JUNIJ, 18 / 2012 / 3

AUTOMATICA 2012 Ventil na obisku Simulacija hidravlinih ventilov Pametna omreja Veliki prihranki v proizvodnji Meritev zaostalih napetosti Robotizacija varjenja zavornih pedal Merjenje elektrinih veliin Iz prakse za prakso Podjetja predstavljajo

OPL-oglas_165x190mm_Ventil-naslovnica_press.pdf 1 28.4.2011 16:26:16

METROLOGY

METROLOGY

171Ventil 18 /2012/ 3

Naslovna stran:OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH AutomationKoncesionar za SlovenijoIOC Trzin, Dobrave 2SI-1236 TrzinTel.: + (0)1 560 22 40Fax: + (0)1 562 12 50

FESTO, d. o. o., IOC Trzin, Blatnica 8, SI-1236 TrzinTel.: + (0)1 530 21 10Fax: + (0)1 530 21 25

LOTRI, d. o. o.Selca 163, 4227 Selca Tel: + (0)4 517 07 00 Fax: + (0)4 517 07 07 internet: www.lotric.si

OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 LjubljanaTel.: + (0)1 587 36 00Fax: + (0)1 546 32 00e-mail: komerciala@olma.si

Kladivar , d.o.o.Industrijska ulica 2, 4226 iriTel.: +386 (04) 515 91 00Fax: +386 (04) 515 91 22kladivar@poclainhydraulics.comhttp://www.kladivar.com

HYDAC, d. o. o. Zagrebka c. 202000 MariborTel.: + (0)2 460 15 20Fax: + (0)2 460 15 22www.hydac.si

PARKER HANNIFINCorporation Podrunica v Novem mestuVelika Buna vas 78000 Novo mestoTel.: + (0)7 337 66 50Fax: + (0)7 337 66 51

IMI INTERNATIONAL, d. o. o.(P.E.) NORGREN HERIONAlpska cesta 37B, 4248 LesceTel.: + (0)4 531 75 50Fax: + (0)4 531 75 55

SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 4032000 MariborTel.: + (0)1 476 99 90Fax: + (0)1 476 99 46e-mail: office@sick.siwww.sick.si

MIEL Elektronika, d. o. o.Efenkova cesta 61, 3320 VelenjeTel: +386(3) 898 57 50Fax: +386(3) 898 57 60 www.miel.siwww.omron-automation.com

MAPRO, d. o. o.Industrijska ulica 12, 4226 iriTel.: + (0)4 510 50 90Faks: + (0) 510 50 91www.mapro.si

TRC Ljudmila Lien, s. p.Vrekova 2, SI-4000 KranjTel: +386(4) 235 83 10Fax: +386(4) 235 83 11http://www.trc-hbm.si

Energetika Penik, Gaper Penik, s. p.alek 108, 3320 VelenjeTel.: +(0)3 897 79 99Fax: +(0)3 897 79 98www.energetika-pecnik.si

Vsebina 171

Impresum 173

Beseda urednitva 173

DOGODKI POROILA

VESTI 178

NOVICE ZANIMIVOSTI 192

ALI STE VEDELI 239

Seznam oglaevalcev 258

Znanstvene in strokovne prireditve 219

VSEBINA

171

AUTOMATICA 2012

Vodilna svetovna razstava avtomatizacije in robotizacije 174

VENTIL NA OBISKU

OLMA v prihodnost orientirano podjetje 200

SIMULACIJA HIDRAVLINIH VENTILOV

Marko IMIC, Niko HERAKOVI: DSHplus simulacija hidravlinih in pnevmatinihventilov na fleksibilen nain 204

PAMETNA OMREJA

Gregor KANDARE, Nadja Hvala, Marijan VIDMAR: Vkjuevanje vejih rezidennihin manjih industrijskih uporabnikov v pametna omreja 210

OPTIMIRANJE PROIZVODNJE

Toma BERLEC, Marko STARBEK: Z izkorianjem obstojeih sredstev do velikihprihrankov v proizvodnji 1. del 216

MERITEV ZAOSTALIH NAPETOSTI

Bojan PODGORNIK, Joe VIINTIN: Meritev zaostalih napetosti z uporabo metode vrtanja luknjice 222

ROBOTIKA

Hubert KOSLER, Aljoa ZUPANC, Damian IRAJ, Simon NOVAK, Iztok EAREK,Matej MERKA: Robotizacija varjenja zavornih pedal za pedalne sklope BMW PL7 228

MERITVE

Janez TANCEK, Jani DOLINAR, Igor STEINER: Brezino merjenje elektrinih veliin 232

IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Devis MARTINI , Jure THALER: Meriti infrardee 236

AKTUALNO IZ INDUSTRIJE

Vodila EGC/EGC-HD z zobatimi jermeni in navojnimi vreteni za elektrinepogonske osi (FESTO) 240Kompaktni krmilniki z vgrajenim vmesnikom Ethernet (MIEL Elektronika) 241Nova pozicijska krmilnika proizvajalca TRIO MOTION TECHNOLOGY (PS) 242Sistem z varnostno kamero V300 WS Extended (SICK) 243

NOVOSTI NA TRGU

Novi mini ventili NG06 (HYDAC) 244Frekvenni pretvornik Mitsubishi s funkcijo regeneracije moi FR-A741 (INEA RBT) 245irjenje platforme za avtomatizacijo Sysmac (MIEL Elektronika) 246Ionizator z ventilatorjem serija IZF10 (SMC Industrijska avtomatika) 246Parker R35TC-40 nova gibka hidravlina cev (PARKER) 247

PODJETJA PREDSTAVLJAJO

Robert LOGAR, iga MAJDI: Robotsko odstranjevanje srha z aluminijastih ulitkov (ABB) 248

MNENJA RAZPRAVE

Janez KRLEC: Visoko olstvo in okrevanje evropskega gospodarstva 252

LITERATURA STANDARDI PRIPOROILA

Slovensko tehniko izrazje jezikovni prironik 254Prironik portnega pilota 255Recenzija knjige 256Roger Rapport, CRASH Rio Paris, Les secrets d'une enquete 257Nove knjige 258

JUNIJ, 18 / 2012 / 3

Vent

il / j

unij

/ 18

/ 201

2 / 3

AUTOMATICA 2012 Ventil na obisku Simulacija hidravlinih ventilov Pametna omreja Veliki prihranki v proizvodnji Meritev zaostalih napetosti Robotizacija varjenja zavornih pedal Merjenje elektrinih veliin Iz prakse za prakso Podjetja predstavljajo

OPL-oglas_165x190mm_Ventil-naslovnica_press.pdf 1 28.4.2011 16:26:16

METROLOGY

METROLOGY

173Ventil 18 /2012/ 3

UVODNIK

Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vsepravicepridrane. Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved.

ImpresumInternet:www.revija-ventil.si

e-mail:ventil@fs.uni-lj.si

ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12)

VENTIL revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics

Letnik 18 VolumeLetnica 2012 Yeartevilka 3 Number

Revija je skupno glasilo Slovenskega drutva za fluidno teh-nikoinFluidnetehnikepriZdruenjukovinskeindustrijeGospodarske zbornice Slovenije. Izhaja estkrat letno.

Ustanovitelja: SDFT in GZS ZKI-FT

Izdajatelj:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo

Glavni in odgovorni urednik:prof. dr. Janez TUEK

Pomonikurednika:mag. Anton STUEK

Tehniniurednik:Roman PUTRIH

Znanstveno-strokovni svet:izr.prof.dr.MajaATANASIJEVI-KUNC,FELjubljanaizr.prof.dr.IvanBAJSI,FSLjubljanadoc.dr.AndrejBOMBA,FSLjubljanaizr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljanaprof.dr.AlexanderCZINKI,FachhochschuleAschaffenburg,ZRNemijadoc.dr.EdvardDETIEK,FSMariborprof.dr.JanezDIACI,FSLjubljanaprof.dr.JoeDUHOVNIK,FSLjubljanaizr.prof.dr.NikoHERAKOVI,FSLjubljanamag. Franc JEROMEN, GZS ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljanaprof.dr.PeterKOPACEK,TUDunaj,Avstrijamag.MilanKOPA,KLADIVARiridoc.dr.DarkoLOVREC,FSMariborizr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MNDEZ, University of Alicante, panijaprof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZRNemijaprof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof.dr.GojkoNIKOLI,UniverzavZagrebu,Hrvakaizr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljanadoc.dr.JoePEZDIRNIK,FSLjubljanaMartinPIVK,univ.dipl.in.,olazastrojnitvo, kofja Lokaprof. dr. Alojz SLUGA, FS LjubljanaJanez KRLEC,in.,Obrtno-podjetnikazbornicaSlovenijeprof. dr. Brane IROK, FS Ljubljanaprof. dr. Janez TUEK, FS Ljubljanaprof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska

Oblikovanje naslovnice:Milo NAROB

Oblikovanje oglasov:Narobe Studio

Lektoriranje:Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness

Raunalnika obdelava in grafina priprava za tisk:LITTERAPICTA,d.o.o.,Ljubljana

Tisk:LITTERAPICTA,d.o.o.,Ljubljana

Marketing in distribucija: Roman PUTRIH

Naslov izdajatelja in urednitva:UL, Fakulteta za strojnitvo Urednitvo revije VENTIL Akereva6,POB394,1000LjubljanaTelefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772

Naklada: 2 000 izvodov

Cena:4,00EURletnanaronina24,00EUR

Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS).

RevijaVentiljeindeksiranavpodatkovnibaziINSPEC.

Napodlagi25.lenaZakonaodavkunadodanovrednostspadarevijamedizdelke,zakatereseplauje8,5-odstotni davek na dodano vrednost.

Vejeslovenskopodjetjeizdelujeelektrineko-nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Veinosvojihproduktovvzadnjemobdobjuiz-voziproizvajalcemavtomobilovrazlinihznamkinrazlinihcenovnihrazredov.Prednedavnimseje dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dravi,eponekajstokilometrihpokvaril.Prianalizi okvare so ugotovili, da je nastala pokod-banaelektrinemkonektorju,kijebilzvarjenz ultrazvokom v naem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno

odgovornost,kisebokarnekajasapoznalaprinjegovemosebnemdohodku.Vsakbanniuslubenec,kidelazabannimokenceminstrankamizdajagotovinskidenar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni.Topomeni,damoravprimerupreveizdanegadenarjadoloenistrankirazli-kopokritiizsvojegaepa,ssvojimdenarjem.Podobnoveljavgostinstvu.egostinskidelavecnipozorenindastrankiprivrailuprevedenarjaalicelo,damustrankapobegnebrezplaila,bomoralcelotnidenarniprimanjkljajobzakljukudnevaplaatisamizsvojegadohodka.Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu-jeomenjeneelektrinekonektorjeinvkateremsejezgodilanapaka,ninosilpravvelikeodgovornosti.Tudipriosebnemdohodkusemuverjetnoninipoznalo.Tuddirektorjibank,kiodobrijokredite,kisenevraajoso(vsajprinasjetako),sobrezmaterialneodgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na-paksvojihzaposlenihinposledinozaslaboposlovanjepodjetja.Izzgornjegaopisalahkopreprostozakljuimo,dazaposleninavisokihpoloajih,kisoobiajnotudiboljizobraeni,razgledaniinsposobni,nenosijonobeneodgovornosti!Zaposleninamanjzahtevnihdelovnihmestih,pravilomaznijoizobrazbo,znijimosebnimdohodkominpogostokratmanjsposobnivinteligentnemsmislunosijovejoodgovornost.Topomeni,naimvijempoloajusi,manjajetvojaodgovornost.Pri tem pa nastopi vpraanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost delazelotekoalisplohnemoremeriti.Kaknoodgovornostimajopolitiki,javniuslu-benci,uitelji,sodnikiinprofesorjinauniverzah?Pogostoseslii,dauencipozakljukuosnovneoleneznajodostinaprimerkemije,tehnike,tujegajezikaalikaknegadrugegapredmeta.Kdojevnaidraviodgovorenzapresojokakovostiizvajanjapoukavosnovniholah?Alisezaposlenivosnovniolizavedajo,dalahkouencavosnovniolizneodgovornimdelomuniijozaceloivljenje?Taknonapako,kijestorjenamlademuuencuvosnovnioli,jepraktinonemogoepopraviti.Podobno velja za srednje ole in celo za univerzo. Alisevsi,kidelamonafakultetah,kiizobraujemotudentevijihinvisokihol,magi-strskihindrugihprogramov,zavedamosvojeodgovornosti?ebidanestovpraanjepostavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. tevilni med nami znamo prejnjo trditev podkrepiti s tevilnimi argumenti in dokazi. Najpogosteji odgovor pa je, da imamo s pedagokim delom in z delom s tudenti vedesetletneizkunjeindasmopreprostodobripedagogi.Karpavednonedri.Zeloredki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili veargumentov.Osnovniargumentizapresojokakovostiprofesorjanauniverzibimorali biti vsaj trije:

ocena neposrednega pedagokega dela od popolnoma neodvisnega pedagokega strokovnjaka; ocenatudentov,kisopredavanjaprofesorjaposlualipredletiinsotudijezaklju-ili.Topomeni,dasoodustanove,kjerjezaposlenprofesor,popolnomaneodvisni;izdanvsajenrecenziranubenik,kiobsegacelotnosnov,kijoprofesoroziromapedagoki delavec predava.

