Št. 42 • 19. maj 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Kmečka tržnica v Ajdovščini

Sobota, 13. junij 2015

Trg 1. slovenske vlade

6, 7

Sončni Šmarenski griči

9

22. maja se odpira Učni center Brje

5

Mlinotest ostaja v domačih rokah

5

Krajevni praznik na Cesti v znamenju novega Doma krajanov

5

2, 3, 4

Veličastno

5

V sodelovanju na Ultra trailu

8

Sinteza: Teden mode, kjer se lahko prav vse zgodi

11

Slavnostno

Veselo

Rekreativno

16

foto

: Prim

ož B

rece

lj

foto

: Rom

an Ž

onta

foto

: Lju

bo Ž

gave

c

foto

: Rob

ert F

erja

nčič

Št. 42 • 19. maj 20152 Slavnostno

Slavnostni govor župana Tadeja Beočanina, 5. maj 2015

Spoštovane občanke in občani občine Ajdovščina, ob občinskem prazniku vam najprej prisrčno čestitam!

Občina Ajdovščina torej praznuje v maju, ob petem maju, v spomin na ustanovitev Narodne vlade leta 1945. Peti majnik petinštiridesetega. Tri petice, tri pomembne, tri zgodovinske petice, kot je v spominih zapisal naš veliki rojak pisatelj dr. Danilo Lokar.

Ni pa Ajdovščina in z njo Vipavska dolina zgodovinsko povezana samo s petim majem. Septembra leta 394 se je v tej dolini bila zadnja velika bitka Rimskega imperija pred nje-govim dokončnim zatonom. Atila je najprej pokoril prebivalce doline, preden je zažgal mogočni Oglej. Ta-bor na Ravnah nad Črničami pripo-veduje zgodbe o turških vpadih, kip madžarskega huzarja v Logu je nema priča Napoleonovih osvajalnih vojn. Dolina je posejana z grobišči žrtev soške fronte, pa fašizem in druga vojna, ki sta pustila težke bolečine. Nato je prišla še zadnja vojna, vojna za Slovenijo, izbojevana z velikim pogumom.

Med vsemi bitkami in zmagami vseh teh vojn, ki pripovedujejo o kle-nosti in močni volji naših prednikov, se torej ob občinskem prazniku spo-minjamo dneva, ko je naš kraj za ne-kaj dni postal prestolnica Slovenije.

O pomenu petomajske vlade in o tem ali je bila prva ali druga, je bilo v teh dneh veliko izgovorjenega. Nedvomno pa zgodovinska stro-ka soglaša o tem, da je bil dogodek v Ajdovščini eden od pomembnih mejnikov v razvoju slovenske držav-nosti. In na to smo lahko v občini upravičeno ponosni. Kot smo lahko ponosni na sobotno proslavo, ki se ji je poklonil tudi slovenski državni vrh. Ob tej priložnosti se zahvalju-jem vsem, ki ste, oziroma so sodelo-vali pri pripravi in izvedbi slovesno-sti ob 70. obletnici ustanovitve Naro-dne vlade Slovenije. Tudi s tem smo dokazali, da znamo in zmoremo, saj je bila praktično v celoti plod naših ljudi, občinske uprave, organizacij, društev in posameznikov iz naše ob-čine.

Kot se vsako leto 5. maja z vso spo-štljivostjo spominjamo preteklosti,

pa se predvsem želimo zazreti v pri-hodnost. Dober sadjar ali vinogra-dnik ve, kako obrezati drevo ali trto, da bosta ob kasnejši pravilni negi prinesla optimalen pridelek – kje in koliko rodnega lesa sme in mora pustiti za naprej, koliko bohotivk iz-rezati, da ne bodo po nepotrebnem tratile energije, da je treba tudi ka-kšen grozdič ali dva odstraniti, da bodo ostali grozdi večji, polni in sočnejši. V tem smislu smo v občini zastavili svoje delo v novem manda-tu. Denarja v proračunu za vse po-trebe pač ni, še posebej, ker nas je za dokončanje mnogih zadev zadolžil že prejšnji občinski svet. Zato smo toliko bolj skrbno pretehtali, čemu nameniti našo posebno pozornost. Ali - koliko in katere ogrodne veje bomo pustili na našem drevesu.

Na prvo mesto smo seveda umesti-li nova delovna mesta. Naš veliki cilj je v mandatu ustvariti 300 delovnih mest. Zavedamo se, da moramo za uresničitev tega cilja ustvariti nove programe in pripeljati nove inve-stitorje. Imamo znanja, s katerimi lahko uspemo v prihodnosti. Ima-mo tudi generatorje novih znanj: kvalitetne osnovne šole, gimnazijo, univerzo in zavod za izobraževanje odraslih. Imamo neverjetno bogato tradicijo obrti, industrije in podje-tništva, imamo tudi mlada visoko-tehnološka podjetja, imamo izobra-žen kader, željan potrjevanja. Vsem tem so namenjene spodbude, ki jih je že sprejel občinski svet in so tik pred izvedbo, torej pred razpisi, ki jih občinska uprava pospešeno pri-pravlja.

Občina ima sicer dokaj omejen prostor za direktno � nančno spod-bujanje gospodarstva. Omejujejo jo tako državni kot evropski predpisi. Vendar čutimo, da občani od nas ne pričakujejo le urejanja osnovnih komunalnih potreb, ki naj bi bila osnovna skrb občine, pač pa tudi ak-tivno vlogo pri vsestranskem razvoju občine, v tem primeru za ustvarjanje podjetnikom prijaznega oziroma podpornega okolja. Da lahko občani sami, z lastnim znanjem in lastnim delom poskrbijo za dostojno življe-nje sebe in svoje družine, ne pa da morajo - ne po lastni krivdi - čakati na socialno in drugo pomoč.

S tistimi prijemi, ko so se že sicer izkazali za dokaj uspešne, bo občina nadaljevala – gre za oprostitev ko-munalnega prispevka novim investi-torjem v obrtnih conah, subvencio-niranje obrestne mere za kredite in

pomoč inovatorjem.Na novo pa uvajamo ukrepe, s ka-

terimi bo Občina za novo ustvarjeno trajno delovno mesto prispevala 75 % stroškov prispevka delodajalca za obdobje dveh let. Da bi privabili nove investitorje, bomo so� nancirali nadomestilo za podeljeno stavbno pravico na zemljiščih v lasti občine. V ta namen bo občina tudi dokupila ustrezna zemljišča, ko bodo na raz-polago. Občina želi pri podjetnikih spodbuditi pridobivanje nepovra-tnih sredstev na evropskih in držav-nih razpisih, zato bo krila polovico stroškov priprave dokumentacije, njihovo mednarodno usmerjenost pa bo spodbujala s so� nanciranjem udeležbe na sejmih.

Druga ogrodna veja je seveda kme-tijstvo, predvsem vinogradništvo in sadjarstvo. Na Brjah je že poskusno začel delovati učni center, ki odpira svoja vrata sadjarjem, da bodo lahko svoje pridelke predelali na ustrezen način, z izdelki skupno nastopali na trgih in svojo osnovno dejavnost oplemenitili z dodano vrednostjo. Kot nadgradnjo centra smo uvedli poskusne nasade novih ali za Vipa-vsko dolino neobičajnih sadnih in zelenjavnih vrst, ki bi, če se bodo v naših ekstremnih vremenskih pogo-jih primerno obnesle, lahko našim kmetovalcem predstavljale novo tr-žno nišo in dodaten zaslužek.

Od tod tudi ideja za današnje pri-spodobe o rezi sadnega drevesa.

Že prej omenjeni zgodovinski do-godki in njih pomniki, vsestran-ska dediščina, ki so jo stoletja tkale in plemenitile generacije domačih mojstrov, tudi znamenite osebnosti naših krajev, in pa naravne danosti Vipavske doline, z vrhunskimi vini svetovnega formata, so le nekateri temeljni kamni pri oblikovanju celo-vite turistične ponudbe, od doživljaj-skega do adrenalinskega turizma. Na pobudo prav Občine Ajdovščina smo se župani vseh šestih občin Vi-pavske doline tako že dogovorili, da v bodoče na bližnjih in daljnih trgih nastopamo pod enotno blagovno znamko ne glede na to, kje je komu kdo mejak. Da Vipavsko dolino dru-žno tržimo kot Vipavsko dolino, saj si to končno tudi zasluži. Večji obisk želimo doseči tudi s podporo turistično obarvanim prireditvam. Povezovanje s sosednjimi občinami, državo in mednarodno skupnostjo je ključno, če želimo še bolj pospešiti gospodarski razvoj občine, sploh na področju turizma.

No, ena od pomembnih ogrodnih vej občinskega drevesa so mladi – pravzaprav že najmlajši, šolarji. Ve-seli nas, da se povečuje število otrok. To je naš temelj in garancija priho-dnosti, seveda, če jim bomo zago-tovili perspektivo v domačih krajih. Najprej z ustreznimi prostori za na-biranje dragocenega znanja. Kot vse kaže, smo vendarle našli primerno rešitev za napovedano prostorsko stisko v obeh ajdovskih osnovnih šo-lah. Tako s prizidkom za šest učilnic v Šturjah, kot dozidavo nove šolske stavbe v Ajdovščini, ki sploh še ni vseljena. Novih prostorov se bodo

jeseni razveselili tudi šolarji v Skri-ljah.

Za občinski proračun racionalne rešitve nam omogočajo investiranje tudi v druge stebre vzgojno-izobra-ževalnih zavodov v občini. Napove-dujem, da bomo v prihodnjih letih poskrbeli za prostore za glasbeno šolo, ki jih bomo dopolnili tudi z dvorano, ki bo lahko opravljala tudi funkcijo kulturnega doma. Nadalje bomo zagotavljali prostore za ljud-sko univerzo, med veliko in malo dvorano Športnega centra Ajdovšči-na pa bo zrasla gimnastična dvora-na, ki bo v dopoldnevih služila tudi športni vzgoji šolarjev. Sredstva za izboljšanje prostorskih kapacitet pa bomo namenili tudi Pilonovi gale-riji.

Razvoja športne in kulturne de-javnosti smo se lotili s pogovori z domačimi organizacijami. Z orga-nizacijami na področju kulture smo že pripravili in sprejeli štirileten ra-zvojni program, z organizacijami na področju športa pa bomo k strategiji pristopili v prihodnjem letu. Na-sploh so nevladne organizacije, kot jih imenujemo, pomemben akter družbenega in socialnega življenja v občini. K utripu v občini prispeva-mo tudi sami: mesto urejamo v bolj urbano območje, v občino se vrača Ajdovščina v maju in druge prire-ditve, namenjene vsem starostnim skupinam naših občank in občanov.

Pred dnevi smo bili obveščeni, da smo prejeli nagrado GENiYOUTH , ki se podeljuje za primere dobrih praks na področju mladinske poli-tike v jugovzhodni Evropi. Čeprav imamo do te regije morda podcenje-valen odnos, pa se moramo zavedati, da v njej živi 70 milijonov ljudi in da je občina s še ne 20 tisoč prebivalci prejela eno od petih nagrad. Prejeli smo jo za strategijo za mlade. Njena moč je v tem, da ji je iz papirnatega dokumenta življenje vdahnil občin-ski svet, ki je v proračunu zagotovil tudi denar za izvedbo. In moram reči, da prejemamo iz mladinskih vrst pomembne pobude. Tako mla-dinski center Hišo mladih skupaj z mladinskim svetom in drugimi or-ganizacijami in društvi v Palah pre-poznavamo kot kovnico novih idej, ki pred vodstvo občine postavljajo vedno sveže izzive. Tako imamo na mizi pobudo o stanovanjskih koo-perativah, novemu načinu reševanja stanovanjske politike za mlade in mlade družine. Prav tako v Palah že deluje coworking prostor, kjer lahko mladi podjetniki za minimalno pri-stojbino razvijajo svojo dejavnost in na ta način premoščajo začetne teža-ve pri zagotavljanju prostora.

Približno dve tretjini prebivalstva občine prebivata na podeželju, po vaseh. Kar je za mesto nekaj samo-umevnega, pa je po vaseh treba do-datno urediti, če naj imajo občani vsaj približno enake pogoje življenja. Predstavniki vseh krajevnih skupno-sti v občini so pripravili seznam nuj-nih potreb za obdobje naslednjih šti-rih let. Sicer smo odščipnili kakšen še ne nujen poganjek, toda veseli me, da so krajevne skupnosti pripravile

realne programe oziroma uresni-čljive predloge naložb, predvsem pa, da so znale prepoznati željo in vo-ljo občine, da v krajevne skupnosti vlaga enakomerno. Dogovor, ki ga imamo s predsedniki krajevnih sku-pnosti me je razveselil in dokazal, da je vključevalna politika, ki jo vodim, prava pot. Kdorkoli želi sodelovati, tudi sodeluje. Rezultati tega sode-lovanja pa se kažejo v boljši izvedbi občinskih ukrepov in vlaganj.

Za izboljšanje kvalitete življenja na podeželju bomo tako v priho-dnje namenili štiri milijone evrov, po milijon letno. Mimogrede, Plače in Cesta bosta v kratkem pridobi-la tudi nova doma krajanov, prve-ga bomo odprli že ta petek. Sam si najbolj želim, da v vsaki krajevni skupnosti najdemo razvojno prilo-žnost, ki bo ljudem v njih izboljšala življenje in jim ponudila priložnosti za zaslužek. Za tovrstne ideje vedno najdem posluh in verjamem, da jim bo sledil tudi občinski svet. Za tovr-sten primer lahko navedem Vipavski Križ, ki je ravnokar deležen celovi-te prenove, na temelju katere bodo tamkajšnji krajani razvijali turizem.

Ob prazniku ne smemo pozabiti niti na naše ljudi, ki jih je sicer ži-vljenjska pot zanesla drugam, ven-dar se v Ajdovščino vračajo in tod čutijo svoje korenine – v zadnjem času si našo pozornost in čestitke zaslužijo vsaj trije. Simona Semenič, dramaturginja iz Ajdovščine, je pre-jela kar dve najvišji nagradi s svojega področja, Grumovo in Šeligovo na-grado, medtem ko sta Edi Blažko iz Lokavca in Marko Volk iz Dobravelj na pravkar odprti svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu skupaj s sode-lavci zasnovala slovenski paviljon.

Še en dokaz torej, da ima občina tudi v ljudeh velik potencial in da mora storiti vse, da bi jih zadržala. In če se za konec vrnem k petemu majniku petinštiridesetega - naj nam bo v navdih, da se tudi v težkih časih lahko rojevajo velike stvari, če smo odprti za vse nove ideje, pobude in poglede. Predvsem pa, če se hotenja in želje združijo na poti do skupnega cilja.

Ponosni smo na naše letošnje ob-činske nagrajence. Posebej zato če-stitam prejemniku Petomajskega priznanja in prejemnikoma spomin-skega priznanja in se vam zahvalju-jem za vaš prispevek k bogatejšemu utripu in prepoznavnosti ajdovske občine!

Ne pozabimo, da smo občina Aj-dovščina njeni ljudje: umetniki, de-lavci, menedžerji, kmetje, športniki, politiki, gospodarstveniki, otroci, upokojenci … In skupaj se moramo potruditi za boljši jutri vseh nas.

Župan Tadej Beočanin

foto

: Rom

an Ž

onta

Št. 42 • 19. maj 2015 3Slavnostno

Pomladni peti maj

Tradicionalno je 5. maja v Dvorani prve slovenske vlade potekala Slav-nostna seja ob prazniku občine Aj-dovščina. Sejo je pričel župan Tadej Beočanin, s slavnostnim govorom, objavljenim v celoti. V središču po-zornosti so bili letošnji nagrajenci, podeljena so bila petomajsko in dve spominski priznanji.

Dvorana prve slovenske vlade je

bila, po vseh dotedanjih praznova-njih precej presenetljivo, do zadnje-ga kotička napolnjena. Občinstvu je godil pomladno obarvan program, ki so ga za slovesnost pripravile pev-ke Komornega zbora Plejade. V pr-vem delu so zapele nekaj zahtevnej-ših zborovskih skladb, v zaključnem pa so ponudile lahkotnejši program s priredbami znanih slovenskih po-pevk. Lepo je v kulturni del progra-ma sodil tudi šopek pesmi petomaj-skega nagrajenca Bojana Bizjaka, ki sta jih prebirali srednješolka Urška

Čuk in upokojenka Vanda Žvanut, tudi sama pesnica in udeleženka Bo-janovih literarnih delavnic.

Svoj košček je v mozaik praznič-nega petomajskega večera dodala obnovljena zunanjost dvorane. Ob praktičnih novostih, kot sta boljša toplotna in zvočna izolacija in pre-nova tlaka pred vhodnim delom dvorane (tudi dostop za invalide),

je prenova poskušala v največji meri slediti zamislim avtorja arhitektur-ne podobe, Svetozarja Križaja. Tako so vsi kovinski okvirji vrat in oken obnovljeni, nad celotnim vhodnim delom v dvorano pa je nadstrešek, izdelan po še neuresničenih Križaje-vih načrtih iz osemdesetih let.

Pod novim nadstreškom so po slovesnosti obiskovalce pričakali izbranci iz letošnjega občinskega vinskega ocenjevanja, vključno z žu-panovim izbrancem, Kavčičevo bar-bero 2011, pridelano na Brjah.

foto

: Rom

an Ž

onta

foto

: Nev

enka

Vid

mar

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Čestitamo nagrajencem

Za ustvarjalno, bogato in vsestransko delo na področju kulture je prejel petomajsko priznanje Bojan Bizjak.

Bojan Bizjak, dobitnik Petomaj-skega priznanja Občine Ajdovščina 2015 Bojan Bizjak se je rodil leta 1959 na Predmeji. Šolo je začel obi-skovati v rojstni vasi, a je bil zaradi slabovidnosti napoten v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Lju-bljani, nakar je bil spet prešolan na osnovno šolo na Otlici. V Mariboru je dokončal srednjo kmetijsko šolo, vendar v tem poklicu ni deloval. V Ljubljani je namreč opravljal dela, značilna za slabovidne, torej telefo-nista ali nočnega čuvaja, ob tem pa obiskoval predavanja iz � lozo� je, psihologije in primerjalne književ-nosti, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. Ta ga je spet zanesla na Primorsko, tokrat v Ajdovščino. V letih 1992 – 93 je v begunskem centru poučeval otroke iz Bosne, so-deloval s centrom za socialno delo. Ustvarjalno delo Bojana Bizjaka sega tudi v najbolj odmeven čas Radia Nova, kjer je vodil različne oddaje, v lokalnem časopisju pa je objavljal razmišljanja o pametnih in nespa-metnih dogodkih v našem malem svetu.

V literaturo je vstopil proti koncu osemdesetih let, ko je začel objavljati v Kmečkem glasu in v literarnih re-vijah. Ob prelomu tisočletja sta izšli prvi pesniški zbirki in knjiga kratke proze.

Sledi šestletno zatišje, nakar pa pravi vulkan: v šestih letih izda kar

20 del, lava Bizjakove ustvarjalnosti pa pljuskne še do letošnjega leta, ko izda svoj 24. naslov (Šepet tišine). Njegov opus tako obsega sedem pesniških zbirk, sedem knjig krat-

ke proze in kar deset romanov. V kratkem se bo podpisal še pod 25. izdajo, tokrat kot urednik, saj je ob 150 letnici Lavričeve knjižnice vodil ustvarjalno delavnico Besedovalnica in soustvarjal vseslovenski literarni natečaj.

5. maj 2015Kritika predvsem pou-darja Bizjakovo jezikovno inovativ-nost, lirično odskakovanje stanj su-bjektivnih občutij in spretno nizanje fragmentov, ki mestoma prehajajo v � lozofska razpredanja. Kljub temu iz njegovih del praviloma veje pou-darjena socialna nota. Največja po-znavalka Bizjakovega opusa je prof. Ivana Slamič, ki zapiše, da je Bizjak odličen pripovedovalec zgodb, ki jih zna zelo dobro zaplesti in razplesti. Posebnost Bizjakovega pisanja je tudi mešanje žanrov. Nobenega od romanov ne moremo označiti za samo ljubezenskega, zanstvenofan-tastičnega ali za denimo kriminal-ko. Tako se � lozofska razmišljanja dogajajo tudi v območju srhljivke, groteska se povezuje z lirskimi opisi narave in ženskega telesa, zelo na-tančni opisi različnih stanj ljubljenja so prekinjeni z romantičnim doži-vljanjem ljubezni. V vseh se preple-tajo značilnosti trivialnega in tega, kar imenujemo visoka literatura, še zapiše Slamičeva, in zato avtorja umešča v sodobne tokove slovenske proze. Označi ga še za samohodca, skorajda Don Kihota, od slovenskih

založnikov prezrtega avtorja ...Vanda Žvanut in Urška Čuk sta na

proslavi prebirali Bojanove pesmi. Foto Nevenka Vidmar Dogajalni prostor njegovih del je med drugim planota, ki jo prepoznavamo kot Goro, pa majhno mesto ob reki, ki je lahko enkrat večje, drugič manj-še, odvisno od tega, koliko prostora potrebujejo Bizjakove literarne ose-be. Planota je za Bizjaka arhetipska podoba bivanjsko čistega sveta, raj, iz katerega se je moral človek zaradi svojih in tujih odločitev izseliti in je tujec v drugem in drugačnem svetu, ves čas pa išče smisel svojega bivanja. Tako kot se o smislu lastnega bolj ali manj navadnega, običajno zavože-nega življenja, sprašujejo Bizjakovi junaki - mnogih poklicev in stopenj izobrazbe, zaposleni in brezposel-ni, umetniki vseh vrst, popoldanski � lozo� , naveličanci s kavarniškega vrta, ljudje z obrobja, drugačni. Na takšno življenje sicer pristajajo, pa se mu tudi upirajo, a ne popolnoma zares, ker sami vedo, da se bodo jutri slabo prespani in mačkasti zbudili za še ene sanje.

Komorni zbor Plejade je s prije-tnim programom občinsko slove-snost obarval v mladostno pomlad. Tudi pesmi so pomemben del njego-vega ustvarjanja. Najpogostejša tema je ljubezen. Z njo je pesnik živ, brez nje umira, ob tem pa natančno ve, da je ljubezen iluzija. Vendar otro-ško verjame, da lahko spremeni oba, njega in njo. In pri tem je, tako Sla-mičeva, Bizjak pravi mojster ...

Za ustvarjalno, bogato in vsestran-sko delo na področju kulture prejme Bojan Bizjak - Petomajsko priznanje občine Ajdovščina.

foto

: Rom

an Ž

onta

foto

: Nev

enka

Vid

mar

foto

: Rom

an Ž

onta

Večer s Plejadami Komorni zbor Plejade letos praznuje 10. obletnico. V ta namen prireja

celovečerni koncert, ki bo potekal v nedeljo, 24. maja, ob 18. uri, v Kultur-nem domu v Selu. Predstavile se bodo z raznolikim programom in zapele resne in pa tudi tiste bolj zabavne in lahkotne skladbe.

Vabljeni!

Št. 42 • 19. maj 20154 Slavnostno

Za dolgoletno predano delovanje na humanitarnem in izobraževalnem področju je Spominsko priznanje Občine Ajdovščina prejela Veronika Kodrič.

Veronika Kodrič, prejemnica Spominskega priznanja Občine Aj-dovščina 2015; foto Roman Žonta Veronika Vera, Kodrič je ime, ki v zadnjih nekaj letih v spominu ostaja zaradi humanitarnega dela – gospa Veronika se je po dveh zelo uspešnih mandatih in velikih spremembah za lokalno organizacijo Rdečega Kri-ža lani poslovila od predsedniške-ga mesta. Prizadevanje za dobrobit najbolj ogroženih v naši družbi pa je le del njenih obsežnih in dolgole-tnih družbenih dejavnosti. Veronika Kodrič že več kot 40 let sodeluje z Ljudsko univerzo Ajdovščina, kjer je najprej poučevala stenogra� jo, nato desetprstno slepo tipkanje – najprej na pisalnih strojih, nato še na raču-nalnikih. Lani, ob svoji 40. obletnici delovanja na Ljudski univerzi, se je ponudila kot prostovoljna mentorica ter omogočila tečaj brezposelnim in drugim znanja željnim.

Ob praktičnem in vsestransko upo-rabnem učenju tipkanja je Veronika v sodelovanju z Ljudsko univerzo po-čela še vrsto drugih dejavnosti. Tako je vodila študijski krožek Suho sadje na krožniku, aktivno sodelovala v krožku Ustavimo korak, pomembno je prispevala tudi k obnovi spomeni-ka madžarskemu huzarju, ob cerkvi v Logu. Sodelovala je pri ustanavlja-nju Univerze za tretje življenjsko ob-dobje ter je ena od ustanovnih članic Društva MOST. Za svoje pedagoško in humanitarno delovanje je prejela več nagrad in priznanj, lani je po-stala tudi častna lokalna podpornica Centra medgeneracijskega učenja na Ljudski univerzi Ajdovščina.

Za nesebično razdajanje znanja, veščin, izkušenj, sočutja in svojega časa Občina Ajdovščina Veroniki Kodrič ob letošnjem občinskem pra-zniku izroča spomins ko priznanje.

Za dolgoletno delo pri vzreji konj in ohranjanju tradicije furmanstva prejme Spominsko priznanje Bogomil Marc.

Prejemnik Spominskega priznanja Občine Ajdovščina 2015, Bogomil Marc. Foto Nevenka Vidmar Po aj-dovskih ulicah se tako-rekoč vsako nedeljo in ob vsakem prazniku za-pelje lepo ozaljšan voz z vpreženimi konji. Za te čudovite nostalgične pri-zore, ki smo jih Ajdovke in Ajdovci vajeni, obiskovalcem našega mesta pa so v veliko navdušenje, ob osta-lih furmanih poskrbi tudi Bogomil Marc. Bogomil je doma iz verjetno najstarejše še ohranjene in aktivne kmetije v mestu – kmetija Snica v Šturjah po skoraj dveh stoletjih še vedno upravičuje svoje ime. Čeprav ritmični zvok kovaškega kladiva že dolgo ne odzvanja več, so hlevi še polni konj, vrata domačije pa odprta za »snidenja«.

Bogomil Marc danes k delu pristo-pa na sodoben način, ki ga pri vzreji konj dopolnjuje s preizkušeno tra-dicijo. Kot član upravnega odbora

Združenja rejcev konj slovenske hla-dnokrvne pasme si na državnem ni-voju prizadeva za ohranjanje vzreje avtohtone slovenske delovne živali. S konji ima nasploh veliko opravka – tako za svoje, kot za veselje dru-gih. Je furmanski mojster, spreten z vprego pri vseh mogočih opravilih – pri oranju, gašenju, raznih delovnih vpregah, kot so prevozi mlajev, ledu, sodeloval je tudi pri prevozu zvonov na Sveto Goro, kamor se je v osem-vpregi potilo kar 16 konj. Bogomil z veseljem odpre vrata svoje kmetije otrokom iz bližnjega vrtca, s še ve-čjim veseljem s svojim zapravljivčk-om zapelje mladoporočenca do ol-tarja. Kdo ve kako bi brez Bogomila v Ajdovščina prišli Miklavž, Božiček, Dedek Mraz?

Bogomil Marc si za ohranjanje družinske tradicije konjereje v Štur-jah zasluži spominsko priznanje Ob-čine Ajdovščina.

foto

: Rom

an Ž

onta

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Petomajsko priznaje

Zdaj, ko je večer podelitve za me-noj, zdaj se zbiram in premišljam, kaj se mi je pravzaprav zgodilo. Nemalo sem bil presenečen, že ob govoricah, da se to lahko zares zgodi. Najprej je bila drobna novička na FB- ju, po-tem so se razrastle govorice, prešle iz šepeta v jasno govorjenje, dokler ni prišel večer 5 maja in sem bil odpe-ljan do sedeža v dvorani.

