Charles Dickens

BOINA PESEM

Muzikal

Lektorirala: Napisala:

Ga. Sonja Lenari Vida in Patrik Komljenovi

Premiera Boina pesem, prvi izveden muzikal na osnovni oli Borisa Kidria Kidrievo, 14. decembra 2012 s prvotno zasedbo:

Pripovedovalka- Stella Kociper

Ebenezer Scrooge- Patrik Komljenovi Bob Cratchit- Jan Murata/ Nataa Trobentar Majcen Fred, Scroogev neak- Jernej Kos Prosilca- Tamara Kamenek in Jan Intihar Duh Jacoba Marleya- Jan Intihar

Duh Boine preteklosti- Martina Mari Mali Scrooge- Vid Palar Mladeni Scrooge- Jan Intihar Fan, Scroogeva sestra- Andreja Pevec Podgornik

Stari Fezziwig- Jan Murata

Dick Willkins- Marko Belak Gospa Fezziwig- Kaja Klemeni Belle- Nika Kopajnik

Duh Boine sedanjosti- Anja Lampret Gospa Cratchit- Nua Krol Martha Cratchit- Ines Medved

Mala Cratchitova- Miha Murec in Bla Vidovi Mali Tim- Simon nider Fredova ena-Katja Majar Gospa Rosie- Vanesa Jevek Pomanjkanje, deek- Miha Murec Nevednost, deklica- Viktorija Hli Duh Boine prihodnosti- Maja Intiher Poslovnei- Bla Vidovi, Miha Murec in Simon nider Stari Joe- Bla Vidovi Perica- Nataa Trobentar Majcen Gospa Dilber- Tamara Kamenek Pogrebnica- Nikolina Sorak Fant s puranom- Vid Palar

Reirala- Nataa Trobentar Majcen in Patrik Komljenovi Scenografija- Patrik Komljenovi Kostumografija- Simona Preglav in Patrik Komljenovi Tehnina obdelava- Raunalnika omreja pod mentorstvom Mateje Kamenek Mentorstvo- Nataa Trobentar Majcen

Osebe Pripovedovalka Ebenezer Scrooge Bob Cratchit Fred, Scroogeev neak Prosilca Mali Tim Duh Jacoba Marleya Gospa Cratchit Peter Cratchit Martha Cratchit Mala Cratchitova Duh boine preteklosti Mali Scrooge , deklica in deek Mladeni Scrooge Fan , Scroogeeva sestra Stari Fezziwig Dick Wilkins , Fezziwigov vajenec Gospa Fezziwig Belle, Scroogeeva zaroenka Duh boine sedanjosti Fredova ena Gospa Rosie Gostje na veerji Pomanjkanje , deek Nevednost , deklica Duh boine prihodnosti Prvi poslovne Drugi poslovne Tretji poslovne Stari Joe , preprodajalec ukradenega blaga Pogrebnica Gospa Dilber Perica Fant s puranom Zgodba opisuje London v letu 1843. Scrooge je otrok v letu 1770 in mladeni v letu 1790.

Seznam pesmi (Pesmi so priredbe e obstojeih skladb.)

I. DEJANJE

1. VSTOP (A christmas carol Main title-Alan Silvestri)

2. VSE JE SLEPARIJA (Muppet Christmas Carol OST,T2 Scrooge)

3. UBOGE DUE NAE ( Poor Unfortunate Souls-Sherie Rene Scott) 4. DUH BOINE PRETEKLOSTI (Enya-Spirit of christmas past) 5. PRETEKLOST (Let Us See Another Christmas-Alan Silvestri)

6. NERAZDRUENA (Beauty and The Beast Soundtrach-Tale As Old As Time) 7. KO LJUBEZNI NI (Muppet Christmas Carol OST, T18 When Love is Gone)

II. DEJANJE

8. BOI PRIEL JE (Wicked-The Wizard And I) 9. MESTO (Beauty And The Beast Soundtrack-Belle-Little Town)

10. SREA PRI NAS DOMA JE (Wicked-For Good) 11. BOGASTVO, VELIKO ZA UMRET' (The Wizard Of Oz-Red Shoes Blues)

12. JEZDEC SMRTI (A Christmas Carol-Carrige Chase-Alan Silvestri)

13. DOBER LOVEK (A Christmas Carol, Original Soundtrack-Ride on Good Man) 14. HVALENO SRCE (Muppet Chritmas Carol OST,T16 Thankful Heart)

I. DEJANJE

1. PRIZOR Zavesa se odpre

London

Na odru stoji krsta. Scrooge je Marleyev izvritelj oporoke. Izza odra se slii glas pripovedovalca.

PRIPOVEDOVALEC: Stari Marley je bil mrtev, to je gotovo. Njegov pogrebni list

so podpisali: duhovnik, magistratni uradnik, pogrebnik in glavni alovalec Ebenezer Scrooge, saj sta bila s pokojnikom druabnika. Scrooge je bil Marleyev edini izvritelj oporoke, edini upravitelj in edini prijatelj. Nad vhodom v poslovno hio je e vedno visel napis: SCROOGE IN MARLEY. Za Scrooga bi sprememba napisa pomenila velik izdatek. Odzival se je na obe imeni.

Samo grabil, stiskal in pulil je ta skoporiti starec, bil je trd in oster kot kremen. e na dan Marleyevega pogreba se je odpravil v svojo pisarno. Nihe se nanj ni prijazno obrnil, e celo psi, ki so vodili slepe, so ob pogledu nanj vlekli svoje lastnike v vee in na dvoria. Pa kaj, Scroogu ni bilo ni mar za to, prav ve mu je bilo.

