8-kongres2011 zgibanka tisk• določa ime stranke, zastavo, znak in logotip; • odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa statut. Kongres sprejme Poslovnik o svojem delu. 14

Statut DeSUS – 11. kongres DeSUS dne, 18.1.2020

1

Na podlagi 1. alineje 13. člena Statuta, sprejetega 18. februarja 2017, je 11. Kongres DeSUS, dne 18. januarja 2020, sprejel Statut v naslednjem besedilu:

STATUT

DeSUS - DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE

(prečiščeno besedilo)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: stranka) je

politična stranka v Republiki Sloveniji. S svojim delovanjem in prizadevanji temelji na naslednjih ciljih in nalogah:

• spoštovanju Ustave in pravne ureditve Republike Slovenije;

• spoštovanju vrednot narodnoosvobodilnega boja;

• spoštovanje osamosvojitve kot prehod v samostojno in demokratično državo;

• dostojanstvu človeka ter varovanju njegovih pravic in svoboščin;

• suvereni, pravni in socialni državi, ki se enakopravno vključuje v druge mednarodne organizacije in skupnosti;

• doslednem vztrajanju na načelih socialnega partnerstva in dialoga;

• zakonodaji, ki zagotavlja sistem socialne in zdravstvene varnosti državljanov ter

pokojninsko invalidskega varstva, ob doslednem uresničevanju pravic iz minulega dela ter spoštovanju medgeneracijskega sporazuma med aktivno generacijo in upokojenci oz. invalidi;

• varovanju okolja, zdrave hrane ter zagotavljanju človeku prijaznih razmer v vseh okoljih in področjih njegovega življenja;

• razvijanju kulturne identitete in pluralnosti kulturnega izražanja; • podpiranju javnega zdravstva;

• podpiranju javnega šolstva;

• podpiranju uspešnega ter policentrično usmerjenega gospodarskega razvoja države;

• razvijanju in krepitvi lokalne samouprave v občinah in pokrajinah;

• uresničevanju vseh pravic zaposlenih do soodločanja, vključno s pravico do udeležbe pri dobičku;

• zavzemanju za gospodarsko uspešno in socialno pravično družbo, humane medsebojne odnose, učinkovitost pravnega reda in za dosledno spoštovanje in zagotavljanje že pridobljenih pravic državljanov ter njihovo širitev v skladu z razvojem demokracije;

• sodelovanju s političnimi strankami in organizacijami civilne družbe doma in v svetu za utrjevanje in uresničevanje demokratičnih družbenih odnosov.

2. člen

Ime stranke je: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, kratica pa DeSUS.

2

Znak stranke je oblike horizontalne elipse v razmerju 2:1,15. Notranjost elipse je v modri barvi, od tega je spodnja tretjina v temnejši modri – C 100% M 50% Y 0% K 0%, zgornji dve tretjini

pa v barvnem prehodu, sestavljenem iz dveh modrih barv, v spodnjem delu temnejša - C 100% M 50% Y 0% K 0%, v zgornjem pa prehaja v svetlejšo - C 75% M 10% Y 0% K 0%. Polje, kjer je prehod, je zaključeno z obrobo v enaki temnejši modri. V središčni del elipse je umeščen lipov

list, ki je s pecljem obrnjen diagonalno desno navzgor. Ta je v zeleni barvi, od tega je spodnja tretjina v temnejši zeleni - C 55% M 10% Y 100% K 0%, zgornji dve tretjini pa v barvnem prehodu, sestavljenem iz dveh zelenih barv, v spodnjem delu temnejša - C 55% M 10% Y 100% K 0%, v zgornjem pa prehaja v svetlejšo – C 55% M 10% Y 80% K 0%. Kratica imena DeSUS je

zapisana v kombinaciji velikih in male tiskane črke– DeSUS, v tipografiji Jura - krepko, ležeče v beli barvi. Napis je postavljen v centralni del elipse,položen na lipov list. Elipsa je zaključena z belo obrobo, ki jo obdaja senca v sivi barvi.

Zastava je modra z znakom stranke, razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.

Žig stranke je okrogle oblike. Ob obodu je napis DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, v sredini pa znak s stiliziranim lipovim listom ter imenom sedeža oz. območja, v

katerem deluje.

Na dvojezičnih območjih se ime in besedilo stranke ter žiga uporablja v slovenskem jeziku in jeziku narodnosti.

Sedež stranke je v Ljubljani.

3. člen

Stranka je pravna oseba. Organizirana je na podlagi teritorialnega načela, lahko pa tudi po

strokovnem in interesnem združevanju članov.

Teritorialne organizacije imajo lastno finančno in materialno poslovanje, ki je del skupnega transakcijskega računa S temi sredstvi razpolagajo na podlagi pooblastil, ki jih določa Pravilnik

o finančnem in materialnem poslovanju DeSUS.

4. člen

V statutu uporabljeni izrazi napisani v moškem spolu, se smiselno uporabljajo za ženske in

moške osebe.

II. ČLANSTVO STRANKE

5. člen

Člani stranke so državljanke in državljani Republike Slovenije, ki sprejemajo njene programske cilje, naloge in statut, podpišejo pristopno izjavo in plačujejo članarino. Pristopna izjava vsebuje: ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, elektronski naslov,

telefonsko številko, izobrazbo, poklic oziroma funkcijo, ki jo opravlja ali status. Članstvo je individualno in ni omejeno z narodnostno, nazorsko ali drugo pripadnostjo.


3

Člani stranke so lahko tudi drugi državljani članic Evropske unije, če jim je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica in če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

Člani stranke ne morejo biti člani drugih političnih strank.

Članstvo se dokazuje s člansko izkaznico.

Stranka vodi register članstva.

Član DeSUS je praviloma član teritorialne organizacije, kjer ima stalno ali začasno prebivališče, oziroma organizacije, kjer mu je omogočeno delovanje. Sprejem novih članov potrjuje organ teritorialne organizacije, določen v statutarnih pravilih te teritorialne organizacije.

Varovanje osebnih podatkov in tistih, ki se uradno štejejo za varovane, ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme izvršni odbor stranke in je usklajen z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

6. člen

Član stranke ima pravico:

• da sooblikuje in uresničuje program stranke;

• da deluje v stranki in njenih organih;

• da voli in je voljen v organe stranke;

• da kandidira in je kandidiran na kandidatnih listah stranke;

• da je obveščen o dejavnosti stranke;

• da daje pobude in predloge organom stranke oz. izvoljenim članom v predstavniških

telesih;

• da se svobodno opredeljuje tudi o tistih vprašanjih, ki niso izrecno opredeljena v

programskih ciljih in nalogah stranke;

• da zagotavlja in uživa strankino solidarnost;

• da dobi ob pristopu člansko izkaznico;

• da odstopi od voljene ali imenovane funkcije;

• da izstopi iz članstva stranke.

Član stranke ima dolžnost:

• da uresničuje programske cilje in naloge stranke ter spoštuje njen statut;

• da s svojim delovanjem in nastopanjem krepi njen ugled ter njene temeljne vrednote;

• da se udeležuje sej organov, katerih član je, zborov in drugih srečanj;

• da plačuje članarino in druge obveznosti po 19. členu tega Statuta.

7. člen

Članstvo v stranki preneha:

• z izstopom,

• z izbrisom zaradi neplačevanja članarine po več kot dveh letih,

4

• z izključitvijo in • s smrtjo.

Član iz stranke izstopi tako, da teritorialni organizaciji katere je član ali sedežu stranke predloži pisno izstopno izjavo. Člana stranke se izbriše iz članstva, v kolikor več kot dve leti ne

plača članarine in te članske obveznosti ne izpolni tudi v roku 60 dni po pisnem pozivu teritorialne organizacije, katere je član.

