350ini Metlika na osnovi HACCP sistema.doc) - core.ac.uk · Z uvedbo sistema za nadzor priprave pitne vode države članice, vklju čene v Evropsko unijo, zagotavljajo kon čnemu

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Anton Ogulin

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika

PRAVNA PODLAGA ZA NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI METLIKA NA

OSNOVI HACCP SISTEMA

Mentor: Kandidat: mag. Sašo Murtič Anton Ogulin Lektor: Polona Pečarič, prof. slov. in teol.

Celje-Krško, september, 2008

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional

Higher Education Programme

LEGAL BASIS FOR SURVEILLANCE OF DRINKING WATER IN THE

MUNICIPALITY OF METLIKA ACCORDING TO HACCP SYSTEM

by

Anton Ogulin

Supervisor: mag. Sašo Murtič Proofreader: Polona Pečarič, prof. slov. in theol.

Celje-Krško, september, 2008

ZAHVALA Pri izdelavi svojega diplomskega dela se zahvaljujem tistim, ki so največ pripomogli k njegovemu nastanku. Največja zahvala velja mentorju mag. Sašu Murtiču za vodenje in strokovne napotke pri izdelavi diplomske naloge. Rad bi se tudi zahvalil podjetju Komunala Metlika d. o. o., ker mi je omogočilo, da sem izdelal diplomsko delo na sistemu oskrbe s pitno vodo v občini Metlika na osnovah HACCP sistema. Zahvalil bi se rad tudi Poloni Pečarič, prof. slov. in teol., za lektoriranje diplomske naloge in vsem drugim sodelavcem in kolegom, ki so mi pomagali pri njeni izdelavi. Na koncu se želim zahvaliti še svojemu dekletu Darji in svoji družini, ki so mi v času mojega študija pomagali in me vzpodbujali pri študiju ter izdelavi diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Anton Ogulin, roj. 23. 5. 1980, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v občini Metlika na osnovi HACCP sistema pri mentorju mag. Sašu Murtiču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. _____________________ Celje-Krško, september, 2008

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v občini Metlika na osnovi HACCP sistema

v

POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljena pravna podlaga in princip izgradnje nadzora oskrbe s pitno vodo na osnovah HACCP sistema. V začetku diplomske naloge smo predstavili in analizirali ustrezne pravne vire s področja oskrbe s pitno vodo in njenega nadzora, nato smo analizirali obstoječe stanje v občini Metlika s pravnega vidika. V empiričnem delu naloge smo na konkretnem primeru oskrbe s pitno vodo v občini Metlika izdelali primer nadzora oskrbe s pitno vodo na podlagi HACCP sistema, po katerem naj bi potekal nadzor pitne vode, ki je opredeljen v zakonskih aktih. V zadnjem delu naloge smo prikazali, kakšen pomen ima nadzor priprave pitne vode v občini Metlika, ter predlagali nadgradnjo oziroma izboljšanje nadzora oskrbe pitne vode v občini Metlika. KLJUČNE BESEDE pitna voda, pravni viri, vodovod, nadzor, HACCP



vi

ABSTRACT In the dissertation, the lawfulness and the concept of forming of the control of potable water supply are presented, according to the HACCP system. In the beginning, we have presented and analyzed appropriate laws that deal with drinking water supply and its control. After that we have analyzed the present situation in the municipality of Metlika from the legal point of view. In the empirical part of the work, there is a concrete example of drinking water supply in the municipality of Metlika. We have presented as well as worked out this example of drinking water supply according to the HAACP system. In the final part we have shown how important the control of water supply is and suggested some necessary steps for its improvement. KEYWORDS potable water, lawfulness, water supply, control, HACCP



vii

KAZALO

1 UVOD....................................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema.................................................................................. 1

1.2 Predstavitev podjetja Komunala Metlika d. o. o. ..................................... 2

1.3 Predpostavke in omejitve pri izvedbi.......................................................... 4

1.4 Metode dela ................................................................................................... 5

2 TEORETIČNE OSNOVE...................................................................................... 6

2.1 Pravna ureditev preskrbe s pitno vodo....................................................... 6

2.1.1 Evropska zakonodaja ............................................................................. 6 2.1.2 Notranji nacionalni predpisi................................................................... 7

2.2 Gospodarska javna služba − upravljavec................................................. 11

3 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................ 17

3.1 Posnetek stanja v občini Metlika............................................................... 17

3.2 Kritična analiza........................................................................................... 31

4 NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI METLIKA....................... 33

4.1 Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v Sloveniji..................... 33

4.2 HACCP sistem............................................................................................. 35

4.3 HACCP načrt za sistem oskrbe s pitno vodo Obrh v občini Metlika .... 37

4.3.1 Sestava HACCP skupine na sistemu oskrbe s pitno vodo Obrh v občini Metlika ................................................................................................. 38 4.3.2 Obseg študije na sistemu oskrbe s pitno vodo ..................................... 39 4.3.3 Opis surovine in proizvoda .................................................................. 39 4.3.4 Postopki oskrbe s pitno vodo ............................................................... 40 4.3.5 Nadzorni ukrepi za omejitev tveganj ................................................... 41 4.3.6 Kritične kontrolne točke na sistemu oskrbe s pitno vodo Obrh v občini Metlika ................................................................................................. 41 4.3.7 Spremljanje KKT................................................................................. 44 4.3.8 Določanje popravnih postopkov .......................................................... 44 4.3.9 Uvedba dokumentacije in shranjevanja podatkov ............................... 45

4.4 Vzdrževanja HACCP sistema – VERIFIKACIJA in REVIZIJA .......... 45

5 ZAKLJUČKI......................................................................................................... 49

5.1 Ocena zaključkov........................................................................................ 49

5.2 Možnosti nadaljnega razvoja..................................................................... 51

Literatura in viri ...................................................................................................... 55



viii

KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska shema Komunale Metlika d. o. o. (Vir: prirejeno po Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007)........... 4 Slika 2: Obstoječa vodovodna mreža občine Metlika................................................... (Vir:Komunala Metlika d. o. o., 2006) ....................................................... 21 Slika 3: Vodovodno zajetje Obrh (Vir: lasten) .......................................................... 22 Slika 4: Shema priprave pitne vode (Vir: lasten) ...................................................... 23 Slika 5: Shematičen prikaz priprave pitne vode v občini Metlika (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007)............................ 24 Slika 6: Črpalka Obrh – 30 L/s, 45 kW (Vir: lasten) ................................................. 24 Slika 7: Črpalke Slamna vas, 7 l/s (Vir: lasten) ........................................................ 25 Slika 8: Naprava za pripravo in doziranje aluminijevega sulfata (Al2(SO4)3) .............. (Vir: lasten)................................................................................................. 25 Slika 9: Peščeni filter (Vir: lasten) ............................................................................ 26 Slika 10: Naprava za UV- dezinfekcijo (Vir: lasten) ................................................. 27 Slika 11: Naprava za pripravo in doziranje klor-dioksida (ClO2) (Vir: lasten)........ 28 Slika 12: Distribucija pitne vode v mestu Metlika (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006.) .................................................... 29 Slika 13: Distribucija pitne vode na vodovodnem sistemu Obrh v Metliki (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006) ..................................................... 30 Slika 14: Pregled mikrobiološke kvalitete vode v vodovodu Obrh v občini .............. 31 Metlika (Vir: Komunala Metlika d.o.o., Letno poročilo 2007).................. 31 Slika 15: Shematski prikaz nadzora nad kakovostjo pitne vode v Republiki Sloveniji (Vir: Operativni program oskrbe s pitno vodo, str. 12).............................. 37 Slika 16: Določitev lastnosti zajete »surove« vode (Vir: lasten)............................... 39 Slika 17: Spremljanje količine aluminija v pitni vodi.................................................... (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007)............................. 50 Slika 18: Prikaz avtomatizacije vodovodnega sistema Obrh na nadzornem sistemu v centru vodenja (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)............................. 51 Slika 19: Delež transportnih vodovodnih cevi glede na sestavo ................................... (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006) ...................................................... 54

KAZALO TABEL Tabela 1: Opis surovine (Vir: lasten) ........................................................................ 40 Tabela 2: Opis končnega proizvoda (Vir: lasten) ..................................................... 40 Tabela 3: Načrt za nadzor KKT sistema Obrh (Vir: lasten)...................................... 42



ix

KRATICE IN AKRONIMI EU Evropska unija

HACCP Hazard Analysis and Critical Control Points, Analiza tveganja in

kritičnih kontrolnih točk

IVZ Inštitut za varovanje zdravja

KT Kritična točka

KKT Kritična kontrolna točka

PCB Poliklorirani bifenoli

ZGJS Zakon o javnih gospodarskih družbah

ZJNVETPS Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem

področju in področju poštnih storitev

ZKC Zakon o kontroli cen

ZLS Zakon o lokalni samoupravi

ZRPJN Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja

ZV-1 Zakon o vodah

ZVO-1 Zakon o varstvu okolja

ZZV Zavod za zdravstveno varstvo

ZZUZIS Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo

v stik z živili



stran 1 od 57

1 UVOD Z rastjo življenjskega standarda rastejo tudi potrebe oziroma zahteve prebivalcev ali potrošnikov po vse večji kakovosti in varnosti živil, med katere spada tudi pitna voda. Primerno kakovost in varnost živil oziroma pitne vode je mogoče kontinuirano zagotavljati z ustreznim nadzorom. Globalizacija evropskega trga zahteva, da Slovenija kot polnopravna članica na eni strani prilagodi nacionalne predpise s področja pitne vode skupnim predpisom EU, ki urejajo področje živil, ter istočasno na drugi strani vzpostavi institucije in ukrepe, ki so potrebni za implementacijo oziroma za izvajanje skupne evropske politike s tega področja. Eden od pravno strokovnih načinov nadzora priprave varnega živila je sistem HACCP. V Evropski skupnosti je postal uzakonjen leta 1993 z direktivo s smernico 93/43/EEC, sedaj pa se počasi uveljavlja tudi pri slovenskih proizvajalcih živil. Glede na pravno podlago je obvezen za vse, ki svoje izdelke prodajajo na evropskem trgu, za slovensko tržišče od začetka leta 2003. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili, morajo po Zakonu o zdravstveni ustreznosti in kakovosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, prilagoditi svojo dejavnost predpisom v tem zakonu. Z uvedbo sistema za nadzor priprave pitne vode države članice, vključene v Evropsko unijo, zagotavljajo končnemu potrošniku varno, kakovostno in zdravstveno neoporečno pitno vodo. Lahko rečemo, da varna pitna voda ni samoumevna in jo moramo obravnavati kot dragoceno dobrino. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Namen diplomskega dela je opredelitev pravne podlage in navedba pravnih virov, ki urejajo področje priprave pitne vode ter nadzor oskrbe s pitno vodo. Ob tem želimo predstaviti komunalno dejavnost, ki zagotavlja pitno vodo. Na podlagi zakonodaje, druge dostopne literature in osebnih opažanj želimo opredeliti možnost optimalnega nadzora pri pripravi pitne vode s pomočjo sistema HACCP kot najvišjega standarda kakovosti ter spoznati njegove prednosti in slabosti. S študijo želimo pojasniti, kako se sistem nadzora in predpisi udejanjajo v praksi, in sicer na primeru vodovoda Obrh v občini Metlika. Pri tem bomo analizirali obstoječe stanje priprave pitne vode ter poskušali ugotoviti, kje so ključne kritične točke, ki predstavljajo šibke člene pri zagotavljanju pitne vode ustrezne kakovosti, ter na katere procese in dejstva moramo biti pozorni pri nadzoru oskrbe s pitno vodo v občini Metlika. Predmet raziskovanja v pričujočem diplomskem delu je pravna podlaga priprave ustrezne zdravstveno neoporečne pitne vode v občini Metlika ter nadzor v skladu z zakonodajo pri oskrbi s pitno vodo. Na podlagi teh dejstev bomo v diplomski nalogi opredelili zakonodajo, ki ureja gospodarske javne službe, komunalno dejavnost, zakonodajo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in izvajanje nadzora oskrbe s pitno vodo.



stran 2 od 57

V nalogi se bomo s pravnega vidika osredotočili na dejavnost preskrbe s pitno vodo, ki obsega zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, ter na sistem HACCP kot orodje za izvajanje nadzora pri pripravi in oskrbi s pitno vodo. Nadzor priprave pitne vode je izredno zahteven postopek, saj je priprava pitne vode povsem specifično področje, če ga primerjamo s proizvodnjo mesnih ali mlečnih izdelkov, sokov ali katerih koli drugih živil, ki jih je relativno enostavno kompleksno nadzorovati, ker lahko pri le-teh dejansko spremljamo njihovo pot od surovin preko proizvodnje in distribucije do potrošnika. Slednje je pri pripravi pitne vode bistveno težje. Problemi se lahko pojavijo že pri samem zajemu in črpanju vode, saj lahko pridobimo vodo zelo slabe kakovosti. Z ustreznim postopkom priprave pitne vode in z zagotavljanjem nadzora pitne vode lahko zagotavljamo pitno vodo, ki ustreza predpisom zakonodaje. Cilj diplomskega dela je podati pravno podlago, ki mora biti izpolnjena, da se izvede nadzor priprave pitne vode po HACCP sistemu, saj pravna podlaga daje garancijo za pripravo kakovostne, zdravstveno neoporečne pitne vode. 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA KOMUNALA METLIKA d. o. o. Sistem oskrbe s pitno vodo v občini Metlika upravlja javno podjetje Komunala Metlika d.o.o., ki oskrbuje s pitno vodo približno 8100 prebivalcev občine Metlika. Sistem sestavljajo trije po kakovosti zajete vode med seboj različni sistemi: Obrh, ki napaja mesto Metlika in južni, ravninski del občine, Jamniki, ki oskrbujejo severni in severovzhodni del, ter Hrast, ki napaja severozahodni del občine Metlika (Komunala Metlika d.o.o., Letno poročilo 2007). Javno podjetje Komunala Metlika d. o. o., Ulica XV. brigade 2, Metlika (v nadaljevanju Komunala Metlika d. o. o.) je bilo ustanovljeno 23. februarja 1995 skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS št. 32/93), Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Metlika (Ur. l. RS št. 22/94) in Zakonom o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94). Dejavnost javne gospodarske službe izvaja v občini Metlika. Podjetje po 6. členu Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Metlika (v nadaljevanju besedila odlok; Ur. l. št. 21/95) prednostno opravlja naslednje dejavnosti gospodarske javne službe: � oskrba s pitno vodo, � odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, � ravnanje s komunalnimi odpadki, � odlaganje komunalnih odpadkov, � oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni

rabi.



stran 3 od 57

Zaradi racionalnejšega in bolj ekonomičnega izvajanja gospodarskih javnih služb lahko podjetje opravlja še naslednje naloge:

� strokovna priprava programa in načrtovanje razvoja, � izvajanje investicijskih poslov, zlasti priprava predinvesticijskih programov

in investicijskih programov, naročanje tehnične dokumentacije, izvedba razpisov za izbiro izvajalcev in nadzor pri novogradnjah komunalnih objektov in naprav ter drugo v skladu z letnim planom in programom podjetja,

� urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem, � urejanje javnih parkirišč, � urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu ter v vseh krajevnih središčih, � plakatiranje in obveščanje, � gradbena in montažerska dela pri gradnji in vzdrževanju infrastrukturnega

omrežja, priključkov ter objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarskih javnih služb.

Komunala Metlika d.o.o. lahko poleg navedenih dejavnosti opravlja še naloge po javnih pooblastilih, danih z odloki, ki urejajo področje posamezne gospodarske javne službe (evidence, soglasja, mnenja, kataster ipd.) in v manjšem obsegu tudi druge dejavnosti, ki so namenjene boljšemu in popolnejšemu opravljanju gospodarskih javnih služb. V skladu z 7. členom Odloka je ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja Komunala Metlika d. o. o. občina Metlika. Ustanoviteljske pravice izvršuje Občinski svet občine Metlika. Organi podjetja so nadzorni svet in direktor. Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja. Člane nadzornega sveta imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet šteje 5 članov, z mandatno dobo 4 leta. Ustanovitelj javnega podjetja je sprejel statut javnega podjetja, v katerem je podrobneje urejena organizacija in delovanje javnega podjetja, delovanje in odločanje organov in drugo. Dejavnost javnega podjetja se financira iz naslednjih virov:

� s ceno javnih dobrin, ki jih zagotavlja javno podjetje, � s cenami storitev, � iz prispevkov, davkov in taks, ki jih v ta namen predpiše občinski svet v

skladu z zakonom, � iz namenskih sredstev proračuna občine, � iz drugih virov (Ur. l. RS št. 21/95).

