91Arheoloki vestnik (Arh. vest.) 53, 2002, str. 91-100

Peine u Debeljacima kod Banje Luke

Darko PERIA

Izvleek

V Debeljacih pri Banja Luki sta na obmoju ob spodnjemtoku reke Vrbanje dve jami, ki so ju uporabljali v mlaji bronastidobi. Hajduka peina je bila zaasno oz. obasno bivalieljudi, ki so naseljevali to obmoje v mlaji bronasti dobi. JamoMiarico so uporabljali v kultne namene. Bronasti sekiri, kista bili najdeni v izviru v zadnjem delu jame, sta votivna darovabogovom podzemlja in vode.

Abstract

Two caves used in the late Bronze Age are located at Debeljacinear Banja Luka, in the area along the lower course of theVrbanja River. Hajduka Cave was the temporary or occasionalhabitat of people who had settled this area in the late BronzeAge. Miarica Cave was used for religious purposes, and thebronze axes that were found next to a spring of water in thefinal section of the cave were votive gifts to the gods of theunderworld and water.

U Debeljacima kod Banje Luke, kod zaselkaKostia, na lijevoj obali elinskog potoka, ispodvisokih i strmih stijena koje se zovu Bijele stijene,nalaze se dva peinska arheoloka nalazita -Hajduka peina i Miarica (sl. 1). Osim njih, natom podruju nalaze se jo dvije peine - Lazarevapeina i Zaglavaki kamen, ali one, za sada, nisupotvrene kao arheoloka nalazita. Istraivakaekipa Zavoda za zatitu spomenika kulture i prirodeu Banjoj Luci izvela je 1983. u peini Miaricipokusno arheoloko iskopavanje,1 dok je autor ovograda u suradnji sa Speleolokim drutvom u BanjojLuci, u dva navrata 1986. i 1987., obiao spomenutepeine radi prikupljanja arheolokih podataka iizrade dokumentacije.2

Sl. 1: Poloaj nalazita u Debeljacima: 1 - Hajduka peina, 2- Miarica, 3 - Strabenica.Abb. 1: Die Lage des Fundortes in Debeljaci: 1 - Hajduka Peina,2 - Miarica, 3 - Strabenica.

1 Pokusno arheoloko iskopavanje izvedeno je 30. kolovoza 1983. pod vodstvom Borisa Graljuka, tada arheologa u Zavoduza zatitu spomenika kulture i prirode u Banjoj Luci.

2 Peine sam obiao 7. svibnja 1986. i 24. kolovoza 1987. Sa zahvalnou se prisjeam suradnje s Ankicom Brki, DraganomCrepuljom, Svjetlanom Crepulja i Draganom Sandiem, tadanjim lanovima Speleolokog drutva u Banjoj Luci.

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5391

92

Sl. 2: Ulaz u Hajduku peinu.Abb. 2: Eingang in die Hajduka Peina.

Sl. 3: Plan Hajduke peine.Abb. 3: Plan der Hajduka Peina.

HAJDUKA PEINA

Za peinu je vezana narodna legenda o hajducimaiz doba osmanske vladavine po emu je i dobila ime.

Ulaz u peinu, visok 2 m i irok 0,7 m, okrenutje prema sjeverozapadu (sl. 2). Peina ima oblikuskog kanala dugog 20 m s tri pravca pruanja:sjeverozapad-jugoistok, sjever-jug i sjeveroistok-jugozapad (sl. 3). Peina je najveim dijelom iroka0,5 m, a svega na nekoliko mjesta do 1,2 m. Visinapeine iznosi od 0,5 do 2 m. Na 7 m od ulazanalazi se najiri dio peine koji ima oblik maleprostorije duge 2,5 m, iroke 2 m i visoke 2 m. Tlopeine je ravno i kamenito, a pokriveno je vrlotankim slojem sipke zemlje.

Ispred peine nalazi se manji plato, dug 10 mi irok 1,5 m, prirodno zatien visokim stijenamakoje se uzdiu iznad ulaza. Plato je pokriven tankimslojem sipke zemlje, debljine 0,3-0,4 m, tako dana pojedinim mjestima ve izbija matina stijena.Prilikom obilaenja, na platou ispred ulaza naenoje nekoliko uglavnom manjih ulomaka grubogkeramikog posua od kojih su se mogli odreditiulomci posua s uvuenim i koso kaneliranim iliizvuenim i facetiranim obodima i ulomci posudena ijem se obodu i horizontalnoj plastinoj traki

ispod oboda nalaze udubljenja izvedena utiskivanjemprsta. Ti ulomci pripadaju kasnom bronanom dobu,odnosno kulturi polja s urnama.

MIARICA

Peina Miarica nalazi se oko 300 m jugozapadnood Hajduke peine. Peina je dobila ime po velikojpopulaciji slijepih mieva (imia) koja u njojivi. Za peinu je takoer vezana narodna legendao hajducima iz doba osmanske vladavine.

Ulaz u peinu, visok 7 m i irok 8 m, okrenutje prema istoku (sl. 4). Ulazni hodnik koji vodi uprvu dvoranu dug je 15 m, irok 6-7 m i visok 5-7 m, a orijentiran je u pravcu istok-zapad. U tomdijelu peine nalazi se nekoliko kamenih blokovakoji su otpali sa svoda. Prva dvorana u tlocrtu imakruni oblik promjera 15 m. Najvea visina dvoraneje 12 m. Na svodu te dvorane izlueni su prekrasnistalaktiti razliitih veliina. Iz prve dvorane u smjerusjeverozapada odvaja se hodnik dug 10 m, irok2,5 m i visok 2,5-4 m, koji vodi u drugu dvoranu.Druga dvorana u tlocrtu takoer ima kruni oblikpromjera 9 m. Najvea visina dvorane je 5 m. Uistonom dijelu te dvorane nalazi se nekoliko lako

Darko PERIA

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5392

93

Sl. 4: Ulaz u peinu Miaricu.Abb. 4: Eingang in die Hhle Miarica.

Sl. 5: Plan peine Miarice.Abb. 5: Plan der Hhle Miarica

1,5 m i visok 1 m, na ijem se zavretku nalazi sifonskovrelo vode. To je ujedno i zavretak peine koja imaukupnu duinu oko 65 m (sl. 5). Tlo peine je ravno,a pokriveno je svijetlosmeom pjeskuljastom glinomi veim ili manjim otrobridnim kamenjem.

Peina je hidroloki aktivna u veem dijelu godine.Voda koja izvire na njezinom zavretku protjeekao plitki potok prema izlazu (ulazu), odakle sekao vodopad ulijeva u elinski potok. Osim ljeti,cijela povrina peine uvijek je poplavljena.

