Upload
skenirana
View
15
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Stenografske beleške Privremenog narodnog predstavništva Kraljevstva SHS
Citation preview
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 1/24
STKNOGRAFSKE
ELEŠKE
PRIVREMENOG
N A R O D N O G
REDSTAVNIŠTVA
K RA L J EV STV A SRBA, HRVATA SLOVENACA.
iiiiiiiiimi
iiiiimiiiiiimiiijiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiii u
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiMiimmmiiiimimiiiiirimmiiiiiiiiiimiiimiiimiii mim
32 .
R ED OVNI S A S T A N A K
P R I V R E M E N O G N A R O D N O G PREDSTAVNIŠTVA
KRALJEVSTVA RBA,
RVATA
LOVENACA
DRŽAN
EOGRADU
. UNA 919, ODINE.
PREDSEDAVAO:
Predsednik
r.
Draža M .
avlovic.
SEKRETAR:
Dr .
Aleksandar Mijovi .
(P o
=etak 6
asova
5 minuta.)
Prisutna
u
ila
va ospoda
ministri.
Predsednik Dr . Drag. M . avlovic:
Otvaram
2 .
edovni
astanak.
zvolite u ti
ro -
tokol prošlog
sastanka.
Sekretar
r.
leks.
Mijovi ita
roto-
ko l
1 , edovnog astanka.
Predsednik Dr .
Drag.
'M . avlovic:
Im a i
ko
ta a rimeti
a
vaj
rotokol,
rima
l i se ? Prima se.) Objavljujem, a
je primljen pro-
šli rotokol.
zvolite,
ospodo, u ti molbe
al -
be.
Sekretar
r. leks. M/jovi
ita olbe:
a) Petra Milovanovi
a
z
Velike
Banjice
re z
Ba-
bušni=ki
krug
Pirotski
a
ejstvo,
a
mu
se
šteta
od
0.0000
inara
naplati
d
Bugara,
koju
su
mu
on i
aneli; ) Marka
Mari=
i
a
stalih
=
itelja-
iz
Karlovca
a
povišicu
tanarinu.
Predsednik Dr . Drag. M . avlovic:
O ve e se
molbe praviti dboru za molbe žal-
be.
Izvolite
= u ti
jedan
zakonski
predlog.
Sekretar r.
leksander
/jovi aop-
štava:
inistar
inansija odnosi
akonski
red-
lo g
orezu a eženjeha ica, ajedno
mišlje-
njem
Državnog Saveta.
Ministarstvo
inancija
kraljevstva
Srba,
Hrvata
Slovenaca
Generalna
irekcija
neposrednih oreza
B r. 301 .
30.
maja 919 . godine
Beograd.
Narodnom
Predstavništvu,
Nesumnjivo e a vodjenje ovih
oreza
stvara
oreme
aj
movinskim
rilikama ores-
kih
bveznika.
Taj
oreme
aj oreski
bveznici
snose mnogo
akše,
ko je
porez
ravnomerno as-
poredjen . .
ko
porezuje oreske bveznike
srazmerno ja
=
ini
njihove poreske
snage.
Za
oprav-
danost
poreza
edno
je
od osnovnih
a
= ela ores-
ka
avnomernost. S oga am valja,
ri
oreskoj
politici,
vek
ratiti
ve ne
momente
oj i ado-
voljavaju
o
oresko
a
=
elo,
siguravaju
ores-
kim
bveznicima, dnosno
=
itavim
lasama,
akše
podnošenje poreskih
ereta.
Jedan
d
akovih
omenata
ež i
roju
lanova oje jedan oreski bveznik ma a zdr-
žava.
Taj momenat m a važnu logu nošenju
poreskog
ereta.
ije
vejedno,
ri
ednakoj o-
reskoj
nazi,
a i
e
oreski bveznik
amac, e-
ženjen
l i je
zasnovao
porodicu, Nesumljivo
e,
a
neosnivanje
orodice
restavlja a
amca,
a
a-
našnjoj
kupo i
životnih
namirnica,
ogromni
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 2/24
83 0
Stenografske eleške.
avantaž rema nom bvezniku , oji m a a
e
orine pored
eb e
oš za lanove
voje
porodice.
N a=elo ravi=
nosti,
ao a=elo
avnomer-
nosti,
mperativno
nam nalaže da
poreski
obveznik
koji
e
eženjen,
odnese
kvivalenat
orezo-
vanju, oji odnose enjeni oreski bveznici
održavanju j ihove porodice.
Taj
e
momenat
ve
odavno
zapažen
a
trani.
Samo
što
trana
za-
konodavstva
isu
aj
momenat
ovoljnoj
er i
iskoristila
ili, ko su
to onekle
= inila,
to u = i-
nila
na edan obilazan ac.n, il o vidu manje-
nja poreske tope, prema broju lanova porodice,
bilo ostotnim dbicima ri znalaženju ini-
malne
poreske
osnove. akav
e
lu
=
aj
od
u-
strijskoga
zakona
o
porezu
na prihod, de akodje
ta j momenat ije
ovoljnoj
meri staknut.
Po akonskoj oveli
d
3 . anuara 9 1 4 .
godine, lu =aju ad
u
ni
tarešina
m a na
zdr-
žavanju = lanove porodice
koji nemaju amostalni
dohodak, poreska
e
stopa nižava o za
ic a
iji
je dohodak
ve
i
d
2400
kruna, a
ednim
tepe-
nom
za
vako ice,
ko e ro j
lanova orodici
manji d dva ica; ko
e
dohodak
ve
i d
2400
kruna,
manj i d
4800 kruna,
za edan stepen
a
svako ice,
ko
e broj lanova manji d ri ic a
porodici.
Po
ugarskom
zakonu,
orez
e
m a ovisili
sa 5%
kod
samca,
a
sa
0
od onoga lica, koje
im a
na
zdržavajiju amo ednog
lana.
K ao što
e vidi,
Austriji
Ugarskoj
vodilo
se vrlo malo a=
una
pri asporedjivanju oreskih
tereta,
da
i
e oreski bveznik
am
li
z
vojih
prihoda
m a
da
zdržava
porodicu.
U Srbiji Bosn i Hercegovini ije opšte
pri porezivanju zimano obzir ptere enje b-
veznika
porodicom.
Uvodjenjem
ovih
atnih
oreza
a grom-
nim
poreskim
stopama
one nas,
a e ti momenti
u orezivanju
adovolje,
ako
i
e
oreski
e-
reti što pravi= nije avnomernije azdelili.
D a
i
e
o onekle ostiglo eni e
ast
podnetl arodnom redstavništvu
ri loženi a-
konski predlog
porezu na
neženjena
ic a
a
osnovu
vlaš
enja
atog
i
kazom
jegovog
Kraljevskog Viso=anstva Nasljednika Prestolja
d
1 4 .
.
m .
Cilj
e vom
akonskom
redlogu
a
zjed-
na=
i,
oliko
e
o
m og u
e, nu azliku oja
o -
stoji
nošenju
oreskih
ereta
zmedju
ženje-
nih eoženjenih
.ca,
ptere
uju i ve
oslednje
naro
= itim
porezom.
Logi=na
e
posledica ve
zakonske mere,
a
u
oslobodjenja d
voga
oreza vedena a ini-
m u m .
Uvodjenjem vog akona moralo
e
e o-
brinuti, a inovnici
oji
tupe brak, e budu
suviše eško
ogodjeni
dredbom
akona
en -
sionom
ondu
za
dovice
ecu
mrlih
inovnika.
Po
ome
zakonu, ržavni
inovnici, oji
e
stupe rak
o
ridesete odine,
odleže
la a-
nju
vanrednog
ženidbenog
loga .
A ko
i
e,
ada.
ostavilo, a u
i
državni
inovnici, pošto
tupe
brak,
užn i a la aju
anredni enidbeni log,
onda
i
o ,
adašnjim
eškim
konomskim
rili-
kama, uviše
eško
al o inovnicima, oji tupe
u
brak,
e e
stoga
akonski
predlog uneta
d-
redba, oiom
e
inovnici, oji
tupe
brak o
kraja 9 2 0 .
odine
slobadjaju
la
anja
voga
vanrednoga
loga.
Podnose
i
arodnom
redstavništvu
va j
zakonski redlog, olim a a matra za hitan,
saobrazno
= l. 01 . zakona
o
poslovnom edu.
U st o vreme ast mi e podneti Narodnom
Predstavništvu
mislu
l. 1 1 .
4 4 .
stava
zemaljskog
mišljenje
Državnog
Saveta kao odvo-
jena
mišljenja
vojice
državnih
avetnika
vo m
zakonskim
predlogu.
Ministar
inansija,
Dr.
N in=
i
s.
.
PREDLOG Z A K O N A
o
porezu
a
neženjena ica.
lan .
Svako muško neženjeno
ice
podleži la anju
posebnoga
poreza
na
neženjena
ic a
po
l.
.
ovo-
ga zakona.
Ova e
obveza asprostire a udovce
ez
dece, kao na ona
ic a
iji
e
brak
udskim
putem
uništen
li
azveden. zuzima
e
lu
=
aj ko
akvo
lice
m a
ece
li
e udskom
presudom
sudjeno
na la anje zdržavanja ene ece.
lan .
Poreska
obveza
o=
inje
noj odini, ko*
jo j oti=no
ic e
navrši 5 . odinu ivota, re-
staje
po
stoku onoga podloga k o m e o ic e
stupi
u
brak
li
kome
navrši
0.
godinu
života.
lan .
Oslobodjeni u
d
poreza:
1 . veštena ica,
oj ima e rkvenim
ro-
pisom
zabranjeno
tupanje brak.
2 .
Vojnici
od zastavom/a
ficiri
za vreme,
za oje o
ojnim
ropisima e ogu tupiti
brak .
3 .
ic a o
gradjanskom
akonu
esposobna
za upravu svojim
imanjem.
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 3/24
3 2 .
ed,
ast.
d .
una 919 .
83 1
4 .
Lica
esposobna
za vaku
privredu,
ko
nemaju
ve
eg
manja
d 00.000
inara,
li
tal-
nog
prihoda
ve eg od 6.000
dinara
godišnje.
5.
Osudjenici
zatvoru
a
vreme zdržava-
nj a
azne.
lan
.
U
m e
voga
oreza
la
aju
vi
bveznici
bez
azlike
odišijje
240
dinara.
Sem gornje u m e la aju oš,
o:
a)
oreski
bveznici
d
0 — 4 5 odina a-
klju
=no 0 0 % .
b)
oreski
bveznici
d 5 — 2 9 d
6 — 5 0
godina aklju =
no
0% .
v)
oreski
bveznici
d
1 — 6 0
odina a-
klju
=no
5%
rema u m i asporedjenog m epo-
srednoga poreza
po
poreskom
asporedu,
dnosno
registru katastru) a
predhodnu
odinu ,
zuzevši
vojnicu
vojno
prosnu
aksu),
brtni
porez,
o-
rez a uške ov, porez na
atne
obitke, ao
sv e
prireze.
N a va j
porez
ne
m o g u se napla
ivati
nikakvi prirezi.
lan .
Svaki
oreski
bveznik užan e, estii
svoga
talnog
bavlenja, vake odine,
ajdocnije
do
1 .
anuara,
podneti prijavu,
ojoj
e zneti
sumu prošlogodišnjeg
poreskog zaduženja.
Uz
pr-
vu rijavu užan
e
riložiti
voiu
rštenicu li
drugu
akvu
avnu spravu, ojom e
m o g u
utvr-
diti
odine
ivota.
ve
sprave
e
odleže
la -
anju akse.
Prijava
a
919 .
odinu
ma e
odneti
roku
oj i
Ministar Finansija u de odredio.
Oni ,
oji u
o
l.
. voga
zakona
s lobo-
djeni d
la
ania
ovog
poreza,
isu
užn i odno-
siti
prijave.
lan
.
Z a aspored ovoga
poreza
nadležna e prvo-
stepena inansijska last noga mesta,
om e
poreski bveznik
talno
ivi.
Navršeni
aspored
voga
oreza
m a
e
Srbiji
Crnoj Gor i bjaviti
a
na
= in , ak o
e
o
propisano
u
= lanku 8.
zakona
neposrednom
o-
rezu . a stale
eritorije
zvršenom
asporedu
finansijske vlasti
zveštavaju poreskog obvezanika
dostavom
osebnog
platežnog
naloga.
N a=
'n asporedjivanja dredjuje
Ministar
F i-
nansija.
lan .
ч
Protiv
izvršenog razreza
im a
mesta
žalbi
G e-
neralnoj
irekciji
Neposrednih Poreza oku
d
15 ana,
a
=unaju
i
d
oslednjega
ana
ada
je aspored oreza
io
zložen
radjanstvu a
ugled
odnosno
d
dana prijema platežnog naloga.
Odluka Generalne
Direkcije
Neposrednih
Po-
reza zvršna je protivu
nje
nema
mesta
albi . z-
javom albe
e
adržava
e
aplata
voga o-
reza.
lan
.
Porez
e
m a naplatiti
dva ednaka
ela
to:
rva
polovina
oku
d 0
ana
o
bjavi
poreskog asporeda, dnosno
o
rijemu latež-
nog
naloga,
druga
a
aljih
meseca.
inovnici, državni lužbenici ,
ao
va
druga
lica, oja
na
državnim
kasama
primaju platu,
en -
siju li
akvu
zaradu,
la
aju va j
porez mese=no
o amom primanju
o
o
dvanaesti
deo d
as-
poredjene
odišnje
u m e .
lan
.
Naknadna
spravka zaduženju
neposredno-
ga
poreza za
odinu
prema
om e e
asporedjuje
ovaj
porez
povla=
i
za
sobom
ispravku
ovoga po-
reza.
Poreske
vlast
užne
su po
s lužbenoj
dužnost i
vršiti ve ispravke.
K ad
spravku
voga
poreza pokre e
oreski
obveznik, njegova
molba
e
odleži
la
anju
takse.
Protivu
ešenja
rvostepene
orezne
lasti
donetog
o
vim
spravkama
m a
mesta
aibi
o
= l. . ovoga
zakona.
lan
0.
A ko
oreski
bveznik
e
podnese prijavu
o
= l.
.,
la a m e azne, pored edovnog poreza
po
ovome zakonu,
jo š jedanput
toliku
s u m u .
lan
1 .
Državni inovnici
oji odleže
la
anju
van-
redhoga
ženidbenoga
loga
o
l.
.
,
,
.
5
, ,
zakona
ensionom
ondu
a
dovice
decu mrlih
= inovnika,
e
e
pla ati va j enidbenl
u log
o
onca 920 . odine.
vi
enidbeni lozi
paš
=
e
a eret
državne ase.
lan 2 .
Ovaj
akon
tupa
ivot
d
ana
ad a
Kralj otpiše.
Ministar
Finansija
Dr. Nin / . .
17
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 4/24
83
Stenografske
beleške.
Kraljevstvo
Srba, Hrvata Slovenaca
DRŽAVNI
AVET
Broj
2 5 .
26 . maja 919. odine
u
Beogradu.
Gospodine Ministre,
Državni
Savet
ro u
=
io e
redlog
akona
porezi
na
neženjena
lica,
koji
te mu pismom va -
šim
od
4. maja
o.
g.
ro j 85
na
mišljenje
dosta-
vili,
a
snovu l. 44.
Ustava
ma
ast osta-
viti V am lede
=
e
mišljenje:
D a
je
u
a
= elu
umesno, a
se
sobeno opte-
rete orezom eženjena ica z
azloga,
oj i e
sa m
Gospodin
Ministar aveo.
Prelaze
i a
cenu ojedinih
lanova pod-
netom
redlogu. Državni
avet je ašao a
reba
u
=
niti
ove
primedbe:
Kod
=
l. 2 . Državni Savet
nalazi,
da je za
lica
fakultetski
školovana
suviše
rano
ako
se
odmah
po
završenoj
5.
odini pterete
vo m
orezom,
er
je
poznato a
u
njihovi rv i ohoci tako maleni,
da
e
ni edva
ostizati
a opstveno zdržava-
nje; rugo, eliki broj d
vih,
sled atnih
o-
gadjaja,
ak o
u
adocnili a kolovanjem, e
e
bez
njihove
rivice
ko d
ajbolje volje
isu mogl
oženiti,
niti
ste
i
kakve prihode.
S toga je
Državu
Savet
mišljenja,
a
se broj
godina za ovakova
lica
pomeri
a 5 a 0.
Kod
a
=
ke l. . Državni Savet
alazi
a
treba
ove
poreze
osloboditi
samo
one,
koji
su
su -
djeni na
atvor duži od odine dana.
Kod
l.
.
Državni Savet
alazi
rvo,
a i
trebalo dovce, o avršenoj 0. odini asvim
oslobodit
d
la anja ve
poreze.
Motive
a
vo
Državni
Savet
nalazi
tome,
što
naga
=
ovekova
u
vo
oba
po = inje
adati privreda
labiti, e je
bojazan
a i
se
može
osti
i korist,
oja
se
pred-
logom traži.
Da i
oreske
bveznike
ve vrste rebalo
podeliti
a
klase
prema
njihovom
movnom
pri-
vidnom
stanju,
er
mislimo, a
e
iromasi bvez-
nici
iti
emogu
nosti
a
la
aju
u m u
d
2 40
dinara
odišnje, oja
e
predložena
a
ve bvez-
nike
ez azlike.
