Ali barvanje las škodi lasem? - University of Ljubljana · Ali barvanje las škodi lasem? Ime in priimek: ___ Skupina: Razred: _ Zakaj se to učim? Janja in njena mama sta

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravil: Primož Trontelj, 2017; konzulenta: dr. Iztok Devetak in Miha Slapničar. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Ali barvanje las škodi lasem?

Modul za poučevanje kemije v 9. razredu osnovne šole.

Povzetek Modul z naslovom Zakaj barvanje las škoduje lasem? je narejen z namenom, da bi se učenci bolj zavzeto in individualno učili vsebine dušikovih organskih spojin. S pomočjo modula učenci pridobijo znanje o kemijski sestavi las ter primerjajo naravne – zdrave in pobarvane – poškodovane lase. S pomočjo modula pridobijo tudi izkušnje branja kemikalij iz etiket produktov. Na koncu učnega modula je pričakovati, da bodo znali presoditi, ali so barve za lase škodljive, ali ne.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

Vir: http://tonyshamas.ca/hair_salon/wp-content/uploads/2016/09/colour_chart_loreal_professionnel_hair_colour_toronto_ton

y_shamas_hair_laser_salon.jpg

Vir: http://www.luxandconcord.com/wp-content/uploads/2015/09/Photo_Makeup-

and-Beauty.jpg

mailto:[email protected]




2

Zahvala Modul je pripravil Primož Trontelj (konzulenta: dr. Iztok Devetak in Miha Slapničar) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.

mailto:[email protected]://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projektimailto:[email protected]://www.profiles-projects.eu/http://www.profiles-projects.eu/http://www.profiles-projects.eu/http://www.profiles-projects.eu/http://www.profiles-projects.eu/http://www.profiles-projects.eu/http://www.profiles-projects.eu/




3

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. preko izvajanj eksperimentov razvijajo eksperimentalnoraziskovalne spretnosti in

veščine;

2. uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti;

3. učenci s samostojnim delom razvijajo uporabo osnovne strokovne terminologije

pri opisovanju pojavov, procesov in zakonitosti;

4. pri zasnovi in izvedbi eksperimenta delajo v skupini in si razdelijo delo;

5. opišejo opažanja in ugotovitve pri eksperimentalnem delu;

6. glede na vsebnost dušika v zgradbi spojin opredelijo dušikove organske spojine

in prepoznajo aminoskupino;

7. spoznajo beljakovine kot naravne polimere, zgrajene iz aminokislin, povezanih s

peptidno vezjo;

8. poznajo osnovne lastnosti in funkcijo beljakovin v organizmih;

9. razumejo pomen/vpliv dušikovih organskih spojin za/na življenje oziroma okolje.

Vsebina učnega načrta:

1. Dušikove organske spojine: značilnosti (vsebnost dušika).

2. Beljakovine – naravni polimeri: o zgradba, delitev o povezovanje aminokislin –

peptidna vez.

3. Funkcija beljakovin v organizmih.

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (reševanje problemov, poučevanje s primeri, učenje z računalnikom); oblike (indvidualna, skupinsko delo); didaktični sistemi (timski pouk).

Predviden čas: 5 šolskih ur (45 min).

Predznanje: Učenci naj bi že znali/vedeli:

1. prepoznavati kemijske spremembe;

2. opredeliti reaktante in produkte kemijske reakcije;

3. uporabljati eksperimentalnoraziskovalni pristop, laboratorijske spretnosti in

tehnike;

4. uporabljati različne modele in submikroskopske prikaze;

5. razlikovati med raztopinami kislin in baz glede na vsebnost oksonijevih in

hidroksidnih ionov ter znali zapisati kemijske formule osnovnih kislin in baz;

6. da sta ogljik in vodik ključna elementa v organskih spojinah.





4

Aktivnosti učencev

Ali barvanje las škodi lasem? Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Janja in njena mama sta šli skupaj k frizerki. Pred njima je bila na vrsti starejša gospa, ki jo je frizerka ravno ostrigla. Frizerka je vprašala gospo, kakšne so njene želje glede izbire barve za lase. Gospa je odvrnila, da želi drugo barvo, saj s sedanjo ni zadovoljna. Barva ji je namreč poškodovala lase, saj je opazila, da so bolj sivi in tanki. Frizerka ji je rekla, da je problem nastal zaradi vsebnosti amoniaka ali vodikovega peroksida v barvi ter ji ponudila barve, ki ga ne vsebujejo. Janja je prvič slišala, da lahko barva za lase poškoduje lase. Ni vedela, kakšen vpliv imata amoniak in vodikov peroksid na lase. Spraševala se je, če njena barva za lase tudi vsebuje omenjene snovi. Zanimalo jo je tudi, kakšno kemijsko sestavo imajo lasje. Zaradi tega se je odločila, da problem razišče.

