34. MED LETOM – KRISTUS KRALJ - 25. november 2018 LetoXII, štev. 48

Evangelij: Kristus spričuje, da je res

Kralj Jn 18,33b 37 33

Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si

ti judovski kralj?« 34

Jezus mu je

odgovóril: »Praviš to sam od sebe

ali so ti drugi povedali o meni?« 35

Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud?

Tvoj narod in véliki duhovniki so te

izročili meni. Kaj si storil?« 36

Jezus

je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od

tega sveta. Ko bi bilo moje

kraljestvo od tega sveta, bi se moji

služabniki bojevali, da ne bi bil

izročen Judom, toda moje kraljestvo

ni od tod.« 37

Pilat mu je rekel:

»Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je

odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj.

Jaz sem zato rojen in sem prišel na

svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«

KRALJ, KI NI OD TEGA SVETA

Kraljev in cesarjev je vedno manj, saj jih imajo samo v nekaterih

državah. Svet jih je v glavnem pospravil v muzeje, sijajne grobnice in

arhive. Ljudstvo pa si je izbralo demokracijo in vlada samo sebi.

Zdi se pa, da se dandanes nekakšni »kralji« in »cesarji« vračajo v

drugačni preobleki. Uživajo celo večjo čast, še več podložnikov se jim

klanja in še lepše kraljevske palače si privoščijo. Med te preoblečene kralje

prištevam predvsem razne zvezdnike popularne glasbe. Sto tisoči jim

plačujejo desetino, na koncertih pa od navdušenja dvigajo roke, padajo v

trans in v nezavest. Nekaj podobnega bi lahko rekli o nekaterih vrhunskih

športnikih, filmskih zvezdah, politikih, ki jim godi, da se zanje ljudstvo

navdušuje. Kralji v novi preobleki, v novi izdaji.

Zdi se torej, da tudi človek sredi zlate demokracije potrebuje kralje;

potrebuje nekoga, ki ga skoraj po Božje časti, obožuje in mu služi. V

človeku je silna potreba po češčenju. Nekoga mora imeti na prestolu in ga

častiti. Če to ni Bog, je pač kakšen drugi, manjši »bog«, ki ima lahko

različna imena: Razum, Napredek, Kariera, Uspeh, Denar, Veliki jaz …

veliko je kandidatov za prestol.

Po vsem tem se nam bo zdelo nadvse nesodobno, da kristjani govorimo

o Kristusu kot kralju. Tega najbrž ne bi počeli, če ne bi bil Jezus sam tako

jasno rekel o sebi: »Kralj sem.«

Ko je to izrekel, ni sedel na sijajnem prestolu v zlatih oblačilih, ampak

je stal kot obsojenec pred rimskim upraviteljem Poncijem Pilatom.

Kakšen kralj je torej? Odgovor izvemo, ko nadaljuje: »Moje kraljestvo

ni od tega sveta.« Vsi drugi kralji v zgodovini so bili in so še vedno od tega

sveta in za ta svet. Ljudje jim morajo služiti, streči in dajati. On pa pravi:

»Nisem prišel, da bi mi stregli, ampak da bi jaz stregel in dal svoje

življenje za vse.« To torej pomeni, da ni od tega sveta. Služiti, streči,

darovati se – te reči zares niso od tega sveta. Presegajo ga. Po: Ozare

ADVENT: Prihodnja nedelja je adventna nedelja. Z njo vstopamo v novo

cerkveno leto in bogoslužno leto. Z adventom se pripravljamo na parnik

Jezusovega rojstva. Povabljeni, da se v molitvi, obisku svete maše, dobrimi

deli in še čim odpravimo skupaj skozi advent do božiča.

ADVENTNI KOLEDAR: Otroci so pri verouku dobili adventni koledar,

ki jih bo vodil skozi ves advent do svetega večera. Povabljeni, da se

veroučenci pridružite tisočem otrok, ki bodo skozi advent zbirali darove za

svoje vrstnike, ki živijo v pomanjkanju osnovnih življenjskih dobrin.

Zbrane darove pa bodo na koncu položili k cerkvenim jaslicam.

