BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NA ...2.1. DEFINICIJE INVALIDNOSTI Dojemanje besede invalidnosti oseb v družbi se v zadnjem desetletju vedno bolj pomika od medicinskega k

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NA OBMOČJU CELJA

Mentor: mag. Franc Belčič Kandidatka: Vesna Božičkovič

Kranj, junij 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Francu Belčiču za potrpežljivost, strokovno usmerjanje, nasvete ter pomoč pri lektoriranju in oblikovanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi družini, za vso ljubezen, podporo in spodbujanje k zaključku diplomskega dela, ter hčerkici Evi za vse iskrene nasmehe, ki so nama lepšali ure ob pisanju diplome.

POVZETEK Invalidi so največja manjšina na svetu, saj jih je po podatkih Združenih narodov več kot 650 milijonov. Če upoštevamo še družinske skupnosti, v katerih živijo invalidi skupaj z družinski člani, pridemo do dejstva, da se skoraj ena četrtina celotnega svetovnega prebivalstva neposredno spoprijema z invalidnostjo. Življenjska doba ljudi se podaljšuje, zato nas strokovnjaki opozarjajo, da se bo v naslednjih desetletjih število invalidov povečevalo in bo invalidnost v prihodnje pomembno družbeno vprašanje. Zato je tema Brezposelnost in zaposlovanje invalidov aktualna, še bolj bo v prihodnje. V Sloveniji je približno 160.000 invalidov. Od tega je zaposlenih le 33.000. Invalidi so ranljiva skupina, ki ima v povprečju nižjo izobrazbo in se težje vključuje v družbo. Ukrepi države - preko aktivne politike zaposlovanja - igrajo pomembno vlogo pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Brez tega bi bila verjetno brezposelnost invalidov v Sloveniji, in tudi na območju Celja, še mnogo večja. Opisali smo zakonske temelje pri zaposlovanju invalidov, spodbude, ukrepe, rehabilitacijo in oblike zaposlitve za njihovo vključevanje na trg dela. Posebno pozornosti smo posvetili primerjavi med območjem Celja in Slovenijo. Z empirično raziskavo smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost.

KLJUČNE BESEDE:

- invalid - brezposelnost - zaposlovanje - rehabilitacija - Celje

ABSTRACT Persons with disabilities are the major minority in the world according to United Nations data there are more than 650 millions of them. If we consider the families within which persons with disabilities live, we can conclude, that almost one quarter of worlds population is directly involved with invalidism. Life expectancy is getting longer so many experts predict and warn us, that in the future decades we can expect a rise of numbers for people with disabilities. In the future invalidism will therefore be a significant social question. Unemployment and employment is very actual subject, and will be even more actual in the future. There are approximately 160.000 disabled in Slovenia, of which only 33.000 are employed. People with disabilities are a vulnerable group, which on average has lower education degree and also involves in society more difficultly. Government measures with its active employment policy play an important role in training for work and employing. If these policies weren’t in place and active, the unemployment rate amongst disabled would be even greater. The same principle applies to Celje region. We have presented regular forms of employment, incentives, measures, rehabilitation and other possibilities of integrating people with disabilities on Labour market in our country. Special consideration was taken into account when comparing Celje region and Slovenia. With empirical study we made three hypothesis and checked their validity.

KEYWORDS:

- Person with disability - Unemployment - Employment - Rehabilitation - Celje

KAZALO 1. UVOD ................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN HIPOTEZ .......................................... 1

1.2. METODE DELA ....................................................................... 2

2. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI ........................................................... 2

2.1. DEFINICIJE INVALIDNOSTI ............................................................ 2

2.2. STOPNJA INVALIDNOSTI ........................................................... 3

2.3. NARAVA INVALIDNOSTI ............................................................ 4

2.4. VZROK IN TRAJNOST INVALIDNOSTI ................................................ 4

2.5. POSLEDICE INVALIDNOSTI ............................................................ 4

2.6. PRAVNI STATUS ....................................................................... 5

3. BREZPOSELNOST ...................................................................... 5

4. ANALIZA BREZPOSELNOSTI IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V OBDOBJU 2006 - 2013 9

4.1. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2006 ................. 12








4.9. STRUKTURA BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI OD LETA 2006 do 2013 ............................................................................... 18

5. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV ..................................... 22

5.1. ZAKONI, KI UREJANO TRG DELA ................................................... 22

5.1.1. Zakon o urejanju trga dela ...................................................... 22

5.1.2. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov .............. 23

5.1.3. Zakon o socialnem varstvu ....................................................... 27

5.1.4. Zakon o delovnih razmerjih ..................................................... 28

5.1.5. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju .......................... 29

5.2. REHABILITACIJA IN OBLIKE ZAPOSLITEV INVALIDOV ............................ 30

5.2.1. Zaposlitvena rehabilitacija ...................................................... 30

5.2.2. Zaščitna zaposlitev v zaposlitvenih centrih ................................... 32

5.2.3. Zaposlitev v invalidskem podjetju .............................................. 33

5.2.4. Programi socialne vključenosti .................................................. 35

5.3. SPODBUDE IN UKREPI ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV ........................... 35

5.3.1. Nagrade za preseganje kvote ................................................... 35

5.3.2. Subvencije plač invalidom in olajšave za delodajalca ....................... 37

5.3.3. Prilagoditev delovnega mesta invalidu......................................... 38

6. UČINKI IZVEDENIH UKREPOV DRŽAVNIH INSTITUCIJ PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV .................................................................................... 39

7. PREVERJANJE VELJAVNOSTI HIPOTEZ .................................................. 43

8. ZAKLJUČEK ................................................................................ 52

LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 54

KAZALO SLIK ............................................................................... 56

KAZALO TABEL ............................................................................. 57

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................... 58

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Vesna Božičkovič: Brezposelnost in zaposlovanje invalidov na območju Celja stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN HIPOTEZ V diplomskem delu želimo približati pojem invalidi in invalidnost in z njimi povezane zaposlitvene možnosti in pravice iz naslova zaposlovanja, vezane na zakone in predpise s področja zaposlovanja invalidov. V nadaljevanju predstavljamo gibanje brezposelnosti in zaposlovanje invalidov v osemletnem obdobju na območju Celja v primerjavi z gibanjem brezposelnosti na državni ravni. Gospodarska in finančna kriza je v zadnjih letih prispevala k povečanju števila brezposelnih oseb. Domnevamo, da enak trend velja tudi za najbolj ranljive skupine brezposelnih, kamor uvrščamo tudi invalide. V nadaljevanju navajamo ukrepe, ki so bili sprejeti z namenom izboljšanja možnosti invalidov na trgu dela, s ciljem, da invalide čim bolj izenačimo z vsemi drugimi iskalci zaposlitve. Obravnavana tema diplomskega dela vključuje delodajalce, invalide, institucije in strokovnjake ter svetovalce, ki se ukvarjajo z invalidnostjo in ki lahko s svojim odnosom do invalidnosti in zaposlovanja vplivajo na zakonodajo in tako ustvarjajo razmere za enostavnejše vključevanje invalidov v delo in s tem integracijo v družbo.

1. hipoteza

Število brezposelnih invalidov se je v obdobju gospodarske krize v Sloveniji relativno pomembno bolj povečalo kakor skupno število brezposelnih oseb. To domnevamo zato, ker so verjetno za delodajalce v kriznih razmerah invalidi še manj konkurenčni v primerjavi z ostalimi iskalci zaposlitve.

2. hipoteza Na podoben način kakor velja za Slovenijo v 1. hipotezi, velja tudi za območje Celja. Menimo namreč, da se razmere pri zaposlovanju invalidov na območju Celja ne razlikujejo pomembno od razmer v celotni državi.

3. hipoteza

Invalidi se glede na aktualne predpise ločijo v sedem vrst. Domnevamo, da se je na območju Celja struktura invalidov od leta 2006 do 2014 pomembno spremenila zaradi številnih sprememb v zakonih oziroma predpisih, ki urejajo to področje. Za pomembno spremembo bomo šteli, če se je strukturni delež posamezne vrste invalidnosti med letom 2014 in 2006 spremenil vsaj za eno odstotno točko.



1.2. METODE DELA

V diplomskem delu s povzemanjem in citiranjem ter primerjavami predstavljamo zakonske osnove in druge predpise ter strokovna spoznanja. ki dajejo odgovore na vprašanja o možnostih zaposlovanja invalidov, tako z vidika delodajalcev kot invalidov. V empiričnem delu smo s podatki za daljše časovno obdobje (v večini primerov od leta 2006 do 2013) prikazali položaj invalidov na celjskem in na slovenskem trgu dela. Predstavili smo ukrepe institucij in njihov učinek pri zaposlovanju invalidov. Podatke smo pridobili iz različnih virov, predvsem uradnih in javno dostopnih podatkov iz letnih in mesečnih poročil različnih institucij, ki imajo operativno nalogo zmanjševati število brezposelnih oseb. Podatke smo za namen tega diplomskega dela primerno uredili, v posameznih primerih izvedli potrebne izračune in grafične prikaze (slike) za boljšo ponazoritev rezultatov. Za empirično preverjanje 1. in 2. hipoteze smo upoštevali podatke pred gospodarsko krizo v Sloveniji (podatke za leto 2006, 2007, 2008) ter podatke v času krize, to je od leta 2009 do 2013. Pri tem smo izračunali povprečje za omenjena tri leta pred krizo in za pet let v času krize (od 2009 do 2013). Na tej osnovi smo preverjali ustrezna relativna razmerja.

2. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI

2.1. DEFINICIJE INVALIDNOSTI Dojemanje besede invalidnosti oseb v družbi se v zadnjem desetletju vedno bolj pomika od medicinskega k družbenemu pojmovanju. Zato opazimo precejšnje spremembe v definicijah invalidnosti doma in v svetu. Definicije besede invalid V konvenciji o pravicah invalidov, ki jo je Republika Slovenija podpisala leta 2008, so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (v nadaljevanju ZIMI), pravi, da so invalidi osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Definicija po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI): Invalid oz. invalidka je oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega



organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli, ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Invalidnost po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Definicija invalidnosti, navedena v preambuli Konvencije o pravicah invalidov, je sledeča: Invalidnost je razvijajoči se koncept in posledica medsebojnega učinkovanja oviranosti, ki jih ima oseba, ter vedenjskih in okoljskih ovir, ki invalidom preprečujejo polno in učinkovito sodelovanje v družbi. Poleg osebe kot nosilca invalidnosti izpostavlja tudi družbene ovire, ki preprečujejo invalidom njihovo sodelovanje v družbi. Sodobne opredelitve invalidnosti so preusmerile težišče odločanja z zgolj medicinskega področja na funkcionalno, ergološko in socialno. Pri oceni invalidnosti naj bi upoštevati poleg bolezni oziroma zdravstvenega stanja tudi, kakšne funkcionalne posledice ima okvara in kako se posledice okvare kažejo pri delu in vključevanju posameznika v njegovo življenjsko okolje. (Drobnič, et al., 2002)

2.2. STOPNJA INVALIDNOSTI V 63. členu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), razvršča invalide v tri kategorije:

- I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;

- II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več;

- III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

ZPIZ-2 razlaga pomen »svoj poklic« tako, da se štejejo delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.



Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij v 4. členu (Stopnja invalidnosti), določa petstopenjsko lestvico za določanje invalidnosti. Kvantitativna lestvica razvrstitve opredeljuje opisno stopnjo glede na stopnjo težav in ovir. Opisne stopnje - kvantitativna lestvica:

- Ni težave : 0 - 4 % - Majhne težave in ovire : 5 – 24 % - Zmerne težave in ovire : 25 – 49% - Velike težave in ovire : 50-95 % - Popolne težave in ovire : 96 – 100%

2.3. NARAVA INVALIDNOSTI Zgodovinski pogled na naravo invalidnosti. Svetlik I. Navaja, da je bil za invalidnost včasih razlog manko organa ali njegove funkcije, kasneje pa se je pomenu invalidnosti pridružila še mentalna okvara in psihične bolezni. Na koncu tudi nekatere oblike socialne patologije. (Svetlik et al. 2002) Glede na prizadetost organov in funkcij ločimo:

- mobilno ovirane (paraplegiki, tetraplegiki) - senzorno ovirane (gluhi, naglušni, slepi in slabovidni) - duševno obolele - duševno zaostale - osebe z amputacijo udov, ... (Drobnič, 2002)

2.4. VZROK IN TRAJNOST INVALIDNOSTI Vzrok invalidnosti je lahko poškodba, bolezen, prirojenost, nezgoda pri delu, predporodnih komplikacij ipd ... Invalide uvrščamo v skupine glede na vzrok in čas nastanka invalidnosti. Slovenska zakonodaja opredeljuje:

a) Delovne invalide b) Vojne invalide c) Invalide po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji d) Otroke s posebnimi potrebami e) Invalide po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb

(Drobnič, 2002). Praviloma je invalidnost opredeljena z okvaro, ki je trajna. Začasna prizadetost ali okvara sta izločeni iz sistema invalidnosti.

2.5. POSLEDICE INVALIDNOSTI

Posledice invalidnosti se lahko pokažejo pri opravljanju dela ali poklica, vsakdanjih opravilih ter vključevanju v širše družbeno okolje. Glede na to sodobne opredelitve ločijo okvaro (prizadetost organa ali njegove funkcije), invalidnost (omejitev pri opravljanju poklica), oviranost (pri opravljanju socialne vloge). (Drobnič, 2002)



2.6. PRAVNI STATUS Različen pravni status invalida temelji na razlogih za nastanek invalidnosti in položaju osebe, ki ga je imela ob nastanku invalidnosti. Glede na pravni status se odmerjajo različne pravice, denarne in druge oblike. Razlike med dajatvami, če jih merimo v finančnem smislu, so med statusi zelo velike. Razlike v Sloveniji v prejemkih so v razmerju 1 : 10 - in podobno je tudi v drugih državah.

3. BREZPOSELNOST Vrste brezposelnosti predstavljajo različni presežki, ki nastajajo na trgu delovne sile. So rezultat prevelike ponudbe delovne sile, premajhnega povpraševanja po delovni sili, neusklajenosti med vrsto ponudbe in povpraševanja po delovni sili, ali pa rezultat neustreznega delovanja trga delovne sile. Zaposlovanje se uresničevanje na trgu dela. Zaposlovanje in trg dela sta rezultat kapitalističnega sistema (Belčič, 2002) Svetlik I. (1985) glede na vrste presežkov loči različne vrste brezposelnosti, prostovoljno, tehnološko, strukturno, sezonsko, ciklično, frikcijsko in prikrito ali latentno brezposelnost. Vedeti pa moramo, da so brezposelne osebe posamezniki in da brezposelnost prizadene nekatere socialne kategorije ljudi bolj kot druge. Uršič C. meni, da je invalidnost in z njo pogojena oviranost pri iskanju dela in pri samem delu razlog, da invalidi predstavljajo eno najbolj ranljivih skupin na trgu dela in so težje zaposljivi. Brezposelnost pomeni odvisnost preživetja od socialnih transferjev in je zato strošek države, ki mora sredstva zagotavljati iz proračuna. Interes držav je, da je njeno aktivno prebivalstvo v čim večji meri zaposleno in si samo z lastnim delom zagotavlja sredstva za preživetje sebe in družine. Države izvajajo različne ukrepe, s katerimi želijo pospešiti in povečati zaposlenost invalidov. Mednarodne organizacije in združenja jih pri tem spodbujajo in sprejemajo različne dokumente. Večina dokumentov je deklaratorne narave in poziva države, naj vsaka na svoj način sledi priporočenim ciljem. (Uršič, 2015) Pomembnejši zakon, ki je bistveno vplival na povečanje zaposlovanja invalidov, je Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ga je državni zbor sprejel leta 2006. Na predlog pristojnega ministrstva je Vlada RS sprejela akcijske programe, s ciljem povečanja zaposlenosti invalidov. Na področju zaposlovanja brezposelnih invalidov ima največjo operativno funkcijo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki napoti brezposelne invalide v številne programe v okviru politike zaposlovanja, zaposlitvene rehabilitacije - s pomočjo izvajalcev. Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje in zaposlovanje invalidov je odgovoren za kvotni sistem zaposlovanja invalidov, s katerim spodbuja in podpira aktivne oblike iskanja zaposlitve.



Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izvaja pasivne ukrepe, to pomeni izplačevanje nadomestil delovnim invalidom. Ti invalidi niso aktivni iskalci zaposlitve na trgu dela, kar velja tudi za brezposelne delovne invalide, ki so pridobili pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne glede na status zaposlenosti oziroma brezposelnosti. S tem se obema skupinama invalidov zagotavlja socialna varnost.



Slika 1: Sistem zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji (Vir: Revizijsko poročilo Zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji, 2011)



V celotni populaciji je najmanj 10 % ljudi z večjimi ali manjšimi telesnimi, socialnimi ali psihičnimi posebnostmi, ki jim otežujejo nemoteno vključevanje v delovne procese. Imenujemo jih invalidi. Njihove posebnosti so lahko prirojene ali pridobljene. Deleži invalidov se spreminja glede na kriterije invalidnosti. Svetlik I. navaja, da so razlog za brezposelnost invalidov najbrž njihove omejene delovne zmožnosti, ki se s starostjo še zmanjšujejo. Brezposelnost je povezana tudi s politiko, ki jo ima družba do te kategorije prebivalstva. Možni sta dve skrajnosti: politika »invalidizacije« in dodeljevanja raznih oblik pomoči ali politika socialne integracije, ki vključuje usposabljanje in rehabilitacijo invalidov, ter iskanje možnosti za njihovo vključevanje v delovne procese. (Svetlik, 1985) Glavni razlogi za nove brezposelnosti ali dotoki v zalogo brezposelnih, kot jih imenuje Svetlik I. so: opustitev dela, odpustitev z dela, prvo iskanje zaposlitve in ponovno iskanje zaposlitve. V Sloveniji predstavljajo brezposelni invalidi v obdobju od leta 2006 do 2013 v povprečju 14,35 odstotni delež med vsemi brezposelnimi.

Leto Vsi

brezposelni Brezposelni

invalidi

Skupno število brezposelnih

(verižni indeks)

Število brezposelnih

invalidov (verižni indeks)

2006 78.303 9.138

2007 68.411 10.346 87,4 113,2

2008 66.239 11.025 96,8 106,6

2009 96.672 13.132 145,9 119,1

2010 110.021 14.920 113,8 113,6

2011 112.754 16.873 102,5 113,1

2012 118.061 17.454 104,7 103,4

2013 124.015 17.936 105,0 102,8

Tabela 1: Registrirane brezposelne osebe v primerjavi z registriranimi

brezposelnimi invalidi v Sloveniji od leta 2006 do leta 2013. (število in indeks) (Vir: Sestavljeno na osnovi letnih poročil ZRSZ)



Slika 2: Prikaz indeksa brezposelnosti med letom 2006 in 2013. (Vir: Izračunano

in narisano po podatkih iz tabele 1). Tabela 1 in slika 2 kažeta, da je registrirana brezposelnost od leta 2006 do 2008 vidno padala, od leta 2009 do vključno leta 2013 pa dokaj strmo naraščala, predvsem je bil prirast močan leta 2009, ko je verižni indeks 145,9 pri skupnem številu brezposelnih, pri invalidih pa 119,1. Tako je od leta 2008 do 2009 število brezposelnih oseb naraslo kar za 30.433, v naslednjem letu za 13.349 oseb, od leta 2011 do 2013 pa so bili ti prirasti bistveno manjši. Pri brezposelnih invalidih vidimo, da njihovo število ni upadalo z upadom skupnega števila brezposelnih, ampak je vsa leta naraščalo. Podobnost v gibanju obeh kazalcev je predvsem leto 2009: v tem letu je bil tudi prirast invalidnih brezposelnih oseb največji (za 2.107 oseb).

4. ANALIZA BREZPOSELNOSTI IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V OBDOBJU 2006 - 2013 Na podlagi tabele 2 in tabele 3 smo izračunali deleže kategorij Območne službe Celje (v nadaljevanju Celje) v primerjavi s Slovenijo. Registrirano brezposelne osebe, skupaj Delež registrirane brezposelnosti v Celju je od leta 2006 do leta 2011 padal, iz 12,3 % leta 2006 na 10,2 % leta 2011. Od leta 2012 do 2014 se je gibal vedno pod 10,5 %. Delež registrirano brezposelnih oseb v Celju je bil v povprečju med leti 2006 in 2014, 11,0 %. Prijavljeni brezposelni invalidi Delež prijavljenih brezposelnih invalidov v Celju se je od leta 2006 do leta 2009 zmanjševal od 10,7 % do 8,6 % leta 2009. V času gospodarske krize pa se je z letom 2010 povečeval od 9,2 % in vse do leta 2014, ko je bil delež brezposelnih invalidov v Celju glede na Slovenijo 10,6 %.



Delež prijavljenih brezposelnih invalidov je bil v povprečju od leta 2006 in 2014 9,9 %. Vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo Delež vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo je od leta 2006 do 2014 v primerjavi s Slovenijo neprestano nihal. Gibal se je med 6,0 % do 9,4 %. Povprečni delež v devetih letih Celja je bil 7,2 %. Obravnavani na rehabilitacijski komisiji V Celju se je delež invalidov, ki so bili obravnavani na rehabilitacijski komisiji gibal od 5,1 % do 9,4% (leta 2013). Povprečni delež Celja od leta 2008 do 2014 je znašal 7,2 %, glede na Slovenijo. Ocena zaposljivosti Delež invalidov v Celju, katerim je bila izdana odločba o zaposljivosti, se je od leta 2006 do 2014 spreminjal. Največji je bil med leti 2006 in 2009 od 10,4 % do 13,1 %, med tem ko se je od 2010 do 2014 gibal med 8,3 % do 9,7 %. Povprečni delež Celja v primerjavi s Slovenijo od 2006 do 2014 je bil 10,1%. Zaposleni invalidi Delež zaposlenih invalidov v Celju je v primerjavi s Slovenijo od leta 2006 znašal 10,6 % in je vse do leta 2010 počasi upadal, ko je delež znašal 9,0 %. Leta 2011 je delež rahlo narastel na 9,6 %. Trend je nihal in leta 2014, znašal 9,5 %. Povprečni delež Celja glede na Slovenijo je bil od leta 2006 do 2014 9,4 %. Zdravstveno zaposlitveno svetovanje Delež zdravstvenega zaposlitvenega svetovanja v Celju v primerjavi s Slovenijo, se je od leta 2006 do 2008 podvojil in sicer iz 6,5 % na 13,3%, kasneje od leta 2009 do 2014 upadel za polovico in sicer iz 8,6 % na 4,3 %.

KATEGORIJA - LETO (število) OBMOČNA SLUŽBA CELJE

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

registrirano brezposelne osebe, skupaj 9.644 8.341 7.678 10.518 11.594 11.539 12.309 13.008 12.467

prijavljeni brezposelni invalidi 980 1.074 1.111 1.130 1.379 1.571 1.688 1.887 1.865

vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo 67 123 110 79 126 177 155 104 151

obravnavani na rehabilitacijski komisiji 9 54 58 37 62 66 69 78 60

ocena zaposljivosti (izdane odločbe) 42 22 21 32 26 24 26 27 43

zaposleni invalidi 204 169 168 148 146 203 225 273 277

zdravstveno zaposlitveno svetovanje 200 238 291 329 220 197 158 72 80


brezposelnimi in zaposlenimi invalidi v Celju od leta 2006 do leta 2014, z vključitvami v rehabilitacijske postopke. (število) (Vir: Sestavljeno na osnovi

letnih poročil OS Celje in podatkov ZRSZ)



KATEGORIJA - LETO (število)

SLOVENIJA

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

registrirano brezposelne osebe, skupaj

78.303 68.411 66.239 96.672 110.021 112.754 118.061 124.015 119.458

prijavljeni brezposelni invalidi

9.138 10.346 11.025 13.132 14.920 16.873 17.454 17.936 17.646

vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo

1.112 1.411 1.165 969 2.034 1.945 1.788 1.159 2.110

obravnavani na rehabilitacijski komisiji

653 720 954 1.066 852 828 994

ocena zaposljivosti (izdane odločbe)

356 168 201 273 268 295 319 327 470

zaposleni invalidi

1.927 1.746 1.776 1.629 1.618 2.107 2.694 2.941 2.929

zdravstveno zaposlitveno svetovanje

3.065 3.278 2.180 3.838 3.547 3.318 2.226 1.618 1.855


brezposelnimi in zaposlenimi invalidi v Sloveniji od leta 2006 do leta 2014, z vključitvami v rehabilitacijske postopke. (število (Vir: Sestavljeno na osnovi

letnih poročil ZRSZ in podatkov ZRSZ)

KATEGORIJA - LETO (delež Celja glede na Slovenijo, v %)

DELEŽ OBMOČNE SLUŽBE CELJE V SLOVENIJI (V %)

Povpre-

čje

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2006-2014

registrirano brezposelne osebe, skupaj

12,3 12,2 11,6 10,9 10,5 10,2 10,4 10,5 10,4 11,0

prijavljeni brezposelni invalidi

10,7 10,4 10,1 8,6 9,2 9,3 9,7 10,5 10,6 9,9

vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo

6,0 8,7 9,4 8,2 6,2 9,1 8,7 9,0 7,2 8,0

obravnavani na rehabilitacijski komisiji

8,9 5,1 6,5 6,2 8,1 9,4 6,0 7,2

ocena zaposljivosti (izdane odločbe)

11,8 13,1 10,4 11,7 9,7 8,1 8,2 8,3 9,1 10,1

Zaposleni invalidi

10,6 9,7 9,5 9,1 9,0 9,6 8,4 9,3 9,5 9,4

zdravstveno zaposlitveno svetovanje

6,5 7,3 13,3 8,6 6,2 5,9 7,1 4,4 4,3 7,1

Tabela 4: Registrirane brezposelne osebe, registrirani brezposelni in zaposleni

invalidi v Celju v primerjavi z Slovenijo od leta 2006 do leta 2014, z vključitvami v rehabilitacijske postopke. (deleži) (Vir: Sestavljeno na osnovi letnih poročil

ZRSZ in podatkov ZRSZ)



4.1. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2006 Območna služba Celje 1 Pokriva 8,3 % površine Republike Slovenije, kamor sodi šest uradov za delo, ki so locirani v šestih upravnih enotah, ter pokriva področje, kjer deluje 23 občin – Celje, Dobrna, Vojnik, Štore, Laško, Radeče, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Dobje, Šentjur, Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje, Braslovče, Polzela,Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. (Vir: Letno poročilo ZRSZ OS Celje, 2006)

Slika 3: Organizacijska shema Območne službe ZRSZ Celje po Uradih in po

pripadajočih občinah Vir: (ZRSZ OS Celje, Letno poročilo 2006)

1 Območna služba Celje pokriva Urade za delo, ki se ujemamo z upravnimi enotami in so

Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec



Konec leta 2006 je bilo v Sloveniji v evidenci brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljenih 78.303 oseb. Od tega je bilo 9.138 invalidov, kar predstavlja 11,67 % vseh brezposelnih oseb. V primerjavi s podatki ZRSZ za območno službo Celje je bilo v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 9.644 oseb, od tega 980 invalidov, kar prestavlja 10,16 % brezposelnih oseb. V obdobju od januarja do decembra se je zaposlilo 1.927 invalidov na nivoju Slovenije, kar predstavlja 3,36% vseh zaposlitev. V OS Celje so se zaposlili v enakem obdobju 204 invalidi, kar predstavlja 3,27 % glede vseh zaposlitev v Celju. Zaposlilo se je 6.239 oseb.

Tabela 5: Brezposelne osebe, brezposelni invalidi in zaposlovanje v letu 2006 (Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2016)

4.2. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2007 Iz tabele 6 je razvidno, da je bilo na dan 31. 12. 2007 na ZRSZ v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 68.411 oseb, od tega invalidov 10.346, ki pomenijo 15,12 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31. 12. 2007 prijavljenih 8.341 brezposelnih oseb, od tega je bilo 1.074 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 12,88 % vseh brezposelnih oseb v Celju. Brezposelnost na nivoju države in na nivoju OS Celje imata enak trend. Na nivoju države se je brezposelnost znižala za 9.892 oseb, kar pomeni za 12,63%. V Celju, pa se je brezposelnost znižala za 1.303 osebe, kar pomeni da je bilo 8.341 brezposelnih oseb. Brezposelnost se je znižala za 13,5%. Trend v zaposlovanju invalidov je ravno obraten. Brezposelnost invalidov se je v primerjavi z letom 2006 zvišala na nivoju države in prav tako v Celju. V Sloveniji se je brezposelnost invalidov v letu 2007 povečala na 10.346 oseb, v Celju pa na 1.074 oseb. Brezposelnost invalidov na državnem nivoju je višja za 13,22 %. V Celju pa se je brezposelnost povečala za 94 oseb, ki predstavljajo povečanje brezposelnosti, v primerjavi z letom 2006, 9,59 %. Vsi zaposleni invalidi v Sloveniji so leta 2007 predstavljali 2,55% vseh zaposlitev. Zaposleni invalidi v Celju pa so predstavljali 2,03 % vseh zaposlitev v letu 2007.

2006 Brezposelne osebe Zaposleni I-XII. Brezposelni invalidi Zaposleni invalidi I-XII.

Slovenija 78.303 57.423 9.138 1.927

Celje 9.644 6.239 980 204



Odliv invalidov iz brezposelnosti v letu 2007 predstavlja 15,73 % delež vseh brezposelnih invalidov v Celju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 16,88 % delež.


4.3. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2008 Na dan 31. 12. 2008 je bilo na ZRSZ, v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 66.239 oseb, od tega 11.025 invalidov, ki so predstavljali 16,64 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31. 12.2008 prijavljenih 7.678 oseb, od tega je bilo 1.111 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 14,47 % vseh brezposelnih oseb. Splošna brezposelnost na nivoju države in na nivoju OS Celje je v primerjavi z letom 2007 upadla. V Sloveniji se je brezposelnost zmanjšala za 2.172 oseb, kar pomeni 3 %. V Celju pa za 663 oseb. Iz podatkov je razvidno, da pa se je število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije povečalo za 30 oseb, na nivoju OS Celje pa zmanjšalo za eno osebo. V Sloveniji se je leta 2008 zaposlilo 41.671 oseb, od tega 1.776 invalidov, ki so predstavljali 4,26 % novih zaposlitev.

V Celju se je zaposlilo v istem obdobju 4.740 oseb, od tega 168 invalidov, ki so predstavljali 3,54 % vseh zaposlitev. Oziroma zaposleni invalidi v Celju so predstavljali 15,12 % vseh brezposelnih invalidov na tem območju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 16,10 % vseh brezposelnih invalidov.