Vir: http://www.luxandconcord.com/wp-content/uploads/2015/09/Photo_Makeup-

and-Beauty.jpg

Vir: http://tonyshamas.ca/hair_salon/wp-content/uploads/2016/09/colour_chart_loreal_professionnel_hair_colour_toronto_ton

y_shamas_hair_laser_salon.jpg





5

(1) Učni cilji: (1) Eksperimentalnoraziskovalne spretnosti in veščine (2) razvijanje eksperimentalnoraziskovalnega

pristopa; (3) uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti; (4) učenci glede na vsebnost dušika v zgradbi spojin opredelijo dušikove organske spojine in prepoznajo aminoskupino; (5) spoznajo beljakovine kot naravne polimere, zgrajene iz aminokislin, povezanih s peptidno vezjo; (6) poznajo osnovne lastnosti in funkcijo beljakovin v organizmih; (7) razumejo pomen/vpliv dušikovih organskih spojin za/na življenje oziroma okolje.

(2) Učni dosežki: (1) prepozna beljakovine kot naravne polimere, sestavljene iz aminokislin, ki so povezane s

peptidno vezjo; (2) pozna izbrane lastnosti beljakovin in njihov pomen v organizmih.

(3) Predzanje: Učenci naj bi že znali/vedeli: (1) prepoznavati kemijske spremembe; (2) opredeliti reaktante in produkte kemijske reakcije; (3) uporabljati eksperimentalnoraziskovalni pristop, laboratorijske spretnosti in tehnike; (4) uporabljati različne modele in submikroskopske prikaze; (5) razlikovati med raztopinami kislin in baz glede na vsebnost oksonijevih in hidroksidnih ionov ter znali zapisati kemijske formule osnovnih kislin in baz; (6) da sta ogljik in vodik ključna elementa v organskih spojinah.

(4) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (5) Novi pojmi: (1) amoniak; (2) amini; (3) beljakovine; (4) keratin.





6

Naloge učencev I. DEL Preberite si Janjino zgodbo v sivem okvirju in v skupini odgovorite na vprašanja. 1. Janja še nikoli ni slišala, da lahko barve za lase lahko poškodujejo lase. Ali ste vi že kdaj slišali za to? Zapišite svoje zgodbe/izkušnje. 2. Pred seboj imaš tri različne barve za lase. Za katero meniš, da najbolj škoduje lasem? 3. S pomočjo spleta raziščite, kaj sploh so lasje ter kakšna je njihova sestava. II. DEL A. Zgradba las

Preberite 2.1 in 2.2 poglavji raziskovalnega dela. Kakšna je zgradba lasu? Narišite in opišite. Med katere snovi uvrščamo keratin, organske ali anorganske? Zakaj? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ B. Amonijak S pomočjo poljubne literature izpolni manjkajoče podatke. Molekulska formula:________________. Med katere organske spojine ga uvrščamo? ________________________________ . Zapiši kemijsko enačbo za reakcijo amonijaka z vodo. Ne pozabite na oznake agregatnih stanj ter imen reaktantov in produktov. Kakšno je agregatno stanje amonijaka na sobni temperaturi? ___________________. Nevarnosti (R in S stavki): ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________. Kakšen vpliv ima na lase? ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________.

mailto:[email protected]://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1091




7

C. Vodikov peroksid S pomočjo poljubne literature izpolni manjkajoče podatke. Molekulska formula:________________. Zapišite kemijsko enačbo razpada vodikovega peroksida. Ne pozabite na oznake agregatnih stanj ter imen reaktantov in produktov. Kakšno je agregatno stanje amonijaka na sobni temperaturi? ___________________. Nevarnosti (R in S stavki): ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________. Kakšen vpliv ima na lase? ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________. D. Dokaz vsebnosti dušika v laseh Do sedaj ste ugotovili, kakšna je sestava las ter med katere organske snovi jih uvrščamo. Ugotovite, kako bi z eksperimentom dokazali, da lasje sodijo med organske dušikove snovi. Pomagajte si z učbeniki in spletom. Naslov eksperimenta: _____________________________________. Pripomočki za izvedbo eksperimenta: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ Kemikalije:_____________________________________________________________.





8

Nevarnosti:

KEMIKALIJA SIMBOL ZA OZNAČEVANJE NEVARNIH SNOVI

STAVKI R IN S

Postopek eksperimentalnega dela po korakih: ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Skica eksperimeta:





9

Če ste prišli do sem, pomeni da ste končali z zasnovanjem eksperimenta. Odlično. Sedaj pa predstavite idejo učitelju in izvedte eksperiment, če bo učitelj presodil, da vaša ideja ustreza.

