Naslednja številka Bukle izide 5. septembra 2012.

Boštjan Gorenc o knjigah v svojem življenju; Knjiga meseca dr. Mance Košir; Pogled od znotraj Mitje Rotovnika in poletna priporočila

Brezplačna revijao dobrih knjigah.leto 8/št. 79-80julij–avgust 2012www.bukla.siKer zgodbe navdihujejo ...

Intervjuja: (str. 20-22)

Andrej IlcNaj založnik za leto 2012

Saša VodovnikNaj knjigotržec za leto 2012

Preberite tudi: Pogovor z britansko literarno agentko Carole Blake

79-80 | julij–avgust 20123

Za nami je prva polovica leta, ki se je za vse, ki se s knjigami ukvarjamo poklicno, zaokrožila v Portorožu z založniškim kongresom in knjigotrško akademijo, in pred nami so (vsaj za nekatere) poletne počitnice. Na tokratnih straneh BuklePlus nam letošnja nagrajenca, Naj knjigotrška Saša Vodovnik in Naj založnik Andrej Ilc, razkrijeta skrivnosti svojega dela in med drugim ponudita tudi nekaj izvrstnih nasvetov za letošnje po-letno branje, zato se zdi prav, da fenomen poletnega branja obdelamo tudi v tokratnem uvodniku.

Poletno branje je po navadi pojmovano v nasle-dnjem kontekstu: poletje-veliko časa-branje. Zato se v tem času marsikdo napoti v knjigarno po knjigo ali dve, da bi mu ti skrajšali, popestrili ali razjasnili poči-tnice. Če tega ne počne prav pogosto, ga lahko hitro zajame nelagodje zaradi široke izbire, ki jo nudi najno-vejša slovenska založniška produkcija, zato mu je tudi Bukla lahko v prijetno pomoč. Na poletno branje pa se s svojimi akcijami odzovejo tudi založniki in knjigo-tržci in prav zanimivo je pogledati, kako koncepti teh akcij odsevajo splošne založniške ali prodajne strategi-je vsakega od ponudnikov. V abecednem vrstnem re-du se bomo dotaknili štirih »poletnih« strategij.

1) Knjigarne Mladinske knjige Ponudba poletnega branja je povsem v skladu s splo-šno strategijo našega največjega in hkrati tudi splo-šnega založnika. To je logično, saj gre za (poleg DZS) našo največjo knjigarniško verigo, ki mora s svojo po-nudbo streči širokemu krogu splošnih knjižnih kup-cev. Program knjig, ki jih najdete na njihovih najbolj izpostavljenih knjižnih policah, se tako razteza od le-tošnjih romanov (novi Barnes, Paasalinna, Allende) in lanskih naslovov iz zbirke Roman (v mehki razli-čici so, denimo, na voljo Druga roka, Soba, Sibirska vzgoja in Služkinje) prek leposlovja izpred nekaj let, kjer čakamo na nov prevod njihovega avtorja (denimo Murakamijev Kafka na obali), žanrskih uspešnic av-torjev, ki imajo prevedenih že več knjig in zato že pre-poznavno ime (recimo Harlan Coben in Jo Nesbø), do nekaj najbolj vročih novitet v angleškem jeziku. Tej poletni ponudbi knjig lahko zato rečemo splošna – primerna je tako za kupca, ki si želi brati nekaj zah-tevnejše sveže leposlovje, ali pa tistega, ki se raje odlo-či za preverjene leposlovne uspešnice in žanrski izbor.

2) Knjigarna Modrijan Pri založbi so se letos odločili postreči z malce dru-gačnim konceptom poletnega branja, s katerim cilja-jo predvsem na tiste, ki so jim pri srcu ženske avto-rice. Če ob najbolj izposojenih knjigah v slovenskih splošnih knjižicah ob ženskih avtoricah najpogosteje pomislimo na pisateljice ljubezenskih (zgodovinskih) romanov, potem so pri Modrijanu ciljali više in k iz-boru povabili šopek domačih literarnih kritikov, pisa-teljev, knjigarjev, prevajalcev in drugih (denimo tudi našo kreativno urednico), ki so tesno povezani s knji-gami, in jih poprosili, da jim zaupajo svoj paket naj-ljubših knjig ženskih avtoric. Iz vsega skupaj se je iz-cimilo kakih petdeset knjižnih naslovov, ki segajo od mednarodnih literarnih nagrajenk, kot sta, denimo, pulitzerjevka Jennifer Egan (Tatovi na obisku) in dva-kratna goncourtova nagrajenka Marie NDaye (Rosie Carpe in Tri močne ženske), prek domačih veleuspe-šnic, kot je, recimo, Cavazza Vesne Milek, blestečih

pisateljic, kot sta Ayn Rand (Mi, živi) in Mar-guerite Yourcenar (Se-verni arhivi) itn. Tej poletni ponudbi knjig lahko zato rečemo, da je narejena s konceptom, primerna pa je za tiste kup-ce, ki bi čez poletje radi brali nekaj neobičajnega ali spregledanega.

3) Študentska založba Za razliko od prejšnjih dveh ta založba kot poletno branje nudi predvsem svoje knjižne izdaje, pri katerih je pohvalno, da gre v glavnem za domače avtorje iz le-tošnje produkcije (denimo Virkov zadnji roman Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim, pa Filipčičeva Moj-strovka, zbirka kratkih zgodb Tomaža Kosmača Var-nost ali pa knjige domačih avtorjev, ki so zdaj na voljo v broširani izdaji (denimo Nemška loterija Mihe Maz-zinija). No, nekaj je tudi tujega leposlovja, denimo ro-munska uspešnica Zakaj ljubimo ženske ali pa grški roman Mala Anglija. Tej poletni ponudbi knjig bi lah-ko rekli inovatorska, primerna pa je za tiste kupce, ki radi posežejo po domačih avtorjih ali pa zaupajo Be-letrininemu izboru.

4) Učila in Knjigarne Felix Ponudbo teh knjig bi najbrž najlaže označili s pojmom komercialna. Gre za nabor pretežno žepnih knjig od najnovejših ljubezenskih romanov Nicholasa Sparksa in Sophie Kinselle prek njihove uspešne avtorice kri-minalk Camille Läckberg do priročnikov za samopo-moč, reševanje partnerskih težav, biografij nogometa-šev (in poslovnih uspešnežev – Steve Jobs), akcij 3 za 2 itn. Za ponudbo knjigarn Felix je značilna tudi pose-bej izpostavljena ponudba knjig za otroke in mladino, pri čemer se da s temi knjigami početi še marsikaj dru-gega, kot jih le brati. Ta ponudba knjig je najbolj pri-merna za tiste, ki začenjajo o svojem poletnem branju razmišljati zadnji večer pred odhodom, potem pa si v bližnji knjigarni kupijo tri knjige (ali pa šest), o samem branju pa se odločijo šele na počitniški lokaciji.

Kaj lahko za poletno slovo rečemo iz našega ure-dništva? Za nami je še eno divje polletje, v katerem smo vas želeli informirati o čim več knjižnih novo-stih (skoraj prevečkrat – za naš proračun – smo obseg revije povečali na 40 strani, tokrat celo na 48 strani), vas obvestiti o čim večjem številu knjižnih prireditev ter vam z avtorskimi naslovnicami Boruta Krajnca in intervjuji približati nekatere domače avtorje in ljudi, povezane s knjigami. Veseli smo, da je letošnjo So-vretovo nagrado dobil Branko Gradišnik, jeseni bo-mo izdali tudi nekaj knjig v njegovem prevodu, de-nimo Umetnost psihoterapije Antonyja Storra. Veseli smo, da neugodne gospodarske razmere niso ustavi-le založnikov in da še vedno izhajajo dobre knjige, če-prav, kot kažejo zadnji rezultati projektnega razpisa JAK, javna podpora vse bolj usiha. Seveda pa nas po poletju čaka izjemno pomembna jesen, ki bo v mar-sičem zakoličila prihodnji založniški program knjig v javnem interesu in tudi prihodnost revije, ki jo bere-te. Naša počitniška prtljaga bo v glavnem sestavljena iz treh reči: knjig, knjig in še knjig, zraven pa bomo dodali še kako malenkost. Upamo, da bo tako tudi pri vas. Srečno in se vidimo v drugem polčasu!

Poletno branje ni eno, poletnih branj je več

Samo Rugelj razmišlja Leto8/številka 79-80, julij–avgust 2012 Natisnili smo: 30.000 izvodov.

IZDAJATELJUMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 39, Faks: (01) 520 18 40 bukla-urednistvo@umco.si ISSN: 1854-3359

UREDNIŠTVO in PISCIOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljPomočnik urednika: Vesna ParadižJezikovni pregled: Tine Logar

Pisci: Aleš Cimprič, Ana Geršak,Maša Ogrizek, Vesna Paradiž, Majda Peklaj, Renate Rugelj, Samo Rugelj, Kristina Sluga, Tina Škrajnar Petrovič, Tina Šebenik, Žiga Valetič

Gostujoči pisci: Sašo Dolenc, Boštjan Gorenc, Barbara Juršič, Manca Košir, Ida Mlakar

OBLIKA in PRIPRAVAOblikovanje in prelom: Vesna ParadižGrafična priprava za tisk in tisk:Schwarz Print d. o. o., LjubljanaFotografija na naslovnici: Borut Krajnc

OGLASNO TRŽENJERenate RugeljTelefon: (01) 520 18 31, GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdaja telja je vsaka javna priobči tev, predelava ali uporaba vsebi ne prepovedana. Vse pravice pridržane!Pisci in kolumnisti izražajo svoja mnenja in ne nujno mnenja uredništva.

LEGENDA KRATICm. v. – mehka vezavat. v. – trda vezavapt. v. – poltrda vezava

www.bukla.si

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

Izdajo Bukle je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

79-80 | julij–avgust 2012 4

Divji detektiviRoberto Bolañoprevod: Veronika RotŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2012, t. v., 815 str., 39 €, JAK

Poleg romana 2666 so Divji detektivi iz leta 1998 najbolj izpostavljeno, po mnenju ne-katerih kritikov najboljše, vsekakor pa eno najbolj intrigantnih del čilskega pisatelja Roberta Bolaña (1953–2003), ki ga, sploh v osrednjem delu, prvoosebno pripovedu-je veliko naratorjev. To pa ni samo haluci-nantno potovanje dveh poemskih pesni-

kov, čilskega Artura Belana (avtorjevega alterega) in mehiškega Ulisesa Lime, revolucionarjev, ustanoviteljev pesniške skupine visceralni realisti in priložnostnih preprodajalcev marihuane, ki se odpravita iskat skriv-nostno pesnico Cesáree Tinajero (ta je izginila po mehiški revoluciji ko-nec tridesetih let, njuno potovanje po raznih državah in več kontinentih pa traja dve desetletji od sredine sedemdesetih do sredine devetdesetih), temveč tudi eklektična ter svojevrstna mešanica magične literature (t. i. infrarealizma), poročilo o iskanju (izgubljenega) življenjskega smisla, de-tektivska zgodba, pri kateri poleg pesnikov sodeluje tudi bralec, izbru-šen prikaz latinskoameriških diktatur, ki so na razne načine obračunava-le s svojimi nasprotniki in pa tudi avtobiografski odsev avtorja, ki ga je osebna pot, polna tveganj, dekadentne spolnosti in neomajne vere v lite-raturo vodila od južne in srednje Amerike do Francije in Španije, kjer je ustvaril svoja najboljše romane. Poletno branje za tiste, ki si upajo v glo-bino po biser sodobne latinskoameriške proze. > Samo Rugelj

Tuje leposlovje

ReberCarl Frode Tiller prevod: Jana KocjanModrijan, zbirka Bralec, 2012, m. v., 248 str., 27,20 €

Roman norveškega avtorja (1970) iz leta 2001, večkrat nagrajenega za najboljši prvenec, je za bralca izzivalno, gosto pisano delo, v katerem spremljamo večinoma prvoosebne zapiske pripovedovalca, mladega mo-škega, hospitaliziranega v psihiatrični bolnišnici, kjer ga je zdravnik po-zval, naj kot del psihoterapije popiše svoje spomine na mladost. Pred nami se razpre patološka slika norveške družine, z očetom kot alkoholikom, in mamo, ki ji oče očita, da je predebela, zgodba pa že skozi način podajanja ponazarja shizofreno sliko pripovedovalca, ki mu je sedanje stanje rezul-tanta vseh sil genov in okolja. Intenzivno. > Samo Rugelj

Roberto Bolaño

Hiša na nabrežjuJurij Trifonov prevod: Lijana DejakLitera, zbirka Nova znamenja, 2012, m. v., 196 str., 19,90 €, JAK

Ruski pisatelj Trifonov sodi med najprepo-znavnejše predstavnike t. i. urbane proze. Mesto je v drugi polovici 20. stoletja postalo prostor križanja posameznikov različnih etičnih, ideoloških ter drugih na-zorov in kot takšno ploden teren za pronicljivo družbeno kritiko. Simbol tovrstnega križanja je mesto v malem, hiša na nabrežju reke Moskve, kjer se v pripovedovalčevem večperspektivnem in kronološko obsežnem zapi-su – besedilo se razteza od tridesetih pa vse do sedemdesetih let prejšnje-ga stoletja – odvijejo najpomembnejši dogodki pričujočega dela, ki ga je avtor skromno poimenoval »povest«. Sredi tako zasnovane prozne širine izstopa življenjska zgodba Vadima Aleksandroviča Glebova. Ta je v ime-nu udobnega življenja pripravljen izdati vse: osebne nazore, čast, prijate-lje, ljubezen. S kritičnim orisom častihlepnega junaka pa Trifonov kritizira predvsem družbeni sistem, ki mu tovrstni »glebovski« konformizem pred-stavlja najvišjo vrednoto. > Ana Geršak

Ameriška vizaJuan de Recacoecheaprevod: Ferdinand MiklavcModrijan, zbirka Bralec, 2012, m. v., 232 str., 19,90 €, JAK

Redkokdaj se zgodi, da v slovenščino do-bimo kak bolivijski roman, še večje prese-nečenje pa je, da gre za izvrstno literarno delo. Zgodba je preprosta in premočrtna: Mario Alvarez, nekdanji učitelj angleščine s preteklostjo, ki bi jo najraje pozabil, se pripelje v bolivijsko prestolnico La Paz, da bi tu dobil ameriško vizo, s katero bi odšel na obisk k sinu na Florido in potem morda tam začel novo življenje. Papirje ima urejene tako, da bi uslužbencem na konzulatu vlil zaupanje, da gre samo na obisk, kar pomeni, da naj bi imel doma dovolj premoženja, ki se mu ga ne bi splačalo zapustiti. Žal pa se tu skriva zoprna podrobnost: papirji so ponarejeni. Prošnja za vizo se tako kmalu obrne v vse bolj divje tavanje po La Pazu, razmišljanje o ilegalnih kombinacijah, ki bi ga pripeljale do želenega žiga, pred na-mi pa se v vsem svojem koloritu, polnem obstrancev, razgrne noč-ni La Paz, ki utripa v pehanju za zaslužkom. Ob tem posebno ozra-čje ustvarja slog Juana de Recacoechea (1934), saj spretno oponaša hard boiled pripovedovanje kakega Chandlerja, glavnega junaka pa postavi v podoben položaj kot Chandler svojega Marlowa, saj ta, vse bolj upehan, tone vse globlje, da bi potem na koncu izplaval na pov-sem drugem koncu. Izvirno. > Samo Rugelj

Tuje leposlovjeMračna plat ljubezniRafik Schamiprevod: Urška P. ČerneMladinska knjiga, zbirka Roman, 2012 (izide julija)

Schami (1946) je Sirijec, ki že 40 let živi v izgnanstvu v Nem-čiji, a je očitno svojevrstno poo-sebljenje reka, da lahko človeka spraviš iz države, ne pa tudi dr-žave iz človeka. Njegove knjige se vse po vrsti dotikajo bodisi ži-vljenja v Damasku ali pa v Ma'louli, njegovem rojstnem kraju, bo-disi življenja v Nemčiji z vidika tujca, Sirijca. Mračna plat ljubezni je njegov zadnji roman, ki je izšel leta 2004 in se pravzaprav začne kot eksotična kriminalka. Mrtev mož, muslimanski oficir, umor-jen visi v košari nad vhodom v Bulosovo kapelo v Damasku. Ko se komisar Barudi odpravi zaslišat mrtvečevo skrivnostno vdovo, mu skrivna služba vzame primer iz rok. Barudi na lastno pest pre-iskuje naprej in odkriva krvavo politično in versko ozadje, ki muči Sirijce že vse od začetka 20. stoletja. S tem primerom pa je pove-zana tudi nesreči zapisana ljubezenska zgodba, ki se razkriva sko-zi tri generacije, saj v svetu starih družbenih struktur ni imela niti najmanjših možnosti. To izjemno in obsežno delo je poklon Da-masku in Siriji, ki je Schamijeva največja in najtemnejša ljubezen, njegova najdlje trajajoča in globoka ljubezenska zveza – ki pa jo vzdržuje na daljavo. Mitičen, mističen in enkraten roman, ob ka-terem se boste na polovici (počasnega!) branja razveselili, da ga še ne bo hitro konec. > Vesna Paradiž

Rafik Schami

Otok pod morjemIsabel Allende prevod: Veronika RotMladinska knjiga, zbirka Roman, 2012, t. v., 548 str., 32,95 €

Na Karibskem otoku Saint Dominge (Haiti) spremljamo življenje dveh pogu-mnih žensk, plašne sužnje Tete in pre-krasne mulatke Violette ob koncu osem-

anjstega in na začetku devetnajstega stoletja. Prva živi na plantaži sladkornega trsa, kjer jo francoski lastnik Valmorian izkorišča za spolne in druge usluge, medtem ko mora skrbeti za njegovo boleh-no ženo in sina, druga pa je živahna kurtizana, ki bogatim strankam svoje usluge drago zaračunava. Obe obdaja pisana paleta moških ju-nakov, od strogega vojaškega stotnika Relaisa, mladega junaškega sužnja Gamba, plašnega doktorja Parmentierja prek španskega pri-daniča Sancha, duhovnika in drugih, ki v večini primerov odločajo o usodi obeh žensk. Priljubljena čilsko-ameriška pisateljica (1942), ki je tudi v Sloveniji veliko prevajana (Eva Luna, Pigmejski gozd, Hči sreče, Hiša duhov, Afrodita itn.), je z zgodovinskim romanom Otok pod morjem ustvarila veliko sago o suženjstvu, zapeljevanju, prepo-vedanih razmerjih in revolucionarnih bitkah za osvoboditev črncev izpod jarma belih gospodarjev. > Renate Rugelj

Isabel Allende

79-80 | julij–avgust 2012 6

Tuje leposlovje

Pisma NoriJames Joyce prevod: Tina MahkotaŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2012, t. v., 131 str., 24 €, JAK

Zakaj bi človek bral pisma, ki jih je James Joyce v obdobju 1904–1912 (dve pismi sta še iz kasnejšega obdobja) napisal No-ri, svoji muzi, kasneje pa tudi ženi? Zato, seveda, da bi pokukal v intimnost pisatelja, ki je ustvaril ključno delo sodobne književnosti Ulikses, ki se v svoji neponovljivosti odvije 16. junija 1904, torej dva dni po tem, ko sta se z Noro prvič srečala. Emo-cionalni tobogan, ki se skozi njegovo perspektivo vije od razjedajoče ljubosumnosti, prek pobite sprijaznjenosti, da se bosta razšla, do po-polne predanosti, priča o burnosti njunega razmerja, ki pa je vseeno preživelo do konca njegovih dni (1882–1941). > Samo Rugelj

Goli kruhMohamed Šukri prevod: Mohsen Alhady in Margit P. AlhadyCenter za slovensko književnost, zbirka Aleph, 2012, m. v., 206 str., 18 €, JAK

Včasih je že življenje avtorja najbolj pre-pričljiva literatura in to bi lahko potrdili tudi za avtobiografski roman Mohameda Šukrija (1935–2003), ki je nastal leta 1973 tako, da je Šukri sproti pisal svoje delo v knjižni arabščini, potem pa ga po odlomkih ustno preva-jal pisatelju Paulu Bowlesu (Zavetje neba) v španščino, da je ta potem povedano zapisal v angleščini. Delo je doživelo tak mednarodni odziv, kot ga pred njim ni bil deležen še noben maroški književnik, roman je bil v Maroku dolgo prepovedan in je svoj izid v izvirni in necenzu-rirani različici doživel šele leta 2000. Gre za naturalističen opis krute Šukrijeve mladosti, ki so ga na eni strani spremljale bedne razmere, prisilno delo, nasilnost (nasilni oče je v navalu besa umoril Šukrije-vega brata), potepuštvo, kriminal itn., na drugi pa tudi delikventne oblike mladostniške spolnosti, od mladostne prostitucije in posilstva otroka nad otrokom do najstniškega obiskovanja bordelov. Brutalna slika Tangerja malo pred časom, ko so vanj prišli Bowles, Jean Genet in Tennessee Williams. > Samo Rugelj

StrahStefan Zweigprevod: Ana Jasmina OsebaneBesede, zbirka Besede, 2012, m. v., 88 str., 8,90 €

Zweig (1881–1942), avstrijski pisatelj, klasik nemškega jezika, je pri nas najbolj znan po svojih nenadkriljivih biografijah (denimo Graditelji sveta, Marija Stuart, Marija Antonietta itn.), čeprav je za seboj zapustil tudi nekaj lepo-slovnih biserov. Med njimi je tudi novela Strah (nastala je na predve-čer prve svetovne vojne), v njej pa je glavna junakinja Irene Wagner, Dunajčanka, poročena z odvetnikom, s katerim ima dva otroka, ki se spusti v prepovedano ljubezensko razmerje z mladim pianistom. Za-četno dražljivost pa kmalu zamenja strah, ko jo začne zasledovati in izsiljevati ženska, ki se predstavlja za pianistovo partnerko, in od nje zahteva vse večje vsote denarja za svoj molk. Irene nekaj časa še igra to igro, potem pa ta začne presegati njene finančne zmožnosti … No-vela Strah je doživela tudi tri filmske upodobitve (nazadnje 1992), njena aktualnost ter mojstrska ubeseditev čustvenih odtenkov žen-ske v stiski pa odzvanjata še do današnjih dni. > Samo Rugelj

Seznam prešuštnicJerzy Pilchprevod: Klemen PiskSodobnost International, zbirka Horizont, 2012, t. v., 172 str., 24,90 €

Šegavi roman poljskega pisatelja (ro-jenega leta 1952; v slovenščino imamo prevedeno njegovo delo Pri mogočnem angelu), ki ga nekateri vzporejajo s Hra-balom, drugi pa s Kundero, je potepanje po poljski stvarnosti osem-desetih let, ki ga zanetita dva intelektualca z različnih bregov železne zavese. Prvi je Gustav, ki je (začasno) omagal na svoji pisateljski po-ti in je raje asistent na fakulteti, drugi je švedski gost na medkulturni izmenjavi, ljubezenske probleme, ki so jima skupni pa skušata utopi-ti tako v pijači kot v obiskovanju bivših Gustavovih deklet. Manj ek-spliciten kot obljublja naslov pa Seznam prešuštnic odstira tudi dru-ge dimenzije prešuštvovanja, torej raznovrstnega kompromisarstva, oportunizma in izdajanja, ki mu je bila v tistem času izpostavljena večina poljske družbe, zato lahko delo danes beremo tudi kot ironi-čen pogled na nekdanjo Poljsko. > Samo Rugelj

MedenkaStendhalprevod: Jaroslav SkrušnyŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2012, t. v., 438 str., 34 €, JAK

Nedokončani roman francoskega pisa-telja (1783–1842), ki se je kot vojak in di-plomat tudi dejavno udeleževal prevra-tnega zgodovinskega dogajanja, je izšel skoraj pol stoletja po njegovi smrti, torej 1889, ima za glavno junaki-njo kmečko dekle, ki se s svojimi kvalitetami (pamet, lepota, odloč-nost) uspe prebiti v eminentne pariške kroge. Novi prevod Stendhala je spet imenitno opravil lanski Sovretov nagrajenec (priznanje je do-bil za prevod Življenja Henryja Brularda), roman pa je potret Fran-cije devetnajstega stoletja, ko je bila neodvisna, aktivna in samosvoja ženska še velika redkost, kar je Stendhal, znan tudi kot velik osvajalec prelil v subtilni mozaik skrivnostnih vzgibov za kasnejše človeške od-ločitve. Za vse ljubitelje francoske klasike. > Samo Rugelj

Dihanje v marmorLaura Sintija Černiauskaitėprevod: Klemen PiskSodobnost International, zbirka Horizont, 2012, t. v., 180 str., 24,90 €

Laura Sintija Černiauskaitė je litovska pisateljica mlajše generacije, ki je za svoj prvi roman Dihanje v marmor leta 2009 prejela nagrado Evropske unije za književnost. V slovenščino je pre-vedena tudi njena kratka zgodba Ramas sredi jezera, ki je izšla v an-tologiji Zgodbe iz Litve (2007). Dihanje v marmor je zgodba o mladi ženski, Izabeli, in njeni družini, ki jo zaznamuje Izabelina odločitev, da v družino vključi tudi problematičnega šestletnega Ilijo. Ilija pa je mali stekli psiček, deček, ki se nikakor ne more vključiti v okolje, njegov prihod v družino pa ima tragične posledice. Avtorici v roma-nu uspe z izjemno tenkočutnostjo predstaviti različne osebe, njihova razmerja in čustva, roman pa poleg zgodbe odlikuje tudi izjemno po-etičen jezik. > Majda Peklaj

79-80 | julij–avgust 20127

Tatovi na obiskuJennifer Eganprevod: Maja NovakModrijan, zbirka Bralec, 2012, m. v., 360 str., 22,70 €, JAK

Lani je minilo sto let od smrti Josepha Pulitzerja (1847–1911), madžarsko-ameriškega izdajatelja časopisov, ki je pri svojih časnikih vpeljal tehniko t. i. novega žurnalizma (s katero so novi-narske teme začeli obdelovati na bolj literaren način, včasih tudi bolj »ru-men«) in proti koncu devetnajstega stoletja postal ena od vodilnih oseb-nosti ameriških demokratov, saj se je z

vsemi silami boril proti velekapitalistom in korupciji. Njegovo ime je danes najbolj povezano z vsakoletnim podeljevanjem Pulitzerje-vih nagrad, ki se je začelo nekaj let po njegovi smrti, leta 1917, in čeprav gre večinoma za nagrade za različne novinarske dosežke, ki vsako leto v Ameriki pritegnejo veliko medijske pozornosti, Puli-tzerjeve nagrade podeljujejo tudi za najboljše leposlovne in nele-poslovne knjige.

S to nagrado nagrajeni romani so znani in prevajani tudi pri nas. Iz tretjega tisočletja smo, denimo, dobili zbirko zgodb Tolmač tegob indijsko-ameriške pisateljice Jhumpa Lahiri (nagrada 2001, sl. pre-vod 2009), Middlesex Jeffreyja Eugenidesa (nagrada 2003, sl. prevod 2004), Cesto Cormaca McCarthyja (nagrada 2007, sl. prevod 2008) in Kratko čudovito življenje Oscarja Waa dominikansko-ameriške-ga pisatelja Junota Diaza, pri katerem so avtorjeve opombe pod čr-to »organska nit, ob kateri se stika dogajanje romana« (nagrada

2008, sl. prevod 2009), iz de setletja poprej pa še Ure Micha-ela Cunnighama, ki se dogaja-jo v treh vzporednih časovnih obdobjih, Ameriško pastora-lo Philipa Rotha, Ladijske novi-ce Annie Proulx in Tisoč akrov Jane Smiley.