Kod
l.
.
reba
u o= etku
at i vaku
edak-
ciju:
poreski
bvezanici,
oj i odležu
la anju
ove oreze." td .
Kod l. .
Državni
Savet je išljenja, a bi
bilo
uviše setno
za
mnoge
obveznike ve
vrste,
ako
i
dmah,
ao
to
e
redlogom redvidja,
morali
polovicu
poreza
položiti u
roku
od 3 0 dana
po
objavi asporeda,
je r
e
svakojako
iti akvih
obveznika,
oj i
žive
samo od
nevne
zarade,
e
bi
bili
ovedeni
emogu nost
a
e
dazovu
u -
žnosti
vojoj.
U
l.
.
ogrešno
e, ri avršetku, oziva
na
=
l. 8.
treba
na
=
l. 7.
U
=
l. 1 . projekta,
državna
kasa
pla a
ženid-
beni ulog. Omaškom e pomenut lanak . o .
zakona o
penzionom fondu
za udovice ec u umr-
lih
inovnika,
er
se
aj
la n
p
e
e
dnosi
a
neženjena
ica.
No
sem ve
dluke,
ojavila
su e
Držav-
no m
Savetu,
bjašnjenje-
l i
opunu
redloga
i slede=a
odvojena
išlenja,
koja se , ka o astavni
deo
avetskoga
išlenja,
akodje
roduženju
iznose
o:
I.
Odvojeno
išlenje
. .
etrovi= a,
lana
Državnog Saveta,
oje
lasi:
Moje
e
mišlenje
a em a opravdanih azlo-
ga
ad
z
elokupnog
akona
orezu ,
zdvajati
samo
porez na
neženje.
—
To
pitanje
treba
urediti
prilikom zmene elog
akona,
avesti
istem
progresivnog
oreza.
vakav
akav
e
redlog
niti
donosi
pravi
=niju
podelu tereta
niti
kakav
zna-
tniji
prihod
za
državnu
kasu.
Kod
as
staju
eženjeni mahom inovnici
siroti varoški radnici.
Dosadanjim
orezom on i su
suviše
optere
eni,
te
bi novi
porez
tu
nepravi
=
nost
samo
pove
ao .
K ad
se
uzmu
u
a
=
u n troškovi
dministracije^
i zdaci oj i e
a ržavnu asu
renose
lanonT
11 .
vo g
predloga,
nda
je
umnjivo,
a
i
e
od
celog predloga biti ikakve koristi za državnu
kasu
a o = ekivanje
koristi bio je glavni razlog
za
podno-
ženje
redloga.
II.
Odvojeno
mišlenje g. Spasoja Radoj
=
i
a,
=
la -
na Državnog Saveta, oje lasi:
Slažem e
a
mišljenjem
ržavnog Saveta,
ali
od
lede
= ih
a
=
ak a
sti
= em
vo
dvojeno
mi-
šlenje:
, ,Kod ta
=
ke
. l.
.
alazim, a
se
odredjuje
odviše
visoka
topa
oreza,
ak o
o
=
etna
ak o
ona
oja e dredjuje rocentima. Treba eže-
njenima ajpre
at i
a
ekoliko odina vremena
da se na
ovaj
novi porez naviknu.
Kod
l.
. a
= .
.
alazim,
a
treba
odati
tu ovu
a
= ku :
,d a
e
d
la anja
vo g
oreza
oslobadjaju na
muška
ica,
oja
i
na
=
e
o vo -
jim
odinama odležala la anju voga
oreza,
ako
i
ekarsko
omisijskim
regledom okazala
da su eizle=
ivo
bolesna
d olesti, oja
pre
=
ava
zdrav
orod".
Ako
i
ilo
ez
ve a
=ke,
ila
i
od ve oreze
e a
teta eg o
orist,
erali i
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 5/24
3 2 ,
ed,
ast,
d
, una
919 ,
83 3
ljude da se
žene maju porod, koji bi
bio
na
ve -
liku štetu društva.
Kod 1 . .
alazim, a
i dovce
zmedju
1
i
0
od. e reba sloboditi ve oreze, e a
im a
ostati
ako je predloženo u
omenutom pred-
logu.
Kod
=
l. .
nalazim,
a
treba
a
se rž i osa-
dašnje
ravilo,
a
e
nad
adom
f
nansijske
vlasti
(orvostepene
delenja Ministarstva) adrži a-
lje Kasaciona Kontrola Državnog Saveta.
va j
porez
zazva
e
ak o
ezadovoljstvo
od oreznih
obaveznika,
a je pravo
a se
jihove žalbe, po -
red
oga
to
e asmatraju delenju Direkcije)
Ministarstva Finansija
zm u
cenu
d
Držav-
nog Saveta,
oj i
e
oreskim
baveznicima
at i
potpunu
aranciju
a
pravilnu
rimenu
akona.
Kod
=
l.
0.
alazim,
a
je sankcija neprijave
na vreme suviše stroga, er je ovde
o=
evidno
re -
terano udvajati porezu".
Primite,
ospodine
inistre,
verenje
mog
odli
=
nog poštovanja.
Zastupnik
redsednika
ržavnog aveta
=
la n
Ž/v.
Ž/vanovi
, s.
.
Predsednik Dr .
Drag.
Pavlovi :
Ovaj
e
e akonski redlog
putiti
finasijskom
odboru .
zvolite u ti nterpelacije.
Sekretar Dr .
.
Mijov/ aopštava
nter-
pelacije:
) Antona
Kristana
a
ospodina ini-
stra Vojnoga ilanu vajcaru, tjepanu l'ja-
ševi
u
Vinku
Baloghu,
oj i
u
ao
nvalidi
zeti
u vojnu
službu:
'b )
ihajla
ovanovi
a a
ospodina
ini-
stra Unutrašnjih
Dela
Randjelu Petrovi=u D a-
vidu
Berahi, iferantima eskovcu, a reme
okupacije Bugara ;
v)
Todora
Stankovi
a
na gospodina
Ministra
Financija o
zjedna= enju
odatka
na
skupo u
en -
zionarima
a
ktivnim
inovnicima.
Predsednik Dr . Drag. Pavlovi
:
O ve e e nterpelacije
put'.ti
oti
=
nim Ministri-
ma,
zvolite
u ti
ednu
molbu.
Sekretar
r.
.
/jovi
aopštava:
Pavao Kova
=
ev redsednik Skupštine
u Spli-
tu moli Narodno
Predstavništvo
me Skupštine
držane
u
Splitu
.
u na . .,
a astupnici
ugo-
slavije
Konferencije Mira
ne potpišu
m ir
dokle god
Zadar, ibenik ela Dalmacija strvlje
adra-
na
e udu
risajedinjeni ugoslaviji.
Predsednik Dr.
Drag.
Pavlovi
:
Gospodo,
zvolite
u
ti zveštaj
verifikac.onog
d-
bora.
S
e
k
r
e t
a
r
dr. A.
Mijov/ = ita
izvještaj Ve-
rifikacionog
odbora
koji
lasi:
Narodnom redstavništvu,
Verifikacioni dbor rimio e aknadno u -
nomo
ije .
ikole
Drmon=
i
a
zamenik
Aposto-
lovi
)
oslanika
a
krug etovski.
Protiv
vo g
zbora
ložena
e
alba
lek-
sandra
.
Parl i a rugova,
ojom e
sporava
njegov zbor
mandat,
er e io olicijski ino-
vnik
a
vreme zbora
overenika
oslanika.
Pošto e
azmotrio albu,
zborna
ruga
akta aslušao . rmon=
i
a,
dbor
zveštava,
da
u
zbori overenika rezu ornjo-Pološ-
ko m
zvršeni a
an .
marta
.
.; a e zbor
poslanika g. Drmon
=
i
a
izvršen
a
an 1 .
marta
a a e . rmon
=
i azrešen
d
užnosti oli-
cijskog
pisara reza G.
Pološkog na
an
4 ,
mar-
ta
.
.
rema
zveš
u . 'nistra nutarnjih
Dela
Br.
777.
Usled
akvog
stanja
tvari
ve
in a
odborska
matra,
a
e
.
rmon
=
i
=
estvovao
u
ripremama
a zbor overenika reza, om e
je
b 'o
funkcioner
—
nadzorni
rgan, a e
sled
toga
loboda
zbora
overenika
reza
.
ološ-
ko g dovedena
u
umnju
im e
am zbor osla-
nika
g. Drmon
=
i
a,
ošto je broj
povjerenika
oga
sreza
d
ticaja
a
am ezultat zbora. —
Zato
ve ina dborska
m a
ast
redložiti arodnom
Predstavnštvu,
a
zvoli
zbor overenika a
srez Gornjo-Pološki
ao
zbor oslanika
.
D r-
mon=
i a oništiti.
GG.
Nastas Petrovi
=
Uroš Lomovi maju
svoje
dvojeno
mišljenje
zne
e
a
Narodnom
Predstavu štvu
smeno a jednici.
Za
izvestioca dredjen e
.
r. rizman.
Beograd, .
u na
1919 . od .
Sekretar,
redsednik,
Dr.
Henrik
Krizman,
.
Drag.
e
i
,
.
.
lanovi:
Nastas etrovi ,
.
.
odvaja e)
Borivoje . Popovi ,
.
Uroš
omovi
. . odvaja e)
Predsednik Dr .
Drag.
Pavlovi
:
—
Pre eg o redjemo
a nevni
ed
ma
ekoliko
usmenih
itanja
a
ospodu
inistre.
e=
ma
gospodin
oslanik Aca
ogdanovi
= ,
a
tavi i-
tanje a
ospodina
ministra
za
shranu.
Aca
ogdanovi
: a am rije zvjesnog
vremena
tavio
itanje
a
ospodina ministra
a
ishranu bog nabdevanja
ivotnim amirnicama
Bosne ercegovine.
ad
l
e
ružila
rilika
da
pitam
gospodina ministra za shranu, a i
mu
7
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 6/24
83
Stenografske eleške.
je
oznato tanje
om
e
alazi nabdevanjc
Bosne Hercegovine e
erom
a
i e preduzeo
kakve
jere
a
e o
stanje
opravi
oj e
u
to mjere, ko
ije e
mjere reduzeo ta misli
u
= initi.
a u ratko
a brazložim
vo moje i-
tanje.
Ve
d
prevrata
zvjesni rajevi
aš e
emlje
nisu
ili
psolutno
ikako
nabdjevani
e
erom.
Še
er
je dolaz'o
možda
ve
e
varoši,
li
u
manje
varoši
ikako,
oliko je olazio, olazio je sa -
m o
na
aj
a
= in ,
to se
je
švercovalo,
akle
na
je -
da n
elegalan
a
= in , oj i
e onsumente
oštao
velikih
u m a
ovaca. Došlo e o
oga,
a
e
a-
na s nekim mjestima, . r. Bjelini
pl a
a e er
po
0
runa i logram. Pokraj'nska vlada a
Bo-
snu
Hercegovinu
=
inila
je
to m
ogledu
oliko
ja znam
u koliko
je
bio Ijubezan
da
me
obavijesti
gospodin
eferent od ministra
shrane a Bosnu
i Hercegov'nu ,
oliko
što
e zradila
od
ministar-
stva,
a
se
Bosni
Hercegovini
ozna
= i
edan
z-
no s
d,
ini
mi
e
0
vagona
e
era,
to
e
a-
redila ojedinim
provizacijama
rezov'ma
a
u
otovom
ovcu olože
nu
umu ,
oliko znosi
koli=
in a
e era,
to a madu
a obiju.
a
a
je to
vršeno
prije mjesec o
dana
m a a sam
ja nterven'rao od
inistarstva aobra aja,-da
se
tavi
a aspolaganje ministarstvu a shranu
potreban ro j vagona a
revoz
e era Bosnu,
ipak
e er
o
anas ije
tigao
emlju. toga
sam priruižden, naro = ito
obzirom
na to , to m u-
slimanski io ašega tanovništva m a raznik,
post, e u skudicu e
era
naro =
ito
eško
sje
a,
da
putim
a
ospodina
ministra
a
shranu
vo
pitanje: a
i
mu
e
oznato, akvom
e
tanju
nalazi
snabdevanje
e
erom
tanovništva Bosni
i
Hercegovini
što misli
a
u = ini
a
se
to
opravi
i
ovede u ed .
Predsednik
Dr .
rag.
avlovi
: Re=
im a ospodin
ministar a
shranu.
Ministerski podpredsednik r.
Anton
orošec
ot
odja
inistrstva a
re -
hrano:
Na
prašanje osp.
oslanca
r. ce
og-
danovi a i e ast dgovoriti
astopno.
Ko
e
je anuarju
.
.
olo = il
ontingent
sladkorja a osamezne okrajine, e a
e dka-,
zalo Bosni n Hercegovini mese
=
no
0
vagonov.
Toda iti osna iti
ruge
okrajine
iso
mogle
dobiti akazane ol i= in e ladkorja;
vzrok
e ežal
deloma v
ežavah
reskrbo
železniških
vagonov
deloma a em , a o osamezne
ovarne
a
sladkor
ganjale
asivno
ezistenco ad i
en ,
i
so
e jim
redpisale.
Radi tega
s i je
pomagala
po -
krajinska vlada Sarajevu a
ru g
a
=
in, a e
namre=
ajala
zvenkontingentna
dovoljenja
a
nakup ladkorja.
Poleg
tega
e
je azvilo
v
Bosni
veliko
ihotapljenje
ladkorja.
emaljska
lada
Sarajevu je storila
vse,
da
se
to zabrani;
tako
na m
je
znano,
a
je
zaplenila
9.
prila
.
.:
3
agone
ladkorja
ere
Kos t a osan-
skem
Brodu,
12
agonov ladkorja
ilana
opovi
a
n
2
agona
ladkorja
ihajla
Popovi
a,
agona
iste
abica,
2
agona
ladkorja eškega n
10 vagonov ladorkja Azriela, roti aterem
je sodna preiskava
še
v teku
Kakor em e
ekel,
e
e
emaljska
vlada
v
Sa
r
ajevu
rudila,
a i obila udi na ru g a= in
zadostne
m n ožn aldkorja
v
deželo,
n
icer tako,
da e
ajala
osameznim
rgovcem
n
proviza-
cijam
ovoljenje a nakup sladkorja, ke r
ladkor-
ne
ovarne
iso
otele
ošiljati
akazanih
ol i=n
Rezultat e
il a, a e e legalnim otom o-
slalo
Bosno
n
Hercegovino
o
meseca
marca
69
agonov
ladkorja,
o
=
im
e
a e
egalnim
potom
oslalo o ega
meseca
26 vagonov-
Razume e, a o
ili
ad i ega ihotapljenja
in
zvenkontigentalnih
ovoljenj
en e
ladkorju
jako
isoke.
olikor
e
zvedelo inistrstvo a
preh
r
ano,
e je rodajal ladkor o
2—30 K kg .
(Medklici: Po 0—80
")-
o i i
nano;
ministrstvu mo
zvedeli
am o
a
ene
o
0 K.
Ko
em
revzel
prilu
.
.
odstvo mini-
strstva
a
rehrano, em
e
a
= el
akoj
ruditi,
da e dstrani a ao s reskrbovanju Bosne
n
.Hercegovine
ladkorjem.
dredil
em
trogo
preiskavo
r
ot I
ladkornim
ovarnam, i
o
ga-
njal
asivno esistenco, nproti avnim
rganom,
k i
o li
ej
ezistenci
a
oko n
ovzro
= ili
es
kaos reskrbi ladkorjem. i veste, a je
ilo
ve = uradn ko v
ad i
eg a
rijetih n
aprtih.
Odo-
braavnje).
3.
prila
em
dred
anovo, a e
dkaže
Bosni n Hercegovini a odo
=
i mesec
0
vago-
nov
ladkorja; toril em
udi otrebne orake,
da i a
sladkor
tudi
es
ospel v Bosno
n
a bi
preskrba osne ladkorjem opet e zostala
vsled
omanjkanja
vagonov.
Toda
mnogo
asa
e
trajalo.
r
edno
e
rišel
dkazani
ladkor
o-
sno,
er
elezniška prava i ala a azpolago
potrebnih
vagonov. emaljska
vlada
arajevu
je osalla
ad i
eg a Pelmonoštor svojega rad-
nika, i a u d i
mogel
zposlovati vagonov
d
železni=
ke prave. Ko em o zvedel, em oslal
takoj
Zemun
vojega radnika, i
e e
osegel
pr i
elezni=
ki prav', da je
stvar prišla
v
tek,
ak o
da e
.
maja
dd
r
dral
rvi
vo z
ladkorjem
v
Bosno. T a
vo z
e ospel 0. maja v
Bos.
Brod,
kjer
a e revzela emaljska
vlada a
Bosno
n
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 7/24
3 2 .
ed. ast.
d
. una
919 . 835
Hercegovino. Drugi el rvga akazila to e
znašalo
5 vagonov,
o
= im e
našalo .drugo a-
kazilo
7
vagonov),
e
dšel z
Felmonoštra
on-
cem
maja,
oda
e
e
stavil v Vinkovcih z e-
znanih vzrokov.
Ko
se
am
e
o
avilo,
mo
to -
rili akoj otrebne orake
otom
vojih radni-
kov, a
e je tudi a vo z dpeljal
aprej.
