288.. psse eptteemmbberr 422000044 øøtteevviillkkaa 411-- …

22228888.... sssseeeepppptttt eeeemmmmbbbbeeeerrrr 2222000000004444

Foto

: La

do K

lar

øøøø tttt eeeevvvv iiii llll kkkkaaaa 44441111---- 44442222

GGGG LLLL AAAA SSSS IIII LLLL OOOO MMMM EEEE SSSS TTTT NNNN EEEE OOOO BBBB ŒŒŒŒ IIII NNNN EEEE MMMM UUUU RRRR SSSS KKKK AAAA SSSS OOOO BBBB OOOO TTTT AAAA

øtevilka 41-42FOTOREPORTAÆA

2

ØØ RR CC SS pp aa rr tt aa cc uu ss ss ee jj ee pp rr ee dd ss tt aa vv ii ll

OOdd pplleessaa,, aaeerroobbiikkee iinn mmeeddiittaacciijj,, pprreekkookkllaassiiœœnniihh ddoo nnaajjssooddoobbnneejjøøiihh bboorriillnniihh vveeøøœœiinnTo, kaj vse so lahko na dnevu odprtih vrat obiskovalci videliv Øportno rekreativnem centru (SRC) Spartacus v Kopaliøkiulici v Murski Soboti, je bil zagotovo zadetek v polno inpreseneœenje prve vrste. Z dejanji, torej programi vadbe, seje namreœ v øtirih telovadnicah predstavilo œez sto œlanov iz11 razliœnih programov, kolikor se jih v centru pri mestnivrtnariji taœas izvaja. Æe prihodnji mesec naj bi se jimpridruæil 12. program - fitnes studio na kar 350 m2. Takobo skupna povrøina uporabnih prostorov æe znaøala æe veœkot 2.000 m2.

Œeprav je center zaœel uradno delovati 1. marca letos, jeøtevilo aktivnih œlanov in œlanic v omenjenih 11 programihv hitrem porastu in se je povzpelo æe na veœ kot tisoœ! Vprogramih, prilagojenih glede na starost, najdemo takomalœke od 2. leta starosti, kakor odrasle in ljudi v zrelejøihletih. Zgornje starostne meje za vpis v razpoloæljive, kakortudi nove dejavnosti øportnega centra namreœ ni.

Direktor SRC Spartakus Boøtjan Lucu nam je povedal - in otem smo se lahko prepriœali tudi sami, da se je mogoœevkljuœiti v paleto razliœnih programov, ki jih vodijo priznanivaditelji, mojstri oziroma trenerji.

Poleg seznanitve s posameznimi programi, ki se izvajajo vcentru, so øtevilni obiskovalci dobili tudi druge informacijeiz prve roke, v æeleni program pa so se lahko tudi vpisali.

Plesni Studio X s plesno øolo Urøka oziroma ponudbo odotroøkih in druæabnih plesov, do jazza, hip hopa in latinoplesov vodi Sabina Æabjek, Plesno øolo Flota (sodobni plesi)Svetlana Krstiœ, omenjena tudi aerobiko in stap - A & SSport Team, jogo in taekwondo kot azijsko borilno veøœinonog in pesti Alojz Ruhitelj, taichi mojster Chen, kickboxingklub ameriøkih borilnih veøœin Milan Korotaj, Judo MurskaSobota Silvo Kauœiœ, kendo klub kot starodobno veøœinomeœevanja samurajev Danilo Horvat, borilne veøœine aikidoJure Novak in ji jitsu kot kitajsko borilno veøœino kotkombinacijo juda, karateja in aikida Karlo Øpur.

Kickbox je ameriøka borilna veøœina, ki postaja vse boljpriljubljena tudi pri nas.

Joga - balzam na telo in duøo.

Kendo klub s poudarkom starodavnih veøœin meœevanjasamurajev je bil med predstavljenimi programi za veœinonajbolj atraktiven. Verjetno tudi zaradi nenavadnih oblaœil.

Aikido - borilna veøœina podobna judu, katere borilnetehnike izhajajo iz starodavnih samurajskih veœinbojevanja. Veøœina je namenjena predvsem uœinkovitiobrambi, pri kateri napadeni izkoristi energijo napadalca vsvoje dobro.

NAMESTO UVODAseptember 2004

3

SSSpodobi se, da smo debelejøi, ko so dogaja-

jo izredne reœi. Pravijo, da so parlamen-

tarne volitve poleg referendumov vrhunec

demokracije. In œe je demokracija vsaj malo tudi

vladavina ljudstva,potem je bliæajoœa se prva

nedelja v oktobru nedvomno izredna reœ. Tako so

torej danaønje Soboøke novine zajetnejøe od

obiœajnih, nevolilnih.

Æeleli smo namreœ, da bi se 3. oktobra 2004 tudi

vi laæje odloœili. Posebej v mestni obœini, kjer ne

bo zgolj odloœanja o poslankah in poslancih, paœ

pa vstopajo v ring tudi trije, ki so sklenili kan-

didirati za æupana. Verjetno so vam medtem æe

bolj ali manj znani. A mi æelimo, da bi vam bili

BOLJ, zato se vam tokrat predstavljajo vsak na

svoji strani. Pa ne le morebitni æupani, paœ pa

tudi vsi, ki vas æelijo tako ali drugaœe prepriœati,

da so prav ONI vredni vaøega glasu in bodo prav

ONi dvignili svoj glas, œe po vaøi zaslugi pridejo v

belo Ljubljano, kjer bodo sedeli med 90 izbranka-

mi oziroma izbranci.

Ni veliko priloænosti, da bi mi, mali ljudje, soust-

varjali zgodovino. Pa œeprav zgolj na takoimeno-

vani mikroravni. Zato vsakemu posebej æelim, da

bi se (seveda, œe boste sploh volili) odloœil kar na-

jbolje. Tako, da v prihodnjih øtirih letih ne bo to-

liko negativnih kritik na raœun dela naøih poli-

tikov, kot jih je bilo doslej.Bojan Peœek

Glasilo SOBOØKE NOVINEizdaja MESTNI SVET

Ustanoviteljica jeMESTNA OBŒINA MURSKA SOBOTA,Kardoøeva ulica 2, 9000 Murska Sobota

Izdajateljski odbor:Anton SLAVIC, Ernest EBENØPANGER,Franc MEOLIC, Ivan OBAL,Joæef RECEK, Alojzij ROUS,Darko RUDAØ, Drago ØIFTAR inFranc WEINDORFER

Odgovorni urednik:Bojan PEŒEK

Jezikovni pregled:Gabrijela GRANFOL PEURAŒA

Grafiœna priprava in tisk:TISKARNA KLAR Murska Sobota

Naklada: 7000 izvodov

Soboøke novine prejemajo gospodinjstva v mestni obœini brezplaœno.

øtevilka 41-42VOLITVE

4

Na podlagi 41. œlena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, øt. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 - sklep Ustavnega sodiøœa RS,70/95, 51/2002, 73/2003 - odloœba Ustavnega sodiøœa RS in 54/2004) je Obœinska volilna komisija Mestne obœine Murs-ka Sobota sestavila naslednji

SEZNAM KANDIDATUR ZA NADOMESTNE VOLITVE ÆUPANA MESTNE OBŒINE MURSKA SOBOTA

na volitvah, dne 3. oktobra 2004

V seznam so vpisani naslednji kandidati:

1. Rudolf HORVATrojen 02. 11. 1953, Murska Sobota, Ulica Matije Gubca 15poklic: univ. dipl. prav. delo, ki ga opravlja: direktor

predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, LDS, svet mestnega odbora M. Sobota

2. Slavko ØVENDArojen 08. 02. 1952, Murska Sobota, Klavniøka ulica 5poklic: veterinar delo, ki ga opravlja: veterinar

predlagatelj: Boris GORŒAN in skupina volivcev

3. Anton ØTIHECrojen 14. 11. 1964, Rakiœan, Partizanska ulica 27 apoklic: univ. dipl. ing. gradbeniøtvadelo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik

predlagatelji: Slovenska demokratska stranka - SDS, konferenca obœinskega odbora M. SobotaNova Slovenija, krøœanska ljudska stranka - N.Si, mestni odbor Slovenska ljudska stranka - SLS, mestni odbor M. Sobota, volilni obœni zbor Aktivna Slovenija - AS, obœinski odbor M. Sobota, izvrøni odbor Zeleni Slovenije, obœinski odbor M. Sobota, kandidacijski zbor

Øtevilka: 00602-0001/2004Datum: 09. 09. 2004

Predsednikobœinske volilne komisije

Bojan ÆUNIŒ, univ. dipl. prav., l.r.

september 2004

5

VOLITVE

Rudolf HORVATDOSEÆENO KOT OSNOVA ZANADALJNJI RAZVOJ

Zakonodaja s podroœja lokalnesamouprave postavlja mestneobœine v srediøœe regijskega doga-janja, ki je prepleteno s pristojnost-mi lokalnih skupnosti, predvsem napodroœju zadovoljevanja potreb svo-jih obœank in obœanov, hkrati pamora omogoœati in nuditi prostorprebivalstvu øirøe regije za aktivnovkljuœevanje na razliœnih podroœjihjavnega in zasebnega æivljenja terdela.S pogledom na okolico naøegadelovnega in bivalnega prostoralahko zaznamo øtevilne spremembe.Lahko smo ponosni na vse, kar namje uspelo narediti v zadnjih letih.

Naj na kratko predstavim plodoveuspeønega vodenja Mestne obœineMurska Sobota:• Urejeno otroøko varstvo in os-

novno øolstvo nad slovenskimpovpreœjem

• Novozgrajena Pokrajinska inøtudijska knjiænica

• Izgrajeno kanalizacijsko omreæje vcelotni obœini

• Prikljuœitev vseh gospodinjstev namestni vodovod, konœana plin-ifikacija, nova œistilna naprava

• Asfaltirane vse obœinske ceste,kolesarske steze do Bakovec,

Kroga, Œernelavec in Rakiœana,soboøka obvoznica

• Odprtje podjetniøkega inkubatorja,komunalna opremljenostNorøinske ind. cone ter pridobitev500 milijonov dræavnih sredstev zakomunalno opremo I. faze Severneobrtno ind. cone Murska Sobota.

• Zagotavljanje finanœne pomoœi inprostorskih pogojev za delovanjedruøtev na podroœju øporta, sociale(krizni center za mlade, novi pros-tori za druøtvo paraplegikov),zdravstva, kulture

• Ustanovitev Raziskovalno izo-braæevalne centra in uvajanjenovih viøje in visokoøolskih izo-braæevalnih programov

Z mojo kandidaturo za æupanaæelim vse zaœeto dokonœati in zaœetinovo obdobje, v katerem sem si zas-tavil naslednje cilje :• z novim strateøkim prostorskim

aktom in novo urbanistiœno zasno-vo, zagotoviti pogoje za usklajenrazvoj celotne mestne obœine,

• dokonœno ureditev mestnegasrediøœa, prometno ureditev mestain zagotovitev parkiriøœ

• z ureditvijo industrijskih conomogoœiti hitrejøi razvoj gospo-darstva in odpiranje novih de-lovnih mest,

• pridobiti nove viøjeøolske in vi-sokoøolske øtudijske programe, za-

œeti z gradnjo nove glasbene inekonomske øole

• z izgradnjo varovanih stanovanj vmestu Murska Sobota zagotovitidodatne kapacitete za bivanjestarejøih obœanov

• dvigniti raven kvalitetezdravstvenih storitev na primarniravni z izboljøanjem pogojev dela,

• z obnovo in dograditvijo kinodvo-rane izboljøati bogato kulturno inprireditveno ponudbo,

• zagotoviti nove prostore za delo-vanje MIKK,

• øtipendiranje deficitarnihtehniœnih poklicev v okviru PIF

• zagotavljati prostorske in materi-alne pogoje za vse øportne panoge,

• pospeøevati delo humanitarnih or-ganizacij,

• krepitev lokalne samouprave v KSPuøœa in zagotoviti veœ dræavnihsredstev za izgradnjo potrebne in-frastrukture, ter izboljøanje bival-nih pogojev,

• ureditev soboøkega pokopaliøœa,• storitve mestne uprave bolj prib-

liæati obœanom.

Oblikovanje bodoœe politikemestne obœine je zame izziv, ki gaæelim s svojim znanjem, delovno en-ergijo in predvsem skupaj z Vamipotrjevati tudi v bodoœe.

LDSLIBERALNA DEMOKRACIJA

SLOVENIJE


6

september 2004 VOLITVE

7

Anton ØTIHECSpoøtovane obœanke inobœani Mestne obœineMurska Sobota!

Sem Anton Øtihec, vaø kandidat zaæupana. Letos bom star 40 let. Po izo-brazbi sem univerzitetni diplomiraniinæenir gradbeniøtva. Konœujem tudimagistrski øtudij prostorskega in ur-banistiœnega planiranja v Ljubljani.Sem poroœen in imam dva otroka. Privseh mojih odloœitvah mi je druæina vveliko oporo.

Na Obœini M. Sobota sem bil za-poslen 11 let, zato mi je delovanjeObœine poznano do potankosti. Takojpo zadnjih æupanskih volitvah preddvema letoma, ki so zaradi nekaterihvolilnih “dogodkov” dvignile velikoprahu, sem zaradi razliœnih pogledovna koncept vodenja obœine dalodpoved in se samozaposlil.

Na zadnjih volitvah me je podprloveliko obœank in obœanov Mestneobœine zato œutim moralno dolænost,da ponovno kandidiram in opraviœimvaøo veliko podporo na zadnjih volit-vah.

Tokrat imam øe moœnejøo in øirøopolitiœno podporo strank kot preddvema letoma, saj me podpira sedemstrank (SDS, NSI, SLS, AS, ZeleniSlovenije, SJN in SSN). Øiroka podpo-

ra nazorsko in politiœno razliœnihstrank potrjuje dejstvo, da sem odprtdo razliœno misleœih, da sprejemammnenja vsakogar ter da sledim pove-zovanju in ne razdvajanju.

Zadnje volitve pred dvema letomaso pokazale, da je pomemben vsakglas. Vsem, ki ste me takrat podprli, seza Vaøo podporo øe enkrat zahvalju-jem in upam, da bo tudi letos tako.

Svoj program bom podrobnejepredstavil v œasu volilne kampanje,ogledate pa si ga lahko tudi na inter-netu http://www.stihec.net.

Glavni poudarki v mojemprogramu so:

• Ukrepi za odpiranje novih delovnihmest (podjetniøke stimulacije,ugodnosti za investitorje...).

• Borba za ohranitev vseh dosedanjihdelovnih mest (pritisk na dræavo).

• Prometna politika (podvozi, pro-tihrupne ograje pri æeleznici...).

• Vrnitev æivljenja nazaj v mestnojedro.

• Obogatiti nivo kulturne ponudbe zarazliœne starostne kategorije.

• Skrb za zdravo okolje (nova vodnazajetja, ureditev œistilne naprave...).

• Ustrezna mladinska politika soob-likovana s strani mladih (prostori,programi).

• Novogradnje (glasbena in ekonom-ska øola, multikino, garaæna hiøa ...).

• Brezplaœni servisi pomoœi za stare-jøe obœane.

• Dokonœanje plinifikacije in sanacijaploœnikov.

• Ureditev enotnega kabelskega sis-tema za celotno obœino (TV, inter-net).

• Pospeøitev razvoja turizma.• Izboljøanje bivalne in æivljenjske

kvalitete (zeleno okolje, rekreaci-jske povrøine, infrastruktura).

Poleg tega vam obljubljam:

• Da bom MO MS vodil odloœno,preudarno in transparentno.

• Da bom delal trdo, vestno inpoøteno in da bom to zahteval tudiod vseh mojih podrejenih. Mestnaobœina MS mora biti na uslugo pre-bivalcem Obœine, zaposleni naObœini so tam zaradi Vas in neobratno.

• Da bom pri vodenju Mestne obœineupoøteval izkljuœno interese, kibodo v dobro nam vsem in ne samoozkim politiœnim ali finanœnim gru-pacijam.

• Da bom dosegljiv tudi za preproste-ga œloveka in njegove teæave.

Œas je za nov razvojni zagon Mestneobœine. Tako bo, œe bo taka VAØAVOLJA.

Anton ØTIHEC, univ. dipl. inæ. grad.


8

Na podlagi 41. in 76. œlena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, øt. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 - sklep Ustavnegasodiøœa RS, 70/95, 51/2002, 73/2003 - odloœba Ustavnega sodiøœa RS in 54/2004) je Obœinska volilna komisija Mestneobœine Murska Sobota na seji, dne 19. julija 2004, sprejela naslednji

SKLEP O DOLOŒITVI VOLIØŒ IN OBMOŒIJ VOLIØŒ

I.Za nadomestne volitve æupana Mestne obœine Murska Sobota, ki bodo dne 3. oktobra 2004, se doloœijo naslednjavoliøœa:

01 Bakovci I., vaøki dom 02 Bakovci II., vaøki dom03 Œernelavci, zadruæni dom 04 Puøœa, otroøki vrtec05 Krog, vaøko-gasilski dom 06 Kupøinci, stara øola07 Markiøavci, gasilski dom 08 Murska Sobota, Mestna œetrt Ledava I, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 5 09 Murska Sobota, Mestna œetrt Ledava II, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 5 10 Murska Sobota, Mestna œetrt Park I, Osnovna øola I, Ulica Øtefana Kovaœa 3211 Murska Sobota, Mestna œetrt Park II, Osnovna øola I, Ulica Øtefana Kovaœa 3212 Murska Sobota, Mestna œetrt Center I, Ekonomska øola, Slovenska ulica 11 13 Murska Sobota, Mestna œetrt Center II, Ekonomska øola, Slovenska ulica 1114 Murska Sobota, Mestna œetrt Center III, TVD Partizan, Mladinska ulica 3 15 Murska Sobota, Mestna œetrt Partizan I, Osnovna øola III, Trstenjakova ulica 7316 Murska Sobota, Mestna œetrt Partizan II, Osnovna øola III, Trstenjakova ulica 7317 Murska Sobota, Mestna œetrt Turopolje I, Osnovna øola II, Cankarjeva ulica 91 18 Murska Sobota, Mestna œetrt Turopolje II, Osnovna øola II, Cankarjeva ulica 91 19 Nemœavci, vaøko-gasilski dom 20 Polana, gasilski dom 21 Rakiœan, vaøki dom 22 Satahovci, vaøko-gasilski dom23 Veøœica, gasilski dom24 Murska Sobota, Mestna œetrt Center IV, TVD Partizan, Mladinska ulica 3

999 predœasno glasovanje, na sedeæu obœinske volilne komisije, v M. Soboti, Kardoøeva ulica 2.

