Ne spreglejte! Javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti

20

Št. 17 • 18. december 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Dobrodošli v Deželi daril 22. decembra v Šturskem parku

24

Strategija za mlade Občinski svetniki prisluhnili glasu mladih

2

Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s srčnimi čutili. (Simon Gregorčič)

Srečno 2013!

Primorci radi beremo Zmagovalci bralnega projekta smo ponovno Ajdovci.

11

Veste kdo so Miklavž, Božiček in Dedek Mraz?

13

Poklon literarnemu velikanu Odkritje obeležja na umetnikovi hiši in odprtje Lokarjeve knjižnice

4

Kmečka tržnica v

Ajdovščini12. januar,

Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Silvestrovanje v Ajdovščini31. december, od 20.00 naprej

pod šotorom na Lavričevem trgu

Št. 17 • 18. december 20122 Občina

Iz 22. redne seje ajdovskih občinskih svetnikov

6. decembra je potekala 22. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdo-vščina, s kar 16 točkami dnevnega reda – zadnja je bila po uvodnem dogovoru premaknjena na drugo mesto. Med obsežnim gradivom je pričakovano obširno razpravo spro-žila točka o podražitvah komunal-nih storitev.

Informacije in pobude Cesta na Cesti še vedno dela pre-

glavice – krajani menijo, da zaradi zamašenih odtokov ob zadnji preno-vi, občinska uprava bo situacijo pre-verila. Krajane Ajdovščine zanima kdaj bo osrednje mestno krožišče dobilo končno podobo, iz mesta pri-haja tudi informacija o novi luknji v »grajskem zidu«, tokrat povzročeni zaradi drevesa in korenik, ter o kla-vrnem stanju Rizzatove vile. Zani-miva je bila pobuda o kombiju, ki bi po mestu in bližnjih zaselkih starejše ljudi vozil po opravkih in bi jo mo-goče lahko financirali tudi trgovci. Kar nekaj vprašanj se je nanašalo na brezposelnost v občini ter ukrepe za reševanje stisk ljudi, podane pa so bile tudi druge pobude in vprašanja.

Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je skozi razgo-vore med kandidati za mesto ravna-telja OŠ Col, ki so izpolnjevali pogo-je javnega razpisa, najbolj prepričala predstavitev Erike Koren Plahuta iz Ajdovščine, občinski svetniki so potrdili pripravljeno mnenje. Konč-no odločitev o novem ravnatelju bo sprejel svet zavoda. Svetniki so se soglasno strinjali tudi z mnenjem komisije, da je dosedanja direktori-ca Zdravstvenega doma Ajdovščina, Boža Ferfolja, primerna za vodenje občinskega javnega zavoda tudi v naslednjem mandatu.

Občinske ceste V prvi obravnavi sta sprejeta tako

Odlok o občinskih cestah v občini Ajdovščina, kot tudi Odlok o kate-gorizaciji občinskih cest v občini Aj-dovščina. Popravki odlokov so torej mogoči le še z amandmaji. Razprava o sprejetju odloka o občinskih ce-stah je bila prekinjena na septembr-ski seji. Večina dilem je pojasnjenih. Precej vsebinskih sprememb prinaša tudi novi odlok o kategorizaciji ob-činskih cest; v občini imamo troje novih krajevnih cest, 15 novih poti, nekaj povezav si je zaslužilo višje kategorije ter še vrsto drugih večjih in manjših sprememb. Oba predloga odlokov sta dostopna na spletni stra-ni Občine Ajdovščine, v gradivu za 22. Sejo Občinskega sveta.

Kultura, šport in mladiPravilnik o sofinanciranju kultur-

nih dejavnosti je po drugi obravnavi, vključno s štirimi amandmaji, spre-jet. Amandmaji natančneje oprede-ljujejo izvajalce kulturnih progra-mov in projektov, odpirajo možnosti pridobivanja sredstev za kulturne projekte tudi društvom, katerih osnovna dejavnost ni iz področja kulture, spremembe pa se nanašajo še na točkovnik meril in kriterijev. Pravilnik o sofinanciranju športnih dejavnosti je bil na drugi obravnavi v sprejem ponujen z amandmajem, ki v merila za sofinanciranje tehnič-

nih športnih panog in miselnih iger dodaja nov razred – šah. Pravilnik ter amandma sta sprejeta, tako kot tudi Letni program športa v občini Ajdovščina. Vsi trije dokumenti so dostopni na spletni strani Občine Ajdovščina.

Mladi so pripravili Strategijo za mlade, v posebnem prispevku pa vam sami sporočajo, kako je poteka-la predstavitev strategije občinskim svetnikom.

Komunala Po sprejemu sklepa o določitvi na-

jemnine komunalne infrastrukture za leto 2013, ki jo Občina Ajdovščina po novem oddaja svojemu javnemu podjetju KSD d.o.o., je sledila pri-čakovano obsežna razprava o novih cenah komunalnih storitev. Razloge za podražitev, uskladitev cen komu-nalnih storitev z dejanskimi stroški, je svetnikom podrobno pojasnil di-rektor Egon Stopar. Svetniki so skozi razpravo opozarjali na splošne soci-alne težave ljudi, na veliko brezpo-selnost, tehtali so različne možnosti, ob koncu pa so se morali strinjati, da se po devetih letih cena mora dvi-gniti. Podražitev je šok predvsem zato, ker imamo že devet let skoraj nespremenjeno ceno teh storitev. Razlogi so pojasnjeni v posebnem prispevku.

Do konca brez razpravVrednost točke za izračun nado-

mestila za uporabo stavnega zemlji-šča na območju občine Ajdovščina za leto 2013 bo za dober procent viš-ja od obstoječe. Proračunska sred-stva za financiranje političnih strank se nižajo, namesto obstoječih 0,35 evra na glas bodo po novem stranke z mandatom v občinskem svetu pre-jele 0,31 evra na glas. V Malem Polju in Avžlaku gradijo vodovod, hkrati pa bo Občina Ajdovščina izvedla tudi investicijo izgradnje hišnih pri-ključkov. Krajani, ki bodo podpisali pogodbo, bodo za priključek plačali 1500 evrov ter bodo upravičeni do subvencije, razlike med prispevkom in dejansko ceno izgradnje priključ-ka. Z novim sklepom, ki preklicuje prejšnjega, pa bodo pošteno urejena tudi razmerja ter prispevki starih in novih priključkov na vodovod Gora.

Občini Ajdovščina je uspelo pri-dobiti evropska sredstva za obnovo stolpa št. 12 na ajdovski tržnici, v ka-terem trenutno deluje info točka ter uredništvo Ajdovskih novic. Evropa in MGRT bosta prispevala kar 95% potrebnih sredstev. Po prenovi bo v stolpu urejena razstava podeželskih produktov. Svetniki so potrdili pri-pravljen dokument, do konca seje pa preleteli še nekatere premoženjsko pravne zadeve.

V januarski številki Ajdovskih no-vic vam bomo podrobneje predsta-vili projekta prenove stolpa na ajdo-vski tržnici ter izgradnje Centra za 3. Življenjsko obdobje, na območju obstoječe stavbe Rdečega križa v aj-dovskih gasah.

Napovedi sej Občinskega sveta Ob-čine Ajdovščina so skupaj z zapisniki in podrobnejšim gradivom objavlje-na na spletni strani Občine Ajdo-vščina, www.ajdovscina.si.

Zakaj so se komunalne storitve morale podražitiDvig cene komunalnih storitev

je pošteno razburkal široko ajdo-vsko javnost. Pričakovano in času primerno, saj aktualne krizne razmere niso naklonjene takšnim informacijam. Vendar pa je bilo usklajevanje cen z dejanskimi stro-ški načrtovano tako-rekoč več let. Cene se bodo dvignile po večini slovenskih občin, ki že težko čaka-jo odmrznitev cen obveznih gospo-darskih služb – to naj bi se zgodilo 1. 1. 2013.

Prav zaradi zamrznitve cen obve-znih gospodarskih služb, ki s kratki-mi prekinitvami traja že dobrih 9 let, so po marsikaterih občinah zastale investicije, ker morajo občinski pro-računi plačevati izgube komunalnih podjetij. Odmrznitev torej ne pome-ni komercialne povišice cene, pač pa zgolj uskladitev cene storitev z dejanskimi stroški. Poudariti velja, da inflacija v tem obdobju znaša kar

34%. V občini Ajdovščina vse obvezne

gospodarske javne službe – oskrbo z vodo in vzdrževanje vodnih pri-ključkov, odvajanje in čiščenje od-padnih voda ter ravnanje z odpadki – izvaja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba d.o.o..

Nove cene storitev so izračunane na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. št. 63/2009) in jih je nemogoče primerjati s starimi.

Podlaga za izračun cene oskrbe s pitno vodo je bila doslej dobava kubičnega metra vode, po novem pa končno ceno te storitve določa tudi premer vodomera. Cena je torej se-stavljena iz vodarine, omrežnine ter stroška vodnih povračil. Mesečni iz-datek štiričlanske družine, ki je sedaj dobrih 9 evrov, bo po novem okvir-no 13 evrov.

Cena odvajanja odpadnih voda je bila nazadnje usklajena januarja 2010, v naši občini to storitev plaču-jejo tisti uporabniki, ki so priključe-ni na kanalizacijsko omrežje. Štiri-članska družina je doslej to storitev plačevala okoli 4 evre, od 1. 1. 2013 dalje pa bo ta cena za približno dva evra višja. Obstoječa cena čiščenja odpadnih voda za štiričlansko dru-žino na mesec je okoli 11 evrov, nova cena pa bo za slab evro in pol višja.

Cena ravnanja z odpadki se ni spreminjala od marca 2003, kljub temu, da so prav na tem področju vi-

dne največje spremembe. V teh letih smo se učili ločeno zbirati odpad-ke, občina Ajdovščina je dobila kar 517 zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Temeljito reorganizacijo pa je doživelo tudi odlagališče od-padkov pod Dolgo Poljano, kjer se že dolga leta nič več ne kopiči gora odpadkov, pač pa se z odpadki rav-na skladno z evropskimi uredbami in domačo zakonodajo. Le-ti pa na-lagajo tudi zaprtje odlagališča v na-slednjih letih. Štiričlansko družino je odvoz in ravnanje z odpadki doslej stalo nekaj manj kot 10 evrov meseč-no, odslej pa bo ta cena, ki vključuje tudi okoljsko dajatev za odlaganje odpadkov in finančno jamstvo za za-piranje odlagališča, dobrih 17 evrov.

Nove cene zgolj pokrivajo stroške, še vedno pa Občina Ajdovščina sle-di trendu najnižjih cen komunalnih storitev. Čeprav s slabo voljo, bomo vsi občani, državljani, novo ceno morali sprejeti. Čista in zelo kako-vostna voda, ki danes priteče iz na-ših pip, je v globalnem pomenu in marsikje na svetu težko dostopna in dragocena osnovna dobrina. Za ceno litra ustekleničene vode lah-ko kupite 300 litrov naše, hubeljske vode. Hkrati velja poudariti, da k znižanju cen komunalnih storitev največ lahko prispevamo sami, za začetek z ozaveščenim ravnanjem do okolja in ločevanjem odpad-kov v lastnem gospodinjstvu. Občina Ajdovščina

V zadnjih šestih letih se je: - za 80% podražilo gorivo, - za 60 % so se podražila jedilna

olja in druga maščoba, - za 50 % so se podražili mleko,

mlečni izdelki in jajca,- za 49% podražil plin, - za 33 % podražil kruh,- za 32 % sta se podražila sadje

in zelenjava,- za 26 % podražilo meso, - … Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Občinski svetniki so prisluhnili glasu mladihAjdovščina, 6. december 2012.

Predsednica Mladinskega sveta Aj-dovščina, Helena Harej je na 22. seji občinskega sveta predstavila Strategi-jo za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018, katere namen je strukturirano vsebinsko in finančno začrtati delo-vanje Občine na področju mladine, spodbujati in vzpostavljati kontinu-iran dialog med mladimi in Občino ter vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti v Občini Ajdovščina.

Strategija, ki jo je Mladinski svet Ajdovščina pripravil v sodelovanju z Občino Ajdovščina, prestavlja skrb-no, predvsem pa strokovno dobro izveden projekt, ki temelji na analizi želja mladih v Občini Ajdovščina in aktualnega stanja na področju mladih v občini ter potrjuje dobro, čeprav včasih razburkano sodelovanje med dvema pomembnima lokalnima ak-terjema na področju mladih v občini.

Ukrepi za mlade, ki bodo v nasle-dnjih letih zaživeli v občini Ajdovšči-na, segajo v področja izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske proble-matike mladih, mobilnosti, prostega časa, športa in družbeno-kulturnih dejavnosti, mladinskega organizira-nja ter informiranja mladih. »Izpo-stavila bi predvsem ukrepe s področja izobraževanja mladih, med katerimi velja posebno pozornost nameniti podeljevanju občinskih štipendij za nadarjene dijake in študente ter di-jake in študente lokalno pomembnih

ali deficitarnih poklicev ter ukrepe s področja razvoja podjetništva in podjetnosti mladih, v okviru katerih bo tudi ajdovska občina bogatejša za mladinski podjetniški inkubator,« raz-laga Harejeva. Tudi stanovanjska pro-blematika ni bila prezrta. Strategija namreč med drugim predvideva pri-pravo analize za preučitev možnosti vzpostavitve stanovanjskih koopera-tiv v občini.

Čeprav ajdovski župan Marjan Polj-šak v strategiji pogreša revolucionar-no noto, ne moremo mimo dejstva, da gre za pomemben dokument, ki sistematično ureja področje mladih v občini:

»Strategija za mlade je dobra. Gre za rezultat intenzivnega dela in skrbnih raziskav na področju mladih v občini in, kar je še posebej pomembno, pred-stavlja želje in vizije mladih Ajdovcev, katerih glas je sedaj slišan. Ne-naza-dnje pa je strategija rezultat dobrega sodelovanja med mladimi in občino, ki dodatno poglablja navezo, ki so jo mla-di Ajdovci sklenili z občino pri nastan-ku Mladinskega centra in hotela Hiša mladih,« nadaljuje Harejeva. O t.i. revolucionarnosti strategije priča tudi dejstvo, da gre za prvo tako obsežno, predvsem pa skrbno izdelano lokalno strategijo za mlade v Sloveniji. Kot je omenil Tadej Beočanin, občinski sve-tnik liste SD, se je s sorodno strategijo za mlade do danes lahko ponašala le občina Velenje, dodelanost ajdovske Strategije za mlade pa Ajdovščino ponovno postavlja na sam državni

vrh dobrih praks s področja lokalnih mladinskih politik. »Mladinski svet Ajdovščina si zasluži pohvalo za do-bro opravljeno delo. Strategija, ki smo jo obravnavali, je ena prvih tovrstnih strategij za mlade v Sloveniji, kar Aj-dovščino dodatno utrjuje med najbolj mladim prijaznimi občinami. Pose-bej sem zadovoljen z novimi ukrepi, sploh štipendijami, mladinskim pod-jetniškim inkubatorjem, mladinskim informativnim servisom in drugimi, ki ob kvalitetnih družbeno kulturnih dejavnostih v občini mladim zagota-vljajo takšne pogoje, da bo zmanjša-no njihovo odseljevanje, tako v večja slovenska mesta kot v tujino. Čas, v katerem živimo, je kljub splošno fi-nančni krizi posebej primeren za vla-ganje v mladino. Verjamem, da bodo vsi ukrepi realizirani v obdobju tra-janja strategije in si želim, da bi tudi druga področja, sploh gospodarstvo, dobila razvojno naravnane strategije, ki bi bile pripravljene v sodelovanju med ključnimi deležniki in občino,« je svojo naklonjenost strategiji izrazil Beočanin.

O usodi strategije bodo svetniki do-končno odločali na januarski seji ob-činskega sveta. Glede na pohvale, ki jih je bila strategija deležna na predstavi-tvi, na kateri je svojo podporo strate-giji izrazil tudi predsednik odbora za družbene zadeve, g. Anton Žagar, lah-ko upamo na svetlo prihodnost stra-tegije za mlade v občini Ajdovščina in boljše čase za ajdovsko mladino. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 17 • 18. december 2012 3Občina

Veleposlanik Srbije na obisku pri županu Ajdovščine

12. decembra se je na vljudno-stnem obisku pri županu Občine Ajdovščina Marjanu Poljšaku mudil nj. eksc. Aleksandar Radovanović, veleposlanik Republike Srbske, ki ga je spremljal svetovalec za ekonom-ske zadeve, Aleksandar Nikolić. Po sprejemu pri županu sta se gosta od-pravila še na obisk Fructala.

Tema pogovora, ki so mu poleg veleposlanika in njegovega sodelav-ca ter župana prisostvovali še oba ajdovska podžupana, Igor Česnik in Drago Vidrih, predsednik Od-bora za gospodarstvo Boris Kovač

ter vodja oddelka za investicije in gospodarske javne službe na Občini Ajdovščina, Alenka Čadež Kobol, je bila predvsem gospodarsko povezo-vanje med obema državama.

»Slovenija je dober brend v Srbiji,« je med drugim povedal veleposlanik, ki meni, da so gospodarske povezave med tema dvema državama že sedaj dobre. Srbija je velika destinacija za slovenske investitorje, veliko sloven-skih podjetij je to že izkoristilo. Za Srbe je Slovenija zanimiva kot tu-ristična destinacija, več pa bi lahko naredili tudi na področju kulturnih

izmenjav. Veleposlanik je omenil tudi moč mednarodnih povezovanj občin, ki so na tem področju že pre-hitele državo. Srbija vstopa v Evrop-sko skupnost in slovenske izkušnje ji bodo dobrodošle, še posebej pri pri-dobivanju evropskih sredstev.

Župan Marjan Poljšak je velepo-slaniku predstavil naše kraje, pa tudi težko gospodarsko situacijo, v kate-rih smo se znašli. Priporočil se je za pomoč pri pridobivanju srbskih in-vestitorjev. Oba, tako veleposlanik, kot župan, sta vesela srbske investi-cije v Ajdovščini, podjetja Fructal, ki je v lasti družinskega podjetja Nectar iz Srbije in namerava tu nadaljevati proizvodnjo. Veleposlanika je za-nimal odnos med občino in podje-tjem, župan pa mu je zagotovil, da komunikacija dobro poteka.

To je bil prvi obisk srbskega vele-poslanika, nj. eksc. Aleksandra Ra-dovanovića, v Ajdovščini, zagotovo pa ne zadnji. Veleposlaništvo Re-publike Srbske je pripravljeno obo-jestransko pomagati podjetjem pri iskanju gospodarskih povezav. sh

Gostinci Ne pozabite prijaviti urnik obratovanja za prihodnje leto Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno

postoriti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki poslujejo v po-daljšanem obratovalnem času, čim prej prijaviti urnik obratovanja go-stinskega obrata za prihodnje leto.

Podaljšani čas obratovanja pomeni odprtje in poslovanje lokala pred 6.00 uro zjutraj ali po 22.00 uri zvečer, nanaša pa se na gostinske obrate, ki se nahajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej uredba velja za večino lokalov v občini Ajdovščina.

Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču Občine Ajdovščina (informacijski pult v srednjem nadstropju občinske stavbe), kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vrednosti 22,66 evra. Občina Ajdovščina

Spoštovane občanke in občani! Želimo vam prijetne praznike.

Preživite božič v prijaznem družinskem vzdušju. Čestitamo vam ob prazniku samostojnosti in enotnosti ter vas vabimo na osrednjo občinsko slovesnost, ki bo

potekala 26. decembra 2012 ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Želimo vam zdravo, srečno in kar se da uspešno novo leto. S prijaznimi medsebojnimi odnosi in

optimističnim pogledom v prihodnost bomo skupaj premagali vse ovire! Lepo praznujte!Občina Ajdovščina

Občina Ajdovščina se že tradicionalno odpoveduje pošiljanju novoletnih voščilnic ter denar namenja v dobrodelne namene. Dobrodelna akcija pa bo še širša. Občinski svet Občine Ajdovščina je namreč sprejel sklep, da se denar, ki bi ga sicer porabili za praznične prireditve, nameni za stroške šolske prehrane socialno ogroženih otrok, ter k podobnim akcijam pozval tudi vse

ostale občinske javne zavode. Sredstva bodo namenjena vsem osnovnim šolam na območju občine Ajdovščina.

Voščilo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka ob novem letu 2013Občanke in občani občine Ajdovščina!

V novem letu 2013 vam želim čim več energije in modrosti za ob-vladovanje težav sredi mnogovrstnih kriz, ki bolj ali manj pestijo vsakega izmed nas, naše in drugih bližnje, naše in drugih družine ter naše manjše in večje skupnosti.

Oblikovati moramo nove odgo-vore ter obnašanja v še poslabšanih razmerah. Kdor sam ni prizadet, je zaskrbljen zaradi poslabšanja stanja bližnjih ali bolj oddaljenih občanov, in tudi on mora reagirati. Vsako-

mur želim, da ga težave ne zlomijo, da opusti morebitno obupovanje ter v duši in srcu obnovi, ali na novo zgradi notranjo moč, potrebno za vsakdanji boj za preživetje ter boljše življenje.

Pogledati moramo v zgodbe naših prednikov, ki so se bojevali za pre-živetje v mnogo slabših razmerah in vendarle uspeli. Energija pomeni najprej pomnoženo intenzivnost raz-mišljanja, analiziranja, nato iskanja ter oblikovanja novih rešitev. Po do-mače povedano, najprej bomo mož-gane zelo in vedno znova napenjali, ne zato, da bi postali živčni, pač pa zato, da bomo poiskali rešitve. Za manjše uspehe bomo neprimerno več delali, kar bi lahko primerjali s pridelavo zdrave hrane, rastlin, ki jih je potrebno dolge ure pleti, namesto da bi jih na hitro poškropili s stru-pom proti plevelu. Porabili bomo ne-sorazmerno več časa, da bi ugotovili, kako s skromnostjo preživeti. Temelj za našo prihodnost je torej delo, de-lovna vnema – garanje, potrpežlji-

vost in ustvarjalno razmišljanje. Vsi, ki imajo več smisla za pod-

jetnost, pa še niso podjetniki, naj poskusijo organizirati pošteno, ko-ristno delo zase in še za koga. Tem, sposobnim tveganja, pomagajmo vsi, vsak po svoji moči. Obstoječim podjetnikom pa želim, da postanejo še bolj iznajdljivi in odpirajo nova delovna mesta. Sedaj, ko smo v kri-zi, naj bodo njihovi motivi potrebe brezposelnih in skupnosti. Mladim z raziskovalnim duhom želim uspešno razvijanje novih izdelkov ali storitev in jim ponavljam, da jim bo občina pri tem, kot doslej, pomagala po svo-jih možnostih ter močeh.

Ne sanjamo, kako nam bo nekaj od nekod brez našega truda padlo samo od sebe, pač pa kako nas bodo pre-senetili naši ustvarjalci in podjetneži. In te naše sanje bodo ustvarjale še bolj pozitivno vzdušje, ki bo vsako-mur in vsem pomagalo, da se prebi-jemo.

Zato srečno in borbeno Novo leto 2013!

Občudovanja vredno

Ajdovska občinska uprava se je z veseljem odzvala povabilu kolegov iz Vipave, na ogled prenovljenega Lanthierijevega dvorca. Po dvorcu nas je skozi zanimive zgodbe vodil tajnik vipavske občinske uprave, Jože Papež. Odlično je opravil svoje delo, saj je poleg običajnih zanimivosti kolegom iz sosednje občine zaupal tudi marsikatere strokovne podrob-nosti iz poteka projekta, ki je bil re-snično obsežen in zahteven. Dvorec je čudovito obnovljen ter dopolnjen s pridihom modernega. Posebno za-

nimiva je razsvetljava mogočnih so-ban, ki na svoj način usmerja pogled opazovalca na ogleda vredne detajle.

Prav v teh dneh se v dvorec seli no-vogoriška univerza, ki bo tu izvajala študij vinogradništva in vinarstva. Prostori so pripravljeni in opremlje-ni tudi za najzahtevnejše sodobne tehnološke pripomočke in dejavno-sti. Hkrati pa ima mogočna zgradba zagotovljeno primerno vsebino, ki jo bo obudila nazaj v življenje kraja.

Vipavcem čestitamo ob tem dosež-ku.

Hči lutkarja iz Šturij dočakala 100 let

10. decembra 2012 je gospa Mojca Klemenčič imenitne volje ter čilega zdravja dočakala 100 let. Obiska delegacije iz Ajdovščine - župa-na Marjana Poljšaka, ravnateljice šturske šole Ave Curk in domače lutkarice Ade Bačar - se je zelo raz-veselila.

Gospa Mojca se je rodila dve leti po uprizoritvi prve slovenske  lutkovne predstave, ki jo je na odrček postavil njen oče Milan, to se je zgodilo 22. decembra leta 1910 v domači dnevni

sobi v Šturjah. Z očetom je tesne vezi stkala kasneje. Sodelovala je le pri zadnji Klemenčičevi  predstavi, pri uprizoritvi Fausta, ki se je leta 1936 zgodila prav tako v domači dnevi sobi, tokrat v meščanskem stanova-nju v Ljubljani, kjer gospa Mojca živi še danes.

Gospa Mojca Klemenčič, ob 100. rojstnem dnevu vam želimo, da bi še naprej ostali tako veseli in da bi se veselili življenja!

Št. 17 • 18. december 20124 Kultura

Poklon literarnemu velikanu 9. maja letos smo slovesno vstopili v Lokarjevo leto, ki je v petek, 23. novembra 2012 zabeležilo še enega od vrhuncev. Po dopoldanskem simpoziju, na katerem so o Lokarju spregovorili ugledni strokovnjaki, je sledilo še odkritje spominskega obeležja na pročelju Lokarjeve galerije in odprtje Lokarjeve spominske knjižnice.

Letošnje kulturno leto smo Aj-dovci posvetili Lokarju. V znamenju tega velikega in pomembnega do-mačega pisatelja, zdravnika Danila Lokarja, je potekalo veliko različnih dogodkov, prireditev, razstav, izšli so ponatisi in novi natisi pisateljevih zgodb, Lokarju je posvečena tudi posebna spletna stran. V središču vsega dogajanja pa je urejanje Lokar-jeve galerije in znotraj nje Lokarjeve spominske sobe. Lokarjevi dediči so hišo brezplačno v upravljanje zaupa-li Društvu likovnih umetnikov Se-verne Primorske, ki jo je s pomočjo mnogih donatorjev in Občine Ajdo-vščina prenovila. Prva razstava v ga-lerijskih prostorih je bila postavljena

že v maju, po temeljiti prenovi pa je uradno odprtje potekalo v oktobru.

Strokovno srečanje, posvečeno pi-satelju, je bilo okronano še z odpr-tjem Lokarjeve spominske knjižnice in odkritjem obeležja na pročelju Lokarjeve hiše, ki ga je izdelal član DLUSP-a, akademski kipar Silvester Fakuč iz Ustij. Simpozij je organizi-rala Lavričeva knjižnica, potekal pa je v Pilonovi galeriji. Ugledne goste – akademike, zgodovinarje, slaviste, učitelje – in obiskovalce je uvodo-ma pozdravil župan Marjan Poljšak. Razprave so pisatelja obravnavale kot prijatelja in sogovornika, kot pisatelja, tudi v odnosu ali pa pri-merjalno z drugimi umetniki, kot aj-dovskega zdravnike, umeščale so ga v čas in prostor, Lokarjev duh je po

galeriji še močneje zavel skozi zadnji zvočni posnetek pisatelja, domači učitelji pa so govorili o Lokarjevi prisotnosti pri pouku in o pristopih k obeleževanju Lokarjevega leta. Vse razprave so objavljene v zborniku, ki je izšel prav na dan simpozija in ga je moč dobiti v Lavričevi knjižnici.

Tako kot simpozij je tudi odkritje spominskega obeležja in odprtje Lo-karjeve spominske knjižnice prite-gnilo veliko obiskovalcev. Lokarjevo bogato zapuščino sta pregledovali in urejali Ivana Slamič in Zdenka Žigon. Opravili sta veliko delo, ki ga zdaj predajata mladim literarnim strokovnjakom, saj so predvsem dnevniški zapiski in Lokarjeva kore-spondenca lahko velik izziv za lite-rarna raziskovanja, je v predstavitvi spominske knjižnice na slovesnosti povedala Ivana Slamič. Spomin-sko obeležje so skupaj odkrili Ivana Slamič, Miha Lokar, ravnatelj OŠ Danila Lokarja Vladimir Bačič in župan Marjan Poljšak. Nato pa je

sledil še ogled spominske knjižnice, ki je opremljena z Lokarjevim po-hištvom, pisatelj pa je predstavljen skozi fotografsko zgodbo na štirih panojih. 

