijo in obdobje sprejemanja

Bolnik ima vzpostavljeno lastno mne-nje, kaj njegova bolezen je. To mnenje jesestavljeno iz strokovno pravilnih, pa tudiiz drugih informacij. Priplazi se strah, kajvse bo vse ta bolezen od njega zahteva-la, zdravljenje se mu zdi težavno, strahpred kroničnimi zapleti je tudi strah predodvisnostjo od drugih. Prevladujoče ču-stvo je obup, zmedenost. Obdobje spre-jemanja bolezni se začenja šele po tem za-četnem viharju. Traja lahko dolgo, bolnikga lahko nikoli ne premaga. Šele če bole-zen sprejme, sledi obdobje želje po obvla-dovanju bolezni, ko bolezen postane nje-gova, bolnik vodi bolezen in ne bolezennjega.

V pomoč so bolniku, zdravniku in me-dicinski sestri. Bolniku bodo te številke ne-kaj pomenile, če jih bo znal vrednotiti inna podlagi tega sprejemati odločitve. Me-ritev sama po sebi ne bo izboljšala stanja.Torej – kakšna naj vrednost sploh bo, dabo prava? Kaj vse je vplivalo nanjo? Kaj lah-

ko in kaj naj bolnik naredi, da bo vrednostbliže želeni? Izmeriti krvni sladkor je šelezačetek, razumeti, kakšen je ustrezenukrep na podlagi te meritve, pa je vešči-na, s katero bolnik uspešno uravnava samsvoj krvni sladkor. Z meritvami dopolnju-je svoje znanje o sladkorni bolezni, krepiveščine in razumevanje sladkorne bolezniter krepi zdrav življenjski slog. Meritvekrvnega sladkorja pa lahko potrebuje tudizdravnik oziroma medicinska sestra, dalahko ovrednoti uspešnost zdravljenja,primernost odmerkov zdravil in optimizi-ra zdravljenje.

Merjenje krvnega sladkorja torej po-veže bolnika in zdravstveni tim. Primer-no število meritev v pravih trenutkih po-maga bolniku tudi sprejemati svojo bo-lezen, čeprav mu jo moramo zdravste-ni strokovnjaki predstavti in umestitiprimerno glede na njegovo obdobje spre-jemanja bolezni. Napačne zahteve na-mreč lahko bolnika po nepotrebnem šedodatno obremenijo. Zato naj vsak do-govor o meritvah spremlja tudi odgovorna vprašanje: »... in kaj sledi potem?«

Merjenje krvnega sladkorja v vsakdanjem življenju –breme ali pomoč?

V Nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni je dejavna vloga bolnika močno poudarjena. Življenje s sladkorno boleznijo je zahtevno, bolnik mora vsak dan sam izbirati med več odločitvami, ki lahkovplivajo na izid sladkorne bolezni. Najzahtevnejše so odločitve, ki vplivajo na krvni sladkor.

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - vloga Nacionalnega programa


® dr. Jelka Zaletel, dr. med., prim. Milivoj Piletič, dr. med.

Predlog ministru za zdravjeTomažu GantarjuIzvršni odbor zveze je na seji 7. marca 2012 obravnaval pred-log nujnih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove-nije za zmanjšanje primanjkljaja v zdravstveni blagajni insprejel besedilo, ki ga objavljamo tudi v reviji Sladkorna.

Sladkorni bolniki v Sloveniji smo že več kot 55 let organizira-ni in povezani s skupnim ciljem – pomagati vsem sladkornimbolnikom pri vodenju njihove hude kronične bolezni.

V vseh preteklih letih so si tudi Ministrstvo za zdravje Repu-blike Slovenije, zdravstveni tim in Zavod za zdravstveno zava-rovanje Slovenije prizadevali, da bi bila oskrba sladkornih bol-nikov čim bolj dostopna, varna in kakovostna. Sprejeti Nacio-nalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 jenaloge na tem področju osredinil, dodatno utemeljil in postavilkonkretne cilje tudi za posamezne akterje.

V Sloveniji je sladkornih bolnikov tipa 2 več kot 85 odstotkov,ti so večinoma starejši od 65 let, kar pomeni, da so v glavnemupokojenci, ki se jim mesečni prejemki, pokojnine, v primerja-vi s plačami iz leta v leto znižujejo.

Doplačilo pri vsakem izdanem receptu in drugod je nerazu-men ukrep, ki ga predlaga Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije kot rešitev zdravstvene blagajne. Prizadel bo ravno toskupino državljank in državljanov. Največji in najpogostejšiuporabniki zdravil so, razumljivo, starejši. Velik del te genera-cije je nosil breme v obdobju odrekanja in velikih naporov podrugi svetovni vojni.

Nevzdržno in nesprejemljivo je, da se je s tako ostrimi pred-logi za ukrepanje začelo pri bolnikih. Sladkorni bolniki smo zavarčevanje, zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi, ra-cionalno porabo davkoplačevalskega denarja in še za drugeukrepe, ki jih pričakujemo od vlade. Nevzdržno in nesprejem-ljivo pa je, da se je s tako ostrimi predlogi začelo pri bolnikih.

Sladkorni bolniki pričakujemo, da bo ministrstvo oziroma vla-da pravično razdelila bremena med državljanke in državljaneSlovenije.

Spoštovani gospod minister! Vaša stališča in utemeljitve, kiste jih 6. marca javno in upravičeno pojasnjevali v oddaji Od-krito, sladkorni bolniki v celoti podpiramo. Upamo, da bo va-šim predlogom sledila tudi vlada.

S spoštovanjem,Zveza društev sladkornih bolnikov Slovenije

Ob postavitvi diagnoze sladkorne bo-lezni zdravnik od bolnika po navadi pri-čakuje spremembo prehranskih in gi-balnih navad, pozneje pa tudi doslednostpri jemanju terapije, redno skrb za nogein pri nekaterih tudi redne meritve krvne-ga sladkorja. Še posebno terapija z inzu-linom zahteva od bolnika dodatno zna-nje, več meritev krvnega sladkorja inpreračunavanje ogljikovih hidratov vhrani. Zahtevno obvladovanje sladkor-ne bolezni lahko dodatno otežijo stresnidogodki ali bolezni s povišano telesnotemperaturo, ki s spremenjeno potreboorganizma po inzulinu vplivajo na ravenkrvnega sladkorja. Poleg tega ni za vsebolnike enakega načina, kako voditi slad-korno bolezen, da bo ta čim bolje ure-jena, zato mora bolnik sam razumetiteorijo bolezni in biti ves čas aktiven prispremljanju stanja in pri izvajanju ukre-pov. Vse to je še posebno zahtevno za ti-ste, ki do postavitve diagnoze niso ime-li zdravih življenjskih navad (neredniobroki, uživanje zelo sladke in mastnehrane, telesna neaktivnost) in ki se težeprilagajajo spremembam. Glede na po-datke iz ameriške raziskave večini bol-nikov ne uspe slediti navodilom zdrave-ga načina življenja s sladkorno bolezni-jo, pri čemer večina bolnikov ni telesnoaktivna, približno tretjina pa jih ne zmo-re upoštevati navodil o zdravi prehrani.

Čustvene in razpoloženjsketežave

Vsi vemo, da tedaj, ko smo zelo slabevolje, po navadi poskrbimo za manj svo-jih obveznosti kot takrat, ko se dobro po-čutimo. Kadar pri bolnikih s sladkornoboleznijo nastanejo čustvene težave aliso pod pritiskom zaradi težkih okoliščin(brezposelnost, težave v partnerskemodnosu, finančne stiske, preobremenje-

nost z delom itd.), pogosto opazimo, dasvoje bolezni ne morejo več obvladova-ti. Po eni strani čustvene težave povzro-čijo spremembe v možganskih sistemih,zato imajo bolniki lahko v stresnih ob-dobjih povišan krvni sladkor. Po drugistrani pa takrat bolniki nimajo dovoljenergije in motivacije za pravilno sa-mourejanje bolezni.

Depresija – mlinski kamen za diabetika

Med duševnimi motnjami je pri bolni-kih s sladkorno boleznijo najbolj pro-blematična depresija, ki skoraj dvakratpogosteje muči bolnike s sladkorno bo-leznijo kot osebe iz splošne populacije.V naši raziskavi se je izkazalo, da je biladepresija prisotna kar pri vsakem šestembolniku. Razlogi še vedno niso povsempojasnjeni, vendar je zelo verjetno, da ktemu največ pripomore breme kroničnebolezni. Obdobja depresije so pogosta obpostavitvi diagnoze, ob spremembi reži-ma zdravljenja (npr. ob uvedbi zdravlje-nja s tabletami ali ob prehodu na inzu-linsko terapijo) ali ob poslabšanju bole-zni in nastanku kroničnih zapletov. Ta-krat ko so ljudje depresivni, so njihovesposobnosti za obvladovanje stresa mo-čno zmanjšane. Dogodki jih prej spravi-jo v slabo voljo, da postanejo zaskrblje-ni, žalostni in napeti, na splošno so brez-voljni in brez energije, lahko pa imajo tuditežave s spanjem, apetitom, mučijo jih ob-čutki krivde ter samomorilne misli ter seteže skoncentrirajo. Za depresijo značil-no pesimistično razpoloženje se prene-se tudi na misli, vezane na sladkornobolezen, in posamezniku se zdi, da je

vsak njegov trud zaman ali nesmiseln, sajsvojo prihodnost vidi črno. Zaradi opisa-nih težav se depresiven bolnik teže pri-pravi do tega, da se giblje, zdravo prehra-njuje ter skrbi za redne meritve krvnegasladkorja in odmerke zdravil, kar je pod-obno kot v drugih primerih pokazalatudi naša raziskava.

Sladkorna bolezen in čustvena obremenjenost

Raziskovalci so v želji, da bi še boljerazumeli psihološke procese pri slad-korni bolezni, začeli ločeno od drugihduševnih motenj proučevati čustvenostisko, povezano s sladkorno bolezni-jo. Ugotovili so namreč, da je veliko bol-nikov obremenjenih s sladkorno bolez-nijo, kar so angleško poimenovali dia-betes distress. To so občutki, ko se po-sameznik ne počuti dovolj sposobnega,da bi obvladoval svojo bolezen, bole-zen pa mu povzroča negativne občutkekrivde, strahu, jeze ali žalosti. Posebnotežko je tistim, ki so svojo bolezen ve-stno urejali, ob poslabšanju bolezni paso lahko razočarani, ko uvidijo, da nadboleznijo nimajo toliko kontrole, kot siželijo. Spet drugi se niso zelo posvetiliurejenosti krvnega sladkorja in se poz-neje počutijo krive za poslabšanje bole-zni. Tako se pogosto razvijejo občutki ne-moči za spoprijemanje z boleznijo indrugimi življenjskimi izzivi in okrepi sestrah pred prihodnostjo in diabetičnimizapleti. Več čustvene stiske, povezane ssladkorno boleznijo, doživljajo navadnotisti, ki nimajo dovolj podpore iz okoli-ce in se teže znajdejo v socialnih situa-cijah, kjer morajo poskrbeti za vodenje

Pasti pri samourejanju sladkorne bolezni

OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - psihološki vidik


Samourejanje sladkorne bolezni zahteva življenjski slog z vrsto dejavnosti, ki so za večinobolnikov precejšen izziv. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, zakajnekateri bolniki ne zmorejo slediti vsem zahtevam zdravnikov in edukatorjev za sodelovanjepri zdravljenju, medtem ko se drugi brez večjih težav prilagodijo novemu načinu življenja.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVS.

K.

® dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih.

Med dejavniki, ki vplivajo na bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju sladkorne bole-zni, najbolj izstopajo čustvene težave oziroma prisotnost depresivnih simptomov.Prav tako je pomembno, kakšne so bolnikove spoznavne sposobnosti in kako zelo jebolnik obremenjen s sladkorno boleznijo. V naši raziskavi, ki smo jo izvedli v diabe-toloških ambulantah v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, pa smo ugotovili,da je pomembno tudi, koliko bolnik tehta, katerega spola je in kako dolgo ima slad-korno bolezen.


bolezni. Izkazalo se je, da imajo bolni-ki, ki so bolj obremenjeni s sladkorno bo-leznijo, težave z nekaterimi vidiki sa-mourejanja, kot na primer z uživanjemsadja in zelenjave, vnosom kalorij, na-črtovanjem obrokov in telesno dejav-nostjo ter imajo slabšo glikemično kon-trolo.

Spoznavne sposobnostiLjudje se razlikujemo tudi v miselnih

oziroma spoznavnih sposobnostih. Pritem mislimo, da se nekateri laže kotdrugi osredinijo na delo, si laže zapom-nijo stvari, imajo boljše vidno-prostorskepredstave in sposobnosti abstraktnegasklepanja, bolj domiselno rešijo proble-me in učinkoviteje načrtujejo.

Izkazalo se je, da tisti posamezniki, kiimajo boljše spoznavne sposobnosti,bolje skrbijo za svojo sladkorno bolezen,še posebno to velja za tiste posamezni-ke, ki imajo boljše sposobnosti načrto-vanja in premagovanja problemov.

V eni od tujih raziskav pa so celo ugo-tovili, da imajo bolniki, pri katerih so tesposobnosti manjše, tudi slabšo glike-mično kontrolo. V praksi bi to pomeni-lo, da bolniki, ki imajo slabše spozna-vne sposobnosti, teže razumejo in sizapomnijo navodila za samovodenjesladkorne bolezni. Poleg tega imajo večtežav takrat, ko nastane problem, pove-zan z nihanjem krvnega sladkorja, sajse teže osredinijo na rešitev problemain ga teže rešijo. Teže se domislijo, kakonaj ukrepajo, kadar je krvni sladkor pre-

visok ali imajo hipoglikemijo, spozna-nja o tem, kaj jim je pomagalo, pa težeprenesejo na nadaljnje vodenje bolezniin s tem redkeje ukrepajo preventivno.Prav tako imajo lahko težave pri načr-tovanju dnevnih dejavnosti, pri čemerje še posebno pomembno načrtovanjeobrokov, meritev krvnega sladkorja intelesne aktivnosti.

Doslednost je povezana zženskim spolom in telesno težo

V naši raziskavi sta se kot pomembnadejavnika dobrega samourejanja slad-korne bolezni izkazala tudi ženski spolin majhna telesna teža. Najverjetneje soženske pri samourejanju bolj doslednezaradi osebnih značilnosti, ki so boljznačilne za ženski spol, kot sta na pri-mer vestnost in skrbnost. Ugotovitev,da so za sladkorno bolezen bolje skrbe-li bolniki z manjšo telesno težo, smo sirazložili s predpostavko, da imajo boljvitki ljudje bolj zdrave življenjske vzor-ce prehranjevanja in gibanja. Prav takoimajo najverjetneje bolje razvite sposob-nosti samokontrole, ki vpliva tako nasamourejanje sladkorne bolezni kot tudina kontrolo telesne teže. Dodatno smov naši raziskavi opazili, da se je slede-nje prehranskim navodilom pomembnopovezovalo s trajanjem sladkorne bole-zni, natančneje bolniki, ki so imeli slad-korno bolezen dlje časa, so bili dosled-nejši pri zdravi prehrani. Kaže, da dljeko traja bolezen, več ima bolnik časa, dazamenja star način prehrane za novegain pridobi nove, bolj zdrave navade.

Kdaj in kako pomagatibolnikom s težavami

Omenjena spoznanja so pomembnatako za bolnika samega, kot tudi za zdrav-stvene delavce in bolnikove svojce. Vsi semoramo namreč zavedati, da bolnikovosodelovanje pri zdravljenju ni odvisno leod njegove volje in motivacije, temvečtudi od njegovih sposobnosti in njegove-ga duševnega zdravja. Tako je pri neka-terih bolnikih potrebno, da zmanjšamopričakovanja o tem, koliko bo dejanskozmogel prispevati pri zdravljenju, in zah-teve prilagodimo posameznikovim spos-obnostim. Pri edukaciji smo pozorni, dajim raje podamo specifična kot splošna na-vodila, da jim ključne stvari zapišemo,večkrat ponovimo in preverimo, ali sonas prav razumeli. Za nekatere je mordasmiselno prilagoditi tudi zdravljenje slad-korne bolezni v smislu preprostejše inzu-linske sheme. Prav tako je pomembno, dasmo pozorni na bolnike, ki postanejo boljpotrti in izgubijo voljo do stvari – bolni-ke z depresijo in tiste, pri katerih opazi-mo, da jih sladkorna bolezen pomem-bno obremenjuje. Poskušajmo jim zago-toviti primerno pomoč za njihove težave,tako da jim ponudimo ustrezno podporoin zdravljenje. Pri tem so nam lahko vpomoč psihiatri, psihologi in drugi tera-pevti. Navsezadnje je ključnega pomena,da tedaj, ko ocenimo, da bo samovodenjesladkorne bolezni za bolnika prevelik iz-ziv, v zdravljenje vključimo tudi njegovesvojce, bližnje ali druge ljudi (npr. vzgo-jitelje, učitelje, negovalce …), ki bi bolni-ku pri zdravljenju lahko pomagali.

Slovenija je dobila z lanskim decembrom prvo mobilnospletno lekarno. V največji slovenski spletni lekarniLekarnar.com so namreč uvedli mobilno različico svojespletne strani. S to novostjo želijo še razširitidostopnost spletne lekarne, predvsem pa sleditisodobnim načinom uporabe informacijske tehnologije.

Spletna stran je namenjena posameznikom, ki tehnologijo upo-rabljajo predvsem za to, da jim ta olajša življenje. Mobilnaspletna lekarna je prilagojena manjšim zaslonom mobilnih na-prav ter zasnovana tako, da ponuja dobro odzivnost in intuiti-vno uporabo, kar “bodo s pridom lahko izkoristili tudi starej-ši uporabniki, ki sicer niso pogosto v stiku z računalniki ali pa-metnimi mobilnimi telefoni”, ugotavljajo pri Lekarnar.com.

Prodaja zdravilbrez recepta

V Sloveniji lahko zdra-vila brez recepta proda-jajo imetniki dovoljenjaza opravljanje lekarni-ške dejavnosti. To po-meni, da mora imeti vSloveniji vsaka prava spletna le-karna za seboj tudi pravo, klasično fizično lekarno, kar je ve-lik korak k varnosti uporabe spletne lekarne pri nas. Prek sple-ta lahko pri nas naročamo zdravila brez recepta (OTC), pre-hranska dopolnila, kozmetične izdelke in medicinske pri-pomočke. ŽJV

Z mobilnim telefonom do zdravil

»Bolnikom, ki prihajajo k nam, mora-mo pojasnjevati, da je predpisovanjezdravil na obnovljivi recept odločitevzdravnika, ki mora med drugim temelji-ti na njihovem zavzetem sodelovanju prizdravljenju z zdravili. Bolnikova kroni-čna bolezen mora biti pred tem stabilnaoziroma urejena, tveganje za hude neže-lene učinke s predpisano terapijo majh-no. Najbolj pa jih moti, da tovrstnih re-ceptov ne dobijo za vse težave, ki jihimajo,« dodaja sogovornica. Kot ugota-vljajo, bolniki ne razumejo prednostiuvedbe obnovljivega recepta (ORp), čemorajo zaradi nekaterih drugih stanj ševedno hoditi k zdravniku vsakokrat ponov recept. Praviloma gre za zdravila spsihotropnimi snovmi (pomirjevala,uspavala ipd.), za katere bolniki veliko-krat »preslišijo«, da jih lahko jemljejo lepo potrebi za lajšanje kratkotrajnih težavin da jih ni mogoče predpisati na ORp.

Sladkorni bolniki med bolje urejenimi

Dozdajšnje izkušnje kažejo, da takozdravniki kot sladkorni bolniki dobrorazumejo, komu s sladkorno boleznijoje smiselno predpisati obnovljivi receptza inzulin in peroralne antidiabetike.»To so osebe z dobro urejeno glikemijooziroma tisti, ki dosegajo cilje zdravlje-nja. Urejenost sladkorne bolezni obse-gajo urejen krvni sladkor, krvni tlak inmaščobe v krvi. Ustrezno razumevanje

sladkorne bolezni v lekarne resničnopripelje bolnike, ki so primerni za tera-pijo na ORp, omogočajo pa ga smerni-ce za zdravljenje bolnikov s sladkornoboleznijo, saj so med redkimi, ki natan-čno definirajo, kaj pomenijo besede “do-bro ali slabo urejena sladkorna bole-zen”,« poudarja farmacevtka.

Neurejeno pri zdravljenjuhipertenzije

Medtem ko za diabetike (pravzapravdiabetologe, op. p.) na splošno velja po-hvala, so popolnoma druga zgodba bol-niki z zvišanim krvnim tlakom. ValneaJurečič: »Prepogosto k nam pridejo bol-niki z obnovljivim receptom za zdravi-la, ki jim jih je zdravnik predpisal prvič.Tak pristop je neustrezen, saj je treba tembolnikom neredko spremeniti terapijo,kar pomeni, da se kmalu vračajo z no-vim receptom za novo zdravilo.« Že prejprejeta zdravila (za tri mesece), ki jih (čejih) prinesejo nazaj, v lekarnah lahkosprejmejo le kot odpadna zdravila. »Gle-de na to, da ima tako rekoč že vsak dru-gi prebivalec Slovenije zvišan krvni tlakali maščobe v krvi, bi opisana neustre-zna praksa utegnila precej povečati stro-ške za zavarovalniško blagajno.«

Trikotnik mora dobro komunicirati

Ena najpomembnejših nalog lekarni-škega farmacevta je, da bolnika s sladkor-

no boleznijo čim bolje seznani s pogla-vitnimi dejavniki, ki vplivajo na izid zdra-vljenja z zdravili. Valnea Jurečič: »Boljeko bo bolnik poznal svojo bolezen, zdra-vila in morebitne neželene učinke oziro-ma druge zaplete, večja je verjetnost, dabo tudi sam prevzel aktivno vlogo prizdravljenju. Tako pa ima svojo bolezentudi bolje pod nadzorom. To je še pose-bej pomembno ob izdajanju zdravil na

Razumete, čemu in komu so namenjeni?

