CELJE

ob srednjeveškem obzidju po

mestnem jedru

2

Popotnica... Danes boš hodil po knežjem mestu in spoznaval njegovo preteklost, kulturo, gradbeno dediščino ter zgodovinski razvoj. Pot te bo vodila po starem mestnem jedru ob nekdanjem srednjeveškem mestnem obzidju od ene do druge kontrolne točke. Navodila beri pozorno in natančno ter naloge sproti rešuj. Hodi z odprtimi očmi in pazi na prometno varnost. Ob tem upoštvaj, da si član skupine in da nisi sam.

Želimo ti veliko uspeha in obilo novih spoznanj!

Celje - pot po mestnem jedru z označenimi postajami

Viri in literatura

1. Broz, M. (2000). Naše mesto - vaše mesto. Spletna gradina. IV. osnovna šola Celje. Dostopno na URL http://www.facka.si/projekti/celje-mojemesto/nasemesto/index.htm

2. Celje (2007). Turistični vodnik. Nazarje: Argos. 3. Goropevšek, B. (2001). Stoletje v Celju. Celje: FitMedia. 4. Orožen, J. (1980). Oris sodobne zgodovine Celja in okolice. Celje: Kulturna skupnost občine Celje. 5. Spletne strani facka.si, Kulturno-zgodovinska dediščina Celja

Avtor: Mojmir Mosbruker

3

KNEŽJI DVOREC Si pred eno največjih srednjeveških palač na Slovenskem, ki pa je bila s prezidavanji v 18. stoletju skoraj uničena. Danes jo Mestna občina postopoma renovira v prvotno obliko.

KNEŽJI DVOR - leži v jugozahodnem delu srednjeveškega mestnega jedra, ob nekdanjem sotočju Sušnice in Savinje. Prvič se grad, takrat še samo stolp, omenja kot zastavna posest v listini leta 1323. Kasneje so grofje Celjski stolp prezidali in povečali ter si v njem uredili prebivališče. Spodnji grad je v času Celjskih veljal za eno najlepših renesančnih stavb na Slovenskem. V bojih za celjsko dediščino je bila stavba oplenjena (Jan Vitovec), kasneje pa je v njej bil sedež celjskega vicedomskega urada. Grad je bil dobro utrjen in obdan z obzidjem, vendar je kasneje doživel podobno usodo kot njegov predhodnik stari grad; postal je zanemarjen. Sredi 16.

stoletja so ga delno prenovili, v letih 1748-1750 pa so po nalogu Marije Terezije grad prezidali v vojašnico. Sprva so v njej nastanili vojne ujetnike iz avstrijsko-pruske vojne (1757), kasneje pa je stavba vse do začetkov osemdesetih let tega stoletja služila kot vojašnica.

Preberi besedilo zgoraj in v prilogi ter z njegovo pomočjo reši križanko. V rešitvi dobiš ime zadnjega celjskega kneza, s katerim je propadel rod ene najpomembnejših fevdalnih rodbin na Slovenskem, ko ga je v Beogradu ubil madžarski tekmec Hunyadi.

1 2 3 4 5

1. Madžarska rodbina, ki je tekmovala s celjskimi knezi 2. Nekdanji lastnik stare grofije na Muzejskem trgu Josef Thurn... 3. Knežji dvor je bil v času cesarice Marije ..... vojašnica 4. Vazal Celjskih, ki je v boju za njihovo dediščino kasneje oplenil knežji dvor 5. Prvotni grad vitezov Žovneških, preden pridejo v Celje

4

KIP SPLAVARJA OB SAVINJI

Znamenitosti: kip splavarja, Knjižnica Celje, Savinjsko nabrežje - protipoplavna zaščita mesta, lapidarij na prostem, Pokrajinski muzej Celje, Heraklejev tempelj nad mestnim parkom, Stari grad

