Analiza teksta

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJEKOPER

SEMINARSKO DELO

A N A L I Z A T E K S T A

Koper, avgust 2003

Lovar Uša Analiza teksta

KAZALO VSEBINE:

1. ANALIZA IN OCENA TEME S STALIŠČA PETIH KANONOV RETORIKE 2

1.1 INVENTIO 2

1.2 DISPOSITIO 31.2.1 EXORDIUM – UVOD 31.2.2 NARATIO 41.2.3 CONFIRMATIO 41.2.4 EGRESSIO 5

1.3. ELOCUTIO 51.3.1 EPILOG 6

1.4. ACTIO 7

1.5. MEMORIA 7

2. ANALIZA TEME S STALIŠČA TREH NAČINOV PREPRIČEVANJA 7

3. ANALIZA TEME S STALIŠČA KRITIČNEGA MIŠLJENJA 9

4. RAZČLENITEV TEME PO TOULMINOVI SHEMI ARGUMENTACIJE 10

4.1 SHEMA ARGUMENTACIJE 12

5. ANALIZA IN OCENA PO TREH KRITERIJIH VELJAVNE ARGUMENTACIJE 13

ZAKLJUČEK 14

LITERATURA 16

PRILOGE 16Druga godba 2003 16

1


V seminarju bom analizirala priloženo besedilo, ki je bilo objavljeno na Maršu. Besedilo

predstavlja recenzijo festivala Druge Godbe, ki se je odvijal junija letos v Ljubljani. Analizo

in oceno teme bom najprej predstavila s stališča petih kanonov retorike, zatem s stališča treh

načinov prepričevanja (etos, patos, logos), kritičnega mišljenja (metoda TRON). V zadnjem

delu bom besedilo oz. temo razčlenila po Toulminovi shemi argumentacije in ga nato še

ocenila glede na tri kriterije dobre argumentcije.

Pa začnimo po vrsti.

1. ANALIZA IN OCENA TEME S STALIŠČA PETIH KANONOV RETORIKE

Po Aristotelu poznamo pet kanonov retorike, po vrsti si sledijo:

1.1 INVENTIO

V tem delu iščemo argumente v treh korakih:

FORMULA STASIS (za kaj gre)

RETORIČNA NALIZA; (kairos, publika, decorum)

MREŽA VPRAŠANJ IN TOPIK

V tej fazi argumente odkrivamo, ne pa izumljamo na novo, lahko bi rekli, da iščemo

prepričljive razloge, dokaze, ki podpirajo neko izjavo. Dokazi so lahko znotraj tehne (so

odvisni od govornikovega preudarka) in zunaj tehne (ki niso odvisni od govornikove moči), le

te pa se bolj uporablja v sodnih govorih, zato jih v tekstu ni moč najti. Vsi dokazi oz. razlogi v

tekstu so torej notranji. Ti razlogi so v besedilu izjavljeni na podlagi osebnega glasbenega

okusa, kriterija avtorice, npr.:«…Katalena je s svojo neprofesionalnostjo prepričala tudi

sebe…«To so močne besede, ki lahko vplivajo na poslušalca, ni pa nujno, da jih le ta tudi

»kupi«, saj niso podprte z avtoriteto. V primeru, da bi koncerte Druge Godbe ocenjeval

priznan slovenski glasbeni kritik Brane Rončel, bi kritika zvenela in bila sprejeta popolnoma

drugače. Z vidika formule stasis (za kaj gre) imamo v besedilu opravka z glasbeno

oceno/kritiko festivala Druge Godbe, ki je delno opisne narave. Čeprav je že na začetku

besedila jasno o čem bo tekla beseda, jasne definicije Druge Godbe ne najdem do konca

teksta. Med posameznimi opisi dogajanj je moč najti delne definicije glavne teme (Druge

Godbe), ki pa ostaja ohlapna.

2


Z vidika decoruma (lastnosti dobrega stila) tekst vsebuje nekatere nejasne izraze: patetika

(enkrat jo uporabi za Kataleno, drugič za Terrafolk in na koncu še za Atlasovo, če pa so bili

vsi ti patetični, potem je avtorica v tej oznaki pozabila na Mercedes Peon, ki je prav tako

pokazala izlive čustev, ginljivosti in strasti –lastna izkušnja)1,mikrotonalnost, prvobitnost,

glasbena zadeva, muzikalnost, integriteta (ki je po mojem mnenju uporabljena napačno, bolj

logično bi bila identiteta festivala). V besedilu je moč najti tudi nekaj okraskov: vrtečimi se,

prefinjenimi zvoki, nenadomestljivi country, slovenska mojstrovina (kjer srečamo uporabo

stereotipov o slovenski glasbi, ki je polna patetike, komercialnega duha), čeprav vse to

avtorica pripiše tudi Natashi Atlas. Nenazorni so tudi izrazi: ambiciozni okvirji, politični

clash, derviši; le ti niso tako splošno znani, da ne bi potrebovali nazorne razlage, definicije, še

posebej, ker je tekst namenjen tako laikom in poznavalcem (poslušalcem Marša) in je kot tak

preveč splošen za ene in preveč detajlen za druge.

/Izvrstno, dobro vam gre /

1.2 DISPOSITIO

V tem delu razvrščamo argumente, ki smo jih v inventio našli, od najšibkejšega do

najmočnejšega in je sestavljen iz naslednjih korakov:

1.2.1 EXORDIUM – UVOD

Sestavljata ga dva dela: captatio benevolentiae (prizadevanje vzpostaviti skupno privrženost

med poslušalci) in propositio (napoved našega govora, teme).

