6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

1. UVOD

Ucenci so se o svetlobi že ucili, tako danekatere pojme poznajo. Naredili so tudinekaj eksperimentov, zato na zacetku najprejpreverimo, kaj so si zapomnili in kako si ra-zlagajo nekatere pojave (razkrivanje idej).

1.1. Razkrivanje idej� Zapišite nekaj teles, ki oddajajo svetlobo

(svetila).� Kakšne barve naj bo telo (predmet), da bo

bolje viden v svetlem (temnem prostoru)?� Zakaj se pred nevihto stemni?� Kdaj in kje nastanejo sence?� Poglejte na uro. Zakaj jo lahko vidite?

1.2. Kdaj predmete vidimo?

Pripomocki: temna soba, svetilka, predmet,zaslon ali naravna ovira

Da predmet vidimo, so potrebni trijepogoji: izvir svetlobe, predmet in oko. Svet-loba, ki jo oddaja svetilo, se na predmetuodbije in ce odbita svetloba pade v oko, potempredmet vidimo.

Slika 1. Kdaj predmet vidimo?

Slika 2. Kako "vidim" barve.

V ocesu so štiri razlicne za svetloboobcutljive celice: palicice in tri vrste cepkov.Palicice vzburi že en sam svetlobni delec (fo-ton), za vzburjanje cepkov je potrebnih 1000fotonov. Ponoci je svetloba šibka, zato sevzburijo le palicice in vse vidimo sivo (ponocije vsaka krava crna).

Naloga:Izberite predmet (škatlo). Kako bi pokazalivsakega od naštetih treh pogojev, ki morajobiti izpolnjeni, da predmet vidimo?

1.3. Opazovanje barvnih škatel

Pripomocki: vecja škatla s pokrovom in ma-jhno luknjico na prednji strani. V njej sobarvne škatlice.

Poglejte skozi luknjico. Kaj vidite?

Pocasi dvigujte pokrov škatle tako, dapade vanjo le malo svetlobe. Kaj opazite?

1

2 Nada Razpet: 6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

Slika 3. Opazovanje barvnih škatlic

1.4. Svetloba se širi premocrtno

Primer A:

Pripomocki: svetilo, tulci, škatle, palicana podstavku (ali delo zunaj), zaslonko (valjz zarezo in pokrovom), za vsak par po dvazaslona z majhnimi odprtinami, plastenka zvodo za škropljenje, rebraste cevi ali cevi, kise lahko ukrivijo.

1. Na sredino sobe postavimo svetilo. Tulecusmerite tako, da boste skozenj videlisvetilo. Tulci naj ležijo na mizi.

Kako so razporejeni tulci vseh opazoval-cev?

2. Ali vidite svetilo, ce tulec (cev) nekolikoupognete? Zakaj?

3. Postavite prvi zaslon z luknjico tako,da boste skozi luknjico videli svetilo.Pred zaslon (v razdalji nekaj centimetrov)postavite še drug zaslon. Kje mora bitiodprtina, da vidite svetilo?

Kaj lahko iz tega sklepate?

Opomba: Svetlobni curek (žarek) je lepoviden, ce vmesni prostor med obema za-slonoma poškropimo z vodo.

4. Na svetilo postavite tulec z zarezo. Kdo ševidi svetilo?

5. Ugasnite svetilko. Ali jo vidite? Zakaj?6. Ali bi ugasnjeno svetilko videli v temni

sobi? Zakaj

Primer B:Pripomocki: škatla s tremi luknjami in

pokrovom (vse luknje morajo biti na istivišini), zrcalo, svetilo.

a) Na skici oznacite pricakovano pot svet-lobe. Kje mora biti oko, da svetlobo vidimo.Kakšno vlogo ima zrcalo?

Slika 4. Slika k vprašanju a).

b) Na sliki oznacite pricakovano pot svetlobe.Kje mora biti oko, da svetlobo vidimo?Kakšno vlogo ima zrcalo?

Slika 5. Slika k vprašanju b).

Svojo napoved preverite s poskusom.

Žarke rišemo z ravnimi crtami, smer šir-jenja nakažemo s pušcico.

1.5. Prosojnost in prozornost

Pripomocki: plošcice (zbirka).