Bolniki niso dovolj dobro obveščeni, kaj je obnovljivi recept, prav tako jih precej ne razume, kateri pogoji morajobiti izpolnjeni, da jim ga zdravnik lahko predpiše, in za katere bolezni ga ne morejo dobiti. »Po večini, kot opažamov lekarnah, pričakujejo, da bodo dobili obnovljive recepte za vse kronične bolezni, ki jih pestijo. To seveda nimogoče,« opisuje nekajmesečne izkušnje z izdajo obnovljivih receptov v lekarnah Valnea Jurečič, mag. farmacije,nacionalna koordinatorica za program farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije in članica delovneskupine za sladkorno bolezen na ministrstvu za zdravje.

AKTUALNO Obnovljivi recept


® Tina Kralj

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na podlagi Pravil obveznega zdrav-stvenega zavarovanja, Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravilza uporabo v humani medicini ter v skladu s Splošnim dogovorom za pogodbenoleto 2011 prvega julija lani uvedel obnovljivi recept v breme obveznega zdravstve-nega zavarovanja za zdravila, namenjena za dolgotrajno zdravljenje sladkorne bo-lezni (inzulini, peroralni antidiabetiki). S 1. septembrom lani se je tovrstni načinpredpisovanja in izdajanja zdravil razširil na zdravila za bolezni srca in ožilja in 1. januarja letos še na preostale terapevtske skupine zdravil za dolgotrajno jemanjeoz. za zdravljenje kroničnih bolezni.

Valnea Jurečič, mag. farmacije, nacionalnakoordinatorica za program farmacevtskeskrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije inčlanica delovne skupine za sladkorno

bolezen na ministrstvu za zdravje: »Bolnikeje treba izobraziti o tem kaj je obnovljivi

recept in za predpisovanje zdravil za katerastanja je namenjen. Nekaj mesecev pouvedbi obnovljivih receptov za večino

kroničnih bolezni in stanj bolniki, kot kaže,po večini še ne čutijo prednosti tovrstne

ureditve izdaje zdravil.«

foto

: BRA

NE

BOM

BAč


ORp. Res je, da bolnik manjkrat obiščezdravnika samo zaradi predpisovanjazdravil, vendar so v obravnavo zaradinjegove varnosti aktivneje vključeni lekar-niški farmacevti. Zato je potrebna viso-ka stopnja sodelovanja in zaupanja medbolnikom, zdravnikom in farmacevtom.«

Izkušnje iz minulih let niso prav do-bre, je iskrena sogovornica, ko opozorina izjemen pomen dobre komunikacijemed trojko: »Do zdaj smo lekarniški far-macevti in zdravniki večino nujnih vpra-šanj razreševali v telefonskih pogovo-rih. Uvedba izdaje zdravil na ORp pa jedodaten motiv za tesnejše sodelovanje,ki nujno zahteva boljšo informacijskopodporo.« Valnea Jurečič veliko pričaku-je tudi od referenčnih ambulant: »V tehbi bilo smiselno tesnejše in redno/vsa-kodnevno sodelovanje med ambulan-tnim timom in farmacevtom. Slednji bibil s svojim znanjem o boleznih in zdra-vilih v pomoč pri pripravi varnejšegafarmakoterapijskega načrta za bolnika.To pa bi, kot sem prepričana, povečaloštevilo pozitivnih izidov zdravljenja inznižalo stroške zavarovalnici.«

Pogovor z bolnikom»Pred prvo izdajo zdravil na obno-

vljivi recept se moramo natančno pogo-voriti z bolnikom o tem, ali zdravilo po-zna in ga zna uporabljati, preveriti mo-ramo, ali jemlje še kakšna druga zdra-vila za samozdravljenje oziroma pre-hranska dopolnila. Pričakujemo, da

zdravnik ve, kaj vse jemlje njegov bol-nik, vendar ugotavljamo, da prav tehključnih podatkov bolniki zdravnikomne povedo. Zamolčijo predvsem upora-bo prehranskih dopolnil. Ob tem nevedo, da tudi ta – enako kot hrana – vpli-vajo na vse procese v telesu. K srečipraksa kaže, da se z nami laže pogovo-rijo, kar pa od nas zahteva občutno veččasa za svetovanje.« Farmacevt mora pridrugi, tretji in četrti izdaji zdravil naORp imeti podatke o meritvah krvnegasladkorja ali krvnega tlaka, ki jih bolni-ki izvajajo doma (dnevnik), saj le takopravilno svetuje in po potrebi ukrepa, do-daja Valnea Jurečič in hkrati opozarja naobčutno obsežnejši administrativni del,ki ga zahteva izdaja zdravila na ORp.

Sočasno jemanje večjega števila zdra-vil je za bolnike zahtevno, neredki zdra-vil zato ne poznajo po imenu, temveč lepo barvi škatel ali tabletk. Da bi zdravi-la jemali varno, pravilno in redno, jim vlekarnah pripravijo osebno kartico zdra-vil z vsemi opombami (tudi glede sa-mozdravljenja) ter dopišejo, v kateri le-karni je bolnik uporabil svoj(e) obnovlji-vi(e) recept(e).

Pogovor z zdravnikomVčasih je pred izdajo zdravil na ORp

potreben posvet z zdravnikom. »Za to seodločimo pri vseh bolnikih z recepti zazdravila, ki so med seboj kontraindici-rana. Enako velja za predpisano istoučinkovino v dveh zdravilih različnegaizdelovalca.« Tako imenovano podvaja-nje terapije je značilno tedaj, ko zdravi-la predpisujejo hkrati osebni zdravnik inzdravniki v specialističnih ambulantah.Zlasti težko rešljivi so zapleti pri izdajizdravil bolnikom po prihodu iz bolniš-nice. Valnea Jurečič: »Praviloma pride-jo domov v petek popoldne in se protivečeru oglasijo v lekarni po zdravila. Čeugotovimo kaj dvomljivega, je dostop-nost do zdravnika, ki je terapijo predpi-sal, podobna loterijski igri. Seveda seskušamo posvetovati vsaj z dežurnimzdravnikom.« Sogovornica je na koncuposebej opozorila na pravilo, ki ga izda-jatelji receptov največkrat ne upošteva-jo: »Na receptu namreč niso dopisane te-lefonske številke. Na ta račun v lekarnipri iskanju možnosti posveta porabimozelo veliko časa. Kljub temu se trudimopodatke zbrati sami in bolnike pošljemonazaj le tedaj, ko bi izdano zdravilo ogro-žalo njihovo življenje.«

Samokontrola v lekarniSladkorni bolniki, ki se sami odločijo za nakup glukometra, za podatke o uporabi ve-likokrat vprašajo v lekarni. »Farmacevti jim natančno razložimo način uporabe apa-rata in drugih pripomočkov. Predvsem pa se z bolniki skušamo pogovoriti o namenusamokontrole. Samokontrola je smiselna le, če so poučeni in pripravljeni, da po po-trebi ukrepajo in izboljšajo urejenost glikemije. Skušamo jim pojasniti, kaj vse vplivana nihanje ravni sladkorja v krvi in kaj lahko sami storijo, kadar je to potrebno,« po-jasnjuje Valnea Jurečič, mag. farmacije. V nekaterih lekarnah po Sloveniji farmacev-ti niso le svetovalci, temveč tudi izvajalci kontrole ravni krvnega sladkorja, kar je vpomoč predvsem starejšim osebam, ki nimajo glukometra in jim raven sladkorja vkrvi izmerijo le na kontrolnih pregledih pri zdravniku. »Nekatere lekarne so vključe-ne v program Farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni in farmacevti rezultate meri-tev krvnega sladkorja uporabimo kot informacijo pri ugotavljanju dejavnikov tvega-nja za razvoj sladkorne bolezni. Na podlagi zbranih informacij in smernic za ukre-panje bolnikom lahko svetujemo o spremembi življenjskega sloga oziroma jih usme-rimo k zdravniku.«

Kaj mora bolnik vedeti o obnovljivem receptu• Zdravila na obnovljivi recept mora bolnik prvič dvigniti v lekarni v prvem mesecu

po predpisu zdravila.• Obnovljivi recept zadrži lekarna, v kateri bolnik prvič dvigne zdravilo. Pri prvi

izdaji zdravila lekarniški farmacevt vnese v lekarniški računalniški programpodatke o zdravilu in predpisanem odmerjanju.

• Bolnik mora do uvedbe elektronskega recepta zdravila, predpisana naobnovljivem receptu, vedno dvigovati v isti lekarni.

• Ob vnovičnem dvigu zdravila na obnovljivi recept mora bolnik vedno poročatilekarniškemu farmacevtu o morebitnih zapletih ali neželenih učinkih zdravila.Bolnik naj lekarniškega farmacevta opozori, če je začel jemati novo zdravilo,izdano na recept ali brez recepta, ali drug izdelek za ohranjanje in varovanjezdravja (npr. prehransko dopolnilo).

• Lekarniški farmacevt na podlagi pogovora z bolnikom ob vsaki izdaji oceni, ali lahko znova izda zdravilo na obnovljivi recept. V primeru težav se pred temposvetuje z zdravnikom.

• če zdravnik bolniku v obdobju veljavnosti obnovljivega recepta zamenjazdravilo, mora bolnik zdravilo z novim receptom dvigniti v tisti lekarni, kjer imaobnovljive recepte. Tako je mogoče preprečiti hkratno jemanje dveh zdravil, kar je lahko nevarno.

• Obnovljivi recept velja največ eno leto od predpisa. Po tem obdobju mora bolnikznova k zdravniku, tudi če na obnovljivi recept ni bila izdana celotna količina.

Pred 60 leti je veljalo: jej, kolikor je dovolje-no in potrebno, delaj in giblji se, kolikor mo-reš, redno jemlji svoj inzulin. Tablet za sladkor-no bolezen tedaj še ni bilo. Obstajale so tabe-le živil z izmerjeno energijsko vrednostjo indeležem beljakovin, maščob in ogljikovih hidra-tov. Zdravnik je odredil tabelo po telesni dejav-nosti bolnika in njegovih potrebah. Tista tabe-la je bila za diabetika “zakon”. Če je bolnikupošteval ta zakon, je lahko pričakoval, da bobolezen večinoma urejena. K samokontroli jepripomoglo tudi bolnikovo okolje. V urejenemokolju so hitro opazili spremembe bolnikove-ga zdravja in poslabšanja, npr. ketoacidozo, čediabetik nanjo ni bil pozoren.

V svojih prvih dveh zgibankah pred 30 leti, kista bili namenjeni odkrivanju sladkorne bolezni(Ali vam grozi sladkorna bolezen) in vodenjudiabetesa (Diabetik sem …), sem zapisal, da sodietna prehrana, redna telesna dejavnost inpravilna telesna nega ter redno jemanje zdraviltemelji urejene sladkorne bolezni. Šele v drugiizdaji deset let pozneje, Nasveti za ljudi s slad-korno boleznijo, sem zapisal, da je tudi rednasamokontrola ena od dolžnosti diabetika. To jebilo seveda mogoče šele tedaj, ko so se začeliuporabljati prvi testni lističi za urin, in nekaj letpozneje še za kri in glukometri.

Dietna navodila so se z leti rahljala Količinske omejitve so izpodrinili nasveti o pri-

mernejši in manj primerni prehrani diabetika.Izbira živil se je močno povečala. Leta 1989 jeKlinika za endokrinologijo in bolezni presno-ve izdala zgibanko Kako in kaj naj jem, da bomoj krvni sladkor nižji. V zgibanki so navede-na načela sodobne zdrave prehrane, ki se v po-

plavi predelanih živil znova vrača k naravniprehrani nepredelanih živil in brez umetnihdodatkov. Uveljavljati se je začelo načelo: jej, ko-likor potrebuješ, in si po tej prehrani prireditudi količino zdravil, kolikor jih je za to prehra-no potrebno. Vodenje diabetesa je s tem ubra-lo nevarno pot. Želja po hrani je večna slabostčloveštva. Tako so tudi diabetiki jedli čedalje večin si zdravila odmerjali po količini zaužite hra-ne. S tem je naraščala samo debelost in ne tudiurejenost sladkorne bolezni. Človekova slabostje, da moramo imeti določena pravila in jih di-sciplinirano upoštevati, ker smo po naravi na-gnjeni k anarhičnosti. Samo tisti, ki z razumomsprejemajo, da naj se hranijo le toliko, kolikordopušča zdravilo, imajo lahko urejen diabetes.

Merjenje krvnega sladkorja še ni samokontrola

O samokontroli diabetika imam osebno mne-nje, ki ni čisto skladno z navodili. Menim na-mreč, da samo merjenje krvnega sladkorja šeni samokontrola. Vsaka zvišana vrednost bimorala biti opozorilo, da je hrane preveč in daje potrebna omejitev v prehrani. Količina pred-pisanih in uporabljenih zdravil bi morala biti čimbolj stabilna in prepuščena oceni strokovnjaka.V nasprotnem primeru nastane popolna zme-da, gordijski vozel, ki ga ni mogoče razrešiti.Zdravnik potem dokazuje svoje in bolnik dru-go, medsebojnega sporazuma pa ni. Govorimo diabetesu pri odraslih, ki ni enak diabetesu priotrocih ali mladostnikih. Med njima je še enapomembna razlika. Mladostni diabetik gre da-nes skozi strogo šolo vzgoje in zdravljenja slad-korne bolezni. V to vzgojo so vključeni staršiin mladostnik. Takšna vzgoja ni samo kratko-trajen začetni pouk. Če bi tako ravnali tudi pri

Vedno bom trdil: Potreben je razum in ne testni lističi

Samovodenje sladkorne bolezni je staro toliko kot bolezen sama. Ni nov izum, ki bi gapripisali sodobnosti. Vodenje se je seveda spreminjalo z znanjem o bolezni. Vsako novoodkritje je izboljšalo zdravje in zdravljenje. Nekoliko drugače je s samokontrolo, čeprav tudi ta ni nekaj čisto novega. Nekoč je sladkorni bolnik sebe nadzoroval le z opazovanjemzunanjih pojavov bolezni, npr. z dnevno količino urina, pogostnostjo žeje, odmerjanjemhrane in morebiti z osebnim tehtanjem. Tisti, ki so že prejemali inzulin, so lahko zaznali,kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastajala hipoglikemija. Vse to je pomagalo pri

samovodenju bolezni, čeprav ni bilo zdajšnjih postopkov samokontrole. Subjektivno počutje že ni bilo pravi nadzor,ker je počutje odvisno od razpoloženja in od duševne naravnanosti. Diabetiku, ki opusti samovodenje, ne pomaganobena sodobna samokontrola, ki se je razvila s tehnološkim razvojem.

OSEBNO Misli starejšega diabetika in diabetologa o samovodenju


® Janez Burnik, dr. med.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVJ.

B.

zdravstveni vzgoji odraslega diabetika z vključitvijo celot-ne družine, bi bili tudi pri njih uspehi veliko boljši. Ne po-splošujem na vse primere, iz izkušenj pa vem, da imajoodrasli ljudje svoja trdna načela, od katerih ne odstopajoniti v primeru bolezni.

Pomen samokontrole je pri ljudeh različenVedno sem se spraševal o smiselnosti samokontrole z glu-

kometrom pri ljudeh, ki ne želijo ali nočejo ničesar vede-ti o primernih hranilih in o primernih količinah za njiho-vo telesno dejavnost. Primitivno sprejemajo samo izmer-jeno številko krvnega sladkorja, se zaradi nje vznemirja-jo ali pa posežejo po neprimerni hrani, če je številka ugod-na. Poznam vrsto ljudi, ki imajo urejeno svojo sladkornobolezen, se pravilno hranijo, kar naprej pa bi pomakali te-stni listič v svojo kri. Potem se vznemirjajo za vsako ne-znatno povišanje, ker imajo premalo znanja o tem, kaj jeodraz obroka hrane in kaj odraz poslabšanja bolezni. Takopostanejo depresivni ali vznemirjeni, ker mislijo, da je znjihovo sladkorno boleznijo vse narobe. Poznam še več ta-kih, ki vzorno namakajo testni listič v svojo kri, iz rezul-tata pa ne znajo izvleči pravega zaključka. Čemu potemtako množično vsakodnevno merjenje krvnega sladkorja?

Testnih lističev za urin skoraj nihče več ne uporablja, pa bibili ob pojavih glukozurije koristni in preprostejši. Vsajopozorilo bi bili, da je bilo hrane preveč in da je potrebenrazbremenilni dan z zelenjavo in sadjem. Veliko je načinovza dobro samovodenje bolezni, ki je pomembnejše kotsamokontrola.

Samovodenje sladkorne bolezni je zahtevna naloga

Diabetik jo lahko obvlada s širokim znanjem o prehra-ni in primernih količinah hrane ter skupaj z dispanzerski-mi sodelavci. Vedno mora imeti možnost za posvet. Samo-kontrola diabetesa je za večino odraslih diabetikov bolj teh-nološka igrača kot resnična potreba. Tudi diabetiku, kiprejema inzulin, ni treba vedno znova kontrolirati krvnisladkor. Najprej je treba imeti standardno prehrano in njejprirediti odmerke zdravil. Če zboli zaradi druge bolezni,bo potreboval pogostejšo kontrolo. Vedno bom trdil: po-treben je razum in ne testni lističi.

Večina bolnikov z zvišanimkrvnim tlakom težav nima ali paso zelo blage. Zato se lahkozgodi, da za previsok krvni tlaksploh ne vedo in se niti nezdravijo. Kadar je povišan krvnitlak že dolgo prisoten, pa sepojavijo znaki okvare organov.Zato je zgodnje odkrivanje inzdravljenje zvišanega krvnegatlaka izjemno pomembno.

Samovodenje sladkorne bolezni v okvi-ru FIT zahteva precej dela. »Osnovnoznanje o samokontroli, pridobljeno vsplošni diabetološki ambulanti, pri nasponovimo in nadgradimo. Program FITtemelji na štetju zaužitih ogljikovih hi-dratov (OH). Za bolnika to pomeni teh-tanje živil, ki jih zaužije, in preračuna-vanje OH. Pol kosa kruha namreč lahkopomeni zelo različno število OH, pravi-len občutek za približno mero pa je mo-goče dobiti le na podlagi pogostega teh-tanja živil in s tem pridobivanja izku-šenj,« opozarja Mojca Urbančič. Slad-korni bolniki jih praviloma pridobijo vnekaj mesecih rednega dela.

Brez dnevnika ne greKandidati za FIT izpolnjujejo pose-

ben dnevnik samokontrole, kamor vpi-sujejo veliko več kot le podatke o merit-vah. Sestra Mojca: »Vnesti morajo še ce-loten jedilnik, število zaužitih OH, vrstoin čas telesne dejavnosti za vsak dan inuro posebej ipd. Na kontrolnih sreča-njih na podlagi zapisov skupaj preveri-mo, kaj vpliva na nihanje krvnega slad-korja pri posameznem bolniku. Ključnoje, da bolnik spozna samega sebe in senauči, kako pravilno ukrepati, še predenzaniha raven sladkorja v krvi, saj takopreventivno ukrepa proti hipoglikemijioz. hiperglikemiji. Naš namen je nauči-ti jih ne le znati gasiti požare, ampak od-praviti vzroke zanje.« Delovanje lastne-ga presnovnega sistema bolniki spozna-jo v nekaj mesecih izpolnjevanja ome-njenega dnevnika in rednih pregledov sposveti o zabeleženih podatkih.

Posvet na vsake tri tedneBolniki, primerni za FIT, najprej opra-

vijo skupinski tridnevni FIT-program.

»A tudi takrat ne le pasivno poslušajo,ampak aktivno sodelujejo. Sproti pre-verjamo razumevanje in utrjujemo novoznanje. Zatem prihajajo na individual-ne kontrole ter morebitne dodatne indi-vidualne edukacije.« Te trajajo pribli-žno štiri mesece, v tem času bolnik pri-de v ambulanto na vsake tri tedne. »Dol-žina individualnih edukacij je odvisna oddojemljivosti in potreb posameznegabolnika. Ne potrebujejo vsi bolniki vsehinformacij. Nekaterim podamo le osno-vne informacije, kandidati za inzulin-sko črpalko, na drugi strani pa morajo se-veda znati veliko več,« poudarja sogovor-nica. V času FIT vsak bolnik opravi testi-ranje bazalnih in bolusnih odmerkov in-zulina, kar omogoča pravilno nastavitevzanj ustrezne inzulinske terapije.

V času FIT več meritevSladkorni bolniki na intenzivirani in-

zulinski terapiji v povprečju potrebuje-jo štiri meritve ravni sladkorja v krvi nadan (tisti z inzulinsko črpalko nekolikoveč, praviloma od pet do šest vsak dan).Med šolanjem pa mora vsak kandidat zaFIT opraviti najmanj šest meritev vsakdan, v dneh testiranja bazalnega in bo-

lusnega odmerka inzulina še več. »Bazal-ne odmerke inzulina preverjamo tako, dadan razdelimo na več delov: noč, do-poldne, popoldne in večer. Vsak del dne-va preverjamo ločeno. V tem času nesme biti vpliva hrane in bolusa inzulinana krvni sladkor. Pri teh testih je samo-kontrola ključna. Več ko je meritev, lažeugotovimo ustreznost bazalnih odmer-kov inzulina.« Na podlagi rezultatov te-stiranja diabetolog nato določi za bolni-ka pravo inzulinsko terapijo oziroma mujo prilagodi glede na opravljene teste.

