POVE]E OD BRZITRETMANI ZATOP-FORMA IIZGLED OVA LETO

POLOVINA ODRODITELITE VOEVROPA JA DADOADOVERBATA NACRYO –SAVE

RE-MEDIKA GI SAKASVOITE PACIENTI

www.kapital.com.mkwww.total.com.mkpetok 18/06/2010

www.kapital.com.mkwww.total.com.mkpetok 18/06/2010

ALEKSANDRA KERMET^IEVAdirektor na Direkcijakreditirawe na malo,UNIBanka AD Skopje

KOGA SE INVESTIRAVO ZDRAVJETONA NAJMILITE,SEKOGA[ SEBARA RE[ENIE

DOPOLNITELNOZDRAVSTVENOOSIGURUVAWEZA SPAS NAPACIENTITE

DOPOLNITELNOZDRAVSTVENOOSIGURUVAWEZA SPAS NAPACIENTITE

32

specijalen prilogZDRAVSTVO Sostojbi

PRIVATNITE ZDRAVSTVENI SUBJEKTI

DOPOLNITELNO ZOSIGURUVAWE ZASPAS NA PACIEN

Verica Jordanovajordanova@kapital.com.mk

Zdravjeto e prv i os-noven preduslov za us-pe{no izvr{uvawe nasite `ivotni aktiv-nosti. Od svesnosta na

lu|eto za prevencija na svo-eto zdravje, no i od kvali-tetot na zdravstveniot sistemna edna zemja zavisi vo go-lema mera zdravjeto na po-pulacijata, a so toa i nejzi-niot ekonomski potencijal.Vo Makedonija kvalitetot nazdravstvoto e top-tema, vo kojaza ̀ al, nema mnogu mesto za

falbi. Ona {to vo izmina-tiot period e realnost vo Ma-kedonija e prazniot Fond zazdravstvo, nedostig na leko-vi od pozitivnata lista, ru-inirani bolnici, nedostig namedicinski materijali vo jav-nite zdravstveni ustanovi, ne-zadovolni pacienti, nezado-volni lekari koi preminuvaatvo privatnite kliniki...No, isto taka, fakt e i toadeka vo izminatiot period doj-de i do zna~itelno zgolemu-vawe na konkurencijata i po-nudata vo privatnoto zdrav-stvo. Golemite investicii voizminatite nekolku godini do-vedoa do situacija vo Make-

donija sega da ima ~etiri pri-vatni bolnici, brojni polik-liniki i ordinacii. So toasega vo Makedonija pacien-tite imaat na raspolagawedve kardiohirurgii, tri pri-vatni rodili{ta i u{te mnogudrugi specijalisti~ki i di-jagnosti~ki uslugi.Spored nekoi neoficijalniprocenki, brojot na registri-rani pacienti vo ~etiriteprivatni bolnici iznesuvaokolu 500 iljadi pacienti. Res-pektibilna brojka koja ne bitrebalo da bide zanemarli-va, komentiraat od privatnitezdravstveni ustanovi. Zado-volni od kvalitetot na pri-

vatnoto zdravstvo, tie baraatpromena na sistemot na zdrav-stveno osiguruvawe i pogo-lema dostapnost na ovie us-lugi do {to pogolem broj pa-cienti."Zgolemenata konkurencija voprivatnoto zdravstvo e sti-mulativna za zgolemuvawe nakvalitetot na uslugite, ne samovo privatniot sektor, tuku ivo dr`avniot segment nazdravstvoto. Za nas taa e sti-mulativna i pottiknuva~ka. Se-kako, mnogu e bitno dr`ava-ta site privatni subjekti dagi tretira ednakvo za da mo`epozitivnata konkurencija dadojde do izraz. Fondot tre-

Vo prviot

specijalen

prilog “Zdravs-

tvo” na Kapital

gi analizirame

sostojbite vo

makedonskoto

privatno zdrav-

stvo. Toa e

segmentot kade

{to investicii-

te se najvidli-

vi, kade {to

aparaturata e

sovremena,

nova, kade {to

lekarskata

usluga se dobi-

va na korekten

na~in. Za `al,

kako {to i

samite menaxe-

ri na ovie

institucii

konstatiraat,

ovoj segment s$

u{te ne e

dostapen za

site osiguren-

cii poradi

lo{ata posta-

venost na

zdravstvenoto

osiguruvawe.

Tie baraat

voveduvawe na

dopolnitelno

zdravstveno

osiguruvawe i

najavuvaat

formirawe

asocijacija na

privatni zdrav-

stveni ustanovi!

specijalen prilogZDRAVSTVO

33

Sostojbi

BARAAT

ZDRAVSTVENOANTITE!

ba da sklu~uva dogovori so

privatnite ustanovi vrz ba-

za na kvalitetot na uslugite

{to gi ispora~uvaat, a ne spo-

red nekoi drugi nedefinirani

kriteriumi", veli profesor

d-r Andreja Arsovski, stru-

~en direktor na Remedika.

Toj sostojbite vo privatniot

zdravstven sektor gi ocenu-

va kako generalno dobri, iako

toj ~estopati e nedostapen za

mnogu pacienti so ogled na

lo{ata ekonomska sostojba na

gra|anite.

Za toa kako se odrazuva zgo-

lemenata konkurencija vo pri-

vatnoto zdravstvo, posebno po

otvoraweto na op{tata bol-

nica Sistina, koja e najno-

va investicija vo privatno-

to zadravstvo, nejzinot sop-

stvenik i menaxer Orce Kam-

~ev veli:

"Mislam deka so ostanatite

privatni kliniki ne sme kon-

kurencija, zatoa {to nie zna-

eme kako da go vodime ovoj

biznis. Nelojalnata konkuren-

cija otsekoga{ bila vo jav-

noto zdravstvo zatoa {to cve-

taat neregularnitodnosi - od

nabavki, do mito i sli~no.

Pra{awe na den e koga }e

se zdru`at privatnite bol-

nici vo edna organizacija za

da gi izgradime na{ite za-

edni~ki interesi koi se: da

se dade pokvalitetna usluga,

da se sledi najnovata tehno-

logija, da se {irime i na

zdravstvenite osigurenici da

im ovozmo`ime del od sred-

stvata koi gi pla}aat za zdrav-

stveno osiguruvawe da mo`at

da gi iskoristat i vo privat-

nite ustanovi. Toa e na{a-

ta cel kon ~ija realizacija

se stremime".

Neophodni se itnireformiSite menaxeri na pogolemi-

te privatni zdravstveni or-

ganizacii so koi razgovaravme

se soglasni deka sega{niot sis-

tem na zdravstveno osiguru-

vawe e neizdr`liv i toj ne-

minovno mora da se prome-

ni. [to pobrzo, toa podobro.

Za niv od klu~na va`nost e

voveduvawe na dopolnitelno

i dobrovolno osiguruvawe, so

koe pacientite }e mo`at da

se lekuvaat kade {to sakaat.

"Dr`avata treba da im ovoz-

mo`i pravo na izbor na osi-

gurenicite kade }e se leku-

vaat, sekako po ceni koi se

utvrdeni od strana na Fon-

dot i tie pari Fondot da im

gi priznava. Klu~no za pogo-

lemata dostapnost na privat-

nite bolnici za gra|anite kaj

nas }e bide razvivaweto na

dopolnitelnite osiguritelni

fondovi. Se nadevame deka dr-

`avata vo taa nasoka }e gi

dvi`i zdravstvenite refor-

mi. So toa pacientite }e mo-

`at da dobivaat visokokva-

litetni uslugi i vo privat-

nite bolnici", objasnuva pro-

fesor Arsovski od Remedika.