Mislim, da je vendarle potrebno priznati, da je tokrat politika zaslu-tila, da je pečanje z literarno ustvar-jalnostjo pomemben segment naro-dovega življenja, da je to tista pre-potrebna dejavnost, če se hočemo prepoznavati kot suverene narod, ne pa kot zgolj administrativno organi-zirana družbena enota, ki se ji reče država. Seveda sem se pozabil javno zahvaliti predlagatelju, gospodu Ar-turju Lipovžu, in Marjanu Krpanu, ker sta me povabila, da smo napi-sali, kako in kaj sem delal in počel. Negovanje besedišča in dograjeva-nje jezika je zame nekakšno sakral-no početje, je danost in predanost. Odkar nas je že Trubar poimenoval Slovenci, se tega premalo zavedamo, preprosto, predamo se brezbrižju, ki ga nam vsiljuje kapitalsko – potro-šniška mentaliteta. Iluzorno je priča-kovati, da bi bilo pečanje s pisanjem dovolj pro� tno zanimivo, da bi to bila pomembna ekonomska katego-rija, vendar, brez lastne besede, ki je humus za rast drevesa naše naci-onalne identitete, ne bomo zmogli prepoznave v globaliziranem, in če-dalje bolj površno jezikovno unifor-miranem svetu. Slovenščina je bila ničkolikokrat že teptana, na stroko-ven in znanstven način odpravljena,

pa je preživela. Fašizem je sistema-tično uničeval našo kulturo, naš je-zik, pa smo preživeli, nacizem je bil še bolj radikalen, jugoslovanski ko-munizem se je skušal poenotiti tudi na jezikovnem področju – skupna jedra in podobne torture, vendar do tega nikoli ni prišlo, med tem ko je v vojaških strukturah bila slovenščina takorekoč prepovedana, za razliko v neki drugi državni ureditvi, V Avstro – Ogrski monarhiji, je bil slovenski jezik pripoznan, saj je dovoljeval šol-ske programe v slovenščini, vojaški naborniki so dobivali uraden doku-ment v slovenščini – tudi v sloven-ščini, če sem natančnejši, in povelj-niški kader je moral obvladati jezik podrejenih mu vojakov. Fašizem pa je imel za Slovence več programov. V svoji domači knjižnici imam nekaj knjig, ki so izšle v Ljubljani, v letih 1941-42, torej v času okupacije. Zgo-dovinarji vedo, da so fašistične obla-sti v Ljubljanski pokrajini najprej uporabljale mehke prijeme, med tem ko so na primorskem že od začetka zganjali lov na slovenstvo – požig kulturnega doma v Trstu, zapiranje društev, uničevanje gospodarskih struktur, prisilne izselitve; nič slo-venskega ni bilo dovoljenega. Slo-venci smo takrat hlepeli po knjigah, jih skrivali, jih skrivoma prenašali čez meje, da bi omilili lakoto po do-mači besedi. Po drugi svetovni vojni se je knjižna produkcija razmahnila, ne glede na to, da so bili nekateri pi-sci priviligarani poveličevalci social-nega realizma, pa smo lovili korak z vso svetovno produkcijo in imeli več denarja in posluha za prevode. Ven-darle smo obstali in še stojimo, kako trdno!?

Imamo svojo državo, tako sanjano, tako želeno, občutek pa imam, da včasih ne vemo, kaj bi z njo. In slo-venščina je naš uradni jezik, zapisan v ustavi, dovoljen je v evropskem parlamentu; dovoljen že, koliko je pa v resnici uporabljen!? Sami smo odgovorni zanj in za njegovo usodo. Veliko del sem prebral na temo psi-hologije jezika, vendar v tem zapisu ne bi šel v te globine, dotaknil pa bi se pomembnosti jezika za oblikova-nje človeške identitete in kulturne vpetosti v kulturno socialno okolje, ki mu je z rojstvom dodeljeno. Slo-venci smo gensko opremljeni za bi-

lingvizem, kar je zgodovinsko pogo-jeno. Živimo na prostorih, kjer so se križali močni jeziki in kulture. Zdaj je tehnologija informatike naredila velik premik in smo naenkrat glo-balno vpeti v svetovni jezikovni Ba-bilon, kjer dominira en sam jezikov-ni sporazumevalni mehanizem – an-gleščina. Nekaj premikov smo sicer naredili in dosegli, da smo elektron-ska sporazumevala opremili tudi s slovenskim jezikom, vendar je ta na nizkem nivoju. Dobro, to se da hitro odpraviti, bolj pomembno je, kakšen jezik uporabljajo v javnih medijih – kjer je, pod domače rečeno, čedalje večja štala. Mladi imajo lažen obču-tek, da če bodo komunicirali zgolj v angleščini, bodo v trenutku bolj za-posljivi in na neki način več vredni na tržišču. Drži, da je znanje tujega jezika nuja, kot že omenjeno, je ta bilo to za Slovence že v zgodovini pomembno, ker smo imeli tuje go-spodarje. Jezik kapitala ni jezik kul-ture v kateri smo lahko osebnostno popolnoma emancipirani, v tem je problem hiperglobalizacije. Izguba materinščine je za osebnost travma-tičen dogodek, to potrjujejo številne študije. Politika ima tukaj vse vzvo-de, da omili jezikovno anarhijo in tiranijo. In prav s tem priznanjem za moj literarni opus, ste drage svetnice in svetniki, ko ste izglasovali, da se mi petomajsko priznanje podeli, pri-znali sebi, da Vam je mar za sloven-ski jezik, kar osrečuje in me na neki način zavezuje. Moja ustvarjalnost se še ni upehala, nasprotno, prav s tem priznanjem sem dobil potrdilo, da sem na pravi poti in da moram razdajati svoj talent.

Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je moje pisanje dobilo smisel. Prav-zaprav Vas je veliko. Profesor Ivana Slamič, ki mi je nesebično lektorirala več zajetnih del, pokojni Ivan Mer-molja, prav tako, in seveda Edo Pe-licon – založba Aristos, ki mi je prvi natisnil prozno delo Besedovanja, še prej pa smo izdali pesniško zbirko, Tihoba. Tu se je pravzaprav vse za-čelo, potem pa bum in so knjige lete-le. In vsi ostalih, ki ste mi ob težkih osebnih stiskah ponudili roko, da sem lažje shodil v novo ustvarjalno obdobje, HVALA VAM!

Bojan Bizjak

foto

: Nev

enka

Vid

mar

Lepo je, če je tvoje delo videno in prepoznano.

Pravkar sem se vrnila s sprehoda s psom. Lepo sveže jutro in tako sveže tudi moje misli.

Premišljevala sem o vseh lepih tre-nutkih, ki sem jih doživela v zadnjih dneh.

Najprej se iskreno zahvaljujem in čestitam vsem sodelavcem občin-ske uprave, ki ste sooblikovali in pomagali pri izvajanju programa za slavnostno sejo občinskega praznika Občine Ajdovščina, 5. maja 1915. Vsi udeleženi, s katerimi sem se po-govarjala, in bilo jih je veliko, so zelo pohvalili samo prireditev kot to, da so enkrat dobili priznanja tudi »mali občani«!

Čestitke tudi županu Tadeju Beo-čaninu za njegov prvi, lep in spod-buden govor na slavnostni seji ob-činskega sveta Občine Ajdovščina.

Sama pa sem žal v svoji zahvali po prejemu priznanja, nehote izpusti-la zahvalo predlagateljicam za moje

priznanje, to je i sodelavkam Ljudske univerze Ajdovščina za dolgoletno dobro in iskreno sodelovanje. Upam in želim jim, da bi se jim končno uresničile napovedi v slavnostnem govoru župana, da so v občinskem planu tudi nujno potrebni in ustre-zni prostori za izvajanje njihovega širokega programa dela.

Priznati moram, da sem bila ve-sela priznanja za moje življenjsko delo. Vendar so mi veliko pomenila priznanja v živo po slovesnosti. Če-stitke in besede zahvale so mi izrekli številni občani. Občutki so bili prav ganljivi, ko so dejali: »Če kdo, potem si si ti končno zaslužila priznanje«!

Veronika Kodrič

Št. 42 • 19. maj 2015 5Občina

Mlinotest ostaja v domačih rokahObčina Ajdovščina je 12. maja 2015

kupila 213.302 delnic Mlinotesta d.d., tako da je sedaj imetnica 213.698 del-nic. Skupni delež glasovalnih pravic Občine Ajdovščina v družbi Mlinotest d.d. znaša po pridobitvi tega paketa delnic 6,2 %. Kupnina je znašala blizu 930.000 evrov. Občina Ajdovščina se je za nakup odločila iz razlogov eko-nomske upravičenosti in iz razlogov uresničitve občinskega interesa, ki ga je razglasil Občinski svet Občine Aj-dovščina.

Mlinotest je podjetje, ki ga je sou-stvarjalo več generacij iz Ajdovščine oziroma Vipavske doline, in ustvarilo danes uspešno in dobičkonosno slo-vensko podjetje z dolgoletno uspe-šno tradicijo in renomirano blagovno znamko. Zato se je vredno potruditi in je v interesu občine, da tudi v bodo-če takšno podjetje ostane v domačih rokah. Nikakor ne moremo pristati, da nam še zadnji od nekdaj paradnih konjev ajdovskega gospodarstva uide v tuje roke, saj pri tem ni nikakršnega zagotovila, da ne bi postal žrtev špe-kulantov, ki bi ga želeli zgolj izčrpati in potem shiranega zavreči. Ali pa bi ga kot konkurenta na trgu hoteli uničiti. Mlinotest namreč še vedno uspešno kljubuje recesijskim časom.

Izkušnje torej, žal zelo grenke, z usodo večine gospodarskih stebrov v občini, so narekovale, da se mora občina v primeru Mlinotesta dejavno vključiti v njegovo lastniško struktu-ro. Še posebej zato, ker so se za takšno dejanje odločili tudi številni zaposleni v Mlinotestu in v projekt vložili svoje prihranke. Zato priložnosti, ki se nam je ponudila na trgu, nismo želeli za-muditi.

V občini si prizadevamo za nova de-lovna mesta, hkrati pa želimo obdržati obstoječa. Ob stabilni lastniški struk-turi bo lahko vodstvo Mlinotesta lažje načrtovalo in izvajalo svojo dejavnost, predvsem pa želimo, da bi lahko Mli-notest dolgoročno razvil svoje poten-

ciale in Ajdovščini, občini in Vipavski dolini prinesel trajna delovna mesta.

Še vedno smo prepričani, da je Vi-pavska dolina s svojimi naravnimi danostmi, tradicijo in že osvojenim tehnološkim znanjem zavezana ra-zvoju živilskopredelovalne industrije, ohranitev še zadnje preostale velike prehranske družbe na našem območju pa primeren temelj.

V interesu Občine Ajdovščina je, da zaradi prizadevanj po visoki stopnji zaposlenosti njenih prebivalcev, za-radi ohranjanja socialne blaginje ob-čanov, zaradi splošnega družbenega razvoja občine, in nenazadnje zaradi pozitivnih ekonomskih učinkov te naložbe za občinski proračun, Mli-notest ostane samostojno podjetje, s sedežem, ključnimi poslovnimi funk-cijami in dejavnostjo v Ajdovščini, kar je pogoj za njegov obstoj in razvoj v tr-dno in stabilno družbo. V ta namen je Občina Ajdovščina z nakupom delnic Mlinotesta okrepila stabilnost druž-be. Posebej pomembno je ohranjanje vseh poslovnih funkcij družbe v Ajdo-vščini – zaradi zaposlitev izobraženih kadrov, predvsem mladih perspektiv-nih ljudi, ki bodo ostali in si ustvarili prihodnost v domačem okolju.

Sočasno se Mlinotest izrazito zave-da svoje družbene odgovornosti in navkljub težavnemu poslovanju še vedno veliko vlaga v civilno družbo na lokalni ravni. Samo z njegovo po-močjo ženskemu rokometu ohranja Ajdovščina edini ekipni šport v prvi državni ligi, poleg tega pa s svojimi iz-delki in na druge načine pomaga tudi številnim mladinskim, športnim, kul-turnim in

Po našem prepričanju je naložba v delnice Mlinotesta koristna za Obči-no Ajdovščina, tako z ekonomskega, kot z družbenega vidika. Mlinotestu želimo tudi v prihodnje uspešno po-slovno pot.

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina

Tik pred sadno sezono odpiramo sadjarski center na Brjah

V petek, 22. maja 2015, ob 18. uri, bo na Brjah slavnostno odprtje novega sadjarsko-učnega centra. Nove vsebine so prostor dobile v prenovljenih prostorih nekdanje šole. Več kot polovico potrebnih sredstev za projekt je občini uspe-lo pridobiti preko javnega razpisa Leader.

Sadje je poleg vina eno najbolj ti-pičnih podeželskih produktov vi-pavskega podeželja. Učni center na Brjah je nastal prav z namenom pod-jetniške spodbude kmetom k pride-lavi in predelavi sadja. Tu se bodo vipavski sadjarji lahko izobraževali ter v primerno opremljenih prosto-rih predelovali svoj pridelek in tržili izdelke – tudi za namene enotnega trženja je bila že pred leti izdelana

blagovna znamka So(n)čno. Letos pa je zaživel še projekt uvajanja tujih kmetijskih sort in vzpostavitve po-skusnih kontrolnih nasadov, ki bodo pokazali, kako se manj znane sadne vrste obnesejo v našem podnebju.

V času zorenja letošnjih prvih če-šenj bo tako tudi zares zaživel Učni center Brje, za katerega je Občina Ajdovščina, v okviru LAS-a, iz pro-grama Leader, uspela pridobiti kar 200.000 evrov evropskih sredstev, kar je dobra polovica celotne vredno-sti projekta, vključno s tehnološko in drugo opremo. Prav tehnološka oprema je najdragocenejša pridobi-tev novega sadjarskega centra. Sesta-vljena je iz več linij za tradicionalno predelavo sadja. Sadjarji bodo na Br-jah lahko iz svojega pridelka stisnili sok, skuhali marmelado, ali pa bodo plodove posušili. Predelovalnica je v spodnjih prostorih prenovljenega objekta, pot do nje vodi skozi pro-dajno-razstavni prostor, hodnik pa je urejen kot galerijski prostor – na dan odprtja ga bodo okrasile foto-gra� je članov Foto društva Veno

Pilon. V zgornjem nadstropju pre-novljenega šolskega poslopja so učil-nica in prostori za potrebe delovanje krajevne skupnosti. Prenovljena je tudi okolica stavbe, na novo je ure-jen dovoz na dvorišče, kjer je manjše parkirišče.

Novo pridobitev bo v upravljanje prevzela Krajevna skupnost Brje, ki se ponaša z enim najstarejših vino-gradniških društev na Slovenskem, katerega član je bil tudi Simon Gre-gorčič. Kraj vrh Vipavskih gričev z Učnim centrom Brje pridobiva tudi močan turistični zagon, ki ga v naših krajih poganja prav tradicionalna ponudba domačega podeželja, v po-vezavi s kulturno dediščino. Brejcem in vipavskim sadjarjem se tako odpi-rajo nove možnosti za razvoj. sh

Dom krajanov Cesta Kako težko so čakali na skupni in

večnamenski prostor na Cesti med drugim priča tudi kamnita plošča z vklesanim napisom Dom krajanov Cesta in letnico 2015, ki je že pritr-jena na vhodu novega objekta. Slo-vesno odprtje bo potekalo v sklopu obeleževanja krajevnega praznika, ko se na Cesti spominjajo požiga vasi v začetku junija 1944 leta. Va-bljeni na slovesnost ob odprtju v nedeljo, 7. junija 2015, ob 17. uri, v Dom krajanov Cesta.

Na Cesti so si mnogo let prizade-vali za ureditev vaškega jedra. Želja je postala uresničljiva leta 2013, ko je občini, ob velikem sodelovanju krajevne skupnosti, uspelo pridobiti potrebno zemljišče, ki je bilo v lasti države. Dobro leto nazaj pa so na te-renu vendarle zakopali tudi stroji in

pričela se je gradnja večnamenske-ga objekta – Doma krajanov Cesta. Objekt obsega 614,60 m2, vendar je slaba polovica le pokrita. Notranjih površin je za 357 m2, dvorana in servisni prostori v pritličju so name-njeni aktivnemu preživljanju proste-ga časa in prireditvam, ki se bodo lahko odvijale tudi na prostornem pokritem dvorišču. V nadstropju pa je urejena še sejna soba za potrebe delovanja krajevne skupnosti. Ureje-na je tudi okolica. Projekt je v celoti � nancirala Občina Ajdovščina.

Cesta je znana po velikemu števi-lu aktivnih skupin in društev, tako iz področja kulture, kot iz športa. Življenje na vasi poživlja tudi prvi materinski dom v naših krajih, ki je bil pred leti dobrodošlo sprejet med krajani in danes ob svojem osnov-

nem poslanstvu ponuja tudi dejav-nosti za zunanje obiskovalce. Novi prostori so tako prepotrebna in do-brodošla pridobitev za kraj.

Dom krajanov Cesta bo zaživel za krajevni praznik. Letošnjo tra-dicionalno proslavo, v nedeljo 7. junija 2015 ob 17. uri, bodo obli-kovali krajani. Slavnostni govornik bo župan Občine Ajdovščina Ta-dej Beočanin, ki bo skupaj s kra-jani simbolno prerezal trak in jim objekt predal v upravljanje. sh

Veselo v Plačah V Plačah so se nekaj dni po občinskem

prazniku veselili odprtja doma kraja-nov. Večnamenska dvorana je imenitna pridobitev tako za krajane Plač, krajev-ne skupnosti Vipavski Križ in okoliških krajev, kot za vse športne navdušence. Trak, napeljan med dva badmintonska loparja, so prerezali predsednik krajev-ne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat, župan Občine Ajdovščina Tadej Beoča-nin in Igor Česnik, ki si je največ pri-zadeval za izgradnjo, pa tudi spremljal celoten potek del.

Kljub množici športnih dvoran po na-ših krajih so le-te stalno zasedene, špor-tniki in rekreativci pa iščejo prostor za vadbo. Dvorana v Plačah je izdelana po merah, primernih tudi za tekmovalni badminton, hkrati pa se v njej lahko iz-vaja še vrsto drugih dejavnosti. Ob dvo-rani so v pritličju še funkcionalni servisni prostori, v nadstropju pa prostori za delo krajevne skupnosti. Lepo in funkcio-nalno je urejena tudi okolica objekta, z očarljivim vhodnim delom v dvorano, ki

ga krasita staro oljčno drevo in klop pod nadstreškom. Na zahodni strani dvori-šča pa na griču, do vrha katerega so po celotnem vzhodnem delu nameščene tri lesene stopnice (klopi), kraljuje otroško igrišče z igrali. Na zgornjem, severnem delu objekta, je urejeno parkirišče.

Na vroče petkovo pozno popoldne se je pred novo dvorano kar trlo obiskovalcev, pretežno domačinov. Prijetno je s svo-jim prihodom presenetila poslanka Eva Irgl, ki je prišla v spremstvu podžupana Alojza Klemenčiča. Župan Tadej Beoča-nin je na prireditvi nagovoril občinstvo. Predstavil je potek občinskega projek-

ta izgradnje doma krajanov ter čestital krajanom za pridobitev, ki jim je preda-na v upravljanje in uporabo. Uvodoma je goste pozdravil predsednik krajevne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat, velik aplavz je požel Igor Česnik, krajan Plač, v prejšnjem mandatu podžupan, ki je v izgradnjo vložil veliko energije in časa. Projekt je predstavil tudi arhitekt Marko Kosovel, kulturni program so oblikovali odlični domači harmonikaši in atraktivni plesni nastopi Plesnega centra ADC.

Že v nedeljo je bilo pred novim krajev-nim domom v Plačah ponovno živahno, krajani so se zbrali na šagri.

Našli rešitve

Demografske projekcije za prihodnja leta napovedujejo znatno povečanje šo-loobveznih otrok v Ajdovščini, s tem pa tudi pomanjkanje učilnic v obeh šolah, v Šturjah in celo v novi ajdovski šoli. S spremembami šolskih okolišev in posle-dično večjim številom učencev v razredu bi se sicer morda dalo zadeve urediti, najbrž tudi na škodo kakovosti pouka in ob izgubi delovnih mest učiteljev. Zato je obveljalo stališče, da se poišče druge možnosti.

Prostorsko stisko šturske šole se bo reševalo z dozidavo šestih učilnic na vzhodu obstoječe stavbe. Sredstva za izdelavo projektov bodo zagotovljena z rebalansom proračuna za letošnje leto, denar za samo gradnjo (okrog 600.000 evrov) pa bo treba zagotoviti v proračunu za leto 2016, če naj se pouk v novih prostorih začne s šolskim letom 2016/2017.

Dlje časa se je iskalo rešitve za osnovno šolo Danila Lokarja v Ajdovščini. Čeprav nova šolska stavba na zunaj ne daje takšnega videza, pa je v resnici zelo velika, s svetlimi učilnicami in številnimi drugimi spremljevalnimi prostori po vseh sodobnih standardih. Žal pa je bila že zasnovana za manjše število učen-cev, kot jih predvidevajo projekcije za obdobje čez nekaj let.

Glede na to, da nova šolska stavba še ni povsem končana (potekajo še zaključ-na dela), je smiselno manjkajoče prostore urediti že sedaj in ne, ko bi dejansko zmanjkalo prostora. Pri iskanju rešitev je bilo v igri več variant, kot kaže pa je bil je bil odločilen sestanek na Ministrstvu za šolstvo in šport, pri direktorju Di-rektorata za investicije Iztoku Žigonu. Ajdovsko delegacijo je vodil župan Tadej Beočanin, ki je dobil zagotovilo, da bo ministrstvo so� nanciralo dozidavo dveh učilnic in sicer nad sedanjo kolesarnico, ostale se lahko zagotovi s prilagodi-tvami obstoječih prostorov. Najmlajši učenci bodo lahko tudi telovadili v novi šoli, ostali učenci pa bodo za pouk telesne vzgoje dobili še dve dodatni dvora-ni – najprej večnamenski prostor v srednji šoli, leto pozneje pa še dvorano za gimnastiko, ki bo zapolnila prostor med veliko in malo dvorano centra Police. Do nje bodo učenci dostopali po že zgrajenem pokritem koridorju.

Št. 42 • 19. maj 20156 Slavnostno

5. maj 1945 – 2. maj 20152. maj 2015 še vedno odmeva in

bo ostal v spominu. Ob vsej me-dijski odmevnosti in komentarjih na govore na proslavi, bo zagotovo ostal v spominu zaradi doživetja, ki ga je naše mesto tega dne po-nudilo obiskovalcem. Doživetje je ob odličnem sodelovanju skupaj ustvarilo mnogo skupin, posame-znikov, društev, ustanov.

Na svoji zemlji

Praznično osrednjo slovesnost ob 70. obletnici Narodne vlade Slo-venije, v soboto, 2. maja 2015, je okronala predstava Na svoji zemlji, ki je sledila protokolarnemu delu. Posebej za to priložnost jo je ustva-ril priznani domač gledališčnik Pe-ter Avbar.

Na slovesnosti, ki jo je obiskal tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar.

Govoril je tudi pisatelj Saša Vuga, prvi pozdrav množici, zbrani na Lavričevem trgu, pa je pripadel žu-panu Občine Ajdovščina Tadeju Be-očaninu. V svojem nagovoru je med drugim povedal: »S spominom na 70 letnico ustanovitve slovenske narodne vlade želimo v občini Ajdovščina do-kazati spoštljiv odnos do tega nedvo-

mno pomembnega dogodka v naši zgodovini. Na dogodek gledamo s po-nosom, vendar smo pri tem predvsem zazrti v prihodnost.«

Peter Avbar pa je znova presegel. Protokolarnemu delu osrednje slo-vesnosti je namreč sledila predstava Na svoji zemlji, nabita s simboliko, čustvi. Glasna, s hitro tekočimi di-alogi, z odlično glasbeno podlago.

Svoje so zgodbi dodajali efekti – gla-sno pokanje in dim, ki se je v nekem trenutku visoko v zraku razvil v bar-ve slovenske zastave; spone (verige) na sceni pa so nadomestili rdeči na-geljni … Glasbeno opremo prosla-ve so izvajali odlični sestavi: Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Policij-ski orkester, kvartet Nova ter instru-mentalista Nejc Franca na bobnih in Erik Gregorič na harmoniki. Dialoge v odlični izvedbi skupine KUD Javo-rov hudič je sestavljal izbran nabor literarnih del pisateljev iz domačega

okolja. V predstavi so kot igralci in kot tehnični pomočniki sodelova-li člani Kulturnega društva Triglav. Svoje je naredila tudi veličastna po-stavitev odrov, ki so jo načrtovale in nadzorovale članice Arhitekturne-ga društva Forum. Manjši odri so z dveh strani obdajali osrednjega, ve-likega, s svojevrstno naravno sceno-

gra� jo v pomlad oblečenih dreves v vogalu Lavričevega trga.

Vremena so bila naklonjena

Tistega sobotnega jutra si nebi že-leli biti v koži organizatorjev obe-leževanja 70. obletnice ustoličenja prve vlade. Po nekaj mesecih truda in prizadevanj smo se zbudili v hudo mokro jutro, pa vendar vsi nekako polni upanja prepričevali eden dru-gega, da napovedi zadnjih nekaj dni obetajo suho sobotno popoldne … Odgovornost odločitve o izvedbi na placu ali pod šotorom je bila nalo-žena županu, ki je potreboval spod-budo iz spodnjega konca doline, od koder se je pripeljala ena od prosto-voljk z informacijo, da je pri njih že nehalo padati. In padla je odločitev, težko pričakovana akcija na placu se je lahko začela.

Živahno je bilo ves dan

2. maja so v Ajdovščino že zjutraj vabile dodatne prireditve. Tako je kmalu po deveti uri zjutraj na ajdo-vskem placu zagodla harmonika – plesalci Folklorne skupine Društva MOST – Univerze za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, so se zavrteli kar po placu, ker oder zaradi jutra-njih vremenskih težav še ni bil pri-pravljen, in navdušili ter privabljali mimoidoče.

Hkrati sta se v Domu krajanov od-vrteli lutkovni predstavi – izvedla ju je Dramska skupina Žar. Najprej se je pred polno dvorano zavrtela pred-stava za najmlajše, nato pa še znana izvedba prirejene pravljice iz Rezije Ljubica in Arpit. Obe predstavi je za lutke priredila Ada Bačar.

Sredi dopoldneva se je živahno do-gajanje odvilo v dvorani Centra za 3. življenjsko obdobje. Predstavile so se Dramska skupina Zarja, Ženski pev-ski zbor Večernica in Plesna skupina Ajda, vsaka skupina s samostojnim nastopom.

Pričakovano atraktiven je bil na-stop Garde Slovenske vojske, ki je ponovno očaral z usklajenostjo, strumnostjo gardistov.

Obiskovalci so si tega dne lahko ogledali vse galerije in razstavišča ter muzejski zbirki v Muzeju Ajdovšči-na. Vstopnin niso zaračunavali, od-prti pa sta bili tudi posebni razstavi.

Goriški muzej je v preddverju Cen-tra za 3. življenjsko obdobje postavil del odlične in zelo dobro ogledovane razstave o IX. korpusu. Avtor Davor Kernel, kustos Goriškega muzeja, je na odprtju 23. aprila predstavil tudi posebnost te razstave, mogočno sli-ko Toneta Kralja, ki zelo nazorno pripoveduje o enem najbolj tragič-nih zločinov iz druge vojne na Pred-meji.

V avli Dvorane prve slovenske vla-de pa so še vedno na ogled fotogra-� je, nastale 5. maja 1945. Del foto-gra� j je iz razstave, ki je bila v avli na ogled pred desetimi leti in jih hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, nekaj fotogra� j, najdenih na občin-ski kašči, pa danes hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.

Ob vsem tem pa so mestne ulice in

Št. 42 • 19. maj 2015 7Slavnostno

HVALA! Glavni organizator celotnega obeleževanja je bila Občina Ajdovščina, v

sodelovanju z domačimi borčevsko in veteranskima organizacijama. Me-stna občina Nova Gorica je � nančno podprla obeleževanje ter pomagala pri promociji. Zahvala pa gre tudi trgovskemu podjetju Fama in podjetju Mlinotest, ki sta donirala plastenke z vodo ter Jožetu Breclju, najemniku šotora, ki je pomagal pri logistiki dogodka.

Velika zahvala za dober potek dogodka gre vsem prostovoljskim skupinam:

Joštu Černigoju, Draganu Stojkovskemu, Janji Jazbar, Boštjanu Lemutu in drugim uslužbencem občinske uprave; ekipam prostovoljnih gasilskih društev iz Cola, Ajdovščine, Šmarij in Sela; ekipi gorske reševalne službe in prve pomoči RK Ajdovščina; odličnima ekipama pohodnikov Nanos – Triglav ter ŠKTD Sinji vrh; ekipi KAŠ-a.

