Mehka vezava z zavihkiFormat 132 mm x 193 mm 280 straniISBN 978-961-6893-63-3Cena: 19,90 EUR

Rudi Beiser

UŽITNE DIVJE RASTLINE

Rastline v naših gozdovih in vodah ter na travnikih so večinoma užitne. Številne so celo izjemno okusne in aromatične, poleg tega pa vsebujejo najrazličnejše za zdravje koristne učinkovine. Uporabne so kot začimbe, osnova za slastne juhe in solate ali za pripravo okusnih zelenjavnih prilog, narastkov in celo posladkov..

• Osnove: nabiranje divje rastočih rastlin, njihova priprava in konzerviranje

• Opisi rastlin: 150 rastlinskih vrst in njim podobnih neužitnih ali strupenih dvojnic

• Preprosto: 620 fotografij in risb za zanesljivo prepoznavanje rastlin

• Koristno: razvrstitev rastlin po obliki njihovih listov za celoletno nabiranje

• Uporabno: 98 preizkušenih receptov za pripravo slastnih jedi

• Celostno: nasveti za zdravilnost rastlin in opozorila o nevarnostih

• Koristni dodatki: koledar nabiranja listov, cvetov, stebel, plodov, semen in korenin ter drugih podzemnih delov

Avtor je Rudi Beiser, izkušen poznavalec zelišč in ustanovitelj prodajalne zeliščnih čajev La Luna.

V opisih rastlin uporabljeni znaki

Pri nekaterih vrstah rastlin so posamezni deli različno užitni. Pri opisu vsa-ke rastlinske vrste je zato s 5 oznakami za nabiranje označeno, kateri deli so najprimernejši za uporabo v kuhinji.

<< Najokusnejši listi, cvetovi in plodovi: v zavihku

venec

čaša

ovršni list

ovršni list (tu kot podporni list)

stranski popek

list

primarni list

klični list

glavna korenina

stranska korenina

koreninski laski

Prepoznavni znaki: v zavihku >>

Deli rastline

Vcmmgmll

višinacentimeter

metergram

mililiterliter

Merske enote

Opisane užitne rastline so razvrščene po značilni obliki listov. Takšna raz-vrstitev tudi manj izkušenim ljubiteljem naravnih zelišč omogoča zanes- ljivo prepoznavanje in nabiranje mladih, še necvetočih rastlin. Po obliki so listi označeni z 12 različnimi razpoznavnimi simboli:

listi

cvetovi

korenine (podzemni deli)

semena

plodovi

črtalasti in igličasti

lopatičasti in kijasti

jajčasti do podolgasto jajčasti

suličasti in podolgasti

okrogli do srčasti

kopjasti do puščičasti

JŽČŽ%

jedilna žlicačajna žlička

odstotek

ledvičasti

trikotni in rombasti

dlanasti in trojnati

pernato krpati in pernato zarezani

lihopernati

večkrat pernati

Beise

r U

žitn

e di

vje

rast

line

Slastne divje rastline od pomladi do zime Rastline v naših gozdovih in vodah ter na travnikih so večinoma užitne. Številne so celo izjemno okusne in aromatične, poleg tega pa vsebujejo najrazličnejše za zdravje koristne učinkovine. Uporabne so kot začimbe, osnova za slastne juhe in solate ali za pripravo okusnih zelenjavnih prilog, narastkov in celo posladkov.

> Osnove: nabiranje divje rastočih rastlin, njihova priprava in konzerviranje

> Opisi rastlin: 150 rastlinskih vrst in njim podobnih neužitnih ali strupenih dvojnic

> Preprosto: 620 fotografij in risb za zanesljivo prepoznavanje rastlin

> Koristno: razvrstitev rastlin po obliki njihovih listov za celoletno nabiranje

> Uporabno: 98 preizkušenih receptov za pripravo slastnih jedi> Celostno: nasveti za zdravilnost rastlin in opozorila o nevarnostih> Koristni dodatki: koledar nabiranja listov, cvetov, stebel,

plodov, semen in korenin ter drugih podzemnih delov

Avtor je Rudi Beiser, izkušen poznavalec zelišč in ustanovitelj prodajalne zeliščnih čajev La Luna.