S Pulitzerjevo nagrado so ta-ko pogosto nagrajena konceptualno nenavadna dela in nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za delo Tatovi na obisku Jenni-fer Egan, ki nima klasične romaneskne strukture in ki je nagra-do dobilo leta 2010. Če se sprva zdi, da se bo zgodba vrtela oko-li dveh likov, zasnovanih na začetku, najprej kleptomanke Sashe, ki zaradi svoje slabe točke obiskuje psihiatra, s katerim razdelu-jeta vzgibe za njene impulzivne kraje, ki jo potem spravijo v ra-zne težave, in pa glasbenega menedžerja Bennija, ki mu je Sasha poslovna pomočnica, medtem ko se je Benny znašel v tipični kri-zi srednjih let, z otrokom iz prejšnjega zakona, in s svojevrstnim poživilom v obliki zlatih ostružkov, ki si jih stresa v kavo za večjo spolno moč, se delo v nadaljevanju obrne k drugim likom. Ti so na razne, bolj ali manj neposredne načine povezani z junakoma, ki sta predstavljena na začetku romana, bodisi da so to Bennije-vi prijatelji iz mladosti ali pa njihovi otroci, ki skupaj in s pomo-čjo glasbe (ta je nekakšna druga rdeča nit tega dela) poustvarjajo urbano stvarnost zadnjih desetletij. Delo, pri katerem so se kre-sala mnenja kritikov, ali sploh upravičeno nosi naziv roman, pa je nedvomno prepričljivo v svojem upodabljanju človeške umrljivo-sti in krhkosti, še posebej pri likih, za katere je na površini videti, da imajo vse, v svojem notranjem bistvu pa so (morda tudi zato) še bolj ranljivi. > Samo Rugelj

Jennifer Egan

Sestra Sigmunda FreudaGoce Smilevskiprevod: Sonja DolžanCankarjeva založba, 2012, t. v., 288 str., 27,95 €, JAK

Še ne štiridesetletni makedonski pi-satelj Goce Smilevski je za roman Se-stra Sigmunda Freuda (2010) prejel na-grado Evropske unije za književnost, pred tem pa je njegov Pogovor s Spino-zo (2002) prav tako dočakal prevod v številne jezike. Delo, ki razišče doma-če okolje in mladostna leta ene najbolj

uglednih osebnosti v zgodovini znanosti, mora nujno vzbuditi po-zornost, še posebej če se odpre s provokativnim uvodom, kjer iz-vemo, da Freud, sicer v visoki starosti, svojih štirih sestra ni dodal na seznam tistih, ki bi jih lahko rešil z Dunaja, ko so nacisti začeli preganjati družine judovskega porekla. Bralca v prvoosebnem to-nu nagovori sestra Adolfine, ki je del življenja preživela v Gnezdu, bolnišnici za duševne bolezni, in s sestrskega vidika pojasni bra-tove strokovne nazore, njegov odnos do judovstva in religij. Nava-ja dogodke, ki so zaznamovali družino, ter Dunaj tistega časa, ori-še pa tudi zgodovinske spremembe evropskih družb v odnosu do »norosti«. Spretno napisan roman je prikrit življenjepis z inova-tivnim zasukom: življenja Freudovih sester so se namreč končala v koncentracijskem taborišču. > Žiga Valetič

Goce Smilevski

79-80 | julij–avgust 2012 8

Maska AfrikeV. S. Naipaul prevod: Aljaž KovačCankarjeva založba, zbirka S poti, 2012, m. v., 323 str., 27,95 €

Kaj je dejansko prava podoba Afrike? Postkolonialistična pokrajina, v kateri se med seboj bijejo interesi mednaro-dnih korporacij in kolonialističnih ostankov? Krščanstvo in islam, ki sta si Afriko skušala podrediti v minulih stoletjih? Ali tradicio-nalna, nikjer zapisana verovanja, ki so se do današnjih dni prena-šala zgolj z ustnim izročilom? Naipaul (1932), trinidadsko-indijski nobelovec (v slovenščini lahko berete njegova romana Maser mi-stik in Posnemovalci), že dobro znan po svojih indijskih potopisih, skuša na to vprašanje odgovoriti med svojim potovanjem po geo-grafiji in zgodovini nekateri afriških držav, od Ugande, prek Nige-rije, Gane, Slonokoščene obale in Gabona do Južnoafriške repu-blike, ob tem pa s svojim preciznim stilom pred nami izriše Afriko v svojih nasprotjih, ki nas lahko samo prevzame. Afriška potopisa Ryszarda Kapuścińskega v zbirki S poti (Cesar in Ebenovina) sta dobila dostojnega naslednika. > Samo Rugelj

V 80 dneh okoli svetaMichael Palin prevod: Samo KuščerCankarjeva založba, zbirka S poti, 2012, m. v., 263 str., 24,94 €

Najslavnejši potopis vseh časov je bil napisan že leta 1873, a s svojim inte-ligentnim konceptom in prefinjeno zgrajeno napetostjo pri svetovnih popotnikih še vedno zbuja sko-mine, da ga hočejo tako ali drugače posnemati. Bogomil Ferfila se je v enakem času okoli našega planeta odpravil sredi devetdesetih let in potem napisal knjigo z enakim naslovom, seveda pa je na poti kot prevozno sredstvo uporabljal tudi letalo, montypytonovec Mi-chael Palin (v slovenščini imamo njegov monografski potopis No-va Evropa) pa se je konec osemdesetih let odločil za pogumnejšo različico (ob knjigi je nastala tudi TV-serija), saj se je namenil ob-krožiti Zemljo po površini tako kot vernovski junak Anglež Phile-as Fogg s svojim francoskim junakom, ob tem pa čim bolj natančno slediti njuno pot. Človek bi pomislil, da bo to sto let po »izvirnem« literarnem podvigu veliko laže, a Palin v svoji knjigi pokaže, da te-mu ni tako. Mnogo potniških linij, tako ladijskih kot železniških je bilo zaradi rentabilnosti pač ukinjenih, večje težave pa je povzro-čal evrazijski del, ki je zahteval skoraj dve tretjini časa, hkrati pa prinesel veliko več dogodivščin kot poznejše potovanje z vlakom prek Amerike in potem plovba s sodobno ladjo prek Atlantika na-zaj proti izhodišču. > Samo Rugelj

V gozdu metropolKarl-Markus Gauß prevod: Ana GrmekSlovenska matica, zbirka Prevodi iz svetovne književnosti, 2012, 244 str., 22 €

Karl-Markus Gauß je pri nas že znan kot pisec nenavadnih, a izpiljenih potopisov, kot je, denimo, delo Umirajoči Evropejci, v katerem je obiskal neka-tere minimanjšine, tudi naše kočevske Nemce v Sloveniji, in popisal njihovo zgodovino ter tudi počasno usihanje. V drugem prevedenem potopisnem poročilu, Jedci psov iz Svinije, je obdelal slovaške Rome. V svojem tretjem potopisnem delu v slovenščini pa nas popelje na vznemirljivo potovanje po nekaterih evropskih mestih in ulicah, ki jih spretno prepleta z zgodbami in delom ter ustvarjanjem raznih znanih (med njimi so tudi Slovenci, recimo Jernej Kopitar in Ivan Cankar) ali pa tudi manj znanih ljudi ter naključnih popotnih vzgibov in utrin-kov, kar vse skupaj splete v prefinjeno odo življenju in kulturi Srednje Evrope. > Samo Rugelj

Zgodbe z afriških in azijskih dvoriščDragan PotočnikPivec, zbirka Branje, 2011, m. v., 196 str., 18 €

V Zgodbah z afriških in azijskih dvo-rišč se spajajo zgodovina, popotništvo in modrostno leposlovje, ki tudi sicer tlakujejo osebne in aka-demske poti Dragana Potočnika. V petindvajset dokumentarnih utrinkov se kontrastno vriva poezija popotniškega vetra, polne-ga naključij in smisla obenem. Avtor stremi k črpanju spoznanja iz vsakega doživljaja, geste, misli ter iz vzdušja v naravi ali med ljudmi. Uporablja nekoliko vzvišen jezik, s katerim želi vračati dostojanstvo revnim, ki jih srečuje, in kljub historičnemu tlako-vanju svoje pripovedi se bolj kot aktualni stvarnosti dežel, ki jih obišče, pusti zapeljati njihovemu romantičnemu mitu. V empa-tičnih pogovorih z domačini tako zasluti alternativne vrednote za naš, »razviti« svet. > Žiga Valetič

Potopisi

79-80 | julij–avgust 20129

Ali mrtvi sanjajo?Urban KlančnikSpirea, 2012, t. v., 260 str., 25 €

Izpod peresa mladega koroškega pisate-lja, ki je doslej sicer ustvarjal kratko prozo, smo dobili romaneskni prvenec, geograf-sko in historično deloma vezan na okolje, iz katerega izhaja, deloma pa na globalno svetovno dogajanje v času druge svetovne vojne. Vojni roman je podan v kronoloških zapisih med 6. aprilom 1941 in 14. avgustom 1945, uvodni in končni zapis pa sta bliže nam –14. avgusta 2009 namreč devetinosemdesetletni protagonist reflektira nekdanje grozovite dogodke. Delo na mučen, a realističen način popisuje potek vojne, ki je ubila mnoge in razčlo-večila preživele. Pretresljivo! > Vesna Paradiž

Sledi v peskuMagda RejaMladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga, 2012, pt. v., 128 str., 19,95 €, JAK

Slovenska popotnica, etnologinja in umetnostna zgodovinarka je v knji-gi Ime tvoje zvezde je Bilhadi leta 2006

opisala svoje neobičajno potovanje s karavano kamel preko Saha-re. Tudi v drugo ostaja zvesta ljubezni do črne celine, predvsem do njenega saharskega dela, le da so kamele tokrat zamenjali tovornja-ki. S počasnim konvojem se je po peščenih sipinah cijazila s skupi-no tovornjakarjev, ki so tihotapili cigarete, različno trgovsko blago in podsaharske emigrante. Dolgo, enolično vožnjo so prekinjale šte-vilne tehnične okvare starih in zakrpanih tovornjakov, šoferji in so-potniki pa so zastoje večinoma sprejemali s tiho vdanostjo in mir-nostjo. Žgoče sonce, peščeni veter, revna mesta in ljudje, ki so jih srečevali na poti, so njeno saharsko avanturo dopolnili v slikovite potopisne zgodbe. > Renate Rugelj

Poročena na rdečeIztok OsojnikMladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga, 2012, pt. v., 156 str., 22,95 €, JAK

Vzdušje Osojnikovih kratkih zgodb mor-da najelegantnejše zajameta stavka iz uvodnih zgodb: »besedilo je vlak, ki vozi mimo perona« in »zgodba se je potuhni-

la, skriva se«. Avtor tako v zanko ne lovi fabule, ampak pisanje samo, pri čemer ne sledi le njegovim notranjim zavojem, ampak tudi zuna-nji močvari, v kateri se pisatelj oziroma pesnik nenehno trudi obdr-žati glavo nad blatom. Tako avtor ob intimnejših zapisih o »posebnem svetu znotraj sveta«, v katerem »padaš tja dol, vase«, reže tudi jedko sliko (slovenske ) družbe, ki živi »pod pritiskom kapitala in množic v bebavem deliriju«. > Maša Ogrizek

Ki od daleč prihajaš v mojo bližinoMarko SosićŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2012, t. v., 345 str., 27 €, JAK

Marko Sosić je gledališki in filmski režiser, rojen v Trstu, sicer pa tudi pisec romanov in kratkih zgodb – pričujoče delo je njegov tretji roman. V njem spoznamo tržaškega profesorja prirodoslovja Ivana (z balkan-skimi koreninami), ki živi mirno življenje z ženo in hčerko, se razume s prijatelji in dijaki, pridno obiskuje svoje ostarele star-še in ima navzven vse možnosti za srečen konec. Vendar, kar nam pomenljivo pove

že naslov, živi v njem tudi nekaj, nad čemer nima nadzora, neki davno potlačeni dogodki, neko temno nezavedno, ki od daleč prihaja v njego-vo bližino, v ospredje njegovega življenja in počasi prevzema prevlado nad njim. Psihoanalitični roman, ki bi z veseljem bral (in analiziral) tu-di Freud! > Vesna Paradiž

V pozlačenem mestuMiriam DrevCankarjeva založba, 2012, t. v., 278 str., 27,95 €, JAK

Pesnica in prevajalka, ki nas že dolgo raz-veseljuje s prevodi iz angleščine in nem-ščine, se je tokrat podala na prozno pusto-lovščino v pozna osemdeseta leta, ko so vzhodnjaki dihali slepeče obljube onstran železne zavese in kar (pre)pogosto ostali praznih rok. Tovrstno zaslepljenost na lastni koži ob-čuti prvoosebna pripovedovalka Ivana. Ko se z možem Luko odloči-ta, da se bosta »s trebuhom za kruhom« preselila na Dunaj, ne vesta, kaj ju čaka. Zaradi naivnosti se kmalu po prihodu zapleteta v neče-dne posle s spletkarskim Lukovim šefom Zbigniewom, ki počasi, a vztrajno vdira v njuno zasebnost. Pripoved gradi na napetem odno-su med Ivano in Zbigniewom, a se kmalu razširi na zakonsko inti-mnost ter končno v pripovedovalkino notranjost. V boju z okolico (p)ostaja Ivana vse bolj osamljena. Ji bo uspelo zbrati dovolj moči za nov začetek? V tem spretno napisanem prvencu se odgovor skriva med vrsticami. > Ana Geršak

Domače leposlovje

Rdeča pošastRobert ŠabecKUD Apokalipsa, zbirka Aurora, 2012, m. v., 167 str., 15 €

Kratkoprozni prvenec novinarja, scenarista in režiserja Roberta Šabca razkriva duha današnje-ga časa, ko je slovenska zgodba o uspehu vedno bolj v zatonu, sreča posameznika pa se meri z nesrečo drugega. Realistič-no zapisane družbenokritične zgodbe v središče postavljajo ponižane in razžaljene, ki jim po letih izkoriščanja dokončno prekipi in se v svoji ne-moči znesejo nad svojimi zatiralci. Šabec se ne ogne niti perečim proble-mov, kot so izbrisani ali pedofilija v cerkvenih krogih. Pogumna in uporna avtorska pisava, ki pa ponekod (enoplastno slikanje protagonistov) še raz-kriva začetne pisateljske korake. > Kristina Sluga

Marko Sosić

www.bukla.si

79-80 | julij–avgust 2012 10

Trn ali radost v srcu?Ciril ZlobecMladinska knjiga, 2012, 456 str., JAK

Ciril Zlobec, pro-dorni mislec, an-gažiran intelek-tualec, v svojem bistvu pa pred-vsem pesnik, sodi med najbolj ugle-dna imena slo-venske poezije. V literarni pro-stor je vstopil leta

1953, ko je izšla pesniška zbirka Pesmi štirih, danes eno najpomembnejših del v zgodovini slovenske poezije. Poleg Zlobca so v njej svo-je pesmi objavili še Kajetan Kovič, Tone Pav-ček in Janez Menart, odtlej neločljiva štirica oz., kot jih poimenuje Zlobec v novem delu, »ubrani kvartet«. Njihova poezija je začrta-la drugačen in nov pesniški slog – intimizem.

Zlobčeva ustvarjalna moč tudi danes, kljub častitljivi starosti 87 let, ostaja neusahljiva. Po-ezija, proza, eseji, prevajanje največjih imen svetovne literature in udejstvovanje v javnem življenju pričajo o tem, da ostaja zavezan ta-ko narodu kot kulturi, jeziku in umetniškemu ustvarjanju. Njegova ljubezen in pripadnost do slovenskega jezika in naroda izhaja iz otro-štva, ko je dodobra občutil italijansko fašistič-no diktaturo in prepoved uporabe materne-ga jezika. Ves čas poziva k spravi slovenskega naroda. Tako je v besedilu Dvajset let pozneje, nastalem ob 20. obletnici naše osamosvojitve, zapisal: »... tudi v sedanji civilizacijski krizi, ki bo še dolgo trajala, se, sprti ne le drug z drugim, ampak tudi sami s sabo, travmatično izčrpa-vamo med svojo vse bolj zamegljeno slovensko-stjo in še ne razjasnjeno evropskostjo. /.../ čim prej se moramo ovedeti, kdo in kaj smo, kaj ho-čemo in kaj zmoremo.«

Kljub goreči narodni pripadnosti pa temelj Zlobčeve poezije nikakor ni družbenoangaži-ran, ampak ljubezenski. Janko Kos ga uvršča med najpomembnejše povojne ljubezenske li-rike, pri čemer njegova ljubezenska poezija ni kakšna poetična tožba ali slavospev usodni ljubezni. Gre za povsem »prizemljeno« ljube-zen dveh (pogosto z erotičnimi elementi), ki se v svojem odnosu osmišljata in dopolnjujeta in ki jo pesnik poimenuje »ljubezen dvoedina«. Poleg ljubezni je pogosta tematika avtorjevo vračanje na Kras oziroma v njegovo otroštvo, v zadnjih zbirkah pa je opaziti tudi naraščajo-čo zavest o smrtnosti in minljivosti, kar pa ne omaje Zlobčevega vitalizma.

Kot je naivno mislil na začetku, mu dolgole-tna ustvarjalna pot še vedno ni razkrila skriv-nosti poezije, življenja in ljubezni, za katere pa zdaj ve, da bodo vedno ostale zastrte. Tako tu-di mora biti, saj je ravno skrivnostnost tista, ki ga žene v novo ustvarjanje oz. novo iskanje re-snice ali večne in edine Besede. Ustvarjanje ni le metafizična izkušnja, ampak nujno pogoje-no tudi z vpetostjo v realno življenje. Zlobec pravi, da je »avtobiografski pesnik«, saj piše le o tem, kar je doživel ali intenzivno občutil. To ne velja le za poezijo, temveč tudi za njegove romane in eseje.

V uvodu k novemu delu Trn ali radost v sr-cu? Zlobec zapiše, da je pričelo nastajati po njegovi dopolnjeni 80. letnici, ko je na željo Državnega arhiva Slovenije in Rokopisnega oddelka NUK-a pričel urejati svoje gradivo, kar ga je hkrati privedlo do nenehnega pre-izpraševanja in raziskovanja samega sebe v različnih življenjskih obdobjih. Tako so na-stali spremni zapisi k posameznim arhivskim mapam, ki jih je avtor za knjižno izdajo do-polnil z »najustreznejšim izborom svojih ob-jav« in fotografijami iz zadnjih nekaj de-setletij, za katere upa, da bodo v pomoč in dodatno pojasnilo tistim, ki bi se želeli po-svetiti njegovemu arhivu.

Gre za obsežen in bogat izbor, ki posega na vsa področja Zlobčeve življenjske poti; od nje-govega umetniškega, kulturnega, uredniške-ga (revijo Sodobnost je urejal 30 let) do poli-tičnega delovanja. Izbor obsega tako razprave o naših največjih literatih (Cankar, Kosovel, Župančič), literarnih zgodovinarjih in kriti-kih (Josip Vidmar), korespondenco z Miškom Kranjcem ali nadškofom Alojzijem Šuštarjem, govore, ki so nastali ob različnih priložnostih (simpoziji, državne slovesnosti), njegovo de-lovanje kot slovenskega umetnika v Italiji itd.

Delo, ki je v času, ko Zlobčeva generacija ne-zadržno odhaja, nadvse dragoceno pričevanje nekega časa. In zakaj naslov Trn ali radost v srcu? Ker je avtor ob njem spoznal, da »sem zares celota takrat, ko se jasno zavedam, ču-tim, da mi v srcu z enako bohotnostjo rasteta, se razraščata in cvetita tako trn kot radost«.

Pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Ciril Zlobec (1925) velja za enega najpomemb-nejših slovenskih literatov. Slavist po izo-brazbi, sicer pa dolgoletni urednik revije So-dobnost, je širši javnosti poznan tudi po svo-jem političnem delovanju (med drugim je bil član predsedstva RS po osamosvojitvi). Do-bitnik vseh pomembnejših nagrad (Prešer-nova, Župančičeva, Veronikina nagrada) in avtor obsežnega opusa, še vedno odstira skrivnosti pesniške besede.

Portret: Ciril ZlobecKristina Sluga

Vsi so zaposleniChristian Bobin prevod Nadja DobnikKnjiževno društvo Hiša poezije, zbirka Poetikonove lire, 2011, m. v., 109 str., 15 €

Hiša poezije je čisto posebna hiša. Je hiša ljube-zni. V njej domujejo poeti, ki pišejo iz ljubezni, domači in tuji, predani »zaljubljeni besedi« (Bobin) in svetlobi Prese-žnega. Tako okolje je pravi dom za meni enega najljubših, Christiana Bobina (rojen 1951 v francoskem mestu Creusot, kjer živi še danes). Od-kril mi ga je njegov prvi slovenski prevajalec Aleš Berger z drobceno, a nadvse dragoceno in zdaj že oguljeno, na veliko podčrtano knjigo Šibkost angelov (1995). Od takrat za avtorjem nekaj več kot petdesetih del različnih žanrov za odrasle in otroke ponavljam definicijo svetosti: »To je zame svetost: življenje sámo. Sleči vsa oblačila, sneti vse maske. Smeje se zlesti pod odejo sveže besede, dobrodejne tišine. /…/ Da, vse je v tem: vzpenjaje – k počitku. Smeh – v ogoljenju. Izobilje – v samoti.«

Naslednji prevod je Bobinova poetska pripoved o Frančišku Asi-škem (2001), ki »ne odide s sveta, ampak od samega sebe. Tja gre, kjer pesmi nikdar ne zmanjka diha, tja, kjer svet ni nič drugega kot ena sa-ma osnovna nota, ki zveni v neskončnost, ena sama struna svetlobe, ki zveni večno v vsem in povsod.« Tri Bobinova dela – monolog, naslo-vljen na svojo umrlo ljubljeno, dnevniški zapisi in fantazijsko povest – je pretanjena prevajalka Nadja Dobnik združila v knjigi Za vedno živa (2008), ki ji zdaj sledi nadaljevanje v poetičnem romanu Vsi so zaposle-ni. Tudi tu je govor »o Bogu, o dobroti in čakanju«. O ljubezni. O treh velikih ljubeznih radostne čistilke Ariane (Bobin ima rad ženske like, otroke in živali. Zakaj ženske? Ker se jim zahvaljuje, njim, »ki so najbliž-je Bogu«), polne smeha in sanj, ki lebdi in smrči na njihovih krilih pod stropom, ko ljubi. Čeprav moški sploh ne ve, da ga ljubi. »Ni mu tre-

ba vedeti. To ni njegova stvar.« Tri lju-bezni naredijo tri otroke. »Kajti Ariane vsakič, ko ljubi, dobi otroka, in vsakič, ko dobi otroka, najde srce.« In pleme – »to je toplina, smeh in čudovito zapra-vljanje časa« –, ki ga tvorijo njeni de-lodajalci, maček Rembrandt in kanar-ček Van Gogh, se razširi s tremi nenavadnimi imeni: z deklico Vrtiljak, dečkom po imenu Boben in s še eno punčko Gambero. Oče prve je na drugi strani griča, ribič, o katerem mati hčeri očarljivo pripovedu-je, čeprav ga ni, Bobnovega očeta tudi ni, tretji pa ostane, saj se Aria-ne nekoč odloči: poročila se bom. »Stopila sta drug k drugemu, vsak je v dlaneh držal rdeče srce. Objela sta se, nato je Arianino srce padlo v razprte prsi gospoda Armanda, pluf, in srce gospoda Armanda je zdr-snilo v razpoko pod Adianino levo dojko, pluf.«

Christian Bobin plete zlato prejo iz besed, ki jih je davno nabral na ogrlico svojega peresa, a so te milo lepe besede vedno znova sveže in polne pomena. Denimo opredelitev Boga: »Bog je nekaj tako pre-prostega kot sonce. Sonce nas ne prosi, naj ga obožujemo. Prosi nas samo, da ga ne oviramo in ga pustimo iti mimo, da ga pustimo dela-ti svoje. /…/ Rad vidi, kako se smejimo in igramo. Drugo pa je njegova skrb.« Njegova zaljubljenost v besede je rasla z njim od mladih nog, iz bralca samote se je prelevil v pisca toplote, ki lahko ogreje slehernega z nežnostjo, pa tudi z ognjem, s katerim zapoje finale v romanu Vsi so zaposleni: Arianina hiša pogori in v njej ostane mala Gambera, ki vsta-ne iz kupčka pepela. Ko je zaspala, je bila stara leto in pol in ni govori-la. Zdaj je stara sedem let in govori, Gambera povsem nova, Gambera večna. »Šla je skozi ogenj: vsakdo lahko dozori na tak način.« Pri tem lahko knjige, kakršne piše po milosti Christian Boben, pomagajo. Nji-hova ljubezen je ognjena, tako močna, da premaga smrt. V večnosti se vsi srečamo. Prav vsi, ki si upamo tja.

Knjiga meseca: izbira in piše dr. Manca Košir

79-80 | julij–avgust 2012 12

Biografije, spomini in poezijaMoj oče, psihiater KanoniČrt KanoniMladinska knjiga, zbirka Spomini, izpovedi, 2012, pt. v., 452 str., 27,95 €, JAK

Literarizirano biografijo psihiatra Janeza Kanonija (1902–1907) je napisal njegov sin

Črt (1952), sicer diplomirani ekonomist in dolgoletni radijski in televizijski novinar. Knjiga nas popelje vse od otroštva Janeza Ka-nonija, ki ga je ta preživljal v ljubljanski Šiški, odraščanja in hri-bovskih pustolovščin do intenzivnega izobraževanja – študij me-dicine je končal z odliko ter nadaljeval specializacijo v Parizu in Münchnu. Pripoveduje o prvem zakonu z Dušanko, ki je razpadel zaradi njene psihične labilnosti, prvih letih v Bolnišnici za dušev-ne in živčne bolezni Studenec pri Ljubljani, ki jih je prekinila druga svetovna vojna, povojnih letih in skupnem življenju z drugo ženo Marijo ter o času, ko je bil Kanoni najprej imenovan za izrednega profesorja psihiatrije na ljubljanski Medicinski fakulteti, potem pa še za honorarnega direktorja Bolnišnice za duševne in živčne bole-zni Ljubljana ter za glavnega republiškega inšpektorja za nevropsi-hiatrično službo. S temi pomembnimi funkcijami je Kanoni postal in ostal ključna oseba slovenske psihiatrije do sredine sedemdese-tih let, ko ga je kot posledica okužbe z bakterijo paratifusa, ki jo je staknil med internacijo na otoku Rabu, premagala melena. Himna očetu, ki jo je bilo spodaj podpisanemu, prav tako sinu psihiatra, intrigantno brati tudi kot poročilo o razvoju povojne institucional-ne psihiatrije (sploh odlomek, v katerem nastopata oba Janeza) iz druge roke, hkrati pa pomembno pričevanje, saj gre za prvo pisno poročilo o Kanonijevem življenju in delu, ki sam širši javnosti žal ni zapustil nobene avtorske knjige. > Samo Rugelj

Moje odvetniško življenjePeter ČeferinCankarjeva založba, 2012, t. v., 112 str., 16,95 €

Razvpiti slovenski odvetnik je svojih petin-štirideset let v pravniškem poslu zaokrožil s knjižico humorno-poučnih anekdot, ki jih opremljajo risane smešnice Izarja Lunačka. V zgodbah preplete oseb-ne vrednote in poklic, ki ga je kot zasebnik začel opravljati že leta 1967. Odnos družbe do zasebništva je bil takrat neprizanesljiv, od tod verje-tno veje Čeferinov obračun z vzorci socialistične preteklosti, toda njih bolj kot z načelom pravičnosti nadomešča s plačano odvetniško ne-pristranskostjo. Male in velike barabe tako slika kot simpatične like, kar kljub humorni noti vzbudi vsaj ščepec nelagodja. > Žiga Valetič

Skuz okn strejlam kurenteJanez RamovešCankarjeva založba, zbirka Poezija, 2012, pt. v., 96 str., 22,95 €, JAK

Pesnik tudi v novi zbirki ostaja zvest pe-sniški govorici, pisani v poljanskem nare-čju. Ramoveš razgalja preprostega, redko-

besednega in v izpovedovanju čustev nerodnega kmečkega človeka, usodno navezanega na zemljo in odvisnega od nje (»V zemla glje-daš / zemla gljeda vate ...«). Človeka, ki ne govori v uglajenem knji-žnem jeziku, zato je njegova podoba še toliko bolj pristna. V dru-gih pesmih se vrača v neusmiljeni čas druge svetovne vojne, opisuje povsem običajne dogodke (Kej od teg mam rad), iz celote pa še po-sebej izstopa ruralna različica Armstrongove What a Wonderful World. > Kristina Sluga

Zapisi tebe meneGrega Hribar ilustracije: Joni Zakonjšek; pismo: Nina KokeljSamozaložba, 2012, m. v., 171 str., 22 €

Pesmi so oblikovno izpisane z veliko domi-šljije, saj so horizontalne in vertikalne, pre-pletajo se s števili in matematičnimi zname-

nji, krasijo pa jih akvareli, skice in grafi, ki sledijo vsebini povedanega. Pesnik nekatere odlomke podčrta, se igra z jezikom, poudarja, izpu-šča in tako ustvari zanimivo celoto, prežeto s pesniškim premislekom o življenjskem bistvu, neskončnosti ter s številnimi drugimi, tudi ko-mičnimi utrinki. > Tina Š. Petrovič

Socialitete ino štorijaliJani KovačičMladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga, 2012, pt. v., 198 str., 22,95 €, JAK

Pesnika, glasbenika in filozofa Kovačiča prav gotovo ni treba posebej predstavljati, saj so nekatere njegove pesmi danes že ponarodele (Delam, Črna muca). Da je vedno znal ujeti duha časa, dokazuje tudi v novi pesni-ški zbirki, sicer podnaslovljeni Kratke zgodbe ino nauki, v katero je uvr-stil tudi nekatere starejše »komade« (Štrajkbreher), ki so izjemno aktual-ni tudi danes, ko spet na vsakem koraku poslušamo, kako »težki časi so, in zato je treba več in bolje delati«. Pesmi, večina je bila tudi uglasbenih, se s satiro in ironijo, predvsem pa humorjem lotevajo vseh mogočih tem, od družbenih problemov, razvrednotenega sveta (Sebičneža popevka se-bična) in njegovih »profetov« (Promocija P&P) do tistih bolj žmohtnih (Bordelska), po formi pa segajo vse od proznih do ovitih v tone ljudske balade. Eden redkih glasnikov prave podobe sveta. > Kristina Sluga

79-80 | julij–avgust 2012 14

Francoski avtor si v Malih življenjih na vse kriplje prizadeva pisati tako, da bi samo pi-sanje prekosilo, dobesedno povozilo tiste drobne, na videz tako malo vredne ljudi, ki naj bi bili (anti)junaki posameznih zgodb, nanizanih v knjigi. Beseda je pred njihovimi življenji in vsaj na za-četku branja je kar nekako težko obiti misel in se otresti občutka, da se je pisatelj kar preveč posvečal jeziku in ga tako izumetničil, da je (namenoma) zanemaril osebe v knjigi in jim tako še pomanjšal tista že tako drobcena življenja. Prevajalka se je vse od prve strani popol-noma zlila z izvirnikom in posrečeno ujela to njegovo premišljeno leporečenje, ki tu in tam deluje težko in nadležno, vendar ravno za-radi tega ostaja v duhu pisca. Skrbno in taktno je izbirala besede, ki v slovenščini delujejo ali nekoliko starinsko (kot na primer: južinati, patron, bridek) ali precej lektorsko modno (na primer: podčrtati za poudariti). Zato je tudi npr. prevod ultramarinsko modra na mestu, čeprav nekako zbode v uho in bi morda v slovenščini raje slišali nekaj takega kot pariško modra. Knjiga je zaradi teh lastnosti primernejša za zahtevnejše bralce, ki jih ne zanima samo fabula, temveč posveča-jo dobršen del svoje pozornosti v procesu branja tudi jeziku, posta-vitvi besed v stavku, njihovi izbiri in ritmu. Naj poudarim, da je pre-vod mogoče doumeti v vsej virtuoznosti šele, ko se radovedni bralec nekoliko poduči o avtorju izvirnega besedila. Skrbna in nam dobro znana in priznana prevajalka je poskrbela tudi za obširne opombe, ki jih najdemo na koncu knjige in so v prevodu označene kar z zvezdico ter na koncu knjige razvrščene po številkah strani. Pohvalno je tudi, da je poskrbela (sama ali v sodelovanju z založbo?), da je prevod pre-gledala še francoska profesorica, ki obvlada tudi slovenski jezik. Naj povem, da je ta odlični prevod zgled tega, kako naj bi ravnal prevaja-lec – najprej bi moral ne le podrobno prebrati besedilo, ki ga bo pre-vajal, temveč se tudi podučiti o avtorju in njegovem slogu.

Ta obsežni in gostobesedni roman, ki se be-re kot dobro napisana kriminalka, je kljub svoji navidezni lahkotnosti zelo zahteven in poln pasti za prevajalca. Poseže v peto stole-tje pred Kristusom v Atene, v čas Periklove vladavine in Sokratove modrosti, kjer se pred bralcem razgrne več zgodb, ki so na neki na-čin med seboj prepletene. Izraziti karakterji in močna čustva krojijo usodo romana, v katerem nam njegov avtor skozi različne pripove-dne sloge in bogate opise niza zgodbe, ki se spletajo okoli dragoce-nega kibelinega očesa. Prevajalec je odlično ujel ritem goste pripove-di in mojstrsko menjava registre, kot mu zapoveduje izvirnik, sočno prevaja tako čutne erotične prizore ("Lizida ga je okobalila s hrbtom proti njemu. Že po kratkem kalipigijskem galopu je Libijec izbruh-nil. Lizida ga je sprejela nasmehljana in z izurjeno usklajenostjo. Za-vzdihnil je in se spomnil na razbeljene grude egiptovske zemlje, ki

nabreknejo ob prvih valčkih Nilove poplave."), ki tudi v slovenščini ne izgubijo prave mere okusa, kot tudi tiste okrutne ("... se predra-miš v drgetu in slišiš njeno ječanje, in mesec ti pokaže bel klobčič, nago žensko, okrvavljeni obraz, prazno očesno duplino, mala devi-ca ječi nezavestna, in se približaš po kolenih, in prežet od groze vidiš oko, negibno gmoto, samo, obtožujoče, ki zre vate ...") in humornej-še ("Atene, izobraženo mesto, dom filozofov, retorjev in umetnikov, so potrebovale barbarske varuhe, ki se ne bi ozirali na človekovo bo-gastvo, rod ali modrost, če bi naneslo, da je treba koga oklofutati na agori ali ga zvezati z vrvjo in prignati ... "), ki jih v knjigi ne manjka. Miklavčevo mojstrstvo se v tem romanu kaže poleg odličnega po-znavanja obeh jezikov, slovenskega in španskega, tudi v tem, kako dobro ujame tako uraden in skop slog nekaterih delov besedila, kot drugod tistega sočnega, neposrednega ali celo tok zavesti. Prevaja-lec je znal prefinjeno jadrati med protislovji in konflikti zgodbe, ki prikazujejo staro Grčijo (freska, ki nam jo razgrne pisatelj, ki je tu-di profesor latinščine in stare grščine, je vse prej kot lahko razumlji-va), vendar jih je znal po vzoru izvirnika približati naši vsakdanjo-sti, sodobnosti. Roman seveda tudi s pomočjo spretnega prevajalca umetelno razgrinja paleto odnosov med spolnostjo, močjo in religi-jo. Ob koncu knjige je tudi obsežen slovar, dopolnjen z zemljevidi. Naj pohvalim tudi skrben pregled grških poimenovanj, ki ga je opra-vila Bronislava Aubelj z založbe Modrijan, ki se je ponovno izkaza-la z odlično izbiro prevodnega repertoarja in izvrstnimi lektorji. Ze-lo priporočam.