Slovenija 68.411 49.117 10.346 1.746

Celje 8.341 5.494 1.074 169


Slovenija 66.239 41.671 11.025 1.776

Celje 7.678 4.740 1.111 168



4.4. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2009 Iz table 8 je razvidno, da je bilo na dan 31.12.2009 na ZRSZ, v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 96.672 oseb, invalidov 10.518. Zadnji so predstavljali 13,58 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31.12.2009 prijavljenih 10.518 brezposelnih oseb, od tega je bilo 1.130 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 10,74% vseh brezposelnih oseb v Celju. Splošna brezposelnost na nivoju države in na nivoju OS Celje je v primerjavi z letom 2008 visoko narasla. V Sloveniji se je brezposelnost povečala za 30.433 oseb, kar pomeni 45,94 %. V Celju je brezposelnost skokovito narasla za 2.840 oseb, kar predstavlja 36,98 %. Iz podatkov je razvidno, da pa se je število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije povečalo za 2.107 oseb, to pomeni za 19,11 % več kot lani. Na območju Celja je trend ravno obratni in sicer se je brezposelnost invalidov zmanjšala za 20 oseb, to pomeni za 11,90 % manj brezposelnih kot leta 2008. V Sloveniji se je leta 2009 zaposlilo 48.553 oseb, od tega 1.629 invalidov, ki so predstavljali 3,35 % novih zaposlitev. V Celju se je zaposlilo v istem obdobju 5.130 oseb, od tega 148 invalidov, ki so predstavljali 2,88 % vseh zaposlitev. Oziroma zaposleni invalidi v Celju so predstavljali 13,09 % vseh brezposelnih invalidov na tem območju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 12,40 % vseh brezposelnih invalidov.


4.5. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2010



Slovenija 96.672 48.553 13.132 1.629

Celje 10.518 5.130 1.130 148


Slovenija 110.021 57.004 14.920 1.618

Celje 11.594 6.067 1.379 146



Iz tabele 9 je razvidno, da je bilo na dan 31.12.2010 na ZRSZ, v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 110.021 oseb, od tega invalidov 14.920, ki so pomenijo 13,56 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31. 12. 2009 prijavljenih 11.594 brezposelnih oseb, od tega je bilo 1.379 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 11,89% vseh brezposelnih oseb v Celju. Splošna brezposelnost na nivoju države in na nivoju Celja je v primerjavi z letom 2009 ponovno rasla. V Sloveniji se je brezposelnost povečala za 13.349 oseb, kar pomeni 13,81 %. V Celju je brezposelnost prav tako rasla in sicer za 249 oseb, kar predstavlja 22,03 %. Iz podatkov je razvidno, da pa se je število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije povečalo za 1.788 oseb, to pomeni za 13,61 % več kot lani. Na območju Celja je trend enak slovenskemu, brezposelnost invalidov se je povečala za 249 oseb, to pomeni za 22,03 % več brezposelnih kot leta 2009. V Sloveniji se je leta 2010 zaposlilo 57.004 osebe, od tega 1.618 invalidov, ki so predstavljali 2,84 % novih zaposlitev. V Celju se je zaposlilo v istem obdobju 6.067 oseb, od tega 146 invalidov, ki so predstavljali 2,41 % vseh zaposlitev. Oziroma zaposleni invalidi v Celju so predstavljali 10,59 % vseh brezposelnih invalidov na tem območju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 10,84 % vseh brezposelnih invalidov.



Iz tabele 10 je razvidno, da je bilo na dan 31. 12. 2011 na ZRSZ, v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 112.754 oseb, od tega invalidov 16.873, ki so pomenijo 14,96 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31. 12. 2011 prijavljenih 11.539 brezposelnih oseb, od tega je bilo 1.571 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 13,61 % vseh brezposelnih oseb v Celju. Splošna brezposelnost na nivoju države je v primerjavi z letom 2010 ponovno narasla. V Sloveniji se je brezposelnost povečala za 2.733 oseb, kar pomeni 2,48 %. V Celju pa se je brezposelnost znižala za 55 oseb, kar pomeni znižanje brezposelnosti za 0,47 %. Iz podatkov je razvidno, da se je število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije povečalo za 1.953 oseb, to pomeni za 12,09 % več kot


Slovenija 112.754 61.010 16.873 2.107

Celje 11.539 5.939 1.571 203



lani. Na območju Celja je trend enak slovenskemu, brezposelnost invalidov se je povečala za 192 oseb, to pomeni za 13,92 % več brezposelnih kot leta 2009. V Sloveniji se je leta 2011 zaposlilo 61.010 oseb, od tega 2.107 invalidov, ki so predstavljali 3,45 % novih zaposlitev. V Celju se je zaposlilo v istem obdobju 5.939 oseb, od tega 203 invalidi, ki so predstavljali 3,41 % vseh zaposlitev. Oziroma zaposleni invalidi v Celju so predstavljali 12,92 % vseh brezposelnih invalidov na tem območju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 12,49 % vseh brezposelnih invalidov.



Iz tabele 11 razberemo, da je bilo na dan 31. 12. 2012 na ZRSZ, v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 118.061 oseb, od tega invalidov 17.454, pomenijo 14,78 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31. 12. 2012 prijavljenih 12.309 brezposelnih oseb, od tega je bilo 1.688 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 13,71 % vseh brezposelnih oseb v Celju. Splošna brezposelnost na nivoju države se je v primerjavi z letom 2011 ponovno povečala. V Sloveniji se je brezposelnost povečala za 5.307 oseb, kar pomeni 4,71 %. V Celju pa se je brezposelnost povečala za 770 oseb, kar pomeni povečanje brezposelnosti za 6,67 %. Iz podatkov je razvidno, da se je število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije povečalo za 581 oseb, to pomeni za 3,44 % več kot lani. Na območju Celja je trend enak slovenskemu, brezposelnost invalidov se je povečala za 117 oseb, to pomeni za 7,45 % več brezposelnih kot leta 2011. V Sloveniji se je leta 2012 zaposlilo 58.320 oseb, od tega 2.694 invalidov, ki so predstavljali 4,62 % novih zaposlitev. V Celju se je zaposlilo v istem obdobju 5.600 oseb, od tega 225 invalidov, ki so predstavljali 4,02 % vseh zaposlitev. Oziroma zaposleni invalidi v Celju so predstavljali 13,32 % vseh brezposelnih invalidov na celjskem območju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 15,43 % vseh brezposelnih invalidov.


Slovenija 118.061 58.320 17.454 2.694

Celje 12.309 5.600 1.688 225



4.8. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V LETU 2013 Na dan 31. 12. 2013 je bilo na ZRSZ, v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 124.015 oseb, od tega invalidov 17.936, ki predstavljajo 14,46 % vseh brezposelnih oseb. V Celju je bilo na dan 31. 12. 2012 prijavljenih 13.008 brezposelnih oseb, od tega je bilo 1.887 brezposelnih invalidov, ki so predstavljali 14,51 % vseh brezposelnih oseb v Celju. Splošna brezposelnost na nivoju države se je v primerjavi z letom 2012 povečala. V Sloveniji se je brezposelnost povečala za 5.954 oseb, kar pomeni povečanje za 5,04 %. V Celju pa se je brezposelnost povečala za 699 oseb, kar pomeni povečanje brezposelnosti za 5,68%. Iz podatkov je razvidno, da se je število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije povečalo za 482 oseb, to pomeni za 2,76 % več kot lani. Na območju Celja je trend enak slovenskemu, brezposelnost invalidov se je povečala za 199 oseb, to pomeni za 11,79 % več brezposelnih kot leta 2012. V Sloveniji se je leta 2013 zaposlilo 65.054 oseb, od tega 2.937 invalidov, ki so predstavljali 4,51 % novih zaposlitev. V Celju se je zaposlilo v istem obdobju 6.445 oseb, od tega 273 invalidov, ki so predstavljali 4,23 % vseh zaposlitev. Oziroma zaposleni invalidi v Celju so predstavljali 14,47 % vseh brezposelnih invalidov na celjskem območju. Medtem ko so na nivoju države zaposleni invalidi predstavljali 16,37 % vseh brezposelnih invalidov.

Tabela 12: Brezposelne osebe, brezposelni invalid in zaposlovanje v letu 2013 (Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2016)

4.9. STRUKTURA BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI OD LETA 2006 DO 2013 Na ZRSZ vodijo evidenco invalidnih oseb glede na vrsto invalidnosti. Invalide razvrščajo na delovne invalide, vojaške invalide, kategorizirane mladostnike, invalidne osebe po ZUZIO, invalidne osebe po ZZRZI, invalide z ugotovljeno telesno okvaro in invalidne osebe po predpisih EU. Delovni invalidi so zavarovanci, ki so po ZPIZ zaradi invalidnosti pridobili katero pravico iz invalidskega zavarovanja. Invalidnost je podana, če sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem. Zavarovancu je

2013 Brezposelne osebe Zaposleni I-XII. Brezposleni invalidi Zaposleni invalidi I-XII.

Slovenija 124.015 65.054 17.936 2.937

Celje 13.008 6.445 1.887 273



zmanjšanja možnost za ohranitev ali zagotovitev delovnega mesta ali poklicnega napredovanja. Vojaški invalidi so osebe, ki so brez svoje krivde pridobile najmanj 20 % okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki so jo imele že prej in je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale na poslabšanje stanja. Vojaški invalidi so vojni invalidi, so vojaški mirnodobni invalidi in civilni invalidi vojne po Zakonu o vojnih invalidih. Kategorizirani mladostniki so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, dolgotrajno bolni otroci, gibalno ovirani otroci, otroci z motnjami vedenja, osebe, ki potrebujejo prilagojene programe vzgoje in izobraževanja ali potrebujejo dodatno strokovno pomoč, po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Invalidne osebe po ZUZIO so osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (v nadaljevanju ZUZIO). Invalidne osebe po ZZRZI so osebe, ki so dobile status invalida po Zakonu zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI). Invalidi z ugotovljeno telesno okvaro. To so osebe, pri katerih je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne, po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Invalidne osebe po predpisih EU so osebe, ki so dobile status invalidne osebe po predpisih EU.

Tabela 13: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti, v Sloveniji od leta 2006 do

20132 (Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2016)

2 Z znakom* so označena leta, kjer je bilo od 0-3 osebe. Zaradi varovanja podatkov ne

smemo podatka objaviti.

VRSTA INVALIDNOSTI - LETO 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

vojaški invalid 24 20 19 23 20 15 8 14

delovni invalid (II., III. kategorije) 6.999 8.304 8.906 10.555 12.071 13.689 14.348 14.746

kategoriziran mladostnik 1.008 812 754 933 958 898 834 831

invalidna oseba po ZUZIO 947 822 720 718 642 601 546 508

invalidna oseba po ZZRZI 144 358 592 855 1.168 1.619 1.673 1.786

invalid z ugotovljeno telesno okvaro 16 30 34 48 59 50 44 49

invalidna oseba po predpisih EU * * * *

Skupaj 9.138 10.346 11.025 13.132 14.918 16.872 17.453 17.934



Iz tabele 14 je razvidno, da je najvišji delež pri delovnih invalidih, ki se giblje od leta 2006 76,6% in se je vse obdobje do leta 2013 povečeval. Odstotek delovnih invalidov leta 2013 je bil 82,2. V povprečju pa je bil od leta 2006 - 2013, 80,6 %.

Delež kategoriziranih mladostnikov in invalidnih oseb, ki so dobile status po ZUZIO, od leta 2006 do 2007 pada. Od leta 2006 iz 11,0 % do leta 2013 na 4,6 % pri kategoriziranih mladostnikih. Delež invalidov po ZUZIO od 10,4 % v letu 2006, na 2,8 % v letu 2013. Delež invalidnih oseb po ZZRZI je naraščal. Leta 2006 je bil 1,6 %, medtem ko je bil leta 2013 že 10 %.

Tabela 14: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti, v Sloveniji od leta 2006 do 2013 (deleži) (Vir: Izračunano po podatkih iz Tabele 13)

Slika 4: Gibanje brezposelnih invalidov po vrsti invalidnosti v Sloveniji od leta 2006-2013 (Vir: Izračunano in narisano po podatkih iz tabele 13).

Leta 2006-2013 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Povprečje

Vrsta invalidnostiPovprečje

oseb% % % % % % % % %

vojaški invalid 18 0,3 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1

delovni invalid (II., III. kategorije) 11.202 76,6 80,3 80,8 80,4 80,9 81,1 82,2 82,2 80,6

kategoriziran mladostnik 879 11,0 7,8 6,8 7,1 6,4 5,3 4,8 4,6 6,7

invalidna oseba po ZUZIO 688 10,4 7,9 6,5 5,5 4,3 3,6 3,1 2,8 5,5

invalidna oseba po ZZRZI 1.024 1,6 3,5 5,4 6,5 7,8 9,6 9,6 10,0 6,7

invalid z ugotovljeno telesno okvaro 41 0,2 0,3 0,3 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3

invalidna oseba po predpisih EU * * * *

Skupaj 13.852 100 100 100 100 100 100 100 100 100

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Šte

vilo

bre

zpo

seln

ih i

nva

lid

ov

v Sl

ove

nij

i

Struktura brezposelnih invalidov v Sloveniji

vojaški invalid

delovni invalid (II., III. kategorije)

kategoriziran mladostnik

invalidna oseba po ZUZIO

invalidna oseba po ZZRZI

invalid z ugotovljeno telesno okvaro

invalidna oseba po predpisih EU

Leto



Podoben trend med brezposelnimi osebami po vrstah invalidnosti smo ugotovili med brezposelnimi osebami v Območni službi Celje. Izrazito najvišji delež v strukturi invalidov predstavljajo delovni invalidi, in sicer 77,9 % v letu 2006 do 84,3 % v letu 2013.

Delež kategoriziranih mladostnikov in invalidnih oseb, ki so dobile status po ZUZIO, kaže trend upadanja. In sicer prvi od leta 2006 z 10,8 % na 5,6 % v letu 2013 in invalidi po ZUZIO od 11,2 % na 3,7 %. Trend deleža invalidov po ZZRZI je naraščal od leta 2007 iz 2,7 % na 6,1 v letu 2013. Podrobnosti so razvidne iz tabele 16.


vojaški invalidi * * * * * 6 * *

delovni invalidi (II. in III. kategorije) 762 865 912 907 1.124 1.289 1.435 1.588

kategorizirani mladostniki 106 80 71 77 98 93 84 105

invalidne osebe po ZUZIO 110 98 78 88 85 85 73 70

invalidne osebe po ZZRZI

29 44 48 58 89 88 115

invalidi z ugotovljeno telesno okvaro

* 4 7 10 9 6 6

invalidne osebe po predpisih EU

*

Skupaj 978 1.072 1.109 1.127 1.375 1.571 1.686 1.884

Tabela 15: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti v Celju od leta 2006 do

20133 (število) (Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2016)


vojaški invalidi * * * * * 0,38 * *

delovni invalidi (II. In III. kategorije) 77,9 80,7 82,2 80,5 81,7 82,0 85,1 84,3

kategorizirani mladostniki 10,8 7,5 6,4 6,8 7,1 5,9 5,0 5,6

invalidne osebe po ZUZIO 11,2 9,1 7,0 7,8 6,2 5,4 4,3 3,7

invalidne osebe po ZZRZI 2,7 4,0 4,3 4,2 5,7 5,2 6,1

invalidi z ugotovljeno telesno okvaro * 0,4 0,6 0,7 0,6 0,4 0,3

invalidne osebe po predpisih EU *

Tabela 16: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti v Celju od leta 2006 do

20134 (delež v %). (Vir: Izračunano po podatkih iz tabele 15)

3,

4 Z znakom * so označena leta, kjer je bilo od 0-3 osebe. Zaradi varovanja podatkov ne

smemo podatka objaviti.