V uvodu avtorica površno predstavi festival Druga Godba, ne pove kdaj, kje se je odvijal,

postreže s podatki nastopajočih in ustvari vtis, da je bil letošnji festival nekaj posebnega (v

pozitivnem smislu:«Pravzaprav je bil festival zelo ambiciozno zastavljen, vsak večer je bila

na vrsti druga animacija, drugo presenečenje«). Ne predstavi sebe (etos), ne vemo, kdo je

avtorica, kakšne so njene kompetence, izkušnje v glasbeni kritiki. Čeprav manjka ta

predstavitev (poslušalcem), uspe z izjavo »Vse skupaj je prešlo v večerno dejavnost, neke

vrste mantro, ki je niste hoteli zamuditi«, vzbuditi pozornost in radovednost. V tekstu avtorica

ne ustvarja skupne privrženosti med poslušalci, v bistvu jih sploh ne omenja kaj dosti. V

uvodu ne napove, o čem bo pisala in kako, manjka torej propositio. Podobno je z ostalimi

1 Patetičen – (gr. Pathetikos) strasten, strastno vznesen ali navdušen; pretirano čustven; slovesen, vzvišen, ginljiv, pretresljiv; pejor. napihnjen

3


dokazi/argumenti, ki eni poudarjajo komercialnost in drugi, ki opozarjajo na avtentiko, npr.:

»Zato pa toliko bolj zvesta ostaja glasbeni tradiciji umetnica iz Alžirije Hasna El Becharia«.

1.2.2 NARATIO

Naracija mora biti gola, brez neposredne argumentacije; torej jasna, kratka in verjetna. Biti

mora funkcionalna, je nekaka priprava na argumentacijo. Vsebovala naj bi dejstva in opise,

hkrati pa naj bi v tem koraki zavrnili nasprotnikove argumente.

Za uvodom avtorice prične z opisovanjem dogajanja od prvega dne, v katerem manjkajo

podatki o kraju dogajanja (ni se celotna Druga Godba odvijala na eni lokaciji). Že v tej

pripovedi najdemo prve ocene/kritike (tako pozitivne kot negativne). Kratko opiše posamezne

koncerte, vendar pa ti opisi niso goli, vsebujejo že argumentacijo, npr.: »Za razliko od vsega

slišanega je Garmarna pravzaprav izjema, ker se predelav loteva na način, ki ne izpade

komercialen, ampak rustikalnosti »da« dihat na sodoben način«.

Avtorica ni predstavila nobenega nasprotnega argumenta, zato tudi ni morala nobenega

zavrniti, čeprav bi s tem njeni argumenti pridobili večjo težo. Primer (hipotetičen): Mnogi so

z navdušenjem pozdravljali Terrafolk, ki so zagreli že tako topel večer. In zavrnitev tega

argumenta bi lahko bila:«Terrafolk so dali Drugi Godbi močan pečat komercialnosti in

napihnjenosti«.

Še en primer, kjer bi avtorica lahko navedla nasprotne argumente (drugo plat zgodbe Druge

Godbe), je ocena Katalene. Ne omenja, da v njej igra odličen klarinetist Gombač (morda se tu

skriva njeno slabo poznavanje glasbene scene), ki pa da sam ni mogel prikriti slabe

pripravljenosti in komunikacije v skupini. Na ta način bi avtorica dala svojim argumentom

težo in globino, sedaj pa vsaka ocena zveni podobno (neprofesionalnost, komercialnost,

površnost). Žal to niso dovolj natančni in prepričljivi izrazi za dobro glasbeno kritiko/oceno.

1.2.3 CONFIRMATIO

V tej fazi predstavljamo argumente, ki smo jih v inventio odkrili, našli. To lahko naredimo v

treh korakih:

Propositio – strnjena definicija zadeve

Argumentatio – predstavitev argumentov po jakosti, teži

Sklenjeni govor

V tekstu ne najdem definicije zadeve (Druge Godbe), sam festival ni tako splošno znan, da bi

ga ne bilo potrebno predstaviti v celoti, čeprav avtorica omeni, da je Druga Godba sinonim za

drugačno glasbo, še to ni zadostna definicija za laičnega poslušalca.

4


Argumenti (ki pričajo o komercialnosti in avtentiki) so nanizani v skladu s potekom dogajanja

na festivalu, medsebojno se prepletajo, tako, da je poslušalec, bralec rahlo zmeden oz.

razdeljen med dvema idejama, ocenama. Ravno zaradi nepravilnega nizanja argumentov le ti

ne pridobivajo na moči, ampak ostanejo v zraku.

Primer: »Toplo ozračje so še bolj razgreli Terrafolk, ki so dali Drugi Godbi močan pečat

komercialnosti in pretirane napihnjenosti«. Ta ocena ostaja v zraku, ni podprta z

argumentacijo (npr. kaj in zakaj je bilo tako komercialno), avtorica potem nadaljuje z izjavo:

»Sledil je kralj kongoleške rumbe Sam Mangwana, ki je s svojo preprosto glasbeno politiko

uspel doseči vso polnost. Na tem koncertu je postalo jasno, kakšna je razlika med glasbo, ki

poskuša prodreti s svojo agresivnostjo in glasbo, ki se po tihem splazi v uho in napolni telo s

sproščenostjo«. Ta glasbena ocena je zopet zelo splošna, s premalo teže in argumentacije, ne

vemo, kakšna je to preprosta glasbena politika, kaj je to polnost (ne omenja nobenih glasbenih

instrumentov, ki so ustvarjali polnost ali v nasprotnem primeru komercialnost). Nenazadnje

gre za glasbeno kritiko, ki naj bi vsebovala malo bolj detajlne opise.

Poslušalec tako dobi občutek, da je avtorica sama razdvojena med tem ali je Druga Godba

izpolnila njena pričakovanja ali ne.

1.2.4 EGRESSIO

Ta korak naj bi razbremenil poslušalce, je nekak lepotni dodatek, ki omogoča, da

govornik/pisec besedila zablešči. Lahko bi ga delno našli v samem uvodu, ko avtorica piše, da

je bil festival Druga Godba zelo ambiciozno zastavljen, čeprav je učinek degresije večji po

predstavitvi argumentov (npr. kritičnih). V tem primeru pa je mišljen kot lepotni dodatek, ki

napoveduje pozitivno mnenje o festivalu, ki pa se nadalje izkaže za drugačno. Lahko bi rekla,

da gre celo za »zavajanje« poslušalcev, bralcev.