Mednarodno priznani avtor in mojster pra-skanke v Ezekielovih solzah prikaže dve med seboj prepleteni zgodbi o svojih alter egih – o mladi stripovski umetnici Bette, ki mora preb-roditi vse mogoče težave, povezane z odraščanjem, osamosvajanjem, ljubeznijo, ustvarjanjem. Druga zgodba pa je tista o nenavadnem starejšem možaku Adelphiju, ki že osem let piše strip svoje-ga življenja. Z obema zgodbama avtor poudarja praznino sodobnega človeka in nekakšno marginalizacijo umetnika v današnjem svetu. Je-zik je mladosten, slengovski, zlasti v osrednji pripovedi, ki pa tu in tam prehaja v Bettine dnevniške zapiske in dokumentarni film o Adephi-ju, ki ga sam gleda na videu. Prav tako najdemo v knjigi veliko me-tafor in enigmatičnosti, ki je povezana tudi z vprašanjem, kdo sploh je (in če sploh je) Ezekiel, ki neutolažljivo toči solze. Mladi prevaja-lec Andrej Tomše se je preskusil s precej trdim orehom za začetnika, saj prevajanje slenga ni preprosto, treba pa je tudi sprejemati neneh-ne, sprotne odločitve, do kakšne mere si bomo dovolili ta sleng prene-sti v svoj jezik, kako intenzivno ga bomo uporabljali in kako bomo iz-brali najučinkovitejše, vendar ne preblage niti ne premočne izraze, da bo besedilo funkcioniralo enako v našem jeziku. To so precej zahtev-ne odločitve, ki mnogokrat predstavljajo precejšnjo oviro že izurjene-mu prevajalcu. Mislim, da je prevajalec, ki se šele uveljavlja, s pridom izkoristil svojo mladost in pobral iz okolja, v katerem se giblje, dovolj "gradiva" za uspešen prevod. Res je, da bi bila nekatera mesta lahko

Pobliski v prevode tokrat piše Barbara Juršič

Rubriko pripravlja:

Barbara Juršič

Mala življenja; Pierre Michon, prevod: Saša Jerele

Kibelino oko; Daniel Chavarría, prevod: Ferdinand Miklavc

Ezekielove solze; Mattias Lehmann, prevod: Andrej Tomše

79-80 | julij–avgust 201215

bolj izpiljena in da se ponekod kažeta njegova neizkušenost in mlado-stna vihravost, vendar je v tem primeru treba malce okrcati tudi lek-torja (kako pomembni so dobri lektorji/uredniki na založbah, ki vodijo mlade prevajalce in jim s svojimi nasveti pomagajo postati boljši pre-vajalci, lahko povem iz lastnih izkušenj!). Takšni primeri so npr. "vze-la sem večerni vlak", "potem sem spoznala, da moja najemnina ni tako majhna", "Sylvain ni bil srečen" namesto npr. "S. to ni bilo všeč", "posta-ja za metro" namesto "metrojska postaja" ali "postaja podzemne žele-znice". Res je tudi, da slengovska govorica nudi obilico možnosti glede na geografsko lego, generacijo itn. Mislim, da je prevajalec ustvaril do-ber prevod in ga smiselno umestil v naš čas in prostor. Njegove odloči-tve in izbire so bile večkrat drzne, kar se mu je večinoma obrestovalo in je tako ponudil bralcem sočno besedilo, ki se lepo bere, npr. "... smo se delali norca iz njega, ker se je ves čas nekaj cmeral ...". Upam, da se bo kmalu lahko preizkusil še s kakim drugim besedilom.

Mag. Barbara Juršič je prevajalka za portugalski, španski in francoski jezik, tolmačka in strokovnjakinja za portugalsko književnost ter čla-nica upravnega odbora DSKP. Piše članke za slovenske in portugalske strokovne revije in časopise ter pripravlja oddaje za slovenski radio. Leta 2005 je prejela nagrado za najboljšega mladega prevajalca za prevod romana Evangelij po Jezusu Kristusu portugalskega nobelov-ca Joséja Saramaga in druge pomembnejše prevode iz portugalščine.

Za????????icaTo???????lihStudi????????????????., 17 €

Po Uso???????????????????????????lizu vas. >

S?????ugelj

Če ???????????ešKres????????le prev????????ucikMladin?????????????r., 2,96 €

Kresley Cole je priljubljena avtorica romanov?????????????????????naslovnica. > M????????????aj

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je sredi junija podelilo Sovretovi nagradi za največje dosežke na podro-čju prevodne književnosti na Slovenskem. Komisija za nagrade v sestavi Jana Unuk, Barbara Šega Čeh, dr. Andrej E. Skubic, dr. Marko Marinčič in Branko Madžarevič (predsednik komisije) je letošnji nagradi namenila Branetu Senegačniku in Branku Gradišniku.

SOVRETOVI NAGRADI ZA LETO 2012

Bledi ogenj iz leta 1962 ni samo nesporno najimenitnejše delo Vla-dimirja Nabokova, ameriškega pisatelja, "ki je bil nekoč ruski pisa-telj", hkrati sodi med največje literarne mojstrovine dvajsetega sto-letja. Besedilo je kanonizirano kot roman, a je svojevrsten literarni hibrid, sestavljen iz Predgovora, lirske, elegično obarvane Pesnitve v štirih spevih v jambskem metru z zaporedno rimo (999 verzov), obsežnega Komentarja in Indeksa. Gre za nenavadno kompleksno romaneskno zgradbo, kjer posamezni deli, predvsem Pesnitev in Komentar, ki zavzemata osrednji del knjige, med seboj prepleteni v večplastni dialektični igri, spominjajo na muhasto igro naključij, a pozorni bralec kmalu ugotovi, da ima pred sabo skrajno zaplete-no, navzkrižno in do potankosti premišljeno jezikovno strukturo, ki ji nobena še tako prodorna analiza ne more priti do dna, razreši-ti ugank in dokončno osvetliti skrivnosti, ki jih je avtor prek svojih dveh pripovedovalcev radodarno vpletel v teksturo. Tako poleg ži-vljenjske zgodbe pesnika Johna Shada in Charlesa Kinbota, uredni-ka njegove pesnitve, teče tudi zgodba o vzporednem razvoju ruske in anglo-ameriške kulture ter o živi prepletenosti anglosaksonske-ga, nemškega, slovanskega in skandinavskega ljudskega izročila, obenem pa napotujejo na neskončno področje igre v vseh možnih pomenih izraza. Zlasti jezikovno igro, ki se pojavlja na vseh bese-dilnih ravneh in obremeni vlogo prevajalca – ta naj bi bil po Nabo-kovu tako pesnik kot znanstvenik –, a jo hkrati tudi tematizira in še bolj zaplete.

Prevod je pri Nabokovu mišljen v najširšem smislu kot prevaja-nje iz jezika v jezik, iz kulture v kulturo, iz enega kronotopa v dru-gega, iz živalskega sveta v rastlinski in človeški, celo iz tostranstva

v onstranstvo. Iz vsega poveda-nega sledi, da enigmatični naslov Bledi ogenj, ki bi ga lahko razu-meli kot prispodobo prevoda na-sploh, ne more veljati za sloveni-tev Branka Gradišnika in živi žar njegovega vélikega umetniško-iz-umiteljskega književno prevodnega meta. Za raz-liko od mnogih prevajalcev se ob vseh pasteh ni ustrašil verznega dela romana in je dal sloven-skim stihom priložnost "dirjati v jambskem rit-mu" izvirnika. Branko Gradišnik je s svojim velikim podvigom, ki meri ambicije in zmogljivosti jezikov, omik in književnosti, ne da bi enkrat samkrat prenehal biti on sam, ponudil slovenskemu bralcu svoj najžlahtnejši dosežek, svoje prevodno življenjsko delo.

Dvojezična izdaja slovenskega prevoda Senekovega Ojdipa za-polnjuje še eno od vrzeli v prevo-dni zakladnici antične literature. Opus Seneke mlajšega (ok. 4 pr. n. š.-65 n. š.), državnika, stoiške-ga filozofa, trageda in Nerono-vega vzgojitelja, vodilnega inte-lektualnega lika svojega časa, ki je tako vsestransko daljnosežno vplival na oblikovanje in razvoj človekovega mišljenja, je navdu-ševal tako srednji vek kot renesanso, s svojimi dragocenimi sporočili pa je vznemirljiv še v da-našnjem času. Opozarja namreč na razsežnosti zapletov v medčloveških odnosih, na večno raz-krajanje vrednot, na rušenje najrazličnejših družbenih form, na brezplodno iskanje resnice, ki ga zavira ponavljajoče se zlo. Pred nami je v slovenščini še eno literarno delo, ki nam govori o tem, da se človeštvo iz zgodovine ni pripravljeno ničesar naučiti.

Prepesnitev Senekove tragedije Ojdip je zasluga klasičnega fi-lologa dr. Braneta Senegačnika. Prevajalec z imenitnim poslu-hom za tragiški verz in z žlahtno izbiro besedišča, ki sodobne-ga bralca nevsiljivo presaja v antični svet, med zle sadove dejanj, kakršne žanjemo skozi tisočletja, mojstrsko gladi časovno zare-zo med davnino in sedanjostjo. Kot odličen poznavalec in preva-jalec Senekovih filozofskih spisov je v prevodu Ojdipa razprl še lastni pesniški register, ki se prilega antični tragediji in njenim etiškim prispodobam. Kljub temu da ga v dvojezični izdaji zave-zuje latinski izvirnik, pa se ne prepušča pesniški domišljiji, am-pak mu spretno in prepoznavno sledi s poetično rahločutnostjo, ki se prepleta z dosledno filozofsko nazornostjo.

Branko Gradišnik za prevod Bledega ognja Vladimirja Nabokova

Brane Senegačnikza prevod Senekovega Ojdipa

Besedilo iz obrazložitve ob nagradi

79-80 | julij–avgust 2012 16

Ubiti Alexa Crossa; ZasebnostJames Patterson; Maxine Paetro prevod: Jasna Anderlič; Miro MrakMladinska knjiga, zbirka Krimi, 2012, t. v., 359 str., 32,96 € (vsaka)

V Pattersonovi osemnajsti knjigi z Alexom Crossom se prepletata dve zgodbi: nekomu je uspelo iz visoko varovane šole ugrabiti predsedniko-va otroka, hkrati pa teroristična skupina z zastrupitvijo mestnega vodo-voda pripravlja napad na Washington. V Zasebnosti pa je Patterson že osmič združil moči z Maxine Paetro in nastal je prvi izmed romanov v istoimenski seriji, osredotočenih na bivšega marinca Jacka Morgana, ki rešuje probleme najvplivnejših ljudi na svetu. Tokrat se ukvarja s tremi primeri naenkrat: žena Jackovega najboljšega prijatelja je bila umorjena v njegovi postelji, nacionalna nogometna liga želi raziskati, zakaj izgu-bljajo igre, ki ne bi smele biti izgubljene, nato pa se pojavi še serijski mo-rilec, ki pobija mlada dekleta. > Vesna Paradiž

Zločinska zabavaAgatha Christie prevod: Irena MatovićMladinska knjiga, zbirka Krimi, 2012, t. v., 268 str., 29,95 €

Več kot pol stoletja stara klasična detektivka Agathe Christie je postavljena na avtoričino posestvo Greenway v Devonu. Pisateljico kri-

minalnih romanov Ariadne Oliver najamejo, da na posestvu bogate-ga plemiča zrežira lov na morilca. Ker jo obhajajo temne slutnje, na pomoč pokliče Hercula Poirota, ki naj bi preprečil možen prihodnji umor. Poirot je zaradi ženske intuicije skeptičen, a umor se zares zgodi in je, kot je sprva videti, presneto nerešljiv. Bralec lahko skupaj s slav-nim detektivom odstira tančice skrivnosti okrog umora in se na koncu knjige razočarano namrgodi, ker mu, v nasprotju s Poirotom, spet ni uspelo najti pravega storilca. > Vesna Paradiž

Trinajsti apostolRok KlančnikMiš, zbirka Popisano, 2012, t. v., 316 str., 26,95 €

Prvenec Roka Klančnika, direktorja slovenske-ga turističnega predstavništva v Bruslju, je zmes avtorjevih poklicnih izkušenj, opisa terorističnih napadov, ki so leta 2006 pretresli svet, in 'teorije zarote', ki naj bi bila njihov razlog. Glavni junak je Gaj Klemenčič, uslužbenec v svetovni turistični organizaciji v Barce-loni, ki na eni od službenih poti sreča Anjelico, znanko iz študentskih let in aktivno članico Apostolske cerkve. Ko se zapleteta v razmerje, Gal začne spoznavati, da je Apostolska cerkev vse prej kot običajna verska organizacija. Prava (avan)turistična srhljivka! > Majda Peklaj

SuspenzSamo en pogled; Ujeti v preteklostHarlan Coben prevod: Irena Matović; Jolanda BlokarMladinska knjiga, zbirka Krimi, 2012, t. v., 501 in 432 str., 32,96 € (vsaka)

Coben (1962), ameriški žanrski pi-satelj, je v slovenščini že dobro znan po svojih kriminalkah, ki so jih začeli prevajati leta 2011, morda najbolj po delu Ne povej nikomur, ki je bilo tu-di ekranizirano v francoskem jeziku. Ob letošnjem poletju sta (tudi kot del akcije poletno branje Poletna zvezda) izšli še dve njegovi kriminalki, v kate-rih je Coben zamešal običajne sesta-vine svojega eksplozivnega koktajla: na videz miren lik, ki spravljivo ži-vi svoje mirno življenje, in pa prete-klost, ki ga dohiti in potegne na plan peklenski tempo z množico stranskih

likov in zgodb, ki ne popusti do zadnje strani. V delu Samo en pogled (2004) se Grace Lawson vrne domov s pravkar razvitimi družinskimi fotografijami, med katerimi pa opazi eno, ki vsekakor ne spada zraven, pri čemer ob podrobnejšem ogledu ugotovi, da bi lahko bil na njej njen mož Jack, sicer precej mlajši, kot je zdaj. Ko se vrne domov še on, ga fotografija takoj spravi v pogon, saj brez slovesa hitro odide od doma, Grace pa spozna, da so njenega moža in njegove fotografije začeli iskati čudni ljudje, s katerimi si v običajnih okoliščinah nihče ne bi želel imeti opravka. Ko pa začnejo groziti še njenim otrokom, Grace ne preostane drugega kot to, da poskuša sama razrešiti zamotan klopčič, ki se vije iz njene preteklosti. V kriminalki Ujeti v preteklost (2010) pa je Dan Mer-cer na videz ustrežljivi in zavzeti socialni delavec, ki dela z mladoletnimi prestopniki, dokler ga pod žaromete javnosti ne spravi novinarka Wen-dy Tynes, ki s svojo televizijsko oddajo Zasačeni pri umazanih dejanjih lovi pedofile in s spretno nastavljeno zanko, kjer oponaša eno od njego-vih varovank, vanjo zvabi tudi Mercerja. Ker je nedavno v istem okolišu izginila najstniška Haley McVaid, skuša Wendy med Mercerjem in izgi-notjem vzpostaviti povezavo, a Coben nas ne napade samo s tema dve-ma zgodbama: na plan potegne še štorijo o petih študentskih prijateljih izpred let – med katerimi je bil tudi Mercer –,v kateri je bil vsak od njih vpleten v enega od škandalov. Poletno branje za ljubitelje napete kom-binatorike. > Samo Rugelj

PentagramJo Nesbø prevod: Darko ČudenDidakta, 2012, m. v., 432 str., 14,99 €

Kar malo nenavadno je, da ljudje o Jo Nesbøju govorijo kot o naslednjem Stiegu Larssonu, ko pa je prvi začel svojo karie-ro kriminalnih romanov slabo desetletje

pred drugim. Pentagram iz leta 2003 je peta v seriji detektivk o zapitem policijskem inšpektorju Harryju Holu, ki ga med poletnimi dopusti, ko je prazna tudi policijska postaja, iz preganjanja dolgčasa z alkoholom vrže primer umora mlade ženske, ki ga mora zaradi pomanjkanja po-licijske delovne sile reševati skupaj s pokvarjenim sodelavcem Tomom Waalerjem. Z minevanjem tednov se trupla začnejo kopičiti, vse umore pa povezuje vzorec: odrezan prst in diamant v obliki pentagrama. Sko-zi delo se pred nami nizajo presenečenje za presenečenjem in zaplet za zapletom – vse do udarnega konca, ki nas pusti v nestrpnem pričako-vanju prevoda naslednjega dela s Harryjem Holom. > Vesna Paradiž

Kramberger z opicoRick Harsch prevod: Barbara Motoh in Peter AmaliettiAmalietti & Amalietti, 2012, m. v., 216 str., 19,95 €

Todd Fullmer, dopisnik za atentate in reporter ru-menega ameriškega tednika z zgovornim naslo-vom Politično spotakljiv, se v novonastalo drža-

vico odpravi z namenom, da bi raziskal uboj predsedniškega kandidata Krambergerja. Ker kmalu tudi sam izgubi življenje v nenavadnih okolišči-nah, skuša vsevedni glas, ki povezuje zgodbo, Fullmerjeva dognanja pove-zati v koherentno celoto, ne da bi pozabil na ključno vprašanje: »Kje ne-ki, hudimana, je bila opica?« Kramberger morda ni bil Kennedy, a vendar je bil dovolj zanimiv, da mu je v Sloveniji živeči anglofoni pisatelj posvetil svojevrstno kriminalko. > Ana Geršak

Harlan Coben

Košček srečeSusan Elizabeth Phillips prevod: Maja LihtenvalnerMladinska knjiga, zbirka Oddih, 2012, t. v., 488 str., 34,96 €

Priznana ameriška romanopiska je na pragu poletja spet poskr-bela za lahkotno branje, ki se bo zlahka znašlo v marsikateri tor-bi za na plažo. Zgodba vsebuje vse potrebno za napet ljubezenski roman: bolj ali manj izvirna glavna lika (njun odnos je sicer pred-

vsem predvidljiv), kopico stranskih likov in nenavadne življenjske okoliščine, ki iz popol-ne bede zanesljivo vodijo h katarzičnemu koncu. Če odnosi med odraslimi ne navduši-jo preveč, pa je toliko bolj zanimiva vez med odraslim in otrokom, v kateri je zajet širok spekter spoznavanja in sprejemanja. > Tina Š. Petrovič

RahločutnoTalisman; Varno zavetjeNicholas Sparks prevod: Jernej Zoran; Nataša GromUčila, zbirka Žepna knjiga, 2012, m. v., 343 in 356 str., 10,90 € (vsaka)

Ljubezenski romani Nicholasa Sparksa za-dnja leta poleg prodajnih uspehov množič-no romajo tudi na veliko platno. Po Ljube-zni v steklenički (1999) in Beležnici (2004) je Sparks prestavil v višjo prestavo in od leta 2008, ko je bil ekraniziran njegov roman Vi-harna noč, skoraj vsako leto pride na spored

po en film. Vsi ti romani so bili prevedeni tudi v slovenščino. Leta 2010 smo tako dobi-li film Dragi John, v katerem je ljubezenska zveza vojaka Johna in brhke Savannah po 11. septembru postavljena na preizkušnjo, saj mora John nazaj na vojaško misijo. V Posle-dnji pesmi iz istega leta skušata oče in hči Veronica prek glasbe obnoviti svoj odnos, naj-stnica, ki jo je odigrala Miley Cyrus, pa doživi tudi prvo ljubezen. Sedaj sta pri nas iz-šla še romana Talisman in Varno zavetje. V Talismanu, ki smo ga letos že videli v kinu, je glavni moški lik spet vojak. Ta med vojaško misijo v Iraku odkrije fotografijo lepoti-ce, nekakšen talisman, ki se jo odloči poiskati, njuno srečanje pa obema za vedno spre-meni življenje. Vojaka Logana je odigral Zac Efron. Ravno sedaj pa se je začel snemati še film Varno zavetje, ki ima za osrednjo junakinjo mladostno Katie Feldman. Ta se preseli v Southport v Severni Karolini in tu dela kot natakarica ter se počasi zbližuje z ovdove-lim lastnikom trgovine Alexom, vendar za seboj vleče temno skrivnost, ki bo slej ko prej prišla za njo. Film bo prišel na spored prihodnje leto (glavni vlogi bosta odigrala Julian-ne Hough in Josh Duhamel), roman pa je, tako kot tudi Talisman, kot nalašč za letošnje poletno branje. > Samo Rugelj

Mi daš svojo številko?Sophie Kinsella prevod: Darja MarinšekUčila, 2012, zbirka Žepna knjiga, m. v., 436 str., 12,90 €

Prikupna maserka Poppy tik pred poroko z izobraženim in pre-možnim Magnusom, izgubi smaragdni prstan, ki je bil že dolgo v družini njenega »popolnega« zaročenca. V vsesplošni zmedi izgubi še svoj telefon in tako v sili uporabi neki telefon, ki je od-vržen ležal v košu. Pravi lastnik Sam svoj telefon seveda zahteva nazaj, a je Poppy novo številko že začela uporabljati za svoje kompleksne poročne priprave in jo objavila tudi za potencialnega najditelja izgubljenega prstana. S Samom sklene kom-promisni dogovor o začasnem preusmerjanju pošte in klicev, ki pa prek številnih zabavnih in dramatičnih situacij obema popolnoma spremeni življenje. > Renate Rugelj

Nicholas Sparks

79-80 | julij–avgust 2012 18

Ples z zmajiGeorge R. R. Martin prevod: Boštjan GorencMladinska knjiga, 2012, t. v., 1182 str., 39,96 €

Verjetno vam ni treba biti ljubitelj fan-tazijske literature, da bi slišali za najpo-pularnejšo in najvplivnejšo sodobno fan-tazijsko sago Pesem ledu in ognja, ki je povsem na novo revitalizirala žanr in ga potisnila tudi med bralce, ki se tovrstnih pripovedi sicer otepajo. O priljubljenosti

te sage priča tudi podatek, da je pisatelja ob lanskem obisku pri nas pozdravilo več kot dva tisoč oboževalcev. Nedavno se je končala dru-ga sezona televizijske nadaljevanke Igra prestolov, ki je zaobjela drugo knjigo niza, bralci pa boste s prihodom pete knjige, Ples z zmaji, precej prehiteli tiste, ki sago spremljajo le prek zaslonov. Mogočna pripoved o boju za oblast izmišljenega srednjeveškega sveta, podana skozi oči raz-ličnih članov nasprotujočih si rodbin, se v vsej svoji prefinjenosti nada-ljuje tudi v Plesu z zmaji. Ta časovno sovpada z Vranjo gostijo (po tre-tji knjigi je namreč avtor zgodbo razbil na dva dela, a jo proti koncu te knjige spet združi), tudi tokrat pa ne bo zmanjkalo zarot in nepričako-vanih zasukov ob množici živo razdelanih književnih oseb, ob katerih branje te skoraj 1200-stranske knjige mine skoraj prehitro. Novinci pri tej sagi naj zaradi nadaljevalne strukture knjig v Martinov svet obvezno vstopijo s prvo knjigo, Igra prestolov. > Aleš Cimprič

Fantazijske in znanstvenofantastične knjige

Zbirka zgodb izpod Zurnizipa ali pa kar takoNina ArličNinovela, 2012, t. v., 504 str., 24,95 €

Pri pričujočem delu se je kar težko odločiti, ali gre za roman, zbirko kratkih zgodb, dnevni-ških zapisov ali pa kar nekakšen kaotični ko-laž vsega naštetega. V osnovi pustolovsko fantazijsko delo, v kate-rem papirnati pogani (beri: knjižničarji) iz Zurnizipa (na katerega praporu piše: “Živi, da poveš zgodbo.”) skačejo po zgodovini in kra-dejo knjige. V tem okviru srečamo tatico Kej, boga zgodb in sanj dDja, profesionalnega tiskarskega škrata Nelkena in še koga. Če te elemente izvzamemo, pa v knjigi najdemo splet zelo verjetnih ži-vljenjskih prigod iz različnih let in krajev, ki jih avtorica (ki je sama ustvarila celo knjigo, s platnicami in vezavo vred) jezikovno spretno nabira v zgodbe. Posrečeno branje! > Vesna ParadižTujec na krovu

Boris VišnovecSomaru, 2011, m. v., 96 str., 9,90 €

Pred dvema letoma je izšlo ZF-delo Polet vesoljske ladje Primus, ki je bilo uprizorjeno tudi kot radij-ska igra. Tej sta sledili še dve nadaljevanji, Tujec na krovu in Še vedno Primus, ki ju je pisatelj združil v pričujoči roman. Astronavt Jan se spet poda na polet proti Siriusu, kjer posadka vzpostavi stik z neze-meljsko raso. Vesoljsko potovanje je nadgrajeno s filozofskim razmi-šljanjem o človeku tako z vidika posameznika kot rase. Večni vpraša-nji, kdo smo in kam gremo, pa vzbujata močno upanje za človeštvo, saj pisatelj skuša s pozitivnimi vrednotami odgovoriti na tisto, kar nas žene naprej. > Aleš Cimprič

Zakaj in zatoPatrick Ness prevod: Andrej Hiti OžingerMladinska knjiga, zbirka Žepnice, 2012, m. v., 568 str., 16,95 €

Pričujoče nadaljevanje z mnogimi knji-žnimi nagradami ovenčanega predhodni-ka Na begu, prvega dela trilogije Hrup in

kaos, le še nadgradi in vsebinsko poglobi odlični prvenec. Zgodba go-vori o majhni človeški kolonizacijski skupnosti na oddaljenem plane-tu. Ta je bila podvržena avtohtoni bakteriji, ki je med prišleki razvi-la sposobnost poslušanja njihovih misli, kar pa privede do tragičnih dogodkov … Najstnik Todd, ki je v prvi knjigi spoznal, da je večino tistega, kar je verjel, laž, je tokrat ujetnik v mestu, ki si ga je podre-dil avtoritativni samooklicani predsednik. Todd, ki ne ve, ali je njego-va simpatija še živa, se mora soočiti z vrsto življenjskih preizkušenj, avtor pa junakove dileme oteži s kompleksnimi situacijami, polnimi moralnih sivin. Gre za zrelo mladinsko delo, ki vas zna še posebej pri-tegniti, če ste bili navdušeni nad Igrami lakote. > Aleš Cimprič

HeliantStefano Benni prevod: Janko PetrovecCankarjeva založba, 2012, t. v., 452 str., 29,95 €, JAK

Stefano Benni je italijanski satirični pisa-telj, pesnik in novinar, v slovenščino pa smo imeli do zdaj preveden izbor njegovih kratkih zgodb Gospod Ničla in druge zgodbe (LUD Literatura) in ro-man Marjetka Sladkosnedka (Cankarjeva založba). V fantazijskem sa-tiričnem romanu Heliant gre za zgodbo o trinajstletnem fantu Helian-tu z nadnaravnimi sposobnostmi. Totalitarna država, v kateri živi in kateri vlada 20 predsednikov z različnimi političnimi prepričanji, drža-vljanom svobodnih grofij nenehno postavlja različne izzive, ki jih mo-rajo opraviti, da obdržijo svojo neodvisnost. Junak osme grofije je prav Heliant, a ker leži v bolnišnični sobi skrivnostno bolan, se njegovi pri-jatelji podajo na potovanje skozi različne svetove, kjer naj bi našli se-stavine za napitek, ki bi Helianta ozdravil, s tem pa hkrati rešil državo. V delu se mešata družbena satira in magični realizem, vse skupaj pa je začinjeno z dobršno mero humorja, včasih prefinjeno estetskega, dru-gič naravnost straniščnega, vendar je delo kot celota osvežujoče duho-vito branje v času, ko bi večina držav zahodnega sveta raje živela v na-mišljenih svetovih kot pa v rokah aktualne vlade. > Vesna Paradiž

IsolanthisAlma Karlin, prevod: Mateja Ajdnik KorošecSanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, t. v., 464 str., 29,95 €

Alma Karlin je bila slovenska popotnica, pisate-ljica in pesnica. Njen do zdaj znani opus obsega 24 objavljenih romanov in več kot 40 krajših proznih in pesniških del, ki jih je pisala predvsem v nemščini. V leta 1936 napisanem Isolanthi-su je predstavila visoko kulturo Pozejdoncev (prebivalcev Atlantide), ki naj bi kakih deset tisoč let pred našim štetjem izginila v oceanskih valo-vih. Čeprav je slog pisanja tu in tam zastarel ali vsaj prikupno arhaičen, bi bila zgodba v ponos vsakemu modernemu fantazijskemu piscu, med-tem ko spletke, želja po moči in oblasti ter razkol med telesno in duhov-no ljubeznijo delu dajejo univerzalno aktualnost. > Vesna Paradiž

George R. R. Martin

Festival Dnevi poezije in vina, ki je v Slovenijo pripeljal že več kot 400 pesnikov z vsega sveta, že šestnajsto leto zapored nadaljuje s tradicijo velikih večernih branj in koncertov ter srečevanj s pesniki, prevajalci, glasbeniki, igralci, pravljičarji, performerji in drugimi ljubitelji poezije, vina in toplih poletnih večerov pod zvezdami.

