7 »»-letnici M a j a n j a dopisa F^^3^S rtST ̂ oZT plfZn^ "l'"esne podelitve pokalov najboljšim gorenjskim Športnikom zaletoiv/o.

Leto XXX. - Številka 12 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni ured­

nik Albin Uča'kar

G L A S I L O S O C I N E Z

Domači Partizan iz Gorij je bil organizator 32. državnega prvenstva v smučarskih tekih in klasični kombinaciji. Čeprav zadnja predaja štafete starejših mladincev Gorij ni najbolje uspela, pa so vseeno osvojili državni naslov. — Foto: F. Perdan

Kranj, torek, 15. 2. 1977 Cena: 3 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

XXI. proglasitev najboljših športnikov Gorenjske za leto 1976

Uspela slovesna podelitev Kranj - Ob 30-letnici izhajanjačasopisa Glas je bila športna redakcija skupaj z ostalimi dejavniki pri Glasu pod pokroviteljstvom skupščine občine Kranj, medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko in TKS Kranj prirediteljica slovesne podelitve pokalov in nagrad najboljšim gorenj­skim športnikom za leto 1976: Borutu Petriču, Barbari Stemberger in najboljši ekipi KK Sava. To športno-zabavno prireditev so popestrili še ansambel iz Šenčurja Dar ter folklorna skupina Sava. Podeljene so bile prvič tudi Ručigajeve plakete in značke, Bogdan Norčič pa je prejel Bloudkovo plaketo za leto 1976. Izročil mu jo je tajnik SZ Slove-nije Miloš Rutar .

Prireditev je v splošno zadovolj­stvo popolnoma uspela, škoda pa -je, da se je skrbno pripravljeni program odvijal le pred napol prazno dvorano kina Center.

Najboljši gorenjski športniki Bo­rut Petrič, Barbara Stembergar in kolesarji Save so prejeli pokale iz rok Danice Dolenc, Andreja Žalarja in predstavnika M S ZSS za Gorenj­sko Marjana Vrabca. Gledalci v dvo­rani so prisluhnili pogovorom s športniki iz vseh gorenjskih občin. Z Urošem Pavlicem, hokejistom Jese­nic, se je pogovarjal naš športni so­delavec, športni novinar Dela Stane

r Akcija ne teče v redu

Zaradi izredno kritičnega sta­nja v dijaških in študentskih do­movih, ki so pretesni in v skrajno neprimernih prostorih, smo v Sloveniji podpisali družbeni dogovor, po katerem TOZD in druge delovne skupnosti izločajo

odstotka od sredstev na­menjenih za stanovanjsko grad­njo v poseben sklad. S pomočjo

sklada naj bi zgradili več novih dijaških in študentskih domov po vsej Sloveniji in obno­vili tiste domove, ki so še primerni za bivanje.

Podatki službe družbenega knjigovodstva o združevanju teh sredstev kažejo, da delovne skupnosti oziroma občine svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Tako za lani kar 24 občin ni poravnalo obveznosti. Najslabši je položaj v Dravogradu, kjer so zbrali komaj dva odstotka. Samo za malen­kost so na boljšem v tolminski, radeljski, ravenski, šmarski, ve­lenjski in občini Slovenjske Konjice. Med najslabšimi so še Ribnica s 16 odstotki, Ormož s 23 odstotki in Mozirje s 33 odstotki dogovorjene vsote. Go­renjske občine so svoje obvez­nosti skoraj v celoti poravnale.

Izvršni odbor predsedstva R K 82t>L je izpolnjevanje obvez­nosti v tem družbenem dogovoru obravnaval pretekli teden. Ob S(m1'1 je takšne razmere in pouda r"» da morajo podpisniki dogo­vora, predvsem pa družbenopoli­tične organizacije ugotoviti, za­kaj obveznosti niso bile iz P°ljnjene in hkrati zahtevati in zagotoviti, da se bo dogovor izva Jal y vseh občinah. Le z izpolnje­vanjem obveznosti, so poudarili n a »eji, bomo lahko plan gradnje izpolnjevali in tako izboljšali d ij j, e i>jske in delovne pogoje

Publik^ ' n S t u d e n t o m p o v s e J r e " L . B .

Trbovc je vzel v precep rokometaša Tržiča Eda Mraka in Borisa Koširja, košarkarja Triglava, povezovalec programa športni reporter Radia Ljubljana Franek Trefalt pa šport­nika invalida iz radovljiške občine Marjana Peternela, smučarskega te­kača Toneta Nastrana in smučar­skega skakalca Bogdana Norčiča.

Najboljše za leto 1976 kolesarje Save« je »mučil« reporter Radia Ljubljana Boris Ljubic, o nadaljnjih načrtih pa sta na vprašanja Staneta Trbovca in Dušana Humra odgo­varjala najboljša gorenjska športni­ka v letu 1976 Borut Petrič in Bar­bara Stemberger.

Obisk Mitje Ribičiča Jesenice — V četrtek, 10. febru­

arja, je obiskal jeseniško občino predsednik republiške konference S Z D L Slovenije Mitja Ribičič, ki se je kot gost občinske konference S Z D L Jesenice pogovarjal s pred­stavniki občine, železarne, s pred­stavniki družbenopolitičnih organi­zacij, s predsedniki krajevnih kon­ferenc S Z D L ter s predstavniki krajevne skupnosti Sava na Jeseni­cah. Na razgovorih na Jesenicah sta sodelovala tudi sekretar medobčin­skega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar ter predsednik medobčinske, konference SZDL za Gorenjsko Janez Vari.

Na Jesenicah so ga seznanili z raz­vojem občine, železarne, z uspehi in težavami delegatskega sistema, na­zadnje pa se je pogovarjal še s pred­stavniki krajevne skupnosti Sava, ki je druga po velikosti v jeseniški ob­čini. D . S.

Slavnostni govornik ob 30-letnici ĆP Glas je bil pred občinstvom in družbenopolitičnimi delavci gorenj­skih občin časnikar Glasa Andrej Žalar, Aci Puhar pa je orisal lik prvoborca Borisa Ručigaja, med gosti sta bila tudi njegova mama Urška, sestra Vera in Nada, zasto­pala jo je nečakinja Borisa, ki je pa­del leta 1942 pod Storžičem. Ručiga­jeve plakete najzaslužnejšim šport­nim delavcem ter udeležencem olim­pijskih iger od leta 1948 do 1972, udeležencem lanskih zimskih in let­nih iger ter večkratnim državnim prvakom od leta 1945 do 1976 z med­narodnimi uspehi pa je podelil pred­sednik skupščine T K S Kranj Milan Križnar.

D. Humer (Več na 10. strani.)

4 r ^> k * V

Slovesne podelitve ob 21. izboru najboljših športnikov Gorenjske za leto 1971 in prve podelitve Ručigajevih plaket in značk so se udeležili tudi mama Urška, sestra Nada in nečakinja padlega Borisa Ručigaja. - Foto: F. Per­dan

Prijetno srečanje z izseljenci

Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji je imelo v soboto redni letni občni zbor s programom v počastitev Prešernovega dne — Občinska kon­ferenca socialistične zveze Kranj je ob tej priliki

prevzela pokroviteljstvo nad društvom jela pokroviteljstvo nad društvom in podelila društvu prapor. Stuttgart — Slovensko kulturno

umetniško društvo Triglav v Stutt­gartu, ki je eno največjih in najbolj delavnih slovenskih društev v Zvez­ni republiki Nemčiji, je imelo v so­boto, 12. februarja, redni letni občni zbor. Delegati in člani iz štirih enot društva in sicer iz Sindelfingna, Reutlingena, Nagoldta in Stuttgar-ta (društvo ima skupaj 382 članov, ki plačujejo članarino) so pregledali delo od zadnjega občnega zbora, razpravljali o delu v prihodnje in izvolili nove organe. Hkrati so po zboru na kulturni svečanosti poča­stili slovenski kulturni praznik. Občinska konferenca socialistične zveze Kranj pa je ob tej priliki spre-

Predstavniki občinske konference SZDL Kranj so na sobotni svečanosti društva Triglav v Stuttgaittn ob prevzemu pokroviteljstva izročili predsed­niku društva spominski prapor. - Foto: A. Zalar

Kranjska delegacija, v kateri so bili predstavniki občinske konferen­ce socialistične zveze in zveze ko­munistov, občinskega sveta zveze sindikatov, konference ZSMS, ob­činske skupščine, Ljubljanske banke, strokovne službe za zaposlovanje, stanovanjske skupnosti, Carinarnice Ljubljana in Prešernovega gledali­šča, se je ob tej priliki srečala tudi s predstavniki društva in se pogo­varjala o delu, hkrati pa so pred­stavniki posameznih služb in skup­ščine občine odgovarjali na sestanku na številna vprašanja glede gradnje stanovanjskih hiš pri nas, možnosti za zasebno obrt, najemanja posojil, carinskih predpisov in ugodnosti, ki jih imajo naši izseljenci ob vrnitvi v domovino, ter drugem. Pogovorov, zbora in svečanosti pa so se udeležili tudi predstavniki koordinacijskega odbora pri republiški konferenci S Z D L , generalni konzul S F R J v Stuttgartu France Presetnik, di­rektor jugoslovanskega informacij­skega centra Milan Pogačnik in drugi.

Na zboru, ki je potekal v prijetnem in svečanem razpolože­nju, so ugotovili, da so tako posa­mezne enote kot- celotno društvo Triglav lani dosegli nekaj lepih uspe­hov. Imeli so več kulturnih in šport­nih prireditev ter srečanj. Izkupiček iz ene takšnih prireditev lani jeseni so namenili za pomoč prebivalcem na prizadetem potresnem območju v Posočju. Sicer pa prireditve in druge Oblike dejavnosti, ki jih orga­nizira društvo, ne pomenijo le vez med našimi izseljenci, ki so na delu v tujini, marveč krepijo tudi bratske in narodnostne vezi med delavci;

pomenijo pa tudi tesnejše sodelova­nje z domovino, saj se jih udeležuje­jo tudi predstavniki iz domovine.

Na zboru so se zahvalili dosedanji predsednici društva Meti Vrhunc za prizadevno in uspešno delo, nato pa za novega predsednika društva izbo-lili dr. Ferda Hožiča, za podpredsed­nika Viktorja Stuhca in Dušana Lamplja ter za tajnico Dragico Nunčič.

Po kulturnem programu, s ka­terim so počastili slovenski kulturni praznik (nastopili sta folklorni sku­pini S K U D Triglav in ŠKUD Mla­dost, moški pevski zbor društva in član Prešernovega gledališča Kranj Jože Kovačič) pa je občinska konfe­renca S Z D L Kranj sprejela pokro­viteljstvo nad društvom. Predsednik občinske konference S Z D L Slavko Malgaj je novemu predsedniku dru­štva dr. Hožiču izročil spominski prapor in knjige za društveno knjižnico. Ob tej priliki je med drugim poudaril, da bo kranjska občina v prihodnje vzdrževala še posebno tesne stike z društvom.

Prijetno razpoloženje in srečanje pa je v zabavnem večeruJii je trajal čez polnoč, sklenil ansambel Trgov­ci, ki je z domačimi in zabavnimi skladbami navdušil polno dvorano A D G v Stuttgartu. A. Zalar

N a r o č n i k :

2. stran — Glas

Univerza v Mostarju

Včeraj so slovesno razgla- ' sili ustanovitev univerze v Mo­starju, ki bo nosila ime po po­kojnem predsedniku ZIS Dže-malu Bijediču. Nova univerza v Mostarju ima strojno, eko­nomsko in pravno fakulteto ter pedagoško akademijo in nekaj inštitutov. Sedaj študira na tej najmlajši jugoslovanski univerzi 4300 rednih in izred­nih študentov.

Okvara TET II odpravljena

Konec preteklega tedna so termoelektrarno Trbovlje II ponovno usposobili na nor­malno obratovanje. Elektrar­na je prenehala obratovati pretekli torek zaradi okvare na transformatorju daljnovo­da. Električno energijo pa je elektrarna začela proizvajati v začetku tega tedna.

Prežihu v spomin

Za »Prežihov spomin« je na­slov vrste prireditev, ki so jih konec preteklega tedna začeli na Ravnah na Koroškem, da bi z njimi počastili spomin na velikega slovenskega pisatelja in revolucionarja Lovra Ku­harja — Prežihovega Voran-ca.

Proslave v revirjih

V revirjih bodo 40-letnico ustanovnega kongresa KP Slovenije, 40-letnico prihoda Josipa Broza-Tita na čelo KPJ in njegov 85. rojstni dan proslavili z aktivnostmi, ki bodo prikazale nadaljevanje revolucionarnega in delavske­ga gibanja v zasavskih revir­jih. Poudarek bodo dali pro­slavljanju v krajevnih skup­nostih, TOZD in šolah, kjer bodo mladi pisali naloge o zgodovinski noči na Čebinah.

Aprila bodo vsa revirska to­varniška glasila posvetila po­sebne številke tem zgodovin­skim jubilejem. Do 10. aprila pa bodo razširjene slavnostne seje v vseh krajevnih skup­nostih in krajevnih konferen­cah SZDL. Trboveljske kra­jevne skupnosti bodo skupaj z Muzejem revolucije ocenile, kakšna spominska obeležja bi še morali postaviti. V to dejav­nost se vključujejo tudi vsa društva, specializirane orga­nizacije ter šole.

Izvajanje resolucije

ZIS je na petkovi seji med drugim sprejel program ukre­pov, predpisov in družbenih dogovorov za izvajanje reso­lucije o uresničevanju družbe­nega načrta Jugoslavije za letos. Poleg že sprejetih pred­pisov in storjenih ukrepov, bodo izdali še okoli 40 novih, ki naj bi jih večina sprejeli in pripravili že v prvem trome-sečju.

Banane in pomaranče

na smetišče Na smetišče koprskega pri­

stanišča so v zadnjih nekaj dneh preteklega tedna zape­ljali 2000 ton banan in 818 ton pomaranč, ker niso več ustre­zale predpisom in standardom za zdravo prehrano prebival­stva. Banane je pripeljala pa­namska ladja Ondina. Na ladji so se pokvarile hladilne naprave in so se banane pre­več segrele in začele gniti. Banane so bile namenjene našemu tržišču.

V pristanišču so odpeljali na smetišče tudi pomaranče, ki jih je pripeljala ladja Her-met za Madžarsko. Pomaran­če so prispele že gnile v pri­stanišče. Škodo, ki je nastala pri bananah, bo plačal pa­namski prevoznik. Madžari pa bodo koprskemu pristani­šču povrnili vse stroške, ki so jih imeli z odvozom gnilih po­maranč.

Lov na ciplje Portoroški ribiči se te dni

pospešeno pripravljajo na lov cipljev, ki se vsako leto proti koncu zime zbirajo v porto­roškem zalivu. Lov je najbolj ugoden, če je temperatura nekaj dni zapored okrog 8 sto­pinj. Lani so ujeli 70 ton te ribe.

Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj je imelo v soboto svojo redno skupščino, na kateri so bili prisotni številni gostje iz vse Gorenjske, občine Kranj in republiškega združenja (ki šteje že prek 15.000 članov). V živahni razpravi, ki se je razvila po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika kranjskega združenja, se je izluščila zahteva, da se čimprej uredi beneficira­na delovna doba za vse poklicne šoferje in ne samo za tiste na rednih avto­busnih progah, in drugo, da naj k združenju pristopijo tudi mladi šoferji, ki so se pri združenju izšolali, a sedaj večinoma stoje ob strani. Združenje letos praznuje 55. obletnico svoje ustanovitve in 20. obletnico jugoslovanske zveze poklicnih šoferjev in avtomehanikov. — L S. — Foto: F. Perdan

Jesenice V sredo, 16. februarja, bo na Jesenicah inštruktaža na temo Naloge Zveze

komunistov na področju družbenega standarda in socialne politike. Inštukta-že se bodo udeležili vodje idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih orga­nizacijah Z K , organizira pa jo ideološka komisija pri komiteju občinske konference Z K S . D . S.

Kranj

V četrtek, 17. februarja, ob 16. uri bo v Kranju 12. redna seja občinske konference zveze komunistov. Obravnavali bodo gradivo o uresničevanju sklepov pete seje C K Z K S in sicer o uresničevanju družbene vloge in krepitvi zveze komunistov v občini. Obravnavali bodo tudi finančni račun za minulo leto in predlog finančnega načrta za letos ter izvolili organizacijskega sek­retarja komiteja občinske konference ZK. Predlagan je Anton Bajuk, dose­danji vodja tajništva družbenopolitičnih organizacij v podjetju Sava v Kranju.

Prihodnji teden v torek, sredo in četrtek se bodo pri. samoupravni sta­novanjski skupnosti Kranj sestali na rednih sejah delegati vseh treh samo­upravnih enot in sicer samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanj­skem gospodarstvu, za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini in enote za graditev stanovanj. Med drugim bodo na sejah razpravljali tudi o letošnjih načrtih oziroma delovnih programih. A. Ž.

Radovljica Danes, 15. februarja, opoldne se bo v Radovljici na 73. redni seji sestal

izvršni svet občinske skupščine. Razpravljal bo o premoženjsko pravnih zadevah, o spremembah tarif za komunalne storitve in o soglasju k investi­cijam. Razen tega je na dnevnem redu še razprava o programu izvršnega sveta za letos in o poslovniku o delu, nadalje razprava o ustanovitvi poslo-vodske šole gostinske stroke pri Šolskem centru Radovljica, o poročilu o izvršenih geodetskih delih v minulem letu ter programu za letos ter razprava in sklepanje o izdelavi investicijskega programa za kanalizacijo Bled.

A. Z.

Tržič

V Tržiču so imenovali odbor za proslavitev 40. obletnice ustanovitve Ko­munistične partije Slovenije, ki ima 19 članov, vodi pa ga sekretar komiteja občinske konference ZKS Janez Piškur. Zadnja konferenca ZK je razrešila Maraša Dželoševiča iz tržiške Postaje milice zaradi odhoda na novo delovno mesto članstva v komiteju konference in na njegovo mesto izvolila Braneta Laharnarja, prav tako deiavca Postaje milice v Tržiču.

V sredo, 9. februarja, je bila v Tržiču prva seja odbora za proslavo 40. ob­letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije. Na seji so poudarili, da je treba v proslavitev te pomembne obletnice, ki je združena s 40. obletnico Titovega prihoda na čelo partije in 85. obletnico njegovega roj­stva, vključiti vso družbenopolitično skupnost. Proslave v tržiški občini se bodo začele aprila in končale konec maja.

Danes bo na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, na kateri bo govora o poslovniku odbora in o predlogih za mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta občinske skupšči­ne Tržič ter sekretarja občinske skupščine Tržič. - jk

Pomoč krajevnim organizacijam SZDL

Tržič — Izvršni odbor občinske konference SZDL Tržič je na seji, ki je bila v torek, 8. februarja, razprav­ljal o predlogu družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v trži­ški občini. Menil je, da je treba koor­dinacijski odbor, ki skrbi za uresni­čevanje dogovora, razširiti in raz­misliti o načinu financiranja družbe­nega dogovora. Vprašljivo je nam­reč, če bodo družbenopolitične orga­nizacije, ki se še vedno financirajo iz proračuna, in nekatere samouprav­ne interesne skupnosti, ki so z de­narjem na pičlem, kos prispevkom, ki jih določa družbeni dogovor o družbenem izobraževanju. Mogoče

Kandidati na seminarju Tržič — V soboto, 12. februarja, se

je začel v Tržiču uvajalni seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komu­nistov. Na seminarju sodeluje 35 kan­didatov, ki so večinoma iz gospodar­skih organizacij združenega dela. V soboto so se seminaristi seznanili s programom Zveze komunistov in odnosom med Zvezo komunistov in religijo. Včeraj pa je bila na programu obravnava statuta Zveze komunistov Slovenije.

- j k

bi kazalo, so menili člani izvršnega odbora, za organizacije in skupnosti določiti fiksne prispevke. Prav tako bi bilo boljše za podpisnike družbe­nega dogovora dolgoročneje določiti zneske in se ne vsako leto posebej dogovarjati zanje. Letno bi dogovor po potrebi lahko le dopolnjevali. Razmejiti je treba tudi odnos med družbenim dogovorom in klubom samoupravljalcev. Slednjega kaže financirati na način, ki je doslej ve­ljal za Klub gospodarstvenikov.

Pomembna je bila tudi razprava o letošnjem finančnem načrtu občin­ske konference SZDL, ko po predlo­gu dosega skoraj 800.000 dinarjev. Povečanje je po sodbi izvršnega od­bora upravičene, saj so pred SZDL priprave na volitve, nujen pa bo tudi denar za krajevne organizacije SZDL, ki so sedaj pogosto brez di­narja. Vsaka krajevna organizacija bo za uresničitev številnih nalog po­trebovala vsaj 5000 dinarjev, kar je minimalna vsota.

Na seji izvršnega odbora so se tudi dogovorili, da bo zasedanje občinske konference SZDL Tržič 28. februar­ja. Delegati bodo razpravljali o pro­gramu dela občinske konference SZDL in poročilu odbora za pripra­vo in izvedbo referenduma, izvolili odbor pri občinski konferenci SZDL, ki bo nadzoroval uporabo sredstev samoprispevka, in sprejeli letošnji finančni načrt. J. Košnjek

Slovenska Koroška

Novo hujskanje proti manjšini

Koroški Heimatdienst krenil v novo hujska­ško in napisno akcijo — Waraschu nimajo kaj dokazati — Seja komisije izvršnega sveta

za zunanjepolitična vprašanja C E L O V E C , L J U B L J A N A — Po zahrbtni aretaciji glavnega tajnika

Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa VVarascha, ki so ga zaprli zaradi obtožbe, da je nekega Gottfrieda Giittlerja nagovarjal k razstre-litvi ene od celovških trafopostaj in mu menda preskrbel tudi peklenski stroj, in kasneje izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, se na Koroškem kuje nova prefinjena hujskaška akcija proti manjšini. Sprožil jo je koroški Heimatdienst po poprejšnjem dogovoru z manjšinskimi strokovnjaki opozicijskih strank in vodjem ustavne službe zveznega kanclerja Krevskega. Površni opazovalec bi sicer menil, da gre v tej akciji za napad na dunajsko vlado, v resnici pa je to poskus krčenja pravic manjšine. Celovčani in okoličani so namreč konec preteklega tedna opazili letake, s katerimi Heimatdienst graja dunajsko vlado, ker hoče menda le-ta postaviti dvojezične napise v več kot sto krajih na Koroškem in na uradih ter sodiščih zaposliti veliko slovenskih uradnikov. Besede letakov so iz trte zvite, saj o tolikih dvo­jezičnih napisih ni bilo nikdar govora. Dvojezične napise naj bi postavili le v dvanajstih ali kvečjemu petnajstih krajih, slovenščino pa naj bi uvedli le kot pomožni jezik. Trditve Heimatdiensta, ki pod krinko napada da dunajska vlada zganja mržnjo do Slovencev, so torej neosnovane. Njihov cilj je jasen: naščuvati Korošce, da ne bodo odsto­pali od stališč Heimatdiensta, razbiti strnjeno slovensko naselje in nekaj slovenskih »otočkov« ter potem pripadnike slovenske narod­nostne skupnosti v teh »rezervatih« postopoma Uničevati!