2. PRIZOR Trg pred Scroogevo pisarno

PRIPOVEDOVALEC: Bil je veer pred boiem. Vreme je bilo mrzlo, ostro in megleno. Megla se je zlivala skozi vsako pranjo in kljuavnico. Zunaj je bila tako gosta, da so bile hie nasproti kot fantomi, eprav je bilo dvorie nadvse ozko. Vendar pa ulica ni bila prazna. Ljudje so tekali naokrog s priganimi baklami in nosili domov zadnje nakupljene stvari za praznovanje. Na glavni ulici so delavci zakurili

velik ogenj in okrog tega se je zbrala druba razcapanih mo in dekov. Greli so si premraene roke. Svetloba iz delikatesnih in perutninarskih pekarn, kjer so v vroini izlobenih svetilk prasketale vejice in vriki boinih dreves, je mimoidoe prikazala zardele. Stari Scrooge pa je sedel v svoji pisarni in je imel polne roke dela. Vrata pisarne je

pustil odprta, da je imel na oeh svojega pisarja Cratchita, ki je prepisoval pisma v temani, majhni neogrevani sobici na drugi strani vrat. Ogenjek iz majhnega koka premoga ga ni mogel ogreti, zato je prigal sveo, kar pa tako ali tako ni pomagalo proti mrazu.

FRED: (vedro)Vesel boi, stric! Bog vas obvaruj!

SCROOGE: (namreno, osorno) Pha! Sleparija!

FRED: Boi? Sleparija, stric? Saj menda ne mislite resno, kaj?

SCROOGE: (osorno) Vesel boi, pa ja! Kaken razlog ima za veselje, ko pa si reven kot cerkvena mi?

FRED: emu ste potrti? Bogati ste kot banni trezor.

SCROOGE: (jezno) Sleparija!

FRED: Ne jezite se, no!

SCROOGE: Kaj mi preostane drugega, ko pa ivim med samimi tepci? Vesel boi? Za boi plauje raune in ostane brez denarja, se za leto dni postara in niti za peni ne obogati! e bi mogel, bi vsakega tepca, ki izusti vesel boi, skuhal s koo in kostmi in mu zapiil poegnan koliek v srce!

FRED: Stric!

SCROOGE: Neak! Proslavljaj boi po svoje, jaz ga bom pa po svoje!

FRED: Slavili? Saj ga ne slavite.

SCROOGE: Naj ga potem pustim vnemar?

FRED: Le na veerjo sem vas hotel povabiti.

SCROOGE: Jaz pa ti pravim, da se je ne bom udeleil!

FRED: Prav, pa vesel boi, stric!

SCROOGE: Lep veer e naprej!

FRED: (osorno) Vesel boi in sreno novo leto!

SCROOGE: Lep dan e naprej.

FRED: (umirjeno) Vesel boi tudi vam, gospod Cratchit.

BOB CRATCHIT: Vesel boi tudi vam, gospod!

(Fred jezno zapusti oder in v pisarni se e pojavita dva imenitna gospoda. )

PROSILCA: Scrooge in Marley, e se ne motiva? Mar imava zadovoljstvo govoriti z gospodom Scroogem ali z gospodom Merleyem?

SCROOGE: Gospod Marley je e sedem let mrtev! Umrl je pred sedmimi leti prav na ta veer.

PROSILCA: Njegov druabnik je nedvomno podedoval njegovo dareljivost. Na ta veselja poln as v letu je bolj kot obiajno zaelen kaken prispevek za revne in nebogljene. Na tisoe jih nima za skromno ivljenje, gospod.

SCROOGE: . Mar ni ve jetninic ali ubonikih delavnic, te e obratujejo?

PROSILCA: e, eprav bi nama bilo ljube, da ne bi. Koliko smem zapisati, gospod?

SCROOGE: Ni.

PROSILCA: elite ostati anonimni?

SCROOGE: (jezno) elim, da me pustita samega. Ne veseljaim za boi in ne morem razveseljevati brezdelneev. Podpiram prej natete ustanove. Ubogi naj gredo tja.

PROSILCA: Mnogi tja ne morejo. Mnogi bi raje umrli, kot li tja.

SCROOGE: Potem pa naj to imprej storijo in reveev bo tako manj! Lep veer elim, gospoda!

PROSILCA: (vpraujoe) Lep veer tudi vam.

SCROOGE: Jutri najbr hoe imeti ves dan prosto, kaj?

BOB CRATCHIT: e je povsem prav, gospod?

SCROOGE: Prav ni ni prav in tudi poteno ni! Se ti ne zdi, da me izkoria, kadar ti za ni dela plaam celodnevno mezdo?!

BOB CRATCHIT: (upajoe) Saj je le enkrat v letu tako, gospod.

SCROOGE: Slab izgovor za krajo vsakega petindvajsetega v decembru. A najbr mora imeti cel dan. (ukazujoe) Da bo naslednje jutro toliko zgodneji!

BOB CRATCHIT: (ponino) Gospod. (Scrooge zaklene vrata pisarne ter se odpravi po mestu.)

3. PRIZOR Mesto. Scrooge odhaja iz pisarne.

SCROOGE: Ko veter mrzel piha, piha do kosti. Ni upanja, veselja; meni le denar dii.

Cinglja kot kraguljek svetle, zavezan na saneh.

A ni obutka boljega kot vrea cekinov teh! Cekin,

blee! Z njim sem brez skrbi!

Oh, vse je sleparija, saj boia ni!

Denar sveta vladar je, le to dri! Capin z denarjem res ne zna,

zato naj ga ne ima. Le bogati z njim upravlja naj,

saj ceni ga! Vse je sleparija,

saj boia ni! Puran peen na mizi bo,

denarja ve ne bo! Nasmejani vsi za mizo so,

tega ne skrivajo. Po dnevu, dveh e lani so

in drobtine pobirajo! FANT: Imate kaj hrane, gospod?

ENSKE: Morda je alosten, na vsem svetu sam.

Srea ne spremlja ga vsak dan. Trd je v sebi, to je gorje.