Prviot ~ovek, pak, na polik-

linikata Neuromedika, d-r

Emil Ugrinovski, smeta deka

se potrebni dva privatni

zdravstveni fonda za da se

sozdade zdrava konkurenci-

ja koja }e dovede do poseri-

ozen pad na cenite i zgole-

muvawe na konkurencijata.

"Za da se dobie kvalitetna

usluga so referentni ceni po-

trebno e osven dr`avniot

fond vo koj }e pla}aat site,

da ima i najmalku dva pri-

vatni zdravstveni fondovi.

Mislam deka edinstveniot iz-

lez od serioznata kriza vo

koja e zdravstvoto e da se for-

miraat dva privatni zdrav-

stveni fondovi. Fondot sega

e monopol, nema konkurencija",

veli Ugrinovski.

34

specijalen prilogZDRAVSTVO Sostojbi

ORCE KAM^EVBi trebalo da se zdru`ime, da gi

izgradime na{ite interesi: da se dade

pokvalitetna usluga, da se sledi

najnovata tehnologija, da se {irime i

na zdravstvenite osigurenici da im

ponudime del od sredstvata koi gi

pla}aat za zdravstveno osiguru-

vawe da mo`at da gi iskoristat

i vo privatnite ustanovi. Toa

e na{ata cel kon ~ija

realizacija se stremime.

Od septemvri bi trebalo

da se formira taa

asocijacija

Toj tvrdi deka so ovoj kon-

cept vo privatnoto zdravst-

vo bi se slevale pari samo

od dopolnitelnoto zdravstveno

osiguruvawe koe bi bilo fa-

kultativno. "Ne o~ekuvam deka

taa brojka vo Makedonija }e

bide pove}e od 2-3% od vkup-

nata populacija vo period do

dve godini. No, toa od edna

strana bi bilo golemo ras-

tovaruvawe na FZO i, od dru-

ga strana, golema stimulacija

i finansiska injekcija za pri-

vatnite zdravstveni subjekti.

Na toj na~in }e dobieme sti-

mulacija, a }e se dobie i po-

golem kvalitet. Jas edinstveno

vo ova go gledam izlezot od

sega{nata sostojba", veli toj.

FZO razmisluva zadopolnitelnoosiguruvaweSite tie tvrdat deka od pri-

menata na noviot sistem na

zdravstveno osiguruvawe, koj

ve}e odamna funkcionira vo

drugite zemji od regionot, naj-

mnogu }e dobijat pacientite.

Tie pla}aj}i dopolnitelno

zdravstveno osiguruvawe }e

imaat poevtin pristap do pri-

vatnoto zdravstvo, vo koe sega

za najgolem del od uslugite

mora da platat 100% od ce-

nata.

"Vo ~etirite privatni bolnici

sigurno gravitiraat 500-

600.000 registrirani pacienti,

{to e seriozna brojka. Vo ni-

edna druga zemja nema sis-

tem sli~en na na{iot. Seka-

de ima osnoven zdravstven pa-

ket na uslugi koj mora da im

se ponudi na osigurenicite

i da ima dopolnitelen paket

za koj {to }e mora da se dop-

lati, bez razlika dali uslu-

gata se dobiva vo privatni-

te ili javnite bolnici. So ova

dr`avata ne gubi ni{to, ve-

rojatno }e izgubat samo dr-

`avnite kliniki", tvrdi Kam-

~ev od Sistina.

I vo Fondot za zdravstveno

osiguruvawe priznavaat de-

ka se razmisluva za menuvawe

na na~inot na osiguruvawe

i voveduvawe na dopolnitel-

noto osiguruvawe. Za da mo`e

da se vovede dopolnitelno osi-

guruvawe prvo treba da se

definira osnovniot paket vo

koj treba to~no da e preci-

zirano koi uslugi vleguvaat

vo nego. Kaj nas sega nema de-

finiran osnoven paket, tuku

Fondot pla}a za sekoja usluga.

Otkako }e se definira toj os-

noven paket, objasnuvaat od

FZO, }e mo`e da se napra-

vi i dopolnitelen paket, od-

nosno dopolnitelno osiguru-

vawe vo koe }e vleguvaat i

poslo`eni intervencii. Na

primer, osnovniot paket bi

imal samo proverka na za-

bi, no ne i lekuvawe.

Kako bi funkcioni-ralo toa na teren?

Pacientite }e mo-

`at mese~no da

pla}aat za dobro-

volno osiguruvawe,

na primer 25 evra.

So toa }e bidat po-

krieni vo sekoja

oblast od zdravs-

tvoto. Ako nemaat

vakvo osiguruvawe

i ako se razbolat

}e gi ~ini mnogu

pove}e otkolku se-

koj mesec da si iz-

dvojuvaat pari.

Ova e kako ameri-

kanskata {ema, za-

toa {to vo Fondot

nema pari za da mo`e pos-

tojano da gi pla}a site us-

lugi na osigurenicite. Vo Slo-

venija, na primer, so dopol-

nitelnoto osiguruvawe celos-

no se osigureni decata, maj-

kite, starite lu|e i hroni~-

no zabolenite lica.

Ponatamo{no{irewe na privat-nite klinikiVo Makedonija golem del od

pacientite se potpiraat na

javnoto zdravstvo koe, za ̀ al,

propa|a, komentiraat od pri-

vatnite kliniki. Standardot

na na{ite gra|ani e daleku

od mo`nosta da gi koristat

bolni~kite uslugi vo privat-

nite ustanovi. Tie tamu naj-

~esto koristat primarna

zdravstvena za{tita, gineko-

logija i stomatologija, a vo

delot na sekundarnata zdrav-

stvena za{tita koristat spe-

cijalisti~ki uslugi i dijag-

nostika, odnosno razli~ni sni-

mawa za koi vo dr`avnite

kliniki mnogu ~esto se slu-

~uva da ~ekaat so meseci.

Menaxerite vo privatnoto

zdravstvo tvrdat deka zdrav-

EMIL UGRINOVSKI“Zdravstvoto vo Makedonija ne e biznis koj

{to nosi golem profit. Go imame problemot

{to kaj nas od stariot sistem e ostanata

psihologijata, posebno kaj postarite, deka

zdravstvoto e besplatno. Mnogu e te{ko da

se smeni mentalitetot i da se naviknat

gra|anite da platat za zdravstveni uslugi”.

specijalen prilogZDRAVSTVO

35

Sostojbistvoto ne e visokoprofitabi-

len biznis vo koj brzo i lesno

se zarabotuvaat pari. Zdrav-

stvoto e granka vo koja tre-

ba permanentno da se inves-

tira, nema improvizacii, ne-

ma razvoj bez investicii i,

sekako - }e nema zadovolni

pacienti. Bez investicii i bez

sledewe na najnovata tehno-

logija i najnovite metodi za

lekuvawe, avtomatski zna~i

i deka zaostanuvate zad svet-

skite trendovi.