Naloge:

1. Razvrstite plošcice na za svetlobo pre-pustne in neprepustne.

2. Kako ste definirali prepustnost?3. Primerjajte svojo razvrstitev z razvrstit-

vami ostalih skupin. Ali se razlikujejo? Za-kaj?

1. Nada Razpet: UVOD 3

Komentar: prozorne snovi odbijejo in vpi-jejo le majhen del svetlobe, ki pade nanje.Skoraj vse gre skoznje. Prosojne snovi pre-pušcajo svetlobo, vendar se po prehodu skozitako snov svetloba razprši. Prosojnost lahkodolocamo tako, da gledamo, kako vidimo svojprst. Pri tem je pomembno od kod prihajasvetloba in kako dalec od plošce, za katerodolocamo prosojnost, je prst, in kako dalecod oci je plošcica.

1.6. Sipanje svetlobe

Pripomocki: steklena kadicka (ali plastenka),barva za živila, malo mleka.

Naloga:

V kadicko nalijte barvo za živila. Svetilkopostavite ob manjšo ploskev. Poglejte odspredaj v svetilko, nato pa še od strani. Kajopazite?

Poskus lahko naredimo tudi z vodo invanjo kanemo nekaj mleka. Poglejte protisoncni svetlobi. Kaj opazite?

Komentar: na poti skozi atmosfero se modrasvetloba siplje bolj kot rdeca. Modra svetlobaje na molekulah zraka razprešena soncnasvetloba. Ob soncnem zahodu je pot žarkovdaljša kot cez dan. Modra svetloba serazprši in v žarkih zahajajocega Sonca ostanepretežno le še rdeckasta svetloba.

1.7. Sence

Pripomocki: dve svetilki (brez zrcal), dvefiguri na palicki (macka), temen prostor znavpicnim zaslonom (zid).

Naloge:

1. Prižgite svetilko in prednjo postavitemucka. Kakšna je senca?

2. Svetilko držite pri miru.3. Premikajte mucka navzdol. Kaj se dogaja s

senco?4. Premikajte mucka navzgor. Kaj se dogaja s

senco?5. Premikajte mucka v levo (desno). Kaj se do-

gaja s senco?

6. Držite mucka na miru.

7. Premikajte svetilko navzgor. Kaj se dogajas senco?

8. Premikajte svetilko navzdol. Kaj se dogajas senco?

9. Premikajte svetilko v levo (desno). Kaj sedogaja s senco?

10. Kako bi opisali spremembe?

11. Opredelite neodvisno in opisno (odvisno)spremenljivko.

12. Kakšen ucinek ima neodvisna spre-menljivka na opisno?

1.8. Število senc

Pripomocki: dve svetilki (brez zrcal), dvefiguri na palicki (macka), temen prostor znavpicnim zaslonom (zid).

Naloge:

Delajte v parih. Izvedite poskuse in izpol-nite tabelo. Narišite in opišite poskuse.

št. svetilk število muc število senc

Na zaslonu naredite naslednje prizore:

1. Dve enako veliki mucki gresta druga zadrugo. Kaj potrebujete?

2. Mala muca hodi za veliko muco. Kaj potre-bujete?

3. Dve enako veliki muci se gledata. Kaj potre-bujete?

4. Velika muci vodi tri male muce. Kaj potre-bujete?

Prve tri prizore lahko naredimo na dvanacina (dve svetilki in ena muca, ali dve muciin ena svetilka). Poskusite obe možnosti.

4 Nada Razpet: 6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

1.9. Sence v naravi

Pripomocki: daljša palica, bel karton, ko-tomer. Delo zunaj (v naravi).

Naloge:

1. Zapicite palice v zemljo tako, da ne bodometale sence na vodoravna tla. Kakšna jemedsebojna lega palic?

2. Kam so palice usmerjene?3. Izmerite kot med vodoravno ravnino in pa-

lico. Kaj doloca ta kot?4. Palico usmerite tako, da ne bo metala

nobene sence. Pocakajte 15 minut. Kajopazite?

5. Kaj lahko sklepate iz lege sence?6. Narišite senco navpicno zabodene palice?

Rišite v narisu in tlorisu.

1.10. Risanje senc

Risanje senc, ki jih mece na (tla) zid palica os-vetljena z eno ali dvema svetilkama.

Slika 6. Senca palice.

Slika 7. Narišite senco palice.