To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagokem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoke ustanove, v kateri opravlja pedagoko delo. Univerze, fakultete in druge pedagoke ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla-degapedagogazelojasnoobrazloiti,kajjepedagokodelointudikakoboprisvojemdelu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagokega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvahodlonopremalo.

Janez Tuek

Odgovornost?

174 Ventil 18 /2012/ 3

AUTOMATICA 2012

SejemAUTOMATICA jenamenjenpredvsem uporabnikom avtomati-zacije v industriji kot vir informacij na enem mestu o vseh temah iz robotike, sestavljanja in rokovanja z materialom ter industrijskega strojnega vida. Sejem je vodnik in-dustrije in platforma za predstavi-tev novih izdelkov in reitev ter s svojo ponudbo najbolji odgovor za proizvodno usmerjene izzive od energetskouinkovitihsestavindoreitevzapoveanjemednarodnekonkurennostizinteligentnoavto-matizacijo.

SejemAUTOMATICA2012 je imeltudi inovativen in raznolik dopolnil-

Vodilna svetovna razstava avtomatizacije in robotizacijez modrim pridihom in dobrimi obetiToma PERME

Doc.dr.TomaPerme,univ.dipl.in.,DRP,PermeToma,s.p.,Zgornje Gorje

ni program. Na inovativni platformi za storitvene robote so intituti, na primer Fraunhofer IPA in Karls ruhe Institute for Technology, predsta-vili zadnje doseke na podrojustorit ve nih robotov, ki so jih razvili v sodelovanju z vodilnimi proizva-jalci robotov. Sejem je dopolnjevala tudinajvejarobotskakonferencavNemijiROBOTIK2012,kijebila21.in 22. maja 2012 v mednarodnem kongresnemcentruICM.Nanjejsoraz iskovalci, znanstveniki in strokov-njakiizindustrijepredstavilidosekenapodrojuindustrijskihinstoritve-nih robotov. Obiskovalcem so bile vse tiri dneve sejma na AUTOMA-TICAForumunavoljotevilnepred-stavitve in predavanja o pomemb-nih temah, kot so e-mobilnost, lahka gradnja in storitveni roboti, pa tudi o izzivih avtomobilske industrije, o av-tomatizacijivivilski,farmacevtskiin

biotehnoloki industriji ter industriji medicinske opreme in o prihod nosti storitvene robotike zapomo lju-dem.

Trajnost in avtomatizacija

Pobudo o zeleni avtomatizacij i (Gree n Automation), ki sta jo na prejnjemsejmuAUTOMATICA2010vpeljala VDMA Robotics + Automa-tion ter Fraunhoferjev intitut za pro-izvodniineniringinavtomatizacijo(IPA), z osnovno zamislijo, da lahko robotizacija in avtomatizacija izbolj-atauinkovitostinstemizraboraz-pololjivihvirov,jeletoszamenjalamodra kompetentnost BLUECOM-PETENCE, ki zdruuje vse vidikepredanosti trajnostni proizvodnji z varnimravnanjemzviriterokoljuprijaznimi izdelki v panogi izdelave strojev in industrijskih naprav.

Po peti izvedbi je sejem AUTO-MATICA2012spriblino31.000obiskovalciizvekot100drave bolj utrdil poloaj najpo-membnejega poslovnega sre-anja industrije avtomatizacijeinnajvejerazstaverobotikenasvetu. Napovedi za obe panogi so bile dobre, kar se je pokazalo tudivpoveanjurazstavestirihnapetdvoran,kjerjevekot720razstavljavceviz40dravpred-stavilo svoje reitve za industrij-sko proizvodnjo. Razstavljavci in obiskovalci so sejem, ki je bil od 22. do 25. maja 2012 na Novem sejmu v Mnchnu (Neue Messe Mnchen),oceniliodlino.

Slika 1. ROBOTstar VI in reisPAD za pametno programiranje

175Ventil 18 /2012/ 3

AUTOMATICA 2012

Teme in zaveze o trajnostnem razvo-ju so na splono prisotne, vpraanje paje,kakojihuresniujemo,kajlah-ko k temu prispevajo avtomatizacija in robotizacija ter za kaj si prizade-vajopodjetja, ki sovkljuenav topobudo. BLUECOMPETENCEjebilamed vodilnimi temami sejma in tudi 29 razstavljavcev, ki so partnerji te pobude, tako da smo jih lahko vpra-ali o njihovem pogledu in njihovih prizadevanjihzauresnievanjetraj-nostnega razvoja. Schunk je na pri-mer razvil pnevmatinoprijemalos pomembno zmanjano porabo stisnjenega zraka in ga predstavil kot primer doprinosa k trajnostne-mu razvoju. Festo podpira trajnost z uinkovitimdopolnjevanjempnev-matinih inelektrinihsestavin,kipomembnopoveujejouinkovitostin zmanjujejo porabo energije.

Sploen odgovor partnerjev je, da se z uporabo robotov zmanja poraba energije, s sistemi za zajem in obde-lavo slike pa se zmanja izmet. Pri tem imajo partnerji pobude kot po-nudniki reitev za avtomatizacijo in robotizacijokljunovlogo,sajssvo-jimitehnologijamiomogoajotraj-nostne proizvodne procese. V okvi-ru pobude sta bili tudi dve posebni razstavizvelikopraktinimiprimeriin predstavitvami delovanja, posve-eniavtomatizacijivproizvodnjiba-terij ter avtomatizirani proizvodnji izdelkov iz kompozitnih materialov, predvsem ogljikovih vlaken.

Trajnostni razvoj v robotiki

Reis Robotics je za trajnostni razvoj predstavil avtomatizirano proizvod-njo fotonapetostnih modulov, ki dosegavisokostopnjorazpololji-vosti, ponovljivo kakovost, daljo dobo uporabe in izboljano pro-duktivnost s skrajanjem taktnega asa.Kotglavnonovost sopred-stavili novo generacijo krmilnikov ROBOTstarVIzinovativnimronimupravljalnikom reisPAD (slika 1) za pametno programiranje robotov z zaslonom na dotik, programsko prilagodljivo nastavitvijo tipk na zaslonu in e mnogimi novostmi, ki pomembno izboljajo uporabni-ko izkunjo ter olajajo in pohitrijo delo programerja oziroma uprav-

ljavca robota ter do 30 odstotkov skrajajoasprogramiranja.

KUKA je na novinarski konferen-ci posebej poudarila zmanjevanje porabe energije z reitvami za lahko gradnjo, ki je zasnovana na tehno-logiji ogljikovih vlaken. Robot KR Quantec, ki so ga predstavili tudi delno narejenega iz ogljikovih vla-ken, ima kar 30 odstotkov manjo porabo energije. To dosegajo tudi s pametnim krmiljenjem, ki odpravlja nepotrebnaakanja,medzaustavi-tvami robotapaobutnozmanjaporabo energije. Posebno pozornost so namenili njihovemu novemu ro-botu KR Agilus, pet- ali estosnemu robotuzakratkeaseciklusovinzmajhno porabo energije, ki je nare-jen s tehnologijami lahke gradnje, karmuomogoa izrednehitrosti.PripodjetjuKUKAvidijoprilonostivavtomatizaciji s poenostavitvijo pro-gramiranja robotov na programirlji-vihloginihkrmilnikih,CNC-obdela-vi z robotom, ki ima lahko zgradbo in velik delovni prostor, pa tudi re-itvahssodelujoimirobotskimiro-kami v storitvenih dejavnostih, kot je na primer zdravstvo.

Japonski proizvajalec robotov in ro-botskih reitev Yaskawa z blagovno znamko robotov Motoman se je kot partner pobude BLUECOMPETEN-CE predstavil s celovito zasnovo

varevanjazenergijo,kitemeljinaoptimalni izvedbi robotske reitve, inteligentnem sistemu izklapljanja robotamedakanjeminodmoriterpovratku energije pri zaviranju. Pri uinkovitioziromaenergetskovarnirobotski reitvi so pomembni poleg same izvedbe robota tudi uporaba, krmiljenje in tloris postavitve naprav. Pomembna je tudi primerna izbira velikostirobota,simerlahkonapri-merskrajamoasciklusado20od-stotkov pri 25-odstotnem prihranku energije. Na razstavnem prostoru so predstavilirazlinereitve,odrobot-skegavarjenja,celotnelinijezrazli-nimi roboti za strego, prijemanje in odlaganje, pakiranje ter paletiziranje zaivilskoindustrijo,dvoronegaro-botavresniniuporabizaindustrijo(slika 2)ternenazadnjesodelujoe-gapreminegastoritvenegarobo-ta kot zasnovo in vizijo prihodnosti storitvene robotike.

Podjetje ABB se je na sejmu pohvalilo s pomembnim mejnikom v industrij-ski robotiki. Od leta 1974, ko so za-elizrobotiko,soizdelalie200.000industrijskih robotov. Jubilejni est-osni robot IRB 6640 so dobavili na Kitajsko, kjer ga bodo namestili v proizvodnjo fotonapetostnih mo-dulov. Na sejmu so se predstavili kot dobavitelj celovite palete sestavin za avtomatizacijo, od pogonov, krmil-nikov do robotskih rok. Posebej so

Slika 2. Yaskawin dvoroni robot pri resninem sestavljanju vrtljivega kolesa za vozike

176 Ventil 18 /2012/ 3

AUTOMATICA 2012

izpostavilirobotskikrmilnikIRC5,kije dobavljiv v izvedbi za vgradnjo v krmilne omare (angl. panel-mounted controller), kar bistveno poenostavi zdruevanje vejih robotov v ro-botske reitve tudi za zahtevneja industrijskaokoljainisteprostore.Posebno mesto in seveda temu pri-merno pozornost je imel robot, ki ga uradnoimenujejozasnovazdvemarokama(Dual-armconceptrobot)in je opremljen s prilagodljivim prije-malom,sistemomzadoloanjeme-sta predmeta s kamero ter z vsemi znailnostminajsodobnejegaABB-jevegakrmilnikaIRC5.Robotjekom-pakten in namenjen za uporabo na delovnih mestih, ki so ergonomsko oblikovanazaloveka(slika 3).

Med proizvajalci robotov in robot-skih reitev sta se kot partnerja mo-drEKOmpetentnosti, predstavili e dve nam zelo znani blagovni znamki Stubli in Fanuc. Stubli je predsta-vilinovativnoenergetskouinkovitogoniloJCM,kiomogoanovigene-raciji robotovvejenatannosti inhitrosti. Roboti TX so tako z novo pogonsko tehnologijo najhitreji in najboljnatanniestosnirobotinatrgu. Na najvidneje mesto so po-stavili robot TP80 z novo tiriosno kinematiko, ki je obiskovalce prevzel z izjemno hitrostjo (slika 4). Zmo-redo200ciklusovvzemiinodloi(angl. pick and place) na minuto in jenamenjenskrajnohitrimstrenimnalogam.

Svet v rumenem podjetja Fanuc je imelpopovriniinvsebininajvejopredstavitev na sejmu. Posebno po-zornost so posvetili predstavitvam uporabe robotov, ki so jih pripravili skupajspartnerjiinkonnimiupo-rabniki. Pomemben del predstavitev je bil namenjen programski opremi za nartovanje in programiranjerobotskih aplikacij, pa tudi uporabi strojnega vida in drugih sodobnih zaznaval. Osrednje mesto na raz-stavipodjetjaFANUCjeimelaprvapredstavitev novega robotskega kr-milnika R-30iB v Evropi. S tevilnimi

izboljavamijekrmilniklajeuprav-ljati, roboti pa so bolj produktivni. Bistveno so izboljali tudi energijsko uinkovitost,sajomogoajopovra-tek energije pri zaviranju. Pri vseh izboljavah pa je novi krmilnik e za pol manji od predhodnega.

Strojni vid in trajnostni razvoj

Strojni,raunalnikioziromarobot-ski vid je imel na sejmu pomembno invidnovlogo,epravsejevpoplavirobotov nekako izgubil v uporabah. Nedvomnoje,daniveskorajno-bene sodobne uporabe robotov, e manj pa avtomatizirane kontrole ka-kovostibrezraunalnikeobdelaveslik oziroma signalov, zajetih s takimi alidruganimikameramialidrugimizaznavali.

Najvidneje se je izpostavilo podjetje ISRA VISION, ki je na tiskovni kon-ferenci predstavilo glavne novosti inusmeritvenapodrojupovrin-ske kontrole s 3D-strojnim vidom. Prikljuiinavtomatiziraj(angl.plug and automate) je nova usmeritev 3D-strojnegavida,kinudigenerinestandardne reitve zaznaval s kame-rami in osvetlitvijo ter programsko opremo za krmiljenje zaznaval in osvetlitve (GigE in PoE) ter komuni-kacijo(CONactor),kiomogoaeno-

Slika 3. Zasnova dvorokega robota za namestitev na rono delovno mesto

Slika 4. Stblijev tiriosni robot je obiskovalce oaral s hitrostjo

177Ventil 18 /2012/ 3

AUTOMATICA 2012

najzakljuimznekajugotovitvamiz okrog le mize z izvrnimi direktorji nekaterih najpomembnejih pro-izvajalcev robotov o preboju indu-strijskih robotov ter predstavitve najnovejih rezultatov in napovedi svetovnega trga industrijske robo-tike, ki jo je organiziralo mednaro-dnozdruenjezarobotikoIFR.Av-tomobilska industrija je e vedno glavni inovator novih tehnologij ter najpomembneje gonilo rasti pro-daje robotov. Storitvena robotika (servisna robotika) ni dosegla pri-akovanerasti,vendarpaserezul-tati razvoja storitvenih robotov vse bolj prenaajo v industrijsko okolje. To velja predvsem za mobilne ro-bote, strojnioziroma raunalnikivid in druga zaznavala. Na podro-jupredpisovovarnostiupravljanjain delovanja robotov so e vedno velike zahteve po izboljanju rei-tevzasodelujoeroboteslove-kom.Zaevejouporaborobotovv sploni industriji so potrebne e bolj usmerjenje, prilagod ljive in uporabniko preproste robotske reitve. Namestitev robotov je samozaetekprocesaavtomatiza-cije in optimizacije proizvodnje, ki potrebuje e ustrezna programska orodja ter veliko znanja in izkuenj uporabnikov. Pomembna usmeritev razvoja robotike so novi materiali in izboljane tehnologije, ki izboljajo hitrosti in zmanjujejo porabo elek-trineenergijeindustrijskihrobotov.Po izredni 37-odstotni rasti prodaje robotov v letu 2011 glede na leto 2010strokovnjaki IFRpriakujejo,da bo prodaja industrijskih robotov dobra tudi v letu 2012. Uspeh sejma AUTOMATICA2012vsekakorobetauresniitevtehnapovedi.

stavnoinneposrednoprikljuitevnakrmilnik robota ali stroja. Novost je tudi uporabniki vmesnik, ki je v slo-gu Metro in je pripravljen na prihod Windows 8.