Pobudniki in krovni organizatorji kulturnega Lokarjevega lega v Ajdo-vščini so Osnovna šola Danila Lo-karja, Lavričeva knjižnica Ajdovšči-na, Društvo likovnih umetnikov Se-verne Primorske, Občina Ajdovščina ter društva in posamezniki. Zadali so si pomemben cilj – približati Danila Lokarja in njegovo literarno ustvar-jalnost širši množici, to jim je tudi uspelo. Po zaslugi Lokarjevih dedi-čev pa je Ajdovščina pridobila tudi nov kulturni prostor, ki se z obelež-jem na pročelju poklanja umetniku. sh

Jejčičevo urejanje kaosa

V Mednarodnem grafičnem li-kovnem centru, ki ima sedež v ljubljanskem gradu Tivoli, je od petka, 30. novembra 2012 na ogled pregledna razstava del ajdovske-ga umetnika, likovnega pedagoga ter prvega direktorja in kustosa Pilonove galerije, Danila Jejčiča. Osrednja slovenska ustanova za grafično umetnost je ob prihaja-joči ustvarjalčevi osemdesetletnici svoje razstavne prostore namenila njegovim kolažem, reliefom-skulp-toslikam, objektom - komponibi-lom ter grafikam – najzgodnejša razstavljena dela segajo v 70. leta 20. stoletja. Svojo več kot 50letno zapisanost likovni umetnosti je Da-nilo Jejčič (rojen leta 1933) začel na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije upodabljajočih umetno-sti, kjer je diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici. Končanemu štu-diju so sledila leta delovanja v pe-dagoškem poklicu v rodnem mestu. Pomanjkanje ustvarjalnega prostora - v sredini 60. let si je urejal atelje - je v njegovo ustvarjanje sicer zarisalo cezuro, a na tokratni razstavi, ki jo je postavil dr. Jure Mikuž, njegovemu pet desetletij obsežnemu opusu ni težko slediti. Nasprotno, postavitev popelje tudi gledalca, ki se Jejčiče-vim delom prvič približa, v nezadr-žnem toku od začetka do konca raz-stavljenega. Vse od del iz začetnega obdobja, ki ga zaznamuje predvsem geometrijsko abstraktna skulptura (unikatni leseni objekti ter multi-plikabilni komponibili iz vakumira-nega in lakiranega polistirola ter iz ABS folije), skozi grafično serijo Alfa

in Omega, s katero je umetnik pretr-gal s čisto grafično produkcijo tako, da je vanjo vnesel avtorsko fotografi-jo, do nedavno nastalih sitotiskov in fotografij. Grafike iz omenjene serije so preko fotografskega medija s svo-jo vsebino vselej kritično opozarjale na ekološke probleme sodobne druž-be ter svarile pred nepopravljivimi posledicami onesnaževanja. Med-tem pa nam, po besedah Nevenke Šivavec, direktorice MGLC-ja, skozi današnje oči njegova starejša dela, »dobesedno jemljejo dih«. Na odprtju je Šivavčeva še dodala, da je tokra-tna razstava prav gotovo »veliko pre-senečenje za celo vrsto generacij, ki tega izjemnega ustvarjalca niso imele priložnosti spoznati, saj je vedno ži-vel in delal odmaknjeno od hrupa in pozornosti umetniških središč«. Jejčič namreč razen v času šolanja - v letih 1948-1953 je v Ljubljani obiskoval Šolo za umetno obrt, od leta 1954 pa akademijo - rojstnega mesta ni zapustil. Kustos razstave Božidar Zrinski je o Jejčičevi stalni prisotno-sti na grafičnih bienalih izjavil, da je umetnik s svojimi deli vselej »pre-pričal z izvirnim likovnim jezikom«. Leta 1994 je z razstavo, ki jo je imel skupaj z Dragom Hrvackim, doživel prvo večjo potrditev, obenem pa je dogodek pomenil tudi prvi pogled javnosti v njegov opus. Dr. Jure Mi-kuž je v svoji spremni razpravi opus enega najvidnejših predstavnikov slovenske grafične ustvarjalnosti, pripadnika ljubljanske grafične šole ter najpomembnejšega predstavni-ka geometrijske abstrakcije pri nas pospremil vse od njegovih študijskih

let. Takrat se je umetnik spozna-val s Cezannovim reduciranjem na osnovne geometrijske like, predvsem na valj in kroglo, kot osnovo svojega dela po letu 1970, ko je načel novo ustvarjalno obdobje, ki je šlo v korak z vodenjem Pilonove galerije (Jejčič je bil njen prvi direktor in kustos vse do leta 1996). Mikuževa študija nas popelje skozi vse slogovne spremem-be znotraj Jejčičevega ustvarjanja vse do geometrijsko abstraktnega iluzionizma, ki ga je, sam izrazito dosleden, natančen, skoraj asketski in »vešč mimetičnega upodabljanja«, razvil do perfekcije. Slednje potrjuje tudi izrečeno s strani samega ume-tnika: »Moje delo je odraz značaja, dobro počutje me prevzema, ko vi-dim, da so stvari na svojem mestu, vsaj v namišljeni popolnosti«. Svojo študijo pod naslovom Urejanje kaosa zaključi Mikuž s Platonovim stvarni-kom, ustvarjalcem vesolja »iz temni-ne, nereda kaosa«, ki ga je uredil po idealnih geometrijskih oblikah, zako-nitosti števil, po njihovih razmerjih in harmoniji. Jejčičev seznam razstav je dolg; prvič je skupinsko razstavljal leta 1962, v tujini je začel razstavljati s skupino 2XGO, pozneje pa s skupi-no Laboratorio 7. Samostojnih raz-stav doma in na tujem se je od tiste prve v letu 1972 v Kranju in Kopru(z Nedeljkom Pećancem), nabralo več kot štirideset, tistih mednarodnih razstav pa še malce več. Skozi leta je namreč, kot je povedano zaokrožila Šivavčeva, »njegova usmeritev preži-vela številne modne umetniške toko-ve in se ni ozirala na menjave stilov in umetnostnih paradigem« in Jejčič je vse do danes »ohranil vrhunsko ustvarjalno kondicijo in izjemno ka-kovost«. Razstavo v MGLC-ju, ki bo na ogled do 10. februarja 2013, spre-mlja obsežna trijezična (slo./ang./it./) monografska publikacija s šte-vilnimi reprodukcijami umetniko-vih. Izbor del z ljubljanske razstave bo v februarju 2013 priromal tudi v Pilonovo galerijo, ki bo svoje pro-store počastila z deli svojega prvega ravnatelja in kustosa ter - po some-ščanu Venu Pilonu - najpomemb-nejšega domačega umetnika. Tanja Cigoj

Nagrade tudi domačim gledališčnikom Na ta veseli dan kulture so v Sežani

razglasili nagrajence akcije Primor-skih novic Naj ljubiteljska gledališka skupina. Med dvanajstimi izbranci

sta kar dve domači skupini, na 3. mesto se je povzpelo Društvo gospo-dinj in dramska skupina Planina, 11. Mesto pa je osvojila Dramsko pevska

skupina Zarja, ki deluje v okviru DU Ajdovščina.

Čestitamo!

Št. 17 • 18. december 2012 5Iz naših krajev

Nekaj tisoč zadovoljnih pohodnikov 12. pohoda po Vertovčevih po-

teh se je udeležilo okoli 5000 poho-

dnikov iz vse Slovenije, ki so se za-dovoljni in polni Vipavskih dobrot vračali v svoje kraje.

Letošnji pohod je ponudil še po-sebno bogat program, obilna pa je bila tudi ponudba vipavskih dobrot

– tako ob pohodnih poteh, kot tudi na zaključku, na veseli in družabni

kmečki tržnici pod mogočnim hra-stom.

Pohodniki so bili navdušeni nad razstavo v cerkvici sv. Marjete. Dru-štvo se svojemu ustanovitelju in po-budniku ureditve Vertovčevih poti,

Stanislavu Bačarju, poklonilo z raz-stavo fosilov, ki jih je Stane našel na pohodnih poteh. Cerkvica je bila ena Stanetovih najljubših točk na poho-dni poti, stoji na griču nad njegovo rojstno vasjo Dolenje in vsa leta or-ganizacije pohoda je prav on skrbel za razstave v njej. Tokratno razstavo je pripravil Stanetov vnuk Jure Slo-kar.

Gostoljubno so bili pohodniki sprejeti na Planini, kjer so jih pri-čakali domači vinogradniki s po-vabilom na svoje »odprte hrame« v začetku decembra. V dvorani pa so svoje umetnine razstavili člani rez-barsko-intarzijskega društva. Osre-dnjo slovesnost v Šmarjah so pripra-vili člani TD Vinoreja Šmarje, ki so ob tej priložnosti pohodnike pova-bili tudi na svojo pohodno priredi-tev na Šmarenski krajevni praznik v maju. Z obiskom in nagovorom je pohodnike počastila Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja iz bli-žnjega Zavina. Družabno je bilo na Vrtovčah, TD Vrtovče je pohodnike sprejelo »pod kolono«. Tudi Tevčani so izkazali gostoljubje, veselo je bilo v Uhanjah. Vrata novega večnamen-skega objekta sredi Ustij so bila na dan pohoda odprta, na ogled je bila razstava domačih umetnikov, ki jo je pripravil Silvester Fakuč.

Pohodniki so se pod mogočen hrast pred vasjo Ustje, kjer jih je pričaka-la bogato obložena kmečka tržnica, vračali zadovoljni. Mnogi med njimi so prvič obiskali pohod in na novo odkrili ta čudoviti rajski košček naše dežele. Vračali so se z lepimi vtisi in vipavskimi dobrotami.

Društvo Matija Vertovec se zahvaljuje za pomoč pri organizaciji 12. pohoda po Vertovčevih poteh:

- ekipi gorskih reševalcev GRS Tolmin - ekipi Prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina - PGD Col in PGD Šmarje, pa tudi GRS Ajdovščina - Turističnemu društvu Vinoreja Šmarje- Juretu Slokarju, avtorju razstave v cerkvi sv. Marjete - ekipi iz Društva lokalnih turističnih vodnikov Ajdovščina - ekipi TIC Ajdovščina- vsem članom društva, domačinom in drugim posameznikom, ki so

kuhali čaj in kavo, usmerjali pohodnike, pazili na njihovo varnost, jim ponujali domače dobrote … skratka vsem, ki so kakorkoli pripomogli k še enemu uspešno izvedenemu pohodu.

Turšca – od nekdaj in tudi za naprej

Društvo gospodinj s Planine se v zadnjem projektu ukvarja s koruzo, po teh krajih, tudi na Planini, ji reče-mo turšca. Vsi, ki smo si predstavitve ogledali, sedaj vemo tudi zakaj.

Da je bila od zmeraj pomembna za preživetje na kmetiji, je znano. Dru-štvo planinskih gospodinj pa je iz preteklosti o koruzi izbrskalo vrsto zanimivosti, ki jo lahko s pridihom sodobnosti ponovno povzdignejo v osrednjo kmetijsko kulturo. Vse-stransko in ekološko. S koruzo je po-vezanih mnogo družabnih običajev in drugih navad, kot je tista »na koru-zi«. Za dober pridelek je najboljše do-mače seme . O vsem tem in še o čem pripoveduje letošnji projekt Društva gospodinj in dramske skupine s Pla-nine, ki letos s strokovno podporo

stopa še korak naprej v ohranjanju starih običajev.

Polenta je preživela rodove Pla-nincev

Osrednji produkt letošnjega pro-jekta Društva gospodinj s Planine je drobna knjižica, ki v sebi nosi pravi zaklad. Lepo je oblikovana, opremlje-na s čudovitimi in zelo povednimi fotografijami, pravo bogastvo pa se skriva v zgodbi. »Poljnto sme jeli vsak večjr« je pomenljiv naslov, polenta je preživela rodove Planincev in je sko-rajda edino, kar se je od koruze ohra-nilo do danes. V knjižici je zapisano mnogo spominov starih Planincev, ki se z nostalgijo spominjajo starih ča-sov. Piše o pridelavi koruze, o starih mlinih na Vipavi, o različnih sortah, tudi o »guštnci«, ki so jih danes sko-

raj izrinili še zdaleč ne tako okusni hibridi … pa o ličkanju - slačenju, ki je včasih združevalo ljudi na vasi, in o tem, kako so nekdaj iznajdljivo uporabili liste, storže in druge dele koruze za uporabne predmete, kot so metlice, po katerih so znani pred-vsem Budanjci, pa košare, predpra-žnike, okras. Mnogo zanimivih izdel-kov, tradicionalnih in novodobnih, je bilo moč videti na razstavi, ki je pospremila projekt. Knjižica piše tudi o prehrani ter na koncu ponudi zani-miv recept za koruzno pašto – gre za sodobno domislico, vendar za dana-šnji čas še kako uporabno, saj takšna pašta ne vsebuje glutena.

Izzivi za prihodnost Društvo se je letošnje naloge loti-

lo s strokovno pomočjo etnologinje, dr. Jasne Fakin Bajc, ki je bila tudi osrednja govornica premierne pred-stavitve knjižice, razstave in gledali-ške predstave na Planini. Poudarila je pomen ohranjanja in negovanja dediščine predvsem iz vidika traj-nostnega razvoja, pa tudi kot izziv za prihodnost, saj je tradicionalno znanje vedno bolj iskano in cenjeno. Nekdaj so ljudje živeli v sožitju z na-ravo, z industrijskim razvojem pa so šla stara znanja skoraj v pozabo. Prav koruza je zanimiv primer oživljanja starih znanj za nove potrebe. Če je bila nekdaj zaradi svoje nezahtev-nosti in uporabnosti pomembna za preživetje, danes lahko s svojimi bo-gatimi načini tradicionalne uporabe

Vesele božične praznike

ter zdravo, uspešno

in sreče polno

novo leto 2013!

Predsednik: Valentin Krtelj

Krajevna skupnost Ajdovščina

Spominska slovesnost v Slejkih

Krajevna organizacija NOB Črniče Ravne in Območno združenje zveze borcev za vrednote NOB Ajdovščina –Vipava ter krajani Raven so v ok-tobru 2012 izvedli spominsko slove-snost ob spomeniku v zaselku Slejki vasi Ravne nad Črničami, kjer je v neenakem boju z Nemci 24. februar-ja 1945 padlo 19 borcev- jurišnikov Jurišnega bataljona XXX. Divizije IX. Korpusa NOV in POS. Spome-nik so pred 30. leti postavili soborci padlih in krajani Raven.

Proslavo je povezoval Franc An-derlič krajan Raven, ki je osvetlil dogodke iz pred 67 let, pozdravno besedo je imela predsednica KS Čr-niče-Ravne ga. Bruna Kastelic, slav-nostni govornik je bil Miha Pogačar predsednik domicilnega odbora

skupnosti borcev XXX. Divizije, ki je poudaril hrabrost borcev Jurišne-ga bataljona in omenil poniževalno obnašanje današnjih oblasti do še ži-večih veteranov NOV kot ZVVS.

Domoljubne in partizanske pesmi je zapel kvartet Odpev. Harmonikar Milče Širok pa je s harmoniko spre-mljal polaganje venca in zaigral še nekaj partizanskih pesmi.

Prizorišče so olepšali praporščaki ZB NOV in veterani vojne za samo-stojno Slovenijo.

Krajani so sodelujoče povabili na tovariško srečanje v domačiji Magde Slejko v Slejkih, kar so omogočili tudi sponzorji GT Podgornik, SMART in Krajevna skupnost Ravne Črniče. fa

ponudi dodano vrednost marsikateri gospodarski dejavnosti, predvsem v prehrambeni industriji in turizmu. Društvo gospodinj je namreč ob stro-kovnjakih k sodelovanju pritegnilo tudi mlade, ki so spoznavali stare na-vade in jih oživili na sodoben način. Tako se na razstavi fotografijam starih običajev ob bok postavljajo predmeti za sodobno rabo. Zanimivo tradicio-nalno-sodobno pevsko dogodivščino pa nam je uvodoma predstavila tudi pevska skupina Društva gospodinj.

Domače seme Ekola, pa smo pri semenu. O eko-

loški pridelavi, eko kmetijah in pred-vsem o tem, kako dobro je domače seme, je namreč govorila letošnja gledališka predstava dramske skupi-

ne. Tako od srca se že dolgo nismo nasmejali. Poleg odlične zgodbe, ki jo je ponovno zapisal in režiral Dušan Česen, se igralcem pozna »igralska kilometrina«, pa tudi novo-prido-bljena gledališka znanja. Zgodba je postavljena v sodoben čas, čas raču-nalnikov in gospodarske krize. Sko-zi zabavne zaplete in razplete tudi poučuje o ekološki pridelavi. No, in o domačem semenu, ki se včasih še prerado prime ... Več pa si privošči-te kar sami – gospodinje in igralci bodo še tja do pomladi predstavljali projekt, predstavo in razstavo pred-metov iz turšce ter čudovitih foto-grafij dveh mladih fotografov – do-živetje močno priporočamo! sh

Št. 17 • 18. december 20126 Podjetnik

Zmago Petrič, podjetnik z odgovornostjo in navdihom Za decembrsko številko Ajdovskih novic smo pod drobnogled vzeli podjetnika Zmaga Petriča – ne prav po naključju, saj je v začetku decembra podjetje Petrič d.o.o. obeležilo pomemben mejnik – 20. obletnico od ustanovitve, hkrati pa prav v tem obdobju tradicionalno potekajo »odprti hrami« na Planini, in na prvem pravem klepetu s podjetnikom smo se dobili v degustacijskem prostoru vinske hiše Guerilla.

Vino je dodatna poslovna, tra-dicionalna, družinska, ljubiteljska dejavnost – vsakega po malo, v za-dnjem času Zmago v svojo vinsko zgodbo vpleta zanimivo filozofijo. Poleg tega pa je Zmago Petrič od nekdaj navdušen »ljubitelj«. Bil je prvi in dolgoletni predsednik Dru-štva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, danes pa se sprošča tako, da redno teče.

Iz garaže na WTCZmago Petrič je svoje poslovne

ideje začel uresničevati v domači garaži na Planini. Navadna »ključav-ničarija« ga ni zadovoljila, želel si je več, zato je bil prvi korak kovinopa-sarstvo, sledili so kromirani izdelki, nato nerjaveče jeklo. Na nov izziv je naletel po naključju, v izložbi ene od trgovin na Raštelu v stari Gorici. V Italiji je poiskal tudi prve informa-cije in nasvete o gipsu – mavcu ter se lotil dela. Danes se z nasmehom spominja tistega časa, ko so pridobi-li prvi zares velik posel, z mavčnimi ploščami so v celoti opremili WTC v Ljubljani, »z nekaj izkušnjami, eno mizo iz iverke in enim računalnikom v garaži«. Za ta posel je takrat pod-jetje zaposlilo mladega ajdovskega diplomanta, gradbenega inženirja, predvsem pa so bili »pridni«, tru-dili so se in dobro speljali, dodaja Zmago. Po kratkem zatišju je sledi-la masovna uporaba mavčnih plošč v Sloveniji: »V najboljših časih smo zmontirali 200 tisoč kvadratov mavč-nih plošč na leto.«

Več branž – manj pretresov »Gips je imel nek svoj ciklus, je rasel,

vendar smo točno vedeli, da se šole, vrtci, nakupovalni centri, ne bodo gradili v nedogled, zato sem študiral alternativo za delavnico,« pravi Zma-go. Prepričan je, da vsaka poslovna zgodba potrebuje svoj čas, da se pri-me. Iskal je alternative za ključavni-čarsko delavnico: »Tiste luknje vmes so bile prevelike, pa tudi oprema ni bila konkurenčna, da bi zadoščala za visokotehnološke izdelke ali takšne, ki ti prinesejo dovolj veliko razliko.«

Naslednji posel, stavbno pohištvo iz aluminija, je povozila poceni ma-sovna industrija. Sledile so odbojne ograje – začetek dejavnosti sega v čas, ko so takšne ograje postavljali na prvem kraku avtoceste, med Šempe-trom in Selom. Pravzaprav je podje-tje Petrič vskočilo v posel potem, ko

se delo s tujimi izvajalci ni nikamor premaknilo. Tudi ta program je hi-tro rasel, in na svoj način širil tudi proizvodnjo v delavnici – vedno več elementov so izdelali sami. Izdelo-vati in montirati so začeli protihru-pne ograje, pa protivetrna ograja za viadukt Črni Kal, ki so jih testirali v vetrovniku na Dunaju.

Trije osnovni sektorji: suhomonta-žna gradnja, delavnica in cestni pro-gram, sestavljajo stalne dejavnosti in podjetju zagotavljajo več možnosti preživetja. Na obetavnem novem za-četku sta novi dejavnosti – kotli za centralne kurjave in cestna signali-zacija.

Cestna signalizacija je bila sicer nenačrtovana, vendar logična po-sledica težav, oziroma propada obeh slovenskih obstoječih izdelovalcev. Ob že podobnih dejavnostih in raz-položljivem prostoru je bil vložek v posel relativno majhen, v podjetje pa sta na račun tega prišla dva nova zaposlena.

Urbana oprema je program funk-cionalne in dizajnersko izdelane opreme za javne površine – klopi in podobno – ki smiselno dopolnju-je ostale dejavnosti in izdelke. »Pa tudi kupci se laže odločajo za tistega, ki ima malo širšo ponudbo in manj dobaviteljev, pogodb,« doda Zmago. Preklopni sedež »sitty«, ki je plod dela ekipe dizajnerjev in konstruk-torjev, je bil leta 2010 zmagovalec prestižnega evropskega oblikoval-skega tekmovanja RedDot. Prav v tem času se načrtuje nova strategija prodaje za »sitty«, ki ima s svojo ra-cionalnostjo, atraktivnostjo in upo-rabnostjo možnosti na velikih trgih – v velikih mestih, na letališčih, me-trojih, podzemnih železnica … .

Peči, kotli na pelete, so v času var-čevanja z energijo in iskanja najce-nejših virov nekako logična izbira. V podjetju peč v celoti izdelajo sami, ima zanimiv, preprost in inovativen sistem zalogovnika. Peči so certifici-rane v najvišji, 5. kakovostni razred, torej je mogoče zanje uveljavljati okoljske subvencije. V prodajo pri-hajajo januarja, z njimi pa namerava podjetje osvajati evropske trge.

Več poslov, več prostora, več lju-di, več znanja

Prvi objekt v Ajdovščini je zrasel leta 1995. Prvim 500 kvadratom so leta 2000 dozidali še eno halo, pred dvema letoma je zrasla tretja, v načr-

tu pa so nove investicije v prostore. Zmago Petrič je samostojno podje-

tniško pot začel z dvema zaposleni-ma, ki sta še danes v podjetju. Danes podjetje redno zaposluje preko 50 delavcev, zanj pa dela tudi več kot 30 kooperantov, torej preživlja preko 80 ljudi. 30 % vseh zaposlenih ima višjo ali visoko izobrazbo, 65 % srednjo ali poklicno, preostali pa osnovno. Zmago pri tem pove, da sodobna tehnologija, s katero je opremljeno podjetje, zahteva visoko izobražene ljudi.

Prav tako je pomemben pošten odnos – ne zgolj do poslovnih par-tnerjev, pač pa tudi do delavcev, meni Zmago: »Kar obljubim, mi-slim resno. To mi ogromno pomeni, pa tudi če včasih ni najboljše zame. Dober občutek je, če veš, da si naredil vse kar si lahko in da nobenega nisi zavedel ali mu pobral tisto najosnov-nejše, kar mu pripada. S temi stvarmi se ne igramo.« Prav vse dejavnosti, s katerimi se v podjetju ukvarjajo, je uvedel sam. Najprej je spoznal in se naučil tehnologije, nato pa svoja znanja in izkušnje posredoval svojim delavcev: »Če sam ne znaš, ne veš, ne zastopiš in je težko druge prepričevat. Treba je vedet, o čem se pogovarjaš.«

Podjetje se ukvarja s posli, za ka-tere je potrebno stalno pridobivati certifikate. Imajo opravljene različne teste na odbojnih in protihrupnih ograjah, certifikat za varjenje, za konstrukcije, za profile za suhomon-tažno gradnjo in druge. V začetku prihodnjega leta je načrtovana pri-dobitev krovnega certifikata ISO 9001, katerega smiselno nadaljeva-nje je okoljski certifikat ISO 14.000.

Zmago Petrič ni ljubitelj samopro-mocije, hvaležno odklanja nomina-cije za podjetniške nagrade, vesel pa bi bil več pozornosti lokalne sku-pnosti. Želel bi si, da bi se občina bolj zavedala, da obstajajo tudi majhni obrtniki, ki dajejo kruh tako-rekoč večini domačim ljudem ter da včasih potrebujejo pomoč in podporo.

Najtežje je zaradi nemoči Vseh 20 let delovanja je zaslužen

denar ostajal v podjetju: »Zato, da bo firma močna, da nas ne bi zazibal majhen šok na trgu ali v poslovanju.« Podjetje Petrič je preživelo težko ob-dobje, s propadom gradbenih pod-jetij je izgubilo okoli milijon evrov, od katerih je bil plačan tudi davek na dobiček. Najbolj boli, da zaradi naše slabe zakonodaje in nedelujočega sodnega sistema še vedno izgublja – denar in živce. »Doslej se proti vsemu temu na nek način borimo, ma, vsak žakelj, ki ga prazniš, se enkrat lahko tudi izprazni. Ni enostavno psihično prebavljat vse te neuspehe, neefek-tnost, smo nemočni. … Včasih je treba globoko vdihniti, da prebaviš in prež-večiš vse težave, da te preveč ne stiska v prsih in da živiš naprej s to obreme-nitvijo – eno je, da upaš finančno pre-živet, drugo pa, da sploh upaš s tem bremenom živet.« Pomembno je z optimizmom gledati naprej.

Vsebina pogovora hitro zapelje v politiko in vsi se strinjamo, da so trenutno aktualni protesti po vsej Sloveniji posledica dejstva, da smo ljudje stisnjeni v kot. Tudi Zmago se je preizkusil kot politik, le en man-dat in z zelo konkretnim namenom – razvoj podjetništva in kmetijstva v Ajdovščini. Njegova ideja, nakup ze-mljišč za obrtne cone in stanovanj-ske soseske, je bila preslišana. Sicer pa poudarja, da ni bil nikoli politik, niti član stranke.

Posel in družina morata biti v ravnovesju

»Žena je poskrbela za dom, za na-jine tri sinove. Njej je dom, družina, na prvem mestu, za kar sem ji hva-ležen, saj bi brez tega tudi vse ostalo imelo majhno ceno,« pove podjetnik. Fantje so odrasli, vsi so zaposleni v domačem podjetju. Žena že od za-četka skrbi za finance v podjetju, na nek način pa tudi za splošne zadeve v firmi: Ženska je drugačna kot mo-ški, včasih je kakšno stvar laže pove-dati ženski, kot moškemu, morda smo mi včasih zaverovani v svoje posle, vizije in niti ne čutimo, kaj se dogaja v firmi.«

Direktorstvo je letos prevzel najsta-rejši sin Uroš, še ne tako dolgo nazaj voznik rallya. »Na vse tri sinove sem ponosen. Vsak je poseben, ima svo-je značajske lastnosti. Dopolnjujejo se, zato bodo lahko zelo dober tim, morajo se le poslušat in peljat v isto smer,« pravi Zmago, ki se zaveda, da prehod ni enostaven in kratek, lahko traja, vendar pa je prav, da mladi čim prej pridejo v posel, da vidijo, kako gre, da ga začutijo.

Družinska tradicija in provoka-cija

»Z vinogradništvom si zacahnan,« začne Zmago zgodbo o Guerilli. Tradicija je pri Petričevih ukoreni-njena in čeprav kot mlad fant dela v vinogradu ni maral, saj ni bil »niko-li fraj«, ga je v zrelih letih potegni-lo nazaj. Prepričan je, da imamo na Vipavskem odlične pogoje za pride-lavo vrhunskih vin. »Mi imamo do-brih 30.000 trt, letos nam jih je rodilo 25.000 in se pogovarjamo o 20.000 buteljkah,« doda.

Ime Guerila je svojevrstna provo-kacija, čeprav ga ljudje ne povezuje-jo z osnovno simboliko. »Dejansko pa se je fajn primlu,« pravi Zmago. »Udarila« je leta 2005 ter do danes postala zelo prepoznavna in visoko

cenjena blagovna znamka. Novost prepoznavne vinske zgod-

be pa je biodinamična pridelava grozdja. Kmetija je že predlani pri-dobila ekološki certifikat, ki pa ga želijo nadgraditi z mednarodno bla-govno znamko Demeter, ki označuje biodinamično kmetovanje Za njimi je že prvo leto preusmeritve. Zma-go je letos 14 dni preživel na izo-braževanju v Italiji, navdušile so ga tako izkušnje drugih, kot že lastne. Ta način biodinamične pridelave vsebuje posebno filozofijo, ki veliko pozornosti posveča izbiri pravih dni za različne opravke v vinogradu. Pri tem se zelo upošteva lunin koledar, poudarek pa je tudi na naravnih pri-pravkih za gnojenje in škropljenje . Bistvo biodinamičnega kmetova-nja ni v količini pridelka, pač pa v zdravem pridelku in zdravi, močni rastlini, ki rodi trajno in veliko laže prenese ekstremne naravne pogoje, tudi v Vipavski dolini.

Guerilla pa je tudi poslovna zgod-ba, ki zaposluje dva visoko izobraže-na agronoma, ki skrbita za Petričeve vinograde ter komercialista, ki trži vina, in načrtuje nove investicije v prihodnosti.

Čas zase Ob vseh poslih Zmagotu ostaja čas,

za katerega večina trdi, da ga nima. Čas zase. V zadnjem času ga preži-vlja na dirkalnem kolesu in na tre-ningih s člani Društva tekačev Vipa-vske doline. Njegovo delo je stresno in tek mu »napolni baterije«. Sam pravi, da s fizičnim naporom predi-ha možgane in uredi misli. Seveda pa tek pomaga vzdrževati zdravje in mu dviga odpornost. Udeležuje se tudi tekaških prireditev, kjer brez težav preteče 10 ali 20 km.

Še vedno ostaja tudi ljubezen do starih »mašin«. V domači garaži hrani lepo število starih Tomosovih motorjev - Colibrijev, pretežno so obnovljeni in vozni. Prav sedaj ob-navlja preko 30 let starega Minija, že dolgo je v garaži stara Balila, rad pa sede na svoj motor BMV, seveda tudi starodobnik.