V primeru prenehanja članstva je član črtan iz evidence članstva.

Po smrti se član črta iz evidence članstva na podlagi uradne ugotovitve organa stranke ali po prijavi svojcev.

8. člen

Član stranke je lahko izključen:

• če bistveno krši statut stranke,

• če deluje v nasprotju z njenim programom,

• če na državnih, evropskih ali lokalnih volitvah kandidira na listi drugih strank oziroma list;

• če je obsojen za kaznivo dejanje, ki je nečastno ali nemoralno za člana DeSUS.

O izključitvi člana stranke odloča:

• organ teritorialne organizacije, čigar član je,

• izvršni odbor stranke.

Postopek izključitve se začne na pisni predlog za izključitev, ki ga lahko organu teritorialne

organizacije poda vsak posamezni član ali organ te teritorialne organizacije. Zoper sklep o izključitvi iz stranke lahko izključeni član poda pritožbo na Svet stranke v roku 30 dni. Sklep o izključitvi mora vsebovati tudi pravni pouk o možnosti pritožbe.

Izvršni odbor stranke lahko odloča o izključitvi člana stranke v primerih, ko na njegov pismeni predlog za izključitev posameznega člana – funkcionarja, v roku 30 dni, tega ne opravi teritorialni organ.

Pred dokončno odločitvijo o izključitvi člana stranke, si Svet po potrebi pridobi stališče Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe, ki zadevo obravnava kot častno razsodišče. Odločitev Sveta je dokončna.

9. člen

Stranka ima lahko tudi častne člane, ki sodelujejo pri delu in aktivnostih stranke.

Naziv častnega člana podeljuje Svet stranke po postopku, ki je v skladu s pravilnikom o

podeljevanju priznanj DeSUS.


5

Častni član je vabljen na kongres stranke, na seje sveta in druge množične in strokovne prireditve, ki jih organizira DeSUS.

Stranka lahko svojim članom podeljuje tudi druga priznanja za njihove zasluge pri uspešnem delu v stranki, za posebno prizadevnost pri izvajanju programskih usmeritev ter za aktivno prizadevanje za gospodarski in socialni napredek Slovenije.

Vrsto priznanj, način in pristojnost podeljevanja in druga podrobnejša navodila določa pravilnik o podeljevanju priznanj DeSUS, ki ga sprejema Svet stranke.

III. ORGANI STRANKE NA DRŽAVNI RAVNI ORGANIZIRANOSTI

10. člen

Organi DeSUS na državni ravni organiziranosti so:

• kongres,

• svet stranke,

• izvršni odbor,

• vodstvo stranke,

• nadzorni odbor

• predsednik stranke;

• podpredsedniki stranke;

• generalni sekretar. 11. člen

Mandat organom stranke, delovnih teles, organom teritorialnih in pokrajinskih organizacij ter njihovim članom traja 4 leta, oziroma do predčasno sklicanega volilno programskega kongresa stranke, oz. konference ali skupščine teritorialne ali pokrajinske organizacije. Po izteku mandata so člani organov lahko ponovno izvoljeni.

Če predsednik stranke, predsednik organa teritorialne ali pokrajinske organizacije na

sklicanem volilno programskem kongresu oz. konferenci ali skupščini po prvem odstavku tega člena ni izvoljen, najvišji organ odloči, da z delom do novih volitev nadaljuje dosedanji predsednik kot vršilec dolžnosti ali kot vršilca dolžnosti imenuje drugo osebo. Nove volitve

morajo biti sklicane najkasneje v roku 180 dni.

Kolektivne organe iz 10. člena sestavljajo člani, ki so voljeni in člani na podlagi funkcij. V kolektivne organe stranke, na državni ravni, morajo biti predlagani kandidati skladno z

Zakonom o enakih možnostih obeh spolov.

V primeru podvajanja oz. dvojnega članstva v kolektivnem organu, če je posameznik izvoljen na kongresu in je hkrati član organa po funkciji, se pri ugotavljanju skupnega števila članstva

kolektivnega organa šteje za enega in ima pri glasovanju v organu pravico le do enega glasu.

V primeru, da na kongresu voljeni član organa med trajanjem mandata pridobi oz. sprejme funkcijo, ki ga uvršča med člane organa po položaju, lahko Svet stranke na njegovo mesto - na

6

predlog komisije za kadrovska in organizacijska vprašanja ali pristojnega predlagatelja - izvoli drugega člana, upoštevajoč pri tem predlog teritorialne organizacije iz katere izhaja član

organa, ki se ga nadomešča.

Seje kolektivnih organov so sklepčne, če je na seji prisotnih nad polovico članov, sklepe pa sprejemajo z večino navzočih članov. Pri glasovanju o koalicijskem sporazumu z drugo oz. z

drugimi strankami, o spremembah in dopolnitvah statuta ter o programskih ciljih in nalogah stranke je za sprejem teh odločitev potrebna večina vseh članov kolektivnega organa.

Kolektivni organi lahko natančneje določajo svoje delo s poslovnikom.

1 . Kongres

12. člen

Najvišji organ stranke je kongres, ki praviloma zaseda vsaka štiri leta. Kongres se lahko skliče tudi predčasno, če to zahtevajo aktualna družbenopolitična ali socialna vprašanja v državi,

nujne odločitve o programskih ciljih in nalogah ter potrebe ali razmere v stranki.

Kongres stranke skliče predsednik na podlagi sklepa Sveta stranke ali na zahtevo najmanj ene tretjine pokrajinskih organizacij.

S sklepom o sklicu kongresa morajo biti seznanjene vse teritorialne organizacije najmanj 30 dni pred dnevom zasedanja. Izvršni odbor stranke pa mora najmanj 14 dni pred začetkom zasedanja poslati teritorialnim organizacijam gradivo, razdeljeno po posameznih točkah

dnevnega reda. Gradivo prejmejo tudi vsi delegati in povabljeni gostje kongresa.

13. člen

Kongres stranke:

• sprejema politično usmeritev stranke, njen program in naloge ter statut ali njegove spremembe oz. dopolnitve;

• obravnava in sprejema poročila o delu in poslovanju stranke med dvema kongresoma;

• voli in razrešuje kolektivne in individualne organe stranke, razen generalnega sekretarja;

• odloča o prenehanju oz. združitvi ali razdružitvi stranke;

• določa ime stranke, zastavo, znak in logotip;

• odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa statut.

Kongres sprejme Poslovnik o svojem delu.

14. člen

Kongres sestavljajo delegati:

• teritorialnih organizacij, pri čemer število, način in kriterije delegiranja določi svet stranke;

• predsednik Sveta stranke;


7

• člani Izvršnega odbora stranke;

• člani Nadzornega odbora stranke;

• poslanci Državnega zbora in Evropskega parlamenta, ministri in državni sekretarji, ki so

člani stranke;

• predsedniki pokrajinskih odborov.

Kongres je sklepčen, če je navzočih več kot polovica delegatov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih delegatov, razen v primerih, če se glasuje o zadevah iz 6. odstavka 11. člena, ko je potrebna večina glasov vseh članov kongresa. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili

največ glasov. Volitve za kolektivne in individualne organe stranke so tajne. O vseh drugih odločitvah je glasovanje praviloma javno, razen če kongres ne določi drugače.

15. člen

Kandidate za člane kolektivnih in individualnih organov stranke predlagajo teritorialne organizacije ter organi stranke. Na podlagi evidentiranih kandidatov svet stranke določi kandidatne liste za kolektivne in individualne organe.