Razlaga simbolike adventnega venca

Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag:

Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o

življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve

predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v

vijolični ali beli barvi, imajo posebno simboliko:

predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec

sveta);

predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori o

univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi;

predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo

pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji,

ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;

predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak

trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in

nas spominja na tuzemsko minljivost.

Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na

drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo – in tako naprej do

četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu

Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to

pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.

Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z

namenom, da pride do izraza opisana simbolika.

Nekateri razlagalci štiri sveče in štiri adventne nedelje povezujejo tudi s

štirimi obdobji zgodovine odrešenja: 1. od stvarjenja do Abrahama, 2. od

Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev do babilonske

sužnosti, 4. od babilonske sužnosti do Kristusovega rojstva.

ADVENTNI VENČKI ZA POMOČ LJUDEM V STISKI

Župnijska Karitas bo tudi letos pripravila adventne venčke za vas in vaš

dom. S tem, ko vzamete adventni venček pri župnijski Karitas s svojim

darom zelo pomagate in pripomorete, da lahko pred božičem ljudem v

stiski omogočimo boljši paket hrane. Zato res povabljeni, da z darom za

adventni venček pomagate osrečiti ljudi v stiski za božič.

SREČANJE ČLANOV ŽPS: V torek ob 19. uri, vabljeni člani Žps na

srečanje v župnišče. Prosimo, da poizveste v svoji okolici kdo bi sprejel

podobo Matere Božje.

OBISK SVETEGA MIKLAVŽA:Miklavž prijazno vabi predšolske in

šolske otroke na srečanje v četrtek, 6. 12. 2018 ob 16. uri v župnijsko

cerkev na Sladko Goro. Zaradi lažje organizacije lahko brezplačne

kupončke dvignete pri verouku ali v cerkvi na Sladki Gori in v Lembergu

.

VEROUK: Veroučenci 8. in 9. razreda imajo verouk ta petek.

TEDEN KARITAS: Z današnjo nedeljo vstopamo v teden Karitas. V

sredo je na Ponikvi srečanje vseh sodelavcev slovenske Karitas. Ob 12. uri

je sveta maša. Zvečer bo v dvorni Golovec v Celju tradicionalni dobrodelni

koncert Klic dobrote, povabljeni, da sodelujemo z darovi. Prihodnja

nedelja je nedelja Karitas, vaš dar pri sveti maši bo namenjen za delovanje

Karitas. POTOVANJE MARIJINE PODOBE: V nedeljo podoba Sladkogorske Matere Božje začenja romanje po domovih in družinah naše župnije. Kdor želi sprejeti podobo Sladkogorske Matere Božje, naj sporoči članom Župnijskega pastoralnega sveta.

2.12.2017, nedelja Rozina Škrablin Sladka Gora

MARIJANSKI, LISTNI KOLEDAR IN PRATIKA: Na voljo so

Marijanski koledar, Pratika in listni koledar.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE ŽUPNIJSKE CERKVE: V tem tednu

župnijsko cerkev očistijo in krasijo verniki iz Polžanske vasi in Bobovega.

34. NEDELJA MED LETOM, KRISTUS KRALJ

VESOLJSTVA Ponedeljek

26.11.2018 sv. Valerijan

škof

8.00 za † Marijo Ceplak

Torek

27.11.2018 sv. Modest in

Virgil, škofa

8.00

Lemberg:

za † Jurija in Katarino Verk

Sreda

28.11.2018 sv. Katarina

Labure

Četrtek

29.11.2018 sv. Filomen

mučenec

16.00 za † Ivana Hudolin, 8. dan

za † Mimico in Franca Grašič, Urško

Vipotnik, stare starše Grašič in Verk

Petek

30.11.2018 sv. Andrej

apostol

8.00 za † Alojzijo Dečman r. Čebular

Sobota

1.12.2018 sv. Edmund

Campino

8.00 za † Štefana Novak

Nedelja

2.12.2018

1.

ADVENTNA

NEDELJA

sv. Frančišek

Ksaver, duh.

8.30

10.30

Lemberg:

za † Cirila Jakob (obl)

Sladka Gora:

za † Alojza Vipotnik

Naslov: www.sladkagora.com: Izdala Župnija Sladka Gora, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel. 03/582-11-32 ali 041/265-740, Odgovarja Tadej Linasi, župnik in dekan