Za konecNa vprašanje, kaj je tisto, kar mu

daje energije za vse, Zmago Petrič poudari: »Bistvo je, da sem zadovo-ljen s svojim življenjem. To je zelo bistveno!« Dober nasvet, ki ga velja spoštovati in upoštevati! Srečno! Sanda in Branko

Št. 17 • 18. december 2012 7Podjetno

Pivovarna Pelicon Na ameriški spletni platformi Kic-

kstarter se je pred kratkim pojavil tudi projekt iz Ajdovščine in sicer za neodvisno obrtno pivovarno. Začela ga je mlada podjetniška ekipa, zbra-na pri projektu Pivovarna Pelicon.

Kot protiutež globalnim igralcem na trgu s pivom so se pred leti v ZDA pojavile manjše obrtne pivovarne, ki pokrivajo lokalna območja. Zagon-ska sredstva so pogosto zagotovile prav s pomočjo »crowdfunding« platform, kjer se s pomočjo množice zbira sredstva za zagon ideje. Neko-liko v šali so ta način poslovenili v »množicanje«. Gre za nekoliko ne-navaden, toda izviren način zbiranja sredstev - z razkritjem na Kickstar-terju se projekt izpostavi ogromni množici, ki dnevno spremlja nove objave in prispeva denar, če je lju-dem seveda ideja všeč in v njej pre-poznajo možnost za uspeh.

Matej Pelicon, ki za domače pivo-pivce že nekaj let ljubiteljsko vari različne vrste piva (in pri tem uživa), želi odlične izkušnje še nadgraditi – s postavitvijo resne pivovarne, v sodelovanju in s pivovarsko opremo podjetja SK group iz Batuj. Na roko mu gre tudi odlična voda, ki jo je že pred več kot stoletjem izkoriščala pi-vovarna ob Hublju v Palah (pa tudi druga živilska industrija v mestu).

»Smo prva evropska pivovarna, ki se je izpostavila na tak način in ena red-kih slovenskih idej (doslej tretja!), ki se je preizkusila na tej platformi mno-žičnega financiranja,« pove Matej. »V zameno za prispevek so predvide-ne nagrade. Kickstarter prepoveduje »alkoholne« nagrade, zato donatorjev ne smemo nagraditi z našimi izdelki, se pravi pivom, kar bi bilo za nas naj-bolj enostavno. Zato smo si omislili nekatere dogodke, kjer se podporniki vsaj posredno srečajo z našim pivom. Pivo je vedno boljše v dobri družbi!«

V pomoč mu je Anita Lozar, Ma-

tejeva punca in grafična oblikovalka, ki je naredila celotno grafično podo-bo Pivovarne Pelicon. Član ekipe je tudi Tine Murn, ki je sploh omogo-čil kampanjo na Kickstarterju. Kot prvi korak so posneli duhovit video – v režiji Ajdovke Irene Gatej, ki je diplomirala na filmski akademiji v Zlinu na Češkem. Za glasbo je po-skrbela ajdovsko - vipavska skupina Mart ( Rok, Jani, Nejc in Ram). Na-grade bodo prispevali bloger Miha Bratina (Bratinov.si), Hana Karim s keramičnimi broškami, Pleksimani-ja s svojimi broškami, Matjaž Komel, Tanja Semion in Ana Baraga z ilu-stracijami  majic. Za nagrado bodo organizirane tudi zabave v Baru Hiša Mladih in Kinu Šiška. Vsi so se mu pridružili brez vprašanj, le kakšno dobro pivo bi želeli spiti.

Za ogled tri minutnega videa in projekta samo vtipkate Pivovarna Pelicon na spletni strani Kickstarter.com.

Projekt deluje po modelu “vse ali nič” in bo, če bo dosegel svoj cilj - 12. 000 funtov (približno 15.000 evrov) v dobrem mesecu, nagradil vse sode-lujoče, če cilja ne bo dosegel, se ne zgodi nič. Z računa prispevajočih ne bo vzet niti cent.

Če donatorji prispevajo denar pro-stovoljno, pa platforma ni dobrodel-na ustanova – od skupnega zneska pobere določen del provizije, prav tako banke za transakcije. Nekaj bo

šlo seveda za obljubljene nagrade. Ostalo bodo porabili za nakup sesta-vin in embalaže za prvo »rundo« piva, s katerim bodo vstopili na trg, pa za analize sestavin piva ter certifikate. Uspeh na Kickstarterju pa pome-ni mnogo več kot to! »Je velikanska reklama še pred produktom. Na ta način pridobimo pivce piva, pridobi-mo mednarodno podporo in potrdi-tev, da je naša ideja globalnemu trgu zanimiva in da se ji lahko v bodoče posvečamo še z večjo skrbnostjo in samozavestjo.« Uspeh je tudi dobra popotnica pri najemu bančnega kre-dita, lepo vabilo morebitnim soinve-stitorjem, služi tudi za boljšo pred-stavo o tržnem potencialu!

Kampanja sama sicer ne zahteva veliko denarja, pač pa ogromno časa. »Smo praktično dan in noč v stiku s potencialnimi donatorji oziroma s ti-stimi, ki so si naš video in projekt že ogledali, pa med tehtanjem o donaciji zahtevajo dodatne informacije, nam kaj svetujejo, pripomnijo … Ko za-spijo Evropejci, se zbudijo Američani, tako da bolj malo spimo. Do sedaj si je naš video ogledalo že 2300 ljudi, toda naš cilj je mnogo, mnogo več,« dodaja Anita.

Da projekt uspe, je namreč potreb-na velika množica ljudi, zato tudi iz-raz »množicanje«! »Da bi k projektu pritegnili čim več ljudi, uporabljamo vse možne spletne možnosti, predvsem socialna omrežja (Facebook, Twiter, bloge …). Povejte vsem in naj objavijo povsod! Skupaj smo močnejši. Zahva-ljujem se vam za vaš čas. In, saj veste, pivo je boljše v družbi!« pravi Matej. Za še več pa pobrskajte po spletu. ep

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Ne pozabite vložiti napovedi za odmero akontacije dohodnine od do-hodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2012

Zavezanci, ki so v letu 2012 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 15. januarja 2013. Napovedi niso dolžni vložiti zavezanci, ki so dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah (npr. hišniških stanovanj) preko upravnikov.

Energetska sanacija starejših objektov Seminar organizira Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina

v sodelovanju z g. Igorjem Premzlom univ. dipl.inž. arh., potekal pa bo v drugi polovici decembra na OOZ Ajdovščina.

Z energetsko prenovo objekta povečamo bivalno ugodje in zmanjšamo porabo energije ter hkrati povečamo vrednost objektu. Uspešno izvedena energetska prenova starejšega objekta pomeni ohranitev njegovih značil-nosti ob hkratni boljši energetski učinkovitosti in bivalnem ugodju. Več informacij in prijave telefon 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si.

Kako bolje in varnejše poslovati Seminar bo potekal v organizaciji in v prostorih OOZ Ajdovščina v drugi

polovici decembra. Predavatelja: odvetnik Dušan Žorž, finančni svetova-lec Mitja Premrl. Kotizacija za člane OOZ Ajdovščina s poravnano člana-rino brezplačno, za ostale 25 evrov + DDV.

Več informacij in prijave telefon 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si.

OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA AJDOVŠČINAželi vsem obrtnicam in obrtnikom, občankam in občanom občin Ajdovščina in Vipava v letu 2013 veliko zdravja in sreče ter poslovnih uspehov.

Podelitev priznanj jubilantom

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina je tudi letos po-delila priznanja obrtnikom iz občin Ajdovščina in Vipava, ki letos pra-znujejo okroglo obletnico svojega delovanja. Priznanja so prejeli za 10, 20 in 30 let opravljanja dejavnosti. Taki jubileji nas spomnijo na to, da vendarle ni vse tako črno, kot se v zadnjem času prikazuje. Spomnijo nas, da so med nami tudi uspešni mali obrtniki in podjetniki, ki jim je kljub krizi uspelo ohraniti ali celo utrditi svoj položaj na trgu, uspelo jim je vstopiti na nove trge, uspešni so pri snovanju novih proizvodov in

storitev, so inovativni ter kljub kri-zi zaposlujejo. Prav mikro in mala podjetja še ohranjajo nekaj upanja za boljšo prihodnost. Vsem prejemni-kom priznanj še enkrat čestitamo. MR

Člani LAS na Avstrijskem Štajerskem

40 predstavnikov članov LAS Zgor-nje Vipavske doline in Komenskega Krasa se je pod vodstvom g. Igorja Premzla 15. novembra odpeljalo na ogled dobrih praks na Avstrijsko Štajersko, v Štajersko Vulkansko deželo. »Steirisches Vulkandland«, kot se območje imenuje v nemškem jeziku, je pravzaprav tržno ime za

destinacijo, ki zaokrožuje 79 občin, ki so se z željo po preboju iz anoni-mnosti pred leti združile v strate-ško razvojno partnerstvo. Skupaj so oblikovali vizijo trajnostnega razvo-ja območja in v zadnjih letih izvedli ogromno projektov, ki so prispevali k temu, da ima danes Štajerska Vul-kanska dežela posebno mesto na tu-

rističnem zemljevidu Evrope. Ude-leženci ekskurzije so z navdušenjem prisluhnili predavanju pobudnika ideje o vzpostavitvi regijske tržne znamke g. Josefa Oberja, ki pa ni skrival dejstva, da jim brez politične podpore ne bi nikoli uspelo. Ogle-dali so si še kmetijo, ki se ukvarja z izdelavo sira iz kravjega mleka, staro kmečko hišo, ki so jo lastniki pre-novili v lično podeželsko počitniško hišo, kmetijo, ki proizvaja jabolčno vino in ga trži v okviru skupne tr-žne znamke Caldera ter Svet pršuta Vulcano. Sodeč po odzivih udele-žencev je bila strokovna ekskurzija zelo koristna in primerna za pre-nos dobrih praks na naše območje, posebej s področja oblikovanja in upravljanja tržnih znamk destinacij, skupinskih tržnih znamk in lokalne samooskrbe. Foto utrinke si je moč ogledati na spletni strani LAS. Suzana Ž. Ferjančič

6. Seja skupščine Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega KrasaSkupščina LAS bo v torek, 18. decembra 2012 s pričetkom ob 16.30 uri v prostorih Obrtno podjetniške zbornice

Ajdovščina. Vabljeni člani LAS in ostali zainteresirani!

Št. 17 • 18. december 20128 Dobrodelno

Umetniki za KaritasEtika in estetika sta si na dvorcu Zemono podali roko

V petek, 23. novembra, je pote-kala že tradicionalna svečana aka-demija Škoifjske karitas Koper v renesanačnem dvorcu na Zemonu pri Vipavi. Priča smo bili prvemu odprtju razstave del, ki so nastala v 18. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas in bogati glas-beni spremljavi. Dogodek je pote-kal pod geslom: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli..« (Mt 25, 35-37). Izkupiček prodanih del je namenjen otrokom v stiski.

V prvem delu prireditve je bil ogled multivizije Ubalda Trnko-czya, ki je obiskovalcem pričaral po-letno vzdušje v koloniji med 13. do 17. Avgustom 2012 na Sinjem vrhu. Sporočilo kolonije in prodajnih raz-stav je namenjeno otrokom, pa tudi vsem nam, da je vsaka ura in vsak denar, ki ga namenimo otrokom, največja in najboljša banka za narod in prihodnost. Prav to so s svojim nastopom potrdili Mladi kitaristi iz podružnične šole Podnanos pod mentorstvom Vide Trošt Vidic, in navdušili obiskovalce.

Tudi nagovori so bili vredni pri-

sluha: upokojeni škof Metod Pirih se je zahvalil umetnikom in vsem za pričevanje ljubezni do bližnje-ga, ravnatelj Karitas Matej Kobal je spregovoril o stiskah, s katerimi se sodelavci na terenu srečujejo in se zahvalil vsem, ki pomagajo, župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak se je spraševal, kje so v naši družbi krščanski socialisti, kot je bil Krek, podžupan občine Vipava Alojz Durn pa je izrazil priznanje sodelav-cem Karitas, ki se trudijo za vse ljudi.

Drugi del večera je bil umetniško obarvan, s predstavitvijo nastalih del in nastopom vrhunskih pevcev Slovenskega okteta. Slovenski oktet je bil ustanovljen davnega leta 1951, da bi gojil slovensko fantovsko petje in vzpostavil kulturne stike s slo-venskimi izseljenci, raztresenimi po vsem svetu, kar na prešeren in pester način počnejo vse do danes. Bučen aplavz v dvorani je povedal vse.

Likovne umetnike je v besedi pred-stavila likovna kritičarka in stalna spremljevalka kolonije Umetniki za karitas Anamarija Stibilj Šajn, v sliki pa Bogdan Soban. Dvanajst udeležencev: Vesna Benedetič, Mi-lena Gregorčič, Anka Krašna, Buba

in Ede Posa, Darko Slavec, Karmen Smodiš, Bogdan Soban, Viktor Šest, Veljko Toman, Alenka Viceljo in Vinko Železnikar pa častna gosta: Jelka Reichman in Mirsad Begič ter strokovni sodelavci: Jože Bartolj, Primož Brecelj, Lucijan Bratuš, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpo-tić in Tone Seifert so skupaj s šest-desetimi darovalci ob dnevu odprtih vrat darovali 120 likovnih del v sku-pni vrednosti 30.000 EUR.

Prireditev je povezoval Jože Bar-tolj, kulturni urednik na Radiu Ognjišče in strokovni sodelavec kolonije. Ob koncu sta z voditeljico projekta, Jožico Ličen, izrekla bese-do zahvale vsem ljudem dobre volje, ki prispevajo po svoji moči:

• Za vsakdanji dar od svojega v košarico v trgovini, nakazilom v sklad karitas, dar ob nabirkah za lju-

di v stiski…pa tudi tisto obče člove-ško, od nasmeha in prijazne besede, ki včasih šteje še bolj kot materialna pomoč,

• za pogum vsem preizkušenim, ki jih je v zadnjem letu doletela brez-poselnost in druge stiske, pa tudi za solidarnost, ki se je kot plaz sprožila med ljudmi,

• Občini Ajdovščina in Vipava, ki sta Karitas pomagali, da je bilo v skladiščih vedno dovolj za pomoči potrebne,

• duhovnikom, ki skozi Božjo be-sedo vabijo k dobrodelnosti,

• medijem, ki pomagajo širiti do-broto in sočutje. V tem kontekstu je veljala še posebna zahvala radiu Ognjišče, saj 18 let praznujemo sku-paj,

• sodelavcem Karitas, ker svoj čas in svoje moči darujejo za druge. To

ni služba ali navadno prostovoljstvo, to je poslanstvo, ki jih vsako jutro pošlje nasproti tistim, ki čakajo: 3600 družin, 2000 otrok in številni drugi ljudje so preko njihovih rok dobili pomoč. V zadnjem letu so na Primorskem razdelili 450.000 kg hrane, kjer se marža imenuje ljube-zen, dodana vrednost pa dobrota.

Največja zahvala umetnikom je bilo občudovanje slik številnih obisko-valcev. Med njimi je kar nekaj stalnih kupcev. Tako je iz tokratne kolonije že enaintrideset likovnih del našlo svoj prostor v nekem stanovanju ali poslovnem prostoru. Resnično: etika in estetika sta si na Zemonu podali roko. V decembru isto sporočilo bo-gati prostore galerije Ars v Gorici. Jožica Ličen

Starejši za starejše

Evropski projekt »Starejši za sta-rejše – za boljšo kakovost življenja doma«, poteka tudi v Ajdovščini.

Slovenska filantropija organizira in izvaja projekt »Starejši za starejše – za boljšo kakovost življenja doma«, v sodelovanju z Zvezo društev upo-kojencev Slovenije. Izvajalci projekta na terenu pa so prostovoljci društev upokojencev, ki so k projektu pristo-pila.

Osnovni namen projekta je ugoto-viti, kakšne so dejanske potrebe po pomoči starejših ljudi. Bistvo pro-grama je, da starejši prostovoljci obi-ščejo vse občane, starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo in jim poskušajo organi-zirati pomoč, če jo potrebujejo.

Državne institucije poskušajo po-magati ljudem, ki živijo doma v vi-soki starosti, z zdravstveno nego na domu, vendar starejši ne potrebujejo le fizične pomoči, za kvaliteto nji-hovega življenja je pomembno tudi druženje z vrstniki in z bližnjimi mlajših generacij. Potrebujejo tudi vrsto drobnih pomoči, ki jim jih dr-žavne institucije ne morejo zagotovi-

ti, profitna podjetja, ki se pojavljajo v zadnjih letih, pa so za večino starej-ših predraga. Društva upokojencev pa združujejo ljudi, ki lahko veliko naredijo za medsebojno pomoč sta-rejših, v njihovo in v lastno dobro.

Za spremljanje potreb starejših, ki živijo doma in za organizacijo pomoči, so najprimernejši njihovi vrstniki iz najožjega okolja. Starejši ljudje se namreč zaradi naraščajo-čega nasilja in poplave prodaje na domu vedno težje odločajo odpirati neznancem. Izkušnje v preteklih le-tih so pokazale, da njihovi vrstniki nimajo težav vzpostaviti kontakta z njimi. Še eno prednost imajo starejši ljudje, kot anketarji in organizatorji pomoči - lažje opazijo potrebe po pomoči, ki jih starejši težko povedo, ker imajo podobne težave sami. Prav zaradi tega tudi lažje najdejo primer-no pomoč, ki bo starejšim ljudem odgovarjala.

Prostovoljce v tem projektu vodi in usmerja koordinator, ki pred predhodno opravi seminar iz vode-nja projekta. Prav tako se o poteku svojega dela v projektu izobrazijo

tudi prostovoljci. Ti so duša tega projekta, saj so oni tisti, ki obišče-jo in poiščejo tiste starejše, ki živijo doma. V pogovoru z njimi ugotovijo njihove potrebe po različnih obli-kah pomoči, ki bi jim omogočile, da ostanejo čim dlje v lastnem bival-nem okolju. Seveda pa je pogovor s starejšimi možen le na če v to sami privolijo.

Koordinator skupaj z anketarjem pregleda, kakšne potrebe imajo an-ketiranci, oceni katera pomoč bo najbolj učinkovita ter jo poskuša or-ganizirati. Posebno pozornost mora društvo posvetiti varovanju osebnih podatkov.

V občini Ajdovščina projekt »Sta-rejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma«, poteka že od leta 2005. V začetku so bili v projekt vključeni prebivalci le nekaterih aj-dovskih ulic in okoliških vasi. Danes pa projekt zajema že skoraj vse pre-bivalce občine Ajdovščina, stare nad 69 let. Le nekaj vasi in ajdovskih ulic še ni vključenih, vendar se trudimo, da bi sčasoma z novimi prostovoljci pokrili tudi te.

V letošnjem letu smo v občini s 37 prostovoljci opravili 936 obiskov starejših ter organizirali nekaj raz-ličnih oblik pomoči. Ankete kažejo, da je za starejše prebivalce naše ob-čine dobro poskrbljeno, predvsem s strani njihovih družin in za sedaj le maloštevilni potrebujejo različ-ne pomoči. Največkrat so to drob-na opravila, veliko pa jih pogreša predvsem druženje, za kar pa veči-del poskrbijo kar naši prostovoljci. Predvsem prebivalci mesta si želijo prostor (center dnevnih dejavnosti za starejše), kjer bi se lahko družili, igrali, se pogovarjali, izvajali razna

ročna dela… Prostovoljke in prostovoljci se več-

krat srečujemo, se pogovarjamo o težavah iz terena ter organiziramo različna izobraževanja, ki nam po-magajo pri delu. Letos smo se po-učili o demenci, varnosti starejših v prometu, v javnosti in doma, o gluhosti in naglušnosti, o sodobnih izzivih prostovoljstva, o nasilju nad starejšimi…

Enkrat letno se s prostovoljci ude-ležimo srečanja prostovoljcev Do-lenjske, Bele Krajine ter Severne Primorske regije. Letos septembra se nas je v Kočevju zbralo okoli 400 prostovoljcev, ki delujemo v projek-tu »Starejši za starejše«. Na srečanju nam je priznanje in podporo izrazil tudi predsednik dr. Danilo Türk

Projekt »Starejši za starejše« je eden tistih, znotraj katerega naj bi se izka-

zalo prepričanje, da imamo Slovenci dolgo tradicijo prostovoljstva. V Slo-veniji živi okoli 230 tisoč starejših od 69 let. Starost pa ni več merilo, saj so nekateri starostniki celo pri 90-ih in več vitalni in samostojni, medtem ko drugi opešajo že pri 60-ih.

Rezultati dela v naši občini kažejo na veliko prizadevanje pri izvajanju tega projekta in skrbi za starejše, zato prostovoljke in prostovoljci našega društva zaslužijo pohvalo. Vsem, ki dajejo delček sebe tistim, ki po-moč potrebujejo, iskrena hvala. Vabimo vse, ki bi kot prostovolj-ci želeli sodelovati v tem projek-tu, naj se oglasijo. Dejstvo je, da občutek koristnosti ohranja vi-talnost in dobro voljo. V Društvu upokojencev vas bomo veseli. Janja Polanc

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni - namenite 0,5% dohodnine Rde-čemu križu Ajdovščina

Davčni zavezanci lahko do 0,5% dohodnine, ki se všteva v letno davčno osnovo, namenite financiranju splošno-koristnih programov. To dohodni-no bi sicer pustili v državnem proračunu, zato je donacija za vas brezplač-na. Z donacijo Rdečemu križu Ajdovščina boste prispevali k lajšanju soci-alnih stisk družin in posameznikov na našem območju. V naši sredini žal veliko ljudi živi v pomanjkanju. Samo v zadnjem letu je po stečaju Primor-ja brez zaposlitve ostalo več kot 700 ljudi. Rdeči križ trenutno s prehrano, higienskimi potrebščinami, podarjenimi dobrinami in finančnimi sredstvi pomaga skoraj 900 ljudem. V letu 2012 je socialno ogroženim razdelil 30,3 ton hrane in 4,5 ton higienskih potrebščin, namenil je za dobrih 13.000 evrov finančnih pomoči, brezplačno tedensko letovanje na morju je omo-gočil 25 otrokom in osmim starostnikom. Vabimo vas, da izpolnite obra-zec, ki ga najdete na naši spletni strani www.ajdovscina.ozrk.si, in nam ga prinesete ali pošljete oziroma ga pošljete na Davčni urad Nova Gorica, Izpostava Ajdovščina, Gregorčičeva 28, Ajdovščina. Že vnaprej se zahva-ljujemo vsem, ki nas boste podprli pri izvajanju humanitarnih programov.

Št. 17 • 18. december 2012 9Kultura

Gledališka predstava ajdovskih srednješolcev

Da lahko pouk poteka tudi na ne-klasičen način, pa vendarle zelo učinkovito, dijaki Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina zelo dobro vedo, saj se profesorji takega pristopa poslu-žujejo pri mnogih predmetih. Tako je nastala tudi gledališka predstava Iz take smo snovi kot sanje. Predstava je rezultat timskega sodelovanja dveh predmetov (angleščine in plesa) ter obeh programov, predšolske vzgoje in gimnazije.

Delo na predstavi je potekalo tri mesece. Od 1. septembra pa do 8. decembra. Najprej sta profesorici angleškega jezika, Magda Božič in Melita Lemut Bajec, napisali scena-rij, ki je že v osnovi predvideval zna-nje in uporabo multimedije. Tu je bilo delo zaupano četrtošolcu Mihi Černetiču, ki se je izkazal za zelo su-verenega, strokovnega in predanega sodelavca.

Sledilo je vzporedno učenje bese-

dila ter plesnih korakov. Besedilo ni predstavljalo večjih ovir in igralci so ga kaj kmalu znali odlično interpre-tirati. V glavnih vlogah so se tako znašli Elena Kobal, Katarina Sfiligoj, Urška Čuk, Urška Kovšca ter Tilen Štrancar.

Plesni koraki so bili poglavje zase. Resda imamo na šoli v okviru pro-grama predšolske vzgoje predmet ples, ta pa se v celoti bolj osredotoča na ciljno skupino programa – otroke kot na različne plesne zvrsti. Tako je učenje plesov zahtevalo precej doda-tnih ur vaj in dela. Profesorica Pavli-na Margon je po začetnih navodilih, prepustila dijakinjam dobršno mero samostojnosti in samoiniciativnosti, saj so letošnje drugošolke izrazito plesna generacija. Rezultati njihove-ga dela so bili navdušujoči, ustvarile so pravo paleto plesnih zvrsti. Pri tem so se še posebej izkazale: Vero-nika Pipan, Anja Pertovt, Urška Le-skovec, Urška Kovšca, Sanja Drago-ljević ter Ana Trček, .

Da je igra postala bolj avtentična, je bilo potrebno nameniti dovolj časa tudi pripravi kostumov. Nekaj jih je nastalo pod spretno roko profesori-ce Karmen Lemut, nekatera oblačila pa so se skrivala po omarah naših staršev ter celo starih staršev. Prvo časovno obdobje, ki smo ga morali

pokriti, je bilo leto 1925 s plesalka-mi charlestona, nato smo šli v skro-mnejša leta 2. svetovne vojne, pa v leto 1950, znašli smo se tudi med hi-piji, zaplesali ob ritmih disko glasbe in se zopet vrnili v sedanjost z ugo-tovitvijo glavne igralke, da je čas in njegovo dojemanje zelo relativno.

Ves čas ustvarjanja predstave pa smo imeli v mislih zahteve, interese in želje ciljne publike, za katero smo pripravljali predstavo. Letos so to bili osnovnošolci zadnje triade, ki so se našemu povabilu tudi odzvali. Tako smo uspeli z igro počastiti približno 1200 osnovnošolcev osnovnih iz šol ajdovsko-vipavskega okoliša. Po-kazali pa smo se tudi staršem, ki so naše delo nagradili z enako močnimi aplavzi kot sovrstniki.

Vsi, ki smo pri projektu sodelovali, smo z nastalim zadovoljni. Resda je bilo vloženih veliko dodatnih ur dela in vaj, toda povedati je potrebno, da smo imeli vedno podporo vodstva, ki je naše finančne vložke brez pripomb in pomislekov pokrilo, kot tudi osta-lih profesorjev, ki so razumeli, da je za vajo potrebna tudi kakšna ura več kot le tiste znotraj predmetov angle-ščine in plesa. Prav zato smo prepri-čani, da bomo v naslednjem šolskem letu poprijeli še za kakšen projekt. Melita Lemut Bajec

Azad Karim: Izgubljena dediščina

Ustvarjalec Azad Karim že dese-tletja živi in ustvarja v Ajdovščini. Zaradi svojega kurdskega porekla so njegova dela nekaj posebnega, saj se v njih na zanimiv način srečujeta evropski modernizem in postmo-dernizem z izpovednim navdihom, ki prihaja iz Orienta.

Konec novembra je Azad Karim odprl dve zanimivi razstavi v Lei-dnu na Nizozemskem. Odzval se je povabilu tamkajšnjega muzeja Rij-ksmuseum van Oudheden, ki slovi po izjemno bogati stalni zbirki ek-sponatov s področja Mezopotami-je, Starega Egipta, antične Grčije in Rima ter drugih starih kultur. Muzej namreč že dlje časa postavlja tudi občasne razstave, ki pa so zasnova-ne na osnovi posebnega koncepta. K sodelovanju vabijo sodobne ustvar-jalce, ki se v svojih delih na nek do-ločen način odzivajo na kulture, ki bogatijo njihovo stalno zbirko.

Azad je v muzeju postavil razsta-vo, s katero želi opozoriti na ranlji-vost kulturne dediščine v sodobnem svetu. Vojne, revolucije in skrajne ideologije gotovo povzročajo ve-liko človeškega trpljenja. Premalo pa se zavedamo, da takšni dogodki povzročajo tudi ropanje muzejev in uničevanje del, ki so zaradi svoje du-hovne vsebine, videza in častitljive starosti izjemno dragocena in po-membna za vse človeštvo.

Z razstavo se Azad Karim pokloni izgubljeni dediščini, posebno tisti z Bližnjega vzhoda. Bude iz Bamijana

v Afganistanu ter ropanje Bagdad-skega muzeja sta le dva dramatična primera. Da bi lahko obvladal ob-čutke ob teh uničenjih, simbolično uniči svoje lastno delo. Pok, s kate-rim se umetnina uniči, odmeva glo-boko v duši ...

Dela Azada Karima so v Rijksmu-seumu van Oudheden razstavljena na poseben način. Visijo poleg ti-sočletja starih muzejskih artefaktov, ki so jih arheologi v prejšnjem sto-letju pripeljali iz Karimove rodne dežele. Med reliefi ter klinopisnimi ploščami in Karimovimi deli nastaja poseben dialog, sožitje. Lahko si to energijo sobivanja umetniških del razlagamo po svoje. Morda se bomo začeli zavedati, kako pomembno je, da ščitimo vse, kar je krhkega in ran-ljivega, tako med živimi bitji kot med vsem, kar je plod človekovega duha.

Druga Karimova razstava visi v ga-leriji Frederiek van der Vlist, le 10 minut hoda od muzeja. V njej raz-stavlja cikel slikarskih del, s katerim na poseben način pripoveduje o ste-nah zapuščenih domov.

Razstavo je podprla tudi Amba-sada Republike Slovenije na Nizo-zemskem. V času snovanja projekta pa je Karima podprla tudi Občina Ajdovščina s sredstvi iz javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov. Na odprtju razstave so go-stje nazdravili z vini Tilia iz Kukanj, postreženi pa so bili tudi z orehovo potico, ki jo je pripravila Karimova tašča Jelka iz Bele.

Miklavž obiskal Budanje

V Budanjah smo bili tudi letos zelo pridni, zato nas je na predvečer sv. Nikolaja obiskal dobri mož, ki je

obenem tudi zavetnik naše župnije, sv. Miklavž.