Od partnerjev modrECOmpetent-nostisobiliizdruineponudnikovstrojnega vida in drugih zaznaval e VITRONIC, Stemmer ImagingterSICK.Prvijezatrajnostnirazvojizpostavil nadzor kakovosti zvara s strojnim vidom, ki pripomore k uinkovitostiprocesa,tersistemzazajempodatkovspremikajoihsepredmetov. Stemmer Imaging je poudaril predvsem pomen strojne-ga vida za zagotavljanje kakovosti.

Najbolj celovito pojasnilo o partner-stvu in vlogi trajnostnega razvoja jepodalpredstavnikpodjetjaSICK.Poudaril je, da sestavine in reitve za avtomatizacijo (slika 5) sicer pove-ajouinkovitostproizvodnihsiste-mov ter zmanjajo porabo energije, vendarpavpodjetjuSICKgledajonatrajnostmnogoire,sajtudinar-tujejo in proizvajajo izdelke na traj-nostninain.

Sklep

TokratnoporoanjessejmaAUTO-MATICA 2012 se je osredotoilopredvsem na robotiko, saj je to za-njo najveji sejemna svetu. Zato

Slika 5. Robotizirano jemanje predmetov iz zaboja s pomojo strojnega vida podjetja SICK

178 Ventil 18 /2012/ 3

tudenti tretjega letnika in absol-venti smeri Letalstvo na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Ljubljani so se pod mentorstvom izr. prof. dr. Tade-ja Kosela oktobra 2011 prijavili na tudentsko tekmovanje z naslovom Konstruiraj/Izdelaj/Leti (Design/Build/Fly DBF; spletna stran www.aiaadbf.org), ki ga vsako leto organi-ziratapodjetjiCessnaAircraftCom-pany in Raytheon Missile Systems s podporo Amerikega intituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA). Tekmovanje je potekalo od 13. do 15. aprila 2012na letaliu tovar-neCessna(CEA)vmestuWichitavzveznidraviKansas,ZDA.Tovrstnotekmovanjejebiloeestnajstopovrsti, poteka e od olskega leta1996/97. V olskem letu 2011/12 je bilo prijavljenih 68 ekip, predvsem iz amerikih univerz, iz tujine pa poleg nas e iz Kanade (1), Indije (3), Izraela

Slovenski tudenti letalstva na tekmovanju DBF v ZDA

Na tekmovanje v gradnji daljin-sko vodenih brezpilotnih letal z imenom Konstruiraj/Izdelaj/Leti (Design/Build/Fly), ki je pote-kalo od 13. do 15. aprila letos v zveznidraviKansas,ZDA,sejeodpravila tudi ekipa slovenskih tudentov letalstva s Fakultete za strojnitvo Univerze v Ljublja-ni in v konkurenci 68 ekip z raz-linihuniverzposvetudosegla17. mesto.

Ekipa DBF2012

(1), Italije (1), Paki-stana (1), Tajske (1), Turije (5) iniz Emiratov Abu Dhabi (1). Naa ekipa se je imenovala Slovenska eki-pa Edvarda Rusjana (Edvard Rusjan Sloveanian Team). Letalo pa smo poimenovali EDA2012. Uvrstili smo se na 17. mesto. S tem so tudenti letalstva s Fakultete za strojnitvo, ki sovtaprojektvloilivelikotudij-skegainprostegaasa,dokazali,daso v konstruiranju, izdelavi in letenju daljinsko vodenih brezpilotnih letal, ki morajo zadostiti kompleksnim tehninimzahtevam,v svetovnemvrhu.

Stekmovanjemelijoorganizatorjispodbuditi tudente letalstva ozi-roma aeronavtike irom po svetu k praktinemu delu, da tudentisami konstruirajo brezpilotno le-talo na daljinsko vodenje (remote controlRC),gaizdelajoinznjimletijo. Tehnine zahteve so vsakoletodrugane,takodajevsakoletotreba zgraditi novo letalo. Nagrade zaprvetriuvreneekipesoznaale2500 $, 1500 $ in 1000 $, prvih deset ekip pa je prejelo knjigo Aerospace Design Engineers Guide, ki jo je iz-dala AIAA.

Pogoj za prijavo ekipe na tekmova-njeje,dasovsilanirednovpisanitudenti, razen pilota, in morajo biti

lani zdruenjaAIAA. Ena tretjinalanovekipemorabitiiznijihletni-kov.Pilot,kimorabitilanzdruenjaAMA (Academy of Model Aeronau-tics), je lahko tudi iz neakademskih krogov. Z vsake fakultete se lahko prijavinajveenaekipa.

Vsaka od prijavljenih ekip je mora-lado28.februarjaoddatitehninoporoilo,vkateremjeopiszasno-veletala,podanisoaerodinaminiin trdnostni prerauni, numerinesimu lacije leta letala, uporabljeni materialiinnaingradnjeternakon-cutehninerisbeletala.Poroiloseocenjujeinocenaprispevahkon-nemu rezultatu.

Osnovne zahteve tekmovanja so, da moraletalovzletetisamospomojolastnega elektromotorja. Dovoljena je uporaba ve krtanih ali brez-krtanihmotorjevinvepropelerjev.Najvejidovoljenielektrinitokdomotorja je omejen na 20 A z varo-valko.KotvirelektrineganapajanjasodovoljenesamobaterijeNiCdaliNiMh.RC-sprejemnikinservomotorjimorajoimetisvojenapajanje,loenood napajanja pogonskega motorja. Najvejadovoljenamasabaterij je681ginnajvejadovoljenavzletnamasa letala 25 kg. Ekipa mora pred prietkomtekmovanjapredloitifo-tografijo letala v letu, kar je eden od pogojev za pristop k tekmovanju. Vsakoletalojebilonajprejtehninopregledano. Ustrezati je moralo var-nostnimzahtevam.Vseroicekrmilso morale biti varovane proti odpet-ju, vijaki proti odvitju, pregledana je bila struktura trupa in kril, preizku-ena trdnost krila na obremenitev 2,5 g, preverjeno pravilno odklanja-njekrmilinpreverjenoteieletala.Za primer odpovedi so morali biti naRC-sprejemnikunastavljenivar-nostni(fail-safe)poloajikrmilvpri-meru izgube radijske povezave med

DOGODKI POROILA VESTI

179Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

RC-oddajnikominsprejemnikom,toje pomenilo zaprt plin, krilca popol-noma v desno, smerno krmilo po-polnoma v desno in viinsko krmilo popolnoma navzgor. Motor je moral biti zavarovan z varovalko, ki je pre-preevalanezaelenzagonmotorjain je morala biti odklopljena do vzle-ta in takoj po pristanku. Organizator namenja zelo veliko pozornost var-nosti tekmovalcev in gledalcev.

Letonjeposebnetehninezahteveso bile, da mora letalo nositi v trupu 8potnikovin2litravodevdrugioziroma tretji nalogi. Tekmovanje je bilopolegocenetehninegaporo-ilasestavljenoiztrehnalog.Letalanibilopotrebnosestavljatinaas,omejenjebiledinoasnatovarjanjaletala, ki je znaal 5 min. Letalo tudi ni imelo nobene omejitve glede zla-ganja; katla ni bila predpisana.

V 1. nalogi je bilo potrebno preleteti spraznimletalomimvekrogovvtirih minutah. Mi smo naredili 7 kro-gov. Letalo je moralo pri vseh treh nalogah vzleteti na razdalji 30 m. V poziciji z vetrom je moralo naredi-ti zavoj za 360 stopinj v nasprot ni smerikroga.Dolinakrogajebilavvsako stran od vzletne linije 152 m, prelettelinijepajeoznailsodnikzdvigom zastavice. Letalo je po pri-stanku moralo ostati na vzletno-pri-stajalni stezi. V 2. nalogi je bilo po-trebno leteti tri kroge z 8 potniki. Pri vzletusmoimeliteavezaradibo-

nega vetra, tako da je letalo zavilo s steze in se rahlo pokodovalo, zato nismo mogli takoj ponoviti vzleta.

V 3. nalogi je moralo letalo leteti z 2 litroma vode. Moralo je vzleteti in se imhitrejepovzpetinaviino100m.Naviini100msejesproilmehani-zemCAM,kijeodprlventil,invodaje iztekla iz letala. To je predstavlja-lo znak, da je letalo doseglo viino 100 m. Na osnovi curka vode je sod-nik ustavil toparico. Pri tem letu pa je moralo letalo obleteti en krog.

Zaradi tornada, ki se je razdivjal nad Wichitovsobotozveer,eodjutrapajepihalmoanveter,jebilotek-movanje v soboto ob 12h prekinjen o

in ob 14h odpovedano za soboto. Ker je v noi na nedeljo tornadoopustoil obmojeokrog letaliaCEA,jebiloobmojevnedeljoza-prto in takoonemogoendostopdoletalia.Zatojebilotekmovanjekonano.Iznavedenihrazlogovni-smo mogli opraviti druge in tretje naloge.

Naa ekipa je zasnovala visokokrilno dvomotorno letalo z repnim kole-som. Trup letala je izdelan iz send-vikompozita,ojaanegazdvemaslojema steklene tkanine +/ 90 in+/45, 20 g/m2 in vmesnega polnila iz airexa. Krila so izdelana na enak nain,prav takosmerni inviinskirep; glavni nosilec ima pasnico iz ogljikovega kompozita (rovinga) in stojino iz balze. Letalo se razstavi na tiri dele: trup s podvozjem, dve polovici krila in rep z repno palico. V letalu sta dva podsistema, in sicer sistem za vpetje osmih potnikov in rezervoar z ventilom za izpust vode, ki ga poganja servomotor. Oba podsistema zapolnjujeta isti pro-stor v trupu letala in se namestita

Letalo na tehninem pregledu pod drobnogledom sodnika

Zadnji posvet s sodnikom pred vzletom

180 Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

v drugi oziroma tretji nalogi. Masa letala brez tovora z baterijami znaa 1,624 kg, s potniki 3,438 kg, z vodo pa 3,716 kg. Razmerje med maso to-vora in maso letala je 1,17.

Na pilot je bil Luka Kenk, njegov pomonikmed letenjempaBojanVerce. V ekipi za nalaganje leta-la (ground crew) so bili Luka Kenk, Bojan Verce in Rok Laznik, v ekipi za tehninipregledpaLukaKenk,RokLaznik in Gaper ubic.

1.nalogosmoodlinoopravili(7kro-gov), 2. in 3. naloge nismo opravili zaradi prekinitve tekmovanja.

Za tehnino poroilo smo prejeli83,75tok,karnasjeuvrstilona22.mesto. Z letenjem smo zbrali 2,17 tok, kar je bilo najve doseenov prvi nalogi (7 krogov) in nas je uvrstilo na 1. mesto. Po masi letala (RAC)smoseuvrstilina15.mesto(3,60lbs).Konnirezultattekmova-njasejeizraunalnaosnoviocenetehninegaporoilainocenelete-nja.Skupajsmozbrali95,64tokin

Kontrola delovanja CAM-mehanizma in ventila za izpust vode

bilitakouvrenina17.mestood68tekmovalnih ekip, kar je kljub vsemu dober rezultat. e bi nam uspeladruganaloga,bizasedli3.mesto!Zmagala je ekipa iz San Jose State University, Team PhalanX. TekmovanjejepotekalonaletaliutovarneCessna(CEA).Letalieimaasfaltirano vzletno-pristajalno stezo s smermi 17/35 velikosti 1180 x 12 m (N 37.647668, W 97.248187). Ekipe so imele v hangarju na voljo prostor za pripravo svojih letal na letenje in popravila.Tehninipreglediinteh-tanje letal so potekali v hangarju, nalaganje letal s tovorom pa poleg vzletno-pristajalne steze, ki je 200 m oddaljena od hangarja.

Vreme je bilo prvi letalni dan (pe-tek) jasno s temperaturami od 17 do 25C;veterjepihalshitrostjood17

do 52 km/h s sunki do 66 km/h iz smeri jug. Drugi letalni dan (sobota) je bilo jasno s temperaturami od 17 do23Cterhitrostjovetraod31do48 km/h s sunki do 135 km/h iz sme-ri jugojugovzhoda. Popoldan in zve-ersoserazvilenevihteintornadi,edenodnjihjeprekalletalieCEA,zatojebilonaslednjidanobmojeletaliazaradikodezaprto.

