3ESGLAS L e t o X L I I I — š t . 98 - C E N A 8 d i K r a n j , to rek , 18. decembra 1990

N a p o v e d v i s o k e u d e l e ž b e

Ljubljana, 17. decembra - Predstavniki Dela - Stik, ki opravlja redne javnomnenjske ankete pred plebiscitom, so na današnj i no­vinarski konferenci seznanili javnost z rezultati ankete, ki so jo opravili v nedeljo. Nedelja je bila deseti anketni dan. O d vprašanih jih je 94,7 odstotka odgovorilo, da se bo udeležilo glasovanja, 2,5 odstotka jih ne bo šlo glasovat, 2,8 odstotka vprašanih pa se jih

š e ni odločilo. Odstotek tistih, ki bodo šli glasovat, n a r a š č a . Prvi anketni dan je bilo 81,7 odstotka, peti dan 86,3 odstotka, osmi dan je bil odstotek 94,9, deveti dan 89,9, v nedeljo pa spet 94,7. V ne­deljo je 92,4 odstotka vprašan ih odgovorilo, da bodo za samostoj­no državo Slovenijo. 0,7 odstotka jih je odgovorilo, da bodo proti, 6,9 odstotka pa se jih š e ni odločilo. Tudi odstotek za je porastel. Prvi dan anketiranja ja bil 79,5 odstotka, najvišji pa je bil deveti an­ketni dan, ko je znaša l 94,2 odstotka. • J . Košnjek

Severjeve nagrade Š k o f j a L o k a - P r e d po lno dvo rano L o š k e g a o d r a so v nedel jo z v e č e r p o d e l i l i l e t o š n j e Sever­jeve nagrade z a p o k l i c n e , ama te r ske i n š t u d e n t s k e i g r a l s k e d o s e ž k e . P r e j e l i so j i h V i o l e t a T o m i č , N i k o G o r š i č , K o n d i P i ž o r n , T o n e T e k a v e c i n V a l t e r D r a g a n . V dvajset ih l e t i h , k a r obsta ja s k l a d imenovan po v e l i k e m s lovenskem i g r a l c u , je pr iznanje pre je lo ž e več ko t sto ig ra l cev , od tega sko ra j p o l o v i c a p o k l i c n i h . L e t o s je ž i r i j a pre je la i m e n a osemnajs t ih k a n ­d ida tov , i z b r a n i pa so b i l i š t i r j e . Z b r a n e je n a g o v o r i l č l a n upravnega o d b o r a T o n e K u n t n e r , p r i znan ja pa je nagra jencem p o d e l i l B r a n k o B e r č i č , p redsednik upravnega o d b o r a s k l a d a S t a n e t a Sever j a . # L . M . , F o t o : J u r e C i g l e r

Nagrade na prepihu Z nagradami za ustvarjalnost na kulturnem področju je bil

vedno kakšen križ. Mso še tako daleč polemike, ki se že kar vsako leto bijejo okoli nacionalnih Prešernovih nagrad in ker se z vso naglico bliža začetek februarja, bi bilo skorajda iluzorno pričako­vati, da bo predvsem strokovna javnost tudi najvišja priznanja za leto 1991 sprejela složno in pritrjujoče mnenju žirije.

Toda, če se ozremo od priznanj nacionalnega ranga k dru­gim nagradam, začuda ne bi našli kakšnega posebej drugačnega stanja. Še posebej v novem, po volitvah drugačnem političnem ozračju tudi z nagradami za kulturno delo ni več tako, kot je bilo: desetletja stara Prešernova nagrada Gorenjske je že na novem po­litično kulturnem prepihu: gorenjski župani so jo kratkomalo od­pisali, češ - saj imamo občinska priznanja za kulturno delo, ne potrebujemo še regijskega. Vendar kaže, da župani vendarle niso postavili končne pike takšnemu svojemu razmišljanju, saj o pred­logu razpravljajo tudi po odborih za kulturo v vseh gorenjskih ob­činah. Za sedaj je jasno le, da je prihodnost Prešernovih nagrad nejasna, drži pa, da jih 8. februarja 1991 ne bo. Nekaterim raz­mišljanjem o tej nagradi pa bi vendarle kazalo prisluhniti: pred­vsem glede tega, naj bi bila bienalna, to je na dve leti. V nekaterih občinah so namreč že doslej težko našli vsako leto kandidata za takšno priznanje, res pa je, da v nekaterih občinah zlahka tudi po dva in več. Morda bo vsekakor treba prevetriti kriterije, število na­grajencev in druge posebnosti, ki jih dosedanja komisija za pode­ljevanje teh nagrad prav dobro pozna.

Gotovo pa bi se morali najbolj bati razmišljanj, da smo vsi enako dobri na tem in na drugem področju in zakaj bi se z ne­kakšnimi priznanji oddaljili od udobnega povprečja. Se posebej je to važno v kulturi, pa naj gr« za občinska priznanja ali kakšna druga. # Lea Mencinger

Občanom Kranja V petek, 21. decembra 1990, bo naš gost na predplebiseit-ftcm zboru predsednik Slovenije M i l a n K u č a n Javna tribuna, na kateri bo predsednik spregovoril o slo­venski državnosti in samo­stojnosti ter odgovarjal na vaša vprašanja, bo ob 16. uri v sobi številka 15 v stavbi kranjske občinske skupšči­ne. Vabijo politične stranke

Kranja

Zbor Sivih panterjev Kranj , 18. decembra - Stranka upokojencev gorenjskega ob­močja in Kranja, Sivi panterji, vabi na zbor za pripravo plebi­scita, ki bo v sredo, 19. decem­bra, ob 10. ur i , v sejni dvorani občine v Kranju. N a zboru bo sodeloval tudi mag. Dragan Černe t i č . predsednik stranke, ter predstavniki ljubljanskega in gorenjskega območ ja .

O k r o g l a m i z a o s o c i a l n e m p o l o ž a j u

v R a d o v l j i c i

Stečaji, odpusti, socialni pretresi, Elan... Radovl j ica , 14. decembra - Radovl j i šk i soc ia l i s t i , k i so v odprtem pismu ž u p a n u V l a d i m i r u Cernetu d a l i pobudo za okrog lo mizo o socia ln i p rob lemat ik i v o b č i n i , so zdaj pr iš l i na svoj r a č u n . Z njimi pa tudi vsi t is t i , k i j i h skrbi jo s t eča j i , izgube delovnih mest, soc ia ln i pretresi, padec d r u ž b e n e g a standarda, brezperspektivnost mlade generacije... N a vpra­š a n j a sta za okrog lo mizo odgovarjal i tudi min is t r ic i za so-c ia lo dr . Kat ja Boh in za delo J o ž i c a Puhar .

Javna t r ibuna je le prv i o d p red logov , k i j i h r adov l j i ­ški soc ia l i s t i dajejo na znanje svojemu ž u p a n s t v u . Bo ja ­zen za p r ihodn j i s o c i a l n i p o l o ž a j R a d o v l j i č a n o v pa so v tej nekdaj d o b r o s i tu i ran i gorenjski o b č i n i p o v z r o č i l i pa­dec E l a n a , g r o z e č i s tečaj i t ud i v d r u g i h t a m k a j š n j i h tovar­nah, pa neobetavna p r ihodnos t m l a d i h , k i vse t eže pr ide jo do prve zaposl i tve i n k o p i c a d rug ih s o c i a l n i h ' r az logov . Z a t o predlagajo tud i s t rokovno ana l i zo m o ž n o s t i zapos lo ­vanja v o b č i n i i n na G o r e n j s k e m , ustanovi tev posebnega s k u p š č i n s k e g a de lovnega telesa, k i bo skrbe lo za soc ia lne p rograme i n n a d z i r a l o n j ihovo izvajanje, več jo akt ivnost o b č i n s k e v lade pr i p r o d u k t i v n e m zapos lovan ju in o snova­nje razvojnega sk lada kot elementa o b č i s n k e socia lne po­l i t ike . P red laga l i so tud i ugodnos t i za zasebnike , k i na no­vo zaposlujejo in s p o š t u j e j o pravice delavcev. Posebne skrb i pa naj b i b i l i d e l e ž n i m l a d i p r i zagotavl janju prve zapos l i tve i n opravl jan ju p r i p r a v n i š k e dobe .

V e č o soc ia lnem stanju r a d o v l j i š k e o b č i n e na strani 5. • D . Z . Ž l e b i r

G L A S

31 . NOVOLETNI SEJEM t NOVOLETNA DARILA

• ŠIROKA POTROŠNJA • PREHRANA • KMETIJSKA MEHANIZACIJA t AVTOMOBILI

KRANJ, 14.-21.12. 1990

I Z J A V A

Z A J A V N O S T Politične stranke zastopane v SO Kranj, soglasno naslavljamo občanom Kranja in javnosti naslednje sporočilo:

• Osamosvojitev in neodvisnost slovenske države je bila in ostaja želja političnih strank, ki delujejo na področju občine Kranj.

% Plebiscit kot najbolj demokratična oblika izražanja ljudske

volje nam daje to možnost prvikrat v slovenski zgodovini.

% To dejanje bo odločilno na poti do slovenske državnosti. • Pozitivni izid plebiscita bo osnova za sprejem ustavnih za­

konskih aktov in ukrepov, ki bodo odločilno vplivali na raz­mere, v katerih bomo delali in živeli v prihodnje.

• Pol i t ične stranke ugotavljamo, da plebiscit predstavlja pro­jekt, ki presega ožje strankarske in politične okvire delova­nja, zato se skupaj zavzemamo za uspeh plebiscita. Izid ple­biscita bo tako rezultat vseh političnih strank, predvsem pa vseh državljanov Slovenije.

V naši republiki so se politične stranke in poslanske skupine sporazumele o skupnem nastopu na plebiscitu. Politične stran­ke zastopane v kranjski skupščini, vas skupaj pozivamo, da s svojo odločitvijo prispevate k osamosvojitvi in neodvisnosti Re­publike Slovenije.

Prosimo Vas, da se odzovete in s svojo udeležbo izpričate svoj pozitivni odnos do prizadevanj za samostojno in neodvisno re­publiko Slovenijo.

Plebiscit bo v nedeljo, 23. decembra 1990 Neudeležba pomeni glas proti!

Politične stranke Kranja: • Slovenski kršćanski demokrati 9 Zeleni Slovenije • I ibtralfld demokratična stranka • Slovenska demokratična zveza 9 Socialdemokratska stranka Slovenije • Socialistična stranka Slovenije • Slovenska kmečka zveza • liberalna stranka • Si ranka demokratične prenove

Koroška pomaga poplavljenim v Sloveniji - Avstrija in Koroška po­sebej sta med prvimi organiziral i zbiranje pomoči za prizadete v novembrski vodni ujmi v Sloveniji . Ena od oblik pomoči je bi l tudi dobrodelni koncert v Celovcu, k i so ga organiziral i časopisi Kleine Zeitung in slovenska ter nemška ka to l i ška časn ika Nedelja in Ki rc -hen Zeitung. Izkupiček, 113.000 šilingov, je v petek direktor Kleine Zeitung Heinz St r i tz l izročil predsedniku slovenske skupščine dr. Francetu Bučarju. Dobrodelni koncert bodo ponovili še v Ljubljani. • J . K . , s l ika G . Šinik

Ponudba po znižanih cenah Kranj , 17. decembra - Razl ična p r e d p r a z n i č n a ponudba, nekaj večje zanimanje razstavljalcev oziroma prodajalcev in zniža­ne, vendar - za vedno bolj suhe žepe - morda še vedno ne ra­vno lahko dosegljive cene, je nekaj znač i lnos t i letošnje naj­starejše novoletne sejemske prireditve v Slovenij i . Prijetna posebnost na prireditvenem prostoru v Savskem logu v Kranju pa je prav gotovo po­

novljena Merkurjeva pravlji­č n a dežela v hali B. Zan imivo je tudi , da so se razstavljala, k i j i h do zdaj na tej, in sicer na se­jemskih prireditvah v Kranju , niso videl i , tokrat, ko so se ta­ko rekoč prvič predstavili, po­trudi l i tudi pri izgledu svojih razstavnih prostorov. - A . Z . -Foto : J . C ig le r

^ o ) I M 1 K M J © I E J I G L A S 2 . S T R A N N O V I C E I N D O G O D K I T o r e k , 18. d e c e m b r a 1990

| Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

Vseslovenstvo Od vseslovanstva do vseslovenstvo, od svetovnih slovanskih do Sve­tovnega slovenskega kongresa (SSK) - tak bi lahko bil podnaslov tega zapisa, spodbujenega po nedavni ustanovitvi konference SSK za Slovenijo in ob obisku zunanjega ministra RS v Moskvi. Včasih se zdi, da zgodovina napreduje od velikega k malemu. Pred poldrugim stoletjem smo se Slovenci, kljubujoč velikonemški sili. s ponosom razglašali za pripadnike velike slovanske družine, prebivajoče na širni celini, ki se razteza od sredozemskih do tiho-morskih obal. Danes pa se zanašamo samo še na dva milijona glav in na štiri milijone pridnih rok in skupaj z rojaki, živečimi v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu, ustanavljamo SSK - vseslo­vensko občestvo in svojevrstno udejanjenje programa Zedinjene Slovenije.

Vseslovanstvo (pansiavizem) se je razmahnilo sredi prejšnjega stoletja. Zamišljeno je bilo na predpostavki, da tvorimo vsi slo­vanski narodi posebno celoto - v primerjavi z drugimi te vrste (Germani, Romani, Anglosasi) - znotraj katere naj bi sodelovali na kulturnem in političnem polju ter v obrambi skupnih interesov. Posebej živa je bila ta zamisel med avstroogrskimi Slovani, ki so po prvem vseslovanskem kongresu v Pragi (1848), na začetku svo­je nacionalne prebuje, neomajno verovali v pomoč velikega ruske­ga naroda. Po kongresu v Moskvi (1867) se je panslavizma pola­stila caristična zunanja politika in ga začela izrabljati za uvelja­vljanje svojih interesov. Gibanje se je tako izrodilo, ideja pa je živela naprej.

"Velikemu ruskemu narodu smo Slovenci predvsem in pred vsemi hvalo dolžni, da smo - obvarovani narodne smrti - poklicani k no­vemu življenju." Tako je v svojih spominih (1928) zapisal sloven­ski politik Ivan Hribar in nadaljeval: "Da ni bilo "parnega valjar­ja", ogromne množice ruskih vojnikov, ki so se bile razlile po nemških ravninah, bila bi Francija, proti kateri bi bila Nemčija lahko vrgla vso svojo grozno vojno moč, hitro premagana... Ubo­ga Rusija je sicer sama postala mučenica. Ker se Nemcem ni po­srečilo vreči Slovanstva v odkritem boju na tla, zasnovali so pe­klenski načrt, da to dosežejo s pomočjo nenacionalnih ruskih re­volucionarjev... " Rusko vojaško kljubovanje nemštvu je rešilo tudi nas, je menil Hribar. Podobno je po zadnji vojni razmišljal mad­žarski filozof Lukacs. Zapisal je, da je najslabši socializem boljši od najboljšega kapitalizma. To trditev je utemeljeval z dejstvom, da je ravno stalinizem nosil glavno breme v spoprijemu z naciz­mom, nakar se je zoperstavil še poskusu svetovne prevlade "ame­riškega načina življenja " kot najbolj dovršene oblike kapitalizma.

Kakorkoli že: Rusija (SZ) je bila v obeh vojnah od vseh najhuje prizadeta, sedem desetletij trajajoči boljševiški eksperiment pa jo je naposled tudi notranie /v»»--~ KUMJU, Kakršna je zdaj, nam seveda ni več za zgled, zato pa še kako potrebujemo njeno priznanje naše osamosvojitve. Pojasnjevanje naših dobrih name­nov je bilo tako glavni namen Ruplovega obiska v Moskvi.

Stvar je namreč taka. da so nas tisti, ki so imeli patronat nad na­šimi zunanjepolitičnimi interesi, kar naprej zatajevali, posebej pred Rusi. Spomnimo se samo ljubljanskega kongresa Svete ali-anse (1821), prvovrstnega političnega dogodka v oblikovanju ta­kratne Evrope. Ob takratni priložnosti sta se po Lattermannovem drevoredu v Tivoliju sprehajala ruski car Aleksander I. in takra­tni avstrijski zunanji minister Metternich. Ko je car prisluhnil go­vorici nekaterih sprehajalcev, ki mu je zvenela nekako domače, se je minister takoj potrudil zanikati, da bi tu živel kak slovanski rod. In tako je šlo naprej vse do nedavnega zasedanja K VSE v Parizu, ko Slovencem ni bilo dano spregovoriti: prisostvovali so lahko le kot molčeči člani jugoslovanske delegacije.

Ko je bil Gorbačov pred dvema letoma na obisku v Jugoslaviji, so ga pripeljali tudi v Slovenijo, da bi mu razkazal! najzahodnejšo in najuspešnejšo socialistično deželo na svetu. Ta hoče zdaj posta­ti čisto navadna kapitalistična država, ki pa želi v svoji osamos­vojitveni renesansi ohraniti prijateljske odnose z največjo slovan­sko nacijo. - Kri ni voda in "slovanska duša" se ohranja tudi v širini vseslovenstva.

M i h a Nagl ic

Okrogla miza o plebiscitu Jesenice, 13. decembra - Soc i a ldemokra t ska s t ranka

Jesenice bo v sredo, 19. decembra, p r ip rav i l a pogovor o ple­bisc i tu . Sode lova l bo predsednik Soc ia ldemokra t ske s tranke Slovenije dr . J o ž e P u č n i k , na pogovor , k i bo ob 18. ur i v ve­l i k i d v o r a n i s k u p š č i n e o b č i n e Jesenice, pa s o c i a l d e m o k r a t i vab i jo vse o b č a n e . • D . S .

@ ® I M l S ? y j © I S S G L A S Ob M K r i l i K k«lektiv Gorenjskega glasa prejel red »slug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana Predsednica Sasopuncna SVLM.I Kristina Kobal naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din

(iprenjSki glas urejamo m pišemo Marko Valjarec (Ji rektor), Štefan Zargi (v. d. glavnega urednika), l^opoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, lun/cm. poslovne informacije). Danica Dolenc (/a dom m družino, zanimivosti. Trtic). Danka Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji m ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti j , Lea Mencinger (kulntr.il. Helena Jelovčan (izobraževanje, i / šolskih klopi, kronika, Škofj.i Loka). Cveto Zaplolnik (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje idru/bcnc organizacije, ekologija). Jož* Kosnjek (notranja politika, i po rt). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), IvoSekne, Nada Prevc in Mirjaaa Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).

Naslov uredništva in uprave kr.inj Moše Pijadeja I, Kraii) TekoCi račun pri SDK: SI 500-603-31 *W Telefoni: direktor in glavni urednik 2H-463. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-°87. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

S e s t a l i s t a s e v o d s t v i S l o v e n s k e d e m o k r a t i č n e z v e z e i n S t r a n k e d e m o k r a t i č n e p r e n o v e

M e d s t r a n k a m a v e č j e z a u p a n j e

S t r a n k i s o g l a š a t a , d a j e t r e b a n o v o u s t a v o s p r e j e t i v p o l l e t n e m o b d o b j u p o p l e b i s c i t u i n v e k i p e , k i se b o d o p o p l e b i s c i t u p o g a j a l e z n o v i m i o b l a s t m i v d r u g i h j u g o s l o v a n s k i h r e p u b l i k a h , v k l j u č i t i k o m p e t e n t n e l j u d i i z v s e h p a r l a m e n t a r n i h s t r a n k , r a z h a j a t a p a se v r o k u p r i h o d n j i h v o l i t e v . S D Z j e z a v o l i t v e s p o m l a d i l e t a 1 9 9 2 , p r e ­n o v i t e l j i p a z a j e s e n l e t a 1 9 9 1 , v e n d a r j e t u s o g l a s j e m o ž n o .

Ljubljana, 14. decembra - Slo­venska demokra t ična zveza je načrtovala srečanja z vodstvi opozicijskih strank. S socialisti so se že dobili , v petek je bil sesta­nek z vodstvom Stranke demo­kratične prenove, načrtovan pa je še sestanek z Liberalnodemo-kratsko stranko. Stranka demo­kratične prenove pa ima dogo­vorjene sestanke s Slovenskimi krščanskimi demokrati in Zeleni­mi (eden od obeh utegne biti že pred plebiscitom), snidenje s Slo­vensko demokra t ično zvezo pa je zato samo pomembna obogatitev medstrankarskega življenja v Sloveniji. Ne gre prezreti, da je S D Z med vodilnimi v Demosu, njeni člani pa zasedajo pomemb­na ministrska mesta v vladi in funkcije v skupščini. Stranka de­mokrat ične prenove pa je najmo­čnejša opozicijska stranka in naj­številnejša frakcija v slovenskem parlamentu.

Dr. Dimitrij Rupel, predsednik Slovenske demokratične zveze, je na novinarski konferenci po za­prti seji vodstev obeh strank de­jal , da sestanek ni imel epohal­nih razsežnosti, bil pa je važen pogovor. Dejal je, da njegova stranka želi združiti najbolj ustvarjalne, propulzivne dele slo­venskega naroda, tako imenova­ni srednji sloj (menedžerj i . pod-

S tiskovne konference - foto: G . Šinik

jetniki, intelektualci, zdravniki, novinarji in podobno) in od tega sloja je najbolj odvisna trdnost družbe. S D Z posebej poudarja državotvornost , zato že sedaj nje­na močna zastopanost v vladi. V teh izhodiščih pa Slovenska de­mokrat ična zveza ni sama, am­pak se sooča s Stranko demokra­tične prenove. Dr. Rupel je pove­dal, da je za njegovo stranko gla­sovanje tudi element demokraci­je, vendar mora biti v strateških zadevah uveljavljeno načelo ab­solutne večine. Tudi po plebiscitu bo nujno soglasje, saj smo na isti ladji in bo treba v dogovorjenem rilmu sukati vesla in krmariti.

Dr . C i r i l Ribičič, predsednik Stranke demokratične prenove je dejal, da sta se sestali sredinska in leva stranka, ki obe računala na najbolj ustvarjalni del sloven­skega naroda, vendar prenovitelji zagovarjajo tudi socialno pravi­čnost. Dialog je bil koristen, pri­jateljski, odkrit. Marsikaterih problemov v preteklosti ne bi bi­lo, če bi do takih pogovorov pri­šlo že prej. Reakcije so pozitivne, predvsem pa morata Jugoslavija in svet na naš plebiscit, samostoj­nost in neodvisnost Slovenije res­neje računati , ker je bil dosežen medstrankarski sporazum. Tudi posameznike, ki nam niso zaupa­

l i , smo s svojimi dejanji prepriča­l i , da mislimo s plebiscitom re­sno. Tudi dr. Rajko Pirnat je spremenil izjavo o svojem nezau­panju opoziciji glede strankar­skega sporazuma. Na plebiscitu naj bo odločanje svobodno. Ob samostojnosti nas zanima tudi demokracija, je dejal dr. Ribičič.

Glede ustave obe stranki sodi­ta, da bi jo kazalo sprejeti v pol­letnem roku po plebiscitu, ven­dar so razlike glede vsebine. S D Z sodi, naj bo v njej zapisano samo bistveno, ostalo pa naj urejajo za­koni, parlament pa naj bo enodo­men. SDP pa je za ustavo z na­tančnejšimi določili in dvodom­nim parlamentom, čeprav tudi rešitev, da bi polovico poslancev enodomnega parlamenta volili po večinskem, pol pa proporcio­nalnem načelu, za stranko ni nes­prejemljiva. Razlike niso nepre­mostljive, vendar se moramo raz­prave lotiti resneje. Glede volitev S D Z predlaga pomlad leta 1992, za prenovitelje pa bi bile lahko malo prej, vendar bo tu mogoče najti soglasje. Pomembno je bilo ludi skupno stališče, da morajo biti pogajalske ekipe za pogovore z drugimi republikami sestavlje­ne z ljudmi iz vseh v parlamentu zastopanih strank.

• J . Košnjek, slika G . Sinik

N a g r a d e n a j b o l j z a s l u ž n i m

N a Jesen icah p o d e l i l i o b č i n s k a pr iznanja

Jaka Šmid

Jesenice, 17. decembra - V Kosovi graščini je štirim posameznikom in organizacijskemu komiteju pokala Vitranc podelil najvišja občinska priznanja 1. avgust predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Za priznanja se je v imenu nagrajencev zahvalila Vera Dulmi-nova.

Vera Dulmin je občinsko priznanje prejela za večletno aktivno delo na področju otro­škega varstva in delo z mladimi v krajevni skupnosti Kranjska Gora. Vera Dulmin je poleg svojega rednega učiteljskega dela aktivno delala v raznih organih svoje delo­vne organizacije in krajevne skupnosti, predvsem pa se je posvelila področju ot ro­

ji 9 škega varstva. Bila je predsednica Društva t ^ L ^ prijateljev mladine, delala je v republiški

flH flRMkj skupnosti otroškega varstva in predsednica aansnasam mKKKKk občinske skupščine skupnosti otroškega Vera Dulmin varstva. Po upokojitvi seje aktivno vključi­la v delo krajevne skupnosti, kjer je posebej delovala na kulturnem področju in pri delu z mladimi. V minulem letu se je zavzemala za gradnjo novega vrtca in njena zasluga je, da je akcija lepo uspela.

Franc Legat je dobil občinsko priznanje za uspešno delo z mladimi na področju športa in kulturnega dejavnosti v krajevni skup­nosti Žirovnica. S svojo aktivnostjo je spodbudil začetke aktivnega delovanja ska­kalnega športa v Žirovnici in precejšen del svojega prostega časa posvetil delu z mladi­mi športniki. Mlade je pridobival za ska­kalni šport, sodeloval s trenerji in sodelo­val na tekmovanjih. Več let si že prizadeva, da bi Žirovnica dobila skakalnico; pri grad­nji skakalnic in igrišč v Glenci je opravil mnogo prostovoljnega dela. Že več kot 30

let je tudi član okleta D P D Svoboda Prešernov rod in kot kulturni delavec skrbi za povezovanje domovine z zamejstvom in s širšim ev­ropskim kulturnim prostorom.

Jaka Šmid je bil nagrajen za dolgoletno de­lo na področju kmetijstva v jeseniški obči­ni. Po upokojitvi se je vključil v pašno skupnost in pozneje postal njen dolgoletni predsednik. S svojo organizacijsko sposob­nostjo je z ostalimi člani pašne skupnosti z večletnim trdnim delom iztrgal zaraščanju l l tuščansko planino, ki je ena izmed naj­bolj vzdrževanih visokogorskih planin. Uredil i so 70 hektarov planine in obnovili pastrisko kočo, delovne akcije pa so bile vedno dobro obiskane. Jaka Šmid se v k ra­jev ni skupnosti Hrušica bon za vsako ped

zemlje in obdelovalne površine, vidno in zelo pomembno pa je nje­govo dolgoletno delo pn kmetijski zemljiški skupnosti, dva mandata pa je bil predsednik skupščine kmetijske zemljiške skupnosti, zdaj pa

član številnih komisij in odborov. Anton Zidan je prejel občinsko priznanje za dolgoletno delo na področju društvene dejavnosti v krajevni skupnosti in v občini. Med drugimi dejavnostmi, ki j ih je opra­vljal, naštejmo le nekatere: bil je organiza­tor za ustanovitev Športnega društva kranj­ska Gora . ustanovitelj hokejskega kluba v Kranjski Gor i , sodeloval je pri gradnji športnega doma. bil je predsednik odbora za urejanje Kranjske Gore in okoliških na­selij in pod njegovim vodstvom so se uredi­le številne poti, nasadi in park pred Le-kom. B i l j e podpredsednik Pokala Vitranc,

v njegovem odboru pa dela že 30 let. Sedem let je bil ludi profesio­nalni tajnik Turističnega društva Kranjska Gora.

Anton Zidan

Organizacijski komite pokala Vitranc Kranjska Gora je dobil pri­znanje za 30-lelno delovanje pri razvijanju in širjenju športa in turiz­ma ter popularizacijo Kranjske Gore in gornjesavske doline doma in v svetu. Komite ni organiziral le tekem v svetovnem pokalu, temveč tudi pomembne evropske tekme in tekmovanja v okviru Alpe Jadra­na. Aktiven je bil tudi pri kandidaturah Kranjske Gore v alpskem smučanju za svetovno prvenstvo in pri pripravah za kandidaturo Kranjske gore v ovkiru treh dežel za zimske olimpijske igre. V letoš­nji smučarski sezoni praznuje organizacijski komite pokala Vitranc 30-letnico svojega dela. • D. Sedej, Foto: Jure Cigler

O B Č I N A Š K O F J A L O K A Sekretariat za občo upravo in p roračun

Uprava za d r u ž b e n e prihodke objavlja

J A V N O L I C I T A C I J O za osebno vozi lo F I A T Z A S T A V A 750 K R 124-686, leto iz­delave 1984, izk l icna cena 15.000 d in . Licitaci ja bo v petek, 21. 12. 1990, ob 8.30 uri na Poljanski c. 2 (dvor išče stavbe SO Škofja Loka) . Ogled licitiranega vozi la bo m o ž e n eno uro pred licitacijo. Ude leženc i javne licitacije morajo pred licitacijo vplačat i l i -citacijski komisi j i kavcijo v višini 500 din . Lic i t i rani avto je treba plačat i in prevzeti v 8 dneh po l ici ta­ci j i , sicer kavcija zapade. D a v č n e obveznosti nosi kupec. N a k u p vozi la na javni l icitaciji je izveden po nače lu videno -kupljeno. Kasnejš ih reklamacij ne bomo upoš teva l i .

Franc Legat

Priporočilo Združen j e slovenskih jetnikov in preganjancev jugobol jševiz-ma p r ipo roča svojim č l a n o m , slovenskim in avtohtonim pre­bivalcem Slovenije drugih narodnosti ( M a d ž a r o m , Italija­nom, š tajerskim in kočevsk im Nemcem, Srbom, Hrvatom in Romom) medvojnim in povojnim jetnikom in preganjancem ter svojcem takrat p o k o n č a n i h , ž ivečim doma, v zamejstvu ali tujini, da se v okviru možnos t i udelež i jo plebiscita ter glasuje­jo Z A S V O B O D N O IN S A M O S T O J N O D R Ž A V O S L O V E N I ­J O M e d neusojenimi brati na jugu in poveljniki vsiljene neslo­venske vojske n a m r e č spet bije s svojim repom rdeči boljševi­stični zmaj. Zato s svojim glasovanjem za Slovenijo ne dopustimo, da bi še enkrat op laz i l , ranil in p o k o n č a l naše otroke in vnuke, kar se je v preteklosti zgodilo z nami in našimi svojci. Ljubljana, 12. decembra 1990

Z a / d ružen j e : Radovan Hrast Vera T r a m p u ž

Zdenko /avadlav

! i n 8 f j © moja država

N a c i o n a l n o z a v e d a n j e n i n a c i o n a l i z e m O p t i m i z e m pred n e d e l j s k i m p l e b i s c i t o m , k i ne bo g o l o a d m i n i s t r a t i v n o o d l o č a n j e , a m p a k dejanje odgovornos t i pred zgo­dov ino , k i g a bo s o d i l a . Svet pa m o r a ugotavl janje vol je s lovenskega n a r o d a r a z u m e t i ko t vstajenje s lovenske nac iona lne zaves t i .

Celje, 15. decembra - V Celju so se v tamkajšnjem gledališču sre­čali trije slovenski predsedniki Kučan, dr. Bučar in Peterle s predsedni­ki oziroma župani slovenskih občin. To je bilo zadnje takšno srečanje pred plebiscitom in zadnje v dolgih letih bivanja Slovenije v sedanji Ju­goslaviji.

Župani ali predsedniki izvršnih svetov so poročali, da po­tekajo priprave na plebiscit us­klajeno, da stranke nastopajo enotno in da so upanja na popoln uspeh plebiscita realna. Čeprav bo po plebiscitu veliko "čejev", bo soglasje o ključnih stvareh po­trebno tudi po plebiscitu, vendar ne v znaku novega enoumja, am­pak naj vsaka stranka sama zase prispeva čim več idej za začetek novega življenja v državi Slove­niji.

Predsednik predsedstva Sloveni­je Mi l an Kučan je dejal, da na oblikovanje naše suverenosti in državnosti ne sme nihče vplivati, ne od zunaj, ne v Jugoslaviji. Ključnega pomena je skupna medstrankarska izjava in v tem

duhu moramo graditi naprej. Uspešna izpeljava plebiscita je skupna naloga. Po plebiscitu bo­mo lahko sprejeli novo ustavo kot temeljni zakon našega življe­nja in uredili odnose med oblast­jo in državljani, izrednega pome­na za slovensko državnost pa bo tudi Svetovni slovenski kongres. Želimo, da bi bil plebiscit zave­stno in demokra t ično dejanje slo­venskega naroda in izraz enotno­sti narodovih političnih sil. Pred­sednik skupščine dr. France Bučar je briljantno razložil pomen slo­venskega plebiscita in dejal, da ga je eno dobiti formalno, drugo pa dejansko. Oceno plebiscita bo dala zgodovina, povedala bo. ali smo stopili na tisti tir, ki pelje v zgodovino prihodnosti. Stara Ju­

goslavija je propadla, ker je hote­la doseči nasilno enotnost. Ta pa je bila nemogoča, ker je vsak od narodov, tako Slovenci in Hrvati kot Srbi. že razvil nacionalno identiteto. Tudi nova Jugoslavija je naredila napako: skušala nas je poenotiti na osnovi enotnega delavskega razreda. Mnogi na Zahodu nasprotujejo naši nacio­nalni integriteti, ponovnemu vstajenju slovenske nacionalne zavesti. Pravijo nam: svet se združuje, vi greste narazen, opo­zarjajo, da so bili nacionalizmi vzrok svetovnih vojn. M i odgo­varjamo, je dejal dr. Bučar, da nacionalna zavest nima nič skup­nega z nacionalizmom, separatiz­mom. Uveljaviti želimo svojo kvaliteto. Doslej je veljala kvan­titeta in tu Slovenci nismo veliko pomenili. M i se ne ograjujejmo od drugih, ampak obratno: odpi­ramo se tako proti Evropi kot Balkanu. Tudi Slovenci bodo še

šli po svetu, vendar to ne bo odli­vanje naše krvi . ampak nov na­čin bivanja Slovencev v svetu. Predsednik vlade Lojze Peterle je dejal, da se je za vlado plebiscit že začel s soglasjem strank. Tega dela se bomo lotili z vesetiem.

Vendar bo treba zagotoviti mini­malno delovanje federacije v pre­hodnem obdobju, saj Slovenija ni za nekontroliran razpad, do­ma se v pol leta zakonsko odklo­piti od zvezne države, pri čemer bo na nekaterih področjih to od­klapljanje daljše in obenem ustvariti vse za samostojno ži­vljenje. To bo zahtevno delo, saj bomo morali samo pri prometu podpisati okrog 300 sporazumov. Vlada računa na sodelovanje vseh organov in strank, samostoj­nemu življenju pa bo treba prila­goditi tudi sedanjo ustavo in sprejeti ustrezni ustavni zakon.

• J . Košnjek

Gorenjci polnoštevilni v Celju

Zreli smo za samostojnost V Celju so tri gorenjske občine zastopali župani, dve pa predsedni­ka izvršnega sveta. Objavljamo njihove predplebiscitne izjave za Gorenjski glas.

Peter Smuk, predsednik tržiške občinske skupščine: "Jaz sem zelo vesel, da je kon­čno do tega trenutka prišlo, in prepričan sem, da ga bomo znali izkoristiti tako. da ne bodo naši zanamci podobno kriti­čni do nas, kot smo mi do svojih pred­hodnikov, za katere menimo, da se j im je nekajkrat že ponudila podobna prilož­nost, vendar mislim, da manj realna, kot se nam sedaj nudi. Zato bi bila naša krivda do naslednje generacije še toliko večja. Zato želim vsem skupaj, da to pri­ložnost izkoristimo. Velikokrat nas lju­

dje vidijo pri podobnih trenutkih kar malo preveč zaskrbljene. Res je, da je to zelo resna zadeva, da terja ogromno resnega dela, ven­dar moramo vedeti, da je to le vesel dogodek in zato bi posebej po­zdravil nastop gospe Spomenke Hribar na eni od okroglih miz, ki je v moški družbi pokazala, da so le ženske tiste, ki nas znajo v ta­kih trenutkih spomniti na ljudski moment, da je treba pokazati, da je to vesel dogodek. Mis l im, da bomo poleg Božiča in Novega leta, ki so veseli dogodki, 23. decembra letos praznovali kot najbolj ve­sel dogodek."