Pomagali so pri parkiranju, varovanju, logistiki, pripravi prizorišča … bili so vedno v pravem trenutku na pravem mestu, s pravimi odločitvami. Zaradi pomembnosti dogodka je bilo delo naporno in zahtevno. Odlično medsebojno sodelovanje je ogromno pripomoglo k vsesplošnemu dobre-mu vzdušju. Hvala, lepo je bilo sodelovati z vami!

Hvala vsem kulturnikom, umetnikom, ustanovam

Skupaj z vsem vami smo ustvarili lepo doživetje in Ajdovščino predstavili kot gostoljuben kraj. Lepo bi bilo zgodbo ponoviti tudi ob kateri drugi priložnosti.

park krasile stojnice z domačimi do-brotami, rokodelskimi umetninami, mnoge pa tudi s spominki na pra-znični dan. Spominki so še vedno na voljo. Podjetje Tage ima svoj bogati nabor predstavljen na svoji spletni strani, ogledate pa si ga lahko tudi v prostorih TIC Ajdovščina. Lične skodelice Taše Turk boste najlaže našli na spletnem socialnem omrež-ju facebook, majice MC Hiše mladih pa bodo kmalu pošle.

Oba najpomembnejša spomenika, ki v Ajdovščini spominjata in opo-minjata na drugo vojno – spome-nik prvi vladi na Trgu 1. slovenske vlade in kip borca na križišču Ceste 5. maja in Gregorčičeve ulice – so z venci okrasili člani društva Triglav, ki obuja partizansko tradicijo ter so sodelovali tudi pri osrednji slove-snosti.

Praznični dan je družabno zaključil Drago Mislej MEF, v družbi svojega benda NOB, in ponovno napolnil aj-dovski plac.

Bilo je nepozabno lepo!

Spomin na bitko za Sinji vrh

V sklopu praznovanj 70. obletni-ce konca druge svetovne vojne so pri spomeniku na Kovku (Majerija) obeležili tudi spomin na bitke za Si-nji vrh v zadnjih mescih vojne vihre. V sestavu IX. korpusa je v bitkah sodelovalo tudi večje število ruskih borcev, zato se je slovesnosti udele-žila tudi sekretarka Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Zoja Is-khanova. Udeležence slovesnosti je

pozdravil župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin.

»70 let je minilo od konca druge svetovne vojne in vseh neposrednih dogodkov, ki so bili z osvoboditvijo izpod nacizma in fašizma povezani. Pomembno vlogo v našem primor-skem prostoru so imele tudi bitke na tem strateškem območju - na Gori, še posebej za vrh, ki nosi lepo in hkra-ti simbolno ime - Sinji vrh! Biti na

vrhu, v bližini sinjega neba, pomeni biti svoboden. In ta svoboda je plju-sknila tudi v Ajdovščino, kjer je bila 5. maja 1945 ustanovljena slovenska narodna vlada,« je dejal Beočanin. »Ker je življenje na Gori nekoč in danes zelo dobro dokumentirano, iz pričevanj izvemo, da so bili ruski borci v sestavu IX. korpusa v bitkah za Sinji vrh pri prebivalcih Gore do-bro zapisani, tako zaradi hrabrega bojevanja kot tudi zaradi humanosti. Iz ene od hiš, ki so jo požgali Nemci, so uspeli rešiti nemočne domačine in jih rešili zanesljive smrti. Zato si zaslužijo našo zahvalo in dostojen spomin,« je še dejal župan.

Član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Milan Gorjanc, ki se ga morda starej-ši spomnijo tudi kot poveljnika ajdo-vske vojašnice, je z vojaškega vidika opisal taktično strateški pomen bitk za Sinji vrh. Delegacija je nato polo-žila cvetje še na grobnico na otliškem pokopališču, kjer so pokopani neka-teri ruski borci, padli v teh bitkah. ep

Št. 42 • 19. maj 20158 Občina

Soča o burji v Vipavski dolini

Kot smo povedali že v prejšnji šte-vilki Ajdovskih novic, se bo v sklo-pu projekta Wind Risk, naredilo tudi zgodovinski pregled pojavljanja močnega vetra na območjih projek-tnih partnerjev: občine Ajdovščina, osrednje Dalmacije in severnega Porenja-Vestfalije. Na podlagi teh podatkov bodo projektni partner-ji: Občina Ajdovščina in Univerze iz Ljubljane, Splita in Dortmunda, izdelale ocene ogroženosti pred močnim vetrom, glede na prihodnje klimatske spremembe, speci� ke lo-kalnih območij ter v kombinaciji s snegom, žledom in neurji.

V ta namen, si tokrat oglejmo po-ročanje časopisa Soče (1871-1915) iz Gorice. V Soči beremo o vipavski burji: »Letos imamo v drugi polovici decembra hudo zimo. Tetka burja ne-

usmiljeno brije ter nam pošilja preko Nanosa in Čavna svoje pozdrave.«1; »Zima je letos se snegom, burjo in mrazom zaprečila semenj sv. Andreja v Gorici. Od ajdovske strani… ni bilo skoro nikogar v mesto, ker je razsajala strašna burja…«2

V nadaljevanju si poglejmo, na kakšen način se, ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, v Soči kažejo različni vidiki ogroženosti zaradi burje. Tako Soča objavlja, za projekt Wind Risk, vzorčni primer ranljivost lokalne-ga prebivalstva in prometa: »Burja razsajala je konec preteklega tedna prav hudo pro Vipavskej dolini. Iz Ajdovščina na Cesto in v Vipavo niso mogli iti ljudje, kadar bi bili hoteli, temveč morali so večkrat počakati, da je burja vsaj nekoliko ponehala. Vo-zniki imeli so držače, da jim ni veter vozov preobrnil. Pri vsem tem zgodi-la se je nesreča 10 t.m. nad Šturjami. Uže prejšnji dan prevrgla je bila bur-

1 Soča, letnik 29. št. 103. 27.12.1899, str. 2.

2 Soča, letnik 9, št. 48, 05.12.1879, str. 3.

ja dolg voz (škripalo), na katerem je peljal Ribničan svojo suho robo na prodaj, vender bez posebne škode, in mož je šel z vozom naprej. Vse druga-če bilo je drugi dan.Na imenovanem mestu zasači ga zopet burja, ki mu prevrže voz, in Tonče izpred Griže, ki se ni mogel o pravem času rešiti, pride pod voz in pusti na mestu svoje življe-nje. Dokler burja samo nagaja, naj bo, ali kadar začne ljudi moriti na tak način, je pa uže preveč.«3

V Soči najdemo tudi primere ogro-ženosti drevja in objektov zaradi vipavske burje: »Burja je on teden razsajala na Gorškem; v naših gorah je veliko drevja porula in polomila. Škoda je napravila tudi po strehah……«4;»… Včeraj proti jutru je razsaja-la grozna burja po celi vipavski dolini. Napravila je veliko škode posebno na

trtah in sadnem drevju. Po celi cesti v Vipavo je ležalo polno dreves… «5; »…leseni most vrhu starega, zidane-ga na Grajšeku pri sv. Križu…, da je pred letom sama burja pridržali

odtrgala, da so morali novi napravi-ti…«6; »Sosed ni mogel k sosedu, ker je tako burja razsajala, da že dolgo ne tako. Raz streh valila se je korče-vina in težko kamenje... «7 Soča ob-javlja tudi zanimiva oglasna sporoči-la za kritino primerno burji8: PV

3 Soča, letnik 17, št. 4. 21.01.1887, str. 4.

4 Soča, letnik 11, št. 3, 15.01.1881, str. 4.

5 Soča, letnik 39. št. 88. 05.08.1909, str. 3.

6 Soča, letnik 28. št. 36. 06.05.1898, str. 2.

7 Soča, letnik 21. št. 2. 09.01.1891, str. 3.

8 Soča, letnik 37. št. 37. 02.04.1907, str. 4.

»With the contribution of the Civil Protection Fi-

nancial Instrument of the European Union«

Projekt Holistic se je prevesil v drugo polovicoProjekt Holistic, ki se je pričel iz-

vajati že oktobra 2013, se je prevesil v drugo fazo. Po več kot enoletnem zbiranju podatkov in pripravah strokovnih podlag je sedaj projekt Holistic pripravljen na vzpostavitev, testiranje in kasneje vrednotenje.

Projekt Holistic je v grobem se-stavljen iz petih vsebinskih sklopov. Prvi se ukvarja z zbiranjem in pre-učevanjem že izvedenih projektov s področja požarov v naravi, ki bi lah-ko služili kot primeri dobre prakse. Nabor in analiza vzorčnih primerov sta že izvedeni, izbor rezultatov, ki so uporabni za projekt Holistic, pa je v zadnjih fazah. Drugi sklop se ukvar-ja z obstoječo zakonodajo s področja požarne varnosti vseh osmih držav jadranske regije. V okviru tega sklo-pa bodo pripravljene smernice in predlogi čezmejnih protokolov za predpožarne, požarne in popožarne intervencije. Tako bodo na primer jasni postopki ukrepanja v primeru mejnih požarov, kot na primer v po-žaru na Sveti gori leta 2012.

V okviru tretjega sklopa bo vzpo-stavljen skupen jadranski geograf-ski informacijski sistem (Adria Fire GIS), ki bo povezoval lokalne siste-me GIS o vseh 20 projektnih par-tnerjev. Adria Fire GIS bo vključeval napredne funkcije in aplikacije, kot na primer izračun realne požarne ogroženosti glede na trenutne vre-menske razmere, simulator širjenja požara glede na terenske in vremen-ske podatke idr. V okviru tega siste-

ma GIS bo vzpostavljen tudi sledilni sistem za intervencijska vozila, kar bo prispevalo k boljši organizaciji intervencije, večji varnosti gasilcev pa tudi ekonomičnosti uporabe ga-silskih vozil. Osnovna arhitektura sistema GIS je že vzpostavljena, v naslednjih mesecih pa bodo začeli delovati vsi podatkovni sloji in izra-čunavanja, sledilni sistem pa predvi-doma jeseni.

V okviru četrtega sklopa bo vzpo-stavljen nadzorni sistem. Sestavljen bo iz treh statičnih enot, ki bodo postavljene na Sinjem vrhu, Planini in Brjah, in dveh mobilnih enot, na terenskem vozilu in brezpilotnem letalu. Nadzorni sistem bo s kombi-nacijo video in IR kamer avtomat-sko zaznal požar, ki ni nadzorovan, in ga javil gasilski službi. Poleg tega bo nadzorni sistem opravljal tudi funkcijo požarne straže in tako raz-bremenil stroške gasilskih storitev. Vzpostavitev nadzornega sistema poteka pospešeno. V naslednjih dveh mesecih bo oprema namešče-na, nakar sledijo testiranja.

Peti sklop se ukvarja z odpadno lesno biomaso v gozdovih, ki požar v naravi še dodatno okrepi. S čišče-njem gozdov in odstranitvijo odpa-dne lesne biomase bi znatno omejili požar, pa tudi zmanjšali tveganje za izbruh požara nasploh. To odpadno lesno biomaso se lahko obenem upo-rabi za proizvajanje toplote, zato bo v sklopu projekta Holistic vzpostavlje-nih sedem kotlovnic na sekance. Ena

od njih tudi v občini Ajdovščina in sicer v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Dela se bodo začela poleti, kotlovnica pa bo nared že za nasle-dnjo kurilno sezono.

Postavitvi sistemov bo sledilo ob-dobje testiranj in vrednotenj, mo-rebitni popravki in prilagoditve. Vzporedno s tem bodo potekali ra-zni informativni dogodki za javnost ter izobraževalne delavnice za upo-rabnike, torej predstavnike civilne zaščite.

Občina Ajdovščina bo s projektom Holistic pridobila najsodobnejšo tehnologijo na področju požarne varnosti, potrebno tehnično znanje in neprecenljive izkušnje. Poleg tega si občina obeta tudi, da bi nadzorni sistem postal primer dobre prakse in vzorčen primer ne samo v Sloveniji ampak tudi v mednarodnem okolju.

Ajdovski radioamaterji in gorski reševalci v sodelovanju

100 kilometrski gorski tek Ul-tra Trail Vipavska dolina je bil tudi priložnost za ajdovske radioama-terje, za preizkus delovanja radij-skih povezav na širšem Vipavskem. Odzvali smo se namreč klicu po pomoči Gorske reševalne službe iz Ajdovščine, ki deluje pod okriljem

GRZS postaje Tolmin, in dopolnili njihove radijske zveze na zahtevnem gorsko-tekaškem maratonu. Z naše tekmovalne postojanke na Čavnu (Mali Modrasovec) smo z radijskim signalom pokrivali prvo tretjino trase teka od Ajdovščine do Podrte gore, na Golake, čez Čaven in Kucelj

v Vitovlje. Predvsem del Trnovske-ga gozda med Golaki in Čavnom je z radijskim signalom slabo pokrit, kar se je izkazalo tudi tokrat in ajdo-vski gorski reševalci so nam bili zelo hvaležni, da smo uspeli kljub razpr-šenosti po celotnem območju vzdr-ževati stik med njimi. Od zgodnjega jutra tudi ni zmanjkalo dela pri po-sredovanju informacij med radijsko mrežo organizatorja s prostovoljci na kontrolnih točkah (za katero je poskrbela Slovenska vojska) in GRS.

Po končani akciji smo ugotovili, da smo se dobro ujeli, kar bi bilo v bodoče še kdaj za ponoviti. Tudi širše z drugimi službami v okviru sistema zaščite in reševanja, kate-rega del smo. S tem bomo še bolj pripravljeni na morebitne izredne dogodke, kot je bil lanski žledolom, ko prav radijske postaje in izkušnje radioamaterjev rešujejo zagato ob izpadu profesionalnih zvez ter mo-bilnega omrežja. Janko Mivšek

4. Pohod skozi zaselke KS Kamnje-PotočeŽe četrtič zapored smo se v nedeljo

3.5. Kamenjci in Potočani podali na popoldanski pohod po zaselkih kra-jevne skupnosti.

Ker so bile steze in poti zaradi obi-lice dežja v prejšnjih dneh precej razmočene, smo zamišljeno traso pohoda nekoliko spremenili. Pohod smo pričeli na igrišču v Kamnjah in

se po cesti skozi Novo naselje poda-li v Potoče. Obiskali smo vrtovinski zaselek Grželji, se sprehodili skozi Vas ter se z južne strani povzpeli na Kukanje. Tu smo si privoščili krajši počitek in se nato po Konjski dolini odpravili v Skrilje in se skozi zaselek Bajči povzpeli na Zdešče. Čakal nas je še vzpon do Nadliškov in spust v

Kamnje. Zaradi razmočenosti steze smo opustili obisk zaselka Poki.

Sklenili smo krožno pot in pohod končali na izhodišču, kjer smo pri-pravili malico z dobrotami iz nahrb-tnikov.

Namen pohoda je bil dosežen, saj so se med enaintridesetimi poho-dniki v dobre tri ure dolgem pohodu

razvili prijetni pogovori na najrazlič-nejše teme.

Pohvalno je, da so se pohoda ude-ležile tudi nekatere družine z majh-nimi otroki.

Med pohodom pa smo dobi-li idejo za popestritev naslednje-ga pohoda prihodnje leto. Sklenili smo, da bomo na naši poti pridno

nabirali šparglje, koromač in srč-no zelje ter na zaključku pohoda pripravili FRTALA PARTY. J.V.

Št. 42 • 19. maj 2015 9Od tod in tam

Postavitev defi brilatorjaRdeči križ Slovenije tradicionalno

praznuje Teden RK, ob svetovnem dnevu Rdečega križa, ko se je rodil ustanovitelj gibanja in velik člove-koljub Henry Dunant – tudi prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir. Letošnji Teden RK je v Sloveniji po-tekal pod sloganom »Udejanjamo naša načela« in je bil posvečen 50. obletnici sprejema temeljnih načel Gibanja, to so: humanost, nepri-stranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzal-nost.

Ob letošnjem svetovnem dnevu RK je RKS – OZ Ajdovščina v upo-rabo predal dva de� brilatorja, ki sta nameščena v vetrolovu v Centru za tretje življenjsko obdobje v Ajdo-

vščini in na pročelju stavbe Zavoda za turizem TRG Vipava. De� brilator v Ajdovščini sta 8. maja v uporabo predala predsednik RK Rajko Troha in župan Tadej Beočanin, članici eki-pe prve pomoči RK Ajdovščina pa sta za zaposlene na Občini Ajdovšči-na pripravili brezplačen tečaj temelj-nih postopkov oživljanja in uporabe de� brilatorja.

V Vipavi bo RK Ajdovščina izvedel brezplačni tečaj temeljnih postopkov oživljanja in uporabe de� brilatorja v torek, 9. junija 2015, od 18. do 19.30 ure v prostorih vipavske vinoteke ob Trgu Vipava. Vse, ki bi se želeli udeležiti tečaja, prosimo, da nam udeležbo predhodno sporočijo na telefon 051 430 722 ali e-naslov: aj-

dovscina.ozrk@ozrks.si.Ob svetovnem dnevu RK je v skla-

dišču dobrin RKS – OZ Ajdovščina potekal tudi dan odprtih vrat in de-lavnica recikliranja blaga. Prosto-voljci RK pa so po krajevnih sku-pnostih skozi cel mesec maj izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi. Te bodo potekale še v soboto, 23. maja, od 9. do 11. ure v dvorani v Velikih Žabljah in v soboto, 30. maja, v istih urah v prostorih KS na Brjah. Pripo-ročamo vam, da se meritev udeležite tešči oz. dve uri pred tem ne jeste.

Vljudno vabljeni! Irena Žgavc

Smaragdna dežela se predstavilja na Expu v MilanuMed 16. in 31. majem 2015 se na

svetovni razstavi EXPO Milano 2015 predstavlja 13 občin Goriške regije, združenih v turistično destinacijo Smaragdna dežela. Celostni koncept nastopa je doživetje energije v deže-li, kjer življenje teče v barvah. Barve smaragdna, rdeča, modra, rumena in zelena označu jejo značilnosti vseh poddestinacij, Vipavski dolini pripa-da zelena. Narejen je nov logo tako za Smaragdno deželo kot tudi za po-

samezno poddestinacijo. V sloven-skem paviljonu, ki ga je zasnovalo ajdovsko podjetje Sono Arhitekti, so postavljeni fotopaneli z motivi iz ce-lotne regije, obiskovalcem je na vo-ljo nova skupna brošura ter spletna aplikacija, s katero si bodo obisko-valci merili energijo. Med dvoteden-sko predstavitvijo bomo izvedli tudi nagradno igro, nagrade so prispevali številni ponudniki iz celotne regi-je. Na zunanjem odru se bo odvijal

kuharski šov s Tomažem Kavčičem, ki bo predstavil tipične regijske jedi, energični koktajl spektakel v bar-vah Smaragdne dežele, dogajanje na odru pa bodo popestrili nastopi gimnastičark. Vabljeni, da nas obi-ščete.

Sončno med Šmarenskimi griči

Prečudovit drugi konec tedna v maju je letošnji praznik Med šma-renskimi griči odel v najlepše bar-ve in med cvetoče griče privabil številne, ki so si ogledali razstavo ekstempore, poizkušali najboljša šmarenska vina, se sprehodili Čez Školj in Tibot in se zabavali ob kmečkih igrah. Letošnji praznik je bil rekorden po udeležbi.

Tradicionalno se je pisano dogaja-nje začelo na petek zvečer, tako smo 8. maja ob šmarenski cerkvi odprli razstavo umetniških del, nastalih na 5. Ekstemporu med šmarenski-mi griči. Da se je cerkveno dvorišče spremenilo v galerijo na prostem so letos s svojimi deli poskrbeli Julijana Božič, Primož Brecelj, Ana Čigon, Andrej Furlan, Polona Ipavec, Azad in Silva Karim, Marijan Miklavec, Andrej Perko, Martin Prosen in Da-mijan Vidic, ki so ustvarjali na temo V pesti individualizma. V prijeten večer so nas tradicionalno popeljali člani Tamburaškega orkestra Dani-ca, razglasili pa smo tudi najboljša vina. Priznanje za belega šampiona je letos prejel Branko Furlan za ru-meni muškat letnik 2013, rdečega šampiona si je prislužil Tomaž Polj-

šak za cabernet sauvignon letnik 2009, priznanje najboljši vinorednik pa Bojan Furlan. Na letošnjem oce-njevanju je sodelovalo 11 vinarjev z 28-imi vzorci vin, ki jih je bilo mo-goče kasneje tudi poizkusiti na vin-ski degustaciji.

V nedeljsko jutro nas je prebudil prečudovit sončen dan, ki je kar va-bil na 6. Pohod Čez Školj in Tibot.

V družbi oslička Sivka in po preiz-kušeni in na novo označeni trasi se je podalo okrog 200 pohodnikov, ki so lahko okušali dobrote šmarenskih gričev ter obenem uživali v njihovi lepoti. Ob koncu pohoda so si lah-ko ogledali razstavo ekstempora, ki smo jo morali zaradi vetra prestaviti med šmarenske gase ter razstavo o zgodovini šmarenske podružnič-ne osnovne šole, na voljo pa so jim bili tudi domači ponudniki. Kmalu popoldne je sledilo zabavno doga-janje na kmečkih igrah, kjer so se v borbenem in navijaškem vzdušju pomerile ekipe iz Šmarij, Gaberij, Planine in Branika. Tudi letos so slavili Gaberci, ki so domov odnesli pršut, prijetno druženje pa se je v Šmarjah zavleklo pozno v noč. MP

Mladi ajdovci na obisku v Italiji

Na dan Evrope, 9. maja, se je sku-pina mladih Ajdovcev Mladinskega sveta Ajdovščina udeležila konfe-rence v Forliju v Italiji. Ta je bila izvedena v okviru projekta S sosedi za skupno prihodnost, ki poteka že več kot eno leto in se z majem 2015 zaključuje. Konferenca je sovpadala tudi z evropskim tednom mladih, ki je letos potekal že sedmič po vsej Evropi, od 27. aprila do 10. maja. Namen Evropskega tedna mladih je mlade postaviti visoko na politič-no agendo in v središče pozornosti tako na evropski ravni, kot tudi na nacionalnih in lokalnih ravneh, za kar si prizadeva tudi Mladinski svet Ajdovščina. Osrednja tema letošnje-ga evropskega tedna mladih je spod-bujanje mladih k aktivnemu vključe-vanju tako v civilno družbo kot tudi na trg dela, ozaveščanje mladih o pomembnosti aktivnega sodelovanja v družbi, izkoriščanja priložnosti za izražanje svojih stališč ter pridobi-vanja znanj in spretnosti tudi izven okvirov formalnega izobraževanja, s sodelovanjem v projektih programa Erasmus+: Mladi v akciji, z aktivnim vključevanjem v mladinske organi-zacije ali drugimi oblikami aktivne participacije v družbi. Vsem ciljem evropskega tedna mladih sledi tudi projekt S sosedi za skupno priho-dnost ter večina ostalih projektov, ki jih že več kot 10 let izvaja Mladinski svet Ajdovščina.

Namen obiska pri partnerjih iz For-lija je bil izvedeti čim več o delovanju kooperativ v Italiji, kjer so te neko-liko drugače organizirane, predvsem pa precej bolje razvite, kot v Sloveniji in imajo dolgoletno tradicijo delova-

nja. S tem namenom smo se udeleži-li delavnic, kjer so bile predstavljene različne vrste kooperativ, o katerih smo se pogovarjali skozi cel vikend. Želeli bi si, katero od dobrih praks sodelovanja, ki je glavni moto koo-perativ, prenesti tudi v naše lokalno okolje, vendar smo v Sloveniji glede tega še precej daleč, se pa stvari pre-mikajo v pozitivno smer. Sodelova-nje je ključ do uspeha in uspešnega delovanja kooperativ, ki predstavlja-jo tudi eno od možnosti izhoda iz krize, preko katerih se lahko ustvar-jajo nova delovna mesta.

Na Mladinskem svetu Ajdovščina se trenutno ukvarjamo s stanovanj-skimi kooperativami in poskušamo zbrati skupino posameznikov, ki bi bili pripravljeni idejo o vzpostavitvi stanovanjskih kooperativ v Ajdo-vščini razvijati in pripeljati do rea-lizacije. Stanovanjske kooperative so ena od možnosti rešitve stanovanj-skega problema, ki je med mladimi, pa tudi med drugimi generacijami, vedno bolj pereč. Gre za način biva-nja v skupnosti, kjer ima vsak član kooperative možnost soodločanja o vsem, kar se znotraj kooperative dogaja. Glavni poudarek kooperativ je torej na sodelovanju in soodlo-čanju, ki ga v naši družbi kronično primanjkuje.

Zatorej vas še vedno, mlade in mlade po srcu, vabimo k sodelova-nju v iniciativi za vzpostavitev sta-novanjskih kooperativ v Ajdovšči-ni, znotraj katere bomo preučevali možnosti vzpostavitve stanovanj-ske kooperative v naši občini. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 42 • 19. maj 201510 Podjetno

Ajdovščina v maju. Med vsemi dogodki se vsi navdušenci nad tekom veselijo Majskega teka. To je čas, ki ljudi privabi ven, da se naužijejo sončnih žarkov in dobijo zadovoljivo količino vitamina D. S polnimi pljuči zajamejo pomlad in se pripravijo na poletje. Priprave na poletje? Ja, nekateri tudi to počnejo. In s tem ni nič narobe. Če s tem dosežemo boljšo samopodobo, je dobro vsak tak

poskus podpreti. Vendar pa so rezultati velikokrat odvisni od truda in vloženega časa. Tu lahko potegnemo vzporednico s podjetništvom, psihofi zičnimi pripravami in vztrajnostjo. Kaj spremlja podjetništvo in tudi zaposlitve? Pričnimo krog s pomanjkanjem

časa, nadaljujmo z manj spanca in enostavnejšim – hitrejšim - slabšim načinom prehranjevanja, stopničko višje najdemo še stres in na koncu tudi slabšo odpornost ter bolezen. Včasih se lahko to odraža kot prehlad, lahko kot kronična utrujenost. Občutimo

nemoč obvladovanja dogodkov, manj smo zainteresirani, da bi prehodili tisti »dodatni kilometer«, kreativnost in učinkovitost padeta. In ti faktorji se neposredno nanašajo tudi na delodajalce. Ali želimo imeti zaposlenega, ki ni sposoben vložiti več energije, da uspešno zaključi nalogo? Ali želimo nekoga, ki slabše obvladuje nepredvidljive okoliščine? Odgovore na ta vprašanja poznamo. Rešitev ni vedno v iskanju novih zaposlenih, rešitev je lahko v tem, da obstoječe

izboljšamo. Pred nekaj dnevi sem poslušal rezultate raziskav o inovativnosti; starejši naj ne bi bili manj inovativni od mladih. Tako so pokazale raziskave, merljivo in dokazljivo. Ali velja enako za pojem »mlade energije«; »svežine«? Ali je zaposlitev mlade osebe zagotovilo, da bomo vnesli sveže moči ali pa to lahko naredimo z drugačnim pristopom do že zaposlenih? Ne razumite me narobe, podpiram zaposlovanje mladih saj se tudi sam štejem k mladim. Nasprotno, želim ustvariti več ozaveščenosti o tem, da bi bili tudi novo zaposleni deležni dobrih delovnih pogojev. Menim, da moramo razmišljati več o tem vidiku. Kako zdravo živijo in delajo naši

zaposleni ter tudi sami, če smo delodajalci. In kakšne ukrepe lahko sprejmemo, da obstoječe stanje izboljšamo? Spomnimo se šolske telovadbe; verjetno nam vse aktivnosti niso bile všeč. Tudi sedaj ne moremo pričakovati od ljudi, da se bodo veselili vsake »vsiljene« aktivnosti. Pri ali pa bolje rečeno po aktivnosti je potrebno, da se počutimo dobro. Za nekoga, ki ima slabšo samopodobo, je morda prava aktivnost tista, ki bo izboljšala ta vidik; več mišične mase, manj telesne maščobe. Nekomu, ki je podvržen težkim fi zičnim naporom ali neudobnim delovnim položajem, bi bolj koristila razgibavanja, tehnike sproščanj mišic. Tistim, ki so podvrženi stresnim odločitvam, pa morda nekaj s čimer dosežemo tudi psihično sprostitev. Lahko s fi zično aktivnostjo ali pa le s posebnimi vajami. Možnosti je veliko. Velikokrat je raven stresa povezana s skrbjo, ki jo ima zaposleni ali pa podjetnik.