II.Sestavni del tega sklepa je pregled ulic v mestu Murska Sobota in naselju Bakovci, ki spadajo k posameznemu voliøœu.

Øtevilka: 00602-0001/2004Murska Sobota, dne 19. julija 2004

Predsednik M.P. obœinske volilne komisije Bojan ÆUNIŒ, univ.dipl.prav.,l.r.

september 2004

9

VOLITVE

Na podlagi 63. œlena Zakona o volitvah v dræavni zbor (Uradni list RS, øt. 44/92, 60/95, 67/97 - odloœba US, 66/2000 in73/2003 - odloœba US) je volilna komisija 4. volilnega okraja 8. volilne enote, s sedeæem v Murski Soboti, Kardoøeva ulica2, na seji dne 30.07.2004, sprejela naslednji

S K L E P O D O L O Œ I T V I V O L I Ø Œ

Za izvedbo rednih volitev poslancev v dræavni zbor, ki bodo v nedeljo 03. oktobra 2004, se v 4. volilnem okraju 8. vo-lilne enote: del Upravne enote Murska Sobota, ki obsega obmoœje obœin oziroma krajevnih skupnosti: Krog, Markiøavci,Nemœavci, Rogaøovci, Sveti Jurij, Kuzma, Gornji Petrovci, Øalovci, Hodoø, Kriæevci, Maœkovci, Grad, Pertoœa, Prosen-jakovci, Ratkovci, Bodonci, Cankova, Selo-Fokovci, Motvarjevci, Zenkovci, Puconci, Øalamenci, Gorica, Vaneœa, Dolina,Bokraœi, Øulinci, Martjanci, Norøinci, Sebeborci, Andrejci, Krnci, Ivanovci, Brezovci, Gederovci in Tiøina, doloœijo nasled-nja voliøœa:

00804001 Cankova - vaøko-gasilski dom00804002 Domajinci - vaøko-gasilski dom00804003 Gerlinci - vaøko-gasilski dom00804004 Korovci - vaøko-gasilski dom00804005 Kraøœi - gostilna Vogrinœiœ00804006 Gornji Œrnci - vaøko-gasilski dom00804007 Skakovci - vaøko-gasilski dom00804008 Topolovci - vaøko-kulturni dom00804009 Tiøina - vaøko-gasilski dom00804010 Borejci - vaøko-gasilski dom00804011 Gradiøœe - zadruæni dom00804012 Murski Œrnci - vaøko-gasilski dom00804013 Petanjci - vaøko-gasilski dom00804014 Rankovci - vaøko-gasilski dom 00804015 Tropovci - vaøko-gasilski dom00804016 Vanœa vas - vaøko-gasilski dom00804017 Gederovci - vaøko-gasilski dom00804018 Krajna - vaøko-gasilski dom00804019 Murski Petrovci-vaøko-gasilski dom00804020 Sodiøinci - vaøko-gasilski dom00804021 Kriæevci - zadruæni dom00804022 Koøarovci - gasilski dom00804023 Kukeœ - vaøko-gasilski dom00804024 Panovci - vaøko-gasilski dom00804025 Gornji Petrovci - vaøka dvorana00804026 Peskovci - vaøko-gasilski dom00804027 Øulinci - vaøko-gasilski dom00804028 Adrijanci - stara øola00804029 Boreœa - vaøko-gasilski dom00804030 Lucova - vaøko-gasilski dom00804031 Martinje - vaøko-gasilski dom00804032 Neradnovci - vaøko-gasilski dom00804033 Stanjevci - vaøko-gasilski dom00804034 Æenavlje - zadruæni dom00804035 Domanjøevci - vaøko00804036 Øalovci - zadruæni dom 00804038 Dolenci - vaøki dom

00804039 Œepinci - zadruæni dom00804040 Budinci - vaøki dom00804041 Markovci - øola00804042 Hodoø - vaøko-kulturni dom00804043 Krplivnik - vaøko-gasilski dom00804044 Grad - gasilski dom00804045 Dolnji Slaveœi - vaøki dom00804046 Kovaœevci- gasilski dom00804047 Kruplivnik - gasilski dom00804048 Motovilci - vaøki dom00804049 Radovci - vaøki dom00804050 Vidonci - vaøki dom00804051 Kuzma - krajevna dvorana00804052 Doliœ - zadruæni dom00804053 Gornji Slaveœi - gasilski dom00804054 Matjaøevci - gasilski dom00804055 Trdkova - gasilski dom00804056 Martjanci - vaøki dom00804057 Andrejci - vaøki dom00804058 Krnci - vaøki dom00804059 Norøinci - gasilski dom00804060 Sebeborci - gasilski dom00804061 Prosenjakovci - gasilski dom00804062 Berkovci - gasilski dom00804063 Œikeœka vas - gasilski dom00804064 Ivanjøevci - gasilski dom00804065 Motvarjevci - vaøki dom00804066 Pordaøinci - vaøki dom00804067 Srediøœe - gasilski dom00804068 Ratkovci - gasilski dom00804069 Ivanovci - vaøki dom00804070 Kanœevci - gasilski dom00804071 Lonœarovci - gasilski dom00804072 Selo - gasilski dom00804073 Fokovci - gasilski dom00804074 Krog - vaøko-gasilski dom00804075 Satahovci - vaøko-gasilski dom

00804076 Nemœavci - vaøko-gasilski dom00804077 Markiøavci - gasilski dom00804078 Maœkovci - zadruæni dom00804079 Dankovci - gasilski dom00804080 Kuøtanovci - gasilski dom00804081 Moøœanci - gasilski dom00804082 Otovci - gasilski dom00804083 Peœarovci - gasilski dom00804084 Poznanovci - gasilski dom00804085 Proseœka vas - gasilski dom00804086 Puconci - osnovna øola00804087 Bokraœi - gasilski dom00804088 Dolina - gasilski dom00804089 Gorica - gasilski dom00804090 Øalamenci - gasilski dom00804091 Vaneœa - gasilski dom00804092 Brezovci - gasilski dom00804093 Lemerje - gasilski dom00804094 Predanovci - gasilski dom00804095 Bodonci - gasilski dom00804096 Vadarci - vaøki dom00804097 Zenkovci - gasilski dom00804098 Beznovci - gasilski dom00804099 Puæevci - gasilski dom00804100 Strukovci - gasilski dom00804101 Rogaøovci - vaøko-gasilski dom00804102 Sveti Jurij - vaøko-gasilski dom00804103 Kramarovci - vaøko-gasilski dom00804104 Nuskova - vaøko-gasilski dom00804105 Ocinje - vaøko-gasilski dom00804106 Serdica - vaøko-gasilski dom00804107 Sotina - vaøko-gasilski dom00804108 Pertoœa - vaøki dom00804109 Fikøinci - vaøko-gasilski dom00804110 Ropoœa - gasilski dom - spodaj00804111 Veœeslavci - vaøko-gasilski dom

Predsednikvolilne komisije

4. volilnega okraja 8. volilne enoteEmerik Benko, univ. dipl. prav.


10

Aktivna SlovenijaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Feri Lainøœek 4 05.10.1959 Lendavska 17/c gimnazijski maturant

Murska Sobota pisatelj in podjetnikDominik Øteiner 5 07.01.1971 Partizanska 4 dipl.upravni organizator

Beltinci svetovalec za træenje osebnih zavarovanj

Demokratiœna stranka upokojencevKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Rudolf Kuliœ 4 20.04.1944 Brezovci 86/a prometno transportni tehnik

Puconci upokojenecJoæef Casar 5 04.08.1956 Tomøiœeva 31 elektrotehnik

Rakiœan samostojni podjetnik

Demokratska stranka SlovenijeKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Samo Sedmak 4 23.11.1977 Brezno 71/a zdravstveni tehnik

Brezno zdravstveni tehnikAnton Vreœko 5 30.11.1947 Einspielerjeva 46 strugar

Maribor upokojenec

GÆS+ZZP+ZNS+NDSKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Peter Varga 4,5 22.03.1970 Mladinska 48 univ.dipl.oec.

Murska Sobota øtudent EPF

Junijska listaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Martina Horvat 4 17.10.1966 Dankovci 17/a dipl. medicinska sestra

Maœkovci vodja patronaæne sluæbeMetka Sraka 5 30.03.1967 Zofke Kvedrove 6 viøji knjiæniœar - pedagog

Murska Sobota knjiæniœar

Liberalna demokracija SlovenijeKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Geza Dæuban 4 06.11.1943 Dolga ul. 78 univ.dipl.ing. agronomije

Moravske Toplice poslanec DZRSDoc.dr. Mitja Slavinec 5 30.05.1964 Klavniøka 15 dr. fizikalnih znanosti

Murska Sobota predstojnik oddelka naPedagoøki fakulteti

Nova Slovenija - krøœanska ljudska strankaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Joæica Fükaø 4 23.02.1958 Nuskova 2 uœiteljica razrednega pouka

Rogaøovci uœiteljica razrednega poukaMilan Kerman 5 18.10.1952 Bratonci 148/a univ.dipl.ing. strojniøtva

Beltinci æupan

Slovenija je naøaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Joæe Korpiœ 4 01.01.1956 Œepinci 147 univ.dipl. pravnik

Petrovci odvetnikJoæef Ruæiœ 5 08.02.1966 Ganœani 189 univ.dipl. ekonomist

Beltinci direktor

Seznam kandidatov...

september 2004

11

VOLITVE

Slovenska demokratska strankaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Joæef Ficko 4 12.01.1961 Brezovci 5 ing. elektrotehnike

Puconci profesor na srednji øoliAlojz Glavaœ 5 20.10.1960 Sebeborci 84 ing. elektrotehnike

Martjanci profesor na srednji øoli

Slovenska ljudska strankaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Janko Halb 4 13.07.1957 Pertoœa 63 univ.dipl. ekonomist

Rogaøovci æupanMarjan Mauœec 5 06.04.1959 Ganœani 80 lesni tehnik

Beltinci samostojni podjetnik

Slovenska nacionalna strankaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Vitomir Györek 4,5 28.03.1954 Ulica ob kanalu 18 univ.dipl. ekonomist

Murska Sobota ekonomski svetovalec

Stranka ekoloøkih gibanj SlovenijeKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Karel Lipiœ 4 01.07.1954 Topniøka 45 univ.dipl.ing. lesarstva

Ljubljana predsednik zveze ekoloøkih gibanj Slovenije

Janko Roæman 5 24.08.1947 Poljska ul. 13 profesor øportne vzgojeBakovci ravnatelj osnovne øole

Stranka mladih SlovenijeKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Zoran Kos 4 02.12.1972 Ul Staneta Rozmana 1/b profesor øportne vzgoje

Murska Sobota profesor øportne vzgojeBoøtjan Vogrinœiœ 5 02.01.1975 Stara ul. 8 univ. dipl. organizator

Murska Sobota asistent raœunalniøtva

Stranka slovenskega narodaKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Joæef Koser 4 12.08.1969 Moøe Pijade 3 rudarski tehnik

Gornja Radgona varnostnikFranc Majcen 5 23.09.1951 Apaøka cesta 5 prometni tehnik

Gornja Radgona upokojenec

Za podjetno SlovenijoKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Ernest Bransberger 4,5 28.08.1957 Dolga ul. 79 gradbeni tehnik

Œernelavci direktor

Zdruæena lista socialnih demokratovKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Zvonko Jauøovec 4 12.07.1965 Sveti Jurij 12/d kemijski tehnik

Rogaøovci carinikdr. Andrej Horvat 5 09.04.1966 Trstenjakova 51 dr. ekonomskih znanosti

Murska Sobota podsekretar

Zdruæeni za samostojno praviœno Slovenijo - zdruæeniKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Zorica Rengeo 4 25.10.1949 Øalovci 3 gimnazijski maturant

Øalovci kmeticaDejan Rengeo 5 28.07.1970 Øalovci 3 dipl. agronom

Øalovci svetovanje

Zeleni SlovenijeKandidat volilni okraj rojen(a) ulica/kraj poklic/delo, ki ga opravlja Jelka Orban 4 07.11.1953 Naselje ljudske pravice 1/a ekonomski tehnik

Murska Sobota banœna referentkaStanislav Janœar 5 14.10.1963 Œopova 23 sanitarni inæenir

Murska Sobota sanitarni inæenir

VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ øtevilka 41-42

12

Aktivno sodelujoœ pri izo-brazbi in vzgoji mladine vPrekmurju, po izobrazbi pro-fesor øportne vzgoje, jevkljuœen v delovanje z mladi-mi na mnogih podroœjih. Bil jeœlan dræavne reprezentancejuda, kar mu je dalo øe poseb-nega znanja, vztrajnosti, ko-munikacije z ljudmi s katerimi

dela in æivi. Bil in je vodja ra-zliœnih akcij in izobraæevanj vsvojem bivalnem okolju. Sedajje trener dræavne reprezen-tance v golballu (igra zzveneœo æogo), s katero letospredstavlja Slovenijo naparaolimpijskih igrah v Ate-nah. Je tudi glavni koordina-tor za pouœevanje plavanja v

celotnem Pomurju. Kot œlanLEO kluba M. Sobota (podm-ladek Lions kluba M. Sobota)pomaga pomoœi potrebnimmladim in drugim obœanom.Zavzema se za enakost vseh,ki bivajo v Prekmurju. Njegovmoto je: “Le vztrajno delo inpoøtenost nam prinese uspe-ha!”

ZoranKOS

Janko Halb, univ. dipl. oec. Pertoœa63, RogaøovciRojen, 13. julija 1957, v Pertoœi, vkmeœki druæini s petimi otroki. Vprelomnih sedemdesetih letih semmed prvimi iz naøih goriœkih vasipo OØ øel v gimnazijo M. Sobota,kar je bilo takrat skoraj na mejimoænega, saj je bila huda revøœina,avtobus pa ne zastonj; Po maturi 1976 sem vpisalekonomijo na takrat ustanovljeniMariborski univerzi in diplomiral1980. Vonj po domaœem kruhu jepomenil vrnitev domov, po æenitvi

z Goriœanko Majo s Cankove, pasmo spletali domaœe gnezdo,gradili novo hiøo, imeli kredite inmale otroke, Davida, Majo in pred8 leti øe Sanjo, tako da nas je domaskupaj kar 7.Prekmurje in Goriœko, v kontekstuEU pa Slovenija, bodo temelji mo-jega poslanskega dela, izhajajoœ in15 letnega izkustva in rezultatov.DECENTRALIZACIJA in REGIONAL-IZACIJA SLOVENIJE, POØTENRAZVOJ, SOCIALNA PRAVIŒNOST,GOSPODARSTVO in KMETIJSTVO vEU, INFRASTRUKTURA, JAVNE FI-

NANCE, DELO, PLAŒE in DAVKI,DRÆAVNA in LOKALNA UPRAVA,zlasti pa odprava AROGANCE inPODCENJEVANJE LJUDI s straniOBLASTI, so vrednote, ki prepriœajovse, ki v duhu EU in zmageLJUDSKE in DEMOKRATSKE OPCIJEvidijo tudi BLAGINJO SLOVENIJE. Povezani pomladni blok in vero-dostojnost programske in politiœnesmeri na evrospkih vrednotah jeosnova za naø uspeh na teh volit-vah. OHRANIMO SLOVENIJO!

JankoHALB

Moje ime je Zvonko Jauøovec-Zvone in sem kandidat zaposlanca Zdruæene liste so-cialnih demokratov. Rojensem 12. julija 1965 v MurskiSoboti, po poklicu kemijskitehnik, opravljam delo carini-ka v Carinskem uradu MurskaSobota, v katerem sem æevrsto let prizadeven œlanizvrønega odbora sindikata.Aktivno se posveœam reøevan-ju problematike delavcev kotœlan predsedstva Delavske

zveze ZLSD. Prosti œas pa na-menjam reøevanju lokalneproblematike. Kot svetnikobœine Rogaøovci se namreœtrudim upraviœiti dano zau-panje volivcev.Kaj pravite na to, da se tudiPrekmurje razvije v bogato inuspeøno pokrajino? Prekmur-je, ki zna in hoœe izkoristitisvoje prednosti, svoje naravnobogastvo in lepote, svojeznanje in delavnost, svojo kul-turno in zgodovinsko zna-

menitost. Sem preprost,dostopen za vse vas, ki melahko vedno pokliœete, keræivim z vami in z naøimi prob-lemi. Naj se jutri zgodi danes!Vaø glas, moje naloge:izgradnja vodovoda in kanal-izacije na Goriœkem, da bomotudi mi deleæni dobre pitnevode; izgradnja avtoceste, da bomotudi mi povezani s Slovenijoin ostalim svetom; sprejem zakona o mladini, ki

bo mladim omogoœal veœmoænosti za polno æivljenje; zagotovitev kvalitetnih pro-gramov in sredstev za region-alni razvoj gospodarstva, pod-jetniøtva, obrti, turizma inkmetijstva; dopolnitev zakona o lokalnisamoupravi, da bodo tudi ûu-pani zakonsko odgovarjali zasvoje delo.