Zaizvedboprojektasozaslunina-slednji tudenti: Matija Brumat, Miha epin,AljaFornazari,ErvinKlemen-i,LukaKocbek,AntonKoelj,MihaKrinar,RokLaznik,AlenLjoki,MajaLovko,JurePocrnji,AnitaRjavec,De-janRolji,MatejSehur,SarahSunik,Gaperubic,TomajTavelj,BojanVerce, Ale Zorman in Luka Kenk, ki so izdelali letalo in vse, kar spada zra-ven, ter organizirali celotno odpravo. K uspeni izvedbi projekta so pripo-moglisponzorjissvojimifinannimiin materialnimi prispevki: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in tipendije, RPS, d. o. o., Ljubljana, Laboratorij za aeronavtiko na Fakul-teti za strojnitvo v Ljubljani, Kolegij dekana Fakultete za strojnitvo v Lju-bljani, tudentska orga nizacija Uni-verze v Ljubljani (OU), tudentska organizacija Fakultete za strojnitvo (OFS), Janez Let, d. o. o., Ljublja-na in Mibo Modeli, d. o. o., Logatec. Najvejozaslugopriizvedbiprojektaimajo naslednji tudenti: Luka Kenk (izdelava),RokLaznik (CAD/CAM),BojanVerce(preraunaerodinami-nih lastnosti in izbor komponent), Gaper ubic (3D-konstruiranje), MihaKrinar(organizacija),MajaLov

Letalo EDA2012 v letu

DOGODKI POROILA VESTI

ko (oblikovanje plakatov in logotipa), DejanRolji(financeinpromocija)inMatej Sehur (pogon in izbor kom-ponent). Tudi ostali tudenti so so-delovali pri zgoraj natetih nalogah insozaslunizaizvedboprojekta.Wichita je zibelka svetovnega letal-stva, zato smo poleg tekmovanja

Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85

obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro-izvodnjovpodjetjihCessnaAircraftCompany,Hawker BeechcraftDe-fenseCompanyinBombardierLear-jet Business Aircraft ter muzeja Kan-sasCosmosphere&SpaceCenterinKansas Aviation Museum.

Viri

[1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/

[2]LetaliepodjetjaCessna(CEA):http://www.fltplan.com/Airport-Information/CEA.htm

[3]Vreme na letaliu CEA v asutek movanja DBF: http://www.wunder ground.com/history/airport/KICT/2012/4/13/Daily-History.html?req_city=NA&req_state=NA&req_statename=NA

[4] AMA (Academy of Model Aero-nautics): http://www.modelair-craft.org/

[5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/

Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojnitvo,

mentor projekta

182 Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

Natokratnemsreanjusosepred-stavila podjetja: BSH Hini aparati,d. o. o., Nazarje, Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., Ljubljana, in Lo-tri,d.o.o.,izSelcnadkofjoLoko.

Predstavniki podjetij so najprej na kratko predstavili svojo organi-zacijo z osnovnimi podatki, kot je njihova zgodovina, tevilo zaposle-nih, letni prihodki, vpetost podjetij v svetovne trende, opisali so svojo dejavnost in proizvodnjo in na kon-cu predstavili e nekaj problemov in razvojnih nalog, ki so trenutno aktualne v njihovih podjetjih. Naj-veasasonamenilisvojimnar-tominplanomzabodonost.Natanainsopokazalimonosti zasodelovanje s tudenti fakultet in tudi z raziskovalci, ki so zaposleni na nai fakulteti.

Tovarna BSH Hini aparati je v Na-zarjah v Zgornji Savinjski dolini, kjer so leta 1970prieli s proizvodnjomalih gospodinjskih aparatov. V letu 1974 so se specializirali samo na male gospodinjske aparate na motorni pogon.Vtistemasujepodjetjepri-padalo koncernu Gorenje iz Velenja.

Vzaetkudevetdesetihletjepodjet-je prelo v last nemkega koncerna z BSH (Bosch Siemens Hausgrte). Od takrat naprej so se zelo hitro razvi-jali,poveevalitevilozaposlenihinirili proizvodnjo. Danes poleg malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon obsega njihova proizvodnja tudi aparate za pripravo hrane in napitkov. Letno tovarna v Nazarjah izdelaskupnovekot5,5milijonovaparatov. To pomeni za vsakega Slo-venca skoraj tri nove aparate na leto.

Najvejikorakv smeri iritvepro-izvodnje so v Nazarjah naredili leta 2007 s 7 milijonov evrov vredno in-vesticijo.enaslednjeletosoprielis proizvodnjo aparatov Bosch Tassi-mo za pripravo toplih napitkov in do koncaletajebiloizdelanihevekotmilijon kosov. Sredi leta 2008 pa so biliproizvedenieprvipopolnomaavtomatski espresso kavni avtomati Siemens EQ7. S tema izdelkoma se je podjetje BSH Hini aparati podalo v nov segment malih gospodinjskih aparatovmedtermineaparateinaparate z vijo dodano vrednostjo.

Podjetje se ponaa s standardom ISO 9002 in s standardom ISO 14001. Vskladuspolitikodrubeneodgo-vornosti skupine BSH v podjetju pre-miljenoizkoriajonaravnevireinpreverjajo ter zmanjujejo vplive na okolje. Leta 2006 je podjetje prejelo priznanje za okolju najbolj prijazno slovensko podjetje.

Podjetje vodi pozitivno socialno po-litiko do zaposlenih in okolja, v ka-terem deluje. Prav okoljska politika jeosnovazaosveenoravnanjece-lotnega vodstva in vseh zaposlenih. Tosekaetudivporabielektrineenergije iz obnovljivih virov.

e posebej so ponosni na oddelek za razvoj in raziskave, ki teje okoli

Podjetniki forum na FS Univerze v Ljubljani

Na Fakulteti za strojnitvo Uni-verze v Ljubljani smo po nekaj letih ponovno organizirali pod-jetniki forum. Namen priredi-tve je bil enak kot pred leti, ko smotaknasreanjaorganiziralivsakmesec.eljanaefakulte-teje:vimvejimeriseznanitinae tudente o slovenski stroj-ni industriji, njeni proizvodnji, razvojnoraziskovalnih nartihintudiomonostihzazaposli-tev. Namen prireditve pa je tudi, da se s slovensko industrijo in z njenimi problemi seznanijo tudi zaposleni na nai fakulteti, od mladih raziskovalcev, asistentov in do profesorjev.

Utrinek s predstavitve podjetij

Prikaz rasti zaposlovanja v podjetju BSH Hini aparati

183Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

petdeset vrhunsko usposobljenih inenirjevrazlinihtehninihusmeri-tev in predstavlja ogromen razvojni potencial podjetja BSH Hini aparati.

Veliko priznanje podjetju sega v leto 1995,kosejeizNemijevSlovenijopreneselrazvojvsehmotorinihma-lih gospodinjskih aparatov in se je po-trdilozaupanjematinegapodjetjavslovenske raziskovalce in razvojnike. S tem je razvojni oddelek v Nazarjah po-stalkompetennicenterskupineBSHzarazvojmotornihinterminihmalihgospodinjskih aparatov. V oddelku v celoti razvijajo vse male aparate za pripravohraneinvejidelaparatovza pripravo napitkov, ki jih skupina BSHtripovsemsvetu.Skupnojevrazlinihtehninihslubahpodjetjazaposlenih preko 100 strokovnjakov ininenirjevstehninegapodroja.

Vodstvo podjetja je izjemno naklo-njeno inovativni dejavnosti vseh za-poslenih. Usmerjenost v inovativnost inkakovostpodjetjuomogoa,daje vedno korak pred drugimi. Vsako letozanalobevrazvojnovihizdel-kov nameni est odstotkov prodaje lastne proizvodnje. Podjetje vloipriblinodvajsetpatentnihprijavnaleto,kargavSlovenijiuvravsamvrh inovatorjev. V letu 2008 je bilo tako prijavljenih kar 14 novih izumov nanovihineuveljavljenihaparatih.

Razvojni center BSH Hini aparati uspeno povezuje dobre izkunje iz gospodarstva in znanosti ter redno sodelujezdomaimitertujimiuni-verzami (npr. z Univerzo v Ljubljani in v Mariboru, nemko Technische Universitt Illmenau in Institutom JoefStefan).

V podjetju Tovarna BSH Hini apara-ti v Nazarjah je zaposlenih veliko di-plomantov nae fakultete. Ne samo diplomantov, ampak tudi magistran-di in doktorandi. Po naih informaci-jah so izjemno inovativni, prodorni in uspeni.

Hella Saturnus Slovenija, ki je leta 2011 praznovala svoj 90. rojstni dan, je del mednarodnega koncerna Hella inedennajvejihslovenskihizvozni-kov.Svojevekot60-letneizkunjev razvoju in proizvodnji svetlobne

avtomobilske opreme v Sloveniji uspeno zdruuje s tevilnimipri-znanimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami.

Osnovna dejavnost Helle Saturnus Slovenija, v kateri danes dela okoli 1900 ljudi, med njimi 150 strokov-njakovstrojnitvainvestrokovnja-kovspodrojafizikeinelektronike,sta razvoj in proizvodnja svetlobne opreme za motorna vozila. Podjetje kar 95 odstotkov svojih izdelkov iz-vozipovsemsvetu,najvevdrugeevropskedrave,simerseuvramednajvejeslovenskeizvoznike.Vposlovnem letu 2010/2011, ki se je zakljuilokonecmaja2011,jedru-ba Hella Saturnus Slovenija ustvari-la 257 milijonov evrov prihodkov in dobrih21milijonovevrovdobika.Vtekoemposlovnemletu2011/2012nartujeprihodkenaenakemnivoju.

V Helli Saturnus Slovenija razvijajo in izdelujejo celo vrsto visokokakovo-stnih izdelkov svetlobne opreme za avtomobile,kotsoarometi,dodatniarometizameglo,dnevneluitereno-invefunkcijskesvetilke.Poleginovativnih izdelkov jih odlikujejo tudi inovativni delovni postopki ter storitve, s katerimi ohranjajo izredno konkurenenpoloajznotrajskupi-neHella.Vpodjetjudelujetaedvakompetennacentra,kistazadole-nazadodatnearometeinHellinosvetlobno opremo za portne avto-mobile. V tem letu pa bodo odprli e tretjega,insicerkompetennicenterza enofunkcijske svetilke.

Prikaz rasti zaposlovanja v podjetju Hella Saturnus Slovenija

Hella Saturnus Slovenija pa danes ni dejavna le na podroju avto-mobilskih svetlobnih teles. Svoje znanje upravljanja in oblikovanja svetlobe iri na tevilna druga zah-tevnapodrojainstembogatisvojprodajni program in poslovne pri-lonosti.

V sodelovanju z drugimi visokoteh-nolokimi podjetji razvija program pametnihinenergetskovarnihuli-nih in industrijskih LED-svetil.

V Helli Saturnus Slovenija elijozahvaljujo svoji fleksibilnosti, e-ljiponovem,dinaminosti insvojisposobnostipostatinajboljzaelenpartner svojih kupcev za razvoj in proizvodnjoarometovindodatnihsvetilk, pri tem pa obvladovati kom-petencenapodrojihrazvojaAFS,LED in razvoja sistemov svetlobne podpore vozniku.

V Helli Saturnus Slovenija se zave-dajo,dabodozastavljeneciljela-jedosegli,ebodoivelivskladuzvrednotami, ki so zajete v principu SedemvrednotHelle.Ker so tevrednote univerzalne in veljajo za vsa podjetja, jih nekoliko prirejene objavljamo tudi v tem prispevku:

Delati je treba v smislu podjetnike odgovornosti in avtonomije.Sodelovatijetrebauinkovitoinvpartnerskem duhu s sodelavci in strankami.Pri svojem delu moramo biti vztraj ni in k vztrajnosti spodbujati tudi sodelavce.

184 Ventil 18 /2012/ 3

Zagotavljati moramo izvedbo vseh dogovorjenih nalog.Biti moramo inovativni, ustvarjalni in izvajati pozitivne spremembe pri produktih in pri odnosih med ljudmi.Delovati moramo poteno do sebe, sodelavcev, kupcev in narave.Biti moramo vzgled ekipi, v kate-ri delamo, in strankam, s katerimi poslujemo.

Tudi v Helli Saturnus Slovenija so v zadnjem desetletju zaposlili veliko naih diplomantov, magistrandov in doktorandov. Tudi za te, kot smo zapisali zgoraj, lahko zatrdimo, da so uspeni, delovni in inova-tivni.

Podjetje LOTRI, d. o. o., je dru-inskopodjetje,kigajeleta1991ustanovil sedanji lastnik Marko Lo-tri.Glavnadejavnost podjetja jemeroslovje. Podjetje se je od usta-novitve dalje hitro razvijalo in hitro napredovalo. e v devetdesetihletih prejnjega stoletja je strme-loknapredkuinjemonovpliva-lo na razvoj meroslovja v Sloveniji. Leta 1999 so med prvimi v Sloveniji prejeli akreditacijsko listino na po-droju kalibracijskih laboratorijevinvletu2001napodrojukontrol-nih organov. Izpolnjevanje zahtev standardov sistema vodenja (ISO 17025 in ISO 17020) je podjetju v naslednjih letih pomagalo pri stal-nem izboljevanju. V letu 2001 je bilo prvo zasebno podjetje v Slove-niji, ki je pridobilo tako imenovano Imenovanjes straniministrstvaoziroma Urada za meroslovje, kar pomeni, da je lahko podjetje od takrat naprej samo opravljalo za-konskeoveritvemerilnapodrojih,zakaterasobiliimenovani.Podro-ja akreditiranja so se od leta 2002 hitro irila, tako da danes podjetje pokriva velik spekter fizikalnih veli-in,termodinaminihveliinterdelkemijskihinelektrinihveliin.

