Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

1

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo

Julija Bruni

Uitelj Dani Sajtl

O Voliina

Voliina 2010

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

2

Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................................ 4

2 Telesne znailnosti .......................................................................................................................... 4

3 ivljenjsko okolje ............................................................................................................................. 4

4 Tiger ................................................................................................................................................. 5

4.1 Opis .......................................................................................................................................... 6

4.2 Hrana ....................................................................................................................................... 6

4.3 ivljenjski prostor .................................................................................................................... 7

4.4 Razmnoevanje ........................................................................................................................ 7

4.5 Nain lova ................................................................................................................................ 7

4.6 Zanimivosti: ............................................................................................................................. 9

5 Ris .................................................................................................................................................. 10

5.1 Opis ........................................................................................................................................ 10

5.2 Hrana ..................................................................................................................................... 10

5.3 ivljenjski prostor .................................................................................................................. 10

5.4 Razmnoevanje ...................................................................................................................... 10

6 Jaguar ............................................................................................................................................ 11

6.1 Opis ........................................................................................................................................ 12

6.2 ivljenjski prostor .................................................................................................................. 12

6.3 Razmnoevanje ...................................................................................................................... 12

6.4 Hrana ..................................................................................................................................... 13

7 Viri ................................................................................................................................................. 13

7.1 Knjige ..................................................................................................................................... 13

7.2 Internet .................................................................................................................................. 13

7.3 Slike ....................................................................................................................................... 13

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

3

Kazalo slik

Slika 1: Odrasel tiger ................................................................................................................................ 5

Slika 2: Parjenje tigra ............................................................................................................................... 7

Slika 3: Nain lova 1 ................................................................................................................................. 8

Slika 4: Nain lova 2 ................................................................................................................................. 8

Slika 5: Nain lova 3 ................................................................................................................................. 9

Slika 6: Nain lova 4 ................................................................................................................................. 9

Slika 7: Ris .............................................................................................................................................. 10

Slika 8: Mladi risa ................................................................................................................................. 11

Slika 9: Jaguar ........................................................................................................................................ 11

Slika 10: Mladi jaguarja ........................................................................................................................ 12

Kazalo tabel Tabela 1: Primerjava hrane in ivljenjskega prostora med razlinimi makami ................................... 13

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

4

1 Uvod Make so druina iz redu zveri. So najbolj mesojeda druina. Druino delimo na dve poddruini:

Pantherinae (kamor med drugim spadajo lev, tiger in leopard), in Felinae (kamor med drugim spadajo

puma, gepard, ris in domaa maka).Najbolj znan predstavnik je domaa maka, ki jo je lovek

udomail pred 10.000 leti. A druina vsebuje tudi vse ostale divje make, vkljuno z velikimi makami.

2 Telesne znailnosti Povpreno odrasli samci tehtajo 4-5 kg, izjemoma tudi 7 kg. Samice pa so laje in tehtajo povpreno

2,7-4 kg. V dolino merijo od 50 do 75 cm, rep pa je dolg od 21 do 35 cm. Po navadi so sivo-rjave

barve s koatim repom in s rnimi progami po celotnem telesu. Njihova dlaka je kratka in mehka.

Evropske divje make imajo dolgo zimsko dlako, zato so vasih videti veje od ostalih divjih mak.

Azijske divje make so bolj rdee-rumene barve s temnimi lisami in vasih progami. Afrike divje

make je teko razlikovati od domaih mak. Imajo svetlejo in krajo dlako od evropskih in njihov

rep je precej manj koat. Po barvi se precej razlikujejo od podvrste do podvrste, v glavnem pa so sive

do rjave s temnimi lisami in progami. Imajo znailno rdeo liso za uesi. Make imajo pet prstov na

vsaki nogi, od katerih pa je en prst obrnjen nazaj in dvignjen, tako da se ne dotika tal. Znailnost

veine mak je da lahko svoje kremplje potegnejo in jih s tem ohranjajo ostre. Imajo visoko razvito

zobovje, ki je prilagojeno hranjenju z mesom. Podoniki1, ki so pri vseh zvereh zelo dolgi, so odlini za

ubijanje in dranje plena.