1.3. ELOCUTIO

V tem koraku moramo argumente, ko smo jih razvrstili po sestavnih delih govora, še

ubesediti. Gre torej za govorno dejavnost, v kateri izbiramo besede tako, da bodo imele

največji učinek pri poslušalcih. Ta korak je nerazdružljiv z inventio in dispositio, medsebojno

se prepletajo, saj razmišljamo, iščemo, razporejamo v besedah, ki jih potem stilistično

dovršimo in izrečemo.

Govorni dogodek je po Romanu Jakobsonu sestavljen iz: pošiljalca (v tem primeru avtorice

teksta), sporočila (recenzije festivala Druga Godba) in naslovljenca (poslušalci Marša).

5


V okviru izrekanja avtorica barva naslednje besede: toplo ozračje, neverjetna samosvojost,

udarna Mercedes Peon, hladni Švedi in tako vpliva na poslušalčevo sliko oz. mnenje. Barve

izdajajo željo in prikrivajo predmet oz. se od njega oddaljujejo.

V tekstu najdemo še nekaj figur:

Katahreza (ko ne obstaja dobesedni izraz, ampak je le ta figuriran2): derviši, politični clash,

glasbena zadeva.

Hiperbola (pretiravanje s povečevanjem ali pomanjševanjem): »…smo bili cele noči

prepuščeni zvokom istih dimenzij.«

/Kaj naj rečem? Imenitno! A ste pregledali vse retorične figure /

1.3.1 EPILOG

Potem, ko avtorica pokritizira še ostale nastopajoče, sledi še epilog (v katerem lahko avtor

spregovori iz vsega srca, poseže po vseh orodjih patetične igre), vseboval pa naj bi:

Kratko ponovitev in povzetek

Raven občutkov

V tekstu najdemo epilog, v katerem avtorica res naredi povzetek (»Druga Godba je bila vedno

sinonim za drugačno glasbo, na kar opominja tudi njeno ime. A letos se je spremenila v

populistični dogodek in namesto univerzalnega glasbenega festivala smo bili cele noči

prepuščeni zvokom istih dimenzij.«, ki pa se nekako ne ujema z večino prejšnjih argumentov,

ocen glasbenih ustvarjalcev. Hkrati še na kratko ponovi lastne vtise nastopajočih skupin in

bežno izpostavi lastne kriterije za Drugo Godbo (petje originalnega besedila).

Pred zadnjim odstavkom prikaže še stanje glasbenega sveta (Afrika, ZDA, Evropa-

mimogrede, Natasha Atlas ne sodi po nobenih kriterijih v evropsko glasbeno sceno, tudi če

večinoma igra po Evropi), ki pa ni bistveno za osrednjo temo. Hkrati meče v en koš slovenske

glasbenike, Peonovo in Atlasovo, ki pa so kljub očitani »komercialnosti« prikazali vsak svojo,

avtentično in raznoliko glasbeno zgodbo.

Zadnji odstavek je namenjen organizatorju oz. razmisleku o identiteti festivala. Očita jim

preveliko spogledovanje s popom, kar je razvidno skozi cel tekst. V tem odstavku bi lahko

prepoznali raven občutkov, ki ga doseže z očitki na pop-godbo, kar poslušalcu ostane v

2 Figuriranost je umetna kombinacija naravnih prvin

6


spominu tudi zaradi tega, ker je to povedala na koncu (to, kar povemo na koncu, si ljudje

najbolj zapomnijo).

To so bili trije najpomembnejši kanoni retorike po Aristotelu, sledita še dva:

1.4. ACTIO

Predstavlja igro govorca, njegove gibe in izrekanja (govorna dramaturgija). Ta kanon je

pomemben za javne govore (sodne) in v primeru moje analize teksta ni pomemben.

1.5. MEMORIA

Temelji na zbirki stereotipov, intertekstualnosti, ki se mehanično prenaša.

Obe operaciji že pri Starih nista bili glavni predmet klasifikacije, zato so se ohranili le trije

prej omenjeni kanoni (inventio, dispositio, elocutio).

Lahko bi rekla, da je z vidika treh kanonov retorike tekst delno strukturiran; ima torej uvod,

jedro in zaključek, vendar posamezni deli znotraj njih manjkajo oz. so šibki. Argumenti niso

razvrščeni od najšibkejšega do najmočnejšega, so prej pomešani med sabo in tako ne

ustvarjajo enotnega stališča do samega dogodka.

2. ANALIZA TEME S STALIŠČA TREH NAČINOV PREPRIČEVANJA

Poznamo tri načine, kako prepričati poslušalca:

LOGOS; najbolje prepričujemo z besedami, temu bi lahko rekli področje logičnih

dokazov. Le ti se delijo na dokaze zunaj tehne (ki jih ni moč iznajti) in dokaze znotraj

tehne (ki so v govornikovi moči). To lahko storimo z exemplumom, imagom,

argumentom, entimemom, tekmerionom, indicom, semionom.

Na ta način izvajamo pravično nasilje nad poslušalčevim duhom in pri tem ne upoštevamo

njegovega značaja, psiholoških nagnjenj, tu dokazi delujejo s svojo močjo. Iz tega vidika v

tekstu najdemo entimem. Avtorica govori o Drugi Godbi, že v začetku ne pove, da gre za

glasbeni festival, kasneje v tekstu to omeni (»Druga Godba je bila vedno sinonim za drugačno

glasbo, na kar opominja tudi njeno ime«), vendar še vedno ne pove dovolj natančno, kakšno

vrsto glasbe festival predstavlja. V tem primeru pušča bralca, da sam zapolni to praznino

(premiso, ki pa ni dovolj splošna, da bi jo lahko izpustila).