A morda v njem bije dobro srce NE!

SCROOGE: Vse je sleparija, saj boia ni!

Denar sveta vladar je, le to dri! Nimam asa prostega, niti penija odvenega, saj le za denar ivim, za boi ne skrbim!

MOKI: Ne eli posojila, obresti veje so.

Ne bo dajal kruha tem, ki e tako prosijo!

SCROOGE: Vse je sleparija, saj boia ni!

Rad imam ivljenje to, ki obogatelo bo!

Niesar noem drugega, Niesar slabega,

teje le kaj vrednega. Za boi vseeno mi je!

SKUPAJ (enske, moki): In prav vsak dan in dan za tem

Scrooge vse slabi je!

4. PRIZOR

Scroogeva spalnica, na odru sta tudi postelja ter gugalnik

PRIPOVEDOVALEC: Scrooge je ivel v stanovanju, ki je nekdaj pripadalo druabniku Marleyu; to je bila mrana vrsta sob v turobni stavbi na koncu nekega dvoria. Poslopje je bilo staro in zapueno, razen Scrooga ni nihe stanoval v njen, vse druge prostore so oddali za pisarne. Dvorie je bilo tako temno, da je celo Scrooge raje tipal z rokami, saj je poznal vsak kamen. Vstopil je v hio. Preden je zaprl vrata, se je previdno ozrl po notranji strani. Ker ni videl niesar, je zagodrnjal in jih s treskom zaprl. Stopnie je bilo tako iroko, da bi lahko bilo mogoe ezenj peljati preno est vpreno koijo ali mrliki voz. Toda Scrooge je el malomarno navzgor. Tema je poceni, ampak preden je zaprl teka vrata, je obhodil sobe. Dnevna soba, odlagalnica, spalnica, vse je bilo v redu. Nikogar pod mizo, nikogar pod zofo, ne

pod posteljo, nikogar v omari, nikogar v halji, ki je sumljivo visela ob steni. Pomirjen

je zaprl vrata in jih zaklenil, navlekel nase haljo, copate in spalno kapico ter sedel pred

star kamin, da poje kaico. (Scrooge stopi v spalni srajci na oder ter sede na stol. Potem je el nekajkrat sem ter tja, se usedel v naslonja; pogled se mu je ustavil na zvoncu, ki je visel v sobi. Efekt - glas zvonca, ki naraa do zvoka zvonov, iz zaodrja se slii roljanje verig.)

SCROOGE: Kljub vsemu sleparija, tega ne bom verjel! (V tistem trenutku iz omare

prihaja megla, med njo pa prikazen. Prestraeno.) Kaj zdaj, kaj bi rad od mene?!

MARLEY: Veliko

SCROOGE: Kdo si?

MARLEY: Vpraaj me, kdo sem bil.

SCROOGE: Torej, kdo si bil?

MARLEY: V asu ivljenja sem bil tvoj druabnik, Jacob Marley! (Scrooge za trenutek obstane.)

SCROOGE: (prestraeno, preseneeno) Ali lahko sede?

MARLEY: Lahko.

SCROOGE: Torej, sedi!

MARLEY: Ne verjame, da obstajam?

SCROOGE: (negibno) Res je.

MARLEY: Zakaj ne verjame utom?

SCROOGE: Zato ker nanje uinkuje e malenkost. Vidi ta zobotrebec?

MARLEY: Vidim.

SCROOGE: Ampak saj ne gleda vanj!

MARLEY: Ga pa vendarle vidim.

SCROOGE: No, samo pogoltnem ga in me bo poslej preganjala truma kratov, ki bojo vsi moja stvaritev. Sleparija, ti pravim! (Duh ob tem mono zakrii in zarolja z verigami.) Milost! (Vre se na kolena pred duha.)

MARLEY: lovek, ali verjame v moj obstoj ali ne?!

SCROOGE: (Obupano zakrii.) Verjamem, moram. Ampak zakaj duhovi hodijo po zemlji in prihajajo k meni?!

MARLEY: To zaslui vsak duh mrtvega loveka,

ki skopuko je ravnal v ivljenju tem. Samo sedel in upal je, da denar kopii se.

Sploh se menil ni za vse ljudi. RES JE!

Ko umrl je, util v sebi je zadrego. V trenutku okovan z verigami,

dvignil se v viave je, a padel zaradi tee,

postavljen pred oblije. POSLUAJ!

Uboge due nae, tu in tam

letajo okrog, akajo na skok. In jim uspeva. SEVEDA NE!

Te uboge due nae, resnino alostne,

zvezane vse, kaznovane za ivljenje.

Kaj storiti? NIHE NE VE!

Zato zdaj opozarjam te, da ivljenje kratko je.

Zato potrudi se, tri duhove posluaj e,

da spremenijo te. To no ne obupaj e,

da ne bo kot DUE NAE! Torej, si pripravljen?

Prvi duh pride, ko ura odbije ena;

drugi duh pride, ko odbije dve;

in ko bo odbila tretji, te bo obiskal tretji duh.

e jih bo poslual, se bo obvaroval teh verig

in bo miren v naem svetu. e ne, bo taval okrog

ter svaril takne, kot zdaj jaz. In verjemi, da si tega ne eli,

zato misli z glavo in se spremeni!

Toda duhovi ti bodo pokazali tvoje najveje strahove. PRESTRAEN BO!

Prijatelj, elim ti vse najbolje

v preostanku ivljenja!! DUHOVI: ivljenje nam prineslo je teave.

Teave, ki v dui nas tee, zato otroke nahrani e.

eno poljubi zame in pripravi se.

PRIDI! Radi imamo zgodbe z boleino

in srce z veliko oteklino. Zato ne boj se, drui z nami se.

POJ Z NAMI PESMI BOLEINE! Pridi, uboga dua tvoja

trda je vsa. Polna je obupa,

polna samozavesti, a krhka, krhka.