Srž nastopa Heimatdiensta je bila povedana na posebnem infor­mativnem sestanku. Vodja te organizacije dr. Feldner je povedal, da se mora območje dvojezičnih napisov pokrivati s sodnimi okraji in to na osnovi rezultatov štetja 14. novembra lani. Takšni kraji pa ne bi smeli biti številnejši od štirih! Takšnemu stališču sicer oporekajo nekatere koroške stranke, ki so prožnejše do manjšinskega vprašanja. Menijo, da naj stališča preveri »baza«. Zanjo pa vemo, kdo jo sestavljajo. To so večinoma protislovensko nastrojeni ljudje, ki soglašajo s stališči Hei­matdiensta.

Napisna akcija heimatdienstovcev je politična taktika v prid uveljavljanju manjšinskih zakonov, čemur pa se koroški Slovenci upirajo in se nočejo vključiti v tako imenovane manjšinske sosvete. Žal je prav zaradi trdnosti Slovencev ta taktika zašla v slepo ulico. Dunajski vladi, ki je sprejela protimanjšinske ukrepe, je zato vsaka pomoč dobrodošla, pa naj vznikne tudi pri Heimatdienstu. Napisne akcije vlada zato tudi grajala ni, saj ve, da hujska proti Slovencem. Zanje letošnja pomlad ne bo brezskrbna, kar so uvideli že lani, ko je bilo na pragu štetje posebne vrste.

Pretekli teden je bila v Ljubljani tudi seja komisije izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja, na kateri so ocenjevali odnose s sosednjima državama Italijo in Avstrijo. Komisija je pozitivno ocenila odnose z Italijo in postopek za ratifikacijo osimskih sporazumov. Zaskrbljujoči pa so zadnji dogodki na Koroškem, ki po sodbi komisije pričajo, da gonja proti Slovencem na Koroškem ne pojenjuje, temveč se celo stopnjuje!

J . Košnjek

Simon Wiesenthal in Jeseničan Franc Koritnik izsledila nekdanjega

vodja gestapa na Jesenicah Clementa Druschkeja

Krvave sledi vodijo v Heidelberg Vodja jeseniškega gestapa Clement Druschke s sodelavci Linckejem, Zwickom, Bruckom in drugimi člani 33-članske jeseniške gestapov-ske krvniške druščine je kriv za smrt in trplje­nje nekaj tisoč slovenskih rodoljubov — Izsle­dili tudi Linckeja, medtem ko je pomočnik Zwick napravil po vojni na Koroškem samo­

mor l Pretekli teden je znani lovec na nacistične zločince in vodja židovskega doku­

mentacijskega centra na Dunaju Simon Wiesenthal sporočil, da so na nemški »Sveti gori« Heidelberg izsledili nekdanjega vodjo jeseniškega gestapa Clementa Druschkeja, starega 62 let, »vedno smehljajočega gostilničarja« na Heidelbergu. Si­monu Wiesenthalu je pri lovu za »slovenskim Eichmannom«, »jeseniškim krvni­kom« in »nacistično barabo,« kot imenujejo Clementa Druschkeja, sefa jeseniškega gestapa, pomagal France Koritnik, borec, aktivist in obveščevalec na Gorenjskem« ki je sam preživel strahotne načine mučenja in trpinčenja, ki si jih je izmislil se­danji gostilničar na Heidelbergu. Koritnik, nekdanji jeseniški avtomehanik, ki živi sedaj v Italiji, je desetletja iskal sledi za Druschkejem. Nikjer-ni našel njegovega imena. Leta 1974 je s svojim iskanjem seznanil tudi Simona Wiesenthala. Skupno sta želela odkriti jeseniškega krvnika. Ena od sledi je vodila v Celovec, kjer je bil» doma Druschkejeva žena Hilda, uradnica na gestapu. Odtod je vodila sled na Heidel­berg. Imena vojnega zločinca ni bilo v nobenem imeniku. Zanimiva pa je bila tele­fonska številka gostilne »Na Sveti gori«. Franc Koritnik je obiskal gostilno in tam spoznal svojega mučitelja . . .

Koritnika in Druschkeja so soočili. Drug drugega sta prepoznala v prisotnosti javnega tožilca. Po soočenju je »slovenski Eichmann« takoj poklical svojega advo­kata in povedal, da do njegovega prihoda ne bo spregovoril besede...

Med Heidelbergom in Hamburgom, v Funkstadtu, sta Koritnik in Wiesenthal odkrila se drugega jeseniškega krvnika Linckeja. Zwick, njun pomagač, pa je po vojni na Koroškem naredil samomor!

Krvavih sledi, pa čeprav vodijo v daljnjo Nemčijo, se ne da izbrisati. Mnogo je na Gorenjskem živih in mrtvih prič grozodejstev Clementa Druschkeja, ki je moril in mučil na Jesenicah in okolici od leta 1941 do konca vojne. Osebno je odgovoren za smrt skoraj 900 ljudi, sodeloval pa je pri iztrebitvi ali mučenju več kot 4000 Slo­vencev. Naslajal se je ob razmesarjenih truplih umorjenih, užival ob tepežu in mu­čenju z metodami, ki se jih je kot primitivec sam izmislil, organiziral bando »raztr-gancev«, ki se je vtihotapljala v partizanske enote in morila terence, aktiviste ter obveščevalce. Spisek grozodejstev gestapovskega podporočnika je dolg.. .

Simon Wiesenthal je posredoval kopijo obtožb na račun Druschkeja tud' avstrijskemu notranjemu ministrstvu z zahtevo po zaslišanju nekaterih Avstrijcev« ki so bili člani Druschkejeve krvniske skupine na Jesenicah!

Bodo dobili Clement Druschke in njegovi sodelavci zasluženo kazen? Se ne b° ponovila težko razumljiva zgodba, ki se žal v takih primerih pogosto pojavlja, da j e

pot od obtožbe do obsodbe dolga! f J. Košnjek

GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE »Sloga« Kranj

vabi k m e č k e ž e n e na predavanje

0 PRIDOBIVANJU ZELENJAVE V KMEČKEM VRTU

Predavanje bo: v zadružnem domu MAVČIČE v petek, 18. februarja 1977, ob 9. uri; V upravi T Z E Sloga v S T R A Z l S C U , Gasilska ul. 5 v petek, IS- februarja 1977, ob 15. uri; »n v zadružnem domu P R I M S K O V O , Jezerska c. 41 v petek, 25. februarja 1977, ob 15. uri. PREDAVALA bo dipl. ing. Kulovec Milena iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj.

V A B L J E N E !

Natančna opredelitev nalog KRANJ - V Kranju je bil v

petek in soboto, 11. in 12. fe­bruarja, seminar za člane delav­ske kontrole v organizacijah združenega dela ter temeljnih organizacijah združenega dela s področja kranjske občine. Pri­pravila ga je kranjska delavska univerza »Tomo Brejc«. Udele-

Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Staneta Žagar ja 30 Odbor za medsebojna razmerja objavlja dve prosti delovni mesti:

1. šofer tovornjaka 2. električar

ad 1. Kandidati morajo imeti dokončano šolo za voznike mo­tornih vozil 'ali pridobljeno kvalifikacijo za voznika mo­tornih vozil.

ad 2. K V električar s prakso s področja popravila gradbenih električnih strojev.

Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o stro­kovnosti sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi.

SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže z n.sol.o.

* 64275 Begunje na Gorenjskem Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto

1. direktorja TOZD -tekstilne tovarne Zapuže

Pogoji: 1. visoka šola tekstilne ali druge smeri s .'5 letno prakso v vol-

narski.stroki, od tega 4 leta na vodstvenem mestu 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti 3. moralno politične kvalitete 4. aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja 5. predložiti elaborat o razvojnem programu temeljne organiza­

cije

Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj predložijo ustrezna dokazila.

Ob 8. marcu Še dobre tri tedne in spet

bomo praznovali mednarodni dan žena. O namenu letošnjega ženskega praznika so pred nekaj dnevi razpravljali tudi na seji sekretariata zvezne konference SZDL Jugoslavije. Predlog praz­novanja pa je pripravila zvezna konferenca za družbeni položaj žensk Jugoslavije.

Na seji so poudarili, da lahko letos, ko Z K J proslavlja 40-let-nico prihoda tovariša Tita na čelo partije, v vseh oblikah proslav­ljanja 8. marca poudarjamo po­men prizadevanja ZK za emanci­pacijo žensk in velik prispevek tovariša Tita na tem področju.

Na običajnih sestankih, ki se organizirajo v zvezi z 8. marcem, je treba načenjati vprašanja, od katerih je konkretno odvisno na­daljnje izboljševanje družbenega položaja žensk. Pr i izdelovanju programov praznovanja pa se moramo tudi zavedati, da je 8. marec v zgodovini delavskega gibanja imel med drugim velik pomen pri sprejemanju novih obveznosti za enakopravnost žensk. Zato naj programi vklju­čujejo tudi obveznosti in naloge vsake organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki bodo prispevale k boljšemu položaju žensk v naši družbi.

Pr i izdelavi programov dela je treba tudi upoštevati, da smo sredi uresničevanja zakona o združenem delu, ki je podlaga za to, da se enakopravnost vseh ljudi, tudi enakopravnost obeh spolov gradi na delu. Uresniče­vanje zakona o združenem delu je tudi priložnost, da družbena vprašanja žensk rešujemo kot del združevanja dela.

Letos bo poteklo 35 let od ustanovitve AFŽ. Proslavo tega pomembnega jubileja bi morali vključiti tudi v manifestacije ob 8. marcu. Prav tako bo konfe­renca za družbeno aktivnost žensk pomagala našim klubom v tujini, da bodo delavci, ki so na začasnem delu v tujini, 8. marec proslavili tako kot bi bili v domo­vini.

Mednarodni dan žensk pa se slavi tudi kot dan mednarodne solidarnosti z vsemi gibanji, ki se bojujejo proti kolonializmu in neokolonializmu, za neodvisnost in samostojno življenje. L . B.

KŽK Kranj AGROMEHANIKA Kranj, Cesta J L A 2/1 telefon 2 3 - 4 8 5

Traktor TOMO VINKOVIČ

21 KM — 70% kredita

Ogled Kranj, Cesta JLA 2

— telefon 23-485

Za najetje kredita je potreben zemljiško knjižni izpisek ali potrdilo o katastrskem dohodk u in dva poroka z zemljiško knjižnim izpiskom ali potrdilom o zaposlitvi.

ženci seminarja so se na njem seznanili, kako naj člani delav­ske kontrole pregledajo in oceni­jo gradivo in predloge popisnih komisij, kako naj presojajo sklepne račune ter z metodami, oblikami in tehniko delovanja samoupravne delavske kontrole, ustavno-pravni mi in idejnopoli-tičnimi izhodišči njenega delo­vanja, družbeno-ekonomskimi odnosi v združenem delu in delo­vanju organov kontrole na tem področju ter z oceno delovanja organov samoupravne delavske kontrole v kranjski občini.

Vse dosedanje analize kažejo, da se delovanju samoupravne delavske kontrole še vedno po­sveča vse premalo pozornosti. Zato je vsekakor potrebna še natančnejša opredelitev nalog, ki so izredno zahtevne, njenih č lanov . Treba pa je istočasno pripomniti, da so v marsikate­rem primeru za delo tudi izredno slabe možnosti, dosti slabše kot jih predvideva zakon o združe­nem delu. Zakon o združenem delu namreč izredno natančno opredeluje naloge samoupravne delavske kontrole.

Prvi organi delavske kontrole v kranjski občini so se »pojavili« leta 1973. Zdaj je v 108 odborih kontrole 553 članov. Odbori namreč štejejo od treh do sedem­najst članov. V delovnih organi­zacijah, kjer je zaposlenih manj kot trideset ljudi po sedanjih predpisih odbori delavske kon­trole niso potrebni, lahko pa so v teh podjetjih posebne komisije.

Tudi samo delovanje samo­upravnih delavskih kontrol v or­ganizacijah združenega dela še vedno ni usklajeno. Velika veči­na se jih namreč ukvarja z ugo­tavljanjem gospodarnosti delitve

dohodkov, izvajanjem samo­upravnih sporazumov in družbe­nih dogovorov, kršitvijo delov­nih dolžnosti, le malo pa s pre­verjanjem zaključnih računov. Prav tem vprašanjem pa je bil zlasti namenjen zadnji seminar. In treba je povedati tudi to, da ima manj kot polovica odborov že pripravljen načrt dela. Ostali jih bodo prav gotovo morali pri­praviti v najkrajšem času.

Vsekakor pa je potrebno ugo­toviti, da so organi samoupravne delavske kontrole v OZD in TOZD na področju kranjske ob­čine kljub res majhnemu številu sestankov že prisotni na vseh področjih dela in življenja. Člani kontrole po zbranih podatkih največkrat razpravljajo o delov­ni disciplini, varčevanju in ukre­pih za stabilizacijo, delu samo­upravnih organov... V večini primerov že tesno sodelujejo s člani kolektiva, delavskim sve­tom, družbenopolitičnimi orga­nizacijami, službo družbenega knjigovodstva in tudi s sodišči. Tem organom predvsem tudi po­ročajo o svojih izsledkih. Zani­mivo pa je, da večkrat svoje ugotovitve posredujejo tudi di­rektorjem!

Treba pa je povedati, da bo v prihodnje treba še veliko več so­delovanja med posameznimi te­meljnimi organizacijami združe­nega dela ter sodelovanja na ravni občine. Zato bo organe de­lavske kontrole za delo v prihod­nje potrebno še bolj usposobiti. Razen tega pa so organi kontrole še vedno pod raznimi pritiski. To pa tudi zato, ker imajo odbori še vedno premajhno podporo v sin­dikalnih organizacijah.

J . Govekar

Dogovor o skupnih akcijah Ljubljana — V prostorih vojaške gimnazije »Franc Rozman-Sta­

ne« v Ljubljani je bila v četrtek, 10. februarja, novinarska konferenca, na kateri so predstavniki sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS, koordinacijskega odbora mladinske organi/ariji v J L A ter predstavniki ljubljanskega armadnega območja zbranim re-porterjem spregovorili o letošnjih skupnih akcijah med mladimi v enotah in ustanovah na ljubljanskem armadnem področju in slovensko mladino.

Poudarjeno je bilo, da se stiki med mladimi iz J L A in mladinci iz mladinskih organizacij po posameznih krajih vse bolj krepijo. Tudi delo učnih obrambnih centrov za študente, le-ti so bili v preteklem letu v Sloveniji trije, je bilo izredno ugodno ocenjeno. To pa predvsem zato, ker visokošolci v njih izredno kratkem času pridobijo veliko znanja z vojaško-strokovnega in idejnopolitičnega področja.

Letos se bodo stiki med mladimi vojaki in mladino iz mladinskih krajevnih organizacij vsekakor še okrepili. Načrtov ni malo. Vsi pa predvsem načrtujejo slovesno praznovanje 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije Jugoslavije in jugoslovanske zveze komunistov, praznovanje njegovega 85. rojstnega dne in seveda isto­časno tudi praznika dneva mladosti. Pomemben poudarek pa bo dan tudi praznovanju 40-letnice ustanovitve komunistične partije Slo­venije.

Posebno pomembno mesto mladi v naši republiki dajejo že vsa leta tudi tekmovanju za odličje »22. december«. Le-to vsako leto podelju­jejo ob dnevu J L A , 22. decembru, lani pa sta ga ob odličnem sodelo­vanju in doseženih uspehih prejeli občinska konferenca ZSMS Kranj in kranjska garnizija Staneta Žagarja.

V letošnjem letu pa je predvidenih še več skupnih akcij. To so predvsem skupna akcija za pridobivanje mladih za vpis na vojaške šole in akademije, treba je reči, da so bili v zadnjih letih na tem področju doseženi lepi rezultati, izbira kandidatov za rezervne vojaške starešine in priprave na armadno športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, ki bo letos v Mariboru. Lani je bilo v Kranju.

S skupnimi močmi bo vsekakor mogoče uresničiti zastavljene načrte, je bilo poudarjeno na razgovoru v prostorih ljubljanske vojaške gimnazije »Franc Rozman-Stane«. To se je pokazalo že doslej, saj se ob skupnih akcijah lahko dosežejo izredno lepi rezultati. Za vojaške poklice se, denimo, iz leta v leto odloča vse več mladih. S tem, s tesnim sodelovanjem med mladimi v naši armadi in mladinci, ki so že odslužili vojaški rok ali pa bodo v enote naše J L A šele vpoklicani, pa se krepi tudi naša načrtno zastavljena koncepcija splošnega ljudskega odpora.

J . Govekar

ALPETOUR

TOZD GOSTINSTVO KRANJ

ECREinfl HOTEL CREINA KRANJ P r i r e j a i n v a b i

na veselo pustno rajanje v soboto, 1 9 . 2 . 1 9 7 7 ob 2 0 . uri

Ob izvrstni pustni hrani in pijači vas bo zabaval ansambe l

OUINTONiz Poljske Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Creina telefon 23-650.

c Ocena lanskega gospodarjenja v tržiški občini

Med najboljšimi na Gorenjskem Tržič — Ocena lanskega gospo­

darjenja v tržiški občini sicer ne do­voljuje lagodnosti in samozadovolj­stva, vendar so tržiški gospodarstve­niki vseeno lahko zadovoljni, ugo­tavljajo v analizi delavci skupščin­skega oddelka za plan in finance. Lanski rezultati so zadovoljivi in so med najboljšimi na Gorenjskem, hkrati pa so solidna osnova za leto­šnje gospodarjenje, ko pogoji tie bodo nič blažji od lanskih.

Ocenjevalci lanskega tržiškega go­spodarjenja ugotavljajo, da se je po­stopoma uveljavljalo organizirano družbeno planiranje, vendar je bilo prepogosto le zgolj formalno uresni­čevanje določil zakona o planiranju. To stanje kaže letos preseči in vpe­ljati boljše obveščanje o gospodar­skem položaju, kar je še posebno po­membno za krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti in ne le za gospodarstvo v najožjem pomenu besede. Tako zasnovano ob­veščanje uspešno podira plotove med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, ki drug brez drugega ne morejo.

Zgoščena ocena lanskega gospo­darjenja v tržiški občini poudarja, da je bilo leto 1976 kljub težavam in nekaterim novim predpisom uspeš­no. Največ težav je imela temeljna organizacija združenega dela Lepen­ka, ki sodi h Kartonažni tovarni

iz glasil delovnih organizacij

t T E R M l Č A R

PRI VRHU V EVROPI V gradbeništvu je že dlje časa mogoče

čutiti precejšnje pomanjkanje izolacijskih materialov. Zato so se v delovni organiza­ciji Termika odločili, da zmogljivosti za proizvodnjo kamene volne se povečajo. Ob koncu lanskega leta so tako v obratu na Trati odprli novo moderno linijo za pro­izvodnjo le-te. V starem obratu v Bodov-ljah pri fikofji Loki ter na obeh »linijah« na Trati zdaj proizvajajo za potrebe našega gradbeništva in za izvoz letno 42.000 ton kamene volne — izredno iskanega izolacij­skega materiala. Približno 10.000 ton volne bodo izvozili na konvertibilna tržišča, 4000 ton predelali v posebne izdelke za potrebe domače bele tehnike, 28.000 ton pa jo bo ostalo za domače tržišče. S tem se Termika uvršča med največje proizvajalce mineralne volne v Evropi.

DOBRI ŠPORTNIKI V kolektivu Termike so tudi dobri šport­

niki. Udeležujejo se domala vseh občin­skih sindikalnih tekmovanj. Še posebno aktivni na tem področju so člani temeljnih organizacij združenega dela iz Bodovelj in s Trate, obratov, ki so na področju škof­jeloške občine. Najbolj prizadevni so nogo­metaši,, košarkarji in igralci namiznega te­nisa. Pa tudi kegljači in Šahisti ne ostajajo daleč za njimi. Predvsem pa je pomembno, da v Termiki izredno skrbijo za množič­nost na Športnem področju. In na tekmo­vanjih poleg mladih vedno sodelujejo tudi starejši člani kolektiva.

ŠPORTNE IGRE GRADBENIH DELAVCEV

V Kranjski gori bodo 24., 25. in 26. fe­bruarja XV. zimske Športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Tekmovanja bodo v tekih in veleslalomu. Termika je prijavila tekmovalce za vse discipline razen ženske­ga veleslaloma, kjer Termičarji ne bodo imeli svoje predstavnice.

Ljubljana. Izguba je dosegla skoraj 200 milijonov starih dinarjev, kar je bilo vzrok za pospešeno reševanje materialnih in tudi kadrovskih pro­blemov v TOZD. Izdelan je bil sana­cijski načrt, opravljene pa so bile tudi nekatere kadrovske spremembe. S precejšnjimi težavami se je otepa­la tudi Bombažna predilnica in tkal­nica, vendar je poslovno leto kljub temu zaključila uspešno. Letos bodo napori za dosego tega cilja še večji. Kljub temu je bilo tržlško gospodar­stvo lani na osnovi večine kazalcev uspešnosti gospodarjenja v vrhu Go­renjske.

Za lansko leto je značilen tudi

presežek izvoza nad uvozom. Trži-ško gospodarstvo se je krepkeje kot v preteklosti usmerjalo k izvozu, če­prav le-ta ni bil vedno rentabilen. Usmeritev k izvozu je bila nujna tudi zaradi precejšnje odvisnosti in­dustrije od uvoza reprodukcijskega materiala, saj je večina tržiške indu­strije predelovalne. V primerjavi z izvozom pa je opešala investicijska dejavnost. Pri njej še vedno prevla­dujejo lastna sredstva, kar je dodat­na obremenitev za gospodarstvo. Zato je pridobitev večjih bančnih in drugih sredstev ena najvažnejših le­tošnjih nalog tržiškega gospodar­stva. J . Košnjek

Osebni dohodki še vedno na repu

Kranj — V vsebinskem pogledu se pri delu izobraževalne skupnosti v lanskem letu ni dosti spremenilo. Potekalo je po sprejetem delovnem in finančnem planu, šolski in vzgoj­no varstveni zavodi pa so s povečano prizadevnostjo uresničevali vzgojne cilje in dosegali še boljše rezultate kot v preteklih letih. Vzgojno iz­obraževalna dejavnost se je odvijala v 308 rednih oddelkih osnovne šole — od septembra se je število oddel­kov povečalo na 311, v 46 oddelkih podaljšanega bivanja in 98 oddelkih predšolskega varstva.

Kot vsako leto je bilo tudi lani največ problemov s kadrovanjem za potrebe šolstva. in s financiranjem redne in razširjene dejavnosti. Raz­pisi na delovna mesta so bili ponov­no dokaj neuspešni in so bile šole prisiljene zaposliti še več absolven­tov in upokojencev, da je učno vzgojni proces normalno potekal.