Vladimir Mohorič, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine: "Od­nos nekega predsednika izvršnega sveta ne more biti drugačen, kot je osebni od­nos slovenskega naroda, in mislim, da slehernega občana Kranja. To je poziti­vni odnos. Pred nami je odločitev, ki je zgodovinska, odločitev, od katere je od­visna prihodnja usoda slovenskega naro­da. Prepričan sem. če nam ta plebiscit ne uspe. da je usoda Slovencev v matičnem delu približno taka, kot je usoda Sloven­cev na Koroškem, kjer ne svet, ne politi­

ka, Slovencem ne priznata pravice obstoja." Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine: "Pred pojavom strank plebiscita ne bi bi­lo mogoče speljati. Sedaj smo vsi zavzeti za stvar. Prej smo sprejemali druge kot odtujene, sedaj, mislim, da te odtujitve ni več, in sedaj kot stranke lažje pride­mo do vseh ljudi, se z njimi pogovorimo in skupno bomo prevzeli tudi delo. ki nas čaka po plebiscitu. Da bomo 23. de­cembra zvečer veseli, se jaz že sedaj ve­selim, bomo pa obenem tudi že vedeli, da nas čaka težko delo, ki ga pa seveda

zmoremo in v to sem prepričan. M i samostojnost lahko sami živi­

mo. Se to bi rekel. Vse življenje so me prepričevali, da Slovenija ni sposobna samostojnega življenja. Tudi na fakulteti, ko sem študi­ral zgodovino. Jaz sem bil vse čas v sebi prepričan, da to ni res in se tega trenutka veselim tudi zato, da bo tisti notranji odnos, kaj je slovenski narod sposoben, tudi enkrat doživel."

Vladimir Čeme, predsednik radovljiške občinske skupščine: "Srečen sem. da sem lahko udeleženec plebiscita, ki ne bo sa­mo plebiscit, ampak uresničitev tisočlet­ne želje slovenskega naroda. Naši dedje so lahko o tem le sanjali, mi pa to ures­ničujemo. Globoko sem prepričan, da bo plebiscit uspešen, ne glede na predplebi-scitarne dvome. Vsaka družba ima dvomljivce in odločne. Prvi se ponavadi upognejo in gredo potem za večino. Po-plebiscitno obdobje bo resno in tudi zelo težko. Jaz gled-im realno na položaj, ki

nas čaka. Sem pod vtisom današnjega govora predsednika skupšči­ne, ki je bil zame enkraten in je treba njegove besede plasirati v slovenski prostor. Filozofsko je pokazal smisel našega končnega dejanja, plebisci t . .'C od^ovo^ dvomljivcem in drugim v Evropi, ki gledajo zviška na nas in na naš plebiscit. S stališča dr. Bučarja pa se počutim popolnoma mirnega in enakovrednega velikim. Plebi­scit bo omogočil uveljavitev vrednost prihodnosti, to je kvalitete. M i smo doslej živeli v dobi kvantitete in majhen narod ne pomeni nič. Kvaliteta pa ima druga merila in tukaj imamo možnosti ."

Božidar Brudar, predsednik jeseniške ob­činske skupščine: "Soglašam, da vpraša­nje, da ali ne plbeiscit. sploh ne obstaja. Prepričan sem, da bo plebiscit uspel. Se pa močno strinjam z razpravljalcem iz Domžal , ki je rekel, da je strankarska enotnost za uspeh plebiscita potrebna, da pa je gotovo potrebno za naprej, za

—\ — ""•I obdobje po plebiscitu, aktivirati vse lju­di, ki bi po svojih najboljših močeh, s svojimi videnji, z razmišljanjem s svojo glavo prispevali k uresničevanju nalog po plebiscitu. Ne da bi bil že vnaprej

omejen v neko enotnost. Potem bi res lahko prišlo do pametnih re­šitev in ciljev. Na Jesenicah so socialni problemi, vendar ne samo pri ljudeh od drugod, ampak tudi pri domačinih , čeprav prvi sku­šajo prikazovati, da so samo oni ogroženi. Glede izida plebiscita sem pri domačinih optimist. Imeli smo sestanek s predsedniki vseh strank in vse so obljubile, da bodo skušale po svojih močeh ljudi zainteresirati, da bodo na plebiscit prišli in glasovali pozitivno. Ra­zen Stranke za enakopravnost občanov, ki se je opredelila samo za udeležbo na plebiscitu, bodo odločitev o glasovanju prepustili vsa­kemu članu posebej. Po plebiscitu pa bodo nujni ukrepi, ki j ih je omenil gospod Peterle. Tudi glede gospodarstva. Kjer bo vlada po­magala z denarjem, bo logično morala imeti tudi besedo pri gospo­darjenju. Predvsem pa želi vlada, tako je dejal g. Peterle, podpreti tiste panoge, ki so bile prizadete zaradi Markovičevih ukrepov. Za jeseniško Železarno marsikdo reče, daje zdrava in da bi v pogojih, kakršni so drugod, lahko uspešno poslovala. Če je to res, potem ni razlogov, da vlada ne bi tega podprla."

Slovensko gospodarstvo potrebuje tuj k a p i t a l Sovodenj, 17. decembra - Član slovenskega predsedstva Ivan Oman in predsednik zakonodajne komisije republiške skupščine Anton Tomažič sta poleg nekaterih predstavnikov škofjeloških političnih strank v sobo­to zvečer odgovarjala na vprašanja ljudi na predplebiscitnem zborova­nju na So vod nju.

Kot je uvodoma dejal Anion Tomažič. ne gre gledati na plebi­scit samo skozi številke, ampak zgodovinsko. Politični programi ozi­roma ideja o zedinjeni Sloveniji je nastala že leta 1848, ko se je slo­venski narod prvič osvestil. Veliko se je zgodilo v letih po tem. en jarem je zamenjal drugi, Slovenija je bila predmet dogovorov, naša usoda seje določala na Dunaju, v Parizu, Jalti. Beogradu. Hrepene­nje po lastni biti seje nakopičilo. Prišla je slovenska pomlad 90, zdaj prihaja 23. gruden. Smo srečna generacija, ker doživljamo, kar so si naši predniki le želeli.

V razpravi je ljudi zanimalo predvsem to. kaj bo po plebiscitu, ki bo brez dvoma utrl pot k samostojni in suvereni Sloveniji. Ivan Oman je dejal, da v Jugoslaviji slovensko gospodarstvo nezadržno polzi navzdol, tla je jugoslovanski trg že zdaj zelo negotov, da nam je Jugoslavija dolžna neto dve milijardi dolarjev. Seveda ta trg ni neza-nemarljiv. možno pa je. da bo celo bolje funkcioniral, če bomo samo­stojni, ker se bomo tedaj lahko pogovarjali na drugačnih osnovah.

»Nisem pesimist. Če hočemo slovensko gospodarstvo oživiti, potre­bujemo tuj kapital. lega pa ne bo, dokler politične razmere pri nas ne

bodo stabilne, takšne pa bodo le, če Slovenija postane samostojna drža­va. Jugoslavije, kakršna je, s Kosovom, Kninom, Evropa ne mara. Za nas je Evropa življenjsko pomembna, ne moremo tvegati, da nas bo čez nekaj let ogradila s carinskimi in drugimi ogradami,« je dejal Ivan Oman, ki je poleg gospodarskega vidika osamosvojitve Slovenije pou­daril tudi nacionalni pomen tega dejanja. »Naši ljudje niso šli v goz­dove, da bi si priborili socializem, ampak da bi pregnali tujce. Slovenci hočemo ostati tudi zdaj!«

Na vprašanje, kaj meni o slovenski vojski, je odgovoril Anion To­mažič: »Vojska, ki jo imamo oziroma kolikor je imamo, mora biti kva­litetna. Čeprav bi bilo bolje in lepše brez vojske, je za nas neobhodna. Pogoj za mednarodno priznanje države je, da ima dejansko oblast nad teritorijem, suverenost, pravni red.« Gre za vprašanje, kdo nas bo bra­nil . Če ne lastna vojska. Tisti, ki nas bo zasedel? Ivan Oman je dejal, da bi bili najbrž prejšnji teden že "zasedeni", če ne bi imeli svoje teri­torialne obrambe. Čeprav ni velika, je, in nihče noče tvegati začetka spopada. Anton Tomažič si vojsko J L A v prihodnji samostojni Slove­niji predstavlja kot lujo vojaško bazo, ki se bo nekega dne odselila. Naši fantje bodo nehali služiti v J L A . Slovenska vojska bo podrejena parlamentu. A l i je torej okupacija možna, je zanimalo Sovodenjčane? »Če ne upamo povedati, da hočemo lastno državo, potem bomo vedno sužnji nekoga. Druga izbira je: ali demokracija ali Jugoslavija,« je de­jal Ivan Oman • H . Jelov čar*

Gorenjske stranke o plebiscitu: SDP Jesenice

Za Slovenijo - mojo državo Oto Kelih, sekretar Stranke demokratične prenove Jesenice o plebiscitu:

»Plebiscit je nujen zaradi več vzrokov: zaradi razpadanja gospodarskega sistema in s tem oviranja nadaljnjega razvoja • ne­kontrolirano pretakanje finančnih sredstev, prezadolženost bank, vedno večje brezposel­nosti, zniževanja produktivnosti, povečane obremenjenosti gospodarstva, prenašanja protiinflacijskih bremen na uspešne. Plebi­scit je potreben zaradi političnih razlogov: stalnih mednacionalnih sporov, kršenja člo­vekovih pravic, zmanjševanja avtonomnosti

pokrajin. Za plebiscit se morajo Slovenci odločiti tudi zaradi nemoči zveznih organov, saj je delo zvezne skupščine blokirano z neobstojem kosovske skupščine, zaradi premoči glasovanja, nespoštovanja sprejetih zakonov, popuščanja posameznim interesom, povečanja finančnih sred­stev za federacijo. Z mednarodnega vidika pa je vse bolj očitna medna­rodna osamitev Jugoslavije in onemogočanje vključevanja v evropske in­tegracijske procese.

Zato. da spremenimo ta neugodna gibanja, ki povzročalo stal­no nezadovoljstvo, se je treba odločiti za samostojnost in neodvis­nost. Razmere v jeseniški občini so zelo neugodne, gospodarstvo je na robu propada, vedno večja je nezaposlenost, narodnostno mešano območje, ki predstavlja možnost za večje ali manjše konflikte, soci­alne stiske velikega števila družin. Osebno mislim, da bodo občani premagali vsakodnevne življenjske stiske in se po lastnem in teht­nem premisleku odločili ZA Slovenijo - mojo državo. Ta država pa bo odvisna od nas, državljanov Slovenije, od tega. kako bomo spo­štovali delo in drug drugega ter odgovorno izpolnjevali pravila de­mokracije. « % D . Sedej

Š k o f j e l o š k e s t r anke p r e d p l e b i s c i t o m

Zaupamo ljudem Škofja Loka, 17. decembra - Predstavniki vseh političnih strank, ki delujejo v škofjeloški občini, so na četrtkovi tiskovni konferenci predstavili program svojih aktivnosti pred bližnjim plebiscitom.

S pripravami na to pomembno dejanje, na katerem se bomo odločali za samostojno in neodvisno Slovenijo, je zaradi skopo od­merjenega časa v Škofji Loki resda najbolj pohitela stranka demo­kratične prenove, vendar so se, kot je povedal Vincencij Demšar (Demos), na ponedeljkovem skupnem pogovoru vseh strank dogo­vorili in uskladili program aktivnosti ter si porazdelili tudi zadolži­tve.

Volitve, ki bodo potekale tako kot spomladi, bodo na Škofjelo­škem svečan dogodek: v krajevnih skupnostih ga bodo zaznamova­li z mlaji, narodnimi nošami, zaradi njega bodo v krajevni skupno­sti Poljane premaknili praznovanje krajevnega praznika na dan prej, ostarelim, bolnim, ki v nedeljo ne bodo mogli na volišča, pa bi radi glasovali za samostojno Slovenijo, pa bodo to omogočili z mobilnimi volišči.

SkofjeloEl-.e ctranUe to pripravila Irar H<Mf>t jn .n ih rn?nrav o plebiscitu v vseh večjih krajih občine. Štiri so do danes že bile (Ži­ri, Sovodenj, Zali Log, Selca), v Gorenji vasi bo danes, na Trati ju­tri (torek), v Železnikih v sredo, v Škofji Lok i v četrtek (vse ob 17. uri) ter zadnja v Poljanah v petek ob 19. uri. O plebiscitu bo govo­ra tudi na današnji seji občinske skupščine, kjer bo uvodničar dr. Ivan Kristan. Na teh razpravah bodo omogočili ljudem, da razčisti­jo z vprašanji, ki j ih morda še zadržujejo, da bi v nedeljo ne prišli na volišča oziroma ne glasovali za samostojno in suvereno Sloveni­jo. Sicer pa, kot je dejal Andrej Novak (LDS), v političnih stran­kah popolnoma zaupajo ljudapi. Plebiscit je dejanje, podobno uvedbi večstrankarskega sistema: sama demokracija ni rešila pro­blemov, omogoča pa njihovo lažje, hitrejše, kvalitetnejše reševa­nje.

Enotnost, ki jo politične stranke izpričujejo ob plebiscitu, po besedah Blaža Kujundžiča (socialistična stranka) dokazuje, da se stranke za pomembne odločitve znajo združiti. Na sodelovanje pri plebiscitu je pristala tudi stranka za enakopravnost občanov. Kot je dejal njen predstavnik, bodo tudi neslovenci, ki živijo in delajo na Škofjeloškem, glasovali za samostojno in suvereno Slovenijo, skrbi pa j i h . kakšen status j ih čaka po morebitni odcepitvi Sloveni­je. • H . Jelovčan

G o r e n j s k i b o r c i o U s t a v i i n p l e b i s c i t u

Slovenska državnost se je začela s Kočevskim zborom Kranj, decembra - V javni razpravi o osnutku Ustave Republike Slo­venije so kranjski borci poudarili zahtevo po socialni varnosti vseh občanov in potrditev N O B kot bistvenega in edinega dejavnika v boju proti fašizmu.

Zbor borcev Gorenjske je 21. decembra je zahteval, da se za­radi usodnosti odločitve na plebiscitu ljudi vnaprej seznani z vse­mi možnimi posledicami, ne le v pravnem, temveč zlasti v gospo­darskem, socialnem, političnem in mednarodnem oziru. Brez po­polne poučenosti o vsem tem je plebiscit lahko le manipulacija politike z nacionalnimi ali celo nacionalističnimi čustvi, kar je ne­dopustno.

Nova Ustava namenoma negira ne le N O B kot bistveni in edi­ni dejavnik v boju proti fašizmu, temveč tudi afirmacijo Slovenije in Jugoslavije v antifašistični koaliciji v povojni Evropi. Pozablja, da se je slovenska državnost začela s Kočevskim zborom, med bo­jem, in se dograjevala vsa leta po vojni. In naj ne govori o "sveto­sti" življenja, takšnih terminov najvišji pravni akt države ne zdrži, temveč o nedotakljivosti. Borci podpirajo tiste norme iz temeljne­ga teksta in alternativ, ki naj preprečijo možnost razprodaje slo­venske zemlje in gospodarstva tujcem.

Ustava nikakor tudi ne sme izničiti izjemno pozitivnih izku­šenj krajevne samouprave. Vse pa kaže tako. da so vse politične pravice občana se v novi Ustavi omejene le na njegovo pravico vsake štiri leta voliti poslance, njegov vpliv na tekoče družbene za­deve pa je prakt ično izničen.

Gorenjski borci so se v vsem strinjali z amandmaji, ki j ih je sprejel Izvršni odbor Republiškega odbora Z Z B N O V Slovenije 30. oktobra 1990. Tako zahtevajo, da Republika zagotavlja tak sistem pokojninskega zavarovanja, da bodo upokojenci socialno varni in da bo pokojnina sorazmerna s prispevkom upokojenca v njegovi aktivni življenjski dobi. vojaški invalidi, civilni invalidi vojne, žr­tve fašističnega nasilja, borci N O B , borci za severno mejo in slo­venski vojni dobrovoljci pa naj uživajo posebno varstvo družbe. Oboje naj ureja zakon. Prav tako se pridružujejo predlogu, po ka­terem naj bi v posebnem členu ustave zagotovili pravico do social­ne varnosti vsem občanom, ki niso zmožni za delo in nimajo po­trebnih sredstev za preživljanje. • D. Dolenc

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E M I i m r g l E l E G L A S 4 . S T R A N . U R E J A : A N D R E J Ž A L A R T o r e k , 18. d e c e m b r a 1990

Nov most za praznik - Krajevne skupnosti mesta Škofja L o k a bodo v 21. decembra še posebej slovesno proslavile letošnji skup­ni krajevni praznik. Drugih prireditev zaradi varčevanja letos v krajevnih skupnostih Kamnitnik , Škofja L o k a - mesto, Stara L o ­ka - Podlubnik in Trata ne bo, pač pa bodo slovesno odprl i most čez Soro v Gos tečah . Otvoritev mostu bo v petek ob 15.30. po ot­voritvi pa bodo v gasilskem domu v Gos tečah podeli l i priznanja. - A . Ž .

Borci o plebiscitu Radovljica - N a zadnji seji o b č i n s k e g a odbora Z Z B

N O V Radovl j ica so presojali u d e l e ž b o in razprave o osnut­ku zakona o plebiscitu in novi slovenski ustavi. Ocen i l i so, da so se borci tako v krajevnih skupnostih kot na p o d r o č n i razpravi š tev i lno in tvorno vključili v razpravo. O plebisci­tu pa so rekli , da se ga bodo m n o ž i č n o udeleži l i in pri tem poudar i l i , da so prav ude leženc i N O B prvi zakoliči l i smer osamosvojitve in suverenosti Slovenije. • (jr)

Koncert za uspešen konec Bitnje - S koncertom, k i so se ga udelež i l i številni novi na­

ročn ik i , k i so se v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski obč in i od loč i l i za telefon, so v petek zvečer zakl juči l i to vel iko skup­no akcijo v Bitnjah. Telefon je v krajevni skupnosti dobi lo sko­raj 350 gospodinjstev in ga ima tako zdaj domala vsako gospo­

dinjstvo. N a koncertu v poln i dvorani gasilskega doma v Bit­njah je nastopil ansambel L i p a , program pa je na njem pove­zoval kar predsednik 20-č lanskega gradbenega odbora za iz­gradnjo telefonije v krajevni skupnosti V i l i Knez . O b tej pr i ­ložnost i so ob zak l jučku akcije podel i l i tudi priznanja. D o b i l i so j ih N a d a Jenko, tajnica gradbenega odbora, M e r k u r Kranj in sekretariat za finance obč ine Kran j , izvajalca Rajko Bene-dik in Mar jan Meg l i c , nadzorni iz P T T podjetja Kranj T o m a ž Pintar, Gradben i odbor v krajevni skupnosti in predsednik gradbenega odbora V i l i Knez.

Sicer pa bi za telefonsko akcijo v krajevni skupnosti Bit­nje v kranjski obč in i lahko ugotovil i , da je bi la le ena tistih, š tevi lnih , s kak r šn imi so krajani že doslej bogatil i kraj. # A . Ž .

Priznanja za delo in sodelovanje - N a delovni in svečani seji hkrat i se je v petek zvečer sestal svet krajevne skupnosti Cerkl je . Srečanje , k i je bilo v Gost i ln i pod Krvavcem, je bilo po eni strani delovni dogovor za uresničitev nekaterih nalog ob plebiscitu, hkrat i pa so se č lani sveta pred koncem leta poslovili od M a r j a ­na G r č a r j a , komandirja Postaje milice Cerkl je , k i je odšel na no­vo delovno dolžnost , in od dolgoletne upravnice pošte v Cerk l jah , k i je v začetku novembra, ko je po dolgoletni želji po prenovljeni pošt i , k i se j i je sedaj tudi uresniči la v prenovljeni nekdanji H r i ­barjevi hiši v Cerkl jah , odšla v pokoj. V imenu sveta in krajanov se je obema zahvali l za delo in sodelovanje predsednik sveta J a ­nez Mar t inč i č in j ima izročil spominsko dari lo. N a srečanju pa so podelili oziroma izročili priznanja in plakete krajanom, k i se pred tem niso udeležil i podelitev na prireditvah. Tako so izročili priznanje Stanislavu Grad i šku - župniku v Cerkl jah in Alo jzu Gašp i rcu - bivšemu predsedniku organizacijskega odbora cer­kljanskih tekov. Plaketo pa je Janez Mar t i nč i č izročil Alojzu Semul iču - gospodarju gasilskega doma. - A . Ž .

G o r e n j s k i g l a s i n G o r e n j s k a b a n k a K r a n j v K S Ž i r o v n i c a

M e d n a j b o l j e u r e j e n i m i

k r a j e v n i m i s k u p n o s t m i

Na Novinarskem večeru, ki se bo začel v petek, 22. decembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici, bomo podelili priznanje Gorenjskega glasa za delo, uspehe in uresničevanje skupnih ci­ljev v krajevni skupnosti Žirovnica. Kranj, 17. decembra - Z Novinarskimi večeri in podeljevanjem priznanj krajevnim skupnostim, ki so si prizadevale, da bi s širšo pomočjo, pred­vsem pa z lastnim delom in prispevki uresničile največkrat precej smelo zastavljene in zahtevne programe, torej nadaljujemo. V petek zvečer bo­mo v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici v krajevni skupnosti Žirovnica že devetič podelili takšno priznanje. In zakaj Žirov­nici? Z a to krajevno skupnost smo ocenili, da je danes med najbolje urejenimi krajevnimi skupnostmi. Seveda s tem ne trdimo, da tovrstnih prizadevanj in akcij ni bilo tudi drugod. Sicer pa tudi tokratni Novinar­ski večer ne bo zadnji in bomo naša priznanja še podeljevali.

Mešani pevski zbor DPD Svoboda France Prešeren pa že zdaj vabi na praznično no­voletni koncert, ki bo nasled­nji dan (po Novinarskem ve­čeru) v nedeljo, 23. decem­bra, ob 19. uri v dvorani na Breznici. V drugem delu kon­certa bo v programu nastopil Plesni orkester pod vodstvom Franceta Koširja. Po koncer­tu bo v dvorani zabavni ve-

Krajevna skupnost Žirovnica v jeseniški občini, kjer je v dese­tih naseljih blizu 1200 gospodinj­stev, ima danes že blizu štiri tisoč krajanov. Lani so obnovili kana­lizacijski zbiralnik pod T V D Par­tizanom za meteorne vode na Bregu. Asfaltirali so makadam­ske ceste po naseljih Moste, Za-breznica in postavili varovalne ograje ob cesti Rodine - Hraše. Dogradili so tudi dve mrliški ve­žici na Breznici. krajevna skup­nost pa je sodelovala tudi pri ob­novi dvorane D P D Svoboda na Breznici. Med nalogami, ki so si

j ih zastavili v programu, pa za­sledimo tudi ureditev kanalizaci­je na Honovi njivi in za meteor­ne vode v Zabreznici, kolektorja v Žirovnici, ureditev divjega odlagališča v Piškovcih, razširi­tev pokopališča na Breznici in ureditev parkirišč, pa urejanje makadamskih cest, javno raz­svetljavo, pokrita avtobusna po­stajališča.

Sicer pa je Žirovnica med tisti­mi redkimi krajevnimi skupnost­mi na Gorenjskem, kjer so vse ceste asfaltirane. Izjema je le Vr­ba, kjer so dela zastala zaradi ce-

Nagrade za obiskovalce sobotne prireditve so prispevali Gorenj­ska banka Kranj, Gorenjski glas. Zavarovalnica Triglav. Elek-tro Žirovnica, Savske elektrarne Moste, Planika-obrat Zabrez-nica. Hotel Toplice Bled, Murka Lesce, Delikatesa Jesenice, Zarja Jesenice. Merkur Kovinar Lesce, Žito Lesce, Domača Le­karna Matija Pušnik, Adrovič Nina in Vejso. Pizzeria Dušan Zi­ma, Gostilni Knafel in pri Flisu, Kozmetični salon Andreje Ma-tučec. Ženski frizer Blaženka Derlink, Frizerski salon in UFO masaža Klara Prešeren, Cvetličarna Zvonček, Vrtnarija in cvet­ličarna Breda in Alfonz Kattsmk, šiviljstva Pavla 2alokar, kđo nika Bohinc in Majda Božič. Mesarija Mali Anton. Čistilnica "Cvetka", Satroni Ludvik Avguštin, Mizarstvi Franci Mohorč in Pavel Bešter, Usnjena galanterija Mojca Graj, Studio Medium Rolanda in Miran Dolar, Polaganje in čiščenje talnih oblog Stanko Justin, Izdelovanje galanterije Helena Justin, Grajični oblikovalec Dore Peljhan, Mistik Majda Ipavec, Vulkanizerstvo Jani Žemlja, Predelava poliestrea, kov. galanterija Stane Res-nik, Izdelovanje kovinskih predmetov Lea Križaj, Izdelki iz plastike Darko Komac, Kovinoplastika Jožica Noč, Kovinska galanterija Branko Trojar, Rudi Dolžan z Brega in Sitotisk An­drej Košir iz Bitenj pri Kranju.

Čestitka za 90 let Visoko - Lep ob iča j al i pa sosedska povezanost, bi lahko re­

k l i , so v nedeljo obud i l i na Visokem v kranjski obč in i , ko so sose­dje obiskal i Ivano Studen - po d o m a č e U r b a n č k o v o Johano ob njenem 90. rojstnem dnevu. Najstarejš i krajanki v krajevni skup­nosti Visoko so najprej zapeli in j i česti tal i najmlajši , jo obdar i l i , potem pa so skupaj s slavljenko sedli k mizi sosedje. Dobrote so prinesli kar s seboj.

P r e s e n e č e n a in vesela hkrati je Ivana povedala, da je 90 let hitro min i lo , da pa je b i lo tudi vel iko lepih in manj lepih dož ive­tij . Nekajkrat je potem tudi pr i t rdi la O l g i Kep i c , k i jo je v nago­voru spomni la nekaterih njenih življenjskih trenutkov in del . Iva­na je vedno skrbela za U r b a n č k o v dom, za s tarše , brate in sestro. K e r je bi la šivilja, je vel iko hodi la tudi v " š t e r o " in bi la po več dn i zdaj v eni, zdaj v drugi hiši , da je poš i la , kar se je raztrgalo.

Sosedje so j i ob čes t i tkah v nedeljo zaželeli dobrega zdravja še naprej. Čvr s t ega in dobrega počut ja do naslednjega srečanja pa j i m že l imo tudi v uredn iš tvu . • A . Ž .

V znamenju novega leta Tržič - Tako kot najmlajše , letos dedek M r a z ni pozabi l v

Trž iču tudi odrasl ih. P iha ln i orkester pod taktirko Vlada Škr leca je imel že v nedeljo koncert v L o m u . Ponovi l i ga bodo še v petek, 21. decembra, ob 18. uri v šoli v Bistrici pri Trž iču ter prihodnjo sredo, 26. decembra, ob 19. uri na Brezjah pri Tržiču. Za konec leta pa bo v soboto, 22. decembra, ob 19. uri v Jožefovi dvorani tudi koncert bratov Z u p a n . Predstavili se bodo s svojo novo ka­seto Glejte, glejte, kaj je to. © (bk)

Franc Vičar, predsednik sveta kra­jevne skupnosti Žirovnica

ste oziroma obvoznice. Z dolgo­letno akcijo pa so razrešili tudi potrebe in želje po telefonih, saj imajo na območju krajevne skupnosti več kot 1000 telefon­skih priključkov.

Pred sobotno prireditvijo pa ne moremo tudi mimo zbiralne ak­cije denarja za obnovo rojstne hi­še Matije Čopa. Pobudo in vse­slovensko akcijo je začela šola v Žirovnici. Po drugi strani pa so na primer mladi športniki v Glencu zgradili tri plastične ska­kalnice in pod njimi igrišče z igrali za najmlajše. Manjše šport­no igrico« pa r.o zgradili tucJi na Rodinah, kjer imajo balinišče, prostor za košarko in otroška igrišča. In nenazadnje je tu še Ajdna, kjer so izkopavanja kon­čana. Postala je izziv za turisti­čne delavce oziroma krajevno skupnost.

Tol iko o najpomembnejših do-

Jože Resman, predsednik skupšči­ne krajevne skupnosti Žirovnica

gajanjih, zaradi katerih bomo v soboto krajevni skupnosti podeli­li priznanje Gorenjskega glasa na kulturno-zabavni prireditvi. Za "prelistavanje" časopisa na Novinarskem večeru bomo po­skrbeli novinarji Gorenjskega glasa, ko se bomo pogovarjali z domačini in gosti. Pa se ne bomo samo pogovarjali; tudi igrali in peli bomo. Skratka, dolgčas ne bo. čeprav si vzemite za obisk ve­čera kar dve debeli uri časa. mor­da pa vas čaka tudi lepa nagrada. Vstopnine sicer ne bo. vendar bo­mo vstopnice vseeno žrebali. Le­pe nagrade pa bomo izžrebali tu­di med tiste, ki boste na večeru (ali pa do prireditve vašemu po­štarju) oddali naročilnico, da se naročate na Gorenjski glas. Do­bimo se torej v soboto na Novi­narskem večeru Gorenjskega gla-ski i?ud pukiuvitcljstvom LB Go­renjske banke Kranj na Breznici. Če pa bi se zgodilo, da vas ne bo med nami. boste o prireditvi lah­ko prebrali v zadnji letošnji šte­vi lk i Gorenjskega glasa v petek, 28. decembra. Na svidenje v so­boto, točno ob sedmih zvečer. • A. Žalar

S v e č a n o i n v e s e l o V Š e n č u r j u z a k l j u č i l i l e t o š n j e p r a z n o v a n j e .

Šenčur , 14. decembra - Potem ko so se od nedelje naprej v kraje­vni skupnosti Šenčur vrstile ob le tošnjem krajevnem prazniku ra­zlične prireditve, so v petek zvečer s v e č a n o in veselo hkrati za­ključili praznovanje. V poln i dvorani Kulturnega doma so na akademij i , k i sta seje udelež i la tudi predsednik skupšč ine o b č i n e Kranj Vi tomir Gros in predsednik obč in skega izvršnega V lad imi r M o h o r i č , podel i l i priznanja. N a koncertu, katerega pokrovitelji so b i l i Živi la Kranj , Ljubljanska banka-Gorenjska banka Kranj in Letal išče Brnik, pa so nastopili ansambel Štirje kovači s humo­ristom Marjanom R o b l e k o m - M a t e v ž e m in ženo Ičo, Šenčursk i pevski zbor ter plesalci . B i l a je prireditev, nad katero so bi l i š te­v i ln i ude leženc i n a v d u š e n i , predsednik sveta krajevne skupnosti Franc K e r n pa je napovedal , da ni b i la zadnja.

T a k o bo že drevi (danes, torek) ob 19. uri v dvorani Kul tur ­nega doma v Šenčur ju podoben p razn i čn i koncert z naslovom Božično vošči lo. Tokrat pa bo za p r e d p r a z n i č n o razpo ložen je , podobno kot v soboto na Primskovem pri Kranju , kjer je priredi­tev organizirala krajevna organizacija R K , skrbel ansambel M a -rela s Francem Pestotnikom - P o d o k n i č a r j e m , S a š o m Hribarjem, M i h o D o v ž a n o m , S i lvom T e r š k o m in drugimi . Nastopi l bo tudi Šenčursk i cerkveni pevski zbor.

N a petkovi svečani prireditvi ob krajevnem prazniku pa so podel i l i tudi zlato plaketo g. dekanu v Šenčur ju Antonu Slabetu, ki s i j i zelo prizadeval pri obnovi kul turnih spomenikov. Srebrno plaketo sta dobi la M a r i n k a M o h a r in Jernej Jagodic, bronasto pa Franc G r i l c , Ksenija Podrža j , Andrej Gorenc in Valentin Dela­vec. Pohvale pa so na prireditvi podel i l i Janezu U r b a n č k u , Jane­zu Podlogarju, Radu Snedicu, Daretu Jurc i , Jože tu Kernu , Mar t i ­nu Hočevar ju , A lo jzu Hrovatu , Ireni Kostanjevec, Dragici Dela ­vec in Vladimir ju Sitarju. © A . Ž .

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E U R E J A : D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R

S o c i a l n o s t a n j e v r a d o v l j i š k i o b č i n i

S o c i a l n i p r o g r a m i z a p r o t i u t e ž

n e i z p r o s n e m u t r g u

V č a s i h j e b i l a R a d o v l j i c a p o s t a n d a r d u v g o r n j i t r e t j i n i s l o v e n s k i h o b č i n , d a n e s p a j o p a d e c E l a n a , g r o z e č i s t e č a j i d o m a l a v s e h t e k s t i l n i h t o v a r n i n V e r i g e s i l i j o v t e h t n e j š i r a z m i s l e k o b o d o č i o b č i n s k i s o c i a l n i p o l i t i k i .

Radovljica, 14. decembra - O njej je bilo na petkovi javni tribuni, k i sta jo začela predsednik radovljiške skupščine V lad imi r Č e m e in predsednica odbora za socialno poli t iko Jož ica Lukan , veliko govo­ra. Š e več pa je bilo vprašanj , k i so ju navzoči naslavljali na gostji, Jož i co Puhar, republ i ško sekretarko za delo,in dr. Katjo Boh , re­publ i ško sekretarko za zdravstveno in socialno varstvo.

vaš p r e d č a s n i h upokojitev, s katerimi podjetja rešujejo del tel no loškega p resežka . Pri de­lavcih pa je motiv za naglo upokojevanje še vedno večja Eotovost v pokojnino kot v pla-

V radovljiški občini s 34.000 prebivalci, od katerih je bilo ob tričetrtletju 12.000 zapo­slenih (52 odstotkov žensk), so se dolgo ponašali s polno zaposlenostjo. Zdaj to ne dr­ži več, saj je bilo letošnjega oktobra 771 nezaposlenih, novembra 897, zdaj pa jih je že tisoč.

Ceha , k i jo p l a č u j e m o uva­janju t ržnih razmer v gospodar­stvo, se o d r a ž a v bo leč ih social­nih razmerah. Z a njihovo blaži-tev so se v radovlj iški obč in i odloči l i izdelati socialni pro­gram, prva poteza je bi la ime­novanje tovrstnega skupšč in­skega odbora, sam program pa bo najbrž nastajal precej po­časne je , saj so zanj potrebne razl ične analize. Ta čas je v ob­čini t i soč nezaposlenih, je uvo­doma povedala Jož ica Lukan , najbrž pa ne bo ostalo zgolj pri tej številki . Slavko Kalan z Za­voda za zaposlovanje v Kranju je oceni l , da bi glede na gospo­darsko stanje š tevi ln ih radovlji­ških tovarn z izgubo in blokira­n imi račun i med nezaposlene utegnilo preiti 3819 delavcev, upoš teva je generacijo, ki priha­ja iz šol in nima možnos t i za zaposlitev, pa celo 4580. D a v Radovl j ic i ta čas še lahko klju­bujejo tol ikšni odkri t i brezpo­selnosti, je tudi zasluga občin­ske vlade, ozi roma posebne pri

V radovljiški občini blizu pet tisoč ljudi prejema eno od socialno-varstvenih pomoči. Število upravičencev je v letu dni poraslo za desetino, zadnje tri mesece pa je prosilcev zanje največ. Zatorej ni čudno, če za tovrstne pomoči v občini namenijo 2,26 odstotka družbenega proizvoda občine. Pri odmeri pomoči skušajo upo­števati za prosilca najugodnejši izračun, zato poleg letnega pov­prečja dohodka upoštevajo tudi dohodek zadnjih treh mesecev.

njej ustanovljene agencije, in razvojnega sklada, iz katerega so pomagali » b l o k i r a n i m « to­varnam, da so se obdrža l e . Jo­žica Lukan je govori la tudi o d r u g a č n e m zmanjševan ju za­poslenosti, upokojevanju, ki je od lanskega leta še enkrat več­je. V obč in i je že več kot 7000 upokojencev, kar je nevarno poruš i lo razmerje med njimi in akt ivnimi prebivalci , k i zdaj z n a š a 1 proti 1,74. Tud i stroko­vni delavec kranjske enote S P I Z V i n k o Šimnovec je govo­ri l o teh tokovih , za katere je kriv slab gmotni položa j gospo­darstva. Število zahtevkov za upokojitev je večje tudi na ro-

čo (in delovno mesto), pa tudi govorice, da bo prihodnji za­kon zaostril pogoje za upokoji­tev. Jož ica Puhar, r epub l i ška sekretarka za delo, je vnovič ovrgla trditve, da bo zakon po­daljšal delovno dobo in dvignil starostno mejo za upokojitev. V zakonu o pokojninskem za­varovanju, ne bo bistvenih no­vosti, je dejala, za zdaj pa je še­le v fazi zasnov, zato o njego­vih do loč ih v javnosti še ni bi lo dosti povedanega. Zagotovi la je tudi , da bo sprejet po nor­maln ih , ne hitrih postopkih.