3 ivljenjsko okolje Evropske divje make ivijo predvsem v listnatih gozdovih, lahko pa jih najdemo tudi v iglastih

gozdovih. Ne prenesejo preve mrzlega podnebja in snega, zato jih visoko v gorah ne bomo videli.

loveka se izogibajo in so pogosteje v obmojih, kjer je gostota prebivalstva nizka. Afrike divje

make ivijo v zelo razlinih okoljih, ni jih samo v deevnih gozdovih. V puavah se zadrujejo v gorah

in ob vodi. V gorah grejo tudi do viine 3000m. Azijske divje make ivijo predvsem v polpuavah, a

jih najdemo tudi drugod, npr. visoko v gorah.

1 Vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim linikom

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

5

4 Tiger

Slika 1: Odrasel tiger

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

6

Slika 2: Tiger

4.1 Opis Kot pri vseh drugih velikih makah tudi tigrova zunanjost kae niz prilagoditev za lov in ubijanje

velikega plena. Zadnje noge so dalje od prednjih, kar je prilagoditev na skakanje. Vendar so prednje

okonine s plei veliko bolj miiaste od zadnjih. Na prednjih apah so dolgi, ostri in vpotegljivi

kremplji, s katerimi tiger zgrabi in obdri plen. Obrazni del lobanje je kratek, kar e povea mo

eljusti. Z dolgimi in nekoliko sploenimi ekani tiger lahko zada bliskovit smrtonosni udarec.Tiger je

najveji in verjetno tudi najnapadalneji lan maje druine. Na voljo more imeti irno obmoje, da

nalovi dovolj hrane za preivetje. Zaradi tega pogosto prihaja v stik z ljudmi. Danes ivi v divjini manj

kot 5000 tigrov. Tigri ivijo v teko prehodnih gozdovih Azije, kjer so po navadi dobro skriti. Za razliko

od veine drugih mak imajo radi vodo in veliko plavajo ali pa se v vodi samo hladijo. Lov na tigre ima

dolgo zgodovino. Vasih so za to uporabljali slone , ker je bil lovec na njem sorazmerno varen, pa e

dober razgled je imel. Poznamo osem podvrst tigrov in prav vsem grozi izumrtje. Med seboj se

razlikujejo po velikosti in barvi kouha. Najredkeja je bela barva kouha. V ivalskih vrtovih so zredili

ve kot 100 belih tigrov. Neko so opazili celo tigra brez prog. Najveji in najredkeji je sibirski tiger, ki

tehta do 385 kg. Skoi lahko 12 metrov dale, kar je tirikrat dlje, kot meri njegov trup.

4.2 Hrana Tiger lahko poje 40 kg mesa na no. Ker med dvema obrokoma veliko prehodijo, morajo biti obroki

velik. Tigrov plen so divji praii, jelenjad, losi, risi, medvedje in zajci. Tigri jedo tudi ribe, e ne

najdejo druge hrane. Po obrokih se tiger napije vode in gre poivat.

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

7

4.3 ivljenjski prostor Tigri ivijo v teko prehodnih gozdovih Azije

4.4 Razmnoevanje Tigri so spolno zreli v starosti 3-4 let .V bogatem okolju tigri vzredijo ve mladiev, kot pa jih morejo

sprejeti. Samica se goni le nekaj dni. S samcem ostaneta skupaj priblino 2 dneva, -v tem asu pa se

lahko zvrsti do 100 zaskokov. Samci ne sodelujejo pri vzreji mladiev. Mladii so ob rojstvu slepi in

nebogljeni, tehtajo pa 1 -kg. V leglu so trije do tirje, vzreja pa jih samo mati. V prvih dneh se redno

vraa k brlogu, da jih nahrani. Ko mladii dopolnijo 8 tednov, ji -e lahko sledijo. V prehrani so odvisni

od matere vse do 18. meseca, na njenem obmoju aktivnosti pa ivijo, dokler niso stari 2-2,5 leta. Po

tem -se razkropijo in si poiejo lastno obmoje domovanja.