Teritorialne organizacije ter organi stranke, katerih evidentirani kandidati niso uvrščeni na

kandidatne liste, lahko predlagajo, da o njihovem dodatnem predlogu odloča kongres. Najmanj tretjina prisotnih delegatov kongresa lahko med zasedanjem pisno predlaga razširitev kandidatne liste. O predlaganih širitvah liste odloča kongres z glasovanjem.

Vsi kandidati za člane kolektivnih organov ali za nosilce individualnih funkcij morajo s pisno izjavo potrditi, da se strinjajo s kandidaturo.

2 . Svet stranke

16. člen

Svet stranke je najvišji politični organ stranke med kongresoma. Sestavlja ga 40 na kongresu

izvoljenih članov iz teritorialnih organizacij in člani po funkciji. Odločitev o številu članov iz posameznih pokrajinskih in teritorialnih organizacij sprejme Svet stranke.

Člani Sveta so na podlagi funkcije:

• predsednik, podpredsedniki in generalni sekretar stranke;

• predsedniki pokrajinskih odborov;

• poslanci Državnega zbora in Evropskega parlamenta, ministri in državni sekretarji ter drugi

nosilci javnih funkcij, ki so člani stranke.

Število članov Sveta je odvisno od števila neposredno izvoljenih članov Sveta in članov na podlagi mandata njihove funkcije. Pravico za glasovanje ureja Poslovnik o delu organov in delovnih teles DeSUS.

Svet stranke:

• vodi stranko med kongresoma in skrbi za izvrševanje programskih ciljev in nalog ter sklepov kongresa;

8

• odloča o sklicu kongresa stranke in načinu določanja delegatov kongresa ter sprejema dokumente za izvedbo kongresa;

• obravnava zadeve s področja notranjih, organizacijskih in kadrovskih vprašanj ter poročila nadzornega odbora;

• sprejema oceno dela izvršnega odbora in drugih organov stranke ter daje politične smernice za njihovo delo;

• v primeru prenehanja mandata izvoljenemu članu Sveta stranke ali članu izvršnega odbora stranke, če je postal član sveta ali izvršnega odbora po funkciji, lahko na predlog pokrajinske organizacije, v kateri mu je prenehal mandat, izvoli novega člana;

• če predsedniku stranke iz kakršnega koli vzroka preneha mandat, v času manj kot enega leta do rednega kongresa, preide njegova funkcija na enega izmed podpredsednikov

stranke, ki ga s tajnim glasovanjem izvoli Svet stranke. Mandat tako izvoljenemu predsedniku stranke traja do kongresa;

• vzpostavlja in zagotavlja teritorialno organiziranost stranke;

• sklepa o koalicijah in drugih povezovanjih stranke ter odloča o kandidaturi stranke na

volitvah poslancev RS v parlament EU;

• zavzema politična stališča do sistemskih vprašanj države, zlasti s področja socialnega

položaja državljanov, pokojninskega sistema, zdravstvenega varstva in gospodarskega razvoja, ki jih obravnavajo zakonodajni in izvršni organi. Na tej podlagi daje smernice, predloge in pobude poslancem in nosilcem drugih javnih funkcij, ki so izvoljeni na listi stranke;

• sprejema Pravilnik o postopku evidentiranja in kandidiranja za: predsednika Republike Slovenije, poslance RS v parlament EU, poslance DZ Republike Slovenje, ministre v Vladi

RS, državne sekretarje v ministrstvih Vlade RS, organe lokalnih skupnosti, organe DeSUS, člane nadzornih in drugih organov, ki jih predlaga stranka;

• po postopkih, ki jih določa zakon, statut stranke ter ustrezni pravilnik, predlaga kandidate za volitve poslancev v Evropski parlament, za predsednika Republike Slovenije, za izvršilne organe ter za predstavnike stranke v drugih organizacijah in organih ne glede, če stranka

na volitvah nastopa samostojno ali na skupni listi z drugo stranko;

• po opravljenih volilnih konferencah v volilnih enotah, potrjuje listo kandidatov stranke za

volitve v Državni zbor;

• določa višino članarine;

• podeljuje častno članstvo in odličja ter priznanja stranke;

• nadzoruje in spremlja delo vseh organov stranke in teritorialnih organizacij, spreminja in

razveljavlja njihove odločitve, če niso v skladu s statutom, programskimi cilji in nalogami stranke, ter odloča v primerih neskladnosti med sklepi posameznih organov na državni in teritorialni ravni organiziranosti;

• v obdobju med kongresoma lahko, na podlagi politične ocene delovanja in ravnanja ali izrečene osebne želje posameznikov, sklepa o razrešitvah in imenovanju članov organov

stranke oz. nosilcev individualnih funkcij;

• voli predsednika in namestnika predsednika Sveta, ki morata biti člana Sveta;

• na predlog predsednika stranke voli generalnega sekretarja;

• imenuje stalna delovna telesa in jim določi delokrog nalog;

• predlaga kandidatne liste za kolektivne in individualne organe stranke, ki jih voli kongres;

• sprejema poslovnik o delu organov in delovnih teles stranke;


9

• opravlja druge naloge, ki jih opredeljuje Statut; • odloča kot pritožbeni organ o ukrepih organov in organizacij stranke o kršitvah pravic in

dolžnosti članov.

17. člen

Seje Sveta stranke sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika z vsemi pristojnostmi predsednika.

Svet se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno.

Seje sveta so redne, izredne in korespondenčne. Oblike in razloge za sklic seje določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles stranke.

Predsednik Sveta:

• je predlagatelj dnevnih redov sej;

• od izvršnega odbora zahteva pravočasno pripravo gradiv za seje;

• skrbi za vodenje sej v skladu s poslovnikom o delu organov in delovnih teles stranke,

• v primeru oporekanja postopka vodenja seje, pred odločanjem Sveta, po potrebi zahteva mnenje komisije za statutarna vprašanja in pritožbe;

• je član vodstva stranke; • je sklicatelj konference (konvencije) za določanje kandidatov za poslance Evropskega

parlamenta in za predsednika Republike Slovenije;

• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in zakonom o političnih strankah.

3. Izvršni odbor stranke

18. člen

Izvršni odbor stranke je politično-izvršilni organ stranke. Odgovoren je za uresničevanje programa in nalog stranke, sklepov, stališč ter usmeritev kongresa in sveta stranke. Usklajuje

aktivnosti teritorialnih in pokrajinskih organizacij stranke in posreduje sklepe organov stranke poslanski skupini DeSUS.

Izvršni odbor sestavljajo:

• na kongresu izvoljeni člani iz vsake pokrajinske organizacije ter

• člani po funkcijah v stranki: predsednik, podpredsedniki, generalni sekretar, vodja poslanske skupine in ministri, ki so člani stranke.

Pri volitvah članov izvršnega odbora mora kongres upoštevati teritorialno načelo, pri čemer ima vsaka pokrajina enega člana izvršnega odbora.

Na seje Izvršnega odbora so lahko vabljeni brez pravice glasovanja predsedniki pokrajinskih

odborov, predsednik in namestnik sveta stranke ter predsedniki tistih delovnih teles, ki se strokovno ukvarjajo z vprašanji s področij, ki so na dnevnem redu posameznih sej.