Sicer pa sta sekretarki pove­dal i , katere zakone trenutno snujejo v njunih resorjih. Paket

d a v č n i h zakonov, je dejala Jo­žica Puhar, bo prav ične je po­razdeli l d a v č n a bremena med slovensko prebivalstvo, inter­ventni zakon za gospodarstvo naj bi slednjemu pomagal pre­živeti, da bo lahko odpira l no­va delovna mesta, zakon o de­lovnih razmerjih naj b i omogo­čil hi trejše prehajanje v odkri to nezaposlenost, ob tem pa pr i ­pravljajo tudi socialni pro­gram. Kontrol i ra jo tudi pol i t i ­ko osebnih dohodkov. Z a k o n o sindikat ih bo opredeli l s indi­kalno reprezentativnost, trudi­jo pa se tudi okol i zakona o de­lavskem soupravljanju. D r . K a ­tja Boh pa je povedala, da so prav ta dan konča l i troje zdrav­stvenih zakonov. N a p o d r o č j u socialne poli t ike, d r u ž i n e in o t roškega varstva pa je omeni­la nekatere novosti, denimo, o t rošk i dodatek, k i naj b i ga b i l v prihodnje spet de ležen vsak otrok, ne več le tisti iz socialno og rožen ih d ruž in , p o r o d n i š k e ­ga dopusta (in nadomestila) pa ne več le zaposlene matere, t emveč tudi nezaposlene, kme­tice, š t uden tke . • D . Z . Ž leb i r

K a k o se b o g o d i l o u p o k o j e n c e m

O b e t a j o j i m l e z n o j i n s o l z e Ljubljana, 13. decembra • V srednji dvorani Cankarjevega doma je bi la v če t r tek dopoldne to l ikšna gneča, da so morali mnogi več ur zdrža t i na stojiščih, čeprav so bi l i že poznih let in sivih glav. Razlog za njihovo potrpežljivost je bila javna tribuna slovenskih upokojen­cev, na katero so povabili vse pomembne vladne može (in žene) in strankarske prvake, od njih pa pričakoval i odgovore na številna vprašanja in negotovost, k i ta čas muči več kot 350.000 slovenskih upokojencev.

Negotovost, strah in ugibanja, kaj bo v prihodnje z upokojenci, je bilo čutiti iz številnih razprav. Tr i polne ure so osiveli govorniki in njihovi gostje razpravljali le o novosprejetem usklajevanju po­kojnin s plačami, kar izhaja iz zvezne zakonodaje. Z rednega mesečnega usklajevanja namreč na predlog vlade in po sklepu slo­venske skupščine prehajamo na usklajevanje dvakrat letno, vmes pa le, če se plače povečajo za več kot pet odstotkov. Upokojencem se zdi to nesprejemljivo in krivi­čno, saj so prepričani, da jih taki ukrepi prikrajšujejo za neodtuj­ljivo pravico, ki izhaja iz minule­ga dela in prispevkov, ki so jih

desetletja vestno odvajali v po­kojninski sklad.

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je uvodoma pozdra­vil upokojence in j im dejal, da bi j im prav rad obljubil 13. pokojni­no, žal pa to ni mogoče, kar ni denarja. To je tudi razlog, da se pokojnine in plače ne morejo bolj izenačevati. Vlada mora v enaki meri skrbeli za vse prebi­valstvo in za družbeno pravi­čnost, je dejal predsednik. Upo­kojence, ki j ih skrbi, kaj bo z nji­hovimi prejemki, odvisnimi od federacije in tujine po plebiscitu, pa je potolažil, da se ne bo nič spremenilo.

Podpredsednik dr. Jože Men­

cinger j im je jedrnato obljubil zgolj »znoj in solze«, saj so se težki gospodarski časi očitno šele dobro zaceli. Tistim, ki vladi oči­tajo, da so si glede pokojnin v ce­loti prisvojili škarje in platno, pa je odgovoril, da to sicer drži, le da je metraža sila skromna, škar­jice pa prav majhne. Upokojen­skega sklada ni mogoče poveče­vati z višjo prispevno stopnjo, je dejal, ko je primerjal prispevno stopnjo izpred sedmih let (od bruto plače smo tedaj za pokojni­ne prispevali 12,6 odstotka) z da­našnjo (19.1). Eden od Sivih pan­terjev, ki je zagovarjal pravico do varne starosti, kar pozna vsaka civilizirana država, je omenil, da so v pokojninski skupnosti le za dva meseca terjali višjo prispe­vno stopnjo, sicer pa, da ne na­meravajo živeti na račun aktiv­nih prebivalcev, hočejo le svoje. Tudi drugi govorniki iz vrst sta­rejših so menili, da ne pričakuje­jo izboljšanja, nočejo pa tudi slabšanja svojega položaja in dra­

stičnega poseganja države v nji­hove pravice. Oglasil se je tudi drugi podpredsednik Matija M a -lešič, ki med drugim dela v sku­pini za pripravo nove pokojnin­ske zakonodaje. Ta je namreč drugi razlog skrbi in nezadovolj­stva upokojencev, pa tudi še akti-vne generacije. Restriktivnih ukrepov glede pogojev za upoko­jitev se tu ni bati, je dejal, prav tako je tudi zagotovil, da bo za­kon sprejet po rednih postopkih in da bodo pri njegovem sesta­vljanju prisluhnili različnim ar­gumentom. Tako je bilo tudi gle­de usklajevanja, kjer so sprejeli kompromisno rešitev, ki je tako hudo razburila duhove.

Sicer pa sta bila predmet četr­tkovega shoda upokojencev tudi siceršnji socialni položaj ostare­lih in nova stanovanjska zakono­daja, kjer se mnogi bojijo, da bo­do razlaščeni svojih sedanjih sta­novanjskih pravic.

• D . Z . Žlebir

D 3 f D 3 f a Jl-OcOStminikovi 1

T u d i s t a r o s t j e l a h k o l e p a

B a š a r j e v a m a m a Enajst trgovin je pred vojno

imelo Slražišče: Faktor. Bašar, Pukl , C v i k l . pod Turnčkom. Čednk, stari pek, Kendk. Oman in Kovač, Gr / e t i č na Kalvariji pa je prodajal zelenjavo. Dvanajsti je bil Pungeršek na bližnjih L.a-borah. Stražišče je bila takrat še majhna vas. Nekaj velikih kme­tij je imela, delavsko naselje na Kalvarij i , pod Šmarjetno je bilo vse prazno, prazno je bilo okrog šole, njive so bile pred cerkve­nim zidom in ženske iz vasi so vse prale v potoku pod mesarjem Kalanom, s Kalvarije pa pri stu­dencu nad kranjsko Železniško postajo.

Tako je bilo Stražišče ko je Tončka Bašarjeva začela I933< kot poslovodkinja v trgovini pri Bašarju v Stražišču. Doma je bila s Koroške Bele, za trgovko pa se je izučila v Lukovici pri Domža-

lah. Težko je bilo dobiti učno mesto. Njena želja je bila postati učiteljica, a j i ni bilo dano. Manj bi se morda namučila v življenju, a tudi trgovski poklic ti pride v kri . Tako zelo, da je danes, ko je

sin Franci spet doma odprl trgo­vino, srečna. Vesela je lepega lo­kala, kjer je vse preračunano, da ima kupec dovolj prostora za gi­banje, vse hitro pokvarljivo bla­go je v hladilnih vitrinah, vsi be­de, da je vse čisto, da se police sproti polnijo, da je blago, ki ga stranka želi. zagotovo v trgovini. In prijazni so. kot je bila ona vse življenje.

Ko je ona začenjala pri Bašar­ju . je bilo veliko drugače. Trgovi­no je ogrevala še krušna peč. krožniki in uteži tehtnice so bil i medeninasti, vsak teden so j ih či­stili s sidolom, da so se svetili kot kl | i ike na gosposkih vratih, tla so bila lesena, vse večere so j ih riba­l i . Olje so prodajali še na merice, sladkor, moka in podobno je bilo po predalih, vevniea in škrniclji so peli. Nič ni bilo tovarniško pa­kirano, stokilogramske vreče so j im pripeljali. Pod stopnicami so hranili petrolej za leščerbe in oglje za likalnike. To so bila tež­ka leta pomanjkanja. Predvojna, medvojna in povojna. Natančno je vedela, v kateri družini težko

živijo in vedno je po svoje poma­gala. Še danes se najde kdo. ki j i prizna, koliko j im je pomagala, da so prebrodili najtežje dni.

"Nič mi vest ne očita, da sem , komu kaj dolžna, da sem koga kot trgovka za kaj prikrajšala. Pri naši hiši je vedno vladalo po­štenje, nobene želje po bogatenju ni bilo. Saj človek nič s cekarjem ne nese na drugi svet! In tako člo­vek lahko resnično mirno spi. Želim si le, da bi Franci trgovino dobro vodil. Težki časi prihajajo, zato bo potrebno še več truda, da pridobiš in ohraniš stranko. Pre­pričana pa sem, da bo pri naši hi­ši ostala doma prijaznost, kot je bila včasih."

V dvainosemdesetem letu je danes Bašarjeva mama Tončka in pravi, da se ima lepo. Zdravje j i še kolikor toliko služi, operirana je bila na obeh kolkih in vsa sre­čna je. da lahko še vedno skuha za Francijevo družino. Z delom, otroki in vnuki se človek najlep­še zamoli Še starost polem ni la­ko betežna.

• D . Dolenc

Ob slovesu starega leta v Trzicu

Tržič , 18. decembra — Dedek M r a z tudi letos t ržiškim otrokom pripravlja skupaj z Zvezo kul turnih organizacij Tržič pester prednovoletni program v slovo staremu letu in kot do­b r o d o š l i c o novemu. G l a v n i n a prireditev se bo v Tržiču in nje­govi oko l i c i odvijala v dneh med 19. in 25. decembrom 1990.

V sredo, 19. decembra, bo v tržiški kinodvorani za zabavo poskrbela Romana Kra jnčan , k i bo predstavila skupaj s tovar­no P E K O svojo novo glasbeno kaseto J U P I J E . V če t r tek in pe­tek, 20. in 21. decembra, pa bo na istem odru gostovala M O J ­C A P O K R A J C U L J A iz kranjskega Preše rnovega gledal išča in v režiji Lojzeta Domajnka . Dopoldanske predstave bodo na­menjene tržiškim osnovnim šo lam, petkova popoldanska pa za izven. Dedek M r a z bo obiskoval otroke po krajevnih skupno­stih obč ine Tržič v ponedeljek, 24. in torek, 25. decembra. Se­veda med otroke ne bo prišel praznih rok. S seboj bo vsakič pripeljal igralsko skupino, k i bo odigrala eno od pred novim letom n a š t u d i r a n i h predstav. T o bo : al i P A J A C E K I N P U N ­Č K A v izvedbi Mladinskega g leda l i šča Tržič in v režiji G a b r i ­jele Bodlaj in Smiljane Knez , ali P E P E L K A M A L O D R U G A ­Č E v izvedbi K U D L o m in v režiji M i r e K r a m a r i č , al i pa Z A J Č K O V A H I Š I C A v režiji Maje Ahač ič in izvedbi otrok O Š Podljubelj .

To pa še ni vse! T u d i na risanke, k i j i h imajo otroci ned­vomno najraje, dedek M r a z ni pozab i l . Disnevjevi ce lovečerni risani film R E Š I T E L J I si bodo otroci lahko ogledali v soboto, 29. decembra, ob 10. ur i v tržiški k inodvorani . O d 17. decem­bra dalje pa dedek M r a z svojim spremstvom obiskoval tudi številne delovne organizacije v Tržič in za otroke zaposlenih pripravljal prijetne prednovoletne zabave.

Boris Kuburič

V E S T I

Silvestrovanje za vsak žep Kranjski sindikati so letos pr ipravi l i silvestrovanje na

Gorenjskem sejmu v Kranju , k i si ga bodo lahko privoščil i tudi ljudje s pli tvejšimi žepi . Zabavni Silvester se bo začel ob 20. ur i , trajal pa bo, kot se za najbolj noro n o č v letu spodobi , do zgodnjih jutranjih ur. Obljubljajo tudi novoletno torto, na­gradno ž reban je vstopnic s super dobi tk i , glasbo z ansamblom leta Ca l i fo rn ia , ugodne cene gostinske ponudbe, hrano pa lah­ko pripravite tudi doma in jo prinesete s seboj. Silvestrovanje stane le 120 dinarjev. Vstopnice se dobijo pri s indikalnih po­verjenikih in v agencijah Alpetour in Kompas .

Veseli december Kranj , 18. decembra - Ta teden se v Kran ju začenja program bož ičn ih prireditev. D o petka, 21. decembra, bo med 16. in 18. uro na dvor išču gradu Kieselstein b o ž i č n a prireditev »Pos tav i ­mo smreč i co« z Božičkovim obiskom. Organizator prireditve je Zveza kul turnih organizacij. V soboto, 22. decembra, pa bo b o ž i č n a slovesnost dopoldne, med 10. in 12. uro. Božiček bo prišel tudi v Globus , in sicer 20., 21. in 24. decembra od 18. do 19. ure, dedek M r a z pa 26., 27. in 28. decembra med 17. in 18. uro.

Prihodnji teden, ko otroci nastopijo bož i čno -novo le tne poč i tn i ce , k i trajajo tja do 3. januarja, se začne »Veseli decem­b e r « . Prosti šolarji se bodo lahko vsako dopoldne oglasil i v gradu Kieselstein, kjer bodo lahko risal i , plesali , pos luša l i pra­vljice, v k inu bo vsak dan predstava za otroke, pr ičakuje jo pa j ih tudi na drsa l i šču in v zimskem bazenu.

Popust pri smuki za upokojence D r u š t v o upokojencev iz Kranja je R T C Krvavec zaprosi­

lo za popust pri nakupu dnevnih s m u č a r s k i h kart na Krvavcu . T a m so j i m pr is luhni l i in j i m odobr i l i 15-odstotni popust, kar pomeni , da za njih dnevna karta stane 170 dinarjev. Smuča r ­sko karto bodo zainteresirani dob i l i , če pred lož i jo č lansko iz­kaznico druš tva upokojencev al i odrezek od pokojnine in če so stari nad 60 let. Popust velja za vse dni v tednu.

Seminarji društva mejnih ved D r u š t v o mejnih ved, akademija za življenje z Jesenic pri­

reja seminarje in predavanja. V torek, 18. decembra, na temo Bioenergija in barve v auri , predavata bioenergetik Ivan Janša z Bleda in T o m a ž Iskra, predsednik D M V J ; in tridnevni seminar z z a č e t k o m v petek, 21. decembra, N id ra joga. Predavatelj je T o m a ž Iskra. Kandida t i naj se prijavijo tajnici d ruš tva M i r i Novak , Bokalova 8, Jesenice (telefon 84-718).

Dedek Mraz za otroke s cerebralno paralizo Kranj , 17. decembra - Gorenjsko d ruš tvo za cerebralno parali­zo iz Kranja vabi otroke in svoje č lane na prireditev dedka M r a z a v čet r tek, 20. decembra, ob 17. uri v Osnovno šolo Hele­ne Puhar v Kranju . • H . J .

Dedek Mraz s sladkarijami Kranj , 18. decembra - Druš tvo prijateljev mladine in krajevna skupnost V o d o v o d n i stolp iz Kranja prirejala s rečanje otrok z dedkom M r a z o m , in sicer v ponedeljek, 24. decembra, ob 16.30 na p loščad i pred trgovino L i p a Jagodic v krajevni skup­nosti Vodovodn i stolp. Dedek M r a z ima v svojem košu za otroke pripravljene tudi vabljive sladkarije, zato ga nikar ne zamudite. • H . J .

^mii3mm®'G'LAs 6 . s t r a n A K T U A L N O Torek , 18. d e c e m b r a 1990

P r e d n e d e l j s k i m g l a s o v a n j e m

S m o z a p l e b i s c i t , s a m o s t o j n o s t

Kranj, 17. decembra - Ali bo 23. december prelomen za Slovence, dolga stoletja bolj ali manj podlo­žne tem ali onim gospodarjem, bo to praznik naše težko pričakovane lastne državnosti? To bo poka­zal nedeljski plebiscit. Oblastniki in politiki pravijo, da nam zaupajo. Upravičeno, kot kažejo jav­nom n en js k e ankete. Kaj pa o plebiscitu, o samostojni in suvereni Sloveniji menijo naši bralci, kaj pričakujejo od tega dejanja?

Franc Jereb, predsednik sveta K S Sovodenj: »Plebisc i t je po­treben zato, da ostalim republi­kam d o k a ž e m o , da ni samo na­še vodstvo za samostojno Slo­venijo, ampak da tako mis l imo ljudje. Potreben in pomemben je tudi zaradi svetovne javno­sti, ker nam bo o m o g o č i l med­narodno priznanje. N e dvo­m i m , da plebiscit ne bi uspel. V naši krajevni skupnosti bo to p razn ik .«

Tone Peternelj s Kopr ivnika : »Plebisc i t je gotovo edina pot, da splezamo na zeleno vejo. Č i m p r e j bi se moral i rešiti se­danje d r žave . Skrbijo pa me ve­l i k i socialni problemi, o katerih mis l im, da slovenska oblast ne razmišl ja dovolj . Boj im se tudi , da se bomo potem prodal i tuj­cem.«

Roman Velikonja iz Hobovš : » O tem, da je plebiscit nujen in da bo dokaza l , da Slovenci ho­č e m o po svoji poti , ne dvomim. M i s l i m pa, da se motijo tisti, ki p r ičaku je jo , da bo potem kar Čez noč vse d r u g a č e , bolje. M o ­ja pamet pravi , da bo dve, tri leta, tudi če se odcepimo od Jugoslavije, se siaoo, potem pa nam bo krenilo navzgor. Plebi­scit je pot, da nam bo n e k o č lahko bol je .«

P R E J E L I S M O

Javno pismo predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije

V Delu z dne 12. decembra je časnikar Branko Soban pod na­slovom »Plebiscit ni bianco me­nica« poročal o razpravi pred­sedstva slovenske borčevske or­ganizacije o plebiscitu. Iz poroči­la je moč skleniti, da predsed­stvo plebiscitu ni naklonjeno, ker podpisnikom strankarskega spo­razuma (k temu ni pristopila Stranka za enakopravnost drža­vljanov) postavlja kot pogoj so­delovanja... »jasen odgovor na vprašanje, kakšen je njihov od­nos do NOB. kjer so se v bistvu postavljali temelji svobodne, su­verene in samostojne Slovenije. Od tega odgovora bo potem v precejšnji meri odvisno, kako se bodo člani borčevske organizaci­je opredeljevali do plebiscita.«

Skupina nekdanjih borcev NOV, ki je v skupini kulturnih delavcev in drugih (sedaj Zdru­ženi ob Lipi sprave), je bila po­budnik narodne sprave, kije tu­di posadila Lipo sprave in skup­ščini Republike Slovenije ob so­delovanju še drugih (Slovenska liberalna stranka, kranjski DE­MOS in Združenje društev proti-komunističnih borcev) predložila predlog Deklaracije o narodni spravi, meni. da navedeno stališ­če predsedstva ne izraža volje in hotenja večine borcev NOV. Od­nos političnih strank do NOB mora biti vodstvu organizacije že znan iz razgovorov z vodstvi strank v zadnjih mesecih. Če ne vse, pa večina od njih soglaša z ugotovitvijo, da je bil boj borcev NOV proti tujim osvajalcem veli­ko dejanje slovenskega naroda, a hkrati tudi nesreča, ker si je KPS podredila O F in NOB zlo­rabila za svojo boljševistično

oblast. V NOB ni zmagalo »na­rodno«, marveč »leninistično ra­zredno«, ki mu je tudi vodstvo slovenske borčevske organizacije še pred leti dajalo prednost pred narodnim. Res je. da zadnja tri leta tudi to vodstvo poudarja na­rodno, toda postavljeni pogoj za sodelovanje na plebiscitu to zo­pet zanika. Iz tega je namreč mogoč sklep, da je borčevska or­ganizacija ne samo nadstran-karska, kot sama poudarja, marveč tudi nadnacionalna in blizu drugim gibanjem, ki tudi plebiscit odklanjajo.

Združenje ob Lipi sprave, v katerem smo tudi nekdanji borci NOV, in ki je v določenih pogle­dih tudi opozicija politiki vod­stva borčevske organizacije, želi svoja stališča ob spoštovanju vseh borcev za narodno svobodo obrazložiti na sestanku, ki ga naj vodstvo borčevske organiza­cije skliče kadarkoli. Menimo, da je stališča moč uskladiti v strpnem dialogu, ne da bi se zanj postavljal kakršenkoli po­goj.

Prepričani smo, da tudi stališ­če vodstva borčevske organizaci­je do narodne sprave ni istovet­no s stališčem večine borcev NOV. Večina borcev NOV ki so šli v boj iz narodnostnih in ne samo razrednih nagibov, je za

Aleksander Trček iz Kranja : " M i s l i m , da je kar prav, da gre­mo na plebiscit. S tem še ni nič izgubljenega. Prav je, da se lju­dje od loč i jo . Precej redno zad­nje čase spremljam dogajanja v zvezi s plebisci tom in druga to­vrstna in bi zato rekel, da smo o vsem iz časop i sov in televizi­je kar dobro seznanjeni. Zato sem tudi p r e p r i č a n , da z odlo­čan jem v nedeljo ni nič izgu­bljenega..."

slovensko narodno spravo, ki je v glavnem že dosežena.

Kolaboracija, o kateri se je na seji govorilo, je res nečastno de­janje, toda v »ljubljanski pokra­jini« je bil to edini način, da se protikomunistična stran zavaru­je pred uničenjem, s katerim ji je grozila komunistična stran. Mnogo hujša kot kolaboracioni-zem pa so tista dejanja med voj­no, ki so kolaboracijo povzročila, zlasti pa ona nečloveška po'kon­cu vojne, o katerih pa vodstvo borčevske organizacije ni govori­lo in ki zagotovo niso dejanja kotaboracionistov ali okupator­jev.

To so po našem mnenju razlo­gi, zaradi katerih slovenske stranke ne morejo NOB poveli­čevati toda, kakor bi to želelo predsedstvo borčevske organiza­cije in nekateri nekritični pisci zgodovine NOB.

Plebiscit je nadvse pomembna zadeva slovenskega naroda. Za­to bo skupina nekdanjih borcev NOV v združenju ob Lipi sprave šla na plebiscit in rekla DA. ne glede na to, kako bo odločilo predsedstvo ZZB NOV Sloveni­je-Ljubljana, Kranj, 14. decembra

Združen i ob L i p i sprave Stanislav Klep

Franc Š e t a r Stane Vezjak

Zdenko Zavadlav

Simpatizerje in mlajše č l a n e S K D z o b m o č j a o b č i n e Kranj va­bita obč insk i odbor S K D Kranj in iniciat ivni odbor M K D na ustanovni občn i zbor M L A D I H K R Š Č A N S K I H D E M O ­K R A T O V , k i bo v čet r tek , 20. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani št. 9 S O Kranj . j p 0 $ t r a | ^

org. tajnik

V gasilskem domu Dupl je se bodo predstavili d o m a č i člani S K D , in sicer v če t r tek , 20. decembra, ob 19. ur i , ko bodo spregovoril i o plebiscitu. O b napovedanih gostih, predsedni­ku IS o b č i n e Kranj V . M o h o r i č u , svetovalcu za zbor krajev­nih skupnosti Kranj J . G r a d i š a r j u ter nekaterih strankarskih predstavnikih, bo beseda nanesla tudi na druge žgoče proble­me, tako o b č i n s k e kot povsem krajevne.

J . Poš t rak

M i h a Rožič iz T r ž i č a : " V e m , da je pred nami pomembna odloč i tev . Zamisel , da je samo­stojnost treba zagotoviti , pod­piram, čeprav bo potem rezul­tat pokazal , kako bo. M i s l i m , da je povsem drugo, a zelo po­membno vprašan je v tem tre­nutku, kako to samostojnost potem tudi doseč i . Nenazadnje ne gre samo za to, kako se bo­mo o tem odloči l i v Slovenij i , ampak tudi, kako bodo na to gledali izven Slovenije..."

Alenka Dvoršak iz Kranja : "Ze lo sem za plebiscit. Prav je, da se o d l o č i m o . M i s l i m tudi , da bo plebiscit uspel. O samem datumu v razpravah, ko se je o d l o č a l o o tem, nisem razmiš­ljala, sem pa že pred tem pr iča­kovala , ua Uo taksne od loč i tve slej ko prej mora priti . In prav je tako..." • - s l ike : J . C i g l e r

R a z s t a v a j a s l i c v l e š k e m ž u p n i š č u

Več kot dvesto let stare jaslice Lesce, 14. decembra - V p r e d b o ž i č n e m in b o ž i č n e m času je m o č marsikje o b č u d o v a t i j as l ice . Ma jhne , n a j s k r o m n e j š e , pa tudi ogromne jas l ice z več deset r a z l i č n i m i f igu r i cami . Nekatere so lesene, druge iz papir ja , pa p l a s t i č n e in iz g l i ­ne. Nekatere so č i s to nove, druge stare več deset let. Prav gotovo pa je imel te dn i eno n a j b o g a t e j š i h z b i r k jas l ic ž u p ­n i k v Lescah . Razstavo je p r ip rav i l ka r v ž u p n i š č u , na njej pa s i je b i lo m o č ogledat i tudi več kot dvesto let stare j a s l i ­ce.

J a s l i ce iz papir ja , gl ine, voska, lesa... Vse od najpreprostej­ši, do u m e t n i š k i h in najbolj znamenit ih " V e l e s o v š k i h j a ­s l i c " , k i so j i h pred več kot dvesto leti naredile domin ikan -ke v Velesovem. Te dni so si j i h ogledovali š tevi ln i ob isko­va lc i l e š k e g a župn i šča .

" T o je ž e moja č e t r t a razstava, tri sem i m e l v M e n g ­šu , ta p a je prva v Lescah , kjer sem ž u p n i k osem let. B l i z u š t i r i d e s e t posnetkov i z n a š i h p re j šn j ih razstav j a s l i c je tu­d i v kn j ig i Jas l ice na S l o v e n s k e m , saj je dr . N i k o Kure t te razstave vedno o b i s k o v a l . Z razs tavami sem hotel da t i m a l o spodbude j a s l i č a r j e m , p redvsem pa me je v o d i l o to, da b i zna l i bol j ceni t i j as l ice , k i j i h še imajo ljudje po h i ­š a h . K a j t i mnogo jas l i c se je po vo jn i i z g u b i l o , " pravi le­s k i ž u p n i k Š t e f a n B a b i c , k i j c sicer d o m a iz Br i tofa p r i K r a n j u . • V . Stanovnik

U G O D E N N A K U P R l » L O K I « N A K U P

L O K A S V O J I M K U P C E M

V S V O J I H

P R O D A J A L N A H

P R I L U K E Ž U - M E S T N I T R G 4 2

O D E J E - 2 9 9 , 0 0 d i n

Z A V E S E - I Z D E L A V A P O N A R O Č I L U

S P O R T - M E S T N I T R G 2 9

P U H O V K E O D 1 . 7 2 3 , 2 0 D O 2 . 8 1 9 , 0 0

S M U Č A R S K A O P R E M A P O I Z R E D N O U G O D N I C E N I

V E S E L E B O Ž I Č N E P R A Z N I K E , S R E Č N O IN U S P E Š N O

N O V O L E T O 1991 V A M Ž E L I trgovsko podjetje

L O K A S K O R J A L O K A

K U L T U R A UREJA: L E A M E N C I N G E R

P r i z n a n j a p o k l i c n i m i n a m a t e r s k i m i g r a l c e m t e r š t u d e n t o m

S E V E R J E V E N A G R A D E 1 9 9 0

Škofja L o k a - Okrogle obletnice, letos se nagrade Staneta Severja za najboljše igralske dosežke na slovenskih odrih podeljujejo že dvajseto leto, so navadno še posebej slovesne. T a k š n a je bi la tudi nedeljska prireditev, k i sta jo v dvorani Loškega odra pripravila Z K O

Škofja L o k a in sklad Staneta Severja. Pred polno dvorano so nato š tudent je ljubljanske A G R F T predstavili svoj izbrani študijski program v režiji Mat jaža Bergerja.

Nagrade sklada Staneta Se­verja za igralske d o s e ž k e so prejeli:

V I O L E T A T O M I Č , č lan ica Mestnega gledal i šča Ljubljan­skega. T o m i č e v a je to cenjeno igralsko priznanje prejela kot ena najbolj dragocenih in obe­tavnih igralk mlajše generacije za svoj izjemni talent, nezadr­ž n o energijo in sposobnost odi ­grati najrazl ičnejše vloge. V mi­nuli sezoni je igrala devetletno p u n č k o v Jovanovičev i satiri Vik tor al i dan mladosti , N e ž k o v Linhar tovi komediji Ta veseli dan ali Mat i ček se žen i , izkaza­la pa se je tudi kot zagonetna č rnska plesalka Juliette v M e f i -stu K lausa Manna . Z a vlogo Ester je kri t ika zapisala, da j i je T o m i č e v a "dala dvoumno, ne­varno, o d l o č n o konformnost žensk i ce" . K o t N e ž k a naj bi "njena dek l i ško ženska prosto­d u š n o s t b i l a do kraja prepr ič ­l j iva" , tako da je b i l ta lik "ognjemet temperamenta in razposajene razigranosti". Tud i pri tako zahtevni in nenavadno vlogi , kot je odigrati č r n k o , j i je uspelo ustvariti "vi talno, žen­sko trmoglavo Juliette".

Severjev nagrajenec je tudi N I K O G O R Š I Č , č lan Sloven skega mladinskega gledal i šča v Ljubljani . Priznanje je prejel za vlogo Odiseja v predstavi Vena

Tauferja Odisej in sin. Njegova vloga Odiseja v tem zahtevnem delu, k i ga sestavljajo fragmen­ti evropskega duha, razodeva vse njegove glavne karakteristi­ke - pronicljivost in igrivost. Vse dokazuje njegov vir tuozni komičn i dar z ekspresivno pev­sko in plesno kulturo kot tudi njegovo raziskovalno ži l ico, k i se ne zadovoljuje z enostavni­mi igralskimi ponovi tvami. Vloga je ustvarjena s povsem njemu lastno kombini rano igralsko tehniko, ki preskakuje iz trde real is t ične igre v simbo­l is t ično, pa nad rea l i s t i čno in fan tas t i čno . Iz desetine igral­skih fragmentov ustvarja nena­vadno stilno in ž a n r s k o nape­tost: ta postopek se kakor eno staptja s p o s t m o d e r n i s t i č n i m pristopom tako pisca kot reži­serja.

Severjevo nagrado za dosež­ke na ljubiteljskih odr ih si deli­ta K o n d i Pižorn iz kranjskega Gleda l i š ča čez cesto i n Tone Tekavec iz Ljudskega gledal i š ­ča na M u l j a v i . K O N D I P I ­Ž O R N je opozor i l nase že pred dvanajstimi leti v predstavi Mol ie re za mlade mladinske skupine Preše rnovega gledal iš ­ča Kranj z režiserjem Domajn-kom, nato pa je b i l vedno bolj­ši v vlogah, kot so bile N a m i š ­ljeni bolnik , Sen kresne noči ,

N o v o p r i P r e š e r n o v i d r u ž b i

V R B I N E N O V I T E T E Št i r i nove knjige iz zbirke Vrba Prešernove družbe v Ljubljani so med seboj nekako povezane - že po tem, da so avtorji teh knjig več

al i manj iz iste generacije, pa tudi po temah, k i se j ih lotevajo, niso kaj posebno vsaksebi.

Po ob l ik i in kompozic i j i je novi roman Branka Š o m n a Vzporedno nebo vsekakor nekaj novega, jre na predstavitvi knji­ge v d ruš tvu slovenskih pisateljev menil prof. Andr i jan L a h . Vse­kakor je anatomija d ruž in ske skupnosti nekdanjega novinarja in igralke razkrita na način , k i vsekakor spominja na strintbergov-ski spopad med spoloma. Bralec pa se lahko ob prebiranju te knjige sprašu je , ko l iko je v tem potovanju junaka od upanja, že­lja in ambicij do spoznanja lastne nemoči tudi de lček našega last­nega potovanja.

Mate Dolenc je pisatelj, ki so mu všeč barve, vsaj v naslovih njegovih knjig je to opazi t i . Njegova nova knjiga Njen modri de­žni p lašč je pravzaprav zakl juček n e k a k š n e trilogije pisanja o "hipijevski populac i j i " iz sedemdesetih sivih in norih časov, kot je čas v romanu označi l sam avtor. Pisatelj v najnovejši knjigi p i ­še o mladih , ki vedno znova znajdejo v p r imežu , droge, nerazu­mevanja d r u ž i n e in r a v n o d u š n o s t i okolja, skratka gre za prepro­sto pisan opomin b r e z d u š n e m u času .

Prvenec Mari je Cigaletove ima naslov Višek in bi b i l lahko tudi avtobiografija, pa vendar n i : gre za pretanjeno podobo ge­neracije, za izkušnje , ki j i h avtorica ponuja v branje z d o b r š n o mero ironije in celo samoironije. Nič romantike, nič vznesenosti, pa prijetno branje.

Tud i Bazen Igorja Kar lovška je prvenec, v katerem avtor razgrinja svet delavcev v rudarskem okol ju , svet zdomstva, kakor ga obču t i jo delavci , ki imajo v Slovenijo roke, da delajo, svojo d u š o pa doma nekje v Bosni , svet z dna d r u ž b e , v katerem se ne­kateri nenehno gibljejo na skrajnem robu.

Posebej je bi la predstavljena še knjiga Janka Messnerja L ipa in Hrast, ki je izšla prav za pisateljev življenjski jubilej . Gre za iz­bor iz njegovih del, ki n ikakor ne zatajuje Messnerjeve kr i t ične, mestoma že napadalne literature, v kateri pa se brez dvoma kaže tudi l irska, celo m e l a n h o l i č n a in elegična duša pr ipovednika, dramatika, p o l e m i č n e g a esejista in pesnika. # L . M .

NOVOLETNI KONCERT Kran j - V petek, 21 . decembra, ob 19.30 bo v dvorani

P r e š e r n o v e g a g l eda l i š ča novoletni koncert Komornega orkes t ra R T V Sloveni ja pod vodstvom Petra Š k r j a n c a .

K o n c e r t , k i ga organ iz i ra ta P r e š e r n o v o g l e d a l i š č e K r a n j i n G l a s b e n a šo la K r a n j , bo vsekakor nekaj poseb­nega v tem prednovo le tnem č a s u . V e d n o l ep im m e l o d i j a m k l a s i č n i h mojstrov Johanna S. B a c h a , VVolfganga A . M o ­zar ta , C h r i s t o p h a W . G l u c k a b o d o s l ed i l i va l čk i in po lke J o h a n a Straussa in njegovih s o d o b n i k o v , ne bo man jka lo t ud i l e p i h s l ovensk ih sk ladb . Sol i s ta bosta M o n i k a Ska la r , v i o l i n a i n B o ž o Roge l ja , oboa .

Emigrant i . Vloge, k i pa j ih je pozneje prepr ič l j ivo izrisal v kranjskem Gleda l i š ču čez cesto z režiser jema Al id ičem in tudi Š p i k o m , so bile dokaz velike zagnanosti, vrtanja v t anč ine č loveškega življenja in velike mere posluha za avtorjevo spo­roč i lo in sporoč i lo predstave. T o so bile vloge v predstavah Kare l in tanki so na meji, kot p reše ren in komičen , bister in ost rojezični sanjač in pijanec v A f r i k i M i l a n a Jesiha, kot nepo­pustljivo oblasten in krut žup­nik v Vedomcu Krišu Petra Bo­žiča, kot t r avmat ičn i gospod Zapa v Alidičevi Semenski ga­si , kot presunljiv č u d a k Geder v Kostanjevi kroni Eva lda F l i -sarja in kot zafrustriran in na­pol blazen doktor V i d a l i v Marsu Iztoka Al idiča . R a d na­stopa tudi v gledal išču poezije, sodeloval je v ugleda l i ščen i poeziji M a r k a in Toneta Pav­čka Pesem je srce, če ga imaš in Vel ikem testamentu Francoisa V i l l ona v izvedbi radovl j i škega Linhartovega odra in kranjskih Thal i j in ih ljubiteljev kieselste-inskih .