Slika 5: Gibanje brezposelnih invalidov po vrsti invalidnosti v Območni službi Celje od leta 2006 do 2013 (Vir: Izračunano in narisano po podatkih iz tabele 15)

5. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

5.1. ZAKONI, KI UREJANO TRG DELA 5.1.1. ZAKON O UREJANJU TRGA DELA

Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) je začel veljati 1. januarja 2011. To je temeljni zakon v Republiki Sloveniji, ki ureja ukrepe države na trgu dela in na ta način zagotavlja izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja. Največjo spremembo je prinesel huje prizadetim osebam in otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, in sicer, da se lahko prijavijo kot iskalci zaposlitve na ZRSZ), če so stari od 15 do 65 let. Do uveljavitve prej omenjeni invalidi niso mogli uveljavljati pravic do storitev, ki so jih lahko uporabili drugi invalidi kot iskalci zaposlitve, evidentirani pri ZRSZ. Zakon opredeljuje pojem brezposelne osebe, kot iskalca zaposlitve, zmožnega za delo in prijavljenega na ZRSZ, ki aktivno išče ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu je ponujena s strani ZRSZ ali drugega izvajalca zaposlitve, in ki :

- ni v delovnem razmerju - ni samozaposlen - ni poslovodna oseba v osebni družbi in eno osebni družbi z omejeno

odgovornostjo ali zavodu

-200

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Šte

vilo

bre

zpo

seln

ih i

nva

lido

v v

Ce

lju

Leto

Struktura brezposelnih invalidov v OS Celje

vojaški invalid

delovni invalid (II., III. kategorije)

kategoriziran mladostnik

invalidna oseba po ZUZIO

invalidna oseba po ZZRZI

invalid z ugotovljeno telesno okvaro

invalidna oseba po predpisih EU



- ni kmet - ni upokojenec - nima statusa dijaka, vajenca in ne študenta ali udeleženca izobraževanja

odraslih ter ob tem ni mlajši od 26 let.

ZUTD določa, da se kot dela zmožne štejejo brezposelne osebe od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, če niso ugotovljene kot popolnoma nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (torej osebe, ki pridobijo I. kategorijo invalidnosti z odločbo ZPIZ ali nezaposljivi po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Slednji pridobijo odločbo ZRSZ o nezaposljivosti. (Uršič et al., 2015)

5.1.2. ZAKON O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV

Cilj Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so:

- povečanje stopnje zaposlenosti invalidov, - zaposljivost in socialna vključenost invalidov v Sloveniji, - zagotavljanje enakovredne možnosti za enakovredno udeležbo invalidov na

trgu dela z ustvarjanjem ustreznih delovnih mest in razmer za delo invalidov,

- izboljšanje izrabe denarnih sredstev, ki jih država namenja za pospeševanje zaposlovanja invalidov.

Rehabilitacija ni enoznačen pojem, saj obstaja več vrst rehabilitacije, npr. medicinska, poklicna, zaposlitvena, socialna rehabilitacija. Kot nadpomenka omenjenim oblikam se v slovenski ureditvi uporablja pojem celostna rehabilitacija. Pri tem je rehabilitacijo mogoče razumeti kot proces in cilj raznovrstnih ukrepov, namenjenih preprečitvi, zmanjšanju ali odpravi oviranosti in preprečitvi njenega poslabšanja. S tem je cilj rehabilitacije tudi ohranitev in povrnitev delovne zmožnosti. (Bubnov in Strban, 2010)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji omogoča brezposelnim invalidom, ki so kot iskalci zaposlitve prijavljeni na ZRSZ, da se ob težavah, ki jih imajo zaradi invalidnosti, vključijo v storitve zaposlitvene rehabilitacije. (Uršič et al., 2015) ZZRI ureja:

- zaposlitveno rehabilitacijo - vrste zaposlitev - programe socialne vključenosti - kvotni sistem - finančne spodbude.

Namen je, da se odstranjujejo ovire in ustvarja enake možnosti za invalide, s čimer bi imeli enakovredno udeležbo na trgu dela v primerjavi z neinvalidi.

Status invalida po ZZRZI lahko dobi oseba, ki:

- ni pridobila statusa invalida po drugih predpisih oziroma nima z odločbo pristojnega organa ugotovljenih trajnih posledic telesne ali duševne okvare

ali bolezni ter zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli, ali ohrani zaposlitev



- je prijavljena kot brezposelna oseba na ZRSZ - je dopolnila starost 15 let oziroma ni stara več, kot je po predpisih o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo in - izpolnjuje merila, določena s tem zakonom.

Ob izpolnjevanju pogojev iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka lahko pridobi status invalida po tem zakonu tudi oseba, ki je zaposlena. Za pridobitev statusa invalida po ZZRI morajo biti pri osebi ugotovljene:

- trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni - težave pri dejavnostih, ki vplivajo na njeno zaposljivost in - ovire pri vključevanju v delovno okolje na način, kot ga opredeljuje

mednarodna klasifikacija funkcioniranja, invalidnosti in zdravja. Po Pravilniku o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih zmožnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij, se uporablja pet stopenjska lestvica invalidnosti.

STOPNJE INVALIDNOSTI

STOPNJA TEŽAV IN

OVIR

OPIS STOPNJE TEŽAV IN OVIR ZA INVALIDA

KVANTITATIVNA

LESTVICA

NI TEŽAVE

IN OVIR

Ne potrebuje nobene pomoči pri opravljanju delovnih nalog, organizaciji dela in prilagajanju delovnim razmeram. Motivacija je stabilna, glede vključevanja v skupino in urejanja socialnih odnosov nima težav. Delovna vzdržljivost je zadovoljiva, tako da ne potrebuje dodatnega odmora ter prilagoditve delovnega procesa in delovnega časa trenutnim zmožnostim.

0–4 %

MAJHNE

TEŽAVE IN OVIRE

Ob ustreznem začetnem uvajanju in usposabljanju zmore samostojno in zanesljivo izvajati vnaprej določene delovne naloge, pri čemer je tudi njegova delovna učinkovitost stabilna skozi daljši čas. Potrebuje pa krajši čas uvajanja in usposabljanja na delovnem mestu, ki lahko vključuje manjše prilagoditve delovnega procesa. Delovna motivacija je stabilna, glede obvladovanja vedenjskih in čustvenih odzivov ni bistvenih odmikov. Delovna zmogljivost, vzdržljivost in obremenljivost je le rahlo ali zgolj občasno znižana, psihomotorni tempo je zadovoljiv in omogoča delovne učinke, ki se približujejo učinkovitosti drugih delavcev

5–24 %

ZMERNE

TEŽAVE IN

OVIRE

Potrebuje daljše usposabljanje in uvajanje v delo, ki vključuje individualizirane in glede na profil ohranjenih sposobnosti in primanjkljajev prilagojene tehnike učenja in priučitev nalog ter prilagoditev

25–49 %



delovnega procesa (prilagoditev delovnega procesa, npr. spominske tehnike, kartice za obvladovanje bolj zapletenih nalog, razbijanje nalog v manjše enote, večstopenjsko učenje delovnih nalog, prilagoditev delovnih navodil …). Pri delu potrebuje stabilno, mirno okolje brez motečih dražljajev in nepredvidenih sprememb, pri prilagajanju na spremembe v delovnem okolju je nujno ponovno uvajanje. Ima izrazite težave s prilagajanjem na spremembe v delovnem in socialnem okolju. Opazne so izrazitejše motnje na enem izmed naslednjih področij: – motnje kognitivnih funkcij, npr. zmerne ali težje motnje v spominskih funkcijah, pri konstrukcijskih ali izvršilnih sposobnostih oziroma sposobnostih načrtovanja in predvidevanja, miselnih strategijah, prilagodljivosti in iniciativnosti, – izrazitejša gibalna oviranost in težave pri telesnem funkcioniranju, senzorni primanjkljaji, hemianopsija, težje oblike epilepsije, izrazita psihomotorna upočasnjenost, nizka energetska raven, hitra utrudljivost, – motnje v komunikaciji oziroma govoru, branju in pisanju, – motnje pri obvladovanju vedenja, čustvenih odzivih bodisi v smislu pomanjkljivega nadzora (impulzivnost, agresivni preboji in nenadzorovani vedenjski in čustveni odzivi) bodisi znižanih čustvenih in motivacijskih dejavnikov (zmanjšana čustvena odzivnost, brezvoljnost in neiniciativnost), – psihiatrične motnje ali težje oblike osebnostne spremenjenosti, ki vpliva na funkcionalne sposobnosti. Kljub izrazitejšim težavam na enem izmed navedenih področij ali kombinaciji blažjih težav na več področjih zmore ob ustrezni podpori in vodenju daljša obdobja zadovoljivo opravljati svoje delo in se še zadovoljivo vključevati v delovno okolje. Potrebuje pa intenzivno pomoč ob morebitnem poslabšanju ali ob vsaki spremembi v okolju ali delovnem procesu. Eden od ukrepov za osebe z zmernimi težavami je lahko podporna zaposlitev.

VELIKE

TEŽAVE IN OVIRE

Značilne so zmerne ali težje motnje na več področjih, ki vplivajo na stalno močno znižano delovno učinkovitost in/ali pogosta in izrazita nihanja in poslabšanja delovnega in osebnostnega funkcioniranja. Zaradi težav lahko opravlja le ožji izbor delovnih nalog, lahko tudi v omejenem časovnem obsegu. Potrebuje zaščiteno in prilagojeno delovno okolje (npr. eden od ukrepov je lahko zaščiteno delovno mesto ali podporna zaposlitev). Potrebuje redne odmore, delovna učinkovitost je večino časa pod zastavljenimi merili. Možnost prehajanja k drugim

50–95 %



delovnim opravilom oziroma delovna prilagodljivost je majhna. Potrebuje dolgotrajno uvajanje v delovni proces in delovno okolje, zelo omejen izbor delovnih opravil, stalno delo pri spodbujanju, stalno pomoč za obvladovanje primanjkljajev pri kognitivnih dejavnikih, vedenju in/ali medosebnem funkcioniranju ter stalen nadzor nad opravljenim delom. Ne prenese večjih sprememb v delovnem procesu, spremembe zahtevajo dolga (večmesečna) prilagoditvena obdobja. Potrebuje prilagojen delovni ritem z velikimi možnostmi za prilagodljivo urejanje delovnega časa. Eden od ukrepov za osebe z veliko težavo je lahko podporna ali zaščitna zaposlitev.

POPOLNE TEŽAVE IN

OVIRE

Ni sposoben za delo razen za kratkotrajna, večinoma rutinska opravila v skladu z interesi in trenutnimi zmožnostmi. Potrebuje nepretrgano podporo, nadzor in varovanje, da ne škoduje sebi ali delovnemu procesu.

96–100 %

Tabela 17: Lestvica za razvrščanje invalidnosti po ZZRI5

Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije so izbrani na javnem natečaju in za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije jim Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) podeli koncesijo. Lista izvajalcev je dostopna na spletnih straneh MDDSZ. 6

6 Lista izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije od leta 2014 - 2020 leta je dostopna na

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/zaposlitvena_rehabilitacija/

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/zaposlitvena_rehabilitacija/



Slika 6: Postopek obravnave invalida na ZRSZ po ZZRZI za pridobitev statusa invalida oziroma pravico do zaposlitvene rehabilitacije. (Vir: Prerisano iz

Prezentacije ZRSZ, 2010)

Postopek priznanja statusa invalida po ZZRZI Oseba pri ZRSZ vloži vlogo za priznanje statusa invalida po ZZRZI-C. Priloga k vlogi je zdravniški izvid z mnenjem osebnega zdravnika ali zdravnika po predpisih o urejanju trga dela in druga dokumentacija, s katero se dokazujejo trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni. O vlogi odloča ZRSZ, in sicer:

- o priznanju statusa invalida; ZRSZ pridobiti mnenje rehabilitacijske komisije,

- o pravici do zaposlitvene rehabilitacije; po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ZRSZ izdela oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti. Iz ocene mora biti razvidno, ali je invalid zaposljiv v običajnem delovnem okolju, v podporni ali zaščitni zaposlitvi, za katera dela je usposobljen in kakšne podporne storitve ali prilagoditve potrebuje na delovnem mestu,

- o zaposljivosti invalida; ugotovi, da invalid zaradi invalidnosti ni zaposljiv ali da se lahko zaposli le v zaščitni ali podporni zaposlitvi.

5.1.3. ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU Denarna socialna pomoč je namenjena vsem osebam, ki iz objektivnih razlogov ne ustvarjajo minimalnih sredstev za življenje.



Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV-UPB2) v 3. členu opredeljuje storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim uporabnikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. V 20. členu ZSV-UPB-2 je opredeljeno, da kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Trajanje pravice do denarne pomoči je praviloma časovno omejeno, saj je njen namen omogočiti posamezniku in njegovi družini preživeti začasno pomanjkanje sredstev za preživetje. Zato pomoč prvič dodelijo najdlje za obdobje treh mesecev. Pri nespremenjenih okoliščinah se lahko dodeli ponovno, vendar vsakič najdlje za šest mesecev.

Izjemoma se denarna socialna pomoč lahko dodeli za obdobje enega leta. To je mogoče tedaj, ko zaradi starosti nad 60 let, bolezni, invalidnosti in drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. V določenih primerih se lahko takemu upravičencu ali upravičencu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih prejemkov, brez premoženja, nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati ter živi doma, prizna pravica do trajne denarne socialne pomoči. (Bubnov in Strban, 2010: 372)

5.1.4. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) ureja pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev (delojemalcev).

Delodajalec je – povedano najbolj preprosto – tisti, ki delo daje. Delojemalec pa tisti, ki jemlje delo. Na trgu dela delojemalci odgovarjajo s svojo ponudbo na delodajalčevo povpraševanje po delu. Zakon o delovnih razmerjih zaposlene delojemalce imenuje delavci. Delavec je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med delojemalce uvrščamo tudi osebe, ki še niso zaposlene, vendar so se pripravljene zaposliti. ZDR iskalce zaposlitve imenuje kandidati. Kandidat postane, ko se prijavi oziroma kandidira za neko prosto delovno mesto. Kandidati so lahko že zaposlene osebe, ki iščejo drugo zaposlitev, in so tako hkrati delavci in tudi kandidati, torej imajo dva statusa. Največkrat pa je kandidat oseba, ki ni zaposlena in bi to želela biti. (Belčič, 2002, 24-33)

Uršič C., navaja, da ZDR vsebuje določbe, ki se nanašajo na invalide. V uvodnih določbah prepoveduje diskriminacijo iskalcev zaposlitve pri zaposlovanju ali v času



trajanja delovnega razmerja ali v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Invalidni delavec, ki občuti, da se delodajalec do njega vede diskriminatorno, lahko iz tega razloga tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru je delavec invalid upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. (Uršič, 2015) Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje diskriminacijo in izrecno navaja nekatere osebne okoliščine, med njimi:

- narodnost, - raso ali etnično poreklo, - nacionalno in socialno poreklo, - spol, - barvo kože, - zdravstveno stanje, - invalidnost, - vero ali prepričanje, - starost, - spolno usmerjenost, - družinsko stanje, - članstvo v sindikatu, - premoženjsko stanje, - ali drugo osebno okoliščino.

To pomeni, da mora delodajalec kandidatu pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na izrecno naštete osebne ali druge okoliščine. Posebnosti pri zaposlovanju invalidov, ki jih ureja ZDR, se nanašajo na opravljanje nadurnega dela in drugega dela preko polnega delovnega časa. ZDR v 146. členu navaja, da delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa tudi:

- delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

- delavcu, ki ima polni delovni čas, krajši od 36 ur na teden, zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,

- delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

5.1.5. ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, načelu enotnosti v pravno urejevalnem, zavarovalnem in organizacijskem smislu, načelu obveznosti zavarovanja, načelu zakonitosti, načelu, da je podlaga za zavarovanje in pravice delo in na načelu demokratičnosti ter udeležbi uporabnikov. (Kresal, 2006)



Iz naslova obveznega zavarovanja so vnaprej določene pravice za primer:

- starosti - zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti = invalidnost - smrti - telesne okvare - potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

Iz invalidskega zavarovanja se zagotavljajo pravice do Invalidske pokojnine v primeru splošne izgube delovne ali poklicne zmožnosti ali zmanjšanje ali spremenjene delovne zmožnosti, ko zaradi starosti zavarovanca poklicna rehabilitacija in nadaljnja zaposlitev ni več primerna. Postopek za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca ter praviloma na predlog osebnega zdravnika. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) v 63. členu določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost, da si zagotovi oziroma ohrani delovno mesto ter ima možnost poklicnega napredovanja. Invalidska pokojnina je pravica do denarnega nadomestila, ki jo pridobi zavarovanec zaradi nastale telesne okvare med zavarovanjem. Izpolnjevati mora pogoj pokojninske dobe. Ugodnejša je za zavarovance, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, saj pridobijo invalidsko pokojnino ne glede na pokojninsko dobo.