U ulaznom peinskom hodniku je, uz sjevernubonu stranu, 1983. otvorena sonda veliine 4 x 2m koja je iskopana do dubine oko 0,7 m. Od povrinepa sve do spomenute dubine nalazi se slojsvijetlosmee pjeskuljaste gline s veim ili manjimotrobridnim kamenjem. Taj sloj protee se i ispodspomenute dubine. Na dubini od 0,1 do 0,3 m naenoje svega nekoliko predmeta iz novog vijeka: bronani

Peine u Debeljacima kod Banje Luke

pristupanih etanih prostora. Iz te dvorane u smjerusjevera odvaja se uski pokrajni kanal dug 6 m, irok

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5493

94 Darko PERIA

Sl. 6: Peina Miarica. Sve bronca. M. = 1:2.Abb. 6: Hhle Miarica. Alles Bronze. M. 1:2.

3 U Arheolokom leksikonu navodi se da ulomci keramikog posua naeni u peini Miarici pripadaju kasnom bronanomdobu. Usporediti: Graljuk 1988, 131. Meutim, ulomci keramikog posua oprani su tek 1990. i tada se vidjelo da su zapravonovovijekovni! Vjerojatno je bronana sjekira, koja je naena u toj peini 1983., B. Graljuka navela na pogrean zakljuak da iulomci keramikog posua pripadaju kasnom bronanom dobu.

4 Ta sjekira bila je predana Zavodu za zatitu spomenika kulture i prirode u Banjoj Luci, ali bez podataka o nalazitu. Nasjekiri je bila peinska siga to je upuivalo da ona potjee iz neke peine. Kasnijim raspitivanjem saznao sam da je sjekirazapravo naena u peini Miarici.

5 Na ovom mjestu srdano zahvaljujem B. Graljuku koji mi je ljubazno ustupio na objavljivanje sjekire iz peine Miarice.

uteg od vage (tzv. kantara), bronani venecijanskinovac iz 17.-18. st., kresivo za puku kremenjau,keramika lula i nekoliko ulomaka keramikog posuakoje je raeno na brzom lonarskom kolu.3 Ti nalazi,u neku ruku, samo potvruju i opravdavaju vjero-dostojnost narodne legende o koritenju peine od

strane hajduka u doba osmanske vladavine.Za vrijeme izvoenja pokusnog arheolokog

iskopavanja pregledana je cijela povrina peine itom prilikom, na njezinom zavretku uz vrelo vode,naena je jedna bronana sjekira (sl. 6: 1). Ekiparonilaca iz Ronilakog kluba Buk u Banjoj Lucipokuala je u ljeto 1991. preroniti kroz sifonskovrelo i ispitati postoji li nastavak peine. Taj pokuajnije bio uspjean, jer je otvor sifona uzak za odraslogovjeka. Meutim, tom prilikom je uz vrelo vodesluajno naena jo jedna bronana sjekira (sl. 6:2) slina prethodnoj.4 Ti nalazi upuuju na realnupretpostavku da bi u sifonskom vrelu moglo bitijo bronanih predmeta koje, iz spomenutog razloga,za sada nije mogue izvaditi.5

Opis sjekira:1. Bronana tuljasta sjekira s facetiranim prste-

nastim zadebljanjem oko ruba usadnika i blago pro-irenim sjeivom sa zaobljenom otricom koja jena jednom mjestu oteena. Na obadvjema stranama,ispod prstenastog zadebljanja nalazi se horizontalnaplastina linija i dva plastina V ukrasa koja snjom formiraju trokutove. Unutranji V ukrasisastavljeni su od po dvije ravne linije, dok su vanjskiV ukrasi sastavljeni od po dvije uvijene linije.Ukrasi na jednoj i drugoj strani razlikuju se u manjimnijansama. Osim toga, strana sjekire na sl. 6: 1abolje je odljevena u odnosu na stranu na sl. 6: 1bna kojoj se vide sitne upljine i nepravilnosti nastaleprilikom lijevanja. U gornjem dijelu, na bonimstranama nalazi se po jedna rupica za prikivanjesjekire za drak. Sjekira je duga 13,8 cm, sjeivoje iroko 5,4 cm, dok je otvor tuljca veliine 3,8 x2,7 cm (sl. 6: 1).

2. Bronana tuljasta sjekira s prstenastim zade-bljanjem oko ruba usadnika i blago proirenimsjeivom sa zaobljenom otricom. Rubovi sjekiresu facetirani. Na obadvjema stranama, ispodprstenastog zadebljanja nalazi se horizontalnaplastina linija i dva izduena plastina V ukrasakoja s njom formiraju trokutove. I na jednoj i nadrugoj strani V ukrasi sastavljeni su od ravnihlinija. U gornjem dijelu, na jednoj bonoj stranitrebala se nalaziti uica za privrivanje sjekireza drak. Meutim, grekom prilikom lijevanja

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5494

95Peine u Debeljacima kod Banje Luke

6 Spektralna analiza prevlake pokazala je da se radi o bronci s velikim postotkom kositra za koju se koristi naziv bijelabronca. Tona zastupljenost bakra i kositra u toj leguri za ovu priliku nije odreena. Analizu je izvrio dr. Milko Jaki (InstitutRuer Bokovi u Zagrebu), na emu mu i na ovom mjestu zahvaljujem.

7 Vinski-Gasparini 1973, t. 36: 161.8 eravica 1993, 93, t. 34: 457.9 Ibid., 93, t. 34: 460. Ruica Drechsler-Bii tu je sjekiru objavila kao nalaz iz emernice u Lici. Vidjeti: Drechsler-Bii

1983, 382, t. 52: 4. To nije tono, jer je u emernici naena jedna druga sjekira. Usporediti: Ljubi 1889, 65 i 69. Osim toga,emernica se ne nalazi u Lici ve na Kordunu. Rije je o davno naputenom selu izmeu Gline i Vrgin-Mosta.

10 Za kulturu polja s urnama u sjevernoj Bosni vidjeti: Vinski-Gasparini 1983a, 617-637.11 Pokusno arheoloko iskopavanje na Sijenskoj gradini u Aginom selu izveo je 1987. Orhan Jamakovi, tada arheolog u

Muzeju Bosanske krajine u Banjoj Luci, kojem zahvaljujem za pregled predmeta s tog nalazita. Gradina je bila naseljena u kasnobronano i eljezno doba. Od predmeta iz kasnog bronanog doba, osim ulomaka keramikog posua, naen je i mali bronanivrh koplja. Rezultati iskopavanja nisu objavljeni.