Poleg kalibracijskega laboratorija in kontrolnega organa deluje podjetje enaostalihpodrojih,kisopove-zana z meroslovjem. Tako je v letu 2009pridobiloodlobozaOrganzaperiodine preglede opreme podtlakom.

DOGODKI POROILA VESTI

Prikaz rasti zaposlovanja v podjetju Lotri, d.o.o.

Svojim odjemalcem ponuja e servis laboratorijske, farmacevtske in meril-ne opreme, prav tako pa na izbranih podrojihponujanajrazlinejame-rila in drugo laboratorijsko opremo. Podjetje v sklopu dobre meroslovne praksezdruujerazlinaizobraeva-nja, ki delujejo v sklopu akademije od leta 2004.

V letu 2010 je sledil vpis podjetja v register pri ARRS, kjer ekipa mla-dih raziskovalcevdeluje enekajlet. Razvoj in raziskave so pred-vsemusmerjenevnovapodrojain programsko opremo. Laborato-rij ima lastno razvito programsko opremo za celotno obvladovanje procesov.

PodjetjeimasedevSelkidolini,v kraju Selca. V letu 2003 zgrajen poslovni objekt, tlorisne povrine 360 m, ima tri nadstropja. Med prostori so trije klimatizirani labo-ratoriji,vkaterihsestalnovzdrujetemperatura20Coziroma21C.Dovoljeno nihanje temperature je 0,5Coziroma0,2Cnadelov-nemobmoju.Vhodvglavnalabo-ratorija je preko tretjega laborato-rija,kjerjetemperaturavzdrevanana20C0,7C.Zapotrebeostalihpregledov ima podjetje e dva la-

boratorija, v katerih so pogoji manj strogi,insicer20Coziroma23C5C.

Zakljuna misel. Ponovno se je pokazalo, kar smo ugotavljali epredletiintakrattudivekratzapi-sali, da je ideja o organizaciji pod-jetnikega foruma na nai fakulteti odlina.Samoidejopodpirajotu-denti, zaposleni in slovenska pod-jetja.Todaalmoramotuditokratzapisati, da je bil odziv zaposlenih na nai fakulteti zelo skromen. Priakovali bi, da se bodomladiasistenti in mladi raziskovalci z ve-seljemodzvali inseudeleilipri-reditve.aljetudizanimanjemedprofesorjizeloskromno.alostnoalicelosramotnoje,dajeudelebaredno zaposlenega pedagokega in raziskovalnega kadra na forumu tako skromna.

Kaj lahko v takem primeru naredi vodstvo?Moralibipozvatipredstoj-nike kateder, da na prireditev po-ljejo vse svoje mlade raziskovalce in asistente.

Prof. dr. Janez TuekUL, Fakulteta za strojnitvo

Chemical plants Foundry and rolling

mill technology Paper machines Hydraulic engineering

and shipbuilding Offshore technology Fluid media Aggressive media

PH Industrie-Hydraulik Gewerbegebiet-Stefansbecke 37 D-45549 Sprockhvel (Halinghausen) Germany Telefon: +49 (0) 23 39 - 60 21 I 60 22 Telefax: +49 (0) 23 39 - 45 01 info@ph-hydraulik.de www.ph-hydraulik.de

Our strengths Highly-qualified employees, know-how gained over many years of experience, processing of high-quality materials in accordance with international norms and standards, continuous quality management.

your advantage Maximum process reliability with concurrent minimisation of machine downtimes.

>> Quality connects with certainty

PH Industrie-Hydraulik: Your manufacturer for stainless steel fittings and connectors.

PH products are approved by the following certification companies: Germanischer Lloyd (GL) Lloyds Register of Shipping (LR) Det Norske Veritas (DNV) Rina UkrSEPRO GOST We are certified in accordance

with ISO 9001 through Lloyds Register

Unbenannt-1 1 4/12/2012 11:43:34 AM

186 Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

Na kratko z 10. Tehnolokega dne

Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez krlec, je v petek, 11. maja, organiziral e 10. Tehnoloki dan, tokratnaOOZvMariboru.Tojebile79. strokovni dogodek, ki ga je organiziral odbor za znanost in tehnologijo. Teh dogodkov se je udeleilopreko6.000udeleen-cev. V uvodu je Janez krlec kot organizator predstavil pregled pomembnejih aktivnosti od-bora,kigavodieestlet.

Nekaj uvodnih misli o pomenu stro-kovnih dogodkov in povezovanju gospodarstva in akademsko-znan-stvene sfere je podal dekan Fakul-tetezaelektrotehniko,raunalnitvoin informatiko Univerze v Mariboru prof.dr.Borutalik,kiniskrivalza-dovoljstva nad organizacijo dogod-ka in aktivnostmi odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetni-ki zbornici Slovenije.

Na 10. Tehnolokem dnevu so stro-kovnjaki s Fakultete za elektroteh-niko, raunalnitvo in informatikoUniverze v Mariboru predstavili na-slednje strokovne teme: Svet mo-bilnihaplikacij,ProjektDigitalnaZemlja, ki je edinstven v svetu,Informacijska varnost in trendi teh-nolokega razvoja s poudarkom nakvantnihraunalnikih.Temeso

Utrip z 10. Tehnolokega dneva, ki je potekal 21. 5. v Mariboru (foto: mag. Gero Angleitner)

predstavili odlini strokovnjaki:doc.dr.Matejrepinek,asistentDomenMongus,univ,dipl.in.,vi.pred.mag. Botjan Kemah, doc.dr. Marko Hlbl in izr. prof. dr. Ale Holobar, dobitnik zlatega znaka In-stitutaJoefStefan.Vsipredavateljiveljajo za izjemne strokovnjake, saj sovkljuenivtevilnemednarodneprojekte in tekmovanja, kjer dose-gajo rezultate na svetovnem nivoju. 10.Tehnolokegadnesejeudelei-lovekot70udeleencev.Prijavilose je preko 120 ljudi, vendar dvora-naniomogoalaudelebevejegatevilaposlualcev.Udeleenci sobili predvsem inovativno in razvoj-

no naravnani obrtniki in podjetni-ki, tudenti, dijaki, raziskovalci iz gospodarstva in tudi akademsko-znanstvenesfere.Najveobrtnikovin podjetnikov je bilo iz Ljubljane in okolice, Primorske, tudi Gorenjske, najmanjpaalizMariborazoko-lico. Vsak dogodek, ki ga je doslej organiziral odbor za znanost in tehnologijo, pomeni korak naprej v povezovanju gospodarstva in zna-nostiteriskanjunovihprilonostizauspeen razvoj slovenskega gospo-darstva.

Odbor za znanost in tehnologijopri OZS

Tehnoloki park Ljubljana d.o.o.Tehnoloki park 19SI-1000 Ljubljana

t: 01 620 34 03f: 01 620 34 09e: info@tp-lj.siwww.tp-lj.si

DOGODKI POROILA VESTI

Preko 32 % obiskovalcev je bilo iz tujine,insiceriz82drav.Porastiztujinezapriblino2010obiskovalcevpredstavljaokoli23%vekotleta2010. Taken tuji obisk potrjuje viso-ko kakovost in inovativnost italijan-skih izdelkov, ki so cenovno zanimivi tudi za druge evropske trge, med njimi tudi nemki trg.

Inovativnost podroja je bila po-sebej prikazana na okrogli mizi 9. maja. Dogodek je bil organiziran s sodelovanjemitalijanskegazdrue-nja Assofluid in Milanskega sejma ob pomembni podpori Hannovrskega sejmainnemkegazdruenjaVDMA.

Naslednja prireditev v Milanu bo v maju 2014.

Vir: Press Office Fluidtrans Compo-mac and Mechanical Power Transmis-sion & Motion Control, Rosy Mazzanti; rosy.mazzanti@fieramilano.it, Maria-

V Milanu se je konal sejem Fluidtrans Compomac

17.000udeleencevjesodelova-lo na letonjih prireditvah Fluid-trans Compomac in Mechanical Power Transmission & Motion Control (Mehanski pogoni in kr-miljenje gibanja), ki so potekale na sejmu v Milanu od 8. do 11. maja. Statistika sejemskih in ob-sejemskih prireditev je bila po-dobna kot v prejnjih letih.

Utrinek iz sejma Fluidtrans Compomac

grazia Scoppio; marigrazia.scoppio@fieramilano.it (tel.: + 39 0249976214, faks: + 39 0249976000)

Anton Stuek,Urednitvo revije Ventil

NEPOGRELJIV VIRINFORMACIJ ZA STROKOVSAKA DVA MESECANA VE KOT 140 STRANEH

Povpraajte za cenik oglaevalskega prostora! e-pota: info@irt3000.si

Vodnik skozi mnoico informacij- kovinsko-predelovalna industrija- proizvodnja in logistika- obdelava nekovin- napredne tehnologije

188 Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

ObprisotnostitevilnihastnihgostovinvodstvaCeljskegasej-maso15.majasveanoodprliceljske mednarodne sejme:

16. ENERGETIKA,15.TEROTECH-VZDREVANJE,9.ECO,5. VARJENJE IN REZANJE.

Na uradni otvoritvi so zbrane goste in razstavljavce nagovorili Breda Ob-rez Preskar,izvrnadirektoricadru-beCeljskisejem,d.d.,upanmestaCeljeBojan rot in Julijan Fortunat, v. d. direktorja direktorata za ener-gijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Sejmi so bili odprti do 18. maja. Raz stave so potekale v dvoranah Celjskegasejmastevilnimirazstav-ljavci na prostem, med njimi vsi po-membnidomaiizdelovalciopremezimenskihpodroijtertevilnatujapodjetja, v glavnem zastopana prek njihovih slovenskih zastopnikov oz. predstavnikov. Skupno je bilo oko-li 765 razstavljavcev. Obiskovalcev vseh tirih sejmov pa je bilo po evi-denci Sejma okoli 21.000. Z videnim jebilaveinazadovoljna,saj jih je

Sejmi v Celju: Energetika, Terotech-Vzdrevanje,ECO ter Varjenje in rezanje, 15.18. maj 2012

okoli 87 % izjavilo, da so sejmi iz-polnilinjihovapriakovanja,insko-raj 80 % jih je napovedalo ponoven obisk bienalne prireditve.

Poleg razstav so bila organizirana tevilna predavanja, posveti in druge obsejemske prireditve, med njimi:

Dan slovenskih intalaterjev ener getikov,Tekmovanje dijakov srednjih po-klicnih ol Slovenije poklic inta-later strojnih intalacij, Dan centra ponovne uporabe,Dan varilne tehnike stanje in trendi razvoja,Forum Modro gospodarstvo ali Kako zasluiti z uinkovito raboenergije?,Tekmovanje varilcev,Delavnica kogeneracije na zemelj-ski plinidr.

V sklop dodatnih prireditev sodijo tudi sveanepodelitvepriznanj, vokviru vsakega sejma po tri: zlata, srebrna in bronasta. V okviru sej-ma TEROTECH-VZDREVANJE sobila podeljena priznanja naslednjim podjetjem:

zlato priznanje : TALUM Servis in ineniring,d.o.o.,Kidrievo, zaizdelek: Generalna obnova gravi-tacijskih nagibnih strojev za litje aluminija;srebrno priznanje : VIMOSA, d. o. o., Velenje,zaizdelek:DvoronivisokouinkovitpatronskigrelecVPG-Dfi 16 380 mm, 800 + 800 W;bronasto priznanje : SKF Slovenija, Ljubljana, za izdelek: TKGR set za ozemljitev gredi elektromotorja.

Med dodatnimi prireditvami sta bili posebej odmevni okrogla miza Quo vadis slovenska energetika 27 let poz-neje 10 vpraanj za naslednjih 10 let, ki jo je vodil prof. dr. Peter Novak, ter predstavitev problematike reci-kliranja, ki jo je v okviru Dneva cen-tra ponovne uporabe predstavila dr. MarinaVovk,direktoricaEKO-TCE,d. o. o., ob sodelovanju predsednika ekolokihgibanj(ZEG)KarlaLipiaindrugihsoudeleencev.

Avtortegaporoilasi jevskladuz ojim strokovnim interesom inomejenimasomobiskapodrob-neje ogledal le razstave v okviru sejma TEROTECH-VZDREVANJE.Sicer pa so bile razstave in obse-jemske prireditve usmerjene pred-vsem na udarno tematiko sejmov, tj.trajnostnoinenergijskouinko-vitogradnjoobjektov,varevanjez energijo in njeno pridobivanje iz obnovljivih virov ter problemati-ko sodobnega ravnanja z odpadki s poudarkom na njihovi ponovni uporabi.

