Avgustovski konjeniški praznik na Poleni - Domače Novicedomacenovice.com/wp-content/uploads/2014/02/DN2006_08.pdf · Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl,

Avgustovski konjeniški praznik na Poleni pospremilo 2500 gledalcevveč na strani 19

PO

ŠTN

INA

PLA

ČA

NA

PR

I PO

ŠTI

223

0 LE

NA

RT

V S

LOV.

GO

RIC

AH

LETO XXIII. ŠT. 8 (338) 300 SIT / 1,25 €31. AVGUST - VELIKI SRPAN 2006

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MESECA SEPTEMBRA 2006

AVTOCESTA (KONČNO) VSE BLIŽJA LENARTU ........ stran 2

Z Francem Bratkovičem o Cerkvenjaku in njegovem ljubiteljskem delu

VOLITVE 2006 .......................................... stran 3&4

�

MAISTER JE VELIKA SLOVENSKA VREDNOTA .............. stran 6

Preverjanje pravnega stanja, sestava in zastopanje pri naslednjih pravnih poslih: prodajne pogodbe za nepremičnine darilne, menjalne, razdružilne, najemne, služnostne,

izročilne pogodbe vpis nepremičnin, služnosti in drugih pravic v zemljiško knjigo izbris hipotek, služnosti izvedba etažne lastnine odškodnine izvršbePonujamo tudi številne druge pravne storitve po ugodnih cenah!

Vabimo vas, da si našo celotno ponudbo ogledatena spletni straniwww.de-iure.si

Delovni čas: od ponedeljka do petkaod 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 ure.

Izkoristite 10% popust v mesecu avgustu in septembru.

Za vse podrobnejše informacije nas pokličite na 02 25 00 355 ali 031 334 889.

De iure tim d.o.o.Partizanska cesta 52000 Maribor(III. nadstropje)

Telefon: +386 (0)2 25 00 355Fax: +386 (0)2 25 00 388Gsm: +386 (0)31 334 889E-pošta: [email protected]

PRAVNO SVETOVANJE

PREVIDNONA CESTI

pričenjase novo

šolskoleto!

Cerkvenjak je eden zanimivejših krajev ................ stran 19

2 - DOMAČE NOVICE 31. avgust 2006

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:[email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT (1,25€), za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1228. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

AKTUALNO

Slovenija gradi avtoceste od leta 1970Prvi avtocestni odsek, Vrhnika - Postojna, je

bil zgrajen v dveh letih in predan prometu 29. 12. 1972. V 24 letih (od 1970 do 1.1.1994) je bilo zgrajenih skupaj 198,8 kilometrov štiripasovnih in dvopasovnih avtocest.

Z uresničevanjem Nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA) je Slovenija pričela leta 1994. V prvih skoraj trinajstih letih, od 1. 1. 1994 do konca avgusta 2006, je bilo zgrajenih in prometu predanih skupaj 367,5 kilometra avtocest, hitrih cest in drugih cest iz nacionalnega programa (prav tako štiripasovnih in dvopasovnih). Ko bodo zgrajene načrtovane avtocestne povezave iz NPIA, bo imela Slovenija okoli 660 kilometrov avtocest in hitrih cest.

Z namenom zagotoviti ustrezne notranje povezave države, izboljšati prometno varnost, zagotoviti povezave s širšim evropskim prostorom in spodbuditi gospodarski razvoj (strateški cilji) ter zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne prometne vplive na okolje, omogočiti širše gospodarske, socialne in turistične koristi in ohranjati že zgrajeno avtocestno omrežje (strukturni cilji), je Državni zbor Republike Slovenije l. 1995 sprejel NPIA v Republiki Sloveniji Spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest, 27. 2. 2004 pa še Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest.

Slovenske gorice doživljajo poseg stoletja

AVTOCESTA (KONČNO) VSE BLIŽJA LENARTUVse kaže, da se bo središče Slovenskih goric počasi le rešilo izjemno gostega tranzitnega prometa – Veliki zastoji med Lenartom in Mariborom zaradi obnove cestišča - Eno samo gradbišče od Dragučove do Senarske

Potem ko so pri Lenartu v Slovenskih goricah še lani poleti ugibali, ali bo napovedana gradnja avtoceste po Slovenskih goricah vendarle stekla, je zdaj že lep čas negotovosti in ugibanj konec.

Slovenske gorice so postale no samo velikansko gradbišče, ljudje pa doživljajo enega največjih posegov v naravno okolje doslej nasploh. Podoba pokrajine se iz dneva v dan spreminja, gradbeni stroji od Dragučove do Lenarta in naprej proti Senarski delajo s polno zmogljivostjo. Velikanski in zahtevni poseg se dogaja v Močni (na našem posnetku), kjer domačini radovedno opazujejo, ali ne bo prišlo do kakšnih nepričakovanih posledic na bližnjih stanovanjskih hišah. Pravo gradbišče je že lep čas tik pred Lenartom, v bližini spomenika Črni križ, kjer nastaja bodoči priključek na avtocesto. V začetku avgusta so že zabrneli gradbeni stroji tudi v Lormanju in napovedali gradnjo avtoceste od Lenarta mimo jezera Radehova ter naprej proti Senarski in Brengovi. Pripravljalna dela so se v začetku avgusta začela še v Spodnji Senarski in v Spodnjih Verjanah, kjer

so na veliko podirali drevje. Zdaj je vsepovsod na gradbiščih izjemno živahno, vsi hitijo z deli.

Bil je že skrajni čas, pripominjajo lenarčani in opozarjajo na velikanske težave zaradi izjemno povečanega prometa skozi mesto, ki se tudi to poletje duši v izpušnih plinih in ropotu težkih tovornjakov. Zaradi obnove glavne ceste Maribor – Lenart pa zlasti v jutranjih konicah so julija in avgusta nastajali daljši zastoji. Zlobneži pripominjajo, da je bilo mogoče prej priti iz Maribora do Ljubljane, kot pa iz Lenarta v Maribor. Strpnejši pa so vendarle menili, da je treba pač potrpeti, saj je avtocesta zdaj že mnogo, mnogo bližja.

Marjan Toš

Na gradbišču avtoceste v Močni delajo s polno paroFoto: Marjan Toš

Spoštovani!V uredništvo Domačih novic je prispelo pismo, ki ga objavljamo.

Kaj stori človek, ko se huje poškoduje in potrebuje nujno zdravniško pomoč. Pokliče 112, saj bi si naj na ta način zagotovil reševalno vozilo v kar se da najkrajšem času. Pa bi temu lahko sploh rekli hitra pomoč? Kar zadeva zdravstveni dom v Lenartu, si ta tega naziva sploh ne zasluži. No, pa da malo razjasnim.

Živimo v približno 6 km od Lenarta oddaljeni vasi. Pred kratkim se je doma pripetila nesreča in ena oseba je potrebovala nujno zdravniško pomoč, saj bi se lahko končalo še huje kot se je. Verjetno sami veste, da če človek leži v hudih mukah in se ne more premikati, se mu vsaka minuta zdi zelo dolga. In v upanju da bo reševalno vozilo prispelo čimprej, poskuša človek še malo potrpeti. A kaj storiti, ko mine pol ure od nujnega klica, s poškodovanim pa je vedno huje? Pokličeš še enkrat in povprašaš, če so se mogoče že odpravili na pot. Na drugi strani linije te naduta »gospa« ogovori z nepotrpežljivim glasom, da bodo že prišli, oziroma so že na poti. Za kratek čas se pomiriš, minute minevajo in vsaka sekunda postaja daljša. Ko mine ura od prvega klica te pograbi panika, strah, predvsem pa jeza do ljudi, ki so zadolženi za reševanje življenj. No, in tako je minila ura in še nekaj minut, ko smo zagledali reševalno vozilo. Pripeljalo se je izza ovinka, brez sirene in z nepospešeno hitrostjo. Saj se jim pa nikamor ne mudi! En človek gor ali dol. Sramota!!! Še psi so deležni hitrejše oskrbe pri veterinarju! In ko so se po zelo dolgem času le spravili iz vozila, so se do poškodovanega obnašali kot otroci, ki so se prišli igrat v peskovnik. Nisem doktor, ampak vem, da se s človekom, ki je v šoku in v hudih bolečinah ne ravna tako kot so ravnali oni. Z nekaj vmesnimi postanki, so ga le pripeljali v mariborsko bolnišnico. Tam pa je sledilo 7 urno čakanje, da so ga premestili v sobo, ampak to je že druga zgodba.

Želim, da pismo objavite, v upanju, da se bodo uslužbenci ZD Lenart začeli obnašati do bolnikov bolj humano in se zavedati naziva »doktor«. Saj bi se lahko potem tudi sama imenovala »doktorja«, ter bi me bilo manj sram, če bi rekla, da delam kot čistilka v javnih straniščih, kot da rečem, da delam v ZD Lenart!

Zadnjič sem bila v ZD priča ženice, stare okrog 80 let, ki je čakala od 7.30 zjutraj do 14.00 popoldan, ker je potrebovala en sam recept, ki pa ga seveda ni bilo mogoče napisati v petih minutah! Seveda ne. Potrebno je bilo iti na malico in poklepetati s sodelavci z druge strani ZD ter seveda še malo sprehoditi ob napornem delovnem dnevu, ko je čakalnica nabito polna. Druga starejša gospa je več kot 5 ur čakala na injekcijo proti bolečinam! Pa da ne bom naštevala še več podobnih primerov.

In, da ne boste mislili, da zganjam cirkus zaradi enega samega primera. Če boste imeli srečo se vam bo še kdo oglasil.

Zdravstveni dom v Lenartu si zasluži kritiko, ki jim bo mogoče pomagala pri tem, da bodo v prihodnje rešili vsaj kakšno življenje več (upam pa da nisem užalila nekaterih doktorjev, ki si res zaslužijo svoje plače).

Razočarana

Praviloma ne objavljamo anonimnih pisem, a ker je takih in podobnih "govoric" veliko, to pismo objavljamo z namenom, da prizadeti, na naših straneh, spregovorijo in obrazložijo svoj pogled na opisano in podobno problematiko.

In v naše opravičilo, tudi policija sprejema anonimne prijave, tudi letala pristajajo zaradi anonimnih klicev in naša sodišča "praznijo" zaradi anonimnih groženj.

Odg. urednik

Iz in v Dolgo vas 83.486 tovornjakovTovornjaki, ki prehajajo državno mejo na mednarodnem

mejnem prehodu Dolga vas, vozijo po regionalni cesti na območju, ki vodi skozi občino Benedikt in Lenart. V letošnjem juliju je mejo v Dolgi vasi prešlo 83.486 tovornjakov, kar je le za 302 manj kot v letošnjem maju, ko je tu mejo prestopilo rekordno število tovornjakov. Absolutni dnevni rekord prestopov tovornjakov čez tukajšnji prehod ostaja iz 8. decembra lani, ko je mejo prešlo 4.266 tovornjakov. V juliju je največ tovornjakov prešlo 20. in to 3.536. Sicer pa je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta na mejnem prehodu Dolga vas mejo prestopilo 503.800 tovornjakov. V istem času lanskega leta je bilo teh prestopov 486.434, v letu 2004 jih je bilo 380.979 in v letu 2003 pa le 207.843. V letošnjem juliju je mejo prešlo kar za 9.670 več tovornjakov kot lani v istem mesecu.

Franci Klemenčič

31. avgust 2006 3 - DOMAČE NOVICE

AKTUALNO

JAVNO OBJAVLJApogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju

občine Lenart za volitve poslanca v državni zbor

1. STALNA PLAKATNA MESTA

JAVNO OBJAVLJApogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju

bodoče občine Sv. Trojica v Slov. goricah za volitve župana in občinskega sveta v letu 2006


JAVNO OBJAVLJApogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju bodoče občine

Sv. Jurij v Slov. goricah za volitve župana in občinskega sveta v letu 2006


so organizatorju volilne kampanje na razpolago brezplačno.

V skladu s 1. odst. 8. čl. Zakona o volilni kampanji je lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi spo roč i l i možno na nas ledn j i h oglaševalnih mestih: - reklamnih okroglih stebrih, lesenih reklamnih štiristranskih objektih (hišicah), reklamnih tablah v mestu Lenart in v vseh centrih krajevnih skupnostih, - in na plakatnih mestih organizatorjev volilne kampanje.

a) Organizatorju volilne kampanje se določi eno plakatno mesto v posameznem centru krajevne skupnosti, razen v mestu Lenar t, kjer sta na voljo dve plakatni mesti- plakatno mesto je velikosti 0,7 m2 (0,7 m x 1,0 m),- plakatno mesto je brezplačno,- posamezni organizator volilne kampanje plakate namešča sam.Organizator volilne kampanje mora svoje plakate odstraniti do 20. 10. 2000 oz. peti dan po dnevu volitev.

Organizator volilne kampanje, ki prvi namešča plakat na plakatno mesto ga namesti ob skrajni levi rob, vsak naslednji organizator volilne kampanje pa namešča plakat tik ob že nameščeni plakat.Na plakatno mesto (stolp, hišica, tabla), ki je že polno, plakatov ni dovoljeno prelepiti ali jih sneti, temveč organizator volilne kampanje namesti svoj plakat na drugem plakatnem mestu, kjer je še prosto.

b) Organizator volilne kampanje si lahko sam izdela začasno plakatno mesto in jo postavi na javnem mestu. Pri postavitvi na privatnem zemljišču si mora pridobiti soglasje lastnika zemljišča. Organizator volilne kampanje odstrani plakatno mesto do 20. 10. 2000 oz. peti dan po dnevu volitev.

c) Plakati na jumbo panojih- plakatno mesto je velikosti 6 m2,- posameznemu organizatorju volilne kampanje je na voljo eno plakatno mesto,- cena:brez plačila,- plakate namešča pooblaščeni izvajalec Madison, d.o.o., Žitna ul. 12, 2000 MARIBOR.

2. DODATNA PLAKATNA MESTA

(2. odst. 8. čl. Zakona o volilni kampanji) so organizatorjem volilne kampanje na razpolago le proti plačilu.

a) Plakatna mesta na stebrih javne razsvetljave- plakatno mesto je velikosti 0,7 m2 (0,7 m x 1,0 m),- cena: 150,00 SIT/dan,- posameznemu organizatorju volilne kampanje so na razpolago štiri plakatna mesta v mestu Lenart,- plakate namešča MEDISON d.o.o. Žitna ul. 12, 2000 MARIBOR.

b) Plakatna mesta na prosto stoječih tablah (v obliki črke A in trikotne oblike) - plakatno mesto je velikosti 0,7 m2 (0,7m x 1,0 m),- cena: 330,00 SIT/dan,- posameznemu organizatorju volilne kampanje so na razpolago dve plakatni mesti v mestu Lenart in po eno plakatno mesto v centru Krajevne skupnosti,- plakati se oddajo na sedežu podjetja Jančič Slavko, Pogrebne storitve, Jurovska c. 23, 2230 Lenar t v Slov. goricah.

Plakatno mesto – jumbo panoji- plakatno mesto je velikosti 6 m2,- cena: oblikovana prosto,- posameznemu organizatorju volilne kampanje je na razpolago eno plakatno mesto (proti plačilu),- plakate namešča Madison, d.o.o., Žitna ul. 12, 2000 Maribor.

Plakate oz. reklamna sporočila za dodatna plakatna mesta, razen plakatov za jumbo panoje, ki se jih odda podjetju Madison, d.o.o., Žitna ul. 12,2000 Maribor, oddajo organizatorji volilne kampanje , ki jih v dogovoru z Nigradom namesti Jančič Slavko – Pogrebne storitve, Jurovska c. 23, 2230 Lenart v Slov. goricah.

Številka: 08009-1/2000Lenart, dne 14.08.2000

Župan mag. Ivan VOGRIN, univ.dipl.ing.

Na podlagi 8. čl. Zakona o volilni kampanji (Ur. l. RS, št. 62/94 in 17/97)


V skladu s 1. odst. 8. čl. Zakona o volilni kampanji je lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili možno na naslednjih oglaševalnih mestih: - na tri krakih reklamnih tablah, ki so postavljene pred kult. domom Sv. Trojica,- enostranska oglasna tabla na Trojiškem trgu.

a) Organizatorju volilne kampanje se določi eno plakatno mesto na tri kraki reklamni tabli in eno mesto na enostranski reklamni tabli.- plakatno mesto je velikosti 0,35 m2 (0,5 m x 0,7 m),- plakatno mesto je brezplačno,- posamezni organizator volilne kampanje plakate namešča sam.

Organizator volilne kampanje mora svoje plakate odstraniti najkasneje peti dan po dnevu volitev.Organizator volilne kampanje, ki prvi namešča plakat na plakatno mesto ga namesti ob

skrajni levi rob, vsak naslednji organizator volilne kampanje pa namešča plakat tik ob že nameščeni plakat.Na plakatno mesto, ki je že polno, plakatov ni dovoljeno prelepiti ali jih sneti, temveč organizator volilne kampanje namesti svoj plakat na drugem plakatnem mestu, kjer je še prosto.

b) Organizator volilne kampanje si lahko sam izdela začasno plakatno mesto in jo postavi na javnem mestu. Pri postavitvi na privatnem zemljišču si mora pridobiti soglasje lastnika zemljišča. Organizator volilne kampanje odstrani plakatno mesto najkasneje peti dan po dnevu volitev.Na brezplačnih plakatnih mestih namešča organizator volilne kampanje plakate oziroma reklamna sporočila sam in jih tudi sam odstranjuje, lahko pa v njegovem imenu plakate namešča podjetje Almaja d.o.o., Jurovska c. 23, Lenart, proti plačilu.


Županmag. Ivan VOGRIN, univ.dipl.ing.


V skladu s 1. odst. 8. čl. Zakona o volilni kampanji je lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili možno na naslednjih oglaševalnih mestih: - na tri krakih reklamnih tablah, ki so postavljene pred stavbo Krajevne skupnosti Sv. Jurij in pred trgovino Mercator,- enostranska tabla pred kulturnim domom Sv. Jurij

a) Organizatorju volilne kampanje se določi eno plakatno mesto na vsaki tri kraki reklamni tabli in eno mesto na enostranski reklamni tabli.- plakatno mesto je velikosti 0,35 m2 (0,5 m x 0,7 m),- plakatno mesto je brezplačno,- posamezni organizator volilne kampanje plakate namešča sam.

Organizator volilne kampanje mora svoje plakate odstraniti najkasneje peti dan po dnevu volitev.

Organizator volilne kampanje, ki prvi namešča plakat na plakatno mesto ga namesti ob skrajni levi rob, vsak naslednji organizator volilne kampanje pa namešča plakat tik ob že nameščeni plakat.Na plakatno mesto, ki je že polno, plakatov ni dovoljeno prelepiti ali jih sneti, temveč organizator volilne kampanje namesti svoj plakat na drugem plakatnem mestu, kjer je še prosto.b) Organizator volilne kampanje si lahko sam izdela začasno plakatno mesto in jo postavi na javnem mestu. Pri postavitvi na privatnem zemljišču si mora pridobiti soglasje lastnika zemljišča. Organizator volilne kampanje odstrani plakatno mesto najkasneje peti dan po dnevu volitev.Na brezplačnih plakatnih mestih namešča organizator volilne kampanje plakate oziroma reklamna sporočila sam in jih tudi sam odstranjuje, lahko pa v njegovem imenu plakate namešča podjetje Almaja d.o.o., Jurovska c. 23, Lenart, proti plačilu.


Župan

mag. Ivan VOGRIN, univ.dipl.ing.


VOLITVE

OBVESTILO ZA MEDIJENa četrti seji Izvršilnega odbora SDS Sveta Trojica, ki je bila 25. 8. 2006 so člani sprejeli naslednja sklepa:1. Umikamo kandidaturo Franca ROJKA za svetnika SDS v volilni enoti Osek in na njegovo mesto predlagamo novega kandidata Vlada Štainfelserja. 2. Opravljene so bile volitve za podpredsednika in tajnika občinskega odbora SDS Sveta Trojica. - Za podpredsednika stranke je bil izvoljen Janez Štrbal,- za tajnico stranke pa Valerija Trojner3. Vsi ostali predlogi za občinske svetnike in kandidata za župana ostanejo nespremenjei.

tiskovna predstavnica SDS Sveta TrojicaValerija TROJNER

POŠTENO IN PRAVIČNO ZA OBČINO SV. JURIJ

Miroslav BREZNIK, rojen 27. 7. 1957, stalno stanujoč Jurovski Dol 108, pravnik, od 1. 8. 2006 upokojen.

Za župana nove občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah bom kandidiral kot neodvisen kandidat.

Osnovno šolo sem obiskoval in končal leta 1972 v Jurovskem Dolu, nato sem se izučil za poklic peka. Leta 1977 sem se zaposlil v policiji. Končal sem srednjo policijsko šolo in Višjo šolo za notranje zadeve na Pravni fakulteti v Ljubljani ter si pridobil naziv pravnik notranjih zadev. V policiji sem opravljal različne zahtevne naloge, zadnjih 15 let sem opravljal delo policijskega inšpektorja na področju varovanja varovanih oseb, pritožb občanov in notranjih preiskav v policiji.

Od leta 1999 sem predsednik Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol, kjer sem tudi dolgoletni plesalec Folklorne skupine »Jurovčan«. Različne skupine kulturnega društva so v tem času dosegle pomembne uspehe na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih, uspešno pa so nastopale tudi izven Slovenije. Kulturno društvo nadaljuje v kraju z bogato kulturno tradicijo in skrbi za ohranjanje slovenskih plesov, pesmi in običajev. Pomemben je tudi prispevek društva k spoštovanju, graditvi in ohranjanju človeških vrednot.

Za kandidaturo za župana Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah sem se odločil, ker:

je čas za spremembe pri vodenju lokalne politike,je treba poiskati usposobljene ljudi za vodenje nove občinske uprave,je potrebno zagotoviti enakopraven in enakomeren razvoj vseh naselij,živim s krajem, ga imam rad in želim, da se začne težko pričakovani razvoj,želim prispevati ljudem pri mirnemu, varnemu in človeka dostojnemu življenju,odločno sem proti izgradnji odlagališča jedrskih odpadkov v naši občini.

Svoje delo in delo občinske uprave bi usmeril tudi v pridobivanje sredstev iz različnih državnih in evropskih razpisov oziroma skladov.

Kot nestrankarski župan bi se zavzemal za sodelovanje z vsemi ustanovami, političnimi strankami in posamezniki, ki bodo pripravljeni na prvo mesto postaviti interese v dobrobit občine pred svojimi lastnimi interesi. Želim povezovati in združevati ljudi za naše skupno dobro.

Vodilo mojega dela bo pravičnost, poštenost, zakonitost, solidarnost, gospodarnost, enake možnosti vseh ne glede na politično oziroma strankarsko opredeljenost.

Miroslav Breznik

••••••

ČAS JE, DA LENART DOBI ŽUPANJO, KI ŽIVI V LENARTU

Svojo kandidaturo za županjo Lenarta je predstavila Sabina Markoli. Kandidaturo je uradno predstavila 7. 7. 2006, ob stoletnici rojstva njenega dedka Ivana Markolija, kar je dokaz, da Markoliji že nekaj časa živijo v Lenartu.

Lenart v Slovenskih goricah: Voliti bo smelo 14.865 ljudi

Po podatkih Upravne enote Lenart v Slovenskih goricah bo na jesenskih volitvah članov občinskih svetov in županov na območju Upravne enote Lenart, smelo od 18.291 ljudi, koliko jih živi tukaj, voliti 14.865 ljudi. V občini Benedikt bo v treh volilnih enotah volilo 1.736 volilcev, v Občini Cerkvenjak bo v štirih volilnih enota smelo voliti 1.715 ljudi, v Občini Lenart, kjer bodo imeli dve volilni enoti, bo smelo voliti 5.971 ljudi, v Občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, bo smelo v štirih volilnih enotah voliti 1.908 ljudi, v novo nastali občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, bo v šestih volilnih enotah imelo volilno pravico 1.826 volilcev in še v novo nastali občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah bo v štirih volilnih enotah imelo volilno pravico 1.709 volilcev.

Franci Klemenčič

V predstavitvi razlogov za kandidaturo je povedala, da lahko tisti, ki resnično živi in dela v občini Lenart, bolje odloča o potrebah in željah ljudi, ki v tem okolju živijo.

M a r k o l i j e v a p r a v i , da se bo zavzemala za jasen in transparenten način porabljanja davko-plačevalskega denarja ter si želi sodelovanje vseh občanov in občank, brez deli tev na naše, vaše, revne, bogate, zaposlene, brezposelne…

Prepričana je, da je turizem poleg srednjega p o d j e t n i š t v a t i s t a gospodarska panoga, ki je priložnost za razvoj in možnost novih zaposlitev.

Izdelava obvestil volivcemNa podlagi 77. člena Zakona o lokalnih volitvah obvesti občinska volilna

komisija volivce o dnevu glasovanja in o volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik – tako imenovano obvestilo volivcu. Dve vrsti splošnih obvestil volivcem poznamo: eno obvestilo za volitve župana in članov občinskega sveta ter dodatno obvestilo v tistih občinah, kjer se volijo tudi člani svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti.