12 Pokusno arheoloko iskopavanje na gradini u Bocu izveo je 1987. O. Jamakovi kojem zahvaljujem za pregled predmetas tog nalazita. Gradina je bila naseljena u eneolitiku i kasno bronano doba. Rezultati iskopavanja nisu objavljeni.

13 eravica 1989, 25-26.14 Ibid., 27-28.15 U Krupi na Vrbasu, prilikom rekognosciranja koje sam tu izvodio 4. srpnja 1986., ispod sjeverne strane najnieg dijela

kompleksa srednjovjekovnog Greben-grada, prikupio sam vei broj ulomaka keramikog posua koji pripadaju kasnom bronanomdobu, odnosno kulturi polja s urnama. To govori da se na tom mjestu nalazila i prethistorijska gradina koja je kasnije unitenaopsenim graevinskim radovima u srednjem vijeku.U Krupi na Vrbasu, iznad vrela rjeice Krupe, oko 2,5 km sjeverozapadno od Greben-grada nalazi se jo jedna prethistorijskagradina, ali za sada ne znamo je li bila naseljena u kasno bronano doba. Gradinu sam obiao zajedno s B. Graljukom 13. rujna1990. Na povrini gradine nali smo nekoliko ulomaka prethistorijskog grubog keramikog posua koji se ne mogu kronolokiblie odrediti.

16 eravica 1989, 40-41.17 Fiala 1894, 326-328; eravica 1989, 34-35.18 ovi 1965, 69.19 eravica 1989, 36-37.20 Mileti 1971, 17. Gradinu sam obiao 6. lipnja 1987., 1. listopada 1987. i 17. lipnja 1990.21 eravica 1989, 29.22 Nikoli 1962a, 300-301; Mileti 1971, 18, sl. 1-3.

umjesto uice ostao je samo neznatan izljev bronce.Izgleda da je sva vanjska povrina sjekire bilaprevuena tankim slojem bijele bronce koji jojna svjetlu daje poseban sjaj.6 Na strani sjekire nasl. 6: 2a prevlaka od bijele bronce do danas sezadrala na dosta velikoj povrini, posebno u gornjemdijelu, dok je na strani na sl. 6: 2b ouvana samou neznatnim tragovima. Osim toga, prilikomnanoenja te prevlake neznatna koliina istopljenebijele bronce sluajno je ucurila u tuljac sjekire.Sjekira je duga 15,9 cm, sjeivo je iroko 5,1 cm,dok je otvor tuljca veliine 3,5 x 2,8 cm (sl. 6: 2).

Bronane tuljaste sjekire s raznim kombinacijamaplastinih V ukrasa svojstvene su u prvom reduza kulturu polja s urnama u srednjem Podunavlju,a posebno su este u meurijeju Dunava, Dravei Save i na podruju juno od rijeke Save. Zastupljenesu i na podruju drugih istovremenih kultura nazapadnom Balkanu, ali u manjoj mjeri. Sjekire izpeine Miarice svojim dimenzijama i ukrasimapripadaju starijem dijelu kasnog bronanog doba,preciznije 12. ili 11. st. pr. Kr. Najblie i najpotpunijeanalogije sjekiri na sl. 6: 1 predstavljaju jedan primjerakiz ostave iz Bizovca kod Osijeka7 i jedan primjeraks nepoznatog nalazita u zapadnoj Hercegovini.8

Najbliu i najpotpuniju analogiju sjekiri na sl. 6: 2

predstavlja jedan primjerak s nepoznatog nalazitau Lici.9 Specifinost sjekire na sl. 6: 2 predstavljaprevlaka od bijele bronce na vanjskoj povrini kojajoj na svjetlu daje poseban sjaj. Inae, bijela broncaje, zbog velikog postotka kositra, u kasno bronano dobabila skupocjena i od nje se prije svega izraivao nakit.

ZAKLJUNA RAZMATRANJA

Hajduka peina i Miarica nalaze se u okoliciBanje Luke, na podruju uz donji tok rijeke Vrbanje.To podruje sastavni je dio sjeverne, odnosnosjeverozapadne Bosne koja je u kasno bronanodoba pripadala kulturi polja s urnama.10

U iroj okolici Banje Luke do sada je otkrivenovie nalazita koja pripadaju kasnom bronanomdobu, odnosno kulturi polja s urnama. Gradinekoje su bile naseljene u kasno bronano doba dosada su otkrivene u Aginom selu,11 Bocu,12

okorima,13 Kolima,14 Krupi na Vrbasu,15 Paviima,16

Radmaniima,17 Radosavskoj,18 ljivnu,19 unja-rima20 i Zelencima.21 U Laktaima je otkrivenootvoreno naselje koje je osnovano na zavretku kasnogbronanog doba.22 Metalurka djelatnost kasnogbronanog doba ustanovljena je na gradini u

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5495

96 Darko PERIA

23 Fiala 1894, sl. 1.24 Mileti 1971, 18, sl. 4.25 ovi 1966-1967, 161-167, t. 1; 2, prilog 1.26 uri 1907, 207, t. 1: 17.27 eravica 1993, 89, t. 27: 372. Tu je zabunom napisano da se Boac nalazi kod Jajca.28 Sjekira se uva u Arheolokom muzeju u Zagrebu, a upisana je samo u Glavnu inventarnu knjigu pod red. br. 1/1930. Za

nju je zapisano da je naena u Banjoj Luci prilikom ruenja gradskih zidina to se odnosi na tvravu Kastel.29 Fiala 1894, 328, sl. 4: 4. Narukvica je naena u neposrednoj blizini nalazita Brdaca i nesumnjivo stoji u vezi s njim.30 Radimsk 1893, 494-496, sl. 31.31 eravica 1993, 94, t. 35: 469.32 Gradinu sam obiao u nekoliko navrata: 8. lipnja 1986., 13. studenog 1986. (zajedno s O. Jamakoviem), 4. travnja 1987.

(zajedno s B. Graljukom), 30. kolovoza 1987. i 17. rujna 1989.33 Gradina je zbog svojeg stratekog poloaja, po emu je i dobila ime Strabenica, bila koritena i u kasnom srednjem vijeku.

Na vrhu gradine jo su vidljive loe ouvane supstrukcije jedne kule koja je bila izgraena od klesanog kamena vezanog bukom,a takoer je naeno i nekoliko ulomaka srednjovjekovnog keramikog posua.