Slika 8. Dve svetilki. Narišite senci palice.

Palico zapicimo pravokotno v tla. Smersoncnih žarkov kaže pušcica. Zraven narišiteše senco iste palice popoldan.

Slika 9. Smer soncnih žarkov kaže pušcica.Narišite senco palice.

2. Barve

2.1. Naredimo mavrico

Pripomocki: kadicka, zrcalo, podložki, voda,zaslonka (dva kartona), dva grafoskopa, ocalas filtri.

Na mizo postavite kadicko, vanjo položitezrcalo (približno pod kotom 45�), podložite

2. Nada Razpet: Barve 5

zrcalo, da se ne prevrne. Na grafoskoppostavite dva kartona tako, da bo nastalaozka reža. Usmerite curek svetlobe na zrcalo(na vodni klin) in opazujte mavrico.

Slika 10. Naredimo mavrico.

Naloge:

1. Nadenite si ocala s filtri. Kaj opazite, kogledate skozi ocala z zelenim filtrom?

2. Kaj opazite, ko gledate skozi ocala z rdecimfiltrom?

3. Prepognite ocala tako, da boste gledaliskozi oba filtra hkrati. Kaj opazite?

4. Poglejte skozi ocala še na zgošcenko.5. Naredite še mavrico (na zidu) z zgošcenko.

2.2. Odboj

Pripomocki: barvast papir (rdec, zelen,moder), bel zaslon, svetilka, zaslonka zasvetilko.

Predmete vidimo rdece zato, ker odbijajo naj-vec rdece svetlobe.

Naloga:

Posvetite na list papirja, ki je na mizi.Postavite zaslon kot kaže slika. Kaj opazitena zaslonu, ce svetite na:a) rdec papir

b) moder papirc) zelen papir

Slika 11. Kakšno barvo ima bel zaslon?

2.3. Zakasnele barvne slike

Pripomocki: Na list papirja narišite živordecobarvno liso (ali pa glejte v rdec kartoncek). Popribližno eni minuti pogljete na belo steno alibel zaslon. Kaj opazite?

Opomba: Vidimo komplementarno barvo.

2.4. Barvno ozadje

Slika 12. Kateri kvadrat je najvecji?

2.5. Delna barvna slepota

Vzemite v roke nekaj barvnih svincnikov injih dajte za hrbet. Glejte predse in pocasiizza hrbta potegnite enega izmed barvnih sv-incnikov. Glejte naravnost in pocasi premikaj-te svincnik v vidno polje. Ko zagledate svinc-nik, ustavite roko. Katere barve je svincnik?

Navadno tega ne ugotovimo, ker so cepkirazporejeni okrog sredine mrežnice.

6 Nada Razpet: 6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

Slika 13. Kaj vidite?

Slika 14. Test za barvno slepoto.

3. Mešanje barv

3.1. Aditivno - seštevalno mešanje barv

Pripomocki: svetilke, barvni filtri, nekaj pred-metov (barvni liki in barvni žetoni).

Osnovne barve (primarne barve) so:rdeca, modra in zelena (RGB sistem).

Barve lahko seštevamo tako, da svetlobnecurek usmerimo na isto mesto na zaslonu alipa postavimo posamezne pike dovolj blizuskupaj (televizija oziroma vrtenje vrtavk).Barvam, ki jih dobimo z mešanjem dvehosnovnih barv, pravimo sekundarne barve.Sekundarne barve so: cian (sinje modra), ma-genta (škrlatna) in rumena.

Slika 15. Aditivno mešanje barv.

Slika 16. Televizijski ekran pod lupo.

Naloge:

1. Na svetilko pritrdite moder filter. Kajopazite na zaslonu?

2. Med svetilko in zaslon postavite rdec filter.Kaj opazite?

3. Na drugo svetilko pritrdite zelen filter.Kakšen je zdaj zaslon?

4. Usmerite obe svetili tako, da bosta curkapadala na isto mesto. Kaj opazite?

5. Med obe svetili postavite predmet tako, daboste na zaslonu dobili dve senci. Kakšnista?

6. Enega od filtrov odstranite. Kaj opazite?

3. Nada Razpet: Mešanje barv 7

Slika 17. Barvne sence.

Opomba: Shematicno prikažimo, kaj pre-pušcajo posamezni filtri (primarnih sešteval-nih barv), ce nanje pade bela svetloba - mešan-ica rdece, modre in zelene svetlobe.