Ta uboga dua tvoja, naa je vsa. utimo e,

tipamo jo e. Zdaj naa je vsa,

ZDAJ NAA JE VSA! TA DUA TVOJA!!!

(Po pesmi vsi duhovi zapustijo oder, Scrooge se prestraeno zvije v posteljo.)

5. PRIZOR

Po dvorani se pripelje Duh boine preteklosti in poje pesem. DUH: Ko solze so v oeh,

ko lu ugasne spet, je as , da plamen zagori.

Prisluhni na moj glas, zdaj pridi z mano v as, saj jutri je boini dan.

(Srce spremeni se, srce spremni se,

srce spremeni se.) Boini dan!

Naj to te naui, da denar ivljenje ni.

Saj jutri je boini dan, saj jutri je boini dan.

(Denar ivljenje ni, denar ivljenje ni, denar ivljenje ni.)

Boini dan! Naj sence padajo

kot sneg na zemljo, saj jutri bo boini dan, saj jutri bo boini dan.

(Duh pristopi na oder k Scroogu s prigano sveo v roki.) SCROOGE: (preseneeno) Si ti duh, ki mi je bil napovedan? DUH: Sem. SCROOGE: Bi morda lahko ugasnil to sveo? DUH: Tako kmalu bi s svojimi posvetnimi rokami utrnil lu, ki ti jo dajem? Kakor da ni dovolj, da si eden tistih, katerih strasti so to svetlobo ugasnile in me dolgo let silile, da je

svetloba ostala globoko skrita vrsto let! SCROOGE: O, ne, ne! Oprosti mi. Nisem te hotel ualiti. Samo to je (Duh pomaha s sveo.) Kdo si ti? DUH: Sem Duh boine preteklosti. SCROOGE: Davne? DUH: Tvoje. SCROOGE: In kaj te je privedlo? DUH: Tvoje poboljanje. Zdaj pa vstani ter se sprehodi z menoj. SCROOGE: Toda umrljiv sem in rad padem DUH: Samo en dotik dlani, tukaj in e marsikje. Ne bo, ne bo omahnil. Duh in Scrooge hodita po odru in lui na odru ugasnejo.

6. PRIZOR Na odru je jutro. Scrooge in Duh stojita na robu odra, kjer se veselo sprehajajo

otroci; v ozadju je ola.

SCROOGE: Saj tu sem odraal, tukaj sem bil deek. Natanno se spominjam poti! DUH: udno, da si vsa ta leta pozabil nanjo. Pojdiva naprej! Usta ti drgetajo. (Scroogu se utrne solza.) In kaj je to? Oh, na licu? SCROOGE: Ni! Nekaj mi je padlo v oko. DUH: To so le sence tistega, kar je bilo. Ne zavedajo se, da sva med njimi. (Mimo njiju se

sprehodijo otroci.) SCROOGE: Poznam jih, vse do zadnjega! Bili so moji soolci! DUH: Pojdiva naprej. (Pristopita do ole.) ola e ni prazna, notri je osamljen otrok, ki so ga prijatelji pozabili. (V klopi sedi deek Scrooge in bere knjigo.) SCROOGE: (resno) Vem. Ta otrok sem jaz. (Zelo alostno pogleda.) DUH: Pa si poglejva e en boi. (Deek vstane, se zamenja z malce starejim, v roke vzame ve knjig ter se dri bolj vzravnano, skozi vrata plane deklica ter pristopi k deku Scroogeu.) FAN: (zelo vedro) Ebenezer! Ebenezer! Moj ljubi brat! Odpeljala te bom domov! DEEK SCROOGE: (alosten pogled preraste v vedrega.) Domov, mala Fan? FAN :

Pote sem prila, za zmeraj z mano bo,

skupaj bova do konca sveta, nerazdruena.

Doma sprememba je, vse drugano je, spremenjeno vse.

Oe so spremenili se, domov bova odla.

Tako sem upala, Za to sem molila,

sanjala sem te, mislila nate,

ko sonce zalo je! Pote sem prila,

konno skupaj sva, brat in sestra,

do konca sveta, nerazdruena.

Kot sonce mona sva, ki vzhaja izza morja.

Pote sem prila, nerazdruena

do konca sveta! Pote sem prila,

nerazdruena do konca sveta.

(Skupaj steeta z odra.) DUH: Vedno tako neno bitje, srce pa je imela veliko. SCROOGE: Res ga je imela! DUH: Kolikor vem, je imela otroke? SCROOGE: Ja, imela je enega. DUH: Res je! Tvojega neaka.

Oder se stemni.

7. PRIZOR

Na odru stojijo zaprta vrata skladia, na katerih pie FEZZIWIG.

DUH: Pozna ta kraj?

SCROOGE: Poznam? Tukaj sem bil za vajenca!

Gospod Fezziwig stopi izza vrat, nasmejan, z lasuljo, nosi frak, dokolenske hlae, rtaste nogavice in rne evlje.

FEZZIWIG: Ebenezer, Dick! Hojla, fanta, nocoj ne bo ve dela, je e sedem ura. Pohitita in urno pospravita stvari, nataknita naoknice, saj je boini veer. (Iz zaodrja prihitita mladeni Scrooge in Dick Wilkins.)

SCROOGE: Stari Fezziwig! Spet je iv in Dick Wilkins! isto zares, oh, Dick, jojmene! Vrata se dokonno odpro; v notranjosti je le miza, pogrnjena z vijoliastim prtom ter dobrotami. PRIPOVEDOVALEC: (Iz zaodrja prihajajo gostje.) Skladie je postala elegantna, topla, svetla plesna dvorana. Priel je gosla, prila je vedno nasmejana gospa Fezziwigova, prile so tri Fezziwigove herke in est njihovih astilcev. Prili so vsi zaposleni, kuharica, hina z bratrancem, ki je bil pek. Prihajali so drug za drugim, nekateri drzno, drugi srameljivo.)