34 Dr. Rajko Kuzmanovi, redoviti profesor na Pravnom fakultetu Sveuilita u Banjoj Luci, priopio mi je 1986. da su radniciprilikom gradnje eljeznike pruge normalnog kolosjeka Banja Luka - Doboj, neposredno pred Drugi svjetski rat, ispod gradineStrabenice sluajno nali jednu sablju, nekoliko noeva i jedan tit. Prema njegovom kazivanju, spomenutu sablju naao jePetar Adamovi (r. 1922.) iz Debeljaka. Te podatke je R. Kuzmanovi donio i u poglavlju Ilirsko-rimsko obiljeje svoje monografijeo elincu i okolici. Vidjeti: Kuzmanovi 1973, 10. Iz razgovora s P. Adamoviem saznao sam da je on 1939., kada je kao mladiradio na gradnji eljeznike pruge, zajedno s nekoliko radnika ispod gradine sluajno na jednom mjestu naao nekoliko primjerakabronanog oruja: ma, vrh koplja i nekoliko sjekira i noeva. On je osobno naao i uzeo spomenuti ma, dok su ostale predmetemeusobno podijelili drugi radnici. Prema njegovom kazivanju, ma je imao drak i bio je dug oko 50 cm; s njega je sastrugaopatinu da vidi o kojem je metalu rije, a kada se uvjerio da je u pitanju samo bronca, on i nadzornik radova otili su u Banju Lukui predali ga Muzeju Vrbaske banovine (danas Muzej Bosanske krajine). Odmah je bilo jasno da se ti podatci mogu odnositi samona bronani ma s jabuicom u obliku bubrega koji se uva u tom muzeju. Vidjeti: Nikoli 1962b, 73-74, t. 3: 16; Harding 1995,85, t. 35: 265. To je jedini bronani ma u tom muzeju, a s njega je veim dijelom sastrugana patina to odgovara izjavi P.Adamovia. Osim toga, taj je ma dospio u muzej prije Drugog svjetskog rata, a uz njega postoji podatak da je naen prilikomgradnje eljeznike pruge. Taj je podatak vjerojatno i bio razlog zato je prilikom njegove prve objave Vera Nikoli navela da onpotjee iz zapadne Bosne, dok u istom radu za druge predmete koji nemaju podataka o nalazitu to izriito i navodi. Tako jeposlije dugo godina dobiven siguran podatak o nalazitu s kojeg potjee taj znaajan nalaz.

35 Za osnovne podatke o toj gradini vidjeti: Marijanovi 1988, 130. Gradinu sam obiao 4. svibnja 1988.36 Na podatku zahvaljujem O. Jamakoviu i B. Graljuku koji su na toj gradini 1990. izveli pokusno arheoloko iskopavanje.

Rezultati iskopavanja nisu objavljeni.37 Nikoli 1962b, 70-71, t. 6: 30-31.38 Vinski-Gasparini 1973, 145.39 Sjekira je naena na lijevoj obali Vrbanje, na padini brda Borika iznad hotela Evrope. Sluajno ju je naao Dragoljub

Radmaniima gdje je naen kalup za lijevanjebronanog nakita.23 Groblja koja pripadaju kulturipolja s urnama otkrivena su u Mahovljanima24 iRadosavskoj.25 Osim tih nalazita sluajno je naenoi nekoliko pojedinanih bronanih predmeta kojipripadaju kasnom bronanom dobu. Kod Boca,u kanjonu rijeke Vrbas, naena su dva srpa26 i tuljastasjekira,27 u Banjoj Luci tuljasta sjekira,28 u Laktaimanarukvica,29 a u Ivanjskoj hiperdimen-zionirana lunafibula koja je nesumnjivo imala votivnu namjenu.30

U okolici Banje Luke, bez bliih podataka, naenaje jo jedna bronana tuljasta sjekira.31

Na podruju uz donji tok rijeke Vrbanje sve donjezinog ua u rijeku Vrbas, osim Hajduke peinei Miarice, ima jo nekoliko nalazita koja pripadajukasnom bronanom dobu, odnosno kulturi poljas urnama.

Oko 1,5 km sjeveroistono od Hajduke peine,na desnoj obali Bijelog potoka, nedaleko od njegovogua u rijeku Vrbanju, nalazi se gradina Strabenica.32

Gradina je smjetena na jednom kamenitom breuljkuvisokom oko 30 m. Gradina je gotovo sa svih stranaprirodno zatiena strmim padinama breuljka. Pristup

je mogu jedino s june strane, pa je na toj stranigradina zatiena bedemom. Gradina ima dva izdvojenadijela: vii dio koji zauzima sami vrh breuljka ijaveliina iznosi sjever-jug 22 m i istok-zapad 13 m, inii dio, mnogo vee povrine, koji zauzima junublagu padinu breuljka. Vrh gradine predstavlja izvrstnupromatranicu s koje se moe kontrolirati ira okolica.33

Na gradini su naeni brojni ulomci prethistorijskogkeramikog posua od kojih neki primjerci sasvimsigurno pripadaju kasnom bronanom dobu, odnosnokulturi polja s urnama. Ispod sjeverne strane gradinenaena je ostava bronanog oruja od koje je sauvansamo jedan bronani ma s jabuicom u obliku bubregakoji pripada mlaem dijelu kasnog bronanog doba.34

Osim gradine Strabenice na tom podruju nalazese jo dvije gradine koje su bile naseljene u kasnobronano doba. To su gradina na Rebrovcu35 i gradinaOrlovaa na Starevici.36 U blizini gradine naRebrovcu, u Medenom polju, naena je ostavabronanog nakita od koje je sauvano est nanogvicai jedan dijadem.37 Ta ostava pripada 11. st. pr. Kr.38

Osim toga, u elincu je naena i jedna bronanatuljasta sjekira.39

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5496

97Peine u Debeljacima kod Banje Luke

Beganovi u srpnju 1991. Na ovom mjestu zahvaljujem B. Graljuku koji mi je dao podatke i stavio na uvid sjekiru. Sjekira se uvau Muzeja Bosanske krajine u Banjoj Luci.Sjekira ima prstenasto zadebljanje oko ruba usadnika i snano proireni list sjeiva s ravnom otricom. Izmeu tuljka i listasjeiva nalazi se stepenasti prijelaz. Na obadvijema stranama, ispod prstenastog zadebljanja nalaze se dvije horizontalne plastinelinije, a na rubovima po dvije lune plastine linije koje imitiraju zalistke. U gornjem dijelu, na jednoj bonoj strani nalazi se uicaza privrivanje sjekire za drak. Slina sjekira zastupljena je u ostavi iz Beravaca kod Vrpolja u Slavoniji koja pripada 10. st.pr. Kr. Vidjeti: Vinski-Gasparini 1973, 177, t. 108: 11.