KELTSKA KELEIA Ugodne naravne razmere so že v predrimski, posebej pa v rimski dobi nudile prebivalcem dobre možnosti za življenje. Zato ne čudi, da se je na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline, ob njeni najnižji točki, že v halštatski (starejši železni) in kasneje v keltski latenski (mlajši železni) dobi razvila prva mestna naselbina, imenovana Keleia. Naselbina je ob znameniti Jantarjevi poti (Baltik-Mediteran) in plovni Savinji postala ena najpomembnejših obrtnih in trgovskih središč v keltskem kraljestvu Noriku z lastno kovnico denarja. Poleg ohranjenih ostankov latenske (mlajša železna doba) kulture so Kelti zapustili tudi številna geografska poimenovanja (Savinja, Sava, Breg, Bogatin, Komna, Bohinj, Kras, Tuhinj, Drava). RIMSKA CELEIA Rimljani so leta 15 pr.n.št. brez bojev priključili keltsko Noriško kraljestvo (Regnum Noricum). V času vladanja cesarja Klavdija (41–45) je naselbina Municipium Claudia Celeia dobila mestne pravice in doživela svoj drugi vrhunec. Lega na križišču cest (o čemer danes pričajo miljniki za stavbo Pokrajinskega muzeja) in bogata kovaška, klesarska, zidarska in lončarska obrt na Bregu ter trgovina so bogato mesto poimenovali v "Drugo Trojo" - Troia Seconda. Na pobočju Miklavževega hriba nad Savinjo so ostanki Heraklejevega templja - Herkulovega svetišča, posvečenega velikemu mitološkemu junaku in polbogu Herkulu. Bogata rimska dediščina je razstavljena v stalni zbirki Mesto pod mestom. V obdobju preseljevanja ljudstev (5. in 6. stol.) je bilo mesto porušeno, vendar so ga že v zgodnjem srednjem veku obnovili. Prvo omembo srednjeveškega Celja (Cylie) najdemo v Admontski kroniki, ki je nastala med leti 1122 in 1137.

razstava v Pokrajinskem muzeju Celje - Celeia, Mesto pod mestom

5

STARI GRAD Prvotno poslopje so v 13. st. postavili Vovbržani. Kasneje so grad dozidavali drugi lastniki, predvsem gospodje Žovneški (od 1341 Celjski grofje in kasnejši Knezi Celjski). Stari grad je bil največja utrdba na Slovenskem. Stalni prebivalci so ga zapustili leta 1400, ko so se preselili v Knežji dvorec v mestu. Dokončno je bil grad zapuščen v 18. stoletju. Po burni menjavi številnih lastnikov, se je leta 1882, ko je prešel v deželno last, začela njegova obnova, ki traja še danes.

G. M. Vischer, 1681: Celjski grad (bakrorez)

KNEZI CELJSKI Gospodje Žovneški iz Savinjske doline so leta 1322 nasledili posesti izumrlih vovbrških grofov. Leta 1341 je nemški cesar Ludvik Bavarski Žovneške povzdignil v grofovski stan. Ambiciozna in uspešna rodbina si je s spretno politiko in preračunljivimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast. Pridobili so si naslov zagorskih knezov, hrvaških, slavonskih in dalmatinskih banov, ogrskih baronov in leta 1437 še državnih knezov. Knez Friderika II. je mestu 11. aprila 1451 podelil mestne pravice. Zadnjega celjskega kneza Ulrika II. so ubili ogrski zarotniki leta 1456 v Beogradu. Brez zakonitih naslednikov in potomcev Celjskih se je končal njihov vzpon. Celje ni bilo samo sestavni del Srednje Evrope, temveč je srednjeveško Srednjo Evropo tudi sooblikovalo.

Cesarica Barbara Celjska (poslikava reklamnih plakatov, IV. OŠ Celje, 2014, mentor: Vinko Zajc)

6

V literaturi ali na svetovnem spletu poišči odgovore na naslednja vprašanja.

1. Kako se je mesto Celje imenovalo v antičnem času?

2. Kdaj so celjski grofi postali knezi?

3. Kdo in kdaj je Celju podelil status mesta?

4. Kdaj je umrl zadnji celjski grof in kako se je imenoval?

5. Z rimskimi številkami zapiši letnico, ko je srednjeveško Celje dobilo mestne pravice.

Posebnost razstave o celjskih grofih so

njihove razstavljene lobanje. Na Ulrikovi so še vedno vidne smrtne poškodbe, ki

jih je dobil v atentatu Hunjadijev. Več si lahko prebereš na portalu Pokrajinskega muzeja Celje http://www.pokmuz-ce.si/ ali podatke poiščeš v strokvni literaturi.