Za izdelavo in distribucijo obvestil volivcem je odgovorna občinska volilna komisija. Dve možnosti sta, na kakšen način lahko OVK pravočasno poskrbi za izdelavo obvestil:

- prva možnost je, da OVK naroči obvestila volivcem pri Uradnem listu RS, ki je vsem občinam že poslal ponudbo za nekatera opravila v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. V tem primeru bo Uradni list izdelal običajna obvestila volivcem, kot jih sicer poznamo, torej brez dodatnih zahtev občinske volilne komisije (npr. grb občine). Uradni list bo od organov, ki vodijo evidenco volilne pravice, pridobil podatke za izdelavo obvestil. Besedilo na obvestilu volivcem bo v temelju poenoteno, besedilo bomo pripravili mi in ga poslali Uradnemu listu.

- OVK pa se lahko odloči, da sama izvede naročilo izdelave obvestil, torej za tiskanje obvestil poskrbi občina sama. V tem primeru je potrebno pristojni upravni enoti, ki vodi evidenco volilne pravice, sporočiti, ali bo OVK potrebovala podatke iz volilnih imenikov v elektronski obliki oziroma na zgoščenki. OVK mora pooblastiti osebo (tajnika OVK), ki bo s podatki ravnala v skladu z zakonom;

Glede distribucije obvestil volivcem bo poskrbljeno kot običajno (pošta, raznos….).

V občinah, kjer volivci uresničujejo posebno volilno pravico za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter Romov pa velja dosedanje utečeno pravilo, da za pripravo teh obvestil volivcem poskrbi občina sama.

Neža VODUŠEK

Predvsem pa je pomembno, da se za infrastrukturo na vseh področjih skušajo pridobiti evropska in državna sredstva. To velja tudi za področje kmetijstva, kjer bi lahko bil poudarek na razvoju turističnih kmetij.

Poudarja, da je potrebno poskrbeti za mlade in jim zagotoviti pogoje za življenje in delo v svojem domačem okolju.

Dom za starostnike, ki ga kljub velikim obljubam še niso zgradili, je potrebno urediti v najkrajšem možnem času.

V predstavitvi je tudi povedala, da bo funkcijo županje opravljala nepoklicno, ta denar pa bo namenjala štipendijam.

Markolijeva je predstavila tudi svojo spletno stran www.sabinamarkoli.com, kjer lahko občani in občanke podajo svoje pobude, ideje, predloge ali jih naslovijo na Ilaunigovo 15, saj naj v občini Lenart šteje vsaka beseda in vsak glas.


KMETIJSTVO

44. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM

Od sobote 26. avgusta do petka 1. septembra 2006 vsi v Gornjo Radgono

Tako bi lahko dejali, saj se te dni v Gornji Radgoni odvija najstarejša sejemska prireditev na področju Slovenije. Vsi sejmi, pa tudi znameniti Mariborski teden, ki je po vojni privabljal množice obiskovalcev, so zamrli. Pomurski sejem, katerega vodi Lenarčan - direktor Janez Erjavec, pa je obdržal tradicijo sejmarstva, saj na radgonskem sejmišču vsako leto poteka več sejmov. Med temi je najstarejši in najbolj obiskan Kmetijsko-živilski sejem, ki v majhno mesto Gornjo Radgono, ki šteje komaj kaj več kot 4.500 prebivalcev, privabi okrog 150.000 obiskovalcev. Sejem se odvija v času, ko dobijo bralci in naročniki priljubljene Domače novice. Prav zato vam s tem kratkim prispevkom damo nekaj podatkov, ki povedo, da se splača obiskati največji kmetijski sejem v tem delu Evrope.

Kot je na tiskovni konferenci, ki je bila v času priprav sejma, povedal direktor Janez Erjavec, je bilo med razstavljavci veliko zanimanja, da se predstavijo na sejmu, saj so bile vse razpoložljive razstavne površine razprodane. Tako se letos razstavljavci predstavljajo na 21.000 m2 pokritih in 22.500 m2 odkritih površin. Na sejmu se predstavlja 1.530 razstavljalcev od tega 1.105 domačih in 425 tujih. Iz tujine se predstavlja 25 držav, to so: Avstralija, Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Italija, Izrael, Koreja, Litva, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška, Slovenija, Srbija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, Združene države Amerike.

Žarišče skupinskih in individualnih poslovnih sejemskih predstavitev sestavljajo: prehrana, vino, izdelki in oprema za živilsko predelovalno industrijo, gostinska oprema, semena in sadike, sredstva za prehrano in nego živali in rastlin, ter različni obrtni izdelki. Na zunanjih razstavnih prostorih uveljavljeni ponudniki kmetijske mehanizacije razstavljajo novosti s področja kmetijskih strojev, priključkov in opreme. Mnoge izmed njih lahko obiskovalci tudi preizkusijo.

Na sejmu se predstavljajo tudi podjetja iz področja kjer berejo Domače novice

Ena od temeljnih značilnosti 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma je mednarodnost v osnovnem pomenu te besede. Poleg v svetu priznanih ponudnikov in blagovnih znamk bodo na sejmu neposredno prisotne številne tuje države in regije. Dežela gostja sejma je Republika Avstrija. Skupne nacionalne in regionalne predstavitve gospodarstva še predstavljajo: Italija, Srbija, Belgija (dežela Flandrija) in Poljska.

Najpomembnejši strokovni del sejma tudi v letošnjem letu predstavljajo strokovne razstave živali. Predstavitve govedi, konj in prašičev in drobnice bodo spremljala ocenjevanja in nagrade za najboljše. Dnevno bodo na maneži potekale predstavitve živali s strokovnim komentarjem. Dogajanje bodo popestrila tekmovanje v spretnostni vožnji dvovpreg, v western jahanju. Nosilec razstave govedi je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota v sodelovanju s priznanimi rejskimi organizacijami.

V hlevu na sejmu so predstavljeni plemenski biki in telice lisaste, črno-bele in rjave pasme. Na prostem pa so predstavljene tri kolekcije krav dojilj s teleti mesne pasme. Razstavljena je tudi kolekcija brejih telic iz avstrijske Štajerske. Sejem bodo spremljale razstava čebelarstva s pokušnjo in prodajo izdelkov iz čebeljega medu in prikazom čebelarske opreme, razstava malih živali ter razstave rib in plazilcev.

Ker je sejem namenjen tudi zabavi željnim obiskovalcem, zlasti mladim in otrokom, je na sejmu tudi veliko zabavnih programov, ki jih je vredno obiskati. Nenazadnje je sejem priložnost, da se na njem najdete s prijatelji in znanci, ki jih že dolgo niste videli. Vse to kar smo vam našteli in še marsikaj kar smo izpustili, je razlog , da se odločite za obisk sejma, ki je odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure.

Besedilo in foto: Ludvik KRAMBERGER

PRIKAZ ŽETVE IN MLATITVE NA STARI NAČIN ŽE ŠESTNAJSTIČ

Turistično društvo-Dediščina iz Jurovskega Dola je 16. po vrsti pripravilo zanimivo prireditev-žetev 2006. Tokrat se je prikaz odvijal v prijaznem zaselku Varda pri kmečki domačiji Senekovič.

Vemo, da je kruh in druga živila, ki jim je dodana moka že znana od pradavnine, saj je še danes kruh sestavni del naše prehrane. Zaradi tega je prav, da kulturni predstavniki, ki jim ni kulturna dediščina tuja, to zvrst dediščine prikazujejo bodočim generacijam.

Še pred kakšnimi 50 leti smo bili priča koliko znoja in napora so žanjice in zatem mlatci prelili, da so prišli do zlatega zrnja, katerega so zatem suhega dajali zmleti. Takrat je bilo še kar nekaj mlinov na vodo tudi na našem območju. Bil je kar dolg proces, da je nastal dober dišeči kruh, še posebej, če so ga spekle naše babice v znameniti kmečki peči. A kruh je bil v tistih časih zelo spoštovan. Gospodinje, oziroma gospodarji so mnogokrat otrokom dejali, če komu po nerodnosti pade iz rok kos kruha na tla, ga poberite in ga poljubite.

Tudi TD-Dediščina iz Jurovskega Dola, ki ga prizadevno vodi Marija Šauperl goji kulturne vrednote in tako z domiselnimi prireditvami prikazuje, kako so nekoč v teh krajih tekla pomembna kmečka opravila. TD-Dediščina si je že pred petimi leti zadala nalogo, da prireditev, kot je žetev preseli iz krajevnega centra Sv. Jurij na posamezne zaselke te KS. Pobudo so uresničili in se je dobro obnesla. Iz zaselka Žitenc se je letos "žetev 2006" preselila na idilični zaselek Varda pri Jurovskem Dolu. Krajani iz Varde so se temeljito pripravili na žetev, tako so na kmetiji Senekovič v ta namen posejali pšenico na bližnji primerni njivi. Ko je ta pomembna žitarica kazala polno zrelost, so z TD-Dediščina določili datum 30. julij 2006 za žetev in mlatitev. Tega nedeljskega vročega popoldneva so žanjice z ostrimi srpi zarezale v zlatorumeno žitarico. Možje-mlatci so se podali za žanjicami in zvezane snope postavljali v takoimenovane razstave, katere so nato naložili na kmečki lojtrni voz in te odpeljali na mlatitveni prostor ali gumlo. Mlatitev je potekala na častljivo stari mlatilnici, katero je poganjal častitljivo stari traktor Štajer. Omlačeno slamo so žene sproti spravljale v kopico, katero so dodobra potlačile. Na žetveno prireditev je tudi tokrat prišel 84-letni Jože Zaletinger, ki je skrbel za ostrino srpov, pa tudi prenekatero anekdoto je stresel prisotnim udeležencem.

Da žanjice in mlatci niso bili žejni in lačni so tudi tokrat skrbele marljive članice društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij s kulinaričnimi dobrotami, pri čemer ni manjkala prava slovenjegoriška gibanica. Za žlahtno kapljico pa so skrbeli člani društva vinogradnikov Sv. Jurij. Gospodarja teh prireditev; Zefika in Nacek sta nudila domači kruh in zaseko, presenetila pa tudi z novim jabolčnikom in kuklo kot ji tukaj domačini še danes rečejo. Po končanem pomembnem opravilu se je zvrstil družabni del z ansamblom »Gašperji«. Skratka, 16. žetev 2006 iz Varde bo vsem ostala v lepem spominu.

Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič


MAISTER

Slovenske gorice hranijo spomin

PO ZAVRHU MAISTER ŠE V LENARTUPobuda za postavitev generalovega spomenika

Na zadnjem zasedanju lenarškega občinskega sveta je svetnik in podžupan Karel Vogrinčič predlagal, da bi v Lenartu postavili

spomenik generalu Rudolfu Maistru. To je med drugim utemeljil z dolgoletnim negovanjem zgodovinskega spomina na generala in njegove soborce na Zavrhu, kjer se vsako leto vrstijo tudi Maistrove spominske prireditve. Iz Slovenskih goric je Maister dobival veliko zvestih soborcev, dragocena pa je bila tudi pomoč v hrani in denarju. Pri tem je imel vidno vlogo tudi znani lenarški rodoljub dr. Milan Gorišek. Karel Vogrinčič je pobudo utemeljil tudi z oceno, da je treba nenehno krepiti domoljubno zavest in da se v Sloveniji na veliko ustanavljajo tudi domovinska društva generala Maistra. Njegovo pobudo je podprl tudi svetnik Sašo Tomažič, z vidnim odobravanjem pa so jo podprli tudi drugi člani občinskega sveta in lenarški podžupan Franc Krivec. Po nekaterih napovedih naj bi Maistru postavili spomenik na Trgu osvoboditve, ki ga zdaj na veliko urejajo. Na njem

ostaja tudi spomenik žrtvam NOB. Neuradno smo izvedeli, da bi lahko temeljni kamen za spomenik položili že letos jeseni, ko

bo v Lenartu državna proslava dneva generala Maistra. Pobudo so že podprli v mariborskem društvu generala Rudolfa Maistra, ki ga vodi

Aleš Arih in bo lenarčanom vsestransko pomagalo pri njeni realizaciji. S tem se središče Slovenskih goric pridružuje Zavrhu, ki je eno od žarišč

negovanja Maistrovega spomina. Tam so 19. avgusta tudi slovesno odprli prenovljeno ploščad pri Maistrovem razglednem stolpu. Na ploščadi so lepo uredili tudi prostor, na katerem raste potomka mariborske stare trte, ki jo je Zavrhu lani podarila Mestna občina Maribor. Ob tej priložnosti so odkrili tudi prenovljeno in obnovljeno Maistrovo spominsko ploščo iz leta 1963, ko so na Zavrhu svečano odprli prvi razgledni stolp in ga poimenovali po generalu Maistru. Ureditev ploščadi je financirala občina Lenart, po otvoritvi pa je bil na Zavrhu še »Klopotčev večer«, ki ga je pripravilo tamkajšnje Turistično društvo Rudolf Maister-Vojanov.

Marjan Toš

Uredili ploščad Maistrovega stolpaV soboto, 19. avgusta je občina Lenart pripravila otvoritev obnovljene

ploščadi in okolice Maistrovega stolpa na Zavrhu. V kulturnem programu so sodelovali Završki fantje in Slovenskogoriški pihalni orkester. Osrednji govornik na prireditvi je bil župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Ta je za prihodnje leto napovedal na Zavrhu postavitev spomenika Rudolfu Maistru- Vojanovu. Med tem, bo v Lenartu spomenik Maistru postavljen še letos.

Ob prijatelju Zavrha Alešu Arihu smo med gosti na Zavrhu videli nekdanjega direktorja bivšega Klemosa Avgusta Seničarja, ki ima veliko zaslug za leta 1981 na Zavrhu postavljen sedanji razgledni stolp.Njegov predhodnih je bil namreč postavljen leta 1963 in je bil lesene konstrukcije.

Otvoritveno slovestnost so združili s Klopotčevim večerom, ki ga je ob tej priložnosti organiziralo Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov Zavrh. Tako so v soseščini stolpa in potomke več kot štiristolet stare trte z mariborskega Lenta, postavili tudi klopotec.

Franc Bratkovič

Dan, ko smo se spominjali generalove smrti

MAISTER JE VELIKA SLOVENSKA VREDNOTA

Maistrova domovinska društva končno s statusom društev javnega interesa

V sredo, 26. julija, je minilo polnih 72 let od smrti velikega Slovenca, generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. Maistrovo izročilo je vedno znova aktualno in uporabno tudi za sodobni čas, v katerem je resnici na ljubo kljub veliki evropski odprtosti in demokratičnosti slovensko domoljubje nenehno na preizkušnji. Ob tem dnevu so se na generala in pesnika spomnili tako v Mariboru, kot v nekaterih drugih krajih, s katerimi je povezano generalovo ime, življenje in delo. Zavrh pri tem že dolgo ni več pozabljen.

Najbolj so seveda vedno znova v ospredju Maistrova prizadevanja in odločna akcija za slovenski Maribor in za severno slovensko mejo v prelomnih letih 1918/1919. V tem dejanju se vedno znova odražata njegova vojaška odločnost in vizionarski pogled v prihodnost, brez katerega bi bil tok slovenske zgodovine v 20. stoletju drugačen. Maister je ob pravem času prijel za meč, zbral okoli sebe pogumne soborce in storil za slovenstvo največ, kar mu je v danem trenutku bilo mogoče storiti. Zgodovina je o njegovem delu vendarle povedala pravično sodbo, postavljen je na mesto, ki mu je vedno pripadalo, čeprav je bil na žalost dolga leta prezrt, potisnjen na rob spomina in zapostavljen. Dolg je poplačan in Maister ostaja velikanska slovenska vrednota, s katero ni mogoče barantati ali celo strankarsko politično trgovati. To se je izkazalo že v letu 2004, ko smo praznovali okrogle obletnice Maistrovega rojstva in smrti ter dokončno potrdilo tudi lani, ko je prizadevanje za pošteno in pravično umestitev generala Maistra in njegovih sobojevnikov v slovensko zgodovino, doživelo potrditev z razglasitvijo dneva generala Maistra kot državnega praznika. Zaslužil si je to čast in spoštovanje.

Ob obletnici njegove smrti so se ga spomnili tudi v domovinskih društvih generala Rudolfa Maistra, ki med drugim negujejo tradicijo slovenskega uporništva 20.stoletja in seveda skrbijo za ohranjanje in utrjevanje zgodovinskega spomina na Maistra in njegov čas. Zdaj jih je v Sloveniji že šest in so združena v Zvezo društev s sedežem v Ljubljani. Med njimi je tudi mariborsko društvo generala Rudolfa Maistra, ki ga vodi neumorni predsednik Aleš Arih. Društva pravzaprav šele stopajo na prizorišče in iščejo programsko prepoznavnost v svojih okoljih. Pridobivajo vedno več članov, med katerimi pa je še vedno premalo mladih. Morda se bodo razmere spremenile po priznanju države, da tem društvom pripada status društva, ki delujejo v javnem interesu. Dolgo je trajalo, a zdaj je priznanje le prispelo in v društvih si bodo najbrž oddahnili. Čeprav zaradi tega niso bili plat zvona, temveč počasi in marljivo delali, se soočali z kadrovskimi, organizacijskimi in finančnimi problemi. Mariborsko društvo jih je dokaj spretno premostilo in če bo vse po sreči, naj bi v jeseni zavel še bolj svež veter in pognal programska jadra v pravo smer, s sodobnim, aktualnim programom, ki bo privlačen za širši krog ljudi iz mesta in okolice. Društvo je namreč odprto za vse.

Sicer pa naj ob tem spomnimo, da je generala Maistra 26.julija 1934 leta zadela kap na Uncu pri Rakeku, na posestvu, ki ga je podedoval po teti. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se mu je poklonila velika množica ljudi v Ljubljani in Celju. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili Mariborčani. 28.julija 1934 leta so generala Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru. Zadnji dom generalovega počitka naj bi kmalu bolje označili, da bi ga lažje našli vsi, ki bi se mu tudi po 72-tih letih smrti radi poklonili in se mu tiho zahvalili za veliko delo.

Mag. Marjan Toš

Ob praznovanju gasilcev sodelovali tudi gasilci iz Cerkvenjaka in Oseka

Prostovoljno gasilsko društvo Zbigovci, gre za eno mlajših izmed šestnajstih tovrstnih društev v Občini Gornja Radgona, je v nedeljo, 13. avgusta obeležilo 55. letnico svojega delovanja. V tukajšnjem društvu, kjer je včlanjenih nad 200 krajanov, so zelo dejavni. V okviru društva deluje kar pet desetin. Gasilski dom je nadvse vzorno urejen in v njem se še posebno v zimskem času družijo številni krajani. V okviru društva deluje že 20 let klub malega nogometa Zoro.

Za uvod tokratne slovesnosti sta Franc Hozjan, radgonski župnik in Ciril Kocbek, župnik iz Zgornje Kungote, sicer radgonski rojak in vneti gasilec, saj je v Zgornji Kungoti že nekaj časa tudi predsednik gasilcev, ob gasilskem domu, darovala sveto mašo. Temu je sledila gasilska parada, na kateri so se poleg vseh šestnajstih gasilskih društev radgonske občine predstavili s svojimi vozili še gasilci iz Benedikta, Cerkvenjaka, Šratovcev in Zgornje Kungote. Nato je bilo v kratkem predstavljeno delovanje društva od leta 1951. Proslave sta se udeležila živeča ustanovna člana Marija Kozar in Ludvik Lukovnjak. Branko Križan, predsednik društva, Peter Cvetkovič, predsednik Gasilske zveze Gornja Radgona in Anton Kampuš, radgonski župan, so vsak po svoje ocenili delo društva skozi čas. Vsi pa so bili enotnega mnenja, da so gasilci v Zbigovci gibalo vsega življenja v tem gričevnatem predelu Slovenskih goric.

Osrednji dogodek popoldneva je bilo razvitje in blagoslovitev novega društvenega prapora. Dosedanjega je namreč zob časa že močno načel. Prapor je razvil Anton Kampuš, radgonski župan, blagoslov pa župnik Ciril Kocbek. Za prapor je bilo darovano kar 51 trakov in okrog 100 žebljičkov. Po tem dogodku so bila podeljena številna priznanja in odlikovanja. Temu je sledila tradicionalna veselica ob Veliki maši, kjer je že 14.tič po vrsti razveseljeval belokranjski ansambel Toneta Verderberja. Čisti izkupiček tokratne prireditve so gasilci iz Zbigovcev namenili nabavi gasilne avtocisterne.

Franci Klemenčič


DRUŠTVA

NACIONALIZEM IN VEREJE ČLOVEK USTVARIL ALI IZMISLIL NACIONALIZEM IN VERE, DA SE MED SEBOJ SOVRAŽI

Če tako premišljujem o življenju človeštva v preteklosti in sedanjosti, ne najdem nobenega napredka glede medsebojnega spoštovanja in miru. Človek si je izmislil nacionalizem (narodnost) in vere, nastali so različni narodi, nastale so različne vere in tako je nastal prepir, nastalo je sovraštvo. Voditelji naroda so pokazali svoje koristi, kot korist vsega naroda in tako prekrili zaničevanje drugih narodov. Nastal je narodni egoizem, povzdigovanje svojega naroda, a nobeno spoštovanje do drugih narodov. Nastalo je suženjstvo in zaslepljenje narodov, versko bolj izobraženi so imeli neizobražene za svoje podrejene. Vsaka vladajoča oblast tudi pri verah trdi po svoje, uči po svoje in tako prevara, pridobi narode ali vernike. Če je človek premalo izobražen, veruje to, kar mu drugi narekujejo ali svetujejo. Vse kar si je človek do sedaj izmislil ali trdi ni popolno in ni dokazano. Najbolj nevarni na področju narodnosti in ver so skrajneži, ki jih je povsod preveč, malih in velikih, škodujejo narodom in veram. Hujskajo ljudi, delajo sovraštvo, prepire, se vmešavajo v zadeve drugih narodov, hočejo s svojim nacionalizmom, radikalizmom zastrupiti, uničiti skupno mirno življenje določenih zadovoljnih prebivalcev. Vsepovsod po svetu hoče delaven narod mirno živeti, se medseboj razumeti in spoštovati ter drug drugemu pomagati. A pojavijo se politični in verski skrajneži, ki povzročajo sovraštvo, nemire med narodi in verami. Prisilijo svoj narod v njihove morilske načrte, da se mora bojevati proti sočloveku, ki ga ne pozna, ki mu ni nič hudega storil , saj ima verjetno tudi on družino in otroke itd.

Kakšen je ta svet, je nacionalizem zato, da se med seboj sovražimo, so vere zato, da se ne razumemo, povzročajo in dopustijo, da je svet stalno v nemiru in da trpijo nedolžni ljudje. Če berem in gledam rituale različnih ver, se vprašam, kaj je človek naredil iz človeka? Je človek brez svojega prepričanja, da ne išče resnice, je človek res tako naiven, nemočen, da se ne brani proti vsemu kar bi ga pozneje razočaralo ali škodovalo. Ko sem še bil mlad, neizkušen, sem veroval v človeka, če bo izobražen, napreden, pametnejši, razumljiv, da ne bo toliko prepirov, sovraštva, uničevanja in strahu. Sedaj pa vidim, da je ravno nasprotno in sem skoraj prepričan, da ne bo nikoli drugače, če bo šlo tako naprej bo še slabše. Nekateri se trudijo, da ni tako žalostno, obupano, da je veselo, lepo in zadovoljno živeti, človek si mora vzeti od življenja vse to kar ga dela srečnega, zadovoljnega, drugo pa pustiti, takoj pozabiti.

Jaz najdem duševni mir v delu, ustvarjanju, kar me veseli, se poglobim in sem z dušo in telesom pri delu srečen in zadovoljen.

Sem aktiven pri gasilcih, štiri dni sem bil v Vuzenici na« šteri« to se pravi delal ali restavriral sem sliko Sv.Florjana in tam tudi stanoval. Nato sem obnavljal gasilskega zaščitnika pri mojem PGD Gočova, kjer mi je velika čast biti častni član. V Vuzenici in v Gočovi se zmeraj zelo dobro počutim, zelo se razumemo, spoštujemo in tudi to je en del mojega življenja. Sedaj restavriram sliko Sv.Florjana za PGD Nova Vas občina Markovci.V mesecu septembru bodo odprli in blagoslovili nov gasilski dom s sliko zaščitnika gasilcev, tega se že zelo veselim, to bo za tamkajšnje gasilce velik dan, kakor tudi za mene. Rad sem med gasilci, ponosen sem, da v mojih 86.letih, še lahko prispevam humanim društvom in mojemu narodu. Lepo je tudi za druge živeti.

Franc Pučko

Zakaj živim?Živim, da se zadovoljim in druge razveselim,

Živim zato, da nisem sam, da prijatelje dobim.Lepo je živeti, poštene ljudi imeti,

Medsebojno spoštovanje negovati.

Gasilci me zelo razveselijo,Prijateljstvo in humanost gojijo,

Žrtvujejo se, kje nesreča se zgodi,Da narod preveč ne zgubi, trpi.

Humanost je bogata lastnost,Je med mano in tabo važen most,

Da si med seboj pomagamo,In se z veseljem spoznavamo.

Kdor humanost goji,Se samote ne boji.

Ima okoli sebe mnogo ljudi,Ve zakaj sploh živi.

Zelo sem vesel in ponosen, da lahko nosim gasilsko uniformo in da sem veteran PGD Ptuj po zaslugi predsednika g. Martina Vrbančiča, hvala.

Umetnik Franc Pučko

Trnovska vas

130 let PGD Biš PGD Biš nedvomno sodi med starejša

gasilska društva, saj je štirinajsto najstarejše društvo v Sloveniji. Začetki društva, katerega pobudnik ustanovitve takratne požarne brambe je bil takrat v Gradcu živeči rojak iz Biša dr. Jožef Muršec, sežejo v leto 1876.