OPAŽANJA SKLEPI





10

E. Poglejmo si lase od blizu Poiščite nekaj prijateljev ali sorodnikov, ki redno barvajo lase in raziščite, katere sestavine so v njihovih barvah. Poiščite vsaj enega, katerega barva vsebuje vodikov peroksid ali amonijak. Poiščite še nekoga, ki si lase ne barva. Primerjajte nebarvane lase z barvanimi z mikroskopom. S pomočjo telefona naredite slike kar skozi mikroskop ter jih prilepite v ustrezne prostorčke.

__-kratna povečava __-kratna povečava

Nebarvani lasje

Barvani lasje (NH3)

Barvani lasje (H2O2)

Barvani lasje (NH3, H2O2)





11

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

1. Iz katere snovi so lasje?___________________________________________.

2. V katero skupino organskih spojin uvrščamo to

snov?__________________________________________________________.

3. Zapiši strukturni in molekulski formuli vodikovega peroksida in amonijaka.

4. Katere vezi so prisotne med gradniki v snovi iz drugega

vprašanja?______________________________________________________.

5. Kako imenujemo te gradnike?_______________________________________.

6. Kakšna je funkcija las?

_________________________________________________________________

____________________________________________________________.

7. Kaj se zgodi, ko pride vodikov peroksid v stik z lasmi?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

__________________________________________________________.

8. Kaj se zgodi, ko pride amoniak v stik z lasmi?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

__________________________________________________________.

9. Kako bi lahko dokazal prisotnost beljakovin v neki snovi?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

__________________________________________________________.





12

Naloge za vajo 1. Kako imenujemo vez, ki povezuje aminokisline v beljakovinskih molekulah?

A. Ionska vez.

B. Kovalentna polarna vez.

C. Kovalentna nepolarna vez.

D. Peptidna vez.

2. Katere funkcionalne skupine so v molekula aminokislin?

a) Estrska skupina.

b) Etrska skupina.

c) Hidroksilna skupina.

d) Aldehidna skupina.

e) Amino skupina.

f) Karboksilna skupina.

3. Kateri plin nastane pri segrevanju las v raztopini natrijevega hidroksida?

A. Vodik.

B. Dušik.

C. Kisik.

D. Amoniak.

E. Žveplov dioksid.

4. Med katero vrsto spojin uvrščamo beljakovine?

A. Med monomere.

B. Med polimere.

C. Med disaharide.

D. Med polisaharide.





13

Ali razumem

1. Obkroži strukturne formule spojin, ki jih uvrščamo med organske dušikove

spojine.

2. Obkroži vse peptidne vezi.





14

3. Kako se povezujejo aminokisline. Nariši, opiši in razloži na primeru dveh molekul

glicina. (Glicin: NH2-CH2-COOH)

4. Kako bi se obarval vlažen lakmusov papir, če bi ga držali nad erlenmajerico, v kateri bi

lasje segrevali v natrijevem hidroksidu? Zakaj?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

__________________________________________________________________.

III. DEL Janja se je odločila, da si bo pobarvala lase.

1. S katerimi argumenti bi jo poskušal prepričati, naj si ne pobarva las? _________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

________________________________________________________________.

2. Janja je zelo trmasta in si kljub tvojim argumentom vseeno želi pobarvati lase.

Pristala pa je, da ji izbereš barvo. Na kaj vse bi bil pozoren pri nakupu barve? _________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

________________________________________________________________.





15

Ali barvanje las škodi lasem? Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES učnih modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja ti. scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadaljnjo diskusijo o problemu in njegovi rešitvi. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES. Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, drugi pa širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da raziskovanje steče in je v večini primerov raziskovalno vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovalno učenje omogoča učencem, da najprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) dogodek izbiranja barve v frizerskem salonu. Janji kot poslušalki se začnejo porajati vprašanja o kemijski sestavi barv za lase, kemisjki sestavi las ter učinkih različnih barv na lase. To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo takšno, da učenci: (1) znajo prepoznavati kemijske spremembe; (2) znajo opredeliti reaktante in produkte kemijske reakcije; (3) znajo uporabljati eksperimentalnoraziskovalni pristop, laboratorijske spretnosti in

tehnike; (4) znajo uporabljati različne modele in submikroskopske prikaze; (5) znajo razlikovati med raztopinami kislin in baz glede na vsebnost oksonijevih in

hidroksidnih ionov ter znali zapisati kemijske formule osnovnih kislin in baz;

(6) vedo, da sta ogljik in vodik ključna elementa v organskih spojinah.