Tudi finančna vprašanja so bila podobna tistim iz preteklih let. Do­hodki so bili vse prvo polletje zelo nestabilni in so se uravnotežili šele v drugi polovici leta. Vendar ni toliko težav pri financiranju "redne dejav­nosti kot pri razširjenih oblikah dela, ker so le-te le deloma zajete v dovoljeni porabi. Ker pa jih IS mora plačati, j i zmanjka denarja za redno dejavnost šol. Zato so osebni dohod­ki učiteljev ostali nespremenjeni oziroma so celo nižji kot v začetku koledarskega leta. Prav vprašanje osebnih dohodkov šolnikov je bilo večkrat na dnevnem redu skupščine IS, občinske skupščine in tudi v dru­gih občinah po Sloveniji. Decembra je po vseh teh razpravah in zahte­vah bila v republiških organih spre­jeta odločitev o povečanju osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih in sicer za poprečno 2,40 odstotka. Vendar se s tem položaj ni dosti po­pravil in osebni dohodki šolnikov tudi letos še vedno močno zaostaja­jo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu in bo to vprašanje zato letos vsaj toliko, če ne še bolj, aktualno kot lani.

Čeprav se je investicijska dejav­nost v šolstvu izvajala v pretežni meri prek koordinacijskega odbora za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih, je bilo s sred­stvi združene amortizacije pri iz­obraževalni skupnosti opravljenih nekaj pomembnejših obnovitev šol­skega prostora. Obnovljena je bila podružnična šola v Zalogu, zgrajen montažni objekt pri osnovni šoli Stane Žagar, začel se je graditi vrtec v Predosljah itd.

Za vso to razvejano dejavnost je imela izobraževalna skunost lani na voljo dobrih 91 milijonov dinarjev.

L . Bogataj

200 novih stanovanj

Jesenice — Po programu izgrad­nje družinskih stanovanj v letu 1977 predvidevajo, da bodo v družbenem sektorju zgradili skupaj 199 stano­vanj in sicer 91 stanovanj v stolpnici SI na Plavžu in 84 stanovanj v stolpnici S2 na Plavžu ter 24 stano­vanj v stolpiču na Koroški Beli. Na osnovi lokacijske in gradbene doku­mentacije bodo v zasebnem sektorju zgradili 90 stanovanj. Od skupnega števila na novo zgrajenih družbenih stanovanj bo s sredstvi samouprav­ne enote za družbeno pomoč predvi­doma zgrajenih 45 stanovanj, del teh sredstev pa bodo namenili za delno nadomestitev stanarine social­no šibkim nosilcem stanovanjske pravice.

Po programu nadaljnje izgradnje stanovanj v jeseniški občini predvi­devajo v centru na Jesenicah še 420 stanovanj, v Mojstrani 18 stanovanj ter na Koroški Beli 72 stanovanj. Stanovanja bodo gradili tudi v Ži­rovnici, v Podmežakli ter v Mostah, kjer pa se predvideva večinoma in­dividualna gradnja. D . S.

! Pomen interesov za uresničevanje poklicnih želja

' Interesi so posebno zanimiva sestavina človekove osebnosti, saj predstavljajo dolgotrajnejše in močno zanimanje za določeno področje in čestokrat iz njih izvirajo tudi poklicne želje in kasneje poklicne odlo­čitve.

Otrok že zelo zgodaj izraža svoje interese: »dela« tisto, kar mu »leži«. Ko doseže uspeh, mu to zbudi večje zanimanje, uspeh se veča, zanimanje se veča. Osnova za interese so otrokove psihofizične lastnosti.

Med šolanjem se interesi izražajo v sodelovanju pri raznih šolskih in izvenšolskih aktivnostih in v poseb­nem veselju in uspehu pri posameznih predmetih. Tako dom kot šola bistveno vplivata na razvoj otro­kovih osnovnih interesov in na nastanek in razvoj otrokovih novih (sekundarnih) interesov. In že je tu misel, kaj bi lahko učenec postal. V zadnjih letnikih osnovne šole se veselje za določeno dejavnost mnogo­krat razvije v poklicno željo in kasneje resen namen ter končno v odločitev za poklic, ki se izrazi v učenčevi vključitvi v poklicno izobraževanje.

Poklicne želje, kot jih izražajo mladostniki, ki od­

hajajo iz osnovne šole, lahko razdelimo v nekaj kate­gorij. Pravzaprav je zelo malo učencev, katerih inte­resna usmerjenost ima eno samo poklicno željo. Nekaj pa jih je:^ želja je običajno že dolgotrajna in kratkomalo nerazdružljiva z učencem; na primer — avtomehanik, pa pika, ali samo medicinska sestra in nič drugega. To je v bistvu dragocena želja, kajti učenec jo čuti kot nekaj, česar mu nihče ne sme in ne more vzeti. Take želje oziroma interesi so običajno osnova za splošno zadovoljstvo in življenjski uspeh učenca ne glede na siceršnje težave.

Največ je učencev, katerih interesi imajo več poklic­nih želja. Če so si te želje podobne (strugar — avto­mehanik — orodjar), je jasno, da odločitev ni proble­matična. V našem primeru gre za poklice kovinske stroke, torej za delo s kovino. To so želje blizu realno­sti: če ne eno, pa drugo. Lahko pa se zgodi, da so želje nasprotujoče: tapetnik, mizar, kadet. Učenec naj bi s pomočjo staršev, učiteljev ali strokovnjakov ugotovil pravo nagnenje. Ob odgovorih na vprašanja, kaj ga privlači, kaj mu zbuja pomisleke, s čim se je ukvarjal, koliko časa traja ena in druga želja, bomo ugotovili pravo, resnično poklicno željo.

Nekateri učenci pa so resnično neodločeni. Ta ne­odločenost izvira preprosto iz pomanjkanja interesov ali pa iz preobilice neizrazitih interesov. T i Učenci po­trebujejo strokovno obravnavo, doma in v šoli pa zlasti topel in razumevajoč človeški stik. Tudi ti bodo morali nekaj izbrati in tudi ti naj bi se znašli na pod­ročju, kjer bodo uspešni in zadovoljni.

Pustolovske želje fantov, da bodo mornarji, detek­tivi, astronavti itd., ter želje deklet, da bodo stevar-dese, igralke in manekenke, običajno niso edine, ker se dekleta in fantje le zavedajo svojih sanj in realnosti ob tem. No, kakšen bo pa tudi postal pilot pa mane­kenka . . .

Ob vseh teh željah pa želimo, da so to želje učen­cev samih in ne morda želje staršev. Če bo temeljila poklicna želja in odločitev na pravih učenčevih inte­resih, ustreznih sposobnostih in osebnostnih lastno­stih, bo odločitev skoraj gotovo tudi prava.

A. Habjan Križaj

Odbor za kadre ISKRA T O Z D tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Že lezn ik i , Otoki 21, razpisuje prosto delovno mesto

vodjo obratovnega knjigovodstva Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z nekaj­

letno prakso. OD po sporazumu. Prošnje oddajte v roku 14 dni od dneva objave v kadrovski od­delek.

Razpisna komisija pri DS OZD

LJJJ^I ^fpoMmetal JESENICE PODJETJE ZA PREDELAVO KOVIN JESENICE. LEDARSKA 4

razpisuje naslednji prosti delovni mesti

1. vodje tehnične službe 2. tehnologa

Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod 1.: - strojna fakulteta II. stopnje, 2 leti delovnih izkušenj

- strojna fakulteta I. stopnje, 3 leta delovnih izkušenj - VSOD, I. stopnja, 5 let delovnih izkušenj - TSS strojne ali metalurške smeri, 7 let delovnih izkušenj - smisel za organizacijo in vodenje - moralna politična neoporečnost

pod 2.: - TSS strojne ali metalurške smeri, 2 leti delovnih izkušenj - smisel za pripravo tehnoloških postopkov in poznavanje

tehnologije materiala Prošnji za zasedbo delovnega mesta mora biti priloženo dokazi­lo o šolski izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju in kratek življe­njepis. Rok za prijavo 15 dni od dneva objave v časopisu. Prijave pošljite na naslov: Športmetal Jesenice, Razpisna komi­sija 64270 Jesenice, Ledarska ul. 4.

ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA 64228 Že lezn ik i DSSS objavlja na podlagi 10. čl . samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v z d r u ž e n e m delu

evidentičarja reklamacij

Pogoji za zasedbo: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri

— 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih

— znanje strojepisja Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Kadrovsko socialni odde­lek, Alples, Industrija pohištva, 64228 Železniki.

Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta

Sedem delovnih mest za delavce s srednješolsko izobrazbo

Pogoji:

Končana ekonomska srednja šola, gimnazija ali odgovarjajoča srednja tehnična šola, z znanjem enega svetovnega jezika. V poštev pridejo samo moški kandidati zaradi kontinuiranega in nosnega dela. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Uradni list SFRJ št. 64/74 od 13.12.1974). Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bodo pred sprejemom testi­rani. Prošnje z življenjepisom, kolkovane z 2 din državne takse, po­šljite ali oddajte osebno v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Cesta Maršala Tita št. 37. Razpis velja 15 dni od dneva zadnje objave.

TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ

Z a 8. «arec najete darilo

naši vezeni robci

Koroški pevci v gosteh na Primskovem

Dvorana Kulturnega doma na Primskovem je bila v soboto zvečer nabito polna, s čimer je bila ponovno izražena naša podpora boju koroških Sloven­cev za pravice - Foto: F. Perdan

Moški pevski zbor Svoboda s Primskovega, ki ga vodi Julka Mandelje, je na sobotni prireditvi proslavil 10. obletnico delovanja - Foto: F. Perdan

'/??i.reditvi na Primskovem je nastopil tudi mešani pevski zbor Danica ar. vida v Podjuni na Koroškem - Foto: F. Perdan

o r Odbor za medsebojna razmerja delavcev SDS SS in T O Z D Proizvodnja pletenin

ALMIRA alpska modna industrija Radovljica objavlja naslednji prosti delovni mesti

1. planerja proizvodnje 2. mehanika

Poleg splošnih pogojev, določenih s samoupravnim sporazumom, mo­rajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod l.j višja strokovna izobrazba — organizacijsko proizvodne, eko­

nomske ali tekstilne smeri ter 1 leto delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, ali srednje strokovna izobrazba tekstilne smeri ter 3 leta prakse na ustreznih delovnih mestih v konfekciji

P°d 2.: KV mehanik tekstilnih strojev. Za delo se zahteva najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vzdrževanju, vodovodnih in pnev­matskih naprav,

razpisana delovna mesta je 2-mesečni poizkusni rok. Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o obliko­vanju in delitvi OD. Ponudbe z dokazili o strokovnosti poslati na naslov ALMIRA — ypska modna industrija Radovljica - OMRD SDS SS oz. OMRD *OZD Proizvodnja pletenin (za mehanika). ***zpis velja do 28. februarja 1977.

Skromno zamišljena proslava de­setletnice obstoja moškega pevskega zbora D P D Svoboda Primskovo pri Kranju je ob prisotnosti in sodelo­vanju mešanega pevskega zbora Slovenskega prosvetnega društva »Danica« iz Šentvida v koroški Pod­juni izzvenela v pravcato pevsko in narodnostno slavje. V soboto, 12. fe­bruarja zvečer je bila velika dvorana primskovškega zadružnega doma polna navdušenega občinstva.

Malokdaj se dogodi, da bi dvorana primskovškega zadružnega doma (ki je, mimogrede rečeno, za primestno naselje gotovo predimenzionirana) sprejela toliko poslušalcev. Toda glas, da bo pel eden najboljših in največjih koroških pevskih zborov, je kljub dežju in oddaljenosti pri­vabil tako množico Kranjčanov. Prelepa, čustvena koroška pesem in pogled na mlade Korošice in Ko­rošce (oblečenih v svoje narodne noše), ki s pesmijo pogumno izpove­dujejo svojo pripadnost k slovenstvu — vse to je moralo ogreti in izzvati k navdušenim aplavzom vso polno, prekipevajočo dvorano.

Prav presenetil je tudi nov in svež izbor pesmi, ki so nam jih zapeli Ko­rošci pod vodstvom svojega dirigen­ta Hanzija Kežarja. Saj so peli tudi pesem, ki govori, da so Slovenci zdaj že tujci v svoji domovini.. . Prav posebej pa je znova pretresla naša čustva slovita Kernjakova pesem »Rož, Podjuna, Žila«, katere zadnja misel je želja, da bi dala koroška zemlja našim rojakom vsaj še pro­stor za njihov grob . . .

A vendar je bil ves večer eno samo zagotovilo naše zvestobe rojakom z one strani Karavank.

Seveda pa je treba izreči tudi pri­znanje mali pevski skupini na Prim­skovem, ki že deset let vztraja v svo­jem prosvetnem poslanstvu. Posebej sta zaslužna za to uspešno delo predsednik Lojze Marn in pevovod-kinja Julka Mandelje. Ob moralni podpori krajevnih družbenopolitič­nih organizacij in z gmotno podporo pokrovitelja Industrije bombažnih izdelkov I BI je sobotno slavje izzve­nelo v tako prisrčno manifestacijo za slovensko Koroško. Ć. Z.

V okviru pravkar minulega in zelo uspelega tedna slovenske drame v Presen novem gledališču v Kranju, je bila v petek, 11. februarja, dopoldne i t di-cionalna prireditev tedna — pogovor za okroglo mizo; tokrat je pogov c zanj je pripravil Bojan Stih, tekel o problematiki slovenske drame v </ven­skem gledališču, o letošnji izredno plodni gledališki sezoni ter sevedt o slo­venski dramatiki danes in vse tja do A. T. Linharta. V pogovoru je o k >U 60 sodelujočih od gledaliških kritikov, dramatikov, režiserjev, novinarjev in gledalcev opozorilo na nenavadni prav mačehovski odnos literarne zgodb* vine do dramatike. Veliko je bilo govora o slovenskem jeziku kot gledališki govorici, sodelujoči pa so seveda tudi obdelali pojav zadnjega časa v s: ven­ski dramatiki — namreč nenavadno veliko slovenske dramatike v programih slovenskih gledališč. — L. M. — Foto: Perdan

Glasbeni pedagogi so se združili Več kot 100 glasbenih pedagogov

osnovnih in glasbenih šol ter gimna­zij iz občin Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič je z ustanovnim občnim zborom, ki je bil 11. februarja na Glasbeni šoli v Kranju, dobilo svoje društvo. Usta­novitve se je udeležil predsednik ZDGP Slovenije Miran Hasl, ki je zbranim govoril o problematiki tega področja vzgoje in kulture. Poudaril je potrebo po ustrezni reorganiza­ciji izobraževanja glasbenih kadrov,

PETROL LJUBLJANA TOZD Gostinstvo Čatež objavlja za poslovno enoto

RESTAVRACIJA TRŽlC naslednja prosta delovna mesta:

— upravnik poslovne enote Pogoj: srednja strokovna izobrazba gostinske ali ekonomske smeri s 5 let delovnih izkušenj, pasivno znanje dveh tujih jezikov

— vodja pisarne Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in tri leta delovnih izkušenj

— likvidator — kontist Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj

— gospodar hiše — šofer Pogoj: K V elektrikar z izpitom za kurjača tlačnih kotlov in vozniškim dovoljenjem B kategorije

— snažilka Pogoj: N K V delavka

— natakar (več delovnih mest) Pogoj: K V natakar s pasivnim znanjem dveh tujih jezikov

f— t O Č a j (več delovnih mest) Pogoj: K V natakar s pasivnim znanjem enega tujega jezika

— kuhar ( več delovnih mest) Pogoj: K V kuhar

— slaščičar Pogoj: K V slaščičar in tri leta delovnih izkušenj

— kuhinjska delavka (več delovnih mest) Pogoj: N K V delavka

Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo. OD po določilih samoupravnega sporazuma o delitvi do­hodka in osebnih dohodkov. P E s stanovanji ne razpolaga. Vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpol­njevanju pogojev p r i č a k u j e m o od kandidatov v 10 dneh od dneva objave. Ponudbe poš l j i te na naslov Petrol, Ljubljana — kadrovsko-socialna s lužba , Ljub­ljana, D v o r ž a k o v a ulica 3/1 (telefon 327-061).

posebno pa zahtevo, da je nujno upoštevati v razvojnih načrti! širših družbenih skupnosti tudi »4 luno šolstvo.

Društvo glasbenih pedagog v Go­renjske bo skrbelo za strokovno iz­popolnjevanje pedagoškega kadra, za napredek glasbene vzgoje in glasbene kulture na vseh ravneh in preučevalo glasbeno problematiko celotne Gorenjske. Pri tem bo sode­lovalo s šolami, K U S , ZKO, ku ir-nimi društvi in drugimi organiza­cijami, prav tako pa tudi z zamejskimi Slovenci in glasi« i v drugih republikah.

Na Visokem spet knjižni Decembra je na Visokem v

kranjski občini po daljšem premoru znova začela delovati ljudska knjiž­nica. Kulturno življenje v K S Vi­soko se bo tako še popestrilo. Njeno poverjeništvo je prevzelo kulturno-umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko, delo pa vodijo mladinci OO ZSMS Visoko. Izbira je pestra, saj skrbijo za izmenjavo knjig I a-jočo knjižnico. K o bodo n« še knjižne police in bo pros ros namenjen samo knjižnici, bo na zbirko knjig še bolj jasen in o s knjigo lahko postregli v kr; času.

Knjižnica je odprta vsak peu k od 17. do 19. ure v Zadružnem do; v, • a Visokem.

Osnovna šola Peter Kavčič

Skofja Loka objavlja popravek razpisa za računovodjo, objavljenega 8. 2. 1977.

Pod pogoji dela se zahteva ekonomska srednja šola in 5 let ustrezne prakse. Vsa ostala določila razpisa ostanejo nespremenjena.

Osnovna šola

Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem ponovno objavlja prosto delovno mesto

pomočnika računovodje

Pogoj je končana srednja šola ustrezne smeri. Mesto se razpisuje za nedolo­čen čas. Rok prijav je 15 dni po ob­javi.

Predvsem: ne škodovati

Č u d o v i t a a k u p u n k t u r a Dr. Aleksander Rjazancev, triintrideset let zvest jeseniški železarni, je z odliko končal študij medi­cine, ob tem pa nenehno raziskoval in se v zad­njih letih z vso ljubeznijo do sočloveka posvetil

akupunkturi Ta svet je lahko tudi drugačen,

presenetljivo in boleče druga­čen. Nimamo le veselih, razigra­nih otrok, ki z vsem poletom uži­vajo svoje otroštvo, med nami so tudi taki, ki se jim glavice pove-šajo kot ovenelim rožam, ki sami ne morejo jesti in ne govoriti, ki so povsem nebogljeni in odvisni od skrbi in nege staršev. Če jih poredkoma srečavaš, te mora presuniti: dekletce štirih let, s prikupnim obrazkom, vedno na smeh, a tako zelo zelo nebogljeno v naročju matere. Od daleč je prišlo, še nemo, iz daljnega Pan-čeva na železarske Jesenice k že­lezarskemu zdravniku dr. Alek­sandru Rjazancevu. Z upom ma­tere in očeta, z u p O m , da bo mor­da bolje, da bo pozdravil. Dvigo­valo je glavico, to dekletce, a je vedno znova omahnila in po dol­gih prizadevanjih je po zlogih vendarle spregovorilo te-ta. In hotelo mi je pokazati, kako spretno je, kako ji že imenitno uspeva stisniti ročico v pest in napraviti s prstki figo . . .

ZDRAVITI VSA OBOLENJA »Akupunktura je,« piše enciklope­

dija, »zabadanje igel v živčne vozle, pozna jo starejša in sodobna kitaj­ska medicina.« Da jo kitajska medi­cina dobro pozna, ni dvoma, da je pa akupunktura zabadanje igel v živč­ne vozle, pa ne drži.

»Z akupunkturo se zdravi vse, tudi ishias, sladkorna bolezen, vnetja itd.,« pravi dr. Aleksander Rjazancev, ki se z akupunkturo ukvarja že več let, sicer pa v obratni ambulanti zdravi predvsem jeseni­ške železarje! »Akupunktura ni nekaj izjemnega, s čimer bi se ukvarjali nekateri posamezniki, ni nekaj novega, neznanega, ne­varnega, skrivnostnega. Pet ti­soč Jet je stara in v svetu je niso zavrgli, temveč so jo nadalje pre­učevali in raziskovali. Saj je naša medicina tudi ni zavrgla, saj jo priznava, a se vendarle z njo temeljito ne ukvarja. Nekaj nas je, ki se v Sloveniji in v Jugo­slaviji bavimo z njo, predvsem vojna medicina, v Zagrebu je šola za akupunkturo, a vendarle menim, da bi ji po nespornih re­zultatih morali posvetiti več po­zornosti. Trdim, da so uspehi 85-do 96-odstotni, takšni torej, ki jih sodobna medicina ne doseže. V svetu, v Nemčiji, so že tako daleč, da ne uporabljajo več igel, temveč laserske žarke, organizi­rajo seminarje in strokovna pre­davanja, skratka, zdi se jim po­membna in hočejo jo nadalje preučevati, uporabljati in raz­iskovati.«

NEBOLEČE, NEŠKODLJIVO Dr. Rjazancev, zvest očetu medi­

cine, Hipokratu in njegovemu na­čelu, da je treba koristiti in ne ško­dovati, zdraviti vse in vsakogar, ki išče pomoči, je prepričan, da se ne zdravi le z zdravili, ki imajo včasih zaskrbljujoče stranske učinke. Po­polnoma neškodljivo in neboleče se da zdraviti tudi z iglicami, z aku­punkturo, ki je hkrati še najcenejša in najhitrejša, obenem pa tako zelo uspešna. Da ne bi niti omenjali in razpletali misli o tem, kako pripo­ročljiva je za posebne razmere, za vojni čas.

Bolečina — še vedno nekaj nedo­ločenega, čeprav je bilo o njej izreče­nih že mnogo teorij, v Ljubljani se celo posebna skupina, strokovnjakov ukvarja z njo in jo zdravi. Jeseniški zdravnik pa sledi starim izsledkom kitajske medicine in dognanjem vseh tistih sredin po svetu, ki so o akupunkturi izvedeli, raziskali še nekaj več. Zelo rad bi se kdaj udele­žil strokovnih posvetov, zelo rad bi prisluhnil tujim strokovnjakom, kajti akupunktura ga je s svojimi nespornimi uspehi popolnoma pri­tegnila.