Do
.
unija
m o
obili
koro
vsak
an
rzo-
javko,
a
ladkor
e
ni
ospel
v Bosno
n
Herce-
govino.
Zadnja va ; n i
a takih rzojavk
i e= ;
z tega
sklepam,
a je sedaj ladkor že ospel ja .
K ar e blo d as dvisno, mo torili se ,
da i e Bosna n Hercegovina reskrbela v a-
dostni
množini
ladkorjem; al i
mo
elegra-
f i
=
no otrebne kaze a se trani, oslali
mo
svoje radnike,
e
e
e ojavila
je
ak a
vi
r
a,
dali
rzojavno
kaze
elezni
=kim ostajam, aj
ne elajo ovr ri akih ransportih, ploh torili
vse,
ar
e bilo v aši mo =
i,
a
e
dpomore
po -
manjkanju
ladkorja
Bosni.
Gospod
oslanec
vprašuje
alje,
ake orake
sem toril, a e
asigura
resk
r
ba
osne n
Hercegovine ladkorjem odo =e. Na to to = ko
odgovarjam, a
sm o poskrbeli,
da
e
dšel
v
Cer-
venko, je r majo ladkor
a
azpolago, oseben
šlep,
i e ospel ja . unija, a e am aloži
50
vagonov
ladkorja
a
Bosno n ercegovino
ko t ontingent, za unj. Po mojem mnenju om o
imeli ukaj e=
re
=
e
eg o
ri
r
ve m akazilu
Pelmanoštru .
Da e
reskrbi adostna nožina ladkorja
za
rihodnje
mesece,
em
akazal
udi
eškega
70
vagonov
ladkorja
a
Bosno
n
Hercegovino.
K ar
e
i=
e prašanja,
ak o
e azdeljuje
a
sladkor, i
a reskrbi inisfstvo
a
rehrano
Bosni
n
Hercegovini,
ve
osp.
oslanec, a o ni
neposredno
tvar
inistrstva a rehrano, m-
pa k a e o krb emaljske lade
arajevu.
Mislim,
a
e
bo
roti
a= inu,
ak o
e bo azde-
ljeval ladkor,
obene
ritožbe,
e
r
e
emaljska
vlada Sarajevu ostopala oslej edno opol-
noma
orektno
n e rudila,
a
e
ila
ežela
kolikor
mogo
=
e ravi
=
no reskrblina ivljenski-
mi
otrebš
=
inami.
Prosim
ospoda
oslanca,
a zame
aj
d-
govor
nanje.
'Predsjednik r.
rag.
M . avlovi
Re= ma osp. oslanik Aca
Bogdanovi
= .
Aca
Bogdanovi
: a
e
ouzdano
adam,
o-
znavaju
=
i
ospodina
minisfa,
a
e tvar
a
e-
erom
a Bosnu
Hercegovinu
d
anas
i
bolje.
Stoga
zjavljujem, a
e adovoljavam dgovo-
ro m
ospodina
ministra.
Predsednik r.
rag.
.
avlovi
:
Re= ma
ospodin
oslanik Antun
Gjuki
,
a
ta -
vi
itanje a
ospodina
ministra
inancija.
Antun
j u k i
: —
Poznato
e vima,
ak o
u
naši osadašnji
pravlja
=
i
olje e
i la
=
itelji
Madžari
zmišljali
ve
mogu
e
a= ine,
a
aš
na -
ro d
ospodarski
ru k= ije
ništavaju.
zme-
dju
staloga
e
Madžare
metao
aro
=
ito
na j
nuzgredni rihod ašega aroda
rvatskoj
Bosni d riroda
ljive.
N aš arod ar o
=
ito
Slavoniji zgajao e mnogo ljive,
z oje e ro -
izvadjao
vijetu
oznatu obru lavonsku lji-
vovicu. To e metalo adžarskim abrikama
žeste. ato
u
ni zmišljali ve
mogu e a=
ine,
kako
i
e
roizvod
akije
od
as
što
više
m a-
njio.
ajprije u darili
ve
e
e
oreze a a-
kiju, nda u duzeli ve
azane
a
e
= enje
rak
je,
am o
a
arod
e ože
raviti
ljivovi-
cu , a a
risile
a upuje
jihov
pirit. Narod
je
io
rinudjen
a
krišom
e
=
e
akiju
aznim
kotli im a otlovima,
inansijalne
blasti
u
išle d
u
e
o
u
e ražile
vakve
otlove, e
oporezovale
arod,
dje
e e
ašlo alihi
lji-
vove
omine,
ez itanja a i e
ekao
ljivo-
vicu l i
e'
O ne oje u hvatili a inu
a eku
rak'ju
aznili
u elikim lobama. bzirom a
to itam
ospodina
minitra inansija, e i i e
kako
al i i orezi dnosno lobe tornirati,
er
nisu
i
judi
šli
a
im , a
štete
vu
ržavu
e-
go
ivšu ržavu,
Austro-Ugarsku,
odini
917.
i 918., ko
e
e i mogli i orezi dnosno
globe
asvim
prostiti,
nda ar ek a
e vedu
na
mjeru,
ak o
e
o
ilo
redratno
vrijeme,
ne
ako
e
ovišen
orez
a
e
= enje akije okom
rata.
Predsednik
r. rag.
. avlovi
:
Im a
e=
.
Ministar
Finansija.
Ministar inansija
r.
om ilo
N/n
i :
—
Prema
vome,
itanje
g.
oslanika a-
drži
eb i va
itanja. a
rv o
itanje,
a
i
porez a
akiju
mora stati,
a o
mam a mu
odgovorim,
a n
ora
stati a
vima
ove-
anjima
oja
u a vrema ata oneta
Na rugo
pitanje,
ta
a
e
ad i
a
aznama
zr e
=
enim
o-
vodom
rekršaja
iskalnih
nteresa
re
evolu-
cije,
oja
e tvorila
ašu
ržavu,
mam
a
d-
govorim a am a
zdao
aredbu a
e
sv e kaz-
ne o
1-
ktobra
e
apla
u ju , o am o edov-
ne ažbine.
To
e
lu =ajevima
de
o
kazna z-
re = ena, lu =ajima de azna ije zre = ena
naredio
am
a
e
apla u ju am o
edovne
až -
bine,
akle,
rema vome,
azna
e
e e
apla-
ivati a
el a
=
injena o
1 .
ktobra,
a ela
keja e = ine
d .
ovembra
918. od.
azna
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 8/24
83 6 Stenografske
eleške.
pla
ivati,
ako e o
o
akonima pro-
e
e a
pisano
Predsjednik Dr . Drag. M . Pavlov/c: Re
=
im a
gosp.
Antun Gjuki
.
Antun Gjuki :
zjavljujem, a
e ado-
voljujem
dgovorom osp.
ministra.
Predsednik
r.
rag.
.
avlovi
:
Im a e=
.
iloje
ovanovi
.
Miloje . ovanovlc:
ospodin
inistar
i-
nansija
1-
rošlog
meseca
ozvao e
е к о к о
štampara
a
tampanje
50.U00
ormulara a
poreske rijave, utem
ratke
icitp
= ije
dlu = io
je,
a
e
a
zradu
oga
osla
a
ena
d 33
hiljade
inara.
edjutim,
rojica
d
ajglavnijih
štampara
oji
aspolažu
aterijalom,
oj i
i
mogli va j osao
olje vršiti
isu
ili
ozvati,
a
on i
bi
izradili
ta j posao
mnogo
jeftinije
nego
što
je n
at .
Oni
u rotiv
voga
ložili
protest,
a
bi
zradili
ve
ormulare
a 03.000 inara. a
ne
nam
a
i
e
.
ministru
o
ozna+o.
am o
ovako
ostupanje
o
ome
išljenju
e
ože
se
ravdati. vim
e
a
=
inom avoriziraju oje-
dini štampari,
drugo
državna
asa
mora
a izda
mnogo ve
u
sumu
novaca, pecijalno
vd e ma
da
plati
preko
0.000 dinara
više, što u vim pri-
likama
a
ržavnu
as u
na =
i mnogo,
re
e
s-
klju=en i u
z
avnog
admetanja
radjani
rpsk',
koji
maju
rava
a
ad e tamparski osao ao
i vi
stali
tampari-
ja molim
.
ministra
inansija
a
odgo-
vori,
al i
mu e va tvar
oznata
al '
e d-
luku
oj a
e
oneta
držati
l i
e
aspisati
rugu
licitaciju,
a
a
jo j
=
estvuju
n:
rugi
tam-
pari, oliko
re
to
u ni onudili
am = ili a
izrade
va j osao
a
0.000
inara
eftinije.
Predsednik r.
rag.
. avlovi
:
Re= ma
. Ministar
Finansija.
Ministar inansija r. om ilo
Nin
i : ospodo
oslanici,
ogledu ve a-
bavke
moga
el a i
=
no
ma
oliko,
to
am
a iz-
da o
aredbu,
a e itno zvrši
zradba
oreskih
obrazaca. a
tvar
e eoma itna bog oga,
što e aplata oreza Srbiji
e
može
a
bavi
tako
ugo,
ok
em a
ih
oreskih
brazaca.
Ka-
da
e ospodin
oslanik
putio
a
mene vo
i-
tanje,
a
am
e bavestio, ako
e
icitacija
z-
vršena. a e
icitacija
zvršena rosto,
oradi
hitnosti.
inovnik Ministarstvu
Finansija,
oj i
je io adležan, a bavi
u
icitaciju, ozvao e
štampare
d eogradsih
tampara ošlo
e
jih
pet, ni u icitovali zmedju eb e onuda e
ostala
a ajpovoljnijem
onudja
= u .
osle
zvr-
šene licitacije
javila e jo š
tr i
štampara, oj i až u
da
isu
ili ozvani. Kao
to
až e
ospodin o-
slanik, udili
u
ni, a
a
0.000
inara efti-
nije
sti
osao
vrše.
D a
e i ržavna
as a ila
ošte
ena,
er
e va stvar a
mene
veoma
itna,
x
ja
am
u
rojicu
tampara itao
aknadno, a
i
on i
ristaju, a
lu
= aju
onovne
icitacije,
aj
posao
stinu
a
0.000
inaua
eftinije
zvrše.
Ja isam mogao ruga
= ije
aditi,
a mi
e
e i
desilo,
a
aspišem
rugu
icitaciju,
a
a
i
ni
rv i
onudja= i
e odju,
vi
osle
dusta-
nu
d
noga,
to
u anije
be
ali.
a
am obio
odgovor d ve
trojice,
a ni ristaju a zvrše
tu orudžbinu a rideset iljada inara eftinije
ali
od
ogodbom,
a
m
na j
iferant
a hartiju,
koji e
rodao
u artiju
no m
onudja
=u , a
kome
e stala orudžbina, roda u artiju
od
istu
enu.
Medjutim aj
iferant
artije
ije
mao
nikakove
ez e
a
inistarstvom
inansija. d-
kuda akle a
mogu
a
arantujem
tamparu,
a
e
mu aj iferant
artije
at i artiju
od
stu
cenu
edan
d
ih
tampara
zjavio
e,
ko
e
može
d
rodavaoca
a
obije
artiju
od
stu
cenu, a ristaje na to , a ve e oreske bras-
ce
zradi '
na
ešovitoj
artiji-
a
isam
ogao
da ristanem a
o,
a e
oreski
brasci zra-
djuju
a aznovrsnoj
artiji.
Poreski
brazci
mo-
raju, ko e kako mogu e, iti ste oje, a vak
odmah v
:
d
i to
e. to
akostvar
toji. a
e-
m am ikakve
arancije,
a i
e
a
stom
arti-
jom
eftinije
onovno mogla
a
zvrši
orudžbi-
na , ko
i
e
zvršila
ova
icitacija.
Predsednik dr .
rag.
M .
Pavlovi :
Im a e
=
osp. Miloje ovanovi
.
Miloje
ovanov/c:
dgovorom
ospo-
dina
inistra
inansija
ogao
ih
iti adovo-
ljan, li
jegovi aklju = ci
e mogu
me adovo-
ljiti.
ad inistarstvo inansija
ozove
tampa-
re a icitaciju
a tampanje zVesnih brazaca
pokaže
samo
jednu
mustru
artije,
nda,
ri
vo j
oskudici
artije, ko e
ek o
nabdeven am o
to m vrstom artije,
n
e edini mogu nosti
a
proturi
u voju
artiju,
ijedan
rugi
tampar
u om e mu e može onkurisati.
vd e
e
aista
bio
akav lu
= aj,
a e u ustru artije mao
samo edan edini ovek rema
om e
vaki
ru -
gi
tampar
e
ože
u
artiju
obiti
rimiti
posao
ad.
Može
se
ešiti to
itanje
na
rugi
a
=
in .
Go-
spodin
Ministar Finansija až e
a brasci a
o-
reske
rijave e mogu iti
tampane
a azno-
vrsnoj artiji.
a
m'slim
a
e
lavna tvar
a
je rtija stoga valiteta, li
ma edan rugi
a-
=
in,
kako
to
može
a
se
izvrši. Onako
sto kao što
je
inistarstvo inansija
ozvalo tampare
a
štampanje
udžeta
onudilo m artiju
z r-
žavnog
lena,
,
ad
e
direkcija
plena
imala
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 9/24
3 2 ,
ed,
ast, d . una 919 .
83 7
300.000 abaka artije
a
tampanje udžeta,
onda
a sta
irekcija
može
at i
tamparima
hartiju
a e ustre a
oreske
rijave.
Nije
u
^tvar
o 0.000
inara,
li
.je
e-
zon,
a
e
vako
eškim rilikama
ojedinci
koriste, a z icitacije u du
sklju
= en i
ajja=
i
štampar ,
vd e u ila
icitacije
sklju
=
en a
dva
tampara,
oj i
u
ajviše
tete
retrpeli
a
vreme voga
ata.
a ih akle
olio
ospodi-
na
inistra Finansija,
a
e
ve
mustre a o-
reske rijave
tampaju
a artiji z irekcije
r-
žavnoga lena-
Predsednik
r.
rag. .
avlovi
: —
Im a
e=
gosp.
Ministar
Finansija.
M j
n
s t a r
inansija
r. om
=
ilo
Nin
=
i
:
a,
aravno, ristajem
a
ednu
ombi-
naciju, a
i
ržavna
asa
mogla štediti ednu
sumu
novaca d 0.000 inara. Ali
a
e
moram
predhodno
bavestiti,
a
i
irekcija
lena
ma
tu
otrebnu
artiju.
ruga
e
artija
otrebna
za obrasce za
poreske
prijave,
a druga
za budžet.
Ali,
ko
irekcija
lena
ma
u
artiju, a
ve
obrasce,
meni e mnogo
zgodnije
evtinije, a
e
na
vo j
snovi zvrši aknadna icitacija.
P
r
e
d
s
e
d ni
k
dr . Drag. M.
Pavlovi
:
Re= m a
osp.
oslanik
ušnik-
Poslanec
nton
usmk:
ospod inan=
-
ni
minister
e
izdal
aredbo,
a e morajo me-
secem
prilem meje nih
ržav,
aterimi
e
nismo
vezi,
astražiti
arinskimi
radniki n
finan
=
nimi
tražniki.
Stvar
e aperjena
rv i vrsti roti
eriž-
nikom
in tihotapcem n bi bilo opolnoma v redu,
=
e
i e
e
rijelo.
Toda ar
re z
o= o e
a-
= ele obirati a ejah
lovenije
isoke
arine.
Carina e otovo
obra, adar = iti
arodno o-
spodarstvo
ržavi.
Toda v
em
ziru
o
ri
na s e ak o
troge
dredbe,
a e
more
ih=e
kupovati rugod, esar mamo
om a
ovolj.
e
pa o =
em o
važati,
esar
om a
imamo
bil-
ni
eri,
e a ato reba voznega ovoljenja
centralne vlade v
Belgradu. Predno
e a
anes
dobi
ak o
ovoljenje,
ote =
e
mnogo
asa,
e
re -
ba
mnogo
otov
n
troškov,
ak o
a
e
vsak
e
v
krajnem lu =
aju
dlo
= i
a
up
=
ijo.
K ar rez o
=
m o
obili oleg
avadnega
vojnega
tanja
Nemško Avstrijo
e
arinsko
vojno
tanje. ospodje, e i e obirala arina
po
arifu
Nemške
Avstrije,
i
ila
e
edaj ovolj
visoka,
er naša
e
am
arina a urovine n
polfabrikate
o
0% ,
a
ele
abrikate
a
elo
do
0%
n e
ve=
T a vtonomni
arif
i
otovo
opolnoma a-
dostoval, a i
=
itil aše arodno ospodarstvo.
Tako
e
udi
eška ržava vedla
vstrijske
ca -
rinske arife.
Pa
e
i
e
asproti emški vstriji vedla
tako troga arina, i lovek o e
azumel .
i-
kakor
a ne
moremo
azumeti,
akaj
e
tako o-
stopa udi
roti
eški
n oljski. lavno
a
e,
da
Nemški
Avstriji
em
ra v
i=
e
kodujemo,
ampak
dinole
amim
ebi.
Ta avtonomni tarif je bi l za Srbijo,
ki
je
hotela
postaviti
arinski
id
asproti
emški
vstriji
i n
e imeia a vse trani ovolj
dprtih
ržiš
=
opravi
= ljiv.
Slovenija
a je
o
arifo
elo
riza-
deta.