16

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROFILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1. Ali barvanje las škodi lasem? 2. Katere snovi v barvah za lase najbolj škodijo lasem? 3. Zakaj je toliko kemikalij v barvi za lase ter kakšna je njihova vloga? 4. Kaj se dogaja z lasem, ko pride v njihov stik barva. Po opredelitvi raziskovalnih vprašanj, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini raziskovalnega vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturiran tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, da učenci ugotovijo, ali barve za lase poškodujejo lase. Ter katere so tiste snovi, ki povzročajo posškodbo. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o beljakovinah, vezi, ki povezuje gradnike belkjakovin ter reakciji, ki dokaže organske dušikove spojine. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podan tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: aminokisline in beljakovine. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo vsebine o beljakovinah, pa še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES učnim modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.





17

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure: 1. Učenci ugotovijo, da jim primanjkuje določeno znanje kemije, da bi razumeli težave

socionaravoslovnega problema;

2. Učence socionaravoslovni problem pritegne do te mere, da ga prično raziskovati z

učenjem kemije.

3. Učenci uporabijo IKT za raševanje problemov.

Učni cilji druge učne ure: 1. Učenci s pomočjo literature raziščejo, kaj so lasje.

2. Učenci s pomočjo literature raziščejo, kakšne so lastnosti amonijaka.

3. Učenci s pomočjo literature raziščejo, kakšne so lastnosti vodikovega peroksida.

4. Učenci glede na vsebnost dušika v zgradbi spojin opredelijo dušikove organske

spojine.

Učni cilji tretje učne ure: 1. Učenci znajo načrtovati eksperiment ki dokaže vsebnost dušika v spojini.

2. Učenci poglobijo znanje uporabe eksperimentalnoraziskovalnega pristopa,

laboratorijskih spretnosti in tehnik.

Učni cilji četrte učne ure: 1. Učenci poglobijo znanje uporabe eksperimentalnoraziskovalnega pristopa,

laboratorijskih spretnosti in tehnik.

2. Učenci s pomočjo mikroskopa raziskujejo kemijske učinke barve za lase.

3. Učenci glede na vsebnost dušika v zgradbi spojin opredelijo dušikove organske

spojine.

Učni cilji pete šolske ure: 1. Učenci glede na vsebnost dušika v zgradbi spojin opredelijo dušikove organske spojine. 2. Učenci spoznajo aminokisline kot spojine z dvema funkcionalnima skupinama. 3. Učenci spoznajo beljakovine kot naravne polimere, zgrajene iz aminokislin, povezanih s peptidno vezjo.





18

Doseganje zastavljenih kompetenc Kompetenca Kompetenca je dosežena z/s...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

... uspešnim reševanjem pripravljenih nalog.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

... sodelovanjem v skupini in predstavitvijo rezultatov.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

... ustreznim naborom nalog, ki jih v to prisili.

4. Znanje o kemijski in biološki zgradbi las. ... samostojnim učenjem iz dela, kjer je predstavljena teorija.

5. Znanje o osnovah amonijaka in vodikovega peroksida.

... samostojnim učenjem iz dela, kjer je predstavljena teorija.

6. Dokazati vsebnost dušika v laseh. ... analizo in interpretacijo primerov na spletu ali učbenikih ter z načrtovanjem in izvedbo eksperimenta.

7. Ločiti zdrave in poškodovane lase med seboj.

... izvedbo vnaprej določenega eksperimenta (mikroskopija).

8. Ugotoviti, zakaj nekatere barve bolj poškodujejo lase.

... analizo in primerjavo sestavin , ki jih najdejo na embalaži barve ali na spletu.

9. Poznati definicijo aminokislin. ... analizo literature in uspešnim reševanjem pripravljenih nalog.

10. Poznati definicijo beljakovin. ... analizo literature in uspešnim reševanjem pripravljenih nalog.





19

»Ali barvanje las škodi lasem?«

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni znanje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni, da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvite spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljubno kombinira in jih uporabi za formativno ocenjevanje. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri-točkovne lestvice; na primer x – kompetence niso dosežene niti minimalno, √ = kompetence so minimalno dosežene in √√ = kompetence so ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





20

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine.

Zmožnost oblikovanja timskega dela.

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji.

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja.

Zmožnost kritičnega mišljenja.

Ustvarjalne zmožnosti.

Zmožnost predstavitve na zanimiv način.

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo.

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu.

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja.

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela.

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij.

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela.

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta.