5.2. REHABILITACIJA IN OBLIKE ZAPOSLITEV INVALIDOV 5.2.1. ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA

Področje rehabilitacije je pri nas zakonsko urejeno z ZZRZI in ZPIZ-2.

Zaposlitvena rehabilitacija se izvaja kot javna služba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.

ZZRZI določa storitve zaposlitvene rehabilitacije:

- svetovanje, spodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi - priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov - pomoči pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo - pomoči pri izboru ustreznih poklicnih ciljev - razvijanja socialnih spretnosti in veščin - pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve - analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida - izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida - izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo



- usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu

- spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju - spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi - sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa - ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov in - opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Uršič C. navaja, da glede na vrsto in naravo invalidnosti brezposelne osebe rehabilitacijski svetovalec ZRSZ napoti invalidno osebo v ustrezne storitve k dodeljenemu izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije. (Uršič, 2015) V rehabilitacijske time so vključeni zdravniki, psihologi, psihiatri, socialni delavci, delovni in rehabilitacijski svetovalci in tehnologi, s pomočjo katerih naj bi po rehabilitaciji prišlo do zaposlitve invalida. Vsebino in standarde storitve zaposlitvene rehabilitacije opredeljujejo Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije.7 Z omenjenimi standardi se uveljavlja strokovna doktrina, opredeljuje rehabilitacijski proces in vsebina procesa, metode dela, opredelijo se pričakovani cilji in učinki ter določijo organizacijski pogoji, v katerih se bodo storitve izvajale.

V 17. členu ZZRZI je določeno, da ima invalid, ki mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, pravico do denarnih prejemkov glede na vrsto, obseg in čas trajanja storitev, in sicer do:

- plačila stroškov javnega prevoza za invalida in njegovega spremljevalca, v primeru, da ga potrebuje, če je invalidu priznana pravica do storitev iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in desete alineje 15. člena tega zakona

- plačila stroškov bivanja v višini največ 20 % minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo več dni zaporedoma in če je otežen vsakodnevni prihod invalida k izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije

- denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije v višini 30 % minimalne plače mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu najmanj 100 ur in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih iz naslova pravic brezposelnih oseb ali denarnega nadomestila po predpisih iz naslova invalidskega zavarovanja.

ZRSZ odloča o pravici invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije ali o pravici do pridobitve statusa invalida po ZZRZI. Predlog pa pripravi rehabilitacijska komisija pri območni enoti ZRSZ. Po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji lahko rehabilitacijska komisija ZRSZ izda mnenje, da je invalid zaposljiv na trgu dela. Potem invalid in ZRSZ iščeta ustrezno zaposlitev pri običajnih delodajalcih, v invalidskih podjetjih ali zaposlitvenih

7 Alma Lorger, je v diplomskem delu 2011, podrobno opisala Standarde storitev

zaposlitvene rehabilitacije, str. 30 - 31.



centrih, ali pa ZRSZ napoti invalida, v katerega od programov aktivne politike zaposlovanja.

Na spletni strani CRI Celje d.o.o. sta enostavno opisana postopka poklicne in zaposlitvene rehabilitacije: Poklicna rehabilitacija: »Zaposlena oseba zaprosi za oceno invalidnosti in poklicno rehabilitacijo na ZPIZ ali pri svojem osebnem zdravniku. Ta lahko poda predlog za uveljavljanje teh pravic pri invalidski komisiji ZPIZ, ki osebo napoti k izvajalcu poklicne rehabilitacije (CRI Celje). Takrat nastopi REHA TIM, ki se z osebo pogovori o interesu za šolanje ali delo, preizkusi sposobnosti in znanja ter preuči zdravstveno in drugo dokumentacijo. Na podlagi tega izdela predhodno mnenje, ki ga pošlje na invalidsko komisijo ZPIZ. Komisija odloči, ali bo oseba dobila kategorijo invalidnosti in pravico do poklicne rehabilitacije. Brezposelna oseba se lahko o upravičenosti do poklicne rehabilitacije pozanima pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), saj je potrebno zadostiti več kriterijem. Brezposelna oseba se lahko o upravičenosti do poklicne rehabilitacije pozanima pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), saj je potrebno zadostiti več kriterijem«

Zaposlitvena rehabilitacija: »Brezposelna oseba, ki ima večje zdravstvene ali druge težave na področju zaposlitve, je v procesu obravnave na Zavodu RS za zaposlovanje napotena k rehabilitacijskemu svetovalcu. To je oseba, ki brezposelne napoti k izvajalcu zaposlitve rehabilitacije (npr. CRI Celje) na oceno trenutnega stanja ovir in težav. Takrat pride na vrsto naš REHA TIM, ki se z osebo pogovori o interesu za šolanje ali delo, preizkusi sposobnosti in znanja ter preuči zdravstveno in drugo dokumentacijo. Na podlagi tega izdela mnenje, ki ga pošlje rehabilitacijskemu svetovalcu, ta pa naprej rehabilitacijski komisiji Zavoda. Komisija odloči ali bo oseba dobila status invalida in ali bo upravičena do ostalih storitev, ki jih potrebuje. Zaposlena oseba z zdravstvenimi težavami, ki jo ovirajo pri opravljanju dela, se pogovori z delodajalcem. Ta jo lahko napoti k izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije na oceno.« (Zaposlitvena in poklicna rehabilitacija, cri.si) 5.2.2. ZAŠČITNA ZAPOSLITEV V ZAPOSLITVENIH CENTRIH Pravilnik o zaposlitvenih centrih določa kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje za delovanje zaposlitvenega centra, ureja način financiranja, delovanje zaposlitvenega centra, določa porabo sredstev, ki so prejeta iz naslova državnih pomoči. Pravilnik tudi opredeljuje število strokovnih delavcev ter ostalih delavcev, tako, da njihovo število ne sme presegati 50 % zaposlenih invalidov na zaščitenih delovnih mestih. Določeni so tudi minimumi zaposlenih na zaposlene invalide. Zaposlitveni center mora pridobiti status zaposlitvenega centra. Je pravna oseba posebnega pomena, katerega namen je zagotavljati zaščitna delovna mesta invalidom. Invalidom je ZRSZ izdal odločbe, da so zaposljivi le na zaščitenih delovnih mestih. Zaradi svoje invalidnosti dosegajo nizko storilnost od 30 do 70 % pričakovanih delovnih rezultatov.



Zaposlitveni centri so oproščeni plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in starševsko varstvo. To pomeni, da jim ni treba plačevati teh prispevkov iz plač za invalide in tudi za neinvalide. Oprostitev plačevanja pomeni 38 % bruto plače na zaposlenega. Finančne olajšave morajo zaposlitveni centri voditi na posebnem kontu in jih namensko porabiti enako kot invalidska podjetja. Zaposlitveni centri prav tako vlagajo na Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov vloge za povračilo subvencij plač za zaposlene invalide. Po zakonu o davku od dohodka pravnih oseb lahko zaposlitveni center uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % plače invalida, vendar največ v višini davčne osnove; če zaposluje invalidno osebo s 100-odstotno telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70 % plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Za strokovne delavce se zaposlitvenim centrom refundirajo stroški dela. Tako kot za preostale običajne delodajalce imajo tudi zaposlitveni centri pravico, da koristijo sredstva ZPIZ-a za pokritje dela stroškov za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter sredstva Sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki jih ta vsako leto razpiše za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov. V februarju 2016 je bilo 34 zaposlitvenih centrov po Sloveniji, od tega v Celju trije, z Vojnikom in Velenjem pet centrov. 5.2.3. ZAPOSLITEV V INVALIDSKEM PODJETJU Invalidska podjetja, kot gospodarske družbe, ki zaposlujejo skoraj petino vseh zaposlenih invalidov na trgu dela, predstavljajo pomembno možnost zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji in s tem zagotavljajo socialno varnost in socialno vključenost invalidov. Ob tem velja poudariti, da so invalidska podjetja kot del »socialnega podjetništva« oziroma »socialne ekonomije« poznana tudi po drugih evropskih državah. Invalidska podjetja opredeljuje Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Invalidska podjetja so namenjena zagotavljanju delovnih mest za invalide, ki se ne morejo zaposliti na odprtem trgu, so gospodarske družbe posebnega pomena, saj so vrsta socialne ekonomije in v praksi ena redkih možnosti za zaposlovanje invalidov. Invalidska podjetja so se začela ustanavljati že leta 1976. Leta 1988 jih je bilo v Sloveniji 11, leta 2006 165; leta 2012 pa 144 invalidskih podjetij.8

8 Seznam invalidskih podjetij v februarju 2016, je dosegljiv na:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/invalidska_podjetja_v_rs/register_invalidskih_podjetij/





Leto število invalidskih

podjetij

število zaposlenih v invalidskih podjetjih

zaposleni invalidi

zaposleni neinvalidi

odstotek invalidov

2008 165 14.599 6.358 8.241 45

2009 159 13.266 5.706 7.560 43

2010 153 12.343 5.364 6.979 43

2011 142 11.795 5.449 6.346 46

2012 144 11.320 5.672 5.648 50

2013 139 11.212 5.623 5.589 50

Tabela 18: Število invalidskih podjetij in število zaposlenih od 2008 do oktobra

2013 (Vir: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča)

5.2.4. Podporna zaposlitev

Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na običajnem delovnem mestu. Strokovna in tehnična podpora je na voljo invalidu, delovnemu okolju in delodajalcu. Podporno zaposlovanje je osnutek zaposlovanja invalidov v integriranem delovnem okolju pri običajnih delodajalcih. Model temelji na zagotavljanju in izvajanju strokovne podpore invalidu, delovnemu okolju in delodajalcu. Podlaga je v ZZRZI. V 73. členu ZZRZI so opredeljene zahteve za odobritev podporne zaposlitve, in sicer:

- status invalida, - odločba o zaposljivosti v podporni zaposlitvi, - končana zaposlitvena rehabilitacija, - izdelan individualizirani načrt podpore invalidu in delodajalcu, - sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas oz. za določen čas

najmanj 24 mesecev - zaposlitev invalida nad predpisano kvoto.

Delodajalec, ki zaposli invalida, ki ima izdano odločbo ZRSZ o zaposljivosti v podporni zaposlitvi, in ima izdelan nabor in obseg podpornih storitev, ki jih invalid potrebuje, lahko na sklad vloži vlogo za pokrivanje stroškov podpornih storitev. Podporne storitve lahko opravlja le oseba, ki je za nudenje teh storitev usposobljena. Praktično vsi invalidi, pri katerih je zaradi invalidnosti ugotovljena potreba po nudenju podpornih storitev, so bili pred izdajo odločbe o podporni zaposlitvi vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije so dolžni izvajati strokovne podporne storitve invalidom po njihovi zaposlitvi in jih zato država tudi financira kot koncesionarje. Gre predvsem za nudenje psihosocialne podpore, svetovanje, spremljanje ipd. Druge podporne storitve, ki jih invalid potrebuje, lahko plača sklad v obsegu največ 30 ur mesečno oziroma v obsegu, kot je določen v načrtu podpore, ki ga je izdelal koncesionar. Običajno gre v teh primerih za storitev tolmačenja



slovenskega znakovnega jezika, če delodajalec zaposli gluho osebo, ali za storitev osebne asistence, če gre za gibalno ovirano osebo, ki brez podpornih storitev ne bi mogla biti zaposlena. Podpora obsega tudi usposabljanje, spremljanje pri delu, razvoj osebnih metod dela. Delodajalcu in delovnemu okolju invalida pa se zagotavlja strokovna podpora z informiranjem, svetovanjem o optimalnih možnostih prilagoditve delovnega mesta in okolja, s seznanjanjem z invalidnostjo, njenimi posledicami in z vplivi delovnega okolja na invalidnost. Pravico do plačila stroškov v podpornem zaposlovanju uveljavlja delodajalec pri Skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, in sicer na podlagi vloge za uveljavitev pravice do plačila stroškov podpornih storitev, ki pa mora biti oddana na predpisanem obrazcu, skupaj s potrebnimi prilogami.9 5.2.4. PROGRAMI SOCIALNE VKLJUČENOSTI V programe socialne vključenosti se vključujejo invalidi, ki zaradi svoje invalidnosti niso zaposljivi. Cilj programov, ki jih izvajajo pri izbranih izvajalcih, je ohranjanje delovne sposobnosti in vključevanje v okolje. Izbrani izvajalci programov socialne vključenosti od leta 2015 do leta 2019 so: Centerkontura, d.o.o., Ljubljana, CRI Celje, d.o.o., Detel Trčova, d.o.o. Murska Sobota, Društvo za razvoj podeželja – Pomelaj, Velika Polana, Inde d.o.o. Sevnica, Integra Inštitut Velenje, Invel d.o.o. Velenje, Most programi, d.o.o., ozara storitveno in invalidsko podjetje, d.o.o. Maribor, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Papilot zavod, Ljubljana, Kamnik, Leskovec pri Krškem, Brežice, Novo mesto, Koper, Murska Sobota, Pribinovina, d.o.o. Murska Sobota, Šalovci, Socialna ekonomija, razvoj in raziskave d.o.o. Šentjur, Šent Radovljica, Kranj, Maribor, Koper, Novo mesto, Celje, Trbovlje, Postojna, Šempeter pri Gorici, univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA, Maribor, Varstveno delovni center Zagorje ob Savi, Zavod Jelša Jesenice, Zavod Ruj, Nazarje, Slovenj Gradec, Zavod vtis, Ptuj, Ormož, ZIP center Ravne na Koroškem, Želva d.o.o. Ljubljana, Nova Gorica, Škofja Loka, Novo mesto in Murska Sobota.

5.3. SPODBUDE IN UKREPI ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV 5.3.1. NAGRADE ZA PRESEGANJE KVOTE V novi Uredbi10, ki je začela veljati 01. 04. 2014, o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, je za vsako dejavnost predpisana višina kvote. Nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema ima Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS. V Republiki Sloveniji so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, po ZZRZ (62. člen) dolžni zaposliti invalide v deležu od celotnega števila zaposlenih (v nadaljevanju kvota). Kvote ne veljajo za tuja diplomatska in konzularna predstavništva, invalidske organizacije in zaposlitvene centre.