Visoki jubilej so svečano proslavili v soboto, 17. junija.Prireditev se je pričela z veliko gasilsko vojaško vajo, ki je potekala na novi šolski stavbi v Trnovski vasi s predpostavko, da je v šolski stavbi prišlo do eksplozije plina. V vaji je bilo prikazano gašenje požara in reševanje ponesrečenca iz šole s helikopterjem ter gašenje gozdnega požara. V vaji so poleg domačih gasilcev sodelovali še gasilci iz sosednih gasilskih društev in 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske. Slovenska vojska je predstavila tudi vojaka 21. stoletja in novo orožje. Po vaji so praznično jubilejno dogajanje popestrili še padalci aerokluba Ptuj in balonarji Balonarskega kluba Ptuj.

Osrednji govornik na slovesnosti je bil minister za obrambo Karl Erjavec. Kulturni program pa so prispevali učenci tamkajšnje osnovne šole, člani KD Muršec - Živkov, gasilsko-ljudske pevke PGD Osek in Slovenskogoriški pihalni orkester MOL iz Lenarta ter lenarške mažoretke. Na slovesnosti so bila podeljena še priznanja in zahvale. Po njej je sledila pogostitev vseh prisotnih z golažem, ki ga je pripravila Slovenska vojska.

Praznovanje visokega 130 letnega jubileja PGD Biš, ki spada po kategorizaciji gasilskih društev danes v tretjo kategorijo in šteje skupaj s podpornimi člani okoli 280 članov in članic, so sklenili z družabno zabavnim srečanjem gasilcev, krajanov in gostov.

Gasilci in gasilke iz Biša pri Trnovski vasi pa se danes lahko tudi s ponosom pohvalijo z lepim gasilskim domom in solidnim voznim parkom in opremljenostjo kot tudi strokovno usposobljenostjo članstva.

Franc Bratkovič

60 LET PGD LEŠANE

Vasica Lešane je bila v nedeljo 6. julija v znamenju praznovanja 60 letnice Prostovoljnega gasilskega društva Lešane. Več dni prej so se lešanski gasilci, v katerega je vključeno članstvo iz vasi Lešane, Plitvica in Nasova, pripravljali na ta dogodek.

Postavili so poseben oder za goste, na katerem so spremljali paradni prihod domačih in gostujočih gasilcev (Lutverci, Spodnja Ščavnica, Podgorje, Žiberci, Žepovci, Apače, Sv. Ana, Zbigovci in Gornja Radgona), ki so v spremstvu praporščakov, ki so nosili prapore sodelujočih društev, prihajali na osrednjo prizorišče pred gasilskim domom. V paradi je korakala in igrala tudi Apaška godba, ki je popestrila praznovanje 60-letnice društva. Ob domu je stal drugi oder na katerem se je odvijal osrednji spored proslave tega jubileja društva, ki v svoje vrste vključuje 112 članov. Lahko bi rekli, da je skoraj iz vsake hiše v Lešanah, Nasovi in Plitvici kak član gasilskega društva Lešane.

Proslavo je vodila Lidija Kocbek, ki je na oder povabila predsednika društva Romana Beka, ki je pozdravil goste, gasilce in vse, ki so sledili proslavi. Med gosti je bil predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, predsednik KS Apače Jože Cmor in drugi. Na odru so sedeli tudi edini trije ustanovni člani društva Franc in Jože Somer ter Anton Tropenauer. Zgodovino društva je predstavila voditeljica programa, ki je na oder povabila Florjanove pevce, ki so zapeli dve pesmi. Sledilo je odvijanje novega gasilskega prapora, za katerega je darovalo trake 13, žebljičke pa 137 darovalcev. Prapor je odvil predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, blagoslovil pa apaški župnik Janez Ferencek. Kot zadnje dejanje slavja je bila podelitev gasilskih priznanj. Najvišje odlikovanja Gasilske zveze Slovenije so prejeli: Gasilsko odlikovanje I. stopnje, predsednik društva Roman Bek, III. stopnje pa sta prejela Franc Kardinar in poveljnik društva Anton Lorbek. Priznanja jim je izročil predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič. Ob tem je podelil še 10 priznaj GZ Gornja Radgona, prve, druge in tretje stopnje, ki so jih prejeli: Erik Žitek(I.stopnje), Jože Peteršinek, Franc Tropenauer, Terezija Žižek(vsi II. Stopnje); Jože Hari, Janez Peklar, Damjan Žižek, Robert Kardinar, Ivan Žižek in Anton Tropenauer mlajši (vsi III. stopnje). Društvena gasilska priznanja sta zaslužnim članom podeljevala predsednik društva Roman Bek in poveljnik Anton Lorbek, ki sta podelila tudi posebna priznanja trem živečim, že imenovanim, ustanovnim članom. Ob zaključku proslave so gasilci pripravili tradicionalno gasilsko veselico kjer so za zabavo poskrbeli mladi člani ansambla Vzpon, katerih člani izhajajo tudi iz okolja kjer deluje PGD Lešane.

Besedilo in foto: Ludvik KRAMBERGER

Odvijanje prapora na 60 letnici PGD Lešane


DRUŠTVA

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI:

PRAZNOVALI SO 120 LETNICO GASILSTVA

V letu 1886 je bilo pri Svetem Juriju ob Ščavnici ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo. Tako tukajšnje društvo, ki ima ta čas 274 članov, beleži v letošnjem letu že 120 letnico. V društvu pa letos praznujejo tudi 45 let mentorstva pionirskih desetin svojega člana Feliksa Kocuvana.

Osrednje praznovanje ob visokem jubileju PGD Sveti Jurij ob Ščavnici, je bilo prvi vikend v avgustu. V petek, petega avgusta zvečer so gasilci v taktični vaji, katere so se poleg vseh devet domačih prostovoljnih gasilskih društev, udeležili še gasilci iz sosednjih okolišev, prikazali gašenje požara na objektu stare osnovne šole. Gasilci iz Gornje Radgone in ekipa za reševanje iz in na vodi Gapora iz PGD Gornja Radgona pa so prikazali reševanje ob prometni nesreči pri Blaguškem jezeru ter reševanje ponesrečenca iz tega jezera. Vse tri vaje si je ogledalo veliko ljudi in se na ta način podrobneje seznanilo z dejavnostjo gasilcev. Vaje so bile nadvse vzorno organizirane in pripravljene.

Ta večer je še sledila slavnostna seja društva v gasilskem domu. Na tej so podelili osem priznanj Gasilske zveze Slovenije, tri priznanja gasilske zveze Sveti Jurij ob Ščavnici in 29 društvenih priznanj. Predstavili pa so tudi 84 strani obsegajočo kroniko, ki jo je uredil Franc Čuš ml., sedanji aktivni tajnik društva.

Osrednje svečane proslave ob jubileju v soboto zvečer, so se udeležili številni gasilci in gasilski funkcionarji s predsednikom Gasilske zveze Slovenije, Ernestom Eöryem na čelu. Slavnostni govornik na svečanosti je bil Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Naj še zapišemo, da si pri PGD Sveti Jurij prizadevajo, da bi v letu 2008 nabavili gasilno avto cisterno. V ta namen so z Antonom Slanom, županom občine Sveti Jurij ob Ščavnici že podpisali dogovor o sofinanciranju avtocisterne, ki bo stal 37 milijonov tolarjev. V dogovoru je zapisano, da mora društvo prispevati 5 milijonov tolarjev. Ostali denar pa naj bi se »natekel« iz različnih naslovov. Občina bo prispevala 12 milijonov tolarjev. Sicer pa ima društvo še vozilo za prevoz ekipe, ki ga je nabavilo v letu 2002.

Franci Klemenčič JUROVSKI LOVCI SO ZA SVOJ 6. JUBILEJ POVABILI UPOKOJENCEŽe v prejšnji številki Domačih novic je bilo objavljeno, da sta dve lovski družini iz Občine

Lenart praznovali 60.letnico obstoja imenovane »Zelene bratovščine«. Takoj po končani drugi svetovni vojni v letu 1946 so se tudi jurovski možje, ki so radi imeli naravo in vse to kar se v njej giblje zbrali ter tako ustanovili lovsko družino Jurovski Dol. Iz njihovih kronoloških zapisov je razbrati, da so tudi jurovski lovci doživljali v raznih neugodnih razmerah vzpone in padce. Pa vendar so z vztrajnim delom že pred 25 leti zgradili nov sodoben lovski dom, na katerega so resnično lahko ponosni. Kot je povedal prizadevni starešina te lovske družine Ivan Špindler, si v zadnjem obdobju intenzivno prizadevajo, da bi ta del narave Slovenskih goric, ki ni preveč obdan z gozdovi ostal v njem uravnotežen stalež divjadi, neokrnjen. Sestavni del te narave pa je prav gotovo tudi človek, ki bi naj nad tem bedel in jo spoštoval. V mesecu juliju tega leta so se tukajšnji lovci intenzivno pripravili na 60- letno obeležitev tega jubileja.

60 let Lovske družine Trnovska vas

V nedeljo, 13. avgusta so lovci LD Trnovska vas proslavili 60-letnico. Praznično dogajanje ob jubileju se je pričelo s Hubertovo mašo v cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi, zatem pa preselilo v Dom krajanov, kjer je potekal kulturni in potem še družabni del programa, na katerem so lovci pogostili vse prisotne z lovskim golažem.

LD Trnovska vas danes šteje 39 članov, med katerimi je ena članica in zanimivo, tudi tamkajšnji farni župnik. Iz zgodovine družine preberemo, da je ta bila ustanovljena 1946 leta. Pred drugo svetovno vojno pa je bilo lovstvo v Trnovski vasi organizirano tako kot drugje, kar pomeni, da so bili posamezniki zakupniki manjših lovišč. V letu 1948 se je družina združila z LD Destrnik v enotno lovsko družino. Toda trnovski lovci z združitvijo niso bili zadovoljni in so si prizadevali, da se LD Trnovska vas ponovno osamosvoji. Tako je LD Trnovska vas ponovno postala samostojna družina 8. februarja 1955. leta.

Leta 1970 so začeli z gradnjo lovskega doma in ga leta 1978 tudi slovesno odprli. Veliko pozornosti so ves čas namenjali krmljenju in gojitvi divjadi. Predvsem so v sedemdesetih letih vlagali fazanje kebčke. Prvo oboro so zgradili v Črmlji, nato pa pri lovskem domu. Ker vlaganje fazanjih kebčkov ni obrodilo želenih rezultatov so ga opustili.

Danes se lovci Trnovske vasi pohvalijo tudi s svojim streliščem. Na okolje, kjer živijo so ponosni, saj zraven nekaterih zavarovanih živalskih vrst vse pogosteje znova opažajo fazane, zajca pa tudi nekoč najbolj zvesti zaveznici kmeta, prepelico in jerebico.Porast teh že skoraj izumrlih živalskih vrst pa je dokaz, da se je človek do narave žačel obnašati bolj prijazno. Ne pozabijo pa tudi povedati, da se v njihovem lovišču zadnja leta pogosto srečujejo tudi z divjimi svinjami.Sicer pa je bil v njihovem lovišču uplenjen prvi divji prašič že v šestdesetih letih.

V šestdesetletni dobi družine so to vodili starešine: Franc Pukšič, Jože Vidic, Srečko Zelenik, Vinko Trafela, Janez Rojko st, Franc Kramberger, Alojz Benko, Franc Sužnik, Alojz Brunčič in Alojz Fekonja.

Franc Bratkovič

Tako je član upravnega odbora LD Branko Muhič pričel zbirati sponzorje in druge donatorje za priprave za ta jubilejni praznik. Kot dodaja Muhič, se je iz tega naslova zbrala ustrezna vsota denarja, za kar se ob tej priložnosti vsem donatorjem in sponzorjem v imenu LD Sv.Jurij iskreno zahvaljuje. Tako so temeljito obnovili ter še postorili marsikaj za to praznovanje, katero je potekalo v soboto, 15.julija 2006 pod šotori pred njihovim lovskim domom. Za to priložnost so pripravili bogat kulturni program katerega je povezovala Tadeja Hadžisilimovič-Kurnik.

Najprej so se zvrstili pozdravni nagovori predstavnikov domače lovske družine predstavnika pobratene LD-Predgrad iz Bele Krajine in podžupana Občine Lenart Franca Krivca. Nato so nastopile mažoretna skupina iz Lenarta, ljudska pevca Tetičkovič

in Veseli Jurovčani, ki so tudi v nadaljevanju igrali poskočne viže. Za prigrizek in srnjadov golaž ter še za rujno kapljico je bilo odlično poskrbljeno.

Upokojenci so v prostorih tega lovskega doma pripravili zanimivo razstavolikovnih in ročnih del. In prav je tako, saj med jurovsko zeleno bratovščino je že kar nekaj upokojencev.

Rudi Tetičkovič


DRUŠTVA

UPOKOJENCI SKRBIJO TUDI ZA TELESNO KONDICIJO

Društvo upokojencev Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki ga prizadevno vodita Tone Kolman kot predsednik in Adolf Brus, kot tajnik, kot druga upokojenska društva, ki delujejo v okviru ZDU-Slovenske gorice vključijo v svoj letni program dela rekreativno dejavnost, kot je pohod po tako imenovanih Aninih poteh, streljanje z zračno puško in kolesarjenje. Tako so se zbrali udeleženci tega za telo koristnega kolesarskega maratona iz vseh šestih DU zveze 22. julija 2006,to je v okviru 8.občinskega praznika Svete Ane. Tam so se med drugim ves Anin teden vrstile razne aktivnosti, ki so jih domiselno pripravila tamkajšnja društva.

Najprej je udeležence kolesarjenja, ki se jih je zbralo kar 52 nagovoril in pozdravil predsednik ZDU-Slovenske gorice in hkrati predsednik DU Sveta Ana Anton Kolman. Kot se za občinski praznik spodobi je spregovoril tudi župan občine Bogomir Ruhitelj.

Proga, ki je merila kakšnih 12 kilometrov, je bila skrbno izbrana, pri čemer ni bila preveč strma, a ker je ta dan bil izredno vroč, je organizator s seboj vozil ustrezno količino osvežujočih napitkov, kar je pri postojankah še kako prišlo prav. Omenjena proga je potekala od Zg. Ščavnice skozi Zg. Bačkovo in do Sp. Bačkove, ki sodi v Občino Benedikt. Od tam je kolesarska kolona zavila proti zaselku Froleh kjer je bil postanek na kmečkem turizmu Senekovič, kjer smo bili pogoščeni s prigrizkom in dobro kapljico. Tam nas je pozdravil in nagovoril predsednik tamkajšnjega TD in hkrati podžupan občine Sveta Ane, Feliks Berič.

TRADICIONALNO 10.SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENSKIH GORIC POD NOVO NADSTREŠNICO NA POLENI

KLJUB SLABEMU VREMENU SREČANJE USPELO

Dragi moji, ne vem pri kakšni temperaturi boste brali te vrstice. Po izredno hladni pomladi, rekli bi ji lahko kar podaljšek zime, je silovito nastopilo poletje, potem pa sredi poletja spet hladno obdobje, da te mrazi in te bolijo kosti. Očitno imajo prav tisti meteorologi, ki za prihodnost napovedujejo velike spremembe vremena. Izgleda, da se bomo na to morali navaditi. Tako smo se na nič kaj obetaven, že kar prav jesenski dan, v soboto 12. avgusta v okviru prireditev tradicionalne AGATINE NOČI, ki je povezana z zgodovino hrastovške grofije in jo organizira Občina Lenart, na Poleni srečali upokojenci Slovenskih goric. Priznati moramo, da smo z nemirom v srcu pričakovali prve udeležence in goste, vendar pa smo že kmalu ugotovili, da je bil naš dvom oz. strah glede udeležbe odveč, saj je prišlo na srečanje veliko število naših zvestih članov, ki kljub starosti, z veliko in trdno voljo, zaupanjem in optimizmom radi pridejo med prijatelje.

Lepa beseda nikomur ne preseda, je domači pregovor, ki so ga upoštevali vsi štirje župani, gospod Milan GUMZAR, gospod Jože KRANER, gospod Bogomir RUHITELJ in gospod mag.Ivan VOGRIN, ki so z aplavzi med pozdravnimi nagovori dobili potrditev, da udeleženci – poslušalci radi slišijo prijazne besede, da se z njimi strinjajo, da so jim pogodu napovedi, ki se bodo uresničile v krajšem času v posameznem lokalnem okolju.

Udeležence sta pozdravila in nagovorila gospod Vinko GOBEC, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in podpredsednica Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DESUS) gospa Marija GJERKEŠ-DUGONIK. Vsak iz svojega zornega kota sta obrazložila pogled upokojencev na gospodarske in socialne reforme, davčno politiko, zdravstvo in na zahtevo po spremembi pokojninske zakonodaje. Oba govornika, sta bila usklajena glede bistvenih sprememb, ki se predvidevajo, še zlasti sta bila enotna za tiste spremembe, ki bi naj zagotovile pravičnejše usklajevanje pokojnin, tako da bo zaustavljeno zaostajanje za plačami, zaradi česar so upokojenci že veliko izgubili. Pa tudi pretirana privatizacija v zdravstvu bi negativno vplivala ne le na enakopravno dostopnost do zdravstvenih storitev, ampak tudi na kakovost teh storitev in to zlasti za ekonomsko šibkejše sloje prebivalstva. Zato se morajo vsi, ki podeljujejo koncesije, zavedati svoje polne odgovornosti za zdravje prebivalstva naše države.

Dobro uro in pol trajajoči kulturni program, spremljan s pesmijo, glasbo so pripravila in izvedla društva upokojencev Cerkvenjak, Sveta Trojica in Lenart in pa mladi harmonikarji Katja Kavčič, Sandi Fras in Roman Kranfogel. Občinstvu sta se predstavila mlada pevka Anita Kralj in njen dedek Ciril Berič. Nastopilo je preko 40 udeležencev. Program je vodil in s spremno besedo povezoval gospod Frenki Padovnik, podpredsednik Društva upokojencev Sveta Trojica.

V popoldanskem družabnem delu so prisotne zabavali in igrali ŠTAJERSKI FANTJE. Nastopila pa je tudi mlada humoristična skupina KLAPOVUHI iz Benedikta.

Društvo upokojencev Voličina je tudi tokrat prizadevno, tehnično in strokovno izvedlo aktivnosti v zvezi s srečelovom. Dobitke pa so zbrala posamezna društva v zvezi.

Da ljudje niso bili lačni in žejni sta poskrbeli GOSTIŠČE 29 iz Lenar ta in kmečke gospodinje.

Drage upokojenke in upokojenci! Ilozorno je čakati doma in se zanašati samo na druge, da nam omogočijo lepše življenje. Največ dobrega si človek lahko ustvari sam. Tudi ob skromni pokojnini je življenje lahko lepo in prijetno, če ga zmoremo in znamo tako organizirati. Tudi s tem prispevkom želimo vzpodbuditi in predramiti še kakega »zapečkarja«, da se nam pridruži. V jesenskih mesecih bomo imeli še vrsto srečanj na katerih se bo možno veseliti, uživati življenje, se razdajati in zadovoljevati svojo ustvarjalno žilico.

PRIDITE! MI SE VESELIMO SREČANJA Z VAMI.Ivan Černčec

Ob lokalni cesti, ki vodi skozi kraj Spodnja Ščavnica v občini Gornja Radgona, proti Sveti Ani, stoji Niderlov hrast. Ob ogromnem hrastu, gre za enega največjega v Sloveniji, stoji tabla z njegovimi podatki izpred sedem let. Obseg hrasta je bil takrat 706 centimetrov, starost pa je bila že takrat nad 400 let. Celotna lesna masa hrasta pa je znašala nad 60 kubičnih metrov. Hrast velikan, v katerega je udarilo že veliko strel, je v letošnjem letu v pravi rodnosti, saj se vejevje kar pripogiba od želoda. S tem Niderlov hrast, ta nosi ime po kmetiji ob kateri stoji, dokazuje, da je kljub visoki starosti v polnem razcvetu in da je moč pričakovati, da bo še vrsto let.

Besredilo in foto: Franci Klemenčič

Od zaselka Froleh so se kolesarji drug za drugim vračali proti občinskemu središču, kjer je že čakala sklepna pogostitev za vse udeležence kolesarskega srečanja v gostišču Šenk pri Sveti Ani. Ob prijetnem okrepčilu in dobri kapljici se je kot vedno oglasila lepa domača pesem, ki so jo ubrano zapeli pevci in pevke, ki delujejo v svojih pevskih zborih, ki jih imajo posamezna DU, ki so povezana v ZDU Slovenske gorice. Na koncu se je vsem gostiteljem in organizatorjem privlačnega druženja zahvalil tajnik zveze Ivan Černčec in hkrati občanom Občine Sveta Ane zaželel prijetno praznovanje, upokojencem pa ponovno snidenje za prihodnji občinski praznik.

Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič

Spodnja Ščavnica:

Več kot 400 let star Niderlov hrast v polnem razcvetu !


VINOGRADNIŠTVO

Pripravili so zanimivo „vinogradniško srečanje“

POLEG KLINTONA IN ŽAMETNE ČRNINE TUDI RADGONSKA RANINA

Izjemno prijetno in veselo je bilo pri Svetih Treh kraljih v Slovenskih goricah, kjer je v torek (22. 8.) potekala nadvse zanimiva »vinogradniška« prireditev, pravzaprav srečanje lokalnih oblastnikov, gospodarstvenikov in vinskih vitezov.

Na griču, tik nad Benediktom, kjer stoji tudi znamenita cerkev sv. Trije kralji, je namreč v organizaciji Društva vinogradnikov Benedikt oz. njegovega predsednika in domačega viničarja Zlatka Boraka, potekala slovesnost posvečena avtohtoni vinski sorti „radgonska ranina“. Že letos pomladi so namreč poleg »Čolnikove trte«, potomke stare trte „žametne črnine“ z mariborskega Lenta in domače nad 80 let stare trte „klinton“, zasadili tudi trto „radgonske ranine“ iz bližnjih radgonsko – kapelskih goric, in sedaj imajo tri trte, ki imajo že letos različne prinose. Največ je klintona, potem nekoliko starejše žametne črnine in najmanj, še ne leto dni stare radgonske ranine. Toda več kot očitno je, da bo tudi „radgončanka“ kmalu popolna, kajti odlično se je prijela in tokrat so ji postavili posebno obeležje.

V ospredju so, ob navzočnosti številnih pomembnih vinogradniških gostov, lokalnih politikov in gospodarstvenikov, z direktorjem Radgonskih goric d.d. Francem Škrobarjem na čelu, bila botra radgonske ranine, župan in podžupan Benedikta Milan Gumzar, Janez Zorko ter viničar Zlatko Borak. Ob postavitvi novega obeležja ter pokušini številnih kakovostnih vin z tega območja, med katerimi tudi „Benedičana“, ni manjkalo niti vesele pesmi v režiji domačega humorista in harmonikarja Danija Rajha, pa tudi kulinaričnih dobrot iz osrčja Slovenskih goric, kjer letos pričakujejo še eno odlično vinsko letino.

Sicer pa, vse skupaj stoji ob cerkvi in kleti pri Svetih Treh krajih (v neposredni bližini rojstne hiše narodnega buditelja in slovenskega domoljuba Dominika Čolnika, ki je živel med leti 1830 in 1893) in kjer so trto z Lenta zasadili lani, prvič pa so je obrezali letos pomladi. Poimenovali so jo »Čolnikova trta«, njena botra, pa sta vinska viteza Franca Škrobar in Janez Erjavec, direktorja Radgonskih goric d.d. in Pomurskega sejama d.d., občinski viničar Benedikta pa Zlatko Borak. Vsekakor ne smemo pozabiti, da je prvo ledeno vino na svetu sploh bilo pridelalo ravno pri Čolniku v Benediktu, in sicer davnega leta 1859. Istega leta se je to zgodilo tudi nekje v Nemčiji o čem so takrat mediji veliko poročali o Benediktu pa ni bilo govora. Zato mu vsaj danes pripada eno častnih mest med pravimi vinoljubi v tem delu države.

Besedilo in foto: (O.B.)

V središču Cerkvenjaka klopoče klopotec

Klopotec bo varoval grozdje Johanezove trte, potomke 400 letne trte iz Maribora

Ob Johanezovi trti, potomki 400 letne trte modre kavčine z Lenta v Mariboru, ki je zasajena v središču Cerkvenjaka ob gasilskem domu, je 20. avgusta Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak pripravilo postavljanje klopotca. Klopotec, ki ga letos postavljajo tretjič, je s konji in na zapravljivčku pripeljala voznica Zvonka Pučko. Klopotec, ki je bil shranjen pri gospodarju klopotca Feliksu Borku, je pregledal njegov graditelj in »serviser« Franc Čeh, ki je pomagal tudi pri postavitvi. Še prej je številne obiskovalce, med njimi je bil tudi župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in novi farni župnik Janko Babič, pozdravil predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak Janez Ivan Pučko. Kot je dejal, se je društvo odločilo, da bo, ob drugih dejavnostih, s postavitvijo prleškega klopotca, ki ima le štiri »letance«, haloški jih ima šest, ohranjalo tradicijo vinogradnikov Slovenskih Goric. Postavljalce in obiskovalce sta pozdravila tudi župan in župnik. Po postavitvi klopotca so organizatorji pripravili druženje ob kmečkih dobrotah in vinski kapljici, ki jo pridelajo člani njihovega društva. Za dobro voljo pa sta poskrbela Duo Olga in Vlado.