Zmožnost analize zbranih podatkov.

Zmožnost oblikovanja sklepov.





21

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1

Interpretira dogodke iz

vsakdanjega življenja.

Ugotovi, da potrebuje nadgradnjo kemijskega znanja za razumevanje dogodkov, kot je barvanje las.

2 Poišče podatke v literaturi ali spletu ter jih interpretira.

Pozna kemijsko in biološko zgradbo las.

Primeri nalog z rešitvami: 1. Katera beljakovina je glavni gradnik las?

Keratin. 2. Zakaj barve za lase lahko škodujejo lasem?

Zaradi kemikalij, ki jih vsebujejo barve.

2. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci:


1 Poišče podatke v literaturi ali spletu ter jih interpretira.

Pozna kemijsko in biološko zgradbo las.

Pozna osnove amonijaka.

Pozna osnove vodikovega peroksida.

Primeri nalog z rešitvami:





22

1. Ustrezno označi sestavne dele lasu.

Vir: http://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1091

Od najvišje do najnižje črte: las, koža, sebum, lasni folikel ali mešiček, lojnica.

2. Zapiši molekulsko formulo vodikovega peroksida.

H2O2.

3. Zapiši molekulsko formulo amonijaka.

NH3.

3. učna ura



1

Zasnuje eksperiment, s katerim dokaže

prisotnost dušika v laseh.

Načrt eksperimenta zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Razume cilje eksperimentalnega dela.

2 Sodeluje z drugimi

učenci pri načrtovanju.

Prispeva svoj del načrta.

Pomaga ostalim ter jih spodbuja.





23

Primeri nalog z rešitvami: 1. Katero kemikalijo boš uporabil za eksperiment dokazovanja prisotnosti dušika v laseh? Natrijev hidroksid ali kalijev hidroksid. 4. učna ura



1

Izvede eksperiment, s katerim dokaže

prisotnost dušika v laseh.

Izvedba eksperimenta zadošča minimalnim standardom, ki jih določa učitelj.

Ve, kaj je potrebno opazovati med eksperimentiranjem.

Izvedba poteka v skladu z načrtom.

2

Izvede eksperiment z mikroskopom, s

katerim vidi, kakšne učinke imata

vodikov peroksid in amonijak na lase.

Izvedba eksperimenta zadošča minimalnim standardom, ki jih določa učitelj.

Ve, kaj je potrebno opazovati med eksperimentiranjem.

3 Uporablja

laboratorijske spretnosti.

Pri laboratorijskem delu je natančen.

Inventar in kemikalije uporablja varno.

Skrbi za red in čistočo.

4 Sodeluje z drugimi učenci pri izvajanju.

Prispeva svoj del izvedbe eksperimenta.

Pomaga ostalim ter jih spodbuja.

5

Opiše opažanja in ugotovitve

eksperimentalnega dela.

Ustrezno zapiše opažanja.

Iz opažanj tvori ustrezne sklepe.

Primeri nalog z rešitvami: 1. Zakaj moraš biti previden pri rokovanju z raztopino natrijevega hidroksida? Ker je zelo močna baza. Je zelo strupen. Ob stiku s kožo ali zaužitju lahko povzroči hujše poškodbe ali smrt. 2. Zakaj se je lakmusov papir obarval modro? Ker je iz erlenmajerice izhajal plin amonijak. 3. Na prisotnost katerega elementa v laseh lahko sklepamo, glede na to da je iz erlenmajerice izhajal amonijak? Na prisotnost dušika.





24

4. Kakšen vpliv imata vodikov peroksid in amonijak na lase? Amonijak las razpre, vodikov peroksid pa ga razbarva. Oba ga poškodujeta. 5. učna ura



1

S pomočjo pridobljenega znanja

rešuje naloge za vajo ter naloge, ki

preverjajo razumevanje.

Dosega minimalne standarde.

2

S pomočjo pridobljenega znanja rešuje problemske naloge, ki izvirajo iz

socionaravoslovnega konteksta.

Poda ustrezno rešitev problema.

Primeri nalog z rešitvami: 1. Katere funkcionalne skupine so v molekula aminokislin? Aminoskupina in karboksilna skupina. 2. Katera vez povezuje aminokisline v beljakovini? Peptidna vez. 3. Na kaj bi bil pozoren pri nakupu barve za lase. Pozoren bi bil na sestavine. Na spletu bi preveril, katerim kemikalijam se moram izogniti. Pozoren bi bil, da barva vsebuje čimveč organskih snovi.