ZvonkoJAUØOVEC

ZLSD

september 2004 VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ

13

Feri Lainøœek, pisatelj in pod-jetnik, œlan UO DSP in œlanslovenskega centra PEN.Rojen 5.10.1959 v Dolencihna Goriœkem, æivi MurskiSoboti. Izjava: “Ne zanima mevisoka politika. Vse svoje moœiæelim usmeriti v prizadevanjeza skladen in praviœen region-

alni razvoj, øe posebej pa vreøevanje mnogih razvojnihvpraøanj naøega Prekmurja. Vstranki sem dobil zato vsopodporo in vem, da bodo, œenam boste izglasovalipriloænost, res dræali besedo,saj gre za ljudi, ki vstopajo vpolitiko s œistimi raœuni in

odprtim srcem. Dodatno teæopa daje vsemu temu tudi de-jstvo, da na listi AktivneSlovenije kandidira mag.Zdenka Kovaœ, ministrica zaregionalni razvoj.”

FeriLAINØŒEK

Junijsko listo podpiram pred-vsem zato, ker je nestrankars-ka in se zavzema za socialnodræavo, torej za œloveka. To jegibanje ljudi za ljudi. Rada

sem del tega gibanja, saj setako lahko zavzemam tudi jazza boljøe pogoje bivanja,øolanja, ustvarjanja...Socialna varnost in kultura

sta temelj in predpogoj vsakeneodvisne druæbe in le-takase lahko ponosno vkljuœuje vsvetovno dogajanje.

MartinaHORVAT

Junijska lista

Imam dvanajstletne izkuønjeiz dela v Dræavnem zboru.Ocenjujem, da je bilo mojepreteklo delo uspeøno tako napodroœju sprejemanja zakon-odaje kot na podroœju sodelo-vanja z lokalnimi skupnostmi,posamezniki, razliœnimi insti-tucijami v regiji in z vlado RS.Prepriœan sem, da so mojedosedanje izkuønje pomemb-na popotnica, ki zagotavlja,da bom svoj okraj v Dræavnemzboru odloœno in uspeøno za-stopal tudi v prihodnje.Prizadeval si bom za manjnastopaøtva in veœ resnih do-govorov v delovnih skupinah

- vkljuœno z vlado RS, zasodelovanje z razvojnimiagencijami, obœinami in zain-teresiranimi dræavljani.V mojih dosedanjih mandatihv DZ smo uspeøno izpeljaliveœ pomembnih projektov. Izpribliæno 25 milijard sredstevza pomursko infrastrukturo sozgrajene dræavne ceste terprvi kilometri avtoceste,katere gradnja se uspeønonadaljuje. Zakljuœene sonovogradnje osnovnih øol,bolnice, regijske knjiænice inizpostave Nacionalnega vet-erinarskega inøtituta. V za-kljuœni fazi je gradnja naj-

sodobnejøe obmoœne polici-jske postaje. Zaœenja se grad-nja ekonomske øole in glas-bene øole. Dræava je prevzelagradnjo pomurskega vodovo-da. V ohranjanje in odpiranjenovih delovnih mest ter ra-zliœnih razvojnih programov vPrekmurju je vloæenih preko5 milijard dræavnih sredstev.Œe bom izvoljen, bom nadalje-val delo na æe zaœetih projek-tih, ter na novih.

GezaDæuban


SLOVENIJE

øtevilka 41-42VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ

14

STRANKA EKOLOØKIHGIBANJ SLOVENIJE - SEGje slovenska naravovarstvena,domovinska in socialna stran-ka, ki odnos do slovenskeganaravnega in kulturnegaokolja povezuje s stanjem invrednotami slovenske druæbe.Izhaja iz staliøœa, da je ures-niœevanje naravovarstvenihaktivnosti moæno le v poveza-vi z gospodarsko razvitostjo,socialnimi okoliøœinami in

kulturnimi vrednotamidruæbe.Pobude in dejanja, ki so zajetav volilnem geslu varuhi okoljaso nas spremljala æe veœ lettudi v Prekmurju in Prlekiji.Stranka ekoloøkih gibanj binaj bila prisotna v parlamentuzato, ker...... Slovenija potrebujestrokovne ekoloøko razvojneusmeritve.Reøitev za okoljske probleme

ni mogoœe najti v novihtehnologijah ampak v spre-membi miselnosti. V progra-mu izpostavljamo naslednjeprogramske sklope:• Senacija degradiranih po-

droœij,• Vkljuœitev ekoloøkega

kmetijstva v strategijorazvoja podeæelja

• Posodobitev in spostavitevprimestnih javnih prevoznihsredstev,

• Zagotoviti, da bodo vsi pre-bivalci imeli dostop dozdrave pitne vode in higien-ske razmere za zdravo æivl-jenje,

• Ustvariti nova delovnamesta in podpora industriji,ki nebo negativno vplivalana okolje.

Spoøtovani Prekmurci in Prle-ki, œe cenite in si æelite œisto inzdravo okolje, volite SEG.

KarelLIPIŒ SEG

STRANKA EKOLOØKIH GIBANJ SLOVENIJE

Demokrati Slovenije neodstopamo, od temeljev pro-grama,ki øe naprej odraæa vsloganu SLOREALIZEM in EU-ROREALIZEM.

V vsem obdobju samostojnedræave Slovenije se je in se øevrøi proces razslojevanja pre-bivalcev. Ta ustvarjena

neenakost ima vzrok v ne-domiøljeni razdelitvi druæbenelastnine s certifikati. Smo v obœutljivem obdobju,ko bo za obstoj naroda in stem Slovenije, kljuœnegapomena, “ustvariti soæitje delain kapitala”. Zaradi tega Demokratskastranka Slovenije nastopa na

parlamentarnih volitvah 2004s programom DELNICADRÆAVE, s katero bomozanesljivo ustavili proces ust-varjanja razlik, ki niso posled-ica druæbeno sprejemljivihvrednot in dolgoroœnonapravili Slovenijo prijazno zaveliko veœino njenih dræavl-janov.

Spoøtovane volivke in volivci,volite naø program in naøekandidate kajti DemokratiSlovenije Vam bomo povrnilizaupanje v institucije dræavein delo , poøtenje, praviœnostin solidarnost bodo postalevrednote odliœnosti!

SamoSEDMAK

DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE

Zavzemala se bom za sledeœe:- Za zdravo in naravno okoljePrekmurcev.- Za bogatejøe Prekmurje!Prekmurje ne sme in ne bo veœ“zadnja” regija v Sloveniji!Dosedanji poslanci iz Prek-murja niso storili zadosti zasvoj narod! Niso upraviœili za-upanja volilcev, ki so jim gadali Prekmurci na volitvah2004.

• Za enakopravnejøe Prek-murje! Dosedanji poslanci seniso dovolj borili za enako-pravni razvoj Prekmurja vSloveniji.

• Za lepøe Prekmurje! Prek-murje naj ponovno postanezdravo okolje!

• Enkrat mora biti konec sprekmurskim prikimavanjemin smehljanjem v Ljubljani!Prekmurski glas naj se sliøi v

dræavnem zboru! Zahtevalibomo tisto, kar nam vSloveniji tudi pripada.

• Prekmurski poslanec najdela za Prekmurje in se nehaukvarjati samo s strankarskopolitiko!

• Zeleni Slovenije bomo po-magali Prekmurju in prek-murskemu œloveku!Jelka

ORBAN

september 2004

15

VOLITVE - 4. VOLILNI OKRAJ

Joæica Fükaø, roj. Œontala,23.02.1958 v Serdici, stanu-joœa v Nuskovi 2, 9262 Ro-gaøovci, poroœena in matidveh otrok. Sem uœiteljica inzaposlena na OØ Kuzma. Poli-tiœno delujem v obœinskemsvetu obœine Rogaøovci, kjersem tudi svetnica in œlanicaodbora za druæbene dejavnos-ti.Za kandidaturo sem se odloœi-la zato, ker se æelim aktivnejevkljuœevati v razvoj druæbe. Æeza poklic uœiteljice sem se od-loœila zato, ker se mi zdi na-jlepøe dajati to, kar imaø sam,tudi drugim. Isti razlogi so me

vodili tudi v politiko, sajmenim, da œlovek ne smeæiveti le zase, ampak tudi zadruge in prispevati svoj deleæv dobrobit vseh.Moto, ki me bo spremljal seglasi: “ V prihodnost nevstopamo, lahko jo le ustvar-jamo. “Kot politik se æelim zavzemativ prvi vrsti, da bi s svojimdelom œim bolj prispevala kreøitvam konkretnih proble-mov. Predvsem se æelim za-vzemati za hitrejøi razvoj regijin tesnejøo povezanost Prek-murja s centrom, saj je odnosdræave do naøega predela

pogosto brezbriæen.Za veœjo socialno varnost pre-bivalcev, saj je veliko ljudi narobu preæivetja. Da noben posameznik aliskupina ne æivi pod mejo so-cialne varnosti. Sem proti podaljøevanju de-lovne dobe, saj menim, da se stem avtomatiœno zviøujenezaposlenost mladih, ki sopolni moœi , zagona, znanja indelovnega elana.

JoæicaFÜKAØ

Spoøtovane obœanke in obœaniMurske Sobote3. oktobra boste na volitvah zau-pali svoj glas politiœni stranki oz.njenemu kandidatu, ki bi naj za-stopal vaøe interese v dræavnemzboru naslednja øtiri leta. Vi bosteneposredno postavljali oblast vdræavi. To je za vas pomembnaodloœitev. Splaœa se potruditi.Pred odloœitvijo bo dobro, da se

spomnite volitev izpred øtirih let.Ste se takrat pravilno odloœili?Vam po øtirih letih ni æal svojeodloœitve? Veliko obljub in lepihbesed o prihodnosti boste sliøali vtem œasu. Veliko bo tudi takih, kiste jih sliøali æe pred øtirimi leti.Imate priloænost, da pred od-loœitvijo vpraøate tiste, ki so jihtakrat dajali, zakaj niso ures-niœene.

Prekmurje si zasluæi boljøerazmere, ker Prekmurke in Prek-murci nismo niœ manj sposobniod ostalih Slovencev. Izberite sina volitvah tiste predstavnike, kibodo Prekmurju zagotovili pogo-je za razvoj in s tem boljøe æivl-jenje za vse. Æal moramo dohite-vati razvite ostale regije Sloveni-je.

JoæefFICKO

Sem Joæef Koser, rojen 12. 08.1969 v Murski Soboti.Trenutno zaposlen pri varnostnidruæbi G7-Vabaco, kot varnost-nik.Skupaj z dræino æivim v GornjiRadgoni.Sem œlan Stranke SlovenskegaNaroda. Politiœno aktiven odsame osamosvojitve Slovenije.Æal, Pomurje zastopajo vdræavnem zboru napaœno izvol-jeni politiki, ki delajo za in-terese strank, ne pa za interese

slovenskega naroda.Dokazi so jasni:• ni avtoceste• pijemo najbolj onesnaæeno

vodo• primanjkuje delovnih mest in

stanovanj• plaœe delavcev ne omogoœajo

preæivetja• ni posluha za ljudi s statusom

invalida• ustvarjen je negativen odnos

do druæine• namesto pomoœi so kmetije

na demografsko ogroæenihpodroœjih prepuøœene pro-padu!

Ker æelim spremeniti takønonegativno stanje na boljøe, semse odloœil, da kandidiram zaposlanca. Bistvo dobregaposlanca je, da dela s srcemtisto kar govori.Kandidat za poslanca v dræavnizbor, Joæef Koser, StrankaSlovenskega Naroda.Joæef

KOSER


16

Neodvisna in nestrankarskalista “ZA podjetno Slovenijo”predstavlja ustanovitelje innosilce samostojnih gospo-darskih dejavnosti in pri njihzaposlenih dræavljank indræavljanov s podroœja obrtiin podjetniøtva, kmetijstva,samostojnih poklicev indrugih samozaposlenih.

Ernest Bransberger se je leta1982 zaposlil kot samostojniobrtnik - fasaderstvo, sliko-pleskarstvo in avtoizolacije.Vodil je sekcijo slikopleskarjev,bil je œlan organov OOZ Murs-ka Sobota, poslanec skupøœineZDODS ter œlan upravnegaodbora. Od leta 2003 je pod-predsednik OOZ Murska Sob-

ota. Na listi ZA podjetnoSlovenijo si bo prizadeval zauresniœitev Zahtev slovenskeobrti, zavzemal se bo za boljøijutri, gospodarsko rast, za egoskupne vizije in socialne sood-govornosti.Ernest

BRANSBERGER

Rojen: 22.03.1970 v Mariboru,Stanujoœ: Mladinska ulica 48Murska Sobota Osnovna øola: Murska Sobotaod 1976-1984 Srednja ekonomska øola: Murs-ka Sobota 1984-1988. Nadaljnje øolanje: Po konœanisrednji øoli sem leta 1988 us-peøno opravil sprejemni izpit inse vpisal na Ekonomsko fakul-teto v Mariboru. Soœasno semse tudi zaposlil v podjetju Tr-govina M5, kjer sem si nabiralpraktiœne izkuønje træenja (tr-govina na drobno). Øtudij semzato nadaljeval ob delu. Zaradipreobremenjenosti na de-

lovnem mestu, sem prvostopenjski øtudij zakljuœil øeleleta 1995. Toda æelja ponadaljnjem izpopolnjevanju inpridobivanju novih znanj me jeponovno vkljuœila v øtudijsketokove, tako da sem se leta1996 vpisal na drugo stopnjoøtudija Ekonomske fakulteteMaribor smer: Ekonomskiodnosi s tujino. Øtudij semkonœal v letu 2001 z diplomskonalogo: Analiza dejavnostimarketinøkega komuniciranjapodjetja Mura na træiøœuHrvaøke pri prof.dr. LorbekFrancu, s œimer sem pridobilnaziv univerzitetnega diplomi-

ranega ekonomista. V dodat-nem izpopolnjevanju sem seizobrazil tudi s podroœja raœu-nalniøkega znanja. Tako imamopravljene teœaje iz Worda,Exela in uporabe interneta. Leta2002 sem se vpisal øe napodiplomski - magistrskiøtudij na UM EPF Maribor, smerprograma: Poslovne finance inbanœniøtvo.

PeterVARGA

GÆZZZPZNSNDS

Univerzitetni diplomiranipravnik, odvetnik v MurskiSoboti. Rojen v Œepincih leta 1956, poopravljenem pravosodnemizpitu zaposlen v Radenski,nato pa 18 let samostojniodvetnik v Murski Soboti, œlanøtevilnih druøtev in dolgoletnifunkcionar na Zvezi za hokej natravi Slovenije in œlan najoæjegavodstva NK Mura do leta 1996,ko je Mura nastopala v Evropi,

opravlja tudi druge funkcije vOdvetniøki zbornici Slovenije.V dolgoletni odvetniøki praksiugotavljam, da smo Prekmurcipostali drugorazredni dræavljaniin obstaja velika nevarnost, dabomo kmalu postali tretjer-azredni. Poleg statistiœnih po-datkov o viøini BDP-ja, to kaæetudi realna slika gospodarstvain kmetijstva, kjer naraøœa brez-poselnost.V kolikor bo izvojen za poslan-

ca, ne bo statist z dviganjemrok, kakor je to bilo v preteek-losti z naœimi poslanci in podpi-ra slogan, “Naj se tudi Goriœkoin prekmurje sliøi v Dræavnemzboru”.V dræavnem zboru se bom za-vzemal za:• prednostno dokonœanje avto-

cestnega odseka invodooskrbe v Prekmurju

• razvoj Prekmurja zlasti Kra-jinskega parka Goriœko, kjer

mora dræava zagotoviti na-menska sredstva

• praviœno in socialno dræavo,katera bo dræavljanomo-mogoœila cenejøe sodne inupravne postopke ob soœasnisprememebi zakonov o sod-nih in upravnih taksahterbrezplaœni pravni pomoœi

• moænost zaposlitvev mladihob soœasni spremembi za-konov o delovnih razmerjih,steœajih in prevzemih.

JoæeKORPIŒ

september 2004

17


ZDRUÆENI ZA SAMOSTOJNOPRAVIŒNO SLOVENIJO-ZDRUÆENIZAHTEVAMO :

1.konec krutega kapitalizma, kivse bolj siromaøi veliko veœino,

2.konec prevelikih socialnih raz-lik in previsokih plaœ zanekatere, razlika v plaœah najbo najveœ 1 : 9 , ne pa 1 : 300 inveœ,

3.konec krøenja pravic delav-cev,upokojencev, kmetov, brez-poselnih, mater, otrok, øtuden-tov, dijakov ...

4.konec nepoøtene privatizacijein denacionalizacije ter revizijospornih postopkov z odvzemom

ukradenega,5.konec neodgovornega zadol-

æevanja dræave, dolg se je od1991 poveœal nad 10 krat, sajznaøa æe nad 20 MRD USA $,kam je to ølo ?

6.konec kraje, korupcije, zlorab,zapravljanja... (letalo Falcon 35MRD, avtorski honorarji v up-ravi v 2002 in 2003 cca 100MRD SIT, koliko v 2004 ?, stroø-ki za TRR v NLB v 2003 celih 30MRD SIT).

7.konec prepirov med levimi indesnimi politiki ter pravico dohitrega odpoklica neodgov-ornih poslancev,

8.postopno ukinitev politiœnih

strank in vse bolj civilno ure-janje javnih vpraøanj in skupnihinteresov dræavljanov,

9.œimprejønji izstop RS iz NATA inEU, œe so res stroøki, økoda inizguba pri tem æe previsoki inœe je res bila sklenjena za RSøkodljiva pogodba predvstopom.