V tekstu sem našla še prepričevanje z dvoumnimi indici, npr.: »A letos se je spremenila v

populistični dogodek in namesto univerzalnega festivala smo bili…«. Sprva avtorica govori o

7


sinonimu za drugačno glasbo (DG), potem pa pravi, da smo pričakovali univerzalnost. Ti dve

oznaki po sami vsebini ne gresta skupaj oz. ni jasno, kakšen festival naj bi Druga Godba bila.

Na ta način ji uspe prepričati laičnega poslušalca, da je festival zgrešil svoj namen. Prav tako

je dvoumno, kaj so to glasbene specialitete in komercializem. Nasprotno pa nas skuša

prepričati v kvaliteto s primerom oz. zgledom Hasne (ki je dokazala, da mešanje različnih

stilov glasbe ne prinese nujno izboljšanja glasbe).

ETOS predstavlja namišljene (ne nujno, lahko pa) lastnosti avtorja, ki jih kaže

poslušalcem zato, da naredi dober vtis. Za Aristotela je etos sestavljen iz: fronesis

(sposobnost avtorja, da tehta za in proti), arete (vtis odkritosti) in eunoie (simpatičnost,

neizzivalnost).

Avtorica ne izpostavi nobene svoje lastnosti, ki bi vzbujala pozornost pri poslušalcih, se ne

predstavi. Skozi opis oz. oceno nastopajočih glasbenikov tehta za oz. proti, čeprav temu

tehtanju ne bi mogla pripisati objektivnosti oz. ocene ne stojijo trdno na tleh.

PATHOS za Aristotela predstavlja način prepričevanja, ki temelji na vzbujanju afektov

poslušalca. Govori o mreži strasti oz. o sestavljanki mnenj, ki se oblikujejo na strani

poslušalca, avtor pa sam presodi, na katera čustva poslušalca bo igral.

Avtorica v tekstu uporabi nekatere izraze, s katerimi ustvari na poslušalčevi strani določeno

mnenje oz. občutke, npr.: patetika (izraz, ki ga uporabi za različne izvajalce, večkrat in s tem

dosega mnenje, da je celoten festival zvenel patetično, poleg komercialnosti), komercialnost

( tudi ta izraz avtorica v tekstu uporabi večkrat, kar dodatno podpira trditev, da je festival

zvenel komercialno), neverjetna samosvojost (ki jo pripiše skupini Spaceways, vzbuja pri

poslušalcu nasprotno mnenje, torej, da je bilo na festivalu tudi nekaj kvalitete, čeprav ne pove

konkretno, kaj je bilo kvalitetno pri teh izvajalcih), hiperaktivno doživljanje (s katerim označi

že prej omenjeno skupino, ponovno vzbuja občutek kvalitete, a ponovno ni jasno, kaj s to

označbo konkretno misli. Zanimivo je tudi, da samo za Hasno El Bechario uporabi izraz

umetnica, medtem ko za slovenske ustvarjalce ne najde pozitivnih pridevnikov (slovenska

mojstrovina) in s tem jasno kaže na nenaklonjenost slovenski glasbeni sceni. Za ostale tuje

nastopajoče glasbenike uporabi naslednje izraze: kralj kongoleške rumbe (Sam Mangwana),

udarna Mercedes Peon, glasbeni produktivci (Spaceways), diva (Natasha Atlas), ki zvenijo

bolj pozitivno od slovenskih oznak in ponovno poslušalca zavedejo v stereotip o slovenski

glasbi.

8


Še posebej zadnji odstavek zveni na ravni občutkov, v katerem avtorica daje nasvet

organizatorjem (»kako ohraniti festival v zastavljenih ambicioznih okvirjih…«). Zopet

avtorica ne pove, kaj misli z ambicioznimi okvirji 3, menim pa, da je festival Druga Godba

vse prej kot ambiciozno zastavljen (kot npr. festival Melodije morja in sonca). Nadalje

organizatorju očita nagrizenje identitete (oz. integritete v originalu) festivala, čeprav sama ne

daje občutka, da ji je le ta jasna. Pri poslušalcu pa na ta način (svetovanje s kritiko) vzbuja

občutek poznavanja situacije na glasbeni sceni in v končni fazi občutek, da festival ni več to,

kar je na začetku (v svojem bistvu) bil.

3. ANALIZA TEME S STALIŠČA KRITIČNEGA MIŠLJENJA(metoda TRON)

Pri analizi teme po metodi TRON si postavimo naslednja 4 vprašanja:

1. Katera je tema, ki jo moram razumeti?

2. Kateri je splošni razred kateremu tema pripada?

3. Kateri je opis teme?

4. Kakšna je pomembnost teme?

Druga Godba je glasbeni festival, ki predstavlja nekomercialno (alternativno), etno glasbo in

je namenjen publiki z izbranim glasbenim okusom (primer, kako naj bi bila tema opredeljena

po metodi TRON).

TEMA: Druga Godba

RAZRED: Glasbeni festival

OPIS: predstavitev nekomercialne/alternativne etno glasbe

NAMEN: seznanjanje publike z glasbo iz daljnih dežel, tudi njihovo kulturo

/Ste prvi, ki ste tole klasifikacijo naredili neoporečno /

V tekstu ni eksplicitno navedeno, da je Druga Godba glasbeni festival, čeprav je iz napisanega

(konteksta) to jasno (torej razred).

Opis Druge Godbe je bolj ohlapen (npr. sinonim za drugačno glasbo, univerzalni glasbeni

festival - tu avtorica omeni, da gre za glasbeni festival). Avtorica pripisuje festivalu

3 Ambiciozen: častihlepen, častiželjen, stremuški, pretirana želja po uveljavljanju

9


ambiciozno zastavljene okvirje, ki pa se ne skladajo s samo identiteto in namenom festivala.

Navajam /v opombi/ opis/identiteto festivala po besedah direktorja DG Bogdana Benigarja4.

Namen Druge Godbe v tekstu ni omenjen jasno (žal pa to ni dovolj splošno znano kljub 19-

letni tradiciji festivala). Avtorica se v svoji oceni festivala osredotoči zgolj na glasbeno plat,

spregleda pa kulturni vidik; da imamo možnost videti in slišati nekoga iz npr. arabskega sveta,

da na ta način lažje razumemo njihovo kulturo.

