Avtor: Blaž Mlinšek Uredil: Iztok Tomažič

Izbrani organizmi za pouk naravoslovja in biologije v osnovni šoliAvtor: Blaž MlinšekUredil: Iztok Tomažič

2

KAZALO

Predgovor .........................................................................................................................3Predloga učne priprave ...................................................................................................4Navadna krastača in navadni močerad ..........................................................................5Hišni muren, argentinski ščurek, mali mokar in pozidni prašiček .............................21Vodna bolha in trdoživ ..................................................................................................50Paramecij ........................................................................................................................67Euglena ...........................................................................................................................77

3

PREDGOVORNarava, ki nas obdaja, je lahko naša najboljša in najbližja učiteljica. Potrebno je samo odpreti oči, pozorno opazovati in se iz pridobljenih izkušenj kaj naučiti. Izkustveno učenje je eden izmed poglavitnih delov tega priročnika, saj si posameznik s takim načinom učenja največ zapomni in je tako pridobljeno znanje dolgotrajnejše.

Vsak učitelj ima možnost, da pri pouku učencem popestri uro z uporabo živih organizmov. Najlažje dostopni so avtohtoni organizmi, za katere ni potrebno pridobiti posebnih dovoljenj, kadar se pravilno uporabljajo za izobraževalne namene. Ne samo živi organizmi, temveč učinkovita izvedba pouka bo učence pripeljala do želenega znanja in oblikovanja pozitivnih stališč do obravnavanih organizmov. Zaradi tega smo, predvsem za učitelje naravoslovja in biologije, preučili vso potrebno zakonodajo glede uporabe živih organizmov pri pouku, opisali izbrane organizme ter predstavili primerne načine oskrbe in gojenja živali na šolah, poiskali vertikalne povezave med posameznimi učnimi vsebinami in pripravili primere učnih priprav, navodil za učitelje ter delovnih listov za učence. Pregledali smo učne načrte predmetov: naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija. Izbrali smo cilje, ki se neposredno in posredno navezujejo na izbrane živali.

Po pregledu strokovne literature in učnih gradiv za osnovne šole (učbeniki, delovni zvezki ter priročniki) smo ugotovili, da se v njih pojavljajo predvsem nevretenčarske skupine: žuželke, raki, enoceličarji itd. V skupini vretenčarjev se največkrat pojavita navadna krastača in navadni močerad. Večina strokovnih publikacij še vedno pri pouku premalo spodbuja delo z avtohtonimi vrstami organizmov ter premalo omogoča neposreden stik z njimi, saj preveč temelji na teoretičnem in ne na praktičnem znanju.

Tudi zakonodaja, ki predpisuje pogoje za zadrževanje živali v ujetništvu, tudi v šolskih ustanovah je obširna ter premalo specifična (predvsem za nevretenčarske skupine).

Na podlagi vseh rezultatov smo prišli do zaključka, da lahko učitelji s pomočjo praktičnih primerov ter z uporabo znanja v praksi spet približa naravoslovje in biologijo učencem.

Upamo, da bodo lahko učitelji tudi s pomočjo najinih zamisli in predlogov, zapisanih v priročniku, otrokom lažje popestrili pouk pri naravoslovnih predmetih.

Blaž Mlinšek in Iztok Tomažič

4

Predmet: Razred: Datum: Zaporedna ura:

Učni sklopi (št. ur):

Vsebina učne ure (št. ur):1. CILJI

– –

– –

– –

2. OBLIKE PEDAGOŠKEGA DELA (frontalna, skupinska, delo v dvojicah, individualna)

Metoda dela za frontalno obliko: razlaga, pogovor s pojasnjevanjem, demonstracija, ekskurzija, plenarno delo, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje.Metoda dela za skupinsko obliko: laboratorijsko delo, vaje, terensko delo, seminarske naloge, projektno delo, delo s teksti, igra vlog, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje, delo z informacijskimi sistemi.Metoda dela za delo v dvojicah: laboratorijsko delo, vaje, seminarske naloge, delo s teksti, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje.Metoda dela za individualno obliko: miselni vzorci, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje, vaje.3. UČNI PRIPOMOČKI

4. POTEK UČNE URE (aktivnosti učitelja in učencev)

Aktivnost učitelja: Aktivnosti učenca:

Viri:

Predloga učne pripraveNa tej strani je predloga učne priprave, ki smo jo uporabili za izdelavo učnih priprav. Primer priprave je sestavila dr. Tatjana Vidic.

5

TEMA ENOTA CILJ/KONCEPT4. (NIT) SILE IN GIBANJA

(SG)PREMIKANJE IN PRE-VAŽANJE (PP)

Učenci znajo ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjem nekaterih živali in gibanjem človeka.

VSEBINE: gibanje ljudi in živali

ŽIVA BITJA (ŽB) RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ (RŽB)

Učenci znajo:– razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih, – opredeliti vrsto kot osnovno enoto za razvrščanje in da so glavne skupine živih bitij kraljestva, – prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,– razložiti zunanjo zgradbo živali, – razlikovati med nevretenčarji (polži, školjke, žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci),– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,– utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju.

5. (NIT) ŽIVA BITJA (ŽB) ŽIVA BITJA IZMENJU-JEJO SNOVI Z OKOLI-CO IN JIH SPREMIN-JAJO (ŽBISOS)

Učenci znajo: – pojasniti, da vsa živa bitja dihajo,– utemeljiti, da je dihanje proces, pri katerem se sprošča energija,– dokazati, da živa bitja vsebujejo veliko vode in utemeljiti pomen vode za življenje,– razložiti in dokazati, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,– pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: nepo-sredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci, – po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne, – razložiti, da so v živih bitjih nakopičene snovi in energija,– utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.

PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI (PVS)

Učenci znajo:– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ-skih snovi) in pojasniti njihov pomen, – sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete, – razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehran-jevalne splete za ravnovesje v naravi.VSEBINE: živa bitja so vir hrane; živali si hrano poiščejo; prehranjevalne verige (proizvajalci, potrošniki, razkrojevalci); prehranjevalni spleti.

6. (NAR) / / /

Navadna krastača (NK) in navadni močerad (NM) – učni načrtiPrgledali smo vse učne koncepte predmetov naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija. V tabelah so upoštevane vse teme, enote ter cilji/koncepti, ki jih lahko učitelj upošteva pri načrtovanju učne priprave za določen organizem.

6

7. (NAR) ŽIVA NARAVA (ŽN)

ZGRADBA IN DELO-VANJE ŽIVALI (ZDŽ)

Učenci:– razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme,– razumejo, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja. Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja, v katerem živijo, pri mnogoceličarjih pa pride prebavljena hrana iz prebavil po transportnih sistemih do posameznih celic,– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre-tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo ter delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem,– spoznavajo, da imajo živali dva organska sistema za urav-navanje in usklajevanje delovanja posameznih telesnih delov – hitro delujoči sistem živčevje, počasi delujoči sistem – hor-monski sistem, – spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni-mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – razumejo, da pri živalih ogrodje sodeluje pri opori, zaščiti in gibanju ter da krčenje mišic premika dele ogrodja in tako omogoča gibanje, – spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).

RAZMNOŽEVANJE, RAST IN OSEBNI RAZVOJ ŽIVALI (RROR)

Učenci:– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz-množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,– spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolne-ga razmnoževanja s primeri spolnega vedenja, – razumejo, da pri spolnem razmnoževanju živali spolne celice nastajajo v posebnih spolnih organih in da je združitev ženske in moške spolne celice (oploditev) začetek razvoja novega osebka (zarodka), – razumejo, da sta rast in razvoj živali povezana z nastajanjem novih celic (celična delitev), njihovo rastjo in diferenciacijo, – spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrional-ni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih.

7

RAZVRŠČANJE ŽIVALI (RŽ)

Učenci:– spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje živali, – spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla,– razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev.

PRIMERJAVA ZGRAD-BE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSIS-TEMOV (PZDRE)

Učenci:– spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).

8. (BIO) BIOLOGIJA KOT VEDA (BV)

Biologija je naravo-slovna veda, ki prou-čuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno poveza-nost. (BV)

Učenci:– na konkretnih primerih biološko predznanje umestijo v pod-ročja biologije (zoologija, botanika, ekologija idr.), – spoznajo metode raziskovanja v biologiji.

RAZISKOVANJE IN POSKUSI (RP)

Znanstveni napredek temelji na zasta-vljanju smiselnih vprašanj in izvajanju dobro načrtovanih raziskav. (RP1)

Učenci:– znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načr-tovati preprosto raziskavo (znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov, zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtni-co, mikroskop, daljnogled), – znajo poiskati in uporabljati tiskane in elektronske vire za zbiranje informacij in dokazov za raziskovalni projekt ter kritič-no presoditi njihovo verodostojnost, – znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti, izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov, – znajo izdelati modele v ustreznem merilu in ustrezno ozna-čene diagrame in skice, ki posredujejo znanstvena spoznanja (npr. model celice, pljuč, srca), – znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.

9. (BIO) Učenci nadgradijo znanje sklopa Razis-kovanje in poskusi iz 8. razreda. (RP2)

Učenci: – samostojno postavljajo raziskovalna vprašanja in načrtujejo raziskave, – znajo ovrednotiti natančnost meritev in ponovljivost po-skusa, – razlikujejo med spremenljivimi in kontroliranimi parametri pri poskusu, – znajo izdelati ustrezen graf za prikaz podatkov in razviti kvan-titativne trditve o odnosih med spremenljivkami, – razlikujejo med linearnimi in nelinearnimi odnosi med po-datki, prikazanimi na grafu.

8

EVOLUCIJA (E) Na našem planetu živijo milijoni vrst živali, rastlin, gliv in bakterij. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega žive-ga, postane očitna ob upoštevanju notranje zgradbe in podob-nosti kemijskih pro-cesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvo-rom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge genera-cije. (E1)

Učenci: – spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prila-gajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.

RAZVRŠČANJE ORGANIZMOV (RO)

Zaradi lažjega opiso-vanja in proučevanja biotske pestrosti posamezne vrste poimenujemo. Na podlagi sorodnosti vrste združujemo v večje skupine, ki jih tudi poimenujemo. Skupine organizmov uvrstimo v sistem, ki ima hierarhično zgradbo in kaže so-rodnost med orga-nizmi. (RO1)

Učenci: – spoznajo, da lahko evolucijske odnose med živimi organizmi in njihovimi predniki predstavimo z razvejanim diagramom, – spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v druži-no, red, razred in deblo, – spoznajo, da razvrščanje organizmov v skladu z njihovimi značilnostmi in sorodnostjo obravnava sistematika, – spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim la-tinskim imenom, ki je bolj stalno in nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta način poimenovanja vrst uvedel Carl Linne.

VPLIV ČLOVEKA NA NARAVO IN OKOLJE (VČNO)

Človekove dejavnos-ti lahko vključujejo tveganje s potencial-no škodljivimi učinki na človeka in naravo. Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba naravnih virov in pri-dobivanje surovin, rast mest, spremem-ba uporabe zemljišč in ravnanje z odpad-ki. (VČNO1)

Učenci: – spoznajo razliko med ekologijo, varstvom narave in okoljem, – razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in medna-rodne) področne zakonodaje, – spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju, – razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).

*Namesto okrajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9. razreda. Učitelj glede na razred izbere cilje, ki jih bo podrobneje obravnaval.

9

Viri• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika [Elektronski vir]/predmetna komisija

za posodabljanje učnega načrta za naravoslovje in tehniko Irena Vodopivec ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje [Elektronski vir]/predmetna Mariza Skvarč ... [et al.].; avtorji vsebinskega sklopa Živa narava so Barbara Vilhar ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

• UČNI načrt. Program osnovna šola. Biologija [Elektronski vir]/avtorji Barbara Vilhar ... [et al.]; pri nastajanju učnega načrta so s strokovnim svetovanjem pri posameznih vsebinskih sklopih sodelovali tudi Boris Sket ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

10

Navadna krastača (Bufo bufo)

Opis živali Odrasli osebki so čokati in zrastejo do 15 cm. Samčki so manjši in vitkejši od samic. Oba spola imata bradavičasto kožo, ki je lahko temnorjave, rumenorjave ali rdečkastorjave barve. Spodnja stran telesa je umazano bela in pegasta. V paritvenem obdobju se pri samcih na koži prvega in drugega prsta sprednjih okončin razvije temna odebelitev. Njihovo nežno oglašanje (kru-kru-kru) slišimo daleč na okoli. Vrste iz družine krastač (Bufonidae) najdemo skoraj na vseh celinah, v Avstralijo so jih zanesli ljudje. V Evropi živijo 3 vrste, 2 med njimi najdemo tudi v Sloveniji. Obe naši vrsti uvrščamo v rod krastač (Bufo), za katerega je značilna izrazito bradavičasta koža, velike zaušesne žleze in vodoravne zenice.Ob parjenju samec zagrabi samico in tako skupaj zlezeta v vodo. V vodi samica odlaga v mrestu na sluzastih vrvicah nanizana jajčeca, katere samec sproti oplaja. Jajca so 5–8 mm široka, mrest pa je lahko do 6 metrov dolg. Mrest je v obliki dveh urejenih vrst vrvic. Obdobje parjenja poteka od marca do aprila (izjemoma prav tako tudi do junija). Mrest lahko najdemo tudi v ribnikih.Iz jajc se izležejo paglavci, ki zrastejo do 4 cm. Oči imajo nameščene hrbtno-bočno in jih vidimo, če jih pogledamo od zgoraj. Imajo kratek in ozek rep, njihov trebušni del repnega grebena je prosojen. So črno rjave barve in plavajo v skupinah, ponavadi vsi v isto smer. Ko se jim pojavijo zadnje noge, sledi še zadnja levitev pred prihodom na kopno. Takrat se tudi rep dokončno resorbira.

PrehranaOdrasli osebki so mesojedi (predvsem žužkojedi), pojedo pa lahko tudi kakšnega manjšega vretenčarja (mišjega goliča), polža ali deževnika. Plen ulovijo z dolgim lepljivim jezikom. Lažje požiranje jim omogočata očesni zrkli, ki se pogrezneta v ustno votlino in potisneta hrano v požiralnik. Paglavci se prehranjujejo z algami in bakterijami. Paglavci brezrepcev z roženimi ustnimi in ustničnimi zobmi strgajo dele rastlin. V ujetništvu jih lahko hranimo z ribjo hrano.

Življenjski prostorV času parjenja jih podnevi najdemo ob ali v velikih in globokih stoječih vodah ter mokriščih. Po parjenju se umaknejo na kopno, lahko do 5 km stran od mrestišč. V Sloveniji jih najdemo povsod, tudi blizu človeških bivališč

Znanstvena kvalifikacija

Kraljestvo: Animalia (živali)Deblo: Chordata (strunarji)Razred: Amphibia (dvoživke)Red: Anura (žabe) Družina: Bufonidae (krastače)Rod: Bufo (krastače)

VrstiBufo bufo (navadna krastača)Bufo viridis (zelena krastača)

11

in vrtov. Pretežno so nočne živali, ki se čez dan skrivajo pod kamni, listjem in v zemeljskih jamah.