NasejmuTEROTECH-VZDREVANJEso bila zastopana vsa pomembna slovenska in zastopnika podjetja, ki se ukvarjajo z razlinimi storit-vaminapodrojuvzdrevanja,odmonitoringa stanja do rednega in kurativnegavzdrevanjastrojev innaprav ter izdelovanja in dobave potrebne merilne opreme, orodja in rezervnih delov. Posebno so iz-stopali tevilni dobavitelji tesnilne tehnike:cevi,cevnihprikljukov in

Slavnostni govorniki reejo trak na uradni otvoritvi sejmov; Bojan rot, Breda Obrez Preskar, prof. dr. Peter Novak (z leve)

189Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

gibkih cevovodov;hidravlinih te-koin in drugih delovnihmedijev;standardnih strojnih elementov ter merilnih instrumentov in kompletnih analizatorjev za ugotavljanje stanja strojev in naprav.

Vokvirutegasejmaetradicionalnonastopajodomaiizdelovalciintuji

dobavitelji hidravlike in pnevmatike. Letos je bila zastopanost sorazmer-nodobra.Oddomaihizdelovalcevtovrstne opreme so izstopali: TIO Lesce, Fluidika Ljubljana, JAKA Ventili Ljubljana in Poclain Hy-draulics(Kladivar,iri);nekajzastop-niko-proizvodnih podjetij, kot so: HaweHidravlikaPetrove,Hydac

Maribor, Hypex Lesce, INOTEH Bistrica ob Dravi, PRIT Ljubljana, terdobaviteljihidravlinihindrugihdelovnihtekoin.Meduveljavljeni-mi tujimi dobavitelji pa so posebne omembe vredni: FESTO Pneumatik (zrazstavnimavtobusom),CamozziinGimatic(zastopnikKovimex,Cerk-nica) ter tevilni dobavitelji kompre-sorjev in opreme za intalacije stis-njenega zraka.

Anton Stuek,Urednitvo revije ventil

Foto: Nataa Mller

za Celjski sejem

Utrinek z razstavnega prostora

190 Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

V dveh dneh se je na 4. Industrij-skemforumuIRT2012zvrstilovekot 40 strokovnih prispevkov, ki so predstavili stanje in razvojne do-seke v industriji in raziskovalno-razvojnem okolju, potekali sta dve plenarni predstavitvi predstavnikov dveh uglednih in razvojno usmerje-nih podjetij Hella Saturnus Slove-nija,d.o.o.,inLOTRIlaboratorijzameroslovje,d.o.o.Prvamoaome-

4. Industrijski forum IRT 2012: dvodnevno strokovne druenje inenirjev uspeno izpolnilo svoje poslanstvo

Portorososredijunijazasedliinenirji,raziskovalcinapodrojuindustrijetertudentidomaihfakultet in fakultet iz sosednje Hrvake, ki so se zbrali na 4. In-dustrijskem forumu IRT 2012. Odzivivekot300udeleencevso pokazali, da je organizatorju tudi letos uspelo pripraviti dogo-dek,kijevcelotiupraviilsvojeposlanstvo najpomembnejega strokovnega dogodka sloven-skihinenirjevinraziskovalcevvindustriji.eve,razstavljavciinudeleenciforumasomenili,daje organizatorju pod vodstvom Darka vetka uspelo narediti e korak naprej tako v programu, tevilu udeleencev kot tudi vpritegnitvi pomembnih gostov iz gospodarstva. njenih podjetij, Christof Droste in

Marko Lotri sta kot ugledna in iz-kuenamenederjaaktivnosoobli-kovalatudiokroglomizooinenirjihkot soustvarjalcih uspenih poslov-nih zgodb in blagovnih znamk.

Uspene blagovne znamke ustvarjajo ljudje

NaokroglimizisopolegChristofaDrosteja inMarkaLotriasodelovalie Edvard Govekar, Univerza v Ljub-ljani, Fakulteta za strojnitvo, Anja

Stefan, svetovalka za upravljanje s trnimi znamkami in razvoj novihizdelkov, in Janez krabec, Riko, d.o.o.ChristofDrostejemeddru-gim povedal, da je za slovenske za-poslene,tudiinenirje,ponjegovihizkunjahznailnavisokalojalnostdopodjetja, blagovne znamke, ki so jo pomagali ustvariti. Ta lojalnost izha-jaizpotenegaplailazaopravljenodelo, dobrega vodenja in zanimive-gadela.SicerpasivSlovenijieliveakcije oziroma da bi preli od besed kdejanjem.Udeleenciokroglemizeso med drugim pritrdili tudi Janezu krabcu, ki je izrazil upanje, da fakul-tete vzgajajo ljudi, ki se zavedajo, da se bodo na delovnem mestu morali e velikonauitiintrdodelatizauspeh.

Tretji prestini TARAS Trimu in Intitutu CBS

Eden od vrhuncev dogajanja na fo-rumu je bila podelitev priznanja za najuspeneje sodelovanje gospo-darstva in znanstvenoraziskoval-nega okolja TARAS, ki ga podeljuje organizator Industrijskega foruma IRT in izdajatelj revije IRT 3000. Tretji prestiniTARAS,kijevstrokovnijav-nostivseboljcenjeninzaelen,staletos prejela podjetje Trimo, d. d., in

Udeleenci okrogle mize

Utrinek s podelitve priznanja TARAS

191Ventil 18 /2012/ 3

DOGODKI POROILA VESTI

razvojnoraziskovalna skupina Inti-tutaCBS.Priznanjestasidrubainraziskovalni oddelek prisluila zaraz voj visokoizolativnega gradbe-nega elementa Qbiss Air.

Grezaizjemnosodelovanjegospo-darstva in znanstvenoraziskovalne-gaokolja,kiodlinoizpolnjujevsamerila izbora za priznanje TARAS. Visokoizolativni gradbeni element Qbiss Air podjetja Trimo je izreden tehnolokidoseekznajvijostop-njo novosti, ustvarjalnosti ter izvir-nostizamisli in izvedbe.Doseenastopnja uvedbe izdelka na trg ter ve-liketrnemonostinamednarodnorazvitih trgih v gradbenitvu in traj-nostni gradnji nakazujejo uspeno inovacijo z visoko dodano vredno-stjo,jevobrazloitevsvojeodloit-ve zapisal izvrilni odbor priznanja TARAS, ki je izbral zmagovalca na podlagiocenpetlanskestrokovnekomisije. Odbor, ki ga vodi dr. Toma Perme, tudi vodja programske-ga odbora foruma, je e zapisal, da gre za okolju prijazen izdelek z niz-koogljinimodtisom,kijezgrajeniztrajnih materialov z izredno stopnjo ponovne uporabe. Izdelan je z ino-vativnimi tehnologijami in sodobno namensko razvito tehnoloko opre-mo. Raz vojnoraziskovalna skupina IntitutaCBSjezvisokimstrokovnimznanjem in poznavanjem tehnike inznanostiodlinovodilatehniniin tehnoloki razvoj izdelka ter pri tem uspeno povezovala tevilne domae in tuje, javne in zasebneznanstvenoraziskovalne skupine, raz iskovalne in razvojne organizacije ter tehnolo ke partnerje.

Qbiss Air je popolnoma nov visoko-izolativni gradbeni element, pri-meren za nizko in visoko gradnjo.

Prijavitelja sta na predstavitvi svoje prijave poudarila, da sta razvila la-hek gradbeni element, ki je okolju prijazeninizdelannanaintrajno-stne gradnje. Izdelek je 96-odsto-tno reciklabilen. Qbiss Air je sve-tovna novost na trgu in prepoznana kotizvirnareitevnatrehtehninihpodrojih,zakaterasobilivloenipatenti.

Razvoj visokoizolativnega gradbe-nega elementa Qbiss Air je tako pre-magal tiri preostale finaliste razpisa zapriznanjeTARAS,kisosiprisluilipriznanje za uvrstitev v finalni izbor, zmagovalca pa sta prejela kipec TA-RAS, ki je delo oblikovalcev Nine Mihovec in Petra Rojca, partnerjev v podjetju Wilsonic Design, d. o. o., podjetje Akrapovi, d. d, pa ga je izdelalo iz titana po najsodobnejem postopku ulivanja. Kipca sta iz rok prejemnika priznanja TARAS v letu 2011 Marka Lotria prejela mag. Danijel Zupani, namestnik glav-

nedirektoricezatehninopodrojepodjetja Trimo, d. d., ter mag. rtomir Remec, direktor Intituta CBS.

Celotnodogajanjenaforumu,kate-rega glavni pokrovitelj je bila letos vicarska korporacija ABB, vodilni svetovni proizvajalec robotov in ro-botskih reitev, je dopolnjevala e strokovna razstava. Svojo ponudbo je predstavilovekot40razstavljavcev,kisouspenoizkoristilitudimonostposebne strokovne in tehniko-po-slovnepredstavitvevkonferennemdelu foruma.

Galerijo fotografij pa si oglejte na splet ni strani foruma www.forum-irt.si oglejte ter videozapis dogajanja na-stajajoe IRT TV. V letu 2013 bo ine-nirje na 5. Industrijskem forumu IRT 2013 10. in 11. junija gostilo mesto vrtnic.

Nataa Voduek FrasFoto: Nataa Mller

ivahno dogajanje na razstavnih prostorih

192 Ventil 18 /2012/ 3

NOVICE ZANIMIVOSTI

Dogovor so podpisali rektor prof. dr. Danijel Rebolj in prorektorica Uni-verze v Mariboru prof. dr. Karin Sta-na Kleinschek ter predstavnika Obrt-no-podjetnike zbornice Slovenije, generalni sekretar OZS Duan Kraj-nik in predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez krlec. Sveanegapodpisasoseudeleilitudi predsednik OZS tefan Pavlinjek, podpredsednik OZS in predsednik UO tefan Grosar in podpredsednik UO OZS Ivan Jani Ulaga. Dogovor o sodelovanju med Obrtno-podjetni-ko zbornico Slovenije in Univerzo v Mariboru pomeni skupni korak k trajnostnemudrubenemurazvojuSlovenije.Dogovorzajemapodrojamedsebojnega informiranja o stanju in potrebah kad rov v gospodarstvu, promocije zaposljivih poklicev, iz-menjavo mnenj o deficitarnih pokli-cih, predstavitve novih poklicev in izobraevalnihprogramovezlastipomembnih za gospodarstvo in sodelovanje v skupnih javnih razpi-sih in projektih, kjer je sodelovanje med gospodarstvom in akadem-skoterznanstvenosferokljunegapomena za razvoj Slovenije. Podpisdogovoraomedsebojnemsodelovanjujeprelomendogodek,jenazaetkusreanjapovedalge-neralni sekretar OZS Duan Krajnik, rektor Univerze v Mariboru dr. Rebolj pa je povedal, da se veseli kreativne-ga dela pri skupnih projektih in so-delovanjanapodrojuraziskovanjainrazvoja.Enaodkljunihsmernicnae univerze v nadaljnjem obdobju je most med univerzo in njenim oko-ljem,eposebnogospodarstvom,

Sveani podpis dogovora o sodelovanju med OZS in Univerzo v Mariboru (25. 4., foto dr. Toma Perme)

Most med gospodarstvom in izobraevanjem

je povedal Rebolj in dodal, da se temudelueposebejposveapro-rektorica dr. Karin Stana Kleinschek. Izjemnopomembnoje,dauniver-za sodeluje z gospodarskimi subjekti svojedrave.Ravnodanesprihajavaz rektorjem s posvetovanja Obzor-ja 2020. Evropska komisarka, ki jo imamo v Sloveniji, je poudarila eno izmed treh prioritet: sodelovanje znanstvenih intitucij z majhnimi in srednjimi podjetji. Mislim, da smo na pravi poti. Univerza v Mariboru ima namreustanovljenosvojorazisko-valno razvojno in umetniko cono, kjer je ena izmed prioritet prenos

Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije in Univerza v Maribo-ru sta konec aprila v prostorih Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije v Ljub ljani slavnostno podpisalidogovorodolgoro-nem sodelovanju. Pobudnik povezovanja med akademsko in znanstveno sfero je bil odbor za znanost in tehnologijo, ki ga v okviru Obrtno-podjetnike zbor-nice Slovenije vodi Janez krlec.

znanja v industrijo in gospodar-stvo. V majhna inovativna podjetja, ki imajo morda dva ali tri zaposlene inpotrebujejopomo.Minauni-verzipapotrebujemovaopomo,danambostepomagalitritinaeznanje,jepovedalaprorektoricaindodala, da se bosta OZS in Univerza v Mariboru skupaj prijavljali tudi na javne razpise za evropska sredstva in spodbujali mlade, da bodo pisali doktorske naloge, uporabne v indu-striji.

Odbor za znanost in tehnologijopri OZS

Po mnenju podpisnikov dogovo ra o sodelovanju med OZS in Univer-zo v Mariboru podpisa in sode-lovanja zagotovo ne bi bilo brez prizadevanj predsednika odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez krleca, ki je ob podpis u izpostavil naslednje podatke:

e 6 let vodim odbor za zna-nost in tehnologijo pri OZS. V tem asusmonaredilikarnekajdob-rih korakov v smeri povezovanja akademske in znanstvene sfere z gospodarstvom. Organizirali smo 78 strokovnih dogodkov, ki jih je skupnoobiskalovekot6000ude-leencev. S tem smoobrtnikomponudiliza600tisoevrovbrez-

planegaznanja.Obtejprilono-sti se je zahvalil tudi vodstvu OZS za dosedanje sodelovanje. Povedal je e, da bosta podpisnika v pri-hodnje sodelovala tudi pri skupni organizacijistrokovnihizobrae-valnih dogodkov in se e posebej posvetilapromocijipodroij,kotso elektronika, mehatronika, ro-botika, nanotehnologija, gradbe-nitvo, strojnitvo. Obrtno-podje-tnika zbornica Slovenije je doslej podpisala dogovor o sodelovanju tudi z Institutom Joef Stefan, sFakultetozaelektrotehniko,rau-nalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteto za elektroteh-niko Univerze v Ljubljani in Kemij-skim intitutom v Ljubljani.

