Embed Size (px)
Citation preview
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ©OLSTVO
ISBN 961-234-310-1
BIOLOGIJA
BIOLOGIJA
NASLOVNICE E-POSTA notranja - KT 8/11/06 12:59 PM Page 5
U~ni na~rt
BIOLOGIJA
PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA BIOLOGIJO dr. Tatjana Ver~kovnik, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, predsednica Anka Zupan, Zavod RS za šolstvo, strokovna tajnica Helena Mrši~, Srednja ekonomska šola, Kranj dr. Tone Novak, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Bernarda Novak, OŠ Kuzma Metka Škornik, Gimnazija Be`igrad, Ljubljana Avtorice besedila dr. Tatjana Ver~kovnik, Anka Zupan, Bernarda Novak
Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo dr. Slavko Gaber Za zavod Alojz Pluško
Uredila Zvonka Labernik, Dušan Flere Jezikovni pregled Irena Labaš, Vesna Halu`an Oblikovanje TANDAR Prelom BS Jabolko Tisk Ko~evski tisk d.d., Ko~evje
Drugi natis
Ljubljana, 2003
Sprejeto na 25. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo, dne 7. 4. 1998. Sprejeto na 26. seji Nacionalnega kurikularnega sveta, dne 30. 10. 1998. Sprejeto na 21. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje, dne 12. 11. 1998.
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
371.214.1 : 57
SU^NI na~rt : program osnovnošolskega izobra`evanja. Biologija ¼[[pripravila] Predmetna kurikularna komisija za biologijo Tatjana Ver~kovnik... et al. ]. - 2. natis. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport : ZavodRS za šolstvo, 2003
ISBN 961-234-301-2 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo) 1. Ver~kovnik, Tatjana 122289664
K a z a l o1 Opredelitev predmeta ......................................................................................................... 5
1.1 Polo`aj, filozofija in narava predmeta ............................................................................... 5
1.2 Opis predmeta .................................................................................................................. 6
2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 7
3 Operativni cilji predmeta ................................................................................................... 8
3.1 Osmi razred .................................................................................................................... 10
3.2 Deveti razred ................................................................................................................... 16
4 Didakti~na priporo~ila ..................................................................................................... 26
5 Katalog znanja .................................................................................................................. 27
5.1 Temeljni standardi znanja ............................................................................................... 27
5.2 Minimalni standardi znanja ............................................................................................ 34
6 Priloga ............................................................................................................................. 38
6.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja ................................................................................... 38
5
1 OPREDELITEV PREDMETA
1.1 POLOŽAJ, FILOZOFIJA IN NARAVA PREDMETA
Polo`aj predmeta
Biologija je splošnoizobra`evalni predmet, ki se pri~ne z biološkimi vsebinami `e v 1., 2. in 3.
razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja in se nadaljuje pri predmetu naravo-
slovje in tehnika v 4. in 5. razredu in 6. ter 7. razredu pri predmetu naravoslovje.
U~ni na~rt, ki vklju~uje biološke vsebine v prvem in drugem triletju, sta oblikovala PrKK za
spoznavanje okolja in PrKK za naravoslovje in tehnologijo. U~ni na~rt za biologijo je usklajen
z biološkimi vsebinami v prvem triletju. U~ni na~rt za biologijo je usklajen tako z u~nimi na~rti
za naravoslovje in tehnologijo v 4. in 5. razredu ter u~nimi na~rti za naravoslovje v 6. in 7. raz-
redu, kakor tudi z naravoslovnimi predmeti v 8. in 9. razredu osnovne šole.
Filozofija predmeta
Pri pouku biologije so v enaki meri vklju~eni kognitivni, afektivni in konativni cilji. U~enci pri
pouku biologije pridobijo znanje, ki jim omogo~a temeljno razumevanje narave in `ivljenja.
Hkrati si oblikujejo tudi odgovoren odnos do narave in `ivih bitij, kar je temelj za pozitivno
ravnanje z naravo in organizmi.
Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega biološkega znanja in razumevanja,
ki naj bi ga usvojil vsak u~enec ne glede na nadaljnje šolanje. Hkrati so realizirani zastavljeni
cilji trden temelj za tiste u~ence, ki bodo šolanje in poklicno pot usmerili v naravoslovje in
tehnologijo.
Pri pouku biologije u~enec pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelek-
tualno rast in za celotno dru`beno skupnost.
Narava predmeta
Pri pouku biologije se teoreti~ni temelji prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in
laboratorijskega ter terenskega dela. To daje u~encem mo`nost, da znanje aktivno pridobiva-
jo, vzpostavljajo neposreden stik z `ivimi bitji oz. z naravo in prihajajo do dolo~enih spoznanj
z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem.
6
U~enci s pridobivanjem informacij iz razli~nih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, pri-
merjajo in kriti~no presojajo informacije ter se nau~ijo analizirati, povezovati in posploševati.
To je podlaga za poglobljeno razumevanje u~nih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravo-
slovnih ter dru`boslovnih znanj. Tako dose`eno znanje ni le “površinsko”, saj je poglobljeno in
zato uporabno ob številnih novih konkretnih primerih.
1.2 OPIS PREDMETA
Predvidena organizacija in časovni obseg
Obvezni del programa
STRUKTURA OBVEZNEGA DELA U^NEGA NA^RTA
RAZRED PREDMET BIOLOŠKE VSEBINE ŠTEVILO UR
8. razred BIOLOGIJA
Ekologija in sistematika • Biologija kot znanost in
veda • Temelji ekologije • ƒivljenjska pestrost • Sistematika z evolucijo
52 ur
9. razred BIOLOGIJA
Biologija ~loveka • Celice, tkiva, organi • Gibala • ƒiv~ni sistem • ^utila • Dihala • Prebavila • Krvna obto~ila • Izlo~ala • HormonaIne `leze • Spolovila in razmno`evanje
64 ur
7
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
SPLOŠNI CILJI PREDMETA BIOLOGIJE (v 8. in 9. razredu)
S poukom biologije `elimo pri u~encih:
• dose~i razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti v `ivi naravi, organizacijskih tipov `ivih
bitij, ekologije, evolucije in biologije ~loveka;
• razviti sposobnosti za preu~evanje `ivljenjskih procesov in pojavov;
• dose~i, da z lastnim iskanjem in preu~evanjem pridejo do nekaterih spoznanj ter si obliku-
jejo odgovoren odnos do narave in okolja;
• spodbujati razumevanje o soodvisnosti znanj s podro~ja biologije z drugimi naravoslovnimi,
dru`boslovnimi in tehniškimi znanji;
• razvijati sposobnosti za zaznavanje in razumevanje ekoloških problemov;
• razvijati sposobnosti za opazovanje in spretnosti za u~inkovito ter varno raziskovanje;
• razvijati sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;
• razviti odgovoren odnos do narave in okolja ter spodbuditi interes za njegovo aktivno varo-
vanje;
• vzbuditi spoznanje, da je ~lovek odvisen od narave in je njen sestavni del;
• vzbuditi spoštovanje do vseh oblik `ivljenja ter razviti razumevanje o medsebojni povezano-
sti `ive in ne`ive narave;
• dose~i spoznanje, da je mnogo poklicev, v katerih ljudje uporabljajo znanje, spoznanja,
spretnosti ipd., ki so jih pridobili pri pouku biologije;
• dose~i razumevanje razli~nih, popravljivih in nepopravljivih sprememb ob ~lovekovem po-
segu v naravo in okolje, problemov, ki pri tem nastajajo, ter naravnih na~inov njihovega re-
ševanja;
• razviti zavest o potrebi obzirnega in var~nega ravnanja z omenjenimi naravnimi viri zaradi
odgovornosti do prihodnjih generacij.
8
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE, POJMI, SPECIALNODIDAKTI^NA PRIPORO^ILA IN MEDPRED-
METNE POVEZAVE
Predmetni katalog je pripravljen po u~nih temah. Vanj so vklju~eni cilji, vsebine in pojmi, ki bi jih
naj pridobili u~enci pri pouku ter dejavnosti, ki bi jih naj opravljali. Didakti~na navodila so doda-
na ob koncu posamezne u~ne teme, prav tako so tam navedene medpredmetne povezave.
U~itelj lahko dolo~i zaporedje u~ne snovi po lastni presoji in jo opredeli v svoji ~asovni razpo-
reditvi. Prav tako ni nujno, da u~itelj realizira zastavljene cilje v vsebinskem sklopu, kjer so za-
pisani, marve~ jih lahko realizira drugje.
CILJI
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. u~no snov. Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, iz-
hajajo iz dejavnosti oziroma se uresni~ujejo pri njih.
DEJAVNOSTI
Dejavnosti so vezane na samostojno delo u~encev v u~ilnici, laboratoriju, (šolski) knji`nici,
ustreznih institucijah in na terenu. Predvidene dejavnosti lahko u~itelj zamenja s primernimi
vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z druga~no vsebino, pomembno je le, da dose`e
enake ali podobne cilje.
VSEBINE
Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij in niso natan~neje raz~lenjene, saj jih
po eni strani opredeljujejo cilji, po drugi strani pa pojmi.
POJMI
S pojmi in cilji je opredeljena vsebina predmeta. V katalog so vklju~eni iz dveh razlogov; zapisani
pojmi olajšajo delo u~itelju in la`je zasledovanje nadgradnje pri šolanju u~encev.
Pojmi, natisnjeni v poševnem tisku (npr. veliki vrtni pol`, melisa ...), so opomnik za u~itelja.
U~itelj jih lahko zamenja s tistimi organizmi, ki so mu dosegljivi in u~encem blizu, nikakor pa to
ne pomeni, da morajo u~enci poznati ravno te organizme.
9
DIDAKTI^NA PRIPORO^ILA
V didakti~nih priporo~ilih niso predpisane metode in oblike dela. U~itelja usmerjajo in mu nu-
dijo ideje za doseganje predpisanih ciljev.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Na tem mestu so opredeljene povezave z drugimi predmeti.
103.
1 O
smi
razr
edB
iolo
ške
u~ne
tem
e: B
IOLO
GIJ
A K
OT
VED
A O
@IV
LJEN
JU, T
EMEL
JI E
KO
LOG
IJE,
@IV
LJEN
JSK
A PE
STR
OST
IN S
ISTE
MAT
IKA
Z EV
OLU
CIJO
UČ
NA
TE
MA
: B
IOL
OG
IJA
KO
T V
ED
A O
ŽIV
LJE
NJU
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• se
sez
nani
jo z
bio
logi
jo k
ot v
edo
o `i
vlje
nju;
•
se s
ezna
nijo
s p
omen
om b
iolo
gi-
je v
vsa
kdan
jem
`iv
ljenj
u;
• se
sez
nani
jo z
nek
ater
imi p
o-m
embn
imi m
isle
ci, n
arav
oslo
vci i
n bi
olog
i; •
spoz
najo
Dar
win
ovo
razv
ojno
teo-
rijo
; •
opre
delij
o ra
zisk
oval
ne m
etod
e in
tehn
ike
dela
v b
iolo
giji
na
osno
vi iz
kust
vene
ga d
ela
v 6.
in
7. r
azre
du
Zbira
nje
poda
tkov
s p
omo~
jo
liter
atur
eB
iolo
gija
in n
jen
pom
en.
Pom
embn
i zna
nstv
enik
i.
Met
ode
razi
skov
alne
ga d
ela
v bi
olog
iji.