Slika 3: Parjenje tigra

4.5 Nain lova Tiger je samotarski lovec. V nonem lovskem pohodu prehodi 10-20 km. Do plena ne pride zlahka, saj

je uspeen le eden od desetih ali dvajsetih poskusov. Ko tiger plen enkrat zazna, se mu poskua

imbolj pribliati. Pri tem se zanaa na vid. Med zalezovanjem izkoristi vsako mono kritje. Ves as

skrit se plazi proti rtvi. Pribliati se ji mora na kakih 20 metrov ali manj, sicer konni napad ni

uspeen. Med zalezovanjem je izredno previden; kar najbolj oprezno premika noge. Od asa do asa

postane, da oceni stanje. Ves as je prihuljen k tlom, glavo pa dri nekoliko vije. Ko konno oceni

razdaljo in poloaj plena, skri telo in se bliskovito poene naprej. Razdaljo, ki ga loi od plena,

premaga v nekaj skokih. Ko rtev dosee, jo lahko e s samo silo naleta podre na tla. e plen bei, ga z

udarcem s apo vre iz ravnoteja. tiger navadno napade s strani ali od zadaj. Ne poene se v zrak niti

ne skoi od dale na rtev. S kremplji zgrabi plen za plea, hrbet ali vrat, pri tem pa ima zadnje noge

na tleh. rtev podre na tla. Plenu se zagrize v tilnik takoj, ko ga dosee, ali pa ko ga ima enkrat pod

seboj. Kadar je plen teji od polovine mase tigra, ga le-ta zgrabi za vrat in zadavi. Veinoma rtev dri

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

8

e nekaj minut potem, ko je e mrtva. Nato jo ponese ali odvlee v gosto podrast. Ni nenavadnega

ni, e v eni noi pospravi 20-35 kg mesa. V povpreju porabi hrane veliko manj, namre od 15-18 kg

na dan. Tiger se zadri ob plenu, dokler ne preostanejo le e koa in kosti. Manjo ival, npr.

muntjaka, poje naenkrat. Toliken plen, kot so Zambar, los ali bivol, pa mu zadostuje za ve dni.

Drugae je, e se plena loti ve tigrov; navadno je to mati z mladii. Samica, ki ima mladie, mora

pogosteje hoditi na lov. Mati, ki skrbi za 2 mladia, gre na lov vsakih 5-6 dni, tako da upleni 60-70

ivali.

Slika 4: Nain lova 1

Slika 5: Nain lova 2

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

9

Slika 6: Nain lova 3

Slika 7: Nain lova 4

4.6 Zanimivosti: -Tigri lahko odvleejo teek plen sami, mi pa bi zanj potrebovali pet monih mo.

-Sibirski tiger potrebuje na dan devet ali deset kilogramov mesa, da se nasiti in da lahko v tej

hladni klimi preivi.

-Poreen tiger lahko letno ulovi do trideset bivolov.

-Odrasli tiger zmore v eni noi poreti tudi enaintrideset kilogramov mesa.

-Za razliko od ostalih mak, tigri pogosto rejo tudi napol zdrobljeno hrano.

-Ve kot polovica vseh mladiev pogine, predenj doseejo spolno zrelost.

-Ko tiger svoj plen ujame, zane pojedino vedno pri zadnjih delih ivali.

-Najveja masa sibirskega tigra, ki so jo zapisali, je znaala 384 kg

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

10

5 Ris

Slika 8: Ris

5.1 Opis Ris je najveja Evropska maka. Ima rdekasto siv hrbet z rjavimi pegami. Na koncu repa2 je rn,

trebuh pa ima belkast. Na licih je njihova dlaka zalo velika. Samci so veji in moneji od samic,

tehtajo pa do 50 kg. Ris ima kratko iroko glavo ,uhlje s opki ,visoke noge ,kratek rep in gost kouh z

fino dlako.

5.2 Hrana Hrani se z ivalmi kot so glodavci, vretenarji, sesalci in ptice.

Ris zgrabi ival, ki jo je napadel, z monimi prednjimi apami z dolgimi ostrimi kremplji, ki delujejo kot

noi, ugrizne pa jo z obema gornjima prednjima podonika , s katerima jo usmrti kot z bodalom. Ris

plena ne zane jesti takoj ,temve si ga odvlee na skrit kraj.

5.3 ivljenjski prostor ivi v obirnih gozdovih najrazlinejih drevesnih vrst

5.4 Razmnoevanje Paritveno obdobje traja od sredine februarja do konca marca. Samice se parijo preden doseejo dve

leti.