Besedilo in foto: Ludvik Kramberger

Pri KZ zadovoljni z odkupom tržnih presežkov

Pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona, ta odkupuje tržne presežke kmetov z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ter delno iz območja občin Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana, so z odkupom v letošnjem prvem poletju zadovoljni, saj so kmetje prodali več svojih viškov, kot v enakem obdobju lanskega leta. Tako so kmetje letos prodali 898 govedi s skupno težo 572.100 kg, lani 827 govedi, ki so tehtale 529.013 kg. Nadalje so kmetje prodali 6.476 prašičev s skupno težo 752.300 kg, lani 4.928 s skupno težo 566.332 kg. KZ je letos odkupila 1.947 pujskov s skupno težo 59.102 kg, lani pa 1.016 prašičev s skupno težo 29.807 kg. Število odkupljenih telet je letos bilo 66 s skupno težo 9.490 kg, lani v istem času pa 75 s skupno težo 9.830 kg. 280 kmetov, je v letošnjem prvem polletju prodalo 5.782.446 litrov mleka, lani so kmetje prodali 5.828.153 litrov mleka. Sicer pa Kmetijska zadruga Gornja Radgona odkupuje mleko v 35 skupinskih in 40 individualnih zbiralnicah. Vso odkupljeno mleko oddaja zadruga Pomurskim mlekarnam.

Kmetijska zadruga Gornja Radgona, to tvori 261 članov, kjer je zaposleno vsega 42 ljudi, je v prvem polletju letošnjega leta uspešno gospodarila. Dokaz temu je podatek, da je članarina, ki jo je vsak član vplačal ob vstopu v znesku 50.000 tolarjev, ta čas vredna 190.700 tolarjev.

Franci Klemenčič

Horuk, in Cervenjaški kloptec bo postavljen


LJUDJE

Lepo je biti med prijatelji v rodni domovini

Naslovni stavek je izrekel avstralski Slovenec Friderik Kraner, ki je po devetnajstih letih zopet obiskal svoj rojstni kraj Osek pri Sveti Trojici. Ob prijetnem klepetu pri Klampferjevih je povedal sledeče.

Rodil se je kot osmi otrok v družini z desetimi otroki. Vsi še danes živijo. Ob posebnih priložnostih se zberejo vsi, razen brata Ivana, ki živi v Kanadi in ni bil nikoli doma. Življenje v tako številni družini je bilo težko. Friderik se je odločil, da poišče srečo v tujini. Leta 1963 je odšel čez mejo in pristal v zbirnem centru v Avstriji, kjer je ostal šest mesecev. Tam se je odločil, da pojde dalje v Avstralijo. Na želeni cilj je prispel z ladjo 18. januarja 1964.

Pripovedoval je, da je bilo zanj v novi domovini, daleč od rodnega kraja, zelo hudo. Priznal je, da je velikokrat daleč v tujini točil solze in čutil domotožje. Najhuje pa je zanj bilo, saj ni znal angleškega jezika. A vrnitev ni bila mogoča.

O svojem prvem delovnem dnevu pa je povedal, da je nastopil 26. januarja 1964. Preddelavec ga je odpeljal do tovarne, ki je stala sama sredi divjine, daleč od urbanih naselij. Dal mu je vozovnico za vlak, mu pokazal železniško postajo in mu povedal, kdaj pelje vlak proti domu. Prvi delovnik se je zavlekel vse do 19. ure. Zadnji vlak je že zdavnaj odpeljal, zato se je proti domu odpravil kar peš. Hodil je in hodil, ni pa vedel, kje je. Jezika ni znal, zato tudi ni mogel vprašati, kje natančno je. Med pešačenjem je prišel do naselja s popolnoma enakimi hišami, celo enakimi fasadami. Na cesti je zagledal dve deklici. Tudi ti sta potovali v »rajsko deželo« z isto ladjo kot on. V materinščini so se pogovorili kod mora iti. Tako je končno prišel domov.

Na silvestrovo leta 1965 je v Melbournu spoznal svojo življenjsko sopotnico Marijo Horvat. Horvatovi so s štirimi otroki v Avstralijo prispeli že leta 1957 iz Hotize. Marija ima v Hotizi še sestrično in bratranca. Friderik in Marija sta si ustvarila družino in topel dom. Imata tri hčere. Sta tudi že babica in dedek. Do upokojitve sta živela v Melbournu. Na deželi sta kupila hektar zemlje, jo uredila, obdelala, zasadila, zgradila hišo in sedaj živita v »avstralskem Oseku«, saj je tako poimenoval svoj mali ranč.

Oba z ženo sta že četrtič doma. Prvič sta bila doma šest mesecev leta 1957, drugič tri mesece leta 1978. Friderik je tega leta prišel domov, ker mu je umrl oče. Tretjič sta bila doma tri mesece leta 1987. Od takrat se zelo rad spominja spravljanja otave pri sestri Marici v Oseku. Letos sta doma četrtič, prav tako za tri mesece.

Letos sta si ogledala že lepote naše Slovenije. Ponosna sta na to lepo deželo, v njej najdeš vedno nekaj novega. Rada bi še prepotovala Dolenjsko. Prepotovala in ogledala sta si tudi dobršen del Evrope (Francijo, Nemčijo, Češko, Madžarsko…).

Povprašal sem ju o spremembah pri nas doma po tolikih letih. Z veseljem sta pritrdila, da je vse lepo urejeno in da je viden napredek, le ceste so še vedno nekoliko neurejene in zelo prometne.

Spraševal sem se, kako to, da govorita še vedno lepo slovensko. Povedala sta, da doma govorita vedno slovensko. V šali je Friderik povedal, da se v angleškem jeziku le kregata, da ju sosedje razumejo. Tudi otroci govorijo slovenski jezik. Kako bo pa naprej, pa ne moreta povedati.

V Melbournu imajo štiri slovenske klube, slovensko cerkev in celo dom za ostarele Slovence. Redno dobivajo slovenske časopise (Večer, Delo, Nedeljski dnevnik). V slovenskih klubih so v zadnjih letih gostovali Helena Blagne, Vinko Šimek, Alfi Nipič. S pesmijo in glasbo so jim polepšali trenutke in jim približali rojstno domovino.

Friderik je zatrdil, če bo zdravje služilo, da prideta zopet na obisk čez pet let.Želim jima še naprej prijetno bivanje med sorodniki in prijatelji. Domov naj se vračata polna lepih spominov na dobre ljudi in lepo deželo. Naj imata varen let v daljno Avstralijo.

Slavko Štefanec

MARIJA BAUMAN PREŽIVELA 80 LET

Marija Bauman je rojena 18. 6. 1926 leta materi Franci Žnidarič, očetu Johanu Majerič v Zg.Porčiču, sedanja h.št.106 v Sv.Trojici v Slov.goricah. Svojo otroštvo je le nekaj let preživljala skupaj tudi z bratom Friderikom, ki je že v 16. letu poiskal boljši kos kruha v tujini. Pretežni del življenja pa živi na Poljskem in ima dobre stike s sestro Marijo, ki živi ves čas na domačiji.

Posvetilo slavljenke gostom na praznovanju v gostilni Vogrin na njeni 80. rojstni dan.

Nekaj čudovitegaČudovito je biti preprosto-človekIn preprosto živeti.Zazreti se v nebo in videti sonce,Opazovati cvetje in zvezde ponoči.Gledati otroke, se igrati in smejati z njimi.Delati, kar te veseli. Sanjati.Pustiti domišljiji prosto pot.Biti zadovoljen.Tedaj postane življenje praznik.»Rože sreče moraš saditi sam.«

(Phill Bosmans)

Jubilantka Mari ja si je svoje sposobnosti in znanje pridobila od svoje matere za kar še je danes materi hvaležna. Leta 1947 se je poročila z Avgustom Bauman iz istega naselja. Prišlo je do sprememb v gospodarstvu. Marija je okrog petindvajset let prodajala doma pridelane prehrambene pridelke. Čimveč zaslužka je prinašala domov. Cena avtobusnih vozovnic je bila visoka, redna vožnja s kolesom pa naporna. Doma in pri sosedih, saj so medsebojno sodelovali je bilo dovolj ročnega dela. Spremembe so nastale s prihodom sodobnejše tehnike. Ob poroki je župnik p.Ladislav Pintar zakoncema dejal:«12 otrok in mnogo, nekaj njih umre.« Prvo rojeni sin Alfonz je na žalost v dveh mesecih umrl. Zakonsko srečo v zakonu so dopolnile hčerke Terezija, Irena in Tinka.

Mari j ina v i ta lnost in spomin omogočata spomin na preteklost: obnoviti, dograjevati stanovanjski in gospodarski objekt. Iz kraja Negova kjer je Avgust nekoč služil sta s kravjo vprego po slabih cestah vozila les. Tam kjer je služil je dobil lep bolj poceni »luk«. Sredstvo za pranje smo kuhali iz pepela bukovih drv, nato smo si pripravili domače milo. Tradicija pečenja gibanic, domačega kruha, pogač kipnjenic… se nadaljuje iz roda v rod. Bili so časi, ko so luščili bučno seme, cajzali perje. Harmonikar Drumlič Anton je vedno vedel komu zaigrati. Zbralo se je več deset ljudi iz domačega kraja, največ sosedje.

Pri Baumanovih se je odvijal del programa četrte kolonije pesnikov in pisateljev začetnikov Slovenije oktobra 1979. Bilo je prijetno druženje.

Marija ponosno pove, prebrala sem ogromno knjig, sedaj prebere naše Domače novice v celoti preberem. Rada spremlja TV in radio programe. Rada je vezla, sedaj pa še kvačka, sodelovala je na razstavah. Je dobra igralka kart, zato je pred kratkim osvojila pokal v Cerkvenjaku.

Mari j i je mož po nekaj let ih delovnega staža pr i Elektru v Mariboru leta 1990 umrl. Marija je poleg članstva v KORK, tudi članica društva upokojencev v Sveti Trojici. Na tako želene izlete več ne zmore hoditi. Med številnimi čestitkami je bila tudi čestitka lenarškega župana mag.Ivana Vogrina. Ob jubileju sta Marijo obiskali predsednica DU Sv.Trojica Marija Klobučar in poverjenica Pepca Železnik, katerima se zahvaljuje. Vesela je vsakega obiska predvsem osmih vnukov in osmih pravnukov.

Naj bosta sreča in zdravje še dolgo vaša znanca.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec

Z leve: svakinja Zinka in Marija Bauman

Od leve: Milica Klampfer, Marija Zavšek, Marija Kraner, Stanislav Klampfer in Fridek Kraner


Na Ptujsko Goro romalo 120 stanovalcev Zavoda Hrastovec

Človeka osrečiti je veliko dejanje. Če osrečimo človeka, ki si sam ne more ali ne zna pomagati, je še večje dejanje. Táko dejanje so storili delavci Zavoda Hrastovec, v katerem bivajo stanovalci iz cele Slovenije. V še ne tako davni preteklosti sta delovali dve enoti, ena v gradu Hrastovec, druga pa v gradu Trate. Sedaj deluje le centralna enota Zavoda Hrastovec, tako se ustanova uradno imenuje, kjer bivajo težje prizadeti bolniki. Tisti, ki imajo nekaj sposobnosti samostojnega življenja pa so razseljeni po bivalnih enotah. Prav za te in tiste iz Zavoda Hrastovec, ki so to pot zmogli, so delavci Zavoda, v sredo, 16. avgusta, pripravili enodnevno romanje na Ptujsko Goro. Skupno se je z dvema avtobusoma na romanje odpeljalo 120 udeležencev. Z njimi sta se peljala tudi apaški župnik Janez Ferencek in župnik iz župnije Sv. Ruperta v Voličini Tonček Fras, ki sta v romarski cerkvi na Ptujski gori, kjer jih je nadvse prijazno sprejel tamkajšnji župnik pater Janko, darovala sv. mašo. Romanje, ki sta na željo udeležencev, pripravili Inge Mesarec in Branka Zemljič( o.p: Bramka dela v radgonski bivalni enoti, nekdanje Koroščeve hiše na Partizanski cesti), je bilo nadvse prisrčno. Romarji so ob pomoči župnikov Tončeka Frasa in Janeza Ferenceka, ter kitarista in pevca Slavka Mesareca in pevca Jožeta Maguše, v cerkvi peli Marijine pesmi. S seboj sta župnika pripeljala tudi ministranta Tomaža in Blaža Mesareca, ki sta ministrirala pri daritvi sv. maše. Moramo omeniti, da je župnik pater Janko, poskrbel za postavitev miz in klopi ob cerkvi, kjer so se lahko romarji okrepčali in odžejali.

LJUDJE

RAD BI BIL VAŠ BOG DAJV cerkvi Sv. Trojice v Slov. goricah je v nedeljo, 13. 8. 2006 ob 10. uri bil

svečan sprejem frančiškana slovenskega novomašnika v letu 2006. BR.TOMAŽ PINTER dobrodošlico v nagovorih, pozdravih, čestitkah je bila izražena želja, da bo tudi p. Tomaž s svojim zgledom, s svojo besedo gotovo ugodno vplival na razmere in si bomo delili naše delo, pa tudi duhovnih poklicev v trojiški župniji. Veseli smo vsakega novega duhovnega poklica posebej, če je povezan z našo župnijo, saj je gospodov vinograd velik, delavcev v njem premalo. Patru Tomažu je bila obljubljena pri njegovem obilnem delu vsa možna podpora in pomoč tukaj pri Sv.Trojici.

Pater Tomaž je se zahvalil za takšen sprejem. Zahvalil se je za naklonjenost na njegovi novi sv. maši v Mariboru. Na začetku ste rekli, da ste pripravljeni sodelovati z menoj, jaz pa si želim tega sodelovanja z vami. Verjetno se bom moral veliko prav od vas naučiti, ker je ta župnija precej drugačna kot župnije v Ljubljani od koder prihajam po sedem letnem študiju.

Želim najprej prisluhniti vsem vašim pobudam, vsemu tistemu kjer ste vi na poti, da bi potem lahko bil jaz vaš služabnik in pomočnik na poti k Bogu. Rad bi bil vaš, bog daj.

Sodeloval je mešani cerkveni pevski zbor z organistom Andrejem Dvoršakom in mešani otroški cerkveni zbor pod vodstvom, organistko mlado Anito Kralj. Sedaj v župniji Sv. Trojica v Slov. goricah delujejo p. Matej Papež župnik, p. Jure Dolenc kaplan in nova mlada moč p. Tomaž Pinter. Ni pa bilo uradno nikogar s strani lokalne skupnosti.


Prazen dom je in dvorišče,zaman oko te naše išče,le trud in delo tvojih rok ostaja,posloviti več se nisi zmogel,odšel si v večnost tja, kjer bomo nekoč,zopet vsi skupaj.

ZAHVALAOb boleči izgubi ljubega moža, skrbnega ata, tasta in starega ata

KARLA ŠKRLECIz Lokavca 37

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrekli iskrena sožalja.Hvala osebju SB Maribor, oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo, hvala g. župniku za opravljen pogreb in sv. mašo, g. Ruhitelju za čustvene besede in pogrebnemu podjetju Jančič za vzorno opravljene pogrebne storitve.

Z žalostjo v srcu, žena Angela, sin Karl, hčerke Alojzija, Jelica in Angelca z družinami

Na poti do Ptuja so se udeleženci romanja iz bivalnih enot v Radencih, Gornji Radgoni, Apačah, Žibercih, Droptincih in Rožengruntu, ustavili v Zavodu Hrastovec, kjer jih je sprejel tudi direktor Zavoda Hrastovec Josip Lukač. Kot nam je povedal, je romanje, ki je prvo tako, nekaka sprostitev njihovih stanovalcev Zavoda in njihovih bivalnih enot. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila med romarji na avtobusu najstarejša udeleženka romanja stara 96 let.


Udeleženci romanja na Ptujsko Goro iz Zavoda Hrastovec na Stari Gori

Pred tremi leti 320 iskalcev dela več Na območju Upravne enote Lenart, to je na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart

in Sveta Ana, kjer ta čas živi 18.291 ljudi, je bilo ob koncu julija po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, pri Uradu za delo v Lenartu, prijavljenih 546 iskalcev dela. Pred tremi leti ob istem času je bilo na tukajšnjem območju 866 iskalcev dela. Tako je ta čas na lenarškem območju 320 manj iskalcev dela, kot jih je bilo pred tremi leti. Med sedaj nezaposlenimi je odstotek žensk preko 60, v slovenskem prostoru pa je ta odstotek 55,9. Kaže namreč, da je na lenarškem območju že nekaj časa med nezaposlenimi odstotek žensk večji od moških.

Med sedaj nezaposlenimi območja Upravne enote Lenart je preko 37 odstotkov tistih, ki imajo le prvo ali drugo stopnjo izobrazbe. Število nezaposlenih s sedmo ali osmo stopnjo izobrazbe, pa se na tukajšnjem območju v vseh treh letih giblje okrog 25. Naj še zapišemo, da je na območju sosednje Upravne enote Gornja Radgona, kjer je ta čas 20.658 ljudi, kar 1.171 iskalcev dela, kar je za 254 manj kot v začetku letošnjega leta in, da je med nezaposlenimi s sedmo ali osmo stopnjo izobrazbe kar 56.

Na območju Upravne enote je ta čas 5.570 zaposlenih ljudi. Franci Klemenčič


SREČANJE POTOMCEV TROPENAUER

Danes, ko življenje teče hitreje kot nekoč, se ljudje, pa tudi sorodniki, vse redkeje srečujejo. Tako se tudi mnogi sorodniki potomcev družin Tropenauer med seboj sploh ne poznajo. Zlasti to velja za mlajše rodove. Prav zato je Lojzka Kolarič, ki izhaja iz številne družine Tropenauer, skupaj z bratom Tonetom, ki je pripravil družinsko drevo, pripravila srečanje potomcev Tropenauer, katerega rod izhaja iz Gradca v Avstriji. Na srečanju, ki je potekalo v idilični vasi Plitvica in tam edini gostilni, Gostilni Urška, se je zbralo 92 potomcev iz družin Tropenauer, katerega rod bi naj izhajal iz Gradca v Avstriji. Na tokratne, ki je prvo, srečanju so se zbrali potomci ki izhajajo iz krajev Nasova, Lešane in Plitvica. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in zanimivo. Mnogi sorodniki so se videli prvič, zato so si imeli tudi kaj povedati. Sklenili so, da bodo s srečanji nadaljevali in se na tak način med seboj spoznavali. Naj povemo, da sta za zabavo poskrbela glasbenika pevca Duo Anica in Milan iz Ptuja. Srečanje pa se je zavleklo vse do jutranjih ur.


NENAVADNO SREČANJE VOJAKOV TITOVE GARDE V NEGOVI

V Negovi, pravzaprav v Gornjih Ivanjcih pri družini Janeza Mlinariča, je v soboto, 5. avgusta, potekalo 13. srečanje vojakov gardistov, ki so služili vojake v Titovi gardi na Dedinju v Beogradu v letih od 1956 do1958. To je tradicionalno srečanje, ki ga nekdanji vojaki prirejajo vsako leto pri drugem vojaškem tovarišu. Tokrat je kot gostitelj na vrsto prišel Janez Mlinarič, ki letos praznuje 70 letnico življenja, oziroma njegova družina.

Srečanje se je začelo z zbiranjem na Janezovi domačiji v Gornjih Ivanjcih, kamor so se, tisti, ki živijo blizu prestolnice Ljubljane, pripeljali z avtobusom. To je bil tudi prvi avtobus, ki je obrnil na lepo urejenem in asfaltiranem dvorišču Mlinaričeve domačije. Po prijaznem sprejemu, ki sta ga pripravila Terezija in Janez Mlinarič »stari gardist«, pomagala pa sta jima snaha Silva in sin Drago in njegove hčerke, vnukice gardista Janeza, so se gostje okrepčali in ogledali vzorno urejeno malo kmetijo, kjer še gojijo govedo. Nato je gostitelj vse udeležence povabil na ogled šampanjske kleti in kleti pod slapom. Po ogledu obeh kleti je v degustacijski kleti podjetja Radgonskih goric potekala pokušnja njihovih najboljših vin. Od tu so se udeleženci srečanja, z gardisti so bile tudi žene, odpeljali s turističnim vlakom po okolici Radgonskih goric. Srečanje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem ob kosilu na Turistični kmetiji pri Alenki, ki deluje na kmetiji Mirka Kaučiča v Gornjih Ivanjcih. Kot so nam povedali udeleženci, je bilo srečanje nadvse prijetno. Presenečeni so bili nad lepotami Slovenskih Goric. Naj povemo, da so se srečanja udeležili nekdanji vojaki gardisti iz vseh koncev Slovenije. Skoraj bi si upali trditi, da je to edino tako srečanje nekdanjih Titovih gardistov, ki na tak način obujajo 2 preživeti leti ob služenju vojaškega roka. Prihodnjo leto bo pripravil srečanje Stanko Bukovnik iz Medvod, ki je bil pobudnik in prvi organizator srečanja pred 13 leti.

LJUDJE

Kot sta nam povedala letošnja gostitelja Terezija in Janez Mlinarič, jim ni žal truda in tudi denarja, saj je bilo tudi zanju to lepo doživetje. Zahvalila sta se tudi družini sina Drageja, ki jima je vseskozi pomagala pri dokaj zahtevni organizaciji. Kot je bilo povedano, je vse to poplačano, z nepozabnim doživetjem, ko se srečaš s tistimi, ki si dve leti delil veselje in težave v elitni vojski sredi Beograda, je dejal Janez, mi smo ga imenovali »stari gradist«.


Srečanje potomcev družin Tropenauer

12 letni muzikant Borut UrbaničSlovenja je ena izmed držav, kjer je

harmonika postala nacionalni instrument. Najbolj priljubljena je prostotonska ali kot rečemo »frajtonerica«. Na njo igra mnogo Slovencev. Razveseljivo pa je, da se za igranje frajtonarice navdušuje veliko mladih. Nekaj takih muzikantov iz področja, kjer berejo Domače novice, smo v njih že predstavili. S tem smo jim dali spodbudo za igranje. V Stogovcih pri Apačah smo se na praznovanju 81. rojstnega dne Augustine Lorbek, srečali z 12 letnim muzikantom Borutom Urbaničem iz Rožengrunta pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. Ob igranju lepih melodij, si nismo mogli kaj, da ga ne bi ovekovečili v Domačih novicah. Kot je dejal, je učenec OŠ Sv. Ana, obenem pa obiskuje šolo za igranje na harmoniki Munda v Zgornji Velki. Harmoniko sta mu kupila mama Sonja in oče Ivan. Borut je nadarjen harmonikar, saj ob enoinpolletnem obiskovanju šole zna zaigrati veliko lepih melodij.

Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGERPri 12 letih je Borut Urbanič pravi muzikant


MED DRAVO IN MURO

SV. ANA

Osmo leto Novice Občine Sveta AnaOd leta 1998 kraj Sveta Ana skupaj z vasmi Dražen Vrh, Froleh, Kremberk,

Krivi Vrh, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Zg. Bačkova, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice, sestavlja občino Sveta Ana. Tukajšnja občina, ki ima ta čas 2.346 ljudi, namenja vse od ustanovitve naprej posebno pozornost informiranju svojih ljudi. Tako v občini Sveta Ana izhaja že osmo leto informativni časopis Novice Občine Sveta Ana. V nedavni tretji letošnji številki je v uvodnem prispevku Bogomir Ruhitel, župan Občine Sveta Ana, nagovoril svoje volilce in jim predstavil kaj se v Občini ta čas gradi. Tokratna številka Novic Občine Sveta Ana, ki so natisnjena v 750 izvodih, so natisnjena na 36. straneh.

Z žegnanjem zaključen Anin teden V Občini Sveta Ana vsako leto organizira ob koncu julija Anin teden. Zaključek

praznovanja, je prav gotovo farno žegnanje. To je sicer na sam dan, ko goduje sveta Ana (26. julij) in na nedeljo bliže temu dnevu. Nedeljsko žegnanje, katerega se udeležuje vsakič veliko ljudi širšega območja Slovenskih goric in Pomurja, je zares nekaj posebnega. Lansko leto je maše ob žegnanju in pridige vodil nadškof dr. Franc Kramberger, letos pa je slovesne maše s pridigo, oba dneva vodil škof dr. Jožef Smej. Letos je bil zadnjo nedeljo v juliju, ko je bil poleg žegnanja v cerkvi, tradicionalni Anin sejem, zaključen letošnji Anin teden.

Duhovno življenje v tukajšnji podeželski župniji, kjer župnikuje že 47 let Jožef Horvat, se odvija poleg v cerkvi še v kapelici Svete Marije v Rožengruntu.

Pri Sveti Ani v Slovenskih goricah je tamkajšnja cerkev, ki stoji na nadmorski višini nekaj čez 400 metrov, posvečena vse od leta 1705, sveti Ani. Sakralni objekt je vzorno urejen in vzdrževan, tako v notranjosti kot zunanjosti. Kot taka je ta okras območja Slovenskih goric. V kraju pa deluje od 1.800. leta tudi osnovna šola.