Slika 18. Kaj prepušca moder filter?

Slika 19. Kaj prepušca zelen filter?

Slika 20. Kaj prepušca rdec filter?

Naloge:

1. Posvetite z obema svetiloma, na katerih soposamezni filtri, na isto mesto na zaslonuin izpolnite tabelo:

rdeca + zelena =

modra + zelena =

rdeca + modra =

Slika 21. Aditivno seštevanje barv.

2. Kaj se zgodi, ce na isto mesto na zaslonuusmerimo tri curke: rdecega, zelenega inmodrega?

3. Kje uporabljamo tako seštevanje barv?Pri likovni vzgoji recejo temu seštevanjebarvnih svetlob.

3.2. Barvne vrtavke

Pripomocki: vrtavke, Benhamove vrtavke,barvni krogi, mešanje z belo barvo in mešanjes crno barvo.

Najprej na vrtavke položimo barvne krogez dvema barvama kot kažejo slike.

Slika 22.

Slika 23.

Slika 24.

8 Nada Razpet: 6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

Slika 25. Barvne vrtavke

Odgovorite na naslednja vprašanja:

Naloge:

1. Katere barve vidite v posameznemprimeru?

2. Ali je barva odvisna od velikostiposameznih izsekov?

3. Kaj se zgodi, ce je vecji del kroga pobarvanz isto barvo?

4. Kaj se zgodi, ce imate samo belo in crnopobarvane krožne izseke?

5. Kaj se zgodi, ce se vrtavka vrti hitreje(pocasneje)?

Na barvnih krogih pustimo še beleoziroma crne površine.Komentar: Zavrtimo še Benhamovo vrtavko.Vidimo rdece kroge znotraj in modre bolj zu-naj. Bela in crna podrocja se zelo hitro men-javajo. Crno bele spremembe zaznavajo takopalicice kot cepki. Casovna locljivost trehtipov cepkov (odzivni cas) je razlicna. Zatopride do neuravnovešenih zaznav, ki ustvar-jajo obcutek barve.

3.3. Subtraktivno – odštevalno mešanjebarv

Pripomocki: barvne folije (magenta (rdeca),cian (modra), rumena, barvni kartoncki,barvna okna (zbirka Nathan).

Osnovne (ali primarne barve) so magenta,cian in rumena.

Slika 26. Odštevalno mešanje barv.

Slika 27. Sekundarne barve.

Slika 28. Komplementarne barve.

Barvi dveh enobarvnih svetlob sta komple-mentarni, kadar je mešanica obeh bela. Vbarvnem krogu leže komplementarne barveena nasproti drugi.

Opomba: Seštevanje primarnih odšteval-nih barv (snovne barve) da primarne sešte-valne (ali svetlobne) barve. Komplementarnabarvna filtra ne prepušcata svetlobe.

3. Nada Razpet: Mešanje barv 9

3.4. Slikamo

Pripomocki: Air Brush, barvni flomastri:

V držalo pritrdite flomaster in stiskajtebrizgalko. Brizgajte iz razdalje 5 - 8 cm odlista papirja. Poglejte kaj se zgodi, ce sebarvne pike prekrijejo.

3.5. Barvne krede

Pripomocki: barvne krede, nož.

Slika 29. Slikanje s kredami.

Z abrvnimi kredami lahko z mešan-jem posameznih barv pokažemo odštevalnomešanje barv. Osnovne barve so: rumena,škrlatna in sinje modra.

3.6. Barve tankih plasti

Pripomocki: kadicka, voda, lak za nohte, crnpapir (nekoliko hrapav).

Lepe barvne lise lahko opazujemo namašcobnih cinkih, ki plavajo na juhi, na oljnihmadežih na lužah, pa tudi na tanki plasti lakaza nohte.

Na vodno gladino kapnemo lak za nohte.Pocakamo, da se razleze, potem pa plast lakaprevidno pobremo s papirjem.

Svetloba kot energija

Pripomocki: dva plocevinasta loncka (edennaj bo crn), voda, termometer.

Na soncno stran sobe postavimo dvaloncka z enako kolicino vode in enako za-cetno temperaturo. Loncka skrbno obrišemo,da nista mokra. Izmerimo zacetno tempera-turo. Merimo temperaturo vsakih nekaj minutin zapisujemo rezultate v tabelo.