Tie se decidno re{eni da pro-

dol`at so u{te posilno tempo

na investicii vo zdravstve-

na oprema, podobri uslugi i

{to pokvaliteten lekarski ka-

dar.

Re~isi site pogolemi privatni

zdravstveni organizacii imaat

seriozni planovi za {ire-

we i novi investicii vo sled-

niot period. Tie intenzivno

vlo`uvaat vo nova, sofisti-

cirana tehnologija vo funk-

cija na podobra i pokvali-

tetna zdravstvena usluga za

svoite pacienti.

Po golemata ovogodine{na in-

vesticija od 27 milioni evra,

Sistina svojata razvojna per-

spektiva ja gleda vo {irewe

vo regionot u{te idnata go-

dina, a vo Makedonija pla-

nira {irewe so ~etiri po-

likliniki vo drugi gradovi.

Izgradba na novi objekti pla-

nira i op{tata bolnica Re-

medika, koja na pazarot us-

pe{no funkcionira pet godini.

"Remedika ima mnogu vidna

i zna~ajna uloga vo zdravst-

veniot sistem zaradi kvan-

titetot i kvalitetot na uslu-

gite koi gi ispora~uvame na

pacientite. Raspolagame so is-

klu~itelno kvalitetni kadri

i odli~na sovremena oprema

i toa se najgolemite prednosti

vo odnos na konkurencijata.

Doverbata koja ja steknavme

kaj pacientite vo izminati-

te pet godini e na{ata naj-

golema prednost. Golem prob-

lem ni e nedostigot na prostor

so ogled na brojot na paci-

entite i spektarot na uslu-

gite koi gi nudime, no se na-

devame deka vo najbliska id-

nina }e zapo~neme so pro{i-

ruvaweto, za da mo`eme da

zgri`uvame pogolem broj pa-

cienti i da go {irime spek-

tarot na uslugi", najavuvaat

od Remedika.

So neodamne{noto otvorawe

na centar vo Bitola, prvata

privatna zdravstena ustanova

vo zemjata, Neuromedika, koja

postoi od 1992 godina, go zgo-

lemi brojot na svoite centri

na pet, od koj e den e vo so-

sedna Grcija, a godinava vo

plan e otvorawe na u{te dva

centri vo [tip i Tetovo.

Neodamna i zdravstvenata us-

tanova Filip Vtori uplati 105

milioni denari za grade`noto

zemji{te vo naselbata Karpo{

2 vo Skopje, nameneto za iz-

gradba na zdravstveni insti-

tucii. Lokacijata so povr{ina

od 8.400 kvadratni metri spe-

cijalnata kardiohirurgija Fi-

lip Vtori ja kupi so cel da

gradi nova moderna bolnica.

Deka privatnite kliniki i or-

dinacii svojata idnina mo-

`at da ja gledaat edinstve-

no vo investicii i sledewe

na svetskite trendovi potvr-

duvaat i vo dermatolo{kata

estetsko-korektivna ordinacija

D-r An~evski.

"Sekoe stoewe vo mesto vo ovoj

svet na globalna komunikacija

i informacija bi bil mnogu

lo{ za nas, zatoa {to toa {to

sme vo Makedonija ne n$ oprav-

duva pred na{ite

pacienti. Tie to~no

znaat kako se raz-

viva svetot vo si-

te oblasti, pa i vo

dermatologijata i

estetsko-korektivna-

ta hirurgija", velat

vo D-r An~evski.

Ona {to e zaedni~-

ko za pove}eto pri-

vatni zdravstveni

ustanovi e nivna-

ta seriozna posve-

tenost kon investi-

cii vo najnova

zdravstvena apara-

tura i tehnologija

i investicii vo po-

dobruvawe na kva-

litetite i sposob-

nosta na medicin-

skite kadri vo niv-

nite redovi, a s$ so

cel da se dade po-

dobra zdravstvena

usluga na pacienti-

te. Kaj site niv e

evidenten pozitiv-

niot natprevaruva~-

ki duh, pottiknat od

zdravata pazarna

logika i konkuren-

cija. Ona na {to

tie so pravo rea-

giraat e potrebata

i tie da koristat

del od sredstvata

koi osigurenicite

ANDREJA ARSOVSKI“Remedika ima mnogu vidna i zna~ajna uloga vo zdravstveniot

sistem zaradi kvantitetot i kvalitetot na uslugite koi giispora~uvame na pacientite. Raspolagame so isklu~itelnokvalitetni kadri i odli~na sovremena oprema, i toa se najgole-mite prednosti vo odnos na konkurencijata. Razvivame i uslugi sokoi sme prvi ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot.”

gi pla}aat za zdravstveno osi-

guruvawe. Ako dopolnitelnoto

osiguruvawe vnese i konku-

rencija me|u javnoto i pri-

vatnoto zdravstvo, toga{ po-

ve}e od sigurno e deka }a-

rot od toa }e go imaat pa-

cientite koi kone~no }e imaat

izbor za svoi pari da se le-

kuvaat kade {to sakaat.

36

specijalen prilogZDRAVSTVO Intervju

KOGA SE INVESTIRAVO ZDRAVJETONA NAJMILITE,SEKOGA[ SEBARA RE[ENIEvakov namenski krediten produkt. Neo-

damne{nata sorabotka so kompaniite koi

ja nudat ovaa usluga i koi od stru~en

aspekt ni go dobli`ija najgolemoto dos-

tignuvawe na sovremenata medicina -

otkrivaweto na mati~nite kletki kako

i s$ pogolemiot interes na makedons-

kite gra|ani da investiraat vo idni-

nata na svoite deca, rezultira{e so lan-

sirawe na noviot krediten produkt. Ed-

nostavno ja po~uvstvuvame potrebata na

gra|anite za vakov namenski kredit {to

be{e dovolen moment za nas da delu-

vame na toa pole.

� Standardite na edno prose~nomakedonsko semejstvo mo`ebi i nedozvoluvaat roditelite lesno da seodlu~at na vakva opcija. Koi seuslovite i povolnostite koi im ginudi UNIBanka na site zainteresi-rani za ovoj kredit?

- Koga se raboti za investirawe vo zdrav-

jeto na na{ite najmili, sekoga{ se ba-

ra re{enie. Pottiknati od toa ponudivme

edinstvena mo`nost za kredit so uslo-

vi prilagodeni na mo`nostite na pro-

se~noto makedonsko semejstvo. Iznosot

na kreditot soodvetstvuva so cenite na

uslugite za za~uvuvawe na mati~ni kletki

koj vo korelacija so ponudenite roko-

vi generira rata koja se dvi`i do pet-

tina od prose~nata makedonska plata.

Dokumentacijata za aplicirawe e mi-

nimalna, a samata procedura e mnogu

ednostavna. So obrabotkata na kredit-

noto barawe za samo tri dena ovozmo-

`uvame brza realizacija na ̀ elbite na

na{ite klienti.

� Kolku lu|eto kaj nas se zapoznaeniso mo`nosta {to im se nudi - da

za~uvaat mati~ni kletki od papo~navrvca vo najgolemata banka zamati~ni kletki vo Evropa i kakov einteresot za kreditot na UNIBankadosega?