Franci Klemenčič

Trg Sv. Ane so napolnili obiskovalci in kramarjifoto: Ludvik Kramberger

Četrtič so pripravili mednarodno srečanje ljubiteljev stare kmetijske in avto tehnike »Benedikt 2006«

DRUŽI JIH LJUBEZEN DO STARIH VOZIL IN DRUGE TEHNIKE

Praktično vsi občani občine Benedikt so pozdravili nad 200 starodobnikov iz cele države in tujine

V okviru praznovanja občinskega praznika občine Benedikt, je v središču Benedikta, v organizaciji Kluba starodobnikov Slovenske goric, potekalo tudi 4. mednarodno srečanje ljubiteljev stare tehnike. Vse skupaj se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah, ko so sprejeli in pozdravili vse udeležence od blizu in daleč, končalo pa pozno popoldan s podelitvijo zahval in priznanj ter družabnim srečanjem. Vmes je potekal tudi kulturni program, kjer so nastopila domača kulturna društva, organiziran pa je bila tudi dirka z mini motorji, pa nastop policijstov s helikopterji, krajša vožnja s starodobniki po občini Benedikt in še mariskaj zanimivega se je dogajalo, tako da so praktično vsi občani občine Benedikt, ter mnogi gostje od drugod, lahko bili navdušeni.

Samo srečanje je sicer potekalo s ciljem, da bi poglobili skrb za ohranjanje starih vozil in kulturne dediščine sploh, ter skrb za seznanjanje in obveščanje članov in drugih občanov o pomembnosti in zgodovini vozil ter kulturne dediščine. Za to so pravzaprav že pred približno petimi leti v Benediktu tudi ustanovili Klub starodobnikov »Slovenske gorice«. Gre za društvo ljubiteljev starih avtomobilov, motorjev, kmetijske mehanizacije in druge stare tehnike, ki ima sedež na Mariborski cesti 21 v Benediktu v Slovenskih goricah, deluje pa za širše območje Slovenskih goric. Ustanovili so ga na pobudo Rudija Bunderla iz KGZ Ptuj (tajnik), doma iz Oseka, in dveh benediških podjetnikov Franca Lasbaherja (predsednik) ter Bojana Mavriča, ki so tudi že sedaj lastniki večjega števila starih vozil in opreme, še posebej Lasbaher. »Društvo je ustanovljeno z namenom, da organiziramo združenje ljubiteljev starih vozil in druge tehnike ter opreme. To bomo dosegli v sodelovanju z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali drugače ukvarjajo s tem; prizadevamo se za čim višjo strokovno raven dela društva; Skrbimo tudi za varnost članov, jih v ta namen dodatno izobražujemo in skrbimo za preventivne varnostne ukrepe ter spoštovanje pravil v izvajanju svojih dejavnosti. V društvu organiziramo tudi razna srečanja in razstave, sodelujemo z drugimi društvi iz regije, predvsem pa skušamo osveščati članstvo in občane za ohranjanje kulturne dediščine na področju starih vozil in opreme. Vsekakor nam je v ospredju spoznavanje vozil in druge kulturne dediščine, pa druženje ljubiteljev oldtimerjev ipd«, nam je delovanje Kluba starodobnikov, predstavil njegov prvi predsednik Franc Lasbaher.

In ravno v omenjeno spoznavanje in druženje ter ohranjanje tehniške kulturne dediščine ter seznanjanje mlajših z njenim delovanjem, sodi tudi 4. mednarodno srečanje ljubiteljev stare kmetijske in sploh avto tehnike, ki je tokrat potekalo v Benediktu. Poleg predstavitve stare kmetijske mehanizacije s prikazom delovanja (traktorjev, stabilnih motorjev, parnega stroja, traktorja na pogon z lesnim plinom, orodij in drugih strojev…), pa so se predstavila tudi številna druga vozila, med njimi tudi stara šestdeset in več let. Skupaj je zraven bilo nad 200 razstavljenih in predstavljenih eksponatov stare tehnike, katero si je ogledalo nad 3000 ljudi od blizu in daleč. »Mladim želimo vcepiti v srce, da bi varovali kulturno dediščino in mislim, da nam to uspeva tudi s takšnimi prireditvami«, pravi Franc Lasbaher, ki se ni mogel odločiti, kateri predstavljeni eksponat je še posebej navdušil občinstvo.

BENEDIKT

Po prepričanju mnogih pa je to bil policijski fiček, katerega bi se tudi sedaj mnogi vozniki želeli pri policiji, kajti s tem simpatičnim avtomobilčkom bi sedaj redko koga ujeli. Tudi mnoge izmed tistih, ki so na srečanju v Benediktu, po veliki vročini nekoliko globlje pogledali v kozarec…

Besedilo in foto: O.B.

GORNJA RADGONA

KO SONČNICA ZRASTE IZ ASFALTA...Kako pogosto narava postreže z manjšimi ali večjimi

čudeži, gotovo potrjuje tudi primer iz Gornje Radgone. Praktično v središču mesta je namreč kar iz asfalta zrasla sončnica, ki se je kljub veliki suši lepo razrasla in razcvetela. Vse skupaj niti ne bi bilo toliko presenetljivo, če sončnica ne bi zrasla kar ob glavni državni cesti Maribor – Lendava, po kateri skozi Gornjo Radgoni dnevno, med drugimi vozili, na svoji poti med Barcelono in Kijevom drvi tudi okoli štiri tisoč tovornjakov. Toda sončnico ob osrednjem radgonskem krožišču (Par tizanska, Mariborska in Ljutomerska ulica), neposredno ob gostišču „Kolbl“, to niti malo ne moti. Veselo raste naprej, tekočino pa kot kaže vleče iz odtočnih kanalov, saj je zrasla tik ob odprtini po kateri meteorne vode odtekajo v kanalizacijo...

O.B.


SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH

MED DRAVO IN MURO

CERKVENJAK

PGD OSEK 5.TRADICIONALNA KOŠNJA

Z NOVO KOSO ZA POKAL KS SVETA TROJICALepega nedeljskega popoldneva 13. 8.

2006 so delovni prostovoljni gasilci iz Oseka na prizorišču za kulturnim domom v Sv.Trojici izvedli že peto košnjo z ročno koso. (na zemljšču Zdravka Klemenčiča) pod predsedniškim vodstvom Franca Rojka.

Gasilske pevke ljudskih pesmi Osek z pevovodkinjo Hildo Kukovec so zapele nekaj pesmi.

Prireditev je vodil Janez Voglar. Pokale KS SV.TROJICA so osvojili:Moški posamezno: Šijanec Lovrenc - JamnaŠilak Slavo - Osek, Ornik Milan - Jurovski Dol.

Moški pos.veterani: Knuplež Alojz - Osek; Kukovec Jože - Osek; Leskovar Edi - Jamna.

Moški ekipno:1. Jamna pri Vidmu: Vok Ivan, Šijanec Lovrenc, Leskovar Edi.2. Osek: Šilak Slavo, Kukovec Jože, Rojko Franc.3. Porčič: Postružnik AlbinOsek: Knuplež AlojzCerkvenjak: Slekovec Jože.

Ženske posamezno:1.Fekonja Irena - Porčič2.Kukovec Hilda - Osek3.Dietat Agata - Porčič

Ženske ekipno:1.Osek: Kukovec Hilda - OsekFekonja Milena - OsekKocbek Tonica - Osek.

Teknila je gibanica ali ocvirkova pogača iz Hildine košare z dobrim vinom. Bilo je prijetno druženje ob glasbi mladih muzikantov. Vsaka srečka je bila bogati dobitek.

Presenečenje za številne obiskovalce je bilo sodelovanje v ročni košnji g.Friderika Kranerja na dopustu iz Avstralije, domačina naselja Osek v Sv.Trojici in g.Jožeta Vok iz Oseka, ki je odložil berglo (operiran je bil na kolku). Oba sta sodelovala z motom »glavno je sodelovati« in podpreti prireditelja.

V kakovosti košnje se je najbolje odrezal Alojz Knuplež iz Oseka.

Ta prireditev je bila dobro obiskana, da bi v Sv.Trojici bilo tudi v bodoče tako oziroma še boljše.


4. POHOD NA RADGONSKO NOČ JE ZA NAMI ! 145 pohodnikov se je iz Negove podalo na pohod na 10. Radgonsko noč.

Bilo je krasno vzdušje, nasmejani obrazi, med nami je bilo kar nekaj malih otrok, veliko mladih in seveda tudi starejši so bili med nami, kar je dokaz, da je druženje bilo namenjeno vsem generacijam.

Pri vrelcu slatine v Ivanjševcih smo naredili prvi počitek, okrepčali smo se s slatino, ki tam izvira in ljudje so že segali v nahrbtnike, nato smo nadaljevali pot proti prvemu gostitelju, družini Kurbus Milana v Ivanjševskem vrhu, kjer nas sedaj že po tradiciji vsako leto gostoljubno sprejmejo, okrepčali smo se ter pot nadaljevali proti vinotoči GI, med potjo so nam domačini nudili hrane in pijače, kar je marsikoga presenetilo, pri vinotoču GI smo bili gostje planinskega društva iz G.Radgone, tam nas je pričakala predsednica društva Verica Fartek, ko smo se odžejali in najedli, smo se veseli in razigrani napotili proti naslednji postaji, g. Firšt Marica je nas sprejela kot se to lahko zgodi le pri njej, vsega je bilo v izobilju, no vsi gostitelji so bili dobro pripravljeni na pohodnike, kar nas veseli, dobili smo pri vseh že tudi povabilo za naslednje leto, da se ustavimo na njihovih domovih.

Ob prihodu v G.Radgono, po prehojenih 3,5 urah, smo seveda takoj nadaljevali druženje na plesišču in razigrani in veseli to nadaljevali do konca oz. do povratka z avtobusom ali nekateri že prej z osebnimi prevozi. Bilo je prijetno, krasno vzdušje na pohodu in tudi 10. Radgonska noč je bila uspešna.....ni majnkalo plesa, pesmi in smeha..

Hvala vsem, ki so nam ponudili dobrote svojih domov in nas sprejeli na svojih dvoriščih,!!!

NEGOVA

Za obnovo gradu 1,4 milijarde tolarjevGrad v Negovi, katerega osrednji trakt izvira i1 14. stoletja, je ob koncu leta

1938 pogorel. Posledice tega so še vedno močno prisotne. Toda kot kaže, bo že ob koncu letošnjega avgusta prišlo do začetka obnovitvenih del. Namreč pred dnevi je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, podpisalo pogodbo o sofinanciranju obnove gradu v Negovi v višini 1,4 milijarde tolarjev. Glavni izvajalec teh del bo firma Givo iz Ljubljane, partnerja pri tem delu pa bosta gradbeni firmi Granit iz Slovenske Bistrice in SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Obnova gradu v Negovi, naj bi bila po zagotovilu Antona Kampuša, župana radgonske občine, zaključena v juniju leta 2008.

Franci Klemenčič

V jeseni dva oddelka vrtcaEnota Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona v Negovi, je imela do sedaj le en

oddelek. Z letošnjim 1. septembrom pa bosta v tukajšnji enoti dva oddelka, katera bosta imela skupno 25 otrok. V dosedanjem enem oddelku so bili vključeni tako vsi otroci, z novo nastalim oddelkom pa bodo ločeni otroci v starosti od dve do štiri let in štirih do šest let.

Sicer pa bo v novem šolskem letu v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona, ki ima svoje enote poleg Negove še v Apačah, Stogovcih in Črešnjevcih, skupno 281 otrok. Na voljo je še nekaj prostih mest. Tako kaže, da letos ne bo odklonov pri sprejemu otrok v Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, kot je bilo to v lanski jeseni.

Franci Klemenčič

S tekmovanjem v košnji trave končali s prireditvami ob osmem občinskem prazniku

Z zdaj že tradicionalnim tekmovanjem v košnji trave, ki ga je tudi letos

pripravilo Turistično društvo Cerkvenjak, so se končale najrazličnejše prireditve ob letošnjem občinskem prazniku občine Cerkvenjak. Prireditve ob letošnjem že osmem prazniku so namreč potekale vse od petka, 16. junija, ko so v organizaci ji KORK Cerkvenjak najprej pripravili srečanje starejših občanov in občank.Prireditve pa so nato, ki so jih pripravljala cerkvenjaška najrazličnejša društva, potekale vse do nedelje, 2. julija.

Letošnja košnja je zaradi nekoliko slabega vremena imela manj obiskovalcev in tudi manj tekmovalcev. A ne glede na slednje je pripravljeno prizorišče dogajanja na koncu bilo pokošeno.

Pri moških je v skupini do 60 let zmagal kosec Ivan Vok iz Jamne pri Sv. Juriju ob Ščavnici ( pred leti tudi v košnji državni prvak op. p. ),za njim sta se uvrstila domačina Ferdinand Kocuvan in Franc Kocmut. V ženski konkurenci se je najbolj izkazala Darinka Golob, za njo pa sta se uvrstili Dragica Majer in Dragica Fekonja.V skupini nad 60 let je med moškimi zmagal Franc Pučko, pri ženskah pa Alojzija Kocmut.

Franc Bratkovič


POP KULTURA

UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL

STRIP300

http://www.strakl.si/thewho/

MIAMI VICE

FILM

ROCKPEARL JAM

Storyboard narisan za adaptacijo iz stripa

Snemanje filma in končni izdelek z dodanimi digitalnimi efekti

Originalni prizor v stripu 300

Tudi epski strip Franka Millerja 300 bo prenešen v filmski medij, podobno kot je bilo že narejeno s stripom Sin City (in po katerem že nastaja tudi drugi del).

Zgodba stripa opisuje a n t i č n o b i t k o k r a l j a Leonidasa s 300 Špartanci proti ogromni perzi jski vo jsk i k ra l ja Xer xesa. Žr tvovanje Špar tancev je takrat združilo celotno Grčijo proti Perzijcem in postavilo temelje demokracije.

V kino bi naj prišel film prihodnje leto.

Eden najboljših in najbolj znanih ameriških rock bendov 90. let po obisku v Ljubljani na prejšnji turneji tokrat prihaja v sosednji Zagreb. Eddie Vedder, Mike McCready in ostali Pearl Jamovci so svojo pot začeli iz pepela skupine Mother Love Bone leta 1990. Prvi album Ten so izdali leta 1991 in do prihodnjega leta so z njim pometli z Nirvano, ki je bila takrat na vrhuncu. Njihova glasba, novi val rocka, so MTV in radijske postaje neprestano rolali in jih dvignili med zvezde, a kljub temu je bend ostal zvest svojim koreninam in fanom - niso se vlivali v kalupe, ki jih je delala glasbena industrija. Tako so prišli navzkriž s promoterji, niso hoteli snemati videospotov, celo tožili so ameriški Ticketmaster. Kakorkoli že, publika jih je še vedno ljubila in imela za svoje in vsi njihovi albumi so se prodajali v milijonskih številkah. Na prejšnji evropski turneji, od katere je minilo že kar 6 let, smo jih lahko slišali tudi v Ljubljani, posebnost zadnje turneje je (tako kot to počne skupina The Who, že od leta 2000 na vsaki turneji), da so iz vsakega koncerta izdali CD, tokrat pa jih ob predstavitvi njihovega novega albuma pričakujemo v Zagrebu. Zanimanje za veliki rock koncert na Hrvaškem je ogromno, prodali so že prvo četrtino vstopnic, ki so bile v prodaji po nižji ceni. Zanimanje za koncert v Zagrebu je tudi v tujini, saj so tam njihovi oboževalci rezervirali vstopnice takoj ob najavi njihove evropske turneje na spletnih straneh skupine in ki jih spremljajo po vsem svetu.

Pearl Jam tudi danes ustvarjajo eno zanimivejših in uporniških glasbenih del na sodobni ameriški rock sceni. In ne pozabimo: predvsem zaradi karizmatičnega pevca Eddieja Vedderja lahko pričakujemo resnično prvovrsten rockovski dogodek, rock koncert z – dušo!

Datum koncerta: torek, 26. 9. 2006Kraj koncerta: Dom sportova, Zagreb, Hrvaška

V organizaciji www.koncerti.net je cena 15.500 SIT (64,68 EUR) (vstopna postaja Maribor). Cena aranžmaja vsebuje eno vstopnico za koncert, prevoz in vodenje. Odhod z avtobusom na dan koncerta iz Maribora ob 15.20 uri

Na sporedu od: 14.9.2006Režija: Michael MannScenarij: Michael Mann po zgodbi Anthonyja Yerkovicha

Igrajo: Colin Farrell, Jamie Foxx, Li Gong

Televizijska serija iz konca 80. let prejšnjega stoletja o dveh hladnokrvnih detektivih, ki sta v lovu na zločince pripravljena storiti tudi marsikaj nezakonitega, se pod režijsko taktirko Michaela Manna vrača na velika platna. Iznajdljiva detektiva Ricardo (igra ga Jamie Foxx, dobitnik oskarja za film Ray) in Sonny (Colin Farrell, ki smo ga videli v filmih Aleksander in S.w.a.t. - Specialci) se vtihotapita v razvejano in dobro organizirano mrežo prekupčevalcev z mamili. Zaradi delovanja na drugi strani zakona sta v vedno večji moralni dilemi, kaj je prav in katere meje ne smeta več prekoračiti, napeto ozračje pa še dodatno segreje Sonnyjeva ljubezen do žene glavnega kriminalca Isabelle (Li Gong - Gejša) in grožnje Ricardovim najbližjim.

Televizijska serija iz konca 80. let prejšnjega stoletja o dveh hladnokrvnih detektivih, ki sta v lovu na zločince pripravljena storiti tudi marsikaj nezakonitega, se pod režijsko taktirko Michaela Manna vrača na velika platna. Iznajdljiva detektiva Ricardo (igra ga Jamie Foxx, dobitnik oskarja za film Ray) in Sonny (Colin Farrell, ki smo ga videli v filmih Aleksander in S.w.a.t. - Specialci) se vtihotapita v razvejano in dobro organizirano mrežo prekupčevalcev z mamili. Zaradi delovanja na drugi strani zakona sta v vedno večji moralni dilemi, kaj je prav in katere meje ne smeta več prekoračiti, napeto ozračje pa še dodatno segreje Sonnyjeva ljubezen do žene glavnega kriminalca Isabelle (Li Gong

O produkcijiVečina filma je bila posneta v Miamiju in na Key

West na Floridi, snemali pa so tudi v Paragvaju, Dominikanski republiki, Urugvaju in Braziliji. Snemanje je bilo naporno, dodatno pa so snemanje na Karibih ovirali hurikani Katrina, Wilma in Rita. Med snemanjem v Južni Ameriki so bili potrebni strogi varnostni ukrepi, saj je ponekod politični položaj precej nemiren. Dodatna privlačnost filma je, da je posnet s HD kamerami.

O igralcihJamie Foxx (Ricardo Tubbs) je za svoj portret

Raya Charlesa dobil oskarja, zlati globus, BAFTO in še številne druge nagrade. Poznamo ga tudi iz filmov Ali, Jarhead, Stealth, Collateral in številnih drugih.

Colin Farrell (Sonny Crocket) je zlasti opozoril nase z glavno vlogo v Alexandru Oliverja Stona, zaigral pa je tudi v filmih Phone Booth, Tigerland, Minority Report, Daredevil, S.W.A.T. in drugih.

O filmarjihMichael Mann (scenarij in režija) je bil za svoje

delo deležen številnih priznanj, med drugim je bil štirikrat nominiran za oskarja. Med svoje uspehe lahko šteje filme The Insider, The Aviator (producent), Manhunter, The Last of the Mohicans, Heat, Ali, Collateral.

“Miami Vice” Originalna TV serija je bila na sporedu v letih 1984-1989. Njen avtor pa Anthony Yerkovich.

V glavnih vlogah sta zablestela Don Johnson kot detektiv James ‘Sonny’ Crockett in Philip Michael Thomas kot detektiv Ricardo ‘Rico’ Tubbs. (Na fotografiji). Serija je v svojem času sprožila tudi cel trend v oblačenju in obuvanju generacije osemdesetih let.


KULTURA

Pevci ljudskih pesmi iz Radencev izdali svojo prvo zgoščenko

PREMIERNA PREDSTAVITEV BO 1. SEPTEMBRAKulturno društvo Bubla Radenci, katerega predsednica je vse od svoje upokojitve, upokojena

pedagoginja Marija Marič, je začelo s svojim delovanjem jeseni leta 1995. In tudi sploh je predsednica KD Bubla Marija Marič z vsem srcem in dušo predana kulturnem delu v občini Radenci. Predvsem po njeni zaslugi je v KD Bubla zaživelo veliko sekcij, kot so: folklorna, tamburaška, likovna, dramska in literarna. Nekatere sekcije so v nadaljevanju začele delovati kot samostojna društva, večina pa jih je še naprej ostala v okviru KD Bubla. In med slednje sodi tudi sekcija „Pevci ljudskih pesmi“, katera je ravno na pobudo Marije Marič zaživela 5. marca 1999. V skupini je devet pevk in trije pevci. „Najprej nas je vodila marljiva gospa Renata Makovec iz Grlave, ki nas je v sorazmerno kratkem času naučila kar nekaj pesmi. Zaradi preobremenjenosti in oddaljenosti pa nam je Renata predlagala, da naj si poiščemo novo voditeljico skupine. In imeli smo srečo, da smo za voditeljico najdli domačinko Betko Leopold, ki nas uspešno vodi že od leta 2000. V minulih sedmih letih smo se naučili preko petdeset pesmi in opravili preko 90 javnih nastopov, največ za goste radenskega zdravilišča ter na proslavah in kulturnih prireditvah v organizaciji KUD Bubla, Zveze kulturnih društev ter javnega sklada kulturnih dejavnosti, potem turističnega društva. Nastopali smo na medobčinskih in območnih srečanjih ljudskih pevcev in godcev ipd. Ob vsem smo navezali prijateljske stike s skupinami, ki gojijo slovensko ljudsko pesem od blizu in daleč“, pravi predsednica sekcije ljudskih pevcev Anica Klemenčič.

In v letošnjem poletju se je pevkam in pevcem iz Radencev uresničila večletna želja, da bi izdali lastno zgoščenko s posnetki ljudskih pesmi iz svojega okolja. Predstavitev nove zgoščenke bo v petek, 1. septembra, kje drugje kot v domačem okolju, v kongresni dvorani Term Radenci. Na slovesno predstavitev svoje zgoščenke so radenski pevci in pevke povabili tudi pevsko skupino Pušeljc iz Mozirija, pričakujejo pa, da bo zraven tudi veliko domačih ljubiteljev glasbe.

(O.B.)

MOJ DOMMoj dom kako sem se te želela,Ko v tujini zate sem trpela.Bogu se zahvalim za ta veliki dar,Da te imam.

Moj dom, moja hiša v samotiJe obdana v vsej lepoti.Zapustila te nigdar ne bom, Dokler me od tebe ne poneso.

Ko pride maj stoletni sadovnjak zacveti,Pred hišo mogočna hruška stoji.Kot nevesta je ozaljšana,V en velik cvet je združena.

V njej domujeta, pogovarjata se grlici,Življenja se radujeta.Pod hruško majhen ribnik je,Okrog sprehajajo se srnice.

»NA NAGE RITI DAN« ustvarjalni dan mladihV torek dne 16. maja je na Židovskem trgu

starega mestnega jedra v Mariboru zaživelo v pravem pomenu besede:

Eper KUD je organiziral že drugi po vrsti ustvarjalni dan mladih, ki ga poimenuje »Na nage riti dan«. Cilj dogodka je bil skozi ustvarjanje, spoznavanje in druženje aktualizirati Židovski trg, zato je organizator določil temo zgodbe drevesa »Ailauthus«, ki stoji na trgu, od ustvarjalcev pa pričakoval, da se teme lotijo interdisciplinarno in prostorsko vpeto. Drevo Ailauthus je drevo, ki izvira iz Kitajske, k nam pa je prišlo v 19. stol… danes raste in daje senco že po celem svetu in nima prave domovine.

Na prizorišče trga je prišlo 13 skupin mladih ustvarjalcev, čez 60 jih je bilo iz cele Slovenije. Ustvarjanje je trajalo cel dan od 10. ure do 18. ure. Tega dogodka smo se udeležili tudi mi, kot varovanci VDC Mravlja Lenart pod okriljem društva Sožitje Lenart: Ivan Macun, Slavko Mesarec, Katica Recek, Tatjana Ploj pod mentorstvom Danice Arnuš na pobudo hčere Nike. Nad dogajanjem smo bili navdušeni, prav tako pa je bila njihova udeležba in ustvarjanje neizmerno bogato in domiselno V naših srcih je prebivalo veliko zadovoljstvo in ponos, da smo tekmovali med večletnimi študenti Likovne pedagogike. Tako smo se na nek način potrdili, da znamo in zmoremo veliko, le možnost potrebujemo.

Bilo je tudi majhno razočaranje, ker nismo prejeli nobene nagrade, zagotovo pa je prebivalo v naših srcih zadovoljstvo in samozavest ter potrditev, da smo udeleženi v zahtevnem projektu. Doživeli smo veliko prijetnih medsebojnih občutkov in spoznanj, da smo enaki vsem in vsemu.

V imenu celotne skupine se zahvaljujem društvu Sožitje Lenart, njeni predsednici Inge Markoli in njeni tajnici gospe Marinki Vogrin, da so nas tako velikodušno finančno podprli in nam nudili prevoz do samega mesta dogajanja. Prav tako pa hvala vsem organizatorjem kulturnega dogodka. »Na nage riti dan«, da so nas tako prijazno in spoštljivo sprejeli v svojo sredino.

Opomba: Kasneje smo izvedeli, da so naredili organizatorji veliko napako, ker nas niso imenovali kot edino skupino z mentorjem, vendar nič zato: V srcih in duši smo zmagali!