25

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne





26

naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





27

»Ali barvanje las škodi lasem?«

Zapiski učitelja Organske dušikove spojine se razlikujejo po funkcionalnih skupinah. Posledica različne zgradbe so tudi različne lastnosti in uporaba teh spojin. Dušik v organski snovi dokažemo tako, da organsko snov segrevamo z natrijevim hidroksidom. Produkt reakcije je plin, ki ga dokažemo s spremembo barve vlažnega lakmusovega papirja, ki se obarva modro. Nastali plin je amoniak. Tako lahko sklepamo, da je vzorec sestavljen iz molekul, ki vsebujejo dušik.

Med pomembnejše organske dušikove spojine uvrščamo amine, aminokisline in nitro spojine.

Aminokisline so organske spojine, ki imajo na isti ogljikov atom vezano tako bazično aminsko skupino (–NH2) kot tudi kislo karboksilno skupino (–COOH).

Aminokisline se med seboj povezujejo v večje molekule. Dve molekuli se povežeta v novo molekulo tako, da aminska skupina ene molekule reagira s karboksilno skupino druge, pri čemer se izloči voda. Pri tem nastane peptidna vez (–CO–NH–), reakcijo pa imenujemo kondenzacija.

Če se povežeta dve aminokislini, nastane dipeptid, tri molekule tvorijo tripeptid, več molekul pa polipeptid. Beljakovine so polipeptidi.

Peptidno vez lahko v beljakovinskih vzorcih dokažemo z biuretsko reakcijo. V raztopino jajčnega beljaka s kapalko dodamo nekaj kapljic raztopine natrijevega hidroksida in nekaj kapljic raztopine bakrovega sulfata. Raztopino rahlo pretresemo. Pojavi se vijoličasto obarvanje, kar je dokaz za peptidno vez oz. beljakovine. Osnovni gradniki beljakovin so aminokisline. Če se med seboj povežeta dva molekuli aminokislin, nastane dipeptid. Beljakovine so polipeptidi. Imenujemo jih tudi





28

makromolekule. Prisotne so v vseh celicah, kjer opravljajo različne funkcije. Vsi življenjski procesi so odvisni od njih.

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje Edina kemikalija, ki jo je potrebno predhodno pripraviti, je natrijev hidroksid. Ker je preveč nevaren, ga ustrezno pripravi pred eksperimentiranjem učitelj. Pred eksperimentiranjem učence opozorimo na zaščitno haljo, očala in rokavice.

Rešitve nalog z delovnega lista za učence A. Zgradba las

Preberite 2.1 in 2.2 poglavji raziskovalnega dela. Kakšna je zgradba lasu? Narišite in opišite.

Vir: http://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1091

Od najvišje do najnižje črte: las, koža, sebum, lasni folikel ali mešiček, lojnica. Med katere snovi uvrščamo keratin, organske ali anorganske? Zakaj? Med organske, saj ga uvrščamo med beljakovine. B. Amonijak S pomočjo poljubne literature izpolni manjkajoče podatke. Molekulska formula: NH3.

mailto:[email protected]://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1091




29

Med katere organske spojine ga uvrščamo? Med dušikove organske spojine. Zapiši kemijsko enačbo za reakcijo amonijaka z vodo. Ne pozabite na oznake agregatnih stanj ter imen reaktantov in produktov. NH3(g) + H2O(l) -> NH4OH(aq) Amonijak + voda -> amonijev hidroksid Kakšno je agregatno stanje amonijaka na sobni temperaturi? Plinasto. Nevarnosti (R in S stavki): Stavki o nevarnosti: H280 Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo. H221 Vnetljiv plin. H331 Strupeno pri vdihavanju. H314 Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči. H400 Zelo strupeno za vodne organizme. EUH071 Jedko za dihalne poti. Previdnostni stavki: P210 Hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin. – Kajenje prepovedano. P280 Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz. P260 Ne vdihavati plina/hlapov. P273 Preprečiti sproščanje v okolje. P377 Požar zaradi uhajanja plina: Ne gasiti, če puščanja ni mogoče varno zaustaviti. P381 Odstraniti vse vire vžiga, če je varno. P303+P361+P353+P315 PRI STIKU S KOŽO (ali lasmi): takoj odstraniti/sleči vsa kontaminirana oblačila. Izprati kožo z vodo/prho. Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. P304+P340+P315 PRI VDIHAVANJU: Prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje. Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. P305+P351+P338+P315 PRI STIKU Z OČMI: previdno izpirajte z vodo nekaj minut. Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem. Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. P403 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. P405 Hraniti zaklenjeno. Kakšen vpliv ima na lase? Las razpre in omogoči barvi, da prodrejo znotraj. S tem omogoča, da se barva z umivanjem ne izpira, hkrati pa las poškoduje. C. Vodikov peroksid S pomočjo poljubne literature izpolni manjkajoče podatke. Molekulska formula: H2O2.