Samata inicijativa za sorabotka na

UNIBanka so prvata banka za ~uvawe

na mati~ni kletki “Cryo-Save” proizlezetokmu od zgolemeniot broj zainteresi-

rani idni roditeli za da vlo`at vo id-

ninata na svoite deca. Dosega{niot pro-

javen interes za kreditot, vo ovoj kra-

tok period od negovoto lansirawe na

pazarot, e potvrda pove}e deka kaj gra-

|anite postoi educiranost vo ova pole

i zainteresiranost za iskoristuvawe na

mo`nostite koi im se nudat.

� Dali UNIBanka i vo idnina planirasli~na akcija na ovaa so koja }e impomogne na gra|anite vo gri`ata zasvoeto zdravje, vo kontekst nainvestiraweto vo svojata idnina?

UNIBanka postojano dejstvuva vo naso-

ka na doka`uvawe na svojata jasna opre-

delba - Banka na klientot! I vo idni-

na, isto kako i so dosega{nata poddr-

{ka na zdravstveniot sektor so inten-

zivno nudewe na atraktivni produkti

za zdravstvenite i stomatolo{kite or-

dinacii, laboratorii, kliniki, }e pro-

dol`ime so realizacija na proekti vo

poleto na zdravstvoto, a s$ so edinst-

vena cel da pridonesuvame za podobru-

vawe na kvalitetot na `ivotot na gra-

|anite. Na{iot za{titen beleg e indi-

vidualniot pristap kon sekoe poedine~no

barawe od klientite i zaedni~ko nao-

|awe na idealno re{enie. Toa e “re-

ceptot” so koj postignuvame postojan porast

na na{ata klientela.

ALEKSANDRA KERMET^IEVAdirektor na Direkcija kreditirawe na malo,UNIBanka AD Skopje

Inicijativata zasorabotka naUNIBanka so prvatabanka za ~uvawe namati~ni kletki “Cryo-Save” proizleze odzgolemeniot interesna roditelite davlo`at vo idninatana svoite deca

� UNIBanka e edinstvenata banka voMakedonija koja neodamna lansira-{e nov krediten proizvod “Mati~nikletki”. Od kade e idejata daponudite tokmu vakov kreditenproizvod so koj im izleguvate vopresret na roditelite koi investi-raat vo zdravjeto na svoite deca so20-godi{no storirawe na mati~nikletki?

UNIBanka, prodol`uvaj}i so svojot ino-

vatorski nastap na pazarot, e edinst-

venata banka vo Makedonija koja nudi

specijalen prilogZDRAVSTVO

37

PR

Za prv pat se postavija temelite na mo}na vizija, VIZIJAZA VRVNO ZDRAVSTVO, KOJA VO RE-MEDIKA STANAREALNOST... Realni se pove}e od 120.000 pacientina koi im bea dadeni pove}e od 300.000 medicinskiuslugi. Napraveni se pove}e od 4.200 ginekolo{ki in-

tervencii, svetot vo Re-Medika go zdogledaa 2.500 bebiwa.Vo centarot za asistirana reprodukcija imavme 1.100 slu-~ai za ~etiri godini so 45% klini~ki bremenosti po embri-otransfer i ve}e 360 bebiwa bea porodeni vo Re-Medika –prijatelka na bebiwata, po site medicinski protokoli zarabota. Vo izminatiov period, napraveni se pove}e od 3.500hirur{ki operacii, na radio-lo{kiot oddel bea pregledanipove}e od 13.000 pacienti. Senapravi dogovor za sorabotkaso golemata turska privatna bol-ni~ka grupacija AXIBADEM.Kako del od uspe{niot rast irazvoj na Re-Medika e, sekako,i kadrovskata politika koja ja~inat 173 vraboteni, gradej}i giimperativnite celi na Re-Me-dika – qubeznost, odgovornost, profesionalnost na sekoj odvrabotenite vo svojata oblast kon gri`ata za sekoj pacientkako poseben i unikaten po svojata potreba za medicinskausluga. Prisutna e celosna po~it i implementacija na sitemedicinski kodeksi za moral i etika, kako i implementaci-ja na svetski poznati protokoli za rabota vo sekoj oddel.Iskustvoto, ve{tinite i znaeweto na specijaliziranite ti-movi e, sekako, rezultat na kontinuirana edukacija kako vozemjata, taka i vo stranstvo, pri {to se primenuvaat svet-ski poznati i priznati metodi na lekuvawe. Na{a strate{-ka opredelba e integrirawe vo obrazovniot sistem, kako zadodiplomskite studii, taka i za specijalizantite od razli~-ni medicinski oblasti.

MISIJA I VIZIJASo po~it kon site vrednosti, so doverba i respekt, vo

duhot na humanosta , uspeavme da ja vratime samodover-

bata na iljadnici zadovolni pacienti. Toa e del od

na{ata Misija i Vizija za idni planovi i perspektivi za

rast i razvoj na na{ata i Va{a Re-Medika.

Funkcionalno, Re-Medika e edna celina, koja ja ~inat

oddeli od razli~ni medicinski oblasti so dostapna

bolni~ka apteka kako i laboratorija:

GINEKOLOGIJA I AKU[ERSTVO; CENTAR ZA ASISTIRANA

REPRODUKCIJA I IN-VITRO FERTILIZACIJA;

NEONATOLOGIJA I PEDIJATRIJA; HIRURGIJA (OP[TA,

ABDOMINALNA, TORAKOVASKULARNA, HIRURGIJA NA

DOJKI, HIRURGIJA NA [TITNA @LEZDA, ORTOPEDSKA

HIRURGIJA, UROLOGIJA, PLASTI^NA I

REKONSTRUKTIVNA

HIRURGIJA, DETSKA

HIRURGIJA, ORL HIRURGIJA);

ODDEL ZA ANESTEZIJA I

INTENZIVNO LEKUVAWE;

INTERNA MEDICINA;

ENDOSKOPIJA I INVAZIVNA

GASTROENTEROHEPATOLOGIJA;

KARDIOLOGIJA;

NEVROPSIHIJATRIJA;

RADIOLO[KA

DIJAGNOSTIKA; FIZIKALNA MEDICINA; AMBULANTA ZA

KO@NI I VENERI^NI BOLESTI; MEDICINSKA

PSIHOLOGIJA I PSIHOTERAPIJA; ORDINACII PO

OP[TA I TRUDOVA MEDICINA;

Vo sorabotka so svoite partneri se organiziraat site

potrebni citolo{ki, patohistolo{ki, genetski i drugi

najsofisticirani laboratoriski i paraklini~ki ispituvawa.

Posebna gordost e vovedenata LASERSKA HIRURGIJA, za

prv pat na ovie prostori vo oblasta na HIRURGIJATA NA

VENI, ORL HIRURGIJATA, GINEKOLOGIJATA I

UROLOGIJATA, kako i MIKRO ORL HIRURGIJATA.

RE-MEDIKA SE GRI@I ZA VA[ETO ZDRAVJE e misijata na

na{ata sekojdnevna rabota, slogan {to ja potencira

mo}ta na bolnicata kako gri`liv i posveten ~uvar na

zdravjeto na site na{i pacienti, minati, sega{ni i idni.

JA POTVRDIVME DOVERBATA NA NA[ITE PACIENTI!