»Najprej postaviš diagnozo, nato začneš s terapijo. Popol­noma jasno je, da mi je osnovno znanje dala sodobna medicina. Brez nje bi se bilo nemogoče z akupunkturo ukvarjati. Znati pa moraš res veliko, ogromno vede­ti, kajti z akupunkturo zdraviš prav vse. Nikdar ne bom ozdravil raka, nikdar uspeLpri drugih ne­ozdravljivih boleznih, a obolele bom zdravil, lajšal jim bom bole­čine, pa ne z zdravili ali morfi­

jem, ki včasih lahko zasužnji, temveč z akupunkturo.«

DELO PO PROGRAMU »Telo ima 760 točk in 12 meri-

dianov ter seveda tudi drugih točk,« nadaljuje dr. Rjazancev. »Če dobiš pravilen izbor teh točk, potem z zabadanjem igle lahko uspeš, bolečino prekineš, jo blokiraš. Samo pomislite, ko­liko ljudi ima migreno in koliko zdravil ti in ostali vzamejo dnev­no, letno, da si lajšajo glavobol. Ali diabetes ali bolečine takšne ali drugačne, koliko zdravil s stranskimi učinki, samo zato, da bi bolečina pojenjala. 32.000 dia­gnoz je in vse bi mi bilo nemo­goče spoznati, nekaj od teh pa vendarle.«

Jeseniški zdravnik dela načrtno, po programu, riše skice, študira, si prizadeva in prav bi bilo, ko bi mu omogočili dodatno izobraževanje. Pred dvema letoma je napisal obsež­no delo, kako se zdravi z akupunk­turo, delo, ki je bilo prav laskavo ocenjeno. Kot član nemškega aku-punkturnega društva je prek stro­kovnih revij seznanjen z napredkom akupunkture v svetu, z njenim raz­vojem, ki bi bil lahko znatno širši in uspešnejši, ko ga ne bi ovirala samo in le — farmacevtska industrija!

Ne dosega pa akupunktura le DSpehov pri zdravljenju ljudi; izred­

nega pomena je tudi za veterinarje, ki jo drugod po svetu že precej in z odličnimi učinki uporabljajo.

NA OSNOVI ŠIROKEGA ZNANJA

Df.Aleksander Rjazancev zdravi z malimi iglicami, kot risalnimi žeb­ljički velikimi. Zabada jih v tiste točke telesa, ki jih za uspeh določa tisočletna medicinska veda, ki jo zdravnik uporablja ob svojem odlič­nem znanju medicine, splošne, so­dobne medicine. V železarni vztraja že triintrideset let zato, da bi zdravil železarje, a po zdravniški etiki ne odkloni nikogar, ki išče njegove po­moči. Številne zahvale in pisma iz vse Jugoslavije le dokazujejo, da se je akupunkturi posvetil z vso voljo, vnemo in znanjem, nešteto je nje­govih pacientov, ki s hvaležnostjo potrjujejo uspešnost zdravljenja z akupunkturo. Neboleče zdravi vse, od otrok do starcev, ki potrkajo na njegova vrata največkrat tedaj, ka­dar je sodobna medicina nemočno dvignila roke, kadar se bolnik zave, da postaja suženj tablet in zdravil.

Akupunktura ni nikakršna magi­ja, nikakršna čira-čara, je pet tisoč leta stara in uporabljena medicinska veda in nemogoče ji je zanikati ču­dovite uspehe. Tu ni kaj verjeti ali ne verjeti, akupunktura je dejstvo, je resnica, ki ji sledi jeseniški zdrav­nik kot eden izmed pionirjev na tem področju pri nas. Akupunkturi se ne predaja zaradi svoje zabave, obljub­lja ji zvestobo zato. ker ga vodi pra­va, resnična ljubezen do človeka. Zanjo se bori s tistimi, ki menijo, da je vse, kar ni po njihovi glavi, praz­no, ničevo; zanjo živi. 1). Sedej

Adi j o, stari dobri kino Včasih je resnično težko: na te­

leviziji vrtijo zanimiv film, spored v kinematografu pa je morda še bolj zanimiv. Včasih sicer pri nas gledalcih prevlada želja po udob­ju toplega doma in copat, enkrat na mesec približno pa nas morda resnično potegne v kinematograf. Kje so časi, ko smo bili stalno na tekočem, kateri filmi se vrtijo v tem ali onem kinu, kaj si velja ogledati in kaj ne! Če bi vedeli, kako slabe filme bomo morali gledati nekoč na televiziji, ver­jetno ne bi dopustili, da nas je televizija priklenila pred svoje ekrane. Kajti televizija ima še druge slabe lastnosti: med doma­čimi štirimi stenami se nikakor ne odpovemo udobju, ki jih pri­našata jedača in pijača tudi med televizijskim programom, mimo­grede pokomentiramo, razložimo nerazumljivo mlajšemu od sebe in podobno.

KaŽe pa da nekateri te svoje domače ali pa televizijske nava­de, če hočete, prinašajo tudi v ki­nematografe. Poglejte: pred krat­kim me je v kino Storžič zvabil ameriški film Lenny. V vrsto pred menoj sta se počila dva'fan-tina, ki sta vsem okoli sebe ozna­nila, da sta prav sestradana ter takoj nato začela veselo hrustati šumeči in pokajoči krompirček cekinček. Ker so mi zaradi tega vstajali lasje na glavi, sem se pre­sedla za dve vrsti nazaj. Pa nisem prebrala kaj dosti: za mano sta zamudnika, mlad par­ček, ki očitno tudi nista še večer­jala, odprla tiste šumeče zavoj­čke z ocvrtim krompirčkom in tako hrustajoče spremljala pred­stavo. Kje so časi, ko so gledalci lepo tiho strmeli v platno, še za­ljubljeni parčki v zadnji vrsti so neslišno preživljali dve temni uri. Ko pa je predstave konec, moraš do gležnjev broditi — kot po je­

senskem odpadlem listju — skozi kupe praznih vrečk in ovojnega papirja do izhoda; zadnja pred­stava je pravi pregled enodnevne prodaje iz bližnjega bifeja, kjer na žalost ne prodajajo ničesar bolj manj slišnega — razen pija­če seveda. Ta pa — kot vemo — vpliva na zgovornost nekaterih, tako da obiskovalci večernih in premierskih kinopredstav nika­kor niso prikrajšani za najrazlič­nejše komentarje iz vrst občin­stva.

Pa popoldanska predstava? Nič bolje: tisti, ki so še ujeli film »Ta čudovita bitja« v trži'kem kinematografu, so morali pač srbohrvatsko besedilo lepo pre­vajati otrokom. No, to so nekate­re stare mame počele dovolj glas­no, da so prihranile trud staršem v nekaj vrstah spredaj in zadaj. Ne boste verjeli, toda televizija nas je s svojimi poljudnimi odda­jami tako na tlačila z dodatnim znanjem predvsem o divjih živa­lih, da bi bil tega znanja, ki sta ga predvsem sebi v veselje rado­darno in primerno naglas tudi za druge razdajali dve starejši žen­ski, in to brez napak — njunega s televizijo pridobljenega znanja bi bil vesel tudi Grzimek; kar pa nas je bilo drugih, pa smo bili ko­mentarjev, verjemite, manj ve­seli. .

Nič čudnega torej, če nas je nekaj takih, ki se nostalgično sprašujemo, kje 80 dobri časi brez televizijsko spremenjenih gledal­cev, ko smo lahko vsak zase mol­če spremljali in premišljevali o predstavi na platnu. Se bo morda dalo kdaj kupiti tudi kake nešu-meče vrečke bonbonov in ocvrte­ga krompirčka ali pa bodo občut­ljiva ušesa prišla na tačun le, če bifeji ne bi bili sestavni del kine­matografskih podjetij. Pa še mnogo takih »Če« je, zaradi ka­terih se z žalostjo odpovedujem statusu obiskovalca kinemato­grafskih predstav in postajam — tudi z žalostjo — le televizijski.

L. M.

Nedokončani novi prostori v Delavskem domu čakajo, od kje se bo natekel »kulturni« dinar, da se bo oddelek za izposojo knjig na dom Osrednje knjiž­nice v Kranju lahko preselil v večje prostore.

Problemi kranjskega knjižničarstva

Knjigo bralcem — toda kje in kako?

Tudi preslabo založene šolske knjižnice silijo učence in dijake, da iščejo obvezno čtivo in seveda leposlovje v Osrednji knjižnici. - Foto: F. Perdan

Jeseni lanskega leta so v Delav­skem domu v Kranju začeli preure­jati prostore v vzhodnem delu stav­be, kamor naj bi se preselil oddelek za izposojo odraslim Osrednje knjiž­nice Kranj, ki je sedaj še v spodnjih prostorih Delavskega doma'. Kultur­na skupnost občine Kranj je name­nila za adaptacijo teh prostorov, vsega skupaj je okoli 450 kv. metrov, 64 milijonov starih din, kar pa se je sedaj izkazalo dokaj premalo. Na pol urejeni protori za sedaj same­vajo', ker je jasno, da se kljub vsem prizadevanjem s tolikšno vsoto pro­storov le ne bo dalo dokončno pri­praviti za vselitev. Po investicijskem načrtu za preureditev namreč sku­paj z najnujnejšo opremo manjka še okoli 42 milijonov starih din.

Prostori za sedaj samevajo, priza­devni kolektiv knjižnice pa išče mož­nosti, da bi do preselitve v nove pro­store vendarle prišlo že spomladi, ko se je že vselitev, načrtovana za zače­tek februarja, izmaknila. Razlogi, zaradi katerih so se pri osrednji knjižnici odločili za selitev v večje prostore, so več kot razumljivi. »V našem oddelku za izposojo knjig na dom, prej je bila to ljud­ska knjižnica,« pravi vodja oddel­ka Bojan Pisk, »ni namreč več niti enega metra prostora, kamor bi lahko postavili knjige. Čeprav v našem oddelku velja prost pri­stop do knjižnih polic, pa je bilo obiskovalcem na voljo le približ­no tretjina knjig, ostale pa so bile v skladišču, kamor pa obi­skovalci po pravilih ne morejo in so zato po zaželene knjige pač morali hoditi knjižničarji. V no­vih prostorih pa naj bi bilo to razmerje med prostim dostopom do knjig in pa skladiščem ravno obrnjeno.«

Utesnjenost pa ne pesti le oddelka za izposojo knjig na dom, pač pa je podobno tudi z ostalimi oddelki: štu dijsko-čitalniškim oddelkom in pio nirsko knjižnico. N i več prostora za nove knjige, obiskovalci se gnetejo med policami. Slika nikakor ni pre tirana, saj zbrane številke o obisku in izposoji knjig v lanskem letu govore o številkah, ki jim marsikje lahko zavidajo. Zanimanje za knjige, še posebej pa večanje števila tako rednih študentov kot tudi izobraže­vanja ob delu in morda ne nazadnje tudi nenehno povečevanje cen knjig je vplivalo na resnično tak obisk v knjižnicah, da smo ga lahko le veseli.

»Za lansko leto imamo podat­ke,« je povedala vodja Osrednje knjižnice v Kranju Ljubinka Šimu-nac, »da je bilo v vseh oddelkih skupaj s tremi podružnicami in potujočo knjižnico več kot 262.000 izposojenih knjižnih enot. Obiskovalcev pa je bilo 93.000, od tega samo v čitalnici 37.000. Verjetno pa je bralcev naših knjig še več, saj je na primer član knjižnice le en član v dru­žini, knjige pa seveda berejo vsi v družini. Izposoja je v primer­javi z letom poprej narasla kar za 18.000. Seveda bi zelo radi takšno izposojo ohranili, bojimo pa se, da bi sčasoma pretesni prostori, v katerih delamo, uteg­nili odvrniti obiskovalce. Pa še en drug razlog imamo za strah: vemo, da se cena knjig vrtoglavo dviguje, v enem letu se je na pri­mer v poprečju dvignila za 60 od­stotkov, vsota, ki pa jo imajo knjižnice, tudi naša, na voljo za

nakup novih knjig, pa se ne dvi­guje vzporedno s cenami. Lani smo imeli približno toliko denar­ja za nakup novih knjig kot v le­tu 1973 in 1974, zato je tudi ra­zumljivo minimalno število no­vih knjig, ki smo jih lahko kupili v lanskem letu — le 5044, to je še okoli 400 manj kot leto poprej. Obiskovalci knjižnice pa so za­htevni in seveda povprašujejo vedno tudi po novih knjigah, če­mur pa vsaj zadnje čase ne mo­remo vedno ustreči. Kaj pomaga, če je izposoja po normativih Unesca za srednjerazvite države, če pa knjižnega fonda ne more­mo obnavljati tako kot bi hoteli in kot si obiskovalci žele. Ver­jetno pa nam ne sme biti vseeno, če bi se obiskovalci iz teh razlo­gov začeli odvračati od knjižnic in knjig.«

S teh polic v oddelku za izposojo na dom so si lani obiskovalci izposodili 100.000 knjig — bo tako ali še bolje v tudi v prihodnje? — Foto: F. Perdan

Če vemo, da bi na primer takšna knjižnica kot je kranjska, morala na leto dopolniti svoj knjižni fond s 15 do 20 tisoč novimi knjigami, je pri­merjava s štirikrat manjšo »kupno močjo« knjižnice, resnično močno žalostna. In med tem »kladivom in nakovalom«, kakor bi lahko rekli velikemu obisku v tesnih prostorih in sila revnimi kulturnimi dinarji namenjenimi za nove knjige in re; vije, je vendarle uspelo kranjski osrednji knjižnici izvajati še naprej že pred časom zastavljene nove organizacijske oblike primerne tipu splošno izobraževalne knjižnice kot Osrednja knjižnica tudi je. Pri tem pa ne gre pozabiti, da so bili doseda­nji organizacijski dosežki in prav tako glede vsebine dela, za kar kranjskim knjižničarjem ne manjka laskavih ocen iz vrst slovenskega knjižničarstva, zastavljeni pravza­prav v dokaj težkih pogojih, brez moderne opreme kot je na primer Že dokaj razširjen bibliobus in ob vseh teh opisanih finančnih in prostor­skih težavah, ki jim lahko prište­jemo še pomanjkanje knjižničar­skega kadra. L. M .

Aj, Kozaro, aj, Kozaro

ODMEVI IZ TAŠKE NT A *

. »Kozara je preživela eno najtež­jih, a obenem tudi eno najslavnejših epopej v zgodovini naših narodov. Kozara je izmed vseh naših krajev na prvem mestu po številu žrtev, ki Jih je dala za osvoboditev naše do­movine, pa tudi po svojem bogatem prispevku k splošnim naporom vseh narodov, ki so se borili proti fašiz­mu . . . Ime Kozare je poznano širom Po svetu.« - Tito.

Tako presenetljivo hitro so se po Jasenovcu pred nami pokazali prvi obronki Kozare. Zdajle v jeseni je vsa ognjena in kljub temu, da so gozdovi tu mešani, ta ogenj prevpije zelenilo jelk, borovcev in smrek. Kar malo na naše Pohorje spominja ta planina. Prav tako nekako je razvle­čena, pobočja so mehko valovita, položna in vasi in zaselke je videti še zelo visoko, skoraj tik pod vrhom. In tudi obdelana polja so gori. Polja in ljudje, ki so preživeli veliko vojsko Kozare . . .

S severa oklepata ta planinski masiv Sava in Una, ki pri Jasenovcu teče v Savo, s spodnje pa Sana in na vzhodu Vrbas. Vodnik pripoveduje, da tu žive mešano Srbi, Hrvati in Muslimani. Prek petsto let je bila Kozara z Uno nekak mejni kamen med Vzhodom in Zahodom. Petsto let so Kozarčani branili to mejo. Bi l i so predvsem graničarji, vojaki; raje so nosili puško kot motiko, pravijo, in želeli so umreti v boju, herojske smrti.

Predniki današnjih Kozarčanov so prišli sem pred nekaj sto leti v begu pred Turki. Povečini so bili to Srbi in cesar jim je kot odličnim bojevni­kom dovolil, da so se za stalno nase­li l i po ozemlju okrog meje. Uživali so pravice svobodnih kmetov, brez tlake, desetine in drugih dajatev, seveda pa je pričakoval od njih, da brž ko se začne vojna, se bore za ce­sarja in novo domovino. Tako so se možje teh krajev iz stoletja v stolet­je bojevali — od tod tudi njihova ve­lika ljubezen do puške.

Ze pred vojno so meščanske stran­ke hotele izkoristiti verska naspro­tovanja med prebivalci za svoje poli­tične namene. Po zlomu stare Jugo­slavije pa so okupatorji in ustaši ne­tili narodnostno mržnjo in verski fa­natizem, srbsko prebivalstvo pa množično uničevali. Na srečo je bila komunistična partija tu tako moč­na, da j i je uspelo razkrinkati name­ne okupatorja in ustašev in prepri­čati prebivalstvo, da se upre v eno­tnem boju. Ze junija 1941. leta je bila na Kozari organizirana mreža vojaških zaupnikov, ki so zbirali orožje, določali ljudi za udarne di­verzantske skupine in pripravljali ljudi na oborožen upor.

Tolikokrat smo že slišali o tem, kako je trpela Kozara v drugi svetov­ni vojni, koliko tisočev žrtev je dala, pa vendar nam ta epopeja borcev s Kozare ni dovolj poznana. Zato bi vam želeli, dragi bralci, v teh zapisih le malo pobliže orisati razvoj dogod­kov na Kozari od vsega začetka, ko je Kozara vstala, pa tiste najhujše dni poleti 1942. leta, ko je Kozara zagorela, zahrumela in bila svojo strahotno bitko na življenje in smrt in potem onemela . . .

Vstaja na Kozari se je začela 30. in 31. julija 1941. leta pod vodstvom K P J . Partizanom se je takoj pridru­žilo večje število prebivalcev, ki je, da ne bi bilo povsem golih rok proti sovražniku, šlo v gozd oboroženo s sekirami, vilami, gorjačami. . . Ze v prvih dneh avgusta 1941. leta je na Kozari formiranih pet manjših od­redov: prijedorski, lješljanski, do-brljinski in balski. 15. avgusta 1941. leta je bil ustanovljen enoten štab celotnega področja Kozare: prvi ko­mandant je bil dr. Mladen Stojano-vič, politični komisar pa Osman Ka-rabegovič.

Glas o partizanih s Kozare je za-oril daleč, vse do Hitlerjevega kabi­neta. Svojim ljudem je naročil, da morajo v čim krajšem času očistiti pot nemški vojski do Grčije. Zato jim je tudi poslal okrepitve, svojo elitno vojsko, ki bo takoj, ko opravi svojo nalogo, poslana na rusko fron­to.

Ze 18. avgusta 1941. leta je sovraž­nik organiziral večjo ofenzivo na Kozaro, vendar ni uspel. Druga, še hujša ofenziva se je pričela 18. ok­tobra 1941. leta. Ustaši in Nemci ter domobranci niso mogli zavzeti svo­bodne Kozare, zato so se znašali nad prebivalstvom. Od 24. novembra do 30. decembra 1941. leta je tu že tret­ja ofenziva. Tokrat je sovražnik na M rakovici sredi Kozare pustil po­sadko svojega bataljona z nalogo, da postavlja zasede partizanskim eno­tam. Toda že 5. decembra so partiza­ni z njo opravili. Kozara je bila spet samo njihova.

Ide Mladen, vodi partizane, razveo ih na četiri strane

21. decembra 1941. leta so se v se­stavi 2. krajiškega odreda formirali trije bataljoni z devetimi četami, in koncem januarja še četrti. Vsega je odred štel tedaj okrog 1000 borcev. Sedaj so akcije še močnejše, še po­gostejše, in še bolj silovite. 1. bata­ljon ima svoj sektor delovanja v smeri Bosanski Novi in Kostanjica, 2. bataljon proti Prijedoru in Bo­sanski Dubici, 3. bataljon proti Bo­sanski Gradiški in 4. proti Ivanjski in Kozarcu. Konec januarja 1942. leta je formirana kozarska proletar-ska četa in napotena v sestav kraji­škega proletarskega bataljona. Mar­ca 1942. leta je formiran udarni ba­taljon za borbo proti četnikom v centralni Bosni.

Ob taki moči in organiziranosti partizanov so bili ustaši spodaj v do­lini povsem nemočni in svojo jezo in srd znašajo nad neoboroženim prebi­valstvom. Vrste se vas za vasjo. Tako je na primer 14. januarja 1942. leta na svobodno ozemlje v rajonu Bosanska Dubica iz Jasenovca udrla večja skupina ustašev pod vodstvom komandanta taborišča Maksa Labu-riča in izvedla pokol v vasi Drakse-nič. Pobili so 207 vaščanov, največ žena, otrok in starcev, ki so jih krv­niki dobili v hišah, in pa v pravoslav­ni cerkvi v vasi, kamor so se zatekli. Ustaši so vas oropali in zažgali. Da bi se pri svojem delu ne izdali, so navadno prihajali v vas povsem potihem. Izstrelili niso nobenega na­boja, da bi jih ne slišali partizani in prihiteli na pomoč. Svoje žrtve so klali. V tem so bili pravi mojstri.

Č r t o m i r Z o r e č :

Tržaško slovenska deželica ob morju

(6. zapis)

, Prejšnjikrat sem začel kramljati o Kmetijstvu na Tržaškem. Res, na Prvi pogled je to kaj nenavadna snov ~~ saj Trst pomenja luko, morje, ^"Kovino, ladje ne pa kmetijstva! toda tržaška okolica je v bistvu endarle kmetijska, seve v sodob-

n e m , naprednem smislu.

KMETIJSTVO OKROG TRSTA načilnost — kot drugje po svetu in tudi pri nas — je po-

bj^- . jav kmeta-delavca. Ne mogel Čy F e ^ ' °- a s o t o polproletarci. Kajti - ^ 1 ° S e ^ r * e s v o J e domače zemlje ^ "krati pa svoje zanesljive službe v n e

u ' Razdalje so tako majhne, da l j e potijo. Časa za obdelovanje zem-d o » J m a J o tudi v mestu zaposleni

m * S e dovolj.

Z

Druga posebnost kmetovanja okrog mesta je njegov obseg in vr­sta: tu so predvsem vrtovi za zele­njavo, sadovnjaki, vinogradi (naj­večkrat le brajde) in male njivice med skalnatimi ogradami.

Popolnih kmetov — torej takih, ki jih le zemlja preživlja — je na Trža­škem majhen odstotek, komaj 7,44 %. V letu 1954 so cenili, da je na Tržaškem še 22.000 pravih kmetov.

Nekatere tržaške občine so še do današnjih dni ohranile kmečki zna­čaj. To so: Dolina, Zgonik in Repen-tabor.

Kmetje tudi tu nimajo kdove kako velikih posestev. Največ je prav majhnih. Kar 2639 jih ne doseže niti pol hektarja. 1442 je večjih (do 5 ha), velikih (od 50 do 100 ha) je le (i; po-

Usodni prstan Tambov sem si zapomnil zato,

ker smo se tam nalezli uši, ki se jih potem nismo povsem znebili do samega Taškenta. V Tambovu smo namreč izstopili in odrinili na ne­kak »zborni punkt« zunaj mesta. Ondi so nabirali vojaške novince. V barakah, kamor smo se nagnetli, smo spali na tleh. J?arn je bilo polno uši.

Penzo sem si pa zapomnil zato, ker smo tam dobili zadnjikrat jesti, preden smo priromali v Samaro.