Cas crni beli(min) temp. temp

3.7. Soncna celica

Pripomocki: soncna celica, merilnik toka innapetosti, absorbcijski filtri, palice.

Izmerite napetosti in tokove pri osvetlje-vanju soncne celice z belo svetlobo. Z ab-sorbcijskimi filtri spreminjajte osvetljenostsoncne celice. Rezultate prikažite s tabelo ingrafom.

Filter 0% 10% cdotsNapetost (V)

Tok (A)

3.8. Delo na prostem

Pripomocki: parabolicno zrcalo (avtomobil-ski žarometi ali iz baterije), termometer, zbi-ralna leca.

Naloge:

1. Skozi odprtino v parabolicnem zrcalu po-tisnite termometer. Bucka alkoholnega ter-mometra (ali obcutljivi del digitalnega ter-mometra) naj bo v gorišcu zrcala. Opazuj-te, kako raste temperatura termometra. Kajkaže termometer?

2. Kje merimo temperaturo zraka?3. Termometer postavite v gorišce zbiralne

lece. Opazujte, kako raste temperatura ter-mometra.

10 Nada Razpet: 6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

4. Igre z zbirko Nathan

Osnovne barve filtrov so take, kot pri odšte-valnem mešanju barv.

Slika 30. Magenta (škrlaten) filter.

Rdec (magenta) pigment vpija (absorbira)zeleno svetlobo, in odbija rdeco in modrosvetlobo.

Slika 31. Cian (sinje moder) filter.

Moder pigment (cian) absorbira rdecosvetlobo in odbija zeleno in modro svetlobo.

Slika 32. Rumen filter.

Rumen pigment absorbira modro svetloboin odbija zeleno in rdeco svetlobo.

Slika 33. barvni krog.

Barvni krog, ki ga uporabljajo slikarji imanekoliko drugacne odtenke barv. Prav takose to zgodi pri tiskanju na tiskalnike. (Glejtezadnjo sliko barvnega kroga.)

4.1. Barvni loto

Pripomocki: kvadratni kartoncki razlicnihbarv in odtenkov (32), 8 enobarvnih kartonov(s štirimi oddtenki iste barve).

Pravila igre: 2 do 8 igralcev

Med igralce razdelimo enako številokartonov z odtenki iste barve (ni potrebnorazdeliti vseh kartonov).

Ostale kvadratne kartoncke položimo (zbarvno stranjo navzdol) na mizo in jihpomešamo. Vsak igralec dvigne kvadratnikartoncek, ga pokaže in poimenuje barvo.Tisti, ki ga lahko položi na svoj karton gavzame. Kdor prvi prekrije karton je zmago-valec.

4.2. Igra z barvnimi folijami

Pripomocki: 36 barvnih folij (12 modrih(cian), 12 rdecih (magenta), 12 rumenih) 1igralna kocka 6 plasticnih map z žepki.

Najprej se s folijami poigramo. Vza-memo v roke rdeco (rumeno, modro) folijo inpogledmo skoznjo (proti svetlobi). Nato ses-tavljamo po dve in dve foliji in pogledamoskoznji proti svetlobi.

Ponovimo, kaj dobimo, ce sestavimo:

5. Nada Razpet: Raziskovalne naloge 11

rumena + (cian) modra = . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(magenta) rdeca + (cian) modra = . . . . . . . . .

(magenta) rdeca + rumena = . . . . . . . . . . . . . .

Uvodne vaje:

Profesor (ali ucenec) pripravi barvna oknav plasticne žepke tako, da je nepobarvani delzgoraj. Potem vstavi v drugi žep (nad barvnimoknom) enega od filtrom, ki je potreben zasestavo ustrezne barve okna. Ucenci potempogledajo kakšne barve je okno, potem vs-tavijo še tisti filter, ki bo skupaj s prejšnjimdal ustrezno barvo.

Vsako barvo je možno dobiti na dvanacina (rumena + cian = cian + rumena)

Pravila igre: za 1 do 6 igralcev.