Ob mraku je začel in od hiše do hiše nosil darove mlajšim, malo manj mladim, pa tudi starejšim in osamljenim.

Spremljala sta ga dva hudička, ki sta prišla v hišo prva in si najprej pogledala, kakšno je stanje v hiši -če so otroci pridni ali je kje kakšen kandidat, da bi ga odpeljala s seboj... A takih ni bilo, posebno ne med naj-mlajšimi. Kakšnega malo starejšega otroka sta še odpeljala ven in z njim le malo pokramljala... Kaj več dela, pa zanju ni bilo.

Z delom sta bila mnogo bolj zapo-

slena angelček in sv. Miklavž, ki sta vstopila za hudički in otrokom pri-nesla darila. Miklavž je najprej po-gledal v svojo knjigo, kaj mu piše za posameznega otroka - je bil priden ali poreden, si je zaslužil darila, ki jih je napisal ali je bilo treba kaj črtati... Šele ko so otroci dokazali, da znajo moliti, so dobili darila.

Zaradi velike količine daril, ki jo je Miklavž moral raznesti po hišah, so mu pri prevozu in organizaciji po-magali člani KS in DKD (Dramske-ga kulturnega društva), saj Miklavž kljub pomoči angelčka, tolikšnega bremena ne bi zmogel, saj je vendar že zelo star...

Srečanje za starše nekoliko drugače

Konec meseca novembra smo se strokovne delavke vrtca Ajdovščina, enota Ribnik, odzvale prijetnemu povabilu gospodinj s Planine nad Ajdovščino. Starše in otroke skupin Krokodilčki, Rumene, Modre, Ze-

lene in Rdeče pike smo povabile na skupno predpraznično druženje. V Domu krajanov na Planini smo spo-znavali koruzo, in sicer njeno zgrad-bo, obdelavo in uporabo v prehrani. Gospodinje so jim nazorno pred-

stavile pripravo koruznega kruha. Medtem, ko se je kruh pekel, so sku-paj s starši iz ličja izdelovali angelčke (okraski za novoletno jelko). Najve-čje veselje je otrokom prineslo opra-vilo, ki ga v tem času redko vidijo, in sicer »žurjenje tršce«. Bili so zelo vztrajni, niso jih motili niti žuljavi prstki. Srečanje smo popestrili še z ogledom razstave izdelkov iz ličja, ki so jo pripravila mlada planinska de-kleta. Nismo mogli niti mimo slad-kega zaključka. Gospodinje so nam na sveže pečen koruzni kruh nama-zale domačo marmelado in med ter nas ogrele s toplim domačim čajem. Otroci pa so se najbolj razveselili ko-kic, ki so jih gospodinje pripravljale pred njimi.

Vsi skupaj se najlepše zahvaljuje-mo planinskim gospodinjam, da so si vzele čas in nas toplo sprejele.

Št. 17 • 18. december 201210 Kultura

Keramika skozi steklo

Že sam naslov nam da misliti. Če se malo ozremo okrog sebe, bomo opazili, da je vsak uporaben predmet keramike prevlečen z neko svetlika-jočo se snovjo. To je steklo v prahu, razredčeno z vodo in pečeno na vi-soki temperaturi, da se po predmetu lepo raztali. Steklena glazura pred-met zavaruje pred zunanjimi vplivi, zagotavlja nam higijensko uporabo predmeta in še in še.

Članice društva POC smo se za razstavo odločile zato, da vam pred-stavimo slikanje na keramične pred-mete, predvsem krožnike, ki so po poslikavi prevlečeni (poglazirani) s steklom, ki je s keramiko nerazdru-žljivo. Ker nas žene neustavljiva želja po novem, smo osvojile znanje talje-nja stekla. Že v prvem stoletju pred Kristusom je Plinij starejši v eni iz-med svojih legend povedal, da so se mornarji izkrcali ne neki obali, da bi jedli. Za podporo ponvam so upora-bili fini pesek. Ko so prižgali ogenj, so ugotovili, da je bila pod posodami tekočina, ki je bila razbeljena, ter se je nato spremenila v prosojen mate-rial. Tako se je rodilo steklo.

Steklo, ta dragocen material, je do-seglo pomemben razvoj v času od Egipčanov do Rimljanov. Izrednemu razvoju steklarske umetnosti smo priče v 19. stoletju. Taljenje stekla v

peči je privlačna tehnika, ki umetni-kom omogoča, da ustvarjajo izvirne in čudovite izdelke.

Na naši razstavi v prostorih Obrtne zbornice Ajdovščina vam predsta-vljamo dekorativno steklo, narejeno po posebnem postopku stapljanja ravnega stekla v eno celoto. Tak postopek imenujemo fuzija – sta-pljanje. Iz stekla izrežemo željeno obliko. Med dva sloja stekel nane-semo željene barve, okside, žice, itd. Vse skupaj damo v peč in segrejemo do določene temperature. Steklo se spremeni v testasto stanje in se spo-ji. Seveda steklo s pomočjo kalupov lahko tudi oblikujemo. Tako bi lah-ko na kratko povzeli taljenje stekla, celoten postopek pa zahteva veliko specifičnega znanja in prakse, pa tudi umetniškega navdiha.

Na petkovi otvoritvi, 7. decembra, smo preživeli zelo prijeten večer, naužili smo se lepot stekla in kera-mike. Pokramljali smo. Če si naše razstave še niste ogledali, lahko to storite do sredine januarja v prosto-rih Obrtnega doma v Ajdovščini. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Obr-tno podjetniški zbornici Ajdovšči-na, ki nas je sprejela pod streho in nam nudi prostor za razstave. Miroslava Hrovatin

Irena Furlan razstavlja v Mengšu

V galeriji Mežnarija v Mengšu je bilo v torek, 27. novembra, odprtje samostojne slikarske razstave ustvar-jalke Irene Furlan z naslovom 'Ko roka pelje svojo pot'.

Ireno je bolezen pred dobrim dese-tletjem priklenila na invalidski vozi-ček in na bivanje v Domu starejših občanov v Ajdovščini. Še vedno je z eno nogo navezana na svoj domači kraj Planino. Takoj po tem, ko se je začela spopadati s svojo boleznijo je začela iskati rešitve, ki bi ji pomagale ohranjati voljo do življenja. Želja po ustvarjanju jo je pripeljala v Lično hišo v Ajdovščini, kjer sta jo Polo-na in David z veseljem sprejela in ji ponudila mentorstvo pri slikarskem ustvarjanju. Njene probleme in na-pake sta kaj hitro spremenila v pred-nosti. Irena je tudi aktivna članica Kulturnega društva Lična hiša.

V kritiki za razstavo je med dru-gim Polona Kunaver Ličen zapisala:

»Irena Furlan je skozi leta oblikovala svoj risarski in slikarski slog, urila svojo roko in potezo ter se prelevila v pravo slikarko in ilustratorko. Njena barvna poteza je ekspresivna, polna kontrastnih presenečenj, neobreme-njena z realnostjo sveta. Njen svet je slikovit, poln pozitivne energije, ki jo je kljub bolezni in trpljenju znala ohraniti v sebi in slikarsko izraziti. Slikarstvo jo je utrdilo, jo terapev-tsko ozdravilo, ji dalo novih moči in danes pred nami stoji nova Irena, ki nas pozdravlja s svojimi zadnjimi stvaritvami, ki pričajo o kakovosti in moči njenega slikarskega izražanja. Irena se ne da, je borka, je močna osebnost, ki se danes poteguje za svoje pravice in ne popusti. Začela je uživati v življenju in to tudi izraža v svojih slikah. Ne skrbijo jo več napa-ke, saj so le te že zdavnaj postale del njenih slikarskih kompozicij. Packa tu in packa tam, in vse postane še

bolj pestro in zanimivo. Igra pack in nepravilnih črt na barvnih ploskvah včasih deluje toliko bolj zanimivo kot popolnost barv in oblik. Irena se kakor otrok poigrava z barvami in liki, išče trenutke, ko s čopičem potegne sem in tja, uživa v sponta-nosti. Možgani dajejo ukaze, ki jim njena roka vedno ne zmore slediti, zato roka pelje svojo pot, posledi-ca tega pa so neverjetni rezultati, ki nas osupnejo. Ekspresivnost izraza, sproščena poteza in motorične ovire povzročijo zanimive podobe, jih del-no popačijo, dajo jim svoj dih, svoj poseben karakter, ki ga pri zdravi motorični sposobnosti ne bi dosegla. Kdo ve kakšni bi bili rezultati, če bi Irena imela zdrave roke? Morda pa sploh nikoli ne bi slikala?«

Irena je pred leti že imela samostoj-no razstavo ilustracij v Lični hiši, V njeni sobi v Domu starejših občanov, ki je hkrati slikarski atelje in soba molitve, nastajajo poleg profanih tudi sakralne stvaritve. Leta 2006 je naslikala Križev pot in ga podarila podružnici cerkvi sv. Pavla na Pla-nini. Njeni zadnji motivi so barviti angeli, iz katerih izžareva Irenino hrepenenje po življenju, lepoti, pri-jateljstvu in večnosti.

Vsi, ki Ireno poznamo, ji za njene dosežke iskreno čestitamo v želji, da bi še naprej tako zavzeto ustvarjala v iskanju novih slikarskih izrazov in kljub bolezni uživala življenje v krogu svojih sostanovalcev, do-mačih, prijateljev in znancev. Niko Ličen

Preobleka fotografijeOd petka, 14. decembra 2012 pa

vse do 13. januarja prihodnjega leta je v ajdovski Pilonovi galeriji na ogled razstava del enajstih do-mačih in tujih udeleženk in udele-žencev letošnjega jubilejnega Ca-strumFota.

10. mednarodno fotografsko sreča-nje se je konec junija in prvega dne julija - že tradicionalno - odvijalo v Vipavskem Križu, na domačiji An-dreje in Andreja Perka. Srečanje, ki poteka pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina ter v organizaciji Primoža Breclja, je namenjeno izmenjavi »te-oretskih mnenj in fotografskih izku-šenj med povabljenimi ustvarjalci«, ki zagovarjajo »raznolike slogovne pristope in pripadajo različnim ge-neracijam«. Povabljene ustvarjalke Lorella Klun (I), Polona Perko, Katja Pintar in Nataša Košmerl ter ustvarjalci Egon Bajt, Primož Bre-celj, Roberto Kusterle (I), Andrej Perko, Borut Peterlin, Bojan Ra-dovič in Sašo Vrabič so ustvarjali na

temo preobleka. Razstavljavke in razstavljavci so se temi,

ki je izredno odprta ter predvsem mnogopo-menska, približali z raznolikih stališč. Med njimi so namreč, kot v spremnem besedilu h katalogu pravi kustosinja razstave Nataša Kovšca, mednarodno uveljavljeni fotografi in ustvarjalci, ki se ukvarjajo tudi z drugimi oblikami umetniškega izražanja, kot tudi avtorji mlajše generacije, ki šele zaključujejo študij fotografije. Rezultati so zato različnih vsebinskih, oblikovnih in estetskih pristopov, v grobem pa jih je kustosinja strnila v dva sklopa. Povzela jih je v dela, ki se tematike dotikajo znotraj konteksta »avtorefleksije fotografskega medija, ki obsega raziskovanje značilnosti, kvalitet in materialnih določil fotografije«. Medtem pa so v drugi, obširnejši segment zajeta dela, izpeljana iz »simbolič-nega pomena naslovne besede« in ki »obrav-navajo preobleko v kontekstu spreminjanja človekove vizualne podobe, njegove identi-tete in zgodovine v različnih dobesednih in prenesenih pomenih«. Bojan Radovič se predstavlja z deli, s katerimi »analitično preizprašuje naravo fotografije, njene sestav-

ne elemente in karakteristike v kontekstu družbenih in tehnoloških sprememb sodob-nega časa«. V središču njegovega raz-iskovanja je tokrat popolna transfor-macija fotografske podobe, spreme-njene v kodiran tekstualni zapis. Bo-rut Peterlin se ukvarja z vprašanjem objektivnosti v fotografiji, z razisko-vanjem zastavljene tematike v »točno določenem delu samega procesa fotografira-nja: od latentne slike, ko je podoba prisotna le kot fotokemična reakcija, do negativa, ki vsebuje svetlobni zapis«. Polona Perko je za projekt je uporabila stare, rablje-ne plošče za ofsetni tisk, na katerih je bilo več fotografij nekega obmor-skega letovišča, delo neznanega foto-grafa ter s ponovnim fotografiranjem izbranih motivov ter sestavo slednjih v nove podobe izvirno »preoblekla« sta-re fotografije«. Primož Brecelj je znotraj preobrazbe bivalnega prostora, tako v oblikovnem kot vsebinskem smislu, s fotografiranjem več dni zapored in v različnih trenutkih dneva, spremenil brezosebno turistično bivališče v za-časno zasebni prostor ter ga s svetlob-nimi poudarki, kontrasti in izbranim nasprotjem med svetlobo in senco še dodatno intimiziral. Medtem ko se za črno-bele fotografije Andreja Perka zdi, da prikazujejo vsakdanje podobe polj, gozdov, dreves in arhitekturnih detajlov, na pretresljivost prizorov opozarjajo skupinam fotografij doda-ni faktografski zapisi z osnovnimi za-pisi o dveh zgodovinskih spomenikih, Sv. Urhu in Kozlarjevi gošči. Kljub navidezni spokojnosti ti Perkovi ču-varji srhljivih zgodb - posnetki dre-

vesnih korenin in prebeljenih zidov -, iz serije, ki jo je avtor poimenoval Preoblačenje zgodovine, izdajajo občutje »nečesa prikritega in zamolčanega«. Uve-ljavljeni italijanski fotograf Roberto Kusterle ostaja skozi celoten foto-grafski opus zvest svoji dovršeno do-mišljeni zasnovi – »kreiranju fantastičnih bitij, nekakšnim hibridov med človekom in naravnimi vrstami/elementi, s katerimi prepričljivo ponazarja svojo fascinacijo nad življenjem kot nenehnim rojevanjem novega«. Človeško telo, raztegnjeno ali zvito, skrčeno v nekakšne mesene gmote, ki z avtorjevo poslikavo verno posnemajo površino marmorja in njegovih struk-turnih plasti ter žil, postaja na razsta-vljenih fotografijah v dialogu z oko-ljem - sakralnim prostorom - simbol minevanja časa, prehajanja in naravne-ga propadanja ter celo podoba evhari-stije, žrtvovanja … Ženska figura na fotografijah Egona Bajta je postavlje-na v »krhko, ranljivo strukturo«, kar kaže na avtorjevo nezanimanje za »poudar-janje telesnosti«, temveč na hotenje po upodobitvi duhovne preobrazbe telesa tudi skozi formo in nje izraz. Katja Pintar se posveča »preizpraše-vanju osebne identitete« - skozi štiri črno-bele fotografije s portreti oseb, ki jih je obdala s fotografskimi detajli

in grafičnimi elementi v kolažni tehni-ki, je namreč želela »ponazoriti tesnobno duševno stanje sodobnega človeka - posame-znika, ki je obremenjen s preteklostjo in ga duši sedanjost, a vendarle teži k spremembi« … Tudi serijo šestih portretov Lorelle Klun zaznamuje neke vrste preobleka identitete; na njenih črno-belih po-snetkih, na katerih se vrstijo podobe mladih deklet zaprtih oči, ki jim je individualnost odvzeta s stiliziranimi rastlinskimi vzorci, se kažejo avtori-čina subjektivno izrečena občutja. Iz-razito oseben pristop razkrivajo tudi intimistične fotografije Saše Vrabiča, ustvarjalca, ki v svojih delih »pogosto obravnava zasebno družinsko življenje v kontekstu sodobnega časa« - v njih se je tokrat usmeril v uprizarjanje mineva-nja časa. Nataša Košmerl, ki v svojih fotografskih ciklih tudi sicer zelo »ne-posredno odstira fragmente svojega intimnega življenja« izhaja tokrat iz izkušnje do-življanja nosečnosti; v svojih »globoko emotivnih« delih se usmerja predvsem v samospoznavanje in opazovanje pre-obraženega telesa.

Razstavo, ki bo Pilonovo galerijo popeljala v prihajajoče leto, spre-mlja katalog z besedilom Nataše Ko-všca in reprodukcijami nastalih del. Tanja Cigoj

Št. 17 • 18. december 2012 11Knjige

Potujoča knjižnica v januarju 2013

PONEDELJEK, 17. DECEMBERSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00;Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 18. DECEMBERVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30PONEDELJEK, 7. JANUARVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 8. JANUARVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 9. JANUARPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 10. JANUARFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 11. JANUARVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 14. JANUARPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 15. JANUARVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 16. JANUARBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 17. JANUARVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PONEDELJEK, 21. JANUARSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00;Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 22. JANUARVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Tel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130

Veseli dan kulture s podelitvijo priznanj Na Ta veseli dan kulture ( 3. de-

cember) smo v Lavričevi knjižnici podelili priznanja in knjižne nagra-de vsem, ki so zaključili bralni pro-jekt Primorci beremo 2012.

Leta 2007 so v Knjižnici Cirila Ko-smača v Tolminu zasnovali bralni projekt Primorci beremo in povabi-li k sodelovanju še Mestno knjižnico Idrijo, Lavričevo knjižnico Ajdovšči-na in Goriško knjižnico Franceta Bevka, od leta 2010 pa v projektu sodeluje vseh deset primorskih knji-žnic. Kakovost bralnega projekta je spoznala tudi država, saj ga je pod-prla Javna agencija za knjigo – JAK.

Tradicija se prav gotovo pozna tudi med bralci Lavričeve knjižnice, saj že od vsega začetka trdno držijo vrh tako po številu tistih, ki projekt za-ključijo (potrebno je prebrati vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko in oddati izpolnjena bralna zname-nja) kot po številu prebranih knjig.

Letošnja statistika branja Primorci beremo 2012 v naši knjižnici:

126 bralcev, ki so zaključili projekt, in 1297 prebranih knjig je zelo lep

dosežek, zato res čestitke vsem, ki ste se nam pridružili v branju.

Na svečano podelitev priznanj in knjižne nagrade smo povabili znane-ga slovenskega alpinista, planinskega vodnika, gorskega reševalca, publici-sta, fotografa in urednika Planinske-ga vestnika Vladimirja Habjana. Izmed njegovih številnih knjig s pla-ninsko tematiko je bila v letošnjem letu ne seznamu njegova zbirka krat-kih zgodb Čez rob. V uvodu je za-pisal, da se »… včasih tudi malemu človečku zgodijo velike zgodbe.« In te zgodbe je ta večer skupaj z Ireno Mušič Habjan delil z nami. Popeljala sta nas v čudoviti svet gora in pred-stavila knjigo, v kateri zgodbe pripo-vedujejo o alpinističnih, reševalskih in raznih gorskih prigodah.

Za knjižno nagrado pa smo letos, ker smo v Lokarjevem letu, podeli-li seveda knjigo Danila Lokarja: Tri novele. Kot ponavadi smo nagradi-li tudi bralca oziroma bralko, ki je v okviru projekta prebrala največ

knjig. Letos je članarino za leto 2013 dobila gospa Milojka Lemut, ki je

prebrala prav vse knjige s seznama. Ko vidimo vesele in zadovoljne

obraze naših bralcev, ki so prišli na zaključno prireditev, ko vidimo re-zultate letošnjega bralnega projekta, smo hvaležni seveda v prvi vrsti na-šim zvestim bralcem, vendar pa tudi prizadevnim knjižničarkam in knji-žničarjem v vseh oddelkih Lavriče-ve knjižnice, ki bralce spodbujajo k branju knjig.

Še skupna statistika vseh primor-skih knjižnic:

Vse vabimo, da se nam spet pridru-žite v branju naslednje leto!

In še obvestilo za tiste, ki niste prišli na zaključno prireditev: na-grado prevzamete v enoti, v kateri ste oddali bralna znamenja. Zdenka Žigon

Gibljive slike Vipavske doline in Gore

Letošnjo jesen smo v Lavričevi knjižnici pričeli s filmskimi večeri, ki smo jih naslovili Gibljive slike Vipa-vske doline in Gore, na katerih pred-stavljamo filme iz bogate zakladnice Marjana Batagelja.

Marjan Batagelj je z zaslužkom od zbranega odpadnega bakra pri pet-najstih letih kupil svoj prvi fotoapa-rat. Fotoaparatu, seveda sodobnejše izvedbe, je zvest tudi dandanes, saj kot član Foto društva Veno Pilon občasno razstavlja izbrane posnetke.

V devetdesetih letih ga je navdušila kamera. Ker je navdušen športnik, ker ima posluh za naravo in svet okrog sebe, ker ga navdušujeta naša naravna in kulturna dediščina in zelo zanima zgodovina, je posnel kar veliko materiala. Posnetke je zmon-tiral, dodal besedilo, ki ga je večkrat kar sam napisal, včasih pa je besedi-lo napisal kdo drug, poskrbel za pri-merno glasbeno spremljavo, poiskal sodelavce, ki so pomagali tako pri pripravi scenarija, besedila, šli z njim na snemanje, prebirali spremni tekst na posnetku, in tako so nastali izre-dno zanimivi krajši filmi o naših bli-žnjih pa tudi sosednjih krajih. S tem je ohranil del naše zgodovine pa tudi naše kulturne in naravne dediščine.

Najprej smo si ogledali film, ki je bil napravljen za promocijo Vipa-vske doline. Pripravljena je bila dalj-ša (leta 2000) in krajša (leta 2006) verzija. Z besedo in sliko se avtor sprehodi od enega do drugega kon-ca gornje Vipavske doline in nam

odkriva njene zanimivosti, lepote in posebnosti. Obiskovalci so bili nav-dušeni. Film je tudi neizprosen zapis o tem, kako je pred dobrim desetle-tjem izgledala naša dolina.

V decembru smo si ogledali film Trebuša – glaževa dolina. Tako bli-zu so nam ti hribi in težko prehodne doline, ki so jih v davnih časih ime-novali »najstrašnejša vrata Avstro--Ogrske« in vendar jih ne pozna-mo. Pa vendar je že leta 1722 neka nemška družba ustanovila steklarno »na Melinah« na Trebuši, kjer so našli ustrezen pesek, lesa pa je bilo v okoliških gozdovih več kot dovolj. Ostanki glažut in opisi čudovitih sla-pov v tej skoraj nedotaknjeni divjini so vznemirili tudi Marjana Batagelja, da se je s sodelavci kar nekajkrat po-dal v ta še neokrnjen svet, kjer slapo-vi kar tekmujejo med seboj po svoji lepoti (npr. slap Pršjak in drugi), pa do izvira Gačnika, v grape, kjer po pripovedovanju še živijo modrasi z rdečimi repi.

Film je nastal leta 1997 in vsi smo si zaželeli, da bi bilo že poletje, da bi se tudi sami odpravili raziskovat te čudovite sosednje kraje.

Iz bogatega filmskega repertoarja Marjana Batagelja smo za naslednje mesece izbrali še nekaj filmov, ki pri-kazujejo Goro in življenje na njej ne-koč, pa smučanje po starem in še kaj se bo našlo. Vabljeni, da se nam pridru-žite spet v torek, 22. januarja 2013. Zdenka Žigon

Št. vseh sodelujočih Prebrali vsaj 1

knjigo

zaključili Število prebranih knjig

Ajdovščina 106 92 69 788

Vipava 30 30 24 243

Podnanos 13 13 10 100

Potujoča 25 23 21 151

Dobravlje 3 3 2 15

skupaj 177 162 126 1297

knjižnica Št. nagrajencev Št. prebranih

knjig

Tolmin 71 594

Ajdovščina 126 1297

Idrija 98 1032

Sežana 89 951

Izola 53 749

Nova Gorica 52 650

Piran 28 612

Koper 62 661

Ilirska Bistrica 87 602

Damir Feigel

Gorica

26 263

Trst 45 441

skupaj 737 7852

Literarni večer na OŠ Šturje AjdovščinaNa šoli poskušamo vsako leto pri-

praviti enega ali več tematskih ve-čerov. V petih letih smo pripravili nekaj literarnih srečanj ter predsta-vili delo na področju matematike in naravoslovja. Na ta način želimo povezati šolo z okoljem, v katerem delujemo, in delo učencev predsta-viti staršem, sorodnikom in drugim občanom.

V letošnjem letu smo na prvem li-terarnem večeru predstavili knjigo P. S. Ne pozabi me!, ki jo je izdala deve-tošolka Rut Koren iz Budanj.

Rut je pod mentorstvom učiteljice slovenščine Silvane Mislej v lanskem šolskem letu poslala svoje besedilo na razpis založbe Smar-team Z do-mišljijo na potep. Na tekmovanju je bila izbrana med 20 najboljših in povabljena na prireditev v Cankarje-vem domu na Vrhniki. Tam je izve-dela, da ji bodo natisnili knjigo.

Rut je bila uspeha neizmerno vese-la in je kar skakala od sreče. Še bolj pa je bila vesela, ko ji je sestra Zala med poletnimi počitnicami na mor-je sporočila, da je čisto prava knjiga že doma. Seveda ji jo je morala takoj odnesti na Korčulo. Takšne stvari ne

morejo čakati!Tako smo se v četrtek, 29. novem-

bra 2012, zbrali v avli šole in prisluh-nili pogovoru o knjigi. Z Rut se je pogovarjal njen sošolec Aljaž Brati-na.

Izvedeli smo, da Rut veliko razmi-šlja o ljubezni. Ne samo o zaljublje-nosti in simpatijah, ampak o tem, kaj veže člane družine. Vsi vemo, da bi starši dali vse, tudi življenje za svoje otroke. Rut pa meni, da je mogoče tudi obratno, da se lahko otrok žr-tvuje za svoje starše.

V knjigi pripoveduje o Evi, sodob-ni mladostnici s povsem vsakdanjim življenjem: je zaljubljena, se rada za-bava, mora hoditi v šolo …

Vse se spremeni, ko Eva izve, da je njena mama tako bolna, da bo mora-la umreti. S tem se Eva ne more spri-jazniti in v hudi stiski si celo zaželi, da bi umrla namesto mame.

Rut je povedala, da je želela pisati o tem, v kakšnih stiskah se znajdejo mladi v današnjem času. Da bi bila čim bolj prepričljiva, »se mora vzdi-gniti na neko novo, višjo zavest«.

Eva umre v prometni nesreči, v ne-besih se sreča z babico, a po smrti bo

lahko zaživela šele, ko se bo poslovi-la od vseh, ki jih je imela rada. Na-piše jim pisma, v katerih jih usmerja k nadaljevanju življenja, obenem pa jim naroči tudi, naj nikar ne pozabi-jo na njo.

Kljub mračni temi, razmišljanju o smrti, je knjiga optimistična.

Vsi, ki smo bili na prireditvi, smo občudovali Aljaža in Rut, ki sta pred precej številnim zbranim občin-stvom sproščeno, še malo otroško, a tudi dovolj zrelo in odgovorno, kle-petala o literaturi. O čisto »tapravi« sodobni literaturi, ki s sodobnimi vsebinami in motivi mladim danes odgovarja na bistvena vprašanja biti.

Hvala vsem, ki so večer pripravili: Rut in Aljažu, mentorici Petri Rod-man, ki je učence ravno prav spod-budila, da so pokazali, kaj zmorejo, ter glasbenikoma Mateju Pregeljcu, ki je zaigral na harmoniko, in Mira-nu Pregeljcu, ki je igral na klavir. Ksenija Černigoj

Št. 17 • 18. december 201212 Dediščina

Pod (dolvodno) »šturskim« mostom, že predstavljenim kamnitim lepotcem, je človek v 19. Stoletju še najmanj dva-krat izkoristil energijo Hublja, ki pa se je tu v ravnini že umiril. Poganjal je v prvi polovici 19. stoletja nepredstavljivo veliko ajdovsko predilnico in še neodkrito dejavnost niže na levem bregu. Dvonadstropno poslopje predilnice, najprej z dvema, kasneje s štirimi stolpi, je po velikosti presegalo (in še vedno presega) kriški in loški grad ali dvorec Lantieri v Vipavi. V »rojo« (zidan vodni kanal), široko cca 6m in globoko 2m, so se ob desni obali lovile vode Hublja ter tekle na vodna kolesa (turbine) predilnice.

Razvoj predilnice od ustanovitve 1826 in začetka obratovanja 1828, do leta 1900, je še neodkrit. Prvi znani tlorisi zgradb so iz konca 19. stoletja, kaj in kdaj je bilo pred tem zgrajeno pa je še uganka. Roja, taka kot je predstavljena, gotovo pred letom 1841 (načrt jezu za »spinnerai«). Na tokratni fotografiji je ajdovska predilnica pred letom 1894. Takšna, kot jo vidite tu, je namreč 12. aprila 1894 popolnoma zgorela!

Požar opis in posledice so vredni svoje zgodbe. Skoraj neverjetno, toda mogoče je, da je bila predilni-ca na fotografiji zgrajena med 1826 in 1828 v celoti. Bolj verjetno je, da je bila prva predilnica med naravno strugo Hublja in rojo, vodna kolesa – turbine za pogon - pa še na prostem, in da se je kasneje (po 1832 in ?) raz-širila čez rojo v velikost s fotografi-je. 1832 in ? pa zato, ker naj bi tega leta predilnica dobila parno turbino (parni kotel, dimnik), ki je najbrž postopno nadomestila vodni pogon. Postopen, toda izredno hiter razvoj,

je opisan tudi v almanahu, izdanem ob 25. letnici povojne tekstilne tovarne, leta 1974: »Cesarsko kraljeva privatna mehanična predilnica je začela obratovati 2 leti pozneje, 1828, njena barvarna pa leta 1829. V letu 1839 je predilnica zaposlovala 224, barvarna 90 in mehanična delavnica 29 delavcev. Zanimivi so tudi podatki o tem, kako je naraščalo število vreten v predilnici. Med tem, ko jih je imela leta 1835 6.000, se je njihovo število v osmih letih več kot podvojilo in je znašalo leta 1843 že 13.800 vreten. Izdelali pa so z njimi že 612.560 dunajskih funtov bombažne preje. Tovarna je bila opremljena s tedaj najmodernejšimi stroji. Prejo je izdelovala na selfaktorjih, ki so bili v tedanji Avstriji še malo znani. Prva v avstrijskih deželah je leta 1839 dobila tudi Fourneyronovo turbino, ki je bila izdelana v Parizu.« (iz almanaha Naših 25 in 148 let, Tekstina Ajdovščina, november 1974)

Postavitev tako ogromne tovarne na rob gospodarsko revnih vasi Ajdovščina in Šturje, Putrhe, Gradišče, Slejkoti, Grivče, Žapuže, Dolenje in Ustje, je pomenila nepredstavljive spremembe v življenju naših prednikov. To je bilo za časa življenja Franceta Prešerna in Vozarjev (Ovčar Marko)!! S tem pa Hubelj po toliko stoletjih še ni odslužil svojega. V še delno in dobro ohranjene jaške v nedrjih Fructala so gotovo že pred 1. svetovno vojno montirali nove turbine in generator. Ajdovcem in Šturcem je od približno takrat že svetila elektrika iz stare hidroelektrarne v Palah, predilnico pa vsaj delno gnala (poleg parnega stroja) tudi hidroelektrarna v njeni kleti. Na mapni kopiji iz obdobja okrog leta 1900 sem z barvami poudaril obstoječe objekte predilnice, Hubelj, rojo in pot, ki je v predilnico vodila od »šturskega » mosta (glej fotografijo mostu in volovske vprege na isti poti). S črtkano črno črto samo domnevno širitev prvogradnje čez rojo, s črno črto pa dokazano širitev po požaru. Objekti desno od črte so na današnji fotografiji. Stolpa s »čebulasto« streho še ni!

Ajdovska predilnica je bila do zadnje, še danes vidne velikosti, s tako izstopajočo (zadnja leta tudi zaradi lukenj) streho, razširjena po letu 1894 in pred letom 1906. V stolp s fotografije ( danes ga krasijo antene in ogrodje reklamnega panoja, ki je izgubil bitko z burjo) lahko še danes vstopite s hodnika uprave Fructala v prvem nadstropju. Do vrat - stoletja stari zidovi, »preoblečeni« v sodobno, za vrati - kamnite škrle podestov kamnitih stopnic in sajasti zidovi. Že več kot stoletje neuporabno, toda tudi nikomur na poti, se je ohranilo, in prosim (upam da še v imenu koga) naj do boljših časov tako tudi ostane.

Verjamem, da boste mladi kdaj smeli in znali, z višjo dodano vre-dnostjo kot jo imajo preja ali sokovi, in na primeren način »proda-jati« tehnično dediščino dedov.

Da sle kapitala po rasti in množenju s pomočjo garaškega dela izkušenih in od zaslužka odvisnih ajdovskih predilcev, tudi otrok, nista zlomila niti požar, niti I. vojna, dokazuje objavljen načrt. Do leta 1928 je bil uresničen skoraj v celoti in vsi objekti, razen poru-

šenih za Lidlom, še stojijo. »Skrivnost« ostajata le objekta na levi in desni obali Hublja, na načrtu spodaj. Tudi roje, stoletje dobesedno »delavne roke« Hublja, ni več. Če bi neuporabna preživela čas velikokrat nepremi-šljenega rušenja vsega starega, bi jo danes, ko že znamo ne samo ohraniti, tudi obnoviti kaj starega in vrednega, najbrž ohranili. Keramične ploščice tlaka pritličja Fructala in beton ter asfalt dvorišča skrivajo in varujejo za-dnje metre kamnitih obokov tiste roje. Da bi le še dolgo ostalo tako. Našli smo jih in jih fotografirali.

Ohranjanje, zavarovanje in obnavljanje nikakor ne sme in ne more biti odvisno le od pripravljenosti, volje in načrtov današnjih lastnikov. Tisto kar še stoji ali je globoko pod zemljo, kar nas, hoteli ali ne, zaznamuje in je zato po oceni stroke in javnosti vredno ohranitve, bi morali pristojni čim prej tudi formalno zavarovati. Mladi, na vas pa je, da staro, vredno ohra-nitve, napolnite z novimi vsebinami in začnete »prodajati«! Ne prodati! Verjamem, da bi dobre ideje podprli tudi sedanji lastniki.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutriJe kdo že slišal za »oprek«?

Bolj kot ne po naključju mi je pri-šel pod roko zapis Pavla Medveščka v Goriškem letniku (leto 2003–2004) o posebnem pokrivalu, ki so si ga v Lokovcu na Banjški planoti nekdaj neveste nadele čez roko in so mu re-kli »oprek«. Medveščkovi zapisi ve-dno pritegnejo, saj ima poseben dar tako za zbiranje skoraj pozabljenih pripovedi, kot za njihovo oživitev iz-pod praha preteklosti.

Zgodba gre pa tako: nekdaj so si dekleta pred poroko skvačkala po-seben »prtič«, ki ga je nevesta nosila le na dan poroke, od trenutka, ko je zapustila domačo hišo, v cerkvi, vse do večerje, ko so prinesli na mizo poseben kruh. Takrat je nevesta snela oprek z roke in ga dala ženinu v znak zvestobe. Podala mu je roko, tako da je bil prvi, ki ga je pozdravi-la brez opreka. Po poroki je nevesta oprek shranila, ni se ga smelo pra-ti, saj bi izgubil posebno moč, prav tako ni bil prenosljiv na nobeno dru-go osebo. Če je ženi umrl mož in je menila, da se bo vnovič poročila, je dala oprek v krsto in tako razvelja-vila obljubljeno zvestobo. Oprek naj bi imel varovalno moč, na njem so bile skvačkane živali, kot npr. pes, srnjak, kuščar, kača. V Lokovcu naj bi tak oprek nosile neveste le še do prve sv. vojne, potem se je ta navada pozabila.

Ta pripoved se mi je zdela izredno zanimiva in sem povprašala sosedo Betko T., če se morda spomni, da bi kaj podobnega nosile neveste tudi na Gori. In se je spomnila. Njena mama, naj bi na poročni sliki ime-la eno tako reč čez roko. Skvačkano in na špico narejeno. Ne spomni se, kako se je temu reklo, je pa po po-govoru s svojo sestro prišla do skle-pa, da so si ta 'prtičk' potem neveste spravile za simbol čistosti. In da je bil v navadi samo v starih časih, kasne-je ko se je ženila njena generacija po drugi vojni, ni bilo več v navadi.

Morda gre za oprek, morda pa za

drugačne vrste 'prtičk'… več se je že pozabilo.

Če je bil nekdaj 'prtičk' čez roko simbol čistosti, potem je njegovo vlogo pred in po drugi vojni nada-ljeval venček, pravzaprav 'krancl' na glavi, ki je bil največkrat iz belih na-geljnov in 'esparagusa'. Tudi v roki je bil pušelc. Venčka na glavi naj ne bi imela vsaka, le če je bila 'poštena'. Čeprav se je menda vseeno kdaj zgo-dilo, da je šla katera tudi noseča in z venčkom na glavi pred oltar … seve-da so bile potem besede.

Venček je imela nevesta na Gori na glavi do polnoči, potem so jo peljali v zakonsko spalnico, kjer se je preo-bleka iz poročne obleke v bolj vsak-danjo. V spalnico naj bi nevesto po-spremila gospodinja, ki jo je posedla na posteljo in rekla: »To je zdaj tvoja hiša,« in ji snela venček z glave.

Pripovedi so strašno krhka stvar, če jih prenehamo ponavljati izginejo in pripoved o opreku je ena izmed teh..ali pa se kdo še spomni?

SLIKA: Tako bi izgledal 'oprek' na moderni nevesti. Vir: P. Med-vešček, 2003–2004, Oprek, po-krivalo za žensko desno roko. – Goriški letnik 30/31, str. 385. Vesna Tratnik

Št. 17 • 18. december 2012 13Tretje življenjsko obdobje

Ω Civilni in cerkveni obred,

Ω lipiški poroËni protokol,

Ω poroËno fotografi ranje na

koËiji z belimi lipicanci,

Ω razliËne pogostitve svatov,

Ω zabava dolgo v noË,

Ω prvi skupni zajtrk v gratis

poroËnem apartmaju

hotela Maestoso.

Vajin DA

Kobilarna Lipica & Lipica turizem d. o. o. telefon: (05) 73 91 696Kontakt: poroke@lipica.org

v Lipici

www.lipica.org

Lipica_poroke_107x100mm_2012.indd 1 5.12.12 9:05

Pred nami so dnevi in tedni, ko bodo na mizi praznična kosila in večerje, hodili bomo na obiske, sprejemali bomo obiskovalce. To je tudi obdobje daril in obdarovanj ter izrekanje voščil in želja. Čeprav živimo v obdobju vsesplošnega nezadovoljstva, protestov in krivic,

ki jih srečujemo na vsakem koraku, naj nas to ne odvrne od trenutkov, ko se lahko poveselimo in sprostimo v krogu prijateljev in sorodnikov. Je pa to tudi obdobje stroškov, ki bodo še dodatno obremenili večinoma

že hudo osiromašene rezerve. Otrokom in vnukom seveda moramo kupiti kako malenkost. Tudi na obiske ne moremo praznih rok in svečano božično in novoletno kosilo ne more biti kar vsakodnevno. Vendar je možno tudi z malo denarja narediti veliko. V dobi potrošništva smo

se verjetno preveč sprijaznili s tem, da je darilo dobro samo, če je drago. Ali je to res? Ali obstajajo darila, ki ne stanejo nič ali morda samo malo denarja? Darila, ki potrebujejo naš čas in malo dobre volje? Kaj pomeni vašemu bolnemu sorodniku darilo, ki ste mu ga pustili v dnevni sobi, v njegovo bolniško spalnico pa ste vstopili samo toliko, da ste mu stisnili roko in voščili veliko zdravja ter pri tem pomodrovali, kako je zdravje najpomembnejše. Prepričan sem, da bi ta obdarovanec bil veliko bolj zadovoljen, če bi posedeli pol ure pri njem, mu povedali, kaj se dogaja, kako je pri vas doma itd. Za nekoga, ki je v domu starejših, je tudi najlepše darilo obisk prijateljev, bivših sosedov in seveda sorodnikov, še posebno tistih, ki jih sedaj zelo poredko vidi. Za večino starejših, osamljenih in bolnih je družba najboljše darilo, za nekoga je veliko vredna prijazna beseda, za tretjega vspodbuda. Posebno starejši ljudje ne potrebujejo materialnih daril. Kje so časi, ko smo otroci za Miklavža, Božička ali Dedka Mraza pričakovali

pomarančo, piškote ter bonbone in morda še rožiče. Sedaj morajo biti v darilih stvari, ki ponavadi stanejo kar lep kup denarja. Vsi starši, none in nonoti pa tega ne zmorejo. Poleg obiskov in obdarovanj pa je naslednje obdobje tudi čas, ko ponavadi

pretirano jemo in mogoče tudi preveč popijemo. Posebno tisti z zdravstvenimi težavami morajo biti pazljivi. Vsekakor pa svetujem tudi v teh dneh čim več gibanja na svežem zraku. Tako bo organizem dobil dovolj kisika in vsaj delno pokuril tiste odvečne maščobe, ki jih bomo zaužili.Če želite prihajajoče praznike preživeti lepo, kar vam vsekakor želim, potem

vam svetujem, da ne gledate preveč televizije. Še posebej se izogibajte poročil in tudi v družbi pustite politiko čim bolj ob strani.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Obdobje voščil, daril in praznovanj

Trije dobri možjeV decembru nas obiščejo kar trije

dobri možje. Pravzaprav obiščejo v glavnem naše najmlajše. Beseda bo tekla o Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu. V nekatere družine prihaja-jo vsi trije, ponekod dva ali pa samo eden. Na žalost obstajajo tudi otroci, ki ne dobijo daril od nobenega. Kdo pa so ti prijazni starčki, ki nas obda-rujejo?

Pred leti sem obiskal Finsko ter se malo severno od mesta Rovaniemi, natančno na polarnem krogu, usta-vil tudi v Božičkovi vasi. To je ura-dni dom Božička, ki ga za potrebe turistov v angleščini imenujejo Santa Claus – sveti Nikolaj, v finščini pa je to Joulupukin (Joulupukin Kotikau-punki – Božičkov dom).

Letos sem spoznal zgodovino re-sničnega Svetega Nikolaja, ki je bil rojen v Turčiji ter je živel v Myri, me-stu, ki se sedaj imenuje Demre. Na tabli ob njegovi cerkvi berem (pre-vod iz angleščine je približen): »Kdo je Sveti Nikolas? Nikolas je svetnik, ki je zelo pomemben za krščanstvo, še posebej za grške in ruske pravoslavne vernike. On sam pove, da je rojen v Patari, enemu od pristanišč Likije, v poznem tretjem ali zgodnjem četrtem stoletju. Tu je živel, dokler ni bil ime-novan za škofa Myre (Demre … da-tum njegove smrti, 6. december, kri-stjani vsega sveta praznujejo kot dan Svetega Nikolaja …«

Kdo je sedaj Miklavž, kdo Božiček in odkod Dedek Mraz. Kdo je Saint

Nikolaus, kdo Santa Claus in kdo Ded Moroz. Razlag je veliko in so med seboj tudi različne. Vsekakor pa je grški dobrotnik, škof in svetnik Nikolaus osnova za vse. Božiček je prav po ameriško praktična prese-litev Miklavža na komercialno bolj primeren čas ob božično novoletnih praznikih. Dedek Mraz pa je politi-čen odgovor Rusije oziroma Sovjet-ske zveze na prihod pravljične osebe krščanskih (cerkvenih) korenin.

Miklavž je v Sloveniji uveljavljeno ime za Svetega Nikolaja. Običaj ob-daritve je povzet po resnični osebi, duhovniku in škofu Nikolaosu . O njem ne obstajajo pisni viri ali do-kumenti temveč predvsem ljudsko izročilo (zbirka Mohorjeve družbe – Leto svetnikov). V času njegove-ga rojstva je ta del sedanje Turčije pripadal Grčiji. Zelo mlademu sta v epidemiji umrla premožna starša, zato ga je vzgajal njegov stric, kasne-je pa je vzgojo prepustil škofu v me-stu Mira (Myra – Demre). Ta ga je vzgajal v krščanstvu in tudi posvetil v duhovnika. Za časa življenja je bil znan kot zaščitnik otrok. Nikolas je porabil celotno zapuščino za pomoč revnim in pomoči potrebnim. O njegovem dobrotništvu je več zgodb. Ena najbolj znanih govori o revnem možu, ki je imel tri hčere. V tistem času je veljalo, da se revno dekle, ki ne more prispevati bogate dote, ne more poročiti ter ji zato grozi proda-ja v suženjstvo. Neke noči je Nikolas

skrivaj spustil vrečo (vrečko) zlata po dimniku. Vreča je pristala v no-gavici, ki se je sušila pred ognjiščem. Tako se je lahko poročila prva hči. Isto se je ponovilo z drugo hčerjo. Ko je prišel čas za poroko tretje, je dekletov oče čakal pri ognjišču vsak večer, dokler ni ujel Nikolasa, kako je spustil vrečo zlata. Nikolas je pro-sil očeta, naj ne pove nikomur, ker ni želel zbujati pozornosti. Zato sedaj otroci obešajo nogavice, katere po-tem Miklavž napolni z darili. Zlato pa simbolizirajo pomaranče. Zgodb o njegovi dobroti in čudežih je še veliko. Po legendi je rešil tri umor-jene dečke, rešil je ladjo iz viharnega morja in pripeljal hrano v Miro, itd. Ta dejanja so naredila Nikolasa za svetnika. Kako popularen svetnik je Sveti Nikolaj dokazuje tudi ogromno cerkva, posvečenih njemu. Samo v Sloveniji jih je 116.

Božiček obdaruje pridne otroke na božični večer oziroma v noči iz 24. na 25. december. To je mitolo-ška in umetno ustvarjena osebnost, katere lik se je razvil v Združenih državah Amerike kot posledica raz-ličnih kultur priseljencev v Ameriko. Nizozemci so na primer praznovali Miklavža. Nemci so imeli običaj, da je na dan Jezusovega rojstva otroke obdaril tako imenovani Kristkindl – dete Kristus. Božiček je bil verje-tno prvič objavljen leta 1823 v pesmi Noč pred Božičem. V njej se Boži-ček prevaža s sanmi, ki jih po zraku vlečejo jeleni. Znana je reklamna poteza Coca Cole, v kateri naj bi bil Božiček prvič narisan v rdeči obleki z belo obrobo. To je kmalu postalo standard za Božička. Coca Cola je plačala Turčiji res veliko denarja, da so v mestu Demre na mestu, kjer je stal kip Sv. Nikolaja postavili kip Bo-žička. Po protestih prebivalcev so kip zamenjali s sedanjo podobo (slika). Mit se je iz Amerike razširil po vsem svetu predvsem po zaslugi ameriških filmov in glasbe. V angleščini se po navadi imenuje Santa Claus, kar po-meni Sveti Nikolaj ali na kratko San-ta – Sveti. V nemščini je Weihnacht-smann (Božični mož – Božiček), v italijanščini Babbo Natale, v franco-ščini Père Noël. Podobne izpeljanke imen imajo tudi drugi narodi.

Dedek Mraz nastopi zadnji. Tudi to je mitološki dobrotnik, ki obdaru-je otroke konec decembra, ponavadi

v silvestrski noči. Temelji na ruskih legendah iz okoli leta 1930, kjer se imenuje Ded Moroz (Dedek Mraz), ki je poročen z Zimo Staruho (star-ko Zimo). Po zgledu Božičkove vasi pri finskem Rovaniemiju so v Rusijo pričeli tržiti projekt »domovina Ded-ka Mraza« v mestu Veliki Ustjug. V slovenski kulturi se je Dedek Mraz utrdil po drugi svetovni vojni. Dobil je slovensko obleko (Maksim Gaspa-ri) s polhovko na glav, oblečen je v ovčji krzneni plašč, v roki ima pali-co. O njem obstaja veliko pesmic kot na primer: »siva kučma bela brada …« Znani so sprevodi dedka Mraza, praznovali smo ga po podjetjih, v šo-lah in vrtcih.

Dobri možje so si podobni v tem, da so vsi prijazni starčki , ki imajo radi otroke. Med njimi pa so tudi razlike. Miklavž je svetnik in je seve-da v nebesih ter zato prihaja k nam iz nebes ter obdaruje otroke 6. decem-bra zjutraj, to je na svoj godovni dan, ki je obenem tudi dan njegove smrti. Miklavž je bil škof zato je oblečen v škofovska oblačila s škofovsko mitro na glavi in škofovsko palico v roki. Spremljajo ga angeli in parklji. Nje-

gov prevoz je skrivnost.Božiček stanuje na severnem tečaju

in otroke obdaruje na božično jutro, oblečen je v škratovska oblačila rde-če barve z belo obrobo, spremljajo ga škrati. Pripelje se s sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni. Prvi je jelen-ček Rudolf.

Dedek Mraz v Sloveniji živi pod Triglavom. Otroke obdaruje na no-voletno jutro. Oblečen je v ovčji kr-zneni plašč, na glavi ima polhovko, v roki pa palico. Pripeljejo ga sani s konjsko vprego.

Obdarovanja so bili včasih dele-žni samo otroci. Sedaj pa se nered-ko obdarujejo (obdarujemo) tudi odrasli. Zato na koncu še napotek. Miklavž, Dedek Mraz in še posebno Božiček so sedaj komercijalno zelo zlorabljeni. Trgovci kar tekmujejo v tem, kdo bo ponudil boljše ter draž-je igrače in na splošno darila. Ven-dar ni toliko pomembna vsebina in vrednost darila, kot je njen namen. Če ste Miklavža že preskočili, ima-te še dve priložnosti, da prinese-te iskrico sreče v otroške oči. Branko Lavrenčič

BOŽIČNO – NOVOLETNI KONCERT

sreda, 26. december 2012 ob 17.00

v dvorani krajevne skupnosti

Velike Žablje

MePZ PRIMORJE AJDOVŠČINA IN PRVAČKA

PLEH MUZIKA vabita na božično - novoletni

koncert.

Vstop prost.

VABLJENI.

Št. 17 • 18. december 201214 Društva

Po Sovodenjskih gričih in Doberdobski planoti

Društvo MOST, univerza za tretje življenjsko obdobje, je v soboto 1. decembra organiziralo enodnevni pohod po Sovodenjskih gričih in Doberdobski planoti. Prijavljenih udeležencev je bilo več kot za en av-tobus, zato bo pohod ponovljen ko bo vreme to dopuščalo.

Svojo pot smo pričeli v Sovodnjah, v kraju, ki je ime dobilo po sotočju Vipave in Soče – sovodnje. Celotno pot sta nas vodila dva znana zamej-ska Slovenca. Gospod Černic je po-slovnež in posestnik, lastnik gradu in preko 200 ha velikega posestva ter čudovite kleti. Gospod Butkovič je znan poslovnež in slikar. Čeprav smo cel dan preživeli v Italiji prak-tično nismo slišali niti ene italijanske besede. Vsi, s katerimi smo prišli v kontakt, so zavedni Slovenci in zelo ponosni na svojo narodnost. Čeprav so ti kraji blizu nas večina ni vede-la, da se na primer hrib San Michele (Sveti Mihael), na katerem je oddaj-nik, muzej in spomenik, imenuje Debela Griža.

Najprej smo si ogledali obnovlje-no cerkev Sv.Martina v Sovodnjah, kjer nam je župnik predstavil razvoj cerkve in poslikav. Zanimivo je, da večina poslikav niso freske temveč so izdelane na marmorju in nato vzi-dane v stene. Izvedeli pa smo še eno zanimivost. V bližnji okolici je deset župnij in od teh kar v osmih župni-jah vsi obredi potekajo izključno v slovenščini.

Naslednja postaja je bila ogled Ru-bijskega gradu. Tu sta se nam pridru-

žila tudi naša že omenjena spremlje-valca Najprej pa smo položili šopek cvetja k spomeniku Primoža Trubar-ja. Trubar je namreč nekaj časa pre-živel tudi v tem gradu in domačini iz Sovodenj so to dejstvo zabeležili s spomenikom ter razmišljanjem, da morda tu nekoč ne bo več sloven-skega jezika o njem pa bo pričal Tru-barjev spomenik. Grad je bil v prvi svetovni vojni praktično porušen. Po zgodovinskih dokumentih ga se-daj obnavlja novi lastnik Venčeslav Černic. V 70. Številki revije Kras so zapisali:« Občudovanja in hvale vre-dna je njegova podjetniška smelost, s katero se je lotil izredno obsežnega , strokovno zahtevnega in dragega projekta, da povrne posestvu rubij-skega gradu prvotno podobo ter ga priredi za sedanjo turistično rabo na stičiščih treh kultur: romanske, slo-vanske in germanske. Preseneča tudi njegov odnos do ohranjanja kultur-ne in naravne dediščine«.

Pot smo nadaljevali po ogromnem posestvu, ki je v podzemlju prepre-deno z rovi in skladišči. Veliko jih je bilo zgrajenih pred prvo svetovno vojno, veliko pa tudi v obdobju hla-dne vojne po koncu druge svetovne vojne. Precejšen del teh objektov je še vedno zaprt za javnost. Hodili smo mimo skrbno urejenih vinogra-dov. Lastnik se je pohvalil, da zelo pazijo na kvaliteto, ne dovolijo pre-velikih količin grozdja na trti, obira-nje je samo ročno, pa tudi gnojenje in zaščitni ukrepi so skladni z ekolo-ško pridelavo.

Mimo jarkov in neverjetno velikih podzemnih jam s podstavki za velike topove ter s povezovalnimi rovi smo prispeli na najvišjo točko izleta 257 m visoko Debelo Grižo (Monte San Michele). Tu je spomenik sloven-skim borcem narodnoosvobodil-ne vojne, televizijski stolp, obeležja iz prve svetovne vojne in muzej na prostem. Iz Debele Griže je čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. Glede na bližino je obisk tega vrha lahko zelo lep enodnevni ali popol-danski izlet. Za kolesarske navdu-šence pa tudi ne bi smelo biti prena-porno. Do njega je več dostopov. Ena možnost je po stari cesti proti Trst in za Doberdob. Približno kilometer po odcepu za Doberdob je označena ce-sta za San Michele. Vrnitev je možna na primer preko Gradiške ali skozi Sovodnje.

Obiskali smo tudi domovanje ja-marskega kluba Kraški krti, ki je tik ob vhodu v jamo Kraljica Krasa. Jama je dolga približno 350 m, ogle-dati si je možno okoli 250 m, vendar samo ob spremstvu jamarjev. Ogled je možen ob predhodni najavi. Ko sem vprašal za ceno ogleda so se nasmehnili in rekli, da nič. Razen če nekdo želi dati kakšen prostovoljni prispevek klubu. Prijazni člani dru-štva so nam postregli s čajem in ku-hanim vinom ter seveda predstavili svoje društvo.

Pot smo nadaljevali proti zadnji postaji pohoda, kjer nas je čakalo kosilo. To je ogromna klet našega gostitelja, ki ima že sedaj preko 1.000 m2 prostornine. Gospod Černic nam je ponosno pokazal nova vrata, ki so jih prav na dan našega obiska vgradili kovači iz Krope. To so ogro-mna kovinska vrata nad katerimi se bohoti napis Grad Rubije – kmetija v slovenščini in italijanščini. Ko so se vrata odprla nas je pozdravila avse-nikova Golica dveh harmonikarjev, pozdravila pa nas je tudi hči gospo-da Černica, ki vodi to veliko klet. Z joto in klobaso ter pokušino vin se je naš izlet tudi zaključil. Branko Lovrenčič

Pevke na izlet v Soro

V soboto, 24. novembra 2012, smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo si v Dravljah ogledali novo cerkev. Že pri vstopu v cerkev zagledamo kape-lo, katere posebnost je stropni vitraj, delo slikarja jezuita Marka Rupnika.

Pot smo nadaljevali do Šentvida, kjer smo si v Zavodu Sv. Stanislava ogledali kapelo s

prelepim mozaikom, katerega av-tor je tudi Marko Rupnik. V Sori pa smo obiskali Samostan karmeličank, kjer smo marsikaj zvedeli o njiho-vem delu in redu. Na željo matere prednice smo tudi zapele.

Zvečer, ob 19. uri smo se pevke našega društva 4 letni časi udeležile koncerta »Z veselim srcem voščim«, kamor so nas povabili pevci MPZ KUD Oton Župančič iz Sore. Le-tos je zbor praznoval že 60-letnico obstoja, za kar smo jim še posebno čestitali.

Za nastop smo se prav posebej pripravljale na naših ponedeljkovih vajah. V prvem delu koncerta je za-pel naš zbor devet pesmi, dirigiral je Stojan Koren , v drugem so nastopili naši gostitelji, dirigiral je Klemen Je-rinc. Za zaključni del koncerta smo se pevcem na odru pridružile tudi pevke in skupaj smo pod vodstvom dirigenta Klemena zapeli še dve pe-smi: Pevec in Kaj boš za mano hodil.

V dvorani Kulturnega doma, kjer so po stenah razobešene lepe slike domačih slikarjev, je pesem lepo in ubrano zadonela in gledalci so nam

svoje zadovoljstvo pokazali s ploska-njem.

Kot je v navadi, smo po končanem koncertu še poklepetali ob prigrizku in dobri kapljici. Brez petja seveda ne gre, zato smo zapele, pridružili pa so se nam tudi pevci. Obenem smo jih povabili na obisk takrat, ko bodo na Vipavskem zorele češnje. Pridejo! so obljubili. Polni lepih vtisov, glasbene-ga in pevskega doživetja, smo se do-mov vrnili v poznih večernih urah. Vlasta Ferjančič

Na fotografski delavnici Udeležila sem se delavnice KAKO

FOTOGRAFSKO OVEKOVE-ČITI PLEMENITOST KONJ, ki jo je organiziral MC Ajdovščina v okviru Festivala Hiša mladih 2012 s praktičnim prikazom in je v goste povabil edino profesionalno fotogra-finjo konj v Sloveniji Sibil SLEJKO.

Na zelo zanimiv in privlačen način nam je predstavila svoje profesional-no delo: fotografiranje konj

in ob tem povedala, kako konja pripraviti za fotografijo. Koliko dela, koliko truda je potrebnega za dobro fotografijo. In seveda ljubezni do konj, saj je Sibil Slejko odlična po-znavalka teh lepih in ponosnih ži-vali. Povedala nam je, da se že 13 let ukvarja s profesionalno fotografijo konj, zadnji

dve leti največ dela v Italiji in Av-striji, kjer imajo velika tekmovanja. V Sloveniji se od profesionalne

fotografije konj ne da živeti, ker ni

takega tržišča. Malo sem pobrskala po spletu in

našla zelo zanimiv podatek: lani je bila Sibil Slejko kot edina

Slovenka v Nemčiji na enem najve-čjih svetovnih konjeniških sejmov v Equitani, ki je trajal kar 10

dni. Tam je prodala svojo prvo uni-katno umetniško fotografijo v Zdru-žene države Amerike gospodu,

ki je lastnik petnajstih konjeniških revij. Na to je res lahko ponosna in vesela! Njene umetniške fotografije smo si lahko ogledali preko računal-nika.

Tako nam je mimogrede povedala zanimivo anekdoto, ki sem jo zapi-sala po spominu:

Za fotografijo mora imeti konj na-špičene uhlje. Ko je morala fotogra-firati nekega žrebca, le-ta

nikakor ni hotel našpičiti uhljev. Pripeljali so mu nekaj najlepših in zalih kobilic, vendar je naš žrebec

ostal popolnoma hladen. Kaj zdaj? Pa so se domislili in pripeljali še enega žrebca… Naš je takoj zastrigel z ušesi, je bil pripravljen na boj… Nato so lahko posneli nekaj dobrih fotografij.

Za zaključek pa nam je Sibil pripra-vila zelo lepo presenečenje: na par-kirišču nas je čakal čisto pravi konj, osedlan in pripravljen za fotografira-nje. Za nadaljnje fotografiranje mu je Sibil snela sedlo in nam

razlagala, ko naj fotografiramo, iz katerega kota, konjič je pohlevno stal pred velikimi grafiti ali

pa v parku med drevesi. Bila nas je kar velika skupina in smo veselo škljocali, čeprav je postajalo hladno, saj se je burja okrepila.

Na koncu lahko zapišem, da mi je bila delavnica zelo všeč, saj sem marsikaj novega zvedela o ko-njih, česar doslej nisem vedela. Branko Lovrenčič

Zdravljenje z BIOENERGIJO

Naročila za osebni stik od 9. do 19. ure: 070 / 722 – 507 (Davis)

SVETOVANJE, Interaktivni pogovori

v živo 24 ur/dan: Skupaj poiščemo najboljšo rešitev za težavo, pred katero ste se znašli!

Pokličite: 090 41 04 Cena klica na 090 41 04 iz omrežja Telekom in Mobitel je1,69 €/min,

iz drugih omrežij določa ceno vaš operater.

www.btd.si

Št. 17 • 18. december 2012 15Društva

Družabno-kulturne aktivnosti članov DU Ajdovščina

Leto 2012 se izteka, v DU Ajdo-vščina pa se aktivnosti vrstijo ena za drugo. Društvo je aktivno skozi celo leto na športnem, družabnem in kulturnem področju. Prav tako je močno razvito prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje.

Vrstijo se obiski v Domovih za starejše v Ajdovščini in Vipavi, tam so prepevale Večernice in nastopa-li Dramsko-pevska skupina Zarja. Zarja je polepšala dan tudi staro-stnikom v domu Tabor v Ljubljani in na Martinovanju odigrala »Bandi-mo« in predstavila Vipavsko dolino pri tem opravilu. V Pristanu pridne prostovoljke ob sredah pripravljajo sladke dobrote. V osnovni šoli Šturje potekajo ure pravljic in ročna dela, kjer članice DU Ajdovščina sodelu-jejo z učenci.

V novembru je v Dvorani prve Slo-venske vlade potekala dobrodelna prireditev »Vsi enaki, vsi različni«. Program so oblikovali: instrumen-talno-pevska skupina in dramska skupina CIRIUS iz Vipave, VDC Ajdovščina-Vipava z igro, petjem in plesom, Dramsko-pevska skupina ZARJA in učenci O.Š. Šturje. Iz med-občinskega društva Slepih in slabo-vidnih Nova Gorica sta dva člana igrala na harmoniko, z igrico »Pika se uči bontona« pa so se predstavile članice Društva gluhih in naglušnih. Za konec so zaplesale članice DU Anhovo-Deskle »Tinca«. Prireditev je lepo uspela, vsi nastopajoči so si zaželeli ponovnega snidenja, z željo, da ta prireditev postane tradicional-na.

V naslednjih dneh so člani Foto-

grafske sekcije DU Ajdovščina pri-pravili razstavo fotografij, na kateri so sodelovali tudi člani Foto krožka KRUT iz Trsta. Razstava je krasila avlo Dvorano prve slovenske vlade, v kateri so svoj 18. rojstni dan pra-znovale pevke ŽPZ VEČERNICA z gosti. Nastopali so Vokalna skupina iz Lovrana v Hrvaški in MoPZ Fran Venturini Domjo iz Doline pri Trstu. Po koncertu se je druženje in petje nadaljevalo v avli dvorane.

Dramsko- pevska skupina Zarja je obiskala gojence v zavodu CIRIUS v Vipavi. Z igro in petjem so jim pope-strili popoldan. Druženje pa je bilo še lepše, ko so skupaj zapeli. Skupina »ZARJA« se je v začetku decembra v Sežani udeležila prireditve »Naj ljubiteljska gledališka skupina«, ki so jo organizirale Primorske novice. V tem časopisu je bilo predstavlje-nih 22 amaterskih igralskih skupin za katere so bralci glasovali pretekla dva meseca. Skupina je dobila pri-znanje in se uvrstila v zlato sredino. V teh dneh pa se pripravlja na nasto-pe v Prvačni, Rožni dolini in Prista-nu v Vipavi.

Tudi za prihodnje leto je pro-gram dela v društvu že izdelan in ravno tako bogat in pester. Dru-štvo ponovno vabi medse nove člane, saj druženje bogati in lep-ša trenutke v jeseni življenja .Nevenka Vidmar

Vabljeni v študijske krožke

V Medobčinskem društvu prijate-ljev mladine Ajdovščina vsako leto organiziramo študijske krožke, v ka-terih se odrasli na sproščen in zaba-ven način učijo novih vsebin. Študij-ske krožke sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, koordinira pa Andragoški center Slovenije.

V krožkih, ki potekajo v sprošče-nem vzdušju, sodeluje od 5 do 12 ljudi, ki želijo pridobiti neko znanje in ga prenesti širši skupnosti. Študij-ske krožke vodi usposobljen men-tor, katerega naloga je, da upošteva znanje in izkušnje posameznikov, jim svetuje, spodbuja člane k sode-lovanju in organizira dejavnosti. Te-meljna značilnost študijskih krožkov pa je, da sodijo med demokratične in neformalne oblike izobraževanja. Sodelovanje v krožkih je brezplačno,

temeljijo na vzajemnem učenju in delovanju.

Vse zainteresirane toplo vabimo v naslednje študijske krožke: V ŠK »Potujmo in se izobražujmo« člani raziskujejo bližnje in daljne kraje v Sloveniji in zamejstvu, srečujejo se enkrat do dvakrat mesečno. V štu-dijskem krožku »Poti do zdravja«, ki poteka ob torkih ob 15. uri v prosto-rih KS Ajdovščina, člani spoznavajo načine kako ohraniti zdravje, telova-dijo in vsa znanja pridno prenašajo v vsakdanje življenje. Krožek vodi mentorica Jana Bolčina. Če želite izvedeti, kaj je dobro za pod zob in za naš organizem, se priključite štu-

dijskem krožku »Zdrava prehrana« pod mentorstvom Kristine Valič, ki poteka ob sobotah popoldne v pro-storih Hiše mladih v Palah.

Za prijave in informacije smo do-segljivi na telefonski številki 05 368 91 40 ali 041 490 360 ter na elektron-sko pošto info@mdpm-ajdovscina.si. Obiščite tudi našo spletno stran www.mdpm-ajdovscina.si.

V začetku prihodnjega leta načrtu-jemo še tri študijske krožke s podro-čja ustvarjanja in ročnih del, oseb-nostne rasti in spoznavanja drugih evropskih držav.

Vabljeni, da razgibate sive celice v dobri in sproščeni družbi. Urška Brežnjak

Brivnica Franca Kete – Frančkota

Predstavljamo vam prvo v nizu štirih ajdovskih brivnic, ki sledijo v naslednjih številkah. Zamisel in fo-tografije pripadajo Romanu Žonti, ki je nabral tudi podatke o brivnicah.

Franc Kete – Frančko je edini še ži-veči pravi ajdovski brivec. Rodil se je leta 1920 v Gorici, pri osmih letih se je z družino preselil v Trnje v Štur-jah. Pri petnajstih je šel v uk k teda-njemu brivskemu mojstru Stanku Prosenu, bil kmalu vpoklican ter v italijanski vojski kot brivec delal vse do leta 1947. Po vrnitvi domov se je zaposlil pri brivcu Šelu, se leta 1951 poročil s hčerko čevljarja Franca Kante, ki je mlademu paru za poroč-no darilo podaril opremljen prostor. Tu je Frančko začel svojo samostoj-no pot brivca in pridno delal mnogo let, vse do leta 1980. Izučil je mnogo

vajencev, eden njih, Danilo Šapla, je bil pri njem zaposlen. Ker se je Šapla že pred zaprtjem brivnice preselil v brivnico v Šturjah, se je Frančko iz samo njemu znanih razlogov prese-lil k njemu in z njim delal še dolgo po Šaplovi smrti (1984), vse do leta 2007, do svojega 87. leta! Nato se je od poklica poslovil, vso opremo in brivski pribor pa poklonil Goriške-mu muzeju, za kar je prejel prizna-nje.

Ko se je poslovil, od njemu, tako priljubljenega dela, je vso opremo in brivski pribor poklonil Goriškemu Muzeju, za kar so mu bili zelo hva-ležni in ga nagradili z pomembnim priznanjem.

Zamisel in fotografija Roman Žon-ta, podatke je zbral Daniel Polizzi.

Frančko je še edini živeči brivec, z najdaljšo delovno dobo. Živi na svojem domu (na fotografiji).

Veseli december z MDPM Ajdovščina

Na MDPM Ajdovščina ne počiva-mo. Veselemu razpoloženju decem-brskih dni smo se pridružili že prav na začetku, v soboto, 1. decembra 2012. V okviru Miklavževanja smo pripravili delavnico pritrkavanja z Nado Blažko. Otroci so se lahko spoprijeli z ritmičnim izvabljanjem melodije z udarjanjem po uglašenih ceveh.

Z novim tednom smo se podali v pravljično deželo medvedov in ča-robnih balonov. Tja smo popelja-li predšolske otroke in prvošolce osnovne šole Danila Lokarja in po-družnične osnovne šole v Lokavcu, v sredo pa še malčke iz vrtca Rib-

nik. Skupno si je igrico ogledalo kar 190 otrok. Otroci so bili navdušeni, saj so lahko medvedkama pomagali saditi čarobne balone in s čaranjem pospešili njihovo rast. Po odlično opravljenih nalogah so postali čisto pravi člani medvedje družine in se zasluženo posladkali s sladkim da-rilcem, skritim v balonu.

Konec decembra bomo popestrili z ustvarjalnimi delavnicami v MC Hiša mladih v Palah in v Gojačah. Pridružili se bomo tudi pričako-vanju dedka Mraza v avli Dvorane prve slovenske vlade. Vabljeni! Gordana Maroh Črv

Št. 17 • 18. december 201216 Šolsko

Spoznavanje Peruja

13. novembra 2012 smo na OŠ Col organizirali kulturni dan – spo-znavali smo južnoameriško državo Peru. Učiteljica Helena Rebek, ki je bila v Peruju že dvakrat, in ga dobro pozna, nas je prek diaprojekcije po-peljala v skrivnostni in pisani svet Peruja. Pobližje smo spoznali tam-kajšnjo kulturno in naravno dedišči-no, ki se od naše precej razlikuje. Po predstavitvi smo se razdelili v sedem skupin. V prvi skupini so kuhali. Tradicionalna perujska hrana – riž s cimetom in klinčki, ananasova me-šanica pudinga in kompota, piškoti s karameli podobno kremo in ocvrti maniok – je učencem odlično uspe-la. V drugi skupini so se učili špan-sko, saj je španščina eden od uradnih jezikov Peruja. V tretji skupini so iz-

delovali barvite zapestnice prijatelj-stva – vozlanke. V četrti skupini so ustvarjali inkovski nakit, za katerega je značilno, da je iz zlata in srebra, ter bogato okrašen. V peti skupini so šivali tradicionalne perujske kape – pisane so in imajo veliko cof(k)ov. V šesti skupini so izdelovali skriv-nostne lovilce sanj. Ti ujamejo slabe sanje in poskrbijo, da se razblinijo. V sedmi skupini so prepevali in se nau-čili znano perujsko pesem 'El condor pasa'.

Po končanem delu smo se vsi ude-leženci ponovno zbrali in predstavili delo v skupinah.

Kulturni dan smo nato okro-nali z degustacijo mojstrsko pri-pravljenih perujskih sladic. Manca Leskovec in Mateja Govekar.

Kraljica jezikov Mladinski pevski zbor Osnovne

šole Danila Lokarja Ajdovščina je konec novembra prepeval na Festi-valu Attacca v Radljah ob Dravi.

Iniciatorka festivala in umetniška vodja je Karmina Šilec. Festival je namenjen mladinskim zborom, ki so bili v pretekli sezoni predlagani za nastop na regijskem nivoju, oziroma tistim, ki so se izkazali z izvirno se-stavo sporeda.

Programska usmeritev je glasba, napisana po letu 1950. Vzpodbuja izvedbe, ki vključujejo poleg glasu tudi gibalne in dramske elemente kot so gib, svetloba, govorjena be-seda, scenski elementi. V medseboj-nem dopolnjevanju vseh, se odkriva-jo nova doživetja in razumevanja.

Festival, ki poteka vsaki dve leti, je priložnost za medsebojna srečanja in druženja mladih pevcev in glas-benikov, zborovodij in skladateljev. Vezi, ki se tkejo, so spodbuda za nove umetniške zamisli. Prireditev je razdeljena v dva dela. V prvem zbori predstavijo svoj projekt, v dru-gem pa se predstavijo z zabavnim in krajšim programom.

Mladinski zbor ajdovske šole je na festivalu prepeval tretjič. Prvič se je predstavil s projektom Iz daljnih de-žel, to je z glasbo staroselcev iz dežel okrog Tihega oceana. Drugič je po-

segel v slovensko zakladnico. Sklad-bam o zvonovih, pri katerih so sode-lovali tudi Lokavški pritrkovalci, so dali naslov Bim, bam, bom. Letos pa so govorili in prepevali o in v latin-skem jeziku.

Kraljica jezikov, kot so naslovili projekt, je odzvenela v različnih od-tenkih.

Govorjeno besedo, v kateri so po-slušalci spoznali izvor, razširjenost in vpliv latinščine, sta s sodelova-njem pevcev imenitno interpretirala Lana Valič Saksida in Luka Gobec, zapete skladbe pa so, ob klavirski spremljavi Mete Červ ter pod vod-stvom zborovodkinje Marinke Šu-štar, dopolnjevale njun tekst.

Strokovna komisija pod vodstvom Karmine Šilec je bila navdušena nad

izvirnostjo, ustvarjalnostjo in izo-braževalnim poudarkom projekta, v katerem zbor ni pozabil na najlepši jezik, materni jezik.

V programskem listu je bilo v spre-mni besedi zapisano, da je latinščina kraljica jezikov, da je klasičen jezik, da je Gallusov jezik, da je jezik ve-likih glasbenih del, da je mrtev je-zik,… S projektom pa so dokazali zadnjo trditev, da latinščina živi.

V drugem delu festivala je zbor nastopil s tremi skladbmi, v kate-rih sta kot solistki prepevali Maja Bratina in Manca Jež. Poslušalci so bili navdušeni. Mladi pevci ko-maj čakajo, da v januarju projekt predstavijo domači publiki.` Damijana Dolenc

Za lepši december

Na dan, ko je Miklavž obdaril mno-ge otroke, so se tisti, ki obiskujejo podaljšano bivanje na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina, z do-brodelno akcijo spomnili na vrstni-ke. V okviru akcije »PODARIMO IGRAČO«, so učenci nižjih razredov v mesecu novembru zbirali takšne igrače, ki so doma odslužile svojemu namenu, pa so še vedno uporabne.

Akcijo so na šoli zaključili s krat-ko predstavitvijo šolskega dobro-delnega krožka. V slednjem se na šoli že nekaj let uspešno vzpodbuja dobrodelnost, ki jo je po mnenju

učiteljic podaljšanega bivanja »treba gojiti že zgodaj«. Uspešnost kratke, a zelo efektivne akcije je pohvalila tudi predstavnica ajdovskega Ob-močnega združenja Rdeči križ, Irena Žgavc. Učencem je, preko pogovora in ogleda tematskih risanih filmov, predstavila delovanje organizacije, ter v njenem imenu prevzela več--sto prispevanih igrač. S pomočjo Rdečega križa in Ajdovskih osnov-nošolcev bo tako letošnji december veliko lepši za marsikaterega otroka! AB

Drugačni, a vendarle našiV četrtek, 8. 12. 2012, se je skupina

dijakov Srednje šole Veno Pilon Aj-dovščina odpravila na obisk Vzgoj-nega zavoda Planina. Namen obiska je bil razširiti sodelovanje med obe-ma šolama še na ostala področja, med drugim tudi na področje učenja vrednot.

Naš obisk se je začel s predstavi-tvijo Zavoda. Besedo je najprej do-bil vodja dijaške skupnosti Zavoda Planina, Luka Benedičič, ki je spre-govoril o svojem doživljanju bivanja v tej instituciji. Njegovo predstavitev so dopolnjevali ravnateljica mag. Leonida Zalokar, vodja vzgojiteljev Andi Mamić, učiteljica Mira Čanžek ter socialna delavka Mojca Centrih.

Skozi posamezne pripovedi smo dobili vpogled v razloge, ki so tam-kajšnje mladostnike pripeljali nav-zkriž z zakonom ali pa na rob oseb-nega propada. Dobili smo vpogled v neučinkovitost našega (socialnega) sistema, ki vse prevečkrat odpove, ko

je za dobro otroka potrebno poseči v delikventno družino ter ga iztrga-ti iz krempljev nasilja. Spoznali smo vsakodnevne pasti, stiske in boje teh mladostnikov.

Ogledali smo si tudi eno izmed hiš, v kateri trenutno prebiva pet fantov. Po odličnem odzivu na glasbeno--plesni program, ki so ga pripravila naša dekleta, smo jim izročili simbo-lična darila z željo po nadaljevanju tako dobrih medsebojnih odnosov, kot smo jim priča vse od začetka so-delovanja pred 3 leti.

In kakšni občutki so nas prevevali na poti domov? Dijaki so bili naj-prej in predvsem šokirani, da se take zgodbe, ki so jim sicer poznane iz ameriških kriminalk, čisto prava re-sničnost tudi v slovenskem prostoru. Spremljevalni profesorji pa upamo, da nam je uspelo nanizati še eno per-lico v nizu vrednot. Upamo, da so se dijaki uspeli vsaj v mislih zahvaliti svojim staršem, ki zanje ljubeče skr-

bijo, urejenim razmeram, v katerih lahko nemoteno gradijo svojo oseb-nost, ter morda tudi profesorjem, ki jim želimo vse najboljše na njihovi poti odraščanja.

Verjamemo, da so spoznali, kako je v ustreznem okolju, v katerih se sami nahajajo, pravzaprav lahko ceniti male pozornosti, do katerih so sicer tako pogosto neupraviče-no brezbrižni ali celo kritični. Za mnogo od zgoraj omenjenega so bili planinski mladostniki namreč v najnežnejših letih svojega življenja oropani. Brazgotine z njihovih ran pa bodo vidne do konca življenja. Melita Lemut Bajec

»Juhuhu, Simobil nam bo prepleskal šolo« Takole je zapisalo dekle, učenka OŠ Dobravlje, na Facebook in skrivnost je bila razkrita. Podjetje Simobil želi biti družbeno odgovorno, pa ne zgolj z donatorskimi akcijami, pač pa tudi s spodbujanjem svojih uslužbencev k dobrodelnosti.

Uprava podjetja Simobil je pre-pleskala šest učilnic OŠ Dobravlje. Podjetje je nabavilo barve ter najelo mojstre, ki so pripravili »teren«. 22. novembra pa je pred šolo parkiral velik avtobus, kakšne štiri ducate Si-mobilovih uslužbencev si je nataknilo »tute«, poprijelo za čopiče in valjčke ter dokazalo, da jim gre tudi pleskanje dobro, predvsem pa veselo od rok.

Št. 17 • 18. december 2012 17Mladi

Hiša mladih, december 2012 / januar 2013

18. DECEMBER 2012 Predstavitev knjige; DVA BOGA, DVA ČLOVEKA IN »KUP DREKA«V MC Hiša mladih nadaljujemo z predstavitvami knjige. Tokrat prihaja na vrsto Goko Smetar, s knjigo Dva boga, dva človeka in „kup dreka“, ki predstavlja zgodbo anonimnega alkoholika. V torek 18. decembra 2012, ob 18h.20. DECEMBER 2012 MC HIŠA MLADIH NA OBISKUMC Hiša mladih nadaljuje z obiski okoliških krajevnih skupnosti, kjer bomo otroke zabavali z raznimi igrami, druženjem in z kreativnimi de-lavnicami. Krajevna skupnost Črniče – Četrtek, 20. december 2012 / 16h17. JANUAR 2013 TOLKALSKE DELAVNICEV mesecu januarju 2013 ste vabljeni, da se udeležite večkratnih tolkalskih delavnice, ki se bodo odvijale v prostorih Mladinskega centra Hiša mla-dih. Delavnice bo vodil Gal Furlan. Gal se že 12 let ukvarja z glasbo, za-ključil je šolanje pri Zlatku Kaučiču in v preteklosti se je udeleževal raznih glasbenih delavnic in nastopov. Prvič na sporedu v četrtek, 17. januarja 2013, ob 20h.DECEMBER / JANUAR JESENSKI FOTOKROSV času trajanja Festivala Hiše mladih 2012, je bil ponovno na sporedu tudi fotografski natečaj Fotokros. Tokratna tema je bila »November«. Zmago-valec jesenskega fotokrosa 2012 je postal Jan Čermelj. Vabljeni, k ogledu najboljših prispelih del, v antičnih termah v Ajdovščini.

EVS prostovoljka Marija

V SREDO, 13. decembra, med 16.00 in 20.00 uro, PRIHAJAJO V MC HIŠA MLADIH DRUŽABNI POPOLDNEVI V DRUŽBI EVS PROSTOVOLJKE MARIJE.

Marija Sakalauskaite je dvaindvaj-set letno dekle, rojeno v Kaunasu, v Litvi. Potem, ko se je prejšnji EVS prostovoljki Violeti iztekel čas, smo

v MC Hiša mladih takoj pričeli z is-kanjem novega EVS prostovoljca in izbrali Marijo.

EVS je ena od akcij programa Mla-di v akciji, katerega namen je omo-gočati mladim dodatno neformalno izobraževanje in življenjsko izkušnjo v mednarodnem okolju. Program vzpodbuja mlade, da postanejo družbeno aktivni in s tem pripo-morejo k razvoju svoje skupnosti. Program podpira in omogoča razvoj novih povezav in partnerstev na ce-lotnem evropskem prostoru. EVS projekti lahko potekajo v vseh pro-gramskih državah. EVS je namenjen mladim od 18 (prostovoljci so lahko v nekaterih projektih tudi mlajši) do vključno 30 let. Področja na katerih potekajo projekti so okoljevarstvo, umetnost, kultura, aktivnosti z otro-ki, aktivnosti z mladimi, aktivnosti z ostarelimi, aktivnosti z ljudmi s posebnimi potrebami, športne ak-tivnosti in druge družbeno koristne dejavnosti. Velik del EVS predstavlja

tudi lastni projekt prostovoljca, za katerega dobi idejo med prebiva-njem in delom v novi skupnosti.

Maria nam bo pomagala pri vsa-kodnevnih aktivnostih, se družila z uporabniki mladinskega centra, v načrtu pa ima tudi več lastnih manj-ših projektov, ki jih bo kmalu začela pripravljati in seveda tudi izvajati. Zato vabljeni, da nas obiščete in se z njo spoznate, saj ji bo na ta način še mnogo lažje se vklopiti v samo delovanje mladinskega centra, ter nasploh v mesto Ajdovščina.

Vabjeni tudi k prebiranju njenega bloga o življenju in delu v Ajdovšči-ni, katerega povezavo dobite na naši spletni strani www.Mc-hisamladih. Si

Festival Hiše mladih 2012

Mladinski center in hotel Ajdovšči-na je bil konec novembra v zname-nju tradicionalnega festivala Hiše mladih. Letos je bila vsebina še po-sebej bogata, za mlade po letih in po srcu so pripravili različne delavnice, tečaje, predavanja, razstave, stand up komedijo, koncerte in pohode.

Festival povezuje uporabnike MC in hotela Hiša mladih ter mladim v zgoščeni obliki ponuja izobraže-valne, kulturne, zabavne in špor-tne vsebine. Letošnji program je po besedah vodje MC in hotela Hiša mladih Mateja Likarja najbogatejši v zgodovini festivala. “S tem kaže na pozitivno delovanje mladinskega centra in ostalih organizacij znotraj Hiše mladih. Ne samo v tem tednu, ampak pri ponudbi dejavnosti za mlade čez celo leto,” poudarja.

Šesti festival se je začel delovno, z ureditvijo zunanjega atrija, kjer so postavili lesena sedišča, za senco

pa bodo poskrbeli z zasaditvijo. Za izvedbo je poskrbel domačin Arijel Štrukelj. Otvoritev festivala je pri-padla klepetu v živo z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, v festivalski program pa so vključi-li likovno in tolkalsko delavnico, ples Zumba, delavnici peke peciva in izdelovanja čestitk, literarni kro-žek, vaje za branje, tečaj izdelovanja nakita in grafičnega oblikovanja, potopisna in strokovna predavanja. V Hiši mladih je še vedno na ogled razstava Modra, obiskovalce je zaba-val nastop dekliškega pevskega zbo-ra Plejade in tolkalske skupine La konga, stand up komedija z Jonasom Žnidaršičem, koncert skupine The Tide, in še marsikaj. V sklopu festi-vala so predstavili lokalno strategijo za mlade, umetniško inštalacijo dru-štva Forum, ponujali pa tudi ugodne pakete v mladinskem hotelu.

Se vidimo spet v novembru 2013.

Obiskal nas je Sv. Miklavž!

Bliža se praznični čas in kot vedno je Sv. Miklavž prvi, ki nas obišče. Le-tos seveda ni bilo nič drugače. Mla-dinski center Hiša mladih je skupaj z Občino Ajdovščina, organiziral tradicionalno Miklavževanje za naj-mlajše v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini.

Sobota, 1. december 2012, od 13h dalje je bila praznično obarvana. V avli ste si lahko ogledali času primer-no opremljene stojnice art marketa. Od 15h dalje pa se je odvijal program za najmlajše. Prostovoljke Mladin-skega centra Hiša mladih, so pod mentorstvom Polone iz Lične hiše, z otroci ustvarjale nadvse zanimive

voščilnic za posebne želje ob novem letu. Z MDPM Ajdovščina, pa smo se pod mentorstvom Nade Blažko učili pritkavanja in avlo napolnili s posebnimi zvoki. Odrsko dogajanje so otvorili prav otroci in sicer, ple-salci plesnega centra ADC. Nastopa-le so skupine pod mentorstvom Ele-ne Mikuž in Tee Babič. Program sta povezovali prostovoljki Mladinskega centra Hiša mladih Ana in Denise, katerima so priskočile na pomoč punce iz lokalne skupine Modra, ki so poskrbele tudi za odrski aranžma. Profesorica Sfrčkljana (Eva Š. Mau-rer) nas je široko nasmejala s svojimi klovnovskimi vragolijami. Čisto na

koncu pa je otrokom le uspelo pri-klicali sv. Miklavža, ki jih je s svojimi pomočniki angelčki in hudički, kot vsa leta prijazno nagovoril in pogo-stil.

Dogodek se je iztekel v nadvse pri-jetnem vzdušju za kar se MC Hiša Mladih zahvaljuje: Občini Ajdovšči-na, Mlinotest Ajdovščina, plesnemu centru ADC, ŠKD Vrnivec iz Ceste, MDPM Ajdovščina, prostovoljkam MC-ja, skupini Modra za izvirno po-stavitev odrske scene in peko slaščic, vsem sodelujočim sejmarjem na art marketu, ajdovskim tabornikom za topel čaj in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi programa, ter seveda vsem otrokom in njihovim staršem, ki so nas obiskali v res le-pem številu.

V petek 28. decembra, pa ponov-no vabljeni v Dvorano prve slo-venske vlade, kjer nas bo obiskal nihče drug kot Dedek mraz! Polona Bratina

0

5

25

75

95

100

voÿÿÿÿilnica8

14. december 2011 16:10:55

Št. 17 • 18. december 201218 Šport

Vrhunski dosežek košarkarskega podmladka

V soboto, 27.10.2012, se je v telova-dnici OŠ Šturje odvijal polfinalni ko-šarkarski turnir ekip U-12 skupine Zahod za razvrstitev od 1.- 8. mesta v Sloveniji. Sodelovale so ekipe KK Grosuplje A iz Grosuplja, KK Union Olimpija A iz Ljubljane, KK Hidria iz Idrije in gostitelji KK Marc Ajdo-vščina A iz Ajdovščine.

V prvi tekmi je ekipa iz Grosuplja premagala domače moštvo, v drugi tekmi pa so Ljubljančani premagali Idrijce. V izenačenih in izjemno za-nimivih tekmah so igralci pokazali veliko košarkarskega znanja, ekipi KK Grosuplja in KK Union Olimpije pa sta se uvrstili na finalni turnir naj-boljših štirih ekip v Sloveniji.

Mladi košarkarji iz Ajdovščine (Gregor Brecelj, Nino Pahor, Jakob Kočevar, Jakob Črv, Rok Zabukovec, Kevin Čučilovič, Jan Brecelj, Aleks Škvarč, Gašper Bolčina, Aleksander Mihelj, Timotej Močnik, Izak Črv, Jakob Rupnik in Samo Fučka) so na turnirju, z zmago nad vrstniki iz Idrije, osvojili 3. mesto in končno 5. mesto v državi, med skoraj 100 na-stopajočimi v državnem prvenstvu

v letošnji sezoni, kar je največji do-sežek podmladka ajdovske košarke v zgodovini kluba. Igralcem letnika 2000 in trenerjema Janu Zavrtaniku in Gregorju Zagorcu iskrene čestit-ke!

Jan Zavrtanik, trener ekipe: “Z le-tošnjo sezono smo vsi v klubu več kot zadovoljni. Uvrstitev na 5. mesto v Sloveniji je velika stvar in vsem nam je v ponos, da lahko delimo najviš-je pozicije v državnem prvenstvu s klubi, kot sta ljubljanska Union Olimpija in novomeška Krka ter z ostalimi najboljšimi klubi pri delu z mladimi košarkarji v naši državi. Is-krene čestitke vsem igralcem, ki vsa-kodnevno vlagajo ogromno truda in so ta rezultat zaslužili. Verjamem, da bodo v bodoče delali še bolj trdo in iz sezone v sezono redno dokazo-vali, da dejansko sodijo v sam vrh v svoji generaciji na slovenskem po-dročju. Zahvala tudi vsem staršem igralcev, ki nam stojijo ob strani in se vedno lahko zanesemo na njihovo pomoč, ko le-to potrebujemo.” Kk Marc Ajdovščina

Z leve stojijo: trener Gregor Zagorc, Jakob Rupnik, Gašper Bolčina, Aleks Škvarč, Timotej Močnik, Jakob Kočevar, Aleksander Mihelj, Kevin Čučilovič, Gregor Brecelj in trener Jan Zavrtanik.Z leve čepijo: Izak Črv, Rok Zabukovec, Nino Pahor, Jakob Črv, Samo Fučka in Jan Brecelj

Sončkov vikend 2012

Mladi košarkarji KK Marc Ajdo-vščina zaključili uspešno leto 2012

Tudi letos je, kot vsako leto drugo nedeljo v decembru, v Novi Gorici potekal že 16. Sončkov dan.

Ker klub KK Marc Ajdovščina ak-tivno sodeluje z organizatorji, so kot uvod v tradicionalno srečanje mla-dih košarkarjev na zasneženo in ve-trovno soboto fantje letnika 2000 v domači telovadnici OŠ Šturje gostili črnogorsko ekipo Pljevlja in franco-sko ekipo Basket Carros.

V sončnem nedeljskem jutru pa se

je 5 ekip mladih košarkarjev, rojenih med leti 2000 in 2006, odpravilo za-dnji letošnji košarkarski dogodivšči-ni naproti. Na različnih lokacijah v Novi Gorici in okolici so proti vr-stnikom iz držav bivše Jugoslavije, Avstrije, Italije, Francije in Slovenije nabirali neprecenljive izkušnje, saj na ta dan rezultati niso najpomemb-nejši. Važno je, da so fantje igrali košarko in se imeli fajn! Turnir se je zaključil z all-star tekmo in atrak-tivno točko akrobatsko-košarkarske skupine.

Ajdovski kinologi ekipni državni prvaki V zgornji Vipavski dolini se je 16.

in 17. novembra odvijala kinološka tekma za pokal razširjene slovenske regije, ki jo sestavlja 12 klubov iz vse Slovenije. Osrednji del dogodka pa je bilo finale državnega prvenstva v sledenju, z razglasitvijo državnih prvakov po posameznih kategorijah in skupnega prvaka Slovenije za leto 2012.

Lepo vreme in odlična organiza-cija, ki je bila ponovno v rokah Ki-nološkega društva Ajdovščina, so na tekmovanje privabili 65 tekmo-valnih parov. Odlično pripravljeni vodniki so s svojimi psi, ki svojemu smrčku natančno sledijo po vnaprej postavljeni sledi ter nakazujejo vmes puščene predmete, pokazali sadove rednih treningov.

Ponosno se je na otvoritvi slišalo veliko prijetnih in pohvalnih besed na Primorska je vstala!, ki na vsaki otvoritvi spremlja pozdrav praporju, s katerim se društvo ŠKD Ajdovšči-na ponaša od proslave ob 25. letnici obstoja. Prav vsi udeleženci so s stra-ni Kinološkega društva Ajdovščina in njegovih sponzorjev prejeli spo-minek, domov pa so odšli tudi polni dobrih vtisov in prijetnega druženja.

Razglasitev rezultatov po koncu tekmovanja je potekala v Gasilskem domu Vipava. Kot slavnostna govor-ca sta organizatorje in vse nastopajo-če pohvalila Blaž Kavčič, predsednik Kinološke zveze Slovenije ter Miloš Kovač, predsednik komisije za šola-nje KZS. V kategoriji IPO 1 so se na prva tri mesta razvrstili: Smole Tone – KD Domžale, Gorenc Anton – KD Ovčar ter Ober Stane – KD Bled , Maja Vidmar – ŠKD Grosuplje, Petra

Rant - KD Naklo, ki so si delili tretje mesto. Od domačih tekmovalcev je bil najboljši Miran Žvanut z Bossom na 7. mestu, v skupnem seštevku DP je pristal na 6. mestu in osvojil 3. me-sto za pokal regije ter bil 3. v skupni razvrstitvi nemških ovčarjev za leto 2012 v Sloveniji. V kategoriji IPO 1 so prva tri mesta osvojili Voglar Zlatko – KD Ptuj, Flere Mirko – KD Ljubljana in na tretjem mestu trije Arčon Zvonko – KD Vrtojba, Bo-štjan Novak - Ljubljana ter domača tekmovalka s svojim drugim psom Spaikom Brigita Krševan. Brigita je za pokal regije zasedla ravno tako 3. mesto, v skupnem seštevku DP pa se je uvrstila na 8. mesto. V kategoriji IPO FH je prvo mesto osvojil Gjer-keš Henrik, drugo in tretje mesto pa je šlo v roke domačega društva, in si-cer Pogačar Dušanu, ki je v skupnem seštevku DP za leto 2012 dosegel 2. mesto. in Štrancar Stanotu, ki je v skupnem seštevku DP za leto 2012 dosegel 6. mesto.

Kinološko društvo Ajdovščina pa se lahko ponaša tudi z nazivom eki-pni državni prvak Slovenije v slede-nju za leto 2012. Za ta naziv se je po-tegovalo 21 klubov iz vse Slovenije. ŠKD Ajdovščina je tako s sedmimi točkami premagalo drugo uvrščeno KD Ptuj, ter se ostale.

Tekmovalna ekipa ŠKD Ajdovščina je na svoj novi naziv ponosna, za-gotavlja pa, da ne bo zaspala na lo-vorikah, da bo trenirala zato, da bo naslednje leto lahko naslov ubranila.

Posebna pohvala gre strokovne-mu kadru, organizacijski ekipi in sponzorjem, ki so tako dobro pri-pravljeno tekmo omogočili. Pred-sednik društva Miran Žvanut se zahvaljuje vsem za podporo in se zahvaljuje da smo vsi skupaj in vsak posameznik delovali z željo da pri-reditev naredimo nepozabno in niti v trenutkih, ko ni bilo rešitve ni-smo iskali rešitve v izgovorih. Katja Saksida

Zaključen prvi šahovski turnir za mlade iz osnovnih šol Vipavske doline

Šahovski klub Čaven je v sredo, 28. novembra, na Osnovni šoli Dra-ga Bajca v Vipavi organiziral prvi šahovski turnir mladih iz osnov-nih šol Vipavske doline v šolskem letu 2012/13. Udeležilo se ga je 24 učencev od 2. do 9. razreda iz štirih osnovnih šol. Šahovski krožek na aj-dovski, dobravski, šturski in vipavski osnovni šoli je tudi sicer zelo pri-

ljubljen, saj ga obiskuje 43 učencev, največ, kar 25, prav iz tokratne šole gostiteljice.

Z najvišjim številom točk v tej kra-ljevski igri je absolutno prvo mesto zasedel Patrik Kobal iz OŠ Šturje pod mentorstvom Miša Pejakića, drugega mesta se je veselila Elena Koradin, tretjega pa Žiga Trošt, oba z OŠ Dobravlje pod mentorstvom

Vladimirja L. Bratuža, ki je sicer tudi predsednik Šahovskega kluba Ča-ven. V kategoriji do 10 let je bil naj-boljši Jaka Leban pod mentorstvom Davida Trebižana.

Drugi šahovski turnir bo v petek, 19. decembra, na OŠ Dobravlje. M.S.

Št. 17 • 18. december 2012 19Šport

Balinarski turnir v Palah

V soboto, 17. novembra, se je v balinarski dvorani Športnega parka

Pale odvijal balinarski turnir sever-noprimorskega in notranjskega ob-

močja, ki ga je organiziral Balinarski klub Pale. Turnir je potekal v lepem, prijateljskem vzdušju. 4. mesto so dosegli balinarji iz Črnič, 3. mesto je osvojil Balinarski klub Fara iz Spo-dnje Idrije, 2. mesto Balinarski klub »Beu kamen« iz Bače pri Knežaku. Na 1. mesto pa se je z zlato medaljo povzpel domač Balinarski klub Pale. Domačo ekipo so sestavljali Franc Kretič, Elio Černigoj, Vojteh Ferjan-čič, kot rezerva pa tudi Nives Ferjan-čič, ki je s kolegico Cvetko Gorjan pripravila tudi okusno kosilo, za kar se obema najlepše zahvaljujemo.

V zadovoljstvo vseh smo sklenili, da se prihodnje leto spet dobimo. Balinarski klub Pale

Četrtek 27. december od 18.00 do 21.00

Velika dvorana športnega centra AjdovščinaPrijave na spletni strani www.zs-ajdovscina.si

MARATON

IN SPINNING

Pleši z nami

Daruj z namiŠportaj z nami

DOBRODELNI

Alice s priznanimidomačimi intujimi inštruktorji

Spinning odslej tudi v ŠC AjdovščinaSpinning je skupinska vadba na

stacionarnih kolesih. Izumitelj in pi-onir vadbe je kalifornijski ultra kole-sar Johnny Goldberg, ki je leta 1986 izumil prvi Spinner kolo. Uporabljal ga je za lasten trening, kot pripravo na dirko RAAM.

V začetku 90-ih se je začela proi-zvodnja koles in razvoj programa, ki je danes prisoten v več kot 80-ih dr-žavah sveta in več kot 20.000 licenč-nih Spinning centrih z mednarodno licenco. V 20. letih se je program razvil po svetu in v začetku 90-ih let prišel tudi v Slovenjio.

Spinning je vadba, namenjena mo-škim in ženskam, rekreativcem vseh

starosti ter vrhunskim športnikom. Poteka v dvorani ali celo na pro-stem, obremenitve si vsakdo lahko prilagaja svojemu stanju fizične pri-pravljenosti. Vadbo spremlja glasba, ki jo animator izbere glede na obre-menitev, strukturo populacije ter karakteristiko izbrane tehnike. Ta je zasnovana za animacijo kolesarjenja po ravnem ali v hrib, ki jo prilagaja-mo s položajem rok ter pozicijo ko-lesarjenja stoje ali sede. Splošni cilji vadbe so izguba telesne maščobe, pridobivanje vzdržljivosti ter spro-stitev. Za zahtevnejše uporabnike pa se lahko osredotočamo tudi na dvig laktatnega praga ter izboljšanje teh-

nike kolesarjenja.Priporočljiva oziroma obvezna

oprema za udeležence Spinninga so kolesarske hlače, športni copati s tr-dim podplatom, brisača ter pijača.

Predstavitev:Prva demonstracija vadbe bo v

četrtek 27. decembra v sklopu pro-jekta dobrodelni Zumba maraton. Športni in kolesarski navdušenci bo-ste lahko vadbo preizkusili v enem izmed treh zaporednih terminov in sicer od 18:00 do 18:45, 19:00 do 19:45 ter 20:00 do 20:45 v Trim ka-binetu Športnega centra Ajdovščina.

Dobrodelni prispevek za udeležbo na predstavitvenem programu znaša 2€/45min

Termini-pričetek januar 2013:Jutranji spinning: Ponedeljek, sre-

da od 6:45 do 7:30 Popoldanski spinning: Ponede-

ljek, sreda, petek, sobota od 18:00 do 18:45 ter od 19:00 do 19:45

CENA ZA 1X OBISK 8€Prijave ter dodatne informacije na

spletni strani Zavoda za šport Ajdo-vščina www.zs-ajdovscina.si 0

5

25

75

95

100

voÿÿÿÿilnica8

14. december 2011 16:10:57

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Darilni boniBliža se čas obdarovanj ter nakupov daril sodelavcem, poslovnim partner-jem, prijateljem, družinskim članom. za te posebne priložnosti jim lahko podarite urico zdravja in dobrega počutja-darilni bon, ki lahko vključuje različne vadbene programe in ostalo ponudbo športnega centra. V mese-cu decembru nudimo 10% popust za nakup vstopnic za 10 obiskov savne ali bazena.

Vadba v vodi za najmlajšeVadba je namenjena dojenčkom starim od 4. mese-cev pa do 1. leta. Cilj vadbe je dojenčke čim bolje prilagodi-ti na vodo ter jih razmigati z različnimi gibalnimi vajami v vodi.  Tečaj poteka skupaj s starši, udeležita se ga lahko vedno dva odrasla spre-mljevalca. Vaje se izvajajo skupaj s starši in otroci po navodilih vaditelja. Pričetek novega termina bo v sredo 9 januarja. Dojenčki sreda 15:30 do 16:30, malčki 16:45 do 17:45. Cena za dojenčke od 4 do 12 mesecev je 100€ malčki od 1-4 let 70€.

Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem časuPokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugo-dno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.Dodatne informacija na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina www.zs-ajdovscina.si

Mitja Velikonja v odboru za skoke in NKSpomladi sem kot član SD Ajdo-

vščina, zaradi časovne stiske in po-škodbe, podal odpoved na članstvo v Odboru za skoke in NK. Proti koncu poletja pa je bil na moje mesto, iz-med dveh kandidatov Notranjsko Ljubljanske regije, izbran in potrjen z večino Mitja Velikonja, član Nor-dijske sekcije Društva Gora . Seveda mu čestitamo!

Da bi tukajšnja okolica in bralci bolje razumeli pomen dela v Odboru za skoke in NK pri SZS bom povedal nekaj besed o tem.

To je organizacija, ki odloča o naj-pomembnejših stvareh v delova-nju in v razvoju s področja skokov in NK. Na primer; Odbor odloča o sestavah vseh reprezentanc, po-trjuje oziroma sprejema programe treningov in tekmovanj s finančno konstrukcijo, potrjuje tekmovalne sisteme in koledarje za vse katego-rije tekmovalcev, sprejema sklepe o razvoju objektov, opreme in druge-ga materiala. Skratka, odloča o vseh pomembnih vprašanjih s področja

teh dveh nordijskih disciplin ter na koncu sezone sprejema oziroma potrjuje vsa poročila o pretekli se-zoni. Na koncu, Odbor pripravi še vsa potrebna poročila za potrditve, ki jih izvaja Zbor za skoke in NK (ki se sestaja redkeje), kjer so zbrani vsi predstavniki klubov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s skoki in NK.

Naj povem še to, da je Odbor za skoke in NK odskočna deska vsem funkcijam pri SZS ter nadalnje pri FIS-u.

Mitja Velikonja je v smučarsko ska-

kalnih vodah vse od otroštva, in tem stvarem posveča ves svoj prosti čas, energijo in dobro voljo, zato smo ga k kandidaturi z veseljem podprli ter mu stali ob strani, tako žena Valenti-na ter prvorojenka Mia Lara ter čla-ni ŠD Ajdovščina, društva Gora, SK Ponikve, SSK Logatec ter predstav-niki nekateri drugih klubov.

Vsekakor želim Mitji uspešno de-lovanje v Odboru, v kar ne dvomim, saj so mu skoki druga ljubezen. Danilo Pudgar

Št. 17 • 18. december 201220 Narava in družba

Zima, zima bela...

December nam je prinesel sneg in led. Drevesa molijo k nebu gole veje in zdi se nam, da narava spi. Prav to nas marsikdaj zavede, da pozimi ne razmišljamo o raziskovanju žive narave. Kot da je to aktivnost, ki jo lahko izvajamo le spomladi in poleti. Prav gotovo v tem letnem času ne moremo spoznavati metuljev in travniških cvetic, a imamo kljub temu na voljo številne možnosti.

Ena od skupin živali, ki jih pozimi zelo enostavno opazujemo, so prav gotovo ptice. Med iskanjem hrane se naseljem približajo tudi vrste, ki bi jih poleti tu zaman iskali. Zaradi hude poletne suše je letos v gozdu manj plodov in semen kot običajno, zato prihaja na krmilnice veliko ptic že na začetku zime. Najpogosteje jim ponujamo sončnična semena, imajo pa rade tudi razne oreške, proso, pšenico… Poskusimo lahko tudi z jabolki, koščkom govejega loja ali mešanico loja in semen. Nekatere ptice hrano nabirajo le na tleh, zato pridejo redko na krmilnico. Zanje natrosite semena na tla pod krmilnico. Pazite le, da bo krmišče na odprtem, da maček ne bo imel kritja, iz katerega

bi prežal na ptice. Če nastavite hrano na več mestih, bodo ptice lahko vedno prišle do nje, ne glede na to, kje bo maček. S premišljeno postavljenimi krmilnicami lahko ptice zvabimo v bližino oken, da jih nemoteno opazujemo iz tople sobe. Če okno zastremo z gosto zaveso ali ga prelepimo s papirjem in si pustimo le majhno opazovalno režo, ptic ne bomo prestrašili, ko se bomo približali oknu. Opazovanje ptic je zelo zanimivo tudi za otroke. S pomočjo slikovnega priročnika lahko skupaj ugotovite, kdo so vaši pernati obiskovalci. Otroci lahko opazovane ptice tudi narišejo in na koncu zime bodo imeli slikovni seznam popisanih vrst. Starejši otroci lahko ptice tudi štejejo (npr. vsak dan ob isti uri) in primerjajo obiskanost krmilnice glede na vremenske razmere, tip hrane, lego krmilnice… Tako boste otroke navajali na opazovanje narave, naučili jih boste prepoznavati ptice, pomagali pa jim boste tudi razvijati pozitiven in odgovoren odnos do živih bitij.

Druga zelo zanimiva tema za opazovanje so živalske sledi v snegu. Med sprehodom lahko opazujete, kdo vse se je podal čez travnik ali skozi gozd pred vami. Če boste poleg stopinj pozorni tudi na ostale sledi v snegu, boste lahko razbrali, kaj je žival počela. Ste poleg ptičjih sledi našli še sledi njenih kril? Torej je ptica odletela… So njene sledi vodile iz šipkovega grma? Je v njem iskala zatočišče ali se je sladkala s šipki? Kaj pa vam lahko povedo zajčje sledi? Ugotovite lahko, kje je počival in kam je iz zatočišča odšel. Poleg tega lahko iz razmaka in postavitve stopinj ugotovite, ali je tekel čez pokrajino ali je počasi odskakljal. Če je tekel, ga je verjetno nekdo prestrašil. Ste našli v bližini tudi sledi katere druge živali ali človeka? So sledi sveže? Mogoče pa ste ga prestrašili ravno vi! Otroci navdušeno raziskujejo sledi v snegu in prav gotovo vam bodo s polno mero domišljije znali naplesti celo zgodbico o zajcu, ptici, lisici…

Možnosti za raziskovanje narave je veliko in zima nam nudi vpogled v življenje živali, kakršno je poleti skrito našim očem. Zato izkoristite to priložnost in se vedoželjno podajte na sprehod!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS št. 22/1998, 97/2001-ZSDP, 27/2002 Odl.US: U-I-210/98-32, 110/2002-ZGO-1, 15/2003-ZOPA), 9. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 97/2012) ter Letnega programa športa v Občini Ajdovščina za leto 2013, Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina objavlja

Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v občini Ajdovščina za leto 2013

I. Občina Ajdovščina bo v letu 2013 sofinancirala naslednje športne programe:

1. Interesno športno vzgojo pred-šolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine, študentov ter otrok in mla-dine s posebnimi potrebami, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa

2. Športno vzgojo otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

3. Kakovostni šport4. Vrhunski šport5. Tehnični šport in miselne igre6. Športno rekreacijo7. Šport invalidov8. Usposabljanje in izpopolnjeva-

nje strokovnih kadrov v športu9. Založniško dejavnost10. Organizacijo športnih priredi-

tev ter udeležbo na športnih prire-ditvah

11. Delovanje športnih zvez in dru-štev

12. Nabavo športne opremeII. Okvirna višina sredstev: Skla-

dno z Odlokom o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list št. 13/2012) je za izvedbo javnega razpisa predvidenih 229.000,00 €.

Sredstva pridobljena na javnem razpisu morajo biti porabljena do 31.12.2013.

III. Programi in izvajalci bodo izbrani in sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju letne-ga programa športa v Občini Ajdo-vščina. Občina Ajdovščina bo v letu 2013 znotraj športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport namenila 3.000,00 € za sofinanciranje plačila strokovnih delavcev - zaposlitev, pod pogojem, da društvo pridobi sofinanciranje tudi s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Društvom, ki bodo prido-bila sofinanciranje v letu 2013 bodo sredstva razdeljena gleda na doseže-no število točk iz 47. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni.

Na razpis pod točko 12. lahko iz-vajalci posredujejo prijavo, v kolikor nabava športne opreme ni sofinan-cirana v okviru posebnih ali drugih proračunskih postavk proračuna Občine Ajdovščina za leto 2013.

IV. Na razpis se lahko prijavijo: športna društva, zveze športnih dru-štev, ki jih ustanovijo športna dru-štva s sedežem na območju občine, zavodi, gospodarske družbe, zaseb-niki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov regi-strirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavno-sti v športu in so splošno koristne in neprofitne, zavodi za področja vzgo-je in izobraževanja.

Prijavitelj mora imeti sedež v Ob-čini Ajdovščina, razen izjem, ki jih Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ajdovšči-na posebej predvideva.

Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme poslovati s su-bjekti, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslo-vodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pra-vicah, upravljanju oziroma kapita-lu. Ta prepoved smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnika Občine Ajdovščina ter za koncesi-je in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomo-či v primeru naravnih nesreč.

V. Rok za prijavo programov je četrtek, 17.1.2013. Prijave z zah-tevano dokumentacijo, se pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Prijavo se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte: »Ne odpiraj-prijava na javni razpis ŠPORT 2013«. Na hrbtni stra-ni kuverte se izpiše polni naslov po-šiljatelja. Šteje se, da je prijava pra-

vočasna, če je bila zadnji dan roka osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina do 15. ure oziroma, če bila zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno.

Rok za prijavo sofinanciranja pla-čila strokovnim delavcem-zaposli-tev, je četrtek, 17.1.2013. Prijavitelji so dolžni v roku 10 dni po zaključ-ku Javnega razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za izbor izvajalcev in sofinan-ciranje plačila strokovnih delavcev v programih panožnih športnih šol in strokovnih delavcev za leto 2013, dostaviti sklep iz katerega je razvi-dno sofinanciranje ministrstva.

Razpis bo objavljen tudi na sple-tnih straneh Občine Ajdovščina. Občina Ajdovščina si pridružuje pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavi kot po-pravek na spletnih straneh Občine Ajdovščina, največ 10 dni pred za-ključkom razpisa.

Prijavi se priložijo obrazci in dru-gi dokumenti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih straneh občine: www.ajdovscina.si, pod ru-briko Javna naročila in razpisi.

Dodatne informacije lahko izva-jalci športnih programov dobijo na tel. (05) 365 91 22 – Erika Zavnik ali na Zavodu za šport, Primož Sulič, (05) 364 47 21 ter na informativnem dnevu, ki bo 7.1.2013 ob 16.30 uri v sejni sobi Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina.

VI. Prejete vloge bo strokovna ko-misija odpirala 21.1.2013. Sklep o izbiri bodo prijavljeni izvajalci pre-jeli v roku 60 dni po izteku roka za oddajo prijav. Sklep o sofinanciranju plačila strokovnim delavcem bo iz-dan v roku 30 dni po prejemu sklepa iz katerega je razvidno sofinancira-nje Ministrstva za šolstvo in šport. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju.

OBČINA AJDOVŠČINA

IŠČEMO NAJ MLADE PROSTOVOLJKE / NAJ MLADE PROSTO-VOLJCE V OBČINI AJDOVŠČINA V SEZONI 2011/12 IN NAJ MLA-DINSKE PROSTOVOLJSKE PROJEKTE V OBČINI AJDOVŠČINA V SEZONI 2011/12

Mladinski svet Ajdovščina objavlja RAZPIS na katerem bomo izbrali Naj mlade prostovoljke / Naj mlade prostovoljce v občini Ajdovščina v sezoni 2011/12, ki bodo po mnenju komisije najbolj ustrezali temu laskavemu na-zivu!

Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naj naslov v dveh starostnih kategorijah in sicer: do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta.

v vsaki kategoriji bomo izbrali Naj mlado prostovoljko in Naj mladega prostovoljca. Izbirali bomo tudi Naj mladinske prostovoljske projekte v občini Ajdovščina v sezoni 2011/2012 in sicer z name-

nom promocije organiziranega prostovoljnega dela.Več informacij o samem razpisuu ter prijavnice dobite na spletni strani http:/msa.si/.ROK PRIJAV JE DO 31. decembra 2012

Opazujte ptice na krmilnici! Sporočite nam, katere ptice prihajajo k vam. Veseli bomo tudi vaših fotografij ali risb. Najbolj zanimive bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon.

POVABILO VRTCEM IN ŠOLAM

Želite januarske dni popestriti z zgodbami iz ptičjega sveta ali se podati na raziskovanje sledi? Z veseljem vašim učencem pripravimo predavanje in terensko delavnico. Več informacij na www.rdeci-apolon.si ali na tel. 040-560955.

Naravoslovni izziv meseca decembra

Št. 17 • 18. december 2012 21Pisma

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalci

do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 3 roki za oddajo vlog: - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013http://www.sklad-kadri.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2012-2013

lokalne ali regionalne oblasti in njihova združenja, nevladne organizacije, ki so se posebej izkazale pri varstvu, upravljanju ali načrtovanju krajine.

15. 1.2012

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij

Mikropodjetja: 1. samostojni podjetniki posamezniki, ki nimajo sedeža dejavnosti na naslovu sedeža dejavnega kmetijskega gospodarstva,2. zavodi, gospodarske družbe ali zadruge, ki nimajo sedeža dejavnosti na naslovu sedeža dejavnega kmetijskega gospodarstva, ne opravljajo kmetijske dejavnosti in niso dejavna kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo.«.

16.1.2013

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občinedo porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv13SUB-OB12Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila 15SUB-EVOB12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebedo porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposli.me 4–2012 tržni delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje

Prvi izziv delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 1. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=488

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12 pravne osebe

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti

občine drugo odpiranje 31.01.2013.

http://www.energetika-portal.si/javne-objave/

Branitelj tujim interesom naklonjene politike

Mitja Tripković v Latniku št. 133, z dne 4.12.2012, napada moj govor v Šmarjah dne 18.11.2012 zato, da bra-ni tujim interesom naklonjeno slo-vensko politiko, kateri pripada. Taki politiki se je nekoč reklo kolaboraci-ja, tako jo bo treba imenovati tudi v prihodnosti. Iz mojega govora, kot ponavadi, vzame, kar mu odgovarja in ga po svoje prikazuje. Kdor še ni poslušal tega mojega govora in si o njem želi sam oblikovati mnenje, ga lahko posluša (in gleda) na http://youtube/WV9fqh2bgv8.

Na vseh Vertovčevih pohodih imam na opoldanski proslavi na-govor, ki je vedno tudi političen. Mnogi pohodniki pridejo na pohod tudi zato, da slišijo moj govor, ki je tako postal vsem znana sestavina pohoda. Tripković se je leta 2010 z ostalimi mojimi nasprotniki, z ogro-mno denarja, neuspešno trudil, da bi bil izvoljen moj protikandidat, s politiko, nasprotno moji. Tako tudi ni uspel preprečiti nadaljevanja tra-dicije mojih govorov v Šmarjah. Del prej navedenega ogromno denarja je prišel tudi od tujih sil v Sloveniji in njihovih kolaborantov, ki so zainte-resirani umakniti mene, kot enega najbolj glasnih nasprotnikov tujih interesov in kolaboracije v Sloveniji.

Propagiral sem podporo Türku prav zato, ker nasprotujem tujim in-teresom naklonjeni politiki Janše in Pahorja. Politika in program Türka pa je bil očitno bolj za narodne (na-cionalne) interese. Nisem prepričal veliko volivcev, saj tudi mnogi moji somišljeniki niso glasovali za Tür-

ka, ker sta ga podpirala tudi Kučan in Janković. Je pač tako, da se bo v prihodnje potrebno boriti za naro-dne interese, proti tujim interesom z osebnostmi, ki niso ne iz leve in ne iz desne nomenklature ali social-nega omrežja. K temu pozivajo tudi protestniki ter »vstajniki« sedanjega časa in s tem se strinjam.

Tripković seveda ne govori o glav-ni vsebini mojega govora, to je, da sta Janša in Pahor naklonjena tujim interesom oziroma kot bi še druga-če rekel - kolaboranta tujih sil. Vse to je več kot očitno. Nemške sile to povezavo bolj skrivajo, pa je vsee-no očitno, da Janša dela na prevladi nemškega vpliva v Sloveniji (nemška nadoblast – 1000 let smo bili pod njimi). Prodal bi jim luko, železnice, Telekom, pa še kaj. Ameriški velepo-slanik pa nič ne skriva, se s podporo Janši in Pahorju tudi pohvali, ter je ta njegova podpora (podpora sil anglo--ameriškega-judovskega kapitala) očitna. Obnovimo spomin za leto nazaj, kako je ameriški veleposlanik odločilno vplival na oblikovanje se-danje Janševe vlade.

Temelj vseh malverzacij, manipula-cij in političnega ter gospodarskega kriminala v Sloveniji je korupcija političnih skupin, strank in politi-kov, ki so od leta 1985 dalje prikrito prejemali tujo finančno in drugačno podporo ter trgovina z orožjem 1991 - 92, ki je obdelana v šestih knjigah. Samo, če bomo v Sloveniji obraču-nali s temi temelji politične korup-cije in korupcije politikov, bomo lahko obračunali z vsemi poznejšimi malverzacijami v zvezi z lastninje-njem, krajami državnega denarja, tajkunskimi zgodbami, odvajanjem denarja v davčne oaze, in podobno. Enako temeljno je obračunati s tisti-mi »ta glavnimi«, ki so nam uvedli izkoriščevalski kapitalizem.

Res, kot sem rekel v Šmarjah, Pa-hor ni »rdeč«! Kaj je delal v vrhu ko-munistične stranke?! Tudi Tripković ni »rdeč«! Kaj dela v vrstah stranke, ki je, oziroma bi morala biti, nasle-dnica politike socializma.

Župan Marjan Poljšak

Jesen pri tabornikih Taborniki so prva dva vikenda v

novembru že tradicionalno »jese-novali« na Kovku. Letos se je prvič zgodilo, da je bilo potrebno kratke taborniške jesenske počitnice izvesti v dveh izmenah, ker je bila udeležba zelo visoka. Jesenovanje je name-njeno druženju, učenju taborniških veščin in preživljanju prostega časa v naravi. Mladi so se učili prve pomo-

či, sprehodili so se v okolico, tudi do bližnje kmetije, kjer gojijo jelene ter se predvsem dobro zabavali.

Tudi ajdovske tabornike je obiskal Dedek Mraz. V soboto, 15. decem-bra, so ga pričakali v Domu krajanov Ajdovščina. Zabavni program z igra-mi, skeči, petjem in drugimi družab-nimi igrami, so si pripravili kar sami, saj je tudi to del taborništva.

Št. 17 • 18. december 201222 Družabno

Zdaj nam že znani gospod Janez mirno ždi na soncu in premišljuje, ker ga je dremec ujel po skromnem kosilu, se mu pač ni dalo kuhati. Premišljuje o Ljubljani, o tržnici, kjer je včasih kupoval radič po takšnih cenah, da … In ko se je priselil v to dolino, ni mogel verjeti lastnim očem, ko je videl cele njive radiča, da, cele njive. Ampak na tržnici so prodajali italijanskega, kaj takega …? To je skoraj tako, kot če bi sredi Trnovskega gozda prodajal drva od nekod pripeljana. Glej stvarnica vse ti ponudi, le … le organizacija prodaje šepa, da. Moj bioritem … Tole premikanje ur. Mar ne bi bilo bolj enostavno, če bi spreminjali organizacijo dela, ne pa ure. No ja, o tem sem se že kregal s prijatelji, o ja, sem se. Koliko pa je danes ura, ja, dve popldan bo. Le kje je danes Mici. Obljubila mi je, da mi prinese domač štrudl s skuto, tega obožujem, res, pa štruklji, mmmm. Kje bi tu našel takle kmečki turizem, čakaj, kje že. Pozabil sem. Bom pa že moral poklicat turistični urad. Smešno, da bom turist kar v domačem kraju. In še bolj smešno se mi zdi, da skušajo domačini prodajati vino domačinom. Ne, ne, vino je tod dobro, ampak. No ja, pa se spet sprašujem o stvareh, o katerih nimam pojma. Lokalni pisatelj BB, tisti, ki me včasih obišče, me je lani peljal v neko vas na griču, čakaj, kam že, neka vrt … vrt … Vrtovče, pa najbrž res. In sem se nasmejal, ko sem videl čudne napise ob cesti. Pa sem bral: Trtnik, Fignik, Počivalnik, ljubčkalnik, Trst 35 km. In tisto, o trtniku, tisto mi ni dalo miru, saj res, kjer rastejo trte, je pač trtnik, tako kot je recimo tam kjer je zelje zeljnik, a ne. Pa kaj bi s tem. Sem pa tam gor videl tudi rdečo zvezdo v vinogradu. In to me je še bolj čudilo. In izjava mojega prijatelja, ki je sicer profesor na medicinski fakulteti, je bila originalna: Ja, kakšna slovenska vas pa je to, da nima cerkvice, ima pa rdečo zvezdo sredi vinogradov. Kasneje sem izvedel, da je lastnik napisov isti kot lastnik zvezde. Pa smo tam, levi naprednjaki in desni tradicionalisti, ali kako že. Ne, ne, o politiki pa ne, vsaj danes ne, ko me fižol napenja. In kako bi poimenoval nasad kakijev, glej no, kakišnik, kakiše … Ampak kaki ima precej besedno podobnost s kakanjem, ta pa s politiko … Saj ljudje prav radi rečejo, da ga politiki serjejo, no, lepše rečeno, kakajo – pa ne vem zakaj potem rečejo, da se je nekdo podelal v hlače, torej bi lahko rekli, da ga politiki podelajo, morda bi se pa to razumelo kot da so prav dosti naredili … Jej, jej, Slovenska politika, trpka kot nezrel kaki, in ko bo kaki zrel, bo kaka … Moji se še zibljejo na vejah, kar jih ni popadalo. Prelen sem, da bi jih pobral. Letos jih ni dosti, suša … Če tamle ni Mici, glej jo. Majhen nahrbtni, pohodni palici. Pa jo bo le prineslo mimo. Danes ji bom namenoma ponudi radensko pa nič drugega. Ženšče, se mi zdi, ga vse preveč rado srkne.

»Gospod Janez, a vas jesensko sonce uspava. Se martinčkate?« Mici zadihano zakliče gor in si oddihuje ob majhni vzpetinici pod hišo.

»Ne, ne Martin je že mimo. Smo se kar dobro namartinčkali, ja. Takole po kosilu se mi prileže in premišljujem, vse mogoče premišljujem. No, kako, gre?« je Janez radoveden.

»Ta ura, se jo še nisem povsem navadila, me malo meša. Prinesla sem vam obljubljeni štrudl. Sinoči sem ga pekla,« reče Mici in pridiha navzgor. Zagorela je v obraz in zadihana. Najbrž je zelo hitro hodila.

»Tega sem pa vesel. Bi kozarec radenske, za žejo je dobra,« je Janez sarkastičen.

»Saj se mi res suši grlo. Veste, da sem že zjutraj šla čez Slokarje, pa gor na Čaven, no, zdaj grem pa še v Žablje, pa sem šla tu mimo vas.« se Mici razgovori.

»Vam smem dat v radensko malo vina?« se je Janez le usmili.

»Škodilo ne bi« se ji obraz razvedri. Iz nahrbtnika vzame zavoj in mu ga da na mizo. Janez prikimuje in spretno naliva radensko na vino v velikem kozarcu, sebi natoči več radenske. Mici si oddahne in se usede na široko klop pred hišo.

»Hvala, hvala, Mici, za štrudl. A tja gor ste rinili, na Čave?« Janez zamišljeno reče. »Jaz se rad zapeljem poleti gor. Ko sva že pri tem, veste, sem razmišljal, lani poleti, takole sem razmišljal. To je nekaj edinstvenega. Stojiš tam na robu in tam lahko najdeš celo kakšno rožico, ki je značilna za alpski svet. Sicer jaz se na to ne spoznam, a na Predmeji je gospa, ki piše knjige o teh rožicah, ona bi že znala povedati. Slišal sem, no, da so zgoraj tudi take, na pol alpske. Spodaj je pa že vinska trta. Saj to je neverjetna zgodba, da gamsi gledajo trto, da je dobre pol ure od alpske flore do trte. Vam povem, tega Evropa nima. In ne vem zakaj se občina ne zgane in ne naredi urejene pešpoti, ki bi bila promovirana kot pot, ki te iz vinograda pelje med alpsko floro. Pa še nekaj mi je šinilo. Lahko bi speljali progo za spust s kolesi. Si zamišljate, spust od alpskega cvetja pa do trte, najhitrejši spust v Evropi od orlov do trte. In progo bi lepo tržili, sem prepričan, atrakcija bi bila,« Janez goreče reče.

»Jo, gospod Janez, kako vi fantazirate, o joj,« se Mici zasmeje in nagne brizganec. S hrbtom roke si obriše ustnici.

»V turizmu je še denar, draga moja, je še,« skuša biti Janez prepričevalen.

»Ah, dajte no, saj ga še v bankah ni. Saj veste, da bomo najbrž morali na pol državne banke finančno založiti. Ja, ko bankam zmanjka denarja, je pa res revščina, ja. Moj pravi, da bo dal denar v banko samo še preko šanka,« se Mici zasmeje in spet pridno nagne.

»Jaz nimam teh problemov, sproti zapravim, pa je,« Janez reče in odpije.

»Saj tudi midva vse zaprčkava. Pokojnine so take, da … Pustiva to, mudi se mi. Pa niste še premaknili ure, saj je že čez dve. O, eno na hitro z naše planote, ko sva že pri uri. Ko so to neumnost sprejeli, tam v sedemdesetih prejšnjega stoletja, je bil zgoraj možakar, ki je zjutraj v gostilni takole modroval. Vse lepo in prav, nova ura, premaknjena ura, samo, kako bom jaz naučil petelina peti po novi uri, to bo problem. Ja, ga bo treba nest k urarju, ni druge …«

»Ljudje smo se jo navadili, narava pa ne. No, vam bom še enega nalil,« jo je bodril.

»Ne, se mi res mudi. Moj je siten danes, ker je zvedel, da so tudi del njegovega bivšega podjetja, kjer je delal, prodali. In veste kaj je rekel, ta je pa kruta: Rekel je, če bi bilo več likvidacij, bi bilo tudi več likvidnosti. No, hvala za pijačo, pa nasvidenje. Se mi res mudi!«

Likvidacije, česa? ljudi, politike …!?

Bojan Bizjak

SmehalnicaOgled dobrih praks na Cipru, v Španiji in Grčiji ter zaključek projekta CivPro

Razvojna agencija ROD je slovenski partner projekta CivPro (Regional Strategies for Disaster Prevention), ki se nanaša na področje preventive pred naravnimi in drugimi nesreča-mi in se izvaja v okviru evropskega programa INTERREG IVC. Projekt se je začel izvajati v letu 2010, s kon-cem letošnjega leta pa se zaključuje. Namen projekta CivPro je izmenjava znanj, izkušenj in praks na področju razvoja regionalnih usmeritev ter strateških pristopov in modelov s ciljem preprečevanja in zmanjšanja morebitnih groženj in škod, povzro-čenih ob nesrečah na premoženju, ogrožanju človeških življenj in oko-lja ter družbe kot celote; vključujoč nesreče in katastrofe, tako naravne katastrofe kot katastrofe povzročene s človeške strani.

Pomemben del projekta predsta-vljajo obiski strokovnjakov/ogledi dobrih praks v partnerskih regijah. Osnovni namen ogledov dobrih praks je izmenjava znanj in izku-šenj na področju varstva med bolj in manj izkušenimi partnerji, iskanje dobrih praks iz primerov, za potrebe implementacije v svojem okolju ter dvig zavesti o pomenu strateškega pristopa k preventivi pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zadnji po-lovici leta 2012 so bili organizirani trije ogledi dobrih praks, in sicer na Cipru (julij), v Španiji (Galicija, ok-tober) in v Grčiji (Atene, november).Vsem trem dogodkom je skupna tematika gozdni požari oz. požari v naravnem okolju, poleg tega je bilo na Cipru in v Grčiji govora tudi o potresih, v Španiji pa o tehnoloških in kemičnih nesrečah.

Na Cipru so sodelovali poleg go-stitelja in slovenskega partnerja še partnerji iz Madžarske, Slovaške, Romunije, Grčije in Belgije. Udele-ženci so imeli priložnost spoznati ureditev sistema zaščite in reševanja na otoku ter razmejitve pristojnosti in odgovornosti med gasilsko službo in zavodom za gozdove pri interven-cijah v naravnem okolju na primeru območja Troodos. Ureditev civilne zaščite je bila predstavljena tudi na primeru specialne enote EMAK, kjer so udeležencem prikazali posnetek praktične vaje ter tovornjak za si-mulacijo različnih načinov uhajanja ali razlitja nevarnih snovi, za namen učinkovitega usposabljanja in prei-gravanje različnih situacij. Prav tako pa je bil predstavljen tudi sistem ru-

ševin – rovov z zamenljivimi beton-skimi ploščami. Zadnji dan obiska je sledila pot v glavno mesto Nicosio ter obisk ciprskega nacionalnega ge-ološkega zavoda – oddelek za sezmi-ologijo ter oddelka za oceanografijo, ki deluje znotraj univerze.

V španski Galiciji sta na ogledu dobrih praks sodelovala slovenski in grški partner, v velikem številu pa so se aktivnosti udeležili tudi lo-kalni predstavniki s področja zaščite in reševanja, saj je bil gostitelj gali-cijska akademija za javno varnost. Španci so kot primer dobre prakse predstavili spletno aplikacijo, ki na enem mestu združuje tako preven-tivne kot intervencijske ukrepe za različna tveganja, v stavbi akademi-je pa se nahaja tudi soba za vodenje intervencij. Na zelo visokem nivoju je organiziran tudi regijski center za obveščanje, ki na enem mestu zdru-žuje različne službe. Na terenu so si udeleženci med drugim ogledali plinski terminal v kraju Reganosa, v mestu A Coruña pa kontrolni stolp enote za reševanje na morju, rafine-rijo Repsol ter enoto Rdečega križa. Velik poudarek je bil na evropski di-rektivi Seveso II. Zadnji dan srečanja se je fokusiral na požare v naravnem okolju.

Zadnjega, desetega izmed ogledov dobrih praks je gostil vodilni par-tner, to je grški sekretariat za civilno zaščito, ki deluje v okviru ministrstva za javni red in zaščito državljanov. Dogodek je sovpadal z zaključno konferenco projekta CivPro, tako da je na njem sodelovala velika večina projektnih partnerjev. V okviru obi-ska je bil predstavljen grški sistem zaščite in reševanja s poudarkom na organizaciji gasilske službe ter uspo-sabljanju pripadnikov civilne zaščite, vključno s prostovoljci. Na terenu so si udeleženci ogledali nacionalni ga-silski center in nacionalni center za obveščanje, ki se nahajata v istem objektu ter laboratorij potresnega inženiringa, kjer ugotavljajo trdnost oz. zdržljivost določenih stavb, sta-bilnost oz. odpornost gradbenih materialov na potresno magnitudo po evropski potresni lestvici. Kot primer dobre prakse okrevanja po godnih požarih je sledil ogled sana-cije območja nad Atenami (Parni-tha; pogorišče iz leta 2007), ki je bil organiziran v sodelovanju z gozdno službo. Udeleženci ogleda dobrih praks so imeli možnost obiska spe-

cialne gasilske enote (EMAK) ter nacionalnega muzeja gasilstva v Gr-čiji. Obisku dobrih praks je sledila zaključna konferenca, ki se je v ve-liki meri nanašala na vlogo medijev, zlasti pa socialnih medijev pri poro-čanju o nesrečah. Konferenca je bila namenjena tudi predstavitvi rezul-tatov projekta na ravni partnerstva ter na ravni posameznih partnerjev. Kot dosežka slovenskega partnerja bi izpostavila uspešen prenos dobre prakse s področja spremljanja ze-meljskih plazov k slovaškemu par-tnerju (Košice) ter pripravo lokalne-ga načrta preprečevanja tveganj za Severno Primorsko (Goriško stati-stično regijo), ki združuje elemente ocen ogroženosti ter načrtov ZiR za zemeljski plaz, potres, poplavo, požar v naravnem okolju ter burjo. Več informacij o samem projektu je dosegljivih na spleti strani Razvojne agencije ROD (www.ra-rod.si) ter na spletni strani projekta CivPro (www.civpro-gr.eu).

Na tem mestu bi se želela zahva-liti vsem predstavnikom občin in predstavnikom civilne zaščite na lokalni, regijski in nacionalni ravni, ki ste nam tekom projekta na tak ali drugačen način pomagali pri izva-janju projektnih aktivnosti. Silvana Peljhan

Št. 17 • 18. december 2012 23Koledar

Koledar prireditev za DECEMBER 2012od petka, 14. do nedelje, 23. decembra

Kmetija Černigoj, Lokavec 76b Osmica na kmetiji Černigoj - Pri LovrinčkovihInfo: 040 217 192

torek, 18. december

ob 18:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Predstavitev knjige: Dva boga, dva človeka in »kup dreka«Vstop prost!Info: 05 368 93 83, 041 945 392

četrtek, 20. december

ob 18:00Večnamenski prostor SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Jubilejni 15. Namizno teniški turnir Info: Boris Vodopivec 041 952 174

četrtek, 20. december

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca AjdovščinaVstop prost!Info: 05 368 01 20

četrtek, 20. december

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Predavanje in degustacija: Mogočen slovenski ležak Vstopnino 2 €.Info: 040 352 601, info@pivovarnapelicon.com

četrtek, 20. december

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Slovenski RockVstop prost!

petek, 21. december

ob 18:00OŠ Vipava

Plesni koledar - božično novoletna produkcija Plesnega centra ADCInfo: 040 305 778

petek, 21. december

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Božične karaoke Vstopnine ni, prijave na dan dogodka.

petek in sobota, 21. in 22. december

Vinoteka Skapin, Vipava Blues večer

sobota, 22. december

ob 9:00Šturski park Ajdovščina

Pravljična dežela daril

sobota, 22. december

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: CifromanijaInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 22. december

ob 18:00Dom krajanov Predmeja

Prireditev ob zaključku leta

sobota, 22. december

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: First Cool Vstopnina: 3 € (člani KAŠ-a brezplačno)

nedelja, 23. december

ob 15:00Vipavski Križ

Božična zgodba: Žive jaslice v Vipavskem Križu

nedelja, 23. december

ob 17:00Dvorana KS Selo

Nastop Mladinskega pevskega zbora Šempeter – VrtojbaVstop prost!

ponedeljek, 24. december

Mali Golak - pohod poteka iz različnih smeri

Pohod - Božični večer na Golakih Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405

od ponedeljka, 24. do nedelje, 30. decembra

Bar Hiša mladih Ajdovščina Teden družabnih iger

torek, 25. december

ob 17:00Vipavski križ

Božična zgodba: Žive jaslice v Vipavskem Križu

sreda, 26. december

Športna dvorana Škofijske gimnazije v Vipavi

Tradicionalni koncert Pihalne godbe Vrhpolje Info: Janez Groznik, groznik.janez@gmail.com

sreda, 26. december

ob 9:00Vipava

Žegnanje konj na Štefanovo Info: Boris Blažko, 051 345 314

sreda, 26. december

ob 17:00Dvorana KS Velike Žablje

Božično - novoletni koncertInfo: liljana.ozbot@gmail.com

sreda, 26. december

ob 17:00Dvorana KS Selo

Družabni večerVstop prost!

sreda, 26. december

ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Osrednja občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

sreda, 26. december

ob 18:00Cerkev v Vrtovinu

Tradicionalni božični koncert

četrtek, 27. december

ob 18:00Športni center Ajdovščina

Dobrodelni zumba maratonZa tiste, ki se boste prijavili do 24.12.2012, je vstopnina 6 €, vstopnina na dan dogodka 7 €.Info: www.zs-ajdovscina.si

petek, 28. december

ob 15:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Prihod dedka Mraza Vstop prost!

petek, 28. december

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Novoletna plesna simfonijaVstopnina: v predprodaji 8 €, na dan koncerta dijaki, študentje in upokojenci 10 €, ostali 12 € Predprodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim in Petrolovi bencinski servisi

ponedeljek, 31. december

ob 20:00Lavričev trg Ajdovščina

Silvestrovanje v Ajdovščini

ponedeljek, 31. december

ob 21:00Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu

Silvestrovanje v Lokavcu Vstop prost! Info: 040 380 168 (Bojana Kompara).

Koledar prireditev za JANUAR 2013torek, 1. januar

ob 18:00Lavričev trg Ajdovščina

Novoletna zabava v Ajdovščini

nedelja, 6. januar

ob 8:30Izhodišče pohoda igrišče Dobravlje

4. Novoletni pohod - Spoznajmo soseda z Brij

torek, 8. januar

ob 18:15Veroučna učilnica v župnišču v Vrhpolju pri Vipavi

Delavnice molitve in življenjaInfo: Danica 040 494 569, Marija 051 311 718

sreda, 9. januar

ob 19:00Ajdovščina - OŠ Šturje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaInfo: 031 584 898

četrtek, 10. januar

ob 14:30Dvorec Lanthieri, Vipava

Posvet o ustanovitvi Konzorcija za trženje vipavskih vinInfo: mag. Robert Vidič, vidic.robert@gmail.com, 041 788 292

sobota, 12. januar

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 8. januarja na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 12. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: Soseda in polInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

petek, 18. januar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Tolkalske delavnice - uvodno srečanjeInfo: info@mc-hisamladih.si, 041 945 392, 05 368 93 83 

nedelja, 20. januar

ob 11:00Kamnje z okolico

7. Kamenjski krosInfo: ŠKTD Kamnje – Potoče, Uroš Vodopivec 040 554 010, Vojko Vodopivec 040 876 817, sktd.kamnje@gmail.com, www.kamnje.si

četrtek, 24. januar

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma: Mali diktatorInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

petek, 25. januar

Avla in Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Odprtje razstave 4. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo 2013

sobota, 26. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Ovčica BeeeInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

ponedeljek, 28. januar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Ali razumem svoja dejanja in kako le ta prenašam naprej?Cena 10 €; info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi

na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:Lokarjevo leto: Razstava Življenje je veliko, lepo in strašno Od 25. aprila 2012 do 31. decembra 2012 - Lavričeva knjižnica Ajdovščina Razstava Lokarjevih del, njegovih dnevnikov, kritiških zapisov o njegovem delu in literarno zgodovinska dela, ki pričajo o Lokarjevem vstopanju med kanonizirane avtorje. Moto razstave je Lokarjeva Literarna oporoka, ki jo je napisal v svoj ljubljanski dnevnik 14. 4. 1986: Življenje je veliko, lepo in strašno.Vse gradivo na razstavi last Lavričeve knjižnice, pisateljeve dnevnike in zadnjo Lokarjevo uradno fotografijo pa je ljubeznivo posodil Lokarjev nečak (vnuk Lokarjevega brata Mirka). Razstava razkriva samotnega moža in njegovo vztrajno hojo za lepoto k čudežu življenja.Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 366 13 28Razstava Arhitekturna risba Od 10. decembra 2012 do 18. januarja 2013 - avla 1. nadstropja Občine AjdovščinaVabljeni na ogled razstave del šolarjev, ki so

ustvarjali na delavnici Arhitekturna risba v sklopu pedagoškega programa Pilonove galerije Ajdovščina. Delavnica je potekala na Mednarodni muzejski dan 18. maja 2012 v Ajdovščini. Na delavnici so otroci snovali novo preobleko Lavričevega trga v središču mesta, udeležilo se je je kar 82 učenk in učencev iz OŠ Šturje Ajdovščina, podružnične šole Budanje in iz OŠ Col.Razstava CastrumFoto 2012: Preobleka Od 15. decembra 2012 do 13. januarja 2013 - Pilonova galerija Ajdovščina Na jubilejnem 10. mednarodnem fotografskem srečanju CastrumFoto, ki se je odvijalo v Vipavskem Križu med 29. junijem in 1. julijem 2012, je sodelovalo enajst ustvarjalk in ustvarjalcev: Egon Bajt, Primož Brecelj, Nataša Košmerl, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Radovič in Sašo Vrabič iz Slovenije ter Lorella Klun in Roberto Kusterle iz Italije. Avtorji in avtorice so ustvarjali na temo Preobleka, ki jo je določil organizator srečanja.Kustosinja razstave: Nataša KovšcaRazstava, ob kateri bo izšel katalog z besedilom Nataše Kovšca in reprodukcijami nastalih del, bo na ogled po urniku: - od torka do petka med 8. in 17. uro, - ob nedeljah med 15. in 18. uro.Božična filatelistična razstavaOd 22. decembra 2012 do 6. januarja 2013 - Marijin dom Šturje Ajdovščina Med božičnimi in novoletnimi prazniki bo postavljena razstava božičnih znamk, ovojnic ter poštnih žigov v Marijinem domu v Šturjah. Razstavo si lahko ogledate po vsaki maši.Info: Aleš Brecelj, 041 601 205Božična zgodba: Razstava jaslic Od 23. decembra 2012 do 6. januarja 2013 - Dom krajanov Vipavski križ in po gasahRazstava bo postavljena v Domu krajanov, po gasah Vipavskega Križa pa bodo na ogled zunanje jaslice. Ogled razstave je možen s predhodno najavo na 041 421 927 (Hari Bat). ŠD REKREATIVČEK Rekreativno plavanje za odrasle - notranji bazen Športnega centra Ajdovščina Termini: 1. termin - od 3. januarja do 26. februarja 2. termin - od 5. marca do 25. aprila Ob torkih in četrtkih med 16.00 in 17.00 uro. Obvezne so predhodne prijave. 20 urni tečaj smučanja za otroke Termin: 25. 2. - 1. 3. 2013 (v času zimskih počitnic)Kraj: Smučišče JavornikProgram bo potekal od ponedeljka do petka od 9:00 do 13:00 (ure vadbe na smučišču).Opomba: možnost izposoje opreme (doplačilo). Število prijav omejeno.Info: O41 472 128 (Tomaž Lulik), 040 348 264 (Martin Koron), rekreativcek@gmail.com, http://rekreativcek.gmajna.eu PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINA- sobota, 5. januar 2013 SILVESTROVANJE - V JAMARSKEM DOMU NA »DOBU PRI LJUBLJANI«Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05/366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00 uro)

Soseska krajevnih skupnosti Cesta, Dobravlje, Skrilje in Vipavski Križ

vas vabi na

4. NOVOLETNI POHODSPOZNAJMO SOSEDA

z BRIJ

Dobimo se v nedeljo, 6. januarja 2013 ob 8.30, na igrišču v Dobravljah – pod osnovno šolo.

Tokrat je naš cilj bolje spoznati so-

sede v krajevni skupnosti Brje, kjer

se veselijo našega obiska in nam že-

lijo predstaviti zanimivosti svojega

kraja.

Pohod bo predvidoma trajal okrog

6 ur, zaključil pa se bo v stari dvo-

rani v Dobravljah, z malico, žigosa-

njem popotnega dnevnika in prije-

tnim druženjem.

Se vidimo!

Dober sosed je boljši kot oddaljen

prijatelj.

Najboljše pa je, če je tvoj sosed tudi

tvoj prijatelj.

SILVESTROVANJE31.12. 2012

NOVOLETNA ZABAVA1.1.2013

Lavričev trg Ajdovščinapod šotorom

Št. 17 • 18. december 201224 Srečno 2013

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

15%�POPUST

NA�STORITVE�!!!

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

IZMENJAVA IGRAČ IN NOVOLETNIH OKRASKOV V RIZZATIJEVI VILI

PRAVLJicNA DEZELA DARIL22. 12. 9:00 -12:00

DELAVNICA IZDELAVE PIVA POD VODSTVOM MATEJA PELICONA IZ PIVOVARNE PELICON

10:00 -16:00

DELAVNICA IZDELAVE SLAŠČIC ZA MALE IN VELIKE POD MENTORSTVOM STROKOVNJAKOV IZ SLAŠČIČARNE IN PICERIJE ŠTURJE V RIZZATIJEVI VILI

PRIHOD BOŽIČKA S KOČIJO

SEJEM BOŽIČNIH DOBROT V PARKU

10:00 -14:00

14:00 -18:00 BOŽIČNI ART MARKET V PARKU

14:00 -18:00

DELAVNICA IZDELAVE NOVOLETNIH OKRASKOV ZA OTROKE V RIZZATIJEVI VILI

14:00 -18:00

16:00

18:00-19:00 OPAZOVANJE NOČNEGA ZVEZDNATEGA NEBA S TELESKOPI ZA MALE IN VELIKE POD VODSTVOM ASTRONOMSKEGA DRUŠTVA NANOS

17:00 GLASBENO PRESENEČENJE

10:00 DRUŽENJE Z JULIJANO IZ GOSTILNE

Hodim, torej sem!

V Mladinskem centru Hiša mla-dih je bil četrtkov večer 13. 12. 2012 rezerviran za predavanje mlade Kr-čanke Pie Peršič, ki je ob fotografijah in besedah predstavila svoj 30-dnev-ni projekt hoje od Maribora do An-karana. Letošnje poletje je namreč v enem kosu prehodila Slovensko pla-ninsko pot, t. i. Transverzalo. Na pot se je odpravila sama z nahrbtnikom na ramenih in s sloganom »Hodim, torej sem!« v mislih. To prepriča-nje ji je predstavljalo, poleg prijate-ljev, ki so se ji večkrat pridružili na poti, največjo oporo na več kot 630 kilometrov dolgi poti. Pogumno je

premagala začetne težave z obutvi-jo, poškodbo tetive, žulje in virozo. Navdušena je bila nad lepotami Poti po Robu, kjer je lahko uživala v le-pem razgledu na Vipavsko dolino in izkusila moč burje.

Predavanju, ki ga je organiziralo Društvo turističnih vodnikov Aj-dovščina, je prisluhnilo veliko nav-dušencev planin in narave. Vodni-ki so tako zaključili uspešno prvo leto delovanja društva, v katerem so ponudili turistična vodstva veli-kemu številu obiskovalcev Doline in organizirali več dogodkov. Tanja Rijavec