9 Obrazci so objavljeni na: http://www.jpi-sklad.si/skladi/invalidski-sklad/obrazci-in-vloge/

10 Uredba je bila objavljena (2014 ), Uradni list RS, 21.



Namen doseganja kvot je pospeševanje zaposlovanja invalidov v običajnem delovnem okolju. Kvotni sistem je bil uzakonjen od leta 2004, v praksi pa se je začel izvajati leta 2006. V kvoto zaposlenih invalidov so všteti vsi invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj 20 ur na teden, torej štiri ure na dan. Pomembno je, da delodajalci, ki zaposlujejo invalide, te delavce tudi ustrezno prijavijo v zavarovanje kot invalide. Na obrazcu prijave v zavarovanje (obrazec M-1 ali M-3, če delavec pridobi invalidnost med zaposlitvijo) morajo označiti, da gre za delavca, ki je invalid, skladno z navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide. Sklad ugotavlja, da je največ težav oziroma napak pri prijavi oseb, ki nimajo odločbe o invalidnosti, imajo pa odločbo ZPIZ o priznani telesni okvari. Na tem mestu posebej opozarjamo na to, da se lahko delavec šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov tudi v primeru, ko ima izdano le odločbo o telesni okvari, vendar ne vedno. Če je delavcu priznana 70-odstotna telesna okvara zaradi gluhote ali vsaj 90-odstotna telesna okvara zaradi slepote, se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov. Pri ostalih telesnih okvarah, ko oseba nima odločbe o invalidnosti, ima pa priznano telesno okvaro, mora biti ta vsaj 80-odstotna. Če ima delavec priznanih več telesnih okvar in se te seštevajo, mora biti v njihov skupni seštevek priznana vsaj 80-odstotna telesna okvara, ena od okvar, ki se seštevajo, pa mora biti priznana vsaj v višini 70 odstotkov. Uršič C. navaja, da delodajalci, ki so zavezani h kvoti, so pri njenem neizpolnjevanju dolžni sami mesečno plačevati prispevek v sklad v višini 70 % minimalne plače za vsakega manjkajočega invalida. Glede števila zahtevanih invalidov je izračun in evidenca preprosta, kajti na spletni strani Sklada delodajalci lahko vsak dan dostopajo do podatkov o skupnem številu vseh zaposlenih, potrebni višini kvote, zaposlenih invalidih itd. Če delodajalec ugotovi, da se podatki sklada razlikujejo od njegovih podatkov, mora zadeve urediti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), od koder Sklad mesečno pridobiva podatke. Vsi dostopi do spletnega mesta sklada, tudi neuspešni, se avtomatično zapisujejo. (Uršič, 2015) Delodajalec, ki zaposluje več invalidov, kakor je določeno s kvoto, in delodajalec, ki zaposluje manj kot 20 zaposlenih - in ima zaposlene invalide, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni pri tem delodajalcu, je upravičen do nagrade v višini 20 % minimalne plače na mesec, za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Z novo Uredbo se je mesečna nagrada zmanjšala iz 25 % minimalne plače na 20 % minimalne plače za posameznega invalida. Delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote in ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, lahko zniža obveznost plačila prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov z realizirano izpolnitvijo nadomestne kvote. Za nadomestno izpolnitev kvote šteje v koledarskem letu sklenjena in realizirana pogodba.



Iz izpisa iz Poslovnega registra Slovenije - AJPES mora biti razvidno, da ima invalidsko podjetje oziroma zaposlitveni center registrirano dejavnost, ki je predmet pogodbe o poslovnem sodelovanju. Pogodbeno obveznost izvajajo zaposleni v invalidskem podjetju ali zaposlitvenem centru. Predmet pogodbe ne smejo biti posredniške storitve, posredovalne storitve in storitve preprodaje blaga. Nadomestno kvoto je mogoče napovedati za največ 12 mesecev koledarskega leta, po tem je potrebna napoved obnoviti. Pripomoček za izračun kvote je objavljen na spletni strani Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov www.svzi.gov.si. 5.3.2. SUBVENCIJE PLAČ INVALIDOM IN OLAJŠAVE ZA DELODAJALCA Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, v 67. členu, opredeljuje vrste finančnih vzpodbud za enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitev:

- subvencije plač invalidom, - plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo

invalidov, - plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, - oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

zaposlenih invalidov, - nagrade za preseganje kvote, - letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja

invalidov in - druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja

delovnih mest za invalide ter druge razvojne vzpodbude. Sklad je javni finančni sklad, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije. Namen sklada je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide. Soustanovitelja sklada sta ZPIZ in ZRSZ. Do subvencije plač so upravičeni zaposleni invalidi na zaščitnem delovnem mestu, v podporni zaposlitvi in v invalidskem podjetju. Pravico uveljavlja invalid pri Invalidskem Skladu (v nadaljevanju Sklad) zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov. Na zaščitenih delovnih mestih, v podporni zaposlitvi in pri zaposlitvi v invalidskih podjetjih, je osnova za izračun subvencije minimalna plača. Višina subvencije je odvisna od stopnje invalidnosti. Invalidi so upravičeni do odstotka subvencije plače (bruto bruto plače):

- v zaščitni zaposlitvi od 30 % do 70 %, - v podporni zaposlitvi od 5 % do 30 %, - v invalidskem podjetju od 5 % do 30 %.



Subvencija plače in plača delodajalca po pogodbi o zaposlitvi skupaj sestavljata plačo za opravljeno invalidovo delo. Delodajalec mora pri plači invalida, zaposlenega v podporni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju, ki ima pravico do subvencije plače upoštevati, da plača, ki jo invalidu izplača za opravljeno delo, in subvencija plače, skupaj predstavljata plačo delovnega mesta, za katerega ima invalid sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Skupaj izplačana plača je najmanj minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo delodajalca.

Prav tako plača in subvencija na zaščitenih delovnih mestih predstavljata le minimum - v skladu z zakonom oz. kolektivno pogodbo delodajalca. Subvencijo plače dobi delodajalec povrnjeno na podlagi pravočasno vloženega zahtevka, poslanega na Sklad. Zakon o dohodnini – ZDoh-2 določa, da delodajalec, ki zaposli delavca s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50 % izplačane plače tega delavca, oziroma v višini 70 % izplačane plače delavca, če zaposluje invalida s 100 % telesno okvaro ali gluhega človeka. Delodajalec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70 % izplačanih plač za delavce invalide. Navedeni olajšavi se med seboj izključujeta. Olajšavo za zaposlovanje invalidov predpisuje tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08 in 76/08). Skladno z 49. členom Zakona o dohodnini lahko samozaposleni invalid, ki ne zaposluje delavcev, uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, samozaposleni invalid s 100-odstotno telesno okvaro ali samozaposlena gluha oseba pa v višini 60 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.

5.3.3. PRILAGODITEV DELOVNEGA MESTA INVALIDU

Delodajalec lahko zaprosi Sklad za plačilo stroškov za prilagoditev delovnega mesta oz. prilagojena sredstva za delo. Osnova je individualen načrt prilagoditve, na podlagi katerega je tudi razvidno, da se invalid lahko zaposli, če je delovno mesto individualno prilagojeno. Enako velja, za delodajalca, ki ima že zaposlenega invalida in potrebuje prilagoditev delovnega mesta, da lahko invalid opravlja delo. Upravičeni stroški prilagoditve so le tisti stroški, ki nastanejo dodatno zaradi zaposlitve invalida, torej ne bi nastali, če bi zaposlili neinvalida. Upravičeni stroški se povrnejo v celoti. Vlogo vloži delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za najmanj 12 mesecev, ali pa ima že zaposlenega invalida. Vloga mora vsebovati načrt prilagoditve, dokazilo o invalidnosti, če ima invalid odločbo ZRSZ o podporni ali zaščitni zaposlitvi, in dva specificirana predračuna prilagoditev dveh različnih dobaviteljev.



Če ima delodajalec že zaposlenega invalida, uveljavlja pravice iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po sklepu ZPIZ-a je mogoča prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za delovne invalide. (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2006). Delodajalec vlogo za plačilo stroškov prilagoditve vloži na Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Vlogi mora priložiti načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo ter izjavo o nameravani zaposlitvi invalida. O vlogi odloča Sklad, pritožbe pa rešuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

6. UČINKI IZVEDENIH UKREPOV DRŽAVNIH INSTITUCIJ PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV V tem poglavju povzemamo nekatere ugotovitve iz obsežnega dokumenta, ki ga je pripravilo Računsko sodišče Republike Slovenije v letu 2011 z naslovom: Revizijsko poročilo. Zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Poročilo se nanaša na obdobje od leta 2006 do 2009. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju ministrstvo) je uspelo na podlagi kvotnega sistema, zaposlitvene rehabilitacije in aktivne politike zaposlovanja ohraniti približno 33.000 delovnih mest za invalide, kar je v obdobju od leta 2006 do leta 2009 predstavljalo 4 odstotke vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Število novo zaposlenih invalidov v državi se je po uveljavitvi ZZRZI povečalo za 36 odstotkov, in sicer s 1.298 v letu 2005 na povprečno 1.770 letno. Ministrstvo ni dovolj pretehtalo ekonomske učinkovitosti in uspešnosti instrumenta nadomestne izpolnitve kvote in ni predvidelo bolj restriktivne ureditve in učinkovitejšega nadzora pri delodajalcih oziroma v invalidskih podjetjih, saj se kljub večjim izdatkom ni povečalo število zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Ocenjeni izdatki na zaposlenega invalida v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih so vsaj trikrat večji kot v običajnih delovnih okoljih v kvotnem sistemu. Višina oprostitev in olajšav za invalidska podjetja in zaščitne centre po drugih zakonih in namenih porabe teh sredstev po ZZRZI, ki jih je Republika Slovenija predvidela za ohranjanje konkurenčne sposobnosti teh podjetij, bi morala biti na novo določena, da bi invalidska podjetja lahko nemoteno poslovala in obenem zaposlovala nove invalide. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je v obdobju od 2006 do 2009 v povprečju na novo zaposlil letno okoli 1.770 invalidov, pri čemer so tri oblike zaposlovanja, in sicer zaposlovanje neposredno zaposljivih invalidov, zaposlovanje invalidov na podlagi programov aktivne politike zaposlovanja in zaposlovanje invalidov na podlagi programov zaposlitvene rehabilitacije, prispevale v povprečju vsaka po eno tretjino.



Izdane odločbe o nezaposljivosti so podlaga za vključitev invalidov v programe socialne vključenosti. Zaposlovanje invalidov je pereč problem, saj je na trgu dela veliko brezposelnih invalidov. V letu 2006 je bilo v Republiki Sloveniji 9.138, leta 2007 10.346, leta 2008 11.025 in leta 2009 13.132 brezposelnih invalidov, kar predstavlja povprečno 14,1 odstotka vseh brezposelnih v državi. Republika Slovenija je s sprejetim ZZRZI v letu 2004 ter s spremembami in dopolnitvami vse do leta 2013 uveljavila vrsto ukrepov, katerih cilj je bil izboljšati invalidom možnosti na trgu dela in jih čim bolj izenačiti z vsemi drugimi iskalci zaposlitve. ZZRZI je uvedel zaposlitveno rehabilitacijo, programe socialne vključenosti, kvotni sistem zaposlovanja invalidov in ustanovitev sklada. Prve analize izvajanja ZZRZI so nakazovale, da se zastavljeni cilji uresničujejo, saj se je v letu 2006 zaposlilo kar 50 % več invalidov kot v letu 2005. Računsko sodišče je v reviziji iz podatkov, ki so jih s pomočjo podatkov Ministrstva za delo družino socialne razmere, ZRSZ, uradnih podatkov Sklada in Statističnega, urada pripravilo ocene, ki so predstavljene v tabeli 19.

Ocena / Kategorija

Skupaj Neaktivni Brezposelni Zaposleni

Od tega del invalidov na trgu

dela

Ocena števila zaposlenih invalidov v

RS 33.000 - - 33.000 33.000

Ocena števila invalidov v RS, ki ne

delajo 127.000 114.000 13.000 - 13.000

Ocena števila vseh invalidov v RS 160.000 114.000 13.000 33.000 46.000

Tabela 19: Ocena povprečnega števila brezposelnih in zaposlenih invalidov za leto

200911. (Vir: Revizijsko poročilo o zaposlovanju invalidov, 2011)

Po oceni Ministrstva za delo družino in socialne razmere, je bilo v Sloveniji v letu 2009, 8 % vseh prebivalcev (160.000) invalidov. Od tega je bilo neaktivnih približno 114.000. Po oceni Zavoda za zaposlovanje je bilo brezposelnih invalidov v Republiki Sloveniji 13.000. Po oceni sklada je bilo zaposlenih invalidov 33.000. Na trgu dela je bilo po oceni MDDSZ povprečno okoli 46.000 invalidov.

Kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija in ostali ukrepi za spodbujanje zaposlovanja invalidov se izvajajo od leta 2005. Kot lahko razberemo iz tabele 16, se je število zaposlenih invalidov na trgu dela od leta 2001 do 2006 povečevalo, in je bilo v povprečju na novo zaposlenih 988 invalidov. Od leta 2007 do vključno 2010 se je število novo zaposlenih invalidov v primerjavi z letom 2006 znižalo. Od

11 Revizija navaja vir: podatki o brezposelnih in neaktivnih invalidih iz evidenc zavoda in sklada; ocena ministrstva za zaposlene in neaktivne ter za vse invalide v Republiki Sloveniji po uvedbi ZZRZI in kvotnega sistema obveznega zaposlovanja invalidov v RS za leto 2009.



leta 2011 in do leta 2013 pa je trend napredoval v pozitivni smeri. Število zaposlenih invalidov je bilo v letih od 2006 do 2013 povprečno 2.054.

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Zaposleni invalidi

874 949 830 987 1.298 1.928 1.746 1.776 1.629 1.618 2.107 2.694 2.937

Tabela 20: Število zaposlenih invalidov od leta 2001 do 2013 (Vir: ZRSZ, 2016)

V Revizijskem poročilu je navedeno, da na podlagi opravljenih analiz evalvacije delodajalcev, vezanih na zaposlitvene rehabilitacije in spodbude za zaposlovanje invalidov, lahko zaključimo, da so delodajalci kvotni sistem in druge ukrepe večinoma sprejeli pozitivno, kot primeren način reševanja problematike zaposlovanja invalidov, ki daje invalidom boljše možnosti pri iskanju zaposlitve. Zaključek evalvacij, vezanih na kvotni sistem, ki je bil vpeljan na podlagi ZZRZI, in ga je sofinanciral in nadziral sklad, kot obvezni sistem zaposlovanja invalidov, je prav tako dobro zaživel. Kvotni sistem je omogočil zaposlitev številnim invalidom v običajnih delovnih okoljih, v invalidskih podjetjih in v zaposlitvenih centrih. Dodatno so k zaposlovanju invalidov prispevali tudi programi in ukrepi zaposlitvene rehabilitacije ter APZ, ki ga izvaja ZRSZ, kar je skupaj, kljub splošnemu trendu odpuščanja zaposlenih zaradi gospodarske krize, bistveno pripomoglo k pozitivnemu trendu ohranitve zaposlenosti invalidov v državi in celo k novemu zaposlovanju. K povečanju zaposljivosti invalidov so se v obdobju od 2006 - 2009, dodatno izboljšali tudi z ukrepi in spodbudami za delodajalce ter zaposlovanjem invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Cilj uvedene možnosti za nadomestno izpolnitev kvote je, da se bo število zaposlenih v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih povečevalo, v praksi pa se je v letih od 2006 do 2009 trend zmanjševal. Iz tega lahko sklepamo, da cilj uvedenega instrumenta nadomestne izpolnitve kvote v ZZRZI ni bil v celoti dosežen. Revizijsko poročilo navaja, da obstaja verjetnost, da so bile sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju med zavezanci po ZZRZI, invalidskimi podjetji in zaposlitvenimi centri neustrezne in zato niso bila izpolnjena pričakovanja, da bi nadomestna kvota prispevala k večjemu zaposlovanju invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

Leto Število vseh zaposlenih invalidov

Število zaposlenih na odprtem trgu

Število vseh zaposlenih v invalidskih podjetjih

Število invalidov zaposlenih v zaposlitvenih

centrih

2006 32.682 26.129 6.441 112

2007 33.057 26.591 6.305 161

2008 33.806 27.261 6.358 187



2009 32.212 26.283 5.706 223

2010 30.399 24.777 5.364 258

2011 30.551 24.799 5.449 303

2012 29.975 23.986 5.672 317

Tabela 21: Število vseh zaposlenih invalidov v državi, na odprtem trgu, v

invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih od leta 2006 do 2012 (Vir: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2013)

Podatki v tabeli 20 prikazujejo, da se je število invalidov zaposlenih v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih zmanjševalo, iz skupaj 6.553 leta 2006, na skupaj 5.622 leta 2010. Leta 2011 in 2012 je zaznati rahlo povečanje, vendar še vedno nižje kot zaposlovanje leta 2006. Iz domala nepregledne množice podatkov o invalidih si oglejmo še celostno sliko, ki sloni na oceni za Slovenijo: Po oceni za leto 2009 je bilo skupno število vaseh invalidov v Sloveniji 160.000. Od skupnega števila je bilo 127.000 invalidov, ki ne delajo, in 33.000 zaposlenih invalidov. Od 127.000 invalidov, ki ne delajo, je bilo 114.000 neaktivnih in 13.000 brezposelnih. Na trgu dela je bilo torej 46.000 invalidov (33.000 zaposlenih in 13.000 brezposelnih oseb.