V omenjenem intervjuju direktor festivala pove, da je namen festivala pripeljati v Slovenijo

glasbenike iz drugih kultur, predvsem tistih, ki še niso nastopile pri nas. Tako ni pomemben

samo glasbeni, ampak tudi kulturni vidik.

4. RAZČLENITEV TEME PO TOULMINOVI SHEMI ARGUMENTACIJE

V priloženem besedilu sem razčlenila glavno tezo po Toulminovi shemi argumentacije.

Poiskala sem argumentativne veznike, ki pričajo o prisotnosti argumentacije v tekstu. Nadalje

sem izluščila (ekstrakcija) argumente in sklepe ter jih razvrstila, kot si sledijo. Posamezne

sklepe sem morala preformulirati, saj pogosto v vsakdanji jezikovni rabi niso izraženi

eksaktno (natančno, pravilno). Iz teksta sem odstranila vse, kar ni pomembno za

argumentacijo (ozadje, stilistični okraski, ponovitve).

1.korak v Toulminovi shemi je formulacija trditve oz. sklepa, ki se v besedilu glasi takole:

1T: Kljub sinonimu za drugačno glasbo je letošnji festival Druga Godba zvenela komercialno.

Druga trditev, ki ni izrečena eksplicitno, pa jo je vendarle moč zaznati v besedilu je:

2T: Kljub komercialnim nastopom večine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi

kvalitetni in avtentični glasbeniki.

Trditev, da je bila letošnja Druga Godba komercialna, je podprta z naslednjimi dejstvi, ki

predstavljajo 2.korak v Toulminovi shemi (argumenti, premisami):

1A: Terrafolk so dali Drugi Godbi močan pečat komercialnosti in pretirane napihnjenosti.

2A: Katalena; še ena slovenska mojstrovina, je s svojo neprofesionalnostjo zvenela povprečno

in površno, polna pop-rockovske patetike.

4 »Druga Godba je internacionalni, alternativni glasbeni festival. Ponuja širok razpon glasbenih stilov od novega jazza, etno-elektronike, folk, rock, obscurni glasbeni stili, iz Cape Verde-skih otokov, Turegov iz Alžirije, sub-saharske Afrike«. Intervju z koordinatorjem DG g. Benigarjem objavljenim na internetu (http://geocities.com/ljubljanalife/drugagodba.htm). 4.8.2003

10


3A: Natasha Atlas je ob združitvi vseh možnih stilov z arabskim zgrešila

avtentičnost/unikatnost.

4A: Čeprav so se Katalena, Natasha Atlas, Mercedes Peon in Terrafolk trudili izpostaviti

prvobitnost, se je vsak poskus končal v komercializmu.

Trditev, da so na letošnji Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni in avtentični glasbeniki,

podpirajo naslednja dejstva:

1A: Vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje, večerna dejavnost je

prehajala v neke vrste mantro.

2A: Sam Mangwana je s svojo preprosto glasbeno politiko dosegel polnost.

3A: Višek tradicionalizma smo letos doživeli s Hasno.

4A: Garmarna so izjema, ker so njihove predelave ohranile rustikalnost in avtentičnost.

5A: Spaceways so Metelkovo zapolnili z neverjetno samosvojostjo, improvizacijo in

sproščenostjo.

6A: Mercedes Peon je dala koncertu veliko energije in dobrega glasu z novodobno

multikulturalno inštrumentacijo.

Kot je iz sheme razvidno, imamo v tekstu dve nasprotujoči si trditvi /Če dobro premislite, si

pravzaprav nista nasprotujoči, ampak se dopolnjujeta: T1 … je zvenela komercialno. T2

Kljub komercialnim nastopom …/, vsako podpirajo svoja dejstva, ugotovimo pa lahko, da

drugo trditev-2T (Kljub komercialnim nastopom večine izvajalcev so na Drugi Godbi

nastopili tudi kvalitetni in avtentični glasbeniki.) podpira več dejstev oz. argumentov (6). Prvo

trditev 1T (: Kljub sinonimu za drugačno glasbo je letošnji festival Druga Godba zvenela

komercialno) pa podpirajo 4 trditve. Kot sem omenila že prej, je iz teksta razvidno, da je

avtorica razdeljena med tem, da je Druga Godba bila komercialna in, da kot taka ni izpolnila

njenih pričakovanj in med spoznanjem, da je bilo kljub tej komercialnosti več avtentičnih etno

glasbenikov.

Dejstva, ki podpirajo 1T so podprta z uporabo kvalifikatorjev (še ena, cele noči, veliko stvari,

trenutno poslušljivo, močan pečat /Takele navedke je, zaradi preglednosti, dobro dati ali v

navednice ali v ležeči tisk/), le ti pa še stopnjujejo že tako slab vtis.

Na drugi strani pa dejstva, ki podpirajo 2T, avtorica prav tako podpre s kvalifikatorji: vsa

polnost, toliko bolj zvesta, veliko energije, dober glas, neverjetna samosvojost, višek

tradicionalizma.