FEZZIWIG: Gotje pripravite se zdaj je as za

GOSPA FEZZIWIG: Boini valek!! Zapleejo prirejen valek na glasbo Fezziwigov ples.

SCROOGE: Poznam ta ples! Tudi sam sem ga plesal!

Ter zaplee z njimi, ko se glasba umiri pristopita na sredino Mladeni Scrooge in Belle ter zapleeta solo, drugi se umaknejo ter opazujejo. Nato pa mladeni Scrooge zaprosi Belle za roko

SCROOGE: (med solo plesom ponino, razdraeno) Belle, moja prva ljubezen.

PRIPOVEDOVALEC: Ko je ura odbila enajst, se je ples konal. Gospod in gospa Fezziwig sta se z vsakim posebej rokovala in mu zaelela vesel boi. (Gospod in gospa Fezziwig pozdravljata in se rokujeta z vsakim izmed gostom)

SCROOGE: (Stisnilo ga je pri srcu in je rekel zaudenemu duhu.) Vesel bi bil, ko bi svojemu pisarju zdaj lahko izrekel besedo ali dve.

DUH: Le br! Oder se stemni.

8. PRIZOR

Prazen oder, na njem le klop, na kateri sedi Belle, ob njej pa stoji mlad

Ebenezer.

BELLE: Preve se boji sveta, Ebenezer. Ko sva se zaroila, si bil drug lovek. Bil je as, ko sem upala, da ti in jaz res eno sva;

da prihodnost bo za vedno najina bila, da nikoli razveljavljena v srcu ne bila;

da ljubezen v oeh tvojih ostala bo za vedno. Ampak ljubezni ni,

ljubezni ni, ko sanje vse

v hipu konajo se. Ljubezni ni, ljubezni ni.

Odla bom stran, vendar sreo ti elim. Pride as, ko uvidiva, da skupaj ne sodiva, da prenaglila se sva

in na ljubezen pozabila. A ne zmorem ve

gledati v nebo in upati, da priel bo

in v roke prstan stisnil mi. Ljubezni ni, ljubezni ni, ko sanje vse

v hipu konajo se. Ljubezni ni, ljubezni ni,

odla bom stran, vendar sreo ti elim.

Bilo je upanje, bilo je snidenje; bilo na plesu je,

ko plesala skupaj sva. Da, mlada bila; da, zaljubljena.

A spremenil si se, le denar ti pomemben je.

Da, teh sanj ve ni. Da, denar ljubi ti.

A priel je as, ko odideva na svojo stran.

Belle odide z odra. SCROOGE: Dovolj, odpelji me, ne prenesem tega!

Duhu upihne sveo, s tem pa zatemni oder.

Sledi petnajstminutni odmor.

II. DEJANJE

1. PRIZOR

Scroogeva spalnica, na odru tudi postelja

PRIPOVEDOVALEC: Ko se je Scrooge sredi nenavadno vztrajnega sna zdramil in

sedel pokonci, da zbere misli, ga ni bilo treba opomniti, da namerava odbiti ena

ura. Priakoval je duha. Ni elel, da ga preseneti. Toda svetloba, ki ga je nenadoma obsijala in je prihajala iz druge sobe, ga je osvetlila nepripravljenega.

DUH: (izza odra) Sem Duh Boine sedanjosti!

Zdaj je as, da spregleda, kaj si ivljenje eli;

da zloba in sovratvo mene zbudi!

Vstani, vstani, pridi in poglej,

kaj zdaj te strai. Kot sonce z obzorja sveti,

kot strela z neba, strait je prila, sveti sem ter tja. Se boji usode,

ki ivljenje nosi jo? Se boji veselja in sree?

Ali dejstva, da fantom priel je? Ne boj se,

spoznaj me! (Pristopi na oder.) Zdaj je as veselja,

daj zbudi se! Zdaj je as veselja, saj boi tukaj je. In vse je svetlee,

okraeno in drhtee; nihe jezen ni,

ali potlaen kot ti. Ne,

ne skrbi, saj ar skrit je. Odkrila bova ga,

zato ne kremi se, saj tukaj boi je! Ko tukaj je boi,

ko vse sveti se; ko tukaj boi je,

le sanja se. Ljudje se veselijo,

pleejo, smejijo in nimajo skrbi,

saj boi jim dii. In preko skrbi,

skozi steno, morda teko,

a vsaj veselo bo, saj priel boi je.

Nekega dne rekel bo: Hvala za besede te,

ki reile so me te grozne grenkobe!

In dokler svet tako stoji, sestavljen iz razlinih ljudi,

bi bilo v redu? Da spremenim te tu,

a seveda spreobrnila te bom, seveda spremenila.

A kaj pomembno je, saj tukaj boi je.

A kaj pomembno je, saj tukaj

Pridi, z mano hodi,

vidim jasno kot nebo Vem,

zvenelo bo udno, ampak spodbudno.

Priseem, da pomagalo bo. Dotakni obleke moje se

in mii, pojdiva!

(Stojita na mestu, projekcija se vrti.) Z mano in tabo

svet spremenila bom. Veselje in sreo prinesla bom v dom!

In zgodi se tako, da poletiva v nebo.

Takno upanje vznemirja me

in vse veselo je, SAJ BOI PRIEL JE!

2. PRIZOR

V mestu, ob straneh odra stojijo hie.

DUH:

V mestu sva, polno je veselja,

polno petja in ivljenja! V mestu sva,

nihe ni doma. Saj vsi vzklikajo: ENSKE: Vesel, MOKI: Sreen,

SKUPAJ (enske, moki):boi! DUH: Tam gre gospa s skledo, polno mleka.

In tam gospod s puranom je. Vino kuha se,

kruh e peen je. In vse lepo dii,

saj boi je! Poglej, kaken puran!