RE-MEDIKA GI SAKASVOITE PACIENTI

Poa|ajki od potrebite nagra|anite za dostoinstve-na i vrvna zdravstvenaza{itita i nosej}i se sopredizvicite na op{test-venite situacii, kako imo`nostite na medicina-ta, pred pet godinizapo~na so rabota prva-ta privatna op{ta bol-nica Re-Medika. Za prvpat se postaveni svetski-te standardi za zdravst-vo, so cel da se zadovo-lat potrebite za kvali-tetna medicinska uslugana gra|anite od Republi-ka Makedonija i po{iro-ko. Na 9 juni istatagodina, vo Sofija naodr`anata ministerskakonferencija, Re-Medikadobiva nagrada za najdo-bra investicija naJugoisto~na Evropa.

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

38

specijalen prilogZDRAVSTVO Zdravstven turizam

[TO SE PRAVI VO REGIONOT?

HRVATSKA I SRBIJA SKAKO DESTINACII ZA

S$ pove}e stranci odat vo Srbijaza razli~ni lekarski uslugi,i toa naj~esto od Anglija, Amerika, Italija i [vajcarija.Zdravstvenite uslugi koi naj~esto im se nudat se od ob-

lasta na stomatologijata, oftalmologi-jata i estetskata hirurgija. Strancitese zadovolni od kvalitetot na srpski-te stru~waci. Vo ovaa zemja najmnoguse baraat poevtinite kardiolo{ki in-tervencii, vgraduvawe na kolk ili ko-leno, a posebno atraktivni se opera-ciite za promena na polot poradi poz-natiot tim lekari za genitalna hirur-gija.Britanskata televizija Bi-Bi-Si pred dvegodini vo dokumentarniot film “Pa {toako sme mali” objavi deka Belgrad e edenod glavnite svetski centri za operaciiza prodol`uvawe na ekstremiteti.Zaminuvaweto vo stranstvo na le~ewedo`ivea vistinski bum vo poslednite ne-kolku godini vo zemjite od Zapadna Evropai Amerika. Pri~inata se astronomski-te razliki vo cenite za odredeni zdrav-stveni uslugi, pa taka na Amerikanciteili Britancite pove}e im se isplatuvana nekolku dena da dojdat vo Srbija ida im se izvr{i intervencija. Presmetkatae ednostavna: za standarden sistemats-ki pregled vo Velika Britanija se po-trebni 2.000 evra, dodeka istiot toj pregledvo Srbija ~ini 200 evra. So prevoz itro{oci za prestoj vo Belgrad vkupnatacena iznesuva 1.000 evra.Operacija na glaukom, bolest na o~ni-ot nerv, vo Srbija ~ini 1.400 evra, avo cenata e presmetan i kompleten of-

talmolo{ki pregled, intervencija i smes-tuvawe. Sprotivno na ova, vo Anglijasamo intervencijata ~ini 2.500 evra.Belgradskiot centar za genitalna hirur-gija stana eden od vode~kite vo svetot.Hirurzite od ovoj centar izminative go-dini operirale pove}e od 50 stranskipacienti.“Nie operirame deca i vozrasni. De-cata obi~no ni doa|aat od prostoritena porane{na Jugoslavija, a koga sta-nuva zbor za vozrasnite pacienti imamepacienti od site delovi na svetot, a naj-mnogu od Amerika i Kanada”, izjavi d-

r Miroslav \or|evi}, stru~wak za ge-nitalna hirurgija.Intervencija na anomalija na genital-ni organi vo Centarot za genitalna hi-rurgija ~ini od 1.500 do 6.700 evra, pro-menata na polovi organi ~ini od 7.000do 8.000 evra. Vo svetot ovie operaciise dva do tri pati poskapi.Marijan Dimitrijevi} od Afeja konsalting,koj se zanimava so zdravstven turizami regrutirawe na stranski pacienti, iz-javi deka nivnata agencija ima dogovorso 18 privatni zdravstveni ustanovi idve turisti~ki agencii.

Zdravstveniot biznis

e globalen biznis

te`ok okolu 60 mili-

jardi dolari. Glavni-

te centri se na jugo-

istokot na Azija, vo

Indija, Ungarija,

Meksiko i Kostarika.

Se procenuva deka

potencijalot za rast

na toj sektor e 20%

na godi{no nivo,

prvenstveno poradi s$

postarata populacija

od razvienite zemji.

Poradi poevtinite

uslugi i kvalitetnite

zdravstveni uslugi,

Hrvatska i Srbija

sakaat da brcnat vo

ovaa tegla med! Tie

se promoviraat kako

najnovite evropski

destinacii za medi-

cinski turizam

Zdravstveniot turizam po definicija e posebna granka

na turizmot koja stru~no i kontrolirano se slu`i so

prirodnite lekoviti faktori i postapki na fizikalna-

ta terapija so cel za~uvuvawe i unapreduvawe na

zdravjeto i podobruvawe na kvalitetot na `ivot.

Terminot go izmislile turisti~kite agencii i mediu-

mite za da go opi{at raste~kiot trend na patuvawa

vo drugi zemji zaradi dobivawe medicinska nega

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

specijalen prilogZDRAVSTVO

39

Zdravstven turizam

SE PROMOVIRAATA ZDRAVSTVEN TURIZAM

“Proektot go zapo~navme vo oktomvri mi-

natata godina, taka {to brojot na stranski

pacienti koi preku nas do{le da se le~at

vo Srbija zasega e mnogu mal. Doa|aat

od Makedonija, Francija i Germanija.

Najmnogu interes ima za antistres-pro-

gramata na Zlatibor i programata za

hemodijaliza. Popularni se i operaciite

za o~i i stomatolo{kite uslugi. Me|u-

toa, zdravstveniot turizam vo Srbija do-

sega re~isi i da ne postoe{e. Imeno,

toj prv pat se spomenuva formalno i

pravno vo Zakonot za turizam od 2009

godina”, objasni Dimitrijevi}.

Promocijata na Srbija kako zemja so do-

bar zdravstven turizam e vo nadle`-

nost na Ministerstvoto za ekonomija. Ot-

tamu velat deka so dobrite lekari i

ordinacii i blizinata do evropskite

zemji, Srbija gi ima site aduti za da

se natprevaruva so zemjite-{ampioni vo

ovoj segment, kako {to e Tajland. No,

svesni se deka za da se ostvari toa po-

trebni se golemi investicii za komp-

letnata ponuda da gi zadovoli prebir-

livite barawa na strancite. I vo Sr-

bija privatnite kliniki se grupiraat i

organiziraat za da go promoviraat zdrav-

stveniot turizam vo Srbija. Vo zemjata

ima duri 40-ina termalni gradovi od

koi pove}eto imaat centri za rehabi-

litacija. Dr`avnite bolnici nemaat us-

lovi i kapaciteti za da primaat stranski

pacienti.

"Vo Hrvatska po silai zdravje"Vo Hrvatska postoi Zaednica na zdrav-

stven turizam kako zdru`enie na usta-

novi koi se zanimavaat so zdravstven

turizam, koja ja promovira Hrvatska so

sloganot "Vo Hrvatska po sila i zdravje"

na pove}e jazici. Tie isto taka lobi-

raat i za nosewe zakonski re{enija vo

delot na zdravstveniot turizam. Vo de-

Globalen biznisod 60 milijardidolariZdravstveniot biznis e

globalen biznis te`ok okolu

60 milijardi dolari. Poradi

raste~kiot interes za ovoj vid

turizam, zarabotkata ovaa

godina se o~ekuva da dostigne

100 milijardi dolari.