Navedem
aj am o ar zgledov,
ako
i-
soka
arina e
obira a ajpotrebnejše
tvari.
Tako
e . r- obira ri ladkorju edaj o 0
dinarjev
d
00
g,
a
ol 7.60 inarjev a
1 00
g,
a
igice
0
inarjev,
a
etrolej 4 .65
din. td.,
n
vse to v
latu.
Ako
se
p a
ne
more pla-
=
ati
v
latu,
ar
e
edaj
emogo
=
e,
e
ribije
doti
= ni
arini
e
2 0 % .
d
apirja
a
isk
e
treba la = ati 0 inarjev, d apirja a rtanje
pa
5
inarjev a 00 kg .
Gospoda
moja,
ak o
isoka
arina
ora
a-
ravnost
biti
sak azvoj
ndustrije, in brti.
Po-
sebno a e eveda
škodovan mali lovek,
e-
lavec in
kmet-
zra
=
unal
sem, a
i
.
r.
a no
srajco,
i i
rišla
ivana
z Nemške vstrije,
morali
la = ati 0
K arine
n
a
n
lobuk 5
K
(klici:
ujte,
ujte ").
rišli
om o ak o
al e= ,
da
o
avaden
radnik, i
anes ri labi la
=
i
že
tak
e
more
iveti,
odil
re z
rajce
n
lo -
buka
koli.
K ar
e
pa
še
najhujše, e
o, a
nam
e vojska
pustila eliko
nožico
olnih
judi.
Prenapolnje-
ne
o
se
olnišnice,
mamo
eliko
nvalidov,
zanemarjene ece
td . a
f
= enje reba
dravil.
Sedaj a ujte ospodje,
oliko
e reba la = ati
danes
a
otove
medikamente,
aterih e zdelu-
jemo
oma.
Za
medikamente, i ih oramo
uvažati
z
Nemške
Avstrije, moramo
la =
ati
ri
100
kg
000 inarjev
arine
n
to
v zlatu. Ce pa
to i
mogo = e, e
ribije
e
20 % .
ospodje, e
pomislite
vse
o,
i
ahko
redstavljate,
a
o
taka
dravila
ako
raga,
a
i
ih
avaden
lo -
vek e o mogel abaviti.
Visoka
arina
na
meti
elo
labe
osledice.
Vsled
eg a tavljam na ospoda inan
=
nega
mini-
stra
vprašanje,
e
mu
e
se,,
to
nano n
e
e
voljan visoko arino, e že
e opolnoma
dpra-
viti,
a vsaj rimerno nižati. islim, a
e
o
= isto lahko
uredi
v
sporazumu
s rgovsko n brt-
no bornico, n o embolj, er
e ospod inan
= -
ni
minister
zdal
aredbo
re z
Narodnega
red-
stavništva.
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 10/24
83 8
Stenografske
beleške.
Predsednik Dr .
Drag.
Pavlovi
: Im a
re = osp.
ministar
inansija.-
Ministar finansija Dr . M om
ilo Nin-
=
l olim vas, ospodo, li
=
no
pitanje uputio
je na mene gospodin poslanik Kristan. Ja bih т о о
da ospodin
ristan
brazloži voje
itanje,
kako
i
mogao
ednovremeno
dgovoriti
a
ba
dva.
Predsednik
Dr .
rag. Pavlovi
Im a
re
=
gospodin poslan
k Kristan.
Poslanec
nton
Kristan
:
re d ratkim
sem obil
astopno
rzojavko:
„Prosimo
osredovanja
ri
pravi monopola,
da
popolnoma
ali vsaj
eloma
popusti
monopolno
takso
ri
ol i nosku 7
inarjev 0 ara
v zlatu
za
00
kg.
— gre
se
za
00 agonov
soli
- er
akso d 800 abojev žigalci nesku
126 inarjev v latu
a 00
kg."
Ko
em
obil
brzojavko,
em
e
prašal:
od
ko d
n
da j e e vedla monopolna aksa
a
sol
n vžigalice
a
ne kraje,
i
o
prišli z ek-
danje Avstro-Ogrske v
kupno
raljevino Srbov,
Hrvatov
n
Slovencev
?
ato vprašam ospoda
ministra, d
kdaj n
a
temelju
kakšnih zaklju
=
kov
je
naro =
il g. minister
centralni
pravi
monopolov,
da e
spostavila
u di ri
as
ne
arinarnice
n
da
je za
=ela
po
deželah
bivše
Avstro-Ogrske,
ki
so
prišle
ržavo
SHS,
obirati
monopol
a
ol
n
vžigalice
?
Iskal
em dgovora a o vprašanje v
saki
številki
Službenih
Novln" obil
sem nekak raz-
glas
eneralnega
irektorja
Kuki
=
a,
i
i
e
o-
svem
erazumljiv, e
omislim,
a
e
e ri as
tudi že vedel
monopol.
Tam
toji:
„Uprava ržavnih onopola ktom vojim
od
4.
maja
ek .
od . Br. 2 1 6 ostavila e
slede
=
e
1 .
a
se
monopolisani
rtikli
uvan
uvan-
ske reradjevine,
o,
etroleum,
ižice,
igarpa-
pi r lkohol pe
mogu
z nostranstva voziti
granice ivše Kraljevine rbije ez ozvole ve
Uprave" .
.
V elem azglasu e idim
i=
ak o
recizno
izre
=
enega,
a
i
mogel
e
=
i
a
odlagi
eg a
n
tega klepa
e
je
monopolna
aksa vedla
udi
a
Bosno
n
Hercegovino,
Hrvatsko,
Slavonijo,
Dal-
macijo
in
Slovenijo.
Jaz
sem mnenja, a
ak o
alekosežnih dredb
nikakor
e more
zdajati
inan=
no
inistarstvo
v
astnem elokrogu,
mpak
a
e
ato
otrebno
na
vsak
a
= in
ovoljenje Narodnega
redstavni-
štva.
Zato
vprašam
ospoda
ministra: Kdaj
n a
podlagi
akšnega
aklju =
ka o e onopolne
takse, i veljajo
a
ivšo raljevino
Srbijo
n o
katerili se
pl a
=a
za
00
kg soli 7.60
in.
v latu,
za
00 kg vžigalic
26
din.
v
zlatu, a
00 kg
ci-
garetnega apirja 61
in . zlatu,
a
00 g
alkohola 17 in . latu
n
a 00 g afte
n
petroleja
54 .65
din.
v zlatu,
rastegnila na celo kra-
ljevino
Srbov,
Hrvatov
n Slovencev ? prašam
dalje,
akaj e
i
a
alekosežna adeva redlo-
žila Narodnemu redstavništvu
n li e ospod
minister
benem,
o
e
o
krenil,
udi
zdal
a-
redbo,
o kateri
se
morajo takoj inventarizirati
po
celi
ržavi
vse zaloge
soli
in
drugih
predmetov, k i
spadajo od monopolno
pravo.
C e se
o ni
go -
dilo, e ana pekulantom ajlepša
riložnost,
a
prodajajo
tare
aloge a
emelju e ove
a-
redbe
za
toliko
ražje,
kolikor
znaša
nova
arina.
Dalje
bi
vprašal
ospoda
ministra,
a
temelju
kakih aklju
=
kov
e
e r
b
s
k
L
avtonomni
tarif
a
stegnil a
elo bmo
=
j
e
kraljevine SH S ;n akaj i gospod
ministertegas«vojegana
=rta pravo-
=
a
s
n
o
predložil
Narodnemu
Pred-
stavništvu?
Jaz
sem
popolnoma
prepri
=
an, a sm o
vsi d
prvega
o
adnjega a
o,
a am o
ržavi o-
hodke, i o otrebni em a roti emu, a
i
napravljali osamezni esorti a astno
dgovor-
nost ali samo na podlagi sklepa ministrskega sveta
dalekosežne korake,
i
o ašemu
arodnemu
o-
spodarstvu
v
škodo n
i adenejo
b
=
utno
široke
sloje onsumentov.
Obenem
i
rosil ospoda ministra, a ove,
kdaj
o=
e dgovoriti a mojo ozadnevno nter-
pelacijo,
ki
sem
jo
vložil
e pred
2
eseca
n
kjer
sem
a
rosil,
aj
ojasni,
li
es
namerava
ve-
sti
arinski arif ako,
akor
e
isal
elgradski
= asopis
Epoha."
Predsednik r.
ragan avlovi
: e=
im a ospodin ministar inancija.
Ministar finansija Dr .
M om
ilo
in -
/
:
Gospoda poslanici
su
pokrenuli
ekoliko
ita-
nja. Prvo, isto
a
=
elno,
na
koje mislim
a
odgo-
vorim, o e
itanje . oslanika ristana: a
osnovu
eg a am a
mogao
a roširim
pštu
carinsku arifu
raljevine
rbije a
el u
ašu
teritoriju.
Pa,
ospodo,
em a
u
ikakvog
eobi
=
nog
puta,
ojim am a
ošao.
pšta
arinska
arifa
Kraljevine Srbije roširena e a elu eritoriju
Kraljevstva na snovu ešenja
Ministarskoga
Sa-
veta. A
vi
znate, gospodo,
a su rešenja Ministar-
skogvSaveta
onošena
o
mnogim
itnim
važ-
nim tvarima
maju
akonsku ilu
im ,
a
h
posle podnesemo Narodnom Predstavništvu
ra -
žimo
aknadno
dobrenje. akve m o
redloge
inili inistarskom
avetu
vi i; o am
i / n i o
i
a,
a.to
e
= inio
ocijalisti=
ki
predstavn'k
vla-
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 11/24
32.
ed. ast.
d
.
juna
1 9 1 9 .
б З ^
di , ospodin
ora
.
ospodin ristan
i
rebao
prvo o
a zna. 2agor
od
predstavnika Narod-
nog luba) . To e, gospodo, aA eno onda vladi,
kad u
gospoda
Narodnog Kluba oj ladi
imali voga redstavnika.
ru k
=
ije
ospodo, ije
moglo
i a
ude.
Mi m o ekoliko
meseci
il i ez
Narodnog Predstaviništva
ajtežim
momentima,
onda
ad
e ve
ilo
esreA eno, ad e .l o ve
i ieregulisano,
ad
e
rbalo
onositi
a,
brzu
u ku
opšte obavezne dluke
a
e nese im e oliko e
može ed ašu
ržavu. esmo
i
mogl i ekati
nekoliko meseci a apsolutno e u de oneta
nikakva
dluka
a
akonskom
nagom,
oja
i
važila za
elu
eml ju . rilike u
ile
anredne,
druk
= ije nego ne re oga vremena Srbiji va n
Srbije,
a
akoni
anije
oneti
isu
ve k il i
skladu
a
ovom ituacjom.
oja
e
ije
ogla
ni
predvideti vremenu
ad
u
i
akoni onoše-
ni . N e
menjati
e
dopunjavati ostoje e
akone
u
danima kad se moralo brzo
aditi,
na
=
i
lo i e
htet
e
=
it i
aos
oj i
vaki
relom
oliti
=
kom
i-
votu naroda neminovno
abom
povla
=
i. To
mi
i-
sm o
ogli
aditi.
om
ogledu ,
ospodo,
vi
= la
novi
ovdašnje
vlade a g.
Kora
em
etri
= i-
eem. ili
nio
potpuno
ložni.
Sto
e
i
=
e
eguiisanja
aših
arinskih odnosa,
ta e
tvar
il a eoma itna. opodo , i m o
imali tvorenu apiju
a
ve trane, ilo e o-
trebno
tvoriti edan
modus ,
a
e eguliše
lužba
carinska
a
e
na ob i
koja
lazi
reko
naše gra-
nice
apla u je carina. To e ilo potrebno z ri -
vrednih
oš
više
iskaln.h
azloga. itanje
o-
že
iti
a m o .
oju
e
d
veju
pštih
carinskih
a-
rifa
rebalo
riineniti.
m o
aspolagali
vema
opštim
arinskim arifama: pštorn carinskom a-
rifom raljevine rbije arinskom ar
lo m
u -
stro-Ugarske. ismo
ogli
staviti
ažnosti
obe arife er
i
o zazvalo nesavladljive eško-
e
arinsko]
l užbi ejednako
optere
enje
ob e
koju i
azni
krajevi
rošili.
Sasvim e azumljivo,
što e
esko-Slova
=ka epubl ika rimenila u -
stro-Ugarsku arifu, er druge ij e i mala. vo ,
koj. u omenti en e ukovodi l i a
redložim
Ministarskom Savetu. a e
r imeni
opšta carin-
sk a arifa raljevine
rbije
arifske lakšice
ugovora,
oje
e
Srbija
il a
aklju
=
i
l
a
.
re
vega
u snovnim rincipima
.i ojima u
e
ve
arife
ra A ene, nema velike azlike.
Austro-Ugarska
kao
i
m i
svojili
m o lavnom rincipe
po
kojima je
izradjena oznata em a=ka arinska arifa
d
.
1902 . m a
azlike amo
ogledu
detaljnoga
as-
poreda ogledu
visine arinskih
tavova.
Naša
tarifa,
a matram,
olje e
azredena
d
arife
austrougarske oliko
a ao
tru=an
ovek
o
mogu
a
rocenim. To e edan azlog,
zbog ega
sa m više
voleo
a
e
r imen naša opšta carinska
tarifa
Kraljevine rbije .
Dr u g i
e
azlog ome , što Kraljevina Srbija
kao
manja
emlja,
morala
e ve oj
mer . a
titi
svoju om a u proizvodnju. Mislio sam, a e re -
m a
adašnjim ri l ikama našeg ovog Kraljevstva
potrebno
a aša ržavna
adinost, oja reba
jednim
vojim
elom alje a ivi, rugim e-
lo m
da
e
tvara
azvija,
u de
to
olje
zašti-
ena,
ne
amo
d proizvodnje
država,
oje
u a-
nije
onkurisale Austro-Ugarskoj, .nego
d
vo-
jih ovih
konkurenata
z
N e m a
=ke
Austr i je e-
ške.
Kraljevina Srbija
m a
više
d
0 od na
sku-
stva
a
vojom
pštorn
carinskom avifun. To e
iskustvo eobi=no ovoljno a ju . Z a ih
0
o-
dina
rbija
e o=ela rivredno
azvijah
eoma
naglo
vima ravcima; a in
0
od
:
n
a ri -
vredni život rbiji
zeo
e
iroke
aznovrsne
osnove .
islio
am
a
e
ste
akve snove
a
budu
i
rivredni
ivot
ašeg
Kraljevstva
at i
a
tarifa našem
novom
Kraljevstvu.
Drugo itanje,
oje
gospoda redstavnici a-
ro = ito
sti
=u,
o e visina
arinskih
tavova. o-
u najpre da
koregiram
ednu
tvar,
oju e pred-
stavnik
. Sušnik zneo. n govori neprestano
tome, ak o e visoke
carine
la aju lovena=
-
koj.
Pa
ne napla u ju
e
visoke carine amo
Slo-
vena
=
koj.
ne e
napla aju
na
vima
granicama,
iste. carine e apla uju
jevgjeliji itolju
kao a
lovena
=ko j ranici; st e pljetu ao
Crno j
ori; ste akru ao Tamišvaru. e-
m a u , ospodo, ikakve
azl
ke . e
ostoje i-
kakve
lovena=
ke
arine.
o
u
aše
ajedni
=
ke
carine.
nako sto,
ak o
e
ptere
ena ranica
slovena=ka, sto ak o u optere ene ve ostale
naše
ranice.
akav
eret odnose
lovenci, a-
la k podnosimo mi stali elom Kraljevstvu,
to e asvim pravo.
Ja
erujem, ri
adašnjim
slov
in a
a
ivot
teško
e
odnosi
vako
ptere
enje ržavno, o-
je oprinosi
ove anju
ena
obe . li ,
ospodo,
treba
posmatrati
o itanje druge,
strane.