Osnovne pogoje (ustanovni kapital, infrastrukturni objekti) zagotavlja ustanovitelj. Tudi cene javnih storitev potrjuje oziroma določa občinski svet. Zaposleni v javnem podjetju so tako zadolženi, da zagotavljajo ustrezno količino in kvaliteto javnih dobrin ob stalnem dokazovanju, da to zagotavljajo ob najnižjih možnih stroških. Sestava in organiziranost Komunale Metlika d. o. o. je predstavljena na naslednji sliki (Slika 1). V podjetju je zaposlenih 36 delavcev (Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007).



stran 4 od 57

Slika 1: Organizacijska shema Komunale Metlika d. o. o. (Vir: prirejeno po

Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007) 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PRI IZVEDBI Pri nadzoru oskrbe s pitno vodo se srečujemo z nekaterimi omejitvami pri izvedbi, ki se pojavljajo zaradi specifičnosti surovine – vode. Pri pripravi pitne vode je tehnološki postopek, kot ga poznamo v terminologiji iz klasičnega sistema nadzora HACCP sistema, postopek izboljšave kvalitete vode. Ko pa zdravstveno ustrezna voda zapusti ta proces, je težko stoodstotno zagotavljati stalen nadzor. Zaradi samih zakonitosti naravnega okolja, tehnične izvedbe cevovodov, lastnosti materialov, trdoživosti mikroorganizmov, in tudi zaradi človeškega faktorja je tu stoodstotni nadzor težko zagotoviti. Voda v naravi stalno kroži, torej ne moremo reči, kje je začetek – izvor živila, kot ga poznamo pri živilu, ki se nadzoruje s postopkom HACCP, in kje konec.

Zbiranje odpadkov

Odvoz odpadkov

Čiščenje javnih površin

Urejanje javnih površin

Komercialno-gradbene dejavnosti

Upravljanje s pokopališči

Investicije v lastni režiji

OPERATIVNO-TEHNIČNA ENOTA

UPRAVA - DIREKTOR

ENOTA STROKOVNE SLUŽBE

FINANCE

KOMERCIALA

RAČUNOVODSTVO

SKLADIŠČE

RAZVOJ

VODOPRESKRBA IN KANALIZACIJA

SPLOŠNA KOMUNALA

Priprava pitne vode

Distribucija pitne vode

Odvajanje odpadnih vod

Čiščenje odpadnih vod

Soglasja in mnenja



stran 5 od 57

Kot izvor živila je potrebno obravnavati črpanje vode, kajti od tu do porabe je tudi praktično mogoče spremljati kvaliteto in izvajati nadzorne ukrepe. V občini Metliki zajemamo in črpamo takšno vodo, kakršno nam razmere dopuščajo glede na geografsko lego. Torej nadzor oskrbe pitne vode v občini Metlika, ki je v skladu z zakonodajo, lahko zagotavljamo od črpališča preko distribucije pitne vode do končnega uporabnika pitne vode. 1.4 METODE DELA V diplomskem delu je raziskava temeljila na različnih metodah preučevanja. Najprej smo na podlagi domače in tuje literature preučili pravno podlago za nadzor oskrbe pitne vode ter orodja, ki jih lahko uporabljamo pri zagotavljanju ustrezne kakovosti pitne vode. Primerjali smo dobljene rezultate med seboj, ter izbrali in utemeljili tisto rešitev oziroma predlog, ki se nam je zdela najbolj smiselni in uporabni v praksi. V teoretičnem delu naloge smo uporabili naslednje metode:

� deskriptivno metodo preučevanja, � metodo klasifikacije in � primerjalno metodo, ki jo uporabljamo za ugotavljanje razlik in podobnosti

med posameznimi pojmi. V drugem delu naloge pa smo uporabili:

� metodo analize in � metodo sinteze.



stran 6 od 57

2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 PRAVNA UREDITEV PRESKRBE S PITNO VODO Pomembno je, da je področje preskrbe s pitno vodo pravno urejeno, saj se na ta način zagotavlja zadostna količina in ustrezna kakovost pitne vode. Pravni predpisi pri pripravi in nadzoru pitne vode od upravljavca zahtevajo, da se upoštevajo predpisani higienski minimumi pri pripravi in distribuciji pitne vode. V nadaljevanju bomo najprej sistematično predstavili evropsko zakonodajo na tem področju. Republika Slovenija je od 1. maja 2004 polnopravna članica Evropske unije (EU) in zato je glede na hierarhijo pravnih aktov potrebno najprej upoštevati akte, ki jih je sprejela Evropska skupnost s področja voda. Navedli bomo le nekaj pomembnejših direktiv in nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na tematiko diplomske naloge. 2.1.1 EVROPSKA ZAKONODAJA Vodna direktiva (Water Framework Directive 2000/60/EC), ki je stopila v veljavo leta 2000, se nanaša na zaščito in izboljšanje kvalitete vseh vodnih virov, kot so reke, jezera, somornice, obalna morja in podzemne vode znotraj Evropske skupnosti. Države članice so jo bile dolžne implementirati do konca leta 2003. V direktivi je torej poudarjeno varstvo vseh voda, rek, jezer, obalnih voda in podtalnice, obenem pa direktiva določa tudi svoj temeljni cilj, ki je zagotoviti dobro stanje vseh voda v Evropski skupnosti do leta 2015. Podlago za izvajanje slednje direktive najdemo v slovenski zakonodaji v Zakonu o vodah (Ur. l. RS št. 67/2002), Pravilniku o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami, ki jim pripadajo (Ur. l. RS št. 82/03), Pravilniku o metodologiji za določanju vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS št. 65/03) in Pravilniku o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda (Ur. l. RS št. 65/03). Nadalje je na področju voda v Evropski skupnosti zelo pomembna tudi Direktiva sveta 98/83/ES, z dne 3. november 1998 o kakovosti vode, namenjena za oskrbo ljudi (Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption). Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista1. Skorajda v celoti je bila implementirana v Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006). Evropska skupnost je naredila junija 1993 pomemben korak z vključitvijo HACCP2 (Hazard Analysis and Critical Control Points, Analiza tveganja in kritičnih kontrolnih točk) sistema v evropsko zakonodajo (Zupanc-Kos Mira, 2001, str. 3) z direktivo št. 93/43 EEC (Zupanc-Kos Mira in Pavčič Maruša, 2002, str. 512).

1 1. člen Direktive Sveta 98/83/ES, http://eur-lex.europa.eu/ z dne 20. 6. 2008. 2 HACCP je sistem kakovosti, ki ugotavlja vrednosti in nadzira tveganja, ki so pomembna za varnost končnega živilskega proizvoda (npr. higiensko ustreznost/neoporečnost)(Raspor Peter, 2002, str. 116).



stran 7 od 57

2.1.2 NOTRANJI NACIONALNI PREDPISI V zvezi z nacionalnimi predpisi, ki po hierarhiji sledijo za objavljenimi in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami, pa je na področju voda pomembnih več zakonov. Najprej se bomo osredotočili na splošen Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju besedila ZVO-1; Ur. l. RS št. 41/04), ki je pomemben predvsem z vidika opredelitev splošnih pojmov in temeljnih načel vezanih na varovanje okolja. Na podlagi, slednjega zakona so bili sprejeti številni podzakonski predpisi s področja voda. V ZVO-13 je opredeljeno, da je za celotno upravljanje z vodami odgovorna država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, za izvajanje te dejavnosti pa so zadolžene občine. Pravne podlage za urejanje področja pitne vode so opredeljene predvsem v naslednjih zakonih in podzakonskih aktih:

� Zakon o vodah (ZV-1, Ur. l. RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008),

� Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS, Ur. l. RS št. 52/2000, 42/2002, 47/2004),

� Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006), � Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode (Ur. l. RS št. 38/2000).

Daleč najpomembnejši je Zakon o vodah

4 (v nadaljevanju besedila ZV-1; Ur. l. RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008), ki ureja upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami, morjem in vodnimi ter priobalnimi zemljišči. Upravljanje z vodami in vodnimi zemljišči po tem zakonu pomeni varstvo voda, urejanje voda ter odločanje o rabi voda. S 7. členom ZV-1 je pitna voda opredeljena kot voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil. ZV-1 ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda. Na podlagi 161. člena ZV-1 Slovenija zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb na področju voda, ki so naslednje:

� obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin (tretji odstavek 81. člena ZV-1),

� obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena ZV-1),

3 36. člen Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008). 4 1. člen Zakona o vodah (Ur. l. RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008).



stran 8 od 57

� izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 95. člena ZV-1),

� vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (prvi odstavek 98. člena ZV-1)5.

V zvezi s pitno vodo je zelo pomemben Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in

izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v nadaljevanju besedila ZZUZIS; Ur. l. RS št. 52/2000, 42/2002, 47/2004), saj je pitna voda eno izmed temeljnih živil, ki ga ljudje vsak dan neposredno ali posredno uživamo. ZZUZIS določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni. Prav tako ZZUZIS ureja zdravstveni nadzor nad njihovo proizvodnjo in prometom z namenom, da se varuje zdravje ljudi, zaščitijo interesi potrošnika, in omogoča nemoten promet na notranjem trgu in s tujino, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili ter medresorsko in mednarodno sodelovanje na področju zdravstvene problematike prehrane in prehranske politike6. Posamezni pojmi, ki se v ZZUZIS nanašajo na pitno vodo, njeno pripravo in nadzor, so definirani v 2. členu, in sicer:

� »Živilo je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani, polpredelani ali predelani obliki, vključno s pitno vodo.«

� »Pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje ter predpakirana pitna voda, namenjena javni porabi.«

� »HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) je sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v živilih, ali stanji, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.«

� »Varnost živil pomeni zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje potrošnika, če je pripravljeno oziroma zaužito za predviden namen.«

Zdravstveni nadzor nad proizvodnjo in prometom živila − pitne vode z namenom, da se varuje zdravje ljudi, na podlagi ZZUZIS-a in Pravilnika o pitni vodi smo podrobnejše predstavili v poglavju o nadzoru preskrbe s pitno vodo. Seveda so bili poleg omenjenih pravnih podlag sprejeti tudi številni podzakonski predpisi, ki pa jih ne bomo posebej izpostavljali, razen nekaterih, ki se nanašajo na problematiko, obravnavano v diplomskem delu. Najprej se bomo osredotočili na Pravilnik o pitni vodi (v nadaljevanju besedila pravilnik; Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006) podzakonski predpis, ki skorajda v celoti povzema direktivo sveta 98/83/ES. Zdravstvena ustreznost pitne vode je opredeljena v Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006), ki je bil sprejet na podlagi Direktive Sveta 98/83/ES in Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (Ur. l. RS št. 47/04).

5 161. člen Zakona o vodah (Ur. l. RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008). 6 1. člen ZZUZIS (Ur.l. RS št. 52/2000, 42/2002, 47/2004).



stran 9 od 57

Pravilnik predpisuje minimalne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, da se zavaruje zdravje ljudi pred škodljivimi učinki zaradi onesnaženja pitne vode7. Zdravstvena ustreznost pitne vode se presoja po določnih kriterijih, in sicer velja, da je ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov ter drugih škodljivih snovi v takšni količini in kvaliteti, da bi to predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, in obenem izpolnjuje A in B del iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Pravilnik se uporablja za pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo več kot 50 oseb. Na področju oskrbe s pitno vodo je na državni ravni organiziran sistem organov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Najprej minister za zdravje imenuje komisijo za pitno vodo (v nadaljevanju besedila komisija) izmed strokovnjakov Inštituta za varovanje zdravja RS in območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Komisija opravlja naslednje naloge: daje predloge za dodatne parametre, ki bi dokazovali zdravju škodljive snovi v pitni vodi, pripravlja priporočila in navodila, ocenjuje zdravstveno ustreznost pitne vode, daje različna mnenja kot na primer, ali je neskladnost parametrov pomembna ali nepomembna, obvešča ministrstvo za zdravje o nadomestni oskrbi s pitno vodo, v primeru nepričakovanih dogodkov sprejema strokovne odločitve in podobne druge naloge. Njeno delo koordinira Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju besedila IVZ). Naslednji v sistemu organov je upravljavec, ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Njegova naloga je zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode. Upravljavec mora imeti zaposleno tudi odgovorno osebo z najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno-tehnične ali zdravstvene smeri, ki mu pomaga pri njegovih opravilih. Po določilih Pravilnika mora upravljavec zagotoviti, da je skladnost zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, potem tam, kjer se uporablja za proizvodnjo in promet živil, ali tam, kjer se voda pakira, in na mestu iztoka iz cistern, kadar se pitna voda zagotavlja s pomočjo cistern8. Upravljavec mora skrbeti za notranji nadzor, ki se izvaja na osnovah HACCP sistema9. Opravlja tudi raziskovalna dela, kar pomeni, da preden je mogoče priključiti nov vodni vir za oskrbo s pitno vodo, mora upravljavec najmanj eno leto spremljati skladnost vodnega vira in pri tem zagotoviti vzorčenje in preizkuse parametrov. Upravljavcu so v pomoč laboratoriji, ki opravljajo laboratorijske preizkuse vzorcev pitne vode za namene notranjega nadzora, katerih rezultati so predstavljeni javnosti v okviru raziskovalnih del. Ti laboratoriji morajo izpolnjevati splošna merila po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, ter redno sodelovati v medlaboratorijskih primerjalnih preizkusih10. 7 1. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006). 8 8. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006). 9 10. člen Pravilnika o pitni vodi: “ HACCP sistem omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi.«. 10 16. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006).



stran 10 od 57

Ob vse tem pa je potrebno opravljati spremljanje − monitoring pitne vode, kar pomeni spremljanje oziroma preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, še posebej mejne vrednosti zahtevanih parametrov. Monitoring pitne vode zagotavlja Ministrstvo za zdravje, nosilec pa je javni zdravstveni zavod, ki je ustanovljen za spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov na območju države ter ima laboratorije za mikrobiološko in kemijsko preizkušanje pitne vode, akreditirano v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Javni zdravstveni zavod imenuje minister za zdravje. Nosilec monitoringa mora vsako leto pripraviti predlog letnega programa monitoringa za pitno vodo za naslednje leto. Za izvedbo tega programa je potem odgovoren izvajalec monitoringa. Kadar obstaja utemeljen sum, da v pitni vodi obstajajo mikroorganizmi, za katere ni določena mejna vrednost parametra iz priloge I Pravilnika, se lahko opravi tudi dodatni monitoring. Kadar se na podlagi notranjega nadzora in monitoringa ugotovi neskladnost pitne vode, je odgovornost upravljavca, da nemudoma ugotovi vzroke in izvede ukrepe za njihovo odpravo. Pred izvedbo ukrepov si mora upravljavec pridobiti mnenje komisije, ali ugotovljena neskladnost pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Od tukaj naprej pa so možne tri poti, in sicer:

a) če komisija ugotovi neskladnost pitne vode, je upravljavčeva dolžnost, da bodisi preneha dobavljati pitno vodo ali omeji njeno uporabo, bodisi da sprejme druge ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tudi sorazmernost ukrepa z ogroženim stanjem. To pomeni, da mora izbrati takšen ukrep, ki glede na škodo, ki lahko posledično nastane, ne bo prestrog. O ukrepih mora upravljavec preko sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike;

b) če komisija oceni, da bo neskladnost trajala dalj časa oziroma, da se bo

ponavljala, opozori upravljavca, da poda vlogo za dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednosti parametrov na Ministrstvu za zdravje.