T O N E T E K A V E C je v gleda l iškem življenju K U D Josip Jurč ič na Mul j av i osrednja igralska osebnost, n e k a k š n o je­dro, na katerega se bi lahko na­sloni l vsak ustvarjalec, k i bi ho­

tel nadaljevati s tradicijo ljud­skega g leda l i šča na M u l j a v i . Z l ik i Krjavlja v Desetem bratu, vlogah v Juri ju Koz jaku , v T i ­hotapcu je pokazal tol iko smi­sla za oblikovanje raznol ik ih odrskih l ikov, ču ta za izbiro sredstev, s katerimi predstavi svoje junake, smisla za jezik in interpretacijo besedila in ob­vladovanja telesa kot posebne možnos t i izražanja . Z vlogo Fortunatka Tekmeca v Tiho­tapcu pa je prav gotovo dose­gel svoj igralski vrhunec.

V A L T E R D R A G A N pa je prejel Severjevo nagrado za š t u d e n t a g leda l i ške igre in sicer za vlogo Georga v Albeejevi igri K d o se boji Virginije VVo-olf. Prav gotovo p re seneča , da lahko mlad igralec s t a k š n o su­verenostjo zgradi l ik c in ičnega intelektualca zrelih srednjih let. Svojo vlogo je predstavil v bogati, kompleksni paleti barv, podtonov in kontrastov, v širo­kem razponu ču tn ih , intelektu­alnih in emotivnih stanj - od bestialne razdiralnosti in ludi -s t ičnih zanosov do krhke in prizadete, trpke l i r ike. Njegov Georg vzbuja spoš tovan je in o b č u d o v a n j e in bo prav gotovo ostal zapisan v zgodovini upri­zarjanja Albeeja na Sloven­skem.

S V E T O V N A U M E T N O S T V M O D E R N I G A L E R I J I

Ljubljana - Po razstavi Picassovih litografija k i je nekako uvedla dobro sodelovanje z nemško galerijo Thomas, bodo v če t r tek , 20. decembra, ob 19. uri v Moderni galeriji odprl i razstavo Svetovna

umetnost osemdesetih let. N a razstavi, k i bo odprta do 20. januarja prihodnje leto, bo predstavljenih 54 slik in kipov 30 avtorjev.

Z razstave v Moderni galer i j i : Francesco Clemente: Dve dobi, olje na platnu

Izbor za ljubljansko predstavitev iz obsežne zbirke galerista Ra imunda Thomasa iz Mt inchna , enega od desetih najpomemb­nejših svetovnih galeristov, je pr ipravi la Zdenka Badovinac. Predstavljeni bodo vsi umetniki , k i so tako ali d r u g a č e soobliko­vali nove stilne opredelitve prejšnjega desetletja. Vsem pa je skupno, da so se konec sedemdesetih let uprl i p reveč reduktivni , anal i t ični in rac ional is t ični umetnosti modernizma. Uvel javi l i so nove vsebine, č u t n o ekspresijo, heterogenost izraznih sredstev ter citiranje raznih stilskih obrazcev iz preteklosti. N a platnih, ki j i h je b i lo zaradi njihove velikosti deloma kar težko spraviti v razsta­vne prostore, se predstavljajo slikarji , k i so ponovno obudi l i uži­tek slikanja, razkošje barve in poteze ter bujno domiš l j i jo ; to so slikarj i , k i so se uveljavili pod oznako "novi d iv jak i" v Nemčij i l iansavantgardisti v Italiji, amer išk i "garffiti artists", ki so na sve­tovno l ikovno sceno v osemdesetih letih stopili neposredno iz ne-wyoršk ih metrojskih postaj. - Razstavo bodo spremljala tudi pre­davanja, vodstva, video projekcije, okrogla miza itd. • L . M .

MOZARTOV VEČER Bled - V soboto, 22. decembra, ob 1^.30 bo v Festivalni dvorani Mozar tov večer . N a prireditvi , ki jo v okviru Kul turnega kluba Bled pripravlja Agens Ži rovnica , bo nastopil K o m o r n i orkester Slovenicum pod vodstvom Uroša Lajovica. Orkester s solistom VVolfgangom Bruennerjem, na a v t e n t i n č e n m klavirju s k ladivc i , bo izvajal dela Rhigini ja , Clementi ja in Mozar ta . Rezervacije in vstopnice v poslovalnici Atlas Bled .

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V Prešernovi hiši je na ogled razstava France Preše­ren - ljubezen, jezik, domovina. V galeriji Mestne hiše razstavlja­ta akad. sl ikar Rok Zelenko in obl ikovalka keramike Lea Berne-tič - Zelenko. V Pionirski knjižnici bo jutr i , ob 16. uri ura pravljic. V Prešernovem gledališču Kranj bodo 31. decembra, ob 19.30 upr izor i l i E . Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf- za izven. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akademski slikar France Slana. J E S E N I C E - V razstavnem salonu D o l i k je odprta skupinska razstava l ikovn ih del č l anov l ikovne sekcije Relik iz Trbovelj . V galeriji Kosove g rašč ine je odprta prodajna razstava unika­tnih ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja . V R B A , D O S L O V C E - Preše rnova in Finžgarjeva hiša sta zapr­ti do 1. februarja 1991. K R A N J S K A G O R A - Liznjekova d o m a č i j a je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9.do 13. ure. P R E D D V O R - V hotelu Bor je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Mateja Metlikoviča. R A D O V L J I C A - V čet r tek , 20. decembra, ob 19. uri bo v hote­lu Grajski dvor o božičnih in novoletnih šegah na Slovenskem predaval etnolog, dr. Janez Bogataj. V programu sodeluje tudi oktet bratov Zupan . Prireditev organizira S K D Radovlj ica . V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava l ikovnih del. B L E D - V petek, 21. decembra, ob 20. uri bo v festivalni dvora­ni koncert Slovenskega okteta. B R E Z N I C A - Jutr i , v sredo, ob 20. uri bodo v Kul turnem do­mu Breznica odpr l i razstavo likovnih rf^/slikarjev iz K S Ži rovni ­ca. Ob otvoritvi so pr ipravi l i tudi krajši kulturni program. K R O P A - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja K r o p a je odprta novoletna prodajna razstava del akad. slikarja Kamila Legata. Š K O F J A L O K A - Danes, v torek, ob 19. uri bodo v knjižnici Ivana Tavčar ja literarni večer o poeziji Kozme Ahačiča, odprl i pa bodo razstavo slik Vojka Svetine. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. sl ikar in grafik Črto­mir Frelih. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Domen Slana. V stavbi Skupšč ine o b č i n e Škofja L o k a razstavlja fotografije Janez Pipan, č lan F K L T H Šk. L o k a . Zbirke Loškega muzeja so z decembrom odprte samo ob sobo­tah in nedeljah od 9. do 17. ure. M e d tednom je možen obisk med 9. in 13. uro, po predhodni najavi na upravo muzeja (tele­fon 622-262). T R Ž I Č - V Pavil jonu N O B so na ogled fotografije podvodne­ga sveta avtorja Franca Golteza. L J U B L J A N A - V Narodnem muzeju, Trg herojev 1, bodo jutr i , v sredo, ob 18. uri odpr l i razstavo Vre skozi stoletja. Razstavo bo odprl dr. Andrej Capuder , republ iški sekretar za kulturo.

LINHARTOVA PRIZNANJA

^ ^ ^ ^ ^ ^ ^

Radovljica - V okvir prireditev ob Linhartovem jubi leju sodi tudi vsakoletna podelitev priznanj za delo na kulturnem po­droč ju . Letos so v radovlj iški obč in i podel i l i le štiri priznanja. N a slovesnosti v Festivalni dvorani na Bledu sta predsednik odbora za kulturo radovlj iške o b č i n e Jože D e ž m a n in pod­predsednica skupšč ine obč ine Radovl j ica Alenka Bole - Vra­bec predala priznanja naslednjim: C i r i l Kocjanč ič in V i n k o Sl ivn ik sta prejela Linhartovo priznanje za dolgoletno sodelo­vanje v G o d b i na pihala Gorje. Polona Ropret - Soklič in M a r ­ko Sokl ič pa sta prizanje prejela za u s p e š n e uprizoritve v več g leda l i šk ih predstavah v D P D Svoboda Bohinjska Bela. Slo­vesnost se je zakl juči la s predstavo Vdove v izvedbi Mestnega g leda l i šča Ljubljanskega. • L . M . , Foto: Gorazd Šinik

Jesenice - V Kosovi graščini so odprli razstavo ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja z Bohinjske Bele, jeseniškega rojaka, ki se z ročnim tkanjem ukvarja že trinajst let. Na otvoritvi je postregel s kozjim si­rom in doma pečenim kruhom, zato je bila tudi prijeten, dobro obi­skan dogodek. Razstava bo odprta do konca leta, ročno izdelane tka­nine pa lahko tudi kupite, kar je dobrodošlo v tem prednovoletnem času. Slavica Ostermanova, k i skrbi za galerijo v Kosovi graščini, jo je torej postavila v pravem trenutku, Jernej Ručigaj pa nam je pove­dal, da ga vabijo tudi v Škofjo Loko. Sicer pa pravi, da se je v skoraj desetletju in pol, odkar se ukvarja z ročnim tkanjem, odnos ljudi do tega spremenil, ljudje vse bolj cenijo naravno, radi prihajajo v njego­vo hišo, kjer se je čas tako rekoč ustavil, kar si razlaga z nostalgijo po starih časih in predmetih, ki so jih ljudje v letih izobilja zavrgli. • M . V.

^ § m i k m £ ; : g l a s 8. s t r a n O G L A S I Torek , 18. d e c e m b r a 1990

K D O R ,

I Z B E R E

i I Z B I R A

I Z B I R O | \ / | MERCATOR - IZBIRA KRANJ

T r g o v s k o podjet je , d . o. o. K R A N J

U G O D N A C E N A IN KREDIT NA 3 OBROKE V POSLOVALNICAH Z G R A D B E N I M M A T E R I A L O M V STRAŽIŠČU IN V HRASTJU!

- s

S ©

_e= . s > < n v © a

o S S . S iS

oljni gorilci Thvssen od 7.415,90 din dalje gorilci Oertlv od 7.820,40 din dalje nizkotemperaturne peči Thvssen 14-21 KVV 22.561,50 din italijanske l i toželezne peči skupaj z go-r i l cem40KW 21.163,90 din krogljični ventili 1/2 67,68 din krogljični ventili 3/4 94,79 din krogljični ventili 1 131,90 din pocinkani fitingi iz uvoza: koleno 1/2 12,87 din T kos 1/2 16,83 din koleno 3/4 20,59 din T kos 3/4 25,34 din Vse cene so s prometnim davkom! V poslovalnici v Stražišču pa imamo tudi kataloško prodajo programa K O L P A S A N IN K O L P A K E R Obiščite nas v naših poslovalnicah, ve­

seli bomo vašega obiska!

Kranj trgovina in gostinstvo

Cenjene kupce obveščamo, da je v mesecu decembru

N A K U P O V A L N I

C E N T E R K O K R I C A

odprt tudi vsako nedeljo od 8. do 12. ure

TAKO ŽELELI Od 14. do 21. decembra v dvorani B na Gorenjskem sejmu MERKURJEVA PRAVUlCNA DEŽELA ZA VAS SMO PRIPRAVILI: # gledališke igrice: 14. decembra: MOJA ŽOGA IN ZLATI ZAJČEK (ob 16.30) 15. decembra: KLJUKČEV ROJSTNI DAN (ob 10. uri in 16.30) 16. decembra: ZAJČJA HIŠICA (ob 10. uri in 16.30) 17. decembra: RASTI, RASTI IN ZDRAVILA ZA ZAJČIC0 (ob 10. uri in 16.30) 18. decembra: KLJUKIC IN ROBOT (ob 10. uri in 16.30) 19. decembra: KOZLIČEK MEKETAJCEK (ob 16.30) 20. decembra: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA (ob 21. decembra: ZAJČJE ZGODBE (ob 10. uri in 16.: # risanke it zabavne igrice & pestro izbiro igrač in PRESENEČENJE za vse

Z A M E R K U R J E V O

P R A V L J I Č N O D E Ž E L O

v s t o p n i n e n i !

E U R O I N T E R d e c e m b e r 9 0

razatavno-prodajnl intarlar MODNA HIŠA PRISTAVA

B L E D

Tel . : ( 0 6 4 ) 7 7 - 5 2 9 , 7 8 - 5 6 1 ( i n t . 2 3 2 ) f a x : ( 0 6 4 ) 7 8 - 9 6 2

D e l o v n i č a s : 10" - 19 h ; s o b o t a : 10" - 19"

V n a š i p r o d a j a l n i V a m nud imo: i z d e l k e iz m e d e n i n e in d r u g i h k v a l i t e t n i h

m a t e r i j a l o v u n i k a t n e - r o č n o i z d e l a n e i z d e l k e : p r i m e r n e z a

d a r i l a : s v e č n i k e , v a z e , v r č k e , p e p e l n i k e , o k r a s n e

l o n č k e z a r o ž e , k a n g l i c e . z v o n c e . . . . v s e v r s t e s v e t i l ( s t e n s k e , s t r o p n e , s t o j e č e ) ,

m i z e , s t o l e , p o d s t a v k e z a T V s p r e j e m n i k e , k l juke ,

k o p a l n i š k o o p r e m o , pos te l je , . . . i z d e l a v o po n a r o č i l u

k o m p l e t n o o p r e m l j a n j e g o s t i n s k i h l o k a l o v , h o t e l o v .

p i s a r n i š k i h p r o s t o r o v , s t a n o v a n j , t rgovin , . . . p r e v z e m d e l po s i s t e m u >>na k l j u č « , i n ž e n i r i n g

o b n o v o s t a r i h m e d e n i n a s t i h i z d e l k o v

KO V I N A R S T V O A L E S K U P L J E N I K

RE3TIN V a m PredstavUa SV0J° dejavnost: • proizvodnjo vitrage in tiffanv polnil iz antik stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naroči­lu ter različne druge dekorativne izdelke • različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik in sitotiska, fazetiranje, brušenje in izrezovanje)

p o d i e i i « za izdelavo opfeme. CERKNICA c* m,

Z A D O M I N D R U Ž I N O , I Z Š O L S K I H K L O P I U R E J A T A : H E L E N A JELOVČAN IN D A N I C A D O L E N C

Za naš pravilni odnos do lesa

B E L I N K A s v e t u j e V p r a š a n j e Urejam si p o d s t r e š n o sobo in bi jo rad obi l z lesom. Deske sem na lice že premazal z Bel -lesom. Ka j menite, je potrebno, da j ih p r e m a ž e m tudi na zadnji strani, kajti bojim se, da bi mi od starih tramov strehe ne pri­šel v deske črv. Prosim tudi za nasvet, kol ikokrat je dovolj premazati deske za notranjo uporabo in s č im dobim lep končn i sijaj lesa, k i pa ne sme biti p reveč oč i ten . S. Beiak, Radovljica

O d g o v o r Znotraj stavbe s k u š a m pri­

poroča t i č im man j šo uporabo sredstev, k i vsebujejo biocide, še zlasti v b iva ln ih prostorih. Zato za p o d s t r e š n a stanovanja ali tam, kjer je lesa vel iko, sve­tujemo, da se lesene obloge ni ­kakor ne premazujejo po l i c ih ,

t t emveč samo po hrbtnih stra­neh, kjer je nevarnost lesnih škodl j ivcev večja, kot ste tudi že sami ugotovi l i .

K e r ste žal les na l ic ih že premazali z Bellesom, vam sve­tujemo, da to storite tudi s hrbtne strani. L i c a pa, ko bodo obloge že montirane, p r e m a ž i t e dvakrat z našo novo eko loško barvo za les V I R G O , k i bo pre­kr i la Belles in tako zman j ša l a nevarnost b iocidov v bivalnem postoru. V I R G A ima prijeten svilnat lesk, k i vam bo gotovo všeč.

D r . mag Riana Benko, d ip l . ing. B E L I N K A , Kemična industrija

Ljubljana

Pripravimo s e na n a j d a l j š o n o č v letu Tako hitro bo tu Silvestrovo, da se še zavedeli ne bomo. Zato je prav, drage gospodinje, da začnemo kar peči in spečeno pecivo spravljati v ška t l e , kozarce (če je potrebno, ga tudi skrijmo), da bo­mo imele v prazničnih dneh manj dela in kaj postaviti na mizo. Prav je, da je novoletno pecivo tudi prijetno oblikovano, zato si omislimo modelčke v ob l ik i zvezdice, smrekice, škorenjca, luninega krajca, a l i pa testo kar ročno oblikujmo v rogljiče, preste in podob­no.

V a n i l i j e v i r o g l j i č k i ,

p r e s t i c e

Potrebujemo 10 dkg surovega masla, 28 dkg moke, 12 dkg sladkorja, 4 dkg olupljenih zmletih mandeljnov a l i orehov, 1 jajce, 1 rumenjak, 2 do 3 žlice mleka, 10 dkg vanilijevega slad­korja. Surovo maslo zdrobimo v mo­ko, pridenemo sladkor, man­deljne ali orehe, jajce, rume­njak in mleko in vse hitro po-gnetemo v testo. Nato razreze-

Že zadnjič smo spregovorili o aktualnosti modnih dodatkov zlatih barv in o zlato svetlika-jočih se tkaninah za prazni­čne večere. Naj dodamo še en model, ki bo zagotovo navdu­šil marsikatero od vas. Gre za krilo iz volnene flanele, z dve­ma vrstama poudarjenih ši­vov na prednji strani in šesti­mi gumbi, prav tako zelo modnim dodatkom letošnje jeseni, ter bluzo iz rumenega svilenega satina. Bluza ima široke kimono rokave, pod komolcem z manšeto tesno oprijete. Ob "V" izrezu je drobno plisirana. Nekaj zelo lepih svilenih bluz smo te dni videli v izložbah kranjske Eli­te in Kokre, tudi po butikih se

A A

splača pogledati in v Murkin trgovski center, kjer imajo tu­di konfekcijo, ter v blejsko Modno hišo v Pristavi. Za kri­lo pa smo prav tako zlato ru­meno flanelo iz čiste volne vi­deli v prodajalni Sukna v Mo­horjevem klancu v Kranju. Med več odtenki lahko izbira­te. (Izkoristite 20-odstotni prednovoletni popust!) Če pa ste za zelene tone, jih imajo v Suknu prav tako v izobilju, naj vam povemo, da smo pre­lepo svilo, ki bi sodila k Suk-novim zelenim barvam, videli pri Kranjcu, na vrhu Mohor­jevega klanca, kjer so bogato založeni z modnim in kvalite­tnim metrskim blagom. Spla­ča se pogledati!

mo testo na kose, velike za oreh, in j i h zgnetemo v rogljič-ke al i prestice in j i h s p e č e m o na p e k a č u . Še tople povaljamo v vaniljevem sladkorju. Č e pa h o č e m o prestice č o k o l a d n e , delu testa p r i m e š a m o zvrhano žl ico kakaa v prahu. Še posebej dobro pa slednji teknejo, če j i h p o m o č i m o v č o k o l a d n o glazu­ro.

Č o k o l a d n a glazura: 20 dkg jedilne č o k o l a d e , 10 dke rast­linske masti, 10 dkg olja. Č o k o ­ladi , k i mora bit i popolnoma z m e h č a n a , dodamo stopljeno m a š č o b o in z m e š a m o ter upo­rabimo za preliv keksov, tort, rulad.

D o m a č i p i š k o t i z a p o d j e lko

Učke Potrebujemo 18 dkg moke, 15 dkg presnega masla, 7 dkg slad­korja z limonino lupino, 5 dkg drobno /rezanih mandeljnov, pol žl ičke limoninega soka, ru­menjak, nekaj goste mare l ične marmelade. M o k o , mandeljne in s ladkor zmešaj in sesekljaj s presnim maslom. Dodaj l imon in sok in raztepen rumenjak ter urno umesi testo. N a hladnem pro­storu ga razvaljaj za nožev rob debelo in izrezi z majhnim kra-povim obodcem kolesca. Polo­vico teh izkroži v sredini a l i na treh mestih še s prav majhnim obodcem, ve l ik im kot naprst-nik, še bolj prijetno pa bodo iz­gledali , če imate manjš i model

smrekice, srca a l i zvezdice. Ta ­ko pripravljene kekse z lož imo na p ločev ino in bledo rumeno s p e č e m o v precej vroči pečici . Zvotljena kolesca posuj na de­ski s s to lčen im sladkorjem in pokrij z nj imi cela kolesca; ta prej na spodnji strani namazi z marmelado.

Lešnikovi polmeseci in zvezdice Potrebujemo 14 dkg sladkorja, 14 dkg lešnikov, 7 dkg rozin, p i -menta, cimet, 2 rumenjaka; mast in moka za pekač . G l a z u ­ra : 1/4 kg sladkorja, sok od 1/2 limone, pr ibl ižno 1 beljak. S ladkor presejemo na desko, mu pridenemo olupljene zmle­te lešnike , sesekljane rozine, malo zmlete pimente in cimeta ter rumenjaka. Vse skupaj pre­m e š a m o in pregnetemo, da se lepo sprime. Nazadnje zvalja-mo to testo na pomokani deski

za nožev rob na debelo in nare­ž e m o iz njega z obodcem za re­zanje krapov polmesece in z drugim m o d e l č k o m zvezdice, k i j i h na p o m a š č e n e m in pomo-kanem p e k a č u s p e č e m o počas i v ne prevroči pečici . Pečene in ohlajene oblijemo z beljakovo l imonino glazuro.

B e l j a k o v a g l a z u r a z a ob l ivan je peciva Sladkor presejemo, ga denemo v lonček ter mu dodamo tol iko beljaka, da dobimo gosto teko­čo zmes, k i jo m e š a m o še dalje, da postane popolnoma gladka. S to glazuro oblijemo pripra­vljeno pecivo i n ga, ko se neko­l iko od teče , denemo v bl iž ino š ted i ln ika , da se osuši . T o gla­zuro lahko pobarvamo, če j i p r i m e š a m o v žlici vroče vode raztopljeno jedi lno barvo. Z a okus pa pridenemo navadno nekol iko l imoninega in poma­r a n č n e g a soka ali pa tudi vani­lije.

Razstava šopkov Kranj , decembra - Hor t ikul turno d ruš tvo Kranj prireja od po­nedeljka, 17., do petka, 21. decembra, razstavo z imskih a ranž ­majev, suhih in zelenih š o p k o v , primernih tudi za okrasitev doma v p razn ičn ih dneh. M o r d a bodo ti ne i zume tn i čen i , na­ravni šopki p ro t iu tež k iču, k i se prav te dni pojavlja po izlož­bah trgovin. Razstava bo v prostorih paviljona Hort ikul turne-ga d ruš tva Kranj pri P re še rnovem gaju in bo odprta vsak dan od 10. do 17. ure. Vsak dan o d 11. do 13. ure bodo člani dru­štva po predhodnem dogovoru prirejali tudi demonstracije za šole (tel. 41-021). 9 D . D .

Štiri nagrade na Gorenjsko

I š č e m o d o b r e ,

p r i j a z n e u č i t e l j e

Nana Rupar V dvajsetih letih po škofjeloških po­d r u ž n i č n i h osnovnih šo lah in sedaj v Osnovni šoli Ivana Groharja je skoraj ves čas učila p rvošo lčke . Prav nerada je pristala na pogovor, saj tudi ona me­ni , da so taki izbori vedno do koga kr i ­vični, čeprav ta morda vloži v svoje de­lo več truda kot tisti, k i ga učenci izbe­rejo morda zaradi lastnosti, ki so j i m bl izu .

» Kl jub vsem tem letom rada osta­jam učiteljica v prvem razredu. To delo je svojevrsten izziv, saj je učitelj za prvo-

šolca prvi stik s šolo, ti otroci pa so zelo spontani in še čisto na­ravni v svojem obnašanju . Precejšnjo pozornost posvečam vital­ni vzgoji. Ot roc i imajo zelo veliko potrebo po toplini in poleg domačega okolja so je lahko deležni tudi v šoli . Otroci pridejo prvič v šolo malo pres t rašeni , zato j im poskušam vzbuditi zau­panje, ustvariti ugodno počutje in s tem pri njih doseči notranji mir. N i k o l i ne spreminjam otroka, če on tega ne želi a l i če ugo­tovim, da to ni mogoče. Spoštujem njegovo osebnost, v vsako­mur iščem in izpostavim tisto najboljše, na čemer potem gradim tako, da mu je ta njegova lastnost v oporo. M i s l i m , da je bistve­no otroku pomagati do samozaupanja in tiste notranje trdnosti, s katero se bo lahko v življenju spoprijel s težavami. Dobi t i to notranjo moč je zanj koristneje kot trenutno uspeti z nakopiče­nim znanjem. Če ta mlada bitja že v prvih letih preobremenimo z zahtevo po intenzivnem pridobivanju znanja, se zelo verjetno kmalu zrušijo pod težo bremena. Zato pazim, da j ih nikol i ne preobremenim. Vedno sem uporabljala tudi način dela skozi ustvarjalno igro, seveda ob delovni disciplini . Z otroki se veliko pogovarjam, ker se j ih trudim čimbolje spoznati. Z a to so še po­sebej dragoceni st iki v času zbiranja k pouku in odhajanja do­mov. Z njimi sem vedno uspela vzpostaviti tak odnos, da se z ve­seljem pozdravimo tudi čez leta, kadar se s rečamo. V teh letih se ne spomnim niti enega, s katerim se ne bi ujela. Z otroki res rada delam in še vedno je sreča zame vsak dan, ko pridem v šo­lo. Rada bi povedala tudi to, da imam izredne sodelavke. Smo dober kolektiv, drug drugemu pomagamo in vlivamo moč.«

To je le kratek povzetek pogovora z Nano Rupar. Ve l iko sva govori l i o č lovekovih kvalitetah, o izgrajeni osebnosti, o notranji lepoti , o vrednosti tovrstnih lastnosti. Z d i se, da je skrivnost njenega dela, da otrokom preprosto daje sebe, kakr­šna je - polna življenjskega opt imizma, z m o č n o voljo in z ve­seljem do vsega, česar se loti . Predanost pok l icu nedvomno čuti jo tudi njeni mali šolarji . • T. J . , Foto: J . Cigler

V K i e s e l s t e i n u n a g r a j e n i P i l o v i č a s n i k a r j i Tudi Gorenjski glas pristavil lonček v časopisni delavnici.

Kranj , 14. decembra - Po prosiulem množičnem vsakoletnem sreča­nju pionirjev dopisnikov časopisov in revij za mlade iz vse Slovenije, ki ga je prirejala Zveza prijateljev mladine Slovenije, v nekoliko spremenjeni ob l ik i zdaj nadaljuje lepo tradicijo P i l . M l a d i ga goto­vo dobro poznate, saj se hvali, da ga bere kar sto tisoč bralcev. N o , P i l je v petek dopoldne povabil na srečanje in podelitev nagrad v Kranj člane uredništev izbranih šolskih glasi l in njihove mentorje.

Pi lova nagrada uredniškemu odboru šolskega glasi la iz kranjske osnovne šole Bratstvo in enotnost...

Prišli so z vseh koncev naše deže le . Najprej so "zavze l i " kranjsko p o d r u ž n i c o Sveta knjige, kjer so razstavili svoja nagrajena dela, šolske časop i ­se, nato pa kreni l i v grad K i e -seistetn. T u j i h je po starih še­gah p r i čaka la in pogostila graj­ska gospoda, pozdravil j ih je tudi sam A n t o n T o m a ž L i n ­hart, nakar so si v grajski dvo­rani ogledali še igrico. Gostite­l j i , delavci Zveze kul turnih or­ganizacij kranjske o b č i n e , so se z izv i rn im sporedom re sn i čno izkazal i .

Najs lovesnejš i del s rečanja je bi la gotovo podelitev nagrad enajstim u r e d n i š t v o m šolskih glasil in dvema posamezniko­ma. Izbrali so seveda v P i lu , s ponosom pa lahko z a p i š e m o , da so kar štiri nagrade ostale na Gorenjskem. M e d nagrajen­ci za celostno podobo glasila je glasilo Stezice iz Osnovne šole heroja Bračiča v Trž iču , med tematskimi š tevi lkami so bile nagrajene Svetle misl i iz Osno­vne šole Bralstvo in enotnost v Kran ju , posebno nagrado so si pris luži l i če t r tošolc i iz škofjelo­ške šole Petra Kavčiča za M a l o loško medlo, medtem ko je na­grado za posameznika osvojila Mateja Purgar iz Radovljice za glasilo Boby. Ostal i nagrajenci so b i l i iz K o p r a , Mar ibo ra , Ot-lice, To lmina , Prebolda, L j u -

K a k o nastaja časopis , je Pi lov-cem razloži l naš oblikovalec Igor Pokora .

bljane, Vipave, Slovenske B i ­strice i n Cel ja .

Uredn i š tvo P i la je za udele­žence s rečanja pr ipravi lo tudi delavnice: radijsko, televizij­sko, l ikovno, fotografsko, časo­pisno. V Gorenjskem glasu smo b i l i počaščen i , da je časo­pisno delavnico zaupalo prav nam. M l a d i m časn ikar jem, k i bodo morda n e k o č naši pravi kolegi, sva z obl ikovalcem Igorjem Pokornom razloži la in v živo pokazala, ko l ikor se je p a č dalo, kako nastaja ča sop i s Gorenjski glas. • H . Je lovčan , Foto J . Cig le r

in četr tošolccm iz Škofje Loke .

Filmska nagradna uganka Pravilni odgovor na zadnjo f i lmsko nagradno uganko

je : VVolfgang Amadeus Mozar t . M e d š tevi lnimi odgovori smo izžrebali dopisnic i , k i s taju poslala Kristjan Brezovnik iz K r a ­nja, Ž u p a n č i č e v a 8, in Renata Petrinjak iz Naklega, Gorenj­ska c. 31. Č e s t i t a m o , vstopnici , k i ju poklanja K i n o podjetje Kran j , pa poš i l j amo po pošt i . Naslednjo uganko bomo zasta­v i l i v naslednji rubr ik i .

••^mr.GLAS 1 0 . S T R A N

G O S P O D A R S T V O

U R E J A : MARIJA VOLČJAK Torek , 18. d e c e m b r a 1990

Delno odložena podražitev Elektriko so podražili za 15 odstotkov, tolikšno pa odložili do aprila, da udarec ne bi bil prehud.

Vse bolj se zgledujemo in primerjamo z razvito Evropo, tudi nedavno podražitev lahko vtaknemo v ta kontekst. Po novem bodo namreč vsa plačila za elektriko vključena v ceno. odpravljeno je me­gleno in vse bolj neuspešno združevanje sredstev, bolje rečeno, na­ložbeni prispevki.

Slovenska vlada je namreč na predlog energetskega ministrstva uvedla 15-odstotni davek na prodajo, ki ga homo plačevali vsi po­rabniki, veljati bo začel z novim letom, ko bo elektrika za toliko dražja. Hkrati pa so energetiki predlagali še 15,3-odstotno podraži­tev kot nadomestilo naložbenega prispevka, ki je bil letos v povpreč­ju 32-odstoten. Dodati velja, da ga mnoga podjetja zaradi izgub ni­so več plačevala in vključitev v ceno je veliko bolj zanesljiva, da ne rečemo evropska. Vendar pa je vlada skozi prste pogledala gospo­dinjstvom, saj je 15,3-odstotno podražitev za gospodinjstva odložila do I. aprila, ko ho začela veljati nižja, poletna tarifa in jo bomo po­temtakem lažje prenesli. Nov način plačevanja naložbenega prispev­ka pa ho elektriko odjemalcem različno podražil, kar je prav tako naravnano na evropske razmere: za velike odjemalce bo dražja za 9.8 odstotka, za večino industrije cenejša za 14 odstotkov, za obrtni­ke in družbene ustanove cenejša za 16.6 odstotka, za gospodinjstva skupaj z odlogom dražja za 31.6 odstotka.

Prav je. da se zgledujemo po razviti Evropi, toda prav je tudi, da si priznamo, da za vstop vanjo še nismo pripravljeni, kar je pri­znala slovenska vlada, ko je vsaj delno zadržala podražitev za go­spodinjstva, upajmo, da ne zgolj zaradi predplebiscitnega vzdušja. Res je. da porabimo celo več elektrike na prebivalca kot v razviti Ev­ropi, toda res je tudi. da so naše plače bistveno manjše in se potem­takem evropski ceni elektrike lahko približamo le postopoma. Če je naš cilj. da bodo gospodinjstva plačevala po 23 do 27 pfenigov za ki-lovatno uro (zdaj 15). potem morajo biti naš cilj tudi evropske plače. • M . Volčjak

Sava začasno zaprla skladišči v Srbiji V kranjski Savi so oktobra občutno povečali proizvodnjo,

najbolj v Tovarni avtopnevmatike, tudi prodaja je bila večja, pro­danih je bilo za skoraj 300 milijonov dinarjev izdelkov. Novembra je bila proizvodnja in prodaja spet manjša, razen v Tovarni avtop­nevmatike. Vendar pa so se povečale neplačane terjatve kupcev, ki dolgujejo že blizu 600 milijonov dinarjev, kar predstavlja že več kot dvomesečni promet oziroma prodajo.

Zaradi srbskih "carin" na slovensko blago je tudi Sava skrčila prodajno mrežo v Srbiji, začasno so zaprli obe skladišči in eno tr­govino v Beogradu, nekaj poslovnih enot pa bo delalo naprej, saj Sava želi ostati na srbskem trgu. čeprav zdaj pričakuje razpolovlje-no prodajo v tej republiki. Od skupaj 60 delavcev je bilo nekaj pre­razporejenih, nekaj pa j ih čaka na delo.

K zmanjševanju stroškov dolgoročno sodi tudi zmanjšanje za­poslenih, od leta 1987 do letošnjega novembra seje v Savi število zaposlenih zmanjšalo za 350, od tega polovica režijskih. Vendar pa j ih je prav v režiji še vedno preveč, pred časom je posebna komisi­ja pripravila posnetek, odtlej j ih je 200 že odšlo, pribl ižno 400 pa j ih je še vedno preveč. Zaradi pripomb sindikata bodo ponovno ocenili , kdo ie odveč, glavno merilo bo kakovost dela in napravili poimenski seznam. Do konca prvega trimesečja prihodnjega leta nameravajo razrešiti polovico presežnih delavcev, predvsem z upo­kojitvami, nato v dveh letih ostale, kar pa bo bistveno težje, saj bo­do nekateri verjetno izgubili delo.

I Z L E T A 1938 "Jugočeška"; jugoslov.-češka tekstilna industrija, d.d., Kranj

"Jugočeška" je najstarejša tekstilna tovarna v Kranju, ki je kot sedež velikih in številnih tekstilnih tovarn dobil ime jugoslo­vanski Manchester, k čemur je vprav Jugočeška mnogo prispeva­la. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1922 in je v kratkem času postalo sp lošno znano kot največja jugoslovanska tovarna tiska-nin in umetne svile. Ima 20 milijonov din delniškega kapitala, njene investicije pa znašajo mnogo nad 90 mili jonov dinarjev. O b š i r n e tovarn iške zgradbe, ki se nahajajo v Kranju na prostoru med kolodvorom in Savo zavzemajo čez 25.000 kv. metrov zazi­dane ploskve. Podjetje ima tkalnico, v kateri obratuje okrog 1000 tkalskih strojev. Tiskarna je največja in najmodernejša tovarna za tiskanje blaga v Jugoslaviji. Obstaja iz prave tiskarne, ki ima štiri velike t iskarniške stroje najnovejšega sistema za osembar-vni tisk, belilnice in barvarne. Obrat izpopolnjuje posebna tovar­na za škrob, ki predela letno 500 do 800 vagonov krompirja. La­stna kalorična centrala ima 1200 HP. Surovine nabavlja deloma doma, deloma v inozemstvu, le tno producira nad 10 milijonov metrov vsakovrstnih tiskanin. dalje flanele, barhante, žamete in umetno svilo vseh vrst po najnovejših principih. Svoje proizvo­de prodaja in razpošilja ne le po vsej naši državi, ampak j i je uspelo plasirati jih tudi v inozemstvu. Njeni svileni izdelki uspe­šno konkurirajo v inozemstvu (London. Pariz, Amsterdam, Južna Afrika, Amerika) vsem enakim svetovnim izdelkom. Tovarna je bila za svoje kvalitetne izdelke odlikovana na mnogih mednarod­nih razstavah. Najbolj znani in najznačilnejši izdelki so znani pod imeni: Sava, Tibet, Vardar flanel, Dagmar svila, Emona svila itd. Podjetje zaposluje okrog 1000 delavcev in je zgradilo za svo­je us lužbence velike stanovanjske hiše in druge socialne napra­ve.

