Aldo Rupel - Nočitve pod zvezdami

BESeDANOâITVE POD ZVEZDAMI

1

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

Aldo Rupel

Noãitvepod zvezdami


2

BESeDA

Aldo RupelNOâITVE POD ZVEZDAMI

Knjiga je iz‰la v tiskani obliki v Goricileta 2002, z oznako »Prva knjiga vslovenskem jeziku obraãunana in na-prodaj v evrih«

Orla na naslovnici je narisal JoÏe Cej.

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-178-9

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

Uvod 4Drugi izpit 7Prviã, drugiã, tretjiã … pozimi 20Po osrednji Bosni, Dalmaciji in

ârnogorskem Primorju 43Visoka ‰ola v naravi 59V FuÏinskih planinah 78V sneÏni‰kih gozdovih 98Potovalni tabor na vesla 120Na obmoãju medveda 138Od izvira Vipave do izvira Soãe

skoraj po azimutu 156Na sotoãju 225O avtorju 233


4

Uvod

Pride ãas, ko se vpra‰amo: ãemu? Kar nekaj deset-letij je Ïe mimo in ni mogoãe veã ovinkariti s tem,

da nas mlaj‰i potrebujejo zaradi vzgoje in zgleda, damoramo zaradi sluÏbe in stroke vaditi tudi z nekolikoostrej‰imi prijemi, da je zdravo razbremeniti napetostiv samoti, ali da moramo na oglede le zato, ker se bliÏapoletna sezona in prihaja ãas, ko bo potrebno popelja-ti skupine na manj obiãajne grebene.

Odgovorimo si po‰teno, da je sicer vse tisto res, a biv primeru odsotnosti vsakega vzroka posebej vseenoprej ali slej zagrabili za nahrbtnik tako samodejno, kotsamodejno seÏemo po sladoledu kljub zaobljubi, dabomo prav ta mesec pazili na kalorije in teÏo.

Opozorilni znaki so znaãilni: brskamo po policah vdomaãi knjiÏnici in namesto knjige nam pride v rokezemljevid. Ne katerikoli, temveã planinska ali celo vo-ja‰ka specialka. Znajdemo se v kleti in nekako mimogre-de pogledamo, kako je s ‰otorskim platnom, pa najde-mo v njem pastirski klobuk iz pravih zajãjih dlak, ki nasubrani pred ‰e tolik‰nim deÏjem. Îelezna pravila civil-


5

ne za‰ãite narekujejo, da pogledamo, ãe je v nahrbtni-ku nadomestno perilo in dnevni obrok hrane za primer,da se zemlja zatrese ali poãi nuklearka v Kr‰kem. Ni res-no, ãe hkrati ne preverimo, ali so vÏigalice v sicer ne-produ‰ni stekleni posodici suhe. Eno podrsnemo in pri-Ïgemo. Zadi‰i po Ïveplu. Hmmm … v redu! Toãno pa sespomnimo, da smo terenske ãevlje natanãno namazaliÏe nekaj dni po zadnjem povratku, potem ko so se do-bro osu‰ili.


6

NeuvoÏena mamila povsem avtohtone sorte, ki di‰ijopo gorskih nageljnih, smrekovi smoli, oÏganih skalah,megli, sapi v hudourni‰ki strugi, vroãem planinskemãaju, straÏnem ognju … se Ïe pasejo po vsem telesu, koseÏemo z raziskovalnimi prsti v polÏasto spravljenospalno vreão, ki zaradi za‰ãitne tovarni‰ke obdelavetako moãno di‰i po konjskem hlevu. Tedaj se spomni-mo, da je torek in je zato naslednji dan sreda, po naci-onalki pa vremenarji napovedujejo vedno za tri dni na-prej. Obiãajna planinska raja zahteva doma ti‰ino medposlu‰anjem vremenskih napovedi ob ãetrtkih zaradinedelje, bivakarji smo neizprosni ob sredah, ker obiãaj-no nameravamo na soboto ostati ãez noã na prostem.

Kako se ta zgodba vsaj pribliÏno nadaljuje je zapisanona naslednjih listih.


7

Drugi izpit

S prirodo k novemu ãloveku

Noãitve na prostem brez ‰otora so se priãele z dru-gim taborni‰kim izpitom. Med prvim in drugim je

bila velika razlika. Prvi je bil obvezen za vse, ki so ‰li nataborjenje, ãeprav so nekaj toãk zakljuãili prav na njem,opravljanje drugega pa je bilo prepu‰ãeno zanimanju inprizadevnosti posameznika. Prvi je bil koliãinsko ome-jen, drugi skoraj pretirano obseÏen. Bil sem prvi, ki ga jedejansko opravil, saj ga je imel dotlej edini nosilec, sta-rosta organizacije, upraviãeno priznanega zaradi zaslug.

Pravzaprav, niti besedila ni bilo in sem osnutek teore-tiãnih toãk ter opis praktiãnih preizku‰enj sestavil sam.Pri pisanju si nisem prizana‰al morda z namenom, da siolaj‰am opravljanje vseh izku‰enj; sicer pa so besediloprere‰etali in pretresli ostali izku‰eni ãlani, ki so ga tudiodobrili. Mnogo toãk mi je starosta priznal, ker sem jih,ãeprav nenapisane, opravil Ïe dolgo prej, toda nekaj mijih je do zakljuãka ‰e ostalo; med njimi je bilo spanje naprostem. Pravi trenutek sem izkoristil laÏjo priloÏnost:


8

nisem bivakiral v samoti, ampak med nekim dvodnev-nim taborjenjem. Bilo je v Trebãah, pribliÏno na pro-storu, kjer je sedaj nogometno igri‰ãe.

Kako ãudno mi je bilo proti jutru, ko se je danilo inme je svetloba silila k vstajanju, v zvoniku pa je odzvo-nilo ‰ele pet. ·e bolj zaãudeno sem poslu‰al prebujanjeptic in njih nara‰ãajoãe ‰ãebetanje. Kako revni so mestni

Skupinski odhod na bivak


9

otroci glede izku‰enj, ker tega ne poznajo, sicer pa ni niãdrugaãe niti v dana‰njih tako imenovanih vaseh, ki topo Ïivljenjskih ritmih in standardih niso veã, saj imajohi‰e ravno tako tesno zaprta okna. Bil sem mestni pobain sem to doÏivel — danes mi je to nepojmljivo — ‰eleokrog dvaindvajsetega leta. Iz ‰otora sem jutranje pre-bujanje narave Ïe poslu‰al, a ni isto, kot ãe poãiva‰ poddrevesom, ko se ptice preme‰ãajo z veje na vejo. Tedajnisem mogel vedeti, da si bom zaradi zavestnih izbir intudi v meni neoprijemljivih silnic privo‰ãil ‰e mnogo-krat ptiãje preletavanje, ki se spreminja v splet zveneãe-ga ãebljanja, ãivkanja, poÏviÏgavanja, kukanja, krakanja,cvrãanja ali cvrkutanja.

Mnogo kasneje so se pojavile tankoãutnej‰e zaznave,ki so se mi zapisale v telo kot severnoameri‰kim domo-rodcem, ko so po Ïelji podoÏivljali najpomembnej‰e do-godke iz svojega Ïivljenja s pomoãjo shranjenih di‰av.Nosili so jih v mo‰njiãkih za pasom, potem ko so jih na-brali, nastrgali, spihali na kup ali karkoli drugega, od-visno paã od dogodka, ki ga niso hoteli pozabiti: prviuspe‰no in samostojno opravljen lov, prvo zaznavanjeprivlaãnosti brhke vrstnice, prvi pravi strah ali zmaganad vrstniki. Kolikokrat nas zajame Ïelja, da bi podoÏi-veli prav tisti vonj, ki bi dopolnil umski spomin na izje-men dogodek?!


10

Mo‰njiãkov ne nosim za pasom in jih nimam nikjershranjenih, a ko junija zadi‰i po lipi in mi njena di‰avapredrami iz otopelosti spomin na omotiãnost nekdanjihsreãanj, gre gotovo za izostritev vonja, ki sem se je po-vsem zavedel, ko me je nekajkrat predramilo sovinonoãno skovikanje in so mi zaradi leÏanja v skoraj nepo-srednem dotiku s tlemi zaveli v nosnice najrazliãnej‰iodtenki rastlinskih di‰av, ki so lebdele v bujnem gozd-nem podrastju in puhtele v sveÏ zrak.

V naslednjih desetletjih sem kar nekajkrat z mlaj‰imispal v gozdu ali na robu jase, ko sem jih spremljal, da soopravljali to ve‰ãino drugega izpita. Tudi med zletomjugoslovanskih tabornikov na obmoãju starega blejske-ga Golf hotela si je nekaj na‰ih zaÏelelo prenoãiti na pro-stem. Ali si morete predstavljati na tistih livadah in vgozdiãih, ki jih sedaj obiskujejo najpetiãnej‰i turisti indomaãi uspe‰neÏi, ‰est tisoã petsto uniformiranih ta-bornikov, izvidaãev, goranov in planink, poreãanov inpomorcev iz Slovenije, Hrva‰ke, Bosne in Hercegovine,Dalmacije, Srbije, Vojvodine, ârne Gore, Makedonije inKosova? Vsi name‰ãeni v ‰otorskih naseljih, taborih inpodtaborih, v pogojih Ïivljenja v naravi s kuhanjem,igrami in ve‰ãinami, veãernimi ognji, kulturnimi pro-grami, zbori in medsebojnimi obiski, petjem, kopanjemv Savi in strogimi higienskimi predpisi.


11

Bilo je bogato in zgo‰ãeno, a bivak ne sodi v tako oko-lje. Pa sem se spomnil Zavr‰nice nad Îirovnico, kjer semprecej let prej prviã ‰otoril v snegu. Tja smo se povzpeliin v gaju pribliÏno kilometer od akumulacijskega jeze-ra ter okrog sto metrov od potoka zgradili kar nekaj za-silnih zaveti‰ã, zakurili ogenj, skupaj peli in nato pre-noãili do ptiãjega ‰ãebetanja.

Ko smo platnene strehe postavili pri vasi Kal-Koritni-ca v so‰ki dolini, je zopet dozorela skupina, ki si je ponekaj letih osnovnega taborni‰tva Ïelela doseãi dva»modra vala« na traku z oznakami ve‰ãin. Od‰li smoãez viseão brv nad so‰kimi koriti na drugi breg nekakov smeri Golobarja in na robu opu‰ãenega pa‰nika s ko-som platna, vejami in roãno izdelanimi koliãki postavilizasilne strehe, na tla pa namestili smrekove vejice. Zdrugo skupino smo podobna leÏi‰ãa postavili tik obstrugi in se pred spanjem stapljali s ‰umenjem podnami.

PridruÏeval sem se zaradi pridobivanja izku‰enj inprilagajanja na najrazliãnej‰e okoli‰ãine, vremenskerazmere, mikrolokacije ter zaradi pridobivanja na hi-trosti pri postavljanju bivaka za primere, ko bi bil prisi-ljen preÏiveti noã, ker bi kdaj za‰el, si morda zvil nogodaleã pred ciljem ali bi mi, na primer usad ali plaz pre-preãila nadaljevanje poti. UdeleÏeval sem se tudi zara-di varnosti in morebitne prve pomoãi, ker smo starej‰i


12

za udeleÏence taborov tudi odgovarjali pred star‰i. Kajpa, ãe bi se kdo daleã od tabora globoko urezal meduporabo noÏa ali sekirice?

Poleg tega je ‰lo za etiko opravljanja drugega izpita.PreÏiveti noã na prostem v poãepu na kak‰nem kamnuob drgetu zob in buljenju z oãmi v temo ni pravzapravvelika preizku‰nja. Z nekaj trme zmore to marsikdo,posebno ãe je v skupini. V resnici gre za iznajdljivost ssredstvi, ki jih ima‰ na sebi ali ti jih nudi narava, da vsajzadovoljivo poãiva‰. Smiselno je, da ti poãitek omogoãinaslednji dan nadaljevanje izleta, pohoda, vzpona aliturnega smuãanja.

Kar nekaj let po opustitvi organiziranih oblik tabor-ni‰kega Ïivljenja — sam zase sem z njimi redno nada-ljeval v vseh letnih ãasih — me je starosta povabila, najjih obi‰ãem na letnem taborjenju v Ribnem pri Bledu,kjer naj predavam o prvinah preÏivetja v naravi in medraznimi katastrofami. âe bi se pojavilo dovolj radoved-nosti, naj bi tudi pospremil skupinico za ‰tiriindvajset urv gozd, vkljuãno s spanjem.

Takoj sem pomislil, da je Ribno tik pod Jelovico, pokateri nisem ‰e nikoli dotlej kolovratil toliko ãasa, da biv njenem osrãju tudi preÏivel noã. Dogovorila sva se, jazpa sem se pripravil, da izrabim priliko ne glede na to, alise bo kdo odloãil, da gre z mano. Po predavanju v tabor-ni gozdni ‰oli so pri‰le na vrsto prijave za odhod na Je-


13

lovico. Odloãilo se je primerno ‰tevilo taboreãih: okrogdvanajst. Postavil sem pogoje udeleÏbe glede opreme,ker novega pokolenja nisem poznal in jim nisem zaupal,da ne bodo stisnili v nahrbtnik morda kak‰ne zraãneblazine ali skrili dozo keksov. Bivak je moral potekativsaj v srednje teÏkih okoli‰ãinah glede hrane, pijaãe inopreme, zaãetnega pohoda in ne prezgodnjega povrat-ka. Skratka, ‰tiriindvajset ur skupinskega dogajanja vglobokem gozdu, ko se odnosi lahko tako zaostrijo, dapride do trajnih razhajanj, ali pa se tankoãutna medse-bojna razmerja tako prepletejo, da ti ostanejo za vselejv lepem spominu. Zgodilo se je to drugo.

Vzpon je bil takoj hud. Nahrbtnikov seveda nisemkontroliral, ker kot gost nisem imel te pravice, toda ãe jekdo prekr‰il navodila o hrani in pijaãi ter si nabasal Ïe-pe, se je gotovo kesal Ïe po prvih tristo metrih vzpona.Nato se je pot unesla in na visoki planoti je bilo kaj vi-deti! Hodili smo s pomoãjo specialke in vsake pol ure seje zamenjal tisti ali tista, ki je moral/a voditi ostale. Lepaodgovornost! Gledati v zemljevid, primerjati topograf-ske oznake z okolico, misliti na ritem hoje, da ne posta-ne dolgoãasna, a hkrati ne o‰ibi nog nevzdrÏljivemu vkoloni, odrejati poãitke, spodbujati …

PridrÏal sem si pravico odmerjanja pijaãe in hrane.Tudi sicer si mladi zavestno ali nezavedno Ïelijo postav-ljanje limit, ãe ne zaradi drugega pa zato, da se proti


14

njim borijo. Vzgojitelji bi morali biti toliko zreli in samo-zavestni, da bi pri tem ne popu‰ãali in iskali priljub-ljenost, ali si s prizana‰anjem kovali kapital simpatije.Simpatijo si i‰ãimo pri prijateljicah in znancih, ne v raz-merju odgovoren — varovanci.

Nekaj zaãetnih ur so jih taki pristopi preseneãali za-radi nevajenosti, nato so zaãeli ãutiti, kako se skupinastaplja v povezan kolektiv, ki deluje kot nekak‰en novorganizem. K temu je prispevalo tudi razkritje v ozki,strmi in pora‰ãeni grapi, po kateri smo se vzpenjali, dabi obdrÏali ravno ãrto smeri po azimutu do oddaljene-ga cilja. Opazili smo v dolino obrnjeno medvedjo sled,kar nas je seveda pomirilo, ker je pomenilo, da Ïival nipred nami. Zunanja nevarnost povezuje sleherno skup-nost, ãe ne preseÏe praga panike. Ta je tem vi‰ji, ãim boljpovezana je skupina. Da ne nastopi panika, je v kateri-koli okoli‰ãini odvisno od znanja, izku‰enj in opreme.Pravilo je veljalo za neandertalce, toda racionalizirali soga sodobni ekstremni raziskovalci, specialne enote voj-ske in strokovnjaki civilne za‰ãite.

Za vsako prenoãevanje v gozdu ali visokem gorovju jepotrebna odloãitev, od kdaj naprej je pravilno iskati pri-meren prostor. Osnovno navodilo narekuje, da ne sme-mo ãakati do mraka, ker mu neverjetno naglo sledi noã,saj se ne bo priÏgala nobena luã kot v naseljenih krajih,kjer pozabljamo, kako temna je noã, a hkrati ne vemo,


15

da so res ãrne noãi redke. Razen v gozdu seveda. Bilo jejulija, zato smo zaãeli opazovati okolico okrog osemnaj-ste ure. Navadno se med premikanjem v pol ure vselejnajde kaj prijaznega. Vsi smo iskali, toda odloãiti semmoral sam.

Odloãil sem se za predel redkej‰ega gozda s praprot-jo, le okrog petdeset metrov od poti. Preveril sem, ali jedovolj moÏnosti za pet do ‰est leÏi‰ã za dve do tri ose-be. Tudi primeren prostor za ogenj je moral biti v bliÏi-ni, brez vej bliÏnjih dreves nad njim, posebno ãe gre zaiglavce, ker postane poÏarna nevarnost izjemna. Zani-mivo je bilo opazovati, kako so udeleÏenci in udeleÏen-ke na zaãetku iskali prostor ãim dlje ob robu okoli‰a, kije v premeru meril najveã petdesetih metrov, toda medtuhtanjem in ocenjevanjem, kako naj bi postavili zasil-na leÏi‰ãa s strehami, se je ãedalje bolj mraãilo, dvojiceali trojice pa so se vse bolj stiskale v sredino nami‰lje-nega kroga. Tudi v tem primeru je ‰lo za znano vedenj-sko dinamiko ãlove‰kih skupnosti.

Nekako smo se le namestili, se odÏejali, nabrali suhihvej in draãja ter priÏgali ogenj po vseh stezosledskihnavadah le z eno vÏigalico. Na trinoÏniku smo zavrelivodo v bakrenem loncu za polento, skuhali instant mi-ne‰tro in spekli koruzna zrnca, ki smo jih potresli s slad-korjem. Vmes smo se pogovarjali, se dobrodu‰no zafr-kavali, kaj pouãnega in vzgojnega povedali do prehoda


16

v mrmranje in tiho petje, medtem ko smo pekli klobase,nataknjene na primerno dolgo palico, da se je v ogenjscejala mast in je zadi‰alo daleã v gozd. Prava muka, sipredstavljam, za divje Ïivali vseh vrst, od malih do ve-likih, ko jih v nos ‰ãegeta tak‰en vonj, ogenj in smrad podimu, ãeprav komaj zaznavnem, pa jih pla‰i in odganja.Iskre so vse manj poplesavale in nakopiãilo se je dovoljÏerjavice, da je lahko pri‰el na vrsto krompir, ki smo gapotisnili vanjo, da se je primerno pekel.

Potrebno je bilo paã tudi spati. Odpravili smo se spo-kojno in zadovoljni s sabo in skupino, ki smo ji pripada-li. ·e kratek skok v grmovje nekaj metrov stran, da nibilo potrebno ponoãi vstajati zaradi ti‰ãanja v spodnjemdelu trebuha, nato pa smuk! v spalne vreãe. Sledilo jepreizku‰anje najbolj‰ega poloÏaja, ko je glava dovoljvisoka, srednji del trupa ‰e najraje kot v kak‰ni kotanjiciin noge ‰e vedno pod streho tistega dela platna, ki gamora‰ nategniti pod pravilnim kotom, da se morebitnideÏ ali rosa odtekata, a ne na kose opreme. Prepogostose pripeti, da zaãuti‰ kje v hrbtu ali pod ritnico grbo ko-renine, ki je med posku‰anjem kak‰no uro prej sploh nibilo; ‰e najlaÏe je, ãe zati‰ãi kamen, saj ga hitro odstra-ni‰, medtem ko s korenino druguje‰ vso noã do vstaja-nja.

Nekaj ãasa sem bedel in se pomirjal, da bi pre‰el vspanje. Poslu‰al sem, kaj se dogaja po ostalih leÏi‰ãih.


17

Postopoma so utihnila in zavladala je za gozd znaãilnati‰ina, med katero kdaj pa kdaj poãi drobna veja, ker gremimo, kdo ve katera Ïival, potem komaj zaznavno zapr-huta noãna ujeda, morda kje daleã nekajkrat zarukasrnjak na noãni pa‰i, v neposredni bliÏini grize ÏuÏelkasvoj list ali zaznavno za‰umi listje, ko se jeÏ preriva vnjem. Najbolj hrupno je, ãe preãka gozd kje v bliÏinidruÏina divjih svinj. Saj ni, da bi namenoma zganjalekaraval, a v skoraj nestvarni ti‰ini se zdi, da gre mimotovornjak.

Za nevajenega bralca bo naslednja izpoved izzvene-la skoraj ãudno, a koristno je, da si teden dni pred biva-kiranjem globinsko ne umivamo u‰es, ker smo tako var-nej‰i, da med spanjem ne zleze vanje kak‰na ÏuÏelka.Teh je vseh vrst. Za kaãe vemo, da se ponoãi ne klatijonaokrog, ker je zanje prehladno. Pomembno je, da se neprihulijo Ïe podnevi v ‰otor ali v leÏi‰ãe, ker zaãutijo pri-jetno toploto. Meni se to ni zgodilo v vseh petin‰tiri-desetih letih kroÏenja v naravi.

Naenkrat je predirno zarjovelo ne veã kot sedemde-set metrov daleã. âe bi bil sam, bi ocenil, da je zarukalsrnjak, in bi obmiroval, toda na‰a vas je hkrati planilapokonci in zaãela svetiti z Ïepnimi svetilkami kot s pro-tiletalskimi Ïarometi, nekaj jih je priskakljalo izpod za-silnih streh … Takrat je ‰e enkrat zarjovelo, a oãitno vsajtrideset metrov dlje kot prviã. Bilo je premoãno za srn-


18

jaka. Gotovo je bil jelen, morda s svojo ãredo, ki smo jizasedli pa‰nik med redkim drevjem in se je le zadnji tre-nutek zavedla, da ga zasedajo dvonoÏci. Veter je pihalproti nam, zato nas je vodilni zavohal tik pred nepo-srednim stikom.

Vse to sem razvozlaval kasneje, tedaj je bilo zaporedjeobiãajno: prvi se zdrami sluh, refleksno se skrãijo mi-‰ice, sledi sunek adrenalina po vsem telesu, kar omogo-ãi, da zavestno uporabimo mi‰ice za potrebne obramb-ne gibe, kot je sed, iskanje ãevljev, stisk pla‰ilne pi‰tole,medtem se samodejno najeÏijo lasje in nekaj predelovdlak po telesu. Z vidom si ne moremo pomagati prav niãin to traja verjetno Ïe nekaj sto tisoã let; sposobnostvonja smo izgubili v zadnjih nekaj tisoã letih, zato na-penjamo u‰esa, da bi ocenili, ali se nevarnost bliÏa ozi-roma oddaljuje: v prvem primeru sledi vstajanje, v dru-gem traja nepremiãnost ‰e dolgo ãasa preden mi‰iãnioklep popusti in se ponovno zleknemo. Tisto o ãevljih jezelo pomemben vidik prenoãevanja v naravi: toãnomora‰ vedeti, kje so, pustiti jih mora‰ lepo odprte in zodpetimi vezalkami. To zelo pomirja, saj je jasno, dabrez ãevljev sodobni ãlovek tudi sicer ne more nikamor,kaj ‰ele ponoãi v gozdu.

Izmenjali smo si obãutke in mnenja, spili nekaj poÏir-kov vode in zopet legli pomirjeni, da se kaj takega v istinoãi ne more ponoviti. Primerjal sem komaj zakljuãeno


19

izku‰njo s tisto, ki se me je dotaknila nekaj let prej, ko sose mi jeÏili lasje in dlake, ker so mi tri velike in nasr‰e-njene veãerne ujede kar nekaj ãasa prhutale nekaj met-rov nad glavo v visokogorski samoti, med nara‰ãanjemveãernega mraku na obmoãju, kjer so potekali hudi bojimed prvo svetovno vojno in je ob poti videti tu pa tamna skalah kak‰no kost, za katero ne ve‰, ali je od mul alimorda ãlove‰ka.

Drugo jutro smo po zgodnjem vstajanju kriÏarili pogozdu med povratkom v tabor. Zaradi utrujenosti in ne-vajenosti so vsi sku‰ali dopovedati ostalim v taboru,kako se spominjajo noãi od priÏiganja ognja do vstaja-nja kot nekaj sanjskega, kot nekaj, kar se v resnici ni do-gajalo.


20

Prviã, drugiã, tretjiã … pozimi

Ti‰ina, ti‰ina.Veterv tem sneÏnem trenutkuti‰ina.

(M. Kravos)

Zavr‰nica je prijazna dolinica nad Îirovnico na Go-renjskem, nekak‰en zadnji predah pred vzponom

do Valvazorjevega doma in vi‰e v strmino proti vrhuStola. Znaãilna je po majhnem umetnem jezeru, v kate-rem se voda nabira za potrebe majhne hidrocentrale vdolini, do katere se spu‰ãa debela kovinska cev.

Nekaj sto metrov od jezera sta dva travnika primer-na za veãje tabore. V poletnem ãasu sem na njih prebi-val dvakrat. Prviã leta 1963, ko smo za sosede imeli srb-ske izvidaãe iz Beograda, izbran odred, ki je imel v Slo-veniji tisto poletje nekak‰no visoko ‰olo v naravi. Za-mejski taborniki, ki v prvem obdobju nismo kaj pridapoudarjali ve‰ãin in gradnje objektov v naravi, smo ime-li kaj videti. Beograjãani so zgradili trinadstropni stolpiz hlodov in vrvi z dvema ‰otoroma v nadstropjih, da ne

-


21

omenim podrobno vhoda, jedilnice, mostu in vodstve-nega ‰otora.

Kaj lahko pomeni za etiãno rast nara‰ãajnikov in kakoje za druÏbo dobro pripravljena specializirana mladin-ska organizacija lahko koristna, smo spoznali v noãi, koje potres poru‰il Skopje. Beograjãani so imeli v taborutudi radijsko postajo, preko katere so jih obvestili o ka-tastrofi.

Odzvali so se naglo, tiho in uãinkovito: v dveh urah sobili pripravljeni z osebno opremo, »zapeãatili« so tabors teÏko opremo, pustili nekaj vrstnikov, da so varovali

Gozdno naselje v sanjskem Martuljku


22

imovino, in odhiteli pe‰ do Jesenic na noãni vlak, s ka-terim so se odpeljali naravnost v Makedonijo na pomoãpotresencem.

Tedaj je zaãelo dozorevati v meni premi‰ljanje, da jesicer v gozdni ‰oli osnovnega pomena obravnavatimanj‰inska vpra‰anja, zgodovinsko zavest, nravna na-ãela in tovari‰tvo, nesebiãnost, vztrajnost, a je prav takopomembna sposobnost odzivanja v skrajnih okoli‰ãi-nah, organiziranje Ïivljenja v sili, uravnove‰enost tudi vpogojih, ki navadno povzroãajo paniko.

Dve leti je trajalo, da sem oblikoval akcijo v zaostre-nih pogojih, brez vsakr‰nih izku‰enj in izroãila iz oko-lja: tridnevno ‰otorjenje v snegu. Kje drugje naj bi pote-kalo ãe ne prav v kraju, kjer sem doÏivel veliko lekcijopripravljenosti in usposobljenosti? Prepriãal sem ‰eDragota in Tonija, da sta se pridruÏila, in med novolet-nimi poãitnicami januarja leta 1965 smo odrinili.

Z avtom smo se peljali do Îirovnice, nato smo naloÏiliopremo na majhne sani in se odpravili mimo niÏinskekaravle, od koder so v tistih letih graniãarji hodili namrtvo straÏo vrh Karavank, do jezera in ‰e malo dlje.Pihalo je kot okrog Razdrtega, kjer ima burja pod Nano-som mlade, temperatura je bila minus deset, pokrajinazasneÏena, kot smo predvidevali. S seboj smo imeli dva‰otora, enega veãjega in drugega manj‰ega. Ta je imeldno. Preizku‰ati smo hoteli postavitev manj‰ega ‰otora


23

v veãjega, kar bi ustvarilo vmesni prostor, ki bi moralnekako izolirati tiste, ki bi v taki konstrukciji prebivali.To ni povsem enostavno, ker je potrebno iznajti sistemnategovanja vrvic notranjega ‰otora, pristop pa je bilpodoben tistemu, ki je tedaj veljal za visokogorske ‰oto-re, ki jih mi nismo premogli. Zunanji ‰otor smo pri tlehkrog in krog nabasali s snegom, v sprednji vmesni pro-stor smo dali nahrbtnike, doma izdelano peã iz petkilo-gramske marmeladne konzerve in palice.

V opisanih pogojih smo prespali dve noãi in poslu‰alizavijanje vetra, ki se je spu‰ãal s Stola kot zaporedje

TihoÏitje v Zavr‰nici pod Stolom (1965)


24

brzovlakov, merili temperaturne razlike v ‰otoru in zu-naj njega, kuhali ãaj in jedli Ïe pripravljene kruhke, ho-dili na kraj‰e sprehode do zaledenelega jezera ali ãezpotok, obiskali poletne taborne prostore in sku‰ali do-gnati, kje so pod sneÏno odejo bili razni taborni objek-ti kot kuhinja, skladovnica, taborni ogenj, vhod, stenskiãasopis in »uãilnica« pod veliko bukvijo. Slikali smo pa-noramo zimske pokrajine. Za razliko od stroge drÏemed vsemi izhodi v naravo v ostalih letnih ãasih smotedaj pred spanjem oba veãera srknili po nekaj poÏirkovruma. Ko je potrebno, je paã umestno.

Na parkiri‰ãu pri planinskem domu Savica je bilo praz-no in pusto. Iz megle je pr‰elo. Med zategovanjem jer-menov na nahrbtnikih in med glasnim razmi‰ljanjem oseznamu opreme, ki je nismo smeli pustiti v prtljaÏniku,smo se ozirali v strmine Komarãe in proti slapu Savice,da bi ocenili, do katere vi‰ine je zapadel sneg. Potrebo-vali smo ga, a ne za smuãanje.

Med poletnimi in zimskimi izleti v gore, na poletnihtritedenskih taborih in na zimovanjih na raznih koncihSlovenije nam je Ïe nekaj let rojilo po glavi kaj bolj pri-vlaãnega, a nam ni nikoli uspelo, da bi namero uresniãi-li. Tedaj se je vse ujemalo: volja, telesna priprava, opre-ma ter sobotno popoldne in nedelja brez obveznosti.


25

Nameravali smo postaviti zasilno zaveti‰ãe na snegu inprenoãiti v njem.

V Ba‰ki grapi nad Podbrdom smo morali namestitiverige na kolesa, da smo zvozili mimo Sori‰ke planine vBistrico. V bohinjskem kotu pa ni bilo o snegu najmanj-‰e sledi, niti pod gorami ob koncu jezera v Ukancu inmed vzponom proti slapu Savice. Zato smo se odloãili,da se zaÏenemo v hrib in po okljukih proti Komni, dok-ler ne pridemo do sneÏne odeje. Doumeli smo, da nebomo mogli zaradi zamude, ki se je nabrala, postavitibivaka tako, kot smo si zamislili, ker se je Ïe mraãilo inse je zaãela spu‰ãati megla. Sicer pa je poloÏaj postajalvse mikavnej‰i: okoli‰ãine so bile vse bolj vsaj pribliÏnoenake tistim, ki jih opisujejo priroãniki in naravnost na-rekujejo postavitev zaveti‰ãa, kadar paã za spanje nidrugih moÏnosti. V tisti konec smo ‰li ravno zato, da bipreizkusili opremo, tehniko, svoje znanje in sposobnostprilagajanja. A tudi naãrtovano bivakiranje je v zimskihrazmerah zahtevna naloga.

Nahrbtniki, napolnjeni le z najnujnej‰im, so bili po-dobni jerbasom. Na vrh smo zvezali ‰e spalne vreãe inob straneh so visela ‰otorska krila, ãutarice, sekire infotoaparati. V notranjosti je bilo suho perilo, trenerka,hrana za tri dni — ãe bi se stvari neprijetno zapletle —in na desetine drugih potreb‰ãin. Zato ni bilo ãudno, dasmo se pri temperaturi pod niãlo potili kot avgusta na


26

plaÏi. Tudi ritem vzpenjanja je bil soliden: devetdesetkorakov na minuto. Tako smo v eni uri pri‰li do sedem-intridesetega kljuãa na poti proti Komni in precej vi‰eod slapa. Zagledali smo primeren prostor in odloÏili na-hrbtnike.

V mestu bi ob isti uri in kljub uliãni razsvetljavi trdi-li, da je tema, toda tam smo se vsi trije vedli, kot da bi bildan. Priãeli smo z delom. Sneg nam je odseval tisto malosvetlobe, ki more pronicati med iglavci. V dveh urahsmo nabrali dovolj smreãja za leÏi‰ãe in ogenj, sestavili‰otorska krila v zasilno streho, odmotali spalne vreãe.Ker ni bilo vetra, niti prehudega mraza, smo se posve-tovali o vsaki stvari in iskali najpametnej‰e re‰itve.

Vsaka malenkost je v takih okoli‰ãinah drugaãna, ãejo primerjamo s poletnimi razmerami, kaj ‰ele s pogo-ji, ki smo jih vajeni doma. Vsako priÏiganje ognja v nara-vi je slovesnost, v tak‰nih razmerah ‰e dodatno stopnje-vana. Mora uspeti, ãeprav je razen vÏigalic vse premoãe-no in celo rahlo sneÏi. Misel na obrok in Ïelja po toplotipripomoreta, da ogenj zagori neoporeãno. Peãena klo-basa in topel ãaj iz termovke, troje prijateljev ob ognjuter pripravljeno leÏi‰ãe z zasilno streho na sedemintri-desetem zavoju nad domom pri Savici, vmes ‰e sneÏin-ke — to je paã nujno enkrat doÏiveti.

V teku delovnega dne potrebujemo veãkrat popolnosprostitev. Sprostitve se mora‰ priuãiti. Zahtevata jo


27

zdravje in storilnost. Od ãasa do ãasa je veãurna spro-stitev potrebna, in sicer z opravki, ki se razlikujejo odobiãajnih dolÏnosti in skrbi. Mnogo ljudi i‰ãe uteho vstiku z naravo. Toda najde jo le majhen odstotek, saj seveãina ni pripravljena odpovedati najbolj nespametne-mu udobju. Najveãkrat je sli‰ati pogovore o neposred-nem stiku z naravo v dvoranah, med ‰tirimi zidovi, priokroglih mizah, v zakajenih klubih, temnih kinemato-grafih, v medli sobni svetlobi pred televizorjem, malok-daj na odprtem, v gozdu, v gorah. KaÏe, da mnogi medtistimi, ki razpravljajo o varstvu prirode, poznajo nara-vo le obuti v ‰piãake, obleãeni v belo srajco, iz avtomo-bila in ob spremljavi dveh vzdihov, ko se z roba asfaltazazrejo preko ‰tirih iglavcev v vrhove v daljavi.

Bivak ‰e zdaleã noãe biti iskanje nekak‰nega modne-ga in poceni robinzonstva, saj se zavedamo, da sta v po-spe‰eni ritem vpeto Ïivljenje in tehnolo‰ki razvoj velikoprispevala k dvigu duhovne kulture, zdravstvenih raz-mer in uslug, k dvigu socialne varnosti. Vse to zavreãi alise temu odpovedati ni potrebno, niti mogoãe. Nihãenoãe nazaj. Paã pa gre za pravo ravnoteÏje. Gre za to, dane bi predmeti, besede in ljudje izgubili svojega prvot-nega pomena in smisla, potem ko jim odtujene razme-re tehnolo‰ke in deloma Ïe informacijske druÏbe ti dveznaãilnosti Ïe odtegujejo.


28

Bivak v zimskih razmerah omogoãa vraãanje k prist-nosti. Sekira postane spet potrebna, dokaÏe svojo upo-rabnost in ni veã le Ïivobarvna slikica v prvo‰olski ãitan-ki pod ãrko S; Ïepna svetilka pomeni razko‰je, vÏigali-ce so Ïivljenjska nuja; pet konzerv hrane vliva samoza-vest; Ïe misel na suhe volnene nogavice v nahrbtnikupriãara obãutek telesnega ugodja. Brundanje in duho-viãenje dveh tovari‰ev te spomni, da bi ti bilo drugaãepri srcu, ãe bi se zna‰el v tak‰nem okolju sam. Spomni‰se tudi ne‰tetih zamujenih priloÏnosti doma, na ulici, nadelovnem mestu, med druÏbo na zabavi, v ãustvenihtrenutkih, ko se ne znamo ustrezno izraziti in nismosposobni izreãi prave besede za vse tisto, kar se v naspomembnega dogaja.

Hodi‰ v breg, nastajajo dalj‰i premolki, samogibnopremika‰ noge. Îe iz navade si popravlja‰ jermene, ãu-tarico, kapo, pogleda‰ vsakih deset minut na uro inpredlaga‰ odmore. V spomin ti prihajajo Ïe opravljenivzponi po isti ali podobni stezi. Prikazujejo se ti obraziotrok in odraslih, s katerimi si hodil tod, in zazdi se ti, dase spet pogovarjajo s tabo. Kmalu se zave‰, da je to le delÏelje, da bi imel nekatere od znanih oseb res ob sebi, daso te omamile sneÏna odeja, ki oddaja ãudne odmeve,gozdna ti‰ina, ‰umenje slapa in pozibavanje prvih sne-Ïink.


29

Naslednje jutro smo dve uri pospravljali, tako da niostalo za nami niã drugega kot le nasekane smrekovevejice, ki so sluÏile za leÏi‰ãe, in stopinje v snegu. Po na-slednjih dveh urah gaÏenja smo pri‰li v dom na Komni,kjer so nas radovedno in skrbno sprejeli. Drugaãe kot vpoletnem ãasu, ko prevladujejo do gostov skoraj hotel-ski odnosi in vedenje. V spominsko knjigo smo se vpi-sali s planincem, ki je pri‰el tisto jutro pe‰ iz Tolmina inse je po kosilu vrnil domov. Sestopili smo s starej‰imLjubljanãanom, ki je pri‰el iz Bohinja le na ãaj, ker se jenaveliãal svoje dru‰ãine, ki se je v penzionu prekladalas stola na stol. ·tiri ure sprehoda po snegu! Ob zado-‰ãenju, da nismo sami v svojih iskanjih in doÏivetjih,smo sklenili, da za bivakiranje navdu‰imo tudi drugeprijatelje. Med sestopanjem smo slutili, da nas bo na-slednje leto veã.

Na poti na Javornik, ki smo ga izbrali za kraj drugegazimskega bivaka, smo v ‰tirih urah prekriÏarili ne‰tetokolovozov, posek, nekaj domaãij in kotanj, kakr‰na jebila tudi tista, ki smo jo doloãili za prenoãi‰ãe ter smovanjo postavili tri zatoãi‰ãa. Oprtani z vsem potrebnimin pripravljeni na bolj zapletene vremenske pogoje, kotsmo jih dejansko na‰li, smo po kosilu zavili z glavneceste pri utrdbah nad ârnim vrhom.


30

Najprej smo se vzpenjali po kopnem kolovozu, kinam je dajal slutiti, da so domaãije raztresene tudi vi‰e.Kmalu smo zagazili v brozgo, v gozdu smo tu pa tamopazili sneg. Kasneje smo ga ponekod gazili do gleÏnjev.Nekajkrat smo se zavedli, da ne gremo v pravo smer, kose je popoldan sprevrgel v veãer in je nad gozd legla go-

Za preÏivetje niso potrebne palaãe


31

sta megla, ki je silila med kro‰nje in niÏje grmovje. Prviãin drugiã nam je pri iskanju smeri v neznanem okoljupomagalo sklepanje, enkrat nas je k domaãiji pritegnilpasji lajeÏ, potem smo se predali golemu obãutku zaorientacijo.

Spanje na prostem je bilo vraãunano, zato nas Pirna-tova koãa pod vrhom Javornika ni zanimala, toda nas-lednjega dne smo nameravali na vrh, zato smo se poãlenoviti pokrajini hoteli vsaj v glavnem drÏati smeri, dane bi zatavali proti Lomu ali zavili v megli celo protiColu.

V zaveti‰ãu iz ‰otorskih kril sredi zasneÏene kotanjesem se pogovarjal s sostanovalcem o vtisih, ki smo jihnabrali med pohodom. Tudi pod sosednimi strehami somrmrali in se name‰ãali v spalne vreãe.

Med premolkom, potem ko sva ocenila, da bo zjutrajÏivo srebro pristalo na minus pet, sem se spomnil sre-ãanja pred tremi urami. V razseÏnih gozdovih pod Ja-vornikom smo za‰li. Iz megle na robu jase se nam je pri-kazala velika hi‰a: siva, kamnita, brez znakov Ïivljenja.Vseeno smo potrkali, da bi povpra‰ali za pot. Odprla jegospodinja, bila je sama doma in tudi sicer ni bilo nik-jer Ïive du‰e. Kot ãe bi bilo nekaj vsakdanjega, da pridemimo skupina opremljena z nahrbtniki, sekirami, noÏiin lopatami, nas takoj spravi iz zagate in nam pokaÏe


32

pot mimo prezeble jablane v Kanji dol, kamor smo bilinamenjeni. Odkrito, spro‰ãeno, prijazno.

·tirinajst dni kasneje sem v nebotiãniku sredi Gorice,lepo opravljen in z malim sinom v naroãju, iskal vhod-na vrata znanãevega stanovanja: dvakrat sem poskusilin pozvonil najprej v pritliãju, a obakrat so mi izza zapr-tih vrat odtujeno in pi‰meuhovsko odgovorili, da nevedo niãesar, naj poskusim vpra‰ati drugje.

Pred spanjem sva ‰e modrovala, koliko smo se naprej‰njih bivakih Ïe nauãili in kako nam pridobljenoznanje, izostreni ãuti in pravilen izbor opreme niso veãsami sebi namen, temveã nam omogoãajo prosto kriÏar-jenje v globini gozda tudi v zimskem ãasu in v noãnihurah. Za lahko noã nam je od Vodic nekajkrat zarukalsrnjak.

Naslednjega dne nas je ãakal vrh lesenega razgledne-ga stolpa na Javorniku razko‰en pogled. Kosali smo se,kdo bo na zahodnem barvitem obzorju hitreje prepo-znal Goljake in âaven, na severu Kanjavec, Triglav, Rja-vino in bohinjske gore, na severovzhodu ·torÏiã, Be-gunj‰ãico, Koãno, Grintovec in vse ostale kamni‰ke vr-hove, na vzhodu Krim in SneÏnik. Pod nami so bile kotna dlani vidne razpr‰ene poseke, poti in zasneÏene nji-ve z vasmi in zaselki: Godoviã, Hotedr‰ãica, Kalce, Lo-gatec. Ura zemljepisa v sozvoãju z naravo!


33

Kasneje smo si samozavestno skuhali kosilo na pro-stem na ognji‰ãu s trinoÏnikom. Nekoliko bolj zadrÏa-no smo v gostilni na Prevalu naroãili kuhano vino. Hi-tro so nam postregli, ko smo dodali, da smo ‰tiriindvaj-set ur preÏiveli na prostem.

Dolgo, dolgo let kasneje sem spet preÏivel, ne vem veãkatero po vrsti; zimsko in zasneÏeno noã na prostem.Razlikovala se je od ostalih, ker nisem prespal nitinajmanj‰i njen delãek; nasprotno, prehodil sem jo v vsejnjeni dolÏini in tudi nekaj ãez.