GojenjeV ujetništvu jih ne gojimo. Zanje pripravimo le dovolj velik akvaterarij (prim. za 15 cm odraslo žival vsaj 4000 cm2). Kopni del naj zajema 2/3 površine, vodni del pa 1/3. Kopenski del je sestavljen iz vlažnega predela za biološki vodni filter in suhega dela akvarija. Vodo jim menjamo po potrebi, filter očistimo enkrat mesečno, večkrat tedensko jim poškropimo okolje z mehko ali destilirano vodo, ki na steklu ne pusti sledi vodnega kamna. Če je vodni del sestavljen iz posode za vodo, jim to vodo zamenjamo večkrat na teden. Uporabljamo postano vodo ali deževnico. Posebej pozorni moramo biti, da jim omogočimo enostaven prehod iz vode na kopno. Za podlago kopnega dela lahko uporabimo svež šotni mah in zemljo. Ker se krastače rade zakopljejo, naj bo podlaga dovolj visoka. Za skrivališče jim damo kakšen kamen, lubje ali veje. S pomočjo pincete jih hranimo vsaj trikrat tedensko. Krastačam zadostuje že sobna temperatura (20 °C–25 °C) in prostor nekje na dnevni svetlobi, kjer sončna svetloba ne pada neposredno na terarij. Terarij z živalmi po potrebi ali vsaj enkrat na mesec obnovimo. Terarij mora biti dovolj zračen in se mora dobro zapirati. Na vrhu lahko ima tudi manjšo odprtino za roko, ki prepreči pobeg, kadar posegamo v sam terarij.

ZanimivostRazvoj dvoživk je vezan na vodno okolje. Po preobrazbi mladiči krastač zapustijo vodno okolje in gredo na kopno. Zaradi te lastnosti imajo pomembno mesto pri vzgoji in izobraževanju otrok. Že iz okoljevarstvenega vidika bi jim morali nameniti več pozornosti, saj jih s poseganjem v njihovo naravno okolje že zelo ogrožamo: gradnja cest in košnja s kosilnicami, onesnaževanje in zastrupljanje ozračja ter vode, nekontrolirano naseljevanje rib (se prehranjujejo s paglavci) ter drugih neavtohtonih vrst organizmov.

RokovanjeJe kompleksnejše. Poznamo dva načina: fiksnega in prostega. Pred rokovanjem z njimi si obvezno navlažimo roke. Tako za žival pripravimo primernejše okolje ter poskrbimo za primeren stik roke z njihovo vlažno kožo. Živali se približamo mirno in s strani, nikoli z vrha (kot jih zagrabi plenilec). Ko jo nežno primemo, jo v eni dlani s pomočjo mezinca in prstanca držimo za krake. Krastači tako onemogočimo pobeg. Drug prijem je manj invaziven in manj stresen za žival. Krastačo primemo s čim večjo površino roke in jo nežno položimo na odprto dlan. Preden jo damo v dlan drugemu učencu (pri tem nam ostali pozorno sledijo), jih opozorimo, da naj zaradi večje površine dajo dlani skupaj in jih položijo vodoravno na kolena. Tako preprečimo padec živali na tla. Pred rokovanjem poskušamo učence čim bolj umiriti. Med in po rokovanju, zaradi strupa strupnih žlez krastače, učenci ne posegajo s prsti v usta ali oči. Po rokovanju si obvezno umijemo roke.

Zakonodaja• Konvencija CITES: ni zabeleženo.• Mednarodna zakonodaja: Bernska konvencija (v prologi III) – država

pogodbenica je po tej konvenciji zadolžena za zavarovane vrste živali, za katere mora z upravnimi in zakonskimi ukrepi zagotoviti ustrezen nadzor nad njihovim izkoriščanjem.

12

• Zakonodaja EU: ni podatkov.• Domača zakonodaja: po U0redbi živali (priloga 1A) spada vrsta pod ogrožene in

mednarodno varovane vrste živali, ki živijo na območju Republike Slovenije in je za njihovo varstvo (osebkov kot populacij) določen poseben varstveni režim. Priloga 2A se zavezuje za njihovo ohranitev ter za skrb za njihove habitate. Rdeči seznam SL (priloga V) uvršča vrsto med ranljive vrste (tudi zelena krstača – Bufo viridis), ki je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe.

• Druga zakonodaja: rdeč seznam IUCN jih v prilogi LC (Least Concern) po ogroženosti vključuje med najmanj ogrožene vrste, za katere je njihovo preživetje, zaradi velike razširjenosti in številčnosti populacij, zunaj nevarnosti.

Dovolenja in soglasja za posamezne aktivnosti (pridobljeno iz pravilnikov in REZA-a):• PRIDOBITEV ŽIVALI – prijava na Ministrstvo za okolje in prostor,• BIVALNI POGOJI IN OSKRBA – zagotovitev,• PRIKAZOVANJE: dovoljenje od Ministrstva za okolje in prostor,• GOJITEV – dovoljenje/soglasje,• NASELITEV – za izobraževalne namene in kasnejši izpust ni potrebno obvestiti

pristojnih organov,• DOSELITEV – za izobraževalne namene in kasnejši izpust ni potrebno obvestiti

pristojnih organov.

OpombaIz narave lahko učitelji vzamejo največ deset osebkov. Ob primerni oskrbi jih imamo lahko v šoli največ tretjino njihovega razmnoževalnega cikla in nikoli več kot 3 mesece. Živali moramo nato vrniti v naravo. Vrnemo jih na isto mesto, kjer smo jih našli. Preden nastopi zima, morajo imeti dovolj časa, da si naberejo zaloge za prezimovanje in si lahko najdejo primerno mesto za hibernacijo. Posebej v času parjenja ni primerno, da se živali odvzame iz narave. Iz narave odvzete živali je prepovedano gojiti v ujetništvu.

Praktično delo• Gozdni turist (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne

organizme«)• Živa bitja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 77 in 98)• Kaj potrebujejo živali za življenje? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet

narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Žabe in krastače (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)

Literatura• Garms, H. in Borm, L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst.

Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981. (str. 268).• Sket, B., Gogala, M. in Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije, 2003. (str. 509).• Veenvliet, P. in Kus, V. J. Dvoživke Slovenije: Priročnik za določanje. 2. dopolnjena

13

izd. Grahovo: Zavod Symbiosis, 2008. ISBN 978-961-91109-3-5. (str. 38–39)• Gregori, J., Martinčič, A., Tarman, K., Urbanc - Berčič, O., Tome, D. in Zupančič, M.

Narava Slovenije, stanje in prespektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 1996. (str. 262–367).

• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. (str. 76–78).

• Tomažič, I. in Vidic, T. Z igro v čarobni svet narave: Priročnik za naravoslovje v prvem triletju, Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2013. (str. 77, 79, 86, 88, 98, 101 in 122).

• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 6, 19 in 24).

• Iskalnik vrst. Iz REZA-a, registra ogroženih in zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: https://sirena.arso.gov.si/REZA/VrstaIskalnik.aspx?id=0&aam=1.

• Checklist of CITES Species. Iz CITES-a. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://checklist.cites.org/#/en.

• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE1883#.

• Zakon o ohranjanju narave (ZON). Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600.

• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386.

• Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7861#.

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4597.

• Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED680.

• Navadna krastača. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 10. 3. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_krasta%C4%8Da.

14


Kraljestvo: Animalia (živali)Deblo: Chordata (strunarji)Razred: Amphibia (dvoživke)Red: Caudata (repati krkoni)Družina: Salamandridae (pupki in močeradi)Rod: Salamandra

Nekaj vrstSalamandra salamandra (navadni močerad)Salamandra atra (planinski močerad ali črni močerad)

Navadni močerad (Salamandra salamandra)

OpombaZanj velja podobno kot v opombah pri krastačah. V ujetništvu jih ne gojimo in iz narave ne jemljemo več kot 10 osebkov.

OpisNavadni močerad ali pisani močerad ima črno telo, prekrito z velikimi rumenimi lisami. Zraste od 15 do 28 cm. Rumena barva lis je svarilna barva, s pomočjo katere svari plenilce.Zimsko mirovanje ima med oktobrom in aprilom. Parjenje poteka spomladi ali poleti. Po 10 mescih samica koti 30–70 ličink v plitvo vodo.

PrehranaDeževniki, polži in žuželke.

Življenjski prostorRazširjen je po celem srednjem in južnem delu Evrope, vključno s severozahodom Afrike ter vse do Male Azije in Sirije. Najdemo ga v gričevnatih predelih sredogorja z listnatimi gozdovi in grmovjem v bližini vode (izviri in manjši gozdni potoki). Ker ima rad vlago, je zelo aktiven v deževnem vremenu. Ponavadi ga najdemo pod mahom, drevesnimi koreninami, listjem in kamenjem.

GojenjeV ujetništvu jih ne gojimo. Zanje pripravimo dovolj velik akvaterarij. Kopni del je sestavljen iz 2/3 površine posode in 1/3 vodnega dela. Kopenski del je sestavljen iz vlažnega predela za biološki vodni filter in suhega dela akvarija. Po potrebi jim menjamo vodo, filter očistimo enkrat mesečno, večkrat tedensko jih poškropimo z destilirano vodo – na steklu ne povzroča nastanka vodnega kamna. Če je vodni del sestavljen samo iz posode za vodo, jim to vodo večkrat tedensko menjamo. Uporabljamo postano vodo ali deževnico. Posebej pozorni moramo biti, da jim omogočimo enostaven prehod iz vode na kopno. Za podlago kopnega dela lahko uporabimo svež šotni mah in zemljo. Ker se močeradi radi zakopljejo, naj bo podlaga dovolj visoka. Za skrivališče jim damo kakšen kamen, lubje ali veje. V manjši posodi mu ponudimo živo hrano (npr. ličinke mokarjev ali ščurkov). Hranimo jih do trikrat tedensko. Močeradom zadostuje že sobna temperatura (20 °C–25 °C) in prostor na dnevni svetlobi, kjer ni neposrednega vpada sončnih žarkov. Enkrat na mesec terarij obnovimo. Terarij mora biti dovolj zračen in se mora dobro zapirati. Lahko ima tudi manjšo odprtino, ki

15

živalim prepreči pobeg, kadar posegamo v terarij.

ZanimivostRazlika med močeradom in pupkom: pupki so večinoma manjše živali, ki večji del leta preživijo v vodi. Njihov rep je bočno stisnjen, rep močerada pa je okrogel.

RokovanjePodobno kot pri krastači, le da zaradi drugačne oblike telesa ne uporabljamo fiksnega prijema živali. Zaradi izločanja strupa iz strupnih žlez na njihovi koži pri rokovanju upoštevamo, že pri krastači, navedene varnostne ukrepe.

Zakonodaja• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.• Mednarodna sporazumi: Bernska konvencija (priloga 3) – zaščita zavarovanih

organizmov in nadzor nad njihovim izkoriščanjem.• Zakonodaja EU: ni zabeležena.• Domača zakonodaja: po Uredbi živali (priloga 1A) spada vrsta pod ogrožene in

mednarodno varovane vrste živali, ki živijo na območju Republike Slovenije in je za njihovo varstvo (osebkov kot populacij) določen poseben varstveni režim. Vrsta poleg planinskega močerada (Salamandra atra) spada pod potencialno ogrožene, ni pa več predhodno ogrožena.

• Druga zakonodaja: rdeči seznam IUCN jih v prilogi LC (Least Concern) po ogroženosti vključuje med najmanj ogrožene vrste, za katere je njihovo preživetje, zaradi velike razširjenosti in številčnosti populacij, zunaj nevarnosti.

Dovolenja in soglasja za posamezne aktivnosti (pridobljeno iz pravilnikov in REZA-a):• PRIDOBITEV ŽIVALI – prijava na Ministrstvo za okolje in prostor,• BIVALNI POGOJI IN OSKRBA – zagotovitev,• PRIKAZOVANJE – dovoljenje od Ministrstva za okolje in prostor,• GOJITEV – dovoljenje/soglasje,• NASELITEV – za izobraževalne namene in kasnejši izpust ni potrebno obvestiti


pristojnih organov.

Praktično delo• Gozdni turist (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne

organizme«) • Živa bitja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 77 in 98)• Kaj potrebujejo živali za življenje? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet

narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Močerad (Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: navodila za

delo in delovni zvezek, str. 22 in str. 20)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Žabe in krastače (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)

16

Literatura• Garms. H. in Borm. L. Živalstvo Evrope: priročnik za določanje živalskih vrst.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. (str. 261).• Sket, B., Gogala, M. in Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije, 2003. (str. 508).• Veenvliet. P. in Kus. V. J. Dvoživke Slovenije: Priročnik za določanje. 2. dopolnjena

izd. Grahovo : Zavod Symbiosis, 2008. ISBN 978-961-91109-3-5. (str. 18–19).• Gregori, J., Martinčič, A., Tarman, K., Urbanc - Berčič, O., Tome, D. in Zupančič, M.

Narava Slovenije, stanje in prespektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 1996. (str. 262 – 367).



• Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: Navodila za delo in delovni zvezek, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. (str. 22 in str. 20).

• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali, Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 6, 19 in 24).



• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE1883#.


• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386.

• Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7861#.

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4597.

• Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED680.

• Navavadni močerad. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 17. 3. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_mo%C4%8Derad.

17

Primer dejavnosti: Gozdni prebivalecRazred: 7.

Predlagano število ur za izvedbo: 5 (3 ure v razredu, 2 uri na terenu)

Cilji:• Učenci se seznanijo s pravili rokovanja z živimi organizmi.• Učenci spoznajo življensko okolje navadnega močerada

in navadne krastače ter ga znajo upodobiti v ujetništvu – poznavanje glavnih pogojev za dobrobit organizmov.

• Učenci s pomočjo literature, svetovnega spleta ter delno opazovanja spoznajo razvojni krog obeh organizmov in njune vedenske vzorce.

• Učenci znajo našteti predstavnike obeh vrst in jih uvrstiti v sistem.

Ključne besede: Živali, naravno okolje, življenjski prostor, akvaterarij, gibanje, dvoživke, taksonomija.

Procesna znanja:Delo z viri, opazovanje, sklepanje, sporočanje, ponavljanje, spoznavanje, reševanje problemov.

Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje), skupinska oblika dela (terensko delo, delo s teksti, delo z materiali, opazovanje, sodelovanje), individualna oblika dela (delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje preverjanje, vrednotenje).

NAVADNA KRATSAČA (Bufo bufo)

NAVADNI MOČERAD (Salamandra salamandra)

18

DEJAVNOST UČITELJ UČENEC

Pregled literature in pravilno rokovanje z živalmi.

Učencem razdeli prvi del učnih listov in dodatno literaturo za reševanje učnih listov. Pouči jih o pravilnem rokovanju z dvoživkami. Nadzira reševanje učnih listov.

S pomočjo literature rešijo učni list.

Pregled prvega dela delovnih listov. Učitelj preveri rešitve v učnih listih. Učenci popravijo morebitne napačne

odgovore.