40 Szombathy 1913, 127-190; ere, inkovec 1995, 217-219 (ukljuujui i literaturu); Frelih 1998, 81-88.41 Gabrovec 1983, 80-82.42 Ibid., 82.43 Vinski-Gasparini 1973, 179, t. 128: 1-13.44 Ibid., 168-169; Vinski-Gasparini 1983b, 665-666.45 Hawkes, Smith 1957, 148-160; Megaw 1965, 112-114; Britton 1971, 20-38.46 Mller-Karpe 1980, 685, 873.

Hajduka peina bila je samo privremeno ilipovremeno stanite ljudi koji su naseljavali to podrujeu kasno bronano doba. Koriten je samo prirodnozatien prostor ispred ulaza u peinu jer samaunutranjost ne prua zbog svoje povrine nikakvepovoljne uvjete. Ako je unutranjost peine i bilakoritena, onda je to jedino moglo biti u maloj prostoriji.

to se tie Miarice, pokusno arheoloko isko-pavanje pokazalo je da u ulaznom peinskom hodnikunema kulturnog sloja, ve da se malobrojni nalaziiz novog vijeka sasvim sporadino pojavljuju, i tona maloj dubini. Nenaseljenost peine uvjetovanaje protjekom vode i poplavljenou cijele povrinetijekom veeg dijela godine. Malobrojni nalazi kojisu dobiveni arheolokim iskopavanjem upuuju nasda je ulazni peinski hodnik bio privremeno ilipovremeno koriten u spomenutom razdoblju i tonesumnjivo ljeti jer peina jedino tada nije poplavljena.

Nepogodni uvjeti za naseljavanje i nalazi bronanihsjekira uz vrelo vode u zavrnom, tee pristupanomi uskom dijelu peine, postavljaju nam pitanje ukakve je svrhe Miarica bila koritena u kasnobronano doba? Peina je svojom veliinom,kompleksnou i unutranjom ljepotom sigurno jakoprivlaila ljude koji su ivjeli na tom podruju ukasno bronano doba - istjecanje vode iz njezineunutranjosti u elinski potok je zadivljiv i impresivanprizor - te je u njima nesumnjivo stvarala religijskiodnos prema prirodnim pojavama koje su bile vezaneza njihov duhovni ivot. Po svemu sudei peinaje, makar u sasvim kratkom vremenskom rasponu,koritena u posebne - kultne svrhe, a bronane sjekirebile su votivni darovi bogovima podzemlja i vode.

Kultna mjesta s votivnim darovima ili ostavamana podruju kulture polja s urnama vezana su zabreuljke, rijeke, jezera, movare i peine. Za razlikuod drugih kultnih mjesta, peinska kultna mjestas votivnim ostavama vrlo su rijetka na podruju tekulture. Osim peine Miarice za sada su poznatasamo jo dva takva nalazita. To su Muja jama uSloveniji i Gajina peina u Hrvatskoj.

Muja jama nalazi se kod kocjana u zaleu Trsta.

Velika i raznovrsna votivna ostava iz te peinesadrava 244 bronana i 10 eljeznih vrhova kopalja,24 bronana tuljca za donji zavretak koplja, 11bronanih i jedan eljezni ma, 17 bronanih tuljastihsjekira, tri bronane sjekire sa zalistcima, 12bronanih srpova, sedam bronanih noeva, eljeznivrh strijele, tri bronane kacige s krijestom, dijelovenekoliko bronanih kaciga kalotnog i zvonolikogtipa, bronane dijelove nekoliko korica za ma,vei broj raznog bronanog nakita, vei broj ulomakabronanih vjedara i kotlova, te jo mnogo sitnih islijepljenih ulomaka raznih bronanih predmeta.40

Predmeti iz votivne ostave pripadaju vremenu od 12.do 8. st. pr. Kr.41 Kao kultno mjesto peina je koritenau vremenu od 10. do 8. st. pr. Kr.42 Svega nekolikopredmeta iz 12. ili 11. st. pr. Kr. najvjerojatnije subili starinski votivni darovi.

Gajina peina nalazi se u Dreniku kod Slunja,na lijevoj obali rijeke Korane. Votivna ostava iz tepeine sadrava sljedee bronane predmete: triuplje sjekire, dva srpa, hiperdimenzioniranu lunufibulu, spiralnu narukvicu, spiralnonaoarastu toku,faleru, iglu, kolut i dva privjeska.43 Gajina peinanalazi se na samoj periferiji podruja kulture poljas urnama, a votivna ostava naena u njoj kronolokipripada zavretku te kulture, odnosno 8. st. pr. Kr.44

Izvan podruja kulture polja s urnama poznatoje jo jedno kasnobronanodobno nalazite te vrste- Heathery Burn Cave kod Stanhopea u okoliciDurhama u sjeveroistonoj Engleskoj. Votivna ostavaiz te peine sadrava veliki broj bronanog oruja,orua, nakita, posudu, konjsku opremu i dijelovekonjskih kola.45 Naeno je i nekoliko primjerakazlatnog nakita. U peini su jo otkrivena vatrita,ulomci keramikog posua, spaljene ivotinjske kostii cijeli ljudski kostur. Kao kultno mjesto peina jekoritena u 8. st. pr. Kr.

Na ovom mjestu takoer treba spomenuti daHermann Mller-Karpe navodi da je u jednoj peinikod Covalede u pokrajini Soriji u sjeveroistonojpanjolskoj naena kasnobronanodobna ostavaza koju smatra da je votivna,46 ali to nije tono.

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5497

98 Darko PERIA

Ostava nije naena u peini nego ispod vapnenakihploa na planinskom masivu, na oko 1700 mnadmorske visine.47

Peina Miarica vjerojatno nije bila veliki kultni

centar za iroko podruje. Ta je peina u prvomredu bila kultno mjesto stanovnitvu koje jenaseljavalo podruje uz donji tok rijeke Vrbanje,prvenstveno stanovnitvu gradine Strabenice.48

Die Hhlen in Debeljaci bei Banja Luka

Zusammenfassung

In Debeljaci bei Banja Luka, in der Nhe des Weilers Kostii,am linken Ufer des Baches elinski Potok, unter hohen steilenFelsen, die Bijele Stijene heien, befinden sich zwei archologischeHhlenfundorte - Hajduka Peina und Miarica (Abb. 1). Auerihnen befinden sich im Gebiet noch zwei Hhlen - LazarevaPeina und Zaglavaki Kamen, sie wurden jedoch vorlufignicht als archologische Fundorte besttigt. Die Forschergruppedes Amtes fr Denkmal- und Naturschutz in Banja Luka hat 1983in der Hhle Miarica eine archologische Probeausgrabungdurchgefhrt, der Autor dieser Arbeit hat in Zusammenarbeit mit

47 Fernndez-Miranda, de Balbn Behrmann 1971, 291-292, Fig. 2, Lm. 1; Monteagudo 1977, 140. Naalost, H. Mller-Karpeje nepozornou pogreno preuzeo podatak iz knjige Luisa Monteaguda objavljene na njemakom jeziku i tako izvukao netoanzakljuak. Do pogreke je dolo zbog slinosti rijei Hhe (visina) i Hhle (peina) u njemakom jeziku.