Beiser Prepoznavanje, nabiranje in priprava

Užitne divje rastline

www.narava.si9 789616 893633

ISBN 978-961-6893-63-3 19,90€

Essbare Wildpflanzen_Klappen_SLO.indd 1 21.4.2015 14:06:14

NOVO iz založbe Narava

Rudi Beiser že 35 let intenzivno proučuje divje rastoča zelišča in zdravilne rastline, že 20 let pa vodi tudi svoje podjetje La Luna Kräutermanufaktur, kjer poleg svojih števil-nih knjig prodaja tudi v naravi nabrana ze-lišča. Za uporabo v naravi rastočih rastlin v kuhinji se je začel zanimati že kot mlado-stnik, ko je na poljih svojih staršev radove-dno opazoval »nadležne« plevele. Kmalu je presenečen spoznal, da so te nepriljubljene rastline večinoma užitne in dostikrat celo zelo okusne. Obsežno znanje o »divjih« ra-stlinah in dolgoletne izkušnje iz narave zdaj posreduje kot pisec knjižnih uspešnic in predavatelj na različnih institucijah.

O avtorju

Slastne divje rastlineod pomladi do zime

Založba Narava, Kranj • Distribucija: Avrora AS d.o.o., Tel: 059 932 107, www.galarna.si, info@galarna.si

Rudi Beiser

UŽITNE DIVJE RASTLINE

Pogled v knjigo

70

Navadna leskaZnačilnosti: Listopadna lesnata rastlina ima bleščeče sivkasto rjavo lubje. Listi so ovalni do okrogli, mehko dlakavi in po ro-bu grobo napiljeni. Cvetovi se razvijejo veli-ko pred listi: moški so v rumenih visečih ma-čicah, ženski v majhnih popkih, iz katerih štrlijo temno rdeče pestičeve brazde. Plodovi (lešniki) zorijo od avgusta naprej. Imajo trdo lupino in so v čaši podobnih listnatih skle- dicah. Pogosto jih napadejo ličinke hrošča lešnikarja – njihove samice zvrtajo v lupino luknjico in v lešnik odložijo jajčece.Nahajališča: Gozdni obronki, naravne žive meje, vrtovi, parki.Zamenljivost: Samo z gojenimi vrstami, ki so enako uporabne.

Corylus avellanaLeskovke (Corylaceae)Februar–april · V 3–6 m

moški cvetovi v dolgih mačicah

ženski cvetovi v popku podobni gruči

71

Pregrešni lešniki za okus po divjini

V kameni dobi so ljudje imeli lešnike za bo-gat maščobni vir energije. Leskovi grmi so bi-li zanje pomembni tudi kot čarobne rastline, ki so jih v predkrščanskih časih povezovali s spolnostjo in rodnostjo. Nabiranje lešnikov ni bilo vedno le resno in nedolžno opravilo, ampak je tudi spodbujalo spolna namigova-nja in dejanja. Zato so ponekod imeli prego-vor, da se veliko nezakonskih otrok rodi tak-rat, kadar leske dobro obrodijo. Iti v leščevje nabirat lešnike je včasih pomenilo, da sta dva naskrivaj spala skupaj. Podobno je mislila o leski tudi srednjeveška zeliščarica sveta Hil-degarda iz Bingna, ki je o tem grmu zapisala: »Leska je simbol poželenja, za zdravilne na-mene pa je komajda primerna.«Vsekakor pa je leska uporabna kot užitna divje rastoča rastlina. Iz zelo mladih listov se da pripraviti blago dišeč čaj, takoj ko se poja-vijo popki, pa jih je mogoče pripraviti skupaj z drugo listnato zelenjavo. Pri leski pa so se-veda najboljši lešniki. Nabrane je treba posu-šiti, streti pa šele tik pred uporabo. Lešniki vsebujejo veliko maščob, beljakovin in ru-dninskih snovi ter so večstransko uporabni:

za peko, v mislijih, potreseni po solatah ali mleti za pripravo potic in namazov za kruh. Hitro praženje v nenamaščeni ponvi še po-udari njihovo sladkasto aromo. S stiskanjem pridobivajo zelo cenjeno lešnikovo olje.

Protivnetni čaj za grgranje V zdravilstvu so lesko nekdaj zelo malo upo-rabljali. Spomladi nabrana moška socvetja (mačice) naj bi pospeševala znojenje, zato so jih v čaju priporočali pri vročičnih obo-lenjih. Lešniki so že v preteklosti veljali kot hranilo za možgane in živce, zato naj bi kre-pili tudi spolno slo in potenco. V listih je ve-liko čreslovin, ki v čaju za grgranje pomaga-jo pri vnetjih ust in žrela.

Navadna leska

Jeseni je čas za nabiranje okusnih lešnikov.