• bi
olog
ija
• na
ravo
slov
je k
ot v
eda
in z
na-
nost
•
Aris
tote
l, La
mar
ek L
inne
, Sc
hlai
den,
sch
wan
n, F
lem
ing
• ra
zvoj
ni n
auk,
Dar
win
•
mik
rosk
op
• m
ikro
skop
iran
je
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• u~
ence
m p
reds
tavi
bio
logi
jo k
ot n
arav
oslo
vno
vedo
, ki j
e te
sno
pove
zana
s fi
ziko
, kem
ijo, g
eolo
gijo
in g
eogr
afijo
. Obe
nem
poj
asni
, da
je b
io-
logi
ja iz
hodi
š~e
za m
noge
apl
ikat
ivne
dis
cipl
ine
kot s
o m
edic
ina,
goz
dars
tvo,
agr
onom
ija, v
eter
ina
itd. I
zpos
tavi
naj
, da
se p
ri ob
ravn
avi ~
lo-
veka
nav
ezuj
e bi
olog
ija n
a dr
u`bo
slov
ne v
ede
in z
nano
sti (
~lov
ek k
ot s
o~as
no b
iolo
ško,
psi
hoso
cial
no in
kul
turn
o bi
tje).
Pri
vod
enju
u~e
n-ce
v na
j bo
u~ite
lj po
zore
n na
~im
cel
ovite
jšo
obra
vnav
o te
m in
naj
se
skuš
a iz
ogni
ti pr
istr
ansk
im in
terp
reta
cija
m (n
pr. b
iolo
gizm
om);
•
nepr
esta
no v
plet
a sp
ozna
nja
o sp
rem
inja
nju
in r
azvo
ju `
iveg
a sv
eta,
kar
lahk
o u~
enci
spo
znav
ajo
pri v
seh
u~ni
h te
mah
, od
ekol
ogije
do
razv
oja
~lov
eka;
•
nava
ja u
~enc
e na
var
nost
pri
labo
rato
rijs
kem
in te
rens
kem
del
u te
r na
eti~
en o
dnos
do
`ivi
h bi
tij.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, z
godo
vina
, kem
ija, f
izik
a
11
UČ
NA
TE
MA
: T
EM
EL
JI E
KO
LO
GIJ
E
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• ra
zum
ejo
pojm
e: o
rgan
izem
, oko
lje, d
ejav
niki
oko
lja, e
ko-
lošk
a ni
ša in
pop
ulac
ija;
• sp
ozna
jo n
a~in
e vz
dr`e
vanj
a ra
vnov
esja
v e
kosi
stem
ih;
• sp
ozna
jo e
kosi
stem
in n
jego
ve z
akon
itost
i kot
sku
pnos
t ne
`ive
in `
ive
nara
ve, k
i del
ujet
a po
veza
no;
• po
novi
jo in
opr
edel
ijo te
mel
jne
zna~
ilnos
ti na
ravn
ih in
an
trop
ogen
ih e
kosi
stem
ov (n
a te
mel
ju z
nanj
a iz
6. i
n 7·
razr
eda)
; •
pozn
ajo
najz
na~i
lnej
še n
arav
ne in
ant
ropo
gene
eko
-
sist
eme
pri n
as in
v s
vetu
; •
znaj
o op
isat
i `iv
ljenj
ske
razm
ere
v po
sam
ezne
m e
ko-
si
stem
u;
• zn
ajo
pove
zati
pred
stav
nike
`iv
ih b
itij v
pre
hran
jeva
lne
verig
e in
spl
ete;
•
spoz
najo
nek
ater
e vp
live
~lov
ekov
ih p
oseg
ov v
eko
sist
eme;
•
se s
ezna
nijo
s p
roce
som
foto
sint
eze
in s
pozn
ajo
njen
po
men
; •
se s
ezna
nijo
s p
roce
som
dih
anja
in s
pozn
ajo
njeg
ov p
omen
Opr
edel
jeva
nje
pom
ena
ekol
ogije
za
ra-
zum
evan
je in
ohr
anja
nje
nara
ve (g
lede
na
izku
šnje
in z
nanj
e iz
6. i
n 7.
razr
eda)
.
Ogl
ed v
ideo
posn
etko
v ne
kate
rih z
na~i
lnih
ek
osis
tem
ov S
love
nije
.
Ogl
ed v
ideo
posn
etko
v ne
kate
rih e
kosi
ste-
mov
z e
kstre
mni
mi r
azm
eram
i na
Zem
lji.
Razp
ravl
janj
e o
pove
zano
sti o
rga-
nizm
ov, k
ro`e
nju
snov
i in
pret
oku
ener
-gi
je v
nar
avi (
na o
snov
i izk
ušen
j in
pred
hodn
ega
znan
ja).
Opa
zova
nje
spro
š~an
ja k
isik
a iz
vod
nih
rast
lin m
ed fo
tosi
ntez
o.
Osn
ovni
poj
mi
ekol
ogije
.
Vrst
e ek
osis
tem
ov.
Odn
osi m
ed
orga
nizm
i.
Preh
ranj
eval
ni
sple
ti.
Kro
`enj
e sn
ovi i
n pr
etok
ene
rgije
v
ekos
iste
mih
.
• `i
vo b
itje
• ok
olje
•
deja
vnik
i ok
olja
•
popu
laci
ja
• ek
osis
tem
: na
ravn
i in
antr
opog
eni
• pr
ehra
njev
al-
na v
erig
a •
preh
ranj
eval
ni
sple
t •
foto
sint
eza
(vod
a, s
vetlo
-ba
, ogl
jikov
di
oksi
d, k
isik
, og
ljiko
vi h
id-
rati)
•
diha
nje
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• vo
di u
~enc
e ta
ko, d
a bo
do o
svaj
ali n
ove
pojm
e iz
eko
logi
je n
a te
mel
ju iz
kuše
nj in
pri
dobl
jene
ga z
nanj
a v
6. in
7. r
azre
du. N
a en
ak n
a~in
naj
ug
otav
ljajo
pod
obno
sti i
n ra
zlik
e m
ed e
kosi
stem
i in
obra
vnav
ajo
`ivl
jenj
ske
razm
ere
v nj
ih;
• vo
di u
~enc
e k
razm
išlja
nju
o ra
znih
, nam
erav
anih
in n
enam
erav
anih
, pop
ravl
jivih
in n
epop
ravl
jivih
pos
ledi
cah
~lov
ekov
ega
pose
ganj
a v
ekos
iste
me
ter
jih s
podb
uja
k is
kanj
u na
ravn
ih r
ešite
v na
stal
ih p
robl
emov
; •
ve`e
na
geog
rafij
o sp
ozna
vanj
e zn
a~iln
ih e
kosi
stem
ov S
love
nije
; •
vodi
u~e
nce
k ra
zmiš
ljanj
u o
razm
erah
v e
kosi
stem
ih p
ri o
gled
u vi
deop
osne
tkov
; •
vodi
u~e
nce
pri r
azm
išlja
nju
o po
men
u ek
ološ
kega
zna
nja
za v
sakd
anje
`iv
ljenj
e.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, z
godo
vina
, kem
ija, f
izik
a, p
oklic
na v
zgoj
a
12U
ČN
A T
EM
A:
ŽIV
LJE
NJS
KA
PE
ST
RO
ST
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo te
mel
je v
rstn
e pe
stro
sti `
ivih
biti
j; •
se s
ezna
nijo
z d
ejav
niki
oko
lja, k
i pog
ojuj
ejo
pest
rost
ras
tlins
kih
in `
ival
skih
vrs
t;
• se
sez
nani
jo z
izre
dnim
vrs
tnim
bog
astv
om
pri n
as in
se
zave
do, d
a je
vrs
tna
pest
rost
(t
udi p
ri k
ultu
rnih
ras
tlina
h) d
el n
arod
nega
bo
gast
va;
• sp
ozna
jo d
ejav
nike
, ki o
gro`
ajo
biot
sko
raz-
no
vrst
nost
v s
vetu
in p
ri na
s (in
tenz
ivna
pr
idel
ava
hran
e –
mon
okul
ture
, far
me
... );
•
spoz
najo
poj
em z
avar
ovan
o ob
mo~
je in
ne-
kaj k
onkr
etni
h pr
imer
ov;
• se
sez
nani
jo z
naj
bolj
ogro
`eni
mi v
rsta
mi
`ivi
h bi
tij p
ri n
as.
Iska
nje
poda
tkov
po
liter
atur
i o `
ivlje
nj-
ski p
estr
osti
v Sl
oven
iji in
v s
vetu
.
Preu
~eva
nje
deja
vnik
ov, k
i ogr
o`aj
o `i
v-lje
njsk
o pe
stro
st v
Slo
veni
ji, p
o lit
erat
uri
ali o
b ob
isku
ogr
o`en
ega
habi
tata
.
Ugo
tavl
janj
e pr
isot
nost
i red
kih
ali
ogro
`eni
h ra
stlin
skih
in `
ival
skih
vrs
t v
svoj
i nep
osre
dni o
kolic
i.
@ivl
jenj
ska
pest
rost
.
Zava
rova
na
obm
o~ja
Slo
veni
je.
Ogr
o`en
ost v
rst.
• `i
vlje
njsk
a (b
iots
ka)
pest
rost
ali
biot
ska
razn
ovrs
tnos
t (bi
odi-
verz
iteta
) •
zava
rova
no o
bmo~
je
• og
ro`e
na v
rsta
•
rde~
i sez
nam
ogr
o`en
ih
vrst
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• u~
ence
spo
dbuj
a k
razm
išlja
nju
o te
m, d
a je
pes
tros
t `iv
ih b
itij š
e m
nogo
ve~
ja, k
ot s
o jo
spo
znal
i v 6
. in
7. r
azre
du;
• op
ozor
i u~e
nce
zlas
ti na
dej
stvo
, da
je n
a ob
mo~
ju S
love
nije
ede
n iz
med
vrs
tno
najb
ogat
ejši
h pr
edel
ov v
Evr
opi;
• z
u~en
ci p
reu~
uje
biot
sko
razn
ovrs
tnos
t `iv
ih b
itij v
last
nem
oko
lju.
Zava
rova
ne p
rede
le (k
rajin
ski p
ark,
nac
iona
lni p
ark
... )
Slov
enije
naj
u~e
nci o
biš~
ejo
v ok
viru
nar
avos
lovn
ega
dne
ali z
aklju
~ne
eksk
urzi
je v
7.
raz
redu
. Pri
lo`n
ost z
a to
je tu
di š
ola
v na
ravi
. Lah
ko p
a si
o z
avar
ovan
ih p
rede
lih o
gled
ajo
tudi
vid
eopo
snet
ke a
li fil
me,
ki p
a ne
mor
ejo
nado
mes
titi d
o`iv
etja
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, z
godo
vina
, kem
ija, f
izik
a, p
oklic
na v
zgoj
a
13
UČ
NA
TE
MA
: S
IST
EM
AT
IKA
Z E
VO
LU
CIJ
O
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• se
sez
nani
jo z
tem
eljn
imi s
iste
mat
skim
i ka
tego
rija
mi `
ivih
biti
j;
• se
znan
ijo s
e z
na~i
ni ra
zvrš
~anj
a or
gani
zmov
v
sist
em n
eko~
in d
anes
; •
znaj
o ut
emel
jiti p
omen
dvo
jneg
a po
imen
ova-
nja
orga
nizm
ov;
• ve
do, d
a ra
zvrš
~am
o `i
va b
itja
v št
iri k
ralje
-st
va.
Razv
rš~a
nje
orga
nizm
ov in
obl
ikov
anje
m
eril
za ra
zvrš
~anj
e (n
a te
mel
ju
izku
šenj
in z
nanj
a).