Navodila za terensko delo. Razloži jim, kaj potrebujejo za naslednjo uro (terensko delo). Učenci si navodila zapišejo.

Terensko delo –bližnji gozd s potokom ali mlako.

Razdeli opremo za teren (mreža, transportne posode, lupe) in gredo na pot do določene lokacije. Med postanki se pogovarjajo o različnih gozdnih živalih. in kje lahko najdejo živali. V primeru, da učenci živali ne bi našli, ima učitelj v šoli že zbrane živali. Najboljši čas za teren je po dežju.

Razmišljajo o tem in se tako pripravljajo na iskalno akcijo omenjenih organizmov.

Iskanje organizmov v dvojicah ali trojicah.

Učitelj omeji čas, prostor. Pri iskanju jih ves čas spremlja in zraven nabira material za opremljanje terarijev. Na koncu iskanja še skupaj ponovijo pravilno rokovanje z dvoživkami.

V dvojicah ali trojicah iščejo organizme. Dva ujeta organizma vzamejo s seboj. Še prej pa z učiteljem ponovijo, kako se pravilno rokuje z dvoživkami.

Pot v šolo in pogovor o pripravi gojišč.

Med postanki nazaj v šolo se pogovarjajo, kako naj opremijo terarija/akvaterarija oz. kakšne pogoje za bivanje potrebujeta organizma.

Sodelujejo pri pogovoru.

Opazovanje ulovljenih organizmov in reševanje drugega delovnega lista(nova ura).

Učitelj s pomočjo učencev sestavi dva terarija/akvaterarija in jim razdeli delovne liste. Delajo po skupinah po pet. Vse potrebno za postavitev dveh terarijev ima pripravljeno že prej.

Pomagajo učitelju in se pripravijo za reševanje delovnih listov. Pričnejo reševati delovne liste.

Analiza odgovorov ter domača naloga. Pregleda in popravi odgovore. Utrjujejo snov prejšnjih dni.

Skrb za živali in raziskovanje.Poda navodila za vzdrževanje terarijev in raziskovanje. Vsaka skupina učencev je en teden odgovorna za vzdrževanje.

Učenci skrbijo za živali in načrtujejo poskus, s katerim ugotavljajo preference živali do različne vrste hrane.

Gozdni prebivalec – potek dejavnosti

19

Gozdni prebivalecUčni listNavadni močerad in navadna krastača sta živali, ki ju uvrščamo med dvoživke. S pomočjo literature rešite spodnje naloge:

1. Preden si pomagate z literaturo napišite, kje menite, da živita močerad in krastača? Mogoče v podobnem okolju? Kakšnem?

2. Opišite njuno življenjsko okolje.

Močerad Krastača

3. Skicirajte razvoj močerada in krastače. Lahko skicirate tudi na drugo stran lista.

20

4. Zapišite, kaj imata krastača in močerad v razvoju skupnega. V čem se razlikujeta?

Za močerada in krastačo smo pripravili dva primerna terarija/akvaterarija. Dobro si ju oglejte in odgovorite na naslednja vprašanja:

5. Skicirajte oba terarija/akvaterarija. Na sliki označite, v čem se razlikujeta. Kateri so glavni elementi opreme za vzpostavitev primernih pogojev za živali?

6. V kakšnem okolju smo jih našli v naravi? Je to okolje podobno našemu v terariju? V čem se razlikuje?

7. V naravi se živali same prilagajajo na različne naravne razmere. Ves čas iščejo hrano in se skrivajo pred plenilci. Tam imajo dovolj prostora, hrane ter veliko primernih bivališč. Živali, ki smo jih ujeli, pa so odvisne od nas. Zato jim moramo pripraviti ustrezne bivalne razmere. Načrtujte poskus, s katerim boste preverili, katero vrsto hrane si živali najraje izberejo (cvrčki, mokarji, ščurki, deževniki, polži). Raziskavo izvedite v petih tednih.

DOMAČA NALOGAZakaj jih uvrščamo med dvoživke že veste. S pomočjo spleta in druge literature pravilno uvrstiti navadnega močerada in navadno kratečo v živalski sistem. Poiščite vsaj še dve vrsti iz družine močeradov (Salamandridae) in družine krastač (Bufonidae). Namig: en predstavnik iz skupine močeradov pri nas živi tudi v planinah. V skupino krastač pa uvrščamo tudi manjšo krastačo z zelenimi lisami, ki prav tako živi v Sloveniji.

21



Učenci znajo ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjem nekaterih živali in gibanjem človeka.VSEBINE: gibanje ljudi in živali



RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,– utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju.VSEBINE: nevretenčarji


Učenci znajo: – pojasniti, da vsa živa bitja dihajo,– dokazati, da živa bitja vsebujejo veliko vode in utemeljiti pomen vode za življenje,– pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: nepo-sredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci, – po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne, – utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.


Učenci znajo:– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ-skih snovi) ter pojasniti njihov pomen, – sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete, – razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehran-jevalne splete za ravnovesje v naravi.VSEBINE: živa bitja so vir hrane; živali si hrano poiščejo; prehranjevalne verige (proizvajalci, potrošniki, razkrojevalci); prehranjevalni spleti.

6. (NAR) / / /

HIŠNI MUREN ali CVRČEK (HM), ARGENTINSKI ŠČUREK (AŠ), MALI MOKAR (MM) in POZIDNI PRAŠIČEK (PP) –učni načrti

22



Učenci:– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre-tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,– razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih žival-skih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in meso-jedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane),– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo ter delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem,– spoznavajo, da imajo živali dva organska sistema za urav-navanje in usklajevanje delovanja posameznih telesnih delov – hitro delujoči sistem živčevje, počasi delujoči sistem – hor-monski sistem, – spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni-mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – razumejo, da pri živalih ogrodje sodeluje pri opori, zaščiti in gibanju ter da krčenje mišic premika dele ogrodja in tako omogoča gibanje, – spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).


Učenci:– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz-množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,– spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolne-ga razmnoževanja s primeri spolnega vedenja, – razumejo, da pri spolnem razmnoževanju živali spolne celice nastajajo v posebnih spolnih organih in da je združitev ženske in moške spolne celice (oploditev) začetek razvoja novega osebka (zarodka), – spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrional-ni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih.

23




Učenci:- spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo, spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).


Biologija je nara-voslovna veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov ter njihovo medsebojno povezanost. (BV1)







24

EVOLUCIJA (E) Na našem planetu živijo milijoni vrst živali, rastlin, gliv in bakterij. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega ži-vega postane očitna ob upoštevanju notranje zgradbe in podob-nosti kemijskih pro-cesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvo-rom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge genera-cije. (E1)







Učenci: – spoznajo razliko med ekologijo, varstvom narave in okolja, – razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in medna-rodne) področne zakonodaje, – spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju, – razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).

*Na mesto krajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9. razreda. Učitelj glede na razred izbere cilje, ki jih bo podrobneje obravnaval.

25





26


Kraljestvo: Animalia (živali)Deblo: Arthropoda (členonožci)Razred: Insecta (žuželke)Red: Orthptera (kobilice)Družina: Gyllidae (murni)Rod: Acheta

VrstiAcheta domesticus (hišni čriček ali cvrček) Oecanthus pellucens (vinski čriček)

Hišni muren ali cvrček (Acheta domesticus)

OpombaČeprav primarno izhaja iz Južne Amerike in Azije, se nahaja tudi v/ob domovanjih človeka po celem svetu. Ljudje smo ga kot hrano/s hrano za hišne ljubljenčke (kuščarji, gekoni, žabe …) nehote naselili po celem svetu. Zanj smo se odločili zaradi njihove dostopnosti, in ker se nahajajo tudi v našem okolju (srednja Evropa). Zaradi klimatskih razmer zime pri nas ne preživijo - prezimijo lahko le njihova jajčeca.

OpisHišni čriček, rjavkast striček ali cvrček so podobna imena za isto družino predstavnikov teh poljskih murnov (Gryllidae). Zanje je značilno, da samci pri petju dvignejo krila pod kotom 45 °. Vse vrste uvrščamo med dolgotipalče kobilice (Ensifera), za samce je značilen njihov način oglašanja. Dolgotipalčne kobilice za razliko od kratkotipalčnih drgnejo zgornji krili druga ob drugo, namesto da bi drgnili zadnja stegna ob krila. Njihovo oglašanje imenujemo stridulacija. Samčki s petjem kličejo samice in tako »označujejo« teritorij. Zvoke dojemajo s pomočjo čutila za sluh, ki je na notranji strani prednjih nog. Na prednjih nogah čutijo tresljaje, ki se na podoben način kot v človekovem ušesu preko membran prenašajo naprej. Samčki zrastejo do 18 mm v dolžino. Samičke so do 5 mm večje in imajo na zadku imajo 14 mm dolgo leglico. Niso teritorialne živali in živijo kolonijsko. So organizmi z nestalno telesno temperaturo. Intenzivnost njihovega gibanja in »petja« je odvisna od temperature okolice. Njihovo nežno petje je med Kitajci tako priljubljeno, da jih imajo doma kot hišne ljubljenčke. V majhnih skupinah jih v insektarijih držijo blizu spalnic. Azijci jih celo jedo.

PrehranaSo vsejedci. Jedo vse zelene vrste rastlin (tudi travo), od sadja do semen ter suhe ribje hrane in pasjih briketov. V specializiranih trgovinah prodajajo tudi posebno mešanico, ki je posebej pripravljena zanje. Večino vode dobijo iz sveže hrane.

Življenjski prostorKot njegov sorodnik poljski muren (Gryllus campestris) se v naravi nahaja na travnatih področjih, vrtovih, ob cestah in tratah. So kar redni prebivalci naselij: zadržujejo se ob hlevih, v stanovanjih in shrambah, pod cestnimi robniki in odtočnimi

27

kanali. Živijo v razpokah v tleh, v majhnih komorah, ki jih kopljejo v zemlji, ali pod drugimi predmeti, kot je kamenje ali ploščice. Daljših rovov ne kopljejo. Ponoči se potikajo po hišah in čez dan pa se skrivajo v zidnih razpokah. Najdemo jih tam kjer je dovolj hrane in skrivališč. Ker imajo radi višje temperature, so najbolj aktivni v času poletja in jeseni. Ponavadi jih prej slišimo kot vidimo.

GojenjePosodo, v kateri gojimo žuželke, imenujemo insektarij. Lahko je plastična ali steklena z mrežastim pokrovom (z luknjami premera 0,5 mm). Posoda velikosti 50 x 25 x 30 cm je dovolj velika za 500 osebkov. Zaradi večje zračnosti je priporočljivo, da ima posoda gosto mrežo še ob straneh pri dnu. Za suho podlago v posodi uporabimo šotni mah, zemljo, vermikulit ali samo časopisni papir. Tako pripravljeno suho in čisto okolje jim najbolj ustreza. Ker samičke odlagajo jajčeca v vlažno zemljo ali pesek, jim to damo v posebej nizko posodico. Primerne so že plastične posodice za sladoled. Skrivališča zanje so lahko iz naravnih (korenine ali kamni) ali umetnih (jajčniki ali kartonske rolice) materialov. Najbolje se obnesejo pokončno postavljeni jajčniki. Lažje jih ulovimo s pomočjo drobnih kartonskih rolic, iz katerih rcvrčke lahko stresemo v manjšo posodo. Gojenje je srednje težkavno, saj je potrebna vsakodnevna oskrba gojišča in prava stopnja vlažnosti. Podnevi imajo radi temperature med 22 °C–33 °C, ponoči pa med 18 °C in 22 °C. Idealna temperatura za gojenje je 27 °C. Posodo jim ogrevamo s šibko infrardečo ali navadno žarnico, ki greje točkovno (le na enem mestu insektarija) in na tem mestu ne preseže temperature 30 °C. Ker mladi cvrčki potrebujejo višjo vlažnost kot odrasli, jim to zagotavljamo z vsakodnevnim pršenjem, menjavo svežega sadja in zelenjave ter z zalivanjem zemlje za odlaganje jajčec. Iz narobe obrnjene posodice, zamašene z vato in zaprto s pokrovom, jim lahko naredimo pasivni napajalnik. Za pravilen razvoj ličink kot odraslih osebkov je potrebna vlažnost, ki naj bi bila med 50 %–80 % (ličinke potrebujejo rahlo višjo).V primernih pogojih in pravilni prehrani lahko živijo do 12 tednov. Samička z leglico v vlažno zemljo izleže od 200 do 300 jajčec (velikosti 2 mm). Pri temperaturi 20 °C se v 21 dneh izležejo ličinke, ki so podobne samcem in so brez kril. Odrastejo v 4–6 tednih. Višja kot je temperatura, hitrejši je njihov razvoj.

ZanimivostČeprav so ličinke cvrčkov majhne, so dobri skakalci in z lahkoto skočijo do 30 cm visoko.

RokovanjeKer radi skačejo in so zelo hitri, rokovanje odsvetujemo. Če je že potrebno, jih lahko nežno zgrabimo s prsti za zgornji del telesa (za oprsje, ne za glavo). Opazujemo jih s pomočjo lupe skozi petrijevko ali dovolj visoko in ozko čašo.

Zakonodaja• Mednarodni sporazumi: ni podatkov.• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.• Mednarodna sporazumi: ni podatkov.• Zakonodaja EU: ni zabeležena.• Domača zakonodaja: ni podatkov.• Druga zakonodaja: ni na seznamu.

28

Dovolenja in soglasja za posamezne aktivnosti (pridobljeno iz pravilnikov in REZA-a):• PRIDOBITEV ŽIVALI – ni točnih podatkov,• BIVALNI POGOJI IN OSKRBA – zagotovitev,• PRIKAZOVANJE – ni podatkov, • GOJITEV – dovoljenje/soglasje ni potrebno, prav tako ni potrebna presoja tveganja

za naravo, • NASELITEV – za izobraževalne namene in kasnejši izpust ni potrebno obvestiti


pristojnih organov.

Praktično delo• Sam svoj virtuoz (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Kobilica (Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: Navodila za

delo in delovni zvezek, str. 10 in str. 8)• Naredi lovno jamico (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 4)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Žuželke in ti (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 8)• Ali so tvoje drobne živali žuželke? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne

živali, str. 9)• Preobrazba drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 10)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)• Uredi opazovalnico drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne

živali, str. 27)• Oblikuj večnadstropen dom za drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.:

Drobne živali, str. 37)• Naredi travnik z drobnimi živalmi (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne

živali, str. 38)• Knjiga drobnih obiskovalcev (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str.

38)

Literatura• Garms. H. in Borm L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst.


Slovenije, 2003. (str. 314).• Mršić, N. Živali naših tal: Uvod v pedozoologijo – sistematika in ekologija s

splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997. (str. 260 in 261).

• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna

29

založba Slovenije, 1991. (str. 79).• Hampton, H., C. Clasroom Creature Culture: algae to anoles: a collection from the

columns of Science and children. United States of America, 1997. ISBN 0-87355-120-6. (str. 54–55).



• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali, Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 4–7, 9, 10, 24, 27, 37 in 38).