Tre-
ba osmatrati
alo
iskalne nterese
ržavne,
je r carine
maju uplu
logu: a potpomažu ri -
vredni
azvitak
emlje,
a
aj u
ržavi
otreb-
na
redstva
a
jeno
ostojanje.
i
vi
nate
gospodo, er a am
io
ovoljno
skren
re d
Narodnim redstavništvom,
a
am
zložim a-
dašnju aš u inans
jsku
i tuaciju .
a isam esi-
mista.
a
am veren,
a alo
iš e redjeno-
st i
ašoj emlji, i em o aše inansiisko ta-
nj e
a ovedemo
ed.
li, ospodo,
u
reba
niti
)go nergije
nogo
otovosti
a e odno
s (
/rtve.
aš
b og
adašnje elike
kupo
e ži -
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 12/24
840
Stenografske
eležke.
vota, zdac aše
ržave
nogo
u
e i,
eg o
što bi ez oga
bili. Svi materijalni
zdaci
u mno-
go
e
i. i st i
arodni
oslanic
oji
epresta-
no redlažu,
a
e
va j
li
naj zv.or ržavnih
prihoda
kine,
ni
st i
u ajenerg = nije ražili
.t
se
=
i
ni va j
li
naj
zdatak
rotestvov
di,
a-
što
e
a
r.
e
pove
aju
odaci
a kupo u
a
pojedine
vrste inovn
ka. a ad e, ospodo,
traže
oliki
zdaci,
d
ud
e
aša
ržava
e
ogromne
zdatke
a
okriva.
edan
oslanik
e
ljuti, što
e
napla uje porez na vino, rugi
e
ju -
ti zbog .poreza a akiju , re
i
e
ju t a mono-
pol, etvrti a
carine.
a,
gospodo, aša rža-
va
mora d e=
ega a
ivi,
i
ereti moraju iti
veliki, er u eliki ržavni zdaci. edjutim,
i
su
ereti mnogo ve i
a
trani. M oj e lan, a
e-
dan veliki eo
vih adašnj
h
ereta rebacimo
na
u du
e
generacije a o,
to
e
ova
naša gene-
racija
na=e uv še odnela;
li m a
rugih r-
žava,
oje
l edaju ,
a
otovo ve erete
zazva-
ne
atom
vale
a
vi i
današnju
eneraciju,
oja
Je
vugde
odnela
olike
rtve.
e
elike
rtve
na
oje
e
ospoda arodni
redstavnici uže ,
stvari
u
ne
carine,
oje
m o mi re ata
pla-
ali rb ji. a e porim, a
e
vako ptere-
enje
oli
veoma
eško,
a no pogadja
iromaš-
nu lasu
aroda.
i
m o
ome
onopolu ol i
vodili
iskusiju rpskoj arodnoj
kupštini
to e uopšte ilo priznato, a i olje ilo a
monopola oli ema.
li ,
ospodo, i raljevina
Srbija
re
ata,
ij e
u
inansije ile
(
tpuno
re -
djene, ij e
mala ogu nosti a kine onopol
soli,
oš
manje , gospodo, mi ada
m am o
za
o
m o g u
nosti,
ad
m a m o
a
e
orimo
a
olikim
vanred-nim
ovim
zdacima.
a
ih
olio
i
moramo edanput
o i
e snove,
a
im K i
nemo edan orez,
im
kinemo
državi tidan
z-
vor
rihoda,
a
dmah
ronadjeno
rugi ,
talni
izvor
prihoda.
Ali ak
e
osnove
ožemo
o-
i
ek
nda,
ad tvorimo
redstva
zravnani*;
budžetne
avnoteže.
em
oga arine u
aše
stvari aleko manje ego to o zgleda a rv i
pogled.
pecijalno aš rgova
=
ki romet
a
e-
m a
=
kom ustrijom
a
e
škom ptere
en e
zbog
oga,
to
i
a im
ržavama
emamo
r-
govinske
ugovore,
a
e
e lokupna
oba
arini
po pštoj carinskoj
arifi.
Al, gospodo,
i
a p-
šta arinska arifa ije ako trašna ao što
z-
gleda na rv i ogled. esumnjivo e, i
ete
se veriti o n om e
št o
e
adi,
o
vima akon-
sk m redlozima
oji
e
premaju ada a ve
strane
a
e vuda arine znatno
iti
ove-
a
ne,
premi n om e
što
e
ilo
pre ata.
To
e
e'
U
= initi
e amo
z iskalnih azloga,
eg o
bog
toga
to vaka ržava mnogo iš e otreba
m a
da
rani voju oma u
roizvodnju.
i
e,
o-
spodo, moramo
pom.nti
s
im
da sm o edna drža-
va
zasebna
d
vi h stalih
ržava
a moramo
stvoriti
azgranat
rivredni
život ezavisno
d
svih država, tvorene ne aspadom ustro-
ugarske
monarhije l i e.
im
e tvori ogu
-
nost da se aklju=
e
rgov.nski
ugovori
a
N e m a
= -
kom Austrijom Ceskoslova=
kom,
i em o e
ugovore
bez
umn je
aklju
=
it i
nda
e
ar.ne
možda iti manje
d
vih, oje u ada.
edju-
tim ije ako trašno
i
optere enje nih
artikala,
Koje
u
gospoda
arodu, oslanici
aro=
ito
sta-
kli,
.
pr. staknuta
e
arina a
e
er,
el i
e,
pla
a
e 0
inara d to
kgr.,
gospodo,
o u-
strijskoj
arinskoj arifi
e er
e
la
ao natno
manje
nego
o
našoj. o
je
prirodno što
e
naro-
=
ito ndustrija
še
era u Austriji
b.la
jaka
ije
ima-
la
potrebe
a e zašti u je . edjutim ptere enje
koje
e
napla u je
0
in . m i m o p la
al i
ve k
Srbiji pre ata. M i e možemo
manjit ,
ptere-
enje
e
era
ri
vozu
z
oga
azloga,
to
o
isto optere enje m a
va j
e er,
oj i
e
proizvodi
u emlji. kinut,
rošarinu
ri vozu, staviti
ovu
emlji
zna
=
il o i avorizirati
trani e
er
prema oma oj
roizvodnji.
i
o ,
ospodo,
e
možemo = initi. k.nuti ak edno rugo, o
nijedna država
pri
adašnjem
inansijskom
tanju
stvari
posle ata ne e = initi e i =
inila.
.. . op-
tere enje
rugih
redmeta
ije aš
trašno.
e-
ni u a r. poznati zvesni odaci
el .
= in e a-
rine. o pštoj
arinskoj
arifi
am u =na
oba
koja
e
uvozila z N e m a
=
ke Austrije
eskoslo-
va
=
ke,
o
podacima
oje
a
m am ,
oja
e
d
v h
tekstilnih
kaninaa
ama
ajpotrebnija
znosila
e
1 0^
d
vrednosti obe ,
medjutim
na oja
e
po govornim
tavovima
apla uje
znosi
ko
6%
d
rednosti obe . Gospodo
a
islim, ada
se
na
a akvim
e
snovima
radi
arinaska
tarifa, a o ije ako eliko ptere enje.
N a
kraju
a
molim
ospodu ,
oja redlažu
ukidanje oreskih zvora za ašu državu, a ve k
imaju
a
m u
nu
drugu
tranu, a
maju
a
u m državne potrebe. Lako e na i mane vakom
porezu, vakoj
ržavnoj ažbini.
a
roizvodja-
2a,
a
rgovca,
oj i
ma a lati u dažbinu, e-
sumnjivo
e,
a
i
il o
olje
a
e
ažbine
em a
i
a
oba.
oju
prodaje
il a
i
erovano
ef t
nija,
ali i alazimo arina ažbina
vima em -
l jama ne
u
vakim
anom ve e e
ak o
mora a u de ednoj rganizovanoj ržavi
koja o e a
ivi
a m a
napretka.
Predsednik dr. rag . M . Pavlovi :
Im a
e
=
.
Sušnik.
Poslanec
Anton
ušn /k:
/.
nim
elom
odgovora jjosp. inan
=nega
i-
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 13/24
32 ,
ed ,
as t . d . u na 919.
84 1
nistra
em
opolnoma adovoljen,
je r
e tro-
kovnjasko
azložil, akaj o
e vedle take
arin-
ske arife.
Vendar i
:i ri= akoval, a o
malo
vpošteval.gospodarske
azmere
loveniji,
je r
sm o
bli
kozi
toletja
druženi
Nemško
Austri-
jo
n
je
nemogo= e,
a
i
ri
as
ladale
nake
razmere
kakor v Srbiji.
V
Sloveniji
kozi
esecev
ismo
la =
evali
nobene
arine.
edaj
o
reteku
5.
mesecev,
o
so
judje
e
klenili
rgovske
pogodbe,
a
ar
a-
enkrat
ak o visoke arine,
katermi
risklepanju
pogodb
i
ih
=
e
a=
unal .
Nadalje
e
morem
iti adovoljen,
er
os -
pod
inan
=ni
minister i i=
bljubil,
a o=
e
a
nekatere
redmete arino vsaj
nižat',
e
e e
popolnoma dpraviti. ospod
inan
=ni inister
mora to
na vsak
na
= in
toriti.
N a Ceskem
n.
pr.,
kjer e narodno
predstavni-
štvo
sklenilo
akon
arini,
a
finan=
ni
minister
dovoljenje,
a
more
a otove tvari
arino.zni-
žati
li
elo
popolnoma
dpraviti.
Prosil
i
ospoA a
inan=nega
inistra,
a
nekaj
krene. Vsoko
arino
e
a
vsak
a
= in
re -
ba olikor mogo=
e
nižati,
a e
iudstvo
omiri.
ke r
bomo
icer morali ložiti
e osebno nter-
pelacijo
n
taviti oseben
akonski
redlog.
Predsednik
dr .
Drag.
M .
Pavlovi:
Im a
re =
g. oslamk Kristan.
Poslanec Anton Kristan:
Gospod inan=ni
minister je 'cer jako
ep o temeljil voie
tališ
= e,
k i
e
a
di
meni ap a=
no .
Ce
e
e
e
apravila
tn
apaka,
a
e
klen'1
o
am o
ministerski
vet.
ie mel
vendar
ospod
inan=ni
min'ster
ese-
ce možnost
a i il
redložil Narodnemu
Pred-
stavništvu, aj amerava. oie
vprašanje e lo
glavno roti
emu,
a
e
e
elalo
re z
arla-
menta,
brez
ms. i
m o edeli
u
mesece
koro
brez
redlogov.
az
misl'm,
ospodie.
a
e a
zadeva
ako
ž'vlienske
važnosti,
a
ahtevata
aš
nonos n aš a
olžnost,
a e am tvar
red-
loži
n
a
o
dobrimo
li
dklonimo. Ce
udi i-
sm o
zvo'ieni
v
vol'tvah d
iustva. m o endar
rcprezentanti
voiih
trank
i
m o
'm
dgovor-
ni. Gnsnnd oslanec, i
e
lan
luba ,
i
ma
va
minsitra
Predsednik
r.
rae .
.
avlov' :
Molmi
Vas,
ospodine
oslam=e,
a
e
grani= i-
te na ratku zjavu dgovoru
rospod'na
ini-
stra
a
e
ne
puštate i
kakve
diskusije.
Poslanec Anton Kr'stan: ospod red-
sednik,
o je
elo
važna
n
ujna tvar reba e
konstatirati,
a e
ukaj red
elo
bornico
zjavil
=
lan
luba,
j ravi, a ma jegova tranka
ve-
=
no judstva
Sloveniji a eboj,
a e
o
mo-
go
=
e
judstva omiriti aradi isokih en ol i n
vžigalic, i o osledica isoke arine. e n o
pravi, omen' o lic: ,Caveant onsules "
Kajti
sicer
i
ahko
v
rajih,
je r vlada
edaj ajlepši
red, astal ered ...
Predsednik
dr . Drag.
M .
Pavlov-' :
Gospodine
oslanice,
o
e itav ovor,
oj i e
u
vo j
prilici
e
opušta.
Poslanec nton
ristan:
o
prašanje
sem
tavil ad i
ega, er elimo, a i
ospod
minister
ovedal, da j
o=
e
o tvar
redložiti
nam, i
osimo
dgovornost
red
hidstvom, a
bomo ahko je j
klepali.
Odgovor isem
obil.
Predsednik
dr .
Drag. M .
PavIov
:
Im a
e= g.
Ministar
Finansija.
Ministar
Finansija M om
flo
ine'c:
Alolim Vas, ospodo, a e nam
a
i am io
dovoljno asan. ospoda oslanici i- ameraju
što
isam
ražio
aknadno
dobrenje
d
Narod-
no g Predstavništva.
edjutim
ospoda
nam
a
sam
redlog
akonski udžetu
odneo
aj a
meseca. U inansijskom akonu ma edna dred-
ba
oja
e odnosi a pštu ar'nsku
arifu
ad
bude
na
pretresu
ta j
zakon nda
e
se
rešiti
na -
knadnom
dobrenju.
ospodin
ristan aborav-
Ijava
da
su
rethodne
osnove
z a .
grarnu eformu
donete o redlogu . Koraca o ešenju Mini-
starskog Saveta.
o
e mnogo
rupni
;
a
tvar
nego
to
e arinska
arifa.
K ad
odje
inansiiski
zakon a
nevni
ed ožemo
e
onova
ratit'
na
vo
itanje
mati
scrpniju
iskusiju
d
ve
sadašnje.
Predsednik
dr. Dng.
M Pavlovic:
Im a e= .
van Kova=ev i .
-
(Glasov
-
:
Nije
u ).
Pošto
nema
.
Kova=
ev'
a
ovde.
o
se
ne
mo-
že
ostaviti
itanje a .
inistra
Finansi 'a.
Go-
spodo,
im e mo
scrpli
smena
itania.
oja
u
i imla
a
e
tave
a g.
in'stre.
Sad
o
malo
da e redie
a nevni
ed .
li,
re
no
to
re -
djemo na
nevni
ed , a
molim
ekcije
da
e prvo
konst
:
tuiši
izaberu dbore
a
akone,
oje
am .
vam
ro
=
itao
rošlog
uta.
i
u
akonski
red-
loži:
Zakon
zmenama opunama
akonu
narodnim
kolama;
redlo?
akonski
zmenama
i opunama
akonu
Universitetu; redlog Za-
konski
zmenama opunama
akoiu
ratorijumu:
redlog
zakonsk' zmenama
opu-
nama
akonu
oroti;
redlog
akonski z-
menama opunama
akonu ostupku ud-
skom; akonski redlog ticanju rava dvoka-
ture redlog
.
Ribara.
s
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 14/24
84 Stenografske
beležke.
Dajein
eset
inuta
dmora ozivam ek -
cije da
se
konstituišu
zaberu
dbore
a ve a-
konske
redloge.
(Nastaje
dmor.)
(Posle dmora.)
Predsednik
r. rag. .
avlovi
:
Gospodo,
a
astavimo
ad.
Izvolite
uti ,
ako
i 'i e
ekcije
onstituisale.
Sekretar
r. Aleksandar
Mijovic ita:
I .
ekcija, redsednik
astas
etrovi=
,
e-
kretar r.
Mladin
Svinjarev.
II.
ekcija, redsednik iroslav Kulmer, •
se-
kretar
r.
tjepan
ukri=
.
VI.
ekcija,
redsednik r. nte Paveli
, e-
kretar
Aca
Bogdanovi
.
VII. ekcija, redsednik ioka
estorovi= ,
sekretar Tripko Zugi
.
Predsednik dr .
Drag.
M . Pavlovi
:
Ostale
ekcije
isu
e
oš
onst
tuisale.
olim
sekcije a
ožure,
a
e
to
re
onstituišu.
Sad relazimo a nevni ed .
Prva
e ta =ka
nevnoga
eda:
dgovor
g.
Mi-
nistra
a umarstvo udarstvo a nterpelaciju
g.
Antonu
Sušnika rodukciji glja.
Im a
e=
ospod'n
ušnik.
Poslanec
Anton
ušnik:
Gospodje oslanci re d vema esecema
sem
ložil
nterpelacijo ar idi rodukcije
remo-
ga n icer aradi ega.
er
am e
akrat
ro -
zila
riza
sled
omanjkanja remoga. remog
je ,
kakor
veste,
en a
najbolj
važivh
onilnih
i
a-
rodnega ospodarstva.
e restane
rodukcija
premoga,
otem
reneha
ndustrja.
b rt n
rgo-
vina, manjka ela
n
aslužka;
n
e
astaneio
še
eleznice,
otem e opolna
atastrofa
a a-
še ospodarsko
ivljenje
u .
V
Sloveniji mamo
emogovn kov,
n icer
najve
=
a ranjsko-štajerski
eji.
mamo re -
mogovnike
Zagorju.
rastniku. rbovliah.
a-
bukovci
n
Velenju.
Žile
adnjega
udnika
egajo
celo ja
otri
o
Leš
a
Koroškem.
alje
o
e
premogovniki
Velikovec
v. tefan a
Koroš-
kem
n
na
Kranjskem
Ko
=
evju,
Mirni
n
St.
an-
žu . V seli
eh
remogovnikih
e
e red
ojsko
1913. ,
o
e ila rodukcija ormalna, roduc'-
ralo
a
eto
koli
8,8
П П
.
П
П П meterskih
totov
premoga li nevno koli 2 2
agonov.
ed
vojsko
e
e a rodukcija
remoga
natno
ni
zate,
ve = kakor za
no
tretjino,
ak o a
sm o
prišli
meseca
prila
.
. ,
o
em tavil
vojo nterpela-
cijo,
a
70
vagonov
nevno,
orej
malo
ve
=
a-
kor 0% ormalne rodukcije.
akaj
e a ro -
dnkciia ak o trašno
adla?
V
rv i vrsti e vzrok
temu
voska. Vojaška blast, i e revzela vo -
jo
pravo
udnke ,
e e a vse a
= ine
zkoriš =
a-
la .
Kopalo e e samo
o ajboljih
ilah,
labe e
je
a
uš= alo
v
emar. Ko
o udniki
rišli
opet
v ravo ast,
e il vas
nventar anemarjen,
n
produkcija
i
mogla itro osko
= iti.
Lastnik lav-
n'h
remogovnikov v
Sloveniji,
e gotova ružba.
Ta
ružba
e
stanovljena
rancoskim
apita-
lom,
oda
jeni
radniki
o
ili
agrizeni
emci
in so
m ed
vojsko tvorili steber emštva a Kranj-
skem
n
Štajerskem. Ko e e tvorila aša rža-
va ,
takrat
so
f
radniki
ganjali pasivno
esisten-
co
Klici
pr i
oc.
emokratih: Ni es ")
n
emo-
go = e e
bilo
produkcijo itro zboljšati osebno e.
ke r
o.bile
se aprave ak o elo
anemarjene.