11


3.korak po Toulminovi shemi predstavlja utemeljitev, ki služi kot most med dejstvi in

trditvijo in bi jo po obliki lahko uvrstili med topose oz. skupna mesta. V besedilu ene same

utemeljitve ni moč najti, lahko pa jo najdemo v posameznih dejstvih/argumentih, ki podpirajo

1T. Glasila pa bi se lahko nekako takole: »Kriterijev, ki jih zahteva festival Druga Godba

(etno, originalnost, tradicionalnost ali katerikoli drugi) večina nastopajočih letos ni izpolnila,

zato lahko rečemo, da je letošnja Druga Godba zvenela komercialno«. Ti kriteriji bi morali bi

jasno predstavljeni, šele potem, ko so, lahko nekoga ocenjujemo (glasbeno). Če pa avtorica

meni, da so ti kriteriji tako splošno znani (pa dejansko niso), da jih ni potrebno omeniti,

potem je res lažje pokritizirati glasbenike. Po besedah Bogdana Benigarja (programskega

direktorja festivala) navajam kriterije za nastop: »Trudimo se pripeljati nova imena,

ustvarjalce, ki še niso nastopali pri nas. Če povabimo nekoga iz Armenije (kot lani), si ljudje

ob poslušanju vsaj predstavljajo, kako Armenija izgleda. Koncept je zelo odprt, a še vedno

kompakten. Za slovenske avtorje veljajo posebni kriteriji; da je nastop njihov prvi, nekako

promocija skupine in glasbenega stila, poleg tega pa mora izpolniti že prej omenjene

kriterije«.5

4.korak v shemi predstavlja zavrnitev, ki v besedilu prav tako manjka, lahko pa bi se glasila

takole: »Mešanje glasbenih stilov ne prinese nujno komercializacije, povprečnosti in pop-

navdiha«. /Glede na to, kar v besedilu sicer piše, ali se le vam tako zdi?/

Po Toulminu lahko s posebnim kvalifikatorjem omilimo trditev (če je potrebno), ki pa ga v

besedilu ne najdem.

Po nizu dejstev, ki vsako zase podpira svojo trditev, v besedilu avtorica naredi na koncu še

primerjavo glasbene scene v Afriki, ZDA in Evropi, ki ni tako relevantna za samo temo, daje

pa bralcu občutek, da na Evropski glasbeni sceni prevladuje trend komercialnosti, kar naj bi

še podkrepilo njeno trditev o komercialnem duhu letošnje Druge Godbe, kot delu evropske

scene.

4.1 SHEMA ARGUMENTACIJE

TRDITEV (T) Vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje, večerna

dejavnost je prehajala v neke vrste mantro.

DEJSTVA (D) Sam Mangwana je s svojo preprosto glasbeno politiko dosegel polnost.

5 Objavljeno na internetu: (http://geocities.com/ljubljanalife/drugagodba.htm).

12


Višek tradicionalizma smo letos doživeli s Hasno.

Garmarna so izjema, ker so njihove predelave ohranile rustikalnost in

avtentičnost.

Spaceways so Metelkovo zapolnili z neverjetno samosvojostjo,

improvizacijo in sproščenostjo.

Mercedes Peon je dala koncertu veliko energije in dobrega glasu z

novodobno multikulturalno inštrumentacijo.

UTEMELJITEV (U) Kriterijev, ki jih zahteva festival Druga Godba (etno, originalnost,

tradicionalnost ali katerikoli drugi) večina nastopajočih letos ni

izpolnila, zato lahko rečemo, da je letošnja Druga Godba zvenela

komercialno (neizrečeno).

/Ne vem, ampak meni – glede na številne »pozitivne« atribute, ki jih

navajate kot dejstva – tole ne zveni kot naprimernejša utemeljitev …/

ZAVRNITEV (Z) Mešanje glasbenih stilov ne prinese nujno komercializacije,

povprečnosti in pop-navdiha (neizrečeno).

KVALIFIKATOR (K)

V večini primerov pa mešanje glasbenih stilov prinese izgubo

avtentičnosti (neizrečeno).

/Če eksplicitnih Z in K v besedilu ni, jih ne navajamo/

5. ANALIZA IN OCENA PO TREH KRITERIJIH VELJAVNE ARGUMENTACIJE

Teoretiki neformalne logike so malce predelali Toulminove kriterije za veljavno

argumentacijo,/No, s tovrstnimi kriteriji se Toulmin tudi ni kaj preveč ukvarjal; izdelal je le

shemo (veljavne argumentacije)/ po njihovem mora le ta izpolnjevati dva oz. tri osnovne

kriterije:

13


1. Argumenti morajo biti sprejemljivi (v skladu z našim poznavanjem sveta, ne-resničnosti /Kako

ste tole mislili, ne-resničnosti?/, materialna resničnost).

Za večino argumentov oz. dejstev v tekstu bi lahko rekla, da so sprejemljivi, čeprav so subjektivnega

značaja, ki vsebuje premalo strokovnosti za glasbeno kritiko. Primer: « Vsak večer je bila na vrsti

druga animacija, drugo presenečenje, večerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro«. Ta

trditev ni nujno, da je v skladu z našim poznavanjem sveta, lahko si težko (ali pa tudi ne)

predstavljamo, kako so ti večeri izgledali in potemtakem nam ni nujno jasno, da ima to

pozitiven prizvok (kot je to avtorica verjetno hotela prikazati).

Podobno je z ostalimi dejstvi, ki bodisi podpirajo T1 ali T2.

2. Argumenti morajo biti primerno povezani s sklepom:

Relevantnost

Zadostnost

Argumenti so relevantni, saj med njimi obstaja povezava (če vzamem skupine argumentov, ki

podpirajo en sklep). Vsaka skupina argumentov pelje v eno smer, čeprav o zadostnosti njih za

izpeljavo bodisi T1 ali T2 nisem prepričana. Predvsem jim manjka strokovnosti, avtoritete in

pomembnih informacij o glasbenikih, ki bi argumentom dali težo in globino in bi obe trditvi

(Kljub komercialnim nastopom večine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni

in avtentični glasbeniki-T1 in Vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje,

večerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro-T2) lažje sprejeli. Tako pa ostajamo

razpeti (če že nismo sami bili priča festivalu) med tem, ali je bil festival komercialen ali

kvaliteten. /Khm, a je oboje res povsem nezdružljivo?/

Torej, argumentacijo ocenjujem kot delno neveljavno, ker kljub sprejemljivosti in

relevantnosti (ki sta tudi pogojni) argumenti niso zadostni za izpeljavo sklepa, da je letošnja

Druga Godba zvenela komercialno. Hkrati v sami Toulminovi shemi manjkajo utemeljitev,

zavrnitev in kvalifikator, kar je po njegovih kriterijih že znak neveljavne argumentacije.