30

Zapišite kemijsko enačbo razpada vodikovega peroksida. Ne pozabite na oznake agregatnih stanj ter imen reaktantov in produktov. 2H2O2(aq) -> 2H2O(l) + O2(g)

2D SMR:

Vodikov peroksid Voda Kisik

2H2O2 2H2O O2 ANIMACIJA (Kliknite za dostop do povezave). Kakšno je agregatno stanje vodikovega peroksida na sobni temperaturi? Tekoče. Nevarnosti (R in S stavki): Stavki o nevarnosti: R41 Nevarnost hudih poškodb oči R22 Zdravju škodljivo pri zaužitju. Previdnostni stavki: (S1/2)* Hraniti zaklenjeno in izven dosega otrok. S17 Hraniti ločeno od gorljivih snovi S26 Če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati zdravniško pomoč. S28 Ob stiku s kožo takoj sprati z obilo vode. S36/37/39 Nositi primerno zaščitno obleko, zaščitne rokavice in zaščito za oči/obraz. S45 Ob nezgodi ali slabem počutju, takoj poiskati zdravniško pomoč. (Po možnosti pokazati etiketo). Kakšen vpliv ima na lase? Potem, ko amonijak opravi svojo nalogo, vodikov peroksid prodre v las in nevtralizira naravno barvilo. D. Dokaz vsebnosti dušika v laseh Do sedaj ste ugotovili, kakšna je sestava las ter med katere organske snovi jih uvrščamo. Ugotovite, kako bi z eksperimentom dokazali, da lasje sodijo med organske dušikove snovi. Pomagajte si z učbeniki in spletom. Naslov eksperimenta: Dokaz dušika v organski snovi.

mailto:[email protected]://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=315864238906209&id=310282892797677




31

Pripomočki za izvedbo eksperimenta: Podstavek za steklokeramično ploščo, steklokeramična plošča, plinski gorilnik, erlenmajerica, lakmusov papir. Kemikalije: Raztopina natrijevega hidroksida (vnaprej pripravljena) Nevarnosti:

KEMIKALIJA

SIMBOL ZA OZNAČEVANJE

NEVARNIH SNOVI

STAVKI R IN S

NaOH(aq)

Vir: http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as101/index.html

Stavki za nevarnost: H290 – Lahko je jedko za kovine.

H314 – Povzroča hude opekline kože in

poškodbe oči.

Previdnostni stavki: P234 – Hraniti samo v originalni posodi.

P260 – Ne vdihavati

prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.

P264 – Po uporabi temeljito umiti.

P280 – Nositi zaščitne rokavice/obleko/zaščito za

oči/obraz.

P301+P330+P331 – PRI ZAUŽITJU: izprati usta.

NE izzvati bruhanja.

P303+P361+P353 – PRI STIKU S KOŽO (ali

lasmi): takoj odstraniti/sleči vsa kontaminirana

oblačila. Izprati kožo z vodo/prho.

P304+P340 – PRI VDIHAVANJU: prenesti žrtev

na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki

olajša dihanje.

P305+P351+P338 – PRI STIKU Z OČMI:

previdno izpirajte z vodo nekaj minut. Odstranite

kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite

brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.

P310 – Takoj pokličite CENTER ZA

ZASTRUPITVE ali zdravnika.

P363 – Kontaminirana oblačila oprati pred

ponovno uporabo.

P390 – Odpraviti razlitje, da se prepreči

materialna škoda.

P405 – Hraniti zaklenjeno





32

Postopek eksperimentalnega dela po korakih: V erlenmajerico vstavimo šop las ter ga prelijemo z 20 mL pripravljene raztopine

natrijevega hidroksida.

Z gorilnikom segrevamo erlenmajerico.

Lakmusov papir držimo tik nad ustjem erlenmajerice.

Skica eksperimeta:





33

Če ste prišli do sem, pomeni da ste končali z zasnovanjem eksperimenta. Odlično. Sedaj pa predstavite idejo učitelju in izvedte eksperiment, če bo učitelj presodil, da vaša ideja ustreza.

OPAŽANJA SKLEPI

Raztopina natrijevega hidroksida postane rumena

Potekla je kemijska reakcija med keratinom iz las ter natrijevem hidroksidom. Nastal je produkt rumene barve.

V raztopini je mogoče opaziti mehurčke. Nastaja plinasti produkt.

Vlažen lakmusov papir se obarva modro. Gre za plin, ki reagira z vodo na papirju in nastanejo hidroksidni ioni. Natančneje gre za plin amoniak.