• Hišni čriček ali rjavkasti striček. Pridobljeno 18. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://www.akvazin.si/?kat=0306&ID=312.

• O murnih, čričkih in stričkih. Pridobljeno 18. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://www.akvazin.si/?kat=0207&ID=420&noextra.

• Murni. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 18. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Murni.

• Črički (Acheta domestica). Pridobljeno 18. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://www.ziva-hrana.si/index.php?route=product/product&product_id=50.

30

Primer dejavnosti: Sam svoj virtuozRazred: 7.

Predlagano število ur za izvedbo: 1

Cilji:• Učenci spoznajo oglašanje samcev. • Učenci povežejo zunanji videz živali z njenim načinom

življenja, spolom in okoljem.• Učenci spoznajo vpliv temperature na njihovo oglašanje. • Učenci s pomočjo delovnih listov in delno opazovanja

različnih razvojnih faz cvrčkov spoznajo nepopolno preobrazbo žuželk.

Ključne besede: Oglašanje, spol in zgradba organizma, krila, okolje.

Procesna znanja: Opazovanje, sporočanje, ponavljanje, spoznavanje.

Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, opazovanje), skupinska oblika dela (delo z materiali, opazovanje , sodelovanje), individualna oblika dela (delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, preverjanje).


Uvod. Predvaja jim klic cvrčka. Vpraša jih, kdo in kako se oglaša.

Ugotavljajo, katera žival je to, in kako oddaja zvoke.

Delo v skupinah ter delo z lupami.

S pomočjo različnih dolžin travnih bilk učence razdeli v skupine. Podobne dolžine bilk sestavljajo eno skupino. Razdeli jim učne liste in jim pokaže že pripravljene posode z organizmi.

Razdelijo se v skupine in opazujejo vedenje živali v posodah. Rešijo učni list. Živali opazujejo z ročnimi povečevalnimi stekli. Vsaka skupina ima svojo nalogo.

Analiza odgovorov. Opazuje učence in jih pomaga. Vsaka skupina predstavi svoje ogovore.

Ponovitev.

Da jim domačo nalogo. Doma na vrtu ali sosednjem travniku morajo poiskati murnovo luknjo in opazovati živali med oglašanjem.

Domačo nalogo naredijo s pomočjo staršev. Poiščejo murna in ga opazujejo. Ugotovitve zapišejo v zvezek.

Cvrček (Achaeta domesticus)

Sam svoj virtuoz – potek dejavnosti

31

Sam svoj virtuozUčni list1. Kaj je zvok, ki ga slišiš? Kdo ga proizvaja?

2. Dobro si poglej živali v posodi. Skiciraj samičko, samčka in ličinko cvrčka?

Samička Samček Ličinka

3. Skupina »Pojoča travica A« ima v posodi cvrčke, katere opazujejo pod grelno lučko. Skupina »Pojoča travica B« ima pred seboj cvrčke, ki jih opazujejo pri sobni temperaturi. Tretja skupina »Pojoča travica C« opazuje cvrčke v posodi, ki je postavljena na mrzlem vložku za hladilno torbo. V tabelo zapišite ugotovitve o vedenju živali. Katere se oglašajo bolj pogosto in s čim se oglašajo?

Hišni čriček Pojoča travica A Pojoča travica B Pojoča travica CVedenje

Oglašanje

Način oglašanja

4. Iz česa se izvalijo ličinke cvrčkov? Kakšen tip preobrazbe je značilen zanje?

32


Kraljestvo: Animalia (živalstvo)Deblo: Arthropoda (členonožci)Razred: Insecta (žuželke)Red: Blattodea( ščurki)Družina: BlaberidaeRod: Blaptica

Nekaj vrstBlaptica dubia (argentinski ščurek)Blatta orientalis (kuhinjski ščurek)Ectobius silvestris (navadni gozdni ščurek)

Argentinski ščurek (Blaptica dubia)

OpombaČeprav te vrste ščurkov pri nas v naravi ne najdemo, smo se vseeno zaradi njihove dostopnosti, nezahtevnosti za gojenje ter manjše verjetnosti (ob primeru pobega) za pretirano namnožitev v naravi, odločil zanje.

OpisArgentinski ščurek je srednje velika vrsta ščurkov, ki zraste od 4,0 do 4,5 cm. Zanje je značilen izrazit spolni dimorfizem. Odrasli samčki imajo podolgovato telo prekrito s krili, medtem ko imajo odrasle samičke le krilne škrbine (1/4 dolžine telesa) in so za razliko od samčkov bolj čokate. Pri določevanju spolov lahko njihove ličinke zaradi podobnosti hitro zamenjamo za samičke. Pri ličinkah spola ni možno ugotoviti, saj imajo tako kot samice krajši del zadka in nimajo krilnih škrbin. Drugače so temno rjave do črne barve, pod močno svetlobo med členi telesa opazimo svetlejša oranžna vzorčenja. Čeprav imajo samčki dobro razvita krila, ne znajo leteti, ampak jih v primeru padca uporabljajo za krmarjenje. Ker odrasli osebki nimajo dobro razvitih plezalnih blazinic, ne morejo plezati po gladkih površinah. Le kakšni ličinki lahko uspe priplezati do roba posode.

PrehranaSo omnivori. Najraje jedo sadje, zelenjavo in žita: korenje, tropsko sadje (mango in papaja), jabolka, avokado, banane, češnje, hruške, pomaranče, jagode, svežo koruzo in liste zelene solate. Žita lahko dodajamo suhi hrani: ovseni kosmiči, pšenični otrobi, pasji ali mačji briketi, hrana za ribe. Hranimo jih v majhnih količinah. Staro plesnivo hrano redno odstranjujemo. Vedno morajo imeti na razpolago dovolj svežega sadja ali zelenjave, preko katerega dobijo dovolj vode.

Življenjski prostorV naravi so to vrsto našli v Severni in Južni Ameriki. Pojavljajo se tudi v francoski Gvajani ter vse od Brazilije do Argentine.Pri nas jih lahko kupimo v skoraj vseh zoo-trgovinah, kjer prodajajo živo hrano za male živali.

GojenjeGojimo jih v dobro zračnih plastičnih ali steklenih posodah

33

z mrežastim pokrovom. Idealna temperatura za gojenje je med 24 in 30 °C. Pri nižjih temperaturah (od 20 °C) se njihovo razmnoževanje upočasni/prekine. V primeru prenizke vlažnosti imajo težave pri levitvi. Izhlapevanje vlage iz posode preprečimo tako, da mrežast pokrov posode delno pokrijemo s plastičnimi mapami ali papirjem. Za vrsto je znano, da prenaša nižjo vlažnost in da zadrži v telesu več vode kot ostale vrste ščurkov. Zaradi tega tudi nimajo težav z levitvijo. V stresni situaciji lahko to odvečno vodo s pomočjo smradne žleze izločijo (obrambni mehanizem z rahlo smrdečim izcedkom) iz telesa. Gojišče morajo imeti vedno suho, temno, dovolj zračno in čisto. V tako urejenem gojišču različne plesni in bakterije težje razmnožijo. Podlage v posodi ne potrebujejo. Vseeno jim lahko za skrivališče ličinkam dno posode prekrijemo z 1 cm šote, žagovine ali navadne vrtne zemlje. Skrivališča so lahko tudi iz drugih naravnih materialov, npr. korenine, storži, šotni mah, kamenje, listje … Gojitelji jih zaradi lažjega vzdrževanja čistoče raje gojijo kar na navpično postavljenih kartonskih škatlah (ali jajčnikih) brez podlage. Suho hrano kot tudi sadje imajo v dostopnih nizkih posodicah. Dvakrat letno jim vse dobro očistimo in stare jajčnike zamenjamo z novimi. Čistoča gojišča je glavna preventiva za preprečevanje alergičnih kožnih reakcij pri človeku. V takšnih pogojih lahko živijo do 2 leti. Ko samček oplodi samičko s paketom sperme, ga samica shrani še za nadaljnja oplojevanja jajčec. Samička v sebi nosi paketek z jajčeci, iz katerega se po enem mescu (v 28 dneh) razvijejo ličinke. Iz jajčec se razvije od 20 do 40 ličink. 2 mm velike ličinke odrastejo v 4–6 mescih, ponavadi po 7 levitvah. Kot pri ostalih žuželkah je njihova rast odvisna od primerne temperature in kvalitetne hrane. Ker znajo biti samci teritorialni, je najboljše razmerje med spoloma 1 : 4.

ZanimivostV šoli jih lahko uporabljamo kot zanimive laboratorijske organizme in kot osnovno hrano za druge živali (plazilci in pajki), ki jih uporabljamo pri pouku naravoslovja in biologije. Poleg tega, da so tihe in trdožive žuželke, so zelo hranljive. Njihovo telo vsebuje veliko vlage, beljakovin in maščob. Še posenbej bi poudarili njihovo zgradbo telesa. Imajo sploščeno telo z ovalnim obrisom (ptičja perspektiva), na glavi so njihove obustne okončine orientirane navzdol in nazaj (hipognatna glava). Zadek se jim konča z dvema nitastima cerkoma.

RokovanjePodobno kot pri cvrčkih. Čeprav znajo biti hitri, jih lahko vseeno primemo. Ob pravilnem rokovanju se hitro umirijo.

Zakonodaja• Mednarodni sporazumi: ni podatkov.• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.• Mednarodna sporazumi: ni podatkov.• Zakonodaja EU: ni zabeležena.• Domača zakonodaja: ni podatkov. • Druga zakonodaja: ni na seznamu.


34



pristojnih organov.

Praktično delo• Iz jajčeca hrošč 2 (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Naredi lovno jamico (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 4)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Žuželke in ti (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 8) • Ali so tvoje drobne živali žuželke? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne

živali, str. 9)• Preobrazba drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 10)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)• Oblikuj večnadstropen dom za drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.:



38)

Literatura• Dušan Devetak, D. in Klokočovnik V. Praktikum iz zoologije nevretenčarjev.

Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2012. ISBN 978-961-6657-36-5. (str. 122).

• Garms. H. in Borm L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981. (str. 354).

• Mršić, N. Živali naših tal: Uvod v pedozoologijo – sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997. (str. 252–255).




• Checklist of CITES Species. Iz CITES-a. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta:

35

http://checklist.cites.org/#/en. • Zakon o ohranjanju narave (ZON). Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema.

Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600.

• Blaptica dubia. From Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno 17. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://en.wikipedia.org/wiki/Blaptica_dubia.

• Argentinski ščurki (Blaptica dubia). Pridobljeno 17. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://www.ziva-hrana.si/index.php?route=product/product&path=106&product_id=53.

• Blackman, S. & Ralske, I. (1991). Aqueous gels containing topical medicaments. Pridobljeno 17. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://www.google.com/patents/US5013545.

36


Uvod. Učencem da navodilo za delo. Razdeli jim učne liste in gojišča s ščurki v različnih fazah razvoja.

Poslušajo navodila.

Opazovanje živali. Pomaga jim pri delu v skupinah in reševanju delovnih listov.

Ogledajo si gojišča, rešujejo učne liste in poskušajo ugotoviti, za kakšen tip preobrazbe gre pri teh živalih.

Analiza odgovorov. Z učenci analizira odgovore in jih skupaj popravijo. Popravijo napačne odgovore.

Domača naloga.Da jim domačo nalogo. Učenci v učbeniku poiščejo razlike med popolno in nepopolno preobrazbo pri žuželkah.

Narišejo pravilen potek vseh faz in si zapišejo razliko med nepopolno in popolno preobrazbo žuželk.

Primer dejavnosti: Nepopolni čarodejRazred: 4.


Cilji: • Učenci spoznajo osebni razvoj in preobrazbo žuželk. • Učenci ponovijo razliko med popolno in nepopolno

preobrazbo žuželk.• Učenci spoznajo razliko med spoloma žuželk.

Ključne besede: Preobrazba, nepopolna preobrazba, ščurek.

Procesna znanja: Opazovanje, sporočanje, ponavljanje, spoznavanje.

Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje), individualna oblika dela (delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje).

ARGENTINSKI ŠČUREK(Blaptica dubia)

Nepopolni čarodej – potek dejavnosti

37

Nepopolni čarodejUčni list1. Opišite živali, ki so v posodi.

2. V posodi poišči čim več različnih živali. To so ščurki v različnih fazah razvoja. Majhne živali so ličinke, odrasle samice so temne in imajo kratka krila, samci pa imajo krila popolnoma razvita. Razvojne faze v pravilnem vrstnem redu skicirajte v kroge.

Ime organizma:

Povečava (lupa):

Vrsta preobrazbe:

3. Na hrbtno stran lista zapiši, kakšna je razlika med nepopolno in popolno preobrazbo pri žuželkah. Nariši tudi primer popolne preobrazbe.

ličinka

odrasla žival

jajčece

38


Kraljestvo: Animalia (živalstvo)Deblo: Arthropoda (členonožci)Razred: Insecta (žuželke)Podrazred: Pterygota (krilate žuželke)Naddružina: Tenebrionidae (črnivci)Družina: Tenebrio (pravi črnivci)

Ena od vrst Tenebrio molitor (mali mokar)

Mokar (Tenebrio molitor)

OpisTe črnorjave/temnorjave hrošče uvrščamo v skupino črnivcev (Tenebrioidae). Njihovo podolgovato telo je paralelne oblike in se rahlo sveti. Na glavi imajo zadnji člen kijastih tipalk, ki sta daljši od predzadnjega člena. Zrastejo od 12 mm do 18 mm. Predvsem jih poznamo v stadiju ličinke, kot do 3 cm dolge živali črvaste oblike. Ličinke so podolgovate, cevaste oz. okroglaste oblike. Na otip so gladke in ob povečanem stresu zelo gibčne. Po zadnji levitvi se na površini hranilne podlage zabubijo. Mlade bube so na začetku mehke in bele barve, kasneje potemnijo in otrdijo. Zanje je značilen gibljiv zadek. Za gojenje niso zahtevni in so primerna hrana za kuščarje, ptice, žabe ter nekatere ribe. Pri pouku jih lahko uporabljamo pri poučevanju popolne preobrazbe pri žuželkah. Živali hranimo predvsem z ličinkami, saj so hrošči zaradi svoje zunanje zgradbe pretrdi.

PrehranaVsejedi: moka, pšenica, pšenični zdrob in otrobi, rezine jabolk in paradižnika, listi solate, korenje, pasji in mačji briketi in kosi vlažnega kruha. V naravi se prehranjujejo s posušeno mrhovino ter ostalimi organskimi ostanki.

Življenjski prostorV naravi živijo v duplih dreves in rastlinskih in živalskih odpadkih. Njihov življenjski krog traja eno leto. Spomladi se iz bub izležejo hrošči, ki po 4–6 tednih spolno dozorijo. Po uspešni oploditvi samice odložijo do 160 jajčec, ki so bele barve in so obdane z lepljivim izločkom. Po 2 do 3 tednih se iz njih izležejo ličinke, ki hitro dobijo svojo značilno barvo. Ličinke odrastejo po 5 levitvah (ob dobrem hranjenju po 3–4 mescih). Po vsaki levitvi so mehke, svetle in mirujejo. V ujetništvu jih poleg velikega mokarja (Zophobas morio) uporabljamo kot hrano za hišne ljubljenčke (predvsem v teraristiki in akvaristiki). Za hrano uporabljajo predvsem njihove ličinke. Čeprav mali in veliki mokar nista ista vrsta, sta njihova razvojna kroga kot tudi njihova zgradba zelo podobni. Veliki mokar je le večji in zato primernejši za proučevanje.