Tem
eljn
e si
stem
at-
ske
kate
gori
je Ra
zvrš
~anj
e or
gani
zmov
v
sist
eme
• si
stem
atik
a•
vrst
a, ro
d, d
ru/i
na, r
ed,
razr
ed, d
eblo
in k
ralje
-st
vo•
dvoj
no p
oim
enov
anje
• m
erila
za
razv
rš~a
nje
• kr
alje
stva
: cep
ljivk
e, g
li-ve
, ras
tline
in `
ival
i
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• vo
di u
~enc
e ta
ko, d
a pr
i obr
avna
vi s
iste
mat
ike
`ivi
h bi
tij u
pora
blja
jo `
e us
voje
no z
nanj
e o
`ivi
h bi
tjih
ter
izku
šnje
iz 6
. in
7. r
azre
da. P
ri
tej u
~ni t
emi n
aj u
~enc
i zna
nje
pove
`ejo
sis
tem
atsk
o in
usv
ojijo
tem
eljn
e po
jme
s po
dro~
ja s
iste
mat
ike;
•
vodi
u~e
nce
tako
, da
sam
i ugo
tovi
jo, d
a je
sm
isel
raz
vrš~
anja
org
aniz
mov
v s
iste
me
boljš
a pr
egle
dnos
t mno
`ice
pod
atko
v in
pos
kus
po-
vezo
vanj
a or
gani
zmov
v s
kupi
ne g
lede
na
soro
dnos
t;
• pr
i sam
osto
jnem
raz
vrš~
anju
dop
uš~a
, da
u~en
ci s
ami o
blik
ujej
o m
erila
. Ob
napa
kah,
ki p
ri te
m n
asta
jajo
, jim
raz
lo`i
, da
podo
bni o
rga-
nizm
i nis
o ve
dno
tudi
sor
odni
; •
poka
`e n
a pr
imer
u dv
eh v
rst r
astli
n al
i `iv
ali i
z is
tega
rod
u dv
ojno
poi
men
ovan
je –
izbe
re n
aj v
rste
, ki j
ih u
~enc
i dob
ro p
ozna
jo.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
okol
jska
vzg
oja
in p
oklic
na v
zgoj
a
14U
ČN
A T
EM
A:
SIS
TE
MA
TIK
A I
N E
VO
LU
CIJ
A
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• do
bijo
pre
dsta
vo o
nas
tank
u `i
vlje
nja
na
Zem
lji in
tem
eljn
o ~a
sovn
o pr
edst
avo
o ev
o-lu
cijs
kem
raz
voju
`iv
ih b
itij;
• sp
ozna
jo b
istv
ene
zna~
ilnos
ti ce
pljiv
k;
• sp
ozna
jo p
omen
bak
teri
j v v
sakd
anje
m `
iv-
ljenj
u;
• pr
ezpo
znaj
o gl
ive
in v
edo,
da
pred
stav
ljajo
sa
mos
tojn
o kr
alje
stvo
; •
vedo
, da
so li
šaji
sim
bion
tski
org
aniz
mi,
ki
jih p
rišt
evam
o m
ed g
live;
•
pozn
ajo
najp
ogos
tejš
e m
orfo
lošk
e tip
e liš
a-je
v in
njih
ov b
ioin
dika
tors
ki p
omen
; •
se p
ou~i
jo o
poj
avu
prvi
h ra
stlin
na
Zem
lji;
• sp
ozna
jo e
volu
cijs
ki r
azvo
j pom
embn
ejši
h ra
stlin
skih
sku
pin.
Izde
lava
~as
ovne
ga tr
aku
o po
javl
janj
u ev
oluc
ijsko
naj
pom
embn
ejši
h sk
upin
`i
vih
bitij
.
Opa
zova
nje
bakt
erij
pod
svet
lobn
im m
i-kr
osko
pom
.
Iska
nje
poda
tkov
po
liter
atur
i (st
rupe
ne
in u
`itn
e go
be).
Ogl
ed z
birk
e ra
stlin
skih
rosi
lov.
Evol
ucijs
ki
preg
led
razv
oja
`ivi
h bi
tij.
Kra
ljest
vo c
eplji
vk.
Kra
ljest
vo g
liv.
Liša
ji.
Evol
ucijs
ki ra
zvoj
ra
stlin
.
• ev
oluc
ija
• fo
sili
• `i
vi fo
sili
• ce
pljiv
ka
• m
odro
zele
ne c
eplji
vke
• ba
kter
ije
• sp
ozna
jo z
na~i
lnos
ti in
ne-
kate
re p
reds
tavn
ike
gliv
•
stel
j~ni
ca, s
teljk
a •
gliv
a (g
oba)
•
lišaj
•
tipi l
išaj
ev (s
korj
asti,
gr
mi~
asti
in li
stna
ti)
• bi
oind
ikat
or
• ra
stlin
ski f
osili
• se
sez
nani
jo z
bis
tven
imi z
na~i
lnos
tmi r
astli
n in
z n
ekat
erim
i pre
dsta
vnik
i teg
a kr
alje
stva
; •
se n
au~i
jo d
olo~
ati v
rste
, rod
ove
in d
ru`i
ne
po p
repr
ostih
slik
ovni
h kl
ju~i
h;
• zn
ajo
pove
zati
znan
je in
izku
šnje
(iz
ni`j
ih
razr
edov
) o r
astli
nah
v pr
egle
dno
celo
to;
• zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed p
reds
tavn
iki g
olos
e-m
enk
in k
ritos
emen
k;
• zn
ajo
razl
ikov
ati m
ed p
reds
tavn
iki e
noka
-li~
nic
in d
voka
li~ni
c;
• pr
epoz
najo
naj
pogo
stej
še in
naj
zna~
ilnej
še
rast
line
v sv
oji o
kolic
i; •
pou~
ijo s
e o
poja
vu p
rvih
`iv
ali n
a Ze
mlji
; •
spoz
najo
evo
luci
jski
razv
oj p
omem
bnej
ših
`iva
lski
h sk
upin
.
Dol
o~an
je in
razv
rš~a
nje
rast
lin.
Izde
lava
ste
nske
ga p
laka
ta K
ralje
stvo
ra
stlin
.
Ogl
ed z
birk
e `i
vals
kih
fosi
lov.
Kra
ljest
vo ra
stlin
.
Evol
ucijs
ki ra
zvoj
`i
vali.
• al
ge, s
teljk
a •
mah
ovi
• br
stni
ce
• pr
apro
tnic
e (p
rapr
oti)
• se
men
ovke
(gol
ose-
men
ke, k
rito
sem
enke
, en
akal
i~ni
ce, d
voka
-li~
nice
) •
dolo
~eva
lni k
lju~
• `i
vals
ki fo
sili
15
UČ
NA
TE
MA
: S
IST
EM
AT
IKA
IN
EV
OL
UC
IJA
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo b
istv
ene
zna~
ilnos
ti pr
a`iv
ali,
nji-
hovo
nad
aljn
jo d
elite
v v
sist
emat
ske
skup
i-ne
in p
reds
tavn
ike;
•
se p
ou~i
jo o
zgr
adbi
in z
na~i
lnos
tih s
pu`e
v;
• sp
ozna
jo z
na~i
lnos
ti ne
~len
arsk
ih s
kupi
n,
njih
ovo
zgra
dbo,
razm
no`e
vanj
e in
zna
~iln
e pr
edst
avni
ke;
• pr
epoz
najo
bis
tven
e zn
a~iln
osti
mno
go~l
e-na
rjev
in m
nogo
~len
arsk
ih s
kupi
n;
• sp
ozna
jo b
istv
ene
zna~
ilnos
ti ve
~jih
sku
pin
kolo
barn
ikov
in ~
leno
no`c
ev, n
jihov
o zg
rad-
bo, r
azm
no/e
vanj
e, e
kolo
gijo
in n
jihov
e zn
a~iln
e pr
edst
avni
ke;
• pr
epoz
najo
bis
tven
e zn
a~iln
osti
iglo
ko`c
ev,
njih
ovo
tele
sno
zgra
dbo
in p
reds
tavn
ike;
•
vedo
, da
spad
ajo
vret
en~a
rji m
ed s
trun
arje
; •
spoz
najo
bis
tven
e vr
eten
~ars
ke s
kupi
ne, n
ji-ho
vo z
grad
bo, r
azm
no`e
vanj
e, e
kolo
gijo
in
pred
stav
nike
; •
ugot
ovijo
prip
adno
st `
ival
i ve~
jim ta
kso-
nom
skim
eno
tam
na
konk
retn
ih p
rimer
ih;
• zn
ajo
poja
sniti
, zak
aj u
vrš~
amo
~lov
eka
med
se
salc
e;
• sp
ozna
jo e
volu
cijs
ki r
azvo
j ~lo
veka
.
Opa
zova
nje
pra`
ival
i s s
vetlo
bnim
mi-
kros
kopo
m.
Opa
zova
nje
in p
repo
znav
anje
spu
`ev,
m
ehku
`cev
, kol
obar
niko
v in
~le
nono
`ce,
ig
loko
`cev
in v
rete
n~ar
jev.
Opa
zova
nje
in p
repo
znav
anje
`iv
alsk
ih
pred
stav
niko
v in
njih
ovo
uvrš
~anj
e v
si-
stem
atsk
e sk
upin
e.
Izde
lava
ste
nske
ga p
laka
ta K
ralje
stvo
`i
vali.
Iska
nje
poda
tkov
po
liter
atur
i.
Kra
ljevs
tvo
`iva
li.
Pra`
ival
i. Sp
u`ve
.
Ne~
lena
rske
sk
upin
e.
Mno
go~l
enar
ske
skup
ine.
Iglo
ko`c
i. St
runa
rji.
Vret
en~a
rji.
Evol
ucijs
ki ra
zvoj
~l
ovek
a.
• en
ocel
i~ar
•
pra`
ival
i: bi
~kar
ji, k
ore-
nono
`ci,
mig
etal
karji
in
tros
ovci
•
spu`
ve (z
grad
ba in
zn
a~iln
osti)
•
ne~l
enar
ske
skup
ine:
m
ehku
`ci,
sesa
~i in
o`
igal
karji
•
mno
go~l
enar
ske
skup
i-ne
: kol
obar
niki
in ~
leno
-no
`ci
• ig
loko
`ci
• st
runa
rji
• vr
eten
~arj
i: ob
lous
tke,
rib
e, d
vo`i
vke,
pla
zilc
i, pt
i~i i
n se
saic
i •
prim
ati
• u~
love
~enj
e •
~lov
ek
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• vo
di u
~enc
e ta
ko, d
a pr
i obr
avna
vi s
iste
mat
ike
`ivi
h bi
tij u
pora
blja
jo `
e us
voje
no z
nanj
e o
`ivi
h bi
tjih
ter
izku
šnje
iz 6
. in
7· r
azre
da. P
ri
tej u
~ni t
emi n
aj z
nanj
e po
ve`e
jo z
last
i sis
tem
atsk
o in
evo
luci
jsko
; •
z u~
enci
spr
oti o
b ob
ravn
avi p
osam
ezne
ras
tlins
ke o
ziro
ma
`iva
lske
sku
pine
izde
luje
ste
nski
pla
kat.
Pri
tem
naj
u~e
nci s
pozn
avaj
o ra
z-vo
jnos
t `iv
ega
svet
a.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, o
koljs
ka v
zgoj
a
163.