Glavnite centri se na

jugoistokot na Azija, vo Indija,

Ungarija, Meksiko i Kostarika.

Se procenuva deka potencija-

lot za rast na toj sektor e

20% na godi{no nivo, prvenst-

veno poradi s$ postarata

populacija od razvienite

zemji.

Medicinskiot turizam vo

Evropa zasega najmnogu e

razvien vo Ungarija, Polska,

[panija i Turcija, kade {to

Ungarija vodi so razvojot na turizmot so svoite termalni izvori.

Istra`uvawata poka`uvaat deka turistite koi sakaat medicinska pomo{

vo 41% od slu~aite baraat stomatolo{ki uslugi, 40% ortopedski uslugi,

kardiolo{ki i kardiohirur{ki uslugi, a 19% estetska hirurgija.

40

specijalen prilogZDRAVSTVO PR

� Zo{to da za~uvatemati~ni kletki od Va{etonovoroden~e?

Pove}e od 20.000 pacienti vo

svetot ve}e se lekuvani so ma-

ti~ni kletki od papo~na vr-

vca - dokaz deka vredi da se

investira vo za~uvuvaweto na

mati~nite kletki od Va{eto

dete. Vo Makedonija ve}e ~et-

vrta godina po red e dostapna

mo`nosta za dolgoro~no ~u-

vawe na mati~ni kletki od

papo~na vrvca i toa vo naj-

golemata banka za mati~ni

kletki vo Evropa, Cryo- Save.Bi-MEK kako ekskluziven pret-

stavnik na Cryo- Save za Ma-

kedonija aktivno raboti na

informirawe, sovetuvawe na

roditelite za site aspekti i

pridobivki od postapkata, ka-

ko i realizacija na istata.

“Me raduva toa {to zainte-

resiranosta za ovaa postapka

se pove}e raste i lu|eto ve-

}e po~naa da ja sfa}aat vred-

nosta i zna~eweto na mati~-

nite kletki za zdravjeto”, veli

Tawa Evrosimovska, upravitel

vo Bi-MEK.

Deneska, ~uvaweto na mati~ni

kletki e voobi~aena prakti-

ka vo svetot i me|u rodite-

lite e op{to prifateno da

gi za~uvaat mati~nite klet-

ki od papo~nata vrvca na svo-

eto novoroden~e. Procedurata

na zemawe krv od papo~na

vrvca e ednostavna i se

praktikuva vo bilo koe

POVE]E OD POLOVINA OD RODITELITE VOEVROPA JA DADOA DOVERBATA NA CRYO–SAVE

ra|ali{te vo Makedonija. Vo

slu~aj na potreba, kriopre-

zerviranite mati~ni kletki

mo`e da bidat pobarani vo

koj bilo moment.

“Poslednava godina vo Ma-

kedonija zna~ajno e zgolemen

interesot na celata javnost,

a posebno na idnite rodi-

teli. Na{a cel e sekoj iden

roditel navreme da bide za-

poznaen za ovaa mo`nost, od

pri~ina {to postapkata mo-

`e da se izvede samo edna{,

neposredno po samoto ra|a-

we, a e od ogromno zna~e-

we za idnoto zdravje na de-

teto”, veli d-r Ala~ka, Cr-yo-Save menaxer vo Bi-MEK.

www.bimek.com.mk

NAJGOLEMATA EVROPSKA BANKA ZA MATI^NI KLETKI

ZO[TO DA JA ODBERETE CRYO-SAVE� Prva i najgolema banka za mati~ni kletki vo Evropa� Bi-MEK DOO, siguren partner so dolgogodi{no

iskustvo, sertificiran spored ISO 9001:2008

� Akreditirana kako banka za ~ove~ki tkiva i organi� Prisutni vo 38 zemji vo svetot� ^uvawe na dve oddelni lokacii, Belgija i Holandija,

poradi dopolnitelna sigurnost� 6 milioni evra investirani vo novi laboratorii

lot na zdravstveniot turizam Hrvatska

nudi raznovidna ponuda vo morskite (bra-

no-terapiski) i bawski lekuvali{ta. Po-

nudata se temeli na lekuvali{ta vo koi

se vklu~eni razli~ni oblici na medi-

cinski, preventivni i velnes-programi,

prilagodeni na razli~ni celni grupi

i na turistite.

Vo ovoj segment na turisti~kata ponuda

Hrvatska nudi 6.000 legla vo 18 leku-

va~ki ustanovi. Od toj kapacitet 2.100

legla imaat dogovor so hrvatskiot Za-

vod za zdravstveno osiguruvawe. Vo pro-

cenkite za idniot razvoj na medicins-

kiot turizam glavnite potencijali se gle-

daat vo raznovidnosta na prirodnoto

bogatstvo, ekolo{kiot kvalitet na zem-

jata, lekovitata voda, prijatnoto pod-

nebje i zdravata hrana. Od Zdru`enie-

to ovie kvaliteti gi istaknuvaat kako

komparativni prednosti za razvoj na nov

hrvatski proizvod, velnes-turizam. Velnes

e sostojba na ramnote`a na energijata

na teloto, umot i duhot, koja se bazira

na razli~ni aromaterapii. Potencija-

lite na hrvatskiot velnes se morskite

ekstrakti, avtohtonite esencijalni masla

i lekovitite bilki, lekovitata voda, av-

tohtonata zdrava hrana vo kombinaci-

ja so edinstveni velnes-terapii inspi-

rirani od egzoti~nite kulturi.

Velnes-turizmot, koj e aktuelen trend vo

me|unarodnata turisti~ka ponuda, e pre-

poznaen i preku raste~kata ponuda na

velnes-uslugi kako del od hotelskite po-

nudi, no i vo ramki na samostojnite vel-

nes-centri vo hotelite ili vo samostojnite

organizirani velnesi. Vo tekot na 2005

i 2006 godina se otvorija velnes-cen-

tri i vo ramkite na lekuvali{tata i

bawite. Hrvatska ima dva medicinski

velnes-centri, eden vo Lovran i eden

vo Opatija, i tri termalni bawi vo kon-

tinentalniot del koi funkcioniraat kako

spa-velnes resorti: Terme Tuheq, Ter-

me Jezer~ica i Toplice Sv. Martin.

Vo Hrvatska subjektite vo ovoj segment

tvrdat deka brojot na stranski turisti

dojdeni vo potraga po medicina od go-

dina vo godina raste, blagodarenie na

poniskite ceni. Tie procenuvaat deka

nivnite ceni se dva do tri pati poniski

od onie vo Anglija.

Hirurgot Milenko Bura lani osnova{e

Medicinska grupa koja obedinuva 36 pri-

vatni kliniki, stomatolozi i hirurzi koi

nudat uslugi na stranski pacienti i ja

promoviraat Hrvatska kako destinaci-

ja za zdravstven turizam. Pred Hrvats-

ka ima dolg pat dodeka toa da se pos-

tigne. Vo 2008 godina od turizam SAD

zaraboti 10,7 milijardi dolari, od koi

od zdravstveniot turizam samo 1%.

Imaat i posebna veb-stranica (Zdrav-stveniturizam.com) na koja ima informa-cii za kvalitetnite zdravstveni usta-

novi, polikliniki, ordinacii i labo-

ratorii.