Jugosl. tvornice gumijevih izdelkov, družba z o.z., Kranj

Podjetje je ustanovil leta 1920 Franc Sumi iz Kranja. Obra­tovati je pričelo leta 1921. Pozneje se je pretvorilo v d ružbo z omejeno zavezo, ki je danes lastnik podjetja. Razpoložljiva vod­na in električna sila ter strokovno, industrijsko izbežbano delav­stvo iz okolice so bili povod za namestitev tovarne v Kranju. Ve­lika potreba njenih izdelkov v Jugoslaviji pa je pripomogla, da se je podjetje prav lepo razvijalo. Obrati so opremljeni z vsemi po­trebnimi stroji na jmodernejš ih konstrukcij za vsakovrstno pre­delavo gumija. Surovine dobiva večinoma direktno iz Holandske Indije in Amerike, deloma pa po posredovanju raznih drugih ev­ropskih držav. Produkti se razpečavaio po vsej Jugoslaviji, kjer uživajo prav dober sloves zaradi kvalitetne izdelave, izredne tr-pežnost i in nizkih cen. Tovarna izdeluje vse vrste cevi, tesnilne plošče, prevleke za valje in kolesa, gumijasto usnje, podpetnike, radirke, tehnične in ki rurške predmete, plašče in zračnice za dvo-kolesa, opanke in podplate, gumirano blago (tudi po naročilu) itd. Tovarna zaposluje okrog 450 delavcev, kar je lep dokaz za njen uspešen razvoj. Podjetje ima svojo podružn ico v Zagrebu, Varšavska 11, in skladišče v Beogradu, Braće Jugovića 3.

m moja država F r a n c G r a š i č , d i r e k t o r P e k a T r ž i č

V S r b i j i s o o v i r e ž e z d a j

Tržič , 14. decembra - Pred vrati je plebiscit, odločitev zanj so zlasti v zadnjem času spodbudili ekonomski razlogi , zato je tol iko bolj zanimivo, kaj o njem pravijo gospodarstveniki. Povprašal i smo Franca Graš i ča , direktorja t rž iškega Peka, saj tržiški čevljarji veli­ko izdelkov prodajo v druge republike, kjer imajo tudi svoje proda­jalne.

" K o t Slovenec in kot gospo­darstvenik sem z vsem srcem za samostojno in neodvisno dr­žavo Slovenijo, č ep rav se zave­dam, da bo prehod zelo zahte­ven, d o l o č e n e obremenitve bo­do nemara večje od sedanjih. K o se o d l o č a m o za samostoj­nost, stvari ne smemo gledati samo na kratki rok, sicer pa, tudi na kratki rok se kaže , da moramo naposled ustaviti od l i ­vanje ustvarjenega, tudi preko napovedane socializacije izgub v bankah. Vendar pa je treba reči, da si bomo novo, nekaj večje breme lažje na lož i l i , lažje tudi prenesli, če za njim vid imo nekaj svetlega, če bo to dobro za naše otroke."

"Kako težko bo breme?" "Odvisno bo od tega, kako

dolgo bo prehod trajal oziroma kako hitro ga bomo lahko ures­ničili , ter od tega, kakšne ovire nam bodo, glede na n a š o odlo­čitev, postavili v drugih republi­kah. Č e gledam z mikro ravni, bo breme raz l ično za posame­zne gospodarske subjekte, saj bo odvisno od tega, ko l iko in kako so navzoči na jugoslovan­skem trgu, ko l iko na svetov­nem." "Popolne preKtnttve sodelovanja ni moč pričakovati?"

" N e , to ni verjetno, reakcije bodo odvisne od tega, kaj po­trebujejo in kaj bodo skušal i sami ščititi . Z d i se mi , da bodo za čevl jarsko industrijo ovire

n a d p o v p r e č n e , saj je v Jugosla­viji precej te industrije, zapira se oziroma zelo r izičen pa po­staja sovjetski trg, zato bodo te zmogljivosti prit isnile na do­mači trg. Vendar pa je Peko priznana blagovna znamka, mi­s l im, da bodo po t rošn ik i še iskal i naše izdelke, saj želi jo, ne da bi se hval i l , tudi kakovo­stno blago. N a š a prodaja bo torej verjetno manjša , s t roški višji, naši izdelki pa bodo za kupce še vedno zanimivi , če­prav zanje nekol iko dražj i . Že­l imo n a m r e č ostati na jugoslo­vanskem trgu, saj smo bi l i tam že pred vojno in vsa leta po njej.

Po drugi strani pa bo breme odvisno od tega, ko l iko je po­samezno podjetje že navzoče in priznano v svetu, kdor je nava­jen prodajati tja, bo lažje pro­dal nekaj več kot pa tisti, k i še­

le začenja . Peko že dvajset let tekmuje na svetovnem trgu, na­brali smo si izkušnje in poslo­vne vizije, zato nam bo v tem pogledu lažje.

Tretja stvar, k i bo vpl ivala na to, kako t ežko bo breme, pa je dejstvo, kako je kdo navzoč ria jugoslovanskem trgu. Lažje bo vsem, ki j i h vežejo le kupo­prodajni odnosi , težje tistim, k i so povezani d o l g o r o č n o in ima­jo tam p r e m o ž e n j e . " "Koliko premoženja ima Peko v drugih republikah?"

" N a H r v a š k e m imamo tovar­no s 1.800 zaposlenimi , dogo­varjamo se, da bi se preobliko­vala v d r u ž b o z omejeno odgo­vornostjo, njen lastnik pa bi b i l Peko. M i s l i m , da tam ne bo te­žav, saj še vedno želijo sodelo­vati. Poleg tega imamo izven Slovenije 89 prodajaln, njihova knjigovodska vrednost znaša 350 mil i jonov dinarjev, dejan­sko pa je še višja. Zaloge v teh prodajalnah pa so vredne 250 do 260 mil i jonov dinarjev. O d ­krito moram reči , da obstaja d o l o č e n a bojazen, kaj bo s tem p r e m o ž e n j e m , bomo po razpo-roki ostali lastniki in upravljali s tem p r e m o ž e n j e m , bomo lah­ko našli primerno pot pravne in organizacijske obl ike nadalj­njega sodelovanja." "Kolikšna je prodaja v druge re­publike?"

"Izven Slovenije predstavlja dve tretjini d o m a č e prodaje, vsebuje pa seveda naše in iz­delke, k i j i h kupimo od drugih. Slabi dve tretjini naše proiz­vodnje izvozimo, tretjino pro­damo doma." "Vsi jugoslovanski trgi niso ena­ko tvegani?"

Seveda, kaj bistvenega se ne more dogoditi na Hrva­škem, tudi v Bosni in Hercego­vini ne, na srbskem pa ovire postavljajo že danes. Srbija skupaj s Č r n o G o r o in Make­donijo predstavlja p r ib l i žno tretjino d o m a č e prodaje, drugo tretjino Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, tretjo pa Sloveni­j a . " "Kaj se zdaj dogaja s prodajo v Srbiji?"

. " M o r a m reči, da je prodaja izredno dobra, povsod po Ju­goslaviji je boljša kot v Slove­ni j i , kar nam daje upanje, da kupci želijo naše izdelke. Ver­jetno je v Sloveniji prodaja s labša zaradi slovenske narav­nanosti v varčevanja , zlasti v teh razmerah, ko se odreka na­kupu k a k š n e g a para čevljev, ker pr ičakuje zategnjen pas.

Z a 13 prodajaln v Srbiji smo že dob i l i o d l o č b e o plači lu tak­se na firmo in na površ ino pro­dajaln. Zanje moramo plačat i 5 mil i jonov dinarjev za eno leto, na grobo smo iz računa l i , da to predstavlja p r ib l i žno 4 odstot­ke vrednosti naše prodaje v Sr­bij i . Nekaj bomo moral i napra­viti s temi prodajalnami, ven­dar bomo počaka l i , da se stvari izkristalizirajo, medtem pa bo­mo skušal i več izvozi t i , pri tem pa bo seveda izredno pomemb­no, da bi b i la slovenska d ržava r ac iona lne j ša . "

"Mislite, da bo lahko cenejša?" " M o r a biti cenejša ali pa ta­

ko draga kot je tam, kamor iz­v a ž a m o . P r id ružu jem se mne­nju predsednika slovenske zbornice gospoda Koširja, da naj bi vsaj postopoma prišli do d ržave brez vojske. Javna pora­ba se mora zmanjša t i , saj so obremenitve gospodarstva to­l ikšne, da j ih ne zmore, če nam bo to uspelo, sem trdno prepri­čan , da bomo lahko čez dolo­čen čas uživali t akšen standard kot Avstr i jc i , saj nismo nic manj sposobni za vse vrste del . " • M . Volčjak

A n t o n G r o s , d i r e k t o r P l a n i k e K r a n j

P l a n i k a b o z a p r l a p o l o v i c o p r o d a j a l n v S r b i j i Kranj , 14. decembra - Kaj sodi o plebiscitu, smo povprašali tudi Antona Grosa, direktorja kranjske Planike, k i je krepko navzoča na jugoslovanskem trgu, tudi v Srb i j i , kjer zaradi ukrepov srbske vlade namerava v kratkem zapreti 20 prodajaln.

"Plebiscit bo vel iko, poziti­vno dejanje, če bo omogoč i l , da dobimo jasno sl iko, ki bo odpravi la obču tek , da drug drugega i zko r i š čamo , da drug drugemu dajemo. Dolga poli t i ­čna igra je pripeljala do tega, da smo v Jugoslaviji vsi skrega­ni med sabo, samo čisti, dobri odnosi nas lahko pripeljejo tu­di do boljših nacionalnih in človeških odnosov, če bo po­vsem jasno, ko l iko kdo prispe­va v skupno blagajno. Č e bo plebiscit prispeval k temu, se bodo začele stvari urejati in strasti umirjati in pokazalo se bo, v kakšni ob l ik i in v kol ikšni globini je potrebna odcepitev. Sedanji centralizem je vseka­kor potrebno odpravit i , ne sa­mo republika, vsaka tovarna, vsaka d r u ž i n a mora skrbeti za­se."

" P l a n i k a je zelo navzoča na ju­goslovanskem trgu. Kakšna je trenutno prodaja?"

" N e moremo se pr i toževat i nad prodajo, sicer pa je Plani­ka Jugoslavija v malem, saj smo v naše trgovine uvedli ra­zl ično blago, vel iko proizvajal­cev iz Jugoslavije. Zato prej n i ­smo občut i l i srbske blokade, zdaj pa jo , stvari bo treba gle­dati skozi ekonomsko računi ­co." " K a j to pomeni?"

"Znan i so ukrepi srbske vla­de, v Srbiji imamo 40 trgovin, nameravamo j i h zapreti polovi ­co, 16 naš ih in štiri najete, ker

teh s t roškov niso sposobne pre­nesti. Vzdrževat i še naprej trgo­vine s to l ikšn imi obremenitva­mi je nesmiselno, v njih smo naredili razprodaje, do konca meseca ozi roma do srede janu­arja j ih bomo zaprl i . Kaj bo z ostalimi, še ni jasno, počaka l i borno na razplet, saj j i h zdaj zaradi slovenskih odloč i tev ta­ko ali tako ne moremo proda­t i . "

"Kol ikšne so srbske takse?" "Neka j čez 3 milijone mark

bi morali plačat i 15. decembra za leto dn i , to pa je vel iko, tr­govine tako visokih s t roškov ne prenesejo." " K o l i k o prodajaln imate v dru­gih republikah?"

"190, od tega 40 v Srbij i . Prodaja tam ni slaba, posebej zdaj ne, ko smo na razprodajah cene znižal i . "

" K a k š n a bi morala biti samo­stojna slovenska gospodarska po l i t ika?"

" M i s l i m , da bi moral i naj­prej izravnati, kalkulat ivno gle­dano, nominalne s t roške z Za­hodom, da se bomo lahko pri­merjali, potem urediti monetar­no pol i t iko glede obrestnih mer, in če smo že na odprti fronti - Planika je že dolgo v Evrop i , saj tja izvaža 70 odsto­tkov proizvodnje - je treba vse, kar se odvija izven tovarn spra­viti v mednarodno konkuren­co. Ce bo pol i t ika to postopo­ma sprejela, se bo začelo zdra­

vo krčenje industrije, ostala bo tista, ki bo ustrezala medna­rodnim zahtevam, ki se bo pri­lagodila evropeizaciji standar­dov poslovanja. Tekoča pol i t i ­ka je udari la po gospodarstvu, vse ostalo pa zanemarila in ta­ko gospodarstvo še bolj obre­menila, mis l im, da tudi tako hi­ter skok v popolnoma druga­čna razmere ni sprejemljiv, lju­dje konec koncev niso domine, odnose je potrebno spremeniti v kratkem, vendar v č loveško sprejemljivem razdobju. Poleg gospodarstva pa je seveda še precej drugih zadev, ki niso urejene tako kot v razvitem svetu. C e bo slovenska gospo­darska pol i t ika po plebiscitu šla v to smer, potem mis l im, da ima Slovenija vse m o ž n o s t i , da se i /vleče iz kr ize ." " K o l i k o časa bo trajal ta pre­hod?"

" T a razviti svet ta prehod ni nič nenavadnega, doživl jal ga je že od leta 1969 do 1972, se­veda v lažjih razmerah, saj so se ljudje lahko zaposl i l i v kapi­talno intenzivni in tennoiosivo zahtevni industrij i , ki pa je pri nas, kot vidite, v še večji kr izi kot predelovalna industrija. To pomeni, da je potrebno pamet­

no prehodno razdobje, t akšno , ki bo za d r u ž b o najmanj bole­če.

Ta prehod bo različen po pa­nogah, č a s o v n o ne bo za vse enak. Za našo , ki je dokaj teh­no loško urejena in prilagojena v pogledu delitve in širine trga, bo lahko krajši, r a č u n a m , da bo trajal tri do štiri leta, za zah­tevnejše industrijske veje pa lahko deset let, pojavljale pa se bodo seveda nove." "Zaostanek čevljarske industri­je je manjši , vendar je konku­renca na razvitih trgih vse več-J>?"

" V prejšnjih časih se je ta in­dustrija selila na daljni V / h o d . kjer pa zaradi oddaljenosti ni tako ogroža la naše predeloval­ne industrije. Po pol i t ičn ih spremembah v v /hodn i Rvropi pa bo pr iš lo do strahotne kon­kurence, saj je vrednost dela v teh d r ž a v a h od 20 do 50 odsto­tkov manjša . Naša prednost je V tem, da smo se na Zahodu že doka /a l i , da /namo napraviti produkt / a razviti svet, i luzor­no pa je seveda razmišl ja t i , da bi dobi l i višje cene. Sedanje pa ne pokrivajo s t roškov poslova­nja z vsemi obremenitvami, ki pri tem nastanejo. Nočem reči, da v tovarnah ni m o č nič na­praviti , tudi znotraj je potreb­no, toda racionalizacije morajo potekati vzporedno. Sicer pa imamo, vsaj ko l ikor imam pre­gleda, v primerjavi z vzhodno­evropskimi d r ž a v a m i raz l ično, od pet do deset let prednosti." • IVI. Volčjak

b a r o a r a STORITI UPI SEK.VZ.tiHi

\ r bo \ \m /v; 41 *W ftniimluitj i; Srniur

K M E T I J S T V O

UREJA: C V E T O Z A P L O T N I K

M i l k a G r a b e č i z p o d j e t j a A g r o a v t o

A g r o a v t o j e d r u ž i n s k o p o d j e t j e

Kranj , 17. decembra - Zasebne trgovine s kmet i jsko mehaniza-c , Jo še ka r naprej rastejo, oč i t no pa je, da se bodo slej ko prej m o r a l e spec ia l i z i ra t i . P ros tora na trgu s kmeti jsko mehanizaci­jo je seveda vse manj. T o k r a t smo ob i ska l i eno prvih zasebnih podjetij, k i se ukvarja s prodajo kmet i j sk ih strojev in mehani­zacij. Podjetje je v z a č e t k u tega leta ustanovila d r u ž i n a G r a b e č 1 2 Kranja . Pose l je počas i s tekel , tako da so ob koncu leta za­dovoljni s poslovanjem, hkra t i pa n a č r t u j e j o r azš i r i t ev dejavno­sti. Več o podjetju Agroavto je povedala M i l k a G r a b e č .

Kakšni so b i l i z a č e t k i vašega poslovanja? M o r a m poveda t i , d a glede adminis t ra t ivn ih zadev ob Ustanovitvi podjetja n i s m o imeli p re t i r an ih t e ž a v , saj smo v petnajstih dneh p r ido ­biti dovoljenje za dejavnost. ' udi poslovanje je s teklo do­kaj hi t ro, ker to dejavnost do­bro poznamo . N e k o l i k o se je s p l e t l o samo pr i pros toru ozi roma l o k a c i j i , kajti n a š a dejavnost je zelo o b s e ž n a , vendar pa smo tudi to sedaj tešili za n e k o l i k o d a l j š e ob­dobje. Č e b o d o m o ž n o s t i za Nadaljnji razvoj , b o m o seve­da dejavnost še razš i r i l i ne samo v K r a n j u ampak tud i drugod.

k a k š n a je vaša ponudba in za -* a J ste po vašem mnenju kon ­kurenčn i? k i s l i m , da k naš i k o n k u r e n ­čnosti najbolj p r ipomore jo n ' ž j e cene, kot j i h na jdemo drugod. V podjetju smo mne-n J a . da n a m n i potrebno stre­

meti k maks imi ran ju d o h o d ­ka. P r ihodn je obdobje bo za prež ive t j e i z redno t e ž k o . T r ­gov ino smo o d p r l i torej p red­vsem zato, da b i se lažje pre­b i l i skoz i k r i zne č a s e , ne pa zato, d a b i i m e l i ne vem kak­š n e finančne perspekt ive . Po ­leg n iž j ih cen , k i sem j i h že o m e n i l a , m i s l i m , da je p r i to­vrstnem pos lovan ju i z r edno p o m e m b n a tud i u s t r ež l j i vos t . H k r a t i vse pr i nas kup l j eno blago dos t av imo na d o m , pr i t ranspor tu pa je pot rebno pa­z i t i , da ne pr ide do p o š k o d b b laga , za kar s i seveda prav tako p r i z a d e v a m o . D o sedaj so vse stranke ze lo zadovo l j ­ne z n a š i m pos lovan jem, tako da n i b i l o še noben ih p r i t o ž b in r ek lamac i j .

V e l i k o poslujete s partnerji iz drugih republ ik . A l i naletite na k a k š n e t e ž a v e ? N a š e poslovanje v v e l i k i več i ­ni poteka s partnerji iz d r u ­gih r epub l ik . G r e za nabavo i n tud i p roda jo na te trge. V s i

Podjetje Agroavto od z a č e t k a l e tošn jega leta prodaja kmeti jske stroje in mehanizaci jo, nač r tu j e jo pa tudi trgovino z rezervnimi del i in av tomobi l i .

pos l i potekajo korek tno , v k l j u č n o s p l ač i l i . D o b r i po­s lovn i odnos i b o d o ostal i tu­di po osamosvoj i tv i S l o v e n i ­je , tako da b o d o ti trgi os ta l i v vsakem p r imeru o d p r t i , tu ­di Srb i jo . P r i nas zaos t ren ih razmer p r a k t i č n o ne o b č u t i ­m o .

Verjetno nameravate poslova­nje tudi r a z š i r i t i ? Najprej i m a m o v n a č r t u ra­č u n a l n i š k o vodeno pos lova­nje, na katerega b o m o p r e š l i takoj z n o v i m le tom, ker je p a č to nujna potreba. Č e bo pot rebno, b o m o pr iče l i t ud i s t rgovino z reze rvn imi d e l i , kar se t iče pa ostalega b laga

in bele tehnike pa za sedaj prodaje n i m a m o v n a č r t u , ra­zen če b o d o tako narekovale finančne potrebe podjetja. N a m e r a v a m o z a č e t i tud i s prodajo n o v i h a v t o m o b i l o v . Imamo že nekaj p o d p i s a n i h pogodb , z dobav i te l j i pa smo se d o g o v o r i l i , d a bo prodaja stekla, ko b o d o za to potrebe o z i r o m a m o ž n o s t i . Prodaje po s is temu staro za novo tudi zaenkrat še ne bo , č e p r a v i m a m o že sedaj p o s r e d n i š k o prodajo za rabl jeno kmet i j ­sko mehan izac i jo . Z a p roda ­jo po sistemu staro za novo je treba imet i d o k a j š n j a sred­stva, k i pa j i h še n i m a m o . • M . G r e g o r i č

A n k e t a m e d l a s t n i k i g o z d o v

V g o z d o v i h n a j g o s p o d a r i j o l a s t n i k i

P r eJŠnji teden smo na tej strani zapisali mnenje gozdarskih stro-* 0 v njakov o novi gozdarski zakonodaji, k i naj bi med drugim tudi J^edvidevala, da bodo kmetje oziroma lastniki gozdov lahko sami "oločali o poseku lesa. Po stari zakonodaji odkazilo lesa lahko °Pravi samo gozdarski strokovnjak, lastniki pa po večini menijo, da

0 delo lahko opravijo sami in to, ne da bi s pretiranim posekom U r o č i l i škodo .

d i t i , da bodo nekateri na vel iko sekali les in s tem povzroči l i š k o d o , nekateri pa bodo z goz­dom ravnali pametno."

ko rečem, da dobro vem, kako je treba to narediti . Verjetno ne bi b i lo nič s labše , kot je bi lo v stari Jugoslaviji . Takrat ni b i lo logarjev, pa kljub temu v goz­dovih ni bi la p o v z r o č e n a ško­da. Kmetje se dobro zaveda­mo, da so gozdovi bogastvo."

gospodarjenju z gozdom obna­šali pametno, verjetno pa ne bodo mogli kar na veliko seka­t i . "

* n t » n Kuhar : " O novi gozdar­j i zakonodaji ne vem še sko-

? J nič, zato mi tudi ni znano, a k o ho po novem / o d k a / i l o m

e s u - Po mojem mnenju bi bi lo " aJbotje, če bi lastniki lahko ?**ni do loča l i , ko l iko in kateri

e s n i posekali. Utegne se zgo-

Alojz Bar le : "Prav bi bi lo. če bi kmetje oziroma lastniki sami določa l i les / a posek Zase lah-

Pa>el M i l a č : " M i s l i m , da bi b i ­lo veliko bolje, če bi kmetje sa­mi določal i les za posek, saj so se do sedaj dogajale razl ične nepravilnosti , pri katerih so b i ­li zraven tudi logarji. Ne vem pa, ali se bodo vsi lastniki pri

11 >.-v.V Jana Č e b u l j : " O gozdarski za­konodaji sicer nisem dobro se­znanjena, vendar pa se mi zdi , da bi bilo bolje, če bi kmetje lahko sami gospodari l i z goz­dovi , saj so z logarji dostikrat problemi. Verjetno se tudi ni treba bati, da bi nekateri preti­rano sekali in povzročil i š k o d o , ker vsak sam dobro ve, ko l iko lahko poseka." • \ 1 . Gregor ič . Foto: Jure Cigler

^ a z d r a v j e l j u d i i n ž i v a l i

O v č j a b r u c e l o z a ( I I ) Prejšnji teden smo pisali o ovčji brucelo/i , k i je bi la pred krat-

" i i odkrita v Sloveniji in ni nevarna drugim živalim in ljudem, z ^ l e d n i m i veterinarsko sanitarnimi pa jo je možno dokaj hitro in

'nkovito Izkoreniniti. Poleg bakterij, k i smo jih omenili že prejš-'eden, obstajajo še nekatere.

j . » ruce l la canis je bruceloza, r a j ? Ponekod v svetu m o č n o j^S ' r jena pri psih. O k u ž i l o se

tudi nekaj l judi , vendar pa e ' nas še ni bi la odkrita. Ta 0 v j Je najbolj pereča Brucella v S t ^ ki je razšir jena skoraj po n j m svetu, najbolj pa v vzhod-N 0 : V r ° P ' . A z i j i , Avstral i j i in hj, V | f e l and i j i , od tam pa se je Kot a i n P r ' * l a t u d i 1 4 n a m

t 0 k S m o ? c omeni l i , se ljudje s o | e z n i j o ne okuži jo , od ži­

valskih vrst pa napade le ovce. Živali ne poginejo, so opazne motnje pri r azmnoževan ju . O v n i so bolj dovzetni kot ovce, saj je pri njih opaziti vnetne procese v modih in obmodkih . Pri ovcah so vnetja manj opa­zna. Vnetja nastanejo na rodi­l ih , posledica pa je abortus pri brejih živalih. Povzroči tel ja največkrat izločijo ovni s seme­nom, vnos pa je možen tudi z umetnim osemenjevanjem, če

se uporablja seme o k u ž e n e ži­val i . Za o k u ž b o so najbolj dov­zetni mladi ovni od štirih mese­cev do enega leta starosti. V tem obdobju je m o ž n a osemde-setodstotna o k u ž b a , če so mla­di ovni v čredi skupaj z okuže ­n imi . Samice se navadno oku­žijo ob spolnem aktu z obolel i ­mi ovni , je pa njihova okužba razmeroma redka. Znamenja bolezni se pojavijo v 6 -17 ted­nih po okužb i , včasih pa so bo­lezenske spremembe manj opa­zne, tako da j i h lahko ugotovi le strokovnjak z na tančne j š im pregledom, lahko pa so tudi ta­ko prikrite, da j i h ni m o g o č e odkr i t i . O v n i zaradi bolezni čez nekaj časa postanejo ja lov i . Bolezen je m o g o č e zanesljivo ugotoviti le z laboratorijsko bak te r io lo ško preiskavo seme­na, spolnih žlez, arbortiranega plodu, posteljice in izcedka iz

maternice, ali pa s preiskavo krvi živali na prisotnost specifi­čnih obrambnih snovi, ki j ih včasih lahko ugotovimo že 2 - 3 tedne po infekciji .

K e r spada ovčja bruceloza med kužne b o l e z n i j o moramo obvezno zatirati, kajti zdravlje­nje ni u spešno . Najprej posku­š a m o zatreti bolezen tako, da odstranimo vse bolne žival i . Preiskave je potrebno večkrat ponovit i , bolne živali pa odda­mo v zakol . Bolezen lahko iz­koreninimo tudi tako, da ovce nekaj let osemenjujemo umet­no s semenom zdravih ovnov. Sproti je potrebno izločevati vse spolno dozo reva joče ovne.

Kadar se bruceloza zanese v č redo , lahko rejec sam omejuje bolezen predvsem tako, da loči mlade ovne starosti 4-15 mese­cev, od starejš ih ovnov. # Prof. dr. Janez Me h le

N a Brdu prodajajo k a s a č e Kranj, 17. decembra - Rejni center Brdo pri Kranju prireja v petek, 21. decembra, ob 12. uri na Brdu veliko avlccijsko pro­dajo kasačev. Petletni Askan B, k i j e š a m p i o n Jugoslavije za le­tos in ima kilometrski čas 1.18,1, bo naprodaj po izk l icn i ceni 10.000 mark, štiri letni Nevo B, ki je b i l drugi na jugoslovan­skem k a s a š k e m derbiju in ima rekord 1.18,9, po izk l icn i ceni 12 t isoč mark. Z a triletnega Salka B je izkl icna cena 10 tisoč mark, za Eka B, k i je prav tako star tri leta, pet t isoč mark, in za dveletno E l o B prav tako pet t isoč mark. Naprodaj bodo tu­di trije enole tniki : Klas B (3.000 mark), Paton B (3.000 mark) in N i n a B (2.000 mark). • C . Z .

j M E Š E T A R

Meše t a r si je tokrat izpisal nekaj cen v trgovini Agro izb i ra na Smlednišk i cesti 17, v Č i r čah pri Kranju .

Vrsta izdelka cena v dinarjih

Akumulator j i T O P L A - Mežica 12V 50Ah 950,00 1 2 V 7 5 A h 1299,00 12V 100 A h 1699,00

Akumulator j i V E S N A - M a r i b o r 12V 36Ah 744,00 1 2 V 4 0 A h 870,00 12V 50Ah 950,00 1 2 V 5 5 A h 999,00 12V 63 A h 1153,00

Gume Sava 116 vodi ln i 777,00 7,50 x l 6 vod i ln i 1046,00 6 x l 6 T R 1119,00 7,50 x 16 T R 1467,00 7,50x18 1980,00 9,50 x24 2233,00 10x28 2299,00 11 x28 2899,00 13 x28(uvoz) 5384,00 14x28 (uvoz) 5999,00

M e š e t a r je obiskal tudi prodajalno Kmečki stroj v Škofji L o k i

Vrsta izdelka Cena v dinarjih

N o v i stroji Motorna žaga Husquarna 7.560,00 Hidravl ični nakladalec O L T 26.940,00 Pnevmatska sejalnica O L T 2 P S K 16.908,00 Enobrazdni plug O L T 4.252,00 Dvobrazdni plug O L T 5.237,00 Sejalnica G a m a 14 11.970.00

Rabljeni stroji Traktor Zetor 52 11 s kabino 200 delovnih ur 85.000,00 Traktor Deutz 80 Turbo s kabino in komp. 15 ur 150.000,00 Traktor I M T 539 s kabino 290 ur 73.300,00 Traktor T V 821, letnik 1989 47.200,00

d. o. o. A L P E N T R A D E M l a š k a c e s t a 8 a 64000 K r a n j

T E L E F O N , F A X : 0 6 4 / 2 7 - 5 7 2

Vabimo k sodelovanju obrtnike, podjetnike, trgovce, prevoznike... - prevzemamo zastopstva in prodajo vseh izdelkov doma in v tujini, - izvajamo uvoz/izvoz pod ugodnimi pogoji za v a š e potrebe - organiziramo prevoze doma in v tujini - nudimo kompletno strokovno organizacijo v mednarodnem transportu zasebnim prevoznikom in zaposlujemo vozila na podlagi kooperacijskih pogodb.

N O V O # N O V O # N O V O • N O V O • N O V O

z a j č e k . TRGOVINA ZA O T R O K E Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tei. 35-103

T r g o v i n a Z A J Č E K s p o r o č a , fh je poleg stare trgovine odprla NOVO . i da sedaj l ahko p r i n j ih dobi te: - vsa oblačila za otroke - otroško kozmetiko in celotni program CHICCO - vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev

-vse vrste igrač in dan i - hlače tovarne T R I K O N iz Kočevja vseh velikosti, za staro i n

I mlado po proizvodnih cenah

I Z S U P E R P O N U D B E :

P O S E B N A P O N U D B A :

- jaslice - novoletni okraski - av tomobi l čk i na daljinsko vodenje - bogata izbira igrač

OBIŠČITE TRGOVINU ZAJČEK NA T R G U R I V 0 L I V K R A N J U !

0 ^ m V G L A S 12 . S T R A N O B V E S T I L A , O G L A S I Torek , 18. d e c e m b r a 1990

JUGOTRAISSPOKT P r e d s t a v n i š t v o L J U B L J A N A

PRODAJA IZDELKOV ZABAVNE ELEKTRONIKE

ZNAMKE » G O L D S T A R « T V C O L O R E K R A N 3 6 c m , 51 c m , 5 5 c m .

V I D E O R E K O R D E R J I

P R E N O S N I S T E R E O R A D I O K A S E T O F O N I

z e n o j n i m a l i d v o j n i m k a s e t o f o n o m .

OBROČNO

ODPLAČEVA­

NJE.

GARANCIJA

12 MESECEV.

P R O D A J N A M E S T A : JUGOTRANSPORT Filiala Koper, Patrisa Lumumbe bb

tel.: (066)33-636, 34-471 Predstavništvo Jesenice, Spodnji, Plavž 6 Tel.: (064)84-392 Predstavništvo Ljubljana, Cesta VII. | Korpusa 17 Tel.: (061)310-520, 312-458 Predstavništvo Sežana, Partizanska 109 Tel.: (067) 72-691 P i e U s t a v n i s t v o R e k a , R a d e K o n č a r j a 7

Tel.: (051) 213-276, 213-273

» I Z B R A L I S M O Z A V A S «

M E R K U R

K R A N J

Ko v zadnjih dneh tega leta hitite naokoli in iščete primerna darila za svoje najbližnje, se po stari dobri navadi oglasite tudi v MERKURJEVI prodajali v blagovnici GLOBUS v Kranju. V prodajalni Vam. tako kot v vseh drugih Merkurjevih prodajalnah, darila brezplačno aranžirajo. In še na nekaj Vas že­lijo opozoriti: prejeli so pestro pošiljko blaga iz uvoza (med drugim tudi italijanske proizvode iz stekla in plastike) in ni izključeno, da ne boste prav pri njih dobili proizvoda, ki ga že dolgo iščete. Pa še to: iz širokega asortimenta blaga iz uvoza Vas želijo še posebej opozoriti na ugoden nakup: sušilca za perilo 287,00 din ter likalne mize z odlagalno polico 551,00 din. Ne odlašajte z nakupom, ker so količine omejene.

S L O V E N S K A Z A D R U Ž N A K M E T I J S K A B A N K A R , d. L J U B L J A N A L J U B L J A N A , MIKLOŠIČEVA 4

Z D A J IN V PRIHODNJE VAŠA BANKA

Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih poslovanja. Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic, hranilnic in navezanost na slovensko zemljo.

• daje najugodnejše pogoje varčevanja T sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu • upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice • zagotavlja popolno varnost naložb T ima razširjeno poslovno mrežo po Sloveniji. Hranilno kreditne službe pri kmetijskih za­

drugah so tudi njena blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo svoje prihranke

Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje: D O B A V E Z A V E OBR. MERA

na vpogled nad 1 mesece nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev

20% 25% 34% 35%

37% 38%

Uvedli smo dodatne stimulativne letne obrestne mere, ki so odvisne od višine vezanih dinar­skih sredstev in dobe vezave.

DOBA VEZAVE ZNESEK VEZAVE lmes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes od 50.000,00 do 2% 3% 3,5% 4% 99.999,00 1 % 2% 2,5% 3% 3,5% 4% od 100.000,00 do

249.999,00 2% 3% 3,5% 4% 4,5% 5% nad 250.000,00 3% 4% 4,5% 5% 5,5% 6%

VSE D O B R E G O S P O D A R J E VABI BANKA K VPISU IN VPLAČILU DELNIC

v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh sedežih HKS v Sloveniji, kjer dobite tudi vsa pojasnila. V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni vrednosti 20.000,00 din in prednostne delnice po nominalni vrednosti 1.000,00 din. Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki, ugodnost pri najemanju kreditov in solidne dividence.

KDOR D O B R O SEJE, D O B R O ŽANJE T T T f T

Z A D R U Ž N A B A N K A JE PRAVA KAŠČA Z A S A D O V E VAŠEGA D E L A IN PRAVA B A N K A Z A D O B R E G O S P O D A R J E

R A Z V E D R I L O UREJA: D A R I N K A SEDEJ

V zadnjem času v id im po nacionalni televiziji to l iko lepih televizijskih spotov o naš i lepi deže l i , pardon, državi , da se mi včas ih kar mi lo stori. K a k o krasna deže la , ko l iko krasnih lepot in pri jaznih l judi ! Takole globoko v srcu se mi vzbudi dolgo t lačeni in za to lčeni narodni ponos, tako da pravzaprav ne zamudim nobene tovrstne reklame. N o , saj j i h je zamudi t i domala n e m o g o č e , saj se vrtijo v najbolj gleda­nem televizijskem terminu.

In ko č loveka vse te o b č u d u j o č e lepote dobesedno pr i ­kujejo pred ekran, gleda seveda tudi druga komercialna, spo­roči la . In ugotovi , da vse drugo postaja nekam d o l g o č a s n o , neizvirno, pusto in d o l g o č a s n o . Prazno in konvencionalno, saj ima samo in le spo roč i l no vrednost in nobenih aktualnih narodnobuditel jskih inspiracij.

In ko zadn j ič v napetem p r i čakovan ju moje rodne deže­le in njenih lepot spet nestrpno č e m i m pred ekranom - spot znam od prve do zadnje besede na izust - se nenadoma pr i ­kaže neka krasna slovenska gostilna, v njej pa prijazni ku-harčk i vneto meša jo solato. Ob spremlja joči podalpski melo-d i k i se kamera nato obrne k samim lepim in f inim gospodom in gospem, k i o č i t n o čakajo na dobro papico in pupico. N a ­kar se že omenjena solata z neč im polije, slovenski gosti lni­čar pa p o k o n č n o odkoraka skozi vrata v slovensko naturo, s h r ibčk i in do l in icami in se z vsem potrebnim narodnim po­nosom ozre v do l ino . Takoj me p r e š i n e : oh ja , spet moja lepa deže l a ! A glej ga z lomka : čis to na koncu se pravzaprav izve, za kaj je š l o : za kis s poreklom!