2 D
evet
i ra
zred
Bio
lošk
e u~
ne te
me:
^LO
VEK
UČ
NA
TE
MA
: C
EL
ICE
- T
KIV
A -
OR
GA
NI
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo m
ikro
skop
sko
zgra
dbo
celic
e;
• zn
ajo
pove
zati
zgra
dbo
celic
e z
njen
o fu
nkci
jo;
• zn
ajo
skic
irat
i cel
ico;
•
razl
ikuj
ejo
rast
linsk
o ce
lico
od `
ival
ske;
•
spoz
najo
tipe
del
itve
celic
: cel
i~no
del
itev
(mi-
tozo
) in
redu
kcijs
ka d
elite
v (m
ejoz
o);
Opa
zova
nje
rast
linsk
ih in
`i
vals
kih
celic
pod
mik
rosk
o-po
m
Zgra
dba
celic
e.
Razl
ika
med
`iv
alsk
o in
rast
linsk
o ce
lico.
D
elit
ev c
elic
e.
• ce
lica
• ce
li~na
mem
bran
a •
celi~
na s
tena
•
prot
opla
zma
• ci
topl
azm
a •
jedr
o, k
rom
osom
i •
mej
oza
• m
itoza
•
klor
opla
st, D
NK
• va
kuol
a
• ve
do, d
a se
ena
ke a
li po
dobn
e ce
lice
pove
zu-
jejo
v tk
iva;
•
prep
ozna
jo ra
zli~
ne v
rste
tkiv
;
Opa
zova
nje
tkiv
pod
mik
ro-
skop
om.
Zna~
ilnos
ti tk
iv.
Vrst
e tk
iv.
• tk
iva:
vrh
njic
e, v
eziv
a, o
por-
nine
, miš
i~ni
ne, `
iv~n
ine
• zn
ajo
našt
eti b
istv
ene
~lov
eške
org
ane;
•
znaj
o na
štet
i org
ane
posa
mez
nih
orga
nski
h si
stem
ov;
• ra
zum
ejo
in z
najo
poj
asni
ti po
veza
nost
cel
ic,
tkiv
, org
anov
in o
rgan
skih
sis
tem
ov v
org
aniz
em;
• zn
ajo
razl
o`iti
del
ovan
je o
rgan
izm
a.
Opa
zova
nje
mod
ela
~lov
eške
- ga
tele
sa in
mod
elov
org
anov
.Vr
ste
orga
nov.
Org
ansk
i sis
tem
i.
Org
aniz
em
• or
gan
• or
gans
ki s
iste
m
• or
gani
zem
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• pr
i~ne
vse
bino
pog
lavj
a z
orga
ni in
org
ansk
imi s
iste
mi,
ki s
o u~
ence
m `
e bo
lj al
i man
j zna
ni iz
ni`
jih r
azre
dov
osno
vne
šole
; •
sezn
ani u
~enc
e z
mol
ekul
o D
NK
v po
veza
vi s
kro
mos
omi.
Znan
ja o
mol
ekul
i DN
K u~
itelj
naj n
e pr
ever
ja in
oce
njuj
e;
• vo
di u
~enc
e ta
ko, d
a us
vojij
o po
jme
tkiv
o, o
rgan
, org
ansk
i sis
tem
na
prim
eru
ko`e
; •
pri s
pozn
avan
ju c
elic
, tki
v, o
rgan
ov in
org
ansk
ih s
iste
mov
u~e
nce
nepr
esta
no n
avaj
a na
raz
umev
anje
del
ovan
ja o
rgan
izm
a ko
t cel
ote.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
okol
jska
vzg
oja,
zdr
avst
vena
vzg
oja,
spo
znav
anje
oko
lja te
r na
ravo
slov
je in
tehn
olog
ija
17
UČ
NA
TE
MA
: G
IBA
LA
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• pr
imer
jajo
kos
ti ~l
ovek
a s
kost
mi d
rugi
h vr
e-
ten~
arje
v;
• ve
do, d
a je
zna
~iln
a ob
lika
~lov
eške
hrb
teni
-ce
pri
~lo
veku
pov
ezan
a s
poko
n~no
hoj
o;
• zn
ajo
imen
ovat
i ve~
je k
osti
obra
zneg
a in
lo-
banj
skeg
a de
la g
lave
, kos
ti ok
on~i
n (z
gorn
jih
in s
podn
jih) i
n ko
sti t
rupa
; •
znaj
o op
isat
i not
ranj
o zg
radb
o do
lge
kost
i; •
spoz
najo
vrs
te p
ovez
av m
ed k
ostm
i (sk
lep,
šiv
, hr
usta
n~na
vez
);
• zn
ajo
opis
ati b
istv
ene
mot
nje
v ra
sti k
osti
(rah
itis)
, pos
ledi
ce n
epra
viln
ega
razv
oja
ko-
sti (
plos
ke n
oge)
in p
oško
dbe
kost
i in
skle
-po
v (z
lom
, zvi
n, iz
pah)
; •
prim
erja
jo z
grad
bo p
roga
ste,
gla
dke
in
sr~n
e m
išic
e te
r raz
umej
o zv
ezo
med
zgr
ad-
bo in
vlo
go m
išic
; •
pozn
ajo
najp
ogos
tejš
a ob
olen
ja, n
ajpo
gos-
tejš
e po
škod
be m
išic
in u
truj
enos
t miš
ic te
r pr
even
tivne
ukr
epe.
Opa
zova
nje
okos
tij ra
zli~
nih
vret
en~a
r-je
v.
Preu
~eva
nje
kost
i (zg
radb
a).
Opa
zova
nje
šivo
v na
loba
nji s
esal
ca.
Ugo
tavl
janj
e na
jpog
oste
jših
poš
kodb
in
obol
enj k
osti
(pre
gled
ovan
je s
trok
ovne
lit
erat
ure
in p
ripra
va re
fera
tov)
.
Opa
zova
nje
vlak
nate
zgr
adbe
ske
letn
e m
išic
e, n
jene
obl
ike
in p
reho
da v
kito
.
Pasi
vni d
el g
ibal
.
Kos
ti.
Zgra
dba
kost
i.
Pove
zave
med
ko
stm
i. Po
škod
be in
bo
lezn
i kos
ti.
Akti
vni d
el g
ibal
. M
išic
e.
Pošk
odbe
in b
ole-
zni m
išic
.
• op
ora,
gib
anje
•
kost
no tk
ivo,
kos
t,
okos
tje
• sk
lep,
šiv
i •
okos
tje o
kon~
in
• op
le~j
e al
i ram
ensk
i ob
ro~
• ok
ol~j
e al
i med
enic
a •
trup
•
loba
nja
• zv
in, i
zpah
, zlo
m
• pl
oske
nog
e, r
ahiti
s •
skel
etno
miš
i~je
•
vzdr
`nos
t •
pre~
nopr
ogas
to, s
r~no
in
gla
dko
miš
i~no
tkiv
o •
pošk
odbe
in u
truj
enos
t m
išic
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• po
vezu
je o
blik
o in
zgr
adbo
kos
ti z
njih
ovo
funk
cijo
v o
rgan
izm
u.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
18U
ČN
A T
EM
A:
ŽIV
ČN
I S
IST
EM
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• zn
ajo
opis
ati z
grad
bo `
iv~n
e ce
lice;
•
znaj
o po
veza
ti la
stno
st `
iv~n
ih c
elic
z n
jiho-
vo fu
nkci
jo in
ved
o, d
a se
`iv
~ne
celic
e ne
ob
navl
jajo
; •
vedo
, kak
o al
koho
l, ni
kotin
in š
tevi
lni s
tres
i vp
livaj
o na
`iv
~ne
celic
e;
• sp
ozna
jo v
logo
`iv
~evj
a;
• ra
zlik
ujej
o os
redn
je `
iv~e
vje
od o
kraj
nega
; •
pozn
ajo
razl
ike
v vl
ogi v
elik
ih in
mal
ih m
o`ga
-no
v te
r po
daljš
ane
hrbt
enja
~e;
• ra
zum
ejo
delo
vanj
e ~u
tilni
h in
gib
alni
h `i
v~ni
h vl
aken
ter z
najo
razl
o`iti
refle
ksni
gib
; •
pozn
ajo
pom
en v
eget
ativ
nega
`iv
~evj
a;
• se
znan
ijo s
e s
pošk
odba
mi i
n os
novn
imi b
o-le
znim
i `iv
~evj
a te
r pr
oble
mi z
asvo
jeno
sti;
• se
znan
ijo s
e s
prev
entiv
nim
i ukr
epi z
a pr
e-pr
e~ev
anje
str
esa.
Opa
zova
nje
traj
nih
mik
rosk
opsk
ih p
re-
para
tov
`iv~
nine
.
Opa
zova
nje
zgra
dbe
mo`
gano
v (`
ival
-sk
i mo`
gani
ali
mod
el).
Opa
zova
nje
zgra
dbe
hrbt
enja
~e (g
ovej
a hr
bten
ja~a
) – m
ikro
skop
iranj
e.
Preu
~eva
nje
refle
ksov
pri
~lov
eku.
Zgra
dba
in
delo
vanj
e `i
v~ev
ja.
Vlog
e `i
v~ev
ja.
Osr
ednj
e in
pe
rife
rno
`iv~
evje
.
Bol
ezni
in
pošk
odbe
`i
v~ev
ja.
• `i
v~na
cel
ica,
nev
ron
• os
redn
je a
li ce
ntra
lno
`iv~
evje
•
obkr
ajno
ali
peri
fern
o `i
v~ev
je: `
ivci
•
velik
i mo`
gani
mo`
gan-
sk
o de
blo
• m
ali m
o`ga
ni
• hr
bten
ja~a
, `iv
~ni v
ozli
• re
fleks
ni g
ib
• za
vest
ni g
ib
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• up
ošte
va u
~en~
evo
pred
stav
ljivo
st. P
ri te
m n
aj u
~enc
e na
vaja
na
~im
šte
viln
ejše
vir
e in
form
acij;
•
opoz
arja
na
odgo
vorn
ost z
a la
stno
zdr
avje
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
19
UČ
NA
TE
MA
: Č
UT
ILA
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• zn
ajo
opis
ati p
osam
ezna
~ut
ila;
• ve
do, d
a na
staj
ajo
zazn
ave
zara
di v
pliv
a dr
a`lja
-je
v na
~ut
ilih
in s
pom
o~jo
mo`
gano
v;
• sp
ozna
jo z
grad
bo ~
utila
za
vid
– or
gana
za
spre
- je
man
je s
vetlo
bnih
dra
`lja
jev;
•
na m
odel
u pr
epoz
najo
pos
amez
ne d
ele
o~es
a;
• sp
ozna
jo v
logo
pos
amez
nih
delo
v or
gana
za
vid;
•
pozn
ajo
najp
ogos
tejš
e na
pake
, bol
ezni
in p
o-šk
odbe
o~i
; •
znaj
o op
isat
i uho
– o
rgan
za
spre
jem
anje
zvo
~nih
dr
a`lja
jev;
•
znaj
o po
jasn
iti, k
ako
zazn
amo
zvok
; •
razu
mej
o vl
ogo
zuna
njeg
a, s
redn
jega
in n
otra
-nj
ega
ušes
a;
• op
išej
o de
lova
nje
orga
na z
a ra
vnot
e`je
; •
se s
ezna
nijo
z n
ajpo
gost
ejši
mi o
kvar
ami,
obol
e-nj
i in
pošk
odba
mi o
rgan
a za
slu
h te
r ra
vnot
e`je
; •
znaj
o op
isat
i ko`
o, v
kat
eri s
o ~u
tila
za ti
p, m
raz,
to
plot
o in
bol
e~in
o;
• ve
do, d
a zn
ojni
ce v
ko`
i izl
o~aj
o zn
oj, l
ojni
ce lo
j in
da k
o`a
sode
luje
pri
term
o re
gula
ciji;
•
se s
ezna
nijo
z z
grad
bo in
vlo
go k
o`ni
h tv
orb
ter
z ne
go k
o`e;
•
spoz
najo
zaš
~itn
o vl
ogo
ko`e
, poš
kodb
e te
r bo
-le
zni k
o`e;
•
spoz
najo
nos
– o
rgan
za
voh;
•
znaj
o op
isat
i pot
vdi
hane
ga z
raka
do
vonj
alni
h ~u
tnic
; •
spoz
najo
~ut
ilno
vlog
o je
zika
; •
se s
ezna
nijo
s p
reve
ntiv
o pr
ed p
oško
dbam
i ~ut
il.