Na omenjenih treh etapah smo dobili jesti, drugače pa nikjer. To­rej v šestih dneh trikrat. To je bilo seveda premalo. Naši želodci so se pritoževali, žepi pa praznili, ker smo morali pridno vanje posegati, zakaj jestvin je bilo na vseh večjih postajah na pretek. Sline cediti ob bogato založenih stojnicah je huda pokora za lačnega človeka brez cvenka v žepu.

Nekateri bi to pokoro najraje opravili protizakonito. Cigani in Romuni so tu pa tam to tudi poskušali, a se jim ni obneslo. Branjevke in kmetice so imele slabe skušnje, zato so bile zelo previdne in stroge. »Pokaži denar!« je bila njih zahteva, ki je morala biti izpolnjena, preden je kdo kaj dobil za pod zob. Zaradi večje varnosti so na prenekateri postaji poskrbele celo za paznika, moškega ali žensko, ki je budno pazil, kadar se nas je vsula velika gneča k stoj­nicam. Tudi za svarilen napis je bilo poskrbljeno, »Kradljivcem bič" in arest!« smo brali marsikje.

V takih prilikah in neprilikah torej smo priromali do Samare, gubernijskega mesta ob Volgi. Ve­činoma suhi in hudo lačni. O sebi vsaj lahko tako rečem. Želodce so nam v Samari sicer napolnili, žepi pa so ostali prazni. Kako bo šlo naprej proti Taškentu, nad 2000 km daleč, če nas bo matuška Rusija tako neredno hranila kot do Sama­re, vsak drugi dan samo, ali pa še tega ne. Tako sem se v skrbeh za svoj telesni blagor vpraševal in se, obdejan zaradi praznega žepa, kla­vrno tolažil: Kaže, da bom na tej dolgi poti po srednjeazijskih stepah in puščavah večkrat prisiljen zapeti miserere s Kovačevim štu­dentom: »K rulet aj en trebuho, kaj pajčevne v njem se deliintaj.«

Resno sem se zamislil in sklenil nekaj prodati. Toda kaj? Samo dve stvari sem imel, ki bi ju lahko utrpel: srebrno žepno uro in zlat poročni prstan ubitega Rusa.

Srebrne ure s kratko verižico iz duble zlata se mi je zdelo zelo škoda. Dragocen in drag spomin od očeta, ki mi jo je kupil po dovršeni šesti šoli, ko sem prinesel odlično spričevalo domov. Deset goldinar­jev je dal zanjo. Laže bi utrpel prstan. Nič ga ne potrebujem, res, samo — moj n i . . . Bedak! se mi zareži v obraz tisti spak, ki me je na fronti premamil, da sem prstan potegnil ubitemu Rusu z roke. Tam mi je govoril in me priganjal: Vzemi, vzemi, brž brž, kaj Čakaš? Kdor prej pride, prej melje, tu pa je taktiko spremenil in mi prišepe-taval: Prodaj, prodaj prstan, čim­prej se ga znebiš, tem bolje, sicer se utegne zgoditi, da ti bo pozneje žal, če pride do tega, da bo pričal proti tebi . . . Kar lepo mirne duše se ga odkrižaj in ne govori: ni moj. Po­žvižgaj se nanj, kakor se je požvi­žgal oficir v kijevski trdnjavi na

haaško konvencijo in jemal stvari, ki bi jih ne bil smel.

Tako me je prijemal spak zapeljivi in res, prav malo je manj­kalo da me ni tudi to pot prema­mil. Ze sem privlekel prstan iz žepa in si ga začel ponovno ogledovati, podobno kot na fronti. K o pa zagledani vgravirani datum poroke — 13. 7. 1914 — in nevestino ime Vanda, se je nekaj čudno zganilo v moji duševnosti. Prstan, simbol zakona, dragocena svetinja za moža in ženo! In ti hočeš pljuniti na to svetinjo? Jo prodati in si kupiti priboljšek k hrani, češ da je nimaš zadosti? Potrpi še nekaj dni in vedi, da v Rusiji ujetniki ne umirajo zaradi lakote . . .

Notranji glas je utihnil, jaz pa sem se zamislil in prstan poslušno spravil nazaj v žep. Odšel sem iskat kupca za uro. Našel sem ga med poljskimi begunci v vlaku, ki je bil na poti v Sibirijo. Bil je Jud. Lahko sem ga spoznal po govorici, obleki in krivem nosu. Ogovorim ga in povem, kaj bi rad. »Pokaži uro,« je dejal. — Potegnem jo iz žepa in mu jo pokažem z verižico vred. Zapičil je vanjo svoje pretkane oči, ki so mi govorile, da mu je ura všeč. Po temeljitem pregledu de: »In koliko zahtevaš zanjo?« — Misleč, da bo prodajna cena po nekaj letih enaka kupni — saj srebro in zlato ne menjata cene vsake k vatre — sem dejal: »Deset rubljev, pan« — Debelo me je pogledal in me zavrnil: »Kam pa streljaš?!« — »Toliko je vredna«. — Toliko ni vredna!« odseka. »Pet rubljev ti dam, če ti je prav.« Popustil sem: »Če daš šest, je tvoja, če ne, jo ponudim drugemu« — Pristal je. Spravil je uro v žep, jaz pa denar.

S šestimi papirnatimi rublji v žepu sem zadovoljen in vesel odšel k stojnicam na postaji, da si od branjevke kupim belega kruha in kos prekajene slanine. A, glej ga, spaka! Ni je sreče brez nesreče in ne radosti brez grenkobe. Preden sem prišel do stojnic, srečam ruske­ga oficirja, golobradega poročnika. Okrenem glavo proti njemu v pozdrav, ker sem bi gologlav. On je to menda imel za izzivanje, žalitev njegovega blagorodja ali kaj, tebi nič, meni nič, mi primaže dve krepki klofuti in se zadere nad mano: »Varšava, (Jerman, čest dava j!«

Čehi v našem vagonu, ko so to videli, so se zarežaliJn me potem podražili: »Pri nas so klofute po kroni, v Rusiji pa zastonj, kajne, prijatelj Slovenec?« . . .

Klofute gor, klofute dol, jaz imam pa le šest rubljev v žepu. Al i jih ima kdo od vas? — Tako sem pomislil, povedal jim pa tega seve­da nisem, zakaj srebrn je golk, zlat je molk.

Pol ure pozneje smo odrinili i/. Samare proti Oenburgu, obmejnem mestu med Evropo in Azijo.

Med prvimi novicami, ki smo jih zvedeli od novih stražarjev, je bila najvažnejša s fronte in se je glasila: »Varšava je padla!«

Zdaj sem razumel sveto jezo mladega poročnika, ki mi je prisolil dve krepki zaušnici. Hvala ti, vneti patriot, do smrti te ne bom pozabil, ti pa padca Varšave najbrž tudi ne.

Vožnje po azijskih stepah in puščavah ne bom opisoval. Samo to naj omenim, da smo v trinajsti noči dospeli v tašketitsko zelenico, ki nas je prijetno hladila.

sesti, ki obsegajo 500 ha do 1000 ha, so le tri, a še ta so v občinski oziro­ma državni lasti.

Zaradi oblike tal (gričevnat svet, strmine, kraška skalovitost) obdelu­jejo kmetje svoje posesti le ročno ali pa s pomočjo živine. Traktorjev je le malo.

PRIDELKI KRAŠKE ZEMLJE

N avajeni smo brati o velikan­skih hektarskih donosih, po­sebno žitaric, v svetu, ki je ra­

ven in rodoviten. Med kraškim skalovjem so pridel­

ki prav skromni. Saj kmetijstvo na Tržaškem krije le 5 3 splošnih po­treb po agrarijah.

Največ pridelajo koruze, slede ječ­men, pšenica, oves in rž.

Krompirja, stročnic in vrtnin pri­dela tržaška okolica kar precej.

Med vrtninami so na prvem mestu paradižnik, čebula, česen, paprika, kumare, zelje, cvetača, zelena in be-lušč.

Tudi sadjarstvo je omembe vred­no. Razen jabolk, ki tu ne uspevajo, je največ hrušk, češenj, sliv, smokev, breskev, marelic, mandeljnov, ne-špelj in kakijev. Tudi oljka sodi med »sadno« drevje, morda še bela in črna murva zaradi svojih sladkih ko-buljic.

Vsekakor najpomembnejši kme-

Sredi noči so nas stražarji prebu­dili, segnali iz vagonov in nas vse zaspane začeli postavljati v dolgo vrsto »po četiri«, dokler ni zado-nelo povelje: »Sagom, marš!« In odrinili smo s tovorne taškentske postaje po temi v mesto. Nerazum­ljivo se nam je s početka zdelo to, da smo v temnih ulicah gazili po cestnem blatu. Je mar deževalo, ko smo spali? Kaj še. Ponoči ulice močno polivajo z vodo, ki teče po kanalih kraj njih, da je manj prahu in več hladu. Dvakrat ali trikrat smo se ustavili na povelje od zadaj: »Manjši šag!« V dolgi vrsti zadnji radi zaostajajo, če prednji delajo prevelike korake, ponoči in po blatnih ulicah že celo. Zato morajo prednji počakati, da jih zadnji dohite. Tako se je godilo tudi nam, preden smo se prizibali na široko, z električnimi svetilkami razsvet­ljeno ulico, po kateri je vozil t raniva j.

A l i je mogoče? smo se začudili, da v tej azijski divjini sveti elek­trika in vozi tramvaj, celo ponoči? Se več. Od nekod iz daljave so prihajali ubrani glasovi godbe na pihala, med katerimi se je boben najglasneje slišal. Ko pa je godba prenehala igrati, so osli začeli navijat i svoje viže.

Taki so bili naši prvi vtisi iz taškentskih ulic. Čez kako uro kolovratenja po njih se je kolona ustavila v majhnem parku. Dospeli smo do končnega cilja tiste noči. Pred nami stoji nad dva metra visok zid. V zidu so široka vrata, nad njimi gori svetilka, v njeni svetlobi se jasno vidi napis, ki se v loku boči nad vrati. »Drugi turke-stanski polk!« — Onemel sem. Saj to je vendar službeni polk na fronti padlega Kazimira Kohanovskega!

Široka vrata v zidu so se odprla na stežaj, straža je stopila na stran in dolga kolona prišlekov se je začela U sipati na prostorno dvori­šče tega polka.

Ostanek noči smo prebili pod milim nebom. V zidane, belo pobe­ljene kasarne, nas namreč nisu pustili prvo noč. Zato smo polegli po tleh.

Dolgo nisem mogel zaspati. Izredno naključje mi je dalo misliti in mi odganjalo spanec. Da me ujetiiiška usoda pripelje v Taškent in odloži v službenem polku na fronti padlega Rusa, ki sem mu snel prstan z roke in odvzel doku­mente, mi ni hotelo v glavo.

Kazimir Kohanovski je bil torej mlajši podčastnik (naš korporal) drugega turkestanskega polka. Zdaj lahko doženem, od kod je prišel vojake služit v Taškent, iz mesta samega ali od kod drugod. V polkovo pisarno mi je treba stopiti in povprašati. Tam mi povedo tudi, kje bivajo njegovi svojci. Ona mora imeti to zapisano, da jih v primeru smrti ali izginitve na fronti obvesti.

O vsem tem se dolgo razmišljal. Šele proti jutru sem zaspal. Kako sem spal, trdno ali rahlo, ne vem, veni samo to, da sem v spanju doživel vznemirljive sanje. Nekdo me je poklical po imenu in priim­ku: »Mrak, Pavel Mrak! Odeni me, zebe me, v noge me zebe, preslabo si me zagrebel v tisto jamo.« — »Ojej! Kohanovski!« sem se začu­dil. »Prav rad bi te pokril s toplo odejo, pa so mi jo tvoji bratci odvzeli v kijevski trdnjavi, veš.« —

tijska panoga v toplih obmorskih krajih je vinarstvo. Grozdja za zo-banje in za vino je na teh sončnih bregovih nad Trstom kar dosti. Pred nekaj leti so cenili vinski pridelek na celih 36.800 hektolitrov.

Omembe vredna »kmetijska« pa­noga je tudi cvetličarstvo. Cvetje za okras in za rezanje. Prednost dajejo vrtnicam, krizantemam in dalijam.

Živinoreja zaradi revnih pašnikov in pomanjkanja krme ni kaj prida razvita. Tako nekako 10.000 glav rede v tržaški okolici. To je pred­vsem govedo, slede prašiči, koze, konji in ovce.

Gozdov je tako malo, da jih tako niti imenovati ne moremo. Les, ki ga dobe, je komaj za sprotno kurjavo.

LJUDSKA NOŠA

Seveda je z ljudsko (prej smo j i rekli »narodna«) nošo na Tr­žaškem danes tako, kot je

tudi pri nas na Gorenjskem. Deže-lani se nosijo po mestno, noše pa ve­ljajo le kot slovesna in praznična ob­lačila. Posebno takrat, ko je treba izpričati: tu smo Slovenci!

Sreča pa se v tržaški okolici ze­ničke, ki še nosijo značilno zavezano naglavno ruto. Ko pa je mraz, varu­je naše Tržačanke volnen »pled«. Možakarji cenijo v vsakdanjem živ­ljenju, posebno pri delu na polju ali

Franc Valjavec

v hlevu, telovnike, pač po starem, mlajši nosijo le jopice, pulije, svitre ipd. {

Starinska moška noša tržaških okolicanov-Slovencev (rekli so jim »mandrijani«) ima več značilnosti, ki jih pri drugih naših nošah ne sre-čavamo: kratke, široke hlače, ob straneh preklane, ki pa segajo prosto le nekaj p»d kolena; nad kamželi-nom (telovnik) ngsijo jaketo (jopič, janka), s svetlimi gumbi okrašeno; pokrivali sta prav tako nenavadni: širokokrajen, črn klobuk z visoko »štolo« — ali pa kučma vidrovka, oblikovana kot stolček: zadaj viso­ka, ob straneh zavihki, spredaj nizka.

Meče so varovale modre (višnjeve) nogavice, čevlji pri pristni noši so vselej nizki, črni, speti z veliko svet­lo sponko.

Pojav tako oblečenega možaka na tržaških ulicah — vsaj v mojih mla>-dih letih — ni bil nobena redkost. Kot ni redkost v Zagrebu še danes pojav okoliških belooblečenih »ku-mic«, ki prinašajo pridelke na trg in mleko v hiše.

Krzno za vidrovke je bilo dragoce­no — nekoč so si le premožni lahko privoščili tako pokrivalo. Naša ina­čica je polhovka — ki pa se po ceni nikoli ni mogla meriti z vidrovko. Saj vider že včasih ni bilo na pretek.

Na blejski avtobusni postaji (blizu hotela JELOVICA), je na­grmadeno kup umazanega ledu. Po vsej verjetnosti ga bo mo­rala »odstraniti« močna odjuga. Če pa zapade nov sneg, kar ne bi bilo za ta čas nič novega, bo vožnja na tem križišču se težavnejsa. — J . Ambroftič

DELAVNI GASILCI V SREDNJI VASI Prostovoljno gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju želi

V društvo pritegniti čimveč mladih in pionirjev. Uspelo jim je organizirati mlado operativno desetino. V lanskem letu so iz­vedli dve suhi in pet mokrih vaj.

V lanskem novembru le bila v Srednji vasi poplava, ker je voda prestopila bregove potoka in poplavila nekaj gospodar­skih poslopij. Gasilci iz Srednje vasi so takoj stopili v akcijo in pričeli črpati vodo iz kleti, dvorišč in hlevov. F. Brzin

PUSTNA POVORKA V ŠENČURJU Turistično društvo Šenčur bo v torek, 22. februarja, popoldne

organiziralo tradicionalno pustno povorko, ki bo krenila od osnovne Sole proti domu kulture v Šenčurju. Vse maske bo oce­njevala posebna strokovna komisija, ki bo najbolj originalne maske tudi nagradila.

Pustno povorko je TI) Šenčur lani organiziralo prvič in je zelo dobro uspela. F. Erzin

LETNA KONFERENCA ŠENČURSKIH GASILCEV

Gasilsko društvo Šenčur je imelo konec'januarja svojo let­no konferenco, na kateri so pregledali delo upravnega odbora, nadzornega odbora, delo operative v letu 1976 in predlagali pro­gram dela za letošnje leto.

Šenčurski prostovoljni gasilci so lansko leto sodelovali na raznih gasilskih tekmovanjih in se udeležili tudi velike parade ob 8. kongresu GZ Slovenije v Novi Gorici. Izvedli so pet mokrih vaj, dve suhi in eno nočno mokro vajo. V članstvo so pridobili devet novih članov in devet članov pionirjev. V lanskem letu sta dva člana društva opravila podčastniški tečaj, v letošnjem letu pa ga obiskuje Se en član. F. Erzin

POTUJOČI VRTEC V ŠENČURJU V lanskem letu je osnovna Šola Stanko Mlakar v Šenčurju

skupaj s KO SZDL Šenčur organizirala zaradi pomanjkanja mest v vrtcu potujoči vrtec, ki je bil zelo dobro sprejet. Zato nameravajo organizirati potujoči vrtec tudi letos marca. Pri­javljenih je 65 otrok v starosti od tri do sedem let.

F. Erzin

RTV ŠENČUR V petek, 11. februarja, je DPD Svoboda Šenčur skupaj s KO

SZDL Šenčur pripravilo v domu kulture informativno oddajo RTV Šenčur z glasbo, poezijo in humorjem. Oddaja je bila neko­liko drugačna od lanskih. Sceno, ki je bila tokrat posvečena pesniku Prešernu, je pripravila Kati Kolar. V oddaji smo slišali tudi kratek recital Prešernove poezije.

Namen oddaje je bil predvsem informirati Senčurjane o delu družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti Šenčur. Oddajo sta vodila napovedovalca Slavica Celjer in Miro Erzin. Skupina Dar je med drugim predstavila tudi svojo novo skladbo Pismo, ki jo imajo za nekakšen ročk po gorenjsko. V oddaji so sodelovale tudi recitatorke Leonida Karner, Irena Šimnovec, Mojca Bučan, pesnik Štefan Remic, humorist Čipsi, za luč pa je poskrbel Jože Sobočan. Kot gost oddaje je nastopil koroški igralec Marjan Srienc, ki je odigral glavno vlogo v TV filmu Vrnitev.

Po končani oddaji je bila organizirana okrogla miza z mla­dimi novinarji COP pri OK ZSMS Kranj, kjer so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v Šen­čurju. F. Erzin

BLED SE PRIPRAVLJA NA PRAZNOVANJE 8. MARCA

Bled — Izvršni odbor krajevne organizacije SZDL in odbor za proslave sta na svoji seji pripravila program za praznovanje mednarodnega praznika žensk. Na predvečer praznika bo v fe­stivalni dvorani koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane. Sodelovali bodo še mladinci in pionirji. Tako bo to res kvalitetna krajevna prireditev.

Kot vsako leto bodo tudi letos mladi Rečičani pripravili sa­mostojno proslavo za prebivalce tega dela Bleda. Nastopili bodo v gasilskem domu. Pred nekaj tedni so ustanovili odbor mla­dinske organizacije in se dogovorili za to proslavo, pa tudi to, da bodo sodelovali pri drugih akcijah in tako poživili delo mladine. Manjka jim le požrtvovalnih mentorjev.

Svoj program v počastitev praznika bodo pripravili tudi pionirji in mladinci osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja. Pro­slava bo 8. marca v šolski avli. M.S.

Planinci iz Rivolija in Montelimara v Kranju

Kranj - Pretekli teden je bila v Kranju seja upravnega odbora Pla­ninskega društva Kranj, na kateri so se dogovorili, da bodo planinci iz po­bratenega italijanskega mesta Rivo­lija obiskali Kranj med 25. februar­jem in 1. marcem. Razen planincev iz Rivolija bodo prišli v Kranj tudi gorniki iz francoskega mesta Monte-limar, ki je pobrateno z Rivolijem. Člani upravnega odbora so razprav-

Ponovljeno predavanje

Staneta Tavčarja Kranj — Zaradi velikega zanima­

nja za jubilejno predavanje Staneta Tavčarja »Lepote slovenske zemlje«, ki je bilo v petek, 11. februarja, v kinu ('enter v Kranju, se je preda­vatelj v dogovoru s Turističnim dru­štvom Kranj odločil predavanje po­noviti. V petek je namreč precej ljudi ostalo brez vstopnic. Ponovlje­no predavanje bo v petek, 18. fe­bruarja, ob 18. uri v kinu Center v Kranju. Vstopnice za predavanje »Lepote slovenske zemlje« so v pred-prodaji v pisarni Turističnega dru­štva Kranj, Koroška cesta 19.

Pisma bralcev ZA SPREMEMBO TUDI

POHVALA V Elitini Drogeriji na Titovem

trgu v Kranju kupujem že več let: od zobne kreme, mila in podobno do kozmetičnih preparatov, če­prav slednjih resda bolj malo. S postrežbo sem bila vedno zelo za­dovoljna.

V petek popoldne pa sem bila naravnost presenečena. Želela s&n kupiti Sherkov tonik za ol&raz (ženske boste gotovo vede-lej' za kaj gre). Pa me je »prevze­la« neka prodajalka, si me ogle­dala in povpraševala, kakšne kfcme uporabljam, ali jih upo­rabljam... Malo debelo sem jo gledala, nakar mi je pojasnila, da je kozmetičarka.

^Rezultat: dobila sem kup zastonj nasvetov, zapravila pa sem seveda tudi več kot sem na­meravala. Vendar sem iz proda­jalne odhajala zadovoljna.

Upam, da to ni bil samo po­izkus, in bodo s to prakso nada­ljevali. Marsikatera ženska bi rada nasvet o negi obraza, pa za obisk kozmetičarke nima časa ali, morda še bolje rečeno, de­narja. Pa nikar ne mislite, da so mi v Eliti kaj poklonili! Menim namreč, da mora biti tudi pohvala, če je umestna, javno priznana. Morda le priporočilo drugim trgovcem: pojdite v Elito in se od njihovih prodajalk kaj naučite! H . J. , Kranj

, J

ljali o seminarju za vodje in učitelje, ki sodelujejo v šolah v naravi. Semi­nar bo pripravil poseben odbor, v ka­terem so Emil Herlec, Franci Ekar, Stane Boštjančič in Brane Jaklič.

Na seji, ki sta se je udeležila tudi predsednik Planinske zveze Sloveni­je dr. Miha Potočnik in sekretar aktiva Z K " pri slovenski planinski organizaciji Miro Černivec, sb obšir­no razpravljali o članarini. Menili so, da je preveč neenotna in da je prispevek Planinski zvezi Slovenije pogosto previsok. Pomembno je, so dejali Kranjčani, da čim večji del članarine ostaja društvom, ki so po­gosto v težkem finančnem položaju in večkrat nimajo denarja za os­novne aktivnosti, in da se članarina ne bi preveč povečevala, saj zapo­sleni že iz osebnih dohodkov prispe­vajo za telesno kulturo, kamor sodi tudi planinstvo. Predvsem mora raz­deljevanje denarja in delitev člana­rine temeljiti na realnih delovnih

Pro Arte drevi v Kranju

Drevi ob 20.15 bo v kranjskem kinu Center gostovala znana skupi­na s priljubljenim pevcem Cobijem. Na koncertu nam ho predstavila več uspešnih skladb. Naj vam za ilu­stracijo navedemo le par njihovih novejših najbolj znanih izvedb: Šjor bepo kapitan in Vratia se barba iz Amerike. Le kdo ju ne pozna?