Ob vsem razumevanju za dober jesih s poreklom in ob vsej pravici og laševa lca , da za lasten denar naredi tako re­k lamno predstavitev, kot jo sam h o č e , me je vendarle popad­la sveta jeza! K a k o se more v ta posvečen i čas štuliti neka re­k lama, k i mi z dobro solato v finem ambientu slovenske go-

TEMA TEDNA

KIS S POREKLOM stilne vzbuja čus tvene asociacije na mojo d ržavo , na koncu pa me tako rekoč zafrkne s kisom, k i ima poreklo! Saj res n i ­mam nič proti jesihu z geografskim poreklom, čeprav je jesih nasploh v slovenski deželi odurno drag, če primerjamo nje­gove proizvodne s t roške z, denimo, pro izvodnimi s t roški ol ja! A m p a k moja domoljubna čus tva so kar nekam prežal je-

N A R O D N O Z A B A V N A L E S T V I C A

R A D I A Ž I R I

V sredo, 19. decembra, bo med 16. in 19. uro na valovih Ra ­dia Žiri novembrska oddaja V ritmu va lčka in polke. Potekala bo v živo, p r i na ša pa mozaik vižarskih novic in svežih novitet. Obisk so obljubi l i č lani ansambla Mare la . Uvrstitev petih N A J viž: !• E j , ta ljubezen - Slovenski muzikantje 2- Z a Krvavcem - Ansambel Jevšek 3- Raj pod Tr ig lavom - Ansambel Lojzeta Slaka 4. Venček Šegovčevih - Štirje kovači 5. V spomin Jakobu Aljažu - Ansambel Mare la Predlogi novih viž: 6. Čez Ljubelj - Ansambel bratov Avsenik 7. Mart inovanje - Ansambel Slovenija 8. Ž e n i n u in nevesti - Mar iborsk i kvintet 9- Srečno vsem ljudem sveta - Ansambel Kr t '0. Oče tova navadica - Ansambel H e n č e k ^ ž r e b a l i smo Angelo Bukovec, Bri tof 179, Kranj, k i bo prejela glasbeno kaseto. Kupon pošljite na naslov: Radio Ži r i , T rg osvobo­ditve 1, Ž i r i .

Kupon

Priimek in ime

Naslov

Glasujem za

Prihodnji gost oddaje

S m e h j e p o l z d r a v j a

Bosanska glava Edvard Erzet ič iz Kranj nam je poslal zgodbico, k i jo je sam

dož ive l : Zgod i lo se je v nekem obmorskem mestecu. N a stojnicah so

bile r a zobešene vse m o g o č e preproge raznih velikosti . K o sva se z ž e n o sprehodila mimo d ruž ine , k i je prodajala to

robo, sva oč i tno izgledala kot Nemca. M a l i stopi do naju in me­ne pocuka za rokav, r e k o č : » H e r r - kaufen tepihe, bilige tepihe -kaufen .« Stari pa vse to mirno opazuje. M e n i je bi lo vsega tega dovolj in rečem fan t iču : » P a pričaj mi na srbohrvatskom jez i ­ku.. .«

Stari pa kot iz topa svojemu s inu: » P a a a budalo jedna! Pa zaaar ne vidiš, da mu je glava - n a š a !

Bosanska !?«

M a l e g o r e n j s k e v a s i

Ž a b l j e Piše: D. Dolenc

p o mlakužah so se vcasih žabe valjale

Tako je vleklo tisto popold­ne skozi vasi pod Storž ičem, da je šlo do kosti . Medtem ko je Selo še nekako varoval gozd, je Po t ravnikih okrog Žabel j piha-W> z dvojno močjo . Nič č u d n e ­ga, da ni bi lo žive d u š e zunaj. Le kure so vztrajale pri iskanju ? r n po dvor i šč ih , da j i m je per­je kar napihovalo, Krhanov maček je kot žoga okrogel če-Pel na deskah, Kreguljev pa si J e že poiskal svoje toplo mesto v kuhinji pod z a p e č k o m .

M a l a vasica so Zabije, skri-'a, in če te po nakl jučju ne za-"ese pot tu skozi , je ne odkr i ­ješ. Prvič, se mi zd i , sem šla tu mimo peš z borci K o k r š k e g a ° d r e d a , ko so pred leti naredil i s Pominsk i pohod po vaseh tule P°d S torž ičem, kjer so se naj­več zadrževa l i . N a polju med Belo in Trstenikom leži. M a k a ­damska, a dobro vzd rževana

pot pelje skozi vas, potok M i l ­ka se vije mimo hiš in čez trav­nike, nad vasjo pa se dviga Storžič s svojo skupino. M a l o

višje so Povije s š tevi lnimi po­či tniškimi h i š i cami . In od kod ime Žabl je , p o v p r a š a m pri K r e -guljevih. Samo ime govori , da prihaja od ž a b , k i so verjetno tu na veliko regljale. So reglja-le, se spominja Kreguljev ata, ko je bi l še otrok, zdaj pa j i h ni več slišati . Ve l iko bajerjev je stalo tod okrog, posebej na me­stih, kjer so kopal i i lovico za žganje opeke, so se valjale po m l a k u ž a h , zdaj pa teh ni več in tudi zemlja je že precej izsuše-

Ganki, polni rumenega zlata

O d nekdaj so bile v Zabi jah štiri kmetije: K r h a n , Kregul j , Polič in Fende. Zdaj je tu že

c e l j s k o polje v dnu Storž iča ima rodovitno, debelo plast zemlje.

pet novih hiš in spet 30 prebi­valcev, t o č n o tol iko, kot leta 1869. Največ j i h je bi lo leta 1910, 34, potem pa je šlo strmo navzdol. Leta 1948 j i h je b i lo 20, od 1953 do 1966 pa je drža­lo število 19. Trenutno imajo spet dva do j enčka , pri Krhano-vih imajo v z ibk i Petra, pri Kreguljevem Andreju pa Petro. V osnovno šolo hodi pet otrok, v srednjo pa noben. Prav je, da prihajajo otroci , vsakega pose­bej so v vasi veseli. Kmetije brez otrok niso žive.

Nekaj skupnega imajo vasi tu okrog Trstenika: velika go­spodarska poslopja: spodaj hlev in š u p o z veliko okroglo odprt ino, zgoraj pod za seno, čez vse poslopje pa vodi gank, poln koruznih storžev, kar daje dvor i ščem poseben ča r in mi-m o i d o č e m u obču t ek , da tu ne more biti revšč ina doma.

"Debe la zemlja je na žabel j -skem pol ju ," pripoveduje Kre ­guljev ata, Franc Rogelj, po­k o n č e n m o ž a k , ki pa gre že v osemdeseto leto, " i n bolj ko je suho leto, bolje pridelamo. Le­po je z ložena naša koruza in vsak se vanjo vtakne. Hleve nam je z idal Bošnkov oče s Pangršč ice . K o sam ni mogel več, je dobi l zidarje z Bele, de­lalo pa se je vse pod njegovim vodstvom. Dober mojster je b i l . "

Več zaslužka bi dala tržnica

Včasih so na žabel j skem po­lju tudi sejali soršč ico , m e š a n o ži to za kruh, ajdo, j e č m e n , pše­nico, pa seveda peso za praši­če. Ajdo so nehali sejati zaradi divjadi , ki je vso popasla. Sr-njadi je tu največ, divji prašiči le vsake tol iko pridejo skozi . V prihodnje pa bodo gotovo seja-ji več pšen ice . K d o ve, kako bo s tole osamosvojitvijo, so za­skrbljeni tudi tod ljudje. Č e bo­do odvisni le od kmetije, raz­mišlja Kreguljev Jože , bodo

morali zgraditi večje hleve. D a ­nes zmorejo za temi starimi z i ­dovi največ po dvajset glav in hlevov ne morejo modernizira­ti. Tis t i , ki so ujeli pravi čas ugodne kredite, so dobro nare­d i l i , danes pa se kmetijskim in­vesticijam bolj slabo piše. D o ­kler bo pri vsaki kmetiji vsaj eden imel delo v tovarni, bo še šlo. Danes oddajajo mleko v mlekarno, vsak teden ga voz i en gospodar, tisti, ki namolze več kot 40 litrov, ga pa vozi šti­rinajst dni skupaj - a r ačun ica pokaže , da bi se dalo več zaslu­žiti, če bi mleko predelovali doma v skuto in maslo in j u prodajali na trgu, si p r idob i l i stalne stranke. Včasih so si ta­ko pomagali . Vse gospodinje so imele v Kranju in v njego­vem delavskem okol i šu d ruž i ­ne, ki so j ih oskrbovale z mle­čn imi izde lk i , ja jčki , ajdovo, belo, koruzno moko in podob­nim. N a t ržn ico j im niti ni b i lo treba hodit i . Mošk i pa so v me­sto vozi l i in prodajali drva. T u ­di oni so imeli svoje stranke.

"Mrtva ilovica" za opeko

Nekako se je le prebijalo skozi življenje, vedno pa so b i l i tod ljudje skromni . Z a vse hiše in hleve, razen novih seveda, so opeko sami naredili . Več let so jo pripravljali za eno grad­njo.

" T u spodaj je "mrtva i l ov i ­ca","pove Kreguljev ata, "ta je prava za opeko. Tako je gosta in trdna, da nobena voda ne gre skoznjo. I lovico smo nako­pali - ni vsaka dobra, mora biti rumena, mastna - jo z nogami tlačili , bosi smo b i l i , in je vel i­ke kupe pr ipravi l i . Potem smo jo natlačil i v modele, zgoraj si odrezal z žico, snel model in pustil opeko sušiti na deskah. Počasi , v senci se je morala su­šiti, na soncu je razpokala. D v a meseca se je sušila, potem smo jo žgal i ."

na, saj se kis s poreklom prikazuje v sklopu spotov, k i me v svoji sporoč i lnos t i tako mi lozvočno opozarjajo na mojo uso­do.

K a k š n a hudobna notranja ali zunanja duša bi kis s pore­k l o m , k i se tako zvesto sil i v rodoljubne ode o moji dežel i , kaj hitro lahko spotakljivo izkoris t i la v posmehljive s o v r a ž n e namene. Zato bi moralo biti med takimi reklamami, k i imajo tako diametralno nasprotna sporoč i l a , nekaj minut premora - da si d u š a oddahne in misel spoč i je !

A l i ni to krasen primer, kako je pri nas demokracija še vedno brez repa in glave? Č e se že gremo domoljubje, da po nedavno objavljenih agitpropovskih navodi l ih ne rečem ro-doljubje al i še kaj hujšega, se ga pojdimo p o š t e n o in do kon­ca. N a fu l l ! Ne pa malo tega, malo onega, nazadnje pa smo pri kisu s poreklom!

Ne smem pomisl i t i , kaj bi na tako demokracijo dejal to­var iš S. Mi lošević , k i je pravkar v rodni mu Srbiji vpeljal ne­ka hlastna in le njemu jasna pravi la igre o tem, kaj se v nje­govi državi sme in kaj bo o d l o č n o sankcioniral . Pozaprl bo n a m r e č vse, kar bo kol ičkaj sumljivega č rhn i lo o kateremkoli funkcionarju. Č e bi njega f l ikni l i med spote o jesihu, je na­slednji dan televizija brez čist i lke, kaj šele drugega kadra!

Zato mi je kljub vsemu tale malo z m e š a n a slovenska de­mokracija, k i z raznoraznimi, tudi š toras t imi prijemi p o d u č u -je Slovence, kje da živijo, zaenkrat vseeno bolj všeč. Slovenci bi tudi brez tovrstnih marke t inšk ih potez pr idr l i na volišča, kajti zadeve so pospeši l i skupaj z » d e m o k r a t o m « z juga še številni drugi »de javn ik i« . Prava norost in poguba b i b i la , če bi se zdaj malopr idno spuntali in vse skupaj ignoriral i in se u ž a l o š č e n o obrni l i nazaj. Bolj kot kdajkoli n a m r e č za nede­ljo, k i prihaja, velja pregovor: »Sredi deroče reke pač ne moreš obrniti konj...« • D . Sedej

Andrej Šifrer pri Tini in Katji v Tržiču - V nagradni igri Šifrer-jev kviz smo dobili več kot 500 kuponov. Večina odgovorov je bila pravilna: Šifrer v pesmi Šum na srcu omenja Jacksona Browna, plošča in kaseta pa sta bili izdani v ZDA, v Nashvillu. Spraševali smo tudi, v kateri stranki je priljubljeni pevec. Pravilni odgovor: v nobeni!

Srečo pri žrebu sta imeli Tina in Katja Kremžar iz Bečanove U v Tržiču. Ker je naš pevec do konca leta precej zaseden, smo na njego­vo željo Tino in Katjo takoj tudi obiskali. Kako sta mali Tina in Ka­tja sprejeli v goste Andreja Šifrer ja. pa preberite v eni naslednjih številk našega časopisa. - D. S. - Foto: Jure Cigler

/ O ljubljanska banka G o r e n j s k a b a n k a d . d . , K ran j

J E S 17.12.1990 POVIŠALA OBRESTNE M E R E

Gre za povišanje letnih obrestnih mer za nenamensko vezana sredstva občanov. V primerjavi z dosedanjim obre-stovanjem znaša povišanje za od 12 do 22 odstotnih točk, odvisno od dobe in višine depozita. Tabelarni prikaz nam to nazorno prikaže:

do 10.000 nad lO.i nad 50.000 nad do 50.000 do 100.000 100.000

prej sedaj prej sedaj prej sedaj prej sedaj

— nad 3 mesece 13 25 15 28 20 30 23 35 — nad 6 mesecev 14 27 16 30 21 34 24 38 — nad 12 mesecev 16 29 18 33 23 38 26 42 — nad 24 mesecev 18 32 20 36 24 41 27 46 - nad 36 mesecev 20 35 22 40 25 45 28 50

Zgodi se tudi, da občan sredstva potrebuje pred iztekom vezave. LB — Gorenjska banka d. d., Kranj omogoča tudi razvezavo, kjer so sredstva obrestovana po naslednjih obrestnih merah:

do 10.1 nad 10.1 do 50.0

nad 50.000 do 100.000

nad 100.000

prej sedaj prej sedaj prej sedaj prej sedaj

- nad 1 do 2 meseca 10 20 11 - nad 2 do 3 mesece 11 23 13 - nad 3 mesece — 25 —

23 14 26 17 30 25 17 28 20 32 28 - 30 - 35

Na področju deviznega varčevanja naj opozorimo na zvišanje obrestne mere pri vezavah avstrijskih šilingov nad eno leto, ki velja za zdomce. Pri vezavi na 70.000 ATS je ta­ko letna obrestna mera 7,5 % in pri vezavi nad 350.000 ATS 8,0 %.

Še posebej, pa je zanimiva nova možnost deviznega var­čevanja, ki jo nudi LB - Gorenjska banka d. d., Kranj -nenamenska vezava deviznih sredstev. Za dobo nad 3 me­sece, lahko po 7 % letni obrestni meri vezete avstrijske ši­linge, nemške marke, švicarske franke in ameriške dolarje. Najnižji znesek vezave je 1.000 DEM oz. protivrednost v drugi valuti.

Spremenile pa so se tudi obrestne mere za dovoljeni in nedovoljeni negativni saldo na tekočih računih in sicer s 36 % na 42 % in s 45 % na 55 %.

G L A S 14. STRAN Š P O R T I N R E K R E A C I J A

UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek , 18. d e c e m b r a 1990

Združenje zimskih tekov Alpe - Adria - Lcpet

Sodelovanje športnikov na tromeji Pokl juka , 14. decembra - Letos, ko je spet prava zima, so organi­zatorji t eka šk ih prireditev in ljubitelji s m u č a r s k e g a teka prepri­čan i , da bo spet moč izvesti tradicionalne prireditve, pripraviti rekreativna tekmovanja, t ekaške šole in veliko razvedrila za lju­bitelje z imskih športov. Tako tekmo že pripravljajo organizatorji Teka treh dežel , ena od pomembnih prireditev bo tudi Pokl jušk i maraton (prej J A S S A ) , k i bo 10. marca prihodnje leto.

" T e k i treh deže l so v desetih letih postali t radic ionalni , predvsem pa so vel iko prispevali k temu, da so se okrepi l i stiki na o b m o č j u A l p e - Jadrana. Ravno iz Teka treh dežel izvira tu­di ideja o o l imp iad i treh dežel . M i s l i m o , da je to dobra zamisel in da bi jo mora l i podpreti vsi , ki nam je špor t pri srcu. Nare­dit i moramo vse, da bi se ta o l impiada tudi izpeljala, saj mis l i ­mo, da je to n e k a k š e n končn i cilj na š p o r t n e m p o d r o č j u sode­lovanja v tem trikotu d e ž e l , " je na petkovi t iskovni konferenci, ki jo je na Pokl juki pr ipravi la Z T K . O Kran j , dejal Brane D o l -har.

Z a ljubitelje s m u č a r s k i h tekov, ki se te dn i že pripravljate na prve m n o ž i č n e prireditve (teh bo letos kar trinajst), naj za­p i š e m o , da se organizatorji Teka treh dežel , Tur i s t i čno društvo Kranjska Gora , Reteče in Trbiž , ter organizacijski komite S K I T O U R - 3 Podk loš t e r že pripravljajo na prireditev. Ko t je po­vedal V lado Pet r ič iz T D Rateče , bo jubi le jni deseti Tek treh dežel v nedeljo, 17. februarja, začel pa se bo v Kranjski G o r i . O d tam bo proga vodi la preko Ra teč , čez jugoslovansko - i tal i ­jansko mejo mimo Bele peč i , pred T r b i ž e m bo treba zaviti pro­ti avstrijski meji do vasi Selce nad P o d k l o š t r o m na K o r o š k e m , kjer bo c i l j . Razdal jo bo treba pre teč i v št ir ih urah in po l , pr i -j avn ino pa je za jugoslovanske u d e l e ž e n c e treba plačat i na na­slov Tur i s t i čnega d ruš tva Krans jka G o r a , Tičar jeva 2 po poš tn i nakaznic i ali pri blagajni d ruš tva ob de lovn ik ih od 8. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Pr i javnina znaša 200 d in , vsak u d e l e ž e n e c pa bo dob i l z n a č k o teka Treh deže l , d ip lomo, v rečo za obleko in oskrbo v o k r e p č e v a l n i c a h . Informacije o prireditvi lahko dobite v T D Kranjska G o r a tudi po telefonu 88-768. Na t an čne j š i razpisi in navodila u d e l e ž e n c e m bodo še objavljena, za tekmovanje pa se je treba prijaviti do 10. febru­arja.

N a pokl juških poteh in cestah so te dni že idealne snežne razme­re za tekače , prav tako pa lahko na Pok l j uk i in Zat rn iku uživajo ljubitelji alpskega smučanja .

E n a letošnjih sklepnih m n o ž i č n i h t ekašk ih prireditev, k i jo pripravlja S m u č a r s k i klub Snež inka iz Ljubljane pod pokro­viteljstvom Z T K O Kranj , bo Pokl juški maraton (namesto Y A S -S A maratona). Program prireditve ostaja podoben kot vseh šti­rinajst let, to je teka na 21 in 42 ki lometrov v klasični in prosti tehniki . Temu teku bodo dodal i še tek na 8 kilometrov na iz­redno lahk i in v a r n i p r o g i , ki bo namenjen vsem tistim, k i so s labše pripravljeni al i s labše obvladajo t ekaške veščine . Sicer pa so pri S K Snež inka v Ljubljani letos pr ipravi l i bogat pro­gram, v katerem ponujajo vse od s m u č a r s k i h tečajev do šole s m u č a n j a na Blaževem gr iču , vaditeljskih in vodn i šk ih tečajev za mlade in še marsikaj. Skratka, s s m u č a r s k i m i programi zače­njajo te dn i , za n a t a n č n e j š e informacije pa lahko p o v p r a š a t e po telefonu 061-446-495, Kot pravijo, bodo v času božičnih in polletnih počitnic zlasti dobro poskrbeli za šolar je (brezplačna šola smučan ja ) .

K e r kaže , da bo letošnja z ima spet t a k š n a , kot smo j i h b i l i vajeni pred leti, so po naš ih z imskih s m u č a r s k i h središčih pri­pravljene tako imenovane tekaške šo le , v katerih se bo s po­moč j o učiteljev in vaditeljev s m u č a n j a (pri nas j i h je že več kot 100) m o č nauč i t i ali izpopolni t i v t ekašk ih spretnostih na smu­čeh . • V , Stanovnik

Hokejsko popoldne Kranj , 18. decembra - Hokejski k lub Triglav organizira

v če t r tek , 20. decembra, ob 16. uri na drsa l i šču v Kran ju za­n imivo prireditev "Hokejsko popoldne" . N a prireditvi bo predstavljena 22-letna zgodovina kranjskega hokeja in k lu­ba, njegovi uspehi, razmere za delo, pa tudi težave , k i stal­no spremljajo kranjski hokejski k lub. Trenerji bodo prika­zali delo z mlad imi , naprodaj bo rabljena hokejska opre­ma, fantje, rojeni leta 1982 in mlajši , pa se bodo lahko vpisal i v hokejsko šolo . Poskrbljeno bo za prezeble, že jne in l ačne obiskovalce, organiziran bo srečelov za nagrade, ki so j ih prispevali starši hokejistov in ljubitelji tega š p o r t a . • J . K . —

Tomo Česen na poštni znamki Kranj , 18. decembra - N a predlog Planinske zveze Slo­

venije in P T T podjetij Slovenije je skupnost jugoslovanskih P T T podjetij vključila v program pr i ložnos tn ih poš tn ih znamk, k i bodo izšle prihodnje leto, tudi znamko v počas t i ­tev ve l ik ih a lp in i s t i čn ih uspehov T o m a Č e s n a . K e r špor tn i ­ki tako pri nas kot na tujem redko najdejo prostor na pošt­nih znamkah, je to še večji dosežek . Z n a m k a utegne imeti zato tudi velik odmev med filatelisti. Z n a m k a bo izšla 24. apri la prihodnje leto v 150.000 izvod ih , vredna pa bo 6,50 dinarja, ko l ikor je poš tn ina za pismo za tujino. O tem bo s propagandnim gradivom seznanjena tudi svetovna p o š t n a zveza. • J . K .

O d p r t o r e p u b l i š k o p r v e n s t v o v š p o r t n e m p l e z a n j u

V e l i k a p o d p o r a a t r a k t i v n e m u š p o r t u

Minulo nedeljo je bila v Škofji Loki na Podnu zanimiva prireditev, tekmovanje v športnem plezanju. Da je ta šport vse bolj popularen, dokazuje vedno več mladih, ki se vključujejo med športne plezalce, pa tudi ogromno obiskovalcev, ki so si ogledali tekmovanje. Škofja L o k a , 16. decembra - Organizatorji odprtega prvenstva Re­publike Slovenije v špor tnem plezanju so bi l i domačini , P lezaln i klub Škofja L o k a . Prireditev so odlično pripravili in vodil i , ter po­skrbel i , da so ob njej uživali tako tekmovalci kot gledalci.

Prvenstvo seje zače lo že do- A O Tržič in postala r epub l i ška poldne, ko so se tekmovalci pomer i l i v predtekmovanju. Nič manj n i b i lo zanimivo tek­movanje gorenjskih osnovno­šolcev, k i so se v odmoru med dopoldansk im in popoldan­skim delom tekmovanja pome­r i l i za torto Montana . Osvoj i l i so jo mladi plezalci iz Rado­vljice, v zmagovalni ek ip i pa so nas topi l i : D o m e n Perad, Sašo Prešeren in Anže Šanca . Drugo mesto je osvojila ekipa Tržiča ( Joža Gros , G a š p e r K o r e n , G o -razd Kr i žna r ) , tretja je b i la eki­pa Jesenice I (Dejan Pretnar, K lemen Novak , M a r t i n a Č u -far), če t r to so b i l i Ločan i (Blaž­ka K l e m e n č i č , Orhan Nikov ič , Jernej Gol jevšček) , peta je bi la ekipa Jesenice II (Mojca N o ­vak, T o m a ž Novak , Peter Ra -muš) , šes ta pa je b i l a ekipa Kranja (Aleš Č e s e n , Boštjan Tolar , Blaž Kuhar) . Najbol jš im mlad im š p o r t n i m plezalcem je torto pok lon i l Srečo Rehber-ger, naš znani plezalec, ki bo prav te dni v okvi ru svojega podjetja Montana v Podlubni -ku v Škofji L o k i odpr l trgovino s š p o r t n i m i , predvsem plezalni­mi p o t r e b š č i n a m i .

Vrhunec nedeljskega tekmo­vanja je b i lo popoldansko fina­le, na katerem so se najprej po­merila dekleta. Najdlje je pre­plezala (smeri je postavljal To­mo Č e s e n ) N a t a š a Str i t ih iz

prvakinja v š p o r t n e m plezanju. Druga je b i la Damijana Hudo-l in iz P K Škofja L o k a , tretje mesto si je priplezala M i r a n d a Or ta r iz A O Tolmin , če t r ta je b i la Slavica S to jakovič iz A O Velebit , peta pa Romana Tom­šič iz A O N o v o mesto. V finalu m o š k i h se je najbolje izkazal Tadej Slabe iz A O M a t i c a , dru­gi je b i l A r c i Venerin iz Trsta, tretji pa L u k a Zaplotnik iz A O Kranj . K e r pa uvrstitev tekmo­valca iz sosednje Italije ne šteje za r epub l i ško prvenstvo, si je tretje mesto priplezal Stanko Zidan iz A O M a t i c a .

" N a današn j i pr iredi tvi smo sodeloval i vsi č lani n a š e g a ple­zalnega kluba, vsak po svojih m o č e h . Tis t i , ki so tekmoval i ,

so se pripravljal i za tekmo, ostali smo skrbeli za organiza­cijo. Ze lo smo zadovoljni z obi­skom na tekmovanju, kar je do­kaz več, da je velik interes za š p o r t n o plezanje tudi pri nas v Škofji L o k i . Prepr ičan i smo, da bomo tradicijo tekmovanj na­daljevali vsaj enkrat letno," j e

povedal tajnik Plezalnega dru­štva Franc Langerholc - Cac.

D a je prireditev uspela, i r t

da so tekmovalci dob i l i lep e

nagrade, pa so poskrbel i : gla­vni pokrovitelj tekmovanj 3

M a r m o r iz Hotavelj , pokrovi­telj loške ekipe A v i a club ter števila podjetja (Špor t Ča rman , Srečo Porenta, Bandag, Cvetli­č a r n a F lora , L T H Trata, Peks, delikatesa Trava, sadovnjak Resje, bistro As , K Z Škofja Lo­ka, A B C Škofja L o k a , Diskont 33, podjetje Montana , Tabor Gorenja vas ter trgovini Viole-ta in Frtunovec). • V . Stanovnik, Foto: G . Sin i*

Klub jadralnih padalcev Krokar iz Železnikov

S k r b z a v a r n o l e t e n j e

i n n a p r e d o v a n j e Železn ik i , 14. decembra - Sredi prejšnjega meseca so ljubitelji ja­dralnega padalstva Železnikov in okolice ustanovili svoj klub, k i so mu dali ime Krokar . Ž e v začetku klub šleje več kot trideset članov, kar potrjuje, da je jadralno padalstvo tudi pri nas zelo popularen špor t .

"Jadralno padalstvo je ena tistih vrst letenja, k i se jo da nauči t i zelo hitro. Je najbolj enostaven nač in letenja, saj je za to, da pole t i š , da p r ideš v zrak potrebno le malo. Prav dejstvo, da je vse skupaj videti enostavno, pa lahko ta špor t naredi nevaren. To kažejo tudi š tevi lne p o š k o d b e . Zato smo se jadra lni padalci iz Selške dol i ­ne odloč i l i , da ustanovimo svoj klub, kjer naj bi novim č l a n o m t e o r e t i č n o in p r a k t i č n o pred­stavili ta špor t in bi j i h s tem nauči l i varnega letenja," pravi M a r k o Koka l j , predsednik K l u ­ba jadralnih padalcev Krokar .

Seveda pa bo v delu kluba imelo pomembno mesto izpo­

polnjevanje znanja. Jadralno padalstvo je v svetu popularen špor t , pa tudi pri nas je bilo or­ganiziranih že nekaj tekmo­vanj. "S č a s o m a bo pripeljalo do tega, da, če hočeš biti res dober jadralni padalec, m o r a š veliko znati, se marsikaj nove­ga nauč i t i . Ce j ih je več skupaj, je to laže. V Slovenij i imamo pri Zvezi letalskih organizacij Slovenije komisijo za prosto le­tenje. V njej naj bi b i l i poleg zmajarjev tudi predstavniki pa­dalcev. V Sloveniji je n a m r e č že nekaj klubov jadra ln ih pa­dalcev, č lani teh klubov pa smo se že nekajkrat sestali in se dogovarjali o sodelovanju. Tre­ba se je n a m r e č dogovori t i o tekmovanjih, predvsem pa o šolanju . Zlast i na p o d r o č j u šo­lanja je treba postaviti skupna merila, ki naj bi bi la podobna tistim zunaj naš ih meja. Tako naj bi se naše šole in izpit i pri­znale tudi v tujini ," pravi Fran­ce Meguša r , k i bo v klubu skr­bel predvsem za šolanje . Ke r slovenski jadralni padalci kan­didirajo tudi za evropsko pr­venstvo čez dve leti, se bo v kratkem organizirala tudi liga za jadralne padalce, kjer bodo

tudi izbirne tekme za kandid' 1 ' te na tem prvenstvu.

Ze takoj po novem letu s * bo v okviru kluba K r o k a r v 2*" leznikih začela tako imenovan* šola za jadralne padalce, naj* prej teore t ični del, poleti pa t u ' d i p r a k t i č n o letenje. V klub u

upajo, da bodo našli sponzor) 6 ,

ki bi pomagali kupit i nekaj P a ' dal za učenje , saj oprema po s a . ' meznika stane oko l i dva tis?, mark. Seveda pa je m o č kup|!! tudi rabljeno, saj je v Slovcf l ' | že nekaj proizvajalcev jadra1' nih padal. Poleg padala je novna oprema še pas. Čelad 3 ' v isoki čevlji in zašč i tna oblek 3 ' • V . Stanovnik

Hokej na ledu

Dva poraza Jesenic V petek j ih je doma premagala ljubljanska Ol impi j a s 7 : 2, v nede­ljo pa še Medveščak iz Zagreba s 3 : 2.

Jesenice, 14. decembra - Jesen ičan i v zadnjih dveh ko l ih na­daljevanja I. zvezne hokejske lige niso imeli s reče. Po porazu s Crveno zvezdo v Beogradu so v petek doma igrali z O l imp i jo iz Ljubljane in izgubi l i s 7 : 2. Ol impi j a je igrala o d l i č n o , Je sen ičan i pa slabo in po taki igri tudi kaj več niso mogli p r i čakova t i . Derbi je b i l mirol juben, v mejah špo r tnega , zato je bi lo tudi izključitev malo. *

V nedeljo pa so Jeseničani igrali z M e d v e š č a k o m Gor tanom iz Zagreba. Gosteje so vodi l i z 2 : 0, J e sen ičan i so po odl ičn i igri izenači l i , vendar so nes rečno prejeli tretji gol in zgubi l i . V nedelj­skem kolu je p resenečen je tudi gladek poraz s 7 : 0 Ol impi je s Crveno zvezdo v Beogradu.

Pred torkovim ko lom, Jesen ičan i igrajo doma z Zvezdo, vo­di O l i m p i j a , J e sen ičan i pa so četr t i .

V 1. B zvezni ligi je Bled premagal Slavijo z 8 : 5, v je Ol impi j a II premagala Triglav s 6 : 1, Jesenice II pa z 9 : 4. • J . K . , s l ika G . š i n i k

C i n k a « !

V e l i k i t u r n i r b i l j a r d a p r i J o h a n c i

Zmagal je Žnidaršič Britof, decembra - Bi l jard klub Johanca Britof, k i je b i l 10.

decembra registriran kot prvi tovrstni k lub na Gorenjskem, je 1. decembra pr i redi l velik turnir, na katerem so igrali mednarodno somico, sodelovalo pa je 74 biljardistov iz Slovenije, Reke in Be­ograda. Zmaga l je Jonas Žn ida r š i č , rektor bil jard akademije, č lan Kluba biljardistov Ljubljana. Drug i je b i l Rist ič iz Beograda, tre-Ui Grubar ( K l u b biljardistov Ljubljana, in četrti M u r n (Bil jard klub Pohorje Mar ibor ) . Prvi trije so dob i l i denarne nagrade, na­slednjim šes tnajs t im pa je Bil jard klub Johanca podel i l p r ak t i čne n a g r a d e , ki so j i h prispevali Pivovarna U n i o n , Mercator , poslo­valnica I Kran j , Mesar i ja Anton Arva j , C o c a C o l a in Pivovarna Laško. Pri organizaciji je pomagal Tenis shop VVimbledon iz Ce­lovca.

. Naslednji ve l ik i turnir, k i bo štel za A T P točke, bo 23. febru­arja. Pr ičakujejo u d e l e ž b o biljardistov iz Avstrije, Spl i ta , Reke, Subotice in Novega Sada ter drugih jugoslovanskih klubov. • J .

Od tekme do tekme

Turnir Mošnje 90 Mošnje , 18. decembra - Gos t i šče Pri D u š a n u v M o š n j a h vabi

P odprti hitropotezni šahovski turnir, k i bo v soboto, 22. decem­bra, ob 9. uri v G o s t i š č u pri D u š a n u . Turn i r bo voden r a č u n a l n i ­ško. Igrali bodo 14 kol po šv icarskem sistemu na 5 minut. Prijav-n m a bo 100 dinarjev in jo bo treba p lača t i pol ure pred z a č e t k o m turnirja. S seboj obvezno prinesite š ahovske ure. Podeljen bo komplet kolajn in 7 denarnih nagrad v skupni vrednosti 4.000 di ­narjev.

V nagradni sklad so prispevali Usnjarstvo Slatnar Tržič , Trgo­m a Kasablanka Kranj in Gost išče pri Dušanu Mošnje . • Dušan

Uspeh naših biatloncev Les Saisiels, 16. decembra - Jugoslovanski biat loni so že na prvi tekmi v novi sezoni dokaza l i , da so letos dobro pripravljeni. N a ­ša štafeta, v kateri so tekl i J . Velepec, Grajf, Lekan in Ožbo l t , je osvojila o d l i č n o šesto mesto, kar je doslej največji uspeh naš ih biatloncev. • V . S.

Zmaga l Jano Rant - Partizan Škofja L o k a je organiziral prvi č lansk i turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 32 igralcev, za­s l u ž e n o pa je zmagal Jano Rant pred Ivkom Svol j šakom. Oba sta č l a n a Partizana Škofja L o k a . Tretji je b i l E m i l Rant (Tehnik), če­trti Franc Prevodnik (Partizan), peto mesto pa delita Boštjan Rant (Partizan) in Janez Starman (Kondor ) . • J . Starman

Kranjska Gora pripravljena Kranjska Gora , 17. decembra - V nedeljo in ponedeljek sta b i l i v Kranjsk i G o r i tekmi za evropski pokal v s la 'omu in veleslalomu, konec tedna, v petek in soboto 21. in 22. decembra pa pr ičakuje­jo najbol jše svetovne slalomiste in veleslalomiste.

K l j u b temu da naša pomlajena m o š k a reprezentanca letos v svetovnem pokalu še ni osvojila t očke , bo letos v Kranjski G o r i še posebej slovesno. Tekmovanje za pokal Vitranc n a m r e č slavi 30-letnico. Gotovo je k slovesu kranjskogorskega tekmovanja ve­l iko prispevala tradicija, pa tudi uspehi d o m a č i h tekmovalcev s Križa jem na čelu. Tako tudi letos v Kranjski G o r i pr ičakuje jo š tevi lne d o m a č e in tuje ljubitelje smučan j a . • V . S.

T i V i • • • 1 • L i g a š k i i z i d i

Košarka - Košarkar j i Triglava so v soboto doma gostili ekipo Žel jezničar ja in zmagali z re­zultatom 95 : 91 (41 : 41). S petnajstimi t o č k a m i so tako na dvanajstem mestu v L B zvezni koša rka r sk i l ig i , v prihodnjem kolu pa igrajo v M a r i b o r u .

Koša rka r i ce Kranja so do­ma igrale z ekipo Cometa in zmagale z visoko razliko 103 : 60 (55 : 23). J e sen ičanke so do-

P F A F F H O B B Y L O C K 7 8 3

n e t o A T S

5 . 8 1 7 . -

N U D I M O V A M V S E Š I V A L N E , P L E T I L N E IN O V V E R L O C K S T R O J E Z N A M K E P F A F F , B R O T H E R , B A B Y L O C K , J U K I , E L N A , B E R N I N A , H U S O . V A R N A i td . . .