Danica Arnuš

Saj tu nihče ne moti je, gledajo mi v očiA nobena ne zbeži.Čutijo da so ljubljene,Od mene nigdar preganjene.

Ptički žvrgolijo, vsak svojo melodijo ima,Ki jo iz glave zna.Pa prileti še kukavca,Saj to ti je prava muzika.

Pa še štorklja prileti,iz ribnika vodo zajame si,da nedaleč proč na drogusvoje mladiče napoji.

Moj dom le kako bi te ne ljubila, Z vsem srcem sem se te oklenila,Saj tu v tihoti in samotiZame si pravi raj.

Sestavila: Marija Tomažič Jurovski dol


KULTURA

Z Francem Bratkovičem o Cerkvenjaku in njegovem ljubiteljskem delu

Cerkvenjak je eden zanimivejših krajev v Slovenskih goricah

V zadnjem petindridesetletnem obdobju je bil dosežen razcvet kraja. Naš sogovornik je znan Cerkvenjačan, ki ga že tri desetletja srečujemo

na raznolikih področjih javnega kulturnega, političnega in društvenega življenja v Cerkvenjaku in bivši skupni občini Lenart. Je osebnost, ki je pri svojem delu pustil vidne sledi.

Gospod Bratkovič nam lahko in kako bi nam predstavili Cerkvenjak v katerem živite?

Z veseljem, saj menim, da ni pretežko. Cerkvenjak je gotovo eden zanimivejših krajev v Slovenskih goricah. Je razloženo naselje v osrčju Slovenskih goric, dobrih deset kilometrov oddaljeno od Lenarta. Prebivalci se že od nekdaj ukvarjajo s kmetijstvom, večina njih pa si svojo življensko eksistenco zagotavlja z zaposlitvijo v industriji in drugih dejavnostih zunaj domačega kraja, v Lenartu, Mariboru, Gornji Radgoni in Ptuju. Veliko si jih svoj vsakdanji kruh služi tudi širom po Sloveniji in tujini,

Kraj se prvič v pisnih virih omenja leta 1299, naseljen je bil že mnogo prej, saj so tu našli več rimskih gomil, skozi kraj je vodila tudi rimska cesta. Začetki šolstva sežejo v leto 1722, ko je bila ustanovljena priložnostna šola. Danes v Cerkvenjaku, ki je od 22. novembra leta 1998 samostojna občina živi nekaj čez 2100 prebivalcev.

Cerkvenjačani so že od nekdaj bili narodnobuditeljsko usmerjeni, se zavzemali za slovensko besedo in jezik. Tako so bili že pred prvo in drugo svetovno vojno kot tudi po tej, podpisniki različnih prošenj in peticij v prid slovenstva.

Cerkvenjak pa je znan predvsem po bogati in dolgoletni kulturni tradiciji. Začetki slovenskega cerkvenjaškega kulturnega življenja v Cerkvenjaku sežejo v leto 1894.

Kulturni dom je bil središče bogatega povojnega kulturnega in družabnega življenja v tem delu Slovenskih goric. Vrhunec dogajanja v več kot stodesetletni kulturni zgodovini, so bila leta 1970 do 1978, ko se je neumorni kulturni cerkvenjaški zaneseljak Vlado Tušak lotil svojih največjih in daleč naokoli odmevnih gledaliških kulturnih projektov.

Kako vidite in gledate na sam razvoj kraja? Kako gledam? Vsekakor vem, da sežejo tisti prvi pravi razvojni infrastrukturni koraki tja

v konec šestdesetih in v začetek sedemdesetih let. Zato lahko čiste vesti rečem, da je bil razvojni razcvet Cerkvenjaka dosežen v zadnjih petindridesetih letih. Namreč prej je Cerkvenjak s svojimi petnajstimi zaselki premogel tako kot mnogi drugi kraji le: šolo, gasilski in kulturni dom in seveda cerkev Sv. Antona, katere obdobje pa seže že v štirinajsto stoletje. Imel je izgrajeno že tudi elektrifikacijo, a električna luč je zasvetila v marsikateri hiši veliko pozneje. V teh 35 letih je bil dosežen ogromen napredek pri razvoju kraja nasploh. Blatni ozki kolovozi so se v okoli 80 odstotkih tega geografsko velikega kraja spremenili v široke asfaltirane ceste, zgrajena je bila ostala komunalna in druga infrastruktura.

Zato ni prav, da si župan za čas svojega osemletnega vladanja, kakor dolgo obstaja občina, pripisuje zasluge za celoten razvoj in napredek Cerkvenjaka kot celote.

Zelo, zelo veliko je bilo narejenega pred njim, oz. njegovim prihodom v kraj. In žalostno je, da so z njegove strani in njegovih »podanikov« izbrisani in pozabljeni skoraj vsi prešnji cerkvenjaški kreatorji tukajšnjega krajevnega, političnega in kulturnega življenja.Zato mi dovolite, da spomnim le na nekaj zaslužnih imen v času pred nastankom samostojne občine: Franc Kozar, Maks Kocuvan, Alojz Lorenčič, Ivan Bezjak, Stanko Žmavc, Rihard Rojs, Jakob Matjašič in še nekaj imen bi se našlo. Sicer pa so v želji po razvoju veliko prispevali krajani sami, saj brez njihovega dodatnega sofinanciranja in prostovoljnega dela ni šlo, kot brez sofinanciranja občanov ne gre še danes.

Ne smemo pozabiti tudi ljudi, ki so delali v društvih in organizacijah in so prav tako prispevali napredku in dobremu imenu Cerkvenjaka.. Denimo že omenjenega Vladka Tušaka, Pavlo in Riharda Tušak, Ivana Molana, Franca Benka,Vlada Lorberja, Riharda Anžela, Franca Žmavca…

Torej po tem takšnem po vašem mnenju g. Bratkovič ne drži, da je Cerkvenjak, odkar ima svojo občino, napredoval bolj kot prej v mnogih desetletjih?

Ne, ker to ni res. Tisti, ki imajo to mnenje ali Cerkvenjaka kot kraja v celoti ne poznajo, ali fizilofirajo ali se samovšečno hvalijo. Žalostno je, da ljudje tako hitro pozabljajo.Torej tudi nič čudnega, da se danes tako potvarja polpretekla zgodovina slovenskega naroda, če pozabimo stvari, ki so se zgodile le nekaj let, desetletje dve nazaj.

Za plačano delo »in vodenje občinske politike« sedmih redno zaposlenih bi moralo biti narejeno več.

Bili ste predsednik mladine in dolgoletni predsednik kulturnega društva v Cerkvenjaku, opravljali ste tudi druge odgovorne funkcije poznamo pa vas tudi kot dolgoletnega dopisnika časopisov in Radia Maribor, kaj bi povedali o tem svojem delu? Glede na to, da stene vaše domače delovne sobe krasijo številna priznanja gotovo imate kaj?

Ja res bi imel kaj povedati pa ne bom. Včasih so rekli – lastna hvala cena mala. In tega pregovora se rad, če je le mogoče držim. O neprijetnih stvareh in doživljajih pa tudi ne želim govoriti.Vendar moram reči, žalostno in nepošteno je to, da se moje delo pripisuje nekomu

drugemu. Jaz sem denimo Vlada Kalemberja in Jasmina Stavrosa pripeljal v Cerkvenjak že leta 1988. V Cerkvenjaku so se na moje povabilo in organizaciji zvrstile vse javne radijske oddaje osrednjega slovenskega radia in radia Maribor. Sicer pa imam v mojih beležkah vse zapisano. Trditi si vendarle upam, da so pri mojem delu bili doseženi rezultati, ki jih cenijo drugod in me pozna, ali pozna le moje ime kar precej Slovencev.

Opravljeno pa mi daje tudi pravico, po lastnem prepričanju, da smem ocenjevati druge, ki delajo danes v veliko boljših pogojih in še zlasti tiste, ki so za delo v prid napredka in razvoja Cerkvenjaka plačani.

Pišete pesmi, konjiček vam je raziskovanje zgodovine kraja in zbiranje starin? Razmišljate baje tudi o muzejskem etnografskem muzeju?

Ja, vse to drži. Kar pa se tiče etnografskega muzeja, je verjetno to še daleč, saj takšna zadeva nekaj stane in terja temu primeren prostor. No, manjšo muzejsko zbirko bi morda že res lahko postavil na ogled v stari domačiji.Toda starih, tradicionalnih orodij za najrazličnejša opravila, s katerimi smo rasli, iz časov naših babic in dedkov je toliko, da kaže resno razmisliti. Zob časa in sodobnost sta marsikaj uničila. Mnogi mnoge takšne predmete pri renoviranju ali podiranju poslopij in hiš enostavno odvržejo. Zato bi bil vesel, da mi jih odstopijo, in jih tako ohranimo zanamcem.

Kaj vas danes v Cerkvenjaku moti oz. vam ni všeč?Kaj mi ni všeč? Večkaj. Toda na prvem mestu to, da na »svoji« občini opravljamo občani

in občanke Cerkvenjaka zadeve z ljudmi, ki ne živijo z nami. Ali Cerkvenjačani mar nimamo sposobnih in izobraženih ljudi?

(jb)

Franc Bratkovič

ODLIČNI REZULTATIRezultati z udeležbe na II.International cup tekmovanju v okviru

27.svetovnega prvenstva WBTF (World Baton Twirling Federation), ki je potekalo v RIMU od 1. do 6. avgusta 2006.

Pod vodstvom predsednice MTZS (Mažoretna in twirling zveza Slovenije) ga. Nade Skuk je v Rim odpotovala 41 članska delegacija iz Slovenije, ki je za Slovenijo dosegla letos na prvenstvu v Rimu prvič v zgodovini twirlinga 3. mesto in bronaste medalje za tekmovalke iz Twirling kluba logaških mažoret iz Logatca, ki so pod vodstvom predsednice Vere Tratnik in trenerke BARBARE ČUK s kotreografijo GREGA GUŠTINA presenetile s tako dobro uvrstitvijo v tekmovanju velikih skupin (10 tekmovalcev v skupini in več..) nivoja B na II. International cup. Mala skupina ( 6 - 8 temovalcev) seniork iz Nove Gorice se je uvrstila na odlično (šesto) 6. mesto. Juniorke MACE III. iz Cerknice, pa so se uvrstile na odlično (enajsto) 11. mesto v težki mednarodni konkurenci.

Tudi junior par iz Nove gorice, ki je prvič v zgodovini Slovenije zastopal twirling šport na 27. svetovnem prvenstvu WBTF je dosegel odlično deveto mesto in požel odobravanje svetovnih strokovnjakov twirlinga!

Odlično so se odrezale tudi vse tekmovalke v soloB obveznem programu, kjer se je najbolje od šestih tekmovalk iz Slovenije uvrstila mlada Živa KOVAČ iz Nove Gorice na odlično 15.mesto, Sara Pečkaj iz Logatca na 26.mesto, sledile so Sara Bevčar Nova Gorica na 30., Lara Ferbišek iz Logatca na 36., Maša Urbančič na 42. in Stagličič Maja na 44. mesto. Doseženi uspehi so plačilo za dolgoletno prizadevno delo zveze in društev, za treniranje in številna odrekanja tekmovalk ter vzpodbuda za nadaljnje delo tako zveze kot posameznih tekmovalk!

Nada Skuk, predsednica MTZS


Avgustovski konjeniški praznik na Poleni pospremilo 2500 gledalcev

VN LENARTA HIPNOTICI OZ, TROJNA KRONA PA JASINU GL

Zmagovalec predteka za VN Deželne banke Slovenije Hand Right – Domačinom privozil zmago Zvonko Osterc z Leonidasom- Kas pod sedlom Petri Retelj, ravna galopska dirka pa Ivanu Vogrinu- Požrtvovalnost organizatorjev bogato poplačana

Na preurejenem lenarškem hipodromu, ki je po obilnem dežju znova zasijal v soncu in novi preobleki, so bile 13.avgusta pred več kot 2500 navdušenimi gledalci elitne kasaške in galopske dirke. Z njimi prizadevni organizatorji iz Konjeniškega kluba ( KK ) Slovenske gorice Lenart nadaljujejo 56-letno tradicijo konjeništva v tem delu Slovenije. Tudi tokrat so dokazali, da zmorejo največje organizacijske napore, saj je bilo treba tekmovalno stezo najprej dodobra preurediti in po močnih padavinah dodatno utrditi sveže nasuti pesek. Uspeli jim je in zato je imelo več kot 100 nastopajočih solidne tekmovalne pogoje. Tolikšne požrtvovalnosti nismo vajeni, saj so organizatorji na čelu z neumornim Antonom Družovcem, delali še zadnje minute pred začetkom tekmovanja. Vse se jim je poplačalo, saj so doživele velikanske čestitke in aplavz hvaležnega lenarškega občinstva. Med obiskovalci je bilo tudi veliko mladih, ki so uživali ob napetih športnih bojih na tekmovalni stezi in še bolj navdušeno spremljali dogajanje v ozadju, kjer so tekmovalci pripravljali konje. Steza se je po polovici tekmovanja celo dodobra osušila in bila primerno trda tudi za zahtevnejše tkmovalce.

V ospredju so bile sicer kasaške dirke, gledalci pa so uživali še v spremljanju promocijske dirke kas pod sedlom, ravne galopske dirke in v predstavitvah dvo in štirivpreg. Med kasači je bilo veliko zvenečih imen slovenske kasaške scene, saj so bili prijavljeni konji iz vseh slovenskih klubov in društev. Med njimi je bil prvi zvezdnik letošnje sezone, 8-letni Jasin GL na vajetih Mirka Gregorca iz Komende, ki je včeraj v Lenartu zabeležil že 51 zmago. Ena zmaga je ostala tudi v lenarškem klubu, privozil pa jo je Zvonko Osterc v prvi dirki dveletnikov z Leonidasom OZ. Vse dirke, razen prve, so bile na 2100 metrski progi, ki je vzdržala vse pritiske in za nameček postregla še s solidnimi kilometrskimi časi. Največ zanimanja je veljalo za 6., 7. in 8. kasaško dirko, v kateri so nastopali številni odlično konji na vajetih izkušenih tekmovalcev. Šesta dirka je po tradiciji veljala za VN Lenarta, ki jo vsako leto podari lenarška občina. Ta tudi na veliko pomaga pri razvoju konjeniškega športa in pri urejanju hipodroma. Dirko je dobila Hipnotica OZ na vajetih Tineta Jagodica z Brda, ki je odlično štartala in odbila vse napade zasledovalcev, zlasti Vamita Ivana kosca iz Komende in Loving Look Vita Janeza Hrovata iz Ljubljane. Sedma lenarška dirka je bil drugi predtek trojne krone Agrokombinata Maribor, ki ga je po pričakovanju s silovitim finišem dobil Jasin GL na vajetih Mirka Gregorca iz Komende z najboljšim časom dneva 1:19,2. V zadnji dirki pa so se triletni kasači pomerili v predteku za prestižno VN Deželne banke Slovenije. Zmagal je Hand Right na vajetih ljutomerčana Dušana Zorka. Obetavni voznik ni skrival zadovoljstva in se je v spremstvu mnogih navijačev nagrade zelo razveselil.

V promocijski dirki kas pod sedlom je slavila Petra Retelj iz Šentjerneja s Semom, v ravni galopski dirki pa je zmagal lenarški župan Ivan Vogrin z Valentinom. Razlog več za še eno zadovoljstvo organizatorjev in pokroviteljev, med katerimi so bila tudi domača podjetja iz Lenarta. Brez njih ne bi bilo vsakoletne prireditve na Poleni, letos pa so izdatno priskočili na pomoč tudi novi sponzorji, od Agrokombinata Maribor do Deželne banke Slovenije. Predsednik njene uprave dr. Draško Veselinovič ni skrival zadovoljstva nad enkratnih vzdušjem na lenarškem hipodromu Polena. Zadovoljstvo in čestitke organizatorjem so izrekli tudi mnogi drugi ugledni predstavniki sponzorjev, ki so uživali v športnem merjenju moči konj.

Rezultati kasaških dirk iz Lenarta:

1.dirka, avtostart za dveletne kasače, 1600 m: 1.Leonidas OZ ( Zvonko Osterc, Lenart ) 1:28,5, 2.Damasco MS ( Darja Krelj, Komenda ) 1:28,8 in 3. Maxi Gerd ( Mirko Babič, Ljutomer) 1:28,9.

2.dirka, avtostar za3-4 letene kasače, 2100 m, zaslužek do 30-tisoč SIT: 1.Enej C ( Milan Žan, Komenda ) 1:25,8; 2. Pika M ( Rene Hanžekovič, Ljutomer ) 1:26,7 in 3. Raina HV ( Mirko Gregorc, Piramida Maribor ) 1:26,7

3.dirka,avtostart za 3-5 letne kasače, 2100 m, zaslužek do 276-tisoč SIT: 1. Imperial Vita( Janez Hrovat, Ljublajna Stožice) 1:24,9; 2. Suriya Noble ( Vojo Maletič, Šentjernej) 1:25,3 in 3. Iskra BE ( Uroš Bernardič, Krško ) 1:25,5

4. dirka, avtostart za 3-14 letne kasače, 2100 m, zaslužek do 400-tisoč SIT: 1. Free Flo Vita ( Janez Hrovat, Ljubljana Stožice ) 1: 22, 8; 2. Balzam B ( Dušan Selinšek, Piramida Maribor ) 1: 23, 0 in 3. Ninočka ( Viktor Dolinšek, Ljubljana Stožice) 1: 23,0

5.dirka, avtoštart za 3-14 letni kasači, 2100m, zaslužek do 800-tisoč Sit:

1. Pepelka ( Janko Sagaj, Ljutomer ) 1:21,6; 2. Meadow Land ( Peter Zadel, Komenda ) 1: 22,1 in 3. Party Time ( Janez Dolinšek, Ljubljana Stožice ) 1:22,5

6.dirka, VN Lenarta, avtostart za 3-14 letne kasače, 2100 m, zaslužek do 1,5 milijona SIT:

1. Hipnotica OZ ( Tine Jagodic, Brdo ) 1:20,8; 2. Fenita ( Sašo Seršen, Ljutomer ) 1:21,0 in 3.Loving Look Vita ( Janez Hrovat, Ljubljana Stožice ) 1:21,0

7.dirka, trojna krona Agrokombinata maribor, avtostart za 5-14 letne kasače, 2100 m: 1.Jasin GL ( Mirko Gregorc, Komenda ) 1:19,2; 2. Olimpiko Vita ( Janez Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:19,2 in 3.Pinot ( Silvo Bučar, Šentjernej) 1:19,2

8.dirka, predtek VN Deželne banke Slovenije , avtostart za 3-letne kasače, 2100 m:

1. Hand Right ( Dušan Zorko, Ljutomer) 1:22,6; 2. Roki ( Davorin Puhar, Ljutomer) 1:22,8 in 3. Apofis ( Marko Jureš, Ljutomer) 1:23,0.

Lenarški konjeniški zanesenjaki so pošteno opravili letošnje delo in že razmišljajo o novih obveznostih. Do prihodnjega leta naj bi ob tekmovalni stezi na Poleni zrasla tudi nova tribuna za gledalce. Velikanski zalogaj, ki bo terjal veliko dela, a ga bodo zagotovo zmogli.

Marjan Toš , foto: Maja Toš

Nova sezona NK LenartV novi sezoni si v nogometnem klubu Lenart pod vodstvom novega

predsednika Roberta Ketiša, želijo dobrih iger in rezultatov v vseh kategorijah.

Pri delu z najmlajšimi selekcijami, si želijo predvsem, da bi se čim več mladih fantov pričelo aktivno ukvarjati z nogometom, zato bodo okrepili tudi trenerski kader. Tisti fantje, ki že trenirajo, bodo nadaljevali s tekmovanjem v ligah v posameznih starostnih kategorijah.

Veliko si obetajo od mladinske ekipe, ki je okrepljena z nekaterimi posamezniki.

S člansko ekipo pa upajo na čim boljšo uvrstitev v 1. ligi MNZ Maribor ter da bi si srečanja vseh selekcij ogledalo čim več gledalcev.

Mladinci NK Lenart s Sabino Markoli.

ŠPORT


KLUB MALEGA NOGOMETA »SVETA TROJICA« V SLOVENSKIH GORICAH

PRAZNUJE 5 LETKlub malega nogometa je bil ustanovljen v drugi polovici leta 2001, ko

smo kot najstniki oz. osnovnošolci sestavljali mlado nogometno ekipo. V kateri smo bili sošolci in sokrajani iste generacije. Bilo nas je takrat okoli 9 in začeli smo igrati v takratni najnižji B ligi, katero vodi Društvo Malega Nogometa Lenart.

Začetki niso bili rezultatsko gledani ravno spodbudni, vendar je bilo od vsega najbolj pomembna volja, prijateljstvo in zdrav športni duh, ki nas druži še danes. Te vrline so opazili predvsem naši starši in ustanovili ta klub. Takratno vodstvo so sestavljali: predsenik Jože Časar, podpresednik Darko Fras, tajnik Janez Voglar, blagajnik Danica Časar, predsednik nadzornega odbora Zdravko Vrabl ter predsednik disciplinske komisije

Jože Kraner. V teh petih letih smo uporabljali za izvajanje svoje športne panoge šolsko igrišče, zato so bile naše vsakoletne investicije namenjene v šolsko igrišče z namenom, da si izboljšamo pogoje. Najprej smo postavili hišice ob igrišču, ki so namenjene za izvedbo lige, leto kasneje pa smo kupili nogometne gole. Postavili smo tudi klopi ob igrišču. Velja pa tudi omeniti, da so druga društva, ki delujejo v Sv. Trojici prav tako veliko pripomogla k izboljšanju pogojev predvsem z postavitvijo reflektorjev in brunarice, katero smo letos tudi prebarvali, saj se držimo načela, če uporabljamo nekaj to tudi vzdržujmo. Ko smo prestopili četrto leto delovanja je takratno vodstvo podalo pobudo za volitve in tako smo dobili vodstvo, ki ga sedaj sestavljamo: predsednik Uroš Škrlec, podpresednik Marko Kramberger, tajnik in blagajnik Barbara Cvetko, vodja strokovnega sveta Aleksander Škrlec in predsednik disciplinske komisije Matej Kraner. Danes štejemo 84 aktivnih članov od tega 36 registriranih igralcev, to pomeni, da imamo sedaj tri ekipe. Najmlajša ekipa je naš podmladek, ki tekmuje sedaj v C ligi DMNL. Druga ekipa, ekipa Legije tekmuje v A ligi DMNL. Naša začetna ekipa pa se je po odlični igri, ki smo jo prikazali lansko pomlad v A ligi prebila v 1. medobčinsko ligo Maribor oz. 3. Slovensko ligo malega nogometa, kjer smo kot novinci v tej ligi od 12-ih ekip končali na 3. mestu. Po statistiki, ki jo vodi medobčinska liga Maribor naj poudarim, da se je na domačih tekmah zbralo največ gledalcev prav v Sveti Trojici. Na 11-ih domačih tekmah je bilo 1230 gledalcev, kar pomeni da so se krajani radi zbrali ob igrišču in z navijanjem pripomogli k pravemu vzdušju. Takšen obisk na tekmah nam daje zadovoljstvo za vse tiste, ki za društvo vlagamo ogromno svojega dragocenega časa na prostovoljni način, s svojim znanjem in drugače, hkrati pa nam daje potrditev, da se društvo razvija v pravi smeri.

ŠPORT

Teniški turnir v LenartuV torek, 15. 7. 2006, je na igriščih teniškega kluba Lenart potekal teniški

turnir, katerega se je udeležilo 28 tekmovalcev in tekmovalk. V lepem sončnem vremenu je zanimive dvoboje, ki so trajali do desetih zvečer, spremljalo lepo število gledalcev.

Med ženskami je zmagala Neva Čuček, ki je po zanimivi igri premagala Sabino Markoli. Med moškimi je bilo odigranih veliko kvalitetnih dvobojev, v finalu pa je Boštjan Belšak premagal Andreja Šalamuna. Tretje mesto je osvojil David Kurečič.

Po zaključku turnirja je pokale in nagrade najboljšim podelila Sabina Markoli, ki je skupaj z Matejem Baničem in Sašom Lorenčičem bila tudi prirediteljica turnirja.

Na blatoborbi je pomembno sodelovati, ne zmagati

Smeha in dobre volje na blatoborbi v Selcih ni manjkalo tudi letos, ki so jo tamkajšnji organizatorji na čelu s Fredijem Ornikom pripravili že šestnajstič po vrsti. Prireditev je tokrat doživela nekaj sprememb. Tako so se blatoborci na prizorišče blatnega

dogajanja spuščali kar po za njih posebej pripravljen toboganu. Občinstvo so letos v ilovnati blatni brozgi zabavale štiri tekmovalne ekipe.

Tekmovalci pa so se na tradicionalni blatoborbi na kateri je pomembno sodelovati, ne zmagati, pomerili med drugim tudi v streljanju žive tarče s fračo in blatom. Kljub temu, da »novo orožje» ni vzdržalo do konca, se je moderator selškega blatnega dogajanja Samo Tuš – Korl bal, da se utegne zanimati za to pogruntavščino celo slovenska vojska in jim jo ukrasti.