Bomo jutri dovolj uspešni, da zadostimo fi nančnim izdatkom in poslujemo z dobičkom? Takšnih vprašanj ne rešujemo s telesno aktivnostjo. Rešujemo jih na trgu. Lahko pa omilimo škodo, ki nastaja ob vseh teh udarcih in si zagotovimo dovolj energije in moči, da se s tem vprašanjem soočamo tudi naslednji dan, teden, mesec in leto. Pri tej temi moramo narediti korak višje. Nekatera podjetja so že na tej poti

veliko pa se zanjo še mora odločiti. Podjetništvo se razvija. Imamo nova znanja, nove marketinške prijeme in tudi nove ugotovitve ter možnosti za ravnanje z ljudmi. Tehnologija omogoča nadzor dela, učinkovitost delavca, omogoča pa tudi storitve in preventivne ukrepe. Oboje je smiselno združiti, nadzor naj ne služi represiji. Postane naj informacija o tem, zakaj nekdo slabše izvaja naloge ter mu pomagati. Vsa ta dejavnost naj poteka preko celega leta. Rezultati so odvisni od vloženega

časa in truda. Skrb za telo in duha je stalnica; le enodnevni pohod na bližnjo goro ne bo pripomogel k dvigu produktivnosti v mesecu in nogometna igra, ki jo igra le peščica zaposlenih, ne bo pripomogla k boljšemu skupinskemu delu. Boljše poznavanje delovanja človeškega telesa, odziv na prehrano - da, tudi to vpliva na nivo energije, ki jo imamo. Prizadevati si moramo za psihično stabilnost. Te dejavnike včasih spregledamo. Morda pa ravno to manjka, da bo podjetje tudi »zdravo podjetje«. Zmoremo?

Tomaž Bizjak

Zdrav duh v zdravem telesu v zdravem podjetju

Na izobraževanju izvrstni raziskovalci in razvojniki iz 8 držav

Med februarjem 2014 in majem 2015 je Center odličnosti za biosen-zoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo CO BIK v okviru projekta Pacinno oblikoval in izvedel specia-lizirani izobraževalni program. Na-menjen je odličnim raziskovalcem in razvojnikom, ki delajo v razisko-valnih ustanovah in visokotehnolo-ških podjetjih.

Prve izvedbe programa, ki je osre-dotočen na podajanje najbolj ključ-nih znanj za dobro vodenje in izva-janje raziskovalne in razvojne dejav-nosti, se je udeležilo 25 slušateljev iz osmih evropskih držav.

� e Managerial—Entrepreneurial Skills Development for Researchers (MBSDr), kakor se program uradno imenuje, je brezplačni mednarodni enoletni intenzivni izobraževalni program, � nanciran iz Evropske unije, Instrument for Pre-Accession

Assistance (IPA) ter Republike Slo-venije,  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, delno pa ga so� nancira tudi CO BIK.

Izvajalci MBSDr programa so pro-fesorji z vrsto leti izkušenj v medna-rodnem poučevanju in svetovanju na svojem področju managementa in organizacije in prihajajo iz uglednih svetovnih izobraževalnih institucij s področja poslovnih ved: BI Norwe-gian Business School, Ekonomske fakultete v Ljubljani, Ekonomske fakultete iz Tel Aviva v Izraelu,  Eko-nomske fakultete iz Zagreba, ter Fa-kultete za management Univerze na Primorskem. Na podlagi svojih dol-goletnih predavateljskih izkušenj in ekspertnega znanja, so slušatelji tudi s pomočjo aplikativnih študij prime-rov, individualnih nalog, timskih ak-tivnosti in analize video-materialov s prikazanimi primeri dobre prakse,

dobili najnovejša znanja z navedenih področij.

Odzivi udeležencev so več kot le pozitivni. Carlos Coda Zabetta, mlad argentinski podjetnik, ki je ustano-vil podjetje v Italiji meni, da so bile vsebine zelo zanimive in predvsem uporabne zanj in njegovo podjetje. Mednarodno in multidisciplinarno vzdušje je bilo odlično, njegova pri-čakovanja pa so bila izpolnjena.

V času trajanja programa so ude-leženci bivali v Ajdovščini, v CO BIK pa so poskrbeli, da so tudi imeli priložnost spoznati Ajdovščino in bližnje kraje. Navdušeni so bili ne samo nad izvedbo in kvaliteto pro-grama, ampak tudi nad kraji, naravo in gostoljubjem domačinov.

Pobarvajmo sivo!Kolikšen je obseg sive ekonomije v

Sloveniji? Kaj so davčne počitnice?Če želite izvedeti odgovore na

zgornji vprašanji in izvedeti še več o negativnih posledicah sive ekonomi-je, nas obiščite v petek, 22. maja med 9. in 14. uro v Ajdovščini

Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obvezno-stim niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih, � nančnih in socialnih razmer s sivo ekonomijo posredno izgubljamo vsi državljani, saj je zara-di njenega obsega posledično manj denarja za šole, vrtce in štipendije, zdravstvo, socialno varnost, naložbe v infrastrukturo, čisto okolje in dru-ge dobrine, ki jih zagotavlja država.

S sivo ekonomijo posameznik pri-dobi le v prvem trenutku, na dolgi rok pa izgubljamo vsi. Zavedanje po-sledic sive ekonomije je zato ključno.

Posameznik je tveganju sive eko-

nomije podvržen že v mladosti. Po-sebej negativno pa na mlade vpliva toleranca, ki jo družba izkazuje do sive ekonomije. Toleriranje sive eko-nomije najpogosteje temelji na neza-vedanju pravic in ugodnosti, ki javni denar, pridobljen s pomočjo davkov, prinaša posameznikom.

Z namenom dvigovanja zavesti o pomenu boja proti sivi ekonomiji bo Inštitut za mladinsko politiko v petek, 22. maja med 9. in 14. uro z veliko didaktično družabno igro Pobarvajmo sivo udeležence Parade učenja v Ajdovščini na zabaven in mladim prijazen način ozaveščal o pomenu boja proti sivi ekonomiji.

V ta namen so pripravili pester nabor vprašanj, s katerimi bodo udeležence opozarjali na tvega-nja sive ekonomije ter jih spod-budili k razmišljanju, zakaj je za posameznika in skupnost po-membno, da plačujemo davke. Vabljeni, da se jim pridružite! Inštitut za mladinsko politiko

»Projekt so� nancira Urad Vlade RS za komuni-

ciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj

račun!‘, katere namen je ozaveščanje javnosti o nega-

tivnih posledicah sive ekonomije.«

Povabilo podjetjem k sodelovanjuSPIRIT Slovenija, javna agencija v

sodelovanju z lokalnim partnerjem Razvojno agencijo ROD Ajdovščina, vabi podjetja k sodelovanju v progra-mu »Izzivi mladim«. S programom želimo spodbuditi sodelovanje mla-dih pri iskanju in kreiranju rešitev konkretnih, ambicioznih izzivov podjetij.

Za podjetja bomo organizirali uvodno srečanje, na katerem bomo

predstavili način dela z mladimi, v nadaljevanju pa bodo predstavniki podjetij pod strokovnim vodstvom de� nirali svoje razlikovalne kompe-tence in iz njih konkretne izzive.

S sodelovanjem v programu pri-dobite:

• na trgu preverjeno idejno rešitev konkretnega izziva,

• celovito izkušnjo inoviranja po-slovnih modelov,

• izkušnjo inoviranja poslovnih modelov za zaposlene, ki bodo spre-mljali mlade,

• prepoznavanje novih perspek-tivnih kadrov.

Uvodno srečanje s podjetji bo organizirano dne 9.6.2015 od 10 do 14 ure v prostorih Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61 A, 5270 Aj-dovščina (www.mc-hisamladih.si; www.hostel-ajdovscina.si).

Po izvedeni delavnici bomo najbolj

ambiciozne izzive podjetij objavili na spletu in mlade povabili k reševa-nju konkretnih izzivov v okviru eno-tedenskega programa ob strokovni mentorski podpori.

Udeležba podjetij in mladih v programu je brezplačna.

Od podjetij pričakujemo, da za-gotovite vsaj enega predstavnika vodstva podjetja, ki bo sooblikoval ambiciozne cilje v okviru uvodnega srečanja s podjetji. Za sodelovanje z mladimi pa podjetje zagotovi vsaj enega sodelavca, ki se bo lahko vklju-čeval v delo z mladimi v okviru eno-tedenskega programa (prisotnost na prvi in zadnji dan srečanja, kontak-tna oseba za telefonski stik z ekipo mladih).

Če se vam bo katera od rešitev zdela primerna, boste zastavljene koncepte lahko razvijali naprej – samostojno ali v sodelovanju z ekipo mladih.

Podjetja lahko pripravljenost za so-delovanje izkažete z vpisom v bazo na Podjetniškem portalu. Za vse do-datne informacije so vam na voljo lo-kalni predstavniki: silvana.peljhan@ra-rod.si, 05 365 36 02. Več informa-cij: www.mladimsedogaja.si

Serijo delavnic organizira SPIRIT Slovenija,

javna agencija v sodelovanju z lokalnimi par-

tnerji. Finančna sredstva za izvedbo aktivnosti

so zagotovljena s strani Ministrstva za gospo-

darski razvoj in tehnologijo.

Mladim se dogaja – dovolite, da se dogaja tudi vam!

Mladim se dogaja

Št. 42 • 19. maj 2015 11Mladi

MC Hiša mladih napoveduje

Ponedeljek, 18. maj 2015; Galerija Hiša mladih: Strip natečajVabljeni v Galerijo Hiša mladih kjer vam bodo na ogled prispela dela leto-šnjega Strip natečaja, ki smo ga izvedli v mesecu marcu, ob dnevu mladin-ske literature. Natečaj je imel dve temi, prosto ter burja, sodelujoče pa smo razdelili v dve kategoriji, osnovnošolce in mlade. Prejeli smo veliko število odličnih stripovskih del, nagrado za najboljšega pa prejme Julija Meško, za strip za naslovom Adventure of mr. Bun Bun.

Petek, 22. maj 2015 // 12h; PLES MATURANTOVMesec maj je vedno čas, ko se od srednješolskih klopi poslavljajo dijaki. In tudi letos bo zato naše mesto obogatil ples maturantov in maturantk, ki ga skupaj s Srednjo šolo Veno Pilon že vrsto let organizira MC Hiša mladih Ajdovščina. Letos v petek, 22. maja 2015, točno opoldan.

Sobota, 30. maj 2015 // 10h; Pravljične delavnice s Katjo Krkoč30. maja 2015 ponovno lepo vabljeni v MC Hiša mladih Ajdovščina. Za vaše najmlajše spet pripravljamo najrazličnejše brezplačne ustvarjalne vsebine, ki jih vodi Katja Krkoč. Vsako drugo soboto med 10h in 12h. Ustvarjalne pravljične delavnice so namenjene otrokom od 7. do 10. leta. Potekajo vsako 2. soboto dopoldan med 10. in 12. uro. Pravljično ustvar-janje vodi Katja Krkoč, tel.: 040322528. Lahko jo kontaktirate tudi preko mail naslova: katja.krkoc@gmail.com.

Džob – Coworking okolje v MC Hiša mladih Ajdovščina

V Hiši mladih je na pobudo mla-dinskega centra in ob podpori Ra-zvojne agencije Rod v okviru pro-jekta sodela zaživel Džob. Lično opremljen prostor ponuja mladim in tudi manj mladim uporabnikom stalno ali občasno ustvarjalno de-lovno okolje. Tu lahko uporabniki delujejo neodvisno in se po potrebi medsebojno povezujejo. V Džo-bu so uporabnikom na voljo stalne mize, ki si jih izberejo vsakič sproti, glede na razpoloženje, potrebo po zasebnosti ali zaradi sodelovanja z drugimi coworkerji. Poleg delovne

mize so uporabnikom na voljo tudi prostori za sestanke.

DŽOB NUDI:mizo, povezavo na internetno omrežje, lastno omarico, pisarniški material, uporabo sejne sobe za sestanke, možnost uporabe čajne kuhinje.

URNIK: vsak delavnik med 7h in 22h, sobota med 8h in 13h

INFO IN REZERVACIJE: info@mc-hisamladih.si / 041 945 392

CENIK: Do konca meseca maja 2015 brezplačno; Dnevni najem mize - 5€; Tedenski najem mize - 10€; Mesečni najem mize - 30€

Gostje Mladinskega hotela Ajdovščina v mesecu aprilu 2015Ekipa Mladinskega hotela Ajdo-

vščina se je odločila, da bo po novem kot zanimivost objavljala število in nacionalnost svojih gostov. Po mestu je namreč velikokrat slišati vpraša-nja v stilu: »…ma kej kdu sploh spi tm, u Palh?...«, »Ma ski bi kdurkoli pršu spat u hostl u Wajdušno?« in podobna vprašanja. Tako bodo bral-ci obvestil dobili direkten vpogled v nacionalnost gostov našega mladin-skega hotela.

Prebiva l išče

gosta

Število go-

stov

Š t e v i l o

prenočitev

Avstrija 1 1

Bolgarija 2 8

Italija 1 3

Nemčija 1 2

Rusija 1 1

Slovenija 77 180

Srbija 5 5

Skupaj 88 200

Sinteza mode, glasbe in dobrih okusov

Mladinski center Hiša mladih v Ajdovščini je zopet nekaj dni dihal skupaj z modo. Organizatorji so pri-pravili že peti MC Teden mode za-povrstjo, letos poimenovan  Sin-teza  iz preproste želje združiti vse najboljše iz preteklih let ter jih v nekaj dneh atraktivno predstaviti javnosti.  Četrtkov večer  je bil tudi letos posvečen dobri hrani in glas-bi. Zdaj že dobra znanca ajdovskih Tednov mode ter ljubiteljska kuhar-ja Miha Bratina – Bratinov in Peter Bajnoci  sta ponovno navduševala s svojimi jedilnimi kreacijami. Letos je dogodek nosil podnaslov  Priča-kujete nepričakovano  in je potekal v znamenju izvirnih kombinacij, ki si jih je težko predstavljati tudi v naj-

bolj divjih sanjah! Navdušeni smo bili predvsem nad črnim sladoledom iz črnega sezama ter slanimi kolački s kremami presenečenja. Po kulina-ričnem doživetju pa je sledil prav poseben koncert domače glasbenice in izjemne vokalistkePolone Furlan, ki je v našem mestu po mnogih letih pripravila ekskluzivni koncert.

Peto obletnico Tedna mode smo letos počastili s kar dvema večero-ma modnih revij in obiskovalci so si lahko oči napasli na kar nekaj no-vostih s strani mladih oblikovalcev iz cele Slovenije. Predstavljena so

bila tako ženska kot moška oblačila. V petek, 15. maja, so k nam v goste prišli modni oblikovalciEstera Lo-

vrec, Sare Biljali, Nina Pugelj, Tina Gorkič, Martina Blažko, Katarina Kimovec terTjaša Zalar, modne do-datke so predstavili oblikovalka tor-bic  Viva‘s Project Živa Javeršek  in odštekani  Boopacks, prepoznavni po svojih nahrbtnikih. Za razpolo-ženje po modnih revijah je tudi letos skrbela DJ Nati Katchi.

Sobota, poslednji dan letošnje-ga Tedna mode, je bila pestra že popoldne, saj je bil za vse obisko-valce, mimoidoče in sprehajalce odprt prav posebni  SINTMAR-KET, ki je združeval  umetniški sejem,izmenjevalnico vintage oblačil v sodelovanju s second hand trgovino  Mevita  iz Ajdovščine ter sladki kotiček z domačo slaščičar-ko  Sugar & Erika - Eriko Jerkič. Pestro dogajanje je trajalo vse do začetka modne revije, na katerih so se predstavili  Maja Nedič, Nastja Bric, Mateja Lisjak, Tjaša Černe, Karmen Koren in Tanja Zorn z do-datki  Ane Lazovski, ekstravagantni nakit pa sta predstavili  Nuša Ber-not  in  Mea M. Batis, ki ustvarjata pod blagovno znamko eMe.

Celotno dogajanje bo kmalu objavljeno na spletu v obliki vi-dea izpod rok snemalnih moj-strovWarehouse Collective. Hana Karim, foto Tanja Sulič

Št. 42 • 19. maj 201512 Kultura

Bratstvo na deluTik pred 1. majem, praznikom

dela, smo v Lavričevi knjižnici predstavili knjigo Matjaža Stibilja o mladinskih delovnih brigadah.

Mladinske delovne brigade. Ta po-jav sicer danes izginja iz kolektivne-ga spomina, vendar ko srečaš neko-ga iz predvojne generacije, se mu ob omembi mladinskih delovnih brigad zaiskrijo oči in s ponosom in vese-ljem pove, kje je prispeval svoj delež k obnovi in graditvi domovine. Tako je bilo tudi na predstavitvi knjige Matjaža Stibilja Bratstvo na delu.

Delovne brigade, sploh pa tiste z udeleženci iz cone A, so prav gotovo eno tistih poglavij slovenske zgodo-vine, kjer čaka zgodovinarje, pa tudi druge strokovnjake, še veliko dela, saj je ta tema kljub svoji skoraj mi-tični opevanosti, pravzaprav slabo raziskana. Verjetno je le malo ljudi predvojne generacije, ki v tistih po-vojnih letih ne bi bili vključeni vsaj v kakšno lokalno mladinsko delo kot je bilo čiščenje ruševin, pa zati-ranje koloradskega hrošča in boro-vega prelca, pogozdovanje, pa vse do tistih »velikih« kot so bile gradnje železniških prog in cest in seveda av-toceste bratstva in enotnosti.

Matjaž Stibilj si je to temo izbral za pripravo diplomske naloge, s katero je zaključil študij zgodovine in soci-ologije kulture na Filozofski fakulte-ti v Ljubljani. Zanimiva in obširna naloga je z nekaterimi dopolnitva-mi sedaj izšla tudi v knjižni obliki. »Oni so sicer prej zgradili železnico, kot jaz knjigo,« je v šali dejal avtor. V svojem delu se je v glavnem ome-jil na brigade, ki jih je organizirala Zveza antifašistične mladine Julij-ske krajine v takratni coni A Julij-ske krajine in so leta 1946 odšle na mladinske delovne akcije v Jugosla-vijo. Poleg dokumentov v arhivih in časopisnih člankov so prav intervjuji z nekaterimi še živečimi udeleženci avtorju pomagali sestaviti sliko tega povojnega dogajanja. Stibiljevi in-tervjuvanci, bivši brigadirji, se jih spominjajo z naklonjenostjo in kot velik prispevek mladine k obnovi gospodarstva. Mladinske delovne enote Julijske krajine so se pojavile v speci� čnih zgodovinskih okolišči-nah , saj je bil problem teritorialne pripadnosti Julijske krajine in Trsta po drugi svetovni vojni pravzaprav problem jugoslovanske zunanje po-litike. Večnacionalnost tega območja je pogojevala tudi nenehen boj med podporniki in nasprotniki priključi-

tve Julijske krajine Jugoslaviji. Zato je bilo Jugoslaviji veliko do tega, da se v mladinske delovne brigade, ki so pomagale obnavljati in graditi povojno gospodarstvo, vključijo tudi mladi iz cone A Julijske krajine in to tako mladi slovenske kot tudi itali-janske narodnosti.

Knjiga je razdeljena na devet po-glavjih. Najprej avtor opiše značil-nosti in namen mladinskih delovnih akcij in enot, posebej poudari pro-stovoljstvo, v drugem poglavju pa se osredotoči na vlogo mladine, ki se je v novem družbenopolitičnem siste-mu prepoznala kot posebna družbe-na skupina. Nadaljuje s propagando in poročanjem medijev o delu v de-lovnih enotah Julijske krajine. Zato je posebno poglavje namenjeno na-stanku in delovanju enotne antifa-šistične mladinske organizacije na ozemlju Julijske krajine in njenem pomenu pri zbiranju, iskanju in or-ganizaciji članov, »kadrov«, za mla-dinske delovne brigade v Jugoslaviji. Obširno peto poglavje je namenjeno pregledu delovanja mladinskih de-lovnih enot v Julijski krajini vse od začetkov že med vojno pa vse do vključevanja vzvezne in republiške delovne akcije.

Seveda so bili za uspeh akcije še kako pomembni urejeni bivanjski pogoji, ustrezna prehrana, časovna organiziranost vsakdanjika, organi-ziranost samega dela. Ni bilo vedno tako, kot so želeli udeleženci in pred-vsem na prehrano, tako drugačno od goriško tržaške kuhinje, je bilo veliko pripomb, prav tako brigadirji niso dobili vedno ustreznih in dovolj oblačil in obutve, primanjkovalo je tudi osnovnih delovnih brigadirskih orodij lopat, krampov in »šajtrg« (samokolnic). Vendar po tolikem času se nekdanji brigadirje proble-mov skoraj več ne spominjajo, spo-minjajo se samo lepega.

Posebno poglavje obravnava vlogo

žensk na mladinskih delovnih akci-jah, v osmem pa se srečujemo s pro-blemi, s katerimi so bili soočeni slo-venski in italijanski antifašisti, ki so delovali v skladu s politiko sloven-sko-italijanskega bratstva (eden od načinov uveljavljanje te ideje so bile prav te slovensko-italijanske mla-dinske delovne enote Julijske kra-jine.) Končuje pa z odnosom med Italijani in Slovenci, oz. neskladjem med kolektivnim in individualnim spominom, saj npr. pričevanja in-tervjuvancev kažejo drugačno sliko odnosov, kot dokumenti, ki so bili oblikovani v samih delovnih enotah. Pot od fašista do brata tudi v okviru delovnih brigad ni bila vedno lahka. Jugoslovanska propaganda, ki je na ozemlju Julijske krajine (pravzaprav tudi drugod) iskala mladince za de-lovne brigade, je prikazovala idea-lizirano sliko Jugoslavije, ko pa so mladinci prišli na delovišča, je bilo vse drugače. Ponekod so to bili kra-ji, kjer še niso videli avtomobila, kaj šele ogromnih delovnih strojev, prav tako je bil problem varnosti, saj so se v prvih letih po gozdovih še skrivale oborožene skupine. Medtem, ko je za naše brigadirje delo v mladinskih delovnih brigadah veljalo kot pripo-ročilo za zaposlitev, pa je bilo v Italiji nasprotno. Delavec, ki je pomagal graditi Titovo Jugoslavijo, je tam le težko našel delo. In večina Stibiljevih še živečih intervjuvancev je v knjigi anonimna.

Danes si tako organiziranega dela kot so bile mladinske delovne bri-gade ne moremo več zamisliti. Pa vendar, kaj bi lahko danes potegnili iz tega? In kaj si lahko mislijo briga-dirji, ki so svoje delo vložili v ceste, po katerih se še vedno vozimo, že-lezniške proge, po katerih še vedno peljejo vlaki, v ceste in železnice, ki pripadajo vsem, pa tudi v tovarne, ki pa danes ne pripadajo več vsem? Zdenka Žigon

Skrivnostni svet klavirjaVas zanima, kako bi z eno samo

aktivnostjo omili osamljenost, zmanjšali stres in zaskrbljenost, pridobili na samozavesti ter na vi-sokih obratih trenirali svoje mo-žgane? Bi radi svojim otrokom pripomogli k boljšim ocenam, jim zmanjšali težave z razumevanjem matematike in učenjem tujih jezi-kov? Si želite, da bi odrasli v potr-pežljive in vztrajne osebe? Bi jim radi privzgojili samospoštovanje ali zmožnost poslušanja, komunicira-nja in skupinskega dela? Dokazano je, da ima vse našteto skupni ime-novalec – in ta je črno-bel!

Različne študije (vire najdete v uredništvu) so dokazale, da je igranje klavirja popolna možgan-ska vadba, saj aktivira možgane tako kot nobena druga igra. Re-dna vadba ima številne pozitivne učinke na človeške spoznavne spo-sobnosti, ki se najbolj razcvetijo, če pričnemo z igranjem klavirja že v zgodnjem otroštvu, torej že pred sedmim letom starosti. V tem ob-dobju namreč drastično spodbudi otrokovo časovno-prostorsko in abstraktno dojemanje, potrebno za učenje matematike, znanosti, izboljša pa tudi govorne in bralne sposobnosti ter pripomore h hitrej-šemu učenju jezikov. Med drugim dokazano izostri našo osredoto-čenost in pozornost, poveča ob-čutek za ravnotežje in umirjenost ter izboljša tudi čustveno-socialne sposobnosti, saj naj bi bili pianisti v odraslosti bolj čustveno stabilni. Zanimivo je tudi, da je igranje kla-virja v otroštvu povezano z uspe-hom in izboljšanimi vodstvenimi funkcijami v odrasli dobi - tisti, ki so v otroštvu vadili glasbo, v odra-slem obdobju pometajo s konku-renco in na splošno dosegajo višje položaje.

Speci� čnost igranja klavirja je raba vseh desetih prstov ter obeh stopal hkrati, kar izboljša nadzor nad motoričnimi funkcijami. Pia-nist zmore z vsako roko neodvisno od druge igrati zapleten ritem, ima izostren občutek za dotik, koliko moči je potrebne za tipke in peda-la, zaveda se vsake note, ne da bi gledal na tipkovnico, vešč je ume-tniške interpretacije in še mnogo več. A četudi vam klavir ne diši ravno, velja poudariti, da tudi re-dne glasbene učne ure drugih in-štrumentov izjemno prispevajo k razvoju našega uma. Ne samo, da ukvarjanje z glasbo v otroštvu spodbuja kreativnost, temveč so ti

otroci tudi bolj natančni, odprti in ambiciozni. Z rednim igranjem se izboljšata tudi kratkoročni spomin ter dolgoročni spomin za vizualne dražljaje, in še in še ...

Dragi ljubitelji glasbe, ki bi radi aktivno preživeli svoj prosti čas, dragi starši, ki se odločate o hobi-ju svojega otroka, od septembra 2015 dalje vabljeni, da se v moji družbi izučite veščin igranja kla-virja in spoznate zakonitosti glasbe na ustvarjalen način, ki se v celoti razlikuje od prakse klasičnih glas-benih šol. Poučevanje teoretičnega in praktičnega dela namreč ne bo potekalo ločeno, temveč empirično skozi igro in lastno komponiranje. Srečanja bodo prilagojena posame-zniku tako po dolžini kot vsebini snovi, saj je moj cilj vzljubitev in-strumenta, ki naj ostane naš spre-mljevalec za vse življenje. Nevsiljiv pristop; učne ure po meri posame-znika; poučevanje v neformalnem okolju, ki ne spominja na šolo ne vizualno ne po načinu poučevanja; odsotnost ocenjevalnega sistema, saj je merilo posameznikovo za-dovoljstvo in ne uspeh – to so tiste lastnosti, ki moj način poučevanja klavirja ločujejo od klasičnih insti-tucionalnih pristopov.

Sam se z glasbo ukvarjam že vse življenje in tudi sam sem doživel glasbeni izobraževalni proces pre-ko osnovne in srednje glasbene šole ter dodatnih izpopolnjevanj v Parizu, do študija klavirja, ki se je zaokrožil z diplomo na tržaškem konservatoriju. Kot komponist in izvajalec sem večkrat nastopil na festivalu šansona, že več let sode-lujem tudi s SNG iz Nove Gorice. Skupaj z dolgoletnimi pedagoški-mi izkušnjami poučevanja v okvi-ru glasbenih šol in privatnih lekcij sem izoblikoval pristop, v katerem si prizadevam, da bi spoznava-nje inštrumenta in glasbe nasploh bilo čim bolj povezano z drugimi umetniškimi oblikami, na primer z likovno umetnostjo, ter ostalimi izraznimi področji – kot strasten igralec in inštruktor šaha vidim med obema veščinama veliko vzporednic in podobnosti. S pove-zovanjem glasbe in njeno integra-cijo v nek družbeni kontekst želim tudi pri svojih učencih spodbuditi celostno gledanje in kompleksno reševanje problemov. Ne pozabite, ocene niso pomembne, ukvarjanje z glasbo je uspeh že sam po sebi! David Trebižan

Ujeto sonce – nov Bojanov roman Nekaj dni po občinskem prazni-

ku in prejeti petomajski nagradi je Bojan Bizjak praznoval še eno novo »zmago«. Izšel je njegov zadnji ro-man Ujeto sonce. Sam o svoji novi zgodbi pravi takole: »Roman Ujeto sonce je nabit z lokalno prepoznav-nostjo, saj sem dogajanje postavil tudi na Vrtovče, kjer živi eden od akterjev. Roman ima na videz zaple-teno strukturo, upoveduje ga poljski plemič Zalinsky, ki sicer živi v vili blizui Trsta. Skozi svoj notranji svet preceja ves travmatizrem socialistič-

nega vrenja na Poljskem, travma-tizme svojega odraščanja (ljubezen do Židinje, pripovedi babice, ki je imela plemiški naslov, pa spomini na prihode v Slovenijo, kajti njego-va mama je bila Slovenka. Seveda se znajde tudi v vrtincu sodobnosti, analizira zgodovino Slovenstva, ne sicer poglobljeno, bolj skozi pripo-vedi nekaterih soakterjev. Vseskozi pa goji idejo, da bo ustanovil center, kjer se bo izvaja detoksikacija zasvo-jencev z delom, kjer bo znanstveno utemeljena lenoba - parodija na ka-

pitalistično naravnanost na hiper-produktivnost in porabništvo …«

V roman je Bojan vključil tudi ne-katere, v lokalnem časopisju že ob-javljene »najboljše stvari«, komičnih lokalnih pripetljajev. Poseben je tudi konec romana, ki pa ga, spoštovano bralstvo, »odvozlajte« sami. Pred-stavitve Ujetega sonca bodo v nasle-dnjih mesecih potekale po lokalnih knjižnicah.