7

SPLAVARJI ali FLOSARJI Kip splavarja (flosarja), delo akademskega kiparja Borisa Kalina, so postavili leta 1961. Simbolizira bogato zgodovinsko tradicijo splavarjenja po reki Savinji. Viri navajajo, da se je dejavnost razvila v Savinjski

dolini že v 15. stoletju. Splavi so lesena plovila, sestavljena iz plohov in desk. Splavar je splav naredil v enem dnevu. Ob primernem vodostaju so splave splavili, otovorili in pripravili za pot. Prevažali so v glavnem hlodovino, les in lesne polizdelke ter žgano apno (za gradnjo). Celje je bilo za flosarje prvo postajališče. Skupine flosarjev ali "rajže" so se povezale in pot nadaljevali mimo Zidanega Mosta, Brežic ter Zagreba proti Beogradu. Tam so tovor in razstavljen splav prodali, orodje vzeli s seboj ter se peš odpravili proti domu. Splavarjenje je bilo dobro plačano in težaško delo. Z zaslužkom trikratnega potovanja se je lahko leto dni preživela cela družina. Do II. svetovne vojne je bila ena najdonosnejših gospodarskih dejavnosti.

OBZIDJE Razpoznavni znak naših starih mest so ostanki mestnih obzidij, ki so imela obrambno nalogo. Trg Celje je sprva imel okoli hiš le okop z obrambnim lesenim plotom. Leta 1450 so meščani začeli graditi obzidje, ki so ga končali v dveh letih. Obzidje je imelo obliko zapotegnjenega kvadrata; stranice, dolge okoli 500 m, niso bile pravokotne. Prvotno obzidje je imelo štiri mogočne vogalne stolpe in vmesne 4 manjše. Knežji dvorec - spodnji grad je imel lastno obzidje tudi na notranji – mestni strani. Konec 15. stoletja so v naše kraje začeli vdirati Turki, mestu pa so bili občasno nevarni tudi uporni kmetje. V mesto so nekoč vstopali skozi mestna vrata - Graška ob severnem (pri današnjem kinu Metropol), Ljubljanska ob zahodnem izhodu iz mesta (kebab pri Občini) in Vodna vrata ob južnem izhodu iz mesta (južno od cerkve sv. Danijela). Ob vseh naštetih večjih vratih so se nahajale hišice - mitnice za vratarje, mitničarje in stražarje. Tako so nadzorovali vstop v mesto in pobirali davek - mitnino. Z razvojem strelnega orožja in topov je obzidje izgubilo svojo funkcijo. Obzidje je utesnjevalo širjenje mesta. Leta 1785, ko je bilo mesto v finančni stiski, je mestni svet s cesarskim dovoljenjem obzidje in jarke ter mestna vrata prodal na dražbi.

Sedaj pa pot pod noge! Pot ob nekdanjem srednjeveškem mestnem obzidju si začel pri kipu splavarja ob Savinji pri študijski knjižnici. Naslednja postaja je Vodni stolp v Razlagovi ulici. Pozorno beri navodila in sproti rešuj naloge.

8

VODNI STOLP V RAZLAGOVI ULICI Znamenitosti: jugovzhodni mestni obrambni stolp, mestni špital s kapelo

Tukaj obrambni hodnik z nadstrešjem nista obnovljena. Prizorišče služi letnim prireditvam. Leta 1785 je stolp prišel iz rok mestne hiše v zasebno last. Obokana vrata so bila pozidana kasneje in ne sodijo v sklop srednjeveškega obzidja. Vodna vrata so se nahajala v Savinjski ulici, 100m zahodno. Če upoštevamo, da je bilo obzidje zavarovano z obrambnim jarkom, ocenimo, da so bili obrambni stolpi mogočni, visoki skoraj 10 m. Na trgu je gostinski obrat, v katerem je bil v 16. st. stari špital (bolnišnica in ubožnica) s kapelo na zahodni strani objekta. Prvi špital so ustanovili že celjski grofje izven mestnega obzidja.

Oglej si plošče, vgrajene v stolp! Najnižja med ploščami opozarja na naravno katastrofo, ki je leta 1672 prizadela Celje. Katera naravna ujma je to bila? ______________________ Kaj kaže roka, ki je prikazana na tej plošči? ____________________________ _______________________________________________________________ Ostale nesreče, ki so ogrožale srednjeveška mesta so bile številne. Najpogosteje so zaradi načina gradnje hiš, slabih kurišč, dimnikov in kurjenja izbruhnili ___________________. Zaradi slabih higienskih razmer so bile pogoste tudi epidemije nalezljivih bolezni. Najbolj uničujoča bolezen je bila ____________, ki so jo prenašali glodalci in bolhe. Razmisli, zakaj se ta stolp imenuje "Vodni" in zakaj mu pravijo tudi "špitalski"? ______________________________________________________________

Pot nadaljuješ proti severu po Razlagovi ulici do Krekovega trga.