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012 od 21. do 25. avgusta na Ptuju

Letošnji izbor gostujočih pesnikov predstavlja prerez nekaterih najiz-razitejših in najznamenitejših sodobnih pesnikov iz Evrope in drugih celin kot tudi nekaj njihovih mlajših pesniških kolegov, ki pa so si prav tako že izborili svoje mesto na zemljevidu sodobne poezije. Ob dveh častnih gostih – slovenskem pesniškem klasiku in izjemnem prevajal-cu Milanu Jesihu ter nizozemskem pesniku in avtorju pravljic Too-nu Tellegenu – se bo na odrih na različnih lokacijah v Sloveniji, Av-striji in na Hrvaškem ter seveda na velikem odru na Vrazovem trgu na Ptuju med 21. in 25. avgustom zvrstilo še osemnajst pesnic in pesni-kov: od vileniške nagrajenke, Švicarke s slovenskimi koreninami Ilme Rakusa, do Mehičanke Valerie Mayer, hrvaško-bosanskega pesnika in esejista Mileta Stojića, Francoza Andréja Velterja, Nemca Joséja Oliverja, Ukrajinca Oleksandra Irvanca, Bolgarke Ekaterine Josifo-ve, Britanca Gala Burnsa, Avstrijca Semierja Insayifa in Poljaka An-drzeja Sosnowskega, pa nekateri najprodornejši mlajši pesniki, kot so Romun Dan Coman (prejemnik kristala vilenica), Estonka Maarja Kangro, Madžar André Gerevich, Katalonec Eduard Escoffet ter si-rijsko-palestinski pesnik Ghayath Almadhoun, pa vse do slovenskih pesnic Mateje Bizjak Petit, Tine Kozin in Katje Perat.

V predzadnji avgustovski teden bo tako zadonela poezija v štirinaj-stih svetovnih jezikih, ki se bodo do takrat tudi že ujeli na papir – fe-stivalski zbornik bodo letos prvič in izjemoma zamenjale lične dvojezične samostojne pesniške knjižice, medtem ko bo festival-ski obisk Milana Jesiha obeležen z izidom njegovih Zbranih in novih pesmi. Z velikega odra se bodo pesmi širile tudi na skrite(jše) kotič-ke – na podstavke za kavo, prevleke za kolesarske sedeže, predpasni-ke, zastave in na plakate, na Ptuju pa bosta na novo zrasla tudi travnik poezije in pesniški mozaik.

Če bodo večeri namenjeni predvsem pesnikom in njihovim verzom, pa bodo popoldnevi polni dogodkov za otroke ter priložnosti za bli-žnja srečanja s pesniškimi gosti – bodisi na pesniških zajtrkih, okro-glih mizah ali na zasebnih branjih, ki bodo zopet potekala na skritih in čarobnih ptujskih dvoriščih. Magičnost ptujskih ulic in uličic, trgov, teras in dvorišč, predvsem pa okoliških gričev je že pred časom, veli-ko prej, preden bi sploh lahko pomislil na to, da se bo v te kraje vrnil kot gost festivala, doživel in v verze ujel letošnji častni gost Toon Tel-legen, ki v pesmi Na poti (v prevodu Mateje Seliškar Kenda) piše tako:

Želim si, da bi še enkrat kolesarilod Lendave do Ormožaob cesti so z dreves visela jabolka,ki sem jih utrgal in pojedel kar med vožnjo ženske v pisanih krilih so obrezovale bučena dvorišču pred hišo,psi so lajali, cvilili, vlekli za verige,otroci so igrali nogomet na igrišču zraven cerkvein pomislil sem:želim si, da bi bil Ormož na drugem koncu sveta,da bi moral vedno kolesariti skozenjali raje, da bi se čas ustavil – samo zame – in bi ob svojem kolesu ležal v travi na jeruzalemskih gričihter grizljal travno bilkoali še raje, da bi videl stolp ormoškega graduv luči zahajajočega soncain vedel, da bom jutri odkolesaril dalje proti Dornavi in Ptuju.

Proti Ptuju se bo v zadnjih avgustovskih dneh splačalo odkolesa-riti, ali ga kako drugače obiskati tudi z otroki – festival se letos po-stavlja s posebej bogatim otroškim programom, ki bo otrokom po-skušal približati poezijo skozi pravljične urice, ustvarjalne delavnice, gledališke predstave in filme, prvič pa bomo izvedli tudi pesniško li-terarno delavnico za osnovnošolce, ki jo bo vodil David Bedrač. V tem času se bodo starši lahko posvetili poskušanju odličnih štajer-skih vin, ki jih bodo na glavnem prizorišču vse dni ponujali izvrstni domači vinarji.

Festival Dnevi poezije in vina se bo letos spogledoval tudi z ja-ponsko poezijo. Na Ptuju se bodo med 19. in 26. avgustom mu-dili priznani japonski pesniki Misumi Mizuki, Kiwao Nomura, Ke-nji Fukuma, Ryochi Wago in Keijiro Suga, ki se bodo na prevajalskih delavnicah tri dni srečevali s slovenskimi pesniki Katjo Perat, Mila-nom Deklevo, Gašperjem Bivškom in Alešem Štegrom. Pesniki bodo s pomočjo prevajalcev, ki jim bodo pomagali streti najtrše prevajal-ske orehe, vzajemno prevajali tako svojo poezijo kot tudi žlahtne iz-bore japonskih in slovenskih pesniških (sodobnih) klasikov, rezulta-te pa bodo predstavili na dveh okroglih mizah in na večernih branjih na Vrazovem trgu, kjer se bodo japonski pesniki pridružili drugim festivalskim gostom.

Iz razdrobljenih festivalskih arhivov smo letos končno uspeli ustvariti največji slovenski spletni pesniški arhiv. Na spletni stra-ni www.stihoteka.com je tako moč najti pesmi vseh pesnikov, ki so kadar koli stali na odru Dnevov poezije in vina, vsako leto pa se jim bodo na istem mestu pridružili novi. Stihoteka je hkrati pravi kraj za nabiranje raznovrstnih pesniških novičk kot tudi vseh informacij o festivalu Dnevi poezije in vina, ponuja pa tudi popolnoma nov sis-tem za branje poezije na računalnikih, tablicah in pametnih telefo-nih, ki le-tega poenostavlja in hkrati približuje širšemu bralstvu.

Za začetek vas torej vabimo, da se sprehodite po Stihoteki, avgu-sta pa vas vabimo na sprehod po Ptuju in vseh drugih festivalskih lokacijah, kjer se bomo družili ob izbrani poeziji in odličnem vinu.

Vse informacije o festivalu najdete v programskih knjižicah, na spletni strani www.stihoteka.com ali nam pišite na elektronski naslov info@poezijainvino.org.

Obiskovalci lanskoletne prireditve

www.poezijainvino.org21.8.2012 Večeri pred Dnevi

22.-25.8.2012 PTUJ

Promocijsko besedilo

19 79-80 | julij–avgust 2012

Rugelj: Za vami je že kar dolga knjigotrška pot. Kako bi opredelili ključne razlike med tipi knjigarn, v katerih ste delali do zdaj? Vodovnik: Konzorcij je bil že leta 1979 najve-čja knjigarna v Sloveniji, v kateri smo proda-jali knige vseh področij. Knjigarna Kazina je bila prva profilirana knjigarna v Ljubljani, Va-le-Novak pa največja zasebna, družinska knji-garna v Sloveniji. Knjigarna Zdaj je manjša neodvisna knjigarna, ki sem jo v ljubljanskih Kosezah odprla pred dobrim letom.

Rugelj: Kaj, recimo, prinaša delo v knjigar-ni, ki je umeščena znotraj večje knjigotrške ali pa manjše mreže, kaj so specifike profili-rane knjigarne, kakršna je bila svojčas Kazi-na, in kaj je največji izziv samostojne knji-garne, ki jo vodite zdaj?Vodovnik: Delo v sistemu velike knjigotrške mreže je za knjigarje velika priložnost, da spo-znajo vse tako zelo raznolike odtenke knjigar-niškega dela. Velik podporni aparat v ozad-ju skrbi za oglaševanje, prodajno in nabavno mrežo, za pretok informacij, videz izložb in posamezne prodajne akcije ali predstavitve. Pogoji poslovanja so v velikih mrežah seveda bistveno boljši, kot jih imamo neodvisne knji-garne, rabati so višji, vendar pa je v neodvisnih knjigarnah pristop do kupca bolj oseben in ne-obremenjen z vse više zastavljenimi prodajni-mi plani, s katerimi novodobni menedžerji po-gosto demotivirajo zaposlene.

V Knjigarni Kazina je bil poudarek na profili-rani ponudbi. Ponudba stripov, knjig s področja glasbe, filma in gledališča je privabila nove, zelo ciljne kupce. Zanje smo vedno ustvarili poseb-

no vzdušje, ročno poslikali izložbe, sodelovali s festivalom Druga godba in prodajali tudi CD-plošče gostujočih glasbenikov. Organizirali smo veliko predstavitev znanih slovenskih glasbeni-kov od Marka Breclja do Zorana Predina, Janija Kovačiča in drugih. Prvi smo 8. februarja orga-nizirali Prešernov literarni maraton, gostili gro-fico Jeleno de Belder in še marsikoga.

V knjigarnah Vale-Novak je bil poudarek na lastni založniški produkciji in splošnem pro-gramskem konceptu. Podjetje Vale-Novak je bilo sestavljeno iz založbe in knjigarne, k zma-goviti kombinaciji in učinku obeh dejavnosti pa je prispeval še velik posluh lastnikov za od-krivanje knjižnih uspešnic.

Knjigarno Zdaj pa sem ustanovila pred enim letom v izjemno prijetnem okolju ljubljanskih Kosez. Deluje v harmoniji s tukajšnjimi prebi-valci, ki so jo zelo lepo sprejeli in »vzeli za svo-jo«. Izbor knjig je splošen, zaradi pomanjkanja prostora tudi malo subjektiven in ga sproti pri-lagajam povpraševanju kupcev in aktualnim dogodkom. Vsako sredo organiziram »mozaik za dušo«, predstavitve knjig, ki jih predstavlja-jo naši ali tuji avtorji. Vse faze dela, ki so v ve-čjih knjigarnah porazdeljene na številne zapo-slene, opravljam sama.

Rugelj: Kako se je v zadnjih tridesetih letih z vaše perspektive spremenilo knjigotrštvo? Kako je bilo prodajati v osemdesetih letih, še v času Jugoslavije, kaj je knjigotržcem prinesla osamosvojitev Slovenije, kaj po-zneje vse večje število izdanih knjig in kaj v zadnjih letih pritisk globalizacije in digita-lizacije knjigotrškega poslovanja?

Vodovnik: Razlika je velika, opazna in ob-čutna. Včasih smo bili založniki, knjigarne in knjižnice med seboj povezani, naše dejavno-sti pa so se lepo dopolnjevale. Danes delujemo praviloma vsak na svojem področju. V osem-desetih letih smo v kolektivu tekmovali med seboj, kdo bo prej odkril kako dobro knjigo in kdo jih bo prebral več. Vse postopke prodaje in nabave smo vodili ročno. Predstavitve knjig so bile praznik besede. Knjig se je izdajalo manj in vsaka nova je bila posebno doživetje. Zalo-žniki in avtorji knjig so knjigarje redno obisko-vali in pogosto spraševali za mnenje, preden so se odločili za nov knjižni projekt. Danes veči-na založnikov s knjigarji kontaktira le še prek telefona ali interneta. Med zaposlenimi je ve-dno več slabo plačanih študentov, ki delajo »na uro« namesto »na vsebino«. Privlačnost knji-garniškega poklica so izpodrinili posamezniki, ki so dobro preučili finančna pravila knjigotr-štva in hkrati pozabili, da jim je nekje na po-ti zmanjkalo romantikov, ki so znali in hoteli prodajati knjige. Danes rastejo prodajna me-sta s knjigami vsepovsod in še najmanj se vlaga v knjigarne, ki so sicer najbolj poceni prodaj-na mesta. Trženje knjig je vse bolj neosebno, v tekmi za pridobivanje potencialnih kupcev pa so vključeni celo avtomobili ali kaka po-nev (včasih je zadoščal podpis avtorja ali gratis knjiga). Nekdanje sodelovanje akterjev knjig je nadomestila nezdrava konkurenca, name-sto vsebine pa so v ospredju akcije in popusti. V poplavi uvoženih in kopiranih tržnih prije-mov je danes vse bolj iskana izvirnost in rav-no tu izstopajo prijemi in izvirne ideje manjših založb, knjigarn ali posameznikov. Veliko se

»Oseben pristop do ljudi je tisto, kar današnji kupci pogrešajo in iščejo!«

Pripravil: dr. Samo RugeljINTERVJU: SAŠA VODOVNIKIz obrazložitve za nagrado Naj knjigotržec za leto 2012Saša Vodovnik je tiste vrste knjigarka, ki se je po odlični šoli uvajanja v lju-bljanskem Konzorciju povzpela po stopnicah na sam vrh in je danes ustanovi-teljica in vodja kvalitetne knjigarne ZDAJ, ki domuje v ljubljanskih Kosezah. Na knjigotrški akademiji leta 2009 je dejala, da je od malih nog vedela, da bo knjigarka. Leta 1979 je prišla v Konzorcij, nato je delala v Kazini, eno leto v klubu Svet glasbe in zadnja leta, pred ustanovitvijo lastne knjigarne, v založbi Vale Novak, kjer je vodila knjigarno na Wolfovi ulici v Ljubljani. Z inovativnimi prijemi pri organizaciji dogodkov v mestni knjigarni na Wolfovi so poskrbeli, da se obiskovalci nikoli niso dolgočasili. Saša je bila duša in okvir dogajanja ter je skrbela, da so bili odnosi z dobavitelji kljub težavnim časom dobri in konstruktivni. Ko je knjigarno prevzela mreža Mladinske knjige, se je Saša odločila za svojo pot in ustanovila lastno neodvisno knjigarno ZDAJ. Svojim kupcem pravi: »Imamo knjigo za vas!«, svoj koncept knjigarne pa utemeljuje: »Knjigarnarji imamo poseben privilegij, možnost in odgovornost, da iz celotne ponudbe knjig na knjižni polici poiščemo v pravem trenutku ravno pravo za primernega bralca. Kupci knjig zaradi našega poznavanja knjig in iskrivega navdu-šenja postanejo sčasoma naši prijatelji, ki se v našo knjigarno vračajo vedno znova. Vsebinski koncept knjigarne Zdaj je inovativen in ne sledi le tržni logiki, temveč predvsem vsebinam, ki sestavljajo mozaik za dušo.«

Saša Vodovnik

foto

: Bor

ut K

rajn

c

2079-80 | julij–avgust 2012

govori o digitalizaciji knjig, ki lahko kmalu ubere pot prodaje zgoščenk, ki jih danes zna-jo kopirati že otroci. Nedvomno pa je, da bo knjigo – tiskano ali elektronsko – vselej nek-do moral ZNATI urediti, založiti, prebrati in prodati.

Rugelj: V zadnjih štirih letih se dobršen del sveta sooča z gospodarskim zastajanjem, ki ima posledice tudi na knjigotrškem podro-čju, v ZDA se je pred časom, denimo, zaprla druga največja knjigarniška veriga Borders. Marsikdo vam je v teh časih odsvetoval od-piranje nove knjigarne, a zdi se, da so druž-bene pretnje za nekatere tudi priložnost. Kaj je temeljni koncept vaše knjigarne? Če-sa je deležna vaša stranka, da se z veseljem vrača k vam?Vodovnik: Tudi v tem času vsesplošnega go-vorjenja o krizi se knjige še vedno dobro pro-dajajo. Žal pa nekaterih knjig, ki bi jih lahko prodala, sploh ne morem dobiti, ker se ne-katerim založbam knjigarna Zdaj ne zdi do-volj primerno prodajno mesto. Znano je, da si prav v času krize veliko ljudi lahko poma-ga, izboljša ali vsaj polepša življenje s knjiga-mi. Moj odnos do ljudi je zelo oseben in se pogosto razvije v pristne, prijateljske stike. Ljudi pozorno poslušam in predvsem veli-ko sprašujem. Tako lahko ugotovim, kakšen je njihov okus, in zanje izberem pravo knji-go. Če nimam dovolj podatkov za svetova-nje, dam kupcu možnost, da knjigo prinese zamenjat. Po navadi se nalezejo mojega nav-dušenja, ki ga ne morem skriti, če odkrijem »dobro« knjigo. Knjige zavijam v papir, ki di-ši po sivki ali cimetu. Oseben pristop do lju-di je tisto, kar današnji kupci pogrešajo in iščejo. Nekateri pridejo v knjigarno le na iz-menjavo mnenj, drugi želijo hiter in kon-kreten odgovor, tretji želijo le informacije, in če jim daš to, kar želijo, se vselej vrnejo.

Rugelj: Vaša knjigarna je v zadnjem času postala znana po dobro organiziranih in le-po obiskanih dogodkih, ki poživljajo življe-nje knjigarne, hkrati pa pozitivno vplivajo na knjigarniški prihodek. Komu so dogod-ki namenjeni, kako zainteresirani lahko iz-vedo zanje in po kakšnih načelih jih konci-pirate?Vodovnik: Od prvega dne si zapisujem ele-ktronske naslove ljudi, ki si želijo obiskova-ti dogodke v knjigarni. Zainteresirani lahko izvedo za dogodke tudi na facebooku, inter-netni strani in v Napovedniku. Obveščam jih izključno samo o tem, kar jih zanima. Odziv je neverjeten. Na vsak sredin mozaik za dušo pride od 50 do 80 ljudi. Včasih moramo po-staviti ozvočenje kar na hodnik, ker ne mo-rejo vsi sedeti v knjigarni. Dogodke delam sproti iz tedna v teden. Za vsako knjigo, ki jo preberem in se mi zdi, da bi bila zanimiva za širši krog ljudi, povabim avtorja, založnika ali pa predavatelja, ki je poznavalec vsebine in karizmatičen govornik. Včasih mi obiskoval-ci predlagajo vsebine, ki bi jih želeli posluša-

ti, tudi nekateri založniki so zelo kooperativ-ni. Edini koncept pri tem je dobra vsebina in aktualnost v času, torej Zdaj.

Rugelj: Prejeli ste nagrado naj knjigotržec leta 2012. Kaj so po vašem mnenju ključne lastnosti za dobrega knjigarja? Za koga je to primeren poklic? Vodovnik: Ključne lastnosti dobrega knjigar-ja so poznavanje in branje knjig, spremljanje in takojšen odziv na novosti in dogajanje na knji-žnem trgu, samoiniciativnost, dobra komuni-kacija z ljudmi, prepoznavanje njihovih želja s pozornim poslušanjem, prijaznost, neagre-sivnost in navdušujoča prepričljivost pri sve-tovanju ... Vloga knjigarjev pri prodaji knjig je ključna, zato bi za poklic knjigarnarja že dav-no morali pridobiti NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo), knjigarjem pa omogočiti ustre-zno izobraževanje. S širjenjem prodajnih po-ti za knjigo zunaj knjigarn pa postaja knjiga žal predvsem blago, ki ga danes lahko prodaja že kdor koli

Rugelj: Poletne počitnice so tu. Kaj to po-meni za knjigarja, ki ima svojo neodvisno knjigarno? Si sploh lahko omisli dolgo in brezskrbno dopustovanje?Vodovnik: Letos dopustovanja ne bo, bo pa knjigarniški balkon krasil surf, s katerim bo-mo deskali kar med knjigami. Poleti bodo brez premora potekali sredini mozaiki, vsako nede-ljo pa bo za mojo dušo na vrsti dobra knjiga v ležalniku in vrtnarjenje.

Rugelj: Kaj posebnega ste pripravili za tiste, ki iščejo knjigo, ki bi jim popestrila počitni-kovanje? Kaj boste letos priporočali svojim kupcem?Vodovnik: Če na hitro pripravim počitni-ški bralni koktejl za vso družino z različnimi okusi, bi bile vanj vključene knjige Erri de Lu-ca: Trije konji; Marie NDiaye: Tri močne žen-ske; Jennifer Egan: Tatovi na obisku; Vladimir Megre: Anastasija; Bucay: Ti povem zgodbo; Nenad Veličković: Sahib; Evald Flisar: Mo-goče nikoli; Peter Amalitti: Negovanje diha; Adamus Saint-Germain: Mojstri nove energi-je in za mlajše obvezen Gospod Gnilc in pe-tični piškot.

Rugelj: Kaj pa med poletjem nameravate prebrati vi?Vodovnik: Najprej bo na vrsti knjiga kresni-kovega nagrajenca Andreja E. Skubica Koliko si moja? in takoj zatem biografija glasbenika Van Morrisona z naslovom Can you feel the silence?

Rugelj: Lahko morda poveste, ali za leto-šnjo jesen načrtujete kakšne novosti, ki bo-do še popestrile ponudbo vaše knjigarne?Vodovnik: Veliko idej za popestritev ponud-be imam še na zalogi, vendar pa jih bom str-nila v citat Bernarda Shawa: »Uspešni ljudje so ljudje, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, ki jih potrebujejo. Če jih ne najdejo, jih ustvarijo.«

Rugelj: V časih različnih fluktuacij in turbu-lenc je vaša poklicna kariera zaenkrat pre-senetljivo stabilna, saj je vaša prva redna služba za zdaj vaša edina služba. Čemu bi to bolj pripisali? Založbi ali vam osebno? Ilc: Uredniške kariere na Mladinski knjigi so praviloma dolge, vsaj med leposlovci je tako. Sam sem nasledil mogočna uredniška opusa Kristine Brenkove in Nika Grafenauerja in ta-ka dediščina daje mlademu uredniku določeno gotovost, s katero laže ustvarja lastne založni-ške zgodbe. Menim, skratka, da so tako dolgi uredniški »mandati« pod črto založbi odločno v prid, saj ima v urednikih med drugim tudi ži-ve nosilce zgodovinskega spomina, kar zna si-cer včasih biti za koga neprijetno, a se še več-krat izkaže za zelo koristno. Moje vztrajanje v prvi službi bi lahko pojasnili tudi z dejstvom, da »trg za urednike« v Sloveniji tako rekoč ne obstaja, gotovo pa ima pri tej »nemobilnosti« kaj zraven tudi kaka moja značajska lastnost. A da ne bo pomote: svoje delo imam že od nek-daj rad in si težko predstavljam, da bi se ga kdaj naveličal. To pa je po moje poglavitni razlog, da še kar vztrajam v prvi redni službi.

Rugelj: Mladinska knjiga je šla v zadnjih do-brih petnajstih letih, kolikor ste jih prežive-li pod njenim okriljem, skozi precej velike spremembe. Kako so bile te videti s per-spektive urednika? Koliko se je v tem času spremenil uredniški koncept izdajanja knjig in v katerih pogledih?Ilc: Danes se vse dogaja frustrirajoče (pre)hi-tro, kar, se bojim, ne vpliva dobro na uredniške

standarde. Tudi sicer se je marsikaj spremeni-lo, čeprav me včasih pomiri, ko preberem ka-ko anekdoto uredniških predhodnikov in uvi-dim, da so imeli tako rekoč iste probleme. Na primer pred nedavnim umrli Ivan Minatti, ko je hotel v program zbirke Sinji galeb uvrstiti Malega princa. Nekaj let je trajalo, vse mogo-če trapaste pomisleke je moral poslušati, in ko je končno izšel, sprva ni »šel«. No ja, morda je danes še teže koga prepričati, da marsikate-ro uredniško odločitev kot pravilno potrdi še-le čas. Včasih imam neprijeten občutek, da je nekako samoumevno, da bi vse knjige morale »iti«, že večkrat se je kdo računsko lotil »sub-vencioniranih knjig« in potem v čedni račun-ski tabelici dokazoval, da se nam to ne spla-ča. Prepričevanje, zakaj je to pomembno in se nam konec koncev tudi »splača«, sodi v vsak-danjik urednika, saj nas kljub dejstvu, da smo predvsem komercialna založba, prav izdajanje kulturno relevantnih knjig dela resno, »pravo« založbo. Na urednika danes prežijo vsakovr-stne birokratske skušnjave, a naša poglavitna naloga še vedno ostaja delo z avtorji in pre-vajalci in oblikovanje programa, tu pa je treba upoštevati še marsikaj drugega kot le razliko v ceni in faktor.

Pri spremembah in pretumbacijah, ki so se dogajale na Mladinski knjigi, uredniki nismo imeli veliko besede, res pa je, da si je sem in tja morda tudi nismo znali ali upali vzeti. Kakšno čudaštvo, ki smo mu bili priča, bi morda lahko celo preprečili, če ne bi bili tako krotki. Pritiski na uredniško avtonomijo so sicer znali biti ze-lo hudi in nemalokrat odkrito prezirljivi, a gle-

de na primerljive zglede doma in v tujini lahko rečem, da smo jo za zdaj še dobro odnesli. Za-ložba se je ohranila, o tem najbolje priča ravno dejstvo, da ima še vedno urednike.

Rugelj: Kako pa na splošno gledate na spre-minjanje slovenske založniške pokrajine v tem času? V petnajstletnem obdobju je, kot je videti, prišlo do nekakšne založniške me-njave generacij, saj so med najpomembnejše založbe povzpele tudi tiste, ki so bile sredi devetdesetih let še precej na začetku svoje poti. Za katere založbe vam je žal, da jih ni več, in za katere ste veseli, da bogatijo našo knjižno krajino?Ilc: Večina založb, ki jih ni več, je najbrž propa-dla z razlogom in verjetno so imeli še najmanj pri tem uredniki, ki so bili navadno poleg av-torjev itak prve žrtve. Kljub temu da po nava-di v založništvu majhno velja za lepo, veliko pa za grdo in hudobno, se mi zdi škoda, da ni v tej pokrajini še kake večje založbe splošnega pro-fila, kakršna je Mladinska knjiga.

Sicer se pa vsakič, ko odprem novo Buklo, čudim, koliko dobrih knjig izide vsak mesec! Veseli me, da je Cankarjeva založba še vedno na tako visoki ravni, z občudovanjem in zdra-vo zavistjo spremljam program, ki ga ustvar-jajo kolegi na Študentski založbi, težko bi bi-lo spregledati globino, širino in konsistentnost Modrijanovega programa, Studia humanitatis ne pošilja v svet samo najbolj izvirnih novole-tnih voščilnic, ampak tudi zame že od nekdaj navdihujočo zbirko humanističnega čtiva …

INTERVJU: ANDREJ ILCPripravil: dr. Samo Rugelj

»Ustvarjanje in urejanje slikanic se mi zdi enako zahtevno kot pisanje in urejanje dobre poezije!«

Iz obrazložitve za nagrado naj založnik za leto 2012Andrej Ilc je eden od tistih urednikov, ki se je kljub svoji relativni mladosti že zapisal med legende slovenskega založništva. Z umirjenim, uravnoteženim in neverjetno prodornim pogledom zna že dolgo vrsto let v otroški program izdaj založbe Mladinska knjiga uvrščati tiste knjižne projekte, ki bodo večno ostali z nami kot del slovenske kulturne dediščine. Ilca odlikuje tankočutno in skrbno delo z avtorji, tako pisatelji kot ilustratorji, ki jih ravno s svojim profesionalnim in vedno korektnim odnosom vzgaja v hišne avtorje; odlikuje ga skoraj enciklopedič-no poznavanje področja svojega dela in ažurno spremljanje novosti na knjižnem trgu. Predvsem pa ga vedno spremlja izjemen entuziazem, ljubezen do dela s knjigami, navdušenje, ki je nevarno nalezljivo in ki se dotakne vsakogar, ki se z njim pogovarja o knjižnih izdajah. Andrej Ilc zna pozorno prisluhniti tudi mnenjem knjigarjev in njihove informacije s pridom uporabljati. Glede na to, da je v preteklosti pisal kritike otroških knjig za časnik, je danes še toliko večji kritik pro-dukcije otroške in mladinske literature v slovenskem prostoru in zagovornik domačih avtorjev in ilustratorjev. Vsi, ki smo povezani s knjigo, poznamo zbirke Čebelica, Velike slikanice, Deteljica, Sončnica … ter druge, ki jih ureja. Zadnja leta je ustvaril tudi izjemno zbirko albumov slovenskih ilustratorjev, začenši s Čudežnim vrtom, Za devetimi gorami, Dreve-som pravljic, Zlato ptico ter Za lahko noč. Je eden tistih, ki skrbi, da naši otroci še danes prebirajo Mačka Murija, Muco Copatarico in druge pravljice, ki tako ostajajo večne.

foto

: Bor

ut K

rajn

c

Andrej Ilc

foto

: Bor

ut K

rajn

c

2279-80 | julij–avgust 2012

Rugelj: Najbolj vas poznamo kot urednika otroškega programa Mladinske knjige, ki je eden od stebrov te založbe že od njenega za-četka. Kaj so ključne značilnosti slikanic, ki izhajajo pod vašim uredniškim očesom? Kaj vse mora imeti besedilo (če je del slikanice) in kaj ilustracija, da ju spustite skozi vaše kritiško sito?Ilc: Nekoč mi je nekdo oporekel, da svoje ure-dniško delo najraje opisujem s samimi metafo-rami, kot da se ga ne da dobesedno opisati. No, v slikanicah navadno ni veliko metafor, vsaj v besedilih ne. Vseeno pa so slikanice filigran-ski, kompleksno grajeni organizmi, likovno-te-kstovni monoliti, kot jih je posrečeno označila Marjana Kobe. Vse se začne in konča z dobro zgodbo, ki mora biti povedana s pristnim gla-som in, povedano z Bachovimi besedami, do-bro uglašena. Sporočilo mora biti vedno v služ-bi zgodbe, ne obratno. Ustvarjanje in urejanje slikanic se mi zdi enako zahtevno kot pisanje in urejanje dobre poezije. Nekdo je slikanico pri-merjal s sonetom: tudi v njej ne sme biti ene-ga samega zloga preveč. Ena napačna nota lah-ko uniči vse. Maurice Sendak, avtor nekaterih ključnih avtorskih slikanic, je nekoč zapisal te-le besede, ki jih večkrat citiram: »Zame se vse začne s pisanjem. Nikoli nisem porabil manj kot dve leti za besedilo posamezne slikanice, čeprav imajo v povprečju le 380 besed.« Zato so njegove slikanice tako dobre in »prenesejo« na stotine branj. Take so tudi številne naše sli-kanice, od Kraljeve upodobitve Levstikovega Martina Krpana, ki je založbina največja uspe-šnica vseh časov, do Kovičevega Mačka Murija in Urške Andreja Rozmana Roze.

Rugelj: Se kdaj (v mislih) posvetujete s prej-šnjima dvema urednikoma otroškega knji-žnega programa Mladinske in se sprašuje-te, kaj bi na vašem mestu naredila onadva?Ilc: Imel sem srečo, da sem se lahko z obema kdaj tudi dejansko posvetoval, veliko mi je po-menilo, da sem občutil njuno podporo in bla-go naklonjenost tudi v primerih, ko sem mor-da odkrival toplo vodo. Še vedno imam srečo, da imam ob sebi izkušenega likovnega uredni-ka Pavleta Učakarja, ki marsikdaj jasno (u)vidi tisto, kar sam samo slutim.

Rugelj: Kaj so po vašem mnenju ključne la-stnosti dobrega urednika? Za koga je to pri-meren poklic? Katere so največje težave in najlepše plati tega poklica?Ilc: Urednik mora zagovarjati svoj program in do onemoglosti vztrajati pri tem, da bo knji-ga izšla, ker je dobra in sam verjame vanjo. Če znotraj založbe ne nastopa kot pes čuvaj svo-jih avtorjev, ni dober urednik. Potem mu lah-ko vsak, ki ima pet minut časa, reče, da knjiga ne bo izšla.