O DraÏgo‰ah kot o mnoÏiãnem odporni‰kem spome-niku sem vedel vse, kar je bilo napisano ali posneto nafilm. Leto za letom sem tudi bral vabila in razpise zarazne spremne pobude ‰portno vztrajnostnega znaãaja,a nikoli se ni primerilo, da bi dobil pravo spodbudo sstrani tistih, ki z Gori‰kega redno obiskujejo na poboã-je prilepljeno vas vsako prvo nedeljo v januarju. Enkratpa se je v meni premaknilo po navadnem obvestilu naãasopisnih straneh. Nikoli veã ne bom nasedel na navi-dez tako nedolÏno reklamo: med turnirje kegljanja, na-miznega tenisa, odbojke in ko‰arke, med mnoÏiãne po-hodiãe in smuãarske teke razliãnih dolÏin so vtaknilitudi onega, ki spominja na premik Cankarjevega bata-ljona s Pasje ravni pri ârnem vrhu nad Polhovim Grad-cem do DraÏgo‰. Tam se je odvijala poznana bitka pro-


34

ti Nemcem, ki so utrpeli velike izgube, a so se po umi-ku partizanov ma‰ãevali nad prebivalstvom (veã kot 40pobitih, ostali izgnani) in DraÏgo‰e popolnoma uniãili.

Med vrsto ‰portnih in rekreacijskih pobud je noãnipohod v zimskih razmerah na razdalji 40 km po gozdo-vih, ãistinah in gorovju prav gotovo najzahtevnej‰i.

Takrat se je pohoda udeleÏilo 348 planincev in pla-nink vkljuãno z dvajsetimi vojaki planinskih enot. Prvo-pohodnikov, kot sem bil tudi sam, je bilo 145. Priredite-lji, ãlani Planinskega dru‰tva ·kofja Loka, so bili zado-voljni, ker se je vpisalo sto oseb veã kot kdajkoli prej. âepomislimo na noãne ure, zimske razmere in sneÏnoodejo, na odgovornost za toliko ljudi, ki se v dolgi kolonipremikajo po gozdovih in strminah, je tudi zaskrblje-nost igrala svojo vlogo. Pri izvedbi pobude jim je poma-gala ekipa Gorske re‰evalne sluÏbe, ki je bila prisotna sterenskim vozilom na nekaterih toãkah ob dolinskihprehodih ãez Poljan‰ãico in Sel‰ãico ter na dveh gorskihkmetijah.

Zbirali smo se pred 22. uro, seveda v temi, in vpisovaliv hrupni sobi nekega kmeãkega turizma. Odhod je bil‰ele opolnoãi, ker je vreme bilo ugodno in so prirediteljiraãunali, da bomo pri‰li pravoãasno v DraÏgo‰e predslavnostnim govorom. âe bi si kdo med potjo kaj po-mi‰ljal, je za strnjenost kolone skrbela skupina planin-cev, ki so bili zadnji v vrsti, a o teh priganjaãih nisem ob


35

vpisu ‰e niãesar vedel. Odmora sta bila dva po dvajsetminut. Obakrat so na dveh kmetijah postregli z vroãimãajem, sicer je pohod potekal brez predaha, ki bi omo-goãil morda dva griÏljaja ali zamenjavo nogavic. âe bi sikdo od udeleÏencev to zamislil in privo‰ãil, bi kolona ‰lamimo in izginila v temi.

V ‰irokih potezah je ‰lo za dva spusta po 400 m in zaenega za 200 m vi‰inske razlike in seveda za tri posle-diãne vzpone. Prave ceste je bilo okrog 7 km, vse osta-lo so bile steze in v manj‰i meri kolovozi. Nekateri odse-ki so se med spusti v polmetrskem sipkem snegu spre-menili v pravo divjo jago med drevesi in cik-cak podr-savanja, kar je s ãelnimi svetilkami, ki smo jih nosili sko-raj vsi udeleÏenci, ustvarjalo ãarobne scenarije, kot ãe bise ve‰ãe podile po lesu, tudi zato, ker je zaradi napora inpazljivih korakov vse potekalo v ti‰ini.

Pred odhodom sem med ãakanjem posku‰al navezatipogovor z nekaterimi, ki so postopali ob skednju, kamorsem naslonil nahrbtnik; brskali so po svojih nahrbtni-kih, nategovali vezalke, pritrjevali gama‰e, zapirali po-klopce na hlaãnih Ïepih in po malem jedli. Tudi samsem poãenjal podobno, morda v drugaãnem zaporedju,nisem pa jedel. Nobenemu ni bilo do pogovora. Nisemznal oceniti ãe zaradi veãerne ãemernosti, zaskrbljenostiza pohod ali zato, ker sem edini imel primorski naglas.


36

Pa je le eden na znaãilno dolgih planinskih nogah od-govoril na vpra‰anje, ali je Ïe kdaj bil na tem pohodu.âetrtiã, je rekel in dodal, da je lu‰tno, posebno v takomirni noãi … sicer pa naj kaj prigriznem pred odhodom,ker potem nekaj ãasa ne bo prilike. Nisem ga ubogal,ker se glede hrane drÏim paã svojih navad. Poleg tegasem si mislil, da se bodo prireditelji gotovo drÏali obiãaj-nega ritma poãitkov po pet do deset minut vsako uro.Ko je kolona potegnila z zadnje va‰ke senoÏeti v temoprvega gozda, je ‰lo tako naglo, da nisem s smuãarski-mi palicami v rokah mogel niti bombona povleãi izÏepa, da bi zauÏil tistih nekaj gramov prepotrebnegasladkorja. Pred mano so hiteli, za mano pritiskali, prviodmor s toplim ãajem je bil po ‰tirih urah in pol hoje,driãanja, vzpenjanja in odskakovanja.

Nisem ubogal svojega sogovornika morda tudi zato,ker me je pustil odprtih ust, ko je po hvalnici pohoduizrazil svoje obÏalovanje, da bo moral nekaj ãasa pustitislovenske gore, ker mora ãez dva tedna sluÏbeno vKenijo. N’, je dodal, b’m p’ ‰’u n’ KilimandÏaro. Pogle-dal sem ga, a prav niã se ni hecal. Kar zrasel sem maloob spoznanju, da grem na pohod s tako izjemnim pla-nincem.

Malo sva pomolãala, ko sli‰im zraven sebe nekoga, kije vpra‰al znanca, kolik‰na bi utegnila biti temperatura.Med nategovanjem vezalk mu je okrog petin‰estdeset


37

let star suhljat moÏicelj odgovoril, da je gotovo okrogminus pet. Odgovor je zabelil z dodatkom, ãe‰ k..c, ãe jepred tremi leti na Finskem pretekel ‰estdeset kilome-trov ob temperaturi minus trideset, bo paã tudi to noãzdrÏal do DraÏgo‰ z minus pet. Moj sogovornik naj bitorej ne bil izjemen?

Ozrl sem se okrog in pogledal, ali sem sluãajno stalmed ljudmi s takimi izku‰njami in zagledam prihodvoja‰kega voda planinske enote z lahkimi nahrbtniki inbrez oroÏja. Pomislil sem, da so jih poslali na kondicij-ski trening, a sem kmalu zvedel, da bodo na ãelu dajaliritem celotnemu pohodu. Ni me prestra‰ila mladost de-vetnajstletnih rekrutov, temveã oãitna selekcija, ki so joopravili zdravniki-oficirji: vsi so imeli izredno dolgenoge; zaradi mraka ali zaskrbljenosti se mi je zazdelo,da imajo kolke v vi‰ini mojih ramen kot nekak‰ni noji.

Komaj sem prebavil ta novi predhodni udarec pohod-ne ‰ok terapije, ko sta mi u‰esi registrirali pogovor meddrugima dvema znancema, ki sta kot vsi ostali ãakalapred skednjem. Îe na pogled je eden med njiju imel nasebi dobro opremo. Tedaj ga drugi vpra‰a, kje da jo ku-puje ali pa mu jo morda kdo dobavlja. Sli‰al sem odgo-vor, ki pa sploh ni pomemben. Pomembno je bilo na-daljevanje: da je paã Ïe malo rabljena, ker je vse Ïe no-sil v Himalaji …


38

Tako sem si zaÏelel doma in naslanjaãa pred televizi-jo!

Ob odhodu sem se postavil povsem na rep kolone,ker sem si mislil, naj mi — ribiãu obso‰kemu — kar Go-renjci delajo gaz. Toda u‰tel sem se, navajen primorske-ga snega, po katerem je dovolj, da gre pred teboj desetljudi, in se ti zdi, da si na sprehajali‰ãu. Sipkega, suhe-ga snega ni tedaj stlaãilo niti tristo ‰tirideset parov

V samoti in ti‰ini, zaveti‰ãe ob drevesu


39

teÏkih gojzarjev in vso noã se mi je zdelo, da gazim pomoki, ki mi ni dajala nobene opore med odrivom stopal.In recimo, da je bilo odrivov okrog ‰estdeset tisoã.

Ko smo pri‰li na dno obeh sori‰kih dolin — Poljan-‰ãice in Sel‰ãice — ter smo morali ãez most na drugibreg, so nas prireditelji obakrat gnali, kot ãe bi hrume-le gor po dolini ‰vabske blinde in bi mi morali pred nji-mi izginiti v gozd. Skupina vojakov na ãelu kolone jeprve ‰tiri ure tako vlekla, da smo v nekem zaselku zgu-bili vezo in ni bilo med hi‰ami opaziti, kam vodi pravasmer. LaÏe bi bilo v gozdu, kjer je globoka gaz lepo vid-na. Z veliko dozo orientacijskega ãuta sem skupino okolisebe povlekel na sreão v pravo smer.

Po prvem postanku in vroãem ãaju so me zaãele ne-koliko boleti noge in ramena. Tudi v prsih ni bilo vsespro‰ãeno. Pomagal sem si z mislijo na kolono pred ose-minpetdesetimi leti, ki je hodila v isti smeri mnogo manjopremljena, z neprimerno slab‰imi ãevlji, po vsej verjet-nosti brez rezerve hrane in suhih nogavic v nahrbtnikih,predvsem pa v pogojih gverilskega premikanja in voj-skovanja. Mi pa bi se pritoÏevali, ko nas je ãakala nakoncu pohoda veselica, enolonãnica in mnoÏica prija-teljsko razpoloÏenih ljudi!

Ob svitu, po ‰estih urah hoje, se je po prehodu nekeceste kilometer dolga kaãa pohodnikov ustavila in senabrala na veliki jasi. âutil sem, da se zame zaãenja kri-


40

za, ki ne bi bila niã izrednega, saj smo tega v gorah va-jeni, ãe ne bi vedel, da se ritem po nadaljevanju ne boprav niã zmanj‰al. Zato sem se naslonil s ãelom na smu-ãarske palice in se sku‰al aktivno odpoãiti s sugestijamiavtogenega treninga. Umirjal sem srce in dihanje, spro-‰ãal stopala in ramena, ko sli‰im zraven sebe nekogabentiti, kaj pomeni za eno madono pravzaprav ta zastoj,da je Ïe ãas za premik, da je tako postajanje nepotreb-no, da se obiramo kot vrabci na zmrznjenem kravjeku …

Ni bil od redarske sluÏbe, ampak eden od udeleÏen-cev, okrog ‰tirideset let star, okroglega trebuha, z brki inodpeto srajco do popka, s klobukom poãez, z rokavi za-vihanimi ãez komolce pri minus sedem in v jutranjimegli, iz Ïepov na nahrbtniku pa so mu kot tromblon-ske mine ‰trlele steklenice zlatorogovega piva. Pojava zadesantne enote. In ni bil edini. Bolj se je danilo, veã jetakih hitelo mimo mene, medtem ko me je kriza one-moglosti drÏala ‰e skoraj celo uro. Ni ‰lo drugaãe, kot dasem se z mislijo in obãutki, ãeprav nerad, odselil v spo-mine, v pretekle pravljice, gibe pa avtomatiziral brezprisotnosti duha.

Ko sem si po drugem postanku, ãaju in obloÏenemkruhu nekoliko opomogel — vse sem moral opraviti vnaglici, ker je medtem velika veãina Ïe bila spet v pre-miku — sem pohitel in zagazil za ostalimi. Pred sabosem imel dva ãloveka v moãeradnih oblekah. Nekaj se


41

v barvah ni skladalo s poznanimi maskirnimi vzorci, kijih uporablja slovenska vojska, a zaradi osredotoãenostina gaz nisem tega takoj povsem dojel.

Ko sem ju dohitel, sem sli‰al, da govorita angle‰ko inob pogledu na oznake, je postalo jasno, da pripadataspecialnim diverzantskim skupinam oziroma tisti vrstiljudi, ki so lahko ves teden v divjini, se hranijo z dvoÏiv-kami in pijejo iz mlak, se znajo spremeniti v negibnegozdne ‰tore ali spijo v iglujih, a predvsem so sposobniprehoditi neverjetne razdalje. V okviru izmenjav znanjain izku‰enj med drÏavami so v angle‰ki vojski oãitnoocenili, da je DraÏgo‰ki pohod primeren za njihov tre-ning.

V DraÏgo‰e sem pritaval med zadnjimi. Ob vstopu vvas je bila zadnja okrepãevalnica za pohodnike, kjer semse napil vroãega ãaja. Napora ni bilo ‰e povsem konec,ker sem po preoblaãenju ostal ‰e ves dan brez zavetja aliprostora, kamor bi legel. Bil sem namreã med redkimi,ki nismo imeli prijateljev ali sorodnikov, da bi nas do-hiteli z avtomobilom, v katerega bi se lahko usedli in seodpoãili ali se tudi vrnili proti domu. âakal sem na ko-nec proslave, nato ‰e ves popoldan, ko me je skupinicaSovodenjcev po dogovoru vzela s seboj in me prijaznoprepeljala zopet na Pasjo ravan po avto.

Tudi ob lepih vremenskih razmerah — tedaj ni bilovetrovno, ni sneÏilo in ni deÏevalo, sneg ni bil nikjer le-


42

den ali sreÏast razen na asfaltnih odsekih — je pohod Popoteh Cankarjevega bataljona le za tehniãno izku‰ene,pravilno opremljene in vzdrÏljive planince. V agencij-skih obvestilih je to morda premalo poudarjeno in se jihzato po nakljuãju udeleÏijo tudi kak‰ni nadebudni Pri-morci.


43

Po osrednji Bosni, Dalmaciji inârnogorskem Primorju

Junaki Sutjeske le mirno spite,v krogu strnjena mladinaje vredna slave va‰ega spomina.

Odhod iz Trsta z noãnim vlakom do Zagreba, beÏenpogled v mestno sredi‰ãe in nadaljevanje do Sa-

rajeva. Zveãer premik s hitrim pohodnim korakom doizvira reke Bosne, potem ko smo se prijavili za noãnospanje v naselju mladinskih delovnih brigad, ki so gra-dile objekte za Zimske olimpijske igre 1984. Naslednjejutro s pomoãjo izposojenega kombija Ïe na vrhu Bje-la‰nice veã kot dva tisoã metrov visoko, z razgledom podobr‰nem delu bosanskega visokogorja. Niso sluãajnonamestili prav na vrhu ogromno radarsko postajo. Natosestop po olimpijski progi za smuk, ki je bila tedaj ‰e vgradnji. Popoldne sprehod ob Miljacki in ogled âar‰ije,Skenderije in dÏamije, kjer nam vodiã srednjih let — kosmo mu razloÏili, kdo in od kod smo — enostavno na-roãi: »Iztrajajte!«


44

Pozno ponoãi odhod z glavne Ïelezni‰ke postaje protiJablanici. Z uniformami in nahrbtniki vzbujamo zani-manje. Pristopi tr‰at mo‰ki in med pogovorom zvemo,da je nekdanji borec 29. divizije, tiste, ki je leta 1945 pri-‰la med prvimi v sredi‰ãe Trsta. PoloÏaj v zamejstvu po-

Odhod v osrednjo Bosno


45

zna bolje od marsikaterega SeÏanãana ali Novogoriãa-na.

Med voÏnjo se z dekleti zaklepeta dvajsetleten fant.Pred kratkim je odsluÏil voja‰ãino: bil je graniãar vBrdih. V malem prstu je imel Memorandum, Osimo,demarkacijske ãrte in meje. V osmih urah smo v srcuBosne sreãali tri prijatelje treh razliãnih generacij.

Zaradi naãina potovanja nismo po‰teno spali dvenoãi od treh. Od kdaj do kdaj po nekaj minut dremeÏamed pozibavanjem vagona. Ob dveh zjutraj smo prispe-li v Jablanico in legli sicer v spalne vreãe a kar na ce-mentna tla tamkaj‰nje Ïelezni‰ke postaje. Po ‰tiriurnemglobokem spanju smo se odpravili pe‰ proti sredi‰ãumesta do znanega zgodovinskega mostu: ob pol ‰estihzjutraj ob ‰umenju Neretve ura zgodovine o ãetrti inpeti ofenzivi.

Okoli‰ãine so nas prisilile, da smo do Jajca nadaljevalipot z avto‰topom. V Jajcu je sledil ogled po rednem se-znamu: muzej NOB in dvorana II. Zasedanja AVNOJ,ogled slapov na Plivi, nato kopanje v njej, vzpon na trd-njavo, popoldne ogled starih mlinov severno od mestain za na vrh zveãer promenada po glavni vijugasti uliciter veãerja s ãevapi, ãebulo in ajvarjem. Prenoãevanje vspalnih vreãah tri kilometre zunaj mesta na reãnem bre-gu ob ‰umenju vode


46

V Drvarju je naslednjega dne pritiskala celinska vro-ãina, zlasti na pokopali‰ãu vrh griãa — Cittadella v nem-‰kih voja‰kih ‰ifrah med padalskim desantom na glav-ni partizanski ‰tab. Manj Ïge avgustovska pripeka obTitovi peãini, ker sonce Ïe zahaja. Prenoãiti namerava-mo na travniku nad mestom, a ker kaÏe na deÏ, se pre-mislimo in zaprosimo ravnateljico drvarske osemletke,ali nam dovoli uporabiti razred poãitni‰ko zaprte ‰ole.Njej se zdi pro‰nja samoumevna kljub temu, da nas nepozna. Zanjo je jamstvo taborni‰ki kroj, ãeprav smo,formalno gledano, tujci. Bili so paã ãasi, ko je mladinaresniãno predstavljala bodoãnost in je prebivalstvo poJugoslaviji to ãutenje dokazovalo na vsakem koraku.

Na poti v Dalmacijo je postanek v Kninu tako rekoãobvezen: zaradi razgleda s spomenika posveãenegakninski bitki, tisti osvobodilni, ne osvajalni pod strokov-nim nadzorom Natovih oficirjev, zaradi ogleda mogoã-ne trdnjave in seveda zaradi sladoleda v mestu. MedvoÏnjo proti Zadru spoznamo, da je na‰ Kras s svojimiomejenimi obdelovalnimi povr‰inami in krpami vino-gradov v primerjavi z obseÏnimi povr‰inami kr‰a, ki se‰irijo levo in desno od Ïelezni‰ke proge, pravzaprav ob-ljubljena deÏela. V zadrskem pristani‰ãu sledi kopanje,sonãenje in dolgoãasno veãerno ãakanje na prihod ladje.

Na Jadranu piha jugo, morsko peno, ki jo ustvarja la-dijski raz, meãe visoko na palubo; za prepotrebno spa-


47

nje na odkritem premcu, med ladijskimi vrvmi in zraã-nimi oddu‰niki, se moramo zaviti ãez glavo v ‰otorskakrila, ki nas ‰ãitijo pred vetrom in vodo. Med lagodnimvalovanjem v dolgih amplitudah se pretaka v telesnihzaznavah obilica obãutkov, ki jih teÏka dremavica pre-me‰a v nerazpoznaven klobãiã ‰umenja, pr‰enja, vonjapo morski vodi, prebliskov strahu pred najhuj‰im v pri-meru prevelikega nagiba, prebliskov s potovanja, stal-nega obãutka lakote, ki sicer ni prava lakota, a kljubtemu … Ïelje po pivu, misli na dom, na vozni red vlakovin mehko, ‰iroko, zelo ‰iroko posteljo …

Po pristanku na Reki se noge nekaj ãasa ‰e majejo, ado Pivke se na vlaku vrne vanje obiãajna gorni‰ka trd-nost. ·e kratka voÏnja z motorno Gomulko nad ‰krapa-mi, med borovimi gozdiãi, kra‰kimi goliãavami in ogra-dami ter skozi nekaj kratkih predorov in Ïe smo na ob-mejni carinarnici v SeÏani.

âe ne vsakokrat, so vsaj podobno tako potekale zelopogoste poletne ekskurzije po mestih in gozdovih, ãezreke in visoke planote, skozi vintgarje in ãez razne vrho-ve vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokra-jin. Nekaj nomadskega je bilo v tistih potovanjih. Str-njenost skupine je spodbujala in omogoãala velike pre-izku‰nje vztrajnosti in samostojnosti. Ob vsem opisa-nem vmes tudi vozni redi, petje, obroki iz nahrbtnika, skuhalnikom ali v samopostreÏnih restavracijah, vzponi,


48

prijateljevanja z osebami zunaj skupine, orientacija,umivanje v potokih in kopanje v rekah in morju, foto-grafiranje in razprave o odnosih znotraj skupine, sooãa-nja z zgodovino, pohajkovanja po ulicah, skupna bla-gajna za deset, petnajst oseb. A si lahko predstavljate,kako to izgleda in kaj pomeni v okviru vzgojnega pro-cesa in dozorevanja?

Zdi se mi, da pi‰em o prazgodovini, saj je bil ta pri-stop negativno opredeljen kot kolektivizem. Kaj pa jetisto, kar je sledilo in je sedaj na zmagoviti poti v vsehpojavnostih Ïivljenja? Sreãujejo me biv‰i »sestre« in»bratje«, medtem so postali star‰i, pripovedujejo mi,kako sedaj razumejo, zakaj so jih »akcije« oblikovalekljub raznim nelagodjem, in povpra‰ujejo, ali bi se dalokaj pripraviti za njihove otroke. Gre za Ïelje izven stvar-nega konteksta: komaj nakaÏem kak‰no konkretizacijo,naj se pridruÏijo temu, kar sedaj poãnem v naravi, Ïesli‰im rafal teÏav o ãasovnih stiskah, neusklajenih urni-kih, porazgubljeni opremi, pomanjkanju treninga, Ïu-ljih in potenju (hãerka paã ne prenese potenja!), otro‰-kih prehladih in bronhitisih. âudno: v skoraj tridesetihletih ‰otorjenja ne pomnim med stotinami udeleÏencevin udeleÏenk niti enega prehlada ali bronhitisa.

Razsipni naãin Ïivljenja je povsem pomehkuÏil celegeneracije. Nepojmljivo se jim zdi ostati dva dni breztoplega tu‰a, nepojmljivo se jim zdi umivanje v potoku.


49

Pik vsake ÏuÏelke jim povzroãa neverjetne bule. Nima-jo pojma, kaj je resniãna tema. Pri hrani in pijaãi so ljud-je skrajno izbirãni, pri drugi tudi zelo razsipni. Vase ba-‰ejo visoko kaloriãna in koncentrirana hranila, ki sluÏijotakoj‰nji rabi, toda njihov metabolizem se je odvadilpresnavljati rezerve. Debelijo se in telo so spremenili vkurilnico, ki ji enolonãnica z mesom niã ne pomeni, sajje skoraj ne zna presnavljati.

V primeru dalj‰ih teÏav ali v pogojih nepredvideneevakuacije bi za‰li kaj kmalu v kolaps. Tudi nenadnoobuboÏanje zaradi najrazliãnej‰ih vzrokov bi jih na‰lonepripravljene. Saj sli‰imo in opaÏamo razliko: za po-tresence v Iranu pomeni preÏivetje Ïe odeja, kilogramriÏa in kanta vode, prebivalci New Yorka po atentatu naSvetovno trgovsko sredi‰ãe niso zdrÏali brez psihologov.

S potrato energije je ‰e huje. Le pomislimo, kolikoelektrike smo uporabili meseãno pred petdesetimi alitudi tridesetimi leti in koliko bencina. Kakr‰nokoli najÏe je politiãno izhodi‰ãe, ostaja, da je energija poceni. Tonam omogoãa razsipno Ïivljenje. Tudi podplaãanemnoÏice juÏne poloble nam to omogoãajo pod prisilosedanjega svetovnega reda. O tem vãasih celo pomisli-mo, povsem pa odmi‰ljamo vpra‰anje pitne vode. Splohje ne doÏivljamo kot strate‰ko surovino.

Svet se nahaja v kritiãni fazi. V preteklih stoletjih solakota, epidemije in vojne omogoãale le poãasno nara-


50

‰ãanje prebivalstva, sedanje zdravstvo in tehnologija paomogoãata skoraj geometrijsko poveãanje v tridesetihali ‰tiridesetih letih. Vpra‰ati se moramo, zakaj se jemajhna pe‰ãica odgovornih ‰ele pred nekaj desetletjipovsem zavedla o teÏkih vpra‰anjih, ki so povezana zrazpoloÏljivostjo naravnih virov.

V sedemdesetih letih je zagledalo luã sveta poroãilo znaslovom Meje razvoja. V njem smo brali, da je indu-strijska druÏba, usmerjena v potro‰njo, neodgovornoizrabila najlaÏe dostopne mineralne vire sveta, ki nisoobnovljivi. Na svetu potro‰ijo za proizvodnjo oroÏjadvakrat veã sredstev kot za izobraÏevanje in trikrat veãkot za zdravstvo. Stro‰ki za ravnoteÏje med velesilamain dvema nasprotnima blokoma se po padcu Berlinske-ga zidu niso zmanj‰ali. Kdor je trdil, da se je s padcemZidu nehala zgodovina, se je krepko motil, levo in dia-lektiãno misleãi ljudje pa smo s svojimi pristopi k ana-lizi druÏbe za desetletje izpadli kot preÏiveti. Po napa-du na Manhattan kaÏe, da se je zgodovina vrnila na svo-je mesto. Odhoda in ponovnega prihoda nisem nikoliopazil: zgodovina je bila vedno tu, druÏbene dinamiketudi, medãlove‰ke zakonitosti prav tako.

Re‰itve bi bilo pravilno iskati v zmoÏnostih ãlove‰keustvarjalnosti za oblikovanje zrele druÏbe, ki ne bi bilaodvisna za razvoj od stalne rasti potro‰nje. Cilj druÏbenaj bo stalna rast kakovosti Ïivljenja in iskanje ravnove-


51

sij med narodi, druÏbenimi razredi in posamezniki. Toni pravljica, ãe v gospodarstvu prevlada izbira, osnova-na na virih, ki so tako rekoã neizãrpni, na uporabi raz-poloÏljivih ali obnovljivih surovin, na cikliãnem izkori-‰ãanju redkih snovi in na tehnologijah, ki delujejo obnizki uporabi energije in surovin.

Seveda je potrebno spremeniti Ïivljenjska vedenja,vzgojo, delovne pogoje, pravzaprav moramo spremenitivrednote veãine prebivalstva severne poloble. Nekajmilijonov ljudi o tem Ïe razmi‰lja, nekaj sto tisoã se takotudi vede. Na svetovnem Jugu so v to prisiljeni, ker jihSever tlaãi z znanjem, tehnologijo, finanãnimi pritiskiin, ãe ne gre drugaãe, z vojsko samo zato, da 15% sve-tovnega prebivalstva izkori‰ãa 80% razpoloÏljivih virov.Mednje sodimo tudi mi in nam niã ne pomaga, ãe seskrivamo za prstom ali za priloÏnostnimi frazami.

V bistvu gre za vpra‰anja energije, surovin in hrane.TrÏno gospodarstvo in sama tehnologija nista sposob-ni razre‰iti teh vozlov. Znanost in tehnologija bi sicerbili sposobni najti pravo pot, toda nekateri mehanizmigospodarskega sistema prepreãujejo, da bi naglo inuãinkovito naãeli nekaj teÏkih vpra‰anj. Nizka cena naf-te, ki jo multinacionalke na primer vsiljujejo drÏavamproizvajalkam, vpliva na to, da bogate drÏave ne vlagajov raziskave za drugaãne vire energije.


52

Prej ali slej se bo pojavilo vpra‰anje pitne vode tudi vkrajih, kakr‰ni so na‰i. Ko reãemo pitna voda, imamo vmislih tudi vodo za namakanje. To pa vpliva na proiz-vodnjo hrane. O vsem tem je premi‰ljal in nudil od-govore tako imenovani Rimski klub Ïe pred petindvaj-setimi leti. Od tedaj se v bistvu ni niã spremenilo. Sedajse podobna intelektualno filozofska srenja iz vseh kon-cev sveta zbira na Bledu.

Najrazvitej‰e drÏave noãejo zmanj‰ati proizvodnje zaatmosfero ‰kodljivih plinov, ker bi velik del gospodar-stva za‰el v krizo: skrivajo se za na videz treznimi fraza-

Na leseni barkaãi proti jugu


53

mi in opozarjajo na velike socialne teÏave, ki bi jih topovzroãilo. Njihove vlade pozabljajo, da so rezerve ne-kje drugje, ker se je potro‰ni‰tvo spremenilo v razsipni‰-tvo, kar je glede na stradanje veã kot milijarde ljudi pra-vo neodgovorno in kriminalno vedenje.

Prav zato je potrebno iskati re‰itev v drugi smeri, vkakovosti Ïivljenja, ki naj ne bo osnovana na potro‰nji,marveã na drugaãnih pristopih. Mogoãe je Ïiveti zado-voljivo in brez razsipni‰tva. Nujno je, preseãi zgodovin-sko obdobje razsipni‰tva severozahodne poloble! V temprepriãanju smo zrasli tisti, ki smo za uãno snov Ïe de-setletja nazaj izbrali Avãinovo knjigo âlovek proti naravi.

No, naslednjiã smo potovali v nasprotni smeri. Vkrcalismo se na Reki in pluli skoraj ‰tiriindvajset ur do Bud-ve v ãrnogorskem Primorju. âutili smo se pravi mornarjiz vsemi pristanki in odplutji, z voÏnjo med otoki in poBoki v Kotoru. Spoznavali smo vse kotiãke na ladji in Ïenavajeno spali na palubi pod milim nebom.

VoÏnja v vetru in novim ãasom naproti na konicipremca, ki so jo pokazali v zadnji verziji Titanika, je enosamo posnemanje. Isto smo poãenjali na Jadranu naladjah Partizanka, Zadar, Dubrovnik pred ‰tiridesetimiin veã leti, podnevi in ponoãi. Sedeli smo na vrveh terpeli od malice do kosila ali pod veãer pred skopim obro-kom z ribami iz konzerve in jetrno pa‰teto na rezini


54

Budva: pospravljanje leÏi‰ã v borovem gaju

kruha: zjutraj v slogu Ko sunce u zoru sloboda se rada…, zveãer pritajeno: Plovi, plovi …

Iz Budve smo sicer z avtobusom ‰li do Njego‰evegrobnice vrh Lovãena, a pe‰ do Sv. Stefana. Po veãernemkopanju smo spokojno zaspali na pe‰ãeni obali do sonã-nega vzhoda. Ob ‰estih zjutraj Ïe povratek v nasprotnosmer do Dubrovnika: ogledi mesta, obzidja, obed v sa-mopostreÏni omejen na porcijo pasulja in jogurt, natope‰ do GruÏa in v enem izmed tamkaj‰njih borovih goz-diãev bivak brez ognja, da ne bi po nepotrebnem pri-klicali miliãnikov. Zelo dobro se spomnim, da nas kra-

-


55

jevni prebivalci niso gledali kot kak‰ne neprijetne tujce,sicer bi tistega kraja ne izbral kar trikrat ob razliãnihobiskih in na razdaljo nekaj let.

Morje je bilo Ïe za devetimi grebeni in tudi Gacko jebilo daleã za nami. Spu‰ãali smo se Ïe po strmih zavo-jih. Vroãina je v poznem jutru Ïe krepko pritiskala. Vsismo, v priãakovanju studenca ali potoka, ki bi preãkalna‰o smer voÏnje, molãe gledali predse. Opazovali smopokrajino, ker smo slutili, da bomo na cilju Ïe po nekajkilometrih.

Spra‰eval sem se, ali bom spoznal kraje in njihoveznaãilnosti, o katerih sem podrobno bral in sli‰al. Samosklepal sem, da pripadajo strme peãine na desni Mag-liãevemu masivu in da mora biti visoko gorovje na leviZelengora. Svet se je zoÏil, zavili smo na desno ãez most,ki je povezoval dva bregova suhe struge. Pod seboj smokonãno zagledali korito reke Sutjeske. Tudi napisna ta-bla je to potrjevala.

Bili smo na kraju, ki mu pravijo Suha. Tod mimo so seleta 1943 iz obroãa prebijale brigade v smeri Zelengore.Bil je edini prehod in re‰itev za stotine ranjencev. OdSuhe dalje teãe cesta pet kilometrov vzporedno z vodo,ki se pod njo zajeda v skale in si i‰ãe pot, da bi ãimprejdospela, daleã naprej, do Drine. V dneh pete ofenzive soizãrpani borci potrebovali kar ‰tiri ure, da so premaga-


56

li to razdaljo. Prebijali so se do kraja, kjer se soteska raz-‰iri v polje.

Na Tjenti‰tu smo si dolgo ogledovali okolico. Po zem-ljevidu in obãutku smo odkrili na desni Drago‰ sedlo insklepali, da se zadaj odpira Vuãevo. Spredaj se je dolinaspet oÏila v smeri Foãe in na levi se je dvigal Ko‰ur. Vi-soko sredi poboãja je plapolala rdeãa zastava. Tja gor jes ârnogorsko divizijo zadnjiã juri‰al Sava Kovaãeviç, dabi prebil trikratni nem‰ki obroã, ki je zapiral pot zad-njim dva tisoã ranjencem in obolelim za tifusom. MaloniÏe se je lesketala bela kostnica, v kateri so zbraniostanki tri tisoã in enega borca: veãina je tistih, ki so biliv zadnji skupini in so padli poslednji dan bojev, vsehskupaj je slaba polovica padlih med peto ofenzivo v bo-jih proti ‰estkrat ‰tevilnej‰emu sovraÏniku. Tudi juÏniSlovani imamo Termopile, kar nam zaradi mrtvih se-veda ne more biti v zadovoljstvo — tudi ãe ljudje umi-rajo za visoke ideale, je smrt vedno presunljiva — a Su-tjeska je neizbrisna resnica.

Po dalj‰em iskanju primernega prostora smo se uta-borili neposredno ob reki in zaradi praznega Ïelodcapriganjali deÏurna, naj Ïe vendar pripravita kaj za podzob: zjutraj smo vstali ob svitu in tudi vroãina nas je napoti po hercegovskem Krasu po‰teno zdelala. Zveãersmo pri ognju dolgo peli in s pesmijo dajali du‰ka vti-som, ki smo jih nabrali podnevi. Brez dogovora, katera


57

pesem naj v gozdni temi i‰ãe svoj odmev v ‰umenju gor-ske reke, smo se eden za drugim pridruÏili napevu tiste-ga, ki je predlagal novo melodijo in besedilo.

Naslednje jutro smo se med vzponom na Savin grobnekajkrat ustavili in se ozirali v dolino ter na nasprotnopoboãje, proti Drago‰ sedlu, od koder so se tri desetletjaprej v dolgih pohodih spu‰ãale enote do Sutjeske in Ze-lengore. Ob Savinem grobu smo zapeli Ïalostinko inmislili na tistih dvajset borcev zdesetkanega bataljonadalmatinske brigade, ki so se odloãili, da do poslednje-ga metka branijo kljuãno koto, s katere so varovali pre-

Ob Savinem grobu na Ko‰urju nad Sutjesko


58

hod glavnine. Drugo smo zapeli pri Kosturnici ob spo-minu na sto petdeset otrok, ki jih je ponoãi postrelilanem‰ka obhodnica. Odkrila jih je, ker je eden med nji-mi zajokal zaradi krvi, ki mu je bruhnila iz nosa in ustod izãrpanosti in lakote.

Ogledali smo si ‰e Mladinski center, kamor so priha-jale na poãitnice skupine mladih, da bi se med oddihomsreãali z zgodovino. ·li smo po jasi, kjer je nad sto fan-tov in deklet poslu‰alo razlago: razen predavatelja jebilo sli‰ati samo ‰u‰ljanje bukovega gozda.

·e eno noã smo spali na travnati terasi ob Sutjeski.Zjutraj naslednjega dne smo se odpeljali z avtobusomdo Foãe, nekaj ur pohajkovali po osrednjih ulicah, senajedli raÏnjiãev in zveãer na postaji poãakali na odhodvlaka. Proti Sarajevu smo se odpeljali po ozkotirni pro-gi. Spali smo na lesenih stolih in na policah za prtljago,dokler nas niso proti jutru prebudili okoli‰ki kmetje, kiso stopali na vlak z bisagami in ki‰tami, namenjeni nasarajevski zelenjavni trg.


59

Visoka ‰ola v naravi

Pri tabornikih so naãrtovani bivaki sodili med dokajredne pobude. Nekoã se je dogodilo, da ni bil v na-

ãrtu. Primerilo se je s ‰estdesetimi izletniki na kobari‰-kem Stolu, ko nismo mogli sestopiti in nas je zalotil de-Ïeven veãer.

Nerodnosti so se zaãele kopiãiti Ïe zjutraj, ko se ni-smo dovolj podvizali, da bi zapustili taborni prostor obNadiÏi, kjer vodni tok pri Robiãu moãno zavije od Bre-ginjske smeri proti Stupici, Podbonescu in âedadu. PojuÏnem poboãju Stola nekako pod televizijsko antenonas je sonce pritiskalo in kuhalo Ïe ob desetih zjutraj.Kolona se je majala in se po polÏje vlekla v hrib tudi za-radi premajhne koliãine vode, ki smo jo vzeli s seboj.Malokdaj se je pripetilo, da je bilo potrebno kolektivizi-rati razpoloÏljive ãutarice in odrediti omejeno ‰tevilopoÏirkov na osebo.

Na vrhu se je vse nekako uneslo in oddahnili smo se,a spet smo zagre‰ili napako, ker je odmor trajal predol-go. Raãunali smo, da bomo pridobili na ãasu, ker sebomo, kot deset let prej, po kratki grebenski hoji spustili


60

naravnost proti Robiãu po strmi a nenevarni stezi. Todanismo je na‰li kljub vnetemu iskanju. Medtem se je bilazarasla. Ni preostalo drugega kot grebensko nadalje-vanje po dobrem kolovozu, ki pa nas je peljal v past: naspecialki je bil oznaãen kot ‰iroka mulatiera iz prve sve-tovne vojne, dejansko je postajal vse bolj travnat ali celozara‰ãen z grmovjem, dokler nismo na njem naletelitudi na srednje debele akacije in druga drevesa.

Utrujen povratek po noãitvi na prostem


61

Vseeno je bilo mogoãe napredovati, zato smo, name-sto da bi se vraãali po njej, vztrajali v smeri proti Koba-ridu, ker je tako bilo bliÏe do glavne ceste in tabora.Vznemirjenost odgovornih se je veãala tudi zaradi fron-te oblakov, ki se je bliÏala iz Furlanije. âelo kolone jepri‰lo najprej do manj‰ega, nato do veãjega usada. Med-tem se je bilo stemnilo, zato si nismo upali s kolono, vglavnem neodraslih, ãez veãji usad, ko bi morda po dve-sto metrih na‰li ‰e enega in bi za‰li v brezizhoden po-loÏaj. V tak‰nih trenutkih se skupina treh do petih oseblahko odloãi in tvega spust vsevprek po gozdu v upan-ju, da ne pride do nevarne strmine ali do sklanih sko-kov, kjer se morda prebije levo ali desno oziroma sevrne v strmino. S kolono tridesetih kratkohlaãnikov inprav toliko deklic, ãeprav tabornikov, si tega ni mogoãeprivo‰ãiti, saj ni zagotovila, da ostane strnjena. Zlasti vtemi ne. Razpr‰itev izletnikov pa je najveãja napaka.

Re‰itev je bila ob mulatieri za nami v bregu, kjer smomed napredovanjem opazili dve nekdanji voja‰ki kaver-ni. Vrnili smo se nekaj sto metrov nazaj in ju povsemzasedli. Ni se postavljalo vpra‰anje, kako bomo spali,ker je bilo leÏanje, kaj ‰ele spanje, nemogoãe zaradi po-manjkanja prostora in opreme. Vpra‰anje je bilo, kakoprebedeti v zadovoljivih psihiãnih razmerah glede na to,da so bili z nami tudi deset in dvanajstletni otroci.


62

Vhod kavern smo prekrili s ‰otorskim platnom, nakup smo dali vse ãokoladice in bombone, ki smo jihimeli po Ïepih, in si jih enakomerno porazdelili, pravore‰itev pa smo poiskali v petju. Prepeli smo vse, kar smovedeli in znali za tri kulturne programe pri tabornemognju. Ob svitu, ob pol ‰tirih, smo se premaknili in prisvetlem nadaljevali proti Kobaridu, od koder nam je pri-‰la naproti miliãni‰ka obhodnica, ker so jo zveãer alar-mirali deÏurni iz tabora. Uspe‰nost izbir in vedenja vnepredvidenih okoli‰ãinah se je pokazala naslednji dan,ko ni nihãe od udeleÏencev bivaka med obiskom star‰evvpra‰al, da bi ‰el domov, ker je utrujen, neprespan, Ïe-jen ali prestra‰en.

V naslednjih dveh desetletjih se mi je ‰e nekajkrat pri-petilo, da nisem na‰el sestopa s kak‰nega roba, kot semsi zami‰ljal s pomoãjo zemljevida, ali pa se je po nekajsto metrih steza porazgubila.

Obãutki so bili povsem drugaãni: nisem bil zaskrbljenzaradi odgovornosti do ostalih, zato pa me je Ïulilo ne-kaj drugega, ko sem po brezpotju iskal smer iz zagate,a sem se zna‰el Ïe v mraku nad ‰irokim prepadnim po-boãjem, ob sicer ‰e oddaljenem bliskanju, skoraj brezhrane in pijaãe, moker od potu in obremenjen z obljubodomaãim, da se bom vrnil ‰e pred noãjo. Misel na to, date drugi priãakujejo in so v skrbeh zate, te preganja,


63

hkrati se ji ne sme‰ prepustiti, ker te lahko pripelje doprehitrih, nepremi‰ljenih izbir.

Pravilne najde‰ v razsodnem sklepanju in v zemljevi-du, ki ga mora‰ dobro orientirati. Neverjetno je, kako teosnovne naloge, ki bi morala soditi v osnovno‰olskoopismenjevanje, velika veãina ljudi ne zna napraviti. Pane, da bi bilo to koristno le zaradi kriÏarjenja po brez-potjih, temveã za mnogo enostavnej‰e, morda turistiã-ne prilike, ki sicer niso vsakodnevne, a vseeno dokaj po-goste.

O naãrtovanih bivakih kronika ne beleÏi ‰tevila, nitilokacij, kaj ‰ele udeleÏence. Vsakdo paã ve za svoje iz-ku‰nje in le dolgoletni vodniki bi jih znali pribliÏno na-‰teti za posamezna desetletja, ko so opravljali razliãnezadolÏitve.

Prav gotovo je ta vrsta izku‰enj privzgojila v deseti-nah mladih ãist odnos do narave brez sprenevedanja inpopustljivosti. Zanje ni izraz spo‰tovanje narave povr‰-na parola, s katero bi manipulirali, kot se prepogostodogaja ob ne‰tetih ãasnikarskih, salonskih, predavatelj-skih in politiãnih prilikah. Tako vzgojeni in privajeninosimo v dolinske smetnjake tudi papirãke in ‰katlice,ki nam ostajajo od ‰e tako skromne malice; na mestihodmora ne ostaja za nami niti pomendran grm; tudi sene zadovoljimo s tem, da bi prazne ploãevinke potolkliin dali pod veãje skale, kjer bi v desetih letih zgnile, kot


64

so nas uãili na‰i vodniki pred skoraj pol stoletja, ampakjih odna‰amo v dolino. Zaradi mnoÏiãnega obiska neka-terih predelov ne bi ostala s tak‰nim pristopom enasama skala brez ploãevine pod sabo.