10.Poøtenost, pravica in odgov-ornost morajo ponovno postatiosnovne druæbene vrednote.

ZoricaRENGEO

ZDRUÆENI ZASAMOSTOJNO

PRAVIŒNOSLOVENIJO

“Najpomembnejøe vrednote,ki jih je, jih in jih bo zagovar-jala Slovenska nacionalnastranka so vrednote, ki so serazvile æe v antiœnidemokraciji in so se razvijaleskozi razliœna obdobjazgodovine do danaønjih dni.Predvsem je potrebno ljudem

povrniti dostojanstvo, ki so gaimeli nekoœ, jim omogoœitiuveljavljanje demokratiœnihpravic na delovnem mestu inv sooblikovanju druæbe nas-ploh, zagotoviti ustrezno so-cialno varstvo, izvesti kul-turno in zdravstveno reformo,zmanjøati brezposelnost in

izniœiti revøœino.Kar povemo, povemo brezdlake na jeziku, kar delamodelamo dobro; dobro zaSlovenijo in njene dræavljankein dræavljane. Delamo ponaœelu najprej Slovenija inSlovenci, tudi znotraj EU. Zatoda bo prihodnost laæja, lepøa

in øe naprej slovenska vabimovse, ki æelite in hoœete enakokot mi, da 3. oktobra pridetena voliøœa in oddate svoj glasza kandidatke in kandidateSlovenske nacionalnestranke.”

VitomirGYÖREK

Rodil sem se leta 1944 v kmeœkidruæini v Brezovcih. Sem poroœenin oœe dveh hœera. Po konœanemøolanju in odsluæenem vojaøkemroku, sem se zaposlil kot promet-no transportni tehnik na æelezni-ci, kjer sem delal 13 let, nato pasem odøel za vodjo avto parka vgradbeno podjetje ‘Pomurje’, kjersem delal vse do invalidske up-okojitve. Sedaj sem predsednik Med-obœinskega druøtva invalidovMurska Sobota in æivim kot in-

validski upokojenec v vasi Bre-zovci, v obœini Puconci.Odloœil sem se, da kandidiram,ker mislim, da lahko pomagamupokojeni generaciji ohranitipravice, mladim pa tvorno pri iz-gradnji boljøega jutri.Skozi 12 ñ letno prisotnost up-okojencev ñ stranke DeSUS vparlamentu, se je izkazalo, da soposlanci stranke DeSUS potrebni,kajti brez njih bi upokojenci uæi-vali le predvolilne obljube ostalihstrank. Po konœanih volitvah pa

bi morali zopet œakati 4 leta donaslednjih volitev in ponovnihobljub. Tako pa vsaj ti øtirjeposlanci, kolikor lahko, v 90œlanskem parlamentu, delaju vprid nas, upokojencev. V bodoœesi jih, upokojenci, izvolite veœ inimeli boste tudi veœjo socialnovarnost in varnost pokojnin,mladi pa razumevanje in podporopri ustvarjanju novih delovnihmest ter pri razvoju gospodarst-va, kmetijstva in øolstva.

RudolfKULIŒ


18

Po izobrazbi je univerzitetnidiplomirani organizator. Æevrsto let se ukvarja z razliœni-mi dejavnostmi na kulturnemin øportnem podroœju. Kototrok se je sooœil s slabovid-nostjo, kar mu je dalo øeposeben œut za zaznavanje

okolice v kateri æivi in ustvar-ja. Je tudi œlan dræavnereprezentance v igri z zveneœoæogo za slepe in slabovidne(golball) in œlan Zveze slepihin slabovidnih Slovenije. Uk-varja se z raœunalniøtvom,predvsem pri razvijanju pro-

gramov z Braillovo pisavo.Za aktivno delovanje v Strankimladih Slovenije se je odloœil,ker se ta, po njegovem mnen-ju, resniœno zavzema zacelostni razvoj mladih; enakemoænosti, œlovekove pravicein pravice invalidov.

BoøtjanVOGRINŒIŒ

Veœ prekmurske besedev LjubljaniV zadnjem œasu sem veliko po-zornosti namenil trudu za vraœilovlaganj v javno telekomunikaci-jsko omreæje. Najbolj me motiaroganca vlade in nespoøtovanjevolje ljudstva. Poleg tega me zan-ima tudi t. i. “lovski zakon”, pazakon o dohodnini, kot svetnik pase redno sreœujem tudi s t. i. rom-sko problematiko. Kot vodjaskupine lokalnih interesov sem øeposebej dejaven na podroœjih kotso komunalna in gospodarska in-frastruktura, pomorstvo, varstvookolja, urejanje prostora, smotr-

na raba naravnih virov terstanovanjska problematika. Kot poslanec se bom zavzemal:• za izgradnjo avtoceste v Prek-

murju (2008);• za 100% poveœanje sredstev

izravnave za obœine;• za odpravo davka na dobiœek v

manj razvitih regijah;• policentriœen razvoj, pre-

mestitev dræavnih ustanov(Agencija RS za kmetijske trgein razvoj podeæelja - sedeæ vMurski Soboti);

• brezplaœno øolstvo in socialnavarnost za vse;

• Prekmurje naj postane vrt

Slovenije.Obljubljam, da bom v Dræavnemzboru v prvi vrsti zagovarjal vsetiste projekte, ki bodo omogoœili,da se Prekmurje v razvojnem cik-lusu premakne z zadnjega mestav dræavi. Prepriœan sem, da je vzadnjih petnajstih letih stagnaci-jo Prekmurja potrebno pripisatinezadostni odloœnosti pred-stavnikov v Dræavnem zboru in sezavzemam za veœ prekmurskebesede v Ljubljani!

MarjanMAUŒEC

Spoøtovane volivke in volivci!Volitve so œas, ko vam bo najveœljudi segalo v roke, pa œeprav jihboste videli prviœ v æivljenju in toje tudi œas, ko boste povabljeni nacel kup prireditev, kjer se bo jedloin pilo - veœ ali manj - zastonj; alinatanœneje: æeljena cena bo vaøglas! Da, tudi jaz vam bom segel vroke, vam pogledal v oœi in - œemi bo sreœa mila - se bomposkusil z vami pogovoriti oteæavah, ki nas vse skupaj tarejo. Moje povezanosti s tem mestom

in to regijo ni treba posebejdokazovati; v Soboti sem bilrojen, tukaj sem hodil v øolo in vSoboto sem se vraœal iz øolanja vLjubljani in na Dunaju. In upam,da bo lahko øel podobno pot tudimoj sin: tukaj, v tem mestu in vtej regiji, ki bo odprta za novostiin se bo zavedala svoje tradicijeter tudi v prihodnje gradilakreativnost na svoji identiteti. Topa je identiteta ljudi, ki nas je za-znamovala rega Mura, goriœkigriœi ter neizmerna øirina, ki serazteza okrog nas.

Za kaj si æelim prizadevati:• za pridobivanje evropskih in

slovenskih nepovratnih sred-stev za razvoj, tako da bi imelapodjetja v Pomurju boljøepogoje in veœ poguma pri za-poslovanju;

• Pomurje odpreti svetu, da bole-ta prispeval k razvoju novihdelovnih mest in œloveka dos-tojne dohodke;

• zagotoviti laæje øolske torbe tervsem dostopno øolanje inøtudij.

dr. Andrej HORVAT

AndrejHORVAT

ZLSD

september 2004

19


Dominik ØTEINER, rojen07.01.1971 v Murski Soboti.Po izobrazbi diplomirani up-ravni organizator ter absol-vent podiplomskega mag-istrskega øtudija za dræavne inevropske øtudije. Za kandidaturo nadræavnozborskih volitvah semse odloœil predvsem zaradi za-

skrbljenosti za prihodnost terskrbi za soœloveka, œloveka kotje domaœ “prekmurski œlovek”.Centralistiœno usmerjen sis-tem, vplivi globalizacije in ra-zliœni integracijski procesivplivajo na usodo posamezni-ka ter ga postopoma potiskajona prag revøœine. Vsi ti de-javniki kakor tudi nedoreœen

nacionalni interes napodeæelju delujejo izkljuœu-joœe, saj posameznik postajaprikrajøan pri vsakdanjihpotrebah, pri nadaljnjemøolanju, pri zaposlovanju, prizdravem naœinu æivljenjakakor tudi pri kvalitetnempreæivljanju prostega œasa innavsezadnje tudi pri reøevanju

stanovanjske problematike. Spoøtovane volivke in spoøto-vani volivci œas je, da za-œnemo ustvarjati novo, skup-no in boljøo prihodnost, toprihodnost æelim graditi, zvami.

DominikØTEINER

Junijsko listo podpiram pred-vsem zato, ker je nestrankars-ka in se zavzema za socialnodræavo, torej za œloveka. To jegibanje ljudi za ljudi. Rada

sem del tega gibanja, saj setako lahko zavzemam tudi jazza boljøe pogoje bivanja,øolanja, ustvarjanja...Socialna varnost in kultura

sta temelj in predpogoj vsakeneodvisne druæbe in le-takase lahko ponosno vkljuœuje vsvetovno dogajanje.

MetkaSRAKA

Junijska lista

doc. dr. Mitja SLAVINEC, Predstojnik naPedagoøki fakulteti MariborPomoœnik direktorja RRA MuraZa kandidaturo sem se potemeljitem premisleku odloœil naosnovi izkuønje, da je dobre idejetem laæje udejanjati, œim bliæje sivzvodom odloœanja. Prepriœansem, da bom kot poslanec øe us-peønejøi pri pridobivanju in real-izaciji projektov, pomembnih zaMursko Soboto in regijo. Uspeh povezujem z znanjem inizkuønjami ter voljo in pripravl-jenostjo za delo.

Glede na prvo se bom usmerilpredvsem na podroœja, kjer imamæe sedaj najveœ izkuøenj. Po trina-jstih letih predavanj na Univerzi vMariboru in mnogih interesnihzdruæenjih doma, bom nedvomnonajuspeønejøi na podroœju izo-braæevanja in delu z mladimi.Nadaljeval bom s pridobivanjemnovih visokoøolskih programov inøtipendij, kar bo ob stimuliranjudelodajalcev pripomoglo k zman-jøevanju bega moæganov in hitre-jøi gospodarski rasti.Izkuønje iz RRA Mura bom us-meril v regionalni razvoj in

prometno ter gospodarsko in-frastrukturo. Volje in pripravljenosti pa mi ninikoli primanjkovalo, o œemer obmojem pregovornem lokalpatrio-tizmu priœajo tudi øtevilne mojeorganizacije in zdruæenja.Na osnovi vsega tega z optimiz-mom priœakujem nove izzive innaloge.

MitjaSLAVINEC


SLOVENIJE


20

STRANKA EKOLOØKIH GIBANJSLOVENIJE - SEGje slovenska naravovarstvena,domovinska in socialna stran-ka, ki odnos do slovenskeganaravnega in kulturnegaokolja povezuje s stanjem invrednotami slovenske druæbe.Izhaja iz staliøœa, da je ures-niœevanje naravovarstvenihaktivnosti moæno le v poveza-vi z gospodarsko razvitostjo,socialnimi okoliøœinami in

kulturnimi vrednotamidruæbe.Pobude in dejanja, ki so zajetav volilnem geslu varuhi okoljaso nas spremljala æe veœ lettudi v Prekmurju in Prlekiji.Stranka ekoloøkih gibanj binaj bila prisotna v parlamentuzato, ker...... Slovenija potrebujestrokovne ekoloøko razvojneusmeritve.Reøitev za okoljske probleme

ni mogoœe najti v novihtehnologijah ampak v spre-membi miselnosti. V progra-mu izpostavljamo naslednjeprogramske sklope:- Senacija degradiranih po-droœij,- Vkljuœitev ekoloøkegakmetijstva v strategijo razvojapodeæelja- Posodobitev in spostavitevprimestnih javnih prevoznihsredstev,

- Zagotoviti, da bodo vsi pre-bivalci imeli dostop do zdravepitne vode in higienskerazmere za zdravo æivljenje,- Ustvariti nova delovnamesta in podpora industriji, kinebo negativno vplivala naokolje.Spoøtovani Prekmurci in Prle-ki, œe cenite in si æelite œisto inzdravo okolje, volite SEG.

JankoROÆMAN

SEGSTRANKA EKOLOØKIH GIBANJ SLOVENIJE

Demokrati Slovenije neodstopamo, od temeljev pro-grama,ki øe naprej odraæa vsloganu SLOREALIZEM in EU-ROREALIZEM.

V vsem obdobju samostojnedræave Slovenije se je in se øevrøi proces razslojevanja pre-bivalcev. Ta ustvarjena

neenakost ima vzrok v ne-domiøljeni razdelitvi druæbenelastnine s certifikati. Smo v obœutljivem obdobju,ko bo za obstoj naroda in stem Slovenije, kljuœnegapomena, “ustvariti soæitje delain kapitala”. Zaradi tega Demokratskastranka Slovenije nastopa na

parlamentarnih volitvah 2004s programom DELNICADRÆAVE, s katero bomozanesljivo ustavili proces ust-varjanja razlik, ki niso posled-ica druæbeno sprejemljivihvrednot in dolgoroœnonapravili Slovenijo prijazno zaveliko veœino njenih dræavl-janov.

Spoøtovane volivke in volivci,volite naø program in naøekandidate kajti DemokratiSlovenije Vam bomo povrnilizaupanje v institucije dræavein delo , poøtenje, praviœnostin solidarnost bodo postalevrednote odliœnosti!

AntonVREŒKO

DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE

Zemlja ne pripada œloveku,ampak œlovek pripada Zemlji.Kot Zeleni se zavzemam za:- Pravno dræavo, ker Slovenijaøe vedno ni pravna dræava inse maœehovsko obnaøa donarave (koncesije za izko-riøœanje naravnih bogastev).- Varovanje narave in okolja.Sanacija obstojeœih onesnaæe-valcev narave. Skrb za œistopitno vodo.

- Ureditev in vzdræevanjeotroøkih igriøœ, kolesarskihstez in zelenic.- Preselitev tranzita naæeleznico in ureditev pod-hodov.- Zniæanje cen uœbenikov.- Zniæanje cen vrtcev (stroøkenaj prevzame dræava).- Vkljuœitev mesta MurskaSobota v projekt zdravihmest.

- Veœja skrb za zdravje ljudipredvsem otrok in starejøihobœanov.- Podpiram aktivnosti za pri-dobitev viøjih strokovnih øolin centrov za izredni øtudij.- Pridobivanje novih delovnihmest tudi s pomoœjo javnihdel.- Prepreœitev bega intelektu-alcev iz naøe regije.BARVA POVE VSE

StanislavJANŒAR

september 2004

21


Drage volilke, spoøtovani volilci!

Sem Milan Kerman, rojen 1952 vM.Soboti, æivim v Bratoncih, popoklicu univerzitetni diplomiraniinæenir strojniøtva, poroœen, oœedveh sinov, zaposlen v TIRSM.Sobota in od leta 2002 æupanObœine Beltinci. Kandidiram zaposlanca v DZ na listi NovaSlovenija-Krøœanska ljudskastranka.Kot poslanec dræavnega zbora

bom deloval tako, da bomo obkoncu mandata leta 2008 ugo-tovili napredek tako na druæben-em kot tudi gospodarskem po-droœju. Razvojno se moramo pri-bliæati in postati primerljivi zregijami v Sloveniji in tudi Evropi,ki nas krepko prehitevajo. Imamoustrezne pogoje, dobre, poøtene,delavne ljudi. Na tem moramograditi boljøi jutri naøe pokrajine. Sodobne prometne tako cestnekot tudi æelezniøke povezave,

kmetijstvo s kvalitetnejøo inokolju prijaznejøo pridelavo,zmanjøanje nezaposlenosti, oskr-ba s pitno vodo, izenaœenostmoænosti øtudija iz naøe pokra-jine, regionalizacija, so le del tis-tega, za kar se bom kot poslaneczavzemal. Vaøa podpora na volit-vah bo pripomogla, da bom zas-tavljeno lahko uresniœil, kajtiprepriœan sem, da si Prekmurcizasluæimo poslanca, ki bo us-trezno zastopal naøo pokrajino.

MilanKERMAN

Dragi volivke in volivci,sem ALOJZ GLAVAŒ. Na listi SDSkandidiram, ker zdruæuje ljudi, kinam ni vseeno, kakøna bo naøaprihodnost in prihodnost naøihotrok. Kot poslanec si bomprizadeval za:• Izgradnjo avtoceste od Lendave

do Maribora.• Elektrifikacijo æelezniøke proge

Pragersko - Hodoø.• Z ukrepi davœnih spodbud in

ukrepi regionalne razvojnepolitike za ohranjanje in ust-varjanje novih delovnih mestindustriji, storitvenih dejavnos-tih in obrti.

• Øe veœje izkoriøœanje ter-

momineralne vode v zdraviliøkein turistiœne namene.

• Izgradnjo sistema oskrbe spitno vodo za obmoœje Prek-murja.

• Pomoœ obœinam pri izgradnjikomunalne infrastrukture(kanalizacijski sistemi, ceste..).

• Podprl bom ustanovitev pokra-jine Pomurje s sedeæem v Murs-ki Soboti ob soglasju obœin.

• Pomagal bom reøiti problemPokrajinske in øtudijske kn-jiænice po vzoru Nove Gorice.

• Popravo lovskega zakona, ki bozmanjøal økodo zaradi divjadi.

• Uveljavitev posebne vlogekmetijstva pri poseljenosti

podeæelja in ohranjanjuslovenske zemlje v slovenskihrokah tudi ob pogojih hudekonkurence v Evropski zvezi.