9

KREKOV TRG

Znamenitosti: hotel Evropa Celje - celjska kavarna, spomenik svetovni popotnici Almi Karlin, Celjski dom - Nemška hiša, Celjska mestna hranilnica - prva celjska banka iz leta 1887, železniška postaja

PRVI VLAK V CELJU - "Opoldne sta z banderami ino s vencami okinčana hlapona... pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta "Piret", ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora..." Tako je dogodek, ko je v Celje 2. junija 1846, uradno pripeljal prvi vlak (imenovan lukamatija), zapisal kronist. Gradnja železnice se je v Celju pričela že leto poprej, ko so se v Savinjsko dolino zgrinjali Furlani, Primorci in Čehi. Ti so sodelovali pri gradnji južne železnice, ki je cesarski Dunaj povezala s tržaško luko in mu tako preko Jadrana odprla okno v

svet. Gradnja, ki je terjala trdne mostove, predore, useke, nasipe in podporne zidove, ki še danes vzbujajo naše občudovanje, je prinesla Celju nove možnosti za gospodarski razcvet, saj je v mesto prihajal svež kapital. Celje je bilo z morjem povezano leta 1857, ko so dogradili kompletno progo od Dunaja do Trsta, dolgo 577 km.

ALMA MAKSIMILJANA KARLIN (1889-1950) - Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku. Srednjo šolo je končala v Gradcu, od tam pa je odšla v London študirat jezike. Bila je vrhunska poliglotka. Obvladala je angleški, francoski, španski, latinski, italijanski, norveški, danski, finski, ruski, perzijski, kitajskiin japonski jezik. Leta 1914 se je umaknila na Švedsko in Norveško, ker je bila med vojno vihro kot državljanka Avstro-Ogrske v Londonu nezaželjena. Leta 1918 se je vrnila v Celje, kjer je ustanovila šolo za tuje jezike in se odločila za potovanje okoli sveta. Iz prihrankov si je kupila svoj prvi pisalni stroj, slovito Eriko, in odšla na

desetletno potovanje po svetu. Obiskala je Južno in Severno Ameriko, Daljni Vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. O svojem potovanju in doživetjih je pisala v različnih časopisih in revijah. Bila je etnografinja in zbirateljica. Večino predmetov, ki jih je nabrala na svojih potovanjih, je pošiljala domov. Leta 1928 se je vrnila v Celje. Do svoje smrti je živela in delala v Celju v Pečovniku. Pokopana je na Svetini nad Štorami.

CELJSKI DOM - nekdanja Nemška hiša je najimpozantnejša stavba na Krekovem trgu, zgrajena v neogotskem slogu v letih 1905-1906, po načrtu dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. Postavili so jo celjski Nemci, kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu. Vse do razpada Avstro-Ogrske je veljala za družabno središče celjskega nemškega meščanstva. Po koncu prve svetovne vojne so Nemško hišo preimenovali v Celjski dom.

Pot nadaljuješ mimo McDonald'sa po Gubčevi ulici proti Cankarjevi ulici.

10

OB SEVERNEM OBZIDJU PO CANKARJEVI IN VODNIKOVI ULICI

REKONSTRUIRAN DEL OBZIDJA IN KRŠČANSKA KRSTILNICA Ob Gubčevi ulici se nahaja rekonstruiran del obzidja. Lepo je vidna debelina, višina, strelne line, lesena konstrukcija obrambnega hodnika in streha nad obzidjem. Lep ambient so izkoristili za bife. Pod stekleno streho je pred obzidjem v kleti postavljena antična zgodnjekrščanska krstilnica v mestu. Celeia je bila narodnostno pestro in svetovljansko mesto, v katerem so že zelo zgodaj živeli tudi kristjani.

MITNICA PRI GRAŠKIH VRATIH IN PLEČNIKOVA MOJSTROVINA Na križišču današnje Vodnikove. Stanetove in Cankarjeve ulice so bila znamenita spodnja ali Graška (Grajska) vrata. Pred Graškimi vrati je bil na drugi strani jarka okop, na katerega je bila naslonjena prvotna stražna hiša, ki je ovirala promet. Ko je arhitekt Jože Plečnik s sodelavci leta 1929 gradil Ljudsko posojilnico, so hišico podrli.