10

19. člen

Izvršni odbor:

• uresničuje sklepe in stališča kongresa in sveta stranke ter organizira in izvaja vse druge aktivnosti stranke;

• pripravlja in obravnava gradiva in predloge dnevnih redov za zasedanja kongresa in sveta stranke;

• opravlja strokovno delo v zvezi s kandidiranjem v organe stranke;

• na predlog pokrajinskih organizacij DeSUS imenuje volilne štabe volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije;

• imenuje volilni štab DeSUS za volitve predsednika Republike Slovenije, volitve poslancev Državnega zbora RS in poslancev za parlament Evropske unije;

• po predlogu Komisije za kadrovska, organizacijska in razvojna vprašanja, odloča o kandidatih za predstavnike stranke v drugih organih, organizacijah, nadzornih odborih

zavodov, skladov itd.;

• obravnava predloge, mnenja in pobude teritorialnih in pokrajinskih organizacij, jih rešuje

ali predlaga v odločanje pristojnim organom stranke;

• pripravlja predloge za koalicijsko in drugo sodelovanje s političnimi strankami;

• na temelju in v okviru sklepov sveta sodeluje z drugimi političnimi strankami in organizacijami civilne družbe;

• usklajuje delo pokrajinskih in teritorialnih organizacij, poslanske skupine ter vladnih in upravnih funkcionarjev, volilnega štaba in drugih delovnih teles stranke;

• ustanavlja za posamezna delovna področja začasna delovna telesa ter imenuje predsednike in člane teh teles;

• sprejema pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju stranke;

• določa materialne obveznosti do stranke s strani posameznih nosilcev funkcij ali članstev

v organih, kjer se prejema nadomestila in plačila za opravljanje funkcije. Pogoj pa je, da jih je na te naloge predlagala stranka. Kriterije in način delitve sredstev znotraj stranke, določa Izvršni odbor.

• sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke;

• odloča o delitvi sredstev pridobljenih iz naslova 13. alinee 16. člena tega Statuta;

• odloča o razrešitvi in izključitvi posameznega člana organa DeSUS;

• sprejema pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest pisarne sedeža stranke;

• sprejema pravilnik o varovanju in ravnanju s tajnimi podatki; opravlja tudi druge naloge,

določene s tem statutom in sklepi sveta stranke.

20. člen

Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik stranke, v njegovi odsotnosti pa eden od

podpredsednikov.

V primeru, da predsednik stranke ne skliče seje, jo na zahtevo najmanj tretjine članov sveta,

ali tretjine članov Izvršnega odbora, ali večine članov nadzornega odbora, ali tretjine

pokrajinskih odborov ali tretjine teritorialnih organizacij, skliče podpredsednik stranke.


11

4 . Vodstvo stranke

21. člen

Vodstvo stranke skrbi za uresničevanje programa, nalog in statuta stranke, sklepov in stališč ter usmeritev kongresa, sveta in izvršnega odbora stranke

Vodstvo stranke :

pripravlja in sprejema vsebinska stališča za delo in odločanje v vladi in poslanski skupini;

pripravlja in sprejema politične ocene pred volitvami v predstavniška telesa EU, države ali

Predsednika republike ter lokalnih skupnosti;

organizira in odloča o ukrepih za izvajanje aktivnosti v zvezi uresničevanja sklepov

Kongresa, Sveta stranke in Izvršnega odbora;

uresničuje koalicijsko in drugo sodelovanje s političnimi strankami;

seznanja poslansko skupino, vladne in upravne funkcionarje o političnih stališčih organov

stranke;

pripravlja izhodišča za operativno akcijske programe stranke in teritorialnih organizacij;

opredeljuje se do liste kandidatov za volitve poslancev DZ , EU , in kandidatov za župane;

opravlja druge naloge skladno s tem statutom.

Vodstvo stranke, s ciljem učinkovitejšega in neposrednega seznanjanja članstva z določeno

aktualno družbeno politično problematiko ter pridobitve stališč stranke do obravnavane problematike, sklicuje klavzuro (zaprto zborovanje) ali konvencijo (odprto zborovanje).

Na klavzuro ali konvencijo se, poleg članov kolektivnih organov in delovnih teles, vabijo tudi

predstavniki teritorialnih organizacij DeSUS. Obseg udeležencev določa sklicatelj.

Vodstvo stranke sestavljajo:

• predsednik stranke;

• podpredsedniki stranke;

• predsednik Sveta stranke;

• generalni sekretar in vodja poslanske skupine.

Vodstvo stranke sklicuje predsednik po potrebi, načeloma pa enkrat mesečno.

22. člen

5. Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke ter zakonitost sklepov, ki jih sprejemajo organi stranke. O svojih ugotovitvah sproti poroča Izvršnemu odboru, obvezno pa takrat. ko ta sprejema zaključni račun in finančni načrt.

Najmanj enkrat letno poroča tudi Svetu stranke. Je predlagatelj razrešnice kolektivnih in individualnih organov stranke na kongresu stranke.

Nadzorni odbor sestavlja pet članov in trije namestniki, ki med seboj izberejo predsednika in

njegovega namestnika.

12

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v kateremkoli organu stranke.

Predsednik nadzornega odbora je vabljen na seje izvršnega odbora in seje sveta stranke.

6. Predsednik stranke

23. člen

Predsednik stranke: • vodi in predstavlja stranko;

• podpisuje akte, ki jih sprejemajo organi stranke;

• sprejema operativne odločitve iz pristojnosti izvršnega odbora med dvema sejama in o

sprejetih odločitvah poroča izvršnemu odboru;

• izvršuje odločitve organov stranke;

• opravlja druge naloge, določene s tem statutom ali sklepi organov stranke;

• kot obliko dela sklicuje kolegij predsednika, katerega sestavo, glede na obravnavane teme,

določi sam;

• predlaga izvršnemu odboru konkretne zadolžitve za posamezne operativne naloge članov

izvršnega odbora in daje pooblastila za zastopanje stranke;

• skrbi za sprotno informiranost javnosti o delu organov in za odzivnost na javne izzive;

• sprotno informira kolektivne organe stranke o uresničevanju programa stranke in izvajanju koalicijskega sporazuma;

• določi podpredsednika, ki ga bo nadomeščal v njegovi odsotnosti oz., če tega ne naredi, to odločitev prepusti Izvršnemu odboru.

7. Podpredsedniki stranke

24. člen

Podpredsedniki stranke:

pomagajo predsedniku stranke pri vodenju stranke, izvrševanju programa, udejanjanju sklepov in stališč kongresa, sveta ter izvršnega odbora stranke;

praviloma vodijo stalna delovna telesa stranke; so zadolženi za posamezne vsebinske sklope skladno z nalogami vodstva iz 21. člena

statuta. O zadolžitvi posameznega podpredsednika, na podlagi dogovora med

predsednikom in podpredsednikom, odloča predsednik stranke in o dogovoru obvesti izvršni odbor;

o svojem delu poročajo svetu ter izvršnemu odboru stranke;

opravljajo druge naloge, določene s tem statutom; ter v dogovoru z generalnim sekretarjem in predsednikom stranke udeležujejo

dogodkov teritorialnih organizacij.

Stranka ima največ tri podpredsednike. Eden izmed podpredsednikov mora biti drugega spola od ostalih dveh.