Prep
ozna
vanj
e po
sam
ezni
h ~u
til in
pr
eizk
ušan
je n
jihov
ega
delo
vanj
a.
Gle
danj
e od
dal
e~ in
od
bliz
u.
Opa
zova
nje
zgra
dbe
gove
jega
o~
esa
ali m
odel
a o~
esa.
Gra
fi~no
prik
azov
anje
pre
vaja
nja
zvok
a sk
ozi u
ho.
Preu
~eva
nje
ko`e
kot
~ut
ilneg
a or
-ga
nske
ga s
iste
ma.
Ugo
tavl
janj
e, k
ater
e dr
a`lja
je z
a-zn
avam
o s
pom
o~jo
nos
u in
kat
ere
s po
mo~
jo je
zika
.
Vrst
e, v
loge
in
zgra
dba
~uti
l.
Oko
: vid
.
Uho
: slu
h.
Ko`
a: ti
p, m
raz,
to
plot
a.
Nos
: von
j.
Jezi
k: o
kus.
Pošk
odbe
~ut
il.
• ~u
tilo
• ~u
tnic
e •
tip
• tip
alno
tele
sce
• `i
v~ni
kon
~i~i
•
voh
• vo
haln
e ~u
tnic
e •
sluh
•
uho:
bob
ni~,
sre
dnje
uh
o in
not
ranj
e uh
o •
sluš
ne ~
utni
ce
• ra
vnot
e`je
•
polk
ro`n
i kan
ali
• ra
vnot
e`ne
~ut
nice
•
oko
• pa
li~ic
e, ~
epki
•
nos,
von
j •
okus
, jez
ik
• ko
`a k
ot ~
utilo
20U
ČN
A T
EM
A:
DIH
AL
A
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo te
mel
jno
zgra
dbo
diha
l; •
znaj
o op
isat
i pot
zra
ka v
dih
alih
; •
se s
ezna
nijo
z z
grad
bo in
tem
eljn
o vl
ogo
glas
ilk;
• se
sez
nani
jo z
zgr
adbo
in te
mel
jno
vlog
o pl
ju~;
•
znaj
o op
isat
i raz
liko
med
ses
tavo
vdi
hane
ga in
iz
diha
nega
zra
ka;
• zn
ajo
poja
sniti
raz
like
med
plju
~nim
in c
eli~
nim
di
hanj
em;
• se
sez
nani
jo z
naj
pogo
stej
šim
i vzr
oki z
aduš
itve
in
ukre
pi z
a pr
epre
~eva
nje;
•
znaj
o op
isat
i naj
pogo
stej
ša o
bole
nja
in p
oško
d-be
dih
al;
• sp
ozna
jo n
a~in
e va
rova
nja
diha
l in
razu
mej
o ne
-ga
tivne
u~i
nke
niko
tina
ter
drug
ih š
kodl
jivih
sno
-vi
(plin
ov, t
rdni
h de
lcev
– s
aj, a
zbes
ta, s
ilika
tne-
ga p
rahu
...)
.
Opa
zova
nje
mak
rosk
opsk
e zg
radb
e pl
ju~
sesa
lcev
.
Mer
jenj
e ko
li~in
e vd
ihan
ega
in iz
di-
hane
ga z
raka
.
Zgra
dba
diha
l. D
ihal
na p
ot.
Plju
~a.
Sest
ava
vdih
aneg
a in
izdi
hane
ga z
raka
.
Zadu
šitv
e.
Bol
ezni
in
pošk
odbe
dih
al.
Skrb
za
zdra
vje
diha
l.
• di
haln
a po
t •
grlo
, gla
silk
i, go
vor
• no
sna
votli
na
• sa
pnik
•
plju
~a
• pl
ju~n
i meh
ur~k
i •
plju
~no
diha
nje:
vdi
h,
izdi
h •
celi~
no d
ihan
je
• ka
jenj
e, b
olez
ni d
ihal
•
ones
na`e
nost
ozr
a~ja
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• z
u~en
ci in
ust
rezn
im s
trok
ovnj
akom
pri
prav
i okr
oglo
miz
o na
tem
o ka
jenj
e;
• z
u~en
ci in
ust
rezn
im s
trok
ovnj
akom
pri
prav
i okr
oglo
miz
o na
tem
o on
esna
`eno
st o
zra~
ja.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, špo
rtna
vzg
oja,
zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
21
UČ
NA
TE
MA
: P
RE
BA
VIL
A
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo b
istv
ene
sest
avin
e hr
ane
ter n
jihov
po-
men
za
rast
in ra
zvoj
org
aniz
ma;
•
se s
ezna
nijo
z v
logo
enc
imov
; •
znaj
o op
isat
i pre
bavn
o ce
v in
pre
bavl
janj
e hr
ane
po n
jej o
d us
t do
zadn
ji~ne
odp
rtin
e;
• zn
ajo
našt
eti p
reba
vne
`lez
e in
njih
ovo
vlog
o pr
i pr
ebav
i hra
ne;
• zn
ajo
poja
sniti
zgr
adbo
ust
ne v
otlin
e (p
odro
bno
se s
ezna
nijo
z z
obov
jem
, tip
i zob
, njih
ovo
zgra
d-bo
in n
ego)
; •
se s
ezna
nijo
z z
grad
bo `
elod
ca in
pre
bavo
hra
ne
v nj
em;
• zn
ajo
opis
ati r
azgr
adnj
o hr
ane
in v
srka
vanj
e sn
ovi
v kr
i iz
tank
ega
~rev
esa;
•
se s
ezna
nijo
s p
roce
si, k
i pot
ekaj
o v
debe
lem
~r
eves
u;
• sp
ozna
jo v
logo
jete
r pr
i pre
snov
i; •
spoz
najo
naj
pogo
stej
ša o
bole
nja
preb
avil;
•
se s
ezna
nijo
z n
ajpo
gost
ejši
mi n
alez
ljivi
mi o
bo-
lenj
i pre
bavi
l.
Izve
dba
anke
te o
zdr
avi p
rehr
ani
na š
oli.
Opa
zova
nje
mak
rosk
opsk
e zg
radb
e pr
ebav
il (m
odel
, slik
a, v
ideo
...).
Opa
zova
nje
zgra
dbe
ustn
e vo
tline
in
zob
(mod
el, s
lika,
vid
eo ..
.).
Opa
zova
nje
mak
rosk
opsk
e zg
rad-
be `
elod
ca s
esal
ca (m
odel
, slik
a,
vide
o ...
).
Opa
zova
nje
mak
rosk
opsk
e zg
rad-
be d
ebel
ega
~rev
esa
sesa
lca
(mo-
del,
slik
a, v
ideo
...).
Hra
na je
vir
sno
vi
in e
nerg
ije.
Preb
avna
cev
.
Preb
avne
`le
ze.
Ust
na v
otlin
a in
pr
ebav
a hr
ane
v nj
ej.
@elo
dec
in p
reba
va
v nj
em.
Preb
ava
v ta
nkem
in
deb
elem
~re
vesu
.
Vlog
a je
ter.
O
bole
nja
preb
avil.
• pr
ebav
na c
ev
• pr
ebav
ni o
rgan
i: us
ta,
po`i
raln
ik, `
elod
ec, d
va-
najs
tnik
, tan
ko ~
revo
, de
belo
~re
vo, d
anka
•
preb
avne
`le
ze
• m
ehan
ska
in b
ioke
mij-
ska
preb
ava
• en
cim
i •
bole
zni p
reba
vil
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• sp
odbu
di u
~enc
e, d
a na
tem
elju
ank
ete
izde
lajo
pla
kat,
na
kate
rem
pre
dsta
vijo
pom
en p
rehr
ane
za o
rgan
izem
; •
z u~
enci
izve
de r
azis
kova
lno
nalo
go n
a te
mo
razi
skov
anja
ras
ti u~
ence
v. U
~enc
i rez
ulta
te g
rafi~
no p
reds
tavi
jo in
jih
posr
eduj
ejo
celo
tne-
m
u ra
zred
u.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, špo
rtna
vzg
oja,
zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
22U
ČN
A T
EM
A:
KR
VN
A O
BT
OČ
ILA
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• se
sez
nani
jo s
tem
eljn
o zg
radb
o ob
to~i
l in
njih
o-
vo v
logo
; •
spoz
najo
pom
en iz
men
jave
sno
vi z
a or
gani
zem
in
vlo
go k
rvne
ga o
btok
a pr
i tem
; •
znaj
o op
isat
i ses
tavo
krv
i in
vlog
e nj
enih
pos
a-m
ezni
h se
stav
in;
• sp
ozna
jo n
otra
njo
zgra
dbo
srca
in v
loge
nje
govi
h po
sam
ezni
h de
lov;
•
znaj
o na
štet
i tip
e `i
l in
njih
ove
vlog
e;
• sp
ozna
jo m
ali i
n ve
liki k
rvni
obt
ok te
r zn
ajo
opi-
sati
razl
iko
med
njim
a;
• se
sez
nani
jo z
lim
fnim
sis
tem
om k
ot z
aš~i
tnim
sis
-te
mom
tele
sa;
• se
sez
nani
jo z
naj
pogo
stej
šim
i obo
lenj
i krv
nih
ob-
to~i
l in
mo`
nost
mi p
repr
e~ev
anja
obo
lenj
; •
znaj
o op
isat
i naj
pogo
stej
ša o
bole
nja
obto
~il,
ki s
o po
veza
na s
sod
obni
m n
a~in
om `
ivlje
nja.
Opa
zova
nje
zgra
dbe
obto
~il (
mod
el,
slik
a, v
ideo
...).
Opa
zova
nje
traj
nih
mik
rosk
opsk
ih
prep
arat
ov k
rvi.
Opa
zova
nje
srca
ses
alca
.
Spre
mlja
nje
sr~n
ega
utrip
a gl
ede
na
razl
i~no
tele
sno
obre
men
itev
(gra
fi~-
na p
reds
tavi
tev)
.
Opa
zova
nje
vran
ice
sesa
lca
(mod
el,
slik
a, v
ideo
...).
Razg
ovor
na
tem
o AI
DS
(okr
ogla
m
iza)
.
Obt
o~ila
.
Krv
ni o
btok
in
izm
enja
va s
novi
.
Kri
.
Srce
.
Krv
ne `
ile.
Krv
ni o
btok
.
Lim
fa.
Bol
ezni
krv
i, sr
ca
in o
`ilja
.