Št. 42 • 19. maj 2015 13Kultura

Urnik Pilonove galerije Ajdovščina:torek – petek: 9.00-18.00 sobota, nedelja: 15.00-18.00zaprto: ponedeljek in prazniki

FotoBeležka s Pilonove domačijeV Deželni galeriji za sodobno umetnost Luigi Spazzapan v italijanskem

Gradišču ob Soči (Gradisca d‘Isonzo) je do 14. junija 2015 na ogled razstava Pilon v prvi svetovni vojni, ki se je v aprilu selila iz naše hiše. Fotografski utrinek je zabeležil njeno odprtje.

Na slavnostno soboto, 2. maja, smo v galeriji ves dan sprejemali obisko-valce. Odrasli so si ogledovali, mlajši pa iskali in ‚dopolnjevali‘ slike iz naše stalne zbirke.

Petkov večer, 8. maja, je v galeriji obeležilo odprtje samostojne razsta-ve »Tako zdaj, kot prej« akademskega slikarja Zdenka Huzjana, profesorja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Huzjan, ki je prepoznaven slikar, grafi k, pa tudi kipar, pesnik in esejist, se do 31. maja predstavlja z izbranimi deli, zajetimi iz svojega obsežnega umetniškega opusa, nastalega med letoma 1989 in 2015.

Na pozno nedeljsko popoldne, 10. maja, nas je po svoji razstavi popeljal Zdenko Huzjan.

V soboto 16. maja, se je zgodila sobotna likovna delavnica za otroke. Z mlajšimi obiskovalkami ter obiskovalci se je družila kustosinja pedagoginja Tanja Cigoj.

V PILONOVI GALERIJI NAPO-VEDUJEMO

V četrtek, 21. maja, ob 10.30: Vodstvo po razstavi »Tako zdaj,

kot prej« za slepe in slabovidne bo v sodelovanju z Medobčinskim dru-

štvom slepih in slabovidnih Nova Gorica izvedla Tina Ponebšek, ku-stosinja razstave.

V soboto, 30. maja, ob 16.00 bo likovno delavnico za otroke vodila Tina Ponebšek, kustosinja razstave.

foto

: Prim

ož B

rece

ljfo

to: T

Pfo

to: P

rimož

Bre

celj

foto

: Bet

i Bra

tina

Raj na zemlji - Sokotra

Pogovor z avtorjem razstave, li-kovnim pedagogom in pohodnikom Branetom Jazbarjem, ki nam je v svojih delih predstavil SOKOTRO.

Sokotra je skupina (arhipelag) šti-rih otokov v Indijskem oceanu in pripada Republiki Jemen, ki je eno najstarejših naseljenih območij na svetu. Jemen je bil ob koncu prej-šnjega stoletja razglašen za republi-ko. Sana je postala politično, Aden pa gospodarsko središče države.

Sokotra je oddaljena 250 km od Somalije in 340 km od Jemna. To je ostanek praceline Gondvane, ki se je pred več kot šestimi milijoni let loči-la od Afrike. Otok je 132 km dolg in 49,7 km širok. Na njem si je ohranilo dom 800 redkih rastlinskih in žival-skih vrst.

Otok Sokotra si je upravičeno pri-dobil različna imena in pečate, in sicer “RAJ NA ZEMLJI”, “RAJSKI OTOK”, “IZGUBLJENI SVET”; bil je skrit, zato je obdržal svojo skriv-nostnost in edinstvenost, ki jo bogati neokrnjena narava, ekološko pride-lana hrana in prijazni ljudje. Teh je okoli 50 000, ki se v težkih vremen-skih razmerah, pogosti so monsuni, preživljajo z ribami, dateljni in koza-mi.

Zaradi izjemnih naravnih zname-nitosti je otok Sokotra pod UNES-COVIM varstvom.

V zadnjem času želi Sokotra po-kazati svetu svojo lepoto in boga-stvo, zato je odprla vrata turistom in popotnikom, posebno tistim, ki si želijo aktivnih počitnic. Morje vabi na plavanje in potapljanje; čudovite vzpetine in hribi omogočajo poho-dništvo, ponuja se tudi kampiranje v divji naravi. Peščene plaže jemljejo človeku dih.

Pojavljata se vprašanje in skrb, ka-kšen odnos bo vzpostavil sodoben turist do pristnosti in iskrivosti, ki se tu ponuja.

Sokotra je bogastvo, ki človeka pre-vzame. Neokrnjeno lepoto, neskonč-ne plaže, čudovito � oro in favno, srč-nost in prijaznost ljudi ponuja otok obiskovalcem v želji, da ga hvalijo, občudujejo in blagrujejo.

“To je raj na Zemlji,” mi je opisal svoj dvakratni obisk Sokotre likovni pedagog Brane Jazbar. “Z besedami je težko povedati, kakšna lepota se ti odpira, ko prideš na otok. Pristna lepota je ob morju, na plažah, na pla-ninah in sedlih, v kanjonih in jamah – povsod. Še sonce najlepše sije na nebu.”

Vse to vzbuja človeku domišljijo, daje mu energijo, da svoje občutke posname, fotogra� ra in jih pokaže

tudi drugim.Brane Jazbar je s čopičem in barvi-

cami izpovedal svoje doživljanje na potovanju s skupino pohodnikov, ki se jim je pridružil. Njihov cilj je bila Sokotra.

Človek se vrača h koreninam v do-ločenih trenutki življenja. Tudi Bra-ne Jazbar je namenil svoje spomine na čudovito pot najprej pokazati svojim ljudem. V maju si lahko ogle-date na razstavi v Vipavskem Križu likovne podobe avtorjeve poti po ču-dovitem otoku Sokotri.

Da bomo obiskovalci razstave bolj-še občutili, spoznali in dojeli lepoto, je prav, da v besedah stopimo Soko-tri naproti. Obnovili bomo nekatere zanimivosti, ob katerih se je ustavila Jazbarjeva kamera in so dobile me-sto na razstavi v Vipavskem Križu.

Prva točka na poti je bil Carigrad, čudovita metropola, ki leži na dveh celinah; Bosporska ožina deli mesto na evropski in azijski del. Mogočne kulturne zgradbe nudijo obiskoval-cem srečanje z islamom.

Naslednja postaja je bil Jemen, ki meji na Saudsko Arabijo, na Oman, na Rdeče in Arabsko morje in na Adenski zaliv.

Osnovna celica te države je številna družina (ajla). Koran dovoljuje mo-škemu imeti štiri žene pod pogojem, da jih je sposoben preživljati.

Tretji dan potovanja je bil name-njen Sani, ki leži na nadmorski višini 2200m. Mesto je naseljeno že več kot 2500 let in ima 2 milijona prebival-cev. V 7. In 8. stoletju je bilo središče islama, kar je pustilo sledi kar v 103 mošejah. Zanimivo je staro mestno jedro, ki je od 1986 na seznamu kra-jev UNESCOVE SVETOVNE DE-DIŠČINE. Za mnoge obiskovalce je najlepše mesto na svetu. Bogati ga stara arhitektura, ozke ulice, tržnice in prodajalnice. Stavbe so okrašene z vzorci običajnih geometrijskih oblik. Upodabljanja oseb ni opaziti, ker is-lam tega ne dovoljuje.

Prebivalci Sane in njeni obiskovalci lahko občutijo v zraku prah in pesek, ki ju prinaša veter iz Afrike. To pred-stavlja velik problem.

Kljub problemom in težavam so ljudje topli, prijazni in srčni.

Sijajna palača na strmi skali je simbol sodobnega Jemna. S svojo mogočnostjo prevzame vsakega obi-skovalca.

Četrti dan poti je bil namenjen So-kotri, na njej je bila tudi lažja planin-ska tura. Med mnogimi doživetji je bilo prav gotovo izjemno doživetje kanjon Ayha� , veliki narodni park, ki hrani edinstveno � oro in številne

bazene sveže vode. V njem je mogo-če občudovati mnoge živalske vrste v naravnem okolju.

Gotovo je Sokotra eden najlepših, pozno odkritih otokov na svetu. Pla-ninski vzponi, ki so bili skrbno na-črtovani in izpeljani, so omogočali doživljanje popolne lepote.

Sonce, ki potuje na svoji večni poti, polepša zgodnja jutra in pozne ve-čere, kar je umetniško oko Braneta Jazbarja ujelo, roka pa je to lepoto prenesla na slike v čudovitih barvah in njihovih odtenkih.

Zanimivost je tudi pod zemljo. To je dokazovala jama Hog Cave, v ka-teri je bilo na ogled 2,5 km podze-mne zgodovine. Materialni in pisni viri v njej dokazujejo staro preteklost Sokotre. Popotnik si lahko ogleda stalagmite, stalaktite, podzemne bazene, risbe na stenah in napise, ohranjene s pomočjo kalcitne skorje. V preteklosti so uporabljali jamo v ritualne namene.

Popotnikom, med katerimi je bil tudi Brane Jazbar, je vzbujalo veli-ko občudovanja zaščiteno morsko območje Dihamry (koralni greben), kjer se razkazuje podvodni svet s svojimi skrivnostmi in s svojimi pre-bivalci. V njem bi lahko opazili 680 vrst rib, 230 vrst trdih koral, 30 vrst mehkih koral, 300 vrst rakov, 490 vrst školjk in 230 vrst alg.

Šesti dan občudovanja je bil težko pričakovan, kajti načrt je predvi-deval vzpon na najvišji vrh otoka, na Skand, 1526 m visok. Vzpon na vrh je težaven in zahteva izkušene pohodnike, med katerimi je gotovo pohodnik in moj sogovornik Brane Jazbar.

Še v spominih se je čudil, koliko endemičnih rastlin in dreves lahko pohodnik občuduje na tej poti!

Diksam planota vzbuja zanimanje zaradi številnih zmajevih dreves, ki so kot dežniki posejana po pokrajini. V višino zrastejo do 10 m in proizva-jajo svetlordečo smolo, ki se upora-blja v medicini in kot barvilo, kadilo in olje za telo. Drevesni sok naj bi imel antiseptični učinek, poznali so ga že Rimljani.

Lepota edinstvene dežele se ponuja na vsakem koraku. Brane Jazbar jo je občudoval z različnimi pogledi, ve-dno pa z navdušenjem. Oko kame-re je ujelo čudovite rdeče puščavske rože, ki so dobile prostor v Jazbar-jevih spominih in na razstavljenih delih.

Številne znamenitosti, edinstve-nost in lepoto je likovni pedagog in popotnik Brane Jazbar ponudil obi-skovalcem v občudovanje na razstavi v Vipavskem Križu.

V pogovoru mi je poskušal orisa-ti čudovito pokrajino, neokrnjeno naravo, zanimive ribiške vasi, plaže, vzpetine in jame. Česar ni povedala beseda, bo pokazala slika.

Vabilo na ogled razstave priha-ja iz srca, iz navdušenja, s topli-mi in prijaznimi barvami, s ka-terimi se predstavljata čudovita pokrajina in njem občudovalec, avtor razstave Brane Jazbar. Irena Šinkovec

Št. 42 • 19. maj 201514 Predstavljamo

Lojze Molkov z Otlice in njegova popotovanja(Prvič objavljeno v: Gora, časopis

o Gori, Gorjankah in Gorjanih, april 2007)

Kdo na Gori ga ne pozna!

Kdo na Gori ga ne pozna! Visokega in suhega, rahlo upognjenega, z očali z močno dioptrijo in – brez rok! Res, Lojze Bratina – Molkov od podlakta in zapestij dol nima rok. Nima pr-stov, ki bi raziskovali svet, ki bi tipa-li; nima dlani, s katerimi bi božal. In skozi poškodovane oči vidi svet brez ostrih robov. A v duši njegovi odseva jasen in ostro izrisan, kot bi ga gledal z bistrimi očmi zvedavega otroka …

Bilo je na pomlad, 22. marca 1945. leta …

»Nemci grejo! Esesovci! Pobili bojo vse, ki imajo koga v partizanih!« se je od Kovka sem širil po Otlici pre-plah. Tudi v Brtljajuc je prišel glas. Odraslih ni bilo doma in otroci so jo pobrali k Molku.

Sedem se jih je zbralo na stopni-cah pred Molkovim pódom: Lojze in Tone Bratina – Molkova; Radko, Peter in Benjamin Bolčina – Brtljaj-ski; ter Anica in Marijo Žigon – prav tako Brtljajska. Najstarejši, Lojze, je imel enajst let, najmlajši, Benjamin, pa komaj dve leti.

Otroci so pač otroci ... Stikali so okoli hiše in staknili nenavaden predmet: valjast, srebrno svetel, ve-lik za pol kozarca; na vrhu je iz njega štrlel kot nekakšen svinčnik s svetlo glavčko. Kaj pa je to? so bili rado-vedni otroci. Bomba ni, te so dobro poznali. Patron še manj! Lojze je z nožičkom pošaril po čudni reči in ven izbrskal kot nekakšen stlačen gres. Radkotu vse skupaj ni bilo všeč. Prijel je Benjaminčka za roko in da gresta povedat Molkovi mami. Loj-ze se je ozrl za njim in zadel ob tisto svetlo glavčko. V trenutku je videl strašno svetlobo in nato temo ... Ču-til je, kako ga je neka sila dvignila in vrgla proč od hiše. Imel je občutek, kot da sedi. Dvignil je roke k skele-čim očem, da bi si jih pomencal. Z nečim ostrim je zadel obraz. Rok ni imel več. Izpod komolcev so gledale razklane bele kosti ...

Okoli vogala je pritekla Molkova mama in strašno zakričala ...

Petletni Peter Brtljajski je bil naj-manj krvav. Le v prsih, na srčni

strani, je imel drobno luknjico. Bil je mrtev. Sedemletni Marijo Žigon – Brtljajski je imel luknjo v čelu. Umrl je kasneje.

Otroke so znosili v hišo. Poklicali so partizanskega zdravnika, ki jim ni mogel pomagati. V bolnico jih bo treba spraviti. A kako? Lojzetova sestra Angela je šla v Ajdovščino na nemško komando in prosila, naj ne streljajo, ko bojo po rebri nesli ranje-ne otroke. Potle so jih zavili v rjuhe in jih navezali na močne rante. Šest možakarjev si jih je nadelo na rame in so jih nesli – tako kot so včasih Ložani nosili svoje mrliče pokopavat v Šturje ...

Nemci res niso streljali nanje.

Iz Ajdovščine v Gorico pa jih je s konji prepeljal Curk iz Gase.

Lojzetova sestra Marica je v škatli-co zbrala kosti bratovih rok, da jih bo imela za spomin. Ko je čez toliko časa pogledala v škatlico, jih ni bilo več. Sprhnele so kot pomladanski sneg ... 1

V začetku letošnjega januarja …2

Lojzeta in Marico sem spet obiskal v začetku letošnjega januarja. Peš sva prišla z ženo iz Ajdovščine, po romarski poti Ajdovcev, po ključih, mimo Okna, mimo Polža in Skručje doline.

Lojze je v polmraku sedel pri mizi, Marica pa je napol ležala, napol slo-nela na ležišču za štedilnikom. Oba prijazna in zgovorna – kot vedno.

In Lojze je začel plesti nit besed: »Pet rodov nas je že preživelo v tej hiši. Bratine. Od Stomažov da so pri-šli v Kitajsko, k Županu, od tam pa okoli 1750. leta sem-le. Andrej, An-ton, Jože, Tine in – jaz, Lojze …

Ime 'Molkov' pa je k nam prišlo takole: Drugi gospodar po vrsti, An-ton, ki je bil rojen 1811. leta, je šel na božjo pot, na romanje na Svete Višarje, peš, seveda. Osem dni so hodili – štiri dni tja in štiri nazaj. In je tam kupil en patnošter, roženvenc. In je pravil, da je kupil en velik 'mo-lek' z velikimi lesenimi jagodami in s šestimi desetkami (danes le še pet), da se šesto desetko moli še za verne duše v vicah. Tako se je hiše prijelo 1 Primerjaj: Franc Černigoj: Znamenje na Gori, str. 132, 133; Ajdovščina 19992 V letu 2007, ko je bila Lojzetova sestra Marica še živa.

ime Pri Molku, tisti patnošter pa je še danes pri hiši.3«

»Ta Anton je bil res možak – oseba, in tudi drugače razumen,« je dodala Marica. »Ko so nesli Lojzeta h krstu, je Skručjaški vprašal krstno nunco: 'Ihana, kako bo pa pobu ime?' – 'Loj-ze bo,' mu je povedala. – 'Zakaj pa ne Tone, kakor je bil njegov prasta-ri oče, ki je bil tak možak!' je rekel Skručjaški. No, naslednji pob v hiši pa je bil res Tone.«

Stolp vrh Molkovega Hriba

Spomnim se: pol stoletja nazaj ... V Deželo smo se takrat vozili le z avto-busom. In ko smo drseli od cerkve proti Vrh Hriba, je bilo skozi okno vrh Molkovega hriba videti stolp iz kamna.

'Tudi kamen se lahko dvigne v nebo, tudi kamen, kamen …,' si je trmasto ponavljal Lojze, ko je valil skalo na skalo, kamen na kamen, in jih skladal v stolp. Na Molkovem hribu, nad svojo domačijo.

To je bilo med leti devetnajsto pet-deset in šestdeset, ko je pasel na ka-mniti Gori, a ga je svet neustavljivo vlekel vase; ko je ob večerih z Roba Gore strmel čez Deželo in Kras v da-ljave, tja čez večerno morje.

Dvakrat ga je postavljal, stolp iz ka-mna, saj so mu prvega podrli. Kdo le? Kdo bi vedel! V življenju je že tako, da eni gradijo, drugi podirajo. Zaradi ravnotežja in reda v stvar-stvu. Tako pač je, tako pač mora biti …

Že prej je bil gor na Hribu zid, širok in trden – kot temelj se mu je zdel, Lojzetu. Nanj je skladal, človek brez-roki: poldrugi meter na široko, pol-tretji na visoko. In pol metra debel je bil, stolpič kamniti. Do novih višin ob njem si je pomagal s kamnitimi ploščami, v stopnice zloženimi.

In gor, v poldrugem metru, v sredi stolpiča, je bilo podolgovato oken-ce. Malo nad njim še dve manjši, na vsako stran velikega eno. Na vrhu pa je Lojze stolp oblikoval v triglavo znamenje, iz treh trikotnih kamnov: srednji je bil največji.

Črnih borov, ki so v zadnjih dese-tletjih prerasli Hrib nad Molkom, takrat še ni bilo in stolp je zrl proti cesti.

In ko smo potniki iz avtobusa, ki je zjutraj vozil z Gore v Deželo in zvečer nazaj, zrli tja čez, proti stolpu, sem slišal pogovore: »Tisto je stolp Lojzeta Molkovega! Sam ga je na-redil.« – »Lojze Molkov? Kako! Saj nima rok!?« – »Štrclje da si v cunje ovije!« – »Ta človek mora imeti pa res močno voljo! Gledam ga, ko pri-de pobirat denar za elektriko, kako lista po tisti svoji knjigi in piše. Brez prstov!« – »In pravijo, da dosti potu-je. V svet da ga vleče! V Sibiriji da je bil in bogve še kje!« – »Moj Bog! Si ne moreš misliti …«

Lojze Molkov je človek daljav, širjav in višav …

Lojze Molkov je človek daljav, šir-jav in višav. V debelih steklih njego-3 Primerjaj: Lojze Likar: Kako se reče pri vaši hiši? Mati Gora, str. 390; Predmeja 2001

vih očal se ves čas lovi luč, kot od-blesk hrepenenja po širnem svetu. Glavo nosi rahlo postrani in nagnje-no malo nazaj. Usta napol odprta – kot da ves čas lovi skrivna poročila iz daljnega sveta, kot da tipa za njimi, ko nima ne prstov ne dlani ...

»Lojze,« ga vzpodbudim z vpraša-njem. »Mi poveste kaj o svojih popo-tovanjih …«

»Bil sem že skoraj povsod. No, na Antarktiki še ne …,« se posmeje. »Res, bil sem že v več kot sedemde-setih državah! Potujem z agencijami – z avtobusi, vlaki, z ladjami in letali – kar 315,5 ur letenja sem si nabral v enaindevetdesetih poletih! Vseeno najraje z avtobusom – se več vidi. Če začnem naštevati, kje vse sem že bil, bo predolgo ...

1960. leta, ko je bila olimpiada v Rimu, sem prepotoval vso Italijo, do Sicilije.

V letu 1972 sem bil v Sveti deželi. Pravzaprav sem bil v Izraelu dvakrat – z ladjo. Joj, kakšna nevihta nas je zadela. Nas je metalo po krovu, lju-dje so jokali. 260 potnikov je bilo na ladji. Spotoma smo se ustavili v Ate-nah in na Rodosu.

Z avtobusom sem bil na Nordka-ppu – 15 dni, 9400 kilometrov! Čez Nemčijo, Dansko, na Švedsko. S traj-ektom mimo norveških � ordov! Pet noči nismo spali …

1976. leta sem bil z Jugotursom v Leningradu in Stalingradu – Sankt Petersburg in Volgograd jima reče-jo danes, pa v Moskvi … Bil sem v Bolgariji, na Poljskem, Češkem, v Švici in Avstriji; dvakrat v Holan-diji, v Rotterdamu ... V Angliji in na Poljskem sem bil z vlakom. Na Škotskem, Irskem – debel in sladek krompir imajo tam. Vračali smo se čez Francijo, skozi Bretanijo in Nor-mandijo.

Dvakrat sem bil v Španiji, z avtobu-som. V Egipt pa sem odletel z leta-lom. Ogledal sem si Dolino kraljev, šel v Tutankamonovo piramido – in prišel živ iz nje. Še vodička ni šla no-ter, se je bala prekletstva.

Turčija je lepa, in Grčija … Pa naša bivša Jugoslavija! V letih 1970 – 1972 sem jo podolgem in počez prekriža-ril z vlakom, in to zastonj! Jugoslo-vanskim železnicam sem posodil 400.000 DIN in za vsakih 100.000 dobil tri vozovnice v I. razredu, za vso Jugoslavijo! Takrat sem obiskal tudi šest otliških fantov, ki so bili pri vojakih po vsej Jugoslaviji.

Pa Kitajska! Iz Frankfurta smo lete-li v Šanghaj, v Peking. Sprehodil sem

se po Kitajskem zidu, obiskal speče vojake iz gline …«

»Takrat me je skrbelo!« se je ogla-sila Marica. »Dolgo se ni oglasil. Po-tem se je, hvala Bogu! iz Frankfur-ta!«

»Ne, to ni bilo takrat! To je bilo, ko sem bil v Mehiki, ko smo en dan ka-snili …

Ko pa sem bil na Formozi – na Tajvanu, čez Singapur smo prišli tja, sem zbolel. Staknil sem salmonelo. Dvanajst dni sem bil potem v bolnici …

V Združenih državah Amerike sem bil trikrat, v Avstraliji dvakrat. Tja smo leteli z Dunaja, z letalom Niki-ja Laude. Dvanajst ur do Bangkoka in še dvanajst do Sydneja. Tam smo si ogledali Melbourne, Adelaide pa tiste rdeče skale na sredi … Nazaj grede smo leteli skozi nevihto. Joj, nas je jugalo! Vmes smo pristali v Polineziji.

Šel sem tudi okoli sveta – iz Lju-bljane v London …«

»Ja, takrat ga ni bilo več kot en me-sec!« je pripomnila Marica.

» … čez Grenlandijo v Kanado, nato v Chicago, Los Angeles, do meje z Mehiko, nato v Hollywood, na Havaje, Cookove otoke – tu smo tri dni počivali. Nato Nova Zelandi-ja, Avstralija – tu smo bili osem dni – in nazadnje čez Bangkok in Singapur domov …

Smešno je bilo v Tunisu. Se pelje-mo z džipom, safari, po puščavi in zjutraj vidimo domačine v senci, pod palmami, ležijo. Zvečer se vra-čamo – tisti ljudje še vedno ležijo pod palmami, samo na drugi strani, v senci …

Lepo je bilo v Južni Ameriki, v Ar-gentini – samo kakšni slapovi – Igu-asu! Na meji s Paragvajem.

Bil sem tudi v Mehiki, osem dni.Z železnico pa sem potoval v Sibi-

rijo, v Irkutsk in Novosibirsk. In bil sem še marsikje, a se ne spomnim … Aja, v Romuniji, Estoniji, Litvi, naza-dnje pa na Malti …

Želim si še na Japonsko, a ne vem, če bo kaj. Ne morem več …

Če tako pomislim – najlepše je na Norveškem – tisti � ordi …, voda, otočki, zelenje …; zadaj gore in na vrhu sneg!«

»Kaj boš hodil po svetu sneg gle-dat, kaj ga nimaš zadosti doma!« mu seže v besedo sestra, a on se ne pusti motiti in nadaljuje: »Islandija je tudi lepa! Gejziri … In Mojce so lepe na severu – blondinke!«

»Kaj govoriš neumnosti,« se spet

»Kdo na Gori ga ne pozna!« (Foto: F. Černigoj)

Molkov molek … (Foto: F. Černigoj)

Št. 42 • 19. maj 2015 15Predstavljamo

oglasi Marica, »bojo ljudje rekli: Loj-ze Molkov je šel zaradi bab gor! Še videl je nisi nobene!«

Nasmejemo se in iz širnega sveta smo v hipu spet na naši Gori …

»Pa vi, Marica, ste šla kdaj z njim?« jo vprašam.

»Oja, sem bila – dvakrat v Rimu, v Nemčiji, Avstriji, v Benetkah, na Brionih. A nikoli za dolgo. Za dan ali dva. Nekdo je moral tudi hišo va-rovati.«

Stavba stare osnovne šole na Otlici v novi podobi …

»Lojze,« ga povprašam, »kupil in obnovil ste staro šolo na Otlici. Kaj nameravate z njo?«

»Res je, od Občine sem jo kupil. Za

9.400.000 SIT. Dvignil sem jo, obno-vil streho, fasado. Še enkrat toliko, kolikor sem dal zanjo, sem vložil vanjo.«

»Govorijo, da bodo v njej Ukrajin-ke …«

»Mogoče, mogoče,« se hudomu-šno posmeje Lojze. »Je še dosti dela – voda, elektrika! Ni še končano. Pa saj tudi Ukrajink še ni4!«

In vsi se sproščeno zasmejemo.Nazadnje rečemo še eno ali dve o pri-

imku Bratina. »Vedno manj nas je,« reče Lojze. »Osem hiš nas je bilo na Otlici s tem priimkom, zdaj so samo še trije v Kitajski in mi, Molkovi …« Franc Černigoj

4 V stavbi bivše osnovne šole na Otlici zadnja leta živi Lojze Bratina – Molkov.

Marica in Lojze Molkova pred svojo hišo (Foto: F. Černigoj)

Nekoč in danesV napol raztrgani škatli neke štur-

ske hiše se je našla fotogra� ja iz »šturskega placa«, Cankarjevega trga, ki je nastala na nedeljo, 2. junija 1963, ko je bila v šturski župniji sveta birma.

Posnel jo je Anton Pavzin, fotograf iz Vipave. Ker so letos svete birme v več župnijah ajdovske občine, tudi v Šturjah, se kar sama ponuja primer-java dogodkov v razmaku dvainpet-desetih let.