39

Če jim v ujetništvu izključimo dobo mirovanja in jim nudimo dovolj hrane ter toplote, se v primerno pripravljenem gojišču razmnožujejo hitreje in brez prekinitve.

GojenjeZa gojenje potrebujemo: gojilno posodo (plastična ali steklena), podlago in hrano zanje. V gojilno posodo vsujemo mešanico podlage, ki smo jo naredili predvsem iz pšeničnih otrobov, malo moke, pšeničnega zdroba in ovsenih kosmičev. Po vrhu lahko potrosimo tudi malo suhega kvasa. Višina podlage naj ne presega 6 cm. Če nimamo kje dobiti otrobov, potem jih lahko zamenjamo z žaganjem. Na tako pripravljeno podlago položimo par krhljev sadja ali zelenjave ter suh kruh. Sadje in zelenjava mokarjem služita predvsem kot glaven vir vode. Ostala hrana, na primer mačji briketi, pa kot glaven vir beljakovin. Podlago prekrijemo s časopisnim papirjem, bombažno krpo ali s kosom žakljevine. Tako se bodo zaradi skrivališč in teme počutili bolje. Ko je vse pripravljeno, v gojišče naselimo najmanj 20 odraslih hroščev (priporočeno vsaj 100 osebkov). Kot smo že omenili, je za mokarje značilna popolna preobrazba: jajčece-ličinka-buba-odrasel osebek. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki zrastejo do 4 cm in se potem zabubijo. Po približno treh tednih se iz bube izleže hrošč in se tako cikel spet ponovi. Gojišče lahko začnemo izkoriščati po 3–5 mescih. Ker se hranilna podlaga s časoma izrablja, jo vsake toliko časa po malem dodajamo. Ker so hrošči slabi letalci in ker ne morejo plezati po gladkih stenah, posoda ne potrebuje pokrova (tudi boljša zračnost). V tako pripravljenih posodah jih gojimo v mračnem, rahlo vlažnem in toplem prostoru. Čeprav jim najbolj ustreza temperatura med 25 °C in 27 °C, dobro uspevajo tudi pri sobni temperaturi. Na pol leta jim zaradi prevelike količine njihovih iztrebkov in posledično tudi povišane količine amonijaka zamenjamo podlago. Med čiščenjem in pripravo novega zaboja lahko počakajo v plastični ali kovinski posodi. Od podlage jih ločimo s pomočjo sita, ki ima dovolj velike luknje, da prepušča samo podlago, ličink, bub in hroščev pa ne. Polovljene ličinke lahko damo v majhne luknjičaste posode in jih hranimo v hladilniku. S tem ko so v hladen prostoru, se jim zaustavi/upočasni razvoj in jih tako nabrane imamo dlje časa na razpolago. Prenesejo temperaturo nad 9 °C, pri temperaturi 5 °C pa v kratkem času poginejo.

ZanimivostJe kozmopolit. Vrsta se je s pomočjo človeka naselila po vsem svetu. Nehote so jo prenašali z moko, krmo, žiti in testeninami. V skladiščih je tako postala eden izmed največjih škodljivcev.

RokovanjeSo večji organizmi, katere že lepo vidimo s prostim očesom. Iz gojišča jih v petrijevke naberemo s pomočjo pincete in tako zaprte v petrijevkah opazujemo z lupo. S tem jim tudi preprečimo pobeg.


40




pristojnih organov.

Praktično delo• Iz jajčeca hrošč (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Naredi lovno jamico (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 4)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Žuželke in ti (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 8)• Ali so tvoje drobne živali žuželke? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne




38)

Literatura• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna

založba Slovenije, 1991. (str. 47).• Cotič, D. in Vrščaj, D. Sladkovodni akvarij. Ljubljana: Kmečki glas, 1988. (str. 286–

287).• Garms. H. in Borm L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst.


Slovenije, 2003. (str. 389).• Tomažič, I. in Vidic, T. Z igro v čarobni svet narave: Priročnik za naravoslovje v

prvem triletju, Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2013. (str. 77, 79, 86, 88, 98, 101 in 122).

41


• Hampton, H., C. Clasroom Creature Culture: algae to anoles: a collection from the columns of Science and children. United States of America, 1997. ISBN 0-87355-120-6. (str. 51–53).




• Mealworm. From Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno 12. 4. 2014 s svetovnega spleta: http://en.wikipedia.org/wiki/Mealworm.

42

Primer dejavnosti: Popolni čarodejRazred: 4.


Cilji:• Učenci spoznajo osebni razvoj in preobrazbo žuželk. • Učenci ponovijo razliko med popolno in nepopolno

preobrazbo žuželk.• Učenci ponovijo obravnavano snov.

Ključne besede: Preobrazba, popolna preobrazba, mokar.

Procesna znanja: Opazovanje, sporočanje, ponavljanje.

Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (razlaga, pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje), individualna oblika dela (delo z materiali, opazovanje, ponavljanje).


Uvod.

Na projekciji pokaže povečano sliko jajčeca malega mokarja in jim postavi vprašanje: »Kaj je to in kaj se iz njega razvije?«

Ugotavljajo pravilen odgovor.


Razdeli jim učne liste ter jim pomaga pri delu v skupinah.

V skupnem gojišču poiščejo še ostale tri razvojne faze malega mokarja, si jih pogledajo z lupo. Nato izpolnijo učni list.

Analiza odgovorov. Z učenci analizira odgovore in jih skupaj popravijo. Popravijo napačne odgovore.

Ponovitev. Skupaj na tablo narišejo razvojni krog malega mokarja. Narišejo pravilen potek vseh faz.

Domača naloga. Poda navodila. Učenci poiščejo še dva primera popolne preobrazbe in ju skicirajo.

MALI MOKAR(Tenebrio molitor)

Popolni čarodej – potek dejavnosti

43

Popolni čarodejUčni list1. Kaj ste videli na sliki? Kateri vrsti živali pripada?

2. V posodi poišči čim več različnih živali. To so mokarji v različnih delih razvoja. Živali črvaste oblike so ličinke, mirujoče živali so bube, rjavo-črni hrošči pa so odrasle živali. Razvojne faze skicirajte v pravilnem vrstnem redu.

Ime organizma:

Povečava (lupa):

Vrsta preobrazbe:

3. Kako imenujemo razvojni krog pri žuželkah, če so v njem prisotne štiri faze?

DOMAČA NALOGAIzberi si še dve vrsti žuželk, ki imata podobno preobrazbo in na hrbtno stran lista nariši njun razvojni krog.

ličinka

buba

odrasla žival

jajčece

44


Kraljestvo: Animalia (živalstvo)Deblo: Arthropoda (členonožci)Poddeblo: Crustaceae (raki)Razred: Malacostraca (višji raki)Podrazred: Peracarida (raki valilničarji)Red: Isoopoda (enakonožci)

Nekaj vrstOniscus asellus (pozidni prašiček)Porcellio scaber (kletni prašiček)Ligia oceanica (pobrežna mokrica)

Pozidni prašiček (Oniscus asellus)

OpisUvrščamo jih v skupino enakonožcev (Isopoda), natančneje jih med kopenske rake iz rodu Oniscoidae (kočiči ali mokrice). Zanje je značilno, da so brez koša (karpaksa) in so zgrajeni iz sedmih torakalnih segmentov. 5 do 16 mm dolgo telo imajo rahlo sploščeno, kar jim omogoča, da se lahko ob prevelikem stresu ali prenizki vlažnosti delno zvijejo v kroglico. Izjema so izopodi iz rodu Amadillius, ki se lahko zaradi bolj izbočenega telesa v celoti zvijejo v kroglico (popolna volovacija). Dihajo s trahealnimi pljuči (psevdotrahejami), srce imajo v zadku. Njihove zadkove noge so lisaste. Zadek se jim konča z dvema priveskoma. Njihova zgradba telesa jim je omogočila, da so kot edina skupina med raki uspešno osvojili kopno. Pravimo jim tudi kočiči, mokrice in enakonožci. Kot primarni razkrojevalci so pomembni pri nastanku humusa tam, kjer ni oz. je malo deževnikov (Lumbricidae) in belih deževnikov (Enchitricidae). Skupaj z ličinkami žuželk (Insecta) razkrajajo listni opad in steljo. Ker ne prebavljajo celuloze in lignina, imajo energetski izkoristek in kemično prebavo zelo majhno. S pomočjo njihove fizikalne prebave hrane povečujejo aktivne površine, olajšujejo dostop do hrane drugim organizmom (mikrofavne, glive in bakterije) in s tem pospešujejo reciklažo odmrle organske snovi. Kot plenilci naravno nadzorujejo njihovo število rovke (Soricidae), krastače (Bufo), male sove, hrošče krešiče (Carabidae), pajke volkce (Lycosidae) in strige (Chilopoda). Zajedajo jih tudi migetalkarji (Cilliata), gliste (Nematoda), ličinke sesačev (Trematoda) ter ličinke dvokrilcev (skupina muh iz družine Calliphoridae) in enteromorfne glive.

PrehranaListni opat, stelja, koščki surovega krompirja, korenja, zelena solata, zrelo sadje, nesladkane žitarice ter ribja hrana v lističih. Kot vaba se dobro odreže na pol prerezan krompir, ki je znotraj rahlo izdolben. Iz ene polovice izrežemo vhod zanje in nato drugo polovico kot cel krompir položimo skupaj. Pripravljeno past položimo na primerno mesto in jo prekrijemo s suho travo ali suhim listjem. Po enem ali dveh dneh jih najdemo v notranjosti krompirja.

Življenjski prostorTemni vlažni prostori pod nedotaknjenimi predmeti, ki ležijo na trohneči zemlji. Najdemo jih tudi v mešanih in listopadnih

45

gozdovih (lahko tudi na domačem vrtu), natančneje pod listjem, trohnečim lesom, kamenjem in v razpokah zidov. V glavnem, najdemo jih povsod tam, kjer je povečana vlažnost in veliko razpadajočega organskega materiala.

GojenjeGojimo jih v kot škatla za čevlje veliki stekleni ali plastični posodi. V takšno prazno gojišče vsujemo do 3 cm višine navadne zemlje za rože. Da jim ustvarimo zračna in temna skrivališča, polovico površine zemlje prekrijemo z valovitim kartonom ali jajčniki. Karton postavimo na nekaj mestih na suho kamenje zaradi vlage in nastanka plesni. Zraven jim dodamo kakšen kos razpadajočega lubja ali lesa. Nato posodo rahlo poškropimo z destilirano vodo in s tem tudi primerno navlažimo prst. Prst mora biti rahlo vlažna in ne mokra. V tako pripravljeno posodo dodamo začetno kulturo mokric in malo zanje omenjene hrane. Rezine svežega sadja ali zelenjave jim menjamo enkrat na mesec, ostalo hrano šele takrat, ko začne plesneti. Na koncu posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom. Če pazimo na primerno vlažnost, čistočo in zračnost gojišča, potem z njimi nimamo veliko dela. Z vodno pršolko jim je potrebno redno vlažiti in jim menjavati hrano. Pri tej vrsti ločimo oba spola. Samice nosijo jajca v valilniku (marsupium), v posebnem valilnem prostoru na ventralni strani telesa (med tretjim in šestim segmentom). Ta prostor je zaprt s ploščatimi izrastki nog (oostegiti). Ob primerni oskrbi bodo v treh ali štirih tednih imeli veliko mladih. Nekaj dni pred izvalitvijo se držijo materine vrečke. Mladi izopodi so majhne kopije odraslih osebkov in so hitro samostojni.Izopodi so zanimivi laboratorijski organizmi, saj so primerni za dokazovanje strukturno-funkcijskih odnosov med njimi in se dobro odzivajo na spreminjajoče se okoljske razmere. Lahko so tudi kot bogat vir kalcija kot dodatek hrani krastačam, žabam in kuščarjem. Učenci lahko pri različnih poskusih proučujejo njihovo odzivnost na različno jakost svetlobe, izbiro hrane in spreminjajočo se vlažnost in temperaturo.

ZanimivostKot indikatorski organizmi (vsaj nekateri predstavniki) različnih kopenskih ekosistemov imajo izjemno sposobnost akumulacije in prenašanja kovin, kot so baker, svinec in kadmij.

RokovanjeOpazujemo jih s pomočjo lupe. Nežno jih primemo s pomočjo pincete ali kar s prsti. So zelo plašne živali, ki se rade umaknejo pred svetlobo. Zaradi njihove majhnosti se z njimi ne rokujemo. Damo jih v petrijevko ali stekleno čašo. Če jih damo v petrijevko, potem petrijevko zalepimo s prozornim lepilnim trakom. Tako preprečimo pobeg in odpiranje posode.

Zakonodaja• Mednarodni sporazumi: ni podatkov.• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.• Mednarodna sporazumi: ni podatkov.• Zakonodaja EU: zaradi svoje redkosti je potencialno ogrožena vrsta mokrice

Oroniscus calcivagus.• Domača zakonodaja: ni podatkov. • Druga zakonodaja: ni na seznamu.

46




pristojnih organov.

Praktično delo• Mini kompostnik (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Mokrica (Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: Navodila za

delo in delovni zvezek, str. 20 in str. 18)• Naredi lovno jamico (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 4)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Raziskovanje mokric (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 7)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Ali so tvoje drobne živali žuželke? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne




38)

Literatura• Dušan Devetak, D. in Klokočovnik V. Praktikum iz zoologije nevretenčarjev.

Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2012. ISBN 978-961-6657-36-5. (str. 97).


• Sket, B., Gogala, M. in Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. (str. 216).

• Mršić, N. Živali naših tal: Uvod v pedozoologijo – sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997. (str. 162–168).

47

• Gregori, J., Martinčič, A., Tarman, K., Urbanc-Berčič, O., Tome, D. in Zupančič, M. Narava Slovenije, stanje in prespektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 1996. (str. 247–252).








• Enakonožci. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 12. 4. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Enakono%C5%BEci.

48

Primer dejavnosti: Mini kompostnikRazred: 7.


Cilji: • Učenci spoznajo, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in

razvoja.• Učenci ugotovijo, da so organizmi prilagojeni na okolje, v

katerem živijo in da se lahko do določene mere prilagajajo okolju.

Ključne besede: Insektarij, nevretenčarji, vpliv okolja.

Procesna znanja: Izdelovanje, spoznavanje, opazovanje, sporočanje, ponavljanje.

Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, preverjanje), individualna oblika dela (delo z materiali utemeljevanje, vrednotenje).


Nabiranje živali.

Z učenci v okolici šole poišče mesta, kjer se zadržujejo živali in jih naberejo.Potrebujejo manjše posode za živali in pincete.

Učenci iščejo živali.