Slika 7: Ocena števila invalidov v Sloveniji leta 2009. (Vir: Izračunano in narisano po podatkih iz tabele 19).

33.000

127.000

160.000

0 40.000 80.000 120.000 160.000

število zaposlenih invalidov

število invalidov, ki ne delajo

število vseh invalidov

ocenjeno število v RS



Slika 8: Ocena števila invalidov v Sloveniji leta 2009. (Vir: Izračunano in narisano

po podatkih iz tabele 19).

7. PREVERJANJE VELJAVNOSTI HIPOTEZ Preverjanje prve hipoteze Prva hipoteza se glasi: Število brezposelnih invalidov se je v obdobju gospodarske krize v Sloveniji relativno pomembno bolj povečalo kakor skupno število brezposelnih oseb. To domnevamo zato, ker so verjetno za delodajalce v kriznih razmerah invalidi še manj konkurenčni v primerjavi z ostalimi iskalci zaposlitve.

število invalidov, ki ne delajo

127.000število

število neaktivnih invalidov114.000

število zaposlenih invalidov

33.000

število invalidov na trgu dela

46.000

število brezposelnih invalidov

13.000

število vseh invalidov160.000



Leto Število vseh brezposelnih

oseb


invalidov

Razlika v številu vseh brezposelnih oseb glede

na predhodno

leto

Razlika v številu

brezposelnih invalidnih oseb glede

na predhodno

leto

Delež brezposelnih

invalidnih oseb (v %)

Število vseh brezposelnih

oseb (verižni indeks)


invalidov (verižni indeks)

a b c d e = (b/a)*100 f g

2006 78.303 9.138 11,7

2007 68.411 10.346 -9.892 1.208 15,1 87,4 113,2

2008 66.239 11.025 -2.172 679 16,6 96,8 106,6

2009 96.672 13.132 30.433 2.107 13,6 145,9 119,1

2010 110.021 14.920 13.349 1.788 13,6 113,8 113,6

2011 112.754 16.873 2.733 1.953 15,0 102,5 113,1

2012 118.061 17.454 5.307 581 14,8 104,7 103,4

2013 124.015 17.936 5.954 482 14,5 105,0 102,8

Tabela 22: Število vseh brezposelnih oseb in število brezposelnih invalidov v

Sloveniji z deleži in indeksi od leta 2006 do 2013

Iz podatkov v tabeli 22 je razvidno, da prvo hipotezo lahko zavrnemo. Delež brezposelnih invalidov se je namreč glede na vse brezposelne osebe v začetku krize, torej leta 2009, celo zmanjšal, in sicer za 3 odstotne točke (iz 16,6 % na 13,6 %). Enak delež je ostal leta 2010. Nato pa se je leta 2011 povečal na 15,0% in nato v naslednjih dveh letih spet rahlo upadel. Iz verižnega indeksa (stolpec f) je prav tako leta 2009 opaziti indeks 145,9 pri številu vseh brezposelnih osebah, medtem ko je indeks pri številu brezposelnih invalidov 119,1. Število invalidnih oseb se je sicer v začetku gospodarske krize, to je v letu 2009, izrazito povečalo, vendar relativno manj kakor število vseh brezposelnih oseb.



Slika 9: Prikaz indeksa brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov med letom 2006 in 2013, v Sloveniji. (Vir: Narisano po podatkih iz tabele 22).

Slika 10: Prikaz brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov med letom 2006 in 2013, v Sloveniji. (Vir: Narisano po podatkih iz tabele 22).



Povprečje / Število Število vseh

brezposelnih oseb Število brezposelnih

invalidov

povprečje od leta 2006 do 2008 70.984 10.170


razlika, število 41.320 5.893

razlika v % 58,2 58,0

Tabela 23: Povprečje brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov med leti 2006-2008 in med leti 2009-2013, v Sloveniji. (Vir: Izračunano po podatkih iz tabele

22). Z izračunom povprečja brezposelnih oseb, v obdobju pred krizo, torej med leti 2006 - 2008 in v času krize med 2009 - 2013, in povprečja brezposelnih invalidov, dokažemo, da je delež skoraj enak. Pri brezposelnih osebah je povečana brezposelnost v času krize 58,2 %, pri brezposelnih invalidih pa 58,0 % torej prvo hipotezo lahko še enkrat zavrnemo.

Preverjanje druge hipoteze

Druga hipoteza se glasi: Na podoben način, kakor velja za Slovenijo v 1. hipotezi, velja tudi za območje Celja. Menimo namreč, da se razmere pri zaposlovanju invalidov na območju Celja ne razlikujejo pomembno od razmer v celotni državi. Iz tabele 24 je razvidno, da se je v Celju brezposelnost v času krize pri invalidih vsa leta povečevala. Kljub temu pa je razvidno, da je brezposelnost vseh oseb prav leta 2009 obsežno narasla, saj je verižni indeks 145, medtem ko je pri brezposelnih invalidih le ta 101,7. Večje povečanje brezposelnih invalidov je opaziti leto kasneje, torej leta2 010, ko je indeks brezposelnih invalidov 122. Medtem ko je indeks vseh brezposelnih 110,2. Naslednje leto pa je pri vseh brezposelnih opaziti celo zmanjšanje brezposelnosti, medtem ko je pri brezposelnih invalidih zaslediti še vedno indeks 113,9. Veliko povečanje števila invalidov je torej na območju Celja sledilo z enoletnim zamikom za povečanjem števila vseh brezposelnih oseb. Delež brezposelnih invalidov med vsemi brezposelnimi v Celju je v času gospodarske krize od 2009 do 2013 stalno naraščal, in sicer je bil leta 2009 10,7 % do 14,5 % leta 2013. Hipotezo zato potrdimo.



Leto

Število vseh

brezposelnih oseb

Število brezposel

nih invalidov

Razlika v številu vseh

brezposelnih oseb glede na

predhodno leto

Razlika v številu

brezposelnih

invalidnih oseb glede

na predhodno

leto

Delež brezposel

nih invalidnih oseb (v %)

Število vseh

brezposelnih oseb (verižni indeks)

Število brezposel

nih invalidov (verižni indeks)

a b c d e =

(b/a)*100 f g

2006 9.644 980 10,2

2007 8.341 1.074 -1.303 94 12,9 86,5 109,6

2008 7.678 1.111 -663 37 14,5 92,1 103,4

2009 10.518 1.130 2.840 19 10,7 137,0 101,7

2010 11.594 1.379 1.076 249 11,9 110,2 122,0

2011 11.539 1.571 -55 192 13,6 99,5 113,9

2012 12.309 1.688 770

117 13,7 106,7 107,4

2013 13.008 1.887 699 199 14,5 105,7 111,8

Tabela 24: Število vseh brezposelnih oseb in število brezposelnih invalidov v Celju, z deleži in indeksi od leta 2006 do 2013 (Vir: ZRSZ, 2016 in letna poročila

ZRSZ Celje)



Slika 11: Prikaz indeksa brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov od leta 2006 do 2013, v Celju. (Vir: Narisano po podatkih iz tabele 24).

Slika 12: Prikaz brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov med letom 2006 in 2013, v Celju (Vir: Narisano po podatkih iz tabele 24).

80,0

90,0

100,0

110,0

120,0

130,0

140,0

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Ve

rižn

i in

de

ks

Leto

brezposelne osbe - skupaj brezposelni invalidi

-

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Šte

vilo

ose

b

Leto

Število vseh brezposelnih oseb Število brezposelnih invalidov



Povprečje / Število Število vseh brezposelnih oseb


invalidov



razlika, število 3.239 476

razlika v % 37,9 45,1

Tabela 25: Povprečje brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov med leti 2006-2008 in med leti 2009-2013, v Celju. (Vir: Izračunano po podatkih iz tabele 24).

V tabeli 25 je izračunano povprečje števila vseh brezposelnih oseb in invalidov pred in v obdobju krize v Celju. Povprečje števila vseh brezposelnih oseb v obdobju krize se je povečalo za 37,9 %, medtem ko se je povečalo povprečje števila brezposelnih invalidov v času krize kar za 45,1 %. V obdobju gospodarske krize v Sloveniji se je v Celju relativno pomembno povečalo povprečje vseh brezposelnih invalidov, in sicer bolj kot skupno povprečje vseh brezposelnih oseb. Hipotezo zato lahko ponovno potrdimo. Preverjanje tretje hipoteze

Tretja hipoteza se glasi: Invalidi se glede na aktualne predpise ločijo v sedem vrst. Domnevamo, da se je na območju Celja struktura invalidov od leta 2006 do 2013 pomembno spremenila zaradi številnih sprememb v zakonih oziroma predpisih, ki urejajo to področje. Za pomembno spremembo bomo šteli, če se je strukturni delež posamezne vrste invalidnosti med letom 2013 in 2006 spremenil vsaj za eno odstotno točko. Tabela 26 nam prikazuje, da se je struktura glede na vrsto invalidnosti na območju Celja od leta 2006 do leta 2013 spreminjala. Delež delovnih invalidov se je povečal za 6,4 %, delež invalidov z ugotovljeno telesno okvaro za 6,1 %. Deleža kategoriziranih mladostnikov in invalidnih oseb po ZUZIO sta upadla. Delež kategoriziranih mladostnikov se je namreč zmanjša za 5,3 odstotne točke in delež invalidnih oseb po ZUZIO za 7,5 odstotne točke.. Na podlagi rezultatov lahko tretjo hipotezo potrdimo, ker se je struktura invalidov med letom 2006 in 2013 pomembno spremenila (za več kot eno odstotno točko pri večini vrst invalidnosti).



VRSTA INVALIDNOSTI - LETO Razlika deležev 2013 : 2006 v %

vojaški invalidi -

delovni invalidi (II. in III. kategorije) 6,4

kategorizirani mladostniki - (5,3)

invalidne osebe po ZUZIO -(7,5)

invalidne osebe po ZZRZI 6,1

invalidi z ugotovljeno telesno okvaro 0,3

Tabela 26: Razlika brezposelnih invalidov po vrsti invalidnosti v Celju za leto 2013 v primerjavi z letom 2006 (delež v %). Vir: Izračunano po podatkih iz tabele 15)

Slika 13: Gibanje brezposelnih invalidov po vrsti invalidnosti v Celju od leta 2006-2013 (delež v %). (Vir: Izračunano in narisano po podatkih iz tabele 25).

Slika 14: Gibanje brezposelnih invalidov po vrsti invalidnosti v Celju od leta 2006-2013, brez delovnih invalidov (delež v %) (Vir: Izračunano in narisano po podatkih

iz tabele 25).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

de

lež

v

%

leto

vojaški invalidi

delovni invalidi (II. in III. kategorije)

kategorizirani mladostniki

invalidne osebe po ZUZIO


invalidi z ugotovljeno telesno okvaro

0

2

4

6

8

10

12

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

de

lež

v %

leto

vojaški invalidi

kategorizirani mladostniki

invalidne osebe po ZUZIO




Na sliki 13 smo prikazali vse deleže invalidov glede na invalidnost. Na sliki 14 smo gibanje deleža delovnih invalidov izpustili, ker je število delovnih invalidov primerjalno večkratno višje od ostalih kategorij, katerih delež gibanja na sliki 13 se zato ne zazna, gibanje pa je izrazito.



8. ZAKLJUČEK V diplomskem delu smo skušali približati razumevanje pojma invalid in invalidnost, ter s tem povezane zaposlitvene možnosti invalidov glede na zakone in predpise s področja zaposlovanja invalidov. K povečanju zaposlovanja invalidov pomagajo programi in dejavnosti, ki se izvajajo za vse brezposelne osebe, torej tudi za invalide. K zaposlovanju invalidov prispeva velik del tudi kvotni sistem zaposlovanja invalidov. S sistemom kvot se je socialno breme zaposlovanja invalidov porazdelilo na vse delodajalce. Sistem je posegel v trg delovne sile tako, da je izboljšal neenak položaj brezposelnih invalidov. Učinek na zaposlovanje invalidov imajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki jih izvajajo rehabilitacijski timi in so namenjeni invalidom. V rehabilitacijske time so vključeni specialisti z različnih zdravstvenih in tehnoloških področij: zdravniki, psihologi, psihiatri, socialni delavci, delovni in rehabilitacijski svetovalci in tehnologi, s pomočjo katerih naj bi po rehabilitaciji prišlo do zaposlitve invalida. Prav tako imajo delodajalci možnost pridobiti informacije glede stimuliranja pri zaposlovanju invalidov in nasvete prilagajanja delovnih mest in okolja za invalide. V diplomskem delu smo predstavili gibanje brezposelnosti in zaposlovanje invalidov v osemletnem obdobju na območju Celja v primerjavi z gibanjem brezposelnosti na državni ravni. Gospodarska in finančna kriza je v zadnjih letih izrazito prispevala k povečanju števila brezposelnih oseb. Domnevali smo, da se je skupno število brezposelnih invalidov na nivoju Slovenije relativno pomembno bolj povečalo kakor skupno število brezposelnih oseb. Predvidevali smo, da so invalidi za delodajalce v kriznih razmerah še manj konkurenčni v primerjavi z ostalimi iskalci zaposlitve. Naša domneva se je glede na izračune na nivoju Slovenije izkazala za nepravilno. Izračunali smo, da je bila brezposelnost invalidov v primerjavi z brezposelnostjo vseh oseb v Sloveniji - izračunano na povprečju let 2006 do 2008 pred krizo in v času krize od 2009 do 2013 različna le za 0,2 %. Število vseh brezposelnih oseb se je povečalo za 58,0 %, število invalidov pa za 58,2 %. Medtem ko enaki izračuni za Celje kažejo, da je kriza bolj vplivala na brezposelnost invalidov, saj je v omenjenih primerjalnih obdobjih brezposelnost invalidov porastla za 45,1 %, vseh brezposelnih oseb pa za 37,9 %. V nadaljevanju navajamo ukrepe, ki so bili sprejeti z namenom izboljšanja možnosti invalidov na trgu dela, s ciljem, da invalide čim bolj izenačimo z vsemi drugimi iskalci zaposlitve. Obravnavana tema diplomskega dela vključuje delodajalce, invalide, institucije in strokovnjake ter svetovalce, ki se ukvarjajo z invalidnostjo in ki lahko s svojim odnosom do invalidnosti in zaposlovanja vplivajo na zakonodajo in tako ustvarjajo razmere za enostavnejše vključevanje invalidov v delo in s tem integracijo v družbo.



Menimo, da bi invalidi lahko postali bolj konkurenčni na trgu dela, če bi uspeli povečati nivo izobrazbe oziroma če bi se lahko čim več usposabljali za določeno delo. Delna rešitev za invalide in za ostale brezposelne bi bila lahko tudi z zmanjšanjem štirideseturnega tedenskega delovnika, saj bi se enak obseg dela opravili z večjim številom delavcev. Zaposlitev oziroma delo marsikateremu invalidu pomeni osebno potrditev in uresničitev sanj o službi. Z zaposlitvijo si invalidi zagotovijo ekonomsko neodvisnost ter socialno samostojnost in varnost sebi in svoji družini.