193Ventil 18 /2012/ 3

NOVICE ZANIMIVOSTI

Predsednik republike na obisku v Tehnolokem parku Ljubljana

Po ogledu laboratorija so predsed-nika pospremili v upravno zgradbo Tehnolokega parka Ljubljana, kjer so potekali 2. Strateki dnevi CO PoliMaT-a. Zbrane goste je uvodo-ma nagovoril mag. Iztok Lesjak, ki je povedal, da je Tehnoloki park Ljub ljana dosegel izjemno veliko od zad njega predsednikovega obis-ka leta 2007. Izrazil je zadovoljstvo in ponos ob taknih mednarodnih uspehih,kotjihanjeCenterodli-nosti PoliMaT. In prav globalni pre-boj podjetij je ena izmed mnogih aktivnosti, ki jih bo Park v prihod nje gradil preko blagovne znamke Go: Global Slovenia.

Dodaljee,daeliTehnolokiparkLjubljana postati hub (srediepodjetnikega dogajanja), v katerega se stekajo ideje, ne samo iz Slovenije, ampakizcelotnegasveta.

Mag. Mateja Dermastia je predsta-vilauspeheinaktivnostiCOPoliMaT-a,kisosezakljuilevdvehinnetirihletih,kotjebiloprvotnonartovano.

Predsednik Turk v pogovoru s predstavniki CO Polimat in Tehnolokega parka Ljubljana ob obisku laboratorija CO Polimat

Predsednik republike dr. Danilo Trkseje30.05.udeleil2.Stra-tekih dnevov Centra odlinostiPolimerni materiali in tehnologije (COPoliMaT),pridruenegalanaTehnolokega parka Ljub ljana.

Predsednika sta sprejela mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnolo kega par-ka Ljubljana, in mag. Mateja Der-mastia, direktorica CO PoliMaT-a, ter ga popeljala na ogled laborato-rija, kjer so mu zaposleni predstavili delovanjeindosekeCOPoliMaT-a.

Poudarilaje,dajeCOPoliMaTdo-segel zavidljive rezultate: 28 inovacij, tri mednarodne patentne prijave in enospin-offpodjetjeMicroCaps,ki

Ve o Centru odlinosti PoliMaT

To je javno-zasebni znanstvenoraz-iskovalni zavod, ustanovljen 8. ja-nuarja 2010.

Povezujejo doslej razprene kapa-citete vodilnih slovenskih razisko-valnih skupin, tako iz javne raz-iskovalnorazvojne sfere kot tudi iz razvojno uspe nih malih, srednjih invelikihpodjetijnapodrojupo-limernih materialov in tehnologij.

Program raziskav CO PoliMaT-a(www.polimat.si) tematsko zdru-ujeinterdisciplinarneraziskavenaveprednostnihpodrojihrazvoja:napredni(novi)sintetinikovinskiin nekovinski materiali in nanoteh-

nologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo ter zdravje in zna-nostoivljenju.

Aktivnosti temeljijonauinkovitipovezavi in sinergiji:

vodilnih slovenskih raziskovalnih skupin in strokovnjakov, institucij znanja, podjetij, razvojno uspenih gospodarskih drubnapodrojupolimerovinsorodnih vej.

Skupna vizija vseh omenjenih delenikovjerazvojinovativnihintrnouspenihizdelkovspoudar-kom na trajnostnem razvoju ter razvoj okolju prijaznih izdelkov in tehnologij ob upotevanju nizkoo-gljinedrubeprihodnosti.

je prejelo nagrado za Tehnovacijo 2012.

Predsednik republike dr. Danilo Trk jevnagovoruestitalcentruzaizjem-nedoseke,kisojihdoseglihitreje,kotsonartovali.Izpostavilje,dapri-hodnostnepripadanajvejim,am-pak najhitrejim. Zato je po njegovih besedahnovica,daCOPoliMaTspa-da med hitre in vrhunsko kakovostne, dobra novica za celot no Slovenijo.

Po nagovorih si je predsednik repub like ogledalrazstavniprostorCOPoliMaT-aprototipeinposterjenapodrojihrazvoja in aplikacij nanokompozitov, kopolimerov, biokompatibilnih poli-merov, tehnologij za obdelavo in funk cionalizacijo povrin ter analiznih tehnik pri sintezi polimerov.

Strateki dnevi so namenjeni slovenski industriji, strokovnim, znanstvenim in izobraevalniminstitucijam,poten-cialnimnaronikom,sodelavcemterinvestitorjem. Predstavili so razvojne prilonostiinaplikacijenapodrojupolimernih tehnologij, polimernih materialov in reitev za industrijo.

www.tp-lj.si

194 Ventil 18 /2012/ 3

NOVICE ZANIMIVOSTI

Nagrada EuroCloud Slovenija je na-menjenaponudnikomstoritevrau-nalnitva v oblaku, ki so dejavni na slovenskem trgu. Letos je bila po-deljenadrugi.Zmagovalcisloven-skega tekmovanja bodo tekmovali vkonkurencizdrugimisodelujoimidravamizaevropskonagradoEuroCloud.NagradoEuroCloudSloveni-ja podeljujeta Gospodarska zbornica

Eurocloud nagrade trem lanom Tehnolokega parka Ljubljana

Zmagovalna podjetja in njihovi predstavniki s priznanji EuroCloud z leve proti desni: Abelium, XLAB, Optilab in Si.mobil

Eurocloud nagrade 2012 so pre-jelikartrijelaniTehnolokegaparka Ljubljana: podjetje XLAB, d. o. o., v kategoriji Najbolji pri-mer uporabe storitve v oblaku v javni upravi, podjetje Optilab, d. o. o., v kategoriji Najbolja stori-tev v oblaku ter podjetje Abeli-um, d. o. o., za najbolj inovativno oblanostoritev.

SlovenijeZdruenjezainformatikoin telekomunikacije in Zavod e-Oblak (EuroCloudSlovenija).Ciljnagradeje

spodbujanjerazvoja,trenjainupo-rabe reitev v oblaku.

www.tp-lj.si

195Ventil 18 /2012/ 3

NOVICE ZANIMIVOSTI

Vizijo sodobne obrti in podjetnitva je predstavil predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez krlec:Vnaslednjihletihnasakajoizjemnovelikiizzivi.ebomohotelibitikonkurennivsvetu inezla-sti Evropi, bomo morali slediti po-membnim smernicam, kot so: razvoj novih produktov, nizkostrokovni produkti, tehnologije za ekoloko uinkovitostinistookolje,tehnolo-gijenovihmaterialov,nizkoogljinetehnologije, energetika in energet-ske tehnologije, zdravje, varovanje zdravjainvijakvalitetaivljenja.Kersta sodobna obrt in podjetnitvo se-stavljenaizrazlinihbran,bodotudirazvojni trendi za posamezne bran-ezelo razlini.Mnogebranepabodo imele kljub vsemu veliko sku-pnega. To bo zagotovo informatika z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami,podrojerazvoja inuporabenovihmaterialov,podro-jeustvarjanja in izkorianjanovihvirov energije in drugo. Kljub vsemu pabodonekaterebraneepose-bej izpostavljene hitremu razvoju, ki ga bodo pogojevali novi materi-ali, novi tehnoloki procesi in zah-tevaponovihindruganihizdelkih.Zelo pomembne bodo tehnologije zaekolokouinkovitost inokolje,tehnologije za dosego popolnoma biorazgradljivih proizvodov (ali vsaj

Podjetnitvo in obrtnitvo se bosta spreminjala z razvojem in uporabo novih tehnologij

ivimovasuvelikihtehnolokihsprememb in mnogi menijo, da jevzadnjih letihmozasleditivelik razvoj tudi v sodobni obrti in podjetnitvu, torej e zlasti v malih in mikro podjetjih.

Tudi na Viji strokovni oli Ptuj se zavedajo potreb sodobnega drubenega razvoja, zatosovsodelovanjusCentromzapo-klicnoizobraevanjeRS,MestnoobinoPtuj,odboromzazna-nost in tehnologijo pri OZS ter vepodjetjiizoblikovalinovtu-dijski program bionika. proizvodov z minimalnim vplivom

na okolje), razvoj novih biotopil, raz voj biorafinerij brez proizvodnje odpadkovinuinkovitibiokataliza-torji ter izboljan nadzor procesov in zaprti energijski sistemi, inovativne oblike dobave energije, metode za lovljenjeinloevanjeCO2 iz izpunih plinov. V prihodnosti bo nadvse po-membna tehnologija materialov, kjer ima kemija osrednjo vlogo, prav tako biotehnologija in fizika. Za uspeh podjetnitva pa bo potrebno e vejeinboljuinkovitosodelovanjez razvojnoraziskovalnimi institucija-mi, potrebno bo prerasti tudi okvire tradicionalnega razmiljanja o obrti in podjetnitvu naslednje generaci-je.Velikopabopotrebnovloititudivpodrojeinovacij,vproduktepomeri, v nove tehnologije, nove ma-teriale in povsem nove tehnoloke procese,kizagotavljajotrnozani-mive izdelke z visoko dodano vred-nostjo.

Ravnatelj Vije strokovne ole Ptuj RobertHarbobtemdodaja:Napra-gu21.stoletjaseindustrijskadrubasooazvelikimiizzivinapodrojuenergije in okolja. Bionika je poklic sedanjosti in predvsem prihodno-sti, je popolnoma nov in edinstven v Sloveniji ter predstavlja sinergijo tehnikih, energijskih in naravoslov-nihpodroij.Jetudiprvivijeolskiprogram,kiimavkljuenodprtikuri-kul, katerega vsebine so prilagojene

potrebam lokal-nega okolja, torej tudi podjetnikom in obrtnikom. In-enirjubionike,kiizkoria sinergi-jo naravoslovja in tehnike, se ni bati za zaposlitev, saj so njegova zna-nja uporabna v veini podjetij. Vizobraevalnemprocesu bo med drugim pridobil znanja uporabe

raunalnikih bionskih procesnihorodij,seusposobilzaodloanjeostrokovnih in poslovnih zadevah s podrojabionike,senauilsodelo-vanja pri pripravi in izvedbi bionskih projektov,vkljuevanjaobnovljivihin alternativnih virov energije v bi-onske procese ter uporabljati in-terdisciplinarna znanja biologije in tehnike za reevanje konkretnih iz-zivov v okolju. Zaposljivost bionikov je izjemno velika v vseh proizvodnih obratih, v raziskovalnih ustanovah in v vseh organizacijah, kjer k reit-vam pristopajo celovito in trajno. V razviti Evropi veljajo bionski poklici za ene najbolj obetavnih in iroko uporabnihzatevilnapodroja,sajje bionika tesno povezana z biolo-gijo, fiziko, kemijo, kibernetiko ter tehnikimi znanostmi in vedami: elektroniko, navigacijo ipd. Menim, dabodobodoiinenirjibionikepo-membno vplivali na sodobne tehno-loke procese tudi v podjetnitvu in obrtnitvu.

Robert Harb, C Ptuj, Vija strokovna ola

Janez krlec, Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije

Bionika je poklic sedanjosti in tudi prihodnosti

196 Ventil 18 /2012/ 3

NOVICE ZANIMIVOSTI

Prihodnji novi raziskovalni projekti pa so:

Energijskauinkovitost,Razvojna metodika in simulacije,Varnost inFluidnotehninisistemivkonku-rennemboju.

Dodatne informacije se lahko dobi-jo na naslovu: Peter-Michael Synek, Forschungsfonds Fluidtechnik im VDMA, Lyoner Str. 18, 60528 Frank-furt am Main, BRD; tel.: + 069-6603-1513, e-pota: peter,synek@vdma.org

Po O + P 56 (2012) 4 str. 6

Na letonjem rednem zasedanju nemkega raziskovalnega sklada za fluidno tehniko (Forschnugsfond Flu-idtechnik), ki deluje v okviru VDMA, soobravnavalidosekeraziskoval-nih projektov. Predstavljeni so bili nasled nji projekti:

Poveanjeizkoristkazizraboizpu-ha,Pogonska veriga z vraanjemener gije: razvoj metodologije in strategije pogona mobilnih stro-jev,Modeliranje sil trenja pri tesnilnih kontaktih v pnevmatiki,Analizamonostnih potencialovpri elektromagnetnih aktuatorjih zapnevmatineventile,

Kaj na podroju FT raziskujejo v Nemiji?Raziskaveelektrostatinonabitihhi-dravlinihtekoinpritokuskozifiltre.

V nadaljevanju pa so bili predstavlje-nitudidosekipriraziskavahlanovsklada s samofinanciranjem:

Toleranna analiza pri snovanjuven tilov,Energijskauinkovitostelektrohi-dravlinihpogonovmajhnihmoi,Varnostno usmerjeni nadzor sta-nja pri elektromagnetno aktivira-nih ventilih,Izboljanjeenergijskeuinkovitostipnevmatinihstrenihnaprav,Analizastatinegaindinaminegaobnaanja ter razvoja pogonske strategijehidrostatinegagonila.