Poglej, koliko poga in peciva! Bomboni in zavitki,

veselje in uitki! ENSKE:

Puran je velik, o tem res ni dvoma. A cena previsoka je. Veselje nas bodri, asa za alost ni.

Saj res, prav danes tukaj boi je! MOKI:

Vesel boi!

Kako druina? ENSKA:

Sreen boi!

Uivamo! ENSKA:

Imela bi est jajc, a so predraga

DUH: ivljenje ve pomeni kot denar! Poglej vse ljudi na ulicah.

Veseli so, neskrbni. In otroke,

kako so navdueni nad puranom. e ves London dii

po boiu.

Le ti se kremi.

Veselje plee okrog tebe, a ti tega sploh ne opazi.

Veliko si zamudil v teh dolgih letih. Pomni to!

Pomni! MOKI: A vidi otroke te,

tako vesele? Po ulicah vzklikajo ...

ENSKE: Veseli so vsi, veerja e dii.

Saj res, prav danes tukaj boi je! DUH: Ampak ljudje so drugani,

nekateri denarja lani so. akajo na osebo,

ki odvrnila jih bo od grenkobe! ENSKE: Res ni dvoma,

da veselje, srea

za boi tukaj sta ... Otroci pleejo,

moje posedajo. Saj res, prav danes ...

MOKI: Zares, prav danes ... SKUPAJ: Saj res, prav danes tukaj boi je!

Ljudje po pesmi gredo z odra.

3. PRIZOR

Na odru stoji kuhinja druine Cratchit.

Gospa Cratchit je obleena v dnevno sivomodro obleko, lase ima spete v figo, podobno tudi hi Martha; Peter je obleen v hlae, v srajco s telovnikom; majhna Crathitova ,otroka oblaila

GOSPA CRATCHIT: Kje za bojo voljo se zadruje va oe z malkom Timom? Martha je bila lani tukaj e pol ure prej.

MARTHA: Martha je tu, mati! (Pohiti in objame mamo.)

MAJHNA CRATCHITOVA: Oe prihaja s Timom! (Vstopil je Bob Cratchit v oguljeni obleki, vendar isti in pokrpani. tuporamo je nosil malka Tima, ki je dral malo berglico, noge mu je podpiral kovinski okvir.)

GOSPA CRATCHIT: (zaskrbljeno) Le kje si se tako obiral, Robert?

BOB CRATCHIT: Gospod Scrooge me je e malo zadral. (srameljivo)

GOSPA CRATCHIT: (ogoreno) Pa kaj e, rada bi ga videla tukaj, da mu postreem s svojim mnenjem in upam, da bi mu hasnilo.

BOB CRATCHIT: e dobro,

vse je e dobro. Ne glede na to, kaj se zgodi,

ne skrbi. Zdaj boi je za vse nas,

zdaj boi je! GOSPA CRATCHIT:Sem sliala,

da ljudje prihajajo do nas z razlogom.

Prinaajo svoj nauk, a nismo pozorni,

kaj svet nudi nam. Ta nauk pomaga, da ivljenje rei nam.

Zdaj vem, da to zares dri. In vem, da danes tu stojim,

ker tebe ljubim. Kot komet iz orbite,

ki k soncu leti; kot potok, ki eli, da si strugo naredi.

Mislila sem, da nesreni smo. Ker pa poznam te,

srea pri nas doma je! BOB CRATCHIT: Manjka e,

da ljubezen moja ti

v tem ivljenju veliko naredila si.

Veliko mene ti zgradila si, vedno ob meni

kot srce moje si. In kakorkoli e zgodba se kona,

vedi, da mojo napisala si. Zato te ljubim.

Bil sem kot ladja izgubljena,

kot veter z morja, kot pti, kralj neba,

skrit v kronjah gozda. Mislil sem, da nesreni smo,

ker pa poznam te ... GOSPA CRATCHIT: Ker pa poznam te ...

SKUPAJ: Srea pri nas je doma! MALEK TIM: In preseneenje!

Goska je peena, slastno rumena!

MARTHA: Potem pa kar k mizi vsi! SKUPAJ: In nihe od nas laen ve ne bo!

BOB IN GOSPA CRATCHIT : (dvoglasno) Kot komet iz orbite (kot razbita ladja), ki k soncu leti (kot veter z morja),

kot potok, ki eli, da si strugo naredi (kot pti, kralj neba med kronjami gozda) ... SKUPAJ: Mislili smo, da nesreni smo,

mislili smo, da nesreni smo ... GOSPA CRATCHIT: Ker pa poznam te ...

BOB CRATCHIT: Ker pa poznam te ... SKUPAJ: Ker pa poznam te,

srea pri nas doma je! Vesel boi!

BOB CRATCHIT: Vsem, prav vsem vesel boi! Ljubki moji, bog nas blagoslovi! MALEK TIM: Bog blagoslovi vsakogar izmed nas! SCROOGE: Duh, povejte mi, ali bo malek Tim ostal iv? DUH: Vidim prazen stol in berglico brez lastnika. e prihodnost ne bo pregnala teh senc, bo otrok umrl. SCROOGE: Ne, ne, recite, da mu bo prizaneeno! Oder se stemni.

4. PRIZOR

Na odru je prikazana Fredova jedilnica z gosti v sijajnih oblekah.

PRIPOVEDOVALEC: Mrak je e bil, ko sta Scrooge in Duh letela po ulicah in v trenutku je Scrooga presenetil neakov smeh.

FRED: Ha, ha , rekel je, da je boi sleparija! Priseem!

FREDOVA ENA: e toliko slabe zanj, Fred!

FRED: To ti je hecen patron.

FREDOVA ENA: Prepriana sem, da je zelo bogat; pa kaj mu bo vse to, od svoje bogatije nima niesar!