Minister za zdravje mora pred izdajo dovoljenja, pridobiti mnenje komisije. Če ta oceni, da začasna uporaba neskladne pitne vode ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in po zagotavljanju upravljavca ni mogoče pinte vode drugače pripraviti, potem minister za zdravje izda dovoljenje. Dovoljenje izda za obdobje treh let, izjemoma se sme podaljšati za nadaljnja tri leta, vendar mora pri tem Ministrstvo za zdravje Komisiji Evropske unije posredovati poročilo o dejavnostih iz prvega obdobja in razloge za podaljšanje izdanega dovoljenja. V zelo skrajnem primeru pa sme ministrstvo zaprositi Komisijo Evropske unije, da dovoli še tretje podaljšanje dovoljenja, ki pa ne sme presegati treh let. O dovoljenju mora upravljavec obvestiti uporabnike preko sredstev za javno obveščanje. Uporabnike, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, pa mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji.



stran 11 od 57

c) če komisija ugotovi, da neskladnost pitne vode s parametri ni pomembna, potem je dolžnost upravljavca, da sprejme ukrepe, ki bodo odpravili neskladnost v 30 dneh, ter poda vlogo na Ministrstvo za zdravje, da mu slednje dovoli.

Upravljavec mora tako zagotavljati kakovost priprave vode

11, opreme in materialov. O rezultatih laboratorijskih preizkusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, mora redno obveščati uporabnike. Pogostnost in način obveščanja mora določiti v svojih internih aktih. Iz tega je razvidno, da ima na področju oskrbe s pitno vodo upravljavec izjemno pomembne naloge in zato nosi vso odgovornost za zdravstveno neustreznost in neustrezno kakovost pitne vode ravno on. Le izjemoma, kadar je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje12 ali njegovo vzdrževanje in je upravljavec zaradi suma, da voda ni zdravstveno ustrezna, zagotovi:

� priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganj, � ustrezne metode za spremembo lastnosti vode pred dobavo, da bi po dobavi

bila skladna, � ustrezno obveščanje uporabnikov (s sredstvi javnega obveščanja) ter

posredovanje poročil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti.

V tem primeru se šteje, da je odgovoren lastnik zgradbe ali upravljavec samega objekta. Smiselno enako velja, če se pojavi neskladnost, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, v javnih zavodih, kot so na primer bolnišnice, vrtci, osnovne šole, ipd. 2.2 GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA − UPRAVLJAVEC Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca, kot določa Pravilnik o pitni vodi. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Če upravljavec ni določen, izvaja vse obveznosti upravljavca iz tega pravilnika lokalna skupnost. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami tega pravilnika, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno- tehnične ali zdravstvene smeri.

11 1. odstavek 32. člena Pravilnika o pitni vodi : »Priprava vode je obdelava vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost.«. 12 1. odstavek 9 . člena Pravilnika o pitni vodi : »Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.”.



stran 12 od 57

Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, zato bomo v nadaljevanju opredelili gospodarske javne službe. Opredelitev gospodarske javne službe Že Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/2004) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstvo okolja. Pristojni minister predpiše standarde izvajanja in spremljanja izvajanje javne službe. Podrobnejši način izvajanja javne službe pa določajo občine, ki v ta namen izdajajo odloke o oskrbi s pitno vodo. Glede na to, da zakon o varstvu okolja opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja, jo je treba izvajati v skladu in na način, ki ga določa Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS št. 32/93), (v nadaljevanju ZGJS). ZGJS13 opredeljuje v 1. členu gospodarske javne službe kot službe, s katerimi se zagotavljajo materialne javne dobrine v obliki proizvodov in storitev, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu, zagotavlja pa ga bodisi država bodisi lokalna skupnost. S temi službami se zadovoljuje javne potrebe, ki jih ni mogoče ali jih ni smotrno zagotavljati na trgu. 5. člen ZGJS pravi: »Javne dobrine so pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur,« kar pomeni, da imajo vsi uporabniki pravico do uporabe javne dobrine (npr. pitna voda)«. Načela izvajanja javnih služb so naslednja:

1. načelo enakopravnosti To pomeni, da imajo vsi uporabniki pravico dostopa do javnih služb pod načeloma enakimi pogoji, iz česar izhajajo naslednje posledice za izvajalca javne službe:

� obveznost zagotavljanja storitev na način, da so na voljo vsakomur (splošna dolžnost izvajanja javne službe),

� obveznost uporabe enotne temeljne cene, ki je dovolj nizka, daje javna služba na voljo vsakomur, ki je uniformna in kjer zaradi različnih stroškov pride do notranjega vplivanja in subvencioniranja.

2. načelo stalnosti

To načelo nam pove, da se mora javna služba izvajati brez prekinitev oziroma mora biti na voljo vselej ter mora delovati redno in točno. Izvajalec mora javno službo opravljati ne glede na stroške oziroma izgube. Dolžnost zagotavljanja redne oskrbe terja načrtovanje.

3. načelo prilagodljivosti Tretje načelo pomeni, da se morajo javne službe prilagajati razvoju in potrebam ter prenehati s storitvijo, če ni več potrebe oziroma se ta lahko izvaja na tržni način.

13 1. člen ZGJS (Ur. l. RS št. 32/93).



stran 13 od 57

Na podlagi 6. člena ZGJS se gospodarske javne službe zagotavlja z ustanavljanjem javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij v naslednjih primerih:

� kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj,

� kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno,

� z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava, � neposredno v okviru občinskih oziroma državnih služb v režijskem obratu, če

bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo,

� z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, če je takšna oblika primernejša kot oblike iz prejšnjih alinej14.

13. člen ZGJS določa, da v primeru, da želi Vlada RS oziroma lokalna skupnost doseči večjo racionalnost, lahko ustanovi javni holding za področje posamezne ali več gospodarskih javnih služb. V tem primeru se lahko holdingu prenesejo v izvajanje posamezne strokovne, tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo zlasti na financiranje in investiranje na področju gospodarskih javnih služb. Postopek določitve javne službe Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju besedila ZVO-1; Ur. l. RS 41/2004) določa lokalnim skupnostim ureditev obveznih gospodarskih javnih služb. V 149. členu ZVO-1 je navedeno: »Obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja so: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 4. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in 5. urejanje in čiščenje javnih površin. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb iz prejšnjega odstavka, so infrastruktura lokalnega pomena. Minister podrobneje predpiše vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javnih služb iz prvega odstavka tega člena, in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javnih služb iz prvega odstavka tega člena. Občina zagotovi izvajanje javnih služb iz prvega odstavka tega člena skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.«( Ur. l. RS št. 41/2004) Temeljni akt predstavlja odlok občine ustanoviteljice, ki ureja splošna oziroma sistemska vprašanja lokalnih gospodarskih javnih služb. Z njim se določajo osnove




stran 14 od 57

in temelji za zagotavljanje njihovega izvajanja v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov, tehničnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov za opravljanje gospodarskih javnih služb, ki so določeni s predpisi pristojnih ministrov. To pomeni:

� opredelitev dejavnosti, ki se v občini zagotavljajo kot obvezne ali izbirne lokalne gospodarske javne službe,

� določitev posameznih organizacijskih oblik opravljanja te službe, � način opravljanja strokovno-tehničnih in razvojnih nalog, � vire financiranja teh služb in način njihovega oblikovanja, � sistem varstva uporabnikov javnih dobrin in storitev.

Bolj specifične določitve glede posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih je potrebno urediti v posebnih odlokih, so zlasti naslednje:

� konkretna organizacijska in prostorska zasnova izvajanja posamezne gospodarske javne službe po vrstah in številu izvajalcev,

� vrsta in obseg javnih dobrin in storitev ter njihova prostorska porazdelitev, � opredelitev infrastrukturnih objektov in naprav, ki so javno dobro in varstvo,

ki ga uživa, � pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev, � pravice in obveznosti uporabnikov, � viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, � drugi pomembni elementi za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe

(Komunala Metlika d. o. o., 2006). TIPI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB Oblike izvajanja gospodarskih javnih dejavnosti so določene s ZGJS, ki je določil načine, vsebino in obseg posameznih vrst javnih služb ter način lastninskega preoblikovanja teh služb kot enega najpomembnejših vprašanj, kako izvajati posamezne javne službe in s tem zagotavljati javne dobrine. Vrste gospodarskih javnih služb javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionirana gospodarska javna služba in režijski obrat bomo predstavili v nadaljevanju. Javni gospodarski zavod Vlada ali lokalna skupnost ustanovita javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali večih gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb. Soustanovitelji javnega gospodarskega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe, vendar njihovi ustanoviteljski deleži skupaj ne smejo presegati 49 %15.




stran 15 od 57

19. člen ZGJS določa, da je javni gospodarski zavod pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače (Ur. l. RS št. 32/93). Javni gospodarski zavod se ustanovi z aktom o ustanovitvi, s katerim se določi zlasti:

� ime in sedež ustanovitelja, � firma in sedež zavoda, � pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, � dejavnost zavoda, � sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in način njihove zagotovitve, � viri, načini in pogoji financiranja dela zavoda, � pravice in obveznosti ustanovitelja do opravljanja dejavnosti in upravljanja

zavoda ter odgovornosti za njegove obveznosti, � rok za sprejetje statuta in imenovanje upravnega odbora ter osebo, ki bo

opravljala zadeve začasnega poslovodje, ter njena pooblastila, � organizacijske enote zavoda in njihova pooblastila v pravnem prometu ipd.

(20. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Javni gospodarski zavod vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj zavoda, lahko pa je z aktom o ustanovitvi določeno, da je za to pooblaščen upravni odbor. Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja so določene v statutu. Direktor je imenovan za štiri leta, s tem da je lahko po preteku mandata ponovno imenovan16. Javni gospodarski zavod upravlja upravni odbor. V statutu je določena sestava imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti organa upravljanja. Ustanovitelj ima pravico v upravni odbor imenovati najmanj polovico članov (23. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Javno podjetje Javno podjetje ustanovi lokalna skupnost kot podjetje v lasti lokalne skupnosti ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno (25. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Ustanovitelj javnega podjetja:

� določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

� odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, � sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja (26. člen

ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Podlaga za nastanek javnega podjetja kot osebe javnega prava je javnopravni akt o ustanovitvi, ki ga izda občinski svet. Če so v kapitalu javnega podjetja udeleženi tudi

16 22. člen ZGJS (Ur. l. RS št. 32/93): »…S statutom se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornost direktorja.«.



stran 16 od 57

zasebni vlagatelji, se na podlagi javnopravnega akta sklene ustrezen zasebnopravni akt, torej družbena pogodba oziroma statut. ZGJS v 28. členu opredeljuje, da lahko javna podjetja delujejo kot delniška družba (v nadaljevanju d. d.) ali kot družba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.). Morda najpomembnejša razlika med družbama je v odnosu med družbeniki in organom vodenja. V d. d. delničarji pravno in dejansko nimajo nobenega vpliva na upravo, ki jo imenuje in odpokliče nadzorni svet. V d. o. o. pa poslovodjo imenujejo in tudi odpokličejo družbeniki sami na skupščini in imajo pravico dajati poslovodji tudi navodila za vodenje družbe. Pomembna razlika je tudi v pristojnosti sprejema letnega poročila, ki v d. d. spada v pristojnost uprave in nadzornega sveta, v d. o. o. pa je to pristojnost skupščine družbenikov. Koncesionirana gospodarska javna služba 29. člen ZGJS opredeljuje: »Koncesionirano gospodarsko javno službo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Opravljanje gospodarske javne službe kot javne službe v režiji ne izključuje dajanja koncesij. Zakon ali odlok lokalne skupnosti lahko določi primere, ko opravljanje določene dejavnosti kot koncesionirane gospodarske javne službe ni mogoče.« S koncesijskim aktom17 se določijo predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo (32. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Koncesionarje pridobiva koncedent na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v uradnem glasilu Republike Slovenije (36. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Režijski obrat Na podlagi ZGJS se režijski obrat organizira kot nesamostojen ali kot samostojen režijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo oziroma službe lokalnih skupnosti. Režijski obrat ni pravna oseba18. Režijski obrat je posebna oblika izvajanja gospodarskih javnih služb, ki naj bi se uporabila takrat, kadar ni pogojev za ustanovitev javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja. To pomeni, da kadar bi bila ustanovitev zavoda ali javnega podjetja neekonomična, hkrati pa tudi ni možnosti za opravljanje javne službe na podlagi koncesije, takrat naj bi se za njeno izvajanje ustanovil režijski obrat (6. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). 17 30. člen ZGJS:«Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe.«. 31. člen ZGJS: »Koncedent je republika ali lokalna skupnost, odvisno od vrste gospodarske javne službe.«. 18 17. člen ZGJS.



stran 17 od 57

3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 POSNETEK STANJA V OBČINI METLIKA V občini Metlika je upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo javno podjetje Komunala Metlika d. o. o., ki je upravljavec najožjega vodovarstvenega območja, črpališč, čistilnih naprav, vodohrana ter vodovodnega omrežja vse do hišnega priključka. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi javna oskrba s pitno vodo zajema tako del pred zajetjem, ki vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode, kakor tudi dele sistema, s katerimi neposredno upravlja upravljavec. V javnem podjetju Komunala Metlika d. o. o. izvajamo proces čiščenja pitne vode, pri tem uporabljamo infrastrukturne objekte, naprave in opremo. Ta sredstva je občina Metlika z odlokom prenesla v upravljanje javnemu podjetju Komunala Metlika d. o. o. V nadaljevanju bomo predstavili pravno podlago oblikovanja cen in javnih naročil, nato se bomo osredotočili na splošen pregled razvoja vodovoda v občini Metlika ter v zadnjem delu tega poglavja nazorno predstavili proces priprave pitne vode. Cene komunalnih proizvodov in storitev, in s tem tudi cene pitne vode, se v Komunali Metlika d. o. o. oblikujejo na podlagi naslednjih pravnih podlag: Zakon o kontroli cen

19 (v nadaljevanju besedila ZKC; Ur. l. RS št. 63/99, 32/02, 20/06, 51/06) ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev (kontrola cen) na območju Republike Slovenije, ki jo izvajajo državni organi. Kontrola cen po 2. členu ZKC obsega: »spremljanje in analiziranje gibanja cen, pripravo, predlaganje in predpisovanje ukrepov kontrole cen ter izvajanje teh ukrepov s strani državnih organov.« Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju besedila ZGJS; Ur. l. RS št. 32/93, 30/98, 127/06) obravnava oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev v poglavju o financiranju javnih služb. V 59. členu ZGJS je navedeno: »Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.