13

8. Generalni sekretar stranke

25. člen

Generalni sekretar stranke:

• skrbi za organiziranost stranke in za usklajeno delovanje pokrajinskih in teritorialnih organizacij;

• daje pobude, predloge in mnenja za delo stranke in njenih organov;

• odgovoren je za pravočasno pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi in delovna telesa stranke ter za uresničevanje njihovih sklepov;

• zadolžen je za finančno-materialno poslovanje stranke, pripravlja letni finančni načrt in

zaključni račun stranke;

• najmanj dvakrat letno seznanja Izvršni odbor z realizacijo finančnega načrta in porabo

finančnih sredstev;

• skrbi za učinkovit pretok informacij v stranki in njenih teritorialnih organizacijah ter za

stike z javnostjo;

• je predstojnik zaposlenih v stranki, odloča o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij;

• zastopa stranko v pravnem prometu;

• vodi kadrovske postopke na podlagi sklepov kongresa, sveta in izvršnega odbora stranke;

• usklajuje delo stalnih in začasnih delovnih teles stranke;

• je odgovoren za vodenje registra članov stranke;

• opravlja druge naloge določene s tem Statutom ali sklepi organov stranke; • kot obliko dela sklicuje kolegij predsednikov pokrajinskih organizacij, z namenom

učinkovitega in neposrednega seznanjanja s stališči in ukrepi vodstva stranke ter stalnih delovnih teles stranke;

• za občasne naloge lahko imenuje pooblaščeno osebo, ki pomaga pri organizaciji dogodkov, pripravi sestankov srečanj s teritorialnimi in drugini organizcijami, z namenom zagotavljanja prisotnosti na terenu in ustrezne informiranosti pred, med in ob

pomembnih političnih dogodkih. 9. Delovna telesa stranke

26. člen

Za pripravo strokovnih predlogov, politik, konkretnih rešitev in za izvajanje nalog stranke, delujejo stalna delovna telesa:

• Strateško programski svet,

• Odbor za socialo in zdravstvo,

• Odbor za gospodarstvo,

• Odbor za okolje,

• Svet mlajših,

• Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe,

• Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja, • Komisija za mednarodno sodelovanje, • Komisija za lokalno samoupravo.

14

Stalna delovna telesa imenuje svet stranke.

Svet stranke s posebnim sklepom določi način oblikovanja delovnih teles stranke in njihov delokrog dela ter imenuje predsednike delovnih teles.

Za občasne naloge lahko Izvršni odbor stranke imenuje začasno delovno telo in določi njegove

naloge ter način dela.

26.a člen

Svet mlajših sestavlja po en predstavnik mlajših iz vsake pokrajinske organizacije. Predstavnika pokrajinske organizacije imenuje pokrajinski odbor.

Svet obravnava vsa področja po svoji presoji in v skladu s svojim poslovnikom. Sprejeta stališča in predloge sveta v organih stranke zastopa predsednik ali njegov namestnik. Predsednika in namestnika sveta mlajših izvolijo člani sveta izmed sebe, z navadno večino glasov.

IV. TERITORIALNA ORGANIZIRANOST STRANKE

27. člen

Teritorialna organizacija je temeljna oblika organiziranosti stranke V njenem okviru člani na

zborih ali sestankih v krajevnih, vaških ali četrtnih skupnostih neposredno, preko krajevnih, občinskih, območnih ali mestnih odborov pa posredno uresničujejo svoje članske pravice in obveznosti.

Teritorialna organizacija si predvsem prizadeva za učinkovito lokalno samoupravo. Uresničuje

skupne interese, potrebe in želje svojih članov za reševanje vprašanj in problemov gospodarskega, socialnega, družbenega, kulturnega, naravovarstvenega in drugega razvoja območja, v katerem deluje.

S svojim delovanjem se vključuje v prizadevanja za uresničevanje ciljev in nalog programa ter statuta stranke, za njen vsestranski razvoj, za povečevanje števila članstva ter za krepitev političnega ugleda in vpliva stranke na svojem območju in na ravni države.

28. člen

Teritorialne organizacije stranke so:

• občinska organizacija, ki deluje na območju posamezne občine, ki mora imeti vsaj toliko

članov, kot je potrebnih za izvolitev organov občinske organizacije;

• območna organizacija, ki deluje na območju dveh ali več občin, kjer ni občinskih

organizacij, ali povezuje več občinskih in mestno organizacijo;

• mestna organizacija, ki deluje v mestnih občinah.


15

Občinske in mestne organizacije se povezujejo v območne organizacije, če so te ustanovljene.

Območna organizacija se praviloma organizira za območje, ki predstavlja enega ali več volilnih

okrajev predvidenih z Zakonom o volitvah v Državni zbor.

V okviru občinske, območne ali mestne organizacije lahko delujejo krajevne, vaške ali četrtne organizacije.

V občini, kjer še ni ustanovljena občinska organizacija stranke, lahko ustanovi vaške ali četrtne organizacije, sosedna občinska ali predsednik pokrajinske organizacije.

29. člen

Organi teritorialnih organizacij so:

• skupščina občinske, območne ali mestne organizacije;

• občinski, območni ali mestni odbor;

• Izvršni odbor;

• predsednik;

• eden ali dva podpredsednika;

• sekretar; • Nadzorni odbor.

Če skrbi območna organizacija zgolj za koordinacijsko oz. povezovalno vlogo med teritorialnimi organizacijami na svojem območju, so njeni organi le območni odbor, predsednik, podpredsednik in sekretar območne organizacije.

Obliko organiziranosti in število organov določa teritorialna organizacija s svojimi Statutarnimi

pravili v katerih pa mora opredeliti najvišji organ v teritorialni organizaciji, njen izvršilni organ, oziroma organ vodenja, nadzorni organ ter individualne organe vodenja.

V krajevnih, vaških ali četrtnih organizacijah so organi:

• zbor članov;

• odbor krajevne, vaške ali četrtne organizacije.

• predsednik krajevne, vaške ali četrtne organizacije.

30. člen

Občinska, območna in mestna organizacija sprejme statutarna pravila, s katerimi podrobneje

določa svojo organiziranost, specifične programske cilje in naloge, volilne in druge politične aktivnosti, delovanje in pristojnosti posameznih organov, mrežo organizacij v krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih, lokalne povezave z drugimi strankami, sodelovanje z organizacijami na lokalnem nivoju, finančno in materialno poslovanje in drugo.

Statutarna pravila iz prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu s tem statutom in programskimi cilji ter nalogami stranke, kar preverja komisija za statutarna vprašanja in

16

pritožbe. Glede vprašanj, ki niso urejena s statutarnimi pravili, se uporabljajo neposredno določila tega statuta.

31. člen

Sklic skupščine oziroma zbora teritorialne organizacije mora biti opravljen najmanj enkrat letno.

Če predsednik teritorialne organizacije ne skliče skupščine oz. zbora več kot eno leto, ali če

izvršni odbor stranke ob obravnavi razmer v teritorialni organizaciji oceni, da so te neustrezne, lahko generalni sekretar skliče skupščino članov oziroma odbora in ji predloži dnevni red. Svet stranke pa lahko, če tako oceni, razreši ali razpusti organe teritorialne organizacije in določi datum za volitve novih organov.

V. POKRAJINSKA ORGANIZACIJA

32. člen

Teritorialne organizacije se povezujejo v pokrajinske organizacije, ki se ustanovijo na prostorsko, gospodarsko, zgodovinsko, kulturno in upravno zaokroženem območju.

Območja pokrajinskih organizacij in njih število določi svet stranke.

V Pokrajinsko organizacijo se obvezno vključujejo občinske, mestne in območne organizacije organizirane na območju posamezne pokrajine.

33. člen

Pokrajinska organizacija ima pokrajinski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki izvoljeni po teritorialnih organizacijah določene pokrajine. Pokrajinski odbor med izvoljenimi člani izvoli

predsednika in namestnika predsednika pokrajinskega odbora. Namestnik ima, v primeru nadomeščanja predsednika, vse pristojnosti in pooblastila predsednika, vključno z glasovalno pravico v organih stranke. Pokrajinski odbor na predlog predsednika pokrajinskega odbora

imenuje sekretarja.