E. Poglejmo si lase od blizu Poiščite nekaj prijateljev ali sorodnikov, ki redno barvajo lase in raziščite, katere sestavine so v njihovih barvah. Poiščite vsaj enega, katerega barva vsebuje vodikov peroksid ali amonijak. Poiščite še nekoga, ki si lase ne barva. Primerjajte nebarvane lase z barvanimi z mikroskopom. S pomočjo telefona naredite slike kar skozi mikroskop ter jih prilepite v ustrezne prostorčke.

__-kratna povečava __-kratna povečava

Nebarvani lasje

Učenci v vsa okenca dodajo smiselne fotografije. Zadnja dva sta mišljena za nova odkritja.

Barvani lasje (NH3)





34

Barvani lasje (H2O2)

Barvani lasje (NH3, H2O2)

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

1. Iz katere snovi so lasje? Iz keratina.

2. V katero skupino organskih spojin uvrščamo to snov? V skupino organskih

dušikovih spojin.

3. Zapiši strukturni in molekulski formuli vodikovega peroksida in amonijaka.

4. Katere vezi so prisotne med gradniki v snovi iz drugega vprašanja? Peptidne

vezi.

5. Kako imenujemo te gradnike? Aminokisline.





35

6. Kakšna je funkcija las? Varovanje telesa pred mrazom, UV žarki in vročino,

znojem in prahom.

7. Kaj se zgodi, ko pride vodikov peroksid v stik z lasmi?

Če pride znotraj lasu, ga razbarva. V vsakem primeru ga poškoduje.

8. Kaj se zgodi, ko pride amoniak v stik z lasmi?

Razpre ga in omogoči barvi, da vstopi znotraj lasu. Las tudi poškoduje.

9. Kako bi lahko dokazal prisotnost beljakovin v neki snovi?

Snov bi v erlenmajerici segreval v natrijevem hidroksidu ter nad erlenmajerico

držal lakmusov papir, ki bi se moral obarvati modro.

Naloge za vajo

1. Kako imenujemo vez, ki povezuje aminokisline v beljakovinskih molekulah?

A. Ionska vez.

B. Kovalentna polarna vez.

C. Kovalentna nepolarna vez.

Č. Peptidna vez.

2. Katere funkcionalne skupine so v molekula aminokislin?

a. Estrska skupina.

b. Etrska skupina.

c. Hidroksilna skupina.

č. Aldehidna skupina.

d. Amino skupina.

e. Karboksilna skupina.

3. Kateri plin nastane pri segrevanju las v raztopini natrijevega hidroksida?

A. Vodik.

B. Dušik.

C. Kisik.

Č. Amoniak.

D. Žveplov dioksid.





36

4. Med katero vrsto spojin uvrščamo beljakovine?

A. Med monomere.

B. Med polimere.

C. Med disaharide.

Č. Med polisaharide.

Ali razumem

5. Obkroži strukturne formule spojin, ki jih uvrščamo med organske dušikove

spojine.

NOBENA.

6. Obkroži vse peptidne vezi.





37

7. Kako se povezujejo aminokisline. Nariši, opiši in razloži na primeru dveh molekul

glicina. (Glicin: NH2-CH2-COOH)

Pri reakciji dveh aminokislin se odcepi voda in nastane dipeptid. Gradnika povezuje peptidna vez.

8. Kako bi se obarval vlažen lakmusov papir, če bi ga držali nad erlenmajerico, v kateri bi

lasje segrevali v natrijevem hidroksidu? Zakaj?

Obarval bi se modro, ker bi nastali produkt amonijak reagiral z vodo v lakmusovem

papirju in nastali bi bazični hidroksidni ioni. Lakmusov papir pa se ob prisotnosti

hidroksidnih ioniov obarva modro.

Reference

1. Jamšek, S., Sajovic, I., Godec, A., Vrtačnik, M.,Wissiak Grm, K., Boh, B., Glažar, S, Kajtna, S. (2014).

Kemija 9. Ljubljana: Zavod RS za Šolstvo.

2. Varnostni list. (2010) Belinka Perkemija d.o.o., izdaja 4.

3. Arlič, V. (2010). Barve za lase – kaj nam skrivajo?

Documents

Ali barvanje las škodi lasem? - University of Ljubljana · Ali barvanje las škodi lasem? Ime in priimek: _____ Skupina: ____ Razred: ___ Zakaj se to učim? Janja in njena mama sta

Ali barvanje las škodi lasem? - University of Ljubljana · Ali barvanje las škodi lasem? Ime in priimek: ___ Skupina: Razred: _ Zakaj se to učim? Janja in njena mama sta