C E L O V E C (CENTER) 10. O K T O B E R S T R . 22 TEL.: 9943-463-513648

S A L O N POHIŠTVA

IZ NAŠEGA P R O G R A M A POHIŠTVA V A M PO Z E L O U G O D N I H C E N A H N U D I M O :

S P A L N I C E t

O T R O Š K E S O B E •

D N E V N E S O B E •

J E D I L N I C E I N P R E D S O B E Obiščite nas na BOŽIČNEM SEJMU v Kranju od 14. do 21. decembra 1990.

M* Vabimo vas tudi v ^formativni salon ARK v trgovini GAMBIT Krani, Tomšičeva 30 A f> \ telefon 064/24-842 | j / J R t 1 I

Salon ARK v Idriji [ i i j j telefon 065/71-855

ma izgubile s k o š a r k a r i c a m i C i m o s a z rezultatom 54 : 63 (32 : 34). N o v o zmago v prvi slovenski koša rka r sk i l igi pa so si doma pribori le igralke Odeje Marmor ja . E k i p o Slovana so premagale z rezultatom 75 : 53 (34 : 28) in tako trdno drži jo prvo mesto v l ig i . • V . Stanov­nik

Rokomet - R o k o m e t a š i c e K r a ­nja so v II. zvezni rokometni l i ­gi doma igrale z ekipo Borova in zmagale z rezulatom 24 : 14 (11 : 8). R o k o m e t a š i Šeširja so gostovali v Leskovcu pr i K r ­škem, kjer so kljub dobri igr i , ko so več ino časa vod i l i , na koncu popusti l i in izgubil i z re­zultatom 26 : 21 (12 : 13). Pred-dvorčani so doma igrali z ekipo S T T Rudarja in kljub vodstvu v zače tku tekme (5 : 0), igubi l i z rezultatom 21 : 28 (11 : 14).

Odbojka - Igralci Bleda so go­stovali v Ljutomeru in izgubil i z rezultatom 3 : 2 (-8, -2, 15 ,9 , 12).

• V . Stanovnik

R E P U B L I Š K I Z A V O D Z A Z A P O S L O V A N J E E N O T A K R A N J I N S K U P Š Č I N A O B Č I N E K R A N J I Z V R Š N I S V E T Komisi ja za zaposlovanje

objavljata R A Z P I S

za zbiranje pisnih ponudb za izvajanje programov samozapo-slovanja ter programov, k i bodo prispevali k razreševanju pro­blematike brezposelnosti v občini Kranj .

I. N A M E N R A Z P I S A V obč in i Kranj bomo moral i za aktiviranje pr i l iva kadrov ponudi t i letno v naslednjem petletju od 1040 do 1100 delov­nih mest (ne glede na to, ali gre za nova ali izpraznjena stara mesta), če b i hoteli vsaj ohraniti sedanjo stopnjo brezposel­nosti (okol i 4 %). V nasprotnem primeru bo stopnja kmalu presegla 10 % (brez upoš t evan j a kadrovskih p resežkov oz. stečajev). Z a lažje razreševanje navedene problematike i ščemo sodelo­vanje s pravnimi in fizičnimi osebami, k i bi na s is temat ični osnovi zagotavljale in nudile pravne, informacijsko-podje-tn iške , finančne, organizacijske, kadrovske in druge storitve ter raz l ične i zobraževa lne programe z namenom lažjega ra­zreševanja problematike brezposelnosti v obč in i Kranj in iz­vajanja programov samozaposlovanja.

K R I T E R I J I Z A S O D E L O V A N J E Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, k i bodo pravo­č a s n o posredovale svoje ponudbe ter izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da je eden izmed predmetov njihovega poslovanja: eko­

nomske, organizacijske, pravnokadrovske storitve, sveto­vanja a l i

b) da se ukvarjajo z i zobraževa l sko dejavnostjo, c) da imajo že najmanj 6 mesecev prak t ičn ih izkušenj na na­

vedenih področ j ih d) da pred lož i jo s t roškovno ovrednotene programe.

II. I Z V E D B A Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o izvedbi pro­grama, v kateri bodo opredeljene medsebojne obveznosti in zagotovljena namenska poraba dodeljenih sredstev.

III. R O K P R I J A V E Prijave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev in opisom progra­ma pošlj i te najpozneje do 30. 12. 1990 na naslov: Skupšč ina o b č i n e Kran j , Izvršni svet, Komis i j a za zaposlovanje, Trg re­volucije 1, 64000 Kranj al i Repub l i šk i zavod za zaposlova­nje, enota Kran j , Cesta J L A 12, 64000 Kranj .

CENEJS C 3UTF'

m P E K O

N A N O V O L E T N E M

S E J M U

P r i j e t n o

p r e s e n e č e n j e M e d razstavljala na letoš­

njem 31. novoletnem sejmu, k i so ga odprli v petek, trajal pa bo do 21. decembra, je tokrat pr i­jetno presenetil Peko Tržič . Če­prav na tem sejmu ni v navadi, da bi ocenjevali posamezne pavi­ljone, smo med števnilnimi obi­skovalci že prvi dan in nato v so­boto ter v nedeljo slišali pripom­bo, da je Pekov prostor v hali A najlepši.

K tej p r ipombi pa velja do­dati še druge; predvsem tiste, za obiskovalce najbolj vabljive. Peko se je n a m r e č odloči l , da tudi na sejmu predstavi tako imenovani Slovesni program po 25 odstotkov nižjih cenah. D a so cene zares nizke in so zato Pekovi kakovostni čevlji še to l i ­ko bolj vabl j ivi , poglejmo ne­kaj primerov:

M o š k e nizke čevlje dobite že za 353 d in , p o d l o ž e n e usnjene zimske škornje za 588 d in , o t roške za z imo oziroma sneg od 90 d in naprej, visoke otro­ške copate po 129 d in , o t ro ške

copate v ob l ik i figuric po 69 din . Celoten o t rošk i program (še posebej o t rošk i nahrbtniki po 120 in 157 din) pa je tudi ze­lo primerno p r a z n i č n o dar i lo .

Izredno vabljiv je tudi pro­dajni b o m b a ž n i program na Pekovem prostoru na sejmu. M o š k e in ženske b o m b a ž n e tre­nirke so po 397,70 din ozi roma 299 din , o t roški b luzoni in tre­nirke po 198 d in . B o m b a ž n e po lo srajce so po 149 d in in več, svileni tekstilni kompleti ( pod ložen i ) po 598,90 d in , bun­de od 396 d in (o t roške) do 721,80 m o š k e , puhovke pa ima­jo od 1349 d in naprej.

Bombažni program tokrat Peko predstavlja in ponuja sa­mo na sejmu; torej do petka. Os ta l i program pa bo tudi po sejmu (kol ikor ga bo še ostalo) moč dobiti tudi v trgovini P E ­K O III Kranj v Gregorčičevi u l ic i 8 (za Globusom). Oglasite se pri Peku na sejmu in za G l o ­busom v Kranju.

Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo!

Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!!

)mmr.-GLAS 1 6 . s t r a n O G L A S I , O B V E S T I L A Torek , 18. d e c e m b r a 199°

S U P E R C E N E p r i L O I B L K A U F U !

ponudbe veljajo od 1 5 . 1 2 . do 2 9 . 1 2 . 1 9 9 0 AVSTRIJA - Kirscherrtheuer 48

(pred mostom čez Dravo desno)

S C H A R L A C H B E R G ali

S T O C K

V I N J A K 1 lit. samo i

Š K O T S K I W h i s k y

0,7 lit.

E D O O

H L A Č N E

N O G A V I C E

5 parov - paket

B R A S I L

K A V A

1 kg

OTROŠKA

J A J Č K A

P R E S E N E Č E N J A

34..

K U M A R I C E 0,7 lit. samo 13,-

49,90 od 1 8 . do 2 4 . 1 2 . V E L I K I P O P U S T pr i

J A B O L Č N I S O K

1 0 0 % 1 lit. zdaj samo 5..

E L E K T R O A P A R A T I H .

STERE0 STOLP, S 0 U N 0 RADI0REK0RDER, GOLDSTAR TELEVIZORJI ALI S A M S 0 N G VIDE0REK0RDERJI Z D A J

. " A T S CENEJE

1 9 . in 2 0 . 1 2 . BREZPLAČNA P O I Z K U Š N J A K A V E !

O B I Š Č I T E N A S - N E B O V A M Ž A L !

ISKRA TIV, d. o. o. Podjetje t iskane vezja Ljubljanska ces ta 24 a 64000 Kranj

objavlja

J A V N O LICITACIJO naslednjih mehanskih in elektronskih delov:

Z a č e t n a cena 1. Deli za instaliranje klora (komplet) 300 din 2. Deli z a instaliranje vodika (komplet) 1.500 din 3. Inš t rument milivoltmeter (kos) 400 din 4. Koračni motor (kos) 100 din 5. Primerjalnik elektronski (kos) 100 din 6. Releji razni (kos) 5 din 7. Stikalna ura (kos) 20 din 8. Kontaktorji razni (kos) 50 din 9. Bimetalni razni (kos) 20 din

10. Varovalni elementi razni (kos) 1 din 11. Fo toč i ta lec (kos) 30 din 12. Mini rele 12 V (kos) 30 din 13. Vrtalni stroj NC Trudril 120.000 din 14. Razigljevalni stroj 80.000 din

Javna licitacija bo v pr i ročnem sk lad išču Iskra TIV v petek, 21. decembra 1990, ob 10. uri. Ogled je m o ž e n dve uri pred pri-č e t k o m licitacije. Prodajali bomo po nače lu »videno-kuplje-no«. Prometni davek na k o n č n o ceno p lača kupec. Prevzem delov je takoj po plačilu celotnega izlicitiranega zneska. Var­šč ino 10 % izklicne cene je treba plačati pred z a č e t k o m licita­cije. Druga pojasnila lahko dobite po telefonu (064) 22-975.

FRIZERSTVO IVANKA

S e l j a k o v o n a s e l j e 29

S t r a ž i š č e - K r a n j

Odprto vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah po dogovoru!

O T R O Š K A T R G O V I N A M a r o l t T a t j a n a . K R A N J

T o m š i č e v a 16 •

Trgovina MEDO sporoča, da |e poleg stare trgovine z igračami odprla novo trgovino z otroško modo za dojenčke, malčke, otroke m najstnike. Nudimo vam tudi oblačila priznanih itahjan-skih proizvajalcev, kot so IANA, BRUMMEL, MAULI. Priporočamo se za obisk!

, Odprto vsak dan od 9. - 19 v soboto od 9 12. ure

STANOVANJSKA ZADRUGA

A Z U R I A N A

p o s l o v n a e n o t a

KRANJ - Partizanska 8, tel.: 064/21 -119 RADOVLJICA - Kranjska 13/1, te l : 064/75-962

JESENICE • Kidričeva 41, tel 064/81-562 int. 28.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj or­ganizira prakt ično demonstracijo mon taže snežnih verig. Vozniki bodo svojo spretnost pri montaži lahko sami pre­izkusili, najbolj spretnim pa so namenjene prakt ične na­grade.

Praktični prikaz montaže snežnih verig bo v ponedeljek, 17. 12. 1990,

ter v sredo, 19 .12 .1990, od 15. do 18. ure na dvorišču A M D Kranj, Koroška 53/d.

V akciji sodelujejo: Petrol OE Kranj, AMD Kranj in Tovarna verig Veriga Lesce.

Dobro je vedeti, da bodo ceste odslej p lužene bolj po­redko in bodo ob sneženju na vozišču večje količine sne­ga (od 10 - 15 cm), v takšnih voznih razmerah pa so za varno vožnjo s n e ž n e verige nujno potrebne ter zato tudi obvezne.

O vsem, kar vas bo zanimalo glede uporabe snežnih ve­rig, njihovem popravilu in možnos t ih nakupa, vam bodo v ponedeljek oz sredo pojasnili tudi strokovnjaki s tega področja .

H O T E L J E L O V I C A B L E D C . Svobode 5, Bled

objavlja naslednja prosta delovna mesta:

1. V O D J A F I N A N Č N O R A Č U N O V O D S K E S L U Ž B E -1 delavec za N D Č Pogoj i : - V I I . a l i V I . st. ekonomske oz. druge ustrezne smeri -3 leta de lovnih izkušenj na enakih a l i podobnih del ih -poznavanje dela na r a č u n a l n i k u - t r i m e s e č n o poskusno delo

2. K N J I G O V O D J A -. 1 delavec na N D Č

3. S A L D A K O N T I S T -I delavec za N D Č (plači lni promet) Pogoj i : - V . st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 3 leta de lovnih izkušenj na enakih a l i podobnih del ih - poznavanje dela na r a č u n a l n i k u - t r i m e s e č n o poskusno delo

4. S K L A D I Š Č N I K - E K O N O M -1 delavec za N D Č Pogoj i : - V . ali V I . st. strokovne izobrazbe ekonomske, trgovske

al i gostinske usmeritve -3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih del ih -poznavanje dela na r a č u n a l n i k u . t r i m e s e č n o poskusno delo

Kand ida t i naj vloge z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev poš­ljejo v 8 dneh na naslov: Hotel Je lovica, p. o., 64260 Bled , C . svobode 5.

NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI

JLU15 OL 1. Nagrada Barvni TV Sony 51 c m

2. Nagrada B o n v vrednosti 2.000 din

3., 4., 5. Nagrada Bon v vrednosti 500 din

K R A N J K o r o š k a c. 16 tel . : 064/22-249

ŽREBANJE 29.12.1990

IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU

Ž A M E T N E H L A Č E 3 4 9 , 0 0

J E A N S H L A Č E 2 7 9 , 0 0

H L A Č E - Z I M S K I K E P E R 2 9 9 , 0 0

J E A N S J A K N E 3 9 9 , 0 0 - 5 4 9 , 0 0

J A K N E - Z I M S K E 6 9 9 , 0 0 - 9 9 9 , 0 0

M A J I C E 2 1 9 , 0 0 - 2 5 9 , 0 0

T R E N I R K E 3 2 9 , 0 0 - 3 4 9 , 0 0

S R A J C E 2 9 9 , 0 0

S R A J C E F L A N E L A 3 4 9 , 0 0

PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA

II

11 * 1 \k Ji"'

A l *

Kranj trgovina in gostinstvo

1 I s i L V E S T R U J T E P R I N A S !

G o s t i š č e ob P l a n š a r s k e m jezeru n a Jezerskem Za silvestrski menu domača hrana

Preživite lep večer ob domaći glasbi Informacije in rezervacije po tel.: 44-145

Hotel K A Z I N A Jezersko Na Silvestrovo vam nudimo bogat silvestrski menu

Večer bo popestril priznani ansambel Informacije in rezervacije tel.: 44-007 in 444)60

Hotel B O R Preddvor V prijetnem ambieniu našega hotela vam nudimo bogat silvestrski menu.

Poskrbeli smo tudi za dobro voljo ob zvokih priznanega ansambla. Informacije in rezervacije tel.: 45-080.

Cenjene goste želimo opozoriti na možnost rezervacije prostorov pred božičnimi in novoletnimi prazniki'

Informacije od 16. - 20. ure

tel.: 064/622-147

Pentagram d.o.o. trgovina

2 0 % popustom

na novoletnem sejmu v

Kranju - trgovino BPT na Deteljici pri Tržiču - diskontno prodajalno v Tržiču

O b i š č i t e nas in s i oglejte pestro izbiro

izdelkov B P T ter izkoristi te ugoden nakup.

Vsem bralcem Gorenjskega glasa želimo prijetno praznovanje božičnih in novoletnih

praznikov, ter veliko sreče in uspehov v prihajajočem letu 1991.

K R O N I K A

UREJA: H E L E N A JELOVČAN

P r i m s k o v š k a " c e s t a s m r t i " š e v e d n o a k t u a l n a

J e t r e b a n e v a r n o s t d o k a z o v a t i z m r t v i m i ? Obnova Jezerske ceste od k r i ž i š č a pri J a k u prot i Jeze rskemu spet skoz i r e š e t o o b č i n s k e g a p l a n a ?

Kranj, 17. decembra - Do 28. v tem mesecu je v kranjski občini °dprta razprava o projektnih rešitvah rekonstrukcije dveh promet-1 , 0 najbolj obremenjenih in nevarnih cest v Kranju, to je Oldham-s*e ceste in Ceste Staneta Žagarja. O Jezerski cesti, ki med doma­čini še ni zgubila žalostnega slovesa "ceste smrti" v tem sklopu ni sled«. Njena obnova je bila sicer že večkrat načrtovana, a tudi pre­stavljena, za "neaktualno" so jo v občinskih službah označili že

leta.

»Zakaj neaktualna,« se hu-duje Primskovljanka Cveta Cu-derman, ki od leta 1978, ko sta JJa tej cesti izgubila življenji dva dečka, hrani vse časopisne •zrezke o "cesti smrti". 13. de­cembra 1978 je Delo zapisalo, °a je Jezerska cesta v dobrem letu dni terjala pet življenj do­mačinov, v glavnem pešcev.

Občinski možje so z neaktu-a'nostjo obnove Jezerske ceste očitno namignili na novo repu­bliško cesto, ki naj bi peljala

od Tupalič do križišča s cesto Kranj-Brnik in naj bi staro re-gionalko skozi Primskovo, Bri-tof, Visoko spremenila v lokal­no cesto, razoremenjeno goste­ga prometa. Žal je od celotne trase zgrajen le odsek od Brito-fa do križišča z brniško cesto, s

tem pa Jezerska cesta ostaja domala enako obremenjena, kot je bila pred dvanajstimi, trinajstimi leti, ko je smrt dobe­sedno dežurala na njej.

"Cesto smrti" poznajo kot eno najbolj črnih prometnih točk na Gorenjskem tudi na policiji. Prometni inšpektor Ivan Demšar sicer pravi, da smrt na njej zadnja leta ne ža­nje več tako trdosrčno kot ne­kdaj, vendar ne zaradi redkej­šega prometa, ampak zaradi večje pazljivosti udeležencev prometa, predvsem domači­nov.

»Ko so bili moji otroci še manjši, me je bilo vedno strah, ko so morali v šolo. S sosedi smo se dogovorili, da jih izme-njaje vozimo, nato pa tudi dose­gli, da jih je pobiral šolski avto­bus,« je dejala Cveta Cuder-man. Njeni otroci so že veliki, a koliko je v vasi tudi danda­nes majhnih otrok, ki pešačijo

v šolo , trgovino, koliko ženic gre zvečer tesno ob robu ceste proti cerkvi s kresničkami v ro­kah, negotovih, ali se bodo žive vrnile domov ali ne. Ni še dol­go, okroglo tri leta, ko je sovaš-čana do smrti povozilo tako re­koč na pragu doma.

Jezerska cesta je ozka, brez pločnikov, temačna, nad njo pogosto lebdi megla, rob ceste, drevje ob njej in pešci se pono­či zlijejo v eno barvo. Ni se kam umakniti, ko avto pripelje tik ob robu.

Primskovljani so se že zdav­naj naveličali čakanja na bolj­šo, varnejšo cesto. To namera­vajo (spet) o d l o č n o povedati občinski vladi, tokrat skupaj s krajani Britofa in Visokega. • H . Jelovčan

f b r a n j u r a z m i š l j a j o o " p a j k u "

Z a p u š č e n a v o z i l a b o d o o d s t r a n i l i ^ r a n j , 12. decembra - Na parkiriščih, zelenicah, v stanovanjskih Naseljih so vse večji problem zapuščeni, stari avtomobili, zanje se astniki kljub opozorilom ne zmenijo ali pa lastnikov sploh ne naj-j J°- Zato jih nameravajo odvažati na posebej urejen prostor na

ahore. Razmišljajo tudi o "pajku", ki bi odvažal nepravilno par-•rana vozila, saj denarne kazni ne zaležejo.

podobo mesta, jezi ljudi in se­veda propada. Poslej naj bi takšno vozilo, če ga lastnik se-

. Kranjski izvršni svet je spre-P Pobudo Andreja Štera, se­kretarja za notranje zadeve, ki

0 pripravil spremembo 14. c ,ena odloka o javnem redu in m ' ru , da bodo lahko odvažali Z a P u š č e n a vozila na posebej Urejen prostor na Labore. Z za­puščenimi vozili na javnih po-v ršinah, predvsem na Planini S? v Likozarjevi ulici imajo v i ar>ju težave že nekaj let, od ' e t a 1987 so našli 315 zapušče-n}n vozil. Dobra polovica last-'kov je po opozorilu vozilo

°dstranila, skoraj tretjina pa Opozorila ni upoštevala, za vsa-*° sedmo vozilo pa lastnika sploh niso mogli ugotoviti. Gre •asti za vozila, ki so v zelo sla-e m stanju, povprečno so stara cč kot deset let. Postopek za

• dstranitev zapuščenega vozi-•a> Potem seveda, ko ugotovijo,

je takšno, traja 60 dni, kar P°lieni vsaj dva meseca kvari

veda po opozorilu ne bo od­stranil, odpeljali na Alpetourov prostor na Laborah. Tam ga bodo imeli dva meseca, če pa lastnik še ne bo reagiral, bodo vozilo odprodali Alpetouru ali Surovini.

Veliko problemov imajo v Kranju tudi s parkiranimi vozi­li, vsaj pred poslopjem občine so zdaj napravili red, da bi se v primeru intervencije vsaj gasil­ci lahko prebili skozi, kar prej zaradi parkiranih vozil na obeh straneh ceste ni bilo mogoče . Nekaj več parkirišč so uredili tudi v okolici Globusa, še ved­no pa je napol prazno parkiriš­če na Globusu, kjer je pač tre­ba plačati. Ker je zaseden le 60-odstotno, smo na seji slišali misel, naj bi parkirnino pobira­li tudi na parkiriščih ob Globu-

J j A S O N Č N I S T R A N I A L P

K o l i k o s t a n e o g r e v a n j e Kranj, 17. decembra - Primerjalna lestvica cen ogrevanja z ra­j n i m i energijskimi viri, ki jo je v četrtek objavilo Delo, kaže, W so decembra cene dokaj usklajene, če izvzamemo mazut, ki J* daleč najcenejši, in električno energijo, ki je po tradiciji naj­l a ž j a .

Po tem izračunu stane kilovatna ura za mazut 0,35 di-n a rja , drv od 0,57 do 0,61 dinarja, kock lignita 0,40 do 0,57 dinarja, kock rjavega premoga 0,42 do 0,60 dinarja (oboje ob 5 ° - do 72-odstotnem izkoristku kurjenja), daljinskega ogreva­nja 0,42 dinarja, zemeljskega plina 0,42 dinarja iz skupne kot­lovnice in 0,53 dinarja iz zasebne, kurilnega olja 0,57 dinarja l n električne energije 0,77 dinarja (nižja tarifa), 1,19 (enotarif-n a ) ter 1,49 dinarja (višja tarifa).

V povprečni stanovanjski hiši v osrednji Sloveniji s pri­ključno močjo 20 kW tako za celoletno ogrevanje, z upošteva­njem posameznih prispevkov, odštejejo za drva okrog 16.000 dinarjev, premog od 11.000 do 16.500 dinarjev, daljinsko Ogrevanje in daljinsko plinsko ogrevanje približno 11.500 di-n a r jev, za kurilno olje 15.675 dinarjev, za mazut 9.625 in za e 'ektrično energijo po nižji tarifi okroglo 21.000 dinarjev. V C e n i seveda ni upoštevano delo, poraba električne energije za Predgrevanje kuriv in pogon ventilatorjev, dovoz goriva in Podobno. Prav tako ni upoštevan davek, ki ga ekološko spor­na goriva plačujejo okolju. Če izvzamemo električno energi­jo, ki je zaradi omejenih količin najdražja, je ekološko najči-s t e Jš i in tudi med najcenejšimi vsekakor plin. Žal za večino ^anovalcev ta vir še ni dostopen, saj so plinovodi, vsaj na Gorenjskem, za zdaj rezervirani le za industrijo.

Že zgrajeno mrežo plinovodov bi zato kazalo bolje izko-r,stiti tudi za potrebe ogrevanja stanovanj. Najbolj konkretne tQvrstne načrte imajo gotovo v Škofji Loki, ki jo zaradi nad­povprečno onesnaženega ozračja v kurilni sezoni v naslednjih J*tlfi nameravajo preusmeriti na plin. Tudi načrtovalcem no-yjh naselij ne bi škodi lo , če bi kdajpakdaj vzeli v roko kakšno

l'Vo o ekologiji in vsaj b o d o č e stanovalce, če že ne brž tudi s t a r i h , obvarovali zadušljivega in zastrupljenega zraka. Zgo-v ° r e n primer napačnega načrtovanja ogrevanja je veliko no-vo naselje v Drulovki, kjer je bilo sprva predvideno, nato pa, « bogve katerega razloga - ne da bi kdorkoli kaj vprašal gra-

, t e lje - skupno ogrevanje zradirano. • H . J .

Velja z a ce lo tn i

stari de! m e s t a

V č a s u dos tave

dovoljeno u s t a -

v ran je 3 0 minut

su in drugod, kjer so urejena, kar je napravil tudi Merkur.

Nemara bodo ljudje potem puščali vozila na običajno praznem parkirnem prostoru na sejmišču in krenili peš v me­sto. Razmišljajo pa o "pajku", ki bi na Primskovo odvažal vo­zila, ki so parkirana tako, da ovirajo promet. Nemara bo prestrašil Kranjčane, saj denar­ne kazni ne zaležejo, redarji so v šestih mesecih letošnjega leta napisali kar 5.210 listkov o storjenem prekršku, 830 vozni­kov so opozorili, pet pa jih je moralo k sodniku za prekrške.

Veliko težav pa imajo s "plo­čevino" tudi v starem delu Kra­nja, ki je za promet sicer zaprt, toda pri tem v preteklosti niso bili pretirano dosledni, saj je, denimo, v starem delu 90 par­kirnih mest, izdali pa so kar 300 dovolilnic. Dogaja se celo, da zasebnik na prostoru pred Prešernovim gledališčem pro­

daja avtomobile, da seveda ne govorimo o tem, kako pogosta in ob vsakem času je dostava do trgovine v starem Kranju. Nova oblast se bo morala v kratkem celovito lotiti tudi tega problema, izkušnje drugih mest govorijo, da je zelo pomembna doslednost in strogost, saj, de­nimo, v Škofji Loki, kjer so ob zapori prometa čez Mestni trg tako ravnali, danes nikomur ne pada na misel, da bi se peljal čez "plac". • M . Volčjak

G O R E N J S K A N O Č N A K R O N I K A j

Avtomobili mantijo vlomilce V soboto ponoči je neznanec

odprl dva avta pred gostiščem Gozd v Cirčah. V prvega je vlomil, drugi je bil kar odprt. Premamili sta ga bunda, v kateri je poiskal denarnico, in ženska torbica na zadnjem sedežu avla. Nasilen je bil tudi vlomilec v golf, parkiran pred hišo v Bobovku. Neznanec je raz hi I zadnje steklo in iz avta od­nesel denarnico. Žal imajo polici­sti redko srečo, da bi tatice izsle­dili, zato priporočajo ljudem, naj nepridipravov ne mumijo k hudo­delstvom s tem. da v avtih "poza­bljajo" denar, čeke. celo zlatnino.

Ljubosumna fanta Dve dekleti sta skusili maščeva­

nje svojih ljubosumnih fantov. Pr­vi so prišli policisti pomagal v Drulovko. ker ji je fant prek bal­kona metal garderobo, z drugo je ljuhosumnež obračunaval kar s pestmi v prostorih zasebne firme na Moše Pijadejevi ulici.

Popivanje v Dežmanovi galeriji V petek ponoči so klicali na po­

licijo iz galerije Dežman na Ko-krici, ker je eden od gostov, oju-

načen z alkoholom, preveč razgra­jal. Vzrok: ni dobil pijače. Polici­sti hodo prijavili sodniku gosta in lastnika galerije Dežman zaradi gostinske dejavnosti na črno.

Navsezgodaj obnemogel V gostilno Tinkara je v soboto

zjutraj prišel vinjen gost. Se pre­den je pričakal naročeno kavo, je revež padel s stola in se huje ranil. Odpeljali so ga k zdravniku. Ne­zgodo bi še nekako razumeli, če bi se pripetila v poznih večernih ali nočnih urah. ne pa ob 8.25!

Strel v športni dvorani V soboto ob devetih zvečer je v

bifeju v športni dvorani na Plani­ni za šankom vedril M. I. iz Kra­nja, ki je imel za pasom neprija­vljeno pištolo. Pištola mu je padla na tla in se sprožila. Krogla se je na srečo zarila v šank in ne v ka­terega od obiskovalcev, ki jih je bilo takrat v bifeju kar precej. M. I. je pištolo pobral in jo odkuril. Policisti so ga poiskali doma. Pro­ti njemu bodo napisali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti in ga prijavili še sodni­ku za prekrške zaradi nedovoljene posesti in nošenja orožja.

O b k o n c u t e d n a na m e j n i h p r e h o d i h

P o v e č a n p r o m e t n a m e j i Jesenice, 17. decembra - Na vseh gorenjskih mejnih prehodih pričakujejo ob koncu tega tedna povečan promet, predvsem zdomcev, ki prihajajo ob božičnih in novoletnih praznikih.

Upravnik Carinarnice Jesenice Miha Stojan pravi: »Tako kot vsako leto bo na vseh mejnih prehodih povečan promet, zato bo na mejnih prehodih od četrtka do nedelje zaposlenih bistveno več carinikov. Vendar pa tokrat ne bodo prišli na po­m o č cariniki iz »notranjosti«, ker je vzhodna jugoslovanska meja zadnje čase precej obremenjena. Na povečan promet smo se dobro pripravili, tako da upamo, da ne bo večjih zasto­jev. Veliko je odvisno tudi od vremena. Sicer pa domačim po­tnikom, ki nameravajo v teh dneh po nakupih v Avstrijo, pri­poročamo, da potovanje preložijo. Ob tem času je najbolj obremenjen mejni prehod Korensko sedlo. Zato bi še enkrat radi opozorili, naj v obojestransko zadovoljstvo naši potniki vsaj za konec tedna preložijo odhod preko gorenjskih mejnih prehodov.« • D. S.

N E S R E Č E

Po treh dneh umrl V torek, 11. decembra, zvečer je v ljubljanskem U K C

umrl 23-letni Emil Arnšek iz Šenčurja, ki se je tri dni pred tem z mopedom ponesrečil na cesti Kranj - Sp. Brnik.

Dvojna smrt na avto cesti Zagrebčan Damir Miljan, star 37 let, je 10. decembra ob

sedmih zvečer vozil od cestninske postaje Torovo proti Kranju - Zahod. Na cesti, na kateri je bilo približno dva centimetra so­dre, je avto začelo zanašati, zletel je s ceste v jarek in se večkrat prevrnil. Med prevračanjem sta iz njega padla 42-letna sopo­tnika Silvija in Željko Blaževič, oba iz Zagreba, ki sta umrla, medtem ko je bil voznik v nesreči lažje ranjen.

Zbil pešak in jo V soboto, 15. decembra, ob 20. uri je Leščan Edi Dobrila,

star 22 let, vozil od Lesc proti Radovljici. Pri stanovanjski hiši Alpska c. 30 je z njegove leve strani izven prehoda na pešce, na neosvetljeni cesti, začela prečkati cesto domačinka, 76-letna Elizabeta Justin. Dobrila jo je prepozno opazil in jo zbil, huje ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico.

Z avtom v Kokro Istega dne popoldne je avto, ki ga je od Zg. Jezerskega

proti Kranju peljal 22-letni Kranjčan Miro Vukovič, na pole­deneli cesti zaneslo in je pristal v strugi Kokre, obrnjen na strehi. Voznik Vukovič, ki je bil huje ranjen, in 18-letni sopo­tnik Marko Lušič iz Kranja, sta zlezla iz avta in ob cesti čakala na pomoč .

Mladoletnik za volanom 15-letni Kranjčan R. R., ki seveda še nima dovolj let za

vozniško dovoljenje, je v noči s petka na soboto vozil veselja­ško družbo štirih prijateljev s tovoto, last Janeza Prevca i# Kra­nja. Na avto cesti med Torovim in Kranjem - Zahod je zaradi neprimerne hitrosti, pomanjkanja vozniških izkušenj in vpliva alkohola z avtom zadel varovalno ograjo, ob kateri je nato dr­sel in jo prebil. Avto je pristal spodaj na cesti Voglje-Brnik. Mladoletni voznik je bil lažje ranjen, huje pa so bili ranjeni njegovi štirje sopotniki, vsi Kranjčani: 19-letni Igor Cej, 15-le­tni D. S., 16-letni R. P. in 17-letni S. M . • H . J .

H a l o , 9 3 Kranjski poklicni gasilci so prejšnji teden gasili dva poža­

ra v Tavčarjevi ulici. Prvi je izbruhni! v sredo v enem od stano­vanj, drugi pa v soboto pri dimniških vratcih. Razen tega so gasilci posredovali tudi v prometnih nesrečah pri Torovem, Podvinu, v Drulovki in pri Kanonirju na Jezerskem, prevažali sedem vozil v okvari in ugotovili, da je bil alarm, ki se je spro­žil v Globusu, posledica okvare na napravi. • H . J .

Pokljuka, 14. decembra -Mnogi vozniki imajo pozi­mi veliko težav na zasneže­nih poteh. Zato je še kako pomembna "obutev" vozila

in dodatna oprema. Tovar­na Tiger je minuli konec tedna izrabila priložnost zasnežene ceste na Poklju­ko in opravila teste svojih zimskih gum. Foto: • V. Stanovnik

r g t ? g [ LBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA MLADINSKI SERVIS TRŽIČ,TrtG SVOBODE 18 TEL.O64/'JO-457

Mladinski servis Tržič sporoča svojim članom ter vsem po­slovnim partnerjem, da je pisarna servisa preseljena v bivše prostore O Š T O Tržič, v stavbi Skupščine občine, Trg svobo­de 18, vhod II., I. nadstropje. Telefonska številka Mladinskega servisa Tržič je nespreme­njena: (064) 50-457. Obenem se Mladinski servis Tržič iskreno opravičuje čla­nom in sodelavcem, ker je bila zaradi selitve v drugo pisarno dejavnost nekoliko motena. Mladinski servis Tržič je v tem tednu spet pričel z normalnim poslovanjem ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi storitvami. Vsem članom in poslovnim partjerjem Mladinski servis Tr­žič čestita ob Božiču ter Novem letu, v poslovnem letu 1991 pa veliko uspehov in dobrega sodelovanja.

• ^ ; : : ^ : r : : G L A S 1 8 . s t r a n O B V E S T I L A , O G L A S I Torek, 18. decembra 1990

STEKLO D. O. O. KRANJ Trgovina na debelo in drobno, Tavčarjeva 18 64000 Kranj, tel.: 21-819

I z ž r e b a n i r e š e v a l c i n a š e nagradne k r i ž a n k e : 1. Nataša Resnik, Hrastje 43, Kranj 2. Franc Wagner, Tatjane Odrove 6, Kranj 3. Simona Debeljak, Janka Puclja 5, Kranj 4. Marija Malenšek, Cesta talcev 79, Kranj Nagrade lahko prevzamejo v trgovini. ČESTITAMO! P O N O V N O I M A M O N A Z A L O G I

A L K O H O L M E T R E IN S O L A R N E T E R M O M E T R E

ALPETOUR

POTOVALNA AGENCIJA P. O. KRANJ

R A Z P I S U J E ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PROSTOROV

na avtobusni postaji škofja Loka, Titov trg 8, v velikosti 202,45 m2. Prostori so namenjeni opravljanju gostinske oz. druge dejav­nosti, ki sovpadajo s funkcijo avtobusne postaje. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. Ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: Alpetour, Potovalna agen­cija Kranj, Tržni sektor, Koroška c. 5, 64000 Kranj. Interesenti lahko dobijo informacije na tel. št.: 21-043.