48 Fotografije u ovom radu snimili su Mile Gvozdenovi (sl. 2), Boris Graljuk (sl. 4), Enes Zahi (sl. 6: 1) i Nenad Kobasi(sl. 6: 2). Planove peina izradili su Svjetlana Crepulja i Darko Peria, a za objavu ih je nacrtao Lucijan Roki (sl. 3 i sl. 5). Saetakna njemakom jeziku prevela je Matilda Ivekovi.

BRITTON, D. 1971, The Heathery Burn Cave revisited. - BritishMuseum Quarterly 35, 20-38.

ERE, P. i I. INKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronastedobe. - U: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrenein bronaste dobe na Slovenskem 1, Kat. in monogr. 29, 129-413.

OVI, B. 1965, Uvod u stratigrafiju i hronologiju praistorijskihgradina u Bosni. - Glas. Zem. muz. Arh. 20, 27-145.

OVI, B. 1966-1967, Praistorijska nekropola Petkovo brdou Radosavskoj. - Glas. Zem. muz. Arh. 21/22, 161-167.

URI, V. 1907, Nekoliko prehistorikih predmeta iz Bosnei Hercegovine u zbirci c. kr. naravoslovnoga dvorskoga muzejau Beu. - Glas. Zem. muz. 19, 203-214.

DRECHSLER-BII, R. 1983, Japodska kulturna grupa. - U:Praist. jug. zem. 4. Bronzano doba, 374-389.

FERNNDEZ-MIRANDA, M. i R. de BALBN BEHRMANN1971, Piezas de la edad del bronce en el Museo ArqueologicoProvincial de Soria. - Trab. Prehist. 28, 289-304.

FIALA, F. 1894, Prehistorike biljeke. - Glas. Zem. muz. 6,325-332.

FRELIH, M. 1998, kocjanske jame in mitini vhod v Hadovokraljestvo. - Nae jame 40, 81-108.

GABROVEC, S. 1983, Jugoistonoalpska regija. - U: Praist.jug. zem. 4. Bronzano doba, 19-96.

GRALJUK, B. 1988, Miarica, Bijeli potok, Banjaluka. - U:Arh. leks. BiH 2, 131.

HARDING, A. 1995, Die Schwerter in ehemaligen Jugoslawien.- Prhistorische Bronzefunde 4/14, Stuttgart.

HAWKES, C. F. C. i M. A. SMITH 1957, On Some Bucketsand Cauldrons of the Bronze and Early Iron Ages. - Ant.Jour. 37/3-4, 131-198.

KUZMANOVI, R. 1973, elinac kroz vjekove. - elinac.

LJUBI, . 1889, Popis arkeologikoga odjela Nar. zem. muzejau Zagrebu 1/1. - Zagreb.

MARIJANOVI, B. 1988, Gradina, Rebrovac, Banjaluka. - U:Arh. leks. BiH 2, 130.

MEGAW, J. V. S. 1965, A Bronze Spearhead from the HeatheryBurn Cave, Co. Durham. - Ant. Jour. 45/2, 112-114.

MILETI, N. 1971, Do zavrnih stoljea srednjeg vijeka. - U:Laktai, 15-28, Laktai.

MONTEAGUDO, L. 1977, Die Beile auf der Iberischen Halbinsel.- Prhistorische Bronzefunde 9/6, Mnchen.

MLLER-KARPE, H. 1980, Handbuch der Vorgeschichte 4.Bronzezeit. - Mnchen.

NIKOLI, V. 1962a, Kratak izvetaj sa sondanog iskopavanjau Laktaima kod Banje Luke. - Zbor. kraj. muz. 1, 300-301.

NIKOLI, V. 1962b, Nekoliko predmeta bakarnog i bronzanogdoba iz severozapadne Bosne. - Zbor. kraj. muz. 1, 67-89.

RADIMSK, V. 1893, Arheoloke crtice iz Bosne i Hercegovine.- Glas. Zem. muz. 5, 479-497.

SZOMBATHY, J. 1913, Altertumsfunde aus Hhlen bei St.Kanzian im sterreichischen Kstenlande. - Mitt. Prh. Komm.2/2, 127-190.

VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa arama u sjevernojHrvatskoj. - Monografije 1, Zadar.

VINSKI-GASPARINI, K. 1983a, Kultura polja sa arama sa svojimgrupama. - U: Praist. jug. zem. 4. Bronzano doba, 547-646.

VINSKI-GASPARINI, K. 1983b, Ostave s podruja kulture poljasa arama. - U: Praist. jug. zem. 4. Bronzano doba, 647-667.

ERAVICA, Z. 1989, Arheoloki spomenici Golea, Dobrinjei Zmijanja. - Nae starine 18-19, 23-50.

ERAVICA, Z. 1993, xte und Beile aus Dalmatien und anderenTeilen Kroatiens, Montenegro, Bosnien und Herzegowina. -Prhistorische Bronzefunde 9/18, Stuttgart.

der Spelologischen Gesellschaft in Banja Luka zweimal, in denJahren 1986 und 1987, die genannten Hhlen besucht umarchologische Daten zu sammeln und eine Dokumentationauszuarbeiten.

HAJDUKA PEINA (Abtrnnigenhhle)

Im Zusammenhang mit dieser Hhle steht die Volkslegendevon Hajduci (Abtrnnigen) aus der Zeit der osmanischen

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5498

99Peine u Debeljacima kod Banje Luke

von Keramikgefen, die auf einem schnellen Tpferrad hergestelltwurden. Diese Funde besttigen und unterzeichnen dieGlaubwrdigkeit der Volkslegende von der Nutzung der Hhledurch die Hajduken zur Zeit der osmanischen Herrschaft.