19 1. člen ZKC (Ur. l. RS št. 63/99, 32/02, 20/06, 51/06).



stran 18 od 57

Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.« Na podlagi citiranega člena ima javna služba možnost diferenciranega določanja cen po kategoriji uporabnikov, količini porabljenih ali ponujenih javnih dobrin ter vrednosti njihove uporabe (Ur. l. RS št. Ur. l. RS št. 32/93). Zakon o lokalni samoupravi

20 (v nadaljevanju besedila ZLS; Ur. l. št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 44/96, 51/02, 108/03, 72/05, 100/05, 21/06, 14/07, 60/07, 94/07, 27/08, 76/08) določa ureditev lokalnih skupnosti oziroma občin, njihove naloge, organe ipd. Znotraj zakona obstajajo določila, ki opredeljujejo občinsko obveznost lokalnih javnih služb ter obliko njihovega izvajanja. Zakon o varstvu okolja

21 (v nadaljevanju besedila ZVO-1; Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 51/06, 39/06, 49/06,, 66/06, 51/06, 112/06, 40/06, 33/07, 57/08, 70/08) določa, da minister, pristojen za varstvo okolja, predpiše metodologijo za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev, kakor tudi druge predpise, ki se nanašajo na obvezne lokalne javne službe. ZVO-1 razmejuje pristojnosti na področju varstva okolja RS ter lokalnih skupnosti, ki prevzemajo skrb za lokalne zadeve. Zadeve lokalnega značaja so tiste, ki izvirajo ali lahko izvirajo samo iz območja lokalnih skupnosti, njihov obseg ali vpliv pa ne presega njenih meja in jih lokalna skupnost lahko samostojno ureja, organizira, financira, spodbuja ali kako drugače skrbi za njih (Ur. l. RS št. 41/04). Predlog cen pitne vode pripravimo v skladu z Navodilom za oblikovanjem cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Ur. l. št. 56/2001) in 3. členom Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev22 (Ur. l. RS št. 52/2004, v nadaljevanju besedila uredba). Postopek priprave predloga cen je zelo dolgotrajen. Pred posredovanjem predloga cen na resorno ministrstvo je potrebno pridobiti soglasje pristojne lokalne skupnosti Metlika. Nove cene se lahko pričnejo uporabljati po preteku 1 meseca od vložitve njene popolne predhodne prijave na Ministrstvu za gospodarstvo. Javna naročila v Komunali Metlika d. o. o. izvajamo v skladu z naslednjimi pravnimi akti:

� Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS št. 128/06),

20 1. člen ZLS (Ur. l. št. 72/93). 21 149. člen ZVO-1 (Ur. l. RS št. 41/04). 22 3. člen uredbe: »Zavezanec lahko poviša osnovno ceno svoje storitve, ki ne vključuje taks in drugih dajatev, le ob predhodni prijavi, pri čemer povišanje v času od januarja 2003 do meseca vložitve predhodne prijave ne sme presegati odstotka kumulativnega povišanja cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v času od januarja 2003 do meseca vložitve predhodne prijave.«.



stran 19 od 57

� Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS, Ur. l. RS št. 128/06),

� Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN, Ur. l. RS št. 78/99), � Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s

podizvajalcem pri javnem naročanju (Ur. l. RS št. 66/07), � Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o

javnem naročanju (Ur. l. RS št. 58/07), � Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o

javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS št. 58/07),

� Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju in načinu njihovega zbiranja (Ur. l. RS št. 89/07),

� Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in načinu njihovega zbiranja (Ur. l. RS št. 89/07),

� Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Ur. l. RS št. 32/07),

� Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Ur. l. RS št. 85/01). V 6. členu ZJNVETPS določa uporabo ZJNVETPS za javna naročila za naslednje dejavnosti:

� zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjene zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali

� dobavo pitne vode takšnih omrežjem. Ker izvajamo dejavnost na vodnem področju, veljajo za naročanje v zvezi s to dejavnostjo samo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (1.člen ZJNVETPS). Javno naročanje izvajamo v skladu s 12. členom ZJNVETPS, in sicer izvajamo javno naročilo tako, da z njim zagotovimo gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno dosežemo cilje svojega delovanja, ki so zapisane v internih aktih Komunale Metlika d. o. o. Vsi postopki, pogoji in tehnične specifikacije so opredeljeni v zgoraj naštetih pravnih aktih. Splošen pregled oskrbe s pitno vodo v občini Metlika Organizirana oskrba prebivalcev občine Metlika s pitno vodo se je pričela leta 1935, ko je začel obratovati prvi javni vodovod. Vodo so črpali iz kraške jame Obrh, ki se nahaja v starem delu mesta Metlika, na njegovem severovzhodnem delu. Vodo so črpali v rezervoar na hrib Veselica, od koder so napajali predvsem stari del mesta. V naslednjih letih so zgradili še dva vodovoda, ki sta se napajala z vodo s hrvaške strani Gorjancev: Rajakoviči in Jamniki. Prvi je začel obratovati pred 2. svetovno



stran 20 od 57

vojno, drugi pa v šestdesetih letih 20. stoletja. Oskrbovala sta predvsem višje predele metliške občine. Ravninski deli občine so dobili vodo šele v poznih šestdesetih letih 20. stoletja iz črnomaljskega vodovoda, s katerim so v sedemdesetih letih tudi povezali izvir Obrh (Mihelčič J., 2001). Pitne vode je vseskozi primanjkovalo, zlasti v višjih vaseh v sušnem obdobju. Vodooskrbo so zato načrtovali iz reke Kolpe, ki je bila nekdaj glavni vir pitne vode v Beli krajini. Zastrupitev Kolpe s polikloriranimi bifenoli (PCB-ji) pa je ta vir onesposobila vsaj za nadaljnjih 50 let. S postopnimi uvajanji novih virov in dograditvami vodovodnega omrežja so dosegli, da sedaj oskrbujejo z vodo 98 % prebivalcev, tako da je brez vodovodnega priključka le še približno 200 prebivalcev. Po raziskavah pa še vedno za primerno oskrbo vseh prebivalcev metliške občine dolgoročno manjka približno 50 % količin pitne vode. Rešitev je skupni belokranjski vodovod, ki ga načrtujejo vse tri belokranjske občine iz Blatnika nad Semičem in Doblič pri Črnomlju (Mihelčič J., 1992). Vodovodno omrežje v upravljanju Komunale Metlika d. o. o. znaša dobrih 150 km. S pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja oskrbujemo okoli 97 % prebivalcev občine Metlika. Oskrbuje se iz treh vodovodnih sistemov: Jamnik, Rajakoviči in Obrh. Viri vodovodnih sistemov Jamnik in Rajakoviči se nahajajo v sosednji Hrvaški in jih bo v prihodnosti potrebno nadomestiti z viri z domače strani (Slika 2) (Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007). Opis procesa priprave pitne vode Pri procesu priprave pitne vode v občini Metlika najprej vodo črpamo iz črpališča (zajetja), nato sledijo postopki čiščenja, dezinfekcija, shranjevanje in distribucija zdravstveno ustrezne pitne vode do končnega uporabnika (Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007). Priprava vode je obdelava vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost. Vodi se ne sme dodati nobenih drugih snovi, razen snovi, ki so potrebne za pripravo. Snovi, ki se uporabljajo za pripravo, in nečistoče, ki jih te snovi vsebujejo, ne smejo biti v pitni vodi v višji koncentraciji, kot določa Pravilnik o pitni vodi in ne smejo, posredno ali neposredno, vplivati na zdravje ljudi. Kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije pitne vode, mora upravljavec preverjati učinkovitost uporabljenega postopka in zagotoviti, da je vsako onesnaženje s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi pri tem ogrožen učinek razkuževanja23.

Glavni in najpomembnejši vir pitne vode v metliški občini predstavlja vodovodni sistem Obrh, ki napaja mesto Metlika in južni del občine, s skupno skoraj 6000 prebivalcev (Slika 3 in 4).

23 32. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur. list št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006).



stran 21 od 57

ČRPALNICAG. SUHOR

REZERVAR KULJAJI

REZERVAR HRAST

RAVNACE

HRAST

LOKVICADRAGOMLJAVAS

D.SUHORBUŠINJA VAS

REZERVARBOJANJI HRIB

ROSALNICE

RAKOVEC

BOŽAKOVO

DACARJI

VODARNA VESELICA

KRIŽEVSKA VAS

KRASINEC

GRADACVRANOVIČI

PODZEMELJ

PRILOZJE

BORŠT

DOBRAVICE

KRIVOGLAVICE

PRIMOSTEK

METLIKA

OBRH

KAPLJIŠČE

KUČAR

JAMNIKI

RAJAKOVIČI

GRABROVEC

GLAVICA V. LEŠČE

SZ

REZERVARRADOVICA

DRAŠIČI

BOLDRAŽ

KRMAČINA

ŽELEZNIKI

VIDOŠIČI

SLAMNA VAS

OBSTOJEČA VODOVODNA MREŽA OBČINE METLIKA

BEREČAVAS

KAPACITETA IZVIROV 1. Obrh Metlika 33 l/sek 2. Jamniki Hrvaška 5 l/sek 3. Rajakoviči Hrvašaka 1 l/sek 4 .Črpališče G. Suhor 3 l/sek SKUPAJ 42 l/sek

DOLE

DRAGE

JUGORJE

SELAMAČKOVEC

HRVAŠKA

OBČ

INA

N

OV

O M

ES

TO

OBČ

INA

ČR

NO

ME

LJ

HRVAŠKA

HRVAŠKA

3 l/s

33l/s

5 l/s

1 l/s

5 l/s

TRNOVEC

BERČICE

Višinski pas R Hrvaška 12.017mVišinski pas R Slovenija 44.132 mNižinski pas 52.660 m

1. Azbestno cementne cevi 38.832 m2. Alkaten cevi PE-HD 46.004 m3. Polietilenske cevi PVC 13.363 m4. Litoželezne cevi LŽ 1.777 m5. Duktilne cevi TRM 5.330 m6. Jeklene brezšivne cevi 3.503 m

SKUPAJ: 108.809 m

SKUPAJ: 108.809 m

PODATKI O VODOVODU

BOŽIČ VRH

ŠKEMLJEVEC

BELOKRANJSKI VODOVOD

Slika 2: Obstoječa vodovodna mreža občine Metlika

(Vir:Komunala Metlika d. o. o., 2006)



stran 22 od 57

Slika 3: Vodovodno zajetje Obrh (Vir: lasten) Vodovodni sistem Obrh trenutno konstantno zagotavlja 33 litrov pitne vode na sekundo. Zaradi same lokacije črpališča, ki se nahaja v starem mestnem jedru, in zaradi kraškega porekla izvira je proizvodnja pitne vode zelo zahtevna. Izvir se napaja s površja skozi razpoke v apnencu in dolomitu, zato se voda skozi prehod v podzemlje ne uspe zadostno očistiti. Zlasti ob obilnejših padavinah in topljenju snega se močno kali, prihaja tudi do spremembe barve in okusa (Mihelčič J., 2001). V vodi je včasih prisotna celo Escherichia coli. Kalnost je v določenih primerih tako velika, da čistilna naprava vode ne more v celoti očistiti (Otorepec Peter in drugi, 2000). Infrastrukturo vodovodnega sistema v občini Metlika sestavljajo pomembni sestavni deli, kot so priprava pitne vode, črpališča na zajetju, postopki čiščenja, dezinfekcija, shranjevanje in distribucija ali transport končnega produkta – pitne vode. Pri tem je zelo pomemben pravilni vrstni red posameznih faz (Komunala Metlika d. o. o., 2006). V nadaljevanju bomo predstavili proces priprave pitne vode v občini Metlika ter vsako posamezno fazo v tem procesu (Slika 4).



stran 23 od 57

Slika 4: Shema priprave pitne vode (Vir: lasten)

Za pripravo zdravstveno ustrezne pitne vode na vodovodnem sistemu Obrh, ki je kraškega porekla, uporabljamo klasično metodo čiščenja (flokulacija, sedimentacija, filtracija) in dezinfekcijo. V nadaljevanju bomo predstavili posamezno metodo čiščenja, ki jo uporabljamo kot upravljavci vodovodnega sistema v občini Metlika. Flokulacija in sedimentacija Na začetku v samem zajetju vode najprej merimo osnovne parametre surove vode. Na podlagi rezultatov se odločimo za doziranje flokulantov, da zmanjšamo motnost pod 1 NTU. Flokulacija je proces, pri katerem se tvorijo ohlapni agregati (skupki), predstavlja lajšanje aglomeracije s postopki mešanja. Kot koagulacijsko sredstvo uporabljamo aluminijev sulfat. Bistvo tega sredstva je, da je pozitivno nabit in zato privlači negativno nabite ciste in oociste. Tvorijo se večji delci, flokuli, velikosti 1–2 mm, ki povečajo vezavo primesi in se zadržijo v filtrih. V flokule se ujemajo bakterije, blato in drugi raztopljeni delci. Za učinkovito flokulacijo mora biti surova voda motna vsaj 0,5 NTU. Ponavadi imajo flokuli majhno stabilnost in razpadejo, če njihove stabilnosti kemično ne povečamo.

ČRPANJE VODE

DODAJANJE KOAGULANTA

MEŠANJE

SEDIMENTACIJA

FILTRIRANJE

DEZINFEKCIJA

ZBIRANJE V VODOHRANIH



stran 24 od 57

Ko je voda prečrpana na Veselico (5, 6, 7), se po potrebi doda še polielektrolit. Po doziranju kemikalij teče voda po skupni cevi DN 200 do razbremenilnega zbirnika, kjer se voda in koagulant mešata (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

DOZATORELEKTROLITA

Ø 80 mm

Ø 150 mm

ZBIRALNICA IN MEŠALNICA

LAMELNI USEDALNIK

PRALNI REZERVAR

FILTER

STA

RI T

LAÈ

NI V

OD

Ø 8

0 m

m

NO

VI T

LAÈ

NI V

OD

Ø 1

50 m

m

UV

R- 75 m3R- 75 m3

V Rez

erva

r Slam

na va

s

REZERVAR 500 m3

STARI FILTRI

USEDALNIK -PULZATOR

SHEMA DELOVANJA PRIPRAVE PITNE VODENA VODOVODNEM SISTEMU OBRH V METLIKI

DOZIRANJE KOAGULANTA

PRALNE VODE

50m3

V kanalizacijo

V smer Rosalnice-Božakovo

Stari del Metlike

TRANZIT

Novi del Metlike

Podzemelj-Gradac

223,39223,47

145,22144,18

213,905

213,585

215,06(214,80)

213,99

Èrpalnicaza Slamno vas

MP MP MM

MM

MP

MP

MM

MPMP

MP

MP

Cl Cl2O

REZERVARJI

FILTRI

USEDALNIKI

ČRPALIŠČE

Ni v uporabi

Slika 5: Shematičen prikaz priprave pitne vode v občini Metlika (Vir: Komunala

Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007)

Slika 6: Črpalka Obrh – 30 L/s, 45 kW (Vir: lasten)



stran 25 od 57

Slika 7: Črpalke Slamna vas, 7 l/s (Vir: lasten)

Naslednji postopek pri pripravi pitne vode je sedimentacija, kjer se vidni mehanski delci usedejo na dno usedalnika. Po sedimentaciji teče voda na peščene filtre, kjer se voda dokončno mehansko očisti (Slika 8) (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Slika 8: Naprava za pripravo in doziranje aluminijevega sulfata (Al2(SO4)3)

(Vir: lasten)



stran 26 od 57

Filtracija vode S postopkom filtracije očistimo vodo mikroorganizmov in snovi, ki povzročajo motnost. Učinkovitost in hitrost sta odvisni od vrste filtra. Za filtriranje uporabljamo hitre peščene filtre. Sestavljeni so iz peska, antracita in aktivnega oglja. Več različnih medijev izboljšuje učinkovitost filtrov. Filter zahteva pogosto protitočno spiranje, ki se izvaja v določenih ciklusih. Učinkovitost filtra je najmanjša pred in po spiranju, čas zorenja pa je od 1 do 5 ur. Nanj vpliva hitrost pretoka, medij filtra, temperatura vode in lastnosti flokulanta. Prevelika obremenitev filtrov lahko spere že ujete flokule, zato je zelo pomemben stalni nadzor delovanja filtrov. Potrebno je kontinuirano merjenje motnosti pred vstopom vode v filtre in po iztoku iz njih. Motnost se ne sme bistveno spremeniti. Poleg motnosti sta pokazatelja učinkovitosti še število prisotnih delcev v vodi po filtraciji in določanje koagulanta v pitni vodi, če je prisotna predfaza koagulacije (Komunala Metlika d. o. o., 2006). Če so filtri ustrezno vzdrževani, zadržijo flokule, odvisno od velikosti por, tudi nekatere parazite. Npr. filter s premerom por 3 µm prepusti 57 % oocist premera 4–5 µm. V površinskih vodah ali vodah s kraškim poreklom, kakršen je tudi izvir Obrh v Metliki, lahko zasledimo po nekaj 100 oocist G. lamblia ali C. parvum v 100 litrih vode. Za pitno vodo velja, da ne sme biti v njej prisotne nobene, kajti za okužbo verjetno zadošča že ena sama cista. Za fizikalno odstranitev C. parvum in G. lamblia mora imeti filter manjše svetle odprtine od najmanjših oblik parazitov, zato za učinkovito odstranitev oocist parazitov ne zadoščajo peščeni filtri (Slika 9) (Komunala Metlika d. o. o., 2006 in Compare Boris, 2001).