Inzulinska črpalka NE dela sama

»Kot kaže, vlada neko splošno – seve-da napačno – prepričanje, da inzulin-ska črpalka dela vse sama,« opozarjaedukatorka Mojca Urbančič. »Res je naj-boljši približek fiziološkemu inzulinuin res s stalnim dovajanjem bazalnegaodmerka inzulina omogoča njegovo ne-prekinjeno delovanje. Vendar boluse in-zulina, torej odmerek, ki je potrebenpred zaužitjem obroka hrane, vedno do-loči bolnik! Razlika je le v tem, da si gane injicira, ampak pritisne na gumb. Se-veda na podlagi izračuna predvidenih

FIT omogoča svobodnejši način življenja in boljšo urejenost sladkorne bolezni

Funkcionalna inzulinska terapija nadgrajuje pomen samokontrole. »V naši ambulanti težko govorimo “le” o samokontroli, ne da bi to vsak trenutek umestili v samovodenje sladkorne bolezni. Naši bolniki morajo namrečpo vsakem merjenju ravni sladkorja v krvi premisliti, zakaj tak rezultat, in tudi dejavno ukrepati. Osnovne razlogein možnosti uravnavanja glikemije naj bi poznali že od prej,« pravi dipl. med. sestra edukatorka Mojca Urbančič izambulante za funkcionalno inzulinsko terapijo (FIT) Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC Ljubljana.

OSREDNJA TEMA Samokontrola v enoti FIT


® Tina Kralj

V ambulanti FIT v Ljubljaniizvaja edukacijo dipl.

medicinska sestra MojcaUrbančič:

»Uspešnost samokontrolein samovodenja sladkornih

bolnikov s FIT ni v tolikšnimeri odvisna od starosti in

od izobrazbe, ampak odmotiviranosti. Uspešni so

tisti, ki teorijo vključijo tudiv prakso. Ali drugače –

vse znanje sveta ti neuredi sladkorne bolezni, čeje z delom ne urejaš sam.« fo

to: B

RAN

EBO

MBA

č


Breme, ki ga sladkorna bolezen po-meni za zdravstvo, lahko ocenimo gle-de na podatke Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije o porabi zdravilin medicinskih pripomočkov. V letu2007 je bilo z zdravili, ki se zaužijejov obliki tablet, zdravljenih približno53 tisoč bolnikov, samo z insulinom pri-bližno 16 tisoč bolnikov, hkrati z inzu-linom in tabletami pa približno 10.500bolnikov. Stroški za zdravila za sladkor-no bolezen so pomenili 6,5 odstotkastroškov vseh zdravil in so v letu 2007znašali skupaj 20 milijonov evrov. Stro-ški za medicinske pripomočke za slad-korne bolnike so pomenili 30 odstotkovvseh stroškov za medicinske pripo-močke in so skupaj znašali 13,5 mili-jona evrov.

Zdravljenje in rehabilitacijasladkornih bolnikov

Kot je pojasnil Damjan Kos, direktorsektorja za informiranje in odnose z jav-nostmi na Zavodu za zdravstveno za-varovanje Slovenije (v nadaljevanju:ZZZS), na podlagi Zakona o zdravstve-nem varstvu in zdravstvenem zavaro-vanju ZZZS sladkornim bolnikom za-gotavlja ustrezno zdravstveno varnost.Obseg storitev, standarde in normati-ve skladno s 26. členom zakona dolo-ča ZZZS s svojimi splošnimi akti v so-glasju z ministrom za zdravje. Pravtako so vsa potrebna zdravila za zdra-vljenje razvitih oblik sladkorne bolezniuvrščena na pozitivno listo, zato bol-nikom zanje ni treba doplačati. Dolo-čena tovrstna zdravila, ki so na vmesnilisti (potrebno doplačilo oz. dopolnil-no zdravstveno zavarovanje), pa ima-jo vselej tudi ustrezno strokovno ute-meljeno paralelo na pozitivni listi. Tudi

medicinsko-tehnični pripomočki, ki sopotrebni za uspešno zdravljenje in re-habilitacijo razvitih oblik sladkornebolezni, so, če to ugotovi pooblaščenizdravnik, v celoti kriti iz sredstev ob-veznega zdravstvenega zavarovanja.ZZZS na podlagi pogodb, sklenjenih zdobavitelji oz. izposojevalci medicin-sko-tehničnih pripomočkov in na pod-lagi veljavnih predpisov zagotavlja slad-kornim bolnikom, da dobijo v upora-bo medicinsko-tehnične pripomočkepo standardni ceni in kakovosti brez do-datnih neposrednih doplačil pri doba-viteljih, razen v primerih, ko sladkor-ni bolnik izrecno, na lastno željo, želinadstandardni pripomoček.

Pri tem mora dobavitelj obvezno pri-dobiti soglasje sladkornega bolnika termu tudi izdati ustrezen račun, iz kate-rega je razviden znesek zahtevanegadoplačila nad cenovnim standardom.Sladkornim bolnikom, ki menijo, daso jim dobavitelji neupravičeno zara-čunali medicinsko-tehnični pripomo-ček, svetujemo, da shranijo izdani ra-čun ter da se obrnejo na oddelek za iz-vajanje obveznega zdravstvenega zava-rovanja na območni enoti ZZZS.

Pravica do indikatorjev zadoločanje glukoze

Pravila obveznega zdravstvenega za-varovanja opredeljujejo tudi pravicodo diagnostičnih trakov za aparat za do-ločanje glukoze v krvi in pravico doaparata za določanje glukoze v krvi. Doaparata za določanje glukoze v krvi sov breme obveznega zdravstvenega za-varovanja poleg oseb, ki se zdravijo spomočjo inzulina, upravičene tudi za-varovane osebe, ki so na kombiniraniperoralni terapiji in pri katerih je pri-

Kaj pokrije zdravstvenozavarovanje diabetikom?

Iz Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni do leta 2020je razvidno, da je oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo nalogazdravstvenega sistema. A do vsega, kar diabetiki potrebujejo, ne morejopriti samo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako kotdrugi bolniki ne. Preverili smo, do česa so upravičeni doma in do česa v tujini.

AKTUALNO Pravice sladkornega bolnika

® Monika Kubelj

zaužitih OH.« Novejše črpalke že vsebu-jejo poseben program, ki sam preraču-na omenjeni odmerek inzulina. »A tudite črpalke za preračun potrebujejo pra-ve podatke, ti pa znova temeljijo na me-ritvah sladkorja in izračunu zaužitihOH.« Inzulinska črpalka nato svetujeustrezen odmerek. Bolnik mora tudi vtem primeru sprejeti končno odločitevin odmerek potrditi ali ga prilagoditi.Posledica napačnega izračuna OH je na-pačno svetovanje, ki mu sledi napačenodmerek. In končna posledica je lahkohiper- ali hipoglikemija.

S FIT do urejenosti »Pomembno je vedeti, da dosledno

upoštevanje priporočil glede uživanjaOH pripomore k zmanjševanju invzdrževanju telesne teže – konec kon-cev to potrjujejo izkušnje naših bolnikov.Tudi to bolnikom dokaže, da je mogo-če doseči dobre rezultate tako glede te-lesne teže kot glede urejenosti sladkor-ne bolezni. Sami ugotovijo, kje so dela-li napake, in predvsem – kako lahko de-lajo prav. In to je smisel FIT,« dodajasestra Mojca Urbančič. Bolnikom uspehpomagajo ohranjati prek rednih kontrolin – če to potrebujejo – tudi s kakšno do-datno edukacijo. Vsakodnevni svetoval-ni telefon je namenjen tistim, ki so akti-vno vključeni v program FIT. »Z njimismo povezani tudi po elektronski pošti.«

Kako do pravih rezultatovFIT temelji na podatkih v dnevniku sa-

mokontrole, zato je ustrezno svetovanjeodvisno od zapisov v njem. »Bolnikom,ki pridejo z nepopolno vodenim dnev-nikom ali celo brez njega, težko svetu-jemo,« poudarja sogovornica. Ustreznobeleženje vključuje natančno tehtanje inpreračunavanje OH. »Svojci so dobrodo-šli na urah edukacije in v resnici nered-ko skupaj s sladkornim bolnikom pridetudi njegov partner. Svojci so vedno do-brodošla podpora, ne smejo pa prevze-ti vodenja njegove bolezni.« Med po-membnejšimi dejavniki za uspeh FIT jetudi stalno načrtovanje, končuje dipl.m. s. Mojca Urbančič: »Bolniki, ki načr-tujejo obroke in aktivnosti, lahko zustreznim ukrepanjem preprečijo preve-lika nihanja sladkorja v krvi. Žal se zah-teven življenjski slog ali preobremenje-nost doma in v službi prevečkrat po-znata tudi pri urejenosti sladkorne bo-lezni.«

čakovati prehod na inzulinsko zdravlje-nje, ter nosečnice in doječe matere včasu, ko se zdravijo zaradi gestacijske-ga diabetesa. Aparat za določanje gluko-ze v krvi predpiše pooblaščeni zdrav-nik specialist. Zavarovana oseba dobiaparat za določanje glukoze v krvi napodlagi izdane “Naročilnice za medicin-sko tehnični pripomoček” pri enem odpogodbenih dobaviteljev ZZZS.

Natančneje pravice do pripomočkovdoloča seznam medicinsko-tehničnihpripomočkov-šifrant in medicinski kri-teriji, ki so jih pooblaščeni zdravniki za-vezani upoštevati pri predpisovanju. Me-dicinski kriteriji natančneje določajoupravičenost do aparata za določanjeglukoze v krvi, določajo, da pomenipredvideni prehod na inzulinsko zdra-vljenje obdobje največ enega leta.

Zavarovana oseba je upravičena dodiagnostičnih trakov za aparat za dolo-čanje glukoze v krvi, če je upravičena doaparata za določanje glukoze v krvi v bre-me obveznega zdravstvenega zavarova-nja. Za predpisovanje diagnostičnih tra-kov za aparat za določanje glukoze vkrvi je pooblaščen osebni zdravnik, kištevilo diagnostičnih trakov za aparatza določanje glukoze v krvi določi gle-de na zdravstveno stanje zavarovaneosebe, način zdravljenja sladkorne bo-lezni, strokovne smernice ter zmožnostprilagajanja odmerkov rezultatom sa-mokontrole. Strokovnesmernice in priporočenoštevilo merjenj krvnegasladkorja je del Okrožni-ce MTP št. 9 in dopolni-tve k Okrožnici MTP št. 9,ki so posebej objavljenena spletni strani ZZZS.

Še vedno pa so vse dru-ge zavarovane osebe, kise zdravijo zaradi slad-korne bolezni, torej tistezavarovane osebe, ki nisoupravičene do aparata zadoločanje glukoze v krviv breme obveznegazdravstvenega zavarova-nja, glede na svoje zdrav-stveno stanje in stroko-vne smernice upraviče-ne do diagnostičnih tra-kov za optično odčitava-nje glukoze v krvi in uri-nu. Sladkorni bolniki soskladno z zakonom in

Pravili upravičeni do navedenih pripo-močkov v okviru cenovnega standardabrez kakršnihkoli doplačil. Pripomočkimorajo biti funkcionalni, kar je pomem-bno pri določenih funkcionalnih in dru-gih motnjah (barvna slepota itd.).

Inzulinska črpalkaInzulinska črpalka, ki je namenjena

neprekinjenemu dovajanju zadostnihkoličin inzulina v telo sladkornega bol-nika, je sodoben izdelek za zdravljenjeizjemno nestabilne sladkorne bolezni.Do zdravljenja z inzulinsko črpalko inpripadajočih potrošnih materialov soupravičene zavarovane osebe, ki izpol-njujejo naslednje pogoje:

• otroci do 15. leta starosti s sladkor-no boleznijo tipa 1 ter pogostimi invelikimi nihanji krvnega sladkorja,ko kljub natančnemu zdravljenju zvečkratnimi aplikacijami inzulinana dan ni mogoče doseči ciljnihvrednosti glikemije;

• zavarovana oseba z neurejeno slad-korno boleznijo tipa 1, pri kateri jebilo tudi šestmesečno izvajanjefunkcionalne inzulinske terapije(FIT) neuspešno;

• zavarovana oseba s sladkorno bo-leznijo tipa 1 in sindromom nezave-danja hipoglikemije kljub zdravlje-nju z večkratnimi aplikacijami inzu-lina na dan;

• zavarovana oseba s sladkorno bo-leznijo, ki se zdravi z inzulinommed nosečnostjo in ki nima dobrourejene sladkorne bolezni.Za zavarovane osebe iz 2., 3. in 4. toč-

ke mora biti izpolnjen tudi pogoj, da soaktivno sodelovale pri dosedanjem zdra-vljenju v skladu z navodili zdravnika terso usposobljene za samokontrolo in rav-nanje s črpalko. Lečeči diabetolog to po-trdi s posebno izjavo, ki jo skupaj s po-ročilom o poteku bolezni priloži pred-logu imenovanemu zdravniku ZZZS inpotem hrani v dokumentaciji. O upravi-čenosti do zdravljenja z inzulinsko črpal-ko na predlog pooblaščenega zdravnikaspecialista diabetologa odloči imenova-ni zdravnik ZZZS. V primeru upraviče-nosti do zdravljenja z inzulinsko črpal-ko pa potrošne materiale na “Naročilni-co za medicinsko tehnični pripomoček”predpiše osebni zdravnik zavarovaneosebe za obdobje do naslednjega obiskapri zdravniku oz. največ za tri mesece.

Posebej je treba opozoriti, da je za za-varovano osebo s sladkorno boleznijo,ki se zdravi z inzulinom med nosečnost-jo in ki nima dobro urejene sladkorne bo-lezni, zdravljenje z inzulinsko črpalko vbreme obveznega zdravstvenega zavaro-vanja zagotovljeno največ za 18 mesecev.V tem primeru zavarovana oseba prejmeinzulinsko črpalko v izposojo za 18 me-secev. Če zavarovana oseba po izteku na-

vedenega obdobja izpol-njuje pogoje za zdravlje-nje z inzulinsko črpalko,se ji to zagotovi tudi popreteku 18 mesecev.

Senzor za kontinuiranomerjenje glukoze

Do senzorja za konti-nuirano merjenje gluko-ze je upravičena zavaro-vana oseba, ki se zdraviz inzulinsko črpalko alifunkcionalno inzulinskoterapijo in je na podlagimeritev sposobna izbolj-šati urejenost glikemije,če gre za osebo, ki imasladkorno blezen tipa 1,je mlajša od sedmih let inpri njej proces mieliniza-cije še ni končan, ali greza osebo, ki ima sladkor-no bolezen s sindromom


foto

ilust

raci

ja: B

RAN

EBO

MBA

č


nezavedanja hipoglikemije in ob temhude hipoglikemije, ali gre za nosečoosebo, ki ima slabo urejeno sladkornobolezen.

Posebej izdelani čevljiDo posebej izdelanih čevljev so med

drugimi upravičene tudi zavarovane ose-be, ki se zdravijo zaradi sladkorne bo-lezni, če ne morejo uporabljati serijskoizdelanih čevljev in za korekcijo funkci-je stopala ne zadostujejo posebej izde-lani vložki za čevlje. Posebej izdelaničevlji se tej osebi lahko predpišejo, če imana stopalu izrazite trofične spremem-be, diabetično stopalo IV. rizične skupi-ne ter II. stopnjo deformiranosti stopa-la. Za posebej izdelane ortopedske čevljeje določen standard, da se iz sredstev ob-veznega zdravstvenega zavarovanja po-krije razlika med ceno povprečnega če-vlja (to ceno določi s sklepom upravniodbor ZZZS) in ceno posebej izdelane-ga ortopedskega čevlja. Tako je v temstandardu zavarovanim osebam prizna-no 100-odstotno kritje iz obveznegazdravstvenega zavarovanja.

Povprečna cena čevlja znaša po skle-pu upravnega odbora ZZZS 41,73 evra.Sladkorni bolniki so tako z zahtevanimplačilom povprečne cene čevlja zakon-sko izenačeni z drugimi zavarovanimiosebami, ki tovrstnih čevljev ne potre-bujejo in zato (sami) kupujejo čevlje. Za-varovane osebe, ki ne morejo upora-bljati ne serijsko izdelanih in ne pose-bej izdelanih čevljev in imajo pri diabe-tičnem stopalu IV. rizično skupino in II.stopnjo deformiranosti, so upravičenedo začasnih čevljev (healilng shoe). Dozačasnih čevljev so upravičene tudi za-varovane osebe, ki imajo večje rane nastopalu ali po operativnih posegih nastopalu.

Pravica diabetikov do storitevmed začasnim bivanjem v tujini

Evropska kartica zdravstvenega zava-rovanja velja v državah Evropske unije(EU), Evropskega gospodarskega prosto-ra (EGP) in Švici, na podlagi sporazumapa še v Avstraliji, Črni gori, na Hrva-škem, v Makedoniji in Srbiji. V skladu zevropskim pravnim redom lahko v drža-vah EU, EGP in Švici na podlagi evrop-ske kartice zdravstvenega zavarovanjazavarovane osebe uveljavljajo nujne oz.potrebne zdravstvene storitve. To sozdravstvene storitve, ki so po presojizdravnika, pri katerem se je oseba zgla-sila, potrebne iz medicinskih razlogov,upoštevajoč naravo storitev in pričakova-no dolžino bivanja v drugi državi člani-ci EU, EGP oz. Švici. V državah, s kate-rimi ima Slovenija sklenjeno meddržavnopogodbo (sporazum o socialni varnosti;Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Srbija,Avstralija, Bosna in Hercegovina), ima-jo zavarovane osebe na podlagi evropskekartice pravico do nujnega zdravljenja innujne medicinske pomoči. V Bosni inHercegovini se nujno zdravljenje in nuj-na medicinska pomoč uveljavljata napodlagi posebnega obrazca, konvencij-skega potrdila. Nujno zdravljenje in nuj-na medicinska pomoč pomenita tistezdravstvene storitve, ki jih ni mogočeodložiti, ne da bi bilo ogroženo življenjeali zdravje zavarovane osebe. V drugihdržavah mora zavarovanec zdravstvenostoritev plačati sam in po vrnitvi v domo-vino lahko pri ZZZS zahteva povračilo.Povračilo se v upravičenih primerih opra-vi v višini povprečne cene takšne stori-tve v Republiki Sloveniji.

Primeri, ko evropska kartica ni dovolj

Treba je opozoriti tudi, da načrtova-nih zdravstvenih storitev v tujini, načr-tovanih porodov v tujini in prevoza iztujine v domovino ni mogoče uvelja-vljati na podlagi evropske kartice zdrav-stvenega zavarovanja. Vsem kroničnimbolnikom in osebam, ki v tujini načrtu-jejo neko rizično dejavnost (npr. adre-nalinski šport, obisk množičnih prire-ditev, odhod na rizična območja), kjerje pričakovati povečano tveganje za na-stanek zdravstvenega stanja, pri kateremje potrebna medicinska oskrba, pripo-ročamo poleg evropske kartice zdrav-stvenega zavarovanja oz. konvencijske-

ga potrdila za Bosno in Hercegovinotudi sklenitev komercialnega zdravstve-nega zavarovanja za tujino. Prav tako pri-poročamo sklenitev komercialnega za-varovanja za tujino tudi pri potovanju vdržave zunaj EU oz. v države, s kateri-mi Slovenija nima sklenjenega spora-zuma o socialni varnosti.

Diabetik naj bo še posebej pozoren

Sladkornim bolnikom, ki želijo do-pust preživeti v tujini, svetujemo, dase pred odhodom posvetujejo s svojimzdravnikom o tveganjih takšnega poto-vanja. Če pri sladkornem bolniku nepri-čakovano nastane resen zdravstveni za-plet, pa se lahko le-ta upošteva kot nu-jen in bo zato zagotovljeno tudi njego-vo zdravljenje v državah EU, EGP inŠvici ter državah, s katerimi ima Slove-nija sklenjen sporazum o socialni var-nosti, opravljen na podlagi evropskekartice zdravstvenega zavarovanja oz.konvencijskega potrdila za Bosno inHercegovino. Pri tem je treba znovaopozoriti, da nujnost oz. potrebnoststoritve ugotavlja zdravnik, ki osebosprejme na zdravljenje, ter da za vseprimere velja pravni red države, v ka-teri oseba uveljavlja storitve, tudi gledemorebitnih doplačil oz. participacije.Doplačilo oz. participacija, ki jo je pa-cient skladno z zakonodajo države, v ka-teri uveljavlja zdravstvene storitve, za-vezan plačati sam, se ne povrne po pri-hodu v domovino.