Whrend der archologischen Probeausgrabungen wurdedie ganze Hhle untersucht, dabei wurde an ihrem Ende beider Wasserquelle ein Bronzebeil gefunden (Abb. 6: 1). Ein Taucheraus dem Taucherklub Buk aus Banja Luka versuchte im Sommer1991 durch die Siphonquelle zu tauchen und zu erforschen,ob es einen weiteren Teil der Hhle gibt. Dieser Versuch warjedoch nicht erfolgreich, da die Siphonffnung zu eng fr einenErwachsenen ist. Bei dieser Gelegenheit wurde jedoch zuflligbei der Quelle noch ein Bronzebeil, das dem ersten hnelt,gefunden (Abb. 6: 2). Diese Funde weisen darauf hin, da inder Siphonquelle noch weitere Bronzegegenstnde sein knnten,die, aus den genannten Grnden, vorlufig nicht gefunden werdenknnen.

Bronzene Tllenbeile mit verschiedenen Kombinationen vonV-Verzierungen sind vor allem fr die Urnenfelderkultur immittleren Donaugebiet charakteristisch, besonders oft kommensie im Gebiet an der Donau, der Drau und der Save wie auchim Gebiet sdlich der Save vor. Sie treten auch in anderenBereichen gleichzeitiger Kulturen des westlichen Balkans auf,jedoch in kleinerem Ausma. Die Beile aus der Hhle Miaricawerden nach der Form und den Verzierungen der spterenBronzezeit zugeordnet, genauer in das 12. oder 11. Jh. v. Chr.Die nchstgelegene und beste Analogie zum Beil auf Abb. 6: 1ist ein Stck, das aus dem Hort aus Bizovac bei Osijek stammt,wie auch ein Stck von einem unbekannten Fundort inWestherzegowina. Die nchstgelegene und beste Analogie zumBeil auf Abb. 6: 2 ist ein Stck aus einem unbekannten Fundortin Lika. Als Besonderheit des Beils auf Abb. 6: 2 sehen wireine Deckschicht aus weier Bronze an der Auenf lche,die ihm bei Beleuchtung einen besonderen Glanz verleiht. Dieweie Bronze war in der spten Bronzezeit wegen ihres hohenZinngehaltes sehr geschtzt, daraus hat man vor allem Schmuckhergestellt.

SCHLUSSFOLGERUNGEN

Die Hajduka Peina und Miarica befinden sich in derUmgebung von Banja Luka, am unteren Lauf des Flues Vrbanja.Dieses Gebiet gehrt zu Nord- beziehungsweise Nordwestbosnien,das in der spten Bronzezeit zur Urnenfelderkultur gehrte.

Im weiten Gebiet um Banja Luka wurden bis jetzt mehrereFundorte entdeckt, die zur spten Bronzezeit gezhlt werden,beziehungsweise zur Urnenfelderkultur. Wallburgen, die in derspten Bronzezeit besiedelt waren, sind bis jetzt in Agino Selo,Boac, okori, Kola, Krupa am Vrbas, Pavii, Radmanii,Radosavska, ljivno, unjari und Zelenci entdeckt worden.In Laktai wurde eine offene, am Ende der spten Bronzezeitgegrndete Siedlung entdeckt. Metallbearbeitung der sptenBronzezeit wurde auf der Wallburg in Radmanii festgestelt,wo eine Gieform fr den Guss von Bronzeschmuck gefundenwurde. Grberfelder der Urnenfelderkultur wurden in Mahovljaniund Radosavska entdeckt. Neben diesen Fundorten wurdendurch Zufall auch einzelne Bronzegegenstnde gefunden, diezur spten Bronzezeit gehren. Bei Boac, in der Schlucht desFlues Vrbas wurden zwei Sicheln und ein Tllenbeil gefunden,in Banja Luka ein Tllenbeil, in Laktai ein Armring und inIvanjska eine hyperdimensionierte Bogenfibel, die zweifelsohneVotivbestimmung hatte. In der Umgebung von Banja Luka, ohneweitere Bestimmung, wurde noch ein Tllenbeil gefunden.

Im Gebiet des unteren Laufes des Flues Vrbanja bis zu seinerMndung in den Flu Vrbas, ausgenommen Hajduka Peina undMiarica, gibt es noch einige Fundorte, die in die spte Bronzezeitbeziehungsweise in die Urnenfelderkultur gehren.

Etwa 1,5 km nordstlich der Hajduka Peina, am rechten

Herrschaft, die ihr auch den Namen verliehen hat.Der Eingang in die Hhle ist 2 m hoch und 0,7 m breit und

nach Nordwesten gerichtet (Abb. 2). Die Hhle hat die Formeines schmalen, 20 m langen Kanals, der sich in drei Richtungenerstreckt: Nordwest-Sdost, Norden-Sden und Nordost-Sdwest(Abb. 3). Die Hhle ist zum grten Teil 0,5 m breit, nur aneinigen Stellen bis zu 1,2 m. Die Hhe betrgt von 0,5 bis 2 m.7 m hinter dem Eingang befindet sich der breiteste Teil derHhle, in Form eines kleinen Raumes, der 2,5 m lang, 2 mbreit und 2 m hoch ist. Der Boden ist f lach und steinig und istmit einer sehr dnnen Gerllschicht bedeckt.

Vor der Hhle befindet sich ein kleines 10 m breites und1,5 m langes Plateau, natrlich geschtzt durch die hohen Felsen,die sich ber dem Eingang erheben. Das Plateau ist von einerdnnen, 0,3-0,4 m starken Gerllschicht bedeckt, so dastellenweise schon der Grundfelsen hervorragt. Whrend derBegehung wurden auf dem Plateau vor dem Eingang einigeBruchstcke von Keramikgefen grober Ausfhrung gefunden,darunter charakteristische Bruchstcke von Gefen miteingezogenen und schrgkanellierten oder ausgezogenen undfacettierten Rndern und Bruchstcke von Gefen, an ihremRand und am waagrechten plastischen Band unter dem Randsieht man Vertiefungen, die durch Eindrcke des Fingers ausgefhrtwurden. Diese Bruchstcke werden der spten Bronzezeitbeziehungsweise der Urnenfelderkultur zugeschrieben.

MIARICA (Maushhle)

Die Hhle Miarica befindet sich etwa 300 m sdwestlichder Hajduka Peina. Der Name wird von den zahlreichenFledermusen abgeleitet, die darin leben. Mit dieser Hhle wirdauch die Volkslegende der Hajduken aus der Zeit der osmanischenHerrschaft in Beziehung gebracht.