FRED: Meni ga je al, ne bi se mogel jeziti nanj, pa e bi se e tako trudil. Nevemkakne veerje sicer ni zamudil.

FREDOVA ENA: Meni pa se zdi, da je zamudil kar imenitno veerjo. (Vsi gostje pokimajo in se nasmihajo).

FRED: Vsako leto mu nameravam ponuditi prilonost, da se veseli z nami, ker se mi mo smili.

FREDOVA ENA: Prav, dovolj govorienja, vrnimo se k igri Da ali ne. Fred, ti si na vrsti, e me spomin ne vara.

PRIPOVEDOVALEC: Scroogev neak je v mislih zastavljal vpraanje, drugi pa so ugotavljali odgovore na vpraanja, na katera so lahko odgovarjali le z da ali ne. Kmalu so izvedeli, da ima v mislih ival, ivo ival, precej zoprno ival, divjo ival, ival, ki reni in vasih kruli, vasih pa tudi govori, ivi v Londonu in se sprehaja po ulicah, vendar pa je ne razkazujejo obinstvu pa tudi nihe je nima na povodcu, ne ivi v menaeriji, na sejmu je tudi ne koljejo, poleg tega pa ni konj, ne osel, ne krava pa tudi ne tiger ali pes ali prai ali maka ali medved Nazadnje se je sestri Rosie posvetilo ROSIE: Jaz e vem! Vem, za katero ival gre, Fred! Vem za ival!

FRED: No, katera je?

ROSIE: Tvoj stric Scro-o-o-o-oge!

FRED: Tako, nazdravimo edinemu loveku v Londonu, ki ne praznuje boia. Stricu Scrooga!

SKUPAJ: Stricu Scroogeu!

5. PRIZOR

Oder je temen, prisotna sta duh in Scrooge.

SCROOGE: Kaj je to, kar ne spada k tebi in sili na plano?

DUH: (vzklikne) O, lovek, ozri se naokoli, glej!

SCROOGE: Duh, sta tvoja?!

DUH: lovekova sta! Fantek je pomanjkanje, deklica nevednost, obeh se pazi!

SCROOGE: Nimata doma, ne zatoia?

POMANKANJE: Ni ve kaznilnic

NEVEDNOST: In ubonikih delavnic?!

SCROOGE: (prestraeno) Duh?!

To ree in se zgubi v gosti temi.

6. PRIZOR

Na polmranem odru se vidi silhueta Duha boine prihodnosti in ura odbije dvanajst.

SCROOGE: Ali kleim pred Duhom boia, ki ima ele priti?

Ne dobi odgovora.

SCROOGE: Vodi me, vodi me, Duh!

Na odru e stojijo trije poslovnei, obrnjeni drug proti drugemu.

SCROOGE: Duh, poznam te ljudi, kaj hoe storiti z njimi? (Duh le nemo stoji in s prtom kae nanje.)

PRVI POSLOVNE: Ne, vem samo toliko, da je mrtev, da je umrl sinoi.

DRUGI POSLOVNE: Presneto, kaj mu je pa bilo?

TRETJI POSLOVNE: Sam bog ve.

PRVI POSLOVNE: Kaj pa je storil z denarjem?

DRUGI POSLOVNE: Ni nisem slial, mogoe ga je zapustil podjetju, meni ga ni!

TRETJI POSLOVNE: Najbr bo pogreb zelo skromen. Naj me strela, e vem za koga, ki bi el za njim!

PRVI POSLOVNE: Jaz bi el, e bo poskrbljeno za sedmino. e e grem, se naj vsaj naje

7. PRIZOR

Na praznem odru se zvrstijo tri ene s svenji, ki hodijo do prodajalne starega Joeja.

PRIPOVEDOVALEC: Duh je pohitel naprej. Odla sta z vrveega prizoria v zakotno mestno etrt. Poti so bile umazane, prodajalne in hie zanikrne, celotna etrt je zaudarjala po zloinu, bedi in umazaniji. Scrooge in Duh sta se znala v trgovini z odpadom, kjer se je kupevalo z elezjem, s cunjami, kostmi, z lojnimi odpadki. Sredi sobe je sedel sivolasi barabin, ki je imel skoraj 70 let. Prav v tem trenutku se je v

trgovino priplazila enska s tekim svenjem, za njo je prila e druga, sledila jima je mrka ena, sami sumljivi tipi.

STARI JOE: Prav na pravem kraju ste se znale ve, tri. Kar stopite v sprejemnico in poakajte, da zaklenem trgovino.

PERICA: Pa kaj potem! Pa kaj, gospa Dilber? Vsakdo ima pravico, da se pobriga

zase, on se zna.

GOSPA DILBER: To imate pa isto prav. Nihe toliko kot on.

POGREBNICA: Kaj se torej drita, kot da vas je strah, enske? Kdo bo pa izvedel? Mi menda drug drugemu ne bomo kljuvali oi, kaj? (Obe pokimata, medtem se jim pridrui tudi Joe.)

GOSPA DILBER: Prav imate, mi samo izvrujemo sodbo! Razvei, no, te svenje, Joe!

POGREBNICA: Imam njegov nalivnik,

peatnik in pivnik, par gumbov

s skopuhove srajce imam. GOSPA DILBER:Brisae, rjuhe,

povtre debeluhe ter kornje

s skopuhovih nog imam. PERICA:Jaz sem posebno blago vzela,

bogato vezeno poela. A ne le blago, to posteljne odeje so.

esa drajega ne bo! GOSPA DILBER:Vzela si jih, ko je leal na njih?

Hudobno in zvito zelo! PERICA:Da, zvito. To dri kot pribito,

zato zdaj plaano bo! GOSPA DOLBER: Skopuh je konno umrl.

PERICA: Konno! POGREBNICA: In komaj!

GOSPA DILBER: Za veno!

SKUPAJ: Bogati zdaj smo, Denar tejemo,

Od Temze navzgor In vse do srca!