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

SPECIJALEN PRILOGjuni 2010

Izdava:KAPITAL MEDIA GROUP doo ul.Romanija bb. (fabrika Gazela)

1000 Skopje; p.fah:503

Republika Makedonija

tel: ++ 389 2551 441

faks: ++ 389 2581 440

e-mail: kapital@kapital.com.mk

Urednik na specijalni prilozi:Verica Jordanova

Avtor na prilogot:Verica Jordanova

Grafi~ki dizajn:Nikolaj Toma{evski

Igor Toma{evski

Fotografija:Aleksandar Ivanovski

Fotoarhiva na Kapital

Marketing:Jasmina Savovska Tro{anovski

www.kapital.com.mkwww.total.com.mk

specijalen prilogZDRAVSTVO

41

PR

Estetsko-korektivna ordinacija“D-R AN^EVSKI”

02/3216608www.ancevski.com.mk

LASERSKO OTSTRANUVAWENA VLAKNALaserskata tehnologija postojano se po-dobruva so cel pogolema efikasnost, zgo-lemena bezbednost i komfornost pri ot-stranuvaweto na vlaknata. Ordinaci-jata “D-r An~evski” ja sledi novata teh-nologija i dr`i ~ekor so svetskite tren-dovi. Najblisku do ovaa cel se doa|aso najnoviot dioden laser Soprano XL.So ovoj laser komforno, bezbedno, br-zo i najefikasno se otstranuvaat vlak-nata. Vo momentov, ovoj tip laser e edin-stveniot vo po{irokiot region.

NEHIRUR[KO OTSTRANUVAWENA MASTI I CELULITNehirur{kata ultrazvu~na liposukcijae novata tehnika koja koristi ultraz-vuk i se ispora~uva preku ko`ata do

masnite kletki, a ima za cel da go rastopimasnoto tkivo i da go namali celuli-tot. Kombiniran so radiofrekvencija ilimezoterapija i Eurodiet konceptot davafascinantni rezultati.

MIKRODERMOABRAZIJASo mikrodermoabrazija se postignuvaefektno ~istewe na ko`ata koja poles-no di{e, se stimulira cirkulacijata ise pottiknuvaat prirodnite funkcii nakleto~no obnovuvawe na ko`ata.

LASERSKI TRETMAN ZAPODMLADUVAWE NA LICELaserski tretman za brzo podmladuva-we na liceto, ednostaven i bezbeden tret-man za leto.

MEZOLIFTVo ko`ata na liceto so mala igla sevnesuvaat hijaluronska kiselina, vita-mini, antioksidansi, kolagen i sl. socel podmladuvawe na ko`ata na lice-to, vratot i dekolteto. Ko`ata stanuva

BRZI TRETMANI ZATOP-FORMA I

IZGLED OVA LETO

zategnata, mazna, sjajna i dobiva mla-de{ki izgled.

KOREKCIJA NA BR^KI SO BOTOKSZa postignuvawe na sakaniot efekt e po-trebna samo edna postapka. Efektot odtretmanot stanuva vidliv za nekolku dena,a trae 8 meseci.

42

specijalen prilogZDRAVSTVO SPA

TOP 10 VELNES REZORTI VO SVETOT

SPOKOJNI MESTA ZALista na top10 velnesrezorti za2010 godina japodgotvi Gejot,vodi~ za zdrav`ivot. Ovojizbor gi po-mestuva grani-cite na voobi-~enite rezortiso spa-centri

Sekoja godina mnogu lu-|e donesuvaat odlukida storat ne{to zasebe za da bidat poz-dravi i da ostanat

zdravi. Vo ovie luksuzni re-zorti, koi vi gi prezentira-me, dokolku mo`e da si doz-volite, ne postoi pri~ina dane se prerodite, i fizi~ki ipsihi~ki.Lista na top 10 velnes-rezortiza 2010 godina, {to Gejot, vo-di~ot za zdrav ̀ ivot ja pod-gotvi, gi pomestuva granici-te na voobi~enite rezorti sospa-centri. Tie nudat progra-mi koi specijalno se dizaj-nirani za kultiviran i zdrav`ivoten stil, na unikatni ipostojani na~ini. Sekoj od nivvklu~uva re`imi na velnesi se fokusira na celosnotozdravje i dolgove~nost, isto-vremeno sledej}i go ~ekorotna najnovite trendovi i teh-nologii, vklu~uvaj}i stil, luk-suznost i ultimativen komfor.

1.FRANCIJA

Les Sources de Caudalie, BordoUnikatnite tetmani so vinoterapija koi go zabavuvaat

procesot na stareewe i idili~nata lokacija se pred-

nosta na Les Sources de Caudalie (Izvorite vo Koda-li), smesten me|u lozovite nasadi vo blizina na Bordo.

Toplite podzemni izvori se bogati so minerali, {to

pretstavuva mnogu dobar na~in za da se izbega od

gri`ite na sekojdnevieto. Ekstraktite od grozjeto se

upotrebuvaat za masa`i i pilinzi, koi se nareku-

vaat polifenoli, koi gi zacvrstuvaat krvnite sa-

dovi i ja zabrzuvaat cirkulacijata. Vo programite

za namaluvawe na telesnata te`ina se kombinira-

at endermolo{kite sesii (tehnika so koja se razreduva

celulitot), so pomo{ na specijalno dietetsko meni

i dodatni tretmani kako popularniot Merlot Vrap. Sepak, ovde ne se koristi samo ekstraktot

od grozjeto za velnes-tretmanite, bidej}i posetitelite mo`at da gi probaat blagodetite na

francuskoto vino preku negova degustacija.

2.IZRAEL

Carmel Forest Spa ResortSmesten vo srceto na izraelskata Karmel {uma, ras-

prostranet na 15 hektari, se nao|a rezortot CarmelForest Spa. Ova skrieno ~istili{te za relaksacija ima

pogled na moreto i e najgolemiot i najluksuzniot vel-

nes i spa-rezort vo Izrael. Rezortot vklu~uva poseb-

ni programi za sekoj posetitel, posebni menija i li~na

konsultacija za programite i tretmanite. Izborot e

golem. Mo`e da se odlu~ite za plivawe vo zatvoren,

ili vo bazen na otvoreno, fitnes vo teretana ili te-

nis vo priroda, ili da izberete joga i ili taj-~i ~a-

sovi. Posetitelite mo`e da biraat i me|u soba za ~itawe, za video igri ili za muzika. Vo

sekoj slu~aj, od tamu posetitelite si zaminuvaat zadovolni i osve`eni.

3.ITALIJA

Grotta Giusti, Monsumano termalni vodi, ToskanaMo`ebi ovie termalni izvori se stari, no velnes-centarot, Grotta Giusti, koj senao|a vo blizina na Toskana, e vode~ki rezort od ovoj vid vo Italija i e mal

luksuzen hotel koj vleguva vo avangardata. Tretmanite na ova mesto vklu~uvaat

osteopatija, {to pretstavuva korekcija na medicinski disbalansi me|u muskulniot

i nervniot sistem vo ~ovekovoto telo. Posetitelite mo`at da gi iskoristat pred-

nostite na lekovitata termalna voda i prirodnite pe{teri so podzemni topli ezera,

vo koi posetitelite mo`at da se detoksiciraat. Terapijata so kal gi vra}a gosti-

te vo detskite bezgri`ni denovi, a onie so respiratorni problemi ili problemi

so sinusite, mo`at da zaka`at tretmani za inhalacija.