/Ne čisto: utemeljitev v argumentacijah pogosto umanjka, ker jo je iz razmerja med

argumentom (dejstvom) in sklepom (trditvijo) ponavadi lahko rekonstruirati. Zavrnitev in

kvalifikator pa v »poljudnih« tekstih sploh pogosto umanjkata, sta pa nujna v znanstvenih

besedilih/

14


ZAKLJUČEK

Po celoviti analizi priloženega besedila lahko podam naslednje ugotovitve. Avtorica se v

tekstu ne predstavi (etos), tako da bralec nima informacije, kdo je, kaj počne. S avtorica tem

izgubi moč prepričevanja z avtoriteto. Delno na začetku pritegne pozornost poslušalca

(večerna dejavnost, neke vrste mantra), ne napove pa o čem bo govorila.

V besedilu nisem našla jasne definicije festivala Druga Godba (formula stasis), ki predstavlja

osrednjo temo in je žal premalo splošno znana, da jo bi lahko avtorica brezbrižno izpustila.

Verjetno tudi sama ni čisto prepričana kakšno je poslanstvo festivala. Po teh začetnih napakah

avtorica predstavi svoje argumente (ki eni podpirajo trditev, da je festival bil komercialen in

drugi, ki podpirajo trditev, da je bil kvaliteten in avtentičen), ki pa se med seboj prepletajo,

tako spodbijajo drug drugega, na koncu si bralec ne more ustvariti enotnega mnenja o tem,

kakšen je bil festival Druga Godba. Poleg tega avtorica ne predstavi nobenega nasprotnega

argumenta, zato tudi ne more nobenega potolči, zavrniti, s čimer bi njeni argumenti pridobili

na moči.

Ocene nastopajočih so preveč splošne, da bi sodile v kategorijo glasbene kritike. Vsebujejo

premalo detajlnih opisov (instrumentov, glasbenikov, stilov), hkrati pa skuša z določenimi

oznakami (glasbena poetika, glasbena politika, bizarna besedila, hiperaktivno doživljanje…)

ustvariti vtis, da to sceno obvlada. Prav tako pa pri ocenah nastopajočih meče v isti koš tako

raznolike glasbenike (Natasha Atlas, Mercedes Peon, Katalena, Terrafolk), da lahko

poslušalec izgubi zaupanje v njeno besedo in poznavanje glasbe.

Kot sem že omenila na začetku, avtorica ne poskuša prepričati z etosom, zato pa toliko bolj s

patosom; z besedami (patetika, komercialnost), ki jih večkrat ponavlja in pri bralcu ustvarja

določene občutke. Z entimemom (definicija festivala Druge Godbe) poslušalca prepusti k

lastni (in ne nujno pravi) interpretaciji te premise oz. definicije.

Kljub določenim pomanjkljivostim, ki sem jih predstavila skozi analizo, avtorica uspe s

svojim stilom pustiti negativen prizvok nad letošnjim festivalom Druga Godba (kar je bil

verjetno njen namen, saj je bila očitno razočarana). Verjetno pa uho poznavalca ni nasedlo

ohlapnim in presplošnim opisom/ocenah glasbenih ustvarjalcev letošnje Druge Godbe.

15


Kljub morebitni večji količini »pop prizvoka« pri nekaterih nastopajočih, si upam trditi, da je

letošnja Druga Godba ponudila dovolj pestro in kvalitetno paleto glasbenih stilov in da je

izpolnila večino pričakovanj drugačne glasbe in kulture željnih ušes in oči.

/IMENITNO! ČE ODPRAVITE ŠE TISTIH NEKAJ SLOVNIČNO-PRAVOPISNIH NAPAK VAM DAM 10./

16


LITERATURA

Verbinc, France. Slovar tujk. Cankarjeva založba v Ljubljani, 1979

Barthes, Roland. Retorika starih/Elementi semiologije. Škuc: Znanstveni inštitut

filozofske fakultete, Ljubljana, 1990

Zapiski iz predavanj

Skripta za predavanja

PRILOGE

Besedilo (predmet analize)

Radio Marš, 90, 8MHz www.radiomars.siavtor : Bednaršek Ninadatum: 04.06.2003minutaža:

Druga godba 2003

Letošnja Druga Godba je izzvenela. Zvrstilo se je 7 koncertov, 12 različnih izvajalcev, ki so

dali festivalu različne barve in energije. Pravzaprav je bil festival zelo ambiciozno zastavljen,

vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje. Vse skupaj je prešlo v

večerno dejavnost, neke vrste mantro, ki je niste hoteli zamuditi, ker je bil up, da bo vsaj v

tem tednu komercialna glasba padla pod bolj plemenitimi zvoki, preprosto premočan.

Zgodba Druge Godbe se je začela z vrtečimi se derviši iz Damaska, ki so padali v trans pod

taktirko šejka Hamza Shakkur-ja in sirskega.Ensambla Al-Kindi. Tudi prizorišče naslednjega

dne je ostalo nespremenjeno, in sicer sta ga zaznamovala Ned Rothenberg in Samir & Wissam

Joubran iz Palestine. Kombinacija, ki napoveduje ne samo politični clash, ampak tudi

nezdružljivost glasbene poetike. Če je prvi izzvenel dekadentno in odprl vpogled v trenutno

17

http://www.radiomars.si/


glasbeno dogajanje na ameriški sceni, pa sta brata Joubran očarala s svojimi prefinjenimi

tradicionalnimi zvoki in tako tudi ustvarila glasbeni ambient Bližnjega Vzhoda.

V torek je na Vodnikovi domačiji je dal David Evans bluesu značilno barvo ameriškega juga,

zraven pa vkomponiral še nenadomestljivi country.

Če se je do takrat Druga Godba odvijala v bolj ali manj hermetičnih prostorih, je svoj zagon

dobila z odprto atmosfero Križank, kar se je poznalo tudi v številčnejšem obisku publike.