Pokrajinska organizacija ima lahko tudi konferenco, če člani tako odločijo.

Organiziranost vodenja in organe pokrajinske organizacije, določa vsaka pokrajinska organizacija s svojimi Statutarnimi pravili, v katerih mora biti opredeljeno: zastopanost

teritorialnih organizacij v organih pokrajine, najvišji organ pokrajinske organizacije, njen organ vodenja, nadzorni organ, funkcionarji, odgovornosti in pooblastila.

Statutarna pravila pokrajinske organizacije DeSUS, ki jih sprejema najvišji organ le-te, morajo

biti skladna s tem Statutom. Posamezna neskladja ali druge pomanjkljivosti obravnava Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe, skladno s svojim Pravilnikom o pristojnostih in delu navedene komisije.

Pokrajinski odbor je organ, ki usklajuje in povezuje teritorialne organizacije ki so vključene v pokrajinsko organizacijo.


17

Na sejah pokrajinskega odbora se članice dogovarjajo o:

• uresničevanju tistih akcij, ki so v njihovem skupnem interesu ali so del skupnih akcij

stranke;

• skupnih stališčih posameznih vprašanj s področja dela in razvoja stranke v pokrajini in na

ravni države;

• skupnih ocenah, stališčih in predlogih za zadeve, ki se urejajo ali bi jih bilo potrebno urediti

na ravni stranke;

• stališčih, sklepih in usmeritvah sveta in izvršnega odbora stranke;

• skupnih predlogih za dopolnitev programskih ciljev, nalog in predlogov za spremembe statuta in aktov stranke ter drugih pobudah;

• ustanovitvi teritorialnih organizacij v občinah, kjer še niso organizirane, ali o pomoči tistim organizacijam, ki niso dovolj učinkovite ter organizacijsko usposobljene;

• učinkovitem pretoku informacij o svojem delu, razvoju in vprašanjih socialnega, gospodarskega ter kulturnega razvoja na področju pokrajine;

• sodelovanju v volilnih kampanjah.

Pokrajinska organizacija določi svoje delegate in goste za Kongres ter uskladi kadrovske predloge svojih članov za organe stranke na podlagi prejetih predlogov teritorialnih

organizacij, ki so v njo povezani. Dokončni predlog sprejme pokrajinski odbor v okviru kvote, ki je za pokrajinsko organizacijo dodeljena.

Svet stranke lahko pooblasti pokrajinsko organizacijo in njen odbor tudi za druge naloge iz

svoje pristojnosti, zlasti za organizacijske in vsebinske ukrepe v tisti teritorialni organizaciji, ki ni delavna ali s svojim delovanjem krši statut, programske cilje in naloge ter zato škoduje ugledu stranke.

34. člen

Finančna in materialna sredstva za delovanje pokrajinske organizacije zagotavlja stranka. Teritorialne organizacije so po sklepu pokrajinskega odbora dolžne prispevati del svojih sredstev za pomembnejše politične naloge, ki so skupnega interesa.

35. člen

Po odločitvi organa vodenja v pokrajinski organizaciji ali na zahtevo 1/3 (tretjine) teritorialnih organizacij v pokrajini se skliče konferenca ali klavzura za območje opredeljeno s teritorialno

obsežnostjo pokrajinske organizacije.

Konferenca ali klavzura obravnava aktualna družbena ali politična dogajanja v pokrajini ali državi, pomembna vprašanja za DeSUS in izvajanje njenega programa s ciljem seznanitve čim

širšega kroga članstva ter zbiranja predlogov, stališč in odločitev.

18

VI. RAZMERJA MED POSLANSKO, SVETNIŠKO SKUPINO IN STRANKO

36. člen

Poslanci, izvoljeni v Državni zbor, in svetniki, izvoljeni v občinske oziroma mestne svete, ustanovijo poslansko oziroma svetniško skupino.

Poslanska oziroma svetniška skupina je telo, ki usklajuje delo poslancev in svetnikov, izvoljenih na listi stranke, skrbi za njihovo obveščenost in organizira dogovarjanja o skupnih stališčih ter usklajeno nastopanje.

Vodjo, namestnika in sekretarja poslanske oz. svetniške skupine izberejo in razrešijo poslanci oz. svetniki. Začasnega vodjo poslanske skupine v DZ imenuje predstavnik liste.

Poslanska oziroma svetniška skupina je odprta za pobude in predloge državljanov ter

organizacij civilne družbe. Njihove pobude je dolžna obravnavati in jih obveščati o svojih stališčih.

37. člen

Poslanci v Državnem zboru in njegovih telesih so za svoje delo odgovorni volivcem. Za uresničevanje programskih ciljev in nalog, sklepov in stališč kongresa, sveta, izvršnega odbora, pa so na podlagi izjave iz 38. člena tega statuta odgovorni stranki.

Poslanci imajo pravico in dolžnost sodelovati na kongresu, v delu sveta, izvršnega odbora in njegovih delovnih telesih ter upoštevati in uveljavljati njihove sklepe, stališča in usmeritve.

Svet stranke in izvršni odbor sta dolžna obravnavati predloge, pobude in informacije, ki jim jih

posreduje poslanska skupina, ter o njih zavzeti svoja stališča.

Poslanci imajo pravico in dolžnost sodelovati tudi s teritorialnimi organizacijami z območja, kjer so izvoljeni, se udeleževati sej njihovih organov ter upoštevati stališča in predloge glede

urejanja zadev, ki so pomembne za občane in člane z območja teritorialne organizacije .

Poslanec usklajuje z izvršnim odborom teritorialne organizacije organizacijska vprašanja ter vsebino dela svoje poslanske pisarne.

38. člen

Poslanec mora za ves čas trajanja svojega mandata, še pred vključitvijo na listo kandidatov stranke, v pisni izjavi in s svojo častjo obljubiti, da ne bo izstopil iz stranke ali prestopil k drugi stranki oz. poslanski skupini in da sprejema obveznosti in odgovornosti do DeSUS.

Poslancu, ki izstopi iz poslanske skupine ali postane samostojni poslanec, preneha članstvo v stranki, z dnem njegovega izstopa.


19

39. člen

Pri teritorialnih organizacijah se lahko ustanovijo klubi svetnikov, za katere se smiselno uporabljajo načela iz 36. člena tega statuta.

VII. MINISTRI IN DRUGI ODGOVORNI NOSILCI JAVNIH FUNKCIJ

40. člen

Kandidate za ministre in druge vladne funkcionarje določi na podlagi kriterijev Sveta stranke in Pravilnika o evidentiranju in kandidiranju za predsednika RS, poslance DZ in EP, ministre, državne sekretarje in člane svetov, Izvršni odbor stranke izmed članov stranke DeSUS.

Kandidat za javno funkcijo je dolžan podpisati izjavo, s katero se opredelijo razmerja in lojalnost do stranke.

41. člen

Ministri in drugi vladni ter upravni funkcionarji so za svoje delo odgovorni organu, katerega člani so. Na podlagi uresničevanja programskih ciljev, nalog, sklepov in stališč kongresa, sveta

in izvršnega odbora, kot tudi izjave iz 38. člena tega statuta, pa so hkrati odgovorni tudi stranki.

V primeru izstopa DeSUS iz vladne koalicije, mora njen minister odstopiti. V kolikor to ne stori, mu preneha članstvo v stranki.

Ministri kot člani stranke ali drugi funkcionarji imajo pravico in dolžnost, da se vključujejo v delo organov stranke in da sodelujejo s poslansko skupino.