Gostje seveda pričakujejo polno-številen obisk in upamo, da iz Kra­nja ne bodo odšli razočarani. Poslu­šalci prav gotovo ne bomo! Vstopni­ce so v prodaji pri blagajni kina C en­ter, odšteti pa boste morali 40 din za eno. H . J.

Okrogla miza v Predosljah

V sklopu akcije »Dnevi mladine v Kranju« je bila v četrtek, 10. feb­ruarja, okrogla miza na osnovni šoli Josipa Broza-Tita. Razpravljali so o dnevu samoupravljanja, ki je bil na tej šoli pred mesecem dni. Poleg učencev OŠ Predoslje so bili prisotni tudi ravnatelj, tovarišici Lapanjeva in Artačeva, mladi novinarji, člani centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj, in predstav­nika O K ZSMS Kranj Sandi Troha in Andrej Lapanja.

T . Dolžan

Zdravstveno predavanje

Krajevna organizacija R K Vodo­vodni stolp Kranj prireja v torek, 15. februarja, ob 17. uri v mali dvo­rani Doma J L A , Nazorjeva 3, zdrav­stveno predavanje z naslovom Zobje in zdravje. Predaval bo magister dr. Franc Mezeg. Po predavanju bo letna skupščina.

programih, kar naj velja tako za društva kot za Planinsko zvezo Slo­venije.

Seja upravnega odbora je bila ko­ristna, saj so bila izmenjana stališča o pomembnih vprašanjih planinskih organizacij med Planinsko zvezo Slovenije in med predstavniki enega najmočnejših in najaktivnejših Pla­ninskih društev v Sloveniji. Upravni odbor PD Kranj je dopolnil ^tudi pravilnik o planinskih vodnikih ozi­roma njegov del, ki govori o odgo­vornosti vodnika in njegovi obvez­nosti do strokovnega izpopolnjeva­nja. J . Košnjek

Za dan žena v Istarske

toplice Pri G L A S U in A L P E T O U R U

smo se tudi letos spomnili naših žena in vas vabimo na izlet. To pot gremo v našo lepo in zanimi­vo Istro in obljubljamo vam lep in vesel dan.

Odhod iz Kranja bo ob 7. uri zjutraj izpred hotela C R E I N A . Po avtocesti jo bomo mahnili proti Kopru. Med potjo se bomo ustavili v Rižani, kjer je bila nek­daj farma bobrov, sedaj pa je lepo urejen park. Zavili bomo še v Hrastovlje, kjer si bomo ogledali znamenite freske Janeza iz Kas-tva iz 15. stoletja, ki pokrivajo vso notranjost majhne romanske cerkvice. In potem skozi Buje, mimo Motovuna v Istarske topli­ce. T u bomo imeli v hotelu kosilo, popoldne se boste pa lahko kopa­le v pokritem bazenu z zdravilno vodo ali pa se sprehodile po lepo urejeni okolici zdravilišča. Pozno popoldne se bomo vračali in pred­videvamo prihod v Kranj okoli 22. ure.

Za izlet bo treba odšteti 280 din, je pa v ceno vračunan prevoz v udobnem avtobusu, kosilo v ho­telu, vstopnina za bazen ter vod­stvo in organizacija izleta. Pri­javite se lahko do 1. marca pri vseh A L P E T O U R O V I H turistič­nih poslovalnicah na Gorenjskem (v Kranju v hotelu C R E I N A ) in pri službi malih oglasov v G L A ­S U . Ob prijavi je treba vplačati akontacijo v znesku 100 din, ki se vračuna v ceno potovanja in v primeru odpovedi po zaključe­nem roku prijav zapade v korist agencije.

In še nekaj! Dve naročnici bosta šli na izlet brezplačno: ena nova in ena stara naroč­nica bosta izžrebani. Zato po­zivamo vse tiste, ki še omahu­jete, bi naročile GLAS ali ne, da ga naročite čim prej in še pridete v poštev za žrebanje, ki bo pri nas 2. marca 1977. Pohitite!

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE

SGP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva 1 razglaša na podlagi sklepov pristojnih samo­upravnih organov, naslednja delovna mesta

L ZA TOZD G R A D B E N A O P E R A T I V A K A M N I K

1. 10 KV zidarjev 2. 8 KV tesarjev 3. 3 KV železokrivcev 4. 10 gradbenih delavcev 5. obračunskega tehnika 6. obračunovalca osebnih

dohodkov v TOZD-u Pogoji: pod 1., 2. in 3.: poklicna šola z zaključnim izpitom ustrezne smeri

in zdravstvena sposobnost za dela v gradbeništvu, pod 4.: starost nad 18 let in zdravstvena sposobnost za dela v gradbe­

ništvu, pod 5.: gradbena tehniška šola z zaključnim izpitom, pod 6.: ekonomska ali druga ustrezna šola z nad tri leta delovnimi iz­

kušnjami. Za vsa delovna mesta velja enomesečno poskusno delo.

II. ZA TOZD G R A D B E N A O P E R A T I V A TRZlČ

1. 2 KV zidarja 2. 4 KV tesarje 3. 1 KV železokrivec 4. 6 gradbenih delavcev

Pogoji: pod 1., 2. in 3.: poklicna šola z zaključnim izpitom ustrezne smeri

in zdravstvena sposobnost za dela v gradbeništvu, pod 4.: starost nad 18 let in zdravstvena sposobnost za dela v gradbe­

ništvu.

III. ZA TOZD L E S N I O B R A T K O K R I C A

1. 3 KV tesarje 2. K V mizarja — stavbni 3. KV brusača lesnih rezil 4. obračunskega tehnika 5. skladiščnika TOZD 6. 6 NK delavcev

za dela v obratih oz. skladišču

Pogoji: pod 1. do 3.: poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena spo­

sobnost opravljanja poklica, pod 4.: srednja tehniška šola lesne smeri z nad 3 leta delovnimi iz­

kušnjami, pod 5.: V K lesne ali trgovske stroke z nad 3 leta delovnimi izkušnjami pod 6.: starost nad 18 let in zdravstvena sposobnost za delo v gradbe­

ništvu. Za vsa delovna mesta poskusno delo en mesec.

IV. SDS - S K U P N E SLUŽBE

1. vodjo oddelka za operativno pla­niranje in organizacijo stavbišč v pripravi dela ( s edež Kranj),

2. vodjo oddelka za pregled in pri­pravo ponudbene dokumentacije ( s edež Kranj ali Jesenice),

Pogoji: pod 1. in 2.: diplomirani inženir ali inženir gradbeništva z opravlje­

nim strokovnim izpitom in potrebnimi delovnimi izkušnjami,

3. 5 gradbenih tehnikov za dela v pripravi dela — oddelek za tehnologijo, operativno planiranje in pripravo ponudb ( s edež Kranj in Jesenice)

Pogoj: gradbena tehniška šola z zaključnim izpitom in opravljenim strokovnim izpitom in potrebnimi delovnimi izkušnjami.

4. operaterja na računalniku (luknjač)

Pogoj: administrativna šola s štiriletnimi delovnimi izkušnjami ali nižja šolska izobrazba s tečajem za obdelavo vhodnih podatkov (IBM).

5. informatorja v splošnem sektorju

Pogoj: višja šola novinarske ali pravne smeri z delov­nimi izkušnjami pri urejanju glasila delovne organizacije.

6. evidentičarja v kadrovsko socialni službi

Pogoj: srednja šola administrativne ali ekonomske smeri z nad tri leta delovnimi izkušnjami.

7. dveh stenodaktilografov Pogoj: administrativna šola z zaključnim izpitom in

nad tri leta delovnimi izkušnjami. Pismene ponudbe o strokovni izobrazbi in delovnimi izkušnjami sprejema kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1, 10 dni po objavi. Z vsemi'na razglas prijavljenimi bo opravljen razgovor.

mali oglasi • mali oglasi Prodam prodam KAVČ, O M A R O , PEČ na

o»ie. elektroni ŠTEDILNIK. Kranj, U l . .31. divizije 64 950

Ugodno prodam popolnoma nov električni kombinirani ŠTEDIL­NIK, 4 plošče plinske, 2 električni z električno pečico. Naslov v oglas­nem oddelku. 871

Prodam uležan GNOJ . Kožar, Zg. Senica 26 a. Medvode 8 7 3

Ugodno prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Roz­man. Kidričeva 43 poleg 45 965 . Prodam K R O M P I R igor, jedilni m semenski. Voglje 72 966

Prodam KOSILNICO BCS, FIAT 125 PZ.Čadovlje 6, Golnik 967

Prodam globok OTROŠKI VOZI­ČEK. Anžič, Mlaka 36 b 968

Prodam MIZICO B A R B A R A in dva F O T E L J A , vse ohranjeno. Tele­fon 22-263 969

Prodam drobni K R O M P I R za krmo. Luže 30, Šenčur • 971 .Prodam 150 kg težkega PRAŠI­ČA, KOSILNICO M O T Y in traktor­ske V I L E za seno s petimi rogli. Do-linar Jože, Podgora 22, Gorenja vas

vozila Ugodno prodam avto VW v ne­

voznem stanju. Skupaj ali po delih. Moše Pijadeja 9, K ran j 978

Prodam R 10 M A J O R , registriran za leto 1977. Visoko 89. Šenčur 973

Prodam N S U 110 SC, letnik 1967, neregistran. Informacije tel. 26-187

974 Odlično ohranjen R 8, letnik 1967,

zamenjam za F I A T 750 od 1970. leta dalje. Fajdiga Alojz, Gmajnica 16 a, Komenda 975

Prodam SPAČKA, letnik 1975. Kranj, tel. 25-042 976

Prednji koš s kompletno električ­no napeljavo, pokrovom in rezer­voarjem za VW letnike 1958 do 1964 prodam za 2500 din, prednje steklo pa za 400 din. Svetina Vinko, Korit-no9, Bled 977

kupim POZOR! Kupujem B R A N E in

P L U G E s konjsko vprego. Ponudbe pod »Plug - brana« 979

Kupim poljsko KOVAČNICO -»feldšmid«. Suha 4, Kranj 980

hišo z vrtom ali za starejše lastniško dvosobno stanovanje v okolici Ra­dovljice, Bleda, Lesc, Posavca, Pod-narta, Brezij, Podvina, Mošenj ipd. Ogled možen vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku. 983

zaposlitve ŠIVILJSTVO KLAKOČAR s Sr.

Bele 41 išče mlajšo sodelavko, ki ima veselje za šivanje. V poštev pridejo iz okolice Preddvora. Ostalo po do­govoru. 984

V V A R S T V O vzamem dva otroka. Titov trg 18, ostalo po dogovoru

prireditve N K ŠENČUR prireja 19. 2. 1977

ob 20. uri v domu kulture Šenčur

vsakoletno MAŠKARADO. Igral bo ansambel B R A T O V A R N O L , poje J A N K O R O P R E T . Rezervacije se dobijo v samopostrežni trgovini v Šenčurju. 986

OO ZSMS T R BOJE prireja v ne­deljo, 20. 2. 1977, PUSTNO ZABA­VO. Maske nagrajene. Za staro in mlado bo skrbel VIA T U R I S T I . 987

K S Z A L O G prireja v soboto, 19. 2. 1977, ob 20. uri P U S T O V A N J E . Igra ansambel G O R E N J C I . 988

obvestila KRANJČANI! Najnovejša meto­

da čiščenja P R E P R O G , TAPISO-M A . Pokličite nas na telefon 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja 942

E K S P R E S čiščenje itisona, tapi-soma, preprog, foteljev, kavčev. Pri­dem na dom. Gogala, Kidričeva '58, tel. 22-059 popoldan. 947

B A G A T TEČAJ K R O J E N J A in ŠIVANJA obvešča, da začne z vpi­som v nov začetni tečaj 15. februarja 1977 ob 15. uri in 16. februarja 1977 ob 7. uri. Nadaljevalni tečaj se začne 14. februarja 1977 ob 15. uri in 17. fe­bruarja 1977 ob 7. uri. D E L A V S K I D O M , vhod 6, Kranj 948

izgubljeno Izgubil se je PES VOLČJAK »BA­

RI«. Kdor karkoli ve, naj sporoči proti nagradi. Bodovlje 8, Skofja Loka 949

stanovanja Uslužbenka s 6 let starim sinom

išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Marec« 981

Iidaja CP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­tarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kra­nju številka 51500-601-12594 - Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni­štvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

posesti

GARAŽO V pritličju triplex garažne hiše v Šorlijevi ulici v Kra­nju prodam najboljšemu ponudniku. Garažo tudi zamenjam za garažo na Planini. Ponudbe pod »Garaža v pritličju« 929

Prodam dvosobno S T A N O V A ­N J E na lepem kraju v Kranju, Na­zorjeva 6, stohpnica, izmera 49 kv. m. Ponudbe pod 28 M . 982

Na Brezjah , zamenjamo kmečko HIŠO z vrtom. Hiša ima pet sob, kuhinjo, kopalnico, klet, možnost nadzidave. Zamenjamo za manjšo

Po dolgem trpljenju nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric, tast in ded

Jože Oblak upokojenec — udeleženec NOB

Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 16. februarja 1977, ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Trbojah

Žalujoči: hčerki Marija in Franckam družinama, sinovi Jože, Peter in Nace z družinami ter ostalo sorodstvo.

Trboje, Orehek, Mavčiče, Kranj, 14. februarja 1977

Umrl je naš dolgoletni sodelavec

Jože Rehberger

Vestnega in zvestega člana naše delovne skupnosti bomo pospre­mili k zadnjemu počitku na kranjskem pokopališču v torek,

15. 2. 1977, ob 16. uri.

K O L E K T I V »MERKUR« V E L E Z E L E Z N I N A K R A N J

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric

Jože Rehberger upokojenec

Pogreb dragega pokojnika bo 15. 2. 1977 ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče.

Žalujoči vsi njegovi!

Kranj, Škofja Loka, Berlin, Melborne, 14. februarja 1977

Z A H V A L A

Ob izgubi dragega

Tomaža Kavčiča iz Stražišča

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za njegovo dolgoletno skrb in zdravniško pomoč, družbenopolitičnim organizacijam ter gasil­skemu društvu iz Stražišča in njihovim praporščakom, govor­nikoma za lepe poslovilne besede, pihalnemu orkestru Kranj in

pevskemu društvu upokojencev.

Vsi njegovi!

Kranj, 15. februarja 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, brata, strica in svaka

Dušana Robleka se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, znancem, prijateljem, članom športnega društva Kokrica in družbenopolitičnim organizacijam Kokrice. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pi­smeno izrekli sožalje. Hvala za cvetje, za spremstvo na zadnji poti in za poslovilne besede. Zahva­

ljujemo se tudi dr. Bajželjnu za zdravljenje.

Žalujoči: žena Jožica, sin Branko, hčerka Darja in sorodniki.

Kranj, 14. februarja 1977

IN M E M O R I A M

16. februarja mineva leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala našo zlato mamo

Ivano Poklukar Kovačovo mamo iz Zg. Gorij 69

Vsem, ki seje kdajkoli spominjate — iskrena hvala. B «lečina našega srca, solza nikdar izbrisati se ne da. Dokler živel ie

L zadnji tvoj otrok in vnuk, pozabljena nikdar ne boš!

V imenu vseh njenih neutolažljiva hčerka Ivanka

Zg. Gorje, 11. februarja 1977

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža, zeta, brata in strica

Jožeta Jenka se zahvaljujemo sorodnikom, njegovim sodelavcem iz Save Kranj, Tekstilindusa Kranj za izkazano pomoč, organizaciji ZB NOV Trboje in Smlednik, gasilskemu društvu Trboje, Voklo, Voglje, Hrast-je, Prebačevo in Smlednik. Enaka zahvala Komurka Rudiju, Križ nar Marici, družini Sepetavc in Pestotnikovim ter botram in sosedom, ki so nam nudili pomoč, pokojnika pa spremili na zadnji poti in zasuli njegov grob s cvetjem. Iskrena zahvala tudi častiti duhovščini za izkazano pomoč in

, tolažbo.

Žalujoči: žena Angela in ostalo sorodstvo.

Trboje, Voglje, Kranj, Šenčur, Bled, 11. februarja 1977

Uspela podelitev

Balkanski mladinski prvaki­nji na 200 m prsno in najboljši gorenjski športnici je pokal Glasa podelil naš novinar A ndrej Žalar.

Nagrade Nagrade za športnike in no­

vinarje so prispevali: Iskra — Elektromehanika Kranj, Vele-železnina Merkur Kranj, Tek-stilindus Kranj, Industrija bombažnih izdelkov Kranj, Gostinsko in trgovsko pod­jetje Central Kranj, Ljubljan­ska banka — podružnica Kranj, ABC Loka Škofja Loka, Veletrgovina Kokra Kranj, Veletrgovina Živila Kranj, In­dustrijski kombinat Planika Kranj, Lesnina Kranj, Alpe-tour - TOZD Žičnice, Indu­strija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj ter Trgovsko podjetje Murka Lesce.

Ker so na slovesni podelitvi pokalov najboljšim gorenj­skim športnikom za leto 1976 sodelovali tudi športniki iz ostalih gorenjskih občin, je loško zastopal vojak, sicer smučarski tekač Alplesa, Tone Nastran. Franek in Tone sta se največ pogovarjala o nasto­pu na državnem prvenstvu, ki se je ravno na dan prireditve začelo v Gorjah.

Mladinskemu evropskemu prvaku na 1500 m kravi in najboljšemu gorenjskemu športniku za leto 1976 Borutu Petriču je pokal našega uredništva izročila Danica Dolenc.

V Kranju so letos prvič podelili tudi Ručigajeve pla­kete in značke. Predsednik skupščine TKS Kranj Milan Križnar predaja plaketo zaslužnemu športne­mu delavcu A vgustu Prauharju.

Na vprašanja reporterja Radia Ljubljana Borisa Ljubica so kot najboljša gorenjska ekipa za leto 1976 odgovarjali kolesarji Save Jože Valenčič, Mir­ko Rakuš, Mirko Kraker, Bojan Ropret ter trener Franci Hvasti.

Naš športni sodelavec Dušan Humer je vzel v precep hokejista Jesenic Uroša Pavlica. Beseda je v glav­nem tekla o uspehu pri osvojitvi 17. državnega ho­kejskega naslova ter o uvrstitvi naše reprezentance na svetovnem prvenstvu B skupine v Tokiu.

Ker se Bogdan Norčič, naš najboljši skakalec, ni mogel udeležiti slovesne podelitve Bloudkovih na­grad in plaket, ki jih vsako leto podeljujejo ob dnevu republike, mu je to priznanje na slovesni prireditvi ob 30-letnici Glasa v Kranju podelil tajnik SZ Slove-n ije M i loš Rutar.

Na našo prireditev smo povabili tudi odličnega športnika invalida iz radovljiške občine Marjana Pcternela. Razgovor z njim je vodil reporter Radia Ljubljana Franek Trefalt.

Plakete Plakete Borisa Ručigaja so

prejeli: Avgust Jamnik (pla­keto pokojnika je prejela žena Zdenka), Gustel Prauhar, Franc Medja, Jože Mihelič, Tončka Vodnik, Stane Rebolj, Pavle Novak, Andrej Krničar, Lojze Lakner, Stane Košnik, Miha Kramar, TVD Partizan Kranj in Planinsko društvo K rani.

Značke Borisa Ručigaja pa so prejeli zaslužni športniki: Roman Seljak, Gašper Kordež, Marjan Mesec, Janez Gorjanc, Majda Ankele-Samaluk, Slava Zupančič, Janez Sumi, Vlado Brinovec, Janez Kocmur, Pol­de Milek, Milica Rozman, Borut Petrič, Franc Peternel, Bojan Ropret, Bogdan Norčič, Maks Jelene, Milena Kordež, Barbka Koncilja-Boškovič, Lidija Švarc-Podveršček, Re-beka Porenta, Judita Man-

delc, Metka Papler-Milič, Ja­nez Teran, Rajko Stare, Cvet­ka Čadež, Brane Milovanovič, Jože Turk, Tomaž Jamnik, Nejc Zaplotnik, Leon Pintar, Vlado Martelanc.

Častne plakete pa so bile podeljene tudi mami Urški Ručigaj ter sestri Veri Ruči-gaj-Benedik ter Nadi Ručigaj. Podelili so jih Borut Petrič, Barbara Štembergar in Bojan Ropret.

O M D R osnovne š o l e

Lucijan Seljak Kranj razpisuje na p o d r u ž n i č n i doli v M a v č i č a h za d o l o č e n č a s prosti delovni mesti

a) učitelja razrednega pouka od 10. 3. - 19.12.1977 (RU)

b) vzgojiteljice v V V O od 28. 3. - 31. 12. 1977 (vzgojiteljice).

Prijave pošljite na OMDR osnovne šole Lucijan Seljak v 15 dneh po objavi razpisa.

Delovna organizacija

Samopostrežna restavracija Kranj — Stritarjeva 5 razpisuje vodilno delovno mesto

direktorja

Pogoji: Poleg splošnih pogojev z zakonom določenih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:

— višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali gostinske smeri in 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih;

— ali srednje strokovna izobrazba gostinske smeri in 8 let prakse na odgovornih delovnih mestih;

— moralno politična neoporečnost. Kandidat mora predložiti življenjepis, dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o zaposlitvi, potrdilo da ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku, opis družbeno politične aktivnosti. Rok razpisa 30 dni. Prijave na razpis naj kandidat pošlje na naslov Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5, z oznako »Razpisna komisija«.

KRANJSKA GORA - ALPINA EVROPSKI POKAL V HOT-DOGU I Vitranška smučišča so bila v soboto in nedeljo prizorišče evropskega tekmo­vanja v hot-dogu za »Alpina evropski pokal«. Hot-dogje mlajša smučarske disciplina, opišemo pa jo lahko kot kreativno smučanje, med katerim smu­čarji izvajajo različne akrobacije in figure, ki so v skladu z anatomijo člo­veškega telesa, sodobnega gibanja s smučmi in atraktivnimi skoki V nje) morajo tekmovalci nastopiti v treh disciplinah; baletu, prostem stilu i* akrobaciji.

Prvi dan, koje bil na sporedu balet, organizator Delta klub iz Ljubljane n\ imel sreče, saj je ves čas tekmovanja precej snežilo in pogoji za to vrsto tekmovanja res niso bili najboljši. Toda vsi so pokazali, da obvladajo I mlado zvrst smučarskega cirkusa.