Prav tako ne proÏimo pod seboj kamnov na meli‰ãih,ker bi po nekaj letih sicer pri‰li do gole podlage, kot seje pripetilo vrh vr‰i‰kega meli‰ãa, kjer narava ne uspenadoknaditi v desetih letih, kar povzroãi hribolazni‰kapre‰ernost v eni sami poletni sezoni. Na grebenih inobronkih ne jodlamo po nem‰ko, ne tulimo po italijan-sko in ne vriskamo po slovensko, da bi oznanjali ‰irne-mu svetu svojo prisotnost — koga ta zanima razen nassame?

Upraviãeno smem trditi, da je po tednu dni hoje podin nad gozdno mejo, spanja na prostem, kuhanja na ku-ri‰ãih, skrbi za vodo in ob sicer omejeni osebni higieni,a v zgoraj opisanem ãistem odnosu do okolja, lahkonaravovarstvena zavest precej drugaãna od salonskegaakademiziranja o varovanju gozdov, travnikov, rek, je-zer in gora. Verjetno je nekaj fundamentalizma v ljudeh,ki tako razmi‰ljamo, a kaj ko nam zavijajo v roÏnat celo-fan vse mogoãe naãrte, posege, javna dela, cestne pent-lje, povezovalne trakove, hitre Ïeleznice, Ïiãnice, dalj-novode, oddajnike, jezove in ostalo kovinsko, betonsko,magnetsko valovno in drugaãno navlako v najboljosamljenih predelih z razlago, da se drÏijo vseh naravo-


65

varstvenih naãel. Kdo postavlja ta naãela? Vsakih desetlet so ohlapnej‰a, ker jih postavlja ekonomski raãun za-interesiranih lobijev.

Napredka ni mogoãe zaustaviti, sli‰im praviti. Najprejje tu dvom, ali je prav vse napredek, kar si dvonoÏec iz-misli. Nadalje se postavlja povsem resno vpra‰anje, alini prava po‰tenost v tem, da ohranimo ob‰irna obmoãjapovsem nedotaknjena, saj imajo pravico tudi na‰i vnu-ki in pravnuki, da na njih v naslednjih desetletjih in sto-letjih i‰ãejo azimute, dvomijo v izbrane smeri in medprenoãevanjem zatrepeãejo ob sovinem uhuhanju.

Saj ne more resniãen napredek biti osredotoãen zgoljv betonsko stolpnico na Manhattanu, v rimski EUR,ljubljanski avtocestni kriÏ ali splet obvoznic v Mestrah.Namesto (ali vsaj poleg) komolãanja po uradih, hodni-kih in konferenãnih dvoranah ohranimo sebi in prihod-njim rodovom moÏnost potenja in Ïeje na strmem vrhu,ki bo ‰e dovolj oddaljen od zadnje postaje Ïiãnice aligozdne ceste. Sedaj naj bi jo po vsej sili morali asfaltirati,sicer izgubimo moÏnosti ãrpanja sredstev iz naãrtovPhare, Interreg in podobnih skladov. So razni evropskiprojekti zato bili nastavljeni, da jih smotrno uporablja-mo v prostoru, ali pa je morda prostor na razpolago, dauresniãujejo projekte zgolj zato, ker so jih planirali naraãunalnikih.


66

Dogaja se, da ljudje na oblasti izbirajo po svoje v ime-nu modno dojetih pojmov pluralizma, demokracije insvobode, toda vse skupaj je eno samo sprenevedanje. âese Ïe kdo odloãi za gradnjo nad 1000 m vi‰ine, naj lepopove, da bo to gostilna s prenoãi‰ãi in naj se ne sklicu-je na pojme, kot so planinstvo, gorni‰tvo, pribliÏanje na-rave delovnemu ãloveku, ovrednotenje nerazvitih kra-jev in kar je ‰e podobnega. Siti smo tega.

Na narodno obmejnem podroãju gre ‰e za drugevrste »onesnaÏenja«. V vzhiãenosti slovenske pomladije tudi pojem slovenstva dobrodo‰el, da prepriãa‰ jav-no mnenje o potrebi vsakr‰nih posegov. Nameravano inna sreão pozabljeno odpiranje »o‰tarije« na Vrem‰ãicije bil na primer pojav prostorskega raznarodovanja, ãeso se naãrtovalci Ïe vnaprej veselili tistih, ki bi iz Trstaprihajali na pr‰ut, sir in teran. ·e bolj kot sicer bi se ãu-tili gospode, ki so pri‰li razdeljevat milo‰ãino gostoljub-nim Kra‰evcem! ·e bolj bi se ‰irokoustili, da so prav-zaprav pri‰li na svoje, kot sta se mi samov‰eãno izpove-dala dva italijanska TrÏaãana celo pod Prehodavci. Pa bokdo rekel, da je Vrem‰ãica itak dosegljiva vsem in bigradnja objekta kveãjemu izbolj‰ala ponudbo. Verjetnoje res, toda vsebina obiska je drugaãna. Tisti, ki hodimopo kucljih z nahrbtnikom, se do pred dvajsetimi in ‰edesetimi leti nismo ãutili odtujene in omalovaÏevane odostalih, ki se okoli nekdanjih planinskih koã, sedaj


67

gosti‰ã in restavracij, potikajo v ãevljih-‰piãakih, ker sose nad gozdno mejo pripeljali v klimatiziranih merce-desih.

Ovrednotimo najprej to, kar Ïe obstaja, kar je Ïe bilozgrajeno in propada zaradi muhavosti, nesposobnosti,lagodnosti in konãno, ker se ni izkazalo kot neobhodnapotreba. Glede slednjega imam v mislih Iztokovo koãopod Golaki, na vrh katerih smo tudi v preteklosti zlah-ka pri‰li tudi brez zaveti‰ã, saj so dosegljivi v nekaj urah.Toda eni ne morejo iz svoje nevrotiãne koÏe, iz vrtiãka-nja, ker mora Ïe vsak planinski odsek imeti svojo bajtotisoã metrov nad morjem. Pogosto gre pri na videz ple-menitih pobudah za zavestno ali nezavedno potrebo poalkoholnem aufbiksanju v zaprti druÏbi na Silvestrovo,za Prvi maj in ob rojstnem dnevu odbornikov. Izku‰njapaã uãi.

Zgodi se, da naãrtovalci zavijejo svoj pravi namen vplemenito skrb za transverzalce. Ne pi‰em v imenu vsehmogoãih pohodnikov, ker nisem med njimi napravil an-kete. Oporekam pa komurkoli izmed planerjev raznihpogruntav‰ãin, da govori v imenu vseh. Mene in neka-tere iz planinskih vrst, ki jih poznam, pu‰ãajte zunajsvojih razlag. Ko sem pred okrog tridesetimi leti prviãprehodil Slovensko planinsko pot, sem se paã prilago-dil razmeram od Postojne do Slavnika, ki so drugaãnekot na Pohorju ali v Savinjskih gorah. V raznolikosti je


68

tudi ãar. Raznolikost me ni odvrnila od tega, da sem kas-neje spremljal na isti poti Ïeno in sina in sem Transver-zalo opravil ‰e drugiã. Pustite nam nekaj samote.

Spet se kdo najde in poreãe, naj kar zganjam svojeplaninstvo, naj pa drugim dovolim, da ga po svoje.Vzpon z morebitno vzpenjaão do Velega polja ali celodo Kredarice in potem o‰abno postavljanje, da se lahkopride na Triglav v japankah, imam za kiã in ne planin-stvo. Omogoãanje vzpona na najvi‰ji vrh brez naporatudi nepripravljenim je le na videz »pluralistiãno«, de-jansko je sofizem. Podobno kot pri kajenju, kjer naj biimeli tudi kadilci svobodo kajenja vedno in povsod. Kajpa ostali?

Kak‰no svobodo izbire lahko imajo? Kak‰no svobodoizbire imam, ãe mi tak »razvoj« jemlje moÏnost poslu-‰anja vetra med poãitkom, ker okoli gosti‰ã razsajajorazvajeno spoãiti najstniki; ãe mi jemlje moÏnost mirne-ga stika z gorskim in gozdnim Ïivljenjem, ker mi ga tru-me kriãaãev onemogoãajo s svojim objestnim letanjempo lesu? Kak‰no moÏnost izbire imam, ãe v koãah, dokaterih pripelje cesta, ne morem k potrebnemu poãitku,ker prirejajo v njih druÏinske praznike? Pripetilo se jecelo v koãi pod Raduho in tako je bilo tudi v Vratih. Kdonaj uti‰a zveãer goste, ki so dvajsetkrat bolj dobiãko-nosni od treh, ‰tirih transverzalcev? Zato nas ne me‰ajtev take in podobne godlje.


69

Na tak‰no razmi‰ljanje dobim navadno iztuhtanko tevrste: »Turistiãni objekti pribliÏajo naravo ‰irokim slo-jem ljudi, ki bi se sicer vanjo nikoli ne podali; s tem seveãa krog prijateljev narave«. Moj odgovor je enosta-ven: sprenevedanje. Naravo spoznamo in se vanjo vÏi-vimo — avtomatizmov tudi v tem ni, ãe se podamo napot z nahrbtnikom, ãutarico in pelerino, ãe nas zaÏejaali zmoãi tudi ne ‰kodi, ker stvar spada zraven.

Seveda gre za osebno mnenje, ali bolje povedano,mnenje enega. Umestno pa je, da nismo prav vsi razbur-jeno slavnostni, ko postavljajo temeljne kamne raznimobjektom. Taki se ogla‰amo bolj poredkoma ali splohne; vãasih pa se nam zahoãe, da tudi drugi preberete,kako mislijo tisti, ki se pojavijo iz gozda, v ti‰ini preãkajosenoÏet, se sklonijo, da poberejo jagodo ob poti in izgi-nejo za prvim robom brez vriskanja in jodlanja, sindi-kalnih poÏrtij, prena‰anja nad tisoã metrov histeriãne-ga odnosa med star‰i in otroki, brez prepriãanja, da jevse »na‰e«, ãe‰, kje pa se bomo poãutili »svobodno« ãene v naravi.

Îe vem za nekoga, ki bo rekel, da sem skregan s ãa-som.

Po ãarobnem poãutju na Jelovici poleti 1995 se je v ne-katerih porodila Ïelja po dodatni in dalj‰i izku‰nji. Îe-lja je spodbudila naãrt in med velikonoãnimi prazniki


70

naslednje leto se je skupina petnajstih odpravila na tri-dnevno doÏivljanje narave in usposabljanje na kra‰kopodroãje med Krvavim potokom in Logom.

Po dveh pripravljalnih sestankih, na katerih smo sedogovorili o namenih, vsebini, zadolÏitvah, osebniopremi in skupni hrani, smo se v mrzlem in vetrovnemjutru na velikonoãni petek sestali na mejnem prehoduv Krvavem potoku. Skozi vas Vrhpolje smo ‰li do Zele-

Gozd nam je drugi dom


71

nega centra, za katerega smo se domenili z upravotrÏa‰kega Dija‰kega doma, ki zanj skrbi, da nam bo mo-goãe sluÏil za predavanja in za spanje med drugo noãjozahtevne akcije v primeru skrajno slabega vremena (tis-te dni je sneÏilo do 800 m n. m.). Vreme se je naslednjidan izbolj‰alo in Zeleni center smo si zapomnili le kotzanimivo moÏnost za seminarsko sreãanje.

Od Zelenega centra dalje smo bili prepustili vse slu-ãaju, to pomeni stezosledskim sposobnostim, vztrajno-sti in preteklim izku‰njam pri iskanju primernega kra-ja za postavljanje zasilnih zaveti‰ã z leÏi‰ãi, za kuhanjepo skupinah, veãerni ogenj, nabiranje drvi …

Smer premikanja nas je zanesla, le sluãajno, vrh Gra-di‰ãa, kjer nas je zamikalo, da bi kot staroselci v prazgo-dovini postavili majhno naselje, a neporasel vrh in mo-ãan veter sta nas prepriãala, da bi nam ponoãi ne biloudobno. Poleg tega smo zagledali proti severu smrekovgozd, kar nas je dokonãno prepriãalo, kaj nam je stori-ti. Po kraj‰em sestopu smo izbrali pribliÏno deset arovgozdne povr‰ine, na kateri sino zaãeli graditi zaveti‰ãaz razliãnimi re‰itvami: ob deblu, okrog smuãarske pali-ce, med dvema drevesoma in ob hlodovini. Izkazalo seje, da je izbrana lokacija prav‰na tudi zato, ker je bil pri-bliÏno dvesto metrov daleã celo studenec.

PriÏiganje, kurjenje in upravljanje z ognjem v naravisodi med poglavitne taborni‰ke ve‰ãine. Zaãnejo se Ïe


72

pri nabiranju drvi, ko je potrebno paziti na vrsto suh-ljadi, debelino vejic in vej, ki morajo zagotoviti primer-no kurjavo za taborni ogenj in tudi za zasilno kuri‰ãe izkamnov ali pod trinoÏnikom. Izredno pomembno je za-varovati okolico kuri‰ãa, da se ogenj ne raz‰iri v gozd alina gmajno, kot je pomembno, da je obrok hrane ãim-prej kuhan in se s kurjenjem ne cijazi‰ pol jutra.

S trinajstimi razliãnimi ognji v treh dneh je bilo mo-goãe preverjati in izbolj‰ati vse navedene znaãilnosti,zlasti naãine nalaganja in izbiro primernega kuriva.UdeleÏence in udeleÏenke sem pripravil do tega, da vglavnem nismo uporabili papirja, zlasti ne za priÏiganjeveãernih ognjev, ob katerih smo posedeli ob petju in iz-menjavi vtisov. V desetletjih aktivnega in neuradnegataborni‰tva se mi ni pripetilo, da bi nastavil kos ãasopi-sa, kveãjemu sem si pomagal z Ïerjavico iz kuhinjskegakuri‰ãa, da sem po deÏevnem dnevu priÏgal veãerniogenj. Tako smo tudi ob tisti priliki ostali dosledni.

Obãuten je bil zlasti drugi ogenj, za katerega nam jeodgovorna za kulturo naroãila, naj pripravimo vsak poeno misel o poãutju ali o medsebojnih odnosih. Tudipetje je bilo neobiãajno spro‰ãeno in brez togega spo-reda, razen za nekaj prvih pesmi, ki sodijo v Ïelezni pro-gram ob tabornem ognju. Dokaz, da nas je resniãnoprevzelo, je bila naslednji dan zaÏelena pevska vaja z


73

razlago o nastanku besedil in o sporoãilnosti posamez-nih pesmi.

Îe med pripravljalnima sestankoma so udeleÏenci iz-razili Ïeljo, da si pridobijo veã izku‰enj glede skupinske-ga noãnega premikanja v neznanem in poraslem okolju.Zato smo po veãernem tabornem ognju Ïe prvi dan ‰lina pohod. Preizku‰ali smo in ponovili razne naãine spo-razumevanja med premikanjem v temi, hodili v gosjemredu, posamiã in v dvojicah, po stezi, kolovozu in brez-potju, v strogi ti‰ini izmeniãno nosili »ponesreãenko« invodili »slepca«, to se pravi soseda v koloni, z zavezani-mi oãmi, po navadnem, blatnem in kamnitem terenu.Ni bolj‰e priloÏnosti, kot je ta, da se noge nauãijo »gle-dati« in »poslu‰ati«, kam naj stopijo, koliko naj pritisne-jo, v katero smer naj odrinejo, zlasti v primerih, ko jepotrebno ãez zidke kra‰kih ograd ali po kamnih ãez mr-zel hudournik.

Ni se nam uresniãila Ïelja, da bi daleã od svetlobe na-selij in mest gledali komet Hyakutaki, ki je tedaj hitelmimo Zemlje, ker je bilo nebo zastrto z meglicami. Zatosmo pokukali v kompase in opredelili, katera naselja sose v dolini svetlikala v raznih smereh glede na to, dasmo bili pribliÏno 700 m visoko. Nazaj grede smo mo-rali vsak zase pribliÏno pet minut hoje skozi gozd dozastave na‰ega mini naselja sredi smrek.


74

Ob neoporeãnem vzdu‰ju in pristnih odnosih sta sevame prikradli dve senci, ki se pojavljata posebno po-gosto v zadnjih tridesetih letih, ko se udeleÏujemtak‰nih in drugaãnih akcij, na katerih najveãkrat pre-vladujejo mlaj‰i od mene. Ko mi ni potrebno voditi, jelaÏe, saj mi ‰e kar uspe ostajati v senci brez vplivanja naizbire. Tudi v teh primerih se pripeti, da se zaradi veã-jih ali manj‰ih izku‰enj vme‰am v dogajanje in zastavimsvoj vpliv, ker se recimo postavlja pod vpra‰aj uspe‰nostakcije ali njena sporoãilnost. S slednjo imam najveã »te-Ïav«, ker se mi vselej zdi, da gola tehnika, podvig samna sebi ali kakr‰enkoli zakljuãek pobude niso dovolj, daje potrebno okolju nekaj sporoãiti. Nevroza paã, ki so mijo privzgojili Ïe v mladosti.

Huje je, ko sem odgovoren za neko dejavnost, izlet,pohod, prenoãitev, kuhanje obroka, priÏiganje ognja aliiskanje zaveti‰ãa pred nevihto. Odloãitve prena‰am naostale kar preveã suvereno in se vedem tudi do dvajsetin tridesetletnikov, kot ãe bi bili ‰e pubertetniki, in po-zabljam, da so med zadnjo vojno enako stari mladincivodili in odgovarjali za brigade, zaradi ãesar sem jihvedno obãudoval med branjem in prevajanjem doku-mentov, spominov in opisov odporni‰kega boja.

Tako se vedejo ‰tiridesetletniki in mi starej‰i, kiimamo ‰e stik z mlaj‰imi generacijami, ne dajemo jimdovolj prostora in se nato ãudimo, da ne prevzemajo


75

odgovornosti. Ne tiste, ki jo imamo mi v glavi, temveãsvoje, pogosto povsem drugaãne, kot je bila na‰a dru-gaãna od tiste, ki so jo nosili rodovi pred nami.

TeÏko se je zavedati in nato sprejeti, da mlaj‰e ne za-nimajo izku‰nje starej‰ih, saj so za polno Ïivljenje po-membna doÏivetja, ne pa informacije. Poleg tega se vstrukturirani skupini med zivljenjem v naravi pripeti, damlaj‰i nagonsko odklanjajo, da jim starej‰i izpodbijaugled. To se ‰e posebno pripeti, ce se kdo ne omeji nabesedno svetovanje, kar naj bi bila naloga starej‰ih,ampak povedano tudi izvede. Zaplete se, ãe je izvedbabolj‰a od tiste, ki sijo dvajsetletnik zami‰lja, saj predpos-tavlja, da so ljudje po ‰tiridesetem, kaj ‰ele po petdese-tem letu, tako rekoã odpisani.

Sicer se ob ‰e tako tankoãutni pazljivosti in ob toã-nem zavedanju dinamik, ki potekajo znotraj raznih sku-pin, pripeti, da v razposajeni druÏbi mlaj‰ih zaãuti‰,kako si »out« kljub duhovitosti, spretnosti, vztrajnosti,spro‰ãenosti in zanje pomembnim zmoÏnostim, saj tedlakavost na hrbtu in brazde na obrazu izdajajo, da nisiznotraj njihovih ravnoteÏij, iskanj in odklanjanj. Skrat-ka, nekaj drugega si. Mlaj‰i tudi niso navajeni in jihspravlja v zadrego, ãe se vede‰ mladostno, ker nimajo vtem smislu nobenih vzorcev iz preteklosti. To se v na-‰em okolju prviã dogaja ravno v tem obdobju, saj tegapojava v na‰em prostoru prej‰nje generacije niso po-


76

znale. Sedaj pa sreãa‰ sivolase kajaka‰e, ki jahajo valo-ve, grãaste pohodnike, ki zlepa ne potrebujejo odmora,pa tudi podjetnike, ki ne odnehajo, vinogradnike, ki neodpreÏejo; le ‰olniki odhajajo mladi z delovnih mest,prav oni, ki bi z leti bili dober vzor znanja in izku‰enosti.Glede njih so sicer res krivi mladi, ker jim ne dajo dihativ razredih; sicer pa je v druÏbi za mlade teÏko v zadnjihdvajsetih letih.

Poleg osebne Ïelezne rezerve v hrani in pijaãi, ki biomogoãala preÏivetje za en dan (1000 kal in liter in poltekoãine), smo nesli v gozd skupno hrano. Domenilismo se, da bodo zadnje noãne straÏe zjutraj skuhale ãajza vse, da bomo izmenoma deÏurali in za kosilo skuhalitestenine za vse, medtem ko smo se za veãerje in mali-ce domenili, da se razdelimo v tri skupine in kuhamo naloãenih kuri‰ãih v kotliãih obe‰enih na trinoÏnikih. Vsese je lepo obneslo tudi zaradi suhega vremena, saj namni bilo potrebno prekrivati kuri‰ã s ‰otorkami ali pele-rinami. Privo‰ãili smo si tudi peãene klobase v Ïerjavi-ci: nismo jih kot sicer drÏali na dolgih palicah nad ogn-jem, marveã smo jih zavili v aluminijasto folijo in jih po-rinili v oglje. Prava poslastica.

Za Ïejo smo pili ãaj, ki smo ga kuhali v velikih koliãi-nah, ker Ïe veã kot dvajset let ne gre veã zaupati vodnimvirom. Vse preveã ljudi rine tudi v odmaknjene predele


77

narave in zaradi neznanja, povr‰nosti ali o‰abnosti spre-minjajo ravnovesje na najrazliãnej‰e naãine. Tudi obizvirih in potokih. Kar se tabornikov tiãe, bi bilo ne-umestno nositi to ime, ãe ne bi prostora, ki ga upora-bljajo, zapustili mnogo bolj urejenega, kot ga najdejo.

Tako bo tudi naslednjiã, ko se bomo spet podali zadan ali dva, za teden ali dva v naravo, spomladi, poleti,jeseni ali pozimi, ob vsakem vremenu, v tovari‰ki druÏ-bi, vzajemno in neizbirãno, domiselno in poÏrtvovalnov tankoãutnem sozvoãju z okoljem.

Med razpravljanjem v gozdni ‰oli smo izraãunali, dabi glede leÏi‰ã, hrane, znanja in ostalega lahko gostilimed nami v opisanih razmerah ‰e deset do dvajset osebv primeru izjemnih razmer. To sodi Ïe v civilno za‰ãito.Na osnovi starega znanja in po opisani izku‰nji smo sev petnajstih tehniãno in psihiãno ãutili pripravljene, dauredimo Ïivljenje v naravi tudi neve‰ãim skupinam.Predvsem bi jim znali bolje posredovati mikavnosti Ïiv-ljenja v naravi.


78

V FuÏinskih planinah

Med artiko in antartikoje samo ozek pas sveta,kjer se ‰e da Ïiveti.

(M. Kravos)

V FuÏinske planine sem zaãel zahajati razmeromakasno. Bilo je v prvi polovici devetdesetih let, po-

tem ko sem dvakrat prepe‰aãil Slovensko transverzalo— ãe naj na gorni‰tvo gledam tudi s formalne, ‰tempilj-karske strani — in sem po dvakrat ali trikrat obiskal ne-‰teto drugih vrhov. Zaãel sem tipati po manj obiskanihobmoãjih.

Do Vogarja, na robu planote, sem dosopihal davnoprej med izleti iz Ribãevega laza. Dlje s stotnijo izletni-kov nismo ‰li. Tudi na Krstenico so me vodili, ko sem bil‰e pravi planinski zelenec — iz Voj naravnost v breg. Zobeh smeri mi je ostal spomin na obseÏno, temno inskrivnostno liso gozdov, ki sem jih nekajkrat gledal tudiz nasprotnih breÏin bohinjske kotanje, z Rjave skale alizgornje postaje Ïiãnice, ki jo mnogo turistov, zlasti tu-jih smuãarjev, zamenjuje s pravim Voglom. Turistiãna


79

industrija se paã pogosto posluÏuje odmevnih imen, daprivabi ljudi. Reãemo Vogel, do njega pa je ‰e tri ure hri-bovske hoje, pravijo PlaÏa 3000, ponudijo pa tri bazenã-ke za otroke in ‰pehaste avstrijske upokojenke.

Po podrobnem ogledu planinskega zemljevida in bra-nju dveh gorskih Vodnikov je sledilo zaporedje petih

Na samotni poti


80

obiskov v treh zaporednih letih. ·tirikrat sem prenoãilna prostem, trikrat s tehniko bivaka. Vmes sem obiskalprav vse plan‰arije, nekatere tudi veãkrat, saj mora‰ nuj-no mimo njih, ãe hodi‰ po planoti ali tja do Pr‰ivca nadjezerom, da z njega dobi‰ zrcalno podobo vsega, karnudi razgled z Rjave skale.

Prva noãitev na prostem je potekala v osamljenosti.Pravzaprav sem prviã povsem sam bivakiral; nobeneodgovornosti nisem imel do drugih, navadno mlaj‰ih,nobenih skrbi za poãutje drugih udeleÏencev.

Bilo je v ãasu, ko sem zakljuãil vrsto izku‰enj psiho-motoriãne vsebine. Zaradi strokovnega izpopolnjevanjasem bil opravil nekaj teãajev poslu‰anja telesa, iskanjaravnoteÏij in razklanosti v njem, vzpostavljanja razdaljin bliÏine do drugih in na koncu — ãe je pri tej vrsti po-slu‰anja sploh kdaj in kje konec — sem se zna‰el prednapovedanim: prej ali slej se sooãi‰ z odnosom in slut-njami o dokonãnem odhodu. O tistem, kar naj bi se do-gajalo s telesom po zadnjem slovesu.

Premi‰ljanja o pojavnosti Ïivljenja in niãa mi pravijo,da telesa po Ïivi danosti strohnijo, kot vidimo trohnetitoliko drugih nekdaj Ïivih bitij, preminulih pripadnikov»stojeãega ljudstva«, ãlanov gozdnih skupnosti in po-vr‰in, skratka, dreves. Tudi ãlove‰ka duhovnost, kar jeobstaja — vãasih doÏivimo, da je ni malo — izvira iz ko-liãine, predvsem iz medsebojnega ravnoteÏja nekaterih


81

bolj Ïlahtnih sestavin ali zapletenih sistemov, ki jim pra-vimo hormoni oziroma Ïivãni sklopi. Pogosto gre po-vsem za enostavne kemikalije. Dovolj je, da zaradi bo-lezni ali travme zmanjka le ena, in na‰e duhovnosti jekonec.

Pogosto je tudi dovolj, da se zaostrijo druÏbene raz-mere, in prav takoj je konec s ãlove‰ko duhovnostjo.Morda le visoka zavest in cilj, ki si ga postavimo, namapomagata, ob odsotnosti bolezni, da vztrajamo kljubvsem silnicam, ki nas vleãejo v nerazsodnost in neãlo-veãnost.

Materialistiãna razglabljanja me seveda ne razbre-menjujejo psiholo‰kega zapleta Ïivih, ki kar vsiljujevpra‰anje, kako bo tam spodaj, dva metra pod povr‰ino.Tedaj to ne bo problem, saj si ga ne postavljajo sedanjirajnki. Problem je predstava o tistem, sprejemanje aliodklanjanje, ravnodu‰nost ali srh. Posebno ãe upo‰te-vamo moÏnost Ïivega zakopa. Marsikdo poreãe, da takoorganiziran in civiliziran sistem, v kakr‰nem Ïivimo,onemogoãa to vrsto napake.

Kaj pa smrt med potovanjem v manj organiziranihkrajih? Kaj med naravnimi katastrofami, ko gredo Ïrtvev tisoãe in je »pospravljanje« manj pregledno? Kaj pasesutje navadne hi‰e in ãakanje konca pod ru‰evinami?Ali ni to Ïiv pokop? To so vpra‰anja in hipoteze, o kate-rih skoraj niã ne govorimo, morda nekaj razmi‰ljamo, a


82

v glavnem nam jih je razsipni‰ka uporaba elektriãnerazsvetljave v zadnjih petdesetih letih, ne le v mestih,temveã tudi na podeÏelju, in televizija v zadnjih treh de-setletjih potisnila v ozadje. Koliko veã sooãanja s srhlji-vostjo so doÏivljali ljudje ob sveãah ali petrolejkah medliãkanjem koruze in pripovedjo starej‰ih soldatov instrin, ki so med opisi premeteno uÏivali in jim je raselugled v rodbinskih skupnostih! Sedanje druÏbene moÏ-nosti nam omogoãajo odmisliti marsikaj od tistega, karje povezano s smrtjo, in zgodi se, da se z njo sooãamomanj travmatiãno in nepriãakovano, ker nam organi-zirana druÏba zakriva vrsto znakov, ki so z njo poveza-ni. Kar nam reportaÏe prikazujejo na daljavo, je paã da-leã; ko se pripeti v oÏjem krogu znanstev, se marsikomuzdi nemogoãe in vse bolj nas preveva obãutek, da gre zanepraviãne zadeve, kot ãe bi smrt ne sodila v redne rit-me bivanja in bi v skrajni posledici ne bila zgolj statis-tiãni pojav v svetu narave. Ne zavzemam se za ustraho-vanje, opozarjanje na konec sveta in kesanje s tolaÏilnimmazohistiãnim biãanjem, a ne prepriãa me spreneve-danje severno zahodne civilizacije.

Tedaj sem torej zaãutil potrebo po vzpostavitvi odno-sa do opisanega prastrahu ali vsaj nelagodja, ki ga nosi-mo v sebi. Glede na spomine in izku‰nje iz Ïivljenja vnaravi sem pomislil, da bi samotna noãitev, sicer enesame noãi, v globini gozda, nekaj desetin kilometrov da-


83

leã od organiziranega Ïivljenja in nekaj ur hoje od zad-nje obljudene domaãije, v popolni ti‰ini in ob odmiranjudneva od roÏnatega do temnej‰ega in kasneje grozeãe-ga mraka tja do sedenja ob ognju, ki bliÏnjo okolico si-cer osvetljuje s plahutajoãimi plameni, a hkrati povzro-ãa, da je tema preko bliÏnjega grmovja in dreves ‰e boljãrna, kot je v resnici, in do zamrtja poslednje Ïerjavice,ko ve‰, da nima veã nobenega smisla posedati in iskati‰e zadnji peãen krompirãek med ogorki, ampak mora‰v spalno vreão, kjer se sooãi‰ sam s sabo, utegnila pri-klicati dovolj verodostojne okoli‰ãine mrtva‰ke osaml-jenosti. V tak‰nih okoli‰ãinah bi utegnilo biti doÏivljanjevzroka, zaradi katerega bi lazil v FuÏinske planine, ve-rodostojnej‰e kot sicer. Obetala se je Ïiva predstava oobãutkih, ki nas prevevajo ob misli, da ostanemo veãnov taki temi ali celo pod gozdnim mahom z dodatkomdveh metrov prsti nad sabo, ãeprav vemo, da je grozazaradi teme le v nas, ker jo poosebljamo, sicer je le fiziã-ni pojav, ki z ogrozitvijo nima povezave, posebno odkarsmo iztrebili divje Ïivali!

PribliÏno pet let kasneje sem zvedel, da prirejajo vVidmu izredno gledali‰ko predstavo povezano z Orfe-jevim mitom. V veliki hali nekdanje obrtni‰ke proizvod-nje so na edinstven naãin uprizarjali Orfejev odhod vpodzemlje. S teÏkimi zavesami, lepenko, ogledali, nekajstanovanjske opreme in posebnimi rekviziti so uredili


84

vrsto samostojnih prostorov — postaj, skozi katere soigralke in igralci vodili posamezne obiskovalce udele-Ïence, jim ‰epetali na uho ali polglasno posredovalidramsko besedilo in jim priãarali razne obãutke tudiskozi vonj, tip, dotik in okus. V dogajanje so zaobjelicelotno telo.

Med predstavo so se ãustvovanja razvozlala v besede,ki verodostojno povedo, kako mi je bilo med uprizorje-nim pokopom in med noãitvijo med planinama V Lazuin Dedno polje, kjer sem se pod veãer ustavil ob potimed stoletnimi iglavci, si mirno pripravil zasilno leÏi‰ães streho, priÏgal straÏni ogenjãek in postoril vse po vr-sti, kot sem Ïe povedal. Narava je poskrbela za scenskidodatek. Malo pred polnoãjo je zaãelo najprej zamolklobobneti v daljavi, a, kot se rado pripeti v gorah, je bilanevihta v polnem razmahu Ïe ãez pol ure. Bliskalo intreskalo je v strnjenem zaporedju, zlili so se potoki deÏ-ja, nato je vse odhrumelo nekam ãez Tosc in Dra‰kavrhova proti Mojstrani in Jesenicam. Ti‰ina, ki je sledi-la, je zato bila ‰e bolj gluha. Kmalu nato mi je za‰epe-tala: »Ko te med ãuda‰ko igro zaprejo v lesonitno trugo,ko poslu‰a‰ bobneãe zabijanje Ïebljev, hrskajoãe podr-savanje vrvi med spu‰ãanjem v globino, krohot prvihlopat zemlje na pokrovu, ko doÏivlja‰ srhljivost Ïivegazakopa, ko si prikliãe‰ v zavest njene obrise, ki ti dajejoobãutek spokojnosti, ko po licih spolzijo solze otoÏne


85

predanosti, ko zazna‰, da bi ti tudi v resnici misel nanjopomagala doãakati brez groze dokonãno izgubo zave-sti …«

Blagor onim, ki premorejo miselno zatoãi‰ãe tudi zanajskrivnostnej‰e pojave ãlove‰ke psihe. Naslednje ju-tro je bilo na vrsti pospravljanje in vraãanje prostora vprvotno stanje, nato pa samohodni‰ko vandranje protiDednemu polju in na Planino pri jezeru, kjer oskrbujekoão podjetje Viator in je temu primerno bilo okolje sin-dikalno Ïivahno.

Z udeleÏenci teãaja preÏivetja je bilo vse drugaãe. Leta1993 jeseni smo zaãeli s predavanji v okviru pobud, kijih je v tistem obdobju oblikoval gori‰ki Kinoatelje. Te-ãaj je predvideval tudi posredovanje znanja za primerenaravnih nesreã ali vojnih spopadov, zato smo se ‰tih-krat po tri ure sreãali v predavalnici. Seznanili smo se spravili shranjevanja hrane in vode, evakuacije iz poslo-pij in naselij, prebivanja v organiziranih ali prilagojenihzakloni‰ãih, ABH za‰ãite in skupinske dinamike v stres-nih okoli‰ãinah. Nenapovedano so morali teãajniki z ve-ãernega predavanja tudi steãi v pol ure domov poustrezno opremo in hrano za tri dni ter se nato odpeljatido Jamarske koãe na Vrhu, kjer je bilo doloãeno zbira-li‰ãe za simulirano evakuacijo prebivalcev iz gori‰ke


86

ravnice v primeru katastrofalnega podiranja jezov vdolini Soãe.

Po simulaciji resniãnost: v naãrtu so bili tri izhodi vnaravo v zimskih razmerah. Na koncu so udeleÏenciprejeli priznanje za celotno izku‰njo.

Prvi enodnevni pohod je peljal na Predmejo in prostov smeri severovzhod po dokaj globokem snegu. Na pri-mernem mestu smo zgradili nekaj variant zasilnih leÏi‰ãs streho, jih med sabo primerjali in na njih iskali hibe terdomiselne tehniãne re‰itve. Uspe‰no smo med povrat-kom priÏgali manj‰i ogenj med sneÏenjem, a kosila bi natistem ognji‰ãu ne uspeli skuhati. Primorski sneg je na-vadno tako moker, da imamo teÏave tudi z vejami iglav-cev, ki so zaradi smole sicer odliãna kurjava.

Med drugim izhodom smo se zagrizli v tri razsteÏajeÏic v Gradi‰ki turi nad Vipavo in se uãili graditi zasilnazaveti‰ãa iz ‰otork, smuãarskih palic, debel, hlodov invrvi na robu planote tik pred ponovnim spustom v do-lino, potem ko smo obiskali transverzalno toãko PriAbramu. Tudi tedaj smo se, po celodnevni hoji zaradikondicije in pribliÏanja fikcije stvarnim okoli‰ãinammorebitne nujne noãitve na prostem, vrnili v dolino indomov.

Tretjiã je ‰lo zares: tridnevni izlet z dvema noãitvamav zimskih razmerah med hribi nad tisoã metrov. Bilo nasje osem. Odpotovali smo z novogori‰ke Ïelezni‰ke po-


87

staje in si med voÏnjo ogledovali osemnajst kilogramovteÏke nahrbtnike, v katerih je moralo biti vse vkljuãno shrano, kar smo se domenili med uãnimi urami, todasmotrno izbrano tako glede teÏe kot velikosti. Tudi odBohinjske Bistrice do jezera in Stare FuÏine smo nanjegledali ‰e iz estetskega vidika, saj jih je prevaÏal avtobusna krajevni progi. Odtlej smo jih zaãutili na pleãih.

Veã kot zanimivo okolje ob Mostnici, koder smo ho-dili, da bi pri‰li ãim dlje v Voje pred vzponom, in zaãetnipolet sta nama pomagala, da smo nekako odmislili, ko-liko nosimo. Po spomeniku padlim partizanom gorni-kom, kjer zavije steza proti Krstenici, pa se je zaãela kal-varija. Sprememba naklonskega kota nas je skoraj po-kosila, nato je pribliÏno uro hoje kar ‰lo. Po odmoru jebesediãenje nekam potihnilo in govorili smo le, ãe jebilo res potrebno. Ko se je po naslednji uri teren neko-liko prevesil, smo pri‰li do prvih zaplat snega in izkazalo

Poãitek in malica na pol poti


88

se je, da zamujamo za tri ãetrt ure v primerjavi z julijski-mi turami in poletno polnjenimi nahrbtniki.

Stemnilo se je in zaãelo je mesti. Nekdo je bruhal zara-di napora. Morda tudi zato, ker je napaãno sklepal, dase mora dobro okrepãati pred vzponom. Izku‰nja mipravi, da je s praznim Ïelodcem v planinah sicer teÏkonapredovati, a s polnim je nemogoãe. Potem smo, kotda bi odrezal, pri‰li v sneg. Malo prej jesenski gozd zlistjem, nekaj deset vi‰inskih metrov vi‰e pa strnjenasneÏna odeja. Zaãelo me je skrbeti, ker bi po spominuizpred dvajset in veã let Ïe morali biti vrh vzpona natravnatih kucljih in med dolinicami Krstenice. Opazilsem, da ‰ibki ãleni v koloni popu‰ãajo, sneÏilo je gostejein do veãera ni bilo veã dolgo. âe smo pri‰li namernoprenoãevat v gore, potem moramo paã biti sposobni po-staviti zaveti‰ãa kjerkoli! Odloãili smo se, da pohod pre-kinemo in pravoãasno poskrbimo za noãitev.

Hkrati sem Ïelel preveriti izku‰njo iz strokovne lite-rature, ki pravi, da se v okoli‰ãinah, ko Ïe pade odloãi-tev za spanje na prostem, splaãa brez nahrbtnika in zatorazbremenjeni pregledati teren ‰e pet ali deset minuthoje dlje. Mnogim se je Ïe primerilo, da so naslednjejutro med nadaljevanjem poti spoznali, kako so zmrzo-vali in ãakali zoro sto metrov od planinske koãe, ki je za-radi megle ali skalnega roba niso opazili.


89

·e z enim udeleÏencem sva torej nadaljevala in sepovzpela za okrog sedemdeset vi‰inskih metrov. Najprejsva zaznala, da sneÏenje ponehava, nato je postajalo vsebolj svetlo in naenkrat naju je tik za travnatim robomzaslepil sonãni Ïarek. Prikazale so se ‰iroke travnate po-vr‰ine. Pri‰la sva na Krstenico. Z navdu‰enjem sva ‰laklicat ostale, ki so ãemeli v megli le nekaj skokov niÏe.

V tem primeru ni ‰lo za re‰itev v smislu udobnegaspanja v planinskem domu, a koliko prijetneje je pri-pravljati leÏi‰ãe in si kuhati ãaj ali juho ob sonãnem za-tonu, kot pa isto stvar poãenjati v meteÏu in megli!

Zgornji del Krstenice je bil Ïe precej let zapu‰ãen. Po-iskali smo primeren prostor ob eni izmed nekdanjih stajin si po dva ali posamezno pripravili strehe in leÏi‰ãa iztistega, kar smo imeli s seboj, pa tudi s pomoãjo desk, kiso leÏale pod napu‰ãem. Zaradi vetra, ki je zapihal obmraku, smo se umaknili v drugo, na pol propadlo stajo.V njej smo zakurili z razmetanimi trskami in nekaj ve-jami ru‰evja ter si skuhali veãerjo. Kljub mrazu smo sku-paj vztrajali v delnem zavetju, kajti bilo je ‰e prezgodajza spalne vreãe in samevanje med vpra‰ljivim spanjemna trdih tleh. Seveda je bilo ob tem mnogo gorske ro-mantike, izrazov tovari‰tva, dovtipov in drobnih malen-kosti, ki kaÏejo na moã ãlove‰ke iznajdljivosti, ko i‰ãere‰itve proti mrazu in pihanju, da zavaruje ogenj inohrani suhe vÏigalice, da se ne rani, medtem ko v temi


90

reÏe ‰truco kruha. Tega je v planinski in visokogorskiliteraturi toliko, da bi bil pravi kiã tudi tu pogrevati istestvari.

Potem ko smo povsem pogasili ogenj, smo z oãmi ne-vajenimi na temo zatavali do sto metrov stran priprav-ljenih zaveti‰ã. Sam sem si svoje postavil povsem naprostem, saj sem moral dajati zgled. Iz dveh ‰otork semsestavil povsem zaprto zaveti‰ãe, v njem me je ãakalaspalna vreãa, ki jo uporabljajo diverzanti, kar pomeni,da ima tudi gumirano dno. Nekdo je prinesel v nahrbt-niku spalno vreão za na plaÏo: tisto noã seveda ni zatis-nil oãesa, saj je ves ãas bril mrzel severovzhodnik. Zaostale ni bilo mnogo bolje, a ne zaradi mraza, temveãzaradi nevajenosti na celovitost okoli‰ãin in pogojev.

Naslednje jutro je bilo dokaj sveÏe in jasno. Naãrto-vali smo, da s Krstenice gremo do planine V Lazu. Tiste-ga dela poti nisem poznal, po njej nisem ‰e hodil. Skorajvsakokrat, ko peljem skupino ljudi v planine privo‰ãimtudi sebi kaj neobiskanega, sicer bi bil pogosto pravidolgãas, niãesar raziskovalno zanimivega ne bi bilo,zmanjkala bi tista rahla nestrpnost, ki je vedno pristna,ko ne ve‰, kaj je za grebenom ali za zavojem v gozdu.Tedaj sem sprevidel, da sem se nekoliko u‰tel, ker semnepoznano planinsko pot Ïelel ugnati v zimskih razme-rah, ko sneg pokriva markacije na skalah in steza poto-ne v okolje. Poleti so steze navadno povsem razvidne,


91

posebno v Julijskih Alpah; v snegu se marsikdaj desnoin levo od njih zdi prav tako prehodno. Saj tudi je, a kamnas tista prehodnost pripelje?