• kr
i: kr
vna
plaz
ma,
krv
na
tele
sca
• kr
vne
skup
ine
• sr
ce (p
redd
vor,
pre
kat,
pr
etin
) •
o`ilj
e •
krvn
e `i
le: a
rter
ije, v
ene
in k
apila
re
• kr
vni o
btok
: vel
iki (
sis-
te
msk
i), m
ali (
plju
~ni)
• im
unos
t •
limfn
i obt
ok, l
imfa
•
vran
ica,
bez
gavk
e •
bole
zni s
rca
in o
`ilja
•
AID
S
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• u~
ence
m p
reds
tavi
pom
en k
rvod
ajal
skih
akc
ij;
• op
ozor
i na
prev
entiv
o pr
ed b
olez
nim
i src
a in
o`i
lja te
r na
ozn
ake
na p
rehr
ambe
nih
artik
lih.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, špo
rtna
vzg
oja,
zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
23
UČ
NA
TE
MA
: IZ
LO
ČIL
A
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo p
ot iz
lo~a
nja
snov
i iz
orga
nizm
a;
• sp
ozna
jo b
istv
ene
orga
ne z
a iz
lo~a
nje;
• zn
ajo
opis
ati n
otra
njo
zgra
dbo
ledv
ice
in n
jeno
vl
ogo;
• sp
ozna
jo n
ajpo
gost
ejša
obo
lenj
a iz
lo~a
l.
Opa
zova
nje
ledv
ic s
esal
ca, m
odel
asl
ik, o
gled
dia
pozi
tivov
, film
a ...
Zg
radb
a iz
lo~a
l.
Del
ovan
je iz
lo~a
l.
Bol
ezni
izlo
~al.
• iz
lo~a
la
• le
dvic
e •
se~n
a po
t (se
~evo
d,
se~n
ik a
li se
~ni m
ehur
, se
~nic
a)
• ko
`a k
ot iz
lo~a
lo
• di
aliz
a
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~enc
i: •
preu
~ijo
, kak
šno
je r
azm
erje
med
kol
i~in
o te
ko~i
ne, k
i jo
popi
jejo
, in
koli~
ino,
ki j
o iz
lo~i
jo k
ot s
e~. P
ri te
m n
aj u
~ite
lj u~
ence
nav
aja
na
prid
obiv
anje
info
rmac
ij iz
raz
li~ni
h vi
rov.
Pom
aga
naj j
im p
ri n
a~rt
ovan
ju in
izve
dbi d
ela,
vod
i naj
jih
pri d
okum
entir
anju
in ji
m s
vetu
je,
kako
naj
pri
ka`e
jo r
ezul
tate
in k
ako
jih n
aj in
terp
retir
ajo.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
24U
ČN
A T
EM
A:
HO
RM
ON
AL
NE
ŽL
EZ
E
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• se
sez
nani
jo s
pom
enom
hor
mon
ov;
• sp
ozna
jo h
orm
onal
ne `
leze
, njih
ove
lege
in
osno
vne
nalo
ge;
• ug
otav
ljajo
pos
ledi
ce n
epra
viln
ega
delo
vanj
a ho
rmon
skih
`le
z;
• sp
ozna
jo n
ajpo
gost
ejša
hor
mon
ska
obol
enja
in
zdra
vlje
nje.
Opa
zova
nje
mod
ela
horm
onal
nih
`lez
ali
slik
e v
anat
omsk
em a
tlasu
.
Ogl
ed v
ideo
kase
te o
del
ovan
ju h
or-
mon
alni
h `l
ez.
Hor
mon
i.
@lez
e z
notr
anjim
iz
lo~a
njem
.
Hor
mon
ska
obol
enja
.
• ho
rmon
i •
horm
onal
ne `
leze
: hip
o-fiz
a, š
~itn
ica,
obš
~itn
ica,
pr
i`el
jc, t
rebu
šna
sli-
navk
a, n
adle
dvi~
na `
le-
za, s
poln
e `l
eze
• ho
rmon
sko
urav
nava
nje
• ho
rmon
ska
obol
enja
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• up
ošte
va u
~en~
evo
pred
stav
ljivo
st. P
ri te
m n
aj u
~enc
e na
vaja
na
upor
abo
razl
i~ni
h vi
rov
info
rmac
ij.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
fizik
a, k
emija
, zdr
avst
vena
vzg
oja,
pok
licna
vzg
oja
25
UČ
NA
TE
MA
: S
PL
OV
ILA
IN
RA
ZM
NO
ŽE
VA
NJE
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo v
logo
, zgr
adbo
in d
elov
anje
`en
skih
in
moš
kih
spol
nih
orga
nov;
•
spoz
najo
pot
sem
en~i
c od
njih
oveg
a na
stan
ka
do iz
liva
sem
ena;
•
spoz
najo
men
stru
alni
cik
el in
vlo
go s
poln
ih h
or-
mon
ov;
• se
sez
nani
jo s
hor
mon
skim
i spr
emem
bam
i med
m
enst
rual
nim
cik
lom
in v
pliv
om n
a fiz
i~no
in p
si-
hi~n
o st
anje
`en
ske;
•
razu
mej
o po
men
hig
iene
spo
lnih
org
anov
; •
spoz
najo
vzr
oke
in s
impt
ome
spol
nih
bole
zni t
er
na~i
ne v
arov
anja
pre
d ok
u`bo
z n
jimi;
• ra
zlik
ujej
o m
ed p
rim
arni
mi i
n se
kund
arni
mi s
pol-
nim
i zna
ki;
• se
sez
nani
jo z
vpl
ivom
hor
mon
skih
spr
emem
b v
obdo
bju
pube
rtet
e;
• sp
ozna
jo p
ot s
emen
~ic
in ja
j~ec
a v
spol
nih
orga
-ni
h od
spo
lne
zdru
`itv
e do
opl
oditv
e;
• se
sez
nani
jo z
raz
voje
m o
sebk
a od
spo
jka
do p
o-ro
da;
• sp
ozna
jo o
dgov
orno
sti i
n m
o`no
sti p
ri n
a~rt
ova-
nj
u dr
u`in
e.
Opa
zova
nje
mod
ela,
slik
, ogl
ed
diaf
ilmov
, film
a ...
o ra
zmno
`eva
nju.
Opa
zova
nje
traj
nega
pre
para
ta
spol
nih
celic
z m
ikro
skop
om.
Ogl
ed v
ideo
kase
te o
opl
oditv
i, o
razv
oju
zaro
dka
in p
lodu
ter o
po-
rodu
.
Spol
ovila
.
Spol
ne b
olez
ni.
Razm
no`e
vanj
e ~l
ovek
a.
• m
oški
spo
lni o
rgan
i: m
oda,
izvo
dila
, po-
mo`
ne s
poln
e `l
eze,
zu-
nanj
e sp
olov
ilo
• `e
nski
spo
lni o
rgan
i: ja
j~ni
k, ja
jcev
od, m
ater
-ni
ca, n
o`ni
ca, z
unan
je
spol
ovilo
•
men
stru
alni
cik
el
• sp
olne
bol
ezni
•
higi
ena
spol
nih
orga
nov
• pr
imar
ni in
sek
unda
rni
spol
ni z
naki
•
pube
rtet
a •
spol
na z
dru`
itev
• os
emen
itev,
opl
odite
v,
zaro
dek,
plo
d •
zano
site
v, n
ose~
nost
,•
poro
d •
na~r
tova
nje
dru`
ine
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• up
ošte
va u
~en~
evo
pred
stav
ljivo
st. P
ri te
m n
aj u
~enc
e na
vaja
na
~im
šte
viln
ejše
vir
e in
form
acij.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
zdra
vstv
ena
vzgo
ja
26
4 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
U~itelj naj vodi u~ence tako, da pridejo do znanja prek dejavnosti (zaznavanje, opazovanje,
razvrš~anje, štetje, merjenje, tehtanje, bele`enje, zbiranje podatkov, sklepanje, komunicira-
nje, uporaba ~asovnih in prostorskih razmerij, eksperimentiranje, napovedovanje, postavlja-
nje podmen, nadzor spremenljivk, razlaga). U~enci lahko izvajajo dejavnosti pri pouku, pri na-
ravoslovnih dnevih in doma.
Pri uresni~evanju ciljev u~itelj ~imbolj sledi didakti~nim na~elom: od znanega k neznanemu,
od bli`njega k daljnemu, od preprostejšega k bolj zapletenemu, od konkretnega k abstraktne-
mu, od posebnega k splošnemu.
8. razred
V osmem razredu vodi u~itelj u~ence tako, da bodo osvajali nove pojme iz ekologije na
temelju izkušenj in pridobljenega znanja v 6. in 7. razredu. Pri obravnavi sistematike `ivih bitij
uporabljajo izkušnje in usvojeno znanje o `ivih bitjih od 1. razreda naprej.
9. razred
Pri obravnavi ~loveka naj u~itelj upošteva u~en~evo predstavljivost in jih navaja na ~im števil-
nejše vire informacij. U~no snov jim podaja tako, da bodo razumeli delovanje organizma kot
celote. Opozarja jih na skrb in odgovornost za lastno zdravje.
27
5 KATALOG ZNANJA
5.1 TEMELJNI STANDARDI ZNANJA
Osmi razred osnovne šole
Predmet: BIOLOGIJA
Biološke u~ne teme: Ekologija, ƒivljenjska pestrost, Sistematika z evolucijo
UČNA TEMA: BIOLOGIJA KOT VEDA O ŽIVLJENJU
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo biologijo kot vedo o `ivljenju; • pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem `ivlje-
nju; • pojasnijo Darwinovo razvojno teorijo; • prepoznavajo raziskovalne metode in tehnike
dela v biologiji.
Biologija in njen pomen.
Metode raziskovalnega dela v biologiji.
• biologija • razvojni nauk, Darwin • mikroskop • mikroskopiranje, • metode laboratorijske-
ga in terenskega dela
UČNA TEMA: TEMELJ EKOLOGIJE
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • pojasnijo pojme iz ekologije: organizem, okolje,
dejavniki okolja, ekološka niša in populacija; • na primeru opišejo zna~ilnosti naravnih in an-
tropogenih ekosistemov;
• naštejejo najzna~ilnejše naravne in antropoge-ne ekosisteme pri nas in v svetu;
• opišejo povezanost rastlinskih in `ivalskih pred-stavnikov v prehranjevalne verige in splete;
• pojasnijo pomen in proces fotosinteze pri rastli-nah.
Temeljni pojmi ekologije.
Fotosinteza.
• organizem • okolje, dejavniki okolja • populacija • ekosistem • naravni in antropogeni
ekosistem • vrste naravnih in antro-
pagenih ekosistemov • prehranjevalna veriga • prehranjevalni splet • fotosinteza
28
UČNA TEMA: ŽIVLJENJSKA PESTROST
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo dejavnike okolja, ki pogojujejo veliko
število in pestrost rastlinskih in `ivalskih vrst; • opišejo dejavnike, ki ogro`ajo biotsko razno-
vrstnost v svetu in pri nas; • pojasnijo pomen zavarovanja bivališ~ `ivih bitij; • poznajo nekaj najbolj ogro`enih rastlinskih in
`ivalskih vrst pri nas.
@ivljenjska pestrost.
Ogro`enost vrst.
• `ivljenjska pestrost (biotska raznovrstnost)
• zavarovana obmo~ja • ogro`ene rastline in
`ivali
UČNA TEMA: SISTEMATIKA Z EVOLUCIJO
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • poznajo temeljne sistematske kategorije `ivih
bitij;
• primerjajo na~ine razvrš~anja organizmov v sis-tem neko~ in danes;
• pojasnijo pomen dvojnega poimenovanja orga-nizmov.
Temeljne sistematske kategorije. Razvrš~anje organizmov v sisteme.