Več kot en šef me je poskušal prepričati, da je sicer lepo, če imamo ideale, a je najbolje, da jih pustimo doma. Ne bo držalo. Založništvo danes sicer poka od pragmatičnosti in ciniz-ma, a vse, kar se v njem zgodi kakovostnega in trajnega, se zato, ker je nekdo v nekaj iskre-

no verjel, ker je imel neki ideal, ki mu je preda-no in pogosto tudi vztrajno in trmasto sledil. Brez idealov, prepričanja, odločnosti, predano-sti, vztrajnosti, trme in tveganja (meje so zača-sne, ves čas jih je treba preizkušati) tudi ni do-brega urednika. (Po tihem si želim, da bil eden zaščitnih znakov dobrega urednika tudi večno nastlana miza in nepospravljena pisarna.)

Rugelj: Že več kot desetletje ste, kar je manj znano, tudi vodja celotnega uredništva le-poslovja. Po kakšnem kriteriju izbirate na-slove v vaše ključne zbirke, denimo v Novo slovensko knjigo, Novo liriko, Kondor, zbir-ko Roman itn.? Načrtujete morda v priho-dnosti še kako knjižno zbirko?Ilc: Sam z velikim veseljem urejam zbirko so-dobne poezije Nova lirika, ki sem jo nasle-dil po Alešu Bergerju, vse druge zbirke suve-reno in poznavalsko ustvarjajo kolegi uredniki in urednice. Mislim, da se dobro dopolnjujemo in razumemo. Marsikaj odkrito predebatira-mo, to so v bistvu najlepši trenutki našega de-la. Čeprav smo prezaposleni in nam kronično zmanjkuje časa, je idej vedno več kot prostora v programu. Sam v našem programu pogrešam predvsem kak večji, ambicioznejši projekt, ka-kršni so bili nekoč značilni za Mladinsko knji-go, in to je morda glavna želja in načrt za pri-hodnost.

Rugelj: Nekatere od teh zbirk izhajajo z javno podporo, položaj na JAK-u pa je se-daj precej nejasen. Kako bi morebitno po-membnejše zmanjšanje javne podpore vpli-valo na te zbirke?Ilc: Najbrž me bo kdo imel za optimista, a kar težko si predstavljam, da bi javna podpora v obliki subvencij presahnila do te mere, da bi to ogrozilo izhajanje naših uglednih zbirk. Slo-venska založniška pokrajina je pretežno butič-na in to se ne bo spremenilo, določen tip knjig torej rabi tovrstno podporo. Seveda bi bilo ob-stoječi sistem, ki je v temelju dober, mogoče iz-boljšati, njegova rokohitrska demontaža pa bi zanesljivo imela težko popravljive posledice.

Ob tem moram še povedati, da se že zdaj ne zanašamo samo na JAK-ove subvencije, tem-več uspešno pridobivamo sredstva na tujih razpisih.

Rugelj: Poletne počitnice so tu. Kaj poseb-nega je Mladinska knjiga pripravila za tiste, ki iščejo dobro knjigo, ki bi jim popestri-la počitnikovanje? Kaj iz vašega programa priporočate mladim, pa tudi starejšim bral-cem?Ilc: Jean-Claude Carrière, ki je nedavno go-stoval pri nas, je lepo povedal, da v mojstro-vinah, četudi so stare, vedno najdemo sedanji čas. Pred kratkim so izšli ponatisi treh takšnih mojstrovin, ki bi jih priporočil bralcem vseh starosti: Endejeva Momo, Zupanova Potova-nja v tisočera mesta in Teta Magda Svetlane Makarovič. Prvi mladinski roman kresnikove-ga nagrajenca Tadeja Goloba Zlati zob je kla-sično napeta pustolovščina, kakršnih skoraj ne pišejo več. Pilkeyjev Kapitan Gatnik je še ve-dno najbolj brihtna in nabrita otroška serija, kar jih poznam. Lascheva Kultura narcisizma sicer prihaja k nam s tridesetletno zamudo, a je še vedno izjemno razsvetljujoče branje. Rober-to Saviano je dragocen pisec, ki me je popolno-ma navdušil tudi s svojo zadnjo knjigo Pojdi z mano stran. Brian Selznick pa je z Deželo čudes ustvaril knjigo, ki se ji več kot poda oznaka so-dobna klasika.

Rugelj: Kaj pa med poletjem nameravate prebrati vi?Ilc: Žal sem katastrofalno počasen bralec in ve-dno preberem dosti manj, kot bi si želel. Tole je torej bolj seznam želja: Stoletnik, ki je sko-čil skozi okno in izginil Jonasa Jonassona, ki bo pri Mladinski knjigi izšel prihodnje leto, Sestra Sigmunda Freuda Goceja Smilevskega, Mrač-na plat ljubezni Rafika Schamija, How to Live Sarah Bakewell, zelo rad bi prebral pesniško zbirko Katje Perat Najboljši so padli, vsekakor kresnikovega nagrajenca Skubica, morda do-polnjeni Matvejevićev Mediteranski brevir, od kriminalk še kakega Camillerija ali Manklla. Lahko bi že enkrat dokončal Bouvierovo Upo-rabo sveta, morda znova predihal eno svojih najljubših knjig, Buñuelovo avtobiografijo Moj zadnji vzdihljaj, ki mu jo je pomagal napisati že omenjeni Carrière … In seveda bom počasi in z užitkom prebiral knjigo zbranih pesmi Kaje-tana Koviča Vse poti so, ki sem jo dobil za da-rilo ob nagradi.

Rugelj: Lahko morda poveste, katerih knjig se kot urednik najbolj veselite v letošnji je-seni?Ilc: Veselim se novih slovenskih slikanic, tudi tistih iz zbirke Čebelica, ki bo prihodnje leto praznovala šestdesetletnico. Lepe bodo Zlate Grimmove pravljice, ki izidejo ob 200. obletni-ci prve objave. Z velikim pričakovanjem čakam na zaključek večletnega projekta Močvirniki pisateljice Barbare Simoniti in ilustratorja Pe-tra Škerla. To bo monumentalno delo, ki bo presenetilo vse.Nagrajenca v knjigarni Zdaj!

foto

: Bor

ut K

rajn

c

23 79-80 | julij–avgust 2012

Tuma: Carole, zakaj ste ustanovili lastno literarno agencijo?Blake: Ker sem v službi dobila odpoved. Šti-rinajst let sem se pridno vzpenjala po lestvi-ci založniških služb in kot direktorica tr-ženja pri založbi Sphere opravljala delovne naloge, za katere imajo danes založbe ne-kaj oddelkov: trženje, PR, avtorske pravice in pogodbe z avtorji. Neki petek popoldne sva se z mojim nadrejenim, direktorjem za-ložbe, grdo sporekla. Ugotovila sem, da me odpušča, čeprav za to ni imel pravne osnove. Užaljena in besna, da je bila vsa moja priza-devnost zaman, sem mu vrgla v obraz: »Vi-diva se na sodišču!«

Tuma: In kaj se je zgodilo potem?Blake: Tožbo sem dobila. Medtem pa so me začeli klicati avtorji, za katere sem skr-bela pri založbi. Mnogi so rekli, da bodo šli z menoj, če ustanovim svojo literarno agen-cijo. Pa sem jo. V treh mesecih sem imela osem strank. Pozneje sva se z Julianom Fri-edmannom, ki vodi prodajo televizijskih in filmskih pravic, združila. Še danes so moja domena knjižne pravice, ki so steber posla, saj je založništvo veliko bolj predvidljivo. Ko založnik kupi knjižni naslov, ga bo tudi v do-ločenem času izdal, medtem ko morajo fil-marji šele začeti zbirati investitorje in denar za filmsko produkcijo, nato je težka izbira

režiserja, igralcev, distribucije itd. Filmski studii kupijo veliko pravic, vendar jih le ma-lo dočaka dobro televizijsko ali filmsko pri-redbo.

Tuma: Na kakšni podlagi izbirate vaše pi-satelje in pisateljice?Blake: Rada izberem avtorja, ki ga lahko po-vabim domov na večerjo. Veste, odnos med agentom in avtorjem je zelo tesen, zelo sva medsebojno odvisna in pripadna drug dru-gemu. Prvi kriterij je samo besedilo. Pisanje, slog, zgodba – vse me mora pritegniti in mo-ra biti dobro. Drugič, izbiram pisatelje, ki se odločijo, da bodo poklicni pisatelji. Nesmi-selno je graditi ime nekomu, ki bo napisal eno samo knjigo! Glede vsebin imam široko paleto: lahko je ljubezenski roman, kriminal-ka, rada imam zelo literarne vsebine ali ce-lo poljudno literaturo. Vzamem vse, kar me prepriča s svežino, inovativnostjo in kako-vostjo. Ne nazadnje pa mora biti avtor tudi pripravljen sprejeti mojo kritiko. Vse agen-cije tega ne počnejo, pri Blake&Friedmann pa rokopise predvsem prvencev sami teme-ljito uredniško obdelamo. Včasih morajo pi-satelji na novo napisati cele dele romanov, spremeniti veliko reči. Pričakujem, da bo-do odprto sprejeli moje pripombe, če hoče-jo, da svojo življenjsko energijo usmerim v njihovo pisateljsko kariero. Nekateri pisate-

lji so nejevoljni, ampak agenti in založniki imamo veliko znanja in izkušenj z besedili in dostikrat je na koncu knjiga boljša.

Tuma: V vašem predavanju ste rekli, da skrbite za 19 avtorjev, kar vam vzame ve-liko časa, in da novih pisateljev za zdaj ne sprejemate. Kdaj ste vzeli zadnjega nove-ga pisatelja in kdo je bil to?Blake: Pisateljica, nazadnje je bila pisatelji-ca Liz Fenwick ... Srečala sem jo na konfe-renci Zveze pisateljev romantičnih del pred kakim letom. Liz je pomagala pri organiza-ciji konference in polnila blogerske zveze. Je izjemna ženska. Pisateljsko kariero je načr-tovala že nekaj časa. Liz je Američanka, po-ročena z Britancem, ki živi in dela v Dubaju. Njuni trije otroci se šolajo v internatih v An-gliji, tako da Liz polovico življenja preživi na letalih. Hotela je, da bi družina imela dom v Angliji, tako da je pred leti kupila hišo v Cor-nwallu, kjer skupaj preživljajo počitnice. Ko sva se poznali že nekaj mesecev, me je pocu-kala za rokav. Da ima eno vprašanje zame. Da je napisala roman in ali bi hotela prebra-ti nekaj poglavij in povzetek. Odkrito sem ji povedala, da je prijateljstvo eno, poklic pa drugo in da jo utegnem prizadeti z zavrni-tvijo, če mi besedilo ne bo všeč. Liz je rekla, da nič hudega, da bo besedila poslala še ne-katerim drugim agencijam, če je prav. Stri-

»Rada izberem pisateljico ali pisatelja, ki ga lahko povabim na večerjo ...«

PripravilA: Tanja TumaINTERVJU: CAROLE BLAKE

V Sloveniji skorajda nimamo literarnih agentov. Naše pisateljice in pisatelji se obračajo na založbe sami in neredko si založniki želimo, da bi Slovenci več brali in manj pisali. Deseti jubilejni kongres Knjiga na Slovenskem je bil odlična pri-ložnost, da medse povabimo Carole Blake, eno naslovitejših angleških knjižnih agentk. Založniki, knjigarji in knjižničarji smo radovedno prisluhnili njenemu predavanju, ki je bilo polno zgodb, kot bi jih pisali njeni pisatelji uspešnic. No, skrivnosti, ki nam jih je Carole izdala v Portorožu, naj to ostanejo, njen poklic in vlogo v založništvu pa velja predstaviti posebej.

Carole Blake dela v založništvu že 49 let in vodi svojo literarno agencijo od leta 1977. V bogati karieri je predsedovala Združenju agentov (Authors' Agents Association) in Society of Bookmen, kjer je bila od leta 1921 druga žen-ska predsednica. Na diplomskem in podiplomskem študiju predava študentom založništva, prav tako pa jo vabijo na knjižne sejme, kongrese in srečanja avtorjev in založnikov po vsem svetu. Pri založbi Macmillan je leta 1999 izšla njena knjiga From Pitch to Publication, v kateri bodoči pisatelji najdejo vrsto napotkov, kako priti do izdaje svojega dela. Knjiga je s 100.000 prodanimi izvodi prava prodajna uspešnica, vsekakor pa biblija mladih avtorjev, ki Carole in njeno agencijo s trinajstimi uslužbenci dobesedno oblegajo z rokopisi. Vseeno ji uspe voditi in oblikovati kariere kakih 200 pisateljev, med katerimi je Peter James, pisatelj kriminalk, trenutno prvi na lestvici Booksellerjevih uspešnic. Carole je zabavna sogovornica in ženska z neskončno energije. Njene živo modre oči nagajivo sijejo in so vedno na preži. Zlahka jo vidim v vlogi mame, ki skrbi za svoje pisatelje, umetnike, ki zmeraj ne znajo najbolje unovčiti svojega dela in živeti od svojega talenta.

Carole Blake

2679-80 | julij–avgust 2012

njala sem se in prejela gradivo po elektron-ski pošti. Bilo je zanimivo. Poklicala sem jo po telefonu. »Rada bi videla ves rokopis, Liz. Mi ga boš poslala?« Odvrnila mi je: »Odlič-no. To so rekli tudi drugi agentje.« Našpiči-la sem ušesa, saj je šlo za mojo prijateljico. Vseeno sem ji pustila odprte vse poti. »Pa ga pošlji vsem agentom hkrati, Liz.« Ko sem ro-man prebrala, sem jo nemudoma poklicala. Strinjala se je, da bo moja stranka. Njen prvi roman Hiša v Cornwallu je izšel maja letos pri založbi Orion, ki je vnaprej kupila pra-vice še za naslednjo knjigo. V pripravi so tu-di nemški, nizozemski in romunski prevod.«

Tuma: Ali za vaše pisatelje prodajate tu-di pravice za elektronske knjige? Kaj me-nite o tem?Blake: Pri elektronskih pravicah in njihovem upravljanju moramo biti skrajno pozorni, saj je to smer, kamor gre naš svet. Mnogi imajo bral-nike, tako starejši, ki ne želijo več s seboj vleči gore papirja, kot mlada generacija. Z elektron-skimi pravicami moramo trgovati in upravljati strokovno. Včasih urejamo pogodbe iz agencije, včasih to počnejo sami založniki.

Tuma: Za 1,99 dolarja na izvod?Blake: Ne, to ravno ne … Za naše avtorje ne sklepamo nizkocenovnih kupčij. Če se po-globite v te poceni knjige, boste videli, da so slabe kakovosti.

Tuma: Med njimi so uspešnice …Blake: No, ja … Vedeti morate, da lestvice uspešnic ne navajajo točnih številk proda-nih izvodov, saj prodajalci elektronskih knjig njihovih številk ne želijo poročati podjetju Nielsen BookScan. Prodajalci e-knjig skriva-jo številke, tako da ne vemo, koliko izvodov posameznega naslova v elektronski izdaji se je prodalo več ali manj od trde oziroma bro-širane izdaje, ki sta objavljeni črno na belem. Ko govorimo o e-uspešnicah, prehitro poza-bimo na to.

Tuma: Mislite, da bi se vaši pisatelji radi videli v slovenskem prevodu?Blake: Seveda. Prepričana sem, da bi bil Pe-ter James navdušen nad svojo slovensko iz-dajo. Ne gre le za naklade in prodajne števil-ke, gre za prestiž. In tudi vašim bralcem bi bil Peter James zelo všeč, verjemite.

Tuma: Verjamem. Hvala.

Koristne povezave:

http://www.blakefriedmann.co.ukSledite Carole na Twitterju http://twitter.com/#!/caroleagenthttp://www.agentsassoc.co.uk

Utrinki iz Portoroža

INTERVJU: FILOZOFINJA mag. MATEJA JAMNIK, prostovoljka

Prostovoljno pomagati knjigi – nenavaden pojav! Prostovoljstvo praviloma povezujemo z ljudmi v stiski, z zavrženimi živalmi, bla-ženjem posledic vojn, naravnih katastrof in podobno. Magistrica f ilozofije Mateja Jamnik pa že dobro desetletje prostovoljno pora-blja čas, energijo in f ilozofsko znanje za afirmacijo knjižne zbirke Onežimo svet. Te dni je Mladinski svet Slovenije, ki ob podpori Urada predsednika Republike izvaja projekt Prostovoljec leta, javno opozoril na vztrajnost mag. Mateje Jamnik pri koristnem početju. Razlog, da nekoliko drugačni f ilozofinji zastavimo nekaj vprašanj.

Z dobro knjigo do smisla življenja Levičar: Okrog nas toliko stiske, bole-čine, krivice, trpljenja, brezidejnosti, magistrica filozofije pa porablja čas za predstavljanje knjig?Jamnik: Vse težave človeka in nesreče sve-ta so posledica pomanjkljivega razumeva-nja življenjskega smisla. Dobra knjiga kot sklad predhodnih dosegov človeške misli, nas najučinkovitejše bliža smislu življenja. Blaženje stisk sočloveka in prizadetosti na-rave je nujno, toda trajna rešitev je v odkri-vanju vzrokov takšnega stanja. Dokler člo-vek ne dojame, zakaj je na tem svetu, bomo blažili – le blažili – stiske.

Levičar: Katero področje filozofije vam je najbližje?Jamnik: Diplomirala sem s temo: Čemu pe-sniki (pri prof. dr. Levu Kreftu), magistrira-la pa s problematizacijo teme Naloga mi-sleca (pri akd. prof. dr. Tinetu Hribarju). Ker nam je eden izmed največjih pesnikov v zgodovini naše vrste Hölderlin zapustil najgloblje misli o smislu življenja, največji mislec Nietzsche pa najboljše verze – še ve-liko podobnih primerov je –, sem v magi-strski nalogi ugotavljala neločljivost prave poezije (umetnosti) in resne filozofije.

Levičar: Ali ni prva naloga filozofa znan-stveno delo, pouk …, vi pa po širni Slove-niji razširjate misli o pomenu prave knji-ge?Jamnik: Naloga filozofa (ki je tudi pe-snik, kot je pesnik tudi mislec) je prispe-vanje k oduhovljenju človeka in poetizaci-ji življenja. Stvarnost pa odreja, na kakšen način bo mislec deloval. Danes je mislec lahko učinkovit le kot javni intelektua-lec ali tisti, ki, kot pravi Nietzsche, »s pr-stom pokaže, kaj je to dobra knjiga«. Z višanjem moči javnih občil se namreč uči-nek kabinetskega dela mislecev niža. Ne-koliko so učinkoviti le javni intelektual-ci, ki stopijo pred oči javnosti, podpirajoč visoka hotenja, zoprstavljajoč se temač-

ni strani življenja. Ali pa tisti, ki samoza-tajevalno opozarjajo na redke dobre knjige, ki so lahko zanesljiva življenjska kažipot. Jaz ne poudarjam pomena knjig nasploh, temveč usodni pomen redke, dobre knjige.

Levičar: Nekoliko presenetljiva razlaga?Jamnik: V nekem drugem času bi bila sa-moumevna. Sijajni mislec in pretanjen pe-snik Sofoklej, je vztrajno dopovedoval, da je njegov sodobnik Ajshil še boljši od nje-ga (kar je res bil); Platon je z vsemi svojimi močmi razširjal Sokratovo misel; Flaubert je vztrajno dopovedoval, da je treba brati Shakespeara; Nietzsche je napisal hvalnico sodobniku Schopenhauerju in tako naprej. Knjige zbirke Onežimo svet – pomen te zbirke poudarjam – so odgovoren poskus slediti nalogi misleca, po mnenju poznaval-cev in doživljanju bralcev pa ponujajo mi-selne in estetske presežke. Uvajati v življe-nje te knjige, je v tem trenutku največ, kar lahko naredim za slovensko družbo in zase.

Levičar: Zveni poveličevalno, kot da je zbirka Onežimo svet edino veliko …Jamnik: Nasprotno, z zbirko Onežimo svet je bila prvič v zgodovini našega založništva uvedena posebna oblika avtorskega samo-zatajevanja in splošne koristnosti. Poglej-te knjigo Kam greš, Evropa: tretjino pro-stora je avtor prepustil drugim. Na vsaki strani knjige so misli tistih, ki so (bili) naj-bližje jedru življenja – od Homerja do Sa-še Vuge. Z okrog tisoč pesniško ubesedeni-mi globokimi spoznanji nekaj sto mislecev, je ta del knjige reprezentančni izsek duhov-nega ustroja človeštva. In zanesljiva kaži-pot bralcu. Zahvaljujoč knjigi Kam greš, Evropa, so številni bralci odkrili veliča-stnost Ajshilovega Uklenjenega Prometeja, Hölderlinovega Hiperiona, pa, če hočete, Cankarjevega Kralja Malhusa in Vuginega Opomina k čuječnosti. To novo samozata-jevalno prakso afirmiranja drugih dobrih knjig bomo nadaljevali.

Levičar: Kaj pa slovenski intelektualec … ali opravlja nalogo?Jamnik: Tako kot drugod po svetu. Ne-znosna stvarnost, neobetavna prihodnost in omrtvičen duh, kažejo, da intelektual-ci – če govorimo o medijskih mislecih – ne opravljajo svoje naloge. Voltaire, Zola ali Cankar bi bili danes v nenehnem boju z oblastjo. Figurirali bi kot »izgredniki«, »odpadniki«, »norci«. Današnji intelektu-alci pa večinoma uživajo vse družbene ča-sti. V stanju, ko so police Rdečega križa in Karitasa izpraznjene, naši misleci in pe-sniki razpravljajo na nacionalni televizi-ji o fuzbalu kot umetnosti. A Ksenofan je pred 2500 leti povedal, da »majhna se me-stu korist, bogme, iz športa rodi«. Dejan-skost je zrcalo, v katerem vidimo obraz mi-sleca. Če nas obdajajo boleče krivice, a so vsi tiho, pomeni, da so intelektualci zatajili. Če o nekem vprašanju dva misleca zastopa-ta izključujoča si stališča, pomeni, da slabo mislita, ali pa opravljata naloge za zunanje-ga naročnika. V vsakem primeru, pravih in-telektualcev ni.

Levičar: »Dobro je početi dobro« – je vo-dilno načelo ustvarjalcev knjižne zbirke Onežimo svet. Petnajst let preizpraševa-nja tega načela je za vami. Kaj pravi ži-vljenje?Jamnik: Ob vsej grenčici, ki smo jo morali izpiti, lahko rečem, da človeški duh ne po-zna zanesljivejše življenjske kažipoti. »Do-bro je početi dobro« – a veste za kaj bolj-šega!

Levičar: Kaj pa denar? Akademski na-slov? Družbeni položaj?Jamnik: Človek, ki ima nekaj vpogleda v duhovni ustroj človeštva, ve, da je življenje nekaj drugega. V vsakem trenutku, na vseh koncih sveta, skozi dolga tisočletja, nas re-sničnost opozarja na to. Danes okrutneje kot kadarkoli. A časa že zmanjkuje. Zato: Berite dobre knjige!

mag. Mateja Jamnik

Pripravila: Romana Levičar

2879-80 | julij–avgust 2012

Iz zimskega sna prebujajoče se istrsko mestece Poreč je od 10. do 13. maja 2012 postalo prizorišče festivala Bo-oktiga. Skovanka angleške besede »book« (knjiga) in hrvaške narečne besede za trgovino »butiga« posrečeno odraža bistvo tega Mednarodnega festivala prebranih knjig, kot so ga podnaslovili organizatorji, saj spreme-ni njihovo mestece v center knjižne kulture in knjižnih ustvarjalcev. Festival, ki se je letos odvijal že petič, je skupin-ski projekt Mestne knjižnice Poreč, pod vodstvom dr. Irides Zović in zanesenjakov iz Poreča in okolice.

BOOKTIGA 2012 – festival prebranih knjig

Glavan: Minila je že peta mednarodna prireditev Booktiga, ki ste jo podnaslovi-li »Mednarodni festival prebranih knjig«. Zakaj predstavljate »prebrane« knjige?Zović: Ta podnaslov je nastal že prvo leto. Z njim smo želeli poudariti rabljeno knjigo oz. antikvarno vsebino, saj tega pri nas v Istri ni. Izraz »rabljena« je bil malce pregrob za knji-go, saj prevladuje mišljenje, da rabljene stvari izgubljajo svojo vrednost. Pri knjigi je druga-če – bolj, ko se jo bere, več velja!

Glavan: Moto letošnje Booktige – Bit (in) margina (Bit (i) margina) – ste posvetili ženskim ustvarjalkam literature in njihovi senzibilnosti. Pred dvema letoma pa je bil moto Stara knjiga za novo življenje? Zović: Vsaka Booktiga ima poleg kulturnih in poučnih vsebin tudi humanitarno noto. Ta-krat (leta 2010) smo dogodek dvignili z me-stne ravni na celotno regijo. Tako je bila Bo-oktiga prisotna v knjižnicah po vsej Istri. Izkupiček, ki smo ga dobili s prodajo podar-

jenih knjig, smo namenili Splošni bolnišnici v Pulju, oddelku za porodničarstvo. Namenili smo ga najmlajšim oz. novemu življenju.

Glavan: Kako ste prišli na zamisel za ta-kšen projekt in koliko je ljudi, ki ga poma-gajo izpeljati?Zović: Zamisel je nastala v dialogu s prebi-valci Poreča. Želeli smo obogatiti kulturno in družabno dogajanje. Obenem pa poudari-ti pomen knjižnice kot stičišča zamisli in idej. Želeli smo ponuditi dogodke, ki jih pri nas ni.

Vsi programi in organizacija za vsakoletno Booktigo nastajajo s skupnim delom delav-cev knjižnice (štiri knjižničarke in ravnatelji-ca). Odprti pa smo tudi za zamisli, ki nam jih posredujejo vsakoletni udeleženci, obiskoval-ci, prebivalci, gostje, razstavljalci in vi – an-tikvarji.

Glavan: V časih, ko kultura nima ravno ve-liko pokroviteljev, uspevate organizirati festival, ki je velik finančni zalogaj. Razsta-vljalcem in gostom npr. omogočite brez-plačno prenočišče in stojnice. Od kod ta naklonjenost?Zović: Recept je preprost. Treba se je pogo-varjati, družiti in biti pripravljen na dajanje in sprejemanje pomoči. Glavan: Leta 2010 ste prvič podelili nagra-do booktiga. Kakšna nagrada je to, kdo je prvi dobitnik in kako opravite izbor?Zović: Nagrada booktiga se podeljuje doma-čemu avtorju največkrat izposojene knjige za

obdobje preteklega leta. Celo leto glasujejo vsi bralci Mestne knjižnice Poreč.

Prvi je dobil nagrado Igor Mandić, lani jo je dobil Hrvoje Hitrec, avtor otroškega romana Smogovci, ki ga poznate tudi pri vas, letos pa je dobitnica Mirjana Krizmanić.

Nagrajenec dobi spominski kipec in brez-plačno sedemdnevno bivanje v pisateljski hiši (Hiži od besid) v Pazinu.

Glavan: Booktiga je bila že kmalu prepo-znaven festival, s celostno podobo in usta-ljenim programom. Katere so še program-ske možnosti in kaj si želite v sklopu tega festivala še pripraviti? Zović: Najbolj pomembno je sodelovanje med prebivalci, gosti, učenci in kulturnimi ustano-vami. Pripravljali bomo bolj tematska srečanja. Vsaka Booktiga porodi zamisli za naslednjo. Treba je prisluhniti zamislim in predlogom ter jih oblikovati v končni dogodek.

Želimo si še veliko druženj, čim večje števi-lo bralcev in seveda sončno vreme.

Poreč – istrska prestolnica knjige

dr. Irides Zović

Sejemski utrip

2012.Međunarodni festival pročitanih knjiga

Dobr

odoš

li na

BOO

Ktig

u!

Grad

ska

knjiž

nica

Por

eč i

ove

godi

ne p

rire

đuje

BOO

Ktig

u,

međ

unar

odni

fest

ival p

roči

tani

h kn

jiga

koji

će s

e od

11.

do

13.

svib

nja

2012

. odr

žati

na a

ntič

kom

trgu

Mar

afor

u.

Slav

eći k

ultu

ru k

njig

e i č

itanj

a, p

eta

po re

du B

OOKt

iga

će k

roz

radi

onice

, pre

dava

nja i

javn

a čita

nja p

osta

ti po

zorn

icom

žens

kih

senz

ibili

teta

i lit

erar

nih

dost

ignu

ća. N

e pr

opus

tite

susr

ete

s hr

vats

kim

maj

stor

icam

a pi

sane

rije

či k

oje

nude

ose

bujn

i po-

gled

na

knjiž

evno

stva

rala

štvo

i zbi

lju št

o na

s okr

užuj

e. K

ako

je

fest

ival o

ve g

odin

e že

nsko

g ro

da, t

ako

će i

nagr

ada

BOOK

tiga

otić

i u r

uke

najč

itani

joj d

omać

oj a

utor

ici m

eđu

koris

nici

ma

Grad

ske

knjiž

nice

Por

eč.

Kao

uvod

u B

OOKt

igu

i ovo

g pu

ta p

riređ

ujem

o m

ali k

njiž

ni

saja

m B

OOKt

ižin

, u k

ojem

će

se, t

akođ

er n

a M

araf

oru,

od

7.

do 1

0. sv

ibnj

a izm

eđu

10.0

0 i 1

8.00

sati

moć

i dar

ivati

i kup

ovat

i pr

očita

ne k

njig

e. Is

to će

, u ve

ćem

ops

egu,

biti

mog

uće

i tije

kom

sa

me

BOOK

tige.

Sav

prih

od je

nam

ijenj

en k

upnj

i rač

unal

ne

opre

me

za b

uduć

u kn

jižni

čnu

stan

icu

u Če

rvar

Por

tu. O

sniva

-nj

em k

njiž

ničn

e st

anic

e u

tom

prig

rads

kom

nas

elju

Gra

dska

kn

jižni

ca P

oreč

čin

i nov

i isk

orak

pre

ma

koris

nici

ma,

don

oseć

i kn

jige

još

veće

m b

roju

pot

enci

jaln

ih č

itate

lja.

I ove

god

ine

u go

ste

Fest

ivalu

dol

aze

reno

mira

ni a

ntik

varij

ati iz

Za

greb

a, R

ijeke

, Osi

jeka

, Lju

blja

ne i K

opra

koji ć

e tij

ekom

fest

i-va

la n

uditi

na

prod

aju

antik

varn

e kn

jige

i jav

nost

i pre

dsta

vlja

ti sv

oje

najs

tarij

e pu

blik

acije

.

Utiru

ći p

ut i

drug

im z

biva

njim

a u

naše

m g

radu

, BOO

Ktig

a se

sv

ečan

o ot

vara

u č

etvr

tak

10. s

vibnj

a u

grad

skom

kaz

ališ

tu,

lege

ndar

nom

pre

dsta

vom

Stil

ske

vježb

e, a

um

jest

o ul

azni

ce

valja

don

ijeti,

pog

ađat

e -

jedn

u pr

očita

nu k

njig

u, z

a pr

odaj

ni

fest

ivals

ki fo

nd.