Ko smo tretjiã za‰li v dvome, potem ko smo dvakratkmalu na‰li smer zaradi markacij na drevesih, nam je‰lo malce za nohte. Bili smo v gozdu, a tolaÏilo nas jelepo vreme in zgodnja ura: nobenega vzroka torej za pa-niko. V snegu in v grapi pod sabo sem zagledal globo-ke in dokaj sveÏe stopinje teÏkih ãevljev. V prsih mi jeodleglo, a napravil sem napako, ker mi je odleglo tudi vglavi. Zakorakal sem za stopinjami prepriãan, da ne mo-rejo voditi nikamor drugam kot do na‰ega cilja. Po de-setih minutah gaÏenja so v meni zaãeli zvoniti alarmnizvonci: nekaj ni bilo v redu. Ni bilo usklajenosti medsmerjo premika in obãutkom za prostor, ki se mi je vdesetletjih razvil v raznih predelih telesa. Po nadaljnjihpetih minutah sem ustavil kolono in priznal skupini, dasmo za‰li. Kljub stopinjam v snegu ali prav zaradi njih.Îe spet ta lovska pota! Lovske steze, v tedanjem pri-meru gaz, kar nekam tavajo po gozdovih in ne peljejonikamor ãe ne na kak‰no ogledno toãko, ali se vrnejo naizhodi‰ãe, najraje pa te speljejo daleã po poboãjih invselej na isti nadmorski vi‰ini brez konca in kraja.

Bil sem v godlji, dejansko in v prenesenem smislu.Dejansko, ker smo bili za‰li, preneseno, ker sem predmlaj‰imi in manj izku‰enimi zavozil v neznano. V pri-


92

merih zavedanja napaãnosti smeri sem se nauãil odklo-piti vse okoli sebe, ne poslu‰ati nasvetov in komentar-jev, odloÏiti nahrbtnik, ker je sku‰njava begati z njimsem ter tja velika, poglobiti se vase z vkljuãitvijo vsehzaznav in sklepanj o razdaljah, smereh, ãasu, vi‰inskihrazlikah in tekoãinskih rezervah v telesu ter nato raz-grniti specialko zaradi primerjave med telesnimi infor-macijami in topografskimi znaki na njej.

Skupini sem naroãil, naj poãaka in izrabi priliko zadalj‰i odmor. Odpravil sem se, da najdem re‰itev. Zaeno delo sem bil pri tem razbremenjen, ker mi ni bilopotrebno pu‰ãati za sabo posebnih znakov na tleh indrevesih, da bi se ob povratku lahko vrnil do skupine vprimeru neuspeha in bi zato moral iskati re‰itev v dru-ge smeri. Îe same stopinje v snegu bi me varno privedlek izhodi‰ãu. Nevajeni bralec naj ne misli, da je mogoãev gostem gozdu sporazumevanje s klici ali kriãanjem. Podoloãeni razdalji, zlasti ãe je teren razãlenjen, okoljevsrkava zvok; pozimi pa ima sneg sploh vlogo nekak‰nevate.

Trajalo je okrog dvajset minut in v glavi domi‰ljenare‰itevje na‰la svojo potrditev v naravi. KriÏal sem ne-kaj, kar je dajalo slutiti, da je steza, in po tridesetih met-rih sem opazil markacijo. Sedel sem in se odÏejal. Skraj-na pazljivost vseh ãutov je popustila, nekaj v meni jespet za‰epetalo: ko je telo v sozvoãju z neznano gorsko


93

planoto in po dolgem kriÏarjenju zazna pravo smerdozaveti‰ãa ãez gozdnata in zasneÏena brezpotja …

S planine V Lazu, ki je poleti ‰e polna Ïivljenja, smozakorakali proti Dednemu polju. ·lo je le malo ãezkriÏi‰ãe, od koder gre steza tudi do Planine pri jezeru.Sneg nam ni dovolil napredovanja. Potrebno je bilospremeniti celoten naãrt pohajkovanja. Odloãil sem, dagremo do omenjene planine in poi‰ãemo v bliÏini pro-stor za naslednji bivak. BliÏina plan‰arskih koã naj bi

Preverjanje poti na brezpotju


94

tudi pomirjujoãe vplivala na Ïe precej izmuãeno skupi-no.

S tak‰nimi noãitvami v gozdovih in gorah je takole:‰tiriindvajset ur doÏivljanja narave z noãnim bivakomvred ni pravzaprav nekaj neizvedljivega z nekaj vaje inprijateljevanjem z drevesi, skalami, travo in mrãesom.Kdo ne zdrÏi, zlasti v mlaj‰ih in srednjih letih, petkovegadelovnega dne, nato krokanja na kak‰ni veãerji ali v dis-ko klubu in raznih sobotnih obveznosti? Vpra‰anje je,kako bi bilo naslednjo noã in tretjega, nedeljskega dne.Zaradi tega je tridnevni izhod najmanj‰i ãasovni sklopza pravo preverjanje vzdrÏljivosti, razporejanja moãi,hrane in pijaãe, zmoÏnosti spro‰ãanja ob pravih trenut-kih, razpoloÏljivosti do drugih kljub pasji utrujenosti inmeseãnikovi ãemernosti, znanja in iznajdljivosti ter do-brega presojanja navkljub upiranju Ïivãnega omreÏjamiselnemu osredotoãenju.

Nekatere je na Planini pri jezeru zamikalo, da bi upo-rabili zimsko sobo, ki je odprta za obiskovalce, ko silijov planine v mesecih, ki imajo v svojem imenu ãrko R, sajje v ostalih glavna koãa povsem odprta vkljuãno s ku-hinjo in ‰ankom. Filozofirali so, da so itak Ïe prenoãe-vali na prostem, da smo Ïe zatavali in na‰li re‰itev, da sokuhali v razmerah preÏivetja, kaj naj se sploh ‰e nauãi-jo. Zastavil sem vso avtoriteto in jih oddaljil od plan-


95

‰arskih domov in planinske koãe. Zarili smo se v gozd.Drugaãe bi bilo, ãe bi kazalo na padavine.

Drugo noã smo torej nameravali spati v gozdu. S spo-minom na veter prve noãi in ob upo‰tevanju dejstva, dani na razpolago nobenega plan‰arskega zidu ali deske,so vsi zelo zavzeto zaãeli postavljati dobro grajene, sko-raj neprodu‰ne konstrukcije, tokrat z dodatnim gradi-vom — smrekovimj vejami. Gradili smo razpr‰eno podva in trije, jaz pa sam.

Po eni uri smo opravili krog, da smo si gradnje ogle-dali in se kaj nauãili od ostalih. K mojemu zatoãi‰ãu smopri‰li na koncu. Najprej so se zaãudili, da nisem ‰e kon-ãal kljub znanju, ko pa sem jim povedal, da je moje za-veti‰ãe Ïe v redu, so menili, da jih imam za norca. Kaza-lo se je takole: na tleh plast smrekovih vejic postavljenihpo vseh pravilih vzmetne Ïimnice, na njih spalna vreãa,nad tem razprto ‰otorsko krilo za streho brez vsakr‰nihstranskih ali konãnih zapor, pri glavi odprta pisana ma-rela in na pol prazen nahrbtnik za vzglavnik.

Skoraj ogorãeni so na osnovi predavanj vpra‰ali, kakosi to predstavljam. Rade volje sem jih pomirjal, kako bo-do na svojem petnajstem ali dvajsetem zimskem pre-noãevanju na prostem tudi sami upo‰tevali, poleg os-novnega znanja o raznih konstrukcijah, tudi nadmorskovi‰ino, vremensko napoved, opazovanje drugih vre-menskih znakov, temperaturo zraka in snega, gostoto


96

drevja, velikost smrekovih vej nad glavo, naklon zem-lji‰ãa in vrsto drugih drobnarij ter temu primerno ukre-pali. Priznal sem, da je pogled na zaveti‰ãe precej frajer-ski, a jim zagotovil, da bom prav dobro poãival.

Potem smo pekli klobase v Ïerjavici, si skuhali ãaj inzaspali. Noã je bila tiha in mirna. Vse je preplavil obãu-tek varnosti in, ker ni pihalo kot prej‰njo noã, smo tudiprecej spali brez pogostnega obraãanja. Naslednje jut-ro smo zopet pri‰li do gladke preseãnice sneÏenja, kosmo se spu‰ãali proti Bohinju. Do tisoã metrov nadmor-ske vi‰ine povsem bela, najmanj petnajst centimetrovvisoka odeja, pod tisto vi‰ino prav niã, niti zaplate.

Z vlakom na Bohinjski progi do Gorice smo se voziliohlapnih udov in s kalnim pogledom. Sedaj se ob sre-ãanjih po devetih letih ‰e vedno pozdravljamo s poseb-nim prizvokom in toplino. Pravijo, da gore povezujejoljudi. Niãesar ne bi posplo‰eval, ker velja tudi nasprot-no, a tokrat je bilo tako. Îilica jim ni dala miru in po ne-kaj mesecih so me povlekli v naslednjo godljo: okuÏenaz nenavadno, nekoliko skrajno psihofiziãno izku‰njo sije skupina zastavila nalogo, da v Gorici izvede tekmo-valni triathlon. Veslanje s kajaki na Soãi od meje do sej-mi‰ãa, tek do Sovodenj in kolesarjenje na Vrh ter nazajs slikovitim bredenjem Vipave v Gabrjah.


97

Ni kaj! Dostojen dodatek teãaju preÏivetja. Tudi pomnoÏiãnosti je zadeva dobro uspela, priloÏnostne ma-jice pa imamo za spomin shranjene v noãnih omaricah.


98

V sneÏni‰kih gozdovih

Grize‰ v hrib, po ‰odru hodi‰,v megli vãasih kam zablodi‰,so bivaki drugi dom,tvoj sovraÏnik je — beton.

Leta 1996 sem izraãunal, da nisem bil na vrhu SneÏ-nika celih dvaintrideset let. Pravo odmi‰ljanje. Pra-

va sramota, kljub razlagi, da sem se paã bil preselil v Go-rico in je od Soãe do izhodi‰ãa v Ilirski Bistrici ali prigradu SneÏnik pri LoÏu oziroma Kozar‰ãah mnogo dljein nerodneje kot iz Trsta. V bliÏini znamenitega gradusem skupinsko taboril tudi pozneje, a tedaj so nas boljzanimale smeri proti Blokam in Cerkni‰kemu jezeru kotv prave sneÏni‰ke gozdove.

K ponovnemu odkrivanju SneÏnika in njegovega ob-seÏnega podnoÏja me je pripeljalo tudi to, da nisem in-validnega sina zaradi veãje teÏe Ïe nekaj let nosil v gore,Ïena je zaradi istega vzroka tudi opustila vzpone, todarada zahajata v mesto ob zalivu zaradi sorodstvenih veziin obiskov. Pogosto se je poleti pripetilo, da sta ‰la obnedeljah iz Gorice proti vzhodu, sam pa sem z drugim


99

avtomobilom zavil proti severu v So‰ko dolino in Julij-ce. Enkrat me je preblisnilo in povezal sem lepo s korist-nim: peljal sem jih nekajkrat do Trsta, sam pa nadalje-val do Lokve, Divaãe in ãez skozi Vremsko dolino doIlirske Bistrice, nato izmeniãno na Svi‰ãake ali Ma‰un.Petkrat vsega skupaj, sam ali v skupini.

Zaãel sem sam. Vozilo sem pustil ob cesti sedem ki-lometrov pred Svi‰ãaki in nadaljeval pe‰ do vrha. Razenvelikega naliva, ki me je presenetil uro pod vrhom innekaj strel, ki so udarile nekaj sto metrov daleã, sem si

UdeleÏenci teãaja preÏivetja na SneÏniku


100

izlet zapomnil po boleãinah v nogah zaradi dolgega po-vratnega pe‰aãenja do avtomobila. Nekateri si paã radigrenimo Ïivljenje in se ne vozimo do toãke, do katerenaj bi ‰li le traktorji, sreãa‰ pa osebna vozila instant iz-letnikov.

DeÏevalo je kot iz tu‰a. Pomagal sem si z zloÏljivimdeÏnikom, ker sem napaãno sklepal, da gre za krat-kotrajno ploho. ·otorko sem imel tesno privezano nanahrbtnik in kakr‰nokoli manevriranje, da bi se dokopaldo nje, bi pomenilo zmoãiti se do koÏe. Domislil sem siin izrabil prvo priloÏnost. Proti meni je sestopala druÏi-nica. Oãka je prekrival fantiãa, zato sem naprosil mladogospo, da mi je pridrÏala deÏniãek in sem lahko v kritjusnel nahrbtnik, odvezal ‰otorsko platno in se ogrnil,nato pa spet poprijel deÏnik. Vse je potekalo poãasi in vdokaj tesni bliÏini pod zloÏljivcem, moÏ pa je nekolikodlje pisano gledal, kaj se tako motoviliva.

Po dveh tednih sem vzpon ponovil skozi Ma‰un inãez zahodna poboãja. Orientacijsko je zadeva bila mno-go teÏja tudi zato, ker se tega dalj‰ega pristopa ne po-sluÏuje skoraj nihãe in ni nobenega, da bi ga vpra‰ali zanasvet. Stvar mi je sicer bila v‰eã, ker sem se bil name-ril, da preÏivim dva dni v ãim veãji samoti, vkljuãno sspanjem v gozdu.

Îe med vzpenjanjem sem se prepustil zelenemu oko-lju, poslu‰anju, vonjavam in sklepanju, katera smer je


101

prava, zlasti na kriÏi‰ãih ‰tez in kolovozov. Pogledovalsem v specialko in se odloãal na podlagi izku‰enj, znanjain zlasti sklepanja, ki se v desetletjih kriÏarjenja izostriin je v veliko pomoã, da ne zatavamo v brezciljno smer.Zlasti »nevarne« so v tak‰nih okoli‰ãinah, kot sem Ïeomenil drugje, lovske steze, ki ne peljejo do neke znaãil-ne razgledne, turistiãne, geografske ali geolo‰ke toãkeLovci jih ne potrebujejo, ker zasledujejo divjad, ki imasvoja, neodvisna pota. Hoja je lagodna in ãe se polegtega tudi zamisli‰ v kaj mikavnega, se ti pripeti, da sekrepko zarije‰ v smer in do toãke, ki ju je teÏko doloãitina zemljevidu.

Opazovanje mi je pritegnilo pozornost na medvedjeiztrebke na strmem vzponu. Podvomil sem, ãe naj se napovratku drÏim iste steze ali dalj‰e. Kako sem zaradipreseneãenja nad iztrebki za‰el v veliko protislovje! Vnaãrtu sem imel, da celo prenoãim nekje v sneÏni‰kihgozdovih, za katere je znano, da so domovanje tudimedvedov, potem pa zaidem zaradi medvedov v dvom,katerih stez naj se posluÏujem. Iztrebki prav niã ne po-menijo, morebiti ne bo medveda tam mimo ves mesec,tudi brez iztrebkov pa ga lahko sreãa‰ za tretjim zavo-jem.

Pravijo, da je nevaren v treh primerih: ko se zakadi,ker brani svoj revir; ãe ãloveka ne sli‰i ali zavoha, kerpiha veter drugam, in od preseneãenja napade; ãe ima


102

samica pri sebi mladiãe. To je tako rekoã smrtno. Zlastiãe med pohajkovanjem ponevedoma zaidemo med od-raslo mrcino recimo na desni strani na‰e smeri in malamedvedka na drugi.

Deset let je, odkar sem se odpovedal moÏnosti, da bividel srno ali zajca, zato zaradi moÏnosti sreãanja zmedvedom vsakih nekaj korakov namenoma moãnejeudarim s palico po kamnu ali v primeru mehkih tal podeblu. Tako vse beÏi od mene Ïe na nekaj sto metrovrazdalje — upam, da tudi medvedi. âe gre veãja skupi-na na izlet pa obiãajno povzroãa tak hrup, da udarjanjes palico ni potrebno. V Severni Ameriki so si izmislili zasvoje izlete v divjino cingljajoãe zvonãke, ki jih nosijoobe‰ene na obleki. Zvok ne moti ljudi, divjad pa ga sli‰ina veliko razdaljo.

Paziti moramo, kako spravljamo hrano v nahrbtnik.Doma jo sicer dobro zavijemo, vpra‰anje pa je, ali smopo malici toliko pazljivi, da vse zopet zavarujemo v no-tranjosti nahrbtnika. âe se basamo s klobaso, salamo aliribami v konzervi in si rok ne obri‰emo v travo ter z nji-ma pogumno mahamo med nadaljevanjem izleta, jeenako, kot ãe bi muham nastavljali med. âe jih ne opa-zimo, ne moremo ‰e trditi, da nam ne prihajajo v gostelisice, glodalci, risi, morda medved. Merjasci se navad-no premikajo v krdelu in jih navadno mi prej zaznamo.Upajmo. Zamah z rilcem navzgor je zaradi ãekanov od-


103

prl stegno Ïe mnogim lovcem in gozdarjem; ãe jih zari-jejo vi‰e, je stvar zakljuãena zaradi izkrvavitve

MoÏnost priklica divjadi z vonjavami je mnogo veã-ja ponoãi Ïe zaradi njihovega obiãajnej‰ega potepanja.Mi ostajamo na mestu, toda one so pogumnej‰e. Zatovelja dobro pravilo, da pred noãitvijo v gozdu obesimopolivinilno vreãko z di‰eão vabo na kak‰no vejo vsaj stometrov proã od na‰ega poãivali‰ãa. Glede kraja moramoupo‰tevati tudi smer vetra in upati, da se ponoãi nemenja. Vsaj dokler je tema, kajti zjutraj navadno pihaveter v drugaãno smer kot zveãer, a tedaj se Ïe zaãnemoodpravljati.

Z vsemi temi teoretiãniini razglabljanji, od katerihsem le nekatera tudi kdaj preveril v praksi, sem se spu-‰ãal s sneÏni‰kih poboãij v po obãutku varno naroãjeob‰irnega gozda. Mimogrede me je prevzelo in semmoral najprej poboÏati, nato pa objeti kak‰no debelobukev, ki je v meni povzroãila vzgib, ki ga drugi ljudje,vsaj tako menim, obiãajno imajo do ljubljene Ïivali. Îev nasprotni smeri sem zjutraj preÏal za primernim mes-tom in okoljem, kjer bi preÏivel veãer in noã. Pritegnilome je obmoãje pod obseÏnimi Drãami, pet do ‰est kilo-metrov proã od Ma‰una na okrog tisoã metrov vi‰ine.

Ko sem pri‰torkljal z vso opremo do gozdne ceste,sem jo odloÏil in zaãel iskati mikrolokacijo, ki bi mi bilav‰eã in bi bila na osnovi ‰estega ãuta varna, kjer naj bi


104

bilo dovolj suhljadi, dovolj mladega smreãja in drugihpodrobnosti, ki pa bi s podrobnim na‰tevanjem le vzbu-jale zaãudeno radovednost, za njih razlago pa bi potre-boval kar nekaj odstavkov. Ne vem, koliko bi bil pre-priãljiv, saj ne gre za geometrijske aksiome, temveã zarelativno vsakokratno prilagoditev opremi, obãutkom,potrebam, namenom, moÏnostim in sposobnostim, ta-kim in drugaãnim.

Vrh kakih petnajst metrov visokega kuclja, ki mi jekot pred tisoãletji morda prednamcu — tako sem sipredstavljal — dajal obãutek zadostne varnosti, sem za-ãel iskati primeren prostor za zasilno leÏi‰ãe. MoÏnostiiz vodnikov za Ïivljenje v naravi je kar nekaj. Lepo so za-veti‰ãa narisana na papirju, spretnost pa je, da jih pre-nese‰ v stvarnost dreves, hlodov, skal, vejevja, ‰torov,kotanj, korenin in ‰e ãesa.

Izbral sem varianto zasilne strehe ob debelem dreve-su, kot se mi je Ïe primerilo v zimskih razmerah vTrnovskem gozdu med drugo izku‰njo noãitve na pro-stem. Zaãel sem zbirati potrebni gradbeni material iznahrbtnika in bliÏnje okolice, gradil, popravljal in do-grajeval. Nato je pri‰lo na vrsto ognji‰ãe po vseh var-nostnih pravilih: dovolj daleã od zasilnega leÏi‰ãa, za-mejeno s kolobarjem kamnov, sredi prostora, nad kate-rim niti na vi‰ini petih metrov ni bilo nobene veje. Pri-Ïgal bi pa itak le ob brezvetrju, in sicer ogenj, ki bi mu


105

ne dovolil, da se razplamti veã kot petdeset centimetrovvisoko. StraÏni ogenj, kot se temu pravi, ne pa sveto-ivanski kres. Zraven sem poloÏil ‰e nekaj povsem sveÏihin gostih smrekovih vej zaradi teptanja v primeru potre-be oziroma obãasnega zadimljenja proti leteãemumrãesu, na veãje razdalje pa proti veãji divjadi, ki se, kotvemo, ognju in dimu izogiba.

Potem pa se ve. Kuhanje ãaja na metinem gorilniku,dva krompirja in dunajsko klobaso v Ïerjavico in prostorazmi‰ljanje o vsem mogoãem, poslu‰anje v gozd, a nezaradi kak‰ne mestne vznemirjenosti, kaj da bo, marveãtankoãutno in stezosledsko poslu‰anja ‰elesteãega zra-ka, ‰epeta med drevesnimi kro‰njami, tudi gluhe ti‰ine,morda poka drobne veje sedemdeset, sto metrov daleã.Seveda nisem v gozdu sam, ãeprav niãesar ne vidim za-radi buljenja v plamenãke, a jaz delam svoje stvah, tis-to bitje tam pa gre tudi svojo pot. Jaz sem sli‰al, ono meje Ïe zdavnaj prej zavohalo. Verjetno jih je v dalj‰emãasu tudi veã in enemu je paã vejica poãila pod taco,parkljem, ‰apo. Vsakdo ve ali sluti prisotnost drugih, asmo si v ravnoteÏju: nisem divji lovec, niti sestradanprimat, ki se je ‰ele zaãel dvigati na zadnje okonãine inmora skrbeti za zarod, za ostale pa ni stradanja polnzimski ãas, ki bi jih naprial z vsiljivostjo ali napadal-nostjo. Nekako v ravnoteÏju smo si ob tem, da se vselejãutim dovolj moãan, ker me gozd ne pla‰i, ko sem Ïe v


106

njem. Zgre‰ijo tisti, ki jih je strah, ker menijo, da nekajiz teme stalno preÏi nanje in jih hoãe napasti, opraska-ti, ugrizniti, zadaviti ali neprijetno objeti. Saj tudi samipredstavljamo nevarnost za okolje, verjetno ‰e veãjo:Ïivali nosijo v sebi rodbinski spomin, ki jim narekuje, dase dvonoÏcev, ki tako neverjetno smrdijo, izogibajo. Iz-jema se seveda najde recimo zaradi stekline, ki vleãe li-sice, maãke, izgubljene pse in vse ostalo v nerazsodnost.


107

Zato pa je v Ïerjavici vedno tudi debelej‰a veja z drugimkoncem daleã od sredi‰ãa ognja, da jo zagrabi‰, kot jam-ski ãlovek zamahne‰ z njo in morebiti zakoraka‰ protinapadalcu, ãe bi se pokazala potreba.

Drugaãe je seveda uro ali dve po ugaslem ognji‰ãu, kosi zaradi poãitka brez ãevljev Ïe v spalni vreãi ali poletizunaj nje. Kdor ni tega neposredno posku‰al, ne ve,kako smo civilizirani ljudje v gozdu brez obuval povsemnebogljeni. âe pomislim, da bi moral hitro skoãiti kvi‰kumorda zaradi kak‰nega brundanja, in hkrati vem, da bibos ne napravil po vejevju, kamnih in ‰torih niti pet ko-rakov, potem me je zares strah. Zato si postavljam ãev-lje blizu rok, dobro odprte in z urejenimi vezalkami. Tome pomirja in deloma napoveduje zadostno gibãnost.Sicer pa je na dotik roke vselej tudi pla‰ilna pi‰tola indovolj veliko rezilo. Ko se pa odloãim za gozdno Ïivljen-je v druÏbi enega ali veã spremljevalcev, polovica teh za-dev odpade. Psiholo‰ki pritisk je mnogo manj‰i, kljubtemu, da ne more biti razlike v gibãnosti samo zato, kerje na kupu veã ljudi.

Postopoma je odtekel ãas skrbi za ogenj, kuhanje,Ïveãenje in odmerjeno pitje, prepu‰ãanja otoÏnosti,uÏivanja samote, poslu‰anja gozda z obãutkom suvere-nosti v njem. Drva sem prepustil izgorevanju in priva-jal sem se na pravo temo. Komaj zaznavna sapica mi jeokrog pol enajstih napovedala sveÏo noã in hkrati, da je


108

rastlinje zaãelo izdatno proizvajati kisik. Kar sili te, danekajkrat globlje potegne‰ vase tisto ãistost.

Sezul sem se in legel. Pred napol budnim dremeÏem,ki je znaãilen za noãi v samoti, sem razmi‰ljal, ali si nipred nekaj tisoãletji tod iskal in tudi postlal kak‰en izob-ãenec — gotovo so bili tudi taki — iz plemena koli‰ãar-jev na Cerkni‰kem jezeru, ki leÏi v zraãni ãrti nekaj kilo-metrov daleã in niÏe od mojega kuclja pod Drãami. Kdove, kaj naj bi ga nosilo in o ãem je razmi‰ljal? Ali je bil vskrbeh za neposredno zavetje in hrano ali morda zapreÏivetje na dalj‰i rok? Glede prvega je gotovo bil nabolj‰em od mene, saj je imel veã znanja o prenoãitvahna prostem; glede drugega pa je zadeva neprimerljiva:vedel sem, da se bom po dveh dneh, lahko bi bili tuditrije dnevi ali najveã ‰tirje, vraãal v prehrambno izobi-lje in vremensko brezskrbnost v zavetju mesta, stanova-nja, spalnice in postelje, on pa je ostajal na ãistini, pre-pu‰ãen naravnim pojavom. Kako naj mu zamerimo, ãeje zaradi preÏivetja postal morda neizprosen do Ïivegaokolja? Poãloveãenje poteka vzporedno z vsaj minimal-nim jamstvom preÏivetja, uveljavljalo se je z razpoloÏ-ljivostjo hrane, obleke, doma in bolj‰ega zdravja, kar si-cer ne pomeni, da izobilje samodejno poveãuje ãloveã-nost. Kje pa! Zakoni dialektike in relativnosti imajo tudisvoje prste vmes, zato prihaja do protislovij, zaradi ka-terih ne bomo razsipneÏi na severozahodni polobli ni-


109

koli povsem doumeli obupne in brezperspektivne rev-‰ãine izkori‰ãenih juÏnoameh‰kih domorodcev, prena-seljenega indijskega podkontinenta, opustelega central-no afri‰kega podeÏelja ali odmerjenega obroka hrane vodmaknjeni tibetanski vasi.

Nato nenadoma srh skozi telo in kurja koÏa. V delãkusekunde sem zaznal, nato sli‰al in v naslednji pol mi-nute bil (zgolj slu‰na) priãa obiãajne drame v naravi:dvajset metrov daleã je ‰vistnilo s kro‰nje drevesa, po-tem je zaprhutalo in hkrati je prav zelo oãitno neko dru-go bitje predirljivo zajeãalo, se verjetno zaman izvijaloiz sovinih krempljev, vedno ti‰e cvililo in obmolknilo.Spet je bilo sli‰ati krila v letu, gor med kro‰nje bukev insmrek. Igra Ïivljenja in smrti se je Ïe milijontiã ponovi-la. Na televizijskih ekranih jo v zaporedjih posredujejovirtualno, a pritisnemo na daljinca in zadeva je mimo.Takrat pa so mi dlake na koÏi, in nimam jih prav malo,ostale najeÏene kar nekaj minut.

Naslednjo jesen in zimo sem predaval na teãaju pre-Ïivetja in civilne za‰ãite v ·tandreÏu pri Gorici. Sledilomu je okrog dvajset fantov in deklet, moÏ in Ïena. Pre-davanja so potekala po ustaljenem vrstnem redu. Prak-tiãne vaje so predvidevale tudi nenapovedan noãni zborteãajnic in teãajnikov v stavbi kulturnega dru‰tva Pag-lavec v Podgori po sklicu s telegramom in s fiktivnim


110

namenom, da pripravimo zbirno sredi‰ãe za potresen-ce.

Za izhode v naravo smo si izbrali Trnovski gozd indva dolga pohoda s postavljanjem za vajo zasilnih za-veti‰ã in leÏi‰ã v dvoje, troje in posamezno. Hodili smopo poteh in brezpotjih, po avstrijskih mulatierah iz prvesvetovne vojne in po partizanskih kurirskih stezah izâepovana na Lazno in Lokve, z Lokev na Ojstrnico in poTur‰kem klancu boãno od mrhovi‰ãa za medvede, vadilismo orientacijo, lovila nas je nevihta, snega pa je tistozimo bilo le za vzorec.

Diplomski izhod je zahteval tridnevno bivanje v sneÏ-ni‰kih gozdovih z izhodi‰ãem na Svi‰ãakih, vzponom nanajvi‰ji vrh, sestopom na severozahodno stran, kriÏar-jenjem po brezpotju, vraãanjem do Ma‰una in dvemanoãitvama na prostem.

Bilo nas je petnajst, veãina iz Gorice, eden iz Trsta,dva iz Ljubljane in dva iz Maribora. Znanci iz Sloveni-je so se pridruÏili, potem ko smo se spoznali na nekemdrugem seminarju s povsem drugaãno vsebino, ki pa jeusposabljal in seznanjal udeleÏence o skupinski dinami-ki, odnosih v skupnosti in silnicah, ki potekajo med ne-poznanimi osebami, ko zaÏivijo skupno Ïivljenje. Skrat-ka, udeleÏenci »Ïivljenja v naravi« so pri‰li zaradi razliã-nih vzrokov, a teãajniki za preÏivetje so preizku‰ali tudi


111

nekaj psihodinamik, oni drugi pa so poznavanje psiho-dinamike dopolnili v teÏkih vremenskih, prehrambnihin fiziolo‰kih razmerah: popolnoma drugaãna razseÏ-nost od tiste v predavalnici ali telovadnici, kjer se tak‰niseminarji navadno odvijajo.

Oprtani kot mezgeci smo odrinili s Svi‰ãakov v koloniin se po dobro markirani poti vzpenjali po razliãnostrmih stezah in kolovozih, nekajkrat preãkali gozdneceste, se pogovarjali, opazovali okolje. Trije so zaradisluÏbe odrinili dve uri kasneje, zato smo jih z vrha SneÏ-nika, po odlaganju opreme in oddihu, bodrili s klici, pri-Ïiganjem najmoãnej‰ih Ïepnih svetilk in kak‰nim stre-lom s pla‰ilno pi‰tolo. Vsi smo med vzponom razmi‰ljaliali se glasno spra‰evali, kako bomo postavili na vrhu aliokoli njega zasilna zaveti‰ãa, ko pa ni niã zara‰ãen.

Zadevo so udeleÏenci poenostavili tako, da so naslo-nili svoje konstrukcije v glavnem na stene sicer zaprteplaninske koãe. Njihove domiselnosti ni mogoãe opisatiz besedami. To lahko pribliÏno prikaÏejo le fotografskiposnetki ali pa sama udeleÏba na tak‰ni ali podobni iz-ku‰nji. S Fabiotom sva se odloãila, da objestno postavivazasilno streho na sam vrh. Izziv je bil v tem, da je ãez vrhkrepko brilo in je bilo potrebno sproti obteÏiti vsakostvar s kamni, kaj ‰ele odpirati, ‰ivati med seboj ‰otors-ka krila in jih pritrjevati v kra‰ka tla. Sicer pa smo vse


112

delali za vajo in ne zaradi nuje, ker naj bi nas visoko vgorah ali celo v peãevju zalotila noã ali nevihta, zatoteÏave niso bile povsem nepremostljive in psihiãno smobili povsem mirni, saj ni ‰lo za biti ali ne biti.

Ko smo pripravili leÏi‰ãa in vsakdo po svoje veãerja-li, smo si privo‰ãili ogenj iz posu‰enega ru‰ja. PriÏgali

Zasilna streha vrh SneÏnika


113

smo ga v zavetju skalnatega obronka. Sledilo je prese-neãenje: zamudniki so se izkazali in na zdravje prijate-lja, ki je slavil rojstni dan, potegnili iz nekega nahrbtnikapetlitrski sodãek piva. Imel je celo pipico! Res prijaznapoteza, ãe pomislimo, da so kot vsi ostali nosili tudi zim-sko opremo za tri dni. Nazdravili smo slavljencu a tudinjim trem, ki so sodãek izmeniãno nosili 1700 m visoko.

Spali smo kot se obiãajno dogaja v tak‰nih okoli‰ãi-nah: malo smrãanja, malo bedenja, malo masiranja za-radi mraza, malo obraãanja z enega boka na drugi, ve-liko dremanja in na pol poslu‰anja vetra, ki je svilenopodrsaval ali ÏviÏgal ob vr‰njih robovih. Nato svitanje,‰e kratek a trden dremeÏ, ker tedaj popustijo alarmnizvonci, ki so v nas, ko je temaãno. Tokrat je to bila na-paka, kajti prvi, ki je pomolil glavo skozi reÏo med dve-ma platnenima stre‰nicama, je videl lisico, ki je odna-‰ala polivinilno vreãko z nekaj ostanki hrane a tudi s ko-som salame. Ostali so po prvem preplahu opazili, da jeÏival razmetala vse vreãke, ki so jih pustili zunaj leÏi‰ãa.Midva na samem, na vrhu, nisva imela teh teÏav.

Do prvega odmora smo sestopali pol tretjo uro, kosem koloni pokazal, kje sem bil bivakiral sam prej‰njepoletje. Seveda sem tedaj vse poãistil za sabo in pustil leblazino iz smrekovih vejic. Iglice so medtem odpadle,veje in vejice pa so leÏale lepo razvr‰ãene, kot sem jih bil


114

nastlal. Dokonãno sem s tistim zaveti‰ãem opravil, kosem ob obisku zbil iz debla Ïebelj, ki mi je bil sluÏil kotoporna toãka za vrvico.

Sledilo je brezpotje s ciljem, ki sem ga doma zarisal naspecialki, nato napravil veã fotokopij in jih razdelil medudeleÏence. Na vrsti je bila torej visoka ‰ola orientacijepo gozdnem poboãju do nekega izvira; v zraãni ãrti pri-bliÏno dva kilometra daleã. KriÏi‰ãe povsem brezimnihkolovozov pred vodnim izvirom smo zgre‰ili za borihpetindvajset metrov. Pravijo, da so to standardi koman-dosov.

Nadaljevali smo veã kilometrov po gozdni cesti. Spetsmo na ‰iroko in dolgo klepetali. Znanci iz osrednje Slo-venije so se ãudili, kot se veãkrat dogaja, kako govorimoslovensko, kako pojemo, kako poznamo obseÏna ob-moãja domovine, kako pri‰leki iz pomehkuÏene zahod-ne Evrope po cele ure vztrajamo brez predaha, pitja inhrane, in mi to povedali. Pojasnil sem jim, da verjetnores nismo kar tako folklorni tam v zamejstvu …

Kasno popoldne smo zaãeli iskati primeren prostor zadrugo noã. Opazili smo cestni polkrog, vzporeden glav-ni gozdni cesti in lepo zara‰ãen z zeleno travo. Dognalismo, da je zavoj, dolg pribliÏno sto petdeset metrov, slu-Ïil za izogibali‰ãe in poãivali‰ãe nekdanjim gozdarskimkonjskim vpregam. Razlago so potrdile betonske cister-


115

ne vode, pravi rezervoarji, ki smo jih kasneje na‰li v bli-Ïini. Kljub dolgoletni nerabi so ‰e vedno sluÏile svojemunamenu. Morda pa jih je vzdrÏevala ‰e do nedavnegaJugoslovanska ljudska armada ali slovenska Teritorial-na obramba za svoje potrebe med manevri ali za sluãajpravega vojnega spopada.

Kakorkoli Ïe, nam je okolje ugajalo in pridno smo sipostavili nove bivake razliãnih oblik, velikosti in udob-nosti. Nabrali smo draãja in suhih vej ter, kot se spodobiza dobre izvidnike, priÏgali ogenj z eno samo vÏigalico.


116

Priznam, da se v meni glede priÏiganja ognja (mordatudi sicer) vedno prebudi nekaj otro‰kega ali vzgojnoprvinskega. Vedno si postavim obvezujoão nalogo, damora ogenj zagoreti le z eno vÏigalico in seveda brezpomoãi papirja, kaj ‰ele ãesa zloãesnega, kot so bencin-ski vÏigalniki, plastiãne vreãke ali kaj podobnega.

Tega ne poãnem vedno: ogenj za kuho na trinoÏnikuna primer ni tako sveãan kot tisti, ki naj zagori, ko prinjem sam ali v druÏbi nameravam prebedeti del noãi,kaj zapeti in povedati. Ta ogenj se mora zaãeti nekakosveãano, v ti‰ini, potem ko smo skoraj obredno in povseh tehniãnih pravilih pripravili piramido iz suhegadraãja in vej ter ji na vrh postavili nekaj brinovih vejic …

Ko vÏigalica prasne v veãerni ti‰ini, ko se z nje pla-menãek prenese na draãje in na navzgor nastavljenesmrekove vejice, ko nad njimi zagorijo v stoÏec postav-ljene debelej‰e veje, ko na vrhu zacvrãi mnoÏica brino-vih iglic, ki iskrivo odsevajo v oãeh in se plameni pre-slikujejo v zavest, kjer se utrjuje pripadnost krdelu,skupnosti in ãlove‰kemu rodu, ki ga obredni noãniogenj vselej zaãara tudi toliko tisoãletij po neandertal-cu …

Koliko iskric je ob tak‰nih priloÏnostih Ïe preskoãiloiz oãi v oãi, iz srca v srce, koliko rok si je seglo v roke inje lep spomin doÏivetega postal neizbrisen, koliko pri-


117

seg je na‰lo potrditev in vero v besedah »tolaÏi up nasmladih let, da ‰e se vid’mo spet«? Leta so minila, spo-roãilnost vsega pa ‰e velja.

Kres, priÏgan z bencinom, avtomobilskimi gumami inzaboji z zelenjavnega trga, je pojmovanje, ki z veãernimtabornim ognjem na gozdni jasi nima prav nobene po-vezave. Ob sv. Ivanu ali nekoã za prvomajski praznik jebil tak kres v navadi. Spomnim se jih iz otro‰kih let vBrandeÏiji pri Sv. Ivanu v Trstu ali vi‰e gor pri Subanu,kasneje pa v Trebãah Pri kalu, kjer sem prebival nekajlet. V Gorici sem bil zraven pri kresih na Livadi. Vseka-kor sta to dva povsem razliãna miselna in vedenjskasvetova.

Naslednje jutro so se pojavili znaki napora po dvehdneh kroÏenja v gozdovih, medtem ko smo se premikalipo povsem poloÏni poti proti Ma‰unu. âezenj je obkoncu aprila 1945 ‰la oklepna kolona Jugoslovanskearmade z nalogo, da ãimprej pride v Trst, tudi ãe je pu-stila v okolici Reke za sabo nem‰ke bojne skupine, ki seniso hotele predati zaradi zapletenih strate‰kih iger tikpred zakljuãkom vojne, ko se je nem‰ka vojska hotela nele predati zahodnim Zaveznikom, ampak je oãitno za-drÏevala jugoslovansko osvobodilno vojsko daleã od se-verno jadranskih pristani‰ã, posebno od Gorice in Fur-lanske niÏine, da bi se prikupila AngleÏem in Ameriãa-


118

nom. Ti so Ïe — tudi s specialno vojno in ãudnimi igri-cami s furlanskimi partizani — napenjali odnose s Sov-jetsko zvezo in partizanskim uporom v Jugoslaviji. Na-ãrti niso uspeli ali vsaj delno niso uspeli, sicer bi spet ob-veljala razmejitev doloãena v Rapalu.

Na Ma‰unu se je na‰a skupina raz‰la v razne smeri.·e prej smo si privo‰ãili sladoled in golido mineralnevode, da smo se znebili dehidriranosti ki je stalnaspremljevalka takih naporov in aktivnega bivanja v nar-avi. Voda je problem, ker ni mogoãe jemati s seboj ve-likih koliãin, saj bi nas gromozansko teÏila in po pitjupovzroãala tudi veãje potenje, ki bi mu zopet sledilopitje. Ta zaãaran krog je teÏko presekati, a deloma jetudi to mogoãe, traja pa nekaj desetletij preden uspe‰spremeniti fiziologijo telesa, ritme pitja in predvsem po-tenja. Zapletena zadeva, ki je ne bom razkrival, ker mije tokrat ljub‰e opisovati doÏivljaje ne pa tehniãni vod-nik za Ïivljenje v naravi.

Na SneÏnik sem ‰e tisto poletje pospremil tudi rekre-ativce gori‰kega planinskega dru‰tva. Ne predstavljajtesi beteÏnih upokojencev, ki obiskujejo nategovalno te-lovadbo. Gre za trenirane ljudi, ki kljub srednje visokimletom veliko zdrÏijo in premorejo. Izlet z njimi sem medobujanjem spominov na tridnevno kriÏarjenje doÏivelkot lahkoten sprehod. Pokazal sem jim, kje smo bivaki-


119

rali na vrhu in kje sem sam prenoãeval v gozdu. Zakli-njali so se, da bi se v kaj takega nikoli ne spravili, kljubzaupanju do mene in moji navajenosti na tak‰ne izku‰-nje. A vemo, da se zareãenega kruha kar nekaj poje. Pre-teklo je sicer ‰e nekaj let, potem pa se mi je pridruÏilaskupinica in od‰la prenoãevat z mano v Smreãje vTrnovskem gozdu.


120

Potovalni tabor na vesla

âe bi kdo tisto poletje ‰e sredi junija napovedal, dabom v prvi polovici julija nabiral borovnice na ne-

obljudenih otokih v teritorialnih vodah ‰vedskega delaBaltskega morja, bi ga ãudno gledal in ne bi razumel, oãem pravzaprav govori.

Ob koncu junija pa sem prejel vabilo, naj se udeleÏimsedemdnevnega ãolnarjenja med otoki piibliÏno stopetdeset kilometrov juÏno od Stockholma; spal naj bi v‰otoru ali na prostem, sam bi pripravljal hrano, ogledo-val bi si predvsem ‰tevilne ptice in poletno skandinav-sko floro ter doÏivljal odnose z nepoznanimi ljudmi raz-liãnih narodnosti. Vse na‰teto lahko nanizam seveda‰ele sedaj, ko je izku‰nja mimo. Ob povabilu sem vedelle, da gre za skupinsko veslanje v pogojih nekak‰neskrajne rekreacije in Ïivljenja v divjini.

Odloãitev ni bila enostavna tudi zato, ker nisem niko-li bil zdoma tako daleã, da bi moral potovati z letalom.Nekaj je, ãe me kdo povabi, ali najveãkrat sam predla-gam vandranje, ki predvideva tudi noãitve na prostem,na Pokljuko, v Trnovski gozd in v zimskih razmerah v


121

sneÏni‰ke gozdove ali na Komno, povsem drugaãe pa,ãe se spomnim srednje (ãeprav poletne) temperatureBaltskega morja, nepoznavanja jezika in predvsem dol-gotrajnega veslanja, ki nima nobene povezave s tistim,ki sem ga navajen v kajaku.

Med otoki na jugu ·vedske


122

Prevladala je misel, da je prilika edinstvena in sodijodomneve o nekaterih vidikih povabila v samo srãikotak‰nega naãina uporabe prostega ãasa. âe naj bo vsenaãrtovano, mar bi ‰el kot ovca z agencijo!

âe se prvega januarja spu‰ãamo po Soãi v pozdravnovemu letu, ãe me je zamikal DraÏgo‰ki noãni pohods svojimi 40 km pospe‰ene hoje v snegu polhograjske-ga hribovja, lubni‰kih poboãij in alpskega predgorja tersmo v aprilu veslali po Vipavi od Renã do Sovodenj vnekaj urah — sledila sta vzpon in spust s Podbrda v Bo-hinj ãez ârno prst — ni mogla biti ‰vedska inaãica Ïiv-ljenja v naravi tako huda, da je ne bi povohal vsaj v po-letnem ãasu.