• sistematika • vrsta, rod, dru`ina, red,
razred, deblo, kraljestvo • merila za razvrš~anje • kraljestva: cepljivke,
glive, rastline in `ivali
29
UČNA TEMA: SISTEMATIKA
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • imajo ~asovno predstavo o pojavu prvih cepIjivk,
gliv in rastlin na Zemlji; • razlo`ijo pomen pojava prvih rastlin za nadaljnji
razvoj `ivljenja; • pojasnijo zna~ilnosti cepljivk; • opišejo pomen bakterij v vsakdanjem `ivljenju; • opišejo zna~ilnosti gliv; • prepoznajo in opišejo najpogostejše in najbolj
tipi~ne glive v svoji okolici; • pojasnijo temeljne zna~ilnosti kraljestva rastlin; • prepoznajo posamezne rastlinske skupine in opi-
šejo njihove zna~ilnosti; • lo~ijo predstavnike golosemenk od kritosemenk; • lo~ijo predstavnike enokali~nic od dvokali~nic; • dolo~ijo vrsto, rod in dru`ino po preprostih sli-
kovnih klju~ih; • prepoznajo in opišejo najpogostejše in najbolj
tipi~ne rastline v svoji okolici; • so seznanjeni s pojavom prvih `ivalskih pred-
stavnikov na Zemlji; • na primeru razlo`ijo evolucijski razvoj `ivalske
skupine;
Evolucijski razvoj cepljivk, gliv in rastlin.
Kraljestvo cepljivk Kraljestvo gliv.
Kraljestvo rastlin.
Evolucijski razvoj `ivali.
• evolucija
• cepljivke • bakterije • stelj~nica, steljka • gliva (goba)
• alge, steljka • mahovi • brstnice • praprotnice (praproti) • semenovke (golose-
menke, kritosemenke, enokali~nice, dvoka-li~nice)
• fosili • `ivi fosili
• poznajo nekaj predstavnikov ve~jih taksonom-skih enot `ivali;
• prepoznajo temeljne `ivalske skupine pra`ivali, spu`ev, mehku`cev, ne~lenarjev, kolobarnikov, ~lenono`cev, igloko`cev in vreten~arjev;
• na konkretnih primerih ugotovijo pripadnost `iva-li ve~ji taksonomski enoti;
• pojasnijo pomen `ivali za `ivljenje `ivih bitij na Zemlji.
Kraljestvo `ivali. • pra`ivali: bi~karji, kore-nono`ci, migetalkarji, trosovci
• ne~lenarske skupine: mehku`ci, sesa~i, o`igalkarji
• mnogo~lenarske skupi-ne: kolobarniki, ~leno-no`ci
• malo~lenarji: igloko`ci • strunarji • vreten~arji: obloustke,
ribe, dvo`ivke, plazilci, pti~i, sesalci
• razlo`ijo, zakaj uvrš~amo ~loveka med sesalce in primate, opišejo evolucijski razvoj ~loveka.
Evolucijski razvoj ~loveka.
• primati • predniki ~loveka
30
Deveti razred osnovne šole
Predmet: BIOLOGIJA
Biološke u~ne teme: ^lovek
UČNA TEMA: CELICE - TKIVA - ORGANI
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo mikroskopsko zgradbo celice; • skicirajo celico; • pojasnijo razliko med rastlinsko in `ivalsko ce-
lico;
Celica. • celica • celi~na membrana • celi~na stena • protoplazma • citoplazma, jedro
• pojasnijo, da se enake ali podobne celice povezu-jejo v tkiva;
• naštejejo in opišejo razli~ne vrste tkiv;
Tkiva. • tkivo: krovno, `iv~no, oporno, vezivno...
• naštejejo bistvene ~loveške organe; • pojasnijo povezavo organov v organski sistem; • pove`ejo celico, tkivo, organ in organski sistem v
zaklju~eno celoto – organizem; • opišejo lastnosti organizma.
Organi.
Organski sistemi.
Organizem.
• organ: srce, plju~a, jetra, `elodec
• organski sistem • organizem
UČNA TEMA: GIBALA
CILJI VSEBINE POJMOVNA MAPA
U~enci: • opišejo kosti ~loveka v primerjavi s kostmi dru-
gih vreten~arjev; • imenujejo bistvene kosti obraznega in lobanj
-skega dela glave, kosti okon~in (zgornjih in spodnjih) in kosti trupa;
• imenujejo vrste povezav med kostmi (sklep, šiv, povezava s hrustancem);
• pojasnijo bistvene motnje v rasti kosti (rahitis), poškodbe in okvare kosti (ploske noge, zlom, zvin, izpah);
• opišejo vrste miši~nih vlaken; • opišejo varovanje in prepre~evanje najpogostej-
ših miši~nih obolenj.
Pasivni del gibal.
Kosti.
Poškodbe kosti.
Aktivni del gibal. Mišice.
Miši~na obolenja.
• opora, gibanje • kost, okostje • sklep, šivi • kosti okon~in • okol~je ali medenica • kosti trupa • kosti glave ali lobanja • zvin, izpah, zlom • ploske noge, rahitis • skeletno miši~je • pre~noprogasto, sr~no
in gladko miši~no tkivo
31
UČNA TEMA: ŽIVČNI SISTEM
CILJI VSEBINE POJMOVNA MAPA
U~enci: • opišejo zgradbo `iv~ne celice; • pojasnijo povezanost lastnosti `iv~nih celic in
vedo, da se `iv~ne celice ne obnavljajo; • naštejejo in opišejo strupe, ki vplivajo na `iv~ne
celice (alkohol, cigarete, mamila, številni stresi); • naštejejo naloge `iv~evja; • lo~ijo osrednje `iv~evje od perifernega; • pojasnijo vlogo velikih in malih mo`ganov v pri-
merjavi s podaljšano hrbtenja~o.
@iv~na celica.
@iv~evje.
• `iv~na celica, `ivci • veliki mo`gani mo`gan-
sko deblo, mali mo`gani • hrbtenja~a
• razumejo delovanje `iv~evja, ki ga opišejo na podlagi refleksnega giba;
• opišejo pomen vegetativnega `iv~evja; • opišejo poškodbe, najpogostejše bolezni
`iv~evja in probleme zasvojenosti.
Naloge `iv~evja.
Bolezni in poškod-be `iv~evja.
• refleksni gib (podzave-stni gib)
• zavestni gib
UČNA TEMA: ČUTILA
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo posamezna ~utila, ki sprejemajo razli~ne
dra`ljaje in zaznavanje teh dra`ljajev s pomo~jo mo`ganov;
• opišejo ~utila za vid kot organ, ki sprejema sve-tlobne dra`ljaje;
• na modelu prepoznajo posamezne dele o~esa; • znajo pojasniti napake o~esa in opozoriti na mo-
rebitne poškodbe o~esa; • opišejo uho kot organ za sprejemanje zvo~nih
signalov; • opišejo delovanje organa za ravnote`je; • opišejo obolenja ušesa in morebitne poškodbe,
ki nastanejo kot posledica nepremišljenega rav-nanja posameznika;
• opišejo ko`o kot ~utila za tip, mraz, toploto in bole~ino;
• opredelijo ko`o kot organ izlo~anja znoja in loja; • vedo, da ko`a sodeluje pri termoregulaciji; • opišejo nos kot organ, ki sprejema razli~ne
vonjave; • pojasnijo ~utilno vlogo jezika; • razlo`ijo preventivo pred poškodbami ~util.
Vrste, naloge in zgradba ~util.
Oko: vid.
Uho: sluh.
Ko`a: tip, mraz, toplota.
Nos: vonj.
Jezik: okus.Poškodbe ~util.
• ~utila • tip, tipalno telesce • `iv~ni kon~i~i • voh, vohalne ~utnice • sluh • uho: bobni~, srednje
uho, notranje uho (oval-no okence, pol`)
• ravnote`je • slušne ~utnice • oko (zgradba) • nos, vonj • okus, jezik • ko`a kot ~utilo
32
UČNA TEMA: DIHALA
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo temeljno zgradbo dihal; • opišejo zgradbo in temeljno funkcijo glasilk; • pove`ejo zgradbo s temeljno funkcijo plju~; • opišejo razliko med sestavo vdihanega in izdiha-
nega zraka; • so seznanjeni z nevarnostmi zadušitve in prvo
pomo~jo; • naštejejo na~ine, kako lahko skrbimo za zdrava
dihala ter spoznajo negativne u~inke nikotina in drugih strupenih plinov
Zgradba dihal.
Dihalne poti.
Plju~a.
Skrb za zdravje dihal.
• dihalna pot • nosna votlina • grlo, glasilki, govor,
sapnik • plju~a • kajenje, bolezni dihal • onesna`enost ozra~ja
UČNA TEMA: PREBAVILA
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • naštejejo bistvene sestavine hrane in njihov
pomen za rast in razvoj organizma; • opišejo prebavno cev in pot hrane po njej (od
za~etka do konca); • naštejejo prebavne `leze; • opišejo zgradbo ustne votline (podrobneje se se-
znanijo z zobovjem – vrste, zgradba, nega zob); • pojasnijo zgradbo `elodca in prebavo hrane v njem; • opišejo razgradnjo hrane in vsrkavanje snovi v kri;• definirajo procese, ki potekajo v debelem ~revesu; • pojasnijo vlogo jeter v organizmu; • opišejo najpogostejša obolenja prebavil.
Hrana.
Prebavna cev.
Prebavne `leze. Prebavni organi.
Prebava hrane.
Vloga jeter.
Obolenja prebavil.
• prebavna cev • prebavni organi: usta,
po`iralnik, `elodec,dvanajstnik, tanko~revo, debelo ~revo,danka
• prebavne `leze • bolezni prebavil
UČNA TEMA: KRVNA OBTOČILA
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • pojasnijo temeljno vlogo obto~il in njihovo
zgradbo; • opišejo sestavo krvi in vlogo posameznih sestavin; • opišejo zgradbo srca in funkcije njegovih posa-
meznih delov; • naštejejo vrste `il in njihove naloge; • naštejejo in opišejo najpogostejša obolenja krv-
nih obto~il in preventivne ukrepe; • vedo, da je limfni sistem zaš~itni sistem
organizma.
Obto~ila.Krvni obtok.Kri. Srce. Krvne `ile.Bolezni krvi, srca in o`ilja.
Limfa.
• kri, o`ilje • krvna plazma, krvna te-
lesca, krvne skupine • srce (zgradba) • krvne `ile: arterije, ve-
ne, kapilare • limfa, bezgavke • bolezni srca in o`ilja • AIDS
33
UČNA TEMA: IZLOČILA
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo pomen in pot izlo~anja snovi iz
organizma; • naštejejo bistvene organe za izlo~anje; • opišejo notranjo zgradbo ledvice in njeno vlogo; • naštejejo in opišejo najpogostejša obolenja
izlo~al; • pojasnijo na~ine, kako lahko na razli~ne na~ine
varujemo zdravje izlo~al.
Zgradba izlo~al.
Delovanje izlo~al.
Bolezni izlo~al.
Skrb za zdravje iz-lo~al.
• izlo~ala • ledvice • se~na pot (se~evod,
se~nik, se~ni mehur, se~nica)
• ko`a kot izlo~alni organ • dializa
UČNA TEMA: HORMONALNE ŽLEZE
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • pojasnijo osnovni pomen hormonov; • ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja
hormonskih `lez; • naštejejo osnovna hormonska obolenja.
Hormoni.@leze z notranjim izlo~anjem.Hormonska obolenja.
• hormoni, hormonalne `leze: š~itnica, obš~itni-ca trebušna slinavka, nadledvi~ni `lezi, pri`eljc, ~ešarika, spol-ne `leze, hipofiza
UČNA TEMA: SPLOVILA IN RAZMNOŽEVANJE
CILJI VSEBINE POJMI
U~enci: • opišejo na~ine razmno`evanja, zlasti spolno raz-
mno`evanje ~loveka; • naštejejo primarne in sekundarne spolne znake
pri moškem in `enski; • opišejo zgradbo moških in `enskih spolnih organov; • opišejo menstrualni ciklus kot posledico neoplo-
jenega zrelega jaj~eca; • pojasnijo pot semen~ic in jaj~eca v spolnih orga-
nih od spolne zdru`itve do oploditve; • poznajo razvoj osebka od spojka do poroda; • navedejo najpogostejše spolne bolezni, njihove
vzroke, simptome in varovanje pred oku`bami; • poznajo mo`nosti prepre~evanja zanositve in ra-
zumejo delovanje kontracepcijskih sredstev.