Ministri kot člani stranke in funkcionarji so dolžni poročati o svojem delu organom stranke. Po

lastni presoji dajejo pobude organom stranke in poslanski skupini za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke.

42. člen

Določbe tega poglavja in 38. člena tega Statuta se smiselno uporabljajo tudi za župane in druge

funkcionarje v lokalnih skupnostih, člane nadzornih organov in organov upravljanja, ki jih je na te funkcije kandidirala teritorialna organizacija stranke.

20

VIII. ODGOVORNOST IN PRENEHANJE MANDATA

43. člen

Voljeni in imenovani člani kolektivnega organa stranke in nosilci individualnih funkcij so za svoje delo odgovorni kolektivnemu organu, katerega člani so, in organom, ki so jih izvolili oz.

imenovali.

44. člen

Člani kolektivnega organa in individualni organi imajo v času svojega mandata pravico odstopiti.

Če pristojni kolektivni organ v razpravi ugotovi, da njegov član iz osebnih razlogov, objektivnih okoliščin ali na podlagi politične ocene o delovanju in ravnanju ne more več opravljati svoje funkcije, sprejme sklep o prenehanju mandata ali funkcije individualnega organa.

Svet stranke ravna v skladu s 5. in 6. alineo 4. odstavka 16. člena.

45. člen

Občinski, območni in mestni odbor lahko posameznega člana ali nosilca funkcije razreši ali ga izključi iz stranke, če ugotovi, da ne uresničuje programskih ciljev in nalog stranke, če krši

statut in druge akte stranke, če ne uresničuje sklepov, stališč in usmeritev organa stranke, če ne sodeluje v delu organa ali če škoduje političnemu ugledu stranke.

O odgovornosti člana ali nosilca funkcije razpravlja in odloča pristojni organ. Na razpravo mora

biti vabljen tudi član oziroma funkcionar, o katerega odgovornosti organ razpravlja in odloča.

Na odločitev o razrešitvi ali izključitvi se lahko član ali nosilec funkcije pritoži svetu stranke v

roku 30 dni po prejemu pisnega obvestila. Odločitev sveta je dokončna.

Organ, katerega član je nosilec funkcije, ki je bil razrešen, lahko po končanem postopku pritožbe, za čas do izvolitve novega člana ali nosilca funkcije, imenuje vršilca dolžnosti.

46. člen

Če odstopi kolektivni organ na ravni državne organiziranosti, se skliče kongres stranke, če odstopi kolektivni organ teritorialne organizacije, pa skupščina te organizacije.

Kongres oziroma skupščina sta dolžna oceniti vzroke, ki so povzročili odstop organa, oceniti splošno politično stanje v stranki, sprejeti sklepe za normalizacijo razmer delovanja stranke ter ugotoviti objektivno odgovornost.

V skladu s sprejeto oceno političnega stanja lahko kongres ali skupščina sprejmeta odstop in izvolita nov kolektivni organ, ali pa odstop zavrneta.


21

47. člen

Svet stranke lahko na predlog Izvršnega odbora razpusti organ teritorialne organizacije, če deluje v nasprotju s statutarnimi načeli, če ne uresničuje programskih ciljev in nalog ali če

škoduje političnemu ugledu stranke. O pritožbi odloča kongres stranke.

Razpustitev organa stranke na državni ravni lahko predlaga najmanj tretjina teritorialnih organizacij. O razpustitvi odloča kongres stranke.

IX. JAVNOST DELA STRANKE

48. člen

Delo stranke je javno.

Organi stranke, razen kongresa, lahko notranje strankine zadeve in vprašanja obravnavajo in o njih odločajo tudi brez prisotnosti javnosti, če pristojni organ tako sklene.

49. člen

Organi stranke obveščajo javnost o delu, odločitvah in stališčih stranke prek javnih sej,

tiskovnih konferenc, obvestil, javnih glasil, izjav za javnost itd.

X. POTRJEVANJE IN DOLOČANJE KANDIDATOV ZA VOLITVE

V DRŽAVNI ZBOR, ZA PARLAMENT EU IN ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE

50. člen

Na podlagi politične ocene se stranka odloči o udeležbi na posameznih volitvah s svojimi

kandidati po volilnih enotah oziroma za strankino listo ali skupno listo z eno ali več strankami.

51. člen

Način in postopek kandidiranja, kriterije za evidentiranje kandidatov, skladno s pravilnikom, okvirni volilni program stranke in organizacijo volilne kampanje določi Izvršni odbor stranke.

52. člen

Evidentiranje možnih kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor RS opravijo teritorialne organizacije izmed članov stranke DeSUS in ga uskladijo na pokrajinskem odboru stranke. Dokončno listo kandidatov po predhodni obravnavi na Vodstvu stranke in Izvršnem odboru,

potrjuje Svet stranke.

22

Izvršni odbor v soglasju s teritorialnimi ali pokrajinskimi organizacijami imenuje v vsaki volilni enoti volilni štab stranke, ki usklajuje predvolilne priprave in zagotavlja tehnične ter organizacijske pogoje za pripravo in izvedbo volilne konference v volilni enoti.

V volilnem štabu morajo biti zastopani vsi volilni okraji volilne enote. Izvršni odbor stranke predlaga predstavnika stranke v republiški volilni komisiji in v komisijah volilnih enot. Predstavnika liste kandidatov v volilni enoti določi volilna konferenca volilne enote.

Teritorialne organizacije predlagajo svoje predstavnike v okrajne volilne komisije in volilne odbore volišč, prav tako pa svoje zaupnike na voliščih. Sezname zaupnikov po voliščih izroči predstavnik liste pristojni volilni komisiji.

53. člen

Kandidacijski organi stranke so pri kandidiranju dolžni upoštevati, poleg drugih kriterijev, tudi

ustrezno zastopanost kandidatov obeh spolov. To načelo zagotavlja predvsem dosledno spoštovanje predpisov, ki v Republiki Sloveniji določajo postopke kandidiranja za posamezne volitve.

54. člen

Listo kandidatov za Državni zbor določi volilna konferenca v posamezni volilni enoti. Volilni štab stranke opredeli število delegatov in teritorialnih organizacij za volilno konferenco enote.

Volilno konferenco skliče predsednik volilnega štaba stranke v volilni enoti in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva in organov konference.

Volilna konferenca je sklepčna, če je prisotna večina delegatov.

Predsednik volilnega štaba seznani delegate s predlogom kandidatne liste volilne enote in jim omogoči, da listo dopolnijo z dodatnimi predlogi.

Vsak kandidat mora predhodno podpisati izjavo, da sprejema kandidaturo, in izjavo o izpolnjevanju obveznosti do stranke.

55. člen

O predloženi oziroma na konferenci dopolnjeni listi kandidatov glasujejo delegati konference.

Glasovanje je tajno. Lista kandidatov je lahko odprta, če je več kandidatov kot je volilnih okrajev, ali pa zaprta.

Če je na listi več kandidatov, so izvoljeni tisti, ki so dobili največ glasov prisotnih delegatov,

vendar iz vsakega volilnega okraja mora biti izvoljen vsaj 1 kandidat. Če je na listi toliko kandidatov, kot je volilnih okrajev, so izvoljeni tisti, ki so dobili večino glasov navzočih delegatov. Če je na listi manj kandidatov, kot je volilnih okrajev, lahko konferenca določi

kandidate, ki bodo kandidirali v dveh volilnih okrajih.


23

56. člen

Glasovanje vodi delovni predsednik. Izid glasovanja ugotovi in objavi volilna komisija, ki šteje tri člane in jo imenuje volilna konferenca.