Rezultati: balet - ženske: 1. Lebaron (Francija) 10J95, 2. Atsberger 9 40 3-Schmidl (obe ZRN) 8,30; moški: 1. E. Garhammer 1520, 2. Liendecke 14 90 3-Schabl (vsi ZRN) 13,45, 32. Žvanut (Jugoslavija) 6,70; akrobatski skoki'-ženske: 1. Schmidl (ZRN) 61,45, 2. Ferguson (Vel. Britanija) 35,50, 3. Lebaron (trancija) 22,95; moški: 1. Hezenauer 84,95, 2. Liendecke 78,35 3 F Gar­hammer (vsi ZRN) 75^5, 24. Krmej (Jugoslavija) 31,40; prosti slog - ženske: 1. Steiner (Avstrija) 12,9, 2. H. Garhammer (ZRN) 12,9, 3. Lebaron (Francija) 7&B!** L C ( m r d i e r (Francija) 19,05, 2. Enault (Francija), 1525, 3. Bucheld [,,'• i4£§! kofnbinacija vseh treh disciplin: 1. Lebaron (Francija) 2-Schmidl (ZRN), 3. Atzberger (ZRN), moški: 1. Liendecke, 2. Schabl, 3.Si& (vsi ZRN), 19. Zvanut (Jugoslavija). - dh - Foto: F. Perdan

II. zvezna košarkarska liga — zahod

Sprememba na vrhu Kranj — Po 19. kolu tega tekmovanja je

prišlo do zamenjave na vrhu prvenstvene lestvice. Ilirija je namreč v Celju premaga­la domačine, vodilni Dalvin pa je moral v Dubrovniku priznati premoč .Jugu. V pre­ostalih srečanjih je Maribor odpravil Pu­ljanko, Oriolik je bil uspešen z Zeljezničar-jem, Šibenik pa z Medvesčakom. Košar­karji Triglava so se v Ljubljani predstavili v dokaj slabi luči, saj so bili enakovredni Slovanu le v prvem delu igre, v nadaljeva­nju pa se je razigral Marter in upanja na točki z gostovanja je bilo za Triglavane ko­nec.

Izidi: Slovan : Triglav 107:77 (43:41), Celje : Ilirija 100:106 ( 46:50), Maribor : Puljanka 119:90 (65:40), Jug : Dalvin 81:71 (38:34), Orio­lik : Željezničar 125:102 ( 66:43), Šibenik : Med-veftčak 112:84 (56:42).

Lestvica: Ilirija Dalvin Oriolik Puljanka Maribor Slovan Jug Celje Šibenik Željezničar Triglav M e d v e s č a k ( - 1)

19 14 19 14 19 12 19 12 19 11 19 11 19 10 19 19 19 19 19

5 1903:1623 2» 5 1677:1564 2» 7 1766:1675 2* 7 1741:1780 2* 8 1790:1663 2i 8 1757:1716 2* 9 1606:1555 20

9 10 1674:1756 1* 8 11 1633:1674 1« 7 12 1768:1848 l* 4 15 1547:1762 * 2 16 1346:1591 J

Pari prihodnjega kola: Triglav : Šibenik. Medveftčak : Celje, Ilirija . Maribor, Puljanka :

Jug, Dalvin : Oriolik, Željezničar : Slovan. -dh

r

V četrtek občni zbor NK Sava

V dvorani osnovne Sole Lucijan Seljak v Stražiftču bo v četrtek, 17. februarja, ob 18.30 redni letni občni zbor nogometašev kranjske Save. Na letnem zborovanju bodo največ govo­rili o novih tekmovalnih sistemih, saj je znano, da bo že spomladi spremenjen tekmovalni si­stem v gorenjski regiji. Gorenjska liga bo uki­njena, ekipe pa bodo tekmovale odslej v občin­skem merilu. J. J.

Peternel mL evropski prvak ANDORA - Franc Peternel mlajši'

sin odličnega strelca s pištolo Peterne-la st., se je odlično odrezal na evrop­skem strelskem prvenstvu z zračnim orožjem.

Franc Peternel ml. je osvojil zlato ko* lajno z zračno pištolo. S 381 krogi j'' premagal vso evropsko mladinsko strel' sko elito.

To je doslej eden največjih uspehov mladega Peternela na evropskem ml*' dinskem prvenstvu z zračnim orožjem-

-dh

XXXII. državno prvenstvo v smučarskih tekih in klasični kombinaciji

Največ domačinom ter dobra organizacija

GORJE - Domači Partizan je bil organizator letošnjega že dvain-tridesetega prvenstva SFRJ. Torej Gorje so doživele svoj veliki dan, 8*j so tri dni gostile naše najboljše smučarske tekače iz skoraj vseh jugoslovanskih republik. Čeprav jim je vse tri dni nagajalo vreme, so 8 e kljub temu izkazali za vzorne organizatorje. Če k temu dodamo še, da so njihovi tekmovalci prav na domačih terenih pobrali skoraj vsa najboljša mesta, je njihovo slavje ob vsem tem še večje.

MAŠČEVANJE KALANA

K « je domačin Filip Kalan in državni •"eprezentant zamudil prvi dan prvenstva n » 30 km, mu je na 15 km uspelo, da je ob­računal z vsemi najnevarnejšimi konku­renti. Dež in težka proga te bila zanj kot nalašč, saj je Filip prekaljen borec. Za na­slov pa je moral premagati upornega tri-glavana Maksa Jelenca in vse boljšega in trmastega Jeseničana Toneta Djuričiča.

K zmagoslavju Gorjancev se je s prvim mestom priključil le mlajli član Cveto Podlogar, mlajli mladinec Bogdan Bratina ter Dušan Podlogar.

V ženski konkurenci članica Triglava Milena Kordež ni imela težkega dela, da si je prigarala državni naslov v slabi konku­renci le treh tekmovalk. Drugo zlato za te­kače Triglava si je pritekla mlajla mladin­ka Jeli Jelovčan, pri starejših pa je naslov odšel v Ljubljano. Zmagala je namreč Olimpijka Metka Munih.

Kar tekaču iz Gorij Filipu Kalanu ni uspelo v teku na 30 km, ko je moral odnehati slaba dva kilometra pred ciljem, je nadoknadil v krajši tekaški disciplini na 15km. Vodilje od starta do cilja in si tako zago­tovil državni naslov, ki mu ga je lani odvzel triglavan Maks Jelene.

Rezultati: mlajle mladinke (5 km): 1. Je­lovčan 24:47,5, 2. M. Belter (obe Triglav) 24:29,6, 3. B. Kobentar (Jesenice) 25:36,4, 4- Repe (Gorje) 26:09,5, 5. Sulina (Olimpija) 2 «:47,1 ,6 . Korolec (Triglav) 28:13,6;

Domačin, starejši mladinec iz Gorij, Dušan Podlogar je v teku starejših mladincev osvojil državni naslov, veliko pa je pripomogel tudi k prve­mu mestu njihove mladinske štafete.

st. mladinke (5 km): 1. Munih (Olimpija) 22:05,0, 2. Sporčič 24:07,2, 3. Blaževič (obe Polet) 24:33,4;

članice (10 km): 1. Kordež (Triglav) 36:12,0, 2. Pavlic (Lovrenc) 39:22,0, 3. H. Belter 40:22,5, 4. M. Fister (obe Triglav) 41:16,6;

ml. mladinci (5 km): 1. Bratina (Gorje) 19:38,2, 2. D. Djuričič (Jesenice) 20:18,4, 3. Simčič 20:22,4, 4. B. Munih (oba Olimpija) 21:12,7, 5. Jakovac (Mrkopalj) 21:13,0;

st. mladinci (10 km): 1. D. Podlogar (Gor­je) 33:18,3, 2. Carman (Triglav) 34:36,3, 3. F. Eržen (Alples) 34:52,5, 4. Sorlak (Mari­bor) 34:54,8, 5. Mrak (Jesenice) 35:00,1;

ml. člani (15 km): 1. C. Podlogar (Gorje) 51:07,8, 2. B. Kordež (JLA) 51:11,2, 3. B. Cvajnar (Olimpija) 52:11,6, 4. T. Nastran (JLA) 52:23,2, 5. J . Demlar (Alples) 52:41,0, 6. S. Mrak (Jesenice) 55:41,5;

člani (15 km): 1. Kalan (Gorje) 48:36,4, 2. M. Jelene (Triglav) 49:14,8, 3. T. Djuričič (Jesenice) 49:18,6, 4. Dornik (Olimpija) 49:37,3, 5. F. Tajnikar (Gorje) 50:06,4 , 6. V. Poklukar 52:11,4, 7. S. Belter (oba JLA) 52:40,4, 8. M. Burgar (Gorje) 52:49,0, 9. J . Šolar (Triglav) 53:06,3, 10. L. Jelene (Alp­les) 53:28,0;

kombinacija — ml. mladinci: 1. Joit 390,3, 2. Božič 388,5, 3. Gros (vsi Križe) 378,0, 4. Kokalj 344,4, 5. Beznik (oba Bled), 6. B. Kobentar (Jesenice) 295,53, 7. Man­delje (Križe) 295,48;

st. mladinci: 1. Zupan 401,00, 2. Vidic (oba Bled) 367,45, 3. P. Pibernik (Kamnik) 324,35, 4. B. Zupan (Bled) 166,7, 5. Vidmar (Caven) 164,8;

Člani: 1. A. Cuznar 426,70, 2. J . Dovžan 350,42, 3. Baloh (vsi Jesenice) 314,22, 4. M. Pibernik (Kamnik) 239,4, 5. Polanc 161,6, 6. Blažko (oba Čaven) 152,3.

TAJNIKAR PRED DJURIČIČEM Prvi dan državnega prvenstva so člani v

neugodnih snežnih razmerah, skozi vso tekmo'je deževalo, nastopili v najdaljši molki disciplini, teku na 30 km. Težka pro­ga je naredila svoje, saj je 30 nastopajočih moralo pokazati vse tisto, kar smučarski tek zahteva. Torej vzdržljivost, tehniko teka, mazanje in le kaj. Ze na startu se je pokazalo, da bo to tekma za res prave gara-če in najbolje pripravljene. Ko je že vse ka­zalo, da bo zmaga pripadla Kalanu, ki je bil v vodstvu vse do zaključnega finiša, toda imel je smolo in žalostno je nato gledal za ostalimi, ki so prehitevali, saj je moral od­stopiti le dva kilometra pred ciljem. Zmaga pa je vendarle ostala v Gorjah po zaslugi Franca Tajnikarja, ki je prehitel Toneta Djuričiča in Maksa Jelenca.

• Rezultati: 1. Tajnikar (Gorje) 1,38:55,8, 2. T. Djuričič (Jesenice) 1,39:06,5, 3. Jelene (Triglav) 1,40:40,4, 4. M. Burgar (Gorje) 1,42:31,5, 5. M . Jelene (Triglav) 1,49:29,8, 6. Dornik (Olimpija) 1,49:59,1, 7. F. Zupane (Triglav) 1,50:44,0, 8. Sterk (Olimpija) 1,51:89,0, 9. Kolander (Lovrenc) 1,52:27,8, 10. Rel (Radovljica) 1,52:52,0.

PONOVNO KORDEZEVA IN ŠTAFETA GORIJ

Zadnji dan trodnevnega tekalkega praz­nika v Gorjah so skrbni organizatorji spravili »pod streho« le teke Itafet, ki.so obenem Itele za republilke naslove. Člani­ce so opravile le s tekom na 5 km. Tu Mile­na Kordež spet v libki konkurenci ni imela resne tekmice, saj je že drugič stopila na najvišjo stopničko.

V najzanimivejšem Itafetnem obračunu članov so ponovno imeli glavno besedo do­mačini, ki so bili prvi z dokaj veliko pred­nostjo. Tajnikar, Cveto Podlogar in Kalan so tekli kot dobro namazan stroj in krepko osvojili že lesti naslov. Petega pa so dodali le starejši mladinci. Pri mlajših mladincih je bila najhitrejša štafeta Olimpije, ki je zmagala tudi pri mlajlih članih. Edini Ita-fetni naslov je odlel v Skrad. Njihove sta­rejše mladinke so brez težav zmagale, pa tudi trojka mlajlih mladink Triglava ni imela težkega dela z ostalimi nasprotni-

Takole pa so se prvi tekači članskih štafet pognali s startnega mesta. V silo­vitem finišu so si najmočnejši zagotovili najboljša mesta za nadaljnje borbe.

šport med vikendom

KOŠARKA - Tekma slovenske lige Elektra : Jesenice bo na sporedu danes ob 18. uri. V prihodnjem kolu pa bodo Jeseničani doma igrali s Fructalom.

PLAVANJE — Na Ravnah je bilo letošnje zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju. •Junak prvenstva je bil po pričakovanju Kranjčan Borut Petrič, ki je že v prvih treh delih tekmovanja osvojil 7'naslovov in 2 drugi mesti. Najboljši izid je dosegel na 400 m kravi ' ekmovanje pa je bilo hkrati tudi kvalifikacijsko za finale jugoslovanskega pokala.

Boljši izidi kranjskih plavalcev in plavalk: moški: KM) m kravi: I. H 1'etrič 55,62 (rekord WKJ z a ml. mladince), 200 m kravi: 1. B. Petrič 2:00,94, 400 n kravi. 1. H. Petrič 4:0l,8.r>.

m prsno: 2. B. Petrič 1:13,47, 100 m hrbtno: 2. B. Petrič 1:03,66 (rekord SRfi /a ml. mladince), 200 m hrbtno: 1. B. Petrič 2:16,44 (rekord SRS za ml. mladince), 100 m delfin: I » 1'etrič 1:01,2.1, :i. J . Slavec 1:03,17, 200 m delfin: 1. B. Petrič 2:I2,0H. KM) m mešano: I. H Petrič 5:08,87; ženske: 100 m prsno: 2. Stembergar 2:50,81, KM) m hrbtno: 3. Merložnik , : 17,50,40(1 ni mešano: 3.Stembergar5:i36*34.

Moški: 1500 m kravi: 1. B. Petrič 15:48,63,200 m mešano: I. B. Petri/ 1:18.85, 4 x KM) m kravi: 2. Triglav 3:55,14, 4 X 100 m mešano: 2. Triglav 4:27.82; ženske: Hl)() m kravi: 1. Stembergar 9:52,52 (rekord SFRJ za ml. mladinke) in absolutni rekord SKS), 200 m mešano: a-Stembergar 2:37,56, 4 X 100'm mešano: 2. Triglav 5:04.46.

Končni vrstni red ekip za pokal SFRJ : 1. Fužinar 29.876. 2 Rudar 28.505, ; i . Triglav 28.205

ROKOMET — V Ljubljani je bil turnir medobčinskih selekcij, kjer SO zmagale Pionirke Gorenjske.

KEGLJANJE — Na kegljiščih v Mariboru in v Slovenskih Konjicah seje kon-**1 drugi krog v republiški moški ligi. Prvo mesto je osvojil mariborski Branik, sanjski Triglav pa seje moral zadovoljiti s četrtim mestom. J. J

Mlajši mladinci Jesenic so takole predali štafeto njihovega zadnjega tekača v teku na 3x 5km. V ozadju pa se predaji približuje s startno številko 23 tekač Alplesa.

Hokejisti Jesenic osvojili tudi

jugoslovanski pokal

V našem ženskem smučarskem teku med članicami nimamo kaj prida konkurence. Kljub temu pa je naša najboljša tekačica Milena Kordež (Triglav) krepko premagala ostale tekmice na 10 in 5 km.

Rezultati: člani (3x10 km): 1. Gorje (Taj­nikar, C. Podlogar, Kalan) 1,22:37,9, 2. JLA 1,26:23,4, 3. Triglav 1,28:05,5;

mlajli č lani: 1. Olimpija (Rrezovlek, Pustovrh, Cvajnar) 1,30:39,4, 2. Kamnik I 1,32:18,9,3. Dol 1,41:46,6;

starejši mladinci (3x5 km): 1. Gorje (Bratina, Radman, D. Podlogar) 46:41,6, 2. Jesenice 47:55,9, 3. Alples 48:47,0;

mlajli mladinci (3x5 km): 1. Olimpija (Krlinar, Munih, Simčič) 49:20,4, 2. Ihan 52:04,4,3. Fužinar 54:12,6;

mlajle mladinke (3x5 km): 1. Triglav (Korolec, Mlakar, Sulnik) 1,02:16,2, 2. Go­ranin 1,15:06,7, 3. Triglav II 1,19:59,5;

starejše mladinke (3x5 km): 1. Polet (Plaževič, Marincelj, Sporčič) 58:47,3, 2. Lovrenc 1,07:11,8, 3. Goranin 1,10:07,8;

članice (5 km): 1. Kordež (Triglav) 17:21,1, 2. Pavlic (Lovrenc) 18:31,2, 3. H. Belter (Triglav) 18:20,7.

D. Humer Foto: F. Perdan

Na Starem vrhu FIS tekma

SKOFJA LOKA - Starovrlka smu­čišča bodo jutri in v četrtek prizorilče mednarodnega FIS tekmovanja v ve­leslalomu za člane in članice. Na tem tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski alpski smučarji.

Organizator pa pričakuje, ker v tem času ni pomembnega tekmovanja na evropskih smučiščih, da bomo na Sta­rem vrhu videli tudi boljše evropske alpske tekmovalce. -dh

Hokejisti Jesenic so v letošnji tekmovalni se­zoni osvojili še drugo našo največjo hokejsko lovoriko. Naslovu državnih prvakov so z dvema zanesljivima zmagama v finalu nad Olimpijo dodali še jugoslovanski pokal. Oba pokala je po končani nedeljski tekmi sprejel kapetan H K Jesenice Roman Smolej. Zvesti gledalci pa so -svoje ljubimce za dobre igre v letošnji tekmo­valni sezoni nagradili z dolgim aplavzom.

OLIMPIJA : JESENICE 3:9 (0:4,2:3,1:2) 'Olimpija: Albreht, Gale, Jakopič, Lap, K a -

vec, Petač, Bahč, Jakič, Savič, Beravs, Lepša, Puterle, Repovž, Mrak, Tehovnik, Seme, Sercer.

Jesenice: M . Zbontar, Makuc, S. Košir, R. Razinger, F. Zbontar, Hafner, Poljanšek, Tišler, Ščap, Klemene, Smolej, M . Jan, J . Razinger, Pirih, Pavlic, T. Košir, D. Hit i , Pristov, Med-

Strelci: 0:1 Klemene (8), 0:2 F. Zbontar (10), 0:3 Poljanšek (11), 0:4 Smolej (19), 1:4 Bahč (28), 1:5 Hafner (31), 1:6 Jan (33), 1:7 Poljanšek (35), 2:7 Kavec (36), 2:8 Hafner (52), 2:9 F. Zbontar (56), 3:9 Lepša (58).

V prvem finalnem srečanju za jugoslovanski pokal so Jeseničani v dvorani Tivoli premagali Olimpijo z 9:3. Jeseničani so bili na tem sreča­nju precej boljši od domačinov. Ljubljančani so svojim navijačem pred srečanjem sicer obljub­ljali zmago, vendar se je na ledu pokazalo, da te svoje obljube ne bodo mogli izpolniti. Jeseni­čani so j ih namreč prekašali v vseh elementih hokejske igre, predvsem pa v hitrosti drsanja in kolektivni igri. Po dokaj mirnem začetku v prvi tretjini so Jeseničani počasi začeli prevzemati igro v svoje roke. K o pa so dosegli še prvi za­detek, je bil odpor Olimpije v tej tretjini zlom­ljen. Jeseničani so bili praktično ves čas pred Albrehtovimi vrati in tako so že po prvi polovici te tretjine z goli Klemenca, Poljanska in Zbon-tarja povedli s 3:0. Ta tretjina oi se verjetno s tem rezultatom tudi končala, če ne bi Puterle dosegel avtogol. Smolej je močno streljal, Pu­terle pa je ploščico nesrečno zadel in jo poslal v last on gol. V ostalih dveh tretjinah se Jeseniča­ni niso več preveč trudili, pa so kljub temu raz­liko le Se povečali.

JESENICE : OLIMPIJA 6:3 (1:1, 2:2, 3:0) Strelci: 0:1 Seme (7), 1:1 T. Košir (10), 1:2

Lepša (22), 1:3 Puterle (25), 2:3 T. Košir (30), 3:3 Klemene (36), 4:3 M . Jan (42). 5:3 Poljan­šek (59), 6:3 TLšIer (60).

Čeprav je bilo pred povratnim srečanjem praktično že vse odločeno, se je v dvorani pod Mežaklo zbralo zelo veliko ljubiteljev hokeja, ki so videli dober hokej. Ze takoj na začetku se je videlo, da so Ljubljančani trdno odločeni, da tokrat dvorane pod Mežaklo ne bodo zapustili poraženi. Igrali so hitro, brezkompromisno in borbeno, kar pa za domače ne bi mogli trditi. Jeseničani so bili v začetku malo preveč prepri­čani, da bo zmaga prišla kar sama od sebe. Se­veda so ležerno igro domačih Ljubljančani izkoristili in povedli z 1:0. Jeseničani so potem zaigrali bolje, vendar jim je do konca tretjine samo enkrat uspelo premagati odličnega A l ­brehta.

Druga tretjina se je za domačine začela še slabše. Jeseničani so namreč z igralcem več dobili zadetek. K temu zadetku so precej pripo­mogli tudi sodniki, saj niso dosodili očitnega prekrška nad Smolejem, v samostojnem pro­doru pa je Lepša z lahkoto premagal tokrat ne preveč razpoloženega M . Zbontarja. Zmedo v domačih vrstah je izkoristil Se Puterle in tako je bila na pomolu že majhna senzacija, saj so po

Pionirke Save četrte v SRS

Mala telovadnica osnovne šole Lucijan Se­ljak v Stražišču je bila v soboto in nedeljo pri­zorišče letošnjega ekipnega prvenstva SKS /a pionirke v namiznem tenisu. Nastopilo je šest ekip, katere so si priborile pravico nastopa na regijskih tekmovanjih. Gorenjsko regijo so za­stopale domačinke — ekipa Save. Po borbenih in izredno kvalitetnih bojih je zmagala ekipa Fužinarja z Raven. Domače igralke so igrale s spremenljivo srečo. Kljub zmagi nad drugo-uvrščenim Kemičarjem in ne<xiločenim rezul­tatom s Ptujem jih je nesrečni pora/. /.Olimpijo potisnil na 4. mesto. Za Savo so igrale: Kavčič, Mesec, Blažič in Štrukelj.

Vrstni red: 1. Fužinar 10, 2. Kemičar (J, .'i. Ptuj 5, 4. Sava 5, 5. Olimpija 4, 6. Trbovlje brez točke.