Slika 9: Peščeni filter (Vir: lasten)



stran 27 od 57

Dezinfekcija Bistvena metoda za odstranitev mikroorganizmov je še vedno dezinfekcija, poleg ozona in UV-svetlobe se največ uporablja kloriranje. Pred dezinfekcijo je potrebno bistveno zmanjšati število mikroorganizmov, v večji meri odstraniti parazite in zagotoviti motnost manjšo, od 1 NTU, kar dosežemo z uporabo prej omenjenih klasičnih metod čiščenja. Na vodovodnem sistemu v občini Metlika uporabljamo kombinacijo dveh metod, tako da se voda iz obeh filtrov po skupni cevi odvaja v 500 kubični vodohran. Pri tem v skupni cevi izvajamo UV-dezinfekcijo, temu sledi dezinfekcija s klor-doioksidom (ClO2) (Compare Boris, 2001, Komunala Metlika d. o. o., 2006). UV-dezinfekcija Ultravijolični žarki (UV) uničujejo dedni material organizmov, kar preprečuje njihovo razmnoževanje. Po UV-dezinfekciji v vodi ostanejo le sterilizirani mikroorganizmi, ki kmalu odmrejo. To pa ne velja za plesni protozoe in ciste, na katere UV-svetloba ne učinkuje. Doza UV-svetlobe je neposredno odvisna od intenzitete in trajanja izpostavljenosti, merimo jo v µWs/cm2. Optimalna je UV-svetloba z valovno dolžino 254 nm, ki jo emitirajo posebne nizkotlačne žarnice s paro živega srebra. Nameščene morajo biti tako, da je onemogočen neposreden stik z vodo. Z ustreznim delovanjem UV-svetlobe lahko zagotovimo tudi do 99.9 % zmanjšanja skupnega števila mikroorganizmov. Prepuščanje UV-svetlobe v vodi zmanjšujejo predvsem motnost, organske molekule in železo. Vsaka UV-žarnica zahteva ustrezen pretok. Če je pretok prevelik, voda prehaja brez zadostne doze, če pa je pretok premajhen, lahko povišana temperatura poškoduje žarnico (Slika 10).

Slika 10: Naprava za UV- dezinfekcijo (Vir: lasten)



stran 28 od 57

UV-dezinfekcija ne zagotavlja rezidualnega učinka, zato se uporablja skupaj z eno od kemičnih metod. Intenziteta UV-žarnic s časom pada. Tako po enem letu delujejo le s 50 % moči ali 30,000 µWs/cm2, zato jih je potrebno zamenjati. Pogosti vklopi in izklopi še zmanjšujejo njihovo življenjsko dobo. Da zagotovimo optimalno delovanje, je potrebno redno čiščenje stekla, ki ščiti UV žarnico. Kakovost dezinfekcije lahko kontroliramo z analizo vhodne in izhodne vode, intenziteto žarkov pa z merilci intenzitete UV žarkov (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Kloriranje Kloriranje, kemijska dezinfekcija, je zadnja metoda, ki preprečuje prenos mikroorganizmov in naknadno kontaminacijo v vodovodnem omrežju. Za uspešno delovanje dezinfekcijskih sredstev motnost ne sme biti višja od 0,5 NTU, ker predstavljajo prisotni delci zaščito za mikroorganizme. Najbolj razširjeno kemično dezinfekcijsko sredstvo je klor. Njegova učinkovitost je odvisna od koncentracije, časa delovanja (reakcijski čas), pH vrednosti in temperature. Za dezinfekcijo se klor uporablja z vzdrževanjem preostale koncentracije 0,5 mg/l. Reakcijski čas mora biti od 20 do 30 minut, v njem je potrebno vzdrževati preostalo vrednost med 0.5 in 1 mg/l. Količino klora lahko zmanjšamo s filtriranjem skozi filtre z aktivnim ogljem ali dodajanjem reducenta (npr. natrijev disulfid). Tako s klasičnim načinom čiščenja zmanjšamo porabo klora za 75 %, s tem pa tudi tvorbo škodljivih stranskih produktov (Slika 11). Za kloriranje uporabljamo plinski klor ali raztopine hipokloritov, ki v vodi hidrolizirajo v hipokloritno kislino (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Slika 11: Naprava za pripravo in doziranje klor-dioksida (ClO2) (Vir: lasten)

Pripravljeno pitno vodo po vodovodnih ceveh, ki so različnih velikosti (različni premeri) in iz različnih materialov, distribuiramo do končnega uporabnika. Na naslednjima shemama (Slika 12 in 13) je predstavljena distribucija pitne vode po vodovodnih ceveh v občini Metlika (Komunala Metlika d. o. o., 2006).



stran 29 od 57

500 m375

0,12

75

0,05

2,603,41

0 ,28

0 ,1 7

0, 31

18,0 (30)

0 ,17

6,0 (9,0)KRIŽ

EVSKA VAS

PRIMOSTEK

GALA

KID

RI Č

EV

O

JAR

CE

VA

ULI

CA

BO

TOVARNIŠKA

MESTNI LOG

KOLODVORSKA

MEJNI PREHOD

CANKARJEVA CESTA

NA OBRH

MESTNI TRG

KOMET

ZVIRKOV VRH

STA

NE

TA R

OZ

MA

NA

SV

RŽ

AK

I

TO

MŠ

IČE

VA

OBRH

GRAD

ŠOLA

BOCKA

BETI

CESTA XV.BRIGADESPAAR

PCK

MERCATOR

BREG REVOLUCIJE

TRDINOVA

M.KOZINE

0,170,34

0,88

0,18

0,031,28

0,14

0,13

0,11

0,20

0,20

0,04

0,50

0,61

0,20

0,060,09

0,12

0,18

0,03

1,47

0,26

0 ,1

31,

06

2,86

0 ,1 9

1 3,5

517

,78

19,0

619

,06

0, 1

9

0 ,30

0,11

1 ,0

8

0,25 0,

09

0,99

3,82

0,27

0,65 0,17

0,21

0,42

0,42

9,51

0,35

0,30

ROSALNICEJEREBOVA

BRODARICEVA

KLAVNICA

VEJER

MA

RE

NT

ICE

VASTARA CESTA

1.M

AJA

ŠE

ST

OV

A

ZU

PA

NC

ICE

VA

GU

BC

EVA

0,05

0,180,09

BA

DO

VIN

CE

VA

CE

STA

BR

AT

ST

VA

IN E

NO

TN

OS

TI

CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI

PA

RT

IZA

NS

KI T

RG

PR

EČ

NA

PO

T

NA

PO

ŽE

G

R

KZ

KOMUNALA

DISTRIBUCIJA VODEMESTA METLIKE

1,49

1,11

0,90

SLAMNA VAS

6,71

0 ,84

1,66

DNEVNE POTROŠNJE

VRSTA Qpovp Q maxTRANZIT 19,06 L/sek 57,18STARA M 1,66 L/sek 4,98ROSALNICE 3,41 L/sek 10,23BETI,KOMET 1,11 L/sek 3,33SKUPAJ: 25,24 L/sek 75,72

PRECRPAV. 5,71 5,71SKUPAJ: 30,95 L/sek 81,43

C Slika 12: Distribucija pitne vode v mestu Metlika

(Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006.)



stran 30 od 57

Slika 13: Distribucija pitne vode na vodovodnem sistemu Obrh v Metliki (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)

R R

ROSALNICE

DACARJI

BOŽAKOVO

RAKOVEC

STARI DEL MET LIKE

KRIŽEVSKA VAS

NOVI DEL METLIKE

PRIMOSTEK

REZERVOAR BOJANJI HRIB

BOLDRAŽ



stran 31 od 57

3.2 KRITIČNA ANALIZA V podjetju Komunala Metlika d. o .o., ki je upravljavec vodovoda v občini Metlika, se trudijo zagotoviti prebivalcem čimbolj kvalitetno pitno vodo. Opravila, ki jih je potrebno izvajati pri pripravi pitne vode, so natančno določena. Nadzor priprave pitne vode se opravlja dvakrat dnevno, in sicer zjutraj in zvečer. Pregled obsega stanje objektov in delovanje naprav ter kontrolo meritev, ki se izvajajo linijsko. Motnost pred vhodom in po izhodu iz peščenih filtrov ter koncentracijo prostega klora pred vstopom v vodohran se nadzoruje nepretrgoma (linijsko). Če se motnost poveča, se jo izmeri še na točkah pred dodajanjem koagulanta in polielektrolita, saj se ti dve kemikaliji dodajata odvisno od motnosti. Poleg tega se dvakrat tedensko meri količino prostega klora na sedmih različnih točkah vodovodnega omrežja. Javno-zdravstveni nadzor nad kvaliteto pitne vode v okviru rednega in izrednega nadzora, na podlagi veljavnega Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto (ZZV). Ta na podlagi svojega načrta, ki ga določi na osnovi zgoraj omenjenega pravilnika, odvzame vsako leto ustrezno število vzorcev. Na podlagi rezultatov analiz izda poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na zajetju so bakteriološko neoporečni vzorci redki. V zadnjih desetih letih je opazen velik napredek glede na stanje mikrobiološke onesnaženosti, vendar v nekaterih primerih voda še vedno ne ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi. Čeprav je skozi celo zadnje desetletje opazen trend izboljševanja pitne vode, na zajetju v prihodnosti ni pričakovati bistveno kvalitetnejše vode (Slika 14). Glede na to bi bilo smiselno posvetiti večjo pozornost metodam za izboljševanje mikrobiološke kakovosti pitne vode in nadzoru oskrbe s pitno vodo (Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007).

Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Metlika (Obrh) v

obdobju 1995 - 2007

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

čas (leto)

Ods

totek mikrobiološ

ko prim

ernih vz

orce

v

zajetje POM omrežje

Slika 14: Pregled mikrobiološke kvalitete vode v vodovodu Obrh v občini

Metlika (Vir: Komunala Metlika d.o.o., Letno poročilo 2007)



stran 32 od 57

Redne preglede opravlja republiška zdravstvena inšpekcija, ki ukrepa v okviru svojih pristojnosti. Inšpektor velikokrat prepove uporabo vode v prehrambene namene brez predhodnega prekuhavanja in nalaga upravljavcu vodovoda ukrepe za izboljšanje stanja. Nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki je že nekaj časa najuspešnejši sistem nadzora v živilski industriji (Komunala Metlika d. o. o., 2006). Problematika oskrbe s pitno vodo v občini Metlika je naslednja:

� velike izgube pitne vode iz slabo vzdrževanih vodovodnih omrežij, � zaščita vodnih virov (določitev varstvenih con vodnih virov), � kvaliteta pitne vode (kvaliteta podtalnic in vodnih virov se ne

izboljšuje, večina površinskih vodotokov je prekomerno onesnaženih),

� zagotavljanje ustreznih in rednih meritev.



stran 33 od 57

4 NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI METLIKA 4.1 PRAVNA PODLAGA ZA NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V SLOVENIJI Način oziroma obseg spremljanja pitne vode se je skozi leta spreminjal. Nanj so vplivale tako spremembe v zakonodaji kot tudi napredek v tehnologiji in znanju na sploh. Pravna podlaga se spreminja in dopolnjuje v smislu večje kontrole pri pripravi in oskrbi s pitno vodo. Do konca 80-ih let prejšnjega stoletja je Zavod za zdravstveno varstvo spremljal kvaliteto pitne vode z analizo vzorcev pitne vode in izvajal tudi svetovanje pri sanaciji že obstoječih in svetovanje ter pomoč pri načrtovanju objektov novih vodovodov. S sprejetjem pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 1997 so vsi javni vodovodi skladno s pravilnikom morali imeti upravljavca vodovoda, ki zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Če upravljavec ni določen, izvaja omenjene obveznosti upravljavca lokalna skupnost, kar se zgodi v primeru oskrbe s pitno vodo iz sistemov, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb (IVZ, 2008). Z omenjenim pravilnikom so območni zavodi postali upravljavci zbirke podatkov o javni oskrbi s pitno vodo in o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Skladno s tem pravilnikom je bilo, poleg spremljanja kvalitete pitne vode, za vsak javni vodovodni sistem potrebno vsako leto opraviti preglede vseh vodovodnih objektov in izdelati oceno o zdravstveni ustreznosti pitne vode ter o varnosti vodooskrbe. S sprejetjem novega, trenutno veljavnega, Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) so se razmere na področju spremljanja kvalitetne pitne vode spet spremenile. Nov pravilnik vso odgovornost za ustrezno pitno vodo nalaga upravljavcu vodovoda. Kako si bo upravljavec organiziral notranji nadzor, s katerim bo dosegel kvalitetno pitno vodo, kdo mu bo pomagal pri vzpostavljanju notranjega nadzora, pa je prepuščeno upravljavcu vodovoda samemu. S pravilnikom so bile uvedene še naslednje novosti:

� za javne vodovode štejejo vodovodi, ki preskrbujejo več kot 50 uporabnikov (prej je bila meja 20 uporabnikov) (4. člen pravilnika);

� za obdobje dveh let je pravilnik predpisal ustanovitev in delovanje

Republiške komisije za pitno vodo, ki je bila odgovorna za reševanje strokovne problematike s področja pitnih voda. Od septembra 2006 je to funkcijo prevzel IVZ v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo. (35. in 36. člen pravilnika);



stran 34 od 57

� pravilnik določa vsakoletno spremljanje kvalitete pitne vode na vseh javnih vodovodih v Sloveniji v okviru t.i. monitoringa pitne vode, ki ga financira država (11. člen pravilnika).

Nadzor nad kvaliteto pitne vode poteka v Sloveniji v skladu s Pravilnikom o pitni vodi in ZZUZIS. Na podlagi omenjenih pravnih virov se nadzor izvaja na dveh ravneh:

� Notranji nadzor24

Pravilnik določa, da so upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode dolžni izvajati notranji nadzor. 17. člen ZZUZIS navaja: »Pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in javno oskrbo s pitno vodo, morajo v notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v proizvodnji in prometu živil, kjer se tveganja lahko pojavijo.« Prav tako Pravilnik o pitni vodi v 10. členu opredeljuje: »Upravljavec mora izvajati notranji nadzor. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. HACCP načrt mora vsebovati tudi mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Notranji nadzor se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil.« Notranji nadzor kot nadgradnjo analize tveganja vključuje izvajanje potrebnih ukrepov in izvajanje stalnega nadzora na mestih, kjer se tveganja lahko pojavijo. O kvaliteti pitne vode na posameznem vodovodu so upravljavci dolžni obveščati uporabnike enkrat letno25.

24 10. člen Pravilnika o pitni vodi, 17 člen ZZUZIS. 25 34. člen Pravilnika o pitni vodi: »Upravljavec mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, s tem da pogostnost obveščanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno.«.



stran 35 od 57

� Monitoring pitne vode26 Poleg vzorčenja zaradi notranjega nadzora se izvaja tudi spremljanje kakovosti pitne vode na državni ravni. Od leta 2004 se skladno s sprejetim programom izvaja kontrola kvalitete pitne vode na vseh javnih vodovodih v Sloveniji v okviru t.i. monitoringa pitne vode, ki je financiran iz državnega proračuna. V 32. členu ZZUZIS-a je definirano: »V Republiki Sloveniji se izvaja spremljanje zdravstvene ustreznosti živil, vključno s pitno vodo, in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v nadaljnjem besedilu: monitoring). Nosilec monitoringa po tem zakonu je javni zavod s področja zdravstva, prehrane, kmetijstva, veterinarstva in okolja. Imenuje ga minister, pristojen za zdravje.« Podatki o rezultati laboratorijskih poskusov pitne vode, ki so bili pridobljeni z monitoringom, morajo biti potrošnikom vedno na voljo pri upravljavcu, ki mora v svojih internih dokumentih določiti pogostost in način obveščanja. Tako pridobljeni podatki o kvaliteti pitne vode so javni (34. člen Pravilnika o pitni vodi, Ur. l. RS št.19/04).

4.2 HACCP SISTEM Slovenska zakonodaja na področju zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil je prevzela evropski pravni red, med drugim tudi direktivo 93/43/EEC oziroma metodo HACCP ter smernice, ki temeljijo na njej. Krovna zakona, ki obravnavata zdravstveno ustreznost oziroma varnost živil sta Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), (Ur. l. RS št. 52/00) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A), (Ur. l. RS št. 42/02) (Zupanc-Kos Mira, 2001, str. 4). HACCP zahteva sledljivost dokumentov, ki omogočajo proizvodnjo varnih živil ter s tem zmanjšanje tveganj za bolezni ljudi (Zupanc-Kos Mira, Pavčič Maruša, 2002, str. 522). HACCP sistem je bil razvit v šestdesetih letih v ZDA ob sodelovanju firme Pillsbury, vojaških laboratorijev ZDA in ameriške vesoljske administracije NASE, z namenom, da se razvije živila za ameriški vesoljski program. HACCP se je začel uporabljati v ameriški živilski tehnologiji leta 1971. Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA in Ministrstvo za kmetijstvo sta sistem HACCP kot obveznost za proizvajalce vpeljala v predpise o posameznih vrstah živil ter sistem HACCP uvedla v inšpekcijski sistem nadzora hrane in živil. V ZDA so julija 1996 sprejeli predpis Ministrstva za kmetijstvo o obvezni uporabi sistema HACCP v vse živilske obrate (Zupanc-Kos Mira, 2001, str. 3).