ŽIVILA K R A N J trgovina in gostinstvo, Naklo, p. o. Cesta na Okroglo 3

objavlja oddajo

P O S L O V N I H P R O S T O R O V z zbiranjem pisnih ponudb

Temeljito smo obnovili stavbo na Bledu, Ljubljanska c. 13 a, ki leži na izjemno dostopni in prometni točki tega turistične­ga kraja. V najem oddajamo poslovne prostore v 1. nad­stropju v skupni izmeri 352 rrr in pripadajoč skladiščni pro­stor v izmeri 98 m 2. Omenjeni prostori so nadvse primerni za trgovsko dejavnost z neživilskimi izdelki, kot razstavni sa­lon, za potrebe zastopstva in podobne poslovno-storitvene dejavnosti. Pogoji: - najemno razmerje se sklene za najmanj 5 let - najemnina znaša najmanj 15 D E M / r r r mesečno (v dinarski

protivrednosti - najemnik je dolžan vzeti v najem vse ponujene poslovne

prostore - najemnikova dejavnost v najem vzetih poslovnih prostorov

ne sme biti enaka dejavnosti najemodajalca - davek in druge stroške v zvezi z uporabo poslovnih prosto­

rov plača najemnik. Ponudbe z opisom dejavnosti in ponujeno viš ino najemnine s pripisom »pos lovni prostori Bled« pošljite na naslov pod­jetja najkasneje do 31. 12. 1990. Vse potrebne informacije vam nudimo po telefonu 064 47-122, investicijska služba.

SAMO MULTIPRACTIC

JE PRAVI MULTIPRACTIC

BRflun

I s k r a

cocklail bar

P R O P O S

ZAKAJ BI SLIŠALI ZANJ OD PRIJATELJEV -PREPRIČAJTE SE SAMI.

Ljubljanska cesta i. Bled, Telefon: 064/78461

V O L N A & P L E T E N I N E

V E L I K A I Z B I R A

V O L N E I N

M O H E R J A Z A

P L E T E N J E

N O V O : unikatna kolekcija pletenin za

slovesnejše priložnosti! U G O D N E C E N E !

O B I Š Č I T E N A S I N

S E P R E P R I Č A J T E !

Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4

tel. 064/35 440

N O V N O Č N I L O K A L V T R Ž I Č U

R O B I N S O N

C l u b T R Ž I Č

D E T E L J I C A

(v novem delu prodajnega centra)

č e t r t e k , 20.12. 1990

N A S T O P Č A R O V N I K O V petek, 21.12.1990

N A S T O P A :

S I M O N A W E I S

KAJ PONUJA SEMENARNA »PEHTA« ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE: Poleg stalnega programa je PEHTA poskrbela: • za razširjeno ponudbo

prehrane in opreme za , male živali

• za pestro uvoženo ponudbo božičnih m novoletnih venčkov. okraskov, umetnih smrečic, sveč...

9 za uvožene umetne svilene rože vseh vrst

• za okrasno lončarijo, cvetlične lončke in korita

VABIMO V A S , DA NAS O B I Š Č E T E NA T O M Š I Č E V I 30 V K R A N J U

med tednom od 9. do 13 in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure

^1>^\ K R A N J

ALENKA DVORŠAK Likozarjeva 15 64000 KRANJ

TRGOVINA "KAJA" VAM V ČASU NOVOLETNIH NAKUPOV NUDI 1 0 % POPUSTA V ZNESKU NAD 500,00 DIN IN VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO.

URARSKI SERVIS TRGOVINA

Prodaia ur Seiko. Junghaus, Zlatarne Celje >n ostalih priznanih firm

R u d i H l e b e c

Titov trg 1, Kranj,

tel.: 21-041

E V R O P S K A N O V O S T : radijsko vodene ure Junghaus iz Frankfurta Odprlo od 9 do 12 m 15 do 18 ure sooota od 9 do 12 ure

Ž I V I L A

Kranj trgovina in gostinstvo

Obiščite nas!

N a n o v o l e t n e m s e j m u v K r a n j u

o d 14 . d o 2 1 . d e c e m b r a 1 9 9 0

v a m n u d i m o d a r i l a z a v s a k ž e p

Za božične in novoletne praznike vam nudimo veliko izbiro sirov, suhomesnatih izdelkov ter izbranih vin.

Zasebno podjetje »LES« iz Dolenje vasi, ki seje doslej

ukvarjalo s prodajo lesnih polizdelkov, odpira 24. \%

S A L O N

P O H I Š T V A V N A K L E M (nekdanja prodajalna Kuriva)

Nudimo: - kvalitetno pohiš tvo domač ih in tujih proizvajalcev - sedežne garniture - pohiš tvo po naročilu za opremo stanovanj in ji lokalov - nasveti arhitekta 47-000 Salon bo odprt od 9. do 12. in od 13. do 19. ure

Ž E S E D A J SMO PRIPRAVILI ZA VAS

V E L I K O P R A Z N I Č N O P R O D A J O TV - HIFI - VIDEO - TEHNIKE

TELEVIZORJI Samsung 51 cm, model 91 629fterj 5.890,00 HIFI STOLP Samsung 7550, spomin, 2 x kasetofon CD, daljinsko S.^ffT 5.990,00

VIDEOPLAYER Samsung 972 3.79&$3 3.450,00

VIDEOREKORDERJI Samsung 7120 6^90 5.790,00 Samsung 1260, LCD, model 91 . 7.29£L90^ 6.390,00 Samsung 1560, LCD, 4 glave 8.$(#0 6.990,00 Fisher FVH 300 7.jJ9WC 6.390,00

RADIOKASETOFONI Samsung 1250,2 x kasetofon, CD, radio 3.296flO 2.990,00 Samsung 780,2 x kasetofon, ura, digital 2.^S^ 2.350,00 Samsung 650,2 x kasetofon, ločljivi zvočniki 2.49Q#f 1.990,00 Samsung 250,2 x kasetofon 1.29jX0rr 1.090,00

podjeli«

Cene veljajo za GOTOVINSKO plačilo do odprodaje zalog

mednarodno d. o. o. LJUBLJANA TV - HIFI - Vi' DEO CENTER KRANJ, Cest" talcev 3 (pri gostilni B^' žun) Telefon; 22-367 Delovni čas : od ponedel|ka I petka j od 9. do 12, in o° 15.30 do 19.30

Vljudno vablj*' ni!

Torek, 18. decembra 1990 M A L I O G L A S I , O G L A S I 19. s t r a n (mmmmmm^GiAs

MflLI O G L A S I ® 27-960 Cesta JLfl 16

A P A R A T I S T R O J I

Prodam VIDEOREKORDER in Pjgšč iz nutrije št. 42. « 35-352 Prodam compact disc plaver CDP 590 Sonv z daljinskim upravlja­njem ali zamenjam za videorekor-der, lahko rabljen. « 3 5 - 9 3 3 , zve-gsr 16135 Stroj za izdelavo transformatorjev 2 delom ali brez ugodno prodam. 1&67-063 18155 Prodam industrijski šivalni stroj kSinger, ravni šiv za 1200 DEM, ža­go za urezovanje blaga KM 1700 DEM in šivalni stroj Husquarna 2000 SL, s programi za vezenje za 400 DEM. « 8 1 - 2 9 7 18158 Prodam barvni TV Iskra azur. j& 631 -213 18160 Prodam TRAKTOR Univerzal 45, 300 ur, dvojni pogon in kabina. « 6 5 - 0 7 3 18168 ugodno prodam računalnik SONY NSX s kasetofonom, 65 kasetami, navodili, literaturo in jovsticom. Dominik Gruškovnjak, Kropa 101 £ ^ 7 9 - 7 8 2 18175 Pralni stroj Canv star leto in pol, Prodam. « 4 5 - 6 5 9 18197 Ugodno prodam starejši barvni JV Žiganja vas 35, Duplje 18198 Prodam VVEBASTO 12 W 3000 Kcal za ogrevanje kombija, viken­da ali počitniške prikolice. » 7 0 - 0 0 9 18206 Prodam nov OVERLOCK Brother 760 DE in MOTOR z diferencialom *a Dlet. stroj Brother. « 43-040

Anton Marolt

ZLATAR-

PASAR Titov trg 1, K R A N J

B O G A T A I Z B I R A Z L A T E G A

I N S R E B R N E G A N A K I T A

I Z D E L A V A P O N A R O Č I L U -

TUDI IZ PRINESENEGA

M A T E R I A L A

Odprto: od 8.30 do 13. ure in 16.

do 18. ure sobota od 8.30 do 12.

ure sreda dopoldne zaprto!

L o k a l i

V najem vzamem lokal ali prime­ren prostor za trgovinsko dejav­nost v okolici Kranja, š i f ra: TRGO­VINA KRANJ 18123 Najamem ali kupim LOKAL za tr­govino v Kranju ali bližnji okolici. Mjjko, « 061/772-667 18174

O B V E S T I L A

Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo vetera­nov. Hitro, poceni, kvalitetno! VODOVODNE INSTALACIJE vseh V rst (novo, popravila, predelave), vam maredim solidno in hitro! « 2 8 427 18145 Šah isti ne prezrite športne strani 'JVIOŠNJE 90"! « 7 9 - 8 0 8 18184 Odlično glasbo za OHCETI in SIL­VESTROVANJA nudita glasbeni­ca, -g. 42-827, Prosenc

O S T A L O

yino, odličen REFOŠK, prodam. Možna dostava. « 0 6 6 / 3 1 - 4 6 1 , £večer 18128 prodam 2000 litrske » 4 7 - 9 0 0

CISTERNE. 18149

ZAHVALA! Iskreno se zahvaljujemo PROSTOVOLJNI GASILSKI ENOTI KS Trata, Škofja Lo­ka in sosedom za nesebi­čno in hitro p o m o č pri g a š e ­nju požara 16. 12. 1990.

Mirjana Draksler

Prodam razna rabljena ženska in otroška oblačila in smučarsko opremo. S 81-297 18156 Prodam nov snežni plug (desko) širina 2,20 m, višina 80 cm. Možna montaža na vsak večji traktor. Prav tako prodam 14 komadov tra-verz ( U profil), hop dolžine 6mx220 mmx80 mm. g 89-146 Zelo ugodno prodam otroški uvo­ženi kombinirani voziček Marco King. g 35-133, od 16. do 20. ure

S T A N , O P R E M A

Prodam novo KUHINJO in štedil-nik (2/2). « 12-253 18125 Prodam rostfrai pomivalno korito z odcejalnikom za vgradnjo in nov bojler 8 litrski, niskomontažni. Ce-na polovična, g 24-635 18130 Ugodno prodam štedilnik kup-persbusch rjave barve. Koritnik Ana, Dvorje 111, Cerklje 18136 Prodam otroško posteljic z jogi-jem in globok otroški voziček. « " 1 2 - 0 6 9 18152

Trgovina z otroško konfekcijoNn kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, I. nadstropje.

Tel. in fax. 39-714 Odprto 9.-19. sobota 9. • 13

PARFUMI i CRISTIAN ROS'S

H a z n o p r o d a m

Prodam COMMODORE C64, večji AKVARIJ z opremo in star pokvar-igvTV. « 25-934 17979 Prodam novo železno delovno mi-*o s predali, zgoraj plohi, dim. 200x60x90 cm, cena 2500,00 din. » 8 9 - 1 0 9 18142

K U P I M

Kupim 1 sobno stanovanje v škofj i Loki, « 632-251, Kralj 18137 Kupim mizarsko delovno mizo (ponk) novi ali star in prodam hobi ponk nov-tudi zamenjam. Šifra: KUPIM PRODAM 18178 Kupim CIRKULAR MIO STAN-DART poravnalko ali debelinko. « 2 7 - 1 4 4 18185 Repo za kisanje kupim, ponudbe na « 4 2 - 4 4 4 18186 Kupim srednje velikega PSA za čuvanje hiše. Gasilska 36, Šenčur, « 4 1 - 8 5 3 18195 Kupim špeh od PRAŠIČA( domača krma). » 7 0 - 1 2 5 18200

P O S E S T I

Prodam GARAŽO v šorl i jevi ulici. « 2 6 - 9 1 6 , zvečer 18134 Prodam 2500 kvad. m zemljišča na relaciji Tržič Begunje z možnostjo pozidave. « 3 3 - 5 2 4 , popoldan

S T A N O V A N J A

V Kranju najamem dvo ali več sob­no stanovanje. « 2 3 - 9 7 2 GARSONJERO 33 kvad.m. na Dru-lovki pri Kranju, takoj vseljivo, v novem naselju, na klasično kurja­vo, z balkonom, dvema kletema in garažnim boksom ter SAT anteno in priključkom za telefon, takoj prodam za 60.000 DEM. Kličite na parne dni po 17 uri ali v soboto na « 061 /554 648, Oblak 18079 Oddam sobo v najem . V poštev pridejo samo ženske. « 3 8 - 2 6 3 , vsak dan od 15. do 21. ure 18119

V O Z I L A

LADO SAMARO 1300, letnik 1989, s 3 vrati, registrirana do maja

-1991, prodam. Informacije na « 74-229, po 14 uri 17820 Prodam dobro ohranjen JUGO 55, letnik 1989. Langerholc, Srednje bitnje 101, Žabnica 17928 Prodam dve zimski gumi z obroči 155x12. Praprotna polica 31 18120 Prodam GOLF J, letnik 1977, v voz-

• nem stanju. Matel ič , ul. 1. avgusta 1, Kranj 18124 LADO 1300 karavan, prodam. Čuk, Tenetiše 70, Golnik, « 4 6 - 1 1 4 , od 10. do 21. ure 18126 Prodam R 4, letnik 1983. Ogled Staneta Žaqaria 37. Radoviiica Prodam FIČKOTA malo karamboli-ranega. Pod Plevno 47, Šk. Loka Ž 750 letnik 1980, prodam. « 1 0 - 1 0 5 18147 Prodam JUGO 45, 3/89, 16000 km zaščiten, avtoradio, nove gume, za 9100 DEM. • » 42-820 18159 Prodam VVARTBURG LIMUZINA, letnik 1977. Lužnik Tomaž, Breg 43, Žirovnica 18163

R 4 GTL, letnik 87 in YUGO 45 ko­ral, letnik 88, zelo ugodno prodam. Podlubnik 278, Škofja Loka YUGO 55 koral, prodam. Podlub­nik 282, Škofja Loka Prodam dobro ohranjen 126 P. Ce­na po dogovoru. « 21-736 18172 Prodam FIAT 132 1800, letnik 1978, ;ena po dogovoru. Blažič, Zlato 3olje 3 A, Gradbinčevo naselje

18181 Prodam Z 750, letnik 1976, registri­ran do decembra 1991. « 85-383

18189 Prodam GOLF, letnik 1980, regi­striran do decembra 1991. Z.B. Planina pod Golico 55, Jesenice

Z A P O S L I T V E

Nudim honorarno DELO komuni­kativnim osebam. « 7 8 - 0 8 2 , torek od 16 do 19 ure 17929 Prešivalki za šivanje denarnic iz blaga nudim delo v popoldanskem času. informacije: Usnjena galam terija Okršlar Janez, Prešernova 12, Kranj 18138 Delo na vašem domu. Del. izkuš­nje niso potrebne. Zaslužek 6000 DEM mesečno. Pošljite kratek ži­vljenjepis in kuverto z vašim naslo­vom ter znamko na naslov: 64240 Radovljica, p.p. 3 18141 Takoj zaposlimo KV kuharja. Re-stavracija Okarina, « 77 458 Gostišče MOJCA redno zaposli KV kuharico, OD 10.500,00 din. Pri­jave z dokazili pošljite na naslov Gostišče Mojca, Nomenj 37, 64264 Boh. Bistrica oz. se oglasite po tel.: 064/721-031, vsak dan po 12. uri 18164 M e š a n a družba potrebuje za ob­močje Slovenije za prodajo svojih produktov nekaj prodornih agen­tov. Ponudbe s kratkim življenjepi­som na Šifra: AGENT 18169 AVTO ŠOLA - STOP zaposli preda-vatelja ali inštruktorja B kategori­je. Avtošola "STOP", Tržič, Janeži -č e v a 3 , « 5 1 - 1 8 7 , popoldan 18171 Zdomec išče prijateljico za obča­sno pomoč v čiščenju. Proti do­bremu plačilu. Šifra: MESTO KRANJ 18177 Delo na dom. Delovne izkušnje ni­so potrebne. Pošljite kratek življe­njepis in kuverte z znamko ter va­šim naslovom. Poštnina povrnje-na. Šifra: RESNOST 18179 Si želite boljši jutri! Izkoristite svoj prosti čas in postanite zastopnik DZS. Zažel jena tudi srednja izo­brazba. Izplačilo honorarja vsak teden. « 6 2 2 - 3 4 3 18180

PEP/T/7 m o d n i o t f l j č

Za dekleta in žene:

- silvestrska oblačila - unikat - tunike, puloverje, bluze • usnjeni brezrokavniki • čipkaste rokavice, bižuterija - modne torbice

Š I V A M O TUDI PO N A R O Č I L U

• K O N K U R E N Č N E CENE •

odprto vsak dan od 13. do 19. ure v soboto od 10. do 12. ure

Srednješolka bi šla pospravljat, li­kat in podobno ob petkih popol­dan ali ob sobotah. Naslov v oglasnem oddelku. 18170 2000,00 din na vikend dobi potnik z lastnim prevozom. « 5 7 - 4 5 9 18183 Dve priijetni dekleti iz Kranja ali okolice Cerkelj na Gorenjskem, za­poslim za določen čas za delo v bi­feju. Možnost stalne zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek Šifra: Takoj 18187 Iščem potnike za prodajo zanimi-vega zimskega artikla. « 50-409 Če imate čas ali, če ste brez služ-be javite se za potnika DZS. Te­densko izplačilo provizije. « 5 8 - 1 5 4 18201

I Z O B R A Ž E V A N J E

Uspešno instruiram N E M Š Č I N O za osnovne in srednje šole. « 3 3 - 1 5 1 18205

G R A D B E N I

M A T E R I A L

Ž I V A L I

Prodam eno leto starega BIKA in smrekove in hrastove PLOHE. Rehberger, Zalog 1, Cerklje 17995 Rjave JARKICE, prodam. Stanov-nik. Log 9, Škofja Loka 18095 Prodam PRAŠIČE za zakol, cena 30,00 din za kg. Luže 19, Šenčur Prodam KRAVO bohinjko drugič brejo 7 mesecev ali menjam za ja-lovo. Mlaška c. 99, Kranj 18121 Prodam kravo 8 mesecev brejo ali po teletu in telico staro 18 mese cev. Strahinj 7, Naklo 18133 Prodam PRAŠIČA za zakol krmljen z bio hrano. « 622-704 18139

TUDI VAS OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN.

NOVOLETNI POPUST - 20 %

Ugodna prednovoletna ponudba PAPIG NIMF, primernih zaj govor­jenje ali nadaljno vzrejo. Odlična ocena na tekmovanjih. « 4 4 - 5 6 7 , po 15. uri 18140 Prodam brejo KRAVO ali telico si mentalko ter dve telički simental ki. Kmetic, Zg.Brnik 27, Cerklje Prodam PRAŠIČA za zakol. Vasca 10, Cerklje 18146 Prodam lOdni staro TELIČKO si-mentalko. Žumer Andrej, Mlinska 20, Bled 18150 Prodam prašiče za zakol. Polica 1, Naklo 18157 Prodam nemške OVČARJE, stare 8 tednov, primerne za šolanje. Hrušica 93, Jesenice 18162 Prodam PRAŠIČA za zakol, krm-Ijen z domačo krmo. Velesovo 45, Cerklje 18165 Prodam ZREBE noriške pasme. « 5 1 009 18167 Prodam KRAVO in KOBILO vajeno vseh del. Valant. Bodešče 17. Bled Prodam KRAVO simentalko, s pr­vim teletom ali brez. Potočnik, Dražgoše 34, Železniki, « 66-307 Poceni prodam pet OVC. Zgornje Jezersko 103 18188 Prodam ZAJCE. Strahinj 38, Naklo Prodam polovico mesa od telice in 1 kub. m suhih hrastovih plohov. Kurirska pot 8, Kranj 18196 Trije mucki, stari štiri mesece išče­jo topel in prijazen dom. Šifra: PRIJAZEN DOM 18202

OSM R T N IC A

Sporočamo žalostno vest, daje v 87. letu starosti umrla naša draga mama, babica in prababica

M A R I J A R I H A R iz Primskovega _

Pogreb drage pokojnice bo 19. decembra 1990 ob 15. uri na kranjskem pokopal išču.

Ž A L U J O Č I : Ani, Ivanka, Mari, Milan in Janez z d r u ž i n a m i

O S M R T N I C A

S p o r o č a m o , daje umrl

M I R A N Ž G A J N A R zdravnik ZP Preddvor v pokoju

Pogreb bo v torek, 18. decembra 1990, ob 16. uri na ljubljanskih Ž a l a h .

Sodelavci Zdravstvenega doma Kranj

Suhe smrekove plohe in colarice, prodam. Možnost dostave. Sp. br-nik 40, « 4 2 - 7 5 1 18151

OSMRTNICA

V 94. letu je tiho zaspala naša draga mama, stara mama, prababica

M A R I J A D O L H A R roj. Kurait

Mlinarjeva mama iz Predoselj 21

Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 18. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na farno pokopal išče v Pre-

dosljah.

Vsi njeni

Z A H V A L A V 60. letu starosti je umrl dragi mož, ati, dedek, tast, brat in stric

M A R J A N M R A K

Iskreno se zahvaljujemo sosedi Anki in Luciji Vin, Mag­daleni Terlikar, bratu Francetu z ženo , bratu Ivanu, zeto­vim staršem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pri­skočili na pomoč . Zahvaljujemo se delovni organizaciji V V O , Iskri Ero za podarjeno cvetje in denarno pomoč . Hvala g. župniku in mežnarju za opravljen obred. Pevcem iz Naklega za lepo petje. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi

zadnji poti. Ž a l u j o č i : žena Fani, h č e r k a Mateja z d r u ž i n o , sestre

in bratje ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. decembra 1990

Z A H V A L A

O b nenadni izgubi n a š e g a ljubega

J A N E Z A K L E M E N Č I Č A

se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, s o v a š č a n o m in sodelavcem za vsestransko nesebi­č n o p o m o č , za pisno in ustno i z r e č e n a s o ž a l j a in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in sodelavcu za poslovilni govor. Vsem, ki ste ga tako š t e v i l n o pospremili na zadnjo pot, š e enkrat iskrena

hvala.

VSI N J E G O V I

Škofja Loka, 10. decembra

Z A H V A L A

Ob nenadomestljivi izgubi smo občutili resnično moč

prijateljstva, topline, dobrote,...

Iskreno bi se radi zahvalili vsem, ki so nam in n a š e m u dragemu

dr. B O G U G A N T A R J U v mesecih njegovega trpljenja in urah zadnjega slo­

vesa pomagali in stali ob strani.

Družini Gantar in Nagode

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža , očeta, starega očeta, brata, strica in tasta

A L O J Z A J E G L I Č A p. d. Mikelnov ata iz Praporš

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Iskre Otoče, Cestnega podjetja Kranj, DO Elektro Gorenjske Kranj, KS Ljubno in ZB Ljub­no, za pisno in ustno izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala g. ž u p n i k u za opravljen obred, pevcem Zupan za lepo petje in govorniku g. Ebrlu za poslovilne besede. Posebna za­hvala dr. Potočnikovi za dolgoletno zdravljenje in sosedoma Sonji in Marjanu za vsestransko pomoč. Vsem prisrčna hvala

za spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI

Praproše, Ljubno, Naklo, Že je , 6. decembra 1990

N O V I C E I N D O G O D K I

V petek n a r o k za s t e č a j b a n k e L e s R u d n i k u r a n a Ž i r o v s k i vrh š e v e d n o razbur ja

P e t i c i j a v a r č e v a l c e v M i n i s t e r i z j a v e n i z a n i k a l Ljubljana, 17. decembra - Varčevalci banke Les zahtevajo od slovenske vlade, da do 20. decembra skliče sestanek predstavni­kov poslovnih bank, Lesa, Elana in Lesovih varčevalcev, na kate­rem naj bi odgovorili na vprašanje, bodo hranilne vloge izplačane ali ne. Neusmiljeno se namreč bliža stečaj banke Les, stvari pa se ne premaknejo z mrtve točke, kakor je na današnji časnikarski konferenci dejala Gabrijela Makovec, direktorica banke Les.

Varčevalci Lesa so svojo peticijo naslovi l i na predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, v njej pravijo, da se stvari ne premaknejo z mrtve točke , 17.000 varčevalcev še vedno zaman č a k a hranilne vloge, k i skupaj znaša jo 63 mil i jonov dinarjev. Znano nam je, pišejo v peticiji , da je b i lo vodstvu Lesa s strani vlade obljubljeno, da bodo zadevo rešili, posameznim varče­valcem je izp lač i lo hrani lnih v log obl jubi l tudi minister Izidor Rejc, N o v a banka Ljubljana in Triglav banka Ljubljana pa sta ponudi l i vsaka svoj predlog reši tve. V peticiji pa opozarjajo tu­di na socialne probleme varčeva lcev .

Gabri je la Makovec je povedala, da so peticijo sestavili že 10. decembra, ker so upal i , da bodo dob i l i odgovore ministrov in Ljubljanske banke, ki so j i pisali že 22. novembra. Odgovo­rov pa n i . Dr . Pre lovšek, ki zastopa varčeva lce , je dejal, da zah­tevajo samo sestanek, da želi jo odgovor, ali lahko r ačuna jo na kak r šnoko l i p o m o č . P repr i čan je, da rešitve so, potrebno se je le dogovorit i in določi t i pogoje. Opazno razburjen je varčeva­lec Alo jz Šuš terš ič pr ipovedoval , kol ikokrat se je že zaman obrn i l na ministra Rejca.

Kakšen bo uč inek peticije, je t ežko napovedati , z večjo za­nesljivostjo lahko napovemo skora jšn i s tečaj banke Les, ki ima v petek, 21. decembra, narok na Temeljnem sod i šču v Ljublja­ni. Stečajna masa bo skromna, Gabr i je la Makovec je poveda­la, da bo brez dveh odprt ih tožb znaša l a 5 mil i jonov dinarjev. Tožb i pa se n a n a š a t a na 16 mil i jonov dinarjev, od Kompasa terjajo 5 mil i jonov dinarjev, od celjske Cinkarne pa 11 mil i jo­nov dinarjev. • M . Volčjak

S l o v e n i j a ne po t r ebu je p o ž r e š n e z u n a n j e p o l i t i č n e m r e ž e

Sloven i j a i n svet Š k o d a b i b i l o z a v r e č i vse napore , k i j i h je S l o v e n i j a v l o ž i ­l a v m e d n a r o d n o uveljavi tev J u g o s l a v i j e .

Ljubljana, 17. decembra - Če se bo Jugoslavija razšla mirno, potem proces mednarodnega priznanja Slovenije ne bo problemati­čen, saj imamo kol republika, del jugoslovanske federacije, že dolo­čen madnarodnopravni status. Spoštovali bomo pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija, saj smo eden njenih naslednikov. Če pa bo raz­veza trša, potem bo problemov več. Sploh pa je danes težko napove­dati, kako bo pot mednarodnega priznanja Slovenije potekala, je de­jal na današnji novinarski konferenci dr. Rupel, ko je govoril o zuna­njepolitičnih vidikih osamosvajanja Slovenije.

Svet ni negativno nastrojen do našega plebiscita, je dejal dr. Rupel. To je naša notranja stvar. Sedanja federalna diplomacija nam dejansko nič ne nudi. čeprav veliko prispevamo zanjo. Zato odigravajo pozitivno vlogo pooblaščena predstavništva slovenske \lade v Bruslju. Moskvi , Washinglonu, na Dunaju in v Luxembur-gu. ki so kombinirana s trgovinskimi predstavništvi oziroma pred­stavništvi posameznih firm. O takem pooblaščencu razmišljamo tudi za Italijo, s katero imamo nasploh dobre odnose. Sploh pa Slo­venija ne potrebuje velikega in požrešnega zunanjepolit ičnega si­stema. M i rabimo fleksibilen, majhen in cenen sistem. Potrebuje­mo okrog 20 samostojnih predstavništev, druge povezave pa bi lahko reševali s potujočimi ambasadorji ali skupnimi predstavni­štvi z drugimi nasledniki sedanje Jugoslavije ali tujimi državami.

Osamosvojitev bo po Ruplovih besedah nujno terjala večji iz­voz slovenskega blaga in večji uvoz tujega. Upoštevali pa je treba dejstvo, da je Slovenija majhno tržišče in da so politične simpatije eno, gospodarske pa drugo. Nasploh pa Evropa in svet čim prej že­lita razrešitev naše krize, bodisi v smeri samostojne Slovenije, bo­disi konfederacije ali prenovljene Jugoslavije, na kar pa mi ne pri­stajamo. Slovenija računa na razumno delitev zunanjepolit ičnega premoženja, kjer je slovenski delež četrtinski. Tu se bo treba obna­šati racionalno. # J . Košnjek

Slovenski potni list Dr. Rupel je povedal, da sta izdelana dva osnutka slovenskega potnega lista, vendar s tem delom ne hitijo. Marsikaj je še nere­šenega, tudi vprašanje slovenskih državnih simbolov. Sicer pa bo naš potni list pridobival na veljavi skladno z veljavo države. Mo­ral bo biti najmanj toliko kvaliteten, kot je sedanji jugoslovanski potni list. Invaliden potni list. s katerim ne moreš ven, nič ne po­meni. Primer je litovski potni list, ki ga Evropa prizna. Sovjetske zveze pa z njim ne moreš zapustiti.

Stari vrh, 16. decembra - Konec tedna so se zavrtele vse žičnice na Gorenjskem. Smučarji so uživali celo na Starem vrhu, kjer naprave niso obratovale že skoraj tri leta. Sicer pa je na Soriški planini me­ter snega, na Krvavcu 65 centimetrov, na Voglu 160 centimetrov, na Črnem vrhu nad Idrijo 30 centimetrov, v Smučarskem centru Cer­kno 60 centimetrov, na Kobli med 30 in 110 centimetrov, v Kranjski Gori pa od 30 do 80 centimetrov. Prav tako je lepa smuka na Zatr-niku in Pokljuki, Zelenici in Jezerskem. Dnevne karte na naših smučiščih stanejo med 90 in 210 dinarjev. Foto: V. Stanovnik

Iniciativni odbor v Gorenji vasi začuden nad izjavami predsednika občinske skup­ščine Škofja Loka, za Marjana Uršiča pa meni, da je zanj treba začeti postopek o ugotavljanju primernosti za direktorja RUŽV.

Gorenja vas, 17. decembra - Iniciativni odbor za spremljanje nado­mestnih programov za Rudnik urana Žirovski vrh je v Gorenji vasi v petek obravnaval informacijo o razgovoru pri republiškem mini­stru za energetiko Mihi Tomšiču, stališča in sklepe glede odlaganja posebnih odpadkov v RUŽV in o neprimernosti načrtovanega odla­gališča odpadkov v RUŽV.

vijanja primernosti Marjana Urš iča za direktorja R U Ž V .

N e glede na napovedano predstavitev nadomestnega

programa za R U Ž V , ki bo v pe­tek, je iniciat ivni odbor odlo­č n o proti od laga l i šču ali prede­lavi kakr šn ihko l i odpadkov na o b m o č j u R U Ž V . Hkra t i odbor pr ičakuje , da bo obč inska vla­da upoš teva la resnost položaja in s tem v zvezi tudi resno ukrepala. V nasprotnem prime­ru se bodo krajani uprl i z vse­mi d e m o k r a t i č n i m i sredstvi. • A. Žalar

Jože Bogataj, predsednik skupšč ine krajevne skupnosti Gorenja vas, je p o r o č a l , da je b i l na podlagi sklepa iniciativ­nega odbora opravljen razgo­vor pri r e p u b l i š k e m ministru za energetiko, kjer pa M i h a T o m ­šič izjave, k i j o je dal na sestan­ku d ruš tev za varstvo okolja Slovenije, ni zanikal . Ponovno je rekel, da se za R U Ž V pripra­vlja program za shranjevanje posebnih odpadkov, za kar b i vrtali nove rove. Pojasnil je tu­d i , da je imel informacijo, da o b č i n a Škofja L o k a in krajevna skupnost Gorenja vas ne nas­protujeta pr ipravi programa za shranjevanje posebnih odpad­kov v R U Ž V . T o zagotovilo pa je dobi l od direktorja R U Ž V Marjana Uršiča . N a tej osnovi je tudi ministrstvo za energeti­ko naroč i lo pripravo projekta o zapiranju R u d n i k a . Izdelava programa je n a r o č e n a pri nem­ški firmi Fischer in na E k o ­nomskem inš t i tu tu v Ljubljani . Program pa bo na ministrstvu za energetiko predstavljen v petek, 21. decembra. N a pred­stavitev pa so povabljeni tudi predstavniki R U Ž V , K S Gore ­nja vas, o b č i n e Škofja L o k a , Druš tva za varstvo okolja obči-

• GOSTILNA SEJEM Stara cesta 25, Kranj

vabi na SILVESTROVANJE (ž iva glasba)

Rezervacije osebno

k , v gostil m ^

K l u b D v o r

Vlada in direktorji Preddvor, 17. januarja - Č l a n i kluba Dvor bodo ta četr tek, 20. decembra, ob 16. uri začeli svo­je s rečanje z ogledom demon­stracije s m u č a r s k e g a teka v kla­sični in prosti tehniki . Ob 18. uri bo gost, dr. Ivo Banič iz In­š t i tu ta za ekonomske raziskave, govori l o naš ih gospodarskih razvojnih m o ž n o s t i h . Special­nost njegovih raziskav je raz­merje med pol i t iko v ožjem smislu in managementom, zato bo tokratna tema nosila naslov " V l a d a in direktorj i" . N a četr­tkovem klubskem dnevu bo svojo poslovnost predstavilo podjetje Merkur . • V . S.

ZLATARSTVO TATJANA

KUKEC Trg S v o b o d e 15 T R Ž I Č , tel.: 50-515

išče PRODAJALKO (upokojenko)

Informacije dobi te tudi v pavil jonu na G o r e n j ­s k e m sejmu

ne Skotja L o k a in predsednik izvršnega sveta o b č i n e Škofja L o k a . d ln ic ia t ivn i odbor je po­tem po obš i rn i razpravi naroči l poslancu iz K S Gorenja vas Jo­žetu Bogataju, da o b č i n s k o skupšč ino seznani s stališči in sklepi . V sprejetih stal iščih oz i ­roma sklepih iniciat ivni odbor sog laša z informacijo, k i jo je pripravil obč insk i izvršni svet, in zahteva, da skupšč ina pred­lagane sklepe sprejme. Pr ipom­bo ima le na opredelitev v tret­jem sklepu, da naj bodo nado­mestni programi v Rudn iku eko loško neoporečni in ne "sa­m o " primerni.

Ob tem pa so v iniciat ivnem odboru skupaj s krajani začu­deni nad izjavami, k i j i h je dal predsednik o b č i n s k e skupšč ine Škofja Loka v Gorenjskem gla­su 11. decembra letos. Zato od predsednika obč in ske skupšč i ­ne zahtevajo javno pojasnilo, kako lahko tako razmišl ja o vo-l i l c i h , k i so ga v o l i l i .

Ugotavljajo, da je zaradi in­formacij, k i j i h je Jože Bogataj dob i l pri r e p u b l i š k e m ministru za energetiko, zdaj še večje ne­zaupanje in dvom v p o š t e n e namene direktorja R U Z V Mar ­jana Urš iča , saj je b i lo na obi­sku pri ministru T o m š i č u ugo­tovljeno, da je b i l Marjan Urš ič vseskozi seznanjen s priprava­mi nadomestnega programa; čeprav je na prvem sestanku iniciativnega odbora v Gorenj i vasi 7. decembra to zanikal . Zato inicia t ivni odbor meni, da je treba začeti postopek ugota-

Goreljek, 15. decembra - V soboto, prav na dan 47. obletnice t r ag ično preminulega 3. bataljona Preše rnove brigade, ko je v Lovčevem hotelu na Gore l jku ob leža lo 79 borcev, je bila pri spomeniku padl im P reše rnovcem tradicionalna proslava. Zbrane je pozdravi l predsednik zveze borcev o b č i n e Rado­vljica Slavko Staroverski, o neenakem boju borcev z nemški­mi specialnimi enotami pa je spregovoril preživeli borec Lo­gaškega bataljona, ki je v glavnem sestavljal 3. bataljon Pre­še rnove brigade, Mar jan M a l e . V kulturnem programu so sodelovali č lan i D P D Svoboda T o m a ž G o d e c Bohinjska B i ­strica A n i c a Bajt in Lovro Strgar ter moški pevski zbor pod vodstvom Edi ja Zav r šn ika . - Fo to : D . Dolenc

P R E D N O V O L E T N O Z N I Ž A N J E C E N

Od 10 do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev:

3 0 %

2 5 %

1 5 %

TIK, Kobarid

TOVARNA MERIL, Slovenj Gradec

BLACK & DECKER, Grosuplje ISKRA - ERO, Kranj

1 0 % ELMA, Črnuče EMO, Celje (bio program)

Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah

Darila V a m tudi B R E Z P L A Č N O

a r a n ž i r a m o .