Olga Pejovič, Adriatic Slovenica:

»Zdravstveno zavarovanje v tujini neponuja asistence in ne pokrije stroškov,nastalih kot posledica kroničnih bole-zni, med katere spada tudi sladkornabolezen. To zavarovanje krije nujne stro-ške zdravljenja (obisk zdravnika, zdravi-la, stroški medicinske oskrbe, stroški ho-spitalizacije), stroške prevoza (do bol-nišnice, v domovino) asistenčne storitve(organizacija zdravstvenih prevozov,nujne zdravstvene pomoči in obvešča-nje zavarovanca in njegovih najbližjih).«

Staša Filiplič, Triglav:

»če govorimo o zdravstvenih zavarova-njih za potovanja v tujino, ki so name-njena kritju nujnih medicinskih stroškovza primer bolezni ali nezgode v poveza-vi s sladkornimi bolniki, velja: sladkornibolniki, ki imajo to bolezen dlje časa inse zdravijo ali so pod stalnim zdravni-škim nadzorom, bodo tedaj, ko gre zazdravljenje te bolezni v tujini, izključeniiz jamstva. Kritje nujnih stroškov zdra-vljenja v tujini ne velja za vse kroničnebolezni oz. stanja, ki so bila zavarovan-cu znana pred odhodom v tujino. Stro-ške zdravljenja, ko se srečamo s takimiprimeri, pokrijemo le, če gre za zdravni-ško pomoč, ki je nujna in s katero pre-prečimo posledice, ki bi lahko v danemtrenutku ogrozile življenje zavarovanca,medtem ko redne zdravniške storitve vteh primerih niso zajete v jamstvu.«

Ste se tudi sami znašli kdaj v podob-nem položaju? Poznate bodočo mami-co, ki je poleg vesele novice izvedelatudi, da bo za svojo nosečnost porabilaprecej več nege in samonadzora kot dru-ge? Tudi za slednjo že dolgo poznamorešitev. Kot so v strokovnem časopisuMedicinski mesečnik poudarili strokov-njaki, vsi trije internisti, Mitja Krajnc, An-drej Zavratnik in Miro Čokolič, je nose-čnostna sladkorna bolezen pri veliki ve-čini nosečnic asimptomatska in se lah-ko kaže le po obroku hrane. Simptomi,kot so povečan občutek žeje ali lakote,poliurija, hujšanje, motnje vida, so pritej obliki bolezni redki. Sladkorna bole-zen sicer pomembno vpliva na nose-čnost. Zaradi motenega metaboličnegaokolja v najzgodnejšem obdobju razvo-ja zarodka je verjetnost nastanka priro-jenih napak v teh nosečnostih večja kotpri zdravih nosečnicah. Verjetnost jetem večja, čim višje so bile vrednostikrvnega sladkorja v času zanositve. Ka-zalec urejenosti krvnega sladkorja v zad-njih nekaj tednih je HbA1c (glikirani he-moglobin) in ga določajo tudi nosečni-cam v zgodnji nosečnosti. Če so vredno-sti močno povišane, včasih celo odsve-tujejo nadaljevanje nosečnosti. Žal. Se-veda gre tu največkrat za nenačrtovanenosečnosti, ko bolnice s sladkorno bo-leznijo zanosijo v času, ko niso imele do-bro urejenega krvnega sladkorja.

Kot za javnost pojasnuje mag. AlenkaSketelj, specialistka ginekologije, so vSloveniji večje prirojene napake plodamed letoma 1992 in 1998 ugotavljali pri5,8 odstotka porodnicah s sladkorno bo-leznijo, v skupini zdravih pa pri 2,8 od-stotka. V veliki večini so bile srčne napa-ke (pri 4,8 odstotka materah s sladkornoboleznijo, pri drugih v 0,53 odstotka).Pravi, da imajo novorojenčki mater s slad-korno boleznijo pogosto preveliko po-rodno težo. »V naši statistiki v omenjenemobdobju je med novorojenčki diabetičnihmamic takih bilo 28,7 odstotka, medzdravimi pa sedem odstotkov. Tudi zatoje med temi novorojenčki več porodnihpoškodb, največkrat zlomov ključnice inpoškodb živcev ramenskega pleteža,« jeza spletno stran Med.over.net povedalaomenjena zdravnica. Drugi zapleti, ki sopogostejši pri novorojenčkih mater s slad-korno boleznijo, so: prenizek krvni slad-kor po porodu, dihalna stiska zaradi ne-zrelosti pljuč in previsoke vrednosti bili-rubina v krvi. Zaradi različnih vzrokov senosečnost pri sladkorni bolezni pogoste-je kot sicer konča predčasno (pred dopol-njenim 37. tednom nosečnosti), rodijo senedonošenčki.

Vzrok za pogoste zapleteDiabetes je četrti največji povzročitelj

smrti v svetu, vodilni povzročitelj slepo-te med odraslimi in hkrati glavni krivecza zaplete v nosečnosti. Povišana ravensladkorja v krvi pri nosečnicah je najpo-gostejši vzrok za spontani splav, pre-zgodnji porod, razvoj srčno-žilnih bole-zni, debelosti ter okvar ledvic in oči priotroku ter lahko pripelje do zelo travma-tičnega poroda, če tehta novorojenecveč kot štiri kilograme. V ZDA in Evro-pi je pet milijonov rojstev na leto, vsajpet odstotkov nosečnosti, v številnihdržavah še več, dviga se tudi do 18 od-stotkov, prispevajo ženske z diabete-som. Dvajset odstotkov je takšnih, ki so

imele sladkorno bole-zen, še preden so za-nosile, 80 odsto-tkov nosečnic paje diabetes raz-vilo med no-sečnostjo inpri njih obsta-ja velika ne-varnost, dabodo, četudi so sesimptomi po porodupotuhnili, v bližnji prihodnosti razvilediabetes tipa 2. Zato je treba že med no-sečnostjo, v največji meri pa po njej, pri-hajajočo bolezen zdraviti.

Takole je v enem slovenskih medijevpojasnila Marjeta Tomažič, dr. med., sKliničnega oddelka za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni KC v Lju-bljani: »Sladkorna bolezen v nosečnostipomeni resno tveganje za zaplete v no-sečnosti in pri otroku. V prvih osmihtednih nosečnosti hiperglikemija okva-ri plod in se lahko razvije huda malfor-macija.« Zato je bistveno, da je nose-čnost pri ženski s sladkorno boleznijo na-črtovana. Visoke ravni glukoze v krvi vpoznejšem poteku nosečnosti povzroči-jo anatomske in funkcionalne spremem-be, ki lahko povzročijo resne zapletemed porodom v neonatalnem obdobju.Pogoj, da ima ženska s sladkorno bolez-nijo primerljivo tveganje za bolnega otro-ka kot zdrava ženska, je, da je urejenostravni glukoze v krvi blizu normalnihvrednosti ob sami zanositvi in med po-tekom nosečnosti. Sladkorna bolezenpa se lahko prvič pojavi oziroma jo prvičdiagnosticiramo v nosečnosti. To oblikosladkorne bolezni imenujemo nosečno-stna sladkorna bolezen. Nezdravljenanosečnostna sladkorna bolezen ima pravtako resne posledice za plod in nose-čnico. Skoraj vsako nosečnico moramousmerjeno testirati na morebitno slad-korno bolezen.

Ko med nosečnostjo preseneti povišan sladkor

Sladkorna bolezen je kronična bolezen presnove ogljikovih hidratov, za katero pa zbolijo tudi mlade ženske, inlahko nastopa tudi v nosečnosti. Takrat govorimo o gestacijskem diabetesu, ki ga ima od dva do štiri odstotkenosečnic. Oblika sladkorne bolezni, ki nastane prav v nosečnosti, po njej skoraj brez izjeme izgine, a zahteva od nosečnice veliko samodiscipline. To je obdobje, ko si morate zase res vzeti čas.

AKTUALNO Samokontrola med nosečnostjo


® Monika Kubelj

Dejavniki za nastanek gestacijskegadiabetesa:• Diabetes v družini• Preveč plodovne vode• Predhodni spontani splavi in neuspe-

šne nosečnosti• čezmerni prirast telesne teže• Pogoste glivične infekcije• Anomalije in smrtnost otrok• Pozitiven sladkor v urinu• Porodna teža otrok višja od štirih kilo-

gramov


Še več pregledov kot sicerPregledi so v začetku nosečnosti pogo-

sti zato, ker je treba zelo natančno urav-navati krvni sladkor, le-ta pa je ravno vtem obdobju najteže vodljiv. Potreba poinzulinu se v nosečnosti poveča in sepovečuje tudi s trajanjem nosečnosti.Tako so pregledi skoraj ves čas nosečno-sti na 14 dni. Organizirajo jih tako, da jeisti dan nosečnica pregledana pri diabe-tologu in nato še pri ginekologu, kar jepomembno zlasti za tiste nosečnice, kiprihajajo iz krajev, različno oddaljenih odLjubljane. Kadar je krvni sladkor dobrourejen in stabilen in v nosečnosti ni za-pletov, nosečnice naročamo tudi na tri doštiri tedne. To ne velja za zadnjih šest ted-nov, ko zaradi morebitnih zapletov inpredvsem zaradi nadzora ploda nose-čnice kontroliramo vsak teden.

Samokontrola Pri neodkriti in nezdravljeni nosečno-

stni sladkorni bolezni se rodi novorojen-ček s preveliko porodno težo. To so ponavadi dolgotrajnejši in težavnejši poro-di in je več zapletov ob porodu (več car-skih rezov in drugih porodniških opera-cij). Nosečnostno sladkorno bolezen jetreba aktivno odkrivati, in sicer z obre-menilnimi testi z glukozo. Po novih pri-poročilih morajo opraviti presejalni obre-menilni test v 24. do 28. tednu nosečno-sti vsem nosečnicam, razen tistim z zelomajhnim tveganjem (mlajše od 25 let, znormalno telesno težo, brez podatkov osladkorni bolezni v bližnjem sorodstvu

in brez slabe porodniške anamneze).Nosečnicam z velikim tveganjem za no-sečnostno sladkorno bolezen morajotest opraviti že v prvem trimesečju. No-sečnice, pri katerih ugotovimo bolezen,morajo imeti diabetično dieto in obča-sno kontrolo krvnega sladkorja pri dia-betologu ali družinskem zdravniku. No-sečnost vodi z nekoliko pogostejšimipregledi osebni ginekolog. Posebej po-membne so ultrazvočne kontrole rastiploda. Če so vrednosti krvnega sladkor-ja ob dieti previsoke ali ugotovimo čez-merno plodovo rast, je včasih potrebnotudi zdravljenje z injekcijami inzulina dokonca nosečnosti. V tem primeru se no-sečnica nauči samokontrole krvnegasladkorja in samoaplikacije inzulina. Po-rod pa pri nosečnici z nosečniško slad-korno boleznijo tudi načrtujejo. Če je vsev redu, se porod ne inducira do konča-nega 38. tedna nosečnosti, da ne bi no-vorojenček imel problemov z nezrelost-jo pljuč. Kadar se oceni teža ploda na3800 g in več, porod pa ne poteka hitro,ga dokončajo s carskim rezom.

Med nosečnostjo – skrbnourejena raven glukoze v krvi

Vse spremembe v telesu vplivajo na ra-ven glukoze v krvi. Potreba po inzulinuje povečana (če ima nosečnica tablete zazdravljenje sladkorne bolezni, jih zdrav-nik zamenja za inzulin) in lahko se zgo-di, da nosečnica nizkih ravni glukoze vkrvi ne čuti. S pogostim merjenjem –šest- do osemkrat na dan se lahko ohra-

nja raven glukoze v krvi v mejah vred-nosti, kot jih je e priporočil diabetološkitim. Da se izognemo težavam: med no-sečnostjo je redno obiskovanje zdrav-stvenega osebja nujno, jesti je treba zdra-vo hrano, redno telesno vaditi za urav-noteženje zaužite hrane in čim boljšegapočutja. Pogoste morajo biti meritve ra-vni glukoze v krvi, ker se lahko ravnimed nosečnostjo hitro spreminjajo. Nuj-no je tudi izogibanje stresnim situacijam.

Uvajanje inzulinaČe se gestacijskega diabetesa ne da

kontrolirati s prehrano in gibanjem, bomogoče nujno vsebnost sladkorja v krviuravnavati z inzulinskimi injekcijami.Med nosečnostjo se tablete za zdravlje-nje diabetesa ne predpisujejo. Po nava-di zadostuje že ena doza inzulina (s kom-binacijo dolgo- in kratkodelujočega inzu-lina). Potrebno dozo inzulina določimoin kontroliramo s ponavljajočim se pro-filom sladkorja. Nosečnice z gestacij-skim diabetesom so zaradi intenzivnej-šega nadzora po navadi hospitaliziranepred porodom, najpozneje pa dva tednapred predvidenim datumom poroda.

Po porodu gestacijski diabetes veči-noma izgine. Šest tednov po porodu seponovi test obremenitve s sladkorjem. Stem ugotovimo, ali se koncentracija glu-koze vrača v normalno vrednost. Priženskah, ki jih je prizadel gestacijskidiabetes, se v poznejšem življenju pogo-steje razvije diabetes tipa 2. Za prepre-čevanje diabetesa tipa 2 je pomembnonadaljevati pravilno prehrano in telesnovadbo, ohranjati optimalno telesno težoin vsako leto kontrolirati koncentracijosladkorja v krvi.

Kakšni testi so potrebni?Večina žensk opravi laboratorijsko preiskavo za nosečnostno sladkorno bolezenmed 24. in 28. tednom nosečnosti. če je tveganje za nosečnostno sladkorno bole-zen večje zaradi čezmerne telesne teže, sladkorne bolezni v družini ali drugega ra-zloga, je preiskava opravljena prej in nato ponovno med 24. in 28. tednom. Labora-torijska preiskava se imenuje obremenilni test z glukozo (OGTT).Popiti je treba 50 gramov glukoze, počakati približno uro in nato oddati kri. Takozdravnik vidi, koliko glukoze je telo lahko vzelo iz krvnega obtoka. če bo izvid zunajnormalnega območja, bo potreben obremenilni test s 100 gramov glukoze. Kri vza-mejo na tešče, nato nosečnica popije100 gramov glukoze, raztopljene v 3 do 4 de-cilitrih vode. Kri se vzame nato po eni, dveh in treh urah. Pozneje v nosečnosti bozdravnik verjetno priporočil ultrazvok, s katerim se preverijo rast otroka, srčni utripali poseben preizkus pritiska/napora, da se zagotovi, da je vse v redu. Šest do dva-najst tednov po rojstvu otroka zdravniki ponovno preverijo, ali se je raven vaše glu-koze v krvi vrnila na normalne vrednosti. Slediti mora laboratorijska preiskava zasladkorno bolezen po dogovoru z diabetologom.Ženskam z odkrito sladkorno boleznijo v nosečnosti se 6 do 12 tednov po poroduopravi pregled za opredelitev motnje v presnovi glukoze. Določi se koncentracijaglukoze v krvi na tešče. Kadar je ta manj kot 7,0 mmol/l, se opravi OGTT s 75 gra-mov glukoze. Pri normalni presnovi nosečnico opozorijo na večje tveganje za slad-korno bolezen tipa 2 in ji svetujejo zdrav življenjski slog.

Uravnavanje glukoze Zdravljenje lahko obsega tudi sodelova-nje z dietetikom ali drugimi zdravstveni-mi strokovnjaki glede prehranskega na-črta, ki ohranja raven glukoze v krvi naprimernih ravneh. Poleg tega je delzdravljenja tudi telesna vadba za pora-bo odvečne glukoze v krvi, merjenje ra-vni glukoze v krvi doma in uporaba in-zulina za uravnavanje ravni glukoze vkrvi. Vsaka ženska in njene potrebe sorazlične, zato celotno nosečnost sodelu-je z zdravstvenim osebjem, da se uskla-dijo ukrepi, ki čim bolje uravnavajo ra-ven glukoze v krvi v območju, ki so za-njo najboljše.

Tumorji danke lahko prav zaradi svo-jih anatomskih značilnosti zelo kmaluzajamejo sosednje organe, zato so ki-rurški posegi na njej zahtevnejši, opera-cije pa pogosto zaradi omejenega prosto-ra neradikalne, ko tumorja ni mogoče po-vsem odstraniti. Na debelem črevesu sotumorji veliko laže dosegljivi oziroma do-stopni in jih je zato tudi laže operirati.

Različni diagnostični pristopiZelo močno se razlikuje tudi lokalna

diagnostika obeh rakov. Pri raku debe-lega črevesa zadošča CT trebuha, med-tem ko pri raku danke to ni prava meto-da, saj je premalo zanesljiva. Zato vsi bol-niki z rakom danke opravijo digitorek-talni pregled, endoskopijo in endolumi-nalni ultrazvok. Če ta prikaže tumor, kiže prebija sluznico, gre vsak bolnik namagnetno resonanco medenice. Diagno-stiko praviloma izvajajo v drugih bolniš-nicah, kamor bolnika napoti bodisi ga-stroenterolog bodisi kirurg.

Velike spremembe vzdravljenju

V zadnjih petnajstih letih je bilo prizdravljenju raka danke veliko pomemb-nih novosti. Nekoč so bolnike vednonajprej operirali ter nato tiste, ki so ime-li visoko tveganje za ponovitev bolezni,zdravili še z obsevanjem in kemoterapi-jo (radiokemoterapijo). Visoko tveganjeso imeli bolniki, ki so imeli pozitivne be-zgavke, bolniki, pri katerih je tumor žepreraščal steno, in bolniki, pri katerih ra-kasto tkivo ni bilo odstranjeno v zdravrob. Po letu 2004 so se smernice močnospremenile. Nekatere raziskave so na-mreč pokazale veliko prednost predope-rativnega zdravljenja s kombinacijo ob-sevanja in kemoterapije. Bolniki, ki so bilizdravljeni tako, so terapijo laže prena-šali, bila je manj toksična, dosežen je bil

boljši lokalni nadzor nad boleznijo inboljše je bilo tudi preživetje.

Obsevanje le za dankoRaka na danki zdravijo na tri načine:

sistemsko s kemoterapijo in tarčnimizdravili ter lokalno s kirurškim zdravlje-njem in obsevanjem (radioterapijo). Pooperaciji se rak na debelem črevesu ponavadi več ne ponovi lokalno, ampak zrazsojem na drugih organih, zato obse-vanje ne bi imelo smisla in te oblike rakazdravijo (če je potrebno) samo s poope-rativno kemoterapijo. Obsevanje pride vpoštev le pri paliativnem zdravljenju intedaj, ko tumorja ni bilo mogoče radikal-no odstraniti. Drugače pa je pri rakudanke, kjer se bolezen rada ponovi prav

lokalno, torej na mestu prvotnega vzni-ka. Lahko se seveda tudi ponovi na dru-gih organih. Odkar kirurgi uporabljajonovo in bolj izpopolnjeno tehniko, ime-novano TME, se je delež lokalnih pono-vitev zmanjšal na 15 odstotkov, če bol-nika ob tem še dodatno zdravijo s kom-binacijo kemoterapije in obsevanja ali gasamo obsevajo, pa je ta delež še manj-ši, tudi manj kot deset odstotkov. S pre-doperativno radioterapijo zdravijo vsebolnike, ki imajo lokalno ali območnonapredovalo bolezen, poleg tega pa tudibolnike, ki imajo nizko ležeči tumor, kibi s samo operacijo dobili trajno stomooziroma umetno izvedeno črevo. Pri ta-kih bolnikih najprej skušajo zmanjšativelikost tumorja do te mere, da je mo-goča ohranitvena operacija in je mogočtudi normalen prehod blata. Takšna te-rapija je uspešna pri nekako polovici do75 odstotkih bolnikov, pri katerih bi bilasicer stoma neizogibna.

Mogoča je celo ozdravitevRak danke se pogosto razširi oziroma

tvori metastaze v drugih organih, pred-vsem v jetrih. Zdaj je mogoče bolezenozdraviti z odstranitvijo metastaz. Za toje na voljo več možnosti, za vsakegabolnika pa se odločajo individualno inna multidisciplinarnem konziliju, nakaterem so prisotni kirurg, internist on-kolog in radioterapevt onkolog. Odloči-tev za tovrsten poseg je odvisna od bol-nikovega stanja, pridruženih bolezni,števila in lokalizacije zasevkov bolezni.Primerni kandidati so vsi bolniki z ra-kom danke, ki ga je mogoče operirati,ali jetrnimi metastazami, ki jih je mo-goče operirati. Če je metastaz v jetrih ve-liko, bolnika najprej zdravijo s kemote-rapijo in tarčnimi zdravili, glede na od-govor na zdravljenje pa se odločajo zanadaljnje korake.

Rak debelega črevesa in danke

Obravnavana sta kot bolezen enega organa, a dejstvo je, da se bolezen na danki obnaša drugače kot na debelemčrevesu. Ta drugačnost je bolj ali manj posledica anatomskih razlik. Danka tvori zadnji oziroma izvodni del črevesaod zadnjika do višine oziroma globine 15 centimetrov. Od tam naprej se nadaljuje v tako imenovaniraktosigmoidni prehod in nato v sigmoidno črevo, ki prehaja v descendentni, prečni in ascendentni kolon. Rakdanke se obnaša drugače kot rak na drugih delih črevesa, predvsem zato, ker danka leži v mali medenici in povrhuvsega tudi na zelo težko dostopnem mestu.

ZA NAŠE ZDRAVJE Preventiva in zdravljenje raka



Lani nove smernicezdravljenjaLani so izšle nove smernice za obravna-vo raka debelega črevesa in danke. Priraku danke so strokovnjaki zelo dodelalipomen diagnostike. Preiskava z ma-gnetno resonanco je primerna za kom-binirano zdravljenje in ta preiskavamora biti dostopna vsem bolnikom, kijo potrebujejo. Preiskava mora bitiopravljena pred obravnavo bolnikov naonkološkem inštitutu. Novosti so tudipri zdravljenju. Tu so poudarili pomenpredoperativnega zdravljenja, pri če-mer so opredelili podskupine bolnikov,ki jim to zdravljenje zagotovijo le v dolo-čenih primerih. Pri radioterapiji so do-delali in spremenili tudi sledenje bolni-kov, ki je še vedno enako pogosto, kot jebilo doslej, a z manj preiskavami. Po pe-tih letih naj bi sledenje onkoloških bolni-kov prevzel osebni zdravnik, vendar sepri raku danke bolezen ponavlja tudipozneje, po več kot petih letih, zato sle-denje pri onkologu smernice priporoča-jo do deset let.

Vemo, da sladkorna bolezen spadamed najpogostejše razloge, zaradi kate-rih prebivalci Slovenije obiščejo zdrav-nika, in da sladkorno bolezen tipa 2 lah-ko preprečimo z zdravim načinom življe-nja. Vsakega posameznika moramo to-rej strokovnjaki na področju medicine,rehabilitacije, zdravstvene nege in zdrav-stvene vzgoje na različne načine (preda-vanja, delavnice, letaki, individualno inskupinsko delo …) ozavestiti in spodbu-jati, da izbere zdrav življenjski slog inprevzame odgovornost za svoje zdra-vje. Hkrati morajo biti zagotovljene mož-nosti za zdrav življenjski slog v vsehokoljih in starostnih obdobjih, kar dru-žba uresničuje z zdravstvenimi ukrepi.