26 32. člen ZZUZIS (Ur. l. RS št. 52/00).



stran 36 od 57

Na podlagi Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili ter javno oskrbo s pitno vodo v notranjem nadzoru, spremljati in zagotoviti njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških kemijskih in fizikalnih dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, izvajanje potrebnih ukrepov in vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih v proizvodnji in prometu z živili, kjer se tveganja lahko pojavijo (kritične kontrolne točke) in tudi odpravijo (Česen Marinka in drugi, 2002)27. HACCP je danes najučinkovitejši način nadzora za proizvodnjo varnih, higiensko neoporečnih živil. HACCP je sistemska metoda, ki za razliko od klasičnega nadzora spremlja živilo vso pot od izvora do porabnika. Predstavlja najuspešnejše orodje za obvladovanje tveganja na segmentih proizvodnje in prometa z živili, kjer je možnost, da pride do vpliva mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih dejavnikov (Gregorič Matej in drugi, 2002)28. Novi sistem ne pomeni popolnoma novih postopkov. Potrebna je le nadgradnja že obstoječega nadzora. V praksi je nadzor le občasen, usmerjen pretežno v preverjanje higienskih in tehničnih razmer objekta in opreme, ocenjuje se vizualni vtis urejenosti obrata in trenutne tehnološke faze. Ni pa mogoče oceniti stanja pred pregledom niti predvidevati stanja, ki bo sledilo. Za laboratorijske preiskave se navadno odvzamejo končni proizvodi. V primeru, da se ugotovijo odstopanja od želenih oziroma zahtevanih rezultatov, je v takem primeru nadzora onemogočeno hitro in učinkovito ukrepanje, saj ni jasno, na kateri stopnji proizvodnega procesa je prišlo do onesnaženja ali kontaminacije (Česen Marinka in drugi, 2002). Ravno zato je potrebno usmeriti notranji nadzor v vseh fazah proizvodnega procesa v kontinuirano ugotavljanje možnih faktorjev tveganja s stalnim nadzorom kritičnih kontrolnih točk. HACCP sistem zaradi sprotnega dokumentiranja vseh podatkov omogoča inšpekcijskim službam kadarkoli vpogled v podatke o nadzorovanih parametrih (Kus Jurij, 2002). V HACCP sistemu ni pomembno za proizvajalca le stalno nadzorovanje lastnega proizvodnega postopka, temveč tudi zalog surovin, skladiščenja in distribucije izdelka vse do končne uporabe (Operativni program oskrbe s pitno vodo 2006, Slika 15).

27 Marinka Česen, Nataša Klun in Ljudmila Gregorka-Marinko: HACCP: iz teorije v prakso, Ljubljana: Bureau Veritas, 2002. 28 Gregorič, Matej, Likar, Kristina, Jevšnik, Mojca, Obvladovanje tveganj v javni oskrbi s pitno vodo na osnovah sistema HACCP, Zbornik seminarja Varstvo in kvaliteta pitne vode, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Podčetrtek, 18. 4. 2002.



stran 37 od 57

Slika 15: Shematski prikaz nadzora nad kakovostjo pitne vode v Republiki Sloveniji

(Vir: Operativni program oskrbe s pitno vodo, str. 12)

4.3 HACCP NAČRT ZA SISTEM OSKRBE S PITNO VODO OBRH V OBČINI METLIKA Načrti osnovnega programa za vodovodni sistem v občini Metlika so naslednji:

• kontrole sistema, parametrov, ki posredno vplivajo na kvaliteto vode oziroma niso KKT,

• spremljanje količine prostega – rezidulnega dezinfekcijskega sredstva,



stran 38 od 57

• doziranje aluminijevega sulfata (Al2(SO4)3)29,

• varstveni pasovi vodovodnega omrežja, • ćiščenje vodohranov, • vzdrževanje cevovodov, • varovanje pred glodalci in insekti, • ukrepanje ob večjih okvarah na vodovodnem omrežju, • obveščanje javnosti o moteni vodooskrbi, • sanitarno-tehnične zahteve za objekte, • vzdrževanje objektov okolice in vodovodnih tras, • ročno pranje filtrov, • zdravstveno stanje delavcev, ki prihajajo pri svojem delu v stik s pitno vodo, • odprave najnujnejših pomanjkljivosti oziroma nepravilnostih.

Zgoraj našteti načrti osnovnega programa so obdelani v obliki letnega delovnega plana in niso predmet pričujoče diplomske naloge. V obratih, kjer se pripravlja pitna voda, je potrebno zagotoviti ustrezno usposobljeno odgovorno osebo, ki bo pomagala uvajati v pripravo in distribucijo pitne vode sistem nadzora na osnovah HACCP sistema, ki je prilagojen proizvodnji, in kontinuirano izvajala nadzor. V HACCP načrt je vključen celoten nadzor sistema oskrbe s pitno vodo, tako dnevna kot občasna opravila. Iz njega je razvidno, kaj je potrebno nadzorovati, kdo in kdaj nadzoruje. Za vsako opravilo je opredeljena osebna odgovornost, za celoten nadzor in kakovost pitne vode pa je zadolžena oseba, odgovorna za kvaliteto pitne vode. 4.3.1 SESTAVA HACCP SKUPINE NA SISTEMU OSKRBE S PITNO VODO OBRH V OBČINI METLIKA Vodja HACCP skupine z znanjem HACCP in organizacijskimi sposobnostmi:

� seznani ostale člane s samim sistemom in predstavi prednosti tega sistema,

� predstavi projekt vodstvu podjetja, se z njim dogovarja, da se zagotovi ustrezna sredstva …,

� organizira izobraževanja, � spremlja razvoj stroke na tem področju, � daje informacije o sistemu in je zadnja odgovorna oseba, ki kontrolira

kritične kontrolne in kontrolne točke. Tehnolog

� ostale člane in vodjo seznani s tehničnimi lastnostmi sistema, � sodeluje predvsem pri apliciranju teoretičnega znanja na sistem in � vodi tehnične spremembe, ki jih zahteva HACCP sistem.

29 Al2(SO4)3 – Spojina aluminijev sulfat se uporablja kot koagulacijsko sredstvo pri postopku priprave pitne vode. Bistvo tega sredstva je, da je pozitivno nabit in zato privlači negativno nabite delce. Na ta način se tvorijo večji delci, flokuli, velikosti 1–2 mm, ki se nato zadržijo v filtrih.



stran 39 od 57

Izvajalci dnevne kontrole � pri apliciranju teoretičnega znanja v sistem sodelujejo s tehnologom in � izvajajo nadzor, kot ga določa HACCP načrt.

Svetovalec z znanjem o HACCP

� posreduje informacije o HACCP sistemu. Ostali sodelavci se vključijo v sistem, ko je za delovanje potrebno znanje določenih specifičnih strok:

� izvajanje analiz, � ostala področja, na katerih so potrebna izvedenska mnenja.

4.3.2 OBSEG ŠTUDIJE NA SISTEMU OSKRBE S PITNO VODO Na sistemu oskrbe s pitno vodo je potrebno spremljati stanje vode od vključno zbirnega področja vode do pipe. Zaradi lažjega dela in možnosti apliciranja že izdelanega HACCP sistema na ostale vodovodne sisteme je ta sistem izdelan za celotni sitem oskrbe s pitno vodo Obrh, ki predstavlja tudi bistveni vir napajanja z vodo v občini Metlika. Študija obsega:

• varstvene pasove, • črpališče Obrh, • kompleten postopek priprave pitne vode in • distribucijo pitne vode (vodovodno omrežje).

4.3.3 OPIS SUROVINE IN PROIZVODA Surovina je v tem primeru zajeta voda (Slika 16), proizvod pa je pitna voda, ki je namenjena splošni porabi (Tabela 1 in Tabela 2).

Slika 16: Določitev lastnosti zajete »surove« vode (Vir: lasten)



stran 40 od 57

Poreklo Kraški izvir s površinskimi vplivi Lastnosti zajete vode Motna, ob večjih padavinah in topljenju snega doseže

preko 150 NTU, glede na analize je biološko neoporečna.

Zdravstvena ustreznost Neustrezna. Tabela 1: Opis surovine (Vir: lasten)

Ime živila Pitna voda iz javnega vodooskrbnega sistema. Namen uporabe Splošna uporaba v prehranske in tehnološke namene. Ciljna skupina Splošna populacija območja nižinskega dela občine

Metlika. Rizične skupine Lastnosti distribuirane vode

Bistra, brez vonja, z značilnim ustreznim okusom, mikrobiološko, fizikalno in kemijsko neoporečna.

Zdravstvena ustreznost

Zdravstveno ustrezna.

Tabela 2: Opis končnega proizvoda (Vir: lasten)

4.3.4 POSTOPKI OSKRBE S PITNO VODO Namen HACCP sistema je varno živilo, kar pa je zelo širok pojem in je kljub temu, da se teoretično po sistemu spremlja živilo od izvora do zaužitja, potrebno določiti, kje študijo začeti in kje končati. HACCP študija temelji na podlagi sheme postopkov oskrbe s pitno vodo, ki je opis posameznih faz procesa oskrbe s pitno vodo. Glavne faze procesa so črpališča (zajetja), postopki čiščenja, dezinfekcija, shranjevanje in distribucija. Zelo pomemben je pravilni vrstni red posameznih faz. V samem zajetju merimo osnovne parametre surove vode in se nato odločamo za doziranje flokulantov (aluminijev sulfat), da zmanjšamo motnost pod 1 NTU. Ko je voda prečrpana na Veselico, se po potrebi doda še polielektrolit. Po doziranju kemikalij teče voda po skupni cevi DN 200 do razbremenilnega zbirnika, kjer se voda in koagulant mešata. Naslednji postopek pri pripravi pitne vode je sedimentacija, kjer se vidni mehanski delci usedejo na dno usedalnika. Po sedimentaciji teče voda na peščene filtre, kjer se voda dokončno mehansko očisti. Naslednji postopek pri pripravi pitne vode je dezinfekcija, kjer se voda iz obeh filtrov po skupni cevi odvaja v 500 kubični vodohran. V tej cevi se izvaja UV dezinfekcija ter nato dezinfekcija s klor-doioksidom (ClO2). Tako pripravljena voda se distribuira po vodovodnem omrežju do uporabnika. Na podlagi izdelane sheme postopkov priprave pitne vode nato ugotovimo, na katerih stopnjah lahko tveganja ogrožajo varnost proizvoda oziroma pitne vode (Komunala Metlika d. o. o., 2006).



stran 41 od 57

4.3.5 NADZORNI UKREPI ZA OMEJITEV TVEGANJ Pri tehnologiji priprave pitne vode ves tehnološki postopek predstavlja nadzorni ukrep za odpravo tveganja, ko iz zdravstveno oporečne vode pridobimo zdravstveno ustrezno pitno vodo. Z nadzornimi ukrepi je potrebno začeti že na vodozbirnih območjih. Z odloki je potrebno sprejeti varstvene pasove, na katerih je potrebno ustrezno omejiti rabo prostora. Na podlagi teh ukrepov je potrebno ugotavljati stanje vodovarstvenih pasov s terenskimi pregledi. 4.3.6 KRITIČNE KONTROLNE TOČKE NA SISTEMU OSKRBE S PITNO VODO OBRH V OBČINI METLIKA Kritične meje so vnaprej določene najvišje oziroma najnižje dovoljene vrednosti, v obsegu katerih morajo biti posamezni parametri, da bo zagotovljena varnost končnega živila. Če so kritične meje prekoračene, obstaja potencialno tveganje in proizvod je potencialno oporečen. Pomembno je, da ima upravljavec vodovoda izdelane ustrezne interne standarde (tudi tiste, ki niso predpisani v zakonu), na podlagi katerih se orientira in ukrepa, še preden bi prišlo do prekoračitve zakonsko predpisanih normativov oziroma nevarnosti za zdravje. Zahteve za zdravstveno ustrezno pitno vodo so določene v Pravilniku o pitni vodi. V njem so opredeljeni posamezni parametri za redne preiskave. Kritične kontrolne točke na sistemu oskrbe s pitno vodo Obrh so naslednje30:

• flok – test v povezavi s količino aluminijevega sulfata, • nadzor motnosti po izstopu iz peščenih filtrov, • nadzor prisotnosti klora po dezinfekciji, • nadzor UV svetilke.

Naštete kritične kontrolne točke spremljajo bistvene postopke pri pripravi pitne vode, ki najpomembneje vplivajo na kakovost pitne vode, zato je smiselno, da je na njih vzpostavljen stalni nadzor. V naslednji tabeli smo nazorno predstavili merila, ki pokažejo razliko med varno in nevarno pitno vodo. Kritična mejna vrednost je merilo, ki smo ga določili za vsak kontrolni ukrep, ki je povezan s KKT. Dokler so vsi kontrolni ukrepi za KKT znotraj varnega območja in torej kritične mejne vrednosti niso prekoračene, lahko zagotavljamo, da pripravljamo varno in zdravstveno ustrezno pitno vodo (Tabela 3). Za razliko od ostalih kontrolnih točk, ki se nadzirajo, je na kritičnih kontrolnih točkah potrebno redno dokumentirati ugotovljene parametre.

30 Sam postopek določevanja kritičnih kontrolnih točk je izveden v fazi načrtovanja in uvajanja v praksi na delovnem mestu in so preobsežne za obseg pričujoče diplomske naloge.



stran 42 od 57

Stopnja tehn. postopka

KKT

Sistem nadzora

Želena vrednost

Kritična mejna vrednost

Pogostost nadzora

Popravni ukrep

Izvajalec nadzora

Odgovorna oseba za izvedbo

Zajetje

Količina dodanega koagulanta (mg/l)Al2SO4

*

Kontrola nastavitve dozirne črpalke, mesečno meritev količine ob določenem % delovanja, kontrola motnosti

Odvisno od motnosti, po grafikonu za dodajanje Al sulfata

Odvisno od motnosti po grafikonu za nastavitev črpalke

Dvakrat dnevno, v primeru spreminjanja motnosti po navodilih OKPV

Nastavi ustrezno količino glede na motnost

Vzdrževalec OKPV

Stari peščeni filter

Motnost na starem filtru

Elektronsko linijsko kontinuirano merjenje

0.5 NTU 1 NTU Dvakrat dnevno, v primeru spreminjanja motnosti po navodilih OKPV

Pranje filtrov, nastavitev količine dodanega koagulanta

Vzdrževalec OKPV

Tabela 3: Načrt za nadzor KKT sistema Obrh (Vir: lasten)

Nadaljevanje Tabele 3 na naslednji strani.



stran 43 od 57

Tabela 3: nadaljevanje

Stopnja tehn. postopka

KKT

Sistem nadzora

Želena vrednost

Kritična mejna vrednost

Pogostost nadzora

Popravni ukrep Izvajalec nadzora

Odgovorna oseba za izvedbo

Novi peščeni filter

Motnost na novem filtru

Linijsko kontinuirano merjenje

0,5 NTU 1 NTU Dvakrat dnevno, v primeru spreminjanja motnosti po navodilih OKPV

Pranje filtrov, nastavitev količine dodanega koagulanta

Vzdrževalec OKPV

Kloriranje Količina

dezinf. sredstva na iztoku iz VH

Linijsko, kontinuirano merjenje

0,15 mg/l ClO2 *

0.55 mg/l prostega Cl

0,18 mg/l ClO2

0.5–0.6 mg/l prostega Cl

Dvakrat dnevno

Obvestitev OKPV, nastavitev klorinatorja

Vzdrževalec OKPV

UV dezinfekcija

Delovanje UV svetilke

Linijsko kontinuirano merjenje UV svetilnosti

60 % moči 50 % moči delovanja

Enkrat dnevno

Obvestitev OKPV, servisiranje UV svetilke

Vzdrževalec

OKPV

Tabela 3: Načrt za nadzor KKT sistema Obrh (Vir: lasten)