Proizvodnja nemke industri-je strojev in naprav se je v letu 2011 po besedah predsednika VMA dr. Thomasa Lindnerja na tiskovni konferenci v februar-jupoveala za12%.S tem je

Ponovna konjuktura nemke strojne industrijevred nost izdelave porasla za okoli 24 milijard evrov na skup-no vred nost 187 milijard evrov. Porast domae prodaje je bilskoraj enak porastu izvoza, tj. za 12 odstotkov. Za leto 2012 pa

VDMA predvideva padec rasti proizvod nje, predvsem zaradi slabanja konjukturne prognoze na Kitajskem s 4 na 0 odstotkov.

Po Fluid 45(2012)04 str. 6

lavcev. Evropsko inovacijsko sredi-eboservisiralopredvsemglobal-ne stranke pri razvoju ustreznejih, uinkovitejih in varnejih reitevpogonskih sistemov.

Po Fluid 45(2012)03 str. 6

Multinacionalno podjetje EATON Corporationjenedavnossvojime-kim partnerjem CzechInvest in eko tehniko univerzo v Tehnolokem centru RoztokyvPragi(VUT)odpr-lo prvo globalno inovacijsko sredi-e.Polegostalegaseboukvarjalo

EATON odprl novo inovacijsko sredie na ekempredvsem z raziskavami energijsko varnih pogonskih sistemov in zelek trificiranjem vozil. Eaton v sode-lovanjusVUTvprvemletunartujezaposlitev do 50 visokokvalificiranih inenirjev,skupnopanajbivtirihdo petih letih zaposlili do 300 sode-

487Ventil 15 /2009/ 6

INTERVJU

so le monitorji kontaminacije. Danaredimo razloek, prve lahko kali-briramo po ISO 11171, medtem kodrugih ne moremo. Ve mi je tudirazlaga, da so tevci delcev le instru-menti, uporabni za primerjavo teviladelcev pred multipasovnim filtrskimtestnim pultom in za njim. Ostali somonitorji kontaminacije, eprav po-dajajo tevilo delcev.

Toda vsi instrumenti so korektni inodgovarjajo potrebam trga. Zahte-va je, da na trgu ne sme biti zmede.Prodajanje tevcev delcev za okoli1000 , medtem ko instrumenti upo-rabni na multipasovnih testnih pultihniso dostopni za manj kot 15.000 ,ni sprejemljivo.

Ventil: Poznano je, da je poleg stop-nje istosti hidravline tekoine za nemoteno obratovanje opreme po-membna tudi stopnja istosti vsake komponente. Kateri del obiajno prispeva ve k skupni kontaminaciji hidravlina tekoina ali hidravline komponente?

C. Peuchot: Splonega odgovora nato vpraanje ni. Vsekakor je relativna

stopnja istosti tekoine in kompo-nent dejansko odvisna od dobavitelja.Obstajata obe monosti: kvalitetenpostopek izdelave inmontae privededo istega praznega sistema, kateregapotem v slabih pogojih napolnimo zumazano tekoino, ki onesnai celo-ten sistem ali ravno obratno. Vseka-kor velja, da je lae filtrirati tekoinona nizko stopnjo kontaminacije in joshraniti v dobrih pogojih kot izdelatiiste komponente, e zlasti, kadar sote velike in/ali zapletene.

Ventil: Na trgu je mnoina ponudba razline fi ltrske opreme. Kako lahko povpreen uporabnik izbere ustrezen fi lter za svoje potrebe? Kaj mora vede-ti, da bo lahko izbral primeren fi lter?

C. Peuchot: Poznati mora potrebnostopnjo istosti tekoine v sistemu. Tadoloa potrebno finost in uinkovitostfiltra, merjeno v standardnih pogojih,ki zagotavljajo minimalno primerlji-vost dobaviteljev. Nadalje mora po-znati razpololjiv tlak in pretok. Odtega so odvisni velikost filtra, dolinafiltrirnega cikla in interval menjavefiltrskih elementov, kar je povezanos kapaciteto filtra, to je koliino kon-

taminantov, ki jih filter lahko zadri,preden dosee razliko tlaka p, nadkatero njegova uinkovitost ni ve za-gotovljena. Te tri parametre merimo vmultipasovnem testu po standardu ISO16889. Proizvajalci bi morali navajatite podatke na standardni nain, da bibila mona primerjava. Kadar se pre-tok sistema pogosto menja, kar vednonegativno vpliva na uinkovitost, morauporabnik zahtevati rezultate testovuinkovitosti in kapacitete, opravljenev skladu s standardom ISO 23369.

Optimalni filter je tisti, ki zagotavljapotrebno stopnjo istosti ves as nje-gove ivljenjske dobe, najniji p innajvijo kapaciteto. Lahko omenim,da v nasprotju s trditvami nekaterihdobaviteljev, ni tehninega tveganjaniti za filter niti za sistem, kadar upo-rabimo prevelik filter. Niji pretoklahko le izbolja uinkovitost.

Ventil: Gospod Peuchot, najlepa hvala za izrpne odgovore, ki bodo nam in naim bralcem pomagali pri nadaljnjem delu na podroju kontrole in obvladovanja kontaminacije.

Mag. Milan KambiOlma, d. d., Ljubljana

Znanstvene in strokovne prireditve

7th Internationales Fluidtechnisches Kolloquium 7th IFK Sedmi mednarodni kolokvij o fluidni tehniki

22.24. 03. 2010Aachen, ZRN

Organizator:Institut fr fluidtechnische Antriebe und Steuerungen

Tematika: stacionarna hidravlika

avtomatizacija in regulacija na vozilih tribologija delovni fluidi simulacija pnevmatika

Informacije: kontaktna oseba: dipl. in. S. Fritz Institut fr Fluidtechnische Antriebe und Steuerun-

gen, Steinbachstrae 53, D 52074 Aachen, BRD; tel.: + 49(0) 241-8027522, e-pota: general@ifk2010.

de, internet: www.ifk2010.de

nadaljevanje na str. 555

A. Stuek, urednitvo revije Ventil

197Ventil 18 /2012/ 3

NOVICE ZANIMIVOSTI

Podjetje Bosch-Rexroth je pred kratkimdokonalo zahtevno iz-vedbo sistema odrske tehnike za beloruskidravnicirkusvMinsku.Posebnostizvedbejemonost,dase arena cirkusa samodejno spre-meni le v nekaj minutah. Konstruk-

cijska reitev sistema je podobna zabojnikuzaduboks.Posamezneploadisonameenedruganaddrugoinsopominespomojohidravlinihmotorjev.Krmiljenjeje reeno diskretno s centralno krmilnoploostipkami.Poelji

omogoaspreminjanjemaneeizarenezaivalivumetnodrsalieali oder za plesanje.

Po Fluid 45(2012)12, str. 7

Ekstravagantna odrska tehnika za Belorusijo

Intitut za mobilne stroje in gospo-darska vozila (Institut fr mobile Maschinen und Nutzfahrzeuge IMN) tako se imenuje nov intitut na TU Braunschweig, ki je s 1. apri-lom nastal iz do sedaj poznanega intituta za kmetijske stroje in flu-idno tehniko (Institut fr Landma-schinen und Fluidtechnik ILF). S tem eli univerza poudariti svojousmeritev na podroje mobilno-sti (Mobilitt). Predstojnik novega intituta je postal prof. dr. Ludger

Spremembe na TU BraunschweigFrerichs.Teiaraziskavostanejona kmetijski tehniki in mobilni hi-dravliki. Razvijali pa bodo tudi nova podroja,kotsopogonskatehnikain robotski sistemi. Predvsem pa bo obravnavaltemespodrojamobil-nihstrojev,posebnotekihgospo-darskih vozil.

Novi predstojnik s svojo enkratno raziskovalno skupino zagotavlja aktualne tudije in relevantne raz-iskovalne teme. S sodelovanjem z

industrijo in drugimi raziskovalnimi partnerji bo intitut tudi v prihodnje lahko nudil solidne osnove za reitve problemov.

Naslov intituta je: Technische Uni-versitt Braunschweig, Institut fr mobile Maschinen und Nutzfahr-zenge (IMN), Langer Kamp 19a, 38106 Braunschweig, BRD; internet: www.tu-braunscweig.de/imn.

Po O + P 56 (2012) 5 str. 5

A. Stuek, urednitvo revije Ventil

NOVICE ZANIMIVOSTI

Direktni pogoni

Direktnipogonisoelektrinimotorji,kibrezvmesnemehanineprestavezelodinaminoindirektnopoganja-jo majhna in velika bremena. Pri tem ustvarjajo navor od 6 do 1000 Nm in do 300 vrtljajev na minuto. Viso-kaloljivost(540'672impulz/vrtljaj)inponovitvenatonost+/5kotnihsekundjamitazavisokopreciznost.SpomojopetrazlinihkrivuljCamjemogoetonodefiniranjepospe-ka in pojemka ter duenje vibracij na minimum. Vsi motorji so opremljeni z absolutnim merilnikom poti, tako daodpadejoreferennetokeinnjihpoti.DirektnipogoniCKDsovskla-duspredpisiCEinUL/cUL.

Tehninipodatki:visokadinamika,kratkiasi,tonopozicioniranje, enostavno programiranje, auto-tuning, vmesnikprofibus,CC-link,Device-Net, PNP/NPN,

poseben varnostni priklop STO (safetytorqueoff)zazajameniz-klop motorja.

Na razpolago je 17 razlinihizvedb,kisoodlinareitevtudi ali prav pri gradnji mehatron-skih sitemov.

Vir: INOTEH, d. o. o., K elezni-ci 7, 2345 Bistri-ca ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: ik@inoteh.si, inter-net: www.inoteh.si, gospod Iztok Kle-menc

ABB d.o.o.Koprska ulica 92, 1000 LjubljanaTel.: 01 2445 453, Faks: 01 2445 490El. naslov: info@si.abb.comwww.abb.si

Iete zanesljivega partnerja z ve kot 200.000 intaliranimi roboti po svetu?

Pokliite nas!

NOVICE ZANIMIVOSTI

Multienergijski valj je kablom prijaz-na alternativa kabelskim bobnom in varnovodilozarazlinemedije.

Vodenjeverazlinihkablovinceviv omejenih prostorih lahko pred-stavljaresnoteavo.Igusovareiteve-spool: multienergijski valj unikat-nozdruujedvarazlinasistemazaoskrbo z energijo. Standardna ener-gijska veriga je vodena z valjem in

Igus e-spool: multienergijski valjv vsakem trenutku zagotavlja pra-vilnodolinoinnapetostsistemazuporabointegriranevrstevzmeti.Vzaetnempoloajuseverigapo-polnomazvijeintakovarujespro-storom. Sistem twisterband papovezujevaljzgredjobloka,kisluikot vmesnik za kable.

Znailnostinovegasistemaso:ni natezne obremenitve kablov,

monojezdruitivemedijev,kiteejo po razlinih premerih, venem bobnu,oskrba z energijo je mogoa vvseh smereh (horizontalno, verti-kalno, diagonalno, ),prihranek prostora,uporaben za kable in cevi do pre-mera 16 mm.

Za razliko od drugih se lahko v tem sistemu uporabljajo tudi podatkov-nikabli, stisnjenzrak in tekoine,kisolahkovesasprikljueniinselahko kadarkoli zamenjajo ali spre-menijo.

Vir: HENNLICH, d. o. o., Podnart 33, 4244 Podnart, tel.: (0)4 532 06 05, faks: (0)4 532 06 20, internet: www.hennlich.si, e-mail: drobnic@hennlich.si, g. Stojan Drobni

Merilna tehnika za profesionalce... ... od senzorja do programske opreme

Merilna tehnika za profesionalce... ... od senzorja do programske opreme

www.hbm.com

... od senzorja do programske opreme

Zahtevate za vae meritve in testiranja najvije standarde, tocnost in zanesljivost?

Stavite na zanesljivost vodilnega na tem podrocju. HBM ponuja vse komponente merilne verige iz lastne proizvodnje, vse v popolnem skladu z vaimi zahtevami.

merilni listici

senzorji: sile, mase, momenta, tlaka, pomika, vibracij

ojacevalniki: industrijski, laboratorijski, kalibrimi

programska oprema za akvizicijo, vizualizacijo in obdelavo podatakov

merilni listici

senzorji: sile, mase, momenta, tlaka, pomika, vibracij

ojacevalniki: industrijski, laboratorijski, kalibrimi

programska oprema za akvizicijo, vizualizacijo in

Zastopnik za SLO: TRC, Vreckova 2, SI - 4000 Kranj, tel: + 386 4 2358310, fax: + 386 4 2358311, GSM: + 386 41 344071, ljudmila.licen@siol.net, www.trc-hbm.si

200 Ventil 18 /2012/ 3

VENTIL NA OBISKU

Ventil: Spotovani gospodje, od na-ega zadnjega obiska pri vas so se v podjetju zgodile tevilne kadrovske spremembe. Kako je prilo do njih in katere so po vaem mnenju tiste najpomembneje, ki podjetje OLMA, d. d., ohranjajo med vodilnimi v bran i?

OLMA: No, morda ne toliko kadrov ske spremembe, bolj orga-nizacijske spremembe v smislu po-vezovanja z zunanjimi ustanovami (FS Maribor, projekt On-Line sen-zorji), organizacija lastne distribu-cije razvoza AdBlue za nae kupce in s tem podaljanje verige od pro-izvodnje, laboratorija in nadzora kakovosti do dostave konnemuuporabniku,karnamjeomogoilo

OLMA v prihodnost orientirano podjetjeDarko LOVREC

OdnaegazadnjegaobiskavpodjetjuOLMA,d.d.,jeminiloekarnekajasa.Medtemsosezgodilevodstveneinkadrovskespremembe,patudiprecejnovostinapodrojunovihpro