Skupinsko delo z učiteljem. Izdelava gojišča z učenci. Načrtujejo gojišče in sodelujejo pri njegovi izdelavi.

Delovni listi. Razdeli jim delovne liste in jim pomaga pri reševanju. Rešujejo delovne liste.

Opazovanje organizmov in skrb zanje.

Enkrat na teden z učenci preveri stanje v gojilnici. Z njimi si ogleda organizme ter izmeri njihovo velikost.

Skrbijo za organizme. V tabelo zapisujejo podatke.

* Načrt in izvedba poskusa.Učitelj ponudi predloge za raziskovanje živali (vedenje živali glede na temperaturo, jakost osvetlitve, vlažnost)

Učenci načrtujejo in izvedejo poskus, s katerim preverijo vpliv vsaj ene od spremenljivk na vedenje živali.

* Zadnja točka ni všteta v predlagano število ur za izvedbo in je lahko del projektnega raziskovalnega dela, ki poteka celo šolsko leto.

POZIDNI PRAŠIČEK(Oniscus asellus)

Mini kompostnik – potek dejavnosti

49

Mini kompostnikUčni list1. Opišite kraj, kjer ste nabrali živali.

2. Dopolnite manjkajoče podatke.

Ime organizma:

Povečava:

Pogoji za bivanje:

Prehrana:

3. Skiciraj največjo žival in na skici označi njene glavne dele telesa.

SAMOSTOJNO RAZISKOVANJENačrtujte in izvedite poskus, s katerim boste ugotavljali, kako ena od izbranih spremenljivk vpliva na vedenje živali. Spremenljivke so naslednje: vlažnost podlage, jakost osvetlitve in temperatura.

50



Učenci znajo ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjem nekaterih živali in gibanjem človeka.VSEBINE: gibanje ljudi in živali



RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,– utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajajo spremem-bam v okolju,– prikazati, da je bilo nekoč na Zemlji življenje drugačno od današnjega.VSEBINE: nevretenčarji




Učenci znajo:– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ-skih snovi) in pojasniti njihov pomen, – sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete, – razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehran-jevalne splete za ravnovesje v naravi.VSEBINE: živa bitja so vir hrane; živali si hrano poiščejo; prehranjevalne verige (proizvajalci, potrošniki, razkrojevalci); prehranjevalni spleti.

VODNA BOLHA (VB) in TRDOŽIV (T) – učni načrti

51


CELICA (C) Učenci:– spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki s prostim očesom niso vidne,– razumejo, da so organizmi iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,– spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelični organizmi (tudi človek) zgrajeni iz mnogih tisočev milijard celic,– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spo-lom, okoljem ipd.

Učenci:– spoznajo, da na podlagi razlik v celični zgradbi organizme razvrščamo v širše skupine (bakterije, glive, rastline, živali).

7. (NAR)

ENERGIJA (E) SVETLOBA IN BARVE (SB)

Učenci spoznajo s poskusi, da je slika predmeta, ki jo dobimo z zbiralno lečo, ostra samo pri točno določeni razdalji od leče.


Učenci:– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz-množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,– spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolne-ga razmnoževanja s primeri spolnega vedenja, – razumejo, da pri spolnem razmnoževanju živali spolne celice nastajajo v posebnih spolnih organih in da je združitev ženske in moške spolne celice (oploditev) začetek razvoja novega osebka (zarodka), – spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrional-ni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih.

52

ŽIVA NARAVA (ŽN)


Učenci:– razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme,– razumejo, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja. Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja, v katerem živijo, pri mnogoceličarjih pa pride prebavljena hrana iz prebavil po transportnih sistemih do posameznih celic,– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre-tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,– razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih žival-skih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in meso-jedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane),– razumejo, da celice nerabne snovi izločijo v okolje (pri eno-celičarjih neposredno v okolje, pri mnogoceličarjih pa preko transportnih sistemov skozi izločala, dihala in prebavila), ter primerjajo izločala organizmov v kopenskih in vodnih okoljih,– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo ter delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem,– spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni-mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).


Učenci:– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz-množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,– spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolne-ga razmnoževanja s primeri spolnega vedenja.




Učenci:– spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo, spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).

53


Biologija je naravo-slovna veda, ki prou-čuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno poveza-nost. (BV1)


CELICA IN DELO-VANJE (CD)

Vsi organizmi so zgrajeni iz celic. Število celic v orga-nizmu sega od ene celice do več tisoč milijard celic. Celice imajo zapleteno no-tranjo zgradbo, ki jo lahko opazujemo z mikroskopom. (CD1)

Učenci:– spoznajo in uporabijo raziskovalne metode za proučevanje celic (npr. mikroskopiranje),– prepoznajo, opišejo, skicirajo in označijo pod svetlobnim mikroskopom razvidne dele celice, razumejo, da imajo celice vseh organizmov enotno osnovno zgradbo in delovanje.






54


Učenci: – spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prila-gajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.– spoznajo nekatere hipoteze o nastanku življenja, ki nam omogočajo razlago nastanka živega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za življenje.






Učenci: – spoznajo razliko med ekologijo, varstvom narave in okoljem, – razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in medna-rodne) področne zakonodaje, – spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju, – razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).

*Namesto okrajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9. razreda. Učitelj glede na razred izbere cilje, ki jih bo podrobneje obravnaval.

55





56


Kraljestvo: Animalia (živalstvo)Deblo: Athropoda (členonožci)Poddeblo: Crustacea (raki)Razred: Branchiopoda Red: Cladocera (vodne bolhe)Podred: več

Nekatere vrsteDaphnia pulex (navadna vodna bolha)Daphnia magna (velika vodna bolha)Daphnia hyalina (steklasta vodna bolha)

Vodna bolha (Daphnia sp.)

OpisVodna bolha je dobila svoje ime zaradi svoje majhnosti in predvsem načina premikanja. Z dolgimi, vilasto razraslimi tipalnicami sunkovito plavajo v vodi (»skačejo«). Posledično tako s filtracijo mikroskopskih delcev in organizmov lovijo hrano, skrbijo za pretok snovi v okolju in čistijo vodo.Uvrščamo jih med drobne rake iz skupine listonožcev (Phyllopoda). Telo imajo obdano z na trebušni strani odprto hitinasto lupinico (dvolupinasti karpaks), le glava z enim očesom in konec zadka nista prekriti. Premikajo se tudi s pomočjo kratkih listastih nožic (4–6 parov), na katerih so vrečasti izrastki – škrge. Tako iz ustvarjenega toka filtrirajo hrano in dihajo.Ker se razmnožujejo pretežno partenogenetsko (generacije so deviškorodne), v vodah prevladujejo predvsem osebki ženskega spola. Ženski osebki se razvijejo iz neoplojenih diploidnih jajčec. Samčki se razvijejo le v neugodnih razmerah (nizka temperatura, pomanjkanje hrane, krajši dan, zgostitev populacije …). Po uspešni oploditvi samica v valilniku na hrbtni strani razvije večja temnejša in z debelejšo lupino obdana jajčeca, ki jim omogoča lažje preživetje neugodnih razmer. Pri nespolnem razmnoževanju pa se iz mehko lupinastih jajčec v nekaj dneh v valilnici izvalijo mlade vodne bolhe. Trajna jajca služijo predvsem preživetju vrste v neugodnih razmerah (v sušnem ali mrzlem obdobju) in širjenju vrste na sosednja območja.

PrehranaDrobni organizmi (plavajoče enocelične alge, bakterije, glivice, praživali in drobirjem – detritom). V ujetništvu jih hranimo z v vodi raztopljenim kvasom ali z vodo razredčenim mlekom, muljem iz akvarija in 5 do 10 dni starim konjskim gnojem, na katerem se razvijejo mikroorganizmi. Pri hranjenju ne smemo pretiravati, saj lahko s preveliko količino neizkoriščene hrane preveč onesnažimo njihov življenjski prostor. Voda v posodi se mora po vsakem hranjenju v roku 3 dni zbistriti. Ker se vodne bolhe pojavljajo v velikem številu, so pomemben člen v prehranjevalnih verigah.

Življenjski prostorCelinske vode, nekaj vrst poznamo tudi v morju. Pretežno jih najdemo v jezerih, mlakah, lužah oz. stoječih in počasi tekočih vodah, pri nas do višine 2000 m n. v. Dve vrsti prevladujeta

57

tudi v podzemlju. Drugače jih delimo na planktonske, tiste ki vse življenje preživijo v pelagialu jezer in bentoške (živijo v litoralu jezer – počasi tekoče mehke vode). Najbolj jim ustreza čista voda s temperaturami med 18 °C in 24 °C, rahlo alkalen ali nevtralen pH in mirujoča gladina.

GojenjePreden jih nalovimo ali dobimo, je potrebno imeti zanje pripravljeno posodo oz. akvarij (vsaj 20 litrov ali več, s čim večjo površino za izmenjavo plinov), nekaj vodnih polžev svitkov kot čistilnih organizmov, akvarijsko vodo, vodo iz naravnega vira ali postano vodovodno vodo, malo mulja iz akvarija ali njihovega okolja in mrežico. Posodo napolnjeno z vodo, postavimo na svetlo mesto, v prostor s stalno sobno temperaturo. Čeprav uspevajo tudi pri nižjih temperaturah, jim najbolje ustrezajo temperature okrog 21 °C. Ko v posodo vcepimo vodne bolhe z omenjenimi polži, zraven dodamo še malo mulja iz akvarija oz. njihovega habitata. S kvasom jih hranimo vsakih nekaj dni, pretežno v majhnih količinah ali pa toliko, dokler se voda v 2 dneh ne zbistri. Po 2–3 mescih zamenjamo vso vodo. Če voda preveč izhlapeva, jo po potrebi dolivamo. Ob vsaki menjavi vode si kultura bolh opomore. Vodo najlažje zamenjamo po hranjenju s pomočjo natege, ko se kultura vodnih bolh dvigne. Dobro je vzporedno skrbeti vsaj za dve gojišči hkrati. V primeru, da nam ena kultura propade, imamo na razpolago še drugo.

RokovanjeČeprav so večje kot parameciji, so še vedno premajhne za rokovanje. Ulovimo jih lahko s pomočjo mrežice ali pa s kapalko. Kapalki odrežemo konico, tako da dobimo večjo odprtino za večje primerke. Gledamo jih z lupo, mikroskopom ali kar sprostim očesom.

Zakonodaja• Mednarodni sporazumi: ni podatkov.• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.• Mednarodna sporazumi: ni podatkov.• Zakonodaja EU: ni zabeležena.• Domača zakonodaja: ni podatkov.• Druga zakonodaja: ni na seznamu.




pristojnih organov.

Praktično delo• Hip hop bolha (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne

organizme«)• Živa bitja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 77 in 98)

58

• Kaj potrebujejo živali za življenje? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 79 in 101)

• Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Vodna bolha (Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju:

Navodila za delo in delovni zvezek, str. 32 in str. 30)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)

Literatura• Prevorčnik, S. Navodila za vaje iz sistematske zoologije nevretenčarjev. 2.

dopolnjena izd. Ljubljana: Študentska založba, 2003. ISBN 961-6446-21-5. (str. 47).• Devetak, D. in Klokočovnik, V. Praktikum iz zoologije nevretenčarjev. Maribor:

Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2012. ISBN 978-961-6657-36-5. (str. 95–96).



• Sket, B., Gogala, M. in Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. (str. 193–194).

• Cotič, D. in Vrščaj, D. Sladkovodni akvarij. Ljubljana: Kmečki glas, 1988. (str. 276–280).


• Gregori, J., Martinčič, A., Tarman, K., Urbanc-Berčič, O., Tome, D. in Zupančič, M. Narava Slovenije, stanje in prespektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 1996. (str. 238–241).

• Carfi, S., Centina del, P. in Haro Vera, A. Naravoslovni atlas: Zoologija nevretenčarjev, Založba mladinska knjiga Ljubljana 1993. (str. 44).



• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 5–7, 19 in 24).



• Zakon o ohranjanju narave (ZON). Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10.9.2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/.

59

pregledPredpisa?id=ZAKO1600.• Vodne bolhe. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 12. 4. 2014 s

svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodne_bolhe.

60

Primer dejavnosti: Hip hop bolhaRazred: 6. in 7.


Cilji: • Učenci ponovijo uporabo lupe (stereomikroskopa). • Učenci razumejo povezavo med telesno zgradbo

omenjenih živalske skupine ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem.

• Učenci spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo, spreminjajo z letnimi časi in razumejo razlago za to.

Ključne besede: Opazovanje preparata, zgradba organizma, življenjsko okolje, število organizmov.

Procesna znanja: Opazovanje, sporočanje, ponavljanje.



Uganka.

Jim postavi uganko in tako naredi uvod v uro. Uganka:»Hip hop se v vodi vrti in se zraven masti. Kaj je to?«

Ugotavljajo in vodijo učitelja.


Razdeli jim učne liste ter vzorce z vodnimi bolhami. Pri reševanju jih spodbuja in usmerja.

Opazujejo vodne bolhe in rešujejo učne liste.

Analiza odgovorov. Pregleda učne liste, katere skupaj popravijo.

Predstavijo rešitve učitelju in ostalim učencem.

Pomoč pri domači nalogi. Opozori jih na domačo nalogo in jim da par nasvetov. Si zabeležijo nasvete.

VODNA BOLHA(Daphnia pulex)

Hip hop bolha – potek dejavnosti

61

Hip hop bolhaUčni list1. Zakaj »hip hop bolha«? Opišite, kako se premika. Poglejte si jo dobro tudi z lupo.

2. Skicirajte osnovno zgradbo organizma.

Ime organizma:

Povečava:

Premika se s pomočjo:

3. Zapišite, kaj se dogaja z vodnimi bolhami v kulturi, ko jih nahranimo s kapljico mleka ali kapljico raztopljenega kvasa.

DOMAČA NALOGARazmislite, kaj se zgodi z vodnimi bolhami v naravi, ko nastopi zima in kaj spomladi? Namig: razmnožujejo se tudi s pomočjo trajnih jajc. Poiščite podatke o načinih razmnoževanja vodnih bolh. Kaj je partenogeneza?

62


Kraljestvo: Animalia (živali)Deblo: Cnidaria (ožigalkarji) Razred: Hydrozoa (trdoživnjaki)Red: Hydroida (hidroidi)Družina: Hydridae (sladkovodni trdoživi)Rod: Hydra (sldkovodni trdoživ)

Nekatere vrsteHydra viridissima (zeleni trdoživ)Hydra attenuata (sivi trdoživ) Velkovrhia enigmatica (jamski trdoživ)

Trdoživ (Hydra sp.)

OpisUvrščamo jih v skupino ožigalkarjev (Cnidaria) in so zvezdasto somerne oblike. Enostavno vrečasto telo sestavlja podplatasti spodnji del telesa, ki se na vrhu pecljatastega dela telesa zaključi z vencem lovk. Skozi usta, ki so skrita med lovkami, sprejemajo hrano in izločajo neprebavljene ostanke. Zato ta del prebavne odprtine imenujemo ustno-zadnjična odprtina, ki ima še vlogo krvožilnega (vaskularnega) sistema – gastrovaskularni sistem.Te sesilne živali (značilne za polipno obliko) se počasi premikajo s podplatom ali pednjanjem (podplat, lovke, podplat …). Po vodnem mediju se lahko tudi spuščajo ali pa držijo pod njegovo vodno gladino. Ob primernih pogojih in zadostni količini hrane se z brstenjem hitro namnožijo. V neugodnih razmerah (npr. nizke temperature) se razmnožujejo spolno.