* Al2(SO4)3 – aluminijev sulfat * ClO2 - klor dioksid



stran 44 od 57

4.3.7 SPREMLJANJE KKT Za vsako KKT moramo uvesti stalen nadzor oziroma spremljanje. Monitoring je načrtovano zaporedje meritev ali opazovanj na kritični kontrolni točki, da se ugotovi, ali proizvodni postopek poteka v okviru kritičnih mej. Monitoring sistem mora biti zmožen odkriti odklon preko kritičnih mej na KKT (Kus Jurij, 2002). Zelo pomembno je, da je spremljanje izbrano in pripravljeno tako, da zagotavlja takojšno ugotovitev izgube nadzora nad KKT. Idealen sistem bi moral informacijo zagotoviti v času, ko še lahko pride do popravnega postopka, torej ko se parameter približuje neki nevarni meji. Sistem spremljanja podatkov je pomemben zato, ker je njegova učinkovitost oziroma neučinkovitost povezana z velikimi ekonomskimi posledicami, lahko tudi s posledicami za človeško zdravje. V praksi je izbira monitoring sistema seveda omejena in jo je potrebno prilagajati specifičnosti proizvoda in proizvodnega postopka. Način izvajanja monitoringa mora biti zaradi njegovega pomena natančno definiran in opisan (Marinka Česen in drugi, 2002, str. 53-55) 31. 4.3.8 DOLOČANJE POPRAVNIH POSTOPKOV Kadar nam rezultati spremljanja/monitoringa kritične kontrolne točke (KKT) pokažejo odklone od predpisanih zahtev pravilnika o pitni vodi, je potrebno določiti ukrepe za vzpostavitev ponovnega nadzora nad KKT. Z uvedbo popravnih postopkov je potrebno začeti glede na trende slabšanja stanja proti kritičnim mejam, še preden bi odkloni privedli do priprave oporečne pitne vode (Vivjana Potočnik, 2001, str. 29)32. Popravne postopke in postopke morebitne omejitve uporabe pitne vode je potrebno dokumentirati in se vpisujejo v posebej izdelano tabelo za spremljanje KKT. Preverjanje rezultatov spremljanja KKT izvajata vodja izmene, ki stalno preverja predpisane vrednosti, in tehnolog, ki je odgovoren za pripravo pitne vode in izvaja preverjanje enkrat na dan. Pogostnost preverjanja oziroma vrednotenja rezultatov poteka tudi na podlagi izkušenj iz prakse. Odgovornost za izvajanje popravnih postopkov je dodeljena osebam, ki so prisotne pri pripravi pitne vode in lahko hitro ukrepajo. Seveda pa je odgovornost izvajanja popravnega ukrepa razvrščena glede na težo posameznega popravnega ukrepa po različnih nivojih vodstva v podjetju (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

31 Marinka Česen, Nataša Klun in Ljudmila Gregorka-Marinko: HACCP: iz teorije v prakso, Ljubljana: Bureau Veritas, 2002. 32 Vivjana Potočnik: HACCP sistem: namen in uporaba, Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo, 2001.



stran 45 od 57

4.3.9 UVEDBA DOKUMENTACIJE IN SHRANJEVANJA PODATKOV Vse stopnje študije HACCP in načrta HACCP morajo bit dokumentirane in shranjene. S tem zagotavljamo pravilnost izdelave in skladnost izvajanja nadzora s pravnimi predpisi. Na podlagi dokumentacije je mogoče izpeljati notranjo in zunanjo presojo HACCP, pri čemer se ugotavlja skladnost z načrtom HACCP in učinkovitost sistema (Kus Jurij, 2002). Shranjena dokumentacija izvajanja postopkov HACCP dokazuje, da je proces priprave pitne vode ves čas potekal znotraj varnega območja, ki ga določajo pravni predpisi s področja pitne vode. Tako lahko dokazujemo, da smo ob izgubi nadzora (prevelike koncentracije določenih snovi v vodo) ali ob preseganju kritičnih mejnih vrednosti, ki jih določa Pravilnik o pitni vodi, izvedli učinkovite popravne ukrepe. S takšnim notranjim nadzorom krepimo tudi zaupanje naših končnih potrošnikov pitne vode. Prenašanje informacij za izvajanje (preventivni in popravni ukrepi) ne sme biti samo ustno, ker so možne spremembe HACCP, rezultat neobvladanega procesa priprave pitne vode pa bi bil oporečna voda. Shranjevanje dokumentacije nam poleg drugih postopkov omogoča sledljivost skozi ves proces priprave pitne vode. Tak postopek zagotavlja, da v primeru oporečne pitne vode, lahko preverimo, kaj se je dogajalo pri procesu priprave pitne vode in kje so tveganja ušla izpod nadzora (Komunala Metlika d. o. o., 2006). Vrste dokumentov, ki jih poznamo pri HACCP sistemu so dokumenti načrta HACCP in zapisi, ki dokazujejo, kako smo nekatere postopke HACCP izvajali (npr. zapisovanje parametrov, izvidi analiz, uporaba popravnih ukrepov itd.). Vse dokumente ustrezno hranimo, in sicer najmanj deset let 33. 4.4 VZDRŽEVANJE HACCP SISTEMA – VERIFIKACIJA IN REVIZIJA HACCP sistem vzdržujemo z verifikacijskimi in revizijskimi postopki. Ti postopki na HACCP sistemu vodovoda Obrh v občini Metlika še niso uvedeni in izvajani, zato bomo v nadaljevanju predstavili predlog verifikacijskega načrta in revizijskega postopka. VERIFIKACIJA Verifikacija je zaporedje dejavnosti, s katerimi potrdimo veljavnost načrta HACCP, torej potrditev, da je načrt izdelan strokovno, da so prepoznani vsi dejavniki tveganja in da se ti dejavniki, če je načrt HACCP vpeljan pravilno, učinkovito obvladujejo. Verifikacija HACCP je sistematična preiskava, ki vključuje metode za presojo, postopke, preskuse in drugo ocenjevanje za potrditev izvajanja in učinkovitosti sistema zagotavljanja varnosti pitne vode (Vesel Aleš, 2002, str. 309).

33 23. člen Pravilnika o pitni vodi: »O vseh ugotovitvah in ukrepih mora upravljavec voditi dokumentacijo, ki jo mora hraniti najmanj deset let.«.



stran 46 od 57

Z verifikacijskimi postopki ugotavljamo, ali se HACCP izvaja skladno z zapisanimi zahtevami, preverjamo njegovo učinkovitost v praksi in s tem zagotavljamo vzdrževanje tega sistema (Česen Marinka in drugi, 2002). Glede na to, kdo verifikacijo izvaja, ločimo:

� notranjo verifikacijo in � zunanjo verifikacijo.

NOTRANJA VERIFIKACIJA

Notranjo verifikacijo izvaja skupina HACCP s strokovnimi sodelavci v podjetju. Izvaja se med razvojem načrta HACCP, med izvajanjem sistema in pozneje med vzdrževanjem sistema. Značilen primer verifikacije med razvojem načrta HACCP je preverjanje skladnosti sheme proizvodnega procesa z obstoječim stanjem v proizvodnji. Skupina HACCP mora na kraju samem v procesu priprave pitne vode preveriti (verificirati) resničnost sheme procesa priprave pitne vode, kar je v primeru vodovoda Obrh že izvedeno. Glede na to, da celovitega načrta verifikacije, ki se izvaja med izvajanjem in

vzdrževanjem HACCP, v občini Metlika na vodovodnem sistemu Obrh še nimamo smo se odločili, da izdelamo verifikacijski načrt za njeno izvedbo (Tabela 4). Postopek notranje verifikacije obsega presojo izvajanja postopkov HACCP in validacijo, zato bomo v nadaljevanju opredelili omenjena pojma. Presoja je sistematična preiskava, ki jo izvajajo strokovni delavci podjetja in skupina HACCP, ki preverja, ali so dejavnosti in rezultati skladni z dokumentiranimi postopki oziroma ali so uvedeni postopki učinkoviti in ustrezni za doseganje ciljev. Tehnika izvajanja je enaka kot pri notranjih presojah sistema kakovosti (izdelava načrta, uvodni sestanek, izvedba presoje, zaključni sestanek, poročilo o neskladnosti, popravni ukrepi), seveda pa lahko presojo nekoliko poenostavimo, če gre za manjši obrat (na primer izpustimo izdelavo načrta presoje in uvodni sestanek). Validacija je pridobitev stvarnih dokazov, da so elementi načrta HACCP primerni in učinkoviti ter da načrt HACCP temelji na ustrezni znanstveni, strokovni in pravni podlagi (Vesel Aleš, 2002, str. 310, 311). Postopki validacije so mikrobiološke, fizikalne in kemijske metode, s katerimi določamo oziroma potrjujemo:

� da kritične mejne vrednosti zagotavljajo varno pitno vodo, za začetno validacijo kritičnih mejnih vrednosti lahko uporabimo zakonodajo (Pravilnik o pitni vodi),

� vsebnost kontaminantov v pripravljeni pitni vodi, ki validirajo (ugotavljajo ustreznost in učinkovitost) rezultate obvladovanja KKT, učinkovitost izvajanja osnovnega programa (npr. odvzem brisov z delovnih površin, preverjanje znanja …).



stran 47 od 57

DEJAVNOST POGOSTNOST IZVAJALEC Izdelava načrta verifikacijskih dejavnosti

1-krat letno Vodja skupine HACCP

Verifikacija celotnega HACCP - presoja

1-krat letno in ob vsaki večji spremembi*

Presojevalci in člani skupine HACCP

Verifikacija osnovnega programa:

- presoja izvajanja - validacija, kjer je le

možno, z dodatnimi mikrobiološkimi in kemijskimi analizami (analiza vode, površin,…) potrjujemo učinkovitost izvajanja

- pregled rezultatov

validacije

1- krat letno in ob vsaki večji spremembi po lastnih načrtih in ob večji spremembi 1-krat na mesec

Presojevalci in člani skupine HACCP Zunanja ustanova – Inštitut za varovanje zdravja NM Vodja HACCP skupine

Validacija kritičnih mejnih vrednosti

- periodično 1-krat na mesec posredno na podlagi rezultatov končne kontrole

- izredna ob vseh večjih spremembah* in težavah v zvezi z varnostjo pitne vode (izbruh bolezni …)

Vodja skupine HACCP Skupina HACCP, zunanja akreditirana institucija – Inštitut za varovanje zdravja NM

Pregled rezultatov iz zapisov o spremljanju KKT

Dnevno Vodja kontrole

Pregled rezultatov o spremljanju KKT, izvedenih popravnih ukrepov (mesečno poročilo) in drugih zapisov (rezultati inšpekcijskih pregledov …)

Mesečno Vodja skupine HACCP

Tabela 4: Predlog verifikacijskega načrta za vodovod Obrh (Vir: prirejeno po Česen Marinka in drugi,, 2002, str. 61) *Večje spremembe predstavljajo spremembe v opremi, prostorih, lokaciji, načinu čiščenja in dezinfekcije, novi zakonodaji, itd.



stran 48 od 57

ZUNANJA VERIFIKACIJA Zunanjo verifikacijo predstavljajo:

� certifikacijska presoja in � inšpekcijski pregledi.

Certifikacijska presoja je načrtovana dejavnost, pri kateri presojevalci zunanje akreditirane certifikacijske hiše ugotavljajo, ali je sistem varnosti primerno uveden in dokumentiran in ali se učinkovito izvaja. Certifikacijska presoja je presoja celotnega HACCP, ki je vsebinsko razdeljena na tri dele. Prvi del zajema pregled študije HACCP, drugi del je pregled uvedbe HACCP načrta v proces priprave pitne vode in tretji del vključuje pregled uresničitve popravnih ukrepov. Pri certifikacijski presoji je predmet podrobnega pregleda tudi izvajanje in učinkovitost osnovnega programa (čiščenje in dezinfekcija, stavbne zahteve ipd.). Inšpekcijski pregled je uradni nadzor nad izvajanje HACCP. Rezultati inšpekcijskih pregledov z odvzemi vzorcev in rezultatov analiz so validacije elementov načrta HACCP, kjer gre za potrjevanje učinkovitosti HACCP (Česen Marinka in drugi, 2002). REVIZIJA Revizijo HACCP moramo izvesti vsakič, ko se nekaj spremeni v procesu pitne vode oziroma v njegovem okolju. Spremembe, ki narekujejo revizijo HACCP, so:

� spremembe v tehnologiji in opremi pri pripravi pitne vode, � prostorske in lokacijske spremembe ter spremembe v okolju, � novo zajetje vode, � spremembe v kvalifikaciji zaposlenih in/ali dodelitvi odgovornosti, � podatki o okužbah s pitno vodo in pritožbe, ki nas opozarjajo na zdravstveno

tveganje v povezavi s pitno vodo, � spremembe zakonodaje s tega področja, � drugi pogoji/spremembe, ki imajo kakršen koli vpliv na varnost pitne vode.

Po opravljeni reviziji moramo vedno izvesti nenačrtovano in izredno verifikacijo, s katero ugotavljamo oziroma preverjamo, ali je bil revizijski postopek ustrezno izpeljan, ali so popravni krepi še ustrezni ipd. (Česen Marinka in drugi, 2002, str. 63, 64).



stran 49 od 57

5 ZAKLJUČKI 5.1 OCENA ZAKLJUČKOV

Pitna voda, osnovna dobrina človeštva, naj bi bila na voljo vsem uporabnikom v zadostni količini, ustrezni kakovosti in pod enakimi pogoji dostopna vsakemu. Pitna voda je javno dobro, zato je njena priprava, distribucija in ponudba pravno regulirana. V obdobju, ko je to najosnovnejše živilo vse bolj onesnaženo, se vse pogosteje sprašujemo, kaj bo z vodo v prihodnosti. S tem se veča nezaupljivost in dvom v potrošniku, saj že manjša odstopanja od predpisanih vrednosti lahko povzročijo težave in zdravju nevarna stanja. Da temu ne bi bilo tako, je potrebno sistematsko postaviti pravila dela in procesov od zajetja surove vode do uporabnika pitne vode. Prav tako je zakonsko določeno, da mora upravljavec oskrbe s pitno vodo imeti nadzor nad pripravo pitne vode, določene so mejne vrednosti parametrov v pitni vodi in s tem se zagotavlja varna in zdravju neškodljiva pitna voda. Poleg tega je potrebno osveščati ljudi z vidika ekologije na varstvo okolja, saj bomo s tem vplivali tudi na kakovost vode, ki jo črpamo za pripravo pitne vode. V diplomski nalogi smo analizirali vso pomembnejšo pravno podlago na področju pitne vode in njenega nadzora ter načel HACCP sistema. HACCP sistem je v našem primeru sistem za trajno zagotavljanje kakovosti pitne vode, za katero je osnovni kriterij zdravstvena ustreznost. Pri pripravi pitne vode je tehnološki postopek proces priprave pitne vode. Zaradi samih zakonitosti naravnega okolja, tehnične izvedbe cevovodov, lastnosti materialov, trdoživosti mikroorganizmov in tudi zaradi človeškega faktorja je tu stoodstotni nadzor težko zagotoviti. Zavedati se moramo tudi dejstva, da je na vodovodnem sistemu Obrh v občini Metliki onemogočeno izvajanje aktivnosti za zaščito podtalnice z varstvenimi pasovi, ker je zajetje v neposredni bližini starega dela mesta Metlika, v katerem urbanizacije ni mogoče bistveno spreminjati. Pod nadzorom v pravem pomenu besede je lahko le najožji ograjeni pas. Kljub temu bi bilo potrebno izdati odlok o varstvenih pasovih, ki bi določal pogoje za urbanizacijo področja in omejitve glede uporabe prostora na vodozbirnih območjih. Z nobenimi ukrepi pa ne moremo zagotoviti, da bo voda, ki jo črpamo, zdravstveno neoporečna, kot to lahko naredimo pri izvoru ostalih živil, pri katerih se izvaja HACCP sistem. Zajemamo in črpamo takšno vodo, kakršno nam razmere dopuščajo glede na geografsko lego. Ocena učinkov uvedbe HACCP sistema v občini Metlika Z uporabo HACCP sistema smo v občini Metlika ugotovili pomanjkljivosti sistema, ki smo ga predhodno uporabljali, ter uvedli ustrezne popravne ukrepe. Na podlagi spremljanja količine aluminija v pitni vodi pred in po uvedbi HACCP sistema, smo zmanjšali količino le-tega pri pripravi pitne vode. S tem smo zagotovili, da je pitna voda za uporabnike varnejša. Na ta način se pridobiva pitna voda z lastnostmi, kot jih določa Pravilnik o pitni vodi. S pomočjo spremljanja KKT smo po uvedbi HACCP sistema ugotovili, da so bile količine dodanega aluminijevega sulfata glede na motnost surove vode prevelike.



stran 50 od 57

Količina aluminija v pripravljeni pitni vodi je bila do leta 2004 nad mejo dovoljenih vrednosti (0,20 mg/l), kar pomeni, da je bila pitna voda v skladu s Pravilnikom o pitni vodi zdravstveno neustrezna. S pomočjo rednega spremljanja te kritične kontrolne točke smo znižali količino koagulanta, ki smo ga pred uporabo HACCP sistema v odvisnosti od motnosti in pretoka vode dodajali v prevelikih količinah. Kljub znižanju količine koagulanta se kakovost pripravljene pitne vode pri tem ni zmanjšala. Zadnja analiza pitne vode kaže vsebnost aluminija 0,10 mg/l, kar je manj kot pred uvedbo HACCP sistema ter v skladu z zahtevami pravilnika. Takšen rezultat je ugoden tako iz zdravstvenega kakor tudi iz ekonomskega vidika (Slika 17).