Posj

etite

BOO

Ktig

u, k

upite

atr

aktiv

ne n

aslo

ve p

o si

mbo

lični

m

cije

nam

a, o

boga

tite

svoj

e ku

ćne

bibl

iote

ke, u

pozn

ajte

aut

oric

e na

jčita

nijih

knj

iga,

ukl

juči

te s

e u

krea

tivne

rad

ioni

ce i

daju

ći

obol

pro

mic

anju

čita

nja

budi

te i

Vi d

io B

OOkt

ige.

Va

ša G

rads

ka k

njižn

ica

Pore

č

Bit(i) margina

2012.

Međ

un

aro

dn

i fe

stiv

al p

roči

tan

ih k

nji

ga

10.-

13.5

.’12.

Trg

Mar

afor

, Por

eč

Booktiga je namenjena predstavitvi knjižničarskega dela in srečanju antikvarjev Hrvaške (iz Reke, Zagreba, Osijeka) in sosednjih držav. Tako sta tudi letos sodelovala Antikvariat Libris iz Kopra in Antikvariat Glavan iz Ljubljane.V okviru tridnevne prireditve so bile v sta-rem mestnem jedru, na idiličnem trgu Marafor, postavljene stojnice, na katerih so antikvarji predstavili del svoje dejavnosti; pester izbor knjig, razglednic in starih tiskov. Tudi knjižnični delavci za nekaj dni prevzamejo vlogo antikvarjev in ponudijo bralcem odpisan knji-žnični fond. Cena posamezne knjige je simbolična – 10 kun (1,32 eur). Izkupiček knjižničarji namenijo bodisi v humanitarne namene ali za nakup opreme, ki jo potrebujejo v knjižničnih enotah. Tridnevno festivalsko dogajanje ni le tržno naravnano. Marljivi in idej pol-ni organizatorji so ponovno pripravili več kot deset zanimivih dogodkov in predavanj o knjigah, knjižnih junakih, ustvarjalcih in njiho-vem delu. Program, ob katerem skoraj ne pomisliš na pohajkovanje po mestnih ulicah, je vedno zelo raznolik; od kaligrafskih delavnic in delavnic s papirjem do poljudnih in strokovnih predavanj, predstavitev avtorjev in bibliofilov.

Brez podpore regijske in občinske oblasti ter turistične in lokalne skupnosti ni šlo, kar je bilo opaziti tudi v dobri predstavitvi Booktige v medijih Istre in osrednje Hrvaške. Da festival prerašča lokalni okvir, dokazuje tudi skrbno premišljena in celo nekajkrat nagrajena celostna podoba, ki so jo izbrali na javnem razpisu med mladimi oblikovalci. Ameriški časopis How design je tako nagradil plakat za Booktigo 2009. Seveda je požrtvovalno in srčno delo vseh, ki pripravljajo festival, vedno zagotovilo za prisrčno in prijetno vzdušje. To je festival, kjer se vsi, ki se družimo s knjigo, počutimo domače. Poreška Booktiga je postala v petih letih prepoznavna prireditev z jasno začrtano potjo – širiti bralno kulturo in združevati antikvarje in knjižničarje, ki gravitirajo v istrski kulturni prostor. To je prireditev, ki bi si jo želeli tudi pri nas. Nekaj tovrstnih programov smo načrtovali v letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, a jih žal niso podprli.

Morda pa bo pogovor z dr. Irides Zović, ravnateljico Mestne knjižnice Poreč, opogumil kakega slovenskega knjižničarja, da organi-zira kaj podobnega.

Pripravil: Rok Glavan

29 79-80 | julij–avgust 2012

3079-80 | julij–avgust 2012

Doba ekonomistovEdwin G. West … [et al.]prevod: Miriam DrevInštitut Karantanija in Nova revija, zbirka Izzivi svobode, 2012, m. v., 328 str., 24,90 €

Zbornik, v katerem je besedila združilo enajst avtorjev, je posve-čen Ludwiku von Misesu (1881–1973). Ekonomista Avstrijske šole knjiga postavi na prestol najuglednejših ekonomistov in obravnava še druga imena (Milton Friedman, Friedrich A. von Hayek, Warren Brookes itn.), ki so razvila doktri-no svobodnega trga, kot si jo današnji Zahod jemlje za glavno gospodarsko sredstvo in cilj. Svobodni trg naj bi se bil edini zmožen postaviti po robu kolektivizmu socialističnih družb in pogoltni državi, ustvarjal naj bi individualizem in osebno svobodo, ki jo človek lahko izraža z osebno izbiro glede smeri trošenja svojega denarja. Knjiga z letnico 1999 deset let pred krizo slavi kapitalistično demokracijo ozkega pasu in – ne dosti drugače, kot je socializem slavil samega sebe na poti do idealov komunizma – človeštvu ponuja zmuzljive sanje neizčrpnega blagostanja. Doktrino prostega trga postavi na ramena veli-kanov, kakršen je Adam Smith (Bogastvo narodov), le da se je obseg razmisleka o gospo-darnem ravnanju z omejenim skupnim dobrim narave od Smitha do današnjih zagovor-nikov prostega trga močno zmanjšal. > Žiga Valetič

Kultura narcisizmaChristopher Laschprevod: Marjana KarerMladinska knjiga, zbirka Esenca, 2012, m. v., 348 str., 29,95 €

Najbolj znano delo Chri-stopherja Lascha (1932–1994), ameriškega zgodovinarja in družboslovca, je sicer izšlo že pred dobrimi tridesetimi le-ti (1979), a se bere tako aktualno, kot bi bilo napisano danes. Lasch v njem analizira povojno ameriško družbo, ki se je ob zvišanem standardu ter gospodarskem premiku iz proizvodnje proti storitvam neogibno nagnila v potrošništvo in se potem začela ukvarjati izključno s seboj, kar je v nadaljevanju pripe-ljalo do narcistične, vase zagledane osebnostne strukture mla-

dega prebivalstva, ki je imela za posledico izmikanje dotedanjim tradicionalnim vredno-tam, torej opuščanje klasičnih partnerskih razmerij, odvračanje od religije, strah pred staranjem, širjenje intelektualne otopelosti, razvrednotenje športa v spektakelsko funk-cijo, permisivno vzgojo, slabljenje avtoritete itn. Vsemu skupaj pa se je seveda najbolje prilagodila zabavna industrija s svojo glasbeno, televizijsko in filmsko produkcijo, ki je bila namenjena vse bolj adolescentnemu in nezahtevnemu občinstvu (za večino ameri-ških filmov tako velja, da so namenjeni najstnikom moškega spola). Ameriški družbeni trendi so se nekaj desetletij pozneje razlezli tudi do nas, kar priča o tem, da Lasch s svo-jimi tezami ni zadel samo ameriškega, temveč sodobno človeško bistvo. > Samo Rugelj

Stvarna literatura

Christopher Lasch

The Honest Truth About Dishone-sty Dan Ariely Harper, 2012

Eden izmed najbolj znanih raziskovalcev s področja vedenjske ekonomije oziroma preučevanja dejanskih mehanizmov, po ka-terih ljudje sprejemamo odločitve, se v svo-ji novi knjigi loteva vprašanja vzrokov nepo-štenosti. Z opisom vrste eksperimentov, ki jih je s kolegi izvedel zadnja leta, nam po-kaže, v kakšnih okoliščinah in do katere me-re smo pripravljeni lagati in varati. Prav ta-ko opiše tudi, kakšne razmere naredijo ljudi bolj krepostne.

Subliminal Leonard Mlodinow Allen Lane, 2012

Če fizik, ki je postal znan predvsem kot so-

avtor poljudnoznanstvenih knjig o veso-lju v soavtorstvu s Stephenom Hawkin-gom, napiše knjigo o nezavednem, je to zelo verjetno recept za katastrofo. A v na-sprotju s pričakovanji je knjiga zelo zani-miva in berljiva, saj nam avtor kot izkušen pisec predstavi predvsem sodobne raziska-ve delovanja možganov in jih umesti v na-

še vsakdanje doživlja-nje sveta.

Why We Love Sociopaths Adam Kotsko John Hunt Publishing, 2012

V televizijskih serijah zadnja leta nastopa veliko sociopatov oziroma posameznikov, ki skorajda nimajo sočutja do soljudi in jim prav te lastnosti pomagajo, da so v življenju uspešni. Avtor v knjigi zagovarja trditev, da so tovrstne serije med drugim uspešne tu-di zato, ker nam omogočajo, da se vživimo v nekakšen miselni eksperiment, v katerem se sprašujemo, kaj bi bilo, če nas res ne bi prav nič brigale usode drugih ljudi. Bi bili res vplivni in svobodni?

Okno v svet

bere in piše dr. Sašo Dolenc

Onkraj naših bioloških mejaMiroslav Radman in Daniel Cartonprevod: Maja KraigherModrijan, 2012, t. v., 142 str., 23,90 €

Radman (1944), v Franciji živeči raziskovalec hrvaškega rodu, nas v tem delu, mešanici znanstvenega eseja, avtobiografije in premisleka o sodobnem življenju v luči evolucije, molekularne

biologije in vedenjske dinamike, popelje na pot odkrivanja razlogov za človeško in žival-sko staranje, ki so po eni strani prinesli izjemno podaljšanje človekove življenjske dobe v zadnjih dveh stoletjih, po drugi pa znanstvenike pognali v iskanje čudežnega eliksirja, ki bi človeško življenje (vsaj izbrancev, če ne vseh), raztegnil čim bolj v nedogled. Upočasnje-vanje staranja kot goljufanje s pomočjo sodobne znanosti, ki trči ob etične odpore, kaj je v imenu podaljševanja življenja še dovoljeno narediti. > Samo Rugelj

79-80 | julij–avgust 201231

Red knjigRoger Chartier; prevod: Saša JereleSophia, zbirka Teorija, 2012, m. v., 162 str., 15,80 €, JAK

Avtorja v slovenščini že poznamo po njego-vi knjigi Pisanje in brisanje iz leta 2005, v ka-teri se je posvetil pisni kulturi in literaturi v 18. stoletju, zdaj pa je prevedeno še pričujo-če, desetletje starejše delo iz leta 1995 (s spremno besedo Maje Breznik), ki obdeluje knjižno kulturo med 14. in 18. stoletjem. Sestavljeno je iz treh esejev: v prvem, Skupnost bralcev, Chartier odpira vprašanje branja teks-ta s pozicije bralca v razmerju do po eni strani fiksnega, po drugi strani pa spremenljivega pomena prebranega v kontekstu bralčeve interpreta-cije in bralnih navad. V drugem spisu z naslovom Figure avtorja Charti-er problematizira rokopis kot predizdelek v procesu nastanka knjige, pri katerem imajo lahko pomembno in odločilno vlogo uredniki, založniki itn., kar ponazori tudi z obsodbami tiskarjev in založnikov v 16. stoletju, ki naj bi bili odločilno odgovorni za razširjanje krivoverskih besedil. V zadnjem besedilu, Knjižnice brez zidov, pa avtor obdeluje razne koncepte katalogiziranja in urejanja knjig, ki se v smislu približevanja popolnosti z digitalnimi platformami nadaljuje do današnjih dni. Knjiga za vse, ki jih zanima teorija in zgodovina knjig, založništva in branja. > Samo Rugelj

Posebni skepticizem v umetnostiMaja BreznikSophia, zbirka Teorija, 2011, m. v., 251 str., 19,80 €

Terensko raziskovalno delo na področju kulture je danes prej izjema kot pravilo, zato je dobrodošla monografija dr. Maje Breznik, sociologinje, ki se v svojih raziskavah dotika kulture z različnih perspektiv. Tokrat se je na-menila raziskati položaj nekaterih ključnih umetnostnih zvrsti v Sloveni-ji, od vizualnih (kjer na žalost ni filma) in uprizoritvenih umetnosti pa do glasbe in založništva. Tako se je Breznikova pogovarjala z različnimi ak-terji, ki delajo na teh področjih, iz tega pa skušala izluščiti rdečo nit statu-sa posamezne umetnosti v luči restavracije kapitalizma v Sloveniji na eni strani, ki jo spremlja pospešena globalizacija, ter javnega interesa na dru-gi strani, ki je ves čas na prepihu različnih teženj po spremembah in re-formah, do katerih pogosto niti ne pride. Vsakemu od poglavij je dodan pogled gostujočega avtorja, ki izsledke avtoričine raziskave postavlja še v drug, tudi svoj kontekst, in pa komentar tretjega avtorja, ki izsledke obeh sintetizira skozi svoj zorni kot. Branje za vsakega, ki dela na katerem od obravnavanih umetnostnih področij. > Samo Rugelj

AlfabetiClaudio Magris; prevod: Veronika BreceljSlovenska matica, zbirka Prevodi iz svetovne književnosti, 2012, t. v., 208 str., 23,60 €

Italijanski pisatelj, nagrajenec Vilenice 2009, je dober znanec slovenskega knjižnega pro-stora, njegovo najširše priznano delo pa je li-terarno-dokumentarni potopis Donava, ki je pri nas izšel v zbirki Moder-ni klasiki. Alfabeti (sam od sebe se ponuja obrat z večkrat uporabljenega izraza analfabeti oziroma nepismeni) so zbirka esejev o knjigah in pisa-teljih, ki so vplivali nanj in na njegovo ustvarjanje. Med minulimi in so-dobnimi velikani, ki jih obravnava, najdemo tudi Borisa Pahorja in Dra-ga Jančarja, Kafko, Brechta, Schlegla, Lia, Conrada, Sologuba, Schillerja, Kiplinga itn. Magris prek knjig, o katerih je pisal za časopise ali strokovne revije, zariše pomemben kos zemljevida literature, z odličnim poznava-njem idejnih tokov pa ga vpenja tudi v širšo sliko sveta. > Žiga Valetič

DružboslovjeBiblija ima vendarle pravWerner Kellerprevod: Nataša PeternelOrbis, 2011, t. v., 392 str., 44,90 €

Monografija je prvič izšla že leta 1954, ne-kaj let po tem, ko je publicist in njen avtor Werner Keller naletel na poročila fran-coskih arheologov o izkopavanjih na ob-močju Sredozemlja, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, zaradi katerih so svetopi-

semski dogodki in zgodbe dobivali realnejšo geografsko in zgodovin-sko podlago. Keller je sistematično začel zbirati podatke in v mozaik zlagati še druge izsledke o izkopavanjih, iz vsega skupaj pa sestavil osu-pljivo monografijo velikega formata z mnogimi fotografijami, zemlje-vidi in drugimi prikazi, ki še danes velja za standardno poljudnoznan-stveno delo o svetopisemskem raziskovanju (prodanih je bilo več kot dvajset milijonov izvodov, prevedena pa je v 26 jezikov). Poznejša od-kritja so nekatere od Kellerjevih tez sicer spodbila, kar je v izdaji iz le-ta 1978 ovrednotil dr. Joachim Rehork, vseeno pa je knjiga skoraj pol stoletja po svojem izidu še vedno razburljivo potovanje po krajih, ki jih opisuje najbrž najslavnejša knjiga vseh časov, ki je že sama po sebi se-stavljena iz različnih fragmentov z ne povsem pojasnjenim izvorom. Vsako poglavje v knjigi uvede svetopisemski citat, Biblija pa se skozi to knjigo razkriva kot kronika obdobja, ki je močno vplivala na človeško zgodovino vse do današnjih dni, s čimer je to delo tudi dovolj ilustrati-ven priročnik za sodobno branje Svetega pisma. > Samo Rugelj

Slika iz notranjosti

79-80 | julij–avgust 2012 32

Aesthetica in nuceJohann Georg Hamann prevod: Alen Albin ŠircaDružina, zbirka Sidro, 2012, m. v., 108 str., 18,50 €, JAK

Johann Georg Hamann (1730–1788) velja za enega najizvirnejših in najdrznejših krščan-skih mislecev 18. stoletja. Kot poudarja pisec spremne besede Alen Širca, se je »boril proti razsvetljenski ideologiji svojega časa in je med drugim pobijal tudi tako visoko in prelomno filozofijo, kot jo je ustvar-jal njegov prijatelj Immanuel Kant«; vendarle ga ne moremo prepro-sto označiti kot »protirazsvetljenca« oziroma »iracionalista«, saj ni bil proti razumu kot takemu, temveč proti malikovanju le-tega. V delu Ae-sthetica in nuce (1762), njegovem najslovitejšem spisu, Hamann razvi-ja izvirno estetiško misel, ki je v temelju teološka: Boga postavlja kot izvor vsega lepega in vzor vsakršne človeške poezije. > Maša Ogrizek

Vprašanja verePeter L. Berger; prevod: Niki NeubauerKUD Logos, zbirka KUD Logos, 2011, m. v., 320 str., 22 €, JAK

Ta laično-teološki esej je nastal pod močnim vplivom liberalnega protestantizma. Peter L. Berger v njem obdeluje zgodovinske, vre-dnostne in idejne nastavke krščanstva, dva-najst poglavij pa postavi na hrbtišču svetopisemskega izpričanja vere: »1. Verujem ... / 2. ... v Boga / 3. ... Očeta vsemogočnega / 4. ... stvar-nika nebes in zemlje / 5. in v Jezusa Kristusa« itd. Tako avtor premi-sli razlike med krščanskimi ločinami in med vero ter ateizmom, to pa lahko naredi, saj besede »herezija« ne enači z omalovaževanjem, temveč z njenim grškim izvorom, ki pomeni izbiro. > Žiga Valetič

DružboslovjeKnjiga, križ, polmesecAleš DebeljakZavod za kulturne dejavnosti Kultipraktik, 2012, m. v., 208 str., 14,90 €

Včasih obstaja dilema, ali se splača časopisne kolumne izdati v knjižni

obliki, vendar ne pri Debeljaku (1961), sociologu kulture, eseji-stu in pesniku, saj se njegovi teksti berejo kot kompleksno za-stavljene pesmi v prozi, presunljivo inteligentne zlitine osebne-ga izkustva in širokega vedenja o zgodovini, zgodovini kulture in religije. To na dan pronica v izbrušenih sestavkih, ki jih (morebi-tna) časovna umeščenost le povzdiguje v avtentično duhovno sli-ko nekega obdobja. Med Ameriko in Evropo včeraj, islamom in krščanstvom predvčerajšnjim in danes ter svetom jutri se razpe-nja široki Debeljakov interes, ki ga ubesedi z natančnostjo znan-stvenika in občutljivostjo poeta, saj v njegovih besedilih najdemo tako verze Tomaža Šalamuna in Miloša Crnjanskega, fragmen-te zgodovine otomanskega cesarstva kot tudi ocene, koliko vojn hkrati lahko izvaja ameriška vojska. Vse skupaj pa začini z duho-vitimi osebnimi prigodami, kar to knjigo kljub samostojnosti te-kstov (ti so izhajali v obdobju 2008–2012) naredi za presenetljivo enovito delo. > Samo Rugelj

dr. Aleš Debeljak foto

: B. J

akše

79-80 | julij–avgust 201233

Od Stare Rusije do Ruskega imperijaLev Gumiljovprevod: Simon Dobravec in Drago BajtUMco, zbirka Ruska misel, 2012, m. v., 396 str., 19,90 €

Delo za ljubitelje ruske zgodovine, je poslednja knjiga Leva Gumiljova (1912–1992), znanega ruskega geo-grafa, etnografa, zgodovinarja in ute-meljitelja pasionarne teorije etno-geneze (po kateri je v vsaki družbi določen odstotek ljudi z večjo življenj-sko energijo od ostalih, s katero pre-mikajo obstoječe meje, kar je osnovni

vzrok za družbene spremembe) in je rezultat globoke in vsestran-ske analize etnične zgodovine Rusije. Kot vsa njegova ostala dela, tudi to vsebuje kolosalen obseg snovi, torej dogodkov, imen ter krajev, njena analiza pa je avtorju omogočila daljnosežne znan-stvene zaključke in nov način pogleda na dejstva iz zgodovinske etnogeografije, za katera smo mislili, da so že zdavnaj razčišče-na. Eseji o dogajanju na ruskih tleh od prvega pa do osemnajste-ga stoletja so napisani intrigantno, v »fascinantnem« stilu, to pa zato, ker je, po besedah Leva Nikolajeviča Gumiljova, svojo nalo-go kot avtor videl v tem, da »bralci razumejo vsebino knjige in je ne odložijo, dokler je ne preberejo do zadnje strani«. Zgodovina se že dolgo ni brala tako napeto. > Tina Šebenik

Fenomenologija razpoloženjaJanko M. LozarKUD Apokalipsa, zbirka AUT, 2012, m. v., 212 str., 19 €, JAK

Dr. Janko M. Lozar, predavatelj fenome-nologije in filozofije religije, v svoji drugi knjigi za osrednji topos postavlja razpoloženje. Po njegovem mnenju je razprtost razpoloženja tista, v kateri se človek sebi razkrije kot člo-vek, saj je počutje izvorni način biti tubiti. Lozar pravi, da je prišel čas, da razpoloženje strahospoštovanja nadomestimo z vedro spoštljivo-stjo, pri čemer se spušča v polemični dialog predvsem s Heidegger-jem in Nietzschejem. Avtor tako pokaže, da je Heideggerjevo skoraj izključno izpostavljanje odlikovanosti počutja tesnobe samo polovič-no ter da je prezrti drugi pol počutje vzradoščenosti ali vedrine. V tej luči kritično pretresa tudi Heideggrerjevo branje Nietzscheja, pri ka-terem gromkost biti kot volje povsem preglasi vedrino biti kot razpo-loženja, in ga dopolni z lastno interpretacijo. > Maša Ogrizek

Oblikovanje znanstvenega duhaGaston Bachelard prevod: Vojislav LikarStudia humanitatis, 2012, m. v., 352 str., 25 €

Francoski filozof Gaston Bachelard, ki je poklicno pot začel kot telegrafski inže-nir, nato pa kot gimnazijski učitelj matematike in fizike, velja za enega najbolj prijaznih filozofov. V zadnjih letih tudi pri nas be-remo njegova dela, med katerimi, denimo, najdemo Poetiko pro-stora in Poetiko sanjarije. Delo Oblikovanje znanstvenega duha je nastalo leta 1975, preučuje pa epistemološke ovire, ki se postavlja-lo na pot znanstvenemu spozna(va)nju. Naseljene so tako v okolju kot v znanstveniku samem: posplošitve, predstave o stvareh, splo-šna in osebna prepričanja itd. Bachelard vzame za svoje orodje de-la odnose med duhovnim, filozofskim in znanstvenim in pokaže, da znanstveno spoznavanje – ne glede na to, kako konkretno je – brez uporabe abstrakcije ne more premagovati preprek, ki se mu postavljajo na pot. > Žiga Valetič

Kulturni obratFredric Jamesonprevod: Primož KrašovecStudia humanitatis, Zelena zbirka, 2012, m. v., 264 str., 22 €, JAK

Eruditski poznavalec umetnosti in družbeni kritik Fredric Jameson (ro-

jen 1934), ki se je ob izidu knjige Filmska kartiranja nedavno mu-dil tudi v Ljubljani, je avtor dolge vrste del o odnosu postmoder-nizma in modernizma. V Kulturnem obratu, ki je prvič izšel leta 1998 in združuje eseje iz petnajstletnega obdobja, je natančno ar-tikuliral, pa tudi predvidel prehod družbe v današnjo neoliberalno zadrego. Z obiljem zgodovinskih primerov hkrati obravnava filo-zofske, umetnostne, ekonomske in politične premene ter z enako ostrino pretehta tako tradicionalno-marksistične kot tudi kapitali-stične modele soobstajanja teh različnih panog. Jameson torej velja za enega najbolj izvirnih in vplivnih mislecev njihovega sintetične-ga pojma – kulture. > Žiga Valetič

Vedenje potrošnikov in tržnikovStane Možina, Mitja Tavčar in Vinko ZupančičPivec, 2012, m. v., 408 str., 45 €

Avtorji, vsi trije priznani strokovnjaki s področja trženja, dr. Možina in dr. Tav-čar tudi dolgoletna predavatelja ekonomskih ved in družboslov-ja, so v preteklosti že sodelovali pri različnih knjižnih projektih, tokrat pa so združili moči pri pripravi najnovejšega učbenika za boljše poznavanje tržnih odnosov in študij podjetništva. Grafič-no in slikovno bogato opremljena knjiga razkriva različne tržne strategije, od njihovega snovanja prek vseh udeležencev do prak-tične uporabe v različnih organizacijah. Slikovito primerjajo sta-re in nove trženjske paradigme, raziskujejo psihološke dejavnike, ki vplivajo na vedenje potrošnikov, motivacijske procese in vlogo kulture pri potrošnikih, s številnimi primeri dobre prakse pa so preizkušali modele in metode za merjenje zadovoljstva potrošni-kov in dejavnike, ki vplivajo na nakupni proces. V trendu s časom pa niso spregledali niti spletnega trženja in potrošnikov na sple-tu, pomena osebne prodaje, pa tudi etike in morale v trženju. Ko-ristno za vse, ki bi radi izboljšali svoje trženjske veščine in spo-znali potrošnike. > Renate Rugelj

Lev Gumiljov

79-80 | julij–avgust 2012 34

Slovenska filmografija celovečernih fil-mov premore samo eno animacijo, in si-cer Socializacijo bika? (1998), ki sta jo v desetletju dela zrisala Zvonko Čoh in Milan Erič, zato bi najbrž marsikdo po-mislil, da Slovenija ne potrebuje svoje filmografske monografije, ki bi bila po-svečena zgolj animiranemu filmu. Igor

Prassel, veliki popularizator animacije v Sloveniji, misli drugače, za-to je ob šestdesetletnici prve slovenske risanke (1952, naredil jo je Saša Dobrila, ki je po vzoru čeških lutkarjev naredil desetminutno priredbo pravljice bratov Grimm 7 na en mah) zaključil zgledno ure-jeno, dvojezično, z različnimi kazali in vsebinami risank opremlje-no Filmografijo slovenskega animiranega filma, ki kaže, da je ta žanr pri nas vseeno živahno nastajal, se oplajal od sosedov, preizkušal ra-zne umetniške in tehnične prijeme ter se v tretjem tisočletju v okvi-ru produkcijskih možnosti potegnil tudi do t. i. digitalne animacije (recimo izvrstna Čikorja an' cafe Dušana Kastelica po pesmi Izto-ka Mlakarja iz leta 2008). Obvezna knjiga za vse ljubitelje tega ža-nra pri nas.

Svoj zbornik pa je nedavno dobil eden najbolj prepoznavnih in profiliranih slovenskih filmskih režiserjev, Matjaž Klopčič (1932–2007), ki je s svojim opusom, navdihoval se je pri Francozih, ustvaril nekaj domačih klasik, kot sta denimo Sedmina in Cvetje v jeseni. Za-stavljen štiridelno, s skoraj petnajstimi avtorji prispevkov (od Stoja-na Pelka in Marcela Štefančiča, jr., prek Majde Širca in Vlada Škafar-

ja do Petra Kolška in Jurija Medena), nam zbornik tako skozi strokovno analizo nje-govih filmov, intimnih utrinkov ob njiho-vem gledanju ter pogovorov z njegovimi ožjimi sodelavci (npr. z Mileno Zupančič, ki je igrala v nekaterih njegovih ključnih filmih) celovito predstavi Klopčičevo av-torsko poetiko. Zbornik je uredil Andrej

Šprah, ki je v zadnjem času prispeval tudi dve strokovni monografiji na temo dokumentarnega filma in ki (tudi s svojim minulim delom) postaja en od najvidnejših domačih filmskih teoretikov.

V prvi, Prizorišče odpora, je Šprah naredil pregled teorije in prakse dokumentarizma, njegove reprezentacijske logike in načinov, s kate-ro skuša čim bolj neposredno ter celovito zajeti in predstaviti obrav-navano izkušnjo, s čimer je zainteresira-nemu bralcu zarisal temeljne koordinate tega »žanra« in ga z obširnim seznamom usmeril na nova področja raziskovanja. V monografiji Vračanje realnosti pa skuša Šprah opredeliti ključne parametre sodob-nega filma v zadnjih desetletjih, pri čemer ugotavlja, da se je njegova inovativnost iz tradicionalnih filmskih središč preselila na obrobje, celo proti tretjemu svetu. Te pre-mike opredeljuje z izrazi, kot sta novi svetovni film in novi realizem, te vidike pa Šprah vidi kot neke vrste odporništvo, s katerim lahko filmska umetnost spreminja razmerje med človekom in svetom. Po-membna prispevka k domači teoriji filma. > Renate Rugelj

Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 Igor PraselSlovenska kinoteka

Vračanje realnosti Andrej ŠprahSlovenska kinoteka

Prizorišče odpora Andrej ŠprahSlovenska kinoteka

Matjaž Klopčič Lorenzo Codelli … [et. al.]Slovenska kinoteka

Filmi in knjige

Velika čistka Marcel Štefančič, jr.UMco, 2012, m. v., 278 str., 24,90 €

V svoji novi knjigi Velika čist-

ka naš najplodovitejši filmski kritik spet vrta po ameriški filmski zgodo-

vini. Tokrat se je odpravil raziskovat temne plati ameriške politič-ne zgodovine in filmske industrije od napetega medvojnega časa gospodarske krize do vrhuncev hladne vojne. Vzpon hollywood-skega studijskega sistema je časovno sovpadel z vzponom skrajnih ideologij prejšnjega stoletja in kmalu se je v Kaliforniji trlo agen-tov, agitatorjev, infiltratorjev, propagandistov, kontrapropagandis-tov, skratka vseh, ki so se zavedali, da je film prepomemben, da bi ga prepustili nasprotnikom. Avtor nas od tam preko druge svetov-ne vojne popelje na vrtoglavo dokumentaristično vožnjo stopnje-vanja protikomunistične obsesije, razcveta makartizma, montira-nih procesov, kulture ovajanja in črnih spiskov, ki so pretresli ZDA in Hollywood stali premnogih nadarjenih umetnikov, ki so se zna-šli na napačni strani. Delo, v katerem si film in politika prepričljivo podata roke. > Renate Rugelj

Marcel Štefančič, jr.