SPOMENIK ANTONU AŠKERCU OB MESTNEM OBZIDJU Dopasni kip epskega pesnika Antona Aškerca je leta 1956 po naročilu Občine Celje ob 100. obletnici Aškerčevega rojstva izdelal kipar Ciril Cesar. Za kipom na manjši zelenici se nahaja najlepši ostanek srednjeveškega mestnega obzidja. V obzidje so naknadno vgradili okna, strelne line pa so izvirne.

Kaj je bila mitnina? __________________________________________ Kje (v današnjem mestu) so se nekoč nahajali večji vhodi v mesto? __________________________________________________________

Pot nadaljuješ do Slovenskega ljudskega gledališča na Gledališkem trgu.

11

GLEDALIŠKI TRG

Znamenitosti: Slovensko ljudsko gledališče Celje, spomenik Vojna in mir - delo kiparja Jakoba Savinška, spomenik osamosvojitvi Slovenije - delo kiparja Franca Purga

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Severozahodni obrambni stolp je danes sestavni del Slovenskega ljudskega gledališča, ki je bilo zgrajeno leta 1885. Že od leta 1825 je stolp, v katerem je bila nekoč mučilnica, služil potujočim igralskim skupinam. Leta 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku.

Na severnem delu gledališča je obrambni stolp, ki je bil nekoč zapor in mučilnica. Na njem se nahaja spominska plošča. Prepiši besedilo s te plošče na zadnjo stran lista ter reši nalogo! OKROGLI STOLP JE BIL NEKOČ SEVEROZAHODNI VOGAL MESTNEGA ARHITEKTURNEGA OBRAMBNEGA SISTEMA, KI MU REČEMO (iz besedila izpiši spodaj navedene črke, da dobiš rešitev!)...

1

2 3 4 5 6 7

1. črka - 10. črka v 1. besedi v 4. vrstici 2. črka - 6. črka v 1. besedi v 3. vrstici 3. črka - 1. črka v 1. besedi v 3. vrstici 4. črka - 7. črka v 3. besedi v 2. vrstici 5. črka - 4. črka v 2. besedi v 2. vrstici 6. črka - 4. črka v 2. besedi v 7. vrstici 7. črka - 2. črka v 1. besedi v 8. vrstici

Pot nadaljuj proti jugu in na Ljubljanski ulici zavij levo proti Narodnemu domu. Bodi pozoren na talne označbe, ki označujejo nekdanje zahodno obzidje pri Ljubljanskih mestnih vratih!

12

NARODNI DOM

Znamenitosti: Narodni dom, Prothasijev dvorec s poročno dvorano, spomenik znanega celjskega fotografa na kolesu

Na Trgu Celjskih knezov si nujno oglej še Narodni dom in spomenik znanemu celjskemu fotografu na kolesu. Ime in priimek fotografa: ______________________________________ Letnica rojstva in smrti: _______________________________________

NARODNI DOM je bil zgrajen po načrtih ljubljanskega arhitekta Vladimirja Hraskyja leta 1896. Bil je kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva. Danes so v njem prostori Mestne občine Celje, Upravne enote Celje ter dvorana za različne kulturne prireditve. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon.

Sedaj pa pojdi mimo Muzeja novejše zgodovine proti Glavnemu trgu. Pozorno preberi navodila in reši naloge.

13

PREŠERNOVA ULICA

Znameitosti: poimenovana po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800-1849), Marijina cerkev s kripto celjskih grofov, zgradba magistrata - MNZC s Hermanovim brlogom, talne označbe rimske ceste Cardo Maximus, prva celjska veleblagovnica Stermecki, mestni vodnjak (1781), prva celjska lekarna Pri orlu na vogalu Prešernove in Glavnega trga

MARIJINA CERKEV - cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena v 13. st. kot del minoritskega samostana. Po požaru 1687 so cerkev obnovili. Po razpustitvi samostana (1808) so jo izročili mestu za bogoslužje v nemškem jeziku. V prezbiteriju (del cerkve namenjen za glavni oltar in duhovščino) je grobnica celjskih grofov, v kateri so našli njihove lobanje. Nad zakristijskimi vrati sta upodobljena celjska grofa, ki klečita pred Marijo. Z rezbarijami (1695) so bogato okrašene cerkvene klopi. Od leta 1747 naprej so romarji prihajali v cerkev k Marijinem kipu.