Verjamem, da je za boljøoSlovenijo najprej potrebnookrepiti v ljudeh vrednote prav-iœnosti, solidarnosti, resnicoljub-nosti, poøtenja, domoljubja, spoø-tovanja starøev, druæine, vere.

AlojzGLAVAŒ

Sem Franc Majcen iz Gornje Rad-gone kandidat za poslancaStranke Slovenskega NarodaBrez dela in stanovanj jenemogoœe raœunati na rast natal-itete. Tudi poveœanje otroøkegadodatka in podaljøanje porod-niøkega dopusta ne moreta vpli-vati na rodnost, œe ni stanovanjin delovnih mest kjer bi se mladilahko zaposlili in si zagotovili so-cialno varnost. Uvaæanje tujcev kot jih imajo vnaœrtih vladajoœe stranke jegenocid nad lastnim narodom. Kmetom moramo zagotovitistrokovno in finanœno pomoœ zapridelavo bio hrane.

V œim krajøem roku se morakonœati gradnja avtoceste. Tranz-itni promet moramo œimprejpreusmeriti na æeleznico zaradivarovanja okolja pred onesnaæe-vanjem.V DZ se bom zavzemal za sprejet-je ustavnega zakona o izbrisanih,ki bo izkljuœil vse odøkodnineøpekulantom, ki bi radi na laheknaœin priøli do bogastva na økodoslovenskega naroda. DZ mora po-stati mesto za delovanje v koristvseh dræavljanov ne pa mestoøpekuliranja in pridobivanjenovih volivcev na økodo sloven-skih dræavljanov.V primeru dodatnega zavarovan-

ja je potrebno uvesti veœjo stopn-jo solidarnosti in razbremenitiljudi z nizkimi osebnimi dohodki.

Razlika med najniæjo in najviøjopokojnino se mora zmanjøati.Pokojnina mora biti odvisna odvplaœanega prispevka ne pa odprivilegijev za katere ni biloplaœanega prispevka.

FrancMAJCEN


22

Neodvisna in nestrankarskalista “ZA podjetno Slovenijo”predstavlja ustanovitelje innosilce samostojnih gospo-darskih dejavnosti in pri njihzaposlenih dræavljank indræavljanov s podroœja obrtiin podjetniøtva, kmetijstva,samostojnih poklicev indrugih samozaposlenih.

Ernest Bransberger se je leta1982 zaposlil kot samostojniobrtnik - fasaderstvo, sliko-pleskarstvo in avtoizolacije.Vodil je sekcijo slikopleskarjev,bil je œlan organov OOZ Murs-ka Sobota, poslanec skupøœineZDODS ter œlan upravnegaodbora. Od leta 2003 je pod-predsednik OOZ Murska Sob-

ota. Na listi ZA podjetnoSlovenijo si bo prizadeval zauresniœitev Zahtev slovenskeobrti, zavzemal se bo za boljøijutri, gospodarsko rast, za egoskupne vizije in socialne sood-govornosti.Ernest

BRANSBERGER

Rojen: 22.03.1970 v Mariboru,Stanujoœ: Mladinska ulica 48Murska Sobota Osnovna øola: Murska Sobotaod 1976-1984 Srednja ekonomska øola: Murs-ka Sobota 1984-1988. Nadaljnje øolanje: Po konœanisrednji øoli sem leta 1988 us-peøno opravil sprejemni izpit inse vpisal na Ekonomsko fakul-teto v Mariboru. Soœasno semse tudi zaposlil v podjetju Tr-govina M5, kjer sem si nabiralpraktiœne izkuønje træenja (tr-govina na drobno). Øtudij semzato nadaljeval ob delu. Zaradipreobremenjenosti na de-

lovnem mestu, sem prvostopenjski øtudij zakljuœil øeleleta 1995. Toda æelja ponadaljnjem izpopolnjevanju inpridobivanju novih znanj me jeponovno vkljuœila v øtudijsketokove, tako da sem se leta1996 vpisal na drugo stopnjoøtudija Ekonomske fakulteteMaribor smer: Ekonomskiodnosi s tujino. Øtudij semkonœal v letu 2001 z diplomskonalogo: Analiza dejavnostimarketinøkega komuniciranjapodjetja Mura na træiøœuHrvaøke pri prof.dr. LorbekFrancu, s œimer sem pridobilnaziv univerzitetnega diplomi-

ranega ekonomista. V dodat-nem izpopolnjevanju sem seizobrazil tudi s podroœja raœu-nalniøkega znanja. Tako imamopravljene teœaje iz Worda,Exela in uporabe interneta. Leta2002 sem se vpisal øe napodiplomski - magistrskiøtudij na UM EPF Maribor, smerprograma: Poslovne finance inbanœniøtvo.

PeterVARGA

GÆZZZPZNSNDS

SPOØTOVANE VOLILKE, CENJENIVOLILCI!

Sem Joæef Ruæiœ, rojen leta 1966v M. Soboti. Z druæino æivim vGanœanih. Zaposlen sem v pod-jetju S.R.P. d.o.o., ki se ukvarja zraœunovodskimi storitvami zapodjetja, s.p.-je in druøtva, ter sfinanœnim in davœnim svetovan-jem. Upravljamo tudi tekstilnopodjetje v Veliki Polani, karpomeni, da mi je zelo blizu tuditekstilna dejavnost, ki se v zad-njih letih sooœa z velikimi teæava-mi. Pomurje kot najslabøe razvitaslovenska regija, v povpreœju

dosega ca. 2/3 BDP na prebivalcav Sloveniji. Novih delovnih mestje malo, pa øe ta so v delovno in-tenzivnih panogah, kot je tekstil-na dejavnost. Tako tekstilna de-javnost øe vedno ponuja najveœnovih delovnih mest.Prepriœan sem, da bo tudi v pri-hodnje tekstilna dejavnost øevedno zaposlovala nove ljudi. Veliko priloænost vidim v razvojumalega in srednjega podjetniøtvater obrti, ki lahko poleg turizmapredstavljajo temelj razvoja regi-je v prihodnje. Kmetijstvo bo prav gotovo tudi vprihodnje pomemben dejavnikpreæivetja za marsikoga. Na-

jpomembneje pa bo zagotavljatizadostno kmetijsko proizvodnjo -tu se bomo morali pribliæati ve-likosti obdelovalnih povrøinkmetij, kot jih imajo v tujini. In - izobraæevanje je in ostajatemelj za uspeøen razvoj naøeregije v prihodnje. Dajmopriloænost mladim. Za nadaljnji razvoj naøe regijesem pripravljen zavihati rokave -STE JIH PRIPRAVLJENI TUDI VI?Joæef

RUÆIŒ

september 2004

23


ZDRUÆENI ZA SAMOSTOJNOPRAVIŒNO SLOVENIJO-ZDRUÆENIZAHTEVAMO :

1.konec krutega kapitalizma, kivse bolj siromaøi veliko veœino,

2.konec prevelikih socialnih raz-lik in previsokih plaœ zanekatere, razlika v plaœah najbo najveœ 1 : 9 , ne pa 1 : 300 inveœ,

3.konec krøenja pravic delav-cev,upokojencev, kmetov, brez-poselnih, mater, otrok, øtuden-tov, dijakov ...

4.konec nepoøtene privatizacijein denacionalizacije ter revizijospornih postopkov z odvzemom

ukradenega,5.konec neodgovornega zadol-

æevanja dræave, dolg se je od1991 poveœal nad 10 krat, sajznaøa æe nad 20 MRD USA $,kam je to ølo ?

6.konec kraje, korupcije, zlorab,zapravljanja... (letalo Falcon 35MRD, avtorski honorarji v up-ravi v 2002 in 2003 cca 100MRD SIT, koliko v 2004 ?, stroø-ki za TRR v NLB v 2003 celih 30MRD SIT).

7.konec prepirov med levimi indesnimi politiki ter pravico dohitrega odpoklica neodgov-ornih poslancev,

8.postopno ukinitev politiœnih

strank in vse bolj civilno ure-janje javnih vpraøanj in skupnihinteresov dræavljanov,

9.œimprejønji izstop RS iz NATA inEU, œe so res stroøki, økoda inizguba pri tem æe previsoki inœe je res bila sklenjena za RSøkodljiva pogodba predvstopom.

10.Poøtenost, pravica in odgov-ornost morajo ponovno postatiosnovne druæbene vrednote.

DejanRENGEO

ZDRUÆENI ZASAMOSTOJNO

PRAVIŒNOSLOVENIJO

“Najpomembnejøe vrednote,ki jih je, jih in jih bo zagovar-jala Slovenska nacionalnastranka so vrednote, ki so serazvile æe v antiœnidemokraciji in so se razvijaleskozi razliœna obdobjazgodovine do danaønjih dni.Predvsem je potrebno ljudem

povrniti dostojanstvo, ki so gaimeli nekoœ, jim omogoœitiuveljavljanje demokratiœnihpravic na delovnem mestu inv sooblikovanju druæbe nas-ploh, zagotoviti ustrezno so-cialno varstvo, izvesti kul-turno in zdravstveno reformo,zmanjøati brezposelnost in

izniœiti revøœino.Kar povemo, povemo brezdlake na jeziku, kar delamodelamo dobro; dobro zaSlovenijo in njene dræavljankein dræavljane. Delamo ponaœelu najprej Slovenija inSlovenci, tudi znotraj EU. Zatoda bo prihodnost laæja, lepøa

in øe naprej slovenska vabimovse, ki æelite in hoœete enakokot mi, da 3. oktobra pridetena voliøœa in oddate svoj glasza kandidatke in kandidateSlovenske nacionalnestranke.”

VitomirGYÖREK

Spoøtovane volilke in volilci!Sem Joæe Casar, samostojni pod-jetnik, rojen 4. avgusta 1956 vMurski Soboti. Æivim v Rakiœanu,kjer opravljam tudisvojo de-javnost “Elektroiøtalacije” in za-poslujem nekaj œez 20 mladihljudi, iz vseh koncev prelepegaPrekmurja, polovica je bila deleæ-na prve zaposlitve. Vsem smoomogoœili øtudij ob delu in

povraœilo øolnin, ker smatram, dase najboljøi strokovnjaki pridobi-vajo ob praksi in v dobri delovnisredini.Kot predsednik sveta KS Rakiœanse zavzemam za napredek insoæitje svoje KS Rakiœan in celeprekmurske regije.Zavzemal se bom, da bo dræavabolj poøtena, cenejøa in prijazne-jøa do svojih dræavljanov, da se

spoøtuje ustavni red in da sesprejemajo zakoni, ki so naklon-jeni malemu œloveku.Najbolj si æelim, da bi ljudje zaœelirazmiøljati ter æiveti po naœelukulturnosti in spoøtljivosti, da bilahko spet postali prijatelji,sosedje, znanci ter ohranili mitskrbnega, poøtenega in delovne-ga prekmurskega œloveka.Hvala na razumevanju in sreœno!

JoæefCASAR


24

Na podlagi 1.odstavka 39. œlena Zakona o volitvah v dræavni zbor (Uradni list RS, øt. 44/92, 60/95, 67/97 - odloœba US,70/2000 in 73/2003 - odloœba US) izdaja volilna komisija 5. volilnega okraja 8. volilne enote

S K L E PO DOLOŒITVI VOLIØŒ IN OBMOŒIJ VOLIØŒ

I.Za izvedbo rednih volitev poslancev v dræavni zbor, ki bodo v nedeljo, dne 3. oktobra 2004, se v 5. volilnem okraju 8.volilne enote: deli obœin Beltinci in Moravske Toplice ter del Mestne obœine Murska Sobota, ki obsegajo obmoœja kra-jevnih skupnosti: Bakovci, Rakiœan, Beltinci, Bogojina, Bratonci, Œernelavci, Kupøinci, Polana, Puøœa, Veøœica, Dokleæov-je, Filovci, Ganœani, Iæakovci, Lipa, Lipovci, Melinci, Moravske Toplice, Teøanovci, oz. obmoœja mestnih œetrti: Center, Le-dava, Park, Partizan in Turopolje, doloœijo naslednja voliøœa:

00805001 Beltinci I, zgradba Obœine Beltinci00805002 Beltinci II, zgradba Obœine Beltinci00805003 Bratonci, vaøki dom00805004 Dokleæovje, vaøki dom00805005 Ganœani, osnovna øola00805006 Iæakovci, vaøki dom00805007 Lipa, vaøki dom00805008 Lipovci, vaøki dom00805009 Melinci, vaøki dom00805010 Bogojina, osnovna øola00805011 Bukovnica, vaøki dom00805012 Filovci, vaøko-gasilski dom00805013 Ivanci, osnovna øola00805014 Moravske Toplice I, gasilski dom

00805015 Moravske Toplice II, gasilski dom00805016 Teøanovci, vaøki dom00805017 Mlajtinci, vaøki dom (na tem voliøœu glasujejotudi obœani Lukaœevec)00805018 Suhi vrh, vaøki dom00805019 Vuœja Gomila, vaøki dom00805020 Bakovci I, vaøki dom00805021 Bakovci II, vaøki dom00805022 Œernelavci, zadruæni dom00805023 Puøœa, otroøki vrtec00805024 Kupøinci, stara øola00805025 Polana, gasilski dom00805026 Veøœica, gasilski dom00805027 Rakiœan, vaøki dom

00805028 Murska Sobota, Mestna œetrt Center I, Ekonomska øola, Slovenska ulica 1100805029 Murska Sobota, Mestna œetrt Center II, Ekonomska øola, Slovenska ulica 1100805030 Murska Sobota, Mestna œetrt Center III, TVD Partizan, Mladinska ulica 300805031 Murska Sobota, Mestna œetrt Center IV, TVD Partizan, Mladinska ulica 300805032 Murska Sobota, Mestna œetrt Ledava I, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 500805033 Murska Sobota, Mestna œetrt Ledava II, Zavarovalnica Triglav, Lendavska ulica 500805034 Murska Sobota, Mestna œetrt Park I, Osnovna øola I, Ulica Øtefana Kovaœa 3200805035 Murska Sobota, Mestna œetrt Park II, Osnovna øola I, Ulica Øtefana Kovaœa 3200805036 Murska Sobota, Mestna œetrt Partizan I, Osnovna øola III, Trstenjakova ulica 7300805037 Murska Sobota, Mestna œetrt Partizan II, Osnovna øola III, Trstenjakova ulica 7300805038 Murska Sobota, Mestna œetrt Turopolje I, Osnovna øola II, Cankarjeva ulica 9100805039 Murska Sobota, Mestna œetrt Turopolje II, Osnovna øola II, Cankarjeva ulica 91

Sestavni del tega sklepa je Pregled ulic, ki spadajo k posameznemu voliøœu v mestu Murska Sobota in v naseljih: Bakovci, Beltinci in Moravske Toplice.

II.Ta sklep zaœne veljati z dnem sprejetja.

Predsednik Okrajne volilne komisije

5. volilnega okraja 8. volilne enote:Dezider NOVAK, univ. dipl. prav.

september 2004

25

KULTURA

GG alerija Murska Sobota vse odleta 1973 prireja mednarodnibienale male plastike, ki je do

leta 1991 nosil naziv Jugoslovanskibienale male plastike, nato pa se jezaradi razpada Jugoslavije mani-festacija preusmerila v evropski kul-turni prostor.

10. Mednarodni bienale male plas-tike v Galeriji Murska Sobota leta1991 je pomenil zadnjo skupno pred-stavitev skulpture malih dimenzij av-torjev iz vseh republik in pokrajinnekdanjega jugoslovanskega prostora.Hkrati je z gostujoœimi ustvarjalci izAvstrije, Italije in Madæarske æenapovedal øirøo mednarodno uvel-javitev in tesnejøo vkljuœitev vevropske tokove na podroœju kiparst-va malih dimenzij.

V letih 1993, 1995 in 1997 so sledili11., 12. in 13. Mednarodni bienalemale plastike, na katerih smo navsakem bienalu predstavili pribliæno40 avtorjev iz povpreœno 15 evropskihdræav.

Svet Galerije Murska Sobota je leta1999 sprejel sklep o preimenovanjuMednarodnega bienala male plastikev likovno manifestacijo z naslovomMednarodni trienale male plastike. Ktej spremembi je organizatorja Galer-ijo Murska Sobota navedlo poman-jkanje finanœnih sredstev s straniMinistrstva za kulturo RepublikeSlovenije in Mestne obœine MurskaSobota, ki sta zagotavljali tej mani-festaciji najveœ finanœnih sredstev.

V skladu s sprejetim sklepom je leta2001 Galerija Murska Sobota priprav-ila Mednarodni trienale male plastike2001, ki je trajal v œasu od 1. junija do16. septembra 2001. Pod umetniøkimvodjem trienala dr. ChristophomBrockhausom, direktorjem WilhelmLehmbruck muzeja - Centra mednar-odne skulpture v Duisburgu, so bila natrienalu, ki je bil organiziran na temo“Arhitektonska mala plastika”, pred-lagano s strani dr. Brockhausa, razs-tavljena dela 30 avtorjev iz 15 dræav.

Trienalu iz leta 2001 o “Arhitekton-

ski mali plastiki” sledi sedaj v letu2004, prav tako pod umetniøkim vod-stvom Prof. dr. Christopha Brock-hausa, zopet pratema svetovne skulp-ture: statueta, torej majhna œloveøkafigura, kot posamiœna podoba ali vskupini oziroma v razliœnih kontek-stih.

Za letoønji trienale v Murski Sobotije relevantna ugotovitev, da je stat-ueta od devetdesetih let prejønjegastoletja do danes v Evropi doæivelapreporod velikega pomena. To je to-liko bolj presenetljivo zato, ker je -zlasti v Zahodni Evropi- statueta biladesetletja dolgo dostikrat oznaœenakot konvencionalna. To rahlo podcen-jevalno vrednotenje je imelo pred-vsem politiœne in ideoloøke razloge. Vrazdeljeni povojni Evropi je vladalo naumetniøki sceni shematsko enaœenjedemokracije in abstrakcije naevropskem Zahodu ter komunizma infiguracije (socialistiœni realizem) naevropskem Vzhodu.