4.NOV ZELAND

Pujjis Wellness Retreat, Nelson, Ju`en ostrovNa pomalku od 10 minuti pat od Nelson na ju`niot ostrov vo Nov Zeland se nao|a PujjisWellness rezortot koj go vodat Arvind i Xejn Puxi. Dvajcata se iskusni i obu~eni fit-nes-treneri i joga-u~iteli, koi na svoite posetiteli im nudat golem broj opcii so koi

}e se ~uvstvuvaat smireno, pro~isteno i udobno vo svoeto telo. So samo ~etiri sobi,

ovoj rezort garantira mir, spokojstvo i personaliziran odmor. Prestojot mo`e da se

prilagodi po potrebite, me|u ve`bite za teloto i joga-sesiite, da se u`iva vo masa`a

i meditacija, ili po `elba, posetitelite mo`at so organski sok da se razladuvaat vo

~istata voda na rekata, ili da ja iskoristat saunata. Predelot vo koj se nao|a ovoj

rezort e `ivopisen, a okolnite ridovi nudat mo`nost za pro{etka vo prirodata.

specijalen prilogZDRAVSTVO

43

SPA

A RELAKSACIJA5. TAJLAND

Kamalaya Koh Samui,Na Munag, Koh SamuiSmesten na ostrovot Koh Sa-

mui, ova velnes i spa-sveti-

li{te se nao|a vo cenarot

na budisti~ki hram, koj vo

minatoto bil upotrebuvan od

monasite kako mesto za me-

ditacija i spiritualnost. Ka-

malaja zna~i “lotusovo kralstvo”, a praktikuvaweto na joga-lo-

tus pozicijata pretstavuva zadovolstvo. Vo neposredna blizina

se nao|a idili~na laguna so peso~ni pla`i, kaskadni potoci i

bujni tropski gradini. Vo mno{tvoto tretmani e napravena kom-

binacijata od isto~nata i zapadnata medicina, a vklu~ena e i

holisti~kata medicina, lekoviti terapii so spa, kako i pro-

grami za detoksikacija i fitnes, koi garantiraat deka poseti-

telite od ova mesto si zaminuvaat osve`eni, po`ivi i podgot-

veni da se vratat vo vistinskiot `ivot.

7.SAD

California Health & Longe-vity Institute, Vestlejk Vi-lix, KalifornijaSmesten na zapadniot breg od

SAD, na povr{ina od 40,000 me-

tri kvadratni, ovoj spa-rezort

nudi meni od holisti~ki tret-

mani i terapii koi se me{a-

vina od aziskite rituali i de-

ne{niot zapaden senzibilitet. Lociran vo Vestlej Vilix, seve-

rozapadno od Los Anxeles, ovoj rezort od svetska klasa prets-

tavuva lider vo ona {to denes se smeta za nau~no baziran laj-

fstajl za podmladuvawe. Na ova mesto, otkako sertificiranite

lajfstajl konsultatnti }e im pomognat na posetitelite da ja per-

sonaliziraat nivnata zdravstvena strategija za ostvaruvawe na

`elbite i celite na gostite, tie ponatamu }e bidat sovetuvani

od tim na eksperti, sostaven od doktori, licencirani nutrici-

onisti, psiholozi, fitnes-treneri, eksperti i terapevti za stres-

menaxment. Vo ovoj institut e vklu~ena i kompletna medicinska

klinika so {irok dijapazon na dijagnosti~ko testirawe i me-

dicinsko ispituvawe.

6.TURCIJA

Natur-Med Thermal Sprin-gs and Health Resort , Da-vutlar, AjdinTretmanite za podmladuvawe,

gubeweto na te`inata i oslo-

boduvaweto od bolkata mo`e da

se najdat me|u blagotvornata ̀ i-

votna sredina na Egejot, i toa

me|u borovite, maslinovite i mandarinskite drvja. Prviot tur-

ski zdravstven centar mo`e da se pofali so matrica za ritam-

terapija, forma na elektromagneten tretman za obnovuvawe na

o{tetenite zglobovi, muskuli i nervi. Ozonskata terapija i aku-

punkturata se isto taka dostapni, kako i balneolo{kite lekovi

protiv dijabetes, crevnite zaboluvawa i degenerativnite o~ni

bolesti. Hidroterapijata se koristi preventivno za mnogu bo-

lesti, a site tretmani se pravat pod nadzor na profesionalen

medicinski tim.

8.SAD

Canyon Ranch Miami Beach, Majami Bi~, FloridaOtvoren od 2008 godina ovoj dodatok na kawonot Ren~ vo

Majami bi~ nudi spektakularni pejsa`i kon okeanot, ras-

ko{no smestuvawe i 70.000 kvadratni metri posveteni na

velnes i spa. Vo ovoj rezort mo`e da se do`ivee evrops-

kiot stil na primenuvawe na termalnata terapija, kabini

za termalni spa i kadi so voda sli~na na izvorskata. Vo

ovoj rezort ima za sekogo po ne{to. Dostapen e pilatesot,

prakticiraweto joga, duri i planinarewe na improvizi-

rani karpi. Fitnes-centarot e vedna{ do okeanot, dodeka

velnes-uslugite vklu~uvaat privatni konsultacii, koi nu-

dat i promena na `ivotniot stil. Na ova mesto posetite-

lite u`ivaat vo sonceto, pesokot i spokojstvoto.

9.AVSTRALIJA

Lilianfels BlueMountains Resort& Spa, Katumba,Nov Ju`en VelsSmesten me|u nacional-

niot park Sini plani-

ni, koj pretstavuva svet-

sko nasledstvo i e za{titen od UNESKO, rezortot Lilian-

fels ja iskoristuva svojata lokacija za da ponudi terapija

preku pro{etki vo prirodata so koi se u~at esencijalnite

tehniki za osloboduvawe od stresot. Na ova tivko mesto,

locirano na samo 90 minuti od Sidnej, posetitelite, isto

taka, u`ivaat vo prakticiraweto joga, pilates i taj-~i. Litja

spa-tretmanite se bazirani na stari aborixinski tradi-

cii, nare~eni “drimtajm”, koi se odnesuvaat na veruvawa-

ta za silata na sozdavaweto. Vo ovoj rezort, ritualot za

podmladuvawe ima umetni~ka forma.

10.KANADA

Alive Health Resort,Kelovna, Britans-ka KolumbijaSamoto ime na ovoj re-

zort ne e slu~ajno. Smes-

ten vo prekrasnite pla-

nini Mona{i, vo Britan-

ska Kolumbija posetite-

lite na ova mesto ja ot-

krivaat prirodata dodeka simultano u`ivaat vo benefi-

tite na spa i velnes-tretmanite, fizi~kite aktivnosti koi

mo`at da se izveduvaat na zatvoreno ili na otvoreno, vo

priroda, kako i interaktivnite obrazovni programi. Ne-

vozmo`no e posetitelite da ne se ~uvstvuvaat podmladeno

po prestojot vo vakvo mesto, koe e opkoleno so sve` {um-

ski vozduh i planini koi go odzemaat zdivot.