V Šturjah je takrat prejelo zakra-ment dvesto trinajst otrok, sto tri-najst deklet in sto fantov. Številka je skoraj neverjetna, a vedeti moramo, da je bila birma vsakih pet let. Vklju-čeni so bili otroci od tretjega do sed-mega razreda.

Lahko si predstavljamo, kako dolg je bil obred! Pri birmi je bilo tudi lepo število otrok s Kolka, ki je takrat spadal pod štursko župnijo. Nekaj otrok je bilo iz Lokavca, Cola, Pod-kraja, Žabelj in Erzelja.

Župnik je bil gospod Bogomir Ber-ce, škofa pa ni bilo. Primorska ta-krat še ni imela svoje ško� je, pač pa tri apostolske administrature, ki so nastale po razdelitvi Primorske na coni A in B. Koprska ško� ja je bila obnovljena šele leta 1977, po pod-pisu Osimskih sporazumov. Zato v Šturjah ni birmoval škof, pač pa apostolski administrator goriške ad-ministrature, prelat, mons. Andrej Simčič. Večji del bogoslužja in obre-da je bil v slovenščini, nekatere moli-tve in stalni mašni deli pa so potekali v latinščini.

Omenjena fotogra� ja je zanimiv spomin. Nekateri so se fotogra� ra-li pri »fotoliku« v Ajdovščini, drugi pa kar na šturskem trgu. Fotograf

Pavzin je na hišo obesil črno ozadje in nastal je fotografski atelje na pro-stem.

Birmance z botri je fotogra� ral uro pred obredom in še dve uri po njem. Skupinske fotogra� je ni bilo, je pa na koncu fotogra� ral vse otroke, ki so »pasli � rbec«. Tisti, ki so bili pri bir-mi, kažejo ure, tisti, ki bodo nasle-dnjič, pa prazne roke. Večina otrok na fotogra� ji je iz Cankarjevega trga, kjer je bilo takrat čez trideset otrok, nekaj jih je iz Slomškove in Štrancar-jeve ulice ter posamezniki iz Levsti-kove in Polževe ulice ter Slejkotov. Trije so danes že pokojni.

V sedemdesetih letih je bila povoj-na kriza mimo, zato so bila darila botrov kar bogata. Najbolj pogosta je bila ura, pa tudi verižica ter uhani in obvezen kolač, okrašen z bonboni ali celo konfeti. Fantje so bili oble-čeni v moške hlače, suknjiče in belo srajco, mlajše deklice v bele, dolge obleke, starejša dekleta pa v krajše, praznične obleke. Vse so imele na glavi pajčolan. Slavnostno kosilo je bilo doma.

Kaj pa danes? Danes je birma vsaki dve leti, otroci so iz osmega in de-

vetega razreda. Letos je v Šturjah šestinštirideset birmancev. Župnik je gospod Marko Kos, zakrament pa deli škof, dr. Jurij Bizjak.

Vse poteka v slovenščini. Obred je posnet na videu in dokumentiran na desetinah fotogra� j. Darila so zelo raznolika, včasih skoraj neverjetna. Birmanke in birmanci so oblečeni kot na modni reviji, eden je lepši od drugega. Slavnostno kosilo je v go-stinskih lokalih.

Šturski plac, nekoč pokrit z maka-damom, je danes asfaltiran in prekrit z lepimi ploščami. Po vojni ubit za-veden Slovenec, duhovnik, ustvarja-lec in kulturni delavec Filip Terčelj, o katerem se je pred petdesetimi leti samo šepetalo, ima svoj spomenik. Star vodnjak, ki je bil pokrit s črno kamnito ploščo, je nadomestil dvi-gnjen vodnjak, v katerega teče voda ali pa tudi ne. Mogočna lipa, ki so jo obirali vsi prebivalci trga, se je posu-šila, zdaj raste nova. Klop okrog lipe, na kateri je vedno sedelo, se družilo in igralo mnogo mladih in starejših, sameva. Na Cankarjevem trgu je da-nes devet otrok.

i

Zgodovinska lovska sveta maša

Stopili smo v mesec maj, in za lovce LD Tabor-Erzelj in Škol-Brje je bil 1. maj, dan svetega Jožefa delavca, ne-kaj posebnega. Saj so začetek lovske sezone začeli z zgodovinsko lovsko sveto mašo, ki se je odvijala na Erze-lju. Mašo sta darovala župnika Ivan Furlan in Sašo Mugerli. Ob tej prilo-žnosti je župnik Ivan Furlan spesnil tudi lovsko himno, katero so prepe-vali vsi prisotni.

Sveta maša je bila namenjena vsem pokojnim lovcem LD Tabor-Er-

zelj in Škol-Brje ter vsem pokojnim vaščanom iz naših vipavskih vasi. Namenjena pa je bila tudi sedanjim vaščanom in lovcem ter sosednjim lovskim družinam. Ob tem sveča-nem dogodku je sledil tudi blago-slov dveh novih lovcev LD Tabor – Erzelj, ki sta uspešno opravila lovski izpit. Dogodek je bil dobro obiskan, za obiskovalce pa je bila po-skrbljena tudi hrana in pijača. Ana Štokelj

Pomladni pevski festival v AjdovščiniPevci treh dežel na sprejemu pri županu

Zborovsko petje je na Vipavskem trdno zakoreninjeno. Je zaščitni znak ljubiteljskega delovanja na kul-turnem področju. V ajdovski občini stalno deluje kar 15 pevskih sesta-vov. Nekateri zbori so sloves Ajdo-vščine ponesli tudi daleč po svetu, ko so osvajali priznanja na mednaro-

dnih pevskih tekmovanjih. Takšen je tudi zbor Srečko Kosovel, ki je prav na teh festivalih prišel na idejo, da bi tudi v domačem kraju organiziral večji pevski dogodek z mednarodno udeležbo.

Tako je v goste povabil ženski ko-morni zbor Cantica bohemica iz Li-toměřic na Češkem in žensko klapo Luka z Reke na Hrvaškem. Še pred petkovim uvodnim koncertom v Dvorani prve slovenske vlade je pev-ke in pevce na kratkem sprejemu v prostorih občine gostil župan Tadej Beočanin.

Gostjam je izrazil dobrodošlico

»v občini, ki zelo ceni lepo pesem«. Zahvalil se je organizatorju, zboru Srečko Kosovel, da je vpeljal nov pevski dogodek na mednarodnem nivoju in obljubil, da bo Ajdovščina vendarle dobila primerno dvorano. Prisrčen sprejem je minil v zname-nju petja – spontano so se vsak s svojo pesmijo predstavili vsi trije pevski sestavi in napovedali odličen zborovski festivalski dogodek. Pred-vsem sobotni koncert štirih zborov v cerkvi v Logu (pridružil se je še Ko-morni zbor Ipavska iz Vipave) je bil pevska poslastica. Poleg raznolikega programa sakralne glasbe je nav-dušil še sklepni del, skupni nastop vseh zborov, ki so že prej, vsak zase, naštudirali po eno pesem v češčini, latinščini in slovenščini - zadnjo so odpeli ob spremljavi orgel.

Gostje iz Češke in Hrvaške so bile navdušene tudi nad spremljeval-nim programom, namreč ogledom vipavskih znamenitosti, Rupniko-vih mozaikov v vrhpoljski cerkvi ali prečudovitih razgledov z otli-škega Okna in Sinjega vrha. ep

Št. 42 • 19. maj 201516 Šport

Tudi v maju smo tekliIn to veliko ter uspešno. Širše ob-

močje zgornje Vipavske doline po-staja tekaško zelo razgibano. Veliko občanov vseh starosti in obeh spo-lov redno teče ter se tudi udeležuje organiziranih prireditev. V maju so tri množične prireditve že za nami, na naslednjo pa se naša dekleta in žene še pripravljajo. Pa najprej nekaj besed o tej posebni, ženski, tekaški prireditvi.

DM tek za ženske

Že 10. po vrsti DM tek za ženske bo v soboto, 30. maja dopoldne, v ljubljanskem Tivoliju. To je poseb-na prireditev kjer imajo pravico nastopa samo ženske. Udeležba je običajno zelo velika. Letos pričaku-jejo morda celo 10.000 udeleženk. Dogodek ima bogat spremljevalni program: Oskarjev tek za otroke, tekačice spodbujajo Čuki, bogata je tudi vsakovrstna druga ponudba, tako je poskrbljeno tudi za spremlje-valce tekačic. Intenzivne priprave na tek že kar nekaj mesecev potekajo v osmih slovenskih mestih, med njimi tudi v Ajdovščini, kjer inštruktorica

Tea Bajc trenira tudi do 50 tekačic! Dobivajo se dvakrat tedensko pred vhodom v ajdovski športni center, od torka, 19. maja dalje, bo trening ob 18.30.

Tek trojk v Ljubljani

Druga svetovna vojna, kot največja morija vseh časov, se je v Evropi ura-dno končala 9. maja. Včasih smo na ta dan praznovali dan zmage, danes je to praznik Ljubljane – dan miru. V počastitev te obletnice Ljubljana vsako leto organizira prireditev pod skupnim imenom Pot ob žici, ki se ga udeležuje tudi preko 30.000 po-hodnikov. Tekmovalni del programa pa predstavlja tek trojk na 12,5 in 29 km. Trojko sestavljajo trije tekmo-valci in je lahko moška, ženska ali mešana. Celotna trojka mora skupaj preteči kontrolne točke ter skupaj

priti v cilj. V nasprotnem primeru čas ni veljaven. Bistvo tega načina je solidarnost in tovarištvo med člani ekipe. Tudi tu je bila udeležba velika. Na najdaljši razdalji je nastopilo 220 trojk, na 12,5 kilometra pa kar 1.650 trojk. Proga je kar zahtevna, s tekom preko Golovca, pa tudi gneča je bila precejšna. Tudi mi smo bili prisotni. Društvo Tekači Vipavske doline je na tek poslalo številno zastopstvo in sicer kar 15 trojk. Posebej pa velja omeniti ekipe ŠD Nanos. Nastopili so z več zelo uspešnimi ekipami. Na daljši progi so kar pometli s konku-renco. Prvo mesto je osvojila tako moška kot tudi ženska in mešana ekipa.

100 Ultra trail Vipavska dolina

Za prispevek sem zaprosil kar or-ganizatorja te ekstremne prireditve, ki ga objavljamo v celoti.

Vipavska dolina je od 8. do 17. maja 2015 gostila festival 360° Vipa-vska dolina v organizacij Športnega društva Tura, pod vodstvom Dejana Korena - Dekota. Uvod v festival je bil prvi Ultra trail Vipavska dolina (100UTVV), ki je privabil več kot 400 tekačev na treh dolžinah. Na 100-kilometrski kraljici se je preiz-kusilo 8 tričlanskih štafet in več kot 60 tekačev iz Slovenije, Italije, Hrva-ške in Avstrije.

Festival se je začel v petek s pre-vzemom štartnih številk in predsta-vitvijo knjige Ultrablues - dva od avtorjev Žiga X Gombač in Boštjan Videmšek sta se v soboto podala na progo. Sobota je bila tekaško obarva-na. Najprej se je iz Ajdovščine po-dalo na več kot sto kilometrov dolgo pot 81 tekačev. Sledil je start petdeset kilometrske preizkušnje na Brjah in nato še v Gradišču pri Vipavi start 25 kilometrske, rekreativne preizku-šnje. Od 12. ure naprej so skozi cilj prihajali zadovoljni in nasmejani tekači. Najprej zmagovalec najkrajše proge Miha Juvan, na odličnem dru-gem mestu še domačin Aleš Štor, med ženskami je slavila Jana Bra-tina. Zmagovalec napete petdeset

kilometrske preizkušnje je bil Ivan Blečič, pred Mitjem Volčanškom iz ŠD Podnanos, najhitrejša ženska pa je bila Mojca Kermavnar. V cilju smo nestrpno pričakovali zmagoval-ce prve 100UTVV. Najprej je skozi cilj pritekla štafeta, kmalu za njimi, v neverjetnih 13:34 urah, še Mar-jan Zupančič, rekorder Slovenske planinske poti in zadnji zmagovalec 100 milj Istre, podobnega tekmova-nja v Istri. Z vrhunskim rezultatom se ponaša tudi najhitrejša ženska, Ajda Radinja, ki je prišla v cilj le pol ure za zmagovalcem. V cilj je prite-klo kar 342 tekačev, od tega kar 55 na 100-kilometrski preizkušnji.

Vipavska dolina je tekačem ponu-dila tekaške užitke, številna prese-nečenja so jih pričakovala prav na vsakem koraku: odlično izpeljana in označena proga, ki je pokazala doli-no z najlepših zornih kotov, bogato založene okrepčevalnice ob poti in veselo razpoloženi prostovoljci, ki so znali spodbujati tekače na startu, ob progi in na cilju, bilo jih je več kot 300. Ob tej priložnosti se organiza-torji še posebej zahvaljujemo Občini Ajdovščina in Občini Vipava, TIC Ajdovščina in TIC Vipava, vsem društvom, ki so pomagala pri izved-bi prvega 100UTVV: GRS Tolmin, skupina Ajdovščina, GRS Ljubljana, skupina Vipava, Radioklub Ajdo-vščina, ŠD Gozd, ŠKTD Sinji Vrh, Društvo Gora, Jamarsko društvo Danilo Remškar, PDA - planinska sekcija Kamnje, TD Batuje, PD Nova Gorica – planinska skupina Šempas, TD Vrtovče, Vinarstvo Miška, PGD Štjak, Skupina za prvo pomoč, PD Podnanos, TD Podnanos, KS Lozice, KTŠD Zdravljica Lozice, TD Lanthi-eri, AS PD Ajdovščina, AO in PD Vipava, Slovenska vojska, maserji, skavti in taborniki – Društvo tabor-nikov Rod mladi bori ter še številni drugi prostovoljci posamezniki ter tudi prebivalci vipavskih vasi in na-ključni mimoidoči, ki so bodrili te-kače.

Festival 360° Vipavska dolina je nadaljeval s predavanji s področja plezanja in alpinizma, projekcijo tekaškega � lma Krog (avtor Miha Podgornik) in se je zaključil z deseto izvedbo Plezalnega vikenda v pleza-lišču nad Gradiščem pri Vipavi.

Številni pozitivni odzivi, navduše-nje in pohvale v tekaških (in navi-jaških) spletnih dnevnikih (blogi), našteli smo več kot dvajset tako do-mačih kot tujih, potrjujejo, da je bila naša odločitev pravilna in delo do-bro opravljeno. Prav to pa nam daje nov zagon in že načrtujemo novo izvedbo 100UTVV (in vključitev kolesarjev). Vedno večja priljublje-nost teka in razcvet tekaškega turiz-

ma, neomejene možnosti za tekače, ki jih ponuja Vipavska dolina skozi celo leto in odlična prva izvedba 100UTVV, predstavljajo ogromen turističen potencial za celotno doli-no v vseh letnih časih.

Majski tek

V soboto, 9. maja, je v Ajdovščini potekala tradicionalna prireditev Majski tek. Tekov v mladinski kon-kurenci sta se udeležila 202 tekmo-valca, v članski konkurenci pa 151 tekmovalcev. Najprej so bili ob 9.

uri na vrsti mladinski teki v dolžini od 300 do 2000m glede na starost udeležencev. Start članov, ki ga je pospremila Pihalna godba iz Vrh-polja, pa je bil ob 11. uri. Kljub burji je prireditev je v sončnem vremenu privabila precej gledalcev na startno ciljno mesto, pred športno dvora-no v Ajdovščini. Pohvaliti pa velja tudi številne gledalce ob progi, ki so glasno vzpodbujali tekače, kar smo prejšnja leta pogrešali.

Ko to pišem sem skoraj še zadihan od teka. Prvič sem se namreč s pro-go spopadel v vlogi tekmovalca. Si-cer sem progo pretekel že večkrat. V preteklih tednih nekajkrat s skupino, ki sem jo pripravljal za ta tek, v pre-teklih dveh letih pa kot tisti, ki je za-

piral progo in sem seveda moral biti zadnji. Vendar trening in počasni tek za zadnjim tekmovalcem je eno, tekma pa nekaj povsem drugega. Če-prav moje ambicije ne segajo hudo visoko, se na tekmi potrudiš malo bolj. Velikokrat lahko tudi preceniš svoje sposobnosti in potem nekaj časa » loviš sapo «. Proga Majskega teka je kar težka. Srčni utrip ti pošte-no poviša že prvi del, ki se proti Lo-kavcu nenehno vzpenja. Sledi malo ravnine in nato klanček skozi Loka-vec ter potem oddih s tekom navzdol do odcepa pri gostilni Alba. To bi si-cer moral biti oddih, vendar je prav na tem mestu najbolj pihalo in imel si občutek kot da tečeš v klanec. Ko pretečeš vzpon skozi Čohe in Gore-nje je najhujše za tabo. Sledi lep spust do izvira Hublja in nato del ozke in neprijetne steze proti Grivčam. As-faltna cesta proti dolini je zelo strma. Noge so utrujene in tek navzdol ni prijeten. Še IV. prekomorska, preko Hublja do Lavričevega trga, kjer nam je vrhpoljska pihalna godba dala do-datne moči. Samo še mimo ajdovske cerkve in tu je težko pričakovani cilj ob športni dvorani. Najboljši prete-čejo 10,7 km dolgo progo v slabih 40 minutah. Burja je skoraj ponehala in sonce je prijetno grelo tako, da je bil zaključek s podelitvijo priznanj naj-boljšim zelo prijeten. Še zaslužena »pašta« in nasvidenju drugo leto. Branko Lavrenčič

Št. 42 • 19. maj 2015 17Šport

Navdušujejo tudi na tekmovanjih

Plesalci plesnega centra ADC, ki navdušujejo obiskovalce mnogih družabnih prireditev, z velikim uspe-hom plešejo tudi na tekmovanjih. Tako je v ponedeljek, 4. maja, v Novi

Gorici potekalo področno plesno tekmovanje, šolski plesni festival, na katerem so se pomerile skupine in posamezniki osnovnih šol iz celotne Primorske. Plesalke in plesalci, ki po

različnih vipavskih in goriških šolah trenirajo pod vodstvom ADC men-toric Elene Mikuž in Alice Stojko Saliv, so z odličnimi uspehi dokazali, da so se trdi treningi izplačali.

V kategoriji4-6 razred so skupin-sko zmagali: OŠ Šempas 1. mesto; OŠ Danila Lokarja Ajdovščine 2. mesto; OŠ Šturje 3. mesto. Posame-zniki: Evelin Bajc odlično 1. mesto; Tjaša Pegan 2. mesto; Anja Maleše-vič 3. mesto; Jaka Mladovan; Nina Kovšca 5.mesto.

V kategoriji 7-9 razred pa so bili rezultati naslednji: OŠ Šempas 1. mesto; OŠ Vipava 3. mesto. V tej kategoriji so se skupina iz Šempasa in posamezne plesalke iz Branika, Vipave in Dobravelj kvali� cirala na državno prvenstvo, ki bo 1. junija. Čestitke in pohvale za lepe uspehe in odlične nastope pa gredo vsem ple-salkam in plesalcem.

Mlajše selekcije še vedno aktivne

Čeprav smo že na polovici mese-ca maja in se nezadržno bliža konec šolskega leta, igralci mlajših katego-rij kljub (večinoma) končanim liga-škim tekmovanjem še vedno pridno trenirajo.

Trenutno tekmujejo najmlajši – ekipa kategorije U-9 in obe ekipi kategorije U-11. Pohvale levčkom, ki so zelo uspešni, saj skoraj ne poznajo

porazov.Ekipi U-13 sta s tekmovanjem že

končali, fantom so do počitnic ostali le še treningi. A se ne pritožujejo in marljivo delajo. V naslednji sezoni bo ekipa A igrala v prvi ligi, ekipa B pa v drugi.

Fantje letnika 2000, ki so igrali za ekipo U-15, so letošnjo sezono igrali v prvi ligi in zaključili tekmovanje na

11. mestu, kar je najboljša uvrstitev v zgodovini kluba. Fantje, ki bodo v naslednji sezoni tekmovali v tej kate-goriji, bodo (v maju) najprej odigrali kvali� kacijski tekmi s Koprčani za preboj v prvo ligo, potem pa posku-šali ponoviti uspeh svojih starejših soigralcev.

Tudi kadeti (U-17) so z ligaškim tekmovanjem v drugi ligi končali. V naslednji sezoni bosta zaradi večjega števila igralcev v tej kategoriji nasto-pali dve ekipi. Fante ekipe A čakajo v naslednjih tednih kvali� kacijske tek-me za nastop v prvi ligi, njihovi na-sprotniki bodo igralci Pivke in UKK Kopra. Ekipa U-17 B pa bo tekmova-la v drugi kadetski ligi.

Fantje, pokažite svo-je košarkarsko znanje in veliko sreče v kvali� kacijah! KK Ajdovščina

Za mlinarkami je ena najuspešnejših sezon v zgodoviniŽenski rokometni klub Mlinotest

je imenitno zaključil prvenstvo, saj je osvojil končno tretje mesto - v bi-stvu nekoliko presenetljivo oziroma nepričakovano, kar so priznali tudi vsi govorniki na tiskovni konferenci, s katero so v Ajdovščini ‚počastili‘ ta uspeh.

David Nabergoj, predsednik upra-ve Mlinotesta, zatrjuje, da so in želijo ostati resen in trden klub, ki porabi le toliko, kot ima. Tako igralkam klub obveznosti sproti poravnava. Predvsem Nabergoja navdušuje eki-pni duh, velika borbenost, pripa-dnost klubu in tudi že zmagovalna miselnost.

»Mi smo zares verjeli, da bomo premagali Krim v Ljubljani,« je skrivnost še do pred kratkim znan-stvene fantastike razkril trener član-ske ekipe Dušan Vidmar. Ta zmaga je bila ključna za dosego tretjega me-sta, ki so ga po mnenju trenerja do-segli tudi zato, ker se ključne igralke med prvenstvom niso poškodovale. Finiš je bil zares impozanten - nani-

zale so sedem zmag. O moči ekipe pričajoše naslednji podatki - Tina Rojc, kapetanka in sočasno trenerka ene od mlajših ekip, je druga strel-ka lige, Špela Ferfolja in Maja Svetik imata mesto v mladinski reprezen-tanci Slovenije.

Seveda se ob tretjem mestu rado poškili še stopničko više, kar pa je pogosto usodno. V Mlinotestu osta-jajo na trdnih tleh. »Marljivi in potr-pežljivi moramo biti,« pravi Naber-goj glede morebitnih okrepitev: »Z vstopi tujcev v naša velika podjetja bo najbrž manj sponzorskega de-narja za ženski rokomet, tako bo več možnosti tudi za nas, ki smo ambici-ozno okolje in redni plačniki.« »Vse-kakor si bomo prizadevali ostati v vrhu slovenskega ženskega rokome-ta - tudi s petim mestom ni nič na-robe, če ga dosežemo z doma vzgo-jenimi igralkami,« pravi predsednik kluba Ivan Vodopivec. Vidmarja ve-seli, da bo jedro ekipe ostalo skupaj, in hkrati povzroča skrbi, ker bo pet deklet nadaljevalo študij v Ljubljani,

skupaj bo med tednom v metropoli kar osem igralk, kar bo predstavljalo velik logističen problem. Poleg tega tretje mesto mlinarkam odpira na-stop v enem od evropskih pokalov, kar je lahko tudi velik � nančen in organizacijski zalogaj, toda Naber-goj zagotavlja, da ne velja že vnaprej vreči puške v koruzo.

Ivan Vodopivec še dodaja, da bi v občini kazalo napravi-ti neko prednostno listo špor-tov. »Zdaj dobi vsak nekaj malega in nihče ni prav zadovoljen!« ep

Št. 42 • 19. maj 201518 Rekreacija

POČITNIŠKI PROGRAMI ŠPORTNEGA DRUŠTVA REKREATIVČEK

(poletje 2015)

CELODNEVNI PROGRAM in VARSTVO ZA OTROKE (9:00-16:00):

- AKTIVNE POČITNICE V VODI (5-12 LET) 1. termin (29.6. - 3.7. 2015) 2. termin (13.7. -17.7.2015) 3. termin (27.7. - 31.7. 2015)

KJE: aktivnosti v vodi na letnem kopališču Police, ostale športne aktivnosti na raznih lokacijah v Ajdovščini CENA: 65€ (za prijave do 22.6. 2015), kasneje 70€ (v ceno vključen tudi prevoz otrok)

POSEBNOST!!! Za tiste najbolj pogumne, ki bodo obiskovali celodnevne programe, bomo v sredo v

kampu ŠC Police organizirali kampiranje z večerjo in številnimi animacijskimi igricami.

10 URNI TEČAJI ZA OTROKE (17:00-19:00): 1. termin (29.6. - 3.7. 2015) 2. termin (13.7. -17.7.2015) 3. termin (27.7. - 31.7. 2015)

- 10 URNI TEČAJI PLAVANJA (5-12 LET) KJE: Letno kopališče Police CENA: 35€ V ceno vključen vstop v bazen, delo pod nadzorom učiteljev plavanja, uporaba pripomočkov,…

- 10 URNI TEČAJI ROLANJA (5-12 LET) KJE: igrišče pred OŠ Danila Lokarja CENA: 35€ V ceno vključeno delo pod nadzorom vaditeljev rolanja, uporaba pripomočkov,…

Več informacij na http://rekreativcek.gmajna.eu/ rekreativcek@gmail.com 041-472-128/040-348-264

Hop na kolo in Športni tabor v naravi

Po dolgem premoru se na poletno sceno vračamo z prepoznavnimi de-javnostmi Migetalnice. Vsi, ki bi radi del poletja preživeli z dejavnostmi v naravi, ste našli pravi naslov. V prvih tednih julija bomo organizirali teden kolesarjenja našega programa HOP NA KOLO, v katerem bomo po dol-gem in počez prekolesarili Vipavsko

dolino in odkrivali znane in neznane kotičke narave. Ob vsakodnevnem vrtenju pedal bomo iskali vodne ko-tičke ob katerih bomo, poleg hlaje-nja, izkoristili naravo kot učilnico in se iz nje še kaj novega naučili. Obe-nem bomo obiskali društva in klube, ki se na našem koncu ukvarjajo s ko-lesarjenjem in se poizkusili v vožnji

z različnimi vrstami koles po poligo-nih v Ajdovščini in v njeni bližini.

Poleti in jeseni nameravamo or-ganizirati poletne tabore, v katerih se bomo učili raznih veščin kako v naravi živeti in preživeti. Poleg vsa-kodnevnih umazanih hlač in majic, s katerimi bomo zaposlili pralne stroje naših mamic, bomo ponovno zbudi-li naš okoljevarstveni čut s katerim bomo naravo očistili. Tudi v progra-mu ŠPORTNI TABOR V NARAVI se bomo posvetili vodi in dejavno-stim ob njej in obiskali tolmune, ob katerih bomo spoznavali rastlinje in živalski svet. Okoliškim starej-šim prebivalcem bomo priskočili na pomoč in jim s tem polepšati dan. Tudi prepevanju ob kresu in peki ob ognju se ne bomo izognili tisto noč, ko bomo v naravi prespali.

Če vam je kaj izmed napisanega všeč in bi se nam radi pridružili, nam pišite na MIGETALNICA@GMAIL.COM ali pa pokličite na 031 632 314 (ponedeljek ali četrtek med 10.00 in 12.00)

Na konjuZavod za konjeniške aktivnosti

smo ekipa ljudi in konjev, ki se s svojimi idejami in srčnostjo trudi-mo drugim polepšati dan. Skozi celo leto z vami oblikujemo ponudbo za praznovanje rojstnega dne, izvajamo malo šolo jahanja in izkustvene urice za otroke stare 3-6 let, začetni in na-daljevalni tečaj za otroke in mladino, pod strokovnim vodstvom izobraže-valne delavnice, kjer se poglobimo v svet konj in izkustvene delavnice ter individualne obravnave za osebe s težavami na gibalnem, čustvenem, vedenjskem, duševnem in socialnem področju.

Izobraževalne ter izkustvene uri-

ce in delavnice bodo potekale v na-slednjih terminih: 29.6-3.7., 13.7.-17.7., 3.8.-7.8., 24.8.-28.8. od 8.00 do 11.00 in 17.00-19.00 ure na sedežu Zavoda Hipo team, na Brjah na Vi-pavskem. Tečaje in delavnice bodo potekale pod vodstvom učiteljice ja-

hanja in certi� cirane članice svetov-ne zveze za rast in učenje s pomočjo konj EAGALA Kristine Naglost.