Edukacija, samokontrola,opolnomočenje

Sladkorni bolnik naj bi torej pri obrav-navi svoje bolezni aktivno sodeloval vzdravljenju in prevzemal polno odgo-vornost (samoodgovornost) za svojezdravje. Do vprašanj in bolniku razum-ljive razlage strokovnjaka ima sladkor-ni bolnik pravico. V praksi zaznamo, dasta pri bolnikih vse premalo izraženakritično zanimanje in motivacija za na-črtovanje lastnega zdravstvenega sta-nja. Motivacija in lastna aktivnost zauporabo informacij in znanja, ki ga imasladkorni bolnik zelo veliko, sta torej ti-sti lastnosti, ki ju moramo nenehno kre-piti in spodbujati.

Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj!

Bolnikom morajo biti poleg edukacije,ki jim zagotavlja možnost samokontrolein vodenja sladkorne bolezni, dostopnetudi informacije, na podlagi katerih selahko odločajo o lastnem zdravju in vklju-čujejo v zdravljenje kot aktiven partnerin enakovreden član tima. Informacije

in programi preprečevanja, zgodnjega od-krivanja in zdravljenja sladkorne boleznimorajo biti dostopni vsem ljudem, ne gle-de na socialno-ekonomski položaj, starost,spol, izobrazbo ali prebivališče. Bolnik ssladkorno boleznijo mora biti deleženobravnave, ki poteka usklajeno in nepre-kinjeno, v kateri je bolnik v središču po-zornosti in ki zagotavlja najboljši zdrav-stveni izid, kar navaja tudi nacionalniprogram. Društva sladkornih bolnikov soidealen prostor informacij, izmenjave iz-kušenj, motivacije in izobraževanja in bi-stveno pripomorejo k opolnomočenjuoseb s sladkorno boleznijo.

Spremembe načina življenja so velikizziv, zato jih načrtujemo v majhnih, avztrajnih korakih.

Največja oblast je oblast nad samimseboj!

(Seneka)

Moja sladkorna bolezen – moje življenje in odgovornost

Med temeljnimi načeli nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2020 je tudivključevanje in opolnomočenje bolnikov, kar poleg sposobnosti osebnega vodenja lastne bolezni in samokontrolepomeni, da je bolnik enakovreden partner, ko teče pogovor s strokovnjakom, ko se odloča, načrtuje, kako je trebav skrbi za obvladovanje ravnati naprej.


® Jacinta Doberšek Mlakar, prof. zdravstvene vzgoje, Thermana, d. d.

Bolniki, obremenjeni s svojim slabimpočutjem, k zdravniku hitimo po čude-žne praške. Pa vendar je za skrajšanjeobiska v ambulanti in kakovostnejšezdravljenje zelo dobrodošlo, da se predobiskom zdravnika družinske medici-ne opremite z nekaterimi informacijami.

Nasveti za sladkornega bolnikaDober odnos z diabetološkim timom

– še posebno z diabetologom – je bistve-nega pomena za dobro življenje s slad-korno boleznijo. Skupaj boste pripravi-li program samokontrole, ki vam boustrezal. Ko boste potrebovali podporo,

pa vam bodo stali ob strani. Pogosteje kotste dogovorjeni, ali če se ne počutite do-bro, boste morda večkrat na leto želeliobiskati člane svojega diabetološkegatima. Kot sladkorni bolniki vedo, je pri-poročljiv dvakrat do štirikrat na leto re-den pregled pri vašem osebnem zdrav-niku/diabetologu, letni pregled pri oku-listu (oftalmologu) in pri zobozdravni-ku. Zaradi občutljivosti bolezni se sve-tuje tudi pregled ob znatni spremembipočutja in samokontroli rezultatov ravniglukoze v krvi ter pregled, ko občutitekatero koli znatno nelagodje v nogah, ro-kah ali drugih okončinah ali ko opazitespremembo vida. Pa seveda pregled prineželenih ali nenavadnih učinkih nove-ga zdravila in obiski pri specialistih popriporočilu drugih članov diabetološke-ga tima.

Pametno si je zastaviti nekaj vprašanj

Pred obiskom naj bi si kronični bolni-ki še posebej vzeli nekaj minut časa invnaprej premislili o svojem obisku zdrav-nika. Da bi čim bolje izkoristili čas prizdravniku, si lahko natisnete naša vpra-šanja za zdravnika: Kako dolgo bostepri zdravniku? Le nekaj minut, pol ureali dlje? Kdaj ste nazadnje obiskali tegazdravnika in druge člane diabetološke-ga tima? Kakšni so rezultati teh obiskov?Kakšni so vaši zadnji rezultati merjenjaravni glukoze v krvi? Kako ste se prehra-njevali? Kaj pa vaše samovodenje slad-korne bolezni, vam ustreza in kaj ne? Po-trebujete priporočila?

Ne glede na vzrok vašega obiska ved-no imejte s seboj rezultate meritev ravniglukoze v krvi od zadnje kontrole naprej.Vaš dnevnik samokontrole ali izpis izračunalnika pomaga voditi pogovor zzdravnikom. Na začetku obiska nave-dite vrednosti, ki so znatno zunaj območ-ja, da bo lahko zdravnik priporočil spre-

Za zdravnika bodite pripravljeni

Ne poznam veliko ljudi, ki bi z veseljem hodili k zdravniku, kajti tak obisk pomeni (najpogosteje), da ste bolni. Bitibolan pa ni nič kaj prijetno. Po navadi se k zdravniku zatečemo, ko se tako slabo počutimo, da niti ne pomislimona to, da bi se za tak obisk bilo pametno “pripraviti”. Takrat nas bodisi preprosto skrbi za zdravje ali pa mordanismo sposobni misliti na kaj tako logičnega, kot so podatki o zdravilih ali kakšnih alergijah. Pa bi bilo pametno,da bi se pripravili, saj boste hitreje opravili, zdravnik pa bo dobil vse potrebne informacije.

ZA NAŠE ZDRAVJE Obisk pri zdravniku


® Monika Kubelj

Priprava v nekaj točkah• Poznati morate imena svojih zdravil, ki jih že jemljete. če ne, si jih napišite na li-

stek. Včasih ima zdravnik vsa zdravila, ki jih jemljete, zapisana v kartoteki. Vednopa ne, saj obiskujete tudi specialiste ali greste na kakšen poseg. Kakšna zdravilajemljete občasno ali pa redno, je izjemno pomembno, saj se nekatera zdravilamed seboj ne ujamejo in celo tako medsebojno delujejo, da posamezniku škoduje-jo. In zdravnik, da bo to preprečil, mora poznati imena vseh zdravil. Pri starejšihse lahko zgodi, da zamešajo imena in povedo kakšno drugo, zato je morda resnajbolje, da si jih zapišete na listek in ga imate s seboj v denarnici.

• če ste alergični na kakšno zdravilo ali na kaj drugega, to povejte zdravniku. Tudipri zaužitju nekaterih zdravil lahko pride do nezaželenih reakcij. Vendar to ne po-meni, da je že vsaka neprijetna in nepričakovana reakcija alergijska. Delimo jih vdve skupini. V prvi so reakcije zaradi prevelikega odmerka zdravila oziroma pridedo alergijske reakcije zaradi sočasnega jemanja več različnih vrst zdravil. Neza-želena reakcija na koži ali prebavne motnje so velikokrat posledica farmakološke-ga delovanja zdravila oziroma simptom bolezni, ki jo zdravimo. V drugo skupinouvrščamo neželene reakcije zaradi preobčutljivosti na določena zdravila. če stetorej že kdaj bili alergični na neko zdravilo, morate to povedati in našteti težave.Včasih je tudi alergija na hrano pomembna.

• Tik pred odhodom je treba izmeriti temperaturo. Pa ne samo otroku, tudi sebi. Pomembno je tudi, kako visoka je bila ta temperatura, saj je to pomemben simp-tom.

• Premislite, kakšen je bil potek bolezni. Vsak začetek je pomemben za razplet inkonec.

• če imate bolečine, razmislite, kakšna je ta bolečina: pekoča, zbadajoča, prihajaobčasno ali je ves čas prisotna. Bolečino resda vsakdo občuti drugače, saj imamorazličen prag tolerance in bolezni. Na spletni strani najdete celo vprašalnik, s po-močjo katerega lahko izmerite bolečino.

• Razmislite tudi, kaj vse ste jedli in s kom ste bili v stiku. Saj hrana ne vpliva le naprebavila, temveč na celotno telo. In obstaja možnost, da ste se od koga drugegačesa nalezli.

• če obiskujete kakšnega zdravilca, je dobro povedati tudi to. Mnenja zdravnikov otem so zadržana, pa vendar. če osebnemu zdravniku zaupate, mora ta odnos bitineposreden.

• Vprašanja, ki bi jih radi postavili v ambulanti, si zapišite, ker jih lahko pozneje po-zabite.

• čim bolj jasno opišite znake in svoje počutje. In nikar doma ne pozabite karticeali prejšnjih zdravniških izvidov.


membe načrta vaše samokontrole, če jepotrebno.

V ambulantiPomembno je, da jasno razložite, kako

se počutite in s katerimi izzivi se mor-da soočate. Naj vas ne bo strah vpraša-ti ali izraziti skrbi. Nikoli naj vam ne bonerodno začeti katere koli teme z zdrav-nikom – čeprav menite, da ni pomemb-na, je bolje preveriti. Čim natančnejeopišite, kako se počutite, in morebitneznake, ki se kažejo. Ne obotavljajte se zvprašanji, pri katerih potrebujete obsež-

nejšo razlago. To je vaše zdravje – spra-šujte, dokler ne razumete. Na koncu obi-ska na glas preglejte nova navodila ali pri-poročene spremembe samokontrolesladkorne bolezni skupaj z zdravnikom,da se prepričate, ali mislita enako. Vpra-šajte, kdaj vas želi videti naslednjič. Edennajpomembnejših delov obiska je, kakopo njem sledite navodilom. Če vam jezdravnik priporočil spremembe pri sa-mokontroli, si zagotovite vso potrebnooskrbo (nova zdravila, pripomočke zamerjenje, gradivo za edukacijo, živilaali druge izdelke).

Stanka Polenšek, medicinska sestra, Zdravstveni dom Šentvid:

»Nekateri so ozaveščeni glede svoje priprave za zdravnika inspremljanja svojih težav, moram pa reči, da je približno 40 od-stotkov pa takih pacientov, ki se dejansko ne poslušajo. Ne raz-mislijo, kaj se z njimi dogaja, in potem v ambulanti tudi ne more-jo natančno povedati. Zato je taka tema zelo dobrodošla, da seljudje zavedo velikega pomena predpriprave. Vsak človek bi mo-ral samega sebe znati opazovati in si prisluhniti. Le tako bo lah-ko potem zdravniku jasno povedal, kaj ga muči in kakšne težaveima. Pa še nekaj je: večina misli, da je njihovo zdravje problem in

dolžnost medicinskega osebja. V smislu, no, tu me imate, zdaj pa naredite tako, dabom spet zdrav. Zdravje je najprej zadeva vsakega posameznika, zdravnik je tisti, kimu lahko pomaga na poti do ozdravitve. To je ključno. In za konec, imejte se radi insi prisluhnite.«

AnketaEdita Modic, Grosuplje: »Oba starša imata sladkorno bolezen tipa2. Mama si vbrizgava inzulin, očetu pa po številnih zdravilih zo-per sladkorno bolezen le-teh ni potrebno več jemati, saj mu je uspe-lo z železno voljo in disciplino krvni sladkor spraviti na normal-no raven in ima na rednih pregledih sladkorno bolezen dobro ure-jeno. Oba si vsak dan merita sladkor v krvi, oče enkrat na dan, mamapa trikrat, pred vsako injekcijo inzulina. Prav tako si merita krvni

tlak, tako da ob vsakem obisku pri diabetologu predložita svoje izvide, na podlagikaterih se diabetolog poleg svojih pregledov odloči za nadaljnje zdravljenje.«

Zora Peruško, Ljubljana: »K zdravniku se odpravim, ko res za-čutim, da je kaj narobe. Pri tem ne mislim na bežno bolečino aliprehlad, temveč na konkretnejšo težavo. Ob tem seveda pomislimna to, kdaj se je težava začela, katere simptome imam … Če se nepočutim najbolje, si doma izmerim tudi telesno temperaturo. Po-skušam ne biti panična, ampak racionalno premislim, kaj je dru-gače kot sicer. Če pomislim še na število obiskov pri zdravniku,

pa pridem do številke tri ali štiri na leto, in sicer: redni preventivni pregled pri gi-nekologu, redni pregled pri zobozdravniku in v povprečju en obisk splošnega zdrav-nika na leto, vsaj doslej je bilo tako.«

Suzana Martini, Dobrunje: »Na srečo zelo redko obiščem zdravnika, je pa res,da so me izkušnje iz preteklosti naučile, da se na obisk vedno pripravim. Včasihse mi je dogajalo, da sem po obisku zdravnika samo zaprla vrata zdravniške or-dinacije za seboj in že ugotovila, da sem ga pozabila vprašati še to in to in ... Zdajsi pred obiskom zdravnika vedno napišem listek z vsemi vprašanji, na katera že-lim dobiti odgovor. Zato imam po obisku dober občutek, da sem dobila odgovo-re na svoja vprašanja in da se mi je zdravnik posvetil. Zdravniku in sestri pa pri-hranim nekaj časa, saj sem tudi zaradi tega redkeje v ambulanti.«

Za vsakega partnerja je bil to svo-jevrsten izziv, zahtevalo pa je tudiskupno delo. Na številnih področjihsmo na vzpostavljeno povezovanjeponosni. Mednje spadajo dograditevstrokovnih smernic za sladkorno bo-lezen tipa 2, usmeritev dejavnosti od-delka za diabetes Pediatrične klinikeLjubljana na primarno raven, sodelo-vanje med Zvezo društev diabetikovSlovenije in Diabetološkim združe-njem in povezovanje med Inštitutomza varovanje zdravja in Zavodom zazdravstveno zavarovanje.

Sladkorna bolezen je bila vključena v pomembne projekte

Pri pripravi zakona o voznikih je so-deloval tudi predstavnik bolnikov; slad-korna bolezen tipa 2 je ena prvih bo-lezni v projektu referenčnih ambulant;obnovljivi recepti so bili najprej uve-deni za najpogostejša zdravila za slad-korno bolezen; koordinativna skupinase je seznanila z dejavnostmi pri ob-davčitvi nezdrave hrane in je s tem se-znanila tudi zvezo; diplomirane medi-cinske sestre edukatorke so izdelalekompetenčni profil poklica.

Veliko večino aktivnosti smo uresničili

Med njimi moramo omeniti številneizobraževalne aktivnosti, ki jih je spartnerji pripravila zveza. Akcijski na-črt 2012–2013 vsebuje več povezoval-nih aktivnosti in poskuša vzpostavitimehanizme za zaznavanje procesov,pomembnih za obvladovanje sladkor-ne bolezni.

PartnerjiNacionalnegaprograma po dveh letih šebolj povezani ® Alenka Potočnik,

članica koordinativne skupine

Dve leti Nacionalnega programaza obvladovanje sladkorne bolezniin uspešno izveden prvi akcijskinačrt je rezultat, ki smo ga vzadnjih dveh letih skupaj doseglipartnerji Nacionalnega programa.

Na svetovni dan ledvic smo pri dru-štvih ledvičnih bolnikov in v zdravstve-no-vzgojnih centrih, ki delujejo pri zdrav-stvenih domovih, v nekaterih večjihtrgovskih centrih in zdravstvenih domo-vih pripravili informativne stojnice, kjerso bile ljudem na voljo informacije okronični ledvični bolezni, dejavnikihtveganja za razvoj te bolezni, presaditviledvic ... Mimoidočim so prostovoljci,

med katerimi so bili tudi dijaki srednjihzdravstvenih šol in člani nekaterih dru-štev diabetikov, izmerili krvni tlak, krvnisladkor idr. V laboratorijih nekaterihzdravstvenih domov in bolnišnic so ugo-tavljali prisotnost beljakovin v seču, karje eden kazalcev prisotnosti kroničneledvične bolezni in povečanega tveganjaza srčno-žilne zaplete. Ta storitev je bilaljudem na voljo brezplačno.

Kronična ledvična bolezen in sladkorna bolezen

Med seboj sta tesno povezani, saj jeokvara ledvic zaradi sladkorne boleznivodilni vzrok odpovedi ledvic. Ledviceso zelo občutljive na zvišano koncentra-cijo sladkorja v krvi. Po desetih letihsladkorne bolezni tipa 2 ima polovicabolnikov diabetično ledvično bolezen,pri sladkorni bolezni tipa 1 pa takšna led-vična bolezen nastane po 20 letih. Tve-ganje za kronično ledvično bolezen je ševečje, če ima bolnik s sladkorno bolez-nijo tudi povišan krvni tlak. Če sta krvnisladkor in krvni tlak pri bolnikih s slad-korno boleznijo dobro urejena, je mož-nost za nastanek kronične ledvične bo-lezni veliko manjša. Pomembno je tudi,da skrbijo za urejen holesterol in trigli-ceride, se redno rekreirajo vsaj pol urena dan in se odpovedo kajenju. Ko pa dia-betična ledvična bolezen nastane, je me-dicina žal še ne zna ozdraviti; vendar lah-ko z zdravili dosežemo, da se delovanjeledvic slabša počasneje.

Daruj ledvico, podari življenje!

Svetovni dan ledvic smo letos počastili 8. marca. Na ta dan smo pri Zvezidruštev ledvičnih bolnikov Slovenije ob sodelovanju Slovenskeganefrološkega društva in drugih partnerjev izvedli preventivni projektozaveščanja javnosti o kronični ledvični bolezni. Pod geslom Daruj ledvico,podari življenje! smo posebej poudarili, kaj presaditev ledvice prinesebolniku s končno ledvično odpovedjo. Presaditev podaljša življenje, saj sezmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so med ledvičnimi bolnikiin še posebno tistimi, ki se zdravijo z dializo, zelo pogoste. Presaditevomogoča tudi visoko kakovost življenja, saj ta način zdravljenja ne posegatako drastično v vsakdanje življenje kot pri dializnem zdravljenju, ki seizvaja trikrat na teden po štiri ure, ob tem pa mora dializni bolnikupoštevati še omejitve v prehrani in pri uživanju tekočin.

AKTUALNO Svetovni dan ledvic


Klopi človeka lahko okužijo z lim-sko boreliozo in klopnim menin-goencefalitisom, hudo oblikovnetja možganskih open, ki naslahko naredi invalidne ali celopovzroči smrt. Zato zdravni-ki svetujejo vsem, zlasti pa ljudem, ki ve-liko časa preživijo v naravi, da se zašči-tijo s cepljenjem. Za zdaj poznamo le ce-pivo proti klopnemu meningoencefali-tisu. Cepljenje je sicer najučinkovitejšev hladnejših mesecih, ko klopi niso akti-vni, a se lahko cepimo kadarkoli v letu.Cepijo se lahko vsi, ne glede na osnovne

bolezni, izjema so le ljudje z neka-terimi nevrološkimi boleznimi. Ce-

pijo se lahko tudi otroci od ene-ga leta naprej in starostniki.

Cepljenje je treba večkratponoviti. Osnovno cepljenje

sestavljajo trije odmerki, ki jih človekprejme v obdobju enega leta. Klasična ce-pilna shema poteka po naslednjem raz-poredu: prvemu cepljenju sledi nasled-nje čez en mesec, čez eno leto pa še tre-tje. Poleg tega so potrebni še poživitve-ni odmerki, saj cepivo žal ne daje traj-ne zaščite.

Primerna zaščita pred klopiče veliko časa preživite v naravi, je prav,da se pred klopi primerno zaščitite. Vmislih imejte naslednje ukrepe:

• Ubirajte uhojene poti in se izogibajtepodrastju.

• Bodite primerno oblečeni (srajce z dol-gimi rokavi in dolge hlače v obuvalu).

• Na zapestja, vrat in gležnje nanesiterepelent.

• Ob prihodu domov se stuširajte, pre-oblecite in si preglejte telo, ali so nanjem morda prisesani klopi.

• če opazite klopa, ga čim prej odstra-nite.

Klopa odstranite s pinceto, s katerozajedavca primete čim bliže koži in gapočasi izvlečete. če ga odtrgate shitrimi gibom, se namreč lahko zgodi,da rilček ostane v koži. V tem primerupočakajte nekaj ur ali do naslednjegadne, ko ga praviloma z lahkotoodstranite.

Klopi so oživeli

Začenjajo se topli meseci v letu, ko postanemo ljudje bolj aktivni, vsekakorpa to pomeni, da “oživijo” tudi klopi. Možnosti, da pridemo v stik z njimi, jezelo veliko. Slovenija spada med države, v katerih je zelo veliko okuženihklopov. Na našem območju tako rekoč ni več območij, kjer ni okuženihklopov, izjema je le ozek priobalni pas. Zgrešeno je mišljenje, da klop lahkougrizne le v gozdu; klopi so tako rekoč povsod, kjer so travnate površine,grmovje in drevesa.

® Maja Sotlar

® Mojca Lorenčič, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije

ZA NAŠE ZDRAVJE Zaščita

Koristna rastlina Stevia (lat. Stevia rebaudiana) je samorodni grmiček, ki izviraiz gorskega predela Paragvaja in subtropske Brazilije. Rastlina,ki v višino zraste do 60 centimetrov, ima od 2 do 3 centimetredolge liste, ki so vir njene sladkosti. Zanjo je značilno, da nimakalorij in da je glikemični indeks 0.

Domačini jo že od nekdaj uporabljajo za slajenje grenkega čaja,kot prigrizek, pa tudi v zdravstvene namene. Evropejci so ste-vio spoznali v 16. stoletju, ko so jo prinesli španski osvajalci. Da-nes uspeva tudi na drugih celinah, saj njen pomen in uporaba

občutno naraščata.Stevia je v prehrani inpri sladilih dobrodošlodopolnilo. Primerna jeza osvežilne pijače insadne sokove, slado-led, jogurt, pecivo indruge slaščice. Nara-vno sladilo pa se upo-rablja tudi za drugenizkokalorične in die-tetične izdelke ter jeodlično nadomestilo za

umetna sladila, kot so acesulfam K, aspartam, saharin in su-kraloza. Stevia ne zvišuje ravni sladkorja v krvi, zato naj bi bilaprimerna tudi za sladkorne bolnike.