Preden sem od‰el, sem v treh dneh intenzivno pono-vil nekaj nadaljevalnih lekcij angle‰ãine iz ‰olskega uã-benika, kajti povedali so mi, da vsi ·vedi uporabljajo tosporazumevalno kodo kot drugi jezik. Med bivanjem vnjihovi deÏeli se je to potrdilo. Potrditev sem tudi dobil,da je velika veãina devet milijonskega naroda osredo-toãena v velikih in srednjih mestih. âe upo‰tevamo ob-seÏnost ozemlja (okrog 405.000 km2) brez jezer (okrog48.000 km2, kar pomeni dve Sloveniji in pol), potem jepovpreãje 20 prebivalcev na km2 varljiv podatek, ker jedejansko na podeÏelju to povpreãje mnogo manj‰e.Tudi zaradi tega se ni ãuditi, da so ·vedi na splo‰no gle-dano umirjeni ali celo zadrÏani ljudje, ki ne izraÏajo ne-


123

strpnosti in te z zanimanjem spra‰ujejo, kako izgleda,ko nekomu, ki prihaja izpod sredozemskega podnebja,prekipi.

Dva moja biv‰a dijaka, ki v Gorici vodita turistiãnoagencijo, sta mi uredila vse potrebno za nemoteno zraã-no potovanje in me pouãila o navadah jet-seta, ki mi jeiz najrazliãnej‰ih vzrokov neznan. Zvedel sem o ãeki-ranju, elektronskem varnostnem pregledu, o prtljagi, zakatero ni potrebno skrbeti, o bookoverju, o prestopu navmesni postaji v Münchnu, kjer mora‰ paziti, da ostane‰v tranzitni coni, sicer te policija znova vsega pregleda, inpodobno.

Navajen na noãnega sprevodnika srbske narodnostina progi Nova Gorica — Jesenice, ki te niti ne povoha,medtem ko se ziblje‰ ‰e v snu proti Gorenjski z jerbasupodobnim nahrbtnikom na sosednjem stolu; po deset-letjih skoraj vsakodnevnega prehajanja meje v Solkanuali ·empetru mimo carinikov ali policistov, ki dvignejopogled od zapletenih kriÏank le zato, da mignejo z gla-vo, naj jih nihãe ne moti s kak‰nimi prijavami; po ãasov-no sicer oddaljenih izku‰njah s prtljago, ko smo jo vMartuljku morali metati skozi okna vagonov, ker je bilotam le postajali‰ãe in ne prava postaja; po miselni pove-zavi s pravim bookoverjem — preseÏenim ‰tevilomgostov glede na razpoloÏljivost leÏi‰ã — ob nekaterihjulijskih in avgustovskih sobotah na Kredarici in v Pla-


124

niki, kjer pogosto preÏdi‰ noã naslonjen na podbojevrat, so njune razlage napravile name globok vtis.

Izkazalo pa se je, da ni hudiã tako ãrn, kot ga slikajo,ali kot sem si ga predstavljal. Moj himalajski nahrbtnik,za katerim me skoraj ni bilo opaziti, ni vzbudil nobenepozornosti, prav tako ne skoraj polmetrski preÏivetve-ni noÏ v njem. Res sem se od prtljage loãil v Ronkah injo nato opazil na letali‰ãu v Arlandi na ·vedskem, ko seje umirjeno privozila na tekoãem traku do mene. Kar pase »jet-international seta« tiãe, bom povedal le, da jezraven mene sedela skupina Japoncev, ki so se med po-letom lagodno sezuli kot pred leti — v ãasu taborni‰kihekskurzij po Bosni in Hercegovini — kmetje na ozkotirniprogi Foãa-Sarajevo, ko so na jutranji trg tovorili zele-njavo in koko‰i.

Edina razlaga, ki mi pride na misel glede prehramb-ne ponudbe na letalskem krovu na mednarodnih pro-gah, je povezana s konkurenãnostjo med letalskimidruÏbami. Drugaãe ni razumljivo, da te med enournimpoletom futrajo z okusno malico, bombonom, pijaão inkavo. Dotlej sem poznal le klasiãno, vroão, kadeão indi‰eão enolonãnico v skledi s klobaso, ki jo pripravikak‰na oskrbnica na Jermanovih vratih med Planjavo inTursko goro ali oskrbnik v zaveti‰ãu pod ·piãkom, viso-ko gor pod Jalovcem. Morda le 1000 metrov vi‰e so minad Bavarskimi Alpami ponudili mrzlo enolonãnico: riÏ,


125

drobci oljk, naprstnik masla, list solate, pa Ïliãko in vi-lice in noÏiãek in zraven najlonski ovojãek kot tisti za‰ampone: v njem je bilo olje za zabelo. Preveã za strogodieto, ki sem se ji podvrgel med pripravo na silne napo-re, ki so me ãakali, premalo za ‰tevilo kalorij, ki sem jihpotreboval Ïe naslednji dan. Ko je privlaãna stewarde-sa pri‰la mimo in ponujala raznovrstne pijaãe ter kavo,sem jo prosil, v zamenjavo za vse visoko doneãe poku‰-nje, za kozarec mleka. Najprej sem mislil, da me ne ra-zume, ker je moja angle‰ãina tako primorsko pobarva-na, potem sem iz njenega obraza razbral, da se ji v nje-ni delovni karieri ni ‰e kaj takega pripetilo. V trenutkupa se ji je zdela moja Ïelja tako eksotiãna, da je pustilavse ostale potnike, pohitela po mleko in mi ga veã kotprijazno ponudila. Med pristankom in izstopom se jevedla do mene, kot da sva skupaj napravila nekaj poseb-no nagajivega. Tudi na videz najbolj izumetniãena de-kleta konec koncev prihajajo najveãkrat iz druÏin, kjerje pitje mleka povezano z domaãnostjo. Potem se je vsepribliÏno enako ponovilo na odseku München — Stock-holm, le da je bilo hrane veã, ker traja prelet veã kot dveuri: kdo naj zdrÏi toliko ãasa, ne da bi jedel?! Toda kon-kurenca je neizprosna in ãe si nekdo zamisli na zaãetkusimboliãno postreÏbo, ga druga firma mora prehiteti inzaãne se veriÏna reakcija.


126

Stockholm je sijajno mesto. V Gamlastanu so stavbeveliãastne, ulice dajejo vtis urejenosti, mostovi se serij-sko pnejo nad tekoãimi ali jezerskimi vodami, mestnavodna prevozna sluÏba uãinkovito prevaÏa potnike semter tja, kraljeva palaãa s svojo teÏo in ogromnostjo bdinad vsem. Vasa muzej resniãno ohranja eno izmed sve-tovnih ãudes — bojno ladjo iz 17. stoletja, ki se je poto-pila po 500 m voÏnje zaradi napake v gradnji in so jo po-vlekli na povr‰ino po 333 letih.

Spra‰ujem se, kak‰no mesto bi lahko bila Gorica brezpopolnega ru‰enja med prvo svetovno vojno in vsemizavorami, ki jih je utrpela zaradi posledic druge svetov-ne vojne. Seveda ni primerjave med glavnim mestomskandinavske drÏave in poso‰kim provincialnim trgom:hoãem le povedati, da je ·vedska ostala med drugo sve-tovno vojno nevtralna in med prvo po njej gotovo ni po-tekala kak‰na So‰ka fronta in prav tako ne ve, kaj pome-ni tak‰no ali drugaãno bombardiranje. Veliko laÏe jegraditi veliãastnost v takih zgodovinskih pogojih! Mi, najuÏnem robu Srednje Evrope, pa si kar ‰e izmislimo spetkak‰no klanje in mendranje, da bo bolj Ïivahno in bopotrebno vse zaãeti znova — ãe bi nam bilo tretjiã splohomogoãeno.

Potem se je zaãelo. Z avtomobilom smo se iz glavne-ga mesta odpeljali okrog 150 km proti jugovzhodu.


127

Vmes smo na neki kmetiji prevzeli plovilo. Tam ga je na‰vodja in lastnik pustil dva dni prej ob koncu podobnerajÏe, kot se je napovedovala nam. Z njim smo se na-meravali prevaÏati v naslednjih sedmih dneh. âoln stelahko videli na sliki, sicer pa gre za 10 m dolgo zadevoz osmimi tekmovalnimi sedeÏi za veslanje — takimi natraãnicah — in prostorom za krmarja. Bilo nas je sedem,zato smo dve vesli peljali s seboj le za zamenjavo, ãe bipri‰lo do okvare. Zbrali smo se Anders, Manuela, Tomy,Ann, Ornella, Sophie in jaz — tri narodnosti (·vedi, Slo-venca in Italijanka), v pogovorih pa smo uporabljali petjezikov: ‰ved‰ãino, angle‰ãino, sloven‰ãino, italijan‰ãinoin franco‰ãino, nekako v tem vrstnem redu po pogost-nosti uporabe.

Anders, marketin‰ki izvedenec pri ‰vedski avtomobil-ski industriji, je bil vodja pobude in lastnik ãolna, ‰oto-ra, peãi za ogrevanje in gorilnikov za kuho; Manuela —do pred nekaj leti je pouãevala na slovenskih srednjih‰olah v Trstu, na ·vedskem predava italijanski jezik — jeusklajevala priprave in veãsmerno prevajala; petdeset-letni Tomy je dokonãal medicino, a ne prakticira, tem-veã opremlja ameri‰ke medicinske knjige s strokovnimirisbami, poleg tega prireja zanimive dogodiv‰ãine s san-mi na Aljaski ali smuãanje na kajakih v severnih pre-delih svoje deÏele — na na‰em potovanju nas je prese-


128

neãal z nabiranjem in pripravo gob ter z odstranjeva-njem klopov s posebnimi pincetami, ki jih je prinesel zmednarodnega kongresa o tem mrãesu; prav tako pet-desetletna Ann je bolniãarka v centru za teÏko prizadetepaciente — na potovanju je skrbela za higieno, Ïulje inveãerno zadnjo misel v obliki pripovedi pred spanjem;Ornella je uradnica pri ‰efu trÏa‰ke prefekture, sicer paje tudi maserka in je skrbela za od veslanja prebolelemi‰ice udeleÏencev in udeleÏenk, poleg seveda nepre-stanega ãebljanja, znaãilnega za na pol napolitansko po-reklo; Sophie, usluÏbenka, se pri ‰estintridesetih letihzavzema za ponoven vpis na fakulteto — smer vedenj-ska psihologija. Med kroÏenjem med otoki je najveã odvseh krmarila, sicer pa bila Ïiva priãa, kako se ·vedinje,kot posledica vzgoje k samostojnosti, znajdejo tudi vokoli‰ãinah, ki jih niso nikoli okusile. Îe prvi dan mi jedala razumeti, da ne bo prala posode pritepenemu Ita-lijanu; kasneje me je pravilneje dojela. Sam sem bil ne-kak‰na nekvalificirana delovna sila, ki je postavljala inpodirala ‰otor, nabirala drva in borovnice, ãistila dimnikpeãi, iskala primerne prostore za utaboritve in doku-mentirala celotno zadevo s fotografiranjem — tudi tonekvalificirano, saj sem prviã v Ïivljenju zamenjal filmv fotoaparatu. Mi paã bolj leÏi opisovanje kot ‰klocanje.


129

Vsi pa smo veslali in veslali. V sedmih dneh smo pre-veslali okrog 90 km, kar pomeni, da smo ãoln s tremitonami nosilnosti potiskali povpreãno 14 km dnevno.No, tudi vsakodnevno postavljanje in podiranje taboras ‰otorom, kuhinjo in celotno opremo za spanje, zasi-dranje ãolna in praznjenje deÏevnice, ki se je nabirala vnjem, su‰enje premoãene obleke in kurjenje, kuhanje inpomivanje ni bilo od muh.

Kaj je potem pravzaprav lepega in celo privlaãnega vtakem preÏivljanju prostega ãasa? Gre za posebno obli-ko mazohizma, za namensko oku‰anje kalvarije? Od-govoriti na ta vpra‰anja in obrazloÏiti ãar izku‰nje nienostavno, ker je zelo teÏavno spraviti skozi raãunalnik(nekoã so pravili skozi pero) opis vrednot, obãutkov inzaznav, ki se sproti porajajo in si jih udeleÏenci veãinouskladi‰ãimo ne le v umski spomin, ampak tudi v ostaledele telesa.

Najobiãajnej‰a in najpogostej‰a razlaga zaobjemaspoznavanje tujih krajev in naravnih lepot. V tem pri-meru je res, da bi ‰e najbolj pomagali posnetki ali rajefilmski zapis. Z besedami naj omenim le raznovrstnostoblik na stotine in stotine otokov — eden je bil podobenblejskemu, le da je bila cerkvica desetkrat manj‰a inprotestantska, zvonik pa od tal do vrha iz lesenih sko-del, zaobljenost njihovih skalnatih struktur, pora‰ãenost


130

z najrazliãnej‰imi li‰aji, debelim in kot puhasta blazinamehkim mahovjem, borovniãevjem, ogromnimi brini,rdeãimi bori in zaradi podnebja tankimi smrekami, bre-zovimi gaji … Tu pa tam se je prikazala liãna, bakrenordeãa hi‰ica z belo obrobljenimi okni, slika, ki te sprem-lja po vsem ‰vedskem podeÏelju in otoãju ter opozarja,da je ãlovek na otokih Ïe davno iskal preÏivetje z ribo-lovom. Vse opisano bogatijo jate raznih ptiãev, med ka-terimi so najbolj kriãavi galebi in najbolj dostojanstve-ni labodi. Na pribliÏno kilometer ozkem pasu na‰egaveslanja, do koder je paã uspe‰no segal pogled, smo jihv enem tednu videli najmanj petdeset in to kljub slabe-mu vremenu, ki nas je spremljalo skoraj tri dni. Mors-ka voda ãista, najveãkrat prozorna, in na njej, zlasti zju-traj, v daljavi — drÏali smo se bolj osamljeno, daleã odobiãajnih smeri tudi zato, ker nam je plovilo z nizkimzajetjem vode to omogoãalo — jadrnice v tihem drsenjumed otoãki kot nekak‰ne bele trikotne baletke. Jadrniceso diskretna plovila, zato jih uvr‰ãam v naravno okolje.Pa ‰e to: pravimo, da ni mogoãe iz avtomobila dojetikrajev, ob katerih se peljemo, in je pe‰ hoja mnogo boljradodarna v tem smislu. Z na‰im veslanjem je bilo po-dobno: hitrost drsenja je bila prav‰nja za sprotno doje-manje in pomnjenje, v primerjavi s hojo pa varneje kotv gorah, kjer se mora‰ obvezno ustaviti, ãe Ïeli‰ opazo-


131

vati svet okoli sebe. Med veslanjem to ni potrebno: ena-komerno se na sedelcu vozi‰ po traãnicah gor in dol,roke vleãejo in na novo nastavljajo veslo, glava pa seprosto premika v zaÏeleno smer in omogoãa oãem, da vblaÏeni lagodnosti vsrkavajo slike, za katere vedo, da jihne bodo imele veã moÏnosti gledati. V vãasih zelo dol-gih oÏinah, kjer se otoki skoraj stikajo, si predstavljajteob robovih tudi go‰ãave zelenega trstja. Ne vem zakaj,toda vedno sem si predstavljal trstje kot rastlino, ki us-peva le v toplih zamoãvirjenih predelih, ko ti recimo nazadnjih kilometrih proti ustju Soãe onemogoãa, da bi skajakom prilezel na breg.

A ne gre le za naravo. Gre tudi za Ïivljenje v kolektivu.Tako razliãni ljudje s tako razliãnimi izku‰njami in raz-novrstnim kulturnim izvorom ter zaradi let s tako raz-liãnimi ustaljenimi vedenjskimi partiturami in drobni-mi nevrozami, bi lahko Ïe prvi dan odklopili in vsaj tupa tam zganjali individualizem, ki ga postberlinska ide-ologija tako opeva in hvali. Pa se ni zgodilo! âe se Ïekdaj sproÏi kak‰na nestrpnost, se ob naslednjem obvez-no usklajenem veslanju porazgubi skozi dolgo veslo vvodno maso; kjer je ‰e tako kriãeãa histerija povsem ne-bogljena. Potem se zgodi, da te obseÏnost, v Baltskemmorju sicer komaj slane, vodne mase spomni, ob piha-nju severnega vetra in kopiãenju oblakov, da te iz pene-


132

ãih se valov in pred razbitjem v skalah re‰i le trden ko-lektiv, ki dela usklajeno in z enotno voljo. Izkazalo se je,da tudi uãinkovitost pri premagovanju razdalj zavisi odpodrejanja kolektivu, saj bi prepu‰ãanje razliãnim oseb-nim ritmom Ïeje, obãutka lakote, fiziolo‰kih potreb,utrujenosti ali Ïuljev ne pripeljalo nikamor in bi po-vzroãalo nepredvidljive napetosti. Prepriãan sem, da sipoudarjanje individualnosti lahko privo‰ãi le lagodnookolje relativno bogate druÏbe, kar je tudi v redu, a podpogojem, da se posameznik ne pomehkuÏi in se zaraditega ne zna ali se ni sposoben odzvati, ko se okoli‰ãineposlab‰ajo ali enostavno spremenijo. Obãasne izku‰njeÏivljenja v naravi imajo precej‰njo terapevtsko vrednostv tem smislu. V na‰em primeru se je sluãajno zna‰lo nakupu pravljiãno ‰tevilo sedmih oseb z miselnostjo ma-ratoncev: zlomim se, a se ne upognem! Ko je lilo kot iz‰kafa na primer, ni nihãe skrbel le za svojo opremo: ne-kdo je za vse postavljal ‰otor, druga je skrbela za vsespalne vreãe, da so ostale suhe, tretji je priskrbel drva zakurjavo, nekdo je skrbel za pripravo vroãega ãaja, ‰estaza privez ãolna, sedmi je sestavljal peã za v indijanski‰otor …

Ko je udeleÏenka obleãena padla v vodo, smo ji dru-gi posodili vsak kos opreme in smo se ves dan strniliokoli nje zaradi Ïivãnega ‰oka, ki ga je doÏivela med ob-


133

ãutkom potapljanja. Ni hudiã, da se vse to ne prenese izpoletne frajerske in morda nekoliko skrajne izku‰njetudi v realno Ïivljenje! Nekateri leta in leta tarnate, dani veã ãasa za klepet in socializacijo, za soseda in branjeknjige, da ni ãasa niti zase. Vem, kaj to pomeni, a vemtudi, da odklanjate potenje in neposreden stik z drugim.

âe Ïe naãenjam ovekoveãenje posameznika, ‰e dvarazmisleka. Ni etiãno zganjati individualizem na raãunokolja, ki naj bi samo poskrilo vse, kar se posameznikuv njegovi uãinkovitostni ihti ne zdi vredno pospravlja-nja, ãeprav se posluÏuje raznih uslug. Posameznik najizstopa v mnoÏici le, ãe je zrasel iz lastnih izku‰enj pripremagovanju teÏav, ali je celo sposoben razvoja. Dru-gaãe gre za parazitizem in ‰opirjenje s tujim perjem. Kerpa je v sodobni druÏbi mogoãe blefirati, ostaja za pra-viãno merilo potrditve posameznika skoraj le narava.

V tem smislu ni narava lepa, niti grda. Enostavno ob-staja. Na ·vedskem sem na‰el v vsakem ãloveku, ki semga sreãal, potrditev tudi tistega, kar smo se nauãili v vi-soki ‰oli nekdanjega zamejskega taborni‰tva: vreme nilepo ali grdo, vreme enostavno je! Obãutek lepega aligrdega vremena zavisi od obleke, opreme in od misel-nih vzorcev, ki nam jih vcepljajo v vzgojnem procesu.Odre‰ujoãa nevihta z grmenjem je lahko veliko lep‰a oddolgoãasnega sonãnega popoldneva. Ko pa po napor-


134

nem dnevu leÏimo pod ‰otorskim platnom in se od ne-kod povsem nepriãakovano prikrade droben deÏ, kipriãne tiktakajoãe tkati blaÏilno uspavanko, naj mi kdoporeãe, da je deÏevno vreme slabo vreme.

Kako naj to zaznavo posredujem bralcu, kako naj biga posredoval ostalim v indijanskem ‰otoru v angle‰ãi-ni, ãe pa bi celo v italijan‰ãini »tiktakajoãe tkati« zvenelospakedrano in se v tem jeziku deÏ prav nikakor ne more»prikrasti«. Pa se najde kdo, ki manjvrednostno trdi, dani sloven‰ãina bogata kot jezik sosedov!

Na Baltiku: zaveti‰ãe na skalni polici


135

Zaradi zemljepisne orientacije naj povem, da smokroÏno pot zaãeli v majhnem, a zaradi morskega turiz-ma na zemljevidih oznaãenem Arkösundu, pribliÏno150 km juÏno od prestolnice. Najprej smo veslali protijugozahodu, nato povsem proti zahodu, tretji dan Ïeproti jugu in prav tako ãetrti in peti, ko smo dospeli doobljudenega otoka z imenom Härstena. Tam smo tudienkrat jedli v gostilni nekak‰ne pasere z okusnim kuha-nim krompirjem, obveznim pol slanim maslom in oma-ko, ki je ne znam opredeliti. Otok je pravi naravni bota-niãni vrt — na njem raste in cvete celo lotus. Zadnja dvadni smo se usmerili v komaj zaznavnem loku proti se-veru do izhodi‰ãnega pristana. Zlasti predzadnji dannam je ‰la plovba kot po maslu: morda zaradi dobreusklajenosti veslanja, morda zaradi preseganja krize, kinastopi, kot vem, tudi v gorah petega dne in nato pre-ide, morda zaradi klica celine ali usklajene prehrane …trikrat zapored smo veslali brez oddiha po ‰tiri kilome-tre, vsega skupaj pa ‰estnajst. Posadka za olimpijskeigre!, ãe bi obstajala kategorija tak‰nih ãolnov in bi smelinastopati veterani. Srednja starost je zna‰ala 46 let.

Med povratkom proti Stockholmu sem videl sredinjiv druÏino losov, imel pa sem tudi priliko vstopiti vdve hi‰i vesla‰kih sopotnikov, kamor sta nas vljudnopovabila. V stavbah je ãutiti povpreãni narodni dohodek


136

15.000 dolarjev na osebo, ãeprav je Ïivljenje draÏje odna‰ega in se vi‰je plaãe zaradi Ïivljenjskih stro‰kov do-kaj uravnove‰ajo z italijanskimi. Srednje visoki standardse izraÏa z drugaãnimi prvinami od na‰ih: zdravstvo,socialno skrbstvo, prevozi …

TeÏko je razloÏiti v podrobnostih obãutek, kako smona apeninskem polotoku tako obsedeni od elegance, daenostavno pretiravamo in smo Ïe davno pre‰li v kiã, ãejo primerjamo z okusom severnih narodov, ki jim pravgotovo ni mogoãe pripisati kulturne rev‰ãine. DrÏi, da jeitalijanski tekstilni in pohi‰tveni dezajn v svetovnemvrhu, a v dobrem in slabem so drugod oãitno manj po-gojeni ali nadarjeni z okusom in eleganco. Vse je pre-prosteje, v nekaterih primerih kar ‰partansko.

Posebnost ‰vedskih domov je tudi, da stanovalci kro-Ïijo v njih bosi. âe to poãenjajo muslimani, je za zahod-ne vedenjske vzorce stvar Tretjega ali âetrtega nerazvi-tega sveta. Preden sem se sicer dokaj naglo prilagodilobiãaju, so se mi porajali razliãni obãutki: zaãudenje,pomisleki zaradi prehlada in obãudovanje, da na evrop-skem severu celoten razvit narod prejema in razvija tip-ne zaznave skozi podplate kot nekoã in sedaj primitiv-na plemena; kot si v srednjeevropski in severnoameri‰kidruÏbi privo‰ãijo posamezniki le v okviru fizio ali psiho-terapij.


137

Veã kot desetletje vadim in vodim brez copat vse obli-ke dela v razliãnih telovadnicah. Na ·vedskem sem vstanovanjih med raznoliko druÏbo gostiteljev in gostovdodatno uvidel, da se z bosimi stopali ni mogoãe spre-nevedati, kdo in kaj si kot oseba. Ali se vam zdi mogoãe,da bi vas ãlovek z bosimi stopali prepriãal v tisto, kar jeuspel vnesti zgolj v svoj zunanji videz, ne da bi v sebinosil pravo jedro? âe si v stanovanju bos, si lahko le tis-to, kar si v svojem bistvu in pika. Vsa ostala navlaka niverodostojna. Drugaãe je seveda na plaÏi in v bazenu.Morda se zaradi tega poleti veãina teles tako kiti pozgornjih predelih telesa — da jim ne pogledamo stopal!


138

Na obmoãju medveda

Gore osvaja‰ kot za stavo,Jalovec ti je v zabavo,hodi‰, pleza‰, malo spi‰,ker medvedov se boji‰.

Prviã sem bivakiral v Trnovskem gozdu prav na za-ãetku sedemdesetih, ko tam medvedov ‰e ni bilo

oziroma jih Ïe dolga desetletja nihãe ni sreãal. Z Die-gom — Gamsom sva se domenila po izku‰nji v Peklupod Komno, da zopet poi‰ãeva vsaj podobno okolje inoglede. ·lo je tudi za dodatno pridobivanje tehniãnegaznanja.

Bila je sobota in zaãetek decembra, ko sva se v poz-nem jutru odpravila z avtomobilom iz Gorice na Lokve.Vozilo sva pustila na koncu vasi, kjer je nekoã imela Te-ritorialna obramba svoje zbirno mesto in v gozdu tudinekaj podzemnih skladi‰ã. Oprtana z vsem potrebnimsva se odpravila po cesti proti Mali Lazni, nato proti Pa-radani in na obmoãju cestnih odcepov desno proti Izto-kovi koãi. V njeni bliÏini sva si postavila zaprto zaveti‰ãeob deblu debele smreke: dve debeli in dolgi oãi‰ãeni veji


139

z vrvico pritrjeni vzporedno in po‰evno na vsako strandebla, »za‰nirane« ‰otorke ãeznje, v gozdu izdelani ko-liãki za pritrditev platna v tla, odprtina ob deblu, smre-kove vejice za leÏi‰ãe. Potem ‰e ognji‰ãe na snegu, ku-hanje, pogrevanje ãaja, kratek sprehod v bliÏnjo okoli-co in upiranje sunkom vetra, ki se je spu‰ãal z Golakov.

Od noãitve mi je ostal v spominu dolg pogovor, ki svaga pletla daleã v noã, saj sva zlezla v zaveti‰ãe Ïe ob poldevetih, zadremala pa okrog dveh zjutraj. Pred spanjemsem se med naleti burje spomnil, kako nas je presene-tila nekaj let prej na nano‰kih ãistinah in smo se utruje-ni lahko ubranili pred ostrim mrazom le, ko smo se sti-snili v gruão s hrbti navzven, kot bizoni med sneÏnimmeteÏem na severnoameri‰ki savani.

Imela sva jaz veã, on manj kot petindvajset let. Vdivjino sva se odpravila, da bi postavila zaveti‰ãe medzasneÏenimi iglavci, preverila ‰epetaje v burjasti noãisvoje izku‰nje in gledanja na svet ter poizku‰ala predvi-deti, kako nama bodo stvari tekle v naslednjih treh de-setletjih — to je nekako bil vsebinski, miselno ãustvenirezultat tistega izhoda.

Sedaj so tri desetletja mimo in velik dar Ïivljenja je, ãepo tolikem ãasu nadaljujemo s primerjavami, preverjan-ji zadovoljstev in razoãaranj. Potrebno je bilo nalagatiprecej investicij v zdrav naãin Ïivljenja. Marsikaj bi siimela sedaj povedati, ãe bi se zopet zna‰la v zaupnih


140

okoli‰ãinah in bi si upala odpreti osebne arhive. Zasevem, da nisva bila Ïe tedaj prav niã naivna in nisva po-stavljala gradov v oblake. Romantika zimskega bivakaob silovitih naletih burje, ki je v rednih presledkih ma-jala vrhove smrek, ni vplivala na najine ocene, kako je znama osebno in kako z druÏbenim okoljem. Nravna vz-goja, ki sva jo dotlej prejela na gozdni univerzi, naju jepostavljala na trdna tla glede druÏbenih zakonitosti.

Ni pa naju dovolj opozorila, da ljudje, ki niso zraslipod ‰otori, na livadah in jasah, v grapah, po grebenih inpoboãjih v vzajemni odvisnosti, niso enako pripravlje-ni na delitev iste ãutarice, ko‰ãka ãokolade ali suhih no-gavic, niso enako dolgoroãno vztrajni in ne znajo opra-viti sprejete naloge za ceno osebnih koristi. Bila sva zve-sta ‰oli, ki naju je navadila, ãe sva se tako domenila, dasva na razdaljo enega tedna ali enega meseca smela ra-ãunati na prihod drugega na doloãeno kriÏpotje tudisredi gozda, daleã od naselij; ne glede na vreme, raz-poloÏljivost prevoznih sredstev ali ostalih zaprek. Ob-rok hrane za osemdeset, sto ali sto petdeset oseb smoskuhali ne glede na vreme, mokra drva, neizku‰enostpomoãnikov in vãasih pomanjkanje zaãimb. Naj je ‰etako lilo in mrazilo ob dveh ponoãi in marsikdaj po pla-ninskem celodnevnem izletu prej‰njega dne, peturnodeÏurstvo do sedmih zjutraj za bolj formalno kot dejan-sko potrebno za‰ãito ‰otorske vasi, je bilo sveta stvar,


141

ker smo se ãutili odgovorne za poãutje novincev naprvih noãnih straÏarskih izku‰njah. Vstajali smo in kro-Ïili po taboru, v mislih naãrtovali za naslednje dni inleta, poslu‰ali ‰ume v drevesnih kro‰njah in okrog kore-nin, Ïuborenje bliÏnjega potoka ali reke, popustilikak‰no ‰otorsko vrvico, ki se je napela zaradi vlage; senasmihali smrãanju pod platnenimi strehami in vãasihskuhali ãaj za tiste s trebu‰nimi teÏavami. Noãno nepre-kinjeno spanje nam ni bilo veã sveto, kar se nama je ‰ekako obrestovalo med Ïivljenjskimi preizku‰njami vnaslednjih desetletjih.

Zjutraj sva vse pospravila vse do zadnje sledi v snegu,spustila sva se po drugi poti v dolino in pri‰la ob lepemvremenu do vozila. V Gorici je na nedeljo popoldne do-segel svoj vrh Andrejev sejem. Mesto je bilo nabasano zavtomobili z obeh strani meje, trume ljudi so hitele vsredi‰ãe, kot pred desetletji in stoletji: meje ni bilo de-jansko veã Ïe trideset let razen v glavah precej‰njegadela me‰ãanov. Zaznala sva, da se mnoÏica zanima inpeha za drugaãne zadeve od najinih. V njej sva se ãuti-la drugaãna, sploh ne bolj‰a, vsekakor pa zelo drugaã-na.

Po ‰tevilnih sezonah se mi je v letu pred zaãetkom no-vega tisoãletja zopet posreãilo najti priliko in druÏbo, kime je pospremila na bivak v Trnovski gozd. Predlog o


142

preÏivetju dveh dni na gozdni planoti sem raz‰iril obkoncu rekreacijske vadbe maja meseca. Junija smo zavadbo ‰li na celodnevni izlet ãez ârno prst v Bohinj, sre-di avgusta pa do obiãajne izhodi‰ãne toãke v Gornjemkoncu na Lokvah.

Z mano je bilo pet Ïensk, mo‰kega pa nobenega. Od-‰li smo po Tur‰kem klancu do vrha vzpetine, nato po‰irokem makadamu do Male Lazne, kjer se je ob sonã-nem vremenu trlo piknikovcev vseh vrst, in naprejdesno proti Smreãju. Po treh urah pospe‰enega kora-kanja smo zaãeli iskati primeren prostor za ureditev za-silnih streh in leÏi‰ã.

Ni in ni se prikazalo niã primernega ob poti, konãnopa sem na razdaljo nekaj sto metrov opazil osamelo, iz-su‰eno in na videz kar stra‰ljivo drevo. Naznanil sem,da bo to na‰ totem pa pika: v krogu sto metrov moramoobvezno najti primeren prostor. Zarili smo se v gostorastlinje, ki je segalo skoraj do ramen, da smo v njempravzaprav utonili, in se prebili do mladega, tri do ‰tirimetre visokega smreãja. Zraven je raslo gosto, starej‰ein vi‰je smreãje. Kraj je Ïe na pogled dajal obãutek var-nosti. Prej smo seveda morali posekati vse nizke in suhevejice, ki smo jih spravili na kup za kuho in veãerniogenj.

Za udeleÏenke ni kuhanje samo po sebi pomeniloniãesar izrednega kot morda za mo‰ke spremljevalce ob


143

drugih prilikah; neobiãajno jim je le bilo kuhati v gozdu,pravilno nalagati na ogenj, me‰ati tekoãino instantmine‰tre neposredno nad njim, medtem ko jim je dimsilil v oãi in grlo.

Novost je bila zanje priprava zatoãi‰ãa. Neverjetno sobile iznajdljive. Ne vem, ali zato, ker so hotele preseãisvoje novinstvo v teh zadevah, ali pa zaradi naravnegavzgiba, ki je v Ïenskah bolj razvit kot pri mo‰kih, da seznajdejo in re‰ujejo male zapetljaje tehniãne narave alimedosebnih odnosov. Tudi ãarobnost noãnega ognja naprostem se jih je precej prijela in otro‰ko privlaãila. Na-‰e civilizirano okolje pogojuje Ïenski svet, da se ne vedespro‰ãeno in ne sme kazati pristnega navdu‰enja, ker gahipoma dojame na povsem doloãen: pregre‰en naãin.âudimo se nad strogostjo islama zaradi prekrivanjaÏenskih teles od temena do pet, a na severni polobli si-cer dovolimo Ïenskam, da hodijo okrog obleãene skorajpo svojih Ïeljah, toda strukturirati morajo drÏe in vrstopotankosti, ki jih obkroÏajo kot oklep. V naravnem oko-lju nekaj tega oklepa odpade in se pokaÏe pristnost. Sajni vedno prijetna, je pa vsaj verodostojna.

Po dolgem klepetu ob ognju smo ‰li na sprehod v me-seãini. Z nekaj pristopi, domi‰ljijo in sugestijami smo sipriklicali bojazni, kakr‰nih nismo vajeni, odkar ne po-slu‰amo veã veãernih pripovedi ob le‰ãerbi o soldatih,ve‰ãah, krivopetah, vedomcih, utopljencih, pokopali‰-


144

kih plesoãih plamenãkih, rogatcih, nevihtnih noãeh,‰klepetajoãih ãeljustih ali krempljastih prstih in se vmestih premikamo po povsem osvetljenih ulicah. V pri-rodi postane pogosto vsak grm sumljiv, debla se celopremikajo in ãe kdo omeni, da je morebiti sli‰ati odda-ljeno cingljanje zvoncev na gobavcu, ki Ïe nekaj letosamljeno Ïivi v kolibi obdani od velikih skal polnihmahu, teÏko najde‰ ãloveka, ki ga ne bi vsaj rahlo zama-jalo. Kaj ‰ele, ãe nekaj odjekne, zahre‰ãi, piskne, zamol-klo zabobni ali se v trenutku zabliska in nenadoma ob-Ïari vse, kar je bi bilo tik prej v popolni temi …

To so same nami‰ljene nevarnosti. Kaj pa oprijemlji-vej‰e? Kaj je pravzaprav z medvedi? Tu so in v skladu ssvojo naravo kroÏijo. Pred petnajstimi in veã leti jih nibilo toliko. Vsakih nekaj let se je pripetilo, da je kdokak‰nega videl na Primorskem, mnogo manj na Gorenj-skem. Zlasti med vojno v Bosni so se tamkaj‰nje Ïivalipremaknile proti severozahodu in na‰le svojo ni‰o nanano‰kem pogorju in trnovski planoti. Za Ojstrnico inlevo od Tur‰kega klanca tri kilometre v zraãni ãrti odLokev so jim lovci pripravili mrhovi‰ãe, kamor jim red-no prina‰ajo kak‰no poginulo ovco. Tako so se ustalilitudi na tem obmoãju, ki je oddaljeno le okrog petindvaj-set kilometrov od Furlanske ravnine in bodoãe evropskevelike povezave Barcelona — Kijev.


145

Kolik‰no bogastvo pomeni imeti stanje divjine natako kratki razdalji od povsem tehniciziranega sveta, dalahko v ti‰ini popoldanskega brezãasja ob robovihtrnovskih zelenih amfiteatrov prisluhnem striÏenju ko-bilice v travi, sinici na bliÏnjem drevesu, kosu v bolj od-daljeni vrtaãi, sraki daleã v gozdu in rukanju jelena nanasprotnem hribu med ãujeãnostjo in mislijo na more-bitno sreãanje z medvedom. Nikoli se ni pripetilo, nekajznakov pa sem opazil na Jelovici, pod SneÏnikom, naKoãevskem, ko sem zagledal v osu‰eni kaluÏi na gozd-ni poti tri odtise medvedjih ‰ap in zaãutil, kako so se minajeÏili lasje, ker sem sklepal, da kosmatinec ni hrom,saj je ãetrto ‰apo gotovo naslonil na bliÏnjo korenino …

Najveãje preseneãenje me je doletelo v Trnovskemgozdu, ko sem se vzpel, kot Ïe veãkrat, na Ojstrnico pomarkirani smeri, nato pa sestopil po drugi strani prostopo obãutku. Tam se pride na zgornji del Tur‰kega klan-ca, po njem ali od njega pa je mogoãe odhniti v raznesmeri. Izbral sem najkraj‰o, da bi se ãimprej vrnil pokolovozu, ki je nekoã sluÏil za odvaÏanje lesa, tedaj paje bil Ïe dokaj zarasel. Lagodno sem hodil po njem in siogledoval zlasti predel starega gozda z globokimi ‰kra-pami in ogobanimi debli. Potem se je pot nekoliko pre-vesila in sto metrov daleã sem opazil s hrbtne strani tri-kotni prometni znak. Spet bodo rinili v gozd in motiliprirodno ravnovesje — sem pomislil, prepriãan, da gre


146

za opozorilni znak voznikom gozdnih buldoÏerjev alitovornjakov. Radovednost me je silila, da pogledam, aligre za opozorilo na izrute skale, ali pa so na tablo napi-sali odstotke strmine ali narisali grbino — prav gotovone predor!

Pri‰el sem do table, se zasukal in na njej opazil narumenem polju ãrno narisanega medveda z napisom, kije bilo eno samo razodetje: OBMOâJE MEDVEDA. Poznejesem izvedel, da so table postavili na vseh vpadnicahdaleã okrog mrhovi‰ãa. Sam sem pa vstopil na obmoã-je po brezpotju in jih nisem mogel videti razen ob izsto-pu. Sicer pa kaj naj pomeni »obmoãje«? Saj ni tamokrog nobene ograje, medvedi pa se ne ustavijo znotrajod ãloveka nami‰ljenega obmoãja zaradi table. Postaviliso jo zgolj zato, da se lovska organizacija pravno zava-ruje v primeru nesreãe, ãe‰, kaj ste pa silili v gozd! Mrci-no pa je mogoãe sreãati kjerkoli.

Prav zato se v zadnjem desetletju odpovedujem sre-ãanju s katerokoli gozdno Ïivaljo in za razliko od prej‰-njega vedenja namenoma tolãem s palico po kamnih alikak‰nem deblu, ãe so tla mehka, da se vse umika predmano. Upam, da tudi medvedi. Z udarci zadostimo var-nosti; hkrati pa ne motimo pretirano gozdnega Ïivljenja.

Drugi dan skupinskega doÏivljanja gozda smo izkoristiliin nadaljevali izlet proti robu trnovske planote. Na-


147

hrbtnike z opremo, razen ãutaric, pelerin in obroka hra-ne, smo skrili v gosto smreãje ob poti. ·li smo najprej pocesti in nato iskali markacije po poloÏni stezi. Sledil jekratek vzpon in ostro pod nami se je prikazala Vipavskadolina do Podnanosa na eno stran in Gorice na drugo.Pogreli smo se na soncu, da bi izcedili morebitno noã-no vlago, ter se po kosilu — tako se reãe le zaradi ãasov-ne opredelitve dneva, dejansko smo le skromno malicali— vrnili po petih urah do nahrbtnikov. Niã se jih nimedtem dotaknilo. Vmes smo se najedli malin. Tolikojih v vsem Ïivljenju ‰e nisem videl na kupu.

Îe na Mali Lazni, na Lokvah pa sploh, je spet slediltisti zapleten obãutek odtujenosti do otro‰kega objest-nega hrupa, do izumetniãenih, finih, gosposkih in go-spodovalnih drÏ polakiranih obiskovalcev restavracij inrobov travnikov, do bencinskih hlapov, ki jih je deset-krat veã obãutiti po preÏiveti noãi v gozdu, do priliznje-nega besediãenja sprehajalcev, ki zavraãa pomoã in bli-Ïino. Sicer pa so romantiãne utvare nesmiselne. V pri-meru sile, tudi v prirodi in ne le v strukturiranem druÏ-benem okolju prevlada neizprosnost preÏivetveneganagona, ki se omili le do ozkega kroga sorodnikov. Izje-ma se vãasih pokaÏe tudi do prijateljev in v ãasovnoomejenih zgodovinskih okoli‰ãinah do lastne manj‰e aliveãje skupnosti. Kljub vsemu smo se morali vrniti vstvaren mestni ritem.


148

Nastopila je Ïe tretja zima odkar sem zadnjiã v pravempomenu besede obiskal zasneÏen gozd. Leto prej sembil na DraÏgo‰kem pohodu in doÏivel krepke, divje za-deve. Iz vidika ritmov premikanja in pravoãasnega do-seganja cilja celo neizprosne. Zamikalo me spet v snegin mraz a hkrati v nekaj umirjenega in ãasovno ne-vsiljivega.

Lahko bi bil ‰el sam, nisem pa pozabil, da me je Pavel,nekdanji moj dijak, veãkrat spomnil, naj ga obvestim, ãemi pride kaj zanimivega na misel. Leto prej sem ga bilspremljal ob njegovem prvem vzponu na vrh Triglava inker se je nama pridruÏil ‰e Marko, sem pristal in jima bilza vodiãa na neobiãajni trasi. Niã izjemnega sicer, a biloje nenavadno za primorsko gori‰ke pristopnike, da smose vzpeli iz Vrat ãez Prag na Kredarico, tam spali in nas-lednje jutro ‰li na vrh; povratek pa je potekal do Kreda-rice, nato ãez RÏ do Staniãeve koãe in v sestopu mimoPekla v Kot skoraj do Mojstrane. Zavedli smo se, kaj po-meni »imeti noge«.

Veãkrat se pripeti, da mi kdo poreãe, kako bi se mi radpridruÏil na dolgih, vãasih hitrih turah, a je Ïe v glasuãutiti, da gre bolj za vzdih kot za namen. Pri Pavlu nitako. Zato sem ga obvestil o nameravani noãitvi v Smre-kovi dragi. âe nekdo misli resno z vabilom, mora tudibiti pripravljen na spremembo dneva odhoda, ker se


149

obveznosti navadno kriÏajo. Tako sva odrinila v drugipolovici januarja namesto decembra.

Niã hudega, snega je bilo ‰e veã, kot se skoraj rednodogaja na Severnem Primorskem zadnjih petnajst let.Izhodi‰ãe je bilo kot vselej na Lokvah na soboto zgodajpopoldne, toda pozimi je temno Ïe ob pol petih, ob ob-laãnem vremenu in v gozdu ‰e prej, ãeprav zasneÏenookolje poveãa vidljivost neverjetno dolgo. Skratka, izka-zalo se je, da sva za postavljanje zaveti‰ãa v zimskih raz-merah in nabiranje drv odrinila precej kasno.