Info in prijave: 031452617, zavod.hipoteam@gmail.com in facebook strani Zavod Hipo team.

Po desetletju se je v Kamnje vrnil mali nogometV ŠKTD Kamnje-Potoče smo se

odločili, da po več kot desetih letih ponovno poizkusimo v vas pripeljati turnir v malem nogometu. Pred leti so se na igrišču v središču vasi Ka-mnje že pomerili ljubitelji nogometa, a v igri s tremi igralci. Tokrat smo si želeli narediti korak naprej in turnir pripravili po mednarodnih pravilih, kjer so ekipe igrale s petimi igralci v polju.

Že v četrtek smo izpeljali žreb, kateri je določil vrstni red sobotnih tekem. Prijavljene ekipe pa smo žal morali v nevednosti, če turnir sploh bo, pusti-ti vse do naslednjega popoldneva, ko smo se pogumno odločili, da bomo poizkusili srečo z vremenom. 

Sobotno dopoldne je bilo name-njeno še zadnjim pripravam, popol-dne pa smo čas namenili pogledom v nebo in prošnjam po brez deževni soboti. 

Tekmovalci so se pričeli zbirati na prireditvenem prostoru, nekateri so pričeli kar z ogrevanjem, drugi pa z druženjem na tribunah,.. Ura je od-bila 16. in sodnik je zapiskal pričetek prvega srečanja. Nadaljnje tekme so se odvijale po določenem časovnem zaporedju. 

Dan se je počasi poslavljal, vzduš-

je pa je postajalo vedno bolj napeto. Pred večernim � nalnim obračunom so na igrišče prišli ekipi ženske nogo-metne šole iz Lokavca. Navijači na tri-bunah so revijalno tekmo pospremili z vidnim navdušenjem ter pripravili pravo nogometno vzdušje. 

V velikem � nalu letošnjega malono-gometnega turnirja v Kamnjah sta za-igrali ekipi Corona ter Lokavec I. Po zares izvrstni nogometni predstavi je na koncu slavila ekipa Corona. Tretje mesto pa si je priigrala ekipa Vrhpo-lja. Zmagovalci so domov odnesli po-kal in denarno nagrado, zmago pa so proslavili s hladno penino. Podeljene so bile tudi praktične nagrade za naj-boljšega strelca, vratarja ter igralca turnirja. V dobrem vzdušju se je tur-nir zaključil v poznem večeru, prire-ditelji pa smo že začeli s pripravami na naslednji dan.

Nedeljsko popoldne je bilo name-njeno športnemu druženju krajanov KS Kamnje-Potoče. Ob 13. uri so se v nogometu najprej pomerili najmlaj-ši iz Kamenj in Potoč, ki so prikazali že prave nogometne mojstrovine. Za pravo športno vzdušje so poskrbeli tudi starši otrok, ki so jih spodbujali ob igrišču in na tribunah. 

Da bi bil dogodek še zanimivejši

smo v goste povabili tudi ekipe s sose-dnjih vasi. Na žalost se je na povabilo odzvala le ekipa prostovoljnega ga-silskega društva iz Sela, za kar se jim tudi iskreno zahvaljujemo. Med seboj so se na prijateljskih tekmah tako pomerile ekipe iz Potoč, Sela ter dve ekipi iz Kamenj. Čeprav je bil namen le športno prijateljsko druženje, smo vseeno igrali na zmago. Le to pa so si zasluženo priigrali »gasilci«, ki po be-sedah še vedno ostajajo neporaženi. Priložnost in izziv za naslednje leto je tako že zastavljen. Tudi ta dan se je na igrišču pomeril nežnejši spol. De-kleta in mamice iz Kamenj in Potoč so zbrale pogum ter na veselje vseh, svoje znanje nogometa nesebično de-lile z vsemi, ki so nogometno vzdušje soustvarjali na tribuni. 

Po odzivu prisotnih je prireditev uspela več kot odlično, kar nam ne-dvomno daje spodbudo za naslednje leto, ko bomo poskušali k sodelova-nju privabiti še večje število ekip s sosednjih vasi. 

Ob tej priložnosti se ŠKTD Ka-mnje-Potoče zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli sodelovali ter nam nesebično ponudili svojo pomoč pri pripravi dogodka.  ŠKTD Kamnje-Potoče

Št. 42 • 19. maj 2015 19Šolsko

Zaradi narave dela mi znanci pogosto postavijo vprašanje, kako izgleda obisk pri psihologu z otrokom in kaj psiholog z otrokom sploh počne. Pogosto vidim, da med ljudmi še vedno kroži veliko mitov in izkrivljenih prepričanj o tem, kaj in kako psihologi delamo, zato sem se odločila napisati nekaj besed na to temo. Prav ta prepričanja namreč pogosto povzročajo negotovost, strah in nezaupanje staršev na eni strani, po drugi strani pa otežujejo naše delo in vzpostavljanje zaupnih odnosov.

Seveda je za obiske otroka pri psihologu več povodov, prvi in najpogostejši je preventiva. Številni otroci (in s tem tudi starši) se namreč prvič srečajo s psihologom na preventivnem pregledu pri starosti treh let. Pregled je namenjen grobi oceni morebitnih težav v otrokovem razvoju ali njegovem prilagajanju. Če psiholog otroka naroči na kontrolo, to ne pomeni, da je odkril neke težave, saj pregled ni diagnostični, temveč samo triažni. To pomeni, da nam pokaže sum na težave ali blažji odklon od povprečja, ta sum pa lahko s kontrolnim ali dodatnim poglobljenim pregledom ovržemo ali opravimo še kakšne dodatne preglede.

Pregled je za starše dobra priložnost, da se s psihologom pogovorijo o morebitnih razvojnih ali vzgojnih dilemah. Te se v tej starosti pogosto nanašajo na toaletni trening, ukinjanje fl aške, dude, govorni razvoj, (ne)samostojnost otroka ali razvade otroka (sesanje prsta, grizenje nohtkov ipd.).

Če se pri otrokovem razvoju ali vedenju pojavljajo kakšne težave, se lahko srečajo s psihologom še kasneje v otroštvu in mladostništvu (najpogosteje je to v začetnem šolskem obdobju, ko se pojavijo ali se povečajo učne, čustvene ali vedenjske težave). V takem primeru se psihologi ukvarjamo tako z diagnostiko težav (opravimo pri otroku različne psihološke teste, lestvice, vprašalnike in druge preizkušnje) kot tudi s svetovanjem ali psihoterapijo, pri čemer delamo tako z otrokom kot tudi s starši. Prav ta del obravnave, ki zajema svetovanje in/ali psihoterapijo, pa je najbolj ključna točka pri našem delu. Svetovanje in psihoterapija je namreč tisto, kar prinaša določene spremembe, uči novih načinov, strategij in spreminja obstoječe vzorce (bodisi učenja, mišljenja, čustvovanja ali vedenja), ki so se izkazali za neučinkovite. Prav na tej točki pa se pogosto srečujemo z enim glavnih zmotnih prepričanj glede obravnave otroka. Starši namreč še vedno pogosto pričakujejo, da ima psiholog čarobno paličico, s katero bo spremenil otroka, brez da bi se katerikoli drugi vzorci (komunikacije, vedenja, vzgajanja) v družini spremenili. V stilu »tu ga imate, zrihtajte ga«.

Naj opišem to težavo s preprosto ponazoritvijo. Predstavljajte si, da imate težave s hrbtenico, na primer poškodbo in zoprno bolečino, ki vas ovira v vsakodnevnem življenju. Zamislite si, da se zaradi te težave odpravite k fi zioterapevtu, ki vas naroči enkrat tedensko na terapijo. Lahko si mislite, da vam bo fi zioterapevt pokazal nekaj vaj in vam rekel, da jih morate delati vsak dan eno uro. Ali pa vam bo celo rekel »vsak dan, ko sedite v službi, ko kuhate, pred televizijo in med vožnjo, bodite pozorni na svojo napačno držo, sicer vas bo hrbet še vedno bolel«. Mislim, da nam je vsem jasno, da fi zioterapevt ne more v eni uri na teden narediti tega, kar lahko naredimo za našo hrbtenico mi sami, če smo vsak dan cel dan pozorni na naučene principe in tehnike ali če doma pridno izvajamo vaje za hrbet.

Zelo podobno pa delamo tudi psihologi, ko dobimo v obravnavo otroka. Tudi mi v eni uri na teden (pogosto je to še redkeje) ne moremo narediti toliko, kot lahko naredite starši v vsakodnevnem stiku z vaši otrokom. Vloga psihologa je v tem, da vas nauči tehnik, principov, da okrepi vaše starševske strategije, da je vaš sodelavec in svetovalec pri reševanju otrokovih težav. Seveda je strokovnjak tisti, ki usmerja, ponuja tehnike, načine, svetuje pristope, ki lahko pomagajo, starši pa so najbolj nujna in dragocena podpora, ki prenese terapijo domov v vsakodnevno rutino. Cilj vsake obravnave je namreč ta, da se bo družina naučila sama učinkovito reševati težavne situacije ter da bodo člani te družine okrepili medsebojne odnose.

Vsak starš, ki uspe psihologa (ali učitelja, ali specialnega pedagoga in vsakega strokovnjaka, ki dela z otrokom) videti kot sodelavca v boju proti težavam ter je hkrati pripravljen izstopiti iz nenehne borbe z otrokom, je na dobri poti h konstruktivnejšemu reševanju težav.

Tina Avbar

Otrok pri psihologu – kaj naj pričakujem?

O Tini AvbarTina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi

težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih

idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu

tinaavbar.psih@gmail.com.

Gurmani OŠ Šturje Ajdovščina gredo v Bruselj

V sredo, 15. aprila 2015, je na Dvo-ru Jezeršek v Zgornjem Brniku po-tekal veliki � nale v kuhanju avtohto-nih jedi. Pomerilo se je 22 najboljših skupin. V � nale se je uvrstila tudi skupina Šturski gurmani iz OŠ Štur-je Ajdovščina, ki jo sestavljajo Meta Velikonja, Nika Curk, Maja Kobal in Svit Štrancar.

Pod mentorstvom Petre Ušaj in

Irene Knafelc so pripravili tri jedi: krompirjevo polento s šjelnovim to-čem, koruzno polento z župnco in gres na mleku z budanjskimi mare-licami ter jabolka v srajčki.

Ocenjevalno komisijo, ki so jo se-stavljali sami priznani kulinarični mojstri – Janez Bratovž (Restavracija JB), dr. prof. Janez Bogataj (vodil-ni slovenski etnolog), Uroš Štefelin

(Vila Podvin), Joško Sirk (La Subi-da), Bine Volčič (Kitch‘n Art Kuli-narični atelje), Franci Jezeršek (Hiša kulinarike Jezeršek), Tanja Pintarič (gostilna Rajh), Miha Istenič (Pe-nine Istenič), Teresa Covaceuszach (Sale e Pepe), Janja Kokolj Prošek in Adrijana Bezeljak (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no), so Šturski gurmani z odlično pripravljenimi jedmi, postrežbo in predstavitvijo prepričali in si tako priborili zmago.

Skupaj s še dvema ekipama bodo Šturski gurmani na povabilo evrop-skega poslanca Franca Bogoviča ju-nija odpotovali v Bruselj. Tam bodo ob praznovanju dneva državnosti pripravili jedi za povabljene goste s strani veleposlaništva RS v EU in Natove pisarne v Bruslju. Petra Ušaj in Irena Knafelc

Pomladno rajanje na OŠ Col

Vsako leto v aprilu s prireditvijo Pomladno rajanje pozdravimo po-mlad, ki se po dolgi zimi še obota-vljajoče priplazi iz Vipavske doline na Col. Tako je bilo tudi letos na de-lovno soboto, 11. aprila, ko je toplo

sonce že prijetno grelo in narisalo nasmehe na obrazih staršev, starih staršev ter vseh, ki so v velikem šte-vilu zbrali v telovadnici naše šole. Nastopili so vsi učenci od 1. do 5. razreda z zanimivimi dramskimi in

pevskimi točkami. Nastopila je tudi dramska skupina predmetne stopnje in učenke plesne šole ADC. Učenci, ki obiskujejo Zdrav življenjski slog, so se izkazali s spretno izvedenimi gimnastičnimi vajami.

Ob zaključku prireditve pa se nam je prvič predstavil tudi pihalni orke-ster Glasbene šole Ajdovščina

pod vodstvom prof. Andreja Koba-la, bivšega učenca naše šole. Z odi-granimi skladbami so navdušili vse poslušalce. V orkestru so nastopili tudi trije učenci naše šole.

Po prireditvi pa je bil tudi ba-zar z izdelki naših učencev, na katerem smo zbirali prostovolj-ne prispevke za šolski sklad. Smiljana Krapež

Spomladansko življenje v naraviV mali dvorani KS Gojače-Malovše

so se v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdo-vščina med 28. in 30. aprilom 2015 odvijale ustvarjalne in sproščujoče delavnice, na katerih se je veselilo in ustvarjalo 20 otrok.

Za letošnje prvomajske počitni-ce sem se odločila, da bi v večini ustvarjali spomladansko življenje v naravi. Otroci so tako na ustvarjal-nih delavnicah izdelovali prisrčne

metulje, igrive pikepoke, posrečene žabe, očarljive sončnice in prijazne sovice. V ospredju je bilo tudi učenje in petje pesmi za prihajajočo glasbe-no igrico o ljudeh – metuljih. Seve-da, brez gibanja pa tudi ne gre, zato so se otroci sproščali in uživali tudi na igralih.

Otroci so naravo, živali in vre-menske pojave doživeli v vsej nji-hovi bližini. Sredi ustvarjanja spo-mladanskega življenja v naravi

so blesteli in se veselili kot srečne in hvaležne mavrične lučke. Katja Krkoč

Zdravstveno letovanje otrok na Debelem RtičuPoletje se vztrajno približuje in z

njim čas za razigrane počitnice. V Rdečem križu Ajdovščina vas vabi-mo, da jih preživite z nami in se nam pridružite na zdravstvenem letova-nju otrok na Debelem rtiču od 4. do 11. julija 2015. Nastanjeni bomo v počitniškem domu Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega kri-ža Slovenije. Imeli bomo zagotovlje-no bivanje, polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno spremstvo vzgojitelja in 24 urno zdravstveno pomoč. Skrbniki nam bodo pripravili bogat anima-cijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notra-njem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo.

Poleg plavanja jim bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na športnih površi-nah in igriščih (novem nogometnem igrišču, odbojkarskem in košarkar-skem igrišču, trim stezi itd.). Skozi cel teden bodo lahko sodelovali pri različnih ustvarjalnih delavnicah, se udeleževali zabavnih večerov ali se v spremstvu odpravili na izlet. Za otroke bo organiziran avtobusni prevoz do in iz Debelega rtiča, prav tako bodo imeli urejeno nezgodno zavarovanje.

Zdravstveno letovanje je za otroke in šolarje brezplačno, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 30% neto povpreč-ne mesečne plače vseh zaposlenih

v RS preteklega leta. Če povprečni mesečni dohodek presega 30% neto povprečne mesečne plače vseh za-poslenih v RS preteklega leta, znaša prispevek za letovanje 25 evrov.

Letovanje subvencionira Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveni-je. Za uveljavitev subvencije ZZZS potrebujejo otroci potrdilo pedi-atra o zdravstvenem stanju. Poleg ZZZS letovanje subvencioniramo še Občini Ajdovščina in Vipava ter RKS - OZ Ajdovščina. Za kakr-šna koli vprašanja smo vam vedno na voljo na telefonski številki 05 366 4930 ali 051 430 722 oziroma nam lahko pišete na ajdovscina.ozrk@ozrks.si. Lepo vabljeni! Irena Žgavc

Št. 42 • 19. maj 201520 Napovedujemo

Seznam dogodkov TVU 2015Praktičen prikaz postavitve visoke

grede, kot možnost vrtnarjenja in sa-mooskrbe

19.5. ob 10h, OŠ Danila Lokarja po-družnica Lokavec; MDPM, mentor: Marta Trebižan

ZAKON=PARTNERSTVO svoboda ali ječa

20.5.2015 sreda ob 20h, Ško� jska Gi-mnazija Vipava; Društvo Družina in Ži-vljenje, predavatelja: Vilma in Dani Siter

SVETLOBA-Astronomsko opazova-nje s teleskopi

21.5.2015 četrtek ob 21h, pred dvora-no Edmunda Čibeja v Lokavcu; Astro-nomsko društvo Nanos

Metličarji-spoznavanje ljudskega iz-

ročila22.5.2015 ob 9h, Budanje, osnovna

šola; OŠ Danilo Lokar podružnica Lo-kavec

Podoknica nedeljskega dnevnika

(Briški kvintet, folklorna skupina MOST, vokalna skupina Trnovski Fur-mani)

22.5.2015 ob 19h, Batičeva hiša, Loka-vec 64; Kmetija Černigoj

Komunikacija- med starši in otroci, partnerji…

22.5.2015 ob 20h, Ško� jska Gimnazija Vipava; Družinski center sv,Gora; pre-davateljica: sestra Mateja Kraševec

ZELEMENJAVA (menjava sadik, pri-delkov, semen …)

23.5.2015 ob 10h, MC Hiša Mladih

Poljedelstvo in vrtnarstvo – ohranja-nje rodovitnosti zemlje

1.6.2015 ob 20h; CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina; KGZ Nova Gorica, preda-vatelj: Anka Poženel

Ohranjanje zdravja, škodljiva dehi-dracija telesa, sladkor v krvi

2.6.2015 ob 20h, MC hiša mladihDruštvo ledvičnih bolnikov Severno-

primorske regije

Fotogra� ja nas spremlja vse življenje 4.6.2015 ob 17h, Dvorana Edmunda

Čibeja v Lokavcu; Samo Trebižan

Otvoritev FESTIVALA ČEŠENJ 5.6.2015 ob 17,30h, Dvorana Edmun-

da Čibeja v Lokavcu Ob 20h: Zaščitne snovi v živilih in

njihova vloga v zdravi prehraniUP Fakulteta za vede o zdravju, preda-

vatelj; Boris Kovač

SEJEM in demonstracija sadjarsko--vinogradniške opreme, s prikazom škropljenja; Kmečka tržnica

6.6.2015 od 11h-19h, ob dvorani Ed-munda Čibeja v Lokavcu

Ob 17h: Predstavitev diplomske na-loge Ambroža Blažko– spravilo lesa--vleka; HRAST LOKAVEC d.o.o.

Mala šola pohodništva-pohod .spo-znavanje gorske reševalne službe

6.6.2015 ob 10, Koča na Golakih, (v primeru slabega vremena bomo priredi-tev prestavili); PD Ajdovščina

Pohod po češnjevih nasadih

7.6.2015 od 7,30 do 14,30h, start po-hoda na Kmetiji Černigoj, Lokavec 76 b, Ajdovščina; Društvo DOLI

Bio-dinamično kmetijstvo8.6.2015 ob 20h, CTŽO, Stritarjeva

1a, Ajdovščina; Društvo AJDA, preda-vatelj: Drago Kladnik

Samozdravljenje z re� eksoterapijo11.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladih,

IV. prekomorske 61 a, AjdovščinaATUM-RA d.o.o., predavateljica: Nada

Blažko

Fotogra� ja nas spremlja vse življenje - nadaljevanje

11.6.2015 ob 17h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; Samo Trebižan

Uporaba zelišč v naravnih kozmetič-nih pripravkih-izdelava mila

12.6.2015 ob 17h, Viva lavanda, Loka-vec 202 d; Izdelava naravne kozmetike, Sebastjan in Urška Lemut Šušterič

Od zrna do kruha (peka kruha v kru-šni peči, druženje)

13.6.2015 ob 15h, Predmeja – »na hoteli«; Društvo podeželskih žena Pred-meja

Življenje z okvaro vida15.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladihMedobčinsko društvo slepih in slabo-

vidnih Nova Gorica

Restavriranje: Uporabnost predme-tov iz podstrešja

16.6.2015 ob 20h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; Goriški muzej

Pot miru po Soški fronti od Jadrana do Alp

17.6.2015 ob 21h, MC Hiša mladih; Re-bo d.o.o.

Ogrevanje - izgube v stanovanjih, primerjava kurjave

18.6.2015 ob 20h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, Megaterm d.o.o., pre-davatelj: Bojan Ambrožič

Živali v naši okolici in vloga lovske družine

19.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladi; Lo-vska družina Hubelj

Les, sekanci , peleti - zelena energija22.6.2015 ob 20h, Dvorana Edmunda

Čibeja v Lokavcu; Prodaja drvi Kristjan Marc s.p.

Novosti za razvoj društev in njihovo povezovanje

23.6.2015 ob 20h, CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina; Ustanova fundacija pla-nota BIT PLANOTA

Kresovanje24.6.2015 ob 21h, Športni park Ravne

nad vasjo Budanje; OŠ Šturje, podružni-ca Budanje

Zaključna prireditev ob 20. obletnici TVU

27.6.2015 ob 19h, kmetija Černi-goj, Lokavec 76 b, Ajdovščina; Društvo DOLI

Info: http://drustvodoli.wix.com/tvu-ajdovscina15 ali na www.facebo-ok.com/groups/drustvo.doli.

Raziskovali smo s škratom Ulala!

Ala bum čika bum, čika waka čika bum, je v nedeljo, 10. maja, odme-valo po poteh Lokavca. Klub Šport ani in Škrat Ulala sta s kopico nav-dušenih otrok in staršev iskali zgod-be, ki so jih pisali nekoč v Lokavcu. Najprej smo pokukali v več kot 200 let staro Batičevo hišo, kjer smo se čudili lesenemu kurišču, se navduše-vali nad dejstvom, da so včasih lahko pisali po stenah in čudili takratnemu »wc-ju«, ki je bil kar nekoliko dru-

gačna »kahla«. Izvedeli smo, da so otroci nekdaj spali na klopi, ko so bili dovolj veliki, pa na senu nad hišo. V zadnji sobi hiške pa smo na-šli pravi zaklad starega čevljarja, ki je izdeloval čevlje po naročilu. Otroške radovedne oči so navdušeno poslu-šale, kako je takrat čevljar sploh na-redil čevlje in zakaj ima toliko kopit zloženih na policah.

Leseno ognjišče, na katerem je tudi v nedeljo gorel ogenj, je bilo kot na-

lašč za škratovo pravljico in trenutek sprostitve in počitka pred nadalje-vanjem poti. Društvo Doli nam je pripravilo krasno presenečenje – vo-žnjo s čisto pravo kočijo! Otroci so, obdarjeni s konjeniškimi medaljami in majčkami, ki so jih dobili od Dru-štva, poskakali na kočijo, furman je pognal in nas popeljal do vaške ko-vačije. Tudi tam se je kurilo in iskre so se kresale, ko je mojster tolkel po razbeljenem železu. Imeniten prikaz dediščine kovaštva, ročnega dela in žuljev, ki so bili potrebni, da so na-stale čudovite ograje, vrtno orodje, … Pred kovaško delavnico, z imeni-tnim razgledom, smo zaključili naš izlet s prav posebnim prigrizkom – v oglju pečenim krompirjem z ma-slom in soljo. Neprecenljivo!

Tudi na potepanju po Lokavcu je škrat izgubil svoje modre kamne, ki so mu jih otroci uspešno našli. Serija dogodkov Raziskuj z nami, s kate-rimi smo v Klubu Šport-Ani sledili ideji prikazati dediščino najmlajšim na zabaven in sproščujoč način in v družbi staršev, je uspešno zaključe-na. Navdušeni smo nad uspešnim začetkom, hkrati pa smo dobili veli-ko novih idej, s katerimi bomo na-polnili nove zgodbe. Škrat Ulala se bo še vrnil v našo dolino!

Medtem pa v klubu Šport-Ani na-daljujemo s poletnimi aktivnostmi. Tečaji rolanja za 4 do12-letnike so se v Ajdovščini in Podnanosu že začeli, 1. junija pa pričnemo tudi v Buda-njah in Vrhpoljah. Družine – vablje-ne na družinsko rolanje, kjer se bo-ste naučili osnov rolanja ter spoznali, kako zabavno družinsko preživljanje prostega časa je lahko. Pripravili pa smo tudi poseben program učenja rolanja za odrasle. Pokazali vam bomo tehnike, trike in vam poma-gali pridobiti stabilnost, osvojene spretnosti pa vam bodo služile tudi pozimi, na drsališču.

Spremljajte nas na naši spletni stra-ni www.klubsportani.weebly.com ali na FB strani Klub Šport-Ani.

Za podporo se zahvaljujemo sponzorjem: Fama, Goriški mu-zej, Pekarna Kukaj, Trgovina Mali ježek, TD Teodozij, Škd Budanje, Leone, Gostilna pri izviru Hublja, Gold Club Ajdovščina, Pašareta Grum, Pekarna Brumat, Pekatna Ježek, Fructal

VABILO

Dodatne informacije: Andreja Leban, Stiki z javnostmi, T: 05 3315 397, E: andreja.leban@ung.si

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela

izr. prof. dr. Andreja Gomboc (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani)

z naslovom

Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v sredo, 20. maja 2015, ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Sledil bo razgovor s predavateljico, ki ga bo moderiral prof. dr. Samo Stanič, dekan Fakultete za aplikativno naravoslovje in vodja Centra za raziskave atmosfere.

Znanstveni večer bo potekal v angleščini. Vljudno vabljeni!

Zadnji trenutki v življenju zvezd

www.ung.si

Št. 42 • 19. maj 2015 21Dediščina

BlagajnaV pretekli številki zastavljena zgodba »Kdo so bili« se bo še velikokrat

nadaljevala, za predah od sto in večletne zgodovine pa o desetletja starih presenečenjih izpred nekaj mesecev. Konec leta 2014 je bilo potrebno zaradi rušenja zgradbe Uprave preseliti

tudi že na pogled zelo staro, jekleno in ne majhno blagajno. Sestavljena iz dveh delov - lažjega spodnjega in zgornjega, z dvema ključavnicama in vrtljivo kljuko je stala na jeklenih okroglih ceveh v kotu Arhiva. Že dolžina ključev, odvisna od debeline vrat blagajne, je opozarjala, da ja zadeva zelo težka. Kako zelo težka, pa so hitro ugotovili zadolženi za selitev. Ni čudno, da je petdeset in več let ni nihče niti poskušal premakniti. Na prostor, kjer je stala, so jo po »staroegipčansko«, z veliko porabljenega časa in truda, pririnili na jeklenih valjih. Odpeljali smo jo z zmogljivim viličarjem skozi

podrte stene.

Po letu 1961 se je računovodska in fi nančna služba preselila v prizidek nove predilnice, blagajna pa je tudi zaradi teže ostala v arhivu Uprave in prenehala služiti svojemu namenu – hrambi gotovine - blagajniškega minimuma, in le izjemoma večjih vsot denarja (zaslužek od prodaje za gotovino, neizplačani OD …). Tu so hranili tudi strogo zaupne Obrambne načrte podjetja (ocena ogroženosti, seznami CZ, NZ, pripravljeni pozivi, Izkaznice) in dve pištoli (novejša Zastava in Beretta še iz »vojnega plena«) po tem, ko so se vratarji razorožili. Po preventivni razselitvi Občinskega štaba TO (po aretaciji poveljnika štaba TO, s strani JLA, na sedežu TO v Mariboru) so v blagajni hranili tudi kartone in pozive za pripadnike ene od enot OŠ TO. Za to sta v podjetju vedela samo dva. Ker enota ni bila vpoklicana, prej podružbljene obrambne priprave pa so od KS in podjetij prevzeli profesionalci – država, je zabojček z dokumenti obležal v blagajni še v drugo tisočletje. Ostala vsebina, ki je v neodprti blagajni ležala dve desetletji, še čaka na pregled. Le pištoli sta že davno v rokah policije.V spodnji, manj oklepljen del, pa ni nihče pozorno pogledal vsaj pol stoletja.