Besedilo in fotografije: Franc Bratkovič

Pohvalimo se lahko tudi, da smo aprila 2002 osvojili naslov državnih podprvakov NZS v malem nogometu do 18 let, kjer smo se po treh osvojenih turnirjih v vzhodni sloveniji pomerili z zmagovalcem zahoda, ekipo Svea Lesna iz Litije. Finale se je odvijal v skoraj polni športni dvorani Krško in je bil pravo prizorišče za nogometne navdušence.

Besedilo in fotografija: Uroš Škrlec

Andre Agassi, se poslavlja od tekmovalnega tenisa36-letni veteran je slavil na svojem zadnjem turnirju na US open

po treh urah in pol s 3:1 v nizih, pri čemer so se prvi trije končali v podaljšani igri, zadnji pa je gladko, s 6:2 pripadel Agassiju. Američan je bil v drugem nizu le točko oddaljen od zaostanka z 0:2, a se je izvlekel in ga dobil. V težkem položaju je bil tudi v 3., ko je izgubljal s 4:0, tudi tega pa je nato odločil v svojo korist. Še razmerje v točkah: 164:157. Agassija zdaj čaka 8. nosilec Ciprčan Marcos Baghdatis.

“Tukaj si želim ostati dva tedna. V tretjem nizu sem imel srečo, da sem se vrnil, a vedel sem, da bo težko. Mislim, da največji hrup povzroča 23.000 tihih Newyorčanov. Ponosen sem na današnji dan in veselim se že naslednjih dvobojev,” je dejal zmagovalec Flushing Meadowsa v letih 1994 in 1999.


LJUDJE

Pripravili so 6. »Janešpersko noč« in 5. »Pasuljado«

NAJBOLJŠI PASULJ JE SPET SKUHALA EKIPA TD »MAJOLKA«

Za veselo celo nočno razpoloženje možice obiskovalcev, ki jih je nekoliko zmotil le dež, so na Janževem Vrhu, poskrbeli člani skupine »Toti štirje«

Konec prvega tedna v letošnjem avgustu je v organizaciji PGD Janžev Vrh in tamkajšnjega gostinskega lokala »Western saloon« ob gasilskem domu Janžev Vrh bila na sporedu tradicionalna prireditev, 6. »Janešperska noč«, katero so ob veseli glasbi ansambla »Toti štirje«, popestrili s še nekaterimi zanimivostmi in atrakcijami, tako je vsakdo izmed skoraj 1000 obiskovalcev, kar po mnenju mnogih največji hkratni obisk tega lepega vinorodnega kraja, prišel na svoj račun. To še zlasti velja za ljubiteljske kuharje, ki so sodelovali na vnovičnem, sedaj že jubilejnem petem po vrsti, nadvse zanimivem tekmovanju v kuhanju pasulja s prekajenimi rebri. Slednje je resda močno zmotil naliv, ki se je nad radgonskim območjem znesel že ob večernem začetku kuhanja, toda prave ljubiteljske kuharje nič ne more zmotiti. Ko se je dež ustavil, so tekmovalci znova podkurili in nadaljevali tam, kjer jih je naliv prekinil, in z majhno zamudo, nekje po polnoči, so kotlički bili polni odlične jedi, katera je ob nekoliko bolj jesenskem kot poletnem času, teknila vsem prisotnim.

Sicer pa, tekmovanja v kuhanju različnih jedi, zlasti kislih juh, bograča, golaža in podobnih reči ter tudi v peki kruha in raznih sladic, je v zadnjem času postalo pravi hit različnih družabnih prireditev in srečanj po vsej državi. In medtem ko je večina jedi že »zasedena« se je zasebni gostilničar Darko Firšt, lastnik kavbojskega »Western salonna« na Janževem Vrhu že pred časom odločil za tekmovanje v kuhanju srbskega (vojaškega) pasulja, ali po domače fižola s prekajenimi rebri ali slanino. Meni namreč, da če že imajo kavbojski salon morajo tudi jedi prilagajati kavbojem in je to bilo vodilo, da začnejo s tekmovanjem v kuhanju te za mnoge izjemno zanimive in nadvse okusne jedi. Tako je tokrat v okviru 6. »janešperske noči« potekalo peto tovrstno tekmovanje, ki je spet pritegnilo izjemno veliko pozornost. Organizatorji so namreč uspeli privabiti kar 15 dvo, tro in štiričlanskih ekip z območja severovzhodne Slovenije, po mnenju Darka Firšta, pa naj bi že prihodnje leto na tem tekmovanju, ki tako postaja dejanska atrakcija, nastopile tudi ekipe iz bolj oddaljenih slovenskih območij ter tudi iz sosednjih Avstrije, Madžarske in Hrvaške, morebiti pa še kakšna ekipa turistov iz pomurskih zdravilišč.

Samo tekmovanje je potekalo na odprtem ognju, kjer so kurili drva, in sicer v kotličkih, kar je v nekoliko hladni in deževni poletni noči ponujalo še posebno čar celotni prireditvi. Vsaka prijavljena ekipa je že na začetku dobila po tri kilograme že namočenega fižola, kilogram prekajenih reber ter vso potrebno zelenjavo in začimbe, čas kuhanja pa je bil dve uri, oz. po potrebi še dlje, če so tekmovalci menili, da jed ni končana. Vsakdo pa si je seveda moral urediti tudi »delovno mesto« oz. dekorirati prostor, kar je tudi prineslo nekaj točk v skupni oceni. Po končanem kuhanju pa so člani strokovne komisije, katero je vodil podjetnik iz Ivankševskega Vrha Danijel Hrastelj (zraven pa sta bila še „državna uslužbenka“ Amalija Stajnko in nekdanji ugledni gostinec Janez Šibranc), imeli izjemno težko delo. Ocenili so namreč videz izdelka, dekoracijo, predvsem okus, sestavine, gostoto, barvo, urejenost delovnega mesta ter videz in urejenost kuharjev, na koncu pa so se le morali odločiti za najboljše, katerim so podelili posebne nagrade. Na koncu pa se je izpostavilo, da je najboljši pasulj, enako kot tudi lani, skuhala ekipa Turističnega društva »Majolka« iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni v postavi: Branko Pintarič, Ivan Kukovec in Srečko Poštrak. Za njima se je na 2. mesto (tudi enako kot lani) uvrstila ekipa uglednih radgonskih gostincev, ki so tvorili sestavljali prvo ekipo Slovenskih novic in revije VEČ (Ivan Črešnar, Jože in Danijel Strniša), na 3. mesto pa se je uvrstila gasilska ekipa PGD Štatovci (Franjo Mulec, Bojan Stajnko, Herbert Flister). In omenjene ekipe so prejele lepe pokale in druge nagrade, vse ostale ekipe pa so bile četrte in so prejele posebna priznanja za sodelovanje na tem zanimivem tekmovanju, ki ga je žal nekoliko pokvaril dež. Toda bolj obiskovalce, ki so si pogosto morali poskati streho nad glavo, kot same tekmovalce in tekmovalke, ki so vztrajali ob kurišču. Sicer pa je vsaka ekipa skuhala po približno 20 porcij odličnega pasulja, katerega so obiskovalci lahko poskušali in uživali. Že pred tem pa so obiskovalci »razgrabili« poln poljski vojaški kotel gasilskega pasulja, katerega so pripravili domači gasilci z Janževega Vrha. To pa je samo vnovična potrditev, da na tem območju države zelo cenijo in imajo radi jed, ki se ji reče pasulj!

Dosedanji zmagovalci: 1. pasuljijada: Bračko team (Drago Bračko in Andrej Medvešček) s Kapele; 2. pasuljijada: PGD Janežev Vrh (Vera Lušanc in Branko Trstenjak) z Janževega Vrha, 3. pasuljijada: Šonaja & Erjavec team (Anton Šonaja in Emil Erjavec) iz Radencev; 4. pasuljijada: TD Majolka Črešnjevci (Zora Borko, Marjanca Rožman, Andrej Schara in Maja Starovastnik), 5. pasuljijada: TD Majolka Črešnjevci (Branko Pintarič, Ivan Kukovec, Srečko Poštrak); 6. pasuljijada?

Besedilo in foto O.Bakal

TD Majolka Črešnjevci (Branko Pintarič, Ivan Kukovec, Srečko Poštrak)

Sodniki

Ekipa Slovenskih novic in revije VEČ, drugouvrščeni


KMETIJSTVO

AJDAMISTIČNO TUROBNA KOT ZRNO, PREPROSTA IN SKROMNA KOT SLOVENIJA

NEKOČ, DANES KVEČJEMU KOT AJDOVI ŠTRUKLJI NA KROŽNIKU

Ajda je enoletnica. Izvira iz Kitajske.

Neka pripovedka pravi, da je bajeslovni Kurent rešil človeštvo pred svetovnim potopom in ljudje so morali obljubiti , da bodo vedno ljubili dve rastlini: vinsko trto in ajdo. Ker Slovenci radi pijejo vino, s trto ni bilo težav. Ljubezen do ajde pa je pri nas nekoliko v zatonu in tiho. Starejši ljudje še znajo povedati, da so jih starši nemalo krat bose poslali klečat na ajdo, da so lahko v miru razmislili o svojih storjenih neumnostih. Zrna so jih namreč bodla v kolena in jih opominjala na nepravilna dejanja.

Ker so se ljudje že počasi naveličali enolončnice in industrijsko pripravljene hrane,so se ponovno vrnili koreninam in tako se za ajdo ponovno povečuje zanimanje. Zanimivo je, da je bila ajda v Sloveniji hrana za reveže, za kmete, danes pa je potrebno zanjo odšteti veliko več denarja.

Za marsikoga je spomin na ajdo spomin na dobre stare čase, na čase z manj betona, ko so znali postati ob kakšni rečici in se med njenimi bregovi napolnili z lepoto, medtem ko danes smo zatopljeni v cene, postopamo po trgovinah in smo usmerjeni v nakup cenejše plastenke vode.

Spomini so ostali le na čas, iz pripovedovanja naših staršev kako so naši dedje in babice jedli ajdovo kašo,močnik, žgance,kruh, kolače, pogače, štruklje, krapce . Na Štajerskem so rekli ajdovim štruklejm AJDINŠČAKI. Najpogostejša sta bila močnik in žganci. Navadno so jih jedli z mlekom in kislim zeljem. Žgancem so včasih dodajali krompir. Danes le redko gospodinjstva pripravljajo ajdove žgance. Ajdov kruh je skoraj v celoti zamenjal pšenični, čeprav je v sodobnih supermarketih mogoče kupiti tudi adjdovega. V preteklosti so ljudje jedli nekatere ajdove jedi ob posebnih slovesnostih. V Prlekiji so jedli pred dnevom mrtvih ajdove krapce,pogačo iz moke,pečeno smetano in jajci. Ponekod so uživali na Veliko noč in Novo leto ajdovo potico in pisani ajdov kruh. Na Štajerskem so ob kolinah pripravljali ajdove štruklje.

Zgodovina Ajde

Čeprav gojijo Ajdo na Slovenskem in v Evropi- zlasti vzhodni, je že več sto let njena domovina Daljni vzhod. V Koreji in na Japonskem je še danes zelo priljubljena sestavina jedi, zlasti v obliki ajdovih testenin.

Ajdo so v 13. stoletju prinesli v Rusijo mongolski osvajalci. V 14. stoletju je prišla na Balkan, od koder so jo križarji razširili po deželah srednje in vzhodne Evrope.

Na slovenskem se je pojavila zgodaj. Stari Urbarji poročajo o njej že leta 1426. Imenovali so jo »pagana«. Gotovo pa so jo sejali že desetletja pred tem. V 16. stoletju so jo poznali že po vsej Sloveniji. Razlikovali so že prašno- spomladansko, kot glavni posevek in strniščno- jesensko ajdo. Zelo pomembno vlogo je imela ajda v ljudski prehrani in bila ena od najbolj tipičnih slovenskih ljudskih jedi. Slovenija je ena od dežel, kjer še danes ponekod pridelajo ajdo. V Vojvodini je ena od sestavin za izdelavo piva. Vendar gojenje ajde počasi zamira.

Videz rastline

Ajda ima vretenaste korenine. Po zelnatem steblu so spiralasto nameščeni srčasti,spodaj pecljati,proti vrhu pa sedeči listi. V odvisnosti od dednih lastnostih sorte in gostote setve se steblo, ki doseže višino 60 do 100 cm, razveji na dve ali več stranskih vej. Cvetovi beli do rdeči so združeni v mnogocvetna socvetja ali grozde. Na barvo cvetnih listov vpliva poleg sorte tudi temperatura zraka: hladnejše kot je bolj so ti rožnati in rdeči. Ajdo oprašujejo žuželke, zlasti čebele. Trirobni plod je obdan z rjavo, sivo ali črno luščino, pod njo je beljakovinski sloj, v notranjosti meljak, v katerem so nakopičeni ogljikovi hidrati,zlasti škrob, v kalčku na dnu zrna pa so poleg beljakovin in maščob še minerali.

Sestava ajdovega zrna

Ajda ima podobne sestavine kot druga žita. Razen škroba v zrnu – 73%, v kaši 68%, ajdovo zrno vsebuje 1,5-3,7% maščob in 11-15% lahko prebavljivih beljakovin, v glavnem globulini, vsebnost prolaminov je majhna, vsebuje esencialne aminokisline kot so arginin,leucin,valin,fenilalanin več kot druga žita. Vsebuje ugodno sestavo mineralov: P-fosfor, K-kalij,Mg- magnezij,Fe- železo,Zn- cink, Cu-baker in Mn- mangan in vitaminov B1,B6,E In vitamin P za zmanjševanje kapilarnih krvavitev.. Ne vsebuje glutena. V primerjavi z drugimi žiti, pri katerih je biološki izkoristek beljakovin pri presnovi približno 50 odstoten, ta pri ajdi presega 90 odstotkov. Ajdovo zrno ostane kalivo 3 do 6 let.

Pridelovanje ajde

Ajda(rod Fagopyrum) je dvokaličnica, ki spada v družino dresnovk (Polygonaceae). Če že ajdo uvrščamo med žita, jo zaradi oblike socvetja štejemo med prosasta žita, kot so proso, sirek in riž.

Primeren čas za setev ajde je maja in junija , kot strniščni posevek pa jo sejemo konec julija;starejši ljudje pravijo da je to na god sv. Jakoba (25. julija ),kvečjemu dan za njim, ko

Posevki ajde naredijo podeželsko podobo še privlačnejšo. (na sliki ajda v polnem cvetenju v Oseku)

goduje sv. Ana. Količina posejanega semena se giblje med 60 in 100 kg na hektar. Pred setvijo naj bo njiva čista, brez plevela, po možnosti na pobočju ali hribu, kje ni

nevarnosti zgodnje jesenske slane. Pred setvijo ajde njivo pognojimo. Za dobro oploditev mora biti v tleh dovolj fosforja in kalija. Pri gnojenju z dušikom pa moramo biti previdni, da zaradi preveč dušika posevek ajde ne poleže. Dovolj gosti posevek bo pustil njivo čisto tudi po žetvi. V kolobarju dobro uspeva za katerokoli poljščino, ki smo jo zmerno gojili, neprimeren posevek pa je koruza, zlasti tam kjer so pretirano uporabljeni herbicidi. Tla naj bodo suha in topla in ob primerni vlagi bo seme vzklilo že po nekaj dneh. Ajdo sejemo prostoročno ali z žitno sejalnico v vrste na medvrstno razdaljo 12,5 do 15 cm. in nato plitvo zabranamo do globine 1-3 cm, v suši pa 3-4 cm. Ajda kali pri temperaturi nad 10oC; za rast in razvoj je optimalna temperatura 20 0C.

Zaradi skromnih potreb po gnojenju, je primerna za pridelovalce, ki se želijo izogniti porabo mineralnih gnojil. Od škodljivcev še največ škode naredijo ptiči in divjad. Ptiči najraje pobirajo posejano seme in voščeno zrelo zrno, divjad, pa objeda socvetja. Njivo lahko zaščitimo z bleščečimi traki.

Kot pleveli v ajdi se pojavlajo njeni botanični sorodniki- dresni, kislice, ščir in drugi. Tudi tatarska ali nora ajda (Fagopyrum tataricum) je plevel med navadno,zlasti zato, ker moka iz nje pogreni. V preteklosti so jo nekateri kmetje pri nas sejali za krmo, na Kitajskem pa se širi pridelovanje tatarske ajde zaradi zdravilne snovi rutina, ki ga ima v listih in v plasti pod luščino več kot navadna ajda.

Od bolezni se na ajdi lahko pojavijo pegavost listov in peronospora. Cveti od julija pa tja do oktobra. Ob setvi in ob cvetenju je občutljiva za sušo in vročino, med dozorevanjem pa za veter in mraz. Mlade rastline ogrožajo bolhači, saj preluknjajo in grizejo klične in prave liste. Ajda zori neenakomerno;konec septembra so na rastlinah lahko poleg nezrelih plodov še cvetni popki in odprti cvetovi.

Povprečen pridelek ajde je bil v osemdesetih letih 1 t/ha. Z novimi sortami se da pridelati tudi do 2 t/ha, kot so sorte Siva,Darja,Darina in Petra- vzgojene iz populacij sive in črne ajde.

Nekoč so ajdo želi ročno in vezali v snope, katere so obesili na stranice kozolca, v mesecu decembru ko se je dovolj posušila, pa so jo omlatili. Način spravila je bil tudi zlaganje snopov v kupe, da se tam posuši.

Zadaj je v večini žetev ajde z žitnimi kombajni, v suhem vremenu. Značilni okus in kakovost ajde ohranimo s sušenjem na približno 12% vlage.

Ajdove jedi

V prehrani uporabljamo ajdovo kašo in moko. Oluščena ajdova kaša je lahko odličen nadev za polnjene paprike, sarmo in kašnate klobase(krvavice). Tudi v narastkih in rižotah odlično nadomešča riž. Iz namočenih in prevretih ajdovih zrn na Kitajskem izdelujejo kis in kuhajo žganje.

Spominjam se odličnega recepta moje mame za pripravo ajdove kaše in sicer:Pol litra ajdove kaše skuhamo v 1,5 l slanega kropa. V tem času 30 dag mletega mesa nekoliko popražimo na čebuli,posolimo in dodamo malo strtega česna,poper in majaron po okusu. Posodo za peko namažemo z surovim maslom,naložimo 1 do 2 cm debelo plast kaše, sledi plast mesa. To ponovimo , zgornja plast naj bo kaša. V 1 dl kisle smetane stepemo jajce in s tem prelijemo po vrhu. V srednje vroči pečici pečemo 30 minut. Ponudimo toplo z solato.

V slast nam gredo ajdov kruh z orehi, ajdove palačinke,zavitki, pogače in torte. V prekmurju je znana ajdova jed ajdova vlevanka.

Iz moke pripravljajo testo za mlince, svalke in cmoke. Naj bolj zanimiva jed so ajdovi žganci. Žganci se jejo z mlekom, kislim zeljem, sami ali

zabeljeni z ocvirki. Temno rjav in ostro dišeč med so v preteklosti uporabljali za medeno pecivo in potice.

Dalje v prihodnji številki


GIBANJE JE ZAKON!Kosti in mišice so v našem telesu pomembno povezane.

Dokler vse lepo teče, se ne ukvarjamo veliko ne z enimi ne drugimi, ko pa naše gibanje postane okorelo in boleče, se seveda spremenimo. Gibalne težave pri moških se najpogosteje oglasijo z bolečino v ledvenem delu hrbtenice, pri ženskam pa v vratu.

Naša glavna naloga in tisto največ, kar lahko sami naredimo, da bomo čim dalj imeli zdrave sklepe in pokončno ter gibljivo hrbtenico, je gibanje.

Največkrat gre pri bolečinah v hrbtenici in težavah z rameni ter koleni za težave z mišicami in vezmi,včasih pa tudi s

O zeliščih: KAPUCINKA

SLIVOV KOLAČ Z MRVICAMI

uši, gosenice, mravlje. Priporočajo jo tudi za sajenje med sadno drevje in jagodičevje.

Zdravilna uporabnost kapucinkEterično ol je zavira rast

raznih bakterij in glivic, zato jo priporočajo pri infekcijah

izločil, drugih vnetjih, gripi in bronhitisu. Vsebuje tudi veliko vitamina C. Pospešuje iz ločanje prebavnih sokov in deluje proti napenjanju. Velja za imunoinstant.

Uporabn i de l i so sveže zelišče, popki in cvetovi, redkeje pa se uporablja posušeno

zelišče za pripravo čaja ali tinkture. Zunanje pripravke

priporočajo za krepitev lasišča, proti prhljaju.

Povzeto po: Rože&VRT

Posebno pozornost v naših vrtovih predvsem zaradi raznolikih barv ter eksotično oblikovanih cvetov in listov pritegne pozornost kapucinka, ki so jo šele v 16. stoletju prinesli iz Peruja. Svojo pot pa je začela v pariškem botaničnem vrtu in do danes postala priljubljena nezahtevna okrasna rastlina.

Kmalu pa so odkri l i tudi njene aromatične lastnosti, saj ima značilen rahlo pekoč okus, ki spominja na vrtno krešo. Listi so okusen dodatek zeleni ali paradižnikovi solati. Dobro se podajo tudi h krompirju, kuhani zelenjavi in k pečenemu mesu. Cvetove uporabljajo za krasitev jedi. Cvetni popki in nezreli plodovi nadomestijo kapre. Sveže pa lahko nasekljane dodamo v razne omake namesto hrena. Kapucinka je primeren dodatek jedem pri dietah, v katerih odsvetujejo sol in močne začimbe.

Kapucinka je uporabna pri biološkem vrtnarjenju,saj odvrača škodljivce, kot so listne

Sočen kolač z veliko sadja

Za 20 koščkov potrebujete:180 ml mleka, 375 g moke, 1 kocko kvasa, 50 g sladkorja, 75 g masla, 75 g sesekljanih lešnikov ali orehovZa nadev:2 kg sliv, 100 g sladkorja, 1 žličko cimetaZa mrvice:200 g moke, 1 žličko pecilnega praška, 100 g sladkorja, 100 g hladnega masla, 50 g mandeljevih lističev

Mleko segrejte do mlačnega. V skledo presejte moko. Vanjo vtisnite jamico, vanjo pa nadrobite kvas. Zalijte ga z nekaj mleka, dodajte 1 žličko sladkorja in rahlo zmešajte z malce moke z roba jamice. Pokrijte in pustite na toplem vzhajati 15 minut.Stopite maslo in ga skupaj s preostalim mlekom in sladkorjem dodajte v skledo. Vse skupaj

•

•

zgnetite v gladko in gosto kvašeno testo. Pokrito naj na toplem vzhaja do dvojne prostornine. Nato ga na pomokani delovni površini razvaljajte na velikost pekača (30 x 40), ga položite v namaščen pekač in oblikujte manjši rob. Testo posujte s sesekljanimi lešniki ali orehi . Med pripravo nadeva naj testo še enkrat na topem vzhaja v pekaču.Za nadev operite slive, jih razpolovite, odstranite koščice ter kot strešnike naložite na testo. Sladkor zmešajte s cimetom in mešanico potresite po slivah. Pečico segrejte na 180 stopinj (ventilatorsko na 160).V skledo denite moko, pecilni prašek, sladkor in maslo v koščkih ter s hladnimi rokami sestavine zdrobite v mrvice. Enakomerno jih razporedite po slivah in potresite z mandeljevimi lističi. Kolač pecite približno 45 minut.

•

•

perifernimi živci, skratka za bolezni gibal.Druga težava, ki lahko omeji gibanje, pa je pogosto posledica osteoporoze ali degenerativnih sprememb v sklepih. Zaradi osteoporoze pride do sesedanja vretenc in zmanjšanja telesne višine, kar povzroča hude bolečine. Ljudje z osteoporozo imajo pogosto zlome dolgih kosti –zlasti v rami (zlom nadlahtnice), zapestju (zlom koželjnice) in kolk(zlom stegnenice).

Degenerativne spremembe v hrbtenici se lahko pojavijo že kmalu v življenju in ne zgolj v starosti. K temu prispevata poleg poškodb tudi slaba drža in tudi čezmerna telesna teža. Oboje obremenjuje hrbtenico. Vsak odvečni kilogram obremenjuje nosilne sklepe in pospešuje njihovo obrabo. Pridobimo ga zaradi pretiranega vnosa kalorij glede na porabo.Poraba pa je vedno odvisna o telesne dejavnosti: če

se človek ne giblje dovolj, izgublja prožnost, gibanje postaja vse napornejše in zanj nima več pravega veselja, kar še zmanjšuje porabo – in začaran krog sklenjen.

Kaj torej storiti? Raba organe krepi,neraba jih slabi! Gibanje je zakon! Še nihče ni izumil boljšega maziva za sklepe, kot nam ga je dala narava z gibanjem. Gibanje tako ne koristi le mišicam,ampak tudi pljučem, srcu in ožilju ter imunskemu sistemu. Prav tako povečuje odpornost na stres in ugodno vpliva na umske sposobnosti. Če zdrav človek leže v posteljo in obmiruje, se bo po treh tednih počutil bolnega, depresivnega in na smrt utrujenega.

Priporoča se dejavnost, ki ustreza tako naši osebnosti kot tudi našim zmogljivostim.Lahko so to športne igre, kot so košarka, nogomet, badmiton in podobno, lahko nam je bolj všeč tek, kolesarjenje ali čisto preprosto – hoja. Pomembno je, da izbrano dejavnost izvajamo vsaki dan ali vsaj trikrat na teden. Trajala naj bi kake pol ure ali tudi več. Biti pa mora dovolj intenzivna, da nam dodobra požene kri po žilah.