79-80 | julij–avgust 201235

Umetnost in knjigeLikovna umetnostprevod: Niki NeubauerMladinska knjiga, zbirka Velika ilustrirana enciklopedija, 2012, t. v., 612 str., 129,90 €

V začetku poletja je v knjigarne prišla sedma knjiga iz zbirke Velike enciklopedije (prejšnje so Živali, Zemlja, Človek, Vesolje, Zgodovi-na, Znanost), veličastna kompilacija slikarskih in kiparskih umetnin od jamskih časov izpred 30.000 pr. n. š. in več pa vse do sodobnih mojstrovin z vseh celin sveta. Po uvodnem delu, kjer se seznanimo s temeljnimi pojmi umetnosti (motiv in kompozicija, perspektiva in zorni kot, svetloba in senca, mediji in tehnike ter barva), nas grafič-no dodelana in informativna monografija popelje po več kot 2500 umetniških delih, med katerimi so nanizani tudi pregledni življenje-pisi več kot 700 umetnikov, ki so pomembno vplivali na zgodovino umetnosti, vključno s tehnikami in vizijami. Ključna dela so predsta-vljena še z vpogledi v njihove detajle, ki nam poglobljeno razkrivajo logiko in kontekst posamezne mojstrovine in pa tudi tehniko, s kate-ro so nastala. Knjiga ima zgodovinsko razporeditev, saj je razdeljena v poglavja Od prazgodovine pa do leta 1400 n. š., pa 15. in 16. stoletje ter 17. in 18. stoletje, posebni poglavji sta posvečeni 19. stoletju in pa zgodnjem 20. stoletju, sklepno poglavje pa obravnava umetnost po letu 1945 in sega vse do današnjih dni, kamor so umeščeni tudi ne-oekspresionizem, grafiti in novi mediji, ki obsegajo vse od hibridnih slik z uporabo nenavadnih materialov do digitalno obdelanih foto-grafij in videoposnetkov. Enciklopedija, ki nam na enem mestu pri-naša toliko del, da bi za njihov ogled v živo gotovo potrebovali več življenj. > Samo Rugelj

Toni so vzvišene besedeNikolaus Harnoncourtprevod: Stanka RendlaModrijan, zbirka Poteze, 2012, t. v., 360 str., 29,10 €, JAK

Običajen koncept knjige intervjuja je, da se izpraševalec in izpraševanec odpravita na podrobno pot po življenju in delu izpraše-vanca, na kateri skuša izpraševalec prodreti v take tančine izpraše-vančeve biti, da bi mu jih zavidal tudi izurjen psihoanalitik. Pričujoča knjiga je drugačna, v svojem srcu skriva avstrijskega dirigenta Nikola-usa Harnoncourta (1929), glasbenega eksperta, znanega po svoji spo-sobnosti domišljenega in vseskozi kritičnega artikuliranja glasbenih odtenkov različnih skladateljev (»tudi dela največjih umetnikov imajo pomanjkljivosti, saj niso dela nadangelov«), kar so skušali iz njega iz-vabiti različni sogovorniki. Ko ga en od sogovornikov vpraša, kakšno moč ima dirigent, mu Harnoncourt odvrne, da ima na razpolago vso moč, ki se skriva v glasbi, potem pa nas popelje po romantični glasbi od Beethovna do Schuberta, prek Schumanna, Smetane in Dvořáka do Straussa in Verdija. Osmisli in analizira mnoga njihova dela ter nam podrobno razjasni, da popularna glasba ni vedno slaba, temveč da sta dobra in slaba glasba prisotni v vsaki glasbeni zvrsti. Različnost glasbenih svetov romantike skozi besede enega od njenih velikih po-znavalcev, ki skuša te klasične glasbene vrhunce postaviti čim bliže na naše kulturno ozvezdje. > Samo Rugelj

Tržaški književni razglediMarija PirjevecMladika, 2012, m. v., 320 str., 23 €

Študije in eseji profesorice literarne zgodovi-ne in odlične poznavalke književnega ustvar-janja na Tržaškem so nastali med letoma 1997 in 2011. Vsebinsko težišče dela je na slovenski tržaški književnosti 20. stoletja, pri čemer avtorica posebno pozornost namenja problematiki slovensko-italijanskega mejnega položaja (tema požiga tržaškega Narodnega doma leta 1920 pri Kosovelu, Pahorju in Rebuli). Poglobljen vpogled v ustvarjanje znanih (Rebula, Gruden) in manj znanih (pesnici Ljubka Šorli in Bruna Marija Pertot) avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij, ki jih povezuje jezikovna narodna zavest in pripadnost krajinskemu prostoru. > Kristina Sluga

Občutek pomladi v LitzirütijuLuka NovakTotaliteta, 2012, m. v., 320 str., 23 €

Drugi roman Luke Novaka (prvi je bil Zlati dež, ki bo jeseni 2012 izšel tudi v angleškem prevodu), publicista in v zadnjih letih soavtorja televizijske serije ter gur-manskih uspešnic Ljubezen skozi želodec, je inovativen po svoji izvedbi. Zgodba o Alexu, dobro stoječem ločencu, ki ga bivša žena pokliče, če bi lahko njuno najstniško hčerko odpeljal na snowboardovsko tekmovanje v Švico, kar neuresničeni oče vidi kot prvovrstno priložnost za nekaj necen-zurirane hčerkine vzgoje, je namreč vzporedno komentirana, nadgrajena in dopolnjena z raznovrstnim grafičnim materialom v avtorjevi izvedbi, kar ta roman mestoma dela tudi za umetnostno zgodovinsko študijo kra-jev, po katerih potuje(ta) ter ustvarjalcev, ki so bili tam pred njima. Če so Alexovi slovenski znanci, ki jih sreča v Švici, s svojimi finančnimi mahina-cijami in dekadentnimi zabavami še en odvod te romaneskne zgodbe, je bistvo tega pomladnega romana skrito v skrivnosti, ki jo hči čuva za svo-jega očeta, in ki mu jo pove le malo pred tem, preden se z usodnimi po-sledicami odpelje po snowboardovski tekmovalni stezi. > Samo Rugelj

Evropska pravljica Max Lüthiprevod: Alenka VelerSophia, zbirka Teorija, 2012, m. v., 406 str., 18,80 €, JAK

Lüthi (1909–1991) je bil švicarski lite-rarni teoretik, ki je preučeval pravlji-ce. Evropska pravljica je njegovo najbolj znano delo, v njem pa želi s preučevanjem pravljic številnih evrop-skih narodov pokazati na njihove temeljne skupne značilnosti, ki pravljico razlikujejo na primer od povedke in legende. Pri tem po-udarja, da »skrivnost pravljice ni v motivih, ki jih uporablja, tem-več v načinu, kako jih uporablja«, torej v njeni formi in elementih, ki so skupni vsem pravljicam. Mednje med drugim vključi enodi-menzionalnost, ploskovitost in abstraktni slog, posebni poglavji v knjigi pa sta posvečeni funkciji in pomenu pravljice ter njihovemu preučevanju. > Majda Peklaj

Slika iz notranjosti

Osebna rast in zdravo življenje

Veter v megliIvan J. ŠtuhecDružina, 2012, t. v., 346 str., 19,50 €

Novo delo enega najvidnejših slovenskih teologov prinaša komen-tarje in predavanja, ki so za različne medije (Družina, Ampak, Dnev-nik) nastali v zadnjih dvanajstih letih. V njih se avtor argumentirano in brez dlake na jeziku loteva vseh pomembnih političnih akterjev ter dogodkov (priključitev EU in Nato, referendumi, afera Ambrus)

pri nas. Enako kritično in ostro presoja tudi vlogo vere in Cerkve v sodobni družbi. Štuhec ves čas zastopa mnenje, da je treba zavzeti stališče do vseh vprašanj in da sta »neopredeljenost in neodvisnost najslabša možna popotnica odgovornosti in demokratičnosti.« Knjiga, ki s svo jim kritičnim pristopom rojeva nove razmisleke. > Kristina Sluga

AnastasijaVladimir Megre; prevod: Jana FerjanŽarek, zbirka Zveneče cedre Rusije, 2012, t. v., 200 str., 23,90 €

V prvi knjigi iz zbirke desetih Megre med iskanjem zveneče cedre spozna naslovno junakinjo, mlado, nenavadno žensko, jasnovidno lepotico, puščav-nico iz Tajge, ki brez klasičnega prebivališča sama živi v odročnem sibirskem gozdu in ga s svojim načinom življenja, razmišljanja in prehranjevanja popolnoma prevzame. Tesen stik Anastasije z naravo, gozdom, celotnim rastlinskim in živalskim svetom (njenim željam sledijo tako veverice kot medvedi, voljkulja in celo orli) ga prepriča, da bo napisal knjigo o njenem komu-niciranju z rastlinami, o sajenju in vzgajanju rastlin in o tisočletja starih nasvetih, ki lahko izboljšajo odnose med ljudmi in do Narave. > Renate Rugelj

Vredno je vztrajatiJože GrošeljDružina, 2011, pt. v., 280 str., 18,40 €

Knjiga, ki »ni avtobiografija in ne dnevnik nekega življenja, ampak niz zgodb«, se začne v Tuhinjski dolini, ko se avtor posveti spomi-nom svojega otroštva. Takoj se pokaže, da je Grošelj pripovedova-lec, ki zna spretno tkati vzporedne zgodbe, iz katerih nastaja zanimi-

va pripoved. Ta ga iz domačih krajev vodi po vsem svetu, in če je neizprosen do komunistične oblasti, za katero meni, da je državi prinesla samo slabo, s toliko večjo vnemo razlaga o svojem misijonarskem življenju. Tega je v glavnem preživel v Afriki, zato v knjigi ne manjka eksotičnih elementov. > Tina Š. Petrovič

Zdrave misli, zdravo življenjeWalter Riso; prevod: Neža Krek, Lucija ErjavecMladinska knjiga, zbirka Ogledalo, 2012, m. v., 192 str., 19,95 €

Španski klinični psiholog in predavatelj z več kot tridesetletnimi izku-šnjami prikaže misli kot glavni vir človeškega trpljenja. Priznava, da se trpljenju v celoti ni mogoče izogniti, hkrati pa izpostavi zmotne pred-stave in prepričanja, ki nam nalagajo odvečno trpljenje. Svoje delo uvr-šča v nasledstvo klasičnih racionalistov, ki uma in razuma ne spodbijajo, temveč funkcijo le-teh osvetljujejo celovito. Namesto »pozitivnih misli« vpelje termin »zdravih misli«, s tem pa stereotipnost priročnikov preseže z izvrstno razčlenjenim psihološkim esejem o koristih zdrave pameti. > Žiga Valetič

Energijska medicinaDonna Eden in David Feinstein; prevod: Špela Stritar HaddadGnostica, 2012, m. v., 404 str., 31,70 €

Če vas zanima, kako delati z energijskimi sistemi svojega telesa, da bi spodbudili svoje fizično, psihično in duhovno zdravje ter počutje, je ta priročnik kar pra-všnji za vas. S pomočjo znanja, ki vam ga posreduje pionirka energijske medicine, lah-ko prebudite dva milijona let starega zdravilca, ki biva v vsakem od nas, in spoznate devet medsebojno povezanih energijskih sistemov, ki nenehno vplivajo na stanje telesa, uma in duha. Naučili se boste okrepiti imunski sistem, ublažiti glavobol in druge bolečine, izostriti um in spomin ter uravnati številna druga nesorazmerja v telesu. > Renate Rugelj

79-80 | julij–avgust 201237

vezni DIGJ.indd 2-3 4.6.12 20:16

Vodnik za lastnike psovBruce Fogle prevod: Katja BerdenMladinska knjiga, 2012, t. v., 288 str., 27,95 €

Vodnik odlikuje velika preglednost, ko bralca popelje skozi poglavja o ustroju psa, pasmah, vedenju, življenju s psom do izčrpnega sklopa o zdravju in negi, ki mu sledita še slovarček in stvarno kazalo. Svetovno priznani veterinar dr. Bruce Fogle se je de-la lotil z ljubeznijo in vnemo, poznano le lastnikom psov, in na enem mestu zbral kar največ izkušenj svojega večletnega dela. Poglavja so podprta z ogromno slikovnega gradiva, razumljivimi razlagami in napotki, priročni pa so tudi vprašalniki, s pomočjo katerih lastniki diagnosticirajo bolezen svojih ljubljenčkov.> Tina Š. Petrovič

Konjiprevod: Alenka RopretUčila International, 2012, pt. v., 192 str., 16,90 €

Slikovit priročnik, ki lahko marsikatere-mu začetniku ali izkušenemu jahaču izbolj-ša spretnosti pri ravnanju s konjem in zago-tovi koristne nasvete in informacije za lepši odnos s štirinožnim družabnikom. Ko se bralec pouči o osnovni zgradbi konjskega telesa in glavnih pasmah, sledijo navodila o po-trebni opremi, pravilni oskrbi, negovanju in zaščiti konja, prav tako pa tudi nasveti za varna in udobna oblačila jahača. V drugem delu spoznamo osnovna sloga jahanja konjev (western in angleški slog), šolanje, lonžiranje in dresurno jahanje, pa tudi nego tekmovalne-ga konja in najpogostejše zdravstvene težave. Kratek in poučen vodnik. > Renate Rugelj

Les naših dreves in grmovnicAnton SuhadolcNarava, 2012, m. v., 184 str., 22,90 €

Avtor knjige, amaterski botanik, velja za enega najbolj vnetih domačih zbiralcev lesa in ima v svoji bogati zbirki vzorce lesa skoraj vseh dre-vesnih vrst in grmovnic, ki rastejo samoniklo v Sloveniji. Gre za prvo tovrstno publikacijo, ki sistematično prikazuje, kakšen je les domačih dreves, nekaterih sadnih dreves in tudi najpogostejših parkovnih dreves in grmovnic. Z nazornimi fotografijami in opisi poskuša približati les vsem ljubi-teljem lesa, strokovnjakom in tudi uporabnikom. > Renate Rugelj

Nabirajmo čemažBranko VrhovecNarava, 2012, m. v., 48 str., 9,90 €

Spomladanska belocvetna gozdna rastlina z značilnim vonjem po česnu je v slovenski ku-linariki in zeliščarstvu zadnje čase vedno bolj aktualna in tako si je prislužila samostojno knjižico. Avtor, odličen poznavalec gob, sicer pa tudi pesnik, novinar in popotnik, je za bralce natančno opisal rastlino in njene zdravilne lastnosti. Sestavil je tudi pregledno tabelo bolezni, ki jih lahko zdra-vimo s čemažem, in ponudil kopico receptov za pripravo zdravilnih pripravkov in preprostih jedi. Za vse, ki niso pravi strokovnjaki pri prepoznavanju čemaža, pa je dodal tudi opis čemažu najbolj podob-nih strupenih rastlin. Poučno in uporabno. > Renate Rugelj

Slovenija: športnoplezalni vodnikprevod: Ines Božič Skok, Nadia MilievichSidarta, 2012, m. v., 505 str., 29,90 €

Temeljito popravljena in dopolnjena ter vizualno izčiščena (natančni zemljevidi mikro- in makrolokacij z vsemi potreb-nimi informacijami) tretja izdaja štirijezičnega vodnika (prva izda-ja 2005, druga 2007) po slovenskih plezališčih je temeljito pregleda-la stanje slovenskih plezališč, zato je iz tokratnega vodnika izpadlo devet lokacij, ki po uredniškem standardu zaradi neustrezne opre-mljenosti ali nezanimivosti niso več tako varne in zanimive, na drugi strani pa je dodanih štirinajst novih plezalnih območij z dobrim po-tencialom za razvoj. Poleg tega so obstoječa plezališča dopolnjena z novimi smermi in sektorji, upoštevane so vse spremembe na terenu, tako da je vsega skupaj v vodniku predstavljenih 92 plezališč s pribli-žno 4500 smermi, izhodišča pa imajo za lažjo orientacijo navedene tudi GPS-koordinate. Nič več in nič manj kot biblija za vse, ki jih za-nima športno plezati na slovenskih tleh. > Samo Rugelj

Drevesa in grmi JadranaRobert BrusModrijan, 2012, t. v., 624 str., 49,90 €, JAK

Prihajajoče počitnice bodo mnoge ponesle tudi na jadransko obalo, kjer zna pričujoča knjiga priti ravno prav. Fascinantna monografija izrednega profesorja gozdarstva na Biotehniški fakulteti je plod dvajsetletnega dela, na obmorskih potepanjih pa lahko služi kot prijazen priročnik pri spo-znavanju dreves in grmovja, saj pri-

naša podroben pregled in opis skoraj sto tridesetih vrst, skupaj s podatki o njihovi razširjenosti, uporabnosti, rastiščih itn. Poleg te-ga je strnjeno opisanih še več kot dvesto redkejših vrst. Knjigo bo-gatijo izvrstne fotografije (ki jih je več kot 850), posnete vzdolž Ja-drana, kjer je ob posamezni drevesni vrsti pogosto navedena tudi lokacija posnetka, kar zna prihodnja obiskovanja urbanih in dru-gih obmorskih območij postaviti v novo perspektivo in povečati zanimanje za to, katera drevesa so kje zasajena, od kod so tja pri-šla, ali so to avtohtone vrste, kaj so njihove značilnosti, za kaj so uporabna v gospodarskem smislu itn. Na notranjem ovitku knjige je tudi z geografskimi koordinatami opremljen zemljevid izjemnih in znanih dreves ob Jadranu ter izbranih botaničnih vrtov in par-kov. Remek delo, ki meče novo luč na prijetno senco, ki jo nudijo obmorska drevesa, in ki tvori svojevrsten komplet z monografijo Pod gladino Mediterana Toma Turka, ki je pri isti založbi izšla le-ta 2007. > Samo Rugelj

Prepleteno kosteničje južnega Jadrana

Priročniki

79-80 | julij–avgust 2012 38

Pogled od znotraj piše Mitja Rotovnik

Niso zanimala prejšnje ministrice, ki se je v javnosti prikazovala kot udarna sila posodabljanja, navznoter pa žal ni naredila ničesar, da bi se posodabljanje v resnici začelo. Niso zanimala vodstev javnih kul-turnih zavodov, ki jim večini najbolj ustreza sedanji položaj. Prav ta-ko niso zanimala v asociacijo združenih kulturnih nevladnikov, ki so raje zaploskali novemu državnemu javnemu kulturnemu zavodu za področje sodobnega plesa, kot pa da bi nedvoumno podprli pro-jekt posodobitve javnega kulturnega sektorja, ki v marsičem razpira polje za razreševanje problemov, na katere opozarjajo tudi sami. Ni-so zanimala stanovskih združenj umetnikov, ki so se preprosto na-redila gluha, med vrsticami pa dala vedeti, da o kakšni posodobitvi ni vredno izgubljati besed, ker gre za navadno birokratsko teženje, ki nima nobene zveze z ustvarjalnostjo, z umetniškim delom, sno-vanjem razstav ali strokovnim delom v kulturi. Glavna naloga politi-ke je zanje predvsem v tem, da zagotovi čim več denarja za funkci-oniranje kulturnega sistema, vse drugo so bolj ali manj postranske zadeve. Kakšno posodabljanje kulture, lepo vas prosimo, le več de-narja nam dajte, pa bo vse dobro! Pri čemer gre tudi za kakšno zrno resnice, če na primer to povedo filmarji ali samozaposleni v kulturi, ki so kronično denarno zapostavljeni. Če pa tako razmišljajo zapo-sleni v gledališčih, muzejih, galerijah, knjižnicah, operah, varovanju dediščine ter celo v nekaterih priznanih nevladnih zavodih in ume-tniških akademijah, je stanje duha, ki ne pristaja na spremembe, več kot skrb vzbujajoče.

Celoten kulturni sistem, ki je v glavnih obrisih že 22 let približno tak, kot je bil v socializmu, roko na srce, ni dovzeten za spremem-be. Še najbolj je bil zanimiv preizkus tez za posodobitev v sindikatih Glosa in SVIZ, ki so jih, kar jim je treba priznati, vsaj vzeli v pretres. Toda tudi zavrnili so jih »po dolgem in počez«, kot nesprejemljive in nepotrebne: v kulturi je vse dobro, kolektivna pogodba za kultur-ne dejavnosti pa naj bi bila naravnost odlična. Edina produktivna stvar, na katero so opozorili, so normativi za merjenje umetniške-ga in strokovnega dela v kulturi. Teh v resnici ni. Zakaj jih v Ministr-stvu za kulturo že dve desetletji niso naredili, je vprašanje, na katero so lahko odgovor le: brezbrižnost, ležernost, neodgovornost in tu-di dokaj neproblematičen dotok denarja iz republiškega proračuna v ministrsko malho. Če kaj, je treba na tej točki pritrditi sindikatom. Brez uzakonjenih normativov posodobitve javnega kulturnega sek-torja ni mogoče celovito izpeljati.

Na predloge o posodabljanju je še posebej zanimiv pogled najož-je kulturno-umetniške elite. Odziva skoraj ni, čeprav ob drugih pri-

ložnostih vedno ostro in največ-krat upravičeno polemizira z eno-stranskimi ali napačnimi potezami aktualne kulturne politike. Elita nevladne kulture je nekoliko bolj dejavna, ker tudi v projektu poso-dobitve vidi rešitve za svoj umetniški razvoj in rešitev temeljnih so-cialnih problemov. Iz tega zornega kota je mogoče sklepati, da uve-ljavljeni eliti v javnih kulturnih zavodih in okoli njih ustreza seda-nji položaj ter da jo bolj kot spremembe zanima ohranitev statusne strukture in vseh »javnih pridobitev« kulturnega sektorja.

Večina stvari, ki naj bi jih prinesla posodobitev, ruši sedanjo po-dobo javnih zavodov, njihovo finančno nerazvidnost, utečene šte-vilne problematične delovne navade in nezadostno odgovornost za doseganje boljših ustvarjalnih rezultatov. Prav to pa je najpomemb-nejši cilj posodabljanja javnega kulturnega sektorja. V imenu te-ga cilja je pod vprašaj postavljeno delovanje celotnega kulturne-ga sistema. Gre za njegovo pozicioniranje vsaj na naslednjih novih vrednotah in novih družbenih temeljih: prevetritev in spremembe ustanoviteljskih razmerij, ukinitev sedanje preživele kolektivne po-godbe za kulturne dejavnosti, uveljavitev fleksibilnih delovnih raz-merij, ki za umetnike in strokovno osebje ne bodo več poznala vse-življenjske zaposlitve za »nedoločen čas«, ki je delovno mesto jav-nega uslužbenca spremenilo v njegovo zasebno lastnino, omejitev sedanje »svobode« zaposlenih v javnih kulturnih zavodih glede ho-norarnega udejstvovanja v drugih kulturnih zavodih, z vidika izpol-njevanja delovnih obveznosti, najprej v matičnem zavodu, uvajanje osnovnih spoznanj in načel menedžmenta v vodenju zavodov, da, tudi ministrstva, preseganje kroničnih nesporazumov glede razme-rij o umetniškem in poslovnem vodenju kulturnih zavodov, kadro-vanje na vodilna mesta po strokovnih in ne političnih kriterijih itd.V kontekstu vseh teh sprememb bo ključno razbitje sedanje pra-kse, ki pozna le en tip javnega kulturnega zavoda – tistega z držav-nim ali lokalnim ustanoviteljem, z ustanovnim aktom, z rednim do-tokom proračunskega denarja za izvajanje t. i. programa v javnem interesu in z zaposlenimi, v glavnem za nedoločen čas. Cilj posodo-bitve je uveljaviti široko paleto zavodskih oblik: od čisto podržavlje-nih prek družb, do povsem edinstvenih, samosvojih zavodov, takih, ki so neprimerljivi z drugimi ali pa po pomenu presegajo ustalje-ne statusne vzorce preostalih zavodov, vse tja do civilnih, s pravico javnosti, torej večletne finančne podpore iz javnih sredstev in pol-no avtonomijo.

Podpisani sem prepričan, da vseh sprememb ni mogoče doseči v kratkem času. So take, ki jih je mogoče uveljaviti s smiselnimi spre-membami veljavnega zakona o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture in novimi kolektivnimi pogodbami, ki bodo ustre-zale posebnostim posameznih področij ali celo posameznih zavo-dov. In so vse tiste, ki jih bo mogoče uresničiti šele takrat, ko bo de-javnost kulture in umetnosti izvzeta iz splošne zakonodaje, ki sedaj ureja celotni, pravzaprav hudo raznovrstni javni sektor.

Proces posodabljanja razdeljevanja javnega denarja za tisto, kar sedaj imenujemo javni interes v kulturi (ali javni kulturni programi), bo zapleten in dolgotrajen. Zagotovo bo veliko bolj kakovosten, če bo o začetnih predlogih posodabljanja končno stekel dialog, stro-kovno podprt s kakovostnimi raziskavami polja kulture in umetno-sti, ki so v Sloveniji skorajda povsem usahnile, ter če bo namesto okopov več medsebojnega zaupanja in več volje po spremembah, zlasti v politiki, saj tako, kot je sedaj, preprosto ni dobro. Še zlasti pa ni dobro, da lahko še vedno deluje sistem, v katerem je mogoče ce-lo avtokratsko vodenje javnega kulturnega zavoda.

foto

: Bra

ne Ž

alar

Ovire posodabljanja javnega kulturnega sektorjaČeprav so od avgusta 2010 v obrisih znana stališča, v kakšno smer naj bi šla posodobitev javnega kul-turnega sektorja, je najbolj zanimivo to, da razen tistih, ki so pripravili predlog, stališča čisto zares ne zanimajo nikogar.

foto

: Bra

ne Ž

alar Tudi izšlo s podporo JAK

Drugi in jazEmmanuel Carrère prevod: Marjeta Novak KajzerModrijan, zbirka Bralec, 2012, m. v., 252 str., 15,90 €, JAK

Kozmopolitstvo in geografija svobodeDavid Harvey prevod: Polona PetekSophia, zbirka Teorija, 2012, m. v., 406 str., 22,80 €, JAK

Noč sredi dnevaPeter SemoličCenter za slovensko književnost, zbirka Aleph, 2012, m. v., 76 str., 18 €, JAK

Apokrif bitjaPrimož ReparKUD Apokalipsa, zbirka AUT, 2012, m. v., 200 str., 19 €, JAK

Besedilne vrste v spontanem govoruMojca SmolejZnanstvena založba Filozofske fakultete, zbirka Razprave FF, 2012, m. v., 236 str., 19,90 €, JAK

Nebeški pašnikiJohn Steinbeck; prevod: Danica ČerčeCeljska Mohorjeva družba in Društvo Mohorjeva družba, 2012, m. v., 208 str., 25 €, JAK

Roman, ki črpa iz izgube dveh družin, navdahnjen z resničnimi dogodki, je hkrati zgodba o pripovedovalcu in njegovi intimnosti ter hkrati sili bralca v razmislek o lastnem bivanju. Carrère, francoski pisatelj pa tudi scenarist in režiser, je to delo napisal leta 2009 in zanj prejel številne nagrade.

S kombinacijo politične ekonomije in geografije skuša Harvey (1935), socialni teoretik in antropolog pokaza-ti, da se veliko političnih načrtov v praksi ne obnese zaradi neupoštevanja ali pa premajhnega upoštevanja geografske kompleksnosti. Prilika o boju za svobodo, ki zvodeni na terenu samem, kar kaže zadnje desetletje ameri-ških vojaških posegov na Bližnjem vzhodu.

Najnovejša pesniška zbirka Petra Semoliča je, tako kot avtorjeva prejšnja dela, zaznamovana s humorjem, ironijo in cinizmom, po drugi strani pa z neposrednim in usodnim podajanjem resničnosti, ki pa je kot taka težko ulovljiva, a jo Semoliču spretno uspe splesti v mrežo verzov.

Gre za filozofska razmišljanja Primoža Reparja, nabra-na iz različnih let in virov: od starejših zapisov v revi-ji Apokalipsa in spremnih besed h knjigam do dnevniških zapisov. Repar razmišlja o Sloveniji, o svobodi, o filmu, založništvu, preminulih prijate-ljih in še čem.

Avtorica skuša na podlagi konkretnih besedil iz svojega korpusa predstaviti nekaj pomembnih diskurzivnih dej-stev, namreč, da so besedilne uresničitve odvisne predvsem od medoseb-nega razmerja udeležencev v sporazumevanju, ne pa le od besedilnovrstne norme. ... Študija v marsičem odstira nove poglede na spontani govorjeni diskurz v slovenščini in pričakovati je, da bo postala eno od izhodiščnih del za nadaljnje proučevanje govorjene slovenščine.

Knjiga je sestavljena iz desetih zgodb, ki opisujejo člo-vekovo razpetost med resničnostjo in ideali ter njegove notranje boje. Zgodbe imajo vsaka svoj zaplet in razplet, vendar hkrati izpolnjujejo zah-teve ciklične pripovedi. S temo in motiviko presegajo časovni okvir svoje-ga nastanka, saj ostajajo aktualne tudi danes.

79-80 | julij–avgust 2012 40

MomoMichael Ende; prevod: Lojze UršičMladinska knjiga, zbirka Knjižnica Sinjega galeba, 2012, t. v., 260 str., 24,94 € Veseli smo, da je pravljični roman, ki velja za klasiko otroške literature, dobil svoj tretji po-natis (prvič je izšel leta 1978, drugič deset let kasneje) in zdaj med mlade bralce priha-ja celo z avtorjevimi izvirnimi ilustracijami. Endeju (1929–1995), enemu najuspešnejših nemških mladinskih pisateljev je problem izginjanja časa uspelo prikazati na tak način, da je branje zanimivo za stare in mlade, za prejšnje in nove generacije. Hudobni sivi gospodje, ki so ljudi prisilili, da čedalje več delajo in imajo vedno manj časa, pri svojem zlobnem načrtu niso računali na skrivnostnega upravnika časa mojstra Hora, njegovo žel-vo Kasiopejo in osamljeno kuštravo deklico Momo, ki so se jim pogumno uprli. Obvezno poletno branje za vse, ki so tole mojstrovino za sedaj spre-gledali.

Potovanje v tisočera mestaVitomil Zupan; ilustracije: Maksim SedejMladinska knjiga, zbirka Sinjega galeba, 2012, t. v., 248 str., 22,95 €

Več kot pol stoletja po prvem izidu (le-ta 1956), kjer se je pravi avtor, Vitomil Zu-pan (1914–1987), še skrival pod psevdoni-mom Langus, in je ob drugi izdaji (1983) pod svojim pravim imenom zanjo prejel Levstikovo nagrado, se napeta fantazijska pustolovščina še vedno bere gladko in aktualno. Sanjske pu-stolovščine glavnega junaka dečka Teka, živahna in igriva domišljija in avtorjeve spretne jezikovne akrobacije v sozvočju s številnimi asociaci-jami pred bralci zgnetejo pravljično pripoved, ki jemlje sapo. Ko deček Tek pobegne iz Zlomkove malhe, beži (teče – od tod tudi njegovo ime) po lunarnem kraljestvu mesečnikov in srečuje zvezdne dedke in druge junake ima ves čas ob sebi prijaznega psa Baga, ki se mu neumno reži, tudi ko se zbudi. »Namenjeno tudi odraslim z odprto in dojemljivo du-šo«, je zapisal Niko Grafenauer v spremni besedi.