Okusno lešnikovo masloDrobno sesekljajte 100 g lešnikov in jih na suho rahlo popražite. Ohlajene lešni-ke, strt strok česna ter po 3 vejice drobno sesekljanega peteršilja in bazilike dajte v 100 g zmehčanega masla in vse skupaj zmešajte. Zmes začinite s soljo in poprom ter jo pustite na hladnem. Maslo postre-zite na popečenem kruhu in s kozarcem rdečega vina.

104

Čemaž, gozdni česenZnačilnosti: Čemaž je večletna čebulnica z močnim vonjem po česnu. Votlo cvetno steb-lo je 3-robo in neolistano. Dolgopecljati listi so ovalno-suličasti in imajo vzporedno pote-kajoče žile. So celorobi, na spodnji strani mot-ni in nekoliko svetlejši kot zgoraj. Iz vsake če-bulice rasteta 2 lista. Na vrhu cvetnega stebla se razvije kroglasto socvetje iz belih zvezdas-tih cvetov.Nahajališča: Listnati gozdovi in loke.Zamenljivost: S šmarnico (str. 240), jesenskim podleskom (str. 238) in pegastim kačnikom (str. 246), ki pa ne dišijo po česnu. Vse te rastline so strupene – razlikovalne značilnosti so v razpre-delnici na str. 12.

Allium ursinumLukovke (Alliaceae)April–maj · V 15–40 cm

cvet zvezdast s 6 listi cvetnega odevala

čebulica ozka

105

Česnast okus za številne jedi

V nekaterih deželah pravijo čemažu medvedji luk. Čeprav se najbrž tudi medvedi radi pase-jo po tej divji in množično rastoči zelenjavi, je ime povezano tudi s tem, da sta tako ta rastli-na kot žival med prvimi znanilci pomladi. Sta-ri narodi so zato verjeli, da morata imeti poseb-no moč, da tako hitro premagata zimo. Čemaž je bil ljudem všeč zaradi obilice nežnih listov, ki imajo sicer okus po česnu, a so dosti manj pekoči. Zato postajajo zadnje čase spet vse bolj priljubljena in celo modna divja zelenja-va. Ljudje čemaž množično nabirajo, njegovo uporabnost v kuhinji pa prikazujejo skoraj vse televizijske kuharske oddaje. O njegovi kulina-rični uporabnosti so pripovedujejo celo knjige, ki vsebujejo tudi recepte za najrazličnejše jedi.Mlade liste z okusom po česnu je najbolje nabrati še pred cvetenjem. Uporabni so za začinjanje solat, juh, omak, testenin, zelišč-ne soli, pesta, zeliščnega masla in skute ter za odišavljanje kisa in olja. So izvrsten dodatek pečenemu krompirju, kot nadev pa tudi za cmočke in torteline, nekateri pa jih dajejo ce-lo v palačinke. Liste je najbolje nabirati marca,

ker jim pozneje okus precej zbledi zaradi cve-tenja. Nabrane liste drobno narežite, vendar jih ne zmečkajte v kašo, da ne postanejo gren-ki. Ko je čas nabiranja listov mimo, lahko na-birate socvetja v popkih, nato razprte cvetove, od junija naprej pa lahko izkopavate čebulice.

Zdravilen in hkrati okusenČemaž vsebuje veliko vitaminov in učinkuje na zdravje podobno spodbujevalno kot soro-dni česen. Njegove učinkovine spodbujajo tek, znižujejo krvni tlak in preprečujejo poapnenje arterij. Zaradi visoke vsebnosti olj, ki vsebujejo žveplo, so njegovi pripravki koristni pri želod-čno-črevesnih težavah. Švicarski zdravilec Jo-hann Künzle je o čemaževi veliki zdravilnosti napisal: »Skoraj nobeno zelišče ne očisti želod-ca, črevesja in krvi tako učinkovito kot čemaž.«

Čemaž, gozdni česen

Poleg listov so pri čemažu uporabni tudi cvetovi in čebulice.

Česnov okus kisa in oljaPoskusite s čemažem odišaviti olje ali kis. Tako boste imeli značilen čemažev vonj shranjen še po tem, ko bo že zdavnaj mi-nilo spomladansko nabiralno obdobje. Čemaževe liste grobo razrežite na manjše kose in jih skupaj z na kolute narezano li-mono dajte v kozarec z navojnim pokro-vom. Prelijte jih s kakovostnim vinskim kisom ali najboljšim oljčnim oljem. Čez 2 tedna tekočino prefiltrirajte in z njo na-polnite steklenice.