MAGISTRAT - V 19. st. se je v 200 leta staro zgradbo naselil mestni magistrat (rotovž, magistrat ali "mestna" hiša - upravni organ mestne samouprave). Danes se v njej nahaja Muzej novejše zgodovine Celje in edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog (1990).

"STERMECKI" - PRVA VELEBLAGOVNICA V CELJU (1939) je Rudolf Stermecki zgradil najsodobnejšo veleblagovnico, ki je razpošiljala blago po celi Jugoslaviji. V štirinadstropni zgradbi je tla povsod prekrival parket, kupcem je pristop olajšalo električno dvigalo, imeli so centralno kurjavo in lastno telefonsko centralo. V podjetju je bilo 130 stalno zaposlenih delavcev in več deset sodelavcev. Stermecki je bil začetnik kataloške prodaje izdelkov.

KAMNITI VODNJAK v Prešernovi ulici s premerom približno 1,40 m so odkrili leta 2013 med obnovo mestnega jedra. Izhajal naj bi iz poznorimskega obdobja in so ga uporabljali še v 18. stoletju. Na zgornjem obodu vodnjaka je viden grb s tremi zvezdami in letnico 1781.

14

GLAVNI TRG

Znamenitosti: Marijino znamenje na Glavnem trgu, osrednji razširjeni tržni prostor, osrednja prometna os proti severu (Graškim vratom), bogate meščanske stavbe na trgu, stari rotovž, Hohenwartova hiša, ostanki antične rimske vile, rimski mozaik

Glavni trg je bil nekoč središče celjske trgovine. Na njem se je odvijalo pestro javno življenje. Obdajajo ga zgradbe bogatih meščanov. Pročelja hiš so bogato in umetniško oblikovana. Za zgradbami se nahajajo udobna osrednja dvorišča.

Na Glavnem trgu pojdi do najstarejših stanovanjskih hiš v mestu s številkama Glavni trg 17 in Glavni trg 18. Na fasadah poišči modro obeležje za kulturni spomenik in odgovori na vprašanja! Zgradba s hišno št. 18 je bila od 15. st. _______________________________, prej pa so v njej imeli grofje svojo orožarno. Zgradba s hišno št. 17 - Hohenwartova hiša - je bila sprva domovanje ______ ______________________________________________________________, v 16. stoletju je bila sedež celjskih protestantov. A poznaš razliko med protestantom, reformatorjem in protireformatorjem?

Nahajaš se ob kužnem znamenju, ki so ga zgradili meščani Celja v priprošnji Bogu proti naravnim in ostalim nesrečam. Marijino znamenje stoji na mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili pranger - sramotilni steber, namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov. Ob osrednjem stebru stojita baročna kipa sv. Roka (zaščitnik pred kužnimi boleznimi) in sv. Florjana (zaščitnik pred požari) ter kip sv. Jožefa (zavetnik obrtnikov) iz 19. stoletja. Kdo je biblijska oseba, ki stoji na vrhu znamenja in po kateri se znamenje tudi imenuje? ____________________________________

Pot nadaljuješ proti jugu, proti stolni cerkvi in glasbeni šoli na Slomškovem trgu.

15

STOLNA CERKEV SV. DANIJELA NA SLOMŠKOVEM TRGU

Znameitosti: glasbena šola, spomenik znamenitemu slovenskemu škofu, cerkev sv. Danijela, zgradbo na južnem robu trga zraven cerkve s spominsko ploščo, kjer se je nahajala prva gimnazija v Celju

Pred uveljavitvijo prvega osnovnošolskega zakona je v Celju obstajala javna učna ustanova, ki ie imela svoje prostore v hiši poleg farne cerkve, kjer se danes nahaja glasbena šola. Obiskovalo jo je okoli 50 učencev. Trirazredno glavno deško šolo so s terezijanskimi reformami (Marija Terezija) v mestu svečano odprli 9. junija 1777. V šoli je 6 let deloval preroditelj Blaž Kumerdej, šolo pa je obiskoval tudi Anton Aškerc. Leta 1888 je cesarsko namestništvo na Dunaju ustanovilo glasbeno šolo v Celju. Večinoma je delovala v prostorih Narodnega doma, leta 1919 pa se je preselila v sedanje prostore na Slomškovem trgu. Ob Slomškovem trgu in Savinovi ulici pa je nekdanje gimnazijsko poslopje. Nemška gimnazija je bila ustanovljena leta 1808. Med pomembnimi dijaki je bil tudi Anton Martin Slomšek. Leta 1885 je dijak Vatroslav Oblak (kasnejši jezikoslovec) nagovoril dijake, da so cesarsko himno zapeli v slovenskem jeziku. Zato je bil izključen iz vseh avstrijskih gimnazij. Leta 1895 so Slovenci, kljub močnemu nemškemu nasprotovanju, dobili slovensko gimnazijo, ki je imela sedež na Muzejskem trgu (št. 2)