Med blagim vzpenjanjem, ki sta nam ga oteÏevala na-hrbtnika z vso potrebno dodatno opremo, nisva dolgorazmi‰ljala o tem. Prevzeli so naju blaga gluhota za-sneÏenega gozda, z mehkim pla‰ãem prekrito podrastje,lisiãja sled ob robu kolovoza in vi‰e veãkratno preãkanjenajine smeri srniãnih odtisov, oster zrak v nosnicah,kontrasti med ãrnino spodnjih delov smrekovih vej inbelino njihovih zimskih pla‰ãev. Vsak iglavec se pozimispremeni v kralja s pla‰ãem iz hermelinovih koÏu‰ãkovin takih iglavcev je na deset tisoãe.

Iglavci so veliki prijatelji ljudi, ki se potikajo okrog vprirodi. Predvsem zaradi smole, ki zagotavlja hiter invztrajen ogenj, a tudi zato, ker jim je ob potrebi mogoãeodlomiti brez velikega truda nekaj vej, iglice se jim zarazliko od listov bukev, hrastov, jesenov, gabrov in vsehostalih listavcev hitro su‰ijo, njihove veje so priprav-


150

nej‰e za zasilne gradnje, ker so manj grãaste od listavãe-vih in ‰e kaj bi lahko dodali. Skoraj desetletje sem paprivlaãijo moj pogled debela bukova debla s svojimgladkim lubjem in stasitostjo. Pripetilo se je, da me jemed poslu‰anjem notranjih odmevov preblisnilo spo-znanje, da mi nudi mnogo veã boÏanje bukovega debla,blazinic visokogorskega li‰aja, smrekovih vejic ali jago-diãja kot dotik najmehkej‰ega Ïivalskega koÏuha. ZatodoÏivljam posamezna drevesa in obseÏne gozdne pre-dele z nekak‰no ãarobnostjo in mi je vsakega podrtegadrevesa Ïal. Njihovo podiranje doÏivljam z obrednosveãanostjo in globokim spo‰tovanjem tudi zaradi ãasa,ki je bil potreben, da so dosegla tolik‰no vi‰ino, in obzavesti o predrznosti, ki je potrebna, da jih poseka‰ vdesetih ali poÏaga‰ v dveh minutah.

Po triãetrturni hoji sva po znanem Tur‰kem klancupri‰la na zaznamovano obmoãje medveda. Zaradi tegani nevarnost veãja niti manj‰a, ker se divjad ne ozira naãlovekove table in napise. Vseeno sva postala bolj paz-ljiva. Bolj z u‰esi kot z oãmi, saj je v snegu zelo lahkoopaziti vsakr‰en znak, kaj ‰ele poznane sledi. Sicer pa seobãutek varnosti v dvoje ne le podvoji, temveã podese-tori kljub dejstvu, da bi do vpra‰ljivega sreãanja lahkovseeno pri‰lo.

Pogovor sva sicer uti‰ala, nikakor pa koliãinskoomejila. Pripovedovala sva in filozofirala, ocenjevala ne-


151

posredno okolje, temperaturo, vlaÏnost snega, razdaljein debelino sneÏne odeje, a tudi dolinske in naravne ri-tine, neobhodno potrebo po uri v mestnem dnevnemritmu in njeno odveãnost le dvajset kilometrov oddoma, kjer so odloãitve podvrÏene povsem drugaãnimdejavnikom. Seveda ostaja ãas prisoten parameter, amarsikdaj sploh ni odloãujoã.

Ob takih prilikah bolje razumemo, kako je bilo za Ïeodmi‰ljene civilizacije nepomembno, ãe so se plemenaza obrede, posvetovanja in veseljaãenja ãakala tudi poves dan ali celo nekaj dni. âas je res mogoãe drugaãeãutiti, kot ga upo‰tevamo v zahodnem dojemanju Ïiv-ljenja in smrti. To ne pomeni, da je prvo bolj‰e, drugoslab‰e ali nasprotno. Prav pa je, da priznamo, kako sokulture lahko med seboj razliãne in sprejemljive. Le nji-hova fundamentalizacija pripelje do okvar, ne glede nana videz ‰e tako privlaãna izhodi‰ãa, ki jih zastopajo.Pretiravanje v doslednosti pripelje do njenega nasprot-ja, do brisanja ‰e tako praviãnih izhodi‰ã.

Med hojo sva obãasno tudi obmolknila in se po dese-tini kilometrov enakomerne hoje po zasneÏenih jasah,gozdnih poteh in posekah zasanjala v zaãaran svet od-maknjenosti in gluhote, kjer se zapletena telesna moto-rika zaradi preseganja velikih razdalj spremeni v brezhi-ben stroj, ki enakomerno deluje brez obãutka za ãas.Tedaj se oblikuje prepriãanje, da bi dejansko lahko res


152

pri‰lo do bistvene spremembe v tebi in sluti‰, da bi ticelo uspelo, ãe bi si le mogel darovati priloÏnost in biprepe‰aãil, sicer poleti, vso Transverzalo na en mah naprimer v ‰tiridesetih dneh.

·la sva mimo Anine koãe in dognala, da bi v njenemokolju ne na‰la niã bolj‰ega zavetja kot v samem gozdu.Zato sva nadaljevala kljub mraku, ki je Ïe padal, da do-seÏeva najin cilj — Smrekovo drago. Orientacija pozimikaÏe svojstvene zobe, a sva kljub temu s pomoãjo zem-ljevida ubrala v drugem poizkusu pravi kolovoz, ki pa seni kaj prida spu‰ãal v dolino, kjer bi pri‰la do iglavcev,saj je znano, da je v tisti dragi temperaturna inverzijatako znaãilna, da rasejo listavci v zgornjem, iglavci pa vspodnjem predelu tja do visokogorskih li‰ajev.

Mrak je bil Ïe tolik‰en, da sem izbral obmoãje noãit-ve ne glede na rastlinje okrog nas. Bilo je nekoliko teÏekot sicer, saj nisem opazil nikjer v bliÏini kak‰ne velikesmreke s ko‰atimi in dolgimi pritlehnimi vejami, nadkatere bi lahko raz‰irila najini platni. Re‰itve sva tuhtalale nekaj minut. Bilo je potrebno urediti povsem drugaãe:od enega roba zasneÏenega kolovoza do drugega svanategnila vrvico, od gabrovega do bukovega debelca, inna tej nosilni osnovi zgradila streho iz platen ter vzglav-no konãnico iz deÏnikov; odprtino pri nogah sva pust-ila nezavarovano, ker sva nameravala prekriti okonãiniv spalnih vreãah z aluminijasto astronavtsko folijo.


153

Temperatura je bila okrog pet pod niãlo in ni se namabilo potrebno bati, da bi v primeru sneÏenja padala nanaju kak‰na moãvarasta brozga. Dejansko je ponoãipadlo nekaj centimetrov pr‰iãa.

Mnogo veãja nerodnost naju je ãakala glede kurjave.·la sva kar nekaj sto metrov naprej, da bi na‰la kje kaj

Zgodaj zjutraj na robu Smrekove drage


154

iglastega, po moÏnosti izsu‰enega, a zaman. Vseeno svaposkusila zanetiti vejice, ki sva jih postavila v piramidopo vseh pravilih. Niã ni pomagalo, niti s pomoãjo nekajkosov ãasopisa ne. Prijelo in kadilo se je kak‰no minu-to ali dve in nato ugasnilo. Redkokdaj se mi je pripeti-lo, da nisem uspel priÏgati ognja, ki bi nekaj ãasa gorelin grel. Glavni vzrok je bil v kasni izbiri prostora najin-ega bivaka. V temi paã ne more‰ storiti skoraj niãesar.Ob tisti priliki sem storil ‰e eno napako: s seboj nisemprinesel drugega para nepremoãljivih rokavic, tako dapo premoãitvi prvega nisem imel kam dati rok, potemko sem z golimi prsti — saj drugaãe ne gre — vezal vr-vice, jih vtikal v rinke, zasajal koliãke in utrjeval platnaz napenjalnimi vozli. Lahko gre‰ stokrat v naravo, vsa-kokrat se pripeti, kaj pouãnega. Za varnost je pomemb-no, da se ne nakopiãi preveã nepredvidenih dejavnikov,saj je umik v obljudeno naselje tako rekoã nemogoã ingre v takih primerih res za golo preÏivetje brez prijetne-ga kramljanja, sladkanega ãaja, suhih stopal, pokritihu‰es in pretegovanja v spalni vreãi. Brez ognja pa nisvavedela, kaj storiti, ãe bi ponoãi kje zraven kaj zabrunda-lo ali zaãelo siliti v najino zaveti‰ãe. Ne vem, ãe bi kri-ãanje in uporaba pla‰ilne pi‰tole kaj pomagalo.

Jutro je bilo pravljiãno, pogled na na‰ bivak prav niã.Neverjetno je, kako izpade cigansko vsa krama, ki jovlaãimo s seboj na izlete, ãe ni skrbno spravljena v na-


155

hrbtniku in okrog pasu. Zato traja pospravljanje kar ne-kaj ãasa. Pogoji so neugodni, a pospraviti moramo pra-vilno zaradi prostora in morebitne naknadne uporabe.To je eno izmed zlatih pravil ‰ole preÏivetja.

Vraãala sva se po drugi poti mimo naravne znameni-tosti, jame v Paradani. Presenetili so naju parkirani av-tomobili pri odcepu vanjo, edini ãlovek v jamarskihoblaãilih, ki je bil tam v bliÏini pa nam je razloÏil, daakcijo v jami opravljajo pozimi, ker se tedaj voda ne cedivanjo in jih ne moti med raziskovanjem.

Spu‰ãala sva se v smeri Male Lazne po poti, kodersem pred petnajstimi in veã leti vneto vadil smuãarskitek za Trnovske maratone. Zdela se mi je ‰ir‰a in po-loÏnej‰a, a enako lepa. Kaj nam je potrebno cediti slinepo Finski ali tajgi? Na dosego roke imamo fantastiãnescenarije, le potruditi se je potrebno do njih in ne zdiho-vati na domaãem naslanjaãu ali na naravovarstvenihkonferencah ob gledanju diapozitivov. V naravni utimed nekaj smrekami sva na Mali Lazni zadnjiã nekajpojedla, nato pa nadaljevala po glavni cesti, toda ne doLokev. Izbrala sva levo varianto in se nad Gornjim kon-cem strmo spustila do avta.


156

Od izvira Vipave do izvira Soãeskoraj po azimutu

Po gozdu in grapah, grebenih in klinih,veselo premleva‰ po svojih spominih,ko se na koncu prikraca‰ do izvira,zakljuãi se teÏka, zaÏuljena izbira.

Miselne priprave in ‰e kaj

Po enotedenskem skupinskem potovalnem taboruna vesla med brez‰tevilnimi in neobljudenimi otoki

juÏno od Stockholma se je naslednje leto spomladi zaãe-lo postavljati vpra‰anje, kaj bi moglo biti primerljivegain dosegljivega, kar bi si smel privo‰ãiti glede na vrstodejavnikov, ki me pogojujejo: ãas, splo‰ne obveznosti,specifiãne obveznosti, telesna kondicija, vreme …

Sedem dni dolgo veslanje na devetdeset kilometrovdolgi pomorski progi, poleg letalskega preleta in nekajnujnih kilometrov z avtomobilom, je bilo pravzapravizjema: zaradi nepriãakovanega vabila in zaradi dejstva,da praviloma ne morem od doma za veã kot dan ali dva.Tuhtal sem torej o dovolj privlaãni moÏnosti potovanja,izleta, vzpona ali pohoda v prirodi, ki bi jih lahko ures-


157

niãil z hitrimi odhodi in povratki v Gorico, vmes pa bivztrajnostno pe‰aãil.

Niã laÏjega! poreãe kdo: stopi‰ na ulico in prehodi‰ alipreteãe‰ maratonsko razdaljo, se vrne‰, se tu‰ira‰ in po-pije‰ kozarec mleka.

Stvar ni tako enoznaãna, saj ne gre za mazohistiãnodoseganje rekordov. V mojih Ïeljah je pobuda moralaimeti tudi nekaj sveÏega, po moÏnosti ‰e ne opravljene-ga, zlasti pa simbolnega. Na‰a zamejska planinska Ver-tikala na primer ni vÏgala v ‰ir‰em krogu in me ne pri-vlaãi. Ne vem povedati, zakaj. Ponovitev Zamejsketaborni‰ke transverzale bi bila preotroãja zadeva. Odse-ki Slovenske planinske transverzale me skoraj Ïe malcedolgoãasijo, ãeprav je na njih vselej kaj novega ali vsajdrugaãnega: zaradi vremena, udeleÏencev ali samotarje-nja, sreãanja ljudi ali Ïivali, rastlinskih zdruÏb ali Ïubo-reãega, obiãajno pa suhega slapa …

Dve leti prej sem ‰el po takem odseku od Cerknegado Idrije in se Ïe med potjo ãudil, kako pri skoraj ‰estihkriÏih povsem drugaãe dojemam ãas in razdalje v pri-merjavi s prej‰njimi desetletji: prav res je pomembnej‰apot od cilja, kot je zapisal v svojih opisih Nejc Zaplotnik.Ko gredo mlaj‰i — v mislih imam tridesetletnike — naizlet, Ïe po petih kilometrih spra‰ujejo, kaj je s ciljem,kdaj bo oddih, ali bodo konãno Ïe zagledali tisto napo-vedano naravno zanimivost in znamenitost …


158

S ‰estimi kriÏi deset kilometrov pravzaprav ne pome-ni ‰e niãesar, ker ni ãutiti hlastanja po cilju, temveã pre-vladuje doÏivljanje vsega, kar je vmes, ãeprav ni obiran-ja ob poti. Po tistem cerkljanskem dvajsetkilometrskemsrednjegorju, po preãkanju primorske strani poboãij bo-hinjskih gora od Podbrda do Ruta in planine V Prodihje sledila izku‰nja DraÏgo‰kega pohoda: v zimskih raz-merah in v snegu ‰tirideset kilometrov noãnega deset-urnega vzpenjanja in spu‰ãanja po poteh Cankarjevegabataljona od Pasje ravni v Polhograjskih dolomitih doDraÏgo‰. Na lastno pobudo bi kaj takega samohodni‰konikoli ne opravil, v telo pa sem tedaj prejel informacijo,da je kaj podobnega mogoãe tudi za brezimne ‰odrov-ce, kakr‰en sem sam.

Potem ko sem to opravil v druÏbi nekaj sto ljudi, sempomislil, da lahko kak‰no inaãico tistega, z nekaj psiho-fiziãne priprave, spravim pod streho tudi v pogojih sa-motarjenja. Sicer pa je v arhivu iz prej‰njih desetletij karnekaj podobnih naporov, ki se sicer niso kazali v kilo-metrih, saj gorske ture ne merimo v dolÏinskih enotah,marveã v urah: z Vr‰iãa na Jalovec in nazaj v enem za-mahu dvanajstih ur; iz Gorice v Kota z avtom, nato doKredarice in nazaj ter spet z avtom domov v petnajstihurah — takrat je Ïena zakljuãila Transverzalo in sva zatopustila sinova pri sosedi ter hitro opravila z zadnjimaÏigoma; s Kri‰kih podov na ·krlatico in nazaj ter spust


159

v Zadnjico v trinajstih urah; iz Lokev v Idrijo skozi goz-dove v druÏbi starej‰ega sina nekako pravokotno gledena smer, ki sem jo izbral tokrat; no, tudi tura iz Zadnji-ce na Razor in nazaj, z mlaj‰im sinom na hrbtu, ni bilaod muh. V na‰tevanje sodijo vsekakor Trnovski smuãar-ski maratoni po poteh IX. Korpusa pred veã kot dvajse-timi leti, ko sem spoznaval razliãne psihofiziãne razseÏ-nosti in stanja na sedemnajstem, dvaintridesetem in ‰ti-ridesetem kilometru.

O vsem tem sem premleval, ko sem iskal pravo zami-sel za tedanje zgodnje poletje. Potem me je z miselnopovezavo preblisnilo, da pravzaprav tudi s kajaki mi zle-pa ne odnehamo: ãlani ·ilca smo s kajaki preveslali Vi-pavo od izvira skoraj do izliva v Soão — nekatere priMirnu, druge pa v Gabrjah je zaustavila le tema pookrog petin‰tiridesetih kilometrih veslanja; naslednjaleta smo dvakrat preveslali Soão od Sovodenj do morja— vsakokrat po dvaintrideset kilometrov.

Naãrt in mar‰rutaPovezava gorni‰kih pohodov in smuãarskih mara-tonskih tekov s kajaka‰kimi spusti po primorskih rekah,hkrati s celotnim ozemeljskim, zgodovinskim, naravo-varstvenim in domovinskim simbolnim nabojem, ki jihta zmes vsebuje, je naenkrat postala samoumevna Pove-zava izvira Vipave z izvirom Soãe se mi je zdela prav‰na


160

re‰itev — seveda ne po strugi navzdol in po drugi nav-zgor, kar je povsem nemogoãe, temveã po kopnem. Za-misel se mi je zdela dovolj sveÏa — verjetno ni tega ‰enihãe opravil, kar opazna in dovolj simbolna. Pri temimam v mislih to na‰o Severno Primorsko v trikotniku,ki ga sestavljajo dve reki — od izvirov Pod skalco v Vi-pavi in nizko pod Jalovcem v Trenti (nehajmo s pravljiã-nostjo, da izvira Soãa pod Triglavom!) do sotoãja v So-vodnjah pri Gorici — in nami‰ljena ãrta med njunimaizhodi‰ãema.

Ta dva ãustveno in energetsko pomembna kraja jeseveda mogoãe povezati tudi z avtomobilom po asfaltunavzdol do Nove Gorice in navzgor do Zapodnega. Iskalsem primerno nasprotje tej moÏnosti in se domislil na-log iz taborni‰kih orientacijskih pohodov. Ena med nji-mi predvideva, da cilj doseÏemo po azimutu: po ravniãrti z doloãenim odklonom od smeri sever — jug izraÏe-nim v stopinjah. Naloga predvideva, da premici sledi‰na terenu. âe pride‰ do nepremostljive ovire, kot je lah-ko moãvirje ali na na‰em ozemlju prepad oziroma ste-na, gosto pora‰ãen breg ali vrtaãa, se ji izogne‰ s ãimoÏjim polkrogom in nadaljuje‰ v isti smeri na njenemnasprotnem robu.

S to filozofijo v mislih sem razgrnil zemljevid Slove-nije in povezal s ãrtalcem oba izvira. Kompas mi je po-vedal, da zna‰a azimut iz Vipave proti Zapodnemu


161

okrog 335 stopinj. Na tej ãrti so se nizala privlaãna ob-moãja Trnovskega gozda, Vojskega, ·ebreljske in ·ent-vi‰ke planote, doline KneÏe, predela bohinjskih gora,Komne, doline Triglavskih jezer in desnega brega zaãet-nega toka Soãe. Na videz sami znani kraji, veãkrat obis-kani, nekateri zgolj z avtomobilom, zaradi ãesar si le mi-slimo, da jih poznamo, nismo pa jih vseh doÏiveli v pol-nem pomenu besede.

Pa ‰e nekaj je. Pogosto gledamo na televiziji doku-mentarce o juÏnoameri‰kih vodnih tokovih, finskihzimskih gozdnih idilah ali obseÏnih severnoameri‰kihnaravnih parkih. Ni mogoãe, da ne bi zahrepeneli poobisku in bivanju vsaj za nekaj dni v ve‰ãe prikazanihnaravnih okoljih. Redki si to privo‰ãijo, redkim to uspe.Blagor njim.

Ostale vabim v avgustu po deÏevju na veslanje poVipavi od Renã do izliva v Soão, vabim jih na januarskismuãarski tek ãez Tur‰ki klanec do Iztokove koãe podGolaki, nato proti âavnu in povratno, pridruÏijo naj seposlu‰anju gozda med aprilskim noãnim bivakom nekjepod SneÏnikom ali naj stopijo — zaradi izdatne dozeadrenalina — po polurni voÏnji z avtomobilom iz Goricedo podnoÏja Ojstrovice nad Lokvami, kjer je na poti tri-kotna tabla z nazomim likom kosmatinca in napisomOBMOâJE MEDVEDA. âe bi Kanadãani ali Japonci gledalitri na‰e dokumentarce z nakazano vsebino, bi si prav


162

tako Ïeleli k nam na obisk. Zdi se mi, da bi si za gozdnoplaninski pohod, ki sem si ga zaãrtal, obliznil prste ‰etako razvajen severnoameri‰ki ali daljnovzhodni ljubi-telj narave. Seveda bi pohod morali imenovati trekking.To bi vÏgalo; a o izrazih nekoliko kasneje med opisompoti.

Priskrbel sem si zemljevide specialke in na njih na mik-roravni poiskal poti, kolovoze, steze in tudi ceste, kipotekajo ãim bliÏe zaãrtani smeri. Opazil sem, da bommoral na treh mestih obãutno odstopiti od azimuta 335stopinj: povsem na zaãetku, nekako na sredini in tikpred koncem. Iz zgornjega predela Vipavske doline vodinamreã na Goro malo stez, ker pridemo skoraj povsodv skale in zara‰ãenost. Zato sem se odloãil, da se bompremaknil proti Colu. âez bohinjske gore bi me ravnaãrta vodila po prepadnem skalovju juÏnih poboãij Vog-la, stara tihotapska steza nekoliko vzhodneje proti ·iji,o kateri bom ‰e kaj povedal, pa me je na zemljevidure‰evala te teÏave. ·e najbolj prepriãan v odklon od pre-mice med izviroma pa sem bil v tretjem primeru, ko bimoral od koãe Pri sedmerih jezerih na Lepo ‰piãje — karje sicer privlaãna tura — nato pa po severni steni v Tren-to. To pa ni samo po sebi umevno za tiste, ki teren poz-najo, ostali si itak ne morete niãesar zami‰ljati.


163

Imelo me je, da se Ïe v zaãetku junija poÏenem izdoline Trebi‰ãnice s trentarske strani na oglede v sever-no steno Velikega ‰piãja, da bi preveril, kak‰en je vzpon,in se tako izognil preseneãenjem med spustom, todaobveznosti in tudi neprijetne ãrevesno virusne teÏavetistega poletja mi tega niso dovolile. Zato sem se odloãil,

Gradi‰ka tura ni od muh


164

da bom varno obiskal Zasavsko koão na Prehodavcih inse po ovinku spustil v Trento.

Izmeril sem, da je tako izbrana pot dolga okrog stotrideset kilometrov. Glede napora pa v tem niso upo-‰tevane strmine vzponov. Oprijemljivej‰i podatek pove,da gre za okrog ‰tirideset ur dolg pohod. Z normalnimplaninskim ritmom pomeni sedem do osem dni hoje sprenoãitvami, fotografiranjem, malicami, vsakourni-mi oddihi in enolonãnicami v gostilnah ali gorskih ko-ãah. V izostrenih pohodnih pogojih je mogoãe poveza-vo izvirov opraviti v petih dneh, toda zame je dokaj za-pleteno, ãe izostanem od doma toliko ãasa. Zato semsestavil naãrt dveh izhodov po dva dni z vmesnim po-vratkom, med katerim bi se sicer nekaj noãi odpoãil,zato pa moral opraviti ‰tirikrat po okrog deset ur ãistehoje brez upo‰tevanja premorov za kratke poãitke inprehranjevanje.

Sam ali skupinsko?V naslednjih tednih sem se spra‰eval, ãe naj se podamna pot sam ali naj komu ponudim svojo druÏbo, on alione pa meni. V primeru Ïenskega spola bi morala vse-kakor veljati mnoÏina ali vsaj dvojina. Prav nespodob-no bi bilo, da bi se mi pridruÏila le ena Ïenska. Res ãud-no izpade za nemuslimanski svet, kakr‰en je zaenkratna‰, kako v doloãenih primerih javno mnenje sprejema


165

haremske odnose, zgraÏalo pa bi se nad monogamnoizletni‰ko inaãico.

Vse to je le besedna gimnastika, saj je teÏko sploh naj-ti koga, ki bi se podal/la v nakazano preãkanje vzpetinin dolin, grebenov in grap. Ne gre zgolj za psihofiziãnopripravljenost ali nepripravljenost. Gre za vrsto drugihdejavnikov, med katerimi je na ustih ljudi najprej ãas,nato pridejo obveznosti. Neverjetno mnogo je znancev,ki bi se pridruÏili, ãe bi odhod le bil dva tedna kasneje aliteden dni prej.

Vsekakor sem izbral in svoj namen pravoãasno po-sredoval skupinam, ki so planinsko zanimive, ob vsehpomislekih, ki sem jih tudi sam imel. Navedel sem vzro-ke, zaradi katerih je bil naãrt natrpan, brez velikega ma-nevrskega prostora za ãasovne variante niti glede poãit-ka niti glede prehranjevanja in razpu‰ãenosti, ki mu na-vadno sledi. Ne najde‰ pa zlepa dveh teles, ki bi tudi si-cer funkcionirali enako ali vsaj podobno, kaj ‰ele v takopredvidenih okoli‰ãinah.

TeÏko je uskladiti biolo‰ke ritme, ‰e teÏe strpnost, kije potrebna kljub in prav v primerih skrajne utrujenosti.Poleg tega je bilo ‰e nekaj, ãesar nisem doslej zapisal.Med prvim dvodnevnim izhodom sem za ãez noã pred-videl noãitev na prostem in iz pogojev bivakiranja vspalni vreãi in zasilnih pogojih nadaljevanje s pribliÏnodvaintrideset kilometrov dolgim pohodom po petintri-


166

desetih prvega dne. Izrecno sem telefoniral le Pavlotu,s katerim sva januarja prenoãila v snegu na robu Smre-kove drage, a imel je Ïe napovedan odhod na poãitnicena dan po naãrtovanem zakljuãku ture, kar je sevedabilo nezdruÏljivo. Drugim sem zamisel omenjal ob pri-loÏnostnih sreãanjih.

Pa se je le na‰el nekdo med rekreativci Slovenskegaplaninskega dru‰tva, potem ko sem ob koncu vadbe vtelovadnici omenil svoje poletne namene, ki je skorajzadrÏano nakazal, da bi ga stvar zanimala. Z Rudijem sepoznava veã kot dvajset let, a nisva nikoli bila skupaj vhribih. V svojem Ïivljenjskem arhivu imava le eno po-dobno skupno izku‰njo poleg dolgoletne redne prisot-nosti na rekreacijski vadbi: pred dvajsetimi leti se mi jepridruÏil, ko sem bil ‰e sam novinec, na smuãarskihsprehodih v Trnovskem gozdu in sva skupaj preteklakar nekaj kilometrov v ti‰ini tistega raja. Medtem je onpri‰el skoraj do sedmih kriÏev, zase pa sem Ïe povedal.

OdhodOdpeljala sva se ob ãetrt na pet z novogori‰ke postaje zavtobusom za Ljubljano. Zanimivo je bilo Ïe to, da voziavtobus po stari drÏavni cesti skozi vasi, ki jih postopo-ma odmi‰ljamo, odkar se vozimo po avtocesti in si Ïe-limo dospeti ãimprej do Razdrtega. Bilo je na delavnik,zato sva med umirjenim klepetom Ïivo opazovala pre-


167

bujanje zaselkov in vasi za tisti del aktivnega prebival-stva, ki se ukvarja s kmetijstvom, ostali so imeli vsaj ‰euro spanja na razpolago do britja in ‰minkanja pred od-hodom v sluÏbo.

Na avtobusu je bilo nekaj ljudi na poti v Ljubljano.Pouãno je opazovati, kdo se ‰e vozi z avtobusom razenizjemnih izletnikov z nahrbtnikom, kakr‰na sva bila mi-dva: mladeniã z roko v mavcu, kar pomeni, da ni mogelvoziti avtomobila, nekaj Ïensk in ‰e kak‰en mo‰ki v vid-no pono‰eni obleki. NiÏji sloj ljudi, brezposelni, ãe Ïe nena robu socialnega minimuma, osebe, ki so prisiljenevstajati ob ‰tirih zjutraj, ãe Ïelijo med dnevom sploh kajmalega doseãi; visok odstotek med njimi je imel v sicerslovenskem besedi‰ãu naglas iz pokrajin ãez Kolpo.

Po postanku v Ajdov‰ãini, kjer si je ‰ofer privo‰ãilprvo kavo po zgodnjem vstajanju, smo prispeli v Vipa-vo na glavni trg. Obãinski delavec je strojno pometal trgpred biv‰im Domom JLA. Nekdo je majavo vstopal vpravkar odprto kavarno, da bi nekajdnevnega maãkaodgnal s prvo poÏegnano kavo.

Izstopila sva v sveÏo sapo, ki je vela s poboãja nadtrgom, vzela iz prtljaÏnika nahrbtnika, ãutarice, plasten-ke in palico ter se pretegnila, kot da se nama nikamor nemudi. Prav non‰alantno sva se vedla kot tisti turistiãnizelenci, ki nameravajo z openskim tramvajem do Obe-


168

liska, nato na »osvajanje« Krasa … do Bri‰ãkov — zveãerpa komentarji in poroãanje:

»Semo stai, se te vedessi!, gavemo camina, gavemomagna; la prossima domenica, guarda, tornemo e forsiandemo anche in grota!«

V resnici pa sva krotila v sebi napeto vzmet priãako-vanj, slutenj napovedanih izzivov, negotovosti zaradipredelov brezpotja ali zara‰ãenosti, ki so naju ãakali, inza obiãajne pojme neverjetnega dejstva, da bova pre-noãila tisti dan nekje v bliÏini Vojskega, ki pa je tedajbilo dvaintrideset kilometrov daleã.

Preden sva si oprtala opremo, sva seveda ‰la do mitiã-ne toãke, do izvira. Prijetno naju je presenetila urejenostokolice okrog pritokov, ki Ïuborijo izpod hriba. Ni bilovedno tako: odvisno od upravitelja tamkaj‰njega gosti-‰ãa, ki pa je bilo ob tisti uri zaprto.

Na vrsti je bil najprej splo‰no predviden in potemmanj obiãajen obred: fotografiral sem enega izmed iz-virov, nato pa vzel iz ribi‰kega platnenega jopiãa, ki somi ga rekreativci darovali mesec dni prej in je izrednopripraven zaradi ‰tevilnih Ïepov tudi za v hribe, poseb-no stekleniãko. Do polovice sem jo poveznil v tolmun-ãek. Pol stekleniãke vipavske je moralo poãakati na ena-ko koliãino so‰ke vode. V njej bi se preme‰ali, mordaprviã v zgodovini, izjemoma takoj ob rojstvu ne pa pomnogih desetinah kilometrov pod Sovodnjami. Tako


169

sem ãutil, da moram narediti, ko sem pri‰el do zamislio celotnem pohodu.

Precej neoprijemljivega je v tem poãetju, ãe pa naj gavsaj deloma opredmetim, potem zapi‰em, da gre za od-nos, ki ga imam do vodnih tokov najprej kot tabornik,nato kot planinec, kot kajaka‰, naravovarstvenik in ne-vsiljiv uporabnik naravnih bogastev. Voda pomeni bo-gastvo, ki se ga povsem zavedam, kljub temu, da Ïivimna zemljepisnem podroãju, kjer je ne primanjkuje in jesrednjeroãno ne bo primanjkovalo. Menim pa, da ne bovedno tako. Nasprotno, Ïe ãez nekaj desetletij bo zara-di dragocene pitne vode prihajalo do napetosti medskupnostmi, obmoãji ali drÏavami. Slovensko ozemlje jetudi glede pitne vode postavljeno zaenkrat na hvaleÏenkraj. Tega bi se morali bolj zavedati in varovati ne le vi-rov, temveã tudi tokove in veãje povr‰ine, kot so sicerrelativno majhna jezera, posebno ãe se bodo klimatskerazmere prevesile v prid zgolj dveh letnih ãasov in neveã ‰tirih, kot smo se uãili v mladosti..

Potem je tu ‰e ena pogojenost: ker iz bivakov in gor-ni‰tva vem, kaj je prava Ïeja, — ne le tista iz popoldan-ske poãitni‰ke serije: »Madona sem Ïejen!«, nato steg-nemo roko, odpremo hladilnik in izbiramo po Ïelji, na-kar sledi slovesna izjava: »Madona sem bil Ïejen!« —nisem potraten niti pri vodovodni pipi, kaj ‰ele, da bi naprimer odmetaval smeti, plastiãne vreãke in steklenice


170

ter celo bicikle v strugo, kot je vãasih opaziti iz kajaka naSoãi pod Gorico. Izvir mi pomeni posveãen kraj. V to meje ozavestil pred desetletji bard slovenskega naravovar-stva Pavel Kunaver — Sivi volk med skupnim bivanjemna jasi nad Ribãevim lazom v Bohinju, kjer je imel gozd-no koão.

Na potiÎe v sami Vipavi, v smislu naselja, me ni bilo sram odvsega zaãetka drÏati v roki specialko — kompasa v zna-nem okolju nisem potreboval — da za gotovo ne bizgre‰il pravega kolovoza proti Sanaboru. Le kdor se ninikoli postavil v okoli‰ãine; v katerih bi lahko za‰el, sesme nasmehniti, ãe povem, da sem Ïe med vipavskimihi‰ami upo‰teval modro juÏnoslovansko pravilo: kartoãitaj, seljaka pitaj! in povpra‰al moÏakarja, ki je, kot sespodobi zjutraj, pometal borjaã, kako je s potjo, ki najuje z Rudijem zanimala. âe ne bi iz odgovora zvedel zaneko potankost, bi zavila proti Nanosu namesto v smeriCola. Sicer pa je bil to tudi prvi izmed kratkih ali dalj‰ihpogovorov, vãasih odnosov, ki sva jih vzpostavila z ljud-mi, kar seveda tudi spada v take izku‰nje. Iz pazljivo do-Ïivetega, ãeprav kratkega razgovora, se dokopljemo dovrste znaãilnosti, gledanj, Ïivljenjskih ritmov in upo‰te-vanih vrednot. Marsikdaj pa se v njih tudi zrcalimo indobimo limito tistega, kar nosimo v svojem arhivu.


171

Pot se je postopno vzpenjala v diagonali po pora‰ãe-nem poboãju juÏno od razvalin starega vipavskega gra-du, po pol ure pa je zaãela izgubljati obrise. Nekaj ãasaje bilo opaziti, da na njej travo celo kosijo ali vsaj Ïa-njejo, nato pa niã, kot da bi odrezal: trava in grmiãevjesta rasla tudi na poti in ne le po poboãju desno in levood nje. Prav religiozno sem moral verovati v oznake naspecialki, da sva vztrajala in nadaljevala po sicer podrastjem trdno zgrajeni poti, ki je nekoã povsem zado-‰ãala povezavi med Vipavo in Sanaborom.

Tudi kasneje sva veãkrat opazila, do kod sega »vpliv«posameznega kraja glede drvarjenja, ko‰nje, morda na-biranja gob: do koder so kolovozi in steze oskrbovane.Medtem ko so se v preteklosti po vsej verjetnosti va-‰ãani razliãnih krajev med seboj kregali za vplivna ob-moãja in so bile poti po vsej dolÏini lepo prehodne, jepri‰lo s spremembo proizvodnih sredstev v kmetijstvuin z odhodom v upravne in tovarni‰ke sluÏbe do zapu-‰ãanja bliÏnjic. Najprej z mopedi in nato z avtomobili sose krajani zaãeli voziti naokoli po makadamu in asfaltu,zato steze in kolovozi segajo sedaj le do bliÏnje okolice,nato je do bliÏine naslednje vasi ali zaselka vse zara‰ãe-no.

Iz gozda sva pri‰la na asfalt, ki pelje k Abramu na na-no‰ki planoti, pred tridesetimi leti skromnemu posta-jali‰ãu z obveznim transverzalnim Ïigom na dolgi poti


172

— zlasti ko smo pe‰aãili v decembrski burji — do Vojko-ve koãe. Sedaj je tam gosti‰ãe, kjer se z nahrbtnikom po-ãutim nelagodno, kljub prijaznosti domaãih, ob objestnikriãavosti avtomobilskih izletnikov, ki se jim o iskrivo-stih vzpona ãez Gradi‰ko turo niti ne sanja, saj jim je vrhuÏitka golaÏ s srnjakovim mesom in teptanje roba trav-nika, dlje si paã ne upajo. Kako prav je, da smo se nekoãpostavili nekateri po robu, sicer le z moralnimi sredstviin besedo, gradnji planinske koãe na Vrem‰ãici! Sedaj bibila Ïe deset let cilj landroverjev, tojot, pajerotov in po-dobne dru‰ãine, ki se ji cedijo sline po Camel trophicdoÏivetjih, svojo objestnost pa bi izÏivljali na kra‰kihgmajnah.

Najina pot je ‰la v nasprotno smer proti Sanaboru,majhni vasici v dolini potoka Bele, ki se nad Vrhpoljemnekoliko raz‰iri, a je v daljnih stoletjih nudila dovolj za-vetja, ker iz Vipavske doline ni bila vidna in lahko do-segljiva, skozi zgornjo pora‰ãeno in obseÏno planoto pani mogel nihãe nepriãakovano prihrumeti. Oblajalonaju je nekaj psov, mlada gospodinja pa nam je na vpra-‰anje nakazala izhodi‰ãe za strm vzpon proti Colu. Po-vedala nama je, da uporabljajo spodnji del kolovozov leaktivni kmetje zaradi ko‰nje.

Pred prvim teÏjim vzponom sva pet minut poãivala,nato pa ‰la nekako v juri‰u do glavne ceste, ki iz Ajdov-‰ãine pelje na Col: najprej po kolovozih, kot nama jih je


173

opisala domaãinka, nato v okljukih prosto po visoki tra-vi, akacijevem gozdiãu, v katerem ni manjkalo ohi‰jenekega avtomobila, ki je, kdo ve kdaj, strmoglavil s cestein se skotalil nekaj deset metrov globoko, ter spet postezi do domaãije na robu ceste. Nad cesto se kar na-ravnost ni veã dalo, zato sva ‰la po njej do Cola. Ni na-ma bilo Ïal, ker Ïe nekaj let ni nihãe od naju obiskal tegakraja. Spremembe na bolje so oãitne! Hi‰e obnovljeneali nove, liãni smerokazi, vse zarobljeno in v plotovih.Vse sva zabeleÏila in komentirala med hitro hojo in obzavijanju proti Otlici.

Pridobljeni vtis se je obnavljal na cesti proti Gozdu inKovku ter v zaselku Kov‰ci z dvema dodatkoma: vzdolÏcelotnega podnoÏja Velikega grebena in Gore niso le do-grajevali vodovoda ampak so sproti s travo saniralirano, ki so jo povzroãili z buldoÏerskim izkopavanjemin zasipavanjem; naravni rezervat levo od ceste pa je napogled tako liãen — spodaj senoÏeti, ki spominjajo naangle‰ke travnate gredice, zgoraj teman gozd iglavcev,da je vreden obiska s kraj‰im izletom in sprehodom ponjem. Meni je vzbudila pozornost malenkost, ki se jepripetila nekaj kilometrov dlje, kjer sva na liãni domaãijiprosila mladega fanta, naj nama natoãi vode v napolprazni ãutarici. Vzel ju je in pred vstopom v hi‰o si se-zul povsem ãiste ãevlje! Zadnjiã sem to doÏivel na ·ved-


174

skem. Niã se mu tudi ni zamerilo, da sva vodo spila in jemoral ‰e enkrat polniti.

V Majeriji pod Sinjim vrhom sva se poslovila od asfal-ta in zavila desno proti osrednjemu delu Trnovskegagozda. Pred nama je bilo skoraj v ravni ãrti petnajst kilo-metrov gozdnih cest in kolovozov ter z me‰anim goz-dom poraslih povr‰in, ki so naju spremljale do Mrzlerupe. ·e prej sva se na kriÏi‰ãu ustavila pri spomeniku,ki je posveãen bitkam na Sinjem vrhu in okolici. Poteka-le so med zadnjo nem‰ko ofenzivo pred konãnim pre-mikom enot IX. Korpusa proti Trstu in Gorici aprila1945. Med branjem in nato dvakratnim prevajanjem Pe-telinove knjige Osvoboditev slovenskega Primorja sem senajveã ãudil nesebiãnosti in visoki zavesti pripadnikovruskega bataljona Bazovi‰ke brigade, ki so se v napadihin umikih okrog Sinjega vrha borili, kot da bi ‰lo za nji-hovo rodno zemljo.

Îe do tu sva si z Rudijem marsikatero rekla; a veãkratnaju je prekinil strm vzpon, zara‰ãena steza ali hrumeãtovornjak. Proti Tisovcu pa so naju zaobjele umirjenostgozda, poloÏna pot, lagodna utrujenost. Med kilometri,ki sva jih mlela, sva naãela vsemogoãe zadeve: sluÏbene,star‰evske, generacijske, zamejske, geostrate‰ke, to-pografske, favnistiãne, dietetske, anekdotiãne in sevedatake, ki so bile vsebinsko vezane na najin podvig.


175

Vse je prekrival vtis o mogoãnosti gozda, o neizmer-nem lesnem in naravnem bogastvu, ki je zraslo v stolet-jih, o ogromni tovarni kisika in o bliÏini med urbanizi-ranim in celo mestnim okoljem le dvajset kilometrovdaleã ter gozdom v pravem pomenu besede, kjer lahkodozivi‰, da te obgrize kak‰na Ïivãna mrcina in te od-

Veãerja se kuha


176

vleãe v globino gozda, kjer bi te ne na‰la niti ‰iroko za-snovana re‰evalna akcija. Verjetno je to skrajno proti-slovje med vzroki, da se podajam na tak‰ne izlete in po-hode.

Rudi je do upokojitve vozil teÏke kamione s prikolicood Lombardije do Bosne, Ïe prej, zlasti po upokojitvi semed ostalim posveãa jadranju, glede smuãanja pa bilahko vodil samostojno ‰olo. âe‰ki pisatelj Kundera pra-vi v svojem najodmevnej‰em romanu, sicer za ãustvenopartnerske odnose, da je z leti vse teÏe usklajevanjedveh oseb, ker si v toku Ïivljenja zapi‰emo in se nava-dimo na partituro, ki je zgolj na‰a in je nismo zaraditogosti pripravljeni prilagoditi drugi. Tiãe pa se naj-obãutljivej‰ih strun o odnosih, sprejemanju, odklanja-nju, usklajevanju, prehajanju iz podrejenosti v nadre-jenost in obratno, priznavanju neznanja, o naveliãanostiin navdu‰enju, o vrednotah in izbirah ter seveda o ne-verbalni govorici. V pogojih dolgega pohoda, potenja,Ïeje in vãasih dvomov o pravi smeri, ki jo je potrebnoubrati, sicer tvegamo, da si za kak‰no uro podalj‰amonapor, postanejo partiture izrazitej‰e.

Izkazalo se je, da se najini ujemata in prepletata. Naprimer hrana: oba nisva prvih ‰est ur skorajda niãesarzauÏila razen kak‰nega sirãka ali doze medu tako rekoãmed hojo. Ker ni bilo pripeke, tudi s pitjem nisva imelateÏav in sva le pravoãasno poskrbela, da sva dopolnila


177

posode preden sva ‰la v osrãje gozda, kjer vode ni razenv kak‰ni luÏi na robu poti. Kar pa je najvaÏnej‰e, prila-gajala sva ritem hoje tako, da ni bilo za nobenega odnaju muãno. ·ele ob koncu drugega dne sem jaz neko-liko priganjal zadnjih deset kilometrov; ker sem se bal,da ne prideva pravoãasno na vlak. Nekaj veã sva tudipodiskutirala glede pripravnega mesta za spanje, sicerpa polna usklajenost. Meni je prepu‰ãal, da interpreti-ram specialko, on pa je s prosto intuicijo in sklepanjemsprejemal ali opominjal na morebitne nelogiãnosti vizbirah.

Medtem sva Ïe vstopila v Krajinski park ZgornjaIdrijca in preãkala Tisovec. Bila sva ob robu obmoãja,kjer je med vojno delovala z razpr‰enimi oddelki parti-zanska bolnica Pavla, mnogo manj omenjena in znanaod Franje, a niã manj zasluÏna in uspe‰na v nudenju po-moãi. V njej se je zdravilo 1500 borcev razliãnih narod-nosti: najveã seveda Slovencev, nato sovjetskih drÏav-ljanov, Italijanov, Srbov, Hrvatov in nekaj Francozov.Na to raznoliko pojavnost pogosto pozabljamo med ob-ravnavami osvobodilnega boja na Primorskem.