O poteku volilne konference se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.

Zapisnik mora vsebovati vse podatke, ki so določeni v 51. členu Zakona o volitvah v Državni

zbor.

57. člen

Kandidata za predsednika Republike in kandidate za člane Evropskega parlamenta določa volilna konferenca stranke, ki jo sestavlja svet stranke, ne glede, če stranka nastopa s svojimi

kandidati samostojno ali z drugo stranko. 58. člen

Podrobnejša navodila o načinu in postopkih evidentiranja kandidatov ter o predvolilni kampanji sprejme izvršni odbor stranke.

59. člen

Po končanih volitvah izdela Izvršni odbor za svet stranke analizo rezultatov in vsebinsko oceno aktivnosti stranke pri volitvah. S poročilom o volilnih dosežkih in s svojimi stališči seznani svet stranke vse teritorialne organizacije.

V primeru, da na podlagi sprejete politične ocene svet stranke oceni, da doseženi rezultati zaradi aktivnosti stranke in njenih organov niso zadovoljivi glede na pričakovanja, predlagata izvršni odbor in vodstvo stranke v politično presojo vprašanje nadaljevanja svojega mandata.

V primeru izglasovane nezaupnice sprejme svet stranke sklep o sklicu predčasnega kongresa.

XI. DOLOČANJE KANDIDATOV ZA VOLITVE OBČINSKIH SVETOV,

ŽUPANOV IN SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI

60. člen

Kandidate za člane občinskih in mestnih svetov ter župane predlagajo kandidacijski zbori. Predloge za kandidate določi odbor teritorialne organizacije izmed članov stranke DeSUS.

V občinah, kjer stranka nima občinske organizacije, je sklicatelj kandidacijskega zbora

območna ali sosednja teritorialna organizacija DeSUS ali pa predsednik pokrajinskega odbora DeSUS. Na takem zboru mora biti prisotnih najmanj 5 članov stranke iz občine za katero se določa kandidatura.

24

61. člen

Kandidacijski zbor skliče odbor teritorialne organizacije, ki tudi določi število članov zbora, in

to:

• za kandidiranje na večinskih volitvah in za župana najmanj 5 prisotnih članov;

• za kandidiranje na proporcionalnih volitvah najmanj 5 članov;

• za kandidiranje za člane svetov krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti veljajo določila prejšnje alinee tega člena.

62. člen

Kandidacijski zbor prične predsednik ali član izvršnega odbora teritorialne organizacije, ki

predlaga izvolitev delovnega predsednika, tri člane volilne komisije, zapisnikarja in enega overitelja zapisnika.

Delovni predsednik ugotovi sklepčnost kandidacijskega zbora, seznani udeležence z listo

predlaganih kandidatov in omogoči še dodatne predloge. Po opravljenem kandidiranju ugotovi, kateri kandidati so z večino glasov uvrščeni na listo kandidatov ter zagotovi pripravo in razdelitev volilnih lističev.

Člani kandidacijskega zbora glasujejo tajno o kandidatni listi. Volilna komisija objavi rezultat glasovanja, pri čemer smiselno upošteva 55. člen tega statuta.

63.člen

Po opravljenih volitvah izvršni odbor pripravi analizo volilnih rezultatov in vsebinsko oceno aktivnosti teritorialne organizacije, pri čemer po potrebi opozori tudi na probleme in

pomanjkljivosti v volilni kampanji. S poročilom o volilnih rezultatih seznani tudi krajevne organizacije.

Če je teritorialna organizacija dosegla slabe rezultate, ponudita izvršni odbor in odbor

teritorialne organizacije v presojo svoj mandat.

XII. GOSPODARJENJE V STRANKI

64. člen

Finančna sredstva stranke so:

• članarina in prispevki članov;

• darila, volila, dotacije in drugi prispevki;

• prihodki iz premoženja stranke;

• sredstva iz proračuna države in občin; • drugi dohodki iz dejavnosti stranke.


25

65. člen

Gospodarjenje s finančnimi sredstvi in premoženjem podrobneje ureja pravilnik o finančnem

in materialnem poslovanju stranke.

Finančno poslovanje se vodi na podlagi enotnega transakcijskega računa s podračuni posameznih teritorialnih organizacij stranke.

Za gospodarjenje s premoženjem stranke na državni ravni skrbi generalni sekretar stranke. S sredstvi teritorialnih organizacij gospodarijo teritorialne organizacije samostojno v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju DeSUS.

66.člen

Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu s predpisi in letnim finančnim načrtom stranke. Zagotovljen mora biti stalen uvid in preglednost za organe nadzora stranke in države.

Za pravilnost materialnega in finančnega poslovanja stranke v skladu s pravilnikom o

materialnem in finančnem poslovanju odgovarja na državni ravni generalni sekretar, pri teritorialni organizaciji pa njen sekretar oziroma pooblaščena oseba.

67. člen

Delo v organih stranke je častno. Le v primeru, da obseg dela posameznih organov ali nosilcev individualne funkcije zahteva zahtevnejšo strokovno in redno časovno obremenitev, se takšno delo posebej nagradi, o čemer odloča Izvršni odbor.

Za izvrševanje tehničnih, finančnih in administrativnih nalog ima stranka lahko stalne in pogodbene delavce. O tem odloča Izvršni odbor v skladu s Pravilnikom o sistematizacije delovnih mest.

XIII. PRENEHANJE, ZDRUŽITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

68. člen

O prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres stranke z dvotretjinsko večino prisotnih delegatov. Predlog za prenehanje, združitev ali razdružitev stranke lahko poda Svet stranke, najmanj tretjina članov stranke ali najmanj tretjina teritorialnih organizacij.

Predlog mora biti obrazložen in vsebovati tudi način ureditve premoženjsko pravnih razmerij stranke.

Kongres določi organ stranke, ki uredi premoženjsko pravna razmerja in ob prenehanju

delovanja poskrbi za izbris stranke iz registra političnih strank.

26

V primeru prenehanja delovanja stranke, ali njeni pripojitvi k drugi stranki, se s premoženjem ravna skladno z določili Zakona o političnih strankah.

V primeru prenehanja delovanja posamezne teritorialne organizacije premoženje le-te, pripada sedežu stranke DeSUS.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

69. člen

S sprejetjem sprememb in dopolnitev tega Statuta, se izdela čistopis, ki ga verificira Svet

stranke.

Z dnem začetka veljavnosti tega statuta prenehajo veljati statutarna določila, ki jih je sprejel 10. kongres DeSUS, dne 18. februarja 2017.

70. člen

Z večino glasov vseh članov, Svet stranke sprejema tiste spremembe in dopolnitve Statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe bistveno ne posegajo v vsebino Statuta.

71. člen

Za razlago določb tega Statuta je pristojen Izvršni odbor stranke po pridobitvi predhodnega mnenja Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe. Če bi nastal spor glede njegove razlage, odloča o sporni zadevi svet stranke. Njegova odločitev je dokončna.

72. člen

Pokrajinske in teritorialne organizacije uskladijo svoja Statutarna pravila, v kolikor niso v skladu s tem Statutom, najkasneje v enem letu po njegovem sprejetju.

Ta Statut je sprejel 11. kongres DeSUS, dne 18. januarja 2020, in začne veljati naslednji dan po dnevu sprejetja.

Ljubljana, 18. januar 2020

Predsednica DeSUS Dr. Aleksandra Pivec

Documents

8-kongres2011 zgibanka tisk• določa ime stranke, zastavo, znak in logotip; • odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa statut. Kongres sprejme Poslovnik o svojem delu. 14