V letu velike in tudi kulturno nujnerazøiritve Evropske Unije na vzhod sevsiljuje pred tem zgodovinskim ozad-jem vpraøanje, kako se je razvijalatema statuete v rokah zahodnoevrop-skih in vzhodnoevropskih umetnic inumetnikov v zadnjih letih, pa tudi,kako se ta razvija sedaj, po ukinitvipolitiœnih meja in ideologij ter v pro-cesu kulturnega zraøœanja Evrope.

Prof. dr. Christoph Brockhaus, jeizbral devetindvajset umetnic inumetnikov iz 24 evropskih dræav, ki sojih predlagali kuratorji Cosme deBaranano (Valencia): John Davies, Ve-lika Britanija, Koldobika J·uregui,Øpanija, Alain Kirili, Francija, MiquelNavarro, Øpanija; LÛr·nd Hegyi (Saint-Etienne): Agnes Elˆd, Madæarska, Luigide Simone, Italija; Raminta JurÈnaitÈ(Vilnius): Sandor Bartha, Romunija,Michael Gabriel, Œeøka, JozefJankoviœ, Slovaøka, Martynas Mar-tiøius, Litva; Bo Nilsson (Stockholm):Martin Erik Andersen, Danska, BiancaMaria Barmen, Øvedska, Per-IngeBjˆrlo, Norveøka, Hulda Haakon, Is-

landija, Veesa-Pekka Ranniko, Finska;Franc Obal (Murska Sobota): ElmaAli¢, Bosna in Hercegovina, MilenaBoøkovi¢, Srbija in Œrna Gora, BoøtjanDrinovec, Slovenija, Karmen Jazbec,Slovenija, Petar Ujevi¢, Hrvaøka, VanaUroøevi¢, Makedonija in Sabine MariaSchmidt (Duisburg): Bruno Gironcoli,Avstrija, Mark Manders, Nizozemska,Yves Netzhammer, Øvica, ThomasSch¸tte, Nemœija, Hubertus Spˆrri,Øvica, Thomas Stimm, Avstrija, LudwigVandevelde, Belgija, Paloma VargaWeisz, Nemœija.

Okrog petdeset izbranih del nas in-formira o aktualni situaciji te klasiœne,ponovno odkrite teme. Z najviøjimikvalitativnimi zahtevami predstavljatrienale raznolikost stilov, materialov,tehnik in izraznih oblik.

Tako kot poprej bo tudi sedajpripravljena na galeriji razstavnegaprostora posebna razstava za prveganagrajenca zadnjega trienala. Spetindvajsetimi risbami, skulpturami,modeli in fotografijami predstavljanemøki kipar Erwin Heerich (roj. 1922)svoje potencialne in realiziranearhitekture, ki jih razume kot po-hodne skulpture.

V Evropi sta danes preæivela le øedva pomembna trienala sodobne maleplastike: trienale v Fellbachu priStuttgartu, ki je orientiran tematskoin svetovno, in trienale v MurskiSoboti, ki je ustanovljen 1973 in jeorientiran evropsko ter od leta 2001prav tako posveœen osrednji temi.

Dejstvo, da ima Galerija MurskaSobota v svoji lastni zbirki 36 ek-sponatov male plastike, pridobljenihna prireditvah od prve do zadnje in daimajo posamezne firme in podjetjanaøe regije Pomurja v svoji lasti velikoøtevilo odkupljenih del, predstavljarealno osnovo za postavitev stalnezbirke sodobne likovne umetnosti vGaleriji Murska Sobota, znotraj katerebo mala plastika predstavljala edin-stveno zbirko v Sloveniji.

Evropski trienale male plastike v Murski Soboti

Mag. Franc Obalv.d. direktorja Galerije Murska Sobota

MESTNA OBŒINA øtevilka 41-42

26

Ureditev ulice Øtefana Kovaœa v Murski Soboti

UU lica Øtefana Kovaœa v Murs-ki Soboti je dræavna region-alna cesta in povezava

mesta Murska Sobota prekoGederovec do meje z Avstrijo. Odkriæiøœa z ulico Mikloøa Kuzmiœa oz.Severjevo ulico naprej iz mesta jetudi glavna avtobusna povezava zaseverno zahodni del Prekmurja.Zaradi bliæine øol in centra mesta jepoleg velikega motornega prometa,poveœano tudi øtevilo kolesarjev inpeøcev. Da bi izboljøali prometnerazmere, zagotovili pretoœnost mo-tornega prometa predvsem paomogoœili varen promet s kolesi,smo v Mestni obœini Murska Sobotaæe v letu 1998 pristopili k izdelaviprojektno tehniœne dokumentacijeza celovito prometno ureditev teulice.

Ker je omenjena ulica dræavna re-

gionalna cesta, je bilo potrebno priizdelavi projektno tehniœne doku-mentacije upoøtevati smernice zaprojektiranje s strani Direkcije Re-publike Slovenije za ceste in po re-viziji projektno tehniœne doku-mentacije pridobiti tudi soglasje naizdelane projekte.

Za samo izvedbo ureditve oz.rekonstrukcijo ulice smo po veœletih prizadevanj dosegli tudiuvrstitev v naœrt razvojnih pro-gramov prometne infrastrukture vokviru dræavnega proraœuna, terpridobili del sredstev za izvedbo delv skladu s sprejeto zakonodajo.

Rekonstrukcija zajema ureditevUlice Øtefana Kovaœa na odseku odkriæiøœe s Kocljevo ulico do mostu œezrazbremenilni kanal v dolæini 1040m. Predmet rekonstrukcije jerazøiritev in ureditev ceste ter njenih

kriæiøœ s stranskimi ulicami, ureditevvzdolænega parkiranja na severnemdelu ulice, ureditev posebnih povrøinza kolesarje in hodnikov za peøce, nanovo bo urejena tudi javna razsvetl-java. Zaradi neurejenega parkiranja,ki je bil tudi najveœkrat vzrok zanepretoœnost prometa, se bo polegvzdolænega parkiranja uredilo tudiparkiriøœe nasproti kino dvorane, zurejenim dovozom in izvozom na todræavno cesto v skladu z veljavnimipredpisi. Na novo bo urejenih okrog60 parkirnih mest.

Urejena bodo tudi kriæiøœa ul. Øte-fana Kovaœa s stranskimi ulicami.Kriæiøœe s Kocljevo in Kardoøevoulico se bo uredilo v skladu z izde-lano Prometno øtudijo za mesto M.Sobota, Kocljeva ul. se predvidi kotdvosmerna, Kardoøeva ul. pa kotenosmerna. V kriæiøœu s Preæihovo

Rekonstrukcijska dela na ukici Øtefana Kovaœa - veœ parkiriøœ - manj zelenic..

september 2004

27

MESTNA OBŒINA

ulico se na ul. Øtefana Kovaœaizvede dodaten vozni pas za levezavijalce, prav tako se ta izvede tudina sami Preæihovi ulici.

Kriæiøœe ulice Øtefana Kuzmiœa seizvede tako, da bo v bodoœe moæenna tej ulici enosmerni promet, pravtako se prikljuœek Øolskega naseljauredi kot enosmeren.

Kriæiøœe s Severjevo ulico in ulicoMikloøa Kuzmiœa ostane nespre-menjeno, novi ureditvi se prilagodi-ta tudi prikljuœka Vrazove in Temli-nove ulice.

V sklopu ureditve ulice Øt. Kovaœabosta na novo urejeni tudi avtobus-ni postajaliøœi pri Gimnaziji in Sred-njeøolskem centru.

Celotna investicijska vrednostprojekta je 78.291.094,00 tolarjev,od tega financirata Direkcija RSlovenije za ceste in Mestna obœinaMurska Sobota pribliæno vsakapolovico vrednosti, Direkcija RSlovenije dela na cestiøœu, Mestnaobœina M. Sobota pa ostaleprometne povrøine (kolesarske

steze, hodnike za peøce in javnorazsvetljavo).

Izvedbo del je na javnem razpisuDirekcije pridobilo podjetje SGPPomgrad. Dela pa naj bi bilokonœana v 150 dneh.

Z novo dokonœno podobo uliceØtefana Kovaœa bomo uresniœili øe

en projekt ureditve prometnihrazmer v mestu M. Sobota in s temomogoœili ureditev øe ostalih ulic vmestnem srediøœu, ki gravitirajo nato zelo pomembno prometno vpad-nico mesta.

Nada Cvetko Török, MO M. Sobota

GLASBENA ØOLA øtevilka 41-42

28

Novogradnja Glasbene øole Murska Sobota

II ntenzivne priprave na gradnjo Glasbene øole v MurskiSoboti potekajo vse od leta 1998. Pristojni organi naøemestne obœine so vloæili veliko naporov, da je investi-

cija uvrøœena v republiøki program sofinanciranja in da jeza gradnjo øole izbrana ustrezna lokacija. Po rokovnikuMinistrstva za øolstvo, znanost in øport Republike Sloveni-je je bil 15. septembra 2004 zadnji rok, da investitor (to jeMestna obœina Murska Sobota, ki jo zastopa æupan oz.podæupan), predloæi ministrstvu Idejni projekt in Doku-ment identifikacije investicijskega projekta, kar je osnovaza doloœitev sofinancerskih deleæev. Ti pogoji so izpolnjeniin priœakujemo, da bo do gradnje priølo v naslednjem letu,v kolikor seveda ne bo priølo do dodatnih zapletov pridoloœitvi sofinancerskih deleæev s strani ostalih 11-ihobœin z obmoœja upravne enote, ki gravitirajo na to øolo invanjo vpisujejo svoje otroke.

Zakaj potreba po novi glasbeni øoli?Glasbena øola Murska Sobota je bila ustanovljena leta

1946 in od takrat deluje neprekinjeno v istih prostorihbivøe stanovanjske hiøe, imenovane Bergerjeva vila naulici Staneta Rozmana 1 v Murski Soboti. V obdobjudvoizmenskega pouka na osnovnih øolah, nezadostne

kadrovske zasedbe v glasbeni øoli, manjøega øtevilauœencev, je sama prostornina zgradbe zadostovala zazadovoljitev kapacitet takrat vpisanih uœencev, œepravzgradba ni ustrezala nikoli predpisanim standardom zaglasbene øole. Prav zaradi takih pogojev dela glasbeneøole, so bile v javnosti prisotne pobude in predlogi, dalahko reøujemo problem glasbene øole tudi na drugenaœine, da imamo dovolj prostora na osnovnih øolah itd.Taki predlogi pa so iz strokovnih vidikov zelo zmotni, sajpredpisani standardi za delovanje glasbenih øol zahtevajoglede na posamezna glasbeno-instrumentalna podroœjaposebne prostorske pogoje. V zadnjih osmih letih se jeglasbena øola kadrovsko okrepila z glasbenimi pedagogi,ki imajo tudi formalno ustrezno izobrazbo, øtevilouœencev se je poveœalo iz 220 na 450, v okviru uœnegaprograma æe nekaj let deluje baletni oddelek. Us-tanoviteljica Glasbene øole Murska Sobota je Mestnaobœina Murska Sobota, zato je prizadevna ravnateljicaGlasbene øole, Erna Lukaœ, vso problematiko in prostorskiprogram po novogradnji predoœila svoji ustanoviteljici.Zaradi poveœanega obsega vpisanih otrok, tudi s pritiskomz ostalih obœin, poteka glasbeni pouk zaradi pomanjkanjauœnega prostora poleg matiœne zgradbe v ulici Staneta

september 2004

29

GLASBENA ØOLA

Joæe Stvarnik

Rozmana (ta je bila v denacionalizaci-jskem postopku in se del povrøine vraœadediœem prvotnih lastnikov) øe v Di-jaøkem domu v Murski Soboti, v Preøer-novi ulici v M. Soboti in na osnovni øoliv Beltincih. Skratka, podani so vsi argu-menti, da je novogradnja glasbene øolev Murski Soboti, potrebna takoj.

Lokacija in arhitektonska zasnovaGlasbene øole

Iskanje ustrezne lokacije in sprejemzazidalnega naœrta je bil kar dolgotrajenpostopek. Po analizi veœ lokacij se je kotnajprimernejøa izkazala lokacija obCvetkovi ulici, ki jo doloœa sprejeti zazi-dalni naœrt. Zato se ob tej priloænosti za-hvaljujemo vsem institucijam in mnogimSoboœanom, ki so sodelovali v javnirazpravi pri doloœitvi te najprimernejøelokacije. Za to lokacijo je izdelan Idejniprojekt, ki ga je v skladu s postopki zaoddajo del izdelave projektne doku-mentacije izdelal Studio Kalamar d.o.o. zodgovornim projektantom AndrejemKalamarjem. Tako je torej gradnja glas-bene øole predvidena ob Cvetkovi ulici,juæno od “Øavel” centra. Idejni projekt jeizdelan na podlagi smernic Ministrstvaza øolstvo, znanost in øport in se bo pozasnovanem Idejnem projektu zgradil vtreh etaæah (pritliœje in 2 nadstropji).Prostorska zasnova projekta zajema napodlagi predpisanih standardov in nor-mativov za glasbeni pouk 22 manjøihuœilnic, øolsko koncertno dvorano,baletno uœilnico, øe ostale uœne prostore

po predmetniku za glasbene øole (skupne povrøine uœnegaprostora œez 800 m2) ter ostale vzporedne prostore z up-ravnimi prostori in komunikacijami; skupna povrøina celot-nega prostora znaøa 1586 m2. Sam objekt arhitektonskosestavljajo trije volumni, kot je tudi razvidno iz posnetkov.Arhitektonsko gledano pa tako enovit volumen asociira napiøœal oziroma ritme not na œrtovju. Dobljena etaænostzagotavlja zelo primerno funkcioniranje objekta, poskrbi patudi za primeren uœinek v prostoru. Za primeren dialog vprostoru je arhitekt poskrbel tudi za dinamiœen organizemobjekta, ki v vsakem segmentu izraæa dejstvo, da gre zaglasbeno øolo. Œez objekt se poigravajo mehke linijemelodij, kakor tudi trdnejøi ritmi.

Nadaljnji postopki za predviden priœetek gradnjePo zastavljeni dinamiki priprav mora biti do 01. februarja2005 izdelana celotna projektna dokumentacija in izdelan

investicijski program. Finanœno gledano gre za zelo za-htevno in odgovorno finanœno konstrukcijo vseh sofi-nancerjev, po kateri bo dræava pod pogojem finanœnegasodelovanja vseh ostalih obœin (projekti in zemljiøœe s ko-munalno infrastrukturo so dodatno finanœno brememestne obœine kot glavne investitorke) v skladu z Za-konom o financiranju obœin sofinancirala v viøini 44,4 %normirano ovrednotene investicije, preostali deleæ vred-nosti celotne investicije pa odpade, glede na øtevilo otrokpo posameznih obœinah v glasbeni øoli, 62 % na Mestnoobœino Murska Sobota in 38 % na ostalih 11 obœin.Prepriœani smo in æelimo si, da bodo vse ostale obœine(sedaj ko gre zares) razumele in doumele, da ne gre za fi-nanœno pomoœ mestni obœini, ampak za zagotovitevenakovrednih pogojev vsem otrokom, ki se æelijo glasbenoizobraæevati v tej glasbeni øoli. Le tako bomo lahko zgradnjo priœeli v prihodnjem letu.

ØOLSTVO øtevilka 41-42

30

MM estna obœina Murska Sobota je letos, tokrat vsodelovanju s Pomursko akademsko znanstvenounijo, æe drugiœ zapored, v zaœetku septembra v

grajski dvorani, priredila sprejem za dijake iz naøe obœine,ki so v minulem øolskem letu najuspeøneje zakljuœili sred-njeøolsko izobraæevanje. Na to posebno slovesnost je bilopovabljenih 24 maturantov, ki so odliœno opravili zakljuœ-ni izpit, poklicno maturo ali sploøno maturo 2004. Sloves-nosti se je udeleæilo tudi precej njihovih starøev, ravnateljisrednjih øol in drugi povabljeni gostje. Program so pope-strili “Govoreœi bobni” iz delavnice za tolkala pod vod-stvom Mirana Celeca, ki deluje v okviru Mladinskega in-formativnega in kulturnega kluba v Murski Soboti.

Œestitko in posebno pozornost maturantom sta v svojemnagovoru namenila podæupanja Mestne obœine MurskaSobota Nadja Ivanc Miloøeviœ in predsednik PAZU. Oba statudi sodelovala pri podelitvi plaket odliœnosti Mestne obœ-ine Murska Sobota in Pomurske akademske znanstveneunije, ki so jih skupaj s podæupanom Mestne obœine M. So-bota podelili maturantom.

Posebej so bili izpostavljeni trije zlati maturanti iz so-boøke gimnazije, na katere smo v obœini øe posebej ponos-ni. Ti so: • Mojca Horvat, Jernej Æilavec, Jure Triglav

Za svoj uspeh so prejeli zlate plakete, ki so jih poleg njihprejeli øe dijaki, ki so imeli vsa 4 leta odliœen uspeh in soga dosegli tudi na maturi. Prejeli so jih:• Irina Juhnov, Mateja Trplan, Nika Forjaniœ ter Andreja

Vogrinœiœ, ki je obiskovala Gimnazijo v Ljutomeru. Srebrne plakete je prejelo 17 dijakov, ki so bili odliœni na

maturi, ne pa tudi vsa 4 leta v srednjeøolskem izobraæeva-nju. Prejeli so jih:• iz Gimnazije Murska Sobota: Andreja Barbariœ, Urban

Bernat, Samo Koœila, Bojana Kozar, Miha Lendvaj, KatjaLogar, Mirjana Plantan, Petra Turk, Vasilij Æitek, NinaMeolic

• iz Gimnazije Ljutomer: Martina Mariœ, Jasmina Opec• iz Ekonomske øole Murska Sobota: Nina Buœek in Marko

Mandi¢ za odliœno opravljeno sploøno maturo ter SebjanHari, Danijel Rumplin in Tadej Buzeti za odliœno oprav-ljeno poklicno maturo. Poleg plaket so vsi maturanti prejeli øe knjiæne nagrade

in sicer Monografijo Murske Sobote, zlati maturanti pa øeposebno knjiæno nagrado.