Lastnosti rastlineIzvleček iz listov grma je do 300-krat slajši od navadnega slad-korja. Vir tolikšne sladkosti so glikozidi, ki se v telesu ne pres-navljajo, zato je stevia tako rekoč brez kalorične vrednosti. Ste-viol glikozide iz izvlečka listov Stevia rebaudiana pridelujejo zvodno ekstrakcijo listov, temu pa sledijo čiščenje surovega ek-strakta, koncentracija, sušenje, raztapljanje in nazadnje krista-lizacija ekstrakta. V sveži rastlini je od 3,7 do 4,8 odstotka ste-viozidov, v posušeni rastlini pa je ta koncentracija približno se-demodstotna.

Uporabna v kuhinji, morda nekoč tudi v mediciniStevia poleg ključne sestavine, steviol glikozida, vsebuje še ne-katera druga mikrohranila, denimo vitamin C, provitamin A, cink,magnezij in krom. Najnovejše raziskave so usmerjene v prou-čevanje stevie za medicinsko rabo. Stevia naj bi namreč poma-gala tudi pri visokem krvnem tlaku, vnetjih in nekaterih drugihzdravstvenih težavah. Je zelo sladka, a ne povzroča zobne gni-lobe, oblog in kariesa in je temperaturno stabilna, kar pomeni,da jo lahko poljubno uporabljamo tudi pri kuhi in peki.

V ZDA so stevio v 90. letih prepovedali, leta 2008 pa so jopriznali kot prehranski dodatek. Pozitivne lastnosti rastline sona Japonskem odkrili že pred 40 leti, zato približno 40 odsto-tkov vseh nadomestkov sladkorja na Japonskem pomeni pravstevia. ZDA so kmalu sledile še druge države – v EU je sladi-lo steviol glikozid oziroma steviozid (označba E 960) prizna-no od lanskega leta. Zdaj rastlino gojijo tudi na drugih celi-nah, saj njen pomen in uporaba hitro naraščata. Pridelujejojo na Kitajskem, v Maleziji in Paragvaju, doma pa jo kot lon-čnico lahko gojimo tudi sami.

Oglasno sporočilo

Osteoporoza še zdaleč ni namišljenabolezen, a za uspešno zdravljenje mo-rajo biti izpolnjeni vsi pogoji, tudi zdravslog življenja. Pravijo ji tudi nema bole-zen, ker ne boli in ker se na ljudeh nazunaj pravzaprav ne vidi, da bi bilo z nji-hovimi kostmi kaj narobe. V Sloveniji najbi imelo osteoporozo okoli sto tisoč lju-di, starih več kot 65 let. Za njo po pet-desetem letu zboli vsaka druga ženskain vsak peti moški. Osteoporozo oprede-ljujemo kot stanje zmanjšane mineral-ne kostne gostote. Tako kot diabetikimorajo za pravilno prehrano in zdrav na-čin življenja skrbeti tudi bolniki z diagno-zo krhkih kosti. Pri obeh boleznih jeproblematičen tudi prevelik vnos soli vtelo, zato previdno.

Tiha bolezenTo je bolezen, ki se razvija po tihem

in jo zdravniki pogosto ugotovijo šele obprvem zlomu. Za osteoporozne zlome jenamreč značilno, da nastanejo že pozelo majhnih travmah. Kost se lahkozlomi že, če dvignemo nekajkilogram-sko vrečko, če tesneje objamemo sočlo-veka ali pademo s stojne višine. Najboljizpostavljene so kosti v zapestju, kolkuin hrbtenična vretenca. Zato morajo bitizdravniki, ki obravnavajo zlome pri sta-rejših ljudeh, vedno zelo pozorni in ime-ti v mislih tudi možnost, da gre za osteo-porozo. Kot je uvodoma pojasnila Zore-tova, sicer tudi zastopnica pacientovihpravic v Ljubljani, so članice društva do-bro ozaveščene, ker se ves čas zanima-jo za novosti. »Seveda jih zelo zanima-jo tudi stranski učinki zdravil,« praviZoretova, a dodaja, da so vse, ki zdravi-lo že jemljejo, vendarle zadovoljne.

»Trenutno imamo v Sloveniji dve po-pulaciji žensk. Mlajše, ki so močno oza-veščene o bolezni in ki se same odloča-jo za merjenje kostne gostote, in starej-še, ki se ne zavedajo resnosti bolezni inzato tudi ne poiščejo pomoči,« je odkri-to spregovoril dr. Preželj.

Čimprejšnje zdravljenjeTako kot pri drugih boleznih je tudi pri

osteoporozi najpomembnejše, da jo čimprej odkrijejo in začnejo zdraviti. Vseka-kor pa je prvi primerni čas za testiranjev obdobju blizu menopavze. Tako kotvsako drugo kronično bolezen je trebatudi osteoporozo zdraviti stopenjsko.Zdravniki najprej svetujejo zdrav ži-vljenjski slog ter opustitev čezmernegapitja alkohola in kajenja, saj oboje ško-duje kostem. Bolnikom svetujejo ustre-zno telesno vadbo in prehrano ter dovoljvitamina D in kalcija.

Naslednji ukrep pri zdravljenju osteo-poroze so zdravila. Obstajajo štiri vrste

zdravil za zdravljenje osteoporoze: za-viralci kostne razgradnje (bolniki jih, od-visno od posameznih zdravil, prejema-jo enkrat na mesec, na tri mesece ali en-krat na leto), spodbujevalci kostne iz-gradnje (le za tiste bolnike, pri katerihje kljub klasičnemu zdravljenju prišlodo osteoporoznega zloma), stroncijevrenalat ter biološka zdravila, o katerihsmo že govorili. Novo biološko zdravi-lo – prvo za zdravljenje osteoporoze –posega v sam mehanizem delovanjaosteoklastov, torej celic, ki s svojim de-lovanjem vplivajo na izgubo kosti v me-nopavzi, pravi doc. dr. Tomaž Kocjan.Kot razlaga, je v zadnjih letih védenjeo fiziologiji in patofiziologiji kostne pre-nove zelo napredovalo. Biološko zdra-vilo onemogoči delovanje osteoklastovže na ravni aktivacije ter hitro zavre ko-stno razgradnjo. To je učinkovito zdra-vilo, ki je obenem bolnikom prijazno,zlasti kar zadeva jemanje. Pri vseh kro-ničnih boleznih je namreč redno jema-nje zdravil ključnega pomena, saj je letako ves čas zagotovljena enakomernaraven zdravila v krvi, s tem pa tudi pri-čakovana zaščita pred simptomi bole-zni. Osteoporoza v tem pogledu ni iz-jema. Bisfosfonate je bilo treba sprva je-mati enkrat na teden, pozneje enkrat namesec. Novo biološko zdravilo pa sevbrizga v obliki podkožne injekcije en-krat na pol leta, kar zelo olajša zdravlje-nje in prihrani marsikatero skrb. To-maž Kocjan je napovedal tudi spremem-be pri novih smernicah za osteoporo-zo. »Leta 2008 se je gotovo zgodila re-volucija, ko smo lahko na spletu samiizračunali s pomočjo posebnega stati-stičnega orodja, kako nam kaže z zlo-mi čez deset let. Zdaj se bolj in boljugotavlja, da je sicer kostna gostotaeden od dejavnikov, a starost je tistabistvena. Sistem Dexa morda sploh nebo več potreben. Dosedanje razmišlja-nje bo treba spremeniti,« napovedujeKocjan.

Osteoporoza ne izbira

Kako se obvarovati pred zlomi, ki jih povzroča ta povečini starostna bolezen, je bila osnovna nit nedavne okroglemize v Ljubljani. Svoja spoznanja o njej so odkrivali endokrinologa prof. dr. Janez Preželj in doc. dr. Tomaž Kocjanter predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

ZA NAŠE ZDRAVJE Osteoporoza in sladkorna bolezen


® Monika Kubelj

Ali ste vedeli, …... da je pri ženski, ki doživi prvi vreten-čni zlom, možnost, da pride do ponov-nih zlomov v enem letu, povečana zapetkrat?

... da zlom vretenca lahko povzročahude bolečine, ki trajajo tedne ali mese-ce? Taki bolniki imajo pogosteje proble-me s preprostimi vsakodnevnimi opravi-li, kot so oblačenje, kuhanje ali pomiva-nje posode.

... da prvo leto po zlomu kolka umreeden od štirih bolnikov, en bolnik nemore več hoditi, dva od štirih pa še lah-ko hodita, vendar je njuna gibljivostmočno zmanjšana?

... da 30 odstotkov bolnikov, ki so imelizlom kolka, ne more več skrbeti zase inso odvisni od pomoči drugih (domovi zaostarele)?

... da ženske, stare več kot 45 let, preži-vijo največ dni v bolnišnici prav zaradiposledic osteoporoze (več kot pri slad-korni bolezni, miokardnem infarktu aliraku dojk)?

... da bo po predvidevanjih do leta2050 število zlomov kolka naraslo primoških za 310 odstotkov, pri ženskahpa za 240 odstotkov?

Prehrana bolnika s sladkorno bo-leznijo mora biti urejena. Celodne-vno prehrano sestavljajo redni obro-

ki (trije glavni in dve vmesni malici),ki so časovno enakomerno porazde-ljeni. Obroki naj vsebujejo naslednje

energijske vnose: zajtrk 25 odstotkov,dopoldanska malica 15 odstotkov, ko-silo 30 odstotkov, popoldanska mali-

Zdrava prehrana

Prehranska priporočila za bolnike s sladkorno boleznijo so pravzaprav smernice zdrave prehrane, vendar pa jenjihov pomen pri teh bolnikih veliko večji kot pri zdravi populaciji. Bolniki so veliko bolj izpostavljeni tveganju za nastanek obolenj, ki nastanejo zaradi aterosklerotičnih sprememb. Pravilno načrtovana prehrana je temeljzdravljenja sladkorne bolezni ne glede na to, kdaj zbolimo. Priporočila za zdravo prehrano narekujejo zmernost v količini in raznolikost pri izbiri živil in sestavi jedi. Tako dosežemo in vzdržujemo optimalno oziroma ciljnoglikemijo.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU Prehrana sladkornega bolnika

® Mateja Tomažin Šporar, viš. med. ses.

Kurikulum edukacije za oskrbo odraslih bolnikov s sladkorno boleznijoMedicinske sestre v Sloveniji so prvič pripravile vsakdanji pripomoček, vodilo in enotno platformo, ki bo vsem medicinskimsestram edukatorkam v pomoč pri organizaciji izobraževanja za bolnike s sladkorno boleznijo tipov 1 in 2, ženske s slad-korno boleznijo v nosečnosti ter bolnike, ki imajo druge oblike sladkorne bolezni (npr. pankreatogeno). Kurikulum edukaci-je za oskrbo odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo vsebuje 37 učnih vsebin, ki bolnika didaktično popeljejo skozi osnovnaznanja o sladkorni bolezni tipov 1 in 2, o zdravem življenjskem slogu, prehrani, fizični vadbi, samovodenju, samokontroli ino preprečevanju zapletov, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Ena od avtoric je tudi Mateja Tomažin Šporar, viš. med. ses., sKliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Tokratvam predstavljamo njen prispevek o zdravi prehrani, ki je temelj dobro urejene sladkorne bolezni.

ca 10 odstotkov in večerja 20 odsto-tkov.

Pravilno prehranjevanje pomeni jestizdravo in uravnoteženo hrano. Ta naj bobogata z energijo in s hranilnimi snov-mi, ki so v njej zastopane v naslednjemrazmerju:

• od 45 do 60 odstotkov ogljikovih hi-dratov

• od 25 do 35 odstotkov maščob

• od 15 do 20 odstotkov beljakovin

Prehrano bolnika s sladkorno bolezni-jo tipa 2 lahko strnemo v nekaj prepro-stih načel. Bolnik naj zaužije več obrokovna dan, v svoj dnevni jedilnik pa naj vne-se čim več dietnih vlaknin ali balastnihsnovi, ki so v sadju, zelenjavi, stročni-cah in drugih ogljikohidratnih živilih.

Glikemični indeksHitrost prehoda glukoze iz prebavil v

kri in posledični dvig ravni glukoze v krvise ugotavljata z glikemičnim indeksom(GI). Glikemični indeks odseva hitrostprebavljanja in vsrkavanja živil, ki so bo-gata z ogljikovimi hidrati, pokaže nam,kako se telo odzove na posamezno živi-lo. Čim nižji je glikemični indeks, tem pri-mernejše je živilo, saj je dvig ravni glu-

koze v krvi počasnejši, tako da bolniki ssladkorno boleznijo laže dosegajo ureje-no raven glukoze v krvi. Upoštevanje gli-kemičnega indeksa je v dodatno pomočpri doseganju ciljne glikemije.

Spreminjanje prehranskih navad je se-stavljeno iz dobrega poznavanja živil,njihovih vrednosti in pasti ter je temelj-ni in sestavni del zdravljenja. Edukaci-ja bolnika s sladkorno boleznijo o pra-vilnem prehranjevanju je za kakovostnovodenje bolezni temeljna.

Štetje ogljikovih hidratovMetoda štetja ogljikovih hidratov se

je najbolj uveljavila pri bolnikih, ki prizdravljenju uporabljajo inzulinsko črpal-

ko. Znano je, da je ob funkcionalnem na-domeščanju inzulin najboljši način zadoseganje dobre urejenosti glikemije.Učenje štetja ogljikovih hidatov je te-meljni in najpomembnejši del edukaci-je o funkcionalni inzulinski terapiji. S tometodo je laže določiti primerne odmer-ke inzulina ob obrokih tudi pri vseh bol-nikih, ki se zdravijo z bazalno-bolusnoinzulinsko shemo.

Pridobivanje znanja o štetju ogljikovihhidratov je dolgotrajno, saj poleg teore-tičnega znanja zahteva veliko vaje in iz-kušenj. Zato je priporočljivo vodenjednevnika, v katerega si bolnik zapisujevrsto in količino ogljikovih hidratov vobroku ter količino inzulina, potrebne-ga za pokritje obroka.

Enostavni ogljikovi hidrati niso priporočljivi

Bolnika v sklopu štetja ogljikovih hi-dratov naučimo prepoznati ogljikove hi-drate v prehrani, pa tudi da pri izbirihrane daje prednost sestavljenim oglji-kovim hidratom z veliko dietnimi vlak-ninami. Priporočamo mu, da se izogibaživilom z enostavnimi ogljikovimi hi-drati. Skupaj naredimo dnevni načrt pre-hrane, kjer svetujemo, naj celodnevnivnos ogljikovih hidratov ne bo manj kot130 gramov na dan – s poudarkom na ze-lenjavi, izdelkih iz celega zrnja, stročni-cah, mleku in mlečnih izdelkih z manjmaščobami ter sadju. Seveda pa vnosogljikovih hidratov ne sme biti premaj-hen, saj bi tako bolnik v vsakodnevni pre-hrani hitro zaužil preveč maščob in be-ljakovin. S premišljenim načrtovanjemobroka in pravilnim izračunom količineogljikovih hidratov v obroku lahko bol-nik doseže boljši nadzor nad ravnjo glu-koze v krvi. S pravilno določenim oglji-kohidratnim faktorjem tudi natančnejedoloči količino prandialnega inzulinaob obroku.

Učenje metode štetja ogljikovih hidra-tov je za marsikaterega bolnika težkanaloga, ki zahteva veliko motiviranostiin znanja, nekateri pa jo usvojijo dokajhitro. Vsekakor skrbno načrtovanje obro-kov in pravilno izračunavanje ogljikovihhidratov v obroku pomeni za bolnika ssladkorno boleznijo: boljši nadzor nadglikemijo, glikirani hemoglobin v mejahželenih vrednosti, zmanjšano tveganjeza kronične zaplete, primeren energijskiin hranilni vnos ter boljši nadzor telesneteže in uravnavanje maščob v krvi.


www.diabetes-zveza.si

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Nova Gorica

Poročilo o deludruštva v letu 2011

V letu 2011 smo večino zastavljenega programa uspešno ures-ničili in smo lahko zadovoljni. Seveda tudi v društvu občuti-mo krizo v družbi in recesijo, kar se pozna zlasti pri manjšihfinančnih sredstvih, pri manjši udeležbi članstva na delovnihterapijah, manjših prispevkih donatorjev in sponzorjev; red-no nas financira le Zveza društev diabetikov Slovenije na pod-lagi sredstev FIHO, kjer se zbirajo sredstva iz loterije.

Enaindevetdeset se nas je lani udeležilo delovne terapije v ter-mah v Rogaški Slatini. Organizirali smo dve skupini, eno v majuin drugo v novembru. Udeležili smo se športnega srečanja vMurski Soboti, kjer je bilo štirideset udeležencev. Zelo uspe-šno smo organizirali dan odprtih vrat društva v novembru, kjersmo izvedli meritve krvnega sladkorja in krvnega pritiska zavse obiskovalce. Ravno tako smo organizirali meritve v TermahRogaška Slatina, tako da je bilo skupaj več kot 250 udeležen-cev in članov društva. Novembra smo organizirali tudi pose-bno predavanje za nekatere bolnike na inzulinski terapiji. Sku-paj s podjetjem Menarini smo jim podarili nove merilnike krvne-ga sladkorja in ketonov. V letu 2011 smo brezplačno razdeliliali zamenjali več kot 70 novih merilnikov krvnega sladkorja. Se-veda so nam pri tej akciji pomagali tudi sponzorji Menarini, Ab-bot, Roche in drugi.

Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Sodelovalo je trinajst osnovnih in srednjih šol, ki so izpeljaleobčinska tekmovanja. Triintrideset učencev se je udeležilodržavnega tekmovanja v Škofji Loki. Društvo je za vse udele-žence organiziralo prevoz in malico.

Ob svetovnem dnevu diabetesa Modro smo osvetlili Dvorec Coronini v Šempetru pri Gorici. Vsičlani smo redno prejemali brezplačno revijo Sladkorna, nove-lirali smo članske izkaznice. Novembra smo se udeležili drža-vne proslave v Velenju.

Načrt dela v letu 2012• Organizirali bomo dve delovni terapiji v toplicah, in sicer maja

in novembra. • Udeležili se bomo športnega srečanja konec maja na Rav-

nah na Koroškem.• Oktobra bomo organizirali dan odprtih vrat v društvu.• V tem letu bomo morali poiskati nove prostore za društvo.• Udeležili se bomo akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala

24. marca. • Počastili bomo svetovni dan diabetesa z osvetlitvijo dvorca

Coronini in izdajo novega plakata.• Nadaljevali bomo menjavo merilnikov krvnega sladkorja sku-

paj s sponzorji in Goriško lekarno.• Organizirali bomo tudi različna predavanja in srečanja.

Dominik Soban


Društvi vabitaDruštvo diabetikov Ravne na Koroškem vabi na športno-rekreativno srečanje diabetikov na Ravnah na Koroškem, kibo v soboto, 26. junija 2012. Člani naj se prijavijo na svojihdruštvih diabetikov.

Društvo diabetikov Tržič vabi na Merčunov pohod, ki bo vsoboto, 16. junija 2012. Člani naj se prijavijo za lažji ali tež-ji pohod na svojih društvih diabetikov.

Posvet predsednikov društev inčlanov izvršnega odbora zveze

V skladu z določili statuta zveze izvršni odbor najmanj enkratna leto pripravi delovni posvet s predsednicami in predsed-niki društev ter člani izvršnega odbora.

Letos smo na dnevnem redu obravnavali predlog Akcijskega na-črta za obvladovanje sladkorne bolezni v letu 2012-2013 inpredlog sprememb statuta zveze. Dr. Jelka Zaletel, ki koordi-nira naloge v okviru koordinacijskega odbora, je spregovorilao nalogah akcijskega načrta kot celote, predsednik zveze Jan-ko Kušar pa je spregovoril o nalogah zveze in društev, ki so opre-deljene v akcijskem načrtu. V letošnjem načrtu je tudi pripravanacionalne ankete o kakovosti življenja bolnikov s sladkorno bo-leznijo. Pri izvedbi ankete bo sodelovala tudi Mojca Merzu z In-štituta za varovanje zdravja.

Sprememba statutaPredsednik zveze je na posvetu predstavil predlog spremembstatuta zveze, ki ga je pripravila komisija, ki jo je imenoval iz-vršni odbor zveze. Razprava na posvetu je bila zelo živahna, akonstruktivna. Na posvetu je bila podana vrsta predlogov in po-bud. Še posebej je bila živahna razprava o vlogi referenčnih am-bulant, saj so pogoji oskrbe sladkornih bolnikov po Sloveniji zelorazlični.Tudi tokrat se je izkazalo, da so delovni pogovori in izmenjavamnenj z vodstvi društev izredno koristni in potrebni. JK

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikovIdrija

Izlet na Pag

Septembra smo se odpravilina dvodnevni izlet na otokPag. V Novalji nas je pričakallokalni vodnik Josip, ki nas jeseznanil z zgodovino otokain mesta, ogledali smo si me-stni muzej ter del starega rim-skega vodovoda. Popoldnesmo obiskali zasebno sirarno v Kolanu ter se seznanili sproizvodnjo in seveda tudi pokusili lokalne dobrote.