Spolno razmno`evanje ~loveka. Spolni znaki. Odnosi med spoloma.
Oploditev in razvoj zarodka.
Spolne bolezni.
• moški spolni organi: moda, izvodila, dodatne `leze, zunanja spolovila
• `enski spolni organi: jaj~niki, maternica, no`nica, zunanja spolo-vila
• menstrualni cikel • spolna zdru`itev • oploditev • zarodek, plod • spolne bolezni • kontracepcija
34
5.2 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
Osmi razred osnovne šole
Predmet: BIOLOGIJA
Biološke u~ne teme: Ekologija, @ivljenjska pestrost, Sistematika z evolucijo
UČNA TEMA: BIOLOGIJA KOT VEDA O ŽIVLJENJUU~enci: • pojasnilo pomen biologije v vsakdanjem `ivljenju;• prepoznavajo metode in tehnike dela v biologiji.
UČNA TEMA: OSNOVE EKOLOGIJEU~enci: • pojasnijo pojme iz ekologije: organizem, okolje, dejavniki okolja, ekološka niša in populacija; • na primeru opišejo zna~ilnosti naravnih in antropogenih ekosistemov; • naštejejo najzna~ilnejše naravne in antropogene ekosisteme pri nas in v svetu; • opišejo povezanost rastlinskih in `ivalskih predstavnikov v prehranjevalne verige in splete; • pojasnijo pomen in proces fotosinteze pri rastlinah.
UČNA TEMA: ŽIVLJENJSKA PESTROSTU~enci: • opišejo dejavnike okolja, ki pogojujejo veliko število in pestrost rastlinskih in `ivalskih vrst;• poznajo nekaj najbolj ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst pri nas.
UČNA TEMA: SISTEMATIKA Z EVOLUCIJOU~enci: • imajo ~asovno predstavo o pojavu prvih rastlin na Zemlji; • opišejo pomen bakterij v vsakdanjem `ivljenju; • opišejo zna~ilnosti gliv; • pojasnijo temeljne zna~ilnosti kraljestva rastlin; • prepoznajo posamezne rastlinske skupine in opišejo njihove zna~ilnosti; • lo~ijo predstavnike golosemenk od kritosemenk; • lo~ijo predstavnike enokali~nic od dvokali~nic; • dolo~ijo rod in dru`ino po preprostih slikovnih klju~ih; • prepoznajo in opišejo najpogostejše in najbolj tipi~ne rastline v svoji okolici; • so seznanjeni s pojavom prvih `ivalskih predstavnikov na Zemlji; • poznajo nekaj predstavnikov ve~jih taksonomskih enot `ivali; • prepoznajo bistvene `ivalske skupine pra`ivali, spu`ev, mehku`cev, ne~lenarjev, kolobarnikov,
~lenono`cev, igloko`cev in vreten~arjev; • na konkretnih primerih ugotovijo pripadnost `ivali ve~ji taksonomski enoti; • pojasnijo pomen `ivali za `ivljenje `ivih bitij na Zemlji; • razlo`ijo, zakaj uvrš~amo ~loveka med sesalce in primate, opišejo evolucijski razvoj ~loveka.
35
Deveti razred osnovne šole
Predmet: BIOLOGIJA
Biološke u~ne teme: ^lovek
UČNA TEMA: CELICE - TKIVA - ORGANIU~enci: • na temelju opazovanja pod mikroskopom skicirajo mikroskopsko zgradbo celice; • razlikujejo med rastlinsko in `ivalsko celico; • vedo, da se enake ali podobne celice povezujejo v tkiva; • naštejejo in opišejo razli~ne vrste tkiv; • naštejejo bistvene ~loveške organe; • opišejo lastnosti organizma.
UČNA TEMA: GIBALAU~enci: • imenujejo bistvene kosti obraznega in lobanjskega dela glave, kosti okon~in (zgornjih in spodnjih)
in kosti trupa; • imenujejo vrste povezav med kostmi (sklep, šiv, povezava s hrustancem); • poznajo najpogostejše motnje v rasti kosti (rahitis), poškodbe in okvare kosti (ploske noge, zlom,
zvin, izpah); • opišejo vrste miši~nih vlaken; • vedo, katera so najpogostejša miši~na obolenja.
UČNA TEMA: ŽIVČNI SISTEMU~enci: • vedo, da se `iv~ne celice ne obnavljajo; • naštejejo in opišejo strupe, ki vplivajo na `iv~ne celice (alkohol, cigarete, mamila, številni stresi); • naštejejo naloge `iv~evja; • lo~ijo osrednje `iv~evje od perifernega; • opišejo vlogo velikih in malih mo`ganov in podaljšane hrbtenja~e; • vedo, kaj je refleksni gib; • opišejo pomen vegetativnega `iv~evja.
36
UČNA TEMA: ČUTILAU~enci: • opišejo ~utilo za vid; • na modelu prepoznajo posamezne dele o~esa; • naštejejo napake, poškodbe o~esa; • opišejo uho; • opišejo delovanje organa za ravnote`je; • poznajo nekatera obolenja ušesa in morebitne poškodbe; • opišejo ko`o kot ~utilo za tip, mraz, toploto in bole~ino; • opredelijo ko`o kot organ izlo~anja znoja in loja; • vedo, da ko`a sodeluje pri termoregulaciji; • opišejo nos kot organ, ki sprejema razli~ne vonjave; • poznajo ~utilno vlogo jezika; • poznajo preventivo pred poškodbami ~util.
UČNA TEMA: DIHALAU~enci: • opišejo temeljno zgradbo dihal; • opišejo zgradbo in temeljno funkcijo glasil k; • opišejo zgradbo in temeljno funkcijo plju~; • so seznanjeni z nevarnostmi zadušitve in prvo pomo~jo; • naštejejo na~ine, kako lahko skrbimo za zdrava dihala.
UČNA TEMA: PREBAVILAU~enci: • poznajo prebavne organe; • naštejejo prebavne `leze; • opišejo zgradbo ustne votline (zobovje – vrste, zgradba, nega zob); • poznajo zgradbo `elodca in njegov pomen pri prebavi; • opišejo prebavno cev in pot hrane po njej (od za~etka do konca); • pojasnijo vlogo jeter v organizmu; • opišejo najpogostejša obolenja prebavil.
UČNA TEMA: KRVNA OBTOČILAU~enci: • poznajo temeljno vlogo obto~il; • opišejo sestavo krvi in vlogo posameznih sestavin; • opišejo zgradbo srca in funkcije njegovih posameznih delov; • naštejejo vrste `il in njihove naloge; • naštejejo in opišejo najpogostejša obolenja krvnih obto~il in preventivne ukrepe; • vedo, da je limfni sistem zaš~itni sistem organizma.
37
UČNA TEMA: IZLOČILAU~enci: • opišejo pomen in pot izlo~anja snovi iz organizma; • naštejejo temeljne organe za izlo~anje; • opišejo vlogo ledvic; • naštejejo in opišejo najpogostejša obolenja izlo~al; • pojasnijo na~ine, kako lahko na razli~ne na~ine varujemo zdravje izlo~al.
UČNA TEMA: HORMONALNE ŽLEZEU~enci: • pojasnijo temeljni pomen hormonov; • ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja hormonskih `lez; • naštejejo najpogostejša hormonska obolenja.
UČNA TEMA: SPLOVILA IN RAZMNOŽEVANJEU~enci: • opišejo na~ine razmno`evanja, zlasti spolno razmno`evanje ~loveka; • naštejejo primarne in sekundarne spolne znake pri moškem in `enski; • opišejo zgradbo moških in `enskih spolnih organov; • opišejo menstrualni ciklus kot posledico neoplojenega zrelega jaj~eca; • pojasnijo pot semen~ic in jaj~eca v spolnih organih od spolne zdru`itve do oploditve; • poznajo razvoj osebka od spojka do poroda; • navedejo najpogostejše spolne bolezni, njihove vzroke, simptome in varovanje pred oku`bami; • poznajo mo`nosti prepre~evanja zanositve in razumejo delovanje kontracepcijskih sredstev.
38
6 PRILOGE
6.1 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
SPLOŠNI CILJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
U~enec:
• razume pojme, dejstva in zakonitosti s podro~ja organizacijskih tipov `ivih bitij, ekologije,
evolucije in biologije ~loveka;
• je sposoben preu~evati `ivljenjske procese in pojave;
• zna z lastnim iskanjem in preu~evanjem priti do dolo~enih spoznanj;
• ima odgovoren odnos do narave in okolja;
• je sposoben povezati znanja s podro~ja biologije z drugimi naravoslovnimi in dru`boslovni-
mi ter tehniškimi znanji;
• je dovzeten za ugotavljanje ekoloških problemov in njihovo razumevanje;
• zna opazovati;
• obvlada temeljne raziskovalne veš~ine;
• zna uporabiti pridobljeno znanje in izkušnje v novih primerih;
• ve, da je ~lovek sestavni del narave;
• razume medsebojno povezanost `ive in ne`ive narave.
NA^INI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
Pri predmetu biologija preverjamo znanje na štiri mo`ne na~ine:
• ustno,
• pisno,
• testno preverjanje,
• ocenjevanje dela in izdelkov (dejavnosti, poro~il).
U~enec naj dobi za svoje znanje realno in kompleksno oceno, zato naj u~itelj preverja znanje
na vse mo`ne na~ine. Znanje, ki ga mora obvladati vsak u~enec, je opredeljeno v minimalnih
standardih znanj.
39
RAVNI PREVERJANJA ZNANJA
Preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni:
A. znanje in razumevanje;
B. zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov;
C. eksperimentalne veš~ine.
A. ZNANJE IN RAZUMEVANJE
U~enci naj poznajo in razumejo:
• naštete pojave, zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije;
• tehnike dela, raziskovalne pripomo~ke in aparature;
• varnostne ukrepe pri delu v u~ilnici in na terenu;
• vplive poseganja v okolje ter njihove posledice za okolje in dru`bo ter na~ine preverjanja;
• na~ine primernega ravnanja z `ivimi bitji oz. naravo.
Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto za~enja-
jo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razlo`i, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj,
naštej.
B. ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV
U~enci naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafi~no, nu-
meri~no):
• poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz razli~nih virov;
• preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo;
• smiselno uporabiti podatke;
• smiselno razlo`iti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose;
• postaviti napovedi in hipoteze;
• reševati probleme s povezovanjem znanja iz razli~nih bioloških poglavij in ostalih predmetov;
• uporabiti znanje v novih situacijah: zastaviti nove probleme in jih kriti~no analizirati.
Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na uporabo
znanja v konkretnih primerih. Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto za~enjajo
z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, dolo~i, uporabi, pove`i.
40
• EKSPERIMENTALNE VEŠ^INE
U~enci naj znajo:
• na~rtovati preproste poskuse;
• spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja;
• oblikovati poro~ilo o delu;
• uporabljati tehnike dela, raziskovalne pripomo~ke in aparature v laboratoriju in na terenu.
Pri odgovorih na vprašanja in pri reševanju problemov s podro~ja preverjanja sposobnosti in
veš~in morajo u~enci znanje logi~no in deduktivno uporabiti v novi situaciji.