Toplo ozračje so še bolj razgreli Terrafolk, ki so dali Drugi Godbi močan pečat

komercialnosti in pretirane napihnjenosti. Sledil je kralj kongoleške rumbe Sam Mangwana,

ki je s svojo preprosto glasbeno politiko uspel doseči vso polnost. Na tem koncertu je postalo

jasno, kakšna je razlika med glasbo, ki skuša prodreti s svojo agresivnostjo in glasbo, ki se po

tihem splazi v uho in napolni telo z sproščenostjo.

Še ena slovenska mojstrovina pod imenom Katalena je skušala prepričati vsega vajena ušesa v

petek, a so s svojo neprofesionalnostjo prepričali tudi sebe, da bo pot še dolga. Koncert je

izzvenel povprečno in površno, poln pop-rockovske patetike, ki se je nikakor nismo uspeli

znebiti niti pod Natacho Atlas. Diva združuje elemente plesne glasbe, rapa, drum`n`bassa,

R&B-ja, hindi popa in vse to začini z arabsko mešanico zvokov, problem je le, da je zadnjega

absolutno premalo, da bi prepričala s svojo unikatnostjo.

Zato pa toliko bolj zvesta ostaja glasbeni tradiciji umetnica iz Alžirije, Hasna El Becharia.

Navkljub slabi vokalni spremljavi je uspela s svojo ritmiko pokazati, kako lahko glasba v

današnjem svetu ohrani svoje primarne glasbene korenine, predvsem pa je dokazala, da

mešanje različnih stilov glasbe ne prinese nujno izboljšanja glasbe kot take, in zato ne sme

postati del globalizacijske logike.

Za njo je na oder stopila udarna Mercedes Peon, ki je zavrtela glasbeno dogajanje popolnoma

v drugo smer, kot se je začelo. Razpeta med zvoki Galicije in novodobno multikulturalno

(beri:popy) inštrumentacijo je koncertu dala veliko energije z dobrim glasom, a pustila vseeno

še kar nekaj prostora za nove izzive, ki so jih zahtevali hladni Švedi iz Garmarne. Z vsakim

novim komadom so nam razkrivali srednjeveške balade z naravnost bizarnimi besedili skozi

sintetične zvoke progresivnega rocka, folka in drum`n`bassa sedanjosti. Za razliko od vsega

18


slišanega je Garmarna pravzaprav izjema, ker se predelav loteva na način, ki ne izpade

komercialen, ampak rustikalnosti »da« dihat na sodoben način.

Finalna večer je pripadla chikaškim glasbenim produktivcem, ki so si nadeli ime Spaceways

Inc. (Incorporated). Menzo pri koritu na Metelkovi so zapolnili z neverjetno samosvojostjo,

hiperaktivnim doživljanjem in popolno sproščenostjo na temo improvizacije v free/funk jazzu.

Tako so z odličnim koncertom zaključili festival in dali Drugi Godbi to, kar se je vseskozi

zdelo, da ji manjka.

Druga Godba je bila vedno sinonim za drugačno glasbo, na kar opominja tudi njeno ime. A

letos se je spremenila v populistični dogodek in namesto univerzalnega glasbenega festivala

smo bili cele noči prepuščeni zvokom istih dimenzij.

Veliko stvari, ki so se izdajale za lokalne glasbene specialitete, se je odelo v pop-rock zvoke

in tako izgubilo svojo avtohtonost. Petje originalnega besedila z močnim vokalom v ospredju

na žalost še ne pomeni unikatnosti, posebej če glasbeni folklori odvzamejo svojo prvobitnost

in jo pretvorijo v trenutno poslušljivo glasbeno zadevo, ki je zagotovo samo modna muha brez

prihodnosti.

Čeprav so se Katalena, Natacha Atlas in Mercedes Peon, sploh pa Terrafolk še tako trudili, da

bi izpostavili prav to prvobitnost, se je vsak poskus končal v komercializmu, ki se postal

prepoznaven znak Druge Godbe. Zato pa so Garmarna toliko bolj izstopali, ker so znali

tradiciji prisluhniti in ji dati drugačen nagovor.

Druga Godba pa nam je vseeno dala občutek, kaj se dogaja v globalizacijskem kotlu

glasbenega sveta. V Afriki ostajajo zadeve bolj ali manj tradicionalne, četudi pobirajo

elemente drugih kultur, jim znajo pričarati afriški navdih. Višek tradicionalizma smo letos

doživeli z Hasno, Mangwana pa se vedno bolj vrača k odkrivanju lastnih korenin.

V ZDA je stvar popolnoma različna. Glasbeno izkustvo ne temelji več na muzikalnosti,

ampak se vse bolj uveljavlja mikrotonalnost kot prevladujoča zvrst. Vse zavzame zelo

abstraktno obliko, komunikacija med glasbili se ohranja skozi neodvisnost vsakega

glasbenika. To sta dokazala Rothenberg in Spaceways Inc., ki so kazali podobne glasbene

tendence.

19


Za Evropo pa je značilen klasičen vzorec mešanja glasbenih zvrsti, brez ustrezne glasbene

podlage, zato vse dobilo približno podoben zvok. Terrafolk, Katalena, Atlasova, Peon

vzamejo glasbeno zapuščino in jo skušajo »posodobiti«, pri tem pa izgubijo točno to, kar se

trudijo ohraniti-posebnost. Glasbeno tradicija je velik zaklad, ki nudi ogromno možnosti za

glasbene ustvarjalce,vendar jo je treba negovati na drugačen način in ne le v skladu s

trenutnimi trendi.

Zato morajo drugo leto organizatorji temeljito razmisliti, kako ohraniti festival v zastavljenih

ambicioznih okvirjih, saj je prišlo letos do prevelike zasičenosti z nezaželenimi elementi. V

želji, da bi v vsakem primeru izpeljali ta festival, so močno nagrizli njegovo integriteto. Če

pa tega niso spoznali, je mogoče drugo leto boljše preimenovati festival v pop-godba, da

bodo obiskovalci vedeli, po kaj so prišli.

20

Documents

Analiza teksta