Na ________________________________ trgu se nahaja cerkev sv. Danijela in spomenik škofu __________________________________, ki so ga izdelali po načrtih ___________________________ (ime kiparke najdeš nekje na spomeniku). Ta škof je bil pomemben, ker je prenesel škofijo iz Sv. Andraža v Maribor, s čimer smo Slovenci dobili tudi pomembno “neodvisnost” na cerkvenem področju. Veliko je pripomogel tudi k izobraževanju preprostega slovenskega človeka z ustanovitvijo Mohorjeve družbe. Njegova je tudi ponarodela pesem "En hribček bom kupil, bom trsek sadil, prijatl'e bom vabil..."

STOLNA CERKEV SVETEGA DANIELA Cerkev sv. Danijela so postavili okrog leta 1306 na mestu romanske cerkve iz 12. stoletja. Kasneje je bila večkrat prezidana. Največja znamenitost v cerkvi je kapela Žalostne matere božje, ki so jo dali v gotskem umetniškem slogu postaviti celjski grofje. V kapeli je tudi pieta (kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju), ki je med najpomembnejšimi primeri gotskega kiparstva pri nas.

Pot nadaljuješ proti zahodu po Gosposki ulici na Muzejski trg, do Stare grofije.

16

PO NAJSTAREJŠI SREDNJEVEŠKI CELJSKI ULICI NA MUZEJSKI TRG

GOSPOSKA ULICA (Dolga ulica, Grajska ulica, Zidanškova ulica) je najstarejša ulica v mestu, ki povezuje Glavni trg in Trg celjskih knezov. Je stara celjska ulica obrtnikov. Viri navajajo sodarje, mesarje, klobučarje, jermenarje, tiskarje, peke, zvonarje, krojače, vrvičarje, pivovarje, tesarje, kovače, čevljarje, ključavničarje, steklarje, rokavičarje, kotlarje, mizarje, slaščičarje, dimnikarje, zidarje, mlinarje in frizerje.

KVARTIRNA HIŠA v Gosposki ulici je ena najstarejših zgradb v mestu. Namenjena je bila za nastanitev vojakov, ki so občasno prihajali v mesto. Je primer celovito ohranjenega zgodnjega renesančnega gradbeništva. Posebnosti so rustikalni portal, renesančni kip Madone v fasadi, arkadni hodnik na dvorišču, leseni profiliran strop iz 1571. Na desni strani portala se nahaja doprsni kip _______________ ____________________, ki je v tej zgradbi obiskoval prijatejico Sofijo Hess. Njuno 20-letno razmerje je bilo polno naklonjenosti, zavračanja, ljubezni, oproščanja in izčrpavanja, o čemer si lahko preberemo v 218 pismih, ki jih je Alfred pošiljal v Celje s potovanj.

STARA GROFIJA na Muzejskem trgu V začetku 20. st. so med obnovitvenimi deli odkrili znameniti Celjski strop. Je najlepši primer renesančnega slikarstva na Slovenskem. Je primer iluzionističnega (3D) slikarstva. Renesančna umetnina na obodu predstavlja 4 letne čase in antične boje. V perspektivi nas slika v sredini "popelje" v nebo.

Poišči znak "kulturne dediščine" in si izpiši nekaj zanimivosti o znamniti zgradbi! ______________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________

17

Za konec pa se poigraj še s starim zemljevidom mesta. Na zemljevidu srednjeveškega Celja označi današnje lokacije naslednjim ustanovam: GLEDALIŠČE, KNEŽJI DVOR, FARNA CERKEV SVETEGA DANIJELA, MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE - HERMANOV BRLOG in KINO METROPOL.

Zapiši pomembnejše celjske letnice z rimskimi številkami!