Na kriÏi‰ãu pred Tremi smrekami sva izbrala levo pot.Kmalu sva zagledala naravno znamenitost Ïe osu‰enetridebelne smreke, ki so ji zaradi za‰ãite na vi‰ini okrogpetnajstih metrov napravili strehico iz skodel, da jevoda ne naãne. BliÏala sva se gozdarski koãi Na Poslu-


178

‰anju. Toda zavila sva prej po komaj opazni stezi nadesno, ki naju je po kilometru in pol pripeljala do Hu-dega polja. To stezo, ki se pred Hudim poljem raz‰iri v‰irok kolovoz, sem si ogledal med prvim leto‰njim po-zno pomladnim izhodom toda iz druge smeri, kajti s ti-ste, s katere sva prihajala midva, je povsem nerazpo-znavna in enaka desetinam drugih, ki se izgubljajo vgozd. Na ta naãin sva si skraj‰ala veã kot dva kilometrahoje, predvsem pa sva zadostila azimutu.

Hudo polje je dokaz, kljub svojemu imenu, kako znabiti tudi kra‰ka krajina prijazna, celo mila. Dve idiliãnisenoÏeti, smrekov senãnat gaj brez podrastja dve ali trikriÏi‰ãa kolovozov in cest, ki se usmerjajo proti Krekov-‰am in Idriji, Na Poslu‰anje in Tisovec, proti Smrekovidragi in Mrzli Rupi. Poleg tega gre mimo tudi planinskatransverzala, pa ‰e spomenik navedeni bolni‰nici je tam.Ni sluãaj, da je na Hudem polju gozdarska hi‰a, ena red-kih obljudenih in aktivnih, kjer prebivajo hrva‰ki ko-njevodci in gozdni delavci, ki pripravljajo ob cestah po-gosto vidne skladovnice metrskih hlodiãev v priãako-vanju tovornjakov, ki jih odpeljejo v dolino. Povedali so,da vztrajajo tudi pozimi, ãe sneg ne preseÏe 30 cm na-nosa.

Luãaj za spomenikom sva se v smrekovem gajuokrepãala — na gorilniku na metino gorivo sem zavreltudi ãaj, nato si postlala in se po ‰estih urah hoje sezu-


179

la ter legla k triãetrturnemu poãitku. âim sem priklicalprve sugestije avtogenega treninga, Ïe sem splaval medtiho ‰epetanje smrek.

Hudo je bilo vstati in urediti nahrbtnike, kaj ‰ele na-praviti prve korake. Na sreão je cesta proti Mrzli Rupitekla samo navzdol in to za cela dva kilometra in pol.Medtem sva spet naoljala sklepe, tako da nama ni bilohudo niti potem, ko sva se zopet zlagoma vzpenjalaproti spomeniku kurirjem blizu Pustote in strmo protiTabrov‰am — spet sva sekala ãez gozd, pod katerimi seje za elektriãnim pastirjem paslo na desetine ovac inkozliãev. Poslednja muãna vzpetinica in zaãutila sva, dazagledava vas Vojsko takoj po gozdnem robu.

Ne glede na obãutke, ki lahko izvirajo iz posebnegastanja, v katerem sem bil, menim, da je Vojsko, krajin-sko ‰ir‰e vzeto, postalo ‰e veãja idila, kot je itak bilo. Po-iskala sva kmeãki turizem Pri Likarju, z vrha griãa zak-licala, ali imajo odprto, in se po povratnem pritrdilnemvpitju kar po grivi spustila k liãni domaãiji v ‰e prijaz-nej‰em okolju z velikansko lipo na desni in stoli pod njo.Odklopila sva vse mi‰iãne napetosti; izraãunavanja raz-dalj in ãasa, gospodarnost z vodo in misli na medvede.Naroãil sem golido ãaja, Rudi pa mi je dokazoval, da nibolj‰e tekoãine za vzpostavitev ravnovesja mineralov vtelesu kot dva deci belega. Ko je okusil, da gre za bri‰kiproizvod, ni mogel drugaãe in je ‰e zavil z oãmi. Napo-


180

kala sva se Ïlikrofov s teleãjo omako in peãenko, zele-njava pa je bila potrebna zaradi vitaminov. Potem svapred mrakom posedela, medtem ko so se zunaj su‰ileprepotene majice.

V kilometrih sva sicer opravila pol poti dvodnevnegapohoda, ni pa bilo ‰e konec ‰ihta za tisti dan. Poskrbetisva morala za spanje. V kmeãkem turizmu niso imeliprenoãi‰ãa, a tudi sicer sva nameravala spati na pro-stem. Dobro podprta in prav take volje sva si zopet dalanahrbtnika na ramena in z mislijo, da do konca vasi naj-deva kak‰no lopo ali skedenj, odkorakala.

Toda na Vojskem v ‰ir‰em zemljepisnem pomenu nepoznajo skednjev ali lop. Tako sva pri‰la do konca vasi,nato ‰e do naslednjega zaselka, ‰la sva mimo odcepa, odkoder pelje steza v Partizansko tiskarno Slovenija, o pri-mernem prostoru za spanje pa niã. Na travnikih je sicerleÏalo nekaj tistih za oko odurnih kravjih konzerv, kotbi lahko imenovali v belo ali sinje najlonsko platno za-vite bale sena, ki kazijo prvinski pogled na senoÏeti, ajaz sem se odloãno uprl moÏnosti, da bi na njih spal. Sajso med ostalim vsaj tako trde kot plutovina.

Pri‰la sva tri kilometre daleã do dokaj neobljudenihOgalc, pregledala nekaj moÏnosti pod nadstre‰ki neka-terih hi‰, nato pa sva se na moje vztrajanje vrnila nekajsto metrov nazaj, ker sem si bil zapomnil, da je bilo luãajod ceste nekaj skladovnic z naloÏenimi petmetrskimi


181

deskami. Dve skladovnici sta bili naloÏeni vzporedno,meter razmaha ena od druge. Pokriti sta bili z eternitni-mi valujoãimi plo‰ãami in nekaj teh je tudi ostajalo.

Z njimi sva prekrila prostor med skladovnicama, natla poloÏila nekaj desk, odloÏila vso opremo in ãevlje, sepreoblekla v trenerko in zlezla v spalni vreãi.

Pomislil sem, da nisem ‰e nikoli spal v takem zasil-nem zaveti‰ãu. Sicer pa se dejansko ne more pripetiti,da bi bila leÏi‰ãa in zasilne strehe med seboj enake. Vsa-kokrat se je potrebno prilagoditi okoli‰ãinam, sãasomapa si izostriti ãut opazovanja, da se ne onegavi‰ predol-go, kam bo‰ legel. Potrebno je potegniti ãim bistrej‰opovezavo med razpoloÏljivo opremo na sebi in v na-hrbtniku s tistim, kar ti ponuja okolje. Tretja zelo po-membna postavka za spro‰ãen poãitek je obãutek var-nosti. Da se do njega dokoplje‰, pa zavisi od vrste opri-jemljivih in neoprijemljivih postavk. Med oprijemljiveso na Ogalcah tedaj sodile eternitne plo‰ãe; ne tolikostre‰ne kot pa one, ki sem si jih postavil navpiãno za gla-vo, kar mi je zagotavljalo, da ne bo pri‰la v njeno bliÏi-no nobena Ïival, ki bi jo morda pritegnil vonj po hraniali sluãajno noãno stikanje za plenom. V mislih imamjeÏe, polhe, poljske mi‰i, lisice, v bliÏini vasi tudi pote-pu‰ke maãke.

V sebi sem ‰e nekaj ãasa obnavljal petintrideset kilo-metrov dolgo pot, vse izmenjave informacij z domaãini,


182

priklical sem v spomin vsa pomembna kriÏi‰ãa in za-dovoljno potegnil ãrto, da nisva niti enkrat zatavala. Po-trdilo pa se je davno spoznanje: v slovenskem jeziku be-sede, kot so steza, smer, pot, cesta, kolovoz, drãa, strmo,poloÏno niso matematiãni izrazi, ki bi vselej in povsodpomenili isto. KriÏpotje je na primer lahko za nekatereusodno znaãilno, ko pa pride‰ do njega, je enako dese-tim drugim, ãe je sploh tisto pravo … Zavisi od planote,posamezne vasi, predvsem pa od doÏivetja tistega, ki tirazlaga, kod hodi. Zelo pomembno je razumeti z ocenoali z neposrednim vpra‰anjem, ki je vãasih lahko Ïalji-vo, kdaj je informator bil zadnjiã na doloãenem obmoã-ju. Tveganje, da gre za mladostne spomine, je namreãveliko.

Nekje daleã je trikrat zagrmelo. âudno, saj niso vre-menarji napovedali nobenega poslab‰anja …

Drugi danSpala ali poãivala sva dobro. Oznako je potrebno prila-goditi pogojem bivaka. To pomeni, da se predrami‰ vsa-kih dvajset do ‰tirideset minut razen osrednjega delaspanja, ki se raztegne tudi do ure in pol. Poleg oãitnerazlike v pritiskih na kosti glede na domaão posteljo gretudi za prirojene alarmne sisteme, ki jih med spanjemdoma ne obãutimo, a jih nosimo v sebi kljub temu, da jedoba neandertalcev Ïe zdavnaj mimo. Ko bivakiramo v


183

gozdu sami, je ataviãni pojav polbudnosti zelo moãan,ker enostavno ne zaupa‰ okolici. âe pa nosi‰ v sebi ‰ekak‰ne druge fantazme in fobije, potem na bivak v nara-vo enostavno ne gre‰.

Po jutranjem urejanju opreme sem nad Ogalcamimoral »zavohati« pravi kolovoz, ki bi naju pripeljal dokriÏi‰ãa nad Oblakovim vrhom. S primerjavo med spe-cialko in terenom sem se odloãil in pozneje zadovoljnospoznal, da sem pravilno sklepal. To se bere zelo eno-stavno, na licu mesta pa so stvari zapletene, teÏko ber-ljive in ãuti‰ vso odgovornost izbire, ker se napaka kajlahko spremeni v podalj‰anje napora, poslab‰anjevzdu‰ja in vãasih celo v odstopanje od naãrta s povrat-kom domov.

Hodila sva v popolni samoti najprej po kolovozu,nato po slab‰em kolovozu, po stezi, preãkala sva Ïe dol-go nepoko‰eno senoÏet, tako da nisem vedel, kje se nadrugi strani pot nadaljuje, a sem jo na osnovi desetlet-nih pohodnih izku‰enj le zadel. Nad Oblakov vrh svapri‰la, ko je nanj posijalo jutranje sonce, ki pa ni od-gnalo glavnine megle. Atmosferske razmere so opraviãi-le ime kraja in ‰e bolj pribliÏale spomin na Kosmaãevo»Balado o trobenti in oblaku«. Smer naju je nato vodi-la rahlo proti severozahodu do Utri‰kega vrha, Pretokovin velike kmetije v Rupi.


184

Od anekdot, ki sva sijih ãebljala med potjo, sta se minajbolj vtisnili v spomin dve iz Rudijevih avtoprevoz-ni‰kih izku‰enj. Veãina bralcev pozna krizo spanca, kiprevzame vãasih avtomobiliste zlasti med popoldanskopripeko. Lahko si predstavljamo, koliko so podvrÏenitemu pojavu vozniki teÏkih tovornjakov, ki prevaÏajonajrazliãnej‰i tovor na velike razdalje. Ure in ure vozijo,da zadostijo zahtevam, normam, konkurenci in konãnotudi ãim hitrej‰emu povratku domov. Marsikdaj naraãun poãitka in spanja. Njegovemu znancu se je nekoãpripetilo, da je ponoãi na avtocesti nekaj sto metrovvozil s hitrostjo le 15 km/h, ker je bil prepriãan, da imapred seboj naloÏen voz sena na konjsko vprego. Dejan-sko pa je ‰lo za kemikalije utrujenosti v njegovih moÏga-nih, ki so mu po veã urah in med krizo spanca priãara-le, kar so bile zabeleÏile Ïe popoldne na poljih ob avto-cesti.

Podobno ali pravzaprav huje se je pripetilo mlaj‰emustanovskemu tovari‰u, ki je Ïelel zaradi veãjega zasluÏkapoveãati svojo ‰ofersko produktivnost z jemanjem nekeanfetamine, kar naj bi mu omogoãalo veãjo vzdrÏljivostna dolgih ‰oferskih progah. Prometna policija ga je us-tavila na avtocesti in podãastnik mu je oporekal prepo-ãasno voÏnjo, kar je seveda tudi prekr‰ek. Odgovoril je,da v drugi prestavi ne more voziti hitreje. Na vpra‰anje,ali ima torej okvaro na prestavah, je odgovoril negativ-


185

no in sam pikro vpra‰al, v kateri prestavi naj bi vendarvozil teÏak tovornjak po taki gorski vzpetini, kot jo imapred sabo. Odpeljali so ga v bolni‰nico.

Sam pa sem mu med ostalim pripovedoval o dogo-div‰ãini z enega izmed Trnovskih smuãarskih marato-nov, ko je znanec iz Gorice, sicer veã kot navaden re-kreacijski smuãarski tekaã, na eni izmed maratonskihprireditev zaradi megle, zlasti nepoznavanja sloven‰ãi-ne in pentlje desetih kilometrov, ki jo je bilo na koncupotrebno dvakrat preteãi, dejansko pretekel trikrat inopravil dvainpetdeset kilometrov namesto predvidenihdvain‰tirideset. V zadnjih dveh kilometrih me je dose-gel in do mojega pojasnila, ki ga je psihiãno posekalo, nimogel razumeti, kdaj sem ga bil pretekel, ko pa me je nazaãetku pustil daleã za sabo Ïe po prvih ãrnovr‰kih ko-lovoznih klancih.

Îe doma sem vedel, da bo orientacijsko najteÏji delna celotni poti strm spust iz Rupe v dolino Idrijce. Zatosva se na domaãiji ustavila in povpra‰ala gospodarjaedine velike kmetije. Trdno prepriãan, da sva geologa nasluÏbenem ogledu, ker ni mogel dojeti kljub nasprotnirazlagi, da bi iz planinskih vzgibov in navezanosti nanaravo tavala po obronkih Dolenje Trebu‰e, naju je nele podrobno informiral o dokaj zabrisani stezi, marveãnaju tudi spremljal lep kos do njenega izhodi‰ãa narobu ‰e kar oddaljenega gozda. Prav nerodno nama je


186

bilo, da si je vzel toliko ãasa za spremljanje. ·e enkrat seje izkazalo, da je pojmovanje razdalj in napora v hribihdrugaãno kot na morju. Kar je nad 500 m nadmorskevi‰ine samoumevno, je ob obali dojeto kot velika inpredvsem vpra‰ljiva muka. Rudi je to potrdil z izku‰-njami, ki jih ima med kriÏarjenji z jadrnico: teÏko pre-priãa‰ druÏinske ali prijateljske ãlane posadke, da bi spriveza ‰li pol kilometra daleã po kruh v trgovino; raz-dalja je nepojmljiva in se raje odpovedo kruhu ali pamleku.

Hi‰ni gospodar nama je med hojo do roba gozda po-vedal, kako ga zanima arheologija, odkar je med ora-njem na‰el v zemlji ostanke glinastih vrãev, sam pa semga vpra‰al, kako kaÏe gorskim kmetijam, kljub temu, dase je kakovost cestnih povezav izbolj‰ala. S tremi prime-ri je pojasnil, kako stojijo stvari: otroke pelje v dolinsko‰olo sosed, ki sluÏbuje v veãjem sredi‰ãu, prav tako jihpripelje popoldne domov, obãina pa mu izplaãuje nado-mestilo za bencin; pozimi s traktoriem in doma naprav-ljenim sneÏnim plugom sami pluÏijo glavno cestno po-vezavo, spet obãina pa jim plaãuje delovne ure; vsi sebojijo, kaj bo prineslo vkljuãevanje v Evropsko zvezo,ker se zavedajo, da ne morejo biti konkurenãne tiste vdolini, kaj ‰ele gorske kmetije. Na naju je napravil vtistrdnega, ozave‰ãenega, naãitanega in iskrivega gospo-darja.


187

Glede najinih potreb pa je bil zelo odkrit: toãno namaje opisal smer in znaãilnosti steze, ki sva jo morala ubra-ti, a imela Ïe v zaãetku teÏave s prepoznavnostjo nagozdnih tleh, povedal pa je, da ni ‰el Ïe deset let v tistosmer. Potrdilo se je, kar sva Ïe spoznala ob prej‰njih po-govorih in odgovorih. BliÏnjice poznajo osebe starej‰eod petdeset let, tudi same pa jih vsaj deset let ne upo-rabljajo. Tako postajajo pohodno, planinsko in razisko-valno ponovno zanimiva ob‰irnej‰a primorska podroã-ja, ki smo jih pred tridesetimi in veã let omalovaÏevalikot preveã enostavna in smo silili le v Dolomite, Julijce,Karavanke in Kamni‰ke Alpe.

Kljub vsemu sva se prebila do zdavnaj zapu‰ãene inzara‰ãene kajÏe v Zlomih, kjer pa so se zaãele praveteÏave. Najprej me je zavedla lepo vidna pot, ki je peljalado studenca in dalje preko treh zaporednih grap, a niniã padala, medtem ko je bila Idrijca globoko pod nama.Ko se je smer spremenila v komaj zaznavno lovsko ste-zo, sva se obrnila in se vrnila k podrti kajÏi. Zasledil semnekoliko niÏjo, na zaãetku z grmiãevjem poraslo stezo,ki je bila res tista, ki nam je jo opisal kmet. Spet sva ‰lapreko treh grap, kot je bilo lepo razvidno na specialki, inspet konãala v neprehodno poraslem bregu, ne da bi sekaj vidno spustila v dolino.

Sledil je zopet povratek za nekaj sto metrov, nato paodlaganje nahrbtnikov, poÏirek pijaãe, psihofiziãna po-


188

miritev, orientiranje zemljevida, ponovno preverjanjerazdalj, topografskih znakov in plastnic. Uspelo mi jedoloãiti najino stoji‰ãe, steze pa nikjer. Pod nama gozd-na strmina, na dnu je Ïuborela Idrijca, na drugi strani paÏivahen promet gor in dol po ozki dolini. Obãutek, dasva v mi‰nici, je bil zelo otipljiv. Spu‰ãanje po eni izmedgrap, ki so gotovo peljale do Idrijce, bi bila skrajno tve-gana zadeva, ker se lahko znajde‰ nad nerazre‰ljivimvisokim skokom, nazaj pa ne more‰, ker je vse naokrogstrmo in preveã spolzko. Sto vi‰inskih metrov niÏe sevozijo v limuzinah, tebe pa bi morala vzeti iz zagateGorska re‰evalna sluÏba!

Odloãil sem se za ogled skozi strm gozd po brezpotju.Nagib se vsaj ni preve‰al, zato sem poklical Rudija, najmi sledi, in kmalu sva zaslutila bolj kot opazila nekak‰neterasice. Po eni sva pri‰la do davno uporabljene steze inse v okljukih spustila do dna. Srce mi je poskakovalo odveselja, ko sva ‰la ãez majavo viseão brv na asfalt nadrugi strani, saj sem ãetrt ure prej Ïe mislil, da se je turaneslavno zakljuãila.

Pri prvi obcestni hi‰i sva se ustavila in potrkala, kersva bila pri koncu s pijaão. Izkazalo se je, da je gospo-dinja v sorodu s Sovodenjcem, ki sem ga nekaj mesecevprej intervjuval za knjigo o Soãi in Vipavi. Slovencev nasje paã samo dva milijona! Dobila sva vodo in kavo pa ‰ekosilo v ponudbo. HvaleÏno sva tretje odklonila in na-


189

daljevala kilometer po asfaltu stran od nami‰ljene ãrte,a kmalu zavila v breg po juÏnem poboãju ·entvi‰ke pla-note po najveãji pripeki. Pot je bila senãnata, a na pose-kah je kuhalo in pritiskalo, da sva s teÏavo dihala. Strmi-na je trajala do zaselka Gradi‰ãe, sledila pa je vas Polje,

Pogled na Idrijco z viseãe brvi pod Stopnikom


190

jugozahodno od ·entvi‰ke gore, po kateri nosi ime ce-lotna planota.

Nekoliko prepla‰ena zaradi neprehodnosti nad Idrij-co sva se odloãila, da ne bova nekaj ãasa iskala in upo-rabljala bliÏnjic, temveã lepo korakala po glavni cestimed vasmi na planoti. Tako sva jih videla neposrednokar lepo ‰tevilo: Polje, Prapetno, Peãine, Travnik, NaBrdu, Lazi, Ponikve. Najprodorneje jih oznaãim in opre-delim, ãe bralcu prikliãem v spomin Îupanãiãevo Dumo,kjer romantiãno opisuje slovensko pokrajino: »ceste socestice, hi‰e so hi‰ice, cerkve so cerkvice«. Vse je liãnoin zrihtano, vse v cvetju. Bil sem prviã na ·entvi‰ki pla-noti in prav prijetno me je presenetila.

Îe pred Ponikvami me je prijela rahla panika, da nebova uspela priti pravoãasno do vlaka na postaji v Pod-melcu v Ba‰ki grapi. Po tej veãji vasi sem zato oba pri-silil, da sva vkljuãila avtomatskega pilota v noge in gla-vo in zaãela pospe‰eno mleti kilometre po dokaj ravni ane vedno vodoravni cesti. Proti Logar‰ãu sva se precejvzpenjala in pred spustom v Ba‰ko grapo poprosila pri-letna zakonca, ki sta ãistila ‰entjanÏevke pred hi‰o, da sev senci njune lope oddahneva. Izkazalo se je, da je onÏelezniãar v pokoju. Poznate tiste sprevodnike, ki ima-jo vse urnike v mezincu? Tak‰nega sva sreãala in kljubupokojitvi je vedel vse, zlasti pa naju je pomiril gledepoti, ki sva jo morala ‰e opraviti. Rudi me je pisano po-


191

gledal, ker sem ga tako gnal zadnje kilometre, a oba svale na pol verjela suhljatemu pripovedovalcu, ker je oãit-no govoril o ãasih, ko je imel dvajset let in je rabil za vsluÏbo nekaj veã kot pol ure po bliÏnjicah, ki jih midvanisva poznala, na zemljevidu jih ni, v naravi pa verjet-no tudi ne veã!

Kmalu po poãitku sva pri‰la ãez rob in zagledal semobmoãje grap, poboãij in grebenov bohinjskih gora, kisem jih imel v naãrtu za naslednji dvodnevni izhod, nakaterega me moj sopotnik ni mogel in nameravalspremljati, ker je imel naãrtovano voÏnjo z jadrnico poJadranu. Po osemindvajsetih kilometrih gorni‰ke hojepo najrazliãnej‰em terenu in podlagi sva se zadnje ‰tirikilometre spu‰ãala skoraj po zakonu prostega pada vsmislu, da sva nogam prepustila, da se za ‰tiristo vi‰in-skih metrov prosto gibajo skoraj neodvisno od ostalegatelesa.

Pripeljale so naju na Ïelezni‰ko postajo v Podmelcupol ure pred prihodom in hkrati odhodom vlaka. Pod-melc je namreã le postajali‰ãe brez postajenaãelnika,uradov, blagajne in ostalih storitev. Pohvalno pa je, daima na prostem pipo pitne vode, s katero sva se malooprhala.


192

PovratekBralca sem Ïe opozoril na dokumentarce, ki jih gledamona televiziji in se nam zdijo izjemni tako glede naravnihznamenitosti kot tudi zaradi folklore, navad in vrednot,Ïivljenjskih ritmov in zanimivih ãlove‰kih figur. Najveã-krat si mislimo, da je to lahko stvar le daljnih deÏel. Pravnasprotno, le pazljivo je potrebno opazovati in se tudiprepustiti dogajanju.

Izku‰nja Ïelezni‰kega prevoza na primer. Za srednjestaro generacijo gre za vraãanje s spominom v ãas, kosmo hodili takoj po vojni v poletne kolonije v Sloveni-jo in smo TrÏaãani vstopali na vlak na glavni Ïelezni‰kipostaji ali pa v SeÏani ter se odpeljali v Ljubljano, Kam-nik, Kranj, Radovljico, Lesce, Logatec in drugam. Obredodhajanja s postajenaãelnikom z dvignjeno zeleno lopa-tico, pi‰ãalko in rdeão kapo, s cviljenjem koles na vago-nih, loputanjem vrat in pozdravljanjem star‰ev ali sta-rej‰ih bratov in sester nam ostaja globoko v zavesti. Ne-kajkrat smo se peljali po Bohinsjki progi, zlasti pa smose kasneje zelo pogosto vozili na taborjenja po isti pro-gi, da smo dosegli Martuljek — takrat je vlak ‰e vozil doRateã — dolino Zavr‰nice nad Îirovnico, Ribãev laz vBohinju. Kasneje je bilo v modi smuãanje na Kobli, ka-mor smo se iz Gorice odpeljali in se zveãer pripeljalisamo z vlakom. In potem izleti v gore okrog Bohinja, vFuÏinske planine, na ârno prst, na Rodico, na Komno:


193

vselej sem se posluÏil vlaka in Bohinjske proge od ob-dobja parnih lokomotiv do raznih motornih inaãic.

Nekaj te romantike je ‰e ostalo in zraven tudi drugaã-na pristnost. Na primer, ko se ti na opu‰ãeni postaji vPodmelcu, ki ti v kasnem popoldnevu Ïe sama na sebidaje vtis, da si nekje na Divjem zahodu in bodo zdaj,zdaj prijezdili ‰tirje kravji pastirji s ‰irokimi klobuki, pri-bliÏa dobriãina, ki stanuje v stari Ïelezniãarski stavbi obprogi in si z nejevernostjo ogleduje rambovski noÏ izpo‰iljke za slovensko osamosvojitev, ki ga med pohodinosim ob boku in mi omogoãa rezati, Ïagati in nabadati.·e bolj pa ga zaãudi, da je mogoãe prehoditi v enemdnevu dvaintrideset kilometrov z dvema litroma vode— rdeãi nos ga izdaja, da ne more brez poÏirka niti donaslednjega vogala. Potem le pride do bistva svojega za-nimanja za na‰o dolgo pot in naju vpra‰a, ãe imava kajÏganja v nahrbtnikih.

Ali na primer sprevodnik, ki naju najprej vpra‰a, dokod nameravava, potem pa ‰e, s katere postaje se vozi-va. Ker sva ‰ele vstopila, ga zaãudeno pogledam, on pablaÏeno odgovori, da ne pozna proge in krajev in namabo napisal vozovnici samo, ãe zve, kako se imenuje krajnajinega vstopa. Neverjetno! A na naslednji postajivstopita domaãinki, sedeta zraven naju, spet se pojavisprevodnik, postavi isti dve vpra‰anji, nato pa ne vzameiz torbe svojih tablic in cenikov, marveã ju vpra‰a, ko-


194

liko bosta plaãali, saj se gotovo ne vozita prviã po tejprogi.

Medtem privozimo do Mosta na Soãi. Kompozicija seustavi kak‰no minuto, nato ÏviÏg postajenaãelnika,dvignjena lopatica … tedaj skoãita v na‰em delu vagonadve sedemnajstletni frãefelci iz svojih sedeÏev — dotlejsta gosto ãebljali, se hihitali, listali z nekak‰nimi revija-mi — in steãeta k vratom. Prepozno. Na sodobnih vago-nih je zapiranje vrat centralizirano in dekleti ostaneta znami. Nobene zaskrbljenosti na njunih obrazih, nobe-ne zaprepa‰ãenosti. ·e se hihitata in ãebljata ter brez-skrbno odstopicata po hodniku proti ãelu vagona. Mislilsem si: »Na naslednji postaji izstopita, postavita se narob ceste, samo dvakrat migneta s palcem in Ïe same Ïi-vahne barve njunih oblek bosta blokirali prvega avto-mobilista, ki ju popelje nazaj do Mosta.« Po treh minu-tah pa se vlak na lepem ustavi: levo poraslo poboãje,desno Soãa. Vsi pogledamo skozi okna, kaj se dogaja.Kaj naj bi se? Pri ãelnih vratih gibãno skoãita na tla brh-ki dekleti, ki sta oãitno prepriãali strojevodjo, da je rednivlak, na redni voÏnji ustavil samo zanju. Ne na zanikrnigorski progi v Andih, temveã sredi Evrope.

Z Rudijem sva se namuznila, zadovoljna, da nisvaedina, ki pri svojih letih jemljeva Ïivljenje nenarejeno,dialektiãno, neposredno in iznajdljivo. Lahko bi bila ‰lavsak zase za dva dni v hotel s savno, natakarji, klimo in


195

sobaricami, kar sploh ni niã narobe, a sva izbrala pote-nje, odmerjene poÏirke vode, deset kilometrske odsekepe‰ hoje, spanje na deskah pod eternitnimi plo‰ãami,gozdne pajãevine in negotovost bliÏnjic celo prepriãana,da sva opravila in doÏivela nekaj lepega, morda edin-stvenega. Za naju prav gotovo koristnega.

Pred prehodom meje v RoÏni dolini je vztrajal, da po-nudi pijaão. ·ele ko je natakarica prinesla naroãeno, jepovedal, da slavi naslednjega dne svoj devetin‰estdesetirojstni dan. Seveda sem mu vo‰ãil. Sebi tudi: da bi nam-reã tudi mene kdo ãez devet let, ko bom enako star, po-vabil na podoben pohod in predvsem, da bi ga vzdrÏal.

Nadaljujem samPohod sem nadaljeval, kjer sem ga prekinil. Z novo-gori‰ke postaje sem odpotoval z noãnim vlakom ob 3.40h. HvaleÏna varianta, ki omogoãa, da smo na raznihizhodi‰ãih Ïe ob pol petih, kar je primerna ura za dalj‰eizlete v gore s primorske ali bohinjske strani. Tega vla-ka se v zadnjih letih kar pogosto posluÏujem in tedajvozi skoraj izkljuãno zame in sprevodnika. ·ele vi‰e podolini se nanj vkrca kak‰en mo‰ki ali Ïenska z jutranji-mi opravki na Jesenicah. Izstopil sem seveda v Podmel-cu.

·e v temi in povsem sam, na postajali‰ãu brez oseb-ja in luãi, sem si nataknil ãelno svetilko. Tema ni bila


196

ravno neprodirna, a nameraval sem si skraj‰ati rednopot v polkrogu do bliÏnje KneÏe. Hotel sem se tudi ãim-bolj drÏati pravil azimuta — ãimbolj naravnost od izho-di‰ãa do cilja. Mahnil sem jo torej kar po progi in ãezÏelezni‰ki most v okrog dvesto metrov dolg predor. Sajvemo vsi, kak‰na je tema ponoãi v predoru! V njem sempotreboval svetilo. Toda bolj kot gledanje, kam stopam,je ‰lo za poslu‰anje, ali ne prihaja morda iz Grahovegakak‰na vlakovna kompozicija, ko bi bil ‰e v njem. Glu-ha predorska ti‰ina.

Naslednja naloga je predvidevala prehod Ï Ïelezni‰-kega useka na vzporedno asfaltirano cesto samo desetmetrov vi‰e. Na zemljevidu se to zdi maãji ka‰elj, dejan-sko pa sem moral s pomoãjo pramena ãelne svetilkenajmanj deset minut iskati prehod med robidovjem,rosno travo in strmino. âe bi se ne krepko odrival s te-leskopskima palicama, bi teÏko zmogel.

Po cestnih vijugah sem pri‰el v KneÏo in zavil levo pomakadamu v dolino istoimenske reke. Sledilo je sedemkilometrov presenetljivih odkritij. Nikoli nisem obiskalte ozke doline s strugo, vintgarjem, svetlozelenimi tol-muni, slikovitim Li‰ãarskim, mostom, slapovi, strmimiobreÏnimi stenami in zgodovinskimi pomniki: v stran-ski grapi je delovala med vojno bolni‰nica pa ‰e nekajjavk in stalnih partizanskih objektov je bilo posejanihtam okoli. Spet nekaj vrednega za poldnevni izlet ob


197

drugi priliki, ker sem tedaj moral hiteti. Cilj dneva je bildvanajst ur daleã v Koãi pod Bogatinom.

Proti Kne‰kim Ravnam in ãezMedtem se je zdanilo, a sonca ‰e dolgo nisem videl, kerje grapa precej ozka. Dobro poãutje mi je omogoãalo, dasem premleval cesto z veã kot petimi kilometri na urokljub opremi in rahlemu vzponu. Pozornost mi je vesãas pritegovala 80 cm debela cev, ki se je vila ob robuceste stalno nad vodo. Oãitno gre za potrebe hidrocen-trale, ki jo, kot kaÏe, gradijo pri KneÏi. Vi‰e v dolini semkasneje ‰el mimo dveh malih elektriãnih central z navidez kitajsko oznako SENG (So‰ke elektrarne NovaGorica).

Ves ãas ni privozil v nasprotni smeri en sam avtomo-bil. Sklepal sem, ker je bil delavnik, da se s Kne‰kih Ra-ven in posameznih domaãij te doline nihãe ne prevaÏav sluÏbo v Tolmin, na Most ali morda v Anhovo. Navz-gor tudi ni bilo nobenega. Tu je morda prilika, da po-vem, kako nisva z Rudijem med prvim izhodom in ni-sem sam med drugim niti enkrat ‰topal ali prosil trak-torista, da me vzame k sebi. Tudi se ni pripetilo, da bi mikdo sluãajno nesel nekaj ãasa teÏji kos opreme. Zdi semi sicer samo po sebi umevno, bralcu ali bralki pa bi seto vpra‰anje le morda postavilo kot radovednost.


198

Tudi napol hecno premi‰ljanje se mi je utrnilo na temdelu poti. Premi‰ljanje o celulitisu. Kot veãina mo‰kihnimam te nadloge, mnogo deklet in Ïena pa se resnoubada s tem estetsko in zdravstveno ‰kodljivim balas-tom. Ne poznam vseh tehnik in pristopov, niti vsehuspe‰nih in neuspe‰nih dietetiãnih pravil. V nekaj pasem prepriãan: prijavite se, da vas junija, julija in avgus-ta popeljem dvakrat na mesec z navedenim jutranjimvlakom v Ba‰ko grapo in nato enkrat na Porezen, dru-giã na ârno prst, pa na Rodico, na Kne‰ke Ravne, v Rutin ‰e kam, kar vse skupaj sicer predvideva tudi doloãennaãin prehranjevanja dva dni pred izletom in nadzor-pitja po njem, pa boste spoznale trajne rezultate. Za-stonj. No, ãaji, ki jih popijem so v va‰e breme.

Po sedmih kilometrih sem staknil najprej kolovoz doKogojeve domaãije nato pa malo teÏe stezo, ki me jestrmo dvignila na Kne‰ke Ravne, medtem ko se maka-dam vleãe kot kurja ãreva po kljuãih do iste vasi. Kot Ïeveãkrat ob drugih prilikah se je steza na senoÏetih podvasjo porazgubila. V teh primerih mora‰ slediti vzgibu,da si sam stanovalec take vasi in gre‰ do hi‰ po najboljpametni poti, ki ni prestrma pa tudi ne preveã poloÏna.âe je kje kak‰en kozolec ali senik, mora‰ mimo njega,ker gotovo ni bil tja postavljen sluãajno, ampak po pre-udarku. Poãez po senoÏeti je sicer bliÏe a strmo, ali pa


199

pride‰ do nerodne grape ali do kak‰nih Ïic, ãez katere semora‰ plaziti, kar pa je teÏe kot preskoãiti zid.

V vasi sem vpra‰al podatke o naslednjih toãkah, kisem jih imel na zemljevidu. Pomagal mi je domaã me-teorolog, odgovoren za merilne naprave na svojem vrtu,nato pri zadnji hi‰i tudi oãanec, ki je sluÏil ‰e v italijan-ski vojski in priloÏnostno tihotapil ãez bohinjske gore vãasih, ko si je bilo potrebno pomagati, da se je druÏinapretolkla skozi vse leto. Slednji je ‰e najbolj vedel pove-dati o najmanj‰ih potankosti, toda kaj, ko ni bil uro dljeod doma Ïe veã kot deset let. Vsekakor sem si dobro za-pomnil njegove opise in opozorilo, da nad gozdno mejogorske steze, po kateri je med obema vojnama preneselkar nekaj tovorov, gotovo ni veã opaziti, ker tudi planin-ci, razen redkih, ne hodijo v Julijce po njej. Oãitno nidovolj odmevna. Preden sem se poslovil, sem se na nje-govem domu napil vode, ker sem moral svoje razpoloÏ-ljive tekoãine ohraniti za pravi vzpon in pot po kr‰u bo-hinjskih gora. Nosil sem liter ãaja in pol litra mleka; zaskrajno silo tudi limono. Oãanec je imel na pleãih blizudevet kriÏev, a ni me hotel pustiti kar tako in me jespremljal ãetrt ure do toãke, s katere mi je tudi optiãnona grobo pokazal prej obrazloÏene smeri.

Kljub opisom sem se pol ure nad vasjo vseeno zaple-zal v neki hudournik, a huj‰ega pa ni bilo, ker je vremebilo lepo, zemljevid pa sem vedno drÏal dobro orienti-


200

ran. Prilezel sem zopet na makadam in mu sledil nekajsto metrov do gozdarske koãe. Stavbi sta pravzapravdve. Obe kot bonbonãek in tudi okoli njiju vse lepo ure-jeno brez kiãa. Oãitno ne sluÏita gozdarskim delavcem,ki bi v njih prenoãevali, kot morda pred tridesetimi inveã leti. Gozdarska srenja ju je spremenila v kraj za od-dih in obisk. Pravilen pristop k zadevam je dokazovalparkirni prostor, ki je bil oddaljen okrog sto metrov odtiste idile, s ãemer prepreãujejo, da bi ob obiskih z iz-pu‰nimi cevmi pri‰li prav do masivnih miz in stolov, nakaterih posedajo.

Pred koão je bil avto, okrog pa se je motal mo‰ki sred-njih let. Pristopil sem in mu povedal svojo namero, dapreidem na bohinjsko stran. Pogledal me je z zanima-njem. Oãitno sem ga prijetno presenetil, kajti strokov-no in suvereno mi je opisal smeri, kriÏi‰ãa in ãasovnerazmahe, ki naj bi jih uporabil za posamezne dele, kotda resniãno Ïeli pripomoãi, da mi stvar uspe. Zabiãal mije, da moram pri vi‰ji lovski koãi toãno mimo zunanjevodovodne pipe v gozd in tam najti stezo — prav nika-mor drugam da ne smem, ‰e vi‰e pa moram obveznopreãkati hudournik, drugaãe bom za‰el. Potrdil mi je, dase bom moral nad gozdno mejo znajti, kot bom vedel inznal. Kasneje se je izkazalo, da bi brez njegovih napot-kov skoraj gotovo ne pri‰el na greben ali pa bi za iskanjeuporabil celo jutro.


201

Do lovske koãe na obmoãju planine V Prodih semrabil petindvajset minut, kot je napovedal, in se po ‰ti-rih urah in pol odpoãil ter malical. Da se razumemo: dvasirãka in zavitek krekersov z manj kot ãetrt litra ãaja.Tam bi rad preÏivel deset dni dopusta. Kak‰no staplja-nje z naravo bi to bilo! Tedaj sem prejel tudi prvi klic oddoma po mobitelu. Prviã smo se domenili, da me zara-di mojega samohodni‰tva, ki je v zadnjih dvajsetih letihdokaj obiãajno, kliãejo vsakih pet ali ‰est ur, ker sem sepodajal v predele, ki so odmaknjeni in malo ali niã obis-kani.

Nadaljeval sem mimo pipe v gozd in dalje po ustnemopisu in s pomoãjo specialke. ·lo je poãasneje, kot semsi predstavljal. Sonce je zaãelo pritiskati v juÏno poboãjepod ·ijo, premagati pa sem moral toãno sedemsto met-rov vi‰inske razlike. Namesto zami‰ljene ure in pol semrabil dve uri kajti, kot sta mi napovedala domaãina, semna travnatih vesinah moral sam iskati smeri in re‰itve.V megli bi se prav gotovo pametno vrnil v dolino. Po-stavljal sem si na trideset do petdeset dolÏinskih metrovzaãasne cilje, ki sem jih dosegal v enem naletu ali povijugah ob upo‰tevanju strmine pod sabo in varnostnihpravil. Tudi zjutranjo roso bi ne bil nadaljeval zaradinevarnosti zdrsa. Uporabil sem prav vsak grm ru‰evjana izbrani smeri, da sem ‰el nad njim, in stalno gledal,koliko so daleã tisti bolj oddaljeni pod mano, da bi se v


202

njih zaustavil v primeru zdrsa. Okoli‰ãine sicer niso bileizjemno nevarne kot na primer na Begunj‰ãici, ãe nezaradi dejstva, da obmoãja nihãe ne obiskuje in ti tudiob majhni nerodnosti nihãe ne more priskoãiti na po-moã.

Noãitev pod ·ijo nad Bohinjem


203

Kljub naporu in pazljivemu motrenju okolice ter pla-nik, ki so me Ïe spet preseneãale zaradi mnoÏiãnosti —seveda, ko pa ne lazi nihãe sem gor! mi je spomin zata-val deset, morda petnajst let nazaj na enega od pogovo-rov z dr. Sardoãem na njegovem domu v Gorici, ko mije pravil o vzgibih svojega samohodni‰tva. Znano je, daje ‰e pri osemdesetih mimogrede ‰el ãez ·ãedno v ·te-verjan, enkrat na leto pa pe‰ iz Gorice v Trst. Najpo-membnej‰i vzgib v mlaj‰ih letih je zanj bila psihiãnarazbremenitev skozi pohodni napor po napetostih, kijih je prina‰alo konspirativno Ïivljenje v okviru TIGR-a.Tigrovci, gorni‰ki samohodci, so prav ãez te bohinjskegrebene prena‰ali tudi literaturo, sporoãila, za organiza-cijo in upiranje potrebna denarna sredstva in kak‰enkos osebnega strelnega oroÏja.

Z dvema popravkoma v izbranih smereh sem prilezelnekoliko dehidriran na greben in hkrati na Slovenskoplaninsko transverzalo. Kako blagodejno vpliva na po-ãutje belordeãa markacija s ‰tevilko ena zraven! Spilsem tistega pol litra mleka v poãepu in v zavetju primor-ske strani, ker je z Bohinja gor pihalo. Na drugi straniogromnega bohinjskega amfiteatra je bilo videti Triglav,Kanjavec, Rjavino, Tosc … pa kaj bi na‰teval!