Na enakem tekmovanju za pionirje v Murski Soboti sta Gorenjske zastopala Triglav in Par­tizan Križe ter med desetimi ekipami osvojila 6. oziroma 8. mesto, s Tadina

Blažičeva pred Štrumblovo

Drugi selekcijski turnir za mladinke v na­miznem tenisu je organiziral N T K Sava Med desetimi igralkami iz petih klubov so imele največ uspeha domačinke Vrstni red: I. Blažič (Sava). 2. Stninibel (Jesenice), .t Mesci (Sava), 4. Štrukelj (Sava). 5 Kavčič (Sava), (i Pavlic (Sava) itd S T idtna

polovici tekme Olimpijci vodili že s 3:1. Jeseni­čani so končno le spoznali, da morajo igrati bolj borbeno, predvsem pa precej hitreje drsati, če hočejo rezultat spremeniti v svojo korist. Zelo pomemben je bil drugi Koširjev gol, saj smo od tega trenutka naprej praktično gledali na drsa­lišču le eno ekipo, ekipo Jesenic. Jeseničani so najprej prek Klemenca rezultat izenačili, takoj na začetku zadnje tretjine pa je M . Jan domačine prvič na tekmi popeljal v vodstvo. Ob bučnem navijanju domačih gledalcev so Jese­ničani zaigrali tako kot znajo in Olimpija se lahko samo odličnim obrambam Albrehta lahko zahvali, da tudi v tem srečanju niso pre­jeli vsaj deset zadetkov. Olimpija je imela edino priložnost takrat, ko je Kavec zadel vratnico. V tej tretjini se je poškodoval tudi D. Hi t i . Veliki napori Jeseničanov so bili kronani šele malo

Čred koncem tekme. Takrat je eden izmed naj-oljših mož v zmagovalni ekipi Poljanšek zelo

spretno petič premagal Albrehta, končni rezul­tat tekme pa je v zadnji minuti s strelom z mo­dre črte dosegel veteran v Jeseniški ekipi Viki Tišler. -fp

Državni prvenstvi v smučarskih skokih

r Norčič dvakrat

prvak Z velikimi napori pri organizaciji letoš­

njega državnega prvenstva v Planici je končno uspelo komisiji za skoke SZJ v ne­deljo izvesti kar dve tekmovanji (na 90-me­trski in KM)-metrski skakalnici). Po progra­mu bi*moralo biti državno prvenstvo za sta­rejše mladince in za člane na srednji ska­kalnici že v soboto, vendar je odpadlo, ker je v dolini pod Poncami ves dan močno sne­žilo in nasulo na staro podlago okoli 25 cm novega snega. Kljub izrednim naporom tekmovalcev, športnih delavcev, sodnikov ter prizadevnih gojencev ŠC R S N Z iz Vikerč ter domačinov — Ratečanov jim ni uspelo v soboto pripraviti 90-metrske ska­kalnice, tako da so tekmovanje preložili na naslednji dan. Ponoči se je vreme bistveno .izboljšalo in v zgodnjih jutranjih urah so se prizadevni delavci spet pognali v borbo z naravo in že do 10. ure odlično pripravili 90-metrsko skakalnico, nakar se je ekipa preselila na 120-metrsko skakalnico in jo odlično usposobila še za popoldansko tek movanje.

Letošnje državno prvenstvo na obeh ska kalnicah je bilo v znamenju Bogdana Nor čiča, ki je na obeh napravah daleč prekašal vse ostale skakalce in dosegel v zgodovini smučarskih skokov največjo prednost v toč­kah pred • drugouvrščenim tekmovalcem. Bogdan je sedaj v odlični formi, kar daje precejšnje upanje na dobre uvrstitve na Četrtem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Vikersundu na Norveškem. Tek­movanje se bo pričelo že v četrtek in bo tra­jalo do nedelje, 20. februarja. Tja bodo odpotovali danes poleg Norčiča Se Mlakar Dolhar in Loštrek.

Rezultati — srednja skakalnica člani: 1. Norčič (Triglav) 240,6 (94 89,5), 2. Mlakar (Logatec) 212,8 (86,5, 82,5), 3. Dolhar (Ilirija) 210,2 (87,6, 80) 4. Loštrek (Logatec) 199,3 (84,5, 77), 5 Kajzer (Ilirija) 198,7 (84, 81), 6. Zupan 195,4 (84, 74), 7. Janez Demlar 177,7 (79, 71), 8. Štefančič 177,1 (78, 70,5). 9 Cuznar (vsi Jesenice) 163,0 (71,5, 68) 10. Jože Demlar (Križe) 154,1 (73, 68) 11. Gorjanc (Triglav) 152,0 (70, 67), 12 Rakar(Jesenice,) 151,6 (74,5, 64), 13. Zel­nik (Triglav) 139,3 (69,65);

velika skakalnica: 1. Norčič (Tri glav) 264,0 (122, 119), 2. Mlakar (Loga­tec) 245,4 (120, 112), 3. Kajzer (Ilirija) 235,2 (114, 110), 4. Dolhar (Ilirija) 225,1 (108, 114), 5. Loštrek (Logatec) 218,5 (113,103), 6. Zupan (Jesenice) 201,7 (104, 100), 7. Kotar (Ilirija) 183,5 (102,5 96), 8. Jože Demlar (Križe) 180,3 (98 100), 9. Janez Demlar (Jesenice) 163,3 (95, 88), 10. Rakar (Jesenice) 157,5 (87 94), 11. Tepeš (Ilirija) 152,8 (86, 95), 12 Gorjanc (Triglav) 125,4 (81, 82), 13. Zel nik (Triglav) 110,1 (79, 84) itd.

Starejši mladinci: 1. Bogataj 218,7 (93,5, 81,5), 2. Anžel 209,4 (89,5, 81), 3. Bantan 207,4 (89, 79), 4. Berčič 176,7 (81,5, 71), 5. Tepeš (vsi Ilirija) 166,1 (78 70,5), 6. Jemec (Jesenice) 147,7 (73,5 89), 9. Bizjak (Triglav) 125,8 (69, 57,5)

J J

nesreče

Šola v naravi je pred časom že postala ustaljena oblika dejav­nosti osnovnih šol. Njen namen je seznaniti tretješolce oziroma Četrtošolce z osnovno tehniko smučanja alf plavanja. Toda v zadnjih letih je zaradi izredne de­narne stiske v šolstvu začela ta dejavnost zamirati. Tam, kjer jih še skušajo organizirati, so morali precejšen del stroškov prevaliti na starše, iščejo pa tudi razne oblike pomoči pri društvih ali v ta namen porabijo neka$ od že tako hudo skromnega proračuna za iz-venšolsko dejavnost.

Janez Grašič, ravnatelj, osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju:

»Šolo organiziramo že nekaj let in sicer v zimskem času. Na sneg odhajajo učenci četrtih razredov. Običajno je šola v naravi trajala 6 dni, letos pa smo jo morali zaradi pomanjkanja denarja skrčiti za en dan. Učenci stanu­jejo v hotelu oziroma v počitni­škem domu v Gozd Martuljku in imajo vsak dan tudi dve do tri ure pouka. Dnevni pension stane za učenca 95 dinarjev. Učenci, ozi­roma njihovi starši so morali za šolo prispevati po 500 dinarjev, tisti, ki imajo slabše družinske dohodke manj in nekaj jih je šlo na smučanje brezplačno. 20.183 dinarjev nam je za organizacijo šole v naravi dala komisija za ŠŠD pri T K S , razliko pa krije šola iz lastnega proračuna.

Učenci, ki nimajo svoje smu­čarske opreme, dobijo smučke in čevlje v šoli. Sola ima namreč 30 parov čevljev in smuči, prav toli­ko pa si jih sposodimo pri T K S .

Zelo radi bi organizirali tudi letno šolo v naravi. O tem se že pogovarjamo z nekaterimi telo­vadnimi in športnimi društvi in taborniki. S skupnimi napori bomo morda uspeli.«

Janez Vagner, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli Heroja Bračiča na Bistrici pri Tržiču:

»Šolo v naravi bomo organizi­rali marca. Vanjo borno vključili učence četrtih razredov. Stano­vali bodo v hotelu Garni na Lju­belju in se tam tudi hranili. Smu­čali pa se bodo na Zelenici. Celo­dnevni pension v hotelu je precej drag, saj znaša kar 145 dinarjev na učenca. Starši bodo prispevali po 400 dinarjev za ves teden, ostalo pa bo dala izobraževalna skupnost.

Učenci imajo pol dneva smuča­nje in pol dneva pouk, ki je sicer nekoliko prilagojen razmeram. Zelo dobro se da v šoli v naravi organizirati pouk risanja, spozna­vanje narave in družbe in slo­venskega je*zika. Z vsemi temi predmeti se seznanjajo v opazo­vanju narave, pogovorih z grani-čarji, z urejanjem stenskega ča­sopisa, pisanjem kronike in po­dobno. Mislim, da je prav v ko­lektivnem življenju izven doma tista osnovna kvaliteta šole v naravi.«

Ivan Vodopivec, ravnatelj osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici:

»Šole v naravi ne organiziramo. Smo namreč tako blizu smučar­skih središč in krajev, ki so pri­merni za smuko, poleg tega pa skoraj na deželi, da se nam zdi, da za naše otroke šola v naravi ni tako nujno potrebna kot za otro­ke iz večjih mest. Vendar to ni vzrok, da nimamo šole v naravi. Naša šola je nova in ima še po­polnoma neurejeno okolico, nima športnih igrišč, niti zelenic. Zato moramo ves razpoložljivi denar nameniti za igrišča in ureditev okolice.

Da pa naši otroci ne bi bili pri­krajšani, organiziramo med šol­skimi počitnicami smučarske te­čaje, spomladi in poleti plavalne tečaje oziroma plavalno šolo v radovljiškem bazenu, med polet­nimi počitnicami pa kolonijo na Malem Lošinju.«

L . Bogataj

Letna konferenca

Planinskega društva Tržič

Cilj - 1000 članov Varstvo narave, izobraževanje in planinska vzgoja, vključevanje v ljudsko obrambo in druž­beno samozaščito, pridobivanje novih članov, gradnja nove koče na Dobrči in skrb za popravilo sedanjih postojank so glavne naloge Planinskega

društva Tržič Tržič - V soboto, 12. februarja,

je bila v dvorani doma Partizan v Tržiču redna letna konferenca Pla­ninskega društva Tržič, ki je leta 1974 in 1975 že združevalo prek 1000 članov, lani pa število spet ni bilo doseženo! Zato je ponovno poveča­nje članstva na 1000 ena glavnih le­tošnjih nalog tržiških planincev. Po­ročila predsednika PD Tržič Janeza Lončarja in načelnikov alpinistične­ga odseka, gospodarskega odseka, markacijskega odseka, propagand­nega odseka, postaje Gorske reševal­ne službe in odbora za gradnjo nove koče na Dobrči opozarjajo na števil­ne probleme, s katerimi se srečujejo tržiški planinci. Mednje sodijo zmanjšanje števila članov, še vedno ne povsem urejeno financiranje pla­ninstva v telesnokulturni skupnosti, čeprav ima tržiška skupnost za pla­ninstvo precej posluha, opešano delo mladinskega in pionirskega odseka, prepičlo sodelovanje članov pri akci­jah društva, premajhno vključeva­nje mladih v nekatere odseke, sla­

bosti propagande itd. Seveda pa na­šteti problemi v pestri dejavnosti tržiškega Planinskega društva ne prevladujejo. Ljubitelji gora so se vključevali v akcije za ohranitev naravnega okolja v gorah pod ge­slom »Gora ni smetišče«, skrbeli za planinsko izobraževanje občanov, sodelovali v prizadevanjih za krepi­tev ljudske obrambe in družbene samozaščite, opravili vrsto plezalnih vzponov v domačih in tujih gorah, pomagali reševati življenja in skrbeli za varna pota v gorah in neumorno gradili novo postojanko na Dobrči. Zal je prav gospodarska dejavnost, h kateri sodi gradnja omenjene posto­janke, vzdrževanje, oskrbovanje in popravilo že obstoječih postojank, eden najtežjih problemov tržiškega društva. Večina postojank je lani poslovala z izgubo. Največjo je dose­gel Dom na Zelenici. Težko je tudi pridobiti in plačati dobre oskrbnike in gospodarje postojank. Takšno delo je nemogoče opravljati zgolj prostovoljno J . Košnjek

Prehitro po klancu V petek, 11. februarja, ob 22.20 uri

se je na Koroški cesti v Kranju pri podjetju Vodovod pripetila promet­na nezgoda. Neznani voznik osebne­ga avtomobila svetle barve je s pre­veliko hitrostjo peljal po Koroški cesti proti mestu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na blagem klancu za­čelo zanašati, zdrsnil je s ceste, trčil v kup napluženega snega in oplazil parkirani avtomobil. Voznik je od­peljal naprej, ne da bi se zmenil za posledice. Škode na parkiranem avtomobilu je za 3000 din.

Neprimerna hitrost V soboto, 12. februarja, ob 19.40 je

na Prešernovi cesti na Bledu zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zaneslo voznika osebnega avtomo­bila Jožeta Ajdiška (roj. 1954) z Bleda. Avtomobil je zaneslo v levo v osebni avtomobil Janeza Brezovar-ja, ki je tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je bil voznik Ajdišek laže ranjen, škode na avtomobilu pa je za 35.000 din.

Oplazil parkiran avtomobil

• V nedeljo, 13. februarja, ob 21.40 je voznik osebnega avtomobila Sta­nislav Vidic (roj. 1936) iz Tržiča peljal mimo P M Tržič in pri tem vozil tako neprevidno, da je oplazil parkiran službeni avtomobil. Voznik je odpeljal naprej, ne da bi počakal. Škode na vozilih je za 5000 din.

Umrl v bolnišnici V nedeljo, 13. februarja, ob 18.40

se je na cesti v Zvirčah pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Drago Ribič (roj. 1914) z Vrbe je peljal iz Ko-vorja proti Zvirčam. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila znamke opel rekord, ki pri srečanju ni zasenčil luči; zaradi tega je voznik Ribič na kratko razdaljo, le kake tri metre pred seboj, zagledal pešce, ki so hodili vzporedno po levi strani ceste, in je z avtomobilom zadel Aleša Štularja (roj. 1900) iz Kovorja, da je padel in se huje ranil, padel pa je tudi Anton Keren. Hudo ranjenega Štularja so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa je ponoči podle­gel.

L . M .

S silo vzela denar

Dare Filipaj, star 22 let, in Anton Kavčič, star 22 let, oba iz Škofje Loke, sta 9. novembra lani v večer­nih urah s silo vzela Petru Bevku 60 dinarjev. Filipaj je tisti večer že prej popival, nato pa je srečal Kavčiča, nakar sta skupaj pri znancu še pila žganje. K o sta odhajala, sta srečala Bevka, ki je zamudil zadnji avtobus za Selško dolino in je zato iskal prenočišče. Kavčič ga je povabil s seboj in vsi trije so se napotili proti Suhi. Kavčič je Bevka poznal, spomnil se je, da je ta nekoč imel pri sebi večjo vsoto denarja, saj zida hišo. Vendar pa niso šli v smeri, kjer Kavčič stanuje, zato ni verjetno, da je mislil resno, ko je Bevku ponudil prenočišče. Zato je prav on med potjo dal pobudo, da bi s Filipajem pogledala, če ima Bevk pri sebi kaj denarja. Filipaj ga je zato zgrabil čez rame in za usta, Kavčič pa mu je prebrskal žepe in iz denarnice vzel 60 din, več v njej ni bilo, in si jih prilastil. Oškodovanec je dogodek takoj nato prijavil in so miličniki oba — Kavčiča in Filipaja še tisto noč prijeli.

Oba sta kaznivo dejanje ropa priz­nala, vendar pa Kavčič meni, da ni dal pobude in da se poprej nista dogovorila s Filipajem, kaj bosta storila. V tem času sta bila oba tudi močno vinjena, kar jima je sicer zmanjševalo razsodnost in dajalo pogum, da sta so tega lotila, ne da bi mislila na posledice.

Okrožno sodišče v Kranju je Kavčiča obsodilo na leto in pol strogega zapora in pri tem upošte­valo,'da je bil pobudnik tega dejanja in da si je tudi prilastil denar, kot olajšilno pa je sodišče štelo, da je dejanje obžaloval in da doslej še ni bil kaznovan. Filipaj pa je bil obso­jen na eno leto in štiri mesece stro-hega zapora, z upoštevanjem pogoj­ne obsodbe občinskega sodišča pa na enotno kazen poldrugo leto strogega zapora. Razen tega je sodišče tudi izreklo varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Med olaj-šilnimi okolnostmi je tudi pri njem upoštevalo obžalovanje in pa vinje­nost v času storjenega dejanja.

V soboto, 12. februarja, okoli šeste ure zjutraj se je s hriba med Jesenicami in Hrušico utrgal večji zemeljski plaz in zasul magistralno cesto, tako da sojo morali do 12. ure zapreti. V tem času so delavci Cestnega podjetja uspeli cesto očistiti. Nad cesto pa je obstala velika skala, ki kaj lahko zdrsne na cesto, če bi zaradi slabega vremena zemlja ponovno začela drseti. — Foto: F. Perdan

Nezgoda V Železarni

V četrtek, 10. februarja, nekaj po 22. uri zvečer je v obratu Valjarne železarne Jesenice prišlo do nesre­če, v kateri se je huje poškodoval Frana Bajt (roj. 1932) iz Kamne gorice. Pr i prenašanju večjega za­boja z žerjavom so se ena od vrat zaboja, ki morajo biti sicer zaprta z zatičem, odprla, zaradi česar se je zaboj prevagal, zdrsnil s kavlja in padel na Bajta, ki mu je pri tem zlomilo obe nogi.

Požar V sredo, 9. februarja, nekaj po

21. uri je na ostrešju nad kurilnico tovarne Niko v Železnikih izbruhnil požar, v katerem je nastalo za okoli 35.000 din škode. Vnelo se je zaradi kratkega stika, ki ga je pov­zročil nepravilno z žebljem pritrjen električni kabel na tleh podstrešja.

V četrtek, 10. februarja, dopoldne je zagorelo podstrešje stanovanjske hiše Viktorije Maček iz Žirov. Ogenj je nastal pri dimniku, ob katerem je vzidan lesen tram, ki se je zaradi vročine vnel. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci.

Zastrupitev z monoksidom V petek, 11. februarja, okoli

12.30 ure je v svoji garaži zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksi­dom umrl Anton Kepic (roj. 1916) iz Velesovske ul. v Šenčurju. Nesreča se je pripetila, ko je pokojni Kepic hotel zamenjati motorno olje v avtomobilu. Motor je bil prižgan, odprt pa je imel tudi garažni jašek in pripravljeno posodo za izpust rabljenega olja. Delo pa je opravljal v dobro zaprti garaži. Nato je sedel še za volan in motorju dodajal plin, da bi se razgrel. Pr i tem je nastala močnejša koncentracija ogljikovega monoksida, s katerim se je pokojni zastrupil in umrl.

Blagajna je zdržala Na tri leta strogega zapora je

okrožno sodišče v Kranju obsodilo 28-letnega Janeza Kavaša iz Kranja ker je septembra lani ponoči vdrl v prostore podjetja Vodovod v Kra­nju, kjer je sicer bil zaposlen. Do okna je splezal po odtočnem žlebu, nato pa je v pisarni finančnega knji­govodstva z izvijačem odprl več zaklenjenih predalov, vendar tam denarja ni našel. Poskušal je s ključem od blagajne, ki ga je našel, odpreti tudi železno blagajno, ven­dar mu to, čeprav je med poskusi zlomil ključ in potrgal ročaje na vratih blagajne, ni uspelo.

Kavaš pred sodiščem ni priznal, da je vlomil v pisarne podjetja Vo­dovod in tam iskal denar, vendar pa se je sodišče na podlagi dokazov o sledovih, ki so jih našli v pisarnah, prepričalo, da ne more biti storilec nihče drug. Razen tega je ugotovilo, da je bil Kavaš nenehno v denarnih težavah, popival je in se zadolževal, za svojo družino pa sploh ni skrbel.

Pri odmeri kazni za to dejanje je sodišče moralo upoštevati, da je bil Kavaš že kaznovan za podobno dejanje, saj je prestal že daljšo zaporno kazen. Med olajšilnimi okolnostmi pa je upoštevalo, da ima družino, da je dejanje ostalo le pri poskusu in da je vlomil vinjen, kar je zmanjšalo njegovo razsojo, kaj je prav in kaj ni.

Zelo težko verjamem našim vremenarjem, vendar je še težje z mojo vero v točnost in objek­tivnost podatkov o debelini snežne odeje na naših znanih smučiščih. Glej ga, šmenta, oni dan naj bi se bil smučal kar na trideset do devetdeset centi­metrov debeli zimski odeji bo­hinjske K oble! Pa je bilo te snežne odeje na več mestih smučišča komaj za milimeter, krepko je Kobla že kazala svoja travnata pobočja. Stavim tudi, da so podatki o ostalih smučiščih večkrat kaj dvomljivi. Ko je snega dosti in dovolj povsod, je nekako še dopustna netočnost pri meritvah, ko pa ga je komaj še za vzorec, je pričakovati več objektivnosti in resnosti iz naših smučarskih središč...

Kranjska ekspres popravljal-nica čevljev nosi v svoji notran­josti krasen, vabljiv napis, da je tako super ekspres, da stranke lahko kar počakajo. Pa je naš bralec v dobri veri, da napis ustreza resnični praksi, pustil čevlje tam en dan, dva dni, tri dni... In še po desetih dneh niso bili čevlji popravljeni. Raz­jezil se je ter jih odnesel v čisto navadno popravljalnico, razo­čaran nad ekspresno.

Predlagamo, da si ekspres popravljalnica omisli šotor, da v njej prenoče vse dolge dni popra­vila nestrpneži, ki verjamejo v napis Stranke prosimo, da po­čakajo ...

Vajeni smo že raznih restau-rantov kar domači so nam že postali, tako lepo tuje in tako imenitno se sliši. V restaurant sem se hočeš nočeš vdal, ker niti približno ne morem prodre­ti z restavracijami, a milo me presune, če ponefTod še restau-rante spreminjajo po svoje. Kranjčani, ozrite se v krasen napis restavracije poleg občine, na »Brione«, kjer so se poime­novali v restavrant...

Več kot 300 otrok na snegu in ledu Tržič - Osnovna šola Heroja

Bračiča na Bistrici pri Tržiču je med šolskimi počitnicami organizirala smučarski tečaj in tečaj drsanja na ledu. Smučarskega tečaja se je ude­ležilo več kot 200, drsalnega pa 90 učencev.

Učence so razdelili po skupinah glede na znanje smučanja in starost. Tečaji so bili na Zelenici, v Ručev-nici in v Hrastih. Za tečaj v Ručev-nici so morali starši odšteti 120 di­narjev, v Hrastih 250 dinarjev in za tečaj na Zelenici 600 dinarjev. Učen­ci, ki so smučali na Zelenici, so dobil} tudi enolončnico, vštet pa je bil tudi prevoz z žičnico in celodnevna karta na vlečnici.

Tečaj drsanja je bil na tržiškem drsališču in je veljal 120 dinarjev.

L. B.