POGREBNICA: Vsi pleemo, V revino ne sodimo,

Plesali smo in e bomo! GOSPA DILBER: Novih oblek,

evljev vse vprek, Imela bom za ivet!

PERICA: Polno denarja, polno besed, Bogastva veliko za umret! SKUPAJ: Skopuh je umrl,

Krsto zaprl, Pod zemljo lei,

In denar dobimo mi! Bogati zdaj smo, Denar tejemo,

Pijmo na zvitost nao! POGREBNICA: Ni ve lopat,

Za pokopalie delat, In krst v zemljo dajat!

GOSPA DILBER: Polno denarja! PERICA: Polno besed!

SKUPAJ: Bogastva veliko za umret! Bogastva veliko za umret!!

STARI JOE: Ta lastnina ni vredna bogastva, morda le za borno kosilo.

SCROOGE: Duh, razumem, razumem, ta nesrenik bi lahko bil tudi jaz!

8. PRIZOR

Iz trgovine z odpadom sta se z Duhom znala v kuhinji druine Cratchit.

SCROOGE: Duh, kaj ponem spet tukaj?

Duh pokae na zaskrbljeno druino, enski ivata, ostali mole razmiljajo.

GOSPA CRATCHIT: Kako me e bolijo oi od te barve, sveava jih utrudi, vendar pred oetom moram biti vedra. Sicer pa bi e moral biti tu. Pravzaprav e prav zamuja.

PETER: Teh nekaj veerov hodi poasneje, kakor pa je vajen.

GOSPA CRATCHIT: Vasih sem ga videla stopati zelo urno z Malkom Timom, ki ga je nosil tuporamo.

OTROCI: Mi prav tako!

GOSPA CRATCHIT: Ampak tega je bilo lahko nositi in oe ga je imel tako rad.

MARTHA: Oe je e priel!

BOB CRATCHIT: Ve, kako zelen je kraj, kjer je Malek Tim. Pa saj ga bo velikokrat videla. Obljubil sem mu, da se bom ob nedeljah sprehodil do tja. Moj mali,

mali fantek!

Vsi ga objamejo.

9. PRIZOR

Na praznem mranem odru je le nagrobni kamen.

PRIPOVEDOVALEC: Duh je spet odvedel Scrooga, nikjer se ni zadral, hitel je kar naprej, hitel je kot veter, obstal je ele na pokopaliu sredi grobov in pokazal proti enemu. SCROOGE: Duh, prosim, povej mi, kdo je bil ta umrli, o katerem je toliko besedi?

(Duh je le e enkrat stegnil roko proti nagrobniku.) Duh, prosim, prosim, povej! (Scrooge se poasi splazi do spomenika ter ga obrne prosti publiki.) Duh, duh, oh, nikar! Nisem ve tisti, ki sem bil. Zakaj bi mi kazal vse to, e zame ni ve upanja. astil bom boi v svojem srcu in poskual ga bom obhajati vse leto. Oh, reci mi, da lahko izbriem napis na tem kamnu! Prosim, duh, spregovori z menoj! Duh, prosim, noem e umreti! Duh, ne (Duh le zamahne z roko, Scrooge pade za nagrobnik, nastane tema.)

10. PRIZOR

Na odru se prigejo lui, Scrooge lei v svoji postelji. V spalnici je jutro.

PRIPOVEDOVALEC: Spet je bil v svoji postelji. Bil je tako razburjen in tako je

arel od dobrih namenov, obraz je imel moker od solz.

SCROOGE: Niso potrgane, cele so, rjuhe, in vse je tukaj. Ne vem, kaj naj storim!

Tako lahek sem kot peresce, tako sreen kot angel, kar omotien sem. Sreen boi vsem, sreno novo leto, hojla, hojla, hu, hu! Ne vem, kateri dan v mesecu je in prav mar mi je. Raje sem otroiek, hojla, hojla, hoj! (efekt cerkvenih zvonov) Oh, veliastno, veliastno! (Skozi okno zagleda fantia, ki gre mimo.) Kateri dan je danes, prijazen deek?

DEEK S PURANOM: A, danes, danes, no, boini dan je!

SCROOGE: Hej, ho prijateljek! A ve, kje je perutnina dve ulici naprej na vogalu?

DEEK S PURANOM: To bom pa menda vedel.

SCROOGE: Bistroumni fanti, izreden fanti, mar ti je znano, ali so prodali tistega imenitnega purana, ki so ga imeli obeenega?

DEEK S PURANOM: Kaj? Tistega velikega, ki je tako velik kot jaz?

SCROOGE: S tabo se je veselje pogovarjati, tistega prijateljek, tistega!

DEEK S PURANOM: e visi tam!

SCROOGE: Pojdi ga kupit, vrni se iz trgovine in jaz ti bom dal iling.

PRIPOVEDOVALEC: Fanta je kar odneslo. Scrooge je napisal naslov. To ti je bil

puran, ko so mu ga prinesli! Hahljal se je, ko je plaal purana, fantia in izvoka, ki je purana odpeljal v hio Boba Cratchita. Odel je v hio, se obril in oblekel v najbolj pranjo obleko in se naposled odpravil na ulico, kjer je bilo e zelo ivahno. Med potjo je na ulici sreal prosilca, ki ju je prej nagnal, sedaj jima je ponudil veliko vsoto denarja. Zveer pa se je odpravil do svojega neaka ter vedro veerjal z njegovo druino. Scrooge je postal povsem drug lovek, otroci so zdaj hiteli k njemu, ko se je odpravljal iz pisarne, Malemu Timu pa je Postal kakor drug oe. Duh boia in vsega dobrega je zavedno ohranil v svojem srcu.

Na koncu vsa zasedba skupaj zapoje: elimo Vam sreen boi ali elimo Vam sreen praznik

Zavesa se zapre