Der Hhleneingang ist 7 m hoch und 8 m breit und nachOsten gerichtet (Abb. 4). Der Eingangskorridor, der in den erstenSaal fhrt, ist 15 m lang, 6-7 m breit und 5-7 m hoch, understreckt sich in Richtung Ost-West. In diesem Teil der Hhlebefinden sich einige Steinblcke, die von der Decke fielen. Dererste Saal hat einen kreisfrmigen Grundriss mit einemDurchmesser von 15 m. Im hchsten Teil ist der Saal 12 mhoch. Die Decke des Saales ist mit wunderschnen Stalaktitenverschiedener Gren bedeckt. Aus dem ersten Saal zweigtsich in Richtung Nordwesten ein Korridor ab, der 10 m lang,2,5 m breit und 2,5-4 m hoch ist, er fhrt in den zweiten Saal.Der zweite Saal hat auch einen kreisfrmigen Grundriss mit 9m Durchmesser. Der Saal ist an seiner hchsten Stelle 5 mhoch. Im Ostteil des Saales befinden sich einige leicht zugnglicheEtagenrume. Aus diesem Saal fhrt in Richtung Nord einschmaler Nebenkanal der 6 m lang, 1,5 m breit und 1 m hochist, an dessen Ende sich eine Siphonwasserquelle befindet. Hierendet auch die Hhle, die etwa 65 m lang ist (Abb. 5). DerBoden der Hhle ist eben, mit hellbraunem sandigen Lehmoder scharfkantigen Steinen verschiedener Gre bedeckt.

Die Hhle ist im Groteil des Jahres hydrologisch aktiv.Das Wasser, das an ihrem Ende entspringt f liesst als schmalerBach zum Ausgang (Eingang), woher es als Wasserfall in denelinski Potok mndet. Mit Ausnahme des Sommers steht dieHhle immer unter Wasser.

Im Eingangskorridor der Hhle, an seiner nrdlichen Wandwurde 1983 eine Sonde von 4 x 2 m geffnet und 0,7 m tiefausgehoben. Von der Oberflche bis zur genannten Tiefe bestehtsie aus einer hellbraunen sandigen Lehm-Schicht, mit grerenund kleineren scharfkantigen Steinen. Diese Schicht liegt auchunter der genannten Tiefe. In einer Tiefe von 0,1 bis 0,3 mwurden nur einige Gegenstnde aus der Neuzeit gefunden: einBronzegewicht einer Waage (sog. Kantar), eine venetianischeBronzemnze aus dem 17.-18. Jh., ein Feuerzeug frFeuersteingewehre, eine Keramikpfeife und einige Bruchstcke

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:5499

100

Ufer des Bijeli Potok (Weier Bach), unweit seiner Mndungin den Flu Vrbanja, befindet sich die Wallburg Strabenica.Auf der Wallburg wurden zahlreiche Bruchstcke vonprhistorischen Keramikgefen gefunden, davon werden einigeStcke mit vlliger Sicherheit der spten Bronzezeitbeziehungsweise der Urnenfelderkultur zugeordnet. Unter derNordseite der Wallburg wurde ein Hort von Waffen gefunden,davon blieb nur ein bronzenes Nierenknaufschwert erhalten,das aus dem jngeren Teil der spten Bronzezeit stammt.

Auer der Wallburg Strabenica befinden sich in diesemGebiet noch zwei weitere Wallburgen, die in der spten Bronzezeitbesiedelt waren. Das ist die Wallburg auf Rebrovac und dieWallburg Orlovaa auf der Starevica. In der Nhe der Wallburgauf dem Rebrovac, auf dem Medeno Polje (Honigfeld) wurdeein Hort von Bronzeschmuck gefunden, wovon nur sechs Furingeund ein Diadem erhalten geblieben sind. Dieser Hort stammtaus dem 11 Jh. v. Chr. Daneben wurde in elinac ein bronzenesTllenbeil gefunden.

Die Hajduka Peina war nur ein vorbergehender oderzeitweiliger Aufenthaltsort der Menschen, die dieses Gebietin der spten Bronzezeit besiedelten. Nur der natrlich geschtzteRaum vor dem Hhleneingang wurde benutzt, da das Innere derHhle wegen der Beschaffenheit des Bodens berhaupt keine gnstigenBedingungen bietet. Falls das Innere der Hhle berhaupt benutztwurde, so konnte dies nur der kleine Raum gewesen sein.

In der Miarica haben die archologischen Probeausgrabunggezeigt, da es im Eingangskorridor der Hhle berhaupt keineKulturschicht gibt, sondern das die wenigen neuzeitlichen Fundesporadisch auftreten, und zwar in geringer Tiefe. Die Hhleist wegen des Wasserdurchlaufs und der berschwemmung derganzen Oberf lche whrend des Groteils des Jahres nichtbenutzbar. Die wenigen Funde, die bei der archologischen

Ausgrabung entdeckt wurden, weisen daraufhin, da derEingangskorridor vorbergehend oder zeitweilig in der genanntenZeit benutzt wurde, und zwar zweifelsohne im Sommer, da dieHhle nur dann nicht berschwemmt ist.

Ungnstige Siedlungsbedingungen und Funde vonBronzebeilen neben einer Quelle im schwer zugnglichen undschmalen Endteil der Hhle stellen vor uns die Frage, zu welchenZwecken die Miarica in der spten Bronzezeit benutzt wurde.Die Hhle hat durch ihre Gre, Komplexitt und innere Schnheitdie Menschen, die in diesem Gebiet in der spten Bronzezeitlebten, sicherlich stark angezogen - der Wasserauslauf aus ihremInnenbereich in den elinski Potok ist ein staunenerregenderund beeindruckender Anblick - sie hat in ihnen bestimmt einreligises Verhltnis zu den Naturerscheinungen die mit ihremgeistigen Leben verknpft waren, hervorgerufen. Daraus istzu schlieen, da die Hhle, wenn auch nur in einer kurzenZeitspanne, zu besonderen Kultzwecken benutzt wurde, dieBronzebeile waren Votivgaben an die Gtter der Unterwelt unddes Wassers.

Die Kultsttten mit Votivgaben oder Horten im Gebiet derUrnenfelderkultur sind an Hgel, Flsse, Seen, Smpfe undHhlen gebunden. Im Unterschied zu den anderen Kultstttensind die Kultsttten mit Votivhorten in Hhlen im Gebiet dieserKultur sehr selten. Auer der Hhle Miarica sind bisher nurnoch zwei solcher Fundorte bekannt. Das sind die Muja Jamabei kocjan (Slowenien) und die Gajina Peina in Drenik beiSlunj (Kroatien).

Die Hhle Miarica war warscheinlich kein bedeutendesKultzentrum fr ein groes Gebiet. Diese Hhle war vor allemeine Kultsttte der Bevlkerung, die dieses Gebiet am unterenLauf des Flues besiedelte, vor allem der Bewohner der WallburgStrabenica.

Darko PERIA

Darko PeriaBoidara Magovca 157HR-10000 Zagreb

Perisa.pmd 18.11.2002, 14:54100