V največjem naselju na otoku smo si ogledali Galerijo paškečipke. Staro mesto Pag je resnično simpatično s svojimi ozki-mi ulicami in trgi. Ogledali smo si tudi katedralo, ki je zelo lepa.Po nastanitvi v prijetnem hotelu na sami obali smo komaj ča-

kali, da skočimo v morje, ki je bilo še zelo toplo. Med potjo smose zasidrali še v dveh zalivih, ki sta kar vabila s svojim toplim,čistim morjem, da se po lestvah spustimo v vodo in zaplava-mo. Popoldne smo se dobre volje vrnili na kopno in čakala nasje samo še vožnja proti domu. Res smo preživeli lepa dnevana Kvarnerju.

Zdenka Bogataj


n Društvo diabetikov Kranj

Aktivni tudi pozimiPrednovoletno srečanje Naša prednovoletna srečanja so priložnost, da se ob koncu letav prijetnem druženju še zadnjič poveselimo. Na dogodek se vdruštvu pripravimo kot na vesel in enkraten trenutek. Več kot70 “cukrčkov” se nas je zbralo v petek, 9. decembra, v Šen-čurju in kot vedno doslej smose imeli odlično. Po kratkemnagovoru predsednice dru-štva je udeležence pozdravilin jim zaželel srečno novo letožupan občine Šenčur Miro Ko-

zelj. Sledil je zabavni del srečanja. Bilo je veliko animacij, dru-ženja, plesa, predvsem pa dobre volje vseh. Srečanje smo za-ključili v poznih večernih urah z občutkom, da so taki dogod-ki koristni in dobrodošli, da krepijo zavzetost in da potem tudiraje in laže delamo.

Pohodništvo v letošnjem letuPohodništvo je najprimernejša aktivna dejavnost sladkornih bol-nikov, tako mladih kot starejših. Zato smo tudi za leto 2012 pri-pravili vsakomesečne pohode, ki naj bi bili izvedeni v vsaki ob-čini, kjer so naši člani. Udeležili se bomo tudi pohodov, ki jihbodo pripravila druga gorenjska diabetična društva, o katerihbodo člani obveščeni s koledarčkom aktivnosti društva. Priča-kujemo čim večjo udeležbo.Prvi pohod v letu 2012 smo imeli v soboto, 28. januarja, v Udin-borštu. Z zbirnega mesta smo se zapeljali do Konjederca, kjerse je pohod začel. Stane Markič nas je popeljal po lepo razgi-banih stezah in poteh mimo Cegelnice do Račnika, kjer je bilojezerce tokrat pokrito z ledom. Tam smo postanek izkoristili zaokrepčilo in topli napitek, za kar smo poskrbeli sami. Pot smonadaljevali mimo mlinčkov, ki pa žal propadajo. Po dobrih dvehurah smo obkrožili del Udinboršta in se vrnili na izhodišče. Za-dovoljnih vseh 20 pohodnikov se nas je odpravilo v BrunaricoŠtern na toplo malico. Jolanda Polanec, fotografiji: Ivan Benegalija

ObvestiloČlanice in člane vabimo na redni letni občni zbor društva, ki bov petek, 23. marca 2012, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne ob-čine Kranj. Članice in člane obveščamo, da se nam še vedno lahko pridru-žite pri redni tedenski telovadbi. Telovadba je vsak četrtek, od19.10 do 20.10 v Diabetološkem centru v Kranju, vodi jo Kata-rina Bogataj, absolventka Fakultete za šport in trenerka šport-ne gimnastike. Informacije na sedežu društva v uradnih urah alipo telefonu 031 485 470.Druženje članov našega društva je ob koncu leta postalo stalnica

Podelili smo jubilejna darila najsta-rejšima članicama in najstarejše-mu članu društva

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Domžale

25 let Društvadiabetikov Domžale

Društvo diabetikov Domžale vključuje člane in članice iz ob-čin Domžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin. Na prijetniprireditvi ob 25-letnici društva, ki je bila 9. decembra 2011 vdvorani na Viru, je zdajšnji predsednik, Maksimiljan Grošelj,na kratko strnil pomen društva z besedami: »Društvo diabe-tikov Domžale je v vseh letih delovanja delalo v dobro slad-kornih bolnikov ter za zagotavljanje boljših razmer za uravna-vo sladkorne bolezni v družbi. Velik poudarek dajemo telesniaktivnosti, s tem pa tudi izboljšujemo kakovost življenja. Ob-stajajo številni dokazi, da je redna telesna vadba eden temelj-nih dejavnikov, ki pomagajo krepiti in ohranjati zdravje.«

V Društvo diabetikov Domžale je vključenih več kot 500 čla-nov in članic, ki se pridno udeležujejo vseh aktivnosti, ki jih za-nje pripravlja in organizira izvršni odbor.Med aktivnostmi društva so najpomembnejše naslednje na-loge: predavanja o sladkorni bolezni, zdravi prehrani in nači-nu življenja, edukativna okrevanja, pohodi in srečanja ter so-delovanje z zdravniki diabetologi, medicinskimi sestrami indrugimi za omilitev, omejitev in preprečevanje sladkorne bo-lezni. Vera Vojska, fotografija: Foto Senica


n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Naše aktivnostiSkupaj smo pohodili sladkorno bolezen tudi v Dravogradu. Napohodu ob svetovnem dnevu diabetesa so se članom Društvadiabetikov Dravograd Polžki pridružili še učenci dveh okoliškihosnovnih šol. Sladkorno bolezen smo pohodili od Osnovnešole Dravograd čez dravski most na Mež ter se vrnili po isti poti.Udeležba na pohodu, ki je bil ob tem prazniku v Dravogradu iz-veden prvič, je bila spodbudna, zbralo se nas je namreč skorajosemdeset. Na cilju pa smo med mladostniško razposajenodruščino razdelili še prispevek društva – mandarine.

Na ta dan smo v Zdravstvenem domu v Dravogradu imelibrezplačne meritve krvnega sladkorja ter za 2,5 evra meritevholesterola. Skupaj smo opravili šestindevetdeset meritev. Zaponazoritev svetilnika upanja diabetikom sveta smo v tem ted-nu v Dravogradu z modro barvo osvetlili cerkev sv. Križa nadDobravo pri Dravogradu. Ivan Pavlič

n Društvo diabetikov Kočevje

Farmacevtka svetuje V Društvu diabetikov Kočevje in Lekarni Kočevje smo se odlo-čili za skupno dejavnost, da bi člane društva in zainteresira-ne občane še dodatno in temeljito seznanili s pravilnim jema-njem zdravil. Želimo, da se navadijo poiskati informacije osvojem zdravilu. Dobro je razumeti pisna navodila zdravnikain farmacevta. Ksenija Šperanda Vidoševič Polona Benedik Klun

Meritve so bile uspešne

Prisotne je nagovoril predsednik društva Maksimilijan Grošelj

Vprašanja boste lahkopostavljali našim

lekarniškimfarmacevtkam prvičetrtek v februarju,

aprilu in juniju med 16. in 18. uro v Lekarni Kočevje.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Naše aktivnosti Društvo diabetikov Murska Sobota je novembra organiziraloveč aktivnosti, s katerimi smo zaznamovali svetovni dan dia-betesa. Šli smo na kratek pohod po mestu ter prisluhnili pre-davanju Nataše Pitz, dr. med., Kako obvladovati in prepozna-ti nevropatsko bolečino, ki ga je omogočilo podjetje Pfizer.Opravili smo meritve sladkorja v krvi vseh udeležencev, zakar se zahvaljujemo družbi Johnson & Johnson.

Člani smo se udeležili tudi državne proslave ob svetovnem dne-vu sladkorne bolezni v Velenju, kjer je naša pomurska diabe-tologinja Nataša Pitz, dr. med., prejela državno priznanje ob55-letnici delovanja Zveze, na kar smo še posebej ponosni. Pravtako je naše društvo prejelo priznanje ob 55-letnici delovanjaZveze za organizacijo 16. Športno-rekreativnih iger diabetikovSlovenije.

Strokovno predavanje Na zadnjem sestanku smo poskrbeli za izobraževanje našihčlanov, tako da smo izvedli strokovno predavanje. Življenje brezbolečin in uporabe zdravil. Predstavila se je tudi Martina Raj,zastopnica pacientovih pravic za območje Murske Sobote. Vprihodnje načrtujemo še več podobnih predavanj in delavnic,zato vabljeni, da se jih udeležite vsi član.i

Družabno srečanje s pohodom in piknikomKer ugotavljamo, da telesna aktivnost v veliki meri pripomorek zmanjšanju sladkorja v krvi, smo imeli septembra lani piknik

s pohodom. Zbrali smo se v vasi Vidonci na Goričkem, na kmeč-kem turizmu Figa. Krenili smo na daljši pohod, in sicer do vasiGrad na Goričkem. V tem kraju stoji grad, ki je znan po tem,da ima 365 sob. Po ogledu gradu smo se vrnili na piknik, kismo ga zaključili s pečenim kostanjem in pesmijo ter se zado-voljni razšli.

Edukativna okrevanja v Zdravilišču DolenjskeToplice ...Člani Društva dia-betikov Murska So-bota smo v sodelo-vanju z drugimi po-murskimi društvidiabetikov izvedliedukativno okreva-nje v ZdraviliščuDolenjske Toplice.V ponedeljek dopoldne, po jutranji telovadbi in meritvah, smoopravili preglede pri zdravnikih, ki so nam predpisali ustrezneterapije za ves teden glede na naše zdravstveno stanje. Po-poldne je sledilo predavanje o osteoporozi. V torek smo začeli z jutranjo telovadbo, popoldne je sledilo stro-kovno predavanje o revmatoidnem artritisu, zatem pa kuhar-ska delavnica. Sreda se je začela z jutranjo jogo, nadaljevalaz delavnico z glino, zatem pa z mini tečajem stopal z reflek-soterapijo. Popoldne je sledil izlet v Semič. Četrtek je bil na-menjen svetovanju na kmetiji Plavica, do koder smo se spre-hodili po nasvet k svetovno znanemu botaniku in poznavalcuzdravilnih rastlin Jožetu Majesu, ki nam je svetoval in odgo-varjal na naša vprašanja. Petek je minil v znamenju delavni-ce z glino, zatem pa je bil organiziran obisk čebelarja in sad-jarja, ki sta predstavila svoje izdelke. Zvečer je sledila glasbaza ples in razvedrilo. Vsakodnevno jutranje merjenje vsebnosti sladkorja v krvi je po-kazalo, da nam je edukativno okrevanje koristilo, saj so bilevrednosti sladkorja v krvi proti koncu tedna čedalje nižje.

... in Zdravilišču LaškoČlani Društva diabetikov Murska Sobota smo v sodelovanju zdrugimi pomurskimi društvi diabetikov izvedli edukativno okre-vanje v Zdravilišču Laško. V ponedeljek dopoldne smo opra-vili zdravniške preglede pri zdravnikih, ki so nam predpisali ustre-zno terapijo za ves teden glede na naše zdravstveno stanje. V torek smo začeli z jutranjo telovadbo, nato je sledil ogled Pol-hove jame – opuščenega rudnika svinca in srebra. Sreda seje začela z jutranjo jogo, nadaljevala z barvno terapijo in zve-čer z zdravstvenim predavanjem z društvom Dotik – Energijain zdravje. V četrtek zjutraj smo nadaljevali z jutranjo telovad-bo, popoldne pa s kuharsko delavnico. Petek je minil v zna-menju jutranje joge in dopoldanskega zdravstvenega preda-vanja Obvladovanje s sproščanjem, zatem pa je bil organizi-ran obisk čebelarja in medičarja. Zvečer je sledila glasba zaples in razvedrilo. Sobota se je začela z jutranjo telovadbo, na-daljevala pa s popoldansko rekreacijo in vodno aerobiko. Vsa-kodnevno merjenje vsebnosti sladkorja v krvi je pokazalo, danam je edukativno okrevanje koristilo, saj so bile vrednosti slad-korja v krvi proti koncu tedna čedalje nižje.

Helena Copot in Darko Miholič


Vsak dan smo imeli na programu tudi vodno ae-robiko

Pred piknikom smo imeli daljši pohod

Podelitev državnega priznanja Nataši Pitz, dr. med.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Sežana

25 let delovanjadruštva

Po nekajdnevnem premoru, ko smo pripravljali poročila odelu za minulo leto, smo začeli na novo, z letošnjim progra-mom. Prva naša akcija je učna delavnica z naslovom Diabe-tično stopalo. Ugotavljamo namreč, da je bilo v minulem ob-dobju pri naših članih kar nekaj kirurških posegov. Tako smože v januarju in začetku februarja imeli delavnice v Divači, tudza Kozino, v Komnu in Sežani.

Obisk delavnice je bil pričakovan, saj je bila zunaj ostra zima,podkrepljena z močno burjo.Učno delavnico je vodila dipl. medicinska sestra Klara Peter-nelj, naša stalna sodelavka iz Zdravstvenega doma Sežana.

Občni zborPrav tako v februarju smo imeli tudi občni zbor društva, letoš-nji je bil jubilejni, saj smo počastili že 25-letnico delovanja. Obtej priložnosti smo pregledali minulo delo ter načrtovali že zaprihodnje leto. Na koncu smo zaslužnim članom podelili tudipriznanja. Ob koncu občnega zbora smo gostili predstavnikeTerm Krka – Dolenjske Toplice; Katjo Lazič, ki nam je pred-stavila njihovo ponudbo, in fizioterapevta Mirana Matkoviča, kinam je pripravil predavanje o bolečinah v hrbtu, podkrepljenoz videoposnetki.

Ob koncu letaDruštvo diabetikov Sežana je v preteklem letu izpolnilo veči-no načrtovanih dejavnosti, vzrok za tistih nekaj neuresničenihpa je bila splošna finančna kriza ali tehnične težave.Ob koncu leta smo se 9. decembra zbrali v restavraciji Mah-nič v Matavunu. Taka srečanja, ki potekajo v prijetnem in sproš-čenem razpoloženju, smo izkoristili za medsebojne pogovore

o problemih in težavah, skupnih sladkornim bolnikom, za šeboljše medsebojno sporazumevanje. Na ta dan sta imela dva naša prisotna člana rojstni dan. Ob-darili smo ju s simboličnim darilom. Ker so poleg finančne kri-ze med nami tudi bolniki z zdravstvenimi težavami, smo zbi-rali denarno pomoč za našo članico, ki se v zadnjem času soo-ča s takimi težavami. Denar smo ji izročili naslednji dan.

Sprejem pri predsedniku državeDecembra je bil naš predsednik povabljen na sprejem pri pred-sedniku države Danilu Türku in njegovi ženi Barbari kot pred-stavnik humanitarnih organizacij. Sprejem je bil 20. decembrav Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Predsednik Türk jedal priznanje za pomembno vlogo humanitarnih organizacij vdružbi, za delo, ki ga opravljamo za svoje člane in druge lju-di, ki potrebujejo človekoljubno pomoč. Za leto, ki je pred nami,imamo že pripravljene aktivnosti. Smo društvo, odprto za vsa-kogar. Naš član je lahko vsakdo, ne glede na to, ali je sladkor-ni bolnik ali ne. Več nas bo, močnejši bomo.

Jože Volovec

Sprejem pri predsedniku države za pomembno vlogo humanitarnih orga-nizacij v družbi


n Društvo diabetikov Novo mesto

Novo leto, nove poti,nova doživetja

Nismo se še dobro odpočili od novoletnega praznovanja, žeje pohodniška skupina novomeških diabetikov januarja odko-rakala na prvi pohod. Izhodišče staro, pohodniki sicer “stari”,toda “pomlajeni”, smo se odpeljali do Starega gradu. Zapusti-li smo zveste jeklene konjičke in se podali proti Dolenjemu Grčev-ju in Kotom. Malo smo bili razočarani zaradi mile in suhe zime, kajti naš ciljje bil slap Lešnica, ki bi moral biti v tem času zaledenel, je pale za vzorec tekla voda po zglajenih skalah. Kljub temu je bilobisk slapa vreden ogleda. V Dolenjem Grčevju smo si natospotoma pri Blatnikovih ogledali zelo lepe jaslice na prostemin se v dobrih dveh urah vrnili na izhodišče. Pohod je bil sicer

končan, naše druženje pa se je podaljšalo še s kratkim praz-novanjem, kajti tega dne je Jožica imela rojstni dan. Iz osem-najstih grl je zazvenela pesem Vse najboljše za te ... sledilepa so še čestitke in pogostitev.

Besedilo in fotografija: Fanika Vovk

Novomeški pohodniki so se odpravili proti Dolenjem Grčevju in Kotom

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Učna delavnica Jeseni sta v okviru Društva diabetikov Jesenice potekali dveučni delavnici za diabetike. Vsake se je udeležilo dvanajstčlanov.

Delavnica, ki jo je vodila dr. Karmen Janša, je potekala v Splošnibolnišnici Jesenice. Namenjena je bila ponovnemu izobraževa-nju diabetikov. Druga delavnica, katere predavateljica je bila dr.Lidija Pohar, pa je bila namenjena na novo odkritim diabetikom,ki so bili napoteni iz referenčne ambulante Zdravstvenega domaJesenice. Tej delavnici se je pridružila tudi dietetičarka Splošnebolnišnice Jesenice Pavla Lavrinec, ki je udeležence seznanila spravilnim izborom in načinom priprave živil. Na tej delavnici stabili prisotni tudi Minka Bešič in Jana Fajfar, dipl. med. sestri, ki de-lata v referenčni ambulanti v ZD Jesenice in na Bledu.

Delavnici sta zajemali naslednje izobraževalne vsebine: sladkor-na bolezen in osnovne informacije o bolezni in simptomih; zdra-vljenje s tabletami in inzulinom; hipoglikemija in hiperglikemija;zapleti pri sladkorni bolezni; samooskrba, vodenje, samokontro-la sladkorne bolezni; diabetes in pomen telesne aktivnosti; po-men zdrave prehrane; merjenje sladkorja v krvi in urinu.Na koncu vsake delavnice se je razvila razprava o predavanitemi. Kot se je pokazalo v pogovoru, so bili udeleženci z izve-denima delavnicama zelo zadovoljni, saj bodo z znanji, ki sosi jih pridobili, laže obvladovali svojo bolezen in tako tudi ka-kovostneje živeli. Sonja Ravnik, fotografija: Anuša Ferjan


n Društvo diabetikov Trbovlje

PohodiDruštvo diabetikov Trbovlje ima v svojem letnem načrtu predvi-dene krajše pohode v okolici Trbovelj. Prejšnje leto nam je bilovreme bolj naklonjeno, zato smo imeli tudi več pohodov, za karse moramo zahvaliti našemu Ediju Uranjeku, ki ima na skrbi re-kreacijo in pohode v društvu. Tako smo v oktobru organizirali po-hod po nekaj rudarskih kolonijah do naselja Neža. Najprej smosi izmerili krvni sladkor in tlak ter se nato odpravili ob lepem vre-menu na pot. Ob veselem kramljanju in obujanju spominov nanašo preteklost smo prišli do zastavljenega cilja, kjer nas je pri-čakal naš Edi, ki je praznoval 70. rojstni dan. Jože Ogrizek

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Meritve gleženjskegaindeksa

Sladkorni bolniki se ne glede na tip diabetesa zavedamo, daje naša bolezen neozdravljiva, da prinaša različne zaplete inobčasno poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja. V na-šem društvu večji del sredstev namenjamo prav preventiv-nim programom. Poleg rednih meritev krvnega sladkorja,holesterola in krvnega pritiska v Škofji Loki, Selški in Poljan-ski dolini smo se na pobudo medicinske sestre Minke Šmidiz Železnikov in v strokovnem sodelovanju z diabetologomdr. Tomažem Camlekom odločili, da bomo kupili mini vasku-larni dopplex za meritev gleženjskega indeksa z ultrazvočnosondo.

Prvi tak aparat smo dali v uporabo patronažni službi v Selškidolini že januarja 2011. Upravlja ga za to strokovno usposoblje-na medicinska sestra za delo na tej ultrazvočni napravi. V letu2011 je bilo opravljenih več presejalnih preiskav za odkrivanjearteroskleroze žil spodnjih okončin, še preden se pokažejo bo-lezenski znaki, ali pa so le-ti že izraženi.

Zelo dober odziv diabetikovFebruarja smo kupili že drugi aparat in ga dali v uporabo me-dicinskim sestram v Poljansko dolino. Za prihodnje leto načr-tujemo nakup še tretjega aparata, ki ga bomo uporabljali v Škof-ji Loki. Do takrat moramo v Škofji Loki zagotoviti prostor in naj-ti strokovno usposobljeno medicinsko osebo.

Zdravnik je obveščenZ izvidi meritev, ki jih opravi diabetik, je pisno seznanjen tudinaš diabetolog, povezan z medicinskimi sestrami, ki opravlja-jo to zahtevno delo. Pri nakupu dveh aparatov so nam finan-čno pomagali donatorji. Pri upravljanju aparatov pa prostovolj-no delo opravljajo za to strokovno usposobljene medicinske se-stre v sodelovanju z diabetologom dr. Tomažem Camlekom.Naš namen je, da bi prihodnje leto to preiskavo opravilo čimveč naših diabetikov, zlasti tistih, ki imajo težave z nogami.

Sliva Žontar

Učna delavnica je ponovno osvežila naše znanje

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

Z novo energijonaprej

Na tradicionalnem pohodu na Goro Oljko Zdravju naproti jesodelovalo le 14 naših članov – laže je govoriti o gibanju kotpa hoditi –, toda bilo je lepo in zanimivo. Četrtega februarjapa je sledil volilni občni zbor.

Strokovno predavanje je letos organiziralo podjetje Pfizer,opravila pa ga je dr. Andreja Pikelj Pečnik z Infekcijske klinikeLjubljana. Tema je bila pnevmokokna pljučnica pri odraslih. Sle-dil je normalen potek občnega zbora: poročila, razrešnica sta-rim in izvolitev novih organov društva. Z veseljem ugotavlja-mo, da je v novih organih en sam nov član, sicer pa je dobroutečena ekipa našla dovolj energije za vsaj še en mandat. Sle-dili so delovni in finančni načrt za leto 2012 ter določitev čla-narine za leto 2013. Potem je bilo napovedano presenečenje– vsako leto nam ga pripravi predsednica – in napeto smo po-gledovali k vratom. Na lepem so se razjasnili obrazi in med nasje prikorakalo pet strumnih kurentov! Pravo presenečenje – into je res bila bomba – pa smo doživeli, ko so kurenti sneli ma-ske in smo v enem od njih prepoznali našega priljubljenegadiabetologa, dr. Boruta Stravnika!