Najmlajši tam shranjeni papirji in »šara« nosijo letnico 1966. Po samo površnem pregledu se je »šara« izkazala za redko, če ne edino ohranjeno dragocenost. Morda se je ohranila in ni bila zavržena prav zato, ker v tisto železno luknjo pri tleh pod blagajno ni nihče pogledal.Nekdo z občutkom za pomembno in kaj je vredno hraniti je tja shranil

originale ZR za leta od ustanovitve 1949 do 1958, poročilo o proslavi 10-letnice podjetja leta 1959 z govorom direktorja in predsednika sindikata, zapisnik o cenitvi objektov po nacionalizaciji in razdelitvi iz leta 1947, cenitev in načrte objektov iz leta 1951, sezname vplačil za prizadete po potresu v Skopju leta 1963 … Šara v brezobličnih škatlah in kuvertah pa se je izkazala za praktično vse žige (štampiljke), od ustanovitve podjetja 1949, do leta 1968, ko se je TTA preimenovala v DO Tekstina. Tudi žige direktorjev, vodij sektorjev in služb, delovnih enot … Pika na I je medeninast pečatni žig TTA.Dokumenti so posebej dragoceni, ker je iz zapisnika o cenitvi 1947 in cenitvi

1951 moč rekonstruirati dogajanje, potek dogodkov v ajdovski predilnici med obema vojnama (Cotonifi cio Brunner Ajdusina, Cotonifi cio Triestino S.A.) in aktivnosti od pobude za oživitev tekstilne industrije v Ajdovščini, izrečene julija 1945, do začetka obratovanja 1949. Poročila o proslavi desetletnice TT in Poročila k ZR pa so prvovrsten in verodostojen vir za rekonstrukcijo prvih začetkov TTA.

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTO

Napovednik prireditev DU Ajdovščina za maj in junij 201519.5. - Balinarke DU Ajdovščina

se bodo udeležile Balinarske ženske lige prijateljstva v Kobaridu.

19.5. OB 19.00 - Odprta vaja pri vodnjaku, CTŽO Ajdovščina, na-stopa DPS ZARJA- Teden ljubitelj-ske kulture

20.5. ob 20.00 – Malo več kot vaja CTŽO Ajdovščina, nastopa ŽPZ VEČERNICA, - Teden ljubiteljske kulture

22.5. od 9.00 do 14.00 - Parada učenje 2015, nastopa DPS ZARJA v sodelovanju z OŠ Šturje. Prireditev se bo odvijala v Grajskem vrtu.

23.5. ob 18.00. - TRADICIONAL-NO SREČANJE ZLATIH IN DIA-MANTNIH PAROV v Vipavskem hramu.

24.5. ob 18.00 – Večer kulture v CTŽO v Ajdovščini. Nastopa Dru-štvo podeželskih žena Predmeja.

30 5.- Pohod na Trdinov vrh. Pri-jave sprejemajo na DU Ajdovščina.

2. 6.- Srečanje v CTŽO z upoko-jenci iz Velikega Gabra. Nastopa ŽPZ Večernica.

4.6. - Srečanje v CTŽO z upoko-jenci Vnanje Gorice DU Tulipan Brezovica. Nastopa ŽPZ Večernica.

5.6. – Nastop DPS ZARJA v Straži na Dolenjskem na prireditvi »Skupaj ohranjamo ljudsko petje in ples«

6.6. - Športne igre Severne Pri-morske v Ajdovščini. Na zaključni podelitvi priznanj in pokalov bo na-stopala DPS ZARJA in OŠ ŠTURJE.

Vse redne aktivnosti DU Ajdovšči-

na, se odvijajo po ustaljenih urnikih. Vse informacije dobite na sedežu društva v CTŽO na Stritarjevi 1a v Ajdovščini. Vabljeni na prireditve, srečanja in druženje.

Spomini na 5. maj Bila sem 8-letna deklica. Živela

sem v domači hiši na Prešernovi uli-ci, takratni Via Corso Gariballdi 28, z velikim dvoriščem. Hišo in dvori-šče so ves vojni čas zasedali trenu-tni osvajalci Ajdovščine. V hiši smo imeli nemško ambulanto, partizan-sko kuhinjo, četnike, pisarne … Na dvorišču pa tanke, otepe, o� cirske balile, guzzi motorje s prikolico …

Tudi tistega dne so se vozili in par-kirali lepo oblečeni partizani. Spo-minjam se, kako so s kamionom vozili zelenje, da smo pletli vence in kite. Malo starejša dekleta iz ulice so bila zadolžena, da so nas, mlaj-še, učila. Narejeno smo nakladali na »barelo« in vozili v hiše, kjer se jih je obešalo.

Na predvečer 5. maja 1945 je prišel nekdo po očeta, da bo vzidal mar-morno ploščo v Bratinovo dvorano. Ne vem, ali je vklesal tudi napis, vem pa, da je imel »štamp«. Spominjam se, da je iz hišnega trezorja vzel zlate lističe, ki jih je imel še iz predvojne Italije, ki jih je uporabil za pozlato napisa. Njegovo delo je tudi napis Titov trg na Lavričevem trgu in še mnogo napisov in grbov po stavbah

Ajdovščine, ki so izginili. Ko nas je mama zjutraj zbudila

za šmarnice, je rekla, da očeta še ni domov. Zelo burno in živahno jutro je bilo. Petje, godba, zvonovi. Vse je tekalo. Prešernova ulica (Corso Ga-riballdi) je bila polna ljudi. Skupine partizanov so korakale gor in dol. Pozdravljali so se. Otroci smo dobi-vali razna navodila od starejših: nesi transparent, pojdi k Rizzatu po lese-ne palice … Izdelovali so transpa-rente z obrazi Stalina … in parolami. Hiša, dvorišče, delavnica – vse je bilo zasedeno. Ves material, ki je bil še pri

hiši, se je uporabil. Z vseh obrazov ljudi je sijala sreča

in veselje. Tudi med delom je vse prepevalo, plesali so kolo. Na placu mi je nekdo dal transparent in sem dolgo stala pred tribuno za »dru-žetom«, ki mi je zakrival pogled na govornike, ki so bili, kot se spomi-njam, navdušeno glasni – kričavi, kot množica ljudi, ki je vzklikala. Pri ljudeh so se iz navdušenja iskrile oči od sreče, da je res konec bridkosti in gorja.

Po svojem spominu zapisala gospa Marjetka Bogataj

Majski turnir v balinanju in pikadu 2015

Društvo upokojencev Ajdovšči-na je tudi letos organiziralo turnir v balinanju, ki je bil že 11. po vrsti. Balinanje se je odvijalo dva dni v Palah, kjer se je zbralo 12 moških in 14 ženskih ekip, ki so prišle iz Pivke, Solkana, Vrtojbe, Kanala, Nove Go-rice, Postojne, Tolmina, Sovodenj,

Prvačine, Vipave, Lovrana, Kobari-da, Medane, Ceste in Ajdovščine.

V petek, 8. maja, so balinale žen-ske ekipe, prvo mesto so osvojile balinarke iz Postojne, druge so bile iz Pivke, tretje iz Prvačine in četrte iz Solkana. Moške ekipe so balinale v soboto, 9. maja in prvo mesto so

osvojili balinarji iz Medane, drugi so bili iz Vipave, tretji iz Tolmina, četrti pa iz Postojne.

Srečanja balinark in balinarjev so vedno prijetna, vesela in po konča-nih tekmah si čestitajo za dobro uvr-stitev na turnirju.

11. turnir v balinanju in pikadu je bil tako uspešno zaključen, balinarji in pikaderji bodo spet pridno trenirali za naslednja srečanja. Zadovoljni so, ko dosežejo dobre rezultate, največ pa jim pomeni druženje, prijateljske vezi in občutek, da zmorejo tudi v tretjem življenjskem obdobju. Vlasta Ferjančič

Popravek V prejšnji številki nam je prispevku iz občnega zbora DU Ajdovšči-

na ponagajal škrat. Klara Štrancar je dobitnica priznanja Zveze Društev upokojencev Slovenije in ne Društva upokojencev Ajdovščine, kot je bilo napačno zapisano. Klara Štrancar je priznanje prejela za vestno in požr-tvovalno delo. Od samega začetka je predsednica ŽPZ Večernica, je tudi članica Komisije za kulturo pri DU Ajdovščina ter predsednica Komisije za kulturo na Pokrajinski zvezi Društev upokojencev severne Primorske, pa tudi članica komisije vseslovenske zveze društev upokojencev.

Uredništvo

Št. 42 • 19. maj 201522 Podjetno

Obvestila Obrtno-podjetniške zbornice

Predstavitev spodbud za energetske sanacije podjetij (Eko sklad/ SID banka) ter možnosti povezovanja podjetij za izvajanje energetskih sa-nacij stavbPredstavitev bo 21.5.2015 ob 17.00 uri na OOZ Ajdovščina, organizirano v sodelovanju z agencijo GOLEA. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 do 19.5.2015Javni poziv za nepovratne � nančne spodbude občanom za nove nalož-be rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti sta-novanjskih in večstanovanjskih stavbPoziv je objavil Eko sklad. Gre za spodbude � zičnim osebam za energetsko sanacijo stavb (zamenjavo oken, kotlovnice, fasade, strehe). Poziv je velika priložnost tudi za naše člane izvajalce. Objavili pa so tudi Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti 54ls15. Več informacij o teh razpisih in drugih spodbudah najdete na spletni strani EKO SKLADA. Predstavili pa jih bomo tudi na našem srečanju 21.5.2015 na OOZ Ajdovščina.Razpis o partnerskih projektov med oblikovalci in podjetji Razpis je objavilo Ministrstvo za kulturo, s ciljem njihovega povezovanja in projektov popularizacije oblikovalskih izdelkov. Predmet razpisa je so-� nanciranje projektov na naslednjih področjih: So� nanciranje partnerskih projektov med oblikovalci in podjetji, naroč-niki, ki izkazujejo potrebo po razvoju novih in revitaliziranih izdelkov, storitev in komunikacij. Rezultat partnerskega sodelovanja mora biti vsaj izdelava funkcionalnega prototipa. So� nanciranje projektov popularizaci-je oblikovalskih izdelkov, kar zajema npr. predstavitve, razstave, platforme oblikovalskih izdelkov za sodelovanje s podjetji. Rezultat je javna predsta-vitev izdelkov. Podrobne informacije in razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh ministrstva. Razpis je odprt do 25. 5. 2015 ob 24.00 uri. Dodatne informacije o razpisu so na voljo telefonsko v času uradnih ur vsak pone-deljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter ob sredah od 14. do 16. ure, ali po elektronski pošti. Kontaktna oseba za dodatne informacije je Tanja Grželj, telefon (01) 369 58 79, elektronski naslov: tanja.grzelj@gov.si.

Nevarno? Na varno! A kcija zbiranja nevarnih odpadkov Od 21. do 23. maja 2015 bo po

občinah Ajdovščina in Vipava po-tekala akcija zbiranja nevarnih od-padkov iz gospodinjstev.

Nevarni odpadki so: barve, laki, topila, smole, kiti, črnila, lepila, kisline, baze, razredčila, odpadna mazalna in jedilna olja, kemikalije, čistila, detergenti, zdravila, pesticidi, akumulatorji, baterije, onesnažena odpadna embalaža nevarnih odpad-kov, � uorescentne cevi, elektronska oprema …

Odpadke prinesite na lokacijo, ki vam je najbližja, ODDAJA NE-VARNIH ODPADKOV JE BREZ-PLAČNA:

Četrtek, 21. maj: 14.00 – 14.15: Lozice, pri cerkvi; 14.30 – 14.45: Podnanos, na parkirišču

pred marketom; 15.00 – 15.15: Podraga, na mostu pri

avtobusni; 15.30 – 15.45: Goče, na trgu;16.00 – 16.15: Manče, pri zbiralnici;16.30 – 16.45: Lože, pri trgovini; 17.00 – 17.15: Slap, na placu pri igrišču; 17.30 – 17.45: Gradišče, pri krajevnem

domu; 18.00 – 18.30: Vipava, na Glavnem

trgu; 18.45 – 19.00: Vrhpolje, pri cerkvi; 19.15 – 19.30: Budanje, pri šoli; Petek, 22. maj: 14.15 – 14.30: Gojače, pri avtobusnem

postajališču; 14.45 – 15.00: Malovše, pri zbiralnici; 15.15 – 15.30: Črniče, pri zbiralnici pri

marketu;15.45 – 16.00: Batuje, pri šoli; 16.15 – 16.30: Selo, pri vrtcu; 16.45 – 17.00: Vrtovin, pri zbiralnici

(Stovška vas);

17.15 – 17.30: Kamnje, pri zbiralnici; 17.45 – 18.00: Potoče, nasproti gostilne; 18.15 – 18.30: Brje, na placu pri spo-

meniku; 18.45 – 19.00: Dobravlje, pri dvorani: 19.15 – 19.30: Velike Žablje, pri dvo-

rani. Sobota, 23. maj: 8.00 – 8.15: Male Žablje, pri zbiralnici; 8.30 – 8.45: Plače, pri zbiralnici; 9.00 – 9.15: Cesta, pri zbiralnici na že-

lezniški rampi; 9.30 – 9.45: Stomaž, pri avtobusnem

postajališču; 10.00 – 10.15: Skrilje, pri pokopališču; 10.30 – 11.00: Lokavec, na križišču pri

marketu; 11.45 – 12.30: Otlica, pri gostilni; 12.45 – 13.00: Col, pri zbiralnici proti

Predmeji; 13.15 – 13.30: Podkraj, pri šoli; 14.00 – 14.15: Sanabor, v križišču. Sobota, 23. maj, ekipa II: 8.00 – 9.00: Ajdovščina, na Lavričevem

trgu; 9.15 – 9.45: Ajdovščina, pri zbiralnici

na Trati (Polževa ul.); 10.00 – 10.15: Žapuže, pri zbiralnici v

križišču; 10.30 – 10.45: Dolga Poljana, pri zbi-

ralnici; 11.00 – 11.15: Ustje, pri spomeniku; 11.30 – 11.45: Dolenje, v križišču; 12.00 – 12.15: Planina, na parkirišču

pri pokopališču; 12.30 – 12.45: Erzelj, pri zbiralnici; 13.00 – 13.15: Gaberje, na placu pri

Martinovem hramu; 13.30 – 13.45: Šmarje, pri šoli; 14.00 – 14.15: Vrtovče, v vasi. Odpadke lahko skozi vse leto od-

date tudi v Zbirnem centru pod Dol-go Poljano.

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 13.5.2015)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Slovenski podjetniški sklad

Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

05.08.2015 http://www.podjetniskisklad.si/index.php/razpisi?view=tender&id=20

Slovenski podjetniški sklad

Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere 2015 (P1) mikro, mala in srednje velika podjetja 08.06., 07.07., 07.09., 07.10.2015

http://www.podjetniskisklad.si/index.php/razpisi?view=tender&id=33(MSP5+)http://www.podjetniskisklad.si/index.php/razpisi?view=tender&id=24(MSP-mladi)

Slovenski podjetniški sklad

Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom 2015 (P1TIP)

mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev

15.06., 15.07., 15.09., 15.10.2015

http://www.podjetniskisklad.si/index.php/razpisi?view=tender&id=34(MSP5+)http://www.podjetniskisklad.si/index.php/razpisi?view=tender&id=19(MSP mladi)

Zavod RS za zaposlovanje Iz faksa takoj praksa delodajalci 30. 06. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1043

Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus za mlade 2015 delodajalci do porabe sredstev, najdlje do 10. 09.

2015 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1026

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2015 delodajalci 01. 07. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1025

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 53PO15

gospodarske družbe in druge pravne osebe; samostojni podjetniki in fi zične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic

do porabe sredstev oz. najkasneje do 30.04.2016

https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=37

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti 54LS15 občine do porabe sredstev oz. najkasneje do

30.04.2016https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=39

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 29SUB-OB15 Nepovratne fi nančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=41

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 30SUB-OB15 Nepovratne fi nančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=43

Eko Sklad j.s.Javni poziv 31SUB-EVOB15 Nepovratne fi nančne spodbude občanom za električna vozila

občani do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=33

Eko Sklad j.s.Javni poziv 32SUB-EVPO15 Nepovratne fi nančne pomoči pravnim osebam za električna vozila

gospodarske družbe in druge pravne osebe; samostojni podjetniki in fi zične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad.si/razpisi/prikazi/tenderID=35

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14 občani 15.09.2015 (ponovno podaljšan rok) https://www.ekosklad.si/razpisi/

prikazi/tenderID=11

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa.

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge z glavno dejavnostjo C16 in C31 po SKD

30.06.2015 (drugi rok)http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/podjetnistvo-–-ugodna-posojilna-sredstva

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo kmetijska gospodarstva 09. 06. 2015 in 31 .08. 2015

http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/kmetijstvoprimarnapridelava

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSPRazvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje naložb in zaposlovanja malih in srednje velikih podjetij 2013-2014 Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje raziskav, razvoja in inovacij MSP 2013-2014Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014 (za kredite v vrednosti od 30.000,00 EUR do 100.000,00 EUR)Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014 (za kredite v vrednosti od 100.001,00 EUR do 1.000.000,00 EUR)

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 2 zaposlena

do porabe sredstev, najpozneje pa do 31.12.2015 http://www.sid.si/fi nanciranje/krediti-

iz-posojilnega-sklada-za-msp

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID bankeza fi nanciranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 2 zaposlena

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/fi nanciranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje tehnološko-razvojnih projektov 2014-2015

pravne osebe zasebnega prava s sedežem v RS, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah ter ki s ciljem uvajanja novih produktov na trg ali uvajanja novih rešitev v podjetju ali vstopa na nove trge izvajajo:raziskovalno-razvojno dejavnost, in sicer industrijske raziskave oz. eksperimentalni razvoj, alinaložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva za udejanjenje rezultatov lastne raziskovalno-razvojne dejavnosti, in sicer povečanje raznovrstnosti proizvodnje in/ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu

do porabe sredstev, najpozneje pa do 31.12.2015

http://www.sid.si/fi nanciranje-tehnolosko-razvojnih-projektov

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON

2020)

»MSP Instrument« (SME Instrument)

H2020-SMEINST-1-2015

(faza 1)

H2020-SMEINST-2-2015

(faza 2)

mikro, mala in srednje velika podjetja

(MSP)

(program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniski-portal.si/o-

podjetnistvu/horizon-2020

http://ec.europa.eu/programmes/

horizon2020/en

http://ec.europa.eu/research/

participants/portal/desktop/en/

opportunities/index.html

http://ec.europa.eu/research/

participants/portal/desktop/en/

opportunities/h2020/calls/h2020-

smeinst-1-2015.html (H2020-

SMEINST-1-2015)

http://ec.europa.eu/research/

participants/portal/desktop/en/

opportunities/h2020/calls/h2020-

smeinst-2-2015.html (H2020-

SMEINST-2-2015)

Evropska KomisijaProgram COSME 2014 -2020 Različno (odvisno od tematike/področja)

(program za konkurenčnost MSP)različno

http://ec.europa.eu/growth/smes/

cosme/index_en.htm

Občina Ajdovščina

NAJAVA

Javni razpis za dodelitev subvencij za

projekte inovacij za leto 2015

objava predvidoma v majuhttp://www.ajdovscina.si/javna_

narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

Občina Ajdovščina

NAJAVA

Javni razpis za dodelitev fi nančnih

pomoči za investicije v kmetijstvu za

leto 2015

objava predvidoma v majuhttp://www.ajdovscina.si/javna_

narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

Občina Ajdovščina

NAJAVA

Javni razpis za dodelitev kreditov

s subvencionirano obrestno mero

za pospeševanje in razvoj malega

gospodarstva v občinah Ajdovščina

in Vipava

objava predvidoma v junijuhttp://www.ajdovscina.si/javna_

narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo

in prehrano

Tehnična pomoč čebelarjem za leto 2015čebelarji

do zaprtja javnega razpisa zaradi porabe

sredstev, ki bo objavljen na spletni

strani MKGP oz. ARSKTRP

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_

objave/javni_razpisi/

Št. 42 • 19. maj 2015 23Napovedujemo

2015Dnevi ucecih se skupnosti

22. maj 2015Plato klub Baza,A j dov š č i n a (bivša kasarna Srečko Kosovel)Ljudska univerza Ajdovščinahttp://tvu.acs.si/paradaucenja/ajdovscina

Častni pokrovitelj 20. obletnice projekta TVU: Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Pokrovitelj:

Dobro in dobrodelno – Katalena za neodvisno življenjeVenčko Petrič je letos v goste povabil

skupino KATALENA, po koncertu sledi pogostitev z dobrotami, ki jih bodo pri-pravile članice Društva gospodinj s Pla-nine pri Ajdovščini in planinski vinarji.

Ob zbiranju sredstev je pomembni na-men koncerta tudi osveščati javnost o osebni asistenci kot človekovi pravici, o pravici do osebne asistence in o pravici do neodvisnega življenja.

Venčko Petrič: „Ker je zame osebna asistenca programa Neodvisno življenje hendikepiranih življenjskega pomena in ker ima Društvo YHD nenehne težave s � nanciranjem tega programa sem se še enkrat odločil,da organiziram dobrodel-ni koncert in na ta način zberem nekaj denarja v pomoč delovanju tega progra-ma društva YHD. Osebna asistenca nam odpira paleto možnosti in nam omogoča polnopravno in aktivno življenje. Gre za osnovno človekovo pravico izbire načina življenja. Koristniki programa Neodvi-sno življenje hendikepiranih lahko s po-močjo osebne asistence živimo na svojem domu, odločamo o lastnem življenju, de-lamo, ustvarjamo, smo aktivni, imamo družine in otroke, skratka počnemo vse to, kar je večini popolnoma samoumev-no. Na dobrodelnem koncertu zbrani de-nar bo porabljen izključno za delovanje tega programa društva YHD.“

Prva Izmenjevalnica v Ajdovščini! Prišla je pomlad, s katero ni oživela

in se razbohotila le narava, temveč tudi ljudje. Ajdovščina v maju po-nuja pester program. V petek, 22. maja, pa Ljudska univerza Ajdovšči-na tradicionalno organizira Parado učenja, na kateri se bomo s svojimi stojnicami predstavili tudi udeležen-ci programa PUM Ajdovščina. Prvič bomo na Primorskem, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območ-na enota Ajdovščina, zagnali do-brodelni projekt »Izmenjevalnica«, katerega že 1 leto izvaja Rdeči križ Slovenije, Območna enota Ljubljana. Po obisku njihove 20. Izmenjevalni-ce, smo se s Pumovci odločili idejo prenesti in preizkusiti še v našem okolju.

Kaj pravzaprav je Izmenjevalnica? Je dogodek, kjer si v zameno za pre-hranske in higienske izdelke izberete sebi ljub kos oblačila. Rdeči križ Slo-venije, Območna enota Ajdovščina, pa bo vsa zbrana sredstva posredoval tistim, ki pomoč zares potrebujejo. Za vsak izdelek (hrana, sladkarije, konzervirana hrana, žitarice, šampo-ni, sokovi ipd.), ki ga na Izmenjeval-nico prinesete, vam predamo kupon, s katerim si izberete želeno oblačilo ali modni dodatek.

Pumovci v naših prostorih pa tudi dodatno zbiramo stara a dobro ohra-njena oblačila. Pomlad je tu, zatorej, pobrskajte po vaših omarah, če kje leži kak kos oblačila, ki že nestrpno

čaka na novega lastnika. Rabljena oblačila zbiramo od ponedeljka do petka (09.00 – 14.30) na PUMu v Hiši mladih. Oblačila zbiramo naj-

kasneje do 20. maja. Vabljeni! Ana Taylor

Center odličnosti COBIK vabi na brezplačna predavanjaV naslednjem mesecu in pol se bodo v Centru odličnosti, ki ima svoje laboratorije v Ajdovščini, ob četrkovih

poznih popoldnevih zvrstila poljudna predavanja, namenjena najširši javnosti. Predavanja so brezplačna, najava na pr@cobik.si pa zaželena. Vabljeni!

Tehnologija za novo upanje: od razvoja do proizvodnje bioloških zdravil; Na sledi za nevidnim: diagnostika v biologiji in medicini; Zgodba o premaganih ali odpornost na antibiotike; 10 obrazov inoviranja; Etično vedenje: začnimo danes in pri sebi. Več na www.cobik.si.

Koledar prireditev za MAJ 2015torek, 19. maj

ob 19:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina Predstavitev knjige Od Hiše do Niše

torek, 19. maj

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališka predstava Tit Makcij Plavt AULULARIAVstopnina 7 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sreda, 20. maj

ob 17:00Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Vstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek. Info: 041 526 154, www.bruno-groening.org, slovenia@bruno-groening.org

sreda, 20. maj

ob 19:00Dvorec Lanthieri, Vipava

Znanstveni večer: Zadnji trenutki v življenju zvezdV angleškem jeziku.Info: 05 331 53 97, 040 266 058, andreja.leban@ung.si

petek, 22. maj

ob 12:00Lavričev trg Ajdovščina Maturantska parada 2015

od petka, 22., do nedelje, 24. maja

šotor pri bivši vojašnici Srečka Kosovela v Ajdovščini Ajdovščina v maju 2015

sobota, 23. maj

ob 9:00Dvorana v Velikih Žabljah

Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

sobota, 23. maj

ob 9:00MC Hiša mladih Ajdovščina Zelemenjava

sobota, 23. maj

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Koncert ob 35. obletnici MePZ PrimorjeVstop prost.

sobota, 23. maj

ob 21:00Galerija Vipavski Križ

Otvoritev razstave Pilonovih pisem Stanotu KosoveluInfo: www.goriskimuzej.si

nedelja, 24. maj

ob 18:00Kulturni dom Selo Večer s Plejadami

petek, 29. in sobota, 30. maj

šotor pri bivši vojašnici Srečka Kosovela v Ajdovščini Ajdovščina v maju 2015

sobota, 30. maj

ob 9:00Prostori KS Brje

Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

Koledar prireditev za JUNIJ 2015

četrtek, 4. junij

ob 14:00Prostori RK v Centru za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

torek, 9. junij ob 17:00Vojaški stadion Vipava

Test hoje na 2 km – 2015Info: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@zd-ajdovščina.si

petek, 12. junij

ob 19:00Galerija Vipavski križ

Umetniški projekt Bit & BeatInfo: 05 368 93 83

sobota, 13. junij

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

nedelja, 14. junij

ob 10:00Kamnje pri Ajdovščini

7. gorski tek na Malo goroPrijavnina 12 €Info: www.kamnje.si, 040 554 010 (Uroš)

nedelja, 14. junij

ob 20:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Dobrodelni koncert Društva YHD – KatalenaPredprodaja vstopnic: - TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, - Turistična Agencija Marco Polo, Ajdovščina, 05 368 15 00. Cena vstopnic: v predprodaji 10 €, na dan koncerta 12 €.Info: 031 551 405 (Venčko Petrič), venckop@gmail.com

Št. 42 • 19. maj 201524 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Od-govorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za druž-bene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodar-stvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafi čna priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Pišem ti na različne naslove… Pisma Vena Pilona Stanu Kosovelu s fronte.

Turistično društvo Vipavski Križ

Vas vabi v soboto, 23. maja ob 21. uri na otvoritev razstave Pi-lonovih pisem Stanotu Kosovelu

S tem bomo obeležili stoto oble-tnico začetka bojev na soški fron-ti.

Stano Kosovel se je rodil leta 1895 v Sežani in je bil prvi otrok nadu-

čitelja Antona in Katarine Kosovel. Kasneje so se rodile še tri sestre, Tončka, Karmela in Anica ter brat Srečko.

Veno Pilon se je rodil leto kasneje v Ajdovščini kot drugi otrok peka Meniga (Domenico) in Uršule Pil-lon. Starejši brat je umrl v vojnem ujetništvu leta 1919 štiri mlajše se-stre pa so vojno preživele.

Stano in Veno sta bila nadarjena otroka in zato so ju poslali v šolo v Gorico. Ob koncu šole leta 1915 so avstrijske oblasti oba mladeniča vpoklicale v vojsko in ju poslale na različna bojišča, kjer sta se borila na različnih frontah in v različnih bitkah. Prijateljske vezi sta lahko vzdrževala le s pismi, ki sta si jih pisala in pošiljala na med spopadi. Veno je avgusta leta 1916 padel v rusko ujetništvo in povsem izgu-bil stike s svojimi dragimi. Stano je imel po ranah v bojih in bolezni

več sreče in je lahko ohranjal sti-ke z domačimi. In tako je v svojem vojaškem kovčku ohranil tudi Pilo-nova pisma.

V teh pismih niso zapisana velika zgodovinska dejstva, v njih je zapi-sana neizpodbitna zgodovinska re-snica vojaka, ki nam danes govori o njegovem čutenju sveta in sebe.

Avtor razstave: dr. Borut Koloini, Goriški muzej

Oblikovalec razstave: Boris Blaž-ko, Goriški muzej