Ves
obrat
ni
mogel
riti
v pravi tir.
okler n'
^šn
pokraiinska
vlada
Ljubljani
osegla
mes.
Po-
tem, o e aša
vlada
ritisnila na ružbo, osta-
vila udnike
od adzorstvo
n a
=
el a krbeti
a
delavstvo, e
la
rodukcija
olagoma
višku
a-
ko
a
sm o
edaj,
akor
se
mi
e
povedalo,
osko-
= ili s produkcijo e
na lizu 00
vagonov
nevno.
Nastane
vprašanje, e
am adostuje a ro -
dukcija remoga. V bivši Avstriji mo
roducirali
na eto koli 00 miljonov metersk h totov,
iko
da e
rišlo
a
osamezno
sebo koli
5
meter-
skih
totov..
K er a v Sloveniji imamo ak o az -
vite elezne, industrije
n
er
rivatniki
ri
as
kurijo mnogo
rvmi,
moremo
ri as a
=
unati
nekoliko manj orej
ribližno
0 meterskih totov
na sebo.
Po em lju
= u
0
meterskih
totov a
osebo
i
loveniji
orabili koli 2 iljonov
meterskih
totov
remoga
a
eto.
re d
ojsko
smo, akor
em
e
menil,
ridelali
koli
8 mi-
ljonov meterskih totov. orej
a
oma
=
o
orabo
dovolj, ekaj mo a a ogli e elo važati.
Vendar
m o a ljub
em u
važali
ngleški
n
eški remog n icer aradi
ega,
er e aš
u -
javi
remo = :
mnogo labši lede
urilne
mo= i,
er
Ima
koro
olovico manj alorij
eg o
nglešk"
n
=
eški rn i remog. e i oteli edaj se uriti
s vojim
astnim
remogom, i
ma manj urilne
mo= i
,
i
orali
rodukcijo
zdatno
višat',
aj-
i n
mi
a no retjino. lovenija
i
abila otem
sama as e
koli 5 miljonov
meterskih
totov
a
leto.
Zvišana
produkcija
znaša
edaj
koli
00
va -
gonov
nevno,
li a eto
kbli
4 miljonov
me-
terskih totov; orej
V
a
množina iti
a Slove-
nijo
ne
zadostovala. Sedaj
a
ride
raven še
B a-
novina
n
rbija.
anovina
ma u di ekaj
re -
mogovnikov
n
ridela a an koli
0
vagonov
Srbija
koli
0
vagonov,
udi Bosna aje a an
okoli
1 0
vagonov
remoga. e eštejemo se
skupaj, obimo v najboljšem
slu
=
aju koli
00
va -
gonov nevno. e a
=
unamo, a o melo aše
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 15/24
32 .
ed.
ast.
d . una
919,
84 3
kraljestvo 0 miljonov
rebivalcev,
n
zamemo,
da
ride a
vsako
sebo 0 meterskih totov a
leto, otem abimo a eto koli 00 ilijonov
meterskih
totov li nevno koli 2.800 ago-
nov. remoga ridelamo,
ak o
em
menil,
a-
mo k o l ' , 00
vagonov
nevno
n
a
am
manjka
torej
obri ve retjini.
Premog
v
Sloveniji e reba azdeliti. rv i
vrsti
ridejo
oštev
eleznce.
eleznice
am e
porabijo
koli
00 vagonov nevno. Državna e-
leznica
obi 5
agonov,
užna
eleznica
olikor
je te
=
e c ašem zemlju,
0
v..gonov n
dalje
do
Mlirzzuschlaga
e
0 agonov,
ruge
okrajine
pa 5
vagonov,
kupaj orej 00 vagonov nev-
no .
Po a
=
u nu tare rodukcije z meseca prila
ko em tavil vojo nterpelac'jo, i našalo o
na d
eno
tretjino,
po novi produkciji
pa okoli
5% .
V
Sloveniji
mamo
a
oleg
ega recej azvito
industrijo. mamo
elezno ndustrijo
a eseni-
cah n
torah,
alje
rebljarsko
ndustrijo
Kropi
n
Kamni
gorici,
imamo
tovarne
za
kose,
to -
varne
a
ohištvo
n
a
tole,
ovarne
a
evlje
n
snje apirnice,
redilnice,
pekarne,
td., i
vse
abijo remog. Dalje
e
reba
vpoštevati
udi
zasebno
gospodinjstvo,
n
olnice,
n e
e nkrat
približa ima,
o treba kuriti
udi
rivatna tano-
vanja.
Potem rabimo
premog za
šole a
rade.
Ce
o rodukcija remoga ak o
majhna
akor e
sedaj,
bstoja nevarnost, da bodo
po
zim; uradniki
prezebali v svojih radih n a e bo godilo, a-
ko r
med
vojno.
Ko se je
neki
sodnik
pritoževal,
a
ne mora elati, er e remrzlo, e mu e
eklo,
da
na i
prnese
premog
s
eboi
n i akuri.
Ravno
tako
e
ahko
godi,
a
om o
morali
opet
a-
preti
ole,
aradi
omanjkanja
remoga.
Produk-
cija
e
majhna,
remog strahovito rag. Do= im e
pred ojsko talo 00
g
ašega remoga
.2 0
do 1.30
K,
stane sedai 00
kg.
2—13
K
in
to
loco
eški
remog tane anes
a
estu
6—20
100
kg.
Ce
e pridenejo otem e
visoki
revozni
stroški,
e isto otovo a e remog, rednn
pr'de .
r. Belgrad,
podnzi
ajmanj
a
olp-
vico.
Zato e
eobhodno otrebno, a e
viša
ro -
dukcija
remoga.
Nastane
samo
vprašanje a ak
na
=
in .
Kakor
em
menil,
e
okraiinska
vhda
Ljubljani
storila
e vse
mo.eo
=
e
n
e
imela
e
tudi
nekaj
spehov.
Treba
a e.
a
udi
aša
entral-
na
vlada
pritisne
na
rboveljsko
družbo,
ki
e last-
nca remogovnikov, a tori se
otrebno,
a
se
produkcija
viša.
Treba
je
napraviti
a elavec
barake, a
atere
aka
ez
.000
elavcev,
i o
prišli z cm
=
i'c. elavstvu
aj
e reskrbi a-
dostna rana. Ce
odo elavci adostno
reskrb-
ljeni
živili n
rugimi
ivljenskimi
potrebš
= inami.
bodo
ol j
ridno elali
n troški bratovanja
e
bodo ak o
eliki,
akor o
anes.
Dalje e
treba
skrbeti seveda tudi
a
o,
a
e
zmanjka
bencina. Bencin
e
rabi
pr i
trojih ud-
nikih.
em ziru
am
vedno
reti riza.
Vedno
se
vrše ogajanja lede obave encina, encina
pa
d
ikoder
i.
elezniški vagoni
udi
iso
a
razpolago,
adar bi ilo reba revažati
remog.
udno
je,
koliko
kompetenc
imamo
glede
premoga
Imamo
ministarstvo
za
rude
in šume,
ministarstvo
za bnovo emlje n
inistarstvo
aobraa= aja.
Ce
i l
remoga, ravijo,
a
e vzrok
om u
o,
er
ni
ovolj
elezniških
voz,
a
i
a
mogli
repe-
ljati.
Ce
e vpraša, akaj
eleznice
e
vozijo,
a
ti dgovorijo, a
ato,
er i
remoga.
no
mi-
nistarstvo
aj
vzame tvar nergi=no
v
oke, a
bo
lo otovo
olje
aprej.
Dalje
e
reba
Izkoristiti
tare
apuš
= en e u d-
nike, aterih
mamo
v Sloveniji n
rugod recej.
Na
Nemškem
o o
e
red
ojno
rakticirali n
so
's
om o=
jo
ovih_
strojev
zkoriš= al i
apuš
= ene
rudnike.
V-Sloveniji
je
gotovo
e
mnogo
premoga,
k i ga
bo
treba
izslediti.
Tako je
bilo
n. r. v
jub-
ljanski
kolici
. 913 .
rostosledov a
remog
1564 .
Na
Vrhniki
mo e
med
vojsko opali
jako
dober
premog,
k i
i
imel ni= manj
kurlne
mo= i ka-
kor
ngleški, ziroma
eški. edaj
e tvar
a-
spala, Bog ve z akšnih vzrokov Bržkone odo
tu
rivatni nteresi
mes.
Država
e mora
a e
stvari
obrigati,
tvar
itro
zeti
ok e
n
e
ve
=
alje
dlašat
Gospodje,
e ekaj
islim,
a i ilo
obro,
=
e bi
država am a vzela
v
ok e vse
roduciranje.
Gospoda
moja,
apital
stane
vedno
e
eb i
nak,
im a pred
o=
mi
vedno le
svoje
koristi n se ne briga
za
obrobit
ržave n
judstva,
a
aj
o
a a-
pital ngleški, rancoski, li
emški.
Gospoda
mo-
ja , odo
= nost
narodno-gospodarskega
azvoja
e-
ž i otovo
a
em ,
a
e
odjetja
ocijalizirajo.
V em ziru e ngleška vlada
apravila
e
med
vojsko
elik orak.
o e
retila tavka,
e
n-
gleški minister
stvar
lepo
poravnal
tem, a se je
dogovoril
odjetniki
n
elavci
n
e vzela
r-
žava vseve
je brate
voje
oke. Lastnikom
e
dala
4%
bresti
n
agotovila
udi
delavcem
elež
na
obi
=
ku .
Za
em
vzgledom
re
e
udi
Ameri-
ka .
Gotovo
je ,
da
leži
ešitev
problema
narodnega
gospodarstva avno
v
em , a e dino na a a-
in
mogo=
e
bližati elavce
n
apitaliste n zvo-
jevati oj
med
elom n
apitalom.
S
em ,
ospoda
oja.
on
=
am .
odal em
razloge, i o
me
ovedli o ega, a
em tavil
to
nterpelacijo
a
ospoda
inistra a um e n
rude.
Nisem
mel
ri
em obenih
eparatisti
=nih
namenov, mpak
em toril
o
am o aradi
ega,
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 16/24
844
SlenoiKafskc
elcš'.'
ker а
manjka
aši državi e= kakor dve re-
tjini remoea. delo
e
i
e
o rebno o ove-
dati, a bo do zmed gospodov zopet apa=n
o
tolma
= moie
nterpelacije .
Predsednik
Dr.
Drag .
Pavlovi
:
m a
e=
gospodin
ministar šuma
uda.
Ministar
и а i Ruda avle ar'n-
kovi
:
Gospodo,
zbog
ovoga
velikoga
ata
oji
je
il a vu =
ena
aša
emlja,
ajpre
rb'ja
a
posle
el a
aša
adašnja raljevina, bustavljeni
su il i otovo
vi
ndustri jski
oslovi, astala
e
oskudica
va
=
em ,
a
e
nda o=
ela
skudica
proizvodnje
glja.
o u , ospoda nterpelanti
umotr'li
odneli
u
nterpelaciju
a oga
red-
hodnika
ome ,
a
e
proizvodnja glja Slove-
na =ko j
bih
pre ata
na 00
nešto
vagona,
a
e
spala a 270 vagona, itali u prema ome. a
li
a
ome štogod
znam.
Gospodo ,
a
nterpelacija e
ala
o
=etkom
aprila,
a
dgovaram vo ob a г е т а
^
stanju
u
om e
e
proizvodnja
ada
alazi.
roizvodnja
nije
ala amo ] lovena=koj d
00
a 270 va-
gona, na e ' b'la
otpuno
ništena raljevini
Srbiji.
d
17 agona
nevno, ada m o
i
Srbiju
šl i
onovo,
ije
ilo i ednoga
agona
dnevno
proizvodnje. Tako e
o
drug'in
okra-
j inama aše raljevine. ada e a
tvar
toji
mnogo
olie.
U amoj Slovena=ko j
pro'zvodnja
e
popela a 380 vagona dnevno
d
70. Preduzete
su mere
okazuju
vrlo dobre
ezultate,
a
e
e
kroz va ri meseca proizvodnja oja = ati a oš
80 vagona dnevno. Sasv
;
m e prirodno,
a
u
a
vreme
ata
pali
ezultati
roizvodnji
dja.
Prvo
novu=
ena
e va
adna
naga,
drugo
gljeni
majdani
isu eksploatisan'
ako
reba, acionalno.
nego
e
adilo
amo
ako, a
e
to
e
i
roj
ugl ja
zvu
= e,
bez
obzira
a o ,
a
i e
o
scrpsti
rudnike l i e,
ajzad skud'ca
rudjima a
proizvodnju
glja
judima
il a e
rlo
elika.
U
adašnje reme,
ada e o kon=
alo
ada
treba a
m o
oljim
okolnostima,
i
vrlo dobro
znate oji u usedi
lovena= ki
rema ome e-
mojte e
uditi,
ko
aid jemo a najve
e
eško
e
u
lovena=
ko j rudjima
materijalu
a
roiz-
vodnju
glja.
K ao
to
apomenuh,
roizvodnja
glja,
ao
što
u ospoda
apazila
d 70
o ja =al
a
e a
380
agona nevno, ro z va ri ese
=
a o-
Sti i e oš 80 vagona
dnevno.
i
r nadamo,
a
do raja
odine
aspostavimo redratnu roiz-
vodnju
a ostignemo
o
00 agona nevno.
U
osni
e ako
sto il a
tala
roizvodnja
uglja, li
u
ada
reduzete
mere ,
a
e
enici
poja
=
a proizvodnja
a
ekili 00 vagona nevno.
U kolini Mostara tvoren e
edan
gljeni
ai-
dan, de e dmal i
dareno
a
lo j d
metra
debljne adamo e ajpovoljnijem ezultatu.
Osim
ovoga
otvaraju
e
gljeni
udnic i
evero-
istd
=
nom
el u osne,
oj i
be
avaju a
e e
brzo
oja
=
ati roizvodnja
glja a 00
agona
dnevno.
U rbiji,'gospodo, d u la agona nevno
sad
se
ve proizvodi reko 8
vagona
dnevno. N e
treba
aboravit',
a
m o
i
ašli
aše
gljene
majdane tanju,
oje
e
trašno
znositi:
e a-
m o
porušene, ego
zapaljene ako, a
e
e m o-
rala
raviti
oplava, a i
e atra
gasila
a
ipak oš potpuno vatra
m je
gušena.
K ao
što
vidite
ospodo,
ezultat opšt' rav-
nienju
a
drugim
emHama,
de e
skudica ako-
die
velika,
od
as
e elativno osta
ovoljan.
K ao to
znate,
tvarala
e e elika r'za
ko -
nomska
v'carskoj, ak oliti=ka taliji,
tako
a
i
oš
elafvno
olie
toiimo d
nur ib .
pošto d redratne
roizvodnie.
oja
e
znosMa
1000
vagona
nevno,
mi
m o
pak
dnterali
otle
da
ro
;
zvod
:
mo
00
agona
nevno,
o
raja
godine ja drž
;
m
.
a
emo
se
vratiti
na broj
vagona
predratne
.proizvodnje.
T z vo alo e
= ',
ospodo, ogli te
ideti
i
ako
laši m ol
odgovor
ni nterpelaciju, '
o
;
u
u
gospoda
odnela,
aro
=
:
to
a
rva
va
ostav-
ljena
pitania.
Pitani
e.
a i m i
e
poznato,
a e
proizvodnja
glja
pala? a. ospodo,
oznato
mi e
1
' "
i
žalosno
a
m '
o
i
;
e
poznato: o-
znato m i
e
to
m i
e upravo b'la prva bripa
kao
nadležnom
mimstru. e amo ,d a i misl'm
pre-
duzet i
mere"
a
e
o
opravi
eg o
am
e
preduzeo
ve
no ,
to
e
inistarstvo
uma
Ruda a vojim
tru
=nim
organima
moelo ome
pogledu
reduzeti. e
e
roizvodnja
glja
va-
kim
anom o ja =ava.
N a
re
e
pitanje:
a i u
e
postarati,
a
e
sa
trane
nabavi ueal', nermilfni dužnost i pra-
vo
da
e
o mešam er isnm
i
pozvat
a e-
šavanic
pitanja nabavci
glfa.
Mmistarstvo
Su -
m a
iu'a tara e
a
roizvodnju:
a abavku
uglia taraju e ruga Ministarstva o ja u e
i
=
'mla
ve .
a
e
nabavka erlia
o
;
a=
a
.
G uje
se :
Sta
e
a Vrdnikom?)
T
Vrdn'ku
akodie,
pre-
m a
zveštaju
oji
m am .
oja
=
a
na
e
roizvodnja
tako,
a
e
oku
du
ega
eseca
roizvodnja
A
vogubo
dsko
=
it'. a 0
vagona
nevno.
N o. gospodo, ko e nada m o
;
u dužnost,
da e m oj esor brine abavci glja, ocu
z-
gred a napomenem, a am
a.
a e
naše.mini-
starstvp raž'lo
reko
aše
mirovne elegacije
Parizu,
a
e
nese obveze
Njema
=
ke Austri je,
da
am
madu ati o
e
ao akaadu,
er
am
on i oraiu ati aknadnu,
novcu a orušene n-
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 17/24
32.
ed .
ast. d . juna 91^.