Brejost traja priblino 73 dni. Prostori kjer samice kotijo so zelo skriti. Samica skoti od 1-4 mladie,ki

so porasli z dlako in so slepi. Pri materi sesajo mleko 5 mesecev , z njimi ostane samica do

naslednjega paritvenega obdobja.

2 Gibljiv, razlino oblikovan podaljek zadnjega dela trupa nekaterih ivali

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

11

Samci se razmnoujejo ko so stari tri leta in za naklonjenost samic se pretepajo.

Slika 9: Mladi risa

6 Jaguar

Slika 10: Jaguar

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

12

6.1 Opis Jaguar je najveja maka v Juni in Srednji Ameriki. Ima kraji rep, okato telo in veje pege z dodatno

notranjo liso. Velik je od 68 do 76 cm, dolg od 112 do 185 cm. Rep meri od 45 do 75 cm. Tehta lahko

od 57 do 113 kg. Samice so v povpreju za 20% manje od samcev. Jaguar je edini med velikih mak,

ki ne more rjoveti.3

6.2 ivljenjski prostor ivi v razlinih ivljenjskih okoljih, od pragozda, grmiaste pokrajine, trstija pa vse do obalnih

gozdov. Najdemo ga tudi v odprti pokrajini, v kolikor mu trava in skale nudijo dovolj zavetja pri lovu.

6.3 Razmnoevanje Paritveno obdobje traja od sredine februarja do konca marca. Samci se za naklonjenost samic

pretepajo. Odrasli jaguarji so, razen v asu parjenja, ko sta samec in samica kratek as skupaj,

samotarji. Samica je breja od 93 do 110 dni. Mladii ostanejo praviloma prvi dve leti pri materi,

potem si poiejo svoj teritorij in zato zapustijo druino.

Slika 11: Mladi jaguarja

3 Oglaati se z monim, nizkim, zateglim glasom

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

13

6.4 Hrana Kot vse make je tudi jaguar mesojedec ,hrani se le z mesom. Je prilonostni lovec, kar pomeni, da

lovi ko se mu pojavi prilonost za to. Najraje lovi velik plen, kot so jelen, tapir, pes in e druge.

Tabela 1: Primerjava hrane in ivljenjskega prostora med razlinimi makami

Ime divje make

Hrana ivljenjski prostor

Tiger Divji praii, jelenjad, losi, risi in medvedje.

Teko prehodni gozdovi Azije.

Ris Glodavci, vretenarji, sesalci in ptice.

Gozdovi vseh drevesnih vrst.

Jaguar Jelen, tapir, pes in druge.

Razlina ivljenjska okolja.

7 Viri

7.1 Knjige Zveri, zaloba: Lovska zveza

7.2 Internet http://www.s-gimorm.mb.edus.si/Projektne/2005/Tigri/splet/Znacilnosti.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jaguar

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ris

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sibirski_tiger#Prehrana

http://sl.wikipedia.org/wiki/Divja_ma%C4%8Dka

http://en.wikipedia.org/wiki/Wildcat

7.3 Slike http://www.mop.gov.si/uploads/pics/ris5_01.jpg

http://www.hollow-hill.com/sabina/images/new-lynx.jpg

http://www.moggyblog.com/blogs/media/users/admin/LinhMieu-Lynx.jpg

http://www.brandondufau.com/archives/Baby%20Jaguar.jpg

http://pda.88000.org/18__Baby_Tiger.htm

http://image.24ur.com/media/images/original/Sep2003/2030422.jpg

Projektna naloga iz predmeta Raunalnitvo Divje make

14

http://news.nationalgeographic.com/news/2009/06/images/090629-lynx-kittens-picture-

ap_big.jpg

http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.animaliacs.com/img/zoo/420/jaguar_4_42

0.jpg&imgrefurl=http://www.animaliacs.com/zoo/animal/%3Fanimal_id%3D8&usg=__TCDJT

OFEd6m9Dm1qvjZPl9hsM5c=&h=420&w=629&sz=216&hl=sl&start=14&itbs=1&tbnid=5WaV

WzIJ5GanUM:&tbnh=91&tbnw=137&prev=/images%3Fq%3Dreproduction%2Bof%2Bjaguar%

26hl%3Dsl%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1