LITERATURA IN VIRI

1. Belčič, F. (2002). Proces zaposlovanja kadrov. Kranj: Moderna organizacija.

2. Bubnov, Š. A. in Strban, G. (2010). Pravo socialne varnosti. Ljubljana: GV

Založba. 3. Brumnič,S.T., Tabaj A., Vidmar J. (2009). Kaj mora o zaposlovanju

invalidov vedeti vsak delodajalec ? : od davčnih olajšav za delodajalce do

smernic po zakonodaji Evropske unije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

4. Kresal Š. K, Novak M.,Kresal B., Kalčič M., Zaviršek D., (2006). Invalidi med

socialnim varstvom in trgom dela. Ljubljana: Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve – Direktorat za invalide

5. Svetlik I. (1985). Brezposelnost in zaposlovanje. Ljubljana: ČGP Delo

6. Svetlik I., Glazer J., Kajzer A., Trbanc M. (2002). Politika zaposlovanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

7. Tabaj, A. in Vidmar J. (2009). Spodbujanje zaposlovanja invalidov,

temeljni mednarodni in nacionalni predpisi ter programi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

8. Uršič C.,Tabaj A., Vodičar A., Murgel J., Peterlin D., Murgel J., Žiher, M.,

Zore L., Dominkuš, D., Smolej J. S., Dular T., Hostnik D., Erzar M. (2015). Vodnik po pravicah invalidov. Ljubljana: Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti

9. Revizijsko poročilo o zaposlovanju invalidov. (2011). Ljubljana: Računsko sodišče.

10. Lorger, A. (2011). Zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje gluhih in

naglušnih (Diplomsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

11. Gradivo za strokovni izpit za zaposlene, ki opravljajo storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ter za zaposlene, ki opravljajo dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku

(2013). Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Pridobljeno: 15.01.2016 na http://www.ess.gov.si/storitve/strokovni_izpiti

12. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. (2013). Večletna analiza stroškov in koristi financiranja zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Pridobljeno 22.03.2016 na http://www.ir-rs.si/f/docs/Razvojni_center_za_zaposlitveno _rehabilitacij/Analiza_invalidska_podjetja_in_zapo.pdf

13. Predstavitveni pregled Zavoda republike Sloveniie za zaposlovanje za leto 2006 (2007). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Pridobljeno: 20.02.2016 na: http://www.ess.gov.si/_files/335/letno_porocilo_ZRSZ_2006.pdf

14. Predstavitveni pregled Zavoda republike Sloveniie za zaposlovanje za leto

2007 (2008). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno: 20.02.2016 na: http://www.ess.gov.si/_files/255/letno_porocilo_ZRSZ_2007.PDF

http://www.ess.gov.si/storitve/strokovni_izpiti

http://www.ir-rs.si/f/docs/Razvojni_center_za_zaposlitveno%20_rehabilitacij/Analiza_invalidska_podjetja_in_zapo.pdf

http://www.ir-rs.si/f/docs/Razvojni_center_za_zaposlitveno%20_rehabilitacij/Analiza_invalidska_podjetja_in_zapo.pdf



15. Poročilo Zavoda Republike Slovenije za leto 2008 (2009). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno 20.02.2016 na:

http://www.ess.gov.si/_files/799/LP2008.pdf 16. Letno poročilo 2009 (2010). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

zaposlovanje. Pridobljeno 20.02.2016 na:

http://www.ess.gov.si/_files/886/letno_porocilo_zrsz_%202009.pdf 17. Letno poročilo 2010 (2011). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/2540/letno_porocilo_Zavoda_2010.pdf 18. Letno poročilo 2011 (2012). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/3851/LETNO_POROCILO_ZRSZ_2011.pdf 19. Letno poročilo 2012 (2013). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/5082/letno_porocilo_2012.pdf 20. Letno poročilo 2013 (2014). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/6063/letno_porocilo_2013.pdf 21. Letno poročilo 2014 (2015). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/7724/letno_porocilo_2014.pdf 22. Poročilo za leto 2006 (2007). Celje: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/1170/LP2006CE.pdf 23. Poročilo za leto 2007 (2008). Celje: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/1155/LP2007ce.pdf 24. Poročilo za leto 2008 (2009). Celje: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/800/LP2008CE.pdf 25. Poročilo za leto 2009 (2010). Celje: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/1425/letno_porocilo_2009_celje.pdf 26. Poročilo za leto 2010 (2011). Celje: Zavod Republike Slovenije za


http://www.ess.gov.si/_files/2744/LETNO_%20POROCILO_2010_OS_CELJE.pdf

27. Poročilo za leto 2011 (2012). Celje: Zavod Republike Slovenije za

zaposlovanje. Pridobljeno 20.02.2016 na: http://www.ess.gov.si/_files/3783/os_celje_letno_porocilo_2011.pdf

28. Poročilo za leto 2012 (2013). Celje: Zavod Republike Slovenije za

zaposlovanje. Pridobljeno 20.02.2016 na: http://www.ess.gov.si/_files/4992/letno_porocilo_os_celje_2012.pdf

29. Letni statistični pregled za OS Celje 2013 (2014). Celje: Zavod Republike

Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno 20.02.2016 na: http://www.ess.gov.si/trg_dela/publicistika/letna_porocila

30. Mesečne informacije december 2013 (2013). Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno 20.02.2016 na: http://www.ess.gov.si/_files/5362/MI1213.pdf

http://www.ess.gov.si/_files/799/LP2008.pdf

http://www.ess.gov.si/_files/2540/letno_porocilo_Zavoda_2010.pdf

http://www.ess.gov.si/_files/4992/letno_porocilo_os_celje_2012.pdf



31. Mesečne informacije december 2014 (2015). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno 06.05.2016 na:

http://www.ess.gov.si/_files/6677/MI_2014_12.pdf 32. Zakon o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in izbirnega protokola h

konvenciji o pravicah invalidov. (2008). Uradni list RS, (37)

33. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).(2004). Uradni list RS, (63)

34. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). (2010). Uradni list RS, (94)

35. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (2013). Uradni list RS, (21) 36. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (2013). Uradni list RS, (21) 37. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). (2012). Uradni

list RS, (96) 38. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). Uradni

list RS, (58)

39. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO). (1990). Uradni list RS, (8).

40. Zakon o socialnem varstvu (ZSV-UPB2). (2007). Uradni list RS, (3)

41. Zakon o dohodnini (ZDoh-2). (2006). Uradni list RS, (117) 42. Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje

pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih

možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij (2005). Uradni list RS, (117)

43. Zaposlitvena in poklicna rehabilitacija, CRI.si. Pridobljeno 02.05.2016 na:

http://www.cri.si/sl/reha-storitve/wp-content/uploads/sites/3/2015/06/Zaposlitvena-in-poklicna-rehabilitacija.pdf

KAZALO SLIK

SLIKA 1: SISTEM ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V REPUBLIKI SLOVENIJI (VIR: REVIZIJSKO POROČILO ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V REPUBLIKI SLOVENIJI, 2011) ...................................................................................... 7

SLIKA 2: PRIKAZ INDEKSA BREZPOSELNOSTI MED LETOM 2006 IN 2013. (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 1). ........................... 9

SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA SHEMA OBMOČNE SLUŽBE ZRSZ CELJE PO URADIH IN PO PRIPADAJOČIH OBČINAH VIR: (ZRSZ OS CELJE, LETNO POROČILO 2006) ....... 12

SLIKA 4: GIBANJE BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI V SLOVENIJI OD LETA 2006-2013 (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 13). ....................................................................................... 20

SLIKA 5: GIBANJE BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI V OBMOČNI SLUŽBI CELJE OD LETA 2006 DO 2013 (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 15) .............................................................. 22

SLIKA 6: POSTOPEK OBRAVNAVE INVALIDA NA ZRSZ PO ZZRZI ZA PRIDOBITEV STATUSA INVALIDA OZIROMA PRAVICO DO ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE. (VIR: PRERISANO IZ PREZENTACIJE ZRSZ, 2010) ................................... 27

SLIKA 7: OCENA ŠTEVILA INVALIDOV V SLOVENIJI LETA 2009. (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 19). ............................................ 42

SLIKA 8: OCENA ŠTEVILA INVALIDOV V SLOVENIJI LETA 2009. (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 19). ............................................ 43



SLIKA 9: PRIKAZ INDEKSA BREZPOSELNIH OSEB IN BREZPOSELNIH INVALIDOV MED LETOM 2006 IN 2013, V SLOVENIJI. (VIR: NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 22). ....................................................................................... 45

SLIKA 10: PRIKAZ BREZPOSELNIH OSEB IN BREZPOSELNIH INVALIDOV MED LETOM 2006 IN 2013, V SLOVENIJI. (VIR: NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 22). .... 45

SLIKA 11: PRIKAZ INDEKSA BREZPOSELNIH OSEB IN BREZPOSELNIH INVALIDOV OD LETA 2006 DO 2013, V CELJU. (VIR: NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 24). . 48

SLIKA 12: PRIKAZ BREZPOSELNIH OSEB IN BREZPOSELNIH INVALIDOV MED LETOM 2006 IN 2013, V CELJU (VIR: NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 24). .......... 48

SLIKA 13: GIBANJE BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI V CELJU OD LETA 2006-2013 (DELEŽ V %). (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 25). ............................................................................. 50

SLIKA 14: GIBANJE BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI V CELJU OD LETA 2006-2013, BREZ DELOVNIH INVALIDOV (DELEŽ V %) (VIR: IZRAČUNANO IN NARISANO PO PODATKIH IZ TABELE 25). ............................................ 50

KAZALO TABEL

TABELA 1: REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE V PRIMERJAVI Z REGISTRIRANIMI BREZPOSELNIMI INVALIDI V SLOVENIJI OD LETA 2006 DO LETA 2013. (ŠTEVILO IN INDEKS) (VIR: SESTAVLJENO NA OSNOVI LETNIH POROČIL ZRSZ) .............. 8

TABELA 2: REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE V PRIMERJAVI Z REGISTRIRANIMI BREZPOSELNIMI IN ZAPOSLENIMI INVALIDI V CELJU OD LETA 2006 DO LETA 2014, Z VKLJUČITVAMI V REHABILITACIJSKE POSTOPKE. (ŠTEVILO) (VIR: SESTAVLJENO NA OSNOVI LETNIH POROČIL OS CELJE IN PODATKOV ZRSZ) .... 10

TABELA 3: REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE V PRIMERJAVI Z REGISTRIRANIMI BREZPOSELNIMI IN ZAPOSLENIMI INVALIDI V SLOVENIJI OD LETA 2006 DO LETA 2014, Z VKLJUČITVAMI V REHABILITACIJSKE POSTOPKE. (ŠTEVILO (VIR: SESTAVLJENO NA OSNOVI LETNIH POROČIL ZRSZ IN PODATKOV ZRSZ) ......... 11

TABELA 4: REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE, REGISTRIRANI BREZPOSELNI IN ZAPOSLENI INVALIDI V CELJU V PRIMERJAVI Z SLOVENIJO OD LETA 2006 DO LETA 2014, Z VKLJUČITVAMI V REHABILITACIJSKE POSTOPKE. (DELEŽI) (VIR: SESTAVLJENO NA OSNOVI LETNIH POROČIL ZRSZ IN PODATKOV ZRSZ) ......... 11

TABELA 5: BREZPOSELNE OSEBE, BREZPOSELNI INVALIDI IN ZAPOSLOVANJE V LETU 2006 ...................................................................................... 13







TABELA 12: BREZPOSELNE OSEBE, BREZPOSELNI INVALID IN ZAPOSLOVANJE V LETU 2013 (VIR: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE, 2016) ............ 18

TABELA 13: BREZPOSELNI INVALIDI PO VRSTAH INVALIDNOSTI, V SLOVENIJI OD LETA 2006 DO 2013 (VIR: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE, 2016) . 19



TABELA 14: BREZPOSELNI INVALIDI PO VRSTAH INVALIDNOSTI, V SLOVENIJI OD LETA 2006 DO 2013 (DELEŽI) (VIR: IZRAČUNANO PO PODATKIH IZ TABELE 13) 20

TABELA 15: BREZPOSELNI INVALIDI PO VRSTAH INVALIDNOSTI V CELJU OD LETA 2006 DO 2013 (ŠTEVILO) (VIR: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE, 2016) ................................................................. 21

TABELA 16: BREZPOSELNI INVALIDI PO VRSTAH INVALIDNOSTI V CELJU OD LETA 2006 DO 2013 (DELEŽ V %). (VIR: IZRAČUNANO PO PODATKIH IZ TABELE 15) .. 21

TABELA 17: LESTVICA ZA RAZVRŠČANJE INVALIDNOSTI PO ZZRI ...................... 26 TABELA 18: ŠTEVILO INVALIDSKIH PODJETIJ IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH OD 2008 DO

OKTOBRA 2013 (VIR: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA) ..................................................................... 34

TABELA 19: OCENA POVPREČNEGA ŠTEVILA BREZPOSELNIH IN ZAPOSLENIH INVALIDOV ZA LETO 2009. (VIR: REVIZIJSKO POROČILO O ZAPOSLOVANJU INVALIDOV, 2011) ...................................................................... 40

TABELA 20: ŠTEVILO ZAPOSLENIH INVALIDOV OD LETA 2001 DO 2013 (VIR: ZRSZ, 2016) ..................................................................................... 41

TABELA 21: ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH INVALIDOV V DRŽAVI, NA ODPRTEM TRGU, V INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH OD LETA 2006 DO 2012 . 42

TABELA 22: ŠTEVILO VSEH BREZPOSELNIH OSEB IN ŠTEVILO BREZPOSELNIH INVALIDOV V SLOVENIJI Z DELEŽI IN INDEKSI OD LETA 2006 DO 2013 ........... 44

TABELA 23: POVPREČJE BREZPOSELNIH OSEB IN BREZPOSELNIH INVALIDOV MED LETI 2006-2008 IN MED LETI 2009-2013, V SLOVENIJI. (VIR: IZRAČUNANO PO PODATKIH IZ TABELE 22). ............................................................. 46

TABELA 24: ŠTEVILO VSEH BREZPOSELNIH OSEB IN ŠTEVILO BREZPOSELNIH INVALIDOV V CELJU, Z DELEŽI IN INDEKSI OD LETA 2006 DO 2013 (VIR: ZRSZ, 2016 IN LETNA POROČILA ZRSZ CELJE) .............................................. 47

TABELA 25: POVPREČJE BREZPOSELNIH OSEB IN BREZPOSELNIH INVALIDOV MED LETI 2006-2008 IN MED LETI 2009-2013, V CELJU. (VIR: IZRAČUNANO PO PODATKIH IZ TABELE 24). ............................................................. 49

TABELA 26: RAZLIKA BREZPOSELNIH INVALIDOV PO VRSTI INVALIDNOSTI V CELJU ZA LETO 2013 V PRIMERJAVI Z LETOM 2006 (DELEŽ V %). VIR: IZRAČUNANO PO PODATKIH IZ TABELE 15) .............................................................. 50

KRATICE IN AKRONIMI MDSSZ: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti OS: Območna služba ZDoh: Zakon o dohodnini ZDR: Zakon o delovnih razmerjih ZIMI: Zakon o izenačevanju možnosti invalidov ZPIZ: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; lahko tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZRSZ: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZSV: Zakon o socialnem varstvu ZUOPP: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ZUTD: Zakon o urejanju trga dela ZUZIO: Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ZZRZI: Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Documents

BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NA ...2.1. DEFINICIJE INVALIDNOSTI Dojemanje besede invalidnosti oseb v družbi se v zadnjem desetletju vedno bolj pomika od medicinskega k