PrehranaPlanktonski raki: ceponožci (Copepoda), dvoklopniki (Ostracoda), predvsem pa vodne bolhe (Cladocera) …

Življenjski prostorNajdemo jih na rastlinju, lesu ali kamnih v stoječih mirnih vodah (dno potoka, mlake, ribniki in jezera). Na rastlinah pritrjene jih damo v prenosno posodo, napolnjeno z vodo iz njihovega okolja. Vodo iz njihovega primarnega vira za gojišče pripravimo tako, da jo razredčimo s postano vodovodno vodo ali pa vodo iz akvarija. Vodo in rastlinje iz prenosne posode prelijemo v gojilno posodo. Že čez nekaj ur lahko opazimo trdožive na steklu, rastlinah in vodni gladini.

GojenjeGojimo jih v steklenih posodah, najbolj so za to primerni manjši akvariji z nizko vodno gladino. Voda mora biti čista, z malo dušikovimi spojinami in z malo gnijočimi snovmi. Zanje je še posebej nevaren amonijev nitrat. Škodujejo jim že koncentracije od 0,6 do 0,8 mg/L. Posoda naj bo postavljena na svetlem prostoru (ne na direktnem soncu) in na sobni temperaturi. Svetloba pospešuje razvoj zelenih alg in rast vodnih rastlin (rogolist, javanski mah …), katere uravnavajo dušikovo ravnovesje v vodi. Poleg vodnih rastlin naselimo še vodne polže, ki skrbijo za pravilen kemizem vode, čistijo ostanke z dna in strgajo alge s sten posode.

63

V goljišče lahko iz transportne posode prenesemo trdožive tudi s pomočjo pipete. Če je konica pipete preozka, jo s škarjami skrajšamo. Po prenosu trdoživov dodamo še nekaj vode iz vira, kjer smo nabrali trdožive.Hranimo jih z vodnimi bolhami. Če so trdoživi šibki, jim ponudimo manjši plen. Posamezen osebek lahko ulovi tudi več vodnih bolh naenkrat. Ponavadi jih hranimo enkrat do dvakrat tedensko. Čez nekaj tednov se na dnu pojavi usedlina, ki lahko poslabša kvaliteto vode. Takšno vodo skupaj z usedlino, s pomočjo tanke cevke (»natege«) zamenjamo. Trdoživi se razmnožujejo z brstenjem. Nizke temperature vode (med 10 °C in 15 °C) pri njih spodbudijo spolno razmnoževanje s kroglastimi jajčeci. Pri dolgotrajnih slabih pogojih ali močnejših fizičnih dražljajih se lahko skrčijo v kroglico.

Zanimivost V celicah zelenega trdoživa (Hydra viridissima) so simbiotske enocelične alge (»zooklorele«), ki mu dajejo značilno zeleno obarvanost telesa.

RokovanjeDovolj so veliki, da jih opazimo s prostim očesom. Pri tem si pomagamo z lupo. Ulovimo jih s pomočjo kapalke. Ko ga prvič drgnemo, se zvije v kroglico, katero z vodo vred potegnemo v kapalko. Pri opazovanju si pomagamo z lupo.

Zakonodaja • Mednarodni sporazumi: ni podatkov.• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.• Mednarodna sporazumi: ni podatkov.• Zakonodaja EU: Velkovrhia enigmatica (jamski trdoživ) je zaradi svoje redkosti

potencialno ogrožen.• Domača zakonodaja: ni podatkov.• Druga zakonodaja: ni na seznamu.




pristojnih organov.

Praktično delo• Poglej od blizu (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)

64

• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)


dopolnjena izd. Ljubljana: Študentska založba, 2003. ISBN 961-6446-21-5. (str. 23).• Devetak, D. in Klokočovnik V. Praktikum iz zoologije nevretenčarjev. Maribor:

Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2012. ISBN 978-961-6657-36-5. (str. 25)

• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. (str. 40).


• Sket, B., Gogala, M. in Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. (str. 82).


• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 5–7, 19 in 24).




• Zeleni trdoživ. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 12. 4. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zeleni_trdo%C5%BEiv.

65

Primer dejavnosti: Dober tekRazred: 5.


Cilji:• Učenci spoznajo zgradbo organizmov. • Učenci spoznajo način prehranjevanja živali.• Učenci sestavijo prehranjevalno verigo.

Ključne besede: Opazovanje, zgradba organizma, plenilec, prehranjevalna veriga.

Procesna znanja: Primerjanje, opazovanje, sporočanje.

Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje), skupinska oblika dela (delo z materiali, opazovanje , sodelovanje), individualna oblika dela (delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje preverjanje).


Uganka.Postavi jim vprašanje, ali je organizem žival in rastlina in s čim se prehranjuje.Ne da jim pravilnega odgovora.

Ugotavljajo in na učni list zapišejo predvidevanja.

Razdelitev po skupinah.

S pomočjo štetja oseb »bolha, ceponožec, dvoklopnik …« jih razdeli po skupinah. Razdeli jim učne liste »Dober tek« in jih tako spodbudi k skupinskemu delu.

Se razdelijo po skupinah in začnejo reševati učne liste.

Skupinsko delo. K opazovanemu vzorcu doda par vodnih bolh. Učence usmeri v opazovanje.

Opazujejo živali in si na delovni list delajo zapiske.

Opazovanje organizmov z lupo.

Usmerja učence in jim po potrebi pomaga.

Učenci opazujejo prehranjevanje živali.

Analiza učnih listov. Preveri odgovore. Pokažejo odgovore učitelju in jih skupaj popravijo.

RJAVI TRDOŽIV(Hydra viridis)

Dober tek – potek dejavnosti

66

Dober tekUčni list1. Ali je organizem žival ali rastlina? Kako in s čim se prehranjuje?

2. V treh sličicah skicirajte, kako se prehranjuje trdoživ.

Ime organizma:

Povečava:

Kaj je njegov plen?

S čim še se prehranjuje?

DOMAČA NALOGAPoskusite sestaviti prehranjevalno verigo, v kateri je člen tudi trdoživ.

1.

2. 3.

67

TEMA ENOTA CILJ/KONCEPT4. (NIT) ČLOVEK (Č) ČLOVEŠKO TELO (ČT) Učenci znajo pojasniti, da so ljudje in tudi vsa druga živa bitja

zgrajena iz celic.ŽIVA BITJA (ŽB) RAZVRŠČANJE ŽIVIH

BITIJ (RŽB)Učenci znajo:– razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih, – opredeliti vrsto kot osnovno enoto za razvrščanje in da so glavne skupine živih bitij kraljestva, – prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,– razložiti zunanjo zgradbo živali, – razlikovati med nevretenčarji (polži, školjke, žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci),– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju.VSEBINE: nevretenčarji




Učenci znajo:– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ-skih snovi) ter pojasniti njihov pomen, – sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete, – razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehran-jevalne splete za ravnovesje v naravi.VSEBINE: živa bitja so vir hrane; živali si hrano poiščejo; prehranjevalne verige (proizvajalci, potrošniki, razkrojevalci); prehranjevalni spleti.

PARAMECIJ (P) – učni načrti

68


CELICA (C) Učenci:– spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki s prostim očesom niso vidne,– razumejo, da so organizmi iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,– spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelič-ni organizmi (tudi človek) zgrajeni iz mnogih tisočev milijard celic,– spoznajo, da celice vsebujejo mnogo različnih snovi,– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spo-lom, okoljem ipd.

Učenci spoznajo, da na podlagi razlik v celični zgradbi, organiz-me razvrščamo v širše skupine (bakterije, glive, rastline, živali).

7. (NAR)


Učenci:– razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme,– razumejo, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja. Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja, v katerem živijo, pri mnogoceličarjih pa pride prebavljena hrana iz prebavil po transportnih sistemih do posameznih celic,– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre-tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,– razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih žival-skih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in meso-jedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane),– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo in delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem,– spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni-mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – razumejo, da pri živalih ogrodje sodeluje pri opori, zaščiti in gibanju ter da krčenje mišic premika dele ogrodja in tako omogoča gibanje, – spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).

69


CELICA (C) Učenci:– spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki s prostim očesom niso vidne,– razumejo, da so organizmi iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,– spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelič-ni organizmi (tudi človek) zgrajeni iz mnogih tisočev milijard celic,– spoznajo, da celice vsebujejo mnogo različnih snovi,– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spo-lom, okoljem ipd.

Učenci spoznajo, da na podlagi razlik v celični zgradbi, organiz-me razvrščamo v širše skupine (bakterije, glive, rastline, živali).

7. (NAR)


Učenci:– razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme,– razumejo, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja. Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja, v katerem živijo, pri mnogoceličarjih pa pride prebavljena hrana iz prebavil po transportnih sistemih do posameznih celic,– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre-tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,– razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih žival-skih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in meso-jedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane),– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo in delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem,– spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni-mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – razumejo, da pri živalih ogrodje sodeluje pri opori, zaščiti in gibanju ter da krčenje mišic premika dele ogrodja in tako omogoča gibanje, – spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).

ŽIVA NARAVA (ŽN)


Učenci:– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz-množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,– spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolne-ga razmnoževanja s primeri spolnega vedenja.




Učenci:– spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo, spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).

ENERGIJA (E) SVETLOBA IN BARVE (SB)

Učenci spoznajo s poskusi, da je slika predmeta, ki jo dobimo z zbiralno lečo, ostra samo pri točno določeni razdalji od leče.


Biologija je naravo-slovna veda, ki prou-čuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno poveza-nost. (BV1)








70


Učenci: – samostojno postavljajo raziskovalna vprašanja in načrtujejo raziskave, - znajo ovrednotiti natančnost meritev in ponovljivost po-skusa, – razlikujejo med spremenljivimi in kontroliranimi parametri pri poskusu, – znajo izdelati ustrezen graf za prikaz podatkov in razviti kvan-titativne trditve o odnosih med spremenljivkami, – razlikujejo med linearnimi in nelinearnimi odnosi med po-datki, prikazanimi na grafu.

EVOLUCIJA (E) Na našem plane-tu živi milijon vrst živali, rastlin, gliv in bakterij. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega ži-vega postane očitna ob upoštevanju notranje zgradbe in podob-nosti kemijskih pro-cesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvo-rom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge genera-cije. (E1)





71




*Na mesto krajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9. razreda.

Viri:• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika [Elektronski vir]/predmetna komisija




72


Domena: Eukaryota (evkarioti)Kraljestvo: Protista (protisti)(nekvalificirano) AlveolataDeblo: Ciliophora (migetalkarji)Razred: Oligohymenophorea Red: PeniculidaDružina: ParameciidaeRod: Paramecij (paramecij)

Nekatere vrsteParamecium tetraureliaParamecium aureliaParamecium claudatum

Paramecij (Paramecium sp.)

OpisParamecije uvrščamo v skupino migetalkarjev (Ciliata). Telo imajo enakomerno prekrito z migetalkami, s kateri si pomagajo pri premikanju in dovajanju hrane. Uvrščamo jih med praživali (Protozoa).

PrehranaSuha organska snov (ščepec sena, košček suhega bananinega olupka, košček repe ali kolerabe) služi kot hrana bakterijam, s katerimi se prehranjujejo. Podobno deluje tudi mulj iz akvarijskega filtra. Primarna hrana za te organizme je lahko mleko ali suspenzija kvasa. Če jih pogledamo z mikroskopom, se že pod 40-kratno povečavo na njih lepo opazi ustno območje. Hrano požirajo s pomočjo fagocitoze in jo prebavljajo s pomočjo prebavnih vakuol. Izločajo skozi kontraktilne vakuole.

Življenjski prostorVode z blatnim dnom, gnijočim listjem oz. v vodah, kjer poteka razpad organskih snovi.

GojenjeČisto začetno kulturo vcepimo v kozarec prestane vode. Dodamo malo hranila (posušen olupek banane) in kozarec postavimo v prostor s sobno temperaturo (22 °C–26 °C) in z razpršeno svetlobo ali temo. Posebej pozorni moramo biti pri hranjenju.Če dodamo preveč hranila, potem se voda peni in je rahlo neprijetnega vonja. Začne primanjkovati kisika in vsi parameciji se zberejo tik pod gladino. Takrat je potrebno zamenjati vsaj polovico vode in odstraniti odvečno gnijočo hrano ali pa nastaviti nova gojišča. Kadar se parameciji nahajajo na dnu posode in je voda bistra, potem primanjkuje hranil. Gojišču dodamo novo hranilo. V pravilno nastavljenem gojišču je voda rahlo motna in parameciji so enakomerno razporejeni po vsej posodi. Takšno gojišče drži več mesecev.Ko se čez čas na dnu posode nabere 1/3 usedline, jo razdelimo na dve ali več gojilnih posod in jim do roba posode dolijete vodo. Iz gojišča jih lahko nabiramo tako, da jih iz usedline ločimo z odlivanjem zgornjega dela vode, s centrifugiranjem (1500 obratov, 1–2 minuti), pobiranje s kapalko iz bučke z ozkim dolgim vratom ali jih pa preprosto poberemo iz dna čiste posode brez hranila.

73

Rod Paramecium se spolno razmnožuje s pomočjo konjugacije – združitev dveh osebkov in izmenjava njunih migracijskih jeder. Nespolno se razmnožuje z delitvijo.

ZanimivostParameciji ob neprimernih pogojih (npr. kot je suša) encistirajo. Obdajo se v cisto (s čvrstejšo ovojnico). V vodi lahko tvorijo tudi kolonije, npr. kot skupine osebkov obdane s sluzjo. To pa ne velja za vse vrste. P. caudatum ne tvori spor in se ne združuje v kolonije.

RokovanjeZaradi majhnosti se z njimi ne moremo rokovati. S pomočjo kapalke jih lahko zajamemo in jih po kapljicah pokapamo na objektno stekelce, katerega prekrijemo s krovnim stekelcem. Če so preveč živahni, jih fiksiramo s pomočjo vate. Opazujemo jih z mikroskopom.





pristojnih organov.

Praktično delo• Poglej od blizu (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Paramecij (Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: Navodila

za delo in delovni zvezek, str. 30 in str. 28)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali,

str. 7)• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)

74

• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)


dopolnjena izd. Ljubljana : Študentska založba, 2003. ISBN 961-6446-21-5. (str. 15)• Dušan Devetak, D. in Klokočovnik V. Praktikum iz zoologije nevretenčarjev.

Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2012. ISBN 978-961-6657-36-5. (str. 11–13).


• Cotič, D. in Vrščaj, D. Sladkovodni akvarij. Ljubljana: Kmečki glas, 1988. (str. 287–290).




• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali, Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 5–7, 19 in 24).