^45
stalacije
= injen
kvar
na gljenim
udnicima,
e-
go
a
am
aju
0.000
agona odišnje
am o
kao
naknadu
a naj
galj
oj i u am
z
emlje
odneli,
odnosno
nemogu
l i a e proizvodi. A ko
bismo ome
speli,
o
i
am bezbedilo ot-
punu proizvodnju
glja,
a m ože m o
o
=ekati ot-
pu n azvoj
roizvodnje
aših
gljarskih
udnika.
M i m o ražili a
e
N e m a=ka baveže a
se
N e m a
=
koj
nametne,
a
am
o
mora
zazvati
kroz uni li deset godina,
otle
a
v
e
nadam
o-
spodo,
a e naše
udarstvo
m o
i oliko proizvo-
diti, a e zadovoljiti ve doma e potrebe
oš
m o
i zvoziti .
Predsednik
Dr. rag .
M . avlovi :
Im a e
.
nton
Krstan.
Poslanec nton ristan: ospodje
o-
slanci Predmet,
i
a
e pravila a
nterpelacija
na nevni
ed,
e
el o
važen. ospod
nterpelant
vprašuje ed rugim, aj
o
=e ospod minister
ukreniti,
a
e
viša
rodukc.ja
premoga
n
ako
odstrani
evarnost,
i
reti
ašemu
arodnemu
gospodarstvu.
Gospod minister
e
dgovoril,
a e e d
aprila
alje rodukcija
premoga
natno vignila,
in
sicer samo v
Slovenij .
d
200 vagonov a 6 0,
celo a
80 vagonov
dnevno. odal
e ekaj o-
datkov lede rodukcije remoga osni, r- .
vaški n
Srbiji .
Odgovor je nepopoln .
Meni
e di,
da
i
ilo
pak
reba vs e o recej reorganizirati,
kar
e.
je
a
em
olju
osedaj
torilo. lu =ajno
se m az
okrajinski
vladi
za Slovenijo ni, i e
imel adnje
esece
pravit,
e=
li
an j pro-
dukcijo
premoga,
n
e
moram
e
edaj
e
=ati
vprašanjem, ak o i
e
rodukcija
olikor
oliko
dvignila, oda na
tvar
e,
i
am
vira
aše
delo,
namre
=
—
sklepi
centralne
vlade
s Belgradu . j
D ne 0. maja .
.
e namre= belgradska
vlada,
e
da ̂ as aslišala, e a
i
aslišala srednji
montanisti= ni rad
jubl jani ,
nostavno re-
kucnila
vs e
naše
dosedanje orake n
odredila i-
sto
ovo
azdelitev
remoga.
i m o
azdelje-
vali
o
edaj
vso rodukcijo
premoga Sloveniji
po
nastopnem
lu
=u:
З б Х
celotne
produkeje
e obi la
užna
e-
leznica,
i
ozi
o
el i
loveniji
n
rvaški
o
Siska,
to e
dnevno 3
vagonov); državna
elez-
nica
e obila
oliko,
olikor
abi, amre
=
celotne produkc je
1 7
vagonov dnevno), državna
železnica a rvaškem
n lavoniji
u di oliko,
kolikor
e
ahtevala,
amre
=
6 % % elotne
pro-
dukcije
li
dnevno
3 vagonov;
rbskim
državnim
železnicam
e
e ošiljalo e m u n 2% elotne
produkcije 2 - 1 agonov dnevno). Dalje m o
dajal'
hrvaški
ndustriji 17 .75% celotne rodukcije 3 5
i ol vagona dnevno). am e ostalo a om a=o
industrijo
loveniji
1 % , o e akih
0
ago-
iiov
nevno.
Ta azdelitev
e
je zvrš
la
o dogovoru o-
zadevnimi aktorji.
Klju=
za
množ
no
premoga,
ki
ga obi .
pr.
industrija Hrvatski in Slavoniji , e
je
.dolo
=
il
a emelju
ozadevnih
razgovorov,
isto-
tako
e
e
olo
= il a potom
azgovora oli
=
in a
pre-
m og a
a
rvaške
eleznice.
aš i
radi
o
orej
razdeljili premog ako, kakor o
eleli
nteresenti
in akor
e
ilo prav
v
D ne
0 .
aja
a pride krep
.nistarskega
sveta:
užni eleznici
e
aje
dslej
am o 8%
produkcije,
ržavnim
eleznicam 2 % ,
rvaškim
železnicam 8%, rbskim
2 % ,
a dnustrijo a
Hrvaškem 5% ,
a ndustrijo lovenji 5 % .
Na
odlagi
ega
sklepa ob i orej ndustrija Slo-
veniji
mesto dosedanjih
0
vagonov dnevno amo
3 0
vagonov.
u di užna
eleznica,
i
e
a
as
najvažnejša
proga,
ob i mesto 3
vagonov
dslej
samo
6
agonov
nevno
td .
Gospodje
o
em
prašal
r.
ompetentnih
faktorjih, ak o ride inistarski vet
o
ega
n
kdo
je to azdelitev predlagal, m i
re =
e
ef
ministr-
stva za
u m e n
ude:
,Neznani".
Nikdo
e ve
povedati, kako
je prišlo
o
ega.
V em
ud. , a
d-
slej e
o
ve=
ministrstvo
a udarstvo
azpola-
galo premogom, mpak
ministrstvo a
aobra-
aj .
Nekega
ne
e
rišel
Ljubl jano gospod
Matic ,
i
e
e
egitimiral
ot
uradnik min.strstva
saobra aja, a revzame so azdelitev celotne
produkcije premoga loveniji. Vprašali m o a
, ,kako
pride
1
belgrajska
vlada
o
ega, a napravi
anarhijo
v
že
urejenili
azmerah."
„Tako
je
aklju-
=
eno "
Vprašali
m o
r.
ntulo, ekcijskega
efa
v
ministrstvu
za ude:
.Kako
te rišli
o
ega?"
Odgovoril mi
je :
N e znam.
Mene nije
niko
pitao".
Gospodje , ako
važnih
tvareh
e klepa, e
da i e
vprašalo
a
vet m in
strstvo
a ude .
T o
se e
sm e
ve= dogajati. C e
o
=emo, a e b o
naša
produkcija
remoga
vignila, e mora
odelovati
z semi ompetentn imi aktorji, i ridejo oš-
tev.
e m o
i
elal
razdeljevalni predlog
a
mesec m aj
li
pril, m o a apravili edno a
temelju ogovora, a temelju resni=ne
potrebe.
o
pa,
kar
e
napravil
inistrski
vet,
e
e
klenilo
kar
javendan,
e
a
i
e
aslišali
ompetentn i
organi,
i o meli
a
em
olju
zkušnjo
n
i
o
poznali
so o
rodukci jo.
.laz
mislim, a e napaka em , a
.
mini-
strstvo
a
ude
zelo
el e
remogovne
kcije
roko
ako, kakor
i
ilo
reba.
az
pogrešam
ri
ministrstvu a ude nega delka: akozvanega
montanisti=
nega
entralnega rada,
i
i
m el
centralnega urada,
k i bi
imel
svoje filijalke
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 18/24
846
Stenogra f sk e
eleSke
v
agrebu, adru, jubl jani , arajevu n
Belgradu n
i
i kušal vigniti
roduk-
cijo
premoga es
ako,
akor e reba. az em ,
da
a
Hrvaškem
el a vrsta
remogovnikov
toji;
l jude
e
vedo, aj
i elali,
er
i
d
ikoder o-
bene
nicijative
n
er
ministrstvo
za
ude
e d-
govori
a obeno prašanje ako, akor
i
ilo
treba. rav ako
e
Bosni .
V em,
a
e
ed
ojsko
rodukc.ja
remoga
ni mogla dvigniti;
kajti
m ed
vojsko
so
šl i udnike
delat metski inovi,
a
o
e
zognili
ojni
b -
veznosti .
Ti
o
e vrnili b
azsulu Avstrije
nazaj
na
voje
metije
n
ustili naporno udarsko dtlo.
Prehrana udarjev e
il a
laba, ato u di ji h
delavna m o=
i il a
aka kakor ob i
pred
voj-
sko,
o
e ilo azmeroma sega
ovolj.
M ed ojno
e
e
elal
udnikih
akozvani
..Raubbau",
er e i
šl o a
o, a
i
e elalo
i-
stemati=no e a= etih ov.h skalo ove ile.
lampak
e e lo amo a em , a e eliko
z-
koplje.
Razume
e
samoobsebi,
a je materijal v u d-
nikih,
ki se
je abil eta vojne
oni
vozi=
ki
in
dru-
ge
udniške
riprave),
akoreko=
opolnoma
b -
rabljen; ed vojsko e manjkalo udnikih vseh
m og o
= ih
otrebš= in ; elalo e
e
akozvanim
„vojnim
ljem"-
„Kriegsol")
er r ug imi ojnimi
surogati, i o azjedali elezje.
N a
vs e
te tvari i moral
aziti,
kakor e=
eno,
en
organ: centralni montamsti=ni
urad za celo kra-
ljevino
Srbov,
Hrvatov
n Slovencev.
Tega
urada
manjka; ak urad e o moral
stanoviti
o t e-
zultat
e
nterpelacije.
T o
e
nteresu
as
seh,
ker
vemo,
kako hudo je , e
sm o premogom
ako
slabo
preskrbljeni
akor
m o
il i
v
prvih
mesecih
naše nove države.
Ena
o
=ka
a,
i
o
e
ospod
nterpelant
povdarjal, e mi e d. rava: o e namre= e-
prestano
ujskanje
proti
emškim
n
ploh
drugo-
rodnim uradnikom aših rajih.
i m o anes
narodno
edinstvena
država; oda
elm.
= nih tro-
kah
om o
navezani
e
dogo
a u je
uradništvo
n
b o m o
morali vab.ti
am u je nženirje , a aj
bodo
emci
li eh i li
dor
i
odi,
er om o
rabili
ehni=
no
zobraženih
judi,
akoršnih
ed
lastnimi
državljani
e
n.mamo
ovolj .
islim,
a
je
popolnoma
apa=no, e
avajamo
anes ake
momen te ot zrok,
akaj
e
produkcija
e
vi -
gne. az
em popolnoma
repri
=
an,
a
e
naši
n-
ženirji, a
aj
i
bodo
emške li
aterekoli
na-
rodnosti,
brez
z jeme
rudijo
olni
zavesti
voje
dolžnosti za
povzdigo
aše
ndustrije .
Tiste
judi,
ki
o
m ed
vojno
z
acijonalne mržnje
elali
dru-
ga=e,
e
delavstvo podilo amo a
dan prevrata.
1
oda
ni
s lužbenci ,
i ih
e
delavstvo
usti lo,
o
delali es as marljivo
n
o osegli ezultate,
katerih
e
pripovedoval ospod
miti ster.
MisLm
edaj, a
i
prav, e govorimo ov-
zdigi
ašega udarstva,
a
benem
darjamo
o
inženirjih u je
narodnosti. Kajti, ospodje ,
mi
m o-
ramo
no
vedeti:
aš i
ržavi m a m o ribližno
5 0 premogovnikov,
m a m o
omaj 0 voj.h u -
darskih
nženirjev
el i
raljevini
H S.
i
i-
m a m o obene
ontanisti=ne
isoke
ole;
aš e
mlade
kademike
odijo
z
Leobna
omov.
sta-
novili
m o icer udarsko
olo
a zgojo azni-
e
kov
n
elovodij
Celju , a ob imo
vsaj
sobje,'
ki
o
porabno a nadzorovanje
ela
udnikih.
D o
astnega araš
=
aja
udarskih
nženirjev
e
a
še ale = ato
a
o=ka v
govoru
gospoda
nter-
pelanta
o
mojem mnenju
i
il a
re
=
na.
Jaz em mnenja, a m a anašnja debata a
namen,
a okaže ministru za udarstvo važnost
vprašanja
ovzdigi
rodukcije. Glede
Slovenije
ni
reba
meti
em ziru
obenega
traha.
ri
nas
e
e
napravilo
vse,
kar
e
ilo
zaenkrat
m o-
go= e.
e= e edaj e a
toriti,
er
e moremo
samo producirati,
mpak moramo u di
vse
ove
spraviti ed,
a o m og o=e prihodnosti ro-
ducirati istemati
=
n
o.
elavstva m am o ovolj ,
zlasti
er
o
zadnji
as
Nemci
dslovili naše
u -
darje
a
estfalskem
n
am h
oslali
omov.
Isto
e
e
godilo
u di
ašim
delavcem eoben-
skem
n
egrabenskem
evirju
a
gornjem ta-
jerskem. a= a e
reba ekaj kreniti a r-
vaškem,
er
e
u premalo ela; rav ako u di
Bosni.
V
Bosni
e
e a
=
el o
elati
o
nterpelanto-
ve m
eceptu,
a
e
e
namre
=
e
=
strancev"-
strokovnjakov
zgnalo , mesto a i e
il i
e ovi
privabil i eželo,
er
e u jno abijo, st o elja
o Srbiji.
C e
o=
emo vigniti
rodukcijo
premoga,
m a
važno
esedp
u di gospod
minster
aobra
=aja,
i
na j krbi
a
ed
a
eleznicam n
leda
a
o, a
bodo agoni, aterih e e dpeljal
remog
z
rudnikov,
u di
rišli nazaj.
Ze
ri
ndemnitetra
e-
bati
em
povdarjal, a a
Hrvaškem
mnogo pre-
inogn.kov
zato
ne
more
ve = producirati,
ker majo
pred ovi totine n totine agonov remoga,
ni
agonov,
a
i
e
zkopani
premog
proti d-
važal.
st o
em
onstatiral
u di
a
odlagi
brzo-
javke
z
jubl jane ,
a
amre
=
rvaške eleznice
S00 vagonov iso rnile nazaj rbovlje
n
a
produkci ja v rboveljskem premogovniku rpi adi
tega.
er
je
reba akati
a
vagone.
Vprašanje
rodukciji premoga
e
el o
važno
in
u e reba posvetiti so
pozornost
u di adi
tega,
er
o d
zadostne rodukcije premoga u di
odvisna povzdiga aše ndustrije . e a m i e
povzdignemo oma=
e ndustrije
n
e
napravimo
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 19/24
3 2 .
ed,
ast,
d
,
una
919 . 847
novih ovarn,
otem
orje
aš i
ržavi Tovarne
se
a
morejo
povzdgnit i
am o
edaj,
e
majo
na
razpolago
dovolj
premoga
in ahko
elajo
polno
paro. e me
e
a
ostopati ako,
akor el a
naš ministrski vet, i
e
nižal
ne 0.
aj a
t. . ol i= ino
remoga
a
ndustrijo
loveniji
od
0
agonov a 0 agono nevno.
i-
nistrski
vet
i
omislil
a
o,
a
i
ala-
gamo
remnogom
tudi
ake
ndustrije,
i
elajo
no= n an n i morajo elati o= n an . Tako-
zvane
Martinove
e= i morajo rezpogojno ob ti
toliko remoga olikor
a otrebujejo. jim
e
potreba ne
more
snižavati
na
polovico. Ce
se ta m
pokuri
v gotovem
= asu
samo
vagonov premoga
mesto
0,
i
ih ahteva ravilni
brat ,
e
e a-
vrglo
še
teh 5 cagonov, ker Martinove pe
=
' ne
mo-
rejo
bratovat re z atan
=
no olo
=
ene
ol i
= ine
premoga. N aš ministrski ve t
v ugoslaviji
vlada
sicer recej bsolutisti= no,
vendar
im a ak o
obsolutisti
=
ne mo
= i,
a i
mogel kazati
arti-
novi
e
=
i,
aj
unkcjonira
.
r.
mesto
0
va -
goni remoga orabo
am o vagonov.
Vese-
lost.)
Tako e ne
me elati, mpak
vsak
sklep
mi-
nistrskega
veta
ora
emeljiti
a
rakti
=
nih
z-
kušnjah, saka tvar,
i
jo
apravijo
tu Bel-
gradu,
mora
meti
rakt
=
en misel.
Zato
se
= u d
;
m , a
se
ministrstvo za
rudarstvo
ni
prlo
roti klepu ministrskega
sveta,
i e
d-
redil,
a obi
azdelitev
remoga
v Sloveniji mi-
nister
aobra
aja
v
oko.
Kako
ride
minister
a-
obra
=
aja
o
tega, a bo azdeleval
remog
indu-
strji?
Saj
ni
trgovec
T o
je
stvar
ministra
za
ru -
darstvo. Minister
saobra
=
aja im a samo re
=
i: Pri-
jatelj
minister
udarstva,
az abim
a eleznice
v
Sloveniji oliko n oliko remoga,
a
eleznice
na
Hrvaškem n
v Slavonij'
oliko
td .
T o
mi
i
preskrbi "
Druzega
n im a
napraviti.
Tukaj a
klene
ministrski
vet: Ti, ini-
ster
saobra= aja, ti
imaš dosti upraviti že
z
vagom,
boš
krbel e a azdelitev
premoga
te r
a ddal
trgovcem n
ndustrji".
lovek i ad idel,
aj
pa e potem
osel
in
:
strstva
a
udarstvo li
mimstra
a
rgovino
n brt?
Tako
klepi
inistrskega
veta
asprotujejo
temu,
kar
ho
=
e
dose
=
i
ntcrpelant: zato bi bilo po -
trebno, da
opozori dva
ministra
svojega
kluba,
na j
upliva,
ri
vladi, a
e
ak i
klep"
e odo
ve
=
delali.