Slika 17: Spremljanje količine aluminija v pitni vodi (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo 2007)

Z navedenim primerom smo nazorno pokazali prednosti HACCP sistema ter popravni ukrep v tem primeru, saj smo tako zagotovili pravnim predpisom in tudi uporabnikom pitne vode v občini Metlika ponudili bolj kvalitetno in varno pitno vodo. Uporabniki pitne vode v občini Metlika so z uvedbo HACCP sistema deležni kvalitetne in zanesljive oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema občine Metlika, saj je s sistemom HACCP zagotovljena pravočasna ugotovitev in zmanjšanje tveganja pri oskrbi s pitno vodo že v samem procesu priprave pitne vode. HACCP nadzor povečuje varnost vodooskrbe na sistemu oskrbe prebivalstva s pitno vodo v občini Metlika. S tem ko vodo spremljamo vse do potrošnika, je omogočeno hitro ukrepanje ob ugotovitvi odstopanja od varnih mej za posamezne parametre. Mogoče je ugotoviti, ali gre za napako na omrežju ali na postopku obdelave in na podlagi tega ustrezno ukrepati. HACCP sistem pomeni uvedbo dokumentacije, kjer so vidni podatki o spremljanju kvalitete vode na vseh kritičnih in kritičnih kontrolnih točkah, kjer lahko nastane in se odpravi že obstoječe tveganje za zdravje.

Spremljanje količine aluminija v pitni vodi

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

leto

konc

entr

acija

Al (

mg/

l)

Konc. Al (mg/l) Maksimalne dovoljene konc. Al (mg/l)



stran 51 od 57

Zagotovo pa bo čez nekaj let s pridobivanjem praktičnih izkušenj sistem kakovosti po načelih HACCP v javni oskrbi s pitno vodo v občini Metlika primerno dodatno zagotovilo, da uporabniki pijemo zdravstveno ustrezno pitno vodo. V diplomski nalogi smo opredelili tudi postopke verifikacije in revizije in predlagali način uvedbe ter v nadaljevanju predlagali in opisali možnosti izboljšanja oziroma nadaljnjega razvoja nadzora priprave pitne vode v občini Metlika. 5.2 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA V občini Metlika se pri zagotavljanju varne zdravstveno ustrezne pitne vode zavedamo, da bo v prihodnje na podlagi praktičnih izkušenj in sprememb zakonodaje potrebno nadgrajevati in razvijati nadzor priprave pitne vode. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj predlogov nadaljnjega razvoja pri pripravi zdravstveno ustrezne pitne vode:

• Povezava telemetrije s HACCP sistemom Na vodovodnem sistemu Obrh smo uvedli avtomatiko in računalniško vodenje ter kontrolo proizvodnih procesov za pripravo in distribucijo pitne vode, in sicer programsko opremo s pomočjo katere krmilimo in pregledujemo proces obratovanja sistema (Slika 18).

Slika 18: Prikaz avtomatizacije vodovodnega sistema Obrh na nadzornem sistemu v

centru vodenja (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)



stran 52 od 57

Predlog za boljšo sistematizacijo dela je pridobljene parametre shranjevati tudi na osnovah HACCP sistema. Sam sistem in njegovo kontrolo bi lahko podprli z dograditvijo programske opreme, tako da bi s pomočjo telemetrije prenašali podatke, ki jih določimo pri nadzoru sistema (kritične kontrolne točke, kontrolne točke). Trenutno poteka zapisovanje nadzornih tabel v sistemu, ki ga opravlja vzdrževalec na vodovodnem sistemu, ročno, kar pomeni za nadzor nujen, vendar neracionalno porabljen čas dela. S povezavo telemetrije in HACCP sistema ocenjujemo, da bi v podjetju prišli do te pridobitve, da bi tisto delo, ki ga sedaj opravlja vzdrževalec in član skupine HACCP s 40-urnim delom v tednu, ki je predvideno za opravljanje nadzora, skrajšali na 8 urnega. Pri tem bi njegovo delo zapisovanja in kontrole ter vizualnega pregleda samega sistema moralo zadostovati vsem kriterijem in parametrom, ki veljajo za doseganje kvalitete in zdravstvene ustreznosti pitne vode. S tem izboljšanjem bi pridobili prosti fond delavnih ur za opravila pri osnovnemu programu vzdrževanja, ki je osnova in predpogoj samega nadzora. Predlagamo uvedbo tabelaričnega prikaza dokumentiranih parametrov ob določenem času ali v obdobju (dan, teden, mesec, leto), kar je v samem sistemu bolj pregledno od grafičnega prikaza ter v veliko pomoč pri inšpekcijskih pregledih, v bodoče pa pri revizijah in verifikaciji. Za sistem je še potrebno obdelati področje verifikacije in revizije ter si prizadevati k nenehnim izboljšavam in spremembam. Predlog podatkov, ki bi se shranjevali v obliki tabel poleg parametrov in so določeni s pomočjo HACCP sistema v centru vodenja:

1. Veselica – nivoji, pretoki; Veselica - nivoji • nivo R1-75 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • nivo R2-50 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • nivo R2-75 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok Metlika – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok Rosalnice – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok Stari usedalnik – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok Novi usedalnik – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S

2. Veselica – pH, motnost; Veselica - ostalo

• NTU novi filter – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • NTU stari filter – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • ClO2 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • klor – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pH – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok Slamna vas – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok tranzit – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • prevodnost – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, • temperatura – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H.



stran 53 od 57

3. Veselica – nivoji, pretoki; Veselica - kumulativa • kumulativa – tranzit; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – Slamna vas; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – Metlika; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – Rosalnice; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – stari usedalnik; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – novi usedalnik; A, P, G, K (D/T/M/L)

4. Obrh – nivoji, pretoki; Obrh

• nivo črpališče – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • nivo R-500 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • motnost NTU – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pH – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok novi vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok stari vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • temperatura – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L) • prevodnost – meritev; A, P, G, K (T/M/L(D/T/M/L), H • tlak novi vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • tlak stari vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S

5. Obrh – nivoji, pretoki; Obrh – kumulativa

• kumulativa novi vod; A, P, G, K (D/T/M/L), S • kumulativa stari vod; A, P, G, K (D/T/M/L), S

Legenda: S = spontani izpisi / prikazi pri dosegi kritičnih mej A = alarmni izpisi P = izpisi / prikazi na zahtevo operaterja G = grafični prikaz - diagrami, krivulje K = kumulativa: D = dan, T = teden, M = mesec, L = leto (D/T/M/L) H = HACCP tabele nadzora

Vse podatke bo potrebno kontinuirano hraniti 12 mesecev, po tem času pa ustrezno arhivirati. Z izpisom podatkov v obliki tabel trenutnega stanja ali tedenskega, mesečnega in letnega pregleda bo možno izdelati tudi končno letno poročilo. Naslednji predlog se nanaša na distribucijo pitne vode in strukturo cevovodov.

• Izboljšava distribucije pitne vode

Prav tako bo potrebno v prihodnje izboljševati kakovost distribucije pitne vode v tem smislu, da se obstoječa stara struktura cevovodov zamenja z novejšimi in manj zdravju škodljivimi cevovodi za končnega uporabnika. Vodovodne cevi, ki so uporabljene v distribuciji pitne vode v občini Metlika, so pretežno Alkaten cevi PE-HD (42,30 %), azbestno-cementne (35,69 %) in polietilenske (PVC) cevi (12,28 %).



stran 54 od 57

Manjši delež predstavljajo litoželezne cevi, duktilne in jeklene brezšivne cevi. Shematično je delež vodovodnih cevi glede na material predstavljen v naslednjem grafikonu (Slika 19) (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Struktura vodovodnih cevi glede na sestavo

36%

42%

12%

2%

5%

3%

azbestno-cementne cevi alkaten cevi PE-HD polietilenske cevi

litoželezne cevi duktilne cevi TKM jeklene brezšivne cevi

Slika 19: Delež transportnih vodovodnih cevi glede na sestavo (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)

Z vidika uporabnika pitne vode se nam zdi problematičen predvsem delež azbestno-cementnih cevi, saj predstavlja dobro tretjino vseh cevi v vodovodu. Glede na to da so le-te bolj škodljive zdravju kot sodobnejše vodovodne cevi iz materialov umetnih mas in duktilne litine bo potrebno v občini Metlika v prihodnje zamenjati sporne vodovodne cevi, da bomo do končnega uporabnika distribuirali res zdravstveno neoporečno pitno vodo. Naj svoje diplomsko delo zaključim z naslednjo mislijo: »Voda je v nas in okrog nas. Vpletena je v vse naše dejavnosti in od nje smo odvisni.« (neznan avtor)



stran 55 od 57

Literatura

1. Compare, Boris, Odstranjevanje parazitov v pripravi pitne vode, Zbornik seminarja Zdravstvena ustreznost pitne vode in varnost oskrbe, Zbornica sanitarnih inženirjev in Inštitut za sanitarno inženirstvo, Otočec, 3. 4. 2001.

2. Česen, Marinka, Kljun, Nataša, Gregorka, Ljudmila, HACCP: iz teorije v prakso, Bureau Veritas, Ljubljana, 2002.

3. Gregorič, Matej, Likar, Kristina, Jevšnik, Mojca, Obvladovanje tveganj v javni oskrbi s pitno vodo na osnovah sistema HACCP, Zbornik seminarja Varstvo in kvaliteta pitne vode, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Podčetrtek, 18. 4. 2002.

4. Kus, Jurij, HACCP v javni oskrbi s pitno vodo, Priročnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 503-516, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002.

5. Otorepec, Peter, Bregar, Renata, Seminarsko gradivo Dezinfekcija pitne vode, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 2002.

6. Potočnik, Vivjana, HACCP sistem: namen in uporaba, Grafika Soča d.d., Nova gorica, 2001.

7. Raspor, Peter, Definicija sistema HACCP in načel HACCP. Priročnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 113-127, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002.

8. Vesel, Aleš, Uvajanje sistema HACCP v proizvodni postopek z overitvijo in revizijo. Priročnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 307-317, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002.

9. Viler-Kovačič, Adrijana, Gospodarske javne službe, Zbornik VI. posvetovanja Računovodstvo v javnih podjetjih, LM Veritas, Ljubljana, 2003.

10. Zupanc-Kos, Mira, HACCP, slovenska in evropska zakonodaja. Zbornik seminarja: Praktični pristopi vzpostavljanja in uvajanja HACCP v prehranske obrate (Juteršek, Borut, Krulec, Aleš, uredniki), str. 3-6, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Ljubljana, 2001.

11. Zupanc-Kos, Mira, Pavčič, Maruša, Regulativa na področju varnih živil. Priročnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 519 – 529, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002.

Viri

1. Direktiva Sveta 93/43/EEC z dne 14. junij 1993 o higieni živil – Directive on the hygiene on foodstuffs, Council Directive, dostopno na: http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/salmonella/mr06_en.pdf, 21.06.2008.

2. Direktiva Sveta 98/83/EC z dne 3. november 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi - Drinking water directive, Council Directive, dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/, 20.06.2008.

3. Inštitut za varovanje zdravja, dostopno na: http://www.ivz.si/, 25.06.2008.



stran 56 od 57

4. Komunala Metlika d. o. o., Delovno gradivo HACCP, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 2006.

5. Komunala Metlika d. o. o., Letno poročilo za leto 2007, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 2007.

6. Komunala Metlika d. o. o., Mihelčič J., Sanacijski program vodovoda za severni del Bele krajine v občini Metlika, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 1992.

7. Komunala Metlika d. o. o., Mihelčič J., Vodovod v občini Metlika, navodila za upravljanje sistemov 1. del, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 2001.

8. ZZV Ravne na Koroškem. HACCP – HAZARD ANALYSIS CRITICAL CONTROL POINT, dostopno na URL: http://www.zzv-ravne.si/higiena/haccp.htm, 22.06.2008.

9. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Operativni program oskrbe s pitno vodo 2006, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2006.

10. Navodilo o postopku odpiranja ponudb, Ur. l. RS št. 85/01, 128/06. 11. Navodilo za oblikovanjem cen storitev obveznih lokalnih javnih služb, Ur. l.

št. 56/2001, 128/04. 12. Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Metlika, Ur. l. RS št. 22/94. 13. Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Metlika, Ur. l. št. 21/95. 14. Pravilnik o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z

vodami, ki jim pripadajo, Ur. l. RS št. 82/03. 15. Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda, Ur. l. RS

št. 65/03. 16. Pravilnik o metodologiji za določanju vodnih teles površinskih voda, Ur. l.

RS št. 65/03. 17. Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode, Ur. l. RS

št. 38/2000, 77/00, 19/04. 18. Pravilnik o pitni vodi, Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06. 19. Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na

podlagi Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva, Ur. l. RS št. 32/07.

20. Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in načinu njihovega zbiranja, Ur. l. RS št. 89/07.

21. Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o javnem naročanju, Ur. l. RS št. 58/07.

22. Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Ur. l. RS št. 58/07.

23. Uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitev, Ur. l. RS št. 52/2004, 45/05.

24. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, Ur. l. RS št. 66/07.

25. Vodna direktiva - Water Framework Directive 2000/60/EC, Dostopno na : http://www.wfd.mop.gov.si/vodna_direktiva_p.htm, 18.06.2008.



stran 57 od 57

26. Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS), Ur. l. RS št. 32/93, 30/98, 127/06.

27. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), Ur. l. RS št. 128/06, 16/08. 28. Zakon o javnem naročanju in načinu njihovega zbiranja, Ur. l. RS št. 89/07. 29. Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju

in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), Ur. l. RS št. 128/06, 16/08. 30. Zakon o kontroli cen (ZKC), Ur. l. RS št. 63/99, 32/02, 20/06, 51/06. 31. Zakon o lokalni samoupravi, Ur. l. št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95,

63/95, 9/96, 44/96, 51/02, 108/03, 72/05, 100/05, 21/06, 14/07, 60/07, 94/07, 27/08, 76/08.

32. Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), Ur. l. RS št. 78/99, 105/02, 110/02, 14/03, 2/04, 42/04, 99/04, 61/05, 95/05, 78/06, 26/07, 53/07, 94/07.

33. Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja, Ur. l. RS št. 47/04.

34. Zakon o varstvu okolja (ZVO), Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 51/06, 39/06, 49/06, 66/06, 51/06, 112/06, 40/06, 33/07, 57/08, 70/08.

35. Zakon o vodah (ZV-1), Ur. l. RS št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08. 36. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik

z živili (ZZUZIS), Ur. l. RS št. 52/00, 42/02, 47/04.

Documents

350ini Metlika na osnovi HACCP sistema.doc) - core.ac.uk · Z uvedbo sistema za nadzor priprave pitne vode države članice, vklju čene v Evropsko unijo, zagotavljajo kon čnemu