• Zakon o ohranjanju narave (ZON). Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10.9.2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600.

• Paramecij. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 12. 4. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Paramecij.

75

Primeri dejavnosti: Poglej od bližeRazred: 6.


Cilji: • Učenci ponovijo celično zgradbo organizmov.• Učenci razumejo, da so ljudje in tudi vsa druga živa bitja

zgrajena iz celic.• Učenci ponovijo mikroskopiranje.

Ključne besede: Zgradba človek, enoceličarji, celica.




Evalvacija predhodne učne ure.

Z učenci se pogovori o celični zgradbi človeka. Sodelujejo.

Kratka anketa.Učence vpraša, če so tudi drugi organizmi zgrajeni iz celic? Obstajajo organizemi, ki so zgrajeni iz ene same celice?

Odgovarjajo na vprašanja.

Analiza anket. Odgovore zapisuje na tablo in jih sproti analizira ter se z njimi o njih pogovori. Komentirajo rezultate ankete.

Gledanje preparata. S pomočjo mikroskopske kamere jim na interaktivni tabli pokaže sliko paramecija.

Primerjajo sliko s svojimi že pripravljenimi vzorci paramecijev z mikroskopom.

Reševanje učnega lista Poglej od bliže.

Razdeli jim učne liste in jim da nadaljnja navodila za delo. Rešujejo učne liste.

Predstavitev rešitev učnega lista. Preveri rešitve v učnih listih. Predstavijo rešitve in svoje slike.

PARAMECIJ(Paramecium sp.)

Poglej od bliže – potek dejavnosti

76

Poglej od blizuUčni list1. Kateri organizem je na sliki? Zakaj menite, da to ni človeška celica?

2. Skiciraj sliko enoceličarja, ki jo vidiš pod mikroskopom.

3. V kakšnem okolju oz. kje lahko v naravi najdemo paramecije?

SAMOSTOJNO RAZISKOVANJENačrtujte in izvedite poskus, s katerim boste ugotavljali, kako ena od izbranih spremenljivk vpliva na razvoj kulture paramecijev. Spremenljivke so naslednje: vrsta hranila, količina hranila in temperatura.

77

TEMA ENOTA CILJ/KONCEPT4. (NIT) ČLOVEK (Č) ČLOVEŠKO TELO (ČT) Učenci znajo pojasniti, da so ljudje in tudi vsa druga živa bitja

zgrajena iz celic.ŽIVA BITJA (ŽB) RAZVRŠČANJE ŽIVIH

BITIJ (RŽB)Učenci znajo:– razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih, – opredeliti vrsto kot osnovno enoto za razvrščanje in da so glavne skupine živih bitij kraljestva, – prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju.

RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,– utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju.– prikazati, da je bilo nekoč na Zemlji življenje drugačno od današnjega.VSEBINE: nevretenčarji


Učenci znajo: – pojasniti, da vsa živa bitja dihajo,– dokazati, da živa bitja vsebujejo veliko vode in utemeljiti pomen vode za življenje,– pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: nepo-sredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci, – utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.


Učenci znajo:– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ-skih snovi) in pojasniti njihov pomen, – sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete, – razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehran-jevalne splete za ravnovesje v naravi.VSEBINE: živa bitja so vir hrane; prehranjevalne verige (proi-zvajalci, potrošniki, razkrojevalci); prehranjevalni spleti.

EVGLENA (E) – učni načrti

78


FOTOSINTEZA IN CELIČNO DIHANJE (FCD)

Učenci: – spoznajo, da se v rastlinskih in živalskih celicah v procesu celičnega dihanja sprošča energija za poganjanje življenjskih procesov ter vedo, katere snovi se pri tem porabljajo in katere nastajajo, – razumejo, da posamezni deli rastlinske in živalske celice (ce-lični organeli) opravljajo posebno naloge (mitohondrij–celično dihanje; kloroplast–fotosinteza), – razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah ves čas poteka celično dihanje, v tistih rastlinskih celicah, ki vsebujejo kloroplaste, pa poteka tudi fotosinteza,– spoznajo, da se med fotosintezo svetlobna energija s po-močjo klorofila pretvori v energijo, ki je vezana v organskih snoveh (sladkor); rastline organske snovi uporabljajo kot vir energije in kot surovino za izgradnjo lastnega telesa (na pri-mer celuloza, škrob), – spoznajo, da sta fotosinteza in celično dihanje zapletena pro-cesa, ki lahko potekata v živi celici.

CELICA (C) Učenci:– spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki s prostim očesom niso vidne,– razumejo, da so organizmi iz celic in da imajo celice notranjo zgradbo,– spoznajo, da so celice zelo majhne in da so mnogi večcelični organizmi (tudi človek) zgrajeni iz mnogih tisočev milijard celic,– spoznajo osnovno zgradbo celice (rastlinske, živalske).

Učenci:– spoznajo, da na podlagi razlik v celični zgradbi organizme razvrščamo v širše skupine (bakterije, glive, rastline, živali).

7. (NAR)

79



Učenci:– razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme,– razumejo, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja. Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja, v katerem živijo, pri mnogoceličarjih pa pride prebavljena hrana iz prebavil po transportnih sistemih do posameznih celic,– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre-tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,– razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih žival-skih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in meso-jedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane),– razumejo, da celice nerabne snovi izločijo v okolje (pri eno-celičarjih neposredno v okolje, pri mnogoceličarjih pa preko transportnih sistemov skozi izločala, dihala in prebavila) ter primerjajo izločala organizmov v kopenskih in vodnih okoljih,– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo ter delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem,– spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni-mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).


Učenci:– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz-množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali,– spoznajo na konkretnem primeru nespolno razmnoževanje pri enoceličarjih.



80

ZGRADBA IN DELO-VANJE EKOSISTE-MOV (ZDE)

Učenci poznajo, da proizvajalci (rastline in fotosintezni mik-roorganizmi kot temelj prehranjevalnega spleta) energijo, ki vstopa v ekosistem kot sončna energija, med fotosintezo pretvorijo v kemično vezano energijo in da se ta energija nato prenaša od organizma do organizma skozi prehranjevalni splet (potrošniki–prehranjevanje z drugimi organizmi).


Učenci:– spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).


Biologija je nara-voslovna veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov ter njihovo medsebojno povezanost. (BV1)







Učenci:– znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načr-tovati preprosto raziskavo (znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov, zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtni-co, mikroskop, daljnogled), – znajo poiskati in uporabljati tiskane in elektronske vire za zbiranje informacij in dokazov za raziskovalni projekt ter kritič-no presoditi njihovo verodostojnost, – znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti, izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov, – znajo izdelati modele v ustreznem merilu in ustrezno ozna-čene diagrame ter skice, ki posredujejo znanstvena spoznanja (npr. model celice, pljuč, srca), – znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.



81


Učenci: – spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prila-gajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.– spoznajo nekatere hipoteze o nastanku življenja, ki nam omogočajo razlago nastanka živega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za življenje,– spoznajo, da prvotno Zemljino ozračje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske plasti in da je bilo prvo življenje anaerob-no razumejo pomen vode za življenje.







82

*Na mesto krajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9. razreda.





83


Domena: Eukaryota (evkarionti)Kraljestvo: Protista (protisti)Deblo: EuglenozoaRazred: EuglenoideaRed: EuglenalesDružina: EuglenaceaeRod: Euglena

VrstaEuglena viridis (evglena)

Evglena (Euglena sp.)

OpombaDobro se zavedamo problematike uvrščanja teh organizmov v sistem, saj jih zaradi njihovih značilnosti težko uvrstimo med živali ali rastline ali v aktero drugo skupino organizmov. Zaradi njihove zgradbe, zmožnosti opravljanja fotosinteze in nespolnega razmnoževanja bi jih prej uvrstili med rastline kot med živali. Njihove živalske lastnosti se kažejo v plenjenju manjših mikroorganizmov in njihovi podobni zgradbi z ostalimi enoceličarji. Ne glede na vse smo jih zaradi njihovega enostavnega gojenja in velikega zanimanja zanje pri naravoslovnih predmetih dodali na seznam organizmov. Uradno jih danes uvrščamo v kraljestvo protisti (Protista), domeno evkariontov. Med evkarionte uvrščamo tudi živali, rastline in glive. Za vse je značilen evkariontski tip celice. Organizmi v ostalih dveh domenah, arheje in bakterije imajo prokariontski tip celice. OpisZanje sta značilna dva bička, eden od njiju štrli iz votlinice na sprednjem delu telesa. Z njim si pomaga pri gibanju skozi vodni medij. S pomočjo očesne pege se giblje proti viru svetlobe.

Proces fotosinteze (kot rastline) jim omogoča, da lahko ob zadostni jakosti svetlobe preživijo v anaerobnih razmerah. Heterotrofno prehranjevanje je zanje značilno takrat, kadar ni dovolj svetlobe in je dovolj organskih snovi. Jedo manjše mikroskopske delce in mikroorganizme. Hrano lahko sprejemajo kar skozi telesno površino. Razmnožujejo se nespolno, z vzdolžno delitvijo. Ob neugodnih razmerah (kot je suša) se skrčijo in obdajo z močnim ovojem. V naravi so idealna hrana mladicam rib in drugim živalim v mlaki.

PrehranaVoda, ogljikov dioksid, propadajoče organske snovi in manjši mikroorganizmi. Kadar ima na voljo dovolj svetlobe, se preživlja s pomočjo fotosinteze. Če ima dovolj razpadajočih organskih snovi, jih prevzemajo s celo telesno površino.

Življenjski prostorNajdemo jih v nizko stoječih ali rahlo tekočih vodah, kjer je dovolj propadajočega organskega materiala in kjer je primerna jakost svetlobe. V naravi so to majhne luže in mlake.

84

Lovimo jih s pomočjo planktonske mrežice ali kar z odvzemom nekaj vzorcev vode. Z mrežico rišemo osmice po gladini in dnu vode. Pri tem lahko dvigujemo tudi kamne in druge predmete. Zajeto vodo s pomočjo mrežice precedimo v plastične posode. Mulja, ki se nam je ulovil v mrežo, ni potrebno zavreči. Shranimo ga v drugo posodo in ga z vodo vred prenesemo domov. Po 24 urah mirovanja se mulj uleže. Nato iz dna, sredine in gladine vode s pomočjo pipete vzamemo nekaj vzorcev. Vsak vzorec posebej pregledamo z mikroskopom.

GojenjeKo jih najdemo, jim pripravimo gojišče. V naravi naberemo prst iz krtin, si v učilnici pripravimo kalcijev karbonat in kozarce za vlaganje s pokrovi. V kozarce za vlaganje damo približno 4 cm prsti in majhno žlico karbonata. Vodo zavremo in jo prelijemo v kozarec skoraj do vrha. Pokrov samo položimo na kozarec. Ko se gojišče ohladi na sobno temperaturo, vanj vcepimo evglene (dovolj je 2–3 kapalke). Kozarce tesno zapremo in jih postavimo na okensko polico na svetlo, a ne na direktno sonce. Ob sobni temperaturi in dobri svetlobi se bodo evglene namnožile že v dobrih 14 dneh. Uspešno nastavljena kultura se vam bo pokazala kot zeleno obarvana voda. Takšno gojišče zdrži celo do enega leta ali več. Ko kultura začne propadati, se »voda« obarva rahlo rumeno-rjave barve. Takrat je potrebno iz starih kultur evglen nastaviti nove.

RokovanjeKer so podobno velike kot parameciji, jih opazujemo na enak način.





pristojnih organov.

Praktično delo• Zelena kot… (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne


narave, str. 79 in 101) • Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)

85

• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)

Literatura• Garms. H. in Borm L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst.

Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981. (str. 355).• Hampton, H., C. Clasroom Creature Culture: algae to anoles: a collection from the

columns of Science and children. United States of America, 1997. ISBN 0-87355-120-6. (str. 23–25).


• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali, Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 5–7, 19 in 24).




• Evglena. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 21. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Evglena.

• Euglena. From Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno 21. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://en.wikipedia.org/wiki/Euglena (21. 2. 2014).

• Evglenofiti (Euglenophyta). Svarog. Pridobljeno 21. 2. 2014 s svetovnega spleta: http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7622.

86

Primer dejavnosti: Zelena kot …

Razred: 6.


Cilji: • Učenci ponovijo uporabo mikroskopa. • Učenci spoznajo zgradbo organizmov. • Učenci spoznajo zakaj so evglene zelene.

Ključne besede: Mikroskopiranje, zgradba enoceličarja, celica, klorofil.


Oblike in metode dela:Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje), skupinska oblika dela (vaje, delo z materiali, utrjevanje, opazovanje, ponavljanje), individualna oblika dela (delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje).


Uvod v novo učno uro.

Učencem pokaže zeleno rastlino, zeleno brisačo in zeleno kulturo evglen. Skupaj ugotavljajo, kaj imajo skupnega te tri stvari.

Iščejo pravilen odgovor.

Razdelitev po skupinah.Učence razdeli po skupinah in jim razdeli učne liste »Zelena kot…« z navodili za skupinsko delo.

Se razdelijo po skupinah in se pripravijo za delo.

Mikroskopiranje in reševanje delovnih listov.

Jim pomaga pri reševanju učnih listov in mikroskopiranju. Mikroskopirajo in rešujejo učni list.

Analiza delovnih listov.S pomočjo mikroskopske kamere jim na interaktivni tabli pokaže evglene. Skupaj analizirajo odgovore.

Primerjajo sliko s svojimi že pripravljenimi vzorci evglen in popravljajo svoje odgovore.

Ponovitev snovi. Skupaj z učenci odgovori na vprašanje »Zakaj so evglene zelene?«.

Učenci odgovorijo na zastavljeno vprašanje.

EVGLENA(Euglena sp. )

Zelen kot... – potek dejavnosti

87

Zelena kot …Učni listIz gojišča evglen s pomočjo kapalke vzemite vzorec kulture. Pravilno pripravite preparat evglen za mikroskopiranje. Na stekelce jih lahko fiksirate s koščkom vate. Vzorec si poglejte pod različnimi povečavami.

Poiščite, pod katero povečavo se najlepše vidijo evglene? Zapišite si povečavo in skicirajte organizem. Na sliki označite zelene strukture v celici.

Ime organizma:

Povečava:

Kaj so zelene strukture v celici?

Že veste, zakaj so evglene zelene barve? Poglejte si tudi gojišče, v katerem uspevajo.

SAMOSTOJNO RAZISKOVANJENačrtujte in izvedite poskus, s katerim boste ugotavljali, kako ena od izbranih spremenljivk vpliva na razvoj kulture evglen. Spremenljivke so naslednje: količina prsti, tip prsti, količina karbonata, osvetljenost in temperatura.

88

ZAHVALAZahvaljujem se mentorju dr. Iztoku Tomažiču in vsem, ki so me spodbujali ter mi nudili strokovno pomoč pri nastajanju tega priročnika. Iztoku Tomažiču se zahvaljujem tudi za slikovni material.

Documents

Avtor: Blaž Mlinšek Uredil: Iztok Tomažič