Ucitelj pripravi ustrezno število plasticnihmap (lahko že z eno od folij). Vsak igralecdobi 3 do 6 barvnih folij (razlicnih barv).Igralec, ki je na vrsti, mece kocko, Na kockise pojavi barvna pika. Igralec pogleda okna vmapah, poiše ustrezno okno, obrne mapo inv žep vloži ustrezno folijo. Pravilnost izbireugotovi tako, da zopet obrne mapo in pogledaproti svetlobi, ce je sestavil pravo barvo. Ceni pravilno sestavil, mora filter odstraniti inpocakati, da zopet pride na vrsto. Tisti, ki prvizapolni vse žepe je zmagovalec.

4.3. Barvni krog

Pripomocki: Barvni krog, kartoni s kvadrati vdveh barvah (3 z odtenki, 3 brez), kvadratnikartoncki, ki so oznaceni z belim O (15 kar-tonckov).

Uvodna igra

Barvne kartone (z vsemi obarvanimikvadrati) staknemo tako, da se barve na kon-ceh ujemajo (konec prvega kartona prekri-jemo z zacetkom drugega, da nimamo dvehenako obarvanih kvadratov). Primerjamo raz-poreditev barv na barvnem krogu in na kar-tonckih. Na barvnem krogu ponovimo poj-me: primarna barva, komplementarna barva,kako dobimo posamezne barvne odtenke nabarvnem krogu.

Pravila igre

(1 do 3 igralci).

Lažji nivo: vsak igralec dobi karton (zvsemi barvnimi kvadrati). Kvadratne kar-toncke postavimo na mizo. Igralec, ki je navrsti, zavrti kazalec na barvnem krogu. Poišceustrezni kartoncek in ga položi na svoj kar-ton. Ce ni ustreznega kartoncka ali pa vzamenapacnega, mora pocakati, da pride na vrsto.Zmaga tisti, ki prvi pokrije vse kvadratke.

Težji nivo: razdelimo kartone, ki imajopobarvana le kvadratka na konceh. Ostalo jeenako kot prej.

Komplementarne barve: Na barvnemkrogu poišcite primarne in sekundarne barveter njihove komplementarne barve. Sestaviteustrezne filtre in poglejte, kaj vidite, ce pogle-date skoznje proti svetlobi.

5. Raziskovalne naloge

Ucenci naj zapišejo neodvisno spremenljivko,odvisno spremenljivko, naštejejo konstante,zapišejo, kako bodo izvedli poskus, navedejohipotezo, opravijo meritve in jih zapišejo vtabelo, narišejo ustrezne grafe, zapišejo ugo-tovitve in pripravijo predstavitev.

1. Izberite barvne papirje (tri barve).Ugotovite, kakšna barvna kombinacijanapisa in podlage je najbolj vidna pod-nevi (ponoci, v megli).

2. Razišcite, kakšne barve naj bodo crte nacesti (asfaltu), da bodo dobro vidne vmraku.

3. Razišcite, kakšne barve zašcitnihjopicev naj nosijo cestarji (gozdarji)?

4. Kako je dolžina sence v naravi odvisnaod naklonskega kota soncnih žarkov.

5. Kako se dolžina sence ob doloceni urispreminja glede na dan v letu (poleti,pozimi, jeseni).

6. Katero krivuljo opiše konica sencenavpicno postavljene palice na danenakonocja.

7. Katero krivuljo opiše senca na najkrajši(najdaljši) dan v letu? (Lahko tudi blizutega dne)

12 Nada Razpet: 6. Svetloba in barve - didakticna obr. - vaje

8. Kako se dlžina sence spreminja v odvis-nosti od oddaljenosti svetila od zidu, nakaterem opazujemo senco?

9. Kako se dolžina sence spreminja vodvisnosti od razdalje med svetilom inpredmetom?

10. Kako se dolžina sence spreminja, cepalico premikamo po navpicnici (vz-poredno s steno).

11. Palico vrtimo tako, da je vse cas vz-poredna z zidom (v navpicni ravnini).Kako se spreminja dolžina sence?

12. Palico vrtimo v vodoravni ravnini (osvrtenja gre skozi težišce palice). Kako

se psreminja dolžina sence v odvisnostiod kota zasuka?

Literatura

� Internet: www.minolta.com

� Leopold Mathelitsch: Narava in fizika,DZS, 1995

� Zbirka Narthan, Atelier Couleurs, Pariz

Slike so posneli: Goran Iskric, Marko razpet,Nada Razpet