Nadaljevali smo z dnevnim redom Pozdravili so nas župan Občine Šoštanj, podžupan MO Vele-nje, predstavnik Občine Šmartno ob Paki, predstavnika DD Mo-zirje in Slovenj Gradec, predsednika Šaleškega koronarnegakluba in Društva upokojencev Velenje. Za slovo nas je FrancJurjevec povabil na pohod okrog Velenja. Spet smo dokaza-li, kako se da privabiti ljudi na občni zbor in kako lep občutekje, ko vidiš odhajati dvesto ljudi z zadovoljnimi obrazi!

Ingeborg Čas, fotografiji: Franc Čas


n Društvo diabetikov Kamnik

Srečanje Sredi decembra smo se člani našega društva zbrali na pri-jetnem prednovoletnem srečanju v gostilni Mlakar. Ob prijet-nem klepetu, dobri glasbi in zdravi hrani smo se poveselili,klepetali in izmenjali izkušnje.

V okviru socialnega programa društva pa smo obiskali starej-še člane, stare več kot 80 let, in jim podarili bon za medicin-sko pedikuro. Odziv je neverjetno dober, člani izjemno zado-voljni, po njihovem mnenju smo pripomogli k boljši oskrbi,ozaveščenosti in zmanjševanju težav z nogami.

Savica Juntez

Bilo je poletje, dopusti, in odšla je tiho,kot je živela. Misli mi zaplavajo leta na-zaj v čas mojega predsedovanja dru-štvu, ki je bilo brez pravnega svetovalca, tako kot še da-nes. Bila je pravnica v tovarni Eta Kamnik, oseba z boga-timi izkušnjami s svojega pravniškega področja. Na mojepovabilo je prišla v nadzorni odbor društva in nam poma-gala pri vseh aktih, ki jih je bilo treba pripraviti za občinoali zvezo društev. NI bila diabetik, a bila je naša članica.Pri svojem delu je bila nepopustljiva, zagovarjala je pra-vna načela in resnico. Predvsem šele zdaj, ko je ni več mednami, se zavedamo, da je opravila pionirsko delo.

Marica, hvala za vse.

Marjeta Bukovšek za Društvo diabetikov Kamnik

Marica Tajč(1938-2011)

Pnevmokokna pljučnica je med sta-rejšimi pogosta in nevarna bolezen,je opozarjala dr. Pikelj Pečnikova

Kurenti so popestrili naš občni zbor,še večje presenečenje pa je bil nji-hov član diabetolog, dr. Borut Strav-nik

Na prijetnem prednovoletnem druženju članov društva diabetikov Kamnikje bila priložnost za klepet in izmenjavo mnenj

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Občni zborNa podlagi prisotnosti članov je verifikacijska komisija ugo-tovila, da je sklepčnost občnega zbora zagotovljena. Podpred-sednik je predlagal delovno predsedstvo, ki smo ga sogla-sno potrdili. Uvodoma je predsednica zbora posredovala in-formacije o mladih tekmovalcih, ki so se znova izkazali vznanju o sladkorni bolezni.

Med načrtovanimi aktivnostmi za leto 2012 smo zasledili ne-kaj novosti, ki bodo zagotovo obogatile program v zadovoljstvonaših članov. Ključna naloga občnega zbora je bila izvolitev


Franc Cehnar, starejši. Sodelavec, pri-jatelj, predsednik Društva diabetikovGornja Radgona in član Zveze društevdiabetikov Slovenije, ki si je tako v do-mačem okolju kakor tudi na zvezniravni nenehno prizadeval izboljšati življenje vseh, ki jih jetako ali drugače prizadela sladkorna bolezen.

Opravil je veliko poti, potrkal na ustrezna vrata upravnih,socialnih in zdravstvenih ustanov s prošnjami, ki so imeleen sam namen, da bi vsi diabetiki v društvu in njihovi naj-bližji spoznali pasti in probleme življenja s sladkorno bo-leznijo in da bi zmogli pravočasno in pravilno ukrepati.Redno se je udeleževal sej, ki jih je organizirala Zveza dia-betikov v Ljubljani, in se tako seznanil z novostmi in smer-nicami za dobro in učinkovito delo doma. Tudi strokovnapredavanja je spremljal predano in z zanimanjem, da bi lah-ko pridobljeno znanje nesebično posredoval “svojim” vdruštvu. Radi smo mu prisluhnili, ker nas je znal ne samopoučiti, temveč tudi spraviti v smeh in razvedriti, za kar smomu še posebej hvaležni.

Društvo je vodil skoraj polnih dvanajst let. Dolgo obdobje.Obdobje, v katerem je bilo marsikaj doseženega tudi z nje-govo pomočjo. To dokazujejo priznanja, ki jih je dobil v le-tih 2006, 2008 in 2011. Vsa minula leta so bila neponovljivčas sodelovanja in izmenjavanja izkušenj, bila so trajno za-znamovana s krepitvijo prijateljskih odnosov med nami inčlani drugih društev.

In prišel je zadnji telefonski klic. Samo nekaj dni pred od-hodom v bolnišnico. Bili so načrti za ponovno srečanje inza skupno premagovanje tekočih problemov diabetikov naobmočju Pomurja.

V petek, 9. septembra 2011, popoldne pa dokončni molk.Slovo je bilo nemo in tiho. Brez pogleda, brez nasmeha,brez besed. Brez možnosti, da bi še kdaj na naši zemelj-ski poti sedeli, načrtovali in delali skupaj. Da, bil je človek– vesel, prijazen, sočuten, razumevajoč, pa tudi odločen,vztrajen in nepopustljiv v prizadevanjih za dobro bližnje-ga. V Društvu diabetikov Gornja Radgona si bomo tudi vprihodnje prizadevali nadaljevati delo tam, kjer ga je našdragi, preminuli prijatelj Franc Cehnar zapustil. Ohranili gabomo v najlepšem spominu. Pogrešali bomo njegovo ne-sebično pomoč ter toplo in vedro naravo.

Društvo diabetikov Gornja Radgona

Franc Cehnar(1949-2011)

novega vodstva, ki je sledila razrešitvi starega. Predlaganičlani za novo vodstvo so bili z javnim glasovanjem potrjeni intako je Društvo diabetikov Gornja Radgona dobilo novo vod-stvo. Povabljeni gosti so mu v svojih nagovorih izrekli čestitkein zaželeli veliko uspeha pri delu. Ob koncu nas je predsed-nica občnega zbora seznanila z najpomembnejšimi členi pra-vilnika o varovanju osebnih podatkov, ki smo ga prav tako so-glasno sprejeli. Božo Barovič

n Društvo diabetikov Tržič

Občni zborZačetek leta je čas, ko društva pregledajo poslovanje pretekle-ga leta in na občnem zboru naredijo obračun svojega dela terpredstavijo načrte za tekoče leto. Tako se nas je januarja zbra-lo kar 90 članov in gostov na občnem zboru Društva diabeti-kov Tržič. Med gosti so bili tudi predsednik Zveze društev dia-betikov Slovenije Janko Kušar, podžupanja Andreja Potočnik,predstavniki vseh društev diabetikov Gorenjske in predstavni-ki Društva upokojencev, invalidov in onkoloških bolnikov.

Predsednica društva je vse lepo pozdravila, nato pa predstavilaporočilo o delu društva v lanskem letu. Organizacijsko so bili zah-tevni predvsem zdravstveni programi: okrevanje v zdraviliščih, mer-jenje krvnega sladkorja, pritiska, trigliceridov in holesterola, zdrav-stvena predavanja in kuharske delavnice, sledili so humanitarniprogrami, organizacija Merčunovega dne, pohodi, ekskurzije inšolska tekmovanja. Tudi nekaj socialnih programov je v društvu.Poleg že utečenih oblik sodelovanja je na novo lani zaživelo so-delovanje s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja. Obveščanje članov jezelo dobro z društvenim glasilom Sladke novice, o izvedenihprogramih pa obveščajo javnost tudi v Tržičanu, Sladkorni bole-zni, Glasu Gorenjske in seveda na Radiu Gorenc.

Načrti za letos niso veliko spremenjeni, med njimi je prazno-vanje 15-letnice društva, ki bo 16. junija skupaj z Merčunovimdnem. Ana Marija Hafner, fotografija: Marko Hafner


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 0879. marec Občni zbor obvestila, pod LB Cerknica Doroteja Nared, 031 652 087od 6. do 13. maja Zdravstveno okrevanje v Šmarjeških toplicah po prijavah Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7917. marec Pohod na Mengeško kočo ob 10.00, pri KD Groblje Tone Košmerlj, 041 679 78723. marec Predavanje ob 16.00, v ZD Domžale društvena pisarna, 01 721 42 79od 14. do 21. aprila Okrevanje v Hotelu Salinera Strunjan ob 10.00, odhod avtobusa društvena pisarna, 01 721 42 79Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16:00, Športni center D. Kavčič, 041 448 424vsak petek Nordijska hoja ob 15.30, Uta D. Kavčič, 041 448 42416. marec Občni zbor ob 17.00, gostilna Kos Rudolf Franko, 041 959 78221. april Kopanje v Strunjanu in Pliskovica ob 7.20, AP Spodnja Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Ilirske Bistricevsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036vsako sredo Balinanje za ženske in moške ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 444vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036Društvo diabetikov Jesenicevsako sredo Uradne ure, merjenje KS in KT, holesterola, trigliceridov od 17.00 do 19.00, na društvu pod Gozdom 2vsak torek in četrtek Telovadba od 17.00 do18.00, TVD Partizan društvo16. marec Občni zbor ob 16.00, Dom Franca Berglja društvo17. marec Pohod na Sv. Peter nad Begunjami ob 10.00, Krpin društvo in Babič, 041 909 96124. marec Izlet v Slovensko Istro avtobus po prijavah društvo14. april Meddruštveni pohod na Jezerskem ob 9.00, Planika Kranj društvo in Babič, 041 909 96121. april Pohod: Vintgar - Hom ob 10.00, Blejska Dobrava društvo in Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko ob 17.00, v avli SŠ Kočevje Štefka Ule, 051 410 577vsak 1. torek v mesecu Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.30, pred pisarno društva Sofija Cvitkovič, 01 895 20 05vsako sredo Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov … od 8.00 do 10.00, pisarna društva dežurni član in Špela Imenšek, 059 947 202vsako sredo Zdravstvena delavnica: refleksoterapija ob 18.00, v pisrni društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 10.00 do 12.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov … od 16.00 do 18.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič in Milena Kaligarič, 059 947 202vsako četrtek Joga za diabetike od 20.00, v avli SŠ Kočevje Darinka Suljevičvsak 1. četrtek v meecu Klepetalnica ob 18.00 do 19.00, pisarna društva zunanji strokovnjak, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Termah Dolenjske toplice ob 9.00, AP Kočevje 041 518 256, Ksenija Vidoševič, 031 299 5557. marec Razstava: Porumenele fotografije govorijo ob 17.00, v knjižnici Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55513. marec Predavanje: Zdravstvene bljižnice, dr. Iztok Ostan ob 17.00, v SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55522. marec Ekskurzija v Dobrno prijave do 2. marca Ksenija Vidoševič, 031 299 55531. marec Letni občni zbor pisna obvestila Ksenija Vidoševič, 031 299 5553. april Pedavanje: Stres in sladkorna bolezen, dr. Tjaša Šubic ob 17.00, v SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 5555. april Predstavitev knjige dr. Iztoka Ostana Beljakovine za življenje ob 17.00, v SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 5555. april Farmacevtka svetuje, vprašajte o svojem zdravilu od 16.00 do 18.00, v Lekarni Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55517. april Izlet pokukajmo k sosedom obvestila, prijave do 5. aprila Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab.centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Meritve KS, holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsak četrtek Organizirana telovadba Od 19.10 do 20.10, v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 1013. marec Dan odprtih vrat Diabetičnega centra od 10.00 do 12.00, Diabetični center društvena pisarna ali 04 202 83 1017. marec Pohod okoli Brda ob 9.00, pri cerkvi v Predosljah društvena pisarna ali 04 202 83 1023. marec Občni zbor Društva diabetikov Kranj ob 17.00, MO Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1014. april Pohod po Jezerskem z D. Karničarjem ob 9.00, pri hotelu Planinka na Jezerskem društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mes. Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. pon. v mes.Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, ZD Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo v mes. Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 28331. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem ob 9.30, v gostilni 29, v Lenartu Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure in merjenje sladkorja v krvi od 10.00 do 12.00, pisarna društva diabetikov Štefan Hari, 041 798 552Društvo diabetikov Litijavsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna Mojca Matoz, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, Športna dvorana Mojca Matoz, 01 898 15 84vsak četrtek Pohod ob 8.00, pred društveno pisarno Mojca Matoz, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in tematske učne delavnice po predhodni prijavi Judita Erjavec, 041 708 500 in 031 708 500vsak ponedeljek Keglanje od 10.00 do 11.00, predhodna najava na društvu Marija Pust, 040 388 966vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje KS in KT, holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje KS in KT, holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsako sredo Voden sprehod na Grad od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane ob lepem vremenu po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ljutomervsaki torek Telesna vadba ob 17.00, ŠIC Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834vsako 3. sredo v mesecu Pohod pisarna društva, ura po dogovoru Anica Halabarec, 02 582 19 5913. marec Občni zbor ob 13.30, Dom starejših občanov Majda Slavinec, 070 896 83428. marec Predavanje ob 16.00, Dom starejših občanov Majda Slavinec, 070 896 834Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak ponedeljek Kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, dvorana Tabor Sandi Trnjar, 031 299 362vsak ponedeljek, torek in četrtek Uradne ure od 8.00 do 12.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak torek Meritve sladkorja v krvi od 8.00 do 12.00, trgovina Bio zdravo Mojca Golobinek, vms.vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak četrtek Sprehod ob 10.00, pred društvom Sandi Trnjar, 031 299 362vsak petek Pikado, šah in balinanje od 15.00 do 19.00, ŠD Branik Sandi Trnjar, 031 299 362vsak 1. petek v mesecu Balinanje od 10.00 do 12.00, ŠD Branik Sandi Trnjar, 031 299 3629. marec Kopanje, vadba v vodi, igre z žogo in kosilo ob 10.00, Terme Fontana Lidija Salamon, 02 228 23 1010. marec Pohod na Urban ob 10.00, v Kamnici Melita Klasinc, 031 711 49130. marec Občni zbor (obvezna prijava) ob 16.00, Arena pod Pohorjem Lidija Salamon, 02 228 23 107. april Pohod na Kopitnik ob 9.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 031 711 491od 15. do 22. aprila Okrevanje v Termah Dobrna ob 11.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 1030. april Športni piknik ob 10.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društvaDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak pon. in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteroporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Verhnjak Fanika, 02 823 56 29vsak torek Rekreacija v telovadnici: odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784od 25. marca do 1. aprila Okrevanje v Strunjanu ob 13.00, odhod Bojan Proje, 040 712 559Društvo diabetikov Murska Sobotaod marca dalje Nordijska hoja: grajska ploščad grad MS termin se dogovorimo na občnem zboru Darko Miholič, 041 364 953vsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, balinišče Društva upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek Društva diabetikov Murska Sobota ob 17.00, v klubu PAC, za zavalovalnico Triglavvsak četrtek Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne b. ob 16.00, v telovadnici nove Ekonomske šole v MS Helena Copot, 041 343 63010. marec Občni zbor društva ob 10.00, v restavraciji Zvezda v Murski Soboti Jožica Gibčar, 041 953 87412. april Ob svetovnem dnevu zdravja: Test hitre hoje na 2 km ob 16.00, pred ZD MS na dvorišču Suzana Maučec, 02 534 13 79, 031 824 22415. april Ob svetovnem dnevu zdravja: Druženje na Otoku ljubezni v Ižakovcih popoldne, Otok ljubezni Ižakovci Helena Copot, 041 343 630od 16. do 22. aprila Izobraževalno okrevanje v zdravilišču Talaso Strunjan kraj in uro odhoda sporočimo prijavljenim Darko Miholič, 041 364 953Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Dolenjske toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855vsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855vsako sredo Uradne ure Društva diabetikov Novo mesto od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855vsako 2. sredo v mes. Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 8557. marec Občni zbor ob 17.00, Hotel Krka, Novo mesto Katarina Šincek, 059 039 85514. marec Pohod: Smolenja vas–Žihovo selo–Pet ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85528. marec Pohod: Rožni dol-Potoki ob 12.30, Železniška postaja Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85511. april Pohod: Po Resslovi poti ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85525. april Pohod: V neznano ob 8.00, Tuš Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanja … od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak in Marija Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sreda v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak in Marija Velikonja, 02 755 15 81Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure na društvu od 9.00 do 11.00, društvena pisarna telefon 02 884 10 61, faks 02 882 99 612. marec Občni zbor ob 17.00, Nama Nowa društvena pisarna3. marec Jurčičev pohod avtobusna postaja Franc (PD Mislinja) 7. marec Škratkova pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66414. marec Rahtel učna pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66421. marec Gostišče Oto - Sveta Neža ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66428. marec Žančani-Perjak-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6644. april Sv. Ana - (Pameče z avtomobili) ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66411. april Po poti Rimljanov - (z avtom do Saluna) ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66418. april Jesenko-Pameče ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66425. april Mislinja-Piršev dom ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66428. april Izlet: Primorska, pohod Sežana po prijavah Stanislav Oblak, 040 603 853Društvo diabetikov Škofja Lokaod marca dalje Telovadba pod vodstvom fizioterapevta datum in ura bosta objavljena kasneje Silva Žontar, 031 390 284vsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Marija Mančevski, 031 572 125vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik AP Marija Mančevski, 031 572 12517. marec Občni zbor društva diabetikov Škofja Loka ob 10.00, v OŠ Podlubnik Silva Žontar, 031 390 28414. april Pohod po Jezerskem (DD Kranj) ob 9.00, pred Planiko Marija Mančevski, 031 572 12519. april Predavanje Andreje Širca Čampa o prehrani ob 16.00, OŠ Mesto Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo v sejni sobi društva upokojencev ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00 070 875 519 in Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi in druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595

AK TIVNOSTI DRUŠTEV

RAZLASTITEV KOREKCIJATKANINA

ZAVEZENJE

ZELENSILIKAT

OBČUTLJIVARASTLINA

ŠPANSKOŽENSKO

IME(iz: SINE)

DELSKLADBE

GRENKASOL

(po mestuEpsom)

10

ZAPRTSVETMED

GORAMI

7

KONGLO-MERAT,

SPRIJETASNOV

2

PRAVILNOST

13

MUSL. M. IME(iz: MIZAR)

GROBIŠČE VKOČ. ROGU

KRMILO IZ ZMLETIHOSTANKOV RIB

ANTIČNI KRALJ FRIGIJE(iz črk: SADIM)

ZASTOPNIKPODJETJA

PRITOKDNEPRA(iz črk:SOR)

VINORODNARASTLINA

VODJAIMAMATA

INDIJSKAPESNITEV

(iz črk:ALAN)

KOVINARSKIDELAVECSTOPNJA

ZA KVARTO

ITALIJANSKAZNAMKAAVTOMO-

BILOV

SLAVNAPOVESTFRANA

LEVSTIKA

3 6 ITALIJANSKINARAVO-SLOVEC(“Flora

Carniolica”)

IVAN FRICSLOVAR

RIM

NAŠLITERARNIZGODOVI-NAR (imein priimek)

8 PIJAČAIZ

ZDRAVILNIHRASTLIN

JUŽNISLOVANIANTONTURK

ODPRAVAPOLITIKE

J. V. DŽUGA-ŠVILIJA

11

ANTONNANUT

GL. MESTOJORDANIJE

IGRALEC(Peter)

SAMODEJENSTROJ

RIMSKI BOGLJUBRZNI

1

KRAJŠAOBLIKAIMENA

STUART

9PRIPOVEDNA

PESEM

Velikosreče pri

žrebu!

ŠAPAGRŠKI BOGPASTIRJEV

12PAMELA(krajše)

SestavilJože

Petelin

MEHKONEBNIKV SLOVNICI

(iz črk: LAVER)

STANE BEVKDEBELEJŠIDEL DEBLA

MOGOČNOAZIJSKO

GOROVJEAKO

MAKE-DONSKO

KOLO100 M2

UDRTSVET

NAKRASU

DROGPRI

KMEČKEMVOZU

KRAŠKAHRVAŠKA

POKRAJINA

SESTAVINAPLINA,ETEN

VODNAŽIVAL

8. JUDOVSKIMESEC

(iz črk RAJI)

4

OKENCE

5ASTA

NIELSEN

- - - - -IN

KATODA

RAVNINA

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike


Nagrade za tokratno križanko podarja pod-jetje A. Menarini diagnostics.

Rešene križanke s kuponom pošljite do 7.maja 2012 na naslov: Zveza društev dia-betikov Slovenije, Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna kri-žanka”. Ne pozabite napisati vaše davčneštevilke in davčne izpostave.

#

Kupon za nagradno križanko št.93 (marec 2012)

Ime in priimek: .........................................................................................................................

Ulica: ......................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ................................................................................................................

.................................................................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ...........................................................................................................

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili bostetokratno geslo:

1 2 3 4 5 6 4 7 8 5 9 7 10 11 2

4 6 7 2 12 10 6 10 13 13 7 3 13 4

Documents

Cena 1,54diabetes-zveza.si/wp-content/uploads/files/revija/pdf/SB... · 2017-09-07 · – Že drugo leto je članom in drugim na voljo DIA-FON. – Obiskov na spletni strani je iz