Gospodje Vzemite
stvar z vs o
resnostjo Tudi
gospoda
ministra
a
udarstvo
i
rosil,
aj
e
upostavijo
loveniji lede
azdelitve remoga
zopet
azmere,
akor je ilo pred 0 majem.
Pre-
pr i=
an
em ,
a
om o meli
v
jpniju
anjšo
ro -
dukcijo
remoga
eg o
v maju, er
e
aš
monta-
nisti=ni ra d
ubljani, i
e
od'1 oslej se
delo,
otisnjen v
tran
n
e e maknil ospodu
M at
:
u , i
a
po
mojem
prepri
=
anju
e o mogel
zadostiti svoji
nalogi.
V
ej
adevi
em
zro
= il
ud ministru a u -
darstvo n umarstvo er ministrskemu vetu o-
seben memorandum, v aterem
em
pozoril
a
navedene
nedostatke
in rosil,
aj
e
e
el a
ve
=
tako
o
rijentsko,
o
metodi:
,B o
e
kako "
Predsednik dr. Dra? . M . Pavlovi :
Re= m a ospodin
oslanik
Cobal .
Poslanec
elhijor
Cobal :
Gospodje oslanci az
e
opolnoma tri-
njam zvajanji
beh
ospodov
redgovornikov
glede
važnosti
remoga
n
em
i
v
vesti, a
e
naš ospodarski bstanek recej dvisen
d
ro -
dukcije
remoga.
Gospod
nterpelant e
reje
avajal azne
razloge,
i o
akrivili adanja rodukcije.
mesecu
prilu
mo
meli
o
nterpelantovih
zva-
janjih
70
vagonov
nevne
rodukcije. V
mesecu
aprilu orej
rodukcija
i
e
=
adala, emve
=
e
je e
ekoliko
ovzdigla.
rvih escch e-
tošnjega
eta,
ziroma
oncem
anskega
eta e
bila rodukcija
e
veliko
ižia
n
icer ako,
a
se e
v
lavnih
udnikih:
v
Trbovljah,
rastniku
in
v
Zagoriu
roduciralo
vsega
kupaj
ribližno
le
akih
50—170
agonov nevno.
zrok a-
danja
te
produkcije je
bilo med
asom
vojne
av-
m o
o,
kar je med rugim navedel ospod nter-
pelant,
i
e
ekel,
a e redvsem
reba,
a
i
se
elavstvo
obro
provizijcniralo.
rva
et a
vojne, o e
915. ,
9 16 . n
917. ,
e e
osta-
vila
a o tališ
=
e udi vstrijska
vlada
n
u d-
niški
odjetn
ki,
ak o
a
e
ila vs a
provizacija
rudarjev zro
=
en a dinole udniškim odjetni-
kom.
Vsled ega e a
=
ela e v
ne m
asu , o e
ni ra v i=
manjkalo
elmi= n
;
h
omo=kov,
a-
dati
rodukcija,
er
o
odjetniki
ajali
elavcem
(namesto
la
=
il a v
otovim
koro
am o rano, i
je a
ila
ak o laba, a er i
ej
rani i ogel
n
r
h
=
e
iveti
n
e vsak
magal
n
ostal a
vsako
delo nesposoben, kdor ni
od
rugog
ni=
esar
obil.
Tako e a
=
el a e v rvih etih adati ro -
dukcija,
i
e
otem
adala
vedno
olj.
Padla
e
tudi
ad i
ega, er
u
ravi udarji li a vojsko
in
e
otem
rmada
ošiljala aznim udnikom
vojake. To a iso ili
udarji.
To
o
ili, akor
je o e menil moj
predgovornk
ovariš ri-
stan, metski inovi,
il i
o
a
u di
judje z vseh
drugh
lojev.
;
li o
otelirji,
esarji, roja= i
itd.,
torej
judje, ki ikakor
ne
morejo
adomestiti
pravih udarjev.
Radi
tega
e
udi.produkcija
bila
tako
nizka.
V prvih
mesecih
po
azsulu
stare
A v-
n
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 20/24
848
Ste.iCgrafske eležke
strije
o i
judje,
i
ih e
ošiljala
aznim
u d-
nikom
rmada,
dšli
omov,
ako
a e
stalo
prav
malo
udarjev,
n
e rodukcija
remoga
padla
koro
a
i=
lo .
Delavstvo
amo, osebno a radništvo,
e
je
akoj
v
rvem
o=etku
rudilo,
ak o
i
e ro -
dukcija ovzdignila.
ato
udi
i
ilo mestno,
kakor
e
o
menil
e redgovornik olega
ri-
stan,
a
e
e
ospod
nterpelant
bregnil
b
nemške
uradnike.
Delavci o e am i rv i
an
b
prevratu
dstranili vs e iste, i o ili
es
as -
protniki
ašega aroda.
Vsi
stali radniki,
i
o
še
sedaj lužbi ,
aj
s i
bodo že potem
nemške li
= eške narodnosti, e trudijo d prvega ne a o
danes, a i
ovzdignili
rodukcijo ar
ajbolj
mogo
= e.
Ali, ospodje, a
višanje
rodukcije e o-
trebno, a e a azpolago
ovolj
ehni=
nih
ri -
pomo=kov. Brez ehni= kih ripomo=kov e o e-
mogo = e.
Da
imamo
ovolj
ehni
=
nih
ripomo
=
kov
e
precej
riva
u di
aš a
entralna
lada.
am
manjka rv i vrsti trojev osebno
esalk.
e
bi e
il a
.
r.
rivatna
rboveljska ružba o-
sodila
velenjskemu remogovniku ne
esalke,
i
ta plohne
il
mogel
bratovati .
Ce
a
e
b
a-
kem
omanjkanju
trojev
brne
ako
odjetje
Belgrad
ako
rošnjo
a
voz,
a
e
ride
o-
bena ešitev.
Tako
e )
Prav ak o e encinom. Poprej e n ela-
ve c lahko
vozil o
ri ak o jamske
vozi=
ke, edaj
pa
vozita dva elavca n vozi
=
ek , er
e e ob i
mazilno
lje.
Prav
ako
e azstrelivom,
inamitom.
Še
red
4
nevi e bi l a
aš i
meji
n
vagon
i-
namita
a
azpolago,
i
ilo
mogo =
e
obiti z
Belgrada ovoljenja a akup ziroma voz.
Tako
e
e
moral
adzornik, i a e
ostavila
vlada, ruditi
rzojavljanjem,
a
e
e
obilo
olje n inamit.
Zato
ravim,
a
i
ilo
u reba
ekaj
kre-
niti;
ajti okler
odo dvisni
aši udniki
d
centralne
vlade lede voza aznih ehni
=
nih
ri-
pomo=
kov,
oliko asa
udi ri as .ne o ako,
kakor
bi
moralo
iti.
ake
stvari
se
odo
e
mo-
rale prepustiti vtonomiji okrajinske
blasti, aj -
boljše cintanisti=
nemu
delku
jubljani
li
prehodno
—
ospodarskemu
radu.
Gospodje,
e
ekaj
e otrebno
ri
as to -
riti. Ako
o= emo,
a
e
ovzdigne aš a
roduk-
cija, se
bo
t reba
zirati
a
o,
a
e
bodo
ni
e-
lavci,
ki
z
veseljem
elajo,
udi ošteno
la = al i
n
da
se
jim
bo
reskrbelo za jed
in
tanovanje. Sta-
novanj
manjka ovsod,
ri
vseh
udnikih;
elavci
stanujejo ak o
labo, a
vstane o ojem
mne-
nju
arsikdo iutraj
olj
zm u
=en ,
eg o
e
il
zve
=
er,
o
e rišel z lužbe, er jegovo tano-
vanje e
dgovarja
ivljenskira
otrebam
love-
kovim.
iPrav
ak o e elavskimi
la
=ami. P o osre-
dovanju
overjeništva
a
avna
el a mo
meli
v
Ljubljani
v
marcu
.
.
ogajanja
rboveljisko
družbo, a
e
e
elavcem,
i
o
aslužili
1
o
13
ro n
a
an ,
ovišala
la = a
a minimalno vi-
šino
8
kron nevno za preddejavca; a druge ka -
tegorije e e olo = ila
nižja
minimalna la = a.
Ali
takrat, o e e o klepalo,
o
ile en e
ivljen-
skim
otrebš = inam isto
ruga
=ne. akoj, o e
je o klenilo,
e rišla a esre=na
vobodna
r-
govina.
Takrat
e
tala
najfinejša
moka
K
0
do
K
0
,
moka
a
uho
0
, rušna
moka
K
0
h.
Tudi sladkor je bi l enejši.
Takoj
po
istih ogajanjih
e
e a
višala
en a
ajfi-
nejši
moki a K
a
g
n
udi rugim vrstam
moke
o
e
en e
višale
em u
rimerno.
Toda
isto
=
asne
ovišanju
elavske
ezde
i
ilo
o-
vora.
Vlada
bi
e
bila morala
udi
ato
pobrigati,
da
se takrat,
ko vidi, da
se
povišajo cene za
živila,
povisi udi
la=
a
elavcem. aj i il ontani-
sti=
ni
dsek,
ziroma
vlada am a
akrat,
o
o
se
ovišale
cene za
živila,
ov
šala
udi
en e
pre-
mogu ,
a
i
ila ahko
kazala
odjetnikom,
a
povišajo
la
=
e
vojemu elavstvu.
Sedaj o pa
stvar
še
hujša.
Na podlagi zadnjih
. vesti
bo
cena moke
še
vedno višja.
Slišali
sm o
da-
nes
lede
akih
ivljenskih
otrebš
=
in ,
i
o
ile
doslej
o
eni,
.
r.
lede
ol i
n
rugih
tvari,
brez
aterih
elavec
e
ore
iti.
a o
e
im
povišale
ene a
00
o 00
/
^.
Tudi
o
o
vzne-
mirjalo elavstvo.
C e odo ri as
udi ak o
vi-
soke ene akor elgradu
n
u koli, e o
moglo
aše elavstvo
izhajati
5 o 0
rona-
mi nevne la=e, mpak o
moralo
meti
o 0
do 0 inarjev a an , akor e o v Srbiji.
V se
to
je
treba vzeti v
kalkulacijo,
e
se o=e
zvišati
rodukcija remoga.
az
em repri
=
an ,
da o
aše elavstvo,
ko e
tori anje, ar
e
nujno otrebno,
n
ko
e
skrbe vse e ehni
=
ke
potrebštine,
re z
aterih
e
ovišanje
rodukcije
ne
ore
ose
= i,
ad e
olje
so
o= jo
elalo
na
o,
a
e
rodukcija
remoga vigne.
az
i
bil
am o
mnenja
lede
produkcije
same,
a
i mi-
nistarstvo
za
rude
n
šume
izro
= it i vse
to
ni
am i
kompetenci,
n
icer
aki
ompetenci, i
i ila
bližjem
tiku
aznimi udniki eg o e legrajska
vlada n i i e
ažje
nfomirala otrebi aznih
stvari, i ihmora
meti
udnik.
reba
o
isto
gotovo
raznih
trojev, ne
am o
sesalk. ampak
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 21/24
3 2 . ed. ast,
d
. juna 1919 ,
849
tudi motornih
trojev,
reba
o
ajboljšega
lj a
in bencina.
C e
se bo reskrba
teh
potrebš = in pre-
pustila
Belgradu,
e o
i= .
az
em
repri=
an,
da
e
rodukcija a a a
=
in eb o vignila. e
se
pa
zro =
i a tvar
edaj bstoje = em u
montani-
st i
=
nemu
ddelku
li rehodno
ospodarskemu
uradu
v
Ljubljani,
em
repri
=
an,
a om o
meli
v
teku
meseca
za
2 0
o
30%
išjo
produkcijo,
n
sm o ahko repri
=
ani, a ridemo
o
ste išine
produkcije akor e ila re d
ojno.
Predsednik
dr.
Drag.
M .
Pavlovic:
Im a
e
=
ospodin
oslanik
Sušnik.
Poslanec
nton
ušnik:
zvaja-
njem ojih
redgovornikov
ostavim
e
e-
kaj esed.
rav
valežen em bema ospo-
doma,
a
ta
e ol j
atanko, eg o
e ilo
meni
mogo
= e,
avedla zroke, akaj e roduk-
cija
adla,
n
odala
nasvete,
ak o
i
e
višala.
Jaz
isem
udarski
nženir,
isem
ikak
trokov-
njak
a
udarstvo,
n
er a aogel ovedati
am o
toliko,
olikor
em e
nformiral.
Eno
tvar
a
moram avrniti. Gospod
ova-
riš Kristan e
namre
=
ekel, a em az asveto-
va l
ecept, aj e izženejo nemški radniki, akor
se
zganjajo u ji
radniki z Bosne.
Ne vera,
je
je
to slišal.
az vsega
tega nisem
govoril. Konsta-
tiral
em
amo,
a
je rboveljska ružba emška
in
a
o
e jeni radniki
adržali
b
revratu
bolj
asivno,
ganjali
asivno
esistenco.
Posla-
ne c Smodej: R es e ilo ako ") Da
e o stina,
je
riznal
ospod
oslanec
ristan
am ,
o
e
rekel,
a
o
elavci akoj
b
revratu am i
d-
stranili ekaj
radnikov.
D a
a radniki še
edaj
elajo
aj
akega,
i-
sem
ikdar rdil,
er em ,
a o radniki
od
mo
=
no oko overjenika
a
javna dela ri okra-
jinski
ladi
a lovenijo,
ospoda ovariša
ri-
stana akoj arirali
n a
e
e
rodukcija
recej
izboljšala.
Izvajanja ospoda inistra zamem a
na-
nje, posebno adovoljstvom
no o = ko , a-
ter, ovdarja,
a
e
nasvetoval mirovni
elegaciji
v
Parizu,
na j
ahteva
d premoga, ki ga
dobi
n-
tenta ot dškodnino z
Nem =
ije, a aš e ralje-
stvo
00.000
meterskih
totov
etno.
o
i
ilo
že nekaj, kar bi
izdatno omagalo.
Ce
o
aš i ne-
prijatelji
ksploatirali
ve
akor
eta
aš e u d-
nike,
aj ajo
odškodnino
ne
samo
ententi,
mpak
tudi
am .
Želim
amo,
a i
mela
aša
elegacija s-
peh; elim
udi,
a i
ospod
inister
osegel.
da ride
e
nkrat
remog
eškega; ogodba
je e klenjena. Ce e bo vse o zvršilo, e am
na
zimo
ne
bo
bati mraza
vsled
pomanjkanja
pre-
moga.
Predsednik
D r.
Drag.
M .
Pavkmc:
Go-
spodo,
em a
iše
rijavljenih
ovornika.
a
i-
slim da
završimo anašnji ra d
a
ve
dve
inter-
pelacije
dložimo
a
rugi
an ,
za idu i
etvrtak.
Današnju ednicu
aklju=ujem,
rugu
akazu-
jem
a sutra
asova
pre
odne vim
nev-
nim edom:
1 . Drugo itanje
akonskog
redloga ud-
žetskim
vanaestinama;
2.
retres
redloga
.
atka Laginje ru -
gova vozu zvozu obe;
3 . Pretres zvještaja Verifikacionog dbora
mandatu
.
Drmon
=
i
a.
Sednicu
aklju
=ujem,
rugu
akazujem
a
sutra
asova
re
odne.
(Sastanak
e
aklju = en
9
ati 0 minuti.)
Video
ekretar:
.Dr . A. M/jovi . .
INTERPELACIJE
3 2 ,
edovnog
sastanka Narodnog redstavništva ržanog ne .
una 91^ . Beogradu.
Antona Kristana
n
ov.
a vojnega mi-
nistra,
Gospod
minister
Danes
mi
javljajo,
a
je
vojaška
blast
akoj
vpoklicala v vojaško službo
Urednika Milana
Švajcarja,
i
e nvalid er
državljane
tjepana
lijaševi
a
n
inkota
alo-
gha.
Vprašam ospoda vojnega ministra:
a)
a ojem
ravnem
emelju
e
poklical
invalida Milana Štajcarja
v
vojno lužbo er
državljane tjepana lijaševi a
n
inkota a-
logha?
b) ali
je voljan
odrediti, da
se
odpuste ti
vpo-
klicana,
o
e
na,
a im a
a
vpoklic
obenega
pravnega pravi
=
enja.
V
Beogradu,
, unija
919.
Anton
Kristan,
.
.
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 22/24
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 23/24
3 2 ,
ed. ast.
d
.
una
919 .
51
oto = ja ,
toka
isa,
vara,
or
= ule,
astova i ašim rajevima. Svako rugo
iješenje
a
i e
Mljeta, abrinuti adi vijesti
oje
e ire iješe-
as premne a
av
vo j
ivot
osvetimo
am o
nju našeg
pitanja,
akupljeni
n a
skupštini
u
SpUu,
premanju
svetni=ke
orbe a
pas
espasenih
danas . ipnja rosvjedujemo
rotiv loglasnog, rajeva
okgod
ne
tupimo novi at
a njihovo
protunarodnog epoštenog riješenja ražimo
slobodjenje.
od aših astupnika, a e
otpišu ikakav ir redsednik kupštine
koji
e
aje
slobode
cijelom
ašem
arodu
vim
avao
Kova
ev .
7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.
http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 24/24