Zadnjiã sem ‰el tam mimo pred petimi leti, ko smo‰tirje znanci pri‰li pe‰ od Sv. Janeza v Bohinju na Rjavoskalo — Ski hotel Vogel, nato se vzpeli pod ·ijo, prenoãi-


204

li pod ‰otorkami, naslednje jutro pa nadaljevali protiVoglu, dosegli vrh in se spustili na planino Razor, kjer jebilo veliko slavje tolminskih planincev. Sestopili smo sprijatelji in znanci, ki so nas vzeli v svoje avtomobile doGorice. Dan prej smo se seveda peljali z vlakom po Bo-hinjski Ïeleznici. Take kombinacije so mi prav v‰eã! Po-sebno ãe so vãasih zaãinjene z nabreklimi ãustvi, ki jihnosi‰ iz doline in te v megli, vetru in med grmenjemnosijo z nahrbtnikom in golih prsi po ozki stezi medru‰jem proti vrhu ali ko se v gluhi ti‰ini urno spu‰ãamopo jeklenih Ïicah s skalnatega vrha in z najeÏenimi las-mi pod nizkim oblakom zaznamo drobno cvrkutanjenaelektrenega ozraãja, ki se bo morda spremenilo v veã-barvne ‰vigajoãe kaãe ali pa se bo nagnetena energijasesula v oglu‰ujoão strelo, medtem ko sestopamo vkrnico med nevihtnim bobnenjem in nam udarci strelna vr‰nih grebenih pretresajo prsni ko‰ hkrati z grmeãokanonado med oblaki in prve debele deÏevne kaplje na‰e toplem skalovju ustvarjajo znaãilen vonj po izpari-ni …

Pod grebeni do prigaranega poãitkaSledil je vsem transverzalcem in ostalim planincemznan spust v Vratca in kratek vzponãek proti Voglu, neda bi ‰el na vrh, nato pa dolgo preãenje poboãij mimoVrha Krnic, Globoke, Ru‰natega vrha in Meje do Konj-


205

skega sedla. Na njem sem zadnjiã bil pred veã kot ‰tiri-desetimi leti v dolgi uniformirani taborni‰ki koloni zrutami na ramenih, ko so me drugi uãili Ïivljenja v na-ravi. Vem, da smo tam malicali. Tudi tokrat je bila nadnevnem redu malica in spet sta bila na vrsti dva sirãka,zraven krekersi, poÏirki ãaja, dodal pa sem nekaj srkovkondenziranega mleka. Pred dalj‰im odmorom v zavet-ju ‰otorke sem ‰e enkrat otoÏno in hip za tem jeznopogledal proti poboãjem pod Orlovo glavo, kjer je mor-da pozimi zaradi sneÏne odeje tudi idiliãno, poleti pabodejo v oãi odurne rane, ki so jih zadali naravi zaradismuãarskega turizma. Seveda je smuãanje fantastiãno atiste avtoceste med ru‰jem bi pa tudi lahko s sodobni-mi biotehniãnimi posegi prekrili. Îe leta 1980 sem naBjela‰nici med eno izmed ekskurzij po osrednji Bosnividel, kako so s travo prekrivali nepotrebne rane ob pri-pravah na Olimpijado z glavnim sedeÏem v Sarajevu.Stane? Seveda stane! Kdor smuãa, naj plaãa, vkljuãno zmano.

S pomoãjo avtogenega treninga sem za ãetrt ure od-taval z Morfejem, potem ko sem med zakljuãno fazopriklica zelene barve pomislil na davni obisk Trstelja zbori in travo vred.

Uredil in odpravil sem se prenaglo, brez potrebnihnategov in krãenj udov po poãitku. Morda pa je ‰lo zapravo utrujenost, ki je naãela globlje Ïivãne sklope. Dej-


206

stvo je, da sem po petih korakih spusta zdrsnil na ka-menãku, sedel na zadnjico in moãno podrsal z desnoroko v meli‰ãe. Teleskopska palica, brez katere si teÏkopredstavljam tako dolgotrajen pohod, je napravilavzvod in ‰e sama pritisnila vrhnji del roke v kamenje.Moral sem uporabiti kupãek obliÏev, da sem nadaljeval.To drobceno zadevico omenjam zato, ker se vsi po vrs-ti spra‰ujemo, na Ïalost prepogosto, kako lahko pridedo nesreã na na prvi pogled osnovno‰olskem terenu. âese ob takem nedolÏnem zdrsu znajde‰ ne reãem nakak‰nem okljuku v Komarãi, kjer lepo zaplava‰ nekajdeset metrov niÏe, temveã na navadni serpentini na sto-tinah drugih krajev, in te nahrbtnik z odbojem obrne zglavo navzdol, je tragedija tu. V navedenem primeru bibili lahko rekli, da sem imel telo ‰e preveã zaspano, za-radi ãesar ni reagiralo na malenkostno napako stopala.

Potem je ‰lo zadovoljivo navzdol do nekdanje plani-ne Za Migovcem in ‰e niÏe. Prenizko, ker sem vedel, dabom moral nato spet navzgor. Toda taka so hribovskapota. Steze imajo neko svojo logiko, nad katero nimasmisla nobeno hudovanje, saj so jih oblikovali ljudje, kiniso bili neumni. Vsaka mestna pamet naj lepo potrpi inusta naj ne gobezdajo, da bi sama znala bolje speljati.Raje nekaj vadbe veã v nogah in manj dima v prsih. Gle-de slednjega imam mirno vest, ker ga imam v pljuãnihme‰iãkih le toliko, kolikor mi ga vsiljujejo drugi.


207

Tudi vadil sem sorazmerno dovolj. Tisto leto smo vGorici proslavljali tisoãletnico prve omembe mesta inmed ostalimi pobudami so bili na sporedu tudi teki:druÏinska razdalja, rekreacijska razdalja, mali maratonna 21 km in navadni na 42 km. Vadil in udeleÏil sem semalega. Kljub temu, da me je junija zgrabila poletnagripa brez vroãine, sem med nastalim malodu‰jem predodhodom v hribe ãutil v sebi nekak‰no vzmet, ki je ãa-kala, da se sproÏi.

S Kro‰nje proti Komni — nisem ‰el naokoli ãez plani-no Govnjaã — je vzmet imela ‰e kako priliko, da se pro-Ïi. Toda po enajstih urah premikanja z omejenimi poãit-ki, ki sem jih vse omenil, je zaãela ‰kripati, pravzapravÏe rjaveti. Steza je tam okoli sicer jasna, a je zaradi ome-jenega »prometa«, ki se odvija paã le na odmevnih sme-reh Savica — Komna, Komna — Triglavska jezera ali poavstrijskih voja‰kih mulatierah proti Bogatinu in Krnu,od pasu navzgor zara‰ãena z grmovnicami. Silijo te vstalno vijuganje trupa in glave, kar z nahrbtnikom niravno privlaãno, predvsem pa je utrudljivo.

V voljo sem moral priklicati nekaj trmastega ponosa,da zmorem gorenjske planinske norme, med katerimi jetista na rdeãi tabli na Konjskem sedlu trdila, da je doKomne dve uri. To pomeni, niti minute veã. Stisnil semin uspel, potem pa do Koãe pod Bogatinom popustil, sajsem bil takorekoã doma in sem si lahko privo‰ãil dvaj-


208

set minut sprehoda namesto napovedane ãetrturnehoje.

Raãunal sem na sobo, da bi lahko v miru in sam poãi-val brez kak‰nega predirljivega smrãanja zadovoljnegapoãitnikarja, ki debeloliãen in z rezervo ‰peha pod pa-som prisopiha gor z Ukanca, da se naslednji dan med

Visokogorsko kriÏi‰ãe kot spalnica


209

kvartanjem ob jezeru ‰irokousti pri omizju. Toda vse jebilo Ïe zasedeno in oskrbnica me je dala s soãutjem naskupno leÏi‰ãe. Drugi skrajno neobetaven znak gledepoãitka je bila prisotnost kak‰nih dvajset fantov in de-klet, starih od osemnajst do petindvajset let. To je zaspanje v gorskih koãah primerljivo z rojem kobilic naafri‰kih izsu‰enih njivah. Med srebanjem prepotrebne-ga in dvojno sladkanega ãaja ter preÏvekovanjem obi-ãajnih sirãkov sem moral poslu‰ati kriãanje ‰tirih izmednjih, ki so kvartali. Ob petih popoldne! vas prosim. Na-mesto, da bi se na prostem zraãili in osvajali punce svojeskupine, so oni kvartali! Zraven pa napovedovali, kakoãutijo, da ne bodo mogli zaspati. Spomnil sem se, kakoje bilo nekoã v Vratih, kamor so eni pri‰li zveãer z avto-mobili proslavljat en rojstni dan, jaz pa sem imel za se-boj ·krlatico in pred sabo vzpon do Luknje pred sesto-pom v Trento.

Situacijo sem moral prelisiãiti. Pohitel sem na pod-stre‰je in se ulegel, da sem nadoknadil, kar bi verjetnozapravil ponoãi. Toda moral sem tudi veãerjati. Po dvehurah spanja sem se vrnil v jedilnico. Pospravil sem triocvrta jajca in dva kosa kruha, napolnil ãutarico s ãajemza naslednji dan in poklepetal s trigeneracijsko skupini-co — sedemdesetletni nonoti, petintridesetletni star‰i,svak in desetletna punãka — iz Gabrovca pri Proseku, kije poznala zaradi srenjskih zadev Brunota Rupla, o Al-


210

dotu pa ni nikoli niã sli‰ala, ãeprav sva »strniãa« in obaod Lenãkovih s Proseka. Tistega dne je pri‰la — vsa ãast— s planine Vogar ãez ·tapce v dolino Triglavskih jezerin do Koãe pod Bogatinom.

Takoj za tem sem nameraval spet na pograd, a semopazil, kako je vsa skupina mladih zbrana, medtem kojim nekak‰en vodja razporeja ture za naslednji dan.Sklepal sem, da so udeleÏenci planinsko vodni‰kega te-ãaja. Prisluhnil sem trasam, za katere so se javljali naizbiro. Nobena ni bila kraj‰a od osmih ur, s povratkomvred seveda. Njihova popoldanska srboritost je nekamodtavala, pove‰ali so u‰esa, nekaj momljali a brez pra-vega upiranja odgovornemu vodji in, skratka, ob 10.10 h,kot se spodobi za gorske koãe, je bil v hi‰i blaÏen mir.Na skupnem leÏi‰ãu so bili z menoj: dva obzirna âeha(dekle in fant), dva slovenska starej‰a zakonca in ‰e enplaninec, ki je po vedenju sodeã prav tako samotaril popoteh in brezpotjih kot jaz.

Naslednje jutroOb petih sem prvi vstal in ãutil, da je vzmet v meni spetnaphana. Za zajtrk sem dve uri in pol mar‰iral do koãepri Sedmerih jezerih. To je tisti predel Triglavskega na-rodnega parka, ki hkrati z obmoãjem od Komne doârnega jezera lahko oãara ‰e tako razvajene svetovnepopotnike. Pri osemnajstih letih sem v nasprotni smeri


211

nosil vso pot suhljatega fanta, ki je dobil napad astmezaradi prahu na skupnem leÏi‰ãu. Zato se mi zdi vsakaponovitev te smeri kot lahkoten potep skozi ãudovitegaje, travnate preproge, z ru‰jem prekrite kuclje in zgo-daj zjutraj z biseri posute cvetice.

Mnogi se hudujejo nad stalno mnoÏico na Kredarici,ki je sam nisem nikoli doÏivel. Pri Sedmerih jezerih pavedno. V koãi obiãajni vrveÏ. Ob osmih zjutraj ni ‰e nih-ãe drug od nikoder pri‰el. Vsi pa so se odpravljali. Injedli! âesa vsega ne nosijo ljudje v hribe. Rezali so, ma-zali, grizli, poÏirali, nalivali, ponujali omizju. Sam bi nepri‰el do tretjega ovinka, ãe bi imel take dietetiãne rit-me.

Spil sem dva ãaja, ju pospremil s sirãkom in srkomkondenziranega mleka in za malico ‰el od tam protiPrehodavcem. Od kar sem davno tega bral Kmecljevogorni‰ko mojstrovino S prijatelji pod macesni in nato tudienkrat obiskal Visoko ali Lepo ‰piãje, me tja gor vednomoãneje vsrkava. Dolina Triglavskih jezer je srednje-evropski mit, a do polnega razodetja pride‰ le, ãe polegdolinske variante opravi‰ od koãe pri Sedmerih jezerihdo Zasavske koãe na Prehodavcih tudi grebensko ãezLepo ‰piãje.

V zvezi s Kmeceljevo knjigo sem uporabil pridevnikgorni‰ki. Tudi drugod v tem zapisu ga najdete, prav takopa planinski in gore, hribi, planine … Uporabljam jih na-


212

gonsko, besedilu, stanju in slogu primerno v smislu sko-raj sinonimov s komaj zaznavnimi a umestnimi odten-ki. Iz branja nekaterih ãlankov v Planinskem vestniku pavse kaÏe, da so te besede v Sloveniji ideologizirali. Ni-sem razumel h kateri opciji katera sodi, nezdravo pa semi zdi, da se o tem kregajo. V glavnem gre za to, dahoãejo nekateri, ki niso alpinisti in noãejo soditi v druÏ-bo planincev-‰odrovcev, veljati za gornike. Stvar je ‰latako daleã, da v Sloveniji vojska nima veã planinskihenot, ampak gorni‰ke. Morda so tako bolj udarne, boljrambovske; morda pa le zato, ker je imela JLA v Kranju,v Tolminu in na Pokljuki planinske bataljone.

âe naj se Ïe opredelim, a zakaj se ne bi?, naj povem,da imajo zame ti izrazi sicer razliãne literarne in slogov-ne prizvoke ne pa vsebinsko filozofskih in ideolo‰kih.Niã se ne ãutim prizadetega, ãe se imam ali me imajo zaplaninca in ne za gornika, ãeprav bi po nekaterih oce-nah tridnevna zimska bivakiranja nad 1500 metrovmorda sodila med gorni‰ke podvige. Ali naj zaradi teganaznanjam, da sem ãlan Slovenskega gorni‰kega dru‰-tva Gorica? OmalovaÏevanje ãe‰, da so planinci bili de-dje in oãetje, sedaj pa se generacija dvajset do trideset-letnikov ima za gornike, je paã aristokratska drÏa prena-peteÏev. V miselnosti sloven‰ãino govoreãih ljudi plani-ne Ïe zdavnaj niso veã zgolj plan‰arije z majericami invsepovsod prisotnimi kravjeki, temveã tudi gore. Zato


213

mi je jasno sicer, da je Triglav gora, a se mi vseeno ne zdiniã manj imenitno, ãe reãem: »Prihodnjo nedeljo pagrem v planine«, in pri tem mislim na vrhove tam okrog2000 in veã metrov. Sicer pa bomo Primorci pred mejo(zakaj bi morali biti zamejci?, ãe pa smo pred njo) ved-no rekli, da gremo v hribe. Zaradi tega nismo hribovciv slab‰alnem pomenu besede, marveã planinci, gornikiskoraj da ne. Toliko v informacijo, s kak‰nimi vpra‰anjise ubada osrednja slovenska planinsko-gorni‰ka, gor-ni‰ko-hribovska ali hribovsko-planinska srenja. Spomi-nja me na nekdanje sojenje v Vi‰nji gori. Saj veste, zakajje ‰lo … Srednje‰olska hãi ali vnuk vam, dragi bralci inbralke, lahko osveÏi spomin z branjem odlomka, ki je,vsaj v mojih ãasih, bil v vsakem ‰olskem berilu.

Ko smo Ïe pri ideologiji in kreganjih in ker ste me po-spremili na tej moji dolgi poti do doline Triglavskih je-zer; ‰e besedo ali dve o sveÏem politiãno lastninskemvpra‰anju. âe me napaãno berete kot volilnega kandida-ta Stranke komunistiãne prenove, se moja verodostoj-nost seveda precej omaja, a Ïalil bi va‰o inteligenco, ãebi tako jaz mislil o va‰em razmi‰ljanju.

Tu ne gre za prenovitelje, ne za zdruÏene listarje, li-beralne demokrate, nekdanje samoupravne socialiste,pa tudi za konservativce ne. Vse to je minljivo, prehod-no. Tisti kos upraviãeno ali neupraviãeno mitiziranegasveta okrog Triglava z dolino Sedmerih jezer vred pa je


214

nekaj trajnega, skorajda neminljivega ter v vrednostnemsistemu slovenske kulture in izroãila visoko vrednotene-ga. Je gola narava v oãarljivem pomenu besede. NimatrÏne vrednosti, razen ãe ne iznajde kdo sistema, daapnenec spremeni v kak‰no Ïlahtno kovino ali namera-va potegniti do AljaÏevega stolpa sistem nihalk. Tuditaki se najdejo, a ne v krogih rimsko katoli‰ke Cerkve

Kako naj bo to last nekoga, pa ãeprav vsega zaupanjavrednega? Ja, ampak lastninske listine! To se mi zdi po-dobno zatrjevanje kot na Divjem zahodu, kjer si je naj-moãnej‰i v doloãenem zgodovinskem obdobju zakoliãilpovr‰ine in jih proglasil za svoje. Saj je komunistiãnarevolucija napravila prav to, mi kdo polemiãno odgovo-ri. Povojna druÏbena denacionalizacija je zgre‰ila, ko je,med ostalim, nekaj cerkva na Primorskem spremenila vtelovadnice (tudi v povsem demokr‰ãanski in res ne-rdeãi ter zahodno parlamentarni Gorici sem kar nekajlet pouãeval telovadbo v dveh nekdaj posveãenih cer-kvah), ne pa ko je naravno bogastvo, od katerega ni ni-hãe vlekel dobiãka, kot je tudi prav, izroãila narodu.

Sebi, se lahko glasi pripomba, ker je revolucija poisto-vetila narod z drÏavo, vzvode pa je drÏala v rokah enasama opcija. Dopu‰ãam, da sta bila vzgib in namen re-volucionarna, toda posledice niso bile tak‰ne in to ne lepo letu 1991. Naravna dedi‰ãina je bila obãutena in jedejansko bila skupna dobrina, saj je niso vpisali na ime


215

radovlji‰ke SZDL ali kak‰nega Gorenjskega partijskegakomiteja.

Skratka, polemika lahko traja v nedogled, jaz v sebipristno in globoko ãutim, da to ne more biti zasebnalastnina, poleg tega, da imam ves ãas obãutek, da gre zaprestiÏno vpra‰anje v ‰ir‰i bitki znotraj slovenske druÏ-be. V tem primeru se ne igram veã. Postanem sekta‰ki inoporekam serijskemu postavljanju kriÏev na vrh kucljevpo letu 1991 tam, kjer srpa in kladiva ni nikoli bilo, zvez-da pa samo na vrhu Triglava zaradi medvojnega poho-da in izzivanja sovraÏnika, kdo da je na Slovenskem go-spodar. Konec koncev v hribih, planinah in gorah vsigrizemo v kolena, ãe pa gre kdo po kolenih, je to njego-va/njena osebna izbira. V primeru po mojem gledanjuneumestnega razpleta, bomo ãez nekaj let zelo verjetnovidevali na kriÏi‰ãih planinskih, gorskih ali hribovskihpoti (prav vseeno mi je) na sedaj spornem obmoãju ka-pelice in razpela, ker vsakdo na svojem dela, kar hoãe.Kdo si bo upal nasprotovati takim postavitvam? Takoj bibil opredeljen za ideolo‰kega nestrpneÏa, ãeprav bi bilaprava militantna ideologija izraÏena prav s tako posta-vitvijo.

Pomislite, da me motijo celo drogovi od Komne doSedmerih jezer, ki sluÏijo turnim smuãarjem, da ne za-idejo, ker menim, da bi jih morali spomladi poloÏiti vgrmovje, ne pa da stra‰ijo s svoje vi‰ine daleã naokoli, v


216

megli pa jih itak ne vidi‰, da bi ti morda pomagali dozaveti‰ãa.

S Prehodavcev v ZapodneMedtem sem pri‰el mimo Ledviãke in ostalih jezer alimlak — odvisno od letnega ãasa in padavin — do koãena Prehodavcih. Poãival sem nekaj veã ãasa, pospravilglavni dnevni obrok — kaj drugega kot sirãke?, dodajtejim skledico ka‰e iz ãaja in otro‰ke hrane ãokolino ternekaj prgi‰ã me‰anice suhega sadja (le‰niki, rezine ocvr-tih banan, kokusove rezine, mango, papaja, jabolãnikrhlji, ananas), fotografiral najlep‰e in najbolj luksuznostrani‰ãe ne le v gorah, temveã sploh — pomislite, dapremore za toplo vodo sonãno celico na strehi in spetvzel pot pod noge po mulatieri, ki pelje v Trento skozidolino Trebi‰ãnice. Sonce se je bliÏalo zenitu in me dovstopa v gozd pritiskalo v teme. To je trajalo veã kot uro.

Potem pa umirjenost, hlad, ‰umeãe listje pod noga-ma, blage serpentine za veã sto vi‰inskih metrov in sre-ãanja. Turisti iz Trente, a kar dobro opremljeni, so pomoji oceni kasno zagrizli v hrib. Slovenci, Nemci, âehi.Vsi mladi, najveãkrat v parih. Ko sem nekatere ogovo-ril in jih opozoril na pripeko, ki jih ãaka vi‰e gor, semdoumel, da velika veãina sploh ne misli iti na Prehodav-ce, ampak le do biv‰e planine Trebi‰nice, ki je na kartah


217

zarisana in si ljudje zato predstavljajo, da bodo pili mle-ko, jedli skuto in nabavili sir. To je bilo davno, davno …Novo pa je to, da vse veã Nemcev ali Avstrijcev v slo-venskih gorah pozdravlja po slovensko: ‰e pred deseti-mi leti ni bilo tako.

Potem je pri‰la faza, ko mi je sestop zaãel presedati.Pravzares. To je posebno stanje duha: najraje bi se ãlo-vek ulegel za celo uro, a se mu zdi ‰koda, da ne doseÏetakoj dna doline. Zato se spust nadaljuje. Tri ure hribov-skega koraka so potrebne, da s Prehodavcev doseÏemoasfalt v Trenti.

·el sem mimo gosposke poãitni‰ke hi‰e, do katere si-cer ne vodi cesta in so jo zgradili s prina‰anjem gradbe-nega materiala na tovorni Ïiãnici. Primer se mi zdi vre-den omembe zaradi pravilnej‰ega vtisa, ki ga moramoimeti o Trenti zlasti tisti, ki se je spominjamo uboÏne inpozabljene pred tridesetimi in veã leti. Tudi poãitni‰kikampi so nekaj povsem drugega kot ‰e pred petimi leti,ko so se v njih ustavljale le ãe‰ke in madÏarske avtomo-bilske »‰ajtrge«. Muzej Triglavskega narodnega parkapa je itak naravovarstveno, turistiãno in raziskovalnoposebno oãarljivo poglavje. Zunanji videz okolice se jespremenil v malenkostih, ki to niso: srãkano zarobljenimostovi, leseni varovalni plotovi ob glavni cesti iz ma-sivnih obdelanih debel in vse vrste smerokazov.


218

Do Soãe pri prvem, spodnjem kampu sem pri‰el reszdelan. Za sabo sem imel devet ur »bivanja na pros-tem«. Na dnevnem redu je bil ‰e premik po dolini navz-gor, do izvira seveda, a po poti na desnem bregu, zakatero nisem vedel, ali je kolovoz ali steza ali zara‰ãenalovska sled. Na specialki je bil oznaãen kolovoz. Ko semãez strugo ‰el pogledat, kako in kaj, sem zagledal tablo,ki je naznanjala urejeno pe‰ pot ob Soãi od izvira doBovca. Najprej sem se zaãudil, ker o tem nisem ‰e sli‰al,potem me je podatek izredno pomiril in osamozavestil,ker mi ni bilo potrebno korakati po asfaltu in je bila pe‰-pot ob zgornjem toku Soãe celo turistiãno oznaãena.

Sezul sem se, osveÏil v reãni strugi, pogrizel spet ne-kaj prgi‰ã suhega sadja in grenivko, ki sem jo staknil nadnu nahrbtnika, ter z zavestjo, da imam ‰e pol litra ãajav ãutarici; poiskal primeren prostor v senci, raztegnil natla za no‰njo izredno lahko in tanko podlago iz gumijas-te pene, se ulegel in spet za‰el v dremavico avtogenegatreninga. Trajalo je pol ure.

âakalo me je zadnjih osem kilometrov do cilja; po ste-zi morda nekaj sto metrov manj. Zagnal sem se. Preveã,ker sem po eni uri za‰el v krepko krizo, a steza in scena-riji ob njej so bili tako nepriãakovano pravljiãni, da meje nosilo od navdu‰enja. Kako, da mi ni nihãe nikoliniãesar povedal o tej sprehajalni moÏnosti ob zaãetnemtoku Soãe?! Zadnja dva kilometra potekata sicer po as-


219

faltu, a polovica te razdalje je Ïe v objemu mirne dolineZapodnem.

Planinski dom ob izviru Soãe je imel polno gostov. Vsiz avtomobili seveda. âutarico sem bil izpraznil v zad-njem naletu, zato sem spet potreboval golido ãaja zanazaj in naprej. Nato sem se vkljuãil v procesijo, ki jelezla v breg po vse manj urejeni poti, kar pa ni krivdaturistiãnih delavcev, temveã posledica mnoÏiãnegaobiska. âe vsakdo premakne samo kamenãek …

Vsi si niso upali stopiti ob jeklenih Ïicah neposrednodo jame, sicer bi med ãakanjem izgubil ogromno ãasa;avtobus, ki me je moral prepeljati v Novo Gorico, je pomojih izraãunih Ïe sopihal iz Kranjske gore proti Vr‰iãu.Tudi izvir Soãe sem Ïelel fotografirati, kot mi je uspeloza Vipavo, a v tisti temni luknji bi tudi s profesionalnimaparatom teÏko kaj nastalo, jaz pa nosim s seboj navad-no ‰katlico. Sem pa vzel iz jopiãa stekleniãko z vodo izVipave in ji dolil poÏirek iz izvira Soãe.

Opravil sem, naãrt se je zakljuãil. Med desetimi ose-bami, ki so se motale po skalah ali poãivale na njih, nibilo enega samega Slovenca, s katerim bi lahko delilzadovoljstvo. Tistim Nemcem, AngleÏem in Francozomokrog mene pa se ‰e sanjalo ni, kje je Vipava, da bi dou-meli razdaljo in moj pohod ãez »devet grebenov in de-vet dolin«. Na koncu me v jami pod silovito goro nipriãakala nobena kraljiãna niti zlata skrinja z bajnim


220

zakladom razen tistega, ki sem ga Ïe imel v sebi in semga na sto trideset kilometrov dolgi poti obogatil z vrstokrajinskih biserov, s petintridesetimi neposrednimi stikiz raznimi ljudmi, s premi‰ljanji, ki so se vrstila kot nafilmskem traku, z nabrano kondicijo, z obnavljanjemtopografskih ve‰ãin, z vonjavami po trohnenju lesa inlistja, poko‰eni travi, drevesni smoli, gorskih nageljnih,izsu‰enem produ in pi‰u, ki ga ustvarjajo slapovi, z bo-Ïanjem blazinic mahu, bukovega lubja, vr‰iãkov ru‰evjain razgretih skal, s »poslu‰anjem« dreves, gozda, vetrov,oblakov, vremena, svojega telesa, z opazovanjem Kasi-opeje in iskanjem Severnice v pogojih kristalno ãistegazraka nad tisoã metrov visoko …

Seveda je bilo tudi naporno. Na nekaterih strmih od-sekih po petih, sedmih, devetih urah hoje ni ‰lo dru-gaãe, kot da sem uvajal tehniko intervalnega treninga:kratek intenziven napor, kratek aktiven poãitek, desetali dvajset korakov krepkega vzpona, tri do pet globokihvdihov in izdihov … Podobno naãelo, ãeprav so ga dru-gaãe izvajala, so poznala Ïe rdeãa plemena severno-ameri‰ke celine. Kdor je bral Winnetouja pisatelja KarlaMaya ali Tekumzeja, to dobro ve. Na straneh dnevnikasmo nekoã v predvolilnem obdobju brali eksplicitno inmed vrsticami, da morajo sodobni politiki biti izjemnovzdrÏljivi, ãe hoãejo kandidirati in nadaljevati z druÏbe-nopolitiãno dejavnostjo. V prid mojega na videz tekme-


221

ca — dejansko si objektivno in subjektivno nisva bila ni-koli v laseh — je novinar omenil, da mu prijatelji pravijodizel zaradi trajne vztrajnosti na nogometnih tekmah.Naj mi bralci in bralke verjamejo, da je za povezavoVipave s Soão po azimutu potreben tudi turbo.

Povratek …Vrnil sem se za kilometer ali nekaj veã do odcepa navr‰i‰ki cesti, dva zavoja pod Kugyjevim spomenikom.Uredil sem poklopce na raznih Ïepih, potegnil nogavi-ce, nategnil vezalke na ãevljih, skraj‰al teleskopski paliciin strpal v nahrbtnik tisto ‰tirideset centimetrsko inoxorodje, ki ga nosim ob boku. Vse zato, da me ne bi naavtobusu ãudno gledali. Tudi poãesati sem se posku‰alin obrisati s sveÏim robcem, da ne bi v vroãem avtobu-su oddajal vonjev o divjini, ãeprav vem iz ‰portne stro-ke, da res trenirano telo oddaja pot, ki je kot studenãni-ca, posebno ãe se ne masti‰ z mesno hrano.

Po dvajsetih minutah je privozil sezonski avtobus naprogi Nova Gorica — Ljubljana — Nova Gorica. ·ofer insprevodnik hkrati je vljudno izstopil. Nakazal sem mu,da bi morda nahrbtnik lahko imel kar pri sebi na stolu.Profesionalno je odredil, da gre nahrbtnik v prtljaÏnik,v trebuh avtobusa. Menil sem, da noãe motiti s tako prt-ljago ostalih potnikov, ko pa sem vstopil in pogledal,kam naj sedem, sem spoznal, da sem bil edini klient.


222

Praktiãno taxi s ‰tiriintridesetimi sedeÏi zgolj zame.Med hojo pod soncem sem si nekaj ur prej predstavljal,kako bom med voÏnjo dremal, tedaj pa nisem hotel iz-gubiti niãesar od prilike, da se za 1.700 tolarjev vozim vNovo Gorico tako rekoã z zasebnim avtobusom in ‰o-ferjem. Navzgor dan prej sam v vlaku, na povratni voÏ-nji sam v avtobusu. Kateri sponsor bi bil sposoben nu-diti tak‰no razko‰je, ãe bi ga ob naãrtovanju pohodamed izviroma zaprosil za kak‰no obliko prispevka? VBovcu sva sicer z »mojim ‰oferjem« blagohotno dovo-lila trem potnikom, da so vstopili, a le do Tolmina; natosem bil spet sam. Îe dolgo si nisem so‰ke doline takotemeljito ogledal. Tudi zato, ker je avtobus vozil po vsehprometnih in podjetni‰kih pravilih. Lagodno in ob upo-‰tevanju svojega urnika. Ni smel preveã hiteti. V NovoGorico smo pri‰li ob 21.30.

Celotna opisana zadeva je ponovljiva. Med drugimobhodom, ki ga sploh ne napovedujem, bi si veliko boljogledoval okolico, ne strokovno orientacijsko in topo-grafsko, kot je bilo tokrat nujno, temveã krajinsko, etno-grafsko, geolo‰ko in antropolo‰ko. âe pa koga ‰ãegeta,da se poda vsaj na del opisane poti in bi Ïelel kak‰nopriporoãilo, podatek ali nasvet, naj me poi‰ãe. Ne za-pi‰em svoje telefonske ‰tevilke, faxa ali elektronskepo‰te, kot je sedaj zelo v navadi, ker se je potrebno otakih zadevah pomeniti neposredno, videvamo pa se


223

itak ob najrazliãnej‰ih predmejskih in unejskih prilikahin neprilikah: predstavitve knjig, posveti, manifestacije,‰agre, seje, desetletnice, stoletnice, tisoãletnice … Skorajpo pravilu sem vedno zraven kot peter‰ilj. Turbo peter-‰ilj.

… in dodatekV rokah mi ostaja stekleniãka preme‰anih voda obehizvirov. V enem izmed poznih poletnih vikendov bom skajakom malo zaveslal po Soãi od meje navzdol mimoGorice in ·tandreÏa do Sovodenj in malenkost ãez, kjerse reki sreãata in preme‰ata svoji tekoãini. Prav na rtu sibom pod veãer uredil zasilno leÏi‰ãe in Ïe v hladu poãa-kal na vse dobrovoljce in dobrovoljke, ki se bodo ÏelelipridruÏiti, da poklepetamo, kaj popijemo in kak‰no za-pojemo do pozne ure. Tisti prostor je potrebno vsebin-sko ovrednotiti glede na jezikovno, zgodovinsko in kra-jinsko sporoãilo, ki ga ima v sebi. Koristno bi bilo, da bisi izmislili v bliÏnji prihodnosti kaj ustvarjalnega, priãe-valnega, da se novi rodovi svojstveno naveÏejo na vod-ne bregove in samo sotoãje, kot so se starej‰i navezali naãasu primerne naãine. Sicer se pripeti, da bo kraj dojetkot brezimna in nedostopna go‰ãava, ko pa si bo kaktujec kaj izmislil in si povr‰ino hotel prisvojiti — mordacelo z razlastitvijo, ne bomo vedeli ne kam ne kako.


224

Ko bodo ostali od‰li, bom zlezel v spalno vreão in po-slu‰al tiho drsenje, ãe bo po nalivu pa ‰umenje, obehrek. Ob svitu jima bom vrnil na izvirih ustekleniãenovodo in trikotnik bo sklenjen.


225

Na sotoãju

V tisoãletnih amplitudahdihajo gore in reke.

(M. Kravos)

Bilo je sredi septembra, ko je prvi jesenski deÏ Ïemimo in se napoveduje vrsta frontalnih valov z At-

lantika. Mimo je bila tudi vsakoletna So‰ka regata. Mo-ral sem se odloãiti ne glede na vremenske razmere, si-cer bi tvegal, da me preseneti prvi oktobrski mraz, ni-sem pa Ïelel, da bi v mrazu sklenil simbolni trikotnikmed izviroma in sotoãjem, ki sem si ga bil zamislil. Nas-protno, Ïelel sem si blage noãi na stiãi‰ãu dveh rek.

Odloãil sem se za tretjo soboto v mesecu. V poznemjutru sem prepeljal opremo mimo Sovodenj do avto-cestnega viadukta ãez Soão, od tam pa jo odnesel protisotoãju, kjer sem si kak‰en teden prej ogledal primerenkraj za prenoãitev. Nato sem se vrnil domov, ker sem sihotel privo‰ãiti dodaten uÏitek.

Na stre‰ni prtljaÏnik sem naloÏil kajak in ga odpeljalmimo Livade do roba Solkanskega polja nad Soão. Sle-


226

dila je nerodna no‰nja plovila, vesla in krovnice po sko-raj kilometer dolgem in poloÏnem kolovozu, ki peljemimo nekdanje gostilne do reãnega toka pri izlivu Pev-mice. Ni bilo prviã. Enako turo smo opravili med tri-athlonom sedem let prej, pa tudi sam sem Ïe dvakrat

Pred odhodom


227

teÏko nosil v tisti smeri, da sem nato lahko prijetno vo-zil po Soãi do Sovodenj.

Ob vstopu v vodo nisem zaveslal navzdol, marveãnavzgor proti Solkanu, kar je z enim samim prestopompri kratkih brzicah pravi sprehod, ker voda nad njimiskoraj stoji. ·el sem do meje, da sem si podalj‰al vesla-nje in sploh zato, da sem izrabil priliko ne vem Ïe kate-rega obiska tistega kotiãka pod sabotinskimi poboãji.Nato sem lagodno obrnil in zaveslal navzdol, en del poÏe opravljeni poti sicer pa spet mimo izliva Pevmice indalje ãez najbolj Ïivahne, pribliÏno sto metrov dolgebrzice, in po povsem mirni ter ‰iroki strugi pod tolstozara‰ãenimi bregovi do pevmenskega mostu. Pod njimsem nekaj minut poãival.

Mimo vedno prisotnih raãjih jat sem nadaljeval dojeza, ki zadrÏuje vodo za elektrarno v StraÏcah. Voda nitekla ãez jez. Izstopil sem in s plovilom v roki presegeloviro na drugem koncu. Ko sem zopet sedel v kajak, ni-sem namestil krovnice, ker sem vedel, da bom moralzopet izstopiti po kratki voÏnji pod mostom za pe‰ce vPodgori. Prav takrat so namreã dograjevali nov nasipãez Soão, da bi voda ne spodjedala mostu.

Nato je mimo elektrarne ‰lo nekaj sto metrov hitrejezaradi vodnega toka, ki se vraãa v strugo, in kmalu sempri‰el do mogoãnega Ïelezni‰kega in nato cestnega mo-stu, ki povezujeta Gorico z Loãnikom in dalje s Furlani-


228

jo. Sledilo je zopet izstopanje, da sem ‰el ãez oviro naj-veãjega jeza gradi‰ãanskega namakalnega sistema in zo-pet sem poãival pod gori‰kim sejmi‰ãem.

Morda se zdi nesmiselno tak‰no spu‰ãanje po reki, ãeje potrebno tako pogosto prestopati in nositi kajak obboku ali na ramenih. Mene to ne moti. Izkrcavanja invkrcavanja jemljem kot priliko za pretegovanje udov in‰e koristnej‰e doÏivljanje celotne struge, ne le vodnegatoka. Sicer pa gre lahko tudi v tem primeru za znanometaforo o tem, da sreãamo na vseh na‰ih poteh, stvar-nih, miselnih in ãustvenih, ovire, ki jih je potrebno pre-seãi. Od nas zavisi, kako se do njih postavljamo.

Tudi od sejmi‰ãa navzdol smo ob raznih prilikah ne-‰tetokrat vozili mimo ·tandreÏa do Sovodenj, a vsako-krat mi postane ta spust zanimiv.

Morda zato, ker si znam poiskati kar nekaj vzrokov,ogledov, preverjanj poleg trajne rahle napetosti zaradivpra‰anja, kak‰en bo vodni tok na nekaterih znaãilnihtoãkah. Pravzaprav je struga najmanj zanimiva po ‰tan-dre‰ko-majni‰kem mostu, a tedaj se preglednost po-veãa, bregova se poplitvita, zlasti tisti na levo, ni potreb-no paziti na zavesljaje in poveãa se moÏnost opaÏanjaveãjih vodnih ptic, tudi velikih divjih gosi.

Sledita ‰e dva ‰iroka zavoja, nekaj Ïuborenja ãez plit-vine v bliÏini temeljev antiãnega mostu in Ïe smo priavtocestnem viaduktu. Ta predel je izredno pregneten z


229

zgodovino, ãe pomislimo, da se je tu ãez pel most, ki soga Rimljani uporabljali za povezavo s Panonijo, na des-nem bregu pa je bila nekak‰na postaja, straÏarnica inzaselek obenem. Tod so nato vodila najlaÏja bredenjaljudstev z Vzhoda med desetletnimi preseljevanji naZahod. Zakaj bi se ãudili, da tudi v dana‰njem ãasu po-teka ena izmed glavnih selitvenih poti prav skozi takoimenovana Gori‰ka vrata? In smo Ïe v sodobnosti zavtocestno povezavo na Vzhod in obratno, ki jo name-ravajo v bliÏnji bodoãnosti podvojiti zaradi uresniãe-vanja kontinentalne povezave med iberskim polotokomin ruskim niÏavjem.

V veslanju in bivakiranju na sotoãju je bilo tudi nekajnaivno uporni‰kega ali izzivalnega v smislu oblikovanjaali vsaj poudarjanja velikega protislovja. Izziva in protis-lovja seveda ni nihãe opazil in ga tudi nisem nameravalobe‰ati na veliki zvon. Vãasih pa je le pomembno, da vsebi obdrÏimo ravnoteÏje med zvestobo in prenovo,med prenovo in zvestobo. Velike infrastrukture so po-trebne zaradi povezovanja gospodarstev, ljudi, kultur-nih sporoãil, vãasih tudi za vojne pohode. Razen zadnje-ga vse ostalo pomeni razvoj. Ta je na mestu in vsi smozanj, a pod pogojem, da ne zanika povsem izroãila, dane zabri‰e vsega, kar je bilo postorjeno in podoÏiveto inse tudi sedaj oblikuje ali poteka mimo velikih tehnolo‰-kih sistemov in uravnilovk.


230

Med vsemi ostalimi spodbudami in vzroki za regatein spuste s kajaki in kanuji na gori‰ko sovodenjskem ob-moãju je umestno poudariti tudi ta kljuã. Infrastruktu-ram, tehnologiji, elektroniki, hitrim Ïeleznicam, izme-njavi velikih koliãin blaga zeleno luã, a hkrati ohranjanjeobmoãij in kotiãkov, ki so potrebni za ravnovesje v lju-deh. Rdeão luã priÏigam tistemu pojmovanju in ukre-panju, ki okrog najsodobnej‰ih ãlovekovih stvaritev ust-varja ali povzroãa smeti‰ãa, pomore rib, izginotje ptic,spreminja vodne tokove v greznice, polja v nasade pla-stiãne hrane in najizvirnej‰e predele, polne navdiha,energije in lepote, v betonska naselja, asfaltirane po-vr‰ine ali ekskluzivne zasebne rezervate.

Brez tak‰nega razmi‰ljanja in prepriãanja bi zgolj pre-noãevanje na prostem med Vipavo in Soão izpadlo pre-cej najstni‰ko. StaÏ taborni‰kega medvedka in planin-skega zelenca je Ïe davno mimo, tedaj priuãena tehni-ka pa mi omogoãa, da si privo‰ãim sedanje izzive in spo-roãila v prostor.

V tem duhu so se mi pridruÏili na klepet Alenka, Mar-ko in Rudi iz Sovodenj, medtem ko sem se motovililokrog zasilne strehe in Ïe pripravljene piramidice izsuhega draãja in nasekanih palic, ki so jih obkroÏali belikamni z bliÏnjega proda. Strinjali smo se glede spozna-nja, da domaãi prostor uporabljamo in doÏivljamo, saj


231

ga na ta naãin ovrednotimo in morebiti prepreãimo, danam ga kdo odtuji.

Preden sem priÏgal ogenj, okrog katerega smo dolgokramljali o najrazliãnej‰ih reãeh, predvsem pa o spre-membi, ki jo bo v svetovna ravnovesja in protislovjavnesel atentat na Manhattnu, smo skupaj ‰li prav do‰piãka, kjer se tokova obeh rek zdruÏita. Vrnil sem jimanjuno vodo, ki sem jo bil hranil nekaj tednov po zajetjuna izvirih; potem smo, Ïe v temi, nekaj ãasa tiho zrli vpolzenje skupnega toka proti Petovljam, Gradi‰ãu, Za-graju in morju. Skrivnostna je optiãna zaznava, ko se na

Na zasneÏenem vrhu


232

obeh straneh reãna tokova premikata mimo nas, samipa imamo obãutek, da pravzaprav polzimo vzvratno.Spet prav‰nja metafora za vse, kar se nam dogaja, ko sedogodki okrog nas hitro odigravajo in nas zajame hla-stanje za ãasom, ki se izteka tako rekoã med prsti. Patudi metafora o navidezno skupni poti z drugimi, ki sev Ïivljenju desno in levo vzporedno premikajo z nami,ko pa sami pridemo do konca kak‰nega rta, lahkotnozdrsijo dalje in nas pustijo s praznino v prsih. Tedaj ‰elespoznamo, da je vzporednost poti bila le v na‰i glavi,drugi pa so se premikali s figo v Ïepu.


233

O avtorju

Aldo Rupel se je rodil v Trstu leta1941, po maturi je ‰tudiral v Ri-mu in Vidmu, ãetrt stoletja jepouãeval telesno vzgojo na ‰o-lah vseh stopenj in smeri. Veãkot tri desetletja Ïivi v Gorici,kjer sedaj raziskuje, prevaja inobjavlja kratko prozo. Od svoje-ga ‰estnajstega leta je v zavest-

nem stiku z naravo z izleti, pohodi, orientacijskimi tek-movanji, trasiranjem in smuãanjem, najprej sedemin-dvajset let v okviru taborni‰ke organizacije in skorajvzporedno v okviru najprej trÏa‰kega ter nato gori‰kegaplaninskega dru‰tva. V zadnjih dvajsetih letih se posve-ãa tudi privlaãnostim in vznemirjenjem samohodni‰tvater teãajem preÏivetja, smuãarskemu teku in kajaka‰tvu.Je dobitnik najvi‰jih priznanj slovenskega in jugoslo-vanskega taborni‰tva; na pastirskem klobuku nosi znaã-ki za dvakrat opravljeno Slovensko planinsko tranzver-zalo.


234

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-178-9

Documents

Aldo Rupel - Nočitve pod zvezdami