V nagovorih je bila pozornost z zahvalo in œestitko na-menjena tudi profesorjem in starøem maturantov. Slediloje øe skupinsko fotografiranje in prijetno druæenje ob pri-grizku na ploøœadi Grajskega hrama.

Ta dan bo ostal zapisan v besedi in sliki kot pomembendogodek letoønjega leta v naøi obœini. Prepriœani smo, datudi maturantom z æeljo, ki je bila izraæena v nagovorih,da ne bi pozabili od kod so doma ter da bi se po zakljuœe-nem izobraæevanju vraœali v pokrajino kot visoko izobraæ-eni ljudje in s svojim znanjem koristili pri njenem razvoju.Pospremljeni so bili z naslednjo popotnico: “Hodite po-nosno, uspeøno in sreœno po poteh znanja doma in po sve-tu.”

Joæe Stvarnik

Sprejem za najuspeønejøe maturante

september 2004

31

IZOBRAÆEVANJEE

TT udi Murska Sobota je konœno stopila ob bok tistihslovenskih mest, kjer se lahko pohvalijo s Centromza informiranje in poklicno svetovanje (CIPS). V

prostorih Pokrajinske in øtudijske knjiænice so namreœodprli 26. tovrstni center. Glede na to, da prav pomurskaregija beleæi absolutno najviøjo stopnjo brezposelnosti vdræavi (trenutno 16-odstotno, bila pa je øe viøja), bi moralicenter odpreti med prvimi. Kot so upraviœevali odgovorni- zanj do zgraditve knjiænice ni bilo prostorskih pogojev.

Kaj je CIPS? Gre za raœunalniøko in z drugimi mediji -predvsem tiskanimi, opremljen kotiœek, ki ciljnim popu-lacijam zagotavlja informacije o izobraæevanju, usposabl-janju, poklicih, trgu dela in o vsem, kar posameznik potre-buje pri iskanju zaposlitve in naœrtovanju poklicne poti. Vzvezi s tem lahko dobi informacije v pisni, raœunalniøki alivideo obliki.

S simboliœnega odprtja CIPSA v Murski Soboti (od leve):direktor Zavoda RS za zaposlovanje Joæe Glazer, direktoricaobmoœne sluæbe Zavoda RS za zaposlovanje Murska SobotaCvetka Sreø, podæupanja Mestne obœine Murska Sobota NadjaIvanc Miloøeviœ, sekretarka z ministrstva za delo, druæino insocialne zadeve Staøa Baloh Plahutnik in minister VladoDimovski.

CIPS, katerega odprtja je poœastil sam minister za delo,druæino in socialne zadeve Vlado Dimovski, generalni di-rektor Zavoda RS za zaposlovanje Joæe Glazer in øtevilnidrugi gosti, bo uporabnikom s prisotnostjo informatorkena voljo vsak delovnik med 8. in 16. uro, ob ponedeljkih paod 12. do 20. ure, ob sredah med 14. in 16. uro pa bo pok-licna svetovalka na voljo za individualno svetovanje. Ker jenamenjen øolski mladini na vseh stopnjah øolanja in øtu-dentom; mladim, ki trenutno iz razliœnih vzrokov nimajodostopa do informiranja in poklicnega svetovanja; brez-

poselnim, ki potrebujejo informacije ali poglobljeno pok-licno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odloœanju za do-datno izobraæevanje; preseænim delavcem, da se izognejoprehodu v brezposelnost; svetovalcem zaposlitve,, poklic-nim svetovalcem in drugim zaposlenim na Zavodu RS zazaposlovanje, ki lahko knjiænico in druge pripomoœkeuporabljajo tudi za svoje izobraæevanje in drugim - od øol-skih svetovalnih delavcev, starøev in delodajalcev, bo zan-imanje za informacije v njem zagotovo tudi v MurskiSoboti zelo veliko.

Med prvimi je novi center za poklicno svetovanje preizkusilminister Dimovski.

Po odprtju centra za informiranje in poklicno svetovan-je je v hotelu Diana potekalo tradicionalno strokovnosreœanje delavcev Zavoda za zaposlovanje. Tokratni de-lovni posvet je nosil naslov Izzivi zavoda v naslednjem ob-dobju.

Kako nad brezposelnost v Pomurju?

Center za informiranje in poklicno svetovanjetudi v Murski Soboti

KMETIJSTVO øtevilka 41-42

32

ZZ animanja za oranje med mladimi je v pomurski regijivse veœje. To sta potrdili tudi predhodni obmoœni tek-movanji v Gornjih Slaveœih in v Topolovcih ter uradno

regijsko, ki ga je v Rakiœanu tudi letos pripravilo in vzornoizvedlo Druøtvo oraœev Pomurja (DOP). V veliko pomoœ natovrstnem tekmovanju je æe po tradiciji Srednja kmetijskaøola Rakiœan, Zveza za tehniœno kulturo Murska Sobota, KGZMurska Sobota ter Kmetijsko gospodarstvo Rakiœan.

V treh skupinah je v treh razliœnih kategorijah - plugikrajniki, navadni plugi in obraœalni plugi, znanje in spret-nosti oranje v Rakiœanu dokazovalo kar 23 tekmovalec,najveœ mladih. Ti se niso merili samo za naslove najboljøihoraœev Prekmurja in Prlekije, temveœ tudi za pokal Po-murskega sejma. Kot je povedal vodja tekmovanja inpredsednik pomurskih oraœev Marjan Kardinar, je bilo tudiletoønje tekmovanje kamenœek v mozaiku priprav na sve-tovno, ki bo v Sloveniji predvidoma leta 2009.

V kategoriji plugi krajniki - bilo je kar øestnajst tek-movalcev, je absolutni naslov najboljøega pripadelizkuøenemu veœkratnemu udeleæencu svetovnih tek-movanj Joæefu Zveru iz ekipe Pomurski sejem, z za-ostankom vsega 2,5 toœke se je na drugo mesto uvrstil lan-ski dræavni prvak Øtefan Cig¸t ml. (DOP), tretji pa je bil

Denis Fujs (Pomurski sejem). To je bil tudi vrstni red zapokal sejma. Najboljøi prleøki oraœi pa so: Stanko Soboœan(Buœkovci), Franc Øtuhec (Bolehneœici) in Simon Œernel(Slaptinci).

Z obraœalnimi plugi je brazda najlepøa padala ØtefanuBakanu (DOP), Aleøu Perøaku in Joæetu Novaku (oba SKØRakiœan), z navadnimi pa Darku Øarkanju, Joæetu Vo-grinœiœu in Benjaminu Øarkanju (vsi Dæusi bar Nuskova).

Tekmovanje oraœev Prekmurja in Prlekije

Komu se je brazda najboljøe padala?

september 2004

33

KMETIJSTVO

UU deleæenec taborov je bil pred leti tudi ØtefanCigüt, ki je bil letos na svetovnem prvenstvu. Skrbza mlade je najpomembnejøa naloæba, ki se z leti

bogato obrestuje. Tega se zavedajo tudi v Druøtvu oraœevPomurja, Regionalnem centru za tehniœno kulturoSlovenije v Murski Soboti in Srednji kmetijski øoli (SKØ)Rakiœan. Ti so namreœ tudi letos pripravili in izvedli tradi-cionalni, 3-dnevni tabor mladih oraœev.

Odziv je bil med dijaki omenjene øole, ki je bila tudinosilec tabora, ponovno zelo dober. Predvsem osnovepraktiœnega oranja - teoretiœen del so dijaki osvojili æe pripouku med øolskim letom, zato so ga topotle obnovili, je namreœ spoznavalo desetmladih, predvsem dijakov niæjih letnikov, kise navduøujejo tudi nad tekmovalnim oran-jem.

Kot je povedal vodja tabora, Andrej Hor-vat, sicer na øoli uœitelj strokovnih predme-tov strojniøtva, so mladim na njivah v okoli-ci Murske Sobote orali tako s plugi krajniki,kakor tekmovalnimi obraœalnimi plugi.Pomoœ pri osvajanju veøœin s podroœjaoranja so jim iz prve roke tudi letos nudilinekateri prekaljeni pomurski oraœi, mednjimi tudi Joæef Zver in Øtefan Bukviœ.

“Termin tabora ni nakljuœno izbran.Prizadevamo si, da bi ga vedno pripravili vtednu pred regijskim tekmovanjem, nakaterem lahko mladi osvojeno znanje tudipokaæejo. To se potem odraæa tudi na

dræavnih tekmovanjih kmetijskih øol, kjer naøa øola tako vposamiœni razvrstitvi, kakor ekipno, æe po tradiciji osvajanajviøja mesta,” je pojasnil Horvat, spomnil pa je tudi nanekatere odliœne mlade oraœe, ki so se v preteklostiudeleæevali taborov.

“Øtefan Cigüt, Dejan Norœiœ in Janko Horvat, nekoœ vsidijaki naøe øole in redni udeleæenci naøih taborov, danessodijo v generacijo najperspektivnejøih mladih slovenskihoraœev. Cigüt je celo lanski dræavni prvak in se bo letosudeleæil svetovnega prvenstva na Irskem. Nanje smo up-raviœeno ponosni.”

SKØ Rakiœan: tabor mladih oraœev

Skrb za mladi rod pomurskih oraœev

MM ed øtevilnimi poœitniøkimi tabori ni izostal nitinaravoslovno-kemijski na osnovni øoli I v Murs-ki Soboti. Dolga tradicija - letos je bil æe 12. po

vrsti, mu daje s kakovostno zastavljenimi tematikami kon-tinuiteto in sloves enega najpomembnejøih tovrstnihsreœanj mladih. Letos je pritegnil zanimanje 16 uœencev izvseh pomurskih osnovnih øol.

V øest dni trajajoœem taboru so mladi ob pomoœi men-torjev in vodjo tabora Majo Rubin najveœ œasa nameniliterenskemu delu ter analizi rezultatov oziroma obdelavipodatkov. Tako so med drugim jemali vzorce vode na novisoboøki œistilni napravi in v reki Ledavi ter svoje rezultateprimerjali z uradnimi meritvami pristojnih sluæb, mudili sose v primestnem gozdnem kompleksu Fazanerija ter seseznanili z astronomijo.

Tudi ob koncu letoønjega tabora so pripravili razstavo,izdali bilten z izsledki najpomembnejøih ugotovitev, te pa

so øirøi javnosti in svojim starøem predstavili tudi na za-kljuœni prireditvi.

NARAVOSLOVNO-KEMIJSKI TABOR

DROBIR øtevilka 41-42

34

PETROL ÆE ODPRL AVTOCESTNABENCINSKA SERVISA

ŒŒeprav bo od pravega pomurskega kraka avtoceste odPinc pri Lendavi do Cogetincev v Prlekiji minilo øeveliko œasa, so bencinska servisa na obeh straneh

voziøœa na odseku avtoceste med Beltinci in Vuœjo vasjo æeoprli. Servisa obsegata po 120 kvadratnih metrov velikoprodajno in 200 kvadratnih metrov toœilne ploøœadi sprostorom za prodajo plina in notranjega œiøœenja avto-mobilov ter bifejem, dovolj prostora pa je namenjenegatudi poœivalnim povrøinam osebnih in tovornih vozil teroskrbi avtodomov. Vrednost naloæbe znaøa skoraj milijar-do tolarjev. Oba servisa bosta odprta 24 ur na dan.

VODNO-REØEVALNE ENOTE SO SEPOMERILE

VV organizaciji Regijskega gasilskega poveljstva za Po-murje oziroma njihove komisije za reøevanje navodi, gasilskega regijskega sveta ter v sodelovanju z

Upravo za zaøœito in reøevanje RS, izpostava Murska Sob-ota, Gasilsko zvezo Tiøina in Gasilskim druøtvom (GD)Murska Sobota je v gramoznici pri Krogu potekala regijs-ka tekmovalno-reøevalna vaja na vodi za œlanice in œlane.In sicer tistih gasilskih enot, ki imajo v svojih vrstahtovrstne enote z reøevalno opremo.

Vaja je potekala pod predpostavko, da se je gladina vodev gramoznici in okoliøkih vodotokov (Mure) zaradi dolgo-trajnega deæevja dvignila in se je voda zaœela razlivati.Prav s tem namenom je bilo potrebno v œimkrajøem œasuprepeljati material - vreœe s peskom na najbolj kritiœnamesta. Pri izvajanju naloge je priølo tudi do nesreœe: edenod sodelujoœih je padel v vodo in se zaœel utapljati, zato gaje bilo potrebno reøiti.

V vaji je sodelovalo kar 25 vodo-reøevalnih enot z obehbregov Mure oziroma s kar devetih obœin, med njimi tudiiz Mestne obœine Murska Sobota. Iz slednje so bile enote izGD Murska Sobota in PGD Krog, Bakovci in Satahovci, inse odliœno odrezale. V kategoriji desetih reøevalnih enot, kiso øtela osem œlanov (osmerci) so namreœ prva tri mestapripadla druøtvom naøe obœine: prvi so bili Satahovci,sledijo Krog in na tretjem mestu Bakovci.

Med trinajstimi enotami øestercev pa se je ekipa GDMurska Sobota uvrstila na 12. mesto. Najveœ znanja inspretnosti je pokazala II. enota Melinec. Med œlanicami stanastopili samo dve enoti, iz Murskih Œrnec in Lendave.

SREŒANJE DELAVCEV ZAMEJSKIH DIJAØKIHDOMOV

DD ijaøki dom v Murski Soboti je konec avgusta gostilpetindvajset udeleæencev 35. sreœanja strokovnihdelavcev zamejskih dijaøkih domov, ki ga je

pripravil Zavod RS za øolstvo. Ob strokovnem delu sreœanja so udeleæenci - priøli so iz

zamejskih dijaøkih domov v Trstu, Gorici in Celovcu, tudiveliko potovali, saj jih je v strokovnih ekskurzijah pot meddrugim vodila tudi v Porabje. Koordinatorka sreœanja jebila svetovalka za dijaøke domove Slovenije Danica Starkl.

DNEVNO VARSTVO TUDI V DIJAØKEMDOMU

ZZ namenom œimbolj izrabiti prostorske in sicerønjezmogljivosti soboøkega dijaøkega doma, so se v njemodloœili, da bodo z novim øolskim letom uvedli novo

ponudbo - dnevno varstvo za osnovno- in srednjeøolce. Nova oblika storitve inøtitucije, ki ima na voljo kar 180

leæiøœ, a so te le tretjinsko zasedene, je zlasti dobrodoøla zastarøe, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti ustreznegavarstva, kakor tudi mladim, ki tako aktivno preæivljajo œasmed poukom in drugimi (popoldanskimi) dejavnostmi.Trenutno sta v dnevnem varstvu dva dijaka, vendar rav-nateljica Antonija Berden upa, da jih bo iz meseca v mesecveœ.

V varstvo se je namreœ mogoœe prijaviti tudi med letom,izbirati pa je mogoœe med vodenim varstvom ali papreæivljanjem œasa samostojno v sobi. Minimalna cenavarstva je v vrednosti kosila.

september 2004

35

DROBIR

MARKIØAVCI PRVI V AVSTRIJI

VV elikega pokrajinskega tekmovanja v kraju Obenpul-lendort na Gradiøœanskem v Avstriji so se med veœkot 350 enotami s kar petih dræav sta julija

udeleæili tudi vrsti iz PGD Rakiœan in Markiøavci. Nastopilista v skupini gostujoœih ekip.

Enota Markiøavec med vajo suhega trodelnega napada vAvstriji.

Enota iz Markiøavec je bila najboljøa, Rakiœan pa je osvo-jil 4. mesto. To je øe ena potrditev, da v soboøki gasilskizvezi odliœno delujejo tudi na tekmovalnem podroœju,torej praktiœnem rokovanju z gasilsko opremo.

LOJZE VEBERIŒ RAZSTAVLJA

PP riljubljenega vsestranskega umetnika, ki se v 43letih aktivnega ustvarjanja poskuøa v domala vsehzvrsteh umetnosti - od slikarstva, kiparstva do

grafike, pomurski javnosti ni potrebno posebej predstavl-jati. Soboøki, kjer je v predprostoru grajske dvorane odprlsvojo najnovejøo razstavo (na ogled bo do 4. oktobra), patoliko manj. Veberiœ, œlan druøtva LIKOS in Zdruæenjalikovnih skupin Slovenije, namreœ æe vrsto let æivi in ust-varja v Murski Soboti. Na nekdanjem Pomurskem tisku jebil kot poklicni grafiœni oblikovalec-dizajner, tudi poklic-no angaæiran.

Lojze Veberiœ, sicer rojen v kraju Seliøœi v obœini SvetiJurij ob Øœavnici, kjer je na svoji domaœiji uredil tudi last-no galerijo Domaœija, tam pa je priredil tudi veœ likovnihkolonij in glasbenih taborov, se topot predstavlja z deli, kiso bila predstavljena v mestu Ingolstadt v Nemœiji in deliiz zbirke v galeriji Domaœija v Seliøœih.

TEHNIØKO-NARAVOSLOVNI TABOR NA OØ III

VV organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje je na III.soboøki osemletki tik pred koncem poletnih poœit-nic potekal tradicionalni in v Sloveniji edinstveni,

letos æe 12. tabor tehniøkih in naravoslovnih vsebin.Udeleæilo se ga je 20 dijakov srednjih øol - Zoisovihøtipendistov iz vse Slovenije.

Izvajalec tabora - III. osemletka je pod vodstvom JoæetaHorvata, dolgoletnim uœiteljem tehnike in fizike na omen-jeni øoli, tudi letos poskrbel za pester in zanimiv celote-denski program. Letos je bilo na taboru najveœ poudarkaspoznavanju najnovejøih dognanj v razvoju in sestaviraœunalnikov ter viziji razvoja na tem podroœju, naœrto-vanju, izdelovanju in tekmovanju z modeli raket, labora-torijskim vajam z raziskovalnim delom iz elektronike inelektrotehnike, vzpostavljanju radioamaterskih zvez indrugo. Torej je ølo za interdisciplinaren program spoudarkom tehniøkih in naravoslovnih znanosti, zlatifizike in matematike. Tabor se je zakljuœil v øportni dvoranis predstavitvijo rezultatov in ustvarjenih modelov.

SONŒKOV PIKNIKCenter Sonœek iz Murske Sobote, ki zdruæuje œlane Po-

murskega druøtva za cerebralno paralizo in obiskovalcevarstveno-delovnega centra na Lendavski ulici v MurskiSoboti, je prvo soboto v septembru pripravil tradicionalniSonœkov piknik.

Z namenom druæenja in sprostitve je to bilo æe tretjetovrstno sreœanje. Prijetno okolje dvoriøœa rakiœanskegadvorca je privabilo œez 120 œlanov, njihovih starøev in pri-jateljev iz vsega Pomurja.

Ob tej priloænosti, ko jim je bilo zelo naklonjeno tudivreme, so prisotni poœastili tudi rojstni dan enega od svo-jih œlanov, vozili so se z grajskim turistiœnim vlakom teruæivali v prijetni druæbi in v nevsakdanjem okolju.

Kot je povedal vodja varstveno-delovnega centra JankoReøeta, brez pripravljene pogostitve s hrano in pijaœoseveda piknik ne bi mogel biti, pri œemer so v veliki merisodelovali tudi œlani druøtva. Tradicionalni Sonœkov pikniknaj bi bil poslej vsako leto prvo soboto v septembru.

Po uradnih podatkih naj bi bilo v Pomurju okrog 170otrok, obolelih s cerebralno paralizo. Æal vsi niso vkljuœeniv druøtvo, po pomoœ se ne obraœajo tudi njihovi starøi,œeprav bi jim lahko v druøtvu postregli s øtevilni koristni-mi informacijami in napotki, prav njim pa so namenjenetudi øtevilne izobraæevalne delavnice in strokovna sreœan-ja, obolelim pa tudi terapevtske kolonije.

DROBIR øtevilka 41-42

36

BEREMO Z MANCO KOØIR

Mednarodni likovni tabor predøolskih otrok

Razstava o didaktiki

MM ed øtevilnimi razstavami, ki jih prirejajo v pros-torih Pokrajinske in øtudijske knjiænice, je bilamed 31. avgustom in 17. septembrom tudi zan-

imiva razstava pod naslovom Pomen razvoja didaktike -metodike uœnih predmetov v sodobni øoli.

Avtor razstave je bil mag. Valentin Kubale, uœiteljstrokovnih predmetov kovinarstva in strojniøtva termatematike, s predavanji o metodiki pouka in drugih di-daktiœnih temah pa je sodeloval tudi z Ministrstvom zaøolstvo. Kot zunanji sodelavec je predaval metodiko naPedagoøki fakulteti v Mariboru.

Med tematskimi sklopi, ki jih je predstavil tudi v MurskiSoboti, velja omeniti Pripravljanje uœiteljev na pouk in iz-vajanje uœnega procesa, Didaktika - metodika matem-atike, Skupinske uœne oblike, Didaktika - metodikastrokovno teoretiœnih predmetov, Didaktika - metodika

praktiœnega pouka, Primeri obrazcev za pripravljanje inspremljanje vzgojno-izobreæevalne dejavnosti in drugo.

LL ep dokaz, da umetnost in mladost ne pozna meja, jebil tudi 2. mednarodni likovni tabor otrok, starih oddrugega do sedmega leta, iz treh deæel - Avstrije,

Madæarske in Slovenije. Dvodnevnega tabora z vrhuncem odprtjem razstave na

taboru nastalih del v dijaøkem domu v Murski Soboti, se jeudeleæilo œez 20 otrok in njihovih starøev, ki so poleglikovnega ustvarjanja na papir, platno, steklo, in øe kaj,spoznavali tudi naøo pokrajino.

O pomeni tovrstnega druæenja so spregovorili podæupanmestne obœine Rudolf Horvat, generalni konzul RepublikeSlovenije v Avstriji Jure Æmavc, likovni pedagog FrancBencak, ki je bil likovni vodja tabora, avstrijski likovniumetnik Ferdinand Beisenbichler ter prleøka rojakinjaTilka Matjaøiœ, vodja vrtca v Salzburgu, ki je na podroœjupovezovanja soboøkega in salzburøkega vrtca odigralazelo pomembno vlogo.

MM ed øtevilnimi sredinami, v katerih skuøa dvigni-ti bralno kulturo dr. Manca Koøir oziroma vnjih vzpostaviti tako imenovane bralne kroæke,

se je uvrstila tudi Murska Sobota. V prostorih novePokrajinske in øtudijske knjiænice je namreœ potekaldobro obiskan literarni veœer pod æe znanim delovnimnaslovom - Beremo z Manco Koøir. Za dvig bralne kul-ture so torej bili storjeni øe eni koraki.

Zanimivo sreœanje z njo in razglabljanje o vsebini ne-davno izdane knjige Clarisse Pinkola Estes - Æenske, ki

teœejo z volkovi, je vodila vsestranska Brigita Bavœar. Od-lomke iz omenjene knjige je brala Jana Debeljak; iz deladomaœega Ferija Laiøœka Loœil bom peno od valov, okaterem je bilo tisti veœer prav tako govora, pa VesnaRadovanoviœ.

Gostja je uvodoma pohvalila arhitekturno posebnostsoboøke knjiænice, ki da je edinstvena, polna svetlobe induha; glede æenske pa da je - kakorkoli obraœamo dejst-vo, rojena za skupnost. Prijateljsko ali druæinsko.

september 2004

37

ØPORT

SS oboøka, pomurska in celotna slovenska javnost gapozna kot enega najbolj vsestranskega œloveka. Zabsolutno najveœ energije. Po poklicu profesor

telesne vzgoje je bil (in je øe!) pesnik, vsestranski øportnik,organizator øportnih prireditev, mednarodni sodnik,dræavni reprezentant, ilustrator, aforist, kipar, grafik, ob-likovalec, politik, udarnik, graditelj øportnih objektov,plesni uœitelj, planinec, pohodnik, pevec v pevskem zboru,odrski igralec, povezovalec programa, kulturni referent,...Œeprav je letos dopolnil æe 75 let, nemirni ustvarjalni duhrojenemu Soboœancu, nakar je sila ponosen, ne da miru.Poln energije se veliko angaæira na raznih podroœjih, na-jbolj umetniøkem, pomaga mlajøim amaterskim ustvarjal-cem, æivo spremlja dogajanja vseh vrst okrog sebe, v nempa se je ponovno prebudila æelja po nenavadnem konjiœku- vzvratni voænji s kolesom.

Ta nenavadna voænja na kolesarskem maratonu vMoravskih Toplicah ter zatem isti dan pred komisijo medMartjanci in Norøinci, naj bi bili le uvod v uradno voænjoza vpis v Guinessovo knjigo rekordov.

TT radicionalno sreœanje ekip iz mest severovzhodneSlovenije v atletiki - letos je bilo æe 5. po vrsti, jena atletski stadion pri Osnovni øoli I privabilo 120

tekmovalcev iz øestih atletskih klubov (AK Medæimurje,AK Nedeliø¢e, AK Poljane Maribor, AK Pomurje-PDU, AKPtuj in Team Steiermark) iz Avstrije, Hrvaøke in Sloveni-je.

Atletinje in atleti so za ekipni oziroma vseekipni naslovtekmovali v sedmih enotnih kategorijah, poleg tega paæenske øe v teku na 1.500 in moøki na 3.000 metrov. Vmoøki konkurenci je slavila ekipa Nedeliø¢a iz Hrvaøkega(tri prva, øtiri druga in tri tretja mesta), domaœi atleti -AK Pomurje-PDU (tri prva ter po dve, drugi in tretjimesti), so bili drugi, v æenski konkurenci pa so bileprepriœljivo najboljøe atletinje s Ptuja (øtiri prva in podve drugi in tretji mesti), domaœe atletinje so bile tretje.

V skupnem seøtevku je z minimalno prednostjo slavilAK Nedeliø¢e (62 toœk), drugi je bil AK Ptuj (60), tretji paAK Pomurje-PDU (57). Najboljøi rezultat dneva je uspelmoøki øtafeti 4 x 100 m AK Pomurje-PDU, ki je doseglarezultat 44,41, kar je za vsega dve stotinki sekundeslabøe od rekorda stadiona v tej disciplini.

Najboljøi doseæki domaœih tekmovalcev: prvo mestoGregor Kranjec (100 m) in Radovan Jokanovciœ (skok spalico); drugo mesto David Horvat (300 m), Robi Kreft

(skok v daljino) in Tina Jureø (100 m) ter tretje mestoTomaæ Roudi (300 m) in Mitja Reæonja (suvanje krogle).

Evgen Titan se ne da!

Sreœanje ekip v atletiki v Murski Soboti

AK Pomurje-PDU ekipno tretji

ØPORT øtevilka 41-42

38

Na jubilejnem Avto moto rallyju kar 25 tekmovalcev

TT udi tekmovanje, ki so ga pod pokroviteljstvom Sve-tov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu(SPV) obœin Moravske Toplice in Puconci, pripravili

Zdruæenje øoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, Mo-toklub Veterani Murska Sobota ter Druøtvo paraplegikovPrekmurja in Prkelije, in je sovpadalo z obœinskimpraznikom moravskotopliøke obœine, je z mnoæiœnimobiskom potrdilo, da ima tovrstno tekmovanje svetlo pri-hodnost in da so v danaønjem œasu, ko je varnost v cest-nem prometu zaradi vse boljøih in hitrejøih motornih vozilter slabih cestiøœ vse slabøa, nujno potrebna.

Jubilejno, 10. odprto prvenstvo Republike Slovenije vavto moto rallyju Vse za varnost v cestnem prometu,katerega øtart je bil tudi letos v Prometno-varnostnemcentru Gaber v Murski Soboti, cilj pa po 40 prevoæenihkilometrih po cestah po obœinah Moravske Toplice in Pu-conci pred vaøko-gasilskim domom v Sebeborcih, je nam-reœ v devetih razliœnih razredih pritegnil natanko 50voznikov in dve voznici starih motornih koles in avtomo-bilov, reœemo jim veterani iz vse Slovenije. S tem je bilnamen akcije - s poœasno voænjo po predpisih opozoriti nastrpno in varno voænjo v cestnem prometu, veœ kotdoseæen, zato je bilo zadovoljstvo glavnega pobudnikapred natanko desetletjem zaœete akcije, alfa in omega napodroœju varne voænje v cestnem prometu v Pomurju -Franca Œarnija iz Sebeborec, med drugim predsednikaAMD Øtefan Kovaœ in SPV obœine Moravske Toplice, tolikoveœje. Vesel pa je bil tudi, da je tudi letos imenitno uspelavoænja za voznike osebnih avtomobilov-paraplegikov intetraplegikov, kar daje temu tekmovanju edinstveni peœat.“Pokazalo se je, da so tekmovalke in tekmovalci letos

vozili rally progo strogo po cestno-prometnih predpisih.Samo trije od vseh nastopajoœih so namreœ na proginapravili manjøo napako. Malo bolj økriplje v znanju teori-je iz cestno prometnih predpisih. Sploøna ocena tek-movalne komisije je, da je tekmovanje letos zelo uspelo,”je med drugim dejal Œarni.

Tudi letos so se tako v spretnostni voænji, ki je bila na æeomenjenem prometno-varnostnem centru v MurskiSoboti, cestni preizkuønji ter v testnih polah na cilju v Se-beborcih, posebej izkazali vozniki iz Mestne obœine Murs-ka Sobota.

V kategoriji osebnih avtomobilov - razreda Økoda inOpel, je namreœ Andrej Lonœar osvojil prvo, Grega Balaøkopeto in Duøan Økrilec osmo mesto. Vsi so iz MurskeSobote. Med vozniki osebnih avtomobilov - tetraplegiki,je Dejan Jurkoviœ (Murska Sobota) osvojil 2. mesto, GustavBenœec iz Bakovec pa med motornimi kolesi brez prikolice,izdelana po letu 1975, 3. mesto. Øtefan Kovaœ iz Œer-nelavec je bil drugi najboljøi med vozniki motornih koles sprikolico, izdelana do leta 1975; v razredu motorna kole-sa brez prikolice, izdelana do leta 1975 je Janez Økrilec os-vojil drugo, Rudi Kovaœ øesto, Drago Kranjec (vsi MurskaSobota) osmo in Bela Celec (Œernelavci) 9. mesto. Medvozniki osebnih avtomobilov-paraplegiki, je bil drugiVlado Horvat (Murska Sobota), Bojan Ciman (Bakovci)œetrti, Franc Borovnjak (Murska Sobota) pa osmi. Medvozniki osebnih avtomobilov, izdelanih po letu 1975, jezmagal Øtefan Æibrik iz Markiøavec; med voznicami oseb-nih avtomobilov pa je bila najboljøa Soboœanka MarijaMagdiœ.

september 2004

39

FOTOREPORTAÆA

Na poligonu prometno-varstvenega centraGaber v Murski Soboti je bilo mogoœe tudi letosokusiti vonj bencinskih hlapov, saj je bila nasporedu œetrta dirka za dræavno prvenstvo vmotociklizmu.

Tako kot lansko leto, je bilo zanimanje zanjotudi letos izjemno, kar samo dokazuje, da ima

ta atraktivni øport tudi v Pomurju velikoprivræencev.

Tekmovalci so se pomerili v dveh razredih:supermoto 450 in supermoto 650prostorninskih centime-trov. V prvi skupini jeslavil Tadej Koroøak (Geodrill), v drugi pa AleøHllad (Sitar Dunlop RT).

TT EE KK MM OO VV AA NN JJ EE VV MM OO TT OO CC II KK LL II ZZ MM UU

O D P R L I N O V E D R U T Ø T V E N E P R O S T O R EKdor œaka - doœaka, je rek, ki velja tudi za œlaneDruøtva paraplegikov Prekmurja in Prlekije (DPPP),ki so po 25 letih prizadevanj, tako dolgo so namreœ æepovezani v druøtvo, naposled le dobili nove in zanjihove potrebe povsem prilagojene druøtveneprostore. Œetrt stoletja delovanja so tako zaznamovalina najlepøi mogoœi naœin in potrdili, da je za vsepotreben svoj œas in predvsem potrpljenje.

Œeprav je bilo regijsko druøtvo paraplegikov sprvaustanovljeno v Ljutomeru in je tam imelo tudi sedeæ,so se po nekaj letih zaradi geografske sredine preseliliv Mursko Soboto. Tu so potem kot najemnikiprebivali v razliœnih prostorih, ki pa kljub preureditvivedno niso bili prilagojeni njihovim potrebam nainvalidskih voziœkih. Mestna obœina Murska Sobota,ki jim med vsemi najbolj pomaga, jim je obpraznovanju 20. obletnice podarila 1.700 kvadratnihmetrov veliko zemljiøœe v Norøinski ulici v MurskiSoboti in tam so kmalu zaœeli z gradnjo stavbeoziroma novih druøtvenih prostorov. Po petih letih inizdatni pomoœi Zveze paraplegikov Slovenije kotkrovne in neprofitne nacionalne invalidskeorganizacije - prispevala je veœino od nekaj veœ kot 66milijonov tolarjev, koliko je bilo doslej vloæeno vobjekt, so bili novi druøtveni prostori nared zasveœano odprtje.

Kot je povedal predsednik DPPP Matija Merklin, jeobjekt razdeljen na dva dela: spodnja, poslovna etaæaje namenjena potrebam druøtva oziroma je v njejprostori za pisarno, dnevni klubski prostor, fitnes terza delo z raœunalniki. Zgornja etaæa je bivalna in bonamenjena za krajøa bivanja invalidov iz drugihpredelov Slovenije, ki se bodo mudili na tem koncu.

Prostora bo za 12 leæiøœ. Trenutno sta opremljeni leœajna kuhinja in dnevni klubski prostor, na ostaloopremo øe œakajo. Ko bo objekt v celoti opremljen, bonjegova vrednost znaøala 76 milijonov tolarjev. Vdruøtvu pa razmiøljajo æe naprej: tudi ob pomoœinekaterih drugih 25 pomurskih obœin in obœineOrmoæ, odkoder tudi prihajajo njihovi œlani - ne lemestne soboøke, ki jim med vsemi najbolj stoji obstrani, je æe kupilo manjøe sosednje zemljiøœe. Nanjem naœrtujejo v doglednem œasu uredili øe ploøœadza øportne in prostoœasne aktivnosti.

V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci izKljuœarovec, œlana romske folklorne skupine RomaniUnion iz Murske Sobote, tamburaøi iz Razkriæja terpesnica Ljubica Janœar iz Gorenjske. Novi objekt stablagoslovila økof evangeliœanske cerkve Geza Erniøain kaplan rimskokatoliøke cerkve Robert Brest.

Documents

288.. psse eptteemmbberr 422000044 øøtteevviillkkaa 411-- …