Sicer pa: Za začetnike velja bolje nekaj kot nič,vsaj sprva, nato pa lahko postopno pospešujemo tempo in podaljšujemo čas, namenjen telesni dejavnosti.

Zdrava pamet in posluh za lastno telo in svoje počutje nam morata biti osnovno vodilo, ne pa nekakšna od zunaj vsiljena pravila!

Povzeto po:Revija Zdravje

Zakaj pride v nebesa samo 10% žensk? Ker bi v nasprotnem primeru bil to

pekel!


Izposojamo premièni gradbeni oder - višine 9,30 m

tel: 02/7200475, 7200480, fax 7200476GSM: 051/419 771

:

TrgovinaSPECIALIZIRANA TRGOVINA Z VIJAKI, LEŽAJI, TESNILI, VERIGAMI, JERMENI IN OKOVJEM

LENART, KRAIGHERJEVA ULICA 18, TELEFON: 720-61-05, 720-04-75

Delovni èas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure

FraMaMOŽNOST PLAÈILA S KARTICAMI: AMEX, VISA, MAESTRO, MASTERCARD, ACTIVA

SLIKE SO SIMBOLIÈNE

Naroèila za kmetijsko mehanizacijo bomo sprejemali tudi na kmetijsko-živilskem sejmu v Gor. Radgoni, na razstavnem prostoru 2014

Mulèer Palladino Hoby TST-90 318.269,- 1.328,00 €






Mulèer Palladino Hoby TST-180 463567,- 1.821,76 €

MulèerjiPalladinoItalijakladivarji

Možna izdobava tudi profesionalnih mulèerjev Tehnos Slovenija

256.000,00-15% got. popust

12.499,00 -28% got. popust

217.600,-

8.999,-

908,03 €

37,55 €

REFRAKTOMETER

NAPLAVNIFILTRI

INOX207.204,00

-15% got. popust

176.123,-734,94 €

MLINIZA

SADJE

112.150,00-15% got. popust

95.327,-

INOXMIKSER ELEKTRIÈNI

Z ELEKTROMOTORJEM220 V/1,1 KW / 1800 kg/h

ZOTTEL - Slovenija

397,79 €


km, kupljeno v SLO, možnost kredita, tel.: 041/704395TOMOS AVTOMATIC letnik 1992, cena 40.000, tel: 041/282-110DAEWOO RACER let 1996, prodam - cena 100.000, tel: 031/416-412PRODAM CLIO, 4 leta star, srebrne barve, tel.: 041/774090TRAKTOR ZETOR 77/45, letnik 1990, tel.: 031/416-412 prodamKIA Sephia A1,6, l.96, 155 tisoč km, rdeče barve, el. paket, 2 x air bag, servo volan, cena 290.000 SIT, tel: 040/229967, 02/720 64 83

VOLVO 940 GL - 96 kW l.93, prevoženih 170000 km, garažiran, servisiran (zadnji servis 4.7.06), prvi lastnik, registriran do 2. 6. 2007, prodam. Informacije na 040 238312.

IŠČEM STANOVANJE enosobno v Lenartu ali okolici, tel: 031/275875PRODAM starejšo HIŠO v Oseku z 2 ha zemlje v enem kosu, vinograd, sadovnjak, njiva, tel: 7201065

PRODAM GRADBENO PARCELO, primerno za stanovanjsko hišo ali bivalni vikend, 1014 m2, lokacija Destrnik k.o. Vintarovci - jugo-zahodno pobočje, tel: 040/238312

Prodam TRI PARCELE za vikend. elekt., voda, tel. na parceli, velikosti od 1000 - 1600 m2, lokacija Selce pri Voličini, cena po dogovoru, tel.: 041/343992Prodam ali menjam DVOSOBNO STANOVANJE v Tratah 60m2, zamenjava pride v poštev samo v Lenartu, tel do 8 ure zjutraj 02/6445771Prodam STAREJŠO HIŠO v Oseku z 1,6 ha njiv, 30 arov vinograda, 30 arov sadovnjaka, 3 gradbene parcele, tel 7201065HIŠO prodam ali zamenjam z doplačilom za stanovanje v Lenar tu, z gospodarskim po-slopjem z 50 arov zemlje v Sp. partinju 4, tel.: 02/7207591, 041/509501PRODAM ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru lenar ta, s parkirnim prostorom in zelenico, tel: 031/815-015V NAJEM vzamem GARSONJERO v Lenartu ali okolici, tel 051/627363

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, pro-dam zelo ugodno, tel 041/228644DOMAČE BUČNO OLJE prodam, možna dostava nad pet litrov, bučno 1200 SIT liter, mešano olje 700 DSIT liter, tel: 041/564765REZAN LES, OPAŽE, prodam in dostavim, tudi deske, brune... tel: 041/451-677, 041/459090POHIŠTVO ZA JEDILNICO tel.: 041/489 977OKENSKA in VRATNA KRILA z žaluzijami, stara 8 let od Jelovice, tel.: 02/7031401, gsm: 031/438-385NAKLADALKO SIP ter TRAKTOR DEUTZ 7506, 4x4, letnik 88, tel: 031/201825TRAKTOR IMT 549, ter dvobrazdne obračalne pluge Regent, tel: 02/5461636Malo umetrnino VINSKO TRTO napisano leta 1940, na paši (visi tudi pri Billu Clintonu) naročite po tel.: 6401241, pošljem skupaj s pismom Clintona za 2500 SITK O R U Z O i n J E Č M E N p r o d a m , t e l : 02/7208156SENO v balah, oglate bale in okrogle silažne bale, tel: 02/7205104RAČUNALNIK 2400Mhz 160 GB GeForce 5500 - 128 MB+Tv out, cena po dogovoru, tel: 041/764441AVTO OJAČEVALEC z dvema nizkoton-cema, vse 800 Watno, cena po dogovoru, tel: 041/764441Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675Novo MIZARSKO MIZO prodam, kakor tudi domačo SLIVOVKO, tel: 031/441900, 041/209877NOVE STOLE hrastove, tapicirane,tel. 7032197TROSED spremenljiv v ležišče, 140 x 190 cm, 1 leto star, dobro ohranjen, za 15.000 SIT, tel.: 041/609971, 02/7034247REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim

041/606138100 l STISKALNICO za grozdje, predelno steno, leseno z vrati 200 x 240, dve 5 cm deski (fosna), cena po dogovoru, tel: 041/214451BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETON-SKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO DOMAČE VINO, tel.: 041/722147FANTOVSKO in DEKLIŠKO birmansko obleko prodam, tel: 7208380 / 041/436277POSTELJO z jogijem 200x90 in raztegljiv kavč 200x120, tel.: 031/508856Malo rabljeno otroško KOLO, brez dodatnih koles, za 4-6 let prodam za 5000 SIT, tel.: 7292976 BrankaCISTERNO za gnojnico, tel: 031/201825RABLJENO OPREMO za lokal, primerno za optiko, foto, bižuterijo, urarstvo ali podobno prodam, 02/4260803JEKLENKO za kisik, cena po dogovoru, tel.: 041/674 234OTROŠKI VOZIČEK Kobo z lupinico sivo rumene barve, rabljen 5 mesecev, cena po dogovoru, tel: 041/446-7641000 KG Ripsa prodam, tel.: 02/7201065DVA VINSKA SODA prodam, dobro ohranjena, 350 l in 200 l, po ugodni ceni, tel.: 031/778 779CISTERNO PVC, večnamensko, 1000 l, paletni sistem v pocinkanem ogrodju, tel: 031/599-059PRODAM GROZDJE, šmarnico in jurko, tel.: 031/233-853PREDSETVENIK z dvojnimi valji, širine 220 cm, tel.: 703 20 47NOVE PREVLEKE za avto sedeže, za simbolično ceno, tel.: 7292976

BALIRKO za okrogle bale, ovijalko, CISTERNO za gnojnico, TROSILEC hlev. gnoja, TRAKTOR, tel: 040/676-557KUPIM 100 Lit. STISKALNICO za grozdje, tel.: 031/508856KUPIM MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, balirko za oglate bale, pajka, kosilnico, cisterno, trosilec in traktor do 50 KS, tel: 031/783-030

CITROEN BX letnik 90, registriran do 14. okt. v voznem stanju, z letnimi gumami in dodatno opremo PRODAM, tel.: 757-0761GOLF 4 1.4 16V, avt. klima, vsa el., bele barve, opravljen veliki servis, samo 90.000

KUPIM PARCELO, vikend ali hišico, tel.: 051/247-068PRODAM ENOSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni 38m2, tel: 041/835697PRODAM NJIVO v izmeri 37 arov v Zamarkovi, tel.: 031/675260

IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/7206409TORTE sprejemam naročila za torte različnih velikosti, oblik in okusa. Če imate radi sočne in lahke torte pokličite, dostavimo tudi na dom, tel 040-742869PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po tele-fonu 040/792979PREKAJUJEMO MESO in mesne izdelke z bukovimi drvami, vsak dan po 14. uri tel: 02/7206373IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin, dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt, Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/7520960PAZIM OTROKE, skrbim za starejše ljudi (kuham, umivam,...) poštena in zanesljiva, tel: 031/ 726 454POTREBUJETE GLASBO za manjše skupine ali praznovanja, pokličite mladi duo, po solidni ceni, tel: 051/356942VZAMEM OTROKA V VARSTVO na svojem domu v okolici Negove, Info: 040/671907NUDIM INŠTRUKCIJE iz slovenskega jezika in lektoriram, tel: 031/557567V NAJEM vzamem GOSTINSKI LOKAL ali grem k vam za natakarico, tel: 041/266-818Gradim hišo, potrebujem zidarja, malarja, vse od A do Ž, tel: 051/247-06870 letna vdova išče iskrenega in mirnega gos-poda - alkoholiki, kadilci izključeni. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon v uredništvu.NUDIM VARSTVO otrok na svojem domu v okolici Maribora, tel.: 041/249 177

MARKETING


FELJTON

FELJTON V.

ČAS ODLOČITVELetos mineva 15 let od intenzivnih obrambnih priprav na osamosvojitveno vojno za Slovenijo.

4. del

Po izvolitvi g. DREVA za sekretarja OKSZDL Lenart, prevzame vodenje Oddelka za obrambo Občine Lenart g. Anton SLANA.

V septembru 1987 je za komandanta OŠTO Lenart imenovan g. Peter LEOPOLD. Na mesto referenta za operativno-učne zadeve pa g. Jože JURŠA. G. Jože MAJCENOVIČ pa je postavljen za komandanta odreda četne sestave.

FORMIRANJE IN RAZVOJ OBČINSKEGA ŠTABA ZA TO OBČINE PO VOJNI FORMACIJI

V Občini Lenart se formirajo enote teritorialne obrambe, ki so vključene v brigado, ki jo je formiral Mestni štab za teritorialno obrambo Maribor. To je bila četa v sestavi Pesniškega bataljona TO. Četi v tem obdobju poveljuje g. Matija GERKEŠ. S prihodom g. GERKEŠA na funkcijo serkretarja OKZKS Lenart, poveljevanje četi prevzame g. Božidar BANIČ. Po nekajletnem razvoju Teritorialne obrambe in oceni ogroženosti v Mestnem štabu Maribor, ustanovijo še eno brigado in Občinski Štab Lenart formira bataljon TO, ki je vključen v brigado Mestnega štaba Maribor. Bataljonu poveljuje g. Božidar BANIČ.

Občinski štab TO Lenart je skrbel za opremljenost in usposabljanje bataljona, ki se je po izvedeni mobilizaciji vključil v brigadno sestavo in deloval v prostoru Slovenskih goric ter zapiral dohode do mesta Maribor.

Poleg omenjene enote, je OŠTO Lenart popolnjeval nekaj dolžnosti oficirjev v poveljstvu Ormoškega odreda TO, ki je deloval v širšem prostoru Slovenskih goric.

Na prostoru Občine Lenart so bili v vseh krajevnih skupnostih ustanovljeni vodi Teritorialne obrambe Krajevnih skupnosti. V prvi fazi so bili tudi v posameznih TOZD-ih in OZD-ih ustanovljeni oddelki TO, ki pa so se v kasnejšem razvoju preoblikovali v enote Narodne zaščite in prešli v pristojnost komitejev za SLO in DS.

Po krajevnih skupnostih so bili formirani štabi TO krajevnih skupnosti (ŠTOKS), ki so imeli naloge predvsem na področju logistike in obveščevalno-izvidniške dejavnosti.

Stanje popolnjenosti v štabih in enotah je bilo zadovoljivo. Enote in tudi OŠTO in ŠTOKS so bili popolnjeni v skladu z zahtevami formacij. Kvaliteta popolnitve z vojaškimi obvezniki je bila ustrezna, razen za posamezne vojaške evidenčne dolžnosti, ki jih je bilo malo na razpolago.

Pri popolnjevanju podoficirjev in oficirjev so bili določeni problemi, saj ni bilo dovolj ustreznega kadra. Značilno za enote TO v Občini Lenart, je bilo, da so bile popolnjene z ljudmi iz neposrednih okolij, ki so se med seboj zelo dobro poznali. Na ključne poveljniške in pomembne dolžnosti pa so bili postavljeni vodilni delavci iz gospodarstva oz. ustanov. Zaradi tega so Krajevne skupnosti in Delovne organizacije enote sprejemali kot »svoje«, ter so ob aktiviranju in angažiranju enotam TO tudi vsestransko pomagale.

Pripadniki Teritorialne obrambe so bili ponosni, da so razporejeni v enote TO Občine Lenart in so svoje naloge opravljali ponosno in predano. Zavedali so se, da so dejansko pripadniki Slovenske vojske.

MOBILIZACIJSKI RAZVOJ TO OBČINE

Najvišji organ Teritorialne obrambe v republiki je bil Republiški štab za teritorialno obrambo. V njegovi pristojnosti je bilo predpisovanje formacijske sestave v podrejenih štabih za teritorialno obrambo, tako za mirnodobno, kot tudi vojno sestavo štabov in enot na vseh ravneh organiziranja ter določanja mobilizacijskega razvoja.

Ustanovitev štabov za teritorialno obrambo pa so bile v pristojnosti družbeno-političnih skupnosti.

Pokrajinskemu štabu za teritorialno obrambo Vzhodnoštajerske so bili podrejeni Občinski štabi Ormož, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Lendava in mestni štab Maribor.

V poznejšem razvoju teritorialne obrambe se iz Vzhodnoštajerskega pokrajinskega štaba izločita Občinski štab Slovenske Konjice in Radlje ob Dravi in se vključita v Pokrajinski štab TO Zahodnoštajerske oz. Koroške. Ob ustanovitvi štaba TO za Pomurje pa se izločijo še OŠTO Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava.

Z ustanovitvijo Občin v Mariboru pa se v Pokrajinski štab z Vzhodnoštajesko vključijo novonastale občine: Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Ruše, Maribor-Rotovž, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno.

Vojna formacija Občinskega štaba TO Lenart se po številu enot ni veliko

Uvodoma sem poudaril, da gre za vplivanje na določene dejavnike, ki so tako skupni oblikovalcem prometne politike, kakor izvajalcem prevoznih dejavnosti. Oboji so si enotni, da je potrebno urediti razmerja na tem področju, torej imajo enaki cilj. Bistvena težava pa je v tem, da so si pogledi kako doseči te cilje različni in to toliko bolj različni, kolikor bolj je razdrobljeno cestno-transportno tržišče.

Na koncu bi želel poudariti da gre za bežen pogled na problematiko cestnega prevozništva in povezanost z strategijo ki je rezultira iz t.i. dokumenta o prometni politiki. Okoliščin in vidikov ki opredeljujejo pogoje delovanja slovenskega prevozništva je ogromno, pogledi so si različni.

Fa Maik d.o.o.Dir. Marjan BezjaksvetovalecVodji sektorja za prometno politikoDirektorat za prometno politikoMinistrstvo za promet

In svetovalec g. Miloš Pregl, m.s.c.Detached national expertEC – Joint Research CentreInstitute for environment and sustainabilityTransport and air quality unit T.P. 411Via Fermi I-21020 ISPRA (VA) ITALIA

spreminjala, se je pa spreminjala glede na vrsto enot in število razporejenih v te enote.Mobilizacijski razvoj TO občine Lenart je predpisoval naslednje vojne enote TO:

OBČINSKI ŠTAB ZA TO,BATALJON TERITORIALNE OBRAMBE (prej četa),ZAŠČITNI VOD,VOD ZA ZVEZE,ZALEDNI VOD,VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI LENART,VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLIČINA,VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI JUROVSKI DOL,VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI GRADIŠČE,VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI CERKVENJAK,VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI ZGORNJA ŠČAVNICA (ki vključuje tudi oddelek KS Lokavec),VOD KRAJEVNE SKUPNOSTI BENEDIKT,DIVERZANTSKI VOD,PROTIDIVERZANTSKI VOD,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI LENART,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI BENEDIKT,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI GRADIŠČE,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI CERKVENJAK,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI ZGORNJA ŠČAVNICA,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI LOKAVEC,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI JUROVSKI DOL,ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLIČINA.

Mobilizacijski razvoj teritorialne obrambe Občine Lenart je določal med 460 in 1073 razporejenih vojaških obveznikov, podoficirjev in oficirjev. To število je bilo predvsem odvisno od tega ali smo formirali in popolnjevali bataljon TO ali četo.

POPOLNJEVANJE ŠTABOV IN ENOT Z LJUDMIV Občini Lenart je bila obremenjenost z razporedom vojaških obveznikov

v enote JLA zmerna. Nekoliko večja je bila pri podoficirjih in oficirjih. Stanje na tem področju je bilo ugodno glede zahtev popolnitve iz mobilizacijskega razvoja Teritorialne obrambe v občini.

Ne glede na dejstvo, da so pri popolnjevanju imele prednost enote JLA, za tem posebne in specializirane enote TO, za tem bataljoni TO iz sestave brigad TO in šele za tem ostale enote in štabi TO. Pri vojaških obveznikih smo v enote TO lahko razporejali vojaške obveznike mlajše od 35 let. Pri podčastnikih praviloma tudi pri častnikih pa smo morali razporediti tudi častnike starejših letnikov in ne glede na njihovo vojaško evidenčno dolžnost. Glede na pomanjkanje oficirskega kadra, smo na posamezne oficirske dolžnosti razporedili podoficirje oz. vojake z ustrezno izobrazbo ali tiste, ki so opravljali podobno delo v gospodarstvu oz. negospodarstvu.

Se nadaljuje

•••••••••••

•••••••••••


Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 18. 8. 2006 na naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade.

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 7/06DOMEN KUMER BANANA

8/2006

NAGRADNA KRIŽANKA 8 - 2006

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 7/2006Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo po pošti prejeli praktično nagrado:

Nagrade boste prejeli po pošti

1. nagrada Jernej Mauko, brengova 76, Cerkvenjak2. nagrada Matjaž Trinkaus, Kremberk 31, Sv. Ana3. nagrada Franc Lenart, Vrtna 5, Lenart

OVEN 21.3 – 20. 4.Čaka vas veliko obveznosti. Zaradi pomanjkanja časa in fizične kondicije ne boste mogli v vsakem hipu vsem ugoditi. Manjši spori z domačimi vas bodo sicer spravljali v slabo voljo, a si tega ne ženite preveč k srcu.

BIK 21.4. – 20.5.Zelo pogoste se boste z domačimi prepirali zaradi denarja. Zamislite se, saj mogoče res preveč zapravljate. Živeli boste v negotovosti, saj vam do konca ne bodo razkrili, ali ste si zaslužili napredovanje ali ne.

DVOJČKA 21.5. – 21.6.Pripravite se na to, da se posli ne bodo odvijali v želeni smeri. To pomeni, da boste morali vložiti malo več truda, da se bo vse odvijalo tako, kot si želite. Obeta se vam, da boste za vedno rešili težavo, ki vas že dlje pesti.

RAK 22.6. – 22.7.Bolj se bo treba prilagoditi skupinskemu delu, v nasprotnem primeru v službi ne boste najbolje blesteli. Če ste na novo zaljubljeni, ne bodite preveč oblastniški. Ne sekirajte se preveč.

LEV 23.7. – 23.8.Na vseh področjih se bo veliko dogajalo, le kar zadeva ljubezensko življenje, ne bo bistvenih sprememb. Zadnji hip boste morali odpovedati poslovno kosilo. Na poslovnem področju se bodo zgodile spremembe.

DEVICA 24.8. – 23.9.Pokazati bo treba malo več zagnanosti za delo, pa se bodo stvari začele odvijati same od sebe. Proti koncu tedna boste uresničili skoraj vse načrtovano. Na vašem računu bo sicer več denarja, vendar vas to naj ne zavede.

TEHTNICA 24.9. – 23.10.Bodite male previdnejši, kot ste bili do sedaj. Ne pustite se speljati na tanek led. Pri poslu bodite bolj resni in naloge rešujte sproti. Življenje bo tako postalo veliko lažje. Osamljenost bo pozabljena.

ŠKORPIJON 24.10. – 22.11Sodelovali boste pri nekaterih družinskih spremembah. To vam sicer ne bo najbolj dišalo, a se pač ne boste mogli izogniti. Neka prikrita igra vam ne bo dala spati. Ne jemljite si tega preveč k srcu.

STRELEC 23.11. - 21.12. Ne nasedajte lepim besedam.Niso vsi tako dobrega srca kot vi. Nekdo si celo prizadeva zasesti vašo pozicijo. Imejte na široko odprte oči. V zasebnem življenju se vam obetajo spremembe.

KOZOROG 22.12. – 20.1.Vaše ideje ne bodo padle na plodna tla. Ne obupajte in skušajte kritiko obrniti sebi v prid. Neka novica vas bo pozitivno presenetila. Pridružite se prijateljem. Na poslovnem področju se bodo zgodile spremembe.

VODNAR 21.1. – 19.2.Nek ponujen posel je bolj čudne narave, zato dvakrat premislite, preden rečete da. Vaše finančno stanje se bo izboljšalo. Vseeno pa pazite, da ne boste kar naenkrat zopet v minusu.

RIBI 20.2. – 20.3.Uspeh v ljubezni bo povzročil malce manjši uspeh na delovnem mestu, vendar naj vas to ne skrbi.V določenih situacijah imate več sreče kot pameti. Toda, če boste sprejeli ponujeno delo, boste kmalu želi sadove trdega dela.

TENKAKAMNITAPLOŠÈA

NEPRI-JETENVONJ

SKUPINAS SKLADBOLAMBADA

ZELOTRDA

ZLITINA

GLAVNOMESTO

ERITREJE

SL. ŠPOR.REPORTER

ANDREJ

REDKAKOVINAZ ZNA-

KOM CE

OTOKZAHODNOOD PAGA

IGRALKAKIDMAN

PASTIR-SKA

PESEM

IGRALKAEKBERG

NAŠPEVEC

(ANŽEJ)

DEDO-VANJELAST-NOSTI

SLOV.PESNIK(DENIS)

JUNAKINJAVISOŠKEKRONIKE

HRVAŠKAPEVSKAZVEZDAGORAN

PRESENE-ÈENJE

VAS ÈAKA

PRA-KANTON V

ŠVICI

IT.PISATELJUMBERTO

ZDRAVI-LIŠÈE VŠVICI

SEVIDIMOV KINU!

ŠPANSKAIGRALKA

(CARMEN)

NIZO-ZEMSKINOG.KLUB

NEPO-KLICNADEJA-VNOST

ANDER-SENOVADOMO-VINA

SL. PEVECMIRAN

DELATEN

ELIAKAZAN

PLANET VOSONÈJU

NAŠASMUÈARKA

ŠKOFERNIŠA

PREBIVAL.GANE

IGRALKAHURLEY

MARKOOKORN

NAŠAPEVKA

SMUÈARKAVIKEN

PLOŠÈEKPRI HOKEJU

HERNIJA

REKA VBOLGARIJI

60 MINUT

IGRALKATHURMAN

ZDAJ VASPA IMAM!

ODPRITE SVOJO STARO SKRINJO,ČE SI UPATE!


Društvo Cesarsko-kraljevi PtujMuzejski trg 1, SI – 2250 Ptuj

4. Ptujske Grajske IgreNašemu ljudstvu pokorno oznanjamo, da bo društvoCesarsko-kraljevi Ptuj, na dan 2. septembra leta gospodovega 2006,za vas, vaše gospodinje, vašo otročad, vašo služčinčad….pripravilo VELIKI GRAJSKI PRAZNIK.

PROGRAM13.00 ZBOR PRED MESTNO HIŠO IN PREDSTAVITEV SODELUJOČIH

13.30 SPREVOD SKOZI MESTO NA PTUJSKI GRAD

14.00 TURNIRSKI PROSTOR NA GRADUANIMACIJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE,SREDNJVEŠKA TRŽNICA IN ROKODELCI, TLAČANI,VITEZI, MEČEVALCI,GRAJSKI PLESI …

V Grajski birtiji bo poskrbljeno za jedačo in pijačo.

Vstopnine ni!

LENART, JUROVSKA CESTA 6, TELEFON: 02/72 92 020GOR. RADGONA, PARTIZANSKA 14, TEL. 02/56 49 717

Veselo v šoloz novimi èevlji

PTUJ, CIRIL METODOV DREVORED 2, TELEFON. 02/77 11 550

DOMAČE NOVICE tudi na spletuwww.trafika.si

Documents

Avgustovski konjeniški praznik na Poleni - Domače Novicedomacenovice.com/wp-content/uploads/2014/02/DN2006_08.pdf · Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl,