•3. regijsko izobraževanje in usposabljanje asfalterskega ... · okrogla miza z naslovom »Uporaba različnih tipov veziv v zgornjih nosil-nih asfaltnih plasteh za najtežje pro-metne

Glasilo »Od skupščine do skupščine«izdaja ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Tržaška 19a, 1000 Ljubljana

Uredniški odbor: Jožica CezarSlovenko Henigman dr. Janez Žmavc

Prevod: Tina Šenica

Slika na naslovnici:Novozgrajen avtocestni odsek Višnja gora – BičFoto: Ferucio Hrvatin

Oblikovanje: Tomaž SlakGrafična priprava: RM design d.o.o.Tisk: Rotosi d.o.o.Naklada: 1000 izvodov

ISSN 1408-6166

• Uvod ________________________________________ 3

•6. »jubilejna« skupščina Združenja asfalterjev Slovenije _____________ 4

•Generalna skupščina Evropskega asfalterskega združenja EAPA•v Ljubljani ____ 6

• Mednarodno sodelovanje _____________________________ 8

• 6. kolokvij o bitumnih _______________________________ 9

• Intervju: Dieter Schüller _____________________________ 12

• Razvojno raziskovalni projekti __________________________ 18

• 3. regijsko izobraževanje in usposabljanje asfalterskega kadra ________ 22

• Znak kakovosti v graditeljstvu – asfalterski obrati _______________ 23

• Tehnična regulativa________________________________ 24

• Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2001_____________ 25

• Delovanje organov Združenja asfalterjev Slovenije v letu 2001_________ 26

• Summary ____________________________________ 28

• Iz asfalterstva nekoč ... in danes ________________________ 34

• Program dela Združenja asfalterjev Slovenije za leto 2002___________ 35

Iz vsebine

od skupščine do skupščine

IZ VSEBINE

2

Pred seboj imate nov izvod biltena»Od skupščine do skupščine ZAS«, vkaterem so opisane aktivnosti zdru že -nja asfalterjev v obdobju 2001 - 2002.Teh je bilo veliko, s čimer je bil v ce -lo ti realiziran program dela za to ob -dobje.

V preteklem letu je bil dokončanpro jekt »Znak kakovosti v gradite -ljstvu - asfaltni obrati« (za prvo sku -pino prijavljenih asfaltnih obratov),izvedena je bila okrogla miza o upora-bi bituminiziranih drobljencev za naj -težje prometne obremenitve, uspešnoje bilo zaključeno izo bra ževanje ope -ra tivnega asfalterskega kadra s skoraj200 udeleženci. Predstavljeni so bilištirje s strani države financirani raz -voj no-raziskovalni projekti: o pro iz -vod nji s polimeri modi ficiranih bi -tum nov, recikliranju fleksibilnih vozi -ščnih konstrukcij, preverjanju zleplje -nosti asfaltnih plasti in projektiranjuasfaltnih zmesi za najtežje pro metneobremenitve ter pri prav ljene nekaterenove tehnične spe ci fikacije za ceste.

Poleg navedenega velja omenitimednarodno sodelovanje, ki tudi vzad njem letu ni izostalo. Največji od -mev je doživela generalna skupščinaevrop skega asfalterskega združenjaEAPA v Ljubljani, ki je tudi Slovenijouvrstila na zemljevid asfalterskeEvro pe. Temu dogodku so sledile tudidruge mednarodne aktivnosti, medkaterimi so gotovo najpomembnejšepriprave na naslednji evropski asfal-terski kongres leta 2004 na Dunaju.

Ne glede na opisane dejavnostizdru ženja pa s preteklim letom vasfal terski branži ne moremo biti v

celoti zadovoljni. Pa ne samo zaradidrastičnega znižanja proizvodnje vro -čih asfaltnih zmesi z 1,8 na 1,4 mio.ton glede na leto poprej, ampak pred-vsem zaradi znižanja kakovosti asfal-terskih del. Ta se je odražala tako priuporabljenih materialih, kot pri pro -izvodnji in vgrajevanju asfaltnih zme -si. V preteklem letu praktično ni bilozabeleženega večjega gradbišča, kjerne bi bile ugotovljene večje ali manjšepomanjkljivosti, ki so imele vpliv naslabšo kakovost opravljenih del. Izvr -šena analiza je pokazala, da so bilivzro ki zmanjšanja kakovosti številni,predvsem pa po sledica povečane (tudinelojalne) konkurence na trgu. Ta jenastala zaradi manjšanja obsega naro -čil in po sledičnega zniževanja cen.Zni ževanje stroškov proizvajalcev jebilo vsestransko in je med drugimi za -jemalo tudi angažiranje cenejših do -ba viteljev in oddajanje del podizvajal-cem. Re zultat teh aktiv nosti pa je bilslabša organiziranost, koordinacija inkontrola kva lite te. Zaradi zmanjšanjaob sega naročil je bila glavnina del iz -vedenih v jesen skem času, spomladipa so bile proiz vodne zmogljivostipraktično nezase dene, kar je prav takovplivalo na ka ko vost izvedenih del.

Zdravju, varstvu in okolju bo v ve -liki meri posvečena prihodnost. Tegase zavedamo tudi v ZAS, zato smodele girali svojega predstavnika v od -bor HSE pri EAPA, v sklopu letoš nje7. redne skupščine ZAS pa pri prav -ljamo tudi okroglo mizo o teh vpra -šanjih v Evropi in Sloveniji. Asfalterjiv večini evropskih držav so pri nave-denih vprašanjih praviloma v defen-zivi, saj morajo velikokrat odgovarjatina nestrokovna, celo zlonamerna

vpra ša nja, ki želijo asfalterstvo pri ka -zati kot problematično oziroma zazdravje škodljivo. Navedeno ni bilonikoli po trjeno ali dokazano, nasprot-no, ra ziskave in izsledki govorijo onasprotnem. Za dokončno razjasnitevse veliko sredstev vlaga v nadaljnjiraz voj in raziskave, s katerimi bi bilido končno ovrženi vsi sumi o možnihnevarnostih bitumenskih hlapov nazdravje. Pri tem se pričakuje tudi našoaktivno vlogo.

Program dela ZAS za leto 2002 jena daljevanje že sprejetih generalnihizhodišč in ciljev. Prepričan sem, dabo mo tudi v letošnjem letu nadaljevaliz začetimi in uveljavljenimi aktivnost -mi ter odpravili v zadnjem letu ugo-tovljene pomanjkljivosti. Vsem, ki sov zadnjem letu kakorkoli sodelovali zZAS-om, se najlepše zahvaljujem zanjihov prispevek in vložen trud.

Slovenko HenigmanPredsednik

INTRODUCTION

In front of you there is a new issueof the brochure titeled »From Assem-bly to Assembly ZAS« where the ZAS’sactivities in the period 2001 - 2002are described. There were a lot ofthem, which at the same time enabeledthe complete realisation of the planfor this period.

In the past year, ...

(has been continuing on page 28)

Uvod


UVOD

3

19. aprila 2001 je v Hotelu »M« vLjubljani potekala 6. redna skupščinaZdruženja asfalterjev Slovenije, naka teri je bilo prisotnih 73 članov.Skupščina se je seznanila z delomzdru ženja v preteklem letu in v obdob-ju 5. let odkar je bilo združenje usta -no vljeno. Delo v tem obdobju je biloizredno intenzivno in uspešno. Udele -žencem je bilo predstavljeno finančnoporočilo in poročilo nadzornega odbo-ra o pregledu poslovanja ter zaključniračun za leto 2000. Podrobno je bilopredstavljeno tudi poročilo o izo bra -že vanju tehničnega asfalterskega kad -ra in obsežen program dela za leto2001. Omenjene dokumente je skup -ščina potrdila.

Udeležence skupščine so s svojiminagovori pozdravili: Anton Šajna(držav ni sekretar za ceste na Mini -strstvu za promet), Abdon Peklaj(direktor za pripravo in tehničnoizvedbo del v Družbi za avtoceste vRS), Metod Di Batista (direktor Druž -be za državne ceste) in Saša Skulj(direktor Družbe za raziskave v cestniin prometni stroki). Vsi so izredno po -zitivno ocenili dosedanje petletnodelovanje ZAS, ki je s svojim delompo stalo poznano tako v Sloveniji kottudi v tujini. Enako uspešno delo soudeležencem skupščine zaželeli tudi vprihodnje.


6. SKUPŠČINA ZDRUŽENJA ASFALTERJEV SLOVENIJE

4

6. »jubilejna« skupščinaZdruženja asfalterjevSlovenije

• Datum: 19.4.2001• Kraj: Hotel »M«, Ljubljana

• Število udeležencev na skupščini: 72• Število udeležencev na okrogli mizi: 76

Udeleženci na 6. skupščini

Ob jubileju 5. obletnice delovanja ZAS je bila predstavljena »asfalterska himna«

Pred skupščino je bila organiziranaokrogla miza z naslovom »Uporabarazličnih tipov veziv v zgornjih nosil-nih asfaltnih plasteh za najtežje pro-metne obremenitve«, na kateri je bilopredstavljenih 9 prispevkov.

Povzetek predstavitev in razprave,pod vodstvom dr. Janez-a Žmavc-a, jebil naslednji:

»V prispevkih so bile prikazane

dobre in slabe strani razpoložljivihmaterialov za proizvodnjo asfaltnihzmesi ter obnašanje in izkušnje zdoslej izvedenimi vezanimi zgornjiminosilnimi plastmi. Kritična presoja re-zultatov ugotovljenih značilnostiasfaltnih zmesi za zgornje vezanenosilne plasti, vgrajenih ob začetkihgradenj avtocest v Sloveniji (1970 -1980, 1 generacija) in v sklopu nacio-nalnega programa (1995 - 2000, 2 ge-

od skupščine do skupščine 5

6. SKUPŠČINA ZDRUŽENJA ASFALTERJEV SLOVENIJE

Uporaba različnih tipov veziv vzgornjih nosilnih asfaltnih plastehza najtežje prometne obremenitve

neracija), kaže, da so bile pomanjklji-vosti, ugotovljene pri začetnih delih, vzadnjem obdobju uspešno odpravlje-ne. Uveljavljajo se novejša strokovnaspoznanja glede sestave asfaltnihzmesi, predvsem z naravnimi asfalti inpolimeri izboljšana bituminozna vezi-va, s katerimi je mogoče uspešno inkontrolirano izboljšati bistvene last-nosti asfaltnih zmesi.

Preverjanje značilnosti bituminoz-nih veziv v celotnem območju tempe-ratur, ki so jim na naših cestah izpo-stavljena, je treba izpopolniti s pozna-nimi in uveljavljenimi sodobnimi po-stopki preiskav. Klasični postopki nezadoščajo za primerno strokovno pre-sojo uporabnosti.

Več pozornosti je treba tudi posve-titi spremembam, ki so posledica zna-čilnosti proizvodnje bituminoznih ve-ziv, vpliva uporabljenih zmesi kamni-tih zrn ter pogojev pri prevozu invgrajevanju.«

Okrogla miza z visokim nivojempredstavljenih prispevkov je pokazalana razvoj, ki so ga domači strokovnja-ki v teh letih dosegli.

Jožica Cezar

Asfalterstvo v začetkih gradnje AC v Sloveniji je predstavil g. Janez Zupan

ZAS, Združenje asfalterjev Slove-nije, je bilo v času od 31. 5. do 1. 6.2001 gostitelj udeležencev generalneskupščine EAPA, European AsphaltPavement Assocciation. ZAS jepolnopravni član evropskega asfal-terskega združenja od leta 1997, kar jebilo mlademu v letu 1996 ustanov-ljenemu združenju omogočeno pred-vsem zaradi številnih aktivnosti, ki sobile povzročene kot posledica inten-zivne izgradnje slovenskih avtocest. Vzadnjih letih se je krepila tudi vlogapredstavnikov ZAS v EAPA, kar jebilo opazno že lani na 2. evropskemkongresu Euroasphalt & Eurobitumev Barceloni in kar je doživelo svoj vrhz organiziranjem generalne skupščineEAPA za leto 2001 v Ljubljani.

Generalna skupščina EAPA je pote-kala v Grand Hotelu Union. Na skup-ščini je bilo prisotnih 27 udeleženceviz 14. evropskih držav, predsednikAAPA, Avstralskega asfalterskegazdruženja Ray Farrely in vodstvoZAS.

V uvodnem delu so udeleženceskupščine pozdravili predsednik ZASg. Slovenko Henigman, predsednikEAPA g. Dieter Schüler in direktorDRSC, Direkcije Republike Slovenijeza ceste g. Vili Žavrlan. Prisotnim sozaželeli uspešno delo in prijetno po-čutje v Sloveniji. Sledila je odmevnapredstavitev nacionalnega programaizgradnje avtocest v Sloveniji, ki jo jepodala ga. Helena Garzarolli, izvršnadirektorica za plan v DARS-u.

Generalna skupščina Evropskega asfalterskega združenja EAPA v Ljubljani


GENERALNA SKUPŠČINA EAPA V LJUBLJANI

6

• Datum: 31.5. - 1.6.2001• Kraj: Ljubljana

• Število udeležencev: 27 (iz 14 držav)

V imenu DRSC je prisotne pozdravil direktor Vili Žavrlan

Pozdravni nagovor predsednika EAPA

Na skupščini v nadaljevanju so bilečlanom EAPA predstavljene aktivnos-ti v preteklem letu in posredovanaporočila o delu tehničnega odbora inodbora za zdravje, varstvo in okolje.Predstavljen je bil program aktivnostiza prihodnje obdobje, med katerim sobili posebej izpostavljeni simpozij2002 in kongres 2004 ter morebitnoprihodnje delovanje EAPA na sedežuEU v Bruslju.

V drugem delu je predsednik avs-tralskega asfalterskega združenjaAAPA g. Ray Farrely predstavil aktiv-nosti na področju izobraževanja vAvstraliji. Predsednik ZAS g. Henig-man pa je spregovoril o organiziranos-ti slovenske asfalterske dejavnosti inpredstavil združenje asfalterjev Slove-nije. Po krajši razpravi se je končaluradni strokovni del skupščine.

Predvidenemu ogledu mesta Ljub-ljana so se udeleženci zaradi slabegavremena odpovedali in po programunadaljevali s kulturnim programom inslavnostno večerjo, na kateri je bilapredsedniku EAPA, kot spomin naobisk Slovenije, izročena značilna»Barjanka«.

Naslednji dan je bila organiziranakratka predstavitev podjetja SCT inogled znamenitosti Primorske - mestaPiran. Sledila je predstavitev podjetjaPrimorje Ajdovščina (Zvone Likar,Mirko Pižeta), ogled kamnoloma terasfaltnega obrata Primorja v Lažah.

Udeleženci generalne skupščine sosvoje potovanje zaključili z obiskomPostojnske jame. Kljub začetnim ne-predvidenim vremenskim nevšečnos-tim so bili navdušeni tako nad sloven-sko asfaltersko stroko, lepotami Slo-venije in prijaznimi ljudmi, kot tudiorganizacijo celotnega obiska.

Jožica Cezar


GENERALNA SKUPŠČINA EAPA V LJUBLJANI

7

Udeleženci generalne skupščine

Na obisku asfaltnega obrata »Primorja« v Lažah

Asfaltni obrat Laže

V letu 2001 smo nadaljevali uspeš-no sodelovanje predstavnikov ZAS namednarodnem prizorišču.

Udeleževali smo se sestankov na-cionalnih združenj EAPA in delegiralig. Aleksandra Kersteina v odbor zazdravje, varstvo in okolje (Health, Sa-fety and Environment).

V mesecu maju smo v Ljubljaniorganizirali generalno skupščinoEAPA za leto 2001 (poročilo o skup-ščini je podano na strani 6), s čimer sose ostali člani evropskega združenjalahko bolj detajlno seznanili s Slove-nijo.

Kot običajno smo bili tudi v zad-njem letu večkrat gosti avstrijskegazdruženja GESTRATA in nemškegaDAV, Deutschen Asphalt Verein, ki sonam svoje obiske tudi vračali.

Sodelovanje z DRC, Družboza raziskave v cestni inprometni stroki, d.o.o.

ZAS je eno od petih slovenskihdruštev, ki je družbenik DRC, Družbeza raziskave v cestni in prometni stro-ki, d.o.o. Sodelovanje ZAS in DRC jebilo v letu 2001 osredotočeno pred-vsem na prizadevanja za nakup skup-nega poslovnega prostora.

V prihodnje si želimo še več sode-lovanja in usklajenega delovanja medvsemi društvi in DRC.

Slovenko Henigman

Mednarodno sodelovanje


MEDNARODNO SODELOVANJE

8

Združenje asfalterjev Slovenije jepod pokroviteljstvom slovenske naft -ne družbe Petrol 29. in 30. novembraorganiziralo tradicionalni 6. kolokvijo bitumnih. Kolokvij je potekal v ho -telu Špik v Gozd Martuljku priKranjski gori.

V uvodnem nastopu predsednikaZAS Slovenka Henigmana in pred-stavnika izvajalskih podjetij g. JuretaProsena (SCT d.d.) je bilo povedano,da po več uspešnih »gradbenih« letih,tako kot v celotni gradbeni panogi, tu -di v asfalterski industriji beležimo ne -ga tivni trend proizvodnje. Takšno sta -nje ima po besedah uvodničarjev zaposledico iskanje novih poslov v tuji-ni, pomembne racionalizacije in iska -nje notranjih rezerv. Posebej je bilopoudarjeno, da se ob tem ne sme var -čevati pri kvaliteti proizvodnje inizvedbi del, čemer smo bil v asfalter-stvu priča v letu 2001.

Prvi dan srečanja je potekal sesta -nek predstavnikov Odbora podjetij indružb ZAS, na katerem so bile pred -stavljene aktivnosti v tekočem letu inpodane smernice za prihodnje delo.Podano je bilo poročilo o izobra ževa -nju v preteklem letu in predstavljenprogram izobraževanja asfalterjev vletu 2002, ki je ena glavnih nalogzdru ženja. V nadaljevanju sta bilapred stavnikom podjetij podrobnopred stavljena potek projekta »Znakka ko vosti v graditeljstvu ZKG -asfaltni obrati«, ki ga je pod pokro -viteljstvom ZAS vodil GI-ZRMK inizsledki študije IARC - epidemiološkeštudije o smrtnosti zaradi raka medevropskimi delavci v asfalterski de -jav nosti.

Za podjetja, ki sodelujejo z ZAS, sobile v času kolokvija organizirane teh -nično komercialne predstavitve tehno -loškega razvoja in novih produktov vpodjetjih, ki so bile razde ljene na dvadela - 15 minutne predstavitve v dvo-rani in predstavitve v preddverju.Izčrpni predstavitvi sta pripravili pod-jetji CMCelje in Pri morje (skupaj zBP Bitumen in IMS Adit Oil), ki sta vlanskem letu začeli s proizvodnjo last-nih s polimeri modificiranih bitum-nov. Postopek hladne reciklaže z

uporabo (dodajanjem) penjenega bi -tum na, ki se uporablja predvsem zaobnove porušenih - močno poško do -va nih vozišč, je predstavil projektZgor nji ustroj pri podjetju SCT d.d.Karakteristike in značilnosti uporabegeotekstila Polyfelt PGM, ki se upo -rablja pri vzdrževalnih ukrepih zasanacije razpokanih površin na obsto-ječih cestah, je predstavilo podjetjeLespatex. Marjan Tušar iz Zavoda zagradbeništvo pa je, kot je že običajnapraksa, v zaključnem delu podal oce -no kakovosti v letošnjem letu vSloveniji uporabljenih cestogradbenihin s polimeri modificiranih bitumnov.

Poleg že omenjenih podjetij jepred stavitve z razstavnimi prostori vpredverju, učinkovito izkoristilo še 10znanih slovenskih in tujih podjetij insicer: Asfaltex, CP Ljubljana, Družbaza državne ceste, Dupont, Possehl,Igmat, PVS iz Švice, BP Bitumen,Vögele ter Weiro iz Nemčije.

6. kolokvij o bitumnih • Datum: 29.11. - 30.11.2001• Kraj: Hotel Špik, Gozd Martuljek• Število udeležencev: 141 (iz 9 držav)


6. KOLOKVIJ O BITUMNIH

9

Sestanek odbora podjetij in družb

Odmevne tehnično komercialne predstavitve podjetij

(Igmat d.d.). Izsledki obeh nalog sopodani v rubriki razvojno-raziskoval-ni projekti.

Ob vrsti novih bitumenskih veziv -s polimeri modificiranih bitumnov -se postavlja vprašanje, kolikšen jeprispevek veziva pri določitvi življen-jske dobe vozišča. O rezultatih priempi ričnih testih in metodah pre sku -šanja različnih tipov veziv je sprego -vo ril svetovno priznan strokovnjakWillem Vonk (Kraton Polymers).

Prednosti in pomanjkljivosti stroj -nega vgrajevanja bitumenskih tesnil-nih trakov na premostitvenih objektihter predloge za kvalitetnejšo in trajnej -

šo izvedbo je podal Aljoša Lipovšek(SCT d.d.). Gerhard Dohr iz podjetjaVillas (Avstrija) pa je predstavilavstrij ske izkušnje na področju upo ra -be epoksidnih smol za hidroizola cijepremostitvenih objektov.

Mag. Bojana Lukač (CP Maribord.d.) je v zadnjem prispevku nakazalaokoljske probleme in sisteme upravl-janja z okoljem - ISO 14001, katerimbomo v bodoče morali posvečati več

Pred slavnostno večerjo sta udele -žence srečanja pozdravila član upravePetrol-a Janez Bedenk in predsednikNadzornega odbora ZAS Marjan Ma -kovec. Sledil je kulturni program pev -ke Mance Urbanc.

Drugi dan se je centralnega dela ko -lokvija udeležilo 141 stro kov nja kov izde vetih evropskih držav in sicerAvstri je, Italije, Švice, Nizo zem ske,Fran cije, Nemčije, Madžar ske, Hrva -ške in Slovenije.

Najprej so bili predstavljeni rezul-tati ocenjevanja in podeljeni Znaki ka -kovosti najboljšim asfaltnim obra tomza proizvodnjo asfaltnih zmesi v Slo -veniji. Znake kakovosti je prejelo pet

asfaltnih obratov in sicer: asfaltna ba -za Hoče v sestavi Cestnega podjetjaMaribor d.d., asfaltni obrat Laže vsestavi družbe Primorje d.d. Ajdov -ščina, asfaltna baza Velika Pirešica vsestavi podjetja Ceste mostovi Celjed.d., Tovarna asfalta Črnuče podjetjaTovarne asfalta Črnuče d.o.o. in To -var na asfalta Pomurje, podjetja To -varna asfalta Pomurje d.o.o., ki poslu-je kot samostojna družba. Plaketokakovosti pa je prejela asfaltna bazaVrtojba v sestavi Cestnega podjetjaNo va Gorica d.d.

Poleg predsednika ZAS so v uvoduspregovorili še državni sekretar naMi nistrstvu za promet Anton Šajna inBogomir Černe direktor GI-ZRMK.

V strokovnem delu je bilo predsta -vljenih šest referatov s področja pro -izvodnje in kontrole kakovosti bitum -nov ter varstva okolja.

Domača razvojno-raziskovalna pro-jekta »Načini določanja sile zlepljenjamed asfaltnimi plastmi« in »De -formabilnost obrabnih asfaltnih plastiv odvisnosti od sestave zmesi« stapredstavila Zvonimir Britovšek(CMCelje d.d.) in Janez Prosen



10

Pozdrav g. Bedenka - član uprave Petrol-a

Uvodni nagovor udeležencem kolokvija

Kulturni program



11

Razstavni prostori in komercialne predstavitve podjetij in družb

Zahvala g. Žnidaršiču za pripravohimne ZAS

G. Dohr je predstavil nova spoznanjana področju PmB veziv

Udeleženci na 6. kolokviju

pozornosti tudi pri nas. Predstavila jevplive na okolje, ki se pojavljajo priproizvodnji in vgradnji asfaltnih zme -si ter nivoje onesnaževanja v primer-javi z veljavno slovensko zakonodajo.

Visoke cene bitumnov in s tem po -vezana pomembnost zagotavljanjaustrezne kakovosti bitumnov ter di -

rektna priprava polimernih bitumnovv asfaltnih obratih so glavne prioriteteasfalterske industrije v prihodnje. Do -sežen razvoj bo spremljan in rezultatiprikazani na naslednjem kolokviju, kibo organiziran v času od 28. do29.11.2002.

Jožica Cezar

Gospod Schüller ali bi bili tako pri-jazni in se nam predstavili. Kako jepotekala vaša profesionalna karie ra?

Rodil sem se v Chemnitzu/v deželiSaxen leta 1937. V letu 1950 je mojadružina iz takratne Vzhodne Nemčije(NDR) zbežala v Zvezno RepublikoNemčijo. Po končani srednji šoli semštudiral na Tehnični Univerzi v Ber-linu. Kot inženir sem diplomiral leta1964. Svojo poklicno pot sem pričelistega leta pri podjetju »Dr. JoachimSchmidt Company Group«. Tedaj jebilo to majhno družinsko podjetje napodročju cestogradnje in proizvodnjeasfaltov. V obdobju nekaj let se jepodjetje zelo povečalo in postalo po-memben proizvajalec cestogradbenihmaterialov (asfalt, frakcioniran kame-ni agregat). Podjetje je imelo pomem-bno vlogo v severni in južni Nemčijiter v zahodnem Berlinu. Po nekaj letihsem postal generalni direktor krovnedružbe, »Norddeutsche Mischwerkeund Dr. Schmidt GmbH«. Postopoma

je družba ustanovila vrsto izpostav vZvezni Republiki Nemčiji in po letu1989 tudi v novih pridruženih deželahnekdanje vzhodne Nemčije. Skozi letase je skupina Dr. Schmidt razvila vnajboljše tri proizvajalce cestograd-benih materialov v Nemčiji. Ob konculeta 1998 sem se upokojil, potem kosem za skupino Dr. Schmidt delalpreko 34 let. Predsednik EAPA sembil že v preteklosti (od 1984 do 1986),tako da mi je bilo znano kaj me čaka,preden sem ponovno prevzel to funk-cijo v letu 2000. To je prijetno delo,toda v zadnjih dveh letih me je občas-no vznemirilo.

Seveda vaša formalna upokojitev nepomeni, da niste zelo aktivni. Kmalubo poteklo 2 leti kar opravljate funk-cijo predsednika EAPA. Kako bi oce-nili svoje delo?

Poleg svojega dela za EAPA oprav-ljam tudi dela izvršnega direktorjapodjetja »Joachim and HannaSchmidt Foundation za okolje in pro-met«. Od političnih sprememb vEvropi v začetku devetdesetih jeEAPA pridobila številne nove členice,še posebej, čeprav ne izključno, vvzhodni Evropi. Upam, da je bil mojprispevek EAPI integracija vsehnovih članic v naše pomembno zdru-ženje. V Evropi pa tudi po svetu osta-ja asfalt najpomembnejši material zacestogradnjo. Zaradi tega je odločilenza izboljšanje evropske prometneinfrastrukture. Prometni tokovi poEvropi v smeri sever-jug in vzhod-zahod so se izjemno povečali v zad-njih nekaj letih in trend se bo nadalje-val tudi v naslednji dekadah. Za za-

dostitev prihodnjih prometnih tokovje nujno ustrezno cestno omrežje, za-radi česar so ceste iz asfaltnih zmesibistvene. V zadnjih dveh letih so se vEAPI dogajale številne pomembne za-deve. Dobili smo novega generalnegasekretarja in preteklo leto tudi novegatehničnega direktorja. Takšne zadevezahtevajo več časa kot bi mordapričakoval. Prav tako so bili objavl-jeni rezultati IARC študije. V celotigledano: bilo je zelo delovno v zad-njih dveh letih in dejstvo je, da semzelo srečen, da sem lahko našel čas zaopravljanje tega posla. Če opravljašsvoje delo z veseljem, ti to ne pred-stavlja nikakršnih težav.

Enako funkcijo ste opravljali že predpribližno 20. leti. Ali lahko potegnetevzporednico med delovanjem združe-nja nekoč in danes?

Pred dvajsetimi leti je bila EAPAveliko manjša organizacija. Evropskazakonodajna in menedžerska stroka jebila manjša, šibkejša in je imela manjvpliva na nacionalne ekonomije. Pravtako ni bilo enotne evropske regula-tive za asfaltno proizvodnjo in vgraje-vanje. Ta trenutek teče proces pripraveregulative in ena od bistvenih funkcijEAPE je, da asistira pri tem procesu.Pred dvajsetimi leti je delo EAPApotekalo v sklopu švedskega asfal-terskega združenja v Stockholmu. Vzgodnjih 90-tih je organizacija odprlapisarno v Breukelenu, na Nizo-zemskem, s polnim delovnim časom,stalno je bil zaposlen generalni sekre-tar. Danes imamo 24 polnopravnihčlanic iz Evrope in število bo raslotudi v prihodnje.

Intervju:Dieter SchüllerPredsednik EAPA, evropskega asfalterskega združenja


INTERVJU: DIETER SCHÜLLER

12

EAPA bo v letu 2003 praznovala svo-jih 30 let. Kaj bi ji svetovali ob temjubileju?

Starost 30. let je prijetna. V običaj-nem življenju bi rekli, da ste odrasliin, da že imate kar veliko izkušenj. Stev razcvetu svojega življenja. 30. oblet-nica EAPA se seveda mora praznovati,vendar menim, da ni nobene potrebeza organizacijo velikega simpozija.Morda bomo organizirali nekaj poseb-nega za Generalno skupščino, kjer sebomo lahko ozrli in potegnili črto zaprihodnost, recimo za prihodnjih 30let. V naslednjih 30. letih pričakujemveč sprememb kot v zadnjih 30. letih.

Kako pa doživljate asfalterstvo kotstroko nekoč in danes. Ali se je velikospremenilo?

Zelo veliko stvari se je spremenilov zadnjih 40. letih. O tem bi lahko go-voril cele ure, toda povedal vam bomsamo nekaj primerov. Če pogledamodimenzioniranje voziščnih konstruk-cij, smo od empiričnih metod prešli nasofisticirane računalniške metode.Projektiranje asfaltnih zmesi je bilo nazačetku prav tako empirično. Imelismo tri vrste asfaltnih zmesi: za no-silne, vezne in obrabne plasti. Danesimamo drobir z bitumenskim mastik-som (DBM), drenažni asfalt (DA),drenažni asfalt vgrajen v dveh slojih,ultra tanke asfaltne plasti, itd. Pred letije imelo vsako mesto svoj asfaltniobrat. Razlike so bile zelo majhne, to-da vsak investitor je imel svoje lastneizkušnje in imeli so svoje lokalne stro-kovnjake. Danes delamo na osnovievropskih standardov. Naslednji pri-mer je odnos med investitorjem inizvajalcem. V preteklosti je imel in-vestitor dovolj znanja, tako da jenatanko vedel kaj želi. Današnji izva-jalec ima več znanja kot nekoč, včasihima tudi več znanja od investitorja.Eksperti so zamenjali pozicije. Pravtako se spreminjajo pogodbe. Na za-četku je bilo vse, kar je bilo potrebno

izvesti, opisano v detajle. V prihod-nosti bomo imeli funkcionalne po-godbe. Po mojem mnenju bo v prihod-nosti investitor zahteval pogoje, kater-im mora voziščna konstrukcija zados-titi za obdobje 15 ali 25 let, nalogaizvajalca pa bo, da bo izbral primernovoziščno konstrukcijo in ustreznezmesi. Če se vrnem na vaše vprašanje:profesija se je obrnila in postala boljprofesionalna za izvajalca.

V svoji karieri ste veliko potovali pocelem sveu, posebej kolikor vem vZDA. Kako bi ocenili ostanek svetain posebej ZDA glede na Evropo, se-veda bolj v asfalterstvu?

Če primerjam ceste v Evropi s ces-tami v ZDA, potem moram reči, da soceste v Evropi (v splošnem) boljše kottiste v Ameriki. Menim, da obstojijoštevilni razlogi za to. Vzamemo si veččasa za dobro izvedbo posla, imamoostrejše zahteve, bolj selektivno izbi-ramo kameni agregat, imamo dru-gačne zahteve za veziva itd. Dobreceste v Evropi so bile dejansko razlogza SHRP (Strategic Highway Re-search Programme) projekt v ZDA.Potem, ko je ameriška delegacija obi-skala Evropo, so bili prepričani, dalahko stvari delajo boljše tudi vAmeriki. Menim, da v Evropi dobrodelamo.

Poseben odnos gojite tudi do nekda-njih »vzhodni« držav. Kakšno mestoima tukaj Slovenija?

Glede na to, da moje korenine sega-jo v področje, ki je veljalo za NemškoDemokratično Republiko (NDR), semse posebno zanimal za integracijovzhodnih evropskih držav v združenoEvropo. Leta 1963 sem prvič potovalpreko Slovenije. Vrnil sem se decem-bra leta 2000, skupaj s svojo ženo. Bilsem presenečen nad zelo dobrim stan-jem slovenskih cest, ko sem se peljal zljubljanskega letališča. Prijetno sem

bil presenečen tudi nad projekti cestneinfrastrukture, ki so bili izvedeni ali sonačrtovani v tej majhni državi. Kotpomembna tranzicijska država jugo-vzhodne Evrope je Slovenija spoznalapomen investiranja v cestogradnjo, zakar je od začetka 90-tih namenila iz-jemno velika finančna sredstva. Kosem se ponovno vrnil poleti 2001, semvidel še več Slovenije in del velikihnaložb v izvrstne gradbene projekte.Menim, da je na tem področju Slove-nija ena od vodilnih evropskih držav vtem delu Evrope.

Generalna skupščina EAPA v Ljub-ljani za leto 2001 je bila med član-stvom lepo sprejeta. Kako pa ste tadogodek videli sami?

Ko se spomnim Slovenije, me pre-vevajo topli občutki. Ni samo lepotadežele, tudi ljudje v Sloveniji so zeloprijetni. Všeč mi je njihova gostoljub-nost, slovenci so zelo odprti. MestoLjubljana je čudovito, užival sem vesčas svojega bivanja. Po generalniskupščini in prijetnem strokovnemogledu sem ostal nekaj dodatnih dni vSloveniji in občudoval lepoto dežele.Skupščina je bila odlično organiziranaod g. Henigmana in njegovega tima,vključno z izvrstno večerjo udele-žencev skupščine.

O asfalterstvu kot industriji v Slove-niji težko govorimo (proizvodnja med1,5 in 1,8 mio. ton letno), pa vendarkakšna je vaša ocena?

Najprej menim, da proizvodnja vtonah ni najbolj pomemben vidik, čegledate na asfaltno industrijo nekedržave. Način kako so stvari organi-zirane, so veliko bolj pomembne. Zelosem vesel, da je ZAS član EAPA.Tega ne pravim zato, ker sem predsed-nik EAPA, ampak zato, ker lahkoZAS zaradi članstva v EAPI samo pri-dobi. Z uporabo znanja in izkušenj



13

ostalih članic EAPA se lahko posa-mezni člani veliko naučijo, še posebej,če ima nekdo majhno proizvodnjo.

Glavna asfalterska tema v Evropi jebržkone možnost obstoja suma nas-tanka raka. Izvedena epidemiološkaIARC študija očitno ne bo dovolj.Glede na to, da rezultati študije nisozaskrbljujoči ali bo potrebno s študi-jami nadaljevati?

Prav imate, zdravje in varstvo de-lavcev v asfalterstvu je zelo pomemb-no za našo industrijo. To je tudi dejst-vo, zaradi katerega smo podprli neod-visno epidemiološko raziskavo s stra-ni IARC. EAPA je pri tej študiji sode-lovala skupaj z Eurobitume in Con-cawe. Novembra 2001 je izšlo poro-čilo IARC (540 strani). Rezultat ra-ziskave je zaključek, da ni ugotovitevo kakršnihkoli povezavah med bitu-menskimi hlapi in možnim nastankomrakastega obolenja. Iz raziskave, ki jetekla več let v 7 državah izhaja pred-vsem naslednje:

• delavci v asfalterstvu so v splošnembolj zdravi kot celotna populacija;

• rezultati ne dovoljujejo zaključkovo povezavi med izpostavljenostjopred bitumenskimi hlapi in rakomna pljučih;

• študija je pokazala, da so se v zad-njih letih izboljšali pogoji dela in,da se je bistveno znižal delež bitu-menskih hlapov.

Naša industrija nadaljuje s posve-čano pozornostjo k izboljšanju delov-nih pogojev. Zelo podpira uporabodobre delovne prakse (vključno z nad-zorom temperature pri vgrajevanju bi-tumenskih materialov) za znižanjeizpostavljenosti proti bitumenskimparam, ki bazira na znanih potencial-nih motnjah grla in dihanja.

Zbrani podatki ne dopuščajo ocene

vplivov ostalih faktorjev kot je naprimer kajenje tobaka. Za našo indus-trijo je zelo pomembno, da postanejasno kakšni so realni rezultati, če jevključeno kajenje. Zaradi tega je lah-ko naslednja študija (Nested CaseControl) zelo pomembna.

S temi vprašanji se zelo intenzivnoukvarjate tudi v Nemčiji. Pa tudi zdrugimi tehničnimi vprašanji. Če midovolite osebno mnenje vam moramreči, da sem na zadnjih nemškihasfalterskih dnevih v Berchdesgadnuzačutil neko novo energijo kot pred 4leti. Skratka pravi preporod. Ali sestrinjate s tem mnenjem?

Nemški asfalterski dnevi v Berch-tesgadnu so odraz stanja v asfalterskiindustriji. So »družinsko srečanje«,pri čemer se število udeležencev ne-nehno povečuje. Leta 2002 smo zabe-ležili nov rekord s skoraj 700 udele-ženci. Dnevi v Berchtesgadnu so kon-stanten in vzpenjajoč uspeh. Letossmo imeli dve osrednji področji, ki stapritegnili pozornost iz industrije,administracije in znanosti: drsno tre-nje in zdravje ter varstvo. Vsi skupajmoramo prebroditi velike spremembe.Celovito razumevanje tega dejstva nasvodi v intenzivne in plodne diskusije,zaradi česar so bili zadnji dnevi vBerchtesgadnu eni od najbolj živahnihin zanimivih od vseh, ki jih pomnimin udeležil sem se vseh od leta 1981.

Pred leti bi si tudi težko predstavljal,da bi na nemških dnevih govorila dvaFrancoza. Združena Evropa?

Res je majhen korak k združeni Evro-pi. Od 1. januarja 2002 ima 12 evropskihdržav isto valuto. Delamo na osnovievropskih standardov, in ta trenutek žeobstoji veliko gospodarskih družb, ki de-lajo v različnih evropskih državah, kotnpr. v Nemčiji in Franciji. Ne glede na topa bo minilo še veliko let preden bomoimeli združeno Evropo, toda upam, dabodo lahko moji otroci priča tej situaciji.Gospod Schüller, poleg številnih ob-

veznosti, ki jih imate, dajete vtis, daznate in da ste vedno znali tudi uži-vati življenje. Ali imam prav?

Vedno sem se trudil uživati življe-nje. Vedno sem veliko delal in kar jenajbolj pomembno, vedno sem uživalpri svojem delu. Moja službena karie-ra je vsebovala veliko službenih poti,na katerih sem vedno užival, tako kottudi na svojih privatnih potovanjih.Vedno sem bil navdušen nad prija-teljstvom in gostolubjem, ki sem gasrečal na tujem, ne samo v krogu svo-jih kolegov v asfalterskem poslu.Imam se za srečnega, ker imam mno-go prijateljev in znanstev širom sveta.

K temu seveda sodijo tudi vaši vnuč-ki in vaša soproga. Prav je, da ta raz-govor zaključimo z njimi.

Moja kariera ne bi bila mogočabrez stalne podpore s strani moje ženeMaggie, mojega kompanjona doma inna tujem. Ona mi je pomagala vzpo-staviti in vzdrževati številne službenein privatne odnose. Njej in tudi svoji-ma otrokoma, Anji in Marku, se zah-valjujem, kajti naš dom je bil vednokraj, kjer sem se lahko odpočil po zah-tevnem dnevu. Ravno v tem času jenaša 5 letna vnukinja Charlotta pun-čica našega očesa. Rojena je bila vWashingtonu, s čimer se nadaljujedružinska mednarodna tradicija.

Pa nasvidenje ponovno v Sloveniji.

Skupaj z ženo si želiva videti večod vaše čudovite dežele in želiva siintenzivirati kontakte s Slovenci.Kmalu bova spet prišla, morda pozaključku mojega predsednikovanja vEAPA.

Z gospodom Schüllerjem se je pogovarjalSlovenko Henigman



14

Interview with Dieter Schüller,President of EAPA

Mr. Schuler, would you be so kind asto introduce yourselg. Could you tellus about your professional career?

I was born in Chemnitz/Saxony in1937. In 1950, my family fled to theFederal Republic of Germany. Aftermy high school education, I startedcollege at the Technical UniversityBerlin. In 1964 I graduated as an engi-neer. I started my career working atthe Dr. Joachim Schmidt CompanyGroup in the same year. At that time,it was a small family business in roadconstruction and asphalt production.Within a few years, the company grewrapidly into one of the most importantproducers of road construction materi-als (asphalt, quarry products), andalso became an important road con-struction company in Northern andSouthern Germany and West Berlin.After a few years, I became managingdirector of the holding company,Norddeutsche Mischwerke, and Dr.Joachim Schmidt GmbH & Co. KG.Successively, the company foundedseveral subsidiaries in the FederalRepublic and after 1989 in the new

German states as well. Over the years,Dr. Schmidt Group developed intoone of the top three producers of roadconstruction material in the FederalRepublic. At the end of 1998, I retiredafter more than 34 years working forthe Dr. Schmidt Group. I have beenEAPA president before (from 1984until 1986) so I knew what I wasgoing to face when I became EAPApresident again. It is a very nice job,but it took me quite some time in thelast two years.

Of course, your formal retirementdoes not mean that you are not stillvery active. Soon you will have beenworking as president of EAPA fortwo years. How would you assessyour work?

Besides my work for EAPA, I havebeen acting as the managing directorof the Joachim and Hanna SchmidtFoundation for Environment andTraffic. Since the political changes inEurope in the early nineties, EAPAhas successfully recruited a number ofnew members, especially, but notexclusively, in Eastern Europe. I hopethat my chief contribution at EAPAwas to integrate all new members inour important association. In Europeand worldwide, asphalt continues tobe the most important material forroad construction. Therefore, it is cru-cial for the much needed improvementof the European traffic infrastructure.Traffic flow in Europe - North/Southas well as East/West - has increasedenormously in the last few years andwill continue to grow in the comingdecades. In order to meet the futuretraffic challenges, a well constructedroad network - and therefore asphaltroads - is essential. There were a lot ofthings going on in EAPA in the pasttwo years. We got a new SecretaryGeneral and last year we got a newTechnical Director in EAPA. Thingslike that take more time than youexpect on forehand. Also results of the

IARC Study were published last year.So all together: it was quite busy dur-ing the last two years and in fact I waslucky that I could find the time to dothis work. When you do your workwith pleasure, it is not a problem atall.

You had the same position roughly 20years ago. Can you draw a parallelbetween the operation of the associa-tion then and now?

Twenty years ago, EAPA was amuch smaller organization. The Euro-pean legislative and executive branch-es were much smaller and weaker andhad less influence on the respectivenational economies. Also, there wereno uniform European regulations forasphalt production and construction.These regulations are being creatednow, and it is one of the importantfunctions of EAPA to assist in thisprocess. Twenty years ago, EAPA’swork was carried out solely by theSwedish Asphalt Association inStockholm. In the early 1990s, theorganization opened an office inBreukelen, Netherlands, with a full-time Secretary. Today we have mem-bers in 24 European countries and wewill grow further in the followingyears.

EAPA will celebrate its 30th anniver-sary in 2003. What advice would yougive it on this occasion?

The age of 30 years is a nice age. Innormal life one would say, you aregrown up and you already have quitea lot of experience. You are in thepowerful period of your life. The 30years anniversary of EAPA should becelebrated of course, but I think thereis no need to organize a symposiumon a large scale. May be we organizesomething special for the GeneralCouncil Assembly meeting where canlook back and draw lines for the


INTERVIEW: DIETER SCHÜLLER

15

future, lets say for the next 30 years.In the next 30 years I expect that morethings will changes in the asphaltindustry than in the past 30 years.

What is your experience of asphalt-ing as a profession in the past andtoday? Has much changed?

A lot of things have changed in thelast 40 years. I could talk about thatfor hours, but I will just give yousome examples. When you look atpavement design, we went from empi-rical methods to design charts andnowadays very sophisticated comput-er models are used to design a pave-ment. Asphalt mix design was alsoempirical in the beginning. We hadthree types of mixes: a base course, abinder course and a wearing course.Nowadays we have SMA, Porousasphalt, double layered porousasphalt, very thin top layers, etc.Many years ago each city had it ownlocal mix. The differences were quitesmall but each road authority had itsown experience and they hat their ownlocal expert. Nowadays we are work-ing on European Standards for asphaltmix. Another example is the relationbetween the road authority and thecontractor. In the past the road author-ity hat the knowledge and knew exact-ly what he wanted. Nowadays thecontractors have more knowledge andin some cases they have more knowl-edge than the road authority. So theexpertise changed position. The typecontracts are also changing. In thebeginning everything that hat to bedone was described in detail. In thefuture we will have functional con-tracts. I think there will be a period inthe future where the road authoritywill just ask for a pavement that has tomeet the functional specifications fora period of 15 or 25 years and it is upto the contractor to choose the rightpavement design and the right mixdesign. Coming back to your ques-tion: the profession has changed and

has become more professional for thecontractor.

In your career you have traveledwidely all over the world, particular-ly as far as I know in the USA. Howwould you assess the rest of theworld, and particularly the US, com-pared to Europe, mainly of course asregards asphalting?

When I compare the roads inEurope with the roads in the USA thenI have to say that the roads in Europeare (in general) better than the ones inthe USA. I think there are several rea-sons for that. We take more time to doa good job; we have stricter require-ments, we are more selective inchoosing aggregate, we have differentbinder specifications, etc. The goodroads in Europe were in fact the rea-son for having the SHRP (StrategicHighway Research Programme) pro-ject in the USA. After having visitedEurope the USA delegation was con-vinced that it could be done in a betterway in the USA. So I think we do agood job in Europe.

You have also cultivated a specialrelationship with the former »east-ern« countries. What position doesSlovenia hold here?

Since my own roots are in whatused to be the German DemocraticRepublic, I have long had a specialinterest in the integration of EasternEuropean countries into a unifiedEurope. In 1963, I traveled throughSlovenia for the first time. I cameback in December of 2000, togetherwith my wife. I was very impressedwith the excellent condition of theSlovenian roads when I left the airportin Ljubljana. I was also very im-pressed by the projects for road andbridge construction which were plan-ned or already completed in this smallcountry. As an important transit coun-

try in Southeastern Europe, Sloveniahas recognized the importance ofinvesting into road construction andhas carried out these projects withenormous financial expenditure sincethe early 1990s. I saw more of Slove-nia and its huge investments intoexcellent construction projects when Ireturned in the summer of 2001. Ibelieve Slovenia is one of the leadingEastern European nations in thisrespect.

The 2001 EAPA general assembly inLjubljana was warmly received bythe membership. What was your ownview of the event?

I still have warm feelings when Ithink of Slovenia. It is not only abeautiful country but also the peoplein Slovenia are very nice. I like thehospitality and the Slovenians are veryopen. The city of Ljubljana is beautifuland I enjoyed my stay very much.After the General Council Assemblyand the nice tour after the GCAMeeting I stayed for some extra daysin Slovenia and enjoyed the countrysite. The Assembly was perfect orga-nized by Mr. Henigman and his team,including an excellent dinner.

It is difficult to talk of asphalting asan industry in Slovenia (productionof between 1.5 and 1.8 million tonesper year), but what is your assess-ment?

First of all I think that the produc-tion in tones is not the most importantissue when you look at the asphaltindustry in a country. The way inwhich things are organized is moreimportant. I am very glad that ZAS isa member of EAPA. I do not say thisbecause I am the president of EAPAbut because ZAS can profit from thebenefits of being an EAPA member.By using the knowledge and experi-ence of the other EAPA members one



16

can learn a lot, especially when onehas a small industry.

The main asphalting theme in Euro-pe is probably the suspicion of canceramong asphalt workers. The epi-demiological study carried out byIARC will obviously not be enough.Given that the results of the study arenot a cause for concern, will furtherstudies be required?

You are right, health and safety ofthe asphalt workers is very importantfor our industry. That is also the rea-son we supported the independent epi-demiological research by IARC. Inthis study EAPA is closely workingtogether with Eurobitume and Con-cawe. In November 2001 the IARCreport (540 pages) was published. Asa result from the independent researchit was concluded that no evidence of acausal link between exposure to bitu-men fumes and cancer was provided.The research conducted in 7 countriesover several years, concluded that:

• Asphalt workers are, in general, ahealthier group of people than thegeneral population;

• The results do not allow to con-clude on the presence or absence ofa causal link between exposure tobitumen fume and lung cancer

• The study has also demonstratedimproving working conditions inroad paving in the form of a grad-ual, but significant, reduction infumes in recent years.

Our industry continues to pay muchattention to working conditions. Itstrongly supports the use of goodworking practices (including controlof the temperature of bituminousapplications) to minimize exposure tobitumen fumes, based on the knownpotential for irritation to the throat andto breathing.

You are also intensively involved withthese issues in Germany, as well asother questions, for instance profes-sional-technical questions. If you’llallow my personal opinion, I have tosay that at the most recent asphaltdays in Berchtesgaden, I felt somenew energy compared to 4 years ago.In short, a genuine rebirth. Wouldyou agree?

The German Asphaltdays in Berch-tesgaden are a reflection of the situa-tion of the Asphalt industry. They area »family meeting« with an increasingattendance every time: 2002 we set upa new record with nearly 700 partici-pants. Berchtesgaden is a constant andgrowing success. This year there weretwo items which concerned all partic-ipants from industry, administrationand science: skid resistance and healthand safety matters. We all togetherhave to face big challenges. This com-mon understanding led to intensiveand fruitful discussions so that theseBerchtesgaden Asphalt Days were oneof the most lively and interesting con-gresses I can remember - and I attend-ed all Asphaltdays since 1981.

A few years ago, it would be difficultto imagine 2 Frenchmen speaking atthe German days. A united Europe?

Indeed it is a small step toward aunited Europe. Since January 1, 2002.12 European countries have one cur-rency, we are working on EuropeanStandards and at this moment thereare already several companies that areworking in different European coun-tries, Iike Germany and France. It willtake many years before we have aUnited Europe, but I hope my childrenwill be able to witness it.

Mr. Schuler, despite the many dutiesyou have, you give the impressionthat you know and have alwaysknown how to enjoy life. Am I right?

Certainly, I have always tried toenjoy life. I have always worked hardand, most importantly, I have alwaysenjoyed my work. My career demand-ed extensive traveling, but I havealways enjoyed these trips as well asmy many private travels. I was alwaysdelighted about the friendship andhospitality I encountered abroad, notonly among my colleagues in theasphalt business. I consider myselffortunate to have many friends andacquatainces around the globe.

This also includes, of course, yourgrandchildren and wife. It is onlyright that we end this interview withthem.

My career would not have beenpossible without the constant supportof my wife Maggie, my companion athome and abroad. She helped to estab-lish and maintain many professionaland personal relationships. Thanks toher and my children, Anja and Mark,my home was always a place to relaxafter a demanding day. Right now, ourfive year old granddaughter Charlotteis the apple of our eyes. She was bornin Washington, DC, and thereforecontinues our family’s »internationaltradition.«

Good-bye, I hope we will see youagain in Slovenia.

My wife and I would love to seemore of your beautiful country andintensify our contacts with Slovenia’swonderful people. We will be backsoon, probably after the end of myEAPA presidency.

Interviewed by Slovenko Henigman



17

Deformabilnost asfalta vodvis nosti od sestaveasfaltne zmesi

Asfaltne voziščne konstrukcije, kiso izpostavljene prometnim in kli-matskim obremenitvam morajo biti vsmislu funkcionalnosti odporne na de-formacije oziroma preoblikovanje.Odpornost proti nastanku plastičnih,nepovratnih deformacij pri visokihtemperaturah pa je zelo odvisna odsestave asfaltne zmesi.

V letu 2001 je bila v inštitutu zagradbene materiale Igmat d.d. izLjubljane v delu razvojno raziskoval-na naloga z naslovom »Deforma-bilnost asfalta v odvisnosti od sestaveasfaltne zmesi«. Naloga je bila zasno-vana na raziskavi vpliva sestaveasfaltne zmesi, to je različnih deleževpolnila, peska, drobirja, oziroma raz-lične granulometrijske sestave in vrsteter deleža veziva na odpornost asfaltaproti preoblikovanju.

V raziskavi sta bili uporabljeni dvekarakteristični asfaltni zmesi in sicerdrobir z bitumenskim mastiksom, to jezmes katere uporaba se povečuje, terdruga, ki je v zadnjih desetletjih pre-težno uporabljena, to je bitumenskibeton. Obe asfaltni zmesi sta bilipreiskani v smislu odpornosti na pre-oblikovanje z metodo tvorjenja koles-nic, ki se v svetu imenuje wheel track-ing test.

V raziskovalni projekt je bila vklju-čena razpoložljiva programska opre-ma za projektiranje asfaltnih zmesi(U_proj - projektiranje po zahtevahstandarda) in aparatura za laboratori-jske meritve deformabilnosti asfaltnihzmesi (DWTT - Wheel Tracking TestMachine - Dry) po postopku sklad-nem s standardom BS 598-110:1998oziroma prEN 12697-22, pri tempera-turi 60°C.

Podrobneje je iz raziskovalne nalo-

ge razvidno, da je bila spremembasestave asfaltne zmesi načrtovana zistočasnim zmanjšanjem treh deleževsestave; deleža polnila, deleža peskain deleža bitumna, oziroma istočasnimpovečanjem deleža polnila, deležapeska in deleža bitumna, glede na de-leže v standardni sestavi. S to, po našioceni drastično spremembo sestave vasfaltni zmesi se je precej povečaloziroma zmanjšal delež prostih votlinin posledično zmanjšala oziromapovečala zapolnjenost z bitumnom.

Pomembno je poudariti, da je bil vraziskovalni nalogi uporabljen razme-roma mehak cestogradbeni bitumen, zzmehčiščem 51,2°C (kar je pod tem-peraturo preiskave tvorjenja kolesnic)in polimermodificirani bitumen zzmehčiščem 62°C, posledično je bilaviskoznost bitumna na temperaturipreiskave stopnje tvorjenja kolesnic60°C manjša, kar je pogojevalo višjevrednosti stopnje tvorjenja kolesnic.

Razvojno raziskovalni projekti


RAZVOJNO RAZISKOVALNI PROJEKTI

18

To pomeni, da je bil vpliv vrste bitum-na relativno velikega pomena vprimerjavi s spremembo same sestaveasfaltne zmesi.

Zaradi spremembe v sestavi asfalt-ne zmesi je bila ugotovljena zmanj-šana odpornost na nastanek kolesnicpri obeh vrstah asfalta. Zmanjšanjeodpornosti na nastanek kolesnic je prizmesi bitumenskega betona (BB)praktično enakega velikostnega redatako za finozrnato zmes, kot za grobo-zrnato zmes, pri zmesi drobirja z bitu-menskim mastiksom (DBM) pa jezmanjšanje odpornosti na nastanekkolesnic bolj izrazito pri tako imeno-vani grobozrnati odprti zmesi glede nafinozrnato zaprto zmes. Zmanjšanaodpornost na nastanek kolesnic je bilaugotovljena tako pri uporabi standard-nega cestogradbenega bitumna kot priuporabi s polimeri modificiranegabitumna.

Iz ugotovitev lahko zaključimo, daje za zmes drobirja z bitumenskimmastiksom bistvenega pomena količi-na bitumenske malte v asfaltni zmesi.Premajhna količina bitumenske malte

povzroči večje zmanjšanje odpornostina deformacije kot prevelika količina.Pri zmesi bitumenskega betona pa jevpliv bodisi premajhnega ali preve-likega deleža bitumenske malte nazmanjšanje odpornosti na deformacijepribližno enak.

Rezultati raziskav so tako pokazalina precejšen vpliv sestave asfaltnezmesi še posebno pri zmesi drobirja zbitumenskim mastiksom. Vpliv vrstebitumna pa je potrdil dosti boljšo od-pornost na preoblikovanje ob uporabis polimeri modificiranega veziva.

Raziskava je pokazala tudi na to, daje za zmesi DBM priporočljivo že prinačrtovanju spreminjati delež peskaglede na delež drobirja ob konstant-nem in priporočenem deležu veziva,kar pa ne velja za uveljavljeni stan-dardni postopek načrtovanja po Mar-shall-u.

Janez Prosen

Recikliranje na licu mesta pohladnem postopku z uporabopenjenega bitumna kot veziva

Velik obseg voziščnih konstrukcij vRepubliki Sloveniji je potreben rekon-strukcije, modernizacije ali obnove; toso ojačitve razširitve, ipd. Sem spada-jo tako lokalne ceste, kot tudi voziščana regionalni ravni ter avtocestni od-seki. Ob tem pa je tako iz ekološkegakot ekonomskega vidika vedno boljizražena potreba, da se pri gradbenihdelih uporabi obstoječe materiale, kiso vgrajeni v cestnem telesu in se jih zustrezno obdelavo ponovno uporabi.

Glede na omenjeno se je v Slovenijiizvršil nakup stroja tip Wirtgen WR2500, ki omogoča tako stabiliziranje,kot tudi recikliranje z dodajanjempenjenega bitumna. Predvsem pripra-va penjenega bitumna in tak postopekrecikliranja je v Sloveniji novost. Po-stopek zahteva vpeljavo nove labora-torijske opreme tip Wirtgen WLB 10,ustrezno izdelavo penjenega bitumna,preiskave obstoječih vhodnih materi-alov, pripravo predhodnih sestav zme-si materiala, kot tudi zahtevno izved-bo recikliranja na licu mesta.

Cilj naloge je bil pridobiti znanje zaustrezno izvedbo priprave »receptur«(ustrezno vpeljavo laboratorijskeopreme) in obvladovanje zahtevneizvedbe recikliranja na licu mesta.

Sam postopek obnove dotrajanih vo-zišč po postopku hladne reciklaže zuporabo penjenega bitumna kot vezivaje sicer tehnološko dodelan, saj je natrgu na voljo cela paleta strojneopreme, s katero je možno tovrstnoobnovo vozišč izvesti. Problemi panastopijo pri strokovni podpori, saj se stakimi deli ukvarja le nekaj podjetij,zato ni na voljo veliko razpoložljive lit-erature, pa tudi sam postopek obnove spenjenim bitumnom je relativno nov.



19

V razvojno raziskovalni nalogi sonavedene mejne vrednosti za kriterijevhodnih materialov (granulometrijskekrivulje, lastnosti bitumna, vrednostiindirektnih nateznih trdnosti, ipd.), natreh konkretnih primerih pa je prika-zano recikliranje vozišč po hladnempostopku z uporabo penjenega bitumna.

Glavna ugotovitev razvojno-razis-kovalne naloge je potrditev pričako-vanj, da lahko iz dotrajanega vozišča,če je drobljeni material pravilno gran-uliran, zmešan z dodatki, v količinahdoločenih na preiskavah, vgrajen inkomprimiran do zahtevane zbitosti inprevlečen s tankim obrabnim slojemiz vroče asfaltne zmesi, z minimalnokoličino novega materiala in nizkimistroški naredimo vozišče, ki bovzdržalo še zelo dolgo.

Borut Willenpart

Sila zlepljenja med asfaltni-mi plastmi - način določanjain merila

Za obstojnost voznih površin je ze-lo pomembna zlepljenost med posa-meznimi plastmi. Če je zlepljenostnezadostna, oziroma strižna sila, kinastopa med plastmi zaradi obreme-nitev prometa, preseže silo zlepljenos-ti, prihaja do poškodb v posameznihplasteh. Posledica nezadostne zleplje-nosti je na eni strani gubanje in leze-nje zgornje plasti ter nastanek razpokv plasti, skozi katere potem prodirameteorna voda, ki nadaljuje z razdiral-nim učinkom med plastmi. Zato je se-veda zelo pomembno, da dosežemomed vgrajenimi asfaltnimi plastmizadostno zlepljenost.

Ob tem pa takoj naletimo na vpra-šanje, kaj pa je zadostna zlepljenost,kako jo dosežemo in predvsem, kakojo izmerimo.

Za dosego zadostne zlepljenostiuporabljamo predvsem lepilna sredst-va, kot so bitumenske emulzije, raz-lični bitumenski premazi, lepilnesmole, itd. Na osnovi izkustva so bilein so še predpisane količine posamez-nih lepilnih sredstev, predvsem gre vprimeru vgrajevanja različnih asfalt-nih zmesi za uporabo bitumenskihemulzij kot najširše uporabljanih lepi-lnih sredstev.

Ob tem se v večini držav sila zlep-ljenosti med plastmi v preteklosti nimerila. Ocena zlepljenosti je temeljilapredvsem na dejstvu, da odvzetoasfaltno jedro med vrtanjem ni raz-padlo na dvoje in da je bila zlepljenostdobra, če je moral laborant jedro razs-taviti s pomočjo neke fizične sile (zzagozdo, sekiro ali z žaganjem).

Kot ocena zlepljenosti je veljal za-pis dobro ali slabo, včasih tudi samo +ali –.

Vemo, da so kot povsod drugod tudipri gradnji cest zelo pomembni stroš-ki, s katerimi lahko dosežemo zahte-vane ali želene cilje. Pri obrizgih zlepilno zmesjo lahko prihranimo alizapravimo določena sredstva, če ne-ustrezno obrizgamo površino.

Ni potrebna enaka količina pobriz-ga pri zaglajenih starih površinah, kijih bomo preplastili z novimi asfaltni-mi prevlekami, kot pri vgrajevanjupovsem novih plasti. Prav tako je raz-lika, če vgrajujemo na plast bitudro-birja asfaltni beton ali drobir z bitu-menskim mastiksom. Razlika je tudi,če vgrajujemo asfaltno zmes z modifi-ciranim bitumnom kot vezivom alinavadnim cestogradbenim bitumnom.

Seveda pa lahko posamezne obriz-ge optimiziramo glede na vrste asfalt-nih zmesi, ki jih vgrajujemo. Za opti-mizacijo pa potrebujemo natančnemeritve in ovrednotenje rezultatov.

Razvojno raziskovalna naloga znaslovom Sila zlepljenja med asfaltni-mi plastmi - način določanja in merilaje poskusila odgovoriti na večino zgo-raj zastavljenih vprašanj in nakazalanekaj možnih rešitev, tako glede opre-me kot tudi metod za izvedbo meritevin ovrednotenje rezultatov.

Zvone Britovšek

IARC epidemiološka študijao nevarnosti raka med evrop-skimi delavci v asfalterskidejavnosti - povzetek

Splošni podatki:8 sodelujočih držav (Danska, Fin-

ska, Francija, Nemčija, Nizozemska,Norveška in Švedska) in Izrael, 217znanih družb, število družb iz Švedskeni bilo znano.Skupno število zajetih delavcev vbanki podatkov: 124871.Zajetih v raziskavi: 79822.Izločenih, tudi vse ženske: 42802.Zajeto obdobje zaposlenosti: 1913 -1999, vendar različno po posameznihdržavah.

Zajeto obdobje zasledovanja umr-ljivosti: 1952 - 2000, prav tako raz-lično po posameznih državah.

Preiskava izpostavljenosti na: bitu-men, katran, azbest, silikatni prah,PAO (policiklični aromatski ogljiko-



20

Preiskave bitumnov z naraščanjemobremenitev pridobivajo na pomenu

vodiki), dizelski izpuh, organske hla-pe; preiskave učinkov posameznihagensov, skupnega navzkrižnega delo-vanja več agensov; ocenjeno skozimatriko cestogradbenih izpostavljenihdelavcev (MCID).

Poročilo opisuje umrljivost 29,820moških delavcev, zaposlenih pri asfal-tiranju, proizvodnji asfaltnih zmesi inizvajanju hidroizolacijskih del (dela,ki imajo neposredno posledico izpo-stavljenost bitumenskim izparinam) vevropski asfaltni industriji. Ti delavciso delali najmanj eno polno sezono priizvajanju del asfaltiranja in proizvod-nje asfaltnih zmesi ali v podobnemobdobju pri izvajanju hidroizo-lacijskih del. Dodatno je bila proučenaskupina 32,245 gradbenih delavcev,zaposlenih v istih družbah, ki niso biliizpostavljeni bitumnu, kot tudi 17,757ostalih delavcev, zaposlenih v tehdružbah (pisarniški delavci, vodilni inostali delavci, ki jih ni bilo možnouvrstiti v prvi dve skupini).

Standardizirane stopnje umrljivosti(SSU) in njihovi 95 % intervali verjet-nosti (lV) so bili izračunani kot stopn-je ugotovljenega in pričakovanegaštevila smrti. Pričakovane vrednostiso bile izpeljane iz nacionalnih sto-penj umrljivosti.

Skupna SSU v kombiniranih skupi-nah asfaltnih, cestogradbenih in de-lavcev iz visokih gradenj je bila podpričakovanji (0.92, 95 % IV 0.90-0.94).

Skupna SSU med delavci, zaposle-nimi pri delih, kjer so bili izpostavl-jeni bitumenskim param, je znašala0.96 (95 % lV 0.93-0.99).

Skupni rezultati analize vzrokovsmrti zaradi drugih bolezni so pokaza-li statistično pomemben delež smrtizaradi bronhitisa, emfizema in astmepri delavcih, ki delajo z bitumnnom(SSU 1.21; 95 % lV 1.02-1.43).

SSU za pljučni rak v celotni skupi-ni je bila 1.07 (95% lV 1.00-1.15),osnovana na 795 smrtih.

Za delavce z bitumnom je znašala1.17 (95% lV 1.04-1.30), bazirana na

330 smrtih (velik je bil skupni nemškiprispevek).

Za delavce z bitumnom (brez katra-na) (SSU 0,91, 95% IV 0.86-0.96),umrljivost zaradi raka splošno SSU0.87, 95% IV 0.78-0.96).

V kombinirani analizi ni bilo zaz-navnega povečanja SSU za malignenovotvorbe, razen za pljučnega raka.

Rezultati analize izpostavljenostibitumnu:

Obstaja zveza med umrljivostjo za-radi pljučnega raka in povprečno stop-njo izpostavljenosti bitumnu.

Ni zanesljive zveze med umrlji-vostjo zaradi pljučnega raka in traja-njem izpostavljenosti in kumulativnoizpostavljenostjo bitumnu.

Obstajajo tri verjetne razlage za terezultate:(i) Izpostavljenost bitumenskim pa-

ram, kot je ugotovljeno med de-lavci v tej skupini, bi lahko bilakancerogena.

(ii) Rezultati bi lahko bili posledicaprepletanja z ostalimi agensi, pri-sotnimi v asfaltni industriji.

(iii) Rezultati bi lahko bili posledicaprepletanja z agensi, ki niso pri-sotni v asfaltni industriji.

Rezultati analize celotne proučeva-ne skupine kažejo na povečanjeumrljivosti zaradi pljučnega raka pridelavcih, izpostavljenih bitumenskimparam v primerjavi z nacionalno pop-ulacijo in s povečano povprečno izpo-stavljenostjo bitumenskim param, nepa s podaljšanim trajanjem ali kumu-lativno izpostavljenostjo.

Vsekakor pa obstaja prepletanje re-zultatov zaradi izpostavljenosti osta-lim agensom znotraj asfaltne industri-je; izpostavljenost ostalim karcino-genikom v ostalih industrijah in kaje-nje ter ostali faktorji, povezani z živl-jenskim slogom, ne morejo biti iz-vzeti.

Pitje alkohola in uporaba tobačnihproizvodov, ki se ne kadijo dodatno hkajenju tobaka, so pomembni vzrokiraka ust in žrela in bi jih bilo potrebno

obravnavati kot potencialne faktorjeprepletanja.

Ugotovljena je zmanjšana umrlji-vost zaradi vseh vzrokov, kardiova-skularnih bolezni in nekaj ostalih sku-pin bolezni, ki niso posledica novo-tvorb, ko so bili člani skupine primer-jani z nacionalno referenčno popu-lacijo

Dejstvo, da je prilagoditev za izpo-stavljenost katranovim param in ome-jitev analize na podskupino, ki ni iz-postavljena katranu zmanjšala RR zapljučnega raka v povezavi z izposta-vljenostjo bitumenskim param govoriv korist učinkov prepletanja.

Glavni namen te študije je bilovrednotiti rizik pljučnega raka medevropskimi delavci v asfalterski de-javnosti, izpostavljenimi bitumenskimparam. Rezultati analize skupinskefaze kažejo določen porast pljučnegaraka. Vendar pa dobljeni rezultati nedovoljujejo zaključka obstajanja alineobstajanja vzročne zveze med iz-postavljenostjo bitumenskim param inpljučnim rakom.

Zvone Britovšek



21

Meritve zgoščenosti z izotopi –v Sloveniji že preko 30 let uveljavljen postopek

Po generalnem programu izobra-ževanja, ki ga je pripravil strokovniodbor za izobraževanje, je bilo orga-nizirano 3. regijsko izobraževanje inusposabljanje asfalterskega kadra.Namenjeno je bilo predvsem delav-cem, ki se ukvarjajo z vodenjem sku-pin in upravljanja strojev ter nepo-srednim vgrajevanjem asfaltnih zmesi(vgrajevalci, finišeristi, valjaristi, de-lovodje, nadzor gradnje, vodje vgraje-vanja).

Letošnje izobraževanje in usposab-ljanje asfalterjev je potekalo v prvipolovici meseca marca v treh regijahpo naslednjem razporedu:

• Kranjska regija: 8. in 9.3.2002SCT in TAČ, Ljubljana

• Primorska regija:12.3.2002Primorje, Asfaltni obrat Laže

• Štajerska regija:15.3.2002CMCelje, Velika Pirešica.

Tematsko je bilo izobraževanje raz-deljeno na tri dele in sicer:

• praktično uposabljanje na finišerjus prikazom vgrajevanja na poligo-nu, ki ga je vodil Janez Šuštar

• teoretično izobraževanje - vgraje-vanje, zgoščevanje in zagotavljanjekvalitete asfaltnih zmesi - ki ga jevodil Feliks Podgoršek, inž.grad. in

• prikaz proizvodnje asfaltnih zmesiter ogled asfaltnega obrata podvodstvom Boruta Willenparta,univ.dipl.inž.grad. in Andreja Lov-renčiča, univ.dipl.inž.stroj.

Ker je bil namen letošnjega izobra-ževanja pridobiti čimveč praktičnegaznanja, izmenjati izkušnje in ude-ležencem omogočiti predstavitev svo-jih problemov, je bilo organizirano vobliki delavnic. Udeleženci so bilirazdeljeni v tri manjše (od 15 do 17)skupine, ki so se izmenično udeležileposameznega tematskega sklopa.

V vseh treh regijah se je v štirihdneh izobraževanja udeležilo 196 slu-šateljev iz 17. cestogradbenih podjetij,ki aktivno sodelujejo z ZAS. Vsi ude-leženci so poleg delovnega gradiva spovzetki predavanj - ob aktivni ude-ležbi - prejeli tudi potrdilo o uspešnozaključenem usposabljanju.

Za uspešno izvedbo projekta veljaposebno priznanje vsem sodelujočimpodjetjem pri organizaciji: SCT d.d.Ljubljana, Primorje Ajdovščina inCMCelje ter vsem predavateljem innjihovim pomočnikom za vse svojeprispevke pri izobraževanju.

Jožica Cezar

3. regijsko izobraževanje inusposabljanje asfalterskegakadra

• Datum: marec 2002• Kraj: Ljubljana, Ajdovščina, Celje

• Število udeležencev: 196


IZOBRAŽEVANJE

22

... med ogledom asfaltnega obrata

Praktično usposabljanje na finišerju

V letu 2001 se je prijavilo na razpisza ocenjevanje obratov za proizvod-njo asfaltnih zmesi, ki ga je pripravilUpravni odbor ZKG, šest proizvodnihobratov:

• Asfaltna baza Hoče• Asfaltna baza Velika Pirešica• Asfaltna baza Vrtojba• Asfaltni obrat Laže• Tovarna asfalta Črnuče• Tovarna asfalta Pomurje.

Skrb za kakovost proizvodnje, ki jeeden od osnovnih namenov uveljavit-ve ZKG, je nedvoumno tudi osnovnovodilo prijavljenih obratov za proiz-vodnjo asfaltnih zmesi, saj imajopraktično vsi že uveden sistem vode-nja kakovosti v skladu s SIST 9001.Specifični vplivi proizvodnje asfaltnihzmesi na okolje (prah, dimni plini,hrup, onesnaževanje voda) pa jih sili-jo v ustrezne priprave tudi za čimpre-jšnjo uvedbo sistema upravljanja zokoljem v skladu s SIST 14001. Vzvezi s tem pa bodo morali vsi nave-deni obrati v večji meri kot doslej skr-beti za ponovno uporabo rezkancaoziroma granulata, pridobljenega izobstoječih krovnih plasti na voziščih,tkim. recikliranje.

Zahtevnost proizvodnje asfaltnihzmesi pogojuje uveljavljanje vednonovih, boljših postopkov. Novejšatehnološka opremljenost pa ni značil-nost samo novih obratov, ampak se vvsej zahtevnosti uveljavlja tudi vstarejših obratih. Čeprav je razlika vstarosti navedenih obratov za proiz-vodnjo asfaltnih zmesi več kot 25 let,je bilo pri preverjanju trenutnega sta-nja ugotovljeno, da so v vseh obratih v

podobni meri uveljavljene najmoder-nejše tehnologije regulacij in avtoma-tizacije celovitih procesov z računal-niškimi sistemi za vodenje, krmiljenjein nadzor proizvodnje asfaltnih zmesi.K temu je treba dodati še kvalitetnonotranjo kontrolo v ustreznih labora-torijih v sklopu vseh navedenih obra-tov za proizvodnjo asfaltnih zmesi,vključno s certifikati za vse v pro-izvodnji uporabljane materiale in re-cepturami za proizvajanje asfaltnihzmesi.

Dobitniki znaka kakovosti v gra-

diteljstvu 2001

• ASFALTNA BAZA HOČE• ASFALTNA BAZA VELIKA

PIREŠICA• ASFALTNI OBRAT LAŽE• TOVARNA ASFALTA ČRNUČE• TOVARNA ASFALTA POMURJE

Dobitnik plakete kakovosti

• ASFALTNA BAZA VRTOJBA


ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU

23

Znak kakovosti v graditeljstvu 2001

Potrebno in koristno bi bilo, da se vprimerjavo prizadevanj in uspešnostipri zagotavljanju kakovosti v pro-izvodnji asfaltnih zmesi v letu 2002vključijo tudi ostali asfaltni obrati.

dr. Janez Žmavc

Podelitev znaka kakovosti s strani državnega sekretarja za ceste g. Anton Šajne


TEHNIČNA REGULATIVA

24

Tehnični odbor TO 06, ki ga je z odloč -bo imenoval minister, pristojen za promet,je tudi v preteklem letu uspešno nadalje-val pripravo tehničnih specifikacij za jav -ne ceste za tematsko področje »Voziščnekonstrukcije«.

Aktivno pa je sodeloval tudi pri pri -pravi tehničnih specifikacij, ki po vsebiniformalno sodijo v tematsko področje dru -gih tehničnih odborov, vendar so nepo -sredno vezane na izgradnjo voziščnihkonstrukcij.

Realizacija programa dela TO 06, zas-tavljenega za obdobje 1998 - 2002, je raz -vidna v naslednjem prikazu:

1. TSC, ki imajo soglasje ministra, pristojnega za promet06.310 Vezane zgornje nosilne in nosilnoobrabne plasti z bitumenskimi vezivi06.320 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravličnimi vezivi06.412 Vezane obrabne in zaporne plasti: drobir z bitumenskim mastiksom06.417 Vezane obrabne in zaporne plasti: površinske prevleke06.511 Osnove: prometne obremenitve06.711 Meritve gostote: Postopek z izotopskim merilnikom06.730 Predhodne sestave asfaltnih zmesi06.800 Ponovna uporaba materialov v cestogradnji - Recikliranje

2. TSC, ki so predložene v soglasje ministru, pristojnemu za promet06.100 Posteljica - povozni plato06.200 Nevezane nosilne in obrabne plasti06.330 Vezane spodnje nosilne plasti z bitumenskimi vezivi06.411 Vezane obrabne in zaporne plasti: bitumenski beton 06.413 Vezane obrabne in zaporne plasti: drenažni asfalt06.416 Vezane obrabne in zaporne plasti: tankoplastne prevleke06.420 Vezane obrabnonosilne plasti s hidravličnimi vezivi: cementni beton06.450 Krovne plasti na dilatacijah (Thorma Joint)06.512 Osnove: klimatski in hidrološki pogoji06.520 Dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij06.541 Dimenzioniranje ojačitev obstoječih asfaltnih voziščnih konstrukcij 06.610 Ravnost06.620 Torna sposobnost06.630 Podajnost06.712 Meritve gostote: Nadomestni postopki06.720 Deformacijski moduli vgrajenih materialov06.740 Testna polja04.212 Zmesi kamnitih zrn za nosilne in obrabne plasti asfaltnih voziščnih konstrukcij04.520 S polimeri modificirana bitumenska veziva05.520 Izboljšanje in utrditev zemljin z vezivi

3. TSC, ki so pripravljene v fazi osnutkov06.414 Vezane obrabne in zaporne plasti: liti asfalt06.530 Dimenzioniranje novih betonskih voziščnih konstrukcij06.640 Hrupnost06.713 Meritve gostote: Postopek kontinuirnih meritev06.752 Preskusi: Odpornost proti tvorbi kolesnic05.412 Nasipi, zasipi, klini in deponije, Izgradnja

4. TSC, ki so v programu dela TO 06 v letu 2002 (ali pozneje)06.430 Tlakovane utrditve06.542 Dimenzioniranje ojačitev obstoječih cementnobetonskih voziščnih konstrukcij 06.564 Posebne prometne površine: parkirišča06.570 Odvodnjavanje voznih površin06.650 Svetlost06.751 Preskusi: Odpornost proti zgoščanju po Arandu06.753 Preskusi: Zlepljenost plasti asfaltnih zmesi po Leutnerju06.780 Krožne preiskave in statistika v asfalterstvu06.900 Gospodarjenje z vozišči

5. Priprava TSC ni odobrena v sklopu TO 0606.561 Posebne prometne površine: Letališča06.562 Posebne prometne površine: Ceste za vojsko06.563 Posebne prometne površine: Železnice

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za pripravo sicer prepotrebne sodobne teh nič -ne regulative za leto 2002 načrtova na priprava TSC ne bo v celoti realizirana.

dr. Janez Žmavc

Tehnična regulativa

Proizvodnja in vgrajevanjeasfaltnih zmesi v letu 2001


PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI

25

V letu 2001 smo v Sloveniji proizvedli1.378.000 ton vročih asfaltnih zmesi. Ko-ličina vgrajenih vročih zmesi je bila večjaza 49.000 ton, kar predstavlja uvoz izsosednje Hrvaške.

Za proizvedene zmesi je bilo porab-ljenih približno 1,2 mio. ton karbonatnihin 0,1 mio. ton silikatnih zmesi kamnitihzrn in okoli 66.000 ton bitumenskih veziv.Od tega je bilo vgrajenih 60.000 ton ces-togradbenih bitumnov, 4.500 ton s poli-meri modificiranih in 1.500 ton z narav-nimi asfalti modificiranih bitumnov.

V letu 2001 je bilo v Sloveniji proizve-denih in vgrajenih 54.000 ton drobirja zbitumenskim mastiksom.

Po podatkih proizvajalcev je bilo vgra-jenih manj kot 100.000 m2 površinskih intankoslojnih prevlek ter zalitih okoli350.000 m2 razpok.

Slovenko Henigman

Asfaltna baza Cestnega podjetja Novo mesto


DELOVANJE ORGANOV ZAS

26

Upravni odbor (UO)Od zadnje 5. skupščine se je UO

ZAS sestal na sedmih sejah. Udeležbačlanov upravnega odbora na sejah jebila zelo visoka okoli 90 %, s čimer jebila vedno zagotovljena sklepčnost.

Upravni odbor je v letu 2001/2002sprejel 37 sklepov, ki so bili v celotirealizirani.

Poleg članov UO ZAS so se posa-meznih sej udeleževali tudi nekaterivabljeni člani ZAS, med katerimi sobili skoraj vedno prisotni tudi pred-sednik nadzornega odbora g. MarjanMakovec, koordinatorica ga. JožicaCezar in svetovalci g. dr. JanezŽmavc, g. Mitja Žorga in g. FeliksPodgoršek ter g. Boris Kalčič.

S.H.

Strokovni odbor (SO I)SO I Združenja asfalterjev Slove-

nije, se je v letu 2001 v celoti sestal na1. rednem sestanku, na katerem jeobravnaval predvsem delovanje svo-jih programskih skupin za posameznaspecializirana področja dela. Ugotov-ljeno je bilo, da se skupine ne sestaja-jo in ne dajejo novih pobud za svojedelo in delo odbora na splošno. Spre-jete so bile nove usmeritve in konkret-ni program za naslednje leto, razdel-jen po skupinah:

Programska skupina za laboratorijskodelo:• novosti ASTM regulative za dre-

nažne (porous) asfalte,

• spremljanje razvoja tehnične regu-lative pri nas in v svetu,

• priprava prevodov oz. internih na-vodil za uporabo tujih standardov(predvsem EN).

Programska skupina za tehnologijoproizvodnje:• priprava popisa tehnike za pro-

izvodnjo in vgrajevanje asfalta,• spremljanje regulative s področja

varstva okolja (emisije),• preučitev vpliva znižanja tempera-

ture proizvodnje in vgrajevanjaasfaltnih zmesi (trend v prihodnos-ti).

Programska skupina za tehnologijovgrajevanja:• vgrajevanje asfalta ob posebnih

pogojih,• priprava morebitnega predloga

TSC za asfalt na parkiriščih in plo-ščadih.

Strokovni odbor je leta 2001 obrav-naval tudi:• nadaljevanje problematike prevoza

izotopskih merilnikov gostote,• opremljenost laboratorijev in uskla-

jevanje opremljanja v bližnji pri-hodnosti,

• pripravljeno in sprejeto tehnično re-gulativo v obliki TSC - tehničnespecifikacije za javne ceste,

• evropske standarde EN in predlogestandardov prEN s področja asfalta.

Vsem članom SO I in ostalim čla-nom ZAS, ki so sodelovali pri našemdelu se zahvaljujem za opravljenodelo, z upanjem na bolj plodno sode-lovanje v prihodnje.

Aleksander Ljubič

Strokovni odbor (SO II)

SO II je bil prvotno ustanovljen znamenom, da obravnava problematikopovršinske obdelave vozišč, vendar ses to dejavnostjo v času od zadnjeskupščine ni ukvarjal. Pač pa je bilaznotraj SO II ustanovljena Sekcija zahidroizolacije, ki združuje predstav-nike slovenskih proizvajalcev hidro-izolacijskih materialov, zastopniketujih proizvajalcev, predstavnike izva-jalcev del, Inženirja in inštitutov.

Nastanek sekcije je bil zelo pozi-tivno sprejet med hidroizolaterji, ki dosedaj pri nas še niso imeli svoje orga-nizacije.

Stalne naloge nove sekcije v preob-likovanem odboru so predvsem:• Seznanjanje z novimi materiali in

novimi proizvajalci na našem trži-šču

• Vpeljava evropskih standardov,predvsem s področja CEN/TC 254,WG 6 (materiali za hidroizolacijepremostitvenih objektov in drugihvoznih površin)

• Skrb za enotno umerjanje preskus-ne opreme

• Usklajevanje preskusnih postopkov• Organizacija krožnih analiz• Izobraževanje kadrov (predvsem

manjših) izvajalcev del• Obravnava slovenske tehnične do-

kumentacije s področja hidroizo-lacij.

Člani sekcije so se v času od usta-novitve oktobra 2001 sestali trikrat. Vizdelavi je Navodilo za merjenje vlaž-nosti betonske podlage pred nanosemhidroizolacije in Shema preverjanjakakovosti in potrjevanja skladnosti

Delovanje organov ZASv letu 2001


DELOVANJE ORGANOV ZAS

27

materialov za hidroizolacije. Sekcijaje na svojih sestankih obravnavalatudi TSC 07.104 Hidroizolacije cest-nih objektov (predlog, julij 2002), sajje soglasna pobuda vseh članov, da vSloveniji čimprej začnemo v praksiuporabljati nove evropske standade.Eden od načinov za dosego tega ciljaje, da jih vklopimo v nastajajoči TSC.

Članom sekcije in drugim članomZAS, ki podpirajo naše aktivnosti, sezahvaljujem za opravljeno delo in siželim prav tako uspešno sodelovanjetudi v bodoče.

Olga Naglič

Strokovni svet (Komisija za asfalt)

Komisija za asfalt se je v času odzadnje skupščine sestala na petih ses-tankih, na katerih je obravnavala pro-

blematiko kakovosti izvedbe del naAC programu za leto 2001, se ukvar-jala s kakovostjo nekaterih cestograd-benih in s polimeri modificiranihbitumnov (nadaljevanje problematikeiz leta 2000), se seznanila s poročili odoseženi kakovosti izvedbe del za leto2001 in podala usmeritve za odpravougotovljenih pomanjkljivosti.

Na sestankih so člani komisijeobravnavali tudi osnutke pripravljenihtehničnih specifikacij za ceste, ki sorazvidni v poročilu o tehnični regula-tivi.

Z doseženo kvaliteto vhodnih mate-rialov (predvsem bitumnov) in kako-vostjo izvajanja del v letu 2001 nemoremo biti zadovoljni, saj je bilougotovljenih veliko več pomanjklji-vosti in odstopanj kot v preteklih letih.Zaradi navedenega je komisija zaasfalte izrazila svojo zaskrbljenost inpodala usmeritve za naprej.

Slovenko Henigman

Nadzorni odbor (NO)NO pod vodstvom predsednika NO

ZAS g. Marjana Makovca in članov g.Bojana Dapčeviča in Franca Goleta seje sestal na svoji seji 15.3.2002 inpodal pozitivno mnenje na pregledanizaključni račun za leto 2001, ki ga bosprejemala skupščina ZAS.

S.H.

Organigram ZAS

Summary


SUMMARY

28

(from page 3)

INTRODUCTION

... In the past year, the project »Symbolof Quality in Road Construction - AsphaltPlants« was completed (for the first groupof asphalt plants registered), the roundtable on the use of the bituminous basemixtures for the heaviest traffic loads wasorganised and the educational pro-gramme for the operative staff in theasphalt industry with almost 200 partici-pants was successfully brought to the end,as well. In addition, four developmentprojects comprising the following topicswere presented: • production of the PmB (polymer modi-

fied binders),• recycling of the flexible pavement con-

structions,• adhension between the asphalt layers,• projecting of asphalt mixtures for the

heaviest traffic loads and also some ofthe new technical specifications forroads were prepared.

Beside that, it is necessary to mentioninternational collaboration. Far the

biggest event was the EAPA GeneralAssembly organized in Ljubljana thatplaced Slovenia on the map of theasphalt-Europe, as well. This event wasfollwed also by other international activi-ties, of which the preparations for the nexteuropean asphalt congress that is going totake place in Vienna in 2004 are going tobe of outmost importance.

Regardless the above mentioned activ-ities of the ZAS, we can’t be entirely sates-fied with the past year in the asphaltbranche. Which is not only due to severedrop in the asphalt hot mix productionfrom 1,8 t in the year before to 1,4 Mio tbut also due to decrease of quality perfor-mance of the asphalt works. This reflectedthrough the materials used as well as atthe production and laying in of the asphaltmixtures. Thus there was practically nobigger building site where smaller or big-ger deficiencies with a strong and directimpact to the quality of finished workswouldn’t have been found out. The analy-sis that was carried out showed that thereasons for decrease of quality werenumerous. The most outstanding reasonwas an increase of market competition(also on a dumping basis). The latteroccured due to decrease of orders andconsequently price reduction. The cost-cutting proces was very wide-spread andit comprehended the engagement ofcheaper suppliers and subcontracting. Asa result, the level of organisation, coordi-nation and quality assurance fell. Due toshortfall of orders the majority of workswas implemented in Autumn, wheras inSpring the production capacities werepractically unutilised, which also had animpact on the quality of works.

Our future will be in great extent dedi-cated to health, safety and environment.We in ZAS are well aware of that, there-fore we appointed our delegate to the HSECommittee in frame of EAPA. In addition,ZAS is preparing a round table on that

topics in Europe and Slovenia. Peopleemployed in the asphalt branch are verycommon in a defensive position dealingwith the above questions for they oftenneed to give answers to non-expert, evenmalevolent questions whose attempt is toshow the asphalt busines as problematicand health-harmful. That was never con-firmed or proved, in the contrary theresearch outcomes tell us quite the oppo-site. In order to completely clarify andannul the possible influence and dangerof the bituminous vapours on health a lotof funds are investing into research anddevelopment activities. Herewith ouractive role is expected.

The ZAS’s programme for the year2002 is a continuing of general startingpoints that were already met in the past.For this year, I am convinced that we willproceed with activities already startedand brought forward and at the same timeabolish the deficiencies detected last year.At this occasion, I wish to kindly thank toall of you, who have in any way co-oper-ated with ZAS for your effort.

Slovenko HenigmanPresident

Date: April 19th 2001Venue: Hotel »M«, Ljubljana Attendance: 76

6TH ASSEMBLY OF SLOVENIAN ASPHALT PAVEMENT ASSOCIATION

On April 19th 2001, the 6th regularAssembly of the Slovenian Asphalt Pave-ment Association took place in hotel M inLjubljana, with 73 members attending.Members of Assembly were introducedwith work done by ZAS in the past yearand in last 5 years since foundation ofZAS. The work in this period was estimat-ed as exceptionally intense and succesfull.Attending members were presented the

financial report and final statements forthe past year and report on revision ofmanagement. Report on education oftechnical staff in asphalt business andextensive work plan for the year 2001were presented in details. All the abovementioned documents were confirmed bythe Assembly.

The atendees of Assembly were wel-comed by Mr. Anton Šajna (StateSecretary for Roads at Ministry ofTraffic), Abdon Peklaj (Director forPreparation and technical Implementa-tion of Works at DARS), Mr. Metod DiBatista (Director of DDC, Company forPublic Roads) and Saša Skulj (Director ofDRC, Road and Transportation ResearchAssociation of Slovenia), giving their wel-come speeches. All of them estimated the5-year work of ZAS that became knownthrough its achievements in Slovenia, aswell as abroad, as extremely successfull.They wished successfull work in the sameway also in the future to all attendees.

Before Assembly, a round table wasorganised with a title:

»The use of different Types of Bindersin Upper Base Asphalt Layers for theheaviest Traffic Loads« where 9 paperswere presented.

The summary of presentations anddebate moderated by Dr. Janez Žmavc isas follows:

»In the papers there were good andbad sides of exposable materials for pro-duction of asphalt mixtures presented, aswell as behaviour and experiences with sofar implemented binding upper base lay-ers. Critical judgement of characteriscticsof asphalt mixtures for upper binding baselayers, build in at the beginning of themotorway construction in Slovenia (1970- 1980, 1st generation) and in frame of

slovenian motorway construction pro-gramme (1995 - 2000, 2nd generation)shows, that the mistakes discovered atworks in the beginning were successfullymanaged. New expertise and discoveriesare breaking through as regards toasphalt mixtures composition, whichenable successfull and controlled impro-vement of asphalt mixtures.

Checking of bituminous binders char-acteristics in a whole spectrum of the tem-peratures to which they are exposed onour roads needs to be upgraded withknown and renomed up to date researchprocedures. Classic procedures are notsufficient for expert judgement of useful-ness.

More attention needs to be paid also tochanges, occurring as a consequence ofproduction of bitominous binders, impactof stone fractions used and conditions oftransportation and implementation.«

The round table showed a tremendousdevelopment the slovene experts achievedin the past years with high level of the pre-sented papers.

EAPA GENERAL ASSEMBLY IN LJUBLJANA

ZAS, Slovene Asphalt Pavement Asso-tiation, hosted from 31.05. to 01.06. 2001the EAPA (European Asphalt PavementAssociation) General Assembly attendees.ZAS has been a full member of the EAPAsince 1997. This was possible for theyoung association established in 1996above all due to numerous activities aris-ing as a consequence of the intense con-struction of Slovene motorways. In thelast years the role of ZAS representativesin EAPA has strenghtened, which was evi-dent last year on the second EuropeanEuroasphalt & Eurobitume Congress inBarcelona. It reached its peak (culmina-tion) by organising an EAPA GeneralAssembly for the year 2001 in Ljubljana.

The General Assembly took place inGrand Hotel Union. There were 27 aten-dees from 14 european states, Mr. RayFarrely - President of the AAPA Austra-lian Asphalt Assotiation and managementof the ZAS present at the assembly.

At the beginning, the assembly atten-dees were welcomed by Mr. SlovenkoHenigman - President of ZAS, Mr. DieterSchüller - President of EAPA and Mr. ViliŽavrlan - Director of DRSC, SlovenianRoad Directorate. They all wished theguests successful work and pleasant stayin Slovenia. This was followed by the verywell accepted presentation of Sloveniannational motorway programme, given byMs. Helena Garzarolli, Eexecutive Di-rector for Planning at DARS.

At the assembly later on, the EAPAactivities in previous year were presentedand reports on work of technical commi-tee and commitee for health, safety andenvironment were submitted. There was aprogramme of activities for the futureperiod presented, thereof especiallyexposed the symposium in 2002 and thecongress in 2004 and possible futureactivities of EAPA at its potential seat inBrusseles.

In the second part Mr. Ray Farrely,President of Australian Asphalt PavementAssociation (AAPA) presented the activi-ties in the field of education in Australia.Mr. Slovanko Henigman, President of ZASintroduced the organisation of theSlovenian asphalt industrie and the ZASitself. After a shorter debate the officialexpert part of the assembly was closed.

The attendees gave up the sightseing ofthe City of Ljubljana due to bad weather


SUMMARY

29

and proceeded with a culture programmeand a gala dinner, where a typical»Barjanka« was handed out to the Pre-sident of EAPA as a souvenir from Slo-venia.

The next day a short presentation of acompany SCT was organised as well assightseing of Promorska reigion - Piran.Afterwards a presentation of a companyPrimorje Ajdovščina (held by Mr. ZvoneLikar and Mr. Mirko Pižeta) and visitingof stone production plant and asphaltbasis in Laže took place.

The General Assembly attendees fin-ished their trip -visiting Postojna cave. Inspite of unexpected bad weather at thebeginning they were thrilled with sloven-ian asphalt expertise, the beauties ofSlovenia and friendly people as well aswith the organisation of the entire visit inSlovenia.

INTERNATIONAL COLLABORATIONIn 2001, successfull collaboration of

ZAS members in the international arenacontinued.

We took part in the meetings of nation-al assotiations in frame of EAPA andappointed Mr. Aleksander Kerstein a del-egate for Health, Safety and EnvironmentCommittee.

In May 2001, the EAPA GeneralAssembly was organised in Ljubljana (seereport on the assembly in the bilten).Herewith, the other members of the EAPAwere given the possibility to get to knowSlovenia more detally.

As usual, we were several times hostedby the Austrian association GESTRATAand the German DAV, Deutschen AsphaltVerein, who both also returned the visits.

COLLABORATION WITH DRC,Road and Traffic Research Associationof Slovenia

ZAS is one of the five Slovenian soci-eties which collaborate and are also own-ers of DRC, Road and Traffic ResearchAssociation Ltd. The collaboration bet-ween ZAS and DRC in 2001 focused onpurchase of a new business premise.

For the future, we would be delighted ifthe collaboration intensified and if all thesocieties and DRC worked in even greaterharmony with each other.

Date: November 29th - 30th 2001Venue: Špik Hotel, Gozd Martuljek Attendance: 141 participants from 9countries

6th COLLOQUIUM ON BITUMEN

The Slovenian Asphalt PavementAssociation, in cooperation and sponsor-ship of the Slovenian oil company Petrolorganised on 29th and 30th of November2001 its 6th Colloquium on Bitumen. Thecolloquimum took place in Špik Hotel inGozd Martuljek near Kranjska Gora.

In their preliminary speech the Pre-sident of ZAS Mr. Slovenko Henigman andrepresentative of construction companiesMr. Jure Prosen (SCT) pointed out thatafter several successfull »construction«years there has been again a negative pro-duction trend recorded in the asphaltindustry. Such a condition has, followingthe preliminary speakers, an impact ofsearching for new markets and businessopporitunities abroad, important racio-nalisations and seeking for internal re-serves. It was especially stressed that thisshould not affect quality of productionand works implementation in sense ofadditional saving and cost cutting, whichwe faced in the year 2001.

On the first day of the meeting a con-ference of the ZAS RepresentativeCommittee of individual enterprises andcompanies representatives was held. Atthe conference the activities of the currentyear as well as directives for the futurewere presented. A report on education oftechnical experts in asphalt pavement -which is one of the primary tasks of thesociety - and also the programme for theyear 2002 were presented in details.Further on, representatives of enterpriseswere presented implementation of project»Symbol of Quality in Civil Engeneering(ZKG) - asphalt plants, lead by GI-ZRMKunder sponsorship of ZAS and findings ofthe IARC study - epidemiologic study ondeath rate for cancer among the europeanworkers in asphalt branch.

For establishments which actively col-laborate with ZAS, technical-commercialpresentations of technology developmentand novelties used in the enterprises wereorganised during the Colloquium. Thepresentations were split into two parts -15 minutes presentations in the hall andpresentations outsid of the main hall. De-tailed presentations were given byCMCelje and Primorje (in cooperationwith BP Bitumen and IMS Adit Oil) whostarted with their own production of PmB(polymer modified bitumen) last year. Theprocedure of cold recycling adding foambitumen that is mostly being used for verydamaged pavements was presented byproject Upper Pavement with companySCT d.d. Company Lespatex gave the pre-sentation of geotextile Polyfelt PGMcharacteristics, being used for mainte-nance and improvement of cracked sur-faces on the existing roads. Mr. MarjanTušar of Civil Engineering Institute ZAGgave an estimation of quality of road bitu-men and PmB used in Slovenia in the pastyear as it became a regular praxis in thepast years.

Beside alredy mentioned enterprises,the presentations of novelties in the fieldof their work were good use of by the fol-lowing ones: Asfaltex, CP Ljubljana,Company for Public Roads - DDC, Du-pont, Possehl, Igmat, PVS from Swit-zerland, BP Bitumen, Vögele and Weirofrom Germany.


SUMMARY

30

Prior to gala dinner the participants ofthe meeting were greeted by Mr. JanezBedenk, member of the board in Petroland Mr. Aleksander Kerstein, vice presi-dent of ZAS. Thereafter followed a cultur-al programme by a singer Manca Urbanc.

On the second day, in the central partof the Colloquium, over 141 experts fromnine european countries (Austria, Italy,Switzerland, Netherlands, France, Ger-many, Hungary, Croatia and Slovenia)took place.

At first, the results of testing were pre-sented and with Symbols of Quality thebest asphalt plants in Slovenia (asphaltplant Hoče in consolidation of CPMaribor, asphalt plant Laže in consolida-tion of Primorje d.d. Ajdovščina, asphaltplant Velika Pirešica in consolidation ofCMCelje d.d., asphalt plant Črnuče andasphalt plant Pomurje) were awarded.Asphalt plant Vrtojba in frame of CPNova Gorica d.d. was awarded aCertificate of Quality.

Beside the President of ZAS prelimi-nary speeches were given also by Mr.Anton Šajna, State Secretary at theMinistry for Traffic and Mr. BogomirČerne, Director of GI-ZRMK.

There were six papers from the field ofproduction, quality assurance of bitumensand safety of environment presented.

The two slovenian research projects»Modes of adhesion between AsphaltLayers« and »Deformability of upperAsphalt Layers in Dependance of MixtureComposition« were presented by Mr.Zvonimir Britovšek (CMCelje d.d.) andMr. Janez Prosen (Igmat d.d.).

Facing many new bituminous binders -PmB leads to a question, what contribu-tion has a binder when defining a life timeof a pavement. Mr. Willem Vonk (KratonPolymers) a worldwide famous expertlead us into results of empirical tests andtesting methods of various types ofbinders.

Mr. Aljoša Lipovšek (SCT d.d.) descri-bed advantages and disadvantages ofmachine laying of bituminous stripes onconcrete structures as well as suggestionsfor higher quality and longer lasting con-

struction. Austrian experiences in the fieldof using epoxy materials for hydro-isolation of concrete structures were givenby Mr. Gerhard Dohr (Villas - Austria).

MSc. Bojana Lukač (CP Maribor) pre-sented environmental problems and envi-ronmental management system - ISO14001, which will in the future requiremore attention from our side. There wereimpacts on the environment arising atproduction and laying of asphalt mixturesand pollution levels compared to relatingslovenian legislation described in details.

A direct production of polymer modi-fied bitumens in asphalt plants enablesdecrease of relatively high price level ofbitumens, keeping the same level of qual-ity assurance, which is at greatest impor-tance. The development and resultsachieved will be presented on the nextColloquium that is to be organised in theperiod from 28th to 29th November 2002.

Datum: March, 2002Venues: Ljubljana, Ajdovščina, CeljeAttendance: 196

3RD REGIONAL EDUCATIONAL CONFERENCE OF TECHNICAL EXPERTS IN ASPHALT PAVEMENT

After a general educational pro-gramme prepared by the technical com-mittee for education a third regional edu-cational conference of technical experts inasphalt pavement was organised. Thistime it was focused on employees mainlyinvolved with management of groups,machines and a direct laying in of asphaltmixtures (asphalt experts, finisher dri-vers, compaction machine drivers, fore-men, construction supervisors, foremenfor asphalt laying).

This year’s educational conference oftechnical experts in asphalt pavementtook place in the first half of March inthree regions in the following time frame:

• Kranjska region:March 8th and 9th 2002SCT and TAČ, Ljubljana

• Primorska region: March 12th 2002 Primorje, asphalt plant Laže

• Štajerska region:March 15th 2002 CMCelje, Velika Pirešica

Thematically, it was divided in the fol-lowing three parts:

• a practical qualification on a finisherpresenting the laying on a poligon,lead by Mr. Janez Šuštar;

• a theoretical education - laying, com-paction and quality assurance ofasphalt mixtures, held by Mr. FeliksPodgoršek and

• presentation of production of asphaltmixtures and examination of asphaltplant lead by Mr. Borut Willenpart andMr. Andrej Lovrenčič.

The educational conference was organ-ised in form of workshops. While solvingpractical problems the participants hadmany opportunities to point out their ownand to pose questions. The participantswere divided into three smaller groups (15to 17 each) that consecutively took part ineach of the above mentioned segments.

In all three regions, the conference inall of its segments was attended duringthe 4 days by 196 hearers from 17 con-tractor companies that are activelyinvolved in ZAS. Each of the participantsreceived the miscellany with summarisedlecturers and a certificate of the success-full completion of the qualificationprocess.

A very special rocognition and grati-tude for a successfull implementation ofthe project goes to all the companiesinvolved with the organisation: SCT d.d.Ljubljana, Primorje Ajdovščina andCMCelje and to all the lecturers and theirassistants for their contribution to theeducational conference.


SUMMARY

31

SYMBOL OF QUALITY IN ROAD CONSTRUCTION 2001

In the year 2001 there were 6 asphaltplants applying to the notice for asphaltplants estimation and audit prepared bythe Board of the Symbol of Quality inCivil Engineering - ZKG:• plant Hoče• Asphalt plant Velika Pirešica• Asphalt plant Vrtojba• Asphalt plant Laže• Asphalt plant Črnuče • Asphalt plant Pomurje

Striving to impeccable quality assur-ance process which is one of the basicpurposes for ZKG introduction is evident-ly a basic moto of the applying plants, aswell as they all already have a qualitymanagement system in accordance toSIST 9001 implemented. Specyfic impactsof asphalt production on the environmentforced them to start adequate prepara-tions for implementation of environmentmanagement system according to SIST14001. Given this fact, all the above men-tioned plants will be forced to use the ofgranulate deriving from the existing upperlayers on the pavements (recycling) in abigger extend as so far.

The complexity of asphalt mixturesproduction constantly demands the use ofnew and better procedures. A newer tech-nological equipment though isn’t just typ-ical for new plants but is employed also inolder plants due to the complexity men-tioned before. Although some of the plantswere established 25 years ago and someof them recently, it was found out whenestimating the current state, that the mostmodern technologies of regulations andautomatisation and integral processesbacked with the computer management,controll and supervision of the asphaltmixtures production are recognised andused in all of the plants to similar extent.Furthermore, a high quality level of inter-nal control in the laboratories of allplants for production of asphalt mixtureswas detected including the certificates forall of the materials being used in the pro-duction, as well as recipes for productionof asphalt mixtures.

The Symbol of Quality in RoadConstruction winners are:

• Asphalt plant Hoče• Asphalt plant Velika Pirešica• Asphalt plant Laže• Asphalt plant Črnuče • Asphalt plant Pomurje

The Plaque of Quality winner is:• Asphalt plant Vrtojba

It would be of great necessity and use-fulness other asphalt plants to be includedin comparison of quality assurance effortsin production of asphat mixtures in theyear 2002.

THE PRODUCTION AND LAYING OF THEASPHALT MIXTURES IN THE YEAR 2001

In the year 2001 there were 1.378.000tons of hot asphalt mixtures produced.The quantity of the hot mixtures exceededthat number for 49.000 tons which repre-sents import from the neighbour country -Croatia.

For production of the mixtures therewere approximately 1,2 Mio. tons of car-bonate and 0,1 Mio tons of silikon stonefractions mixtures and about 66.000 tonsof bituminous binders used. Thereof therewere 60.000 tons of roadbitumens, 4.500tons polymer modified and 1.500 tonswith natural asphalt modified bitumens.

In the year 2001 the use of stone mas-tix asphalt for the production and layingreached 54.000 tons. Following the pro-ducers’ data less than 100.000 m2 of sur-face dressing and 350.000 m’ of crackswere filled.

ACTIVITIES OF THE SLOVENIAN ASPHALTPAVEMENT ASSOCIATION ORGANS IN THEYEAR 2001

Managing committee (UO)Since the latest, 5th assembly the UO

ZAS members met on seven sessions. Theattendance of UO members at the sessionswas extremely high, about 90 %, whichprevented any difficoulties with the valid-ity of resolutions made.

In 2001/2002 period 37 resolutionswere passed and realised in their entirety.

Beside the UO ZAS members, the meet-

ings were occasionally visited by certaininvited members of ZAS, among which theChairman of the Supervisory CommitteeMr. Marjan Makovec, Co-ordinator Ms.Jožica Cezar and consultants Dr. JanezŽmavc, Mr. Mitja Žorga, Mr. FeliksPodgoršek and Mr. Kalčič were presentalmost without exception.

Technical Committee I (SO I)Members of the Technical Committee I

of Slovenian Asphalt Pavement Associa-tion met on one regular session in the year2001 on which they discussed various top-ics relating to the specialised workingareas. It was established that there are nogroup sessions organised and they don’tgive any incentives for their work and thework of committee, as well. New direc-tives and a concrete programme for thenext year were adopted split into the fol-lowing groups:

Programme group for operation of labo-ratories:• novelties regarding the ASTM regula-

tion for porous asphalts,• following the development of technical

regulation in Slovenia nad worldwide,• preparation of translations / internal

instructions for use of foreign stan-dards (above all EN).

Programme group for technology in pro-duction:• description preparation of technical

equipment for production and asphaltlaying,

• following regulation in the field ofenvironment safety,

• to study the impact of lowering the pro-duction and laying temperature (trendin the future).

Programme group for technology of lay-ing:• asphalt laying under special circum-

stances,• forming of an eventual proposal TSC

for asphalt on park places and plat-forms.

The Technical Committee dealt in addi-tion with the following:• on going issues regarding transporta-

tion of isotopic densimeters,• equipment of laboratories and its co-

ordination in the future,


SUMMARY

32

• prepared and adopted technical regu-lation in form of TSC - technical speci-fication for public roads,

• European standards EN and sugges-tions of EN standards from the field ofasphalt.

To all the members of UO I and all therest of the ZAS’s membership who active-ly participated in our activities I wouldlike to kindly thank for your efforts hopingfor a more fruitful cooperation inadvance.

Technical Committee II (SO II)Previously the UO II was concernig

with purpose to deal with problems upperlayers of pavements, but hasn’ been occu-pied with that task sice the last assembly.

However, in frame of UO II the Sectionfor hydroisolations was established,which connects representatives of sloven-ian producers of hydroisolation materials,foreign producers’ representatives, con-struction, engineering companies andinstitutes.

The foundation of the section was verywarm accepted among hydroisolatorswho haven’t had their own organisationso far.

The permanent tasks of the new sectionin the reformed committee are especially:

• introduction with new materials andproducers on slovenian market,

• implementation of european standards,above all from the field of CEN/TC254, WG 6 (materials for hydroisola-tion of constructions and other drivingsurfaces),

• concern for unified metrics of the test-ing equipment,

• unification of testing procedures,• organisation of circle analyses,• education of staff, especially by small-

er contractors,• dealing with slovenian technical docu-

mentation relating to hydroisolations.

Since the foundation in October 2001,the section mambers met on three ses-sions. Guideline for meassuring of humid-ity of concrete base before spreadinghydroisolation and Scheme of qualityassessment and confirmation of materialsconformance for hydroisolations are inpreparation. The section dealt with a TSC

07.104 Hydroisolations (proposal, datedJuly 2002) on its meetings. It is namelythe initiative of all of the members to startusing the new european standards at theearliest convenience. One of the ways toreach that goal is to integrate them in TSCwhich is comming into existence.

I wish to kindly thank to all the sectionmembers and other members of ZAS whosupport our activities wishing successfullco-operation also in the future.

Professional Council (Asphalt Commission)

The Asphalt Commission met on fiveoccasions in the year 2001 and discussedissues regarding quality of work executionin the Motorway Construction Program-me in 2001 and quality of road and poly-mer midified bitumen types (continuedfrom 2000). The Commission also viewedthe reports on quality of work executionfor the year 2001 and submitted directivesfor abolishment of the established defi-ciencies.

In all their sessions the Commissionmembers discussed drafts of preparedtechnical specifications for roads, whichare evident in the report on technical reg-ulations.

Generally speaking, we can not besatesfied with the level of quality of inputmaterials (mostly bitumens) and worksexecution in the year 2001 as much moredeficiencies were found out comparedwith previous years. Therefore the com-mission expressed its concern and pre-sented directives for the future.

Supervisory Committee (NO)Supervisory Commitee managed by Mr.

Marjan Makovec, President ofSupervisory Committee and its membersMr. Bojan Dapčevič and Mr. Franc Golemet on its session on 15th of March 2002and gave positive opinion on financialstatements for the year 2001 and is to beconfirmed by the ZAS - assembly.

SELECTED PROFESSIONAL MEETINGS FOR 2002IN SLOVENIA• 23. - 25. 10. 2002

5th Slovenian Congress on Roads andTraffic, Portorož

• 28. - 29. 11. 2002 7th Colloquium on Bitumen, Gozd Martuljek, Slovenia

WORK PROGRAMME OF ZAS FOR THE YEAR 2002

1. General activities of ZAS:• co-ordination in the field of asphalt

pavement in Slovenia,• collaboration with similar domestic

and foreign organisations (EAPA,DRC, DAV, Gestrata and others...),

• assuring the funds needed for the acti-vities of the Association,

• managing all the organs of theAssociation.

2. Organisation of professional meetingsand educational conferences:

• a round table on current issues,• 5th Slovenian Congress on Roads and

Traffic (Portorož, 23. - 25. of October2002),

• 7th Colloquium on Bitumen (GozdMartuljek, 28.- 29. November 2002)

• Regional Educational Conference ofengineers.

3. Preparation of technical regulation for:• testing of asphalt mixtures compaction

in accordance with Arand,• testing of asphalt layers adhesion.

4. Preparation of material for:• the Educational Conference,• »From Assembly to Assembly« pam-

phlet,• miscellany of reports and papers for

the 7th Colloquium on Bitumen.

5. Preparation of technical literature(2002 - 2003)

• »ASPHALT 5«


SUMMARY

33


IZ ASFALTERSTVA NEKOČ ... IN DANES

34

Himna ZAS na CD-ju in ... ... in kaseti

... s piknika asfalterjev

iz zgodovine asfalterstva ...

Program dela ZASza leto 2002


PROGRAM DELA

35

1. Splošne naloge

• koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji,• sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini (EAPA, DRC, DAV,

Gestrata in ostalimi),• zagotavljanje sredstev za delovanje združenja,• vodenje vseh organov združenja.

2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj

• okrogla miza,• kongres o cestah in prometu (Portorož, 23. – 25. oktober 2002),• 7. kolokvij o bitumnih (Gozd Martuljek, 28. – 29. november 2002),• regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra.

3. Priprava tehnične regulative

• preskus zmogljivosti asfaltnih zmesi po Arandu,• preskus zlepljenosti asfaltnih plasti,

4. Priprava gradiv za

• izobraževanje, • bilten »Od skupščine do skupščine« in• »Zbornik referatov za 7. kolokvij o bitumnih«.

5. Priprava strokovne literature (2001 – 2002 )

• »Asfalt 5«.

Nekatera strokovna srečanja v letu 2002 v Sloveniji:

• 23. – 25. oktober 2002, 5. slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož

• 28. – 29. november 2002,7. kolokvij o bitumnih,Gozd Martuljek

Documents

•3. regijsko izobraževanje in usposabljanje asfalterskega ... · okrogla miza z naslovom »Uporaba različnih tipov veziv v zgornjih nosil-nih asfaltnih plasteh za najtežje pro-metne