Lov na patentTim HorvatKres, 2012, t. v., 152 str., 21,99 €

V času, ko se vedno več govori o najstnikih, ki knjig ne berejo radi ali jih ne berejo do-volj, je toliko lepše presenečenje izid roma-na, ki ga je napisal vsestransko aktiven de-vetošolec ljubljanske osnovne šole. Gre za njegovo drugo knjigo (prvo je napisal pri

desetih letih in pol), najstniško detektivsko kriminalko, ki je po njego-vih besedah nastala tudi s pomočjo »strica Googla in tete Wikipedije« in zato poleg aktualnih svetovnih dogodkov, napetosti in presenetljivih preobratov mladim bralcem prinaša tudi veliko novega znanja. Glavni junak Lova na patent je Iztok, bister in hudomušen fant, ki obvlada ra-čunalništvo in matematiko, s prijatelji posluša U2, izdelal pa je tudi na-črt za fuzijske motorje, zaradi katerega se je nepričakovano vpletel v po-sle naftnega giganta in povzročil akcijo ameriškega NSA-ja. Zlikovci so ugrabili njegovega prijatelja Jakoba in tako mora bežati pred njimi vse od Bleda, Pirana prek nočne Temze, Pariza in Züricha, hkrati pa s svo-jim znanjem tudi spretno manipulira z velikim sovražnikom in uniče-valcem narave. Mladi pisatelj pravi, da je napisal mladinsko kriminalko, ker primanjkuje domačih del s tega področja. Jasno je, da lahko knjige piše le tisti, ki veliko bere in tako sam posega po vseh žanrih, od klasi-kov do zgodovinskih romanov in kriminalk, pri pisanju pa se zgledu-je po Danu Brownu in za jesen načrtuje začetek naslednjega romana.

Branje za mladinoŽiva in praBledŽiga X. Gombačilustracije: Ivan MitrevskiVilinia, 2012, m. v., 52 str., 11,99 €

Živa iz muzeja je knjižna zbirka, ki jo je letos junija začel izdajati Narodni muzej Sloveni-je. Skozi barvito besedilo in številne ilustraci-je skuša osnovnošolcem na zabaven, a poučen način približati izbrane trenutke slovenske zgodovine. Če se Živa dotakne nekega predmeta, jo ta odpelje naravnost v tisto zgodovinsko obdobje, v katerem je bil na-rejen. Tam spozna starodavne ljudi, njihove običaje in navade. V prvi knjigi za naslovom Živa in praBled Živa naleti na zlati našivek in zgod-ba se na mah prestavi v bronasto dobo, ko na otoku še ni cerkvice, na vi-soki blejski skali pa še ne gradu. Prebivata pa tam dve družini, ki se ni-kakor ne moreta dogovoriti, kako bi se lahko imeli radi. Živa se nahaja pred na videz nerešljivo nalogo, k sreči pa ji na pomoč priskočita brona-stodobna simpatija po imenu Tine Gladina in seveda zlati našivek. Pod knjigo sta se podpisala priljubljeni Žiga X. Gombač in Ivan Mitrevski, ustvarjalni tandem pa so usmerjali strokovni sodelavci Narodnega mu-zeja Slovenije.

Sorodni dušiJoss Stirling; prevod: Nataša KovačZala, 2012, t. v., 364 str., 31,99 €

Mladinski roman se sprva zdi kot toliko prež-večenih romanc – dekle pride na novo šolo in pade na največjega frajerja. Toda – Sky ni na-vadno dekle in Zed (ki seveda tudi ni navaden frajer) je tisti, ki podleže njenim čarom. Hitro namreč spozna, da je, tako kot on, savant, človek s posebnimi močmi, hkrati pa še njegova sorodna duša. Sky se zaradi mor o svoji temni preteklosti in dvomov o njenem resničnem poreklu le počasi sprijazni, da sta si usojena, ko je vržena v sredo spletk družine zločinskih savantov. Privlačna zgodba o iskanju in raziskovanju svoje identitete ter sprejemanju ljubezni, ki bo popestrila vsako mladinsko bralno polico. > Vesna Paradiž

Skrivni leksikon za fante; Skrivni leksikon za punceOliver Pautsch, Sandra Pautsch prevod: Irena MadricMladinska knjiga, 2012, m. v., 184 in 222 str., 19,95 € (vsaka)

V letih, ki se končajo na –najst, so strah, zmeda, stiske in številni nesporazumi pogosti sopotni-ki. Da bi bilo takih zadreg čim manj, sta avtorja ustvarila dva privlačna in trendovsko oblikovana priročnika, rožnatega za punce in modrega za fante. V njih sta zbrala in abecedno uredila mnoge pojme, ki zmedejo tudi odrasle, kaj šele puberte-tnike. V rožnatem tako najdemo vse od anoreksije, dojenja, emancipacije, menstruacije do seksa, spolnih organov, zmenka, zobnega aparata in že-pnine. V modrem pa so med drugim razloženi pojmi kot adamovo jabol-ko, biseksualnost, francoski poljub, kondom, mutiranje, piercing, roman-tika, sramne dlake, tetoviranje, znoj in žepni biljard. V obeh leksikonih se skriva mnogo čisto koristnih odgovorov na vsa kočljiva vprašanja, ki jih najstniki še vedno najraje premlevajo sami pri sebi ali med seboj.

Tim Horvat

Renate Rugelj

79-80 | julij–avgust 2012 42

Škoda. Ko prenehamo brati svojim otrokom in prenehamo spremljati njihovo branje, smo pri-krajšani za izkušnjo, da lahko ob branju mladin-ske literature uživamo tudi sami. S tem lahko tu-di bolje razumemo svoje otroke in njihov svet, pa tudi sami sebe.

Dobra zgodba namreč nima starostnih ome-jitev ali opozoril, da je »za starše prepovedana«.

Tudi kadar družinski člani tiho uživajo vsak s svojo zgodbo in si pozneje o njih pripoveduje-jo, tako da zgodbe krožijo od staršev do otrok in obratno, na poseben način berejo v družinskem krogu. In teh načinov je najbrž še veliko.

Tudi Mestna knjižica Ljubljana postavlja po-men družinskega branja v ospredje. Ob tem upo-števa raznoliko specifiko, življenjski slog in kul-turno okolje, iz katerega izhaja družina. V tem smislu poskuša spodbujati in podpirati različne načine družinskega branja ter razvijati nove bi-bliopedagoške oblike, s katerimi želi družine še prav posebej povabiti v knjižnico. Družinam z nesamostojnim, začetnim ali samostojnim bral-cem je namenjena tudi nova, privlačnejša posta-vitev leposlovja po bralnih perspektivah na mla-dinskih oddelkih, poučno in neknjižno gradivo, igralni kotički, police za starše, pa tudi različne bibliopedagoške dejavnosti in prireditve za vso družino, ki ponujajo kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa.

Tako MKL že drugo leto zapored izvaja pro-jekt Poletavci – poletni bralci, ki vabi samostoj-ne mlade bralce, stare med 7 in 12 let, da bere-jo 30 dni pol ure na dan kar koli po lastni izbiri, starejši pa jim pri tem pomagajo spremljati nji-hov bralni seznam.

V novem šolskem letu bo MKL v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS začela z enotnim in vsebinsko prenovljenim projektom za spodbujanje družinskega branja, Ciciuhec – beremo z malčki. Sodelovanje vzgo-jiteljev in knjižničarjev s starši predšolskih otrok »poskuša vsem družinam omogočiti dostop do dobre knjige, spodbuditi branje v družinskem krogu v otrokovem maternem jeziku … pred-vsem pa družine čim prej usmeriti v knjižnico v njihovem neposrednem okolju«.

Mestna knjižnica Ljubljana že vrsto let podpi-ra tudi dva programa družinske pismenosti An-

dragoškega centra Slovenije Beremo in pišemo skupaj ter Branje za znanje in branje za zabavo, ki sta namenjena družinam z manj izobraženi-mi starši ali staršem iz drugih kulturnih okolij, ki imajo otroke v vrtcu ali v prvem triletju de-vetletke. »Glavni namen programov je razvoj družinske pismenosti in izboljšanje pismenosti vseh družinskih članov.« Sodelovanje knjižni-čarjev, vzgojiteljev, mentorjev branja in staršev je usmerjeno v družinski obisk splošne knjižnice z namenom predstaviti knjižnične zbirke in gra-divo, ki družinam lahko pomagajo pri razvijanju družinske pismenosti.

V branje tokrat ponujam pet mladinskih le-poslovnih knjig z družinsko tematiko, v kate-rih bodo uživali tako odrasli kot otroci. Komu so namenjene – otrokom ali odraslim? Presodi-te sami.

Morda je zdaj pravi čas, da mladinski knjižni-čarji še posebej poudarimo: dobro mladinsko li-teraturo priporočamo tudi odraslim.

Peroci, Ela: Za lahko noč. Ilustr. Ančka Go-šnik Godec. Spr. beseda Marjana Kobe. Lju-bljana: Mladinska knjiga, 2012. (Sončnica).

Ob 90. obletnici roj-stva pisateljice Ele Pe-roci (1922–2001) je založba izdala raz-širjen ponatis nje-nih kratkih pripovedi, zgodbic, med katerimi najdemo tako sodob-

no »mestno« pravljico kot realistične zgodbe, ki tematizirajo otrokovo igro in njegov domi-šljijski in doživljajski svet, v katerem pisatelji-ca poleg harmoničnega otroštva odstre tudi senčne plati odraščanja in soočenja s svetom odraslih. "Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam," je zapisala o svojem ustvarjanju, ki se je navdihovalo tudi ob odraščanju lastnih otrok. Kratke pripovedi so prežete z lirično nostalgijo, ki se zrcali skozi perspektivo odraslega pripovedovalca. Tako so zgodbice za lahko noč v enaki meri podar-jene otrokom v predbralnem obdobju in za-četnim samostojnim bralcem, nič manj pa tu-

di odraslim, ki so se z nekaterimi pravljicami najverjetneje srečali, ko so bili še sami otro-ci (Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Muca copatarica idr.).

Konc Lorenzutti, Nataša: Kakšno drevo zra-ste iz mačka. Ilustr. Ana Zavadlav. Dob pri Domžalah: Miš, 2012.

Humorna in navdušu-joča zbirka realističnih pripovedi prinaša enajst zgodb s tremi prvooseb-nimi pripovedovalci. To so otroci slovenske po-deželske družine, ki iz-menjaje pripovedujejo zabavne in prijazne štorije iz svojega družin-skega življenja: starejši, sedmošolec Tomaž, tretješolec Janez in drugošolka Mojca. Pri-povedno dinamiko zagotavljajo tematike in problematike, ki so značilnost različnih sta-rostnih obdobij otrok in njihovih individual-nih osebnostnih potez. Tomaža zanima uso-da sveta, zlasti ekologija in pravično urejena družba, Janeza konkreten in realen svet kme-tovanja, Mojco pa svet odnosov in družinskih vezi, ki jih s svojo srčnostjo povezuje v celoto. Ja, kakšno drevo pravzaprav zraste iz mačka? Za vsakega malce drugačno. Vsakemu ponuja malce drugačen razgled. Zato je ta privlačna in duhovita zbirka kot ustvarjena za družin-sko branje. Ne glede na starost bo vsakemu od poslušalcev ponudila nekoliko drugačno sen-co. Berite jo svojim otrokom v tem poletju na glas. In večkrat.

Tamaro, Susanna: Čarobni krog. Prev. Vera Čertalič. Ilustr. Adriano Gon. Nova Gorica: Eno, 2012.

Kratek simbolični »otroški roman« je ak-tualna podoba sodob-nega sveta, kakor so ga začrtali neusmiljeno potrošništvo, slab od-nos do narave, sodobna

Ida Mlakar

Rubriko pripravlja:

Ida Mlakar

Zgodbe o družinah za družinsko branje

Premislek o tem, kaj vse je družinsko branje, je postavljen v samo osrčje poletja. Zato ker imamo zdaj več časa drug za drugega in morda tudi kaj več časa za dobre zgodbe.

Pod družinskim branjem si po navadi predstavljamo branje mlajšim otrokom, nesamostojnim bralcem, ki potrebujejo pomoč odraslih. Morda lahko v to predstavo vključimo tudi bralca začetnika, ki razbira črke v smiselno celoto, in mu pri tem pomagamo utrjevati bralno tehniko in razvijati bralne spretnosti. Malo redkeje se zavemo, da lahko družinsko branje pomeni tudi glasno branje vsem družinskim članom ne glede na njihovo starost ali bralno izurjenost. Zdi se, da se takemu branju odrasli prehitro odpovemo. Morda zato, da bi se otroci čim prej bralno osamosvojili, ali zato, ker nimamo časa …

43 79-80 | julij–avgust 2012

tehnologija, ki žrtvuje otroke na oltarju indivi-dualizma, in razkroj družinskih vezi. Vse te ne-vralgične sodobne teme je avtorica vpela v lirič-no in nadvse sugestivno zgodbo o divjem dečku Riku, ki so ga starši zapustili in ga je vzgojila vol-kulja Glenda. Toda nekega dne ljudje odkrijejo Čarobni krog, to zadnjo oazo divjine sredi ve-likega mesta, in ga uničijo. Drugič osiroteli Rik pobegne in začne z iskanjem novega čarobne-ga kroga, novih vrednot in nove družine. In jih tudi najde. Saj kakor pravi stara modrost: »Svet je okrogel, krog je, kolo. Vse pride in gre, vse se konča, da se nato znova začne.« Nujno branje za odrasle bralce.

Steinhöfel, Andreas: Mulca. Prev. Neža Bo-žič. Ilustr. Tanja Komadina. Ljubljana: Mla-dinska knjiga, 2012. (Pisanice).

Zabavni otroški ro-man je pravo počitni-ško branje za vso druži-no, saj se bodo ob njem nasmejali tako otroci kot odrasli, slednji še najbolj na svoj račun. Ob številnih drobcenih pripetljajih, zadregah in medsebojnih spopadih, ki sestavljajo zabavni in manj zabavni reperto-ar družinskega vsakdanjika, takšnega seveda, ki vseskozi spominja na otroški vrtec, so dogodi-vščine in zabavne vragolije dveh mulčkov, An-dreja in Domna, njunih staršev, prijateljev in sošolcev, novega bratca Brina in morskega pra-šička Skokija še kaj več kot samo bistroumni otroški komentarji. So preprosto odkritosrčni uvid, da smo kot starši sleherniki in da se nam v družini ne dogaja nič takega, kar se ne bi tudi drugim. Brez pomislekov ugriznite v to bralno poslastico. Saj je humor prava tolažba v teh za-pletenih časih, mar ne?

Tone Pavček: Krokodil. Ilustr. Suzi Bricelj. Dob pri Domžalah: Miš, 2012.

Posebna slikanica odpira problem, ob ka-terem se bo le redko katera slovenska ma-ma upala sproščeno nasmejati, če pa se bo-do ob mami smejali tu-di otroci in njihov ata,

bomo pa še videli. Slikanica z odličnimi ilustra-cijami Suzi Bricelj prinaša tematiko, ki jo bodo z mešanimi občutki spremljale vse tiste mame, ki so se že pred počitnicami odločile izgubiti kak kilogram, če pa takšen ukrep grozi kar celi dru-žini, ne kaže drugega kot pobeg v eksotične kra-je. Na hujšanje v Egipt? To sezono? No, najbrž ne dobesedno. Gre samo za spretno literarno »burlesko«, ki skuša zabavati in morda bolj kot nevralgično bolečino presitega sveta postaviti v ospredje razmislek, da se da v skrajnih okolišči-nah oklestiti tudi še kaj drugega: na primer ne-prijaznost in sovražnost v medsebojnih odnosih.

Ja ja, najprej branje za odrasle, kaj pa drugega.

Predlogi za poletno branje

Czeslaw Milosz: Od sončnega vzho-da do njegovega za-hodaKer nas izbor velika-na poezije v imeni-tnem prevodu Jane Unuk modri -- Kar-koli je Ustvarjeno, je lahko Uničeno; nikoli Oblike. – in razpira (pod velikim zvezdnim nebom prebujen) za Presežno.

Franci Pliberšek, Mateja Zorko: Vsemogočni v ogledaluKer nas podjetnik, lastnik in direktor MIK Celje, uči ponižnosti, hvaležnosti in odpu-ščanja in s svojimi vrednotami budi zaupa-nje, da je etika temelj dela z ljudmi in za lju-di, ki jo je vredno živeti.

Alexandra Maxeiner, ilustracije Anke Kuhl: Vse naše družineKer otrokom ni mar, v kakšni obliki dru-žine živijo, samo da so ljubljeni, spošto-vani in na varnem, pa še pravočasno jih lahko s to duhovito slikanico pripravi-mo na menjave partnerjev in življenjskih okolij.

Ioanna Karystiani: Mala AnglijaKer pisateljica »prestreza valove duš« in sli-ka lepoto tako, da jo vidimo in vonjamo in ker je Klarisa Jovanovič knjigo božansko prevedla.

Jader Tolja, Francesca Speciani: Misliti s telesomKer preberemo to imenitno knjigo o tele-su, človekovi poslednji oazi resnice, in ra-zumemo, zakaj smo zboleli ter zmoremo biti celo hvaležni za to.

Michael Sandel: What Money Can't BuyHarvardski profe-sor etike v svoji novi knjigi opozarja, da tr-žni pristop sam po se-bi nikakor ni vredno-stno nevtralen. Ko začnemo neko stavr ali storitev vrednotiti prek cene, ki jo ima na trgu, to vpliva tudi na odnos, ki ga imamo do te dobrine.

Eric Kandel: The Age of InsightNobelovec za medicino, ki si je nagrado prislužil z raziskavami delovanja spomina na molekularnem nivoju, nam v svoji no-vi knjigi predstavi znanstveni in umetniški Dunaj na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje.

Jonah Lehrer: ImagineEden izmed najboljših piscev knjig o zna-nosti mlajše generacije, je pravkar izdal no-vo zelo zanimivo knjigo, v kateri opisuje znanstvene teorije človeške kreativnosti.

Kelly McGonigal: The Willpower InstinctStresna reakcija beg-ali-boj nas pripravi, da se čim hitreje odzovemo na nevarnost in ne za-pravljamo dragocenega časa z razmišljanjem. V knjigi pa izvemo, da so znanstveniki nedav-no opisali tudi odziv počakaj-in-premisli.

Daniel Kahneman: Thinking, Fast and SlowPsiholog, Nobelov nagrajenec in strokov-njak za odločanje v svoji novi knjigi pred-stavi malo drugačen pogled na delovanje naših misli, kot smo ga morda vajeni.

Več o posameznih knjižnih predlogih si lahko prebere-te na spletni strani www.bukla.si.

Špehi za tiste, ki radi veliko berete:

Orhan Pamuk: Muzej nedolžnostiAmos Oz: Zgodba o ljubezni in teminiCurzio Malaparte: KapputtJonathan Franzen: SvobodaA. S. Byatt: Žvižgavke

Stvarno za vse, ki vas zanima resnica tega sveta:

Umberto Galimberti: Miti našega časaChristopher Lasch: Kultura narcisizmaEduardo Galeano: NarobePetr Placák: ŠpiceljTheodore Zeldin: Intimna zgodovina člo-veštva

Cukrčki, ki ohranjajo vero v moč literature:

Philip Roth: PonižanjeTatiana de Rosnay: Sarin ključJulian Barnes: Smisel koncaHalid Al Hamisi: TaksiBrian Selznick: Dežela čudes

dr. Manca Košir dr. Sašo Dolenc

dr. Samo Rugelj

79-80 | julij–avgust 2012 44

Buklina literarna kronika

Petra Koršič, Urban Vovk in Marko Trobevšek;Literarni večer o Kuciju, Modrijanova knjigarna, 12. junij 2012

Ana Ugrinović, Susan Elizabeth Phillips in Breda Biščak;gostovanje Phillipsove v Sloveniji, Konzorcij, 11. junij 2012

Andrej Makuc, dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Andrej Blatnik in Ifigenija Simonovič;okrogla miza Knjiga med nagrado in nakupom, Trubarjeva hiša literature, junij 2012

Selina Ambrož (Kres) in Tim HorvatKnjigarna Kres, junij 2012

Blaž Zgaga in Matej Šurc; vseslovenska predstavitev knjige V imenu države, maj-junij 2012

79-80 | julij–avgust 201245

Zmešnjava poklicev, Zmešnjava delovnih strojev, Zmešnjava v savaniPeter AllenOkaši, 2012, t. v., 7 € (vsaka)

Hudomušno zbirko »sestavljivih slik« nadebudni malčki že dobro poznajo. Zmešnjavi na kmetiji in Pasji zmešnjavi se pridružujejo še tri nove kartonke. Zabavna Zme-šnjava poklicev omogoča priročno učenje različnih uniformiranih poklicev, tu so gasilec s kuhalnico, poštar z injekcijo ali pa ribič s kle-ščami in astronavt z vrtnarskimi škarjami … In kako smešne so šele »zmešane« afriške živali, noj z zebrino glavo, žirafa s slonovimi uše-si in gazela z levjo grivo. Za tiste malčke, ki jih bolj zanimajo stroji in tehnika, pa bo pravi izziv poiskati prave (ali napačne) dele različ-nih delovnih vozil in strojev, kot so npr. cisterna z dvigalom, gasilski avto z valjarjem ali traktor s cirkuškim vagonom. Poučna zmešnjava.

Ugani, kdo živi v gozdu; Ugani, kdo živi na kmetijiilustracije: Matt Wolfprevod: Živa HrenTehniška založba Slovenije, 2012, t. v., 12 str., 9,99 €

Zabavno spoznavanje živali je namenjeno najmlajšim, ki bodo z od-piranjem okenc ugotavljali, kdo živi v hlevčku na kmetiji in kdo se skriva v kokošnjaku ali staji itn. Tudi v gozdu živi pisana množica ži-vali. Kdo se skriva v drevesni krošnji in kdo v duplu, kaj se premika v praproti in kdo tiči v brlogu? Vsaka prisrčno ilustrirana kartonka od-kriva življenje več kot ducata živali.

Knjiga za male raziskovalceChristina Braun, Ute Diehl, Monika Diemer ilustracije: Martina Badstuber prevod: Majda Travnik VodeMladinska knjiga, 2011, t. v., 155 str., 24,90 €

Mali raziskujoči hroščki (dvoletniki), drzne male žabe (triletniki), pametne zvedave mi-

ške (štiriletniki) in pretkani mali tigri (pet- in šestletniki) bodo lahko letos poleti, s pomočjo svojih staršev seveda, opravili številne prak-tične poskuse, ki jim bodo odprli vrata v čudoviti svet naravoslovja. Ustvarjanje pisanih gozdnih mandal, sajenje kreše, slikanje z vodni-mi kapljicami, ustvarjanje herbarija, kuhanje krompirja na soncu in številne druge starosti prilagojene raziskovalne naloge so namenjene spodbujanju radovednosti o življenju rastlin, živali, vplivu vremen-skih pojavov in delovanju fizikalnih zakonov. Zabavno in poučno!

Navihane živaliNatpharin Sudaphorn prevod: Ana Marija TomanOkaši, 2012, m. v., 88 str., 13,95 €

Pisani plastelini so priljubljena igrača v vrt-cih in šolah, kjer se pogosto izkaže, da otroška ustvarjalnost res ne pozna meja. Da bi drobne prstke, ki gnetejo meh-ko maso, čim bolje izurili za dobro zabavo, so ustvarjalci prikupnega priročnika pripravili več nasvetov in idej za oblikovanje živali. Poučijo nas, kako mešati barve, ustvariti marmoriran videz, oblikovati kocko, valj ali stožec, ki so osnovni elementi za simpatičnega slona, ljubke ka-mele ali strašnega aligatorja. Starši, učitelji in vzgojitelji bodo tako spo-znali izdelavo več kot dvajsetih živali, naši malčki pa so tisti, ki se bodo ob tem neizmerno zabavali.

Zgodbe iz želodjega gozdaJulia Donaldson; ilustracije: Axel Scheffler prepesnitev: Milan DeklevaMladinska knjiga, zbirka Velike slikanice, 2012, t. v., 46 str., 16,95 €

O neprekosljivem kreativnem dvojcu, ki knjige

za malčke soustvarja že skoraj dvajset let, smo na teh straneh že večkrat pisali, a še vedno je vsaka nova knjiga, ki pride izpod njunih rok, pra-vi praznik za vse ljubitelje Zverjasca in Zverjaščka, Polža na potepu in mnogih drugih slikanic, ki se jih zaradi prikupnih rim in prisrčnih ilu-stracij malčki nikoli ne naveličajo. V treh novih zgodbicah se lahko igra-mo skrivalnice z dremavo zajčico, praznujemo rojstni dan z medvedkom poštarjem in kukamo pod zavihke s simpatično pujsko.

Dinozavri; Modna revijaprevod: Petra BizjakTehniška založba Slovenije, 2012, t. v., 86 str., 12,99 € (vsaka)

V zelenem in roza ovitku se skrivata dve nedokončani zgodbici (ena o modi in ena o dinozavrih), ki ju dopolnjujejo črne sli-ke. Z malo domišljije in priloženim lesenim »pi-salom-praskalom« lahko mladi bralci hitro raz-krijejo pisane barve dinozavrov vseh vrst ali lično oblikovane modne dodatke. Poleg priročnih nasvetov, kako čim bolje narisati krvoločne prazveri ali trendovske modne skice, pa lahko tudi sami ustvarite ko-nec zgodbe in ustvarjalno vplivate na potek dogodkov. Odkrijte svoje umetniške spretnosti in se lotite ustvarjanja praskanke tudi sami.

Otroške knjige in priročnikiRenate Rugelj

4679-80 | julij–avgust 2012

Knjiga in moje življenje

Zanimivo je, kako se določenih knjig iz otro-štva spominjam samo fragmentarno, četudi so bile na seznamu tistih, ki sem jih prebiral vsaj enkrat letno. Počitnice s Sherlockom Hol-mesom, zafrkantska bukvica Jaroslava Tafela, je tako knjiga, iz katere sem se naučil besedo balvan (“O ti skala, naš balvan, zate nas zares ni sram,” je bil slavospev, ki ji ga je napisal ne-ki krčmar, če so bolj razdrobljeni delci spomi-na pravilni.), Čarodejna kreda Zinken Hopp pa mi je odprla glasbena obzorja z besedo etu-da. Proti koncu osnovne šole sem se tako kot vsi v knjižnici prebrskal do Štoparskega vodni-ka, pravo revolucijo pa je v mojem dojema-nju literature nekje na začetku gimnazije za-krivil Tomo Kočar s tankim romanom Zmaji so ... (na drugi strani je pisalo “naslov izvirni-ka: ... but they are hidden”), izdanim pod dvoj-nim psevdonimom Dr. Doc & L. Thomas. V zblojeni zgodbi o zabušantu Egonu, ki ga na-jame lovec na zmaje, švicarski ekscentrik dr. Weirather, sem se prvič srečal s postmoderni-stičnimi prijemi in metafikcijo. Rušenje četrte stene z vložki dialogov med avtorjem in zapi-sovalcem zgodbe ter pismi bralcev, nadreali-stične priloge besedilu in predvsem nebrzda-no uživanje v jeziku so mi pokazali, da knji-ževnost ni nujno fabulativna pot od A do B. Zmaji so ... se niso mogli nadejati, da bi se oki-tili s kresnikovim vencem, so pa postali kul-tno branje naše gimnazijske generacije. Moj izvod je prehajal iz rok v roke, dokler neke-ga dne ni odpotoval v brezpotja nevrnjenih

knjig, sam pa si jo tako enkrat letno izposo-dim v knjižnici in tako počastim Tomota s ti-stimi nekaj delčki centa, ki se mu prikotalijo na račun knjižničnega nadomestila. (Sublimi-nalno sporočilo, ki se na listu prikaže za štiri-indvajsetino sekunde: če se komu ta knjižica svaljka doma na polici in je ne prebira redno, se ne bom branil papirnatega presenečenja.)

Iskanje podobnega branja me je prek Ter-ryja Pratchetta pripeljalo do Roberta Ranki-na, stvarnika za lase privlečene proze, moj-stra slogovnih vragolij, ki sicer ne dreza v naj-globljo srž bivanjskih vprašanj, je pa pripove-dovalec, da mu ni para. Če bi Dan Brown vi-del, kakšne teorije zarot in slastne enolončni-ce urbanih mitov sklada skupaj, bi se skupaj s Coelhovo protagonistko lahko zjokal ob ti-sti reki. Rankin zavzema vrh mojega seznama knjig, ki si jih nekoč želim prevesti, če mi seve-da uspe najti založnika, ki bo dovolj čuknjen, da bi se spustil v takšen podvig. Dotlej pa hu-morno prevajalsko žilico izživljam na otroških knjigah, ki po svoji nabritosti le malo zaosta-jajo za njim. Kapitan Gatnik in gospod Gnilc mi pobalinsko kravžljata možgane, ko si iz-mišljujem imena goblinske tolpe (Žvižgobrz, Jolbe, Župcar, Štrc, Balon Krulc in Zvonči) ali ko si smem v imenu Grege Bradača in Klemna Kočarja privoščiti pisati kot navihan desetle-tnik z vsemi pravopisnimi napakami vred.

Toda če se navežem na začetno poime-novanje knjig s spremljevalkami, so te tan-ke knjižice zmenki za eno noč oziroma nekaj

prevajalskih dni, saj se na drugi strani svoje-ga prevajalskega spektra zapletam v skoraj enoletne zveze s fantazijskimi špehi Geor-gea R. R. Martina. Če bi ta razmerja razglašal na facebooku, bi zapisal, da so zapletena. Po eni strani uživam v potapljanju v razkošen in razdelan prostran svet, ki ga je ustvaril Mar-tin. Gnetenje slovenskih poimenovanj, br-skanje po Pleteršnikovem Slovensko-nem-škem slovarju iz 1894 za žmohtnimi beseda-mi, ki so poniknile iz vsakdanje rabe, razisko-vanje srednjeveškega sveta … Po drugi stra-ni pa gre za tako intenziven in dolgotrajen proces, da vmes komajda najdem čas za dru-ge knjige. Sploh pri Plesu z zmaji, kjer smo lo-vili izid pred poletjem in sem bil nekaj mese-cev v najvišji prestavi. Ob večerih sem imel glavo tako polno švigajočih besed, da sem se ohlajal s teve serijami, ker drugega nisem bil sposoben.

Si pa zato po oddaji daljših del privoščim bralski maraton, kjer glede medija nisem iz-birčen. Papir, kindlovo e-črnilo, iPadov osve-tljeni zaslon za nočno branje, da z nočno luč-ko ne kratim spanca ženi, vseeno. Važne so besede, ki pripovedujejo zgodbo, ne materi-al, na katerem so. Sploh če te bralnik odreši držanja slabega poldrugega kilograma med ležanjem. Jočejo edino moji bicepsi, ker atro-firajo.

Boštjan Gorenc - Pižama je prevajalec, glasbenik in igralec. Več o njem si preberite na pizama.si.

Moja zgodnja leta v tovarniškem stanovanju starega kranjskega industrijskega giganta, kjer sem bil razen ob sindikalnem obisku dedka Mraza edini otrok v premeru stotih metrov, bi zlahka služila za predlogo zgodbi ali romanu, ki se ga ne bi sramovali najeminentnejši predstavniki socialnega realizma. Z eno napako za razvoj tovrstne fabule. Ljubeča družina. Je pa pomanjkanje sovrstniške družbe pripomoglo k hitremu spoznavanju s knjigami, ki so postale moje nerazdružljive (in do konca najstniških let tudi edine) spremljevalke.

Zmenki za eno noč in enoletne zvezeBoštjan Gorenc

piše:Boštjan Gorenc - Pižama

79-80 | julij–avgust 201247