1451 - Celje dobi mestne pravice _____________ 1777 - delovati začne prva šola v Celju _____________ 1846 - iz Gradca v mesto pripelje prvi vlak _____________ 1896 - prva filmska predstava v mestu (v hotelu Beli vol) _____________ 1913 - Celje dobi elektriko _____________ 1991 - osamosvojitev Slovenije _____________ 2005 - Celje dobi fakulteto _____________

18

Priloga arabske in rimske številke 1 - I 9 - IX 90 - XC 2 - II 10 - X 100 - C 3 - III 40 - XL 400 - CD 4 - IV 50 - L 500 - D 5 - V 60 - LX 1000 - M GROFJE CELJSKI Gospodje Žovneški iz Savinjske doline so leta 1322 nasledili posesti izumrlih vovbrških grofov. Leta 1341 je nemški cesar Ludvik Bavarski Žovneške povzdignil v grofovski stan. Ambiciozna in uspešna rodbina si je s spretno politiko in preračunljivimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast. Svoje hčere so poročali s potomci pomembnih vladarskih rodbin v Srednji Evropi in na Balkanu - bosanskimi Kotromanići, poljskimi Piasti in Jageloni ter srbskimi Brankovići. Najbolj razvpita, obrekovana in istočasno občudovana plemkinja svojega časa Barbara Celjska, hči grofa Hermana II., se je omožila z nemškim cesarjem ter ogrskim in češkim kraljem Sigismundom Luksemburškim. Vzpon Celjskih je bil meteorski. Pridobili so si naslov zagorskih knezov, hrvaških, slavonskih in dalmatinskih banov, ogrskih baronov in leta 1437 še državnih knezov. V lasti so imeli okoli 200 gradov, ki so jih upravljali oskrbniki ter ogromne posesti v vsej Srednji Evropi. Ključno pa so vplivali tudi na politiko in dogodke na tem območju. V času vladanja Friderika II. (mestu je 11. aprila 1451 podelil mestne pravice) in Ulrika se je pokazala njihova moč tudi na bojnem polju, predvsem proti mogočni rodbini Habsburžanov. Čeprav so bili knezi Celjski po statusu formalno povsem izenačeni s habsburškimi tekmeci, jim ti niso želeli priznavati enakosti. Spori so po smrti cesarja Sigismunda Luksenburškega pripeljali celo do habsburško-celjskih vojn, ki so se za Habsburžane končale dokaj klavrno. Celjski so ostali državni knezi, s Habsburžani pa so sklenili dedno pogodbo, po kateri rodbina brez zakonitega naslednika izgubi oblast in ozemlja. Boj za ogrsko krono, ki so jo Celjski želeli, jim je nakopal veliko sovražnikov, posebno med ogrskimi bogataši, ki so proti Ulriku pripravili veliko zaroto. Leta 1456, ko so križarske vojske branile Beograd pred turškim obleganjem, so glavni nasprotniki Celjskih, ogrski Hunjadiji, v Beogradu zahrbtno umorili Ulrika Celjskega. Brez zakonitih naslednikov in potomcev Celjskih se je končal njihov vzpon. Celje ni bilo samo sestavni del Srednje Evrope, Celje je srednjeveško Srednjo Evropo tudi sooblikovalo. GOTIKA se začne v polovici 12. stoletja v Franciji, razširi se po celi zahodni Evropi in se konča po 16. stoletju. Sledi ji renesansa, pred njo pa je uveljavljen umetniški slog romanika. V gotiki se močno razvijejo vse umetnosti, poleg večjih, kot so kiparstvo, slikarstvo in steklarstvo, še manjše in manj poznane umetnosti, kot so zlatarstvo, miniature, rezanje slonovine, tkanina itd. Gotika izhaja iz italijanske besede 'gotico', ki je bila slabšalen izraz za opis grobe in barbarske kulture, ki je bila v nasprotju s kasnejšo klasično. V tem času umetnost se veže z vero, je pa tudi prenova posvetne umetnosti.Osrednje gradbeništvo predstavljajo ogromne katedrale za katere je značilno zagon kvišku - šiljasti loki na oknih, vitraži, ozki in visoki zvoniki, križni hodniki. STARA GROFIJA na Muzejskem trgu - Plemenito renesančno stavbo v Celju so pozidali med leti 1580 in 1603 ob jugovzhodnem delu mestnega obzidja. Grof Jobst Josef Thurn Valsassina je zemljišče odkupil od nadvojvode Karla II, podrl nekatera gospodarska poslopja Knežjega dvora ter ga dal obnoviti renesančnim italijanskim umetnikom. V njenem pritličnem delu so ohranjene strelne line, kar dokazuje, da je bila stavba sprva utrjena. Danes so v stavbi zbirke Pokrajinskega muzeja Celje.